Li«bl|cmar četrtek, 23. junija 1955
kto XXI.
Štev. 146
®**AVNI dj odgovorni
dredntk ivan Šinkovec
tJREJA
UREDNIŠKI ODBOR
j
nill *2*la^a vsak dan razen * w*a- H Cena io dinarjev
/„/
JbucLika,
PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE!
n. IZDAJA
»ljudska pa a vica«
USTANOVLJENA 4. OKTOBRA 1934 n MED NARODNOOSVOBODILNO borbo jb rzbajala KOT L4-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1961 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK H OD L JUNUA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI 2 »BORBO«
IT A JUBILEJNEM ZASEDANJU GENERALNE SKUPŠČINE 0221
Majhne dežele terjajo univerzalnost OZN
demokratično ureditev Varnostnega sveta
in
raven človeškega dostojanstva.«
Novozelandski predstavnik v OZN Leslie Monroe je izrazil prepričanje, da je odločitev, da bodo o položaju v Formoški ožini razpravljali v Varnostnem svetu, prispevala k dejanskemu prenehanju sovražnosti na tem področju.
Pakistanski delegat je izjavil, da bi bilo treba Ustanovno listino OZN spremeniti tako, da bi omogočila širše debate, posebno o kolonialnih vprašanjih. Priporočil je tudi, naj bi Generalna skupščina OZN vsaki dve leti zasedala na drugem področju sveta, da bi bili tako diplo-
mati bliže problemom, ki jih obravnavajo.
Oba govornika sta se izrekla za univerzalnost OZN in podprla napore za razorožitev in mednarodno sodelovanje na področju uporabe atomske energije v mirnodobne namene. Pozdravila sta tudi bližnjo konferenco ministrskih predsednikov štirih velesil, kot znamenje upanja in oživljanja duha Ustanovne listine OZN.
Haitski zunanji minister Zefirin Mokler je opozori! na potrebo, da bi Varnostni svet deloval »bolj smotrno in demokratično«. Manjše dr-
22. jun. (Reuter) seji Generalne |	OZN se je zvrstilo nekaj
»otj Jn*,h glavnih delegatov z go-i Neln Po!nenu w vlogi OZN ter o dežel v tej med-j organizaciji.
! shgiBij**' ' veleposlanik v Wa-llrae|°rm Aba Eban je izjavil, da Pom. ^ Posebnim navdušenjem«
■S^. !lja Proslavo 10-letnice OZN.
I Pfjnc- sodelovanje Izraela v San je dejal, »pomeni zgo-do i” dejanje, ki ponazarja na-'iodstv avljanje mo<1' židovskega ki se je zdaj dvignilo na
Koča Popovič o uspehih OZN
in o njenih perspektivah v vzdušju občega pomirjenja
22. jun. (Tanjug) nje v vseh stvareh'na temelju zaupanja, bomo to izboljšanje hi-s^T^^nji seji svečanega za- popolne enakosti. Njena atmosfe- tro občutili in nam bo s svoje °k desetletnici ustanovit- ra je atmosfera zaupanja, atmos- strani olajšalo rešiti še nerešene kf je imel državni sekre- ' fera vzajemnega razumevanja, l probleme, ki so stalen viir trenj zunanje zadeve Koča Po- ; Vzpostaviti zaupanje, to je : in sumničenj.
naslednji govor:	najnujnejša naša naloga. Mi do-!	Zato	se je treba izogibati vsa-
^*2brali smo se, da proslavimo	bro vemo, da med ,hladno vojno11 kršnega	dejanja, ki .bi utegnilo
^letnico ZN. Vse nas navdaja nakopičeno nezaupanje ne more zavreti vzpostavitev medsebojne-da bo današnji datum ne izginiti od danes na jutri, zlasti j ga zaupanja in storiti vse za reži^1? zaključek prve dekade v če jR obteženo z ideološkimi ele- j šitev problemov, ki jih dejansko naše organizacije tem- menti, ki streme za tem, da na- j lahko rešimo. fyLtu<ii začetek nove in boljše	sprotjem, plodu tako imenovane	Vzemimo za primer vprašanje
5i ^ V odnosih med državami Da	.blokovske politike1 pripisujejo
W**a organizacija mogla delo-! absoluten in nepomirljiv značaj.
- V tem smislu, je naravno da 1 Ce nam bo v prizadevanjih za  	’	zbližan j e različnih ali nasprotnih
žave, je pripomnil, morajo doseči povečanje števila nestalnih članov Varnostnega sveta.	|
Grški veleposlanik Melas je pozval delegate, naj se zavzamejo za , sprejem novih članov v OZN in zahteval odstranitev vseh ovir, ki se postavljajo skupnemu cilju, da bi OZN konkretno postala univerzalna organizacija vseh dežel sveta.
, mo razumeti značaj in *U<jJ ^ izhaja iz teh desetih let. it r^ar°dna organizacija, ki so tej^hovili predstavniki miru sveta pred desetimi leti (| >3?, Franciscu, je ustrezala vro-Človeštva.
^ Politika bi se neogibno raz-\a|a od politike, ki je prevlado	leta-	Sicer	pa	že
»- 0 razumemo, kako se kaže na zahteva je samo do-
gledižč uspelo vzpostaviti vzdušje
zmanjšanja oborožitve, ta tako pomemben in morda bistven element splošnega problema miru in varnosti. Zbliževanje gledišč, ki (Nadaljevanje na 5. strani)
Molotov bo predlagal
sprejem novih članov v OZN
San Francisco, 22. jan. (Reuter). Sovjetski zunanji mi nister Mo-
R. Njena	_	.
^ jih Uporaba načel in metod,, lotov je priredil včeraj kosilo na 1 možnosti za vzpostavitev trajnega dj Priporoča Ustanovna listi- čast zunanjim ministrom neka- miru.
da morajo ministrski predsedniki štirih velikih sil iskreno dognati
" T
so predvsem spo P°litične neodvisnosti in enakosti držav, pravica v6(j ,0^ do samoodločbe, prepo-agresije ali ka-koli vmešavanja v no-^deve drugih dežel, reše-Mednarodnih problemov z V^bnim: ’n konstruktivnimi
terih evropskih in drugih dežel. Na kosilu so bili zunanji ministri Jemena, Saudove Arabije, Danske, Nizozemske, Luksemburške in Švedske.
Sinoči je bil britanski zunanji minister Macmillan na vljudnostnem obisku, ki je trajal 80 minut. V poučenih britanskih krogih
mira.
Po tem raizgovora je Macmiil-lan večerjal s Pinayjem in Dulle-som.
Molotov pa se je pozno zvečer sestal še s perujskim veleposlanikom Belaundo, ki je predsednik komisije OZN za dobre usluge. Ta komisija se ukvarja s sprejemom novih elanov v OZN. Razgovor je trajal tri četrt ure. Po
mirjenje v Argentini
No
i Vin nrac^h’ tovarnah, v trgovini in prometu spet •ttalno — Bivši mornariški minister zaprt — Katoliška akcija politično zapletena v npor
Sfeos Aires-22- jun. (AP) — ranju mesta. Bivši mornariški 0 argentinske vojske Je da je umaknilo vojažke . z mestnih ulic. V komu-jsjjJu je dalje rečeno, da v de-isjL^t vlada »popoln mir«. Vo-l4iCa, Patrulje so križarile po {J'- odkar se-je začel upor.
Ktaustava argentinske vlade je Nit nespremenjena, in sicer ®re-išnjim domnevam, da jo Uj bj Preosnovali. Niti govora ni, iti a * Potrdili včerajšnje ameriške I ^<j”gle,ške vesti, da bo Peronovo
MkL ,	****	oruiGm	SK.ru	KTOgi-n
^lo,LNj%na ^^CKia je metoda pravijo, da sta govorila o bližnji > govor je trajal tri četrt ure, ro ?*Uh t”33 ,vsfh dežel, velikih m | ženevski konferenci. Sporazumela j sesta,n,ku je Bclaunda izjavil, da in o ? , -e na njlhw P011- S*3. se- da konferenca ne sme slu- I ;c Molotovu razložil položaj v ko-socialm sistem, sodelova- z»ti propagandnim namenom in misij i. Izrazil je upanje, da bo naposled vprašanje sprejema novih članov premaknjeno z mrtve točke. V poučenih krogih izjavljajo, da je Molotov na novo predlagal sprejem Avstrije, Italije, Finske, Madžarske, Bolgarije in Romunije v OZN. Doslej je 21 dežel zaprosilo za sprejem v OZN. Doslej se je SZ zavzemala za to, naj bi sprejeli v OZN hkrati 14 dežel, zdaj pa je Molotov predlagal še minister admin4 Olivierl, eden j sest dczeL Trdijo, da je izraz.il izmed voditeljev upora, je zaprt, pripravnijeiiosrt razširiti ta predlog Iz Montevidea poročajo, da so tudi na Japonsko,-ko bo sklenila uporniki snovali upor že kakih mirovno pogodbo s Sovjetsko pet mesecev. Po strmoglavljenju zvezo. Nekateri krogi izjavljajo, Peronove vlade so nameravali se- da je Molotov izrazil priprarlje-staviti »mešano junto«, v kateri nost, da pa sedaj še ne predloži bi bili trije vojaki in trije civi- sprejema LR Mongolije in da tudi listi. Zarotnike je politično pod- ne vzitraja na predloga o »prepirala Katoliška akcija.	1	jeniu Albanije v OZN.
I	kmalu zamenjala junta
Stik	Petifl eJanov. V pristojnih
Poudarjajo, da je netočna iifij	ki	so jo razširili v tu-
da je Peronova vlada ji* odstopila.
•ifg.0 nekaj dneh umika iz jav-•ju življenja se je Peron spet 'tov«	Uradni komunikeji in tisk
o več konferencah pred-Perona z državnimi gjonarji.
N v Buenos Airesu je bil i	vsekakor normalnejši kot
\r+n^e	trgovine so bile
“e, tovarne in javne ustano-nadaljevale delo. Zdaj v odstranjujejo ruševine, u^le ob nedavnem bombardi-
Delegaciji Zvezne skupščine bosta obiskali ZSSR in Zahodno Nemčijo
Beograd, 22. jun. (Jugopress). Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki bo štela 17 članov, bo obiskala Sovjetsko zvezo konec julija ali v začetku avgusta, medtem ko bo druga delegacija Zvezne ljudske skupščine v drugi polovici septembra odpotovala v Zahodno Nemčijo na obisk.
Člane obeh delegacij bodo določili v začetku julija na zasedanju Zvezne ljudske skupščine. V parlamentarnih krogih sodijo, da bo delegacijo, ki bo obiskala Zahodno Nemčijo, vodil predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade.
Delegacijo zahodnonemškega parlamenta, ki je minuli mesec obiskala Jugoslavijo, je vodil predsednik Zveznega zbora Ger-stenmaier.
Vabilo iz Madžarske
Beograd, 22. jun. (Jugopress). Predsednik madžarskega parlamenta Satndor Ronai je poslal1 pismo predsedniku Zvezne ljudske skupščine Maši Pi.jadn, v katerem vabi jugoslovansko parlamentarno delegacijo na prijateljski obisk na Madžarskem.
Pismo predsednika Ronai ja je izročil 21. junija Moši Pijadu madžarski poslanik v Beogradu Sandor Korinsky.
Predsednik Pijade se je zahvalil za povabilo ter rekel, da bo težko, da bi letos jugoslovanski parlamentarci obiskali Madžarsko, ker je že dogovorjeno, da bodo delegacije jugoslovanskega parlamenta obiskale več drugih dežel. Vendar je predsednik Pijade opozoril' na možnost, da bi do tega obiska prišlo prihodnje leto.
, Pred desetimi leti v San Franciscu: Slovesno podpisovanje Ustanovne listine OZN
Zaključni razgovori v Moskvi
Nehru bo danes na obiskn v Varšavi
Moskva, 22. jun. (Reuter). Indijski ministrski predsednik Nehru je danes obiskal sovjetsko atomsko električno centralo. Trdijo, da je ta centrala z zmogljivostjo 5000 kWh prva te vrste na svetu. Zgradili so jo nedaleč od Moskve. Nehru si je centralo ogledal skupaj s svojim spremstvom in indijskim veleposlanikom v Moskvi.
Predstavnik veleposlaništva je davi sporočil, da so odpovedali kosilo v veleposlaništvu, prirejeno na čast Nehru ju in poslanikom držav Britanske skupnosti, ker se bo Nehru vrnil s poti tiik pred razgovori s sovjetskimi voditelji. Nehru se je dejansko šele popoldne spet vrnil v Moskvo. Kmalu nato se je sesital z ministrskim predsednikom Bulgani-nom in drugimi sovjetskimi voditelji. To je bil njih poslednji uradni razgovor v Moskvi. Jutri odpotuje Nehru v Varšavo. Se pred njegovim odhodom bo objavljen komunike o' obisku. Za-
trjujejo, da bodo v komunikeju poudariti, da se obe deželi pridružujeta načeloma mednarodne aktivne koeksistence, ki sta jih lami izrazila Nehru im Cu En La; v delhijski deklaraciji
Ukaz o proglasitvi splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev
Beograd, 22. junija (Tanjug). —' Predsednik republike Josip Broz-Tito je izdal na podlagi čl. 71 t. 2 Ustavnega zakona ukaz o proglasitvi splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev, ki ga je sprejel Zvezni svet Zvezne ljudske skupščine na svoji seji 16. junija. Kot smo že poročali, je s tem zakonom določen položaj občin in okrajev in zagotovljena pravna podlaga za lista* novitev novih okrajev m občin do izdaje zveznega zakona o samoupravljanju v-občinah in okrajih.
ODSTOP SCELBOVE VLADE
Razdor v vrstah demokristjanov - Gronchi išče mandalorja za sestavo vlade
Jemenska napoved
b *a četrtek, dne 23. junija
!< J**0 vreme z delno oblačnostjo, | Jlj »o popoldne predhodno pove-! Zlasti v alpskih predelih bodo flne kratkotrajne plohe. Tempe-* «; bo Sc dvignila.
skih poslancev izražajo svojo negotovost in zaskrbljenost. Poudarjajo, da so padec Scelfce p/MMtTO-čife desne demokrščanske skupine, ter izražajo bojazen, da bi se vsa stvar utegnila zaključiti z afirmacijo desne konservativne smeri nofe vlade in demokrščan-• k-' -ir.mk- Vodja demokrščan-Predsedniik republike Gronchi munisti im socialisti skupaj z opo- skih sindikatov je zato zagrozil, se je žie popoldne začel posveto- zicijo presojajo Soelbov neuspeh da bo v demokrščanski stranki vati s predstavniki strank, da bi kot zmago svoje protivladne opo- sprožil spor in razdor, če bo iz izbral mandatorja za sestavo nove zicije. Socialni demokrati, lihe- | sedanje vladne krize izšla desni-
Rim, 22. ju n. (APP). Italijanski ministrski prcAsrdnih
Scelba je danes odstopil, O tem je obvestil predsednika republike Gronchija. Pred tem je davi se sklical sejo vlade,
na kateri je ministrom sporočil sklep demokrščanskega vodstva, da ne bo več podpiralo akcije za preosnovo vlade, in nato predlagal odstop kabineta. Do odstopa j? dokončno prišlo zato, ker so tudi republikanci izjavili, da ne bodo glasovali Za rekonstruirano Scelbdoo vlado.
vlade.
Medtem se je v demokrščanski stranki razvnel boj med posameznimi skupinami glede tega, kakšna naj bi bila sestava nove vlade.
Pellova in Gonellova desnica za-	,	.	.	,	.
htevata, naj bi sestavili enostran- V gorah severnovzhodno od Adena so arabska uporna karsko demokrščansko vlado, plemena obkolila večji odde lek angleških varnostnih sil
ralci in dobršen del demokrščan-1 carska vlada.
Upor v Adenskem protektoratu
usmerjeno na monarhistično stran,
'T
strankarske koalicije, toda tokrat ^adramut v vzhodnem delu pro-i h0 0(1 Adena, se že več mesecev
tako da bi dobila njene glasove.	Aden, 22. jun. (AFP). Arabska nih enot V vzhodnem delu pro-
predlaga obnovo štiri- plelnerta na področju Mukala- tektorata, približno 250 km vzhod-
IrAo I t m,TD 4/\Hn trvlr	!	i_____J a J —   _	...	X	—...«...
Center
Predsednik republike Peron hi obrambni minister Lucero po zadnjem uporu v Argentini
Vanonrjevim vodstvom in ne	,	.	| vrstijo spopadi med plemeni m
pod Scelbovnm, levičarske sku- tektorata Aden, ki so ze nekaj britanskilni oblastmi. Pod povelj-pme pa so predlagale dvoje: ali mesecev v sporu z britanskimi, stvom Ranahina Jadraiiija so tristrankarsko vlado s pomočjo oblastmi, so obkolila kakih 500 uporna plemena blokirala vse ce-demokristjanov, socialistov in re- mož krajevnih 'varnostnih sil pod. ste in s tem preprečila kamionom, publikancev, ki bi jo podpirali poveljstvom britanskih častnikov, j natovorjenim z blagom, da bi pri-tndi Nennijevi socialisti, ali pa ki naj bi napravili red na tem speli iz Adena v Uhadramaut. enostrankarsko demokrščansko področju. Vodja upora je pogla-; Plemena so napadla tudi ojače-vlado z levim socialnim progra- var plemena Sahed Banahin Ja- i nja, ki so jih poslali za zaščito mom, ki bi prav tako pritegnila drani. Poveljstvo britanskega voj- ! konvojev. Odprava, ki naj bi naglasov« nennijevcev. Takšni vladi nega letalstva na področju Adena; pravila red, je sedaj v gorah ob-j' predsedovala predsednik je objavilo, da so poslali pomoč koljena. Letalskemu poveljstvu demokrščanske stranke Zolli ali obkoljeni enoti, ki je po spopadu nje®_ tajnik^ Fanfani.	z upornimi plemeni nujno prosi-
la za pomoč. V teh bojih sta padla dva britanska častnika in 8 pripadnikov krajevnih oborože-
Odstop Scelbove vlade so med demokristjani sprejele z zadovoljstvom le desničarske skupine. Ko-
v Adenu so poverili nalogo, naj zagotovi red na celotnem področju protektorata. Na uporniško področje so nemudoma poslali nadaljnja oiačenja.
NOVI PREDPISI ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA
SOCIALNO ZAVAROVANJE UMETNIKOV
Zvezni izvršni svet Je na zadnji se- staža v V. razred z osnovo 14.800 din. more biti nižja od tiste, ki jo pred-
Predsednik Tito častni meščan Siska
Ob 14. obletnici ustanovitve prvega partizanskega odreda na Hrvatskem v okolici Siska je bila včeraj v Sisku svečana seja,
na kateri so predsednika Tita izvolili za častnega meščana tega mesta. Svečane seje sta se udeležila med drugim tudi člana CK
ji sprejel uredbo o socialnem zavaro- Uredba določa, da so lahko umet- pisuje zakon, vanju umetnikov, ki se neposredno niki redno razvrščeni za en razred .
nanaša na književnike, skladatelje tn višje od uslužbencev s fakultetno iz- |	ODLOK O ZAVAROVANJU
upodabljajoče umetnike. V skladu s obrazbo, zaposlenih v gospodarstvu. 1	FILMSKIH	DELAVCEV
to uredbo so izdali tudi posebne odlo- Posebno zaslužne umetnike je moč Spričo tega, da filmski delavci tvo-ke o socialnem zavarovanju filmskih izjemoma razvrstiti tudi v najvišje , rijo posebno kategorijo umetnikov, ki ZK Hrvatske Mika Špiljak in delavcev, glasbenih umetnikov in pre- razrede pokojninskega zavarovanja zahteva posebne načine razvrstitve v j jkjarjan Cvetkovič Razen pred-vajalcev znanstvenih in literarnih del. od I. do IV.	|	zavarovalne razrede in plačevanje	’
Gmotna sredstva za zavarovanje	v delovni staž se vračunajo leta v	prispevkov, je Zvezni izvršni svet iz-	Stavnikov	ondotnih	Ob astl	SO
umetnikov bodo zagotovljena z uve-	delovnem razmerju, čas, ki se po | dal poseben odlok	o njihovem social- , bili navzoči tudi	prvoborci	iz	teh
ljavljenjem zakona o davku na do-	spi0šn.iU predpisih o socialnem zava-	nem zavarovanju,	kar je storil tudi	krajev,
hodke od avtorskih pravic in o skla-	rovanju vračuna v delovni staž, čas
Dr. inž. Milan Vidmar
častni doktor ljubljanske univerze
du za izboljšanje kulturne dejavnosti.	0(j nastanka zavarovanja po tej ured-
Uredba predvideva, da uživajo	bi, čas zavarovanja po pogodbi o so-
nmetnikl In člani njihovih družin vse	cialnem zavarovanju književnikov in
pravice iz zdravstvenega, pokojnin-	čas umetniškega dela izven delovnega
skega in Invalidskega zavoravanja de- razmerja pred uveljavljenjem te ured- ža zanje, če so angažirani, prispevek lavcev in uslužbencev, vštevši tudi	be, ki ga določi republiška komisija	filmsko	podjetje.	Tisti	filmski	delavci,
pravico do stalnih otroških doklad,	za, socialno zavarovanje umetnikov. I ^	Jim	Je	delo	v	angažmaju	stalen
glede socialnega zavarovanja glasbenih umetnikov ter prevajalcev znanstvenih in literarnih del.
Odlok o socialnem zavarovanju filmskih delavcev predvideva, da pla-
Ljubljana, 22. jun. Danes ob 12. uri je bila v zbornični dvorani univerze svečanost, s katero je vzgojiteljica našega akademskega naraščaja podelila častni doktorat, svoje najvišje priznanje za uspešno znanstveno in kulturno delo, zaslužnemu učenjaku in mednarodno pri-znauemu strokovnjaku za elektrotehniko, prof. ing. Milanu Vidmarju. V skladu s častitljivo tradicijo, po kateri se podeljuje naslov čast-
DNEVNA KRONIKA
Umetniki, ki so socialno zavarovani
Pravico do polne starostne pokoj- i	,	,	-	••	,	- , - .	*
na kaki drugi podlagi <n. pr. tisti, ki nine flob6 umetnlki fe dopolniJo 65 | Posameznimi angažmaji, toda najdlje delegacija bo odpotovala
n H - -* - ■	■	-M	_	m-  _	-	     •	‘	lin	AlVn	1	At«	MA	aIvU	I	■	1	t •
so v stalnem delovnem razmerju).
let življenja in 35 let delovnega staža,
do enega leta po izteku pogodbe.
lahko sami izberejo, ali bodo uresni- kar ve„a za moSkei ozlroma 60 let' Filmski delavci so razvrščeni v šti-čili svoje pravice do pokojnine po tej	“	*'------ ----------- ----------•"— "
v Francijo
.. ..	,	,	.	.	ri skupine zavarovalnih razredov, vi Jugoslovanska gospodarska de-
uredbi ali po splošnih predpisih o so-	. J. e jl	"	B 7!"ITruiLinn	najvišji skupini so profesionalni pl-	j legacija	bo v začetku julija od-
cialnem zavarovanju. Umetniki, ki so	satelji scenarijev, režiserji in snemal-	potovala	v Pariz V zvezi s skle-
*e bili upokojeni ali dobili invalid- , . ,h f	.	.	.	rt	ci umetniških filmov in profesionalni nitvijo novega jugoslov.-franco-
nino	na	podlagi	delovnega	razmerja	lovneE, staža ženskara D, 65 )et živ-	filmski pralci. V drugi skupini so re-	skega gospodarskega sporazuma,
pred	uveljavljenjem	te	uredbe,	lahko	.. .’	.	žiserji in snemalci dokumentarnih fil-i Ta pogajanja bodo dejansko na-
—-----------  -	*..............—--------UenJa in 15 Iet de,ovnega staza' rnov, direktorji filmskih ekiP, sne- | daljevanje gospodarskih razgovo-
Starostna meja za umetnike je	malci zvoka> asistenti Inscenatorjev,	rov, ki sta jih nedavno v Beo-
višja od splošne minimalne meje zato,	montažerji, glasbeni referenti, prvi	gradu imela Član Zveznega iz-
ker se praviloma ukvarjajo z umet-	aslstenti in slikarji kostumov. V tret-	vršnega sveta Osman Karabego-
niškim delom tudi potem, ko dopol-	3i skupini so asistenti režije, vodje	Vič in državni tajnik za gospo-
nijo 55. leto. v nasprotnih primerih	snemanja, registratorji snemanja, asi-	darske zadeve Francije g. Pierre
, x „ „	,	,	Jim Je zagotovljena invalidska po- stenti snemanja in asistenti monta- Ablin.
V uredbi Je rečeno, da bo o soctaJ-	kojnina.	Po	drugi	strani se lahko	žerjev v Cetrti pa samostojni osvet-
am iravon\iranlii iimarnlrnn rvrt 1 ru* lil	...	.	...	.
zahtevajo, da te svoje pravice v bodoče uveljavijo na podlagi uredbe, seveda, Se je to zadnje ugodneje.
ZAVAROVALNI RAZREDI IN DELOVNI STAZ
nem zavarovanju umetnkov odločala	umetniki tudi po upokojitvi neome-	ljevalc\ maskerji,	rekviziterji,	garde-
l'71"n'nl^I”erl "pu-	Jeno ukvarjajo z umetniškim delom	robcrji	ostall	sta]n0	angažirani
buška komisija na podlagi prijave	jn prejemajo pridobljeno pokojnino	fiimskj delavci
umetnika samega in mnenja njego-	fcrez slehernih odtegljajev, kar je
Skupščina gasilcev
Jugoslavije
| V Sarajevu bo 25. in 26. ju-V odloku o socialnem zavarovanju [ nya skupščina Gasilske zveze
vega društva. S članstvom v društvu drugače kot Dri delavcih in uslužben- I .	.	_	I	mJa situpscina ijasusite
ni avtomatično povezana tudi pravi- eih	I	prevajalcev	je	rečeno,	da	bodo	pre-	Jugoslavije, ki šteje 212.500 čla-
Kako preprečiti zastoj gradnje jeseniške železniške postaje
Sredstva naj bi poiskala železnica iz lastnih virov
' poklic, so zavarovani tudi za čas med Jugoslovanska gospodarska 1 Lani je izbruhnilo v naši dr-■1	-	-	...	-	.	žavi nad 5000 požarov, ki so
, skupnosti prizadejali za »okrog dve milijardi din škode. Požari so bili v glavnem posledica suše.
Svetozar Vukmanovic na plenumu sindikata kmetijskih delavcev
Plenum Centralnega odbora sindikata kmetijskih delavcev in uslužbencev, ki se je včeraj začel v Novem Sadu v navzočnosti podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Svetozara Vukmano-viča in predsednika Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Djure Salaja, je razpravljal o delovni storilnosti na kmetijskih posestvih, o strokovnem usposabljanju v kmetijstvu in o šolanju kmetijskih delavcev. V razpravi in referatu je bilo poudarjeno, da so kmetijska posestva dosegla v poljedelstvu veliko boljše uspehe kot individualni kmetovalci, da pa dosedanji način obdelovanja zemlje ne ustreza zahtevam naprednega kmetovanja. Na plenumu so poudarili, da je korenita sprememba organizacije obdelovanja pot, ki jo morajo kmetijska posestva ubrati. Sodijo, da bi se morala kmetijska posestva specializirati za gojenje samo nekaterih naj-rentabilnejših kultur, kot je to storilo kmetijsko posestvo »Jasenovac« na Belju. Na tak način bi omogočili strokovnejše delo, boljšo mehanizacijo in večjo delovno storilnost.
