Št. 212 (15.313) leto Li.
PRIMORSKI DNEVNIK je-začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi'Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v ža-sužnjeni Evropi.
TRST - U. Montecchi 6 -Tel. Q40/77966QQ GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
7 cnn UD posinnapiačanavgotovn
IZJUU LIK SPH). IN AB8.POST.GR. 1/50%
Hranilna pisma
ID*
8,75% neto
na 19 mesecev
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
PONEDELJEK, 7. AVGUSTA 1995
Nepričakovano uspeSna hrvaška ofen-^1Va je jasno razkrila a°lgo zatajevan razkol ^ srbskem vodstvu.
pomoči Beograda Se je Martičeva Krajina razblinila kot milni ^ehurCek, kljub Ka-tadžičevim obljubam Pa je Knin pustila na Cedilu tudi Mladičeva yojska bosanskih Srbov.
Samovolja »balkan-SJcega klavca« ni mogle °stati brez posledic Psihiater in politik sa-biouk Radovan Ka radžic je ugotovil, de 11111 je oblast dejanske ^Polzela iz rok in zate lakoj sklical »parla ^jent«, ki si ga je sesta-^dl prav za taksne pri-biere. Ta je uradno od-stranil predsednikove-§a konkurenta in na bovonastalo mesto naj-S j ega srbskega vodi-,|ia zunaj Srbije posta-svojega patrona. To-aa to je bil raCun brez ^°žda. Mladic je odbi-el na posvetovanja v e°grad in samo nekaj 'b’ pozneje odloCno za-yrbil »premestitev«. ^a njegovo stran so topili vsi srbski gene-lali v Bosni, ki se že dri leta bojujejo brez Pravib sredstev, med-bm ko se Karadžič in bjogova vlada kopajo v dohodkih Cme borze. Mladic se Krajini ržkone ni odrekel rez razloga. Izumitelj btničnega čiščenja je ?bradi vrste strateških Jb geografskih razlogov hirajočo paradržavo ocenil kot neubranljivo pred z ameriškim zbanjem in orožjem oboroženimi Hrvati. Prostor za veC deset ti-
s°c beguncev je že Prejšnji teden naredil v ^opi in Srebrenici, skupaj s 50 tisoč novi-Jbi srbskimi borci pa Oo njegova vojska zlahka branila meje bralo manj velike Sr-oije. Pred tem mora bojno zavzeti ključno !hasko enklavo, kjer s° 2e nekaj dni v pripravljenosti prav tisti Nrajisniki, ki naj bi ranili Knin. Enklavi Se Približujejo tudi naj-JbocnejSe hrvaške eno-o> ki bodo skupaj z blitnim muslimanskim • korpuBom v bitki za ihac odločile izid balkanske vojne.
IV Zaim Ubili šest italijanskih državljanov
KINSASA, RIM - Sest italijanskih državljanov, Štirje odrasli in dva otroka, je bilo včeraj umorjenih v Parku Virun-ga, naravnem rezervatu v vzhodnem Zairu. O vzrokih za pokol za zdaj ni zanesljivejših porodi, paC pa le domnevi, da je Slo za krvavi rop ali pa za reakcijo divjih lovcev, ki so jih
izletniki zasačili pri prepovedanem početju.
Štiri odrasle žrtve so prosto-voljd, dani nevladne organiza-dje za kooperadjo »Mondo giu-sto« (pravični svet) iz Lecca v Lombardiji. To so arhitekt Ade-lio Castiglioni, geometer Michelangelo Lamberti, vodja gradbišča Tardsio Riva in elektrikar
Luigi Cazzaniga, zraven pa Se Castighonijeva otroka, 11-letna Roberta in komaj 5-letni Samuele. Z njimi je bila tudi Castigho-nijeva žena, po rodu iz Zaira, ki je bila težko ranjena in je zdaj v Soku.
Zakonca Castiglione imata Se eno hčerko, ki pa se trenutno nahaja v Itahji. Družina je že vr-
sto let živela v Zaim, ostale tri žrtve pa so se mudile v afriški državi le začasno, saj so potitni-ce uporabile za prostovoljno delo pri realizadji projekta organizacije »Mondo giusto« za izgradnjo nekega vodnega bazena. Nedeljo so vsi skupaj izkoristili za izlet v čudoviti naravni park, kjer jih je pričakala smrt
Zunanja ministrica Susanna Agnelli je izjavila, da Famesina išče Castighonijevo hčerko in da bo poskrbela za prevoz njene matere v Italijo, vlada pa bo v prihodnjih urah ukrenila vse potrebno, za vrnitev posmrtnih ostankov v Italijo in v sodelovanju z vlado v KinSasi za izsleditev krivcev pokola.
ZAGREB / HRVAŠKE SILE DEJANSKO 2E ZAKLJUČILE SVOJO OFENZIVO
Krajine ni več
Parlament v Palah podpira Karadžiča, generali pa Rafka Mladiča
ZAGREB - Hrvaška vojska in policija sta izpolnili glavne naloge operacije Nevihta in osvobodili skoraj vse okupirano ozemlje Krajine. Včeraj zjutraj so vkorakali v Petrinjo pri Sisku, v Plaški v Gorskem Kotarju, v Medak v Liki, Obrovac v dalmatinskem zaledju in v Slunj, kjer so imeli sedež nekdanja JLA in uporni Srbi, zasedli pa so tudi Plitvice z njihovim naravnim parkom. Razmere na osvobojenih ozemljih že nadzirajo predstavniki hrvaških oblasti, ljudje pa po ulicah proslavljajo zmago.
Od včeraj »Krajine« hrvaških Srbov praktično ni več, med bosanskimi Srbi pa vre. Njihova vojska se je včeraj uprla Radovanu Karadžiču, ker je skušal odstaviti generala Mladiča, 18 generalov pa je od parlamenta v Palah zahtevalo, naj zavrne Karadžičevo sa-morazglasitev za vrhovnega poveljnika vojske hrvaških in bosanskih Srbov, ter izjavilo, da bo ubogalo le Mladičeva povelja.
Na 6. strani
Veselje Sirom po Hrvaški ob vesti, da so hrvaške oborožene sile osvobodile uporni Knin, je bilo nepopisno (Telefoto AP)
Hirošima petdeset let kasneje
HIROŠIMA (Reuter) - Včeraj so v japonskem mestu Hirošimi pripravili veliko slavnostno komemoracijo prvega jedrskega bombardiranja izpred natanko petdeset let, ko je zaradi ameriškega bombardiranja v Hirošimi umrlo kar 140 tisoč Japoncev. Mesto Hirošima je v znak borbe za niir in proti nadaljevanju jedrskih poskusov izpustilo 1500 belih golobov ter se zaobvezalo, da se bo borilo za ukinitev jedrskega orožja. Vse mesto se je poklonilo hi-rošimskim žrtvam z enominutnim molkom.
BENEČIJA / TRADICIONALNO SREČANJE SLOVENCEV
Slovenci iz beneških dolin so se zbrali na Matajurju
MATAJUR - Veliko ljudi je v soboto in nedeljo prišlo v vasico Matajur na tradicionalno srečanje Slovencev, ki sta ga letos četrtič pripravila Zveza Slovencev in videmske pokrajine ter Beneška planinska družina. Sobotnega odprtja razstave Benečija v vojni in miru se je udeležil tudi predsednik slovenskega parlamenta Jožef Školč, ki je podčrtal skrb, M jo Slovenija kaže še posebno do Slovencev iz videmske pokrajine.
Na včerajšnjem srečanju so spregovorili predsednik beneških planincev Igor Tul, konzul Slovenije v Trstu Tomaž Pavšič ter podpredsednik deželne skupščine Miloš Budin.
