PRIČETEK USTANOVNE KONFERENCE BALKANSKE ZVEZE Konferenca v službi evropskep miru Na Bledu so se vfiera) popoldne prvič sestali predstavniki Grčije, Turčije in Jugoslavije v okviru konference za zavezniško politično in obrambno sodelovanje njihovih narodov Bled, 6. avgusta (Od posebnega dopisnika »Borbe«) Danes popoldne se Je na Bledu svečano začela konferenca reh zunanjih ministrov Grčije, Turčije in Jugoslavije. Prva seja se je začela ob 17. uri v vili »Bled«. Konferenca je zaključna faza razgovorov o preobrazbi balkanskega sporazuma v Balkansko *vezo treh balkanskih dežel. Pogodba o zvezi bo podpisana v času “•cjske konference. Vse tri delegacije so prispele renče. Grška in turška delegacija 118 Bled danes ob 11,05 s poseb- sta kosili danes v hotelu »Topli-vlakom. Na postaji Lesce so ce«. Drevi pa bo tajnik za zu- Prisrčno sprejeli. Sprejema so nanje zadeve Koča Popovič pri-6® udeležili vodja naše delegacije redil prijateljskima delegacijama državni tajnik z« zunanje zadeve na čast večerjo. Koča Popovič, ki sc je že mudil fia Bledu, v imenu Izvršnega sve-a LR Slovenije njegov podpredsednik dr. Marijan Brecelj in tajnik Boris Kocjančič, dalje ge- Sestava delegacij V grški delegaciji so razen njenega vodje zunanjega mini- neralmajor Marko Peričln, "pred- i sira Štefanopulosa, generalni di-•ednik OLO Radovljice Miloš rektor zunanjega ministrstva narodnega gospodarstva. Po osvoboditvi je bil najprej minister za prometna vprašanja, potlej za gospodarske koordinacije in koordinacije na splošno, nazadnje pa za zunanje zadeve. Med okupacijo je ostal v domovini, v kateri je sodeloval v gi-! banju odpora proti okupatorjem. Turškemu zunanjemu ministru Fuadu Kopriiliiju je bilo šele 23 let, ko je leta 1913 postal profesor zgodovine književnosti v Carigradu, kjer se ie rodil v znani turški družina. V tej družini se je rodilo v 17. in 18. stoletju več znanih velikih vezirjev, paš in drugih visokih funkcionarjev: . Kopriilttjevo življenje je polno bogate vsebine javnega delavca, intenzivnega dela politika in znanstvenika. Napisal je mno rega tiska, velikih agencij, večjih časnikov im revij iz Velike Britanije, Francije, ZDA, Zahodne Nemčije in drugih dežel. Tudi večina jugoslovanskih časnikov je poslala na bleisko konferenco posebne poročevalce. Živahnega zanimanja za ta pomembni mednarodni politični dogodek ne kaže samo veliko Število tujih in domačih novinarjev, marveč tudi okoliščina, da se beograjski diplomatski zbor, zbran večidel na Bledu, zelo zanima za blejsko konferenco in njene sadove. Nestrpno pričakujejo podatke o besedilu sporazuma o zvezi političnega sodelovanja in medsebojne pomoči, o kateri domnevajo, da do podpisana najpozneje v ponedeljek, 9. t. m. Vse namreč kaže, da so ____________ _ ____ trj -balkanske dežele končale vse ga dela s področja umetnostne priprave, da so načela zveze do-zgodovine, zlasti književnost, ki ločena in da torej ni nobene Bled, 6. avgusta. — Danes ob 17. -uri se je začelo na Bledu II. redno zasedanje zunanjih ministrov dežel, ki' so podpisale ankarski sporazum. Konferenco je začel državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, ki je izrekel grškim in turškim gostom dobrodošlico. Potem sta se zunanja ministra Grčije in Turčije Stefanopulos in K6prillU zahvalila za pozdrave in za topli sprejem. Na današnji prvi seji so določili dnevni red konference in skupino izvedencev, ki naj bi redigirali končno besedilo pogodbe o trojni zvezi. Prihodnja plenarna seja se bo začela jutri ob 11. uri. Bled jc te dni v središču zavem iškega urejanja odnosov med narodi prijateljskih balkanskih dežel Svečana večerja na Bledu Bled, 6. avg. (Tanjug). Državni Na večerji je grškim in tur-tajnik za zunanje zadeve Koča škim gostom nazdravil državni Popovič je priredil nocoj v vili »Bled« svečano večerjo v čast grški in turški delegaciji na zasedanju ministrov zunanjih zadev držav ankarskega sporazuma. Večerje so se udeležili zunanja ministra Grčije in Turčije, Stefanopulos in Kopriilil, člani vseh treh delegacij, predsednik Izvršnega sveta LR Slovenije Boris Kraigher, podpredsednik Marijan Brecelj, tajnik Izvršnega sveta Boris Kocijančič, generalmajor Marko Peričin, predsednik okrajnega ljudskega odbora Radovljice Milan Kristan, predsednik blejske občine Jože Kapus, vršilec dolžnosti šefa protokola Vladimir Marinovič, opolnomočeni minister Blaža Latinovič, svetniki Djura ITALIJA IN TRŽAŠKO VPRAŠANJE Zunanji ministri treh balkanskih držav ob prihodu v Lesce. Z leve Proti desni: Stefanos Stefanopulos, Koča Popovič in Fuad Koprfllii Kristan, predsednik blejske mest- , Alexis Kiru, načelnik oddelka za ne občine Jože Kapus in vršilec 1 balkanske posle v zunanjem mini dolžnosti načelnika oddelka protokola državnega tajništva za zu-nanje zadeve Vladimir Marinovič. Svečan sprejem na Lescah Državni tajnik je prisrčno popravil vodji grške in turške de-’eSacije ministra Stefanosa Ste-‘^nopuiosa in Fuada Kiiprtiltija, elane grške in turške delegacije er naše predstavnike. Gostom iz Prijateljskih dežel je izrekel toplo dobrodošlico. Vojaška godba je ^igrala grško, turško in našo himno in trije ministri so presedali častno četo JLA. Potem 80 se člani vseh treh delegacij * avtomobili odpeljali v vile, kjer ®°do stanovali. Leščani, Blejci in ljudje iz s°sednjih krajev so prisrčno pozdravljali predstavnike obeh prijateljskih balkanskih dežel. Blejska železniška postaja, blejske ulice in ceste do sedežev treh de-‘eEacij so okrašene z mnogimi grškimi, turškimi in našimi zastavami. Grška delegacija se je nastanila v vili »Mimi dom«, turska v letoviškem domu »Zlato-naša pa v vili »Bled«, v kateri bodo tudi seje trojne konfe- Vremensko poročilo hidrometeorološke službe LRS w Stanje 6. avgusta ob 7 zjutraj; frontalne motnje, ki so zajele An-f'*Jo ln potekalo zahodno od Francije ‘“•Španije, se pofiasi pomikajo proti vzhodu. Pred njimi Je klin toplega „r®ka, ki se prav tako umika proti vzhodu. Zaradi teg^ pričakujemo Ju-rl še otoplitve strstvu Kristopulos. namestnik načelnika grškega generalštaba general Dooas, veleposlanika v Beogradu in Ankari Spiros Ka-petanides in Kalergis ter dva tajnika v zunanjem ministrstvu v Atenah Vardos in Sosides. S turškim zunanjim ministrom so prispeli kot člani delegacije državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Birgy in načelnik drugega oddelka iste ustanove Orham Eralp, veleposlanika v Beogradu in Atenah Agah Aksel in Taraj. šef operacijskih poslov turškega generalštaba general Salok Koskun, šef posebnega kabineta ministra za zunanje zadeve Sadi Eldem in drugi tajnik v zunanjem ministrstvu Uras. V naši delegaciji, ki ji načeluje državni tajnik Koča Popovič, so državni podtajniki dr. Aleš so mu prinesla velik ugled v ovire, da bo v kratkem podpisan znanstvenem svetu daleč onkraj sporazum kot veliko dejanje prime j a njegove domovine. Postal j jateljetva med balkanskimi naje častni član in častni doktor 1 rodi ter prispevek k stvari miru mnogih tujih prosvetnih usta-1 na 9vetu in mednarodnemu sode-1 Ninčič, Ljubo Drndič, Ljubo Hr-nov, ▼ Turčiji pa so g« večkrat lovanju na splošno. | njak in drugi funkcionarji držav- izvoHAi za dekana filozofske fa- B. Lazič nega tajništva za zunanje zadeve, kultete carigrajske univerze. V prejšnjem obdobju svojega političnega dela je bil na visokem položaju v ministrstvu za prosveto mlade turške republike. Veliko zanimanje za blejsko konferenco Malo pred prihodom posebnega vlaka na postajo Lesce so prispeli iz Grčije in Turčije s turšicim ekspresom skupina novinarjev na blejsko konferenco Med konferenco bodo z Bleda razen agencij Atene in atenskega Radia dobivali posebna poročila vsi veliki atenski časniki: »Kati-merini«, »Virua«, »Nea«, »Elefte-ros logosc, »Atimaiki«, »Lafnost, »Mesage d'Atenes«, »Vradimi«, tajnik za zunanje zadeve FLRJ Koča Popovič. Ob zaključku obiska naše letalske delegacije v Turčiji Carigrad, 6. avg. (Tanjug). — Jugoslovanski generalni konzul Voja Sobajič je priredil v čast delegaciji Jugoslovanskega vojnega letalstva sprejem, ki so se ga udeležili poveljnik turškega vojnega letalstva armadni general Užaner, generali prve turške armade, namestnik carigrajskega župana ter druge ugledne osebnosti javnega in političnega življenja. Jugoslovanska delegacija se bo vrnila jutri s posebnim letalom v Beograd. Nenadna pripravljenost Rima da bi dal Trstu nekakšno avtonomijo (Od posebnega dopisnika »Borbe«) (sprejeli njihove zahteve in ob- v r ljubili, da se bodo o njih posve- Rlm, I. avg. Predstavniki tržaSklh »trank li vladno koalicije «o d» |tovaii z vlado. V nekaterih vpra-nes odpotovali lz Rima, kamor se bodo znova vrnili pred objavo spora- n pr v popravkih meje, je suma o Trstu. Kritika, ki so Jo tržaški delegati italijanskih strank li- ^j|Q med rimskimi razgovori, kot rekli proti načrtu o sporazumu, le bila tokrat znatno milejša, ker po poudarjajo politični opazovalci, njihovem mnenju med minulimi razgovori v Rimu v sporazum sploh jzra£eno mnenje, da so diplomant bilo treba privoliti Ta spremenjeno stališče tržaSklh delegatov v cj. medna’rodnih sporazu- razgovorlh z glavnimi tajsikl vladnih strank ln s predstavniki vlade Je ^ prisil jene meriti s kilometri bilo Izraženo tudi v tematiki te spremembe; nanafiala se Je na upravni y nasprotju z merilom krajevnih »Elefteria« in »Apogdevmatini . t„ gospodarski poloiaj tistega dela STO, ki bi v primeru sporazuma pri- precjstavnikov, ki merijo s c<;n-akropolis«. Turški novinarji bodo gel pod italijansko upravo. j timetri. icom V a t ain P ^»Za^ er «f' »S u rft ele- Na gospodarskem področju so Iredentisti zahtevajo Ko italijanski tisk in politični graph«, »Gedže postos« in »Ana- zahtevali tržaški predstavniki od j komisarja j krogi komentirajo te in london- tolski agenciji«. | vlade denarno pomoč. Del ladij, I _ , , . _ s*e razgovore, poudarjajo, da je Na Bled'so zadnje'dni pri- \ ki s« bile vpisane v tržaškem speli tudi mnogi predstavniki tu- ; pristanišču in potem poslane v druga italijanska pristanišča, naj | bi se vrnil v Trst. Pomorski in go, ki jo je javno izrazili tudi I kopneni promet Italije prek Tr- vladni tisk: zahtevali so od vlade Ista naj bi se povečal in italijan-1 avtonomijo, ki jo je bil Bim raz-ska vlada naj bi s posebnimi j glasil za nesprejemljivo, ko jo je zahtevala Jugoslavija. Avto- Bevan preklical kandidaturo London, 6. avg. (AFP.) Vodja ukrepi preprečila odtok kapitala levega krila Laburistične stranke iz Trsta. Te svoje zahteve so Tr- Bevan je uradno preklical svojo žačanj pojasnili z bojaznijo, da kandidaturo na eno izmed mest bi utegnil Trst po gospodarskem ^ __________ r..._t v izvršnem odboru Laburistične razcvetu kot posledici zavezni- ffebler, državni svetnik velepo- I stranke, pridržano za predstav- ške pomoč in prometa po vrnitvi slanik Josip Djerdja, namestnik nika krajevnih laburističnih k Italiji znova doživeti gospo- sekcij. darski zastoj in proj»adanje iz Bevan potemtakem od septem- predvojnega Mussolinijevega b- bra nemara ne bo več član iz- dobja, zlasti ker bi izgubil istr- vršnega odbora, sko zaledje. Z zahtevami na upravnem optimizem umesten, čeprav še ni področju so tržaški delegati baje moč pričakovati neposredne ob-srpravili vladne stranke v zadre- jave sporazuma: gre še za dokončno ureditev nekaterih spor- načelnika generalštaba JLA ge neralni podpolkovnik Ljubo VuČ-kovič, naš stalni predstavnik v balkanskem tajništvu Ljuba Rn-dovanovii ter naša veleposlanika v Atenah in Ankari Ranoš Jovanovič in Miša Pavičevič. Vodji delegacij obeh prijateljskih dežel Stefanos Stefanopulos in Fuad Kfjprulii sta ugledna politična in javna delavca svojih dežel Stefanopulos se je rodil v Pirgosu v E lis u leta 1889. Šolanje je končal v Atenah, kjer je bil diplomiran na pravni fakulteti, pravo pa je študiral tudi v Parizu, kjer hn v severnih predelih Jusoslavije Je J/ .^ktorira^ Objavil J« b‘lo danes dopoldne Jasno, v Južnih dela s področja gospodairsKili m !lr^delih pa pretežno oblačno vreme, pravnih ved. *emperature so bile v mejah od 22 Politično kariero je začel leta 1930, ko je bil rzvoljen za po-V Ljubljani le znagal ob 7 zrafni slanca Elisn. Kot kandidat po- j -kvioiuic unc v iiivjui. — 25 stop. C. ob Jadranu in Volvo-alf>l pa od 26 do 3f) stop C. Adenauer sprejel francoski predlog Boun, 6. avg. (AFP.j Predsed-i Po tem predlogu želi vlada nik zahodnonemške vlade Kon- najprej urediti vprašanje evrop-rad Adenauer je danes sprejel ske skupnosti, ki bo zanjo naj-predlog predsednika francoske nevarnejša ovira. Sodijo, da želi vlade Mendčs-Francea, naj bi vlada med razgovori s tuniško bila 19. avgusta v Bruslju kon- reprezentativno vlado, ki naj bi ferenca o evropski obrambni bila že danes sestavljena, prepričati Francoze, da bodo njihove koristi v Tunisu v celoti za skupnosti. Pariške razprave Pariz, 6. avg. (Tanjug.) Francoska vlada je danes zahtevala, naj bi bila 24. avgusta v narodni skupščini razprava o vprašanju legacije dala tržaški upravi večjo avtonomijo in samostojnost v odločanju v skladu s krajevnimi razmerami pod vodstvom samostojnega političnega in gospodarsko izšolanega visokega komisarja, ki bi bil odgovoren samo in neposredno ministrskemu svetu- V Rimu ne pričakujejo neposredne objave sporazuma Tajniki vladnih strank so avgusta. Lepo vreme ^rahuTobfae- fe|a 1932 kot državni podtajnik,1 ločifa dan za razpravo o inter- tega predloga je prišlo po zahte- tržaški delegaciji sporočili, da se ministrstvo za gospodarstvo in pelaciji, poslani vladi v zvezi s j vi Mendžs-Francea, naj se seja 'je položaj^ fjede sklenitve spora- nomiija je po mnenju predstavnikov tržaških strank nujna Blede na etnično sestavo cone in zaradi posebnih upravno političnih potreb, ki bodo nastale v Trstu. Zavezniška uprava je bila moderna, operativna in učinkovita v ^nasprotju z dosedanjo prakso italijanske birokracije. Počasnost in birokratsko toga povezanost s središčem nove italijanske uprave bi utegnila kmalu roditi neugodne gospodarske in politične sadove ki bi lahko znova sprožili nezažedene posledice: premoč kominformovcev in neofašistov v Trstu in novi ele- 11 menti kot gospodarji občinskega1 liška mučenika« v nasprotju 1 sveta. Zato naj bi italijanska j duhovniki k >Društva narodnih vlada v smislu zahtev tržaške de- duhovnikov«, o katerih vatikan- nih vprašanj, ki pa, kakor piše vladni >Messaggero«, niso nepremostljiva« in ki »ne morejo več spremeniti in onemogočiti sporazuma«. Papeževo glasilo pa še intrigira Papeževo glasilo »Osservatoore Romano« v današnji številki opozarja na to, da »ni treba misliti, da v Jugoslaviji ni več nedemokratičnega režima, čeprav je demokratični tisk na Zahodu nehal pisati o tem« Da bi to podprl, je časnik privlekel itz naftalina obrabljene primere »preganjanja« ustaškega sodelavca Ste-pinca in mostarskega škofa, ustaškega funkcionarja Cule in iu prikazal kot nedolžna »kato- ščitene. Italijanski predlog Rim, 6. avg. (Tanjug.) Itali- EOŠ, o položaju v Tunisu pa janska vlada je predlagala de- Prltisk 733,5 mm.6 temperatura zraka puliistične stranke je bil izvoljen | 27. avgusta. Razpravu bo trajulu želam podpisnicam EOS, naj bi stop. c, relativna viag* 83«/.. za po.slanca v letih 1932, 1933, več kot tri dni. V sredo 10. avgu-| bila seja šestih zunanjih mim-Vremenska napoved ra soboto, dne t”5 in 1937. V vlado je vstopil sta pa bo narodna skupščina do- strov 20. avgusta v Bruslju. Do "ostjo Zjutraj po kotlin, h rahla me-“Ja. Dnevna temperatura do 32 sto- , , Dinj Celzija 1 delo. Pozneje je prevzel resor tuniškim vprašanjem. začne 19. avgusta. zuma zboljšal. V glavnem so sko glasilo trdi, da »nimajo poravnanih računov in čistih kart pfed božjimi zakoni in cerkveno disciplino in da so zato podvj-ženi kanonskim sankcijam«. Cilj tega novega vatikanskega napada na Jugoslavijo lahko dovolj pojasnimo, če poudarimo, da' so se podobni članki pojavljali v »Osservatore Romano« tudi ob podpisu balkanskega sporazuma in ob lanski Pel lovi iredentistični akciji ter v začetku londonskih pogajanj o Trstu, kakor so se pojavili zdaj ob konferenci na felcdu- 5. Barbieri Ljubljana, sobota, 7. avgusta 1954 ■■ROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE1 DRUCIH IZB XI K Leto XX. Stev. 187 GLAVNI USI OUUOUOttMj URKDN1K IVAN ŠINKOVEC OREJA UREDNIŠKI ODBOR • List Izhaja vsak dan razen Petka li cena 10 dinarjev l. j U li»tL A * « A * i t A. j;>irtJ*uVLJlUNA i. OKTOiJitA 1*34 II MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO Jft 1ZHA. „ KOI M-DNEVN1U IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 19« KOI DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK 'I OD L JUNIJA l»S» IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO« Tomo Brejc: IZSELJENSKI TEDEN »Problem izseljenstva je problem narodov, ki so bili ali so še podjarmljeni in gospodarsko zaostali, dežel z nesposobnimi in preživelimi družbenimi sistemi, ki delovnim ljudem ne dajo, da bi delali in gradili ter tako uveljavili svojo ustvarjalno moč in sposobnost.« To je bila ugotovitev Kongresa predstavnikov vseh ekonomskih emigracij leta 1938 v Parizu. Ta ugotovitev je resnična. Problem slovenskega izseljenstva je najprepričevalnejši dokaz stoletne podjarmljenosti našega ljudstva tuji oblasti. 