V 10- W U II h 3 L r A rs i; d n k a « arca IL It 1 O 46 iu a («iu Ihto. Zk inozemstvo M Din !'o»mw:mi številka- I Din. V inseratnem delu fnafea drobna vr%tiea ali nje prostor <0 Din. Izhaja i-«lo ">« tnmsi noj »e iinsuinjo UrmluiSivii »Umimijuha«. naročnina, raklamuaiie In. inserii« ' Turavništvu MtamnHnKa« v LiuHMnni. uwtmMva: 26*0. Telefilm upravo: 290«. h 50 letnici našega i ladike '' ncdeJjOf i 2. marca* Bu. ljubljanska- tka* uut ..u slbvesno pramnvaia petdeseti itui ivojcga priljubljenoga uadpastirj»» jr. jrogurja Rozmana. 9. narca 1883 ja zaghwltJ" jat viadika ,%-gov.B rojstna, župnija- je" Srmhol Plibnrku ua Koroškem. V diahnvnika > bil' 21. juliia 1907/ v daltjvou. Po dow-študijah v bogoslovju: ie ml nastavljen kapitani v Borovljah; Bbžja Bravi dim« pa je kmalu določila važnejšo nalogu. Ntuialje-svnie -.lutHje in postali Ibi» 1912: doktor Lota 1913 ja ža postal profesor ■>rava v, uelov&kesn bogoslovju. Ko po vojni i&tauov-ijena univerza v. Ljubšo ga kot zbornega' jurista povabili;, da na vseučilišču. stolloo iTor&veirega. Lota 1929 j p postal' ljubljanski pomožni .s pravico ìaelodstva, in. gonur altri; vikatr. je v-Jadika Jbgllft umaknil v, Gon-nji grad, v mirti prežavi jesen svojega življenj tu jè' dr. Rozman dve 11 avgusta 193fl prevzel svoje rame težko ' hrome: vlàdo ljubljansko 'Aulo časa viada prevzviženi jubilant 1 Jub-kofijo, a- vendar je v. tum kratkem pniiobil srca vseh; l$jegpva> Ijudomilost, in skromnost, tu rova velika Iju-do mladine, ìjogpvn vtoiska gpreč-!>a tudi jitnaška nwtffr -tost, kadar, je Hraniti; zaklad« hožilli sniò, ki so mu zročoni: .-.'.a. to. iti: ie nettato dru- tSSS — Ì933 Ofuies nadaljnjemu piroetti»» o riapravi prati podarju u iovnriiem. kf ,,0 tali prod drž; sodiS»m' * zaščito države v Btelgrc io, I Nfiiproj so so prestile izpovedi prit: dh Brrai-b, zr48®» MP«kar]3 Matije, Sirca Branje, äte-»mtona, Koprivnikta Franceta, Dolšine Prnnee-. fitrolca Frnneota, ftimmmeaJožeta, ItCBanana Jo-i,... ,10'0- MIhe Mbijtu, Zupium Finncetaj Oor-pst|9.ttóeta,.PfnvBte Franceta, SUueti Altóa, Hin Ft« -tozcsta, PfnvBtii Ernncel6,.Mtak Marte tea- orož-iKOf^niktt ,Jožeta Jtan.VddbRivra, Seruge Eža» HlMlkB< Jhsipa Nwnra, Gregi]» .lofoth in ^"is. Mežte «Mile-s», se dalje izpovedbe: ž-up* iC % 'llltnika "UuiMa,. MapUma g. àfcrbeta Stani. rn.Kosoo jlavli. V.Ida t li, JWfctà) Vldiilljš. Mitia-11ovnika MòHtìòrjR, Miamt Marije, Zšiloknrj* ?uwu, üawiftt Mlrcel&vti. Kosmača Frnncntà, Kovntit» Grngorjš Ibr orožnikov »ma Mlhutia, «adtojt PrratBetà;. MiWdorjà'Hrnn-?ipa nette dalje se prečita i priSwwuje DMrtève Josipa, Franceta Zhidarja, Franceta Seku-ìit«a, MIhe Vtdanj», Jtaaa Ztwmana, Alojzija Jf n-ita, Ivnaie (Imerae, Jožeta Hrzerja, IVane Oèrms, Prnneelà Spero, Janka Zormana, Mihe Žlagti. , ! Valentina Sepco in Zidarja Brnnca, CSloboftuko i Ivana, tlmorz» Janeza, Brzarja Jo4eta, DoKnaija Prnuccta. t,a,pajneta Jtilljana, Jfenkn Alojzij», fttern Jkneza, Miklavčtča fvnnaj Koma IVivna,Kerna Bran. ca; Kovnča Andrej». Sledile ao pismene izpo>ve slifieSih prič: Sllbarja JftüPZa, if'ipaua frane», Kristane» Janeza, Vidmarja Alojzija, Vavpottš Marije, jBRcilčai Ivana, Svetla Ijuke, Vrhovca.Jožefa, Celarja Franca, Jerine Mihe, Ja.iSifta Pranca, Kudlvca Antona, Trilerja Janeza, Zupanca Franca, Svete) Ane, Okorn Aup. Moder Franca. Mejača Jožala, Kuharja Frnnea, Jomee Mtlfce, KlemonHča Stanka, Orm js .žeta, Modra . Matevža, Vokača Ivana, Mejača .l»koba, Vokača Franca, Proìka Ferdinanda in Plafdra Franca. Ne. katere izmed ust letih številnih oriéso govorile Bro-dkrju iit tovfiritoKi v [irilt^;, drnge so obtožence obrnroerijfVB.le. sterili je opis značaja obtožencev ia i'Mo .--li .-.tttvlll zagovorniki v, prilog prizadetih še nekatere predloge, k| pa jih je sodišče odklonilo. One 2. marca je začel govoriti državni tožileo, kt je utemeljeval obtožnico in predlagal za vee ostro Kazen, nakar so pričeli obtožence braniti slovenski, Ikrvatski in srbski zagovorniki, ki so ščitili obtožence ih dokazovali njih nekrivdo. V naslednjem n» j priobčimo neka! iz zagovorov dr. AdleSläa ia dK Krek» te govora dr, AWHèiea Za Časa «vetpvne vojne, ko je bila te na ob-xorju naša sadova deiav», je voditelj Slovenike ljudske stranke postava program iu ga zapustil kel svoj politični testament 1. 1917. Od Beljaka do Soluna ena država in en vladar ter mnogo, mnego -vobode. Pa tudi dogodki sami, ki so se odigrali v llrastju in Šenčurju, kažejo, di tpleh m mpgoie ia je tudi popolnoma neverjetno, -Ja K bi! Brodar napravil inkriminirane' vžSrtike. V lfrastju je stal Brodai' tedaj na Staretovem dvorišču v druibi svojih tovarišev Kadivca, Zupanca, Sterna in drugih." Nekaj metrov od njega na nasprotnem dvorišču je stal Rekur v družbi Prav«ta in drugih o-iiiišt.i','iikov. Obe skupini sta ločila orožnika. Na Prav.-tov vzklik: živio kralj, naj bi bil odgovoril Brodai- po trditvi Rekarja z nedovoljenimi vzkliki. Popolnoma naravno je, da bi bil nioFal tedaj Bro-darjeve vzklike v prvi vrsti slišati Pravst, ker naj bi bile te besede Brodurjev odgovor m (Pravstov vzklik. Toda Pravst pod prisego izpoveduje, d. f-izključeno, da bi bil Brodar k.ij takega vzkliknil. So pa tudi okolnosti, i, i dokazujejo, da Itekar ni mogel dobro slišati takih vzklikov, Kajti tedaj jc bilo po izpovedi vseh navzočih prič zvenenje v r-tivi, ki stoji prav blizu dvorišča, zvonenje s prav vsemi zvonovi. Bilo je veliko vpitje množice, ki je vzklikala: Živio Korošec!, Dol Barle! Kako jc mogoče, da bi bil Iiekar pri vsem tem dobro slišal iu razločil tirodarjeve besede? Dva orožnika -ia stsla med Brodarjem in lie-karjem. Ali je verjetno, da bi bil Brodar kot razumen mož vpričo orožnikov kaj takega zaklieal? Ako bi bil pa to sloni, ali jc mogoče, da ne. bi bili orožniki kaj takega slišali, ki morajo imeti posebno •■•iter sluh za take nezakonite vzklike? Takoj zatem je eden od Brodarjove skupiue za klical nasproti besedico: .Baci.,.pa so jo orožniki takoj slišali in doličnega posvarili. Onega vzklika pa naj bi ne slišali? Ali je sploh kaka notranja vez pri teh očitanih vzklikih Brodarj». in to pri njego vem opisanem mišljenju in čuvstvovanju? Po trditvi obtožbe je Brodar vzklikal tudi v Htmurju 22. maja 1932 proti vladarju in državi ter za republiko, in to celo. po dvakrat po trditvi prič. Prešerna pred Prešernovo liišo, pred shodom, in po trditvi priče Volka po shodu. Prešeren navaja, da je sta) tedaj od Brodarja oddaljen kakih 20 metrov. Volk pa navaja, da kakih 10 metrov. Okoli Brodarja je b.ia po izpovedbah prič tedaj velika množica ln t- množica je tedaj huronsko vpila, lutvir je izpov; 'al poročnik Rakif, in klicala: Živio Ko- j rošcc! I* i Barle! Pela je pesmi in v bližnji cerkvi | O vzdrževanju cest »Službeni list« objavlja uredbo banske upra-vc o vzdrževanju prometno važnejžiit cest v dravski banovini. § 1. Občinske ceste, za katere velja ta uredba, se nazivljajo subvencionirane ceste Ban proglaša po zaslišanju pristojnega okrajnega cestnega odbora občinske ceste, ki so prometno važne za več občin, za subvencionirane ceste. § 2. Subvencionirane ceste, ki vodijo po ozemlju samo ene občine, upravljajo pristojne občine z neposrednim nadzorstvom strokovnih organov uprave banovmskih cest, ostale subvencionirane ceste pa vzdržuje okrajni cestni odbor s sodelovanjem pristojnih občin. § 3. K stroškom /.a vzdrževanje subvencioniranih cest prispevajo občine bodisi v denarju bodisi v naturalnem delti zakonitih zavezancev ter okrajni cestni zaklad, v čigar območju so subvencionirane ceste, in sicer na sledeči način: Strošek za popravo in vzdrževanje cestnih objektov, za dobavo gramoza in za mezde cestnih pomožnih delavcev (§ 4.) nosi okrajni cestni zaklad, stroške za prevažanje in razsipanje gramoza ter vse ostale stroške pri vzdrževanju sub- ii., vsi «tanevi zvonili, ftefetenui Broijv mM Se viel »ili poznal i» lud* pri razpr„H m mgcl povedati?!* fem naj bi bil Brodarja »pönal Gkde Uinnika pravi, da so g.i tistega večera «eUr.ll, m da ie pri tem ljudska množica ploskala In i.'«!*- » vendar Unni k tega daeva nI bil aretiran. Ali ni o zadosten dokaz, da se je Preicita motil tako glede Uninika kakor tudi «lede Bredarja, ker teda« obeh sploh ni poznal. Volk pa prav! pri prvem zaslišanju, da je Brodarja poma! že prej oeebuo, pri drugem zaslišanju pa, da ga ai požari osebno, marveč, da « le le videl na shodu. Kako se strinjajo te izpovedi s pričevanjem poročnika Rakiča in narednika Sotlerja ter vseli drugih orožnikov, kj so tedaj stali pred Cn jjzerjevo hišo in opazovali Brodarja, ter so vsi soglasno povedali, da je bil Brodar tedaj čisto rer. in ni ničesar vzklikal. Ali je verjetno, da bi bil Brodar pri tej priliki v navzočnosti in neposredni bližini tolikega števila orožnikov _ bilo jili ie skupaj tedaj 1» — delal take vzklike? V na dedujem je g. dr. Adlešič poizkušal iz-r.fidbit' verodostojnost nekaterih obremenilnih prič. aasie.breiii prinašamo Se konec dr. Adlešičevega govora, liiasi s» : Predli!: t zaščite čl. 1 zakona o zaščiti države je državna obi.i-t ter javni mir iu red. Obtožba ni prillala pi.iv nobenih dokazov, da bi bil Brodar kakorkoli pregi, šil proti javnemu redu in miru. NaiUlj inteligentni priči, okr. načelnik dr. Ogrin in podporočnik Hakiž, rta povedali, da so bile vse dfflaonsU .tcije naperjene proti Barletovem shodu. Shod pa je bil zaščiten t posebnim zakononj. In zato ni teb demonstracij nikakor mogoče smatrati za kr.-it v zakona o 7.iščiti države. Ta zakon je izjemnega značaja in je namenjen samo proti terorju več-jega obsega, ki pomeni nevarnost ze obstoj države. Barl» ov shod pa je tako malenkosten in krajevnega značaja, da se mi z li omalovaževanje lega važnega zakona in visokega senata, da se mu predpisuje in predlaga v razsojo Uko brezpomembno reč, kakor je -avno hod poslanca Barletn v fsenčurju. Kaat-.-.o obremenjuje obtožba Brodarja tudi zaradi tega, fr~, da je delal propagando za federacijo, iu sicer pri svojem, razgovoru v. Staretovi hiši dne F Pri Češniku » Ljublana Lin^arjeva ul. Stritarjeva ul. je najboljši nakup oblek za možke in ženske ter drugih potrebščin. Poštenost mojega potjetja je znana. iti maja 1382. fa navedb» pri« Je govoril I -prx-fcj prilikU-üw Hibi amo zahteval; tedaj zahtevamo več, zahtevamo fedeiacij^Tj pi avl samoupravo H\o veni je. Za pravilno presLu besed je treba v kratkem pogledati prograi." tiine stranite, kateri je pripadal Brolar. iz gm?om dr. Kreka Glede obkiibe proti Jos. Lobodi morata.« vsem naglasiti naslednje: Obtožnica pravi, moj ilijent z vzkliki kotel d dati propagando ti] da bi se en dol te državo odločil iz Jugoslovani državne skupnosti. Ta trditev ohložnice se ntoreJ našati samo na vzklike: jživela slovenska r» lika! Sklepi, ki jih izvaja obtožnica iz tega vzklik s*1 popolnoma deplasirani. Vzklike sam ofctifcj najodločneje odklanja. Z ozirom na vzklik: >Živio republika!-, al, j vio slovenska republik» !