PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. dostale I grappo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 124 (9126)
TRST, sobota, 31. maja 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V BRUSLJU ZAKLJUČENO SREČANJE Nfl VRHU ATLANTSKEGA ZAVEZNIŠTVA
Italijanski premier Moro poudaril svojstveno vlogo Evrope v NATO
v
Kljub prizadevanjem ZDA evropski zavezniki zavrnili pristop Španije k NATO - Predsednik portugalske vlade Goncalves potrdil, da bo njegova država spoštovala svoje obveze v okviru zavezništva in zavrnil vse politične špekulacije v zvezi z novim položajem v Portugalski
BRUSELJ, 30. — Z objavo sklepnega komunikeja se je zaključil v Belgiji sestanek na vrhu NATO. Med današnjimi govorniki naj omenimo med prvimi predsednika italijanske vlade Mora, ki je še zlasti poudaril svojstveno vlogo Evrope v okviru atlantskega zavezništva. Predsednik italijanske vlade je dejal, da so junija lani podpisali novo atlantsko listino ter si kot cilj zastavil prilagoditev zavezništva novim mednarodnim pespektivam.
Ko so obnovili zvezo, ki združuje
države NATO, je bilo treba vzeti na znanje, da zavezništvo deluje v svetu, ki se zelo hitro spreminja. Nekatere razlike v gledanju so že premostili, ostajajo še vedno nekatera različna gledanja na naloge, ki čakajo atlantske zaveznike. Zadnji svetovni dogodki so poudarili dejstvo, da so države mnogo bolj povezane med seboj kot v preteklosti, predvsem kar zadeva energijo in dobavo surovin, pa tudi spremembo okolja in gospodarski razvoj. Vsi ti cilji so nedosegljivi brez mednarodnega sodelovanja.
Predsednik italijanske vlade je po zaključku srečanja na vrhu v pogo-
voru z novinarji, ki se ga je udeležil tudi zunanji minister Rumor, na kratko orisal rezultate srečanja na vrhu. Najpomembnejši rezultat je po Morovem. mnenju vsekakor ponovna potrditev pomembnosti atlantske zveze, ki je, kot trdi ministrski predsednik, dejavnik popuščanja napetosti in miru v svetu. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da so ZDA zagotovile svojo popolno udeležbo, kar je izrecno potrdil ameriški predsednik Ford. Evropa ima v NATO zelo različne interese, vsaka država ima svoja izkustva in vse to je treba uskladiti. Moro je poudaril, da je sklepno sporočilo, ki so ga objavili, eno naj- I bolj treznih v zadnjem času in da I
so z njim potrdili miroljubne cilje zavezništva. V zvezi s ciprsko krizo je dejal, da so bili posegi zainteresiranih držav umirjeni in konstruktivni.
Predsednik italijanske vlade je tudi dejal, da se atlantski svet ni posebno ukvarjal z evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju, da pa je zavezništvo za to, da se konferenca čimprej uspešno zaključi.
V zvezi z vprašanjem Španije in možnosti njenega pristopa k NATO, kar je ameriški predsednik Ford ponovno zagovarjal, je Moro dejal, da je za sedaj, dokler ne bo Španija postala demokratična država, njena vključitev v atlantsko zavezništvo
Iz tehničnih razlogov sta danes odpadli običajni sobotni dodatni strani iz ljubijanskega Dela. Objavljeni bosta jutri.
ODGOVOR DE MARTINA NA FANFANIJEVE NAPADE
Politična perspektiva demokristjanov vodi v zaostritev položaja v Italiji
Demokristjan Piccoli še vedno upa v poravnavo spora s »ocialisti za nadaljevanje levosredinske vladne koalicije
PERUGIA, 30. — Tajnik PSI De Martino je na današnjem volilnem shodu v glavnem mestu Umbrie odgovoril na včerajšnje Fanfanijeve obtožbe proti socialistom. De Martino je dejal, da jih Fanfanijev poziv na italijanske volivce, naj ne glasujejo za PSI, ne moti, saj tako Panfani, kot celotna krščanska demokracija, vključno leve struje, ki prav tako v zadnjih dneh vodijo protisocialistično kampanjo, niso gospodarji Italije in ne morijo o-
Pozdrav dijakom iz vse Primorske
Danes bo v Trstu veliko dijaško srečanje, na katerem se bodo zbrali srednješolci iz vse Primorske s tostran in onstran meje. S tem srečanjem bomo dijaki se enkrat pribili, da meja ne more ločiti enega naroda! To je po vrsti tretje dijaško obmejno srečanje Primorske po Tolminu in Postojni.
Dijaki Slovenskega liceja France Prešel en iz Trsta, ki smo prevzeli celotno organizacijo srečanja, bomo pričakali kolege na obmejnih prehoditi in jih pospremili na Bazoviško gmajno, kjer se bomo poklonili spomeniku naših prvih mučenikov.
Letošnje srečanje poleg tega, da izraza enotnost dijakov vse Primorske, se uvršča v niz proslav ob trideseti obletnici zmage nad nacifašizmom. Obenem pa poudarja privrženost slovenske' mladine idealom NOB.
Tega srečanja se bo udeležilo okrog 700 ljudi z obeh strani meje, pri tem pa niso všteti starši, 'profesorji in dijaki tržaških šol. Računamo torej, da sc bo 3. DOSP udeležilo okrog tisoč oseb. Kot smo že omenili se bo srečanje začelo na Bazoviški gmajni. Po pozdravnem govoru bodo tu športna tekmovanja v krosu in planinskem pohodu ter risarski ex tempore. Preostali del dijakov bo tačas šel z avtobusi v Trst, kjer bodo tekmovanja v raznih telovadnicah; tu se bodo športniki pomerili v odbojki, košarki, namiznem tenisu in šahu.
Kosilo bo za vse goste v znani restavraciji Drcher. Popoldne bo v Kulturnem domu zaključna slovesnost z nagrajevanjem. Potem pa si bodo udeleženci ogledali predstavo SSG «Rižarna». Srečanje bo zaključil družabni večer na stadionu 1. maj. Okrog 21. ure se bodo vsi gostje vkrcali na avtobuse in odšli proti domu.
Dijaki zn. liceja F. Prešeren, ki smo si prevzeli celotno organizacijsko delo, bomo skušali narediti vse, kar je v naši moči, da bo srečanje čim lepše uspelo. športnikom in ostalim tekmovalcem želimo mnogo uspeha. Vsem gostom pa izrekamo veselo dobrodošlico in da bi se kar najlepše počutili med nami. Mauro Cesari, dijak 4.A r. zn. liceja
dločati, kdo bo za koga glasoval. Skrbi pa nas. je poudaril E)e Martino, politična perspektiva, ki jo Fanfani napoveduje Italiji, perspektiva vračanja k centrizmu, ki je v popolnem nasprotju z dejansko potrebo po boju proti gospodarski in politični krizi, ki pretresa Italijo.
De Martino je nato ugotovil, da so demokristjani v sedanji volilni kampanji že odpovedali sodelovanje s socialistično stranito in se potegujejo za sodelovanje s sredinskimi in desničarskimi silami, da bi ohranili hegemonijo nad oblastjo v državi. Glasovati za PSI, je poudaril De Martino, pomeni glasovati za novo politiko, ki bo dokončno odpravila z vsakim poskusom sredinske in zmerne politike, ki bi še bolj ošibila demokratični red pred divjim napadom neofašističnega pre-vratništva. Glasovati za politično linijo Fanfanija pa pomeni poslabšati položaj in zaostriti politične odnose.
De Martino je nato zavrnil obtožbo frontizma in poudaril, da ne more nihče zahtevati, da bo odločal o avtonomiji socialistične stranke izven njenih članov. PSI avtonomno odloča o velikih vprašanjih pri gradnji socializma. «In prav naša tesna povezava s portugalsko socialistično stranko, ki se pogumno bojuje za vzpostavitev svobodnega režima, je temu najbolj jasen dokaz».
Ob zaključku je De Martino še dejal, da ni mogoče iti mimo nedavnih demokristjanskih odločitev o podpori neofašistu Saccucciju, ki je povezan z Borghesejevim poskusom državnega udara, obenem pa je bil povezan tudi g obveščevalno službo SID. O teh stvareh, je dejal De Martino, ne moremo več molčati.
Bolj previden do socialistov je bil danes predsednik demokristjanske poslanske skupine Piccoli, ki je govoril na volilnem shodu v Mantovi. Iz njegovih besed izhaja predvsem zaskrbljenost za usodo leve sredine po volitvah 15. junija, ki jo označuje še vedno kot edino možno zavezništvo za vladanje v Italiji. Piccoli je obžaloval, da se je sedaj volilni spopad vnel predvsem med silami vladne koalicije, namesto, da bi se vodil med vladno koalicijo in opozicijo.
Potem ko je zavrnil trditve, da je leva sredina propadla, je govoril o socialistični stranki in o njenih notranjih sporih ter dejal, da se motijo vsi tisti socialisti, ki menijo, da se je sedaj igra zožila samo na KD in PSI in ki govorijo «o premiku političnih sil». Piccoli je dejal. da je resnica popolnoma drugačna in da mora PSI razčistiti odnose v , svojih vrstah ter ustvariti v stranki tisto večino, ki bo v stanju spoštovati sprejete obveznošti. Potem, ko je priznal, da tudi v vrstah krščanske demokracije ne teče vse gladko, je ob zaključku poudaril, da se morajo tako KD kot PSI potruditi, da omogočita nadaljnje upravljanje države, dežel, pokrajin in občin.
podpoveljnik glavnega štaba kitajske vojske Hsiang Čung-hua. Oktobra je obiskala Kitajsko jugoslovanska vojaška delegacija.
PEKING, 30. — Na povabilo zveznega sekretariata za ljudsko obrambo je iz Pekinga odpotovala kitajska vojaška delegacija, ki bo obiskala Jugoslavijo. Delegacijo vodi
Kmalu enodnevna stavka prodajalcev bencina
RIM, 30. — Sindikalne organizacije prodajalcev bencina so napovedale stavko, ki se bo začela ob 20. uri 4. junija in zaključila ob 22.30, 5. junija. Stavkali bodo u-pravitelji vseh bencinskih črpalk. Prodajalci bencina protestirajo proti vladi ,ki namerava povišati ceno bencina po deželnih volitvah in zahtevajo, da se marža, ki jo dobivajo na prodajo bencina, naveže na dinamiko premične lestvice.
nemogoča, čeprav obstajajo dvostranski odnosi med Madridom in Washingtonom. Pristop Španije k NATO so odločno zavrnili tudi o-brambni ministri držav članic skupne vojaške organizacije, ki so se prejšnji teden sestali v Bruslju.
. Na današnjem zaključnem dnevu je govoril tudi zahodnonemški kancler Helmut Schmidt, ki je dal poudarek predvsem gospodarskim vprašanjem. Po njegovem mnenju morajo zavezniške države .predvsem koordinirati svojo monetarno politiko, da bi se uspešno spopadle s hudo krizo, ki je zajela ves zahodni svet. Schmidt je omenil tudi dialog, ki se je v aprilu začel v Parizu med državami proizvajalkami, državami v razvoju in industrializiranimi državami in ki se je takoj prekinil. Zahodnonemški kancler je mnenja, da bi večja prožnost tako z ene kot z druge strani, olajšala sklicanje tristranske konference o energiji in surovinah, s katero je povezano vprašanje vzpostavitve novega mednarodnega gospodarskega reda.
Francoski zunanji minister Sauva-gnargues, ki vodi francosko delegacijo po odhodu predsednika Giscarda D'Estainga, je dejal, da Francija sicer ni v skupni vojaški organizaciji, da pa se čuti polnopravnega člana zavezništva ter zato upa v njegovo okrepitev.
Grški, turški ih portugalski ministrski predsedniki, ob upoštevanju posebnega položaja, v katerem so njihove države v okviru NATO, so svoje posege osredotočili na splošne atlantske probleme. Karamanlis je obnovil zgodovino krize med Grčijo ,in Turčijo ter kritiziral NATO zaradi brezbrižnosti, ki jo je pokazala v najbolj vročih trenutkih krize. Dodal je, da bodo Atene ponovno proučile vprašanje grškega članstva v vojaški organizaciji NATO samo, če bodo odpadli vzroki, zaradi katerih so izstopile iz nje.
Predsednik turške vlade Demirei ni hotel odkrito polemizirati z Grčijo, je pa dejal, da so perspektive za politično rešitev ciprske krize sedaj mnogo boljše. Pri tem je posebej poudaril srečanje med zunanjima ministroma obeh držav v Rimu.
Ugaden obračun zunanje trgovine za mesec april
RIM, 30. — Italijanska zunanjetrgovinska bilanca se polagoma izboljšuje. Po uradnih podatkih je bila v aprilu pasivna samo za 109 milijard lir, vključno z uvozom nafte. V lanskem aprilu je pasiva dosegla kar 815 milijard iir. Brez uvoza nafte je bila trgovinska bilanca v aprilu aktivna za 202 milijardi lir.
Temu ugodnemu razvoju zunanjetrgovinskega obračuna botruje stalno krčenje uvoza in povečanje izvoza. To seveda zelo ugodno vpliva tudi na devizni obračun, škodljivo pa se odraža na industrijsko proizvodnjo. Po uradnih podatkih je v aprila u-voz znašal 1870 milijard lir, ali 21,5 odst. manj kot v lanskem aprilu, izvoz pa je dosegel 1781 milijard, ali 12,4 odst. več kot v istem mesecu lani.
Podatki zadnjih dvanajstih mesecev kažejo, da je bil najvišji primanjkljaj v zunanji trgovini prav lani aprila. Od tedaj dalje se je polagoma zmanjševal in je dosegel najnižjo raven letos februarja, ko je zabeležil samo 44 milijard.
Uradno sporočajo, da- se je v letošnjih prvih štirih mesecih zmanjšal primanjkljaj predvsem tistega blaga, ki ga Italija največ uvaža, aktiva pa se je povečala na račun blaga, ki se ga največ izvaža.
TRST IN ODPRTJE SUEŠKEGA PREKOPA
V glavni dvorani Tržaškega Lloyda je bila sinoči konferenca o «Odprtju Sueškega prekopa». O skorajšnji ponovni vzpostavitvi prometa po tej vodni poti (5. junija) in o pomenu Sueza za jadransko in evropsko gospodarstvo je spregovoril egiptovski ambasador v Italiji Šalah Fidine Hassan. Gosta je pozdravil predsednik Tržaškega Lloyda dr. Berzanti. O konferenci poročamo na 2. strani.
iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiillllillltiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiliiiinitiiiniiiiiiimiiiliiiiiiimiiiiiltiiiiiiiiiiiiliiiiillilliiiiiiiiiiiiiHiiitiimiiiiiliiiifimiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
SKLEPNI KOMUNIKE OB ZftKLUČKU OBISKA PREDSEDNIKA SADATU V JUGOSLAVIJI
SFRJ in Egipt za večjo vlogo neuvrščenih na ženevski konferenci o Bližnjem vzhodu
Načrt za ustanovitev diplomatsko-politične skupine neuvrščenih za Bližnji vzhod - Umik Izrael* cev z zasedenih ozemelj pogoj za sleherno rešitev - Egiptovski predsednik na obisku v Avstriji
DUNAJ, 30. — Egiptovski predsednik Sadat je prispel na dvodnevni uradnik obisk na Dunaj, potem ko je zaključil pogovore v Jugoslaviji, kjer se je sestal s predsednikom Titom. V prihodnjih dneh se bo Sadat v Salzburgu srečal z ameriškim predsednikom Geraldom Fordom. Danes popoldne je že imel prve pogovore z avstrijskim predsednikom Kirch-schlagerjem, nakar ga je sprejel zvezni kancler Bruno Kreisky, ki ga Portugalski premier Goncalves je ' Je tudi, skupaj z zunanjim ministrom
ogorčeno zavrnil vse politične špekulacije, ki so nastale v zvezi s položajem v Lizboni. Portugalska je pripravljena spoštovati svoje obveze v okviru NATO, v nasprotju s prejšnjimi portugalskimi režimi pa je Lizbona začela odprt dialog z vzhodno Evropo ter se tako prilagodila načelom, ki ga je NATO sprejela v Ottawi in Id je temeljni kamen politike atlantskega zavezništva.
Bielko, dočakal na letališču.
Pred odhodom iz Jugoslavije so objavili skupno poročilo o jugoslovansko - egiptovskih pogovorih, v katerem je poudarjena vloga, ki bi jo neuvrščene države lahko odigrale na ženevski mirovni konferenci. Komunike poudarja, da je eden glavnih pogojev za uspeh konference udeležba organizacije za osvoboditev Palestine, ki je edina zakonita pred
Uiscard '-staiiig, kralj Badouin in Ford pred zaključkom sestanka NATO v Bruslju. (Telefoto ANSA)
llllltllllMIMIIIIIIIIIIlllUHIIIMIIIIIIIMIimilllllUI1lfllllllIIIIIIIIlI|||||||||||||||||||||||||M„||,„|,„1||I]|||||||f|||||i|1,,|||||||)M|||||||||||||||t||||||)|1||1||]||1|||||||||||t||||f,a
V Bruslju se je zaključilo srečanje na vrhu NATO. V teku sedanjega zasedanja so evropski zavezniki ponovno zavrnili zahtevo Američanov, da bi vključili v okvir zavezništva fašistično Španijo. Proti temu so bili zlasti Nizozemci in Norvežani, ki so poudarili, da Španija ne bo imela dostopa v NATO, dokler ne bodo v državi uvedli demokracijo. Italijanski premier Moro je v svojem posegu, pred zaključkom sestanka, poudaril svojstveno vlogo Evrope v okviru NATO ter poudaril čedalje naraščajočo medsebojn') povezavo med državami, kot je jasno dokazala energetska kriza.
Egiptovski predsednik Sadat je zaključil svoj obisk v Jugoslaviji in že prispel v Avstrijo, kjer se bo v Salzburgu sestal z ameriškim predsednikom Fordom. V zaključnem komun keju o jugoslovansko - egiptovskih pogovorih je poudarjena velika vloga, ki bi jo utegnile imeti neuvrščene države na ženevski
konferenci o Bližnjem vzhodu.
Socialistični tajnik De Martino je včeraj na volilnem shodu v Perugii odgovoril na Fanfanijeve obtožbe proti PSI in osmešil Fan-fanijevo izjavo, da KD «ne bo več pozivala valivce, naj glasujejo tudi za PSI». Socialistični tajnik je obsodil ostro demokristjan-sko protisocialistično kampanjo in poudaril, da je politična perspektiva Fanfanijevih stališč nevarna za italijansko demokracijo, ker vodi v preživeli centrizem. Demokristjan Piccoli pa je omilil polemiko s socialisti in izrazil željo, da bi se položaj pomiril in da bi po volitvah ponovno ustvarili pogoje za levosredinsko koalicijo.
Strategi napetosti in terorja, ki
stremijo za čim večjo zaostritvijo napetosti med volilno kampanjo, so znova stopili na plan, tokrat v Aversi pri Neaplju, kjer so samozvani oboroženi proletarski oddelki naskočili kriminalistično umobolnico. Pri atentatu je en terorist izgubil življenje, ker mu je bomba dobesedno eksplodirala v rokah in ga razmesarila. Njegovo truplo so našli pazniki šele danes zjutraj med običajnim obhodom zavoda, ker so nočni tresk zamenjali za enega običajnih nočnih pokov v bližini umobolnice. V okviru preiskave so agenti aretirali dva Genovežana, baje pripadnika zločinske tolpe «22. oktober», ki sta se sumljivo kradla okrog zavoda.
Včeraj je PSI odprla volilno kampanjo v Trstu z govori Gher-sija, Lucijana Volka in poslanca Fortune. Slednji je napadel KD in pozval volivce, da oddajo več glasov za PSI, ker bodo samo tako preprečili Fanfanijev načrt za preokret na desno.
stavnica arabskega ljudstva Palestine. širša udeležba mednarodne skup nosti na ženevski konferenci bi pomenila pomemben korak k pospešitvi vzpostavitve trajnega in pravičnega miru. Komunike poudarja, da bi morale neuvrščene države i-meti na konferenci vlogo, ki bi bila ustrezna vplivu ,ki ga imajo v mednarodnih odnosih.
Oba predsednika zahtevata nujen poseg mednarodne skupnosti, da bi se že enkrat končale izraelske provokacije in da bi ustvarili pogoje za trajno rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Zato so potrebni v prvi vrsti umik izraelskih čet z vsega ozemlja, ki so ga zasedli leta 1967, priznanje zakonitih pravic palestinskega ljudstva, vključno s pravico do ustanovitve lastne države ter garancije za mir, varnost in neodvisen razvoj vseh držav in ljudstev na tistem področju.
V	sklepnem komunikeju je govor tudi o načrtu za ustanovitev diplomatsko-politične skupine neuvrščenih za Bližnji vzhod. Oba predsednika soglašata, da obstaja možnost za vzpostavitev novih oblik konstruktivnega sodelovanja med neuvrščenimi državami v iskanju miru na Bližnjem vzhodu in izražata pripravljenost za sprejetje konkretnih ukrepov na tem področju.
Jugoslavija in Egipt sta preučila tudi vprašanje gospodarskega in vojaškega sodelovanja med neuvrščenimi in arabskimi državami. S tem v zvezi pravi komunike, da oba predsednika poudarjata potrebo, da neuvrščene države še naprej nudijo organizirano in usklajeno pomoč a-rabskim ljudstvom, tako na gospodarskem področju kot v okviru okrepitve njihovih obrambnih sil.
V	teku pogovorov na Brdu sta predsednika preučila tudi dvostranske odnose med Jugoslavijo in E-giptom. S tem v zvezi kaže, da je Jugoslavija podelila Egiptu kredit v znesku 80 milijonov dolarjev za finansiranje naložb in izvoza jugoslovanskih industrijskih izdelkov v Egipt.
Po zaključku uradnega obiska na Dunaju bo egiptovski predsednik Sadat odpotoval v Salzburg, kjer se bo sestal s predsednikom ZDA Fordom, ki bo v nedeljo prispel iz Španije. Avstrijske oblasti so uvedle v Salzburgu izredne varnostne ukrepe, saj so že premestile v to mesto več kot 2000 policijskih agentov. Pogajanja za izbiro sedeža pogovorov med obema predsednikoma so bila zelo težavna. Avstrijske oblasti so najprej predlagale grad Hellbrunn, znan po svojih vodometih, ki pa so ga Američani odločno zavrnili, češ da spominja na zadevo Watergate. Nato so Avstrijci predlagali grad Mirabell, ki pa so ga zavrnili Egipčani, ker v njem ni dvigala, predsednika Sadata pa še boli noga, ki si jo je pred časom zvil in ne more iti po stopnicah. Končno so se domenili in pogovori bodo v rezidenci princev-nadškofov.
s španskim diktatorjem Francom. Fordovemu obisku v Španiji pripisujejo tukaj velik pomen, še zlasti zaradi krize, v kateri se nahaja atlantsko zavezništvo, tako zaradi spora med Grčijo in Turčijo, kot zaradi padca Caetanove diktature v Portugalski. Združene države bi hotele vključiti Madrid v atlantsko zavezništvo, čemur pa evropski zavezniki, še zlasti Nizozemci in Norvežani odločno nasprotujejo. Septembra bodo zapadle dvajsetletne pogodbe, ki vežejo Španijo in ZDA. Ford nima toliko vpliva, da bi zahteval od ameriškega kongresa, da bi sklenili s Španijo take odnose, ki bi ustvarili neko vrsto dvostranske NATO. Taka pogodba bi dala Francovemu fašističnemu režimu politično priznanje Washingtona, ki ga Madridu doslej ni uspelo dobiti.