350.000 ali ena petina vsega našega naroda je v zadnjih 80 letih — do osvoboditve 1945. — moralo iskati kruha v tujini. Največ izseljenih rojakov ima Dolenjska, Gor. Soška dolina, Prekmurje, Notranjska, posamezni kraji in doline v naši republiki v katerih je bil svoječasno boj za življenje in obstanek še prav posebno težak, in sorazmerno najmanj —Gorenjska in Štajerska. Po podatkih, ki so nam na razpolago se je izseljevanje v Nemčijo in Ameriko začelo že pred letom 1880 in doseglo najvišji obseg v zadnjih letih pred prvo svetovno vojno. Po tej vojni je izseljevanje v ti dve deželi skoraj prenehalo: v Nemčijo zaradi brezposelnosti in neurejenih povojnih razmer, v Ameriko pa zaradi kvote, ki jo je ta država določila za zaposlitev tuje delovne sile, ki je bila za staro Jugoslavijo izredno majhna. Brezposelnost in slabe socialne razmere stare Jugoslavije so silile našega delovnega človeka, da je usmerjal svoj pogled v druge države. To so bile predvBem Francija in Belgija, v manjši meri Holandija in Luksemburg, v prekomorskih deželah pa predvsem Kanada in Argentina, v katero se je vsled fašističnega zatiranja v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno samo iz Slovenskega Primorja izselilo okrog 50.000 ljudi. Stalne možnosti izseljevanja po drugi svetovni vojni ni bilo več. Zaposlitev v drugih državah, ki so še rabile tujo delovno silo, je bila povsem konjunktumega ali sezonskega značaja. Boreč se za osvoboditev svojega'naroda in delavskega razreda je K P pred vojno imela v svojem programu tudi odpravo prezposelnosti, da bi naši delovni ljudje imeli kruh in zaslužek v lastni državi — na svoji zemlji. Zvesto temu načelu je nase vodstvo po osvoboditvi izrazilo žfljo, naj bi se rojaki v čimvečjem številu vrnili v domovino. Brezposelnosti ni bilo več, nasprotno obstojalo je veliko pomanjkanje delovne sile. Praksa pa je pokazala, da je ta želja neizvedljiva iz več vzrokov: bivanje naših ljudi v drugih deželah je že postalo tradicija, mnogi rojaki so se s svojo pridnostjo in sposobnostjo v teh deželah odlično uveljavili, tam so se rodili njihovi otroci in danes le težko odločili za vrnitev vseh deželah v katerih prebivajo, v stari kraj. ■ I je bila spomladi 1951. ustanovlje- Toda kljub temu svoje rodne na Slovenska izseljenska Matica, dežele niso nikoli pozabili in v kot široka ljudska organizacija, vseh težkih dneh so bili vedno v kateri naj bi po svojih predstavna njeni strani. To je najlepša nikih sodelovale ne samo vse na-lastnost naših rojakov. Po prvi še centralne ustanove in množič-svetovni vojni so ameriški Slo- ne organizacije v Ljubljani, tem-venci organizirali mogočen po-j več tudi iz podeželja. SIM je v kret za novo Jugoslavijo, toda ne razmeroma kratkem času dosegla za monarhijo, temveč za demo- zelo lepe uspehe. Upostavila je kratično republiko narodov Ju- j zveze z rojaki v vseh deželah, goslavije. Z besedo in dejanji so kjer prebivajo s svojo široko in nasprotovali šestojanuarski dik- nepristransko dejavnostjo in si taturi kralja Aleksandra. V času je pridobila ne samo zaupanji in druge svetovne vojne so mnogi iskrene simpatije rojakov, temveč rojaki že jeseni 1941. spoznali na- tudi dosegla, da je spoznanje o klepe raznih Fotičev, ki so agiti- pomembnosti izseljenskega vpra-rali za Mihajloviča in kralja Pe- šanja v domovini prodrlo v širše tra in se živo zavzemali za na- j ljudske množice, rodno osvobodilno borbo in nje- j Toda povezavo rojakov s svo-nega voditelja tov. Tita. Po osvo- jo rodno deželo je treba še bolj boditvi, za časa obnove so s svo- | razširiti in utrditi. Zato so se jimi prispevki obnovili zgradili pred kratkim zbrali predstavniki In opremili več bolnic, šol in dru- . Matic iz vseh republik in sklenili, gih socialnih in humanitarnih! da se od 15. do 22. avgusta orga-ustanov v Jugoslaviji. Med izse-' ni žira izseljenski teden, ki bo Ijenci v Evropi so se pred drugo prva prireditev te vrite po owo- SSSviv-A' Skupina Izseljencev, ki so priSU K nam na obisk preJSn.il teden iz Holandije, Je položila venec nn grobnico narodnih herojev v Ljubljani svetovno vojno in v času narod-nosvobodilne borbe najbolj odlikovali naši rojaki v Franciji. Svobodoljubni, zavedni sinovi Zasavskih revirjev, ki jih je TPD spravila na črno listo, da nikjer več niso mogli dobiti dela, so v Severni Franciji ustanovili močno kulturno in podporno skoz in skoz napredno organizacijo, ki so jo celo francoske oblasti v tej boditvi. Iz objavljenega programa je razvidna vsebina izseljenskega tedna, ki bo odslej vsako leto ob tem času. Zamisel iz-eljenskega tedna ni nova. Pred vojno so bile znane ozke, religiozne prireditve te vrste pod imenom rIzseljenska nedelja«, ki jo'je pod pokroviteljstvom klerikalnih prvakov vsako leto organizirala Rafaelova druž- pokrajini postavljale izseljencem; ba. Neodkritosrčno objokovanje drugih narodnosti za vzgled. V j »usode« naših rojakov v tujini, času šestojanuarske diktature so'prikrivanje razrednega bistva iz-zbrali velika denarna sredstva za j seljenskega vprašanja, socialne pomoč žrtvam terorja in nasilja, njihovi pogosti prostesti proti mučenju političnih jetnikov so oblastem stare Jugoslavije, ki sicer za proteste delovnih ljudi niso bile občutljive — žli na živce. V času narodno osvobodilne borbe so mnogi rojaki v francoskem po-kretu odpora proti fašističnemu okupatorju zavzemali vodilna mesta. Lepo in značilno za naše rojake je dejstvo, da po vojni posameznim z belogardističnim duhom prepojenim povojnim beguncem — izkoreninjencem ter kominformovcem ni uspelo pre slepiti naše rojake. Ogromna ve čina je ostala zvesta svoji na bede in mračne stvarnosti stare Jugoslavije je bilo vzrok, da ljudske množice v teh prireditvah niso sodelovale. In še nekaj: oblast stare Jugoslavije se je bala množičnih obiskov rojakov v domovino. Ni potrebno obširno navajati zakaj? Kako naj bi se rojaki kot delovni ljudje dobro počutili v deželi, v kateri je obstajala oblast, ki je zavedne delovne ljudi preganjala, mučila in ubijala v svojih Glav-njačah? Vse to spada v preteklost. Danes se vsi veselimo množičnih obiskov naših rojakov pa tudi delovnih ljudi drugih narodnosti in želimo, da bi bilo teh obiskov še vosti pa tudi neomajno zaupanje in vero naših delovnih ljudi v bodočnost, ki jo sami ustvarjajo in gradijo. Naj vidijo enakopravnost in bratsko ■ skupnost narodov Jugoslavije. To jih lahko samo navduši, 'da se bodo povsod borili za uresničenje načel navedenih tudi v Ustanovni listini Združenih narodov, za ohranitev miru, za svobodo, neodvisnost in enakopravnost malih in velikih narodov, za gospodarsko in kulturno pomoč zaostalim narodom itd. Se prav posebej pa bodo lahko mnogo napravili za zbližanje in prijateljstvo narodov Jugoslavije z vsemi narodi sveta — cilj za katerega se dosledno in vztrajno bori naše državno vodstvo. Namen izseljenskega tedna je dalje — okrepiti in razširiti zveze z našimi rojaki, doseči, da se bodo za uresničenje gornje naloge stalno — ne kampanjsko — trudile vse naše množične organiza-caje na terenu, predvsem organi-I zaci)e ZK, SZDL, sindikatov, Zveze ženskih društev in mladinskih organizacij, ZB, Ljudska prosveta in Zveze »Svobod«. Izseljenski teden ni samo stvar Izseljenske Matice, temveč nas vseh. Na stotine večjih in manjših gostoljubnih prijemov in načinov je, s katerimi se lahko za-i hvalimo rojakom za njihovo zvestobo rojstni domovini in za vso veliko pomoč, katero so ji tako požrtvovalno izkazovali v sveh težkih dneh trpljenja in preizkušenj. Vse organizacije naj se v tem plemenitem delu tesneje povežejo in sodelujejo s Slovensko Izseljensko Matico, ki jim s svojimi bogatimi izkušnjami lahko samo pomaga. Predvsem pa moramo posvetiti vso skrb izseljenski mladini. Tu smo toliko zamudili, da nam je vsem skupaj lahko resnično žal. Toda Se je čas, treba se je najresneje oprijeti tudi tega dela in storiti vse, da se bo tudi izseljenska mladina v čim večjem številu povezala z rodno deželo svojih staršev. Izredno pomembna vloga v utrjevanju, poglobitvi in razširitvi zvez z rojaki pripada našemu časopisju. Ono mora na svojih straneh najti več prostora za probleme naših rojakov, ne pa samo za rubriko »Slovenski grobovi na tujem«, za nekaj slik in kratkih vesti o prihodu rojakov v domovino — in še to včasih na zadnji strani — potem pa — vse tiho je bilo... V poslovanju naš ih oblasti doma pa tudi predstavništev v drugih deželah z našimi rojaki še obstojajo nekatere administrativne trdote — pomanjkljivosti in nevšečnosti. Naj bodo rojaki prepričani, da v naži socialistični deželi v kateri se vse normalizira, urejuje in spravlja v sklad, tudi te nevšečnosti ne bodo več dolgo trajale. Vsi smo za to in bomo s složnim delom odpravo Po dolgih letih spet v domovini Ljubljana, 6. avgusta Z večernim brzovlakom sta danes prispeli v Ljubljano dv skupini slovenskih izseljencev: skupina 140 izseljencev iz Wcsv-falije, ki Jo vodi tov. Franc Čebin in 48-članska skupina iz Holandije, ki jo vodi tov. Franc Strman. Rojaki-izscljenci, ki so doma večinoma iz zasavskega revirja, bodo ostali na obisku v svoj stari domovini kake tri tedne. Skupina rojakov, k.i je pred tednom dni prispela na obisk iz Holandije, je pred dnevi položila venec na grob narodnih herojev v Ljubljani, kjer je vodja skupine Franc Anderluh, rojak iz Velikega Kamna pri Senovem, imel Italijanska manjšina Istre in Reke pred proslavo 10-letnice svoje zveze Reka, 6. avgusta j —______ r-- ___________ _____________ Italijanska manjšina Reke> krajši domoljubni govor. Ti iz- Pulja in vse Istre bo 5. septembra seljenci so izročili Izseljenski ma- praznovala desetletnico svoje tiči tudi 70 holandskih guldenov Unije. Povsod, kjer žive istrs® za poplavljence v Celju, maršalu Italijani se pridno pripravljajo Titu pa so izseljenci poslali po- na to proslavo. Na akademijan. zdravno brzojavko. ki bodo na ta dan proslave Te dni so se vrnili iz drugega vseh domovih kulture na tein skupinskega izleita po Sloveniji področju, bodo govorili o deW ameriški rojaki, ki so bili zavzeti Unije, o boju italijanske manj' nad lepotami domovine in nad šine za pravice delavcev preo spomeniki NOB, kakor tudi za- drugo svetovno vojno ter o so-radi našega gospodarskega in delovanju Italijanov v NOB in v kulturnega razvoja. povojni graditvi naše države. Na Dne 4. t. m. se je s potovanja Reki bodo hkrati praznovali depo Jugoslaviji vrnil v Slovenijo setletnico izhajanja časnika argentinski rojak Soler Anton-j voce del popolo«, glasila v Jugo' Btelinski, pianist, ki je imel v slavij i živečih Italijanov. Dubrovniku koncert, v okviru1 V okviru proslave bodo v lta-dubrovniških letnih iger. Tega lijanskem delu muzeja, ki & dne pa se je od nas poslovila bodo letos odprli v Lovranu, raz-družina rojakov Radičev iz Fran- stavljeni razni dokumenti o revo* oije (Giraumont). Na obisku so, lucionarnem delu pripadnikov bili oče Radič Jože, mati ter si- italijanske manjšine pred drug0 nova Edi in Rudi, ki so v Fran- svetovno vojno, podatki o njiho' ciji znani po orkestru »Edy vem sodelovanju v NOB in o pi^' Radio«. M. Z. spevku v povojni graditvi. DNEVNA KRONIKA Podpredsednik Edvard Kardelj na seji Predsedstva SZDL Slovenije po stopinjah XIV. divizije. V To-polščici jo je pričakalo več ko* 300 domačinov, godba tovarne usnja iz Šoštanja, v imenu ZB P3 jih je prisrčno pozdravil tov Ve* T . ,,, - . . ber. Otroci so prenočili v Topol' Ljubljana, fl. avg. (Tanjug) gčici, danes pa so odšli proti Sa* V klubu ljudskih poslancev v vinjski dolini, po poteh, kjer je Ljubljani je bila danes razširjena hodila slavna XIV. divizija. Vodi seja predsedstva Glavnega odbora jih tov. Miha, bivši komandant SZDL Slovenije. Udeležili so se je Tomšičeve brigade, predsedniki okrajnih organizacij Socialistične zveze. Seji je pred- Živahno turistično življenje sedoval predsednik Glavnega od- y koprskem okraju bora SZDL Slovenije Miha Marinko. O zunanjepolitičnih vpra- Turisti&na sezona v koprskem ^picnm štirih vetih desetletij so se od nlih- Ijanja, naše Delavske svete, uspe- Zdaj pa dovolj in vsi na delo Mfcn navezali s svojo novo do- < Da bi se upostavila in okre- he naše socialistične graditve, na- za popolen uspeh prvega izseljen-tnovino da bi se mnogi rojaki pila zveza domovine z rojaki v še napore, težave in pomanjklji- skega tednal šanjlh je poročal podpredsednik okraju je v zadnjem tednu dO' Zveznega izvršnega sveta Edvard segia (letošnji vrhunec. Vsi Kardelj. teli v Portorožu, Kopru in Pirfl' nu so zasedeni, prav tako pa s.° ' zasedeno tudj vse weekend h1' Nemški rudarji v Opatiji Reka, 6. avg. — Stiriinštlride- set zahodnonemških rudarjev ln sindikalnih funkcionarjev iz Wiir-temberga, Badena in Bavarske je prispelo v Opatijo, kjer se bodo mudili nekaj dni v Počitniškem domu Zveze sindikatov Hrvatske, šice v Sv. Nikolaju. Letos so v Sv. Nikolaju postavili tudi ši®T vilne šotore, v katerih so domači in avstrijski turisti. V prihodnjih dneh se obeta turističnim krajem, v koprskem okraju več kulturnih in zabav ivatan.c. nih prireditev- Na prvem mestu V štirinajstih dneh so obiskali moramo vsekakor omeniti med-slovenske in hrvatske rudnike, narodni plesni turnir, ki J>o včeraj pa so bili v Istrskih pre- Portorožu 10. avgusta. Udeleži« mogovnikih. Zanimali so se zlasti se ga bodo najboljši pari iz nase za življenje naših rudarjev in po- države ter profesionalni plesalci slovanje delavskih svetov, pone- , iz Nemčije; Finske, Norveške i1' kod pa so prisostvovali sestankom Avstrije. Ob zaključku turnirja, delavskih svetov. Obiskali so tu-, 11. avgusta bo velika plesna redi Reko ter sl ogledali reško pri- vi'ja. V Portorožu pričakujejo v stanišče. j kratkem tudi nastop folklorni'1 skupin in slovenskega okteta i* Ljubljane, Po poteh XIV. divizije Topolščica, 6. avg. — Včeraj je prispela v Topolščlco skupina 50 otrok padlih borcev, ki hodi ČAS BI RADI USTAVILI Beležke o razmerah v občini Cerklje Kranj je 10 ali 12 km daleč, menda Martinjaka bomo redno volili za župana. predaleč, da bi »e okrajni ljudje po-goatokrat potrudili v občino, na volivce je občinski odbor porabil ln menda tudi oni nanj, zato Jo reže kar lepo po »voje. Pravzaprav niti ne po »voje, temveč po ieljah bivših klerlkalsklh veljakov ln »orodnlkov, ki so zaradi belogardističnega delovanja zbežali čez mejo. le poldrugo leto, vse od izvolitve občinskega ljudskega odbora, v Cerkljoh le ni bilo zbora volivcev. Boje — tako pravi tajnik — »o »klicali leto« »pomladi zbor volivcev v volilni enoti Cerklje, na koterega pa je prišlo samo 17 ljudi. »Najbrž nismo ljudi dovolj obve- Za »voj županski ugled pa skrbi Martinjak s tem, da se v pijanosti pretepa na veselicah. Odbornika dr. Jožeta Bohinca Je organizacija SZDL Izključila iz »vojega članstva, ker jo je klevetal. Ljudje vedo, da si dr. Bohlneoc dopisuje s pobeglim kapitalistom ln belogardističnim voditeljem, bivšim kranjskim dekanom Škrbcem in da mu misli najraje romajo na božjo pot v stare, Izkoriščevalske čase. Dr. Bohinec je edini zdravnik v občini. Ko Je priSel k njemu neki bolnik, ki je aktivist, ga Je zdravnik najprej začel »Uiti, naj poskrbi, da bo župnik dobil nazaj zemljo (čez katero ljuui. »nujui* ■ j -• j ‘ ftill ali pa se sami ne zmenijo,« raz- so zgradili cesto), čel da je tudi župnik ..... i f . 1- _ i_ Tl „ I! L- to mnral laga tajnik dalje, Spomludi je občinski odbor SZDL pritisnil nn občino, naj skliče volivce, da bi se pogovorili o občinskih investicijah. Toda predsednik občine je dejal, da ni pripravljen in da bo že on sklical volivce. Tako kot on se pomemben »funkcionar«. Bolnik je moral Iskati zdravniško pomoč drugjo. Kljub temu, da je organizacija SZDL ugotovila. pa dr. Bohinec ne zasluži članstva v SZDL, ga volivci še niso odpoklicali * odbornlškega mesta. Tudi Bohinčev je padel ▼ vodo. Upravni odbor zadruge je namreč sodil, da sc otroci lahko suvajo v šolskih klopeh, če že morajo telovaditi. Končno je šola le našla telovadnico v nekdanjem skladišču. Nekateri prosvetni delavci slabo sodelujejo v SZDL ter s svojim ravnanjem celo kvarno vplivajo na politično življenje v navzoči na seji, izjavili za to, da se zemlja vrne bivšim lastnikom. Sklenili so: »Prošnje vseh prej navedenih je utemeljiti, da se zemlja vrne vsem. Naj jo obdelujejo tisti, Čigar last je, ker so res vsi izgubili zemljo po krivici. Tudi druge, ki bi še naredili take prošnje, je treba podpreti, da se jim zemlja vrne.« NA RAČUN VOLIVCEV Prve motorne ladje z domačimi pogonskimi stroji V ladjedelnici »Tretji maj« na Reki so te dni izročili Jadrunski svobodni plovbi motorno ladjo »Mura« s 750 tonami nosilnosti, ki je namenjena za prevoz tovorov po Jadranskem in Sredo-■ zemskem miorju. Ladij istega Čudne so tudi razmere v kmetijski tipa SO V ladjedelnici Zgradili' že kejšl kmetje v občini Cerklje plačevati večje davke kot premožni posestniki. KOT VRABCI V PROSO zadrugi, ki se ukvarja predvsem z lesno kupčijo, medtem ko ji je razvoj kmetijstva bolj malo mar. Evidenca nad nabavo in prodajo materiala (na primer gradbenega) je tako pomanjkljiva, da lahko omogoči nepoštenosti. Nekaj strojev, ki so spadali med osnovna sredstva zadruge, je upravni odbor že pred leti Se bi lahko naštevali cvetke lz zapisnikov občinskih sej, toda ker ni pro-občinl. Razmore v prosveti so se letos štora, bodi omenjena le že seja z dne ^ozdoHl med članek Kmetijske stroje za nekoliko popravile » prihodom novih 24. Junija leto«. Na njej »o občinski ncmarj0j0 {ej. 80j sm0 jih poceni do- učnih moči. Potrebno bi bilo, da bi po- možje »oglasno sklenili, da bodo Jll na • bul od drinve prej kakim mesecem so •1*11 v Cerklje ie kakega izkušenega izlet, na katerem bodo Jedli ln pili n“ ‘ odslovili poslovodjo, češ da je malomar- prosvetnega delavca, toda vse kaže, da občinske stroške (zapisnik pravi: »na | nQ oprav\jai delo, kor pa ni bilo res. bodo v jeseni prišli spet le novinci* ki. račun dnevnic«). Nič čudnega, če se po- ............... tudi drugi ne upajo pred volivce. Od-j brat, ki ni nič boljšega kova, je odborniki SZDL so dosegli sestanek vo-, bornlk. Župnikov pajdaS, bivši direktor livcev v Adergasu pri VeleBOvem, ki gimnazije Žumer, je bil pred meseci preše ga Je udeležilo 40 ljudi. Debelo uro, stavljen drugam, vendar le ni dal ostav- so zastonj čakali odbornika, potem »o ke na me»to odbornika ln predsednika ga 111 zbudit, ker je doma spal. Toda, 1 občinskega sveta za prosveto v Cerk- ko so ga pripeljali na sestanek, jim je Ijah, ki se zdaj »ploh več ne »ostaja, dejal, da nič ne ve, kaj dela ljudski Tajnik Je nesposoben ln niti več ne člta novih zakonov, kljub temu pa »e tudi na okraju ne zmenijo, da bi prišel na občino sposobnejši človek. Občina slabo skrbi zn šole (le za odbor. ODBORNIKI, KI JIM NAS CAS NI PO GODU In kakšni ljudje sedijo v občinskem Plavilo gimnazije je predsednik poka-Iltldskem odboru? Predsednik Martinjak «6 zanimanja), čeprav je T občini ... • t-l l _-.il.- Li____ftlrrnff fiOH inl so komaj vstali Iz učiteljiščih klopi. tom ne upajo pred volivce! Eden izmed glavnih pobudnikov takih sklepov je dr. Bohinec, ki se v OBČINSKI ODBOR ŠČITI SOVRAŽNIKA svojih pismih klečeplazno prilizuje pobe- Občinski ljudski odbor ni le malo- belogardistom v tujini ln rovari maren, marveč je večkrat celo pobud-, Pr»« "« I družbeni ureditvi. Lani je nlk ln zaščitnik sovražnih teženj. Vze- predlagal, da »e krajevna žaga nstavl, mimo primer s hišami, ki so bile za- podpro p« privatne žoge. češ da ta ne . • 1 n i i „ In ki plačujejo akumulacije ter zato ostane plenjene pobeglim belog rdU om Jn k P l J ^ na, bi se P*odale, 'ko zdaj nihče j,r.» M>_ ne skrbi zunje. Teh hiš je 10. V zapis-, v * * j v * • i * i * • iftidiikrira gajno«. Seveda dr. Bohinec ne pove, da niku četrte seje občinskega ljudskega T i« * miKrirnikl ta >drŽavna blagajna« vzdržuje med dru- odbora o tem piše: ». . . drugi odborniki so bili spet mnenja, naj se hišice ne glm tudi šole, zdravstvo Itd. In konec Vzrok je tičal drugje: poslovodja ni bil niti domačin, niti ni trobil v njihov rog. Vodstvo zadruge ne gleda rado ljudi, ki mislijo tudi na interese skupnosti. Kot vrabci v proso »o se vsedli na vodilna mesta v zadrugi sorodniki in somišljeniki: Vida Bobnar je knji-govodkinja In nekakšen »finančni minister« zadruge, njen mož je direktor krajevnih podjetij in tudi drugače vpliven človek, njegov brat Tono pa je zadružni poslovodja. Tako lahko kočirajo po svoje. Občani Cerkelj se lahko postavljajo s klavrno ugotovitvijo, da so Izvolili enega izmed najslabših občinskih od- >11 * ln.iniki v mr in ho- koncev tudi njega. Ravno dr. Bohinec prodajo ker če se l..-tn k. vrnejo bo-( ^ 20per!(avljnl pr(,daji eneg(l llmed najsl»bših občlnsKin oo- do pač dolžili 0beln8kl 1^dsklK° lb°ir -;0 M3 splošnega ljudskega premoženj«. Pod ' borov, če ne sploh najslabšega v Slove-Sklep: »Hiše »e ne Pr°d«J° < '|e . . y |nk,h protlUudsklh elementov, | nlji. Zato občina tudi ne napreduje, če- le sklenili prirediti dražbo, na kateri na P^ ^ Bohinec, je občinski ljudski prav Ima vse pogoje. Vendar Je v Cerk- M P"d“U, nQ Toda kerUienbil av odbor lani predlagal, naj bi vsa podjetja; ljah precej ljudi, ki s takšnimi razme-minulo nedeljo Toda. ker je bil navzoč D0i0vlco amortizacije rami v občini niso zadovoljni. Tl »e zbi- je ob osvoboditvi poiskal župnika, ki se okrog fo>0 šoloobveznih otrok. Učenci so jo skril V tujem kraju ln gn varno pri- morali telovaditi kar v razredih, v ka- plivora takih protilj dr. Bohinec, je obči inl predlagal, naj bi le en član komisije, medtem ko so drugi r lahko rajo' okoli občinskega odbora SZDI ostali v gostilni, dražbe ni bio. k.r sl kme(om davek. 