< je torej po pameij e možno smatrati, da je kdo hotel delali propaga za spremembo sedanjo državne politično uredinj Toda v slučaju Lobode niti ta dejanski stan/ podan. Predvsem je z* to treba propagande, prep giuide, ki je resna, propagande, ki jo delajo n ljudje z resnim namenom, v resnem obilezjit io| resnih razmerah. Gotovo, gospodje sodniki, mj siile, da bi bil 18-leteu tant tisti resni in prinitj človek, ki bi mogel z resnim namenom delati t ali sploh kako propagando v državno-politii pogledu. Funt, ki nima druge izobrazbe, koti šolo, ki je zrastel na kmetih in ima skromno sli bico sluge. Fant, ki v politiko sploh še vstopi^ ki se z državnimi političnimi vprašanji nikdar b ui, ki sploh niti mislil ni ua te stvari in lij| po svoji vzgoji in po svojem mišljenju skto konservativec, ki mu nikakor v glavo ne pade.i bi razmotrival v javnih vprašanjih. Ze subjekt j torej tak, da o kaki resni propagandi sploh j riti ni mogoče in zakon ima pač le v mislil) r propagando. Neumnost po tem zakonu ni kai Drugo, kar je potrebno za propagando, M jekt in so sredstva. Dol pri Ljubljani je kmetskn vas, v kstail republikanizmu ni ne duha ne sluha. Neieaitif deplasirano je misliti, da bi ob priliki ne« zirane, slučajne in spontane vaške rabuke, Iti) trajala vsega 20 minut, hoteli s svojimi vzkliki i lati propagando za repuMikanizem. To vzklikaj brez cilja in 6misla ili nobena propaganda. Vs| kar so pri taki priliki vpije, je izliv morda psi' mase, morda neumen, nepremišljen izliv ia izM ki se lahko kaznuje s kakšno policijsko Zlasti to ni propaganda, ki jo ima zakon v m» Ta miadina je vpila. Kar je pač vpila, je vpila« veltcioniranih cest pa nosijo praviloma občine, ki upravljajo te ceste. Za vzdrževanje subvencioniranih cest potrebni gramoz dobavljajo okrajni cestni odbori na javni dražbi po predpisih glede dobave gramoza za banovinske Ceste. § 4. Za opravljanje cestarskih poslov na subvencioniranih cestah najemajo občine pomožne delavce po predhodni odobritvi okrajnega cestnega odbora. Število cestnih delavcev, njih službeni okoliš z dolžino cestne proge ter višino mezde določi na predlog občine okrajni cestni odbor sporazumno s tehničnim organom uprave banovinskih cest, v čigar okolišu je do-tična cestna proga. § 5. Za službeno razmerje cestitili pomožnih delavcev pri upravi subvencioniranih cest veljajo določila občega državljanskega zakonika. Službena pogodba se odpoveduje obojestransko PO § 1159, navedenega zakonika. § 6. Občine so zavezane prijavljati okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev, odnosno njega ekspozituri, cestne delavce (§ 4.) v smislu § 7. zakona o zavarovanju delavcev. § 7. Za prekomerno uporabo subvencioniranih cest pobirajo pristojne občine izredne cestne prispevke po predpisih ministrske na- redbe o pobiranju izrednih cestnih piispevto z dne 16, decembra 1930., »Službeni list« št * 10 iz leta 1931. Ako bi občine ne izvrševale KJ konitih predpisov glede izrednih cestnih P J spevkov, sme okrajni cestni odbor znižali®! okrajni cestni zaklad pripadajoči prispevek»! ra?iiicnio z- nepobranimi izrednimi prispjj V sporu med občino in okrajnim cestnim r borom glede znižanja prispevka odloči ban predlog katerega izmed prispevnih udeležence»^ § 8. Subvencionirane ceste se vzdržuje? strokovno na isti način kakor banovinske ces« Strokovni organi uprave banovinskih cest®* zorujejo vzdrževanje označenih cest ter občinam potrebna navodila in odredbe za na vzdrževalna dela. Občine in cestni delavci» vezani na navodila in odredbe nadzornih W nov. § 9. Subvencionirane ceste se vzdržujejo fl določilih tc odredbe od dne 1. aprila 1933 m Za dobo od označenega roka dalje morajo F skrbeti občine in okrajni cestni odbori v sW letnih proračunih potrebna denarna sredstva » vzdrževanje subvencioniranih cest, kolik"1 " bi zadoščalo ljudsko delo in odkupnina » namen. ji je prišlo na usta, toda naslednji trenutek Se vedela, kaj se je vpilo, na Èaguv naslov se pilo. To je vpitje, na katerem nihče ni polagal nobene važnosti, nobenega smisla. To vzkli-e je lorej bilo v takih razmerah in takih okol-ih, da manjkajo vsi bistveni elementi, ki so za m' propagande potrebni. Moj klient pravi, da Sno odklanja, da bi bil izrekel te vzklike, ki se očitajo. Hočem le pojasniti, kako vendar to, (e je v dokaznem gradivu sploh tako postopalo ja ee je pojavila ta obtožba. Mojega klijenta obremenjujete. Rajh Marija in oba čez 70 let stara človeka. Ce, bi bilo slav. dovolilo, da se ta dva človeka osebno sem, da bi dobili gospodje sodniki oseb-o njiju, mislim, da bi mi bilo neizmerno braniti moiega klijenta. A že Število let, ki Gosp. dr. Bulianj, sednik senata pri državnem sodišču za varstvo ve, ki je vodil razpravo proti Brodarju in tova. m in je v ponedeljek, 4. marca izrekel nad njimi obsodbo. zapisano v zapisniku o zaslišanju, mislim, da dar vzbuja pomisleke o tem, ali sta ta dva starki jima po nespremenljivih zakonih narave že «jo moči in predvsem vid in sluh, ali sia mogla »j visoki starosti iz svoje hiše, 20 metrov od-jene od množice, ki je vzklikala in vpila, razli. 'ati prav osebo in glas mojega klijenta. Hobe-l od njiju ni bil njegov učitelj. Poznala sta ga aj toliko, kolikor povprečno poznata prebivalci, in nikdar nista bila v družbi mojega klijenta, sli ne v zadnjih letih, ko je moj klijent preživ-lela pubertete, ko se poj>olnoma spremeni », Odkod naj tedaj tako točno poznata njegov s, da bi ga na daljavo v množici razločila? Pri vsem tem je Rajh Josip notorično na-Sen človek iu slabo vidi. Radi njegove osebne lflfbe naj povem še to, da je v vojnih letih za » Avstrije bil zaupnik uprave avstrijske obla-'" nekak nadzornik za zbiranje živil v svoji Ta človek je v rednem nasprotstvu 7. večino '"'valstva ne samo v političnem, ampak tudi v i ni "riru. 2ena Marija Rajh je svojo izpoved * Popolnoma zasnovala na moževi in njegovih iskih, kakor je sama izpovedala. Mislim, da fi-w konstitucija in osebna kvalifikacija teh dveh i, "' ,alia> da bi moglo sodišče na njuue izpo-It nasloniti svojo razsodbo. Cez 40 prič ni zaslišanih radi dogodkov. Nihče opisuje dogodkov tako kot Rajhova, Nihče ne da bi kdo naprej vpil, drugi pa odgovarjali, "i» ne ve, da bi padali vzkliki proti državi ln vedo, da so bili ti vzkliki le posamezni. Le Rajhova dva vesta nekaj, česar niti EirispiJer ni videl in slišal. Nadalje bremene mojega klijenta priče Schwab, Johan in Zaje. Vse ti tri priče so šoteki otroci od 9 do 11 let stari. Naj omenim to značilnost, da cela afera v Dolu sploh ni vzbudila nobene pozornosti oblasti. Fdino šolski upravitelj Einspiler je smatral za svojo dolžnost, da v šoli izvrši preiskavo, da mu je moral vsak otrok diktirati svojo izjavo v zapisnik in jo podpisati. V šoli, v ljudski šoli, se je torej začela preiskava glede dogodkov v Dolu. Šolski upravitelj I ni spraševal otroke le o tem. kaj so otroci naredili, j ampak je smatral za svojo pedagoško potrebo, da j otroka sprašuje o tem, kaj so njegovi starši in ; osiali ljudje, zlasti tudi veroučitelj v sprevodu delali. Te izpovedi otrok »o seveda v vsakem zapisniku drugačne, drugačne so pred učiteljem, drugačne pred sodnikom. Šele na podlagi splošnih zapiskov se je deset dni po dogodku uvedla preiskava o aferi, ki je bila že davno pozabljena. Ta šolski preiskovalec je trajno bolan človek, v pre. pirih i mnogimi svojimi stanovskimi tovariši in s prebivalstvom ne le samo s tistim, ki so mu politično nasprotni, ampak tudi s svojim; pristaši. Po politični pripadnosti je spremenljiv, t orla nikjer ni zaželjen. Ko je bila končana preiskava v šoli,' potem ko so šolski olrtfii .red- apravUelierr. Einspiler jem že podpisali svojo izj ivi, šele potem »o bili zaslišani pred sou.iiko-a Zasloni so bili torej o stvareh, ki jih je vid»l uči :jij. teli njihov učitelj, kateremu so kn šilnrji izročeni na mil« al in nemilost, listi njihov učitelj, ' i je radi te afere vse otroke v soli kaznoval z dveurnim priiiiža-njem po pouku. Ali mislite, gosp idje sodniki, da ni imel vsak otrok pred takim učiteljem istotak občutek, kakor obdolženec srednjega veka p-ed in-kvizitorjem? Ali morete smatrati, da je tak otrok polem pred sodnikom neodvisno odgovarjal, da se ni ves "čas bal, da ne bo zadovoljil svojega učitelja, če !>i Izpremonil svojo izpoved? Ali smatrate, da je ta izpoved sploh kaj vredna za iskanje resnice? Ali ste že kdaj doživeli, da bi za obtožbo državnega sodišča bile odločilne izjave l^idskošol-skih otrok, in sicer izjave otrok o politični manifestaciji? Da ni nič vredna izjava otroka kot priče bodisi pred učiteljem, bodisi pred preiskovalnim sodnikom, je razvidno že iz dejstva, da so skoro pri vsakem zaslišanju otroci spremenili svoje izjave. KlemenMč Anton j» pred sodnikom povedal glede Lobode popolnoma drugače kot pred učiteljem. Zaje Stanko potrjuje Lobodove vzklike, pa ne pove, kdaj in kje ga je slišal. Tudi on je pred sodnikom popravil svojo prejšnjo izpoved pred upraviteljem. Moder Franc izrecno pove, da tega ni rekel, kar je učitelj v šolski protokol zapisal in dal otroku v podpis. Ta izjava je prav značilna za presojo, kako je šolski upravitelj g. Einspieler sestavljal zapiske in kako je prišlo do obtožbe. Svoje izpovedi spreminjajo tudi druži otroci, recimo Mejač Jože. Značilna in za dokazno oceno obremenilnih prič prav drastična je izpoved Česen Marije. Ona ima svojo hiSo tik ob cesti. Stala je pri oknu, ko ie Sel sprevod mimo, in je videla Lobodo Jožefa tei opazila, da je tudi on odpiral usta, ne ve pa, kaj ie rekel ali vpil, in če je vpil, kaj je vpil. Ta priča je tako točno opazovala Lobodo, da ga je v usta gledala neposredno poleg ceste, pa ne more povedati, kaj je vpil. Kako naj bi Rajhova dva pri vseh svojih fizičnih lastnostih mogla slišati Lobodove vzklike in jih razločevati izmed drugih. To je skrajno neverjetno. Tudi priča Ein- spieler, ki -je sprevod od blizu opazoval in so demonstranti celo izzvali, potrjuje prepričan, da Rajhova nista mogla govoriti resnice. Celo on, Ki je s tako vnemo vodil preiskavo ia »lagal ovadbe v tej zadevi pravi, da ie slišal Lobodo, in ne pove, kaj ie vpil, m ne more s sigurno gotovostjo obremeniti Lobodo. Če ta priča tako pravi, polti« je menda res, da ni bilo mogoče slišati Lohxlovih vzklikov in jih razločevati od drugih. Turji njegova žena je povedala, da o posameznih vzklikih nif ne more izjaviti, dasi ie v največji bližini opazovala manifestacijo od začatks do konca, S svojim može mje stala celo par stopnjic nad cestnim nivojem, tako da ie imela popolen pregled čez v«* jtlnavni tožilec g. dr. Djadror. sprevod. Ta priča tudi pravi, da množica sploh ni vpila prepovedanih vzklikov, ampak da so bili to samo posamezni vzkliki, na katere masa ni reagirala. Priča Kuhar Franc pravi da. je bil od Lobode Jožeta oddaljen kaka dva metra, ter dostavlja, da ie dobro slišal, da je Loboda vpil: 21-vio Korošec! Živio slovenska zastaval Živio svoboda!, da pa za druge vzklike ne ve. Če pa ta priča v oddaljenosti dveh metrov ni slišala nobenih vzklikov, kako naj bi jih slišala stara Raihova na dvajset metrov in kako bi jih slišali otroci Žvan, Zaje in Johan, ki so šli zadaj za sprevodom. Obremenilna priča, otrok Johan Alojz je tudi pred sodiščem spremenil svojo izpoved. Prvi zaslišan je izpovedal, da je Loboda vpil samo Živio dr. Korošec!, drugače pa ni nič slišala vpiti, Priča Moder Matevž, eden najbolj inteligentnih gospodariev v Dolu in dolgoletni župan ter predsednik okrajnega šolskega sveta, pravi o Lobodi, da je vpil samo: Zivio kralji in Živio Slovenija! Priča Kosem Frančiška je opazila sprsvod pri Prosvetnem domu, torej tam, kjer ga je opazila tudi Rajhova, in pravi, da so bili tam vzkliki samo: Živio Korošecl Živio slovenski narodi Živio slovenska zastava- To pričevanje pobija pričevanje Raihove. Dr. Krek preide nalo na zagovor bivšega na-rodnega poslanca Janeza štreina ter izjavlja: »Z ozirom na splošne razloge obtožnica, v kolikor se tiče proslave 60 letnice dr. Korošca in s tem dogodkov v Mengšu ter udeležbe mojega klijent* 8' Te«<-5«m, 4» vw-doturii sa-terial »i prinesel as»; dokaia. da se {« b<>t«l° ->.--•-'.avo 60 Utaice arai ili v politične aaawae a!i celo za kako akcijo proti državi. V LjaHjar: r.i b-lo ob pro-::.'.. aOlevaiee aii protttriavnoga. Edt-st posamezne vii-oke sa prireditelji sami lako; utrli. Po proslavi je bilo pa i neka) spopadov s o, toda rnki.' ir -c- radi kakih protidržavnih -- .lutaci;, inspal; zgol. -adi pouličaih izgredov, k- it dogajajo seiej. kadar je zbrana veliki cno-i.udi. Da p- pri takih razmerah pride de iz--cdov. dokazujejo mnogi sodni spisi deželnega >n okrajnega sodišča v Ljubljani. Dogodki v Šenčur;-Hrast ju, Primskovern in Sv. Trojici nima'J s P avo dr Korošca nobene zveze, ani časov-e. zriti lokalne, niti stvarne, Ügofcsvt-am. da -se dokarno postopanje ni prineslo sebeoe iei»ce_ dakazi da bi se ob prilik. y.-'.t'.r':-: ' Korošca to kaka protidržara ■ '• « -akaza: aait- rial je naravnost kniete dafcaziäo, ia ae äm trditev obtožnice. i. .'.-i b:.i i - i s p-'-> -.1 z nr?no :. r.o podzemno propagando, da nei sa : £> ali nestopijp proti d:.1 :. Če . i -i slu- -ripravlie:. Vi pač poi'.s-róca. lo dai bi se kaj zgodilo. Na primer v V.eagšu bi množic j. če bi res imela take namene, .nasilno naitopih pr-Mi i rzavnrm orgar,3j£. lahko to k^'evai. iic o, d io :< . sest orožnikov, brez vsesa nadaij.-j«ga «•••>.-. nihče bi tega ne mogel prtrj-j: '.. .-'jod;: <« pa nič. ker se ni nič takega hotelo. Df - . nr-ie. -pač dokazuje da so loie izdane smerni c i «lavo (0letnic« dr. Koroiea. Bile so pa vae -, . niče in vsi ti sklep.- pravilno pr avljeni poi :. . : oblastem, ki so odobrite -.m programe proslav Drugega pa v dokaznem gradivu ai. Dokazano da je bila za ves kamri:.-*30 za saia narodne svetinj«, dri»', ao zastava p i kot sir-.bo: naše državne skupnosti, in če prro ae izključuje dragega se obo e organsko s30-poia -je. Ne .en cJ kod vzame obtožba trditev, da je vsa ta. s?--eia izma^jeaa jzropagan^a, in se te ■ rokah BioČ2-,a, Latrina Strana. V dokazrlr.£tn postopanj- s« je ugotovilo bai naj^pr ,y.o. da sedij»? na zatožni ktopi Sjic-je z in: .:i vetrov. Gospod $trcin sp.-oia o Lak; prc-p^&iadi in pripravah ai sam ničesar vedel. La -, svoji roistai ia domo-'. ir>ski obilni Kaplja vas-K-iaifi.-ida s bil predsedr.ik le£slae£a propa;jar.G-Dt^a edt-era za prosiamo dr. Korošca. Glede èl-ci-na oireiba orožništva neps-avilao :e.,gi-aìa. io .--j kakega gibanja ali priprav. Za Štrcisa ^e glede dogodkov v Mengšu ugotovljena, da pri proslavi z ničemer a. sodeloval. ;!a s* .--s. insceniran-jt. r- u -; ave spi&h ni brigal. Najodločneje moram pob; r-ti trditev obtožnice, da bi ime't prevalsine demc-n-s I racije sploh, ziasti v Mengšu, kake protid.-žnv-pc cilje io namene. Spopadov z orožnik, niso dem-jnslraati, provocirali. kvečjemu bi ie moglo reči. da je tu ia ta;n kak pos-mezoik ali skupita na oi-uiho orožništva oeftravilaa reaguala. T kvečjemu zgolj nastopi, ki s« nepredviden, ■1 hote ob takih prilikah povsod redno dogajaj» À it orožništro ostro nastopa, ia je masa preprfc da ni povod} za take o*tre odredb«. Ce hoS >sak spopad s policijo ir, orežništv om proglasiti protidriavno delo, poteši morate v Belg;^, vsaki ulici, po deželi pe v vsaki vasi ia prej lMj gostilno posiavrti sodišče za zaščito države V M eogšu sploh ni bil noben orožnik To je najjasneiii dokaz, da je vs« metanit kanaj in polen, kolikor se je sploh kaj metalo, W zgolj izraz demonstriraaja in razburjanj. L-. to povedal komandir orožniške postaje v V 1 osi, ko e rekel, da je bilo vse metanje le it strativnega zaača a. brez vsakega nam,, silo napram državnim orfasom. Se boi; kaze z?, to trdit ar imamo v tem, da je .400*' da se je množica povsod in v-setej tak ■ in se r-_z?:a, če je orožntetvo otfetopilo ■Jv:!,5! ter prav:,JO ravnalo. Nailapše je to dokazil o'-eir.i ,';- modri naitop kapatam orai o se enostavno odstren : Takoj ir.noi.ee a.nw raišie. Če gospodje so-imk: in brez predsodkov premisliš« ia pr?s»site 5amene spopade z orožnik.;. 5>> takoj r.r. >, so posamezni slučaji '.a peekat prestopki § 31 ia 127 kazanskega zakonika, ni pa C-»ga sleda zakone, a zaščit; države Obte očila me emu kli'catit Janeza Štrci.-iu m obto.enteai, ia so vodili aeho propat državi. O b s o d Belgrad, 6. marca. I. Proces pred državnim sodiščem za zaščito države proti Brodarju in tovarišem je trajal polnih ti dni, danes popcMsc pe je dosegei svoj kovcc. Ob napovedani uri so obtožene«, ki co za vsak slučaj prinesli s sabo? vs« svoje stvari, zavzeli znova svoja mesta aa zatožnih klopeh po onem vrstnem reda, kakor ji!; je bUs razporedila obtožnica državnega tožilca. Nekaj milni po 4 j« stopil v dvoraao sodai zbor, na čelu pred-'odaik g- Butanj. Tudi zagovorniki ob tožence-. so zavzeli svoja mesta na za-govorniških proslorit, V splošni tišini je predsednik senata prečital obsodbo, po kateri so obsojeni; Brodai- - euo leto m pol 1. Janez B roder, sia pokojnega Janeza i» pokojne Marije, rojen t Hrastj» 1. j.Kja t«5 !.. ris», kat. r«re, državljan kraljevine JngosU*.je, ože-nj«n, oče šcatih otrok, strnit od 4- ta ki. po.^sf-nik, pismen, Moporečea, na 1 in poi 111 a strogega zapora., v kal c r s { p. • - mu vJleje pritvor in p r « i s h o v. z a •> o r. Brodai je obsojan radi teja, ker je 16 mais 1932 po demonstrativnih nastopit v Hrasfjn proti poslancu Janeza Barteta pred več ose ban-, i rektl: -Dtr sedaj smo zahtevali avtonomij«, sedaj zahtevam« vet, sedaj zahtevamo i«derfn.ijo, popoi&om, samostojne oprav» SUveaije. S temi bi-s«daan je tel aa tam, da stvari razpotežanje pri u»»*oci*, da se. ipreamai sedaaja država» in politični red t državi. ,. i* »b Prilli demoastra- iTaih izpadoT vzkltkaL »Dol država, dol s W l|«m, živela republika«, ter ;e s temi vzkliki šel z» «m, d« stvori prepričanje in razpolofenie pri drn^k, da se en del naie kraljevine izloč' iz ce-d^ri« sa®natojBa država ter j« lodi žHii rla- Uninik. - en mesec ..± ""«^ato^ sia paiaiiuega Jaaeza i. Ka-tat». r<* Hopret, ra«aa, lfc. «^ja 1SM v Seniurju, tefjk "Hf*» sUfl!i 2.-15 let, posestnik,^tüs. men, neoporežen, obsojen na meserdni strogega zapora, v katerega se mu vite,«- pritvor in preiskav zapor. l^^E^^i objo^a, da je v Šenčurju kot ade- JemonsSrairte; d« stronco nasilje. « da potki.Jnjt^, stvari J«in» p,,. do i ^a, koio «zUtj«, fa„U ^'ub.j^ SfW»#; i«». i« kazenska kwTlifika, j c i ja ter je kaznovan sa as o po lia^cL skem zakonu, ne pa po zakonu u» ščiti države. Štrctu - EKii gloln" 3. Šticin Ivan, su» pokojeea» hrasa ii Katariae Kern, rojen 1. jafip. iSBS 1. v Kapijswi rim. kat. vere, državljan kralj. Ja^oslarije, é njen, oč* de-retih otrok, starih 1—21 let, poselil pismr \ neoporečen, j» kaznovan z gl»' 900 Din p o čl. 129 k. z. štrem je kaznovan radi tega, ker je 15. ni 1932 v Mengšu r besedami: fantje ali «I nie?» in z vsen. svojim delovanjem hujskal rbi» pristafe na nasilje napram državnim oblaste», It ko da je množica v sprevodu vzklikala: Žirij» B p.jbtiiba. žtrela sfoveesha «pirMika, «W s kralj« do se ni hotela raziti rm poatr orožnikov in dri nanje metala kainenje: pa tudi sam se ai M raziti ter je z vsemi svojimi besedami in vsem nt jim dtTftronfem Sel za tem, da oahujska nanai pristaše, na nasilje napram državnim oblaste» • da sploh ogrež» je»ni mir in dovede v arrsn*' )«vnj reti ter ni poslušal nasedbe, tadane od o» niliev ca razkoé. Tudi pri Strci»" K spremenjen« kazenska k,v al if i kačja ter ni obsojen po zakonu o iV Ičiti države. Voinbeiigar - eno leto 4. Jertsj Voatbergar, lia Jemef» i« M^* roi. Cankar, rojen 15. sepUiuhaa tiM L * P^ nih Polic «i, rim. Vat. vwe, državljan kralj. W slavij«, oč« štirih o.!rok, starih pol do 8- lafc <•* slikar, pismen, neoporečen, je obsojaš »1 leto dni strogega zapora, v k«'J' fega se mu vštefe pritvor ia P"' I s k o v a i n i zapor. j Vomberger je obsojen, da je meseca maja v Kernovi gostilni t Cerkljah, pa tadi v Z Orman v Zgornjem Brnika m r Jenkovi t3o-en je po čl. 3 zakona o zaščiti države, ksr je ob i r j i i k i demonstrativnih nastopov proti poslancu tarletu med ostalim vzklikal: »Živijo sani sitojna ilovenija, dol s kraljem, živijo republika!« S temi «kliki je Šel za tem, da stvori prepričanje In raz-loloženje pri dragih, da se spremeni današnja Eržavna ureditev in ds se ca del kraljevine Jugo-lavije izloči ir. dvterne celote kot samostojna rta va ter je šalil iu ' w«u»rj* Kos » deset mesecev 6. Kos Vinko, sin Antona in pokojne Marije ij, Loiiar, rojen 15. .aprii® 19iM v Vokiem, rila. i. vere, državijan kralj. iagosiuvii», posestnik, eoženjen, pismen, predkaznovan, f e obsojen a 10 ia « s e c * v strogega zapora, v a t e r e g » se mu v i t e j e p r i l v o r in reiskovalni zapor. Tudi Kos je obaojei po 41. i zakona o zaščiti ržave ia čl, 7 k«. ptwtefäa, "sst je 22. maja 1932 , Šenčurju «b p.-iKki dsffiOiasU.iiivBih izpadov proti »osiajicu Barleta me strogega zapora, ▼ katerega se u v g t e J e pritvor in preiskovalni »P or. Obsojen Je radi tega, ker Je v začetku »a|a 1932 v Preddvora v goslilni Jožeta Križnar-J« pripovedoval Jerneju Vombergerju, da upa, da kmalu all vsaj za eno ali dve leti druga«, da i Slovenija postala federativna država z g. dr. aoroicem kot predsednikom na čelu ter da s« do «eaai razmere zboljšajo. S tem je lei za tem, da l"0." razpoloženje In prepričanje pri Vomberger-se spremeni današnja državna ureditev in politični red v državi. ju ®f'je" da Je 71. maja 1932 po shodu poslanca "iravtjeta v Prlmskovem na cesti Iz Primskovega T».s!tup'ni demonstrantov vzklikal »Živijo •vonods, živijo samostojna Slovenijo ir. j« s tem šel za tem, da on razpoloženje in prepričanje pri drugih, • se spremeni danaiinja državna ure- div-v ui politični red v državi. Cerar - šes>' mesecev 9. Cerar Peter, sin Tetra in Antonije roj. Deä-man, rejen v Mengšu 25. oktobra 1Ü13, rim. kat. vere, državljan kr, Jugoslavije, zidarski pomočnik, neoženjen, pismen, jjiorečen, obsojen po ČL 3 zakona o znäciti države na 6 mesecev s t r o •■ g e ga zapora in na globo 300 Din, ki se v Slučaju neiztir'Jivoati spremeni v 5 dni zapora. Cerar j® obsojen, da je dne 15. maja 1932 o priliki desrwnsiàaiivnih izpadov *v Mengšu med ostalim vzklikali »živijo svoboda, živijo republika«, ter se na poziv orožnikov ni hotel raziti. S temi vzkliki je Sel zu tem, da stvori prepričanje in razpoloženji pri drugih, da se en del kraljevine Ju««), stavije moči iz celotc kot samostojna države .in isi po&tsia! nuredbe pristojnega državnega uradni-ka za razhod. Škrbee - eno leto 11. Škrbec Matija, sin pokojnega Matije in Frančiške Palčič rojen 5, novembra 1886 v Pod-cerkvi, rim. kat. vere, državljan kralj. Jugoslavije, duhovnik in župnik v Kranja, je po čl. 3 zakona o zaščiti države obsojen at leto dni zapora radi tega, ker je 22. maja 1932 na shodu poslanca Mravlje«» v Primskovem, odhajajoč iz shoda, vzklikal: »Živijo samostojna Slovenija, živijo lepnblika« In s tem šel za tem, da stvori razpoloženi« in prepričanje pri drugih, da se spremeni današnja državna ureditev In da en del kraljevine Jugoslavije izloči iz celote kot samostojna država. V kazen se mu všteje pritvor in preiskovalni zapor. Gregorin - šest mesecev 12. Gregorin frane, sin pokojnega Janeza in Marije Friškovec, rojen 9. decembra 1901 pri Klop-ša, rim. kat. vere, državljan kralj. Jugoslavije, delavec, neoženjen, pismen, predkaznovan, je po čl. 3. zakona o zaščiti države obsojen na 6 mesecev strogega zapora, v katerega se mu v 11 e j e pritvor in preiskovalni zapor. Obsojen je radi tega, ker je 22. maja 1932 ob priliki protidržavnega govora župnika Antona Komljsnca pred cerkvijo pri Sv. Trojici med ostalim napravil vzklik, s katerim Je žalil vladarja. Vsi obsojenci uživajo custodio honesto (dostojno zatvoritev). Pogled ns Wallstreet v Newyoiku, kjer je, kakor znano, središče ameriškega bančn-ga in borznega življenja. Bančna kriza v Združenih ameriških državah se je tako poostrila, da so v.s baukj zaj«rósile za moratorij ali vsaj za začasno odgudil-, izplačil. od 9. do 16. msias !MX Vsak delavniki 12Plošče. 12.45: Dnevne vesti. 13.00: Cas, plošči borza. 17.30; Salonski kvintet. 22.00: Čas, porečtia. — Četrtek, 9. marca: Opoldne radio kvartet. 18.30: Italijanščina, 19.00: Korist rastlinstva. 19.30: Po industrijskih krajih severne Češke. 20.00: Prenos iz Zagreba. 22,15; Salonski kvintet — Petek, 10, marca: 11.15: Šolska ura: Pouk pisanja in narodna umelnost. 18.30: Plošče. 19.00: Plošče. 19,30: Zdra- stveno vprašanje za družino in dom. 20.00: Glasbeno predavanje: O naših godbah na pihala. 20,30: Koncert komornega tria. 21.30: Prenos iz kavarne Zvezdo. Sobota; 11. marca: 18.30: Angleščina. 19.00: Kdo mora biti zavarovan. 19.30: Iz zgodovine filozofije. 20.00: Koncert delavske godbe »Zarja«. 21.0Ü: Samospevi ge. Zorke Levičnikove. 21.30: Salonski I vintet. — Nedelja, 12. marca: 7.30: Živinoreja. 8.00: Na i vet i za kmeta. 8.15: Gimnastika. 8.45: Poročila, 9.00: O uporabi elektrike. 9.30: Božja postava 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz »tolnice. 11.00. Salonski kvintet. 12.00: Čas, poročila, plošče. 15.00: Rezervirano za prenos. 20.00: Samospevi ge. Thierry-Kavčnikove. 20.40: Klavir in harmonij. 21.15: Su Ionski kvintet. — Ponedeljek, 13. marca: 18.30: Esperanto. 19.00: Srbohrvaščina. 19.30: Zdravstvena ura. 20.00: Komorna glasba. 21.00: Prenos iz Za greba. Torek, 14. marca: 11.15: Šolska ura: O negi •«lesa. lf 30: Nemščina. 19.00: Sv. Katarina. 19.30: •Junaki današnjega časa, 20.00: Glasbeno predavanje: Na pragu novejše dobe. 20.30: Tannhäuser {Wagner}, opera na ploščah. — Sreda, 15. marcai 17,30: ( . oški kotiček: Jezerka. 18.00: Otroške pesmi p ije gojenk« Zupančič. 18.30: Glasba na an-«kSkih ploščah. 19.00: Ruščina. 19.30: Prenos z Ou-iuij;. 20.40: Glasbeno predavanje; Uvod v po-ze«vanje instrumentov in v njihovo uporabo. 21.10; fremili iz kavarne Zvezda. V vsako hišo »Domoljuba«! 6' Ck v « , (OV'fme v o-' sie „v*; ■i«**- npm 'nJ"1 V ,l'l< ""nii «VI»' dvoran, (.<- k»«»' "Pm ',oza"'- Pnšcicn meri v zgorelo ložo drž»> neg« predsednika. i v vsako hišo Domoliuba! """'akav-ke pivou rlle v Arllmk0 _ v,,r" ^arizu. Princeainja Jaques de Brolglie oznanja v Parnu novo vero, pri ferner upo ab ta BaJmoderaejee sredstvo - radio. Njen vetX 3 noie zdruziti vse svetovne vere v eno. »olandec Van der Liibb«, ki je obdoliM nemškega parlamenta. •SÉ fed-idnik nariidiii Cilv-banke v Ne» Vorfcu -lìch'tl • je nepričakovano odstopil il torifueg:. Tèi'.vi. tr j" vzbcdik» t ainer:ikih denarnih b porazno razpolaf-eii'e. Virtò odstopa bo menda ' velikem finančnem škandalu, ki je tik pred cdkritjem. AZGIEB Volitve Ncm-Lj vrti.' ivni odbor jc v sporazumu državnim -t*t■•<•.<- i- -t>r**em p« uradni agencij-|*1B objavil »Ii f /a;- -it* uradne pedalk* o ixi4« paviuBbar kili ralitn, «e vršile 5. «ar«», ftiinili upravičeni' . ;e bilo: 45,180.625. t'praticelli »olili »o bili: 45,130.625. «law» je bih» oManfli v«eg» iW.il!(;.fc73, med Narodni ?uci«li-.ii: g]a<,(n 17,236.823 Socialni demokrati: gla-oi 7,I7&5D.'< Koniiitii.ii: stanov 4.S15.37ti t'entrimi: glasov 4.42U.16I 1'ape.i it«i;ca«erg; pia-ov 3,132.595 Bavarska ljudska stranka: glasov I.20K.S9S Kenišfca l»id-t,;< stranka: gteso» 432.161 »ai-fc* držav»* stmMw: gta«iv 333.457 Bolečim e v hrbtu, zaustavite jih • ' pramaga bolečine, naglo ipomirtije in ae ttebro po; lie. Čim Vas napadejo bolečine, jiamežile naiahko brez ulirevanja rar < SLOAN-OVE nas". - Prodira in pomirje bolna .mesta in ml-ce in odsteanja bolečine. ^hiteti DOAN-ovc» mast prall bolečinam v križu, revmaUttim, ižiasu, bolwMnem dhrtorzije in kon-ttrelje in prerfi vsem vrstnim bolezni v mišicah. Dobi se u vseh LFKARUAH i.-i DROG ER HAH SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine . . ..Qà'tmtno od Mimili»!*» st.'-;:nž, ; ' : ' . : S»ifl!olsko _JMr«i)e t reimjttn S i» ir." ,d 1j- n«t tvjjt- imi, fco j,- ' .i-gin udei.-ziia pri ziidnjib »elitvah *•<• 3ä.757.'H«' V4iimi> »uJt-k-žli., je d«segla včeraj 87 l'I. P«Miineine strank' dobile «.led« • , :-!<• glas» *.. «da&M*» mand.it« •. .številk v oklepaju j«, men: . ^rati-til«, zadnjih volitev. ki mi -e »rüle (i. novembra tO.'!*: (11.7t3.WWl. (7,23* .W«li, (3,97 4.00(1)1. (1,231.011*1). {3.061.15ÌB), (i,o;»3.iifH ">. (43d.OI?> (337*71). niaaiiatov 12(1 81 73 32 20 (15*51 <1211 (19») <7t) (tS| (7) (2) Potres m Japonskem i s 'DnML Po Krasu « "snejìrio krožki bivših italijanskih topničariev. — Gorelo, je n*. Občinah pri Trsta in -iker - v hiši stotnika Rili arda Alessio — V napajališču je utonila 30 letne 'Marija Oaaamm v Pit-ou pri Pazinu. — V Košem; v B-rtiih ■so ustanovili podružnic« , > Zeler.ega kriia<, ki se bavi s prevozom bol-■ nikoT v goriško bclnfèmco. — Voz je zdrobi! : lobanjo 44 letni'KaTofem'Strskelj rt Kanala — V Gorici je umrl «rž. Juwhnr Sotota, bivši ravnate!) idrijskega rtatlnika. — Rimski denn-, ki to ga najli'13. deeaa&ra 1932 v Ajdovščini, je goriški preJekt .Nikolaj Trott« poklonil gori tkem« ttueèju. "Oemajfa je več vrst, in sieei ■novec cesarja Madri j«»» (117—136], manjši novec -Klavdija II. (369—370j, nadalje novec Kon-«tanen H. (323—ìé*j, bakrei: no% ec Konstant« (338—550) in kolčno 'benecanski novec doža Antonio Priuna (1618—!632j. Italijani zatrjujejo, da je daaaši$a AjtfoviHna nastala iz rimskega Haidovsuia. Ivsir+ja Strašen poti\s jt divjal dne 3. marca t. !. Japonskem. Središče velike nesreče je biio tav lam, kjer leta 1896, ko je zahteval potres '«i žrtev, to je otok Kinkvasan v severni •poušli Ura iao poročajo, da je-bik) pri zad fcV,. potresu ubitih l">53 oseb. 3338 je bito r* »mi;, fri« se jiii j-a pogreša. Podr'o se je 4000 *T in 'trgovin. Poplavljenih je pa bilo 2000 fciš, grpotopibse i; 131» liteA-j^ jadrnic in čolnov, ■esto 'Miakc je skoraj <.ek> (po«išCB0, mesti ■motoma Kam? - pol Večinai pretóval-Bv/ prizadetih kiajev se peča z ri- oi,i, iu veiik del moških se je nahajal na vi-■t'iu-m morju, kjer su ponoči lovili ribe. Medtem ko so biie -doma pod ruševinami pokopane ženske in otroci, so roaški 'Utonili v morskih valovih. Mladi tantje riz teh krajev pa se nabajóio rei na bojnih poljih Mandžurije in-Džeteola. V«. jaki sendajske divizije so se prav te dni m ' na Japonsko po IS nttst^nì iieprddnjeni siožb: na bojnem polju in so se imeli podati iz Tok na domove s\rojih dragih, liatere so sedaj uničili potres, požar in v alovi. Naj omenimo, da je Japonsko zadel .tudi leta 1923 Se-strasnejši potKB. Ubitih je bilo takrat .1501)00 oseb (samo u. Tokiu 80.0PD),. ranjenih pa 300.000. Hiš je bilo porušenih 310.087 in dve tretjini dvarmlijonskega prebivalstva prestolnice, sla ostali brez strehe. Katoliška ..earte I s Z rijnai ttpbno... Te eni je izjavi! sveti Vsak da« se %>• «ve.ii Kaši «po-K'" • ti en jU* ae tzjtuUiaa» ne- d*žeI« « spomina. Molimo /a j... .- àuto- ni vernike. -Z našim Goipodmr: Jezu-potujemo ine d službo bočjo v Rusšk». Vsak '"t'he. i Jt2)3? J IM»i i. -.V;:,-: 15*j Mfaska Iv,.-, ^ » °° Tiflisa do Scdo-jetaka F mu,. obli- If-'-ÖÖÜ ^«anulraiuh katoliških u _ , K •topilo v v v i i čas tam ,su..irotln v Jakovem ob priliki slovesne pr< sla - . lOlet-e 0biir,ls katoliške akcije. - Zadkom ju- lija 1933 bo kongres katoliške mladine v Pragi. "Katoliški in -mladiwüci pökret ira CeRrvm kaže zel» lepe uspehe. Katriluke :teinvedna organizacija ;:Oiek .-iteje .riM90 udov ia je po svoji moči že nadkrilila socialistično teto-vadno organiracik) rter jEavaaaa -rirs^o 'mesto v češkoslovaški -republiki. — zvezi katoliške mladine na Poljskem je orgaisizšranih 230-600 AaJoliškHi poljskih xaiadentóev. Vesela števila! — Na Madagaskarju je umil «posti'»«.' wliar ir Fort s&ttuphaa, Jakcb Crou-zet, m«' b.> let, Bil je 44 M škof in domačini so -mu rekii samo: iki -m iotnr-c. Pud njim je deiovai nepozabni dovenaki misijonar, fcrat Jožef Obreza. s Kazao. T ZvA. kotu je odpotoval v večnost B9 letni Primož IIMiečnTk. — "Umrli so Lu-šinova Urša iz'Večne vasi. m^ada Isla iz Strpne vasi. Kalšnikova stara mati iz Sir-itela ìh dolgoletni Crčejev hlapec ? Blata. — Ogenj je uničil liišo z £9$poi3arčVim jjoslopjem Pojovcu v Tohanju. — V SiTenariu. pri Sedmerih studencih'je le dna preminula Krolla^, žena boi; -:läbeja uma, s "Ita'tero-so stràSli otróke. —V Sveča}, j« odšel v večnosl dolgoletni gospodar kuìe'iìje Peter 'Parti — V Železni -kapli so pri-reäili igro -Vrailevc. — V Svečah je pevska prireditev zelo l^po uspel«.. — V Loga vasi so šentjakobski 'igralci predstavljali igro »Tri sestre«. — V Biičvsi je bil v januarju in februarju kuharski iračaj. ' LUabieniae so bile izključne Slovenke, ü ne»ščino ie obvlada;». Zato Fi 'bilo prav, Ba'Fi sé fella -vršila prireditev v slovenskem, ia ne v. nemškem jeziku. s Davek aa Irapit«! Ve*<érr flnsMfne'téia-re.ips*iw#a *jm, kjerTK- •• a&ski i« štiri ■■inali baac yaäe; Majprt-j je -rUd» ---«•«•-vala izdati uradtisk.0« iki t* äewar*» p»-sekce » to->ap«w.ila, toar j» --e arad- niki uprli, če?, da izgube na ta aačin - jav«»» st: ves kredit. -a-p,.-: 1 -"imifncm ministrstvu je dojMUi, d» m 4?tt->* ae pTBjme in da ft izplaüsi» «raö plač newnfwc«. Vendar je v:, r nI • d« »e izpJačaj* p: c .to.-«.: o cir.em m polici«Um nameščencem. da bi bd % jed v ittari zigotovljen - kot. je ikoi segel po radikalnejšem »reš- StvtL Belgija Amerika • Dalekosefen sklep parlamenta. Ameriški kongres j« po dolgem posvetovanju sklenil, da k podeli novoizvoljenemu predsednika diktztorski | mm odri k») moč v svrbo uravnoteženja državnega gospodar/.tv * i* preureditve državne oprave. Roosevelt upa. da bo ▼ doin dveh let reàil ameriško gospodarstvo propini. Dana au je moč, ki je ie ni «nel noben »mmiki predsednik v stirai dob'. Samostojno bo odločeval o plačah državni nastavljenem „ pokojninah ia tWugih državnih obveznosti Znano je, da si j« skušal izposlo-vati enako pora ora c^ tudi rrofečisoj avstrijski kancler Loder, » je pri tem podlegel. Ameriko m j« stavkalo kot vx|led demokratično arej««« držav« m zato j« t «a aaMnejši U ajta korak. Drobne novtee Za HM m j« i vil® ogrskih židov. od lata 1923 Me- - «■#•» «• »•■•ki »o nabrali v preteklem leta v udjarski fiodknpetti. HWw s« mm(na bafe f M.ii.Bai» ■ koa--a* merMrRiwL anja Hitler Avstriji, e« bTsT'^ kU 'Ük^ »od«lov«aja s Francijo. YU «a peepavadasd v Ro- 17*9 «Oij-OT MU kros znašajo dr- Savm dolgi-vi Ceškoelovašk«. S**r*5 7 «sffijard <■■(«! priMMjUjaja izkazuj* angleški proračun za bodoče leto. 81 s Socialističao pojmovanje («obode. Da 1 hočejo socialisti svobodo samo zase, drugim jo p» ne privoščijo, kaže Belgija. Te dni j* namreč socialistični senator De Graevc za-htevaL naj se duhovščini, ki prejema podporo od države prepove delovanje v strokovnih m političnih društvih. Člani rdečkarskih io drugih svobodomiselnih organizacij, ki tudi prejemajo državno podporo, pa se lahko udej-stvujejo po mili volji. Katoliški duhovščini nagobčnik, to je geslo vseh vrst svobodomisel-cev sveta. Zato je imel prav Masaryk. ki je dejal: Katoličani bodo imeli toliko svobode, kohVor si je bodo priborili Dne 3. marca 1933 je imela Zveza jugoslo-• i«5iih rena v Belgradu zborovanje, na kate-- t» jt vadila razprava o zakonskem osnutku , :»;c arm spolnih bolezni, ki ga jc predložilo , -.-: -,»travo za socialno politiko in na-r-.-Cf■-. Gospa Peieš se je z vso odloč- zi'i-i i a » (h sc r naši državi pre-•*■»* »aus-» tnajkpših lepotic), . — ■. :-,szJt u ine g/oòoko poniže- viix. v--- atan fzapsaiiaji? bai radi tega. Laa.no pi btk&atik pojav, da so gotovi ; -. » pcfea; tnaja» utpMse letoae tudi za otroki M. ■- cuna v jagosiaviji nobene »miš«, tako Mil.....t g3L Pelei, ampak hoiaao čts'0 tu pre-prwtto i cno. ,-L-ipa dr. Ataaaskovtčeva je navedia ža-"itórae slučaj« po raznih ustanovah, ko so posamezni šefi raznih oddclkot stavljali mladim dekletom, ki so prosile za sprejem v službo, nemoralne zahteve. Nato je govorilo še več članic Jugoslo- Osebne vesti d Zlat« paraku «ta praznovala v Mirni n-t Dolenjskem g. Anton Solar in'njegova žena Ana. Bog ju živi še mnogo let! ■ d Sedemdeset« leto svojega življenja je depelail te dni kmet Franc Zupe pri Sv. Benediktu v Slov. gorirah. Bog ga ob. ani še mnogo let! d Za poanta Mestne hraailaier )jubljae*ke je bil imenovan senator g. Ivan Hribar. Dosedanji upravni odbor je bil razreSen. d Razrešen je bil časti občinskega odbornika g. Ivan l/AŠin. župnik v Planini pri Rakeku. Na njegovo mesto pride posestnik Anton Kolar. d Razveljavljeni s« ukazi, g kateri»,i s« bili odlikovani Janez Kalan, duhovni svetnik v Ljubljani, z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje: Ivan Avsenek. industrijalec v Ljubljani, z redom Jugoslovanske krone V. stopnje, In Josip Kardinar, upokojeni profesor v Celju, s redom sv. Save V. stopnje. l*m fra u »niat nts» «*•» « m, i****, «ZMENKI ZAVAROVALNICA 11MM «Barati «mm kaMvon "»arai»s poiar. »l«m. nezgode, lamstvo,sleklo, avtomobile. zvonove, življenje n« vs« možne nanne in posmrtninako zavarovanje Karitas Pojasnila dajejo zastopniki, ki so v vsaki lari ali glavna pisarna v Ljabljaai. MikioMčeva reata M 10 vanske ženske zveze, ki so govorile za ti j se za ohranitev morale uveac posebna i« policija, da se prepove dntvneti . 6 oglasnem delu prinašati razne nemavne t da se uvede najstrožja filmska cenzura, i prepove časopisom pisati po cele koht| nemoralnih dogodkih, da se osnuje fond j pravo vzgojo naroda, da se zapro vsi prepove nastopanje raznim artistkam (goto igralkam dvomljive vretlnoBti), ki so v več slučajev povod za razuzdano življenje in I spolnih bolezni. Končno govornice napros merodajne činitelje, da z vso strogostjo j nastopajo proti raznim trgovcem z belin t gom. Na koncu je bilo sprejetih več sk bodo predloženi narodni skupščini iri ■ Jugoslovanska ženska zveza v imenu t»« 450 društev, ki so raztresena po v sej vini, naproša skupščino in senat, da sprejs predloženi cenutek. d Gospod Ivaa Rekar, trgovec 6 Sp v Kranja, razglaša, da on ni titi'i Ivan K ti kt je bil pred državnim sodiščem v Beigi kot pri'a proli g. Brodarju in tovarišem. d V molitev se priporoča nevarno < g. Josip Plantarič, kanonik v Novem m< d Radi ureditve taks sa šelnino se je a dil te dni v Belgradu rektor slovenske unin ze g. dr. Matija Slavid. Domače novice d Okrog kmetskega doma. Vi s tv o : Ko sneg skopni, prezračimo, onro odkrijemo vrtnice, cvetice-trajnice. ijrntiö Vendar naj bodo veje za kritje v bližini,<1 te rastline vnovič zavarujemo za slučaj vei mraza. Artičokam, ki so pognale bn-tiče. äWpnemo in damo v lončke. Polnenje g» se nadaljuje. Ko izgine sneg sadimo prosto grah, bob, čebulo, črni koren in j Okroglozrnati grah je manj občutljiv k dolgasti. Sedaj je treba ie pripraviti tzko i no holandsko toplo gredo za silen je melon Na prazna mesa. kjer manjka mi druga rastlina, sejemo mesečno redkvk» ■ 21 v i n o r e . a : Mlada živina mnogo trpi « di uši. Največ jih je ob gobcu, tilniku, kri tu» na koncu repa. Za zatiranje uporabljamo i bak, mazavo milo in lizol. Na 1 liier vode 3 gramov tobaka in 5% liaola. Umivanje j« f petih tednih ponoviti ker gnide po P"" umivanju še niso uničene.. Pred mažo j« I1*" žival na napadenem meetu ostriči. dlak« I1 -----via* je izrekel španski parla- ■eat s 170 proti 130 glasovom. Močnj, manjšina! O*** " aartav»».! anaistrstvr v Ho-laadijt n« mejo biti Slani sociainodemokretič-aih organizacij. li. C** jame, koli, kompost