.^MORSKI J.e ^aCel DNEVNIK izhajati v Trstu BK-SSaSE 1943 pa 26. novem-v vasi Zakriž p * £-aKTlZ na „•Jier*cn'm- razmnožen gostil. Od 5. do 17. Zernbra 19^ se je ti-v tlskarn' «Doberdob» U Ph Gorenji Trebu-1944h septembra tiska do maj4 1945 v VnJn' ‘Slovenija» pod 4 194^ 'driji' do 8' '945 pa v osvoboje-£1^. Kjer je izšl; tS» 5tev,lka- Bil je Nlir n' ^^anski DNEV-v 2asužnjeni Evropi. edini primorslq ' Vj V-. 0- Tj * Ì2 O Q C X: o « m -|E? §g*.s V 5 rn c X: o ? r_ ^ rrr-. -sl ;> Poštnina plačana v gotovini Abb. postala 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XLI. št. 100 (12.132) Trst, sreda, 15. maja 19E Izidi pokrajinskih in občinskih volitev potrdili premik iz dežel s V Rimu, Milanu, Turinu in drugih večjih mestih namesto »rdečih« poslej petstrankarske uprave kliV^ — Izziv o upravah velikih mest se je torej za-]ircil s porazom rdečih uprav: po vsej verjetnosti se letih Turin, Benetke, po skoraj desetih t levičarskih uprav, vrnili v roke petstrankarske . levi Samo dve izjemi v veligih mestih: Bologna e, kjer 5 vladnih strank ni doseglo večine, v Bariju, Genovi in drugih srednjih mestih) ke omogočajo tako levičarsko kot petstrankarske številk: l£avo. Toda seveda ne gre zgolj za vprašanje v "lito in KD namreč že terjata od zaveznikov spošto-r'le obvez iz volilne kampanje. toJ.^ušje je v prid vlade in politične stabilnosti, za-tite 130513 PSI in PSDI privilegirala povsod sodelova-Prt» S ^ prihodnjih dneh se bo hkrati s »političnim t^JTrjanjem«, začelo na vsedržavni ravni pogajanje IjS3. vladnimi strankami o splošni porazdelitvi mest: vupfial (volilni izidi krepijo Forlanijevo kandidaturo, Izjave slovenskih izvoljenih predstavnikov v okoliških občinah NA 4. STRANI vsekakor pa KD), župani večjih mest (PSI bo hotel ohraniti Milan, KD zahteva Rim, republikanci hočejo Turin), nadaljevanje sedanje Craxijeve vlade. Iz tega bi se lahko porodil celo pakt do konca zakonodajne dobe. Najresnejše posledice volitev pa vsekakor zadevajo velika mesta. Propadle so najpomembnejše levičarske uprave, priborjene v sedemdesetih letih na valu vsedržavnega poleta v levo. Na rimskem magistratu že skoraj gotovo plapola bela zastava KD, ki je v prestolnici zabeležila največji uspeh: povrnila se je na raven leta 1976, okrog 33 odstotkov in je spet prva stranka v mestu, medtem ko je KFI naenkrat izgubila več kot 5 odstotkov, od 36 na nekaj več kot 30. V Milanu je, poleg potrditve PSI (ki je prekoračil 20 odstotkov), najvidnejši izid za PRI, ki je podvojil glasove in postal jeziček na tehtnici za sestavo uprave. Težko se bo torej izogniti petstrankarski večini, ki bo sicer imela notranje težave, saj so že v teku spori tako v PSI kot v PRI. V Turinu so nazadovale vse sile, ki so vodile 10 let Novellijevo upravo, od KPI (ki pa ostaja s 36 odstotki zdaleč največja stranka v mestu) do PSI in PSDI, KD pa si je opomogla in močno napredujejo republikanci. Petstrankarska koalicija ima vsekakor večino 41 svetovalcev, KPI s 30 pa je potisnjena v opozicijo. V tej panorami predstavljajo Firence pomenljivo iz- jemo. Tu vladne stranke niso dosegle večine, KPI je nekoliko nazadovala v primerjavi z evropskimi volitvami, a je potrdila svojo moč s 40 odstotki, zaradi česar je najbolj verjetna ponovitev levičarske uprave, kot v letih Ì981 in 1982, nakar so se bili socialisti umaknili. V tem trenutku se torej zdi potrjeno: levičarskim upravam naj bi koristila doba opozicije. R. G. Zapletena slika volitev v videmski pokrajini ČEDAD — Včeraj smo zabeležili o-kvirne rezultate pokrajinskih volitev v videmski pokrajini. Podali smo tudi sliko iz Nadiških dolin. V prvi vrsti gre poudariti, da sta bila v videmski pokrajinski svet izvoljena špetrski župan Firmino Giuseppe Ma-rinig (PSI) in Pino Blasetig (KPI), toda v okrožju San Giorgio di No-garo. Izvoljena sta bila še sedanji predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin Giuseppe Chiudi (KD) in Aldo Mazzola (PSDI), v okrožju Po-voletto je bil izvoljen predsednik Gorske skupnosti Terskih dolin Sergio Sinicco (KD). V Terskih dolinah se je pokazala splošna pokrajinska slika. Napredovale so PSI ( 17,5 odstotka letos, 11,9 pred petimi leti), PRI in MSI. Nazadovali pa so KPI (17,6 odstotka letos, 19,3 pred petimi leti), KD (42,8 odstotka letos, 44,7 pred petimi leti). Izgubile so tudi ostale stranke kot PSDI, PLI, Furlansko gibanje. V Reziji so napredovale KPI, PSI, PRI in MSI. KD je napredovala le za 4 glasove. Nazadovali pa so PSDI, PLI in za dva glasova Furlansko gibanje. Na Trbižu so rahlo napredovali komunisti, rahlo sta nazadovala KD in PSI, posebna izvolitev v Trbižu pa je pravi skok naprej PSDI. Stranka je pred petimi leti prejela 30,5 odstotka glasov, letos pa kar 39,1 odstotka glasov. Splošna slika se nekako ujema z ostalimi kraji, čeprav je prav v Reziji in na Trbižu prišlo do relativno svojevrstnih rezultatov, precej očiten je skok PSDI. Seveda je tudi te podatke potrebno natančneje analizirati, kar pa ni lahko, posebno ne, če pokrajinske izide primerjamo z občinskimi. NA 2. STRANI leto dni bo nasledil Djuranovića Vlajković novi predsednik predsedstva SFR Jugoslavije (ejn. 0(;RAD — Opolnoči poteče eno-S{ 3 Mandat predsedniku predsed-fire SFRJ Veselinu Djuranoviču. bo * P°sebnih zunanjih manifestacij, 16 dolžnosti prevzel. sedanji pod-nik predsedstva Radovan Vlaj-'dn« • s*cer v predsedstvo »delegi-jjfce }Zi .SAP Vojvodine, podpredsedni-'Sani(SApS^ Pa Prevzel Sircon Ha- sP07nV- se tei priložnosti dolu m° ^ ne'caj podrobnosti o neQn tePa jugoslovanskega kolektivni ■ >>®e/a« države. Predsedstvo SF tforv,;6 ustanovljeno z ustavnim pred ™07!1 leta ^l. Sestavljali so ga skihSe^Publiških in pokrajin-vsak s*uVščiii ter po dva člana iz kraj^i repuÌD^e i71 P° ^ elan iz polo ìiava SFRJ iz igta 1974 je števi-osew^an?,3 Predsedstva zmanjšala na prevžei maia ■ je predsedstvo Sedn?t dotedanje dolžnosti pred-^ republike, ki so avtomatično kovic ugasnile s smrtjo predsednika Tita, Člani predsedstva se volijo' na vsakih pet let, lahko pa se jim podaljša mandat še za pet let. Volijo jih skupščine republik in pokrajin na zasedanjih vseh zborov, za člane predsedstva pa jih razglaša skupščina SFRJ na seji svojih zborov. 15. maja lani je bilo razglašeno predsedstvo, ki ga sestavljajo naslednji člani: Nikola Ljubičič (Srbija), Josip Vrhovec (Hrvatska), Stane Dolanc (Slovenija), Branko Mikulič (Bosna in Hercegovina), Lazar Mojsov (Makedonija), Veselin Djuranovič (Črna gora), Radovan Vlajković (Vojvodina) in Sinan Hasani (Kosovo). Predsednik in podpredsednik se volita izmed članov predsedstva za eno leto po poslovniku predsedstva in sicer po naslednjem vrstnem redu republik in pokrajin: Makedonija, Bosna in Hercegovina, Slovenija, Srbija, Hrvatska, Črna gora. Vojvodina in Kosovo, (dd) Včerajšnji pogovori Shultz-Gromiko nov doprinos k boljšemu razumevanju DUNAJ — Tri ure več od predvidenega je trajal včerajšnji pogovor med ameriškim državnim tajnikom _Shul-tzom in sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom na sedežu sovjetskega veleposlaništva na Dunaju. V šestih urah sta si šefa obeh diplomacij povedala marsikaj, a v glavnem je vse zavito v diplomatsko tajnost. Po srečanju je Shultz le izjavil, da so bili pogovori »koristni, popolni in podrobni«. Ameriški državni tajnik je še pristavil, da so govorili o ženevskih pogajanjih, o dvostranskih odnosih in o možnosti njihovega izboljšanja, da so izmenjali mnenja o perečih problemih v svetu in da so načeli tudi vprašanje človeških pravic. Nič bolj zgovoren ni bil glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva Vladimir Lomejko, ki je poudaril, da je bil pogovor »v svoji celoti potreben in koristen«. Tudi on je navedel, da so obravnavali široko paleto mednarodnih in dvostranskih vprašanj. Glede ženevskih ra-zcrožitvenih pogajanj pa je navedel, da jei Gromiko ponovno poudaril sprejeti sklep o tesni povezavi vseh treh pogajanj v Ženevi, in sicer: o evroizstrelkih, strateških raketah in o militarizaciji vesolja. Glede vrha Reagan -Gorbačov je Lomejko povedal, da kažeta obe državi »določeno zanimanje« za to srečanje. Ob takih diplomatskih izjavah pa je nesporno dejstvo, da sta se Shultz in Gromiko razšla v sproščenem ozračju, kar daje slutiti, da je bil ponovno storjen korak na poti boljšega razumevanja med supersilama. 40 let Primorskega dnevnika bomo proslavili ob 20.30 v petek, 17. maja, v Kulturnem domu v Trstu in v soboto, 18. ^ia, v Kulturnem domu v Gorici. PROGRAM: nagovor; pozdravi gostov iz Trsta, Gorice, Rima, Beograda in Ljubljane; podelitev priznanj raznašalcem; nastopajo: v TRSTU: . » harmonikarski ansambel Glasbene matice s Proseka, vodi Loredana Kočevar; mešani pevski zbor Primorec - Tabor, vodi Vilma Padovan; v GORICI: mešani pevski zbor »Oton Zupančič«, vodi Elda Nanut; mestni otroški pevski zbor, šolski orkester šole Glasbene matice, vodi Silvan Križmančič. . . . Ob koncu programa se bomo zbrali na zakuski. Vabljeni vsi bralci Primorskegp levnika. Ta napoved je obenem vabilo za vse, osebnih vabil ne bomo pošiljali. V nedeljo, 19. maja, bo izšla posebna številka Primorskega dnevnika. Predsednik Ortega prispel v Italijo RIM, NEW YORK — Po obdsku v Franciji je nikaragovski predsednik Daniel Ortega včeraj prispel v Italijo, kjer se je sestal s predsednikom Pertinijem in s premjerom Craxijem. Kljub diplomatskim izjavam v želji, da ne bi prehudo napadli Reaganovo politiko v Srednji Ameriki, je Ortega podobno kot v drugih državah Evrope požel simpatije in morda celo kaj več od moralne podpore. Ob tem je dovolj zgovorna vest, da bo prihodnji teden prispela v Nikaragvo belgijska tovorna ladja, ki bo vkrcala razno blago za Evropo. Ameriški embargo je torej na bolj trhlih nogah. Tega se kot kaže zavedajo tudi v ZDA, kjer je posebni Reaganov odposlanec za Srednjo Ameriko Shlaudeman nakazal možnost obnovitve dialoga med Managuo in Wa-shingtonom. Reaganova administracija se torej vedno bolj zaveda osamljenosti. ALPINISTI SPDT DOMA Kako je bilo mesec dni in pol v Himalaji TRST — V ponedeljek pozno zvečer so se vrnili člani prve zamejske alpinistične odprave, ki so jo organizirali, da bi na dostojen način zaključili praznovanja ob 80. obletnici Slovenskega planinskega društva iz Trsta. Njihov cilj je bila 7219 metrov visoka Južna Anapurna v Himalaji, vendar v svojem namenu niso uspeli zaradi slabega vremena. Naši alpinisti so se podali na pot 27. marca in so torej bili zdoma mesec dni in pol. V tem času je šest alpinistov SPDT in novogoriški zdravnik naskakovalo goro, vendar pa jim je sreča obrnila hrbet. Tridesetega a-prila so se težkega srca dokončno o-dločili, da opustijo poskus. NA 10. STRANI Občinske volitve v Benečiji in Reziji ČEDAD — Občinske volitve v Nadi-ških dolinah, Terskih dolinah in Reziji so dejansko ošibile občinske liste. Zmagali sta občinski listi v Špe-tru in v Grmeku. Nista pa bili potrjeni občinski listi v Tipani in Reziji. V špetm je občinska lista zmagala za 245 glasov, pet let od tega pa je ista lista zmagala za 317 glasov. Zabeležiti pa je treba izjemen uspeh župana Giuseppa Firmino Mariniga, ki je prejel 883 preferenc. Bil je tudi izvoljen v videmski pokrajinski svet. V Grmeku je občinska lista zmagala za 11 glasov, pred petimi leti pa za dva. Tudi v Grmeku je imel največ preferenčnih glasov župan Bonini. Drugačna slika se je pokazala v Tipani, saj je tu KD, skupno s socialdemokrati, ponovno pridobila občino, občinska lista pa je izgubila 121 glasov. V njenih vrstah so bili izmijeni dosedanji župan Elio Berrà, Sandro Pascolo in Claudio Tomasino. V Reziji je KD ponovno prevzela občino. Prejela je 455 glasov, na prejšnjih volitvah pa 397. Lista Unione democratica resiana je prejela 243 glasov, na prejšnjih volitvah pa 458. Tretja lista Per la Val Resia je prejela 154 glasov. Poleg svetovalcev KD, bodo sedaj sedeli v občinskem svetu bivši župan Sergio Di Lenardo, Renato Quaglia in Giorgio Spendra. V bistvu je v beneških občinah in v Reziji KD ohranila, ali pa okrepila svojo moč in to tudi v tistih občinah, kjer je pred petimi leti le za las ohranila oblast. Najočitnejši