Katolisk cerkven 11*1.
V četerlik 11. Mi.šca t853£.	Tečaj P'.
M
HntolKka cerkev.
i Alinei.)
(■lej čuda, — tam krog skale starosive .Se vekodavna lipa vkorenuje, V dvanajst se krepkih deblov razcepu je. In debla v veje, perca nebrojive.
In izpod skale kapljice hladive Potoček se sreberni pndivuje. Ki v soncu naj žarečjem ne vsahnuje. Ki je vodice čiste, vedno žive.
Podoba ta prečudna — cerkev naša. Iz ^Kristusa" dvanajst se )ih izhaja Učiteljev, se vernih broj naraša;
N"a terdno skido — vero se naslanja, Iz nje ljubezen zvira, nas napaja. In teče v vsih nezgodah brez uehanja.
Lovi o Toinan.
\ daii sv. (irlla In sv. Metoda*
slovenskih apostelnov.
i Konci*, i
Se moremo se pa zdcržali, častite bravce o-pomniti, dc velik del naroda, kteriga sta la sveta moža perdohila za pravo cerkev, je zdaj od nje odtergan, in ravno uiii, ki sc hvalijo s ..Cirilico-in svetim pismam, ki sta ga poslovenila, so odpovedali pokoršino svetimu Očetu v Rimu, kterimu sta njih apostelna tako sinovsko pokorna liila.
„Ako pogledamo na zemljo vid Evrope — (piše ttlahovest 1H50), nc moremo zgrešiti, de skorej veči obscljena polovica tega dela sveta jc obsaje-na z narodi slovanskiga kolena. \i pa treba praviti, dc narodi slavski so vinograd, kteriga sta Ciril in Metod obdelala Gospodu. Ali liogu bodi milo! dc ta vinograd je razdvojila, še več, raz-t rojila, raze vete rt i I a spaka, napuh in hudobija človeška: bratje, ki so bili z eno in ravno tisto vero, z ravno tistim kerstam perpcljani k enimu in ravno tisti mu Gospodu v edinost ravno tiste vere, so sc spcrli zoper brale: zmed HO milionov Nlovenov jih jc ostalo Ic manjšina v per-votni edinosti; drugi, odtergani od sredisa svete Cerkve, kteriga je postavil Kristus, so zašli v za-derge, nastavljene na izhodu od Fdeia, na zahodu pa po nemških reformatorjih (prenareduliilij. In tako se je zgodilo, de se naše dni spoznava .>5 milionov Slo veno v k izhodni, odločeni (greški ali staroverskij cerkvi: milionov jih jc stanovitnih v edinosti sedeža sv. Petra; okoli 2 miliona jih je
protestantov, in nekoliko pod I milionam sc jih je razgubilo med nasledniki muliamctanstva."
Kdor to vidi in premisli, lahko sprevidi, kako potrebna je molitev za naše rasločenc brate, dc bi sc vernili v naročje matere Cerkve. ktero so vero-lonmo zapustili: dc jc tedaj poslednji čas. bratovšino ss. Cirila in Metoda, ktero so Xj. milost lavantinski škof v svoji obilni skerbi za duš zveličanje v življenje spravili, po vsim Slovenskim in še del j razširiti.
Daljnim narodam se smilijo v krivoverstvo pahnjeni slovenski bratje, ker vidijo njih silno število, in spet ua drugi strani lahkoto, s ktero bi zopet stopili v sveto Cerkev, ktero s» nezvesti zapustili; Slov en- Slovenec hi pa merzel toliko število /.motenih bratov gledal? Kje bi imel sercc? Kje bra-tovsko. kje keršansko ijuhezin?
