Pavel Josip Safarik.
(V  spomin  stoletnice  njegovega rojstva  sestavil  Fr.  Vidic.)
S.
Havni Dobrovsky,  oče slavistike, je   dobil     muvel je bil tudi oskrbniški uradnik, sestra pa
vrednega naslednika v svojem delovanju, Pavla     se  je   omožila  s  trgovcem Sarkanjem   v Rož-
Josipa   Šafarika1),   katerega  je   dal   Slovanom     navi.  Najmlajši je bil Pavel Josip Safarik. mali, zatirani,  a žilavi narod slovaški.                           Že kot otroka ga je napotil neki dogodek
Pavel Josip Safarik se je rodil dne 13. ve-      k jezikoslovju.    Priklatilo   se   je  namreč nekaj
likega travna leta 1795. v borni slovaški vasici      ciganov v vas;   pazno je  poslušal  mali dečko
Kobelarovem, v Gemerskem komitatu. Njegov oče, doma izStitnika, je bil protestantovski župnik in pridigar; bil je resen , a dobro-voljen mož in je določil tudi sina za svoj stan. Govoril in pisal je slovaški in latinski, nemški in madjar-ski je umel le nekoliko. Safa-fikova mati Katarina, hči posestnika Kare-sa, je bila dobra in skrbna gospodinja, ki je vestno vzgajala svoje otroke: umrla pa je že, ko   je   študiral
čudne glasove in besede in si jih izkušal tolmačiti. Se v poznejših letih se jih je rad spominjal    in   jih
smehljaje se zmatral za „fi-lologiČne spomine iz mladostne dobe." Iz kraja ga je poučeval oče na domu. Z desetim letom (1 805") je prišel na nižjo gimnazijo v Rožnavo, kjer je ostal tri leta in se naučil nemščine in madjarŠčine, I..1808. vDob-šino na „ studia
humaniora", 1. 1810. pa   na licej v Kežmark
Safarik v Kežmarku (1812). Starejši brat Jan ob vznožju Tatre, kjer je hodil v šolo do je bil oskrbnik v Kis-Korosu, rojstvenem kraju 1. 181 5. in se učil filozofije, teologije in ogerskega madjarskega  pesnika  Petofija;   drugi   brat  Sa-     prava.
') Jos. Jireček: „Paul Joseph Šafafik" v „Oester-reichische Revue" 1865, VIII., str. 1 si.; Vincenc Brandl: „Zivot Pavla Jos. Safafika" 1887; Josip Marn: „Kopi-tarjeva spomenica" 1880; dr. Konst. Jireček: „ Paul Joseph Safafik" v »Politik"   1895.
„DOM in SVET"   1895, št. 13.
V Kežmarku je bil odgojitelj v rodbini Goldbergerjevi, kjer je imel prijetno   življenje.
Uplival je tedaj mnogo nanj prof. Genersich, ki je pozneje umrl na Dunaju kot profesor evangeljske fakultete, in Danijel Mihalik.
386
Fi~.  Vidic:  Pavel Josip Šafarik.
Izmed svojih tovarišev si je pridobil Šafarik več prijateljev; med njimi je bil v prvi vrsti Jan Benedikti, s katerim sta bila pozneje tudi v Jeni skupaj, in ki je postal profesor v Kež-marku (j* 1847); drugi so bili Malorusi in zlasti Srbi. Od teh se je naučil srbščine in cirilice. V Kežmarku se je vzbudila v Safariku ljubezen do slovanskega jezika in njegove književnosti. Že v domači vasi ga je pisatelj Novak opozoril na novočeško književnost; tu pa se je začel baviti s spisi slovaškega župnika Bohu-slava Tablica, največ pa je nanj uplivala Češka prestava Miltonovega „Izgubljenega paradiža", katerega je Jungman, takrat profesor v Lito-mericah, izdal leta 1811., in spisa „Slavin" in „Slovanka"  Dobrovskega.