Ustanovni kongres političnega tajništva SZDL Bosne in Hercegovine V navzočnosti nad 600 delegatov in predstavnikov iz vse države se je včeraj v Ohridu začel ustanovni kongres predavateljev predvojaške vzgoje . Jugoslavije, Na začetku so prebrali pismo, ki ga je kongresu poslal predsednik republike Josip Broz Tito. Številni delegati so pozdravili
povezana tudi pravi ca do socialnega zavarovanja. V tem
mzTol^rab! ^dražb^TbnT mdčtvT	mezne kategoriJe imetnikov ddloči s	za delovni	staž, prevedel povprečno	društev za zaščito gospodarskih
dobllcnimi iz davka na dohodke	od	posebnlml	Predpisi tudi nižjo starost-	letno najmanj 300 avtorskih strani	11-	j,n stanovanjskih	poslopij	pred
avtorskih pravic, i po drugi strani	pa	"° raeJo	za pridobitev pravice do	terarne ali	znanstvene proze ali	600	požari, sprejeli pa	bodo tudi	pra-
bi takšna določba društvom umetni- P ® Pok°inlne> venaar ta meJa ne j verzov.	.	vilnik o odlikovanju gasilcev,
kov dajala v določenem smislu značaj prisilnih organizacij.
Republiške komisije za socialno zavarovanje umetnikov delujejo pri republiških svetih za prosveto in kulturo. V n jih so predstavniki državne uprave, socialnega zavarovanja	in i
umetnikov.
" Zaradi določitve pravic iz social-' nega zavarovanja in obračunavanja
vajalsko delo imeli za glavni poklic,	noV- Qb tej priložnosti bodo po-
druStva ^ dejansko	Zvezni izvršni	svet lahko	za posa-	če je prevajalec v času, ki se prizna	dana poročila O akcijah gasilskih
“ezne kategorije	umetnikov	dcfloči s	za delovni staž, prevedel povprečno	društev za zaščito gospodarskih
Za zmanjšanje težav v prevozu blaga
je direkcija jugoslovanskih železnic pripravila več ukrepov
Beograd, 22. junija. (Tanjug), pokvarjenih, na drugi pa, ker so železniške uprave Francije, Ita-prispevkov zanj so umetniki razvršče- Generalna direkcija Jugoslovan- narasle potrebe našega gospo- | lije in Zahodne Nemčije, da bi ni v naslednje zavarovalne razrede: skih železnic je pripravila več darstva zaradi večje industrij- j ji priskočile na pomoč s tovor-do deset let delovnega staža v x. raz- ukrepov, da bi odstramila velike ske in druge proizvodnje.	i	nimi vagoni. Naša industrija naj
red z osnovo 9700 din, od xo do	15	let	težave	v	letošnjem	prevozu	bla-i y	primeriavi z letom 1952 ie	N letos popravila kakih 26.700
\°'80°	dln,’	ga'	Ta	cilj	P®	0°	lah/ko	dosegla	narasel predlanskim prevoz bla-1 vagonov. Primanjkuje pa	ji
od 15 do 20 let staža v vin. razred samo, če bodo tildi gospodarska ga Za 4^ Za letos pa ra- ustreznega lesa in železa. Tudi x osnovo 11.500 din, od 20 do 25 let podjetja i>olj racionalno uporaib- čujiajo da bo narasel še za. 4%. ' železniške proge bo treba popra-staža v VII. razred z osnovo 12.400 Jjala vagwie. Težave v prevozu g te vilo’ uporabnih vagonov in lo- viti in zgraditi več novih, din, od 25 do 30 let staža v vi. raz- s0 nastale na eni strani zato, ker komotiv pa je čedalje manjše. ' Razen na uprave francoskih, red z osnovo 13.600 din, nad 30 let je mnogo vagonov in lokomotiv £e označimo indeks števila to- italijanskih in zahodnonemških
vornih vagonov v iletu 1952 s 100, železnic se je obrnila Generalna tedajj je bil predlanskim in lani, direkcija tudi na evropsko orga; enak, letos pa bo paddl na 98. j aižacijo 7a tovorne vagone, ki Enako je z lokomotivami Tovor- i 1 aIik<j trenutno najbolj poma-nih	nerabnih vagonov imamo	^a*a našim železnicam. Naša	že-
zdaj	22%, lokomotiv pa 18%	le zn iška oprava bo revidirala	tu-
Da bi te težave prebrodili, di P^voze po naših železnicah bo treba pomagati imefustriji, ki v mednarodnem prometu.
Ljubljana, 22. junija. - Pred dne- bilo moč rešiti na dva načina. Po pr- obnavlja naš železniški vozni Sestanek orffanizaci isko vi smo v naSem listu poročali, da vem predlogu naj bi revidirali par- _i,	i,	ocsuuicu	oiganiAULljSKU
grozi gradnji železniške postaje na ticipacijo posameznih republiških že- P“r . ia n*up nujna potre>D- ij+jžnpffjo is. rnislva SZDL Jesenicah zastoj del, ker primanjkuje lezniških direkcij pri centralnem in- SCin IZ .tujine bo zelezmea odsto-	‘“J"13”«
sredstev. Po grobih računih bi bilo vesticijskem fondu skupnosti jugoslo- nj]a podjetjem Za T>opravila va-	lil	H
potrebno za dograditev poslopja še	vanskih železnic, ker v nekaterih re- „ Jr j i ' . „:; i,	v,	<.„,,,1	.	.	...	_
150 milijonov din. Ta problem so si-	publikah ne bodo mogli izčrpati pred- Bpn°v del svojih	deviznih	sred-	Včeraj je bil	v Sarajevu	se-
noči obravnavali na Jesenicah na po- videne udeležbe pri centralnem inve- stev m jim dala približno miil- stanek organizacijsko-političnega svetu predstavnikov investitorja te sticijskem fondu. Iz tega vira bi lahko jardno din za razširitev zmog- tajništva SZDL Bosne in Herce-
gradnje. Na posvetu so bili navzoči povečali udeležbo slovenskih zelezmc ik _________________________________________...	  ,__.__
tudi zvezni poslanec Franc Arh, re- za gradnjo jeseniške in mariborske jj^osti. Popravilo \ag<)nov bo govine, na katerem so razprav-publiška poslanca Mirko Zlatnar in železniške postaje. Po drugem pred- imelo prednost. Železniška upra- ljali O vskladitvi organizacije Zvone Labura, predsednik OLO Ra- logu pa naj bi v ta namen sprostili ya je storila tudi vse potrebne SZDL z novo komunalno ure-
dovljica Milan Kristan in predsednik del amortizacijskega sklada republi-	 ,	,	.
LOMO Jesenice Maks Dolinar.	ške direkcije železniških transportnih j '. 'L Se bo letošnji prevoz dltvijo. Na sestanku so sprejeli
 1 .. —— načelni sklep, da bo v BiH to-
nega doktorja na najbolj s^'a° način, so se v zlTornici un zbrali zastopniki znanslvenXnv-kulturnega življenja ter F niki oblasti. Med uglednim: gosh bili tudi član CK ZKS M.lkoG^, član Izvršnega sveta Ljudske ščinc LRS Boris Kocijanerf, ljudski poslanec in P^ f%berI, verzitetnega sveta bons	^
predsednik MLO LJub|J®n? sloveli'
rijan Dermastia, predsednik Slo«®
ske akademije znanosti m	.
sti Josip Vidmar z g«"«”1” žlani nikom prof. MilkomKosom, e« Slovenske akademije, dekam i P dekani fakultet to %***?» Sveta za prosveto m kull“ ’ j tudi
pem številu pa so bih zastop r:a.
bivši učenci prof. Mtlana	ril
Uvodne besede je spre^ rektor Univerze prof. Anton	.
ki je nanizal nekaj poglavi ste iz bogatega žnljcnjsikega ^ novega častnega doktorja i5ke verze. Za njim je dekan len fakultete prof. Hen"* fgje je obrazložitev, na P°d‘ao' , s!0va bil sprejet sklep o podehm častnega doktorja prof. &	,
marju, nakar je promotor p • želj prebral zadevno llst‘n° pra-roči; slavljencu, ki PraJ, a CaS*-znuje svojo 70-letnico, diplom0 nega doktorja.	Uni-
Novi častni doktor verze prof. dr. ing. Mllan besede je nato spregovoril za*iv^.n „ ;0 je Univerzi za veliko čast, ki j,e-izkazala. Pri tem se je v kratKin ^ sedah povrnil na dneve,	r
polagali temelji ljuMjanse. ^ ze ,ter izjavil, da si se d	j
v čast. da je smel tedaj s|roki. prevzeti predavanje v svoji ^ Potem ko je poudaril, ko ^ naša država za razvoj znan ^ vseh področjih in kako ogr
lo 'je^bUo” že sedaj pri _■“piljeno, zlasti na področju kacije, je slavljenec še PrIS	. j^ih
nosen sem, da stojim v v	„snik
častnih doktorjev kot sta Oton Zupančič in arhlle	, ktorja
Plečnik, ki sta tudi častna	gostje
ljubljanske Univerze. ZbrfnlMilana so toplo pozdravih besede Vidmarja ter mu na konc« po nosti izrekali prisrčne■ čes i ,orih svečani promociji je bi^l v P *oJ0. dekanata Tehniške fakultc e šičevi ulici sprejem, ki so se * jj,, ležili povabljenci iz vrs . Lev. znanstvenih in kulturnih de 8
Jubilej dr. ing. Milana	lno
ja je včeraj s posebno sla' ^ sejo počastila tudi Slovenska Q demija znanosti in umeln°je go"
pomenu Vidmarjevega de a voril akademik prof. Ven e	ge-
Obsežno delo dr. V'drnar-|!,.v|,0 go' daj vodi inštitut za elektris* pg. spodarslvo, pa je vidno ne
v n<" ,'lektri'
Posvet je ugotovil, da bo morala podjetij. '	razvijal v redu. Zlasti lx>do pa-
železnica najti potrebna sredstva za Na posvetu so sklenili, da bo po- zj]j na naglo nakladanje in iz-dograditev poslopja iz lastnih virov, sebna delegacija obrazložila problem tnvarianio	pralna
ker na republiška in zvezna dodatna glavni direkciji jugoslovanskih želez- '0\arjanje va„ono\. ijeneraina sredstva ni moč računati. Problem bi nic in Zveznemu izvršnemu svetu. i direkcija se je Obrnila tudi na
»lili
liko okrajnih in občinskih organizacij, kolikor bo novih okrajnih odborov.
IIIIIIIIIH
besede tovariša Tita z dolgotrajnim ploskanjem in vzklikanjem.
V referatu, ki je bil prebran popoldne, je poudarjeno, da pouk predvojaške vzgoje čedalje bolj izpopolnjujejo in prilagodu-^ jejo ne samo razvoju obveznikov, ‘ temveč tudi sodobnim potrebam
naše Armade, pri čemer zajemajo čedalje večje število vaške, delavske, srednješolske in študentske mladine.
V referatu je tudi poudarjeno, da posvečajo čedalje večjo pozornost vzgoji in usposabljanju ženske mladine za razne službe v
J zaledju in da obiskuje razne te-ičaje letno okrog 30.000 mladink.
Hill
Več kot dvajsetletni spomini vežejo tovariša Jana Lokovška na Branka Ivanuša, pa vendar mu je bilo težko povedati nekaj drobcev iz življenja tega plemenitega tovariša in neuklonljivega borca, saj je,skoraj še vedno nedoumljiva zavest, da zmagovalca v tolikih borbah ni več med nami in da bo domača zemlja sprejela le še njegove posmrtne ostanke. In vendar je v^t, ki je tako iznenada prišla iz* Parfza, resnična. Po mizi so razprostrti fotografski posnetki pokojnega, na rdeči baržunasti blazinici, prekriti z žalnim trakom, pa so pripeta njegova številna odlikovanja, ki naj poslednjič pospremijo pokojnega Branka.
MLADOST IN PRVI BOJI
»Kakih petnajst let je bil star, ko sem ga spoznal in odtlej se najina pota, razen med okupacijo, ko je bil ohsojen na zaporno kazen, niso več ločila za daljše obdobje,« nam pripoveduje tovariš Lokovšek ter skuša nato opisati, kako je domača vzgoja dodala prirodnim nagnjenjem vse tisto, kar je izoblikovalo tovariša Branka v človeka najvišjih kvalitet — nesebičnega, skromnega, požrtvovalnega in drznega fanta, ki se ni ustavil pred nobeno oviro. Se kot gimnazijec je posvetil vse svoje moči borbi proti na-zadnjaštvu in kleru ter se nato kot visokošolec pridružil vrstam najnaprednejših komunistov za zmago ljudske revolucije. Med mnogimi hrabrim; dejanji je kot delavec na železnici organiziral tudi odhod tovariša Kardelja in Kidriča iz zastražene Ljubljane. Prav v teh akcijah, kot tudi kas-
Branko Ivanuš - svetal zgled tovariša in borca
neje v prizadevanju za napredek domovine, je prišlo do izraza vse, kar mu je vcepil v mlado dušo njegov oče, ki je tudi postal žrtev fašističnega nasilja, saj je dočakal osvoboditev bolan zaradi hudih posledic mufenja v nemški internaciji, katerim je kmalu nato podlegel ter se pridružil večnemu počitku svoje hčerke, Brankove sestre, ki so jo umorili belogardisti.
Branko Ivanuš je z lahkoto študiral; govoril je pet svetovnih jezikov. Tudi glasba in umetnost mu nista bili tuji; vse moči pa je po zmagi nad okupatorjem posvetil svoji največji želji in življenjski nalogi — napredku našega letalstva. Sedemnajst let je bil star, ko ga je začelo vabiti sinje nebo, ko je v Polju pri Ljubljani napravil dvomesečni letalski tečaj.
LETALSKI UČITELJ IN NAJBOLJŠI TOVARIŠ Sedaj bi lahko trdili o njem, da je bil v letalstvu pravi fenomen. V njegovi knjižnici je zbrana skoraj vsa svetovna strokovna literatiira o letalstvu, iz katere je črpal in dopolnjeval izredno znanje o tej stroki. S tem bogatim znanjem, hkrati pa kot človek, ki mu je tovarištvo v naj-' višjem smislu besede narekovalo k pomoč mlajšim, osebno hraber, hladnokrven in premišljen, je bil tovariš Branko najboljši in naj-vestnejši učitelj sedanje generacije naših letalcev. Kako je učil in pomagal svojim tovarišem? V
zračnih višinah, v letalu, ki ga je vodila še neizkušena roka mladega pilota, je dajal Branko svojemu učencu le najvažnejša j navodila, da je letalo brez nevar- j nosti letelo in pristalo. Hkrati ši je zapisoval opombe o pomanjkljivosti pri pilotiranju in po pristanku je podrobno pojasnil pilotu, česa naj se pri bodočem le- | tu čuva, na kaj naj usmeri svojo pozornost.
LETALO »MATAJUR« — BRANKOV PONOS
\
Enako ljubezen in spoštovanje kot pri pilotih je užival pri konstruktorjih in graditeljih letal. Njegov ponos so bila letala »Matajur«. Kolikokrat so se zgrnili okrog njega delavci v tovarni »Letov«, ko je skupno z njimi preizkušal material, pregledoval načrte, dajal nove pobude, jim vlival samozavest. »Z .Matajurjem1 bomo dosegli svetovno 'slavo, saj so to stoodstotno sigurna letala, hkrati pa tudi pQceni,« .je j večkrat dejal tov. Branko. Zato I ni bila predrznost, ko je lani skozi vihar vodil letalo »Matajur«, noseč dragemu maršalu Titu štafetno palico za rojstni dan,
j pa čeprav so bili zaradi viharja ! prepovedani vsi poleti. S tem je [dokazal le svoje veliko in upravičeno zaupanje do teh letal, ki jih je sam pomagal konstruirati, i Kot izreden organizator si je tov. Ivanuš tudi močno prizadeval, da uvede letalstvo v. gospo-* I darstvo. Razširiti prevoz potni-' kov, omogočiti fotografiranje tež-'
ko pristopnih terenov, uporabiti letala za razno škropljenje v korist poljedelstva, pomagati z letali pri gašenju gozdnih požarov, vse to so bile naloge, ki jih je skušal izpopolniti s svojimi organizatorskimi in letalskimi sposobnostmi. Kot poznavalec letališč v najrazličnejših državah je pomagal pri gradnji letališč pri nas doma, dajal nasvete in smernice. Čeprav so mu bile zračne višave drugi dom, pa vendarle ni nikdar pozabil na previdnost, ki je tudi veliki uspehi in hrabri podvigi niso uspavali. Zlasti mlade pilote je vedno navajal k strogim preizkušnjam motorjev pred poletom ter vedno skrbel za njihovo varnost.
MOJSTER STRELEC
Čeprav bi že tako široka dejavnost, kot je letalstvo, zahtevala celega moža, pa to kljub temu nj bilo edino torišče Ivanu-ševega udejstvovanja. Vrhunske uspehe je dosegel tudi v strelstvu. Lani si je tako v preciznem streljanju s pištolo osvojil naslov državnega prvaka ter je bil tudi nosilec zlatih značk »mojster strelec« za uspehe pri streljanju z vojaškim preciznim revolverjem in v streljanju z vojaško puško. Zadnji svoj uspeh je do-Eegel na nedavnem tekmovanju v Ljubljani s švicarskimi železničarji, ko je z malenkostno razliko dosegel drugo mesto. Tako bo, kot med našimi piloti, nastala nenadomestljiva vrzel z izgubo
' tovariša Ivanuša tudi v vrstah strelcev.
| POSLEDNJI POZDRAV i Da, izguba, nenadomestljiva izguba. Prerana smrt ga je še 'polnega zdravja in moči, še polnega novih načrtov iztrgala iz naše srede in tako ni dočakal uresničitve načrtov o konstrukciji reaktivnih športnih letal. Tuja zemlja je bila priča njegovega poslednjega velikega letalskega uspeha, ko si je priboril prvo mesto v mednarodnem tekmovanju športnih letal. Po tej zmagi je prišel njegov poslednji pozdrav — pozdrav sinčku Dušanu za njegov osmi rojstni dan, a s (tem toplim pismom hkrati tudi i pozdrav vsej domovini, saj diha | ljubezen do nje iz sleherne besede in vrstice tega pisma, ki opisuje uspeh, ki ga je dosegel ne toliko v svojo, kot v slavo ljubljene domovine.
KAKO SE JE PRIPETILA NESREČA
Dopisnik »Borbe« iz Pariza Bogdan Pešič je poročal v zvezi z nesrečo, v kateri je našel smrt Branko Ivanuš, tole:
»Po hudi letalski nesreči, v katerj ie izgubil življenje Branko Ivanuš, skuša komisija francoskih strokovnjakov rekonstruirati nesrečo in dognati vzroke. Delu komisije prisostvujejo kot opazovalci tudj pomočnik jugoslovanskega vojaškega atašeja podpolkovnik Kodrič ter predstavniki Letalske zveze Jugoslavije.
fl|lUUnloiTU) 1	J	•	'j.
dagoškem delu na Univerzi i posrednem sodelovanju P^.etu<ji f fikaciji naše države, 1en’'(’.njj2 in velikem številu njegovih znanstvenih razprav.	___—^
Organizirana prodaja k
in volne	Ju,
Zveza trgovinskih zb°r"‘<,radu goslavije je sklenila v .	V*'
ustanoviti tako linenf bod° cijsko mesto, na	kup0'
gospodarske organizacij	jn
vale in prodajale suroV7tfeZe 3e volno. Upravni odbor	or-
tudi sprejel pravila o n klepanja ganiziranja aykclJe- or0daji-pogodb ter nakupu m P
.lllBIIIIIIIHIBHIIIIIIIIIIIsro®®®®111^
Francoski strokovni3^ niso mnevajo, čeprav doslej ,g jo izdali uradnega poročil-a, rnela nesreče prišlo zaradi »n . -j^da manevra na majhni VIS"l=ai0 n« naši strokovnjaki °P?za,ijčenel1' dejstvo, da je na docela u“* ne-letalu propeler ostal m .jugveH* poškodovan. To je po J • bil v mnenju dokaz, da motor rfdu. Ce bi bil motor v Ko je letalo strmoglavi o d0-ljo, delal, bi se propeler tiku z zemljo polomil-
Razen tega ni bil J^!ai<or magnet, kar bi Ivanuš -_ jja storil, če bi bil motor v .^cina-bi se tako izognil vnetju ^ je Strokovnjaki domnevajo. rju letalo spričo okvare na ^.jio v izgubilo na hitrosti 'n sPri' ko vit, iz katerega se Iva"f re§iti-čo majhne višine ni IT'. . vijuČu' Naši strokovnjak; tudi i „neV' jejo možnost napačnega ,.u|e' liranja spričo Ivanu^evehn; nosti, saj je imel za se milj letenja.
x ie do
Kot smo ze poročal oariza 0 sr«ie prišlo v bližini / Cia' športnem letališču Moisei • nli-ni ondotnega aerokluba so s dili tovarišu Ivanušu. ”“"nctrU^' športnim letalom lesene K 10r cije, ki ga je poganja*, je-
t »Continental«. Pred nesrečo J	]e,
talo pilotiral Robert^ V nredl talski učitelj. Ivanuš l^-.Jigiloi1’ sprejel in skupaj z u ieJil je vzletel. Pičle tri minute z trtn0' letalo 300 m od leteča s glavilo na tla. Iz popolno čenega letala, na katerem } v}e0 cel samo propeler, so pe-Branka Ivanuša in Robert noila.«
Ali bo tržaški velesejem
'etos izpolnil svojo ekonomsko nalogo?
PISMO IZ KAIRA
Sudan pred samoodločbo
(OD NAŠEGA SODELAVCA)
„	Trst, 22. junija.
r /tržaški velesejem brez Jugoslavije in Avstrije ne bi bil ^ J	velesejem, pravijo Tržačani, ko si ogledujejo razstavne
Prostore obeh dežel v tržaški Palači narodov. Priznati je uj njt, treba, da lahko povprečni obiskovalec vidi mnogokaj, česar * Ja I jugoslovanskem niti v avstrijskem paviljonu, toda vsi Tf jo, nosita težo — predvsem kar se resnosti tiče —
“ dve državi.
^g°slajija sodeluje na trža- kv. m {»kritega prostora. Razsuti	že od vsega za- stavljene so razne vrste rezane-
Prvi velesejem- | ga lesa. Izvoz jugoslovanskega t0!^ *e na P°anors^' oo- lesa Skozi Trst ie znatno otež-
tj . a , SW'er	»1	,11 ^	/,*,	1	....	11/.,	avvfil J11 1 ,L, 1 V IJ ,1. i\-i UVI.&JV
•»lij. mogla sprejeti niti de- .dati poudarek predvsem konč-
i "mga, kar je	"	.................................
L Za Senenim
^kj1 „ ,°dkar prirejajo tr- Poleg tega so na velesejem-
_ na Pomorski po- lesa skozi Trst je znatno otež-v sicer prostorni zgradbi, kočen in razsstavljalci hočejo j Fj mogla sprejeti niti de- (dati poudarek predvsem konč-St<kf aS«, kar je razstavljeno nim izdelkom, ki gredo od pohitrili ..Spenim trgom. V štva do lesne galanterije.
lridh, odkar prirejajo tr- Poleg tega so na velesejem-'ijejjj ^''esejem in odkar na skem prostoru postavljeni še je bifo°I.e ^ tlI<R Jugoslavija, j štirje kioski, v katerih proda jata
ma, čeprav zastopniki posamez-nih podjetij z zadovoljstvom 1 opažajo naraščajoče zanimanje za njih blago. Nedvomno pa ovira sklepanje kupčij dejstvo, da tri dni P° otvoritvi velesejma še niso znani kontingenti za uvoz blaga v okviru velesejma.
Resna ovira za bodoči razvoj trgovskih odnosov, katere bi moral velesejem kot naj večja tržaška gospodarska manifestacija pospeševati, je tudi to, da se
(OD
STALNEGA DOPISNIKA)	predstavnik neke nevtralne dežele,	Zdaj so v .metanu vsa važnejša me-
Kairo,	junija.	da bi zagotovili svobodno in nepri-	sta v rokah domačih ljudi, angleški
stransko mednarodno nadzorstvo	strokovnjaki pa se umikajo s svojih
nad volitvami v sudansko ustavo-	položajev. Azharijeva vlada napenja
dajno skupščino.	j	vse sile, d bi pritegnila strokovnjake
V minulem prehodnem obdobju iz drugih dežel, in že se oglaša na so 8 milijonov prebivalcev Sudana, stotine Indijcev in drugih, ki bodo več kakor kdajkoli prej, z raznih s svojimi sposobnostmi pomagali strani vprašali, kaj mislijo o bo- organizirati gospodarstvo in upo-dočnosti svčje domovine. Eg.p ani staviti oblast nove države. Značilno so si na vse načine prizadevali, je, da Sudanci ne žete pritegniti da bi dokazali, da je za Sudan edi- mnogo strokovnjakov iz egiptov
inilo je 61 let od dneva, ko je postal Sudan an-glo-egiptovski kondominij, ki je pravzaprav pomenil oblast tujih gospodarjev nad bogato in izredno važno afriško deželo. Letos avgusta naj bi bilo konec obdobja, ki se je začelo z anglo-egiptovskim sporazumom
lij-o in Jugoslavijo (1. apr. t. v Rimu) menjavo
milijarde lir, tako da bi se podvojil dosedanji obseg zamenjave. To bi se seveda nujno pokazalo tudi na velesejmu ter bi hikrati pomenilo pobudo za mno
cies i ^uogo storjenega, da bi »Sloveni ja-vino« in »Vino-export<
™ posredoval med iz Umaga izdelke prehrambene DotjjU11'1 Srednje Evrope in ob industrije, medtamt ko prodaja ^ en* ter deželami prek ljubljanska Tobačna tovarna ci-Lemuta na drugi. V gaTete, >Ponišavlje-export< pa 90 bili ti napori raznovrstne preproge, uflld’ - ‘,eprav j€ letos manj j _ .	.
Kitu1 ina ve'esei™1J, kakor	Kaj pa rimski sporazum?	|ga jugoslovanska'podjetja, da bi
trza vc	Težko je že	zdaj reči, kak-	v Trstu	razstavila	svoje	proiz-
?4 ®e sn-m ^ P™1?®?™113 ustano-	šen bo trgovski	uspeh velesej-	vode.	-k.
stvn , 1,1,0 za trzasiko gospodarji b* e®v«č tudi za vse dežele, nJem sodelujejo.
^*,ežba jugoslovanskih po^etii
Razen tega ioma tudi vprašanje državne ureditve Egipta in Sudana v sedanji usmeritvi sudanske vlade in javnosti nedvomno odločilno vlogo. Iz Kartuma je slišati čedalje več glasov, da bi Sudanci želeli svoj parlament, za katerega se ne boje, da bi bil podkupljiv, saj Sudan še
februarja 1952. Avgusta bo namreč	.	.	_ .	,	.	,	...,	,	,	..
nehal poslovati sedanji sudanski "a m ^jboljša pot enotnos z Eg.p- skega dela Nilske doline.
