St. 8.      (b®~wky    V Gorici, 19. februarja 1887.
.^;x*;i4t 'ziiajn vsak petefc in  reljt
n« ,  i-iii ..r'j(M:»anrt all tr ftnriri na don»
V... Ci».....''¦   l.-IO
f-» 8.-«.»     .......-J-20
tVtvri '*-rit....., 1.10
Pri ozir-»:i!fH, c. r.-it-:.» tudi i'fi ,.;p'»-a-m/cafe" se |>;.-«t"»..f •*» navaihti. friprop-<to vrwfor                                -
8 Jcf, 4e if tisksi J knit 7   „   „   ,.     ,.   -1   • *   „   „   ,,     ¦•   »   .. L« *<•?«¦ Lrk<» j»*> |»r«"i.st»ris
Posamezuo Stevilke ae dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki ulicl Itiizu ,.tii>h lji.n««, na fifareni trgu in v ;i*u*ki uHi-i ;«r ¡ Tratu, via Ca-sumni, :'..
!><>. im Mai .<> Iilagovoljno po&iljajo iii-'ilnisnu ..Sn«'« v Oorici Via Moroato 12,1., ii.uoi'iUna paopravniltvu „So?e« Via dcJla-Groee-Sh-fe-Wj—
ItokopiHi *e m vraftajo; dopiai naj so lilntrovoljuo frmikitjejA. — Uelafrcm in iir»;g>?'.i it«prfMii«Lnhn ae narorVu* m\h«, ako«i» «»g!a»t' pi opraruifctvu.
„Siovenski jez8,
katoli&ko uaroJiio-poUticiio druntvu v Brdih,
deluje u2e ve6 let v blaginjo naroda ia dr$ftve tor ikuM na im moo* vzdrievatt in krepiti mod Slovenei Alio avetttobo do preevitle cpsartke hifio, nidi katore jiti zavidajo vsi frnmaiomki krogi na PHmorakem, in pripomofii, da bi ae driavne temeljne poitave natan&io izvrievale tudi gtede Sloreneer, kakor so izvrSujejo glede Balijauov, nuSih eodezelanov. V ta nainou skli-tuje dinilfo pogoate anode in napravlja veseliee, pri katerih bo goji aarodna cut ia avstrijski patiijotizem, ter aiiatavlja in odpeiilja proinjo do visoke 0, k. vla-de, v katerih opisuje ra/novrstno skdei'o ratio v Brdih, katerim prosi pomoei, Ker so take proinjo in adres© jako podulfne in ker je Lrlrti, da bi priilo v rok<^ vacni druStvenikom in tudi drugint vojakom, prezTtftiim podnnikom Njegovega VeliHanstva, name-nilo te je drnitveno vodatvo, objafiti valnejlo take apiao, tia pridejo oMIinstvu ? roke, in je postavilo rm , pr?o mwto nUreto do prottitleg* oesarja ?, dno 1L j avgtiita t83ir ki 10 t.tko lo gbisi:
?il« eewriko in kialjewko apoitoliko Voli^anstfo! j
Ker to v tem meieei avgu§tu ilavi preveaoli roJBtni dan Taiega ceiamkoga in kraljcvskcga apostolikcga TelifSaoitVH, pokfanja no prav ponilno in prepokorno podpiiani tidbor Va»omu cesarHkomu in kraljevakomu Mpostuldketnu Vclicansivu 0 priarcuitn vuSc'ilom; Bog ohrani lo mnogo in tnnogo It Ya§o VelicaiiHtvo kot mogoenega In atecuoga cesarja in kralja av#trij«ko*o« gerske dr^ave in kol Ijubljeaega gospodarja vaoh alo-Tenskih de^el!                                                         !
Tadi izjaTlja in hmfo isti odbor v imenu ka-toliikega-politicnega-narodnega druItmflSlovenskijozu t Brdih na Primotskem najpokornejio udanost in ne-omabljivo zvestobo Taeh Sloirence^ ki prebivajo prt Birokib in strategi6ni> vaZnih Brdih mod Soco in Italijo.
Kakor je otrQkn prirojena Ijnbezen do svojega oSeta, tako je naiim Slovencem v Brdih prirojeni Iju-bczen, udanost in z?eatoba do Yasega cesavskega in kraljevskega apostolskega Velicans!*a.
Zato nas moeno Mi ia tnkajiitje ljudstvo vzne-mirja ncznoscn strah, k > z..-pot in zopet sHiimo h ¦oatdoje Itaiijo privatne in javno glasoTe, da ii Italija T kratkeni §wn brea boja prtsfttji naia elovenaka Brda
LISTEK.
I>K*.
GREGOR GRBEC,
slovenski pedagog-
Kdor pozna le povtino naso kulturno in s1ot« stveno zgodovino, najbrJe ne v6, da itnamo Slovene! tadi na pedagogienero polji uze v stareji dobi marsi-kaj zatnamiti. Kemci in drugi narodi se vrlo pona-Sajo sh svojimi pedagogi, daai nekateri, osobito nem-fiki, nikako ne zaskiijo tako Sastnega imena. He bo tore] odvec. ako tadi jaz nekoliko izpregovorim o r.asem inalo pomanem Grbct, ki je bil svoje dni vz-gleden pedagog.
0regor Qcbee rodil m je v Sempefcra pri Gorici ; izudit se je s pomo^jo tedanjih goriskih jezuvitov^ ki so z beaedo in dejanjem podlpirali bolj nadarjene deSke tndi nizkega stanu. Posebno se je potezal za revne dijake ueki P. P 01 i t i u s recto Polic, br2e ko ne iz gorenje Trtoibe donid. Prav on je z lepo besedo veliko priporaogel, da se je ustanovilo. Wer-detiberSko aementSSe (1. 1636). Ker sem nekedanje goriake jezuvite vzel v misel, naj mimo grede ome-nim, da so bill tudi s priprostim Ijudstvom v vednej dotiki. Oskrbovali so namrec dve jako ptostrani fari: iempetersko in komensko, prvo od 1.1618., drugo od 1. 1663 j ob6 do 1. 1773., ko je bil njibov red satrt Ker je bilo ljudstvo omenjenih fari tudi vsled deae-tine na jazuvite navezanof si labko mislimo, da so patri brez tezave dobivalt bistrih is nadepolnih dec-itov.   In jres nahajamo v 1?* In 18. stoletji prav u
do So6e, Ta 8tmh ¦© n«m So mnollr ko vldiroo, da se viioka eeiarika kraljeva avstrijaka vlada main brU ga m ravnopravnoit sloveiiMkega dekluega jo'uki*. v iolah in v umdih, katero nam priznava elan XIS. derzavtio temoljno postave od 81. deoembra 1867, (M.mk. It. 142). Po vieh nalih politifinih in sod-nij^kih uradih no wradnjo i» v «lovon»kim jeziku. ampak lo v italijanskem, kakor bi nas hoteli ceBawki kraljevi nradi pripravljati za Italijo,
Vslfld ten neugodnih glasov in razmer obfae'amo so propokorno podpwani s preponi^no proinjo do Vaiega cesarskoga in kraljeygkega apmtofgkoga Veil ^anitva, naj bi Ono blagovolilo dobrohotno Mprejoti naio voidila in izraz nalo najpokornejk ndanniti in neoranhljivo zvostobo do IlabflbmSko vladarflkn hile, ter oditraniti novarnosti, ki nas ho^ejo odfcrgati od ljubljeno Avstrijo !
Za Avstrijo in z Avstrijo hofiemo ?dvoti, fcrpeti in umroti.
Nadjaje 10, da je » to «dro^o proponi^no pnd» piaant odbor hvoj«i dollnoit kot bmnitolj ttVitfijsko ]• doje in poHpelitelj avatrij^kega patrljotizma na moji Italija iipolnil, mk\tt<i rndoitno: Bog lift in ohrani vum narodom pejtviojwgt* vladarja nalegtt preivitlega coisarja Franoft Jolofa I.!
Valemu ooMrtkomti in kraljov«komu apoilol* akemu Velifianatvu naJsvAitojfti in najpokornojli odbor katolilKftga-politi6noga-narodnegft drultva -Blovonskl l<m« v Brdift. BiljtriH, 11. avguata 1886.
AdreHft je do§la na ecaamki dvor v laohl due 15. avguata (pultno znamnjo), a viaokerau e. kr. rai-ntatorstvu notranjih zadev dno 28. i. m. U. 15.716.
3S"a to adreao do§el je predsedniltvu BSlov. jo-za* naatednji odlok c. k.okr. glavaratva goriSkegaj
N. 119/Pr. Precaatitemn goapodu Andrejn ^ni-dercic, predaedniku drultva BSlovenaki Jel* v Grading Prilo2eni Adrea, kterega ie viaoko 0. k. mini-steratvo notranjih zadev a dekretum 31. pr. m. it, 15715 brez daljne nart'dbe vernilo, dopoiljo ae Vam, da ga vernete onini ki ga predlozili. C. k. okrajno glavarstvo v Goriei 9. aeptembra 1886. C. k dvorni avet. Rechbaeh.
