Stev. SS
v Trstu, v sredo 21. aprila »20
Ustnik »V
Izhaja — iivzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo : ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiijajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorclj lista F.dinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3.—, pol Jcta L 18.— In celo leto L 36.—. — Teieion uredništva in uprave štev. 11-57.

Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 ^tot osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot., cglasi denarnih zavodov mm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1.—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo hključno upravi Edinosti. Uprava fninseratni oddelek se nahajala v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20-
Konferenca u San Remu,
Italijansko časopisje je od radosti vzklikalo, ko je prišla v svet vest, da se bo konferenca ementnih ministrskih predsednikov nadaljevala na italijanskih tleh, v San Remu, enem najlepših krajev italijanske rivijere, samo nekaj kilometrov cd — needrešene. vkljub svetovni \ o^ni še v edno francoske, daslravno v resnici italijanske Nizze. Italijansko časopisje, po r^ern pa seveda tudi italijanska javnost, ki nikdar m imela svojega lastnega mnenja, temveč si ga je vedno dala narekovati po časopisju. sta si obetala od te»a dejstva vse najboljše, ziasti, pa da konferenca v San Remu {k- fuenove-Iiavno reši najvažnejša, da, naravnost živijenska vprašanja Italije: jadransko vprašanje, vprašanje odškodnine, ki naj bi jo dc';>i;a Ualija v Mati Aziji in Afriki, in končno tudi aprovizacijsko vprašanje. Da -s« ta vprašanja rešila drugače kot pa \ korist Italije, je bilo za italijanske časopisje iti javno mnenje seveda izključeno, in še tembolj, ker je vse v svoji pristno italijanski v raževernosti smatralo konferenco na italijanskih tleh za sredonosno znamenje, ki ne more varati. Ma-1'Aomu v Itaiiji je biia stvar tako naravna, kakor je v 'resnici, in v resnici nismo čitali nikjer najenostavnejše in prav zato tudi edino pr?ve razlage za začasno premestitev konference na italijanska tla: če je Parizu sledil Lo-ndon, je Angliji morala slediti tildi Italija, ker bi bilo omaJova-ženje Italije kot zavezne velevlasti, če bi se potem, ko Pariz ni več ostal izključni sedež kenfertnee, konferenca ne vršila tudi na Hazarskih tleh. In končno, zakaj bi si velika gospoda po mrzlih pariških in meglenih londonskih dneh ne privoščili nekoliko lepih porrJadanskM) dni na divni rivijeri!
Značilno za konferenco v San Remu je dej--Lvo, da se je Amerika nikakor ne udeležuje. Oglasil se je sicer v San Remu novi amerikanski veleposlanik v R:;mi, mr. Johnson, toda <i-mo miin-c-greda in samo slučajno. Potoval je ■/. Pariza v Rim, da izroči tamkaj sveja pove-» l.ia pisma, a ker je v Torinu izbruhnila stavka. se ni vozil preko Torina, temveč preko Nizze in se tako ustavil tudi v San Remu, •kjer je peseti! italijanskega ministrskega predsednika, a še isti dan odpotoval dalje v kim. Amerika potemtakem ni zastopana na k< nferenci, in gospodje entenlm ministrski r -cdsedniki bodo morali občevati z Zedinje-nimi državami zepet le s pomočjo not . V -ivojš prvi seji so se tako tud' v resnici že bavili s sestavitvijo odgovora na W ilsonovo noto o turškem vprašanju.
Kakor že rečeno, se je v ftaliji trJiio pričakovalo, da konferenca? v San Remu končno-vetjavno reši jadransko vprašanje. Govorilo in pisa^-o se je o sporazum-u med Italijo in Ju- j i>os!avijo, o pogajanjih,- kr da so takorekoč že končana v obojestransko zadovoljstvo, da ni treba nič več drugega, kot da konferenca pridne svoj pečat na doseženi sporazum. Tako se je govorilo in pisalo tedaj, ko se Je zaznalo, da se konferenca snide v Sa.n Remu. C m b.dj pa se je približeval dan sestanka. Lem manj se je ču4o o dosegi kakega sporazuma, da, prihajati so začele ce4o vesti, da -e s»plo4i ne vršo nikakršna* pogajanja, in končno je jugosloven-sko poslaništvo odločno zan'kalo vest, da hi se bil sklenil med Jugoslavijo in Italijo kak sporazum glede na jadransko vprašanje. Govorilo in pisalo se je o nekaki zameni Reke za Skadar: Reko naj bi cobila Ita&ja, Skader pa Jugoslavija, in zopet je p KA] a v*>st :z Belgr-ada, izjava prestolona-sledni ka-regent ar Alel£>andra: ■ Presiolcna-edni-k in vlada polagata ves svoj vpliv in vso *vc.jo avtoriteto na to. da očuvala naše-uru kraljestvu Reku in Skader. kajti Reka in Skader sta za nas življenjskega pomena.- Takoj nato je izjavila jugosloven-ka vlada u-raino: Vlada je vložila v jadransko vprašanje vse napore in vso svojo avtoriteto. da se naše kraljestvo ohrani R«ka in Skader. ker r,te cbe te dve meste uaše življenjsko v prešanje. Sledile so nato izjave raznih strank, lako J ugoslo venske demokratske stranke, Siovenske ljudske stranke, vseh hr-•vatskih strank na velikanskem zborovanju v /zgrebu, kjer sc je najodločneje zahtevalo, da se Hirajo meje Jugoslavije razširiti tako da-ltč. kelikrr daleč prekriva naš narod, da i- ..ra biti meja ob Soč>. Najodločneje je ves j: o: slovenski nared protestiral proti vsake-j :i nadaljnemu popuščanju v jadranskem vprašanju, zahteval pravično rešitev tega vprašanja, zlasti pa. d* se ne dopusti ni kak •luj vpliv na Reko in Kvarner. Tik pred početkom konference v San Rem i pa je k.ončno dospela iz Belgrada ve*t; k; pravi: Kakor v v'ad;, tako vlada tudi v naši mirovni delegaciji
popoln sporazum v jadranskem vprašanju. Celokupna vlada in mirovna delegacija ste složni v tem, da se ne moremo cdreči: niti e-nemu izhodu na morje. Vprašanje Reke in Skadra je za nas izven razprave. V tej smeri bo da! kronski svet našima delegatoma Trumbiču in Rad ovit; u navodila v San Remo.v
Jasno je torej da Jugoslavija ni voljna popustiti glede jadranskega vprašanja ničesar in v ničemer. Zato je tudi popolnoma verjetna vest. da jadransko vprašanje najbrž sploh ne pride na dnevni red konference v San Remu, kar je sedaj precej razvidno tudi že iz pisave italijanskega časopisja v tem pogledu, iz njihovih poročH, katera pravijo, da pride jadransko vprašanje le tedaj na dnevni red konference. če se doseže neposreden sporazum med Jugoslavijo in Italijo, da jugoslovenski odposlanci le leda^ pristopijo h konferenci, če bodo formalno povabljeni od italijanske vlade. Enako dvomljivo se je o razpravi jadranskega vprašanja izrazil tudi italijanski ministrski predsednik sam, in kakor precej dobro poznamo način dejanja in nehanja italijanskih državnikov in po njih navdihovanega časopisja, smemo fciti overjeni, da ta dvom pomen j a — gotovost. Grenka zdravila se podajajo polagoma, v majhnih odmerkih, da se iim tako privadilo usta italijanske javnosti, in dejstvo, da jadransko vprašanje ostane nerešeno tudi po San Remu. je pregrenko, da bi je mogla italijanska javnost pogoltniti vse obe-nem. ne da bi se je polotili zato krči.
