Ilustrirani slovenec
Leto II.
Tedenska priloga „SIevenca" z dne 7. novembra 1926, itev. 255.
Štev. 45.
Znamenitosti naših slovenskih mest.
Pogled na Glavni trg v Ptuju. V ozadju starodavni mestni in obenem cerkveni stolp, pred njim stari >pranger«, na desni mestno gledališče
in na levi stari mestni magistrat.
374.
Dr. Fr. Vonžina,
ptujski okrajni glavar.
Prost Martim Jurkovié,
dekan in mestni nadžupnik ptujski.
Dr. M. Senžar,
župan mesta Ptuja.
Sedanji ptujski mestni magistrat,
zgrajen leta 1906./7.
Ptujska gimnazija (X) in dijaSki dom (XX),
v gimuKsiji je nastanjen tudi ptujski muzej, za ljubljanskim najbogatejši v Sloveniji.
Josip Omig,
dolgoletni  ptujski župan,  deželni  poslanec itd. ter predvojni vodja spodnje-štajerskih Nemcev in nemškutarjev.
Ptujski Glavni ti^ ob trinili dnevili,
v ozadju stari mestni magistrat, na stavbah je jako dobro opaziti mo8ne italijanske vplive.
375
Dr. Fr. Jurtela,
prvi slovenski gerent ptujskega mesta.
Izkopine ptujskega Muzejskega društva na Panoramskem griču.
Ptujski Narodni dom (na desni),
kjer je leta 1908. nemškutarska drhal dejansko napadla ; zborovalce CMD.
Proslava narodnega osvobojenja dne 15. decembra 1918. pred nekdanjim dominikanskim samostanom;
sv. mašo je daroval narodni mučenik p. P. Zirovnik. Zgodovinsko znamenito stavbo nameravajo izpremeniti v mestni muzej.
Odbor ptujskega Muzejskega društva.
v i.rvi vrsti od leve na desno sede: prof. AliS, konservator Skrabar, predsednik prof. dr. Kotnik, dr. Fr. Travner iu prof  Mlaker: v drugi
vrsti pa stoje: V. Šerona, A. Sovre, K. Üailtiofer, F. Wolf in P. Pirich.
376 
377
Naša slovenska mesta: Ptuj.
Prof. Fr. Ferk,
ustanovitelj ptujskega muzeja.
Pogled v del orientalske galerije na Herbersteinovem gradu,
ki je baje unikum na svetu. V njej so nameščene slike raznih orientalskih velikašev, vojaških
tipov, lepotic itd. ter grajska orožarna.
Notranji dvor gradu Zgornji Ptuj, danes last grofa Herbersteina.
Umetniško in zgodovinsko znamenita stavba je v današnji obliki iz začetka XVII. stoletja.
Stranska ladja župne cerkve sv. Jurija
z romanskimi arkadami iz XII. stoletja.
Del gobelinske serije na gradu Zgornji Ptuj s scenami iz Odiseje.
Gobelini so nizozemsko delo iz prve polovice XVII. stoletja.
Ferdinand Raisp,
oskrbnik  grašfine   Zgornji .Ptuj in pisec prve ptujske zgodovine.
Del notranjščine minoritske cerkve
iz prve polovice XVIII. stoletja, najstarejši del je pa še iz XIII. stoletja.
Znameniti križni hodnik minoritskega samostana iz začetka XVIII. stoletja.
Nagrobni spomenik Friderika,
zadnjega ptujskega gospoda (sredina XV. stoletja).
Portal v notranji dvor gradu,
eden najlepših arhitektonskih spomenikov Slovenije; delo arhitekta S. Peruzzija iz II. polovice XVI. stoletja.
Pogled na dLanašnji Ptuj.
(Po risbi prrf. A. Kasimirja.)
378
P. Polonij Bernardin,
sedanji gvardijan ptujsltega minoritskega samostana.
Pogled v današnji relelctorij minoritskega samostana,
ki je znamenit po svojih slikah in stukaturah.