Drustveni piv dsednik je meuil, da so bili dodant vrneni adreai kateri razlogi ter je praSal po njih pri iraenovanem c. k. okr. glavaratvu. Na to jo dobil hlodeci odgovor: St. 137/Pr. Precaatitemn g, Audreju
Zfiiderdid, vik/ir in prodiodoik druStra „Sloroaski Jei* v Grftdnom. V roSitov Vnisga vpralanja 15, & m. n&znanjara Tain, da ji bil Adroi drni(j?a w81o-venaki Jn^ na Njegovo 0, k, apoot, VaHfaMtvo, brti vaakoga razloga uzrokov vtrnjio, 0, k. okrajno gla-va-Rivo v Gorici, 24, aeptintbra 1886. 0, k. d?ornl ivot. Raahbaob.
% i.stoga dno 24, eeptombra 1886 dobilo je drn-itveno naoelniitvo odlok tudi od 0, k, okr, glavardtva v Gradii^i, ki jo odgovarjal na imonovano adreio, Odlok ho k glaiil; (zuuaj v iIov@niLini;) Bpoltova* nemu Predsfdniltvu „SIovon»ki 3mu, y Gradn«m. (biio-Maj v italiknSaini*) pa tako lo;) fa 101, P 6utita goipodat Valed inuimiiila goipnda miniutra notranjih zadev z dno 10, leptembra 1886 it, 3774 blagovolilo je Njftgovo 0, k, an, Velidamtvo ukazati, niti 10 i/ro^l eoHaiHka znhvnla obflitiMkim prodicojnikom, auliovHoiui, ui!ili>)JM!,vii, priviiijiim druitvom in politii'ini goipoiki m voH('ila izralona peed OQHar|kini prostoloin 0 pri-liki Hvodunoga rujatnega dno, Uftit ml jo mmmniti to Yar'i blttgorodnoiti vilod RNinQitnlAtvontga odloka 1 dim 20. Miptombra 1886 it. 1085, da to daljo nar.ua-nito. V Gradildi* 24. leptotnbra 1880. 0. k, namoit-nintviMii HvtHavaloi;, Amberg I. r.
Sempetra celo vrato duhovnov in cold poavetnih moi% katere vse ao vec ali tnanj podpirali jezuvitje, ki ao uze takrat tako pridno gojili loktvo na OoriSkom, da je njihov gimnazij 1. 1647. atol itiri a to dija-kov, 1. 1650. pa celo pet a to! Res, da je Goriaka v naSi dobi v Solatvn naglo napredovala; a na tern imamo ae ne malo zahvaliti nekdanjim jezuvitom, ki so bili tsa tem polji trdo ledino vsaj toliko razorali, da se nase ljudstvo uovim §olam ni nikdar tako pro-tiviio, kakor ae n. pr. na§i aosedjo Istrani, ki imajo 0 Soli Se jako primitivne pojme. A vrnimo se h Grbcu.
Prebivsi jezuvitake §olo v Gorici, prestopi na§ Gregor v gra§ki Ferdinandej, kjer aredno izvrSi bo-goslovske in filo«ofi6ne studije. V Giadci ga tudi v malnika posvetijo ter promovirajo doktorjem filozoflje. Knez Ivan Ferdinand Porzia, tedanji miniater coaarja Leopolda I., mu ponudt poduk in vzgojo dveh de6-kov, njegovih aorodnikov, \r, t^m lahko aklepamo, da je bil Grbee v Gradci jako cwla»n osoba. Kakor nekdaj alavni Yiktorin Feltrinski prevzame dano ran nalogo ter jo tudi caatno izvrli.
Grbcu so bili sovretneniki tazni zoaraeniti nem» ski in drugi pedagogi, poseboo pa slavnoznani alo-vanski pedagog Koinensky. I'i kakor so ti svoje pe* dagogicae skii§nje in nazore tiskom SiriK, tako je bil tudi Grbec po svojih skusnj \li spisal pedagogitSno delo naalovom : „ Pro mo ntorium human ae feli-eitatia de domeatica illustrium adole-scentium institution e, eorumque in wo-rali philosophia in fovmatione libri 5 auctore Gregorio Herbicchio Gorttienai Snoerdote A,'A*UU ot l^bil. Po«5^ar#, a*o
Dopisi.
Gorica, 15. febr, - Stovottnko bralno druitvo v Sempasu  itnolo jo dno 13. t, m.
j voHolieo, ki ao jo izvraila izveuredno lepo in na obono j zadovoljnost, Na veoer bila je v ta naman okiucana i cobana prenapolujena; razen domaeino? udoleiilo ae ! je veselice lepo Itevilo odlifiuih soaednih goatov. Vi« ; deli amo rodoljubo iz Ajdovgfiino, Prvacino, iz Cernid
j           *) N. 101 iP. Onorovoli Signori! Ia »oguito aparteoipa-
: zionc de! Sig. Miniatro  doll' Inierno   del   10 Settembr^ 1888
N. H774 Sua Macsta I. E, A., si compiaeauo di ordinate cbo ; venga espresso ii Sovrano vingrasiaraento ai prepoati dei Co-i muni ai Clero, ai Corpo degli insegaauti, alio sooiota private
cd alle Autoviti politieho per gli augnri portati ai picdi del , Trcao in oceasione dolla festa del giomo nataliKio. Ho l'onoro
di fare ci6 oonoicera a V. S. in osito a deorato Luogotonon-1 ziulo 20 Settombre 188-J N. 1085 par le ultcrlori partocipa-! zioni. 0radi«< a 24 Sortombro 1886. L' I, R. Consigliere Luo-' gotonoazialo. Amborg mp.
\ uon S.8. Theolog. Alumno, eroctum in 'illustrium familiarum prospootum ot boatum fiuom". Po nnalovu so«liti jo Grboo to delo spisal ae bivajeo v Gradci, tiskano pa je bilo v Benetkah §e lo I 1881, v tiakarai Fraooeta Valva-aoni-ja.
Grbec je bil svoje delo poavetil oesarju Leo-poldu I., ki je ukazal vefi iztiaov to knjige v du-najsKe odliSne kroge porazdeliti. Peter Anton baron Codelli**) aodi Grbfiev Promontorinm tako le: „A nostro giudizio quando fo3ae ripulito lo stile e piii ordinato ii metodo delle materie, potrebbe ia qneato aeoolo anoora oesere d1 utiltta e yantaggio ai giovani oavalieri, cho mancano d'eduoazione talvolta aasai piu do' villani medeaimi41. („Ako bi ao oleps&l slog in bolje razvratila tvarma, mogla bi knjiga pa naiom mnenji §o dandanoa aluiiti t koriat in dobi&ok mladim plemenitaSem, kateri pogreSajo vcaaih vzgojo veliko bolje ncgo kmetje aarai*).
Zapcnedna vr8ta Grbcevega alu/bovanja ni do-kaj jaana. Po dokonfianih prvih atudijah ? Gradci bil je od 9. jul. 1638. do 30. apr. 1641. coop, v Sem-petru, potem ae je bil menda zopot poavotil ucenju, kesoeje je bil vikarij t. j. Supnikov pr?i *;^magaleo ali prvi kaplan v Koninu, od 3. febr. 1665. do 2& ncv. 1682. pa ^upnik v Pribafiini.