8kr„tka: dr. Bo- katerem »o letos večinoma prizadevni pač nekateri na vse krlplje prizadevajo, ^ cnakl b, raJ1 Tclja„ ja ,judje, Leto5 je ,em ljudem prvič uspe- dtt m, h? 1° F"?,""' "'n. ' iu ki natrone ln zaščitnike kmetov. Resnic, lo, da so po vseh vaseh v občini u.ta- ■: I az„j v domačo faro. Tedaj »o terlh »o klopi vsako rajžo zložili na Lizveslejše članice cerkljanske Marijine kup. Predlog, naj bi bila telovadnica v n J . . .. t - u..«lA«nAa4l< nr>7Ar1niitnn inscdn.norn znrlruSnem domu. 4ruibe sklenile iz prosili, da bi »e jim vrnila zemlja ki pateOMi m n““— znanka" I novM vaške odbore SZDL. Tudi v Cerk je bila zaplenjena, oziroma odvzeta z J ^ ^ Jo raTno odbornikl ljah „ Je torej začela ostrejša borba _.r. ---------------- - ---------------------------------- r^ormo. Zapisnik občinske sej koya krW, da ,0 morall lib_ med starim in novim svetom. M. Z. hvaležnoitl: nezadostno zasedenem zadružnem domu, pravi, da so »e odborniki, enajst, toda med njimi se posebno odlikuje prav »Mura«, ker je to prva motorna ladja, ki ima doma izdelane pogonske stroje. Pogonski Dieselov motor za to ladjo so namreč izdelali v reški tovarni »Torpedo« (prej Aleksander Rankovič). V ladjedelnici pa grade še pet takih 'ladij, ki bodo prav tako imele domače pogonske motorje. Medtem se pripravljajo v lad- a'2lnici’ »Uljanik« v Pulju, da o začeli izdelovati Dieselove motorje tudi za največje tovorne ladje- V okviru ladjedelnice so že zgradili nove velike delavnice, ki jih bodo v kratkem opremili z vsemi potrebnimi stroji' za izdelovanje velikih Dieselovih motorjev. Del potrebnih strojev bodo dobili iz tovarne motorjev v Bregani pri Sa-molioru, ki bo razformiraila svoj oddelek za izde'lovaoje velikih Dieselovih motorjev, nekaj največjih strojev na so naročili v Nemčiji. Ladjedelnica »Uljnnik« se že pogaja z »Jugolinijo* za gradnjo aveh velikih čezoceanskih motornih tovornih ladij z nosilnostjo po 10.000 ton, za katere bi sami izdelali potrebne pogonske Diesolove motorje po 4500 konjskih moči, V ladjedelnici imajo pripravljene načrte z dokumentacijo za tri tipe velikih Dieselovih motorjev po 4500, 1000 in 110 konjskih, moči. pozneje pa bodo lahko gradili še večje motorje. LJUDSKA PRAVICA-BORBA 3 FRANCIJA IN EOS Menrul1^1 konferencvi.1sveta1 zunanjih ministrov zahodnoevropske skupnosti bo nties-l ranče proučil mednarodne odnose v zvezi s pogodbo o EOS in šele potem bo francoski parlament sklepal o ratifikaciji te pogodbe Pariz, f>. avg. (Tanjug) min,TCija, le PredlaSala, naj bi bila konferenca šestih zunanjih Brulliu r SO PodPisale evropsko pogodbo, 19. aogusta o 'Nemi-' a predl°6 s° ze sprejele dežele Beneluxa in Zahodna rh,I , ?t,emr,ko ie Malija zahtevala, naj bi konferenco za en n preložili. Za kateri datum se bodo odločili, bodo pokazali da- zač 1 razS°DOri- Gotovo pa francoska narodna skupščina ne bo bo i,a sploine debate o ratifikaciji evropske pogodbe, dokler ne končana bruseljska konferenca. Računajo, da se bo ta debata začela 24. aogusta. Predsednik vlade Mendes Fran-ni še nikjer pojasnili svojega nenja o evropski vojski. Zdaj se azgovarja s pol iitiki in skuša a]ti izhod iz tega položaja, ki y,razdeli:l francoski narod v dva a bora. Mendes-France skuša najti ormulacijo, ki bi jo sprejela večina v skupščini. j Predsednik vlade bo najbrž j predložil glede pogodbe o evropski vojski nekaj novega, kaj' bi . utegnilo povzročiti spremembo v I mnenju političnih strank Fran-j cija ima namireč zdaj nekoliko j drugačno zunanjo in notranjo po-j litiko, kakor je bila prejšnja, ko | so to pogodbo snovali in sklenili. 1 Morda bo *takšen predlog zago-; tšča pristašev evropske po-Podhe_ zbližala. Njuno poročilo aaJbrž ne bo obsegalo kakih znakov večjega zbližanja teh dveh *®protujočih si gledišč. Stališče francoskih političnih strank o tem vprašanju je popolnoma deljeno. Nekatere stranke so se ob tem vprašanju celo razvpite, kakor se je zgodilo s so-oialnsti. Le-tj na dveh kongresih zadnjih dveh mesecih niso mogli noseči enotnega gledišča. Čeprav 1° izredni kongres stranke zallte-a‘ spoštovanje večinskega skle-P3 (večina je bila za ratifikacijo Pogodbe), so narodni poslanci stali pri svojem prejšnjem stali-cu- Pristaši pogodbe imajo med Poslanci te stranke neznatno ve-Jno' pegolisti so izjavili, da lahko b sujejo samo za tisti Mendčs klopeh z Robertom Lecourtom, predsednikom narodne republikanske parlamentarne skupine. Govorila sta o EOS. Predsednik vlade skuša baje pripraviti 7. na-rodnimi republikanci zanje sprejemljiv predlog o tem problemu Novi ministrstvi v ZSSR . Moskva, 6. avg. (TASS). Z odtokom prezidija vrhovnega sovje-a ZSSR je bilo ustanovljeno P'ezno ministrstvo za urbanistiko, l.o ministrstvo, ki naj bi pospe-'lo graditev mest in vasi, ima a(dogo izdelovati načrte in grafiti stanovanjska poslopja, šole, Pplnišmice, strojno traktorske podaje ter druga poslopja in na-Pr.ave- Dosedanji ministrstvi za zelezniije ter za pomorski in rečni ransport pa sta se združili v ministrstvo za izgradnjo prometnih naprav. Z ukazom prezidija je bil imenovan za ministra za urbanistiko Ya,n Kornilovič-Kožilja, za ministra za gradnjo prometnih na-Prav pa Evgenij Fedorovič Ko-*evnikov. strinjajo z njeno politiko v Severni Afriki ali z gospodarskim načrtom, čakajo na ta trenutek, da bi izrekli vladi nezaupanje Zato bo vlada glavno bitko za svoj obširni program bila v skupščini šele konec avgusta v vpra DANES PO SVETU Sporazum v Ce bo Iranski parlament ratificiral sprijazniti z mislijo, da bi usahnil deželi. Minula leta so pokazala, da sporazum med vlado in mednarodnim j ta bogati vir dohodkov. Čeprav Je manjkajo mnogi bistveni pogoji, da bilo tej strani vendarle laže, Je vet bi dosegli ta cilj. Sporazum v Tehe- tehtnih političnih in strateških raz- ranu pripoznava dejstvo nacionaliza- logov, povezanih z gospodarskimi cije In odpira perspektive za dolo- korlstml, tzpodhujalo Veliko Brltanl- čeno zboljšanje finančnih razmer te Jo k sporazumu tembolj, ker Je dežele. • Tudi to so sadovi, čeprav »ameriška« nafta Iz Kuvajta In Sau- nepopolni, omejeni. To je korak na- dove Arabije čedalje bolj izpodrivala prej v primerjavi z nekdanjim sta- »angleško« nafto Iz Irana. njem, dolga pa Je še pot do ciljev, petrolejskim konzorcijem, bodo milijoni ton perzijske nafte kmalu znova pritekli na svetovni trg, določene vsote funtov In dolarjev pa v prazno teheransko državno blagajno. Neki časopisni agenciji se je zdelo potrebno izračunati celo to, da Je od prenehanja obratovanja rafinerije v Abadanu, ki Je sledilo Izglasovanju zakona o nacionalizaciji Iranske nafte, minilo natanko tn leta ln trt dni. Ni dvoma, da obe stranki v tem petrolejskem sporu. Iranska država In anglo-lranska petrolejska družba, z zaskrbljenostjo In nezadovoljstvom j „olltlfn, spora7.um, velike ameriške gledata, kako minevajo leta prisilne- j petroleJske drilžhe pa s0 se vkljuille ZDA so Imele pri Iskanju poti, k* s0 Jlh razglašali pred dobrimi tremi kako bi poravnali spor v zvezi z I G* Altrnan Iranskim petrolejem, pomembno po- j sredovalno vlogo, zlasti po padcu predsednika Mosadtka. VVashingtonska vlada Je sondirala teren za splošen, - .1 f . -v Iiu dt-iv ^ ' vpia- r^jegovo prizadevanje zbu ja upa- j šanju pogodbe o evropski vojski, nje. Komunisti pa odločno na- * kar za Francijo pomeni takšno sp rotujejo EOS. ali drugačno suverenost Nemčije. ga počitka bogatih vrelcev m naj večje rafinerije na svetu. Iran ni mogel zagotoviti denarnih sredstev za pogon naprav, ker Je bil zaradi angleške blokade odrezan od svetovnega trga, da ni mogel vnovčiti petroleja kot svojega največjega narodnega bogastva. Tudi delničarji anglo-lranske družbe (že od leta 1913 je največji delničar angleška vlada) se niso mogli MED AZIJSKIMI SOCIALISTI V SOCIALISTIČNI BURMI Burma je edina dežela v Jugovzhodni Aziji, v kateri je socialistična stranka na krmilu, in sicer kot vodilna sila široke ljudske revolucionarne fronte, tako ime- Burmi, ki ima znatno, toda Ranguna je bila volilna udeležba nerazvito bogastvo, so potrebna zelo velika. Sodelovale so tudi mnoga nova podjetja, tovarne in opozicijske stranke, toda kandi-elektrarne. Zato sta industriali- dati Antifašistične lige pod vod-, zaeija in načrtno gospodarstvo stvom socialistov so dosegli pre- novane Antifašistične lige. Na ena glavnih točk v programu so-1 pričljtvo zmago, krmilo je prišla v oboroženi osvo-1 cialistične stranke. Industrializa- Na sestanku biroja Azijske bodilni borbi proti angleškim in j cija pa se je komaj šele začela, socialistične konference v Kalou japonskim kolonizatorjem po voj-| saj je ta dežela zelo zaostala, konec maja je tajnik lige in mini To ji je pritisnilo pečat bor- Značilno je, da navezujejo bur- nister za industrijo U Co Njen enostl' j manski socialisti na idejo nacio- opozoril na sovjetski birokrati- V pogovoru z voditelji te nalizacije in industrializacije de- zem *n n.iegove posledice kot na stranke smo dobili vtis, da imajo lavsko samoupravljanje kot eno nove pojave v sodobnem svetu, med vsemi azijskimi socialisti glavnih zahtev socializma. Ta ki Rh morajo socialisti temeljito najbolj podrobno proučen pro- ideja pri njih še ni povsem kon- Proučevati. Pri tem je poudaril, gram socialistične preobrazbe kretizirana, pač pa o njej mnogo da )e /‘v,eza Komunistov Jugosla-svoje dežel. Stoječ na stališču’ znanstvenega socializma imajo v programu nacionalizacijo industrije, zemlje in drugih gospodarskih ključnih položajev v gospodarstvu. Povsem so že nacionalizirali železnico, rečni in letalski promet ter centralno banko Bur v novo ustanovljeni angleško-ameri-ško-holandsko-francoskt konzorcij In prevzele večino obveznosti v zvezi z obnovo obratovanja naprav danu in prodaje Iranske nafte na svetovnem trgu Strokovnjaki trdijo, da so potrebe svetovnega trga po petroleju v glavnem krite. Razen finančnih koristi petrolejskih družb so ameriški računi predvsem vojaškega značaja, pogojeni z možnostjo, da bl se povečal sovjetski vpliv na tem pod- Zaključki Ekonomskega in socialnega sveta OZN Ženeva, 6. avg. (Reuter). — V Ekonomsko in socialnem sveti^ OZN so z večino glasov sprejeli resolucijo argentinske delegacije, v Aba-! da se ustanovi komisija za mednarodno trgovino s potrošnim blagom. Osemnajst£1 anska komisija, ki jo bo izvolili Ekonomski in socialni svet, bo imela nalogo proučevati položaj v mednarodni trgovini s potrošnim blagom. Prvo zasedanje te komisije bo v začetku prihodnjega leta. roeju. v IV.ashlngton j pričakujejo, da 1 S 14 glasovi (delegat ZSSR ni bo teheranski sporazum omogočil ten- glasoval) so sprejeli osnutek re- nejšo vključitev irana » strateške solucije o ustanovitvi mednarod- kombinactje na Bližnjem vzhodu. | ne finančne družbe in nato še re-Sporazum o Iranskem petroleju S^ucijo o pomoči Koreji in njeni obnovi. Končno je sprejel še osnutek resolucije delegacij Avstralije in Eginta o metodah za povečanje delovne storilnosti na svetu. Ima vse znake kompromisa, v katerem vsaka stran nekaj dobi ln vsaka nekaj izgubi. Anglo-lranska družba ho dobila odškodnino. Vrnila se bo na naftonosna polja Irana, le v novih okoliščinah, s pogojem, da bo del do- PJUNG JUNG TAJEVI OClTKI hodkov prepustila svojim ameriškim in drugim družabnikom Iz konzorcija, nekoliko večji del kakor prej pa Iranski državi. Čeprav bodo nove družbe petrolejskega konzorcija opravljale »svoje delo« v imenu Iran- SEVERNIM KOREJCEM Seul, 6. avg. (AFP). Predsednik južnokorejske vlade Pjung Jung Taj je danes obdolžil Severno Korejo, da je kršila določbe sporazuma o premirju. Med ske vlade ln Iranske narodne petro- drugim je izjavil, da je Severna lejske družbe, položaj bivših gospo- Koreja nezakonito povečata svoj darjev perzijske petrolejske družbe vojni potencial in da zavira delo ni tako omajan, kakor Je morda ka- nevtralne komisije za nadzorstvo zalo v prvih dneh nacionalizacije. nad premirjem. Z iranskega stališča ta sporazum pjung Jung paj je i« ja vil. da razmišljajo in razpravljajo Tudi v«e doslei edlna stranka, ki je pomeni, da bi se bila uresničila se jllžna Koreja v takšnih raz-ta cilj hočejo doseči postopoma sovjetski birokratizem znanstvene ><»eJa domačega gospostva nad na- merah ne more še na-prej ravnati v štirih fazah, kakršne bodo pač socialistično kritizirala. rodnim bogastvom, ki je postala zelo po sporazumu o premirju in da * Aleksander Sokorao priljubljena v tej bogati ln sila revni i ga smatra za »prazno besedo«. razmere. Kolonialna oblast je zapustila v Burmi zelo centralizirano upravo in birokracijo, ki je bila brez monopol v izvozu riža in lesa, s katerim je Burma izredno bogata. Država je prevzela tudi polovico delnic petrolejske industrije in nekatere rudnike. Razen državnih manska socialistična stranka na stališču, da je demokratizacija države ena njenih glavnih nalog. Treba je pravzaprav vzpostaviti povsem nov demokratičen orga- pa ima Burma tudi zadružne in "i2*™ °^lasti’ ta Preobrazba nekaj privatnih podjetij. Nacio-. ! ,.J ,maj šele začela. Po de- V KUVAITU DEŽELI PETROLEJA VZHOD IN ZAHOD nalizacija pa se bo še nadaljevala. Burmanski socialisti pravijo, da jo je treba uveljavljati postopoma. Vlada uporablja tudi sistem sodelovanja v tujih podjetjih, tako da prevzema del njihovih delnic, n. pr. v petrolejski industriji in rudarstvu. želi se še zmeraj klatijo oboro- cd Kuvajtčani In Arabci 1* Saudovo Arabije ni nobenih razlik. To Je Isti narod, ki Je ohranil svoje raane posebnosti, za kar se mora zahvaliti zemljepisnemu položaju svoje dežele. Za Arabce z obal Sredozemskega morja to . . , . ne velja, ker so tam razni vdori ln evropska civilizacija o pe narodna enotnost znatno vplivali na način življenja, na običaje, kulturo ln jezik Arabcev še ni dovolj utrjena. Prvi uspehi pa so bodrilni. Na nedavnih prvih Niti v Kuvaltu niti v Saudovi stopoma, marveč Je prišla nenadoma. oreane Ara,,lJI ni bagdadskih tolovajev, ne nKIns+i ir noirom ’ . , A. bejrutskih makrojev. Zahodna civl. Oblasti V nekem okraju blizu llzaclja v to deželo ni prodirala po- volitvah v krajevne Sov'efsW predlog o konferenci štirih zunanjih ministrov Moskva, 6. avg. TASS poroča, j« sovjetski veleposlanik v Pa-lzu Vinogradov sporočil pred- da Veleposlanik FLRJ pri Mendčs-Franceu Pariz, 6. avg. (Tanjug.) Jugo- sedniku francoske vlade Mendčs-Franceu predlog sovjetske vlade za konferenco zunanjih ministrov štirih velikih siil, ki naj bi se sestali avgusta ali septembra in na njej razpravljali o evropsk kolektivni varnosti. Sovjetska vlada sodi, da bi morale priza i Rovanški veleposlanik v" Panzu dete dežele tedaj obravnavati tudi ,dan Priča je danes dopoldne nemško vprašanje. Vinogradov je *skal na Quai d’Orsayu pred-ednika francoske vlade in zuna-Je6a ministra Mendes-Francea. Zahodni posveti za odgovor SZ p, London, 6. avg. (Tanjug)-7rf tavniki Velike Britanije, gDA ih Francije so včeraj kon-®au v Londonu prvj del razgo-°rov o osnutku skupnega od-sov»ora na zadnji sovjetski noti-^fihodn -“uoanji teden se tx»do znova esta!i. Po včerajšnjem obravna-anju sovjetskih predlogov so ®nenja izvedencev poslaij vla-darn treh zahodnih velesil. Kda.j ■0 ponovni sestanek, bodo do-°cilj potem, ko bo prispel od-SOvor Pariza in VVashingtona. Zaključek delhijske Konference za nadzorstvo n(id premirjem v Indokini New Delhi, 6. avg. (AFP). — '°dja poljske delegacije Ogro-djbski in član kanadske delega-cije Mac Donald v komisiji za Nadzorstvo nad premirjem v In-ffkini bosta prva člana komisije, bosta krenila v Indokino. JJradno je bilo objavljeno, da “°sta odpotovala jutri dopoldne. Pripravljalna konferenca komisije bo nocoj končana. Objavljeno bo poročilo o njenem delu, ^tem pa se bodo predstavniki dejal, da je treba zastaviti vse sile za ureditev tega vprašanja. V novem Kuvaltu rastejo * u sodobne stavbe. i | Na sliki tehniška srednja >, šola kakor da so Jo vrgli iz letala, ln sl-cer ko je Izpod peska privrel petrolej Arabci so to pošiljko sprejeli. Naučili so se hladiti sobe § stisnjenim zrakom, poslušati radio, se voziti z avtomobili, hladiti pijače v hladilnikih ln pisati z nalivnimi peresi 1 , kaj ukrade, store to navadno prlse-! ljencl 1* Iraka, Sirije In Irana. No-! ben potomec Basrdadove^a lopova no more najt! zavetišča v Kuvaltu ali , Saudovi Arabiji, pač pa Jih je zelo mnogo v Bagdadu. Ljudje pijejo kar morsko vodo Sladke vode v Kuvaltu ni Vozijo Jo z ladijskimi cisternami Iz Basre, zbirajo pa pozimi ob dežju v puščavi, ali pa jo destilirajo Iz morske. Velikanski destllntorjl. ki so Jih An. gležl zgradili v Kuvaltu. potem ko so nSLč.nutež?v.le„r Vekll*06"1 življenja niso odrekli. večje naprave te vrsto na svetu, sa; Državna ureditev Londonski odgovor Dunaju Britanska vlada soglaša s predlogom o ustanovitvi odbora petih večje naprave te vrsto na svetu, saj znaša njihova dnevna zmogljivost kakih 10 milijonov litrov. Ker se voda na pripekajočem soneu podnevi tA , . zelo segreje. Jo morajo hladiti v hla- Kuvalt Je neodvisen emirat pod d11 nIkIh ali glinastih, z mokrimi kr-angleškim protektoratom Deželo painl ovitih posodah Uporabljajo jo upravlja emir šejk ki ga Izvoli v glavnem *a domače potrebe, ki so družinski člani pa so na položajih dokaj velike no najuglednejši član družine Pri volitvah pa Ima navadno zelo važno vloeo tudi osebno stališče bodočega vladarja nasproti Britanskemu imperiju Vsa zakonodaja in izvršilna oblast je v rokah šejkov, ki so Jim dodeljeni angleški svetovalci Bratje. strici, nečaki in ostali drujinskl člani pa so na položajih ministrov ln drugih visokih funkcio. narjev držav uprave Največje je ministrstvo za Javna dela kj mn načeluje emirov brat po očetu šejk Fa- hftd Le-ta Je hkrati tudi minister za ljudsko zdravje Bazen tega ministrstva Ima Kuvait samo še ministrstvo za vojsko In policijo, ostale upravne enote na so samo direkcije V KiivaHu ne kradejo Preiskava o McCarthyju Washington, 6. avg. (AFP). — . Republikanski senator Robert k",li,,r v Snudovi Ara io nnstol ______________ W'- «" J» v no Slb.Jo To U« Sodišč ta dežela nima Pristojen Je samo polici jaki ravnatelj Ka/.nl Izrekajo po kratkem postopku; glava za glavo ('e kdo kaj ukrade, mu ne \Vatkins je postal predsednik se- I ni majhna kažem kajti latu »Ibajb natne komisije, ki bo vodila pre- - dokler sc tmgienn ne spoti policaj iskavo o McCarthyju. | ali dokler policijski ravnatelj ne Ta komisija bo odločila, ali ijnJo '»e kazni naj McCarthyja senat »obsodi«, I Iz dežele NOČNE BRZOJAVKE London, 6. avg. (AFP). — Bri- V noti je nadalje rečeno, da ta lanska vlada je obvestila avstrij- ukrep ne pomeni spremembe se- kakor ie nredla^al renuhlikanski i v >• sko vlado, da v načelu sprejema danje politike britanske vlade, senator FUnder! repubUkanSkl j redkejši avstrijski predlog z dne 22. ju- ki si prizadeva vzpostaviti po- lija o ustanovitvi odbora petih, polno suverenost in neodvisnost ki naj bi se ukvarjal z vsemi Avstrije. Velika Britanija je ved-vprašanji glede zboljšanja sedanjega položaja Avstrije. Britanska nota pripominja, da bo londonska vlada poslala potrebna navodila svojemu veleposlaniku na Dunaju, naj takoj stopi v stik z veleposlaniki Francije, ZDA in SZ ter z avstrijsko vlado, da bi se domenili o delu odbora petih in se skušali sporazumeti o tem vprašanju. prebere časnik« Za tujce ne uporab-| marveč Jih Izženejo I-u»altu so tatvine redke že pa zločini Ce sploh kdo Odnos do (ujcev Arabci so ponosen narod Zavedajo se, da v sedanjem položaju brez tuje pomoči ne morejo Izkoristiti bogastva svoje dežele Zelo dobro tudi vedo. da morajo tujo pomoč drago plačati Toda denarja Jim ni