Italijanske banke «pocenile» denar
RIM, 30. — Izvršni odbor združenja italijanskih bank je danes sklenil znižati za eno točko obrestno mero na posojila, ki jih banke dajejo «boljšim klientom». To pomeni, da se bo ta obrestna mera sedaj znižala od 15 na 14 odst. To so posojila, ki jih v glavnem dobijo proizvajalna in izvozna podjetja na kratkoročno odplačevanje.
Ukrep je bil sprejet takoj po sklepu medministrskega odbora o znižanju obrestne mere «Banca d’Italia» od 8 na 7 odst. Ta obrestna mera se nanaša na posojila in predujme, ki jih daje Banca d’Italia ostalim bankam. V kratkih besedah povedano, se denar tudi v Italiji postopoma «pocenjuje», kar bo blagodejno vplivalo na splošni gospodarski položaj. Kljub znižanju obrestne mere tako državne banke, kot ostalih bank v letošnjih prvih štirih mesecih, so podjetja še vedno menila, da je denar «predrag» in so še vedno omejevala najemanje posojil. Zato pričakujejo, da se bo z znižanjem obresti to stanje izboljšalo. O-benem so banke nekoliko znižale tudi pasivne obresti, se pravi obresti, ki jih dajejo na tekoče račune in na varčevalne vloge.
RIM, 30. — 23. in 24. junija b( na povabilo predsednika republike Leoneja obiskal Italijo bolgarsk ministrski predsednik Todor Živkov
WASHINGTON. 30. — ZDA in S2 so se domenile, da se bodo pogajanja za omejitev strateške oborožitve nadaljevala 23. junija. Cilj tel pogovorov bo, kot so sporočili v Washihgtonu, doseči še v teku letošnjega leta sporazum o omejitvi strateškega napadalnega orožja. Ta sporazum bi moral veljati vsaj dc 3l. decembra 1985.
Ford danes v Madridu
MADRID, 30. — Ameriški predsednik Ford bo jutri na vsezgodaj prišel v Madrid kjer se bo sestal
........................
PO ENOMESEČNEM ZASEDANJU V ŽENEV/
Zaključena konferenca o jedrski oborožitvi
Neuvrščene države zahtevajo omejitev napadalnega strateškega orožja
ŽENEVA, 30. — Tukaj se je danes končala konferenca o preučitvi uveljavitve pogodbe proti širjenju jedrske oborožitve, ki se je začela 3. maja. Ob zaključku so sprejeli izjavo, ki izraža «veliko zaskrbljenost držav, ki ne razpolagajo z jedrskim orožjem, zlasti za oboroževalno tekmo z jedrskim orožjem.»
Izjava poziva velesile, naj se potrudijo, da bodo omejile svojo oborožitev, zlasti jedrsko in jih vabi, naj prekinejo z jedrskimi poskusi. Poleg tega jih poziva, naj sklenejo nov sporazum za omejitev napadalnega strateškega orožja na osnovi dogovorov doseženih v Vladivostoku 1974. leta, da ne bodo uporabili sile, ali groženj z jedrskim orožjem.
Izjava vsebuje tudi vrsto priporočil, ki se nanašajo na tehnično pomoč na zamenjavo izkušenj ter na dobavo instrumentov in surovin za razvoj mirne uporabe jedrske energije v državah, ki so se odrekle jedrskemu orožju.
Kot je znano je pogodba proti širjenju oborožitve z jedrskim orožjem začela veljati leta 1970 in jo je do sedaj odobrilo že 56 držav, med ka-
terimi tudi Italija. Namen te pogo be je, da se postopno doseže odobi tev ukrepov o dejanski jedrski r zorožitvi. Toda neuvrščene drža' menijo, da ti smotri še niso bili d seženi. To so na konferenci še p sebno poudarili predstavniki Mei ke, Peruja, Gane, Filipinov, Jugosl vije, Švedske in Romunije. Ob z ključku današnjega zasedanja je m hiški delegat Garcia Robles v im nu neuvrščenih držav izrazil nekat re pridržke o dosedanjem delu ko: ference. Čeprav je priznal važno smotrov, ki jih nakazuje pogodba omejitvi jedrskega orožja, je dej« da te države menijo, da sedanja vs bina pogodbe ne prepoveduje in r zavira jedrske oboroževalne tekrr med «velikimi», ki so med tem č. som zelo povečali in izpopolnili sv je jedrske arzenale. Poleg tega p godba ne odpravlja privilegirane^ položaja velesil, kakor tudi ne njihi ve teže v mednarodni politiki, ki držav z jedrskim orožjem.
Ob koncu so se domenili, da b prihodnja konferenca za proučite uveljavitve pogodbe proti širjenju j< drskega orožja leta 1980.
TRŽAŠKI DNEVNIC ff

SOCIALISTI SO SINOČI ZACELI VOLILNO KAMPANJO
JUTRI L JUNIJA, SVEČANO ODKRITJE
Fortuna o demokristjanskem poskusu Mogočni občinski spomenik padlim v Dolini
odraz trdega boja in številnih žrtev vaščanov
Dvestosedem imen priča, da dolinski občani niso štedili s krvjo v boju za svobodo
preokreta politične osi na desno
Volk in Chersi o pravicah Slovencev ■ Demokristjani bodo danes in jutri pričeli kampanjo s številnimi zborovanji
Socialistična stranka je sinoči za- nato s propadlo vlado desnega čen-
čala volilno kampanjo na Trgu Goldoni z govori tajnika federacije Ghersija, slovenskega kandidata za pokrajinski svet Lucijana Volka in člana osrednjega vodstva posl. Fortune. Ghersi je govoril o nujnosti novega načina upravljanja in o pre-živelosti levega centra ter raznih možnostih bodočega sodelovanja. Zavzel se je tudi za prijateljske odnose z Jugoslavijo in za polno priznanje pravic slovenske manjšine.
Volk je v obsežnem govoru očrtal pohtični položaj in nato podčrtal politični pomen volitev za občino in pokrajino, saj so socialisti prepričani, da mora obnova in u-trjevanje demokratične države izhajati in temeljiti prav na ovrednotenju krajevnih uprav, na decentralizaciji oblasti in odločitev, ki se ji KD in vsaka državna birokracija tako trmasto upira. Volk je nato podrobneje obrazložil volilni program PSI, za katerega je dejal, «da so ga socialisti pripravili brez kakršne koli demagogije». V okviru programa je govoril o varstvu okolja s pospeševanjem tradicionalnih dejavnosti in še zlasti o konkretni manjšinski zaščiti. V tej zvezi je govornik podčrtal zahtevo PSI, da postane mednarodna konferenca o manjšinah stalno telo in zahtevo, da pokrajina s «svojimi akti omogoči temeljno pravico slovenskih izvoljenih predstavnikov, da o-pravljajo svoj mandat v materinem jeziku».
tra in z referendumom o razporo-ki. Takrat — je dejal Fortuna — demokristjane ni preveč brigala razporoka, saj imajo lastno v latinščini, pač pa jih je zanimalo, kako ustvariti široko fronto «tihe večine», izolirati delavce in socialiste ter tako ideološko cementirati preokret na desno.
Fortuna je tudi obžaloval, da so «prijatelji demokristjanske levice preveč oprezni» in jih je pozval, da skupaj s socialisti odločneje nastopijo, saj so oni v še hujši nevarnosti zaradi integralistične ooliti-ke tajnika njihove stranke. Fortuna je zaključil, da mora volilni rezultat okrepiti leve sile in da mora esibiti KD, ker se bo le tako lahko ustvarilo novo politično razmerje sil.
Danes dopoldne bo prefekt Di Lorenzo sprejel predstavnike antifašističnega odbora, ki so že pred dnevi sprejeli odločno stališče proti današnjemu zborovanju misovskega prvaka Almiranteja. Antifašistični odbor je zahteval, da se zborovanje prepove, kot so ga v Milanu, saj je dovolj dokazov o povezavi med MSI in prevratniško dejavnostjo, v Trstu pa imamo žalostno izkušnjo lanskega leta, ko je Almi-rantejevim hujskaškim besedam sledil bombni atentat na slovensko šolo.
Krščanska demokracija bo danes pričela volilno kampanjo v novem kongresnem sedežu hotela «Adriatico» v Grljanu, kjer bodo preučili volilni program, o katerem bosta govorila predsednik pokrajine Zanetti in tajnik stranke Rinaldi.
Dolinska občinska uprava se z vsemi organizacijami v občini in javnostjo nasploh mrzlično pripravlja na jutrišnjo slavnost, ko bo predan svojemu namenu eden največjih spomeniških prostorov v zamejstvu nasploh. Dela pri spomeniku so kljub slabemu vremenu zadnjih dni dokončana.
Spomenik je dobil svojo dokončno podobo, kot so si ga zamislili projektanti Darij Jagodic, Mitja Race in Klavdij Palčič. Gre torej za skupinsko delo, ki s svojo moderno strukturo opozarja mimoidoče nase, obenem pa se z zelenimi površinami in drevjem vključuje nevsiljivo v o-kolje sosednjih njiv in občinskega športnega centra. Železobetonski masiv, ki se mogočno dviga k nebu, učinkuje na gledalca impozantno s svojo veličino ter s svojimi v beton vlitimi črkami «Slava padlim za svo-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiu imi n uni iiiiiiiiiiiiiiuiuiii it im n iiimiiii iimiiiiiiii.il m imi n umilili min iiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
S SENOCNJE KONFERENCE V LLOYDOVI PALACI
Egipčani gledajo na tržaško luko kot na podaljšek Sueškega prekopa
Ambasador potrdil, da bo vodna pot ponovno odprta prometu 5. junija letos
bodo — Gloria ai caduti per la libertà» opominja na namen, zaradi katerega je bil ta objekt zgrajen. Objekt, oziroma njegov masivni del, idejno ponazarja rast upora proti nacifašizmu iz zemlje, to je, iz ljudstva. Ta upor zahteva svoje žrtve (prerezani stebri), a vse premaga in preživi ter zmagoslavno nadaljuje svojo pot (nadaljevanje prečnega zidu brez opornikov). Posledice te-
veden pristop k idealom narodnoosvobodilnega boja in je zajel že vse sloje prebivalstva dolinske občine kot tudi vse politične, prosvetne in športne organizacije. Veliko angažiranost je pokazala tudi šola, ki se je v vseh stopnjah priključila tem pobudam. O izrednem uspehu li-terarno-likovnega natečaja «Dolinski občani v boju za svobodo», ki ga je odbor razpisal in katerega razstava
V glavni dvorani Lloydove palače je bila sinoči konferenca o «Odprtju Poslanec Fortuna je bil zelo po- i Sueškega prekopa». Nastopil je egip-lemičen do sedanjega Fanfanijevega tovski ambasador v Italiji Šalah El-vodstva KD, katerega je obtožil, da
skuša tudi s politiko ustvarjanja napetosti premakniti politično os na desno. Ta politika je prišla do izraza že z izvolitvijo predsednika republike tudi z misovskimi glasovi,
dine Hassan, ki se te dni mudi v našem mestu in ki je nato namenjen
Colauttija, načelnika pristanišča Gianmarinija, deželnega odbornika za finance Colonija, miljskega župana Milla, številne predstavnike tržaških gospodarskih krogov Gosta je pozdravil predsednik Tr-‘ . Berzanti. Govor-
OBČINA DOLINA
ob 30—letnici osvoboditve prireja JUTRI, 1. JUNIJA, ob 10.30
SVEČANO ODKRITJE OBČINSKEGA SPOMENIKA PADLIM ZA SVOBODO
PROGRAM :
govorila bosta župan DUŠAN LOVRIHA in posl. MARIO LIZZERÒ za VZPI - ANPI, pozdravili bodo predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine ARNALDO PITTONI, predsednik občinske skupščine Kočevje INŽ. SAVO VOUK in zastopnik Zveze združenj borečv Slovenije LOJZE BUKOVAC.
KULTURNI SPORED IZVAJAJO :
Združeni godbi iz Doline in Ricmanj; zbor otrok slovenskih in italijanskih osnovnih šol; zbor nižje srednje šole « S. GREGORČIČ »; združena moška zbora « V. VODNIK » iz Doline in « F. VENTURINI » od Domja; združena mešana zbora «F PREŠEREN» iz Boljur.ca in «SLOVENEC» iz Boršta; združeni moški in mešani zbori ob spremljavi godbe na pihala.
lll■utllllm■■■■llllmlllmlllllfllllllllllllllllIllMIUIlllfHmIl■lll■mllllMlmm■^■■mmum|mm|fllIIII1,mm,,
VČERAJ V LJUBLJANI
za nekaj dni v sosedno Jugoslavijo, i žaškega Lloyda dr.
V dvorani smo med drugimi opazili | nik je omenil, da je konferenca v predsednika deželnega odbora Co-1 isti dvorani, v kateri se je o Suezu mellija, ravnatelja luške ustanove razpravljalo še pred njegovim «izvirnim» odprtjem v preteklem stoletju. Tržaka trgovinska zbornica in Tržaški Lloyd — je nadaljeval Berzanti — sta se takoj pridružila «Compagnie Universelle pour le Canal de i Suez» in podpisala po 5 milijonov j forintov njene glavnice. Ob odprtju nove vodne poti je bila prva ladja, ki je zaplula v prekop, Lloydova. Že naslednje leto (1870) je Lloyd vzpostavil direktno pomorsko zvezo Trst - Bombay z dvema 1.300-tonski-ma ladjama («Apis» in «Sfinx»), nakar so sledile še nove in nove zveze z Afriko, Indijo, Japonsko, Kitajsko. S Sueškim prekopom je Trst postal «vzhodna vrata» za Evropo.
Najnovejši dogodki, ki so povzročili zaporo prekopa, so prizadeli v prvi vrsti našo luko. Zato so tukajšnji krogi sprejeli s toliko večjim zadovoljstvom sporočilo egiptovskega predsednika Sadata, da bo Suez ponovno ploven od 5. junija dalje. Tudi če odmislimo petrolej, je še dejal Berzanti, računa Italija na letni promet 6 milijonov ton blaga v vsaki smeri po Suezu in dober del tega prometa bo gotovo odpadel na tržaško pristanišče.
Ambasador Hassan je v začetku konference orisal dogodke, ki so v prejšnjem stoletju privedli do odprtja nove vodne poti med Sredozemljem in Rdečim morjem, nato pa je omenil dogodke iz leta 1967 ter naglasil krivdo izraelske agresivnosti. Kakor hitro je bilo mogoče začeti z delom, je dejal Hassan, to je oktobra 1973, smo začeli odstranjevati ovire v prekopu in zaključili delo
PRIZNANJA ZASLUZNIM!E]€Sil« MLADINSKIM MENTORJEM
Med nagrajenci sta Edvin Švab iz Trsta in Aldo Rupel iz Gorice
V veliki dvorani skupščine Socialistične republike Slovenije so včeraj med slovesno sejo podelili priznanja zaslužnim mladinskim mentorjem in mladim družbeno-poli-tičnim delavcem. Podelitvi nagrad so poleg nagrajencev in gostov pri-1 sostvovali številni predstavniki iz- ' vršnih organov republiških organizacij Slovenije, med njimi predstavništvo izvršnega komiteja predsedstva ZKS, člani sveta federacije, člani republiške skupščine, predstavniki ZZB in drugi ugledni gostje. Slovestno sejo je z nagovorom otvoril sekretar republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije Zdene Mali, za njim pa je o pomenu nagraditve spregovoril Ljubo Jasnič, predsednik RK ZSMS. Jasnič je poudaril pomen podeljevanja priznanj zaslužnim mentorjem mladinskih dejavnosti ob 30. obletnici osvoboditve.
Predsednik komisije za podeljevanje priznanj Aleksander Ravnikar je zatem utemeljil predlog, da se podeli priznanje 30 mentorjem in 31 mladim družbeno-političnim de- ! lavcem, ki nesebično in vztrajno svetujejo in pomagajo mladim ljudem pri težavah vstopanja v življenje, pri reševanju njihovih vsakodnevnih nalog. Mentorsko priznanje je med drugimi prejel tudi Ed-
Danes se poročita
GABRIJELA ANDLOVIČ
in
inž. BOGDAN PETELIN
Svojemu odborniku in njegovi nevesti voščita obilo sreče. SPD I. Gruden in ŠD Sokol
i ponovno odpira svetovni trgovini, pa tudi svetovnemu turizmu. Egipt hoče s tem poudariti svojo privrže-i nost miru in sodelovanju med narodi, pri tem pa ima še posebno v mislih sodelovanje z Jadranom in Trstom, s katerim ga vežejo stoletne tradicije. Egipt gleda na tržaško luko kot na tretja vrata, na nekakšen podaljšek Sueškega prekopa — je še dejal ambasador — in upa, da bo zopet ena izmed prvih ladij, ki bodo 5. junija zaplule v vode Sueškega prekopa, Lloydova enota, kakor sta bili Lloydovi prva ladja v prekopu pred sto in več leti in tudi zadnja ladja «Afrika», ki je leta 1967 plula iz prekopa pred njegovo osemletno zaporo.
Gostu se je na koncu zahvalil predsednik Lloyda Berzanti, ki je v tem okviru izrazil željo, naj bi Trst poimenoval ulico po Sueškem prekopu. Šalah Eldine Hassan si je včeraj ogledal ladjedelnico Italcan-
iiiiiiiiiiiiiTmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmiuiiiiiiiiiiiiiiuiiimuiiiiiiiuiiiiniiitiiiiiiiiifimiimii
UČENCI OSNOVNE ŠOLE IZ BORŠTA V RIŽARNI
vin Švab, ravnatelj dijaškega doma «Srečko Kosovel» v Trstu, prof. Aldo Rupel iz Gorice pa je bil deležen priznanja za mlade družbeno-poli-tične delavce za prizadevno delo v mladinskih organizacijah.
Buren aplavz je pozdravil sklep predsedstva ZSMS, da se prava zlata mentorska značka podeli predsedniku SFRJ Titu v zahvalo mlade generacije za njegovo revolucionarno delo.
DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI
tieri v Tržiču in nekatere naprave v tržaški luki. Dopoldne se je srečal s predsednikom deželnega odbora Comellijem, z generalnim vladnim komisarjem za deželo Furlanijo - Julijsko krajino Di Lorenzom in tržaškim podžupanom Giurici-nom. Ambasador ima v načrtu vrsto obiskov tudi v drugih italijanskih lukah.
VINOGRADNIKI IZ BORŠTA IN ZABREŽCA TER PD SLOVENEC
priredijo v Borštu
5.
PRAZNIK
VINA
Spored:
DANES, 31. MAJA
Ob 17. uri otvoritev. JUTRI, 1. JUNIJA
Ob 17.30 koncert godbe na pihala rudarjev in keramikov Svobode Liboje; nastop moškega pevskega zbora «I. i Cankar» iz Tabora; nastop folklorne skupine Svobode - Šempeter.
PONEDELJEK, 2. JUNIJA
Ob 18. uri koncert godbe na pihala iz Brega: nastop domačega pevskega zbora. Vse tri dni brezplačno ples ob zvokih ansambla «Pomlad». Vse tri dni bodo točili pristna domača vina in deloval bo dobro založen kiosk. Vabljeni!
ga boja, oziroma njegove žrtve lah- i je v telovadnici, bomo poročali prihodnjič, ko bodo nagrajeni najboljši izmed skoraj 350 udeležencev. Omeniti pa moramo široko nabiralno akcijo, ki jo je za te prireditve in za slovesnosti ob odkritju spomenika o-pravil protifašistični odbor. Dolinski občani so se pozivu množično odzvali in zbranih je bilo skoraj 3 milijone lir. Ker pa akcija še ni zaključena, bomo dokončno vsoto velikodušnih prispevkov vseh občanov in gospodarskih organizacij objavili ob zaključku.
Povrnimo pa se k nedeljski slovesnosti, na kateri bodo poleg slavnostnih govornikov Dušana Lovrihe, posl. Maria Lizzerà, Arnalda Pitto-, nija, inž. Sava Vouka in Lojzeta Bukovca nastopile vse prosvetne skupine iz občine, ki se za to priložnost pripravljajo že več mesecev. Prvič bodo nastopili v skupnem pevskem zboru otroci slovenskih in italijanskih osnovnih šol in zapeli slovensko in italijansko pesem skupno, ter tako poudarili mirno sožitje obeh narodov na tej zemlji. Ta skupni nastop je naletel na mnoge težave in ovire pri nekaterih, ki nočejo razumeti, da so prišli novi časi in da je treba narodnostno mržnjo in sovraštvo enkrat za vselej odpraviti. Toda z dobro voljo so se ovire premagale in do nastopa, ki odpira nove možnosti sodelovanja, bo končno prišlo. Nastopil bo pevski zbor srednje šole Simon Gregorčič ter združena moška zbora V. Vodnik in F. Venturini, i združena mešana zbora Slovenec in
ko preberemo na 21 stolpcih napisanih imen na dolgem zidu, vzdolž velikega tlakovanega prostora, v sredini katerega je iz rdečih granitnih kock sestavljena zvezda. Na zidu je 207 imen padlih v boju, umrlih v nacifašističnih taboriščih in ustreljenih kot talci. Druga svetovna vojna je sicer v dolinski občini zahtevala zaradi bombardiranj in posledic vojnih dogodkov več žrtev, toda občinska uprava se je odločila za kriterij, da se na spomenik navedejo samo žrtve odporništva in nacifaši-stičnega nasilja. Ves ta, zelo veliki tlakovani prostor omejujejo zelene površine in okrasno drevje. Nad zi-! dom z imeni pa je ploščad za prireditve, kar je pri naših spomeniških prostorih prava novost.
S tem monumentalnim delom se je hotela dolinska občina oddolžiti ob 30-letnici osvoboditve vsem padlim v boju, ki nam je prinesel svobodo. Res stoje spomeniki in plošče po vseh vaseh dolinske občine, ki opominjajo na hude žrtve domačega prebivalstva, toda nihče ni imel jasne slike velikosti in števila žrtev, ki jih je v tem boju dalo sorazmerno majhno področje dolinske občine, ki pred tridesetimi leti še ni Mio tako gosto naseljeno kot danes. Šele sedaj, ko v dolgih kolonah stoje i-mena na zidu novega spomenika, se zavedamo, kaj vse so morali ljudje pretrpeti in koliko pravzaprav stane svoboda, ki jo tako brezskrbno
uživamo.	, „ „ v .	......
Spomeniški prostor zavzema pri-|F. Prešeren m za zaključek se mo-I bližno 4.300 kv. m površine. Njegov | gočni nastop vseh zborov ob sprem-' strošek pa znaša, skupno s stroš- Ji^vi godb na pihala iz Doline m
kom za odkup zemljišča, približno ' 60 milijonov lir. In to kljub temu,
! da je ves gradbeni les darovala po-j bratena občina Kočevje, da je ve-; iiko občanov opravilo na stotine ur i prostovoljnega dela in kljub temu,
| da so bila dela izvedena v lastni j režiji občinskega tehničnega urada, ! ki je moral s skromnim osebjem, j s katerim razpolaga res napeti vse i sile, da je zmogel, poleg rednega, še to delo. Vseeno pa delo ne bi bilo pravočasno dokončano, če ne bi v pravem trenutku priskočili na pomoč domači tesarji in zidarji, ki so bistveno pripomogli, da so dela hitreje napredovala. Okrasno rastlinje je odbral in porazdelil znani kmetijski strokovnjak Vladimir Vremec.