Z Benediktijem je začel nabirati slovaške narodne pesmi gotovo po vzgledu Vuka Ka-radžiča, ki je 1. 1814. izdal svojo zbirko srbskih narodnih pesmij. Pesnikoval pa je tudi Šafarik sam, in 1. 1814. je izšla v Levoču mala knjižica pesmic, naslovljena: „Tatranskd Mu\a s lirou slovanskou"'. Drugi proizvodi so bili pozneje natisnjeni v listu „Prvotiny peknych umeni" (Prvenci lepih umetnostij), katerega je izdajal na Dunaju prof. Hromadka. Prof. PalkoviČ v Požunu je prerokoval tedaj 19 letnemu pesniku lepo bodočnost, in v novejšem času se je slavni pesnik Vrchlicky sam izrazil, da je bil mladi Šafarik brezdvomno pesniško nadahnjen. PalkoviČu le ni bilo po volji, da si je „koval" Šafarik nove besede, pri čemer ga je krepko podpiral Jungman, dočim so bili PalkoviČ, Nejedly, Kramerius, Hnevkovsky i. dr. v tem oziru pravi konservativci.
Denar, katerega si je Šafarik prislužil kot odgojitelj, pomogel mu je do nadaljnjega učenja na kakem nemškem vseučilišču. Ko je dobil tudi potrebno dovoljenje, odloČil se je za Jeno, kamor se je napotil preko Požuna, Dunaja, Brna in Prage v listopadu 1. 1815. Takrat se mu je prvikrat vzbudilo hrepenenje, da bi ostal v Pragi.
V Jeni se je odprl Safariku nov svet. Razven bogoslovnega predavanja je poslušal tudi druge profesorje: jezikoslovca Eichstadta, zgodovinarja Ludena, matematika Miinchovva, Friesa, Okena in druge.   V prostih urah je sedel v knjižnici,
prepisaval staročeške rokopise, študiral slovnice slovanskih jezikov in že takrat zbiral podatke za slovstveno zgodovino slovansko. V tem Času je prestavil Schillerjevo dramo „Maria Stuart" in Aristophanove „Oblake" na Češki jezik. Prva je izšla v Pragi leta 1831., dočim so se tiskali od „Oblakov" radi tedanjih razmer v cenzuri samo nekateri odlomki.
V Jeni je našel Šafarik več rojakov. J. Jireček pripoveduje, da je gojil posebno prijateljstvo z Janom Kollarjem, pesnikom „Slavy dcere", doČim meni prof. K. Jireček, da se je ž njim seznanil šele na Ogerskem 1. 1819. Malo pred njegovim odhodom iz Jene je prišel tje že znani Benedikti; ta je posredoval, da se je Šafarik seznanil s Palackim, ki se je šolal tedaj v Požunu.
Radi političnih preobratov pa je bil Šafarik primoran zapustiti Jeno in je odpotoval začetkom vel. travna 1. 1817. Pozneje, 5. malega travna 1. 1819., je dobil iz Jene doktorski diplom. Šafafik se je vedno z veseljem spominjal bivanja v Jeni in je je nazival „exsilium corporis, paradisus animae."
Med potom je hospitiral pri orijentalistu Gesenius-u v Halle in klasičnem filologu G. Her-mann-u v Lipsiji. Nekaj Časa se je mudil v Pragi, kjer je spoznal Dobrovskega, Jungmana, Prešla, Hanko i. dr.; toda Praške „ črkarske vojske" so se mu zdele premalenkostne. Začetkom rožnika je bil v Požunu pri Palackem, poletje pa je prebil doma pri očetu in sorodnikih.
V   jeseni 1. 1817. se je zopet vrnil za dve leti v Požun in prevzel službo odgojitelja v hiši plemenitaža Kasparja Kubinyja.
V   tem Času se je bavil Šafarik z modernimi jeziki in zgodovino. S Palackim pa sta skupno študirala estetiko in češko pesništvo. Sad tega delovanja je bil spis „Počatky českeho basnictvi, obzvlašte prozodie", katerega sta izdala brezimno 1. 1818., in ki je bil naperjen proti prozodiji Dobrovskega; ta je namreč trdil, da je naglas jedino odločilen v pesništvu. Spis je vzbudil veliko zanimanje, in leta 1820. je že izšel protispis od Hnevkovskega: „Zlomky o češkem basnictvi", ki pa nikakor ni mogel pobiti njunih nazorov.
Fr.  Vidic: Pavel Josip  Šafarik.
387
Opomniti še moram, da je Šafarik popolnoma opustil teologijo, dasi je doma že neko-likokrat baje z uspehom pridigoval.
Pomladi 1. 1819. je dobil poziv, da bi prevzel ravnateljstvo novo ustanovljenega srbskega gimnazija v Novem Sadu. Ločil se je od Palackega in sledil v kimovcu 1. 1819. pozivu.