žal. Arabci ljubijo zlato, skopi pa niso. Sleherno uslugo poplačajo dvakratno. V občevanju s tujci so prijazni, toda nezaupljivi. In če se 110 prepričajo, da sl njihov prijatelj ln da jim želiš dobro, tl sicer na stežaj odpro svojo hiše. toda samo do sten harema. Arabec te ne bo žalil, ne dovoli pa, da bl ga tujec žalil ali da bl bil z njim grob Napad tujca na. Arabca velja za napad na arabstvo In zato mora tujec pretehtati vsako besedo, preden Jo Izgovori. Nikjer se tujec ne počuti tako tujega, kakor v Saudovi Arabiji To le drug svet, drugi ljudje, drugi običaji Življenje v puščavi Je težavno, polno negotovosti In nevarnosti. Tu Je treba Iskati Izvor arabske gostoljubnosti In skrbi za preganjane. Ko neki Američan v puščavi n| hotel sprejeti v avto zakasnelega Beduina, je šejk ukazal, naj so vrne na isto mesto In prehodi peš vso pot, ki jo je prehodil Beduin Inž V. Kamenarovlč Avstrijski demanti Dunaj, 6. avg (Tanjug). Avstrijski vladni krogi odločno zanikajo poročilo agencije ADN iz vseh treh delegacij v komisiji se- j Salzburga, da so se vojaški pred-stali z novinarji. j stavniki ZDA, Velike Britanije in ----------------------------------I Francije sestali z avstrijskim dr- žavnim tajnikom Grafom in ge-KO KA i neralom Libitzkym o vključitvi montbrisson : odred 56:48 (38:28) i avstrijskih čet v atlantski pakt. no pripravljena začeti pogajanja o avstrijski državni pogodbi in to takoj, kij bi bila sovjetska vlada pripravljena umakniti svoje čete iz Avstrije, poudarja britanska nota. PARIZ, 6. avg. (AFP). — Franco-ska vlada je nocoj pooblastila predsednika Mendes-Francea, da lahko ob skupščinski razpravi o gospodarskem in finančnem načrtu postavi vprašanje zaupnice vlade. I WASHINGTON — Sovjetski veleposlanik v ZDA Zarubin je danes obiskal 'ameriško zunanje ministrstvo, kjer pa nočejo povedati, o čem so se razgovarjali. LONDON — Britansko notranje Trgovina Jugoslavija-Trst Trst, 6. avg. (Tanjug). — Delegaciji Jugoslavije in anglo-ame-riške vojaške uprave, ki se od ministrstvo je odobrilo politično za- 28. julija pogajata o razširitvi gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in cono A STO, sta sklenili za 15 dni odložiti razgovore. točlSče Poljaku Kllmoviču, ki Je pred nekaj dnevi zarustil neko poljsko lodjo. MONTREAL — Ena Izmed kanadskih petork Je zaradi srčnega napada Jugoslavija je predlagala, naj bi | umrja v provinci Quebcck. povečali trgovinsko izmenjavo na j moskva — Sovjetska vlada bo 12 milijard lir letno. Člani anglo- I ukinila vse odloke ln predpise, ki se ameriške delegacije pa hočejo nanašajo na politično, gospodarsko In preudariti ta predlog, bodo določili odgovor. preden kulturno življenje Vzhodne Nemčije, i sprejete od 1945. do 1953. leta. i V stari, od sonca razbeljeni ulici, se ljudje pred soncem stiskajo NOVOUSTANOVLJENA KOMISIJA ZA URBANIZEM JE ZAČELA DELO Na enem prejšnjih zasedanj sklenili, da bo treba »ribariti MLO Ljubljane so ustanovili Komisijo za urbanizem. Poglavitna naloga Komisije za urbanizem je predvsem v tem, da organizira in vodi vse delo na urbanističnem nafirtu Ljubljane in da do izgotovit ve tega načrta vodi urbanistično politiko v Ljubljani. Zato bo komisija do takrat, dokler ne bo sprejet urbaniističmi načrt, dajala svoje soglasje za vse lokacije važnejših Ln večjih zgradb, hkrati pa pripravljala gradivo za posamezne faze im za celotni urbanistični načrt mesta. Komisijo za urbanizem sestavljajo pred- ekspertize političnih ael avcev, znanstvenikov, gospodarskih in tehničnih strokovnjakov, ki so se ž c bavili z urbanističnim projektom Ljubljane. To zaradi tega, da bi bil urbanistični načrt čimbolj temeljito izdelan, vsestransko proučen in realen in da bi ustrezal modernim principom razvoja mesta. K sodelovanju bodo povabili strokovnjake, univ. profesorje Borisa Ziherla, dr. Melika, dr. Zwitta, dir. Vogelnika, inž. arh. Ravnikarja, inž. arh. Marjana Mušiča, inž. Leskovška, dr. inž. Žnidaršiča in dr. Steleta. Na podlagi vseh ekspertiz stro-izvršenih urban izem določila smer svojemu nadaljnjemu delu. Pri tem se bodo posluževali tudi gradiva, katerega pripravljajo vsi sveti MLO za puuli- vsem zastopniki vseh svetov mest- j kovniakov in pregleda nega ljudskega odbora, saj mora- del' bo Komisija za i jo v urbanističnem načrtu priti do izraza vse dejavnosti,, tako gospodarskih, prosvetnih kot umetnostnih in drugih ustanov. Razen ______________________ _________ tega so člani komisije tudi stro- kacijo ob desetletnici osvoboditve Ljubljane. Komisija je tudi sklenila, da bo potrebno pospešiti vnašanje vseh novo zgrajenih stavb v že obstoječe načrte, kar se po osvoboditvi ni dogajalo. To bodo dosegli s fotografskim snemanjem Ljubljane. Cimiprei bo treba izdelati enotne geodetske podloge za Ljubljano, saj imamo trenutno le majhen del podlog z višinskimi izmerami v merilu 1:1000. Za enotno obravnavanje celotnega mesta pa je potrebno enotno merilo. Vsa dela za izdelavo urbani* - v , .... stičnega načrta Ljubljane bo naj- žitev železniškega vozla.^komisijo i ]><>] j smotrno koncentrirati v po- za cestne mreže,-komisijo /a re- sebnem zavodu, ki bi združeval šitev toplotnega ogrevanja in še ; vse strokovnjake za izdelavo ur- druge. | balističnega načrta. Zato ima Ko- Pred nekaj dnevi je Komisija misija v načrtu ustanovitev poza urbanizem začela z delom in sebnega zavoda, v katerem bi so-na prvem sestanku obravnavala , delovali vsi, ki stalno delajo na dosedanje stanje na izdelavi ur- I urbanističnem projektu in to urbanističnega načrta-ter sprejela | hitekti, gradbeniki, ekonomisti, tudi nekaj sklepov. Predvsem so statistiki, pravniki in drugi stro- kovnjaki, ki se ukvarjajo z vpra šanjom urbanističnega načrta. Ker je načrt tesno povezan z •/>-spodarskim razvojem mesta iti je prav gospodarstvo eden glavnih eimiteljev razvoja mesta, je bil za predsednika Komisije za urbanizem izvoljen novi podpredsednik MLO in predsednik gospodarskega s.veta inž. Ivo Klemenčič. Za reševanje nekaterih problemov bodo ustanovili tudi podkomisije za proučevanje posameznih vprašanj. Tako 1m> komisija za urbanizem vključila že obstoječe komisije, med njimi komisijo za re 20.000 ton bitumena za izvoz kovnjaki. Zavod naj bi ustanovila le letošnjo iesen. Seveda bo ta zavod opravljal tehnično in strokovno delo, vodstvo in načelno reševanje vprašanj v zvezi z urbanističnim načrtom pa bo še nadalje opravljala Komisija za urbanizem. Pred dvema letoma smo dobili prvi osnutek regulacijskega načrta Ljubljane, ki je šele pokazal, kako malo je bilo doslej storjenega na tem področju. Pričakovati je, da bosta komisija za urbanizem in novi zavod za izdelavo urbanističnega načrta nadoknadila, kar je bilo na tem področju doslej ža m njenega, saj so že mnoga mesta Jugoslavije v tem pogledu prehitela Ljubljano. R. Za dobavo drv so predpisani obvezni kontingenti I)a bo domači trg zadosti preskrbljen za zimo z drvmi za kurjavo, ki jim Je letos cena močno narasla, je Zvezni Izvršni svet izdal odlok o določitvi kontingentov drv za letošnje leto. Po lem odloku določijo republiški Izvršni sveti posameznim proizvajalcem (lesnoindustrijskim podjetjem, gozdnim gospodarstvom) kontingente drv za kurjavo, ki jih morajo najpozneje do konca t. 1. prodati in dobaviti trgovskim podjetjem in drugim potrošnikom. Ti kontingenti so določeni za vso državo skupaj z najmanj 3,58 milijona prostornih metrov; od tega odpade 300.000 prm na Slovenijo (na Hrvatsko 1,560.000, na BIH* 1,080.000, na Srbijo 520.000, na Makedonijo 110.000 prm).' Ce proizvajalci predpisanih ln sortimente, in sicer na podlagi količin ne morejo zagotoviti iz, najnižjih cen, ki so določene v zalog in tekoče proizvodnje lesa, republiških družbenih planih, ozl- panju povprečno 2100 din), pri tem pa morajo ravnati tako, da povprečno ne presežejo najvišje cene, določene z novim zveznim odlokom za dotično ljudsko republiko. Razliko med določeno najniŽ-jo in dejansko ceno lesa na panju, morajo gozdna gospodarstva (ne glede na to ali so organizirana kot podjetja ali finančni samostojni zavodi) vplačati na poseben račun, republiškega Izvršnega sveta pri Narodni banki za zboljšanje gozdarstva v ljudski re- Republiški izvršni sveti bodo roma so dalje razčlenjene (v Slo- publiki. S. določili najvišje cene za posa- veniji je bila z družbenim planom posekanega do 1. aprila t. L, mo- mezne gozdne okoliše, vrste lesa določena minimalna cena na Strojilne izvlečke uvažamo, čeprav nam doma propadajo dragocene surovine / Nnšn podjetja uvažajo tnko imenovani »qnebracho« izvleček, čeprav bi si lahko pomagala z domačimi sredstvi Pogostokrat kako in kje bi ubijamo glavo, nes pn ga ponekod žo s pridom na- jih je moB skoraj povsem nadome- uporabo oziroma domeščajo domača strojila, čeprav, stitl s plemenitimi domačimi tanini. predelavo domočih surovin nndome- i postopek strojenja ni tako enostaven stili drage uvožene polprodukte ln! kot s »quelbracho« izvlečkom, preparate. Težnje, da bi se čim bolj j Dejstvo je, da izgubljamo lotno osamosvojili od uvoza, so zlasti moč- j na tisoče ton ježio, 'lubja in ruja, no v naši kemični industriji. Toda 1 kor pozabljamo, da te surovine lahko čosto se dogaja, da po krivdi nesmo- s pridom nadomostljo tanlnski les. trne uvozne politike ali linije naj- i tako no moremo reči, da pravilno manjšega odpora podjetij predeloval-j ravnamo s smrekovim lubjem, ki ne industrije, kot n. pr. v usnjar-j ostaja v gozdu zato, ker po njem ni stvu, po nepotrebnem uvažamo pro- J nikakega poprašovanja, Mnogo truda dukte, ki bi jih mogli Iz domačih j je bilo v povojnih letih vloženega surovin pridobivati sami doma. Gro: v to, da so so Ijudjo na podeželju za taninske surovine, ki leže po go- j spet navadiii-nabirati ježico in lubje, zdovih neizkoriščene Ln ki jih mo. | Skoda bi bilo ta uspeh v varčevanju ramo v najboljšem primeru z domačo J z lesom zanemariti, prav tako pa S stalnim dviganjem zmoglji-•osti naših rafinerij in povečanjem predelave se dviga tudi naša domača proizvodnja bitu-mena, ki danes že presega potrebe naših gradbenih podjetij z« asfaltiranje in za zaščito zgradb pred vlago. Na seji’ sekcije za nafto Zvezne industrijske zbornice, ki je bila te dni v Ljubljani, so ugotovili, da so zaloge izdelanega bitumena v naših rafinerijah dosegle sredi leta že 10-700 ton, medtem ko bodo domače potrebe do konca leta znašale le okrog 4900 ton, tako da bo treba preostanek teh zalog in vso tekočo proizvodnjo iz drugega polletja, skupaj 20 000 ton, vnovčiti z izvozom v inozemstvo. Razpravljali st) tudi o možnostih tega izvoza zlasti v države Bližnjega vzhoda in o potrebi primernega izvoznega koeficienta. Nadalje so sklenili, da bo po- sebna komisija predstavnikov rafinerij in trgovine ugotovila, katere naftine derivate moramo glede na razvoj naših domačih rafinerij še uvažati in katerih derivatov ni' treba več uvažati. Gre predvsem za transformatorsko olje, ki ga je začela izdelovati reška rafinerija, in za turbinsko olje, ki ga bo ta rafinerija prav taiko v kratkem izdelovala. Za tiste količine in kakovosti, ki jih moramo še uvažati, ie treba določiti nižje uvozne koeficiente, tako na primer za cilrndrsko olje, ki se mu uvozna cena ob sedanjih deviznih tečajih in uvoznih koeficientih dviga na 3000 din za kg, medtem ko je lanj znašala cena 280 do 300 din. To olje je važen materini naših industrijskih podjetij in lahko pretirano visoka cena uvoženega cilindrskega olja bistveno vpliva na proizvodne stroške naše industrije. predelavo, nadomeščati z dragoee. nim kostanjevim lesom. Ko zanemarjamo predelavo domačih taninskih surovin (čresla, hrastovih Ježio ln rujavega listja«), ta namesto njih uvažamo izvloček »que. l.racho«, brezvestno trošimo dragocene devize. Ze nekaj let sem namreč uvozna podjetja uvažajo »ijuebraeho« Izvlečok, čeprav 'Imamo doma tako dobre nadomestke, da naziv nadomestek zanje že ni več upravičen. Zdi se, da bi uanjarne, če bi samo uvažate strojila, skrbno premislile, preden bi uporabljale uvožonl >que-bracho« tam, kjer se temu lahko popolnoma izognejo. Tako Jo samo od lanskih zalog zaradi na račun uvoza zapostavljene domače taninske industrije ostalo nepredelanih nad 3 tisoč ton domačega lubja in več sto ton ježic. Pretekla leta je nafta usnjarska industrija letno uporabila okrog 000 to Izvlečka lz smrokovega lubja, 600 ton izvlečka iz smrekovega lubja, bore 20 ton. nepotrebnim uvažanjem surovin ono. mogočiti obratovanje domače tanin sko industrije. 1 rajo primanjkljaj kriti z boljšo izrabo in zmanjšanjem odpadkov pri deblih, ki so že posekana, ^ razširitvijo razredčevalnih in sanitarnih sečenj, po potrebi pa tudi z naknadnimi poletnimi sečnjami. Navzlic temu se letos ne morejo dobavljati sveža drva iz posekov po 1. oktobru t. 1. Republiški Izvršni sveti lahko predpišejo ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev določenih količin drv, v predpisih pa ne smejo imenovati koristnikov za kontingente. NAJVISJE CENE LESA NA PANJU Drug važen odlok Zveznega ,___ Izvršnega sveta se nanaša na do- no trošenje deviz, ki nedvomno zelo ločitev najvišjih cen na panju. S obremenjujo našo plačilno bilanco. I tem odlokom SO določena p°- N. t. vprečja na j višjih cen lesa za ku-___ , I bičnl meter mase v stoječem III. kongres Mednarodne < stanju z lubjem in vsemi odpadki, federacije rudarjev Za Slovenijo je določeno to po- Treba pa je tudi preprečiti nopotreb. vprečje najvišjih cen za les iglavcev na 2R50 din in za les listavcev na 660 din. Beograd, 6. avg. (Tanjug). — Drugega avgusta se ie začel v Dortmundu ob udeležbi 124 delegatov rudarskih sindikatov iz Konferenca svetovne fede- osemnajstih dežel, ki predstav- I j- mla<]inskih domov ljajo dva in pol milijona rudar- | J jev, III. kongres Mednarodne fe- Beograd, 6. avg. (Tanjug). — deraepje rudmrjev, ki se ga udele- Petnajste konference Svetovne fc- žuje tudi pet članov Sindikata dcracije mladinskih domov, ki bo rudarjev Jugoslavije. jod 16. do 19. avgusta v Blies- Med volitvami raznih kongres- kastelu v Posarju, se bo udeleži* Cas je, da prenehamo z zanemar- j n(h forumov so bili predstavniki v imenu Počitniške zveze Jugo- ianjem domačih taninskih surovin ln , Jugoslavije izvoljeni v šest od- slavje tajnik te zveze Milka 58c* to na račun uvoženih lz-vlečkov, ki borfrv’. 1 panov.ič. IZ SODNE PRAKSE V nekem tekstilnem podjetju sta. tistima dvema delavkama, ki sta to dve delavk) v letu 1952 zagrešili kaz- j zahtevali, češ da nimata pravice, da nivo dejanja drobne krajo na Škodo \ bi sodelovali pri razdoiitvi presežka podjetja, na sled pa so jima prišli i plačnega sklada, kor sta kradli prav šele lani. Tedaj je 1.11 sprožen ka-1 y 6agu ko Je te presežke zenski postopek in obe so nazadnje i , ^ i i • «4 , . . .... ' doseglo. Delavki sta so pritožili na priznali za krivi in obsodili zaraili! . , . , tatvin. Prenehalo je tudi njuno de-1 P™t«jno »krajno sodišče, k, je v lovno razmerjo s podjetjem, in sicer primerih ugodilo njunim tož- l. aprila 1953. Koneo lanskega leta, po konča- PredsednLk ^veznega vrhovnega benlm zahtevkom in odredilo, da Jl- nem obračunu za leto 1952, so v pod- ma mora podjetje izplačati določeno »Quebraoho« izvledek je bil vča- jetju razdelili presežek plačnega skla- zneske na račun njunih deležev pri slh neobhodno potreben pri strojenju da. Uprava podjetja pa ni hotela iz- razdelitvi presežka plačnega sklada galanterijskega svinjskega usnja, da- plačati določenega znoska iz presežka iz leta 1952. » % - J*** i. , ■ Športno turistično potovanje po jadranu 9S Krstna vožnja ”Burje spominjajo na njihove pustolovščine. Za hip so spomnim Kobinzona, Gulliverja, slavnih morskih volkov, rdečega gusarju in na številne filme podobne vsebine. Prevzelo me je neumno občutje: tudi sam sem hotel biti mornar v tem trenutku, tam nekje na vrhu jAmbora, zagorel, z rdečo ruto na glavi in smejal bi se, ker bi bil srečen, da sem na tej maihni ladji, katero ziblje to silno in prijazno morje. Mislil sera na pustolovščine. Vzdrumil me je rezek glas: »Z vso moč to naprej.« Kapitanov glas. Povelje. Vsak je nu 3 J svojem mestu. Motor je zapel svojimi registri, brnenje je glasnej« in bila vsemi postajalo je večala penasta brazda se vedno bolj nemirna. Odprto morje. »Burjac je drvela. Veter jo je ob- Sari jemal. Zdelo se_nii je, kot da prvikrat prihajajo sera od Trsta, so gnali »Burjo«. Nič ni ka L*uti ta objem. Tokovi, ki »Burja« na odprtem morju Vkrcali smo se zvečer, sidro smo dvignili ob zori Luka Piran, čista, obsijana od ju-‘J®njega sonca, in nekaj majhnih ribiških Čolnov nas je zadnjikrat pozdravilo. Motorna jadrnica »Burju« je zarezala v modri* valove in se ponosno kot labod hitro odmikala od slovenske obale. »BURJA« PRVA LADJA SLOVENSKE MORNARICE Drsela je po morski gladini, lahkotno in elegantno. Sedel sem na umetniško izrezanem kljunu in bil neizmerno vesel in ponosen, da mc nosi prva slovenska ladja, ki bo moj desetdnevni dom na naScm Jadranu. Gledal sem to naSo ladjo. Dva jambora, štiri siva jadra, povita kot dete. Od premca do krme vsa prepletena z mrežo vrvi. Le- stve sc vzpenjalo pod vrh jamborov, tja do nisanili zastavic. Na palubi vrvenje. Zagoreli mornarji, prvi slovenski mornarji, mladi, zdravi fantje, v modro belih majicah in zavihanih modlih hlačali, bosi, z vihrajočimi lasmi, *le- legov. čejo vrvi, privezujejo, vpiiejo, tekajo po lestvah in se smejijo. Slike sc vrstijo, druga za drugo. Spominjajo me na romantična potovanja velikh jadrnic, zala, da bi jo že kdaj bičal vihar, da bi jo kdaj neusmiljeno premetavali vulovi. Opazujem mlado posadko. Poslnšam njihovo pesem in občudujem krmarjeve ostre oči in resno kapitanovo lice, ki odmerjajo »Burji« svobodo, smer in varnost. »RIBIČEV« VADEMEKUM Ribiško podjetje »Ribič« iz Pirana je poslalo uredništvu našega lista svoj vademekum. ... Preskrbeli in onremili smo moderno iportno ladjo »Burjo«, ki sprejme v vso oskrbo do 28 oseb. Upoštevajoč prizadevanja pri razširitvi turizma smo se odločili uvesti nov način športnih potovanj. Nuš namen Je omogočiti slehernemu ugodno, ceneno in prijetno potovanje po našem Jadranu. Vabimo Vas . .. Odpotoval sem. Kdo se ne bi odzval takšnemu vabilu. * Razen posadke, ki je štela s kapitanom 10 oseb, so dokaj prostorne kabine zasedli: 6 novinarjev jugoslovanskih časnikov, 2 slovenska filmska snemalca In dva Švicarja, Dunajčan hčerko ter žene nekaterih POMENEK MED ŠTIRIMI OČMI Noč. Milijoni zvezd. Dva ali tri kilometre levo istrska obala. Morja se sko-ro ne sliši. Mirno je. .Luč na jamboru, pri krmilu in v salonu. Prvi dan, prve milje po morju, številni vtisi so skoraj vse potnike nekoliko zmedli. Kako jih ne bi? Toliko je bilo novega, toliko vprašanj, toliko prizorov in lepot, da so oili izmučeni, jezik, oči in Čelo. Ostal sem sam s kapitanom. Sklonjena nad zemljevidom, sva določevala mesta, kjer se bomo ustavljali. Trenutek se mi je zdel primeren zu pospešitev moje radovednosti. Vprašanja: kdo, kje, kdaj, kako, zakaj, so kar deževala. Kapitan mi je prijuzno odgovarjal. »Ko bodo turisti zvedeli za »Burjo« in njene izlete, jih bo zvabilo takšno križarjenje po morju. Koliko bo takšnih izletovf Ali bo pot vedno ista?« Kanitan Vladimir Naglič je odvrnil: ♦Za slavo in popularnost »Burje« me ne skrbi. To je vaše delo. Izletov bo v sezoni več. Sicer pn je to odvisno od številu turistov. Pot bo vedno različna. Obiskovali bomo znane in neznane kraje na Jadranu.« »Na ladji je preskrbljeno tudi za Športno ribištvo. Ali ne?