Kolikor ljubeznjivo. toliko perserčno vabi uni Matico/. v bukvicah zc omenjenih v llauici: „( nioii de prieres- ^), k molitvi za spreobernjenje slovenskih krivovereov, ker pravi precej v čelu bukvic : Moli s c za spreobernjenje An g lesk iga. vsak dan vidimo zveličavni sad. ki ga pernašajo te molitve: zakaj bi ne dosegli ravno tistiga nasledka, ako bi molili in prosili za sprolic rnj enje II u sie iu z a z a t r e u j c r a z k o I n i s t v a (scliismc) p r i v s i h slavski h ljudstvih? Koliko upanje bi ne prirastlo za Cerkev, v K v ropi. v Azii. na celim s v c t u, ako bi bil c R u s i a i u A n g I i a katoliški?-
In čudno zares jc, dc ravno ta cas. ko sc je ua Slovenskim misel za društvo ss. Cirila in Metoda jela utrinjati, se jc imenovani glas delec od Slovctiskiga po nekim tujcu v ravno ta namen zaslišal. Tudi on svetuje molitev, svete maše, o b h a j i I a . d e v e t d n e v n e molitve, r o ž c n -kranc, pokorila in vsaktere dobre dela. in pa vse to pod obrambo ss. Cirila in Metoda	J.
Ifloc klaslftklga slovstva v vedo in besedo iiovmIIi ca kov.
i Konce, i
llodi pa končna cena tc snstevc. ktera že je, pravi Gum, toliko je gotovo, de naj -keršanskiši
91 l»i.ur la ct.nver>io» dc U Ru*-ie et reuinetioa du *chi>me che* lc» peuplc* Slave*. Hru\ellc>. Is*»l. ••i II faut pricr: il faut oflrir * cetie mteation do mes-es, de* coiionumons . de> ncuvainc» . de> rhapelet*. dc« pe-nitencek. toutes sories def kones oevres et de pricre«... . tnu« ce* movenR .. . no«i- voudrinn- vnir placcc	I"
voeatinn de S 1'vrille et de S. Metbode. »potre«. de* Hl»-ve*. Str. 12. 13.*
kraljestvo* ni nc enkrat imena kaciga svetnika izreklo, naj zverstniši izdelke svoje umetne glave zaznamnjati, Izdelke svojiga umetniga duha, ki ga jc od Hog« in v Božjo čast prejelo; de se ni enkrat k Bogu oz?rlo, svoje ladie pod obrambo Naj-vikšimu zročiti, dc bi svoje mornarje s tolaživnimi in blaživnimi mislimi navdajalo, kteri so v sredi oceana, deleč od domačge. silnim nevarnostim iz-verieni!
Te sanjarije z neversko besedo so preplule
skorej vse vede in učenosti, in ni redko, de se celo med verne nauke mešajo, in svetost keršanstva s temi nespametnimi kvantami oskrunijo. Pisavec Bemo papežu samimu Leonu \. na jezik poklada, de je po sklepib ne u merljivih bogov v papeža zvoljen: sc deorum immortalium decrctis factum cssc pontificcm. \a drugim kraji imenuje Prečisto Devico, lorcntansko boginjo, dcam Laureta-nam: izobčenje, prepoved vode in ognja, interdietionem a«juae et ignis. Njemu in njegovim cnakovcam ni bila nc ena beseda latinskaako se v Ciceronu ni našla.