Na 2. strani
Danes na športnih straneh
Prijateljske nogometne tekme
Italijanske nogometne ekipe skoraj vsak dan igrajo prijateljske tekme ali nastopajo na turnirjih. Prestižno zmago je dosegla Fiorentina, ki je premagala munchenski Bayem z 2:0. Uspešen je bil tudi Udinese, ki je doma odpravil Torino z 2:1.
Stran 9
Dve zloti kolajni za Italijo
Na atletskem svetovnem prvenstvu v Goteborgu je Italija včeraj osvojila dve zlati kolajni. Osvojila sta jih Fiona May v skoku v daljino in Michele Didoni (na sliki AP skupaj z Giovamrijem De Be-nedictisom) v Iptri hoji na 20 km. Od včerajšnjega dne so precej pričakovali tudi v Sloveniji, vendar je Brigita Bukovec v teku na 100 m z ovirami osvojila samo 8. mesto.
Stran 10
NOVICE
Slovesna posvetitev stolnice v Pušji vesi
VIDEM - Minister za kulturne dobrine Antonio Paolucci je bil častni gost včerajšnje posvetitve obnovljene stolne cerkve v Pušji vesi, ki sta jo močno poškodovala potresa maja in septembra leta 1976. Slovesne posvetitve, ki jo je vodil videmski nadškof Alfredo Battisti, se je udeležilo veliko število ljudi iz Kamije in iz severne Furlanije.
Pri obnovitvi stolnice so strogo spoštovali vse prvotne strukture, v glavnem pa so uporabili tudi originalne kamnnite dele, kar je seveda zahtevalo ogromne napore in izdatna finančna sredstva. S podobnim sistemom so pred kratkim v celoti obnovili most S.Trinita v Firencah in dvorec družine Malatesta v Riminiju. Minister Paolucci se je zelo pohvalno izrekel o obnovitvenih delih, ki jih je skoraj v celoti finansirala država. Minister za kulturne dobrine je v dopoldanskih mah obiskal Trst, kjer sta ga sprejela župan Illy in prefekt Moscatelli. Vladni predstavnik si je ogledal staro mestno jedro, ki ga v tem času obnavljajo, ter nekatere kulturne in zgodovinske znamenitosti.
Umberto Bossi govoril v Karniji in v Gradežu
VIDEM - Voditelj Severne lige Umberto Bossi je bil sinoči na obisku v Furlaniji-Julijski krajini. Najprej je bil gost ljudskega praznika Lige v kraju Villa Santina, potem pa je šel v letoviščarsko razpoloženi Gradež.
”Senatur“ je že pred dnevi napovedal, da ne bo šel na dopust in da se pripravlja na "ostro septembrsko politično ofenzivo". Gotovo je vsekakor, da bo Bossi skušal za vsako ceno preprečiti jesenske predčasne volitve in ohraniti pri življenju Dinije-vo vlado.
BENEČIJA / VČERAJ IN V SOBOTO
Na Matajurju so obnovili duha in tradicijo Kamenice
Za okrepitev slovenske besede in kulture v beneških dolinah
MATAJUR - »Slovenija s posebno pozornostjo sledi stvarnosti Slovencev na Videmskem, je v vsakem trenutku pripravljena ji pomagati, ker se dobro zaveda nezavidljivega položaja, v katerem ta skupnost živi.« Tako je povedal predsednik slovenskega parlamenta Jožef Školč, ki se je v soboto zvečer udeležil tradicionalnega srečanja Slovencev, ki sta ga že četrtič v vasici na obronkih beneškega očaka pripravila Zveza Slovencev ob sodelovanju beneške planinske družine. Dvodnevni praznik je povsem dosegel svoj namen. Obnovil se je duh Kamenice, obnovila se je tradicija, obnovilo se je srečanje beneških Slovencev s prijatelji z onkraj meje, s Slovenci z Goriškega in Tržaškega ter z izseljenci. Obenem je bila to priložnost, da so Slovenci z beneških dolin javno in glasno opozorili nase, na vrsto nereše-
IZ VSEH KRAJEV ITALIJE PRIHAJAJO PODOBNA POROČILA
Prazna mesta, kolone in nesreče
MILAN - Prazna mesta, v katerih vztrajajo le turisti (v Milanu, od koder je naša slika AP, je od skupnih milijon 300 tisoč prebivalcev ostalo vsega skupaj pol milijona ljudi), kolone na cestah in avtocestah ter na trajektih za otoke, nekaj težkih prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami. To je obračun včerajšnjega dne v Italiji, ki je bil znova zlasti krvav v naši deželi. Potem ko sta izgubila življenje neki 19-letni alpinec (v pordenonski pokrajini) ter 62-letni moški (v videmski pokrajini), sta se pozno pred-sinočnjim na cesti s Piancavalla do Aviana smrtno ponesrečila šele izletna Alessandro Cesarin in Andrea Tanzi, oba iz Pordenona. Peljala sta se z motornim kolesom, ko sta v nekem umetnem predoru, ki služi za obrambo pred plazovi, zadela v pločnik, nakar ju je odbilo naravnost v betonski steber. Ko so prišli reševalci, sta bila že mrtva. Na avtocesti A23, pri Palmanovi, pa se je utrgalo življenje 26-letnega Stefana Mazzetta iz Staranzana: izgubil je nadzor nad
svojim avtomobilom in zapeljal s ceste. Blizu Reggio Emilie pa je neki 37-letni Nigerijec zgorel v svojem avtomobilu, ki se je čelno zaletel z avtom, v katerem je bil šofer prav tako na mestu mrtev. Cesta je bila usodna tudi neki 10-letni deklici in njenemu očetu, medtem ko se 3-letna sestrica huje ranjena zdravi na oddelku za oživljanje v bolnišnici v Bariju.
Do velikih zastojev v prometu je prišlo zlasti v Venetu, kjer je med Modeno in Trentom upočasnjena kolona bila dolga kar 30 kilometrov, po polževo pa so se premikali tudi na cesti proti Jesolu in Bibioneju. Težave so imeli pri Bologni, na vseh juž-notirolskih cestah, posebno v Dolini Venosta, v smeri proti prelazom za Avstrijo in Švico. Kdor je bil namenjen na Sicilijo, pa je moral tudi imeti veliko potrpljenja: čakalna doba ua vkrcanje na trajekt je znašala dve uri in pol. Prav gotovo pa se ne pritožujejo turistični operaterji, saj od vsepovsod poročajo o polni zasedenosti.
nih problemov ter m pričakovanja, ki jih imajo do Slovenije in Italije.
V njihovem imenu je na nedeljskem srečanju, ki se je začelo s pohodom na Matajur in nadaljevalo z mašo, ki jo je daroval Pasquale Guion, spregovoril Igor Tul, predsednik Beneške planinske družine. Podčrtal je, da bi moral ta praznik povezovati vse Slovence z Videmskega. S skupnimi močmi pa se je treba še v večji meri prizadevati, da bi se okrepila slovenska kultura, slovenska beseda in stare beneške tradicije. Posebej je izpostavil krivico, ki jo je utrpela beneška skupnost, ker ji je omenogočena vidljivost slovenskih televizijskih programov Rai.
Podpredsednik deželne skupščine Miloš Budin je naglasil, da tudi takšno srečanje prispeva h krepitvi prijateljstva ljudi ob meji. Ob tem je dodal, da je naloga dežele in predvsem države, da naši skupnosti zagotovi tiste pravice, ki ji pritičejo po zakonih. Kar zadeva zdajšnji položaj v naši skupnosti pa je bil Budin mnenja, da morajo biti slovenske organizacije v funkciji manjšine in ne, da je manjšina v funkciji slovenskih organizacij, kot je že zaslediti. Konzul Slovenije v Trstu Tomaž Pavšič je dejal, da je kot prijatelj prišel med prijatelje. V tem duhu je zaželel, da bi celotna manjšina in še posebno Slovenci na Videmskem, dosegli vse cilje, ki so si jih zastavih.
