269 številka. . Ljubljana, v soboto 22. novembra 1902. XXXV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje ha praznike, ter velja po pošti prejeman aa avatro-ogrske dežele za vse leto225~K-3za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbb leto 22JK, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje deiele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — ZaQoznanlla plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, Ce se dvakrat, in po 8 b, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj sa iavole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj He_bla govolijo po5i!jati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Neustrašeno naprej.
„ Dokler bomo mogli ljudstvo s hudičem krotiti, nam liberalci ne pridete do živega," se radi pobahajo naši duhovniki. Brez hudiča, brez strahu širokih slojev ljudstva pred naravnimi prikaznimi bi bil že davno konec duhovniškemu vplivu na narod in zato se tudi klerikalizem na vse načine trudi, da ohrani ljudstvo v tem strahu.
Posvetno duhovništvo samo ni v stanu, vzdržati ljudstvo v tem strahu. Masa izgublja Čedalje bolj respekt pred posvetnimi duhovniki, dasi se ti na vso moč trudijo, da bi jih neuko ljudstvo smatralo za nekake čarovnike, ki imajo čeznatorne oblasti, in dasi skušajo z najhujšo maščevalnostjo vzeti ljudem pogum za vsak najmanjši odpor. Navadno preganjajo še unuke tistih, ki so se jim kdaj zamerili in preganjanje je vedno neusmiljeno in hudobno. A vzlic temu gineva podedovani in privzgojeni strah pred duhovniki. Ljudje vidijo njihove grehe in napake, vidijo, da so navadni obrtniki, ki izganjajo hudiče, koder jih ni, izprosijo dež, kadar že kaplja in delajo točo tako, da pobije tudi farovške vinograde. Fiksna ideja, da se odpre zemlja in požre vsacega, ki duhovnika v mlako vrže, je izpuhtela. Kdo se še meni za tisto določbo kanonskega prava, ki grozi z najhujšimi kaznimi vsakemu, kdor se duhovnika dotakne? Ti nedotakljivi, s čeznatornimi oblastmi obdarovani ljudje so bili na pr. na shodu v Kostanjevici klofutani, da je kar pokalo, osuvani, da še danes niso izginile črne lise in pomandrani po blatu ter so morali bežati v varno zavetje, mej tem ko so celo ženske ploskale in privoščile božjim namestnikom, da so dobili, kar so iskali.
Kostanjeviški slučaj ni prvi te vrste, četudi je najznačilnejši. Tudi drugod so bili duhovniki že tepeni. Kadar prikipi pri kmetu jeza do vrhunca, tedaj udari in ker nima več respekta pred črno suknjo, udari tudi duhovnika.
Klerikalci žanjejo, kar so sejali in če bodo še poskušali razganjati napredne shode, bodo še doživeli kaj tacega, kakor v Kostanjevici.  Z  razganjanjem shodov so začeli
klerikalci. Prvi shod, ki so razgnali, je bil v Starem trgu pri Ložu. Takrat so ženske celo slovensko trobojnico ponesnažile in duhovniki so se tega veselili. V političnem življenju pa še velja načelo „zob za zob" in zato naj klerikalci nikar ne računajo na pardon.
Že Missia je uvidel, da posvetna duhovščina ni v stanu, trajno vzdržati klerikalnega gospodstva nad narodom in zato je ustanovil vse polno samostanov in uvedel vsakovrstne misijone, da se poglobi in poveča strah pred hudičem. Škof Jeglič je povrh še upeljal Marijine družbe in ustanovil vse polno druzih društev.
In vendar se dani, in vendar si ne more klerikalizem priboriti varne pozicije. Česar pred 10 leti še nihče ni mislil — to je danes notorična stvar. Danes je že ni vasi v deželi, kjer bi ne bili dve stranki. Nravna opravičenost zahtev narodno-napredne stranke je tej stranki pridobila privržencev tudi v krajih, koder pred nekaj leti še nihče ni mislil na kako strankarstvo, mej tem ko gineva vpliv duhovništva in se je začelo z duhovniki ravnati že tako, kakor v začetku reformacije.
Veliko zaslug zato ima škof Anton Bo-naventura. Narodna-napredna stranka nima boljših prijateljev kakor jso škof in njegovi oprode. Časih se nam zdi, kakor da nam je dobri genij slovenskega naroda poslal tega škofa. Tacega smo rabili, ki ne pozna nobene mere, ki prebivalstvo s škornjem suje. Mirni, diplomatični škofje so nevarni, Anton Bonaventura pa ni nevaren. Nekaj let je v deželi in vse se je obrnilo za našo stranko na bolje. Jeglič bi rad posnemal škofa Hrena, pa ne pomisli, da je Hren začel svoje delo, ko v slovenskih deželah ni bilo več mož.
Danes pa se kaže povsod vedno naraščajoč odpor proti stremljenjem klerikalizma. Sokoli in orli vedo, da je dan! Klerikalizem nas ne potlači, to je gotovo ! Naše delo ni bilo zastonj; vsaj to smo dosegli, da smo razvezah energijo svojega malega naroda. V tem tiči jamstvo za bodočnost, v tem smislu je delati naprej, za to nas čaka „zahvala poznega vnuka". Energičen narod, ki smo ga rešili suženjstva klerikalizma, bo stal na last-
LISTEK.
„Vzvišene katoliške ideje."
Naši klerikalci so kakor velikomestni trgovci; vedno staknejo kako novost, ki jo postavijo v svoja izložna okna, da „vlečejo" radovedneže. Seveda jim ni namen, da bi si ljudje ogledovali n. pr. izloženega divjega petelina, trinožne piske, dolgouhe kunce itd. Vse to je le vaba odjemalcem raznega blaga, ki je nakupičeno okoli takega čudeža.
Ravnotako delajo klerikalci. Najnovejša kričeča reklama, ki naj bi privabila v šotore naših klerikalnih kramarjev čimveč lahkovernih in radovednih odjemalcev, je „ vzvišena katoliška ideja." To je sicer breztelesna in brezbarvna stvar, toda, če se jo kaže skozi sleparsko barvano in povekšalno steklo, pokaže se lahkovernim očem vse, kar si gledalci pač videti želijo.
Ta „vzvišena katoliška ideja" se potem tudi prodaja za vsakovrstne predmete kot pristno blago. Ker še vedno nimamo zakona zoper umazano konkurenco, preplavili so klerikalni kramarji s svojimi katoliškimi imitacijami svetovni trg. Povsod imajo tudi filijalke in mešetarje. Prekupci dobijo nad 100% popusta. Vrhutega srečujemo krošnjarje „vz-rišenih katoliških idej" češče kot same Koče-
varje. Za klerikalne krošnjarje tudi ne bodeta veljala nova §§ 59 in 60 obrtnega reda. Kakor na orijentalskih sejmiščih, čujejo se izza vsakega ogla hripavi klici vsiljivih krošnjar-jev : „Kupite, kupite! Pristno blago, naravnost od sv. očeta iz Rima! Napol zastonj. Kupite! Kupite!
Toda po mestih in trgih so razni laži-mešetarji že streznili občinstvo. Ne verjame več pristnosti blaga, naj se isto še toli hva-lisa. Zato pa gre kupčija tem bolje na deželi. Ako nima „dobro katoliško ljudstvo" gotovega denarja, napravi se pa zamenjava, tudi se daje blago na obroke Vzvišene katoliške ideje se dajejo za razne dobičkanosne organizacije, hranilne knjižice, cerkvene ofre, Marijine družbe, pa tudi za glasove pri volitvah itd.
Glavna zaloga je v Šenklavžu v Ljubljani, kjer so za komije v raznih strokah nastavljeni kanoniki, Susteršič, Vencajz, Štefe i. dr. Filijalke pa so po celi Kranjski. Glavni poverjenik za Štajersko je eksprefekt Korošec, ki je pri zadnjih deželnozborskih volitvah kot „edini pravi kandidat" prodajal „vzvišene katoliške ideje." Toda liberalizem in jungov-stvo (po „Slovencu") sta volilcem razkrila njegovo umazano konkurenco napram pristnemu narodnemu blagu, in vsiljivega kroš-njarja so sramotno vrgli črez prag. Užaljeni krošnjar Korošec je zato zagrozil, da usta-
nih nogah in bo znal skrbeti, da tudi Slovenci zavzemo in ohranijo dostojno mesto mej narodi bodočnosti. Zato pa: neustrašeno naprej po sedanji poti.
Iz škofovih gozdov.
Iz Gornjega grada 20. nov. Na izzvajanja naprednega kmeta v Članku »Iz škofovih gozdov« v štev. 262. vašega lista je »Slovenec« zelo na kratko reagiral. Vidi se, da se njemu samemu zdi stvar kočljiva. Gospodom okrog »Slovenca« je pač dobro znano, da odgovarjajo dejstva, navedena v dotičnem članku, do cela resnici, zato se hočejo z nekaterimi puhlimi frazami izogniti daljši polemiki.
Z zadoščenjem pa beležimo, da mora »Sloveneca indirektno priznati, da je škof postavno v to vezan, dati svoje drvarje zavarovati proti nezgodam. Da pa škof tega ni storil, to hoče opravičiti s tem, da je škof iz humanitarnih ozirov (kdo se ne smeje?)\ obljubil vsakemu ponesrečencu izdatno podporo iz svoje privatne blagajne. To pa je storil baje zbog tega, ker je hotel delavcem prihraniti velike stroške, ki bi jih vzele razne komisije ob priliki nezgod, ako bi bili drvarji zavarovani pri bolniški blagajni. To je navadna farbarija! Pri takšnih nezgodah se sploh ne vrše nobene komisije, in ako bi se vršile, bi moral stroške istih trpeti delodajalec t. j. škof, ne pa delavci. Ali ste razumeli? Kako človekoljuben je škof in kako rad izplačuje ponesrečenim delavcem obljubljene podpore, ilustrira jasno, da navedem samo jeden slučaj , to le: Meseca svečana se je ponesrečil neki delavec; obljubilo se mu je, da bo dobival za čas, dokler bode za delo nezmožen, na dan okoli 1 K podpore. Mož je seve računal na to podporo, a dobival je ni! Šele meseca kimovca, ko je dotični delavec prišel osebno v Gornji grad kategorično zahtevat obljubljene podpore, mu je isto oskrbništvo prisiljeno izplačalo, da
novi za ljutomerski okraj kot agenturo za svoje preležano blago novo katoliško politično društvo.
Zakupnik „vzvišene katoliške ideje" na Koroškem je Podgorc. Ta je za svoje blago tako zavzet, da je storil zanj politično smrt ter potegnil za seboj še dva narodna mandata. To je že pravcati konkurz vzvišene katoliške ideje. Toda še hujši konkurz je doživela vzvišena katoliška ideja v konsum-nem društvu v Marenbergu.
Najnevarnejši konkurent ..vzvišeni katoliški ideji" je narodnost. To je eden tistih predmetov, ki ga ne znajo v Rimu proizvajati. Kakor brž je tedaj duhovščina v spodnješta-jerskih mestih pokssila novo Koroščevo robo, pokazala je fige narodnosti pri volitvi narodnih kandidatov.
Prodajanje „vzvišenih katoliških idej" je sicer svobodna obrt, zato jo smejo hoditi ponujat celo na liberalne shode. Toda preveč vsiljivi in predrzni pa vendar ti krošnjarji ne smejo biti. Na kostanjeviškem sbodn sta jo hotela dva mlada kaplana celo z nožem ocepljati. Naletela sta na točne plačnike.
„Vzvišene katoliške ideje" vspevajo naj-najbolje tam, kjer se brez dela in skrbi zasluži veliko denarja. Trud in delo jih pokvari. Zanje velja evangeljski nauk : »Poglejte ptice pod nebom, ki ne sejejo in ne žanjejo; pa vendar jih Oče nebeški živi." Taki ptiči so
se ogne škandalu. Preje pa vse ponižne prošnje delavčeve, dasi se je nahajal v skrajni bedi, niso nič izdale! Ali je to človekoljubno, g. Anton Bonaventura? — Koliko pa plačujete podpore vdovi in šesterim otrokom ubitega1 drvarja Matije Špeha iz Bočne? Morda ste dali tej rodbini zapisati v svoji velikodušnosti kar rento več tisočakov? Na dan 8 stvarjo, ako se ne sramujete pred svetom!
»Slovenec« trdi z veliko emfazo, da je gospodarstvo škofove grajščine strogo realno, pozabi pa — seve — to svojo trditev podpreti tudi z dokazi.
Ako meni dr. Lampe, da je realno gospodarstvo to, da se ne izplača delavcem skoro nikdar delavna mezda v pravem času in da morajo ti ubogi trpini včasih na tedne čakati na svoje, s krvavimi žulji prislužene n o v c e, ako se misli, da je realno, ako graščina ne more zadostiti svojim obveznostim (saj se razumemo!) o pravem času itd., potem »Slovenčeva« trditev o realnem gospodarstvu stoji kakor pribita! Kako mora biti to hvalisano škofovo »realno gospodarstvo«, spričuje tudi to, da v tem »gospodarstvu« še za 1. 1901 niso v redu računi, in da jih mora urejevati c. kr. davčni uradnik. Vzorno Jrealno mora biti to »gospodarstvo«, ako se pomisli, da se je samo pri žagi »prigospodarilo« okoli sto-tisoč kron. Žaga je namreč stala, ne, kakor ste bili sprva napačno poučeni, 80.000 K, ampak nad 140.000 kron, dočim je Židov plačal v smislu pogodbe zanjo samo 48 000 K. — To je po »Slo-venčevem« receptu — realno gospodarstvo! —
Zanimivo je, da »Slovenec« glede izvajanj o iztrebljevanju gozdov molči kot riba. Kmet je zadel v črno! Radovedni smo samo, ako bodo gozdni organi sedaj postopali tudi tako proti škofu, kakor sonavajeni drugače proti kmetom? KI.
n. pr. Drozd v Pragi, Sčinkovec in Kos na Gorenjskem itd.
Ljudje sicer pravijo, da se od ljubezni in idej ne more živeti. „Vzvišene katoliške ideje" so seveda izjema. Ne samo, da preživijo svojega moža, temuč mu narede celo okrogel trebušek, rdeč nos, in ne redko preide nekaj tega blagoslova celo na kuharice. Nadalje pripomorejo duhovnikom k dobrim fa-ram in kanonikatom, k darilom med živimi itd., včasih seveda tudi do brezplačnega stanovanja na Žabjeku. Posvetnim mešetarjem prinašajo mastne klijenture, mandate, jim zidajo vite. Večkrat jim priskrbijo celo bogate neveste. Samo „znat' se mora."
„Blazni Mullah".
Tako nazivajo Angleži nevšeČnega jim puntarja v Somaliji. S pravim imenom se imenuje ta fanatiziran Mohamedan, o katerem danes govori ves svet, „Hadži Mohamed ben Abdulah".
Oglejmo si najprej torišče, kjer prireja ta divjak Angležem tolike preglavice. Somalija je najskrajnejši vzhodnji porobek Afrike ter se vleče od Rdečega morja, oziroma Adenskega zaliva ob bregu Indijskega morja. V notranjost Afrike ne 3ega daleč. Ta kos zemlje je bil.že Egipčanom misteriozna pokrajina; imenovali so jo „božjo deželo", ker so dobivali od tam razne dišave in zdravila.
W 1 Jnbljttni. 22. novembra. Državni zbor.
V včerajšnji seji so krščanski socialisti priskočili Vsenemcem na pomoč pri odklonitvi zakona o terminski žitni kupčiji. Usodni predlog posl. Schdpferja, kateri predlog bi bil vse hvale vreden, ako bi ne bilo že v naprej izključeno, da bi dobil najvišje potrjenje, zahteva spremembo § 12. naslednje: »Kupčije žitnih in mlinarskih fabrikatov, ki so se skle nile po pravomoćnosti tega zakona na borzah ali izven istih na podlagi kupč j-skih pogojev, ki so sploh bili do tedaj v veljavi na borzah za gospodarske pro dukte v Avstriji, so prepovedane« Ta predlog je v očitnem nasprotju s pred logom gosposke zbornice Pred glasovanjem so govorili še posl. F i n k , Wohl-maier in Jaroš. P03I. Povše je izjavil v imenu svojih tovarišev, da bodo glaso vali za zakon, kakršnega je sklenila gosposka zbornica. Tembolj Čudno je, da so se potem vendar zdržali glasovanja posl. Šusteršič, Vencajz, Gregorčič. Ali niso ti več Povšetovi tovariši? Pri glasovanju je odločil podpredsednik Kai-ser. Ostali paragrafi zakona so se sprejeli v isti obliki, kakor jih je sestavila gosposka zbornica. Ko sta govorila še Herzmanskv in Heinrich, pojasnil je pravno stališče zakona vladni zastopnik, sekcijski načelnik dr. H o gel ter dokazal, da sklep poslanske zbornice zakon ubije, ali vsaj njegove civilnopravne de-ločbe. Predlog, kakršnega je sklenila gospodska zbornica, je popolnejši in tehnično zakonit. Poročevalec P loj je dokazoval, da ni mogoče, da bi stopil zakon v veljavo dva meseca po razglasitvi. Potem se je spremenjeni zakon v tretjem branju sprejel.
K   parlamentarnemu položaju.
Ponesrečeni predlog o terminskih žitnih kupčijah na borzi je parlamentarni po ložaj vsekakor zelo poslabšal. Agrarne stranke so vse svoje upanje zastavili na ugodno rešitev tega zakona. Saj pa je tudi življenskega pomena za kmetijstvo. To se je tudi videlo iz živahne debate, kateri so se poleg poljedelskega ministra posvetili tudi zastopniki skoiaj vseh strank. Ker so Vsenemci res nekvalifikovano napadali ministra Giovanellija, ,bi bilo pričakovati, da se postavijo za zakon krščanski socialci. Toda čudno, baš ta stranka je vrgla zakonski načrt Odločil je samo en glas. Poljedelski minister je v debati še posebno naglašal, da ni stvarnega razločka med tozadevnim zakonom, kakršnega je izdelala poslanska zbornica in kakršnega je modifikovaia gosposka zbornica ter prosil zbornico, naj ga sprejme, ker le tedaj se isti predloži v sankcijo. Kaj pomaga, ako bo novi načrt popolnejši, ko pa se bo zopet vlekel v neskončnost med obema zbornicama ter je skoraj gotovo, da ee mu končno še sankcija odreče. S tem so kršč. socialci storili slabo uslugo kmetom, ki jedva čakajo na rešitev zakona. Sedaj bo zopet na dnevnem redu za vlado
samo narodnostno vprašanje in pogajanje med Nemci in Čehi. Od tega problema je edino odvisen obstoj parlamenta. Vladni krogi se sicer še vedno tolažijo, da obrat na bolje ne more dolgo izostati.
Prevrati v Srbiji.
Komaj 10 let je, odkar je bil kralj Aleksander proglašen polnoletnim, a bilo je med tem časom 12 ministrstev, odpravila se je tuli ena ustava ter se proglasila nova. Marsikateri vladar ne doživi tolikih sprememb do svojih sivih let. Kralj je skušal delovati z vsemi ob stoječimi strankami. Imeli so v Srbiji radikalna, napredna in radikalno napredna ministrstva. Ko ni bilo druge pomoči več, poklicalo se je na krmilo nevtralno ministrstvo. In sedaj je tudi ta nestvor srbskega ministrstva zginil s po-zorišča. Njegovo mesto pa je zavzel general, ki ima zraven sebe še dva vo jaka. Vsled tega je gotovo pričakovati, da se bodo tudi prihodnje volitve v skup štitio tako izvršile, da bo dobil ta zbor po večini vojaški značaj. O predidočem Velimirovićevem ministrstvu se govori, da mu je sploh ž<3 v naprej bila odločena le enomesečna vlada. Najsrečnejše ministrstvo je še bilo Vuićevo, ki pa baje ni odstopilo toliko zaradi napetosti napram Rusiji, temuč, ker se je V u h'- branil proglašenja poročnika Lunje-vice, brata kraljice Drage, srbskim prestolonaslednikom, kakor je kraljeva želja. Toda dejstvo, da je poveril kralj vlado baš Mar ko vicu, ki je znan kot neizprosni sovražnik ruske politike, kaže, da je kralj popolnoma obupal nad prijateljstvom z Rusijo. Saj so mu morali to pokazati zadnji dogodki na Balkanu. Bolgariji je pokazala s slavnostjo na sipki Rusija svoje nenavadne simpatije, pa tudi z rumunskim kraljem si je car najprisrč-neje depeširal, le proti Srbiji so na ruskem dvoru neizprosni in trdi. Toda maščevanje proti mogočni Rusiji bo pač Srbiji komaj v prospeh.