Ja	+7	parlament, izvoljen približno pred tom- GIavm argument egiptovskega 1	—o	,.m,	„,u
se ne izpolnjuje sporazum o tr-	’___	 ,__mimstra za Sudan Salaha Salerna
go vinskem prometu med Trstom "L,.,,	.	vnt.a?	n| je bilo zmeraj vprašanje enotnosti
in sosednjima jugoslovanskimi	»ZviLTikNBske doline in muslimanska soli-
področji (okraji Nova Gorica, us^eJuda"a - ne^VISnost ah darnost pet in pol milijona sudan-Sežana in Buje), ki je bil skle- motnost z Egiptom.	mu^mano^	fcye4	v sever_
njen ob istem času kot ostali V Kairu so se zaceh 8. junija | nih pokrajinah. Nil, ki se mu mo-gospodars-ki sporazumu med Ita- anglo egiptovski razgovori o upo^ , ra{€	deželi	zahvaliti	za svojo
Jugoslavijo (1. apr t. L- stavitvi mednarodne komisije, ki rodovitnost in bogastvo in ki ju nima svojih tradicij, tudi ne slabih. Ta sporazum dolo6a naj bi nadzirala volitve v sudansko I Veže že stoletja, je že spet postal Egipčani pa so po pravici nezaup-blaga v vTednosii 4,3 ustavodajno skupščino. Ti razgo" : predmet razprtij.	ljivi giede parlamentarizma na pod-
v0ri se razvijajo na podlagi	določb	. ysa državna	uprava Sudana je	lagi več strank, saj je takšen parla-
člena 10 ang o egip^ skega	spora-. kjja ^ za£etka	anglo egiptovskega	mentarizem v dobrih 20 letih po-
zama iz leta 1952 in privedli naj kondominija 1. 1889 do prehodne- kazal svoje pravo lice nasprotnikov bi do ustanovitve mednarodne ko- ga obdobja v glaVnem v rokah An- ljudstva in bivših korupcionistov. misije, v kateri bodo zastopani Su- gležev Vsi guvernerji pokrajin, 1 Vse to povzroča nove nesporazume dan, Egipt, Vehka_ Britanija	m ne	višji uradniki v	Kartumu in ostalih	in vse to je po našem mnenju kri-
delih dežele so	bili Angleži. Nače-	vo, da je enotnost obeh dežel za
katere druge dežele. Na čelu tega mednarodnega telesa naj bi bil
^?®k>vanski paviljon je le-NtaT0 ^sno urejen, kar je
Export-pro-.MU*«jame, te že več let ureja jugoslovansko ^ ziT10- ra7’'s*avo v Trstu ter Cepn-g . tliragocene izkušnje. ^ n letošnja ureditev pro-Ifta , steotn;nejša kot prejšnja L obiskovalcev
DAN JUGOSLAVIJE NA TRŽAŠKEM VELESEJ MU
Pogoji za posredovalno vlogo
Trsta v trgovini med Jugoslavijo ter Italijo in ostalim svetom
Trst, 22. jun. V okviru trža- zadnjem času stalno padala teriska in trgovinska podjetja. Zaloškega velesejma je bil danes dan je izrazil željo, da bi vse ovire bodo Jugoslovani ukrenili vse, da
Jugoslavije. V Trst so ob tej pri- čimprej odpravili ter da bi prišlo liki prispeli generalni tajnik do vse bolj intenzivnih menjav. Zvezne zunanjetrgovinske zbor- Jugoslavija ima interes, da bi bil nice Ivo Barbalič, predsednica Trst posredovalec med njo in Trgovinske zbornice LRS Mara Italijo, kar pa je odvisno tudi od Dermastja, inž. Miloš Vehovar, njegove konkurenčne eposdbnosti.
i "t ^^kovalcev ne moti,
K d» n‘bciona.lTK) urejena ta-
!*4^jeno°^i°r*",^e PTe(^Tsem raz'
N® v„iP_a”°'	,	,	.	,	;	direktor	ladjedelnice	»3.	maj«	z	Jugoslavija ima velik interes za
SOf nl<? letos	Reke Jure Vukasovič in drugi ju- razvoj	trgovine	med	Trstom	in
et>j, p. _izvoznih pot);	goslovanski gospodarstveniki, ki hližnjimi	področji	in to	velja tu-
J?f°dov	v«c'mi	v	Palači	^	si	^anes	dopoldne	ogledali	raz-	di za številna tržaška industrij-
ko lcsTia	stavne prostore velesejma.	| —--------------------------------
^ionn tv _^_I_P?sebnemipa: 1 Popoldne je bil v dvorani Pa-!
^ Mrodov razgovor z novklar-
v Palači narodov je i pokro vitel jsti ^ a zi|,na-njetrgovinske zbor
Sprememba v ameriški vladi
Jugoslovanska kolektivna Generalni tajnik Ivo Barbalič;
,	:	je v uvodu ugotovil, da se gospo- Washington, 22. junija (AFP).
j»kroviteijstvoin |	odnosi	med	Italijo	in Ju- Za novega obrambnega mini-
ter	goelavijo	ugodno	razvijajo,	čeprav	st	ra	je	bil	imenovan	republikanec	jem,	katerega
šy);.Ter 90 v njej zastopana k „1* , PTeh.ramibonp industri
se obmejni sporazum realizira.
Inž. Barbalič je pojasnil tudi nekatera specifična vprašanja, kot na pr. vprašanje jugoslovanskega lesa na tržaškem tržišču, vprašanje splošnih trgovinskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo itd.
Konferenco je zaključil predsednik velesejma inž. Sospisio, ki je izrazil željo vseh tržaških gospodarstvenikov, da bi Trst dejansko postal posrednik med Jugoslavijo in Italijo.
Zvečer je bil v prostorih generalnega konzulata svečan spre-se je udeležilo
loval jim je guverner, ki ga je ime- zdaj zelo neverjetna. Vse kaže, da novala vlada v Londonu. Za Su- se tega čedalje bolj zavedajo tudi dance so bila določena samo naj- j sedanji krmarji v Kairu, katerih nižja mesta v upravi in vojski. : gledišča so realistična.
Sudancem so odrekali sposobnost in ' Volitve za samoodločbo Sudana zrelost, da bi lahko samostojno bodo nedvomno velik prispevek k upravljali deželo.	'	zbujanju zavesti ostalih afriških
Egiptovsko vojaško gibanje je narodov in plemen. Po svoji zemlje-nedvomno nudilo Sudanu veliko po- pisni legi je Sudan važno afriško moč, ko je s sporazumom iz leta križišče im stopnja razvoja v tej
1952 dobil angleško privolitev umik tujih čet, po zaključku prehodnega obdobja in »sudanizacije« dežele. Sudanizacija, to se pravi zamenjava angleških uslužbencev s Sudanci, je rodila izredne sadove.
deželi neogibno močno vpliva na vse sosedne in bolj odaljene dežele tega - nerazvitega kontinenta, ki čedalje odločneje zahteva svoje pravice do življenja.
Zdravku Pečar
so še nekatere administrativne | Wilber Brucker, nekdanji gu- mnogo predstavnikov tržaškega
gospodarskega in političnega živ-'Ijenja.
Mi-
jug-osto van «>ko industrijo samo dve iIjL^ntbni podjetji:	kranjska
hj is
Z VSEH STRANI SVETA
OZN
NOVO POSOJILO PAKISTANU W«blnfftoa, it. Jod. (AP). Med
ZDA
  Ji_. ____________ -
^	'	ATOMSKA POMOČ JAPONSKI IlaS^poUri^m 'Bbtt
vpmTiio t)o— trgovina med Trstom in bliž-1 električne energije. Izipiačano bo i surovinah ,n^irni jugoslovanskimi področji v' v««idel	  ‘
Washlng:ton, 22. jun. (AFP). ZDA
P timioiT.U'mrrusir-j težave v odnosih med Trstom in vemer in državni tožilec v
sri	chlsa“'
 -i---	bodo v nekaj dneh premagane.
*«JLko nasproti prej-mjmi Razen ^ upajn0j je^ejaL tudi
na drage oblike gospodarskega
sodelovanja, za kar govori že več . -o. :	„• j - v- -	■ - n	konkretnih primerov tehničnega
? >Ra<if Končar« iz/a-	med	jugoslovanski-
SL}1 ^tavljata tehnično ^	^	^	^
elektromotorje, tele-	jadranskimi	ladjedel-,	vt«ohvwb*
•i^ter«	,?Pr^e m T8!. ^	nicami	in rafinerijo Aqtrilo na	ntrodua banta je dala Pakistanu
Veprov tezi ju-go-	; drusi	norvo posojilo v sneoku 13^ milijona
izvoz za povečanjem 1 '«s ^ Kotovih izdelkov, je le-
aa v^ovinah" niimi jugoslovanskimi področji V1 v«čid©l v angleških fnatih in nem-kur se	™<^>	’*er	na
vinu, ki na tržaškem Nenehni nemiri v Maroku in Alžiru
jr posebnega pomena, .
^vjl-^^lem razstavljajo v tem | Casablanca, 22. jnn.	(AFP). V	Uzuja so napadli nrfd kamion,
fjujzelo lepe izdelke iz	, Maroku se nadaljuje	uporniška	Pri tem sta bila šofer in eden
‘kjo ’	se ved110 bolj uveljav-, akcija.	Sinoči	je bil ubit	v novi	izmed spremljevalcev ranjena,
aa	tržaškem, trgu, tovarni	arabski četrti	Casablance	s stre-	vozilo pa so zažgali. Varnostni	.
>h O« ™ . A inin —li izi samokresa načelnik četrti oddelki so v zadnjih 24 urah n lJLr'	iu je zt
Abdel Kader. Pred poslopjem po- aretirati 212 ljudi.	i vrnil osnutek resolucije senatorja
licijskega komisariata v Casa- prefekt Constantine je z da- MoCarthyja, ki je zahteval, naj
)fOe TV" ..y------",—	—j~j-	blanci je eksplodirala bomba. Po-	nažnjim dnem odredil policijsko	^onterencf sproži vprašanje vzhodno-
rčijotff’ .kl llh r«2staylja v^ta	noči so bili pred poslopjem glav-	ur0 ^ 9. ^ečer do 3. zjutraj za	evropskih dežel.
“ d- J 12 Ivrota, Subotice m nega komisariata v Casablanci „„„	e.	».	„„ _
t^Kod.	izstreljeni trije naboji	,	P8 V*™**	50 v	ZSSR
?«Hi^osnjo razstavo lesa je or- Dejavnost upornikov se nada-, Casablanci prijeli 10 ljudi v zve- ZNANSTVENA JEDRSKA ^ttvi °	zagrebško podjetje	ljuje tudi v Alžiru.	Včeraj so	Z1 z atentati. Med drugim jih KONFERENCA	V	MOSKVI
!'1<>W dl70< V	sodelovanju s	uničili 1460 vinskih trt na pod-	j dolže aterrtata na enega izmed j	Mo,k M jun. TASS poroča, da
'JžD- °niJa lesom«	in »Les Ljub-	ročju Birtuta in Sauda ter 150	glavnih voditeljev »Francoske za-	bo od i. do 5. julija v Moskvi zase-
*• V posebnem lesnem pa- onanžr.ih dreves v Vigerieu. Na vesti« — gibanja, ki mu je pri- i	Akademije	znanosti	ZSSR,	na
^ 40 “u	razf,tava nameščena	področju Constantine	so podrli	padal tudi nedavno ubiti Jacques, fna feh^ične	°proWemo	ndnf<£iobn*
kv. m odkritega in na 80 več telefonskih drogov. Blizu Tiri. I Lemaigre Dubreille.	I uporabe atomske energije. Predsed-
DANES PO SVETU
Nova	pog
M red desetimi leti so se zbrali v katerem bi se mednarodni odnosi v San Franciscu predstavniki 50 de- kratkem roku, tako rekoč iznenada žel, da bi ob koncu dobe, ki ga je v vsakem oziru spremenili, in sicer zelo nazorno obeležila zmaga proti- do skrajnih ugodnih posledic. Na hitlerjanske koalicije v drugi sve- svetu je namreč ostalo preveč p rotilo vr,i vojni, odprli pota v novo ob- slovtj.
dobje miru in sodelovanja na svetu. In vendar je bilo to obdobje novo, Novo obdobje so začeli s podpisom saj protislovja, pa naj so se še tako Ustanovne listine OZN. To novo ob- razplamtela, niso rodila nove svetov-dobje seveda ni moglo prinesti ne- ne vojne katastrofe. Zasluga za to
kakšnega fantastičnega preporoda, v
ških markah. Posojilo bo amortizi- stvo akademije je povabilo na to rati v 15 letih in se bo obrestovalo zasedanje znanstvenike iz dežel, po 4,5 do 8*/». Banka je doslej dala Pakistanu skupno nad 58 milijonov dolarjev posojil.
CIPER
ATENTATI NA POLICIJO
Nikosia. 22. jun. (AFP). Sinoči je
b’il neki civilist, ranjenih pa več judi, mod njimi huje dva policista.
,	_	o	7	,	•	. .	...	I	1JUU1)	U1UU	11J1U1I	UUJ
in Japonska sta danes skloniji spo-, v Amiandosu, kakih 80 km od Ni-ra-zum o sodelovanju v mirnodobnem	So	neznanci streljali na po-
lzkonsčanju atomeke^ energije. Spo- i licijsko postajo. Dva policista sta
razum določa* da bodo ZDA posodile Japon6kj 6 kg nrana in in izmenjale z njo informacije o rraditvi in delovanju atomskih reaktorjev v znanstvene namene.
ZAVRNJENA McC ARTH Y JEV A RESOLUCIJA
in »Alpina«, podjetji Hip* ^ »R’1 kotvo rine« pa iz-proizvode n enotno 1W Veliko pozornost zbujajo
bila ranjena.
IZRAEL STAVKA USLUŽBENCEV Tel Arlv, 22. jun. (Reuter). 300 inštruktorjev židovske univerze se je danes pridružilo stavki izraelskih državnih uslužbencev, ki zahtevajo višje plače.
V državnih bolnišnicah zaposleni zdravniki že delno stavkajo. Višji upravni uslužbenci bodo začeli stavkati v ponedeljek. Pridružilo se jim bo še kakih 300 pravnikov.
EGIPT
IZRAELSKA KRIVDA
Gaza, 22. jun. (AFP). Mešana komisija za premirje v Palestini je danes Izraelu pripisala krivdo zaradi incidenta, ki se je pripotil 21. maja na področju Gaze. Takrat je četa Izraelcev streljala na egiptovsko postojanko, neko izraelsko letalo pa je letelo nad področjem, kjer se je incident pripetil.
gre predvsem OZN in z njo je nekako povezano vse, kaT je bilo v tem poglavju sodobne zgodovine najbolj razveseljivega in plodnega.
Danes pa se v San Franciscu spot začenja novo obdobje. »NikoOi v desetih letih ni bila tako močna voya mnogih narodov, da hočejo biti pošten in vztrajen boj za pravičen in trajen mir,« je rekel Eisenhower, ko je v ponedeljek naslovil svojo poslanico na svečano zasedanje OZN. To misel slišimo zdaj čedalje pogosteje z raznih strani. Predsednik ZDA je poudarin potrebo, da bi vsebina te nove dobe ne bila samo molk topov, marveč »sijajna manifestacija življenja«, da bi jedrska energija, ta prvotni »ubijalec človeštva postafl. v resnici njegov najtvomejši hlapeče.
Tu pa je treba opozoriti na nekaj. Težnja vsega človeštva je nedvomno obrnjena v to smer. Toda uresničenje teh teženj, bolj zamotano od njihovega izpovedovanja, zahteva kolektivne, pametne im globoke napore vseh dežel. To velja zlasti za velesile, ker imajo zdaj v rokah tistih 15 milijonov do zob oboroženih vojakov. ki razpolagajo s prvimi mirnodobno izmaličenimi konkretizacijami velikega odkritja — avtomskimi in vodikovimi boihbami im topovi. In ker se je poglavar ene teh velesdfl, predsednik ZDA v času, ko so se Dulles. Macmillan, Pinay in Molotov na kratkem, štiri ure trajajočem sestanku hitro sporazumeli o vseh proceduralnih vprašanjih bližnje ženevske konference, zavzel za konec tek-movanla v oboroževanju, za uporabo načel OZN. za mednarodno tehnično, gospodarsko in atomsko pomoč in sodelovanje, tedai pač lahko govori-^ mo o novem bodrilnem pojavu.
Sodeč po vsem bi skoraj lahko rekli, da se ne motimo, da se v San Franciscu začenja novo poglavje, boljše od prejšnjih.	B.	Lazič
Neapelj, junija
e bi na *▼. Lucijo naslovljema molitev pripomogla, da bi se pesem o Neaplju uresničila, bi se ji odkritosrčno pridružil vsak, kdor je vzljnbil to izredno mesto in njegove ljudi:
O lepi Neapelj, o blažena zemlja, kjer se stvarnik je hotel nasmehniti.
Morda je res hotel stvarnik storiti vse najboljše temu ***», pa ni utegnil, ali pa ga je kaj razjezilo, da je svoj j^fcu opustil. Zato pa je Neapelj zdaj lep in grd, bogat r*ven, kadar in kakor pač nanese. Za ene je to krasno ponosno na galerijo llmberta L, na gledališče San 6 na lepe ulice ob morju, na naravo, na Capri in ^ento. Za druge, kl morda nikoli niso bili . v teh *l«rijah in palačah, ki niso nikoli hodili po njegovih **uih ulicah, je Neapelj mesto ozkih, strmih, surovo •kovu,,*!, zakotnih ulic, kl so hiše v njih tesno stisnjene k drugi. 8 teh ozkih ulic prideš čez hišni prag na-^ *nost v sobe Napolitaneev, ki pa tičijo v njih samo, spe, kajti vse njihovo življenje se razvija v teh strmih ulicah.
»Vespa«, ki je zašla
. Ker ni dvorišč, so vrvi napete čez ulice od ene hiše 0 druge in okrašene z rjuhami, srajcami in spodnjimi '*£aini, z nogavicami vseh barv in vzorcev. Kakor kite ***t«v — v slavo nenehnemu prazniku revežev. Napolitanci J^^dajo pred vrati, krpajo svoje nogavice ali tuje čevlje, k*jo perilo in se pomenkujejo. Okrog nog se jim ople-*Jo otročički ali race, privezane za eno nogo k hišnemu Včasih je med njimi tudi kokoška, ponosna na ^kaj svojih piščancev. Kdaj pa kdaj bahavo privocri pod *^*ko obešenimi rjuhami, skozi gnečo iensk, moških, rac in kokošk, mimo branjevskih, čevljarskih in ^jtžkih stojnic, skozi množico prodajalcev cigaret, bru-'•**», uličnih pevcev, slepcev in prodajalcev časnikov,
S POTOVANJA PO ITALIJI
0 lepi Neapelj, preblažena zemlja
bogomolk in beračev »Vespa« kot znamenje druge civilizacijo, ki sem še ni In nemara nikoli ne bo prodrla.
Za kaj so demonstrirali
Neapeljska industrija, pristanišče, skozi katero gre letno 20.900 ladij, uprava in trgovina ne dajejo ljudem dovolj kruha in dela. Neapelj šteje zdavnaj prek milijon prebivalcev. Delovnih mest pa Še daleč ni dovolj. Zato prede mnogim Napolitancem trda in pomagajo si, kakor vedo in znajo. Nekateri na postajah ali v pristanišču čakajo na tujce ali domačine, da jim iztezajo roko za miloščino: »Brezposelni!« Drugi nočejo tako globoko in se bore, da obdrže tisto, kar imajo, ali da dobe primerno zaposlitev.
Se pred mesecem dni je 604 delavcev ladjedelnice »Viliena« po ulicah terjalo zaposlitve. Policija jih je obkolila, prišlo je do spopada, 19 delavcev je bilo ranjenih, 15 aretiranih. Demonstranti so bili sami starejši, dolgoletni mojstri. Že pred dobrim letom so jih od drugod, da bi jih baje prekvalificirali, premestili v ladjedelnico, kjer so delali v težavnejših razmerah in zaslužili mnogo * manj. Njih število je kmalu naraslo na 999. Premestitev pa je bila samo prvi korak k njihovemu odpustu. Zato so demonstrirali in terjali nreditev svojega položaja, ker ne gre samo zanje, marveč tudi najmanj za 9990 do 6000 njihovih svojcev.
Zakaj mn zavidajo?
To je tem bolj žalostno, ker so po nepisanem zakonu družine revežev najštevilnejše. Brž ko ne najstarejši mladič v družini zn silo postavi na noge, zleti iz gnezda, da
zasluži malenkost in pomaga očetu ali materi prehraniti družino.
Seznanil sem se s takim fantičem, 11 let starim Vin-eeneom Christoforom. Vlekel je za seboj veliko košaro,
polno kruha, ki ga je prodajal za nekega peka. Dobival je 800 lir tedensko. Tako je pomagal očeta, šoferju v pristanišču, ki ima premajhno plačo, saj ima mali Enzi še tri sestrice in enega bratca, vse mlajše od njega. Deček hodi v šolo, v glavnem pa ves dan prodaja krnh, a je vendar dober učenec. In za vse na svetu ne bi opustil tega postranskega poklica, ki mu ne prinaša kdo ve koliko dohodkov, a je koristen. Tudi starejši mu včasih zavidajo.
(Konec prihodnjič)
Neapelj ob obali
ZRNA IZ NAŠEGA KMETI/STVA
ŽIVINOREJA - VODILNA PANOGA
DOLENJSKEGA KMETIJSTVA
Izmed 32 kmetijskih zadrug jih ima 23 živinorejske odseke — V zadnjih dveh letih se je število govedi povečalo za 3200 glav, prašičev za 5800 in perutnine za 8000, nekaj manj pa je konj in ovac — Skoraj četrtina letošnjega okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva je namenjena dvigu živinoreje
V zadnjih dveh letih, posebno pa lani, so kmetijske zadruge na Dolenjskem zabeležile vrsto lepih uspehov, ki so zlasti utrdili odnose med zadružniki in vodstvi kmetijskih zadrug. Če je bilo mogoče v vseh prejšnjih letih opaziti neko nepovezanost, marsikje pa tudi nezaupanje članov do zadrug, je razveseljujoča ugotovitev, da si zadružna misel zdaj zares krepko utira pot v dolenjskih vaseh. Tako je v novomeškem okraju od 9300 kmečkih gospodarstev v zadružnih vrstah že 7321 gospodarstev, 32 zadrug ima 83 različnih pospeševalnih odsekov, v katerih je bilo lani več kakor za milijardo dinarjev prometa in skoraj 28 milijonov dinarjev dobička.
Med gospodarsko-pospeševal- Selekcijski ukrep«, umetno ose-nimi odseki so dosegli najvidnejše menjevanje, zaniijianje za rodov-uspehe živinorejski odseki. Strcj- nike in molzno kontrolo, vse to kovni odtbori pri Okrajni zadruž- in še marsikaj je dvignilo pri
irnsmomm
a
je pri. rodovniških kravah divig- j nii za 8 %, v rodovnik pa j,e bilo ; vpisanih 1506 krav. Najvišje, molzno povprečje so lani zabeležili v kmetijski zadrugi Škocjan (2495 kg mleka), najnižjo pa v Ambrusu (1598 kg mleka). Za letos predvidevajo, da bo-v rodovnik vpisanih nad 2000 krav.
Na pet živinorejskih. razstav je balo lani prignanih 404 glav goveda, na licitiranje pa 147 bikov, od katerih so jih priznali 88. Med letom so nakupili 48 j bikov in 17 merjascev, letos pa' bo OLO prispeval za nakup bikov 900 tisoč dinarjev, posebej pa še 300 tisočakov za dva bika za osemenjevalnico. Z umetnim osemenjevanjem so začeli v okraju leta 1953, nadaljevali pa 1. 1954. Ko bo letos začela obratovati umetna osemenjevalnica v Novem mestu, bodo lahko dosegli še boljše uspehe v odpravljanju kužne jalovosti krav. Lani so veterinarji pregledali nad 3000 krav in telic in jih 800 ozdravili jalovosti. Zaradi nekužnih'-bolezni je bilo zdravljenih 6168 govejih živali, do katerih jih je' 80 % ozdravelo.
Letošnji ukrepi za pospeševanje živinoreje	.
Ze začeto delo bodo živinorejski odbori pri OZZ in v kmetij-: skih zadrugah vneto nadaljevali, I saj je že doslej potrdilo, da je j moč le z načrtnim, večletnim pri- j zadevanjem doseči vidne uspehe.; Mnogo bo pri tem. pomagal okraj- | ni sklad za pospeševanje kme-' •	.	.	.	tijstva, v katerem je od 18,450.000
ni zvezi ze tretje leto krepko; živinorejcih zavest in zanimanje dinarjev namejenih za dvig ži- j usmerjajo delo odsekov v zadru- za dvig živinoreje, ki je bila na vinoreje 4,080.000 dinarjev. S tem gah, zato uspehi niso izostali. Zi- Dolenjskem od nekdaj na prvem j denarjem bodo kmetijske zadruge vinorejski odbor je posvetil po- mestu v kmetijstvu.	j lahko ja^jig zadostno število
V naprednih deželah nadomešča pastirje električna ograja
6ebno skrb strokovnim nasvetom in je s predstavniki odsekov razpravljal zlasti o izboljšanju krme za živino, o krmljenju, ureditvi gnojišč in hlevov. S pomočjo OLO so začeli graditi silose in sodobno Urejene gnoj nične jame, kmetje | drugah. Ves desni breg Krke, bo se bolj kakor prej začeli za- zlasti pa vsi hriboviti predeli nimati za pašnike, nego travnikov in podobno. Na številnih predavanjih so strokovnjaki pre-
Medtem ko je imelo živrnorej- plemenjakov, pri čemer bodo i>ke odseke leta 1953 komaj 14 zadrug, jih ima zdaj že 23. Najboljše uspehe so dosegli v Ambrusu, Šentrupertu, Dol. Toplicah, Straži in še v nekaterih za-
dodale seveda še lastna sredstva. V jeseni bo prirejena večja okrajna živinorejska razstava, ki bo pokazala sadove triletnega dela za povzdigo in razmah živinoreje. Dogonske in vzrejne nagrade bodo vzpodbujale rejce goveda in konj, da bodo posvetili temu delu še več skrbi in poglabljanja.
Posebno skrb bodo posvetili prašičereji, ki je sicer od nekdaj slovela na Dolenjskem, vendar je zadnja leta zašla v resne težave. Vzreja mladih pujskov nazadnje, predvsem v kakovosti čmopasaste svinje. Prvorazrednih merjascev v okraju sploh ni, zato je predvidena za nakup trideset plemenjakov večja dotacija OLO.
Na Mali Loki bodo uredili rejsko središče za štajersko kokoš, v več krajih pa manjša rejska središča za perutnino. — Kmetje bodo dobili iz sklada podpore za nabavo semen krmnih rastlin, za urejevanje pregonskih pašnikov, pitališč itd. Tudi vnaprej bo OLO prispeval za vzdrževanje molznih kontrolorjev. Manjše zneske so namenili za pospeševanje konjereje, čebelarstva in ribištva.