V ostalem pa so se že takoj prvi dan pojavila v San Remu znamenja, ki ne obetajo najboljšega niti za druga važna vprašanja. Pokazala so se ostra nasprotja med Francosko in Angleško glede na mirovno pogodba z Nemčijo. Francoska stoji na stališču, da je Nemčijo treba prisiliti z oborožena silo. da izpolni mirovne poboje, čemur pa se odločno upira Angleška in žnjo menda tudi Italija. IJoyd George in Milierand sia odšla s prvega posvetovčnja. ne da bi sc bila pozdravila. Ce pojde tako dalje, se zna dogoditi, da bo kmalu kcnec konfercnce v Sari Remu, in da boltaiija imela edino le toliko koristi oi nje, kolikor bo tuja gospoda .pustila v San Reinu hotelskih najemnin in napitnin. Se pač dogaja, žal za Italijo, le prepogostoma, da tudi najboljša /namenja — lažejo 1
Za Jugoslavijo in Jugoslovene je rešitev jadranskega vprašanja gotovo prav tako življenjskega pomena, 'kakor za Italijo, in ima zavlače , a^vje rešitve getovo tudi posledice, ki niso koristonosne, vendar pa je eno resnično: Jugoslavija vkljub vsemu more čakatri, ker čas, ki zori- to vprašanje sam. po sebi, je iii bo le pospeševalec njenih težen-j in zahtev, dočiia pa pcnicti^a za Italija, ki mor« čakati, vsaka z a vlači te v rešitve jadranskega vprašanja že z ozirom na njen lastni, ne v dobro dozorevajoči notranji položaj le nove neprili'ke. le še poslabšauije njenega stanja na znotraj in li a zunaj. Mogoče je, da ne bo tako; teda •kakor vse kaže sedaj, in če se stvari v San Remu po kakem nepredv idevanem pripetljaju ne izpremene korenito, je pričakovati, da gospod Nibii prinese iz San Rema italijanskemu parlaonentir, ki težko čaka njegove vrnitve, vse kaj drugega, samo ne — uspehov. San Renvo, najdivnejši kraj italijanske rivijere bi znal postati za Nlttij* in njegovo vlado, za Italije usodenl
Madžarska ne podpiše mirovne pogodbe?
SAN REMO, 20. Madžarska delegacija je javila — kakor se javlja — konferenci svoj sklep, da ne podpiše mirovne pogodbe.
Turško in armensko vprašaaje na dnevnem redu v San Remu.
SAN R£.HO, 20. (S.] Uradno. Danes pred-poldne o 11 se je sestal v vili Devachan vrhovni svet. Razpravljalo se je o finančnih d<»-ločah mirovne pogodbe s Turčijo, katere so bile tudi potrjene. Nato se je pečal vrhovni svet z armenskim vprašanjem, posebno vprašanjem njenih meja in z vprašanjem mandata za Armenijo \ zvezi z edgovorem Zveze narodov. Slednjič je razpravljal vrhovni svet o vprašanju Bat uro a in o nekem poročilu sveta zveze narodov o varstvu manjšin na Turškem.
SAN REMO, 20 (S.) Uradno. Vrh o-ni sve, se je seSel popoldne ob 16. Seje sc se udeležili Ni t ti, Sc'aleja, MiMerand. Berthelct. Llr>yd George. Matsny iu V en;zclos, kt;l.or tmaršal Foth adn^ral Beathy marša! V\'il-son general Badnglio, generai Watamabe, admiral Acton, general Weyhand. general Sach-v.ille \X7est. general Cavallero in polkovnik Tl>vourlaris. Vrhovni svet je razpravljal o nekaterih vojaških vprašanjih, ki se tičejo izvršitve mirovne pogodbe s Tu'čijc. Seslišal
je tudi g. Venizelosa. Nato se je razpravljalo o armenskem vprašanju.
Vojaški zastopniki se tudi bavijo s turskim Tprašaajem.
SA^ REMO, 20. (S.) Danes predpoldLnc so se sestali načelniki zavezniških glavnih štabov in so se posvetovali o tehnični strani vojaških vprašanj, ki se tičejo mirovne pogodbe
s Turčijo.
Tudi Radgona se obraća neposredno y San Remo.
GRADEC, 19. (S.) Raigona in druga mesta, ki so zasedena po Jugoslovenih, so sklenila, da pošljejo potom avstrijske vlade mirovni konferenci v S. Remo prošnjo, naj jLh vzame ped svoje varstvo v svrhr-s da pride do izvršitve saintgermainske mirovine pogodbe in da zadobijo ozemlja, ki so izležena jugoslo-venskenvu -trpinčenju^ zaieljeni mir.
Dardaneli prosti pod mednarodnim nadzorstvom. Odgovor na Wilsonovo noto glede Turške gotov.
LONDON, 19. (S.) Vesti, ki so prispele semkaj iz San Rema o mirovni konferenci, pravijo, da se je vrhovni svet sporazumel na podlagi predloga o internacionalizaciji Dardane-lov. Po tem takim bo dardanelska morska ožina prosta z enakimi pravicami za vse narode. Nadaorstvo bodo vršile razne koauisije sestavljene cd odposlancev posameznih držav. Obrazovana oo tudi finančna mednarodna komisija poleg stare uprave turškega državnega dolga. O številnosti vojaške moči. ki se bo dovolila Turčiji in o številnosti med-zavezniških čet, ki imajo ostali začasno v Carigradu, se bedo izrazili vojaški izvedenci. V to srrho bodo imeli načelniki glavnih štabov skupna posvetovanja. Kakor hitro izvrši Turška vse določbe mirovne poedbe, bodo zavezniki izpraznili Carigrad. Kalili ostane lahko v Carigradu. Načrt odgovu>ra na Wilsonovo noto glede Turčije je pripravil lord Gurzon in zdi se da ga vrhovni svet ni mnogo izpreuienil. Kadar bo priobčena Wilsooova nota, se objavi tudi medzavezniski odgovor, kakor hitro bodo prizadele vlade obveščene, da je listina že v Wikanovl'h rokah.
Vest o zepelni uvedbi cenzure neresnična.
SAN REMO, 20. (S.) Vest o zopetni uvedbi cenzure za italijansko i-n inozemsko časopisje je popolnoma nevteraeHena.
Nova rusko - japonska vojna na Daljnem Vzhodu.
TOKIO, 20. (S.) Vzhodno od Bajkalskega jezera so začele ruske čelc napad proti Japoncem. Blizu Streijenskega je trajala bitka ad 4. do 5. t. ni. Nazadnje so bili Rusi cdbiti zapadno od C te. Japonska armada je odbila skupno z Semenovo armado tudi ruske napade, ki so prišli od Irkustoka sem.
Doktor Kapp pod policijskim nadzorstvom.
STOCKHOLM, 20. (S.) Doktor Kapp je Se vedno ped policijskim nadzorstvom. Vendar se lahko giblje po mestu in zahaja v gostilno »pod policijskem nadzorstvom. Letalec, ki ga je pripeljal na Švedsko, se je povrnil v Nemčijo in pustil svoje letalo na Švedskem. Letalo bedo oblasti bržkone prodale.
Mednarodna finančna konferenca.