Belgijski kralj Leopold II. o svojem napadu.
Med drugimi je prišla tudi repre-zentantska zbornica čestitat kralju na srečni rešitvi pred atentatom. Kralj je zbornici odgovoril: »Časi so zelo nemirni. So ljudje prevrata, ki iščejo pristašev, da bi prevrgli obstoječi red, ki vendar jamči za svobodo v vsakem oziru. Ako je red prevržen, se zapade v razbrzdanost in razbrzdanost vodi v despotizem. Na svojem potu zadenejo prekucuhi najprej državne poglavarje; ateo ne morejo doseči teh, potem so njihove soproge, ki jih zadenejo, kakor pri strašnem zločinu v Genevi. Ako jim tudi to ni mogoče, potem merijo njihovi napadi na ministre, kakor na C a nova sa, ki ga je zadela krogla zato, ker je imel preveč talenta. Ako pa nimajo ministrov, spustijo hiše zasebnikov v zrak. Prestrašiti nas hočejo, toda to se jim ne bo posrečilo, če tudi poderejo kakega državnega poglavarja. Kaj pomaga? Drugi bo takoj stopil na njegovo mesto. Njihovi
napadi niso vedno streli. Nimajo le smrtnega orožja in razstrelbe, imajo tudi papir, in papir je potrpežljiv. Jaz zase stojim sicer ob nagibu življenja. Nihče ne pozna svoje ure. Ne vem, kako dolgo še bom živel, oziroma kako dolgo me še bodo pustili živeti. Toda lahko Vas zagotovim, gospoda moja, da bo ta kratka doba življenja, ki mi še preostane, posvečena v krogu mojega ustavnega področja blagostanju dežele in varstvu vseh ustavnih svobod«
Najnovejše politične vesti.
Za papeževe medalje. Dunajski občinski svet je dovolil 25 000 K v namen, da se založijo zlate in srebrne kolajne v spomin papeževega jubileja. — P re os no v a meščanskih šol. Naučni minister je pritrdil zahtevi zveze meščanskih učiteljev, da se ustanovi četrti fakultativni razred. — Hrvaški deželni zbor je sklican na kratko zasedanje na dan 28 novembra. Na razpravo pride tudi predlog zaradi srbskega davka. — Nemiri v Maroku. Tri francoske križarke so dobile povelje, odriniti v Maroko. — Turško carinsko posojilo se je izplačalo na pariški borzi. Vsled tega so se tudi izplačale uradnikom vse zaostale plače. — O pomirjenju v Macedoniji priča najbolje dejstvo, da se je odpustilo 16 turških bataljonov. — Davek na vozne liste ne bo zadel častnikov, ker so železnice sklenile, dati častnikom legitimacije za pet let. Državnim uradnikom se taka olajšava ni priznala. — Nova vojna predloga še sicer ni sprejeta, vendar se že pri posameznih polkih določajo nadomestni rezervisti, ki bodo morali tri leta služiti. — Pri mestnih volitvah v Poznanju so zmagali Poljaki z enim mandatom.
Dopisi.
Iz Borovnice. Dne 19. {novembra t. I. je praznoval gospod nadučitelj in šolski vodja Fran Papler 40-letnico, odkar deluje na polju učiteljskega delovanja. Kdor pozna gospoda slavljenca, ki si je že od nekdaj kot vsestransko marljiv in vesten učitelj pridobil zaupanje in po svojih osebnih lastnostih tudi spoštovanje in prijateljstvo vseh, ki so imeli priliko občevat z njim, in kdor pozna tudi naš kraj, ki sme ponosno reči, da živi tudi duševno, da se krepko giblje, da napreduje, moral je pač pričakovati, da bo Borovnica storila svojo dolžnost. Lahko pritrdimo gosp. slavljencu, da ga nobena od slavnosti, ki se jih je v Borovnico vršila že lepa vrsta, ni tako presenetila, kakor ga je ravno le-ta, ki se je priredila njemu.
Gosp. slavljencu je prišel čestitat okrajni šolski nadzornik gospod prof. V. Zupančič, ki je imel slavnostni govor. Izrazite so bile besede, ko je gosp. nadzornik očrtaval življenje in delovanje slavljenčevo, pojasnjeval s podatki razmere in dejstva, ki so kot činjenice posegale v njegovo življenje. Omenil je, da je g. slavljenec učiteljeval v Cerknici in Ratečah, potem v Polhovem Gradcu in od tod je prišel v Borovnico,   kjer službuje
kakršna ne rastejo drugje. Tukaj rasejo bo-svelije, ki dajejo drago smolo, (\Veihrauchj, tu vspevajo balsamodendre, ki dajejo zdravilno myrho itd.
Za Egipčani je padla ta dežela v po-zabljenost, kakor veči del Afrike, razun na severju. Šele pred nekaterimi desetletji se je posrečilo nekaterim angleškim in francoskim učenjakom priti v ta pozabljeni nekdanji raj, ki pa je danes vse kaj druzega. To je skusil najbolje nemški raziskovalec baron Klaus, ki je prišel s svojimi spremljevalci 1. 1856. prvi do glavnega mesta Somalije, Berbera. Tukaj pa so jih divjaki pobili. Somalija pa je ostala še nadalje na zemljevidu zaznamovana kot bela proga, kar je značilno, da je učenemu svetu neznana. Pa je tudi skrajno težko se tej deželi približati, ki je proti morju zavarovana z neprodirnim grmovjem in neprehodnimi naravnimi jarki, vmes pa se vgdigujejo kakor stene strme pečine.
Somalci so po svojem tipu napol Arabci napol zamorci, barva njihove kože se spreminja od svetlorjave do ogljenočrne. Nošnja jim je „pristao afričanska" : moški nosijo kos platna ali sukna, pas in sandale; ženska toaleta obstoji iz usnatega predpasnika in volnena rute. Po veri se priznavajo po zunanje k islamu, poleg tega pa obožujejo tudi razno drevje in kamenje. Njihov značaj je neokrotljiv, nestalen, bojevit in lahkomišljen.
Rop jim je časten posel, umor junaštvo. Pri nekaterih njihovih plemenih, n. pr. pri Had-žijih in Bahanvinih je običaj, da se ne sme mladenič prej ženiti, preden ni umoril kakega sovražnika. Sovražnik pa jim je vsakdo, ki si ne da svojega imetja brez brambe vzeti. Živijo se tedaj največ od plena, ki ga jemljejo karavanam in sosedom.
Umor se odlikuje pri njih s tem, da nosijo roparji na svojih sulicah toliko medenih obročev, kolikor oseb so pomorili. Celo po smrti se izkazuje drzovitim morilcem posebna čast, da se jim postavi na grob toliko kamnitih stebričev, kolikor „sovražnikov" so v življenju pobih.
Glavno mesto Somalije je Berbera, nasproti Adene. To mesto pa spreminja svojo velikost z letnimi časi, ako karavane prihajajo ali odhajajo. Razun par kamnitih stavb, ki so jih napravih Arabci in Evropejci, so vse mestne hiše — prenesljive. V tla zabijejo par drogov, za streho in stene pregrnejo nekaj kož in cunj, in palača berberskega meščana je gotova. Trgujejo s kadili, miro, nojevimi peresi, gumi arabicum, kožami itd. Za denar so v prometu najljubši Marije Terezije dolarji.
Poveljniki so obenem tudi verski poglavarji, katerih moč pa ni posebno velika, ker, kakor povedano, se Somalci malo brigajo za svojo vero.
Leta 1848. se je polastila Angleška Somalije, toda njena vlada je bila le bolj po imenu do zadnjega časa. Domačini niti prav vedeli niso, ali so še pod egipčansko ali angleško vlado, ker se za svoje gospodarje niso nikoli dosti brigali. Pozneje je zahtevala južni del dežele Italija zase, notranje dele pa Abesinija. Vse bi bilo dobro, ako bi ne bila Angleška začela iskati, kakor povsod, povoda za popolno podjarmljenje divjih Somalcev. Leta 1891. se je prvič pojavil med svojimi rojaki bivši trgovec v Berberi, nazvan ..blazni Mullak". Začel je učiti verske nazore, ki bi naj bili stroga islamska vera. Ako bi ga bili Angleži pustili v miru, naveličali bi se bili divjaki Mullahovih pridig, kakor je bilo do tedaj z vsakim novim prorokom. Toda Anglija jc napovedala „blaz-nemu Mulahu" vojno. In s tistim trenotkom je postal iz fanatičnega sanjarja za čistost islamske vere ljut bojevnik zoper nevernike. Hitro se mu je pridružilo na tisoče divjih rojakov, tako da šteje sedaj njegova armada že nad 110.000 oboroženih. Ako se ne bo Anglija zvezala z Italijo in Abesinijo, ni upanja, da bi se kdaj polastila tega fanatičnega divjaka, ker je dežela tako zarasla z trnjem ter razorana, da mora prodirati edino le domačin.
„Blazni Muhah" pa bo še dolgo živel v bojnih pesmih divjih Somalov.
že 27. leto. Spoštovanje do g. slavljenca in priznanje vsega, kar je storil za svoj kraj, izpričuje častno občanstvo, katerega mu je ob njegovi 25 letnici pred dvema letoma podelila občina.
Navzlic slabemu vremenu prišla je gosp. slavljenca počastit tudi lepa družba z Vrhnike, v prvi vrsti gosp. župan G. Jelovšek, ki je naglašaje v svojem govoru lastnosti, ki dičijo g. slavljenca, proslavljal ga kot iskrenega prijatelja. Vrstili so se potem govori in napitnice njegovih kolegov in koleginj, domači govorniki pa so slavili njegovo tru-doljubivost in zasluge za požarno hrambo, za sadjerejo, čebelarstvo in sploh za kmetijstvo, zahvaljevali se mu pa tudi kot hvaležni učenci. Prireditev je bila srečna in je tudi popolnoma uspela. Vidi se, da je pomagala spretna roka.
Žalibog, da je odhajal g. nadzornik s poštnim vlakom. Toda že iz tega, kar se je vršilo le tekom prvih dveh ur in čemur je bil sam priča, sme sklepati, da se je govorilo in napivalo g. slavljencu iskreno navdušeno ; o tem priča pa tudi število brzojavk, ki so prišle na slavljenčevo adreso za ta večer.
Zabava je  bila izborna, neprisiljena.
G. slavljenec je itak znan kot neprekosljiv zabavnik, kateremu nikdar ne usahnejo viri pristnega humorja, in ves večer se je tudi vršil v tem duhu. Družbi na čelu je stal kot stoloravnatelj gosp. prof. B., ki je s svojim širokim načinom vodil zabavo pozno v noč. Reči je treba, da smo se njegovi živahnosti in svežosti kar divili.
Sploh se je večer docela srečno ob-nesel. Polnoštevilno zbrana borovniška hono-racija, na čelu ji g. učitelj P. se je potrudila dokazati častiti vrhniški družbi in gostom iz Preserja, da pozna svojo sveto dolžnost napram g. slavljencu in da je kljub zamotanim razmeram v takih in enakih stvareh, ki se tičejo g. slavljenca zmerom edina.
Izpod Kolka. V „Slovencu" št. 248, čivka neki dopisnik, če se ne motim, vulgo „farška kapca" iz Sturja, po navdihnenju Franceta Vidmarja, po domače „Trente" iz Kolka, ter me skuša v svojem zelo plitvem in lažnivem dopisu nekako osmešiti. Očita mi, da sem pri zadnji občinski volitvi na Colu volil z liberalno stranko, in da mi za-tegadel Kolčani nočejo več prodajati svojih telet, jagnet itd. Predbaciva mi nadalje, da mi donaša kupčija z drobnico lepih dohodkov, za kar se imam edino le Kolčanom zahvaliti, kateri so z dušo in telesom katoliške ideje. Nadalje pravi dopisnik, da so vsi Kol čani sklenili, vsako kupčijsko zvezo z menoj pretrgati, zato ker sem liberalno volil. Skoraj se mi ne zdi vredno odgovarjati na te čenčarije, vendar pa, da bode gospod rTrente" previdel, da ima laž res kratke noge, povem resnici na ljubo to-le: Že nad 30 let sem kupujem ,od Kolčanov njihove gori omenjene pridelke. Da so bili Kolčani z menoj zadovoljni in jaz ž njimi, razvidno je iz tega, da smo že nad 30 let v kupčijski zvezi, katera se tudi po občinski volitvi na Colu ni pretrgala, kakor to trdi lažnivi „Trente". Res pa je, da sta mi od vseh Kolčanov, s katerimi sem v kupčijski zvezi, odpovedala svoje blago samo dva, od ostalih 38 Kolčanov pa kupujem tako kakor pred volitvijo, le z majhno izjemo, da jim sedaj plačujem surovo maslo 6 kr. dražje na kilo, ne pa 18 kr. na funt, kakor laže gospod „Trente" v „Slovencu".
Svoje prodajalce Kolčane vedno visoko spoštujem in sem jim hvaležen za naklonjenost, katero so mi vedno skazovali. Nikdar pa mi ni še prišlo na misel, da bi volil v občinski odbor teleta, dasiravno so ista moj glavni promet. Gospod „Trente" in pa „farška kapca" vidva pa zaradi mene lahko volita tudi kozle, če Vama drago! Volil sem može, kateri so v občinskem zastopstvu že dosedaj pokazali, da so na svojem mestu. Trdno sem   torej   prepričan,   da  sem  kot volilec
H. razreda volil popolnoma pravilno po lastnem prepričanju, in sem s tem storil le svojo sveto dolžnost.
Da so Kolčani do zadnjega moža z dušo in telesom vsi katoliške ideje, kakor trdi dopisnik v „Slovencu" ter da pridejo vsi kakor en mož pri volitvah oddat svoj glas, to je nekaj čisto navadnega v sedanjem Času, kati primorani, prisiljeni so od strani duhovščine, katera ima za agitacijo pri nevednem ljudstvu taka sredstva na razpolago, o katerih se je že toliko pisalo in govorilo, da jih je  lahko že vsak spoznal, kdor ni
Dalje v prilogi.
Narodu" št. 269. dn6 22. novembra 1902.
1. Priloga „Slovenskomu
popolnoma slep. Gospodu dopisniku „Slovenca" pa svetujem, naj se potrudi enkrat osebno na Kolk in naj vpraša tamošne vo-lilce: Kaj sodi v področje občinskega odbora? Kaj v področje deželnega in državnega zbora? Iz odgovora pa naj potem sam konstatira, ali so volili Kolčani res sami, ali so bili le slepo orodje onih, katerih bisaga ni nikdar polna.
Naravnost smešna pa je trditev, da se boje liberalni trgovci in krčraarji vipavski, da bi ostali klerikalni somišljeniki ne posnemali Kolčanov, kajti v par letih potem, pravi dopisnik, bi se liberalci v Vipavi lahko šteli na prste. To misel, dragi moj „Trente", izbijte si za vselej iz svoje butice! Vipavski krčmarji in trgovci na kaj tacega niti v v sanjah ne mislijo. Bojijo |se pa vipavski, posebno šturski krčmarji takih gostov kakor je gospod „Trente", kateri si izposodi pri liberalnem krčmarju denar za svojo kupčijo in gre potem v klerikalno krčmo ter tam zapije posojeni denar in zabavlja čez vino svojega dobrotnika, koji mu je posodil denar. To si zapišite v spomin, dragi moj „Trente".
Janez Vidmar.
Iz Savinske doline. Kako slabo in pogubno vpliva klerikalizem na naše politično življenje, pokazalo se je zlasti letos pri deželnozborskih volitvah. Že pri volitvah volilnih mož v kmetski skupini je bila udeležba v naši dolini tako neznatna, kakor nikdar popred, kar pač jasno priča, da med ljudstvom za vse te volitve skoraj ni nika-kega zanimanja več. Ravno tako se tudi volitev v skupini mest in trgov ni vršila več s tistim narodnim navdušenjem, kojo smo do-sihdob pri vsaki taki volitvi še opazili. Skoraj povsod je izostalo nekaj volilcev in to iz uzrokov, kateri se z narodnega stališča ne dado opravičiti. Najznačilnejši slučaj pa se je prigodil v Mozirju, kjer se dobra polovica volilcev volitve ni udeležila. Ta, čez vse žalostni dogodek mora pač vsako pošteno narodno srce napolniti s tugo in britkostjo. Zato se je pa tudi neki jako odličen tržan o teh volitvah tako-le izrazil: „Kar pomnim, še ni bilo take volitve v Mozirju, kakor je bila sedanja; ako pojde tako naprej, tedaj mora sveta naša narodna stvar pred ali slej popolnoma propasti." In res je žalostno! Tisto Mozirje, katero je nekedaj v našem narodnem življenji igralo tako rekoč prvo ulogo med trgi Sav. doline, tisto Mozirje, v katerem so se nekedaj prav pogostokrat shajali najve-ljavnejši možje, da se posvetujejo o važnih narodnih zadevah, tisto Mozirje, katero je v prvi dobi narodnega probujenja zrlo prelepe in nad vse veličastne narodne slovesnosti, tisto Mozirje v narodnem oziru sedaj kar vidoma propada.
Uzroki tej žalostni prikazni so raznovrstni. Eden glavnih vzrokov pa je gotovo klerikalizem, kateri se je v zadnjih letih po strastnih in brezobzirnih svojih agitatorjih tudi tamkaj prav močno ugnezdil. Klerikalizem je prouzročil med prebivalstvom toliko pohujšanja, prepira in razdražbe, da živi danes, kakor je to daleč na okrog znano, skoraj vse v medsebojnem sovraštvu in to sovraštvo vplivalo je prav močno tudi na volitev. Že v volilnem imeniku več volilcev ni bilo vpisanih, za kar se pa seveda nihče ni pobrigal. Pa tudi proti izvolitvi dr. Karlov-šeka se je skrivaje ruvalo, kar se je pokazalo že pri volilnem shodu, katerega je g. kandidat sklical in katerega se je le vdeležila peščica volilcev. Takoj po shodu pa se je prijavil v „Slovencu" izzivajoč dopis edino s tem namenom, da bi se volilci še v zadnjem trenutku med seboj še bolj razdražili ter od volitve odvrnili, kar se je deloma tudi zgodilo. To nad vse žalostno početje pač jasno priča, kam nas dovede tisto pogubo-nosno strankarstvo, katero se je zasejalo tudi pri nas po Štajerskem in kateremu se še vedno klanjajo tudi naši merodajni krogi. Edino le strankarstvo je vzrok, da je pri zadnji volitvi nemški kandidat dobil veliko glasov več, kakor pri prejšnih volitvah. Ako se razmere pri nas ne predrugačijo, tedaj bodemo, preden mine 50 let, tamkaj, kjer so danes naši bratje na Koroškem, katerim je tudi prav klerikalizem pri volitvah v deželni zbor zadal smrtni udarec. Pač tužna nam majka!
Obrambna sredstva proti klerikalizmu.
(Dalje.)
Toda, bilo bi napačno, ako bi se mi slilo,   da  je   tako   propadanje nravnosti vladalo samo mej lajiki, v cerkvi ni bilo
nič bolje. Mej cerkvenimi nauki in mej realnostjo je nastal zevajoč propad. Srednjeveški cerkveni učitelji so bili izumili res vzvišene nauke, katere so vs i pravično misleči ljudje sprejeli z oduševljenjem, ali sčasoma so ti nauki bili pozabljeni. Ti nauki niso nikdar računali z dejanjskimi razmerami in zato tudi na razmere niso imeli nikdar dejanjskega vpliva.