Pomembna je tudi pobuda, da bodo z dotacijo skrbeli za pravilno cfeno mleka in so za to določili posebej še milijon dinarjev, kar bo nedvomno ugodno vplivalo na rejo krav. S 5 milijoni dinarjev bo OLO podprl gradnjo gnojnrčnih jam in silosov. Nad 800 kmetov se je prijavilo za te gradnje, za katere so živinorejci v okraju že lani pokazali veliko zanimanje. Računajo, da bi lahko letos zgradili približno 250 jam oziroma silosov.	-k
Kosci tekmujejo
Belokranjske zadružnice paradižnik za tovarno »Belšak
Usposabljanje žena za na- piščancev štajerske kokoši predno kmetovanje je bilo in je tos pomladi že dolbile, nayaS»,’‘ še v ospredju dela Zveze zadruž- cijski postaji, ki bo na nic v ornomeljskem okraju. La- pri Črnomlju, pa bodo v pC. ni in v letošnji zimi so napred- same vzrejale čistopase®®9^ i dosegle v teh prizade- rutnino. Žene so vodile
ne zene
vanjih lepe uspehe. Čeprav v Beli krajini še vedno občutno primanjkuje strokovnjakov, je okrajni odbor Zveze zadružnic v pretekli sezoni priredil vrsto raznih tečajev, ki so vzbudili med ženami resnično zanimanje. Tako je bilo v zimskih mesecih 5 gospodvn jakih kmetijskih tečajev, 6 šiviljskih, 4 krojni, dva
rutnino. Zene so
ji® J
vzornih vrtov, semena p3 priskrbela njihova zveza.	^
Največ zanimanja	P-jjca-
med belokranjskimi mii vzbudila ponudiba
■CW ^
ske tovarne Belsad, ki ? ^fl odkupovala kar največ n ja ve, vrtnih sadežev i®	p«
lz rok belokranjskega	^
ugodini ceni so žene	*t
se
h M UJ 111, UVfl UglsUlIJ], Ctil l OU	^	*lr	0
za domačo obrt in tečaj za ple- tovarne sadike paradižnika ^
pogodibeno dogovorile s . i-l»t
tenje. V 18. različnih tečajih je bilo približno 500 žena-zadru<ž-nic. Zadiružnice 6 kmetijskih zadrug so se udeležile tudi dveh mlekarskih tečajev na Semiču. Dvignilo se je zanimanje za rejo pasemske perutnine. Uvedle bodo štajersko kokoš in pripravile razen rejskega središča na Grmu še vzrejališča v Adle-šičih, Zorencih in Gribljah. 3600
da ji bodo prodale ves P^a)jsfce posadi j«
iz
Tri zadružnice okolice so same 3000 paradižnikovih okraju pa je bilo zasaje®“je 25.000 paradižnikov.	to-
zadružnice bodo prodaja
vami tndS paradižnikovo
d-ruge pa so se posvetile P” vanju raznih drugih sem^H'
SO
w _
ze
davali o vzreji živine. Izboljšali so odkup in zbiranje mleka. Razstave so pokazale, da za živino bolj skrbe kakor pred leti
POPRAVEK
leta v leto več; gospodari račun k,?r M stm™Jst	^
je tudi tu pokazalsvoj e posle-	ponekod	^	celo	za	več. V
dice in je zaradi ugodnih cen	pa šele
koinec junija. Pa še sedaj trava
Nekaj problemov bohinjskega planšarstva
3€ “to Te ISSdf ugodnih^ten. bohinjskem kotu so konec maja klavnega goveda več volov in
juncev kakor krav, tako da pro-	-	-	.	.	..	-•	,
izvodnja mleka zaostaja za mož- Prav Pr?7fc f0^ ™ Vrasla, nostmi, ki bi jih Dolenjska sicer ' p?Ve 80	yf	nestrpne,-ne-
•	. imela od intenzivnejše kravje- katere so hotele ikar same v vis-
V rubriki »Odgovori na vpražanja« .	.	Je	kraje, no, lin prejšnji teden
je bilo pod naslovom »Kdo ima prav«' reJe, ln,r prooaje ter predelave ^	----------------------^C„1,
objavljeno, da je občni zbor zadruge mleka. V primerjavi z letom 1953 pooblastil upravni odbor, da lahko gg je število govedi do letos PO-uporabi za nagrade zadružnih usluž-	i	,?nn i •	-	gl
bencev 50.000 din. K temu odstavku vecaio za aziiu glav m se narašča, smo dobiii od Glavne zadružne zveze Čudno pa je, da devet KZ na-v Ljubljani naslednje pojasnilo:	vzlic dejstvu, da je živinoreja
obeneg^oUra ”°nagrajejvan^u u^už? . najdonosnejša kmetijska panoga bencev nezakonit. V smislu določil J na Dolenjskem, se vedno ni or- j uredbe o kmetijskih zadrugah je do- ganiziralo živinorejskih odsekov.' ločal obračunske plače v zadrugah za
leto 1954 Okrajni (mestni) ljudski odbor. Na osnovi tako določenih obra- j čunskih plač so veljala za zadruge v letu 1954 vsa določila glede plač kot v drugih gospodarskih organizacijah. Zadružni uslužbenci so v letu 1954
so jih odgnali v planine iz vseh vasi. Ko ženejo v planine, ko se tako rekoč selijo iz' doline v planine (»bašejo), je praznik:	pe>t	mesecev	se	bo	glav-
no gospodarsko življenje razvijalo v planinah. Za bohinjski kot je značilno, da je planinsko planšarstvo temelj kirme-
Višja povprečna molznost, tijskega gospodarstva, saj v do-skrb za plemenjake in borba i lini pridelujejo komaj toliko, da proti kužnim boleznim r čez zimo skromno prerede živi-^ v ,cvu	Lani	je	19 molznih kontrolor- j® družine. In dolga stoletja
imeli pravico do udeležbe pri do- jev nadziralo proizvodnost pri, tamkajšnji planšarji niso spre-bičku, zato so bili lahko nagrajeni le ig živinorejskih odsekih in v 7! menili niti svojih navad nitr na-praXGŽu"lufbencaevlnn7moSgkefdkrattU kmetijskih gospodarstvih. Leta čina gospodarjenja. Uvodne spre-niti upravni odbor niti občni zbor, 1953 je znašala povprečna molz- mem^>e intenzivnemu plansarst-prav tako pa ni smel občni zbor na- nost pri g7g kravah 1968 ke mle- vu šo v Bohinjiu izvršili šele pred Vgrajevati	ka na leto> Umi pa pri 1202 kra-| vojno. Po osvoboditvi pa so krep-
vah 2129kg. Odstotek telitve sel ko stopila naprej.
sklada.«
Planine so bite prazne: požgane koče in staje, porastli pašniki, razdejane kapnice in ne- i urejeni studenca, ma jhno število , govedi itd. Po obnovi planin so izvršili tudi organizacijske spremembe: prejšnje srenje so zamenjale zadiruge in planšarski odbori. Pribiti je treba taikoj v začetku: planine niso katastrski, ampak gospodarski pojem, ker 1 bi brez planin v Bohinju ne bilo ne govedoreje ne mlekarstva. 1 Prav to je rama bohinjskega planšarstva te lahko rečem-iz- ! vor njegove zaostalosti. Stvari se vlečejo še iž časov fevdalizma, pa dokončno še niso rešene. Po i domače in nestrokovno povedano j je takole:	.	|
V planinah veljajo dvojni zakoni:	državni, da so planine
družbena last, in še stari urbarji, iki določajo pašne pravice zelo različno. Nekje je paša last i srenje, nekje im* srenja le toliko svoje paše, da je tja postavila objekte, na ostalem ima le
KMETIJSTVO IN LOVSTVO
»ZAJČJA PRAVDA« SE NI KONČANA?
Bistvo spora med lovci in kme- ’ tovalci je v tem, da kmetom ne gre v glavo, zakaj ne smejo ustre- I liti im pojesti divjega zajca, ki pride v zelnik ali v sadovnjak, niti ne smejo ubiti jerebiče pod kozolcem, srne v žitu itd. Zakaj ima lovec na tujem pravico streljati, kmet pa niti na svojem ne? Z zakoni so utrjene lovčeve pravice, in če jih kmetje kršijo, zahtevajo lovci kazndvanje, in tako ee spori zaostrujejo. Očitajo kmetje: »Tako je kot v srednjem veku, ko je le grof smel loviti, kmete pa so za divji lov hudo kaznovali.* In dalje: »Edino Avstrija nam je leta 1848 dala svobodo lova.« — Vse drži za fevdalno dobo. Za svobodni lov po letu 1848 pa skromno pripombo: da je morala ista država že po nekaj letih zakona o svobodnem lovu ukiniti in ga spremeniti, ker bi bila v nasprotnem v nekaj letih uničena vsa koristna-in škodljiva divjad; tako vsevprek sb namreč vsi streljali. Po novem zakonu so smeli streljati le lovci, in od takrat dalje traja »zajčja pravda« med kmeti in lovci, ki so jo že v Avstriji in potem v času stare Jugoslavije zlasti kle-
rikalni poslanci znali izkoriščati pred volitvami.
»Divjad nam dela škodo,« kriče kmetovalci. »Oblast naj odloči: ali lovstvo ali kmetijstvo. Bodo že videli, od ččsa bodo živeli, če se odločijo za lovstvo.« Najbolj kriče tisti, ki bi bili radi lovci, pa ne izpolnjujejo pogojev. Ker pa z njimi vred tarnajo tudi nekateri pametni kmetovalci, moramo stvar podrobneje razložiti:
Lovec lahko postane vsakdo, ki izpolnjuje pogoje (da se podreja društvenim pravilom in ima pravico nositi orožje). Lovstvo sedaj ni več le streljanje za šport, še manj za obogatitev, ampak združuje šport z gospodarstvom. Kako potreben je šport delovnim ljudem, ni treba razlagati. Zakaj pa’ naj živijo medved, divji prašič, zajec, srna itd., če delajo škodo — tega nekateri ne razumejo. Kaj bi naši kraji brez živali? Bili bi pusti in enolični, kajti živalstvo in rastlinstvo izpopolnjujeta pestrost. Divjad je člen v verigi življenja v vsakem kraju in bi se z uničenjem te ali one živalske vrste lahko v marsičem spremenila pokrajina — kdo ve ali v dobro ali v slabo. Upoštevati pa moramo tudi gospodarsko ko-
rist. Divjad nam bogati jedilni list, z izvozom divjadi pridemo na lahek način do deviz. Samo lani smo izvozili čez 30.000 živih zajcev po 40 dolarjev in mnogo jerebic po 52 dolarjev. To je pa že lepa devizna vsota. Koliko dragocenega lesa bi morali izvoziti za isto vsoto?!
Divjad ne ogroža kmetijstva, niti mu ne napravlja občutne škode. Razpolagamo že s takšnimi mehaničnimi in kmetijskimi zaščitnimi sredstvi, da je obramba proti njej uspešna. Dalje: najbrže ne bo nihče oporekal, če trdim, da je kmetijstvo v zahodnoevropskih državah mnogo naprednejše od našega. In vendar je stalež vseh vrst divjadi tam mnogo večji kot pri nas. Če torej tam divjad intenzivnemu kmetijstvu ne škoduje, ampak se lovsko gospodarstvo splošno razvija, s kmetijstvom in gozdarstvom, zakaj bi se ne pri nas? Na tisoče hektarov površine živi: na Češkem 29 fazanov, 190 zajcev, 187 jerebic; v Avstriji 14 fazanov, 76 zajcev, 50 jerebic;; v Jugoslaviji 4 fazani, 22,5 zajcev, 4,5 jerebic;
Skoda, ki jo napravi divjad, je v primeri z njeno koristjo
majhna. . Dvajset fazanov uniči več koloradskega hrošča, kot pa ga more uničiti tisoč učencev v enem mesecu. Podatki so znanstveno dokazani in jim lahko verjamemo.
Drži, da je sedaj pri nas nekoliko preveč srnjadi. Opažamo celo, da se degerferira, ker pride preveč samic na enega srnjaka, zato bodo odstrelne načrte zvišali. Samo v Sloveniji bodo do konca leta odstrelili okrog 5000 srn in slabokrvnih samcev. Kako pa je z ostalo divjačino? Lovci jo goje, ker spada to k lovskemu gospodarstvu. Trenutno se kmetovalci najbolj pritožujejo zaradi škode, ki jo povzročijo divji prašiči. Škode ni toliko, kolikor ja vpitja; Kmetovalci pa tudi dobro vedo, da morajo vso škodo, ki jo povzroči divjad, plačati lovske družine, zato lahko verjamemo, da lovci nimajo toliko denarja, da" bi mirno gledali, kako prašiči rijejo po krompiriščih, sme teptajo žito, zajci glodajo drevesa itd. Lovci sami hočejo, da bi bilo škode čim manj, zato skrbe, da se ne poveča število divjadi, hkrati pa z zaščitnimi sredstvi varujejo kmetijske kulture. H koncu še to: kmetje dobro vedo, kako je s temi stvarmi, saj je ena petina vseh lovcev kmetov. Zato je čas za spoznanje, da je pri nas »zajčja pravda« končana in da je treba združenih sil’ za napredek in razvoj tako lovstva kot kmetijstva in gozdarstva. Jak...
pašno pravico; so pa tudi primeri, da je pašnik privatna last, pravice do paše pa ima nekdo drug. Potem so še pravice do spomladanske in jesenske paše itd. Pašne pravice niso vezane na ljudi, ampak naf živino. To vse so sila zamotane stvari, ki jih ne morejo odmotati niti pravniki, ovirajo pa razvoj intenzivnega planšarstva. Zdaj sicer lastninski odnosi ne ovirajo razvoja več, ker je vse splošna družbena lastnina, Ovira pa ga trenje med gozdarji in planšarji, kdo naj upravlja s tem premoženjem. Ker se cilji obeh križajo, so nasprofstva ostra. O gozdarjih bomo pisali v posebnem članku. Planšarji težijo k intenzivnemu izkoriščanju planin. Primer neke kmetijske zadruge.
Kmetijska zadruga Češnjica ima pet planin in na vsaki so zgradili sirarno, v dolini pa imajo še dve veliki sirarni. Zadruga šteje 241 članov in pošilje na planine vsako leto čez 3?0 glav živine, nekaj čez sto krav pa ostane doma. (To so breje krave in >kofetaricec za domačo ralbo). Prejšnji teden so odpeljali krave na Zajamnike, in ko bodo po treh tednih popasli, bodo živino odgnali na Komno jalovo pa k Sedmerim triglavskim jezerom. Zajaminiiki so velika prednost za živino, kakršne ostale zadiruge v bohinjskem kotu nlimajo. V treh tednih se na nizkih planinah živina utrdi, da ji je prehod na visoke planine lažji. Po planinah so postavili sirarne, staje
(za živino, ponekod p®, .etit ograje, očistili so nekaj po-hektarov in na ZajamniK' [jii gnojili spodnje dele z UID . pr' gnojili. S selekcijo živine po-rodovniških kravah doseg* ^ vprečno molznost 2080
ostale krave pa imajo se povprečje 1500 litrov.
Češnjice je lami odkupila , soč kilogramov mleka, iz *
Sirarna na Rovtarici zbere ^ dan okrog 500 litrov mlck3> predelajo v sir
cir*
ga je pridelala 16.000 kg je , Vse zgoraj navedeno P ^ mnogo premalo, da bi mo?11 j^ii. voritj o intenzivnem plaflša^to
n.TCu n n rvloninl 11* lZ* -.n4
Najstarejša »majarica« v Bohinju Andrejeva Franca že »pvanvuje« na Ukancah
Saima pašu na planini je go‘ ekstenzivna, s pašo silijo T -jo. zdove, a gozdarji se_ br*> ^ Nujno je razmejiti pašo zda in urediti švicarski * ster. To je predpogoj za vsC Nadaljnje agrokullturne ukrep®-1 hteve gozdarjev, naj plan*3 planini rede le toliko živin®> ^ ti kor jo morejo prerodi" ^ zimo v dolini, pa niso obje* ^ ne. Ker švicarskega katast^jj mogoče .urediti v enem leto« p bi kmetje najprej očistih uredili najbližje planine. ^ Rovtariji je 'n. pr. plani®8 ^ močvirjena, zaraščena in plevela	in zelišč, ki	jih	z!,;jo.
:ne je. Planšarji tega ne vl, .,e, j Rajši sillijo v bližn je S j ;ejo-! čeprav	gozdu s tem	ško«oJ	a-
i Saj so sami priznali, da bi 1 jjj, lo truda lahko precej napr® Trdijo	strokovnjaki,	da	jj.
polovico manjših p nah, ce bi uporabili 1,1, njfl‘ agrokulturne metode v in dolini, lahko zredili P°'° \j\ živine več kot sedaj in k ra v« dajale	ob boljši negi in	J,
tretjino več mleka.
P«
KORISTNI MLADINSKI POSVETOVANJI NA GORENJSKEM
V Bohinja se bodo zbrali mladi gozdarji, na Bledu pa mladi gostinci
oj)Ia,?®centraJzaci,io našega gospodarskega življenja so doživele svojo pre-naSe m**ožd£ne organizacije, med njimi tudi mladinska or-12 ustanov’ tovarn, podjetij smo preusmerili njeno delo na obrSii oda	organizacijska	struktura	mladinske	organizacije se ni
o-Trj* v taki meri kot smo pričakovali. Zato smo letos začeli ponovno mladinske organizacije v tovarnah in v mladinskih delovnih
dmd°novno ustanavljanje mla-organizacije v podjetjih Mio še prav posebno živahno mtenzivno na Gorenjskem,
okvi ^ rn-la<i™a tekmovala v majskega slavja delavske ki je doživelo svoj vr-j, s praznovanjem v Kranju. - slavju pa delo mladince ®ije ni prav nič zaostalo, je delo ostalo še nadalje ® vsebinsko.
) Zelo pomembna oblika vzbu-jjanja zanimanja med mladino za j naše splošne ekonomske in druž-|bene probleme so klubi mladih j proizvajalcev.
Prav tako koristna oblika iaktivizacije mladine pa so razna ! posvetovanja po posameznih gospodarskih panogah. V nekaterih primerih so taka posvetovanja celo edini način dela z mladina j V republiškem merilu so bila že
S POSVETOVANJA O ODKUPU ČEŠENJ V NOVI GORICI
spet brez zastoja
A člankih v tisku o zastoju češenj se iz vseh krajev javliaJ° nov* kupci — Povpraševanje je skoraj od ponudb — Primeri preplačevanja pri odkupu zgodnjega krompirja
Gorica, 22. j«n.
Na da-
posvetovanju zastopni-?	podjetij	ter	svetov
so&fKKiaTstvo na Okrajni trgo-
^o-gostinsbi zbornici so ugo-v j~’ “a je po nedavnih kritikah. Češn-eTnem časopisju po goriškili ^ j vedno -večje povpraševa-1% 90 ^ kupci iz vseh ~?*ave> med njimi tudi iz sK Sa Sada in Sarajeva. Trgov-»Flores« je začelo češnje tudi v Beograd, i
Pov^U?njsta P0®1®^ SY°ie naJtu- | Ice dve novi podjetji: tovar-, iz -p Predelavo sadja »Kalnik< Ce],j^Jraz^rna ter »Cele*a-sad< iz
da	ugotavljamo,	j
v , nekatera trgovska podjetja \ bj	podvzela vse, da j
UfjjVr, uPila in prodala čknveč sadie• t ?°djet je »Sloven i ja -M., f2 Ljubljane je n. pr. spet v f.ki-i l.2važati v Francijo češn je j s J,- '1 P°1P. v Ita.lijo pa blago | vtfJTv. me9OTn 23 predelavo v ži-.» />arve. Do konca sezone bo I Vnetje izvozilo v Frajvcijo 40.000.!
akjo pa 150.000 kg češenj. Tudi | *on» ^ *Flores« bo do konca se- ' t,tlZy-azalo češnje v Anglijo in Qa tudi v Švico. Cndno je, da Si v . ^*k šele zdaj začel v več-E , !'činah odkupovati sadno-L^^ki kombinat »Fructal<, ki ^češn je vendar lafeko dobil dosti eJe, hkrati pa bi jih obvaroval
so se zedinila za orientacijsko ceno 25 dam za kg, ki bo bržčas tudi obveljala, ker je pridelka, kot že omenjeno, dovolj.
Določili so tudi novo odkupno ceno za breskve, ki so jih v začetku plačevali kmetom po 70 din
^ Menijo, da bo sezona trajala , največ osem dni ter da bodo j^T^ka podjetja v tesn času od-j^iia za industrijsko predelavo,
i&a-’7"'” Potrošnjo in izvoz še en kilogramov češenj.
^ ^fedsta.vniki trgovskih podjetij na. današnjem posvetovanju govorili za nove orientacijske ]y*j> ki naj bi veljale pri odkupu, ^r^^stne češnje »napolitanke« ^2;0z bodo plačevali splošnim «7skim zadrugam po 23 din w^rajn, prvovrstne za domačo s^p^njo po IS din in za indu-i .TOsko predelavo po 15 din za
"ogfcam.
lia l1?73 praksa preplačeva-t^j. kmetijskih pridelkov se kale f,: ’ pri odkupu letošnjega zgod-doK krompirja. Čeprav letina kaže in so krompir v za-.. Ku odkupovali po 25 din kg ne;katera podjetja z med seboj-1
Motiv iz Vipave
kiJ>
bn
ram. Odkupna podjetja bodo ve odslej skupaj z maržo plačevaia kmetijskim zadrugam po 55 din za kg.	M.	D.
organizirana tovrstna posvetovanja v Tržiču, na Jesenicah, v Trbovljah itd., sedaj pa organizira Okrajni komite za Gorenjsko posvetovanja mladih gozdarjev (25. junija v Bohinju) in mladih gostincev, ki bo 28. junija na Bledu.
Mladinske organizacije na gozdarskih deloviščih praktično ni. Mladina, ki dela v gozdovih, na Jelovici in Pokljuki, pa je večinoma prepuščena sama sebi in lastni iznajdljivosti. Zaradi slabih delovnih in življenjskih pogojev i je čutiti prav v gozdarstvu po-! manjkanje mladega kadra. Težko 1 se namreč odloči mladinec za delo v gozdovih, če ve, da bo prikrajšan za marsikatero strokovno, kulturno ali zabavno prireditev, katere bi sicer lahko bil deležen kot tovarniški delavec. Zato bo treba tej mladini v bodoče 'posvetiti več pozornosti Saj ji I lahko v marsičem pomagamo, i Večkrat bi jih lahko obijala bo-! disi kakšna gledališka ali folk-| loma skupina, potujoči kino, za-j bavni orkester ali podobno. Razen tega pa bodo morali odgovorni organi poskrbeti tudi za strokovno usposabljanje mladih gozdarjev v »mrtvi« sezoni, s prirejanjem tečajev, ki bj. jih lahko I organizirale gozdne uprave itd.
Nič manj, če ne še bolj pereč I pa je problem sezonske zaposlitve v gostinstvu, saj v naših turističnih središčih še nismo uspeli »raztegniti« sezone na vse leto. Mlad gostinski kader, ki bi se morda rad posvetil delu v gostinstvu, si poišče v zimskih mesecih, ko je brez dela, zaposlitev v tovarni in se potem prihodnje leto, popolnoma razumljivo, ne vrne več nazaj v gostinstvo. Tako prihaja v gostinstvo vsako leto nov. mlad, vendar dela v gostinstvu nevešč kader. Sile, vložene v strokovno usposabljanje, pa so na ta način zaman.
Celotno delo in aktivnost mladinske organizacije v prihodnje pa bo odvisno v prvi vTsti od tega, kakšno povezavo in razumevanje bo našla mladina za svoje probleme tako pri množič-, nih organizacijah, kot pri vod-Utvih posameznih podjetij in | ustanov. V tem oziru je že čutiti j precejšnje izboljšanje, saj množične organizacije v večini podjetij že kažejo zanimanje za mladinsko organizacijo in probleme mladine ter so ji večinoma tudi ■ pripravljene pomagati.
L A.
NOVI MOST NA KOLPI
bratska vez dveh republik
Prebivalce vzdolž Kolpe v Beli Krajini, ki nimajo od Vinice do Metlike nobenega mostu, je 6. junija prijetno vzradostila vest, da so začeli pod Priliščem proti Zuničem graditi nov, 138 m dolg most, ki bo vezal Hrvatsko in Slovenijo. Prebivalci Adleši-čev, Marindola, Preloke in ostalih bližnjih krajev bodo imeli čez novi mošt bliže v Prilišče in druge kraje proti Karlovcu. Most gradijo iz lokalnih sredstev na pobudo okrajnega ljudskega odbora Karlovec, tamkajšnje sekcije Uprave za ceste in s podporo OLO Črnomelj. Most bi stal po proračunih približno 50 milijonov dinarjev. Ker pa ga gradijo go-
ftvm	poajeija	z	[	uuuhjcv.	pa giacujo gu-
Prepbčevanjem dvignila ceno I jenci inženirske podoficirske šo-din za kg. Na posvetovanju ! le JLA pod vodstvom podpolkov-
kfcsetletnica »Elana« v Begunjah
<Cazen
Praznuje
desete
obletnice
kolektiv
osvobo-
tovarne
orodja »Elan« v Begunjah deseto obletnico obstoja pod-, V programu imajo razne kul-hT®* in športne prireditve; razen 'barskih tekem marca meseca u . Priredili tudi kolesarske dirke. 5)[lPravljajo pa se še na lahkoatljt-jJJtekme, namizni tenis, nogomet, I pJ~°jko in šahovski dvoboj. Pr-jjJ^jajo tudi celovečerni drams.r.
Višek praznovanja pa ft-i J 10 2. julija v Cerknem na Pri-^em.
iKmec :eta 1944 je Rudi Finč-h ’ današnji o.vektor tovarne, usta
tv
odkrili spominsko ploščo. Kulturna skupina iz »Elan« pripravlja za to priložnost program. V nedeljo 2. julija pa bodo motodirke Cerkno— Kladje.
K. S.
nika Miiutina Despotoviča, bo stal le dobrih 6 milijonov din. Širok bo 4 m, stal pa bo na betonskih in kombiniranih podpornikih tako visoko, da ga tudi najvišja voda ne bo mogla poplaviti. Most je projektiral ing. Njego-van iz Karlovca.
Kolpa letos precej nagaja in ima zaradi stalnih padavin sorazmerno visok vodostaj. Navzlic temu so požrtvovalni gojenci podoficirske šole zabili v dno reke že več zagatnih sten in priprav Ijajo vse potrebno za betoniranje podpornikov. Kmetje z obeh bregov reke — hrvaški in slovenski — pa pridno dovažajo les, ki ga bo treba za novi most približno 300 kubikov. Tako izdatno pomagajo vojakom pri njihovem delu, ki obeta, da bo most zgrajen v rekordnem času. S slovenske stra ni gradijo k novemu mostu tudi dobro cesto.
Ljudje na obeh stranek toplo pozdravljajo pomoč naše Armade. Novi most čez Kolpo, zgrajen v desetem letu po osvoboditvi, pa bo razen praktičnega pomena in koristi tudi nov dokaz bratstva Hrvatov in Slovencev.
GOVOR KOCE POPOVIČA NA JUBILEJNEM ZASEDANJU GENERALNE SKUPŠČINE OZN
2 ZAUPANJEM GLEDAMO V BODOČNOST
(Nadaljevanje s 1. strani) se je nedavno manifestiralo na tem področju, mora privesti do izboljšanja mednarodne atmosfere. To bi olajšalo rešitev še drugih odprtih vprašanj, kakor so vzpostavitev učinkovitega sistema kolektivne varnosti, pomoč nerazvitim deželam in pokrajinam, splošno sodelovanje na vseh področjih, zlasti pa na ekonomskem, prav tako pa tudi nekaterih posebnih vprašanj, kakor so vprašanja Formoze in Nemčije, katerih pomen za mir na svetu je izven dvoma, ne glede na to, če so ali niso na dnevnem redu naše organizacije.
Prepričani smo, da bo bližnja četverna konferenca nov korak h krepitvi vzajemnega zaupanja in k sprejetju metode razgovorov kot edine poti za reševanje odprtih vprašanj. Razvoj tega procesa bo vedno krepkeje potrdil novo politiko, o kateri sem pravkar govoril. To bi bilo obenem postopno opuščanje rbk>kovske politike1, ki bi ne glede na njen vzrok ali upravičenost v preteklosti, na ta način izgubila svoj raison d’etre.
Toda, ali se ne varamo o možnosti takšne evolucije? Mislim, da ne. Delni rezultati so že tu. Še več. Oni so nesporna posledica in instrument pozitivih teženj in splošne enotnosti, ki jih ne smemo več prezreti. Razen tega je treba omeniti nekatere nove pojave, ki označujejo našo dobo in katerih pomena ne bi smeli podcenjevati, če istočasno ne podcenjujemo bistvenih elementov problema miru, problema, ki bi ga bilo treba ponovno razmotriti v luči teh elementov in izven starih kategorij, ki so zastarele.
Danes se mnogo bolj, kakor pred desetimi leti zavedamo, da bi vojna z nuklearnim orožjem povzročila, propad človeštva. Naravno je, da v zvezi s tem človeštvo zahteva nove poti za okrepitev miru in mednarodnega sodelovanja. Ustvarjajoč doslej ne-slutene možnosti za splošno blaginjo, fantastičen napredek atomske znanosti že s samo univerzalnostjo razdiralne moči te energije obsoja vse odnose med državami, ki bi preprečevale neizbežno univerzalnost njenega miroljubnega izkoriščanja.
Imamo še končno pojav, po našem mnenju ogromnega pomena, pojav narodov, ki so šele nedavno dobili politično neodvisnost m popolno nacionalno zavest. Čeprav se zdi paradoksno, njihov blagodejni vpliv vse bolj občutimo v mednarodnem življenju kot element ravnotežja, ki se ne opira na materialno silo. Ta vloga izvira med drugim iz tega, ker so bili v preteklosti izpostavljeni krivicam in trpljenju in si svojega razvoja ne morejo zamisliti brez trajnega miru in brez splošnega napredka. Ker jim ni treba braniti podedovanih interesov in pozicij, ki zadevajo interese drugih, se njihove koristi tako rekoč spontano stapljajo z interesi celotne mednarodne skupnosti. Zavestno in s poznavanjem stvari se ne pridružejo blokom, na katere je svet razdeljen, temveč hočejo sodelovanje vseh narodov v miru.