Codelli pise na omenenjem rae&tu, da 3d jo Grbec porodil v zacetku 17. atoletja v Podturau, gorig-kom predmeatji. Dasi tega no zantkam absolutno, vender sem akoro gotov, da ae je Codelli tukaj po» modi, in aicer uio radi tega, ker sem se na veo cae-jitib prepji&l, 4a m f v*ako; etraroi atrogo natan^ttr
ter neY*fee ude in cdboruike slovenske fttalnice go-riike in „Slov. brain, in podpornega draitya.* Steh ¦mo nad 250 ljudii. Pri yeselici peli ^ donwci pevci pod vodatvoin g. Ziimaoa ia Batujaki p«d vol tvora g. Kavta prav dobro. Dopadla so posebno pesni: .U W, JPtaw oB" in „Na strati*. Pro nastopjnhv dih pevcev ae jo pwv dobro obaesel; naj bi oil ta vipeb novim zborom v spodbndo, da bi tndi za na-prej petje z ve&eljem gojili. Goyor cestitega gospoda predaednika, kateremo gre najyeeja ahvala, da se je druitro zopet obudilo. bil jo ukovit, polen nayduac-nja in je segal globoko r srca vseb naywem. Goyor-uik nam je »lik«l ii?o potrebo narodoih droitey, ki yabajajo narodeo zavett in pospeiajejo naroduo n-miko. L«leti bi bilo, da bi e, g. Klobova prijavil po w8«*i" krasno in vender popularno seafcyyeoi govo*i vsakdo bi ga s veaeljora tital. Odobravanja »ia bar* nib ^tifio^Wkct ni biJo ni koncamkraj», in to Mm j» dokaz, da na* kmetovalec dan damw dobro to, /« Uj ran jo *krb«ti, Igra .Mu.ec" predafafIj4l« so je hvalerrtdno, Posebno so ae nam nnkupili Bratie (oce), Mlekui (4n) in od narave nadarjeni ialjjirce Fr. Peril*, ki jo tibadil ©bflno tnwba. G >apodi*na Rogac pa je po lap! itraki, prijetnera glow, iivem kretaoji in -ploh po dovrienem igranji pokazala, da jo vee" nego prieetaiea. Teiko pogrcimno jednakih rao#j c?lo v ttoriei. Tndi v drogi igri .Prava ja-naStvo* ae je imenovana gospod&aa raujstetsko vedl •. V tej igri je t prvo nastopila goapodidna Bolko-ya, jako dopadljiva predstoyljavka, ki bo • caaom prav dobra moc. N«proatra§ono jo naatopila y narodni no&i „*ilakih Sloveak* in n«a pray tadovoljila. Cost in hyala j*j j nam pa veselo upanje, da jo bomo tidcli »e yeckrat na odru. Po boaodi bila ja doiuaca *a-Ima, pri kateri so to glosile raxno napitnice in od-mcvulw ao lepo petje domafih pevcet. Nabral Sae jo tadi po odbornika g. J. pi. K. l«p «neaek u Erjav-cev «p4)m«mk. Vso je bilo lepo; ala?a torej brain emu dni3t?u ¡ Sompasa; btala peTcem ia dileUototn ia poHoboa hvala predaednika. ki je xa to akrbel, da ao je na .nebu «opet prikaiala svitla z¡e«dicft,*. P»ro6e-v«l«c pa lehko rede, da take veselice na deieli ie dolgo caaa ni doiirel; zatorfj, vrli Scmpaaci, .a po-iioMxn narodniro" po braedi Yaiega prvdUednika: »>'a-prej zjstava SIaTe*|_____
Iz gorenje sotte doline, 10. februarja. (K^j
%ai»je deb.) Slab! naaledki ^ganje^ttjtt na B'riakem m tfiko o6ivt1ni, da moramo m atrahom pri^akovati St? ialostaejSo bodc6nost. 4ganja pijana druh.d fantov jo 30. januarja ¡ komnj dTa metro od cerkre M. D. v Tieuli oddaljeni iganjariji Spikoti pozno t nod tako beano difjala, da je bil tamkajsnji g. tikar priailjoa, o polaao2i op">mnili laatntka Sganjarije na njegovo krJmanko odgOTornost. R<6 je-bila pogovorjena; iganjeto^ ae jo akril, dra od iganja navdoSena jnaaka ata pa sttro?o napadia g. vikarj;> rekoc : pr.... f.., kaj imaS tokaj opraviti? t€r ata ga med vednim za-Jjonje.n in suvanjem vlekla od zganjarije do farovia. C. kr. okrajna aodniji v Bolci je to suroTO ravaanje ,9piritovih junakov" 9. febrttarja obsodila kot proti-postavno ia je omeojeaa surove?.a po z^sluzenjt ostro Kaznovala, da bnta nekaj dnij v zaporu premioljevala, 8kaj zganje dela".      _______
Iznad Kormina, 9. febrnarja. — Lepenm petju pviznava se zelo blazivna moc. Z lepim petjem po^lahtncje se srce, dnh se bistri. ljabezen do na-roda in  do domovine  nnema,  sploh  vsestranska
Po ve6 okolnostib pa eodim, da je bila Grbea rojstna vat* Sempeter pri Gorici. Tega menenja je tadi pre-raoo amrli Stef. Locijan5i5 ***). Ia aemp"^rsTrcib krst-nih ia dragih knjig je oamrefi dokazano, da je biva!o v 16., 17. in 18. stoletji ve6 Grbcer ¡ tpj vaai, ki se razlicno pisejo: Herbizt Erbieh, Herbig, Herbicchiua itd. Tadi je bila ta rodoTioa ¡ Sempetru precej znamenita, kar aklepara po dastnih naslovih, katere pogosto citaa ¡ omenjenih knjigab. Tako n. pr. ae bere, da se je 10. apr. I. 1684. nekdo kistil: nPat»ioia asaistentibat Nob. D.no Baccalaareo Simone Herbicchio de S. Petro.. .* 1. jul. I. 1700 zopet cita§, da se je kratil: „Franciscna Antoniua Eliseus Baaiiius filius ligitimos et uatnralis D.oi Si-inoci.s Herbiecbii... assistentibas Ill.mo D.no Francisco Stinonetti D.no et Iurisdiceote in S. Petro earn aanexfc villis". itd.
v Svoje menenje paf da se je Giegor Grbee res ¡ Sempetru rodil, ho5em z naslednjimi primeri pod* preti L 1651. 22. nov. 6itara ¡ istih kratnih knjigab pri vpisovanji neke kr§<Senke to le:... babtizata est a mo M. Grogorio Herbrg V.o Gomtni praevia Huea-tia...» Bavno toko 18. apr. 1. 1654: »...babtizata est a me M. Gregorio Herbigh aliis absentibas tarn eoneeiitieiitibus...« 30. maja istega J«ta je zopet kr-stil 8iu absentia Curatoium". Takisto 1. in 2. jujaija istega leta. Iz navedenib primerov je, mialim, dovolj jasno, da so Sempeterei Grbea klicatt na krstitke, ter da je nokaj easa biml ¡ Sempetru, dasi takrat ni imel tarn sluibe. To pa ne bi bilo tako labko am* lji?o, % m U bU iwei r ^oapetm «of uOttikoT »
omika sc siri Zato je petje t Ijadskik solah zapo: yedan nank; zato gojijo uneti in zmozni nfitelji lepc petje tndi znnaj sole med odraslo mladino. SlaTa jim!
Taldh ufiteljey imaino tadi v Brdih, a ne se poTsod. Kjer pa so, poma se blagodejna moc le-pega petja. Med take aCitelje vsteva se tadi g-Anton Bele, oiitejj t Gradnem. Kjerkoli je slnibo-val, napravil je perske zbore, tako v Cerovem. na Gradi&i in zdaj v Gradnem. Tnkaj ima pa posebne tezave; pmc zato, ker ni naM zadosti sposobnib raladenicev v edni yasi in je bil primoran izbrati si pevce iz raznia, po eno nro oddaJjenib vasij. med kterimi Tlada po tnnpeOi zanneli razpor. Dm* gig so piejSnji pevci nasprotoTaU sedanjema lep-sema cerkvenema petja, m da bi jim bili raozje strait naredili in na.<protoYanje ukrotili. Vsled teb nevse^nostij nstanli ao perovodja in pefci sToje delo bra po novera leta. Po prizadevanji &. & vi* karja in pametnih m«>zer (ne starasiinJ) nkrweni so nasprotniki in zopet so- pevwodja in pe?sk» zbor pri svojem bviUeyrednem dels.
Izostala je samo edna pevka. ki je pela I. «las Hada bolezen jo je polegla due tf. m. m, r posteljo, a dne 5. t. m. jo je smrt relila iz doline solz in sla je preyidena s svetimi sakramenti pre-pevat med angelfske kore. T^eraj bilo je njeno trnplo z lepo s'oye^nostjo, kakeilnib tokaj ni vi-deti, preneseno na pokopaUSSe. Pevski zbor zapel ji je pred biso. V belo oble^ena dekleta m jo s sverami .spremljala in no»fla; tndi fantje in moogo ijndstTa skazali so ji svoje spoStovanje in sprem-ljali jo s solznimi ofmi. Med potjo se je vrstilo latinsko in slovensko petje z godbo, ktero so to-varsi in tovarsice plaeati. Med sv. maso MI je go-vor. KonCala se je tazna slovesnost s pelfem na grobn. Tako se je spodobilo spostovani Marijani Krzetifievi, podpirateljici pravega eerkvenega petja.
Ranjca Marijana LrzetiL nalezla si je bila bolezen s postrezbo pri svoji materi, ki je nmrla pred 1 V« letom. Od tistega fiaaa je bila brtz sta* risev; a spostovala je, kakor dobra hci ogeta. 06-mana M. S. in krstnega nnnca J. K., kt jt je bil vamh (jerot) lepepra prerao2enja. Brez dovoljenja ni 91a na yeselice, pa 5e kljnb doyoljenju je osbtfa vcasih doma pri knjfgah sv. Mohora- Bila je de-lavna in pobozna, vesela in resna, vse ob xvofcm L&m in do prave mere. 8 tera in z lepim petjem v cerkvi pridobila si je obce apoStovanje v 'iro-denskem vikarijatu. Zato je bilo rone-go ^jttdstva pri pokopn, mnogo vencev in mnogo solz, Umria je v sredi 21. leta svoje stprosti. Naj y mirn po-civa; a nam daj Bog1 se takih pevskib mofiij.