To nasprotje mej cerkvenimi nauki in mej življenjem je ustvarilo nove nazore o gospodarskih razmerah. Bilo bi preob širno, ako bi hoteli njih postanek zasledovati korak za korakom. Tozadevno gradivo je preogromno. Zadostuje pač, če se pomu dimo pri ustanovitelju moderne znanosti o državi in nje  uredbi, pri Machiavelliju
Machiavelli se je v nasprotju s cerkvenimi učitelji srednjega veka lotil državnih vprašanj, ne da bi si bil poprej ustvaril etično podlago, torej, če se smemo tako izraziti, brez predsodkov. V tem oziru ni njegovo postopanje soglašalo samo z nazori tedanjih italijanskih razsodnih državnikov, ampak tudi z nazori tedanjih cerkvenih učiteljev. »Mnogi« — piše na znanem mestu — »so si predstavljali republike in kneževine, kakršnih ni bilo nikdar videti in kakršnih nikdar ni bilo. Mej človekom, kakršen je v resnici in mej človekom, kakršen naj bi bil, je pa tolik razloček, da uči prej njegovo pogubljenje kakor njegovo ohranitev, kdor ne pazi, kaj človek dela, in se bavi le s tem, kaj naj bi delal.«
Izhajajoč od človeka renesančne dobe je prišel Machiavelli do človeka, ki srna tra samega sebe kot središče vsega univerzuma. Egoizem je glavna gonilna moč vsacega človeka. Če mu kaže korist, pozabi vse obzire in vse dolžnosti. Egoizem ima v bistvu vedno gospodarski značaj. Človek — pravi Machiavelli — odpusti rajši smrt svojega očeta, kakor izgubo svojega premoženja. In ker je Machiavelli prepričan, da so v jedno vsi ljudje v vseh razmerah jednaki, vidi v tem človeku sploh človeka.
Znanost o uredbi države je s tem mnogo pridobila, da jej je Machiavelli dal novo podlago in ni več izhajala od tega, kar naj bi ljudje delali, ampak od tega, kar v resnici delajo. Toda Machiavellijevo stališče ima vendar dve veliki napaki.
Machiavelli je pač skušal razkriti pravo naturo človekovo, toda za naturo reči ni mel smisla. O naravni zvezi med raznimi pojavi socialnega življenja ne ve Machiavelli ničesar. Vse zgodovinske do godbe smatra izključno kot delo posameznih velikih mož. Spretnosti državnikov je pripisoval neomejeno moč. Da je to napačno stališče, bi bil lahko sam zapazil. Machiavelli je gorel za zjedinjenje Italije, a dasi je Italija za njegove dobe imela mnogo odličnih državnikov, se zjedinjenje vendar ni izvršilo. Razmere so bile take, da vsa spretnost ni ničesar pomagala; manjkalo je pogojev za tako prizadevanje. Zlasti pa so se pokazale zle posledice te zmote, ko je zadobil machiavellizem vpliv na gospodarsko življenje. Zavladalo je mnenje, da je zgol od sposobnosti in razumnosti vladarjev, od zakonov in institucij odvisno, da se doseže vsak za željeni gospodarski vspeh; če so tudi raz mere po tem, ni nihče vprašal. Sicer pa smo tudi v naših dneh doživeli nekaj tacega in sicer s konsumi na Kranjskem.
Druga velika zmota Machiavellijeva je bila etičnega značaja. Označujoč človeka kot izključno egoist čno bitje, je pogodil človeško naturo le deloma. Čudno, da je zašel Machiavelli v to zmoto, saj je prav v njegovi Florenci pokazal Savo narola, kako prevlado zamorejo plemeniti etiški nagibi dobiti nad egoizmom celo v dobi silnega nravnega propadanja. Machiavelli je Savonarolovo usodo smatral kot dokaz, da morejo samo oboroženi proroki zmagati, neoboroženi pa da morajo na vsak način propasti. Prav v tej sodbi pa se zrcali podcenjevanje tiste etične sile, katera, kakor je kristijanstvu dala v roke posvetno moč, ki mu je pomogla do zmage, da lahko tudi drugim prorokom orožje za uničenje na egoizmu in slepariji zasnovanim vladnim sistemom, posvetnim in duhovskim.
S tem smo prišli do druge emanci pacije, ki se je zgodila poleg emancipacije od poganstva, namreč do emancipacije na krščanskem temelju.
V tistem času, ko je Macchiavelli živel v Florenci, začelo se je onstran Alp velikansko versko gibanje, ki je podrlo v prah teoretične nauke krščanske cerkve in preobrazilo kulturno in gospodarsko ves svet, namreč reformacija. Seveda nas tu zanimajo samo tisti nauki, ki so imeli vpliv na politično in gospodarsko življenje, a mimogrede bodi omenjeno, da sloni tudi vsa sodobna kultura evrop ska na podlagi, ki jo je ustvarila reformacija, ne samo kultura protestantovskih narodov, nego tudi drugih. Tudi kultura katoliških in pravoslavnih narodov ima protestantovski značaj.
Zlasti na gospodarsko življenje je reformacija imela znamenit vpliv. Reformacija je spravila v veljavo nauk, da človek ni ustvarjen, da bi se svetu odrekal, nego da v tem svetu služi Bogu, in dalje nauk, da se človeku glede svojega notranjega
mišljenja in prepričanja ni treba nikomur uklanjati, da v tem oziru nima nobene avtoritete nego božjo resnico, ki jo je sam spoznal,
S tem je bil ustvarjen nov temelj. Ako  se človeku   ni treba odrekati življenju, potem hrepenenje po imetju ni več samo potrebno zlo, nego del od Boga ustvar jenega naravnega reda. S tem pa, da se je vsakemu priznala pravica imeti svobodno mnenje tudi o verskih stvareh se je neizmerno utrdila samostojnost posamič nikov in je to glavni vzrok, da so se protestantski narodi tako visoko povzpeli nad katoliške narode. Posebno vplivna je bila v tem oziru cerkvena ustava Kalvin-cev.  V  Genfu je Kalvin ustvaril državo, ki je pravo   izhodišče najznamenitnejših dogodb. Iz kalvinskega Genfa je izšlo tisto gibanje, ki je pretreslo Francijo, ki je na redilo konec španskemu gospodarstvu nad Nizozemsko, ki je zavzelo Škotsko in An gleško ter uničilo angleško katoliško di nastijo, iz Ganfa se je začelo tisto gibanje, ki je kasneje ustvarilo  združene države severoameriške,   ki  se  ravno   sedaj pripravljajo, da se   polaste  gospodstva na gospodarskem polju vsega sveta.
Zašli bi predaleč, če bi hoteli v detajlih slediti razvoju gospodarskih idej. Omenimo le, da je končno prišlo v veljavo načelo: Ker so vsi ljudje jednako pravni in navdaja vse isto hrepenenje po kar mogoče največjem dobičku, se doseže splošno največji blagor vseh, ako se država čisto nič ne vtika v gospodarsko življenje. Ta nauk je podlaga mančester-skega liberalizma.
A kmalu je prevladalo spoznanje, da ljudje niso jednako sposobni za gospodarski boj in ker se je vsa produkcija spremenila tako, da so se v posamičnih rokah začela zbirati ogromna premoženja, med tem ko so široki sloji se pogrezali v pavperizem, je nastalo socialistično gi banje, ki meri na kolektiviziranje produk cijskih sredstev.
Čim so cerkveni nauki o gospodar stvu prišli ob vsako veljavo, se je cerkev prilagodila vsakemu načelu, ki je bilo ravno veljavno. A prišel je socializem in tega se je ustrašila tako, da je sama začela šušmariti na gospodarskem polju, samo da se masa narodov ne odvrne od nje.
Dandanes se bije še veliki boj med socializmom in med kapitalizmom. Kdo zmaga, je negotovo, a naše prepričanje je. da ne zmaga ne jedna ne druga struja. Vsa preteklost nam priča, da človeške družbe ni mogoče urediti v nasprotju z naravnimi podlagami. Stara cerkev je to poskušala in je morala svoj komunizem vreči med staro šaro. Dandanašnje njegovo gospedarsko šušmarenje je pa že celo brez večjega pomena. V kakem kraju ali v kaki deželioi si morda lahko ž njim utegne kaj koristiti, a to je brez vsakega najmanjšega pomena za občnost. Cerkev je pač stara in slaba in se sama komaj po konci drži, kaj Še, da bi mogla kaj vplivati na velikanski boj, ki se bojuje na gospodarskem polju. (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 22 novembra.
— Osebne vesti.  Za poštne asistente v Ljubljani so  imenovani praktika ntje gg. Fran Čuš,  Friderik^ To-
mažič in Anton Dulanskv. Premeščena sta poštni asistent v Št. Petru g. Anton Kocmur v Novo mesto in poštni praktikant v Novem mestu g. Leopold Klepec v Ljubljano. Premeščenje poštnega oficiala g Josipa F ili ca iz Ljubljane v Opatijo je preklicano.
— Slovenec*' je pričel zadnje čase prav sladko govoriti na srce našemu učiteljstvu. To jih vabi in kliče v svoj tabor napredne naše učitelje! Ali z vspe-hom, ali brez vapeha, to naj pokaže prihodnost. Priznamo pa, da nas v tem pogledu ne more posebno skrbeti. Včeraj pa se je oglasil v »Slovencu« jako zaveden učitelj s kmetov, ki z velikim ponosom zagovarja načelo, da naj se na kmetih upelje štiriletna šola, češ, da rabi naš kmet otroke za delo, ker se ravno bori za svojo eksistenco. Ti nazori »Sloven-Sevega« naprednega učitelja se jako lepo čitajo, in človek bi kar solze točil, ker vidi, kako se ta poštenjak bori za kmetovo eksistenco. Res, kmet se bori za svojo eksistenoo, in krut je ta boj. Marsikaj ga tlači, kakor davki, predvsem pa tisto, kar duhovščina izpreša iz njega! Če bodo »Marijine družbe« za nepotrebne zastave plačevale po tisoč goldinarjev, je malo upanja, da zmaga kmet v omenjenem svojem boju! Kmetu je draga davkarija, a predvsem je za njega predraga naša častita duhovščina s svojimi večnimi fehtarijami! Po nosnega učitelja s kmetov, ki hoče ostrici
šolo, poživljamo, naj malo tudi na drugo polje pogleda! Da bode kmet dobil bitko za svojo e k s i s t e n o o, o s t r ič i bo treba farovže in kaplanije, v katere se stakajo po skrbno nastavljenih cevih zadnji groii našega kmeta. Te je treba striči, ponosni učiteljski kmetovalec! Tudi škofu bi ne škodila ponosna beseda, da ne bode lovil testamentov po deželi in ne praznil moš-njičkov najrevnejšega ljudstva!
— Klerikalni učitelj Sono iz Preske hoče prevzeti šolo salezijanoev
na Rakovniku pri Ljubljani. Vložil je prošnjo za nedoločen dopust proti temu, da mu salezijanci plačajo suplenta na šoli v Preski. Šolska oblastva dovoljenje tega dopusta toplo priporočajo. Sonca bi še nadalje plačevala dežela in obdržal bi v vsakem oziru svojo dosedanjo službo. Samo na dopustu bi bil. Mi nimamo nič proti temu, da se Sonc posveti salezijancem in da se mu da dopust. Dobiti pa se ima kaka pot, da vsled tega šola v Preski — in tam so šole jako potrebni — ne bode trpela. Z večnim suplentom, ki bode dobival letne plače 800 K, bode šoli t Preski malo pomagano, ker je gotovo, da se bodo ti suplenti hitro menjavali. Krivično pa bi bilo, da bi radi salezijanske šole propadla druga, tudi zelo potrebna šola. Dobiti se bo moral kak modus, da se nad-učiteljsko mesto v Preski razpiše, dasi je šel g. Sonc samo na dopust. Kako naj se ta modus doseže, o tem naj razmišljajo pristojne oblasti.
— „Gospodarska zveza", to od vlade subvencionirano društvo, ima v prvi vrsti nalogo, izvrševati nadzorstvo nad zadrugami, ki so v ti zvezi in z revizijami skrbeti, da se dela pošteno in po zakonu. V ta namen ima dva revizorja, prvi je bivši mesarski hlapec Pele, drugi je istotako študirani Seliškar. Kakor znano, je Pele v kazenski preiskavi zaradi goljufije, ker je pri konsumnem društvu v Rečici falaifi-ciral bilanco. Sedaj je ta usoda zadela tudi njegovega tovariša Seliškarja. Ta je falsificiral bilance, protokole in zadolž-niče konsumnega društva v Marenbergu in se je proti njemu začela kazenska preiskava. Te dni je bil Seliškar v Mariboru zaslišan in po kratkem zaslišanju pridržan v zaporu. Ker se utegne preiskovalna sodnija zanimati za Seliškar. jevo preteklost, jo opozarjamo, da se je mož za svoje službovanje pri »Gospodarski zvezi« vežbal pri topmčarjih v Loškem potoku in na Blokah. Ko je »Gospodarska zveza« izvedela za tisto njegovo prakticiranje, ga je koj vzela v službo, ker je bil prava moč zanjo. Mož je tudi docela opravičil zaupanje »Gospodarske zveze« — to se vidi v Marenbergu. Kazenska obravnava proti Pelou in areto-vanje Seliškarja pa tudi značilno ilustru-jeta poročilo odposlanca poljedelskega ministrstva, vsled katerega je dobila »gospodarska zveza« 15.000 kron podpore. Upamo, da bo vendar še prilika, izpregovoriti o tem v državnem zboru. Sicer pa je to tudi jako značilno za predstojnika knezoškofijske ordinarij atake pisarne, ki stoji sedaj na čelu »Gospodarske zveze«, in za škofovega brata, ki je ravnatelj »Gospodarske zveze«.
— Hrup brez konca in kraja. Znanemu klerikalcu Matevžu Govekarju, posestniku v Jeličnem vrhu pri Idriji, pogorela je hiša s kozolcem. Ta požar, radi kojega Matevža Govekarja vsak miluje, najsi je klerikalec, najsi je naprednjak, izkorišča sedaj klerikalna stranka v prav grdo reklamo. Najprej je »Slovenec« hvalil »katoliškega moža« Govekarja, potem je radi požara nekaj denunciral orožništvo v Hriji in če, se ne motimo, tudi ondotno sodišče! Sedaj šele smo izvedeli, čemu se je ta hrup napravljal! Za vsem tem je tičala bankerotna Vencajzova »Vzajemna zavarovalnica«, pri kateri je bil omenjeni Govekar — kot dober klerikalce — zavarovan. Zavarovan je bil za eelih 1400 K ali 700 gld.! In glejte čudo, Vencajzova vzajemna je napela zadnje svoje moči in v istini je spravila skupaj 700 gld. ter jih Matevžu Govekarju izplačala v teku treh dnij po požaru! To je bila zares občudovanja vredna finančna operacija! Sedemsto goldinarjev v teku treh dnij skupaj spraviti, to ni malenkost, posebno pri ikofovi zavarovalnici!   Potem, ko so s krtačam'
odrgnili vse blagajnice, so jih res imeli teh 700 gld. Sedaj pa bobnajo po svojih listih, kakor turški janičarji. »To se pravi: točen in pa kulanten biti! Iz tega se pa razvidi, da ima ta edina slovenska zavarovalnica pravi smoter. Mnogo obrekoval-cev ima ta naša slovenska zavarovalnica, večjidelj takih, ki vlečejo dobiček od tujih zavarovalnic; s tem novim činom pa jih je zopet udarila — po zobeh«. Tako kriče sedaj. In mislijo, da so nas po zobeh udarili. Pa ni res! Vse to kričanje je samo dokaz, da se ti poštenjaki okrog škofove vzajemne zavarovalnice sami čudijo, da so spravili 700 gld. skupaj! Se reče, če so jih v svojih kasah dobili ! Mogoče je pa tudi, da so si jih pri »Ljudski posojilnici« izposodili. Morda pod »poroštvom« knezo-škofa — protektorja! Vse je mogoče! Gotovo pa je, da škofovi »vzajemni« ne gre predobro, ker bi radi beraških 700 gld. ne bobnala tako krvavo! In to je, kar smo hoteli pribiti!
— Škof Jeglič blagoslavlja sedaj delavska domovanja. Onidan je strašil po Vodmatu, v nedeljo pa na Viču. Dal se je častiti, kakor da bi bil kako višje bitje, sam pa ni dal nič druzega kakor svoj že-gen, s katerim pa je ljudem preklicano malo pomagano. Društvi, ki gradita de lavske hišice, sta v velikih stiskah, manjka jima drobiža, ker ljudje ne plačujejo redno, in zato bi jima bilo z gotovim denarjem dosti bolj pomagano, kakor s škofovim žegnom. A denarja nista društvi od škofa nič dobili, morali sta se zadovoljiti z žegnom. Ljudje sicer godrnjajo, češ, »toliko stroškov smo imeli« —, »take komedije smo delali« —, »bi bil že lahko kaj dal«. Pri tem pa ne pomislijo, da je škof pravzaprav razžaljen. Škof je vendar pokrovitelj kulantne Vencajzove zavarovalnice, pri kateri ima celo časten sedež — plačan še ni — a delavske kajže niso zavarovane pri tej zavarovalnici, nego pri neki židovski zavarovalnici. To je vendar neskromno zahtevati, naj bi škof razen žegna, ki ga nič ne stane, tudi še kaj denarja dal za ti humanitarni društvi, ki svojih hišic nočeta zavarovati pri škofovi zavarovalnici.
— Grob kardinala IVI ssie. Ne-blagega spomina kardinal Jakob Missia je pokopan na Sv. Gori pri Gorici. Zgodilo se je to na njegovo lastno željo. Zakaj ni hotel tam počivati, koder počivajo drugi goriški škofje — med njimi bolj zaslužni, kakor je on — to je tajnost, ki jo je vzel s seboj v grob. Klerikalci Missio tudi sedaj proslavljajo, kakor da je umrl ž njim kak svetnik, dasi je v Ljubljani dobro znano, da je bil tudi Missio pod kožo krvav. Sedaj nameravajo klerikalci v proslavo kardinala Missie zopet v roke vzeti znani sveder in puščati kri slovenskemu kmetu. Ta revež, ki mora že sedaj za cerkvene namene petkrat več plačevati, kakor znašajo vsi njegovi davki, naj kardinalu napravi še bogato grobišče. Na Sv. Gori nameravajo menihi sezidati velik samostan. Denarja imajo dovolj in ljudje jim ga znašajo vedno več. Toda grobišča kardinalu nečejo plačati ne ti menihi, ne drugi duhovniki. Plača ga naj kmet, ta uboga para, ki ga pomanjkanje podi iz stare domovine s trebuhom za kruhom. Da pa bo slovenski kmet tudi vedel, da je grobišče za njegov denar napravljeno, bo napis — latinski. Missia je imel dosti denarja in bi bil pač lahko kmetu priza-nesel s to odrtijo, Missia je izdal velike svote za tistega »sorodnika«, ki ga je hodil iz Gradca skubit, izdal tudi veliko denarja za tisto nemško damo, ki je živela nekaj časa v Ljubljani in še po smrti za klerikalne namene volil lepo svotico. Naj mu postavijo grobišče tisti, ki so od njega kaj imeli. Slovenski kmet pa nima najmanjšega vzroka, da bi postavljal spomenik možu, ki mu je storil samo zlo, in sicer tako, da je bo čutil še, bogve, kako dolgo.
— Vse je propadlo. Z minolimi deželnozborskimi volitvami je »Naš dom« jako zadovoljen. To kaže njegov članek v zadnji številki, ki ima kar sedem podnaslovov. In kako lepo se to bere: »Krs-nik propade — Damian propade — Za-dravec  propade — Bračko  propade —
Zdolšek propade--« samo poglavja o
propadu odstavljenega prefekta Korošca ni najti, da si je Korošcev propad še najzanimivejši dogodek pri minolih deželnozborskih volitvah na štajerskem.
— Iz Belčevega kraljestva.