Kar se tiče moje dežele, je njena pot že davno določena.
Ohranila je popolno zaupanje v ; Združene narode tudi v najtež- ' jih dneh. Na mejah med dvema {blokoma, ne opredeljujoč se za1 nobenega, hoče obdržati dobre odnose z vsemi, ki to žele. Jugoslavija vodi politiko aktivne koeksistence in popolne neodvisnosti, pri čemer se ne izmika mednarodni odgovornosti. Mi'smo srečni, ker so vsak dan številnejši tisti, ki priznavajo, da je politika koeksistence in neodvis-
nosti del naporov za krepitev miru na temelju načel Ustanovne listine.
Zdi se nam, da bi zmagoslavje te politike v svetovnih razmerah bilo obenem tudi zmagoslavje načel Združenih narodov in miru. Prepričani sm9, da je to zdaj že mogoče. Zato v teh svečanih dneh, ko slavimo obletnico, katere zgodovinski pomen je morda še prezgodaj ocenjevati, gledamo v bodočnost z zaupanjem in nado,
Molotov: Za mir na svetu sta predvsem odgovorni Sovjetska zveza in ZDA
Sovjetski zunanji minister Vječeslav Molotov je v svojem govoru na svečani seji ZN izjavil, »da sta za mir in varnost na svetu predvsem odgovorni SZ in ZDA«. Dejal je, da je njegova dežela že dala predlog o razorožitvi in da mora prihodnji korak storiti Zahod. SZ je po njegovih besedah v celoti sprejela zahodni načrt o razorožitvi klasične oborožitve, Zahod pa naj sprejme sovjetski predlog o prepovedi atomskega in hidro-genskega orožja. Potem je Molotov govoril o nadzorstvu nad oboroževanjem in zahteval, da je treba Kitajsko takoj sprejeti v Združene narode. Dotaknil se je tudi Formoze, Peskadarskih in obalnih otokov, za kar je treba, po njegovih besedah, najti čimprejšnjo rešitev.
Sovjetski zunanji minister je na koncu dejal, da bi pomenilo
vsako povečanje mednarodne napetosti nevarnost za mir. Poudaril je, da ni dovolj priznavati načela, temveč da je treba storiti konkretne ukrepe, ki naj služijo stvari miru, kakor je na primer sovjetski predlog za vzpostavitev kolektivne varnosti v Evropi.
Zahodne priprave na ženevsko konferenco
Pariz, 22. jun. (AFP). V dobro poučenih francoskih krogih poudarjajo, da se bosta pred konferenco ministrskih predsednikov velikih štirih sil v Ženevi sestali dve delovni skupini strokovnjakov zahodnih velesil. Prva skupina, v kateri bodo britanski, francoski in ameriški strokovnjaki, se bo sestala v Parizu 8. julija, da bi pripravila vsa vprašanja, ki bi jih utegnili obravnavati v Ženevi — razen nemškega. Ta problem pa bodo obravnavali v drugi skupini, ki bo zasedala v Bonnu. V njej bodo zastopani tudi predstavniki zahodnonemške vlade. Tej skupini bo kot podlaga za proučevanje nemškega vprašanja služil Edenov načrt o združitvi Nemčije, ki ga je predlagal lani na berlinski konferenci.
Predsednik Tito se je vrnil v Beograd
Beograd, 22. jun. (Tanjug). — Predsednik republike se je nocoj po krajšem bivanju na Brionih vrnil v Beograd.	'
Vzhodnonemški strokovnjaki v Beogradu
Beograd, 22. jun. (Tanjug). — Predsednik vzhodnonemške trgovinske zbornice dr. Lessing in Fritzkoch bosta v petek, 24. junija, prispela v Beograd, kjer bosta s predstavniki Zunanjetrgovinske zbornice nadaljevala lani začete razgovore.
Sprejem pri Vošnjaku
Trst, 22' jun. (Tanjug). — Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mitja Vošnjak je ob priliki jugoslovanskega dne na tržaškem velesejmu priredil sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki italijanskih oblasti, go-i spodarskega in javnega življenja Trsta, tuji predstavniki v Trstu kakor tudi člani jugoslovanske ekonomske delegacije.
Bulganin obišče Indijo januarja meseca
Moskva, 22. jun. (AFP). Danes , je bilo objavljeno, da bo pred-| sednik sovjetske vlade Bulganin j obiskal Indijo januarja, kjer bo prisostvoval med drugim svečani proslavi Dneva republike.
Posmrtne ostanke Branka Ivanuša pripelje posebno letalo ob 8. uri v Ljubljano
Kamniška mladina bo zborovala
Na Komendski Dobravi bo v Gasilsko društvo na Dupflld je ot> soboto in nedeljo zborovanje de- Prisotrostl st^viiinih gostov m za-
tam smučarsko delavnico
lavske mladine, ki ga pripravlja občinski komite LMS za kamniško komuno. V soboto zvečer se bo kamniška mladina zbrala pri tabornem ognju, v nedeljo zjutraj
»/korpusa. To je bil prvi začetek pa bo prišla še druga mladina iz jV^vodnje športnih potrebščin n različnih krajev v petih skupi-kamen današnje tovarna nah j^j^nega orodja »Elan« v Begu-Na hiši, v bivši gostilni »Po-v Cerknem, bodo 1. julija
»Tekstilni razgledi«
, Društvo
Vf
^ii rU s^ro^ovri<> kulturno re-u ® *T©kstilui razgled«.- Revija iz-ia velja za najbolj ■jlp^rjen mesečnik te vrste v državi. frR v 7000 izvodih, kupuje g a skoraj veak četrti delavec tekstil-*®du6tTije.
inženirjev in tehnikov industrije Slovenije izdaja
na zborovanje. Zborovanje je v okviru proslav desete obletnice osvoboditve.	V.
Razno iz Kamnika
Tretji rod maturantov zapušča kamniško gimnazijo. Od skupnega števila 21 osmošolcev, je v junijskem roku uspešno opravilo višji tečajni izpit 15 kandidatov. Odlična dijaka Marija Auersperg in Božidar Ravnikar sta bftta oproščena ustnega izpita. Predsednik maturitetne komisije je bil univerzitetni prof. dr. ing. France Avčin. Od 772 dijakov kamniške gimnazije jih je na koncu šolskega leta izdelalo 508 ali 65,8 odstotka. Padlo je 58 dijakov, popravni izpit pa jih ima 206.
stopnikov sosednjih društev razvilo nov gasilski prapor. Botrovala sta direktor tovarne »Stol« tovariš Istenič im tovarišica Anica Gregorčeva. V imenu LO MO Kamnik je zabil spominski žebelj v prapor predsednik občine i^n ljudski poslanec tovariš Alfred Janko.
*
Vse rdeče ličink koloradskega hrošča so našli na Perovem na njivah vrtičkarjev, Id imajo komaj po nekaj kvadratnih metrov zemlje zasajene s krompirjem. Vprav ti bi lahko z majhno zamudo časa pregledali svoja krompčrJšča, posebno če upoštevamo da na tem prostoru zatirajo koloradarja že tretje leto. Naj vestne j ši vrtičkarji so vsak dan na njivi in sproti uničujejo zalego ali pa škropijo nasade. Ves ta okoliš bo treba izdatno poškropiti in organizirati uspešno borbo proti nevarnemu škodljivcu.
Uboj v Podloga 3
Pred neka) dnevi je v Podlogu 3 pri Planini 33-letni Ludvik Jazbin-šek ubi.1 svojo 70-letno mačeho Moniko Jazbinšek. Moriflec bo za dejanje odgovarjal pred ljudskim sodiščem.
Razstava ljubljanskih otroških vrtcev
Med razstavami, ki so te dni odprte v Ljubljani, zasiluži posebno pozornost razstava ljubljanskih otroških vrtcev v prostorih vrtca na Novem trgu. Najrazličnejše tvorivo: glino, mavec, plastelin, papir, zamaške, škatlice, storžke, koruzo, rafijo, zobotrebce, so spretni prstki naših najmlajših obliikovafli v mične figu^ rice, vazice, živaflce, pohištvo, sončnike, torbice . . . Bogata paša za male in velike obiskovalce, ki mimogrede porabijo uro, da si vsaj površno ogledajo raznolike razstavljene predmete. Posebno pozornost vzbuja flanelograf. ki je idealen pripomoček za hitro in preprosto ponazarjanje pravljic. Nihče ne more končno mimo peskovnikov, ki ponazarjajo letne čase, promet, ter zlasti pravljico o Sne-gulčici ter Janku in Metki — slednji celo s hišico iz pravih sladkih dobrot.
Z zanimanjem se obiskovalci po-mude tudi ob grafikonih, ki povedo, da je pri nas že 153 vrtcev, medtem ko jih je biQo leta 1M5 le 73, a leta 1939 le 36.
Včeraj na ljubljanski reševalni postaji
Andrej Ostrman, 5-letni sin strojevodje, Rozmanova ul. 13, Ljubljana, je vtaknil desno roko v volan vrtiiliaka in si jo zlomil nad komolcem; Frančiška Sušnik. 48-1 etna delavka iz Vrhpovlja pri Kamniku, sl je pri padcu, ko se je vanjo zaletel kolesar^ poškodovala desno nogo; Franci Čepon, 4- letni sin kmečkega delavca, doma blizu Polhovega Gradca je padel z voza in sl zlomil desno roko v ramenskem sklepu; Marijo Vehovec, dveinpolletno hči mizarskega mojstra iz Polja 116, je podrl tricokllst, ima rano na levi strani čela.
Pariz. 22. jun. (Tanjug). Jugoslovansko vojno letalo, ki vozi posmrtne , ostanke tragično preminulega pilota Branka Ivanuša, je ob Štirih popoldne odletelo s pariškega letališča Orly.
Z letališča so letalo spremili člani jugoslovanskega veleposlaništva in predsednik francoskega Aero-kluba Corny z več člani kluba. Na krsto je bilo položenih mnogo vencev, med njimi venec avstrijskega Aero-kluba, ameriških udeležencev mednarodnega letalskega rallyija in drugih. Dopoldne so počastili spomin Branka Ivanuša predsednik in podpredsednik Mednarodne letalske federacije z delegati.
Letalo je krenilo iz Pariza namesto ob 12 šele ob 16, ker so francoske oblasti nepričakovano sporočile, da zaradi letalskih manevrov v Srednji Evropi nobeno
tuje letalo ne sme preleteti tega ozemlja. Po posredovanju jugo-• slovanskega veleposlanika pri francoskih oblasteh in pri ameriškem letalskem poveljstvu so j končno letalu dovolili, da čez | Luxemburg in Miinchen odleti v j Ljubljano.
I Letalo s posmrtnimi ostanki v j Franciji tragično preminulega Branka Ivanuša, je sinoči ob 10 prispelo v Zagreb, od koder bo danes nadaljevalo pot v Ljub-i ljano. Truplo pokojnega Ivanuša bodo na letališču sprejeli ob 8 zjutraj, nato pa ga bodo položili na katafalk v Domu Maksa Perca v Kotnikovi ulici, kjer bo ležalo i od 10. do 15. ure. V tem času bo tudi polaganje vencev. Popoldne ob 17 bo žalna svečanost na Žalah, nakar bodo pokojnega Branka Ivanuša prenesli na novo pokopališče.
III. LJUBLJANSKI FESTIVAL
KONCERT
SLOVENSKEGA OKTETA
Ljubljana, 22. junija. — Slovenski oktet (Gašper Dermota, Janez Lipušček, Marij Kogoj, Božo Grošelj, Tone Kozlevčar, Roman Petrovčič, Artur Sulc, Tone Petrovčič, umetniški vodja prof. Janez Bole) je nocoj načel vrsto festivalskih koncertnih prireditev v polno zasedeni veliki filharmonični dvorani. Občinstvo je oktetu, ki tako redko nastopa v Ljubljani sami kakor pogosto zunaj nje, pokazalo, da je zelo priljubljen V prvem delu sporeda je zapel 10 pesmi v tako nenavadni raznovrstnosti slogov, od renesančnih (Lasso, Gallus, Donati) do romantičnih (Schumann) in sodobnih (Xodaly), od tujih do slovenskih (Ravnik, Kogoj), od umetnih do priredb folklornih pesmi (Bukoreštliev, 2arov, Črnska duhovna pesem), da je to terjalo v resnici nenavadno visok izvajalski nivo od umetnikov samih, obenem pa tudi enako visok kulturni nivo od poslušalstva. Ob* ta dva pogoja sta bila izpolnjena do tiste mere, kolikor je bilo potrebno, da lahko ugotoivmo dober uspeh. Seveda pa ni čudno, da je bil uspeh večji, izvaja-
nje bolj enotno in sprejemanje toplejše v drugem delu kot v prvem, ker je drugi del obsegal same priredbe narodnih, in sicer poleg katere hrvatske, srbske in makedonske (Gotovac, Miloševič), večinoma slovenskih (Simoniti, Tomc, Marolt, Švara, Svikaršič, Vrabec). V tem žanru, ki ga je doslej najbolj in najuspešneje gojil, je Slovenski oktet nocoj nastopil v glavnem z novimi pesmimi, čutilo pa se je, da se razen tega napredka v repertoarju razvija v neko novo smer tudi v samem svojem stilu podajanja narodnih pesmi. — Čeprav se je ansambel moral očitno Še sproti prilagajati nelahkim zahtevam, ki jih stavlja filharmonična dvorana v pogledu zvočnosti ter intonacije na tako občutljivo komorno formacijo, je vendar prepričevalno dokumentiral resno študijsko osnovo, veliko ansam-belskopevsko znanje, in izvrstno mu zikalno izpiljenost vsake pesmi. Na koncu je moral eno pesem (Pahorjevo »Pa se sliš’«) še dodati.
Rafael Ajleo
c
KULTUBNI OBZOBNIK
GLEDALIŠČE V KROGU
PRED L MEDNARODNO GRAFIČNO RAZSTAVO
KI BO V VSEH PROSTORIH MODERNE GALERIJA OD 3. JULIJA DO 4. AVGUSTA
ZAPISEK OB UPRIZORITVI ZOLAJEVE »THERESE RAQUIN«
Spočetje slovenskega »gledališča v krogu« je zvezano s celjskim MG, kjer so v lanski sezoni eksperimentalno uprizorili Somi-nov »Atentat«. Čeravno se je ideja »gledališča v krogu« rodila in bila realizirana v svetu že več ko pred 30 leti, so motivi, ki so ta način odrskega umetništva po-budiii, dandanes .vsaj podobni, da ne rečem, izčiščeni1: če je rojstvu »gledališča v krogu« botrovala v marsičem sla po eksperimentiranju in iskanju, je ta sla imela še drug obraz: hotenje po kar najbolj intimnem zbližanju odrskega ustvarjalca z gledalcem-Soustvarjalcem, težnja po vospre-ditvi igralca, bolje, vrnitvi k nje-
mu kot »praviru« in središču gledališkega stvaritelj stva in slednjič sla po izrazni sprostitvi akterja. Če smo dejali, da so dandanes motivi za »gledališče v krogu« izčiščeni, smo imeli v mislih v prvi vrsti resnico, da sodobno naše gledališče ne hlasta po eksperimentiranju in iskanju za vsako ceno — pred prvo svetovno vojno in dolgo let po njej je ta »za (vsako ceno« izviral pač iz : duha in doživljanja časa — mar-l več, da gre zlasti za tista hotenja, ! ki se vežejo na igralca in gledalca, tembolj zato, ker jih naš ! čas skuša nazorno izraziti tudi v »konvencionalnem« gledališču. i Idealen primer za to je menda j Jean Vilar.
Javni nastopi in produkcije ljubljanskih glasbenih šol
IdabUana, dne ZL junija 1955. — Z nocojšnjo sklepno produkcijo je Glasbena šola Ljubljana (v Vegovi uliei) zaključila vrsto javnih nastopov* ki jih. je priredila h koncu šol- j ske@a leta, in od katerih v našem listu tudi še nismo zabeležili tistih štirih, ki so bili 2., 8., 15. in 17. junija. Zate najprej kratko poročilo o teh štirih nastopih v mali filharmonični dvorani. Toliko ie bilo takih učencev, ki so s pridnim delom zaslužili, da jih je njihov profesor predlagal za javen nastop, da so se kar stežka zvrstili. Večinoma so bili to instrumentalni solisti, vmes pa se j© predstavil tudi kak pevec. Nemo-srofce mi je naštevati imena vseh nastopajočih, poč pa naj naštejem imena njihovih profesorjev, saj so lepi uspehi učeneev tudi njihovi lastni uspehi. Učenci za klavir so bili iz šole prof. Ladke Baje, Zorice Šonc, Majde Bomsack, Jaroslave Erzin ml.,
IZ NAŠIH KINODVORAN
ZVESTI
PRIJATELJI
Trije s«; akademik Nestratov, važna osebnost in pravzaprav čisto simpatičen možak, le da preveč birokratsko gleda na svet, potem kirurg Clžov, prav tako znamenit raoi, s širokosrčno in vedro naturo, ki rad kak&no zbadljivo ugane na račun prijatelja akademika, tretji iz <*-u-sčine pa je I.apln, strokovnjak za od. gojo živine, mehka duša, ki še pri svojih štiriinžtirldesetih doživlja svojo veliko, mladostno romantično ljubezen. Vsi trije na nenavaden način skupaj preživijo dopust, pri čemer se ne manjka veselih in žalostnih dogodivščin. In zgodba je hudomušna, da je kaj; polna je presenetljivo svežega, prisrčnega humorja. Avtorji filma ro celo stvar presadili na sati. rična tla in si domiselno privoščil! sovjetski uradniški birokratizem, »e da bi štedlll z dovolj učinkovitimi bodicami; In četudi film še daleč ni ostra, močna družbena satira, je pa vendar dokaj razveseljivo samonikla in uspela šaljtvka na sovjetske razmere. Film je kajpada ostal vseskozi bolj pri vrhu. vsebina ln način obdelave sta bolj lahkotna, jilkjer pa ni plitek ln četudi se da tu ln tam zaslediti nekoliko naivnosti ter umetniške bledice, so se avtorji nspešno ognili vsake banalnosti ter se za svo. jo Izvirnost celo niso opravičili z nobenim propagandističnim refrenom. Vrednost filma pa ni samo v prizanesljivih satiričnih resnicah, ki so še tembolj gotovo navdušile sovjetske gledalce; v nekaterih scenah prehaja humor eelo v umetniško poeti-zacijo ter dobiva občečloveško veljavo, kar daje celotni komediji še toliko bolj živahen nadih življenjske pristnosti. Film je spretno režiran, barvni posnetki so solidni, igra (V. Merkurev, B. Cirkov, A. Borisov ln drugi) pa je nepatetična, domiselna, ponekod z imenitnimi odtenki. »Zvesti prijatelji« pomenijo potemtakem prvi sočnejšl pozdrav novejše sovjet, ske filmske umetnosti, ln (četudi je res, da ena lastovka še ne prinese pomladi) vendarle kaže, da ne sovjetski film v zadnjih letih otresa mrtvila in toge politične uniformiranosti ter prizadevno išče izhoda iz slepe ulic®.	Skj
Irm« Hladnik. Viktorja Sonca, Marije Jedrlinlč, Lidije Pokorn, Olge Kolarič, Jlarije Sfiligoj, Rosande Pleiweiss, Ado Borštnar, Vere Zupani o-Kralj, Vite Benedik, Silve Hra-šovec (po vrsti, kakor so nastopali njihovi učenci); za violino Iz šole prof. Cveta Budkoviča, Vinka Šušteršiča, Frana Staniča, Kazimirja Petriča^ za violončelo iz šole prof. Karole Jeraj, Stefana Praprotnika, Cende Šedlbauerja; za kontrabas iz šole prof. Jožeta Straška; za pozavno iz šole prof. Silva Tamšeta; za har. fo iz šole prof. Milana Bračka; za solo petje iz šole prof. Sonje Blei-wels in Jelke Stergar. Na javnem nastopu 15. junija so razen tega v sedmih točkah nastopili učenci 3-(zadnjega)) letnika zborovodske Šole pri tej Glasbeni šoli. Ti učenci, iz razreda ravnatelja prof. Radovana Gobca, so dirigirali vsak po eno zborovsko pesem, pel p« je pevski zbor, ki ga sestavljajo učenci zborovodske šole sami.
Nocojšnja, uvodno omenjena, produkcija v veliki filharmonični dvorani je veljala nastopu orkestra Glasbene šole Ljubljana, ki ga že več let Izvrstno vodi prof. Vinko Šušteršič. Pri vsaki točki, razen prve, Je sodeloval kak solist izmed učencev za klavir (štirje i* šole prof. Marije Sfiligoj oziroma Zorice Šone) ali violino (dva iz šole prof. Vinka Šušteršiča oziroma I raji.: Staniča). Orkester je nastopal večidel v godalni sestavi. Na produkciji je bil izvajan tudi Slavka Mihelčiča, ravnatelja te glasbene šole, Concertino za klavir solo ln godalni orkester. S to produkeijo je Glasbena šola Ljubljana lepo zaključila šolsko leto. *
V nedeljo, 19. junija, je bila v domu »Svobode« v Polju iiivna produkcija Državne glasbene sole Ljub-ljana-Polje, k! jo vodi ravnatelj Zo. ran Ažman. 26 točk obsegajoči spored so Izvajali učenci za klaTlr (prof. Urekove, Pravstove, Grobmlngove, Jesihove), violino (prof. Miheliča), violončela (prof. Krulca), flavto (prof. Korošca), klarinet (prof. Ko. maoa), trobento (ravn. Ažmana). Produkcija je nudila dober vpogled v delo na tej glasbeni šoli na robu Ljubljano in ga prikazala v prav la. skavl luči.	Rafael	Ajlec
Če so takšni motivi pobudilii
tudi »Eksperimentalno gledališče« j v Ljubljani, je to dejanje brez > dvoma pozitivno.
V režiji Balbine Battelino-Ba-ranovičeve je to novo gledališče — z izpopolnitvijo tehničnih sredstev bi ga lahko »preuredili« in z govorico našega časa preimenovali v »plastično gledališče« — uprizorilo Marcele Maurettove dramatizacijo znanega Zolajevega mladostnega naturalističnega ro-! mana »Therese Raquin«. Kaj je narekovalo izbiro dela, je težko ugotoviti. Vsaj dva motiva pa moremo suponirati: dramatizacija je v svetu z uspehom prestala odrski krst, preskok iz »konvencionalne« odrske interpretacije v interpretacijo »v krogu« je spričo naturalističnega stala drame za začetek menda še najbolj pripraven.
Uprizoritev »Thžrtee Raquin« je uspela zlasti kot poskus, kot zanimivost. Nikakor pa ne more biti govora o izpolnitvi pričakovanj, če imamo v mislih novi način posredovanja umetniškega razodetja. Zlasti zaradi tega, ker j moremo dognati v marsičem di-! rekten prenos »konvencionalne« i interpretacije na krožno ploščad.
| Ni dvoma, da se tako režija kot | igra, inscenacija, kostumiranje, ! maskiranje, glasbena oprema in tehnična, zlasti še svetlobna iz ! vedba krožnega gledališča loči od običajnega odrskega posredovanja. Ne glede na tehnične nerodnosti, ki jih vsaj zdaj kaže spregledati, je slabost režije predvsem v izredno intenzivnem, da ne rečem kompliciranem forsi-ranju dramatične koncentracije, zločinsko mrakobnega vzdušja, zlasti z vključitvijo vnanjih sredstev (glasba, slušnih efektov). Ozračje gledališča v krogu mora v prvi vrsti napolniti igralec z intimno, komorno (ne tihotno, marveč preprosto, neposredno), tako rekoč »domačnastno«, »privatno« igro. Poleg preintenzitete vzdušja je režiserka zlasti v mi-zansceru, v situacijah in premikih s svojim postopkom posredovala vtis iz dejanja nelogično izvirajoče na rejenosti, sprememb in menjav perspektiv zaradi njih samih. Menim, da bo potrebno pri novih uprizoritvah zlasti vnanji režiserski postopek izčistiti.
Tudi v igralskem delu uprizoritve je bila malone pri vseh in-1 terpretih slabost v tem, da so .svoje like oživljali s konvencionalnim, »neintimnim« načinom iigre. Termi načinu so se marsi-,kdaj izredno toplo izvili Judita ! Haknova v vlogi Th&rese, Maks
Bajc kot Camille in zgolj spočetka Lojze Rosman-Laurent. Čeprav so tudi ostali igralci v značajnem pogledu izoblikovali moč- : ne, zanimive osebnosti (Elvira j Kraljeva, Tone Homar, Alja Tka-čeva in Milan Brezigar), so njih stilne interpretacije bile pač »konvencionalne«.
Glasba prof. Vilka Ukmarja je bila sama na sebi melodično zelo intenzivna, polna, mračnemu vzdušju ustrezna, kostumi Mije Jarčeve stilno zadovoljivi, prevod Ade Škerlove in Sonje Plaskano-ve pa bi bil lahko manj »literaren« in bolj pogovoren.
Čeprav je »Eksperimentalno gledališče« v Ljubljani led prebilo s polovičnim umetniškim uspehom, ga vendarle kaže pozdraviti in mu želeti zanesljivejših korakov.	V.	P.
Jack Nichols (Kanada): Avtobusna postaja, 194S, litografij®
Tretji Ljubljanski festival
SLOVENSKI LJUDSKI PLESI
Antonio Fraseoni (ZDA); Ribji trg v F ul tona, 1951, barvni lesorez
Tudi slovenskim plesom dež ni prizanesel. Toda ljudje so s trmasto vztrajnostjo čakali, da je ponehal Tako so se ljudski plesi kljub vsemu prebili skozi čase do naših dni Ples je sestavina življenja, kot so to jed in pijača, zato se tudi nobeno ljudstvo ni hotelo odpovedati temu ugodju. Radi gledamo plese in poslušamo pesmi, ki jth je ustvarila ljudska domiselnost, te izivire mladosti, iz katerih neprestano črpamo novo življenje. Folklor — to je ljudska modrost Na to modrost smo tudi mi lahko ponosni. Prijetna mi je zavest, da pripadam skupnosti, ki je znala v taki estetski in kulturni obliki izraziti svoja dožvljanja. Človek, ki bo plesal, bo predstavljal vedno podobo ljudskega zdravja.
Akademska folktoma plesna Skupina »France Marolt« ima pod strokovnim vodstvom članov Glasbeno narodopisnega inštituta v Ljubljani med nami svoje posebno poslanstvo. »Pleše program slovenskih ljudskih plesov, vsebinsko vrednih in izrazno pristnih, ki smejo predstavljati izročilo našega naroda.« Tako pravijo sami. Pristavljam še to. Ne gledam na ljudske plese kot na nekaj, kar je sicer narodopisno zanimivo, a se je že preživelo. Nič se ni preživelo, zakaj tudi ples je izraz tiste preteklosti našega ljudstva, iz katere je zrasla naša borbena in ustvarjalna sedanjost.