LONDON, 20. (S.) * Mednarodna finamčna konferenca, sklicana od sveta zveza narodov v svrha (proiičev anja finančne krize, se bo vršila v BruxcH.esu proti koncu meseca majnika. Pozvanih je bilo 25 držav, da pošljelo sv^oje zastopnike. !taKja: Francija. Belgija. Španija in Pc-rtugal bodo lahko pos-lala tri cJpeslance-specijali^te v fiitanćiiih, gospodarskih, bankovnih in politrčmli vprašanjih. Svet zveze narodev ie povabil Zedinjene države, da pošljejo na to konferenco svojega zastopnika. Svet predloži lahko državam, ki niso člani zveze narodov, naj pošljejo točne podatke o svojih finančnih in gospodarskih razmerah. Konferenca bo odločila — čc bo smatrala za potrebno — pod kakšnimi pogoji se bodo posamezne države zaslišale. Konferenca ima namen, da sklene države k proučevanju mednarodnega gospodarskega položaja in na predložitev formalnih predlogov v s vrho izlvolfša-t:ja tega položaja.
Po nočni boj med unionisti in republikanci na Irskem.
LONDON. 19. V Londonu Derryiu je prišlo včeraj do hudega spopada med unijonisti in republikanci. Boj je trajal od 0 zvečer do 3 zjutraj. Pdici'S je večkrat zast<fnt poizkušala razgnati množico, med katero je bil(* baje tudi veliko vojakov, in jo je morala končno naskočiti z bodali. Bilo je veliko ranjenih.
PODLISTEK
Za staro pravdo.
Avguit Seno*: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
Zlomimo bič! Dvignuno bet! se je razle-ifalo sirom gore in okeu svetega poslopja.
Dobro! Odprite! je vzkliknil vodja Pavel Sterc, mahnivS; z betom na vrata. Drhteč je izstopil opat.
Kaj želite, ctroc«? je vprašal starcc. \'ič Irudega! }c odvrnrl ko^ač, ne dotak-r.emo se vašega posvečenega doma, niti ne požgemo vaših pristav. Ni sc vam treba bat*. Prišli smo, da dvignemo ljudstvo po gorah. Naj bo svo^e, naj bo človek! Tako veli tudi gospod Bog. «H ne? Dovolj je davkov in plačil. dovolj nemega robstva. Sedaj lomimo z j ^ripodc* oo£ačo. A vi- ako ste bož*l lutr'ie, ako:
ste naša kri, popnite se na propovednico, in za k Učite na vse štiri strani sveta: Bp^ hoče, da je narod svo^! In da veste, došli smo k svetemu Juriu, ker mo žejni in gladni. Velika je vaša kuhinja, široka vaša klet, vse je dar od Bcsga, Ne grabimo — prosimo. Razdelite ljudstvu, ki sc pripravl;a na pot v Planino, odkoder sem došel. Tja pridejo tudi Hrvatje!
In c-pal je dal in n; rekel nič. Kmetje, ležeči pred svetim Ju--:rem, so dolgo točili samostansko vino in prepevali: Zlomimo bič, dvignlmo bet, z uanri gre Hrvat, naš brati; \ daljavo se je razlegala po fc 'egovili pesem pred hišo, tihe molitve so šepetala ueta samostancev v hiši. Tedaj ic dvignil kovač bet, razcapani bobnar je zabobnal silovito, a na to Pavel Sterc: Z Begom, clroci! Moram naprej! Vi mi
sledite jutri v Planino!
• • «
V štajerski vasi Planini, nedalsič cd Ko-ziej£a, buči ljudstvo pa nizki šireki sobi vaške
; krčme, sred-i katere visi na stropu svetiljka. Sanii Slovenci, visoki Ijinlie v dolgih kožuhih, ' dclgega ostrega obraza pod kučmo. Pijejo vino iz vrčev, b^ejo s pestjo po mizah, pričakujejo vodjo kovača, ki je bil šel, da apunta kraj pri svetem J uri u — a med njimi Jože Skomin, suh, kolčen. Soba je nizka in mračna, luč -je t^.abctna, ^niaj razloouieš. kako se gic.iejct glave. Sedaj je stopilo na pra*| suhotno človeče z rekami v žepu. po obleki je bilo soditi. da jc Hrvat.
> Dubcr večer, bratje. • je pozdravil tujec kmete. "Jc li tu Pavel Sterc?
v Ni ga, i je odgovoril Skomin, odšel je v Gore. Toda, povrne se. Ti s4 Hrvat, sedi semkaj! Človek je prisede! h kapetaru ter potegnil iz polnega.
-Sem,* je odgovoril človek, pisar Drmačič, Hrvst i-z Ilije ve vo-l-ske. »Ali hoče Ili^a k nam? Ne vem. je zgenil p»«ač z rameni Kako da ne veš? Pcročai nam viai!«-
Mr t Avstrijo in Bolgarsko pred angleško dolnjo zbornico.
LONDON. 20. (S.) I>olnja zbornica je odobrila v tretjem čitanju s 150 glasovi proti 26 zakon o ratifikaciji mirovne pogodbe z Avstrijo in Bolgarsko.
Izpremembe t madžarski vladi.
BUDIMPEŠTA, 18. (S.) Grof Pavel Teleki polnomočni minister in načelnik madžarskega odposlanstva na mirovni konferenci je bil imenovan za ministra zunanjih stvari. Mihael Demetcr, predsednik uslavcdajue skupščine, pa za ministra notranjih zadev.
Železničarska stavka v Avstriji in Jugoslaviji.
DUNAJ, 19. (S.) Proglas socijaiistične stranke za sindakalno komisijo in železničarski sindikat poudarja, da bi se medtem ko jugoslo-venski stavkuječi železničarji dovoljujejo pro-,1 prehod vlakom, namenjenim v Avstrijo, majhna skupina železničarjev na Dunaju in okolici ne hotela pokoriti sklepu večine, da usiavi stavka. Če se ta skupina ne vda kmalu, bodo Dunaj m vsa industrijska središča kmalu brez kruha. Proglas poziva delavce, naj delujejo na stavkarje, da naj ne ogrožajo prehranjevanja in naj olajšajo promet vlakov, k« so poslani na Dunaj pod eskorto.
Kakor smo poučeni, se železničarska slavka v Jugoslaviji bliža rešitvi in se konča v bližnjih dneh. — Pr. ur.
Zopet splošna starka na Reki.
REKA, 19. Danes ob 11 je izibruhnila tukaj vnovič splošna stavka. Zahteva se otvoritev meja in odstop »Consiglia nazionale Prodajalne in kavarne so zaprte, delo počiva; tudi železničarji so se pridružili stavki. Po mestu krožijo D'Aitnunzijevi arditi in konjeniški oddelki. Tupa tam je prišlo do manjših spopadov.
Tukajšnji vPiccodo« je objav«! — bržkone kot dokaz, kako jc > italiani»tma<v Reka srečna z njegovim D'Annvinzijeni — brzojavko, ki dokazuje vse mogoče, samo onega toliko poveličevanega italijanstva Reke ne; brzojavka pravi:... Ugotovljeno je, da je bilo 70 cd sto oseb, ki so sc udeležile današnjega zborovanja, Hrvatov, med katerimi mnogo kmetov iz kastavske oko-lice. (Če bi tudi trditev o ka-stavskih kmetih odgovarjala resnici, je prav gotovo, da imajo Li kmetje na vsak način večjo pravico do bivanja na Reki nogo kakršen-sibodi D'Annunzijevih pristašev iz Kalaibrije ali Atbruzzov, ki se sedaj šopirijo po Reki kot v lastni hiši. Pr. ured. Ed.^J V društvu z mnogimi civilisti, Madžarp in Hrvati* je bil predsednik hrvatskega narodnega sveta na Sušaku dr. Brelić.