Občinski upravi je pri tem delu stal ob strani občinski protifašistični odbor, ki mu, tako kot občini, na
Ricmanj. '
K. V.
Potek štafetnega teka po dolinski občini
Mladinski štafetni tek po vseh krajih dolinske občine, ki ga prirejajo v okviru slovesnosti odkritja občinskega spomenika padlim v NOB ter 30-letnice osvoboditve, se bo odvijal po naslednjem programu :
Danes
ob 14.30 start izpred občinske telovadnice v Dolini ob 14.45 spomenik v Dolini ob 15.15 Prebeneg ob 15.30 Mačkolje
ob 16.00 Lakotišče
čeluje župan Dušan Lovriha. Proti-j °k *6.15 Frankovec fašistični odbor, o katerem smo že : °p Jp.40 Log poročali, je bil pobudnik številnih | °p *6.o0 Ricmanje akcij za dostojno proslavljanje in i °k **-30 Boršt (spominska
plošča
koordiniranje posameznih prireditev v vaseh občine ob priliki 30-letnice osvoboditve. Teh pobud in prireditev je bilo in bo še veliko. O njih sproti poročamo, ker gre za izreden, za-
Te dni sta v Dolini NARDO in DORI slavila 25-letnico poroke. Tovariši in prijatelji jima is-
IIIU(llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIHIIIIIIIimillHlltlHlllltlltlllUIIII1ltl1lllllllll»lll
DREVI OB 20. URI V DOLINSKI TELOVADNICI
Tri šole proslavljajo obletnico osvoboditve
Na proslavi sodelujejo osnovna šola iz Kočevja, domača dolinska srednja šola «S. Gregorčič» in srednja šola od Sv. Jakoba «L Cankar»
Danes ob 20. uri bo v občinski te- > rjavi z mnogo bolj znanimi prvimi lovadnici v Dolini proslava tridesete [ tremi simfonijami. V četrti Mahler obletnice osvoboditve kar treh šol: domače srednje šole «Simon Gregorčič», srednje šole od Sv. Jakoba «Ivan Cankar» in srednje šole iz Kočevja, s katerim je pobratena dolinska občina.
Na proslavi bodo nastopili harmonikarski orkester glasbene šole Kočevje, dijaki srednje šole «Ivan Cankar» z zborno recitacijo, vokalna sku pina iz Kočevja, harmonikarski an-
pred nekdanjim bunkerjem) ob 17.45 Boršt (spomenik padlim na pokopališču) ob 18.00 Jezero ob 18.30 Gročana ob 18.45 Pesek ob 19.00 Draga.
Po prenočevanju v Dragi bo štafeta jutri ob 8.30 nadaljevala pot no, temperatura morja 21 stopinj, po stari železniški progi v Botač, na Peče, do spomenika Comici in spominske plošče SPDT v Glinščici. Ob 9.55 bo pred spomenikom padlim v Boljuncu, ob 10.30 pa bo zaključila krog pred novim občinskim spomenikom, kjer bo glavna
Stalno slovensko gledališče — TRST KRSTNA UPRIZORITEV V počastitev 30-LETNICE OSVOBODITVE
RIŽARNA
(dokumentarna drama)
Dokumentarno gradivo: Besedilo:
Režija:
Scena:
Glasba:
Kostumi:
ALBIN BUBNIČ FILIBERT BENEDETIČ MIROSLAV KOŠUTA JOŽE BABIČ MARIO URŠIČ KLAVDIJ PALČIČ ALEKSANDER VODOPIVEC MARIJA VIDAU
Nastopa ves ansambel Stalnega slovenskega gledališča, pomnožen z gosti in sodelavci Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta. Sodeluje tudi moški pevsld zbor «Tabor» z Opčin pod vodstvom dirigenta Svetka Grgiča.
PONOVIT V E :
DANES,	31. t.m., ob 20.30 abonma red B - 1. sobota po premieri
JUTRI,	1. jun., ob 16.00	»	» C - 1. nedelja po premieri
PD «PRIMOREC» podružnica Glasbene matice v Trebčah
DANES, 31. maja, ob 20.30 v ljudskem domu v Trebčah
NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE
Vljudno vabljeni!
Vstop prost
Srednji šoli
S. GREGORČIČ in L CANKAR
vabita na proslavo
30—LETNICE OSVOBODITVE
ki bo DANES, 31. maja, ob 20. uri v občinski telovadnici v Dolini.
Izleti
SPDT javlja, da je program izleta na Pokljuko sledeč: odhod JUTRI, 1.6. ob 8. uri po novem času izpred sodnije.
1.	dan kosilo in večerja v Športho-telu in ogled krajev, kjer so.se pred več kot 30 leti bile partizanske bitke.
2.	dan vzpon na Ldpanjski vrh, kosilo iz nahrbtnika. — še nekaj prostih mest tudi eventualno samo za avtobus.
Mali oglasi
34—LETNI Italijan, čedne zunanjosti, dobra zaposlitev, vabi v Trst jugoslovansko dekle za medsebojno spoznavanje, z namenom poroke. Telefonirati: 744-523, ob urah 6-8, 12-13, 18-20.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 31. maja
ANGELA
Sonce vzide ob 4.20 in zatone ob 19.45. — Dolžina dneva 15.25. — Luna vzide ob 23.55 in zatone ob 10.23. Jutri, NEDELJA, 1. junija RADOVAN
Gledališča
VERDI
DANES ob 18. uri bo na sporedu koncert, ki ga bo dirigiral Reynald Giovaninetti. Nastopila bo tudi sopranistka Gloria Paulizza. Pri gledališki blagajni so na razpolago vstopnice.
Kino
VREME včeraj: Najvišja temperatura 23,4 stopinje, najnižja 18,8, ob 19. uri 21,9 stopinje, zračni pritisk 1007,4 mb stanoviten, veter 8 km na uro jugozahodni, vlaga 60-odstotna, nebo 5/10 pooblačeno, morje razgiba-
slovesnost. Pred vsakim spomeni
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 30. maja 1975 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 17 oseb.
UMRLI SO: 73-Ietna Lucia Cipolat por. Fabbro, 82-letni Bonifacio Rebeni, 94-letna Beatrice Moratto vd. Millo, 76-letni Benedetto Clemente, 71-
ne uporablja mogočnih zvočnih mas. Orkester je zreduciran na skoraj
je iztanjašano, glasbeno tkivo prefinjeno v navdihu srednjeveških poetičnih legend, prežeto zlasti v drugem stavku z ljudskostjo spevnih «lieder» in v četrtem s sopranskim solom, ki izžareva enostransko srečo. Spričo dokajšnje razdrobljenosti partiture je imel or-sambel mladinskega doma iz Bo-1 kester zlasti v prvih dveh stavkih ljunca, dijaki osnovne šole Kocev- j nekoliko težav, vendar je dovolj
komorno raven, njegovo muziciranje j — trdno bomo stali na poslednji
: _	*.1! e- f o v i ria o1 aera er»nr>a na -rifolrvi"
kom bodo položili venec ter prebra- j letni F elice Umari, 77-letna Maria li mladinsko obljubo.
Obljuba se glasi: «Priborili smo si svobodo s krvjo. Svoboda je sveta, svoboda je naša. Premagan je bil črni hudič — ne pokončan. Še dviguje glavo iz groba in blati, borci, vaša junaška imena. Partizani, padli, antifašisti! Obljuba mladih je
je, združena mladinska pevska zbora srednjih šol «L Cankar» in «S. Gregorčič». O pomenu praznika osvoboditve pa bosta spregovorila predstavnik profesorjev dolinske občine prof. Dimitrij Sancin in predstavnik staršev šentjakobsko šole Bogo Samsa.
šolska prireditev v Dolini ima zanimiv pomen, saj se bodo v dolinski telovadnici zbrali dijaki, šolniki in starši kar treh šolskih zavodov: domačega dolinskega slovenskega zavoda, iz tržaškega delavskega okraja Sv. Jakob in slovenskega zavoda iz pobratenega mesta Kočevje, kjer so bili hudi partizanski boji in kjer so se v partizanih borili številni očetje ter dedi današnjih šolarjev iz Doline. Ta prireditev bo poleg tega na predvečer odkritja velikega spo-; menika padlim v Dolini, ki bo tudi Ì nekak zaključek proslav tridesete obletnice osvoboditve.
krem čestitajo.
V spremstvu učiteljic in župnika Jamnika so včeraj obiskali Rižarno in počastili spomin žrtev učenci osnovne šole v Borštu. Njihovo pozornost so pritegnile zlasti celice in dokumentarne fotografije ter pisma, ki so r;:T	v muzeju. Zanimali so se za razne podrobnosti ter spraše-
vali aii so se živi in če so bili sploh obsojeni krivci tako hudih zločinov
Zanimiv koncert sinoči v Verdiju
Sinočnji koncert spomladanske .imfonične sezone v gledališču Verdi nam je nudil zanimiv spored: Mahlerjevo 4. simfonijo v F-Duru za sopran in orkester ter prvo tržaško izvedbo Ravelovih suit za zbor in orkester «Dafni in Cioè».
Mahlerjeva simfonija ima povsem svojske značilnosti, zlasti v prime-
pozomo sledil izredno plastično o-blikovani gesti mladega francoskega dirigenta Reynalda Giovaninetti ja. Solistični del v četrtem stavku je z lepo kultiviranim in mehkim sopranom odpela tržaška sopranistka Gloria Paulizza.
Ravelova «Defni in Cioè» je doživela prvo tržaško izvedbo, kar pravzaprav preseneča. Suiti, ki sestavljata to Ravelovo skladbo, sta povzetek iz istoimenskega baleta in tudi odraža izrazito koreografsko konstrukcijo. Zanimivo je, da se je v repertoarjih koncertov u-veljavila le druga suita, čeprav je tudi prva polna melodične iz barvite lepote. Mešani zbor poje svoje vložke mrmraje. Tako orkester kot zbor sta to orkestralno fresko izvajala zelo impresivno in natančno z močnimi zvočnimi učinki in nežnimi soli, zlasti flavt. Dirigent Giovani-retti je bil zanesljiv in sugestiven interpret.
straži, da svetlega sonca ne prekrije črni oblak».
Šolske vesti
DANES, 31. maja, bo v osnovni šoli na Proseku šolska prireditev ob 19. uri na šolskem dvorišču.
OTROCI osnovne šole «Primož Trubar» v Bazovici in osnovne šole «Karel Destovnik - Kajuh» v Gropadi vljudno vabijo na skupno zaključno šolsko prireditev, posvečeno 30. obletnici osvoboditve, ki bo DANES, 31. maja, ob 20.30 v kinodvorani v Bazovici.
PD «SLAVKO ŠKAMPERLE» Sv. Ivan - Trst
priredi v četrtek, 5. junija, ob 20. uri v društvenih prostorih
PROSLAVO 120-LETNICE USTANOVITVE SLOVENSKE ŠOLE PRI SV. IVANU
O zgodovini šole bo predaval prof. Samo Pahor, sledil bo nastop otroškega pevskega zbora pod vodstvom prof. Nade Žerjal-Zaghet s sporedom 12 pesmi.
Vabljeni člani in prijatelji društva.
Giacomelli Penon vd. Valle, 63-letni Renato Valenti, 71-letna Irma Dan-necker, 62-letni Mario Uršo, 66-letna Vittoria Scagnoii vd. Ravimer, 54-letni Silvio Uboldi, 49-letna Maria Ga-spard, 73-letni Ernesto Gallo, 88-letni Antonio Lorenzi, 62-letna Vittoria Sorgo, 91-letna Emilia Bertuzzo, 85-letna Eida Candusso vd. Adami.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (ud 13. do 16. ure)
All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8, Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci. Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; Al Cedro (INAM) Trg Oberdan 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228-124; Bazovica;
tel. 226-165:	Opčine; tel. 211-001;
Prosek: tel. 225-141:	Božje polje-
Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
tšTsmrmmsmu
V spomin mame Franka Viteza daruje S. Pertot 10.000 lir za ŠZ Bor. Podjetje Resam daruje 30.000 lir za ŠZ Bor.
La Cappella Underground 19.00—21.45 «Il dottor Stranamore, ovvero come ho impomato a non preoccuparmi e ad amare la bomba» (1963). Režija Stanley Kubrick. Igrajo Peter Sel-lers, George C. Scott, Slim Pickens.
Ariston 16.00 «Mattatoio 5». Bareni film. Režija George Roy Hill.
Grattacielo 15.30 «Mimi metallurgico ferito nell'onore». Giancarlo Giannini, Mariangela Melato, Agostina Belli. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Le mele marce». Peter Fonda Jean Philip Law. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «D gatto a nove code». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «L'uomo della strada fa giustizia». Henry Silva, Luciana Pa-luzzi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 16.30 «Bruce Lee: un cuore d’oro, due mani d’acciaio». Barvni film.
Ritz 16.00 «Operazione Rugebud». Peter O'Toole. Barvni film.
Aurora 16.30 «Prima pagina». Barvni film.
Capito! 16.30 «Il fidanzamento». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.15 «Paolo Barca maestro elementare praticamente nudista». Barvni film z Renatom Pozzettom. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Bianco, giallo e nero». Giuliano Gemma. Barvni film.
Filodrammatico 16.30—22.00 «Giuochi d’amore alla francese». Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Conviene far bene l'amore». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Preparati la bara». Te-rence Hill. Barvni film.
Vittorio Veneto 17.00 «Il giustiziere della notte». Charles Bronson. Barvni film.
Abbazia 16.00 «La o.uinta offensiva». V glavni vlogi Richard Burton.
Radio 16.00 «Le quattro dita della furia». Barvni film.
Mignon 16.00 «Un cuore d’oro, due mani d’acciaio - La vendetta di Bruce Lee». Barvni film.
Astra 16.30 «Dudù, il maggiolino sca-fenato». Barvni film.
Volta - Milje 16.00 «L’uomo, la vergine e i lupi». Adams West, Linda Sauders. Barvni film.
Slovenska skupnost občine Zgonik izreka globoko sožalje svojemu deželnemu poslancu Dragu Štoki in družini ob smrti dragega očeta.
Člani pevskega zbora «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela izražajo prizadetim svojcem ob izgubi Jerneja Štoke iskreno sožalje.
Ob smrti očeta Jerneja izreka Primorski dnevnik dr. Dragu Štoki >n drugim svojcem iskreno sožalje.
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji izreka Franku Vitezu globoko sožalje ob izgubi drage mame.
Pogreb
Karle Vitez
bo danes, 31. maja, ob 12-30 iz Izpele barkovljanskega pokopališča.
DRUŽINA
Barkovlje, 31. maja 1975
organizira od 6. avtobusno progo TRST - GRADEŽ
28. septembra z
PODJETJE «SAP» - TRST
junija do week-end
— BELJAK — SALZBURG Odhod: ob petkih ob 15. uri Iz Trsta Prihod: ob nedeljah popoldne iz Salzburga
REZERVACIJE pri podjetju « SAP » - Trst, tel. 410082 - 412205 ter pri večjih turističnih agencijah. Možna rezervacija v hotelu.
Po krajši bolezni je v Gospodu zaspal naš nepozabni
JERNEJ ŠTOKA
Pogreb bo iz domače hiše na Kontovelu 114, jutri, L junija, ob 17. uri.
žalostno vest sporočajo otroci Mario, Anica, Maruška, Drago in Bo ženka z družinami.
Kontovel, 31. maja 1975
NA RAZSTAVIŠČU PRED ŽUPANSTVOM
Danes popoldne otvoritev vinske razstave v Zgoniku
Tradicionalni vaški praznik se bo nadaljeval jutri in se zaključil v ponedeljek
Danes bodo ob 15. uri otvorili na razstavišču pred županstvom v Zgoniku 11. razstavo domačih vin, ki jo prireja zgoniška občinska uprava s sodelovanjem domačih športnih in prosvetnih društev. Ta tradicionalni vaški praznik, ki se bo nadaljeval jutri in v ponedeljek, je edinstvene važnosti malodane za celotno prebivalstvo zgoniške občine, ki ob tej priložnosti polaga obračun enoletnega delovanja. Pri kioskih z jedačo (piščanci, klobase, pršut, sir, čevapčiči, ribe in podobno) bodo angažirani mladina in starejši člani domačih društev (Krasa. Olimpije, Rdeče zvezde in Mladinskega krožka), da bi nudili obiskovalcem tudi slasten prigrizek in obenem zagotovili svojim društvom soliden zaslužek za delovanje na športnem in prosvetnem polju. Pri stojnicah pa bodo brhka domača dekleta točila belo in črno vino cenjenim gostom, ki bodo lahko sami ocenili in izrazili svoje mnenje nad pridelkom vinogradnikov zgoniške občine.
Posebna enološka komisija je med predstavljenimi vzorci izbrala 12 najboljših vzorcev belega in 6 vzorcev črnega vina. Skupna količina u-stekleničenega belega vina (tudi z rezervo vred) znaša okoli 30 hi, medtem ko je občinska uprava odkupila od vinogradnikov 8 hi kraške črnine. Belo vino razstavljajo Milič -Zgonik 4, Doljak - Zgonik 18, Kocman - Zgonik 19, Žigon - Zgonik 36, Caharija - Zgonik 56, Škrk - Salež 33, Stubelj - Salež 49, Štolfa - Salež 46, Škrk - Salež 61, Gruden - Sa-matorca 6/a, Doljak - Samatorca 12 in Colja - Samatorca 20. Kraško črnino pa razstavljajo Grilanc - Salež 4, Gruden - Salež 25, Milič - Salež 42, Škerlj - Salež 44, Doljak - Samatorca 22 in Kante - Samatorca 30.
Današnji spored vsebuje ob 16. uri mednarodni moški odbojkarski turnir za 11. Kraški pokal, od 20. ure dalje pa bo ansambel Lojzeta Furlana poskrbel za veselo vzdušje in prosto zabavo.
- bs -
kojnine odvisnim delavcem ter od 13. junija pa družinske pokojnine tem uslužbencem. V primeru, da bi prišlo v poštnih uradih do težav pri izplačevanju, bodo posamezna pokrajinska poštna vodstva lahko spremenila urnik pričetka izplačevanja.
11. junija konec pouka na šolah
Pred vrati je mesec junij in se bliža konec šolskega leta 1974-75. Zaradi volitev (15. junija) se bo pouk na vseh šolah končal že 11. junija, danes pa se konča pouk v zadnjih razredih na višjih srednjih šolah, tako da se bodo kandidati za veliko maturo lahko pripravili na zrelostne izpite, ki se bodo začeli 1. julija.
Letos bo na slovenskih višjih srednjih šolah šlo na zrelostni izpit skupno 106 kandidatov s Tržaškega in Goriškega, in sicer 27 na znanstvenem liceju, 30 na klasičnem liceju (od teh 7 iz Gorice), 20 na
učiteljišču (7 iz Gorice in 6 priva-tistov) ter 29 na trgovskem tehničnem zavodu.
Zaključne izpite (malo maturo) na srednjih šolah na Tržaškem bo delalo približno 200 dijakov. Izpiti se bodo začeli 19. junija.
Sindikati o miljskem zdravstvenem centru
V sedežu miljske CGIL je bil sestanek sindikalnih zastopnikov z voditelji središča za psihično in družbeno oskrbo. Dr. Norcio je sindikalistom orisal namen novega središča in po njegovem poročilu se je pričela zanimiva razprava, v katero so posegli delavci ladjedelnice «Alto Adriatico», čistilnice «Aquile» in drugih podjetij iz miljske občine. Soglasno so ugotovili, da je tudi umsko zdravstvo odvisno v veliki meri od delovnih razmer in da se zato sindikalne organizacije morajo angažirati v sodelovanju z novim miljskim centrom.
iiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiimmiJimmimiimiiiiimiimiiiiHiiiniiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii
OD JUTRI PONOVNO LEGALNA URA
DANES OPOLNOČI PREMAKNITI KAZALCE ZA 60 MINUT NAPREJ
Na sončno uro se bodo povrnili konec septembra
Urnik izplačevanja pokojnin INPS
Ministrstvo za pošto in telekomunikacije je objavilo nov umik izplačevanja pokojnin INPS za junij. V sporočilu je rečeno, da bodo s 6. junijem začeli izplačevati ii> validninske, starostne in družinske pokojnine za kategorije obrtnikov, trgovcev ter kmetijskih delavcev ter družinske pokojnine za pomorščake in duhovščino. Od 10. junija bodo izplačevali invalidninske po-
Jutri, v nedeljo, 1. junija, bo ponovno stopila v veljavo legalna u-ra. Danes opolnoči bomo kazalce na urah premaknili za 60 minut naprej, tako da bomo tisto noč prikrajšani za eno uro spanja. Oddolžili se bomo šele konec septembra, ko se bomo povrnili na sončno uro.
Italija bo letos že desetič uvedla legalno uro, še vedno pa se ni polegla polemika med tistimi, ki zagovarjajo koristnost tega ukrepa in pristaši «status quo». Prvi trdijo, da legalna ura omogoča smotrnejše izkoriščanje dneva in občutno varčevanje pri porabi električne energije. Pri legalni uri je namreč «dan» za šestdeset minut daljši, kar se je izkazalo ugodno tudi za številne tuje turiste, ki v poletnih mesecih obiskujejo Italijo. Pristaši sončne ure pa ugovarjajo, da legalni čas vnaša le zmedo med Italijo in tujino, pravega varčevanja z električ-
I no ! k ji
OBČINA ZGONIK
vljudno vabi na
XI
SPORED
RAZSTAVO DOMAČIH VIN
DANES, 31. maja, ob 16. uri — Mednarodni moški odbojkarski turnir za XI. Kraški pokal.
Od 20. do 24. ure ples na prostem z ansamblom Lojzeta Furlana.
JUTRI, 1. junija, ob 9. uri — Mednarodni ženski namiznoteniški turnir za VI. Kraški pokal.
Ob 18.30 — Koncert godbe na pihala s Proseka.
Od 20. do 24. ure ples na prostem z ansamblom Kras.
V PONEDELJEK, 2. junija, ob 9. uri — Balinarski turnir za III. Kraški pokal.
Ob 17. uri — Tržaška folklorna skupina «Stu ledi».
Ob 20. uri — Tombola z dobitki v višini 100.000 lir.
Od 20. do 24. ure ples na prostem z ansamblom Lojzeta Furlana.
no energijo pa tako ni opaziti ni-
er.
Kakor koli že, jutri sc bomo povrnili na legalni čas. Pri nas, ki živimo ob meji (legalne ure ne poznajo niti v Jugoslaviji, niti v Avstriji), bi morali biti pristaši druge skupine še posebno številni. V resnici je praksa iz prejšnjih let pokazala, da večjih težav z legalno uro ni. Določeno prilagoditev zahtevajo le prometne zveze s tujino (letalske in železniške), prometne zveze z notranjostjo pa ostanejo nespremenjene. Letalske družbe in u-prava železnice bodo 1. junija uvedle poletni urnik.
Rižarna odprta tudi 2. junija
V ponedeljek, 2. .lunija, bo Rižarna kljub državnemu prazniku odprta. Obiskovalci si jo bodo lahko ogledali od 9. do 13. ure.
V	tržaški katedrali pokopali nadvojvodo Franca J. Habsburškega
V	katedrali Sv. Justa so včeraj pokopali avstrijskega nadvojvodo Franca Jožefa Habsburškega, zadnjega zakonitega prestolonaslednika Karlovega pokolenja v Španiji. Nadvojvodo, ki je umrl 9. t.m., na Dunaju, so pokopali poleg njegovega prednika Karla VIL Pokojni je pred nekaj leti. ko je bil na obisku v Trstu, izrazil željo, da bi ga pokopali v tržaški katedrali.
® Ministrstvo za javna dela sporoča, da bodo jutri lahko krožili po vseh cestah tovornjaki z nosilnostjo nad 50 ton, medtem ko bo v ponedeljek, 2. junija, promet teh vozil prepovedan.