Povejmo, da so na sobotnem odprtju fotografske razstave Benečija v vojni in miru spregovorili ob predsedniku slovenskega parlamenta še Pavel Petričič, ki je razstavo pripravil, župan iz Sovodenj Pa-squale Petričič in deželna svetovalka Anna Sdraulig.
Nedeljsko ljudsko srečanje se je na obronkih Matajurja nadaljevalo še v popoldanskem času z otroškimi igrami ter z nastopom članic beneškega gledališča, ki so predstavile narečno komedijo Zensko ročno dijelo.
Rudi Pavšič.
MILAN / VRAČALA STA SE IZ DISKOTEKE
Fanta odgnali s pištolo dekle ugrabili in posilili
Težave preiskovalcev - Ustavili pet tujih državljanov
Veiska
gorečnost
premagala
lakomnost
MILAN - »Enega od napadalcev sem podrl na tla, a drugi je potegnil pištolo,« je karabinjerjem povedal 27-letni Paolo Frattaruolo, trgovski potnik iz kraja Monte Sant’Angelo (Foggia). Nemočno je gledal, kako sta nasilneža oddrvela z avtomobilom, v katerega je morala vstopiti 20-letna Gabriella Ferrario, s katero je skoraj vso noč prebil v diskoteki. Karabinjerji so pričeli z iskanjem, postavili so cestne zapore, a čez nekaj ur so si vsi oddahnili: dekle se je samo vrnilo domov.
Do napada je prišlo nekaj pred 6. uro. Frattaruolo in Ferrariova sta se iz diskoteke v Novegru pri Milanu peš napotila proti nekemu gozdiču, ko se jima je približal avtomobil temne barve, morda VW golf. Izstopila sta neznanca in hotela odpeljati dekle. Fant, s katerim se je poznala nekaj mesecev, je zaman skušal ustaviti tri avtomobiliste, nakar mu je pomagal taksist. Nemudoma je stekla
preiskava, vendar so izključili možnost, da bi ugrabitelji zahtevali odškodnino: družina Ferrariove namreč ni premožna, oče in mati sta čuvaja v nekem poslopju v Milanu. Dekle pa se je samo predstavilo na domu, sledil je pregled v bolnišnici Fatebenefratelli v Milanu, kjer so zdravniki potrdili, da je bilo posiljena. Preiskovalcem je povedala, da sta jo ugrabitelja odpeljala v neko garažo v milanskem predmestju, kjer jo je eden posilil, nakar sta jo spet posadila v avto in pustila blizu doma. Karabinjerji so garažo našli in prijeli pet moških, vsi prihajajo z Balkana. Precej težav imajo z ugotavljanjem njihove identitete, saj nimajo regularnih dokumentov za bivanje v Italiji. Največjo pozornost seveda posvečajo dvojici, ki ima na razpolago garažo. Po njhovem mnenju nasilno dejanje ni bilo načrtovano: nasilneža naj bi Paola in Gabriello srečala povsem slučajno.
NEAPELJ - Tudi goljufi so bogaboječi. Nek neapeljski ponarejevalec je prejel od svojih pajdašev ukraden ček za 2.400.000 lir z nalogo, da »zaokroži« znesek navzgor, pa je prepoznal podpis patra Mariana Nazzara, podpretorja enega najpomembnejših svetišč v Kampaniji. Tako se je mož premislil in svojim pajdašem plačal za ček 700 tisoč lir, nato pa ga je poslal lastniku. Patru je priložil tudi pismo, v katerem mu je svetoval, naj čekov raje ne pošilja po pošti, saj vsi goljufi pač niso verni...
V FURLANIJI PRVI PRAZNIK OLJKE
Prodijevo gibanje se širi tudi v FJK
VIDEM - V Furlaniji-Julijski krajini deluje že več kot šestdeset odborov, ki podpirajo kandidaturo Romana Prodija za ministrskega predsednika, v kratkem pa jih bo kar dvesto. To je na otvoritvi praznika Oljke (to je simbol Prodijeva gibanja) v kraju Castions di Strada pri Vidmu dejal deželni koordinator Fausto Minisini, ki povezuje Prodijeve odbore iz Vidma, Trsta, Gorice in Pordenona. Praznik Oljke, ki bo trajal ves teden, bodo obogatile številne prireditve in seveda predvsem politične razprave.
Srečanja o aktualnih političnih vprašanjih je odprla poslanka Ljudske stranke Rosy Bindi, ki sodi med najbolj zveste pristaše levosredinskega kandidata. Poudarila je, da se pod simbolom Oljke lahko prepoznavajo vsi, ki verjamajo v demokratično bodočnost Italije in ki se seveda prepoznavajo v program nekdanjega
predsednika ustanove IRI. Bindijeva se je zelo pohvalno izrekla o delu Di-nijeve vlade in podčrtala njene uspehe na poti gospodarske in finančne sanacije države.
Predstavnica Ljudske stranke je polemizirala s Silviom Berlusconijem in zlasti z njegovim predlogom za neposredno izvolitev predsednika republike in vlade. Predsedniška republika po njenem nikakor ne sodi v italijansko demokratično tradicijo. Bindyjeva je posredno polemizirala tudi z Mariom Segnijem, ki se tudi na nek način zavzema za direktno izvolitev predsednika republike, kar ustvarja precejšnjo zmedo v levosredinskem tabora.
Na prazniku Oljke v Furlaniji je sinoči govoril nekdanji sodnik Antonio Caponnetto, ki je s Falconejem in Borsellinom ustanovil in vodil proti-mafijski tim palermskih sodnikov.

POLETNA KRONIKA / OPUSTELO MESTO IN NATRPANE PLAZE
Tržačani spet odkrili »morje pod hišo«
Dolge vrste na mejnih prehodih so samo še spomin
tržaških plažah je bilo včeraj res kot v mravljišču (Foto Balbi/KROMA)
Prvo avgustovsko nedeljo je Trst preživel lenobno, pod jasnim nebom in s kar sprejemljivo poletno vročino. Zjutraj je mesto nekoliko oživelo, saj so se prebivalci v velikem številu odpravljali na kopanje, potem pa je opustelo vse do poznega popoldneva, ko so se kopalci in izletniki zaceli vračati proti domu. Velika večina te reke kopalcev se je usula kar na domače plaže ali najdlje do bližnjega Gra-deža, proti Istri pa se je usmerilo zelo malo Tržačanov.
Z mejnih prehodov poročajo o redkih prehodih na slovensko stran. Bolj kot nedeljskemu, je bil promet na meji podoben tistemu, ki smo ga v smeri proti Sloveniji navajeni ob delavnikih. Nepregledne vrste tržaških in tujih avtomobilov, ki so se vsako poletje in še posebno ob koncih tedna vile proti Istri, so v teh dneh le še spomin. Podobno velja tudi za prihode v Italijo, ki so bili prav tako razredčeni in zelo tekoči. Nič čudnega torej, da so bile v zameno vse tržaške plaže natrpane do zadnjega kotička, kar sicer tudi ni novost. Veliko starejših ljudi pa se je raje kot za morje odločilo za bolj sveži kraški zrak, kjer tudi ne manjka gostišč in prijetnih sencih trat za improvizirani družinski piknik ali kolesarski sprehod po gmajni.