primer za to je Bardo, kjer je pred petimi leti KD zmagala le za 14 glasov, sedaj pa je zmagala za 54 glasov. V prejšnji mandatni dobi je imela manjšina na občini štiri svetovalce, sedaj pa jih ima tri (Viljem čemo, Dario Molavo in Giordano Micottis). Občinski rezultati kažejo, vsaj po prvih površnih analizah, da so odigrala bistveno vlogo zavezništva, ki niso bila povsod ista, kot pred petimi leti. V Tipani so na primer izstopili iz občinske liste socialdemokrati. V Reziji je veliko pomenila prisotnost dveh list, ki pa tudi združeni ne dosegata KD. Veliko vlogo so odigrale preference. Do tega zaključka pridemo, tudi če primerjamo rezultate občinskih s pokrajinskimi volitvami. Dejstvo je namreč, da je na pokrajinskih volitvah KD skoraj povsod izgubila glasove. Uveljavili pa so se socialisti, čeprav so komunisti izgubili, izgubila pa je tudi PSDI, ki je bila marsikje jeziček na tehtnici. Najbolj kontradi-toren primer je imela prav v Reziji, kjer so napredovali PSI, KPI, KD pa le za 4 glasove, izgubila pa je PSDI. Gre seveda za realno majhne premike na pokrajinskih, večje pa na občinskih volitvah. Očitno je to stvar sistema glasovanja, manj lahko razložljivo pa je, da se tendence na pokrajinskih in občinskih volitvah vedno ne prekrivajo. Močno vlogo je igral tudi krajevni faktor. Sirci se bodo vrnili v Bejrut? BEJRUT — Libanonska vlada bi lahko v kratkem zaprosila Sirijo za neposredni vojaški poseg v Bejrutu, od koder so se sirske »zelene čelade« umaknile leta 1982 po izraelski invaziji Libanona. Sirska vojska naj bi prispela v Bejrut pod pokroviteljstvom Arabske lige in bi morala zagotoviti red in mir v obeh delih Bejruta. Sirci pa niso navdušeni nad takim povabilom, če ga predhodno ne podprejo tudi kristjani. Položaj je vsekakor izredno dinamičen. Kot o-bičajno se spopadi nadaljujejo, predsednik Džemajel pa je iz dneva v dan bolj osamljen tudi v krščanskem taboru, saj mu že vsi očitajo nesposobnost in preozke družinske interese. Po zmagi v Severnem Porenju-Vestfaliji večja samozavest SPD V ZRN se stopnjuje polemika med socialisti in demokristjani zaradi Reagana in vrha 7 BONN — V včerajšnji vladni izjavi v zahod-nonemškem zveznem parlamentu je kancler Kohl govoril o pomenu zahodnega gospodarskega vrha v Bonnu in obiska predsednika Reagana na pokopališču v Bitburgu. Kohl je dejal, da je bil ta obisk »gesta sprave«. Zahodni vrh, je dejal, je rodil oprijemljive politične in gospodarske sadove. Kancler Kohl je označil gospodarski vrh v Bonnu kot vrh zahodne samozavesti in spodbude. Glede novega kroga pogajanj o liberalizaciji mednarodne trgovine v okviru GATT, ob katerem je prišlo do nesoglasij s Francijo, je zahodnonemški kancler dejal, da bi se morala ta pogajanja čim-prej začeti. Poseben pomen je Kohl pripisal politični deklaraciji zahodnega vrha, ki izraža skupno pojmovanje vrednot o demokraciji in človekovih pravicah ter o miru in svobodi. Deklaracija omenja tudi pravico nemškega naroda do samoodločbe. Hkrati pa so se voditelji sedmih držav v Bonnu ponovno izrekli za neuporabo sile, za nadaljevanje dialoga med Vzhodom in Zahodom in za razorožitev in za nadzor nad oboroževanjem. Hkrati je Kohl poudaril, da je predsednik Reagan potrdil, da so ZDA pripravljene sklepati s SZ sporazume za krepitev stabilnosti in miru. Vodja socialdemokratske opozicije Hans - Jo- chen Vogel je v odgovoru očital Kohlu, da ni bil kos glavnim nalogam gospodarskega vrha in Reaganovega obiska. Kohl je med seboj povezal gospodarski vrh, obisk ameriškega predsednika in 40. obletnico konca druge svetovne vojne v Evropi. Zato so nastali nesporazumi, ki bi se jim bili lahko izognili. Vogel se je zahvalil predsedniku republike Richardu von Weizsaeckerju za njegov govor v Bundestagu preteklo sredo, v katerem je marsikaj spet postavil na pravo mesto. Predsednik socialdemokratske stranke (SPD) Willy Brandt je zlasti kritiziral dejstvo, da se Bonn in Pariz razhajata glede politike razvoja vesoljskih programov in projektov. To velja predvsem za ameriški raziskovalni program SDI. Kancler Kohl se bo moral sprijazniti z očitkom, da se je oddaljil od evropske poti, je dejal Brandt. Monetarne reforme niso na gospodarskem vrhu dovolj izčrpno obravnavali. Poleg tega ne bodo besede, ki so jih udeleženci gospodarskega vrha spravili na papir, ustvarile delovnih mest za brezposelne. V ponedeljek pa se je v Bundestagu nadaljeval dvoboj, ki se je že v nedeljo zvečer neposredno po zmagi SPD na volitvah v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfahja vnel med Kohlom in Brandtom da { Brai® pred televizijskimi kamerami. Brandta je prizadela in ogorčila Kohlova obtožba, da »vodi politiko primitivnega antiamerikanizma«- . televizijskem prepiru je Brandt ožigosal gen®^ nega sekretarja CDU Heinerja Geisslerja, »najhujši nemški hujskač po Goebbelsu«. „ je zdaj v intervjuju dejal, da je prepričan, da ^ Kohl in predsednik Reagan »zaigrala skupno iž1^ ker Reagan med obiskom v ZRN ni hotel spr®-^ Brandta. Brandt je tudi govoril o svojem b®; proti nacizmu. Ne smemo pozabiti, je dejal Branfl_ da so ljudi takrat gnali v smrt z obtožbo, d0 t za Ruse. To je neposreden namig na GeisslerP ki je socialdemokrate obtoževal, da so sovjet^ peta kolona (sicer ne vsi), da so pokazali hr^v atlantskemu zavezništvu, da so podlegli antiaffl®1 kanizmu in podobno. > Glavni predstavnik predsedstva SPD Clemft je izjavil, da so na bonskem sedežu SPD spr6^ številna pisma, a tudi telefonske pozive, v kat#L ljudi odobravajo Brandtovo ravnanje, ker je % čas, da si »SPD ne dovoli več nenehnih žalitev ^ CDU«. Brandtu'čestitajo, da je pokazal »državi!3® ski pogum« in »iskreno ogorčenje«. Clement r napovedal, da bo SPD dokumentirano dokazal3' kako Geissler »ščuva prebivalstvo«. BOŽIDAR PAHOR Vse boljši odnosi Jugoslavije z Italijo in drugimi sosedami BEOGRAD — Na seji zbora republik in pokrajin so včeraj poslušali informaciji o aktualnih gospodarskih tokovih v državi (ekspoze je imel podpredsednik ZIS Janez Zemljarič) ter o ekonomskih stikih s tujino (uvod je imel drugi podpredsednik zvezne vlade Borislav Sre-brič). Delegati jugoslovanske zvezne skupščine pa so obr ravnavah tudi poročilo o odnosih Jugoslavije s sosednjimi državami, o čemer je včeraj govoril Gojko Seku-lovski. Poudaril je, da je Jugoslavija v minulem letu razširila sodelovanje s skoraj vsemi sosedami. Odnose z Italijo je Sekulovski, predsednik skupščinskega odbora za zunanjo politiko, ocenil z najvišjo oceno. To velja za odnose na vseh ravneh in področjih. Ravno letos naj bi obeležili 10-letnico osimskih sporazumov, ki so bili ter ostali zgled, kako je mogoče reševati najzapletnejše meddržavne odnose — samo če je dovolj dobre volje na obeh straneh. Uspešen razvoj odnosov beleži Jugoslavija tudi z Avstrijo, pri čemer posebno ohrabruje uravnoteževanje blagovne menjave. Med nerešenimi vprašanji pa je Sekulovski omenil nujnost doslednega uresničevanja držav- ne pogodbe, oziroma ureditve položaja in zaščite pripadnikov slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Ko je govoril o odnosih z Bolgarijo, je Sekulovski sicer omenil pomemben napredek — ni pa mogel mimo težav zaradi nepriznavanja makedonske manjšine v Bolgariji ter nasploh odnosa do makedonske narodnosti. Tu ni uspeha, čeprav je Jugoslavija vložila veliko truda. Več optimizma glede položaja makedonske manjšine je v primeru Grčije, je ocenil Sekulovski in izrazil upanje, da bosta državi odpravili sporna vprašanja, prav tako tista s področja maloobmejnega prometa, vprašanja vizumov in potnih listov, sodelovanja v prometu itd. Glede Albanije pa posebnih rezultatov še vedno ni. Iredentistične zahteve in vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije gotovo ne prispevajo k izboljševanju odnosov med državama. Se bo pa SFRJ še naprej zavzemala za razvoj dobrih odnosov, ob spoštovanju neodvisnosti ter mednarodnega položaja Albanije. Tudi sicer bo Jugoslavija še naprej razvijala dobro sosedsko odnose z vsemi sosedami, saj meni, da to prispeva k stabilnosti na Balkanu ter k miru nasploh, je na koncu dejal Sekulovski. (dd) Ob 30-Ietnici državne pogodbe SZ hvali povojno politiko Avstrije MOSKVA — »Če zahodni državniki zasledujejo varnost h* blagostanje z dobrososedskimi odnosi in sodelovanjem, ne pa z o-boroževanjem ali razprodajanje® lastnih suverenih pravic Ameriki) lahko dosežejo mnogo, pred vse® pa resnično neodvisnost v pogojih miru«. Tako zatrjuje glasilo K? SZ »Pravda« v članku, ki ga namenja 30-letnici državne pogodbe o nevtralnosti Avstrije. Člankar navaja, da so ZDA P° drugi svetovni vojni hotele vključiti Avstrijo v svoje vojaške načrte in začele pripravljati njeno razdelitev, tako da bi zahodni del države spremenile v vezni člen NATO med Zahodno Nemčijo in Italijo. »Toda Avstrijci so pokazali veliko politično modrost in se temu uprU«, dodaja »Pravda«) »in tako dosegli avtentično neodvisnost«. Ukrepi za zajezitev inflacije v SFRJ Uvoz nekaj vrst blaga ki ima previsoko ceno BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je, kot je sporočil sekretariat za informacije, na nedavni seji sprejel vrsto ukrepov, s katerimi naj bi spodbudil delovanje tržnih zakonitosti ter zavrl inflacijo in rast cen. Tako so, na primer, pripravih predlog spremembe zakona, s katerim bi zmanjšali prometni davek pri nekaterih izdelkih, ki so pomembni za življenjski standard. ZIS je sprejel tudi ukrep, s katerim bodo omogočili intervencijski uvoz izdelkov široke potrošnje, katerih cene preveč odstopajo od dogovorjene pohtike — pa jih zdaj ni bilo mogoče uvažati. Zvezna vlada je pripravila tudi ne- katere druge ukrepe, s katerimi bi razbremenih gospodarstvo, povečali možnost prodaje tujih izdelkov v konsignacijskih prodajalnah ter razbijali monopolne položaje nekaterih proizvajalcev. Proizvajalci 14 skupin izdelkov, ki so cene od lanskega decembra povečali za več, kot 50 odstotkov, bodo morali svoje odločitve še enkrat pretehtati — skupaj z gospodarskimi zbornicami ter o svojih odločitvah v roku 14 dni obvestiti ZIS. Če »prepogumni« dvigovalci cen ne bodo zmanjšali apetitov, bo ZIS svetoval bankami, naj bi takšnim podjetjem ne dajal več posojil. (dd) Nelagodno potovanje Janez Pavel II. je včeraj sklenil svoje nelagodno potovanje po Holandski mašo na prostem na letališču v Maastrichtu, kjer je blagoslovil kip sv. vatiusa. Danes bo papež odpotoval v Luksemburg (Telefoto A* Pred prihodom indijskega premiera na uradni obisk v ZDA FBI odkril zaroto Sikhov proti Gandhiju NEW YORK — Predstavniki FBI so sporočili, da so odkrili priprave za atentat na indijskega premiera Rajiva Gandhija med njegovim junijskim obiskom v ZDA. Atentat naj bi izvedla skupina sikhovskih teroristov, ki se je pripravljala na začetek gverilske vojne proti indijski vladi. Na spisku za atentat je bil tudi prvi minister indijske zvezne države Harijana, Bhajal Lai, ki je na zdravljenju v Združenih državah Amerike. Agenti federalnega biroja za preiskave so se uspeli infiltrirati v skupino indijskih Sikhov, ki se je vežbala v rokovanju z orožjem in eksplozivom. Zaprli so sedem Sikhov, pet na območju New Orleansa, dva pa v New Yorku. Ne izključujejo tudi možnosti, da je omenjena skupina Sikhov povezana z nedavnimi nemiri v indijskem Punja-bu. Napovedujejo, da zaradi odkrite zarote ne bodo prestavili obiska indijskega premiera Rajiva Gandhija v Združenih državah Amerike, ki je napovedan za 11. junij. Omenjeno skupino Sikhov je policija aretirala v bližini hotela v New Orleansu, v katerem stanuje prvi minister indijske države Harjana, Bhajal Lai. Priprave na atentat je odkril neki agent FBI, ki se je uspel vtihotapiti v skupino Sikhov, ki se je pripravljala na začetek gverilske vojne v indijskem Punjabu. Atentat na indijskega premiera naj bi izvedli trije Sikhi pod vodstvom 33-letnega Gurpartapa Birka, ki je inženir elektronike. Priprave na atentat so »usklajevali« v enem izmed newyorskih hotelov. Na enem izmed sestankov so sikhovski zarotniki, agentu FBI razodeli načrt, da je njihov namen ■»revolucionarno strmoglavljenje indijske vlade«. Da bi to dosegli so imeli v načrtu začetek gverilskih akcij proti indijski biadi, ki naj bi povzročile »izgubo njene samozavesti«. Načrtovali so napade na štemlne strateške objekte v Indiji, med njimi na jedrske centrale, vladne ustanove in strateške mostove. Agenta FBI, ki se je predstavljal kot »neodvisen strokovnjak za gverilsko vojno, ki si je pridobil bogate izkušnje v vietnamski vojni«, so Sikhi prosili, naj jim priskrbi orožje in eksploziv za izvedbo načrtovanih akcij. Zahtevali so tudi plinsko orožje. Omenjeno skupino je FBI sledil že od januarja letošnjega leta. Sikhi so po izjavi brooklinškega tožilca zahtevali toliko eksploziva, da bi z njim lahko razstrelili največje newyorske mostove, oziroma 36-nadstropno zgradbo. Za izvedbo atentata na indijskega premiera so izdelali tri različne načrte, priprave na akcijo pa naj bi se začele 6. maja v New Yerseyu. Vendar pa so agenti FBI preprečili začetek priprav in prve dni maja aretirali vse ugotovljene Sikhe. Podrobnosti o tej akciji ameriške policije pa so sporočili šele včeraj. Predstavniki State departementa so sporočili, da se zaradi te zarote, razen morda v nekaterih podrobnostih, ne bo spremenil program napovedanega junijskega obiska indijskega premiera Rajiva Gandhija v Washingtonu. UROŠ LIPUŠČEK Evropa skeptična do načrta SDI BRUSELJ — Od 17. do 20. maja bo v Stuttgartu zasedala Sf" vemoatlantska skupščina, ki Je posvetovalno telo Atlantske zv®" ze. Govor bo o trgovinski izmenjavi in obrambni politiki držav NATO, torej tudi o Reaganovem načrtu za vesoljski protiraket® obrambni ščit (SDI), vendar s® je vseh 184 parlamentarcev domenilo, da za izdelavo dokončn® ga uradnega stališča o »voj® zvezd« počakajo do jesenskega zasedanja, ki bo oktobra v San Franciscu. Iz osnutka referatov za stutt-gartski posvet pa je že zdaj raz; vidno, da so evropski zavezniki ZDA sila skeptični glede načrta SDI. Podelila mu ga bo Zveza kulturnih organizacij Slovenije Beneško gledališče prejme danes v Ljubljani Odličje svobode za svojo 10-letno dejavnost v — Danes dopoldne bodo v j^ali dvorani Cankarjevega doma (^ubijani podelili Beneškemu gle-jsču odličje svobode za »njegovo J^tvovalno delo pri ohranjanju slo-Voni kulturnega izročila in slo-pkske besede v Beneški Sloveniji.« obelila mu ga bo Zveza kulturnih or-Sdh>zacij Slovenije. n^re za pomembno priznanje, ki pa h, Pohaja nepričakovano, saj so vest, prejela ta naša pomembna kul-tJa- us*-aj!0va tako lepo priznanje spo-. ’h prav na letošnjem Dnevu emi-g^ta, kjer je nastopilo tudi Beneško ?reden navedemo nekaj podatkov o Beneškega gledališča, o nje-ji pomenu za kulturno rast Bene-,j/P Slovencev, je prav, da povemo, [;. «no po telefonu poklicali ravnate-. gledališča Alda Klodiga in ga vpra-VJ* Za njegove občutke in za občutke df>i i Pr' gledališču delajo, ob po-itvi tega odličja. ^ Seyeda smo tega priznanja veseli. tih81 živijo sicer daleč od takš- v n, dogajanj in morda niti ne znajo tern trenutku pravilno vrednotiti a ‘ • delamo, se ^.Priznanja. Tu pri nas ndimo, da bi z našo dejavnostjo Ppevalj svoj delež k narodnemu ^^Porodu Beneške Slovenije, zato "da nismo niti mislili na takšno v lcJe. Nà vsak način pa se bomo H iPh dneh sestali in preverili mož-da organiziramo v poletnem ča-„: Prireditev v počastitev tega prizna-C/.Morda bi za to priložnost ponovili ^kstio od naših bolj uspelih iger, . orda bomo objavili v posebni bro-(riT1 dela, ki jih je naše gledališče iji’^alo. To so vse samo ideje, ki pa Pomo skušali uresničiti.« yam _ prihaja v tem trenutku na «d igra, s katero je imelo vaše finančne podpore l2;sel jenskim druženjem — Deželni odbor Furlanije -krajine je na predlog pri-, jnega odbornika Turella sklenil na-ra^aii 400 milijonov lir, ki jih bo po-je~delil sedmim izseljenskim zdru-e i®n glede na njihovo reprezenta-'Tost ter na število sedežev in čla- istim v tujini. kni •! Združenjem m na osnovi istih °db ri'^V 0 porazdehtvi je deželni red0r anticipiral denarne vsote na sl n° Podpore za tekoče leto. Izseljenega združenja bodo tako prejela do So .Pdstotkov finančnih sredstev, ki iotn- deležna v minulem letu. Ce-v p znesek, ki ga je dežela nakazala Oarnene, znaša 245 milijonov lir. Ho^apizacijski in s tem tudi finančni tj P?r izseljenskih združenj je v se-Vj j.JerP trenutku precejšen; v tej prho P°svetovanj pred tretjo dežel-zdti ^nferenco o izseljenstvu imajo tlenja delavcev iz naše dežele v rgia* kar precej dela: na sporedu so kih e sknpščine in srečanja po krož-SVetln sekcijah po številnih krajih v Ptavi - srečanjih se predvsem raz- kotif a 0 Preliminamem dokumentu fazi ?rence. ki ga bodo v naslednji cij dopolnili z raznimi nasveti, resolu-arPi in drugimi dokumenti. gledališče največ uspeha? »Če malo premislim bo to »Emigrant« Izidorja Predana, ki smo ga večkrat odigrali tu pri vas in na Tržaškem, z njim pa smo z uspehom gostovali tudi na Koroškem in med našimi izseljenci v Belgiji.« Še nekaj podatkov o Beneškem gledališču, ki se je prvič predstavilo svojemu občinstvu na Dnevu emigranta leta 1976 v Čedadu ter predstavlja s svojo dejavnostjo nekak odgovor na celo vrsto potreb in želja Beneških Slovencev. Predvsem je nudilo in nudi možnost in priložnost, da se Beneški Slovenci ob predstavah združujejo, spoznavajo preko prikazanih del košček lastne zgodovine in identitete in se tako bolj osveščeno vključujejo v družbeno življenje Benečije, ki ni Imela nikoli odločilne besede niti v svojih političnih, niti v kulturnih izbirah. Beneško gledališče je od svojega nastanka pa do danes uprizorilo deset iger za Dan emigranta in osem iger za 8. marec, ki so bile odigrane v domačem narečju. Vsebina iger je bila ljudska, včasih zabavna, večkrat osredotočena prav na najbolj žgoče probleme, ki tarejo to področje, avtorji pa so bili domačini. Gledališče se je spoprijelo tudi z bolj zahtevnimi teksti, kot sta na primer »Kaplan Martin Čedermac« Franceta Bevka in »Hlapec Jernej» Ivana Cankarja. S svojo dejavnostjo je Beneško gledališče razširilo tudi krog svojih sodelavcev. Nekateri od teh so pri gledališču že od začetka dalje, drugi so se tej dejavnosti priključili kasneje. Do danes je pri gledališču nastopilo 80 i-gralcev - amaterjev, ki imajo možnost izpopolnjevanja na gledališkem seminarju, ki daje velik poudarek sprostitvenim vajam, dinamiki telesnih gibov in vprašanju prostora na odru. Beneškemu gledališču, njegovemu vodstvu in vsem igralcem naše iskrene čestitke. SKUPŠČINA OBČINE KOPER in DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE čestitajo delovnim ljudem in občanom ob njihovem občinskem prazniku, 15. maju! MERCATOR TRGOAVTO - Koper Trgovina, servis n. sol. o. Koper, JLA 25 a OB OBČINSKEM PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM Mercator - Trgoavto Koper FRAN MILČINSKI Butalci 24. sk ’^■ ie ponižno odgovoril Cefizelj, »ne g flJnim butalskih tal, saj imam zapete vse hibe. Ampak se mi je posrečilo in sem ujel R lc.a — zdi se mi, da je zmaj. Tule pod kapo Va imam in je skrajni čas, da ste prišli in ga Btjete, da ne uide. Ali imate kletko?« re ';e videl policaj, da res tišči razbojnik Ce-]e&e i kapo ob tla. Pa je počenil še policaj po-Cpf- Pe in ie dejal: »Poznam te, razbojnik si si, ?felj. jaz pa sem butalski policaj. Zapomni ,butalski policaj ima zmeraj vse. Pa imam l. kletko in jo imam zate in jo imam za Za,a,)a- Toda je ne nosim s seboj. Kletka je ja e občinska keha, razumeš, kletka za zma-hirv sto^ na °knu v občinsko keho. Kar po-stopi in j0 prinesi!« . ča<, ^a j® Cefizelj ponižno stopil ponjo in je ta-tle. Policaj tiščal kapo in zmaja in čepel na fi2,. ie čepe zapel prvo uro in se čudil Ce- in kje da se mu mudi. In je pel drugo uro kipi0 bolela kolena in je pel tretjo uro in je Cefizlja. Naveličal se je čepenja in je de- jal: »Vstati bom moral, drugače ne bom več mogel.« Previdno je segel pod kapo — bilo je nekaj okroglega in mehkega in je pozabil zapeti četrto uro. Ker ni pel četrte ure, so se zdramili Butalci, zakaj da policaj ne poje ur, in so prišli in videli in čuli in glave staknili nad kapo. Zdaj se je policaj upal ni je izpod kape privlekel, kar je imel v rokah okroglega in mehkega, bila je konjska figa. Pa je bil slikar slednjič zadovoljen in je dejal, da bo v grb naslikal kapo in v kapi konjsko figo. Toda mu je župan plačal dva tolarja, podkovana in zvrhana, da ni naslikal grba. Potem so izvedeli Butalci, da drugod nekod že imajo zmaja v grbu. Ako bi se baš primerilo in bi imel ta zmaj mlade, lahko bi katerega odstopil v Butale. Butale prosijo. KONEC V jutrišnji številki začetek novega podlistka: Miško Kranjec M*ovvst o dobrih tju dr h Septembra v Venuteli pri Pulju srečanje bivših internirancev PULJ — Ob praznovanju 40. obletnice osvoboditve prirejata odbora za koncentracijska taborišča Auschwitz in Ravcnshriick pri predsedstvu republiškega odbora ZZB NOV Slovenije srečanje bivših internirancev obeh taborišč iz Jugoslavije in iz zamejstva, v času od 19. do 22. septembra 1985 v Verudeli prt Pulju. Vsi občinski odbori ZZB NOV Slovenije in republiški odbori ZZB NOV republik in pokrajin so podrobno seznanjeni o programu srečanja in zbirajo prijave do 31. maja 1985. Srečanje bo pod geslom »Mir je edina pot v srečnejšo bodočnost«. SPlOSHO GRADBENO PODJEDE STAVBENIK KOPER RSOl.O. IMOS Cestita vsem delovnim organizacijam in prebivalcem občine KOPER ob njihovem občinskem prazniku, 15. maju! mednarodna špedicija in transport KOPER n.sol.o. 66000 KOPER, Vojkovo nabrežje 32 Telefon: 25161, 22361 — Telex: 34285, 34117, 34297 Kolektiv koprske Intereurope v sestavi: TOZD Špedicija, TOZD Transport, TOZD Interagent, TOZD Delovna skupnost skupnih služb čestita vsem sodelavcem in občanom občine Koper ob 15. maju ! Obenem sporočamo vsem zainteresiranim, da smo tik ob vhodu v koprsko luko odprli novo, sodobno popravljalnico kontejnerjev. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE TOZD GRADBENA ENOTA KOPER n.sol.o. /f\\ GRADIS LJUBLJANA ■ KOPER Obrtniška c. 15 Ob 15. maju prazniku občine KOPER čestitamo vsem občanom! ■ Prejšnja koalicija KPI-SSk-PSI je ohranila absolutno večino glasov V Nabrežini je spet možna napredna domača uprava DEVIN - NABREŽINA Prejšnja koalicija KPI - PSI - SSk je ohranila 12 mandatov (6 KPI, 3 SSk in 3 PSI) in torej absolutno večino, kar ustvarja dobre pogoje za nadaljevanje tega političnega zavezništva. Položaj politično gledano pa ni tako jasen in enostaven, kot bi kazale na prvi pogled številke, tudi zato ker bo na nabrežinsko situacijo nedvomno vplival razplet dogodkov na milj- Štirje Slovenci v miljskem občinskem svetu Včeraj pozno popoldne je bila neuradno objavljena sestava miljskega občinskega sveta. Lista Frausin ima 15 svetovalcev, PSI 2, MSI 1, PRI 1, PSDI 1, Lista za Milje 2 in KD 2 predstavnika. Lista Frausin: Bordon, Millo, Campagna, Tremul, Apostoli, Ciacchi, Nicolini, Russignan, Peter Viola, Eligio Tul, Domadel, Jurij Vodopivec, Marzi, Kiljan Ferluga in Vallon. PSI: Rossini in Ulcigrai. PRI: Colombo PSDI: Derin LpM: Marchio, Serio. KD: Rizzi, Piunti, Opara, Cu-scito, Patruno, Salvini, De Rossi, Cernigoi. V miljskem občinskem svetu so bili prvič v povojnem času izvoljeni kar štirje Slovenci, kar predstavlja nedvomno velik u-speh. Slovenski predstavniki so Tul, Vodopivec, Viola in Ferluga. ski občini in morda tudi v samih tržaških in deželnih koalicijah. Zelo važno bo stališče, ki ga bosta zavzeli domači občinski sekciji PSI in SSk, medtem ko so komunisti baje že takoj pripravljeni za pogajanja z nekdanjimi partnerji. KPI je v primerjavi s prejšnjimi občinskimi volitvami izgubila skoraj dvesto glasov in en mandat v občinskem svotu. Glasove je po prvih ocenah izgubila zlasti v slovenskih vaseh in to pretežno na račun SSk, medtem ko je ohranila svoje pozicije in še pridobila nove volivce v narodnostno mešanih in na popolnoma italijanskih voliščih. Največ preferenc je prejel prof. Giorgio Depangher (342). Po desetih letih ni bilo več med kandidati zelo prestižne osebnosti, kot je posl. Albin Škerk, kar je nedvomno imelo svoj vpliv na volilne izide partije. Krajevno vodstvo KPI bo vsekakor že ta teden ocenilo rezultate in bo v kratkem sklicalo skupščino članov. SSk je pridobila skoraj 200 glasov, kar pa ji ni zadostovalo za izvolitev četrtega svetovalca. Nosilec liste Bojan Brezigar je prejel največ preferenc v vsej občini (491). Velik napredek je zabeležila tudi PSI, ki ima tri svetovalce. Slovenski nosilec liste Tuta je prejel 127 preferenc, medtem ko jih je Colja pred petimi leti prejel 61. Kljub razmeroma velikemu porastu preferenc pa je bil Tuta izvoljen šele kot tretji, po Caldiju in Burgherju, ki sta skupno delalo volilno kampanjo in si prizadevala, da bi bil kot tretji izvoljen Walter Ulcigrai, kar pa jima ni uspelo. Devinsko - nabrežinska KD je dejansko ohranila glasove in je izvolila pet svetovalcev. Od teh je znan le Gobbo, medtem ko nista bila presenetljivo izvoljena nekdanji podžupan Colomban in nekdanji odbornik Frisolini. Fašisti so ohranili en mandat. svetovalca pa je spet izvolila PSDI. Melonaiji so tudi tukaj v popolnem razkroju, pravi polom pa je zabeležila stranka upokojencev, ki jo je podpiral sesljanski župnik. DOLINA KPI je tukaj ohranila absolutno število sedežev, čeprav je prvič po tolikih letih izgubila absolutno število glasov. Koalicija KPI-PSI se je okrepila po zaslugi socialistov, ki so pridobili en mandat na račun socialdemokratov, ki tako nimajo več svojega svetovalca v dolinskem občinskem svetu. SSk je ohranila tri predstavnike (Branka Slavca je zamenjal Boris Gombač), isto kot demokristjani, medtem ko je poskus LpT za vstop v občinski svet klavrno propadel. Velik osebni uspeh je doživel dosedanji župan Švab, ki je prejel kar 867 preferenc, medtem ko se je na drugo me- sto glede preferenčnih glasov morda nekoliko nepričakovano uvrstil mladi Robert Ota. Zavezništvo KPI-PSI tudi za bodočnost baje ni v dvomu, čeprav obstajajo možnosti za razširitev koalicije tudi na SSk. ZGONIK Napredna lista bo upravljala to občino še nadaljnjih pet let. Za novega župana bo skoraj gotovo izvoljen Miloš Budin, ki bo tako prevzel mesto Josipa Guština. Za podžupana bo izvoljen socialist Boris Štrekelj, čigar ime je včeraj pomotoma izpadlo iz seznama izvoljenih v zgoniški občinski svet. Po izvolitvi za župana bo Budin zapustil skoraj gotovo mesto predsednika Kraške gorske skupnosti. Kandidata za njegovo nasledstvo sta socialista Štrekelj in Pečenik. SSk bo Imela tudi vnaprej tri svetovalce in napoveduje konstruktivno opozicijo. REPENTABOR Koalicijska lista KPI-PSI je óhrf la večino in bo še dalje upravlFj repentabrsko občino. Za župana P; potrjen socialist Pavel Colja, za P** župana pa komunistka Sonja Bal| SSk bo imela tri svetovalce in bo s dalje v opoziciji. MILJE Napredna Lista Frausin (KPI, visni levičarji in tudi nekdanji kraje' ni voditelji PSI) je ohranila polo'L. mandatov v občinskem svetu, kar F meni izjemen uspeh, če pomislimo žolčno protikomunistično kampan jo rij in domačih melonarjev. S polofl. mandàtov pa je težko upravljati oF* no, kar pomeni, da bo morala D*' Frausin iskati možnosti za sodelovriv na levici. Odnosi med miljskimi kori11 nisti in socialisti niso najboljš, klja temu pa lahko pride do sporazuri in torej do novega zavezništva ri6" KPI in PSI. • Danes ob 19. uri se na sedežu* Ul. dei Mille 16 sestane rajonski sv za Kjadin in Rocol. • V konferenčni dvorani v lA'lj Macelli 1 bo danes generalna skw ščina tržaškega prevoznega podi6:, ja ACT, na kateri bodo obravnav^ sklepe upravnega sveta in nekatri; probleme v zvezi z reorganizacij" podjetja. Še en prizor z volišč. Posnetek je iz Zgonika Komentarje in izjave sta pri" pravila SANDOR TENCE in RADO GRUDEN Izjave nekaterih slovenskih izvoljenih predstavnikov v okoliških občinah »Delali bomo za enakopravnost in za sožitje« V okoliških občinskih svetih bo v prihodnjih petih letih sedelo 57 izvoljenih predstavnikov slovenske narodnosti. V Miljah so tamkajšnji Slovenci prvič izvolili štiri predstavnike (Tul, Vodopivec, Viola in Ferluga). V dolinskem občinskem svetu bo skupno 16 Slovencev (10 KPI, 3 PSI in 3 SSk), sedem pa jih je bilo izvoljenih v devinsko-nabrežinski občinski svet. Ti so komunisti Ivo Širca, Boris Iskra in Stanka Mokolè, socialist Igor Tuta ter predstavniki SSk Bojan Brezigar, Marinka Terčon in Martin Brecelj. V zgoniškem in v repentabrskem občinskem svetu je bilo izvoljenih trideset Slovencev. V seznam, ki smo ga objavib včeraj, je treba vključiti v zgoniškem občinskem svetu še Borisa Štreklja in Srečka Širco, čigar imeni sta včeraj pomotoma izpadli. Od Slovencev je dobil največ preferenc dolinski župan Edvin Švab, ki je prejel skoraj tristo preferenc več kot pred petimi leti. Danes objavljamo izjave nekaterih slovenskih izvoljenih svetovalcev v okoliških občinah. Edvin Švab (KPI) Kljub vsemu so zmagale tiste vrednote, ki smo jih mi stalno poudarjali. Te so mir, sožitje in delo. Še posebej sem zadovoljen, da so zaostale tiste si-J F le, ki so se s temi vrednotami igrale JkflÉh (MSI- LpT) in ki so s svojo politiko hotele spodkopati pridobitve omikanega sožitja pri nas. Sedanje volitve so prinesle določene premike in vsi skupaj bomo morali pazljivo obravnavati razloge, ki so do teh premikov privedli. Poudariti moram osebno zadovoljstvo saj bi moral biti bodoči občinski odbor zbor resnih ljudi, ki bodo z reahstičnim občutkom upravljah' vse naše probleme in z veliko odgovornostjo ohranili vse pridobitve v povojnih letih. Na splošno sem z volilnim izidom zadovoljen, veseli pa me tudi, da so pridobili socialisti in upam, da bodo zaupanje volivcev tudi upravičili. Marino Pečenik (PSI) Ob izidu letošnjih volitev me obdaja dvojno zadovoljstvo. Najprej, ker je naša stranka pridobila še enega svetovalca. To je po mojem sad zavestnega in zavednega dela v občinskj upravi in izven nje, kjer je naša sekcija delovala vedno v korist občanov in pri tem ni gledala na koristi stranke. Drug; razlog za zadovoljstvo pa je nazadovanje tistih sil, ki so se v naši občini predstavile z namenom, da bi ^ kalile sožitje med tu živečima narod-'nostima in škodovale predvsem Slovencem, kot je to primer v Trstu. Ob, koncu bi se zahvalil vsem volivcem, ki so pokazali zaupanje v našo stranko in naše kandidate. Sergij Mahnič (SSk) Najprej se moram j zahvaliti vsem volivcem, ki so po-j novno podprli našo stranko, kar potrju-I je zvestobo idealom in ciljem, za katere se naša stranka bori. Volilni izid samo potrjuje pravil-i no izbiro naše sek-! cije. Z zadovoljstvom tudi ugotavljamo, da se je LpT s pomočjo naše in drugih naprednih strank popolnoma razkrojila. Ista u-gotovitev velja za MSI, ki pri nas s svojo propagandò ni dosegla ničesar. Glede bodočega občinskega odbora se v tem trenutku ne moremo dokončno izreči, vendar smatram, da bo treba v bodočih pogovorih s KPI in PSI rešiti problem v luči splošnega političnega krajevnega razvoja. Ivo Širca (KPI) Najprej bi se rad zahvalil vsem volivkam in volivcem KPI, ki so spet omogočih, da je naša stranka prva politična sila v devinsko - na-brežinski občini. Tristrankarska ko- zadnjih petih6 leV tih upravljala občino, je ohranila svojo moč in upam, da bodo naši dosedanji zavezniki držali obljube, ki so jih bolj ali manj prepričano zagovarjali med volilno kampanjo. Mi smo vsekakor za nadaljevanje te politične izkušnje. Priznavamo naše nazadovanje in se ne izmikamo številkam, ki jih bomo čimprej trezno in premišljeno o-eenili. Doživeli smo določen osip slovenskih glasov, zlasti na račun SSk, ki si je v mnogih vaseh spet pridobila zaupanje volivcev, ki so jo zapustili leta 1975 po kvarni politični izkušnji levega centra. Izid vohtev je pokazal, da ljudi zanimajo res splošni in veliki idejni problemi, hkrati pa so tudi zelo občutljivi za domača vsakdanja vprašanja, ki smo jih mi mogoče kdaj pa kdaj zanemarjali. Bojan Brezigar (SSk) Predvsem se želim zahvaliti volivcem, ki so se v tako velikem številu odzvali pozivu SSk, ki je na teh volitvah dosegla rekordno število glasov in rekordni odstotek, kljub temu da je slovenskih volivcev sorazmerno s številom prebivalstva čedalje manj. Ta odziv potrjuje pravilnost našega dela in naših stališč v vseh zadnjih štirih letih, kolikor sedimo v občinski upravi. Obe-, nem se želim zahvaliti tudi številnim volivcem, ki so mi s preferenčnim glasom; izrekli veliko zaupanje in veliko priznanje. Žal SSk ni izvolila svojega četrtega občinskega svetovalca, zaradi nenavadno majhne razpršitve glasov in igre z ostanki ter o-staja takp v občinskem svetu s tremi svetovalci, ' obenem pa ostaja tretja stranka v občini. Izid volitev tudi utrjuje sedanjo večino v občinskem svetu. SSk se je že pred volitvami obvezala, da si bo prizadevala za obnovitev te koalicije in to obvezo sedaj sauno potrjuje. Ob volilnih izidih je zlasti zaskrbljujoče, da je sedaj v občinskem svetu samo 7 Slovencev, to je eden manj kot v prejšnjem mandatu, kar žal potrjuje bojazen, da bi bili prav domačini lahko odrinjeni od upravljanja občine, kar bi seveda negativno vplivalo na razvoj občine in na sožitje med tu živečim prebivalstvom;. Razvoj in sožitje sta namreč tu edina resnična problema. V zadnjih letih smo vprašanje razvoja in sožitja resno načeli. Z delom je treba nadaljevati, ne glede na to, kdo bo vodil našo občino. Igor Tuta (PSI) Zoran Rupel (SSk) PSI je v devin-sko-nabrežinski ob-I" ^ ^ čini razumljivo nad-' vse zadovoljna z u- spehom, ki ga je dosegla, saj je zabele-i žila od vseh prisotnih desetih strank : najvišji porast glasov in s tem dosegla tudi najvišje število svojih glasov v vsem povojnem času. Gotovo je treba ta uspeh pripisati splošni uveljavitvi PSI v vsej Italiji. Vsekakor pa so volivci in volivke s tem dali priznanje tudi dosedanjim socialističnim predstavnikom v občinskem svetu za pošteno in premišljeno upravno politiko. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da so volivci, kljub znižanju glasov za komuniste, potrdih dosedanjo večinsko koalicijo, ki je za dva odstotka utrdila svojo števično moč. PSI ima sedaj tri predstavnike v občinskem svetu in med temi je ohranila tudi slovenskega svetovalca, saj se je zvišalo število volilcev za PSI tudi med slovenskim prebivalstvom. Za uspeh PSI se vsem našim volivcem zahvaljujemo in potrjujemo predvolilno obvezo, da bomo z resnim delom in odgovornim prizadevanjem z večjo močjo skušali doseči v prihodnji mandatni dobi kar največ. Kiljan Ferluga (KPI) Osebno z izidom letošnjih volitev nisem zadovoljen, čeprav smo se bolje uveljavili kot na zadnjih občinskih volitvah. Za 16. svetovalca narr je namreč zmanjkala le kaka desetina glasov.' Boljši uspeh naše liste sem pričakoval tudi zato, ker so ostale opozicijske stranke vodile pravo vojno proti bsti Frausin prav zaradi njene dosledne politike do Slovencev in priznavanja naših pravic. Napad je bil hud, vendar lahko z zadovoljstvom ugotovim, da smo slovenski predstavniki celo napredovali in prvič dobili 4 svetovalska mesta. Letos smo se bolje uveljavili pri Korošcih, zaskrbljuje pa dosti belih glasovnic. Dobro je, da je LpM popolnoma propadla, ogorčen pa sem nad dejstvom, da so fašisti po 20 letih uspeli dobiti svojega svetovalca, kar Miljam gotovo ni v ponos. Sekcija SSk zg0; niške občine je .z^ dovoljna z volil11,, mi rezultati in.^u?j s preferencami. J1 jih je dobila. V oD činskem svetu W>' mo kot vse dosk-J izvajali ustvarjal11 in konstruktivno , / pozicijo ter bomo 0 ______________m blizu sledili delu o^ činskega odbora. Prizadevali si boh1 za izvajanje programa, zlasti pa z obrambo naše narodnostne skup11^ sti pred asimilacijsko politiko in ^ ovrednotenje naše zemlje. Preko y morskega dnevnika ss zahvaljuj61^ vsem volivkam in volivcem SSk naši občini za izkazano zaupanje. Pavel Colja (PSI) Zahvaljujem s6 čanov \ »m volivkam volivcem repentabr' ske Napredne 11S _ za izkazano zaupa nje. Volilni usp^ nam mora biti spodbudo, da bob) nadaljevali po ? začrtani politični 11 upravni poti v k® . S nst vseh naših 0^, celotne naše narodnost11 skupnosti. V občinskem svetu bob), skušali sodelovati z opozicijo in naj po možnosti skupna stališča in skuF ne rešitve za najpomembnejša vpra šanja. Dovolite mi tudi, da izrazim ^ dovoljstvo, da je tudi Slovenska skuF nost obdržala svoje glasove in da sestava občinskega sveta ista kot prejšnji mandatni dobi. Miloš Budin (KPI) Zahvaljujem 50 vsem volivcem zg)T niške Napredne a ste za izkazano zal upanje. Z volH^-izidi v naši oberi1 smo lahko zadovoU ni in to tudi zatri di tega, ker je SSk spet izvolila svoJ® tri svetovalce v uri činski svet. Kot sri° povedali v volilni kampanji, se Va'_ predna ILsta obvezuje, da bo nadalje vala z delom in z obvezami prejšnJ® občinske uprave za dobrobit celoto naše občinske skupnosti, za priznavri nje pravic slovenske narodnost1)® skupnosti in za ustvarjalno sožitr med obema narodnima kompon®11' tarna. t !» raj je bila sindikalna skupščina jj. ^vcev podjetja Sadoch (vodilno po-y J6 v papirniškem sektorju) v zve-s Prekinitvijo pogajanj za obnovo jranje delovne pogodbe. Delavci so ^hočno zavrnili taktiko odlaganja vod-a podjetja, ki je ves čas do delav-v vodilo dvojno politiko. Najprej je podjetje na sestanku na ]q ezu združenja industrijcev izrazi-d Pripravljenost, da se pogajanja na-s Jhjsjo na sedežu podjetja. Na tem ojp'Ujju so se tudi sporazumeh glede ^Saniha, pohtike zaposlovanja in no-njjJ^Poreditve letnega delovnega ur-Zar^,' *iar ki omogočilo tudi nadaljnje kovanje mladih. sty^a STečanju v podjetju pa je vod-tog0 k0Polnoma spremenilo svoj od-do tega vprašanja in ni bilo pri-ka%*o sprejeti niti tistih stvari, za re so se predhodno že dogovorili. slf^^di takega odnosa so delavci He h'ii, da ne opravljajo več nadur-hfo t ^e.la k1 včeraj so prvo delovno (w tudi stavkali, za bodoče pa na-p^^dujejo hud boj, ki naj bi vodstvo n0 Jetia prisilil, da sede za pogajal-hiizo brez predsodkov. Lep začetek tečaja za animacijo v organizaciji ZSKD in PD Igo Gruden Zveza slovenskih kulturnih društev in PD Igo Gruden iz Nabrežine sta organizatorja tečaja za animacijo, ki se je začel v ponedeljek zvečer v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Približno 30 udeleženkam in udeležencem tečaja je o pomenu in namenu le-tega spregovorila Alenka Rebu-la-Tuta. Predavanje, če ga tako ime- nujemo, nas je zaradi svoje vsebine tako pritegnilo, da smo z enako pozornostjo, kot vsi udeleženci, sprem-Ijali razlago, izvajanje in utemeljitev pomena animacije za otrokov duševni razvoj in seveda zaprosili predavateljico za kratek razgovor, ki bo verjetno bolj kot suhoparna kronika o dogodku samem, osvetlil pomen te- čaja, ki se bo 20. t.m. nadaljeval s srečanjem z animatorji, ki bodo vodili tečaj, 25. popoldne in 26. t.m. s celodnevnim srečanjem, na katerem se bodo tečajniki preizkusili v raznih igrah, vajah in razgovorih, tako srečanje bodo organizatorji ponovili še 1. junija popoldne, 2. in 6. junija ves dan. »Animacija je v Italiji že dalj časa zelo popularna in razširjena. Zato menim, da je pomembno, da nam je uspelo organizirati tak tečaj tudi za bodoče slovanske animatorje, oziroma animatorke. Poznavanje animacije za otrokov razvoj je po našem pomembno tako za starše, kot za vse tiste, ki se v šoli bavijo z otroci, ah pa se z njimi bavijo v raznih poletnih centrih. Slovenci imamo že nekaj animatork, ki pa so delale do sedaj bolj v italijanskih skupinah. S tem tečajem želimo to področje pri-bližati tudi našim razmeram in vsem tistim, ki se z našimi otroci ukvarjajo. Nekaj izkušenj že imamo, saj smo se na primer že srečevah v poletnih središčih, na primer v Nabrežini, kjer so bila ta središča že štirikrat, pa v Dolini in Miljah.« sporočilo KZ glede prijave dohodkov za J kdi dneh izpolnjujemo svojim članom prijave dohodkov (mod. vito nav to 1984. Kot običajno smo tudi letos vsem poslali vabila, v katerih sta lsuše - a dan in ura, ob katerih se vsak mora javiti v naših uradih. Iz iz-'fetiiH1, k' Uh imamo iz prejšnjih let, vemo, da se veliko ljudi ne drži nave-"aitir* ,Urnikov. Zato se v zadnjih dneh meseca maja — 31. maja zapade čaj0 6c r*>k za predložitev prijav — naberejo dolge vrste članov, ki povzroči SoV;,ik0 Hal'ania ln nemalo organizacijskih problemov. Zato prosimo vse, nobili vabilo, naj se strogo držijo datuma in ure, v katerih so vabljeni. TAJNIŠTVO KMEČKE ZVEZE Boris Žuljan razstavlja v tržaški Občinski galeriji 740) '-fmu občinstvu se znova predstavlja slovenski slikar Boris Žuljan, ki ga ?rPslorih tržaške Občinske galerije razstavil kakih trideset del novej-bi|(1 atunia, v glavnem motive z Brega. Odprtje razstave je v galerijo pri-razmeroma veliko število občinstva, predvsem seveda mojstrove Prijatelje in znance. Razstava bo na ogled do 21. maja Usodni skok v prazno 40-letna Maria Antonia PosareUi poročena Alimonti se jei včeraj nekaj po 17. uri odločila storiti konec življenju, do katerega ji, kdo ve zakaj, ni bilo več. Povzpela se je po stopnicah nad predorom Sandrinelli v ozadju Goldonijevega trga, položila torbico na rob vodnjaka, ki žubori nekako sredi stopnišča, in se pogna-la v globino. Njenemu dejanju ni bil priča nihče, za seboj pa ni pustila niti nobenega sporočila za moža ah 12-letnega sina, ki ju je zapustila. Sodni zdravnik je ugotovil, da je nesrečna ženska pri priči umrla zaradi številnih notranjih poškodb, sosedje in znanci pa so preiskovalcem povedali, da je bolehala na živcih. V zapor po vožnji z ukradenim avtom Policija je aretirala 24-letnega Ma-nna Bolcicha iz Ul. Tonello 1, ker je brez vozniškega dovoljenja vozil u-kraden avto. Bolcicha so agenti opažih v noci od ponedeljka na torek, ko se je v cik cak vožnji peljal s fiatom SOO po Ulici Schiaparelh. Ob podrobnejšem pregledu so takoj ugotovih, da je avto ukraden in da je last 19-letne Latenne Moder. Bolcich je priznal, da ga je izmaknil v Ul. Coletti. Ker je vdrl vanj tako, da je poškodoval stransko okno, so ga obtožili tudi povzročitve škode. Vi ste začeh tečaj s predavanjem o animaciji in z nekakšnimi napotki za pravilno dojemanje tečaja? »Predavanje predstavlja le nekak uvod, nekakšno priložnost, da se med seboj spoznamo, bolj sprostimo, da postavimo temelje za srečanja, ki bodo temu prvemu večeru sledila in na katerih bodo tečajniki praktično poskusih, ob sodelovanju z animatorji, kaj pomeni animacija. Ob koncu tečaja se bomo še pogovorih o poletnih središčih in začrtah njihovo dejavnost ter se dogovorili tudi o drugih dejavnostih, ki bi jih morah izvesti med letom.« Torej bo tečaj tudi priprava za vodenje poletnih središč: »Tudi, a ne izključno to. Poletna središča so namreč, kot že sama beseda pove, le v poletnem času. Animacijo pa je mogoče uveljavljati skozi vse leto, seveda tudi na naših šolah, kjer je na primer prav v vrtcih animacija edini pravi način, s katerim lahko delamo z otroki. Prav tako pa je animacija važna tudi za o-troke osnovnih in nižjih srednjih šol in seveda tudi dalje.« Naj za konec še povemo, da so u-deleženci tečaja iz raznih krajev tržaškega področja, kar potrjuje pravilno odločitev organizatorjev. N. L. Danes zvečer skupščina KPI V dvorani v Ul. Madonina 19 bo drevi ob 20. uri pokrajinsko zborovanje KPI na temo »Volilni izidi na Tržaškem in volilna kampanja za ljudski referendum o draginjski dokladi«. Poročal bo tajnik Ugo Poh. Pokrajinsko šolsko odbomištvo in šolska okrožja so organizirala vrsto srečanj s predstavniki posameznih u-niverzitetnih smeri na tržaški univerzi in z dijaki zadnjih letnikov višjih srednjih šol. Na srečanjih naj bi predstavih značilnosti in poklicne možnosti posameznih študijskih smeri. Tako bodo danes ob 18. uri v Auh Magni na liceju Dante Alighieri predstavljene fakultete za matematiko, fiziko, kemijo in kemijsko inženirstvo. Nenadoma nas je zapustil I naš dragi Silvestro Werk Pogreb bo danes, 15. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopahšče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: žena Albina, hčeri Amelia in Sofia z Antoni-jem, vnuk Gianpiero, sestri Luigia in Ernesta, nečakinja Mariuccia ter drugo sorodstvo. Trst, 15. maja 1985 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta) ZAHVALA Ob smrti našega dragega Milana Husuja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. SVOJCI Prosek, 15. maja 1985 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta) Družini Počkaj in Cappelli izrekata iskreno sožalje družini Kralj ob izgubi Borisa. Sekcija KPI Zorko Kralj - Trebče izreka globoko sožalje staršem in vsem svojcem ob prerani izgubi Borisa Kralja. ŠD Primorec izreka iskreno sožalje staršem in vsem sorodnikom našega prerano izgubljenega mladinca Borisa Kralja. Ob prerani izgubi dragega Borisa Kralja izreka iskreno sožalje družini Godba na pihala iz Ricmanj Ob težki izgubi sina Borisa Kralja izreka svojemu godbeniku Marčelu in družini iskreno sožalje Godba na pihala V. Parma Taras Kermauner predstavil v DSI Bartola in njegov »Čudež na vasi« Društvo slovenskih izobražencev je skupno z združenjem »Most« priredilo v ponedeljek predstavitev knjige Vladimira Bartola — »Čudež na vasi«,' ki je ob koncu lanskega leta prvič izšlo pri tržaški založbi ZTT. Spremno besedo k temu delu je napisala Ivanka Hergold, urednica izdaje te knjige. Lik, osebnost in delo Vladimira Bartola je prikazal Taras Kermauner. Predavatelj je poudaril, da je Bartol pisatelj, ki ni nikoli naletel na pravo razumevanje, saj so ga kot pripadnika nove slovenske literarne struje kritiki in občinstvo povsem potisnili v ozadje. V času, v katerem ja Bartol pisal (roman »Čudež na vasi« je nastal leta ’39), je bila vodilna struja socialni realizem, ki ga je označevala narodnostna in socialna vsebina. Ta pisatelj pa je plaval nekako »proti uradno priznanemu toku«, zato ga je kritika povsem izključila, in vse do danes Bartol ni pravilno ovrednoten. »Čudež na vasi« je detektivski roman, ki zaradi svoje ironičnosti in skeptičnosti do prevladujoče ideologije ni mogel iziti ob svojem nastanku. Ivanka Hergold v svoji spremni besedi poudarja, da gre za psihološko detektivko, pravo novost v slovenski književnosti. Tudi zgodba kot taka je za našo literaturo povsem nenavadna. Povzeta je po resničnem dogodku. V dvajsetih letih pride v neki vasi blizu Vrhnike do nekakšne »množične histerije«. Ena izmed glavnih oseb je v tem delu Fanika, preprosto kmečko dekle z izredno ostro inteligenco in občutljivostjo, ki spozna po naključju svoje izjemne telepatske sposobnosti. To odkritje povzroči dekletu pravo travmo, obenem pa ji vcepi v zavest gotovost, da se lahko uveljavi. Bartol trdi, da je ta želja po uveljavitvi prisotna pri vsakem človeku. To je nekakšna »volja do moči«, ideja, ki diha iz vsakega Bartolovega dela, ideja, ki v nasprotju s prevladujočim prepričanjem, ni v miselni harmoniji z Nietzschejevo filozofijo. Fanika izkoristi svoje sposobnosti tako, da »vodi za nos« širši krog ljudi. S tem početjem se skuša dekle rešiti travme iz mladosti, poskusa posilstva, ki ji je povzročil pravo psihološko poškodbo. Tega pa ne more zaupati prav nikomur, posebno ne vaškemu župniku, ki je gluh in slep za vse psihološke probleme. Vzporedno s tem dogajanjem razkrinka Bartol so daino in politično situacijo v vasi. V romanu nastopa vrsta oseb, ki bi jih zlahka istovetili s pomembnimi osebnostmi tistega časa. Glavna figura tega romana ja Terčelj, marksist, materialist iz dvajsetih let. Terčelj je v Bartolovem delu skrajno ironiziran, lahko bi ga imenovali »slovensko različico Don Kihota«. Ključna oseba tega romana pa je Bartol sam, ki ob koncu romana razreši zamotano situacijo. Vladimir Bartol je avtor tudi drugih, za slovensko književnost edinstvenih del, kot so »Alamut« in »Al Araf« ter zbirka novel »Demon in Eros«. Bartolova dela bi nedvomno zaslužila več zanimanja, kot so ga bila deležna do sedaj, saj gre za izredno talentiranega pisatelja, pripadnika zvrsti, ki bi ji težko našli podoben pri mer v vsej slovenski literaturi. HJ 93. rojstni dan Avgusta Blazine 93 let življenja je res častitljiva starostna doba. Avgust Blažina, ki ravno danes praznuje življenjski jubilej, pa se nad nakopičenimi leti ne more pritoževati, saj je telesno in duhovno še zmeraj I živahen. V preteklosti je, kot pravi, pretrpel veliko hudega: dve vojni, preganjanje, pa še marsikaj drugega. Če le bežno pregledamo njegovo življenjsko pot, spoznamo, da se v njej zrcalijo številna dogajanja iz naše preteklosti. Pozabili smo povedati, da je Blažina med najstarejšimi osebami v devinsko - nabrežinski občini. Poleg tega je tudi eden izmed redkih še živečih udeležencev prve svetovne vojne. Zanimivo je, da se je kot pripadnik 97. pešpolka nekaj časa bojeval tudi na pogorju Grmade, samo lučaj od šti-vana, kjer stalno živi že več kot štiri desetletja. Do prve vojne in nekaj let po njej je živel v Vižovljah ter bil med najaktivnejšimi člani vaškega bralnega in pevskega društva. Preganjanje, ki je spremljalo nastop fašizma, ni prizaneslo niti njemu. Podobno kot številni rojaki, zaposleni pri državni železnici, je moral tudi Blažina zapustiti rodno vas; najprej so ga premestili v Teramo, nato pa v Foligno. Ko se je zatem vrnil v naše kraje, je zaradi službe večkrat menjal stanovanje, po bombardiranju Tržiča, kjer je nekaj let živel, pa se je dokončno preselil v Štivan. Sodeloval je z odporniškim gibanjem ter bil kmalu po upokojitvi več let lovski čuvaj. Pomembno obletnico — zlato poroko — je praznoval že v začetku prejšnjega desetletja. Z življenjsko družico Milko živi namreč že polnih 63 let, želeli pa mu bi, da bi dočakal tudi tisti okrogli jubilej, kot je stoletnica življenja. V. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. menjalnica 14. 5.1985 Ameriški dolar.................. 1935.— Kanadski dolar.................. 1405.— Švicarski frank.................. 753.— Danska krona..................... 174,— Norveška krona................... 217,— Švedska krona.................... 217,— Holandski fiorini............. 561.— Francoski frank.................. 206,— Belgijski frank................... 29,— Funt štcrling , . . . . . . 2450.— Irski šterling.................. 1975,— Nemška marka..................... 635.— Avstrijski šiling................ 89,50 Portugalski eskudo............ 10.— Japonski jen....................... 7.— španska pezeta.................... 10.— Avstralski dolar................1.150,— Grška drahma.................. 14.— Debeli dinar...................... 6.75 Drobni dinar 7.— San BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. À. TRST - ULICA F. FIL2I1Q - BI-AAB SLOVENSKO 'STALNO „„ GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Michael Frayn HRUP ZA ODROM (NOISES OFF) (Komedija) Režija BORIS KOBAL v soboto, 18. maja, ob 20.30 ABONMA RED B in F (prva in druga sobota po premieri) v nedeljo, 19. maja, ob 16. uri ABONMA RED C in G (prva in druga nedelja po premieri) v četrtek, 23. maja, ob 16. uri ABONMA RED H in I (mlad.) ob 20.30 ABONMA RED D in E (mladinski v sredo in četrtek) v petek, 24. maja, ob 20.30 ABONMA RED A (premierski) gledališča * * * D. * * * * I. S S G Slovensko stalno gledališče v Trstu gostuje s predstavo Piera Chiare DELITEV danes, 15. t.m. in jutri, 16. t.m., ob 19.30 v Idriji. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Andersen - Košuta »Snežna kraljica« - pravljica - danes, 15. t.m., ob 10. uri v Križu (osnovna šola). VERDI V petek, ob 20.30 (red A) otvoritev spomladanske operne sezone. Dirigent D. Renzetti, violončelist A. Meneses. Na sporedu Schumannove, Respihgije-ve in Straussove skladbe. Pri blagajni gledališča (tel. 631-948) je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za »Spomladansko operno sezono 1985«. ROSSETTI Danes ob 20.30 red prost v abonmaju: odrezek št. 10. Teatro Stabile iz Genove bo predstavil Ibsenovo delo »Rosmers-holm«. Režija: Marco Sciaccalupa. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni. Jutri ponovitev. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana V petek, 17. maja, ob 20. uri: Elizabeth Wiener, Francija. V ponedeljek, 27. maja, ob 20. uri: Léonard Pennario, klavirski recital -ZDA. Srednja dvorana . V petek, 17. maja, ob 19.30 — »Taxi na stran« — režija Frank Ripploh; ob 22. uri — »Tox in prijatelji« — režija R. W. Fassbinder. Okrogla dvorana Danes, 15. t.m., ob 20. uri: Kontra-basovski recital. Mala dvorana Jutri 16. t.m., ob 18. uri »Pa- so doble«, režija Lothar Lambert; ob 20. uri »Ljubezen kot vsaka druga«, režija Stempel Ripkens. I. preddverje Do 17. t.m. odprta razstava Bojana STUPICE - gledališki in filmski ustvarjalec. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 2C.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). KD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v društvenih prostorih jutri, 16. maja, ob 20.30. Prireditee in »poročila kulturnih društev in organixacij PD Slovenec Boršt - Zabrežec obvešča vinogradnike, da bo sprejemanje vzorcev za XV. Praznik vina danes, 15. t.m., in jutri, 16. t.m., od 18. do 20. ure v društvenih prostorih. SKD Vigred prireja 17., 18. in 19. maja v Šempolaju IV. VAŠKI PRAZNIK. V petek, 17. maja: ob 17. uri odprtje kioskov, zvečer ples z ansamblom Lojzeta Furlana; v soboto, 18. maja: ob 14. uri odprtje kioskov, ob 15.30 otroški ex tempore, ob 18. uri koncert nabrežinske godbe na pihala in oV ‘>r' ’O ples z ansamblom Taims; v nedeljo, 19. maja: ob 10. uri odprtje kioskov, ob 10.30 tekmovanje v briškoli, ob 18. uri kulturni program in srečanje s košarkarsko ekipo Jadrana, ob 20.30 ples z ansamblom Pomlad. Ob 40-letnici osvoboditve v Ljudskem domu v Trebčah. Jutri, 16. maja, ob 20.30 otvoritev fotografske razstave o taboriščih s predvajanjem filma, sodeluje godba V. Parma. Društvo Ekonomist priredi ogled gospodarskih objektov v Beneški Sloveniji 18. maja 1985. Odhod ob 9. uri z osebnimi avtomobih z Oberdanovega trga, oz. ob 9.30 izpred postaje AGIP -Devin. KD J. Rapotec - Prebeneg in KD Primorsko - Mačkolje vabita na SKUPNO PROSLAVO 40-LETNICE OSVOBODITVE v soboto, 18. maja. Zbirališče ob 17.30 pred srenjsko hišo v Mač-koljah. Spored: poklon padlim pri spomeniku v Mačkoljah in kulturni spored v borovem gozdiču. Nastopajo Pihalni orkester Breg, otroška skupina KD J. Rapotec, mešani pevski zbor Primorsko, »Partizanski miting« v režiji Sergeja Verča s pomočjo Nadje Kriščak in z nastopom članov obeh društev. Nato pohod do Prebenega, kjer bo poklon padlim pri spomeniku in družabnost ob kresu. Ob slabem vremenu bo kulturni program v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 21. uri. kino Ariston 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Micki e Maude«. Režija B. Edwards. Dud-ley Moore. Eden 15.30 — 22.10 »II puledro... capriccio di Paola«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice Danes zaprto. Excelsior 18.00 — 22.15 »Witness« (Il testimone). H. Ford. Nazionale Dvorana št. 1 16.00—22.00 »A-madeus«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Vacanze a Saint Tropez«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Intimi racconti di una moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 — 22.15 »Je vous salue Marie - II libro di Maria«. Režija: Jean Lue Godard. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 — 22.15 »11 ritorno dei morti viventi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 — 22.00 »Un piedipiatti a Beverly Hills«. Edche Murphy. Capitai Danes zaprto. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »L’innocenza impudica di Nadia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30 — 22.00 »The rocky horror picture show«. Albione 16.00 — 22.00 »Jok. Radio 15.30 — 21.30 »Jojami«. Prepovedan mladini pod 18. letom. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228-124, Bazovica: tel 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: teL 200-121. Sesljan: ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA ZALOŽBA DRAVA vas vljudno vabita na predstavitev nove prozne knjige Florjana Lipuša JALOV PELIN Za tržaško občinstvo bo to prva priložnost, da se sreča s slovenskim pi' sateljem, ki s svojim intenzivnim ustvarjanjem (in ob prevajalsko - prija; teljskem sodelovanju s Petrom Handkejem) odmeva in se uveljavlja tudi v mednarodnem okviru. Pisatelja in njegovo delo bo predstavil Peter Wieser, iz nove proze pa bo bral Vladimir Jurc. Prav gotovo ne boste zamudili dragocenega srečanja, ki bo v baru Kulturnega doma v Trstu, danes, 15. maja ob 18.30. včeraj-danes Danes, SREDA, 15. maja ZOFIJA Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.29 — Dolžina dneva 14.55 — Luna vzide ob 3.58 in zatone ob 16.05. Jutri, ČETRTEK, 16. maja JANEZ NEP. Vreme včeraj: temperatura zraka 20,8 stopinje, zračni tlak 1011,3 mb raste, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA SE JE: Elisa Juresich. UMRLI SO: 41-letm ruivio Grego, 89-letna Maria Ottaviani, 75:letna Caterina Dambrosi vd. Vascotto, 97-letna Maria Stare vd. Babich, 59-letna Renata Gor-tan por. Franza, 79-letna Vittoria Metlica vd. Zàva, 71-letna Maria Brundula vd. Leon, 89-letna Annetta Brigato, 62-letni Giovanni Caliaro, 82-letna Gabriella Fascila vd. Cogno, 79-letni Silvestro Verch, 70-letni Silvano Cenni, 59-Ietni Pietro Morettin, 56-letna Carmela Cambino por. Mongardini, 87-letna Teresa GermeUi vd. Bullo, 66-letni Mario Cunzari. razna obvestila Filatelistični klub Košir sporoča, da je redni sestanek za vse člane in filateliste danes, 15. maja, ob 19. uri na sedežu kluba v Ul. sv. Frančiška 20. Slovenski raziskovalni inštitut in Sindikat slovenske šole prirejata posvet o PREDŠOLSKI VZGOJI NA DVOJEZIČNEM OBMOČJU ITALIJE jutri, 16. t.m., ob 15. uri v mali dvo- rani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Slovenski raziskovalni inštitut in Sindikat slovenske šole prirejata posvet PREDŠOLSKA VZGOJA NA DVOJEZIČNEM OBMOČJU V ITALIJI JUTRI, 16. t.m., ob 15. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu — Ul. Petronio 4. razstave V TK galeriji. Ulica sv. Franfi#* razstavljajo svoja dela tri umetni. Patrizia Devidè, Jasna Merkù in ““ ds Tcivčsr * V Občinski galeriji na Trgu Unità J do 21. maja odprta razstava slik3" BORISA ŽULJANA. ,, V Peterlinovi dvorani je do 25. PL ja odprta razstava Antona Flega Kopra. Razstavlja kipe, keramiko , slike. Ogled ob delavnikih od 18. 0 20. ure. mali oglasi USPEŠNO INŠTRUIRAM ANGLEŠČlNj za osnovne in srednje šole. Tele™1 003867/76208 med 18. m 20. uro. PRODAM nov čoln elan, 4,90 m z vS mi predpisanimi dodatki, ceS> 2.800.000 lir. Telefon 224426. PRODAM 2 leti staro jadralno deS«j mares z dvema jadrama. Tel. 229-i5 v popoldanskih urah. JAWA motor, letnik ’79 prodam P° v godni ceni. Tel. 040/228-932. DAF 33 in FORD CAPRI 1500 prodaj cele ah po kosih. Jugoslovanski kupcem nudim vso . tehnično pori01 pri demontaži. Tel. 040/228-932. „j STAJICO (boks) za otroka, prenci koš in otroški sedež za avto Pl dam po ugodni eleni. Tel. 0481/328^ PRODAM avto prinz L 4 v dobri stanju. Tel. 225-540 od 12. do 15. P? PRODAM motor kawasaki GPZ 900 h Tel. 040/415797. ^ PRODAM mlade kozliče. Jordan ™ vetak, Poljane. PRI COLJETEVIH pod Javo v Sari torci je odprta osmica. PRODAM žensko kolo znamke lego3' no iz leta 1984, malo rabljeno, ni dre barve, s koškom ter ostalin11 pritiklinam. Tel. 0481/33156. IŠČEMO rabljeno mizo za namizni w nis. Tel. 228-382 v večernih urah.. PRODAM vespo 150 v dobrem stanj3’ Tel. 228-382 v večernih DRUŽABNO IN POCENI v Anglijo (z avtobusom) od 15. ^ 31. julija. Če te zanima, dobiš P?J drobne informacije po telefonu 0481/ 83495 ob delavnikih od 18. do 20. REDITELJE za društveni sedež v Si Ijanu išče jadralni klub od junO? do septembra v tedenskih prešli' kih. Tel. 213-957 v poslovnih urah. PRODAM stanovanje v Boljuncu, ° kv. m s kletjo in parkirnim prost" POTOVANJ® rom. Tel. 040/228390. , IŠČEM hišo/stanovanje v najem. TeJ' 040/418238 v večernih urah. darovi in prispevki V spomin na Vladimira Kukanjo daruje družina Franjo Kosovel 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Lorinega očeta Martina Semeca darujejo direkcija ih kolegi CGR - Trst 75.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu in 75.000 lir za ŠZ Jadran. Ob 9. obletnici smrti prof. E. Am-brozeta daruje Verenka Terčelj 30.000 lir za Dekliški zbor Devin. V spomin na teto Marijo Čuk darujeta Cveto in Elda 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na teto Marijo Štoka darujeta Cveto in Elda 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na Ludvika Starca darujeta Cveto in Elda Ukmar 20.000 lir za Kulturni dom na Proseku. V spomin na Maksa Oto daruje Bruno Prašelj iz Doline 20.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Dolina - Mačkolje -Prebeneg. V spomin na Petra Gregoriča darujeta družini Josip in Boris Jogan 20.000 lir za Glasbeno matici». V spomin na vnuka Uroša darujeta nona in nono 10.000 lir za Dijaško matico. Ob 1. obletnici smrti dragega moža in očeta Dina Daneva darujejo Neva, Robert in Elizabeta 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Ivana Komarja darujeta Enjo in Mariza Kuret 10.000 lir za SKD Slavec. V počastitev spomina Petra Gregoriča darujeta družini Primosi 20.000 lir in Žagar 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Ivana Komarja darujeta Lučka in Renato što-kelj 10.000 lir za športno šolo Trst. V počastitev spomina Zore Bratuž -Grilanc daruje Marija Orel - Benčina 20.000 lir za Sklad M. Čuk. Ob 1. obletnici smrti dragega Dinota Daneva darujejo sestre Bruna, Marija in Guerina 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na pok. brata Pavlina in Božiča Pacfchionija in na pok. očeta Štefana Sirka daruje sestra in hči Regina 30.000 Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V počastitev spomina Ivana Komarja darujeta Darinka in Boris Žafran 20.000 lir za pevski zbor Slavec. , V spomin na nedavno preminula I" nico Pavlič in Stanota Petarosa dar11' jeta Zdravko in Marina 25.000 lir L VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec, 25.0$ lir za PD Slovenec, 25.000 lir za TPlf. P. Tomažič in 25.000 lir za Mladin5'' pevski zbor Glasbene matice. V spomin na Silvo Škabar darUJ® Fioretta Pertot 10.000 lir za Skupn°s družina Opčine. , V spomin na Maria Pirca daruje " vanka Milčeva 15.000 lir za KD Rne ča zvezda, 15.000 lir za ŠK Kras 31 15.000 lir za Sklad M. čuk. V spomin na Maria Pirca daruP družina Furlan 10.000 Ur za KD R"3' ča zvezda. Namesto cvetja na grob dragega Pf tra Gregoriča darujeta Nella in Sre" ko Grdina iz Clevelanda (ZDA) 40.™ lir za Mladinski pevski zbor Glasb3" ne matice, 30.000 lir za TPK Siren3 in 30.000 Ur za SKD Barko vi je. Ob prvi obletnici smrti drage man)3 Kristine Vidmar vd. Birsa daruje)0 Valerija, Silvio in Danilo 150.000 lir z3 Sklad M. čuk. V spomin na Anico Puntar daruje)0 prijatelji letnika 1934 75.000 Ur za Center za rakasta obolenja. V spomin na Tiberija Rukina daru)3 Mimi Bogateč 50.000 Ur za ŠD Vesn3’ Ob 40-letnici osvoboditve darujeta Y vanka in Stanka Hrovatin 100.000 nr za TPPZ P. Tomažič, 50.000 Ur K knjižnico P. Tomažič in tovariši, SO-fM" lir za vzdrževanje spomenika padli10 v NOB na Opčinah, in 50.000 Ur 53 mešani mladinski zbor Primorec-Taber' Olga Lupine daruje 100.000 Ur z3 knjižnico P. Tomažič in tovariši. .. V spomin na Ivana Komarja daruj, Adriano' Zavadlal 100.000 Ur za pev's‘u zbor Slavec. V spomin na Ivana Komarja daru) Marta Bevk 10.000 Ur za Center za ra kasta obolenja. V spomin na Anicso Puntar por. »rg vani darujeta Ada in Maria Verša 40.0“ Ur za Kulturni dom Prosek - Kontov3»’ V počastitev spomina drage sestrič0 Zale darujeta Marija in Elvira 20.000 b» za Zvezo borcLv Boljunec in 20.000 b za PD Kolonkovec. V počastitev spomina Karle Kap31* por. Štok darujeta Vilma in Neb Zangari 20.000 Ur za Sklad M. Čuk- avtomobil in človek MITSUBISHI PAJERO TRIKRATNI ZMAGOVALEC RALLYJA PARIZ-DAKAR . Japonska avtomobilska proizvodnja Je pri nas skorajda neznana. Med Najbolj znanimi hišami z Daljnega vzhoda je prav gotovo Mitsubishi, ki Sa večina pozna zaradi posrečenega a^lčka, ki so mu nadeli ime colt, v 2adnjih dveh letih pa je vedno več Pozornost; v javnosti zbujalo terensko vozilo pajero, še zlasti po svojih ?retnočnih zmagah na najzahtevnej-B|h rallyjih in sicer v prvi vrsti na faclnjih treh rallyjih Pariz - Dakar. uirka se odvija v 22 etapah in po lI-OOO km dolgi progi, kjer so ceste redkost. No, na tem zahtevnem te-rehu je mitsubishi pajero že trikrat v zadnjih treh letih vpisal svoje ime v knjigo zmagovalcev. Pajero sodi v isto kategorijo kot range rover, se pravi, da gre za tersko vozilo prav posebne katego-riie, kjer so načrtovalci pazili tudi na udobje in na počutje voznika in Putnikov, ne samo na tehnično plat. lako da je notranjost pajera obliko-Vana kot notranjost limuzine visoke- ga srednjega razreda, zmogljivosti pa so nič manjše od zmogljivosti denimo, campagnole, land roverja ali jeepa. Če pogledamo za trenutek tehniške podatke pajera, ugotovimo, da je na voljo v treh različicah (canvas, s platneno streho, metal, pet prostorov in jeklena streha ter wagon, ki je GO cm daljša različica in ki lahko prevaža osem oseb, skupno z voznikom), ki jih poganja štirivaljni dizel s turbinskim polnilnikom s skupno 2346 kub. cm prostornine. Najbolj zanimiv je seveda prenos moči: tu sta dva diferenciala, od katerih je zadnji s samodejno zaporo: pogon je v normalnih pogojih na zadnjih kolesih, v primeru potrebe pa se lahko vključi tudi prednji diferencial. Pajero lahko vozi po 70-ostotnem klancu, najvecji bočni naklon pa znaša 46 stopinj. Besedo še o ceni: omenjene tri različice veljajo, vključno z davkom IVA: canvas — 28,9 milijona, metal — 31,8 milijona, wagon — 37,3 milijona lir. ti in morje Splitski center ACY - od nekdaj velja nenapisano pra-.• da se dopustniški kapitani iz-Sioajo privezov v večjih mestih. Vča-.Pa morajo po sili razmer: zaradi orino, popravil in večjih nakupov Q.av v taka pristanišča, ki so zara-v tovornega in potniškega prometa j?e Prej kot mirna. To nedvomno ve-1,1 toliko bolj za Split, ki je glavna sin - Dalmacije. Adriatic Club Yugo-aoia pa je v Splitu poskrbel za še nJ zadovoljivo lokacijo svojega stal-9a navtičnega centra. Nahaja se v hodnem delu pristanišča ob Rtu Sustipan tik privezov ja* Mijot, Rebula, Škabar. V moški konkurenci je prvo mesi® osvojila openska srednja šola De T®" masini, ki je v finalu premagala P®1’' denone z 2:1. (Inka) Panini boljši od Mapiera REGGIO EMILIA — Panini iz M®" dene je sinoči zmagal v prvem final' nem srečanju italijanskega odbojka®' skega prvenstva. Ekipa iz Modene J® namreč s 3:1 (10:15, 15:5, 15:7, 15 ter z večjo lahkoto kot je bilo P®.1' čakovati odpravil Mapier. Panini J® sicer začel precej slabo, vendar s* je kaj kmalu opomogel in je z odh®' nim Quirogo povsem strl odpor &°' stov. Povratna tekma bo v soboto v Bologni, morebitno tretje srečanje p® v torek v Reggio Emilu. Po mesecu dni in pol povratek himalajske odprave SPD iz Trsta Ze prve dni poti po pogorju sreča obrnila hrbet V ponedeljek so se domov mnili alpinisti SPDT, ki so se odpravili v Himalajo, da bi tako na dostojen in slovesen način zaključili praznovanja ob 80-letnici obstoja društva. Cilj naših plezalcev je bil vrh 7219 metrov visoke Južne Anapurne, vendar pa žal naši alpinisti v svojem namenu niso uspeli zaradi slabega vremena. Sedemčlanska odprava se je podala na pot 27. marca skupno s trekingaši, ki pa so se vrnili domov že pred časom, potem ko so opravili svojo krožno pot okoli Anapurn. Danes objavljamo prvi del poročila o odpravi, ki ga je napisal alpinist in udeleženec odprave Davor Zupančič. V ponedeljek, 13. maja, malo pred enajsto zvečer, se je končala himalajska pustolovščina šestih članov alpinističnega odseka SPDT in novogoriškega zdravnika, ki je spremljal odpravo. Svojci, ki so nas kljub zamudi letala vztrajno pričakovali na letališču v Ronkah, so začudeno gledali nase, od utrujenosti zbite obraze. Nobenega znaka veselja v naših očeh, čeprav smo v svojem intimnem' čustvovanju kar kipeli od radosti, ko smo končno stali pred ljudmi, ki smo jih dolgo pogrešali. Tistega zmagoslavja, ki sem si ga samo pred nekaj meseci srčno želel, res nisem mogel občutiti. Vsak izmed nas se je verjetno zavedal, da je v daljni azijski deželi pustil nekaj nedovršenega. Toda sezimo kar nazaj. Pred približno letom dni in pol se je v nekaterih članih alpinističnega odseka zbudila drzna zamisel, da bi ob proslavljanju 80-letnice Slovenskega planinskega društva iz Trsta organizirali himalajsko odpravo. Ta misel je počasi rastla in dozorela, ko je Lucijan Cergol, ki se je skupno z Igorjem Škamperlejem mudil v Nepalu z jugoslovansko ekspedicijo, pismeno javil, da je dobil dovoljenje za alpinistično odpravo na Južno Anapurno. Ob njegovem povratku se je začelo tisto mrzlično delo, ki nas je vse člane mučilo več kot leto dni. Nabiranje denarja, iskanje opreme, pismeni kon- takti z nepalsko vlado in podobno so bili v tem času naš glavni problem. Če k temu pristavimo še, da so nekateri udeleženci, ki so bili vključeni v to »moštvo«, iz različnih razlogov odpovedali, lahko jasno vidimo, da težav ni bilo malo. Kljub vsemu se je odprava postopoma oblikovala in na koncu so ostali samo še finančni problemi, katere smo rešili s pomočjo posojila, ki nam ga je nudila Tržaška kreditna banka. Poleg odprave je vodstvo društva organiziralo še himalajski treking. S tem je dalo možnost tudi tistim, ki se z alpinizmom ne ukvarjajo, da doživijo ta edinstveni izlet med najvišje gore naše zemlje. Tako je 27. marca letos šest članov odprave in 10 tre-kingašev odpotovalo z letališča v Ronkah proti glavnemu mestu Nepala, Katmanduju. Sam pa sem imel srečo, da sem z vodjo trekinga dr. Simuni-čem odpotoval teden prej. V tednu bivanja v Katmanduju sva v glavnem iskala čedno prenočišče za vse ostale. Dr. Simunič pa je moral še najti a-gencijo, ki naj bi uredila ta dvajset-dnevni pohod okoli skupine Anapurn. Sam sem skrbel, da bi odprava prišla čim ceneje skozi. Zanimal sem se za šerpe in drugo, kar k taki odpravi sodi. Pri tem mi je zelo prav prišla pomoč svetovno znanega alpinista Reinholda Messnerja. Njemu gre torej moja osebna zahvala, ker mi je pač prvi pojasnil, kako se odpravo organizira. Predvsem pa me je presenetila Messnerjeva izredna prijaznost, ki je presegla vsa moja pričakovanja. Seveda sem nekaj časa porabil tudi za ogled mesta. Pri tem mi je bil dober vodja Simunič, ki je že večkrat obiskal Nepal. No, tako sva intenzivno preživela prvi teden v Katmanduju in srečno dočakala prihod ostalih himalajcev. Trekingaši so v glavnem mestu ostali samo dva dni, nakar so z avtobusom odpotovali proti osrčju Himalaje. Sami pa smo še ves teden kupovali razne potrebščine za mesec dni bivanja v baznem taboru. Lucijan Cergol pa je kot vodja odprave naravnost divjal iz urada v urad. Pri tem mu je kot prevajalka pomagala Eva Fičur. Ko so bile končno rešene tudi nje birokratske zadeve in je bil tu®1 ves material pripravljen, smo odp° tovali z avtobusom v Pokharo. V te®1 drugem velikem centru Nepala se J® začela naša pustolovščina. Že nasi®®, nji dan je namreč vodja šerp Yo®» Tenzing zbral tistih 42 nosačev, ki si®0 jih potrebovali za hojo do bazneg® tabora. Takoj smo začeli z dolgim »spreh®' dom«, ki naj bi nas v petih dneh P®1' peljal do vznožja Južne Anapurn®-Prvi dan je bila hoja še kar prijetna-ker je bila pač večinoma ravninska-Popoldanska nevihta nas je prisilil®’ da smo se ustavili v enem izmed 1®' malajskih planinskih koč, ki jim d®i mačini pravijo hotel »lodge«. Že pr)'1 dan je torej vreme pokazalo zobe ®| smola, ki nas je kasneje vsesk®2* spremljala, se nas je prijela že P1^ dan. Naslednje jutro smo v lep®(v vremenu nadoknadili zamujeno. H®Ja pa je {»stajala vse bolj napor®®-Vzponi in spusti so se vrstili kot n® tekočem traku, tako da je bil čloV®a izredno vesel, ko je zvečer odložil n® hrbtnik v »hodgeju«, ki je bil določ®n za prenočitev. Tako in podobno se je dogajalo n®' slednje dni vse do višine 4000 m. Vi so problemi postali večji, ker se 1 vsakdanji dež spremenil v sneg i® s° nosači, ki po navadi hodijo bosi, i®1®' li strašne težave. Preostalih 800 vl' šinskih metrov sploh niso hoteli y®® nositi. Večina nas je kar zapustu®• tako da so tovor do baznega tabo®® nosili kar sherpe, in če se dobro sp®" minjam, samo dva nosača, ki pa s*2 imela čevlje. Pet dni smo potrebo^®' li, da smo ves material spravili ' bazni tabor, ki je bil dokončno P°' stavljen le 14. aprila, to se pravi o®-set dni po odhodu iz Pokhare. DAVOR ZUPANČIČ (Se nadaljuje) Spominska slika udeležencev odprave in trekingašev v Katmanduju Na nedeljskem turnirju društva Tabor v Sežani Lep uspeh Poletovih balinarjev V nogometnem naraščajniškem prvenstvu Porazi za slovo od prvenstva ■ ^ nedeljo je balinarski klub Tabor ..Sežane priredil na štirih balinar-stezah tretji tradicionalni bali-turnir. Sodelovalo je 12 ekip Slovenije in openski Polet kot e-j1! Predstavnik iz zamejstva, Ekipe . bile porazdeljene v štiri skupine n ^agovalec vsake skupine je na-^fidovai v polfinale. Priča smo bili . fivilnim zagrizenim bojem, posebno . fioačena je bila druga skupina, kjer vsaka ekipa izbojevala po eno jrpSo in prva postava gostitelja je /dedovala v nadaljnje kolo zaradi hse razlike v točkah. Čisto na-Pfotno pa se je dogajalo v tretji trpini, kjer so vsa tri srečanja po-kala enosmerno, saj je v dveh po-zenec zapustil igrišče brez osvoje točke. Nad vsakim najbolj rož-re i Predvidevanjem pa se je od-l^^la Poletova četverka v postavi Prančič, Modesti, Carisio in Vasja ubc, ki je po štirih zmagah celo dokaj nepričakovano toliko bolj zasluženo osvojila prvo mesto. V u-vodnem nastopu ji je le ljubljansko Brdo povzročilo nekaj preglavic, saj so Openci nato prepričljivo premagali Tabor iz Lokvi nad Novo Gorico in se brez poraza uvrstili v polfinale, kjer so naleteli na Gu-štinovo Skalo iz Sežane. Ekipi sta se stalno menjavali v vodstvu in ko je pri rezultatu 10:6 za domačine že vse izgledalo, da bo zmaga pripadla Skali, so Opehci naenkrat dosegli 6 točk, v naslednjem lučanju še eno in so tako strli odpor Sežančanov. Da so v nedeljo poletovci naleteli na srečen dan, priča rezultat finalnega srečanja, v katerem so z gladkim 13:8 premagali prvo postavo Tabora in prepričljivo osvojili pokal namenjen zmagovalcu. IZIDI 1. SKUPINA: Brdo Ljubljana - Polet 9:11, Tabor Lokev - Brdo 13:5, Tabor Lokev - Polet 3:13, uvrščen Polet. 