Pogled na Ptuj v drugi polovici XVII. stoletja, j
Pogled na ptujski minoritski samostan leta 1696.
P(»gled v starorimski mitrej na Hujdini pri Ptuju.     Stara ptujska ulica.
Starorimske izkopine oh mestnem stolpu.
379
Dr. J. Komljanec,
ravnatelj ptujske realne gimnazije.
Naraščajniki ptujskega Orla.
Mihael Brenčič,
bivši državni poslanec SLS in sedanji gerent ptujskega okrajnega zastopa.
Iz zlate dobe ptujske Čitalnice leta 1899. (ustanovljena leta 1864.),
ki je desetletja združevala vse ptujske rodoljube vseh stanov.
Naslovna stran knjige »Poetovio«,
vodnika po muzeju in stavbnih ostankih rimskega mesta in iz katere šele raz-vidimo, kakšno veliko vlogo je zavzemal Ptuj že v rimskih časih.
Fran Toplak,
predsednik ptujskega hranilnega društva in znan narodni borec.
Staro strelišče ptujskih meščanov. (Iz konca XVIII. stoletja.)
Dr. A. Stuhec,
sodni svetnik, prvi slovenski predstojnik ptujskega sodišča (slika iz mlajših let).
380
Ptujski   kulturni   delavci.
Viko Škrabar,
arheolog, sicer notarski kandidat.
Dr. France Kotnik,
narodopisec in predsednik muzejskega društva, sicer profesor.
Na razna vprašanja javlja uredništvo, da je pripravljeno posredovati pri prodaji originalov v našem listu priobčenih
karikatur.
Ptuj.
Na levem bregu Drave, kjer se odrastki Slovenskih goric najbolj približajo vinorodnim Halozam, leži 230 m nad morjem mesto Ptuj, eno najstarejših mest Slovenije. Nad mestom kraljuje grad, danes posest grofa J. Herbersteina. Ko bi znal grad govoriti, koliko nejasnih-dni ptujske zgodovine bi nam razložil, saj je njegova zgodovina tudi zgodovina Ptuja. On je nem, le lopata arheologa nam odgrinja podzemne spomenike rimske Poetovije, listine v zaprašenih arhivih nam rišejo srednjeveški Ptuj — in srednjeveški je bil Ptuj do sredine XIX. stoletja. i Predvsem na desnem bregu Drave, ob zi-dovju stare dravske struge do današnje Hajdine, je ležala colonia Ulpia Traiana Poetovio, važno garnizijsko mesto z dvema legijama (okoli 12.000 prebivalcev). Na meji med provincama Fanoni jo in Norikom je imela naselbina tudi veCjo carinarnico. Utrjen je bil gotovo tudi griJ, kjer leži današnji grad in že zgodaj se je morala na njegovem jugovzhodnem obronku razviti večja naselbina. Za-padni Goti so baje razrušili Poetovijo (378.), Atila je 8 svojimi Huni vihral tod mimo proti Italiji — izpod hunskih kopit se ni več dvignila kolonija. Temna je ta doba — jasnejši dnevi zasijejo Ptuju z naselitvijo Slovanov! Koncem IX. stoletja ga srečamo v zgodovini v posesti solnograškega nadškofa, toda le za kratko dobo. Leta 907. upadejo Madjari in zavladajo tudi nad južno Štajersko in nad Ptujem. Bitka na Leškem polju (956.) prisili .Madjare v panonsko nižino, ob njej pa nastanejo razne obmejne marke, med temi tudi »ptujska marka«. Solnograški nadškof postane zopet gospodar gradu in mesta, ki se prične bogato razvijati, zlasti pod nadškofom Konradom I. (1106—1147).