-_DRUŠTVO EDINOST / SLOVENŠČINA V OBČINSKIH SKLEPIH
Občina Trsi naj spoštuje razsodbo ustavnega sodišča
, Družbeno-politično Bistvo Edinost je 7. ju-,1Ia 1995 dostavilo ržaskemu županu izv-®Cek iz statuta mestne ]0pine K°Per> »da bi ugotovil astronomsko razdaljo med omika-trni predpisi za zagoto-mev enakopravnosti pripadnikov italijanske narodnosti v Repubhki Slo-®niji in predpotopnim arbarstvom njegove dredbe o rabi slovenske-jezika z dne 7-1.1994« y spremnem .‘srnu je društvo pozvalo kopana, naj sproži posto-Pfik za revizijo občinskega statuta, saj razsodba eželnega upravnega so-
.Ca št. 382/1992 doka-n i’.da je možen tudi v 1 alijanski republiki “ocinski statut, ki je gle-e varstva jezikovne Manjšine bliže koprske-Jdu statutu od današnjega takega.
Dne 19. julija 1995 je I Pan Hly odgovoril, da § ede varstva manjšin sa-jda ustava določa, da je Potreben državni zakon,
ki naj bi določil oblike in obseg, ki naj bi jih zado-bilo varstvo manjšin.
Dne 2. avgusta 1995 je društvo Edinost izročilo pristojnemu uradu pri prizivnem sodišču fotokopijo razsodbe ustavnega sodišča št. 375 z dne 13. - 25. julija 1995, da bi jo sodni oficijal vročil županu Illyju. V besedilu razsodbe je društvo Edinost podčrtalo drugi stavek četrtega odstavka Četrtega poglavja na 5. strani razsodbe, ki se glasi takole: Obravnavana določba (gre za 6. člen ustave: Republika varuje s ustreznimi predpisi jezikovne manjšine) namreč nalaga in dovoljuje republiki v njenih različnih pojavnih oblikah, da izda ustrezne predpise, ki so potemtakem, glede na pristojnost posameznega organa, ali zakoni ali pravilniki, za varstvo prej navedenih manjšin.
S tem stavkom je namreč ustavno sodišče osvojilo in potrdilo tol-
mačenje 6. Člena ustave, ki ga je mojstrsko ob strogem spoštovanju 12. člena določb o zakonu na-splošno, izpeljalo Deželno upravno sodišče že leta 1992 v razsodbi št. 382. Ze takrat je Deželno upravno sodišče jasno razsodilo, da nikakor ni potreben državni zakon za kakršenkoli ukrep za varstvo jezikovnih manjšin (točka 2.2. razsodbe), saj Republike ne gre istovetiti z državo, ker obsega tudi dežele in občine, in izraz predpis ne pomeni samo zakon (točka 2.3.), pa tudi varstvo manjšin ni posebna snov, temveč načelo, ki ga morajo upoštevati pri izdajanju predpisov, v okviru svojih običajnih pristojnosti, država, dežele in občine (točka 4.O.).
V spremnem besedilu je zato društvo Edinost pozvalo Zupana, naj poskrbi, da bodo občinski sklepi čimprej usklajeni z ugotovitvijo ustavnega sodišča, ker ima tudi Občina dolžnost upošte-
vati ustavno naCelo varstva jezikovnih manjšin pri izdajanju predpisov, za katere je pristojna. To velja tudi za statut in za pravilnike, med katerimi zavzemajo glede varstva jezikovnih manjšin posebno mesto pravilnik občinskega sveta in županske odredbe.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
KD J. RAPOTEC - Prebeneg
prireja v svojem parku običajno
VAŠKO ŠAGRO
DANES
Na razpolago dobro založeni kioski, v večernih urah pa bo za ples in zabavo poskrbel ansambel HAPPYDAV
Vabljeni!
VCERAJ-DANES
Danes, PONEDELJEK, 7. avgusta
KAJETAN
Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 20.26 - Dolžina dneva 14.41 - Luna vzide ob 17.33 in zatone ob 3.11.
Jutri, TOREK, 8. avgu-DOMINIK
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26 stopinj, zraCni tlak 1017,8 mb narašča, veter severozahodnih 4,7 km na uro, vlaga 59-od-stotna, nebo rahlo poo-blaCeno, morje mirno, temperatura morja 24,9 stopinje.
H
Od PONEDELJKA, 7., do NEDELJE, 13. avgusta 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Rossetti 33 (tel. 633080), Ul. L. Stock 9 -Rojan (tel. 414304).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujneSe primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Borzni trg 12.
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Borzni trg 12 (tel. 367967).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	21.15
»Speed, r. Jan De Bont, i. Keanu Reeves, Sandra Bullock, Dennis Hopper.
GRAD SV. JUST -
21.30	»Nightmare - Nuovo incubo«, r. Wes Craven.
EKCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic do 24.8.
EKCELSIOR AZZUR-RA- 18.00, 20.00, 22.00 »Pic Nic ad Hanging Rock«, r. P. VVeir.
AMBASCIATORI - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi počitnic do 18. avgusta.
NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi počitnic.
MIGNON - Zaprto zaradi počitnic.
CAPITOL -	18.15,
Naročnikom in Bralcem
Primorskega Dnevnika
ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko
7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure
LEKARNE
20.10, 22.10 »The Man-gler - La macchina infer-nale«, i. Robert Englund.
ALCIONE -	20.15,
22.00	»Once Were War-riors - Una volta erano guerrieri«.
LUMIERE - Zaprto zaradi počitnic.
PRIREDITVE
TABOR ’95 - Prosvetni dom v torek, 8. avgusta, ob 20.30 odprtje razstave ČLOVEK IN ZEMLJA -OPENSKI JUS. Predstavitev Zoran Sosič, na večeru sodelujejo domači igralci z Utrinki iz starih na Opčinah. Priredil Drago Gorup.
□ obvestIa
KRUT prireja od 6. do 22. oktobra zdravljenje v termah Castaldi na otoku Ischia pri Neaplju (vpisovanje do 25. avgusta) in zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 27. septembra do 6. oktobra in od 6. do 16. oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu Kruta v UL Cicerone 8, tel. št. 3720062, razen sobot, od 9. do 13. ure in od
14.30	do 17.30.
POLETNO SREDISCE Sklada M. Cuk v avgustu od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure brez kosila. Vpisovanje in informacije med 13. in 15. uro v uradih na Narodni ul. 126.
E3
ČESTITKE
Danes bo ugasnila 11 svečk ANJA ZOBIN. Vse najboljše, veliko sreče in zdravja ji želijo mama, oče, brat Igor, babici Nilka in Gizela, dedka Pepi in Edvardo.
IZLETI
SINDIKAT UPOKOJENCEV iz Nabrežine SPI CGIL organizira večdnevni izlet v Terme di Recoaro od 28. avgusta do 11. septembra. Za vse informacije tel. na št. 200698 ali 200036, ob urah kosila pa na št. 299640.
H SOLSKE VESTI
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZBORAZEVANJE obvešča, da bo tajništvo zaprto od 7. do 15. avgusta.
MALI OGLASI
PRODAM hišo z odobrenim načrtom za popravila. Tel. št. 200620.
DAJEM v najem sobo z uporabo kopalnice in kuhinje upokojeni, sami gospe. Tel. na št. 567903 -
zvečer.
PRODAM kozo malteške pasme. Tel. v večernih urah na št. 229347.
BARITONISTA kontrabasista za sestavo glasbene skupine išče harmonikar. Tel. št. 272667 -Corrado od od 14. do 17. ure.
BORIS in GIGI sta odprla osmico v Samatorci.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon.
OSMICO je odprl Mario Milič, Repnič 39.
OSMICO je odprl Marko Kovic - Mihelčev v Vasi v Sovodnjah. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom.
PRISPEVKI
V	spomin na Angela Veglia darujejo Lilijana, Severina in Anita 100.000 lir za MoPZ Fran Venturini - Domjo.
V	spomin na Angela Veglia darujejo Sternadovi
50.000	lir za KD Fran Venturini.