Novi Sad, novo pozorišče Safarikovega delovanja, je bil za Pešto prvo mesto za trgovino na Ogerskem. Bogati zakladi staroslovenskih spomenikov in rokopisov v Karlovcih in v raznih samostanih Fruške gore so vabili Safafika k sebi. Tu se je rad mudil; povsodi so ga prijazno sprejemali; menihi so mu z veseljem stregli, če je hotel pregledovati njihove knjižnice ali rabil kaj iž njih. Šafarik si je pridobil v Novem Sadu kmalu obče prijateljstvo.
Med njegovimi prijatelji so bili: Lucijan Mušicki, ki ga je pozdravil o njegovem prihodu s staroslovensko odo; pozneje je bil škof v Karlovcih; metropolit Stratimirovič, Vuk Šte-fanovič Karadžič, Jurij Magaraševič (f 1830), ki je ustanovil 1. 1825. ;;Letopis"; Platon Ata-nackovič (umrl 1.1867. kot škof v Novem Sadu); dr. Sladžič (Miloš Svetič), ustanovnik „Matice srpske" i. dr. Knez Miloš Obrenovič je Safafika jako čislal. V Belemgradu je bil Šafarik samo jedenkrat (1. 1826.).
L. 1822. si je zgradil Šafarik domače ognjišče in se poročil z Julijo Ambrozv de Zseden, katera ga je vneto podpirala pri njegovem delu, zlasti, ko je bil potem cenzor v Pragi. O svoji poroki je pisal I. Kollarju: „Nadeje se od pfa-telske laskavosti Vaši srdeČneho podilu na me radosti, oznamiti Vam musim, že ten Slovak Rosovak, co nekdy triolettv a balladv psal a sonettv rymoval, potom tri Časove pismickv nakousl, nyni novou domači činohru začal, aČkoli ne sam vice, alebrž ctnou pannou Boženou Julii Ambrosy, jakožto ode dne 17. června svou pfemilou ženou."
V Novem Sadu se je Šafarik marljivo lotil dela. L. 1826. piše sam Kollarju: „Jsem tolikimi ideami a plany zamestknan, že nepochybne cely život k dovedeni desateho dilu ne dostaČi." Toda njegova služba ga je izpočetka nekoliko ovirala, kar se je sicer pozneje zboljšalo. Ni pa imel dotike s svetom. Pri tedanjih prometnih
razmerah je trajalo dolgo časa, predno je kaka nova knjiga priromala v Novi Sad. Vrh tega ni bilo njegovo zdravje trdno. Močvirnata okolica novosadska mu ni prijala; začel je bolehati, dobil mrzlico, in leta 1823. ga je spravila vodenica skoro v grob.
Druga neprilika, ki mu je zagrenila bivanje v Novem Sadu, bila je 1. 1825. Ravnatelj srbskega gimnazija v Karlovcih, Magda, je izdal ogersko geografijo, v kateri je trdil, da bi bila Ogerska zbok svojega prirodnega bogastva lahko samostojna. Zategadelj je vlada Magdo odstavila in vrh tega izdala ukaz, da protestanti ne smejo biti več profesorji. Šafarik je moral pustiti ravnateljstvo, profesuro pa je obdržal po posredovanju prijateljev.
V zvezi s Kollarjem in Benediktijem je izdal Šafarik v dveh zvezkih 1. 1823. in 1. 1827. slovaške narodne pesmi: „Pisne svetske Udu slo-venskeho"; leta 1827. je nasvetoval ustanovitev „Matice Slovenske" l),  a brez uspeha.
Potem se je posvetil zlasti slovanski filolo-giji in zgodovini. Vnemala sta ga Dobrovsky in njegov učenec Kopitar, s katerim se nista posebno dobro razumela. Ko je bil Šafarik v Novem Sadu, dopisovala sta si pridno; Kopitar mu je svetoval marsikaj. Ko pa je hotel učitelj svojega učenca vkovati v pretesne okove, uprl se mu je le-ta in opustil zvezo ž njim 1. 1837. Razmerje med njima se je potem še poostrilo in se razvilo do nasprotstva. Iz pisem, ki jih je pisal Šafarik Pogodinu, razvidimo, da je celo sovražil Kopitarja. Imenuje ga „ Bosewicht", „dvorni slavist", „Dunajski Mephistopheles" in še več. Da Kopitar ni posebno milo ravnal s Šafafikom, kakor se trdi v „Kopitarjevi spomenici", sodi se lahko po Šafafikovih pismih; da bi bil pa Kopitarjev namen le podla denuncia-cija, kakor si je domišljeval Šafarik sam, in kakor trdi Brandl, pa tudi ni verjetno. Toliko se mi je zdelo vredno omeniti o razmerju med Šafafikom in Kopitarjem, ker se baš isto na obeh straneh nekoliko  pretiruje.
