SKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY; NEWSPAPER ] CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, MAY 2, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVJl m gospodarskega i stališča j Jonske plošče bodo za-e'0vati kmalu v brezmej- Ameriška ladja v morju z 498 možmi vilu. Urad za vojno pro- ttol]e namreč izpustil iz rok I °nad šelakom ,brez kate-1 5 Korejo delati plošč. * * * i,,et'ški poljedelski jug je le-| - Prizadet radi deževja. . Vajih se pridela eno tre-Ipoljskih pridelkov v .' Saditev bombaža v Tex Nekje v Sredozemlju je bila pogreznjena, pa ne povedo ravno kdaj. SORODNIKI SO ŽE OBVEŠČENI Washington, 1. maja. — Voj ni oddelek poroča, da je bila pogreznjena v Sredozemlju neka ameriška ladja in ž njo pogreša-j jo 498 vojakov. Kdaj se je to I zgodilo, vojni oddelek ne pove, ^ * katere de- PAZITE NA SIGNAL ZA INVAZIJO, SVARI AMERIKA PRIJATELJE PO JEVR0PI Nova ameriška radijska postaja v Angliji kliče zasužnjenim narodom po Evropi, naj se ne prenaglijo, ker njih življenja bodo potrebna ob uri invazije. nikelj in čakal, kaj bo. Toda sprevodnik ni rekel nič in koncilman se je obrisal pod nosom, ker je pričakoval j da bo dobil lepo priliko pesti zadevo na sodni j o. j Oni, ki se v o z i'j o iz Lakewooda v Cleveland, plačajo lo je potrebno za vojni napor. Biddle trdi, da izdeluje in prodaja firma mnogo stvari za poljedelstvo, torej so njeni produkti potrebni za vojni napor, ker farmarji brez teh potrebščin ne morejo obdelovati zemlje. Zdaj išče Mr. Biddle od enako kot prej, to je 10 centov. Isodnije prepoved uradnikom te Prizadeti so. samo Ioni, ki so se firme, da bi ne ovirali obrat pod dozdaj vozili v ifiejah L#e-' nadzorstvom vlade. Kompanijski odvetnik Harold Smith pa zagovarja postopanje firme, češ, da predsednik Roosevelt ni imel pravice zaseči podjetje, ki ne izdeluje potrebščin direktno za vojno. Vsa dežela napeto čaka, kako Vlada hoee razbiti mogočni kartel vžigalic Kongres bo pomagal velikim družinam z manjšimi davki Washington.—V senatu je na . ------------------- .. , šel dober odmev predlog, da se firmam ter štirim inozemskim,! um->a sporazumela da se bosta ki popolnoma kontrolirajo iz-'podvrgla izidu volitev, ki naj delavo in prodajo žveplenk po'določijo, če ima unija CIO ve-vsem svetu |čmo pri tem Podjetju. Te vo- •' Justični oddelek bi rad razbil j ^ ?10J,a vUvd«» ^e- New York.—Justični oddelek vlade.je vložil na federalni sod-niji zahtevo, da se začne s pre-'bo sodišče odločil° v tej zadevi iskavo proti -šestim ameriškim 'Med tem sta se Pu Podjetje in znižajo davki velikim družinam. Nekateri senatorji so se celo oglasili in poživljali, naj iso.10 res • ki •Umajo z vojno nobene- "hJi* bol.l kot pa delnice "bistri j. 'Ud * * * ^kontrolo cen bo znižal m- ki tehtajo več kot , °v> za 75 centov pri 100 ■•liirj tem hoče urad vzeti veselje, da bi pitali \ s koruzo. Odredba bo Vel.jaV0 15. maja. L * * # ts^sv. i :1 °ljni magnati so po-c adi, da bodo zgradili . Jj.°d Texasa do Kalif or-, 936 milj. Stroški S'ey ni na 47 milijonov " * air^ujo, „ ^ :7l°šile za vojno že več dolarjev. To je ^ v*. J dvakrat več, kot je k i le je Prva svetovna vojna, o ■ konec? Ali veste, Kf en trilijon dolarjev. Vain ne moremo poveva da je od "hudiča do- x --joče se države so do- P°trošile ^ vlada je potrošila od V0! J-Ulija do letos nad 75 no delo. Zelo.je narasel eden njenih glavnih dotokov, reka Illinois, ki trga nasipe ob bregovih. Oblasti so poklicale dodatne prostovoljce, da pomagajo graditi nasipe. Več kot 11,000 oseb dela v potu svojega obraza ob bregovih Illinois in Mississippi, da bi vodovje zajezili. Tone šubelj je tukaj Včeraj nas je obiskal v uredništvu baritonist Tone šubelj od Metropolitan operne družbe, ki ta teden gostuje v Clevelandu. Tone bo pel vsak dan pri predstavah in bo imel prav malo časa za svoje številne prijatelje. Važna seja Krožek 3 Progresivnih Slovenk bo imel jutri večer sejo.v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Ukrepalo se bo za konferenco, ki se bo vršila 28 maja. Zadušnica Na 1. maja je minilo 23 let, kar sta se smrtno ponesrečila Anton in John Kržič. V ta namen bo jutri ob 8:15 darovana maša v cerkvi sv. Vida. Naj počivata v miru. da se ljudje ne bodo bali otrok in da bo dobila dežela tako več prebivalstva. Predlog za manjše davke velikim družinam bi dal olajšave pri davkih vsakemu članu velikih družin in ne samo za one pod 18 leti, za katere je zdaj popust $350 za vsakega. Istočasno bi pa predlog zvišal davke vsem onim zakoncem, ki so brez otrok. -o- Rudolf Hess prizna, da je Nemčija izgubila London. — Rudolf Hess, bivši Hitlerjev pajdaš in večina nemških generalov, ki so v ujetništvu na Angleškem, javno priznavajo, da je Nemčija že izgubila to vojno. Je pa nekaj nemških generalov, ki trdijo, da če je Nemčija izgubila to vojno, pa prihodnje ne bo. Hess je dospel leta 1941 z letalom na škotsko, kjer se je spustil s padalom na tla. Prišel je z namenom, da doseže mir med Nemčijo in Anglijo, ki bi potem skupno napadli Rusijo. Hess zdaj zelo rad posluša radijska poročila o nemških porazih. -o- V novem podjetju Poznani Anton Vatovec je prevzel mesnico in grocerijo na 3628 Independence Rd. V zalogi bo imel najboljše sveže meso in vsakovrstno grocerijo. Najboljša kvaliteta in zmerne cene garantirane. pogodbe in obveze, potom katerih te kompanije obvladujejo trg z žveplenkami, ki ne dovolijo nobene kompeticije in ki preprečujejo kako novo iznajdbo v tej industriji. Ta kartel obstoja že od leta 1901. Dalje obtožuje justični oddelek vlade, da je obstojala med Diamond Match Co. in nemško firmo I. G. Farbenindustrie pogodba, glasom katere je bila v lavski odbor. Roosevelt upa, da se bodo Grki povrnili K a i r a.—Predsednik Roosevelt je v pismu p r e m i e r j u Churchiillu izrazil upanje, da bodo Grki poravnali svoj spor, se močne radijske postaje, povrnili v zavezniški tabor ter pomagali v skupnem boju proti ;barbarom. Churchill je obvestil predsed- Ameriki med prvo in drugo sve , . , tovno vojno ustavljena vsaka nika o ovirah, ki jih Grki s svo- produkcija potaša, ki je potre-'jim PrePira™ ™ vlado povzro-ben pri izdelavi žveplenk in pri čaJ° zavezniški stvari. Church-izdelavi municije. Vsled tega!111 se trudi- da bi spor med Gr-je zdaj v Zed.'državah veliko ki Poravnal in predsednik J pomanjkanje tega važnega produkta. je od r j ev. Od te vsote je (TTTTTTiiTtTTtTiTTTTttrtiirniiiiirimrc • tL 5 vojno nad 70 bilijo-1 * t. 0 2d --------• -v , , \ ^4. aprila je znašal de-bilijonov dolarjev in Ho ig ^ed. držav znaša zdaj bilijonov dolarjev. V industrija mora iz-!'kov v 0 več kot 100,000 me Naši fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Mrs. John Evatz, 6523 Bonna vV j ---------------. Ave je naročila sobotno Ameri- strojnikov, ako se ho- gko Domovino za svojega sopro- 1V LTo se prav1' da m0"' ga Sgt John Evatz, ki služi pri ca riški industriji ne- signainem koru onstran morja. 