Itavno tako ima mnogo učilskih in sploh za mladost od enako mislečih, zlasti protestanških mož, spisanih bukev polno, nc le neverskih z reko v sploh, temuč tudi celo tacih, ki so keršanstvu kar naravnost nasproti, ter sovražni njegovim podstavnim resnicam. In taki zreki so v latinskih in greških vajnih bukvah kar v posameznih stavkih tje ver-ženi in tako postavljeni, dc zamorejo učencam, zlasti ker.se mitologie še niso učili, naravnost škodljivi bili in jim resnico keršanskih naukov bloditi, ako jim učeniki posebej nc zaterdijo, dc to ali to jc po malikovavsko in nc po kcršansko rečeno. Spodtikljivo je p. keršanskimu ndadenču brati in učiti sc, de »sovražnike ljubili je neusmiljenost." »de sc dajo bogovi in ljudje z darovi podkupiti.44 »Dodelile, bogovi, srečo pcrjatlii.44 »Bogovi skerbe za ljudi.44 »Ljudje časte bogove.44 ...Molite k usmiljenim bogovam.4* »Častite usmiljene bogove.44 „So-vražim malopridniga človeka.44 »Bogovi ljudem pošiljajo čudesa.- „Spoilobi (le samo spodobi?) se slehernimi človeku, božanstvo častiti;44 itd. itd. Kaj jc keršanskimu mladenču o tacih malikovavskih zblo-dali misliti, ktcrc so tolikanj goljufljivši, ker sredi lepili in spodbudnih druzih naukov in resnic slepilo in videz resnice oblečejo? Ako sc pa tudi kterikrat opomni, de to ni kcršansko, de lc neverniki so tako mislili in učili, je vender pri vsi previdnosti grintovi sad tacih neverskih laži in zmot in zlasti pogostiga branja enačili del: oslabljenje ker-šanskiga okusa, zgubljenje veselja do razodete resnice, pešanje vere in vdikrat verna v nemarnost findiferentizem), kteri je pri tako imenovanih zohraženih dandanašnjih časov ognjena uima, ujcdajoc ccrv. nakazili in predkazin časne in večne nesreče. Človek toliko učen in prebrisan, pa si s tacimi zmešnjavami tako um zblede in serce tolikanj oslepi, dc komaj kterikrat pomisli, kaj bo z njim v nezmerni večnosti!
licčcno jc, dc sc z hranjeni neverskih zbldd keršanski okus skazi. To sc vidi posebno tudi iz peresa nekterih pisavcov. kteri. ako se jim naključij k»'j v keršanstvo tikajočiga pisati, pišejo lako dremotno in otožno, dc vsaki lahko razvidi, dc jim nc izhaja iz serca. Ako sc zalete pa v malikovavsko bogočastje, jim pero lako medeno teče, kakor dc bi bila gola resnica, kar pišejo. Čudno je. dc ima laž in goljufija toliko moč, iu človeka tako hitro spelje, iu preslepi! Ali nismo brali že
celo v Slovenskim perkazkov, v kterih je viditi, kakor de bi se pisavcu po nekdajnim malikovav-stvu zdčhalo, in kakor de bi miloval mališke štore, ki so se mogli darilnikam Edinorojeniga Očetoviga ogniti? In če se ozremo na krivoverstvo, vidimo, de Husa. Žižka in druge krivoverce marsikteri katoliški slovanski pisavci z nekako vgodnostjo pod peruti vzamejo, (des, so bili domorodci; ker so znali božati, de bi si prijatlov svoje zmote pridobili); in ravno tisti pa nasprot protestanske laži zoper kakiga verniga cesarja, kralja ali papeža, akoravno je Cerkev poslednje za svetnike razglasila, terdijo in razširjajo! Veliko, nar več take napake izhaja iz okusa po posvetnih spisih in bukvah , ki na brezbožnost teže, prevernjeniga in skaženiga, ker so take reči v kvar keršanstva v duši človeka prevago z vojsko vale, mu um otemnile in serce v neobcrzdanc strasti zapletle.
Ako ima človek biti terdin v veri in stanovi-tin v čednim in poštenim obnašanju, ako ima svojo poskušnjo srečno dostati, in si v kratkim vojskovanju večni venec perdobiti; morajo nauki, ktere v mladosti vživa, iz keršanske podstave, iz verniga načelstva izhajati; se njegovi starši, redniki in učeniki nc smejo sramovati Boga moliti; se ne smejo bati, pred visokimi in nizkimi njegovimu Imenu pričevanja dajati, se morajo prave kristjane kazati.	J.
Kaj misli Abraham a si. Klara o Jezuitih ?