Kakor znano, je Klanfarjev Tone »cesarski namestnik« v Št. Vidu nad Ljubljano. Kako skrbi za red in mir v svoji satrapiji, priča naslednji slučaj: Nedavno tega peljala se je družba treh oseb ponoči iz Ljubljane proti Šentvidu. Pridušanja in vpitja katoliških ponočnjakov je bilo slišati na vseh koncih. Voznik, nič slabega sluteč, je vozil počasi. Ko je voz peljal mimo neke gostilne, skočil je neki človek proti konju ter zamahnil z gorjačo po njem. Na srečo je zadel le vajeti, katere je vozniku skoro iz rok izvil. Zamahnil je drugič in sedaj po osebah, ki se sedele na vozu. Konj, prestrašen radi udarca po vajetih, je v tem hipu zdirjal in je vsled tega tudi drugi udarec zgrešil cilj. Gor-jača je padla z vso silo ravno za hrbtom na vozu sedečih oseb. To je vendar skrajna surovost. Ko bi se bil konj splašil, bi se bila lahko zgodila velika nesreča. Takih surovežev ni kmalu kje dobiti, kakor v ljubljanski okolici. Tu dominira duhovščina neomejeno; to kažejo glasovi, ki jih dobe klerikalni kandidatje pri volitvah, to pa kažejo tudi napadi, uboji in množina tu zavžitega žganja.
— čudne razmere. Iz Kamnika se nam piše: Vladni organi menda ne vidijo vedno jednako dobro. Časih so tako strogi, da se ubogi davkoplačevalec kar trese, če jim pride v roke, časih pa so zopet tako mili in mehki, da je kar čudo. Ako odložiš kak les blizu ceste in si pripelješ še druzega, da moreš peljati po cesti celi voz, že te imajo in brez ugo vora moraš plačati kazen. Tega pa nihče ne vidi, da pijani vozniki sredi ceste zvračajo za posip namenjeno kamenje in pesek, tako da morajo vozniki čez cele kupe voziti in živino po nepotrebnem trpinčiti. Ali poglejmo kako je pri lesni kupčiji? Gospa Marija Kecel tržuje leta in leta in dela velike kupčije posebno pri c. kr. smodnišnici z lesom, ki se rabi za smodnik. Omeniti hočemo samo to le: Prevzela je (seveda, ne da bi plačala kaj trgovskega davka) za celih 800 m = 200 sežnjev lesa, katerega je plačevala po 7 kron, smodnišnici pa ga je oddajala po 14 K. To je kupčija, od katere se že lahko kaj plača, saj morajo drugi tudi plačevati. Ali — kaj hočete! Gospej Kecel je vse dovoljeno. To se vidi pri tehtnici, ki jo ima ta gospa. Pri tej tehtnici so čudne, nedopustne razmere. Zakon pravi, da se morajo javne tehtnice vsaka tri leta uradno pregledati in cementirati. Pri gospej Kecel pa tega ni treba, ker je bila njena tehtnica že pregledana leta — 1891. in se je čulo, da ne sme več tehtati ž njo. To protežiranje klerikalcev — tudi neki Žnideršič, ki tržuje z lesom že par let po kamniški okolici in kupuje cele gozde, je deležen posebne protekcije, kakor še več druzih — je pač znak čudnih razmer. Ker smo pred zakonom vsi jednaki, zahtevamo tudi, naj se z vsemi jednako postopa.
— Cerkniški kaplan Skubic — čigar ime se je prvič slišalo po shodu v Cerknici, kateri shod je možiček hotel razgnati — je pravi vzor žegnanega po-balina. Njegov dekan je o njem izrekel sodbo: »Skubic je neumen kakor krava, pa jezičen, kakor najgrše babše«. V na-dalnje označenje tega fanta bodi povedano, da so njegovi redni dohodki prav pičli, denarja pa ima vedno veliko, sicer pa se rad zamakne v ženska krila. Tak je torej ta fantič. V nedeljo dne 16. t. m. je bil na Uncu pri Rakeku cerkveni shod. Po starem običaju sta bili ta dan dve maši. Zjutranjo je opravil g. župnik, ob desetih pa je maševal Skubic. Pridiga tega fanta je pokazala, da je cerkniški dekan pogodil reBnico, ko je dejal, da je neumen kakor krava. O sv. Martinu, patronu unske župe ni Skubic ne besedice vedel povedati! Samo zabavljal je. In kako neumno! Udrihal je po liberalcih in po liberalnih časnikih. Liberalci so mu sami goljufi, tatovi, oderuhi in nečistniki. Take otrobe vezati tam, kjer imajo ljudje kaj soli v glavi, je smešno. Saj vidjo ljudje na svoje oči, kaka banda da so klerikalci. Kar je poštenih in častivrednih ljudi, ni nobeden pri klerikalni stranki. Ali Skubic nič ne ve, koliko hranilničnih knjižic so že pokradli različni duhovniki, in koliko deklet in žen je že bilo zapeljanih po notranjskih farovžih in tudi spovednicah? Sicer pa se je Skubio že jedenkrat spekel. Fant ima navado, da zmerja ljudi % vsako-
vrstnimi priimki, ako pa ga kdo pozove na dokaz, začne prav po farško najprej z »ni res«, potem preklicuje svoje besede, a če ga kdo toži, kakor je storil gospod Kopač, — katerega je ta smrkavi kaplan na shodu  na  Rakeku  imenoval sleparja
— polem išče prič, da bi zanj pod prisego krivo pričale, in če jih ne dobi, pa lepo ponižno prosi odpuščanja. Pravi klerikalec! Končno bodi še omenjeno, da je Skubic v pridigi spodbujal k ofru. Ta se je najbrž dobro obnesel, kajti, ko se je fant popoldne odpeljal, je bil pijan, vsaj obnašal se je tako. Svetujemo Skubicu, naj bo prihodnjič previdnejši, kadar bo zopet pridigoval, sicer spravimo še kaj na dan o gotovih dekletih in o gotovih goldinarčkih.
— Rimsko-katoliška trgovina. Marnberški »poštenjak« Klobučar, ki sedi sedaj v Mariboru v zaporu zaradi sleparij pri katoliškem konsumu, je pravzaprav »dobra« duša. On ni hotel samo za-se vse pograbiti, marveč je skrbel, da pri posojilnici tudi za njegove sorodnike kaj odpade. Poklical je namreč k sebi svojo nečakinjo, neko ljubljansko terci-alko, katero je hotel omožiti z nekim marnberškim klobučarjem. »Za premoženje bodem že jaz skrbel!«
— tako je zatrjeval Klobučar. Če se pomisli, da je imel on sam sedem nepreskrbljenih otrok, kojih vzgoja mnogo stane, in da je bil pred par leti še navaden notarski pisar, da torej ne more imeti ne en krajcar pošteno pridobljenega premoženja, se pač lahko ugane, od kod je hotel ta poštenjak dobiti denar za svojo — nečakinjo! Posojilnica je bila pač njegova »dobra mama« in ob jednem tudi molzna, krava. »Krščanskega Slovenca«, ki je imel na svoji trgovini napis »Rim-b k a katoliška trgovina« (smešno sicer, a je gola istina!), je vendar le treba podpirati — so si mislili duhovniki, če pa semintje kaj zmakne, nič ne de, bode že »naše dobro ljudstvo« plačalo. Tako so mislili Žmavc, llecl in Černko in se zdaj jeze, da noče tudi državni pravdnik biti s tem zadovoljen, ko je vendar-le celo — Pele njih taktiko odobril. Čudni ljudje! —
— Oblasten fajmošter. Iz Rečice v zgor. savinski dolini se nam piše: Pri zadnjem zborovanji kmečkega društva za gornjegradski okraj, katero se je vršilo tukaj na Rečici, predaval je potovalni učitelj Bele o umnem sadjarstvu. Vsi nav zoči so njegovim besedam kaj pazljivo sledili in so se vidno zanimali za vse, kar je g. govornik povedal. To pa nikakor ni ugajalo našim klerikalcem, kateri so g. Beleta v podlem svojem časopisju, prav ostudno napadli, češ, da je grd liberalec. Pa še več! Naš tukajšni župnik je začel nekatere, ki so se zborovanja udeležili, klicati na odgovor. Ta nezaslišana župni-kova predrznost pač jasno priča, koliko se ti gospodje brigajo za blagor naroda in koliko jim je mar strokovna izomika našega ljudstva. Sami ne vedo nič in nič ne delajo, druge, ki za izomiko ljudstva in blagor naroda res kaj store, pa obre-kujejo ter jih kličejo na odgovor! Naj župnik rajši svojega kaplana in pa konsu-marja Zorkota kliče na odgovor, gotovo bode pri teh dveh našel za tako postopanje mnogo več uzrokov, kakor pa pri drugih poštenih ljudeh, ki zahajajo k zborovanjem kmečkega društva radi tega, da bi se tam kaj naučili. Pa le tako naprej, gospodje! Sčasoma se odpro tudi ljudstvu oči in sprevidelo bode, da je današnja duhovščina večinoma največja sovražnica narodne izobrazbe in gospodarskega okrep-ljenja našega ljudstva.
— Dolenjske železnice vendarle razmeroma prav lepo uspevajo, dasi niso gospodarske razmere v deželi nič kaj ugodne. Uradni izkaz o dohodkih in troških v prvi polovici letošnjega leta nas je ugodno presenetil, kajti v primeri z izkazom s prvo polovico lanskega leta so se dohodki zvišali za 49 880 K
71 v.   Znašali so namreč lani 608.032 K
72 v., letos pa 657.913 K 46 v. Pripomniti je treba, da je lani bil v celem letu dohodek večji za 39.393 K 01 v., nego predlanskem in je prišlo od te svote 21.515 K 70 v. na osebni promet, med tem ko izvira letošnje zvišanje dohodkov največ iz tovornega prometa. Izdatki so se letos zmanjšali za  167 K
I 12 v.  Pripomniti pa se mora,  da ni
upanja, da bi se troški še znižali. Uspehi prvega pol leta pričajo, da bodo dolenjske železnice tudi letos lep del od dežele iz naslova garanoije za obresti dobljenega posojila vrnile. Pri ti priliki izrekamo željo, da se uvedejo dvojezični vozni listki in pričakujemo zanesljivo, da merodajni faktorji potrebno ukrenejo.
— Pri ožjih volitvah v gra-ški mestni svet so prodrli vsi štirje nemško-nacionalni kandidati. Izmed socialnih demokratov je izvoljen samo P o n g r a t z. Med ostalimi kandidati je propadel tudi dosedanji občinski svetovalec in bivši državni poslanec R e-sel. Konstatirati se mora, da so nemški nacionalci zmagali s podporo klerikalcev. Klerikalci so pri prvi volitvi postavili svoje posebne kandidate. Ti so sicer dobili samo kakih 300 glasov, a s tem je bilo doseženo, da je prišlo do ožje volitve. V tem, ko so pri prvi volitvi socialni demokratje dobili več glasov kakor nemški-nacionalci — a ne absolutne ve čine — so včeraj zaostali za kakih 150 glasov. To je »zasluga« klerikalcev — to pa tudi pojasnjuje, zakaj da ostaja ves protiklerikalizem nacionaloev samo na papirju. Socialni demokratje so včeraj zvečer priredili v Gradcu velike demonstracije, zlasti »Grazer Tagblattu«.
— Reperteoire slovenskega gledišča. Danes se poje druga Smetanova velika opera »Dalibor«, v kateri imata glavni ulogi g. VIček in gdč. Hanuš-Svobodova. V torek, 25. t. m. je premijera velike francoske drame iz gledališkega življenja »Zaza«, v kateri igra naslovno ulogo gdč. RUckova.
— Uradniško stavbno društvo v Ljubljani. Prejeli smo naslednjo obvestilo : Po iniciativi g. župana Iv. Hribarja se ustanovi društvo, ki bode pospeševalo gospodarske koristi svojih članov uradnikov v prvi vrsti s tem, da bo gradilo vsakovrstne stavbe, posebno pa rodbinske hiše z vrtovi ali brez vrtov. Prihodnji mesec se vrši občni zbor tega društva, ki odpomore vladajočemu pomanj kanju primernih stanovanj in hiš, katerih lastniki postanejo društveni člani, ko odplačajo manjSe ali večje anuitete ter se zavarujejo. O tem društvu in njega praktičnih smotrih prinesemo v prihodnji številki daljše poročilo. Gospodarska in stanovanjska osamosvoja ljubljanskega urad ništva je cilj, ki zasluži vseobčne simpatije. Društvena pravila je vlada že potrdila.
— Družbi sv. Cirila in Metoda v prid je jel izdajati Svetko Hanibal Škerl, trgovec v Trstu, ulica Giulia štev. 22, biškote »Adrija«. Sto komadov v lepem zabojčku stane 3 K 60 h, ista množina brez zabojčka pa le 3 K. Večja naročila so ceneja. Za izpraznene zabojčke se izplača nabavna cena 60 h, če se vrnejo nepoškodovani. Biškoti se pošiljajo franko. Naročila izvršuje družbin založnik S. II. Škerl. Ker se to izborno in ceno domače blago prodaja v korist vsesloven ski šolski družbi, je rodoljubnim Slovenkam in Slovencem najtopleje priporočamo
— Poročil se je danes poštni asistent g. Miro Tomažii z gdč. Pavlo Kune.
— Iz Vitanja se nam poroča: Katoliškega konsumarja Molet a so pred kratkim zaprli, ker je ogoljufal klerikalne barantače za 2000 kron. Sedaj so ga po slali v blaznico.
— Umrl je v Čepovanu na Goriškem posestnik in trgovec gosp. Peter Savle v starosti 51 let. Pokojnik je bil zvest in vnet somišljenik narodne napredne stranke. Blag mu spomin!
— Kakšno je letošnje dolenjsko vino? Na to vprašanje podamo najboljši odgovor, če svetujemo vsem onim, ki se za dolenjsko vino zanimajo, da se podajo jutri, t. j. v nedeljo 23. t m. v Krško, kjer bode svobodna vinska po-skušnja raznih novih in starih vin. Zato prosimo, da poleti tja mnogo prijateljev dolenjskega vina in sicer z vlakom, ki odide iz Ljubljane ob 11. uri 29 minut dopoldne. Ker je zanimanje za to poskuš-njo splošno, bo raznega vina v izobilju. Cena vinu je razmeroma nizka.
— Panorama. Prihodnji teden bo razstavljen Bern, glavno mesto istoimenskega kantona, obenem tudi švioke države. Bern leži v slikovitem kraju na polotoku
§StT Daljo v prilogi* 7SM
2. Priloga „Slovenskomu Narodu" st 269, dn6 22. novembra 1902.
reke Aare, ima veliko lepih zgradb (vče-
učilišče, stolna cerkev, zbornica itd.), ima 50.000, večinoma nemških reformovanih prebivalcev. Okolica Berna je jako mična. Kdor se hoče o tem prepričati, obišči panoramo.
— Zborovanje. »Krajna skupina društva črevljarjev v Avstriji« ima jutri ob pol 3. popoludne v Pockovi gostilni v Sv. Florijana ulicah St 10 shod.
— Vedeževalka „Lata" slovi po celem Vodmatu. Mlado in staro se za teka k njej, da izve iz njenih proroških ust srečo ali nesrečo. Posebno nevarna pa je postala vedeževalka »Lata« tatovom. Vsakega izda. Malo se zamakne, pa ga že vidi pred seboj. Policija že neki namerava »Lato« prevzeti v svojo službo, da se jo bode pri tatvinah povpraševalo po storilcih. Nobeden tat ne bode sedaj več ušel in tatvine po neznanih storilcih se ne bodejo več pripetile. Evo vam dokaza. Zidarju Francu Novaku na Stari poti št. 4, je bil ukraden pred tremi tedni star pet-desetak. Ko ga je pogrešil, je šel k vede-ževalki »Lati« in ta mu je povedala, da tat ni bil daleč proč od njega, ko mu je vzel petdesetakin da ga še ni vsega zapravil Modro!
— Nezgoda v papirnici v Vevčah. Včeraj popoludne jej v papirnici v Vevčah ponesrečil delavec Ivan Rešek, star 31 let, oženjen, iz Dobrunj. Stroj mu je odrezal desno roko čez dlan. Ponesrečenca so pripeljali v deželno bolnico.
— Aretovanje. Brezposelna služkinja Marjana Knez iz Vikerč je bila danes dopoludne aretovana, ker je ukradla Jeri Borštnikovi na Karolinški zemlji št. 44 krilo in jopico. Oboje so dobili pri njej.
— Tatvina. Jeri Pretnerjevi, za-sebnici na Kongresnem trgu št. 6, je bilo iz zaklenjene omare v stanovanju ukradenih več rjuh, obrisač, srebrnih vilic, srebrna žlica in srebrn nož. Tat je do-sedaj neznan.
— Izgubljene reči. Kuharica Ana Bergantova je izgubila danes zjutraj v Uršulinskih ulicah robec, v katerem je imela zavit bankovec za 10 K. — Na poti od pripravnice do Poljanske ceste je izgu bila učiteljska kandidatinja A. E. zlato uro in kratko srebrno verižico.
— Društvena godba priredi v nedeljo zvečer ob pol 8. uri koncert v restavraciji g. Rozmana, »pri zlati ribi«. Vstop prost.
— Razstava perila za balo. Že nekaj časa je v hotelu »Pri slonu« razstavljena kolekcija perila za balo. Ženski svet obiskuje to razstavo prav pridno in se izreka o nji jako pohvalne-
— Orijentna vožnja preko Ogrskega- Pisarna za vozne listke v Budimpešti aranžira v 1. 1903 več družbenih potovanj na Izhod, na katere prav posebno opozarjamo svoje čitatelje.
* Najnovejše novice. Okra-dena židovska cerkvena občina. V blagajno židovske cerkvene občine v Novosadu so vlomili neznani zlikovci ter odnesli hranilnih knjižic za 80 000 K, srečk za 250 000 K in gotovine 1300 K. — Prva brezžična depeša med Ameriko in Evropo je dospela iz Severne Amerike v Cornwall na Angleškem. — Samostan so naskoči 1 i prebivalci v Valenciji, ko se je zvedelo, da je neki učenec v samostanski šoli umrl vsled pretepanja. Policija je z golimi sabljami razganjala demonstrante. — Samomor zaradi repe. Veleposestnik Wertheimer na Ogrskem se je vstrelil, ker mu je mraz uničil vso repo, ki jo je cenil na 24.000 K. — 6 2 slušateljev dunajske živino-zdravniške šole je sprejela Ivovska živinozdravniška visoka šola. — Velike zaloge petroleja gorijo v Odesi Požara ni mogoče gasiti. Škoda se že sedaj ceni na 1 milijon rubljev. — Človeški krvosesi. Blizu Nove Zelandije je utonil parnik »Elingamite«. Osem potnikov se je rešilo na splavu, a ker niso imeli živeža, sesali so drug drugemu kri. Kdor si ni pustil prostovoljno krvi puščati, storili so mu to v spanju. Dve osebi sta vsled tega umrli, ostale je rešila vojna ladja »Pinguin«.
* Znamenja časa.. Menda se res -vračajo tisti lepi časi, ko so žandarji podili ljudi k spovedi. Pojavljajo se namreč znamenja, ki nas živo spominjajo tedanjih razmer. Tako se poroča, da je na Morav-skem neki okrajni glavar naročil zdravnikom, da morajo na uradnih potovanjih, ko hodijo osepnice cepit, postopati napram duhovnikom s prav po-
s e b n i m spoštovanjem in r e s p e £-
t o m. Najbrž pričakuje ta glavar, da bodo doktorji medecine  plesnivim fajmoštrom in  nezrelim   kaplanom   poljubovali neu mite roke! Še interesantnejši slučaj se je zgodil na T i r o 1 s k e m.   Za neko razpisano službo se je oglasil zdravnik, ki je svoji prošnji priložil tudi dokaze svoje zdravniške sposobnosti: namreč spričevala, diplomo in »pildek« ki priča, da je član Marijine družbe. Tako je  čitati v   »Aerztliche Standeszeitung«. Ta list se seveda sramuje takega tova riša.   A kdo  ve, če mu ne dela krivice. Morda je ta zdravnik s »pildkom« Mari jine družbe hotel le na rahel način opo zonti, da je strokovnjak v porodništvu in spolskih boleznih; pri nekaterih Marijinih družbah ima zdravnik res priliko, postati specialist v teh boleznih.