00>°00 oseb pri delu, n * n \ Jo v tej važni obrti, pra- Mrs. Victoria Reiter, 1389 E. 2a delovno silo. 53. St. je naročila sobotno Ame- riško Domvoino za svojega bra ta, Pvt. Joseph G. Učakarja. Ml M M Mr. in Mrs. Koshel, 1154 E. 61. St. sta naročila sobotno Ame riško Domovino za prijatelja, Pfc. Franka L. Debevec, ki služi Strica Sama v Severni Irski. Iz raznih naselbin Bessemer, Pa. —• Naglo umrl Anton Vlah na poti zdravnika domov. Zapušča ženo. Tacoma, Wash. — V tukajšnji bolnišnici je umrl Vinko Lučič, rojen v vasi Zorziči pri Kastavu v Istri 1. 1893. Zapušča ženo, dva sinova (enega pri mornarici) in enega brata. Depue, 111. — Umrla je Louisa Tomšič na posledicah paralize, katera jo je mučila tri leta. Doma je bila iz Zavrača pri Studencu na Dolenjskem. Njeno dekliško ime je bilo Smagel. V Ameriko je prišla 1. 1903. Dve leti je bivala v La Sallu, nakar se je preselila v Kevane, kjer je žive la do smrti. Zapušča moža, ene ga sina, eno hčer in osem vnukov. Ashland, Wis. — Po dolgi bolezni je umrl v bolnišnici Valentin Oratch, star 69 let, doma iz Zibike pri Sv. Štefanu na Spodnjem štajerskem. Zapušča ženo in sina. Clinton, Ind. — Dne 17. aprila je umrl Joseph Rom, star bli zu 80 let in doma iz črmošnjic pri Novem mestu. Dragerton, Utah. — Pri delu v rudniku se je težko poškodova Steve žele. Sem je prišel iz Colo-rada. Nahaja se v bolnišnici. Roosevelt ga pri tem podpira, kot je bilo dano v javnost v Kairu, kjer je sedež sedanje grške vlade. -o- Seja na strelišču Euclid Rifle klub bo imel sejo v sredo popoldne ob treh in sicer prvič v sezoni na strelišču na Močilnikarjevi farmi. Predsednik prijazno vabi vse člane, da se udeleže v polnem številu, ker bo mnogo važnih zadev na dnevnem redu. Prevzem trgovine Joe A. Siskovich je prevzel grocerijo in mesnico od Ludwig Raddela na 15802 Waterloo Rd. z včerajšnjim dnem. Starim in novim odjemalcem se toplo priporoča ter obljublja fino blago in poštene cene. London, 1. maja. — V nedeljo je začela poslovati nova ameriška radijska postaja v Angliji. Poslovanje je odprla s tem, da je klicala okupiranim narodom po Evropi, da bodo kmalu prišle orjaške zavezniške armade od zapada in od juga, ki jih bodo osvobodile. IZ BOJNE FRONTE (V torek, 2. maja) V ZRAKU—Včeraj so zavezniški bombniki mehčali obrežje, kjer se bo morda izvršila invazija in sicer francosko ter belgijsko obrežje. RUSIJA—R u s k i bombniki so napadli Best-Litovsk in ga na več krajih zažgali. INVAZIJA—Radio iz Ankare, Turčija, je včeraj poročal trditve iz zanesljivih virov, da pričakuje nemško vrhovno poveljstvo invazije na Balkanu ob istem času, ko bodo napadli z a p a d n o evropsko obal. Zavezniki imajo veliko vojaštva na Srednjem vzhodu, poleg tega se je pa pomaknila zavezniška b o j n a mornarica bližje grški obali. --o—-- Mestna zbornica določa kazen za špekulante z voznimi listki Clevelandska mestna zbornica je sinoči določila, da ne sme nihče računati več kot $1 dobička, kdor proda ljudem vozni listek po železnicah. Kazen za prestopek je od $200 do $500. V Clevelandu je namreč silno cvetela črna borza z voznimi listki. Gotovi ljudje so jih nakupili, potem jih pa prodajali za velik dobiček naprej. Dostikrat se je pa primerilo, da jih špekulanti niso mogli prodati, pa so jih v zadnjem trenutku vrnili tako, da je odpeljal vlak ali bus iz Clevelanda prazen. Zbornica je tudi sprejela resolucijo, da se opomni kongres, naj pokliče one iz 4-F, ki niso bili sprejeti radi kakih moralnih pregreškov v vojno silo. Pokliče naj se jih v armado, ali pa k važnemu delu. Ta dvojni udarec obenem ofenzivo ruskih armad bo pokazal Nemcem, kakšno ogromno si lo imajo zavezniki, ki bo za vedno strla tiranijo nacijev, se je razlegal glas iz ameriške radijske postaje preko Evrope. Govor je imel Robert Sherwood, direktor za vojne informacije onstran morja, ki je urgiral podtalne gerilce po vsej Evropi, naj bodo pripravljeni za signal, naj udarijo obenem z zavezni-niškimi armadami po sovragu. "Do takrat pa bodite previdni," je svaril Sherwood. "Vaša življenja so dragocena za zavezniško stvar! Vaša pomoč bo potrebna pri vročem boju, ki nas čaka. "Poslušajte zavezniški radio za besedo, ki bo prišla od vrhovnega,' pcveljistva, od generala Eisenhower.]a na zapadu, generala Wilsona na jugu. Ne dajte' se zapeljati k prenagli akciji od nacijskih laži in prevar." Tehnični eksperti pravijo, da so Nemci poskušali vse, da bi preprečili tem zračnim valovom, ki so nosili oddajanje preko Evrope, doseči svoj cilj. Toda Nemcem se to ni posrečilo vzpričo te Nemcem mora iti vse to gotovo na živce. Zlasti pa neprestana zračna ofenziva, ki ima namen kolikor mogoče razbiti nemško transportacijo in utrdbe na zapadnem obrežju. Vsak ve, da se vedno bolj bliža ura invazije, toda nihče ne ve kje in kdaj. To gre na živce celo ljudem po Angliji, ki komaj pričakujejo velikega dneva. Kaj pa šele Nemcem, ki z gotovostjo pričakujejo udara od vseh strani, pa ne vedo, kje bo najsilnejši. ■-o-- Podružnica 3 SMZ V četrtek 4. maja ob 7:30 zvečer bo seja podružnice 3 SMZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. Poleg drugih zadev bo tudi volitev delegatov za konvencijo, ki se vrši septembra v Slovenskem društvenem domu v Eu-clidii. članstvo naj se udeleži v velikem številu. Prva obletnica V petek ob 8:15-bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Lovrenca Petkovšek v spomin prve obletnice njegove smrti. KONCILMAN PUCEL IZJAVLJA VSO PODPORO KANDIDATU LAUSCHETU Koncilman 10. varde, Eddie Pucel, nam je včeraj povedal, da stoji 100% za Lauschetom in da mu bo pomagal, kolikor bo največ mogel, v njegovi kampanji za guvernerja. Dalje je Mr. Pucel izjavil, da je storila demokratska organizacija okraja Cuyahoga veliko napako, ker ni indorsirala Lau-scheta, ne samo zato, ker je domačin iz tega okraja, ampak predvsem zato, ker je izmed vseh kandidatov najbolj sposoben za guvernerski urad. Koncilman Pucel in župan sta si bila dostikrat navzkriž pri mestnih vprašanjih, katere sta videla vsak s svojega stališča. Toda, kot vidimo, to ne ovira mestnega odbornika iz 10. varde, ki posveča ves svoj čas za blagor mesta, da ne bi stopil ob stran županu Lauschetu Za Lauschetovo kampan jo V našem uradu so bili izročeni sledeči darovi za Lauschetovo kampanjo: $10.00 je prispeval Rudolph Otoničar, 1110 E. 66. St., po $5: Frank Jokse, 840 Babbit Rd., John Pešec, 18871 Lo-cherie Ave., Joe Tekavec Sr., 1256 Norwood Rd., Jennie Kozel, 687 E. 156. St. je darovala $3. Po $2: Mr. in Mrs. George Panchur, 829 E. 143. St., Ana Lovko, 955 Waterloo Rd., Akron, O., neimenovan iz 69. St., Mr. in Mrs. Mike Morel, 1229 E. 169. St., Frank Jančar, 14804 Thames Ave. Mr. in Mrs. John Mohorčič, Penhurst Ave. Važna seja Vsi predsedniki in tajniki društev, ki zborujejo v st. clairski okolici so vabljeni na sejo v Norwood javno knjižnico, 6405 Superior Ave. v četrtek zvečer ob osmih. Prišel bo veščak, ki bo razložil, kaj je treba storiti, da se izboljša naselbina v tej okolici, kakor je to že v delu drugod. tej kampanji. Koncilman Pucel sodi človeka po zmožnosti j Pridite v velikem številu, ker bo in to je, kar šteje. v Vašo lastno korist naselbine. !' "AMERIŠKA DOMOVINA" XMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAUS3 DEBBVEC. Editor) Ml? St. Clair Ave. Hinder Mm «628 Clevelamd S. Ohio. Published dally axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto 16.