Namesto cvetja na grob Boga Visintina daruje Lučano z družino 25.000 lir za SK Kras.
Namesto cvetja na grob Boga Visintina daruje matija Milič 25.000 lir za SK Kras.
NAmesto cvetja na grob Frankine tete Bete darujeta Bruna in Marjan 50.000 lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na drago mamo Marijo Grgič vd. Lavrenčič darujeta Sonja in Mario 300.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na drago pok. Ido Jurinčič por. Pregare darujejo Irena, Maša in Aleksi) Pregare 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Iva Raubarja darujeta Milica in Edi Fabčič 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Marija Vidau daruje
150.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Mariota Grandusa darujeta Guido Granduc in Milka Granduc 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na drago mamo Marijo Gulič vd. Lavrenčič darujeta Sonja in Mario 50.000 lir za AO Jaka Stoka.
Namesto cvetja na grob Renata Markona daruje družina Malalan in družina Zlobič 100.000. lir za Sklad Mitja Cuk.
V	zahvalo za zdrava visoka leta daruje Jušta Planinšek 50.000 lir za zbor Vesela pomlad, 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk,
100.000	lir za cerkev sv. Jerneja - Opčine in
100.000	lir za cerkev na Repentabru.
Namesto cvetja na grob Iva Rauberja darujeta Marija in Slavko Sosič 50.000 lir za MPZ Tabor.
V	počastitev spomina Stanota Kralja darujeta Rafaela in Iva 50.000 lir za Ljudski dom Trebče. V isti namen darujeta Pepi in Sonja Mlač 15.000 lir za Ljudski dom Trebče.
Namesto cvetja na grob bratranca Ivota daruje Edi Persi z družino 50.000 lir za MoPZ Tabor.
V	apomin na drago mamo matijo Gulič vd. Lavrenčič darujeta Sonja in Mario 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
ADRIA AIRVVAVS
V
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH
Informacije in rezervacije:
•	ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55
•	prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
•	ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 > ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512

GORICA / OB 50-LETNICI HIROSIME
Sonce miru naj obsije ves svet
Narisali so ga slovenski otroci na Korzu
Številni otroci in mladi so se včeraj odzvali vabilu kulturne zadruge Maja in drugih slovenskih organizacij, naj sodelujejo pri risanju Sonca miru. Mirovniško prireditev so priredili ob 50. obletnici eksplozije jedrske bombe, ki je 6. avgusta 1945 uničila Hirosimo. Ob spominu na tisto tragedijo in na drugo eksplozijo, ki je tri dni kasneje upepelila Se mesto Nagasaki, je prireditev izzvenela kot poziv proti vojni, jedrski pa tudi ti. konvencionalni, ki prav tako kruto seje smrt, obup in razdejajanje le nekaj sto kilometrov od nas. Ne nazadnje pa je to bil tudi protest proti oboroževanju in proti novim jedrskim poskusom v svetu.
Udeleženci akcije so se zbrali v jutranjih urah na ploščadi pred ljudskim vrtom na Verdijevem kor-
zu. Ob radovednem spogledovanju mimoidočih so razporedili naokoli Čopiče in vrčke z živimi barvami in se nato marljivo lotili dela. Najprej so zarisali obris sonca, katerega osnutek je pripravil slikar Silvan BevCar. Pri tem so jim pomagali se drugi umetniki in vzgojitelji Maria Grazia Peršolja, Aleksandra Maraž, Hijacint Jussa, Boris Zavadlav. Kmalu je veliko sonce začelo dobivati svoj obris in sporočilnost. Nanj so slovensko in italijansko zapisali, da je to Sonce miru, na žarke pa so napisali imeni dveh uničenih japonskih mest, datuma jedrskega uničenja in v veC jezikih besede “mir”, “sožitje” in “ustavimo vojno! ”.
Prireditev je lepo uspela, saj so jo mali ustvarjalci doživljali kot praznično priložnost, da na ust-
varjalen naCin izrazijo svojo željo: to, da bi žarek sonca miru obsijal tudi tiste, ki odločajo o usodi tisočih ljudi in imajo v svojih rokah odločanje o vojni in miru.
S podobno željo so se včeraj dopoldne pri Sveti Ani zbrali tudi pripadniki krščanske osnovne skupnosti, ki so svoje nedeljsko srečanje posvetili spominu na Hirosimo, molitvi in razmišljanju o vojni v Bosni. Prebrali so psalm, laične mirovniške misli in odlomek iz korana. “Tihi krik” proti vojni je bil popoldne tudi v Podturnu, kjer so ob 18. uri prekinili tekmovanje pritrkovalcev. Zvon je začel biti, kot bi oznanjal smrt, vsi navzoči pa so s trenutkom zbranosti počastili žrtve vseh vojn.
Na sliki (Fotostudio Reportage) otroci in mladina barvajo sonce miru
FESTIVAL AMIDEI / NAGRADA ZA NAJBOLJŠI SCENARIJ
Splošno odobravanje ob nagradi Mančevskemu
Zmagovalca ni bilo: v Makedoniji piše nov scenarij
Z dokaj preprosto slovesnostjo ob podelitvi nagrad se je predsinoci na gradu sklenil 14. filmski festival za trofejo Sergio Amidei. Nagrado za najboljši scenarij je žirija, ki ji predseduje dekan italijanskih scenaristov Age, ob vsesplošnem odobravanju podelila MilCu ManCev-skemu za film “Before the rain” (Pred dežjem). Vsem, ki so ga gledali, je film segel naravnost do srca, zato tudi žirija ni trosila odvečnih besed pri utemeljitvi. Poudarili so le, da so mu nagrado podelili zaradi prikazane ustvarjalne svobode in originalne pripovedne strukture. Nagrado je v imenu ManCevskega prevzel glavni igralec Rade Serbedžija. Povedal je, da bi bil ManCevski gotovo sreCen, ko bi bil lahko sam dvignil priznanje, toda trenutno piše scenarij za nov film skrit nekje v makedonskih gorah, tako da ga Se ameriški producenti ne morejo najti. Pred dežjem je prejel tudi posebno nagrado mednikov mladinskega lista “Via libera”.
Sklepnega večera se je udeležila tudi igralka An-na Bonaiuto. Njej je pripadla Čast, da izroči posebno nagrado za najboljši scenarij filmskega prvenca Rosalii Polizzi za film “Anni ribelli”. Žirija je to nagrado podelila kot spodbudo za italijanske ustvarjalce. Utemeljili so jo z ironijo in pozornostjo do političnega okolja, ki sta bili značilni tudi za Ami-deia.
Na sliki (Fotostudio Reportage) Rade Serbedžija prejema iz rok Ageja nagrado Amidei; zadaj desno dobitnica nagrade za prvenec Rosaha Polizzi
GORICA / SEJEM NA PLACUTI
Tokrat manj obiskovalcev
Mesto se je včeraj izpraznilo zaradi dopustov in izletov na morje
Na Placuti je bil tudi včeraj, kljub poletnemu obdobju, sejem starin in rabljenih predmetov, ki je postal že redno srečanje vsako prvo nedeljo v mesecu. Poznalo se je sicer, da so mnogi Goričani na pocitincah in da so tudi mnogi drugi nedeljo izkoristili za izlet na morje ali v hribe. Tako obiskovalcev kot razstavljalcev je bilo manj kot ponavadi, kljub temu pa je zlasti v jutranjih urah pred naj-večjo pripeko Placuta s sejmom priejtno zaživela.