Hrvatske gospe so hodile po trgovinah svo-ji'h sonarednjakov, poziva-joč jA, naj zapro, da bi stavka bolj uspela. Ko je neki hrvatski »drug' stopil na pozornico in naznanil v hrvatskem jeziku sklep stavke, ga je pozdravil gromovit »ŽivioGovoril je proti Consiglio nazionale« neki Moretti, ki je trdil, da je Za-nellovec. Med člani sveta so biti nekateri stari pristaši Ruggcra Gotliardija.
iPiccolo - stavlja še ed«nr ufp v delovno zbornico, ki naj bi rešila ogroženo reško ita.-lrjanstvo. in zaključuje: »Delovna zbornica bo objavila jutri proglas, v katerem bo pozvala člane svoje organizacije, naj se povrnejo na delo, in bo obsodila stavko -, ki jo »Picoolo* sam označa za politično.
Torej vsled stavke reških jug oslov enakih delavcev, ki jih je po pisanju italijanskega časopisja le peščica, počiva sedaj vse delo na Reki!	_____
Delavsko gibanje t Italiji.
PAVIJA, 10. Sklenilo se je razširiti stavko na vse sloje delastva. Železničarji sc baje tudi pridružijo stavki. Javni uradi in banke so zastraženi po vojaštvu.
Včeraj je prišlo tukaj do hudega poboja med pristaši ljudske stranke in socijalnim! demokrati. Bilo je c.koli petnajst oseb več ali manje ranjenih.
ALEKS ANORIJ A, 19. Vsled proglasitve splošne stavke so ostali zaprti vsi tiradi, prodajalne in podjetja. Stavkali so ludi železničarji.
GENOVA. 19. Davi ,je priplul v tukajšnjo luko parnik, poln vojaštva, iz Livarna. Ker je bilo vojaštvo namenjeno v Turin, kjer je še vedno splošna stavka, so preglasili delavci v znak protesta stavko. Ker so tudi železničarji odpovedali služba jva vlaku, ki bi bil moral prepeljati vojaštvo v Turin, so morali odpeljati posamezne oddelke z kamijoni. Stavka državnih uradnikov se tudi nadaljuje.
RIM. 19. Delavci v tvornicah Fabanelli so zahtevtli nekatere poviške k že doseženim uspehom. Ker se njihovim zahtevam ni ugodilo, so delavci po dokončanem delu zasedli tvornice, ki jih je potem obkolilo vojaštvo.
ASTI, 20. V znak solidarnosti s turinskimi delavci sc je proglasila tukaj splošna sjavka, ki traja že dva dni.
BIELLA, 19. Slavka v znak. solidarnosti s ttfrinsk>t»i delavci: in kmeti v pavigski in no-varski okolici sc nadaljuje. Oblasti pošilia>o vedno nove o&de4ke vojaštva.
AQUILA, 19. V Raianu so se vršile snoči velike demcnstracije proti kralje vem u komisarju zaradi zvišanja cen vodi. Mncžica je vdTla pred občinsko posJopje. Ko se je komisar pokazal na vraiiih, je nekdo ustrelil proti njemu in ga ubil. Medtem posredovalo vo-jaštvo, ki je porabilo oroife. Med detnont-Uan-ti ste bili dve osebi ulbiti ki veliko ranjenih, a tudi med vojaki in orožniki je biLo nekoHleo ranjencev. Iz Aquile so odšli močni addelki v Raiano. Policija je zaplenila po okoKšu c roži e, ki ga je naSfa pri prebivalstvu.	(
Pasivna rezistenca italijanskih poštnih uslužbencev.
RIM. 19. Poštni uslužbenci so sklenili na današnji seji udejs-tviti pasivno rezistcnco, to je opravljati- svoje delo strogo po predpisih tudi kjer bi je lahko opravili hitreje, kar je zelo podobno stavki. Tudi iz drugih italijanskih mest prihajajo vesti o podo>ivnem sklepu poštnin uslužbencev.
Napad na ravnatelja »Avantija*.
MILAN. 19. Danes so napadli na ulici Sera-Uja. »Avantijevega ravnatelja, štirje arditi v civilu, med njimi stotnik Vecohi. Vsled pesre-Jovanja nekoliko oseb, ki so šle slučajno mimo, so napadalci zbežali. Serrati je šel na rešilno postajo, a nato se je odpeljal v avtomobilu na sejo v občinskem poslopju. Medlem je prišel stotn:k Vecchi na trg* pred občinskim poslopjem, kjer so ga spoznali nekateri Serra-tijevi pristaši, ki so plamli nanj in ga tako obdelali, da so ga morali peljati v bolnišnico.
Novi ameriški poslanik prispel v Rim.
RIM, 20. (S.) Novi ameriški poslanik gosp. Johnson, ki je prispel včeraj zvečer v Rirn, )» posetil groia Sforzo, državnega podtajnika m zunanje zadeve, in mu je izročil prepis svojega poverilnoga pisma.
Domače vesti.
»Predstavitcljstvo Julijske Benečije«, kakor se imenujejo tisti gospodje, ki so kot zastopniki raznih italijankih korporacij in stran-čic v zasedenem ozemlju odšli v San Remo, da poneso tjakaj vrhovnemu svetu mirovne konference takoimenovani -plebiscit Julijske Benečije-, so že dospeli v San Remo in so baje, kakor poroča italijansko časopisje, tudi že stopili v stik z-mirovno konferenco Koliko je resnice na tej trditvi, sr predstavlja lihko vsakdo, ki ve, da je bil eden prvih sklepov vrhovnih glav mirovne konference, da se ne sprejme nobeno odposlanstvo. In v resnici tudi ni bilo sprejeto doslej nobeno odposlanstvo. Koliko odposlancev in odposlanstev je odSlo iz Zadra in Reke svoječasno v Pariz. Pritiskali »o na vse mogoče kljuke, ali konferenca kot taka, njer.o vrhovno predstaviteljstvo ni sprejelo nobene. Tako je torej več ko gotovo, da enaka usoda zadene tudi gospoda Pitacca in njegove tovariše. Da, saj ne rečemo, da bi jih ne sprejel Nitti in kak drug italijanski državnik, ali da bi iinela pristop k seji vrhovnega sveta: ne. tega pa ne verjamemo, pa naj bi bilo priporočilo, ki ga imajo s seboj, ali ki j|a jim morda poda italijanska vlada v San Remu samem, še tako tehtno. In kaj naj bi vendar povedali gospodom, če bi jih morda sorejcli? Da se je celih 59 istrskrh občin plebiscitarno izjavilo proti — plebiscitu v zasedenem ozemlju. Sicer ne vemo, da bi bil kedaj vrhovni svet sklenil za naše zasedeno ozemlje ljudsko glasovanje, a vendar so tam doli po foreščini ■domti vsi občinski gerenrti, nastavljeni po Ma-1'janski vladi, nalog, da naj se izjavijo proti ljudskemu glasovanju. In te narekovane izjave so nesli gospodic Piracco in drugi v San Remo kol glas ne samo cele Istre, temveč vsega zasedenega ozemlja, tudi vseh onih 400.000 Jugoslovenov, bivaijočih v zasedenem ozemlju, ki hi gospodu Prtaccu s svojim ljudskim glasovanjem pf.kazali pot vse kam drugam kot v San Remo. Konferenca v San Remu ne bo trajala bcgve kako dolgo, in zato pričakujemo, da kmalu izvemo o uspehih tega odpcslarvstva. Sijajni' istrski »plebiscit • mu ga zasi gura ver gotovo v polni meri!