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.50 Za Ameriko ,ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti Četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalclh: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 _Posamezna Številka 3 cente__ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, bv mall. $7.50 per year U. S. and Canada. $3.50 tor 6 month*. Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents K SANSovi seji dne 12. aprila 1944 P. Bernard Ambrožič Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._______ «*3§g^»83 No. 103 Tue., May 2, 1944 Vzroki, da je vlada zasegla veletrgovino Ward Co. Zadnji teden je predsednik Roosevelt ukazal, da trgovinski tajnik prevzame veletrgovino Montgomery Ward Co. v Chicagu ter naročil vojaštvu, da pomaga izvršiti ta ukaz. Ta konik Rooseveltove administracije je dvignil toliko prahu po deželi, med narodom in v kongresu, da bo ta zadeva škoro gotovo igrala važno vlogo pri letošnjih predsedniških volitvah. Fotografija, kako sta dva vojaka odnesla iz njegove pisarne 69 letnega predsednika družbe, Sewell Averya, bo najbrže prapor Rooseveltovih nasprotnikov v predsedniški kampanji. Ker gotovo zanima tudi naše čitatelje, kako je prišlo do tega incidenta, ki gotovo nima primere v ameriški zgodovini, hočemo to na tem mestu razložiti. Tekom leta 1943 je imela ta veletrgovina pogodbo z unijo CIO. V novembru je pa firma prišla na dan z vprašanjem, če ta unija še vedno zastopa večino uslužbencev. Zahtevala je od unije, naj dokaže, če ima res večino svojih članov med vsemi uslužbenci in dokler unija tega ne bo dokazala, firma ne bo podpisala nove pogodbe, ki se je iztekla v decembru. Zadeva je bila izročena nato v roke vladnemu delavskemu odboru, ki je firmi ukazal, naj podaljša staro pogodbo z unijo, dokler se ne bodo vršile volitve med uslužbenci, ki naj pokažejo, koliko članov šteje unija CIO pri tem podjetju. Firma je nato odgovorila, da stare pogodbe ne podaljša, obljubila pa je, da bo pogodbo priznala takoj, čim dokaže unija večino med uslužbenci. Firma je obljubila, da bo priznala mezdo, delovne ure in vse, kar govori pogodba za delavce. Vzrok, da firma ni pristala na zahtevo vladnega delavskega odbora je bil pa ta, ker je ta vladni odbor zahteval od firme, da. obenem, ko bo podaljšala staro pogodbo, prizna kot unijske člane vse one delavce, ki so iz svojega nagiba odstopili tekom leta 1943 od unije in jim ukaže, da pristopijo, nazaj k uniji, ali pa bodo ob delo. S tem je hotel vladni delavski odbor očividno pomagati uniji do več glasov in prisiliti odstople člane, da se vrnejo nazaj k uniji, če nočejo biti ob delo. Temu se je pa firma odločno uprla. Ker ni hotelo podjetje torej podaljšati stare pogodbe, so šli unijski uslužbenci na stavko. Vladni delavski odbor je izročil zadevo v roke predsedniku Rooseveltu, ki je ukazal stavkarjem nazaj na delo, družbi pa, da takoj uboga ukaz delavskega odbora. Delavci so odšli nazaj na delo, toda firma je vztrajala pri prvotnem sklepu in se ni hotela podati, nakar je vlada poslala v Chicago vojaštvo in zaplenila podjetje. . Firma vztraja na stališču, da jo ščiti postava in da vladni delavski odbor ni imel pravice storiti tega koraka. Firma je javno zahtevala volitve pri uniji in je javno izjavila, da se bo pokorila izidu volitev. Firma je zahtevala od sodnije, da naj bi razsodila, da je postopanje vladnega delavskega odbora postavno. Toda odbor je naprosil sodnijo, naj zadeve ne obravnava. Firma je torej zhtevala, naj sodnija odloči, če ima vladni delavski odbor prav, ali ima firma prav. Te pravice pa firma ni dobila. Tisti, ki zagovarjajo stališče podjetja, trdijo, da Amerika toča^no ni pod prekim sodom in če predsednik lahko pošlje vojaštvo, da zapleni trgovsko podjetje, ki se peča edino s civilnimi potrebščinami, potem lahko zapleni vsako podjetje pod vsakim izgovorom. Drugi zopet pravijo, ako ni vlada ničesar storila proti John L. Lewisu, ki je ukazal premogarjem iti na stavko, s čemer je bil močno prizadet vojni napor, zakaj je zasegla zdaj podjetje, ki nima nobenega opravka z vojnim naporom. Trdi se, da je dal kongres predsedniku oblast, da zasede vsako podjetje, ki izdeluje vojna naročila in kjer bi nesporazum med podjetjem in delavci ogrožal vojno produkcijo. Kongres pa ni nikdar rekel, da sme storiti tak korak predsednik tudi v slučaju podjetij, ki nimajo nobenega opravka z vojno ali vojnimi naročili. Trdijo tudi, da je storil predsednik ta korak iz vzroka, da je s tem rešil avtoriteto vfadnega delavskega odbora, ki ga je presednik sam postavil in kateremu se firma ni hotela pokoriti. Generalni zvezni pravdnik Biddle je za predsednika tolmačil, da ima to oblast. Torej je šlo za boj med vladnim delavskim odborom in med predsednikom firme, Sewell1 Averyem. Ta je trdil, da vladni delavski odbor nima takih postavnih pravic, kot si jih prilašča, zato je hotel dobiti razsodbo v tej zadevi na sodniji, torej legalno razsodbo. To mu je bilo odrečeno. Avery je zahteval, naj sodnija zasliši ta slučaj in potem razsodi, toda vladni delavski odbor ni pustil, da bi prišla zadeva na sodnijo. Zato zdaj Avery in tisti, ki držijo ž njim, trdijo, da vlada pri tem koraku ni rabila postave, ampak bojonete, ki so končno določili kdo ima prav in kdo ne. To, pravijo, pa ni ameriški način postopanja. Drugi zopet trdijo, če je imel predsednik Roosevelt pravico, da je zasegel to podjetje, ki je popolnoma civilno, potem ima tudi pravico zaseči vsako trgovino, vsako podjetje, ki se na prvo besedo ne pokori ukazom delavskih unij. Zato mnogi trdijo, da ga je Mr. Roosevelt s tem zel'o polomil. III. Rogelj pravi: Amerika podpira Tita, zato ga brez pridržka podpiram tudi jaz. Tu se je Janko Rogelj prekrasno skušal izvleči iz vsake zadrege. Pa se ni! Beg za hrbet ame-rikanstva je seveda poceni reč, prav tako poceni, kot je po mislih g. Kristana poceni izjava Mrs. Prislandove na seji SANSa. Istotako bo seveda dejal Kristan, da se jaz zatekam k "sofizmom," ko rečem, da se Rogljevo mnenje istotako lahko obrne na Petra kot na Tita. Pa to naj bo! Amerika podpira doslej Tita vojaško, to drži. Ko sem jaz pi-saj za brošuro "Shall Slovenia be Sovietized," sem na koncu jasno povedal, da se ne vtikam v zadeve vojaške pomoči Titu od strani Zaveznikov. Vojaška vprašanja prepuščam tistim, ki to reč razumejo. Mnenje, da vojaška pomoč Titu ni v korist Zaveznikov, ni moje mnenje, pač pa prihaja zdaj od ljudi v starem kraju. Tudi ameriška vlada in njena vojaška oblast imata to mnenje starega kraja najbrž v svojih rokah. Naj