»Ptujski gospodje« (rodbina plemičev, doma najbrž na Koroškem) so kot namestniki nadškofa pogumno odbijali Madjare. Friderik Ptujski jih je 1, 1099. pri Veliki Nedelji popolnoma premagal in
podaril okoliško ozemlje v čuvanje nemškemu viteškemu redu. V dobi »medvladja« je bil Ptuj zopet v posesti Madjarov, toda samo eno leto. V decembru 1259. se je prebivalstvo uprlo Beli IV. in priznalo češkega Pfemisla Otokarja II. za svojega gospodarja. V nastopu Habsburžanov so nastali spori radi posesti gradu in mesta med Ruj-skimi gospodi, Rudolfom I. in solnograškim nadškofom, v katerih je slednji zmagal. Leta 1376. je dobil Ptuj tudi svoje mestne pravice. Madjari so odslej cesto obiskovali Ptuj, toda brez sreče; razvila se je živahna trgovina med donavskimi pokrajinami in Adrijo preko ptujskega polja.
Po nikopoljski bitki 1. 1396. so Turki upadli tudi proti Ptuju in odpeljali 10.000 vjetnikov s seboj. Meščani so na novo pozidali razpadajoče mestno obzidje, pomen trdnjave Ptuja je s turško nevarnostjo rastel. Z letom 1565. je prešel Ptuj v posest avstrijskih vladarjev in postal deželno knežje mesto. Ptujski gospodje pa so izumrli že 1. 1438. Turška nevarnost je še večkrat grozila Ptuju, zato je 1. 1660. pustil grof Montecucculi inr dedati nov načrt za utrditev Ptuja, ki naj bi dobii 1-3 m debelo in 4-5 m visoko obzidje. Ta načrt ni bil izveden. Po porazu Turkov pred Dunajem 1. 1683. je pričela turška poplava upadati, mesto pa je svoje obzidje obdržalo kljub temu do sredine XIX. stoletja — dokler ni odstranil zob časa in razvoj mesta te spomine preteklosti.
V tesni zvezi s Ptujskimi gospodi je postanek dominikanskega in minoritskega samostana <13. stoletje), kapucinski samostan je nastal 1. 1615. Jožef II. je pustil obstoj samo minoritskemu samostanu, ker so oo. minoriti prevzeli dušno pastir-stvo župnije Sv. Ožbalta, v oba ostaia sanÄtana pa so se vselili Martovi sinovi. Marijin stebé^red minoritsko cerkvijo je spomin na zmago nad Turki pri Št. Gothardu, Sv. Florijan na istoimenem trgu pa spominja na veliki požar, ki je 1744. upepelil 79. hiš Ptuja. Orfejev kamen (nazvan tudi »pran-
gere, ker je služil kot sramotni steber) pred gledališčem je rimskega izvora. Največ rimskih iz-kopin hrani mestni Ferkov muzej (v poslopju za gimnazijo), ostali del pa je pritrjen ob mestnem stolpu.
V Ptuju je 1. 1864. nastala čitalnica, ki je zbirala pod svojim okriljem vse Slovence. Visoko so se dvigali valovi narodnih bojev tudi v Ptuju, zlasti v zadnjih desetletjih, v dobi župana Omiga, ki je, dasi slovenskega pokolenja, mrzil Slovenstvo. Sicer pa se je mesto pod njegovim županovanjem, posebno vsled ugodnih njegovih zvez, močno povzdignilo. Leta 1900. je štel Ptuj 4223 prebivalcev, med temi 2916 Nemcev, 540 Slovencev, 1. 1920. 4449 prebivalcev, med temi 3607 Slovencev, 780 Nemcev, kar izpričuje najsijajnejše »nemštvo« Ptuja.
Mesto, čigar bogati .muzej upravlja že nad 30 let muzejsko društvo v prostorih, ki žal, ne ustrezajo namenu, ima popolno realno gimnazijo z internatom »Dijaški dom« za 100 učencev gimnazije in deške meščanske šole. Glasbeno Matico in druge šole. Leta 1,925. je zažarel Ptuj v električni luči — vodovod, kanalizacija in zgraditev novega sodnega poslopja čakajo boljših dni in ugodnejših gospodarskih razmer.  ¦ M. L.
Bakrotisk jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.