itd.? Zdaj »e vedno iko nadaljujemo z gnojenjem sadovnjakov, ime drevesom hrane, hvaležna nam bomo lo! — Kaj pa kokoš j ere ja? Ali ste poizkusili na zadnjič enkrat opisani način isiliti kokoš k valenju? Prosimo, poročajte uspehu, pa tudi o morebitnem neuspehu I d 25(1 goepodiv broječe odposlanstva iz avenije, pod voda! vom bivšega primorskega slanca in sedanjega senatorja dr. Gregorina je s posebnim vlakom odpeljalo pretekli teli v Belgrad, da zagotovi zvestobo Nj. Vel al ju. Kralj je odposlance prijazno sprejel in jim na kratko zahvalil. Zvečer ee je udele- 0 odposlanstvo v oficir, domu prijateljske ierje, na kateri so bile iarečene razne napit-se. Župnik gospod Barle je med drugim podal, da vsa pota naše države peljejo v Pel-Bd in nobena pot ne drži v Rim. Slovencem, se na zemljevid dobro razumejo, to dejstvo neznano. Upoštevajo ga danes prav tako, so ga tedaj, ko ga nekateri drugi niso. d V vsej jugoslava»r\i provi,-.cijš Drtrfbe iu8ove je 77 patrov, 46 kierikov in 67 bra--laikov, skupaj 192 članov. V vst-j provinciji niti enega španskega jezuita. d Oddaljenost atavbe od šele*nigke prege. Inistrstvo je izdalo predpise o tem, koliko 'rajo biti oddaljene stavbe v mestih in va- 1 od železniške proge, d Proračun ptujske občine je odobren in baje zagotovljeno tudi posoja^ za izvedbo s ne kanalizacije in napravo vodovoda. Z ioni baje prično že spomladi. d Slaroslovensko slušbo boijo so opravili jrebèki unlatski duhovniki preteklo nedeljo cerkvi sv. Petra v Ljnbljaoi. Ob tej priliki je asno prepeval njihov Ciril-Metodov cerkveni vski zbor, ki je priredil prejšnji večer v "ionu prav dobro uspel koncert starosloven-« cerkvene pesmi, d Volitev delavskih poverjenikov je bila tdniku Kreki pri Tuzli. Zveza rudarskih de-™cv je dobila ?4«, narodhjakarji pa 97 gla- d Dve popolRooaa ratviti (gitivi. Pri kmetu meku pri Sv. Jerneju pri Ločah je krava poli« tele, ki je imelo dve popolnoma razviti |vl, ki sta bili na tilniku skupaj zraščeni. Ie je prišlo že mrtvo na svet, in sicer z no-»ii naprej. Krava jc veliko trpela, a se sicer Pokvarila. d Ljubljanski trgovci »o sborovali v Ljub-111 dne 5. marca. Predsedoval je načelnik g. egorc. Izpregovoril je v imenu industrije«* in veletrgovcev g. Kueu, kl je poudarjal, da je treba del oblasti izroditi v roke gospodarnim krogom. Pripraviti se bo treba, je dejal g. Knez, na čas, ko bodo merodajna stanovska zastopstva. Prihodnje leto bo 100 let, odkar so si ljubljanski trgovci ustanovili svojo organizacijo. Davčna obremenitev je preobčutna, zakaj samo lani je bilo uvedenih 23 novih davščin, število trgovin v Ljubljani pada : v začetku leta 1931 je bilo v Ljubljani 1368 trgovin, leto kareje 1290 in v začetku tekočega leta sarno še 1058. Zbor trgovcev se je ostro obrnil tudi proti zadrugam in kroènjarjem ter poudarjal, da plačajo ljubljanski trgovci letno nad 30 milijonov občinskih in banovinskih davščin. V tem pogledu naj dodamo svoje skromno mnenje, da teh milijonov prav za prav ne plačajo gg. trgovci, ki vsak davek in vsako doklado prelože na ramena odjemalcev. potrebno spomladansko zdravljenje s Planinka-čajem Bahovec ker čisti kri, jo osvežuje in razred-čuje. PLANINKA iaj izločuje iz telesa vse iuje materije in Škodljive strupe in tako obnavlja celi organizem. Začnite tudi Vi Se danes s 6—12 tedenskim pomladanskim zdravljenjem I Zani PLMIHHfl-fiia Bin Z0 - • Manili. d Za neve ljubljansko letališče je dovolil finančni minister 960.000 Din. Z zgraditvijo letališča bo postala Ljubljana važna postaja tudi za mednarodni zračni promet. d Zuava jut bilo odpuščenih 200 delavcev v aržavnem rudniku v Kreki. S tem je povišano število tamofcjih brezposelnih na 7000. d Pred sniiaxjem «breste« mere ▼ Ljubljani? Zadnja posvetovanja denarnih zavodov v Ljubljani so se pečala tudi z vprašanjem ob-resne mere. Kakor čujemo, nameravajo banke in regulattvne hranilnice znižati obrestne mero za vloge od sedanjih 5, oziroma 6% za vezane vloge za 1%; za prav toliko pa naj bi se mižala tudi obrestna mera za posojila. d Tudi rdeče kravate so prepovedane. — »Delavska politika« poroča, da je okrajno na-čelstvo v Laškem z odlokom St. 1442—1 z dne 22. februarja kaznovalo z denarnimi kaznimi, oziroma z zaporom od 1 do 2 dni več delavcev ie Trbovelj in Hrastnika, ker so nosili rdeče kravate. Okrajno načelstvo je mnanja, da «j rdeče kravate izzivanje. d 112 delavcev, stalnih rudarjev «-številnimi otroci, je odpustilo vodstvo rudnika v Hudi jami. Premožnejši so p* baje ostali še vedno v rlužbi. d Postojnska dekasija je bila te dni tudi v oerkvenopravnem oziru odcepljena od ljubljanske Škofije Ia kondno priključena tri-žki škofiji. Do sedaj je bila U dekanija upravljana od goriškega nadškofa. d Vež obolenj na tifusu se je pojavilo v mariborski okolici. d Podpora sa telesno vigojo naroda Na predlog minietra za toleeno vzgojo dr. Hanže-ka je vlada 2. marca sklenila dati podpore med drugimi sledečim društvom: Sokolskemu društvu: v Slovenjgradcu 5000 Din, v Središču :»b Dravi 5000, v Mengšu 5000, v Dolenji Lendavi 8000, v Ribnici ua Dolenjskem 1000, v Kočevju 1000, v Kopriyuiku 1000 Din; športnim društvom: SK Kamnik 1000 Din, ASK Primorje v Ljubljani 1000 Din, SK Trbovlje 1000 Din, SK Triglav na Bledu 1000 Din in podružnici SPD v Kranjski gori Ux0 Din ter podružnici SPD v Zagorju 500 Din. d Domače klanje še vedne dobro uspeva. Z Jezice poročajo, da se posebno obnese klanje telet Danes naSi mesarji plačujejo teleta po 4—4.50 Din za kj, žive teže. Vsak, kdor je danna sam zaklal tele, ima čistega dobička gotovo nad 100 Din, poleg tega mu pa ostane Se nekaj za dom. Pa tudi klanje krav se prav dobro izplača. iz naše presfolke d K smrti Nastasa Petroviča. Pogreb umrlega srbskega politika, pristaša iskrenega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, se je vršil zadnji četrtek v februarju. d Slovesno je bil umeščen 5. marca kot novi župnik najstarejše belgrajske župnije Kristusa Kralja g. dr. Matija Petlič, dosedanji profesor na bogoslovju v Djakovu. d Dve vršiš petdesetakov. Srebrniki po 50 Din so se skovali deloma v Kovnici d. d., Belgrad, deloma pa v angleški državni kovnici v Londonu. Da se bodo oboji srebrniki med seboj ločili, je belgrajska kovnica postavila pod kraljevo sliko z majhnimi črkami besedo »Kovnica A. D.«, mediem ko ni angleäia državna kovnica ničesar napisali pod aliko. Tako bodo v bodoče v prometu srebrni petdese-taki z napisom »Kovnica A. D.< pod kraljevo sliko in brez tega napisa. d Nekaj Številk e kinu. Lani je bilo uvoženih iz inozemstva 440 zvočnih filmov (nemih niso uvažali) v dolžini 540.152 m, največ iz Nemčije-199 v dolžini 813.382 m, in Amerike ŽŽ^&jJSJBS^dolžine. Nadalje j« bilo v teku leta Vm izdelanih 282 filmov v dolžini «1.726 metrov doma. Od tega je bilo 265 nemih s 55.561 m in samo 17 zvočnih s 0175 m dolžine. Skupno smo imeli lani v Pači državi 338 kinematografov (od tega 184 zvenih in 154 ie-mhi), v katerih je bilo 90.548 3edežev in 1480 stojišč. Največ kinov odpade na donavsko banovino s 121 (od tega 56 zvočnih), na savsfco 62 (3«) in dravsko 47 (od tega 31 zvočnih). Največ kinov ima Belgrad: 11, slede: Zagreb 9, Sarajevo in Osjek po 4, Ljubljana, Novi Sad, Skoplje, Split, Vršac, Pančevo in Ruma po S. v Sloveniji imamo še nadalje po 2 kina v Mariboru, v Mostah pri Ljubljani, v Kočevju, v Kranju, v Trbovljah in v Škofji loki. Skupno »o Vsi kinematografi v državi prodali 1931. sta 12,935.000 vstopnic, lani pa s« j« Mevilo prodanih vstopi.ic zmanjšalo na 11,834.300. Med njimi pa moramr. omeniti, da gre ia padec predvsem na račun dražjih sedežev, dočim Je nasprotno prodaja cenejših sedežev n»rasla (nižje kot 8 Din) od 6,228.000 na 6,849.000. d Ugodnosti, določene aa šeleraieah n» k«, pališča in letovišča, je priznal prometni mini' s ter tudi Tržiču In Sv. AnL ___________. .. , ...........,'r,........i. .I i Naročajte »Domoll;^«! ■d No«e »elasaiiSke «ne m ipwwoz Maga na jugoslovanskih železnicah-Stopijo v veljavo dne 1. maja 3933. d Boj -is volkovi. Podjetnik «tolwviö iz Pri-jepolja v 'Bosni je p«Soval s svojin prijateljem čfftovičem iz Bjelapolja v Prijepdlje. Ko Uta šla skozi vas Bare, ee je amento«» «pojavil preti njima najprej cu volk, za njim pa celo »krdelo volkov, ki so jo udarili proti tej uvojici. Hrk-o-•vič lin i Batov ič sta .izvlekla revolverje in sta pričela streljati proti volkovom. Lačne zveri pa se za to niso «menile ter so se vedno bolj ' ližale obema. Ko «ta uvidela to veliko nevarnost, sla tBrkovič in CdtoviJ slekla -suknji, jih nataknila na debele palice -Kari! - , posmrtni«- . «ho .zavarovanje, Ljubljana, palač« Vzaiemne zavarovalnice. Med brati Hrvati d Osvobojeni SuSaTc. Dne 2. marca so svečano prosi . lOletnico osvobojenja Sušaka, ki ga je 20. novembra 1918 zasedla italijanska vojska. d 222 cm je visok leta 1912 rojeni trgovski pomočnik Jane/. .Schlichter v VeUkeyi Becke--reku. Zdravniki menijo, fla bo ob .24. letu starosti ,gotovo dva in pol metra .visok. Tako bi bil .Schlichter gotovo največji dovei: na svetu. d "Nenavaden samoumor, V vasi Poljanah pri Bjelovaru se .je te dni zgodil nenavaden samoumor. Premožni poseslmik Nikola Selak J- doma vzel sekiro in o3šel do bližnjega ribnika. "Najprej je razsekal led na ribniku, nato pa se je slekel do nagega in skočil v vodo, kjer so ga pozneje našli mrtvega. d Legitimacije s slik« morajo imeti vsi prebivalci nad 15 let stari v okrajih Benkovac, Preko, Biograd,Šibemk, Knin in Korčula..Prav tako si morajo nabaviti .polrebne izkaze tudi -tujq, ki se slučajno mude v imenovanih krajih, lak« je odredila, kakor poroča »Christ], .Volksaeiiung«, banska uprava v-Splitu. d Mladina ne sme v.gostilno. Zupan v Ra-rabuču >v Vojvodini je.odredil, da mladeniči izpod 15 in dekleta i/pod^i let üplol, ne smejo V M®0, PjßstoPke ho županstvo kaznovalo z 200 Din .globe. . d Za jezuite. Prati predlogu, da se «ženo i™«',86 je dvigniI v VS*J jugoslovanski katoliški javno® silen odpor. Na tem me.,tu naj omenimo samo Redečo zanimivost; Iz Travnika, kjer imajo jezuiti svojo gimnazijo, je otrellc. _ Ob ;ljški župnik č. Fr. Z «jc, -ki odhaja na novo 'mesto v Crmošnjice. 'v 'krojcu tomiše ljske mladine. d Rame nezgode. Pri -padcu m je zlomil nogo gi'letni delavec Franc Janežič fe Švice pri Dobrovi. — iPri smučanju ai je «flomil robe •1« letni kljufiainiüanäki vajenec «iLveater Jur-•man iz Ljubljane, Dva prsta je odtrgabstroj Antonu iKremäarju v ljubljanslii ffcoiinski tovarni. — Nogo si je zlomil 5 letni Martin Bn-•kovec, posestnikov sin iz Velike doke. — Ko je nakladal hlode, ai je hudo poškodoval nogo 20 letni delawec Anton Drobnič iz iGrosupelj. — Pri padcu na zmrznjenih -.tleh si jje zlomila nego v členku 22 letna Terezija Horval, hči iz Spuhlje pri Ptuju. — P0 šipi je udaril in si močno prerezal žile 21 letni natakar Josip .Plevnik v Ljubljani. ■— Nogo si je zlomil na «mrzli ee*li 12 letni Jkretuikov sin Franc Strah v Trzinu. - Ker ga je pahnil součenec, je dobil resne poškodbe naplavi 14letni po sestnikov sin Tvau Jančar iz Sapa pri Šmarju. -- Rri «mu6aaju.fi je zlomila nogo Roža Hu -nr \ Gustanju. — Pri delu si je zlomil nogo letm Josip Oloaičar iz Martijijaka pri Cerknici. — Pai telnvadli je padla ki si zlomila desno ključnico 12 letna Dragica Dežutelj iz üosez. — -Pri sekanju idrv si je odsekala kazalec na roki 17 letna Terezij.