S T0!min«kega, dnel6.fcbruarjal8S7.-Dra-ga, BSo6a*, pray pazljivo Bern prebiral Troj zadnjt list in veliko tepega nasel sem t njcro. Kar me je pa posebno zanirnalo, je dopis wOd nekod-*, v katerem aaayetaje daljni opozovalec gg. 2upanom in pod^opa-nom tolmioskegs okraja, kake mole m§ yolijo r cest-ni odbor. Omeojeni dopfsnik dsje le nasvefe in ni-kogar osebno ne napada. €& pa omeBJenl ilopta na-taucoeje premiiljujemt dozdeya »e mi, in ne le doz-deva, arapak preprifan sem, da pri sedanjem cestncm odboru tolrainakem ni yso tako, kakor bi looralo biti
Prebiral sem tndi dopis iz selanskega okraja y .Bdinosti* od 12. t m. It. 18. Tadi ta dopis me je moeno zanimal, ker tadi ta govori o cestnem odboru, pa ne o tolrainskem temyeo « gela»sktni. Ta dopis hvali in priporoSa v zopetao tolitey tamoSnjega
rojttne mu hiie. Daeva in leta njegoyega rojstva pa mi ni bilo mogoc'e staknoti. ker manjkajo dottcni krstai knjigi nekateri liati ter je ysled tega vrsta krsden^y od 1. 1607. do 1610,, torej za eela tri leta, pretrgana. ^i torej dragace, kakor d* se je Grbee v tem dasn rodiIt kar je tern yerjetnejie, kerse dob6 od istega zakonakcga para Grbfieve rodovine pred ia po omenjenem presledka (lakani) nekateri kracenci.
To je yse, kar mi je bilo mogcSe za zdaj o Grbci povedati; upam pa, da bom mo gel kedaj o ojem obiirneje porocati.
Jos. Balic. zacas. podufiitelj y Kanala.
*) Razen Grbea rodili so seromenjenidobi t Sempeterski fan mimo Teliko drugih ti le bolj iiuenitni raozje: M att ja Lttkeiit, doktor filozofije, rojea v dolenji Yrtojbi; Marko Polii, uajbr^e nefiak gore omeajnnega P. Polittas-v jako ra-sluien mo J, baccaiaureus ia as. theologia, teg let j«s««i*«ki fanii oskrbnik t Sempetra in pm, sporednik birSih Klarink t Gorici, rojeo <r gorenji Vrtojbi jStefan Orbec, oajbrze brak GregorjeT, lapnik r Pribactni, rojea r Sempetru; Iran Kratnik Garzarolli, rojen r Oreliovljab, MtM zdr t-nifc t Vidian, kjer |e piioWil I. 1655. knjigo nasloyoai: wDe opportunitate coiSua*; Valentin Dragogna recteDra-kooJB in njega sina Mater* in Joief, ki so po rrsti spidOTali goriSko kroniko oct I. 1663. do 1722., vai trye iz Sempetra; JosipCusani, alor. piaatclj, o katerem ba-5em t kratkem kaj malega p >vedati; Peter Anton plem.
, R a d i j e v c i c, rojen t Biljah, iupntk r Kanatn itd.
I           **) GH Sccittori Frialano-Auatriaci degli ultimi due se-
| coli. HI. editione 179% pg. 109-11L
***) Glej Folium Periodicnmarcbidioeo. GoriHemij. Aav
.T,*JJ.J*Jttr
naceloika g. R. M. Cestitamo prebivalcem sezanakega okraja, da invjo tak ceatni odbor in tacega naSelni-ka. Tudi jaz sem mislil uaa dosedanji ceatni odbor in nasega g. n a 5 e 1 n i k a pohvalno omeuiti in ga y zopetno volitev priporociti. kajti tadi na» ceatni odbor in nal naLelnik ni «pal y pretekii sestletni dobi; tndi on je v tej dobi vec ceat lepo izvrsil, za kar mn bomo yedno hvalezai.
Zakaj pi tega ne storm, draga „So6aa, posln-iaj I Kakor pise dopisuik iz sezanakega okraja v zgo-raj omenjeni „Edino^tiat je g R. M. ostro gleda! na to, da ^o de!a!i podjetniki natanko po na6rtib, Iz tega se razvridi, da je oddsijal sesSan.ski ceatni odbor eestua dela pidjetnikom po olitni draibi, Takit poaiopaiije eeatnegc odbora je re* hv.tf<» vreclno. Kako dela pa eestni odbor na Tolminskcm avoje cnte? bote vprasali. AH jih ue oddaja tndi on po oditui dralbi podjetoikom? Odgovoriti Vam moram, da tie.
CfStni odbor tolminski, oziiom i njopov imC Inik, ni oddal v colej se^tletnf duhi ni enpga dela p*i draz> bi podjtttwikom, tenived izdeluje jib sain y svojej re^iji. Ta dela nadzorojt eti palir, katoierna pi, kakor si laho mialiti*, je akrb, eestnemu zalogu kaj ^riliraniti, devura brip. Da bi nadelofk sam dela nad-zo otaI, ne zibtevamo, alt skrbeti bi vender moral, da bi se dela po kom drugem nadzorovala ali pa moral bi jih oddajati podjetoikom po o6itni drazbi.
Dalje bi moral skrbeti g. na^elnik, da bi ne v*ako!etoi preadarki vanko lrto io pred za6ctkom all vsaj y prvi tretjini leta *e§tavljali in dr. bl se vaa« koletni rafiuni vsako l#to o pravem laau dali odbortt y pretres in v to voljenim pregledovaleetn y pregled. Ali y zacudenje sem moral sliiatt, da ho So It pre* teklega dec.em bra aedanjt odbomiki riiili preu-d a r e k za leto 18 8 6, da so blli tedaj priiiljent, pmidarjati yecjidef le za ooa dela, ki an se v$e leta 1886 izfrSifa, pa brez njihovega yodenja. Proudarka za leto 1887 pa Se ni, in alavoi c, k. davkarijski u* rad v Tolminu yonder le tirja doktade za ceatni oA* hot. Je li to pray?
Cujte Se d»lje. Sedanjim eestnim odbomikom ni bilo dano ne videti ne aliiati o kakem racnnu v tij'tb sestletni dobi, dast so ae nokteri odbomiki v tej zadevi veckrat v scjah pritozeyali, kakor mi je iz zancirfjivegu vira zuano, Ali m more tako postopanje g. n.'Lulnika hvaiiti? Dazdnnji %e«iui odbomiki so tto /Ja) imcU le ftkle|<ati, kadar je bilo treba knk pri« in^nkljej z dokfadami poKriti, a no vfuloti in tndi ne videti, kako se njih sklepi irpolnujejo in kako ae fcitj't ubozega davkoplaeevalea nporabljajo. Isj tega, draga sSofia", labko razvidiS, da mi ni bilo pri naj-bo!j§i volji mogo6e dosedmjih ceitnih odbornkov in njtb g. nact {nrk.i livaliti in jih v zopetno tzvolitey pn'poro6iti. Lhljnega opazovalca, kateri je pisal dopis flOd nekod- y zadnji n8o6i**, pa prosimo, nej nam ne nasvetuje eamo, kako imamo voliti, ampak naj nam po imeoih nazoaai moze, katere imamo vo* iiti; kajti ie je «5as za to do 1. marca, ia hvaleini mm bomo.