Izpiti zrelosti za goriške srednješolce in učitel^iščnike prične}u v ponedeljek, 26. a prila, v »Male« domu- v Gorici. To obvestilo velja kot osebno vabilo. — Ravnateljstvo.
Naši ujetniki na Ruskem. Politično društvo :Ed»»ost< si je preskrbelo seznam vseh vojni-h ujetnikov, ki se vračajo z Ruskega s posredovanjem Italijanke vojaške misije. Objavljamo jia koncu imena tistih pripadnikov jugosloveu-skega polka, ki so zapros-ili omenjeno misijo, da jim posreduje vrnitev. V seznamu je t ud ■ mnogo drugih Juge-slovenov iz zasedenega o-zemlja. Kdor želi kake informacije, naj se obrne pismeno na Politično društvo -Edinost , Trst, via XXX. ottobre 13 s plačanim cdgovu-rom. Ustne informacije se radi prevelike zgu-bc časa ne morejo dajati.
Vojaki jngosl. polka. Poročniki: Lcban Edvard, Vincencev, Trst 1894, Mole dr. Ermano, Mihaelov, Canal (Split) 1886; naredniki: Pau-lin Peter, Antonov, Sclkan, Skol Jo^ip, Andrejev Breghin (?) 1881; četovodja Pin< . Alojz, Antonov, Ankovo 1884; korporali: Kn-raza Ivan, Matevže v, FuskuUu 1890, Pislan Jakob, Kastel 1887, Scorli (?) Peter, Leonai-dov, Podbrdo 1881; vojaki: Bavčon Alojz. Francv, Dornberg 1891, Bavič Jakob, Kozinn 1887, Berbegnjak Rudolf, pok. Josipa, Košar 1873, Eielatič Joahin, Petrov, Motovun 189i, Burič Anton, Tomažev, Gradiška 1887, Blečić Avgust, Coniin, Kravagna France, Ivanov, Soča 1887, Cernič Anton, Antonov, Tersecco (?) 1891, Cančič France, Petrov, ToJmin 1876. Keržič Ivan, Ivanov, Kltrni (?) 1897, Kravagna Matevž, Josipov, K»l( 1887, Cerkvenik Alojz. Krufin Faganei Izidor, VrtOfba 1892, Grabra-vič Jurjev. Monticcbio (?), Hlacfejk Mate^. Postojna, Ipavec, Trst, loraffletti Ivan, Kantri-da (?), Kirac Ivan, Jo«ipov, Mvdulin 1*74. Kaufcič Anton, Tolmin, Kemć Ivan, Hasfeavv Kirič, Toinrin, Kusnfcit, Kom«l, Po»fc>j»a, tOm-6iČ France, Tolmin, 'Lah Anton, Sežana, Lenac:' Svetko, 'JConfrn. Memvolja Vladimir, 8v. P«fr«, pjskar Jakob, Gorrca, Paganetti hran Staioaot, Paul in Aia>/, Gorica. Rančič Anton, Ivattov, Z »brc (?) lite, Rezanrfa Anton. Martinov-.' Pida, SM9, Sp>Qkar Mtp, Cafrno, Smh«, »ar-kovlje,	Anton, TefloMn, §orii frtil,
Kanart,	Umn, Ivanov, Mol	SMb
Ant-on, Franov, Redana li§7, Soocire DaN
• $ Strta IL	__• »EDINOST* iter. 95.	v Irstu. dae 21. april«
{?) Andrej. Tolmin 1892, Turri F.milj. Anii>re-/ev, Sv, An<?re; Gorica 1889, Urbančlč Alojz, Antonov. SLaroselo 1890, Va3erttinč;č France, Martinov, Podbrdo 1894. Zorirt Alojz, Josipov. Mediana 1890, Bokali ivan, Paveič Anton, Fa-bjanov, S-v. \ndr«j, 1895, Skoor Anion, Gro-kobe Martin. Josipov, Pula 1891.
Odboru Trgovskojg irobražeralrog društva. Sa veseljem sam pročitao vest 1» Edinosli , tia namerava Vaše društvo opet počet; sa delovanjem. Vreme jc: da se i trgovci počnu gibati. Ta probudila su se već sva ovdešoja riruitva iz sna: Sokol, Glasbena maiica. Kazalište. razna pevačka i gktzbetta društva. čitaonice dapače rezoni se cdazlvlju i marljivo djeluju za prosvetu i razna društva po pokrajini. VeseJi me, da će konačno imati ope^ slov. trgovci u Trstu u najkraće vreme s\c:ju strukovnu organizacija. Hrvatski trgovci str.o iKi gorem. Nemamo vlastite organizacije. živimo rastresani :po gradu l>ez ikakvog *. družea;a: ne znamo jedan za drugoga, premda je bas d ada veoma potrebito, da u iako] v-arnem času iraž-imo pomoći jedan od drugo- j ga, da nastupamo zajedno u obranu starih j prava i da zadobisno nova prava. Na žalost nije j j>obtični momenat za podizanje novih društava! baš ugodan. Radi loga se ne može govoriti da- j r?as o osninlku posebite organizacije za hr-1 vatske trgovce. S ovog razloga molim odbor j Trg. \7obr. društva, nebi H bio pripravan uči- j jKti sve .potrebito i poraditi na tome, da se do-! z voii prist'rp u društvo i nama te da se urno- i lariija orgaim a c ija uredi ako, da na d j em c u j njeziaoiu Jtoia zajednički dom svi jugosleven- j %ki trgovci u Trstu. K temu ti dodao i ovo pitanje, ili bolje rečeno savjet: Ja mislim, da sej 5ie bi smelo razlikovali trgovca <k1 obrtnika.] Naši su gospodarski 'kitereoi takodjer isti u i oarodaesn pogledu. Imamo sigurno jednake ; poteškoće i ista nas sudbina prali. U J :g- izoo. | Jsuštvo morali bi ie po mojem mnenju sakupili -svi naši obrtnici. Tih je u Trstu vrlo mnogo} i sa njihovim pristupom i sudelovanjeni bi dru- i Sivo mnogo ojačalo. — Hrvatski trgovac.
Odbor za stradajoče otroke l>o imel zelo j \ažno sejo jutri, v čelrlek, ob 17 v Čitalnici, j — 'Predsednica.
Telovadno društvo - Sokol« pri Sv. Jakobu! ; aznanja. d^ se bo v ršil redni ctćni zbor 25. J I. m. cfo 10 v dvorani Del. kons. druživa.
Slovensko gledališče, V čelrtek, 22. t. m., j loiuo ob 20*15 >e bo vršila bcneiićna predsta-j va celega gledališkega ansambla. Uprizorila j če bo loJiko ?aželjcna Jmčič-Govekarjeva j narodna igra s petjem v stilih dejanjih in dveh j olikah . Lvgijonarj; z orkestrom. Pevske loč- i kc; katere spremlja crke>ter pod vodstven; itroi. V. Mirka, bedo peli gdč. Mezgečeva ter i gg. Šimenc, Požar in Sita. Gledališki zbor iz- i ■popoinj-ujejo člani Šentjakobskega pevskega j -boia . Pri le; priliki >e orkester poveča, Legijonarji« so predigra Rokovnjačev^ in so; ;ako priljubljeni ker so ena izmed najboljših i in najlepših narednih iger in obsegajo d?vel; pevskih točk. Ker ie pričakovati velikega ■ obiska, je z o žirom ^a to. da je benefična , pr-. dslava gledališkega ansamfcJa, se naprošaj cenj. občinstvo, da si vstopnice preskrbi pravočasno. da ne bo zopetnega navala pri gleda-i liški blagajni. Zastor se dvigne tečao ob na- i poveden; ur;, tako aa bo igra dokončana še preden se u.stavi tramvajski promet. — Vstopnice so v predprodaii pri gledališki bla-gaini v veži Narodnega doma.