-, Kopnč, i/. Mele Na Brezovici je mirno v 'Gospodu .zas.päla M»-rija 'Petrič. — V,Slovanskem .Invanii k u je odšel po plačilo v večnost Marlin Bručan. — V Ljubljani -sta umrla Jakobina Lukež in čevljarski mojster Ivan Zamljan. — V Zapužali pri Lescah je izdihnil trgovec in iposestiiik -Galirijel (Eržen. - d Zavoljo nastopa proti Sokolu je bil pogojno obsojen na mesec dni zapora in 500 Diu globe J; a plan g. Jožef Kranjc oči Sv. Ruperia. d Zaščita države. Dne 28. februarja 1983 je bila 1.1 dvorišču uprave belgrajskega mesta izvršena smrti.a kazen nad Rajkom Raiidjelo-vičem iz Borova, ki je bil z obsodbo državnega «u za zaščito države z dne 14. februarja P obsojen na smrtno kazen, 1 ?r je bil član m je po nalogu teroristične organizacije -fZa-padna pokrajina;; v Sofiji položil 11. septembra lanskega loia dva tempirana peRlenškd stioja v -lak Belgrad—'Niš, aa bi s tem niipra-vd atentat na ljudi in javne prometne naprave, M, J "srometer. Pisem ,pod tem naslovom ne .pošiljajte ®nm«fljitt>u«, ampak naravnost na naslov ..... ,ca: ilarometer, Ljubljana. Poitai predal i'' MED BEATI V TUJINI zaprli za dve leti. Kako se potem počutijo taki, za delo --------x—i l-i.i- . Pozdrav iz Francijo, (Fontoriol.) Sprejmi, dragi »Domoljub*, najlepSe pozdrave od svojega starega naročnika, ki živi v^ Franciji. Nimam ravno kaj posebnega poročati. Saj veste, kdo zdaj svet vlada! Kriza! Hvala Bogu, da imamo tu vedno delo in vsaj skromen zaslužek. Tudi francoske službe božje se lahko in radi udeležujemo. Duhovniki so z nami zelo ljubeznivi. Vsakdo, tudi tujec dobi svoj sedež v cerkvi. Ne veste, kako lepo Se tukaj ljudje v cerkvi obnašajo. Nič ni tistega grdega obnašanja, Šepetanja in oziranja, kakor v starem kraju marsikje. Človek v tujini do dobra spozna, kaj je človeku cerkev in katoliška služba božja. Povsod in doma, kamor prideš! Iskreno pozdravljam vse čitatelje in čitateljice »Domoljuba«. — Franc Knaus. Fir mo iz Amerike, (fivele.th Minnesota.) Dragi Domoljub! Zopet ti želim poročati. Sicer ne vem Bog ve kaj dobrega, pač pa vsaj nekaj. Zadnjič sem poročal o izidu drž. volitev in slabih gospodarskih razmerah v času neusmiljene nepre-sije. Kakor znano, amer. predsedniki zasedajo svoje -.stolčke«, dne 4. marea, malo prej pa tudi novi kongres. Ameriški narod sedaj nestrpno čaka, kako bodo . furati novi >furuani«. Upati je, kakor se tudi sliši in bere po časopisih, da bodo vsekakor bolje, "kot pa sedanja Ilooverjevea vlada, katera ravno sedaj ležii v smrtnih vzdihih ter se že čuje njen mrtvaški zvon Čuje se, da bo v bodoče bolje. Posebno listi kričijo, da bo odpravljen 18 amend-ment ali prohibicija. Jaz sem sicer prišel v Ameriko na suho«., kar pa nikakor ni resnici odgovarjalo. Dežela je biia mokra, je in bo do sodnega dne, čeravno »o in še mislijo .suhačk, da je suha. Ti možje le prebivalstvo izkoriščajo - tem, ako koga zasačijo, da krši ta zakon, mu naložijo velikansko kazen in tudi zapor. Mnogo kršilcev pa je, ki ravno s tem služijo borni košček kruha, da preživijo svoje lačne otročiče. Tu navajam slučaj, ki sem ga sam bral v časopisu: Žena-vdova se je pečala s kuho žganja ter ga za male cente razpečavala, tako da je rešila lačno deco, (i po številu, pred poginom. To so zavohali možje postave, aretirali so ubogo mater in jo nesposobni otroci, lahko vsak sam zna. Listi kričijo, da ne bo dolgo, ko bo spet >mokro< v Ameriki. Koliko bo pijače in kako bo spet »tustno«! Jaz sem mnenja, da bi bilo bolje kričati prej za denar in delo, kot za pijačo. Da pa ne pozabim omeniti, moram besede drugam obrniti: Tu na Evelethu nismo kar tako I Če so slabi časi, si znamo kolikor toliko pomagati, da preganjamo vsaj dolgčas v teli dolgih zimskih večerih, V tej zimi posebno dobro deluje Slov. dram, klub. Dne 12. februarja je ta klub uprizoril krasno igro »Pri kapelici«, katera mislim, da je precej znana po vaših odrih, Tu rojena dekleta, ki meo popolnoma vešča slovenskega jezika in ne razumejo, kaj pomeni njih posel v igri, ao se iako izurila, da ni bilo poznati najmanjše razlike, ali so tu rojena ali so prišla naravnost iz slovenske kmetije. Omeniti pa moram, da imamo tudi učitelja, ki se posebno razume v tej stroki, namreč M. Prebilicha. Udeležba je bila nepričakovano velika in se imamo tudi zahvaliti občinstvu za prispevek, kateri uam je mnogo pomagal v blagajni. Tako se bomo kar naprej pripravili zopet za drugo igro, namreč »Repoštev« bo prišel na naš oder takoj po Vel. noči. Vsem bralcem >Domo-ljuba«, posebno pa domačim želimo vesele velikonočne praznike ter jih toplo oozdravljamo. _ John Strah, Tony Erjavec, 101 Hayes St. Eveleth, Minn. Kako se sodi našim izseljencem v Franci (Poročilo očividca.) Naši v tujini pa nimajo le bridke zavesti, da niso doma, ampak v tujini, da nimajo tiste zaslombe in naklonjenosti pri oblasteh, kakor bi jo imeli doma, ampak imajo v premnogih ozirih od tujine le škodo. Kje naj začnem? Verska škoda. Doma so bivali med ljudstvom, ki je vsaj na splošno še verno, uda-no Cerkvi in spoštuje svoje duhovnike. Ki posvečuje praznike, ima lepe verske navade in čigar življenje je z vero kar nekako prepojeno, kil v tujini! Domačini so sicer v preje označeni pokrajini tudi globoko verni, spoštujejo duhovščino in žive v dobrem verskem ozračju. Toda lo versko čuvstvovanje je opazovati le bolj na kmetih. Ni pa tako po mestih in industrijskih krajih, kjer so naši večidel naseljeni. Verni doiuaóini so tu v veliki manjšini. Večino pa tvorijo tujci vsèh narodnosti in vor in ne-ver, versko »ef ali jriànj brezbrizid, malo se meneč-zia 6Wk< v/ delomr groznopokvarjeni. ■ Kako naj ostanejo naši izseljenci v iej babilonski verski zmedi in brezbrižnosti še verni, udani Cerkvi? Ko sr okolica norčuje iz slehernega, ki bi hodil v cerkev, molil ia prejemal svete zakramente. Kaj čuda po vsem tem, ako oinrznejo in začno zanemarjati bogoslužje. Tako sčasoma versko skoro docela opešajo in se za življenje po veri več ne brigajo. To pa veste sami, kako težko se je zopet oprijeti verskega življenja, ako se ga je človek odvadil. Kako težka je pot do cerkve. Kako mučno pričeti zopel z molitvijo, kako ogromno premagovanje potrebno za prejem velikonočnih svetih zakramentov. Tako trpe izseljenci občutno, časih nenadomestljivo škodo na svoji duši. In pošteno življenje! Niso pogosto najboljši tisti, ki se podajo z doma v tujino. Dobri velikokrat raje ostanejo doma, četudi jim delo in zaslužek popolnoma ne ugaja. Prav radi gredo preko državno meje taki, ki hočejo imeti Moderni kulturonosci. Za kulturne in močilo izobražene se štejejo razni prevratneži, bolj-ševiki in brezbožniki. Posebno se sedaj poka-zujejo v Španiji, kjer gospodarijo že nad eno leto. Njihov« zaislugu je tudi to, da je eden najznamenitejših spomenikov cerkvene arhitekture v Španiji, znamenita seviljska katedrala j sv, Julijana v Sevilji i kup razvalin in ožganega trainovja. Dragocene, ; nenadomestljive umetnine so postale žrtev ognja, ki ga je podtaknila zločinska roka brezbož-niktii Označba »frnnkira- ii8« poštnina izvira iz stare francoske besede »frane«, kar pomeni »prosto« ali »zastonj«. Ena ameriška. V Tot-tenville, N. Y„ živeči C listian Arnesen ima od zdravnikov priznano popolnoma zdravo srce, ki mu utriplje ali bije ravno 60-krat na minuto, oziroma vsako sekundo enkrat. Vsled tega vam "lahko pove na sekunde, koliko je ura, ne da bi nanjo jiogledal. f Jerneja Andreste Mladostni spomini t Mm I In vzel sem kredo v roke ter narisal obris Afrike z vsemi izrastki in zalivi, gorovja, jezera, reke, mesta, morja itd. vse je bilo na onih prostorih, kamor jih je Stvarnik postavil. Skoro celo uro sem bil takrat profesor zemljepisja, pristavil in povedal sem marsikaj, kar je moj prednik v razlagi izpustil. Končam, odložim kredo. Doxat preneha s hojo od slene do stene in stopi k deski, na katero serri narisal Afriko. Zasmeha v očeh ni bilo več opaziti; niti enega vprašanja mi ni več stavil. Ko je vse izvire in iztoke rek pregledal, vse prebivalce mest preštel, vse vrhove gor premeril, me je pričo cele šole pohvalil, v svoj »notes« pa je zapisal mali »e«, to je mali »eminenc« (odlika), druga stopnja med gosposkimi redovi; prva je bila »E«, to je: Veliki »Eminenc« (velika odlika). Lahko in brez protekcije bi bil v »notes« zapisal »E«, a tega je morda liotel prihraniti za prihodnji izpit o Aziji. Nekako ponosen je bil Doxat na preobrat, gotovo je mislil, da zori njegove strogosti sad. Ko je Doxat zapustil učilnico, so ine tovariši obsto-pili in mi toplo čestitali. Franjo Kozjek, sin premožnega ljubljanskega starinarja »Johana Kozjeka« pa je zaklieal: »Živio mali eminenc! obsodim ga na pet bokalov nocoj pri Toni Bingo v ekstra sobi!« — Toni Bingo je bila gostilna na »Piazza d'armi« (orožnem trgu) v Tridentu. Tu se je dobilo poceni in dobro jesti in piti. Sem so zahajali naši kadeti na večerjo, kadar jim je to dovolil njih finančni minister. Tisti večer smo res šli večerjat v gostilno k Toni Bingo v ekstra sobo. Večer- jali sino laške bigole« (tenke makarone) s precej mastnim koštrunoin. Kozjek je že vedel, zakaj je nasvetoval tako večerjo Imel je zagotovljenih 5 »latern« izvrstne južnctirolske črne kapljice, ki je zelo ugajala. Pustivši za kratek čas šolske skrbi doma, smo se tisti večer imenitno zabavali. Toni Bingo nam je pridno stregla in sama ni vedela, kateremu izmed kadetov bi dala najprijaznejši pogled. Tudi mene je parkrat ošinilo nekaj takih pogledov, najbrž iz gole radovednosti ; hotela si je novega gosta takoj prvi večer dobro ogledati, posebno prijazno pa me je gledala, ko sem ji plačeval Materne«. Tako smo prav imenitno obhajali mojo prvo eminenco, a odmerjeni čas je hitro potekal; že nas je trobente glas klical nazaj na trpljenja kraj. Vsaka zamuda bi bila za nas zelo huda, zato je vsakdo izmed nas požuril svoje korake, da .je prispel pravočasno na grad. Drugi dan je poučeval prvo uro nadporoenik Wi-sehinka. Vedel je že, da sem včeraj poravnal nekaj zamujene tvarine v Doxatovein predmetu, zato me jè vprašal, kdaj hočem začeti s poravnanjem v matematiki? Takoj, gospod nadporočnik! se odrežem in pristopil sem k črni deski. Wischinka mi ie narekoval razne naloga iz matematike in geometrijo, kratko in dolge ter dal izvršiti različne probleme. Delo sem izvršil zadosti pazljivo in pravilno. Celo uro sva računala. Uspeh je bil tak, da so bili trije zadovoljni: Wischinka, ker sem dobro reševal naloge in na vprašanja urno in pravilno odgovarjal, jaz sam, da sem se zopet ene skrbi rešil, tovariši pa tudi, ker po smatrali moje postopanje za požrtvovalnost, s katero sem jih hotel obvarovati pred " slabim redom ker radi sinočne veselice v matematiki niso bili pripravljeni. Tako .-.eni polagoma zamujene ure in dneve spravil pod streho; do i. januarja 1871 sem došel tovariše ter popolno svobodo, nočejo pa biti pod oblastjo ali vsaj nadzorstvom staršev, duhovnikov, svojcev in okolice sploh. Hočejo uživati kar nudi svet lepega in mikavnega, se zabavati, piti ča-šo opojnosti, streči strastem in neurejenemu nagnenju in v tujini v polili svobodi izživeti. Res pridejo v tujino, -vobode dovolj, popolnoma so sebi prepuščeni. Tu je več ko dovolj prilike za slabo. Gostiln iu sakovrstnih zabavišč kolikor kdo hoče. Izprijena družba, slaba tovarišija obeta, vabi, sili, sramoti, ako se kdo ne poda. Zaslužek sorazmerno dober, pijača poceni, polno veselic in zabav! Ali si je mogoče misliti, da jih ne bi zagrabil vrtinec življenja in jih potegnil za seboj, znabiti tako, da se nikdar več ne otinejo iz njega. Kaka nevarnost pa tudi za druge izseljence, ki so prišli zdoma dobri in nepokvarjeni! Ali bodo mogli zdržati naval malopridnosti, ki se vanje zaganja? Koliko je junakov, ki bi vsemu temu kljubovali in ostali pametni in pošteni in zvesti dobrim življenskim naukom, ki so jili prejeli od skrbnih roditeljev, učiteljev in blagih dušnih pastirjev? Mnogi, mnogi se zgube, da jih je žalostno pogleda.i. V sramoto so svojim rojakom in domovini. Tako tujina dostikrat pokvari dobre priseljence, ki se tam udajo pijači, zaprav-ljivosti, nečistosti, postanejo zanič za delo, delo sploli nirzijo, nikjer dolgo ne ostanejo pri delu, denar trosijo brezsmiselno kadar ga kaj imajo, postanejo nezvesti zakonskim sodrugom v domovini, žive v divjih zvezah, jih raztrgajo pa zopet začno drugje druge. Žena zapusti moža in pobegne z drugim, mož ženo i» si poišče drugje prijateljic, in podobne nagnjusnosti. Nravna zguha, huda in občutna, ki jo je tako težko popraviti: Zidati je tako težko in počasno, razdirati pa tako urno in lahko. Ta rek velja prav posebno tudi v dušnih zadevah. Tujina je resnično velika zguba, vsaj za premnoge izseljence. Tujina rodi dostikrat izseljencem občutno gospodarsko škodo. V domovini je prodal delavec vse, kar je imel: hišico z njivo, hi.no opravo, obleko in drugo ln se je izselil trdno uverjen, da se domov ne bo več vrnil, ride v tujino, potroši s seboj prineseni denar m pa vse, kar sedaj zasluži, kur je komaj t, tiko, da shaja sproti. Pa uvidi, da se jc hudo zmotil. Začne se kesati svojega prehitrega koraka, pa je česio, žal, prepozno. Niti toliko ne more pri-štediti, da bi zbral potrebno vsoto za potne stroške v domovino. Ce inu pa ponuja rudnik denar za povratek v domovino, kar se üesto primeri v sedanji stiski, da tujina ne bi bila prisiljena podpirali brezposelnih inozemcev, se pa sramuje iti kakor berač nrzaj. Tako pride ob vse, kar je imel, iu ne pride nikdar več ua zeleno. Več jih je tudi že izgubilo težko prihranjeni denar v bankah, kamor so ga nalagali, pa so te propadle. Kolika škoda dostikrat za izseljence v tujini v narodnostnem oziru! Materinskega jezika sicer navadno ne opuste in se čutijo za sinove svojega rodu. Dobijo se pa tudi taki, več primerov bi vedel