It Cerkna, 10 febr. Nekoliko besed moram posvetiti g. Borodinoslavu na dopis v 1. §t. leto§-nje „So5ett. Iz Va§ega dopisa. g. B., se vidi, da ni-ste iz Cerkna doma; zdi se, kakor bi bili od nekje drigod. Take nekako sklepamo vsi. Vi ste morda edini razameli besede v „Edinosti" ^prvoboritelj itd. narodnjak" tako, kakor ste pisali. Vsi drugt pa pravijo: „Z dotitoim gospodom noree brijejo, kerje sOno potrpelljiVj in ttcti vode ne zmoti". Akopano-Cete verjeti, potrndite se v Cerkno, kjer bote videli in simli. da je terau tako. Da doticni gospod nima tako yrofie krvi za dom, kakor Vi, to ve vsak; kajti om je Se iz starejie iole. Brez ovinkov Vam noSem povedati, da sem bolj vnet za starejie acitelje nego za mlajSe in to iz razlignib razlogov, katerik pa ne moiem takaj navesti. Potradite se k g, urednikny tarn izveite moje fme in potem Vas nljitdno povabim na prqazen razgovor. — 0. Borodinoslav, ali so v Va-§ib oceh taki a Jitelji narodnjaki, kteri le pri kozar-ei vina vpijejo n±mou na vse strani, drngaSe pa se svejim vedenjem pohnjsnjejo mladino in starino? Hi §e davno od tega, od kar mi je neki priprost Inet molno tozil: Ja, ta n5itelj ni ni5; otroke net ^eigarete1* kaditi. Ali Vam je to narodjak? in vender o tem molcite? Saj ste rekJi, da bote vse sla-bosti javifi? Nedolzne starejie ucitelje jezdarite pa z nensmiljenim bicem po javnih listih. AM so Vam to narodnjaki. ki do 10. ure lezijo in otroke paste v snegm zmrzovati? Ali so Vam to narocbrjaki, ki eele nolli vasnjejo, imanja sklepajo itd.? Ali so Vam to narodiijaki. ki celo otroke Santajo proti dahov-nom in izpodkopnjejo veljavo ? Da, nerodnjaki so ne pa n'frodiijaki: Dosta! Ne morem dalje. Prosim Vas? g. Borodinoslav, predno se spravite v javnih listib na kakega floveka, prendarite in preudarite. Vse za vero, dom, eesarja! Ka prvem mestn je vera. Kdor je pravi kristijan, je tadi domoljub. Zgo-dovina to n6L
G. Borodinoslav, sola v Ravnah je Se vedno zaprtat                  „^__«——«.
Politicni razgled.
Ncmci v diiavnem zbora so se resno sprli. Kcmski klub su je razbil, 16 poslancev se je od njegu odcepb* in osnovalo nov klub, ki bo smel sluhodn*» zldom zabavljati. Veclna prejSnje-ga kluba je bila od zidov odvisna in je morala plesati, kakor w ji ti godli. To jezi zidovske liste aeizreeetio; strain© udrihajo radi tega po poslancih, katen bocejo bidati nepostenost, Se tndi je-po Mik osnovana.
Tndi ogerski brambovski minister zahteva od drgawnega zbora 7 milijonov kredita za vo~ jalke potrebe. Finance razmere ogerske so pa toko blabc, da je finanfini minister Sznpory od-itopil in da mn m more vlada dobiti nasiedni-k»; '/.nut r sprcjcl sam Tisza financno mini-ttcrKtvo. SCdaj pridejo §e novi davki in nove potri'brr tak»> da so eelo fJadini list! Ie prepri-eani, du Ogri nito dalefi od gtrafinega poloma. Strain! davki, neznosni dolgovi, do skrajne raeje razdraieni in laljeni narodi, to je sad dvanajst-letnega gospotlovanja liberalno-lidovske stranke na Ogerskera.
Novejia porocJIa iz Carigrada kazcjonato, da se biiza konec bolgarskim homatijam. Te ve-bti se strinjajo x tern, da se sestavi novo re-gentstvo. Iz sedanjega regentstva prilel bi v novo Stsmbolov, jedno meato dobil bi Caukov, a trctji ud bit bi mot brez barve. Ob jednem bi se imenoval vojni minister, ki bi bil Rus. Tnrftija niisJi, da bi bila Rnsija § tem zadovoljna. Druge vesti pa pravijo, da se tako all tako bliza konec sedanjemu vladanju v Sofiji, kajti ljudstvo in vojaki to ie do gria siti tega neznosnega pritiika. Vie je nverjeno, da Bolgarija gre na ta naJm po sedanjem vladanji pod zlo. Govori se pa t«di» da v Makcdonlji vri; bati s© je, da se Ijudstvo apunta proti Turdiji.
Razmere mud Francozi in Nemci postajajo vedno bolj napete. Iz birSih fratieoskilt prwvin-elj, iz Alzaeije in Lortme, belt dan na dan mno-go doma&inov ftez mejo na Francosko; tudi vo-jakt so zaSeli «ti to mejo, ker se nocejo bojc* vatl proti Francozom, swjim bratom. Dne 21. t. m, bode Yolitve na Nemlkem; pritakoval se je poseben poziv nemlkega ccsarja, naj volijo Kernel poslance, ki bodo vladi dovolili to, kar v vojaSkih zaderah hoce, takozvani septenat. Potem se ko) pokaie, je li ta nevarnost le «-metno narejena, ali pa se blizamo res stra§ni ?ojni med Francijo in NemSijo.
V Italiji ni §e reSena ministerska krjza. Kralj je baje narofiii Depretisn, naj skupno z grofon Robilaotom sestavi novo ministerstvo. Mi Ie pa zitatio, se II to posrect ali ne, Iz Masave ni posebnib poroiil; Italijani so bili tepeni in domacini so s tem zadovoljnt. Nowga napada na Italijane nisa vec posknsilt.
Oomade in razne vesti,
VSerajSnja Stevilka „Sode" bila je zaseiena radi prvega dela poltttcnega razgleda, v katerem je bi!o govorjcnje o barocu Pino-tu. novem deZelnetn predsedniku v Bukovini, o celovSkem knezoskofu dr. Kahnu, sedanjem vodji graskega penientscA, o miiijo-nih, katerc zahteva vladi za vojsko, o sloven>kih dr-zavnih poslancih in o dun;ijski vladi v pogledu na navedeno z.ideve,- kakor tudi o namer.»b koroskih SIo-vencev pri bodoci dopolnilni volitvi v drzavm zbor, iu o delegaeiiah^ ki se snidejo 1. marca.
0 naStetth re6eh ne moremo daljo govoriti, da so nam ne bo o&talo, da smo ponatisnili zaseien cla-nek, kar prepoveduje tiskovna postava.
Za Erjav5ev spomenik in ustanovo so
darovali v Cerknem; Peter Podoboik, lupun, 2 gld.; Jozef Jeuim, iupnik-dekan, 2 gld.; Xikolaj JECo-cijan5ic 2 gld.; Anton Selak, dubovnik v pokoji, 1 gld*; Ivan Whgentriitz, zdravnik, 1 gl. 50 kr.; Jakop Sattler, ktcmar, 50 kr.; Neimenovan 10 kr.; Ivan KokoSar 2 gld.; Mohor Seaej, krojaf. 20 kr.; J. Tu-Sar, trgovec, 1 gl; Fr. Bevk, poaeatnik, 50 kr.: Avg. Brelih, strojar, 50 kr.; Tone Kosmac, f.int, 50 kr.; Aaton Sedej, kmet. 50 kr.; J. J. 50 kr.; Franc Obid, fant, 40 kr.; J* J. 80 kr.; skupaj 16 gld., ki so bili razkazani v st. 7. tega Hsta, kjer je bila navedena Rkupna vsota dotedanjib darov, doslih goriikemu od-t»ni, r m&ka H$ fi. 3S% kr.  Dalje «a daioyaU;
Anton Koblar, kaplan v MengSi, 1 gl.; Franc Hafuer, ravnatelj  e. k. u6iteljskega izobrnSpvaliSoa ¡ Gorici, ; 5 gl.; JanezvGrbec v Gorici 2 gld.; iOnjVjak JoSof, poaeatnik v St. Ferjanu, 1 gld.;  F. L   v t3erni6ah 5 gld,; Bajec Jozof, vodja dei. gluhoueniuice v Gorici, | 5 gld.;   v  G radi §6 i ao  darovali:   J iVop   Bizjak, l kaznilnifiea kurat, 2 gld.; Joi. Glavac, kaznilnicen u-Sitelj,   1 gld.;   Ant. Sdiuschel. cuvajski nadzornik, 1 gl.;  J. J.,   ki noce imunovan biti,y50 kr.; — Aloj?.ij Sore, c. k. poStar v l»u!ci, 1 gld.; Stefan Mo^'liS, vi-kar v Gorjauskem, 2 nld.; Ljud*;vit Jenko, kapdan v ViSnfi Gori, 1 gl.; M  (Mgale na Dmiaji 5 gld.; Bral-no druStvo v Seln 2 gl I.; Jakops Oebular, profesor v_ Gorki, 5 gl.; Braluo draltvo v "Sempasu^ pri'""vesefioT-13, t. in. mtbralo 9 g!.; mala diii?,ba v Gornjem Gra-du na Sfajerakera 4 gld.; Bralmi druStvo v Kozani 2 gld.; Franc Kranjee, provizor v Sigi, t gl;   narodna <5italnica v IL o b <> r i d u nabrala 10 gld,. in sicer io dali: Andrej JekS©, dekan, 1 gl;  Anton Pipan, kaplan, 1 gl; gina Josipioa Dominko 1 gl; Ivan Gran-tar 2 gl; Joiip Kenda 1 gl; Andrej Gaberl^ak I gl.; noimenovaui ditaluiSai udje B gld.; — Ivan Worn v Rifembergn I gld., tor je nabral pri Robku o prl-liki volttve ceitnegu odbora 5 gld. 50 kr,, katere m mu dali nailednji rodoljubi:  And, Robtf ' gl; BV vetti 50 kr.; J. Berbufi 40 kr.; Havcon 40 kr,; V.ille 3oi. 50 kr.; Cigoj lupan 40 kr.; BerbuS A.«t. 1 gld; Palik And. 1 gl; Vovk Joi 90 kr,;-Ivftn Kuitrin, kurat v Kolbani, 2 gld,; Bolko Loobold, poM»tnik v Cemifiah, 10 gld.;  I?rane Avgultin Kolata,  dcjknn v liofiniku, 2 gl; Marko Vales, spovodnik na 8v. Gori, 2 gld.; Ambroz Ponfft, nadnfiitelj v Rifombergu, 2gl; Janez Kodrii, kaplan v Komnu, 8gl.j Kduvard 6tre-kelj, kaplan v Komnu, 2gl; Audrej Fortolja, kaplan v Karanjah, 5 gl: Janoz Kodre, vikar v Oseku, 5 gl; Joiip Ferfolja, vikar v Gabrijah, 2 gl; IGotard Pav* lotifi, kaplan v Kojikem, 2 gl;  Franc Favlitifi,  po-Koatnik v Gabrijtth, 1 gl; Franc Femec, po«e?stnik v Biljab, 1 gl; Jlwi KraSoveo, uitelj v Biljah, 50 kr. Hovi darovi znaanjo gl, J 10,50; vaeh darov, dollih go-rilkomu odboru, jo pa 000 gl 30*/a kv,   Od tab na-lolenib je v Gorilki ljudiki powjibdei 000 gld.