« »Da. Vendur oprema je na prvi vožnji precej pomanjkljiva. Manjkajo nam podvodne maske in puške ter plavuti. Na drugi vožnji bomo vse to že imeli. Mrež, trnkov in drugega pribora pa je za ribiče dovolj.« Kapitan je odprl radio, da bi slišal vremensko napoved za prihodnji dan. Hkrati je vstopil dežurni in uuina po-vedar, kje smo. Se eno vprašanje me Je mučilo. To se mi je zdelo najvažnejše in najpomembnejše za prihodnje potnike na »Burji«. »TovuriŠ kapitan: kolikšna pa bo dnevna oskrbnina na ladji?« »Tisoč dinarjev. To bo dnevna oskrbnina za pot, hrano, lov itd.,« je kratko dejal kapitan in se odpravil na pregledno kontrolo ladje in posadke.« DANES TUKAJ, JUTRI TAM Pusto in dolgočasno bi bilo samo na-. števanie, kje povsod je »liurja« vozila na »Burji« po Jadranu. Zato nnm naj priskoči na pomoč beležnica Švicarja turista, v katero je zupisotal vse pomembne znume- nitosti krojev in mest, ki jih je posnel je organiziralo ribiško podjetje »Ribič«, na nunski trak. Iuhko rečemo, da je odlično uspelo. Res, z ženo in mojih ko- V Piranu mu je bil izredno všeč spomenik skladatelja Tartinija. Ob istrski obali je posnel Rovinj in romantično okolico Crvenega otoka. Tudi Brione je »ujel«. Na Reki se je navdušil nad našimi lenimi ladjami Topusko, Učka, Uži-ce, nad veliko čezoceansko grško ladjo, nad velikimi žerjavi in nad »Slovenijo«, kateri so ob doku čistili velikanski vijak. V Moščcnički dragi je poslikal svoje znance iz Švice. V mestu Cresu pa kameniti živih.ki trg. Kamera njegovega fotografskega aparata je beležila zanimivosti in lepote Jadranskih otokov. Prevzet od lepote Či-katskega zaliva na Lošinju, od prijaznih ljudi na otoku Silbi, je sliical in slikal. Ruševine mesta Zadra in njegov muzej, majhna vasica (Šlandre na otoku Pajf.Uj zaliv Eufemije na Rabu, poko-na Rabu in lopurski ribici. da bo treba dopolniti to in ono, vendar ideja je uresnicenu. Prve izkušnje bodo znatno prispevale, da bo naslednja pot »Burje«, posebno kar se tiče športnega ribištva, mnogo bolj pestra in bogata. Nekaj odgovorov in vtisov, ki sem jih zbral po končanem potovanju: Kapitan: Zadovoljen. Izboljšali bomo, kar sem vam že omenil. Navdušen sem nad prvo vožnjo. Posadka disciplinirana. Krmilar: Lahko je krmilo. »Burja« je poslušna. Kolega: Zelo prijetno propagandno potovanje. Številni vtisi, gradiva za več reportaž. Kuhar odličen. Turist iz Švice: Nepozabno potovanje. Nasvidenje prihodnje letol Deseti dan smo na večer na Reki POIZKUS JE USPEL pališče zadnji posnetki navdušenega švicarskega j tnHstn i dvignili sidro. Luči Reke, Opatije in Mo- ščeničke drage so migotale in ugašale v daljavi. Svetloba zvezd nam je bila Navada ali pa morda dolžnost, kakor mnogo bliže. Svetilniki so nas vodili hočete, je v novinarstvu, da vsak po- vzdolž istrske obale. »Burju« sc je vra-memben dogodek presojamo in kritizi- čala. Rezala je valove, ponosna se je ramo. Za to prvo potovanje, katerega bližala slovenski obali. M. Sattler Osemindvajset oseb, posadka in pot niki, so bili prvi potniki na »Burji ^...... ...... .... na prvem krožnem potovanju po Ja- pomoč beležnica Švicarja turista dranu. f Piran Na pritožbo toženega podjetja J® okrožno sodišče spremenilo to razsodbo okrajnega sodifiča in v eoloti zavrnilo tožbeno zahtevke. To sodi' fiče meni, da so zahtevki toži tel jic neutemeljeni, ker sta na škodo svojega podjetja v letu 1952 zagreSll* kazniva dejanja in ker je bila ž0 takrat podana možnost, da bi ju ^ ’ tožili. Takrat bi jima po čl. 51 točka 1 uredb© o nastanku in prenehanju delovnih odnosov delovno razmerja prenehalo tudi brez odpovedi. Zato ni moč dovoliti, da li bili tožitcljid zdaj v ugodnejšem položaju samo zato, ker sta bili tako spretni, da sta svoja kazniva dejanja prikrivali do začetka leta 1953 in tako ostali v de-iOvnem razmerju do konca obračun, skega obdobja, za katero so nakn :id-no razdelili presežek plačnega sklada. Predsednik Zveznegu vrhovne«11 sodišBa je zahteval zaš&ito zakonitosti proti razsodbi okrožnega sodlšfta, Vrhovno sodiš8e AP Vojvodine pa j® je spremenilo tako, da je odklonil# pritožbo toženega podjotja in potrdilo prvostopno razsodbo okrajneff* sodišča kot pravilno. V obeh primerih gledišča toženega podjetja lo okrožnega sodlšSa niso pravilna in jim nj moS pritrditi. Po predpisih uredbe o razdelitvi plačnega sklada ter o zaslužku delavcev ln uslužbencev gospodarskih podjetij (»Službeni list FLRJ« št. 11/52) imajo delavej 7 taVšnih po 2 o o n n e c S “ S 2 Jlilll l o „s- : i “221 A20 S s M ra o S-iS 4 I I i =tf S g I 2 A fals^^Sas »sagg^-ga rO _ „ 3S43 ■3 1 0 - to' 1.2d g i «5 ' +-»00 d ' © C ' P 2 +? a? gS^ ««"3 SJ.H go. | ,N e T3 OO § ;s «2 S" es< cutsi ss$ aSS23§ 01 1001 ta ‘S r» 3 1 c/jSrtJj j. 3 rt *,® o rt rt Q toU * 3a8 8, l-SiSi^ N 1 £-*§>> '« S? -3 &P 3 rt O ^ 1-3' isl=sa!3 ini«*!«! JO _ ► o 0*5,,H 3 rtOflPcJ Om v.a4».S.- , c«,,-»q1 a*saP1'i53 I § , 3 2 rt fli? > ► Z?co.3 ► ffelfcSS* ss3*sjM"- * aaSss' 2 °£L3S1 i slsf?1 sl! i-9 rf ® I 52 |iJq»:s&-9 3 ^ "3 ”52^3 ca i fli "M rt h a pa 1 N «278 113® n32y'3 J§t» s J *E OS.2 ® u.-SiBfl^aaai ■'^oo2|«S5 SoaA5f«! .0 id§i§s 1 1 Ss J I iir:!1* -1*1:* “•I, S1a55!a5.|S--«|2 2 ■“'5«-3§l8'a ,3 ► ScaSrt-Jo-S di■"►S I rt « «■* go, B-^cn a _ a “ 353i5\^s.^*gS _ 2l O) _ •••'“*# 35 fefl g js* ?3 iJ73^.® « s 3S3Mg>%S3 A o © .^ i^sa-ss I slo rt 'S ©wa o fSJsgil •j?’H.a a a® 1 g®.„ S8..J* ‘ 1 sj-s 'J .® “ ojCS a-.Jgg.i-3 i-RA Ijasfš^l -s\ I . „ ta 03 ‘žSs- i«1 1 Siš* "S *r» *■» rt "3 t fl IsiliP* ■3 jjf® Jj — o« n ■SSn^ 8.0 • “•S *S ® i ® S3 cJo 3 -33 I « o3® J . 0-5 g-^ •? *JŠ -J'f l?.2S-po|S ||5ig«Ir33|S M a 5 tuto 2'3 2-f S|llH * ir* sl s5^i g5.s a5<§^ s s«« ucFfilr »rt *T* n H &f)r>i!2 -•“•tli)—.’® *nC? 3‘“ n!l ”' £■§§>£ šSI S S3|*“f^8 “ •“ "3 lAl «• < O o O 1 tfs a>o» «|g sl3 u Z •i ,. ji « la “is _§! 3-9 “ S a * & .s rt- S-S « •3^ ll.Ul-f M a MhjCMcSO S S S i? S « ^ g sssas 5Ss'g«8|i« O jD O rj H 0» Cl llSl^l s* a'2T§3aS23 v,Sž§e“>,5 2 -^’rt°“'3S « I ^ a alV 5v 0 m ta ® rt rt q _ a H .TU .3>g z.2r? k.£^b £ Aq» in d'O 3 op rtATlial ■gis “2 rt l-Ll- w « 00 I Z'-»M U w -r-, f3 M . PS2 M O . *rj P < t)Q afiiiavJ a; p s®-g52SQ 2 > g « o lasj 'T-Sa-sj'^ s-§h|3o“ 01 «-3-3a^ I •••9 0 o 3 a oj> o - SlHdl h Scwfvs>z?; fcSii 0 d ^ * > H 01 S S. o»fi 1 8,2 rt g« _0 Ok 5 o o d S « = a I -9*3 a a ?-9§ISl O C.SJ Jrt^gikiS I5S-S ■ga .35 -St® s? 2 . s-S® ft2 S s^-- T^1>S°B-3 rt ^ n «>" S li’ o,- g"".®-3 l .sl|^-9® I-©? 2 M H w rt-O rt fl »n- «|3S«5§“§8 >®J4H g s <3 ~® 55 >'3 o I a 11 s-Sa 58-5 Oj «' a te m * C. a) ^.*Šs n ® < O f pC3 1 Oflfl Sort^Q^ £ O. ^-Ms9 5«ž-B" i§ •£ i |S 3 * Ir,Is g3 9 ’3 05 "m •m ^ h rt 5^ "p _ Š-S* ^ a o^gSto-2 rf9 '5.5 M »a o '3 a ■Š~, aS?3s5 r= ^l^rtSS^a ..S-a-SiJ o 2 NhS ® ».■s®S tj G jjCJ a g r-®j . ®-S S3“ JfSJa a.3 Sl-I gl 3 rt» i.s>0 ^ 2Ba ®’B S ss 52 21 sMliMi! iflil!!i|!l!s5: .spt.pMdHW-2«p(SSjH^>oa psa 8 ®8 S8 š ssš asss sgg 12 S 2 SSC -2 S-o ss g •5» p, si 3-£ rt •RS E-* O M -S O So WS o-5' ■as« ž.»3. 8 a 'iSM §.s 3 .S a a- '^S533 ^ 5 1 cj 3 — *° © M-Sa-s ^■s' fi i^41fi3|USii « I« .-aij^s 1 „1 i3i&: oocn 5 — •Bi.a afes ?1S2 a «™ S i&Irt' :m<5£ s xišl=I® aallaižl SoS§®S 533333^ le,2a» a<>o^ ► if5 O S5SS ■a ss |i a$ Js51 H§ 3-9 a| g-3 2^5*1 is-d I! ^3.a 1 S*| j Is ..53 si M 5S^- P»| ®co,S^l ** til fl Q «3 p»1 «rt3 A® t* a sa bc.^i rt , ^ £ 35^ * 1 * • h'3 m >5 S ' I-51ŠS s^ogS-sa 0 ^aa2^ . -*S:3 «4, . »H T3 cj pO fw -^ -* '3 1 *© t> o P ^m-5 i Si ' .2 « S .-a fl o © I ©ra’^,5 . b a a ; ..,g ® — 1 ie fliAj O, >*; rt *, - \ a rt g SJ-J B 8 .IS g s § a 2"5i cf!-^ b ■“II tsilSa-si C >SS®JS3C • 1.11^:34 © U ISJ a OihP hflxa ^<2 6, afioSčaž«'? ssss gss 000 fO JO -»ji o -^i 10 tp lil *$k S§ si -S nis § «"5 ga| f-*.S fl ^5 O 5,3 rt § rt .. 0 s Islt-sl fliii f| § S* -3 =>-3 ^ g 4a 8?'*-® 3 O rr 7-j tSčoj^dČavois ss ss s sd SJS5 S3 3.: M M 6^ U a. jlfci i* ua ll lil H3 s ss d aa ► fl S m oo g S 3|a «-3 AScU Od, o N 2 i ■o §«»<1 a-Srfgjl •2g».9S M OCU — 2 P C3 fl =3 fl'U /?« § 0 Q 2 3 ši-. ■9-S'S o, M rti O ,r>"3 s® Sll33 ?? 9 rt, rt « 52 rt a o«^S 0T30 S «5 t^> QQ asa •r-> rt Vj SB^^a rt .«$3 cm-3. a si a ■ ■3*5 45 I34§I ŠnaM0* S^mggS® ^TJ rt rt S ^ ° 7? a-ls^oslsggo^rt 2°o««^oS§!> 5-g Ig»S.ot«"S“Ea ® SS«^®3iNp rtSal«^ '"SSS.^^n ^SS05 «^5° “ K §•3 g3|rtaffl-8l 2t aža ifiaSJ o "i ^ n -33 « « 3 -."=! T iT^«5Nš'° ®T ^fFSfillsfssSg 5 KJ Oto CLbOttOc-M >ua Ceo i © 'a I S S5 o .. 3.9 a*1'3 «1 S rt SS a “ 2 S-s -t bS g^N II f3.9 si 'o I S M'jj 1 -s1*! lAl$* «itmi w |a ..s.9 tv« rt fl M IT «-3 ga114 O *j-^3 00 . _ rt * rt# I o' fl-H« 2 S •g®2H5oS a 8, rt’o'o'3 gjMoa-satn aaa 1 rf®« fl « (J2 Ms> 53 _-.s.. '03 d ® 9 8'C ■ •5? •S rt Ji Sil, 'asJžašSj ■§31.2 ®-s.a® «■§ K "Tim16. > O a© Mg1?| 3§ŽŠa Ms3-S3 2§i5|wl.- 3as2--5£®-2!3 | M.Shs to« -2e>>oq g S?g3 ss S3 ^3 £523 -rt •H S . s * II a .2? fl 0 S 3 o OP3 K4 i i £§ 4* 1 ®^ g gl3'9| ^oS-SŠ -»Ig® afi 3* llfll mco a*fl'M r=l ^ I 1 h* ili s rt rt I > ■O’1 jf®S. g Rg llŽi * s §3 S s s a i a -J3 8lw ••3 3 ?5 3’Sg S^s 5j4XI rtJSi U« s g ■S 2 ® J23 a a -rj.'® S c3 '7.*^ $ © rt+3 .2 /^IslIžlsSJ a fl « nt« 2 ~ ® S 3 ^ 9 S‘> 3 .. S « 5 «5 o fl sj rt m,§ s« ■3bi>as-3 rt1^ 1 m b * i - •a a 42 -i« „ 1:5z ' *aal5 a ■ rt 3|?H38|§is|>l fn ej^j* .j-3 a S o« id a --„4|Sl,S2i3 |.g| s ||| §s|-Hss|£>IS.s^ gg sggs s as saaa a •Ju'O ► fiol Za 4-» .rt rt •• x£i t> % ?*© © 5*acd ? ■si O -i-g rtfw^ •£ o •**'/! — rt » w co Q P *r» •p-» .(-, — ^ .■9 O rt S83 SSS rtfl 1I3 .3 0 '13 n| © O ^ rt rt 52 rt ^5 |s| -8^*35 Pl^^s-a.^s .gs rt^g 2-a ► °p< g § « a o a 5 Hiifa‘ i^i! ** „ S« S I 3 ® .tl a -a § 64 rt ttS S«fe§* | I Sag © c3 t . j«j rt JI ,_• 1 •»-» rt lil lir?*2S- g^. ai Mafija ►ligžfg 8 gg a sia « d •sj 1 O M 1-5 s -S dfl 3°4 2-91 5-^. S«! a a| am M a %š o a •a ca a M as lisll? ai g,s ^ S* "S “ Srt 3 t« ©•- O fl fH ». e a&a 11 i" aI rt3 Isi" &M* a ga U (n ■—> •2Š .__ 00 'D 3® «a ^ 9 ► ° rt > 2 1 p ali1 III OCQfl 2 .2 ■ ^ o 2 a- «? ..rt So “ g d flfl ^ ao ^ g la 8 lil - aj5 j g « m 2 'S "i a S o rt > d «"■3 A co 8 3:? rt 5 S ■g Irf* 3'S Sc« A P3 §aj ►vSS.S ^*2 S- Sls'51 3&|5lz 050S 1Ž3 . ^1^2»3 =sg o rt c 5 g a< »5 t»'St3 g 8 a a gg aa a a S-Sil 3 a MM • 9 £ * rt S ®3 h!n «3^ .^fa a a« a3a|s rt P ^ Ipfaa .2 A <§■§ © 2 •*d > rt > • h 2 i © -o rt M&-g> 5s>r? a'"0*”’ u® lifl sf d^-rt'3 fl a Jo © rt fl OMOfl N.* i.9 *J-’§ g II ^:^rtl | alSel ■sa&r- •~ © O rM •* ||aj.|g CŠOtBftlfc t> aa o sa g a -a s 5 ° 'H a 2 2^. o cs 'p d .a >N 2 t- .Ort a,oo h > *“* c/) d - O SI§1 a s* 5- S d «-3 o s s s 2: ° o 43-«ž a — 2 u -fl '7 n *■ Mas 2'5* 2 JS-r-S °- 1/1 »sj O £*1 H ■■aa isJ3.a 3-CO ^3 s? * 0 « *Q *- « 2 ‘2 ^ "9 a a 5 o o CD-r' *r* ^ y» 10 CU ,id O J* 4) ^ rt O CJD *■* rt > nx/3 .i=».y vj w 1 1 =»-- • e ? 0000 g O #el pQ (/) ca m fi SP> tm 9 « 4 s" .J?, s A ■š g ► ■» t o ■ts g 2 o ® i S g. 1-° E 2« Žoo!?o 1 1 s 2 a^.^rtiS •* rt 1 - N S rt^°® ■» «J !i a.g'a g «^.rtS|8^;|.! ..--i-’* • a-® S ^="»»■3 cs'3 S g ”8 I.®rt“-3l3& bž“ii!is .9? S a ■5, -m I « o -«1gl--.ll al «^p|ofl>a M- p d- C- rt . - s 2£S8o^||Š S lat: 1 >!l p-b jslalfrf 1 rt XsP 155 rt|3 t Ssjj s^Sslf" IslI^B^Sisl-gš H e>'^3 m03Oh »Q^Pci^043 N O ' IA O v' • - — ssi§'i M —* rt o .CO w CO rt rt ^ g o V i CJ § Sm a i a^r-^ .9 S-Pa S «3 *w S Jfg l-S^.a-24 ^ u O hJ . . •*—» _ •a h ji za š 0 u t! ► CX =3 -3^ 75 S 11 . 0 ©"§ o*Tn P O ™ «-g ® *> Si—. -.5 e> «3-t> S‘2 o a h a a 1? a 2 S seoSm . fl •►-» > O .« ■SSlSgS S 2 ais oj č3 rj ^ »Tj c '2*55 .-5-0 ^•e a-S^ga o „ .«*-a 03 fl) Q) =3 Vr?‘»s >«« fcoiž — ► rt 0)' ._ 03 t «5 —h -.e “‘.Arf^.EL rt* ► >io H 2 ^ 2 Ž--5I** > a- x > a ;55„, rt 83 ._ O rt O -g-s^g® S-*2*-!^p 3 £L‘S?S G) .^>«3 S •*•» di O rt cn o 0 S ^ aaj-o •- >u rt m>w ž ‘9 soS^aa:^ §j4?a>s 1.2.4 § 5-g „ « 5 U 2 .n o-; «2 a w cn rX X rt '2'E»o w_.c5S a>:>2Q J>3a «a g^g cxS o w J5-^ d> o a o o «5 | slo §•21 g M*s -8.-S (A > £-3 > •rt |_, .SL 2 P ■5 S i-2,i.a a* § |ri>“=! P "S li!1!-« 0 a s •£*v ., to T3 ‘H O "-1 ,» g-aJ5.„ *“ v Z? n.® to o ■« S ** 5 * -■a OtJ s,.§ iS 8 “•b. S -a s fl 2. n r? ►2 5 <5 55 a* s«?i a« f4-= kV 03 >J d * >N .2* S "g S®' s*' v t> ^ ._ ® >» ” 3 OT? R s N * '•8 1 V- o o r~* tj s g s-gA^B a 2 fi « z (u so CJ u o b ® •? S A*tf ■f® Š.-2 (n Tt> 3 & •c^S SoS g.^r •*—» •9 q 0.2, Sij “.S o n a 4 a *« CV. M ? 2 ■■3 3 O JJ O‘P 3-“ O ‘S*^- 41 ► 03 ^ •<—> li i* ol>U H& ■s g Sa s« Ji __ o >0 d) ► ■3 X o 3 g ‘m ® rt oj O hi fl) t£-a s o‘:S* fl s.a^ a>S3 t- S G.'rt fl) 0) ^ »H _Q D O 4| -6 _ o.S m W-fl -P *rt ^ fl O _ O o fl.t; 0) u a >n fl; ^1‘S fl o C3 > o tJD C o *- Ch -2^ &► §•§ 4?n: £2 3 "g ?3 -SJ o W1 — o,S o o o g.•S •—*>c« Oh -n c4-5?k0 .,4 RJ V fl} l^^®§--=ys'2 * # ='5‘-5^ a '5._ 73 - - e> 0-^.2,-S > ST dl 3 2 £ IgSi1 2 *-2 fl o -P.-,-a a a 3 .*a CO (A •—» rt ^) o33 -r* V) > a u . o -fl O M •rt Q) ‘3 a 5 2 g' fl a M- rt o> ‘' ► 0) rt^? . •sil 1 fl 0 •rt p gog ■s-l H ^ CX U o|“ •N O n .SL © ^ m fl) J8 •"'S* <8 • •II« ja rt rt «)-Q 3 fl "rt > 3 ••—» N « --i »-J _, rt rt-rt rt hSo u ^ 0) J3 N rt "“*Jd M tn O fl o J3 ** °i o 5 *w S t. $p * — ui ^ O J3 8.8-SS g-g ._ ca 2-2.2 fcj) bD 1- 0 Q3g?w. ^Sia rt M 0 S W) > O II o ^ ■*-* fl) »M Si N.2, o'E •-* fl) A)-5 d, rt o> i> o er u . fl^ rt .23 ^?a i « J • L » 1 . I s|ll-p- ..S'S^SES 2^ o .•S u - ® §“■-11 S;; ss|«|Na*ii •a-ffiS>Sg53%* ~ Z-2 "rlS k ► O c« rtrfl 0 7Z C rt O C'Z~£ N >< a a'S ^2.-0 p.g, .* >3 >-2 ScV‘ 3 ‘-3 C) Njg.^-.rtK .rt, co >0 trt ^ 'rt ja fl k QS|i*i§.sj selili > a SCO » a a 1 g5 | j?§2^ 2 J J ( o “ <“'■■= ! £ a ” -g 1 3 > H ^ ^ & * u fc. *2 5Ž OS © ^ r; 3 a* 5; S " o. o E-išIšTlfl >| 0 sl “.S I-« =S.e-° j fi ;ilfa!lfs ? fl) OlS-* Cfi CO *rt N b rt rt °2 _ »j fl š ^*n tffl a n S *s 5 - .rt fl 0> *S ► •>-< ^4 © M %v* Q w* r>< •3 M? M G* H M ^ o .2, M ^ M -g R .9 a ~ - ._ ► M v« rt •“ "I a ss. .tj ^ w N O •(—* CO o fl '"i 0 s g « --. •-* Cu «1 .fl ‘a m 73 ~7 o S ® a >n q 8 !”3 ► M TD fl £ e ko S 13 , rt ° ^ fl ^ O. t, ► 13.® g ali s ° §.!•*•» ?)s T3 j* •■-, 35 25h ■" Ca rt •r* 1 ^ ® a 2 d5 iž — »2 ‘C fl rt o ^■8 §f! fl o. .3. •rt *2 »M £T ||lI kj wa 1 I-. O -H fl) *M "5} fl .5 »g fl s « “ »- 4) fl w a «•§" _r oj .3*^7 ■^ S g “ g 3-0 fe-a, o g cfiJ g- p. n o *o © o fl >n eu -- c «2 CA N T5 :fl» 3 a 4-S.S . o *rt > rtN ^ ‘"^saa ;« . fl.„ 5f>3 a <9^6 > fl ejfa ■ .< N g ^5 2 g, . ^ » rt 85 IJS«. w §J ^'o*! ^--1^" gl«,. -•-* *• , t O 3 h .S. ... P. 5. fl3 S Jf o 5^ S •i^|i5^«S.s..alAa^a| 'SFA-Š?^^;3«(§2:|| | cn.^Nflj J.dvflS cn T3T3 Q 3 & C ‘ ’AA^Wy/yA/wVSAA/VWAA/WWWW7SAAAWVyAAA^AAAA/VSAWA/WWSAAA/y , J*S S J ///'/'/7VW 6.________________________LJUDSKA PRAVICA-BOEBA_SOBOTA, 7. AVGUSTA lljj O B ZAČETKU XI. MARIBORSKEGA TEDNA Mirirsli tilH-EiiiisM nli Štajerske Štajerska metropola vabi Te dni mineva točno dvaindvajset let, odkar so v Maribora s tuljenjem vseh tovarniških siren, dvejsetlml streli iz možnarjev, kresovi na okoliških gričih in jutranjo budnico naznanili meščanom ln prebivalcem neposrednega mestnega zaledja rojstvo I. Mariborskega tedna. To je bil za tedanje čase in razmere dokaj pomemben dogodek, saj so dotlej prizadevanja in uspehi Mariborčanov m gospodarskem, kulturnem ln športnem področju ostajala leto za letom bolj ali manj neopažena. Zato je že I. Mariborski teden, ki je bil osnovan kot zadruga pod okriljem Tujsko-prometne zveze, zamišljen pa kot velika gospodarska, kulturna in športna revija, vzbudil ogromno zanimanje ne le med Mariborčani in okoličani, marveč tudi med prebivalstvom ostale Štajerske, Prekmurja in Koroške. Tisoči ljudi od blizu in daleč so si namreč z velikim zanimanjem ogledali gozdarsko in arheološko i razstavo ter razstavo konj ame- j riške pasme, jadralnega letalstva ln domače obrti. Tisoča in tisoče bo navdušili koncerti v parku, pa proslava 70-letnice I. sloven-. I skega koncerta v Mariboru, dalje prva nočna nogometna tekma 1 ln tlični korzo. Povrh so razsvet-1 j ljene mestne znamenitost s par-t koan vred dajale Mariboru slo-1 vesno lice. Vrhunec I. Mariborskega tedna pa je vsekakor bila predstava »Prodane neveste« na prostem z veličastnim nastopom 250 pevcev in 100 godbenikov. Tak je bil I. Mariborski teden, ki je potlej postal vsakoletna prireditev. Spričo tega je zajemal vedno širši obseg, vendar je kljub temu imel precej Pred 100 leti Je bil Maribor desetkrat manjši Pred sto leti je bil Maribor majhno mestece, ki se je tesno tiščalo Drave na obeh bregovih. Oba dela mesta je vezal stari dravski most, ki je stal v bližini eedanjega novega pri Glavnem trgu. Leta 1853 je Maribor štel komaj 7500 prebivalcev. V naslednjih desetletjih je število prebivalstva hitro naraščalo. Razvoj mesta je pospeševala porajajoča se industrija. Na teritoriju, ki ga je Maribor zavzemal pred sto leti, je leta 1900 živelo že 34.601 prebivalcev. Za hiter razvoj mesta so nekdanje meje postale pretesne. Večje tovarne so gradili niže ob Dravi, kjer je stekla železnica Dunaj1 —Trst. Mnogo industrijskih podjetij je zraslo v Melju. Ker je tamkaj kmalu zmanjkalo prostora — mesto stiska k Dravi veriga hribov — se je industrija širila ob železniški progi na drugi strani Drave, kjer se odpira široko Dravsko polje. Ob tovarnah so rasle nove stanovanjske hiše. Mesto se je širilo s priključitvijo okoliških naselij. Današnje mesto ima že skoraj 80.000 prebivalcev. Zaradi večjih sprememb mestnega teritorija ni točnih podatkov o naraščanju prebivalstva, ki bi jih bilo moč primerjati Za sedanji teritorij so ohranjeni le podatki o ljudskem štetju leta 1931, ko je mesto štelo 55.255 prebivalcev. Po vojni je naraščajoča industrija pospešila prihod ljudi s podeželja. Leta 1948 je živelo v Mariboru že skoraj 69.000 ljudi, konec lanskega leta pa več kot 77.000. Prebivalstvo še vedno narašča, kajti tudi industrija se hitro razvija. P. dolgo predvsem turistični značaj. Sele peti Teden, leta 1936, je postal v pravem smislu besede velika gospodarska in tudi kulturna prireditev. Odtlej se je razstavni prostor izredno naglo širil, največji napredek pa so v naslednjih dveh letih zabeležili na razstavišču razmeroma že zelo močne tekstilne industrije. Potem je napočilo leto 1939. Na vrsti je bil osmi in zadnji Zato lahko označimo osmi predvojni Mariborski teden predvsem kot veliko nacionalno maniiesta-cijo deset in deseit tisočev zavednih meščanov in okoličanov. i Tako so Mariborčani in pre- i bivalci mestnega zaledja zaključili predvojni niz silno priljubljenih Tednov, ki zdaj v razvitejši obliki privabljajo več in več razstavljalcev in obiskovalcev v industrijski Maribor. Mnogo stanovanj so zgradili, toda Se vedno jih je premalo Mnogi Mariborčani sprašujejo ali le razmišljajo, kdaj bo dovolj stanovanj. Nekateri so v resnici potrebni boljšega stanovanja, kot ga imajo sedaj, drugi pa si žele velike Izbire le iz osebnih razlogov. Nekateri poznavalci stanovanjskih razmer menijo, da izmed Predel Maribora ob levem brega Drave proti vetom predvojni Mariborski teden. Zavedni Mariborčani ga imajo med vsemi prav gotovo v najbolj svetlem spominu. Bil je sicer še vedno bolj razstava in manj komercialni sejem, toda odlikoval se je po odporu proti grozečemu fašizmu. Tako so napredni mladinci s črnilom škropili »belo-nogavičnike«. Poleg običajnih razstav so posebno skrbno uredili jubilejno razstavo mariborskega Narodnega gledališča, ki je obhajalo dvajsetletnico svojega obstoja. »Veliki festival slovenskih narodnih običajev« pa je prerasel v ogorčen nastop proti hitlerjevski grabežljivosti. okoli 4000 proaflcev lahko ostane v svojih sedanjih stanovanjih dobra polovica, le okoli 2000 prošenj bi bilo treba upoštevati kot resne. Zakaj tako pomanjkanje stanovanj? Med zadnjo vojno je bilo