presodita. Na drugi strani pa vem, da doslej ameriška vlada še ni priznala Titu politične oblasti v Jugoslaviji. Vemo celo, da je Roosevelt poslal čestitke za 27. marec Petru II. Tiste Rooseveltove poslanice mi nismo izrabljali. Tudi danes je ne mislimo. To pa rečemo: če bi se nam zdelo potrebno skrivati se za svoje amerikanstvo kot se je zdelo potrebno Roglju, bi našli istotoliko prostora za hrbtom amerikan-stva v podporo Petra kot ga je našel Rogelj za podporo Tita. Vsaj danes še, ko to pišem. Pa je še drupa reč. Bili so časi, ko je Amerika, uradna in neuradna Amerika, imela prav toliko navdušenja, če ne še celo več, za Mihajloviča kot ga ima danes za Tita. Odkod tisto navdušenje za Mihajloviča in odkod padec tistega navdušenja? Ali mislite, da je -prišlo eno in drugo iz golega razumskega spoznanja? Vi veste prav tako dobro kot vem jaz, da je eno in drugo naredila propaganda. Tudi Tita je dvignila propaganda. Propaganda deluje na čuvstva, ne na razum. Zato je propaganda vedno dvorezen meč. Neredko piči samo sebe. Bili so torej časi, ki niso ra-vn^> daleč za nami, ko je Amerika ne samo podpirala Mihajloviča, ampak naravnost norela za njim. Vsaj čustveno, če ne tudi dejansko. Ni jih bilo veliko, ki niso zapadli tej propagandi. Skoraj čez noč je nastopila drugačna, nasprotna propadan-da. Vse, zoper Mihajloviča, vse za partizane in Tita! Amerika je šla skozi precejšnje krče, preden je ta propaganda obveljala. Vsak pameten človek je lahko vedel, da je resnica nekje v sredi med Mihajlovičem in Titom, pa naj je Amerika mislila tako ali tako. In Mr. Rogelj je bil prav med prvimi, ki je zapadel partizanski propagandi davno preden je Amerika, uradna in neuradna, prestopila v Titov tabor — čustveno in potom vojaške podpore. Le zakaj se takrat Rogelj ni skril za hrbet svojega ameri-kanstva? Le zakaj je takrat šel naprej in ni sledil mnenju Amerike, ampak ga je vodil? Če je takrat Rogelj po svojih mislih, prav storil, ko je proti še veljavnemu mnenju Amerike hitel naprej po svoje, in sicer tako, da je s propagando o Titu pobijal propagando o Mihajloviču brez dokazov, da je v skladu z mnenjem naroda v stari domovini, zakaj, vprašam, bi bilo nam zameriti, ki samo mnenje naroda v stari domovini tolmačimo Ameriki in ga dajemo v javnost? Mi se zavedamo dejstva, da se Amerika da vse bolj voditi propagandi kot resnim in stvarnim informacijam, pa to nas ne sme motiti. Pride vseeno čas, ko bo padla propaganda in bo obveljalo dejansko stanje. Mi dela- mo za tisti čas. Danes malo veljamo, vemo pa, da smo v pravem, da naš čas pride. Pride nujno zato, ker smo v soglasju z narodom doma. če bo morala Amerika šele na licu mesta to odkriti, nič ne de! Ko se bo Amerika otresla vpliva propagande, se niti sama ne bo več skrivala za hrbtom amerikanstva, kot se danes skriva Janko Rogelj, ampak se bo spomnila na svojo slovesno izrečeno besedo, da se je spustila v to vojno radi svobode zasužnjenih narodov, da tem narodom po njihovi volji prinese svobodo, ne pa v prid svojega amerikanstva! PodrukiSlt25 SŽZ Slovenska ženska zveza št. 25 se pripravlja z j ako lepim programom za materinsko proslavo, katera bo v nedeljo, dne 7. maja ob 8 uri zvečer v šolski dvorani svetega Vida. Vprizojerna bo igra "Pepelka" ne kot bajka ali pripovedka, ampak kot živa slika posneta iz današnjega življenja, ko kralji izgubljajo krone in veličanstvo, pa pri tem še vedno ostanejo ljudje z dobrimi in slabimi lastnostmi. Ker je besedilo v tej igri tako lepo in nam poda ponižnost in skromnost kot eno najlepših, čednosti in obratno skopost in napuh pa eno naj-ostudnejših, zato hočemo to igro vprizoriti v tem duhu, ne pa kot bajko s starimi nošami in običaji. Naši igralci in igralke se prav pridno vežbajo in vem, da bodo izvršili svoje vloge povolj-no, kot so to storili v prejšnih igrah, ker osebe kakor je Mike Kolar, Domjan Tomazin. Frank Kuret, Mrs. Margaret Tomazin in hčerka Margaret, Mrs. Frances Brancelj, gospodični Frances Pirnach in Agnes Kosec so še vedno očarali občinstvo s svojimi nastopi. Podane bodo tudi deklamacije po Mary Lah in malih kadetkah vežbalnega krožka, nato nekoliko petja, da boste videli kako znajo žene in dekleta pri št. 25 peti. Tiketi so že v predprodaji in se dobijo pri članicah in v nedeljo pri vratih. Torej na svidenje, dajmo čast vašim in našim materam. Pričakujemo lepo udeležbo. Vas vljudno vabi, Mary Marinko, predsdenica. -o- Euclid v živem razmahu tator za našo dobro stvar. Stopite takoj v akcijo, postanite sami kampanjski načelnik in storite to, kar bi storili za sebe ali svojega sina. Pridite v petek večer na klu-bovo sejo, če tudi niste še član, da dobite navodila, kaj vam je storiti, da bo agitacija uspešna. Seja Slovenskega demokratskega kluba se vrši v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. in komur je pri sr^u, da naj bo Frank J. Lausche no-miniran za guvernerskega kandidata bo gotovo navzoč. Frank J. Lausche je TVOJE in MOJE krvi, TVOJ in MOJ krvni brat in dolžnost nas kliče, da storimo VSE v naših močeh za izvolitev našega rojaka. Na-svidenje v petek. Kampanjski odbor Slovenskega demokratskega kluba, Euclid. Ohio. KNJIŽEVNOST želja slovenskih državljanov v mestu Euclidu se je s prijavo našega odličnega rojaka Frank J. Lauscheta uresničila, ko je naznanil kandidaturo za guverner-sko mesto v državi Ohio, že od prvega početka, ko je Frank J. Lausche kandidiral za okrajnega sodnika se je Euclid dobro odrezal, čutili smo v sebi ponos in dolžnost, da smo mu pripomogli do častne zmage. V petek 28. aprila zvečer se je vršila v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., v Euclid, Ohio, dobro obiskana seja Slovenskega demokratskega kluba, katere dnevni red je bil, kaj storiti k zmagi našega odličnega rojaka Frank J. Lauscheta. Sklenilo se je, «da se bo apeliralo na vse naše državljane, naj postanejo te dni aktivni in posvetijo ves prosti čas in uporabijo vsako priliko za agitacijo in izvolitev našega rojaka na to odlično mesto. Slovenski demokratski klub v Euclidu toplo priporoča vsem državljanom jugoslovanskega porekla, ki žive v mestu Euclidu sledeče: Na $an primarnih volitev, 9. maja, naj gre slednji naš človek v volilno lcočo, zahteva demokratsko glasovnico in na njej napravi križ pred ijnenom kandidatov, katere bo poleg Frank J. Lauscheta Slovenski demokratski klub priporočal. Volite zgodaj, opomnite svojega soseda in prijatelja na državljansko dolžnost in nagovorite ga, da pqstane ob vaši strani agi- Prihodnji teden bo izšla majska številka, ali peta številka sedmega letnika ''Novega Sveta" s sledečo vsebino: "Zlati jubilej KSKJ" (uvodni članek). "Pregled" (političnih in drugih dogodkov). "Zgodovinski dnevi v maju" (članek). "Rojakom v Wisconsinu" (članek). "Napoleon" (življenjepis razboritega Napoleona). "Tihe ure—Raševina in pepel" (premišljevanje). "Zakladi v morju" (članek). "Prijatelji" (sličica iz La Salle). "Gozdni čuvaj" (črtica). "Ljubi rajni materi" (pesem). "Slovenski pionir" (zgodovinsko opisovanje slovenske naselbine v Pueblo, Colo, in tamkajšnjih slovenskih družin). "Mater slovenskih podoba" (pesem). "Dom in zdravje" (nasveti za zdravje in gospodinjstvo). "Za smeh in zabavo." M. Seemann-A. Lebar: "Dve kroni" (roman). "Novi Svet" izhaja vsak mesec okrog 15. dneva v mesecu Vsaka številka vsebuje zanimivo čtivo. Prihodnji mesec pri čne "Slovenski pionir" v "Novem Svetu" objavljati zgodovinske opise slovenskih našel bil v Wisconsinu in tamkajšnih Slovencev, na kar posebej opo zarjamo naše rojake v Wisconsinu. "Noti Svet" stane letno samo $2 za Združene države. Za Kanado in inozemstvo pa .