Z* otroSki vrt in dokliako lolo v Gorici dali §o wBoi5itt iiaibnbyi gOMpodja milodara: Ivan SIo* kar na B»nj«lo»*b 1 gld,; 8, Rutar v Spljttu 5 gld,; Ant, Bratiua v Dobardobu 2 gl; Fr, Hat'ner, vodja v Uoriot, 2 gld,; Stofan Mo^etifi v Gorjaiwkem 2 gld; Alojzij Sore v Bolfci 1 gl; Janoi Grbee v Gorici » gl; Franc Kranjeo v Boii 1 gl; Ivan Kuitrin v Ko/,-biini 2 gl; Frane Avgultiu Koiuta v i^icmku 2 gl; BMC. (/. 2 gl. — % a h t u <1 o n t o v h k o k u h i n j o m dtirovali: Franc lining, vodja, 1 gl; feit. Mozetifi v Gorjanakem 2 gld,; Al Sor6 v Bolei 1 gld.; Fr, Kranjee v 8oei 1 gl; Iv. Kultria v Kolbaui 2 gld.; Fr. Avg. Koiuta v Lo5niku 1 gl 00 kr.; Marko vales na Bv. Gori 80 kr. Prosr^oa hvala vsein ljudo-milim dobrotuikom 1
Erjavdeva beseda v gorilki ditalnici ne bo 27. t. m., kakor smo bili naznanili v zadnji gtevilki, temvec §e le 6. niarca. OdloSila se je za to, da so-delovalci dobijo nekoliko vec" casa k pripravam, fin ker bi bile nekatero mo6i 27. t. ra. zadrzaue. G, A. Foerater je ulo zlo^il napev h kantati in pevd se pridno urijo. Tudi za glasovtr je dobro poskrbljeno. Glediika igra in deklamaciji ao v najbotjiih rokah, Pricakuje ie beseda z najboljiim vspehom na vie slrani in prevorjeni auio, da udelelitev bo taka, ka* kerino zahteva namen in pomon besede.
GoriSka ditalnica vrti se letoinji puBt v vrtinci zabav in veselic. kakor malokedaj prej. Ude-leiitev je ob vwki priliki prav velika, veielje sploino in nekaljeno, kakor v druiini, ki je enega duha in area. Prihodujo nedeljo kon6a svoje razveseljevanje in hodo pri t<>j priliki kupo do dna izpitl. Ufe ie govori o krasnih noiah (kostumib), v katerih se ho6e pokazati posebno ienski ivet, posoemajoe* nekdanje sre^ne dase, k > ljudje niao Se poznali francoukih mod % vaemi obodi in Skrtpci, v katere so vklcpa da-na§nja lenaka. Tudi moiki si pripravljajo Sem, a njih iznajdljivoht ne sega niti do prvih stopiuj ienske razumnosti v zadevah raznolicne no§e. Razen mestnih druzin naznaojajo se tudi z dezele, ki hocejo v ve-seli druibi posloviti se od norega pusta. Naj bi slniile veselice v resniino vedrenjo in sabavo brez vsakterega nereda. — Pustua zabava podpornega druatva pretekio soboto bila jo dobro obiskana in se je vrlila popolnoma v redu v veliko veselje vseh navzofih.
Zima hado prttiska v meslu; od srede naprej imamo prav leden zrak, 6e tudi brez vetra. Tako krutega mraza nismo imeli vsa zimo. Nadejamo se, da se kmalu ukroti; dauos je nekoliko bolje, ali prej§njih toplib dnij nimim> §o. Solnce sije, pa nio ne greje-
Sliko naSega nepozabnega Fr. Erjavoa
dal je natisnit rodoljub v Ljubljana na Sednem pa* pirji. Slika je jako clsto izvedena; treba ji je priskr-beti okvir in je najk*p§i kras v tsaki hi§i. S tem je rodoljub mislil ustrefii tistim Slovencem, ka-teri bi hoteli imeti ErjaviSevo sliko v sobi za spomin. Wi* v^j* te 29 k*1. & >plMt> Micti tudl|4
urednigtvu BSo«eB v Gorici. S to sliko bi ae labko olepsali prostori narodnih in bralnih druStev. Dobivajo se tudi Stritarjeve alike po isti coni.
z 31 IMik Andrej s 46 in Robic* Audrej a 35 glasovi. Oflb ir r-o je koj potem aeatavil in je izvolii kot na-fielni'-ct Xnlreja Robi6a, zupana rifemberSkega. Voli-tev velj.-i za §esfc let.
Volitsv cestnega odbora tolmiaskega Je
n± pro§uj->__g. nadelnika odloslena na 1^ dan-mardja,__
VrSila se b »«le v Tolminu pod vodstvom g. deielnega odb.rniki (.1 ssetja. Za«etek ob 10. uri predpoldna. N-it.ni6.n'j. p»»d«k o volitvah priaeila je ,SoSa* v 0. Sn-vilki, knk >r tudi opombo o valnostt cetfcnih odbo-»ov, Sko* kike eestnega odbora tolmisiakega Ilo jo zadnja leta pribiiko po 20 do 80 ti*oe goldinarjev na leto. Naiavno je, da tako vsoto zahtevajo mnogo skrbij in naUncuili rngunov, kl bi ho moral! dali do-Helnamu odboru v preglod in potrditov. l'rora6uu u loto 18 8 8 (leit) dolel je v Gorleo i v§«mi prilo» garni 14. januarja 18 8 7 (iedeui); a naklado pobi-»*ale so ae eelo leto, k*kor da bi bll prorata o pra-vem 6aiu potrjen,
0 protestantskem zavodu vRulloi, vka-
tori ao aprijemajo katolilke dokline v njlh valiko §kod© v vtfiktm oufra, kakor §mo U veeTtrat povo» dali, prinofte! je ^Trieiter-Tagbbtt* poalanleo wleo-vega* uredniltva, v katerem to ponavlja nekater© rais-Icige objavljone v wKeua t«r wvra«* grofa batourja, ki jo ^igovarjtl Knvod tvoje prottitantiko ioprogt. Kadtr bodo proiliiani oni, katorira je iKroSana verika odgoja katolikib otrok < olo po driavni ponUvi, bodo m%\mm nekoliko bolj jaant nego po grofovain r&govcmi,
Vosftlico priroili krajni • loliki avet talanaki nu aodelovanjem w(]italnl«a*' na koriifc ravna Xoltke mladino v prottorih hotela wTreb kron* dao 20, febiuarja 1S87. Uitopnina aa oiobo 60 kr,
V Ogijt bil jo vellk poiar, pri kitarem ji pogorel blav poRMtnlka Maitrolle, 10 volov in 1 konj, akodi jt Ki 12.000 gl.
Krllanovih nPosgij** dotiakana jo prva pala prvoga «voikft na Umm paplrjl V«a abirka bo ob-aegafa 4 zvozko po 144 itranij Xostnajitorko .(10.o). Hilarfjantka tlakarna v Gorici potradila ie Jo, da dobijo lepu poflzijtj tudi Itpo f-unanjo opravo ¦ pri-niornim kintern vrliti viako poani. Tiuok odlikujo ae po pmviinoBti in dopadljivi obliki,
Ljub^ansko glidaliids, ki je bilo zavaro-vano pri tritiki druibi „AHMcurazioni di aicurta" m 82.000 gld., je v cetrtek 17. t. ra. popolnoma po-gorelo. Ob I uri pono6i opazila ata mestna etra^nika
Solar in kmalu ao priali gasilci, ki ao brabro detail, a ao reiili meato vecje neare^e, Oatali ao aami zi-dovi, iz katerih ae je 8e vea dan valil goat dim. Kako je za6ele goreti, ae ne ve Lo; mnogi zasebniki trp6 veliko ikodo.
Nova knjiga. Morphologio doe Gor-zer Mitt olkarstd ialek tea. Mit beaonderer Beraekafchtigung dor Betonangsverhlltoigae. Tom Dr. Karl Strekelj. Wien 1887, 122 str. v. BP — Zadoja lata za^eli ao strokovnjaki pridno raziakovati posn-mezna narelja alovenakepi jozika. Prvi je na tem polji aaiol dolovati pjoriSkim Slovencem dobro znani ruaki profosor I. A, Baudoin de Courtonay. ki je prod leti v knjigi „Opyt fonetiki roz'janskich govor" opisal rezijanSdioo, v knjigi „Ofiety... o ranjatiiacb.' po ja-zykovodeniju* ltd. pa bohinjiko posavakt govor, L. 1S84 je priobcll v Jagicevem Arhivu, r.v. VII. raz-pravo o oorkljanakem naredji (Dor Oialekt von Ciikno) po podatkih in zapiakih nekatorih Cerkljanov, tedaj gimnazijeev. Taka raziakavanja naredij niao prazna alama, nego hranijo marsikatero zlato zrno v aebi; ii njih namred aeznamo ne aamo izgovarjanje, nagla-ganje in sestavo kakega jczika, ampak dobimo tudi neznane besede in izrazc. Nam Slovencem je posebno treba gledati na posamna narecja, ker kakor zaauo, nam jezik ni le utrjen in doloeen gled6 poedinib o-blik, najmanj pa giede naglasa. Znana je o naglasu teorija dkrabceva in Valjav^eva, proti kateri je dr. K. ^trekelj, oceajevaje Sumanovo alovnieo v BZvonu* 188 5, postavil svojo teorijo. Ali nobena teb teorij ni §e Bploano aprejeta. Treba bo se nadalje pridno in veatno zapisovati izrek in naglaianje v posamoznih krajih alovenskih. V tem obziru bode gotovo po go-du vaakemu slov. filologu zgoraj navedena rasprava naSega mladega ucenjaka in rojaka, ki je bila vie lani v aSitzungabeiichte d. phil-hist. Clasae d. k. Akademie v. "Wisseascbaften CXIII. Bd. I." priobfiena% sedaj pa v posebni knjigi pocatisnena. Pisatolj raa-pravlja v nji krasko narecje, ki ae govori okolo Kom-na in Gorjanakega (rojatnega kraja pisateljevep) in katero radi lege v sredini goriSkega Kraaa ptedatav-^a eelo kraSko narecje na GoriSkem. Pri t^znamova-nji fonotike, kateri je ob enem pridralil tudi nagla% se pisatelj posluiuje posebnih 6rk, kakerane ao dan-danes pri filologih sploh v navadi. H konou ontenfntov
jedvzuui slog, ki nam yeja le » Miklosicevih knjig. Tidi se. da je piaateij pridno bodil fc H:Hf-5i«a v So?o. CojVrau, da mwli g. piaatelj «. K wrkljansko nareije, kijev vsakem obzim zelo smuuu.tu, a«--ts»nc-nejo opisati na podlagi Bandoninovtti preisk»v, tor puprayiti in dfcpolciti.
Poslano.
Gg. Batojskim pevcem, aoscbno pa gg. uiiteljcm Steroadn, Mlekuaa in ftumi, ki so pri tukejSnji ve-aelici do© U. t in. aodeluvati blagdVoHli, iarcka zah-?«Io droforoiii                                                   O.IUr.
Sempai, dn« 14. fabr, 1837.
Prv« dni mteolfga tedn* bodil ja J«a, Jug (po rtonufri Bogatint) od liifo do biSe v naii mi • 6, It 9Hoct>* ¡ rokab, t«r raalagal oWinarjcm, da srm jw podptani om A. K, ¡ VoWah, kaiartga ja «1. w-redwSlvo ,8<tfe* t H'lniti Mvrndo.
Kor pa meni podpisanema iii nowiani* o tistero dopiau in ker tddi no zoam ni pisali ni btati, prostra il. uredniitvo oaj objavi, da nissra ja» poalal otieg* dopiia. (To s tern tudi potrjujemo. I-redo.)
f Andrej Ko55er.
St 31|0p.
Ozniuiilo.
Ravnatejjstvo zastavljavniee (Monte di pieti), ustfuovljene po grofu Thuniu v Gorici, naznanja, da bode dne 7. inarca i. 1. zafrla ja?na draiba (kant) ncroScnih zastev IV, aetrt lota 1885, t. j. tistih, ki so bile zastavljenc oktobra, novembra in dminhra 3885.
Ravnatelj: D, LOVISONI.
„Ljubljanski Zvon."
Kiji za pi ieU gll 2.33; sa iatrt liti gkU?,
Siavnema  obcinstvu   naznanja se  uljudno,  da zadnji ponndeljek tega meseca. to je 28. februarja bo
v Kanalu sejem
za blago in iivino, kakor po navadi. Bliinjira ia dalj-nim  kupoem  in   prodajalcem danav bo   prilika,  da ugodno resijo svoja opravila; zato so tiljndno vabljeni, da bi se obilno cdelezili letoSujega sejraa. Lupanstvo y Kanalu, 15. februarja 1887.
i^Calnic, Supan.
•v.- omogcci oedraTitot samo premozneraa, marvcf tndi na-juboraf-jSeniu bolnikn. Popolnoma pravici ¡ iaat imenoval jo je naki viaokocastili gospod duhovnik wp>wn rrtVn Bo-Izjo", ker polajsa in ozdravlja najbajse bolegiiic iu najue-varnejM bolezni, ter odatrani, ako se rabi prarofiaano Tclike nesrcCe in prihrani tako marstkomu veliko bSde in nolz&.\ IzdelovaMj polilja jovzabojfikih po !2 steklenic za 11 gl. 36 kr. po poxnem povzetji. Poitnino trp^ p. t. narocniki. V 8tokK>nicah po 15 kr. imajo jo t Gorici Pontoni in Cristofoletti, v Tolmina Pali?ca, T*Cervjgnann Lorisoni, t Grade?.; Pasquali, t GradiSCi Coaasini, r Trisiii Praxmarer in Te^inalekarnicnaKranjskem, Stajerskcm, Koro§kem, Pri-morskcu., r Traiu, v Istri in t Dalmaciji.
Ti1 vq n n €k    »disti Mtro ^ 80t0V0" X X aut^fa Karl pi. Braun B tojj,
J O Z 6 f LL ne ^^f0^6 nikakib te&iv"
,pr;fe3;if pi, Bamberger a Smjj.
(jrrGliJil  »dela bolj uspeSno nego —.—        _               druge greuke vode,"
VIG16 C piofwar Leidesdorf na tejj.
Zahtcva naf se vedno in razlo^no: FRANCA J02EFA GRENKI VRELEC. Zaloge povsod. V Goi'ici: lekar gosp. Cristofoletti, GironcoJi, Pontoni in A. Seppenhofer. Raz-poSilja se iz BndapeSte.
na Travniku  §1.   19   v  Gorici. M* 4efcel» 1« mm dr«ba«.
PripontLajo avuja TeEi-fef> za!o»o TsakoTr-stnc^a 8?ttk!3„ n.wsin«;;zii i« fittpga, kristalav, ogle lal z okvitjc cm t>- «ia rijiFi;v KwrvrtvratnsFi sip zi okoa, ttvdi !a*M.irvHi. pitiivl s furivis:):,*,. x i!o? ee iaxakuhe«J< v.» ^pti/t.w*. gj-rii;»*. fc:eai.\ pivarnt*, aUdkurut ¦. Lionis; Lifcor t\hli u.sw'ia in pripmv zt kavn, t"#j ;?;* 2, *» all Ti *>sf'bT obe&al aa ubrw.ntkc .>*"¦ sivkrn,, ^ivr^'I.ctM tu tin gleskega iU. palic in f»kTn-j»'T pf>2b«!*rn:ih v stares! in n«>wm sfrgti, svetiluie v&nk<& siate za p^trolej, kfdfcnikav* -*kFf»d i.i Wic.