Razven omenjenih mož sta uplivala na Safafika tudi poljska učenjaka Rakovviecki in Suro-wiecki; ta je izdal 1. 1823. „Sledzenie poczat-kow narodo\y slowianskich"  v Varšavi.   Stopil
*) Slovaki imenujejo svoj jezik  „slovensky;'.
26*
388
Fr. Vidic:  Pavel Josip  Šafafik.
je tudi v dotiko z Vostokovom in študiral dela Boppova in Grimmova.
L. 1826. je izšlo v Pesti njegovo prvo znanstveno delo: „Geschichte der slavischen Sprache und Litteratur nach ali en Mundarten" (II. izdaja v Pragi leta 1869.). Knjiga je bila v prvi vrsti namenjena učeči se mladini, ki še ni imela takega pripomočka. Spisal jo je Safarik s trudom, ker je sam moral šele vse raziskavati.
Delo je našlo splošno priznanje, in 1. 1828. je sledilo: „Abkunft der Slaven1' po Surovvie-ckem in je nekaka kritika njegove razprave.
V   tistem Času se je bavil Safarik tudi s topografijo in geografijo in je priobčil nekaj člankov v dunajskih „Jahrbucher der Litteratur". Namerjal je izdati zemljevid Srbije in Bolgarije, a tega ni dovršil.
Tem marljiveje je proučeval literarno zgodovino, katero je hotel novo izdelano in razširjeno izdati; skončal je samo srbski, hrvaški in slovenski del leta 1832., s tiskom pa je vedno odlašal. Šele Jos. JireČek je izdal to delo kot „Geschichte der siidsla-vischen Litteratur", Praga 1864—1865 (trije zvezki), ki je velike vrednosti.
Radi podatkov za slovenščino se je obrnil Safarik do Matije Čopa, ki je svojemu učenemu prijatelju radovoljno ustregel in mu v rožniku 1. 183 1. poslal svoj spis.
Najmarljiveje se je bavil Safarik s starim srbskim slovstvom ter prepisoval listine in rokopise itd. Zbiral je srbske spomenike in ustanovil lepo zbirko rokopisov, ki je sedaj v Češkem muzeju. Že 1. 1828. je hotel zbrane spomenike izdati, odložil je potem to in v Pragi nadaljeval priprave za tisek, toda šele 1. 1851. so izšli: „Pamdtky drevniho pisemnictvi Jihoslo-vanuv" kot prva knjiga; delo je potem zastalo, materijal pa so porabili pozneje Miklošič, Da-nicič i. dr.
V  zvezi s tem je bil spis: „Serbische Lese-korner oder historisch - kritische Beleuchtung der serbischen Mundart." Pešta 1833 —jako dobra   razprava  glede   statistike, zgodovine   in
starosti srbščine s teksti. Ustregel je ž njo zlasti Vuku Karadžicu in njegovim pristašem, ki so se trudili srbskemu narodnemu jeziku, katerega je tedaj izpodrivala staroslovenšČina, pridobiti pravo veljavo.
Safarikovo mnenje je tudi močno uplivalo na preosnovo hrvaškega literarnega jezika in pravopisa po Ljudevitu Gaju, s katerim si je dopisoval.
V   vprašanju staroslovenšČine se Safarik ni mogel okleniti niti Dobrovskega niti Kopitarja; spoznal je v pravi meri vrednost in važnost staroslovenšČine, o domovini staroslovenskega jezika pa je imel tudi on krivo mnenje z ozirom na sedanjost, ko zmaguje macedonska hipoteza.
V   tem Času je spisal ocene o izdaji Dobrovskega „Historia de expeditione Friderici imperatoris" (1828), o KatanČičevem „ Orbis antiquus" in „Istri adcolarum geographia vetus" 1. 1829.
Safarikovo delovanje v Novem Sadu je bilo torej jako plodonosno. Vsi so ga podpirali, in priznati se mora, da so Srbi vedeli ceniti moža, katerega so imeli v svoji sredi.
Med tem je dobil Safarik tri pozive v Požun, Kežmark in v Rusijo.