OD VOLITEV NAS LOČITA SAMO SE DVA TEDNA
VOLILNA KAMPANJA NA GORIŠKEM SE NIKAKOR NE MORE RAZŽIVETI
Protifašistične in demokratične sile obsojajo stališče pariške občine zaradi njene ocene osvoboditve maja 45
Dva tedna nas ločita od upravnih volitev, vendar navzven tega ni opaziti. Oglasne deske, ki jih je občina namestila, da bi stranke nanje lepile svoje lepake, so povečini prazne transparentov ni in tudi megafoni na sedežih strank se ne o-glašajo. Delno je treba odgovor za takšno stanje iskati v novih določilih, ki v veliki meri urejujejo doslej nebrzdano volilno kampanjo, delno pa v drugačnem pristopu strank do volivcev. Morda gre celo za kratek premor po sestavi in predložitvi list, za kratkotrajen padec «storilnosti» po utrudljivem sestavljanju list.
Bolj kot programi strank so te dni predmet pogovorov ugibanja o volilnih rezultatih. Včerajšnji vodilni milanski dnevnik objavlja o tem mnenja ljudi v naši deželi. Kar zadeva Gorico se nam vidi zanimiva izjava univerzitetnega profesorja za bizantinsko umetnostno zgodovino v Trstu Sergia Tavana, ki napoveduje krščanski demokraciji možnost izgube enega vodilnega položaja v treh najpomembnejših krajevnih u-stanovah, v Gorici, Tržiču in v pokrajinski upravi. Profesor Tavano nadalje sodi, da zaradi morebitne spremembe v vodstvu teh krajevnih uprav ne bi smelo priti do prekinitve inteligentne odprte politike do Vzhoda, ki so jo doslej vodili z dobrimi uspehi. «Mi, Goričani, navsezadnje ne smemo pozabiti, da i-mamo mejo doma,» zaključuje prof. Tavano.
Kaže, da se nekateri goriški politiki ne zavedajo v celoti te resnice in da se nevarno poigravajo z nekaterimi vprašanji. Pri tem mislimo na «goriško občinsko upravo», ki je ob 30-letnici objavila razglas «Maj 1945 — maj 1975», v katerem pravi, da je v trenutku, ko je vsa Italija slavila osvoboditev, prišel v naše kraje «drugi okupator» ter začel «s sekvestri in deportacijami». Res je, da je v drugem delu proglasa govor o sožitju in sodelovanju ob meji, toda kdor bere ta proglas, ne ve, kdaj njegov avtor govori resnico. Obojega nikakor ne, zato je dvoličnost v tem proglasu dejansko podpora fašistom in tistim redkim posameznikom, ki jim je prijateljstvo med ljudmi trn v peti. Vsebina tega proglasa je začuda sila enaka stališču MSI, tako da imamo občutek, kot da je pisca tega proglasa vodila roka tistega fašističnega občinskega svetovalca, ki je na seji občinskega sveta konec aprila opozarjal občino na «drugo osvoboditev» in na «deportacije» in zahteval od nje javno opredelitev.
Demokratične in protifašistične sile obsojajo takšna stališča, pa naj imajo volilni značaj ali pa ne. S takšnimi izjavami, ki jih po navadi piše župan ali nekdo drug v njegovem imenu, se ne morejo strinjati ne slovenski in ne italijanski partizani, ki so osvobodili te kraje. Še posebej naslov «okupatorja» zavra,-čajo pripadniki italijanskih garibaldinskih oddelkov, ki so na strani jugoslovanske armade in osvobodilnih sil jugoslovanskih narodov bojevali trd boj proti nacistični okupaciji Evrope ter so prišli v te kraje kot osvoboditelji. Zanimivo je, da sta se v oceni pomembnega zgodovinskega dejanja znašla na istih stališčih pripadnika dveh idejno nasprotnih taborov, ki pa oba druži nevera v sposobnost ljudskih sil, da si krojijo usodo po lastni volji in podobi.
Lahko si predstavljamo da tudi našim sogovornikom v Novi Gorici, s katerimi imamo veliko skupnih vprašanj, ne more biti vseeno, kako se obnaša občina Gorica, odnosno njen prvi občan, kajti najmanj, kar
mora veljati v takšnih odnosih, ki želijo biti dobrososedski, je graditev dobrega sosedstva na temelju pridobitev osvobodilnega boja ter iskanja enotnih poti za skupne koristi. Sodimo, da «občina Gorica» s takšnim svojim obnašanjem lahko samo zrahlja temelje, na katerih slonijo številne oblike sodelovanja.
Obnašanje, o katerem je beseda, nas čudi tembolj, ker je celo organizacija deportirancev letos zavzela strpnejše stališče in zahtevala samo humano solidarnost in ker so se celo fašisti letos prvič odpovedali objavi osmrtnice za Mussolinijem na dan izvršitve njegove smrtne obsodbe in so se, kdo ve zakaj, zadovoljili samo z mašo. Ali so bila njihova stališča dovolj zastopana v lepaku ob 30-letnici?
Stališče «občine Gorica» so obsojali na številnih proslavah osvoboditve. Z naše strani smo ga osvetlili z nekaterimi podrobnostmi, ki samo še bolj poudarjajo odgovornost, ki izhaja iz velike resnice, da imamo «mejo v mestu.»
LEPO PRIZNANJE SLOVENSKI SOLI
DIJAKINJI KATARINI TAB A J NAGRADA ZALOŽBE «MOTTA»
Poprej sta nagrado Motta prejela Sonja Klanjšček z Oslavja in Tone Malič s Peči
Založba Federico Motta podeljuje vsako leto posebno denarno nagrado tistemu edinemu dijaku nižje srednje šole v pokrajini, ki ima ob koncu prvega četrtletja ali trimesečja najboljšo srednjo oceno v pokrajini. Nagrado je letos prejela dijakinja prvega D razreda slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko» Katarina Tabaj iz štandreža. Nagrada je znesek 60.000 lir, posebna diploma ter knjiga, v kateri je opisan življenjepis ustanovitelja nagrade.
Kot kronisti moramo zabeležiti dejstvo, da je dijak slovenske srednje šole «Ivan Trinko» letos že v tretje prejel takšno nagrado. Lansko leto je to nagrado prejela dijakinja Sonja Klanjšček z Oslavja, predlanskim pa dijak Tone Malič s Peči.
Kratki slovesnosti, ki je bila v telovadnici šole v torek, 27. maja opoldne, so prisostvovali vsi dijaki in profesorji šole, predstavnik založbe «Motta» in goriški župan Pasquale De Simone. V uvodu je ravnateljica šole Lojk pozdravila prisotne in se zahvalila županu za prisotnost in povedala, da to priznanje ne velja samo za vzgledno dijakinjo, ampak prav zaradi tega, ker je trikrat zaporedoma bil nagrajen učenec niž-
iiiiiiiii ii iiiiuiui mi Hlinili ii nini n iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiii ii m n m n inni milili m mi iiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini 111111111111111111X111 n lllllllllll•llllll
ZARADI «ZASEDBE TOVARNE» V GRADIŠČU
Sindikalisti in delavci na zatožni klopi: sodni zbor jih je popolnoma oprostil
Obtoženci niso zakrivili kaznivega dejanja
je srednje šole «Ivam Trinko», to priznanje velja tudi šoli in nam daje zavest, da lahko mimo trdimo, da je ta nagrada priznanje učnemu osebju. Župan De Simone pa je govoril o važnosti pridobivanja kulture. Izrazil je zadovoljstvo, da je ravno šola «Ivan Trinko» prejela to nagrado, ker se zaveda svojega kulturnega poslanstva. Istočasno je dijakinji izročil nagrado in ji osebno čestital k uspehu. Prisotna je bila tudi mama dijakinje, ki je bila vidno ganjena.
Predstavnik Motte je izjavil, da i-ma dijakinja v vsedržavnem merilu eno izmed najboljših ocen.
Včeraj popoldne so na goriškem okrožnem sodišču (predsednik dr. Mancuso, stranska sodnika dr. Succi in dr. Marinelli, javni tožilec dr. Laudisio, zapisnikar Marra) obravnavali zadevo treh goriških sindikalistov ter sedmih delavcev tovarne Mucchiut v Gradišču. Gre za Marijo Felič iz Gorice, Colauttija_ iz Ronk, Elia Zulianija iz Maiana pri Vidmu (vsi trije so predstavniki sindikalne federacije CGIL, UIL in CISL) ter za delavce Paola Fratti-nija, Francesca Dal Boja, Adelfija Cetula, Olgo Sonson, Sergia Bressa-na (vsi so iz Gradišča), Aldo Mu-narijevo iz Zagraja ter za Gaetano Candussi iz Romansa ob Soči. Skupina sindikalistov in delavcev je bila obtožena, da so maja leta 1971
OSMICA
Viktor Coretti, Domjo 176 (pri spomeniku). toči pristno belo in črno vino.
11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
VODNA POT JADRANSAVA-DONAVA
10. julija v Trstu mednarodni posvet
Dne 10. julija se bodo v našem biestu sestali predstavniki upravnih irj gospodarskih krogov iz Furlanije - Julijske krajine, sosedne dežele Veneto in Slovenije, da bi poglobili nekatera tehnična vprašanja v zvezi z načrtom za speljavo celinske plovne poti na relaciji Jadran — Sava — Donava.
Vprašanje morebitne speljave Plovnega prekopa povezujejo na i-talijanski strani z vprašanjem notranje vodne poti iz Tržiča v smeri Proti Benetkam in plovnega siste-
ma, ki se oslanja na reko Pad. Strokovnjaki so mnenja, da bi plov ni sistem olajšal industriji nabavo surovin (premoga, žita, koruze, lesa, mineralnih olj, rude, mesa, itd.) in dobavo končnih izdelkov domačemu in predvsem tujim tržiščem, kar naj bi občutno povečalo pomorski promet na severnem Jadranu. Prekop naj bi speljali najprej iz Tržiča do ustja Soče, nato pa po reki navzgor do italijansko jugoslovanske meje pri Gorici. Na jugoslovanski strani menijo, da sta
tu možni dve varianti: po prvi naj bi prekop sledil toku Idrijce, po drugi pa naj bi ga speljali v smeri proti Vipavi. V obeh primerih bi prešli Ljubljanska vrata v predoru, nato pa bi prekop nadaljeval pot po Ljubljanici in Savi do Zidanega mostu, kjer naj bi se en krak preusmeril proti Celju, drugi pa naj bi sledil toku Save ter se od nje odcepil nekoliko bolj na jugu. Prvi krak naj bi dosegel Donavo nekje med Dunajem in Bratislavo, drugi pa pri Vukovaru.
IIIHHIHIlItfllll II IIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIimilllllllllllirlllllllllllllHHHIHIIIIIII IIIIIIIII Hilli II II Hill lllllll IIIIIIIII
V PRIREDBI FOTOKLUBA «SKUPINA 75»
V Sovodnjah bo konec junija drugi fotografski natečaj
Dokumentarna fotografska razstava je popolnoma uspela - V ponedeljek fotografski izlet v naravo
Čeprav so fotoklub «Skupina 75» ustanovili komaj pred nekaj meseci, je ta delo pričel s polno paro. Goriški fotoamaterji so namreč doslej pripravili več manifestacij, prva po vrsti je fotografska razstava ob 30. obletnici osvoboditve. Razstava je obsegala izvirne slike, ki so jih slovenski fotoamaterji sami posneli. Gre predvsem za razne napise, ki so še dandanašnji ostali vidni na zidovih po naših vaseh. Poleg tega so bile na razstavi fotoreprodukcije starih fotografij, dokumentov in drugega materiala iz časa narodnoosvobodilne borbe. Otvoritev razstave je bila v Sovodnjah, v Kutumem domu, ob priložnosti osrednje proslave ob 30-letnici osvoboditve. Fotoklub je razstavo imel tudi v Slovenskem dijaškem domu v Gorici.
Na zadnji seji fotokluba, ki je bila v sredo v Sovodnjah, so z zadovoljstvom ugotovili, da. je razstava v celoti uspela. Na seji so nadalje sklenili, da bodo v kratkem pripravili v Gorici (v prostorih v Ulici Malta ali v razstavni dvorani Espo-mego v Ulici Cadorna) fotografsko razstavo jugoslovanskega fotografskega «mojstra» Milenka Pegana iz Nove Gorice. Pegan bo goriške-mu občinstvu predstavil fotografije, ki jih je pred kratkim razstavljal v Beogradu.
Velik del seje v sredo je bil posvečen pripravam 2. fotografskega natečaja črno-bele fotografije, ki jo bo fotoklub pripravil 28. junija v Sovodnjah. Kot je znano, bodo na tem natečaju lahko sodelovali fotoamaterji iz Slovenije ter iz naše dežele.
Ob zaključku so člani «Skupine 75» sklenili prirediti fotografski izlet v naravo Ta bo v ponedeljek, 2. junija. Vsi, ki se hočejo udeležiti izleta, naj se ob 7. uri zberejo pred Kulturnim domom v Sovodnjah za skupni odhod v Istro. Izlet bo vodil Milenko Pegan.
Jutri odprte prodajalne časopisov
Jutri, v nedeljo, bodo v Gorici odprte naslednje prodajalne časopisov: Costanzo, Ulica Crispi; Scuot-to. Ulica Santa Chiara: Corubolo, Ulica Brigata Casale; Nanut, Ulica V. Veneto; Larise, Trg Cavour; Lo-curlo, Raštel; Sussi, Travnik: Vidri, Ulica Silvio Pellico; Quali, Trg Municipio; Candotti, Ulica Car-1
ducei; Bertazzo, Kraška cesta; De-rocchi, Ulica Garzarolli; Paulin, U-lica Veniero; Kristančič, Ulica Duca D’Aosta; De Erari, Ulica Oberdan; Gurtner, Ulica Carducci; Ma-nias, Ulica Enrico Toti; Cocianni, Drevored 20. septembra; Trivellato, Verdijev korzo; Barenghi, Ulica 24. maja; Devecchi, Ulica Brigata Casale; Stabile, Ulica 9. avgusta; Brunzin, prodajalna pred bolnišnico; Cecotti, Korzo Italija; Depre-tis, Tržvška cesta; Fabris, Podgo-ra; Fontanin, Majnica; Giorgolo, Ulica Capodistria; Laurenti, Mihaelova ulica; Savio, Ulica Giustiniani.
Priznanje dežele Chientaroliju
Deželni odbornik za krajevne u-stanove prof. Michelangelo Ribezzi je včeraj obiskal predsednika pokrajinske uprave Chientarolija ter se mu v imenu deželne uprave zahvalil za njegovo dolgoletno aktivno udejstvovanje v vodstvu pokrajinske uprave, ki je sovpadalo z razvojem deželne skupnosti.
zasedli tovarno bratov Mucchiut v Gradišču.
V	prvih mesecih leta 1971 so lastniki tovarne vpisali v dopolnilno blagajno polovico uslužbencev ter so ostali polovici grozili, da jih bodo v kratkem prav tako vpisali v dopolnilno blagajno. Ob sodelovanju pokrajinskega sindikalnega tajništva so delavci pričeli sindikalni boj, da bi ohranili delovno mesto, ter zagotovili vsem ponovno zaposlitev. V znak protesta so delavci skupno s sindikalnimi predstavniki oklicali več stavk, da bi javnost opozorili na njihov nevzdržen položaj. Takrat so stavkajoči delavci imeli tudi več sestankov na pokrajinski in deželni ravni.
V	začetku včerajšnje sodne razprave so najprej zaslišali vse obtožence. Prva je spregovorila Marija Felič, ki je povedala, da ni šlo za «zasedbo tovarne», kot je zapisano v obtožnici, marveč so kot sindikalni predstavniki sodelovali s prizadetimi delavci. Zaradi tega so sindikalisti bili v neposrednem stiku z uslužbenci tovarne v Gradišču. Isto sta v bistvu potrdila ostala dva sindikalista Zuliani in Colautti.
Obtoženi delavci pa so še enkrat poudarili, da niso nikoli zasedli tovarne. Stavkajoči so namreč bili na dvorišču obrata. Poleg tega so povedali, da jih nihče, ne lastnik tovarne ne pristojne oblasti, ni prosil da bi zapustili obrat. Sodišče je nato zaslišalo tudi lastnika tovarne, Igina in Armanda Mucchiuta. Tudi iz njunih odgovorov je bilo razvidno, da ni šlo za nobeno zasedbo, kot je to zapisano v obtožnici. Lastnika sta povedala, da stavkajoči delavci niso ne notranjosti tovarne, ne strojem povzročili škode. Sama lastnika sta podčrtala, da je šlo le za manifestacijo, s katero so si delavci hoteli zagotoviti delovno mesto.
Javni tožilec dr. Laudisio. je v svojem nagovoru dejal, da niso ne sindikalisti ne delavci zakrivili nobenega kaznivega dejanja, zato je predlagal njihovo popolno oprostitev.
Branilci (obtožene so branili odvetniki Battello, Giannatasio, Ma-coratti, Genovese in Gian Luigi Devetag) so se strinjali s tezo, ki jo je obrazložil javni tožilec in zahtevali popolno oprostitev. Istega mnenja je bilo tudi goriško sodišče, ki se je izreklo za popolno oprostitev vseh obtožencev.
V Ustjah na Vipavskem si danes obljubita večno zvestobo NADA STOPAR in
EMIL JELEN
Marljivemu prosvetnemu in športnemu sotrudniku želita o-bilo sreče PD «Jezero» in ŠZ «Mladost» iz Doberdoba.
V Doberdobu zborovanje Slovenske skupnosti
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je pripravilo danes zvečer ob 20.30 v Mladinskem domu v Doberdobu predvolilno zborovanje, na katerem bo govorila kandidatka za pokrajinske volitve Marija Ferletič. Ob tej priložnosti bodo spregovorili tudi drugi člani pokrajinskega tajništva.
Slovenska skupnost bo podobno zborovanje imela v ponedeljek zvečer v Krminu.
Za Pevmo — Oslavje — štmaver
Marjan Sošol (PSI) predsednik konzulte
V mali dvorani Katoliškega doma je bila včeraj zvečer umestitvena seja rajonske konzulte za Pevmo -Oslavje in Štmaver. Kot je že običaj, je bila prva seja posvečena izvolitvi predsednika konzulte. To mesto je s 13 glasovi že med prvim glasovanjem dobil Marjan Sošol, ki predstavlja socialistično stranko. Po en glas sta dobila Neda Dornik (KPI) ter Emil Klanjšček (PSI), dve glasovnici pa sta bili beli.
Pred izvolitvijo predsednika je prisotne pozdravil goriški župan De Simone, ki je podčrtal važnost ustanovitve in delovanja rajonskih konzuli za večjo decentralizacijo upravnih organov.
Na včerajšnji seji so spregovorili nekateri člani konzulte. ki so županu predočili številne težave, s katerimi se vsak dan srečujejo prebivalci treh vasi. Spregovorili so Marjan Sošol (PSI), Emil Valentinčič (SS), Pierina Brešan (predstavnica šole), Damijan Klanjšček (predstavnik športnega društva «Naš prapor») ter Srečko Mužič (KPI). Podrobnejše poročilo o včerajšnjem sestanku bomo objavili jutri.
Zavrnitev odličja
Prejšnji teden smo poročali, da so na kongresu Slovenske skupnosti v Devinu podelili zlato odličje odv. Avgustu Sfiligoju. Včeraj smo izvedeli, da je odvetnik Avgust Sfiligoj to odličje zavrnil.
KRAJEVNA SEKCIJA VZPI ANPI JN PD «A. PAGLAVEC» PRIREJATA OD DANES DO 2. JUNIJA
PRAZNIK V PODGORI
SPORED :
DANES 31. MAJA OB 20. URI
JUTRI
1.	JUNIJA OB 18. URI
PONEDELJEK
2.	JUNIJA OB 20. URI
Koncert 70—članskega mladinskega mešanega zbora gimnazije «Maršala Tita» iz Skopja v Makedoniji. Sledi ples.
Nogometna tekma med ženskima ekipama Primorja s Proseka in Rivignana v Furlaniji. Nastop godbe na pihala z Anhovega, moškega zbora Vesna iz Križa in folklorne skupine Dom iz Gorice. Priložnostna govora bosta imela pokrajinska svetovalca Waltritsch in Poletto. Sledi ples.
Ples.
Za zabavo bosta skrbela orkestra «MEJAŠI» iz Gorice in MARCOSSI iz Koprivnega. V bifeju bodo na razpolago specialitete na žaru in domača vinska kapljica Na razpolago je velik parkirni prostor.	VABLJENI !
Zaključna šolska prireditev v Doberdobu
V nedeljo, 1. junija, bo v šolski telovadnici v Doberdobu ob 18. uri zaključna šolska prireditev. Zjutraj od 10. do 12. ure bo razstava risb in ročnega dela, ki so ga učenci pripravili med šolskim letom. Predstava bo vsebovala kratke prizorčke otroških igric, recitacije in petje. Podan bo tudi poseben recital ob Driliki 30-letnice osvoboditve.
Sledilo bo nagrajevanje učencev doberdobskega šolskega okraja, ki so prispevali najlepše risbe na tematiko 30-letnice osvoboditve. Sledil bo srečolov. izkupiček katerega so učenci doberdobske osnovne šole namenili šolskemu patronatu.
Proslava osvoboditve na šoli «I. Trinko»
Včeraj dopoldne so se dijaki in profesorji nižje srednje šole Ivan Trinko zbrali v šolski telovadnici in skupno proslavili 30-letnico osvoboditve izpod nacifašizma in u-stanovitve nižje srednje šole.
Profesor Leopold Devetak je govoril o narodnoosvobodilnem boju slovenskega naroda, ki so ga ilustrirali s skioptičnimi slikami. Profesorica Ljuba Bednarik je govorila o razvoju slovenskega šolstva skozi čas in omenila nastanek slovenskih šol v Gorici, za katere imajo zaslugo vsi slovenski ljudje, saj so jih gradili s svojim denarjem. Prireditev so popestrili dijaki s či-tanjem svojih spisov, ki so jih izdelali na podlagi pripovedovanja staršev. Pri tem je zlasti prišel do izraza velik krvni delež naših okoliških krajev pri osvoboditvi.
Sestanki z volivci na Poljanah in v Jamijah
«Občinska enotnost» iz Doberdoba prireja v tem tednu dve srečanji z volivci; v četrtek, 5. junija zvečer na Poljanah ter v petek, 6. junija v Jamijah. Na sestankih bodo predstavniki občine in kandidati seznanili občane z opravljenim delom občinske uprave v zadnjem mandatnem razdobju ter s programskimi smernicami, za katere želijo potrditev na volitvah.
Praznik komunističnega tiska v Jamijah
Danes, jutri in v ponedeljek bo v Jamijah praznik listov Dela in l'Unità. Osrednja prireditev bo jutri, v nedeljo ob 19.30 z govoroma občinskega svetovalca iz Trsta Stojana Spetiča in tajnika goriške federacije KPI Tullia Paize. Na zborovanju bo nastopil tudi zbor «Kras» iz Dola in s Poljan. Danes je na sporedu tekmovanje v briškoli, vse večere bo ples ob igranju ansambla The I/jvers iz Sovodenj. V primeru slabega vremena bo praznik od 5. do 7. junija.
0 2. junija ob 20.30 ob priliki dneva republike, bo na Travniku vojaška slovesnost ob spuščanju državne zastave z droga. Prisotni bodo oddelki karabinjerjev, 82. pešpolka in konjeniškega polka z godbo.
Kino
Hvalevredna pobuda uslužbencev Ersa
Uslužbenci deželne ustanove Ersa, vpisani v sindikat Cgil, so nam poslali tiskovno sporočilo, v katerem izražajo popolno solidarnost z delavkami in delavci Lacego. Obenem, tako piše v sporočilu, bodo zaslužek enega poldneva prispevali goriški in sovodenjskim papimi-' čarjem.
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «Conviene fare bene l'amore». L. Proietti, E. Giorgi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barrai film.
CORSO 17.00—22.00 «Mili e il vagabondo» in barvni dokumentarec «Il paese degli orsi».