* Katoliška vzgoja. Kdor ne verjame, da deluje katoliška vzgoja na nasilni preobrat obstoječih družabnih razmer ter hujska zoper posvetne vladarje po zgledu anarhistov, naj prečita novem-bersko številko »Der seraphinische Kinder freund«, kateri list izdajajo duhovniki kot mladinski časopis. Tam piše pater Maria-nus o Rimu: »K ako je vendar Rim tako velik, tako velik papež, in oh, kako majhen je pa kralj Italije, ki bi bil tako rad velik. Kakor mesec pred solcem, tako obledi italijansko kraljestvo pred papeštvom katoliške cerkve. Tukaj v Vatikanu stoji svetovni prestol, tako star, kakor svet (!), tako trden, da ga nobena moč sveta ne pekla niti pretresti ne more, tako mogočen, da im-ponuje nebesom ter dobi svoje sklepe potrjene naravnost od Boga samega. Prestol, ki se ne opira na kanone in davke, temuč le na lju bežen in zvestobo ljudstva. O, kako majhen se nam zdi tedaj Kvirinal, sedež kralja usurpatorja Italije! Njegov prestol obstoji komaj 30 let, njegov temelj je revolucija, njegova moč ne sega dalje, kakor njegovi kanoni, in nebesom ne imponuje, ker ni od božjih, temuč od grešnih rok. Zato pa tudi izgine vse kraljevo pod papeževim v Rimu. Zato pa se sliši v Rimu stokrat ime papeževo, preden se sliši kraljevo ime. Kaj je italijanski kralj napram papežu!« Tako »brumno« berilo za mladino si želijo tudi naši klerikalci proti — vsakemu vladarju.
' Župnik je zbežal. Katoliški župnik csongradakega okraja, Hegyi, kije bil obsojen radi silovitega vedenja do uradov na 3 mesece zapora, je zbežal v Ameriko, ko so ga pozvali, naj nastopi kazen. S seboj pa je vzel neko mlado kmečko ženo.
* Ostanki Krištofa Kolumba so bili predvčerajšnjem slovesno prene šeni v stolno cerkev v Sevilli ter ondi položeni v raki.
* Dekan si je prisvojil ženo. V Gorlicah je zapustila žena Bronislava G. svojega moža in dva mala otroka. Vse moževo poizvedovanje je bilo zaman. Lansko leto pa jo je vendar našel, in sicer pri dekanu Valentinu Pelcu v Li-busi. Prečastiti pa se je branil ženo vrniti možu, dokler ga v to ne prisili sodišče. Mož je šel prosit škofa, naj prisili v to dekana. Škof je tudi pozval dekana, naj vrne možu ženo. Toda minulo je zopet leto, in dekan ima še vedno Broni-slavo.
* Drozd z muho v glavi. Pred dunajskimi porotniki je stal predvčerajšnjem 341etni agent J. Drozd, obdolžen, da je osleparil več tvrdk za porcelan. Toženi se je vedel, kakor da bi ne bil pri popolni pameti. Ko se je pročitala obtožnica ter ga je predsednik vprašal, ali je isto razumel, je odgovoril: »Nič nisem slišal, neka muha mi kriči v glavi.« Zdravniki so konstatirali, da je Drozd res, muhast«, sicer pa popolnoma normalen ter je tudi bil obsojen v dveletno ječo.
* Preveč priprosti ženski klobuki I Zadruga peresničarjev na Dunaju se strašno jezi nad novo dunajsko modo, ki je odpravila perje in drugo nepotrebno šaro z damskih klobukov ter uvedla klobuke z ednostavnim trakom. Predsednik je predlagal celo resolucijo, s katero se izreka »globoka« nevolja, da so dunajske dame zatajile dobri dunajski ton ter oškodujejo modistinje, peresničarje in izdelovalke umetnih cvetlic. Nove mode pa se nihče bolj ne veseli, kakor zakonski možje, ki so morali plačevati težko zaslužene desetake za mrtvo perutnino na ženinem klobuku
* Ali smejo realci obiskavati vseučilišče? V ta namen se je vršil na dunajski univerzi te dni veliki shod, ki so ga obiskovali odlični pedagogi ter gimnazijski in realični profesori. Re alčni profesorji so povdarjali, da je izobrazba v modernih jezikih za splošno omiko vsaj istega pomena, kot izobrazba v latinski in grški literaturi. Temu nasproti so dokazovali zastopniki gimnazij, da ne gre staviti gimnazijskih abiturjentov v eno vrsto z realičnimi, ker prvi se šolajo 8, drugi pa le 7 let. A realčni profesorji so zopet povedali, da imajo dijaki na realkah v sedmih letih več učnih ur kot na gimnaziji v osmih letih. Tudi niso zoper
to, da se razširijo realke v 8 razredov,
toda, ker so te podrejene deželam, trebalo bi enotnih sklepov vseh deželnih zborov kar bi trajalo najmanj 10 let. Na Nemškem se je na predlog cesarja Viljema priznala realičnim abiturjentom ednakopravnost z gimnazijskimi glede obiska vseučilišča.
* Najnovejša lepotiška kura Parižanka Našel se je recept neke Parižanke, kako si pridobiti dekliško svežo kožo tudi v poznejših letih. V ta namen se preselijo Parižanke za več mesecev na deželo, kjer leže po ure in ure mirno na solnou. Lase imajo razprostrte, obraz pa v debelem te-tu iz neke posebne moke. Le za usta je napravljena odprtina. Pri tem se večkrat kopajo v mleku ali ol|U, jedo malo, zato pa zelo veliko spijo. Na ta način se baje povrne čez par mesecev preroiena Perižanka, zrasla po naj novejši modi, v naročje svojemu soprogu.
* Mojzesov čudež. Brnski klerikalni »Hlas« piše: »Italski prof Pancerie, Član neapoljskega vseučilišča, je predaval po svojem povratku iz Egipta v akademiji znanosti v Neapolju o kačah. Njegov popis kače »naya haye« je obudil posebno pozornost. Pripeljal je seboj več živih ek-semplarov ter jih kazal. Te kače imajo to posebnost, da, ako jih stisnemo močno na določenem kraju za glavo, obležijo kakor okamenele in če jih potem stisnemo na istem kraju v nasprotni smeri, takoj zopet ožive. Zdi se, da je bila ta lastnost kače »naya« znana že pred tisoč leti Egipčanom. Morda je s tem v zvezi »Mojzesov čudež.« — Potem pa ne bi bil Mojzez čudodelnik, temveč glumač.
* Priznal umor, a vendar bil oproščen. Tešinski porotniki so svoje-časno oprostili 171etnega kmečkega fanta P. Ma c i e 1 j i č k a, ki je priznal, da je vrgel v vodo svojega nezakonskega otroka, ki ga je imel z neko Ano Kukuc. Povedal je, da mu je Kukuc grozila s tožbo za alimentacijo, česar se je zbal ter otroka umoril. Porotnikom se je stavilo razun vprašanja zaradi umora tudi postransko zaradi nepremagljive sile. Porotniki so prvo vprašanje zanikali ter drugo potrdili, na kar je bil morilec seveda oproščen. Državni pravdnik se je proti temu pritožil, a tudi kasacijsko sodišče je mo ralo prvo sodbo potrditi, dasi je spoznalo, da se je porotnikom napačno stavilo eventualno vprašanje.
* O palcu. Palec na roki ima veliki pomen. Fine vijugaste poteze na prvem notranjem sklepu so pri vsakem človeku drugačne, s čemur so izsledili marsikaterega hudodelnika, ako so kje našli sledi vtisnjene roke. Kako so razviti trije členki na palcu, potem se sodi, v kolikor so pri dotičnem človeku raz vite sledeče tri lastnosti: volja, razsod nost in ljubezen. Ako je prvi členek (z nohtom) dovolj velik, kaže tak človek odločno voljo. Kadar je drugi členek bolj dolg nego prvi, potem je tak člotek jako moder ali zvit. Tretji členek pa je palcev »trebušek«, ali tudi imenovana »blazinica« palca, to je oni del, ki že sega v dlan. Ce je ta tretji del močno razvit, je tak človek pohoten. Če se palec zelo giblje, je dotični človek lahkomišljen, površen, nasprotno pa je prevdaren in zna-čajen, Znano je, da si psihijatri ogledajo vselej tudi palec. Ako ima bolnik palec stisnjen v dlan ali pa predaleč od dlani odtegnen, je dotični tudi duševno bolan. Bebci od rojstva po navadi nimajo palca, ali pa ga imajo skritega v pesti. Božjast-niki, kadar jih bolezen napade, stisnejo tudi palec v pest. V smrtni borbi se tudi roka stisne v pest. Končno je palec tudi zato, da se ž njim komu pokaže figa.
* Henrik Sienkievricz o Bis-mareku in njegovem posmrtnem vplivu. V predgovoru k poljskemu prevodu „Knjige džungli" piše Sienkiewicz: Bistroumen Rndyard Kipling pravi v svoji „Knjigi džungli", da stara kača učaka iz-ginjenja svojega strupa. Z Bismarckom pa je stvar drugačna. Preživel je oblast, vspebe in slavo svojo, ali ni uČakal usahnjenja strupa, s kojim je na koncu svojega življenja pičil svoje naslednike, dinastijo, zlasti pa poljsko družbo. Ko je bil zarad mržnje do svojega vladarja primoran živeti v politični odločenosti, vendar ni nehal do konca svojega življenja ščuvati proti poljskemu narodu, in ko je končno poginila ta velika kača, porodilo se je iz nje na stotine kačic in tako so postali hakatisti, ki znovič odpirajo stare, poljskemu narodu vsekane rane.
* Še en polom posojilnice. Hranilnica in posojilnica v Nussdorfu pri Dunaju, ki je dete klerikalne organizacije, je likvidirala ter se je skazal dolg v visokosti okroglih 3 milijonov kron. Kakor hitro kateri vlagatelj nastopi z eksekutivno ter-jatvo, napove zavod konkurz. Sedaj se še tolaži, da bodo vlagatelji prepustili posojilnici vse obresti in se 15% svojih vlog, potem bi se morda še izognilo konkurzu   . . .
* Kitajci in — kolera. Ako bi Kitajci uporabili le polovico tistega denarja, ki ga izdajejo za daritve svojim hudim ma-likom, za snaženje ulic, bi ne bilo pri njih kolere. „Daily Ne\vs" pripoveduje kako so se prebivalci mesta Venčan v šenk-tangski provinciji iznebili kolere. Hude malike, o katerih domnevajo, da provzročujejo kolero, so najpoprej postavili v tempelj, kjer so jim
mandarini (kitajski duhovniki) z lepa prigovarjali, naj se prostovoljno preselijo v sosednje mesto, kjer so krasnejše hiše, bogatejši možje in lepše ženske. Ko pa tudi maliki niso izvršili teh želj, naložili so njihove papirnate ttgure na voz ter izpeljali iz mesta vun k reki, kjer so jih sežgali. Potem so zbežali v mesto, a skozi druga vrata, ter se bahali: „Zdaj smo prevarili hude duhove, naj nas le iščejo!"
* Chamberlainovo vino. Vinogradniki v moselski okolici imenujejo vsako leto novo vino po kakem odličnem možu. Vino „Garibaldi" je bilo jako močno, „Bis-marek" grenko. Letos pa je ondi zarad mnogih dežev in hladnega vremena prav kislo vino in zato se ga letos krstili „Chamberlainovo vino."
* Kakšna bo letošnja zima? Vremenski prorok Rihard Merkel v Bero-linu poroča o letošnji zimi: V novembru do 15. precej jasno, deloma mrzlo; potem narašča mraz, od 18. hud mraz in vetrovi do 22., potem mehko, deloma jasno vreme od 26. do konca meseca nekoliko hladno, večinoma oblačno z močnimi vetrovi. December: od 1. do 6. stalno, lepo, hladno vreme, po 7. bo mrzleje, od 12. do 17. bo hud mraz s snegom, potem bo zima popustila, a bo močno snežilo, dne 19. zopet hud mraz in viharno, potem mraz zopet pojema, sneženje do 22. Med božičnimi prazniki nepretrgoma jasno, večinoma nekoliko hladno vreme, ki bo trajalo do 4. januarja. Od 5. januarja naprej zopet močno naraščajoči mraz s silnim sneženjem in vetrovi. Mraz bo posebno hud 9. januarja, nato začne zopet močno snežiti ter postane do 15. zopet meb-keje vreme. Potem zopet naraščajoč mraz z viharji, a od 17. zopet pojemanje ter preide 21. v prijazno vreme, ki se bo 24. januarja skoraj popolnoma izčistilo, potem do 31. lepo, hladno, deloma zelo mehko vreme. Od 1. februarja naprej sneg in zopet naraščajoč mraz, ki bo 6. zelo hud, potem zdr-žljiv mraz s sneženimi viharji, dne 17. bo prehod k lepemu milemu vremenu. Od 17. 27. bo povprečno lepo, milo vreme. Po 27. bo zopet mrzleje ter bodo dnevi od 6. do 10. marca zelo mrzli, deloma s sneženimi viharji. Od 10. marca zopet pojemajoča zima, ki preide 13. in 14. v milo vreme. Po 14. večinoma lepo, deloma celo prav toplo vreme, ki se bo vzdržalo skoraj do konca meseca marca, razun nekaterih deževnih dni po 20. Konec meseca marca nastopi zopet neprijazno vreme.
* Nenavadno carinsko tihotapstvo. Uradniki v Nev. Yorku so opazovali dalje časa, kako so prihajali dan na dan z ledom obloženi vozovi v mesto. Končno se jim je le čudno zdelo, ker je led prejemnikom moral priti dražji, kakor bi ga mogli prodajati. Preiskali so led, in ko se je stajal, bila je mineralna voda, za kojo je visoka carina.
Največja vojašnica je menda ona v Varšavi, ki ima prostora za 38.000 vojakov. Zelo velika je tudi vojašnica v Aldershotu na Angleškem, ki obsega 1900 ha. Zidana je bila povodom krimske vojne leta 1856., zadnja leta se je prezi-dala iz sekanega kamenja. Veljala je 32 milijonov frankov.
" Kolera v Jeruzalemu. V Jeruzalemu so spoznali te dni slučaje kolere. V Jaffi tudi kolera razsaja, v poslednjih 3 dneh je umrlo 15 oseb za kolero. V Gazi in Lyddi, kjer je večina prebivalstva umrla za kolero, je ista nehala.
Društva.
— Telovadno društvo ,Sokol' v Ljubljani priredi v petek dne 5. decembra »Miklavžev večer« s sodelovanjem društvene godbe.
— Izvanredno občno zborovanje (Slovenskega umetniškega društva1 se vrši v pondeljek 1. decembra 1902 ob 8. uri zvečer v drugi restavracijski sobi »Narodnega doma« v Ljubljani.
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" opozarja svoje člane še enkrat na jutrajšnji sestanek, ki bo ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih. Radi važnih razgovorov o društvenih zadevah vabimo gospode člane k obili udeležbi
— Zabavni večer v ožjem krogu, spojen s petjem in različnimi kratkočas-nimi točkami, priredi jutri v nedeljo dne 23 t. m. zvečer v Aurovem vrtnem salonu pevsko društvo »Ljubljana«. P. n. podporni člani in prijatelji društva so dobro došli.
— Bolniška blagajna mojstrov v Ljubljani naznanja, da bode tudi to leto razdelila 4 jubilarne podpore po 20 K za onemogle člane oziroma vdove na dan 2 decembra t. 1. Prošnje sprejema blagajnik g. Franc Kaiser, Selenburgove ulice do 26. novembra t. 1.
— Slovensko pevsko društvo v Ptuju. Ker se glavni zbor ni mogel vršiti zaradi prekratkega časa ob priliki pevskega koncerta, naznanja se, da se bode vršil izvanredni občni zbor »Slov. pevskega društva« v Ptuju v pondeljek, 8. decembra 1902. ob 2. oziroma pri vsakem številu došlih članov ob 3. uri popoldan v »Narodnem domu« v Ptuju.
Književnost
— Zakoni in ukazi za vojvodino Kranjsko. Ravnokar je roftne izdaje, ki jo ureja deželni tajnik Jožef Pfeifer, tiska in zalaga pa A. Klein & Conrip. v Ljubljani, izšel drugi natis 10. zvezka. Isti obsega stavbni red za Kranjsko razun občinskega ozemlja dežel nega stolnega mesta Ljubljane in zakon glede stavb v okrožju podeljenih jamskih polj v obeh deželnih jezikih. Tej lično ti skani knjigi je izdajatelj dodal skrbno sestavljeni register. Knjiga st*ne 1 K 60 h
— „Krajna". V ruskem znanstvenem časopisu „Estestvoznanie i Geografija" je V e r a H a r u z i n a pod naslovom „ Krajna" priobčila daljšo studijo o naši deželi, ki je izšla tudi v posebnem natisu in je opremljena z mnogimi ličnimi slikami. Pisateljica podaja v tem s pravo ljubeznijo do naše dežele navdahnjenem spisu najprej kratko zgodovinsko skico, potem opisuje geograrične posebnosti Kranjske, končno pa podaja prav točno sliko o življenju, o stavbah in drugih uredbah kranjskega kmeta. Posebno Gorenjsko, in še zlasti Bted ter njegovo okolico je pisateljica dobro preštudirala ter podala vestno in zanesljivo podobo vseh razmer. Sploh je treba pohvalno omeniti, da je študija vseskoz zanesljiva in brez tistih pomot, ki jih je skoro vedno dobiti v razpravah, Čijih pisatelji so le malo časa mej nami živeli. Razprava Vere Haruzine je prav zaslužno delo in gre pisateljici zanjo  topla zahvala.
Telefonska in orzojavna poročila
Senožeče 22. novembra. Včeraj sta si dve nuni nekega izgnanega francoskega reda ogledali senožeški grad v svrho nakupa. Merodajni faktorji — pozor!
Trst 22. novembra. Dunajski poročevalec tukajšnjega „Piccolo" je imel z naučnim mim>trom H ar ti o m razgovor glede italijanske univerze. Minister Hartel je v bistvu rekel: Če se hoče doseči italijanska univerza, se mera začeti s spopolnje-vanjem jedine italijanske fakultete, ki v embriionu obstoji vlnomostu Za sedaj ne morem druzega reči, kakor da polagoma pomnožim število paralelnih katedrov. Ako bi se hotelo kaj več storiti, bi bilo treba posebnega zakona, za kateri pa danes v parlamentu ni dobiti večine Glede predloga rimske „Tribune", naj se ustanove posamične fakultete na Ti rolskem, na Primorskem in v Dalmaciji, je minister rekel, da je ta predlog iz praktičnih in finančnih razlogov neizvedljiv. Minister je izjavil, da ima najboljši namen, polagoma ugoditi Italijanom in je gotov, da se kmalu dobi ugodna rešitev. Ni pozabiti dejstva, ki govori v pnlcg Italijanom, dejstva, dase je tirolski deželni zbor leta 1867. izrekel za ustanovitev paralelnih katedrov na vseučilišču v Ino-mostu in da obstoji še drug podoben sklep. Končno je minister novic rekel, da ima dobro voljo, pomoči Italijanom do univerze, a treba je čakati, ker bi sedaj vsak energičnejši korak spodletel.
Dunaj 22. novembra. Cesar se počuti toliko bolje, da se je mogel že nekoliko sprehajati po schonbrunskem parku. Danes je bil ministrski predsednik Korber pri cesarju. Za ponedeljek je sklicana seja ministrskega sveta.
Dunaj 22. novembra. Veliko zanimanja obuja članek „Linzer Ta-gespošte", v katerem je rečeno, da se alpski Nemci nikakor ne ogrevajo za katastrofno politiko Nemcev iz Češke. Zgodi se lahko, da bo parlamentu konec in da se čez glave Nemcev uveljavi češki notranji uradni jezik. Zato silijo alpski Nemci, naj se češki Nemci že pod primernimi pogoji sprijaznijo s češkim notranjim uradnim jezikom, zlasti ker so volilci alpskih dežel že siti češkonemškega jezikovnega boja in zahtevajo, naj parlament tudi za koristi prebivalstva kaj stori.
Dunaj 22. novembra. Komit£ nemških poslancev iz Češke je imel danes sejo, ki se bo nadaljevala v torek. Ko mite se posvetuje, pod katerimi pogoji bi češki Nemci privolili, da se uvede češki notranji uradni jezik. Kakor se čuje, hočejo mimo družin zahtev tudi tirjati novo trgovinsko zbornico.