V   Rusiji je sprožil Koppen misel, da bi se pozvali Hanka, Safarik in Celakovsky v Petro-grad. Določila se jim 'je znatna plača, in njihova naloga bi bila, sestaviti etimologični slovar slovanskih jezikov in ustanoviti slovansko knjižnico. Toda pogajanja so se razbila; ravno tako je odklonil Safarik poziv v Požun in Kežmark. S tem večjo silo pa se ga je sedaj lotilo hrepenenje zapustiti Novi Sad in se preseliti v Prago. Omenil sem že nekoliko neprilik, ki so mu zagrenile bivanje v Novem Sadu, a razmere so se še vedno slabšale. Gimnazij je začel propadati, napočila je doba madjarskega šovinizma —¦ in Safarik je spoznal, da mirnemu znanstvenemu delovanju tam ni več mesta.
V  spomladi 1. 1833. je odložil profesuro, zapustil Novi Sad in se preselil za vedno v Prago.
(Konec.)
Pavel Josip Šafafik.
(V spomin stoletnice njegovega rojstva sestavil Fr. Vidic.) (Konec.)
N.
iN a Češkem so se   bile razmere   med  tem Časom precej izpremenile. Književnost se je začela razcvitati, in nastopili so v letih 1820. do 1830. možje: Kollar,   Cela-
kovsky, Chmelensky, Sneider, Vina-ficky in Sušil, ki so s pesmimi, polnimi ognjenega domoljubja, vspodbujaluk delu. L. 1830. se je ustanovila po prizadevanju Jung-raana, Prešla in Palackega „ Matice češka ", katera je izdajala razna dela. Leta 1827. je začel izhajati „ Časopis češkega muzeja", kateremu je bil Palacky urednik. Toda v šolah in uradih Češki jezik še ni imel nobene   veljave.
V takih razmerah je prišel torej Šafafik v Prago,
kjer so ga prijatelji sprejeli z  veseljem.  Vlada pa ga ni bila nič vesela in je z nekako neza-upnostjo zasledovala njegovo delovanje. ,DOM in SVET"   1895, št. 14.
Nadvojvoda Ivan, dobrotnik Štajerskega, umrl 1. 1859.
Šafafik je bil  izpoČetka  brez  službe.   Njegovi prijatelji, v prvi vrsti Palacky, so   zlagali denar, katerega so  mu dali kot muzejsko  dotacijo, da mu
zagotovijo obstanek. Šafafik sam ni nikoli zvedel, da je bil to le dar iskrenih prijateljev.
Tesna vez prijateljstva je vezala Šafa -fika s Pala-ckim; pomagala sta drug drugemu pri literarnem delu. Kmalu po prihodu v Prago je pisal Šafafik Kollar-ju: „Bez Pala-ckeho zdeveci nejdou jinak; on jest jediny, ktery to vše-cko v behu udržuje. Vy-borny Jung-mann cely ve Slovniku vezi a ovšem do-bfe dela." In malo pozneje: „Palacky . . . jest duše všeho našeho jednani." — Nekoliko si je prislužil Šafafik kot urednik „Svčtozora", ki je izhajal leta 1834. in   1835.   V prvi   vrsti   pa  se  je  posvetil   slo-
27
4i8
Fr.  Vidic: Pavel Josip  Safafik.
vanski zgodovini. Odtegnil se je tako rekoč popolnoma svetu, živel le učenju in občeval samo z literarnimi prijatelji. Doma pa so ostro pazili, da ga niso motili. — In 1. 1836.— 1837. so izšle s pomočjo »Matice češke" „Staro\it-nosti slovanske", največje njegovo delo, kritična in temeljita razprava o najstarejši zgodovini slovanskih narodov. Ves učeni svet je občudoval slavno delo in se Čudil velikemu duhu Safafi-kovemu. Delo je zaslulo kmalu po celem svetu in doneslo Safariku nevenljivo slavo. Razne učene družbe in akademije so ga imenovale pravim in častnim Članom. „Starožitnosti" so se kmalu prevedle v razne jezike; Bodjanskij jih je prevel na ruski jezik (1838 Moskva), Bon-kovvski na poljski (1842), Mosig v. Aehrenfeld na nemški  jezik  (Leipzig   1843/44).
A delo ni bilo končano. Po Safafikovem načrtu je bil to le prvi del, drugi del pa bi moral obsegati kulturno zgodovino; žal, da Safafik ni dovršil svojega načrta. Izpočetka je bil preveč zmuČen in je bil potreben miru, pozneje pa je prišlo drugo delo in potisnilo to vprašanje bolj v ozadje. Vendar je priobčil nekaj posameznih razprav, nanašajočih se na ta predmet, v „Časopisu češkega muzeja".