Na sliki (Fotostudio Reportage) kupci in radovedneži med stojnicami
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 UT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trsto St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
PODTURN / PRITRKOVANJE
Zmagali so Ajdovci
Sodelovalo je 15 ekip iz Italije in Slovenije
V Podturnu je bilo vCeraj 20. jubilejno tekmovanje v pritrkovanju v okviru šagre sv. Roka. Med 15 skupinami (10 iz Slovenije) so kot že lani zmagali odlični mladinci iz Ajdovščine. Žirija je nagradila Se po tri najboljše iz Slovenije (Budanje, Novo mesto - dekleta, Vipava) in Italije (Chiopris, Perteole, Privano). Sodelovala je tudi družina Melink iz Tolmina, ki je znana po tem, da imajo zvonove za vežbanje kar na domu. Tokrat je prišel oCe s tremi otroki, mama, ki je rodila Četrtega (tudi on bo seveda pritrkovalec) pa je letos ostala doma.
Na sliki (Fotostudio Reportage) pritrkovalci iz Gorenjega polja
KRONIKA
Ukradel je 53 lopat peska
Policija je včeraj ponoči v Carduccijevi ulici ustavila 30-letnega Goričana, ker je z bližnjega cestnega gradbišča kradel... pesek. Najbrž ga je potreboval za kako manjše zidarsko delo na domu, pa si ga je vzel kar na cesti, kjer je že kakih sedem mesecev peska na pretek na gradbišču, kjer podjetje Protto izvaja “neskončna” dela za obnovo ulic Seminario, Mameli in Bellinzona.
Policisti so tatica prijavili sodstvu zaradi kraje. Ne samo. Agenti so toC-no izračunali, koliko tujega peska je spravil v svoj vrC: v policijskem zapisniku je namreč podatek, da si je prilastil za 53 lopat (ne ene veC ne ene manj) peska. Vrednost “plena” je neznatna, postopek pa bo šel vseeno naprej vse do verjetnega sodnega epiloga. Lahko se le vprašamo, za koliko tovornjakov peska bo znašal končni strošek.
Verižno trčenje pri Gradežu
Na Goriškem ob koncu tedna ni bilo hujših prometnih nesreč, četudi je bil promet zlasti v smeri proti Gradežu zelo gost. Prav na cesti med Tržičem in Gradežem je prišlo predsinoci ob 21. uri do verižnega trčenja, v katero je bilo vpletenih pet avtomobilov. Na sreCo ni bil nihče ranjen, gmotna škoda pa je precejšnja. Golf, ki je peljal v smeri proti Gradežu, je pri mostu čez kanal Isonzato nameraval zaviti v levo. Avto, ki je peljal za njim, je trčil vanj, kar je sprožilo verižno trčenje. Cesta je bila veC kot pol ure zaprta, zaradi Cesar sta se kmalu ustvarili v obe smeri veckilo-metrski koloni.
S ČESTITKE
V Jamljah praznuje danes rojstni dan naš dragi NONO LUCO. Vse najboljše mu želimo vsi, ki g8 imamo radi, posebno p8 vnuka Valentina in Erik.
□ OBVESTILA
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO in KRUT iz Trsta nudita ugodni možnosti zdravljenja v toplicah, l) 10-dnevno bivanje v Šmarjeških toplicah v dveh izmenah od 27.9. do 6.10-in od 6. do 16.10. 2) bivanje v zdravilišču Antiche terme Castaldi na otoku Ischia od 6. do 22. oktobra. Terme so znane zaradi fangoterapij®’ Prijave in informacije na sedežu društva ob sredah od 10. do 11. ure.
: :	LEKARNI
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALL’ ORSO BIANCO, Korzo Italia 10, tel. 531576
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO’, Ul. I. Mag-gio 94, tel. 790338.
§ H !| <
gg!§ o o 2 ^
Jeseni vsaj še dva razpisa posojil
Iz proračuna spodbuditi neprofitno gradnjo
LJUBLJANA - Res Skoda, da je izdaja hipotekarnih obveznic republiškega stanovanjskega sklada propa-b*3' Skoda zato, ker je Slo za nov in zanimiv instru-jbent na našem trgu in zato, ker so bili odplačilna doba in obresti zelo ugodni, Ce jih primerjamo s stano-vanjskimi posojili v bankah. Mnogi prosilci, ki so zaprosili za posojilo stanovanjski sklad, s katerim bi kupili obveznice, z njimi pa plačali stanovanje, so . aj v negotovosti. Nic še ni izgubljenega, zagotavlja-!° v stanovanjskem skladu, kjer poleg tega pripravljalo Se dva »navadna« razpisa posojil.
Kot je znano, je Stano-vanjski sklad RS 29. maja objavil javni razpis posoli in javni poziv za vpi-s°vanje obveznic v sku-Pbi vrednosti 15 milijonov mark. Predvideno je Pilo, da prosilci dobijo Posojilo (zanj so morali zastaviti nepremičnino, vpisati hipoteko, zbrati y®e papirje) s petnajstle-jno odplačilno dobo in 6, y2"Odstotno letno obres-bro mero z devizno klav-^o. S posojilom (zapro-Slli so lahko za 22.800 ^ark, kolikor je stal en Paket obveznic, za 45.600 baark - dva paketa itd., odplačevali pa bi po 200 Jbark mesečno za en' pa-k6L 400 mark za dva itn.) baj bi upravičenci kupili obveznice stanovanjskega sklada, z njimi pa plačali stanovanje. Ker pa je
agencija za trg vrednostih papirjev potrebovala celo leto za izdajo dovoljenja za obveznice, so gradbena podjetja, ki so sprva ponujala skoraj tristo stanovanj, precej komercialno najbolj zanimivih stanovanj že prodala, tako
da jih je ostalo za obveznice samo Se 181. V večjih središčih (predvsem v Ljubljani, Mariboru in Kopru) so bila stanovanja za obveznice razgrabljena, drugod pa ni bilo dovolj zanimanja. Ko je 10. julija potekel rok za oddajo vlog za posojila, so ugotovili, da so prosilci skupaj zaprosili le za 8, 8 milijona mark ali 60 odstotkov emisije obveznic, torej premalo.
SCT Stanovanjski inženiring bo podpisal
»Vsem, ki so oddali vloge za posojilo in obveznice, pa tudi vsem
gradbenim podjetjem, ki so prodajala stanovanja za obveznice, smo poslali obvestilo o tem, kaj se je zgodilo, in jih prosili, naj nam pošljejo pisno izjavo o tem, ali so še interesenti. Odgovore pričakujemo do 15. avgusta. Ce bodo pritrdilni, bomo lahko v stanovanjskem skladu tri mesece po objavi razpisov, torej po 20. septembru zaprosili pristojne za novo, manjšo emisijo obveznic,« je povedal direktor Stanovanjskega sklada RS Edvard Oven. Upajo, da takrat pridobivanje soglasja ne bo dolgo trajalo,
Primož Bajec s stanovanjskega sektorja ministrstva za okolje in prostor je povedal, da bo šlo pri naslednjih razpisih stanovanjskega sklada prvič po veC letih za proračunski denar. Predlog delitve proračunskega denarja je izdelan, predvsem pa bi z njim želeli pospešiti neprofitno stanovanjsko gradnjo in kreditirati obnovo starejših stanovanj, s Čimer bi sprostili pritisk na nova stanovanja. Predvideno je, je dejal Bajec, da bi za posojila neprofitnim stanovanjskim organizacijam namenili nekaj veC kot 1, 47 milijarde tolarjev, za kreditiranje fizičnih oseb pri nakupih starih stanovanj 470 milijonov tolarjev in
za kreditiranje obnove lastnih stanovanj 230 milijonov tolarjev. Minister za okolje in prostor Pavel Gantar je povedal, da bo vlada o teh razpisih sklepala na prvi seji, torej konec avgusta ali v začetku septembra. »Zlasti pomembno je, da se bo s tem začela neprofitna stanovanjska gradnja, kar predvideva tudi nacionalni stanovanjski program. Z razpisom sklada, prispevkom občin in neprofitnih organizacij bi torej lahko spodbudili gradnjo približno 800 neprofitnih stanovanj. Upamo tudi, da bo vstop države na to področje spodbudil še občine k neprofitni zidavi,« je še dejal Pavel Gantar.
tako da bi lahko vsem, ki so že sklepali predpogodbe za stanovanja, tudi omogočili, da jih kupijo. Pričakujejo, da ne bo težav, saj bo večina teh stanovanj vseljivih konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta.