Akoravno so katoliški pisavci vse hudovoljne laži že davno odgernili in zavernili, s kterimi so protestanti obsipali jezuite, ta lled, ki ima toliko zasluženja v veri, vedi in mladinski reji; vender nc bo odveč, razglasiti razsodek, kteriga je bil slovesni in glasovitni mož Abraham a st. Klara nad njimi izrekel, ker protestanti sami spoznajo, de ta mož jc bil z dušnimi darmi in z nenavadnim bistro-uniam nad vse svoje verstnike zvišan. V enim svojih spisov <*) 011 govori tako:
Društvo Jezusovo jc vse hvale na celim svetu vredno. Ognjen steber je peljal Izraelce v nočnim času iz Egipta. Taki ognjen steber jc bil Ignaci, kakor že njegovo ime naznanujc; (ime Ignaci namreč izhaja iz latinske besede „ignis,u ki pomeni ^oginj44). Koliko tisoč tisočev so jih izpeljali Ignaci in Ignacianci iz egiptovske zmotnjave! Kdo ne ve blage delavnosti Frančiška Ksaverjana? Od sv. Janeza kerstnika pravi sv. evangeli, de je bil predhodnik našiga Gospoda Jezusa Kristusa. O svetim Krančišku pa ne vem, če je bil predhodnik ali sohodnik Gospodov? Hodnik je bil po vsaki ceni, ker v 10 letih jc nad 120tavžent milj prehodil, in pa pčš in bos, in pa lc samo zato, de bi Kristusu duš pridobil. Ksaverjan jc tedaj toliko preobhodi), ako bi se njegova pot z motozam zmerila, bi se zamo-g!a ž njim cela krogla zemlje obseči. Ksaverjan jc obhodil s palico v roki na apostolskim popotovanju v Japanii 66 kraljestev in 500 mest, in tretji del zemlje v Indii, zgolj iz tega namena, dc bi duš pridobil. Ksaverjan je poderl sani nad 4000 ma-iikov in malikovavskih hramov, in je nad 1,100.000 zgubljenih ovčic iztergal peklenskimu volku iz žrela. Hazun Ksavrrja kdo ne pozna Barseja, Amejda, Mastrila, Kamerta in druzih apostolskih mož iz Jezusoviga tovarštva ? Pred 104) leti so jezuiti ob-
•) Judež celi slepar 1. del str. 15S. Norimb. isd.
hajali stoletni spomin svojiga bitja, in o ti priložnosti so rimskimu papežu Urbanu VIII. pisano ska-zali, de so v premeru vsako leto 30.000, tedaj v 100 letih 3,000.000 duš pridobili ter od maliko-vavstva k spoznanju praviga Boga pripeljali. Kako de je Ignaci s svojimi v Evropi delal, je že tako vsakimu znano. Za velik čudež to zpoznam, de je sv. Peter hromimu uboščiku na noge pomagal; ali ne manjši čudo je tudi to, de jc sv. Ignaci s svojim tovarštvam pomagal vednostim na noge in pregnal nevednost. Ne da se tajiti, de pred 100 leti je vsaki butec razumel latinsko „Nihil" (nič}, in de je tačas obilniši cvetlo sedmero naglavnih grehov, kot sedmero svobodnih umetnost; tačas se je malo silogismov kovalo, le samo po barbaru in enacih podobah; tačas je bila veda neobojiga spola, in nevednost obojiga spola. Naše dni pa so možje po vsih straneh