L. 1837. je dobil od vlade mesto cenzorja za beletristiko z letno plačo 400 gld. in 1. 1838. do 1842. je prevzel uredništvo „Gas. česk. m.", kar je jemalo mnogo časa; zlasti cenzura je bila mučna in duhomorna in ga zapletla večkrat v razne homatije.
Kljub temu se je marljivo bavil s slovstveno-zgodovinskimi vprašanji in je priobčil več razprav. Posebno se je zanimal za staročeško književnost. S Palackim je objavil leta 1840. „Die dltesten Denkmaler der bohmischen Sprache", potem zagovor „Libušinega souda" in še marsikaj  proti ugovorom Kopitarjevim.
Safafik, Jungman, Celakovsky in Hanka so sistematično raziskavah staročeške rokopise in priobčili razne razprave. Leta 1845. je dokončal Safafik spis: „Počdtkove staročeške mluv-nice", ki je bil namenjen za uvod k prvi knjigi: „Vyborau in češke literature.
V zvezi s „Starožitnostmi" je bilo etnogra-fiČno delo „Slovansky ndrodopis" (1. 1842.) z etnografiČno karto slovanskih narodov (Zemevid
slovansky). Tudi to delo je bilo znamenito; najlepši dokaz za to je, da so se v kratkem natisnile tri izdaje in da je „Narodopis" prevel Bodjanskij na ruski jezik in Dalmari na poljski. V „Narodopisu" je razdelitev Slovanov v debla, njih jeziki, narečja; s kratkimi besedami je označena slovstvena zgodovina vsakega debla, slovarji, slovnice in zbirke narodnih pesmi j. Dr. Ka-rol Glaser se je v prvem zvezku svoje »Zgodovine slovenskega slovstva" pri razdelitvi slovenskih narečij tudi naslanjal na Safafikov „Na-rodopis".
Med vsem tem časom je zbiral Safafik, kakor že v Novem Sadu, in pripravljal tvarino za etimologični slovar slovanskih jezikov; priobčil je nekaj spisov o sestavi jezika v „Casop. Česk. muz.", toda ni mu bilo usojeno,.da bi bil dovršil svoj namen. Šele Miklošič je nadomestil to delo 1. 1886.
Dasi je Safafik hrepenel po profesuri, vendar je odklonil 1. 1841. ponudbo za vseučilišče v Berolinu in opetovane pozive v Rusijo. Upal je namreč, da bodo pogajanja z drugimi državami opozorila avstrijsko vlado. Toda zaman; ta se ni zmenila zanj, ker se je povsodi bala pan-slavizma. Safafik je bil med tem imenovan kustosom na vseuciliški knjižnici v Pragi.
Ko se je 1. 1847. ustanovila cesarska akademija znanostij na Dunaju, bil je Safafik jeden prvih rednih udov; nastopal je uspešno in zlasti v seji dne 2. svečana 1. 1848. prodrl s svojim mnenjem.
Želja, da bi se mu odprla pot do profe-sure, postajala pa je vedno krepkejša, in upal je, da se mu uresniči. L. 1847. je vložil sam prošnjo za ustanovo izredne stolice za slovansko filologijo; prošnjo je podprl s krepkimi in prepričevalnimi besedami, in dne 11. sušca 1.1848. se mu je uresničila dolgoletna želja: Safafik je dobil dovoljenje, da Čita na vseučilišču o sla-vistiki. A še predno je imel priliko nastopiti prvikrat na svojem novem mestu, preprečilo je nemirno in viharno leto 1848. njegove načrte. Težko mu je bilo, a odpovedal se je stolici, katero je potem zasedel Fr. L. Celakovsky, do-dosedanji profesor v Vratislavi.
Po letu 1848. je bil Safafik večkrat pozvan v  komisije, ki  so   se   bavile  z  učnimi  načrti;
Fr.  Vidic:  Pavel Josip  Šafafik.
419
vedno je zastopal stališče ravnopravnosti tudi za slovanske jezike. Pomagal je sestavljati Češko pravno-politično terminologijo (1850) in znanstveno terminologijo za srednje šole (1853). Dne 25. mal. travna leta 1848. je dobil mesto biblijotekarja na praškem vseučilišču, katero je z veseljem in hvaležno  sprejel.
Dasi je Safarik posvetil vse svoje sile večinoma znanosti, ni se popolnoma umaknil političnemu življenju; burni njegovi valovi so ga potegnili  s  seboj.
Sprožila se je misel o slovanskem kongresu, ki naj bi se vršil v Pragi in 'označil želje slovanskih narodov avstrijskih. Dne 31. vel. travna 1. 1848. se je sestavil kongres v treh skupinah: jugoslovanski, poljsko - maloruski in Češki; v zadnji so volili Šafarika za predsednika. Dne 1. rožnika pa je bil izvoljen celo predsednikom kongresa. Imel je važno nalogo, in vse bi se bilo dobro obneslo, da ne bi bili Poljaki napravili razporov. Nemiri, ki so nastali nato v Pragi, spravili so se v zvezo s kongresom, ki na ta način ni dosegel svojega smotra. Po kongresu se je Safarik popolnoma umaknil političnemu življenju; odklonil je državnozborski mandat in sprejel le deželnozborskega, ker je upal tam delovati za preosnovo šol.
Znanstvene študije je posvetil Safarik sedaj glagolici. Potovanje ruskega učenjaka Grigoro-viča po Atosu, Macedoniji in Bolgariji je izdatno razsvetlilo to vprašanje. Mnogo sta k temu pripomogla tudi hrvaška učenjaka Kukuljevič in BrČič.
Sad Safafikovega raziskavanja je bila razprava: „Pamdtky hlaholskeho pisemnictvi" 1853, v kateri je označil cirilico za starejšo, glagolico pa umestil v čas Girilovih učencev. Ko pa je prof. Const. Hofler našel praške glagolske odlomke, v katerih se je poznal sled staročeškega vpliva v staroslovenšČini, premenil je svoje mnenje in prisodil glagolici večjo starost. Ko se je pripravljal za daljšo razpravo, zadel ga je hud udarec. Leta 1857. rnu je zacel pešati um, in pokazali so se znaki blaznosti. Preobilo delo je bilo tega krivo. K sreči se mu je zdravje zopet povrnilo, in v grudnu leta 1857. je dokončal razpravo: „Ueber den Ursprung und die Heimat des Glagolitismus". To je bilo nje-
govo zadnje večje delo, v katerem je spoznal in dokazoval, da je glagolica starejša in iznajdba Cirilova. Marljivo se je bavil tudi s spisi Ghel-čickega in Jana Blahoslava, toda njegovi živci so bili že preveč vznemirjeni, in 1. 1860. je zopet zbolel. Duh se mu je zopet stemnil in 23. velikega travna 1. 1860. je skočil v Vltavo. Rešili so ga še o pravem času; nepričakovano naglo je zopet okreval, in Čez osem dnij so ga že lahko obiskavali prijatelji in se razgovarjali ž njim. Preselil se je potem za nekaj časa v Radaun pri Dunaju, da si odpočije od prevelikega napora in se zopet okrepi. Dne 30. vinotoka 1. 1860. je stopil v pokoj, katerega si je bil pošteno zaslužil. Žal, da ga ni mogel v zasluženi meri uživati. Vid mu je začel pešati in roka mu je postala nerabna. Vrnil se je zopet v Prago 1. 1860., ko je bil Čez poletje precej okreval. A že 26. rožnika leta 1861. opoldne je umrl v svojem stanovanju v Pragi.
*
Safarik je bil učenjak v pravem pomenu besede. Vstrajno in brez odmora se je trudil, da bi pospešil in utrdil kulturni razvoj Slovanov. Hotel je pridobiti Slovanom pri drugih narodih veljavo s tem, da jim je pokazal, kake zaklade hranijo Slovani v sebi, v svoji tradiciji, v jeziku, literaturi in zgodovini. V ta namen je napel vse svoje moči in se ni ustrašil nobene zapreke. In dosegel je svoj namen. Pokazal je svetu, da so Slovani starodavni evropski narod, in ovrgel mnenje, da bi bili šele v poznejših časih prišli z drugimi barbarskimi narodi iz  Azije.
Safarik je bil resnicoljuben, in njegovo odkritosrčno vedenje ga je priljubilo vsem, ki so občevali ž njim. Če je ocenjal dela drugih, ni nikdar bahavo kazal svoje večje učenosti; če je spoznal svojo napako, popravil jo je rad. Postavil se je vedno na pozitivno stališče in pisal le to, o čemer je bil popolnoma prepričan. Kako temeljita so bila njegova dela, dokazuje, da imajo še danes po tolikih letih stalno vrednost.
Po posvetnem blagu in odlikovanju ni hrepenel; dasi je bil mnogokrat v slabem gmotnem stanju, vendar je odklanjal vse ponudbe Nemčije in Rusije, kjer bi se bile njegove gmotne razmere sijajno zboljšale.  Storil je to iz čistega
420
Anton Hribar: Najlepši biser.   —  /. O. Golobov: Zvečer.
domoljubja, delati je hotel v domovini med svojim narodom.
Z mnogimi, velikimi učenjaki je bil v zvezi, tako z Grimmom, Preissom i. dr. ; posebno pridno in zaupno je dopisoval Pogodinu, kateremu je mnogokrat tožil o svojem slabem stanju ter ga prosil za različne knjige in pripomočke. Opravičeval se je zato nekoč, pišoč mu: „Ne beračim za sebe, beračim za vedo!" — Žal,  da je Safarik veČino pisem sam uničil.
Safafikova smrt je globoko pretresla vse slovanske narode.    Pogreb je bil velikanski;   nje-
govo truplo počiva na evangeljskem pokopališču v Pragi, blizu cerkve slovanskih apostolov, katera je čislal tako visoko. Velik spomenik kaže mesto, kjer počiva slavni učenjak slovanski. V biblijoteki praškega vseučilišča stoji njegov kip iz kararskega marmorja. Njegovo knjižnico in bogato zapuščino je kupil Češki deželni zbor in jo oddal deželnemu muzeju; s tem je najlepše in najboljše počastil velikega moža.
O stoletnici njegovega rojstva bodi ta kratka Črtica skromen spomenik slavnemu učenjaku tudi pri nas Slovencih!
N a j 1 e p š i  biser.
skrbni oče,   mili car, Visok,   mogočen  si vladar. Deset rodov ti speva slavo, Devetnajst  kron ti diči glavo, Devetnajst kron  demantnih,  zlatih, In polnih biserov  bogatih; Najlepši biser,   car naš vrli, Nedavno smo v Ljubljani zrli, In ta,  o  car,  solze so tvoje, Ki točiš jih za ljudstvo  svoje.
Zgodilo  se veliko noč,
Da je prišla potresna  moč,
Pustošila  Ljubljano  belo,
In  strla nam jo  skoraj  celo.
Nesrečnim  bilo  ni tolažbe,
Obupnim  bilo  ni  oblažbe.
Po  oni toge-polni noči,
Ni  bilo,  ni je  nam  pomoči.
Ti spomnil,   car,   si se naroda,
Ki ga zadela je nezgoda.
Car,  videl si nesreče kraj, Pomiloval si  nas tedaj, Pomiloval in jokal  z  nami, Pomiloval si nas  s solzami. Tedaj  smo videli otroci Najlepši biser v Tvojem  oci. Nesrečni   —  v radosti smo  mrli, Ko Tebe,  car,  smo  v solzah zrli. Saj  najsvetlejši,  najbolj  dragi Tvoj  biser solza je,  car blagi
Visoki Oče,  večni Bog, Ki  osrečuješ  zemlje  krog, Ohranjaj,  čuvaj   nam  cesarja, Osrečaj  milega vladarja. Najlepša  krona  carja venčaj, In  blagodejno  mu  obsenčaj Narode vse dvokrili orel, Da slednji narod zanj  bo gorel. Mi pa za biser   —   solze  zlate, Mi kri,   o  car,  darimo  za-Te.
Anton  Hribar,
Znašlo je solnce poletnega dneva,
V   nižave ulega tihotni se  mrak;
V   naravi zavlada zdaj  pokoj  sladak, Le slavec v grmičju veselo  popeva Pesem  večerno.
Zvečer.
Čaj,  drevje po gaju na lahko  šumeva, In  potok Šepeče po  kamenju jak: Pobožne  molitve  šepet se  zdi  tak Ki v  blaženih hipih iz  srca vskipeva Tiho  in  verno.
Že zvezda pri zvezdi na nebu zaseva, Nocoj  ne zakriva noben je oblak; Ves  z vonjem   cvetičnim  najpolnjen je zrak, In s čarobnim krilom  noč tajna odeva Obzorje Širno.
Potoka šumljanje mi duša umeva, Kot potok hitim,  in tako  hiti vsak; V neznano daljavo nas vede korak, „Tje v večno morje" — mi vodica odmeva „Greš neizmerno."
J. O. Golobov,