Na večera -so se vrstili koroški, belokranjski, primorski, panonski in gorenjski plesi. Od koroških rejev sta bila dva nova, in sicer Matjažev reje po sedaj že pozabljeni baladi o kralju Matjažu, ostala pa je Godčeva melodija in bežni opis plesa Franceta Marolta. Na podlagi obeh elementov je izvajani ples priredila Marija Suš ter jeva, koreografka Glasbeno narodopisnega inštituta. Druga novost pa je bil Svatbeni reje »Korošec« iz srednje Zilje. Do nedavnega so peli M to melodijo tudi svatsko pesem fantje, ko so prijezdili po nevesto. Za koroškimi reji so sledila belokranjska kola (Adle-šičko kolo o lepi Anki, hruške, jabolka ..., Predgrajsko o pobe-lelem polju z ovcama, nato posebno učinkovito nemo kolo »Na trumf« (triumf), ki izraža godbe-nost belokranjskih ljudi, in končno še svatbeno viniško kolo »z
blazinico«. Slvojstven značaj so imeli pred nekaj leti po Mariji šušterjevi zapisani Primorski plesi: preprosti Trentarski in dve Rezijanki, ki se od ostalih primorskih plesov bistveno razlikujeta zaradi svojevrstnih plesnih elementov. Po priredbi Franceta Marolta je skupina izvajala »Panonsko suito« (Po zelenoj trati, Šamarijanka, Marko skače). Sledil je spored delovnih plesov iz Prekmurja in Štajerske (Tkaleč-ka, Šoštarska, Toča in Znjački venec), in končno še gorenjski svatbeni plesi (Majolka, Potrkana, Mrzuiin, Koutri, Žaklji in Metva) v priredbi Tončke Maroltove.
Nastopajoča skupina je svojo kulturno nalogo prelepo opravila.
Posredovala nam ni samo nje oblike ljudskih ple&°v> pak tudi njihovo vsebino, je hotel ustvarjalec z njfo®■ ^ raziti. Izvajalci, ki so se za tak nastop dolgo časa in ^ no pripravljati, ne da bi■ od tega kakršnekoli ugodnosti, zaslužijo pač Pačenje za svojo ljubezen do Iju ^ ga izročila in za zvestoDo stvari. Zaradi stilne ^!* lispeš' vajanja bo skupina	, n,jsice
no predstaviti slovenske iJ ^ plese v tujini. Učinkovito^ ^ estetsko vrednost samega pi e v veliki meri podprle us Inoše in smiselno, kulturno ' jana spremna glasba.
MARTA PAUL111
O simfoničnih delih
Kazen dramskih, baletnih in operno-koncertnih, daje prireditvam III. »Ljubljanskega festivala« svoj. stven umetniško kvalitetni pečat tudi niz simfoničnih koncertov. V četrtek 23. junija bo prvi simfonični koncert Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Sama Hubada.
Spored obsega troje del domače ln tuje glasbene ustvarjalnosti. Kot prva bo na sporedu uvertura »Kralj Matjaž« Matija Bravničarja. Matija Bravničar sodi v tisto skupino slovenskih simfonikov, ki črpa svojo tematiko ln inspiracijo v domači folklori in duhu ljudske tvornosti. Vse to pa odeva v njemu lasten in-strumentacijski način, ki je iznajdljiv in gibek. Ves ta kreativni prijem daje njegovim delom svežino, priljubljenost in razumljivost. Razveseljivo je, da so vpleta v simfonično tkivo tudi domača dela, ki bodo močan podpornik propagiranju domačih naporov.
Osrednji točki programa pa bosta gotovo dve deli svetovne glasbene literature, in to Lodwlga van Beethovna koncert za violino ln orkester op. 61 v D-duru ter Petra Iljlča Čajkovskega četrta simfonija. Beethovnovo veliko delo je eno tl. stih čudovitih mojstrovin, ki so brez kakšnih grobo deklarativnih zamisli in vendar očarajo s svojim blestečim konceptom ln preprostostjo. Beethoven je ljubil ln zelo cenil violino kot instrument. Razen dveh krasno pripovednih romanc za violino in orkester ter čudovitih violinskih sonat je postal tudi violinski koneert tisto njegovo genialno delo, ki se mu z najvefijo skrbjo in pieteto približujejo največji mojstri tega instrumenta. V delu je združil veliki Nizozemec ritmične girlande tonov z edinstveno linijo in kantlleno.
Kot solist dela se nam bo predstavil odlični že v tujini afirmirani mladi slovenski violinist. Igor Ozim-
. Njegove bleSčeče izvajalskaorn°*”°!il ! nosti smo imeli ze večkrat pr	tu'■1
i slišati. Prepričani smo, da " j četrtkov večer lep glasbeni "	tS
Kot zadnja točka sporeda programu IV. simfonija 10 £,j-skladatelja P. I. čajkovskes* # in kovski sodi s Chopinom, S»® veill»e Dvorakom med tiste nosile«>	. je
kulturne manifestacije, s kate ponaša slovanska muzika.	jc
Četrta simfonija '*ra*!L^St najbolje značaj in tempera®	,egof
likega simfonika. Menda se je	jjjjio
duhovni profil razvijal ^ so Beethovnovemu z razločkom,	jo
ob koncu sprevrže v tiho P01 resignacijo.	,	jjbo
Vsa tiha ljubezen, usod*’,,) Id prelistavanje knjig (II. s ie]u. pejsaž, se zrcali v njegovem u jem Čajkovski se nam kaže v 6 delu kot edinstven melodik * jute®" črpnlm bogastvom melodične atrije ter često Izrazito narod”' primi. Ce ga glasbena zgO**”” «#' St-eva med zapadno usmerjene j£Ui-ke, kaže to le silno g1®6’1'??,« Se' turo in dinamičnost njegove*. nlja. V četrti simfoitij !*t*vki,
Sred vsem v obeh zadnjih -rod0® ujni ornament ukrajinske ” ^iv melodije in ritmike. Delo ■>	„!«<>
velo prav gotovo topel .i0 1° poslušalci s svojo preprostos toplino.	,)(>.
Vodstvo Je v rokah venskih filharmonikov ter »v rtč-orkestra Sama Hubada, ki J«' zt D> krat dokazal svoj renome v tujini.	v0di
Njegovo dirigentsko	pl*”
zanesljiv ritmični čut in £<>«*» rf-stika oblikovanja forme. Nje* jiiil* pertoar pa obsega dela '’sen »initet0 period ln smeri z iirazito a,Itlai00' do moderne glasbe, kar bo, %e dalo tudi koncertu stilno nost in verno sliko ustvarjal' jj.
Kotel
VICKI B A U M
»Zadeva je še čisto drugačna,« je dejala madame. »Prvotno eksteritorialnost ni bila posebna pravica, ampak ponižanje za tujce. Kitajci so bili preveč ponosni, da bi dovolili barbarom stanovati v svojih mesth. Tujci so se morali naseliti zunaj, na varno ograjenem prostoru, v močvirnih, zoprnih krajih, in kitajski uradniki niso hoteli imeti nobenih opravkov z njimi in njihovimi pravnimi zadevami Tako je nastal Šangaj. Zdaj jim je seve žal in njihove tožbe segajo do neba.«
»Zanimivo,« je menila Ruth in se earla na damo, ki je bila otfetala za Frankovim stolom. »Zmerom sem mislil, da —« je dejal Frank in obmolknil. Helenin parfum ga je bil zadel ko udarec po glavi. »Dober dan, Frank,« je rekla Helen. »Dober dan, madame Tissaud.«
Na sebi je imela kratko, belo obleko, klobuk pa je držala v rckL Klobuk je bil videti brezobličen, na njenih laseh je bilo nekaj neukročene?^, ko da je šarila z rokami po njih, ko da je tekla skozi vihro, ko da prihaja od ljubčka. Frank je preklinjal svoje srce, ki -*e začelo utripati tako divje, tako glasno, da ga je morala Roti» slišati.
»Dober dan, Frank,« je rekla Helen. »Dober dan,« je odgovoril Frank. Madame Tissaud je uživala ob tem prizoru. Z veseljem je prevzela nalogo, da bo obe ženi medsebojno predstavila. »Gospa Russellova, ali vam smem predstaviti gospodično Ruth, malo nevesto našega prijatelja? Poročila se bosta v soboto, potem pa se odpeljeta v Soochow, s čolnom na ženitovanjsko potovanje. Ne morem nič za to, meni se zdi poroka nekaj imenitnega. Ali ne bi prisedli, gospa Bussellova?«
»Samo za trenutek,« je rekla Helen. »Morem nazaj k svoji družbi. Sir Kingsdale-Smith je tiran, odvleči nas namerava v neko strašno cocktailsko družbo. Tukajšnja angleška; kolonija ima na sebi nekaj kanibalskega, mar se vam ne zdi? Vsaj meni se zdi, da so me že čisto požrli«
In po teh besedah je Helen prisedla k Ruth in jo na moč ljubeznivo pogledala. »Tako sem vesela, da sem se seznanila z vami,« je dejala. »Frank mi je mnogo pripovedoval o vas.«
»Gospa Russellova in gospod Frank sta dobra prijatelja,« jte pripomnila madame s prekipevajočim veseljem spričo tega prizora. Frank je z eno roko, ki jo je samo z največjim trudom obvaroval drgetanja, dvignil prazno čašo k ustom. Ruth je to prezrla, Helen pa ne.
»Frank je bil tako ljubezniv, da je nekajkrat spremljal mene in mojega moža ko* vodnik,« je rekla obrnjena k Ruth; »res je, Bertie se je naravnost zaljubil v Franka; čudno, kajti drugače ne more trpeti Američanov.«
»Gospod Russel je brat lorda Inglewooda,« je pojasnila madame. Ruth se je lahno, spoštljivo priklonila Helen. Nanjo je napravilo globok vtis, da ima Frank tako odlične znance. »Kako ste se vozili po morju?« je vprašala Helen.
»Hvala, vožnja je bila zelo prijetna,« je odgovorila R«#1-»Kako vam ugaja Sangaj?« je nadaljevala Helen pomenek-»Videla še nisem mnogo,« je odgovorila Ruth. Pomisli13 kajti rada bi bila rekla nekaj pametnega. »Frank mi je mlado račko, Konfucij ji je ime,« je povedala.	,	,e
»Kako lepo,«‘ je dejala Helen s pojemajočim glasom. -ce pogledala Franku naravnost v obraz, pri čemer-so se ji ze razširile tako, da so postale njene oči čisto temne. »V soboto rej —« je rekla. Njene Besede so zvenele, ko da je sama z ^ u Ker Frank ni odgovoril, je nastal kratek, tih premor. »Nata*91' je zaklical Frank. »Se en whisky. Kaj vam smem naročiti?* ^ vprašal Helen. »Kopalno kad, polno ledu,« je odgovorila Ruth se je pomirjevalno zasmejala. »Kako čudovit je vaš Par gospa Russellova,« je rekla v nerodnem prizadevanju, da ne vnovič utihnili
»Se vam zdi?« je vprašala Helen brezbrižno. »V parl2UZ, izdelujejo zame. Izdeluje ga kemik, ki ga je osebno sestavil, fum z monogramom — mu pravi. Najprej vas pogleda, potlej nekajkrat obišče in pokramlja z vami, in če čuti, da je zajel v osebnost, sestavi vaš parfum. Zelo gizdalinsko, mar ne?«
»Kaj vse se dogaja na svetu,« je menila Ruth.
Helen se je ozrla na Franka, čeprav je govorila z Ruth. * vam je prav, vam dam nekaj tega parfuma,« je rekla, »vsekaj pa mislim, da je med nama velika razlika. Toda nasprotje tudi svoj čar, mar ne, Frank?«
»Moški ničesar ne razumejo o tako nežnih stvareh,« se ^ oglasila madame Tissaud na moč zbadljivo. Frank je zadr*1^ ko je pomislil, da bo stopil Helenin parfum med njega i11 ^ ko nevidna, vznemirljiva in srce trgajoča prikazen.
g
•••
ŠKRATJE VELIKANI
Stara šola je tistega dne žalostni' ,ZaPr'a svoja okna, te večno tv t i. v katerih so vse leto A i obrazi otrok... Zdaj so . °®i odšlj na počitnice. Šola pa ,0Sandjeno dremala in čakala, ,a' jo bodo spet zbudili mehki Pasovi...
Na	s« je vračala iz šole.
hribu je malo postala. Smilila p.j’ je stara, osivela šola. Čez ‘je bo pogrešala njene topline,
| Polifema. Velik je in močan in eno samo oko mu blešči iz soda-Iste glave... TAnčica pa bo pogrešala tudi svoje sošolke in sošolce. V počitnicah bodo hodili na izlete in taborjenja, ona pa bo priklenjena na Polifemov dom. Ta stoji čisto I na repu vasi, zato malokdaj kdo z glave pogleda tja v pusti konec — Še deseto leto ni izpolnila, pa mora Politemu opravljati že vsa gospodinjska dela. Tako je imela vedno
J* je bila kot druga mati. Tan- ' le malo časa za učenje. Vendar ji Je bila brez staršev. Sama prav ; Siabi redi niso nikoli zapackali .kdaj in kje ju je v zadnji spričevala ...
Rtld 'zNuk‘la- Zdaj ima rejnika. , Še enkrat je pogledala šoli v °®iušni otroci ga kličejo za nagubano lice in nato stekla proti
Smrtonosna jablana
AatHskem morju, nedaleč St P? ,ov Ha^ti, se nahaja manj-^lva Ppznatn pod imenom , a- Ob njegovih obalah so str
jj, ®kalnate pečine, zaradi kate-Hp. «dje tukaj ne morejo pri-Samo na nekem kraju, uthovanem Nizka Zemlja, ladje 0 Pristanejo.
I^.^otranjost otoka je pa veliko ^ J domača, kot bi človek sodil He ^toeniti obali. Visoke planita, 80 porastle z bujnimi tropski-iA^zdovi, v katerih ras to naj-8oil nenavadna drevesa in žvr-Xina^ePše Ptice. Nekdaj je bil ^ velik izvoznik sladkome-tobaka, raznih začimb in
it ^ na tem otoku raste sre-Zgj^jlepših tropskih plodov tudi l(e strupena rastlnia. To so ne-2eArste jabolka, katerih okus je jA Prijeten in že od daleč vabi Jetnika s svojim prijetnim "“jem. Toda v tem tako vablji-
vem sadu je skrit straž ep strup. Tisti, ki tega ne vedo, se često prevarijo in okušajo plod. Le nekaj hipov mine in usta začno strašno peči in goreti od žeje, ki je ne more nič ugasiti. Kar je pa najhujše, strupen ni le plod, temveč je strupeno tudi listje te rastline. Ce se kdo Usta dotakne, takoj odpade koža z mesta, ki je bilo v dotiku z listom, kot bi se človek opekel ob najhujšem ognju. Močan veter odnaša listje na morje in tedaj se kmalu pojavijo na morski gladini množice poginulih rib. Celo spati pod tem drevesom je' smrtno nevarno. Jutranja rosa raztopi strup iz listja in plodov, in tako s strupom prepojena rosa pada na človeka, ki spi pod drevesom in lahko se zgodi, da se le-ta nikdar več ne prebudi
domu... Ko je tako tekla, je TAn-čica izgledala ko mravljica. Drobna in pridna.	*
Nekega dne v počitnicah pa je mimo prišlo nekaj sošolcev. Vračali so se z izleta. Tančica je nes-.a pravkar veliko vedro vode v hišo. Tako jih je bila vesela, da so ji solze orosile oči. Rada bi jih peljala v hišo. Bala pa se je Polifema, ki se bo vsak čas vrnil.
»Pojutrišnjem gremo na goro!« je rekel Martinek. »Z nami boš šla, ali ne?«
»Gospodar me ne bo pustili«
»Pa če ga bomo vsi prosili?« je vprašala Nina.
»O, nikar ga ne vprašujte!« se Je branila Tančica. »Ne poznate ga...«
»A, postopači! Smrkovje!« je tedaj zagrmelo za njimi »Domov! Brž!«
Bil je gospodar. Grozen je bil s tistim očesom. (Eno oko je izgubi! že kot mlad fant pri nekem pretepu ...) Tančica je zajokala. Martinek pa je ostal junak.
?Z nami bo šla na izleti«
Polifem se je široko zasmejal. Nato je zabrundal:
»O, saj bo imela izlet. Tja v gozd. Vsa drva, ki sem jih nasekal, mora spraviti k poti ... Potem pa naj gre... Ha, ha! Zdaj pa izginite ...!«
Zamahnil je z gorjačo in otroci so stekli po bregu ...
Drugo jutro je Tančica zgodaj odšla v gozd. Ves dan bo vlačila težke veje k poti da jih bo gospodar nato lahko odpeijal... Iz grma je skočil zajec in se pognal po gozdu. Nenadoma si je Tančica zaželela, da bi osedlala urnega zajčka, se ga prijela za dolge uhlje in odvihrala nekam daieč stran...
Pa oh! prijela se je za glavo. Zagledala je vse veje na velikem kupu. Kar pošteno se je prestrašila. Stekla je dalje po gozdu. Nikjer ni našla več nobene veje. V grlu jo je začelo stiskati, kot bi se ji kača ovila okrog vratu ... V trenutku so ji napolnile glavo čudne misli: Škrati! Škrati! To so biti škrati! Toda ti pomagajo dobrim ljudem samo v pravljicah! Morda pa škrati le res žive še danes?! In prav zdajle kukajo iz kakšnega grma! Zakrila si je obraz. Za njo je vzvalovilo listje. Začela je teči in vpiti: »Joj, pomagajte! Škrati...1«
Tako bomo risali
TIGRA
Kdo bi rad narisal tigra? To ni težko. Tako-le naredite, ker so tigri pač tigri in je bolje biti previden.
Najprej je treba narisati rep, kot ga tiger že mora imeti (slika 1). Nato je treba narisati zadnje noge in na vsaki nogi po eno šapo in kremplje (slika 2). Nato lepo in počasi narišite hrbet in trebuh — to je tigrovo telo (slika 3), sedaj vam ostaneta samo še dve prednji nogi in šape (slika 4).	^
Okrog tega tigra pa narišite še veliko in močno kletko, in šele tedaj mu narišite glavo, oči in zobe.
Kdor bo tigra tako previdno risal, se mu ne bo moglo nič zgoditi.
BASEN O GOBAH
Zvonko pesem poje z bele breze kos, pod zelene hoje leze polžek bos.
— Polžek, kam potujeS, da m kaj narobe? —
— Striček kos, me čuješ, danes grem po gobe. —
— Le nikar predaleč, tam doma so ježi, znajo te ohosti
v svoji ozki veži. —
— Hvala za nasveteI -Polžek leze dalje, praprotje mu plete senco iz svoje halje
Zadaj za parobkom zdaj se jež razusti:
— Gobe te so moje,
v miru, polž, jih pusti
Zdajci so iz grma skočili na pot j njeni sošolci. Ko okamenela kralji- [ čna ie obstala Tančica. Prestrašeno j jih je gledata, oni pa so se smejali, i Martinek pa je dejal:	_|
»Ali nismo mi škratje pravi j velikani...?!
»2e navsezgodaj so prišli danes pome,« je rekla Nina. »Komaj smo zvlekli na kup, preden si prišla...»
Tančica je še dolgo ostala brez besed...
Naslednji dan je šla z njimi na izlet. Polifem ie ni mogel snesti besede...
Jeseni pa je Tančica prišla k boljšim ljudem ...
Leopold Suhodolčan
Stara
Mati pleve sredi vrta, shramba na stežaj odprta, bratec vanjo — smuk! - postrd.
Sestra — punčka nevoščljivka, zdaj hitela bi, tožljivka, tožit materi na vrt...
Bratec sestro zdaj izplača, punčka mu pošteno vrača, sladka strd pa vsa — na tla..
Zdaj pa punčka mulo pase, fantku čelo v bulo rase, muca se s strdjo sladkč ...
Danilo Gorinšek
Tinčkov mlinček
konj
(Sirska narodna pripovedka) Ljudje so že v starih časih poznali neke čudne živali, ki so bile hitre ko veter in so imele repe in grive. Imenovali so jih konje, kar pomeni na nekem starem, že poza! jernsm jeziku »lep ko sonce, hiter ko blisk, čist ko studenec«.
Vsak peti večer so prihajali konji v tropih iz neke daljne neznane dežele z juga, da hi se pod planino ' Sen-Balkis napili vode. Nihče se I jim ni mogel približati, tako so 1 bili divji.
Dolgo so jih ljudje opazovali od
daleč, ko so videli, kako dirjajo na obzorju kot krdelo antilop. Razmišljali so, kako bi jih ujeli in udomačiti. Mar jih ne bi mogli uporabljati za potovanja v oddaljene kraje? Osli so bili tako čudni, neubogljivi, kamele pa počasne in neokretne.
Leta so minevala, toda nihče se ni znal prabližati tem divjim živalim in jih ukrotiti.
Nekega dne se je pojavil čuden človek z imenom Tel-Babi (to bi na tistem starem že izumrlem jeziku pomenilo hijena) in je dejal ljudstvu na trgu sužnjev v Samarkandi:
»Eh, lahko bi te divje živali ujeli. Takole, poslušajte, bi to lahko storili: vedno prihajajo na izvir pod Sen-Balkisom, kajti drugih
izvirov ni nekaj dni daleč od tod. Zabodite kopje v zemljo poleg izvira. Od daleč bodo konji mislili, da je to človek, pa se bodo vrnili, ne da bi se napili vode. Toda ker jih bo žejaio vedno huje, bodo prisiljeni priti spet. Blizu izvira pa izkopljite jamo in jo napolnite z žganjem. Spočetka se bodo zmrdovali, toda morali ga bodo piti. Ko bodo pijani, vam bo lahko nadeti jim uzde.«
Ljudje so se nasmehniali temu predlogu, vendar so storili, kot jim je ta čudni človek svetoval in posrečilo se jim je ukrotiti konje.
In še danes konji ubogajo človeka, vzljubili so ga in mu postali zvesti, žganja pa nikdar več ne pokusijo, ker jih je prignalo v sužnost človeku.
O Nevenku vedo povedati skoraj same dobre reči. Na cesti lepo pozdravlja, ne meče kamenja v okna in tudi v šolo rodno prihaja. O, Nevenko je priden fant, je olikan f. nt...
A ni dober fant! Za to pa je treba imeti srce. Rekli boste: Srce ima tudi priden fant in ga ima olikan fant. 2e, že, srce! Toda srce brez nevidnih niti! Da še niste slišali o njih? O srcu z nevidnimi nitmi? Potem pa le brž poslušajte!
Nevenko je zadnjič neopazno smuknil sosedov vrt. Cvetice so se prešerno kopale v soncu. Pa jim
Polž Se dalje leze, ježu to naznani:
— Tod kraj bele breze moji to gobani,
moji so gobani, dobri kot mošančki. —
Ni prepir končan še, prihitijo janjčki,
z janjčki pa kozlički, ovce meketale, koze — beketale, gobe pozobale..,'
Jež srSi bodice, polž moli roge, ko domov Čez gmajno sita čreda gre.
Črtomir Šinkovec
IZPOLNJEVALKE
Kjer so z zrnom tla posuta, tja zahaja naša  ----
(Puta)
Teta Metko poprašuje, kaj naj ji pripoveduje.
Metka k teti se postavi, vsa vesela tako pravi:
»Tista mi ugaja bajka, ko je muha
snedla--------
(Pajka)
Cez sosedno drevje svoje pne vejevje, širom se razteza
belokožna---------
(Breza)
Kdor pozna jo, jo mrzi, v strahu vsak od nje beži.
Brez plavut je in brez n6g, vendar lazj
| je Nevenko kot kruti Turek potrgal j mlade glave. Sonce je zajokalo. Res, ! nihče ga ni videl od ljudi. Toda v ! tistem hipu so se pretrgale nevidne niti, s katerimi !e bilo njegovo srce 1 povezano s cveticami...
Ko je Nevenko ujel ptico, jo je poslal mački med zobe. Umrle So ; njene svobodne oči. Takrat so se j pretrgale tiste nevidne niti, ki so | vezale njegovo srce s pticami...
Da, Nevenko je priden fant, je olikan fant... Nevenko pa ni dober fant! Njegovo srce je brez tistih čudovitih nevidnih niti...
L.
naokrog.
Gibčno urno se obrača.
Kdo je to?
Strupena--------
(Kača)
Manica
8P0BT IN TELESNA VZGOJA
D
Danski telovadci v Ljubljani
V soboto ob 16. uri bo na letnem telovadišču v Tivoliju telovadni dvoboj
Danska : Jugoslavija
V okviru proslav It*letnic© osvoboditve bo v soboto ob IS- uri na letnem telovadišču v Tivoliju telovadni dvoboj moških vret Jugoslavije In Danske. V primeru slabe$ra vremena pa bo ta prireditev y nedeljo ob 9. nrl zjutraj na letnem telovadišču ali pa v dvorani na Taboru.
Vrste prvakov
Dansko reprezentanco, ki bo prispeti a v Ljubljano že dane« zvečer s posebnim avtobusom, sestavljajo res najboljši telovadci te dežele. V reprezentanci gostov l>o nastopil letošnji prvak Danske Groue, Jessen — prvak iz leta 195G i,n 1364, Borge Niel-sen — prvak leta 1953, .lensen — prvak leta 1951, razen njih pa še manj poanani telovadci, kot so; brata Thomson, Modsen in Jorge Niel-Vodja vrste bo Frik Veiiu,
rcprec&entaneo pa pridejo še: pred- s&ik fo-rbuod.
bil v Rimu vei*k mednarodni telovadni nastop, pa «o na»i prekinili tradicijo in ne uvrstili pred Dansko.
Dobro pripravljeni
Telovadci, ki bodo zastopali Dansko, aro diani tamkajšnje telovadno zveae (Dans gymnastik forbundf), ki šteje L2B društev z nad 52.000 člani. Ni pa to edina telovadna organisaci j a na Danskem. Taki »ta namreč še dve, vendar je pri mednarodni organizaciji FIG vključena le Dans gymna-
sedn&k Danoke telovadne zvene Hol-ger Chriatensen, podpredsednik Poul-sen in še dva sodnika.
Kvaliteta danske orodne telovad-
Za na s to d v Ljubljani so se Danci temeljito pripravili. Da jih ne smerno podcenjevati, dokazuje že to, da so gostje letos aprila meseca pre-
be bi se lahrko nekako primerjala z j magali reprezentanco Nizozemske, ne-
našo. Naši telovadci se v dvoboju njami še niso pomerilii, pač pa so se z njimi srečali na olimpiadi v bon
kaj mesecev poprej pa celo Švedske. Danci so zelo spretni v prostih vajah, odlikujejo se po svoji gibčnosti
podlagi rezultatov, doseženih na teh dveh tekmovanjih, je bila sestavljena naša reprezentanca, in sicer: Čak-lec, Jurjevič, Furlan in Kropi všek iz Zagreba, Orevicki in SedILč iz Beograda ter Url>an<* iz Hrastnika in Oblak z Jesenic. Vodj<a vrste bo ing. Ivančevič, sodnika na dvoboju pa Bizjak in Kovačevič. Žal, v naši vrsti tokrat ne bomo imeli priložnosti videti še milade slovenske tekmovalce Pečarja, Tomšiča in Šlibarja Medtem ko je Pečar poškodovan, pa slednja dva nista pripravljena zaradi diplomskih izpitov na fakulteti.
Kljub temu pa lahko pričakujemo, da bo to izredno zanimiv telovadni dvoboj, za katerega se ne ve, kdo bo zmagovalec.	E.	Glavič
ODBOJKA
Drugi poraz naših
Bukarešta, 22. jun. (Tanjug). Madžarska odbojkarska reprezentanca je danes premagala reprezentanco Jugoslavije s 3:2. Po vodstvu 2:0 v setih, je naše moštvo zlahka izgubilo se naslednja dva seta. Naši reprezentanti so igrali brez volje in neborbeno, Madžari pa borbeno in živahno ter so z dobrim blokiranjem preprečili naše napade in napadali s plasiranimi žogami, kar jim je seveda prinašalo točke. Danes je bila najbolj zanimiva tekma med moštvoma SZ in ČSR. Zmagali so nepričakovano sovjetski odbojkarji, ki so vso igro izvrstno igrali. To je že neuraden finale in je malone gotovo, da si bo SZ v moški konkurenci priborila prvo mesto.
Rezultati: Madžarska — Jugoslavija 3:2 (10:15, 12:15, 15:6, 15:10, 15:50, SZ — CBS 3:2 (15:3, 15:12, 6:15, 7:15, 15:12), Bolgarija — Poljska 3:2, Romunija — Francija 3K), Italija — Av-stri ja «fc2, Albanija — Egipt 3:0, Bel gija — Finska 3:2.
donu in Helsinkih. Danci so bili oba- i ler Po dovršeno izvedenih preskokih, krat boljši od n*ših. Lani pa, ko je
• Naša reprezentanca okrnjena
Za sestavo jugoslovanske reprezentance sta bili minulo nedeljo, dve Aabdrni tekmovanji, in sicer eno v Beogradu, drugo pa v Zagrebu. Na
ŠAHOVSKO PRVENSTVO DELAVSKE MLADINE
Uspel nastop »Partizana« Gotovi je
Miiiikio nedeljo so imedd v Goto v-ljali pri Žalcu lepo eveeanost. Mlado „	.	...	j	telesaiovagojno društvo »Partizan« je
• x n	bulo v Ljubljani za-	« svojimi	prvim nastopom proslavilo
kij učeno tekmovanje I. moštven ega’	10-letnico	osvoboditve. Številni ude-
prvenstva	vajenskih in industrijskih	leženci v	sprevodu skozi vas in pe-
šal Slo vena j e, na katerem je sodedo- i aler nastop vseh oddelkov dokazu-valo 12 čestčlasnskih moštev in dve jejo, da ima društvo že solidne tezenski ekipi. Navzoče je v Imenu melje
Zveze prijateljev mladine Slovenije	Telovadišče je	bilo	polno	doma-
pozdravila predsednica Ada Kriivic. čkh gledalcev	in gostov	iz	Žalca,	Pe-
Po celodnevnem napornem tekmova- trovc in Šempetra, Obenem z 10-let-nju je zmagalo moštvo Železniške in- nico ■oevobodatve pa so praznovali dusbrijske	šole Maa-i-botr pred Lito-1	Gotovljani tudi ."MMetnico svojega
strojem, Industrijsko kovinarsko šodo i šparfen^i udejstvovanja.
Mari<bor, TekstLlnim tehnikumom Kranj, Industrijsko šolo Ravne na Koroškem, Trgovsko šolo Celje itd.
Zenska ekipa Gradbene delovodske šole v Ljubljani je premagala ekipo vajenske šole oblačilne stroke Radovljica. Najboljši posameznik je bdi Poki (Kranj) z 4.5 točkami, Radovan (IKŠ Maribor) 4, Božičnik (IKS Maribor) 3.5 itd. Najboljša posameznaca je bila Pavla Kuhar (Gr. del. šoffa).
Zmagovite ekipe so prejele praktične nagrade ZPM im SZS. Tekmovanje so dobro izpeljali Vojitn Goršič, Leo Gu-zel in Edo Roblek.
Mladinsko prvenstvo Gorenjske
Včeraj se je v Radovljici končado mladinsko šahovsko prvenstvo Gorenjske, na katerem je sodelovalo 14
PRED NOGOMETNO TEKMO JUGOSLAVIJA — ŠVICA
ŠESTO SREČANJE
Švicarski nogometaši bodo prispeli v Beograd v soboto
Ob koncu pomladanske nogometne nogometaši so se že zbrali, manjka sezone čakata našo reprezentanca dve samo Beara, ki ima vnetje očesa, tekmi: »mlada« reprezentanca se bo Toda Beara bo prispel v soboto v v soboto pomerila v Frankfurtu z Beograd dm je skorajda zanesljivo, mlado reprezentanco Zahodne Nem- da bo igral, čije, »A* reprezentanca pa v nedeljo j
v Beogradu s švicarsko reprezentanco. ,	Šesta	tekma	S Švico
TfcnHm ivJkire	Naša	nogometna	reprezentanca	se
ra	je doslej pomerila s švicarsko šest-
Kandidata za sestavo mlade repre- krat. Prva tekma je bala leta 1933 v zentance so imeli včeraj dopoldne Ziirichu, ko je bila naša reprezen-
trening tekmo, po kateni bo zvezni kapetan sestavil moštvo za tekmo v Frankfurtu .Igralci »A« reprezentance bodo imelr kratke priprave od srede = do nedelje. Trenirali bodo v Topoli 1 pod vodstvom trenerja Moše Marja- ' noviča.
Tudi za to tekmo je zvezni kapetan izbral najboljše kandidate. V moštvu, ki je 28. maja premagalo
tanca premagana z rezultatom 1:4. Istega leta novembra sta se jugoslovanska in švicarska reprezentanca pomerili v Beogradu. To je bila tekma v okviru kvalifikacijskega tekmovanja za finale II. svetovnega nogometnega prvenstva. Tekma se je končala neodločeno in Švica se je kot zmagovalec skupine, v kateri sta bili Jugoslavija in Romunija, uvrstila v
Italijo, ne samo kaznovanega Vese- ;	svetovnega	prvenstva.
1	  ■	  •_______  •	__	TV\	AC\7rthny1ii+,ri	ca	o
lino vica. Namesto ni ega prihajata počtev Milutinovič in Cokic. Vsi ti
VESTI IN I0G0BKI
NAMIZNI TENIS
Neuradno mladinsko prvenstvo Evrope
Stuttgart, 22. jun. (Tanjug).
se je začel mednarodni turnir . poliati osvojili drugo mesto z ena-inskih n	»ton iSUrth mostov	MavillAm
Danes
mladinskih namiznoteniških moštev za prvensrtvo Nenačije, ki mu pravijo neuradno prvenstvo Bvrope. Moštva so razdeljena v Štiri skupine. V četrti skupini so; Jugoslavija, AngKja in Posarje.
Jugoslavija je odigrala dve tok-mi. V prvi je premagala Posarje
poudarjajo lepe uspehe jugoslovanskih vaterpolistov ter pričakujejo <k>bro ia nap*rU» tekmo. Tukaj poudarjajo, da ima. po medsnarodnem turnirju od 12. do 18. junija v Moskvi, na katerem so sovjetski vater-
rov. Po zelo ostri konkurenci sta za- . lepši dvoboj »a tem tam ir ju in je sedla prvo mesto Bavdek in Sagadtn ; zmot MSI vse gledalce iz Kranja z 11,5 točkami. Vrstni red
ostalih: Mali (Radovljica) 11 točk,	v*Wrpata
Krajnik (Jesenice^, Verčič (Kranj>,	V A r&KI OLit)
Brajdič (Žiri), Čatež (Sfc Laka), itd. Veliko Zanimanje V SZ Za Ker imata dva igralca enako Ste- n vilo točk, bosta odaigrala dvoboj za “«S»Op IlilSC PCpfCZCntdACC dokončnega prvaka Gorenjake. Prvi Moskva, 32. jan. (Tanjutr). V SZ štirje mladinci so se uvrstil ti v finale je veliko zanimanje 7a* gostovanje za prvenstvo Slovenije.	jugoslovanske vaterpolo repreaen-lan-
Turnir je vodad odflnčno Edo Kob- ce, ki bo prispela 25. junija zjutraj i. D. v Mosfcvo. Mo®k<wn*'i športni krogi
kjim števi3i>ui to<Sk, toda slabšo r*v lifai v	kakor	zioatrovito	mo-
štvo Madžarske, tokina z JujfosJavijo IKiBBbeiu pustnem. V Moskvi poudarjajo, da bosta ofoe tekmi i Jugoslavijo Tvoka^adi podno vrednost sovjetekih vaterpolistov, ki oo Htdoje Joto mnogo napredoval.
Na Centralnem tjutiskem kopališča
na Celovški cesti 3 se bo v pon«ie-Ijek, dne 27. juntj-a začeto za otroke od dovršenega šestega leta daHJe pJavatoa šala. Vpisovanje <»ne 33., M. in 25. Junij« od 10—12 in od 17—M v vestlbulu na Centralnem ljudskem kopališču. Tečaj traja trt tedne, to sicer dnevno od 9—11, razen nedelj, prispevek za celotni tečaj je 260 din ki je pftafiljifev pri vpisu.
Po osvoboditvi smo se s Švicarji prvikrat pomerili leta 1950 v Bernu tik pred odhodom na svetovno prvenstvo v BrazdJiji. Naša reprezentanca je zmagala s 4:0. V BeMo Horizonte je jugoslovanska reprezentanca, ki je bila v isti skupini s Švicarji v oJcvi-ru tekmovanja za svetovno prvenstvo, zmagala s 3:0. Zadnja tekma je biila 24. junija 1951 v Beogradu. Naši reprezentanti so premagali goste z visokiim rezultatom 7:3.
Za obe moštvi pomembna tekma
Po porazu s Španijo, ki je bil večidel sad poskusov z nekaterimi novimi igralci, so Svicarj-i sestavil’, i reprezentanco, v kateri so trenutno najboljši Igralci., tako da bi se s tem moštvom v tekmi z Jugoslavijo rehabilitirali za nepričakovan poraz.
Za nas je ta tekma sifla pomembna, saj bo v okvirni tekmovanja za »pokafl <Jr. Josepha GOrOa«. Prvo tekmo je naša reprezentanca odigrala z Italijo m zmagala s 4:0. Do konca Seta nam preostane samo še tekma z avstrijsko Tepreaenfcanco.
Lj. Lovrič
OBISK PRI DRUŠTVIH »PARTIZAN« MURSKOSOBOŠKEGA OKRAJA
Pestro in živahno — včasih tutfi grenko
Odpotoval sem v Mursko So- tefesne vzgoje, z?b*ra se okrog!	Ce pomislimo, da je društvo
boto po službenih opra<vki'h. Ured- svojih društev v vedno večjem izvedlo vse zadane naloge, ki jih P .	^	naročil:	»Poglej	kako	številu, toda fuinikoionairj<i teh ; je sprejelo na obenem zboru, da
kaj živijo im delajo društva »Par- društev si belijo glave z vpraša- | so rajegovii člani sodelova.U na vseh uzanc v tem okrajiu.< Nalogo sejn n.jeni kje iin kaiko. Gre namreč za okinaijnili prvenstvih v krosu, navzel resno na zrnim je i,n se tudi to, kje uvesti redno vadbo imkaiko nuamjem tenisu, odbojki im v a.ka-potrudi 1, da bi čimveč dognal' o | obdržati iraladino v društvih. Dre demijskib sestavah, potem modelu telesno vzgojnih organizacij društvi v okraju sita namreč to- ramo vodniški zbor in članstvo »Partizanov našem Pomuirjiu, saij liko srečni, da ianaita svoj dom pohvaliti, ter vsekakor uvrstiti
™	"	na prvo mesto med društvi mur-
skosoboškega okraja. »Partijam* Murska Sobota je razen tega pri-
dostikrat sliišimo o n jihovih uspe- hikraiti s telovadnico. To sita »Partizan« Lendava in Murska Sobota, Ce k temu še dodamo, da je v
pogojih.
»Oglasi se pri okrajnem načelniku, saj vseh društev tako ne boš mogel obiti in tudi videti ne bi mogel kaj dosti, ker je njihovo članstvo trenutno zaposleno z gospodarskimi opravili na poljih in
sp
dr
vsem okraju le 17 vaditeljev z	redil dve zelo uspeli akademiji,
izpiti im 12 pripravnikov-vodni-	Na pokrajinskem	zlete	v	Celju
kov, je tukaj nakazam že drugi	pa so sodelovali	kar	s	tremi
problem, ki ovira redno dejavnost	točkami,
društev tega okraja. Pa vendar kot sem razbral i?. nadaljnjega
rugod,« mi je dejal znanec ob razgovora s tovairišem Flegarjem,
prihodu v Mursko Soboto.
KOGA JE TREBA POHVALITI?
Ogromno zaslug za uspešno
ti ljudje ne klonejo, ampak^ po- (Je[0 tega društva imata profesor
vrMnnvoi	Tncia TA'j.n ira ■ <	i»	m. .
žrtvovalno prenašajo vse težave, se borijo z njimi in v svojem dela dosegajo razveseljive uspehe.
ZlVI LEKSIKON
Našel sem ga menda kar pravi čas, okrajnega načelnika tov. Fle- , NAJBOLJŠI je »PARTIZAN«
MURSKA SOBOTA
garja namreč, kajti že naslednji dan je bil namenjen na pot. Usedla sva se in tako sc je začela moja reportaža.
»Saj je res prav, da ste prišli, kajuti pri nas društva precej delajo, časopisi pa pišejo o nas tako malo. Sicer razumem, saj smo ne-
Začnimo torej pri centralnem
telovadbe tovariš Titan in tovarišica Beajakova, ki sta hkrati tudi društveni flačelnik in načelnica. Kljiub ogromnemu delu, kii ga imata v šoli. izkoristita vsak prosti čas za delo v društvu. Seveda sta med članstvom zelo pri-
društvu tega okraja. To društvo1 Ijmibljema, zato so tudi uspehi' v Murski Soboti je hkrati tudi i tako vidni. Nemalo zaslug za najbolj«' v merilu Okrajne zveze uspešno delo ima tudi društvena »Partizan«. Ima pa seveda mnogo i uprava s članstvom vred, čeprav
boljše pogoje dela kot nekatera se morajo boriti s problemi, ki so kako odmaknjeni «1 srca Slove- podeželska društva Število član- j kar nekako običajni v našem
nije in zato le bolj poredko najde kdo pot med nas. Kaj naj bi vam povedal? Začniva torej pri številkah. V okraju imamo 12 društev rt’
pnp' .	„	.
sameznimi društvi v nekih pogledih precejšnja razlika, vse pa tarejo nekako enaki problemi, telovadnice, vodniki in finance.« Takole- je začel in marsikaj sva se v nadaljnjem razgovoru pogovorila.
IN
stva iz leta v leto raste, kar je telesnovzgojinem življenju, posebno opatziti pri šolski mtladini in pionir jih. Ce upoštevamo le v Murski Soboti okrog 5000 prebi-
Partizan‘, ta pa štejejo okrog 1500 v? V,K 7?^	10°/»	to je
pripadnikov. Seveda je med po- <;krog 600 telovadcev- prav lepo
število. In vendar nastaja velik problem glede vajenske im mestne mladine, ki ne zrna najiti poti v množične organizacije, majmanj telesno vzgojo na sploh, da ne go- pa za mladinsko organizacijo, ki vorimo o društvu. Izjema so se- , ni naredila še ničesar, da hi pri-veda ženski oddelki med mladim- vedla mladino v društvo. Za nikalni im članicami. Vadba je red- I mivo pa je, da ima to diruštvo na po vseh oddelkih, toda mimo | »Partijam« zelo dobre odnose z SAMO DVE DRUŠTVI IMATA sp los ne vadije ima to društvo v nogometaši NTC Sobota, saj si obe
POVEZAVA Z OSTALIMI ORGANIZACIJAMI?
MLO Murska Sobota pa tudi Okrajni odbor sta delu toga društva zelo naklonjena. Nasprotno I>a tega ne moremoirditi za ostale
DOM IN TELOVADNICO
Osnovni problem dela v društvih murskosoboškega okraja je prav gotovo pomanjkanje telo-
s voj ih vrstah tudi vrste za odbojko, košarko, atletiko, plavanje im smučan je. Raizvit je precej tudi
društvi med seboj pomagati, najsi bo v strokovnem pogledu ali pa drugače. To je pač lepa odlika
namizmi tenis. Sedaj so začeli celo enih im drugih, kar vodi k uspeš-.	z rokometom, ki posebno v »ma- nemu propagiran ju telesne vzgoje
vadnic, pa tudi odprtih prostorov lem« meriJu privablja dosti ljn-,med mladino v tem okrajni, za redno vadbo. Mladina je žel jna bttelje«.	-6i
DNEVNE NOVICE
^FESTIVAL
OD 11. JUNIJA DO 14. JULIJA
23. VI. OB 20.30: Simfonični koncert Slovenske filharmonije. Dirigent: Samo Hubad. Solist: Igor Ozim. Spored: M. Bravni-čar — Kralj Matjaž (Uvertura). L. v. Beethoven: Koncert za violino in orkester v D-du-
GLEDALlSČA
SLOV. NARODNO GL.EDAU8®* DRAMA
Četrtek, 23. jun. ob 15.30:
Okna. Abonma Petek	poti.
ob 20: Matkovič: Na koncu v
 ___ ...	ob	15.30: GalsWO$£
•Okna. Abonma Petek I P°J~ -jti.
ob 20: Matkovič: Na kon« ^
Abonma E.	r^snO^''
Sobota, 25. junija ob 20. Gans« »Okna«. Abonma A.
Nedelja, 2«. junija ob 20jG*®" »Okna«. Izven in za pode2eu'
Abonma S. Petek, 24. jun.
OPERA
Javna
PUTNIK SLOVENUfl
K
ru. P. I. Čajkovski: VI. sim- Četrtek, 23. jun. ob _^	,
fonija. Koncert bo v novem j pe^3 ^	ob	20:	'voli^V
letnem gledališču v Križan- I Štirje grobijani. Abonma reo >D<# kah. V primeru slabega vre- Sot>°ta, 25 ■ junija ob20: Mozarv.
mena pa bo v dvorani Sloven- Nedelja? 26.b°)"nSa <>b 20: fW«**5 ske filharmonije, o čemer bo	»Prodana nevesta«, izven h*
občinstvo pravočasno obvešče-	deželje.
no po radiu. Vstopnice so še na razpolago v festivalni bla-. gajni Trg francoske revolucije 7 v Križankah. (Ab6nma A), benetke, milano, paBIZi
.................... ........... VA, LAUSANNE je projp
*** ! Sega jesenskega potov^-j.^ -oto-ogledi znamenitosti Paf®"’ jeief" vanje z ladjo po Zenevskan > ^ itd. Informacije dajejo, in jft. majo prijave vse poslovali
VRNILA SE JE PRVA trodnevnega izleta z »Burja« v Benetke in Trs^L1jnšt’e' f-ajte se o kvaliteti tega nega izleta im prijaivte * za to potovanje.	•»ravtl*1’5
ZA NASE IZLETNIKE P™,ra> veselo presenečenje.	.
Zasledujte naše objave v o1 časopisju.	pt?
V četrtek. 23. jvmirja ob 20.30 ^ ^ davanje z barvnim film0® poslovalnici. Vstop prost.
Važno za izvozna-uvozna podjetja in tovarne. Ob tržaškem velesejmu je izšla posebna številka tržaškega lista »Gospodarstvo«, ki je posvečena sodedovanju med Jugoslavijo in Italijo s članki najvidnejših strokovnjakov, objavljenimi v obeh jezikih. List dobite v vseh prodajalnah »Jugore-kiama« v Ljubljani, Mariboru, Celju ali pa pri »ADITU«, Ljubljana, Stritarjeva 3/1. Cena številki je 15 din. Razširjaijte in naročajte ta naš tržaški gospodarski list, ki vam nudi članke in pregled svetovnega tržišča. Izhaja dvakrat mesečno in stane letno 380 din. Naroča se pri »ADITU«, Ljubljana, Stritarjeva 3/1.
Javljam cenjenim strankam, da sem dobil novo telefonsko številko 21-522. Puc Gustav, kleparstvo in vodovodno inštalaterstvo, Tržaška c. 9.
JA*A
Cenjene odjemalce obveščamo, da naša skladišča v dneh 25., 27. in 28. junija zaradi polletne inventure ne bodo poslovala.
KOLONIALE — ŽIVILA
CELJE
Mestni odbor Združenja rezervnih oficirjev Ljubljana obvešča vse rezervne oficirje, da bo dne 24. junija 1955 ob 20.30 v Domu JLA kino predstava »Forsiranje reke«
santen in poučen, zato pridite.
25-letnica mature. Dijaki VTII. a razreda klasične gimnazije v Ljubljani bomo v torek, 28. junija t. 1. prosi a vifli 25-letnico mature. Zbrali se bomo ob 18. pred poslopjem klasične gimnazije v Prežihovi ulici št. 8. — Vabljeni vsi maturanti 8. a razreda in vsi profesorji.
MESTNO GLEDALIŠČE
Gledališka	pasaža	^
Četrtek,	23.	junija	ob	20:	jed
Colomba. Premiera.
Četrtek. Vstopnice so tudi y p gr Petek, 24. junija ob 20: Anouia" lomba. Abonma red Vstopnice so tudi v Sobota,	25.	junija	ob	20:
»Colomba«. Izven.	ATt0u^:
Nedelja,	26.	junija	ob	20: a
»Colomba«. Izven.	.	-rftrti«r8
Danes ob 20 bo let. zadnja P jja-Anouilhova komedija »Colom^ ^3. slovno vlogo igra Iva	a	5^
v vlogi Alexandre gostuje sa ^3-verjeva. V ostalih večjih vlog&n^t-jo še: Franek Trefalt, Janez nik, Danilo Bezlaj, Janez^-^ «/»r
stava »Forsiranje reke« za vse re- * e L^nCln3* Franci	^
zervne oficirje. Film je zelo intere-	De,°	-le	zre*11-?1	kr>l„5«oV.	K
santen in poučen, zait« nrirt.to**	.Debevec,	scena	ing.	Ivan^
stumi Nada Souvanova. Pre°3
RUŠ*
za abonma red Četrtek.
LlSC*
Gospodinja, za vsa čiščenja v kuhinji je najboljši in najcenejši
ČISTILNI PRAŠEK
Šentjakobsko gledaš
Ljubljana, Mestni doiO j
Sobota, 25. jun. ob 20: J.
soboto se poročim«. KorneaU $ v miera. Red A. Vstopnice so prodaji.
-------- Nedelja.	26. Jun. ob 16: Splc?(Lc^(r
»Naj bo stara al’ pa nilada«^^^
PREDAVANJA
OhUUHte razstavo Šolskih ln domačih ael nsarsko-sUkarske sekcije KPD »Ivan Rob« v Mali dvorani kina •Union« od 9—12 in od 14—19.30.
Mednarodnega jezika esperanta se naučite doma v dopisnem tečaju s	__
SUkSr^.,r P^2?pelrt 111 prvo lekc«°	madežev. Zahtevajte v svoji Sgovini
vam po61je proti plačilu 50 din Zveza	»FLEX«	trgovmi
Vsaki kopeH nog žlico »JELA« soli. »JELA« sol desinficira, krepd živce, osvežuje in preprečuje neprijeten duh po potenju.
»FLEX« Je nenadomestljivo sredstvo za čiščenje vseh vrst mastnih
esperantistov Slovenije, Ljubljana, poštni predal 275.
Slovensko kemijsko društvo ln Kemični inštitut »Borisa Kidriča« SAZU v Ljubljani vljudno vabita zainteresirane na predavanji dr. I. G. C. Drydena, direktorja Kemijskega odseka Britanskega združenja za raziskave in izrabo premogi v Leather-headu. 1. predavanje: »Napredek kemije premoga« bo v četrtek, 23. junija, 2. predavanje: »Organizacija raziskav premoga v Veliki Britaniji« bo v petek, 24. Junija. Predavanji bosta ob 18 v predavalnic« Kemičnega inštituta »Borisa Kidriča«, Ljubljana, Hajdrihova ulica 19, v angleškem jeziku in bosta prevajani.
»O tkivni terapiji bo predaval prof. dr. Mario Cordaro iz Padove v soboto, dne 25. junija 1955 ob 17. v predavalnici Interne klinike. — Ker predavatelj obravnava tkivno terapijo iz vseh področij medicine, vabi Internistična sekcija Slov. zdravniškega društva na predavanje vse zdravnike in medicince višjih semestrov. Predavanje bo v slovenščini.
KONCERTI
Koncertna direkcija Slovenije prosi svoje abonente, da oddajo anketo o modrem abonmaju za preteklo sezono. »Modri abonma« za leto 1955/56 je že razpisan in Koncertna direkcija že sprejema prijave in vplačila dopoldne od 10—12.
igra. 35. predstava. Fop predstava. Zadnjič.	^
ob 20: Konfino: »V soboto ročim«. Izven. Večerna PTe?,no Sreda, 29. junija ob 20: K°n z,edtf3' »V soboto se poročim«.	pr0"
Red B. Vstopnice so tudi da ji. Zaključek sezone.	<jsU*
Prodaja vstopnic od Pe"c* ^ v Mestnem domu, rezerviranj6 št. 32-860.	^
Umrli so v Ljublj®1^
Marija Rozman, gospod1^*'
greb bo danes ob 10 na ^alaH'
ZAHVALA
Vsem, ki ste naši. mami, stari mami, prastari mami in nonici ter teti in svakinji
JUSTINI GOSLAR
roj. Vuga
kakorkoli pomagali v njeni težki in dolgotrajni bolezni, ji poklonili številne vence in šopke ter jo v tako Častnem številu spremili na zadnji poti, nam pa izrekli toliko toplih izrazov sožalja in sočutja — najlepša hvala.
Ljubljana, dne 23. junija 1955.
• Žalujoča sinova Branko in Egon ter ostali sorodniki.
SPOROČAMO PRETRESLJIVO VEST, DA SE JE PRI IZVRŠEVANJU SLUŽBENE DOLŽNOSTI DNE 21. JUNIJA 1955 SMRTNO PONESREČIL NAS SODELAVEC, TOVARIŠ
VEKOSLAV ČEBRON
STROJNI MONTER V ČRNIČAH
VESTNEGA DELAVCA IN DOBREGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU NOVA GORICA, 22. JUNIJA 1955
KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA PODJETJA »ELEKTR0-G0RICA«
NOVA GORICA
23. JUNIJA 1955
»LJUDSKA PRAVICA«
9
Protiperonosporna služba
PoroCilo za dne 22. junija 1955
*le™a temperatura se je ca!ziia la med 18 in 20 stopinj Bell ?’ Y Slovenskem Primorju in SlovenH- dežJa M bilo, v ostali P&davni1 ?? 30 namcril; 3 do 15 mm “tla ii i Relatlvna vlaga se je dvig-do 9oV/, v ve{lni krajev dosegla 70
^ e Vinogradnike osredje ohv?«A StajerRke in Bele kra-Ho škropljeni e.3 3® nastopU čas za
5!	S
T°v?osporo ln Pospešujejo njen ^rnoJAa uh peronospore pričaku-čnite * ,*J1 do 5 dni’ zato talcc^ za_
peronospore pričaku-wti[B _ .	.5	dni,	zato takoj za-
1 KUg(rA kropljenjem. Točenj Vin«.«-. i2C>ruha bomo za posamezne s okoliše javili jutri po dnevnem tisku. Zaradi iažnega vremena bo iz-J»Y-0nosP°re verjetni zelo mo-ponovno opozarjamo, da
zato
tel’ —~
•Podn«*0... Poškropite liste tudi na tGd< JL an’. Enako skrbna naj bo . SfeoSuava modre galice.	I
kateri n i 2 1 bordojsko brozgo, iii^ .“Odfjte 0,3 •/. Cosana ali Cumu-** HttU. Sun'Porola (300 gramov na Popravljene brozge). prava hidrometeorološke službe tn Kmetijski inštitut
ŠOLSTVO	1
Hr5*?pls' Elektro Trbovlje, Trbovlje, I
l&55/5g t, ^ naslednje šolsko leto veselil J ^ ve^ učencev, ki imajo - 0 ^ela v elefctro stroki. Kan-'*U n© «2?	biti milajši od 14 let
17 let* Imeti morajo Všaj 3 e 4 razrede gimnazitje oziroma lotita ?^xrede gimnazije ali osem-čenči se	bodo šolali takole:
ftiesec	en-Ja: !0	mesecev	v šoli, 1
2'	?	p^jetju,	1 mesec	dopusta;
anja: 6 m®secev v šoli, 5 Meto ,»xV Podjetju, 1 mesec dopusta; sjcev ^ en^a.: 4 mesece v šoli, 7 me-«6^	»P^jetju,	i mesec	dopusta,
v	obisikovaili elektro šolo
fitlL.	iH	bodo delno štipendi-
and klati naj se javijo zaradi v	Y	uk	113 upravi podjetja
^kasrvJ- ’ Tr^ svobode 9, in sicer do 25. avgusta 1955.	—
Uprava podjetja
'Nininimi
j »JUG0FUND«
goslovensko preduzeče za Zadiranje — BEOGRAD ®®jiuište), Zemunski put 7 tel. 28-976
Poziva svoje delavce in uslužbence
ki
r,®° bili v letu 1954 v službe-
kSv+^k2mer^u in irna^0 P° za~ Predpisih pravico do pur® Pri končni razdelitvi w se javijo temu pod-]ih ^adi uveljavljenja svo-m Pravic v roku 3 mesecev j, aneva objave tega oglasa.