v Mariboru 466 hiš popolnoma porušenih, 2290 pa poškodovanih. Čeprav Je bilo pred vojno precej stanovanj nepolno zasedenih, se je vojno opustošenje močno občutilo. Leta 1945 je bilo v Mariboru 6258 uporabnih stanovanjskih hiš s 16.230 stanovanji. V osmih povojnih letih so obnovili ali zgradili le 1368 stanovanj. Nova stanovanja niso niti zdaleč za- dostila potrebam novih prebivalcev ,ki so prišli v Maribor po vojni. Zato je vsako naslednje leto primanjkovalo več stanovanj. Podoba je, da letošnje leto prinaša izboljšanje, ker bodo pri gradnji stanovanjskih hiš precej presegli povojno letno povprečje. Sorazmerje med kapitalno izgradnjo in gradnjo objektov družbenega standarda se je spremenilo za 6 % v korist zadnjega. Gradben« podjetja pa so zadnje mesece zaposlila več delavcev, kot so jih imela lani. Delovni kolektivi mnogih podjetij vlagajo precej svojih sredstev za prosto razpolaganje v gradnjo novih stanovanjskih hiš. Mestni ljudski odbor Maribor pa je ustanovil Sklad za zidanje stanovanjskih hiš, v katerem naj bi se zbirala predvsem sredstva manjših podjetij, ki s svojimi sredstvi letos ne bi mogla začeti graditi večjih hiš; lahko pa vlagajo vsa podjetja. Tudi zasebniki bodo lahko vlagali svoje prihranke in si tako pridobili pravico do novega stanovanja. Vsi vlagatelji bodo imeli pravico, da bodo razpolagali s stanovanji v sorazmerju z vloženimi sredstvi. S sredstvi Sklada bodo že letos začeli graditi dva velika bloka, ki bosta imela 64 stanovanj; morda pa še več, ker se mnoga podjetja še niso odločila. Nekatera večja podjetja pa gradijo sama. Povečani napori in pospešena dejavnost pri gradnji stanovanjskih hiš dajejo upanje, da bo v prihodnjih letih stanovanjska stiska popuš&ala. P. * 4 ogled na Pobrežje izpod železni Skega mostu Mariborski teden je v več ko dveh desetletjih postal tradicionalna prireditev štajerske metropole in njenega bogatega zaledja. S svojo veliko gospodarsko razstavo in tte-vilnimi kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami privablja iz raznih krajev ožje domovine in sosednje Hrvatsk* v Maribor tisoče in tisoče obiskovalcev, ki bodo tudi Uto* dobrodošli. Gostoljubna štajerska metropola »i z vsemi močmi prizadeva, da v teh 'dneh ne razočara niti svojih starih znancev in prijateljev niti onih, ki bodo letos prvič nje ni gosti. Mnogo bo k temu pripomoglo gostinstvo, ki je v Mariboru lepo razvito. Nekateri njegovi lokali se merijo z najlepšimi gostinskimi prostori v velikih središčih naše države in Srednje Evrope. To velja v prvi vrsti za »Veliko kavarno« in letni vrt »Revstaracije Branik«, za »Hotel Orel« z lepo teraso in »Kavarno Astorio* z mičnim vrtom. So pa tu še novozgrajeni »Turist hotel«, »Zamorec« in druga gostinska podjetja, ki ne bodo zaostajala v gostoljubnosti xa naj lepšimi lokali. Štajerska metropola, ki slovi predvsem po svoj i izredno razviti industriji, pa je zelo privlačna tudi v turističnem pogledu. Skoz njo teče Drava, obdajajo pa Jo z ene strani vinorodne Slovenske gorice, a z druge zeleno Pohorje. Takšna edinstvena lega navdušuje tisoče in tisoče domačih in tujih turistov, ki jim hkrati ostanejo trajno v spominu l»pote kopališča na Mariborskem otoku, čolnarne na umetnem Brestemiškem jezeru, športnega parka v Ljudskem vrtu in mestnega parka z akvarijem in sneinobelimi labodi-Pohorje — to prelepo pogorje tile Maribora — pa čaka obiskovalce Tedna s svojimi jezeri, osvežujočim zelenjem in številni krasnimi postojankami, med katerimi se uvrščajo na prva mesta »Poštarski dom«, »Železničarski dom« in »Koča ob žičnici«. Skratka — štajerska metropola t svojo prelepo okolico *«*>i/ V. Kavčič VSAK ČETRTE MARIBORČAN 3: ZAPOSLEN V INDUSTRIJI Število delavcev in nameščencev v industriji je letos preseglo 20.000. Največ — 9000 — jih je zaposlenih v tekstilni industriji O razvoju industrije ▼ Mariboru pred vojno ni točnih podatkov. Po naraščanju Itevila prebivaletv« pa ni moč ocenjevati razvoja industrije in njene dejavnosti'. Leta 1946, ko so v vojni poškodovana podjetja v glavnem obnovili, je industrija zaposlila 11.474 delavcev in nameščencev, ki so delali v 28 podjetjih, kar pomeni da je le vsak šesti Mariborčan bil zaposlen v Industrijskem podjetju. V zadnjih sedmih letih »e je v Mariboru razvijala industrija mnogo hitreje kot vsa prejšnja leta. Mnogo podjetij so razširili, ustanovili pa so tudi' osem novih. Število delavcev in nameščencev v industriji je do konca lanskega leta naraslo na 19.000-letos v aprilu pa je že preseglo 20.000. Čeprav prihaja na d«lo v mariborska industrijska jetja nekaj delavcev iz okoliških krajev, je skoraj vsak četrti Mariborčan zaposlen v Indu- striji. Število zaposlenih v vseh gospodarskih dejavnostih pa je v aprilu naraslo na 33 000. Industrija ustvarja 90% narodnega dohodka mesta Maribora. Med industrijskimi strokami v Sloveniji. Kovinska industrij* | pa ima nad polovico osnovnih 1,1 obratnih sredstev, ustvarja P® 30*/« narodnega dohodka. V izvozu Ljudske republik4 Slovenije so bila lani .inardb0^ ska podjetja soudeležena z J2*/?1 Izvozila so za 3365 milijonov narjev.blaga, od tega za več 95°/« tekstilna industrija. K med podjetij drugih strok je n*J' ivefi izvozila Mariborska livarn*' J.once, v&da... Po delu sta potrebna počitek in osvežitev, zato se ljudje radi zatekajo v prirodo. Med vsemi kraji, kamor zahajajo Mariborčani ob sončnih neaeljah, pa tudi po končanem delu, je naj" obiskan Mestni park, ki leži poc hribom, zasajenim z vinsko trto. Mnogi nadaljujejo sprehod do Treh ribnikov, kjer lahko veslajo po mirni, čisti vodi ali se sončijo; če komu začne sonce nagajati, pa se lahko umakne v senco gozdnega drevja. Nekateri odrinejo tudi na hrib Piramido ali Kalvarijo, od koder je lep razgled čez vse mesto, pa tja do tovarne aluminija v Kidričevem, drugi pa do bližnje gostilne, kjer si pogasijo žejo. Poletni sončni dnevi — ki jih ie letos sicer bolj malo — zvabijo mnogo Mariborčanov v kopališče Mariborski otok. Kopali- šče je oddaljeno za celo uro sprehoda od centra mesta, zato se mnogi rajši odpeljejo z avtobusom, ki odpelje z Glavnega trga vsako-uro enkrat. En avtobus pa je premalo za vse ljudi, ki si zažele vode in sonca na Mariborskem otoku; zato vsakdo rajši odrine s kolesom, če ga le ima. Ob nedeljah, ko je naval največji, pa mnogi junaki pešačijo. Vzlic oddaljenosti ob sončim | nin nedeljah je kopališče pre- Labodja idila 1* mariborskega park« napolnjeno, ker je edino letno 1 kopališče v Mariboru. Zmoglji; vost kopališča, ki so ga zgradili pred 24 leti na otoku sredi Drave, je bilo preračunano za 4000 kopalcev; v 120 kabinah je na meščenih 598 »'»naric za shrambo oblek. Za sedajiji Maribor je to že premalo. Tisti, ki bolj ljubijo mir in jim živžav v kopališču ne ugaja, se rajši zatekajo nekoliko dalje k umetnemu jezeru pri Brester-nici, ki je nastalo ob zgraditvi jezu za elektrarno Mariborski otok. Ob jezeru se lahko spočijejo ali pa veslajo v mirni vodi. Ob prostih dnevih Mariborčani odrinejo tudi v planine. V neposredni bližini jugozahodno od mesta se že pričenja Pohorje, ki ima v višini nad 1000 m več planinskih domov. Dostop na Pohorje z mariborski strani pa je bolj težak, zato so začeli gra-diti žičnico za prevoz izletnikov. Mnogi planinci pa se odpeljejo z vlakom v Ruše, od koaer nadaljujejo svoj izlet peš proti Ruški in Mariborski koči ter se po drugi poti vrnejo v mesto. Ko bodo zgrajene boljše prometne zveze na vrh Pohorja, bo ob nedeljah še več Mariborčanov uživalo sveži gorski zrak. I J- Tezno Je bil pred leti 8e docela nepomemben kraj, zdaj pa Je to predmestje Maribora znano ne samo pri nas, ampak tudi v druslh državah po tovarni avtomobilov. — Na sliki: montiranje motorja sta najmočnejši kovinska, ki je konec lanskega leta imela več kot 9000 zaposlenih, in tekstilna., i v kateri je delalo skoraj 6000 Mariborčanov. Ostale stroke> zaposlujejo le po nekaj sto ljudi. Teki lina industrija je lani proizvajala 159 vzorcev tkanin in je i/.delala več kot 24,000.000 kvadratnih metrov, to je skoraj eno } tretjino vse proizvodnje tkanin in sicer za 2,37% skupne vred' nosti. Mariborska podjetja so vozila največ blaga v državi bližnjega vzhoda: v Turčijo 46°/« vsega izvoza — v Sirijo i te smeri Jean Paul Sartre, da je raznolike študije, je predvsem' resničnem piščevem naporu, da 1 Marksistično osvetlil in formuliral vrsto odgovorov na ne* •)J bistvenih vprašanj iz filozo-*Jte, estetike, sociologije in police, posebno pa v prizadevanju, <>a bi opozoril na družbeno ko-rcnite pojave dekadentne misli tilozofiji, umetniško estetskem istvarjanju in družbeno-politič->•' teorijah po svetu ter pouda-; '• specifični odsev vsega tega na ase razmere in pogoje. . lo slednje je zlasti prišlo do ^raz.a v najobširnejšem in znan-7v.Cn? najb°lj doknmentirunem aherlovem eseju O eksisteneia-; 'zmu, sestavl jenem iz dveh de- j °\kakor tudi v polemičnem se-; tavku Prispevek k razčiščevn- j Ju nekaterih pojmov. V prvem i se je Ziherlu posrečilo z analizo azkrajajočega se buržoaznega azreda in z opredelitvijo mesta ^mme buržoazije v tem pro.cesu, akor tudi s posplošen jem nje- j »eksistenca predhodnik esence« in 1,1 ideološko-političnih teženj da »mora biti v vseh naših raz- Pozoriti na družbene korenine iskavaih izhodišče subjektivnost« Ksistencializmn — sodobnega fi- (v programskem delu »Eksisten-°zofskega izraza malomeščanske cializem je humanizem«), Boris c?x‘ricntacijc. V razvijanju svo- Ziherl potem podrobno im uspeš- W ILLIAM SHAKESPEARE: KAKOR VAM DRAGO Poslovenil Oton Župančič, izdala Slovenska matica v Ljubljani 1954 IziTiod na j višjih vrhov v svetovni dvajsetega stoletja, kot je propričlji-hžovnosti je pri nas prav Shake- vo govorila renesančnemu človeku. CT nafiei1 najV°6 bralc6V in vzpod" Komedija Kakor vaun drago je »<1 najboljše slovenske poete, da so ijubka zgodba o dobrih ljudeh, ki hre. 2 v so vnemo in pravim ustvarjal- p©ne po greči in se na poti do nje g(*nzaffnnom loMM prevajanja nje- . bore z malimi in velikimi skrbmi in 1’rešoron, lotil se j težavami, ki jih nevede, včasih za- je tudi Cankar, širokemu krogu ®l(>vonskib bralcev ga je odkril in po-®r®doval s svojimi številnimi prevodi Pravzaprav g©i0 2upančič, tudi Alojz Sadnik ni oetal * ob Shakespearovi ^etnoeti ravnodušen; dano« preva- Shakespeara Matoj Bor in Janez •Shakespearovo ime je najboljši Uorok 7. a nodvoml jlvo umotniAko '■'■arlnoet njegovih dol, tudi tistih, ki jih merjene s shakespearskimi "'eriJi — lahko označili! za »povpreč-I14>* stvaritve njegovega duha. Pr film. fcJ Prizor iz filma »Najboljši med slabimi« Razstav« sodobne nemške umetnosti V Munchenu so odprli te dr razstavo sodobne nemške umet nostL Razstavljajo najugledne.j slikarji, kiparji in grafiki 900 de' Ta doslej največja povojna umet niška razstava v Nemčiji bo odprta do konca septembra. 8 { IPORT IN TElEtNA VZ6PJA ) SOBOTA, 7. AVGUSTA 1954 PRED DR2AVNIM PRVENSTVOM V ATLETIKI Zadnji izpit pred Bernom Državno lahkoatletsko prvenstvo b o danes in jutri v Novem Sadu, to je 18 dni pred nastopom najboljših cvrop skih atletov v Bernu. Na stadionu »Neufeld« bodo 25. avgusta ob 16,35 ste kli s starta maratonci v prvi disciplini evropskega prvenstva. V takem položaju ima državno prvenstvo dvojni pomen. Spričo vzpona Številnih mladih atletov bo boj za naslov najboljšega med mladimi talenti in izkušenimi rekorderji dokaj srdit. Razen tega bodo po prvenstvu določili najboljše reprezentante, ki se bodo udeležili evropskega prvenstva. Doslej si je devet atletov že zagotovilo udeležbo na tem velikem tekmovanju, in sicer: štafeta 4X100 m (Jovanovič, Pecelj, Benjak, Lorger), Lorger v teku na 110 m 'z ovirami, Mihalič v teku na 10.000 m, POSKUS ŠTRITOFA , v družbi Mihaliča, Ccraja, Cetiniča, P° 0d™ Scgedina in Iliča bo nastopil v teku na ' neE, sredKč£ nanra o!?' ™ In 5000 m tudi Drago Štritof, atlet, ki je “|l m ' Damgalovli pa 48,68 ln letos navdušil Francijo ln CSR. Doslej so Izvedli po dva skoka. Martlnovlč Je 31,90 m ln 53,87 m od dolofie- . .. - i 46,23 m. Balkanskih igrah In lUlInVi”« | 'SnJEŽ" deVf Tek na 5000 m bo eden najzanimivejših na prvenstvu. Štritof je pred dvema tednoma tekel na 5000 m 14:29,6 s tako lahkoto, da utegne doseči še boljši rezultat.. Ilič se zadnji Čas resno pripravlja. Tudi on se bo v tem teku nedvomno prizadeval uvrstiti se med najboljše. METALCI MORAJO POTRDITI SVOJE USPEHE Po balkanskih igrah so naši metalci izboljšali svojo formo. Rezultati Vuj kalca Sedekilinl in Mulatkise z 282 oziroma 246 točkami. Mednarodni strelski troboj v Ljubljani S A H Polfinalni turnirji za državno prvenstvo Dober začetek Puca Odlična igra Bideva Jovančič Mugoša v teku na 1500 ra, Marjanovič v ,Q no - , . - skotu v višino, Gubiian v metu kla- č,{a f'°,8 v ,met“ kopja. Šarčev.ča H.92 - J v metu krogle, Krivokapiča 48,94 v met^ diska in zanesljivi meti Pavloviča več kot 66 m vzbujajo optimizem med našimi diva in Milakov v skoku s palico. Toda vsaj že deset do dvanajst atletov se resno poteguje za vozovnico v Bern. Več kot 200 atletov bo nastopilo v devetnajstih disciplinah olimpijskega programa. SPRINTERJI PRED VELIKIM IZPITOM Na startu bodo vsi najboliši šprin-terji. Jovančič, Pecelj in Benjak že vnaprej obetajo zanimiv tek. In ne le to, ta dirka naj da odgovor, kakšno je upanje naše štafete v Bernu. Kot v šprintu, lahko o hudi konkurenci govorimo tudi v teku na 800 m. Grujič bo v močni konkurenci končno poskušal doseči čas 1:51,0. To pa bi že bil soliden rezultat. Predvsem Moguša, za njim pn Vipotnik in Radišič ter cela vrsta mladih tekačev bodo lahko*dosegli dobre rezultate. VI. »BALKANSKI RALLY« Avtomobilisti Grčije, Jugoslavije in Turčije so sklenili nadaljevati tradicijo; letos bo prvikrat po vojni ponovno »Balkanski ra)lly«. Start bo v Atenah in na Bledu. Propa je dolga kakih 1700 km. Lotos bo cilj v Beogradu, sicer pa bo vsako leto cilj izmenoma v eni izmed treh prijateljskih držav Proga RalHyja gre fic® najlepše in najbolj zanimive kraje v naši državi. Tekmovalci, ki bodo štartali na Bledu bodo vozilli mimo Opatije do Plitvic. čez Bihač, .Jajce, Dubrovnik, najboljšimi metalci, Zlasti zanimiv bo nastop najboljših metalcev kladiva Gubijana, Račiča in Gajiča. Pred enim mesecem ie Gajič premagal Gubiiana, na balkanskih igrah pa je Radič sla"il zmago nad doslej v naši državi še nepremaganim Gubijanorn. V metu kladiva lahko torej pričakujemo mete nad 55 m. TROSKOK IN SKOK V DALJINO KRITIČNI DISCIPLINI Letošnja sezona je odkrila več zelo nadarjenih skakalcev v višino in v skoku s palico. To se je pokazalo zlasti v skoku v višino, kjer ie Marjanovič s 195 cm v vodstvu, in v skoku s palico, kjer se mladi Lukman in Skupek postopoma pri-bližujeto rekorderju Milakovu. Žal pa v skokih v daljino in troskoku naši predstavniki ne dosegajo niti svojih lanskih rezultatov. Na prvenstvu v Novem Sadu ne moremo v teh dveh disciplinah pričakovati, da se bodo uveljavili mlaai atleti, toda zadovoljili bi nas tudi uspehi Radovanoviča in Mila-ndviča, ki se jima je na Balkanskih igrah posrečilo premagati najboljše grške in turške skakalce. Rezultati več kot 7,^0 m v skoku v daljino in več kot 14,60 m v troskoku bi bili vsekakor raz-veseljiv^. A. Takač USPEH NAŠIH PADALCEV Pariz, 6. avg. (Tanjug). — Na dru- Danes bo na strelišču ob Dolenjski cesti troboj strelskih reprezentanc Zahodne Nemčije, Slovenije in Hr- ODRED vatske v streljanju precizno malokalibrsko puško, olimpijsko pištolo in z vojaško puško JUTRI DRVENA ZVEZDA „ . . . . tlj dobil tri ln eno lemium. «umu ne*mesec Je Jovčlč dosegel tudi na pr-lige bo v nedeljo dopoldne na Sta- venstvu Srbl1f» v nrvi nolovioii tur- V tekmovanju z vojaško puško dionu Odreda atletski dvoboj ženskih niria izvrstne rezultate Zanimivo 1e bodo sodelovali dve slovenski ekipi ekip Crvene zvezde lz Beograda ln Sa so v tef polfinalni ^UDini ša- ln ena hrvažka ekipa, ker Zapadna Odreda iz Ljubljane V ekipi Crvene hovskt mo1strl na lestvici znatno za- Nemčija po mednarodnem ugovoru zvezde nastopa več znanih državnih ^astl venko Dresenečenle pa SuTkn Pravice tekmovatl z VOJašk° vzbuja slaba uvrstitev novosadskega puško. > rekorderki Radosavljevičev® in Kalu- 5ahov«;ke£?fl mnktra Tota V reprezentanci Slovenije bodo ševičeva. Tudi Odred Ima v svojih mojstra Bore Tota. Vrstni red po IV. kolu: Jovčlč 3,5, Na polfinalnem turnirju v Skop- , mojster Pavle Bidev £ lju sta glavna kandidata za prvo me- I Je P° daljšem presledku vnov i poja sto Puc ln ivkov že takoj v začetku fvl> ' Šahovski i»rent: v polfinalne* prevzela vodstvo Stanje na tabeli po 1®?? « IVU * eni 4^eAi četrtem kplu Izgleda takole: Pirc in ? 7 Preseneča nas, da Je član na Ivkov 3, Marič 2,5 (1), Karaklajič, ?,r.ž\vne repreZentance mo]ster UdoV Martlnovskl 2,5, Sotlrovskl 2 (1), Segi, ?ič trenutno zadnji. Za Udovčiča P Hočevar 2 itd le znano, da skorajda redno začenj* turnirje slabo, zatem pa naglo pte* haja v formo In prodira proti vrhu Uspeh Jovčica v Sarajevu lcstvlce Vrstni red po IV. kolu: mojster Sarajevski polfinale je prinesel 3,5, mojster Djuraševič, mojst®1 velik uspeh mlademu mojstrskemu TraJ k°vic, Dimc, Jerman, Sokolov, kandidatu Jovčlču, ki je od štirih par- T 0rvlh kolih najbolj ugajali Dubrovčani. Igralci »Juga« Imajo malone vse vrline svojih splitskih tekmecev, primanjkuje pa jim rutina Mornarjevih reprezentantov. Toda trener Ciganovlč je zadovoljen, saj so to sami mladi wa- vodilno moštvo na lestvici splitski terpollstl ln najmlajše moštvo na tem Veliko zanimanje za filatelistično razstavo II. jugoslovansko filatelistično razstavo v Ljubljani je obiskalo doslej, sodeč po prodanih vstopnicah, že približno štiri tisoč obiskovalcev. Med njimi jih je dosti lz drugih naših republik, prihajajo pa tudi tujci, ki se mude v Ljubljani ln v naših letoviških krajih, med njiuil Avstrijci, Nemci, Angleži, Francozi in Italijani. Pohvale, ki Jih vpisujejo posamezni obiskovalci V knjigo vtisov in ocen, so kar laskave: Razstava kaže velik napredek ln Je uspešen in pozitiven prispevek naši i kulturni ravni. . Razstava je vredna. ! obiska . . . Razstava je vredna, da bi Jo videla naša mladina . Razstava napravlja na obiskovalca močan vtis . . . Prirediteljem Je ireba čestitati k organizacijski sposobriosti ln k vloženem trudu . . . Die Arsstellung fiz v Beogradu leta 1952 s sliko Beo-Mlt vtel VergnUgen beslchtlgt . . Vsem obiskovalcem ugaja tudi priložnostna spominska znamka s sliko stare Ljubljane, ki je zares lepa. Vso zalogo te znamke, '1 je Izšla v nakladi 45.000 Izvodov, Je nakupila od zvezne poštne uprave Filatelistična zveza Slovenije ln je sed'J Izključno njena last. To pomeni, da se ne bo več ponovil primer, ko so prodajali priložnostno spominsko znamko I. Ju-fiz v Beogradu leta 1952 s sliko eBo-grada v XV. stoletju leto dni pozneje pri poštnem okencu po nominali brez pribitka vstopnine za razstavo. Moti se torej, kdor špekulira, da Jo bp mogel dobiti čez čas samo po nominalni vrednosti. Po končni razstavi znamka tudi ne bo več naprodaj. MORNAR JE VENDARLE NAJBOLJŠI Z razporedom llgašev na lestvici bi morali biti v glavnem vsi zadovoljni. Lestvica je realna. Ugovarjali bi edinole moštvu Grklniča in Luke Ciganoviča. Mornar In Jug zaslužita nhiok-nvaim , , P° svoji sposobnosti boljšo uvrstitev Obiskovalci z dežele, izkoristite za in vse kaže da bosta in pu ogled razstave 25 odstotkov popusta canov?