London 22. novembra. „Daily Mail" trdi, da je angleška vlada do-
bila v roke dokaze, da imata Kriiger
in Reitz še jeden milijon fantov ster-lingov (24 milijonov kron) transvalski državi lastnega denarja v rokah.
Narodno gospodarstvo.
Odgovor na članak „svinoreja.(*
V „Slov. Narodu" od 15. t. m. je bilo pod naslovom: „Nekaj o ljubljanskem prašičjem trgu in aprovizacijskih razmerah" označeno, kako je cena prašičem poskočila, da se vse zgraža, da je ljubljanski prašičji trg prazen in, ker so skoraj vsi kraji na Hrvaškem in Ogrskem zaprti, da je dobava pitanih prašičev skoraj nemogoča in, da treba tu odj)omoči.
Gospod Radelj piše glede tega v „Narodu- od srede (svinoreja), kakor da bi mi Ljubljančani ne jirivoščili Dolenjcem, da dobro in drago prodajajo svinje in se boji, da ako tukajšnji mesarji — ker z Dolenjskega ne-pride dovelj prašičev na trg — od kod drugod dobe pitanih svinj, bo sedanja visoka cena padla in Dolenjci bodo oškodovani, trgovci pa manj zaslužili.
Z Dolenjskega dobivamo večinoma za Ljubljano klalne prašiče, to se pravi, prašiče za meso. Znano je, da se Dolenjci le malo pečajo s pitanjem svinj za mast, večinoma nakupijo po 4—6 tednov stare prašičke, katere rede nekaj mesecev iu jih potem prodajo. Taka je ta dolenjska reja prašičev. V Ljubljani pa poleg takih malih, do 2 centov težkih svinj rabimo tudi pitane svinje, ki imajo na ped debel špeh, kakršne n. pr. redi g. Predović v svojem pitališču pri Ljubljani in katere je že tudi vse prodal tukajšnim mesarjem. In naše gospodinje so razvajene, imeti hočejo debel špeh, ki se lepo stopi v mast, da le malo ocvirkov ostane v posodi. Takih prašičev je pač malo na Dolenjskem. Tukajšnji mesarji jako radi kupujejo domače pitane svinje, ker je znano, da je meso bolj okusno nego od ogrskih — ali kaj sa hoče, ko jih primanjkuje. Ker nam, kakor rečeno, ne pripeljete z Dolenjskega takih pitanih prašičev, so mesarji primorani, drugod pogledati in to v prvi vrsti na Ogrsko in na Hrvaško, odkoder so jib dobivali tudi prejšnja leta, torej ni to nikaka nova kupčija.
Le potolažite se, gospod Radelj, ako se tudi dovoli v mestno klavnico uvoz pitanih prašičev iz katerega zaprtega kraja Ogrske ali Hrvaške, ne bodo zato dolenjske svinje niti za vinar v ceni padle. Končno pa privoščite Ljubljančanom, ki moramo že itak vsa živila silno drago plačevati, da si tudi poiščemo ceneje zabele za svoje cmoke, vsaj znate, da si je tudi Bog najprvo sam brado ustvaril.
Poslano.^
Gospodu Jos. Vodoscheku, kaplanu v Rejhenburgu.
Vi sicer tudi niste videli univerze, vendar sem Vas imel za bolj podkova vanega, nego ste se izkazali danes Torej res ne vtrste, kaj je Trimurti? No, svetu jem Vam, da si pri kacem drucošolcu i7.posodite svetovno povestnico. Pa poiščite notri zgodovino o starih Indih in tam se poučite, kaj je b.la Trimurti temu narodu, da se v bodoče ne blamirate s svojo ogromno učenostjo.
Vi očitate drugim surovost in ne-omiko. V svoji kmetski neotesanosti in brezobraznosti pa se v isti sapi lotevate moje soproge, ki nima pri najinem strankarskem boju ničesar opraviti. Povem Vam, da čislajo in spoštujejo njo ljudje tu baš tako, kakor sovražijo in zaničujejo Vas, če ne še boije.
»Privandr^la« sva pa oba le-sem, Vi iz Špfhanje, a jaz od tam. kjer smo, ujeli »podkovanega karfao. Torej si nimava v tem oziru ničesar očitati. Bivati pa smemo tu Rirr.-ci in Slovenci.
Na Savi da me čakajo spomini nekdanjega praktičnega liberalizma! Hentaj, kaj ste hoteli reči s tem? Bi se li ne izrazili nekoliko točneje in ne tako po jezuvitski zavito? Mi li zamorete očitati kako nečastno dejanje? Sem li mari gori kradel, goljufal, razbojeval, pežigal? Ali sem morda pustil tam kacega nezevkon skega otroka? Ce niso samo hlače moške na Vas, odgovorite točno, da Vam lahko stopim na predolgi jezik! Heraus mit Eurem Flederwisch!
V Rajhenburgu,   21. novembra
1902
Harambasa.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 21. novembra 1902.
•iK-.jpni državni doig v »»ot&h  . . . 101 —
Skupni državni doig v srobru .... 10070
Avstrijska zlata renta ....... 190 60
Avstrijska kronska renta 40/e  .... 10005
Ogrska zlata renta 4°/0 ...... 120 40
Ogrska kronska renta 4°/0......97
avstro-ograke bančna delnice  .... 1E50 —
Kiaditnc deinice......... 66375
London vista.......... 23920
Nemški državni bankovci za 100 mark 116 921',
20 mark   .  .  ;.........2340
20 frankov........... 19"07
Itsiijausft; bankovci95 — C. kr. cekin;...........ii 33
Žitna o ono v Budimpešti
dne 99. novembra 1908. Termin.
Pšenica sa april.....za 60 kg K 763
ftž „ april......, 50 „    . 663
Koruza   „ maj.....„ 50 ,     a 579
Ovae      „ april.....60 n    m 637
Efektiv. Mirno nespremenjeno.
Za prebivalce mest, uradnike I. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-praftek", ker vpliva na prebav-Ijenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (12—16
14»«1 u r kdo znvžlj« kake težko prebavljive jt-ifl, potem se ga lotijo razne mučne bolezni, katere je treba ob pravem času zdraviti, da se iz njih ne izcimijo prav hude bolezni. Da se take hude bolezni preprečijo, za to jako dobro rabi in koristi sredstvo, ki pospešuje prebavljenje in kot tako je zelo dobro po svojem vplivu znan ,dr. Rose balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi, kateri se lahko kupi tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! b
Za bolne na želodcu ? f**« koomu.ne
. tekne jed, ali je
želodec slab, ako se neredno prebavi j a, pri glavobolu, če izvira od pokvarjenega želodca, pri želodčnem krču etc. etc. priporočamo že od desetletij znane in vsled svojega izpričanega in izkazanega vpliva posebno priljubljene Brady-jeve želodčne kapljice (ma-rijaceljske). Imamo v dokaz tega strokovnjafika odobravanja kakor tudi nebrojna priznalna pisma, v kojih se to sredstvo v toplih, da često nedo-povedljivivih izrazih zahvale, hvali in priporoča. Nizka cena 40 kr. za majhno in 70 kr. za veliko steklenico omogočuje vsakemu, da more to izkazano, izvrstno sredstvo v zalogi imeti ter se ga poslužiti, kadar nastane potreba.
Bradv-jeve želodčne kapljice (m arij a-celjske) je možno kupiti v lekarnah, vsak pa naj zahteva izrecno Brady-j eve želodčne kapljice (marijaceljskej ter naj pazi na varstveno znamko in podpis, da se obvaruje ponarejenih izdelkov.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Taniio-cliiiiin tinrtura za las
katera okrepčuje lasleee, odstranjuje ■u«ike in preprečuje izpadanje lan.
1 8teklenlea z navodom 1 K.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (520—39)
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljub!janiv Resljeva cesta št. 1
doleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu.
Darila.
Upravništvu našega li st a j e po si al a: Za družbo sv. Ciril« In Metoda. Gospod F Štefančič, blagajnik Ciril-Metodove družbe v Ribnici 100 kron kot čisti dohodek koncerta, prirejenega od združenih Cinl-Metodovih podružnic v Ribnici in Vel. Laščah dne 16. t. m. K tej vsoti je vštetih tudi 6 K od veletržčag Šute j a; 6 K od trgovca g, Grebene-a; 2 K od admini-tratorja g Brešarja; 2 K od župuika g. Volca in 2 K od postajenačelnika g. Č elofige, — katere zneske so dotični gg. vpo*lali, ker so bili zadržani vdeležiti se koncerta.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 19 novembra: Antonija Leben, gostija 56 let. Krojaške ulice 8 Mrtvoud._
Dne 21 novembra: Marija Žontar, delavka 22 let. Gradišče 8. Pijučna tuberkuloza.
V deželni bolnici;
Dne 19 novembra: Marija Knez, dninarica Vodenika.
?$<steorologićnG poročilo,
Viiir.a ng<S morjem 508-3 ra. feT«c'u;t ir>li«1 t'»k 786-0 Jan
0
Nov. ||	Cas opazovanja	Stanje baro-oaotra v mm.	£Ž %* S H S ii t-< ■■	Vetrovi	Bfebo	11 i s a. B
21	9. zvečer	738 4	— 72	si. szahod	megla	a
22	V. zjutraj	741 8	—12 8	sr. svzhod	jasno	a
	8. popol-	742 5	— 45	si. jjvzh.	jasno	o o
Sredrja včerajšnja *^mi.«eratura —4'3\ nor-•nale: 2*4"
Tržne cene v Ljubljani.
Goveje meso  I. kg .    II. .
n    IU. „
TeleCje .....
Prašičje m. sveže ,, n prek. „ Koštrunovo meso,
Maslo.......„
Surovo maslo . „ Mast prašičja. . _ Slanina sveža . „
„     prek. . .
Salo.......„
Jajce.......„
Mleko, liter . . . Smetana sladka lit.
n     kiaJa a
Med.......kg *
Piščanec. . . .
Golob.....
Raca......
Zajec......
es pšenična 100 kg o koruzna   „ „ 2 ajdova     „ „
Fižol, liter.....
Grah, „ .....
Leča, „ .....
Kaša, „ .....
Ričet, Pšenica Rž. . .
100 kg
K h
I 130 1 10 1 —
1 50 160 2|—1
— 80
2 6'» 2 40 1 70
1 BOJJečmcn 1 80 Oves 1 30 Ajda
— 9 Proso, belo
— 18    „ nav.
— 80 Koruza.
— 80lKrompir 1 20jDrva, trda . . . m> 120J   „     mehka . „
— SOjSeno .... 100 kg —j—JSlama . . .   „ „ —i—IStelja. . . .   „ „
27|b0 ■181 — 29 — 20 40 25 20
17j20 14 — 14 — 1440 1840 16|40
14 cO
15 — 450 8140 660 760 7 —
i
Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom , prijateljem in znancem bridko vest, da je naša ljubljena soproga, ozir. mati in tašča, gospa
Marija Podlipec
včeraj dne 21. t. m. ob 1. uri popoldne po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče v starosti bO let, mirno v Gospodu zaspala
Pogreb nepozabne rajnke bode v nedeljo 23. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti na Marija Terezije cesti št. 14 na pokopališče k sv. Krištofu.
Svete mate žalostinke brale se bodo v več cerkvah
Prerano umrlo priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 22. nov. 1902.
■ otlja Podilpee, soprog — I%ana C-orMe roj. Podllpee, hči. — Anton (>orHe, zet.
^2901)   Brez posebnega obvestila.
i
Zahvala.
Za izkazano sočutje povodom smrti našega ljubega očeta, oziroma starega očeta in brata gospoda
Andreja Novak-a
posestnika
osobito pa za spremstvo dražega ranj-kega k večnemu počitku, kakor tudi za darovane vence izrekamo tem potom vsem sorodnikom prijateljem in znancem srčno zahvalo.
(2883)
Na Vranskem, dne 22. nov. 1902. Žalujoči ostali.
(30-8)
Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in ua etiketo z rudečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
Mattoni-jeve GiessfiObler slatine^
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-riiah, vinskih in delikatesnih trgovinah
Novost
v Ljubljani!
Jako dobro znana, od L 1870 obstoječa trgovina s perilom
Adolf Neurath nasl.
je v udobnost si. občinstva in radi splošnega zahtevanja priredila v hotelu Jfpri Slonu"
razstavo
kolekcije perila za balo.
Velecenjeno občinstvo se vljudno vabi, da si blagovoli taisto ogledati. (2&03-3) Jfcžsr  Samo kratek čas! -gig Poslovodja: Albert Engel.
$riffot£
je najboljši in najcenejši
pristno-amerikanski (2846-3)
samobrilni aparat,
Udobno se drži v roki
ter se ž njim lahko sigurno in prijetno
This shows Frame wjth Handlc completc, r«ady Driie ! !
f or .packing. J
Dobiva se po izvirnih tovarniških cenah pri
Fr. Juvan - u, nožarju v Ljubljani.
JLavna zahvala.
Povodom mojega 40-letnega srbovanja na šolskem polju so mi priredili %rasen časten večer, pri katerem je mi je i3ka3alo toli simpatij in prisrčne naklonjenosti, da se čutim dolžnega fereči mnogobrojnim vdetešnikom te slavnosti od bii^u in daleč, slasti gosp. j>. Uerbiču ja njegov požrtvovalni trud, velecenjenim damam in gospodom 3 Vrhnike, Ljubljane in drugod, 3lasti pa še blagorodnemu gosp. c. %r. okraj, šol. nad3orni^u V. Zupančiču 3a prasni slavnostni govor, svojim dragim iovarišicam in tovarišem in sploh vsem, ki so 52 me pri tej priliki spominjali, tem potom svojo najtoplejšo in najprisrčnejšo 3ahvalo.
V Pjorovnici, dne 20. novembra 1902.
(2891)
>r. Paplsr, nadučitelj.
„Slovenski Narod'
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah v Ljubljani:
M. Blaž, Dunajska cesta št. 14.
H. Dolenc, južni kolodvor.
M. Favai, Spod Šiška pri kolodvoru.
H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3.
A. Kane, sv. Petra cesta št. 14.
J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52.
A. Kustrin, Breg št. 6.
A. Svatek, Mestni trg št. 25.
J. Sušnik, Rimska cesta št. 18.
F. Šešark, Selenburgove ulice št. 1.
K. Urbas, Cesarja Jožefa trg (Mahrova hiša).
Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. železnice.
Gospića
ki je obiskovala trgovsko šolo, slovenskega in nemškega jezika zmožna, išče službe.
Ponudbe prosi pod: A- B. na uprav-ništvo »Slov. Naroda«. (2902—1)
Ženitna ponudba.
}/[lad gospod lepe 3una-njosti seli stopiti s kako gospodično /j bolje hiše v pošteno pismeno jycjo/
Ponudbe s prilojeno slik° naj se blagovolijo poslati pod „Jskrenost", Poste restante, Jfarlovac, J(rvatsko. (2900)
Meo za Wm m Moto!
Kadar komu ne tekne jed, pri želodčnih nadlogah, pri slabosti, glavobolu vsled  slabega prebavljanja, pri želodčni slabosti, pri nerednem prebavljanju itd. pomagajo takoj
Biady-jev6 želodčne 1*5 kapljice.
m Na tisoče zahvalnih in priznalnih pisem! 288
Cena steklenici s podukom, kako jih rabiti, 80 vin., dvojne 1 K 40 vin.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Svari se pred ponarejenimi Izdelki,       (2541—4)
pristne marijaceljske kapljice morajo - -
Imeti ..varstveno znamko" in podpis P^^HCuOj*
JEviMevsifa. (213B 12i
Kdor trpi na padavi bolezni, krča ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v *eh%vaiieii-A|»otlaelie, Frankfurt a./M.
Božič 1902.
New-York in Loados nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško kirnjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilie iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlie; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica sa juho;
1 kom. amer. pat. srebrna sajemalniea za mleko;
6 kom. ang. Vik t ori a čašie za podklado;
2 kom. elektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najtin. sipalnice za sladkor.
•»8 komadov skupaj samo «*•««».
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Ameri-Čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat no temelji na
nlhaLtfcni a4l«^t»a*jr»ft.Jf
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to truMiio garnituro, ki je posebno prikladna kot
prekrasno
božično in novoletno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (211—42)
A. HIlt$CIfiJB£K<b;-a
Eksportni hiši američasakega pat. srebrnega blaga
na Dunaj! II., Rembrandfsfr. 19/M, Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, aii če se zuezek naprej vpoSlje.
Čistilni prašek za njo lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleček Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartasch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru.
Ker je VaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik.
Dr. Friderika Lengiel-a
Irezov balz;
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu 'laje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (828—19)
Dr. Friderika Lengiel-a
Najmilejše in najdobrodejnejSe milo, za kožo nalaSč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnkčczy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema VV. Henn, Dunaj, X.
Julija Kmetetz
izprašana babica t2892-1) priporoča $e ui^oltoea^titim
=| damam. | Rečne ulice št. 2, I. nadstr., levo.
Ces. kr. avstrijske
državne žeeznlci.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Izvod iz voznega reda
eeh&vea od dve i. oktobra i:>' >2. leta.
Odhod i« Ljcbijan« juž. kol. Prog* o«x i' ■ .1
in i r. uri VA m po noč« osobni vlak v Trhiž, Bel i as Ca:ovee, PranzejMreate, inomost, Moaako»o, Ljabuo Č2L Selzthal v Aussee Bohsograd, čez Kle'.n-Reiilia^ v JSi.eyr, v Line a» l>ucaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 u. ijutisj osobni viafc w Trbiž, Poutabei, Beljak Celovec, Krauzensfesle, Ljobao, Dunaj, čez Selzthal v Sotaogtad, luomost, čez Araatetten aa Dunaj Ob ti. aa bi aa dopoldne oaohoi vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Ljabuo, Selzthal, Dunaj. — 01 ;>. tiri ud ni popoldne i.n. vlak v Trbiž, Beljak, Ceiovec, FranzeahieslB, Monakovo, Ljubno čez Selzthal v bolnograU. Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost Bregenc, Curih, Gen v«., Pariz, ćez Klem Reifliug « bteyi, Line, Bndejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago Lipsko na Da'iaj čez Amstotlen. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzeosteste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direkiui vozovi I m ii. razreda.) — Pro^i v Navo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki : Ob 7. nn i7 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje ob 1 uri 5 m popoludne istotako, ob 7 ur b m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prinol v LJubljano juž. kol. frc£*. .1 truita. Ob b. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Da trnja čez Amstetten, Monakovo, inomost. Frauzenbfeste, Sulnogradj Lmc. Steyr Ifil, Aussee, Ljubko Celovec, Beljak, (Monukovo-Trst direktni vozovi I. in H. razreaa;. — Ob 7. uri 12 m zjutraj oso n tu vlak iz Trbiža. — Ou 11. ari i to m dopoludne osobni vlak z Duuaja čez Auiatetteu, Lipsko, Prago, Francove vare, Kailove trate. Ueb. Marijine vaie 1 izeu, Bude jevice, bolnograd, Lmc, Steyr Pariz, Genevo, Curih. Bregenc, loomost, Zeii oo jezeru, Lend-Uastem Ljubno Celovec, £<.. :u...i..r Pontabel. Oo 4. uri 44 m popoludne Globin vlak z Dunaja, Ljubna, Selztbala, ii--ijiika Celovca, iklonakovega, Inomosta, Fran^onsiebta, roiitabia — Ob K. uri bi m zvečer osobni vlak 1 Dnca.a, Ljubca, Beljaka Ceiovoa, Pontania, črez Selzthal iz Inomost j, Šolncgrada — Prog« ii Hovagt meitk i'n Kočevja. Osoou. vlaki: Ob 6. ur; 4-4 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri i*, m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ofc 3. uri isti m zvečer istotako. — Uanoa .a Ljubljana drž. to! • ianulii. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 rc. zjcira; ob 2. uri b m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10 uri ~r> m, poslednji vlak le ob nedeijab praznikih in samo v ontocru — Prinoa v iijabl',2.iio drž. kol. is Emurika. Mešani vlaki: Ob •>. un 4!* m zjutraj, ob 11. uri 6 a dopoludne, ob b. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 a zvečer, peslednji viak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobrcj (1)
V najem se da ali proda
lepa, še nova, zidana in  z opeko krita
s štirimi sobami, kuhinjo, kletjo in lepim vrtom okoli hiše. Hiša stoji v lepem kraju tik okrajne ceste ter je tudi popolnoma pripravna za vsako obrt ali trgovino, ker je blizu hiše in v bližni okolici veliko premogarskih delavcev.