Zapretje ulice. Mestni magistrat poroča: V uiici della Gtppa se to popravljal tlak in radi 1
a bc od 22. i. m. do nove odredbe ustavljen j premei v .jnem delu uiice, ki se nahaja med ! CorM> Ca-.w«u in ulico Trer.to,
Koncert v Tartinijevi dvorani. Danes, v sre- i do, ob 20'30 se bo vršil v Tartinijevi dvorani j 14. glasbeni večer.
Mestna zastavljalnica. Danes v sredo prco-j p<,-idne in popoldne se bodo prodajali razni j neiragoceni predmeti ser. 114. ki so bili sprejeti v jimijii 1919,
Tudi openski tramvaj je imel smolo. Ivo je
prišel včeraj okoli 13 t.penski tramvaj do konca žofcčastega tira, so odklenili kakor po napadi motorni voz od vagona. Motorni voz je vozil na lak-cim^novani -mrtvi tir. med tem ko bi bil moral tramvaj nadaljevati proti trgu Oberdan. Zgodilo se je pa nasprotno, tudi tramvaj i-e radi pomole uslužbencev smukni:! j za motornim vozom in posledica je bila ta, da ie nazadnje udaril dbenj m ga poškodoval. Med potniki ie nastala panika irj bilo je tudi ranjenih. Neka Marija Srrot'č stanujoča na; Kjadinu se je ranila na glavo, a neka Antonija ZimcJiC z Oprir. 175 ;e b:la ranjena na desnem! laktu. Iz rešilne poslaje so jima po?ialv po-tre4>no pomoč.
Smrt v gledališču. Osemittdvajselletni Gurdo Slaico, =tanuječ v ul. Raffineria št. 4 je šet včeraj zvečer eb esmih v Verdijevo gledališče. Pri predstavi nra je prišlo siabo — za-deVa ga je kap. Umrl je v gledališkem poslopju. Prepeljali so ga mrtveg3. na njegovo stanovanje.
Aretacija. Neki i\an Radetich (ul. Crociferi Št. 1) in Cezar Zamboni (ul. Ponte št. 9) sta bila aretirana v kavarni Fidcrli Triestiuo-ker sta imela pri sebi kinematografski film vreden 4500 lir. Film sta ukradla skupno z nekim vojakom na glavni postaji 3. t. m.
Konj se ie splašil kočiiažu Sar.lu Forme.-inu včerai p:i Sv. Alojzu. Kočijah je padel z voza in se ranil na glavo. Iz rešilne postaie je dobil prvo pomoč.
Voznik padel pod voz. Tridesetletnega Ivana Koširja je vrgel močan sunek z voza. Nesrečnik je prišel pod voz in kolesa so mu zlomila obe nogi.
Roparski napad na ulici. Ko je šel včeraj ponoči po ulici S. Michele neki Ivan Stein-berger, so se mu pridružili trije možakarji, ki mu *. zd listnico s 30 lirami in uro.
MaH tatinski dnevnik. Preteklo noč so vdrli neznani postopači v trgovino a usnjem Barto-i-emea Petronio \ ulici Roma 19, in odnesH za 4500 lir raznih nsnjatih predmetov.
_ Isto noć 60 vdrK tatovi v kolonijalno trgovino Ivana R*£i*si®iia v ulici Sanita. in pokradli za 200 lir rastnih živil.
— Meseca tnarca je u»el ia Luk. zapora v ulici Coroneo neki Uooberto Caisutti. doma iz VMma. Caiw»1ti	i^l?^!	' "r?
za kar so mu prisodili tri leta in pol ječe.
Včeraj ponoči so ga orožnik: zopet aretrralr. _____
Sežana. — V prepričanju, da ugodimo ožji in šir^i javnosti, ^mo se namenili sporočati j občinstvu statistiko o posameznih mesečnih isemnjih v Sežani, ki se vrše, kakor znsno, vsakega 12. v mesecu., kakor tudi o živahnosti vsakokratne kupčije, ker smatramo, da bo to nedvomno velike gospodarske važnosti za živinorejce na Krasu in vseh drugih 'sosednih okrajev.
Semenj v Sežani 12. aprila t. 1. je bil kijuo neugodnemu vremenu dobro obiskan. Prigna-j nih ;e bilo na semenj do 500 goved, 300 k on i, i 200 prašičev in 25 drobnice. Kupcev dosti, i Živahnost kupčije srednja. Plačevalo se je naj [ primer: za konja po velikosti in kakovsoti ; od 1500 do 4000 lir, za kravo manjše vrste ■ 1600 lir, srednje vrste 2500 lir in za prvo-; ! vrstne od 3000 do 4000 lir. Prašiči mladi {*e- | salci) od 160 do 300 lir, za veojc (cd rast le) j j od 400 do 500 lir.
Tudi trgovci z manulakturo, usnjem, želez-j nino in drugiuni predmeti, se vdeležujejo j jsemnjev vsaki mesec v večjem številu.
Mesečni semnjr v Sežani so res iako pru-e- j jeni in vpeljani, da more vsak živinorejec j sv ojo za kupčijo namenjeno živino prav ugod- j I no prodati oziroma kupiti'. Ravno tako se j ! nudi vsakomur rgodna prili'ta za nabavo vseh gospodarskih	rokodelskih polrebščin po i
| ugodnih cenajj,
Obenem opozarjamo tudi javnost na veliki j ielni semenj, ki se bo vršil 3. mainika t. 1. j Istega dne priredi »tukajšnje prostovoljno j ognjegasno društvo v s vrli o -nabave orodja ja-1 ven ples ra prostem, tako da bo koristno j spojeno s prijetnim. — Županstvo Sežana.
Vpliv gedbe in brjana na vipavski vlak. j Velikonočni ponedeljek si je vipavski vlak j na progi A:do\ ščina-Sv. Križ Cesta, izvolil še j tretjo postajo Petergalovše . Bil je tu nam-j reč plea. Točno je prisopihal popoldne iz Go-j rice do Sv. Križa in takoj odpeljal. Ko je pa | doše! do bv-aija, je prežalostno zapiskal in j se ustavil. Zavirači, m?-zaci, premikaii, pre-; Ščipavei itd. so izstt-p'li itn šli mor d? na par j badetov alra moša . Že so odigrali d v i, vlak j je potrpežljivo čake1. Tretja, ta je b^ia naj | lepša. Tud'1 stroj je .pomagal godcem s svojim t piikanje-nj. In to pol se je moša plesala z j vso preciznostjo in virt-uozcostjo, z eleganco j tn bravuro, da so se kar hrbti lomili. Končno; pa se je vendar posrečilo sldicati strojniku, j po 20 minutah, veseljake na vlak. In tedaj i pa jo je vl?k od k uril, d:t še svoj živ dan ne j tako. Potniki so v strahu prijeli za zavore in | kar sami za-virali. To je disciplina! Ne čudim; se, da ostane vla-k. kot na Velikenoč v Sv. j Križu, ker si je stroj vzel premalo vode in! moral ponjo v Ajdovščino, ier šele nato na/aj j po -vlak. Ne čudim se, da se brzovozno blago i vozi cele 10 dni iz Trsta v Ajdovščino. Jc pač j disciplina, ki vse to dopušča. — Potnik.