obdelani in učeni, kterih nar veči del bi imel jezuitam Deo gratias (hvala Bogu) reči. Večina njih mora spoznati, de bi se v njih nikdar ne bilo toliko umstvo zbistrilo in zbrusilo, ako bi ne bili v iezuiških šolah na bru-sijoči klopi posedali. Molčim o družili delih, s kterimi so prosluli jezuiti, de nc bi kje koga začel nos serbeti. — In vender mnogi na nje bruhajo, in jih z nar hujšim zasramovanjem obslpu-jejo. Meni se Jezusovo društvo zdi, kakor orehovo drevo. Kolikor več to drevo sadu obrodi, toliko hujši ga samopašni dečaki s krepclmi natčpajo. Kolikor več tovaršivo Jezusovo svetu koristi, toliko hujši se svet nad njim raztogoluje. Nar-bolj pa se serdijo zoper njega mnogi krivoverci s peresam v sirupu namočenim, ki cele bukve zoper jezuite spisu jejo, nasledovajoči pri tem zeleniga skokana (zelena rega ali vega), ki ob nočnim času do merzenja kvaka, berž pa umolkne, ko mu zor posveti. I*o enakim so ne kar enkrat jezuiti lisičjim krivovercam usta zatisnili.----Dopustimo pa,
de se sem ter t je zmoten jezuit dobi, čiuiu pa potlej v celi red zobe zasajaš ? — Dc je temu tako, dc sc za zmote posameznih celi red obsojuje v pro-testanških spisih, je lahko razznati. Zamoremo pa dokazati, de zlasti posamezni protestanški učeniki so zmotljivi nauk o samomoru terdili. Ni li bil Luter sam, ki je vladajočim gospodovavcam naj sramot-Ijivši primke vtiskal, punt zoper nje podžigal, in jih umoriti ljudstvo podpihoval, zato, ker sc od cerkvene glave, od papeža niso hotli odtergati? Ni li bil s svojo mirljivostjo razklicani Melanh-ton, ki je nad sovražnikam dopernešeni umor za bogoljubin dar razglasoval? Ali, ni li bil bero-linski profesor dc NVette, ki je hudodelstvo San-dov ( uboj Kotzcbuc-a) potcrdil in ga dobro znam-nje svoje dobe imenoval ? Tako so protestanti sami predočitovali zmoteni nauk, de se z namenam tudi ncblagi pomoček posvečuje. To učenje jc cerkev ko zmoteno in brezbožno zavergla. Zavergli so ga tudi vikši jezuiškiga reda, in vender ga protestantski pisavci le jezuitam v usta vtikajo, in sc pehajo, de bi bili le-ti ko nevarni učeniki iz ljudske družbe izobčeni." — Tako je sodil slovesni O. Abraham a st. Klara o jezuitih.
S takim orožjem, kakor nekdaj, se vojskujejo še vselej sovražniki vere zoper ude Jezusove družbe iu zoper tovarštvo narsvctcjšiga Zvcličarja, de se spulnujejo Jezusove besede: ..Cčenic ni nad svojiga učenika, ne služabnik nad svojiga gospoda. — Ako gospodarja beleebuba imenujejo, koliko več njegove domačine? Ako so meni nasprot vali, tudi vam bodo nasprotovali. Iz šol bodo vas pahali; in
iz mesta do mesta preganjali. In vse to bodo vam delali zavoljo mojiga imena." (Hlas j. kat.)	J.
Dobro dete«
Nekaj za post.