Več se poizve pri Francu Erženu v Hrastniku. (2888 - 2)
5 9
Ljudevit Borovnik
piiNknr v Bo rovi J ali (Ferlaels) na Horofikrni
se  priporoCa v izdelovanje vsakovrstnih
pusek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške 80 na c kr. preskuSe-valnici in od mene preskuSene. — Ilnatro-(96) -ffftsl c?nikl -.aatonl. (47)
Pogori
Mraz je že ln sneg blišči, Se dela gladek led. Doma čepeti noemo mi, Drsali bomo spet.
Gospodje in gospiee, Vi cenjeni ljudje ! Kje dobre in pa lične Drsaliee se dobe?
Ne trgu glej na glavnem številna je devet, V ljubljanskem mestu slavnem Drsaliee so za led.
Golob jih tam prodaja, Železno perje ima, Po nizki ceni daja, Na izbiro Vam jik da!
(2895—1)
Valentin«
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-ljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „1.998" Gradec, poste restante. (1095—29)
Drenikov vrh
(Č^Slcft m. n-lm>
se odda s I. januvarjem 1903 v zakup a hišo za gostilno, gospodarskimi poslopji, njivami in travniki.
Pogoje pove Friderik Drenik na
mestnem magistratu v Ljubljani. (2896—1)
Učenec
se sprejme v večjo  špecerijsko trgovino. Kje pove uprav. »SI. N« (2775—3)
Mlinar in žagar
zmožen obeh obrti, išče se za žago in mlin. Ponudnik mora biti oženjen, dobi prosto stanovanje in drva. Plača po dogovoru. — Več pove Tomo Tollazzi v Dol. Logatcu.
(2816-2)
"CTrstolu© <a.©-v©12eza.6fc
(2894)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
priporoča s
nekaj finih, spretnih in čednih natakarlr na
račun z lepimi spričevali za Ljubljano in zunaj, i nn|not
4—5 bon, tudi začetnice, varuhinjo k 3
večjim otrokom, 15—18 gld.. ista more biti tudi starejša, 't kuharici za Ljubljano in Celje itd. Natančneje v pisarni-
\ pari čevljev
za samo 2 gld. 50 kr.
se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje   dolgost.   Pošilja  se  proti poštnemu
povzetju.
Zaloga čevljev
(2899—1)
Jungvvirth
Krakov 5.
Neugajajoče se vzame takoj nazaj.
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam
J. S. Benedikt
48
Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu.
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrsi
žepnih ur i
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah.
v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. lzvrsuJe|o najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh   optičnih predmetov.
Zaloga in edina prodaja
rri02TLOgrr3,xm.OT7' za zaznamovanje perila.
Zaloga
S1 grammophonov -S
ki igrajo izrecno močno in natančno.
Su menih ostankov vedno veliko v zalogi.
Za jesensko in ZiMo sezono
T
se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x
HUGO 1HL
xxxy Ljubjani x x x v Špitalskiii ulicah št. 4.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
Pekarija
in gostilna, ali pa vinotoč čez ulico, v večjem župnijskem okraju, blizu železnice,  se odda  v  najem  pod prav
ugodnimi pogoji. Odda pa se tudi vsako obrt posebej.
Več pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (2884-1)
Znam
(2860- 3)
v Kamniku tik farne cerkve
se odda takoj za več let v najem. Ponudbe dr. Kraut-u v Kamniku.
Najboljše črnilu sveta.
Kdor hoCe obutalo ohraniti lepo ble&Cece in trpežno, naj kupuje o
Femolendt čreveljsko črnilo;
za svetla obutala stamo
Fernolenflt creme za naravno nsnje.
Dobiva se povsodl.
C. kr.^priv.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarniška z al o ara: (1161-28)
a j, I., Schulerstrasse st. 21.
mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
St. Fernolendt.
Dun
Radi
je
najbolj&ih čajev Kitajske, Indije in Cejlona, strokovnjaSko me&ano
{flnost kitajskega čaja izdatnost Indijskoga čaja aromo cejlonskega (angl.) čaja
potemtakem najpopolnejša znamka vseh obstoječih čajevih vrst.
Kdor ljubi čašico dobrega čaja, naj kupi lavitek za pogkušnjo pri: Mihaelu Haitoerju, himni .* Murnikn, Antunu Blaculu.
(2805-1)
Učenca
ki je dovršil vsaj 2 razreda srednjih šol vsprejme trgovina (2879—1)
Ivan Jebačin v Ljubljani.
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo : Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel, na Dnnaji
ali (2073—13)
Aut. R.obeli, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
2786
Veliko denarja!
6)
do 1000 K na mesec morejo si pošteno prislužiti osebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek).
Natančneje pod , Reell 118" na Annoncen-Ab-teilung des MERKUR, Stuttgart, Schickstr. 6.
Zanimiva izložoa oba.
V nedeljo odprta in zvečer razsvetljena
f v (2569-6)
Angleškem skladišču oblek
Ejubljana,
vogal sv. Peha in Reslevih ulic št. 3.
Pouk v laščini!
K učenkam, ki se že dve leti laško uče, iščeta se >e dve kot soudelež-nici v starosti 12 —16 let pri poučevanju v dveh različnih laških kurzih.
Poučevalni predmeti so: laška slovnica, konverzacija, kupčijska korespondenca. Stane mesečno 3 gld. — Kje. pove upravništvo »Slov. Naroda.« (2893—1)
Za nadrobno prodajo špecerijskega blaga
išče  trgovina   na   deželi, katera dela le na debelo
prodajalca
na lasten račun, s primerno kavcijo. Sprejme se tudi za to samostojna, izvežbana ženska.
Ponudbe sprejema upravništvo »Slov. Naroda«. (2855—3)
Velika zaloga
telovadnih čevljev
s kaučuk podplati za dijake.
Cena z od št. 34 do 37 . . . . H. 1*80 za mošfce „ „ 43 - 46 . . . . „ »•»• kakor tudi velika izbera gnmastlla galoS iz najboljših ruskih, angleških in avstrijskih tovarn.
Za dečke in deklice od št. 29 do 34 14 *.*«.
Za gospe in gospođe na|nt£|e •/%
Prekupovalci dobijo primeren popust. Vsakovrstno komodne čevlje iz usnja in klobučevine.
Ivan Kordik (2365-16) LJubljana, Prešernove (Slonove) ulice 10—14.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote dale© nadk.rlIJuJorl dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila, in »pričevala
raznih uradov in n a j si o v i t e j š i h tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., Mazimlllanstvasse 3.
(2609-5)
Zasebni plesni pouk
v velikem salonu hotela „Pri Maliču".
Dovoljujem si velecenjenemu p. n. občinstvu omeniti, da semjpričel s plesnimi tečaji za gospode in dame iz boljših rodbin in se isti vrše vsak torek, ob pol osmih zvečer. Plesni tečaji za otroke in mladeniče, plesni tečaji samo za dekleta, plesni vajni tečaji za dorasle se začnejo kolikor mogoče hitro.
Posebne ure se dajejo ob vsakem dnevnem času. Plesni pouk v zasebnih družbah in zasebnih hišah v vseh antičnih in modernih plesih po lahko in urno umljivi metodi. Docela nov program novih in moderno figuriranih plesov. — Zglasi in vpiše se vsak. dan od 10. do 12. ure predpoldne in od 3. do 5. ure popoldne V hotelu ,,pri Slonu", sobna Štev. 72. z velespoštovanjem
Grlullo Morterra
(2789—1) plesni učitelj.
Neodvisni bodete Zahtevajte
od tiskarja, ako si kupite kak moj tiskalni stroj. S tem zamore i cenik štampilij vsake vrste vsakdo takoj tiskati t vizitnice in naslovne liste, avize, okrož- j Najnovejši stroji za niče, uradne pozive, zavitke, vabila k sho- j paginiranje in nu-dom itd. Tudi je več črk zraven kakor pri | meriranje, kalupi, drugih, v trgovini se razpečavajočih tiskal- | klešče za plombo-nih strojev ter stane (2476—7) i vanje, pečatniki za
z vso pritifclino s: | «gg*j £■»
So črkami gld. —*90 ; **3 črkami gld. *40 »O    „     „ j 8*4    „ „
197    „      „   l.*0 j *S8    „     „ 3-«€» 140    „      „   1-S© ! «4©   „     „ A— «11 „   *—    ! 809   „     „ «—
I. Adlerpasse 7 j« (Telefon 12179) 111
J. LEWINS0N lOTam
Zastopniki se Išeejo.    XeusaJaJoee se sprejme nazaj.    Ceniki zastonj.
tiskalnicami, klišeji po vsakem vzorcu, moderni predtiskani monogrami, zobci za perilo v solidni izvedbi, v «*>cl e«P (Rusko) Kanatnaja 12.
Kmetska posojilnica ljubljanske okojot
reg"i a trovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4f|«0|0
brc% odbitka rcntnc^a davka, katerega posojilnica sania za vložnike plačuje.
Uradne ure : razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (i>04—17)
Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
—►§£ haloga
vsakovrstnih gumijevih izdelkov
tehnlenlh  kot kli-m-f| i tako n. pr. t
cevi za pivo in vino, predpasniki iz gumija, namizna pogrinjala iz gumija, pristne ruske galoše ter sploh vse v to stroko spadajače stvari.
11=1
Velika zaloga koles (bicikljev)
in i»5aKcur5tnir} jc^^nir) izdd^cu. Lastna delavnica za izdelovanje in popravljanje koles. Zavod za ponikljanje in pobakrenje.
Slavnemu občinstva se pri točni postrežbi in nizkih cenah vljudno priporoča z odličnim spoštovanjem
(2898-D Josip Kolar in drug
Ejubljana. — jttestni trg št. 9. — Ejubljana.
^iifi= \m\
na sv. Petra cesti st. 27
Fotograf
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe:   na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v -Zvezdi".
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
'sfe i m e. M. Pakič
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
j   Josip Reich
4 likanje sukna, barvarija in j kemična spiralnica na par 2   Poljanski nasip — Ozki ulici it, 4
so priporoča za vsa v to stroko spadajofla dela.
Pontreiba todna. — Oene nitke. ^ir *»r v        vwnrv w w
J Ljnbljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dama, gospode In otroka Ja vadno na Izbaro.
Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
■■■■■■■■■■■■■■■
Klobuke
najnovejše fazone
priporoča  po  najnižji ceni
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg St. 11.
I Avgust Repič, sodar
f Ljubljana, Kollzejske ulice štev. 16
(tt Trnova asa.) 48 p: izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstna
»ode
& po na\|nlžjlh cenah.
$ Kupuje ls proda]« staro vinsko posodo.
I Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hlia)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najprlprostejsih kakor tudi najflnejalh, z zolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po canl. Vnanja naročila se hitro izvršb.
I
64
Svet za skladišče
se da blizu južnega kolodvora v najem.
Naslov pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". (2742—3)
Najcenejše dobavišče dobrih
ur
8 Bletnim pismenim jamstvom.
mm KONRAD
eksportna hiša ur In zlatnina Most (BrQx) it. Ga (Češko). Lastne izdelovalnice za izgo-tavljanje ur in fino mehaniko. Dobra nikelnasta remontoarka
gld. 376. Pristna  srebrna remontoarka gld. 6 25.
Pristna srebrna verižica . . ,.....gld. 120.
Nikelnaati budilec............gld. 1*76.
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoC in tisoC priznalnih pisem. (2768-87)
llustrovanl katalog zastonj in poštnine prosto.
Ljubljana. Pogačarjev trg.
Fotoplastična umetniška razstava.
Senzačno, poučno in izobraževalno, ■pj Odlikovana na vseh svetovnih razstavah. ■■ Danes, v sobote, 22. novembra, zadnjič razstavljeno:
Udobno potovanje po zanimivem
Torinu in TV^ilana.
Jutri, 23. do 29. novembra:
Velezanimiv obisk
Berna in bernske okolice.
Novo,  senzačno in amisantno so amerikanski
gSJT~ & novo doalih zabavnih slik. ~W
1. slika: Tlala borb« z blazinami.
2. Ponesrečena vožnja po eolnu.
3. ,,    IVoreevanJe a rotografoni.
4. „     Živ divan.
5. „    Sen mladosti.
Za 5 krat se plača 50 vin. Otvorjeno vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih,  od 9. ure zjutraj do
9. ure zveeer. (2890)
{ Tovarna pečij :
I in raznih prstenih izdelkov I
Alojzij Večaj 1
v LJubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča vsem zidarskim mojBtrom  in stavbenikom
svojo veliko zalogo naj modernejših prešanih ter barvanih prstenih
j pečij
innaj trpežnej ših t
štedilnih ognjišč1
lastnega izdelka, in sicer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po najnižjih cenah.
Ceniki brezplačno In pošt-(32)      nlne prosto. (47)
sv
sv
%2
Jnton^cb^ijtcr, Ljubljana
$pital5Ke ulice jfHv. f _
vljudno naznanja, da Je ravnofar došla velika fcbera
neue$ti za zim$l(A $ez©n«
v konfekciji 3a dame, deklice in otroke
kakor tudi
novosti 3a ženske in moške obleke
ter se priporoča      mnogobrojen obisk- (2776—3) JCoj^clidnejI« blage. Jt\zM& cene.
♦Mt«   Vsorci na jahtevanje poštnine prosto. mtXm
vv
£3
II
((2615-6)
K sezoni
K sezoni
So
O TJ
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših alatemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rakvlzltov in munlrlje, posebno pa opozarjam na
aiMI trocevne puške **Wf*
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priroenosti vsakuem najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem (105—47)
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Ceno se proda
Bromm-voz
ki Je Se Jako dobro ohranjen.
Vpraša se Dunajska cesta štev. 47, trgovina z lesom Tauzher. (2767—3)
Prodajalna
▼ lepem industrialnem kraju na Notranjskem je oddati s 1. januarjem 1903. Ista je dobro upeljana in obstoji črez 50 let. Potrebnega kapitala je treba 6000 kron.
Ponudbe pod „Merkur" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2542- 6)
Ženitna ponudba.
Mlad posestnik in gostilničar, v lepi vasi v Idrijskem okraju, se želi v svrho ženitve seznaniti s krepko in nadarjeno deklico, staro od 18 do 24 let, ki bi imela saj par tisoč gold. premoženja ter veselje do gospodinjstva. (2882)
Samo resne ponudbe naj se pošiljajo s fotograiijo (katera se vrne) pod naslovom: ..Srečna prihodnost", Idrija 75 poste restante.
Za tajnost se jamči.
s*
i
i
!! Redka prilika I!
Čudovito po ceni!
400 komadov za I gld. 80 kr.
Mično pozlačena, 36 ur natanko idoča anker-ura s sekundnim kazalcem, s 31etno garancijo, 1 eleg. double verižica za gospode, en pristen srebrni prstan, fino pozlačen s tirkis kamnom za gospode ali dame ; 1 par pristno srebrnih uhanov, oba c. kr. puncirana; 1 ff nastavek za smodke z jantarjem; 1 ff žepni nožek; 1 prekrasni port-mone"; 1 garnitura manšetnih in srajCnih gumbov 3'o zlata; 1 prelepo žepno toaletno zrcalce z etuiem; 1 lepo žepno pisalno orodje; 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 držalo za pisma, za vsakogar primerno; 36 komadov japansko-kitajskih čudežnih orakelskih vedeževalcev, ki vzbujajo veliko veselost in poleg tega Se 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro, ki je sama vredna tega denarja, stane JI ffltl. 80 kr. Odpošilja po poštnem povzetju ali če se denar prej pošlje. (2886—2;
„Versandthaus"
Krakov F/5.
Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar.
Kdor potuje v
O o jri c o
priporoča se mu nova
kavarna Central
na Travniku tik sv. Ignacija. Lastnik Filip Pečenko, prej* šnji hotelir v Pulju. Na razpolago je nad 100 časnikov; kava in likerji najboljši, postrežba jako točna, čistoba vzgledna, opremba po najnovejših zahtevah, cene kot v drugih kavarnah.
(2475-10;
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv.Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke. 48 jopic in plaščev za gospe.
nepremočljivih havelokov itd.
š
l
Oblak« po marl se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
IR. K ZAJEC
ma, Stari trg it. 28
urar, trgovec z zlatnino in srebrnino in z vaeml
optičnimi predmeti. Nikelnasta remontoar ura od gld. i«»0. Srebrna cilinder remont, ura od gld. • Ceniki zastonj in franko.
Konkurenčne cene!!!
Mehanik
Ira tal
stanujo samo
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni stroji pn najnižjih cenah. BlelUle in t to stroko spadajoča pop
vila izvršuje dobro ln eeno. Pnenmatlk gld. 4
MODERGE natančno po životni meri
sa vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faconi
priporoča   ®   ®   ©   (§j ®
v Ljubljani, Glavni trg ® <g> štev. 17. @ ®
HENRIK KENDA
Skladli&e za modno blago, pozamantrije, trakova), čipk«, svileno blago, perilo, 1  klobuke se dame, tkane le kratka robe ne debelo In drobno.
Ustanovljeno
Brata Eberl
leta
1842.
Prodajalna in komptoar: Miklošičeva CSStaŠt. 6.
Delavnica: Igriške UliCO Št. 8. Pleskarska mojstra 8. kr. drž. In c. kr. prlv. južne železnica.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in flrnežev
aa drobno in na debelo.
Velika Izblrka dr. Sohoenfeld-ovih
barv t tubah za akad. slikarja.
Zaloga   čoplčev  za pleskarje, ali-karje ln sldarje, itedilneg-a mazila sa hrastova poda, karbollneja itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejša, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa likanja
Eobclh tal pod imenom „Bapidol' Priporočava se tudi al. občinstva az vse v i a-jino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cen;ta.
5 *
i
» i I I I »
O
I
i
i
i
63
_Cvekov brinovec
v gostilnah     -vv»- -v orig^iiistlrLil^ stelrle2a.Ica,±a.. WAr
Zahtevajte
v prodajalnah, v kavarnah in
o t.
o
T3
3 O "O
o
©
e «3
S oj
5 S 2
ta
N
Jamčeno pristno:
Za pristnost
se na zahtevo pismeno sne jamči.
gi slivovko,
tropinoveč7]S5
brinovec in
jamaika ™«
priporočata po nizkih cenah
Schmidt & Jurjovec
apeo, rij.ka trgovina
Ljubljana, Turjaški trg.
I      „North British and Mercantile"
1 zavarovalno društvo.
2| I   Ustanovlieno l*»«aa 1809. |
.ajg Sknpno premoženje znaša črez 471 milijonov kron v zlatu. — Premoženje j$       zavarovalnine proti požaru znaša črez 181 milijonov kron v zlatu.
•«f§ To društvo je v Avstriji najstarejša in najbogatejša zavarovalnica proti požaru, je kon-
jte cesiouirano od vis. ministrstva notranjih del, spada pod avstrijsko sodišče in je smatrati
J* enakim vsaki domači družbi.
"41 Zavaruje se pod najugodnejšimi pogoji vsaka škoda              (1690— 6)
J        I>o požaru in streli
It povzročena na poslopjih, premičninah in zalogah raznega blaga, kakor tudi na poljskih
"*?5 pridelkih in živini, tudi na paši po streli poškodovani, proti vplačevanju zavarovalnine, <|| kakor je cenejše nima nobeno drugo društvo
^♦1 Vsaka »koda se najhitreje eenl In takoj Izplača.
j& Pojasnila dajejo in naročila sprejemajo v vsakem večjem kraju obstoječa zastopstva kakor tudi
2 generalno upravništvo v Gradcu, Radetzkvstrasse 6.
Štev. 38.174.
Ustanove.