Sv. Lovreč Pazenatički. — Nesrečna obitelj.
—	Ovdašnji seljak Janko Božo-Blembe bio je! u ruskom zarobljeništvu otkuda jc prešao u] Italiju 1 upisao se u talijansku vojsku kao i !:'v.-voliuc premda «1*1»a ta.''vriski	.«i J sada dobro govoiiis, nego samo nešto blem-• bati. Vrativši se kući, izazvao jc radi svojih 1 misli otpor protiv sebe, a pobudio je osobitu J pozornost sa mnoštvom novca, za koji nisu j ljudi znali, kako ga je stekao. Malo iza loga i
—	koncem t.prila prošle godine — sakupilo! se jedne večeri desetak oboružanih ljudi oko i njegova kuće i počeli mu streljati vojničkim 1 puškama u kuću, ciljajcći *: njegov krevet | ali mesto njega pogodili su njegov u sedmogo-1 dišr.j\i kćerku, koja je ostala na mestu mrtva.! Zakopali su je sa glazbom uz pratnju talijan-j
I skih zastava.
Zlikovcima ni »traga. iBlembe bacio jc : sumnju na poštenu susednu našu obitelj j Janko Martin-Jecko. Odmah1 su zatvorili uz . zlosta\ljanje svu obitelj — i muške i žene, I osam o^oba — sve osim malene dece. Iza če-; tvevomesečnog zatvora otpustili su žene i ! jednog mladića od 23 godine, dok ostala če-j i tiri muškarca ta još trojicem svojih suseda ! još i danas iza 11-mesečnog zatvora 5a-! me u tamnici, premda je istraga svrši-| la v eć pred pol godine i to tako, da ih ne može osuditi nijedan sudac na svetu. Spominjem«, da je ta obitelj bi!a uvek poznata kao rodoljubna i jedna od najpoštenijih.
Kad jc filembe vidio, da je onaj mladić na ! slobodi, išao je jedne večeri u mesto Sv. Lo-| vreč, sav zapuhan došao ie karabinijerima i javiti, da je o j j mladić pucao na njega, pro-i ganjajući ga sa ::uškom, dok je prolazio uz dva ; sela. Taj mladić jc bio odmah oapšen, i iza i krutog zlostavljanja morao je izjaviti, da je ! u istinu or pucao, premda u istinu nije imao i puške, što je dokazala potanka premetačina, j Priznao je samo, da si spase život. Sud je na S temelju istrage odmah uvidio, da je nevin, i : odrekao se je rasprave, a mladića je dao ot-I premiti u zatvor u Trst, radi tobožnjeg pose-I do već ja oružja, i ako anu je bila s jedne strane ta izjava hetentotskim načinom isiljena, a s druge strane premetačina nije dala nikakvog dokaza.
JVea kakvih petnaest dana provalili su u staju te obitelji tatovi i odneli su dvadeset janjaca. Dok sc kradja zbivala, stajao jc nad j glavom četrnae3tgodišnjeg dečaka — najsta-' rijeg muškarca na slebodi u toj obitelji — je-i dan razbojnik sa puškom u ruci, da ne bi dc-i čak počeo zvati na pomoć. Dečak je izjavio ; :a svom odlučnošću, da je dobro prepoznao
—	toga razbojnika i da jc bio to brat spomenutog Blembeta. Na odlučnu izjavu adečaka nije bio zatvoren prepoznati razbojnik niti je bila o tom kakva istraga provedena, nego su naprotiv zatvorili toga dečaka, sileći ga na sve
; moguće načine, držeći ga celu jednu noć u | verigama, da odustane od svoje tvrdnje. Dečak ! ie ipak odlučno oslao kod svoje tvrdnje. Kada i se je videlo da sve pretnje «ie pomažu, pustili i su ga na slobodu. 1 tafco »e sva stvar zaspala, premda je ovde javno mnenje da su sc janjci pojeli na jednoj skupnoj noćnoj afraji-.
Mogli fcdsmo odavle javiti još mnogo sličnih stvari, da dokažemo, kako upravo naše
Kako se radi na Poreštini, tako se ne radi j sada nigde na zaposednutom području, a mi-! si'm o nigde drugde na svetu, i Bog visoko, kralj daleko, a mi bespravna j raja.
DAROVI.	|
Pspćarji za moško CMD: demarkacijski grof i 5'—, dr. J^nežičr Vrfosko 50'— (častno član-j l^stvo). dr. Andrejćič 50'— (ć. čl.), naš brivec j Jerman (ul. XXX. oktobra 14) 5'—, trije ne-i j imenovani PosU>ienčani 10'—, Štravs, Cerkno i 50'— (č. čl.), dr. Gabršček, Gorica 50'— (č. j čl ), dr. Podgomik, Gorica 50'— (č. čl.), irnisgr. j Roječ, Tcimin 10'—, Križmaiin. Dornberg 5'—. i Ceraic. šempetrsk? župan 5'—, da bo okroglo! I 15'—, da ne bo okroglo 5'—; skupaj L 310'— | Denar hram uprava.
— Za moško podružnico CMD; Josip in Pe-! ter R. v protest preti Tonetu, ki naju je na-I žival Laha L 25'—. Če je Tone res zaveden, ; naj stori enako L 20'—, Jože kot priča in pua-! ca kot pečat 2'—, Ive u a. mauko 2'—, Gerbec 1 brez grbe 2'—. Denar hrani uprava. | — Ob priliki krsta Milana Kureta iz Sv. M. M. Spod. 18. t. m. so darovali betri^in gostje i L 30.— za moško podružnico CMD. Denar i j hranr uprava.
! — V počastitev spomina pok. g. Josipa : Machneta darujeta Etna in Srečko Bartel L I 50.— žeuski podružnic^ CMD. Denar hrani j uprava.
Borzna poroilla,
Tečaji:
j V Trst«,	dne 20. aprila 1920. j
j Jadranska banka	520— 540 j
Cosulidi	750— 760:
Dalmatia -	470— 480 <
Gerolimich	3000— 3050;
Lmera Triestina	-1355— 1370,
Lloyd	2300— 2400
Lussino	3175— 3250
Marti noiicli	545— 555
Oceania	590— 600
Premuda	785— 800
Tripcovicb ' , .	760— 770
Ampelea	745— 755;
Cement Dalmatia	425— 435 j
Cement Spalato	450— 460 i Tuja valuta na tržaškem trgu:
V Trstu,	dne 20. aprila 1920. j
Neprepeeateue krene	8 60—- 9.— ;
avstrijsko-r.emške krone	9.75— 10'—
čelioslcvaške krone	37.- 38.—
dinarji	60.- 61.—
lev?	' ;.	37.- 38,—
marke	36.50— 37.—;
dolarji t <	20.75— 21.25 j
francoski franki'	137.-138.— i
švicarski franki	' 395.-405.—;
angl. funti papirnati	86.- 87.— j
ru-blji	*	30.- 31.—j
r.apoleoni	84.- 86.—
angl. funti zlati	98.- 99.—
~ Mjjjj ogusi
AVTOOMNIBUS odpelje jutri, 22. t. m , <"b 9. dopoldne s Oberdanovega trga v Ljubljano, j Cena prevozninc 70 lir za osebo. Vozni i listki sc dobe pri vratarju hotela r Balkan«.
535 j
IŠČEJO SE RAZPRODAJ ALCI po ulicah: (strilloni) za list »Edinost^. Zglasiti se je pri j upravi našega lista ulica S. Francesco 20, L:
B 171 !