^ izpkičia^11 ^gU'3e Pavico
T^fcMMiiniiiiiimiiiniiiiiiiininiiiiiimniuiiiiinmimlnni
VESTI IZ KRANJA
Razstava sodobne jugoslovanske grafike v Kranju. V pritličnih prostorih Mestnega muzeja so v soboto, 18. junija odprli razstavo sodobne jugoslovanske grafike. Razstavljenih je 52 del na1 vidnejših predstavnikov naše grafične umetnosti. Izbor gradiva sta pripravila »Sa-vez likovnih umetnika FLRJ« in »Društvo likovnih umetnikov LRS«. Razstava bo odprta do 2. julija.
VESTI IZ MARIBORA i
DEŽURNA LEKARNA
Četrtek, 23. junija 1955:	lekarna
»Melje«, Meljska cesta 2.
KINO
PARTIZAN: Angleški film: »Kapitanov raj«. Tednik.
UDARNIK: Ameriški fiilm: »Zaseda«. Tednik.
POBREŽJE:	Angleški film: »Pikova
dama«. Tednik.
STUDENCI: Ameriški film:	»Poštna
postaja«. Tednik.
LETNI KINO SOLA: Ameriški fi»lm: »Poštna postaja«. Tedndk.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
Četrtek, 23. junija ob 20: Produkcija Akademije za glasbo iz Ljubljane. Petek, 24. junija ob 20:	Serment:
»Mamouret«. Red A.
f!FT !C|o? vesti
MESTNO GLEDALIŠČE
Petek, 24. junija ob 19.30: Marijan Dolinar: Večer umetniške besede. Gostovanje v Žalcu.
Sobota, 25. junija ob 20:	Forster:
»Sivec*. Gostovanje v Laškem. Nedelja, 26. junija ob 20:	Norman
Krasna: »John ljubi Mary«. Gostovanje na Babnem pri Celju.
DROBNI OGLASJ I
RAZPIS. Elektro-Trbovlje, Trbovlje, poziva vse delavce in uslužbence, ki so bili v letu 1954 v službi pri našem podjetju ter jim v smislu člena 32 uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 56/1953) pripada izplačilo presežka sklada plač iz leta 1954, da se javijo v upravi podjetja v Trbovljah, Trg svobode št. 9 ald- pismeno sporočijo svoj naslov najkasneje do 15. septembra 1955. Tistim, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi odpovedi podjetja zaradi disciplinsko ali sodno kaznivih dejanj, ne prupada delež iz presežka sklada za plače v letu 1954. — Uprava podjetja.	T	82
STROJNI TEHNIK dobi takoj službo pri »Indos«, Ljubljana — Moste, Ob železnici.	2310
TRGOVSKO PODJETJE »MLTNAR« V Ljubljani, Resljeva cesta 16, obvešča vse svoje odjemalce, da bo trgovina zaradi inventure 28., 29. in 30. junija zaprta.	2303
SESTAVNI DELI za kompletni motor GMC, v odličnem stanju, ugodno ‘ naprodaj. Interesenti naj pošljejo dopise v podružnico LP v Mariboru pod »Ugodna prilika«.	M	335
FOTOAPARAT »LEICA«, novejši model, kupim. Naslov v podružnici »Ljudske pravice« v Trbovljah. f
T 81
PRAZNO SOBO išče sotodna name-ščenka srednjih let. Dam visoko . nagrado afll poeojiflo.	5283
KINO »UNION«
'^WWWVWV N,
Jugoslovanski film
»ONADVA«
Tednik »Filmske novosti št. 25«. Predstave ob 16, 18 in 20. V soboto, dne 25. junija 1955 ob 22. uri premiera francoskega filma »ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV«. V glavni vlogi Femandel in Dieter Borsche. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje.
ZAVOD ZA BALNEOLOGIJO V ROGAŠKI SLATINI razpisuje mesti:
inženirja kemije (ev. phil.) in laboranta (absolvent srednje tehnične šole)
Plača po uredbi, dodatna po poslovniku Pismene ponudbe nasloviti na zavod
2305
KINO »KOMUNA«
Ameriški film
Gosoa Miniver
Brez tednika. Predstave ob 15, 17.30 in 20. V glavni vlogi G. Garson. Prodaja vstopnic od 9 30—11 ter od 14 dalje.
KINO »SLOGA«:	Sovjetski barvni
film: »Zvesti tovariši«. Tednik. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma V glavni vlogi V. Merkurov in B. Cirkov. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. KINO »SOCA«: Francoski film: »Prijateljice noči«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopndc. od 9.30—11 in od 16 dalje.
LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Sovjetski barvni film: »Zvesti tovariši«. Brez tednika. Predstava ob 20.45 LETNI KINOJfDOM JLA«: Ameriški Ulm »Gospa Miniver«. Tednik. — Predstava ob 20.30.
Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih uro pred pričetkom predstave.
KINO »TRIGLAV«
Angleški barvni film
»Doktor v hiši«
Tednik. V glavni vlogi: D:rk Bogar-de, Muriel Pavlow in Kenneth More. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje.
Danes zadnjikrat.
KINO »LITOSTROJ«: Ameriški film: »Nevidna človek«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Danes zadnjikrat. JESENICE: »RADIO«: Italijanski fi-lm: »Človek iz sanj«. Predstavi ob 18 in 20.
»PLAVŽ«:	Angleški	film:	»Obrni
ključ počasi«. Predstava ob 20. LETNI KINO »SVOBODA«: Francoski film: »Karneval«. Predstava ob 20. Zveze z vlaki so ugodne.
CELJE:	»UNION«:	Ameriški barvni
fiilm:	»Mouldn Rouge«. Predstavi
ob 18 in 20.
»DOM«: Francoski film: »Prepovedan sad«. Predstavi ob 18.15 in 20.15 KRANJ: »STORZlC«: Ameriški barvni fiilm: »Tri ljubezenske zgodbe«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20.
KINO »ŠIŠKA«
Francosko-italijanski film
»Sovražnik države št. i«
%
V glavni vlogi: Femandel, Zsa-zsa Gaber. Režija: Henri Verneuil. Predfilm: Vojački pozdrav vrhovnemu pomandantu. Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic od 14 ure dalje.
KOMISIJA ZA RAZPIS MEST DIREKTORJEV PRI 0L0 GORICA
razpisuje mesto
direktorja
za Kmetijsko gospodarsko posestvo Dobrovo v Brdih
POGOJI: Kmetijski inženir ali kmetijski tehnik z večletno prakso pri vodenju kmetijskih posestev. Praksa je zaželena prvenstveno v vinogradništvu in sadjarstvu
PROŠNJO Z VSEMI POTREBNIMI DOKUMENTI JE VLOŽITI NA TAJNIŠTVO OLO GORICA DO 30. JULIJA 1955
2245
OGLAŠUJTE V »LJUDSKI PRAVICI«
Obveščamo
ZAHTEVAJTE NAŠE PROSPEKTE!
INDEKS
PRIVRE DE FNRJ
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE (PODJETJA), USTANOVE IN VSE ZAINTERESIRANE, DA BODO DOBILI PUBLIKACIJO »PRIVREDNI RAZVOJ NOVE JUGOSLAVIJE« V OKVIRU NAROČNINE NA
ki bo izšel v drugi polovici tega leta v založbi NOLIT.
"\\\\
• H:: ' ->ioi.nr /
INDEKS PRIVREDE FNRJ
prinaša najnovejši register podjetij, indeks proizvodov, prometa in storitev.
i
i
željo, da bi s pomembnim prispevkom po Častila desetletnico našega gospodarskega življčnja, pripravlja založba NOLIT objavo publikacije z naslovom »PRIVREDNI RAZVOJ NOVE JUGOSLAVIJE« v redakciji ljudskega poslanca in direktorja založbe »Zadruga« Hilmije Hasanagiča, podtajnika za gospodarstvo Izvršnega sveta Srbije Sergija Djuroviča, namestnika direktorja Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje Nikole Cobeliča, direktorja Ekonomskega inštituta LR Srbije Koste Mihajlo-vi6a, namestnika direktorja Zveznega zavoda za statistiko Miloša Macure in svetnika Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje Vladimira Cerioa.
Publikacija »Privredni razvoj nove Jugoslavije« vsebuje dokumentirani pregled razvoja industrije, elektrogospodarstva, metalurgije, kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva, trgovine, turizma in gostinstva, financ in kreditnega sistema, obrti in ostalih gospodarskih panog.
Publikacija »Privredni razvoj nove Jugoslavije« je edinstveno delo te vrste, ker nudi celoten pregled desetletnega razvoja našega gospodarstva, ki je obdelan temeljito z obširnimi podatki in izpričuje, da avtorji — naši najbolj znani ekonomisti — izvrstno poznajo to materijo.
Spričo vsega tega bo publikacija »Privredni razvoj nove Jugoslavije« vsem gospodarskim organizacijam (podjetjem), ustanovam, šolam in posameznikom nujno potreben priročnik za proučevanje našega gospodarstva.
vam omogoča, da kar najhitreje najdete podjetje in proizvode, ki vas zanimajo. Z njim bomo izpolnili veliko praznino v našem gospodarskem življenju.
INDEKS PRIVREDE FNRJ
so pristojni činitelji ocenili kot zelo koristno delo, ki pomeni pomemben prispevek k naši ekonomski literaturi.
KER BOMO NAROČNINO IN VPIS V »INDEKS PRIVREDE FNR JUGOSLAVIJE« ZAKLJUČILI KONEC JULIJA, OPOZARJAMO VSE ZAINTERESIRANE, NAJ GA PRAVOČASNO NAROCE!
založniško »N O LIT« BEOGRAD PODJETJE »i^lULll« TERAZIJE 27-11
1028
uT*	izdaje	Ja.s.iDisnc saio*n!#ko ood)et)e »LJudsua pravica«. Ljubljana.	Kopitarjeva ulica	8 UL, leietoo Sl. 39-181 — Notranjepolitična — sospodarsK* rubrlKa telefon ttev il-613	ji	*ulturna rubrik«
5t	21-887, Nazorjeva ulica 10/IL — Upravo: Kopitarjeva ulica	2. telefon 89-181	— Telefon za naročnino ln oglase 81-030 — Mesečna naročnina 250 din. za tujino 500	din	— Tekoči račun
pri NB 601-T-632. poštni predal 42	— Tisk tiskarne	»Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračalo
ČETRTEK, 23. JUNIJA
Temeljni pojmi o jedrski energiji
Bombardiranje atomov, jedrska reakcija in cepitev jedra
Skoraj vse, kar vemo zdaj o atomskem jedru ali nukleusu, so zvedela strokovnjaki po jedrskih reakcijah. Jedrsko reakcijo lahko sprožimo, če atomska jedra bombardiramo bodi z dragimi atomskimi jedri bodi z dedci, iiz katerih je sestavljen atom. Bombardiramo jih z močno pospešenimi delci. Da hi delce pospešili, uporabljamo posebne stroje, tako imenovane akceleratorje. Akceleratorjev je več vrst, najbolj znani pa so ciiklotron, Van de Graaf, in Cock-roft-Wailton. Akcelerator sistema Cockroft-Walton imajo v inštitutu »Boris Kidrič* v Vinci, v inštitutu »Rudjer Boškovič« v Za-
in kisika, v nasprotju z običajno ali lahko vodo, ki je spojina običajnega vodika in kisika.
Da bi dedce pospešili, jih je treba najprej naelektriti. Kakor sva omenila v prejšnjem članku, je atam navadno električno nevtralen, ker je v elek tronskem obodu toliko negativne elektrike, kolikor je pozitivne v jedru. Ce kakorkoli izločimo en elektron, tedaj bo prevladala pozitivna elektrika jedra iin ves artoan bo električno pozitiven. Elektron lahko izločimo iz oboda na več načinov. En način je, da atome pospešimo. Ko se atoma zaradi trenja zaletavajo drug v drugega, se elektroni izločajo iiz oboda. Tako naelektri-zirane atome imenujemo ione.
zgodo, da se jedri združita, pri rega član je tudi naša država. Ta čemer lahiko odleti en nevtron, svet gradi v Ženevi najmočnejši V novo nastalem jedru je torej pospeševalndk na svetu, en proton več (vodikovo jedro ima j	tfdR	A
samo en proton), prej pa smo vi-	l_JLrli£.v jtunA
deli, da pomeni različno število I Med vsemi jedrskimi reakci-protonov v jedru tudi različne jami je za izkoriščanje jedrske prvine. S tem bombardiranjem energije najzanimivejša reakcija smo torej dosegli bistveno spre- cepitve jedra. Ko prodre nevtron membo — nastala je druga prvi- v jedro uranovega atoma, tedaj na. V tem je tako imenovana : ne pride do običajnega izločanja transmutacija prvin. Tako so se j delca, marveč se jedro razcepi v izpolnile davne samje alkimistov,, dva dela. Ko so reakcijo odkrili, da se na umeten način ena prvina je bila to po kakovosti povsem spremeni v drugo.	' nova vrsta jedrske reakcije. Za
Jedrskih reakcij je še mnogo izkoriščanje jedrske energije je vrst. Med njimi so zlasti zanimive zelo važno, da odleti pri cepitvi tiste, ki nastanejo po bombardi- več sproščenih nevtronov, ki ranju z nevtroni. Prostih nevtro- lahko v ustreznih pogojih še na-nov v naravi ni in kot električno prej cepijo jedra, to se pravi. da nevtralcih jih tudi ne moremo po- vzdržuje tako imenovano verižno spesevati v akceleratorjih. V mno- jedrsko reakcijo. Tako se reakcija gih jedrskih reakcijah pa se s.p ro- cepitve v snovi vzdržuje sama in ste iiz jedra nevtroni Te nevtrone ni potrebno, da bi nenehoma lahko uporabimo za bombardi- umetno pospeševali nove delce za ran je drugih jeder. Nevtronskim bombardiranje jeder. V mnogih jedrskim reakcijam je treba pri- jedrskih reakcijah se tako sprosti pisati, da so strokovnjaki odkrili tako imenovana jedrska energija, umetno radioaktivnost im cepitev ki jo nahajamo v atenskem jedru, uranovega jedra, kar uporabljajo Čeprav se lahko jedrska energija zdaj za sprostitev jedrske ener- sprosti v vsakem pospeše valnik n, gije.	vendar	lahko samo v jedrskem
Doslej so malone vse prvine reaktorju to energijo praktično bombardirali z nevtroni in lahki- uporabimo, ker lahko v nasprotju mi jedri. Ker pa je kakovost re- z akceleratorjem v njem spro-akcije zelo odvisna od hitrosti žimo verižno reakcijo cepitve.
Nedavno sta v Sahari umrla od žeje 38-letna učiteljica Freda Taylor in 48-letni farmer Alan Cooper. Do te nesreče je prišlo takole: skupaj z 18-letnim Petrom Barnesom in zoologinjo Barbaro Duthyjevo sta se Taylorjeva in Cooper odpravila z avtomobilom na pot po Sahari. Avtomobil je obtičal v pesku. Niso ga mogli rdM*>ati. Voda jim je pošla. Cooper je hodil 50 milj, iščoč pomoči — potem pa se je zgrudil od izčrpanosti. Taylorjeva in Cooper sta umrla od žeje, Barnesa pa so -komaj rešili. Na sliki vidimo Cooper ja na levi strani, z robcem na glavi, ko sprejema od Duthy-jeve obrok vode, na desni pa mladega Petra Barnesa, ki je za las ušel smrti. Toda ta nesreča je še vedno zavita v meglo nejasnosti spričo tega, da sta oba preminula že večkrat potovala po Sahari
delcev, s katerimi jo bombardiramo, je še daleč čas, ko bo to področje izčrpano, kajti hitrost delca je odvisna od vrste in moči akceleratorja. Zadnje čase grade močnejše akceleratorje, ki lahko po-! spešijo delce do čedalje večjih hitrosti. Področje jedrskih reakcij z močno pospešenimi delci je i s stališča jedrske fizike zelo za-i nimivo. Veliki akceleratorji pa so zelo dragi. Med drugim je bil tudi za to ustanovljen evropski svet za
Ing. Dragoslao Popovič Ing. Milorad Ristič
aprfl^
Sovjetske oblasti so ▼ vzhodnem delu Severnega tečaja. ^ ustanovile novo polarno opazovalno postajo »Severni ^~ego0 V nekaj dneh je nastalo celo majhno mesto med visokimi, ^ pokritimi ledenimi gorami med ledenimi širjavami... Sen*»» pripeljali vse, kar je potrebno za življenje in raziskovan*? ^ tore, hrano in vse potrebne znanstvene naprave. ^	u»
katerem deluje ta postaja, je eno izmed najmanj	TLg	£
Severnem tečaju in zato bodo raziskovanja zelo P001®®. ^ znanost. Na sliki: Pogled na polarno posta jo ponoči; v P°*e pa traja tu dan 24 ur...
Avstrijska znanstvena odprava v Afriko
j«! Avstrijski ljubitelji narave, ki jedrske*^raziskave",' kate- praznujejo letos 60 letnico svojega i društva, pripravljajo za poletje odpravo v Afriko. Njeni cilji so
Vkrcala se bo 27. junija v Trstu na motorno ladjo »Africa«
TRIDESET DNI	. novih stezah in čez močvirj* j£
PRI »KRALJU MEGLE«	j je zelo privlačna. Naj^sJ1
Udeleženci avstrijske odprave j ga pogorja je visok 511“ •
’ gi vrhovi po napormn	ts,
Štorklje napadle avtobus	5
Na cesti v okolici Smirne so tembra se bo vrnila, če pojde vse v avtobusu sedeči nenadoma za- P° sreči. Namenjena je na pogorje gledali pred seboj veliko jato Ruvenzori na meji med Ugando
tol
se bodo vkrcali 27. junija v Trstu drugi
na motorno ladjo >Africa<. Čakala jih bo težavna in nevarna naloga. Vožnja po Sredozemskem morju skozi Sueški prekop in prek zaliva Mombasa bo ob ugod
varnih plezalnih turah ne jajo za Zahodnimi AlpanH- fe, tere stene so zelo strme-stano deževje je značilno z. je nebje tega področja.	Ru-
grebn grade cšklotroo, v inštitutu | »Jožef Stefani v Ljubljani pa1 akcelerator Vam de Graaf.
KAKO BOMBARDIRAMO
ATOME-
Poljudni izraz za bombardiranje atomov pravzaprav pomeni bombardiranje atomskih jeder. Bombardiramo jih navadno z vodikom. Uporabljamo pa tudi druge elemente z lahkimi jedri, kakor so helij, litij itd. Strokovnjaki ■uporabljajo vse tri znane izotope vodika: običajni vodik ali vodik 1, katerega jedro je sestavljeno samo iz enega protona, vodik 2, teko imenovani devierij ali težki vodik, ki iona en proton in en nevtron, ter vodik 3, tako imenovani tricij ali supertežki vodik, ki ima en proton in dva nevtrona. Tu naj mimogrede omenimo, da je težka voda, o kateri često govorimo v zvezi z uporabo jedrske energije, spojina težkega vodika
Znamo je, da se vsa telesa, če je eno naelektriziramo pozitivno, drugo pa negativno, privlačijo. Na istem načeln privlačevanja pozitivne m negativne elektrike pospešujemo v pospeševalnikih pod vplivom električnega naboja ione. Tako pospešeni v snopih padajo na tarčo, narejeno iz snovi, katere jedra hočemo bombardirati. Jedra so približno stoti-sočkrat manjša od atoma in zato so v snovi porazdeljena zelo na redko. Vendar pa jih je ogromno število in ioni jih često zadevajo.
''kaj nastane
PRI JEDRSKI REAKCIJI
Ko delec, s katerim bombardiramo, zadene jedro, nastane jedrska reakcija. V skladu z vrsto delcev, z njihovo hitrostjo in vrsto bombardiranja snovi nastanejo različni procesi. Ce na primer jedro vodikovega atoma zadene jedro kake druge prvine, se lahko
zaletavati v avtobus in posrečilo se jim je z močnimi kljuni raz- lanske alpinistične odprave na biti zaščitno steklo. Tedaj je ena j Himalajo, izmed njih napadla šofenrja in mu zadala s kljunom rano na vratu.
Šofer je komaj še utegnil ustaviti avtobus.
Potniki so hoteli izstopiti, kar pa se jim ni posrečilo, ker so štorklje obkolile avtobus. Zadnje upanje potnikov je bil beg. Ranjeni šofer je znova pognal av-i tobus. Toda štorklje so mu še I dolgo sledile. Zasledovanje so opustile šele, ko je bil avtobus že dva kilometra daleč. Šofer se, je moral zateči v bolnišnico.
Samo dva razreda 1
Pred 3. junijem 1956 bodo železniške upra 0 večine evropskih , dežel omejile potniški promet na dva razreda. Tako so sklenili predstavniki železniških uprav, na konferenci v Amsterdamu, i Prvi razred v potniških vagonih bo torej odpadel.	1
tega pCv-«. j__
štorkelj. Štorklje so se začele IteBelgiiskimKongom. Vodil jo nem vremenu prijetna. Najprej se po pravici	svoje	in**,
bo ing. Fritz Moravec, udeleženec bo odprava vozila 36 ur z vlakom venzon pomeni namreč	gti
prek glavnega mesta Kenije in plemena Bantu »Kralj meg Ugande Najrobija. Tam bo mo- kotel dežja.
j ČEMU PLEZANJE NA G0Rs*E VRHOVE? Afrik0 ! Avstrijska odprava v c;ije. pa ima tudi znanstvene t8(i Predvsem namerava^ Pr0. nji; sončne in kozmične žarke hovo odbijanje od ledemn^j^jjgjo ■ ni mogoče reči, ali se jr0piC' sončni in kozmični žarki v er# nih krajih bolj kakor v z ri-pasovih. V tem oziru y.. °naraT{ vili avstrijski ljubitelji pionirsko delo.	^el
Tudi geograf odprave 1*’’ ro-. polne roke dela. Zdravnik j]o« I uče val vpliv velikih višin ^ bo eški organizem. Zanimal .. jje "	•	ali	S^VTŽe111
bolj P*®
zlasi za vprašanje, ali ‘^e®1 gorah res ’
Vzrok nesreče je bila eKspiozija, ki je na- rj—p kakor v nizinan^..^ stala na napravah za istrelitev torpedov. Življenje je izgubilo	t(>5;a kak°rjs
Na sliki vidite angleško podmornico, ki se je pred dnevi potopila	i^inah.	kaf
v pristanišču Habour. Vzrok nesreče je bila eksplozija, ki je na- pljučnic, kakor v mz.nan ^
nesreče
vasi se bodo njeni' člani zbrali in si razdelili naloge. Kolona nosa-
PISE: GUSTAV GUZEJ RISE: MILAN BIZOVIČAR
dobro in s seboj vzame ,u.jnepotrebna zdravila. Vsak u nec bo imel 150 kg prti ja? • jg Avstrijska odprava v
i	uu.	........... zanimiva zato, ker	jo bodoi	^e•
To pogorje še zdaleč	ni	raz-	, sirali skoraj izključno nje«	D»-
•	iskano, le na najvišji vrh	so	alpi-	J leženci in Društvo	prijatelj
nisti že priplezali. Hoja	po	slo-1 rave.
cev se bo napotila proti jezeru Buijuk, kjer bo imela odprava glavno taborišče. Od tod bodo 30 dni raziskovali pogorje RuvenzOri.
13 mornarjev. Podmornica leži 10 metrov globoko. Te dni jo bodo	^,?wnpEbiti	reS'Jla
««»m , Makm *». n«, »«>. *, W*J. — —.
I vsak človek v telesu, v rala najeti kamion; z njim bo po- ] »ačnih plasteh same
I prtii.*« 0»
10<. »Kdo vama ]e dovolil oditi ix tabora?« je jezno vprašal taborovodja. Za listek 10 ie zmenil ni. »Mitlila sta, da vajinih nožnih avantur nihže ne bo opazil, pa sta se uite-lal« »Pavle, morda res nisva prav ravnala, a nič hudega nisva mislila,« je prizadeto začel Miha. »Preberi to sporočilo, pa naju boi morda razumel,« je pristavil Rado. Pavleta so te besede razorožile. Naglo je preletel vsebino ponujenega listka, potem pa se zazrl v fanta in čez čas rekel: »In sta kopala?« »Sva, a brez uspeha,« je za oba odgovoril Miha.
107. Pavle ni vedel, ali naj bi se ie jezil. Radovednost ga je klala, da se je le odločil: »Poglejmo ie, morda pa le kaj stak> nemo.« Vseh pet je krenilo proti trirogeljni smreki. Pavle se je vneto razgledoval po sveie razkopanih tleh, nekajkrat prebral listek, premeril prostor poiir in počez: »Kaj če sta izbrala napačno skalo. Mogoče je pa ona tam?« Drevesa so ie vedno metala dolge sence in zlahka so premerili prostor med smreko, -nalo bolj oddaljeno skalo in .stezo. Svet je bil kamnit in le malo upanja ja bilo, da bi lahko na tem koncu kaj naili.
Za cLoAko itoJ&jo
Nekoč je zajček pritekel govo veleposestvo na Rouss vrtiček in slavni pisatelj 9l jfl ji posebnega truda ujel. Plc1^& to tako razjezilo, da je zagt° (ati
sedu s tožbo. Tedaj pa je ^oU.lrglil napisal pismo, v katerem je
obžalovanje, da se je to z<l „rCf Pismo je zaključil takole: ’ meino spoitujem zajce \7aiega [(lf gorodja. Da pa bi lahko odslfl ^ likoval Vase zajce od drugl*'(-:ttt vadnih, Vas prosim, da PrlC v 'tkemu na rep rdeč trak.‘
108. »če je kje kaj zakopanega, potem je lahko samo na tem kosu,« je kazal Pavle na nekaj kvadratnih metrov veliko ploskev. »Tu : je sama skala,« je zamahnil Rado s kram- ? pom po tleh. »Mogočo je pa prav tu,« je : vztrajal Pavle in od strani udaril po nekaj centimetrov iz tal itrleči skali. Kamnit sloj je bil zelo tenek. Ploičo so zlahka odstranili in začeli so kopati v droben gruič. Zdaj je ilo brez težav. Vsako prgiiče prsti in kamenja so ogledovali, a naili niso ničesar. Skoraj meter globoko so ie bili. »Kaj pa je to?« Zazvenelo je, kot da je kramp udaril ob kovino,	»
NEVEDE SI JE ODŽAGAL NOGO
Anglež Harold Millard je tako nesrečno padel, da mu je počila kost v desni nogi. Zdravnik mu jo je obložil z mavcem. Mavčni oklep pa ga je čedalje bolj tiščal. Tedaj je vzel mož žago, da bi mavec odžagal. Žagal je precej dolgo in globoko. Naposled je začutil, da mu je odleglo. In zadovoljen je legel na posteljo. Ko je prišla čez nekaj časa v sobo njegova sestra, je osupnila. Millard si je namreč z mavcem vred odžagal tudi nogo. Najbrž mu je bila v mavčnem oklepu povsem otrpnila, ker se kri ni mogla pretakati po njej. Zdravniki so mu samo obvezali rano, saj krvavel tako ali tako ni.
PLEMENITI ZAJCI Rousseau je stanoval u skromni hišici v Montmorencgju v soseščini nekega bogatega plemiča, ki je bil zelo ponosen na svoja odlikovanja, zlasti na rdeči trak Legije Časti. Ta, trak si je pripel ob vsaki svečani j priložnosti. Zelo, je bil ponosen tudi na svoje stanovske pravice in stalno kovanec.« je hodil na lov, ki je bil v tistiH ! »Na srečo je moj pogoltni* časih izključno privilegij plemstva, mo poldinarskega.«
Dr.Obon
■k
»Moj
pogoltnil pet