našteti, da naši sploh niso hoteli več slovensko govoriti in se za Slovence priznavati, pač pa za pripadnike kakega drugega naroda. In tako sem doživel časih veliko presenečenje, ko sem slučajno zašel v tako d.užino, da je začel gospodar ali gospodinja naenkrat slovensko govoriti in je potem priznal, da je naš rojak, dasi ga je imela celo /ena: Joj, kaj bi se kmalu zgodilol Otroci so prišli do denarja. Mož: Veš kajl Dovolj bo tega skrivanja s kraja v kraj. Ravno preje sem govoril s sosedom Janezom. Naložil ga bom kot on pri posojilnici na Šutni. Tam je varno, posojilnica je močna in novo vlogo bom dvignil, kadar bom hotel. Žena: Imaš prav! Bova vsaj brez skrbi. soseščina, tudi naši ljudje, za drugorodca. p„ sebno, ako jo Slo za kako ugodnost za jUgte)l|' p, so se nenadoma priznali kot taki "'ÖOgi, ki lota in leta zanje nihče ni vedel, da so Slu! venci. t'u tudi taki, ki sicer narodnosti a,, vržejo, radi iiarodnostuo omrznejo, Itajp J vore tuj jezik, četudi ga no obvladajo zauosij naročajo tuje časopise, govore z otroci v ÌÙ. jem jeziku ili se ne brigajo, da Iii otroci večali slovensko božjo službo ali šok ako e to tudi mogoče. Otroci so sploh za na, od veii noma izgubljeni, vsaj skoro gotovo, izvzem;, one, kojih starši ne mislijo ostati v tujini dalj časa. Temu se ni preveč Čuditi, Sola, ulia ' cerkev: vse obvladuje tuj jezik Male i iničioo sliši otrok le doma, pa še te ne veduo. Domo, vine znabiti |e nikoli ni videl. Se čuti hrepe. nenja po nji, ako jo tudi starši še tako iepo in vabljivo opisujejo. Kako uaj bo potem otrok narodno zaveden? In temu tudi slovenski du-bovnik ali učitelj, ki med njimi bivata, ne mo. reta docela odpomoči. Le prevelik je \plii-okolice, ki v njej živi otrok, da bi sc mogei ta izviti njenemu kvarnemu značaju. Naznanila n Materinski večer zavoda za zaščito dece in detjega donm kraljice Marije se vrSI dne h. mam 1033 ob osmih zvečer v dvorani Okrožnega urada, Miklošičeva cesta. Vstop prost. Govori dr. Debevec France o letni: »Kako « jetika začenja«. n Oodheno diuitva » Domifalah uprizori v nedeljo 12. marca 1033 ob 15 v .svojem domu Finigar-jevo ljudsko dramo v treh dejanjih »Veriga;. Tokrat jc zniŽHiia vstopnimi u« O, T> in 4 Din. — Vab. ljeni! n Duhovne vaj« za Set* se bodo v Dona Brezmadežne pričele 24. marca zvečer in končal« 28. marca zjutraj. Za vas, ki ste vie v skrbeh u svojo družino in za vzgojo otrok, so te duhova« vaje namenjene. Sporočite svoj prihod na nasici: Dom Brezmadežne, Mais Loka pri Ihanu, pošta Domžale. bil v tekočem. Ostajalo mi je torej dovolj časa za privatne študije. Seveda ne več med poukom, ampak zvečer v tihi spalnici brez tovarišev, ki so navadno zahajali k Toni Bingo, jaz pa sem ostajal doma, češ. da mi finance ne pripuščajo obiskati zapeljive Tončke, kar je bilo tudi res. Od doma nisem prejemal nobene podpore, svojo dnevno plačo šestih krajcarjev pa sem porabil večinoma za šolske potrebščine. • Učil se pa nisem samo doma, ampak tudi. v božji " naravi. Ob lepih solnčuih dnevih sem posebno rad za-hajal na breg reke Adiže. Poleg vinogradov iu polja se razprostira tukaj tudi precej tesno ob reki vrbovje, jelševje in drugo grmičevje, prepreženo s stezicami. Nekega lepega nedeljskega popoldne sem se podal tja s knjigo v žepu in z namenom, da se bom celo popoldne učil novejšo zgodovino. Izbral sem si miren, senčnat prostorček. Mislil sem, da se bom mogel tukaj posvetiti nemoteno učenju. Počutil sem se nebeško prijetno v tej senčni idili; ptički so prepevali svoje pesmi, njih petje se je razlegalo in se melodično ujemalo s šumenjem deroče Adiže. Tudi meni je srce veselja utripalo m dogodki iz zgodovine so mi kar po sili gii v glavo. Res, neko rajsko veselje me je vsega prevzelo. A človek naj nikar ne hvali dneva prod večerom! Kakor bi padel iz neba, stoji pred menoj starejši častnik z že nekoliko sivo, polno brado. Zelo sem se ga prestrašil, knjiga mi je padla skoro iz. rok. Zopet sem se učil za gimnazijo. Spomnil sem se takoj temnice v kateri sem moral prebiti radi enakega učenja. Tudi ta oficir, ki stoji pred menoj, ima gotovo pravico pošiljati vojake v temnico, sem si mislil, kajti bilo je naravnost čudno da me je našel v tem skritem kotičku zopet oficir pri učenju za gimnazijo. Ali je bil to slučaj ali premišljeno zasledovanje? - Oficir se ustavi pred menoj jaz pa sem držal v povešeni levici knjigo, z desnico na V , sem strumno salutiral. Meni neznani oficir ine vpraša, i kako se zovem, h kateremu oddelka spadam in česa se I učim. To zadnje vprašanje me je nekoliko plašilo kajti ' ta častnik je gotovo vedel, da za to vojaško šolo ni , predpisana zgodovina novejšega časa, katero sem se učil. Pomiril pa sem se nekoliko, ker oficir ni povpraševal po vsebini zgodovine in ker mi je odhajajoč, smehljaje ; veleval, da naj učenje le pridno nadaljujem. Drugi dan me nadporcčtiik Wischinka vpraša, kje sem včeraj govoril z gospodom polkovnikom Neuberom? S polkovnikom? odvrnem začudeno (Zvezd nisem videl, brada mu jih je zakrivala.) »No, kje pa ste bili včeraj popoldne?« Učil sem se ob reki Adiže. — »Tam torei jo p likovnik ■/. Vami govoril.« — Kaj, tisti častnik je bil polkovnik, poveljnik našega polka? — »Ali ga niste poznali? Zapomnite se ga sedaj dobro, da boste, kadar ga srečate, zopet tako strumno salutirali kakor včeraj! Vaš strumni salut iu Vaša pridnost sta mu zelo ugajala!« Od te dobe se mi je jelo notranje razburjenje bolj m bolj po legati in pomirjati. Tudi vojaško učenje je šlo vedno bolj od rok. - Nekega dne je Doxat razdelil v šoli sn-oke pole ter nam dal mastno šolsko nalogo iz zemljepisa, ukazal je namreč narisati celo Azijo z navedbo vsega, kar je bil razlagal. Cez dve uri je bilo treba oddati izdelke dovršene ali nedovršene. Meni ta šolska naloga ni delala posebne preglavice. Mnogo zahtevne Warum ini je bilo znano že od prej, veliko sem si zapomnil iz. Doxatove, res izborne razlage, nekaj pa sem posnel po Klunovem zemljepisu. - Veliko časa je bilo treba za pregled 14 nalog, a Doxat je v najkrajšem cas,« vse pregledal, ocenil in nam vrnil naloge, Tri naloge so bile dovršeno izdelane, druge nedovršene oddane Ocena je bt a potem. - Jaz sem bil z oceno zadovoljen Se danes vidim na levem robu velike pole rdeči »E<' Tragedija na pokopališču. V mestu Zhibinsr pri Brnu se je nedavno igo-d i la žaloigra, ki se jih malo takih zgodi. Ženo nekega kmeta je zadela kap. Ugotovili so smrt in jo pokopali. Ko jc gretur zakopal grob. se mu je u-zdelo, da slSi iz krste praskanje po deskah in stokanje. Namesto da bi krsto la-koj odprl, se 15 prestrašil in zbežal v mesto. Prihiteli so ljudje, pa tudi oni niso odprli ra-kve, marveč so črtkali zdravnika. Ko so pozneio krsto odprli, so ugotovili, da je nesrečna žena res oživela, da pa sc je zadušila in zares umrla. V kopališču. »Gospod«; na, ali se pridet« jutri zopet kopal?« - s Ne vem, morda.* - »Ali bi vam smel telefonirati, da se domeniva?« - »Zakaj pa ne?« - »Katero števil«« telefona pa imate?« - »f® je povedano v telefonskem imeniku.« - »A vaše ce; njeno ime?« - Je tuoi navedeno v imeniku!« Čudna komanda. Turška vlada je ukazala, da turški duhovniki jdef-viäi) ne sinejo nositi w členkov dolgih halj «1 oblačil, bodisi v mošejalj ali na cesti: dolžina bal je sedaj določena za P" nalcev pod kolenom. DOMOVINI Novice (Sinko, turn) K Pi odpust nacn jc prinesel lb pur okliccv in ■.porok. Druge jo menda zadržala kriza. Ta kri-ff za jc i udi izpod rezal« korenine raznim plesom ifcin veseJjačenju, ki «ni- > bili vajeni v prej-M tujih letih. Le jjur prirediti v smo imeli \ pred-B pu tu, ki i'i j I Ti priredita društva na svojih R milili. Prav je tako! — Giisilci se. krepko g'i'b-H1 jc jo.. Vpisnin so p ps oce j novih članov, ki «c J;iridilo vežiinjo! bolj« l)o zan je, (ako, kot pa B.Ce !>i cele večere presedeli pri pijači ali v slabi ■druščini. — cv-.opi.sje ju pri nas močno razšir-Hieiio. Vse polno je 3Domoljuba«,, »Bogoljuba« g;,. Slov Mica». Drugih It lov pri nas skoro ne. /name. - Sicer pn jc prt iuis krizo, križa vseli piateli. Kdo j io bo konec? H" Novice. (Ketfče pri Skofjl Loki.) Predpust je minil v znamenju krize. issiti ene j., reke nismo■ imeli. Kaši fantje- dobro- vedh. (Iti j« 'li-ilik slan najlepši. :ut!o no silijo v zakonski ja-Irem. •Pcdpir.-tjmo kr-fanälte liste. IJonicIjuh-. in fcSfoveac-- naj o-trou pi naša prijatelja do konca. »Podpiram .anni one trgovce in obrtnik». I.i Sni:-; jo-|našc čase;. ■■■' I-'.» naj velja tudi: za gostilničarje! Smuči, oz .iii. . dilce -, kakor «te bolj poidöuiaCe limenojejo. et» že tudi pri nas splošno v rabi: Vidi tee, ila tudi v tej panogi napredujemo. So pa veči-liioiua vse dilce delo domačih mojstrov, ker se aaifi pinučavji' zavedajo, da je domače blago najcenejše fin najtrpežneiSe. — V cerkvi smo začeli v. ljudskim |,p< tjem. Led je prebit zdaj pa le krepko naprej. Smrti- kosi. (škofja Loka.) -üilokditj ie bilo v naši fari (oliko pogrebov |ko: pretekli teden. Imeli, saio pogreb enoletnega |t>troka, äii-lalae uršuliiike f-. Helene Bizjak,. 71-lèt-aega upokojen, ravnatelja Lapajm«, 73-letoe Una-žiškn Polnilnik iz Uodavelj, 21-letne Anke Ankete fin še Janeza it «mik (Ipavca), ki ga jt smrt zadela ■nenadoma, ko se je vesel vračal iz, dr.ušiine. Neka- len so umrli po dolgi bolezni, drugi panekaj dneh; nekateri doma, drugi v Ljubljani in- na potu; Smrt ne izbira, fife vemo, kdaj ,kako in kje... Kakor velik spomin se sliši vso to, dn sedaj v postu odpremo svoja srca Bbgu in- pokori, — Zdravnik ilh KocijančiS se jo preselil iz dosedanjega stanovanja na Mestni trg 12 (poleg- župnišča), kjer jè bil nekdaj zdravnik dr; Arko. — Da bo ljudstvo poučeno o varstvu pred strupenimi' pilili in požarom, naj se udeleži poljudnega predavanja, ki bo v nedeljo, 12. marca ob 9-dopoldne v telovadnioi nove deške sole. _ >SIövenca prodajalo še trgovina L. M. Planina in Andrei Kimit&nr na Sp. trgu. ffiiše načelo bodi:, zaslutili -,.« mim, tistim, ki imajo krščanske liste. V" -k-nj»ii«iti je moč. (Iz. Ssvelj;) Dne 4. t. ni. s :- je vrSil d-rtigp redu i občni zbor 5-Kmetijjske alrsipie. zadfiufflr-. v Savljal:. Poročilo načelstva in nad?; >r:s?: gospol dekan, ko prosi, da molimo za take -!-?-.«isie matere, ki jih res potrebujemo. — Draga mati, ni Hb počitka na zemlji. Boju ste šli nasproti ia t Bogu počivajte! Mlekarska zadrti ja. (Vrhnika.i Na zadnjem občnem zboru Mlekarske zadruge na Vrhniki je bilo irroijeno sledeče predstoiniitvo: g. 2-'iko Jakob, posestnik r Verdu, načelnik, g. Jo-žef Sušteršič, posestnik na Vrhe.Vri blagajnik in t- Anton Umek. posestnik t Blata: Brezovici. Nadzorstvo ie irrolieno celo na novo Zlata p«nkz (Mirna.) 19 febr. t. L smo Mirnčani z veseljem pozdravljali. Rakete, petarde, zvonenje je slovesno oznanjalo, peljejo iebljarjev oče g. Anton dotar, rójea 2"-'. 7. ;SjS na Terbnicu, svojo nevesto zeb. Ijarjevo mater, Ano roj. 23. 7. tè®. prvič po 50 lita zopet pred oltar božji. — S slovesno zlat« poroko sta se hotela Bogu zahvaliti zs nešterilne dobrote ia pomoč. Si namreč lahko vzgojiti osem oi vk v dobre kristjane, pa odločno katoliške; ni lahko r teiiv. i fessi:,. so bili sì ...meta in so še. ohrarti svojo zemljo brez dolga ia obenem oprav Poroka ' ko ri m nad Krko. Pred pus!o3i se je poročil Jo-ko Perko. pos sin iz Vel. Koriaja (Vidmarjev Joško). Nevesto Angelo Pa j k je pripeljal iz Kočevja t dohre-poliski fari. Ženin je že doizo«!et naročnik iD». moljubac. Domači fantje in dekleta žele m:a-demu paru Teliko veselih dni in božjega blagoslova v nevera stanu. A. P j !j»t. potno javaih služb. Ki nič ue ut»o. ampak le j čas in denar kradejo. — žebljarjevemu očetu pa se ] je z materino pomočjo vse to posrečilo, zato pa i hvaia Bogu! Mirnčani pa tudi kličemo očetu kot j cerkvenemu ključarju: Bog povrni stotero vso skrb za cerkev, kot skoraj 30 letnemu načelniku tukajšnja hranilnice in posojilnice, dolgoletnemu občin, skemo odborniku — sedaj so oče kot občinski odbornik v zasilnem pokoju —. Da je pa mož mogel skrbeti za kmetijo, opravljati toliko javnih služb, je vzrok njegovo znanje, ki si ga je nabral na predavanjih in branju kot stalni bralec »Domo, ljuba«, »Slovenca« itd. Ne smemo pozabiti indi čudovitega spomina; oče je živ sejni zapisnik občinski in hranilnični. — Bog nam daj še kaj takih mei modrih, odločnih, za vse dobro vnetih 1 Bog vaju ohrani, da bi praznovala vsaj Se biseru« poroko! Smrtna kosa (Ždinja vas) L'mrl je v 84. letu častitljive star<. \i . 30. februarja Jože Ferne, posestnik v Ždiaji u-i st. 32, župnije Sv. Peter pri Novem mestu tei bil pokopa in dne 22. februarja. Ranjki je bil obče znan kot krščanski mož, dober gospodar in ,•..