$3 letno. Naročnino je poslati na Uprava "Novi Svet," 1849 W. Cermak Chicago 8, 111. d verjamete al'pa ne iimiiiiiimiiiiii Nam trem, v katerih imenu je hišni gospodar obdržaval slavnostne govore in predstavljal širnem svetu naš turobni položaj, v katerega smo se spodtaknili radi pomanjkanja pijače, so bile mokre oči, tako smo se smilili samim sebi. Jim si je parkrat obrisal z rokavom oči in pomežikoval, kot bi mu padel v oko kos premoga ali kaj drugega. In kakšen vpliv so napravile iskrene besede našega govornika na naša mila gosta, se boste vprašali. Rečem vam, da sem se zgledaval in dobival vedno slabše mnenje o njiju, ko sem videl, da bolj ko dokazuje Leo o naši žeji, bolj se jima raztezajo usta. Kdor ju pozna, mi bo vsak potrdil, da sta oba silno dobrega in mehkega srca, ki sta ob vsaki priliki pripravljena seči v žep in pomagati, z drugo besedo: pripravljena sta žalovati z žalujočimi in se reža ti z režečimi, kar na celi črti dokazuje izredno mehko srce in zlato dušo pod srajco- ^ uživala nad našo nesreč0 Zdaj sta se pa vedla. iff nat Domača fronta Trgovska mornarica išče bivših mornarjev in radio telegrafistov Blago, ki je bistvene važno sy za vojaške operacije,ne bo moglo biti pravočasno odposlano, akose ne povrne 1,800 bivših mornarjev, častnikov in inženirjev, nazaj na morje, in sicer vsak mesec toliko, dokler traja sedanja kritična perioda. To je oznanila ta teden Yojna administracija za plovbo. Ameriška . trgovska mornarica potrebuje vrhu tega tudi najmanj 500 trgovskih radio telegrafistov prvega in drugega razreda, ki imajo svojo licenco od Federal Communication Commission. "Več kot dovolj je častnikov, inženirjevih mornarjev, ki so zapustili morje, bodisi da ne delajo, ali pa da so prevzeli drugačne posle. Zahtevano število je lahko najti,"je izjavila vojna administracija za plovbo. Poleg zadovoljstva, katero jim bo dajala zavest, da so prevzeli delo, ki je prepotrebno za dosego zmage, bodo uživali še naslednje ugodnosti: 1.) Služili bedo na najboljših ladjah na svetu. Dobro bodo stanovali, dobro hrano bodo imeli, svežo zelenjavo in meso, kruh in močnate jedi—vse pripravljeno od prvovrstnih kuharjev. 2.) Njih častniki so spretni strokovnjaki. NJ i h tovariši Amerikanci. To je nova in izvrstna trgovska mornarica, 3.) čedalje več varnosti pod in zdelo se je, kot bi P1'^ lašč prišla sem v kemP°> .ju bosta pasla ob naši ^ ^ kazni božji, ki nam Je v. j |r, potrnejšem trenutku vjf j pred ust tisto božjo kaPL izpeli pomladi srce, razgreje električni tok likalnik v v ušes« lase, v noge pa onemog'11 kojninski sistem Dreniku se je cigara P1 skoro do brade, ko je raw usta v najslajši in od sile P bič korj 'eč kupljiv nasmeh, kot g* mo on. Pogledal je P5! očM Ov a, Vi kateremu je situacija tudi zelo dopadla, k® okrog oči so mu zlezl®v da ni bilo oči skoro »» kar je pri njem vidn° nje, da se raduje veS stvarstva in vsega 'k®1^ pega in veselega okrog J Potem je Drenik J>° $ preudarno rekel Kunč'^1' bi vzel cigaro iz ust: so res žejni, fantje." jti - miiJ! "Bajgali, če niso; kundiral naš spoštoval« *elt m tbc ničar in restavrater segel po novo cigar P reto- .41 Pepeta vedno občuc bi i zaščito mogočnih topov bojne mornarice in letal ameriških matičnih ladij. 4.) Plačo od $200 do $250 za mornarje, $250 in več za inženirje, ne glede na prosto hrano, zdravniško in zobozdravniško nego. Možnost povišanja name sto častnikov, ki imajo še večje ugodnosti. Vsak častnik, inženir ali mor nar, ki ima spričevala ali jih je imel kdaj prej, se more prijaviti. Vsakdo, ki pripada tem kategorijam, in vsak radio telegrafist prvega ali drugega razreda, je nujpo pozvan, da se takoj telegrafično prijavi na naslov: Merchant Marine, Washington, D. C., z navedbo imena, čina, in podatkov, kdaj bo na razpolago. Ako ni mogoče poslati brzojavke, bo zadostovalo pismo ali dopisnica, poslana na isti naslov. Vsakdo, ki bo poslal brzojavko ali pismo, bo takoj dobil odgovor, ali je sprejet ali ne, ter kje in kdaj se ima prijaviti. Navodila glede ravnanja s kavčukom za konzervne kozarce Ves kavčuk za kozarce za konzerve, bo izdelan iz sintetičnega ali prenovljenega kavčuka—kot lani. Imel bo več duha in manj elastičnosti, kot kavčuk iz mirne dobe. Tako pravijo strokovnjaki za konzerviranje iz Depart-menta Agriculture, ki obenem priporočajo naslednje ravnanje : Da odstranite duh in prah, krtačite kavčuk v vroči vodi z milom. Nato kuhajte 10 minut v vodi s praškom za peko, in si cer vzemite za kvart vode eno žlico tega praška za 12 teh ob-ročev iz kavčuka. Potem je treba dobro oprati. Za vsak tucat obroče v je treba pripraviti s ve-žo vodo. Ne vlečite teh obročev, ker niso tako elastični kot normalni. Postavite jih na svoje kozarce, ko so še mokri in vroči. Pravi kavčuk je mnogo bolj elastičen. Obroči bodo dobavljeni v dveh veličinah: Manjša oblika, ki pokriva kozarec kot vratnik, in večja, ki pokrije kozarec sam. Lani je mnogo ljudi, ki so doma delali konzerve, poskušalo s silo potegniti mali obroč preko kozarca, ker jim ni bilo jasno, da je zamašek sestavljen iz treh delov — pokrivalo iz stekla, obroč iz kavčuka in obroč iz kovine. Konzerviranje jajc doma Ker je produkcije jajc prekoračila vse rekorde, in so cene nizke, sporoča War Food Administration, da so 4 možnosti za konzerviranje jajc doma: Hladilnice/ vložite v mineralno olje, raztopina natrium sili-kata (Waterglass — tekočina, katero kupite v Drug Store), ali pa, da jih spravite v kozarcih za sadne konzerve, napolnjenih z gazom ogljikovega dioksida. Ta plin oddaja takozvani suhi led. dar kadi cigarete m v. ^p posnemal, ker si mi 1 ' zna nihče tako elegantn cigarete med nežnimi P1 jo zna Kunčič. "Kaj praviš," P^ drugi stavek iz prija2,,^. nikovih ust, "ali bi se * t merila, če bi jima šala njih strašno žeJ0'^ "Morda bi pa res "e pek," pritrdi Kunčič. ^ p> 1 f iod: i ;ot 8' % %] n 'in les ^do] •in h Na tako namigava«.'