V imenitnim Francoskim mestu se je perprav-ljalo neko dete k pervimu sv. Obhajilu. K nesreči je pa imelo starše, kterim ni bilo.mar za dolžnosti, ktere sv. vera svojim otrokam zapoveduje. Imeli so v navadi, skoz celo leto dan na dan brez razločka meso jesti. Neki petek so bile, kakor ponavadi, mesene jedi na mizo nošene. Otroku ponujajo, de naj je, otrok pa se spodobno odpove. Prašajo ga, zakaj se jedi brani, in dete jih opomni na cerkveno zapoved ter prosi, de naj mu perpu-ste le samo s koscam kruha za ljubo imeti. Njegov oče se nad tem razserdi, in zapove otroku do druziga dne ne iz hiše se ganiti, in še tistiga kosca kruha mu ne perpusti, ki ga je nedolžni otročiček prosil. Otrok naravnost uboga, ne godemja in ne Kaže nobeniga znamnja svojoglavnosti. Mati. desiravno v ti reči ni bila boljši od očeta, vender o-troku skrivaj nekaj jesti ponudi, iu mu ob enim očita, zakaj de očetovi in materni volji nasprot dela. Kako močno je pa ostermela, ko ji otrok modri odgovor da: „Ako bi mi bili moj ata kej ukazali, kar smem storiti, bi bil berž storil; sej se nisim iz svojoglavnosti branil storiti, kar so rekli. Ukazali so mi t ii sim iti in do jutri tukaj ostati, dc ne smem nič jesti; v tem jim smem pokorin biti z dobro vestjo. Za to nikar ne bodite hudi, de ne vzamem jedi, ktero mi hočete pernesti." Ta modri in serčni odgovor je materi oči odperl. Osramotena in vsa zvuii sebe vun gre, sc prejokat, naznani možu, kaj sc je zgodilo. Oče ginjen in začuden spozna, de je njegov otrok boljši od njega, (ire k dobrimu otroeiču, ga objame, studi svojo neusmiljenost, in praša, kdo mu je tako moder svet dal. l£o zve, dc ima otrok podučenje od svojiga spovednika, gre sam k njemu, se mu zahvali za skerbljivost, ki jo njegovimu sinu ska-zuje, ga prosi, de naj ga med svoje spovedence sprejme in se z ženo vred spreobeme. Blagor o-trokii, ki s svojo stanovitnostjo tiste spreoberne, kteri so sami dolžni njemu zgled čednosti dajati!
(Debussi.)
Pismo gospod mlsjonarja Jerneja IVIoKgana«
(Konec.)
Egiptovsko in Nahiensko bi bilo lahko bogato; ali pod turško gosposko se le nevednost, revšina in nadloga vidi. Z ne preveliko umetnostjo in z majhnim tru-dam bi se lahko toliko lepih krajev, ki so do Asuan-skiga le nekoliko višji od Nila. pod vodo djalo in obdelovalo. kakor na spodnjim Egiptovskim delajo- Skoda je, de je v teh krajih dež skorej celo neznana prikazin. ker oblake, če se prikažejo, vetrovi v znotranj« Afriko proti ravnomeru pode, kjer sc nad griči spraznijo. Le v Kairu sim vidil iz oblaka, ki se je od večera vlekel, nekoliko debelih kapelj pasti, ki so pa v globokim prahu popolnarna zginili. Zato so egiptovske mesta razun Aleksandrie zlo prašne in umazane. Tudi Asiut, staro mesto zgornjiga Kffipta. se mi je še nar bolj uni-mu podobno zdelo. Tukaj sim lepo polje vidil in v neki daljavi hribčike, v kterih jc veliko lepih grobov; 18
pobeljenih turnov gleda po černkastih ilnatih hišah; le ranjciga lbrahima Pašcta poslopje in uektere zdaj capušene fabrike so visoke, in mnogo drobnih lepih dateloovih palin, smokev, mimoz in druzih dreves daje mestu posebni po takim nasprotju spreminljivi pogled. Ozke mestine ulice se vsaki dan iz mehov z nilsko vodo poškrope iu tako osuažijo. Nilska voda. edina na Egiptovskim, se za pitje v velike perstene verče vlije, kjer se kapama pretaka, očisti, in potem popije. Na ladii imamo ravno tako pripravo; v šotorju jo pa brez nje pijemo. Brodniki leže tukaj v prahu; jest se pa na alamnico