Veliki  autcga   e.-mfi   sri'kb'nic  (bjtflj)   za | vino,   pivt»,  Itkeri^ U &?avtu»  ^u;inie   lo?art»t» v ' I>iem«MHu; obb-ieidli rt«*kfciiif   (B.tftk'mf>t) od I do 50 biros'.    Spveicjuitj'.*  vaakersaa  ateki.'tiako delo tadi   tr.i d^elt  z,i ^a^Iopja in cerkvn tu<ii ¡ gotiskein s!;.ga /, barrkMiim lipami, vezantmi
Imajo za?og* n:*jmenifnej»ih to»a.-en <ln» najskih in spreieoift]'* katero koH mif«>Lib po to-varniAki fcni na p»»<t<te tn pripmve z& cerkveno rabo, bodisi » dtstega srebra, fcakor Iwdi » posvebrneae kovine, n»jfin&jft, n. i^r, kelthov. ciborijev, ni(m3t.'ancr sveg.iikov, svetifote, kriiev, altaruih labul, kviinrih potor.                           /
X^SprRjemijo tvarocila glede le»tcnc(iT (k!|oc)>/& ^•/Xbodidi a kristala, kakor tudi % mderXfr ».    ^v       vae po uajmijitt eeaah           X|S J^
ITeodor SUh/
K               srebrar y GORfCI, ulice Horelli if. 17,•
se priporoCa veIeCa>t*ti do-hov^ini za izdefovanje ccr-k?ci>ih potrcb$Cin naniref:
MonStranc, kustodij, | kel%ov, ciborijev, svetil* • nicr svednikov za altarje, tabi'rtiakfljnp   in  pred  Sfa-cijone, kriiev za alrarjff in za b»nderar relikvijarijev, I mon§tran6ic a!i krizev z;\ \ svetfuje, kanonskih tabel, | kadilnfc s kadilnim col-nidem, razuih eteklenic za \ dariino vino, stopii", ro^mkov in kro^fiikov s ko-vinc\ krstnih skied in zlict kotlifiev zn hla-gosluvlj.no vodo, kropilnikov, posodic za ! sv. olje in .«v. popotnico, dr2al za svede, ' sklepov pri pfuvijalih itd. ittl. po ttajni^jt cere Tudi se pri njem  stara  crrkvena priprava vognjl pozlati, posrrbri, izfisti in poprnvi^ Na bliignvnljna vpraA.in.|ii bodr radovoljuo od!?tH;uj,u in poSlje vsnko blago ilobro sbmnjeiio irtpoSt-nine prosto.
Stare nerabljive rt'ti, incJcnibo  (tnessinp) in kotlovino jemljfm v raLun.
Cudovite kapljice
sv. Antona Pudovansk.ga
To priprosto in naravno ^rfrytvilo je prava dobrodejna pomof in ni trcba mno-gib bejedi, da se dokaSe njihoTa iti'lovita moC. Ge ae to rabijo nckoliko dm", olitfiajo in prezenojc prov kmalu nairrdorntirsrigo le* Iodine bolcati. Prar izvratno rstrczajo zo-per heraorojde, proti bole/nim na fetrlb it: na vranici, proti firevesilim boltvnim in prori gliatanv pri zenakib meaecnih nadrii:'nos;iIt. zoper beli tok, bojaat, zoper bitjc area ter ctstiju pokvarjcn.1 kri. One ne pregznjajo aamo omonjenth bolezni, ampak nas obvorajejo tndi pre«l vsako toicznijo.
Prodajejo se t  tseb   gjarnih lokarnicah na sreta ; z narofibe   in poailiatve pa cdino v lokar-nici Cristofoletti v CJqrici, v Trstu t lokami C. Zanetti in Q. B. Bovia in ¡ lekarni AUa Ma-donna r Konnina. Ena steklcnica atatie 30 noTceT.
zraven rotovia v Ljubljani na vellkent mestneoi trga9
pnp'.rnr.i fjkaj pfipiNitna ll.ijboIJH.i iu f»vi'Za adr'avll•«. Si g-«. dn'sva, da bi no prejeli pimnRiiih zahval o r/isih izbornoskUbfiiih domucih zdra-tilih. Lokarne Trnkoczyjevih firm so: Na l)u-naji dvo iit ena kemifina tornma v Oradci (na Hta;ar»krm) oria pa v Ljubljani. P. n. ob^in* afevo s(* pr*n»i, ako inu jo na tern loinJSfi, da spo-., daj w.VMJKna zdruvilu h prvo poSto dobi, da na-| stoV takfj-le naprnvi: Lek.irii.i Trnkoczy poleg '                        rotovza v Ljubljani.
Marijaceljske kapljice za zelodec,
ktrrim s<» inm uatiaoPn Ijadi zahv-alitt za Zflmvj«', bniiju uvmin v^jk-U pri vt»eii ltolf/.iiih v Snlodcu in ?.n iiffprnkoMljivo Hri!ilntvo /.opor: iimnkuTije slasti pri ji'di, Mlab ii'hnhi', urak, vt'trove, knliko, /latfitbo, liljuvaiijc, gluvobOl, krf v ielodfu, bitje urta, zaba* *nn\v, gli<tte, bolezni na vra-lilci, na jetrib in xoper /lato vilo. I Hti'kh-nica v(«lja 20 kr., 1 tuciit 'i (,'1„   fi  fucntov Hnmo H gl,
>«T* SVAIIIMM Opnzarjanio, da hi» wmv htlnitc Ularijacelj*
hke kapljice dnliivajo m«iuo v lo« l;i»rni Trnkoi'/y-jn zruvon cotovza na vfilikum MiMtnuiii trgu v JLju-bljani.
NMOA-ZEUERl
m  ECHT est Iapoiheker twkoczy|
Ovvt zoper ti*ganje (Gicht),
je oiHofino R,s,j?i<»!,i*o zdravifu zopor^/rw/m tor revmutteentf trt/fwje po wMh, hoktint v krtti t&t Ziva'/i, ofd-tiw), otrpneln tide in Idle itd., malo Caw fin so rabi, pa mi no pop>ducm trgft nje, kar dokiwitje obilno zahval, Zahtova naf §o »amo wcrel zoper trgnnje po rfr. Mnttfu • t zravcu. Hlftftftm znamenjem. 1 ato'cl. so kr,, tncat 4 ft. 50 kr.
OtT" Ce nitiasfcklonici zraven stoptfega- zna menja, ni pravi cvet iu gn prccoj nazaj vrnite.
za odrasle in otroke, jo najboljsi zopor kaSclj, hri» pavoHt, vrrttobol, jetiko, prsne in pljucno bolecine; i stekl. 56 kr., 1 turat 5 fl. Samo ia sirop za 56 kr. jo pravi.
Kri6istilne krogljice.
ne nmtAc h *r v nijfxinemgo^podinjstvu pogreSnti in so se v/er.S ><"•!,r.ir w'.i.'.,j:io osvfdofiile pri zubasnnji r-lovesko-ge :t'!(M.it ^lavo'-wi j. otrpn|pn:h ndih. ska^cnem zplodcu, jetrnih i. obivnJi bote/nih, v sluitljah a '21 kr.; jedon zavoj » G i'iailjamt : gld. 5 kr. KazpoSiljava se a posto n^'roanj jeden za*oj,
MT Zdravila %a zivino. -^PB
Httipa aca. Zivino*
Ta prav iFob'-a stupa poma^a najbolje pri vaeh bo-leznih krav, konj in prasifev.
Konje Tarufo ta Stupa trgtinja po frevih, be*> gavk, vseb lialczljivih
_________________               fcuimh boleznyr kai-
ii      Ib^^HP'bvT    ^° ^J3' I,luf'nlkin ^ratnih !      «a^t7*",p^^wr  -^-^-gbolexn^   ter   odpravlja vsc gliate.   tudi  vzdrznje konje  debele,  ekrogle "^ in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega nileka. Ziimotok z rab.Inim navodnni vred velja le 50 kr., * zamotkor z rabiluini navodom samo 2 gld.
Cvet za lsozije,
XajboIjSe mazilo za konje, poraa^a pri pretegu iii, 1 >tekanji kolen, kopit-nih boleznih.otrpnenjf v boko, t kriii itd. pri ^ otekanji nog,mehnrjih " tra nogah* iZTinjenji, otiseanji od sedla in oprave, pri susiei itd. a knttka pri vseh vnanjih boleznib in bibab. Stek-lenica z ratilnim navodom nvd staue le 1 gl.f 5 Btekl. 2 rabil. aavod.Jtu vred samo 4 gl.
Vsa ta mtbtera zdravila se samo prava dobijo
v lekarni Trnkdczy-ja v Ljubljani
zravea rotovza
in. ae vsafe dan & posfo razpoailj'jo.
Mtantai m o^otmiu. mm*- M &\>m$- — X«*»: ^v-jwkt *tomm * §m&