MODERNISSIMO 17.00—22.00 «La profonda luce dei sensi». Lucia Bosè in Maurice Ronet. Barrai film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30—21.30 «Zanna bianca alla riscossa». Barrai film. H. Silva in M. Merli.
VITTORIA 17.00—22.00 «La ragazza perversa». M. Reimont, J. Tierre.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «L'accusa è: violenza carnale e omicidio». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «La matrigna». Barrai film.
Nora Gorica
SOČA «Karate Jones», japonski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA prosto.
DESKLE «Veliki Gatsby», ameriški barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Rojstva, smrti in poroke
ROJSTVA: Michela Mugherli, Helga Battistel, Marco Maggi, Yunmani Bergamasco, Gabriele Piras.
SMRTI: 89-letna gospodinja Maria Perini vd. Lupieri, 71-letni Carlo Rubbia, 95-letna upokojenka Luigia Strassoldo vd. Spazza pan.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, i Ulica Cosulich, tel. 72 480.
DA BI ZDRUŽENI NARODI BILI ZARES BOLJ UČINKOVITI
Dogovarjanje in ne preglasovanje?
Strokovnjaki so pripravili več predlogov in jih izročili Waldheimu Kaj te točke predvidevajo in kako gledajo nanje najbolj prizadeti
NEW YORK, konec maja. — Ždruženi narodi so organizacija, kakršne zgodovina človeka še ni videla. Nikoli še ni neka mednarodna organizacija vključevala toliko držav in preko nje toliko ljudi. Posebno od časa, ko je bila v ZN vključena tudi Kitajska, lahko govorimo, da ZN obsegajo ves svet, saj štejejo kar 138 držav. Toda člani te organizacije se med seboj močno razločujejo, imamo namreč velike in male države, bogate in siromašne, razvite in nerazvite. Do pred nekaj leti je organizacija služila le nekaterim državam. Spomnimo se le na dobo, ko je vrsta držav vedno kompaktno glasovala za predloge ZDA in proti vsem tistim predlogom, ki so bili proti neposrednim interesom in volji ZDA. Pozneje so se razmere spremenile in večino članstva v ZN imajo danes dežele v razvoju oziroma siromašne dežele. Pa ne le po številu, pač pa tudi po svoji moralni sili imajo te dežele večino, kajti zastopajo večino, pretežno večino človeštva. Ker pa zaradi svoje preteklosti, zaradi krivične zgodovine nimajo dovolj finančne in gospodarske pa tudi ne vojaške moči, često ne morejo uspeti v svojih načrtih.
Ker niti siromašni večini ne koristi, da bi vsiljevala sklepe, s katerimi bi odkrito ali prikrito izigravala bogato manjšino, kot tudi manjšini velikih sil ni do tega, da bi vedno izsiljevala stališča v nasprotju z željo večine, se v Združenih narodih išče kompromis, da bi organizacija postala bolj dejavna, bolj učinkovita. Na zadnjem rednem zasedanju generalne skupščine je bilo zato sklenjeno, da naj bi skupina strokovnjakov razmislila o tem, kakšne spremembe naj bi — seveda v okvirih listine Združenih narodov — omogočile izboljšavo vloge in dejavnosti Združenih narodov.
Čeprav je bil o tem že govor, se ponovno k stvari vračamo, da bi v nekaj odstavkih vso stvar po-bliže obrazložili:
Po dveh mesecih intenzivnega dela je pred dnevi 25 strokovnjakov dokončalo in izročiio generalnemu tajniku Kurtu Walheimu obsežno poročilo o tem, kaj bi se dalo glede tega storiti.
Predloge šestnajstih strokovnjakov iz dežel v razvoju ter devetih držav iz razvitega sveta in vodstva ZN bodo proučili v začetku septembra, ko bo na vrsti zasedanje generalne skupščine. Spremembe se nanašajo v glavnem na gospodarsko '- socialni svet ter na vse organe in organizacije ZN, ki se ukvarjajo z gospodarstvom. To je popolnoma razumljivo, kajti do motenj in trenj je prišlo med bogatimi in revnimi, razlog težav je torej v ekonomskih razlikah. Med mnogimi temeljiteje obrazloženimi predlogi največjo pozornost pritegujejo naslednji predlogi:
Predvsem naj bi se spremenil način odločanja. Namesto preglasovanja bi naj se v ekonomsko -socialnem svetu v bodoče odločalo s tako imenovanim «consensusom», to se pravi s sporazumevanjem, ne pa z glasovanjem. Da bi se kako uspelo, naj bi se ustanovile majhne skupine za dogovarjanje, skupine, ki bi v spornih primerih, zasebno in izven sestankov, skušale najti sprejemljive rešitve. V te skupine bi bili vključeni predstavniki neposredno zainteresiranih dežel, vodili pa bi jih posamezniki, ki bi se posvetili zmanjševanju ali odstranjevanju razlik v posameznih konceptih. Ti ljudje naj bi bili — kot je rekel neki Američan — nekakšni «Kissingerji za gospodarske spore». Seveda bi bilo želeti, da bi ti «Kissingerji» imeli nekoliko več sreče kot jo je imel doslej ameriški sekretar za zunanje zadeve. To pa je možno, ker bi ti «Kissingerji» obravnavali in urejali bolj poštene probleme kot jih je skušal «reševati» ameriški minister.
V svetovni banki ter v mednarodnem monetarnem skladu sedaj največ vpliva na sklepe tista dežela, ki daje v banko oziroma v sklad najvičji prispevek. Doslej je imela tu «glavno besedo» Amerika, kajti ZDA imajo v obeh ustanovah največ sredstev. V bodoče pa naj bi v teh primerih imele nekaj več besede dežele v razvoju.
Združeni narodi bi dobili tudi novega funkcionarja. Bil bi to generalni dirketor za razvoj in mednarodno sodelovanje. Ta generalni direktor bi po svoji važnosti prišel takoj za generalnim tajnikom Zdru-
ženih narodov. Če bi bil generalni tajnik iz razvitih dežel, kot je na primer sedanji Waldheim, ki je Avstrijec, bi moral biti generalni direktor za razvoj in mednarodno sodelovanje iz ene izmed dežel v razvoju.
Načrt predvideva nadalje naslednje: številni podporni programi iz 23 skladov, bi se strnili v en sam program in bi zajemali iz enega samega «sklada skladov». Ta program bi vodil namestnil generalnega direktorja za razvoj, ki pa bi bil predstavnik razvitega sveta.
Pinochetovi
«rezultati»
BUENOS AIRES, konec maja. — Fašistična hunta, ki je pred dvajsetimi meseci nasilno prevzela v Čilu oblast, je svoj zločin o-pravičevala s tem, da namerava v deželi uvesti red. Ne glede na to, da obstaja ta red v polnih zaporih, koncentracijskih taboriščih in umorih, ni hunta rešila niti ekonomskega vprašanja, kajti v samem maju je že tretjič razvrednotila čilsko valuto —- e-scudo. To pa je že enajsto razvrednotenje v letošnjem letu in 36. v obilnem poldrugem letu, odkar so vojaki na oblasti. Sicer pa nam o «uspehih» čilske vojaške hunte zelo zgovorno priča naslednji podatek: v času predsednika Allendeja je čilski escudo imel veljavo italijanske lire, okoli 600 do 650 escudov za dolar. Danes pa ameriški dolar velja 4900 escudov, to se pravi, da se je vrednost čilske valute od tedaj zmanjšala za osemkrat.
Čilska hunta, ki jo vodi Pinochet, začenja priznavati, da so vsi dosedanji ekonomski ukrepi propadli. Čile ni še nikoli imel toliko brezposelnih, čilska zunanjetrgovinska bilanca ni imela še nikoli tolikšnega primanjkljaja, čilska valuta ni bila še nikoli tako «na tleh». Edini «uspeh» je ta, da so rudniki bakra ponovno prešli v roke starih gospodarjev — a-meriškega kapitala. Za to pa je CIA tudi državni udar pripravila.
Razen teh «organizacijsko - političnih sprememb» so strokovnjaki sestavili tudi vrsto praktičnih gospodarskih ukrepov, ki bi jih bilo treba izvesti čimprej. Ti ukrepi naj bi bili naslednji:
Petrodolarje bi bilo treba preko mednarodnega monetarnega sklada usmerjati tako, da se pomaga na eni strani deželam v razvoju, na drugi pa tudi razvitim deželam in sicer za to, da premagajo neravnotežja v plačilnih bilancah, ki jih je izzvala energetska kriza.
Potrebno bi bilo izboljšati svetovno likvidnost, pri čemer bi SDR postala glavna rezerva, vloga zlata in deviznih rezerv pa bi se zmanjšala.
Nadalje, deželam v razvoju, posebno pa tistim, ki so jih gospodarske motnje še najbolj prizadele, bi bilo treba pomagati, da svojo ekonomijo prilagodijo višjim mednarodnim cenam.
Te predloge je generalni tajnik Kurt Waldheim ocenil kot «zgodovinski trenutek v življenju ZN». Toda njegovega navdušenja ne delijo vsi prizadeti. Eni z Waldhei-mom soglašajo, drugi pa sp-emem-be kritizirajo.
Radikalnejši predstavniki dežel v razvoju menijo, da se odstopanje od pravice glasovanja lahko smatra kot neodgovorno popuščanje, ker nerazviti izgubijo iz rok svoje močno orožje. Dežele v razvoju namreč imajo sedaj večino in lahko vsilijo vsako svojo zahtevo. Tisti pa, ki gledajo na razmere v svetu bolj realno, trdijo, da se težkoče današnjega vedno bolj medsebojno odvisnega sveta ne morejo reševati s preglasovanjem in z neprestano napetostjo med bogatim in siromašnim svetom, pač pa s sporazumevanjem, medsebojnim dogovarjanjem. Kadar ni absolutno potrebno, je bolje odločati brez glasovanja. Tudi v bodoče bi se namreč glasovalo v primerih, ko bi ne bilo druge rešitve.
Razviti svet, posebno ZDA, najavljajo, da se bo zoperstavil spremembam v svetovni banki in v mednarodnem monetarnem skladu. Kritizirajo tudi predlog, da naj bi bil generalni direktor sklada iz dežel v razvoju, če bi bil generalni tajnik ZN iz razvite dežele.
JNA FILMSKIH PLATNIH
Dalton Trombo:
«Johnny Got His Gun»
Ne bomo ponavljali kritik na račun programiranja v državnem kinematografu Ariston-INC; raje se omejimo na ocene filmov, ki jih predvaja in ki so večkrat dobri ali vsaj zanimivi, kar pa še ne pomeni, da kino opravlja svojo vlogo, kot bi moral. Zadnje dni je prišlo sicer do izjemnega primera: prvič je neko predstavo pripravila krajevna, tržaška organizacija, državno vodstvo pa je predlog sprejelo. Konzidta Sv. Vid-Staro Mesto in kolektiv «Teatro Aperto» tržaškega OPP sta namreč organizirala projekciio dveh zanimivih dokumentarcev «Nessuno o tutti» in «Matti da sle-
■i limili imi n iiiiiiiii mili m n Hlinili n m m unii n uit
Sabina spet gola
MILAN, 30. — Lepa in mlada Sabina Ciufini, ki se je nekaj let uveljavljala na televizijskih prireditvah «Rischiatutto», ki jih je vodil Mike Bongiorno, se bo v kratkem — slekla do golega. Pa ne v kaki TV oddaji z Mikeom Bongiornom. To bi bilo za TV preveč, mnogo preveč. Svoje obline bo pokazala v filmu, ki ga bodo začeli snemati čez mesec dni in v katerem bo igrala tudi Ursula Andress. Ker tudi poslednja ne spada med grde ženske, je logično, da bo film bolj «ženskega značaja».
Sicer pa se Bongiornova Sabina ne bo pojavila v vsej svoji goloti le v tem filmu, saj so nje- l ne fotografije v «skoraj» Evinem kostimu zbudile veliko zanimanje že pred letom ali kaj več, ko se je ves italijanski tisk razpisal o «škandalu». Sedaj se Sabina že vnaprej pripravlja na «šok», ki da ga bo povzročila med gledalci, ko da bi ne bilo na filmskih platnih že toliko golote, da mora ljubitelj filmske umetnosti pošteno izbirati kinematograf in film, da bi se ne preobjedel polti.
Sicer pa Sabina «tolaži» svoje sedanje in bodoče občudovalce, da njena vloga v tem filmu ne bo prav nič grešna, ker film ni, prav zares ni pornografičen. Če bi bil tak, bi vloge sploh ne sprejela, je rekla. In kdo bi ji ne verjel, ko pa je tako lepa, ali vsaj meni, da je lepa ...
................................................m.........................................................................................................n.».-«......................................................................................
Z ATOMSKO ENERGIJO SE NI IGRATI
Zaključne šolske prireditve
Kaj bo z lepo vilo na okuženi zemlji?
Pred desetletji je bil na tem mestu laboratorij slovite Curie - Na srečo ni družina utrpela nobenih zlih posledic
Na slovenskih šolah so se pričele zaključne šolske prireditve. Na vrhnji sliki vidimo šolski pevski zbor ? Šempolaju, na naslednji sliki je združeni pevski zbor šol iz dolinskega didaktičnega ravnateljstva. Sledi nastop učencev ricmanjske šole, končno še splošen pogled na občinstvo v dohnski telovadnici.
Neki ameriški atomist je pred leti opozarjal svet, da se že preveč igra z «neznanko» — z atomom, to se pravi z vsem, kar je z atomistiko povezano. Res je, mnogi vidijo v atomistiki konkretneje v samen atomu rešitev številnih bodočih vprašanj. Toda drugi vidijo v tem tudi veliko nevarnost. širša javnost sicer o tem ni obveščena, vsaj v zadostni meri ne. toda nekatere atomske centrale v ZDA in tudi v Sovjetski zvezi ne delajo, ker so pač ugotovili, da reaktorji «puščajo». Prav tako smo imeli priložnost spoznati nevarnost tudi mirnodobskega atoma v primeru japonske atomske ladje, ki je tudi «puščala» in je Japonci, ki so se prvi konkretno «srečali» z atomom, niso hoteli sprejeti v svoja pristanišča. Ker je danes nemogoče dati dokončno sodbo o tem, kaj miroljubni in mirnodobski atom s te strani pomeni, raje prepustimo sodbo strokovnjakom, mi pa se bomo danes ustavili pri zanimivem primeru, o katerem govori newyorški list «Jfewsweek» in kakršnih bo, kot kaže, v bodočnosti več. Newyorski list piše:
«Ko je pred enajstimi leti Jose Garcia, 42-letni lastnik kemijske čistilnice zgradil vilo v pariški četrti Gif-sur-Yvette, ni vedel da je na zapuščenem zemljišču poleg njegove hiše deloval nekoč laboratorij francoskih pionirjev — raziskovalcev, pa tudi odkriteljev radija.
Lansko leto se je po sosedstvu razširila vest, da je to zemljišče okužejjp. Ko je Jose Garcia poklical prijatelja, da naj mu z Geigerjevim števcem pregleda zemljišče, je zvedel, da je njegova vila s sedmimi sobami zgrajena na Jeraju, kamor so radijski raziskovalci odlagali radioaktivne odpadke in da so ti odpadki, da je ta snov še vedno radioaktivna in da izžareva smrtonosne žarke gama.
Družina Garcia na veliko srečo ni utrpela nikakršnih fizičnih okvar in motenj, razen tega da je mesec dni preživela v smrtnem strahu, ko je čakala na rezultate zdravniških pregledov in poskusov. Končno je bilo ugotovljeno, da so vsi zdravi.
Problem se je pravzaprav začel pred 35 leti, ko je bil atomski laboratorij tu zaprt. V tej dobi so bili varnostni ukrepi zelo skromni, pravzaprav bi lahko rekli tudi naivni. Lastnik zemljišča in hkrati prijatelj ter znanstveni kolega Marie Curie je ukazal, da naj se radioaktivni odpadki zakopljejo v peščena tla, ki so pozneje postala gradbeno zemljišče, na katerem je Garcia postavil svojo vilo. Kakor je znano, je lastnik laboratorija in z njim tudi več njegovih delavcev umrlo
zaradi okvar, katerih vzrok je bilo radioaktivno izžarevanje.
Čeprav so mestni in državni funkcionarji priznali, da so vedeli za vzroke smrti omenjenih ljudi, kot tudi za smrtonosno snov. oziroma za radioaktivne smeti, ki so bile zakopane v peščeno zemljo, niso nikoli poskrbeli za to, da bi področje očistili, ker je bilo to povezano z velikimi, velikanskimi stroški. Pravzaprav kaže in zelo je verjetno, da so skušali vso stvar tudi prikriti in zadušiti, da bi ne padla vrednost zemljišč v tem predelu mesta. Leta so nato minevala in mestni očetje se niso več za stvar zanimali in niso sto-
(Nadaljevanje na 8. strani)
gare» (1974-75), ki so ju režirali Marco Bellocchio, Silvano Agosti, Sandro Petraglia in Stefano Rulli.
Na lastno pobudo pa je državni kinematograf prejšnje dni prikazal ameriški film «Johnny Gol His Gun» (E Johnny prese il fucile, 1970). Režiral ga je uveljavljeni scenarist Dalton Trumbo na predlogi lastne istoimenske knjige iz leta 1939, ki je že mikala tudi režiserja Bunuela. V filmski verziji nastopajo Timothy Bottoms. Ka-thy Fields, Marsha Hunt. Jasun Robards. Donald Sutherland, Diane Varsi.
Gre za nekaj več kot navaden protimilitaristični film. Trumbo se poglablja v samo možnost humanizma v obstoječi družbi, v možnost pozitivnih človeških odnosov in v verjetnost miselnosti, ki jih opravičuje.
Francesco Maselli:
«li sospetto di Francesco Maselli»
Pri tem filmu je treba najprej obrazložiti naslov. Za časa snemanja se je film imenoval «Missione nell’Italia fascista», na platna pa je prišel z naslovom «II sospetto». Italijanska distribucija istoimenskega Hitchcockovega dela sc je temu uprla, tgko da so morali pripeti naslovu novega filma dodatek «di Francesco Maselli», ki je pač njegov režiser.
O tem filmu je italijanski tisk že precej pisal. Gre namreč za vročo temo, za problematiko komunističnega aktivista, ki se za časa boja proti fašizmu oprime partije, čeprav se ne strinja z njenimi stalinističnimi metodami. Zdi se nam pa, da se komunist Maselli ni znal opredeliti za po-gumnejše obravnavanje, za bolj jasno opredelitev (ki seveda ne bi izključevala kompleksnosti); njegov film nam ne da drugačnega vtisa od vtisa, ki nam ga je dal film demokristjana De Gregaria «E cominciò il viaggio nella vertigine»;
Predvsem z vidika filmske sposobnosti utelesiti politično dialektiko je «Il sospetto di Francesco Maselli» šibek film: vse prepusti dialogu vendar niti v tem ni dosleden. Igrajo Gian Maria Volontà, Annie Girardot, Renato Salvatori. Pri scenariju je sodeloval Franco Solinas.
Paolo Pietrangeli:
«Bianco e nero»
Državna filmska organizacija ARCI je za tridesetletnico postavila v distribucijo dva filma: Gian Vittoria Baldija delo «L’ultimo giorno di scuola prima delle vacanze dì natale», ki ga je prikazal krožek Barbaro, in dokumentarec Paola Pietrangelija «Bianco e nero», ki ga je predvajal tržaški državni kinematograf (v Gorici pa je državni kinematograf za tridesetletnico predvajal Rossellinijev film «Anno uno», katerega še pričakujemo v paralelnem tržaškem kinematografu).
«Bianco e nero» je precej omejen, ko se svušča v ideologiza-cijo. Dokumentarni material, ki se ga poslužuje, je pa pogosto izredno dober. Predvsem so zanimivi intervjuji z raznimi fašisti, od Almiranteja in Rautija do navadnih aktivistov: v teh prizorih, ki jih film ne manipulira, smo postavljeni pred bistvene značilnosti fašistične ideologije, pred njenim blaznim protihumanizmom.
S. G.
III Hill llllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllUIfllllilltlllllllllllllllUHUI Ulili Hill IIIIIHHIIH Ulili III llllll IH IIIIIIIII
V OGNJENEM VRTINCU
Risbe Vladimir Hereeg	Besedilo Ciril Calè
SOBOTA, 31. MAJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
10.30	- 11.50 Šola
12.30	Poljudna znanost: V PRIČAKOVANJU OTROKA
12.55	Komični filmi: NORE GLAVE in DOKTOR, POTIPAJTE MOJ PULZ
13.30	DNEVNIK
14.10	Odprta šola: Tednik o vzgojnih problemih
16.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK in Izžrebanje loterije
17.15	Program za najmlajše
17.40	Program za mladino
18.30	Poljudna znanost: Monografije
18.55	Flavijev amfiteater, znan kot Kolosej, dokumentarec
19.20	Nabožna oddaja. Kronike dela in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	PUNTO E BASTA
Glasbena prireditev z Ginom Bramierijem in Silvye Vartan. Sobotna večerna prireditev, ki priteguje številno občinstvo, ki mu je všeč lahek program, se bo nocoj že šestič zvrstila. Glavno besedo ima še vedno simpatični Bramieri, ki stresa šale kar iz rokava in kar sam uprizarja skeče. Nocoj bo Bramieri postal natakar, ki bo postregel. Milančanki, Indijki in Američanki. Nadalje se bo prelevil v več figur. Silvye Vartan pa bo zapela več pesmi, Bramieri in Vartan bosta imela tudi več gostov
21.50	Od A do Ž: Dogodek, kdaj, zakaj?
22.45 DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
14.00	Mednarodna tekmovanja v tenisu, prenos iz Rima
18.00	Sodobni vzgojni problemi, oddaja za učno osebje
19.00	Športni dnevnik: Giro d’Italia, sinteza 14. etape
20.00	Profili povojnih italijanskih skladateljev: FRANCO DONATON1 Franco Donatoni je veronski skladatelj, zadnjih pet let pa poučuje na akademiji v Sieni. Kot sam skladatelj pravi, je na njego/o skladateljsko formiranje močno vplival Bruno Moderna, nekaj pa se je navzel tudi na «poletnih počitnicah», seveda strokovnih, ki jih je obiskoval v nemškem Darmstadtu.
Danes bo simfonični orkester milanske RTV pod vodstvom samega avtorja izvajal dve Donatonijevi skladbi in sicer «Setti-mino For Griliy» ter skladbo «Voci per orchestra»
20.30	DNEVNIK
21.00	Kdo, kje, kdaj: BERNARD BERENSON
22.00	PREISKAVE AGENCIJE «O»
Nocoj je na sporedu Simenonova detektivka «Il dottore 'tanto peggio’». Agencija «O» ima opravka z dr. Maupinom, ki mu pravijo tudi «tem slabše». Neka mlada gospa pride na agencijo «O» prosit, da bi njeni agenti poizvedovali o odnosih med doktorjem in njeno staro teto. Ženska trdi, da doktor Maupin komaj čaka na smrt njene stare tete. In res, ženska le dva dni po zadnjem zdravniškem pregledu umre. Doktorja aretirajo. Vse kaže, da bo problem zlahka rešen. Toda prav tedaj preiskovalci odkrijejo nekaj, kar vso zadevo sprevrže
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.30, 10.35 in 12.00 TV šola:
Šola in izobraževanje, Risanka, Na razstavi, Kongres kultur nih delavcev itd.
14.25	Bern: evropsko prvenstvo v gimnastiki za moške
18.00	Obzornik
18.15	Narodni parki
V času velike industrializacije in brezglavega poseganja v naravo je bilo potrebno vsaj na nekaterih področjih ohraniti naravo takšno, kakršna je bila tisočletja. Samo ob sebi se razume, da to ni le «ograja», ki jo začrtamo okoli izbranega ozemlja, temveč je večkrat potrebno ponovno vzpostaviti naravno ravnotežje med floro in favno, med živalskimi vrstami posebej, kjer je človek v razločevanju med koristno in nekorist no divjadjo ravnotežje porušil.
Oddaja govori o ameriških nacionalnih parkih
19.10	Risanka
19.30	DNEVNIK
19.50	Zunanjepolitični komentar
20.00	Iz del Branka Čopiča .
20.30	Meda za vas
20.30	KOJAK, serijski film
23.10	DNEVNIK
23.25	TV festival, Portorož 75
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.30	Ta nori risani svet, otroški program
20.15	DNEVNIK
20.30	Vzpon človeka, 4. del dokumentarne oddaje
21.20	Črna bucika, serijski film
22.10	Isoldina smrt, balet
TRST A
7.15. 8.15, 13.15, 14.15. 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba, 11.35 Ponovno na sporedu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 in 17.00 Program za mlandino; 18 15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert:
18.45	Glasbeni collage; 19.10 Liki iz naše preteklosti: Anton Požar: 19.20 Orkester; 19.40 Pevska revija; 20.00 Šport; 20.50 Resnične ali skoraj resnične zgodbe, napisal F. Mikuletič; 21.05 Orkestri;
21.30	Popevke.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 16.30,
20.30	Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Pevski ansambel; 9.30 Prisluhnimo jim; 10.45 Glasba in nasvet; 11.15 Popevke; 12.00 Glasba po željah; 14.09 Glas in godba;
14.45	Pisana glasba; 15.00 Orkester Romagna Folk; 15.15 Plošče:
15.30	Jugoslovanski pevci; 16.45 Za konec tedna; 17.15 Primorska in njeni ljudje: Čebelar pripoveduje; 18.00 Vročih sto kilovatov;
18.30	Zapojmo in zaigrajmo; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasbeni vikend; 22.00 in 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 7.30 Jutranja glasba:
8.30	Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.30 Plošča za poletje; 12.10 Lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti;
14.05	Drugi zvok; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.10 Oddaja za bolnike,
15.40	Veliki variete; 18.00 Glasbeni spored; 19.30 Plošče; 20.00 Donizettijevi operi «Il Campanello» in «La lettera anonima».
II. PROGRAM 7.30. 8.30	13.30. 15.30. 19.30
Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija: 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Znani pevci; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 16.45 Gledališke novosti; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Kič; 19.20 Giro d’Italia; 19.55 Plošče; 22.50 človek v noči. SLOVENIJA
7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 15.00,
19.00	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja;
9.05	Pionirski tednik; 9.35 Plesni orkester; 10.15 Sedem dni na radiu; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Ob bistrem potoku: 13-30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Iz albuma lahke glasbe; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Gremo v kino; 18.05 S knjižnega trga; 18.20 čustveni svet računalnika Rupreta; 19.40 Ansambel Mojmira Sepeta; 19.50 Lahko noč. otroci!:
20.00	Radijski radar; 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte izpolniti neko svojo obljubo, čeprav vas bo to stalo nekaj napora. Zvečer vzemite v roke dobro knjigo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Plodno sodelovanje s sodelavci. Zvečer se boste z nasprotnikom pobotali.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ni še trenutek, da bi uporabili vse svoje možnosti. Neko potovanje bi utegnilo na vas dobro vplivati.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Počutili se boste odločne in boste uspešno branili svoje interese Kdor vas kritizira, utegne postati vaš prijatelj.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Dokazali boste svoje organizacijske sposobnosti. V čustvenem pogledu se oprite na svoj razum.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z odločnostjo boste razčistili nesporazum. Izkoristite večer za reši-
lega vprašanja.
A (od 23.9. do 23.10.) poguma že s prvim) Bodite nepristranski mju dogodkov in Iju*’ 3N (od 24.10. do 22.1U zsti programu, ki ste ali. Seznanili se boste osebo.	-
(od 23.11. do 20.12.) je uspeh obrtnikom-muham ljubljene o-
1 (od 21.12. do 20.1) ker boste odkrili novca. Deležni boste PrI' ika.	, _■
(od 21.1. do 19.2.) Pi-1' e braniti svoje intere-adi ne ravno obzirmn r. Pismo. ,	.
ono Ho 20.3.) Če no-
PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA V BEOGRADU
OB PRILIKI VINSKE RAZSTAVE
Jugoslavija danes Danes in jutri v Zgoniku na spored proti Nizozemski trije turnirji v organizaciji ŠK Kras
Na odbojkarskem turnirju bo nastopila tudi reprezentanca ZSSD1
Srečanje s TV prenosom se bo začelo ob 16.30 V reprezentanti tudi Oblak in Popivoda
V organizaciji športnega krožka Kras se bodo od danes do ponedelj ka odvijali v Zgoniku trije športni turnirji ob priliki 11. razstave domačih vin. Kot že na prejšnjih izvedbah bosta imela moški olbojkarski turnir in ženski namiznoteniški turnir mednarodno obeležje, z udeležbo zelo kakovostnih ekip in posameznikov iz Jugoslavije, Avstrije in Italije, kar že vnaprej zagotavlja uspeh tema manifestacijama in navijačem j se obeta enkratni športni užitek, člani ŠK Kras pa se bodo na balinarskih stezah pomerili na članskem turnirju, ki bo pokazal, katera domača dvojica je najboljša.
Moški odbojkarski turnir
Otvoritveni del športnega progra-
RlliniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiu>a‘^Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Jugoslovanska nogometna reprezentanca bo danes pred turnejo na Skandinavskem, kjer bo igrala prvenstveni tekmi s švedsko in Norveško, odigrala prijateljsko srečanje z Nizozemsko, Id se je na zadnjem SP v ZRN uvrstila na odlično drugo mesto.
Nedvomno bo današnje srečanje za zveznega trenerja Mladiniča lepa in kakovostna preizkušnja pred prvenstvenimi nastopi.
Mladinič pa je včeraj najavil postavo, ki bo igrala proti Nizozemski. Ta pa je: Ognjen Petrovič, Buljan, Hadžiabdič, Mužinič, Katalinski, Bo-gičevič, Popivoda, Oblak, Savič, Vla-dič in Šurjak. Tekma z Nizozemsko bo v Beogradu in jo bo prenašala jugoslovanska televizija z direktnim prenosom, z začetkom ob 16.30.
Kot vidimo, sta v tej jugoslovanski reprezentanci kar dva slovenska nogometaša, in sicer Popivoda ter Oblak. Prvi nastopa v vrstah ljubljanske Olimpije in je trenutno v odlični formi, Oblak pa igra za Hajduk.
Edino presenečenje predstavlja Savič, ki je v zadnjem trenutku zamenjal poškodovanega Bajeviča.
* * *
Medtem pa javljajo iz Stockholma, da so za evropsko prvenstveno tekmo med Švedsko in Jugoslavijo, ki bo 4. junija v tem mestu, že razprodali 30.000 vstopnic. Trener Švedov Georg Aby Eriksson pa je prepričan, da bo njegova reprezentanca premagala odlične Jugoslovane, saj se Švedska trdno pripravlja za to tekmo.
u PRIMORSKI DUM KI V BOJU ZA TOČKE
Trinajst šol se bo pomerilo med seboj v Trstu in Bazovici
NOGOMET
NA TURNIRJU BREGA
Primorec izsilil odločitev šele po podaljških tekme
V finalu je premagal Primorje - Zarja na 3. mestu
Finale za 1. mesto
Primorec — Primorje 3:2
PRIMOREC: Pavatič, Papoatico, Sluga, Sosič (Kralj M.), Manzutto, Husu, Kralj P., čuk. Kralj B., Možina, Kralj Mauro I.
PRIMORJE: Štoka (Kapun), Bla-žina, Race, Cimolino, Barbiani, Puntar, Barnaba, Bolčič, Guštin, Drio-li (Milič), Rustja.
STRELCI: v p.p. Bolčič in Kralj M.; v d.p. Barbiani, Kralj M. iz 11-metrovke. V II. podaljšku Kralj P.
Primorje in Primorec sta s prikazano igro in zagrizenostjo dokazala, da sta najboljši od vseh ekip, ki so nastopale na turnirju Brega. Tekma sama je pripravila pravi športni u-žitek za približno 400 gledalcev, ki so sledili srečanju ob robovih igrišča. Prvi so povedli Prosečani z Bolčičem, nekaj minut kasneje pa je Mauro Kralj uravnovesil izid. Napadi so se stalno izmenjaval: in vratarja sta imela polne roke dela. Po odmoru je Primorje zaigralo napadalno in je doseglo sad z golom Barbianija. Tedaj je Primorec pokazal zobe in remiziral z 11-metrov-ko Maura Kralja. Po devetdesetih minutah je bilo stanje 2:2, vendar borbe ni bilo še konec. Sodnik je odžvižgal začetek prvega podaljška in Prosečani so se takoj pognali v napad ter streljali od vsepovsod, vendar Pavatičeva vrata so bila kot začarana. Napadi «rdeče-rumento so se nadaljevali tudi v drugem podaljšku, vendar je spretni Pavel Kralj nekaj minut pred koncem izkoristil napako proseškega vratarja Kapuna ter zapečatil izid na 3:2 za Primorec.
Finale za 3. mesto Zarja — Gaja	1:0
ZARJA: Pavento. Križmančič S., Marc, Samese, Vatta, Križmančič V., Grgič I. (Viialta), Bon, Grgič D., Cecchi (Žagar), Grahonja.
GAJA: Naturai, Stranščak, Berzi, Verse, Dobrila, Križmančič, Čuk
Brindisi - Catanzaro	1	X
Como - Arezzo	1	
Foggia - Atalanta	1	
Genoa - Reggiana	1	X
Novara - Brescia	1	X
Palermo - Alessandria	1	
Parma - Taranto	1	
Perugia - Sambenedetese	1	
Pescara - Avellino	1	
Spai - Verona	1	X
Cremonese - Vigevano	1	
Pro Vercelli - Piacenza	1	X
Marsala - Bari	X	2
(Gabrielli), Grgič, Savarin, Rismon-do, Baldassin.
STRELEC: v 47. min. Grahonja.
Zarja in Gaja sta se spoprijeli za osvojitev tretjega mesta v turnirju Brega. Tekma ni bila preveč zagrizena in v prvem polčasu je bila razvidna lahka premoč Zarje. Nevarnih akcij ni bilo. Po odmoru so Ba-zovci takoj prevzeli vajeti igre v svoje roke in so po dveh minutah prišli v vodstvo z Grahonjo, ki je z glavo poslal v mrežo od prečke odbito žogo. V nadaljevanju so se na-napadi sedaj ene, sedaj druge ekipe redno izmenjavali, vendar izid se ni več spremenil. Naj povemo še, da je sodnik razveljavil Zarji en zadetek, zaradi offsida enega njenih napadalcev.
Jolo
TURNIR
NAZARIO CORRENTE Breg — Edile Adriatica 0:1
(0:0)
BREG: Premate, Ce'rgoli (Mondo), Kodela, Čuk. Krmec, Bandi. Bržan, Mikuš, Lovriha, Petaros, Strnad.
Tekma ni bila zanuriva. ker so se akcije odvijale zelo medlo. Gostje so takoj dokazali, da so tehnično boljši od naših zastopnikov, vendar njihova premoč ni prišla do izraza v napadu, saj so v prvem polčasu le enkrat nevarno streljali proti Pre-matejevim vratom. Brežani so bili, kot običajno, zelo «zapravljivi» v prvi vrsti in to se jim jè maščevalo pet minut pred koncem srečanja, ko so gostje dosegli zmagoviti gol.
Jolo
KOLESARSTVO
NA DIRKI PO ITALIJI
Zdaj bo na vrsti težji del proge
VERSILIA, 30. — Po nepričakovani četrtkovi Battaglinovi zmagi v etapi na kronometer in današnjem počitku čaka jutri tekmovalce na «Giru d’Italia» drugi, napornejši del te velike etapne dirke. Kolesarji se bodo povzpeli v vožnji na kronometer na hrib H Ciocco, po 13 km dolgi progi. Bo ta kratek del poti dal možnost Galdosu, da se spet približa mlademu nosilcu roza majice? Po padcu . vožnji na kronometer je španski vozač zgubil precej možnosti za končno zmago, saj ima sedaj pred seboj odličnega kolesarja Jollyceramiche, ki je končno prišel do izraza in ne bi smel popustiti vse do konca Gira. Poleg njega pa je prišel do izraza tudi stari Gimondi, ki vozi vsak dan bolje. Presenečenje pa predstavlja
Battaglinov klubski tovariš Berto-glio, ki trdno tiči na drugem mestu skupne lestvice. Delno je doslej razočaral G. B. Baronchelli, na katerega polagajo svoje upe mnogi strokovnjaki. Vsekakor pa bodo etape v sedanjem drugem delu «Gira» dokazale, kdo lahko res računa na končno zmago na Stelviu. Vzponov ne ba manjkaio, lahko pride do vsakršnega presenečenja, vendar pa bi se morala borba za osvojitev prvih mest omejiti na Batta-glina, Gimondija, Galdosa (ki bo prišel na «svoj» teren) ter na Ba-ronchellija, ki si lani ni upal v Alpah napasti Merckxa, katerega letos ni na dirki po Italiji.
R. Pečar
DANES V NABREŽINI
Tekmovali bodo najmlajši
Didaktično ravnateljstvo osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom v Nabrežini prireja danes, 31. maja mladinske igre «Igre dobre volje 1975». Sodelovali bodo učenci vseh šol omenjenega ravnateljstva. Pomerili se bodo v štirih disciplinah: v teku na 25 metrov, v skoku v višino, v kombiniranem teku in v mini odbojki. Igre bodo na nogometnem igrišču in na igrišču športnega društva Sokol v Nabrežini. Na prvem (od 9. do 11. ure) se bodo učenci pomerili v tekih in skokih, na drugem (od 11. do zaključka) pa v kombiniranem teku in mini odbojki. Sledilo bo nagrajevanje.
V primeru slabega vremena bodo igre v občinski telovadnici.
Pokal Italije
MILAN, 30. — V drugem kolu nogometnega turnirja za pokal Italije so sinoči odigrali štiri tekme.
IZIDI 2. KOLA SKUPINA A:
Fiorentina — Torino	3:1
Roma — Napoli	0:0
LESTVICA: Napoli 3,	Torino in
Fiorentina 2, Roma 1.
SKUPINA B:
Juventus — Inter	1:2
Milan — Bologna	1:0
LESTVICA: Milan 4, Juventus in Inter 2, Bologna 0.
* * *
Izidi nekaterih prijateljskih tekem: Gerenzanese — Varese	0:9	(0:4)
Anconitana — Ascoli	0:1	(0:1)
Empoli — Lazio	0:2	(0:0)
Piacenza — Sampdoria	2:2	(1:2)
ma se prične že danes popoldne ob 16. uri, ko se bodo na zgoniškem odbojkarskem pravokotniku pomerile med seboj štiri šesterke, od katerih dve iz matične domovine, za 11. Kraški pokal. Če pogledamo na seznam nastopajočih ekip (Bulevard z Reke, Salonit iz Kanala, Dall’Acqua iz Tre-visa in slovenska zamejska reprezentanca), zasledimo celo vrsto zanimivih in prijetnih novosti, kar daje temu turnirju še poseben pečat in je porok za uspešno izvedbo.
Edina ekipa, ki jo že poznamo iz prejšnjih let, je Salonit iz Kanala, ki nastopa že vrsto let zelo uspešno v drugoligaškem jugoslovanskem prvenstvu. Letos so Kanalčani zasedli odlično četrto mesto in so torej na papirju med glavnimi favoriti za o-svojitev Kraškega pokala. To seveda pod pogojem, da nastopijo s svojo najboljšo postavo in se tako maščujejo za nepričakovan poraz na turnirju prijateljstva na Reki.
Ostale tri šesterke predstavljajo prave novosti. Prvič bo na tradicionalnem zgoniškem turnirju nastopila ekipa iz Hrvaške, katero bo predstavljal Bulevard z Reke. To moštvo je zelo solidno, predvaja učinkovito napadalno igro in je visoko kvotira-no, saj spada med boljše ekipe hrvaške lige (tretjeligaško prvenstvo).
Od italijanskih ekip se bo tokrat udeležila turnirja simpatična odbojkarska vrsta gasilcev Dall’Acqua iz Trevisa, ki je letos zmagala na 'tre-tjeligaškem prvenstvu in je tako po dolgoletnem naporu zasluženo prestopila v B ligo. Če bodo novopečeni drugoligaši zaigrali na običajnem nivoju, bodo trd oreh za slehernega nasprotnika.
Četrti udeleženec turnirja (sloven ska zamejska reprezentanca, ki bo nastopila pod imenom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji) predstavlja največjo novost in ta združena ekipa je zbudila veliko zanimanje domačih ljubiteljev odbojke. Reprezentanco bo sestavljalo po. šest igralcev Bora in Krasa, ki bodo s skupnimi močmi proučili možnost bo dočega tesnejšega medsebojnega sodelovanja. Za našo zamejsko odbojko je ta pojav nadvse pomemben in hvalevreden, zato upamo, da bo obrodil tudi zaželene sadove.
Nasprotniki so si precej enakovredni, zato bi bila tvegana vsaka napoved favoritov za končno zmago. Odbojkarski sladokusci si obetajo, da bodo prisostvovali lepim in tehnično kakovostnim dvobojem, ki jih bodo sodili sodniki tržaške federacije. V primeru slabega vremena se bo turnir z istim razporedom odvijal v na-brežinski občinski telovadnici.
Spored:
16.0Ó Salonit Kàhal - Dall’Acqua Treviso
17.00	ZSŠDI - Bulevard Reka
18.00	Finale za 3. mesto med poražencema
19.00	Veliki finale za 1. mesto
20.00	Nagrajevanje
Namizni tenis
Jutri zjutraj ob 9. uri bodo stopile za zeleno mizo namiznoteniške igralke Olimpije iz Ljubljane, Triglava iz Kranja, predstavnice iz Sel na Koroškem in igralke domačega Krasa, ki se bodo pomerile v ekipnem tekmovanju za 7. Kraški pokal. Udeležba iz matične domovine je, kot na vseh prejšnjih izvedbah, zelo kakovostna in čeprav ne bosta baje Olimpija in Triglav nastopila v svojih najboljših postavah ,bi moralo biti končo prvo mesto domena prav teh dveh ekip. Prvič se bo Krasovega turnirja udeležila tudi slovenska e-kipa iz sosedne Avstrije in prav za nastop teh deklet vlada v namiznoteniških krogih največje pričakovanje. Krasovke z Miličevo na čelu i-majo pred seboj težko nalogo, da častno branijo domače barve in da pokažejo napredek, ki so ga zabeležile v zadnji tekmovalni sezoni.
Poleg ekipnega tekmovanja bo na sporedu tudi turnir za posameznice, ki bo pokazal, katera bo prva dama sedme izvedbe Kraškega pokala.
Članski balinarski turnir
Jutri bodo ob 9. uri stopili na tekmovalno stezo tudi domači balinarji, ki se bifido na članskem turnirju pomerili za 3. Kraški pokal. Jutri bo
I na sporedu le izločilni del, medtem ‘ ko se bo turnir nadaljeval še v ponedeljek zjutraj ob isti uri. Tekmovanje je razpisano za dvojice, ki bodo skušale z meti čim bliže «balinčku» doseči «trinajstico». Po zadnjih vesteh se pripravlja veliko število dvojic iz zgoniške in repentabrske občine, tako da je uspeh tega balinarskega turnirja že vnaprej zagotovljen. Vpisovanje je še danes pri vaških poverjenikih in jutri do pol ure pred pričetkom tekmovanja.
- bs -
SANTIAGO, 30. — Čilska teniška zveza je sporočila, da bo finalno srečanje «ameriške cone» Davisovega pokala med Čilejem in Južno Afriko 11., 12. in 13. julija letos v Santiagu.
DANES NA 3. D0SP 75 V TRSTU
Danes se v jutranjih urah v Bazovici začenja 3. dijaško obmejno srečanje Primorske, na katerem se bodo zbrali srednješolci iz vse Primorske, z obeh strani meje. Dijaki liceja «F. Prešeren», ki so letos gostitelji te pomembne prireditve, so vče-
«lis*
gisls
imimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
KOŠARKA
PRVA MOŠKA DIVIZIJA
Dom Gorica ■ Bor B zadnji slovenski derbi
V nadaljnji del prvenstva se je od slovenskih ekip uvrstil le Bor A
Česar smo se bali, se je, žal tudi zgodilo. Begliano je namreč v predzadnjem kolu prvenstva prve divizije A skupine visoko premagal Dom iz Gorice in/ je tako s tem porazom goriških košarkarjev Doma splahnela tudi zadnja možnost, da bi se v nadaljnji del prvenstva u-vrstila Dom ali Kontovel.
V	tej skupini je torej vse odločeno. Končna lestvica, ne glede na jutrišnje zadnje kolo, bo naslednja: L Radici Arte Gorica, 2. Begliano, 3. Kontovel, 4. Dom Gorica, 5. Bor B.
V	današnjem zadnjem kolu te skupine se bosta v slovenskem derbiju v Gorici spoprijela domači Dom in Bor B. Favorit je seveda Dom, čeprav so borovci v četrtek proti Kon-tovelu igrali zelo dobro in so proti Kontovelu izgubili le s točko razlike (81:82).
Kontovelci pa bodo tokrat počivali.
* * *
V	B skupini je tudi že vse odločeno. Inter 1904 .jn Bor A sta se u-vrstila v finalni del tega prvenstva. Borovci bodo jutri na stadionu «Prvi maj» igrali poslednje srečanje tega prvega -dela prverist^a *^rott fciiljski Ederi, ki so jo že z visoko razliko premagali v prvi tekmi v Miljah.
Jutri bodo zaposleni tudi poletov-ci, ki so v četrtek le za točko razlike izgubili proti Scogliettu. Openci se bodo pomerili še proti nepremaganemu Interju 1904 in še povrh v gosteh.
edko
Moški posamezniki (četrtfinale) :
Vilas (Argentina) — Parun (NZ) 6:3, 6:1
Orantes (Španija) — Solomon (ZDA) 6:2, 6:4
Ramirez (Mehika) — Borg (Švedska) 6:4, 6:3
Nastase (Romunija) — Dibbs (ZDA) 7:5, 6:1
V 2. kolu ženskih parov sta Američanka Everteva in Čehoslovakinja Navratilova premagali dvojico Ten-ney (ZDA) — Jaušovec (Jugoslavija) s 6:1, 6:1.
raj zaključili zadnje priprave, tako da je zdaj vse nared.
Po srečanju ob 8.30 pri spomeniku bazoviškim žrtvam se bodo udeleženci srečanja razšli po raznih igriščih ter po okolici spomenika, kjer bodo imeh slikarski ex tempore.
Za letošnji DOSP ne vlada veliko zanimanja samo med našimi dijaki, ampak med vso naše javnostjo, kar kaže tudi število nagrad, ki so jih razne organizacije in ustanove prispevale za tekmovalne panoge. Tako so organizatorjem dali na razpolago razne nagrade deželna vlada, pokrajina, tržaška in nabrežinska občina, SKGZ, Primorski dnevnik, Založništvo tržaškega tiska. Tržaška kreditna banka, Delavske zadruge, vse slovenske višje srednje šole v zamejstvu in še številni drugi darovalci. Licej «F. Prešeren» pa je razpisal posebno prehodno «Trofejo DOSP», katero bo za leto dni prejela v začasno last tista šola, ki bo na tem tekmovanju zbrala največ točk.
Današnji športni program so dijaki liceja «F. Prešeren» pripravili tako, da zadovoljujejo predvsem dve načeli: vsa tekmovanja so ekipna in tako pri dijakih spodbujajo občutek za skupnost ter podrejajo individualizem, poleg tega pa v vseh panogah povsem enakopravno nastopajo fantje in dekleta, tako da ni številčne prevlade nikjer.
Prireditev ima tudi posebnost, ki je verjetno kot taka prvič vključena v podobna srečanja sploh: na sporedu je tudi planinski pohod, kot ne-tekmovalna panoga, ampak kot spodbuda za navajanje mladine k hoji, izletom in življenju v stiku z naravo.
Čeprav je torej letošnji DOSP načrtovan bolj «miroljubno», pa to nikakor ne pomeni, da posamezna srečanja ne bodo borbena in zanimiva! Zato prav gotovo ne bo žal nikomur, če si jih bo ogledal.
Urnik posameznih tekmovanj smo priobčili že v naši včerajšnji številki.
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 31. maja 1974 3. DOSP 75
9.00	v Trstu in Bazovici
Organizira «F. Prešeren»
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
17.00	v Gorici, Dijaški dom
Dom — Bor B
ODBOJKA
3. MOŠKA DIVIZIJA
20.00	v Trstu, Rocoi
Libertas Rocoi — Kras
JUTKI
NEDELJA, 1. junija
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
10.30	v Trstu, «1. maj»
Bor A — Edera * * *
12.30	v Trstu, Ul. della Valle
Inter 1904 — Polet
KOLESARSTVO
AMATERJI 3. KAT.
14.30	v Tamai di Brugnera
Nastopa tudi Adria
VETERANI
14.30	v Padovi
Nastopa tudi Adria
1.	— prvi	2	X
	drugi	2	X
2.	— prvi	2	2
	drugi	X	2
3.	— prvi	2	X
	drugi	1	X
4.	— prvi	1	
	drugi	1	
5.	— prvi	X	2
	drugi	1	X
6.	— prvi	2	
	drugi	2	
X
2
3.	MOŠKA DIVIZIJA
V osmem kolu 3. moške odbojkarske divizije se bo drevi Kras pomeril v gosteh s prvo ekipo Li-bertasa z Roccia, ki trenutno zaseda 2. mesto na lestvici. V prvi tekmi so Tržačani slavili gladko zmago in tudi drevi veljajo za nespornega favorita. Vendar krasovci, ki so v prejšnjem kolu pospravili svoj prvi par točk, so si moralno precej opomogli in so trdno odločeni, da drago prodajo svojo kožo.
Na MP Italije v Rimu
Jaušovčeva
izpadla
RIM, 30. — Jugoslovanka Jaušovčeva je izpadla iz mednarodnega teniškega prvenstva Italije v Rimu. V polfinalu je klonila pred odlično a-meriško igralko Evertovo.
IZIDI
Ženske posameznice (polfinale): Evert (ZDA) — Jaušovec (Jugoslavija) 6:2, 6:0
Navratilova (ČSSR) — Fromholtz (Avstralija) 7:6, 6:3
Liga À je na počitnicah vendar TOTOCALCIO še kar naprej deli svoje ‘BAJNG AMQe42>E in sicer s stavami na tekme za italijanski pokal ter za ligi B in C
l/S£ DO 22. JUHU A
Tudi z ligama B in C je nedelja lahko milionarka
fctocalde
L: ■ !■:. ■ .............................;; • •• .
FRANCI STRLE
PARTIZANSK/ VOLK SAMOTAR
69.	_________________________________________________
Stekla je k otrokoma kakor brez uma. Kriknila je, Viko pa je padel v nezavest, kakor da ga je kdo spodsekal...
«O, vedela sem, vedela, da ga bodo prinesli ali pa ga že prinesli ne bodo... Vedela sem od tistega trenutka, ko je bil premeščen... Vedela sem, da so ga poslali v Pekel, v prvo bojno črto, tja odkoder se vrne malokateri...»
Tako je Francka govorila sama zase in za ženske, ki So ji skušale izreči sočutje, ki so jo tolažile. Zbale so se, da bi se ji zvrtelo v glavi, ona pa je začutila, da ji je glava postala betežna, kakor da je vsa otekla. Ni več \e-dcla, ali je resnica, kar doživlja ali ne.
Baš tisti dan se je bila pripravljala, da sinu Milanu Napiše spodbudno pismo z dobrimi novicami od očeta, ^daj bi mu morala napisati tisto, kar kriči njeno do Slnrtne bolesti ranjeno srce, a tega ni zmogla, vse se je majalo okoli nje.
Proti večeru se je toliko zbrala, da je poslala pošto k Jaši v Igavas. Prišel je potrt kakor takrat, ko je mo-mi izvleči iz prepada ranjenega Rafaela in mu potem v Radojčičih izkopati grob. Takoj je napisal pismo za si-Ra Borisa.
«Na položaju, 9. maja 1944. Dragi Boris !
Sporočam ti žalostno vest, da je včeraj herojsko pa-
del stric Viktor. Na pokopališče v Viševek ga bodo prepeljali 13. t.m. Pridi, če moreš, na pogreb!
Oče Jaša Kraševec...»
KDO JE BIL IZDAJALEC
Osvobodilno gibanje slovenskega naroda bi bilo dosti uspešnejše in utrpelo bi mnogo manj žrtev, če med nami ne bi bilo slabičev, omahljivcev in koristolovcev, če posamezniki ne bi iskali osebnih in strankarskih koristi na račun narodne skupnosti. Največ škode so naredili tisti, ki so se bali za svoje razredne koristi, pa so se z vsemi sredstvi uprli volji ljudstva, da bi si samo vladalo. Ti so bili pripravljeni spajdašiti se z najbolj črnimi morilci. Potem so bili takšni, ki so skušali obvarovati celo kožo, ki jim je bil vonj po smodniku in krvi zoprn, ki niso marali deliti z drugimi naporov in gladu, ampak so hoteli vojno preživeti lepo na toplem. Taki so imeli navadno vedno dve železi v ognju in ravnali so se tako, kot je zapihal veter. Potem so bili še tretji, ki so postali žrtve trenutnih slabosti ali naivnosti. Ti so si govorili, da ne bodo storili škode ali zla, da bodo sovražniku povedali samo malo in tisto, kar nikomur ne more škoditi, a ko so jih sovražniki dobili med navoje svojih stiskalnic, so navadno izdali vse in še ustreljeni so bili povrhu.
Spomladi 1944 si je belo izdajstvo na Dolenjskem in Notranjskem opomoglo od udarcev narodnoosvobodilne vojske v septembru prejšnjega leta in se znašlo v novi plimi. Predvsem se je s pomočjo Nemcev mnogo bolje vojaško organiziralo. Partizanskim enotam je začelo zadajati hude udarce, kakršnih si ni nihče nadejal. Eden takih udarcev je bil tudi napad na komando mesta Velike Lašče v Mačkih.
Poglejmo najprej, kaj je o tem zapisanega v kroniki vasi Rob !
«...8. maja 1944 v zgodnjih jutranjih urah so bili napadeni. Izgube za NOV so bile hude. Ubitih je bilo 8 (med njimi komandant mesta), večje število pa ranjenih. Umorjene so bile tedaj od domobrancev 4 ženske begunke iz Iške vasi. 2 partizana in eno partizanko so ujeli, jih odpeljali s seboj in nato pred Knejem na cesti pobih ter jih pustili ležati. Te 3 žrtve so šli Robarji iskat in jih pokopali na robarskem pokopališču...»
Še bolj zanimiv je napis na spominski plošči v Mačkih štev. 6 pri Tinčkovih. Povzemam ga v celoti.
«Spomladi 1944 je bila v tej hiši komanda mesta Velike Lašče. Podlost izdajalcev je privedla belogardistične domobrance 8. maja 1944. Napadli so vas ter ustrelili in pobili 12 partizanov in štiri begunke iz Iške vasi.
Ni večje podlosti kakor izdajstvo svojega naroda in svoje domovine, še posebno v času, ko sta se narod in domovina bojevala na življenje' in smrt proti sovražnim zavojevalcem za svojo svobodo.
Organizacija ZB 1961.»
Šlo je torej za izdajo. Zdaj se postavlja vprašanje, kdo je bil izdajalec.
Lastnik Tinčkove domačije Janez Strle-žan, ki je bil tudi sam pri partizanih, je povedal, da je izdajalec še živ. Pri partizanih da se je izdajal za geodeta in je veliko risal. Predno je pobegnil k domobrancem v Lašče, je vse natančno zrisal. Zdaj pa je inženir in se mu dobro godi.
«Po vrnitvi iz Metlike,» piše Jože Glavan-Cveto, «so mi povedali, da je med tem dezertiral v Lašče ekonom komande mesta, starejši človek, po poklicu geodet ali geometer, ki je k partizanom prišel iz Kočevja, kjer je imel ženo (ki se je družila z Italijani) in kjer je menda nazadnje služboval... Dezertiral je z neke prehranjevalne akcije na Vel. Osolniku. Osebno sem prepričan, da je povedal domobrancem vse, kar je vedel, in to je bilo do-
volj. Ta človek je bil po osvoboditvi v kazenskem po stopku. Več o njem ne vem... »
O tem ubežniku pripovedujejo tudi drugi. Mnenj: so, da ima največ zaslug za tolikšne partizanske žrtve «Ta človek je bil Pavel Križaj,» je povedal Mirke Mihelič iz Sodražice. «En teden pred napadom je pobegni k domobrancem v Velike Lašče...»
«Ta ekonom, sedaj agronom v Kočevju,» je izjavi! Mirko Jeriha, «je imel zveze z župnikom na Robu Vede je da bom jaz odšel na partijski tečaj in da bo'Viktoi tudi odšel s komande. Bil je zraven, ko sem povedal da se bomo pomaknili iz Mačkov...»
No, zdaj smo pa tam pri župniku Ignaciju Skobetu _ Preprosti ljudje so nagnjeni k temu, da si pod izdajstvom predstavljajo vedno le enega samega izdajalca toda to m tako preprosto. Sodobne obveščevalne službe zbirajo podatke iz raznih virov. Eden od virov so zaslišanja ujetnikov in ubežnikov. Drugi vir je zbiranje podatkov pri poznavalcih krajev in ljudi, za kar so zelo primerni ravno dušni pastirji. Tretji vir je vrivanje tajnih agentov, ki imajo točno določeno nalogo, n. pr. pribaviti šifre, znake razpoznavanja, razvrstitev zavarovanj obvestila o premikih in nameravanih akcijah. Kaže, dà se je domobranska vohunska služba proti komandi mesta Velike Lašče poslužila vseh teh virov.
Župnik Ignacij Skobe z Roba je bil obveščevalni vir prve vrste. Dajal je splošna obvestila in nakazoval ljudi ki bi bili primerni za obveščevalno izkoriščanje, že pred tem je sodeloval z italijansko vojaško obveščevalno službo. Ta je o njem zapisala: «Na Robu je neki drugi petdesetletni župnik Skobe, ki je prav tako zelo lojalen a boječ, dajal bo informacije samo v primeru, če bo siguren, da ga ne odkrijejo...»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir.
Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan»
V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24,— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6	31. maja 1975
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno«
upravni 500, legalni 500, osmrtnice m sožalja 250 lir. «Mali oglaii» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško uokraimo se naročajo tri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin. Italije pri S.PI,
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska JT—^ ZTT - Tr#
SE EN POSKUS ZAOSTRITVE VOLILNE KAMPANJE
Pripadnik samozvanih oboroženih proletarskih oddelkov izgubil življenje pri atentatu na umobolnico v Aversi
Teroristu, ki je preplezal 15 metrov visok obmejni zid, je bomba eksplodirala v rokah Njegovo razmesarjeno truplo so pazniki našli šele zjutraj med običajnim obhodom
AVERSA (Caserta), 30. — Vzporedno z zaostrovanjem volilne kampanje, ki je vse ostrejša kot se bliža datum volitev, se pospešuje tudi dejavnost samozvanih «oboroženih proletarskih oddelkov» (NAP) Danes ponoči je komandos «napi stov» preplezal obmejni zid kriminalistične umobolnice v Aversi z namenom, «da dvigne rdečo zastavo — kot piše v njihovem sporočilu — na eni najbolj represivnih ustanov buržujske države in pozove k uporu najbolj zapostavljene ljudi italijanske družbe.» Iz še neznanih razlogov je enemu od teroristov eksplodiral v rokah peklenski stroj, ki ga je imel pri sebi in ga razmesaril.
Njegovo truplo so pazniki odkrili šele danes zjutraj med običajnim obhodom umobolnice. Neznanec je ležal razmesarjen v mlaki krvi na terasi tik ob upravnih prostorih. Čeprav so pazniki snoči slišali močan tresk, niso dogodku posvetili posebne pozornosti, saj kaže, da v Aversi pogosto poka. Ob truplu sta bili rdeči zastavi z napisom NAP, magnetofon in nekaj magnetofonskih posnetkov, ki jih je imel prevratnik s sabo. V njegovem žepu so našli 250 tisoč lir in kaže, da gre za bankovce, s katerimi je bila izplačana odkupnina za neapeljskega industrij-ca Giuseppa Moccia.
Preiskovalni stroj neapeljske policije je stekel nemudoma, a doslej so izsledki dokaj skopi. Vprašanje je namreč, kakšen je bil cilj teroristov, ki so preplezali do 15 metrov visok mejni zid z lestvami, ne da bi jih kdo zmotil pri njihovem početju. Kot običajno so samozvani' proletarski oddelki dokazali, da imajo dobro organizacijo in trdno strukturo za seboj, prav tako o-bičajno pa jim je pri njihovem poslu nekaj spodletelo. Preiskovalci so odkrili, da je imel terorist rokavice na rokah, kar naj bi dokazovalo, da ni bil vešč v uporabi razstreliva, ki ga je treba vselej vklopljati z golimi rokami, da je občutljivost prstov čim večja.
Po prvem pregledu somatskih o-brisov pokojnega terorista so preiskovalci menili, da gre za Antonia De Laurentisa, brata aretiranega Pasqualeja De Laurentisa, kar pa je eden od svojcev odločno demantiral. V teroristovem žepu so preiskovalci našli osebno izkaznico z imenom Sergio Concu, ki pa je očitno ponarejena. Sedaj prevladuje domneva, da gre morda za Alda Maura, enega od voditeljev prevratniške organizacije za katerega je preiskovalni sodnik že podpisal zaporni nalog.
Pod večer so karabinjerji aretirali v bližini kriminalistične umobolnice, ki je bila že večkrat v središču pozornosti zaradi zastarele zdravstvene opreme in zaradi nečloveškega ravnanja z jetniki, dva Genovežana. Gre za starejši osebi, baje povezani z zločinsko skupino «22. oktober», ki sta si skrivaj ogledovali umobolnico.
Okrog 200 karabinjerjev je popol dne preiskalo do zadnjega kotička zavod, da bi odkrilo morebitne vezi napadalcev z jetniki, vendar kaže, da so bili tudi rezultati te preiskave dokaj skopi.
Zločini čilske fašistične hunte
ŽENEVA, 30. — Čilska fašistična hunta je od dne državnega udara v septembru leta 1973 odslovila ali umorila polovico čilskih sindikalnih voditeljev: ugotovitev izhaja iz preiskave, ki jo je vodila posebna komisija mednarodne organizacije za delo, ki ima sedež v Ženevi.
Komisija, ki je vodila preiskavo eno leto in ki je bila tudi v Čilu, je ugotovila, da fašistična hunta nè jamči za življenje zaprtih političnih jetnikov. Pinochet in pajdaši poleg vsega niso podprli s tehtnimi dokazi svoje trditve, da noben sindikalist ni bil ubit zaradi svoje sindikalne dejavnosti: nasprotno komisija ie ugotovila, da je hunta z aretacijo ali z umorom onesposobila polovico nekdanjih sindikalnih voditeljev.
Komisiji, ki je bila ustanovljena, da bi ugotovila, če v Čilu hunta ne spoštuje sindikalnih pravic, je predsedoval bivši predsednik mednarodnega razsodišča Jose Luis Bu-stamante y Rivero. V zaključnem poročilu komisija poudarja, da je hunta ubila 110 sindikalistov, 120 pa jih je aretirala, medtem ko naj bi po uradnih podatkih bilo ubitih v Čilu «samo» 33 sindikalistov, 54 pa naj bi jih aretirali.
TRŽAŠKI DNEVNIK
VEC STO RADOVEDNEŽEV ZA DRUŽINSKO TRAGEDIJO
Poblazneli mož napadel ženo s kladivom: gasilci skozi okna vdrli v stanovanje
Nesrečni 37-letni poštarje pred leti postal invalid, zaradi česar se mu je omrači! um
Skladišče orožja in razstreliva odkrito v Nici
l................... ' „L <,"'17*	' 77	„	<„ '
Razmesarjeno teroristovo truplo na terasi kriminalistične umobolnice
Aversi.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
MED SOCIALIST! IN GIBANJEM OBOROŽENIH SIL
Ponoven sestanek za rešitev politične krize na Portugalskem
Po mnenju socialistov bo list «A repubiica» začel spet izhajati - Aretacije pristašev MRPP
LIZBONA, 30. — Danes popoldne se je v portugalskem glavnem mestu začel sestanek med svetom revolucije in delegacijo portugalske socialistične stranke. Sestanek spada v okvir ločenih stikov med oblastmi ter socialističnimi in komunističnimi predstavniki ,ki naj bi pomagali pri rešitvi hude krize, ki je nastala zaradi prepovedi izhajanja socialistič-
Združitev dveh Vietnamov odložena za vsaj pet let
HOČIMINH (Saigon), 30. — V zadnjih treh tednih so se politični predstavniki Južnega Vietnama (Ljudska revolucionarna vlada) ter hanojske vlade pogovarjali o združitvi obeh delov Vietnama. Po zaključku pogovorov so sklenili, da bo treba odložiti združitev obeh delov za najmanj 5 let in sicer zaradi velikih gospodarskih, socialnih in drugih razlik, ki se tičejo posebno južnovietnamskega glavnega mesta. Zelo laže pa bo vključiti druge pokrajine Južnega Vietnama v socialistično družbeno ureditev. Ne sme pa se pozabiti, da šteje sedanji Hočiminh (Saigon) večmilijonsko prebivalstvo, kar predstavlja hude probleme za preskrbo.
Oblasti sprejemajo razne ukrepe zelo trezno in premišljeno, ker se zavedajo, kako težko je preiti iz gospodarskega in trgovskega sistema, ki je vladal za časa Van Thieua, v socialistični sistem. Oblasti se za sedaj omejujejo na izseljevanje ljudi v kraje od Koder so pribežali (kmečko prebivalstvo) in na pozive delavcem, zasebnega in javnega sektorja, naj zastavijo vse svoje sile za obnovo države.
Nov zakon o splavu na Norveškem
OSLO, 30. — Norveški parlament je včeraj izglasoval nov zakon o splavu, ki omogoča vsaki ženski, da prekine nosečnost, če njen «socialni položaj» to opravičuje.
Nov zakon, za katerega so glasovali izključno socialistični poslanci, predvideva ustanovitev tričlanske komisije, ki bo morala ugotoviti če so razlogi za splav res tehtni. V komisiji bosta obvezno zdravnik in uslužbenec socialnega skrbstva Po mnenju izvedencev so norme novega zakona zelo ohlapne in so znatno liberalizirale splav na Norveškem.
ŽRTEV NOVEGA ZAKONA 0 JAVNEM REBU
Ageriti letečega oddelka milanske kvesture so včeraj aretirali uradnika, na čigar domu so našli zarjavel bajonet iz prve svetovne vojne in neuporaben samokres kalibru 7.65 prav tako iz prve svetovne vojne, ter ga prijavili sodišču zaradi posesti vojnega orožja.
Uradnik, čigar ime ni znano, je prišel navzkriž s pravico, ker je izpolnil svojo državljansko dolžnost. Ko se je predsi-nočnjim vračal domov iz službe, je na dvorišču stanovanjskega bloka, v katerem, stanuje, opazil fanta, ki sta jo ob njegovem prihodu urno pobrisala. Pred vlomljenimi kletnimi vrati pa je zalotil še enega tatiča. 13-letnega E. R., kateremu so agenti našli v žepih prgišče nabojev za samokres. Po kratki preiskavi so na domu pobalina našli še vrsto samokre-sov-igrač, prirejenih za streljanje.
Fant je poudaril, da njegova pajdaša, katerih imen ni poznal. imata doma resnično o-rožje ih dodal, da je orožje našel tudi v kleti uradnika, ki ga je zalotil ma delu». Res je policija odkrila v nekem zaboju zarjavel bajonet in samokres, ki sta bila neuporabna. Uradnik je pojasnil, da je bilo orožje last njegova očeta in da ga je shranil za spomin. Čeprav je bilo gčitno, da je samokres neuporaben in da bi se bajonet zlomil . ob prve-m zamahu, so policisti na osnovi novih norm o javnem redu morali aretirati uradnika in ga prijaviti sodišču zaradi posesti vojnega orožja.
Milanski uradnik je tako postal prva nedolžna žrtev novega zakona o javnem redu, ki ga je senator Fanfani dobesedno izsilil v parlamentu. Medtem ko fašist Mario Tuti lahko uide na neverjeten način, medtem ko samozvani «oboroženi proletarski oddelki» vtihotapljajo v zapore orožje, razstrelivo in celo radijske, oddajnike in sprejemnike, medtem ko fašistična škvadra lahko v Milanu nemoteno zabode mladega študenta, policijski agenti aretirajo uradnika, ki je imel na domu za spomin neuporabno in zarjavelo očetovo pištolo. To je ista logika, po kateri obsodijo ne več let zapora tatiča, ki je ukradel zaradi lakote kos kruha, medtem ko Sindona, ki je s svojim «crackom» obral državo za nekaj desetin milijard lir, lahko nemoteno uživa v tujini drobtinice (težke milijone seveda) nekdanjega premoženja in se prikazuje kot žrtev zarote.
Če je ta učinkovitost novih norm, ki ste si io želeli, senator Fanfani. čestitamo k uspehu.
nega večernega lista «A repubiica». Že prejšnji petek je revolucionarni svet poudaril potrebo, da se izgladi-jo nasprotstva med socialisti in komunisti. Politični opazovalci menijo, da je pozitivno dejstvo, da je socialistična stranka pristala na to, da se udeleži seje ministrskega sveta, ki je prejšnjo sredo obravnavala vprašanje Angole.
Pričakujejo, da bo list «A repubiica» začel v kratkem ponovno izhajati. Za sedaj se je pojavil v Lizboni nekakšen nadomestek tega lista pod naslovom «Jornal do caso Repubiica». List so po Lizboni delili socialistični aktivisti. V nekem primeru pa je policija aretirala dva aktivista,
V zvezi z izdajo omenjenega nadomestnega lista sta glavni urednik dnevnika «A repubiica» Joao Gomes ter urednik Alvaro Guerra pojasnila na tiskovni konferenci zadnje dogodke v zvezi s tem časopisom, časnikarja sta pobijala tezo, da bi bilo mogoče izvajati nekakšno notranjo cenzuro ,ki naj bi vsilila nekemu listu politična stališča posameznih delavcev. Poudarila sta še, da pri urejevanju lista morajo sodelovati in sodelujejo ne samo tiskarniški delavci, temveč tudi čitatelji ter je zato vsaka notranja cenzura nedopustna. Urednika sta nadalje potrdila, da je v obtoku že imenovani list. Gre za sicer nezakonito dejanje (v listu ni navedena tiskarna, kjer je bil tiskan), toda na vsak način objava ni ilegalna. Nadalje sta še poudarila, da je komandant Jesuino, minister za informacije, praktično izjavil, da zakon pooblašia socialiste, da tiskajo časnik «A repubiica».