vležem. ki je na dveh skrinjah, se s plahto hladne, škodljive ponoene sape varujem, iu zdaj dobro spim, ko so me popred bedra hudo bolele. Po dnevu smo si pod slabo senco palmovih dreves šotor napravili in se perpravljamo skoz veliko pušavo na vcljbljudih po-potvati. Veselilo me je. dc sim per ti priliki dobro serce Nubiencov spoznal, ko so ti vidili, de sim kruha na stran položil, povžit ga po odloženju naše robe, so ini nekoliko datelnov pernesli. niso pa hotli denara vzeti, ki sim jim ga bil ponudil. Vse drugači je bilo na Egiptovskim. kjer se mora vse drago kupiti. Tudi so otroci, čeravno černkasti, ali skorej že prav černi. veliko bolj prijetuiga obraza, kakor v spodnjim Egiptu, kjer sim zares grozne podobe zagledal, kar večidel lenoba stori, ker so tako leni. de še muh ne spode, ko bi jih tudi več rojev na njih bilo. Posebni značaj zgornjiga Egipta iu tukajšne okrajne so voda. pesk in palme, llumeiio-rudeča sta \ilova bregova skoz in skoz: le semtertje se po noči per mesčini luči nektere palme in skalovje v velikim Nilu zagledajo. Prav zavzel sim se nad lepim večeram, ko jc voljna sapa pihljala in palme lah-kama majala in jc za njimi nebo zarudelo. Na Ni-lovih bregovih sino vidili velike čede ovac in koz posebniga plemena, majhnih, ki imajo široke viseče ušesa. Bivoli, kteri se pogostama v Nilu kopljejo, imajo nazaj zakrivljene roge, podolgast gobec in moleče kosti in niso ravno lepi: hvalijo pa mastno inleko njih krav. Veliko bi bilo še povedati od celih trum povodnih tičev, pelikanov, žerjavov, rac. gosi, čapelj i. i. d., ki prav za prav zrak otemne. kadar kviško sferče. Na krokodile, ki so sc na Nilovim bregu greli, smo večkrat ustrelili in vidili. kako naglo so se te požrešne zveri v Nil spravile. Edino, kar me je na ladii z žalostjo napolnilo, so bile ladije. ki so nas srečale in > bile z vjetimi deklicami napolnjene: njih lasje so bili v sto kit spleteni, vrat in roke s svitlo belimi krokodilovimi zobmi okiučane. Stareji so se žc mogle svoje osode bati. mlajši so pa vesele s kamni turšico mlele. Naša vožnja pa ni bila brez truda in nevarnosti. tudi tedaj ne. ko smo po-godeu veter imeli: dostikrat siiic- inogli z drogmi ladijo odplaviti: enkrat nas je piš na nasprotni breg zagnal in z vodjem in kermirjem vred ločil od brodnikov. ki ho ladijo vlekli, in le po strašnim trudu smo zamogli ladijo od brega spraviti in verv doseči, ki so jo brodniki proti nam vergli. ker si niso upali čez široko in derečo reko plavati. Od Kam el Rebir-a, kjer se nam je to pergodilo, sim vidil hiše iz opek in sežganih loncov pozidane, v podobi tompastih pil, podobne pečem po Slovenskim. V zgornjim delu so golobi, ki jih pa ne jedo. Ko bi v teh krajih deževalo, bi bile njih stanovanja kmalo poderte, med tem. ko pili. ki se nad njimi sedajnost čudi. že več tavžent let v Nilovo dolino gledajo, kjer so si po padcu lastnih vladarjev Perziani. Gregi. Rimljani. Sa-raceni in Mameluki v gospodarstvu nasledovali, dokler ni mož. ki se je Evropa prednjim stresla, moč poslednjih v kervavini boji pahnil. Mt-hmed Alitovi vlad ii pot pokazali, kako se ima proti oslabljeuimu sultanu uterditi.
Za zdaj moram končati, ker se bo pismo urno v Asuan poslalo, de svojo pot pojde. Jest pa se moram perpraviti še en čas po Nilu peljati se, in potem skoz veliko pušavo v Hartum priti. 200 ur je se do tje. Jest in Trabant sva per 42. stopnji R. zdrava; dva mojih tovaršev pa oči, in eniga ušesa bole. Iz Hartuma bom spet pisal, ako bo Bog dal.