V Ljubljani je, kot je znano, največ stanovanj (49) za nakup z obveznicami ponujal SCT Stanovanjski inženiring. Zanimanje je bilo veliko. Direktor Stane Bertoncelj je povedal, da so po pogovoru z direktorjem sklada Edvardom Ovnom sklenili podpisati aneks k pogodbi, torej so še zainteresirani, da svoja stanovanja prodajo za obveznice, ko bo izšla druga emisija. »S stanovanjskim skladom nameravamo še
sodelovati. To je nujno, saj banke niso naklonjene temu, da bi lahko kupci kupovali stanovanja z bolj ugodnimi stanovanjskimi posojili,« je še dejal Bertoncelj.
Razpis tudi za nakup starih stanovanj
Stanovanjski sklad RS ima po besedah direktorja Edvarda Ovna že nekaj Časa pripravljena dva »običajna« razpisa za stanovanjska posojila po ugodni obrestni meri. Prvo posojilo bi radi namenili za stanovanjske organizacije, ki bi gradile neprofitna stanovanja, za posojila drugega razpisa pa se bodo lahko potegovali vsi, ki bi radi kupili staro stanovanje. Za zdaj predvidevajo, je dejal
Oven, da bi za nakupe starih stanovanj namenili od 600 do 700 milijonov tolarjev posojil, za gradnjo neprofitnih stanovanj pa približno 1, 5 milijarde tolarjev. »Vse je odvisno od ministrstva oziroma vlade, kdaj bosta izdala soglasje za oba razpisa in za kolikšne zneske. Ce se bo to zgodilo kmalu, bi lahko konec avgusta ali v začetku septembra objavili razpise,« je dejal Oven. Problem je najbrž v tem, da sredstva za oba razpisa tokrat prihajajo iz državnega proračuna, saj je znano, da je vlada letos sklenila dokapitalizirati stanovanjski sklad s skoraj 2, 3 milijarde tolarjev proračunskih sredstev.
Andreja Rednak
ČRNA KRONIKA
Eksplozija plina razdejala hišo
SEGOVCI - Ko so se v nedeljo okrog druge ure zjutraj v Gor-aji Radgoni in okolici oglasile alarmne sirene, je marsikoga stisnilo pri srcu. Radgonske sirene so namreč najprej signah-2®ale zračni napad, šele nato pa so opozorile na nevarnost Požara. Zračnega napada k sreči ni bilo, požar pa je uničil ftonovanjsko hišo v Segovcih. Tam je iz jeklenke uhajal plin, k) je eksplodiral, pri tem pa je prišlo do požara v dnevni so-bl- Ta je povsem uničena, delno so poškodovani tudi drugi stanovanjski prostori. Požar so pogasili prostovoljni gasilci iz ^ogovcev in Apač, na pomoč pa so jim priskočili tudi gasilci 12 Gornje Radgone. (O. B.)
Avtomobil do smrti povozil triletnega otroka
JJKEC - V bližini naselja Unec je v soboto popoldne ob 16.20 rranc. K. iz Cerknice do smrti povozil triletnega T. U. Nesre-63 86 je pripetila, ko je otrok pred naseljem Unec stekel pred avtomobil, ki je vozil po regionalni cesti iz smeri Rakeka pro-a Postojni. Franc K. ga je kljub zaviranju zadel s sprednjim aelom vozila. Otrok je umrl na kraju nesreče.
Pešec ležal na sredini ceste
AJDOVŠČINA - V soboto je na slovenskih cestah ugasnilo še ©ro življenje. Petipetdesetletni Boris R iz Ajdovščine je ležal j13 lokalni cesti v naselju Lokavec pri Ajdovščini. Ob treh se 1® P° cesti pripeljal devetnajstletni Denis M. iz Lokavca, ki ni ^ogel preprečiti nesreče. Pešec je umrl na kraju nesreče.
Umri zaradi vožnje Po nepravilni strani
^TU) - V petek je v ptujski bolnišnici poškodbam podlegel 4Wetni Ignac P. iz Spuhlje. Poškodbe je dobil 23. julija na Magistralni cesti v Borovcih pri Ptuju, ko je bržkone zaradi jarijenosti vozil po napačni strani ceste in trčil v avtomobil, m mu je pripeljal nasproti.
Ukraden dvesto let star kipec Jezusa
SLOVENSKA BISTRICA - Na posestvu Ivana P. iz Starega Grada so v petek ugotovili, da je izginil približno dvesto let star kipec Jezusa. Kipec je lesen, visok približno devetdeset csntimetrov, bež barve, lasje in krona pa so rjavkasti.
Na pomurskih mejah zavrnili 60 tujih državljanov
JURSKA SOBOTA - Na pomurskih mejnih preho-Pm so obmejni organi zavrnili 60 tujih državljanov, k®r niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. Iz Zvezne republike Jugoslavije jih je prišlo šestindvaj-®eL štirinajst je bilo Romunov, osem Poljakov, trije Makedonci, trije so prišli iz Hrvaške, dva iz Ukrajine 111 eden iz Madžarske.
MEDVEDKA iZ RIBČ / ZAČASNO V ŽIVALSKEM VRTU
Medvedko bodo najbiž preselili v Gradec
V neustreznih razmerah živi še vsaj pet medvedov
Končno mir pred nadležnimi obiskovalci (Foto: B. V.)
GOJENJE POLŽEV / DONOSEN POSEL
Sladokusci bi za pločevinko polžev odrinili tudi dva tisoč tolarjev
RUSE - Slovenske prehranjevalne navade skoraj ne poznajo polžev, njihovo uživanje je omejeno na kroge sladokuscev. S tem pa hote ali nehote z jedilnikov izločamo biološko visoko kakovostno živilo, v katerem ni holesterola in maščob, zato pa vsebuje veliko beljakovin in mineralov. V Evropi se je povpraševanje po polžjem mesu občutno povečalo po prepovedi nabiranja vinogradniških in vrtnih polžev.
LJUBLJANA - O medvedki, ki so jo prejšnji teden iz dolgoletnega ujetništva ob diskoteki Slovenija v Ribcah prepeljali v ljubljanski živalski vrt, smo že pisali. Njena usoda se od takrat ni kaj prida spremenila, Se vedno namreč potrpežljivo Čaka na novo bivališče.
Medvedka je zdrava in pod nenehnim nadzorom veterinarjev. Nastanili so jo v prostor, sicer namenjen medvedkam iz živalskega vrta in njihovim mladičem v zimskem Času. Za njeno prehrano je ustrezno poskrbljeno, predvsem pa ima mir, saj je ne motijo niti radovedni obiskovalci. Kot pravi Vojko Vesel, direktor ljubljanskega živalskega vrta, ta kletka za dolgotrajno bivanje ni primerna, saj je premajhna in tako se medvedka ne more dovolj gibati.
Po večmesečnih razpravah in vztrajanju Dušana Greifonerja, predstavnika mednarodne organizacije za preprečevanje mučenja živali OIPA je ministrstvo za kmetijstvo in gospodarstvo medvedko vendarle rešilo iz rok vinjenih obiskovalcev diskoteke in neustreznih življenjskih razmer. Dušan Greifoner je za pomoč prosil tudi društvo proti mučenju živali iz
Gradca, ki je bilo nemudoma pripravljeno poiskati primeren prostor za žival. ZaCela so se pogajanja z Upravo za varstvo narave, prejšnji konec tedna pa so si predstavniki avstrijskega društva medvedko tudi ogledali in ocenili njeno zdravstveno stanje. Vse kaže, da se ji obetajo boljši Časi, zadnja postaja pred tem pa bo obisk slovenskih predstavnikov v Gradcu. Ta bo potekal v začetku prihodnjega tedna, in Ce bo vse steklo po načrtih, bodo medvedko v novi dom premestili že Cez nekaj dni.