^ S ob) njeno in žejno občins^ ^ 1VS| pi ni bilo niti najmanj ^ij ljeno. Pogledal sem * t]j ^ in videl, da je ob sladki ^ i,^ ji Drenikovih besed ta \ ko potegnil iz cigani jj' je dim zaletel v tesne"- ^^ hem grlu in začel se ' i in pokašljevati, kot ^ t žre po pomoti kurje P ^ gled mi je splaval na Jima, ki je nekaj &&sll'eiffl lo gledal in obraz sKgf take čudne gube, da bj '„>i. reklo, da mu je P»de; Hc tank za vodo, ki jih Pr ^»tf 'bi ko poceni v svoji štacl' $ * p, da je dobil iz stare ^ ^ ^ jav, da so mu njeg0^'1 Hj vrnili vse tiste tisoča^ ^ tere je že napravil K'1 ifI!il \ iMfiSB ' zanje peto mašo za ko j. Potem je pa P*r* / nekajkrat debelo no, potem je pa dabn1 govih ust: )( foj«; "Pa ne da bi • • • kar je mogel med src' . kovanjem in negotovo* viti iz sebe. . h "t! M »o| i)! "Pa bi pili, če bi ^^ se je tedaj obrnil ki me je najbrže rj» najbolj verodostojno ^bi' "Ce bi pili, pravih ^ . . . o, križ božji in ^ t;ll gavka! Ali sešita fj ^ vpraša Janez, če bi F1 vidva v svojem neP ^ . življenju že kdaj a"9 vf, p absolutno brezpotreb«J nje? Drenik," se 0 0fi A r ,:» »a svečanim izrazom "duša krščanska, si . ^ Ce2 lii, IP - človek in kristjan jen po božji podobi i'1 j« ješ v večno izveličanJe'.e f .v no, postavi na miz0' kaj "in odreši svoje jf 1 j atelje, ki tukaj le ^ ^ jemljejo vspga hude«: -'j lostni konec!" V »?r j«. i(J dal vso toploto, /J i:.' premore moje staro ^f ^ , je In Janez Drenih ' r, ^ lil srce. čeno, preluknjano J® ~ ^ ^ ........_ ''M vzel cigaro iz ust, samo tedaj, kadar se ^ kosilu ali kadar gre ^ J L če: ,pv Ki (Besede, ki jih JWj k so preveč lepe, da bi i k ko povedal. Tako " ^ § k da. zaslužijo, da \ ali dve noči na njib>^. ^ \ damo med ta gregr""' Poročnik Philipps ni la,*«1! ečno i prav» po, W usod"; ie V, i vzela1 e k"' c v: tšesa i ' , P° raz18 sile? a z"8! oč«'1 ter 8 sW iic1 O* »soli* r ^ ni I jertl ,i Tri novele Miguel Cervantes LCa ,da je bil plemeni-1 ie bil vzel k sebi, tako tako imeniten, so jim razni ljudje že na po-,e je njegova hiša. Ko '^'a, je bil zdravnik ku- Plemenitaš in nje-bišna gospodarja, ki ®ela za otrokove star-r Prosila, naj ne jočejo, ker bi to dečku .^istilo. Ranocelnik, ze- 0 travnik je otroka z vso skrbnostjo in 1 J°> ter zdaj izjavil, da po nevarna, kakor se " začetka. Ko ga je Se je Luis zbudil ..nezavesti ter se je zagledal strica solzna sta ga vpra-Se počuti. Odgovoril r°» samo telo in glava 0 bolita. Zdravnik pa IJiia ' ki govorili ž '■L'!) naj ga l)Uste P°" so, in njegov ded e| zahvaljevati hišne-j arJu za veliko skrb, p°kazal za njegovega 'emenitaš je odgovo-, klanja vsako zahvalo Predal, da mu je bi-,bl bil zagledal obraz |KV°jega lastnega čez 'il sina> ko Je °Pa" nit1 j lc« i" 'bi'" ecega m pogaže-in to ga je napoje vzel v svoje roke domov, kjer mora er ne bo popolnoma \ l. er bo imel vso po- V; 1 Je možna in potre-?eSovj doki f*j£uva žena, ki je bila I oki;g?8pa> J'e vse potrdi- tudi od" svoje P J skrb in ljubezen, ^'e" Sip ^ikemu krščanske-'"'j JenJ'u .sta stara dva a še bolj se je čudila ' mati. Zakaj čim je Sv°Jimi besedami ne-U »Jen strah, je za-lJV''lP:iJ!Vo opazovati sobo, v e Jki 'ežal O,'1 tlakih v. ®t)fi to njen sin. In po je jasno spoznali k 10 ista soba, v kateri - njena čast in je Hjl ena nesreča. Dasi so-m0;eč okrašena z dama (jjl nekdaj, je spoznala 0 Po njej razvrščene ,m> Starem in je zapazila §!!>o okno ' ta A'1 i V ✓ po njej razvrščeno -v umu na vrt. Ker l'adi bolnika zaprto, It i a' če gre to okno na te' ir"lil So tf potrdili. Naj- C 2a tist0- ki ji je bila p- njen pokop, a nič ►i je mizo za ono, na stalo razpelo, ki ga 4 ^ v Vzela ona, in katera jO" i:.Drr av tam, kakor takrat .jti^^' ^eba pa še česa, da 'v/ Nce ^adnji dvom, so bile I/16 jih je °na takrat> z zavezanimi očmi ?S'.natančno preštela; to J °d tu do ulice, ka WW 0 si je bila s previd Jf: 'Prepričala v vseh re- V 'iti ;e kil njen sum opravi- V Si Je zdaj Ta ' I ^ i" takoj h.. "Hel 11 lil sihr i b ^ s^ara mati! se ,iiJ .SosPoda in gospe, pri ^ <čubi1' sta skrbela za"j' \ Ustnega otroka. Ope- Se je tudi dogodilo, da Kupujmo obrambne obveznic« in znamke 1 MALI OGLASI Naznanilo selitve Okrog 15. maja bomo preselili svojo delavnico in urad iz 6521 St. Clair Ave. v svoje lastne prostore na 6721 St. Clair Ave. Rezidenco bomo pa prese lili na 8912 Parmelee Ave. V novih prostorih bomo tudi na prej izvrševali točno vsa dela, ki spadajo v našo stroko. Joseph Mohar & Co. Plumbing, Heating and Electric Sewer Cleaning HE 5188 __(x) NAPELJAVA in poprava elektrike, v industriji, v trgovini ali stanovanju. Licenziran strokovnjak. Pokličite MU 1188. (127) Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje ea 6 dni v tedna 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 771/žc na uro 2enske 62 ^c na uro Morate imeti izkazilo držav-ajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. _(103) OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu V MESTU- 750 Huron Rd., ali 700 Prospect Plača $31.20 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državi j an-v stvu. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Plačajte račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Mihaljevich Bros 6424 St. Clair Ave. (2., 8., 12. each mt.) Gazolinska postaja sredi morja. — Gor it ju slika nam kaže, Jco sta sredi morja srečala oljni tankar in ameriška bojna ladja. K ljub razburkanemu morju je bojna ladja dobila potrebno olje in kurivo iz tankarja, da je bila tako preskrbljena za nadaljno vozno in boj proti Japonccm. Ako iščete dobrega popravljala v-a vašr čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare Čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZUKAR 16131 St. Clair Ave. < Tuea. x) Hiša naprodaj Na Edna Ave. prazna hiša, 5 sob spodaj, 4 zgorej, 2 zidani garaži, furnez. Se "mora prodati zaradi bolezni. Se lahko takoj vselite. Cena je j ako zmerna. Joseph Globokar 986 E. 74. St. Tel. HE 6607 700 Prospect Ave., Soba 901 (x) : Stalno delo za Sestavo ogrodja Težake Delo pri lesu Press operatorje Mehanike Učenec Dobra plača in overtime American Coach & Body Co. 9503 Woodland Ave. GA 3160 (104) »MmiiTOiU Jo Van Ammers-Kuller i UPORNICE ROMAN Bil je nezmoežn mirnih in zbranih misli. Izgubil je trdnost, s katero je, odkar se je zavedel svoje ljubezni, zasadil pravcio do nove sreče kakor zastavo predse . . . Prvič se je zagledal v podobi, katero mu je naslikala njegova hči, on, sivolasec, poleg tega mladega bitja ,ki ni bilo starejše od njegovih hčera. In z mučno jasnostjo je videl Kitty tam zunaj kot živo lutko, v njeni izzivajoči, zapeljivi lepoti in stare moške pred njo, ki so strmeli vanjo z vročimi, pohotnimi očmi; bogate rafinirane zani-krneže, ki bi jih lahko kupili vse, kar ,si lepega poželi njeno nečimurno malo srce, ki bi ji lahko pripomogli do uspeha in triumfov, katere si je v svoji trmasti glavi zamislila kot svoj smoter . . . Zastokal je in si z rokami pokril obraz. Ali bo njegova krivda ,če bo šla stvar to pot, njegova krivda, katere bi ne mogel prenašati? Toda zanj ni bilo več morale starih časov, nobene dolžnosti staršev, nobene dolžnosti zakonske zvestobe. Saj ni imelo smisla, da bi hotel oče s svojim vplivom in s svojim zgledom soditi življenje že davno odraslih otrok. Pobledeli dolžnosti prejšnjih generacij je kot moderen človek, ki ga omenjeni predsodki niso več plašili, postavljal nasproti vriskaj očo pravico