IŠČEM dela pri boljšem čevljarskem mojstru, i , Naslov pove ins. cdd. »Edinosti«. 533 j
^SOiiNl slikar rn flcskar sprejema vsa v loj I stroko spadajoča dela. tudi na deželo. E. ! Bertoni, ii4. Paolo Diacono 2, Sv. Jakob.
532
ZA BRIVCE. Prodajo se različni predmeti za ibrivce, kakor perilo, toiletne garniture, par-fumne omarice, stroje za lase in brado in j i drugo. Trst, ul. Giovanni Boccaccio št. 6, j | pralnica,	531 j
PRILOŽNOST! Partija modelov tagal za go-j spe in deklice, zadnja novost. Prevzemajo,: se naročite in popravljanje. Modni salon Mor- ; gutti-Corti. Cotso Garibaldi 28.	534
PRODAM dobrega psa čuvaja« srednje veli-| kosti. Grgič, V rdela Breg 1728.	530
Š UČENCA 13-14 letnega, poštenih starišev, sprej-mem v trgovino mešanega blaga. Sla-j ! novanje. hrana, obleka prosto. Naslov povej ins. odd. Ediaiosti	5251
I DIVAN, vzmeti, zimnice, otomana, stroj za j i pranje za družine, dunajski izdelek se proda Barriera 14 L, vrata 9.	536
| ^^mmmtammi———————<—————
DOBRA domača -hrana se išče za takoj. Ponudbe na ins. odd. Edinosti pod -Hrana*-.
530
VREČE vsakovrstne kupujem. Ulica Solitario štev. 19, M argon.	480
_________________I
PJ.ANINO ali glasovir, tudi potreben poprave, | kupim v vsakem kraju po najvišji ceni. Mi-rodilnica Zigon, Trst, ulica XXX. oktobra i štev. 8.	527 |
___————___«___———— ! ! PRODAM dva dobro oliran^ena glasovirja, izmed teh enega koncertnega, ki bi dobro služil pevskim društvom ter bi sc tudi lahko porabil za večje nlesne dvorane. Postojna ! štev. 132.	3389
! ------r i
j VREČE vsako v rine kupuje J. Margon, ul.
Torre bianca 13, zaloga vreč. 500 • - ——--
KLAVIR aH pianmo, tudi poirefcen poprave, I se kupi v vsakem kra^u. Pisati na naslovs i Carlo Cauer, Trst, ul. Solitario 25, III. 508
j IZKUŠENA BABICA sprejema noseče na dom Ulica Cfeiozza št. 50. pritličje,	512
ISCE se ena ali dve mesečni sobi. Naslov pove ins. edd. Edinosti.	P
NOV OMLES1HON za plesne dvoraae ali go-
stiine je na prodaj ca Opčinah št. 356, ka-
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijale'jem in znancem, da je danes po kratki bolezni nenadoma izetibnil svojo blago dušo naš oče, sin In brat
Franc Kosmina
občinski tajnik v Dekanih
Žalujoča soproga Fani, otroci Zora, Mirko in Darko, oče in mati, bratje in drugi sorodniki, naznanjajo to bridko izgubo.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo. vršil 21. t. in., ob 15.30 ii mrtvašnice Sv. Justa naravnost na pokopališče k Sv. Ani.
TRST, 19. aprila 1920.
Novo pogrebno pod'etie Corso V. T. III. 47.
ZAHVALA.
V času cvetja nam je i:trgaia smri na vriu naše družine r.ašcga 101ctB"}»a
LOJZKOTA
16. i. m. Njegovo trupi o so izročili zemlji 18. t. m.
Vsem. ki so je spremili na zadnji poli, iskrena hvala ! Posebna zalivala preC". g. župniku, pevskemu zboru za gcnljivo /.alostinko, gedbenemu društva ta častno spremstvo in vsetn darovalcem pomladnega cvetja. Enako iskrena hvala vsem, ki so nam iakazalt so'nljc. Spomnite se njegove duše v molitvi!
SEŽANA, 19. aprila 1920.	Družina !VAN& STOLFA.
JOSIP STRUCKEL
Trst, tfo^si Via Nucva • S. CaSerina.
Velika izbera vsakovrstnega feluga za inoSke in ženske. — Blago za^ukaje, žamet, barhant. s?i'e. «tam:u ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po inižanili konknr6nfi.nih cenah.
PenarS M&m
naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril
ueietitoužno alkoholnih pijač
v Ročinju ob Soči št. 2.
V zalogi ima pristna vipavska, briska, istrska, dalmatinska In druga vina kakor tudi vermut in žganj?.
prve vrste, 44 stopinj alkohola, kristalno čist, se proda v množini 8 hI ; raje skupno ali tudi na drobno. — V drugem slučaju po 11 L liter, v pivem popust po dogovoru.
Franko postaja Pa' in.
Bratuvit Karol — Pazin (istra).
IMII AIMliiJ
prej dr. BODO
Zobozdravnik dr. L CLOHFERO dentist STANKO PERHAUEC
Trst, trg Celdonl itev. 11, II. nadsir.
sprejemata od 9-12 ia od 15-19
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje
zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki
— TVRDKA —
Alarico Lantschner
v Trstu, Via Roma 2S (bivša ul. deile Poste) vogal ul. Giorgio Galatti. Zraven velike pošte. — Telefon 198.
Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno.
IajAo priJlao UlHO
za sv. maše,
bursunder In zelen vet letniKov In belo namizna vina po tržnih cenah prodala
Kmetijsko društvo u Oipsiui
0. zlaMai-nnlca
Trsi, Corso itav. 15
ICu^ujesn ss-eferse krons in
goldinarje po na^išjih ccn:h.
P p fi p pltrsj u sivaoje in vezanja praii f^nški uzerci k 1 fc.I. 1 Seidel & Neumann in !	»Singer4 Gast & Gasser
1 ______ ,	. , .... T-.iJI.-a ustafKivlien 1.
j 'sisr^s rsancEsco mm
j	popiavlUD]«.	Trst. ul. Campanile 19
[Plugi, motike (sopon!)
se dobe pri
fliojzijii Uiiimriu v Postojni.
IriilililirKlM
ulica Cliiozza št. 5, I. nadstr.
! Sprejema od 9—1:» in oi 13—17. IzvrSujciu sc umetni ^obje v kakršaprnsibodl s»stemu z nebom In brez neba po moderni tehnikL
Dr. F. Tamburiini HARIO NORO, tehnični vodja.
1 vsakovrstne, velika mm,
prodaja
ivan Viali. Baiok. Mi. pila linije.
if UMETNI ZOBJE ¥
s In brez Čeljusti, zlate Krone fn tudi obrobkl
VIUEM TU$CH£Si»S
M TRST. ul HO. Oktobra (ex Casermaj 13, a | Ordinira od 9 predp. do fci zvečer.
JADRANSKA BANKA
; Del. glav.: K 30,01 K).000. Rezerve K 10,0*10.000 Bclgrad, Celje, Dubrovnik. Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle.
Sprejema vloge
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3"2e/t, a v baneogiro prometu po S'/u.
Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejem* po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (sales). Bančni proslort v Trstu se nahajajo : I ul. Cassa d! Risparmlo, ul. S. Nlcolo
'	Telefon : štev. 141«, 1793, 2670
— Daljna pashije od 9.38-12.30 in ad U.30-15 —
Naznanjam slavnemu občinstvu, prijateljem in souražnikom, da sem prevzel 1. aprila t. L
restavracijo „Narodni dom", Maribor.
Priporočam se za obilen obisk
_________liinbo Kosit, mp, Mi.