(2761—3)
Pri mestnem magistratu ljubljanskem podeliti je za tekoče leto sledeče ustanove:
1. Jan. Bernardinijevo v znesku K 200-—
2. Jos   Jak.  Schlllingovo v
znesku........„ 210-—
3. Jurij   Thalmelnerjevo v
znesku........„ 200-—
4. Jan. Jost. Weberjevo v znesku „ 210-—
do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile, so uboge in lepega vedenja.
5. Jan. Nikl Krašisovič&vo v
znesku........K 163-—
do katere ima letos pravico ubogi kmetovalec iz St. Peterske župnije v Ljubljani. Jan. Ant. Fancoj evo v znesku K 134.— do katere imajo pravico uboge, poštene neveste meščanskega ali pa nižjega stanu.
7. Jos  Sr. Sinovo v znesku K 96-—
katero je podeliti dvema najrevnejšima deklicama iz Ljubljane.
8. Miha FakiCevo v znesku K 260—
Prošnje za podelitev ene ali druge teh dokazih — do 30. t. m. pri magistratnem
6
do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa njih vdove. 9. Jan. Krst. Kovačevo v znesku K 302-— katero je razdeliti med 4 v Ljubljani bivajoče revne rodbinske očete ali vdove matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi. 10. Marije Kosmačeve v znesku K 204-— do katere imajo pravico uboge uradniške sirote ženskega spola iz Ljubljane, ki so lepega vedenja.
Helene Valentinijeve v znesku K 168-— katero je razdeliti med take v frančiškanski župniji v Ljubljani rojene otroke, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari.
Ustanovo za onemogle posle v
v znesku K 100-— katero je razdeliti med 4 ubnge posle, ki ne moreje več delati in so dobrega slovesa.
ustanov vložiti je — opremljene s potrebnimi
vložnem zapisniku.
Poštna hranilnica ček štev. 840.086.
11.
12.
Mestni magistrat v Ljubljani
4. novembra 1 902.
]f ajvečja in najstareja parobrodna družba na svetu poseduje 279 parnikov.
Najvarnejše, najhitreje in največje vrste velikanskih parnikov, ki vozijo samo
potnike in cesarsko pošto
Hamburga v Novi -York
so
dolg
»Deutschland«        212 m
»Auguste Victoria«  168 » »
»Moltke« 160 » »
»Pennsvlvania«        171 » »
»Graf \Valderseea    170 » »
»Pclatiaa 140 » »
»Batavia« 152 » »
»Bulgaria« 152 » »
»Fiirst Bismarck«    200 » »
»Columbia« 140 » »
»Bltlcher« 160 » »
»Pretoria« 170 » »
»Patricia« 171 » »
»Phoenicia« 140 » »
»Belgravia« 152 » »
»Armenia« 170 » »
PŽJT  Hamburg-Novl-York le 6 dni.
Vozne karte po predpisanih najnižjih cenah prodaja ter daje pojasnila'^točno in
brezplačno oblastveno potrjena agentura (2768 -3)
Hatribtirg^Airierlkia Ivlnle
v JLJiit>Iletni, H>iiiiaj»l*a cesta št. 31 takoj na desno od južnega kolodvora, ob progi električne železnice.
Telefon itev. 135.
Glavna slovenska
hranilnica in posojilnica
reglstrovana zadrug« z neomejeno zavezo
pisama: na Kongresnem trga št. 14, Souvanova hiša v Ljubljani,
sprejema in Izplačuje hranilne vloge
obrestuje po 4|2°|o od dne vložitve do dnevzdige
brez odbitka in brez odpovedi. Uradne nre od 8—12 dopoldne ln od 3—O popoldne.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(1882 16) _Dr, 1K,  Hudnlk, predsednik.
l^^r^^^^^^^^^^^^^^^^^
Ob pričetku zimske sezone si usojam naznanjati slavnemu občinstvu, da imam v zalogi najboljši
5$ trboveljski premog v koscih. X
Naročila se natančno izvršujejo.   Tudi se odda cel vagon direktno • kolodvora na dogovorjeni kraj.
PriporočUjć se za obilne naročbe bilježim
s spoštovanjem (2881—1)
Ivana Tre o
Cesta na Rudolfovo železnico št. 8, v Ljubljani.
Št. 39 193.
(2821-2)
Da se zagotovi zalaganje mestne občine ljubljanske
s stavbnim in žaganim lesom, s klesarskimi deli in z materijalom, s posipaSnim  materijalom za javne ceste in pre-skrbovanje mestnih voženj za leta 1903, 1904 in 1905
vršile se bodo pismene dražbene obravnave pri mestnem stavbnem urau-: (Mestni trg št. 27, III. nadstropje), in sicer:
1. ) za dobavo stavbnega in žaganega lesa
dne 27. novembra 1902 ob lO. uri dopoldne.
2. ) za dobavo klesarskih del in materijala:
dne 27. novembra 1902 ob 12. uri dopoldne.
3. ) za dobavo posipalnega materijala:
dne 28. novembra 1902 ob 10. url dopoldne.
4. ) za oddajo mestnih voženj:
dne 28. novembra 1902 ob 12. uri dopoldne.
Pogoji in druge podrobnosti poizvedo se v pisarni mestnega stavbnega urada v uradnih urah. Podjetniki se opozarjajo, da se bodo sprejemale ponudbe le posameznih tvrdk in posameznih podjetnikov, ter da je oferte opremiti s predpisanim vadijem.
Na prepozno vložene ponudbe, dalje na ponudbe, katere ne bodo povsem zadostovale razpisanim določbam ali na take, katere se bodo pogojno glasile, se ne bode oziralo.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 10. novembra 1902.
Pozor!
Ravnokar došlo!
Bogato sortirana zaloga najboljšega emajlnega orodja, domačega orodja, domače in kuhinjske naprave, za čuda nizke cene, kakor tudi popolna zaloga kletk za ptičke od najpripro9tejše do najfinejše vrste po nizkih cenah.
Tudi se sprejemajo stavbna dela, vodovodna uredbe, uredbe za stranišča in kopališča, kakor tudi popravila vsake vrste po najnižjih cenah, ki se točno izvrše, proračuni stroškov se na zahtevanje dopošljejo gratis in franko.
Proseč p. n. občinstvo, da to vzame na znanje, se kar najbolje priporočajoč bilježim z velespoštovanjem (27."4—3)
G. J. Stadler
stavbni in galanterijski klepar, c. kr. konces. vodovodni instalateur.
Ljubljana, Stari trg št. 15.
Prosim, gg. kolesarji, blagovolile citati!
Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem razprodati svojo zalogo še ostalih koles, znamka „Styria" in „Helical" letošnjih modelov, pod lastno ceno. Dana je torej slehernemu najugodnejša prilika, pridobiti si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni.
Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine, kakor tudi za pneumatike.
Priporočam se z velespoštovanjem
(114-86)
trgovec in urar na Mestnem trgu.
Originalni
Singer-jevi šivalni stroji
za rodbinsko rabo
in
za vsako stroko fabrikacij^-
(2021—14)
Paris1900
.GRAND PRIX'.
Brezplačen pouk v vseh tehnikah modernega umetnega vezenja. Elektromotori za
gonite v šivalnih strojev.
Singer Co„ delniško društvo za šivalne stroje
Ljubljana, Sv. Petra cesta st. 4.
Izognite se nakupa
manjvrednega in vmes še ponarejenega ruma S
............mhiimmO Esence so zdravju škodljive.
■^"jfSikS^The Nectar of Jamaioa.
Vsaka izvirna steklenica se polni pod osebnim nadzorstvom tvrdke :
A. A. Baker & Co., London E. C.
Ta marka je v vseh kulturnih državah na avetu postavno varovana.
V II «• Mptiii    Be dobiva pri Ant»n Ntaculu. (2555-16)
©    Modni salon
(2588-6)
v Ljubljani.
Bogato ilustrovan cenik klobukov za dame in dekleta za jesensko in zimsko sezono razpošiljam brezplačno in poštnine prosto. msw«
je zadnja novost v fabrikaciji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm dolge skrinjica popolnoma po narisu je iz naturnega orehovega lesa fino pobrana, z umetniško izrezljanim nastavkom in igrajo '%i9f»l*© uro najlepše koračnice in plese. Cena z zaTbojem in zavit jem anmo 8 ic»l. — Ista ura brez glasbenega stroja, toda z bilom, ki bije vsako pol in celo uro, z zabojem in zavitjem samo O srd. — Te ure na nihalo ne gredo samo točno na minuto, za kar se jamči, temveč so tudi vsled svoje v istini prekrasne opreme jako lepa in elegantna hišna priprava Budilnik z zvončkom in ponoči se lesketajočim kazalnikom 1.90 grd. Budilnik z godbo, ki mesto zvonenja igra, «S «r«i. — Niklasta remont, ura 3 srd. — Pristna srebrna remont, ura z dvojnim pokrovom, 5.50 §pd. Pošilja se samo proti poštnemu povzetju. Neugajajoče se vzame  nazaj,   denar se   povrne  zato  nobeno riziko.   Veliki ilustrovan!
cenik ur, verižic in prstanov itd. gratis in franko.     (2817—3) Kristjanska tvrdka, ustanovljena leta 1860.
Dunaj, I., Postgasse št. 2|G.
S tem se otvarja XXIII. kralj. ogr.
l«r državna blagotvorna loterija "Sfefl
katere čisti donieel* se po sklepu Nj. c. in kr. apost. Veličanstva vporabi v enajstih (11)
enakih delih za sledeče občekoristne in dobrodelne namene: 1.1 za fond, ki se ima ustanoviti za nepremožne vdove in sirote po državnih uradnikih; 2.) za Rudolfovo bolnišnico v Kezdi Va-sarbelvju in za okolico; 3 ) za deželno društvo ogrskih gospodinj; 4.) za budimpeštansko žensko Frobel-društvo; 5.) za budimpeštansko Marij a-Dorotej a-d rustvo ; 6.) za prvo budimpeštansko društvo otroškega zavetišča; 7.) za hrvatsko mensa-academica; 8.) za budimpeštansko Štefani-jino društvo otroške bolnišnice; 9) za deželno društvo diurnistov; 10.) za budimpeštansko poli-klinično društvo; 11.i za budimpeštansko Marijno kongregacijo. Ta loterija ima vsega skupaj 7691 dobitkov, ki po igralnem načrtu skupno znašajo
:*«;.».01M> kron, in sicer:
1 glavni dobitek 150 000 K !   2 dobitka.....h 5000 K j     50 dobitkov .... a 100 K
1                „ 50.000 K !    5 dobitkov.....„ 2000 K       100      ,.....„ BOK
1     " 20.000 K i  10       „ .....„ 1000 K      1000       „ .....,   20 K
1     || 10 000 K • 20      „ .....,,  500 K I 6500       „       . . . . „   10 K
Žrebanje bo nepreklicno dne 3€>. decembra l»0? v Budimpešti.
" Vsaka srečka velja 41 krone. ^^^^
Srečke se dobivajo: pri kralj. ogr. loterijskemu ravnateljstvu v Budimpešti (IX. Csepel-rakpart, carinsko poslopje) ter pri vseh poštnih, carinskih, merosodnih in solnih uradih, na železniških postajah, v tobačnih trafikah ter menjalnicah, kakor tudi v vseh loterijskih kolek turah. •
Budimpešta, dne 1. julija 1902. (2659_4) Kralj. ogr. loterijsko ravnateljstvo.
CEPCA M  PAPAHi6 železito» redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in jači živce, ter
rLIloAlVuAuAU je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika.
dama zaloffa za* Kran|skot (1156—28)
Josip Jlaj-r, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
glasovirjev
in pianin iz Draždan (Saksonsko) in iz Dunaja, od najoolje renomiranih tvrdk,  ter se isti  po znano
nizkih cenah prodajajo in tudi posojujejo. Razigrani glasovirji so vedno v zalogi. Tudi se priporočam za uglašanje glasovirjev in za popravila v mestu kakor tudi na deželi. z velespoštovanjem
uglaševalec glasovirjev in zapriseženi cenilec c. kr. deželnega sodišča
v Ljubljani, Florijanske ulice štev. 42. (2396—8)
> > >
Velika božična prodaja
33 y »Angleškem skladišču oblek" is
£jubljana9 vogal sv. petra in Resljeve ceste štev. 3.
Največja zaloga konfekcij za dame in dekleta, kakor: paletoti, jopice, plašči, ovratniki, kostumi in krila, dalje športne in zimske suknje za gospode, haveloki in obleke, kožuhi za ****** mesto in za potovanje itd. itd. ******
Najboljše blap!    Cene brez konkurence!    Točna postrežba!
Svoje cenjene odjemalce vljudno prosim, da si svojo potrebo za božične praznike kolikor možno preskrbijo že zdaj, ker ravno pred prazniki radi j velike gneče bržkone ne bodo imeli dovolj časa in prostora za izbero blaga.
Z velespoštovanjem
i (2878 - 2;
F. M. Netschek — Oroslav 3ernatović.
Božična in novoletna darila! OJ
Pariške imitacije demantov in biserjev £
nadkriljuje vse obstoječe Imitacije po svojem čudapolnem blišču in trpežnosti kova.
Sloveče pariške imitacije demantov tvrdke „Zur Brillanten - Konigin" se dajo snažiti, izdelujejo se samo v solidnem, prhtnem zlatem in srebrnem kovu in jih od dragocenih pravih dragih kamnov absolutno ni možno razločiti.
Uhani, prstani, brože, biserni ovratniki, igle za v lase so jako imenitno in izdelani ter jih ni zamenjati z drugimi manjvrednimi imitacijami.
elegantno
Zaloga pariških demantnih imitacij
„Zur Brillanten - 3(6nigin"
Dunaj I. Karntnerstrasse 51, nasproti c. kr. dvorne opere. Filijala: I. Adlergasse 3, nasproti kavarni Habsburg.
Novi ilustrovani cenik gratis in franko (2830 —3)
Čudežna svetlita.
Vnnierlampe.
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
stekienine, porcelana, svetilk, zrcal, šip itd. itd. po najnižjih cenah.
Lekarna   pri orlu"
v Ivjnbljani.
Lastnik M/Mardetschlager, lekarnar In kemik
priporoča:
£• © S
«
— 3° "> I
O
?c2
— a?
s g 10
8*°«
Bi ar*
OD
o S-5
.9 I
c o o ■ — v > i fi
S > —; a
-° Z, S S°'g
,...... ..      .2 <» M
SliiN^e    »So -
i- 8*- t2
o - a E o cs 'g,oo"™-j a> ca ~ _n ,3 5P"H c; Ti, d o t> <u Ji r^rii
m 9 (j) O, 5 ~ « ta
sa      S ca £ o O h>g . « l~ O Q (j ™      A K ™
"O
Vegove ulice      Glavni trg št- 12. št 6.
Za Miklavža
priporoča
pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stavi trg štev, 32.
najrazličnejša in najfinejša
nasladna peciva.
Naročila z dežele se sprejemajo in točno —---izvršujejo. ^^^=
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
48
R. Miklauc
Ljubljana, Spitalske ulice št. 6
27
Važno!   K. Važno! gospodinie.trgovce.živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redllne In poslpalne moke u otroke, dliave, mila in sploh vse toaletne predmete, flotoarraflene »parate in po-trebaelnr, klrurglčna obvezlla vsake vrste, sredstva za deslnfekcijo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In konjaka. — Zaloga svežin mineralnih vod In solij za kopel. 47
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Zam iivlMore|ee
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d. Vnanja naročila izvrfiuio o se točno in solidno.
Drogerija Anton Kane
Ljubljana, Soientaove ulice St. 3
Alfll7Ji kraP7mor prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
nlUjLlj lAiaUZ-IIICI Ijubljana, Sv. Petra cesta štev. 6.
4HBI
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop dvorne tvrdke bratov Sfingi na Dunaju.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: Glasbena Matica" ter „Filharmonično društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
I
Franja Meršol ag
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih Izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monograiul in rlsarlje se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
I
Velika zaloga I
{toaletnega1
■
i i
i
ščetlc za zobe. glavniku*, diša^, mi itd. I
inih I
l # blaga #
iz iiajfrolj renoiiiirai
tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana,   pred   škofijo 21.
Učenec
iz boljše rodbine, ki je dovršil 2 erimn. razreda, zmožen slovenskega in nemškega jezika, sprejme se v drogueriji
Anton Kanca
Ljubljana, Šelenburgove ulice.
bleka, koci, stari komisni čevlji s podplati
na debelo, tudi na 6 mesecev, se po jako niski ceni dobivajo pri (2877—2)
M j- Pressltiirgei*  *V Sol
Dunaj, XV. i. tovarna Uult/.rn.
0
81
Tam. znanka: Sidro. 1
LINIMENTCAPS.GOMP.
iz »ichterjeve lekarne v Prag:!
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in
K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le   originalne steklenice v  zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2411—8) Klenterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, I, Eliščina cesta 5.
r
* :N
o t:
tj o
t? O
o
£L
t) C?
a- *
K o P c'
Suchard MILKA
čokolada iz čiste smetane g^«v tablicah in zvitkih.
Smetane jako bogata
mlečna čokolada.
Najnovejše iz svetovnoslavie tovarne za čokolado
J»" Samo za 60 kr.
'|2kg gosjega perja!
To gosje perje je sivo (iz belih peres iztreb-ljeno), popomoma novo, z rokami skubljeno, gotovo za vporabo ',kg stane samo 60 kr., boljša kakovost samo 70 kr. Poštno pošiljatev s 5 kg. razpošilja po poštnem povzetju
sam9 trgovina z gosjim perjem. Kmicban pri Pragi (710). (2887) F~   Zamena J« dovoljena. ~W
Poskusite
J. Klauer-jev
Jriglav'
naravni rastllnNki lil*«- :
Ogreva in oživlja želodec in tel6. Probuja tek. in prebavo. Daje dobro spanje. (416-232) Edini založnik ln Imetnik:
I Edmund Kavčič v Ljubljani.
Preji
nahajaj
v konkurzu
manufakturna zalo
„pri Amerikancu"
se bode
(2866-2)
6. Ml!!',
nadalje
v Ljubljani
(preje F. Detter)
£gn£ prodajaja.
V prodajo spadajoči predmeti se ogledajo lahko brez kupovalne site in se le omenja, da se prodaja
perilno blago že ... od 6 kr. naprej
lepi barhenti za bluze „ 16 „ „
zimsko oblačilno blago „ 25 „ meter naprej.
Prodaja se samo od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 6. ure popoludne.
^ Tudi se oddajo večje partije trgovcem, ^jj
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Komi in učenec
prvi novinec, drugi ne pod 14 let star, sprejmeta se v trgovino mešanega blaga
J. Razboršek-a (2860-3)
v Smartnem pari M^ltflfi.
vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejme se takoj v tukajšnji trgovini.
Ponudbe pod „komptoirist" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2874— 2)
Slaščičarna
Rudolf Kirbisch
Ljubljana, Kongresni trg
priporoča: (2655—f>:
vsak dan sveže hache, paštete, fina desertna vina in creme-likere.
©i® ®m
m
m
S
1
m
m m m m m m
m
Udano podpisani vljudno na znanjam vsem dosedanjim odjemalcem vin svojega pokojnega očeta, da imam v svoji zalogi sledeča (2747—3)
desertna in # * * # * namizna vina:
Peneči prosekar.... K 2 - steklenica
Refoško.......„ 2'40 „
Namizno belo vino . „ -'80 „ „   črno „ .„ -'90 „
Priporočajo se nadaljnim naročilom bilježim udani
Ant. IMabergoj
naslednik pok. Iv. vit. Nabergoja na Prošeku pri Trstu.
& nI
m
Bi
Dr. Rose balzam
za dfe     1 «£> «1
iz lekarne
II. FRAGMER-Ja t Pragi
je 2e veC kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega uCinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuje v pravem teku.
VARILO! ~?Sm
Ybi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno depnnovano varstveno znamko.
(■lavna zaloga
lekarna B. Fragnerja v Pragi,0•*&$3r
..|tl-i  liliem orlu"
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice.
Velika steklenica 2 K, mala 1 K. = Po pošti razpošilja so vsak dan. =c Proti vpošiljatvi K 2 56 se posije velika steklenica in za K 1 60 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mardet-b schlager, J. Mayr. (14-1
Isdftjatelj in odgovorni uiednik : Dr. Ivan T a vi ar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
4978
B11C
5585