2. SKUPINA: Tabor 1 - Jadran Kozina 13:3, Burja Križ - Jadran 2:13, Burja - Tabor 1 7:5; U-vrščen Tabor 1 Sežana. 3. SKUPINA: Skala Draga - Orlek 13:0, Upokojenec - Draga 0:13, Upokojenec - Skala 1:13, uvrščena Skala. 4. SKUPINA: Repentabor Zeleno jezero -Dobravlje 12:6, Tabor 2 - Zeleno jezero 13:9, Tabor 2 - Repentabor 11:6, uvrščen Tabor 2. POLFINALA: Polet - Skala 13:10, Tabor 1 - Tabor 2 13:10. FINALE ZA 1. MESTO FINALE ZA 1. MESTO: Polet -Tabor 1 13:8. FINALE ZA 3. MESTO: Tabor 2 -Skala 13:12. VRSTNI RED 1. Polet, 2. Tabor 1 Sežana, 3. Tabor 2 Sežana, 4. Skala Sežana. (Z.S.) Slovo ob maloštevilnih gledalcih . Kljub lepemu sončnemu vremenu in kljub temu da sta se v derbiju po-er*li naši ekipi (Kras in Primorec), so se v nedeljo v Repnu žal zbrali le maloštevilni gledalci V 1. ženski košarkarski diviziji Poletovke blizu prve prvenstvene zmage Polet — Libertas 32:52 (16:20) POLET: Sivitz 2, Sosič 6, Guštin 4, V. Martelanc, Hlabjan 18 (2:6), Pu-rič 2. Poletovke so v nedeljo potrdile dober trenutek forme, saj so bile blizu prve prvenstvene zmage. Končna razlika je namreč nastala v zadnjih minutah tekme, ko je morala z igrišča zaradi petih osebnih napak Veronika Martelanc. Naj dodamo še to, da je iz neobjasnjenih razlogov manjkalo nekaj standardnih igralk. Kljub temu pa so naša dekleta pokazala precejšen napredek v samozavesti in kdaj pa kdaj so tudi uprizorile nekaj res dobrih akcij. (S. Tavčer) obvestila 1 SLOGA — PLANINSKI ODSEK ab' člane in prijatelje v nedeljo, 19. Dj 3a na PRIJATELJSKI POHOD v Li-c°' Zbirališče pri Kalu ob 8.30. JR ČUPA v juniju, juliju in avgustu ja-Oìh a tečaie na jadrnicah in jadral-s deskah za otroke in mladino. Vpi-v Jnje do 31. t.m. na sedežu ZSŠDI trstu - tel. 767304. Vah-ŠDI s Planince in ljubitelje narave, da Pn, Polnoštevilno udeležijo POHODA t « JATELJ8TVA, ki bo v nedeljo, 19. li je . ob 9. uri v Bazovici. Informa- Ù1. sv. Frančiška 20 (tel. TpV; u* vpis na sedežu združenja v ?67u " sv- Frančiška 20 (tel. ffek “U' Ker gre pohod iz Bazovice „u meje v Lipico, mora biti ob vpi-tUj^fidstavljen tudi potni list oz. pre- 0h*P.K SIRENA raznSfa’ t*a b° tajništvo kluba na dan 380 fi'anom Ki prijateljem vsak D a (razen ob sredah, nedeljah in a^tkihl od 18. do 20. ure. »iČUPA e-j ul v nedeljo, 26. maja, društve-SeS)!regato za kajutne jadrnice pred PrjJ^kim zalivom. Vabljeni člani in Odbojka: kvalifikacije za Pokal prijateljstvu V Sovodnjah na vrsti ženske Danes zvečer bo v sovodenjski telovadnici prvi krog kvalifikacij za nastop na ženskem odbojkarskem Pokalu prijateljstva, ki bo septembra v Trstu. Na tem turnirju bodo nastopile po dve ekipi iz Slovenije, Hrvatske in iz zamejstva. Prejšnji teden je bil na sporedu že izločilni del moškega tekmovanja, tokrat so na vrsti ženske. V Sovodnjah se bodo pomerile postave Sovodenj Centralsped, združene mladinske ekipe Friulexport in Kon-tovela Electronic Shop, zmagovalec troboja pa se bo pomeril še z Bregom in Slogo, medtem ko ima združena ekipa Meblo že vnaprej mesto v finalu. Drevišnji turnir bi moral biti dokaj izenačen, saj se bodo med seboj pomerile ekipe, ki sodijo v isti kakovostni razred. Friulexport in Kon-tovel Electronic Shop sta namreč letos nastopila v C-2 ligi, Sovodnje Centralsped pa so v to ligo napre- dovale letos. Na papirju je najvišje uvrščena ekipa Friulexport, ki je igrala v skupini za napredovanje, zato starta drevi kot favorit. Mnogo pa bo seveda odvisno tudi od razpoloženja, motivacije in stopnje pripravljenosti posameznih šesterk, saj se sezona izteka. Sovodenjke bodo nedvomno tudi v tem tekmovanju hotele dokazati, da napredovanje ni bilo naključno, Kontovelke imajo po res klavrni sezoni možnost, da se delno oddolžijo, za Friulexport pa je turnir lep test pred sobotnim in nedeljskim deželnim finalom v kategoriji deklic. SPORED 19.30 Sovodnje Centralsped - Friulexport 20.30 Friulexport - Kontovel Electronic Shop 21.30 Sovodnje Centralsped - Kontovel Electronic Shop Igralo se bo po sistemu na dva zmagana seta. NARAŠČAJNIKI S. Luigi — Zarja 5:1 (1:0) STRELEC: Kalc v 60. min. ZARJA: Bellafontana, Stain, Peros-sa, Kerstič, Leban, Kalc, Pitacco, Castelli, Zeugna, Zettin, Škrk, Tomec, Zerbo. Kot že večkrat v tem prvenstvu, je Zarja stopila na igrišče v nepopolni postavi. Kljub temu so bili v prvem polčasu kos nasprotniku in klonili le po enajstmetrovki. Po drugem zadetku pa so povsem popustih, kar dokazuje tudi visok poraz. (B. P.) Roianese — Breg 2:1 (0:1) STRELEC: Olenik. BREG: Zeriali, Boneta, Cicotti, Bandi, Olenik, Steržaj, Furlan, Sancin, Hervat, Simonetti, Ota. To je bila zadnja tekma prvenstva, Breg pa je na tej prikazal svojo naj-' boljšo igro. Tudi tokrat so stopih na igrišče v okrnjeni postavi, kar se sicer dogaja skozi vse prvenstvo. Brežani so igrah borbeno in iskah zmago na vse načine. Vendar pa je to tekmo skvaril sodnik. Nasprotniki so remizirali nekaj minut pred koncem, nato pa dosegh zmagoviti gol že izven regularnega časa. Sodnik je namreč iz nerazumljivih razlogov tekmo podaljšal za šest ah sedem minut, kot da bi čakal gol Roianeseja, ki je naposled prišel. (M. Švara) Vesna — Olimpia 3:10 (1:6) STRELCA ZA VESNO: Bianchi (2), Martinuzzi. VESNA: Radioni, Bembi, Švab, Zarodi, Sulh, Costanzo, Fagin, Mondo, Sedmak, Bianchi, Martinuzzi. Tudi tokrat so mladi Križani visoko izgubih proti sicer solidni ekipi iz Trsta, ki resnici na ljubo ni nepremagljiva. Taka razhka v zadetkih je sad neresnega pristopa do igre s strani naših naraščajnikov. Vesna je namreč igrala slabo in brez vsakršne volje do zmage. Predvsem pa nismo pri igralcih opažih tiste požrtvovalnosti, ki je nujna za zmago v prvenstvenih nastopih. (A. Kostnapfel) IZIDI ZADNJEGA KOLA: Zaule -Domio 0:4, S. Luigi - Zarja 5:1, Montebello - Opicina 5:1, Vesna - Olimpia 3:10, Campanelle - Fortitudo 2:1, Mug-gesana - CGS 2:1. KONČNA LESTVICA: Muggesana 44, Domio 41, Olimpia 40, CGS in S. Luigi 31, Roianese 28, Opicina 25, Fortitudo 22, Zarja in Zaule 20, Campanelle 18, Montebello 17, Vesna 15, Breg 4. ZAČETNIKI SKUPINA A Breg — Costalunga 0:1 (0:0) BREG: Cah, Buzzi, Ota, M. Gombač, Grilanc, Krevatin, Komar, Kozina, Vižintin (Mauri, Tence, Gropazzi). Brežani so igrah zelo dobro in napadah skozi vso tekmo. Vendar pa je nasprotnik izkoristil edino priložnost, ki se mu je ponudila in spravil rezultat na varno. Bregu se je tokrat zgodila športna krivica. (M. Švara) IZIDI: S. Luigi - Zaule 4:0, Breg -Costalunga 0:1, S. Sergio - S. Vito 1:1, Domio - Fortitudo 2:2. LESTVICA: Ponziana 29, S. Luigi 21, Fortitudo in Domio 20, Costalunga 15, Zaule 13, Breg 12, S. Sergio 4, S. Vito 2. SKUPINA C Supercaffè — Primorje 1:0 (1:0) PRIMORJE: Blason, Gherbassi, Spadoni (Ukmar), M. Štoka, Prašelj, Škabar, P. Štoka, Ligozzi, Princival, Trampuš, Tomasetig. V gosteh začetniki Primorja si niso zaslužili tesnega poraza, saj so skozi celo srečanje bili popolnoma enakovredni domačinom, ki so prišli do častnega zadetka takoj v začetnih minutah igre. V zaostalih minutah tekme pa so »rdeče-rumeni« manj napadali, saj jim ni uspelo priti niti do zasluženega remija. Ob priliki se je izkazal posebno vratar Blason, ki je z odločilnimi posegi pokazal veliko napredka. (H. V.) IZIDI: S. Andrea - Portuale 1:1, Su-percaffè - Primorje 1:0, Campi Elisi - Roianese 2:0, Triestina - CGS A 5:0. LESTVICA: Triestina 29, Portuale 24, Supercaffè 16, Campi Elisi in CGS A 15, S. Andrea 14, Opicina 11, Primorje 6, Roianese 4. CICIBANI Breg — Supercaffè 1:2 (1:0) STRELEC: M. Gombač. BREG: Gigh Fano, Puniš, Strain, M. Gombač, Bandi, R. Gombač, Švara (Handler), Grilanc. Čeprav je bil rezultat za Breg negativen moramo takoj dodati, da se je naša ekipa izkazala. Akcije so se vrstile na eni in drugi strani, le nasprotniki so dosegh en gol več in tako odnesh domov zmago. Breg si je tudi zapravil nekaj stoodstotnih priložnosti za gol. Med našimi igralci bi pohvalili Mitjo Gombača za požrtvovalnost. (M. Švara) CGS — Primorje 8:0 (4:0) PRIMORJE: Spadoni, Pahor, Gherbassi, Trampuš, M. Spadoni (A. Spadoni), Husu, Vodopivec. Proti premočni ekipi CGS je okrnjena postava Primorja visoko izgubila. Iz samega izida srečanja je razvidno, da so bili domačini za razred boljši od Prosečanov, katerim manjka še veliko izkušenosti. (H. V.) IZIDA: CGS - Primorje 8:0, Breg -Supercaffè 1:2. LESTVICA: Supercaffè 30, Costalunga 23, Portuale 21, S. Andrea 15, CGS 14, Breg 13, S. Giovanni 10, Muggesana 3, Primorje 1. MLAJŠI CICIBANI SKUPINA A Breg — Soncini 3:3 (2:0) STRELCA Bandi 2, Punis. BREG: I. Rapotec, Vimo, Mondo, Grbec, Bandi, Punis, Grbec (Črt Rapotec). Mlajši cicibani Brega so na tej tekmi pozitivno presenetih, saj so igrali zelo lepo, pa čeprav je bilo igrišče blatno, nasprotnik pa močan. Brežani so prvi polčas proti ekipi, ki zavzema eno od prvih mest na lestvici igrah izredno in tudi dah dva gola. V drugem delu tekme pa je nasprotnik pritisnil ter tudi izenačil. Spet Bre-govo vodstvo, nato pa dramatične zadnje minute, v katerih je nasprotniku uspelo remizirati. (M. Švara) San Luigi — Breg 5:1 (3:0) STRELEC: Grbec. BREG: I. Rapotec, Vimo, Mondo, Bandi, Punis, Grbec (Č. Rapotec). Naši igralci so bili tokrat preveč utrujeni od tekem, ki so jih odigrah v zadnjem obdobju, da bi se uspešno upirah nasprotniku. Poleg tega pa je bil ta premočan za Bregovo ekipo. (M. Švara) IZIDI: S. Luigi - Breg 5:1, S. Sergio - Soncini 0:2, Giarizzole - Domio 5:1, Montebello - S. Giovanni 3:0, Fortitudo - Zaule 1:0. LESTVICA: Montebello 33, S. Giovanni 26, S. Luigi, Soncini in Giarizzole 19, S. Sergio 17, Breg 14, Domio 7, Fortitudo 4, Zaule 2. V1. ženski odbojkarski diviziji Olympii ^^nip'a " Intrepida Mariano “*(11:15, 10:15, 8:15) toW , PIA GORICA: M. in C. Ber-Kostnapfel, Vinci, Mazgon, Pri-Košič, Klanjšček, Antoni, Dok- OrRjfKPn veliki podvig, da bi se pologu 0 vrnila v D hgo, ni uspel. V od-riai^ern srečanju z Intrepido iz Ma- namreč klonila s čistim izi-za lova^nsko srečanje v štandreški te- 'KpSnosti si tako zapravila skoraj vse za napredovanje. *0Vad’ • • srečanje v štanmcoin ic-Zelo™110* je bilo že od vsega začetka pravnaPeto in obe ekipi sta pravza-vij^j zaigrali v velikem slogu. Šte-Pejjj gledalci so torej prisostvovah le-prav 111 izenačenemu srečanju, ki je stopn-aprav °^ražal0 dobro kvahtetno Ve« J° °beh moštev. Čeprav so »pla-Pi0l. P^niagane zapustile igrišče jih tu