č to tudl dokazni a vri rm>em obr.VK-$ ^ ŽeleZn'Cah 5 tlskovln° deU? tekmovanja, kl^ bo septembS Razstava je odprta le še vključno j „ Večkratni državni prvak je iz-8 t. m. JV Subil prvo mesto v tekmi s svojim I krajevnim tekmecem Jadranom, saj prvenstvu. VEČNO PETI Na čelu »spodnjega doma« Je kot zmeraj zagrebška Mladost Zagrebčani sl vsako leto zaman prizadevajo razbiti »veliko četvorico« z morja, vendar se sedaj uspešno postavljajo po robu napadom ostalih. Miadost bo bržčas tudi letos ostala v zlati sredini. Hercegovci ln KorčuJan! so od lanske sezone napredovali, toda ne toliko, da bi lahko ogrozili pred seboj plasirana moštva. Somborski »Polet« je kvalitetno precej za ostalimi) ln prav nič ne kaže, da se bo poslovil od zadnjega mesta. BLIŽAJO SE RESNE PRIPRAVE ZA TURIN Ze nad mesec dni čaka naše wa- terpoliste evropsko prvenstvo v Turinu. Naloga reprezentantov bo nadvse težavna, ker so se Madžari, Nizozemci, Italijani in Ne.nd temeljito pripravljali, da bi nam odvzeli naslov neuradnega prvaka n zatemnili v Nimwegenu priborjeno slavo. Državno prvenstvo pa je .okazalo, da ne moremo biti docela zadovoljni s formo reprezentantov, zlasti pa ne »standardnih«, če želim.> prikrajšati turinske nasprotnike za zmagoslavje. V Zagrebu nas čakajo resne priprave vse do odhoda v Italijo. Prvenstvene tekme nam niso mogle dati povsem Jasne slike o formi slehernega Izmed 21 poklicanih kandidatov. Interesi klubov so v boju za točke vsiljevali reprezentantom drugačen sistem igre, drugačno mesto v moštvu Iti podobno. Vendar pa smo jasno spoznali, da polovica reprezentantov ni v tisti formi, v kakršni so s tolikšnim uspehom lani branili naše barve. . Izmed sedmorice iz Nlmwegena se I 1e najbolj odlikoval Izvrstni branilec Bakašun. Razen njega so zadovoljili tudi Radonjič, Ježič ln Kurtini. Sta-kula, Kovačič In Vuksanovič pa se bodo morali v Zagrebu krepko potruditi. Izmed ostalih kandidatov so najbolj ugajali Orlič, Frankovlč, Ivkovič in Ježina. lahek trening v obliki počitka. KURTINI NEPREKOSLJIV STRELEC Najboljši strelec je tudi letos »Jovo« Kurtini. V sedmih krogih je dosegel 23 golov. Za njim so se zvrstili Frankovlč (M). Orlič (Jug) 14. Brainovlč (J) 12, Radonjič (N), Ježič (Ml) 10, Cerkovlč (Hn) 8, Roje (J), Ivkovič (Jg) 7 golov itd. LESTVICA: Jadran (S) 7 .5 2 0 28:7 12 Mornar 7 5 1' 44:13 11 Jug 7 5 0 3 *4:11 10 Primorje 7 4 2 1 32:13 • 10 Mladost 7 2 14 23:12 5 Jadran (Hn) 7 2 14 18:29 5 Korčula 7 115 12:55 3 Polet 7 0 0 7 8:79 0 BALINANJE »Rožna Dolina« prvak Ljubljane V četrtek je bilo konfiv. no balinar- v svojih vrstah državnega reprezefl' tanta Sardina, medtem ko je ASK nastopil brez reprezentanta MUlleri* ASK je zmagal z visokim rezultaton) 73 : 55 (34 : 17), kar ustreza kvalitetni razliki obeh nasprotnikov, Montbri’ sona kot ('lana druge francoske 118* in ASK. člana naše zvezne lige. ® tem Je bila potrjena tudi trditev, d* sta naša in francoska košarka na pri” bližno isti ravni, kar Je za nas vse; kakor laskavo, ker so Francozi meiirim ekipam ILIltlJA (LJUBLJANA) — CELJE 14:0 (7:0) Najlepša tekma dneva se Je kon- z lanskega prvenstva po žrebu dolo- fa>a s prepričljivo zmago LJublJanča-čll nasprotnika Zmagovdiec srečanja pov. Uspešni so bili: Los n, Hafner * se Je plasiral v prvo grupo, prema- m Biber 1. ganec pa v drugo. V prvi grupi igrajo dalje po sistemu vsak z vsakim za LJUBLJANA — RUDAR (TRBOVLJE) ni nn« —J _____ , w . . - - plasman od prvega do četrtega mesta, v drugi pa od petega do osmega. V današnjih tekmah so zmagali favoriti, tako da Je sedaj prva grupa, * I ,, t61^-80 lunja Ljubljana, Min- Rudarja je dal Turk, dost in Branik, po kvaliteti za razred boljša od druge. 14:1 (9:0) Tekma Je bila zanimiva. Ljubljana: Volkar 8, Adlešič 3. Vergelj 2, Benedičič 1. Častni gol za MLADOST (KRANJ) 7:4 (2:3) BLED BRANIK (MARIBOR) — PARTIZAN (MUR. SOBOTA) 16:0 (8:0) Mariborčani so Lili ves čas v pre- Mladinska plavalna reprezentanca Jugoslavije, ki bo danes in jutri nastopila proti Avstriji na Dunaju Komisija za sestavo ln pripravo To Je bila igra dveh izenačenih 15?ei*t 1?« ^,iS0n°dUi5COV5.11 s s1^™11?1 f^^^tov ln trener Grklč bosta nasprotnikov, v® prvem polčasu so m?1*« "tJK?, °r,al?ik:^.IS3In"r 7’ Rad' s. TRDE E. M. REMARQUE tovariši B O M A N -■■■ Odšel sem po Georgiea in napotila sva se v kavarno International. Staro, zakajeno luknjo je bilo težko spoznati. Božično drevesce je žarelo in njegova mehka svetloba je odsevala v vseh steklenicah, kozarcih, niklju in bakru točilne mize. Cipe so sedele v večernih oblekah in vse načičkane s ponarejenim nakitom v nestrpnem, pričakovanju okrog skupne mize. Natanko ob osmih je prikorakalo pevsko društvo združenih živinskih trgovcev. Postavili so se po glasovih v vrsto pri vratih, desno prvi tenor, na skrajno levico drugi bas. Stefan Grigoleit, v ovec in trgovec s prašiči, je privlekel iz žepa glasbene vilice in razdelil glasove, potem pa so jo ubrali štiriglasno: »Sveta noč, blažena noč, vse že spi je polnoč, le Devica z Jožefom tam v hlevcu varuje detece nam ...« , »Ganljivo«, je dejala Roza in si obrisala oči. Utihnila je druga kitica. Zadonelo je vihamo ploskanje. Pevsko društvo se je v zahvalo poklonilo. Stefan Grigoleit si je obrisal potno čelo. »Beethoven ostane Beethoven« je rekel. Nihče mu ni ugovarjal. Stefan je spravil robec v žep. »Zdaj pa umo k puškam!« Jedilna miza je bila pogrnjena v veliki društveni sobi. Sredi nje sta se svetlikala na srebrnih pladnjih nad majhnimi špiritnimi kuhalniki rjavo hrusteče oba odojka. V rilčkih sta držala vsak svojo limono, na hrbtih sta imela majhni, goreči smrečici in ničemur več sei nista čudila. Alojz je prišel v novo pobarvanem fraku, kavarnarjevem darilu. Prinesel je pol tucata vrčev najboljše kapljice in jel natakati. Z njim je prišel Potter od pogrebnega zavoda, ki je vodil še sežiganje nekega mrliča. »Mir na zemlji!« je rekel sijajno, segel Rozi v roko in prisedel k njej. Stefan Grigoleit, ki je Georgiea takoj povabil s seboj k mizi, je vstal in imel najkrajši in najlepši govor svojega življenja. Dvignil je čašo z lesketajočim se brinjevcem, se žarečega obraza ozrl na vse strani in vzkliknil: »Na zdravje!« Potem je spet sedel, Alojz pa je prinesel prekajene svinjske noge, kislo zelje in krompir v kosih. Krčmar je pa prišel z velikimi steklenimi vrčki plzenca. »Jej počasi, Georgie«, sem dejal. »Tvoj želodec se mora najprej privaditi mastnemu mesu.« »Jaz se moram sploh najprej privaditi«, je odgovoril in me pogledal. »To gre hitro«, sem rekel. »Samo primerjati človek ne sme, pa gre zmeraj.« Prikimal je in se spet sklonil nad svoj krožnik. « Iznenada je nastal na koncu nize prepir. Slišati je bilo Potter-jev krakajoči glas. Hotel je nazdraviti trgovcu s cigarami Buschu, gostu, toda Busch se je branil z utemeljitvijo, da noče piti, da bi lahko več jedel. »To je neumnost«, je godrnjal Potter. »K jedi je treba vendar piti. Kdor pije, lahko celo več j6.« »Figa!« je zagodrnjal Busch, suh mož visoke postave s ploščatim nosom in naočniki. Potter je vzrojil. »Figa? To praviš meni ti, si^irdokavra?« »Mir!« je zaklical Stefan Grigoleit. »Na božični večer se ne smeta prepirati!« Pustil si je pojasniti, za kaj gre, in izrekel je salomonsko lazsodbo. Zadevo je treba preizkusiti. Pred vsakega obeh prepirljivcev so postavili sklede, polne mesa, krompirja in zelja. Bile so ogromne porcije. Potter je smel k jedi piti, kar je hotel, Busch pa sploh ne. Da bi bila zadeva tudi privlačna, so na oba sklenili stave. Grigoleit je prevzel totalizator. Potter je postavil okrog sebe cel venec s pivom napolnjenih čaš, med njimi pa so stali ko demanti kozarci žlahtne kapljice. Stave so bile sklenjene 3:1 zanj. Potem je Grigoleit startal oba. Busch je zagrizeno jedel, sklonjen nizko nad krožnik. Potter se je boril v odkriti, pokončni drži. Po vsakem požirku je zaklical Buschu radosten »na zdravje«, na katero je le-ta odgovoril s sovražnim pogledom. »Slabo mi postaja«, je rekel Georgie, obrnjen k meni. »Pojdiva ven.« Odvedel sem ga v umivalnico in sedel na stol pred njo, da bi ga počakal. Sladki duh po svečah se je mešal s prasketanjem in vonjem gorečih smrekovih igel. In iznenada se mi je zdelo, da slišim rahle, ljubljene korake, da čutim toplo dihanje in vidim tik pred seboj dvoje oči... DNEVNE NOVICE iioi,?. Društva zobozdravstvenih sl ”cev Slovenije poziva zobozdrav-dplavce, da čimprej pošljejo L,;®ve za udeležbo na širšem stro-RPntUam sest»nku, ki bo od 9 do 12. Sinrm?^18 l" *' v LjhdlJanl v dvorani P,™; alneSfl doma na Miklošičevi 22. sti IT0, da Pošljejo prijave tudi tl-ne PotrebuJelo hotelskih pre-DnniJi? drugih rezervacij, Ker ti 1 Fc„ na železnici ni odobren" sve-,,a° udeležencem, da se poslužujejo skupinskih popustov, užit dopisnim tečajem se hitro na- „ esperanta. Prvo lekcijo pošlje sin,. P>afi'lu 50 din Zveza esperantl- ’ Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. ske ribe?*1 prodajalnicah sveže mor- „Vprava Pekarne »Center«, LJub-v £ 1 ie Preselila lz Rimske c. 2 ^dmjkovo ulico 4, pritličje (Inter-‘ TSS). Začasna telefonska št. 21-737 P E R10 N za fine tkanine! n Obveščamo vse potnike, da se s k„ avSUstom 1954 ukine redna avto-no a pr°6a Koper—Bovec in obrat-1»'.. Jobusua proga bo obratovala 1« L s°botah ln nedeljah z odhodom 1» n?„opra °b 4,50 in lz Bovca ob 10. 10.000 uri. MOTOOC _ MOTOX — MOTOX Je mno slgumo sredstvo, da obvaruje I^uobleko pred molji. v „T°mbola na Ljubljanskem gradu, „ crjd drevoreda, v nedeljo ob 3. url čin. Tombola bo po starem na- , ‘ . Za zabavo bo skrbel znani hu-°rist »Kikiriki«. Za žejne ln lačne grajska restavracija. mariborske vesti - Ažurna lekarna: Sobota, 7. av-Ullca 1254 'ekama *c*y£nltev na Broadway«. darnjk: Ameriški barvni film: pJJftdeče nebo nad Montano«. GBREZJE: Ameriški film: »Tltanik«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU obota, 7. avgusta ob 20. uri: Foerster: M »Gorenjski slavček«. ''edelja, 8 avgusta ob 20. url: Verdi: »Rlgoletto« orek, 10. avgusta ob 20: url: Verdi: ‘Traviata«. dalištprlmeru slabega vremena v gle- R Umetnostna galerija v Mariboru, “trossmayerJeva ulica 6 V nedeljo, dne a. avgusta ob 11. url svečana “tvoritev razstave slovenskega slikar-,"Va ln kiparstva v Mariboru od leta ‘“18 do danes, ki Jo prireja Umetnostna galerija v sodelovanju z DSLU, Pododborom Maribor V Mariboru se Je od 27. VII. do •; Vin, rodilo 31 dečkov ln 33 deklic, ‘orotiu so se: Svetomlr Mojič ln nmiuja 2ivanovič, Ivan Pal ln Zora pttžman, Franc Cafnlk ln Leopoldlna t ,ePink°, stane Hedžet ln Zora Po-uentk, Janez Kocuvan ln Josiplna vernik, Albin Klinar ln Marija Bud-ja, Henrik Sterger in Marija Lovrec, »rane Blažič in Irma Krlstel, Branko iJtozg ln Božldara Ziger, Tomaž Kne-~IC m Matilda Vahe. Ivan Krupah ln £Jna Kalan, Maksimiljan Kobale ln terezija Kamer. Umrli so: Oroslav «akuša, star 73 let: Ivan Podlesnik, L3 let; Stefan Bojnec, 61 .et: Terezija fostružnlk, 61 let: Alojzija Robič, 50 iet; Milan Brence, otrok; Franc Ra-5USa, 78 let;- Katarina ‘lajt, 69 let; *yan Cafuta, 72 let; Ida Kramperger, otr»k, m Marija Pirih, 74. let. RADIO LJUBLJANA Unevnl spored za soboto, 7. avgusta . Poročija ob 5.05, 6.00, 8.00, 13.00, 15 00 17.00, 19.30 in 22 00. * . 5.00—7.00 Dobro Jutro dragi poslu-aicli (Pester glasbeni spored) vmes “ 5.30—5.40 Jutranja telovadba — 6.30 ^.35 Radijski koledar 'n prireditve dneva — 7.00 Pregled tiska — 7.05 Jutranji orkestralni spored (Glazunov, Škerjanc) — 7.30 Za "ospodinje — 7.35 Zabavna glasba, vmes reklame ln objave — 8.10 Pisan spored slovenskih zborov ln samospevov — 8.30 Za pionirje — 8.50—9.00 Zabavna glasba — 12.00 Slovenske narodne pesmi pojeta sopranistka Nada Krakarjeva ln baritonist Miro Gregorin (Prenos iz Maribora) — 12.20 Kmetijski npsvetl — 12.30 Opoldanski koncert — 'stanojlo Radčlč: Koncert za čelo in orkester (Prva izvedba v Radiu Ljubljana) — 13.15 Zabavna glbsba, vmes objave — 13.30 Melodije za razvedrilo — 14.30 Turistična oddaja — 14.40 Poje ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Sko-berneta (Prenos v Zagreb) — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Želeli ste — poslušajtel — 16.00 Utrinki lz literature — Irwlng Washlngton: Zajetni gospod — 16.15 Promenadni koncert (Musorgskl, Liszt, Mascagni, Edward, Wagner) 17.10 V plesnem ritmu — 18.00 Okno v svet: o strateškem pomenu vodikove bombe — 18.10 To ln ono lz arhiva slovenskih narodnih pesmi — 18.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame in objave — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Operetna glasba — 20.30 Pisan sobotni večer — 22.20 Glasbena medigra — 22.30 Oddaja za naše Izseljence — na valu 327,1 m — 23.00 Plesna in zabavna glasba — na valu 202,1, 212,4 m ln na kratkem valu 90,1 MHz — 23.00—24.00 Oddaja za tujino na valu 327,1 m (Prenos lz Zagreba). PERI0N za volno! OPOZORILO Ob priliki poplavne katastrofe v dnevih 4. in 5. junija t. 1. je nastala na osnovnih in obratnih sredstvih gospodarskih organizacij občutna škoda. Pri ocenjevanju ško* de po organih Državnega zavarovalnega zavoda se je ugotovilo, da celotna, po neurju povzročena škoda, ne bo mogla biti krita iz naslova zavarovanja, ker vsa osnovna in obratna sredstva niso bila ali pa so bila nezadostno zavarovana. Pojave nepravilnega zavarovanja zasledimo tudi ob drugih elementarnih nezgodah in nesrečah. Opozarjamo zato vse gospodarske orgnnizacije, ki gospodarijo s sredstvi iz splošne družbene imovi-ne (osnovnimi in obratnimi), kakor tudi vse državne ustanove, da izvedejo zavarovanje po obstoječih ustreznih predpisih in potrebi v izogib škodi, ki ob' elementarnih nezgodah in nesrečah lahko nastane za delovne kolektive in za družbo zaradi nepravilnega zavarovanja, ko celotne nastale škode ni mogoče kriti iz za to odrejenih zavarovalnih fondov. Po določbah 18. člena uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi (Ur. 1. FLRJ št. 51/1953) so gospodarske orgnnizacije dolžne zavarovati osnovna in nedenarna obratna sredstva v višini njihove vrednosti, in sicer: 1.) osnovna sredstva po vred-ugotavljanju vrednosti osnovnih nosti, ugotovljeni po predpisih o sredstev glede na dejstvo, da trpi škodo, prizadejano na osnovnih sredstvih, sama gospodarska orgn nizacija iz sredstev, s katerimi sa- mostojno razpolaga, priporočamo, du se osnovna sredstva zavarujejo po njih tržni vrednosti; 2.) nedenarna obratna sredstva (zaloge blaga, drobnega inventarja i. p.) je treba zavarovati po njih tržni vrednosti; 3.) med obvezno zavarovanje osnovnih in nedenarnih obratnih sredstev v smislu predpisov spadajo poleg požarnega zavarovanja proti škodam zaradi požara in drugih elementarnih nezgod tudi druga zavarovanja, kot je zavarovanje strojev proti poškodbam zaradi strojc-loma, zavarovanje blaga ob kamionskem transportu, vozil proti kasko in jamstvenim škodam, zavarovanje živine zaradi pogina in zasilnega zakola, posevkov in plodov proti škodam zaradi toče itd. Predpise glede zavarovanja naj smiselno uporabljajo tudi finančno samostojni zavodi in državne ustn-nove. Organi finančne inšpekcije bodo nadzirali izvajanje zadevnih predpisov. Stev. V/7 — 875/1 Ljubljana, dne fi. avgusta 1954. gospodarstvo LRS Obiralce« hmelja! Predno odpotujete na obiranje, sl poiščite delo direktno pri hmeljarjih. Odobren Je 25"/» ptfbust po železnici v drugem In tretjem razredu vseh potniških In brzih vlakov iz sleherne železniške postaje Ltudske republike Slovenije ln Narodne republike Hrvatske Ta popust velja za čas od 10. avgusta do vključno 15. sep-tembra 1954. Obiranje hmelja se bo to leto predvidoma pričelo okrog 20. avgusta 1954, vendar Vam bo vsak hmeljar, pri katerem ste si zastgurall delo, se sporočil, kedaj Vam Je odpotovati na obiranje. DROBNI OGLASI TERMOREGULATORJE za regulacijo temperature do 1400" C, tudi pokvarjene — kupimo. Ponudbe na Inštitut za elektrozveze, p p. 247, Ljubljana — 2644 POTREBUJEMO za takojšen nastop: 3 polirje, 10 zidarjev, 6 tesarjev ln večje število težakov. — Terenski dodatki za vse sezonske delavce odobreni! — Stanovanje za samce preskrbljeno! — Naslov v podružnici »Ljudske pravice-Borbe« — Trbovlje. — 3000 llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll % »LETNI KINO BEŽIGRAD« Tl Ameriški barvni film »Majboliši od slabih« Tednik. Predstava ob 20.30 Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Vsak naročnik »Ljudske pravice-Borbet: ima od 8. do 18. VIII. pravico do brezplačnega malega oglasa GOSPODINJSKO POMOČNICO, samostojno, sprejmemo k 3-članski družini. Naslov v podružnici »Ljudske pravlce-Borbe v Trbovljah. — 3001 zadruzna mlekarna o. z. z., Novo mesto, preklicuje evidenčno tablico za kamion S-3G10, katera Je bila Izgubljena ln Jo s tem proglaša za neveljavno STROJNE KLJUČAVNIČARJE IN STRUGARJE s primemo kvalifikacijo sprejme »ZlCNICA«, Ljubljana. Tržaška cesta 69. — Nastop službe takoj — Plača po tarifnem pravilniku! Za svilo, nylon, perlon P ERI 0 N Pri odhodu na delo naj sl nabi-rnlcl nabavijo celo železniško vozno karto ln še posebni obrazec K-13, katerega Izpolnijo ln ga dajo potrditi na vstopni železniški postaji. 2elcznlško karto ln potrjeni obrazec K-13 morajo obiralci skrbno hraniti, ker dobijo na podlagi teh znižano vožnjo za nazaj. Pri povratku Vam bo obrazec K-13 potrdil Ilirieljarskl odbor v Žalcu odnosno kmetijske zadruge, na katerih področjih boste obirali hmelj, nakar dobite pri povratni železniški postaji na podlagi stare železniške karte In potrjenega obrazca K-13 polovični vozni listek za nazaj. Za obiranje hmelja bo prejel obiralec pri celi hrani 25 din, brez hrane pa 32 din od enega škafa pravilno obranega hmelja. IZ pisarne Hmeljarskega odbora OZZ Žalec vojna posta Stev. 4927 NEVERKE razpisuje NATEČAJ za sprejem v službo: strojnega inženirja z 10-Ietno prakso, za dolžnost glavnega inženirja strojnega inženirja s 5-letno prakso, za dolžnost načelnika tehnične priprave Osnovna ln dopolnilna plača po uredbi STANOVANJE ZAGOTOVLJENOI Ponudbe z obširnim življenjepisom ln opisom dosedanjega službovanja ter prepisom diplome pošljite na gornji naslov. Prošnje sprejemamo do 1. septembra 1954. — Nastop po pozivu! IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII KINO »KOMUNA« mehiški film »RIO ESG0NCI90« Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllUl KINO »UNION«: Meh. film »La red«. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od »4 dalje. KINO »SLOGA«: Angleški barvni film »Rdeči gusar«. Predstave ob 16, 18 ln 20. Ob 10 dopoldne matineja Istega filma. Prodaja vstopnic za matinejo od 9—10, za popoldanske predstave pa od 14 dalje. KINO »SOCA«: Italijanski film »Sanjala sem o raju«. Tednik. Predstave ob 18 ln 20 Prodaja vstopnic od 16 dalje LETNI KINO »TABOR«: Angl. barvni film »Afriška kraljica«. Tednik. — Predstava ob 20.30 Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave LETNI KINO »JLA«: Zaprto. LJUDSKA UNIVERZA sindikata DOZ, Miklošičeva c 19 predvaja ameriški dokumentarni film »Uvod v vojno« (III del filma »Zakaj smo se borili«) Predstavi ob 18 ln 20. — Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. JESENICE: »RADIO«: Francoski film »Človek mojega življenja. Predstavi ob 18 Ln 20. »PLAVŽ«: Angleški film »Odveden«. Predstavi ob 18 in 20. CELJE: »UNION«: Mehiški film »Večno tvoja«. Predstavi ob 18 ln 20. »PLAVŽ«: Ameriški barvni film »Čarobni fižol« Predstava ob 18.15. »LETNI KINO«; Ameriški barvni film »Čarobni fižol«. Predstava ob 20.15. KRANJ: »STORŽIČ«: Angleški film »Rumeni metulj«. Predstavi ob 18 I ln 20. LETNI KINO »PARTIZAN«: Ameriški barvni film »Scaramouche«. i »SVOBODA«: Angleški film »Zlata mrzlica«. Predstavi ob 18 ln 20. Illllllllllllllltlllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIII KINO »TRIGLAV« Francoski film Pariz poje Tednik: Filmske novosti Stev. 29. Pojejo znani pevci, glavne vloge Igrajo Raymond Souplex, Lucle Baroux ln drugi. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii KINO »SISKA« Berite »Ljudsko pravico Borbo« in postali boste njen naročnik Umili so v Ljubljani Mogolič Ivanka, upokojenka. Pogreb bo danes, v soboto, ob 15. uri na Zalah. Rozman Uršula, gospodinja. Pogreb bo danes, v soboto, ob 15.30 na Žalah. Vrllnšek Zdravko, uslužbenec. Pogreb bo danes, v soboto, ob 16. url na Zalah. Bizjak Marija, gospodinja. Pogreb bo danes, v soboto, ob 16.30 na Zalah. Kos Ivana, gospodinja. Pogreb bo danes, v soboto, ob 17. url na Zalah. ameriški barVhl film Rdeči gusar" 99 V glavni vlogi Burt Lancaster ln Eva Bartok. — Predstave ob 16, 18 ln 20. — Prodaja vstopnic od 15 dalje. mniiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimminMiiiiiMiiiiiiiinnmmiimn : Splošna bolnišnica v Ptuju j ŽELEZARNA JESENICE sprejme takoj v tehnični biro kapitalne izgradnje več tehnikov-konstrukterjev z najmanj 5-letno prakso. • j Ponudbe z opisom dosedanje prakse in življenjepisom je ! treba poslati na personalni oddelek Železarne Jesenice, t Instalacijsko podjetje »TOPLOVOD«, Ljubljana Crtomirova ulica 6 sprejme takoj v službo: strojnega inženirja, dva strojna tehnika za projektiranje in operativno vodstvo vodovodnih in toplovodnih instalacij, večje število vajencev za instalacijo vodovoda, centralne kurjave in elektrike, ključavničarstvo — in Vajenca za modelno mizarstvo. Plača po dogovoru oziroma tarifnem pravilniku. Interesenti naj se takoj javijo v sekretariatu podjetja. razpisuje mesto knjigovodje • Prednost imajo tisti, ki imajo daljšo prakso. • Prošnjo vložite na upravo bolnišnice do 15. avgusta 1954. PRODAMO REZERVNE DELE tovornika Tatra-Diesel 10 ton in tovornika Diamond. Informacije pismeno ali osebno v transportnem oddelku RUDNIKA SVINCA IN TOPILNICE — MEŽICA Obiščite nas na Mariborskem tednu, paviljon 6|D Tovarna /P " »!K JSLM9 \4>4 M«. ŠIP" .f„4 * •r.'*.«-. • - Instalacijsko podjetje »TOPLOVOD«, Ljubljana Crtomirova ulica 6 sprejme takoj v službo: materialnega knjigovodjo (knjigovodkinjo), uslužbenca (uslužbenko) z dovršeno ekonomsko srednjo šolo ali njej enako — in skladiščnika za elektromaterial, ki bi bil sposoben vršiti tudi nabavo tega materiala. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe pošljite na Instalacijsko podjetje »Toplovod«, Ljubljana, direkcija, Crtomirova ulica 6. Železarna Smederevo kupi: kladivo »AJAKS«, teža bata 150 kg štiri kladiva »AJAKS«. teža bata 200 kg kladivo »AJAKS«, teža bata 250 kg stružnico, višina konic 500 mm, dolžina 3000 mm stružnico za epruvete, višina konic 160 mm, dolžina 500 mm kratki skobelnl stroj, hoda 600 mm kratki skobelnl stroj, hoda 300 mm stebrlčastl vrtalni stroj ca luknje do 20 mm premera stebrlčastl vrtalni stroj za luknje do 25 mm premera dvostebrno kolonasto stiskalnico, ICO ton pritiska, z ekscentrom dvostebrno kolenasto stiskalnico, 200 do 250 ton pritiska, z ekscentrom Vincent stiskalnico, .00 ton motorne škarje za rezanje ploče-, vlne do 3 mm, dolžina noža 1000 mm rezkalnl stroj, horizontalni, dolžine 600 mm Ponudbe z označbo glavnih značilnosti ln cene pošljite takoj na gornji naslovi Oglašujte v našem listu! Tovarna umetnih brusov Maribor Tržaška cesta 60 - telefon 20-58 - brzojavni naslov: SWATY O Poslovalnica: BEOGRAD, Prizrenska ulica 1, telefon 24-511 1879 \ 1954 proizvaja UMETNE BRUSE z zaščitnim znakom znamko RAPID ALUMIN vseh oblik in dimenzij za vse panoge industrije, obrti, poljedelstvo, gozdarstvo in široko potrošnjo Obiščite nas na Mariborskem tednu! Razstavljamo v prostoru E 14 iIMM iO c IZ NAilH KRAJEV ) SOBOTA, 7. AVGUSTA 19&4 Tri možnosti za sol ogofsfoa o S oo Zaradi slabega vremena in drugih vzrokov je letošnji pridelek svilenih zapredkov za eno tretjino manjši od lanskega — Na konferenci pridelovalcev iz vse države, ki bo septembra v Pančevu, bodo razpravljali tudi o bodočnosti svilogojstva na Primorskem. Slabo vreme in pozna pomlad sta letos tudi svilogojstvu v Slovenskem Primorju prizadejala veliko škodo. Proizvodnja svilenih **predkov je za eno tretjino manJJta od lanske. V primeri s 6600 kilogrami v lanskem letu so letos pridelali le 4388 kilogramov svilenih zapredkov. Od teh je bilo zastopnikov vseh sviloprejcev v Pančevu predlagal, da bi na Primorskem gojili sviloprejčno seme za vso državo. Tako se bi postaja z denarjem vseh jugoslovanskih pridelovalcev lahko znatno razširila in v perspektivi prerasla v inštitut za semenogojstvo. Če ta predlog ne bi prodrl, se razooi Primorju svilogojstvo na Primorskem vse možnosti. V desetih letih bi lahko povečali pridelek do 5000 kilogramov naravne svile. Z razmeroma majhnimi stroški bi lahko osvojili proizvodnjo umetnih vlaken, iz odpadkov naravne svile pa začeli izdelovati rute, robce, šap svilene tkanine in ostalo drobno galanterijsko blago. Tako bi dobilo zaposlitev znatno število žensk iz pasivnih kraških krajev. V kolikor bi se oba načrta izjalovila, pa preostaja svilogojstvu v Slovenskem Primorju še zadnja, najslabša rešitev. Priključilo bi se kot stranska veja kmetijske dejavnosti Vinarsko-sadjarski postaji v Šempetru ter dopolnjevalo pptrebe ostalih jugoslovanskih svilogojnih središč. M. D. Na Črni prsti bodo odprli planinsko kočo Planinsko društvo Moste na Soči si že dve leti prizadeva, da bi obnovilo na Cmi prsti uničeno planinsko kočo. Z gradnjo so imeli mnogo težav, toda po zaslugi požrtvovalnih in vztrajnih članov se jim je posrečilo začeti kočo graditi in te dni dela zaključujejo. Planinsko kočo bodo odprli v drugi polovici avgusta. I Prepričani smo, da bo ta dan na Črno prst prispelo veliko planin-! cev iin drugih delovnih ljudi. : Upamo, da v bodoče na Črni prsti ne bo manjkalo izletnikov, saj 1 lahko pridejo z malo napora iz Baške doline kot iz Bohinja. Da bo koča na Črni prsti zgrajena, je predvsem zasluga Planinske zveze, ki je dala za gradnjo denar, ljudske oblasti, ki podpira planinstvo, prav tako pa tudi nekaterih kolektivov in posameznih članov, ki so s prostovoljnim delom mnogo pomagali pri gradnji. M. I. Spominska plošča na »Pohorski partizanski tiskarni« Ko so to nedeljo v Gornjem Gra- ne proslave v Zg. Savinjski dolini, du slavili občinski praznik, v dru- je pod vodstvom Jože Skrinarja so-gih krajih Zgornje Savinjske doline deloval tudi pevski zbor »Zarja« iz pa 10-Ietnico osvoboditve, so v Trbovelj. Skoraj vsi člani tega pev-mnngiti krajih na zgodovinskih me- skega zbora zo bili v letu 1944 bor- LEPA SPOMINSKA SVEČANOST NA KUMU V spomin v NOV padlim planincem Trbovlje- 6. avgusta — Za zaklju- tako radi vračajo vsi preživeli borci ček planinskega tedna, ki ga je v mi- in revolucionarji, zato na teh mestih nulem tednu organiziralo Planinsko ohranjajo vedno žive borbene tra-društvo »Kum« v Trbovljah, je bila a.cije. to nedeljo na Kumu prisrčna pla ninska slovesnost. Na novi planinski postojanki, ki jo marljivi člani društva letos opremljajo in notranje urejajo, so odkrili spominsko ploščo v NOV padlim planincem. Na plošči, ki Nedeljsko slovesnost, ki se je je udeležilo lepo število planincev iz Trbovelj in drugih krajev Zasavja, je pred planinskim domom odprl podpredsednik planinskega društva »Kum« tov. Rudi Dolničar. V tem tre< Pogled na enega številnih murvi nih nasadov na Krasu blizu vasi Brestovica 271 kg zapredkov III. vrste, ki so pravzaprav že škartno blago. Pridelek je odkupovala kme-tijsko-vrtnarska zadruga v Šempetru pri Novi Gorici, ki je plačevala prvovrstne svilene zapredke po 530 din, drugovrstne po 350 din in tretje vrste le po 100 dinarjev za kilogram. Okoli 200 rejcem so izplačali skupaj približno 2 milijona 515 tisoč din, kar je znatno manj kot lani. Največji pridelek je imel Franc ; Knez iz Tubelj na Krasu, ki je . vzredil 60 kilogramov svilenih I zapredkov: 50 kg prvovrstnih, ' 6 kg drugovrstnih ter 4 kilograme tretje vrste. Letošnji pridelek je mnogo manjši tudi zato, ker postaja zaradi visokih uvoznih faktorjev ni mogla nabaviti prvovrstnega inozemskega semena, marveč se je morala zadovoljiti z domačim, francoskega izvora. Razen tega nima za sodobno svilogojstvo po-i trebnih naprav kot so skladišče, hladilne naprave za prezimovanje semena ter končno sušilnica. Krivična meja je Primorski tudi glede tega napravila veliko škodo, ker je večina svilogojnih naprav ostala onstran meje v Kr-minu. Za sušenje svilenih zapredkov so prisiljeni že nekaj let uporabljati skrajno neprimerno In slabo opremljeno lesno sušilnico v kromberški tovarni pohištva. Dokler ne bodo na razpolago potrebna sredstva za moderniziranje proizvodnje in opremo svilogojne postaje, si je težko zamišljati večji napredek svilogojstva. Da bi nekako prišli iz zagate, v kateri je svilogojstvo v Sloven je vklesan spominski izrezek: »Moči, okrepljene v planini, moči podarjene domovini!« S takim kratkim izrekom so planinci podčrtali tisto značilno i vlogo planin v razvoju zasavskega bodo poskušali postaviti na last- proletariata, ko so bile prav planine ne noge S tem, da bi zgradili po- poslednje zatočišče, kjer so se lahko t svobodno shajali revolucionarji. Prav trebno sušilnico, razvijalnico ter zasavske planine, Mrzlica, Kal, Kum manjšo predilnico in tkalnico za in Sv. Planina, so telesno in duhovno svilene tkanine i krepile revirskega delovnega človeka, j prav v teh planinah so se v domovin-Zaradi milega, skoraj sredo- Ski vojni zbrale prve udarne partl-zemskega podnebja, večstoletne ?anske enote in odtod so zagrmele . . . .i ' _ . . , prve partizanske puške proti okupa- tradicije in drugih pogojev ima torju. Zato se na ta mesta vsa ta leta Jeseniška Železarna si prizadeva poceniti proizvodnjo so jo izdelali nekateri člani društva, nutku je začelo nad Kumom v niz- ^em Jetu krožlt, ietaio, s katerim Je priletel iz Ljubljane tehnični vodjai . v tUUirni trboveljskega Aero kluba Rudi Ja-| tizanska tiskarnn«. V tej tiskarni, pelj. Po nekaj krogih nad Kumom I okoli katere so Nemci zaman vOh- so iz letala spustili na kraj sloves-1 .. .. . . odkrili, so' nekaj nosti lovorjev venec v počastitev 1lau ler J® padlih planincev. V spominskem go- časa tiskali tudi »Ljudsko pravico«, »Slov. poročevalca«, »Kmečki glas* ter druge partizanske tiske in na- r»dno osvobodilne tekste. »Parti- — , ■ , zanski tisk je bil takrat naš krepki skega društva iz Zagorja pa je zapel v-im Sn zdni padlim planlncem-borcem najprej ža- soborec za svobodo , vam e j lostlnko, nato pa še nekaj pesmi, i ljudje povedo v teh krajih, ko Zdaj so na vseh zasavskih pošto-, znfn0 pripovedovati svoje spomine Jankah, na Mrzlici, Kumu in Sv. Gori, I . * , . k . Smiklavžu de- vzidane plošče v spomin v NOV pad- na tiste fini, ko je ajnm.ni lim planincem. Na Partizanskem vrhu lovala partizanska tiskarna, pa nosi planinski počitniški dom ru- nedeljskem odkritju plošče Salamonu.6 P° P£>dlem Smiklavžu, ki je bilo le del sploš- Spominska plošča na »Pohorski tiskarni« stih in poslopjih odkrili spomin- 1 ci NOV v raznih krajih Zg. Savinjske plošče Tako so med drugim ske doline. To nedeljo je bila na na hiši Franceta Encija v Smiklav- obisku v Zg. Savinjski dolini tudi žu 26 pri Novi Štifti odkrili ploščo celotna delavska godba »Svobode« v spomin na leto 1944, ko je po iz Trbovelj, ki je bila v letu 1944 osvoboditvi Zg. Savinjske doline ena izmed najbolj aktivnih parti-delovala v tej hiši »Pohorska par- j zanskih godb na osvobojenem ................... ” ! ozemlju Zg. Savinjske doline. padlih planincev. V spo; voru Je nato predsednik društva Slavko Borštnar poudaril domovinsko ljubezen in junaštvo premnogih planincev, ki so darovali svoja življenja v boju za svobodo. Oktet planin Vsakoletni n8vi objekti, ki jih gradi železarna, večajo njeno kapaciteto. Hkrati pa raste, razumljivo, tudi potrošnja raznih surovin. V interesu pocenitve proizvodnih stroškov se železarna bavi s proučevanjem uporabljanja cenejših oziroma domačih surovin. I)a bi mogla nalogo uspešno izvajati, je bil v začetku leta na iniciativo upravnega odbora ustanovljen pri železarni poseben oddelek, v katerem delajo inženirji podjetja, pod naslovom »Biro za napredek proizvodnje«. Biro je začel razmišljati, kako bi uporabo trboveljskega premoga, ki ga je zmeraj manj, nadomestili z velenjskim lignitom. Po prvih uspelih poizkusih uplinjevanja velenjskega lignita so dosegli izredno lepe uspehe. Pri malenkostno nižji kalorični vrednosti je kakovost plina velenjskega lignita boljša glede vsebova-nja žvepla. Za dosego enakega učinka je potrebno približno 15—17 odstotkov več premoga, toda velenjski premog je pri enakem toplotnem učinku za 26,2 odstotkov cenejši. Zato so začeli lignit že uporabljati v generatorskih napravah uspešno raziskoval še več drugih racionalizacij. Tako n. pr. so v jeklarni naredili poizkuse, kako povečati storilnost peči z dodatnim kurjenjem z butan oziroma propan plinom. Vse kaže, da bodo tudi ti poiskusi uspešni. Da bi zmanjšali porabo kokil, (posebnih posod, v katere vlivajo tekoče jeklo) so jih rekonstruirali in poiskusi kažejo, da se bo potrošnja kokil pocenila za približno milijon din letno. V sodelovanju s tovarno »Color« v Medvodah so izdelali več vrst ko-kilnih lakov, kakršne je morala železarna vedno uvažati. Ti laki so izdelani iz domačih surovin in se kakovostno precej približujejo inozemskim. Vse to bo koristilo pocenitvi naših jeklarskih proizvodov. F. M. Pred planinskim domom rudarjev na Kumu OD VSEPOVSOD KRANJ _ . . , . l i j," šamotarne, postopoma pa ga bodo Skem Primorju ze nekaj let, bo , uyaj tudi. v generatorje inženir Evgen Mayer upravnik , |h obr’atov svilogojne postaje na Pristavi pn Novi Gorici, na bližnjem sestanku Razen omenjenega pa je biro Kamen do kamna-palača! Dne 12. avgusta letos, ko bo v Ribnici na Pohorju občinski praznik prvega napada partizanov na vas Ribnico, bodo tudi dokončali glavna dela na zadružnem domu, ki ga gradijo dve leti. Deset let Je minulo, «ar so parti- , poti, da ni prevzela nadaljevanje zani razstrelili bivšo občinsko hišo in gradnje domača Kmetijska zadruga, ljudsko šolo, v kateri je imel Oku- Tako je delo sicer počasi, toda so-pator svoje orožnike Ljudsko šolo so lidno napredovalo in v letošnji jeseni takoj po osvoboditvi obnovili in leta se bodo lahko preselili v dom vsi 1946 je v njej že ponovno stekel redni uradi. pouk V tistem času Je bilo po vsej | V zadružnem domu »o te pisarne državi veliko govorjenja o zadruž- KZ in občine, sedaj se oo pa vselila n Ih domovih, vendar se Ribničani še pošta. Opremili jo bodo poštarji niso mogli prav razgibati in so naj- popolnoma sami. Razen te bo še ve-boli ugoden čas ža gradnjo zamudili, lika sejna dvorana v pritličju, ki bo Tako so sredi vasi ležale polnih šest1 prav dobrodoSla vsem organizacijam let razvaline bivše občinske hiše, ki in tudi Ljudski univerzi, ter ordtna- 50 Jih vaščani le počasi čistili. Na mnogih množičnih sestankih so razpravljali o tem, vendar niso prišli do nobenih pravih sklepov. Sele leta 1951 so se domenili, da bodo na temeljih stare občinske hiše sezidali zadružni dom. v njem bi naj imeli prostor vsi uradi, kolikor Jih Je v vasi. Za načrte so naprositi prijaznega tng. arh, Hcrbk, 24-i etui rudar Trbovelj se je v četrtek 5. avgusta obesil v pozdu blizu va*i Praproče. Iz dosedaj &e neznanih vzrokov jo mladenič že dvakrat poskušal napraviti samomor, vendar so ga obakrat robili. IZOLA streho ln dozidati zadružnemu domu lepo dvorano za kino, z vrtilnim odrom za svoje dramatsko udejstvovanje. Naj omenim še nekoliko številk, ki so kar neverjetne, a mi Jih je potrdil prav tov. Vetušek, ki vodi grad- in vrtnarji so si takoj zagotovili stalna mesta v tržnici. Kamniške gospodinje so tržnice zelo vesele, zlasti še, ker bo zdaj tržni dan vsak dan razen ob nedeljah ln državnih praznikih. * Končno je prišla na vrsto tudi ureditev Glavnega trga. Mestna občl- njo. Po načrtih ing arh., bi naj znašali stroški za gradnjo približno 40 na je sklenila pogodbo s podjetjem milijonov din. Ribničani so si pa »Slovenija-ceste«, da bo po načrtih zgradili svoj dom z dejansko vsoto — arhitehta ing. Bitenca asfaltiralo in 5 milijonov dim Vsekakor velika raz- uredilo trg. Delati so že začeli in lika ln vredna posnemanjal Dokazali predvidevajo, da bo do konca septem- bil do 1 .novembra tudi pod streho, so resnico našega pregovora: Zrno do bra trg urejen. Prihodnje leto pa Konec leta pa so tudi vsi krediti po- zrna pogača — kamen do kamna — bodo tu postavili lep kamnit vodnjak, šli ln leta 1953 bi vse ustalo na pol palačal F. ' C. Pred vojno so imeli v Grčaricah Gasilski dom, ki je vzllc vojni vihri i „ ____ ostal nepoškodovan Leta 1947 ga je Telesno vzgojno društvo Partizan tedanja gozdna uprava, ne da bi Izola je minuli mesec organiziralo vprašala gasilsko organizacijo, poru- 20-dnevno taborjenje najboljših cia-šila ln uporabila gradivo v druge nov društva v Bohinju. Taborilo je: ^ namene. V Grčaricah pa gasilski dom mladincev in mladink italijanske na-nujno potrebulejo za shrambo gasil- rodnosti. Taborjenje je imelo namen, skega orodja ln opreme Zdaj shra- da se mladina spozna s prlrodnlm njujejo gasilsko orodje, Je vredno lepotami Slovenije ter da ..ih še bolj več kot milijon dinarjev, v neki ba- vključijo v društveno življenje Dru-rakl, ki je slabo zavarovana. V njej štvo Partizan v Izoli Je še zelo mlado Imajo shranjeno tudi razstrelivo ln ln še nima telovadne tradicije. ven-vžigalnike, čeprav bi to morali hra- dar pa so letošnji republiški in okraj-nitl vsako posebej. Za gradnjo nove- ni zlet ter uspela telovadna akademl-ga gasilskega doma sta se zavzeli ja dokazali, da ima društvo lepe po-gasilska organizacija v Grčaricah in goje za razvoj. okrajna zveza v Kočevju. Gasilci Tudi na taborjenju so bili mladin-upajo, da bodo v dog'ednem času cl zelo zadovoljni ln so se vrnili do-uveljavill svoje pravice ter zgradili mov polni dobrih vtisov, hkrati pa Je ln uredili gasilski dom. društvo dobilo novo zaupanje pri D. starših in mladini. R. M. KRMELJ Pred dnevi so pričeli v Krmelju PREDDV OR in okolici zbirati prijave za udeležbo na velikem partizanske.n slavju na v Preddvoru se SZDL pripravlja Ostrožnem. Pričakujejo, da pojde na na občinski praznik, ki bo 3. oktobra. Ostrožno več sto ljudi. Do tega dne naj bi bil tudi postavljen K. spomenik padlim borcem, kar pa je - T/. _ — /—v -rr i na žalost preprečil regulacijski načrt, SJvUrlA LUKA ki predvideva precejšnje spremembe • ' na vasi, predvsem ureditev trga, kjer Na nedavni konferenci Soclalistič- naj bi stal spomenik. Odkrili pa bodo ne zveze v Škofji Loki so reševali občani štiri spominske plošče po va-vprašanje ustanovitve društva prija- seh na predvečer praznika in sloves-teljev mladine, zveze ženskih dru- nost spojili s pestrim kulturnim pro-i štev ln o proslavi na Ostrožnem, gramom. Kdo bo močnejši List Izdaja časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 8/III., telefon St. 39-181 — Notranjepolitična - gospodarska rubrika telefon §tev 21 -013 ln kulturna rubrika telefon št 21-887, Nazorjeva ulica 10/11 — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon št 39-181 — Telefon za naročnino ln oglase 31-030 - Mesečna naročnina 250 din. za tujino 500 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk Tiskar ne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo