Posamezna Številka 10 vinar)ev. SI8V.245. V umnm t loret 25. oMra m Leto XLW. Velja po pošti: Za oelo leto naprej . , sa en meseo „ , , sa Nemčijo oeloletno . za ostalo inozemstvo . V Ljubljani oa Za celo leto naprej . , sa en meteo „ . . V spravi greieman mtsačit s Sobotna Izdaja: s sa eelo leto ....... V— sa tlemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo lno*«msivo. „ 12-— K 2B-- iv 2-20 „ 2»'- „ 35- dom i K 24'— . 2— « 1*70 Inseratt: Eaostolpna petltvrsta (73 mm); sa enkrat . . . . po 18 » za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat......13 „ sa večkrat primeren popust. PoM nlU. zimait. Rijfirj! 11: enostolpna petltvrsta po 2 J vin. ; m i Poslano: === enostolpna petltvrsta po 40 vin. Isbaja vsak dan, IsvsemSl nedelje in praznike, ob 5. ari pop Bedna letna priloga Vozni red sur Uredništvo je t Kopitarjevi nliol Stev. B/Itt Bokopisi se ne vračajo; uetranklrana pisma se ne =» sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen iist za slovenski narod. _ i Upravništvo je v Kopitarjevi nliol St S. — Račnn poštne hranilnica avstrijske St. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-Uero.it. 7563. ~ UpravnlSkega teleiona št. 188. Uliti Italijanski napadi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 25. oktobra. (Kor, ur.) Uradno se razglaša: Bitka ob Soči traja dalje. Tudi včeraj, četrti dan velikih bojev pehote, so odbili branilci vse italijanske napade, ki se niso zlomili že v ognju naše artiljerije in s 9 ohranili povsod svoje postojanke. Na tirolski bojni črti je napadalo več bataljonov obrambne naše črte na visoki planoti Folgarija, kakor vedno, je* ostal napad brezuspešen, Ravnotako so se izjalovili sovražni napadi na Cima di Mezzodi, na S:el in v zgorajšnji dolini Rienz. Na Krnu je bil odbit en napad včeraj, drugi danes ponoči. Tudi proti Mrzlemu Vrhu sta se izjalovile dva sunka s posebno velikimi izgubami za Italijane. Južnovzhodno od te gore je vdrl sovražnik v kratek kos jarka, a je bil s protinapadom zopet vržen h njega. Nov sunek dveh al-pinsklh bataljonov se je tu popolnoma zlomil v našem ognju. Sovražni, oddelki so bili tu skoraj popolnoma uničeni. Pred tolminskim obmosfiem so napadali sovražniki osobito naše postojanke na grebenu zahodno od Svete Lucije in pri Selu, ki so ostale vse v naši posest?. Odsek Plave se je nahajal pod ognjem težkih topov. Naša artiljerija je razkropila zbiranja sovražnika pri PJaveh. Pri Zagori so se polastili Italijani podnevi nekega naprej štrlečega dela naših jarkov, ponoči smo jih zopet izgnali. Pred goro Sabotin je zadušil ogenj na-?ih topov včeraj dopoldne še en napad, sovražnik nato ni več poizkušal približati se črtam goriškega obmostja. Najljutejši so bili boji v severnem odseku Dobrdobske visoke planote, kjer so zelo močne italijanske sile ponovno v množ;cah korakale na napad. Sprejet vedno z uničujočim ognjem je moral sovražnik bežati v svoja kritja. Napad na naše postojanke vzhodno od Tržiča je delil usodo vseh drugih naporov Italijanov. Trst je obiskal včeraj dopoldne nek sovražni letalec, ki je vrgel bombo in ubil 2, ranil pa 12 prebivalcev. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. X X Tudi četrti dan bitke pri Soči niso Lahi na celi bojni črti ničesar priborili, dasi Cadorna baha, češ, da je vzel nekaj strelskih jarkov in da je napredoval. Hvalil je dan pred večerom. Ljuto borenje se bliža polagoma višku in koncu. Sovražnik je imel tako težke izgube tako glede na ljudi kakor z ozirom na materijal in je tako razsipal strelivo, da v najkrajšem času kakor se pričakuje, njegovi napadi osla- be. Izključeno pa ni, da bo laško vojno vodstvo še enkrat ali dvakrat zahtevalo od svojih čet najskrajnejših naporov. Mi smo tudi prepričani, da sovražnik bojne črte ob Soči ne bo prodrl. Čim več ljudi žrtvuje sovražnik, tem več časa bo potreboval, da se po boju zopet okrepi, XXX Poročilo italijanskega generalnega štaba. Dunaj, 24. oktobra. (K. u.) Italijanski generalni štab poroča: 22. oktobra. Naša ob celi tirolsko tridenlinski bojni črti srečno pričeta nova ofenziva se širi in obsega celo bojno črto do morja. V Judikariji, kjer se ie z osvojitvijo Monte Melini zaplenilo veliko vojnega materijala, smo zasedli Monte sei Pini in Tiarno fiori. V Val Lagarina je poizkušal sovražnik protinapad na naše nove postojanke na Monte Crosane; a je bil odbit, zasledovan in je imel težke izgube. Pri izlivu Rienza so vdrle naše čete naprej ,ravno tako v gorovju Monte Christo in v dolini proti Schluderbachu, kjer je bilo priborenih nekaj strelskih jarkov in smo ujeli ujetnike. V dolini Fella so drzni napadi naših čet težko poškodovali sovražne obrambne zgradbe; zaplenili smo tudi orožje in muni-cijo. Leopoldskirchen je zgorel. V dolini Seisserer so bile napadene močne sovražne čete, ko so se zbirale; bile so razkropljene in so morale bežati, na bojišču so pustile veliko mrličev. Na celi bojni črti ob Soči od Kobarida do morja smo po temeljiti pripravi z artiljerijo zjutraj 21. t. m. pričeli napadati sovražne postojanke, ki so jih ojačili z obsežnimi žičnimi ograjami in z več črtami strelskih jarkov in ki so jih branile številne sile, V ljutem osredotočenem ognju sovražnih topov, pušk in ročnih bomb je prodirala naša pehota in je osvojila z bajonetnim bojem važne postojanke. V odseku Krn smo osvojili zelo močno zgrajen strelski jarek pod Mrzlim Vrhom, dalje dobro utrjene jarke na griču Sv. Lucija, severno od Gorice in trdno utrdbo ob vznožju gore Sabotin. Tudi na kraški planoti so bile prodrte mogočne črte sovražnika na posameznih točkah; prepodili in uničili smo sovražne oddelke in smo ujeli 1184 vojakov in 25 mož. 23. oktobra. Energično prodiranje naših hrabrih in neutrudljivih čet dosega važne uspehe na celi bojni črti. Na zahodnem bregu Gardskega jezera smo zavzeli Monte Vodic severnovzhodno od Cima al Bal in zato popolnoma nadvladujemo nad dolino Ledro. V dolini Cordevole pritiskamo dalie na sovražne postojanke na Col di Lani. Osvojili smo malo, utrjeno utrdbo v sredi gore in smo nekaj sovražnikov ujeli, Med zgornjo dolino Boite in izvirom Rienza so prodirale naše čete po dolini ob strani in skozi gorovje Monte Cristallo osredotočeno proti Schluderbachu. Sovražne ovire med potjo smo uničili. V Karniji so ponovile naše čete srečne izpade iz visokih dolin Degano, But in Chiasso. Sovražnik je izgubil 21 ujetnikov, med njimi 1 častnik. Važnost naših uspehov 21. oktobra v dolini Seiser, kjer smo pokopali 426 sovražnih mrličev, se potrjuje. Ob zgornji in srednji Soči so napredovale naše čete včeraj na Malem Javorčku, na višini Svete Lucije vzhodno od Plav in na griču Oslavje. Odbita sta bila dva krepka sovražna protinapada na Mrzli Vrh. V tem odseku bojne črte smo ujeli 151 sovražnikov, med njimi dva častnika. Na kraški planoti so naše čete zjutraj pričele napadati z obnovljeno silo. Ne glede na močan odpor sovražnika, ki je bil podpiran z ljutim osredotočenim ognjem številnih učinkujočih baterij, se je posrečilo naši pehoti, da je po krvavem boju prišla naprej osobito proti Sv. Martinu. V naše roke je oadlo 209 ujetnikov, med njimi 50 častnikov, 7 strojnih pušk, veliko streliva in drugega vojnega materiala, XXX Poročilo z južnega bojišča. V »Našem Jedinstvu« poroča profesor Lovrič: 16. oktobra 1915. 13. oktobra, Vsled trajnega dežja je danes sovražni ogenj proti Dob. prilično ponehal. To blaženo slabo vreme vedno zadaja Caderni tristo jadov. Čete se mu še nekako pokore, toda nebesni elementi kratko in malo nočejo! Če bi imel govoriti jaz, bi mu svetoval, naj kupi vsakemu vojaku dežnik, potem bi menda že šlo! Vendar je sovražnik v manjših oddelkih nekaj kratov skušal približati se našim strelskim jarkom. Čemu to? Iz enostavnega razloga, da je krvavo odbit. Napad pri Sv. Mar. je bil mnogo ljutejši in resnejši. Ko se je bil sovražnik približal našim pozicijam, so začele padati po njem kot toča krogle iz naših smrtonosnih cevi in strojnih pušk. Z junaškim klicem: Ajuto, indietro, siamo perduti! (Pomagajte, nazaj, izgubljeni smo!) so Italijani odšli, odkoder so bili prišli. Dvajset j« ostalo mrtvih pred našimi postojankami. Tudi danes je bilo artiljerijsko streljanje in praske na M. V. in pri predmostju Tol. Velike izgube Italijanov. Curih, Socialistična obvestila v Milanu poročajo, da so italijanske izgube strašne. Švicarski listi poročajo, da sodijo, da so zbori, k so na napadli avstrijske črte, izgubili eno petino vseh svojih ljudi). Kolin, 25. oktobra. »Koln. Ztg.« poroča iz Milana: Predvčerajšnjim se je pripeljalo skozi Milan 11 vlakov, vsak z 18 vozovi, ki so pripeljali nad 4500 ranjencev iz bojev ob koroški meji. Dva visoka laška častnika umrla. — VeČ italijanskih polkovnikov odstavljenih. Rim, 23. oktobra. (Kor. ur.) V Florenci je umrl generalni poročnik Momo. Polkovnik Cassoli iz Catanzara je padel na bojni črti. Poveljniki pešpolkov št. 5, 21, 25, 53, 85 in 87 in še več drugih polkovnikov, uradno navedeni le z imeni, in poveljnik 8. alpinskega polka so vpokojeni. Laški vojni minister v glavnem stanu. Lugano, 23. oktobra. (Kor. ur.) Italijanski vojni minister se je vrnil šele včeraj iz glavnega stana v Rim. Z ministrskim predsednikom Salandro in z zunanjim ministrom Soninom se je posvetoval o položaju na italijanski bojni črti z ozirom na balkanske dogodke. Dar soške armade vojni mornarici. Zmagoviti vojskovodja armade ob Soči je odposlal znatno vsoto 65.000 kron, ki jo je določil admiral Haus zakladu za podporo udovam in sirotam v sedanji vojski padlih svojcev c. in kr. mornarice. Italijanski novi pozivi pod orožje. Kodanj. Italijanski konzulat je izdal razglas, da se morajo vpisati vsi l, 1896. in 1897. rojeni Italijani. Drugi sin generalnega polkovnika Conrada pl, Hotzendorl operiran. Dunaj, Nadporočnik Ervin Conrad pl. Hotzendorf, ki se je bojeval, ko je okreval na ranah, ob Soči, se je prehladil na ušesih in so ga operirali. Polji). Poljska deklaracija, Dunaj, 24, oktobra. Po nekem poročilu dunajskega dopisnega urada »Najvišjega poljskega narodnega odbora« se zbirajo v Varšavi podpisi za deklaracijo, ki se peča z bodočim položajem Poljske. V tej deklaraciji se zahteva od Rusije neodvisna Poljska, Ne da bi se prejudicirala državna oblika in meje bodočega ozemlja, se je izrekla pripravljenost, podpirati ono obliko, ka- tera se zdi najbolj primerna za narodno-politične interese. Kot potrebno in nujno se zahteva ustanovitev narodnega sveta, katerega najodličnejša naloga bi bila pospeševanje poljskih legij. V svrho skupncr ga vodstva zunanje politike, naj stopi »Narodni svet« v zvezo z »Vrhovnim narodnim svetom« v Galiciji. Spomenik legij v Lvovu. Dunaj, 21. oktobra. Vsled iniciative »Najvišjega poljskega narodnega sveta«, se je ustanovil v Lvovu odbor, katerega \ Belgrajsld konak ne napravlja žalostnega, marveč samo puščoben vtis. Vrsta zijajočih praznih dvoran in sob, katerih ni oplenil pohlepni osvajalec, marveč jih je skrbno izpraznil lastnik sam. kjer se pleni, ostane mnogo malovredne ropotije. Ne tako v belgrajskem kraljevem dvoru. Tu razen dveh slabih oljnatih slik, nekaj knjig ir. garniture za sabljanje ni ničesar ostalo. Ni ne starega pohištva, ne praznih steklenic, ne oguljenih zastorov. Vse se je pobralo s toliko natančnostjo, kakor je je zmožen le kak dvorni urad. Knjige, seveda ... Pa o teh pozneje. Na Knez Mihajlovi cesti, sredi bornega predvrta, se dvigata oba konaka, Rme-no pobarvani, v baročnem slogu eden, belo pobarvan in slab posnetek našega budim-peštanskega kluba na Štefanijini cesti drugi. V prvem je stanovala kraljeva družina do svojega bega. Drugi še ni dogotovljen in ni še nihče stanoval v njem. Med obema zgradbama leži skromno prizemno poslopje: kraljeva grajska straža. V novi pa- lači mizarska dela še niso izvršena. Dvorane so prostornejše, širina je zadostna, celotna globolcost pa ne presega dolžine srednjevelike sobe. Stara palača, dasi ožja, je dokaj prijetna in njena razdelitev, drsi nima nič knežjega na sebi izdaja okus človeka, ki je ogledal gradove visokega francoskega plemstva. Ob vhodu stopiš takoj v vežo, ki dobiva svojo luč od zgoraj; iz veže vodijo lesene hrastove stopnice v prvo nadstropje, V prvem nastropju je najprej precej velika sprejemna dvorana. Iz nje prideš v knjižnico, katere pod se je udri ir> padel v spodaj ležečo preslolno dvorano. Vse stene so zastavljene s policami za knjige. Iz sprejemne dvorane se pride tudi v delavno sobo, kjer se ob stenah istotako dvigajo omare s knjigami. Iz delavnice vodijo vrata v okroglo spalnico, na katero meji kopalnica. Stene pokrivajo priproste pa okusne tapete, s stropov vise kristalne krone, edini predmeti, ki spominjajo na bivšo določbo teh prostorov. Najbolj zbada v oči, da skoraj po vseh sobah kupoma leže knjige. Vse so spravili proč, le te množine knjig ne. Knjige v knjižnici so vseskoz numerirane in z eks-iibriji opremljene, tu gori pa novo, še ue-j urejeno blago, v spalnicah skoraj sami 1 francoski romani, Stara knjižnica je naj- brže še iz zapuščine Obrenovičev; knjig si nisem, mogel natančnejše ogledati, ker so, kakor rečeno, tla udrta. Na slepo srečo sežem v kup knjig in vzamem eno v roke. Vezana je v rdeče usnje z mnogimi vtisnjenimi kronami. Na prvi strani je pod kraljevo krono velika črka G in pod njo z zlatimi črkami posvetilo: »A sa Majeste la Reine Draga de Serbie, tres humblement par Kari Grau-berg, Stockholm, Suede.« V albumu so portreti članov vseh vladarskih hiš, genea-logične podatke je sestavil komornih grof Wrangel. Poleg tega krasno vezanega zvezka leži manjša knjiga. Tudi ta je krasno vezana. Rožnata svila z zlatim tiskom. Jc to eden otroških romanov gospe Sdgur, "Les vacances«. V knjigi je še račun wiesbnden-skega knjigarnarja na »Madame la Com-tese Takovvo.« Kraljica Natalija je kupila knjigo v Wiesbadnu za svojega sinka, malega princa Aleksandra, ki ga je vzela s seboj na potovanje. Poberem iz prahu zraven ležečo knjigo, istotako rožnato in zlato vezano in istotako zapuščeno. V rokah imam album I verzov Helene Karagjorgjcvič: »A Trea-surv of favorite Poems,« Na naslovnem listu čitam pod pečatom male princezinje posvetilo vzgojiteljice, ki je knjigo poklonila »Ljubi princezinji Jeleni v prijazen spomin, Marie Schatzmann, Sergniewka, julija 1903.« V knjigi je mnogo vrstic podčrtanih, najmočnejše pa prva vrstica pesmi z naslovom »Life« (Življenje), Glasi se: »Life! I know not what thou art« (Življenje, ne vem, kaj si). Sedai mi pride v roke knjiga z monogra. mom »M. O.« (Milan Obrenovič): »Napoleonove obkrajne opazke iz let 1740— 1763«, Hachettova izdaja iz 1. 1872. Reči moram, da knjiga ni bila pač niti otvorje-na, da čista, nerabljena je bila. Zelo enostavno je postopal Milan z drugo knjigo, ki govori o reformah v Macedoniji (spisal dr. Kleantes Nikolaides): Dal jo je preči-tati svojemu tajniku, ki mu je potem na koščku papirja v kratkih besedah napisal vsebino knjige in listek prilepil enostavno na naslovno stran. — Druga knjiga nosi naslov: »Les brigandages en Macedoine« ter vsebuje zaupno poročilo vladi. Ta knjiga je pa že iz dobe Karagjorgjevičev, Odprem jo in čitam na strani 49. debelo podčrtane vrstice. »V bistvu vodijo Angleži ves svet za nos. Njihovo edino stremljenje je, da si dajo od drugih pobirati kostanj iz žriavice. uoiem pa tistemu, ki si ic zanie naloga je postaviti spomenik legij. Kip bo stal na najlešem trgu Lvova, v katerega se bodo zabijali žeblji v korist invalidnih legionarjev. Izvršitev spomenika je bila poverjena znanemu lvovskemu podobarju K u r c z y n s k i j u. Avstrijsko šolstvo na Poljskem. Dunaj, 21. oktobra. Avstrijska uprava /la Poljskem je po ustanovitvi številnih ljudskih in srednjih šol in izdelavi nadaljnjega razvojnega načrta, postavila osred- njega nadzornika vsega šolstva v osvojenem ozemlju. Na to važno mesto je bil imenovan znani poljski pedagog in pisatelj iz Galicije dr. Marijan Reiter. Dr. Rei-ter je svoje mesto ravnokar nastopil. Poljski dopisni nrad v Sofiji. Dunaj, 19. oktobra. V Sofiji je ustanovil »Vrhovni poljski narodni odbor« dopisno ekspozituro. Naloga urada je, informirati Bolgare o poljskem vprašanju. Dopisni urad je že pričel poslovati. dirajoči z Belšice-planine, s pomočjo Turkov čez Rabrovo proti grški meji francoske, angleške in srbske čete. Bolgarsko težko topništvo je bombardiralo pri Samo-kovcu del železniške proge. m - Bitka pri Skopljn. i Ifarno in Bnrgas. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 25. oktobra. (K. u.) Uradno se razglaša: Avstroogrski oddelki jezdecev so prijezdili v Valjevo. Armada generala pl. Kovesz se bliža v bojih mestu Arangjelovac. C. in kr. čete te armade, ki prodirajo na obeh straneh Kolumbare, napadajo višine južno in južnozahodno cd Lazarevca. — Neka druga avstrijska vojna skupina je vrgla Srbe pri Ratari, 10 km južnozahodno od Palanke. Nemške vojne sile so vzele z naskokom z veliko ljutostjo branjene postojanke južno od Palanke in so pridobile Petrovac v dolini Mlava. Pri Oršovi prepeljane avstrijske in nemške čete prodirajo v gorovju vzhodno od rečne ožine pri Klisuri. Sovražnik je bežal in je pustil ležati puške in strelivo. Bolgari so prekoračii zadnje dni Timok na številnih točkah od izvira do izliva. Njih napadi na višine levega brega in na Zaječar, Knjaževac in Pirot napredujejo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 25. oktobra. Veliki glavni stan: Razširilo se je pri Višegradu pridobljeno obmostje. Zasedeni so zahodno od Kolubare prehodi čez Tamnavo severozahodno od Uba. Armada generala pl. Kovesz je dosegla splošno črto Lazarevac, severno od Arandjelovca—Rabovca (zahodno od Ratari.) Armada generala pl. Galhvitz je z naskokom zavzela južno od Jazmjenice nad-vladajočo višino vzhodno od Banicine, pridobila je na ravnini Morava z Ijutimi boji DI. Livadico in Zabari in je došla vzhodno od tam do črte Presednja višina, južno od Petrovca, zahodno od Meljinice. V dolini Beg je zasedena višina zahodno in severozahodno od Kučeva. Pri Oršovi napredujoče čete prodirajo proti jugu dalje in so s svojim levim krilom dosegle Sib ob Donavi. Bolgarska armada generala Bojadjeva je vzela greben m st? vrhovoma Drenova Glava in Mirkovac (20 km južno od Pirota). Najvišje vojno vodstvo. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Negoiin in Prahovo vzeto. Sofija, 25. oktobra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša 24. t. m.: opekel prste, obrnejo hrbet.« Poročilo i7. 1. 1908., torej še dovolj sveže .., XXX Naše čete so vzele Negotin fn donavsko pristanišče Prahovo. Do zdaj znan plen: eno preskrbno skladišče, 20 železniških voz z vojnim materijalom. Ujet 1 čashrk in 270 mož. Na bojišču smo našteli 900 srbskih mrličev. Princ Ciril in armadni poveljnik sta bila v Skoplju zelo slovesno sprejeta. Mesto je bilo okrašeno z našimi zastavami in s preprogami. Vse prebivalstvo se je udeležilo sprejema in je ginjeno plakalo, Navdušenja ni mogoče popisati. Skoplje osvojeno. Sofija, 23. oktobra. (Kor. ur.) Bolgarske čete so popolnoma osvojile Skoplje. XXX Srbija more pričakovati, kakor zdaj stoje stvari, pomoči le od Francije in od Anglije. Srbsko poročilo 23. t. m. pripoveduje o bojih pri Krivolaku (južnovzhodno od Veleša) in omenja, da so se bojevale tudi francoske čete. Prvič so se spopadle bolgarske in francoske čete pri Valando-vu (južnozahodno od Strumice). Srbi so bili vrženi proti Vardarju. Uničena je bila železnica v dolini Vardar. Bolgarski generalni štab je poročal pozneje, da so zasedli Bolgari višine zahodno od Strumice. Iz tega sledi, da francoske čete, gre za tri ali štiri polke, korakajo po ovinkih zahodno od Vardara proti Krivolaku. Bolgarske čete so zasedle tudi Veleš. Srbi beže pred njimi. Ne more se dvomiti, da so te bolgarske sile sposobne, da posežejo v boj pri Krivolaku. Zelo močne bolgarske sile so vkorakale v Skoplje in so zasledovale Srbe, ki so bežali proti Kazanilu. O dejstvu, da gospodarijo Bolgari v srednji Vardarski dolini, se ne more več dvomiti. Poveljnik francosko-angleškega zbora pošilja, kakor se zdi, svoje sile takoj, ko pridejo v Solun, precej neposredno na srbsko bojno črto, kar povzroči lahko še težke posledice. Zdi se, da Bolgari že na več mestih v Vardarski dolini groze resno zvezam ekspedicijskega zbora z zaledjem. Pomožni zbor mora na poti v Srbijo predvsem premagati bolgarsko armado. Ne dvomimo, da te svoje naloge ne bo mogel izpeljati in da bo poražen. Mojstrsko pričeti bolgarski operacijski načrt, ki se odločno in smotreno izvaja, je ustvaril položaj, ki je za naše sovražnike zelo neugoden, če ne pooolnoma brez upa na uspeh. Medtem, ko se razvijajo dogodki v Makedoniji, pridobivajo avstrijske čete in prva bolgarska armada na prostoru med prodiranjem s severa proti jugu. Kovoszova armada stoji že 60 km daleč v srbskem ozemlju in je pričela boje za nadvladaioče višine pri Arangjelovcu, ki odpirajo dostop v kragujevško gorovje. XXX Zadnja soba v prvem nadstropju ie okrogla in je morala služiti kot spalnica, kakor omenjeno. Kajti njena tapetna vrata vodijo v kopalnico in na srednji steni se na tapetah še poznajo sledovi stebričev postelje 7, nebom. Kdo je spal tu? Kralj Peter, princ Aleksander ali princ Jurij? Ne vem in nikogar ni, ki bi mi to pojasnil. Toda kjer je stala postelja, zopet leže po tleh kupi knjig. Po večini francoski romani, ki se jim pozna, da so bili zelo čitani. Zabeležil sem si naslove nekaterih knjig: »Krivda in sovraštvo« od Ohneta ter ;>Zmagovalci in premaganci orožja«. Čudno pa je tu: Prav na vrhu ležita dva močna zvezka, kakor je videti, sta bila najbolj rabljena, in sicer je to delo bivšega srbskega poslanika v Londonu Čedomila Mi-jatoviča: »Kraljeva tragedija« — avtentičen opis srbskega krajevega umora. Prvi stavek v knjigi se začenja tako-le: »Morilci kralja Aleksandra in kraljice Drage, ki so postali v strašni noči 11. junija 1903 gospodarji Belgrada in Srbije ...« Poleg tega leži knjiga »Uganke roke« svetovnoznane pariške vedeževalke ma-dame A. de Thebes. V knjigi je podčrtana skoraj vsaka vrstica, Torej negotovost, bojazen pred osodo? Zraven spalnice je majhna okrogla vdolbina. Na steni se še poznajo sledovi domačega oltarja; na steni so v naivnih 11« mclilrnni n nrfl ol r-1/i OU __ um VuII ..t.«*. Bl.^.cUi.t. kj v Ta lin pu sloni fotografija kralja Petra. Spodaj je kralj lastnoročno napisal: -Spes rnihi prima deus. Pierre.« Skoplje osvojeno, Soiija, 24. oktobra. (Kor. ur.) Uradno poročilo o vojnih dogodkih 23. t. mes. izvaja: Naše čete so pri Skoplju srbske čete odločilno porazile in so zasedle mesto. Sovražnik, ki je imel nad 500 mrtvih in ranjencev, je vržen na sedlo Kačanik. Naše čete so v tej smeri sovražniku vedno za petami, Sofija, 25. oktobra. O osvojitvi Skop-lja se poroča; Bolgari so zavzeli predvsem mestni del na vzhodnem bregu Vardara, ki je močno utrjen. Bolgarom se je posrečilo, da so na to prekoračili reko. Za zgornji del mesta so se bili krvavi boji s srbskimi zadnjimi četami po vseh cestah. Bil je moreč boj moža z možem. Podrobnosti o osvojitvi Skoplja. Soiija, 25. oktobra. O boju za Skoplje se še poroča: V mestu je vladalo veliko ogorčenje proti Srbom, ki so tamošnje prebivalstvo cele dve leti najokrutne'še tlačili. Po ljutem krvavem boju se je Bolgarom posrečilo, da so sovražnika popolnoma vrgli iz mesta, ter se je s tem dovršil prvi del bolgarske vojske, ko je osvojeno glavno mesto Macedonije. Ko so Bolgari očistili mesto od sovražnika, so ga preganjali in zasedli kraje Hadžalar in Slenjo, kakor tudi Nerezi na Vardarju, nato Koplovo in železniško postajo Osmano, nakar so nadaljevali prodiranje proti Petrovu. V smeri proti Prilipu so Makedonci osvojili Izvor in Abli-pašo v vznožju Babune-planine. V ozemlju Strumice so potisnili Makedonci, pro- Skoplje. Že v rimski dobi je imelo Skoplje velik pomen. Za časa Nemanjičev je bilo Skoplje največje mesto z 200.000 prebivalci, danes jih šteje le še 25.000. Skoplje je bilo 112 let srbska kraljeva in potem carska prestolica, t, j. od leta 1282. do 1394. Prebivali so v njem: kralj Milutin, kralj Stevan Dečanski, car Dušan Silni, car Uroš, kralj Vukašin. V Skoplju so zborovali državni sabori. Tu je bil razglašen tudi glasoviti Dušanov zakonik. Tu se je Dušan Silni proglasil in kronal za cara. Tudi pod Turki je Skoplje ohranilo svoj veliki pomen; bilo je središče kosovskega vilajeta in vseh upravnih in vojnih oblasti. Skoplje leži na križišču železnice Belgrad—Solun in Solun — Mitrovica, Skoplje jc bilo od nekdaj ena glavnih točk na potu, po katverem se je vršila vsa trgovina in promet od zapada na vzhod in obratno. Danes je med 25.000 skopeljskimi prebivalci polovica Turkov; ostali so Bolgari in Srbi, zraven še nekaj Grkov in A.r-navtov, SkoDlje leži ob reki Vardar, preko katere vodi velik zidan most, ki ga je zgradil Dušan Silni. Temu mostu skozi dolga stoletja ni mogel škodovati ne zob časa, ne šumni valoviti Vardar. Skozi sredo mesta teče majhna reka Serava, ki se tu zliva v Vardar. Skoplje ima trg in bazar in trg za oglje. Na skali, ki se strmo na-klanja proti severu in zapadu, stoji Dušanov grad. Mesto je polno džamii, ima pa tudi več cerkva, med katerimi je najpomembnejša katedrala sv. Spasa. Boj za železnico Solun—Skoplje, Lugano, Iz Milana se poroča: »Corriere della Sera« brzojavlja: Obrambo železnice Solun—Skoplje jc prevzelo 20.000 Francozov. Grškemu ministrskemu predsedniku se je poročalo, da so se razvili boji v Macedoniji v eno samo veliko bitko, ki je zelo obsežna in važna. Na več mestih nazaj potisnjene Srbe so ojačili Francozi in Angleži, da bi se lahko trdno ustalili v drugi obrambni črti. Veliko srbskih čet je bežalo v Albanijo. Bolgari zbirajo med Solunom in Petričom dve diviziji z močno artiljerijo. Prodiranje bolgarskih in turških čet v Srbijo. Soiija, 25. oktobra. Makedonske čete, ki se bore na najožjem delu fronte, potiskajo s turškimi četami Srbe proti grški meji. Skupine generala Bojadževa so zasedle Maglovac in Jabukovac, in pritiskajo sovražnika proti Urovici. Srbi napenjajo vse sile, da bi zaustavili napredovanje Bolgarov, ker so bili vsled izgube svojih postojank pri Urovici prisiljeni izprazniti kot, ki se nahaja med ogrsko in rumunsko mejo. Čete, ki prodirajo iz Salaša, so dospele v Kriveij, Bor in Brestovac, ter sedaj prodirajo med krvavimi boji proti Liscu. Postojanke, ki se nahajajo v srbskem gorovju na Glogovaškem, so vzeti Srbom z ba-jonetnim napadom. Bolgari so zasedli Lju-batovnico in se približali Bela Pa'anki. — Bolgarske čete, ki prodirajo ob Vlašini v smeri proti Leskovcu, so osvojile Badnico, ki tvori jugovzhoden del utrjene črte pri Leskovcu, a po usoešnem bombardiranju so osvoule utrdbe Sisavo Ln Oravo kot vzhodno krajno utrjeno črto. Bolgarske baterije že bombardirajo notranjo trdnjavsko črto Slatine. V Skoplju je prišlo do strašnih pouličnih bojev, pri katerih je sodelovalo tudi makedonsko prebivalstvo. Bolgarija napade sovražnika tudi na grškem ozemlju. Bolgarska vlada je, ko je ugovarjala pri grški vladi radi izkrcanja četverospo-razumnih čet v Solunu, izjavila, da če se uvede na grškem ozemlju proti Bolgariji naperjena akcija in če se Bolgarom posreči, da potisne prodirajoče sovražne čete v grško ozemlje, bodo iz vojaških ozirov brezpogojno zasledovali sovražnika ne glede na to, če bodo morali. Ruska pomoč Srbiji Stockholm. Carjevi dvorjani trde, da je car Nikolaj II. glede na nujne prošnje kralja Petra sklenil, da če le mogoče pošlje Srbiji pomoč in da odpokliče zato, če bo potrebno, čete z vzhodnega bojišča, ^ ker iz notranje Rusije ne smejo več pošiljati čet. Ruske obljube Srbiji. Kristijanija, 24. oktobra. »Aftenpo« sten« javlja iz Pariza: V srbski glavni stan je dospel carjev adjutant Viskolicko, kjer je izjavil, da bodo ruske čete najkasneje ▼ 14 dneh poizkušale izkrcanje na bolgarski obali. Gostoljubnost Rusije kralju Petra. Kodanj. Poroča se, d& je nameraval odpotovati srbski arhimanclrit Mihael v Moskvo s posebno poslanico carja, da mu ponudi gostoljubnost Rusije za slučaj, če bi moral kralj Peter zapustiti deželo. Ar-himandrit je pa moral opustiti svoje potovanje, ker so žc vse železniške zveze s Srbijo prekinjene. Kralj Peter -namerava čez Prištino zbežati v Italijo. Budimpešta. Pesti Hirlap poroča iz Sofije: Iz Srbije sc poroča, da bo najbrže kralj Peter zbežal čez Prištino in Valono v Ttalijo. Švicarska sodba o položaju Srbije. Baselj. »Baseler Nachrichten« razpravljajo v uvodniku o možnosti, kako naj pomaga četverosporazum Srbiji. Izvajajo, da se mora še enkrat poizkusiti, da se premagajo Dardanele in nadaljujejo: Seveda, tak sklep bi prepustil srbskega zaveznika med vojsko njegovi usodi, kar bi vsako človeško čuvstvo ogorčilo. Mali kmetski narod je četverosporazumu doprinesel toliko strašnih žrtev, da bi se moglo ume-vati, če ga puste zdaj brez pomoči. Neprestano je stori svojo dolžnost, preveč bi se zahtevalo, naj nadaljuje boj, dokler ne bo več mož. Da bo mogoče prepevati srbske junaške pesmi, morajo živeti le še tudi Srbi. Politično stvar Srbije naj zastopa četverosporazum ob mirovnem kongresu. 6000 srbskih ujetnikov v Bolgariji. Soiija. V Bolgarijo so do 25. t. m. pripeljali 6000 srbskih ujetnikov. Stara Srbija obkoljena. Ženeva, 25. oktobra. Pariški listi so polni strašnih vesti o Srbiji. »Petit Journal« poroča, da so imeli Srbi strašne izgube na ljudeh in materijalu. »Matin« poroča iz Niša, da se je moralo prekiniti z odpošilja-njem čet skozi Solun in Kragujevac. Zvezne nemško-avstro-ogrsko-bolgarske čete so že popolnoma obkolile Staro Srbijo. Pomoč entente za Srbijo prihaja prepozno. 60.000 Srbov se bori v Macedoniji. Sofija, 24. oktobra. Bolgarski listi poročajo, da se bori v Macedoniji proti Bolgarom 60.000 Srbov. Srbska vlada se preseli v Kraljevo. Bukarešt, 25. oktobra. (Kor. ur.) Rumunsko poslaništvo v Srbiji biva v Cacaku, dve uri od Kraljeva, kamor se preseli tudi srbska vlada. Srbi izpraznili Kladovo, Budimpešta, Srbi so izpraznili Kla-dovo. Srbi izguhil« do zdaj 23.000 mož. Berlin, 25. oktobra. »8 Uhr Blatt« poroča: Srbi so izgubili d~zdaj 23.0C0 mož. Civilisti se vračajo v Zemun. ^!id')Rps-iB, Vladni korrisar mesta Z kilometra. Najvišje vojno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 23. oktobra. (Kor. ur.) I~. vojnega časnikarskega stana se poroča: 21. oktobra. Na bojni črti pri Rigi in ob spodnji Aa boj artiljerije. Vrgli smo napad Nemcev vzhodno od Olaja ob cesti iz Mitave. Naša letala so vrgla pri Mi-tavi več clvanajstoric bomb. Poizvedbe so doznale, da so povzročile bombe velike škode železnici in skladiščam sovražnika. Pri 01 ai so naše čele sestrelile nek.o nemško letalo; Ictalci so mrtvi. Pri vasi Pla-kanen, vzhodno od Olai, so Nemci v varstvu oblakov iz dima štirikrat brezuspešno napadli. Na bojni črti Friderikovo—-Jakobovo —Dvinsk se ni nič posebnega zgodilo, Severno od Postavi (8 km) so bili vrženi Nemci po ljutem boju iz vasi Rusaki. Ujeli smo 200 vojakov in enega častnika. Ob zavzetju avstro-ogrske postojanke južnovzhodno od Baranovic se je doznolo, da uporablja sovražnik proti nam strupene pline. Našli smo s takim plinom napolnjeno posodo. Južno od Pripjatja so naše čete vzele na levem bregu Stira nekaj vasi z naskokom. Ob zasedbi vasi Komarov (10 km severno od Kolkega) smo ujeli nad 400 vojakov in smo zaplenili dve strojni puški. Nemški protinapad pri Kolkem je bil odbil z velikimi izgubami za sovražnika. Severno od vasi Czernysz, južno od Kolka (13 km), so se razvili ljuti boji, Nemci in Avstrijci so v bojih na levem bregu Stira uporabljali skoraj izključno eksplozivne krogle. Brez navedbe dneva. Veliki generalni štab poroča: Naše čete so vzele včeraj s presenetljivim naskokom v pokrajini južnovzhodno od Baranovic nemške postojanke pri vaseh Eskimoviči (?), Ozekovčina (?), Nov-ski (?) in Nozernija (?). Tekom dne smo ujeli 85 nemških in avstro-ogrskih častni- kov in 3552 vojakov in smo zaplenili 10 strojnih pušk in 1 lop. 21. oktobra. Pri Novem Aleksinjecu (31 km severozahodno od Tarnopola) smo vzeli včeraj s presenetljivim napadom del sovražnih postojank. Ravno tako smo zavzeli postojanke pri Lopusznu (9 km severno od Aleksinjeca). Tekom dne smo ujeli v teh bojih 138 častnikov in približno 7500 vojakov. Zaplenili smo dva topa ir veliko strojnih pušk. XXX RAZMERE V POLESJU IN VOLINJU. Krakov, 24. oktobra. »Kuryer Cod-zienny« poroča o bojih poljske legionar-ske divizije v poleških močvirjih: Razmere, s katerimi se imajo boriti zavezniške čete v pragozdih in močvirjih Polesja, so grozne. Vse ceste in mostovi so razdrti in si morajo čete sproti delati poti. Vrhu tega je rusko prebivalstvo nahuj-skano proti zavezniškim armadam ter jim skuša škoditi kakor le ve in zna. Zavrat-nost in izdajalstvo sla na dnevnem redu. Seveda so se ukrenile temu primerne previdnostne odredbe. Požari kot izdajalska znamenja. Čudno je bilo, da Rusi ob svojem umikanju v tem ozemlju niso požgali za seboj krajev in vasi, kakor so to storili na Ruskem Poljskem. Kljub temu so bile vasi popolnoma prazne, kajti prebivalstvo se je skrilo po gozdovih. Le popolnoma oslabeli starci in starke so ostali po vaseh in ti so skoraj vedno v zvezi z vohuni. Glavno znamenje za izdajanje gibanja naših čet so požari. Kakor hitro maršira skozi vas naša pehota, takoj izbruhne požar v kaki posamezni hiši, ako pa gre skozi artiljerija ali pehota, začne goreti več hiš obenem. Po močvirjih in gozdovih, kjer ni hiš, so nanosili velike kupe suhega dračja, ki ga zažgo, da naznanijo dohod naših čet. Boji s kozaki. Kozaki igrajo v poleških močvirjih irt gozdovih veliko vlogo. Na svojih lahkih konjičih pridejo po skrivnih stezah, ki so znane le tamošnjim domačinom, našim prednjim stražam neredko za hrbet ali pa iznenada napadejo oddelke, ki delajo ceste in mostove. Naša konjenica ima neprestane boje s kozaki. Oddelek legionar-jev ulancev pod poveljstvom viteza plem. Pruszynskega je nekega dne razpršil dve stotniji kozakov, Legionarji so imeli štiri ranjene, med njimi poveljnik Pruszynski, ki so jih prenesli v neko poljsko hišo, nato pa odhiteli po zdravniško pomoč. Komaj so ulanci odšli, so že privihrali kozaki in na grozovit način umorili ranjene ulance. A kmalu jih je doletela usoda; zasledujoče čele so izsledile njihovo skrivališče in do zadnjega usmrtile. Povdariti je treba, da poljsko prebivalstvo niti v enem slučaju še ni bilo udeleženo na vohunstvu in izdajalstvu proti zavezniškim četam, dasi si vsled tega nakopava sovraštvo rusofilnih sosedov. XXX V BESARABIJI. Črnovice, 25. oktobra. Po popolnoma izjalovljenem prodiralnem poizkusu v prvih dneh oktobra, sovražnik napada s ko-nienico in s pehoto, ker mu manjka streliva. Naši so v zadnjih dveh dneh odbili tri ruske napade. Nek polk donskih kozakov je imel močne izgube. Padli so skoraj vsi, med njimi tudi poveljnik polka in dva visoka častnika, OB SERETU. Črnovice. Ob Dupa soteski blizu izliva bereta so Rusi včeraj in predvčerajšnjim ponoči močno napadali. Kriti p0 gozdu so prodirali podnevi in se izkušali približati našim postojankam. Naše čete, ki so jih opazjle pravočasno, so jih sprejele z ognjem strojnih pušk in artiljerije. Boj je trajal celo noč. Sovražnik je le na nekaterih mestih prišel do naših žičnih ograj, a bil je kmalu odbit RUSKI VELIKI KNEZ PADEL NA BO JIščU. Basclj. »Nationalzeitung- poroča iz Petrograda: V nekem inseratu častnikov gardnega artiljerijskega zbora, ki poziva na udeležbo ob cerkvenem letnem spominu na padle častnike, Je črtala cenzura prvo ime v seznamu padlih častnikov, bodi se, da je padel neki veliki knez, kar še do zdaj ni bilo znano. NAŠA UPRAVA NA RUSKEM-POLJ-SKEM. Krakov, 25. oktobra. »Nova Reforma« poroča: V osvojeni Poljski se ustanove generalni inšpektorati v Kiclcah, Radomu in v Ljublinu. Generalnim nadzornikom so imenovani generalni majorji baron pl. Stil-fried, Madziera in Lustig. GRADBA PORUŠENIH VASI NA SEVERNEM OGRSKEM. Uradno se je dognalo, da je bilo vsled vpada Rusov oškodovanih v severnoogr-skih okrožjih: Homona, Szinna, Stropko in Mezolaborc 138 občin; skupna škoda na podrtih aH poškodovanih poslopjih in drugem znaša 11,250.000 kron. Podrte vasi se znova grade deloma s pomočjo zasebne pomočne akcije, deloma z vladno podporo. Posamenzni ogrski plemiči, kakor Szeche-nyi, so prevzeli zgradbo celih vasi. Domovi, ki se zgrade z državnim denarjem, se deset let ne morejo ne prodati ne dati v najem ali zadolžiti in tudi ne razdeliti. Po desetih letih se državni prispevek vknjiži na prvo mesto ter bo iz izkupička v prvi vrsti vrniti vladi dano podporo. Nove oziroma prenovljene vasi dobe svoje cerkve, šole, ljudske izobraževalne domove, dalje se izvede kanalizacija, preskrbe globoki vodnjaki; tudi posamezne hiše se zgrade po načelih moderne higijene. Vsa gradbena dela nadzoruje posebna vladna komisija. STRAŠNO POMANJKANJE IN DRAGINJA V MOSKVI. London, 23 .oktobra. (Kor. ur.) »Daily Mail« poroča 22. t. m. iz Petrograda: Notranji minister Hvostov je sinoči nenadoma odpotoval v Moskvo. Pomanjkanje in draginja je v Moskvi radi slabe železniške uprave in železniških zvez hujša, kakor je bila kdajkoli. Kodanj, 24. oktobra. (K. u.) »Berolm-ska Tribuna« poroča iz Petrograda: Ministrski svet se je zbral v izredni seji, v kateri se je pečal z vedno večjo draginjo vseh živil. Poljedeljski minister je pooblaščen, da ukrene, kaj naj se zgodi z živino iz izpraznjenih dežela. Notranji minister Hvostov je stavil več predlogov, kako naj se prepreči škodljiva špekulacija z živili. Ministrski svet je odobril nekaj predlogov, a vsebina ni znana. VELIKI NEMIRI V RUSIJI. Stockholm. V Stockholm dohaja zopet veliko poročil o težkih nemirih v celi Rusiji. V petrograjski državni tiskarni so našli prepovedane oklice, ki so jih zaplenili. V Petrogradu so obesili radi veleizdaje več oseb. OBISKI VOJNIH UJETNIKOV V RUSIJI IN V AVSTRIJI. Dunaj, 24. oktobra. (K. u.] Po dogovoru, ki sta ga sklenili avstrijska in ruska vlada, odpotujejo po tri odposlanci damskega Rdečega križa v Rusijo in v Avstrijo, da pregledajo bivališča ruskih, oziroma avstrijskih vojnih ujetnikov. V Avstrijo odposlano poslaništvo bodo spremljale tri sestre ruskega Rdečega križa; odposlaništvo, ki odpotuje v Rusijo, tri sestre našega Rdečega križa. Damski delegati so odpotovali predvsem na Dunaj, kamor so došli pred nekaterimi dnevi. Gospode je včeraj sprejel zunanji minister baron Burian, jutri jih sprejme v avdijenci Njegovo Veličanstvo. Čez nekaj dni se vrnejo na Dansko, od tam pa nastopijo prej ko mogoče svoje poslaništvo. GENERALU RENNENKAMPFU so, kakor poročajo iz Rusije, odvzeta vsa vojaška dostojanstva. Še en prevozni parnik potopljen. Berlin, 25. oktobra. (Kor. ur.) Dopisnik Wolffovega urada v Atenah poroča: Tukajšnji listi poročajo, da je bil potopljen pri Cagezi ob južnozahodnem obrežju solunskega pristanišča angleški transportni parnik »Marketti« s 1000 angleškimi vojaki, z municijo in s strežniki bolnikov. Rešenih je bilo 83 mož. Izgube angleške mornarice v Sredozemskem morju. London, 24. oktobra. (Kor. ur.) Mac Navara je na vprašanje poslancev končno odgovoril, da je angleško brodovje v Sredozemskem morju izvzemši divizije Royal Naval izgubilo 119 častnikov in 1463 mož. Izgubljene francoske ladje v Sredozemskem morju. Pariz, 24. marca. (Kor. br.) »Petit Pa-risien« poroča uradno: Od 1. do 20. t. m. so potopili sovražni podmorski čolni v Sredozemskem morju sledeče francoske parnik e: » Provincia«, »St. Marie«, »Antone« in »Admiral Ainelin«. Prvi trije so bili prazni, posadke so rešili. Na »Admiralu Amelin« je izgubilo življenje 64 mož. izgube do morju. Nemška križarica potopljena. Berlin, 25. oktobra. (Kor. ur.) Wolff poroča: Veliko križarko »Prinz Adalbert« jc z dvema streloma potopil nek sovražni podmorski čoln pri Libavi. Žal, da se je mogel rešiti le mal del posadke. Načelnik mornariškega štaba. Boji do zohofln. Nemško uradno poročilo. Berlin, 25. oktobra. (Kor. ur.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana; V Champagni so napadli Francozi po najmočnejši pripravi z ognjem pri Tahure in našo severno od Le Mesnil naprej zavito postojanko. Pri Tahure njih napad ni bil v našem ognju popolnoma izveden. Pozno zvečer so se ob naprej štrlečem kotu severno od Le Mesnil še ljuto bojevali. Severno in vzhodno od tam je bil odbit napad s težkimi izgubami za Francoze. Najvišje vojno vodstvo. Poročilo francoskega generalnega štaba. Pariz, 21. oktobra, ob 3. uri popoldne, Tekom sinoči javljenega obstreljevanja vzhodno od Reimsa na 8 do 9 km dolgi bojni črti med streliščem in Prunay so ponovili Nemci svoje napade, ki so se bili v tem ozemlju že prejšnji dan, klavrno izjalovili. Kljub ljutosti pirpravljalnega artiljerijskega ognja in kljub ojačeni gostosti dušljivih plinastih oblakov je bil sovražnik zopet poražen. Napadalci so trikrat poizkusili vdreti v naše postojanke. Oslabljeni po ognju naših strojnih pušk in po toči naše artiljerije so se ustavili končno pred na-šiči žičnimi ograjami in niso dospeli na nobenem mestu do naše prve črte strelskih jarkov. Tekom noči smo vrgli istotako nek nemški napad na naše postojanke v gozdu Givenchy, severovzhodno od Sou-chez. Na Lorenskem se je popolnoma izjalovil nek presenetljiv napad na naše opazovalne straže vzhodno od Mancela. — Z ostale bojne črte se ni nič poročalo. Iz francoske zbornice. Pariz, 23. oktobra. (Kor. ur.) »Temps« poroča: Vojni minister je zbornici predlagal, naj se svetilni plin in vse surovine za izdelovanje razstrelil odtegnejo uporabi. Predlagalo se je tudi, naj se v vseh krajih z nad 3000 prebivalci določijo odbori, ki bodo določali najvišje cene živilom. Na predlog 300 poslancev je zbornica sklenila, naj vlada odredi, da bodo vsi v vojno službo pozvani rodbinski očetje z nad štirimi otroci, in če so vdovci, z vsaj tremi otroci po možnosti uporabljeni v etapni službi v notranji črti. Papež in belgijski kralj. »Frankfurter Zeitung« javlja 21. oktobra iz Lugana: Kakor poroča »Secolo«, je sveti oče naprosil belgijskega kralja, naj začne iniciativo za mir, pa je kralj to odklonil. Velikanske angleške izgube častnikov. London, 21. oktobra. »Times« poročajo: Od 25. septembra so izgubili Angleži 1541 častnikov, Angleži zahtevajo novo ministrstvo. London, 24. oktobra. (Kor. ur.) »Times« poročajo: Vedno večje je število poslancev, ki zahtevajo, naj se izpremeni vlada. Angleški kralj v Franciji. Le Havre. Nek tukajšnji list por.'ca: Angleški kralj Jurij je prišel predvčerajšnjim v Havre, kjer si je ogledal angleške tabore. Zvečer je zapustil mesto. X X X Križarka »Prinz Adalbert« je bila izpuščena v morje leta 1901. Obsegala je 9000 ton, prevozila je 21 morskih milj na uro, oborožena je bila s 26 topovi, dolga je bila 124-9, široka 19 6 m in je štela posadka 591 mož. Tudi angleška prevozna ladja potopljena. Kolin, 25. oktobra. (Kor. ur.) »Kolnische Zeitung« poroča: Nek nemški podmorski čoln je potopil 20. t. m. pri otoku Wight neko angleško transportno ladjo. Parnik se je nagnil in potopil. Veliko vojakov je skočilo s krova. Turčijo v vojski. TURŠKO URADNO POROcILO. Carigrad, 24. oktobra. (Kor. urad.) Agence Telegraphique jMilli« poroča iz turškega glavnega stana: Naša artiljerija je v Anaforti močno poškodovala sovražne strelske jarke. Naša artiljerija jc zadela neko sovražno torpedovko, ki je obstreljevala okolico Djongbaira. Opazovalo se je, da se je dvigal gost dim in eksplozija. Zadeto torpedovko je neka druga sovražna torpedovka vlekla v Imbros. Pri Ari Burnu in pri Scdilbahru od časa do časa ogenj artiiierijc in pehote. Sicer nič po-»ebnega, Avstralcev padlo na Dardanelah 68.700. Amsterdam, 25. oktobra. Newyorški »Sun« poroča iz Melbourna: Avstralska vlada izjavlja, da znašajo izgube Avstralcev na Dardanelah 68.700 mož. NEMŠKI VELEPOSLANIK V CARIGRADU OBOLEL. Carigrad, 24. oktobra, (Kor. ur.) Nemški veleposlanik baron pl. Wangenheim, ki se je vrnil šele pred kratkim iz Nemčije z dopusta, je resno obolel. Veleposlaniške posle vodi veleposlaniški tajnik baron pl. Neurath. »DO ZADNJE BESEDE IZMIŠLJENO.« Berlin, 29. oktobra. (Kor. ur.) »Nord-deutsche AUgemeine Ztg.« izvaja od nad-pisom: Do zadnje besede izmišljeno: »Ga-zette di Lausane« si pusti po beguncih iz Palestine v svoji 12. številki pripovedovati, da vadijo na Oljski Gori na tisoče turških vojaških novincev in da so priredili na Golgati pomožni prostor, kjer turške čete vadijo vsak dan pod poveljstvom nemških podčastnikov. Uradne poizvedbe so dognale, da je v poročilu izmišljena vsaka beseda. Niso ne turške in ne nemške čete onečastile svetih mest, marveč one-čaščujejo jih tiste oblasti, ki izrabljajo častitljiva pojma Oljsko Goro in Golgato za vojsko laži proti Nemčiji. Dnevne novice. Zasedanje hrvatskega sabora. Kakor se poroča, se skliče hrvatski sabor po zasedanju ogrsko-hrvatskega parlamenta, ki se sestane novembra t. 1. Med drugim pride v hrvatskem saboru v pretres tudi vprašanje novega skupnega grba monarhije. Pri tej razpravi razloži tudi hrvatski ban svoje stališče. Razen tega se bo sabor bavil z raznimi tekočimi predmeti. L General Boroevič je imenovan za častnega meščana mesta Broda na Savi na Hrvaškem, -f- Odlikovanja. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnika 79. pp. Josip Čada in Ignacij Hirschl; poročnik 87. pp. Josip Rankel. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: tit. desetnik Šmalc Iv., tit. poddesetnika Lenič Anton in Mežnar Ivan, infanteristi Drolc Edvard, Geržinič Ivan, Hodnik Anton, Kožar Franc, Kumelj Franc, Peterca Anton, Peternel Ivan, Plevel Franc, Rus Anton, Slatnar Peter, Šte-fančič Martin, Svetlin Anton, Vizintin Anton, Zaje Franc in Zaveršnik Franc, vseh 18 pri 17. pp. -f Predmeti proti mrazu za vojake na bojnem polju. C. in kr. etapno višje poveljstvo je v svrho enotnega postopanja odredilo, da se ne sme pošiljati ali oddajati darovane predmete za obrambo proti mrazu neposredno armadi na bojnem polju, temveč da je taka darila oddati nabiralnici daril v naturalijah c. in kr. vojnooskrbo-valnega urada v Ljubljani (c. kr. deželna vlada, Simon Gregorčičeva ulica 20, pritličje). — Ranjen je bil poročnik domobranskega polka g. Mihael Leveč, ko je dne 19. t. m. ponoči okrog 10. ure pregledoval svojo stotniio. Sovražna krogla ga je zadela v bok. Poročnik Leveč je stal skozi več mesecv na čelu svoje hrabre stotnije v najhujših bojih kot pravi junak in si je kot rezervni častnik zaslužil in prejel že 3 odlikovanja: srebrno hrabrostno svetinjo ter navadni in srebrni »Signum laudis«; Upamo, da rana ne bo nevarna in da se g. Leveč kmalu zopet vrne med svoje korenjaške fante — že tretjič. V Gradec v rezervno bolnišnico so prišli dne 20. t. m.: Jožef Ogorevc, Piršen breg pri Brežicah; Franc Zorman, Studeno pri Postojni; Janez Vidmar, Rifenberg pri Gorici; Janez Kozmina, Nabrežina; Valentin Hubivnik, od Velikovca; Franc Kokalj, i7. Kranja; Rajmund Košir, Sv. Lovrenc pri Mariboru; Jakob Geš, Mežganci nižje Ptuja; Jakob Tinanec, Ruše pri Mariboru; Jakob Štrukelj, Turjak; Peter Razpet, Cerkno na Goriškem. Notranje bolezni; rev-matizem, — Na severnem bojišču je padel poddesetnik Anton Pilar. Padel je ob Dnjestru pri Černelicah. Zapušča žalujočo soprogo, iri brale in tri sestre. Lahka mu gališka zemlia. N. v. p. Maksimalne cene za živino. Objavili smo ocl c. kr. deželne vlade določene najvišje cene za klavno živino, ki gredo pri volih do 2 K 20 h in pri pitanih prešičih do 2 K 70 h žive teže. Od klavne živine pa sc mora ločiti plemenska živina, za katero ni določena nobeda cena in se mora kupovati po plemenski kvalitativni vrednosti. Iz italijanskega bojišča pišeta gg. And. Uršič in Ivan Franke dr.Lampetu; Smo tukaj v Florenci! Vse dobro! 20. septembra smo odpotovali (iz Kremone) brez nemira! Meščansktvo je dobro. — Dopisnica je pisana itali'ansko. Naslov: Firenze, Via de Robbia 51. — Imenovan je za župnika newyorške slovenske župnije sv. Lovrenca v Ameriki č. g. J. O m a n. — Morilec orožnika štrukelj prijet. Dne 21. t. m. so orožniki pri Trcbelnem blizu Mokronoga izsledili morilca Štruklja, ki je poizkušal bežati. Orožniki so nanj streljali. Štrukelj je bil večkrat zadet. Ranjenega morilca so pripeljali v Ljubljano, kjer pride, ko ozdravi, pred vojaško sodišče. — Padel je na severnem bojišču tovarnar dežnikov Anton Fornara iz Celja. — Mrtvi pišejo. Iz Cirkovec sc poroča; Jož. Zafošnik iz Dragonje vasi, pred-mojster pri oddelku strojnih pušk, je bil njegovim starišem naznanjen, da je dne 17. avgusta t. 1. na južnem bojišču pri Doberdobu padel. Pred kratkim so dobili stariši dopisnico z dne 23, avgusta, na kateri piše, da je ujet in ima zdrobljeno levo nogo. — Linijskemu ladjinemu poročniku Gustavu Klasingu, uničevalcu laškega zrakoplova »Citta di Ferrara« je poklonilo mesto Reka srebrno spominsko diplomo. Divji kostanj. Ker je c. in kr. dvorno lovsko vodstvo svojemu mnogoletnemu dobavitelju Viktorju Rohrmannu za zadnja dva vagoona včeraj zvišalo ceno, plačuje le-ta sedaj divji kostanj po I2V3 kron za 100 kg. Primorske novice. — Posledica laškega zračnega napadi na Trst, Rešilna postaja v Trstu je bila dne 24. oktobra ob 4. uri 20 min. popoldne telefonično pozvana na državni kolodvor, katerega so Lahi obmetavali z bombami. Zdravnik je našel na licu mesta dve osebi mrtvi in 13 oseb ranjenih, katere so prepeljali v tržaško bolnico. Na licu mesta so intervenirale civilne in vojaške oblasti Trst je v velikem ogorčenju nad laškim vandalizmom. Umrla je 25. t. m, v deželni bolnici V Ljubljani Marija Rožič, 73 let stara vdova-begunka iz Kojskega pri Gorici, nazadnje stanujoča v Št. Vidu nad Ljubljano. Nesreča. V torek 19. oktobra se je pripetila pri Sv. Luciji grozna nesreča. Nad vasjo se je ob 4. uri popoldne razletel 15 centimeterski šrapnel, kojega prazni ovoj je priletel na hišo Petra Kovačič (čevljarja), ubil ondi petošolca Andreja Kovačič in ranil staro mater. V četrtek zjutraj smo ga pokopali. Človek ne ve ure ne dneva. Strokovne šole za begunce iz južnih dežela, Pomočni odbor za begunce iz južnih dežela je storil primerne korake in tudi dosegel, da se v begunskih taborih otvo-rijo primerne strokovne šole. Tako so za begunce iz Fojane, Mariana in Pierisa otvo-ri pletarska šola, za begunce iz Gorice, Solkana in Mariana strokovna šola za pohištvo in stole, za begunce iz Gorice in Mirna čevljarska strokovna šola in čipkarske šole za one begunke iz južnih krajev, kjer je čipkarstvo domača industrija. Duhovniki in učitelji med begunci so naprošeni, da gredo pri tem gori navedenemu odboru na roko. Profesionisti in specialisti raznih obrti, ki bi bili sposobni za poučevanje, naj se obrnejo na pomočni odbor (Dunaj, IV., Fa-voritenstrasse 25.). Zvišanje pokojnin tržaškim mestnim uradnikom in učiteljem, L. 1910. je bivši tržaški mestni zastop ugodil dolgoletnim prošnjam in zvišal mestnim uradnikom in učiteljem plačo in stanovanjsko doklado, toda le pod pogojem, da se povišek ne všteje v pokojnino. Umirovljenci so pet let zastonj prosili, da bi se jim zvišali prejemki v razmerju povišanih aktivnih plač. Te dni pa je vse prizadete veselo iznenadila naredba cesarskega komisarja, glasom katere imajo veljati od 1. oktobra t, 1. dalje za odmero pokojnin aktivitetni prejemki v celoti. To naredbo je tudi ostalo tržaško prebivalstvo z zadoščenjem pozdravilo. Iz Kobarida je došlo pismo, ki naznanja, da so Italijani aretirali neko celo družino Uršičevo in neko krčmarico izven kraja. Cene v Trstu. Za čas od 25. do 31. oktobra je določena cena koruzni moki na 60 vin., rižu pa na 2 K za kilogram. Konj je sunil v Prvačini na kolodvoru 18 let starega žel. delavca Tomaža Novotny v prsi tako močno, da je moral iskati zdravniške pomoči v tukajšnji deželni bolnici. Ljiiuijaoske novice. li Podpisovanje vojnega posojila. III. avstrijsko vojno posojilo so pri Jadranski banki, podružnici Ljubljana, podpisali med drugimi: Viljem Spitzer, Ljubljana, 20.000 kron; Trgovska in obrtniška zbornica, Ljubljana, 10.000 K; Ivan Končina, Gorenja vas, 10.000 K; Jurej Šterk, Vinica, 5000 K: Anton Tonejc, Ljubljana, 5000 K; T. Mencinger, Ljubljana, 5000 K; A. Pogačnik, Cerknica, 3000 K; Amalija Kme-titseh, Ljubljana, 1200 K. lj III. 5V-ic/v avstrijsko vojno posojilo. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je subskribirala za lastni račun 1,000.000 K III. 5Vi>% avstrijskega vojnega posojila. lj Umrli so v Ljubljani: Helena Potočnik, zasebnica, 72 let. — Jano Bedraš, ruski vojni ujetnik. — Evgenija Franz, hči mehanika, 6 let. — Angela Pustavrh, re- jenka, 1 mesec. — Fran Janušek, Ivan Meča in Filip Mlakar, peSci. lj Otrobe za konje bo oddajah mestna aprovizacija jutri v sredo, dne 27. t. m. Interesentje naj se oglaše od 8. do 9. ure zjutraj v I. nadstropju srednjega trakta na mestnem magistratu, lj Otrobi v mestni vojni prodajalni. Za perutninarje se na drobno prodajajo otrobi v mestni vojni prodajalni na Turjaškem trgu. lj Žrebanje velike loterije »Slovenske Straže« se vrši danes ob 6. uri zvečer v Ljudskem Domu, I. nadstropje, — Začasno odgodenje sprejema tovorov na državni železnici. V petek dne 29., v soboto 30. in v nedeljo dne 31. oktobra državne železnice ne bodo sprejemale civilnega tovornega blaga. lj Važno za stariše ali njih namestnike. Vse one šoloobvezne, torej 6 do 14 let stare otroke, ki ne hodijo v nobeno šolo, bodisi ker se doma poučujejo, bodisi ker ne morejo hoditi v šolo zaradi različnih telesnih hib, oziroma duševne nesposobnosti, morajo stariši ali njih namestniki v treh dneh ob navadnih uradnih urah zgla-siti v mestnem popisovalnem uradu v pritličju Galetove hiše na desno. — Otrok, ki ne hodijo v šolo radi tega, ker šola še ni otvorjena, ni treba priglašati. Mobilizacija v Sofiji. (Dopis iz Sofije.) Ob treh zjutraj dne 29. septembra so zazvonili vsi zvonovi po sofijskih cerkvah — ljudstvo v prestolnici je tako izvedelo, da se je začela mobilizacija. Mesto je bilo kakor oživljeno izza sna: ob prvi zori hodijo po ulicah skupine; dijaki vseučilišča in gimnazij se zbirajo v sprevode in pojejo staro pesem o bratomorni vojski; Zavezniki, razbojniki, Lokavi, podli in brez srama, Porušili, oplenili Sto ste svetih nam hramov. Bolgarska mladina je korakala pojoč to pesem po ulicah in nosila na čelu sprevoda bolgarsko, avstrijsko in nemško zastavo, ob njih pa se je drenjala množica ter vsklikala in pela z njimi. Ljudstvo je v vedno večjih množicah prihajalo pred zunanje ministrstvo, pred avstrijsko in nemško poslaništvo ter prirejalo ovacije. Izpred srbskega poslaništva je odmevala pesem Macedoncev: »Že je prišel osvete dan.« Krog poldne je bila večina moških v Sofiji že v uniformi. Napotim se proti uredništvu »Kambane«. Uredništvo in tiskarna sta zaprta, mali sluga mi pa veli, da so uredniki pri vojakih. »Kje je urednik g. Kristo Stančev?« ga vprašam. — »Pri makedonsko - drinopoljskem domobran-stvu v aprilski vojašnici.« Električni tramvaj ne funkcijonira, zato moram peš drviti v predmestje. Ravno na periferiji mesta stoji krasna šolska zgradba, ki je sedaj prekrščena v aprilovsko vojašnico. V njej vsepovsod vrve vojniki. Tu je središče makedonskega zbora. Z vseh strani prihajajo makedonski Bolgari: iz tracijskih gora, iz Male Azije, izpod grškega Olimpa, iz rumunske Dobrudže, a največ jih je iz srbske in grške Macedonije: Od Ohridskega jezera, s Šar-planine, s Strumice in od Kavale. Mnogo jih je, ki še nimajo uniform: poleg črne suknje vidiš kmečko surko s sivim starcem, ki ima prsi polne kolajn, koraka osemnajstleten mladenič. Ravno so se postavili v vrste po širokem dvorišču. Na povelje nastane tihota, mlad častnik stopi naprej in izpregovori tem prostovoljcem nekoliko besedi: Tovariši! Sedaj se boste učili zelo priprostih stvari: levo, desno in obračati se. Pa tega ne smete omalovaževati, ker so Nemci na tem temelju zmagali vse sovražnike, V imenu božjem! Velike vrste se začno deliti v majhne oddelke in monotono je začelo odmevati po dvorišču: Leva, desna, leva desna, eden, dva! Pogled mi obstane na zadnjem teh oddelkov. Tu je bil Kristo Stančev, urednik »Kambane«. Pozdraviva se; desetnik je ter poveljuje temu oddelku. Iz minule vojske sta mu ostali za spomin dve hra-brostni svetinji. Hitro izpregovoriva par besedi, ker njemu nedostaje časa za daljši pogovor. »Nas Macedoncev je že nad 50.000,« mi pravi. Zbrani smo v posebni diviziji ter imamo svojega posebnega poveljnika, svojo konjenico, topništvo itd.« Posloviti sva se morala in odšel sem nazaj v mesto. Spotoma srečam častnika, ki me je oddaleč pozdravljal. Ko se približam, vidim, da je to eden poslancev kmečke stranke, ki jo splošno smatrajo za ru-sofilno. Kakor bi se hotel opravičiti, mi pravi: »Kot politiki smo vse storili, da preprečimo vojsko. Ker je pa že tako daleč prišlo, hočemo vsi — cela opozicija — izvršiti svojo dolžnost kot vojaki.« Nehote sem sklonil glavo pred toliko narodno zavednostjo in pred to strankarsko zrelostjo. Na predvečer mobilizacije je obelodanil rusofilni list »Mir« prekrasen članek poslanca Borisa Vazova pod naslovom: Pc N. »Opozicija, vlada in domovina«. Tu piše: Bodočnost bo pokazala, kdo je imel prav: opozicija ali vlada. Toda sedaj se hočemo žrtvovati za milo domovino. Kadar sc dvigne zastava Bolgarije in njene vojske, morajo izginiti vsi strankarski prapori. Tako delajo vsi narodi, ki zavzemajo v svetovni družini ugledno mesto, tako stori tudi bolgarski narod!« Mobilizacija se nadaljuje. Mirno, brez hrupa in krika prihajajo tropi za tropom, izpreminjajo se vode, stotnije in bataljone. Niti enega pijanca ni po cestah, vse je slovesno in resno, samo tu in tam se zasliši pesem »Zavezniki, razbojniki«, a kmalu zopet utihne. Vlak za vlakom odhaja proti srbski meji. Iz njih se prikazujejo vojaške glave, mirne in zamišljene, le tu in tam se iz kakega vagona oglasi pesem. Divizija za divizijo se pomika tje, kjer se odloči usoda balkanskih Slovanov. Se nelaj rorotil z Mm. Črnagora. Berolin, 23. oktobra. »Vossische Ztg.« oroča: Z ozirom na napade lista »Idea azionale« proti Črnigori, zanikava črnogorski generalni poslanik v Rimu, da je zadržanje dežele dvoumno. Večji del črnogorske vojske, okoli 50.000 mož, se nahaja v Sandžaku Novibazar in v okolici Više-grada, da krije levo srbsko krilo in da zapira Avstrijcem pot. V Albaniji stoji menda 4000 mož. Osvojitev Skadra je bila baje zahtevana od samega prebivalstva. Poslanik pravi, da moraio imeti Črnogorci reko Bojano; da jim je mogoče deželo preskrbeti z živili. Ruski poslanik pl. Giers je odpoklican, ker je obolel. Kralj in ljudstvo želi vojskovati se in zmagati. Pošlje naj se jim težkih tooov, preskrbi z živili, priti na pomoč s četami in tedaj se bo videlo, kaj morejo storiti in prenesti v zvezi z zavezniki. Kralj Ferdinand in prestolonaslednik Boris črtana iz ruske armade. Iz Rotterdama se poroča 24. oktobra: Car je črtal bolgarskega kralja Ferdinanda in prestolonaslednika Borisa iz liste ruske armade ter prepovedal vojaškim in civilnim osebam nositi bolgarske redove. Obenem se je z manifestom razglasilo, da se vsi v Rusiji živeči Bolgari od 15. do 45. leta, ki hočejo postati ruski podaniki, uvrste v rusko armado. Angleške čete v Srbiji. Iz Amsterdama se poroča 24. okt.: »Daily Telegraph« trdi, da so angleške Čete vkorakale v Srbijo. K izkrcavanju v Solunu, Iz Soluna se poroča: Vojne ladje zaveznikov so iz strahu pred sovražnimi podmorskimi čolni se umaknile v severni plitki del luke. Arnifl(!o v služili Mre. Z vojnega tiskovnega stana se poroča, da je zdaj Bukovina zvezana z ogrskimi državnimi železnicami s progo Dornavatra-Felsobor^o in da je dograjena druga črta Jakobeny-Borza, ki tvori zvezo z Marma-rosom. Veliko novih cesta in mostov so zgradili vojaki v Karpatih in drugod. Vojaki so zgradili v Bukovini tudi veliko mlinov. fcSANATO jUZA-NOTOAhUE.il - BOLEZNI./ : Hararaite ..Slovenca".: i—tu—irii—II—II—i?—n—i gHJno C entral" v Deželnem gledališča. Od torka 26. do četrtka 28. oktobra Novi ameriški podmorski čolni doDavjeni MIL Amsterdam. Ameriški listi so 3. t. m. poročali iz Bostona: Brodovje novih ameriških podmorskih čolnov, ki je prideljeno angleškemu brodovju pri Gibraltarju, se je prepeljalo čez Atlantsko morje. Podmorske čolne jc spremljala topničarka »Canada« in pomožna križarica »Calga-rian«. Družine vpoklicanih v vojno ali pomožno službovanje naj si omislijo novo knjižico pod naslovom: Pravice vpoklicancev v vojno službovanje in njih družin do vzdrževalnin (preživnin, državnih prispevkov k preživljanju) podpor in preskrbnin. Iz te knjižice zvedo natančno, do kakih preskrbnin imajo pravico in kaj jim je storiti, da jih dobe, če se jim je prošnja neopravičeno odbila. S to knjižico si lahko vsakdo sam pomaga, ker je pisana poljudno, da je razume vsak, ki zna čitati in obsega vse potrebne vzorce za tozadevne prošnje. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani za nizko ceno K —.50, po pošti 60 vin. . -.vJ» S ■ jtriSfiS Psihologiče x roman, naslanjajoč sc na istoimeni Friderik Schillerjev odlomek. Zelo zanimiva spiritistična drama v štirih dejanj>h. Spretna meSnne stroke, zmo?na oboli deželnih jezikov, se sprejme takoj. Zahtevam ponudim z natančno vsebino pod »Spretnost 220i« na upravništvo »Slovenca". 2201 se takoj sprejmeta pri kolarskem mojstru Jakob Pintarič, Zgor. Vres, p. Celovec, Koroško. 2170 Proda se 22,2 močan konj a vprego. IVAN 06RIN, stavbni podjetnik, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje. Izobražena 2213 bnflgovodklnja, Išče mesta k otrokom v prljn7.nl rodbini, ali v pisarno. VeSfa je vseh hišnih del. 1'onudbe poil »zmožna« na upravo „SIovenca". Kupijo se dva do trije vprežni konji Ponudbe pod »Konji 1915 2206« na upravo lisia. 2206 Namizne jabolka od 5 kg naprej po 20—60 v kg, razpošilja po povzetju A. OSET, p. Ga-šlanj, Koroško. Razpošilja se tudi vmo jabolčnik, suhe češplje, ter nova zdravilna kisla voda .Silva* vrelec. 2035 vseh vrst in vsako množino Me po najvišjih cenah J. GROBELNIK, Ljubljana, Mestni trg štev. 22. ^mmm^mtmaKuaaaBBBmasammmBmm Uprava Janinega Doma" v Pazino (Istra) išče sposobnega in vestnega gostilničarja Za podrobne pogoje se je obrniti na gornjo upravo. Orehe, suhe slive, suhe MM li Krompir kupuje tvrdka Iv. A. Hartmanna nasl. H. Tomažič, Ljubljana v vsaki mrfožini po solidnih najvišjih cenah. 2043 K> ŠE se proda iz proste voljo, pritlična z več sobami 3 veliki vrti, 3 velike brajde, vodnjak z najboljšo pilno vodo. Pripravna je za izvežbanega trgovca ali za rokodelca vsake stroko, ker je na prometnem kraju, uied 4 mi velikimi tovarnami, in stoji pri tovarniški cesti, v Celjskem predmestju, 10 minut 0(1 kolodvora — Celje. Proda se pod prav ugodnimi pogoji; lahko ostano tudi nekaj vknjiženega; cena 10.000 kron. Več se izve pri g. Anton Scbvvigel St. Peter fit. 75 v Savinjski dolini pri Celju. V ljubljanskem semenišču se sprejmeta dva pridna, zvesta V 2196 2175 sprejme takoj Ivan Triller, ključavničarski mojster in vodovodni instalater na Bledu. Vojno-zavarova'ni urad [I LJUBLJANA •KDHENSKEGAla.iCA-4 f £EFsn*WMK:PRiMARu-Dk FR. DERGANC ]| sprejme tak@j pridne potnike, sofrudni. proti ugodnim inSo?rudni:e prejemkom. 2075 v LJubljani sprejema pod pogoji glasom prospekta prijave za III. davka prosto 5 72% vojno posojilo in odobri podpisovalcem pol odstotka od razglašene podpisne cene. DeSelnl dvorec Gosposka ul. 2. Tvrdka £5*====!= m Elbert 2305 m m m ii m d M-- Usojam se najvljudneje naznaniti, da sem se že preselil s svojo specerijsko in kolonijalno trgovino ter zalogo mineralnih voda, bencina, petroleja in soli v svojo lastno hišo: Kongresni trg št 14 (prej Tnl). - Prodajalni prostori se nahajajo na dvorišču nasproti vhoda. — Priporočam se cenjenim odjemalcem tudi tukaj za prav številen obisk, zagotavljajoč vedno najskrbnejšo postrežbo. Z velespoštovanjem Juli&IS Elbert. Zahvala. Za tako obilo nam došle izraze iskrenega sočutja ob prebridki izgubi nnSe mame Frančiške Bric ki uas je prerano zadela, ter za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu, izrekamo vsem sreuo zahvalo in Bog plačaj! LITIJA. 26. oktobra 1915. Žalujoča rodbina Bric. podrti salon Stuchly-Maschke Ljubljana židovska ulica št. 3 dvorski trg 1. So'ldr.0 b'r.yo. Popravila tolno ln vestno, žunanja naročita na ijblro 3 obratno pošto. 2100 Osebno izbrane _ novosti z Dunaja | ?riooroča: največjo /jbero jI klobukov 30 dame in de- (P klice i^akor ludi bogato ja-logo žalnih klobukov. Prignano nizke cena. ZADRUZNA ZVEZA V LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 38 sprejema pod originalnimi pogoji prospekta prijave za III. avstrijsko 5 Vio vojno posojilo iz leta 1915. t. j. po K 93"60 in daje podpisovalcem še posebno bonifikacijo 1|2°|0 tako da je za vsakih K 100'— plačati le K 93'10. St«I Mi isfefe mMi) ššm m e :m MM Wmč csbgs tfMm m. jubljanska Kreditna Sanka ¥ Ljubljani G» spr cjosnc prijave na 111. SVs% avstrijsko volno posojilo po origšna!nih pogojih t. j. po kurzu K 93-60, mani Va°/o provizije, torej po K 93-10, netto. Prospekt m prigiasnke na razpolago pri blagajnah centrale v LJubljani in pri podružnicah v Splitu, Celovcu, Sarajevem in Celju. črn* ip išM mM wm ms ^gMM "MS Češplje, orehe, grah, bob, sploh sočivje vsake vrste, riž, kupuje o usakl množini Ign. Schatzl, Gradec, AnnenstraBe 13. ie v cisternah in sodčkih dobavlja cele vagone veletrgovina Josip Pick, Gradec. Milo tuzemsko in inozemsko dobavlja veletrgovina Josip Pick, Gradec. Plzensko pivo prodaja v celih vagonih proti predplačilu Josip Pick, Gradec, Joaneumring. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 2191 Ljubljana, Židovska illca 8 w skladišče nasproti (štev. 7) ~m priporoča cenjen, damam in gospicam svojo bogato iztoero najokusneje nakitenih klobukov, vedno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita. Žalni klobuki vedno v zalogi. IT Popravila po želji. Priznano najnižje cene. :-: Zunanja naročila z obratno pošto. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katolifike Tiskajne«. v Odgovorni urednik: Joiet Gostlnčar. državni poslanec.