Ogled po Slovenskim.
Lese. Naši srenjski možje so se nam zastran lova (Jage) dobro obnesli. So bližnji lovci in tudi nekaj domačih kmetov, ki nar raji ob nedeljah in svetih praznikih na lov hodijo. Zlo jih je mikalo, v pest dobiti tudi naše lovstvo (jago) perpravno ležeče; že smo se bali lovskih hrupov ob svetih dnevih: pa kaj store naši možje? Na pustno nedeljo stopijo v zbor in sklenejo: rMi damo jago,to de proti tcinu. de se ob nedeljah in zapovedanih praznikih jagati ne sme.u Eden se je scer nekaj kerčil rekoč: „Ja, pa nam bo tako jaga manj vergla, ko lani." Na to se župan oglasi in pravi: „Ze vem moža, ki da goldinar \eč, če je treba." Za letaš tedej smemo zastran lovskih zmotnjav ob nedeljah brez skerbi biti, nc bo nas begalo v službi božji pokanje v bližnih dobravah, in ne bo nas žalilo divje lovsko rjovenje po tratah in pivnicah.— Nar ljubši nam jc pač nedelja, če jc tiha, če je cerkev polna, pivnice prazne. Takim možem, ki po svoji moči branijo Gospodov dan skruniti, hvalo in žegeu božji na sto let!**)	K.
** Z veseljem naznanimo, dc so prečast. gosp. Pikel, Brcški fajmošter, zvoljeni korar v Sent-Andreju. Tudi se sliši, de pride izverstni pisavec g. F. Košar za konzistorialniga tajnika in Nj. milosti domačiga kaplana v Sent-Andrej.
° Častiti gospod Martin Skubic. fajmošter v Adleščah. je izvoljen fajmošter v Semiču.
R»zgled po keršanskim svetli«
Iz Kajra sc je 20. svečana naznanilo, de je prečastiti gospod Dr. Ignaci Knoblchcr. apostolski namestnik za srednjo Afriko, s šesterimi tovarši vred 27. grudna 1851 popolnama zdrav v Hartum peršel. Od Kaira do llurtuma so dva mesca in devet dni vseskozi srečno popotvali. Gospod Dr. Reitz, avstriauski onkerb-nik, je njih prihod s tem pozdravil, de je ukazal cesarsko bandero razviti, in jih jc slovesno v katoliško mision<šnico spremil. Naslednji večer jc Dr. Reitz misio-nu v čast v oskerbnijskim poslopju gostje napravil, in per ti priliki jc bil proti Btli-rcki umetaven ogenj zažgan v znamnje. de ima kmalo zasvetiti luč vere prebivavcam tistih krajev.
rPražske Novinv" pišejo: Duhovstvo po deželi je ukaz dobilo, ljudstvu v cerkvi oznaniti, de jc odchiiual prepovedano, otroke, zlasti šolske na godbiša, plesiša in v pivnice seboj jemati, ali jim celo perpustiti same v pivnice hoditi. — Ta zapoved je tudi per nas potrebna. So pijanski očetje po kmetih, ki otroka v vmazane pivnice seboj jeniljo, de le zamore hoditi, in ga tako dolgo nalivajo, dokler kej vanj more. in kar je še nar hujši — ne le z vinam. ampak z žganjem. Kteri otroci so v otročnosti z žganjem zamorjeni, so potloj tako butasti, de se jih noben nauk ne prime. Tudi na svatovšinah starši otrokam preveč piti dajo.
Sramota in zasluženo strahovanje pa divjakam. ki v pohujšanje ljud.-tva in svojo posubo dan pospodnv s takim hrupam *krunijo — čc so tudi v gosposkih suknjah !
Vred.
(Ulovoma \ rejnika: Luka Jtran in t ndrej Za meje. —
Založnik: Jožef Hlaznik