Na koncu, je treba še omeniti, da so skupine vojakov varnostne organizacije «Copcon» izvedle številne preiskave v raznih sedežih Gibanja za reorganizacijo partije proletariata (MRPP). Zdi se, da je bilo aretiranih kakih 400 pristašev te stranke, ki so jo vojaške oblasti sicer že izločile z nedavnih ustavodajnih volitev. V današnjih zgodnjih jutranjih urah so skupine komunističnih demonstrantov skušale napasti neki sedež MRPP v Lizboni ,toda vojaki «Copcon» so jih odbili.
njo varnosti. To se pravi, da se v mnogih predelih Francije ljudje «atomsko zastrupljajo» ko pijejo vodo.
Radioaktivna vila Joseja Garcie je pod neprestanim nadzorstvom. Strokovnjaki so izjavili, da se to zemljišče more «dekonta-minirati», to se pravi, da se lahko odstranijo vzroki atomskega izžarevanja, toda stroške za to bi morala knti vladna ustanova, katere skrb je varnost Francije pred radioaktivnim izžarevanjem.
Jose Garcia pa se še vedno ne more sprijazniti, ne more celo dojeti, kako je možno, da so mu oblasti izdale dovoljenje za gradnjo vile na okuženem terenu, posebno ko so za to vedele, kar smo že povedali. «Kako sem mogel sploh pomisliti na tolikšno nevarnost? Verjel sem strokovnjakom», se tolaži.
NICA. 30. — Agenti francoske protiteroristične službe so v Bornali v predmestju Nice odkrih 25 kg razstreliva, 30 metrov zažigalne vrvice, električne in kemične detonatorje, štiri brzostrelke, dve puški, nekaj samokresov in zaboj raznovrstnih nabojev. Doslej ni znano, če je bil arzenal last kriminalne tolpe ali pa teroristov, ki že mesec dni razsajajo po Modri obali. V slabem mesecu so razstrelili vilo Marcela Dessaulta, lastnika tovarne, ki proizvaja znana vojna letala «mira-ge». festivalsko palačo in igralnico v Cannesu. V slednjem atentatu je mlad terorist Jean Lue Milan zgubil življenje.
Eksplozija rezervoarja: ubita dva delavca
PARMA. 30. — Dva delavca sta izgubila življenje pri eksploziji nekega velikega rezervoarja gorilnega olja v steklarni «Rocco Bormio-li». Silovita eksplozija rezervoarja je odvrgla pokrov in trupli obeh delavcev kakih 40 metrov daleč. Številni kovinski drobci so padli tudi po več sto metrov daleč. Neki ventil je prebil steno neke hiše ter padel v sobo kjer je še malo prej ležal šestmesečni otrok.
Ubita delavca sta pripadala podjetju CEM. kateremu je bila poverjena naloga, da namestita vrsto škripcev za merjenje gladine olja v rezervoarju. Ravnateljstvo steklarne trdi, da bi morali pritrditi škripce že na obstoječe zunanje naprave, podjetje CEM pa pravi, da jih je bilo treba pritrditi z varjenjem. V resnici sta delavca uporabljala to metodo. Ker so bili v notranjosti že segreti plini, je plamen varilnega aparata povzročil eksplozijo.
Po primeru nesrečneža, ki je predvčerajšnjim na Lonjerski cesti poskusil ubiti ženo in je nato skočil z okna, tako da mu sedaj življenje visi na nitki, je tudi včeraj umska neuravnovešenost privedla do skrajno mučnega primera, ki je prizadel še eno družino. Na Trgu Garibaldi je mož napadel ženo s kladivom in se nato zaprl v stanovanje. Posegli so gasilci, policija in Rdeči križ, ki so le z veliko težavo in komaj, ko so gasilci vdrli v stanovanje, onesposobili upornega blazneža.
Včerajšnji dogodek ima korenine v hudi bolezni, ki je pred leti prizadela Pina Delluniversità. «Bil je najbolj veseli poštar, kar jih j’ bilo v Trstu...», nam je dejal nrijatelj, 1 ga je prepričeval naj se preda policiji. Pred nekaj leti pa so mu noge ošibele, postal je invalid, ki se je premikal le z veliko muko in težavo in še to z berciami. Ubogemu poštarju se je zaradi tega um zmedel, ker ni imel več nobenega upanja, da bi ozdravel, in to še tako mlad, saj je pred nekaj dnevi dopolnil 37. leto. Trikrat so ga spre-jeli v umobolnico, a kljub vsej zdravniški negi se njegovo umsko stanje ni izboljšalo. Večkrat je pretepal svojo še mlado ženo. Loretto Gambarotto in včeraj je nepričakovano izbruhnil.
S težkim kladivom se je pognal nad ženo, ki mu je pravočasno u-šla in odvedla tudi svoja otroka, fantka in punčko, iz stanovanja v prvem nadstropju na Garibaldijevem trgu 3. Ker se je mož zaprl v stanovanje in se je bala, da se zadeva ne bi tragično končala, je poklicala policijo. Kljub temu, da so ga skoro eno uro prepričevali, naj jim odpre, se Delluniversità ni hotel predati, niti ko so ga prosili žena, otroka in še prijatelj.
Končno so se odločili: na pločnikih Garibaldijevega trga je bilo zbranih več sto ljudi, ko so nekaj minut pred 19. uro trije gasilci urno splezali po lestvi do prvega nadstropja in vdrli v notranjost. Na stopnišču, pred vhodom v stanovanje, je stalo več policistov, gasilcev in bolničarjev, ki so nenadoma iz notranjosti zaslišali močan pok. Že so se zbali, da se ni zgodilo kaj hujšega, ko so se vrata odprla: gasilcem, ki so vdrli v notranjost je Delluniversità spet zagrozil s kladivom, da so ga morali onesposobiti s curkom vode pod visokim pritiskom, ki so jb «izstrelili» iz posebne protipožarne pištole. Blaznež se je še vedno upiral, tako da so ga bolničarji morali zaviti v odejo in so ga z re-šilcem odpeljali v umobolnico pri Sv. Ivanu.
Nesrečna žena, ki ima še na o-brazu in na rokah vidne znake drugih, manj hudih napadov, se je tako lahko vrnila z otrokoma v svo-
je stanovanje, kjer je omedlela. Na Rossetti. Trg De Berti — Fausto.
pomoč so ji prihitele sosede ter ga siici, ki so še sušili preplavljeni vhod, kjer so malo poprej do kosti premočili njenega moža.
Jutri spominska svečanost na Proseku
Pri proseški železniški postaji, kjer so nacifašisti 29. maja 1944 obesili deset talcev, bo jutri, ob 9. uri spominska svečanost, ki jo prirejata krajevna sekcija združenja partizanov VZPI - AMPI ter krajevni antifašistični odbor. Spominu žrtev se bodo poklonili s priložnostnimi govori, recitacijami in pesmijo. Govorila bosta sen. Paolo Sema in Vladimir Kenda., nakar bodo nastopili domači recitatorji, proseška godba na pihala in moški pevski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela.
ZBOROVANJA KPI
DANES. Ob 11. uri Portič Mandrac-chio (Milje) — Willer Bordon. Ob 17. uri: Trg Hortis — Paolo Gerì, Trg Kennedy — Piero Panizon. Ob 17.30 Trg Barbacan — Maria Sau. Ob 18. uri Trg Venezia — Giorgio
Monfalcon, Nabrežina - Kamnolomi — posl. Albin škerk in Giorgio Depan-gher. Ob 19. uri Trg Cavana — Maurizio Pessato.	,
JUTRI. Ob 11.30 v Mavhinjah — posl. Albin škerk in Giorgio Depan-gher.
ZBOROVANJE SLOVENSKE SKUPNOSTI
DANES. Ob 17. uri na Kontovelu; ob 20. uri na Proseku.
JUTRI. Ob 10.30 na Colu; ob 11.80 v Repnu; ob 12. uri v Zgoniku.
V PONEDELJEK. Ob 10. uri na Opčinah; ob 11. uri pri Banih; ob 12. uri na Konkonelu.
Drevi ob 20. uri in jutri ob 18. uri bodo tudi v umobolnici proslavili 30. obletnico osvoboditve. Gledališki skupini «Majakovski» in «La Comune» bosta v sodelovanju z gledališko skupino umobolnice priredili predstavo z naslovom «Dve ali tri stvari, ki jih vemo o odporniškem gibanju».
V ponedeljek ob 18.30 pa bo glasbena skupina umobolnice priredila predstavo «Musica insieme», na kateri bodo zaigrali razne priljubljene motive lahke in lirične glasbe. Vstop, kot običajno, je prost za vse.
aiiiiiiiiiiiiHniiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||f|||||||n|l„||„ll,llllll„|llllll||||niaa||aaa|||||||||||||nat|n
VČERAJ PRI BELEM DNEVU
V proseški cerkvi tatvina zlata za poldragi milijon Ur vrednosti
S kipa Matere božje ukradli dvajset zlatih verižic z obeski
liiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitTiiiiiritiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
POMEMBNI IZSLEDKI PREISKAVE 0 PODLEM ZLOČINU V MILANU
Že nekaj dni pred umorom so fašisti grozili študentu Albertu Brasiliju
Pravdnih dr. Liguoro zaslišal študentovo zaročenko Lucio Corna - Neznanec je v četrtek zagrozil dekletu s smrtjo
Kaj bo z vilo
(Nadaljevanje s 4. strani)
rili prav ničesar, da bi okuženo področje vsaj izolirali. Nasprotno, dovolili so celo, da se v neposredni bližini okuženega kraja gradi rtroško igrišče.
Sedanje odkritje v Gif-sur-Yvet-te je dvignilo veliko prahu in povzročilo precejšnje nerazpolo-ženje v vsej Franciji. Posebno zato, ker se je zvedelo, da obstajata še dve drugi zemljišči, na katerih sta bila nekoč laboratorija za raziskovanje radija. Eno tako zemljišče je v kraju La Defense, nedaleč od Pariza, drugo pa v Ban-dolu na rivieri. Prvo zemljišče je vedno pod kontrolo, drugo, tisto na rivieri, pa verjetno še vedno izžareva gama žarke. In kot bi vse to ne bilo dovolj za vzbujanje zaskrbljenosti Francozov, ki upravičeno niso zadovoljni z načrti francoske vlade, da zgradi 50 novih atomskih električnih central, je neki francoski geolog nedavno izjavil, da so v nekaterih krajih Francije analizirali tudi pitno vodo in ugotovili, da vsebuje tolikšne količine radioaktivnosti, da daleč prekašajo dopustno mero in stop-
koristila preiskavi. Zvedelo se je tudi, da je včeraj takoj po opoldanskem televizijskem dnevniku neznanec telefoniral na dom Cornovih in zagrozil Luciini materi, ki je odgovorila, očitno prepričan, da govori z dekletom: «Komunistična svinja, zgrešili smo te, vendar ne boš dolgo živela. Prihodnjič ne bomo več zgrešili. Pobili bomo vse komunistične bandite.» Lucia Corna je živa po naključju: nož, ki jo je ranil v bok, je le za las zgrešil življenjske organe, rešilo pa jo je tudi dejstvo, da je omedlela.
Novi izsledki kažejo, da umor nesrečnega Alberta Brasili j a ni zgolj posledica osamljenega morilskega izpada petih tepistov, ki so bili morda pod vplivom mamil. V nedeljo zvečer kot poudarjajo tudi preiskovalci je bil na Trgu San Babila nenavaden vrvež pretepačev in že to bi v odgovornih za javni red lahko zbudilo sum, da imajo fašisti nekaj za bregom, nikomur pa se ni zdelo potrebno, da bi poostril nadzorstvo nad trgom, ki je bil že tolikokrat prizorišče krvavih fašističnih izpadov. Ne gre pozabiti, da sta v te kroge zahajala tudi Vittorio Loi in Maurizio Murelli, ki sta bila pred nekaj dnevi obsojena na 23 oziroma na 20 let zaporne kazni zaradi umora policijskega agenta Marina na Trgu San Babila je zapravljal čas tudi Anton > Braggion, univerzitetni študent, ki je pred dobrim mesecem ubil v Milanu 17-letnega dijaka Claudia Varallija.
Dejstvo, da so fašisti že nekaj dni pred umorom grozili Brasiliju dokazuje, da je bil nedeljski napad skrbno preračunan in da so pretepači
MILAN, 30. Namestnik milanskega državnega pravdnika Alberto Liguoro, ki vodi sodno priskavo o umoru študenta Alberta Brasilija, je danes dopoldne zaslišal zaročenko umorjenega študenta Lucio Corno. Dekle, ki je. prišla na sodišče okrog 9.30. se ‘je’ prijavila tudi kot zasebna stranka in si je za svojega pravnega zastopnika izbrala od v.
Gaetana Pecorella.
Zasliševanje je trajalo do poldne ko so preiskovalci sklenili, da si bodo. v spremstvu dekleta ogledali. prizorišče zločina, pozneje pa so se premislili in odložili ogled na večer. Dekle je v pogovoru c dr.
Liguorom poudarila, da ni opazila, da bi zaročenec v nedeljo zvečer strgal lepak MSI kot trdijo fašistični pretepači, ki poudarjajo, da je to izzvalo njihov morilski bes. Pretepači so nepričakovano pritekli iz stranske ulice in se pognali nad Brasilija, ki se je zgrudil v mlaki krvi. Tudi Lucia Corna je bila ranjena in je zaradi strahu omedlela, tako da je njen opis umora pomanjkljiv.
Dekle je poudarilo, d? ni videlo napadalcev v obraz, tudi ker sta dva imela krinke na obrazu, vtisnil pa se ji je v spomin okrvavljen jopič enega od morilcev. Med zasliševanjem je prišla na dan zelo pomembna okoliščina: Brasiliju, ki je bil zaposlen v neki trgovini blizu Trga San Babila, se je nekaj dni pred umorom približalo nekaj pretepačev. «Poberi se — so mu zagrozili — saj San Babila n: še rdeča četrt.»
Kot rečeno se je zasliševanje nadaljevalo do poldne, ko so prišli v sodnikov urad branilci petih fašističnih morilcev. Dekle je zelo zbrano odgovarjalo na sodnikova vprašanja in se je skušalo spomniti tudi najmanjše podrobnosti, ki bi lahko bil aktivno angažiran v nobeni stran-1 aretìranrrfaéistih^krvoìoéne'morOce'!
ki, je dokaz podrobno zasnovanega načrta ter tisti, ki za kulisami vodijo strategijo napetosti in terorja, so računali, da bo podli zločin izzval še hujše nerede kot jih je umor Claudia Varallija.
Prav zaradi tega ni dopustno, da preiskovalci vztrajajo pri domnevi huliganskega nasilja, ki postavlja u-mor Alberta Brasilija v preutesnjen okvir. Kot v primeru procesa zaradi uboja agenta Marina: morilci so bili obsojeni, mandatorjem pa še niso skrivili niti lasu.
A da se povrnemo k preiskavi: po zasliševanju Lucie Come se je dr. Liguoro sestal z načelnikom državnega pravdništva, da bi z njim preučil doslej zbrane izsledke in pripravil okvirni načrt za nadaljnjo preiskavo, ki so ga nato izpopolnili na večerni seji z načelniki političnega oddelka milanske kvesture in s šefi preiskovalnega oddelka karabi njerjev.
Izvedelo se je tudi, da bosta sod na zdravnika Bozzato in De Ferrari izročila preiskovalcem šele čez mesec dni svoje zaključke. Že prva analiza ran pa je pokazala, da so se napadalci poslužili bodal z ozkimi in izredno nabrušenimi rezili.
Dokazi, na katerih je osnovana obtožba, so priznanje glavnega obtoženca Antonia Bega. Ta je priznal, da se je znebil noža in ga odvrgel v Naviglio, kjer pa so ga’ karabinjerski potapljači zaman iskali. Poleg tega je Bega po umoru zaupal znancu — kaže razpečevalcu mamil — da jo je posvetil «rdečkarju». Tudi neki drug obtoženec je popustil pod vprašanji preiskovalcev in delno priznal svojo krivdo, drugi trije pa se še krčevito branijo, da so
' J?0	z namenom, da ubi-1 bili ob uri zločina v kinu. Alibi je
jejo. Tudi dejstvo, da so si za žrtev i tako jalov, da so ga preiskovalci izbrali študenta, ki je moral trdo I pobili v slabi url. Dodati gre tudi, delati, da se je preživljal in ki ni | da so številni očividci spoznali v
Cerkev sv. Martina na Proseku so včeraj pri belem dnevu obiskali tatovi. Zamikalo jih je zlato, s katerim je bil ovenčan kip Matere božje z Jezuščkom, ki je nameščen v zastekleni niši ob desni steni cerkve. Odnesli so okrog dvajset zlatih verižic z obeski, ki naj bi bile po prvih cenitvah vredne poldrugi milijon lir.
Tatovi dejansko niso imeli težkega dela. Cerkev je bila odprta. Pač pa so morali vlomiti steklena vratca niše, ki so bila zaklenjoia. Ob ključavnici so jasna znamenja vlamljanja. Ko so izpred niše odstranili nekaj svečnikov in vaz s cvetjem ter odprli vratca, so nagrabili dragocenosti z Jezusove desne roke. Očitno se jim' je pri tem podlem podvigu hudo mudilo, kajti več dragocenosti so pustili na svojem mestu, eno od verižic, ki so jih potrgali. pa so pustili kar na tleh. ki jim je očitno padla iz rok. Ukradli so samo manjše stvari, ki se jih da lažje skriti in najbrž tudi lažje prodati, večje dragocene ored-mete, kot krono in žezlo Matere božje pa so raje pustili pri miru. Pustili so tudi dva dragocena prstana.
Kdaj je prišlo do tatvine se ne da točneje določiti. Župnik Franc Šibenik je mnenja, da so tatvino izvršili med 12. in 16. uro, kajti opoldne, ko je gospodinjska pomočnica odšla zvonit, je bilo v cerkvi vse v redu. Nato ni do 16. ure nihče iz župnišča stopil v cerkev. Zanimivo je, da je župnišče v neposredni bližini cerkve in so iz njega dobro vidna vhodna vrata. Župnik pa je bil včeraj v zgodnjih popoldanskih urah skoraj ves čas ob oknu župnišča, ker je pričakoval nekega strokovnjaka iz Padove, da bi mu popravil uro na cerkvenem stolpu. Slednji je prišel ob 16. uri in tedaj sta z župnikom stonila v cerkev ter odkrila tatvino Župnik je nemudoma obvestil karabinjerje z bližnje postaje, ki so pod vodstvom podčastnika Farra takoj u-vedli preiskavo.
Kip Matere božje z Jezusom iz trdega lesa so Prosečani kupih v Val Gardeni leta 1886, ko je v naših krajih razsajala kuga. K temu kipu so se nato zatekali ob urah tegobe ter mu od časa do časa poklonili kakšno dragocenost Tako se je nabralo precej zlata, ki so ga včeraj neznanci ukradli.
Prazniki komunističnega tiska
uri pa bo prisotnim spregovoril sen. Paolo Sema.
Praznik tiska bo danes in jutri tudi pri Korošcih. Jutri ob 17. uri bo koncert kriške godbe, ob 20. uri pa bodo govorili sen. Vidah, Boris Iskra in P. Nicolini.
Krvav in brezsmiseln napad na mlada policista
Sedem pobalinov je napadlo dva gojenca policijske šole. Nanju so sé spravili v Ul. Battisti pri veleblagovnici Standa in so ju brez vsakršnega razloga tako obdelali s pestmi in brcami, da so enega morah odpeljati v vojaško bolnišnico, kjer so mu ugotovili poškodbe v desnem ušesu. Napadu je prisostvovalo od daleč še več drugih gojencev, ki so poklicali karabinjerje. Ko so ti prihiteli, za pobalini ni bilo več sledu.
Na kvesturi so napadenima gojencema pokazali slike številnih «starih znancev» policije in med temi sta menda napadenca prepoznala vsaj enega od napadalcev. Kaže. da so pobalini stalni gostje barov v Drevoredu XX. septembra in na pričetku Ul. Battist', kjer se zbirajo znani fašistični pretepači in narkomani.
PRISPEVKI ZA 3. DGSP
Opčine, Korošci in Šentjakob
Danes ob 18. uri bo začel v Pro svetnem domu na Opčinah praznik komunističnega tiska. Danes bo na sporedu samo ples. Jutri ob 17. uri bo nastopil znani ruski pevec Vladimir s. svojim ansamblom, nato bosta imela politična govora poslanec Albin škerk in tajnik deželne federacije KPI inž. Antonino Cuf-faro.. Sledil bo ples. V sklopu praznika bo v dvorani Prosvetnega doma tudi zanimiva razstava slik iz narodnoosvobodilne borbe sloven-skéga fotoreporterje Edija Šelhausa.
Danes, jutri in v ponedeljek bo praznik komunističnega tiska tudi v vrtu ob Ul. Molin a vento. Ob 18. uri bo razprava o mladinskem vprašanju, ob 20. uri pa bo koncert borbenih pesmi. Jutri se bo praznik začel ob 10. uri, ob 18. uri pa bo
Tržaška kreditna banka prispeva 250.000 lir za stroške in 25.000 lir za pokal. Gre za izredni prispevek, za katerega se je Upravni svet bank® izjemoma odločil, da bi uresničil misel, ki je bila iznesena na zadnjem občnem zboru, da bi na otipljiv način proslavil 30-ietnico zmage nad fašizmom.
ZTT daruje dva pokala, knjige V vrednosti 30.000 lir, 13 zavojev publikacij o manjšinski problematiki.
SKGZ daruje 100.000 lir za stroške srečanja in 13 zavojev po 15 knjif? o Rižarni.
Irma Tavčar 5.000, Boris Devetak 2.000, prof. Rafael Sežun 5.000, N.N. 10.000, Društvena gostilna (Pr0-sek) 20.000, Gostilna Dolenz (Pr°: sek Devinščina) 5.000, Jure in Elvi Slokar 20.000, N.N. 5.000, Adriano Obersnel 10.000, Stanko Volčič 10.000, Rivendita Sociale Alimentari (Opcj" ne) 10.000. Gradbeno podjetje Milič G. (Opčine) 5.000, Pontari - Pa" hod (Jestvine - Opčine) 3.000, Danieli Marino (Mesnica - Opčinel
5.000,	Drogerija (Škabar - Opčin®'
1.000,	Gostilna Veto (Opčine) 5.(KXl. Pekarna Sossi (Opčine) 10.000, Anna švagelj (Opčine) 5.000, Jos’P Podobnik (Opčine) 5.000, Andrej Renar (Bani) 2.000, dr. Alojz Sken
5.000,	Drago škerlavaj (gradbeno podjetje - Opčine) 5.000, Hranilnica in posojilnica (Opčine) 20.000, u -Žarko Simonič 10.000, Gostilna SKa-bar G. (Veliki Repen) 5.000, Gostu-na Križman (Veliki Repen) 1-^’ Celeste čok 5.000, Julka Vitez 2.0W. Autosprint 2.000, dr. Hektor Jog
10.000,	Vida Legiša 5.000, Ingnd Lozar 1.500, Marko Tavčar 5.000, lojaz (Coloniale) 50.000, Anci Mahnič 10.000, Buffet Biziak 10-wo-odv. Branko Àgneletto 20.000. Mj __ Ambrožič 10.000, Stanislao Pel)£f . (les imp. export) 10.000, Siega -
sa 20.000, N.N. 10.000, Fonda (Grau beni material) 10.000, D°r*s„„
10.000,	N.N. 5.000, N.N. loon0' UAV
3.000,	Ž.Ž. 2.000, N.N. L000, Maida
debata o vlogi ženske v italijanski I Košuta 1.000, Drago Slavec 5.	■
družbi. V ponedeljek bo ob 10.30 prof. Ivan Sosič 5.000. .Pr.., ^ non debata o socialnih službah, ob 18. Košuta 5.000, prof. A. Šušteršič 5-uw-