„ ben oče. Po smrti prve žene se je priženil >_ Gor. Nemške vaei v Ždinio vas na posestvo druge žene, Marije Koračm, ki je naročnin »Domoljuba« že 25 let.Pokojni j" bil krstni in birmanski boter 50 otrokom. Naj potiva v Bogu blaga duša I Društvene vesti (Podgora v Poljanski dolini ob knlj,i! Iz našega kola se malo čila v časopK-ih. Zadnje mesece smo se začeli kljub kri-' bujati k življenju Ustanovili smo gasilno ; n-štvo, ki je začelo delati t vso agilno»tjo. P> - •-zalo se je, da se da tudi v tih težkih č. Hi nekaj istoriti. Občanom gre velika hvala, da so vsak po svojih močeh priskočili mlademu ,;•«-štvu na pomoč. Ker pa nesreča nikdar ne . -čiva, ni prizanesla tudi našemu mlademu društvu. Pretekli teden nam je pobrali smrt nenadomestljivega tovariša, društvenega načelnika Pavla Moleč, v starosti 27 let. Kakšno simpatijo je pokojnik užival, je pokazal nad vse lep pogreb. Dragemu, nepozabnemu tov«- tu naj bo lahka domača žemljica. Vsem svoji m in sorodnikom naše »kretto sožalje. Ustnica uredništva Konjice; Ni bilo mogoče! Iaped Krima: Tožljivol Tako so nam rekli! Srcdsjs ?ss pri Š-i Ne smemo! Loka pri Mengitt: Nevarno zaradi tisk. zakona. Priobčili bi le kot «poslano« aa Vašo odgovornost, kar p» Vam ne svetujemo. KADET» PRIPRAVNIK Velike vaje okoli Tridenta. Meseca septembra 1871 leta je priredila tridentska garnizija velike brigadne vaje. Tudi naša šola se jih je morala udeležiti. Mene so poslali k domači 11. stotniji. Fraj.ar Babavnik. tisti, ki me je bil spremljal k izkušnji na grad in ki je vedno rad zabavljal zoper kadete, je bil postal med tem že desetnik (kaprol). Svest si svoje veljave, se je jel napihovati zopet enako žabi na travniku. — »Vidiš me.< je iakeL »imam že dve zvezdi na vsaki strani ovratnika, sem že kapiór! Cez en mesec gresta dva vodnika in bom spal za «firenkom». Ti si pa še vedno gmajnar in boš še dolgo čakal, da boš to, kar sem jaz danes, ker v šoli se avanzira po polževo, kar sem ti ie svojčas pravil in te svaril, da ne hodi vanjo.«. — Ker mi je njegovo napihovanje presedalo, sem ga zapustil z besedami: »Kdor počasi vozi, dobro vozi, kdor pa dirja ga marsikdo zmerja!« Usoda je hotela, da se je moj odgovor kmalu skoraj do pičice uresničil. Ker je naš Bahavnik vedno sanjaril o »firenkut, je treba pojasniti, kakšna prikazen je bil ta »firenk« -Kakor znano, je bila stotnija razdeljena na štiri vode \sakemu vodu načeluje po en vodnik, ki stanuje z moštvom vred v eni sobi. V enem kotu sobe stoji postelja za vodnika, pisaina miza in stol. To skupino ki loči zavesa ali »firenkc od drugih postelj, imenujejo slovenski vojaki navadno »firenkc. Na vsak način pomeni neka, udobnosti za predpostavljanje^ podčastnika in ima namen, da povzdigne veljavo komandanta. ™ J?Tega sep,?mbra 1871 potrai zarana se je brigada napotila v smer, proti Roveredu in Rivi ob Gardskem jezeru potem v Val di Ledro in Val di Bona ob S meji. le vaje so se vršile v polni vojni opravi, taborili pa amo ves čas pod milim nebom. Dne 3. decembra 1871 s smo bili ob vznožju gore Orto d'Abramo zapadno od Ro-vereda. Patrulje so -xlhajale na vse strani. Eno izmed teh je vodil tudi naš kaplar Bahavnik. Ime» je povelje poizvedovati, je-li gora Abramo zasedena po sovražniku. Svet, po katerem je bilo kaplarju hoditi, je bil zelo težaven in melinast; moral bi torej postopati zelo previdno in svoje ljudi primerno poučiti; tega pa m storil in s tem zakrivil precejšno nezgodo. Patrulja je namreč, hode po krhkih in drobljivih dolomitnih pečeh, sprožila skalnate odlomke, ki so s silovito hitrostjo drvili navzdol, slednjič prileteli v tabor in tam ranili dva vojaka Tudi moja glava je bila v nevarnosti. Truden od hoje sem se ravno hotel nekoliko odpočili, kar slišim od zgoraj hrumeti proti meni precej debelo kamenje in skale; poskočil sem, s tem sem si rešil življenje. Ko se je Bahavnik povrnil, ga je naš strogi stotnik Pfifferling, ki je bil zaradi tega dogodka ves iz sebe, pozval takoj k raportu. Bahavnik se je opravičeval in izgovarjal na vse pretege, a to mu ni nič pomagalo, stotnik mu je dokazal, da je bil premalo previden in mu končno povedal v brk. da podčastnik, ki ne ume voditi patrulje, ne more napredovati. Bahavnik je priäe! od raporta ves potrt, žalostno je irl v vodo in zrl tam plavati tretjo zvezdo in stanovanje z,a »firnkomc. Od tega dne naprej ga je ošabnost in predrznost minila bil je ponižen kakor pišek pod kokljo. Naročajte in čitajte nase katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«! - V vsako katoliško _hišo katoliški časopis? Srečen, ker je bil te-pen. Neki možak je nel neverjetno dolg in kriv nos. To seveda ni bila njegova krivda, a vendar se je čutil nesrečnega in je nekega Ine izjavil svojim domačim: »Pretep me bo rešil tega zla in bom spet srečen, tako srečen, kekor sem bil le kot otrok.« N'a-i slednje?« dne je iznal ' nekega znanega boksa-ča in ga javno imenoval strahopetca Boksač ni bil nič kaj dobro razpoložen in si je takoj sle-kel svojo suknjo. Trenutek nato so padsli težki udarci sem in tia. Po dveh trenutkin ie imel mož z dolgim nonni razbit nos Krvi ni bilo bogve kaj. toda nos je bil — raven. Na* junak ie tedaj stopil <■•« iz \e morete si predstavi jiti. kako srečnega ste me napravili.« Po eno rebro več. Eden izmed vsakih .-liniero Eskimov (moških), ima ba je po eno rebro več. ozir.vna 25 skupaj- Čuden jezik Hindu Indijec Zeiman Gogi ima ta'.o raspar jezik, da lahko na njem prižge žveplenko Protfr jezuHom Dne 17. februarja 1933 so. te v naàern jav-jiem življenju prvikrat glasso čule besede, ki to jih doslej samo šepetali v gotovih krogih. Katere so te besede? Čujte jih! Glasijo se: Jezuite je treba pregnati iz države ali pa jih vse skupaj poslati na otok Via v pregnanstvo, zakaj oni so nevarnost za mir in red v naši državi in njihovo delo je usmerjeno proti ko-listim našega naroda in država. Od kdaj tako? sprašuje katoliški svet. Skupina narodnih poslancev, ki je nedavno vložila v belgrajski narodni skupščini tozadevni predlog, ga utemeljuje med drugim takole: Jezuiti polagajo prisego poslušnosti sv. Očetu. Oni so dolini, da se slepo pokorijo svojim predstojnikom in njihov general, ki biva v Rimu, se za naš narod ne briga, ker je iuje narodnosti. Zato jezuiti ne morejo biti r,arodni delavci. Zdaj pa poglejmo pobliže, če imajv ti dokazi kako vrednost. Resnica je, da jezuiti polagajo prisego poslušnosti papežu. Vendar ta prisega ni neomejena. Sv. Oče ne more ukazati jezuitom, da n. p-i, lažejo, da kradejo, da grabijo tujo lastnino, ca zastrupijo protivnika, sebiiosl)o-inoljubt pod št. 2429. n Gasilno društvi, Nazarje bo priredilo koncem lega meseca gledališko predstavo »Carski s,-k. Na to lepo dramo, ki nam je znana že iz Slov. veiernic, opozarjamo tudi okoličane. Delavca, malo rodbino, va enega kmečkega, sadjarskega n gozdnega dola iščem. Piačilo deoulatno zem-Ijšfe. vž;tek dveh in saliera vrla. ter primerna gotovina po dogovoru. - Ponudbe na upravo Domoljuba pod Si 2452 Posojila podBliitje »Zadruga«, Ljubljana pp Ml Sprejme poverjenike Mestna Iriiia Ijib lanska v L n bi jan i, Prešernova ulica št. 3 s podružnico na Mik'ošičevi ceati 13 je največja rtgulativne hranilnica v ,o go-slaviji. Ima vlog nad 43«,000,000 - Din, rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov dinarjev. Za pupilne naložbe ima sodni depozitoi oddelek. za varčevanje mladine izdaja do-nače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. Za vse vloge lamči mestna občina * vsem svojim premoženjem in dav no močjo. Hranilnica kupuje io prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta posel opra-1 ja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. — Telefon centrale it. 2016 in 2616, podružnice št. 2367; poštni ček. račun centrale št. 10 533 podružnice it. 16.138. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. ure. »Danes pa ne izgledaš prav posebno.« »Saj tudi ne smem. Zdravnik je moji ženi odredil, da mora za nekaj časa spremeniti trak in iti na deželo. Ce se radi tega veselega Itažem, pa zlomek ne bo šel nikamor.« l/raenoftaz! tateljx je še vedno na razpolago vremenokoz ali barometer, ki zelo zanesljivo kaže vreme za 24 ur vnaprej (pat. štev. 9514) Pošljite ta oglas inzne-ek I) n3 50 v znamkah na naslov razpečevalca : Barometer, Ljubljana 1, poštni predal št. 18. Eno izmed tnnoeih- zahvalnih pisem se orlasi : Ker je Vaš barometer res nekaj posebnega in izvrsten vremenski napovedovalec. prosim, da mi pošljete še enega S spoštovanjem Vence-slav Hlepče. ravnatelj zatlruge v Stražišču pri Kranju. Ufoinn krePkega za UWniiB, kleparsko obrt sprejmem. Hrana in stanovanje v hiii. Ponudbe na naslov Josip Zibret, splošno kleparstvo. Radeče pri Zid. mostu. Posojilo bvr Ä nilue knjižice Mesi ne hranilnice ljubljanske, Ljubljanske kreditne banke in Praštedione - hitro, vestno in točno. Zato ne prodajajte knjižic, predeu se ne oglasite pri meni.-—Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Ili);» po nizki ceni pro-nlSU (ja Koder Janez, posestnik, Se.o pri Bledu št. 4.___ Harmonik dobro po- znaue firmo itnatn na zalogi Velika izbira, izdelujem kromatične in klavirske, tudi po naročilu, »prejemam popravila. 1'ri meni se dobe vsi deli za harmonike. Fruir- Kucler, izdelmatolj harm mk postsia Drenov gri<\ p. Vrbnika, Jugoslavija. Dnina Šivilje in neii-rOiOr vi i je i Krojno ri san je in pri kroje va nje damskih oblek za dom in poklic se vrši pri strokovno izprašani učiteljici, ter lastnici modnega ateljeja Roža Meüved. L'ub'iana. Mestni trg št. 24 I. -Dobijo se kroji po meri. Hrener 'a sohn0 al'" U''»n*l karstvo. star od 14 -16 let eo sprejme tako-. Pogoji so po dogovoru. Cenjene dopise na -lan. Clrshek, Petrova vas 15, p. Črnomelj. fig pese krmilne proda. Apolonija Marinko, Stranskavas 32, p. Dobrova pri Ljubliani. Rmito«alei, pozor I Vrtna >n travna semenu zanesljiva (»oznier-n'h cenah dobi e pri Josip Türk, Novo mesto. (lihi* do 20 leln0 za usn'® kmetska dela, spretnem. I. Sitar. Zg. Šiška 8. Mlanraza kmetijo, po-sliuuCO štenega. kršiin-skega iSčem zn april Plača po dogovor«. Prodam tudi tri dobro konje. Valentin Gosti nfar, Kleče 4, Dol pri Ljubljani. BohoseplohCoCl: Naslov v upravi Domoljuba pod št. 2409. KninUr 6 ät|rimi okni nozoiec v dobrem g,a. nju. naprodaj. Naslov v upravi pod št. ,2306. Izdajatelj: Dr. Gregory Pežiak. Posojilnica in hranilnica v PollanaD m Skollo Loko bode ,?e hra!,ilne v'°8e, vložene po . "" lah,eT0 ,ak°j '«plačevala. Obresti so iste kot od starih vlog. Ne pridejo pa tu v poitev prepisi iz ene na drugo knjižico. " postev Čitaj »Domoljub«! Prijatelj: »Nič ne maraj, kmalu j0 ^ pozabil in zopet boš «rečen.« Zavrnjeni snubač: »Ne verjamem, p^ več stvari sein ji kupil na obroke « »Ko bo tvoj sin dokončal študije, kaj fo potem?« >Zelo star mož.« »Citala sem v časopisu, da je neki zdrav, nik iznašel, da si s petjem človek ogreje kri.t »To pa rad verjamem. Jaz sein slišal j tako petje, da mi je kri celo zavrela « »Kaj pa je bilo Snoju, da je umrl?. »I, kaj, preveč vode je spil.« »Beži, beži, saj to ni mogoče.« »Seveda je, če je pa utonil.« Biaao za spomiad Vsem cenjenim odjemalcem in tudi onim, ki moji trgovine še niso poselili naznanjam, da borten » spomlad in poletje prodajal vse vrste manulakturm blago po globoko zoižauih cenah — Ne zamudil: ugodnega nakupa. — Priporočam se Anton Savnih, trgovec, Šhofja Ponosna meščanka: »Saj veste, moj moi igra orgle.« Predmestna znanka: »Ce se razmere v kratkem ne izboljšajo, si jih bo moral moj mož tudi nabaviti.« Umetna oCesa natančno po naravi za naše pacijento F. Ad. Müller Söhne, Wiesbade«, v Ljubljani SploSna bolnica, očesni odd. od U. do 14. marca 193). Francin: »Nisem maral prej praviti, atto povem zdaj, da mi je vaš mož, ko je umrl, dotgoval sto dinarjev.« Vdova: »Gotovo ste veseli tega in imate vsaj nekaj, kar vas spominja nanj.< Vsem cenjenim odjemalcem najvljudneje naznanjam, da som se preselila v gosp. Gorjancu hišo, Mi „Stara hfli", p. MUKI Star Prodajala hodern poleg tofeaèoiii izdelkov tudi tnamke in poštne vrednotni«, knleke, menice, razni- liste, stanovanjske pogodbe, priinanir«, davfee m»r-kiee ter bolniške prijave. — Nadalje bodem prodajala vse slovenske dnevnike srbska in hrvatske, inojemsbe časopise, revije slovenske, hrvatske in nemške ter modno časopise. vse kakor dosedaj. - Za obilen obisk se priporoči» if Mi^LM it EMC HRANI Kokriško predmestje štev. !• Üredulk: Jote KoSifek ?■» Juffoatovausko tiskarno: Karel Ceh