do sreče. "Milicent," so mrmrale nje-j gove ustnice. Silil se je, da bi mislil le še na blaženost te zadnje ljubezni, na izzivajoči pogled, na glas, ki je imel v za-j upnem šepetu tako silovito j moč: "Moraš se prebiti, Steven j . . . nobenih slabosti, nobenega' pomisleka zaradi blede preobčutljivosti! Ti me ljubiš in jaz ljubim tebe ... In ni je pravice ljubezni!" PESEM JE STARA IN NOVA "Ne verjamem," je vzkliknila Puck Coornvelt s svojim določnim načinom in se vzpela na prste, da bi premotrila slikano podobo svojega pradeda iz oči v oči. "Ne verjamem, da so bili moški starih časov bolj ,'čed-nostni' od današnjih ... V najglobljem dnu ostane človeška narava zmeraj ista in 'čednost' je pojem ,ki se neprestano menja glede na potrebe časa. Kdo ve, kakšne slabe in nenrav-ne misli so prebivale za tem, pred zrcalom naštudiranim dostojanstvenim obrazom . . . Kdo ve, če se tudi on ni skrivaj vdajal svojim velikim in malim strastem kakor toliko teh, spoštovanje vzbujajočih gospodov s Vaterinoerderji in z roko na svetem pismu!" "Vsa sreča, da nismo tega nikoli izvedeli," jo je zavrnila stara zdravnica. Silila se je k lahkotnemu tonu, ker ni hotela deklici pokazati, kako neprijetno jo je zadelo to roganje. "Jaz ga nisem več poznala, pač pa moja stara mati, ki se ga je spominjala z veliko ljubeznijo in mi je zmeraj pripovedovala o njem, kadar serli kot majhna deklica prišla k njej. Vrhu tega vem, kako mu je bila moja mati vdana, kako ga je spoštovala in občudovala, čeprav jo je s svojo premočjo kot glava družine prisilil v zakon, ki je bil iz-početka globoko nasproten njenemu nagnjenju. Misliš, da bi mogel imeti tako silovito moč nad svojimi otroki, če bi pri vsej svoji oblastiželjnosti ne bil dober človek, pač pa kratko in malo hinavec . . . ? Prav v zadnjem času sem si večkrat mislila, da je morala prav tu, v neoporečnosti zgleda tičati skriv- nost stare premoči staršev." Deklica je končala pogovor s sliko in se je približala stolu pri oknu, kjer je sedela -stara dama s pletenjem. "In tvoja mati je kratko in malo storila tako . . .?" je vprašala; njene jasne oči, katerih modrina se je lesketala malce zelenkasto, so skoraj v plašnem začudenju obstale na stari ženi: "O podobnih stvareh beremo pač v knjigah, vendar nisem mogla nikdar prav verjeti, da se je poprej res katera deklica poročila z možem, katerega ni mogla trpeti, le zaradi tega, ker je njen stari gospodar tako zahteval! Morda je bila ljubezen takrat nekaj mnogo bolj preprostega, kakor pa je danes, in takale devičica z nasuklja-nimi kodri in v okroglem krilu, ki je videla drugi spol zmeraj le skozi napol zastrto okno in od daleč, si je morda prav kmalu domišljala, da je za večno izgubila svoje srce ..." "Bržkone hitreje kakor katera izmed vas," je s kratkim smehom priznala starka. "Toda na žalost mi je le predobro znano, da si moja mati ni domišljala nobene ljubezni, ko ji je moj ded dejal, da je čas za možitev. Njej je bilo osem in dvaset let, on je imel še tri druge, neporočene hčere, in doktor Willem Wijsman, ki je kot edini sin prevzel prakso svojega očeta, pač ni bil partija, ki bi jo človek smel odbiti. Mati pa je od otroških let imela nepremagljiv strah pred vsem, kar je bilo v zvezi z boleznimi ,pravi kom-pleks* kakor pravimo temu danes, in mojemu očetu, ki je bil z dušo in telesom vdan svojemu poklicu in mi je že v otroških letih vcepil ljubezen do medicine, je bilo v pravo zabavo ,da je na široko, do najmanjših podrobnosti opisavol čire, izpuščaje in operacije." "In ona je to trpela?" je planila Puck, dočim je vztrepetala rahla poteza studa okrog nje nih ponosnih ust. "Ali ni zmogla niti toliko poguma, da bi se uprla tej zarobljenosti člo veka, ki je mislil le nase? In se veda ni nikdar poskusila, da bi se pri drugem možu oškodovala za to sramotno zvodništvo . . ." "Poprej sem ji tudi jaz želela, da bi imela več poguma . Njeno življenje mi je bilo zmeraj pred očmi, kadar sem se bo rila za enakopravnost obeh spo^ lov. Vendar pa sem se v zad' njem času vpraševala, ali ni bi lo v splošnem višje in pogum-nejše, da je do konca izvedla, kar je, čeprav v bolečini, priče^ la, kakor pa da bi terjala pra vico do svojega lastnega življenja in ušla, kakor bi brez dvoma storila žena našega časa! Vendarle je bila velika moč v tem: 'dokler naju ne loči smrt,' kakor so takrat pojmovali. Sreča je stvar, ki jo je te^ žko opisati. Ali je bila moja mati bolj nesrečna od tvoje, ki se je zmeraj čutila enakovredno svojemu možu in ki je smatrala zakon za zvezo, kateri je le svobodna volja obeh delov dajala njeno moč?" "Ti iščeš pogreške tam, kjer je ni," jo'je poučila deklica s svojim nadmočnim tonom. "Napaka ni v načinu, kako se človek sprijazni z zakonom, pač pa je zakon sam osnovno zlo, ker terja od ljudi obljubo, katero jim je nemogoče izpolniti. Vendar ti rada priznam, da ni postal ta problem za nas današnje žene prav nič bolj preprost in da smo od rešitve še bolj oddaljene kakor poprej. (Dalje prihodnjič.) 1886 1944 JSfajznanilo iti JZah*dala Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bog poklical k s najdražji zaklad iz naše družine in morala se je za vedno ločiti od nas naša iskreno ljubljena in nikdar pozabljena soproga in draga s* na mati ROSE JAKLIČ ROJENA KALČIK ki je v božjo voljo vdana in sprevidena s svetimi zakramenti po dolgi b olezni zatisnila svoje mile oči in mirno v Bogu zaspala večno span^ dne 29. marca 1944 v starosti 58 let. Rojena je bila na Češkem in se je nahajala v Ameriki 38 let. Po opravljeni slovesni sveti maši v cer kvi sv. Vida je bila položena k večnemu počitku dne 1. aprila 1944 na Calvary pokopališče. Globoko hvaležni se želimo tem potom najprvo prisrčno zahvaliti Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za tolažbo v bolezni in podeljene svete zakramente, za molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz Joseph Zele in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede in za tako ganljiv tol&žilni govor v cerkvi. Enako se tudi prisrčno zahvaljujemo Rev. Andrew Andreju in Rev. Francis Baragi za navzočnost in asistenco pri sveti maši. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so se jo spomnili in jo obiskovali v njeni bolezni, kakor tudi vsem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo ter nam na en način ali drugi kaj dobrega storili v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih. Obenem se tudi iskreno zahvaljujemo vsetti, ki so prišli pokojno pokropit, vsem, ki so culi z nami in molili ob krsti ter se udeležili pogrebne svete maše in jo spremili na njeni zadhji poti na pokopališče. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo številni darovalci krasnih vencev, s katerimi sc v blag spomin naši blagi pokojni okrasili krsto, in sicer: Mrs. Louise Klopcic in družina, Mr. Frank Cos, Mr. in Mrs. Michael Francis, Miss Christine Stucin, Mrs. Mary Lev-stek, Mrs. Mary Bezjak, Pawnee Ave., Mr. in Mrs. Joseph Zakrajšek, E. 117 St., Mr. Rudolph Levstek, Mr. in Mrs. Vinko Levstek, Mr. in Mrs. Ernest Schmitt, Mr. in Mrs. Matt Metzler, Mr. in Mrs. Johti Zupančič in družina, Canada, Mr. in Mrs. John Kozel in hči, Huntmere Ave., Mr. in Mrs. John Novak, E. 60 St., Mrs. Fanny Povh, Mrs. Rose Krall, Norwood Rd., Mrs. Mary Bradač, E. 167 St., Mrs. Jennie Kavchnik in hči, Lakeland Blvd., Mr. in Mrs. John Cerar, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Frank Klun, Mr. in Mrs. Walter Bobu-la and Family, Mr. in Mrs. Anton Svete in družina, E. 60 St., Mr. in Mrs. Hugh Rad-schuk, Mr. in Mrs. Karl Mramor in družina, E. 67 St., Mr. in1 Mrs. James Macerol (Rose-dale Dairy), Mrs. E. J. Missig (Hodge Dairy), društvo Carniola Hive št. 493 T. M., društvo Jutranja Zvezda št. 137 ABZ, podružnica št. 25 SŽZ, sosedje iz E. 66 St., Mady and Ver-dell, The Sohio No. 2 Club—No. 2 Works, Employees of The Motch & Merryweather Machinery Co., Boys from Drafting Room of The Foote-Burt Co. Naša prisrčna zahvala naj velja tudi vsem, ki so v tako obilnem številu darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše, namreč: Mrs. Louise Klopčič in družina, Mr. Frank C os, Mr. in Mrs. Martin Klopčič, Mr. in Mrs. Michael Francis, Mr. in Mrs. Anton Skettle in družina, Mr. in Mrs. Joseph Svitkovic, Mr. in Mrs. F. Legan, Mr. Anthony Stucin, Eckhart Mines, Md., Miss Christine Stucin, Mr. in Mrs. Frank Sivic, Eckhart Mines, Md., Mrs. Mary Levstek, Mr. in Mrs. Louis Kromar, Mr. in Mrs. John Novak, E. 60 St., Mr. in Mrs. Frank Doles in družina, Mrs. Angela Steblaj, Mrs. Rose Krall, Norwood Rd., Mrs. Mary Bradač, E. 167 St., Mrs. Caroline Tekaucic, Mrs. Mary Bezjak, Pawnee Ave., Mr. in Mrs. Frank Rožic, Jr., Mr. Jernej Dimnik in hči, Mr. in Mrs. John Merhar, Mr. in Mrs. Martin Boldan, Mr. in Mrs. Chas. F. Kikel, Mr. in Mrs. Anton Svete in hči, Mr. Andrew Bajt, Addison Rd., Mr. in Mrs. Frank Keck, Mr. in Mrs. Frank Arlro, E. 77 St., Mrs. Louise Kausek in hči, Mr. in Mrs. John Domsic, Mr. in Mrs. Frank Starin, Sr., Mr. Frank Kisovec, Mr. in Mrs. Leo Kausek, Mr. in Mrs. Frank Starin, Jr., Mrs. Jennie Kavcnik in hči, Mr. in Mrs. Anton Kausek, Mr. in Mrs. Stanley Vesel, Mr. in Mrs. Frank Jazbec, Mrs. Mary Dolenc, E. 66 St., Mr. in Mrs. Frank Klopčič, Dibble Ave., Mrs. Antonia Kausek in hči, Mr. in Mrs. Frank Grace, Mrs. Mary Habian in hči, Mr. in Mrs. Joseph Doles, E. 141 St., Mrs. Emma Ferjancic, Mr. in Mrs. Jpseph Kozel in družina, E. 41 St., Mr. in Mrs. Frank Brancel, Mr. in Mrs. Louis Spehek, E. 67 St., Mr. in Mrs. Edward Novak, E. 171 St., Mrs. Frances Arh in hči, Mr. in Mrs. Anton Anzlovar, Mrs. Agnes Jeric, Mr. in Mrs. J. F. Kardell, Mr. in Mrs. Louis M. Kolar, Mrs. Frances Oblak, Mr. in Mrs. Rudolph Svigel, Mr. in Mrs. Stanley Baraga, Mr. in Mrs. Joseph Boben, Mr. in Mrs. Walter Bobula, Mr. in Mrs. Paul Domsic, Mrs. A. Dolenc in družina, Mrs. Drear, Hecker Ave., Mrs. Agnes Faletic, Carry Ave., Mrs. Mary Godec in družina, Mr. in Mrs. Wm. Gamble and Family, Mrs. Fay Fabian, Miss Agnes Lunder, Mr. in Mrs. Anton Kozel, Sr., E. 61 St., Mr. Frank Kepic in družina, Mr. in Mrs. Anton Krall in družina, Mr. in Mrs. Joseph Kuhel, Arms Ave., Mr. in Mrs. Math Leskovec, Mr. in Mrs. John P. Lunka in družina, Mr. in Mrs. Anton Pavli in družina, Mr. John Ajster, Mr. in Mrs. Frank Klun, Mr. in Mrs. Joseph Durjava, Mr. in Mrs. A. Bavec in družina, Mr. in Mrs. Tom Raplin, Mr. in Mrs. P. Ruschak, Mrs. Mary Prijatelj, El 66 St., Mr. in Mrs. Frank Pajk, E. 63 St., Mr. in Mrs. Joseph Roitz, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Frnak Mramor, Sr., E. 76 St., Mr. in Mrs. F. J. Mramor, Jr., St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Ben Stanonik, Mr. in Mrs. R. Scheel, Mr. in Mrs. Joseph Russ in družina, E. 43 St., Mr. in Mrs. Frank Prijatelj, E. Park Dr., Mr. in Mrs. Joseph Poglaj, Mr. in Mrs. A. Ljubi, Mr. in Mrs. Anton Levstek in tUf* pb 55 hči, Mr. in Mrs. John Ludwig, Mr. in ^ Louis Leustik in družina, Mr. in Mrs. J°s6t Dolenc, E. 63 St., Mr. Frank Zupančič, E- } St., Mrs. Frances Zlatorepec, Mr- • Art? John Adamic, Mr. Joseph Tomazin >n . žina, Bonna Ave., Mr. Frank Stipkovich, in Mrs. Anthony Vahcic, Sr., Mr. in Mrs. A thony Vahcic, Jr., Mr. in Mrs. Jim Verb>c' Bonna Ave., Mr. in Mrs. Edard Salomon • Jfii' družina, Mr. in Mrs. Joseph Salehar in žina, Mr. jn Mrs. John Podrzaj, Mrs. M* Praznik, Mr. in Mrs. Frank Marincek» ^ in Mrs. Peter Lustrik, Mr. in Mrs. Jo*eP Petsche, Mr. in Mrs. L. Pecek, Mrs. ret Bizil, Mrs. Mary Bolko, Mr. in ^ Louis Gerem, Mr. in Mrs. John Gradishar družina, Mr. in Mrs John Merzlikar, 'r t ser Ave, Mrs. Jennie Tonejc, Mr. W«'" Schaedel, Miss Frances Russ, E. 70 St.* Edna Harrison, Miss Frances Rotter, Ann Yurkovich, Misi Florence Krikava, Mis> M>" S«' Margaret Vichich, Mrs. Emma Takacs; ^ sedje iz E. 66 St., Uradnice društva J"tran^ Zvezda št. 137 ABZ, društvo St. Clair Gr° št. 98 WOW, Standard Oil Co. No. 2 —Boiler-House and Shop. 1 d^' Prisrčno se želimo zahvaliti vsem 8 čim, ki so dali svoje avtomobile na raZP0 . go pri pogrebu, in sicer: Mr. Vinko Levs Mrs. Joseph Zakrajšek, E. 117 St., Mr. Cfi Kun s t el, Mr. Frank Grace, Mr. Frank DfJ^ Mr. Glenn Scheel, Mr. Ernest Schmitt, W' Mary Zarr, Mr. Walter Bobula, Mr. Merhar. hV Nadalje izrekamo našo iskreno za' ^ lo članstvu pevskega društva Lira, ki s° zbrali na večer pred pogrebom in zapeh i ljive žalostinke ob krsti pokojne. Ravno tako naj sprejmejo našo is*crC,t zahvalo članice društva Carniola Hive ^ 493 T. M., društva St. Clair Grove št. 98 ^ O. W., društva Jutranja Zvezda št. 137 A« Z. in podružnice št. 25 SŽZ, ki so se ude žile skupne molitve ob krsti pokojne »n P gret ne svete maše. Posebna iskrena hv^ pa članicam, ki so nosile krsto ter jo cas ^ spremile do groba in položile k večnemu P čitku. . k1 Iskreno zahvalo želimo izreči vsem> so izrazili sožalje s poslanimi sožalninu K tami, telegrami in pismi. Našo prisrčno zahvalo naj sprejme P^ grebni zavod Joseph Zele in Sinovi z« ^ vsestransko postrežljivo naklonjenost »n lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Če smo pa slučajno katero ime porn0,' oto' tit«' ma izpustili, vas prosimo, da nam opros* ker se želimo vsem najprisrčneje zahval1*1' Preljubljena in nikdar pozabljena soproga in draga skrbna m ati, težko nam je pri srcu ker Tebe ni več med nami, ker Bog Te Je ie )e poklical k sebi in morala si se ločiti lod svojih dragih, ki so Te tako iskreno ljubili, toda tolaži nas le misel, da je bila božja volja, da »e \ končalo Tvoje dolgo trpljenje in da se odpočiješ sedaj v zasluženem p očitku. Počivaj v miru, blaga duša, in uživaj večho veselje v večno Žalujoči ostali: JOSEPH JAKLIČ, soprog FRANK in JOSEPH, sinova ROSE poročena Levstek in ANNA poročena Zupančič, hčeri ELIZABETH in OLGA, sinahe FRANK in LEO, zeta en vnuk in dve vnukinji v stari domovini pa žalujoča sestra Anna Cleveland, Ohio, 2. maja 1944. &(%%(%(!!!! "!! !! &%U7UU!UPUUPUUUUUUUU7PPP7PUUU7UUP7U7"U7PzPUU!"" "P7UPPUPP7!UUU7PP