Medvedka iz Ribe pa je le ena od medvedov v
ujetništvu, ki večinoma živijo v nemogočih razmerah. Takšnih naj bi bilo v Sloveniji Se pet ali šest, kaj se bo zgodilo z njimi, pa še ni znano. Po besedah Jane Vidic, vodje Uprave za varstvo narave, bi bilo treba ustanoviti komisijo, ki bi natančno ocenila razmere, v katerih medvedi živijo in v primeru njihove neustreznosti poskrbela, da bi jih prepeljali v azil. Tako se večini medvedov obeta enaka usoda kot medvedki iz Ribe, zastavlja pa se vprašanje, ali bodo tujci vnovič pripravljeni priskočiti na pomoč.
Meta Pavlin
Takrat se je tudi razmahnila reja polžev, ki pa ne more zadostiti povpraševanju, ki je v zahodnih državah Čedalje večje. Pred nekaj leti so se tudi v Sloveniji pojavili rejci teh živali, ki se doslej še niso organizirali in z večjimi količinami skupno nastopili na trgu. V tovarni agrokemicnih izdelkov Agro Ruše, nekdanjem delu Tovarne dušika, so se štirje zasebni družbeniki v velikih kletnih prostorih lotili polžere-je, ki je po tržnih raziskavah sodec donosna veja z obetavno prihodnostjo. Direktor Agro Ruše in eden od lastnikov je dejal, da je v Sloveniji osnovni problem neorganiziranost rejcev. V Agro Ruše so si zastavili za cilj, da bi prevzeli povezovalno funkcijo med slovenskimi rejci in skupaj nastopili na evropskem trgu.
Minimalna mesečna količina, ki je tržno zanimiva, sta vsaj dve toni očiščenih polžev, kar pomeni približno šest ton živih. Direktor Simonič meni, da je komercialna
prihodnost v predelavi, kajti prva kakovost živih polžev doseže ceno petnajst nemških mark za kilogram, medtem ko ocišCeni in kuhani stanejo 60 do 70 mark. Naslednja stopnja predelave so konzervirani ali globoko zamrznjeni polži. Uvožene konzerve, ki vsebujejo 150 gramov polžev, so naprodaj po dva tisoč tolarjev, že s polovično ceno pa bi se izplačala prodaja slovenskih konzerviranih polžev. Polpripravljene jedi ter lokal s polžjimi specialitetami in kakovostnimi vini pa je končni cilj tega prodornega podjetnika.
V Sloveniji je trenutno najveCji problem polže-reje znanje, ki se ga v Rušah učijo od tujcev, zlasti Francozov in Angležev. V kleteh ruške tovarne bo septembra komercialno težo doseglo približno Sest ton polžev. Hkrati se ubadajo s problemi, kako zagotoviti njihovo termično obdelavo in kje najti možnost za polnjenje v konzerve.
Martina Pavšič

Hrvaški predsednik Franjo Tudman je praznoval skupaj z rojaki (Telefoto: AP)
VELIKO HRVAŠKO SLAVJE
Tanki teptajo napise v cirilici
»To je najuspešnejša akcija hrvaške vojske in vseh Hrvatov v zgodovini«
ZAGREB - Hrvatje so po zavzetju Knina odložili puške, si natočili kozarce in nazdravili zmagi. Veseli vojaki so na pročelja his »prestolnice kninskih Srbov«, ki jo je zapustilo več deset tisoč prebivalcev srbske narodnosti, izobesili hrvaške zastave.
»Krajina ne obstaja več. Sektorjev sever in jug ni več. Osvobodili smo Knin in desetkrat več ozemlja kot v operaciji v zahodni Slavoniji,« je izjavil general Tolj. Začelo se je veliko slavje. »Vsi smo srečni in ponosni,« je za državno televizijo zmagoslavno izjavil pripadnik hrvaške vojske. Za njegovim hrbtom je bilo opaziti steklenico vina. »To je najuspešnejša akcija hrvaške vojske in vseh Hrvatov v naši zgodovini,« je dodal.
Predsednik Franjo Tudman se je v soboto zvečer pridružil evforičnemu sla-
vju na osrednjem zagrebškem trgu; še v petek zvečer so bile ulice hrvaške prestolnice zapuščene, saj so se ljudje bali morebitnih srbskih raketnih napadov. Knin so hrvaški vojaki zavzeli okrog poldneva, samo 36 ur po začetku ofenzive na hribovito Krajino, ki je bila do takrat pod nadzorom upornih Srbov. Hrvaška vojska je Krajino do popoldne presekala na dva dela in do mraka zavzela Benkovac, drugo največje mesto v pokrajini. Na trdnjavi nad Kninom je zaplapolala hrvaška zastava. Na glavni ulici je hrva-
ški tank povozil cirilični napis Beograd, kot se je imenovala ena od mestnih trgovin. Kninu, kjer so se Srbi uprli že leta 1990, se Zagreb ni nikdar odpovedal. Dolgo je rotil tamka-šnje oblasti, naj se reintegri-rajo v Hrvaško. Po neuspešnih pogajanjih v Ženevi se je hrvaško vodstvo odločilo za oboroženo akcijo.
»Vesel sem, da je bila sprejeta takšna odločitev. Mednarodni pogajalci so bržkone jezni, toda v štirih letih niso ničesar dosegli,« je izjavil 30-letni Boris Kruljac.
Hrvaška televizija je že napovedala gradnjo nove ceste čez Krajino, namenjene predvsem turistom; Hrvatje bodo začeli obnavljati železniško progo, imenovan je bil tudi voja-
ški poveljnik pokrajine.
Prihod hrvaške vojske v Benkovac je spremljala televizijska ekipa, ki je posnela skupino hrvaških vojakov, ki so trosili iz vreč ničvredni jugoslovanski denar. Neki hrvaški vojak se je ob vrnitvi v Žitnič razveselil svojega avtomobila, ki so mu ga davno ukradli. Seveda je vozilo v nevoznem stanju. Najbolj bučno so zavzetje Knina proslavljali vojaki, nekdanji prebivalci mesta, ki so jih Srbi po razglasitvi samostojne Republike srbske Krajine pregnali in so žive-li v izgnanstvu.
»Zdaj, ko vidim plapolati hrvaško zastavo nad Kninom, mi ne bo težko umreti,« je izjavil neki hrvaški vojak.
Vanora Bennett / Reuter
VOJNA NA HRVAŠKEM
Nevihta se je unesla
Hrvaška vojska je uspešno zaključuje ofenzivo
ZAGREB (Reuter D.P.) - Hrvaška vojska in policija sta izpolnili skoraj vse naloge operacije Nevihta, katere namen je bil osvoboditev okupiranega hrvaškega ozemlja. Po neuradnih podatkih je bilo včeraj osvobojeno skoraj celotno območje Krajine, kjer so razmere že začeli nadzorovati hrvaški predstavniki oblasti. Knin je že obiskal tudi hrvaški predsednik Franjo Tudman.
Hrvaška vojska je včeraj zjutraj vkorakala v Petrinjo. Zavzeli so tudi Plaški v Gorskem Kotarju in Medak v Liki, Obrovac v dalmatinskem zaledju, Slunj, kjer je imela svoj sedež nekdanja JLA, in narodni park Plitviška jezera. Akcija, ki so jo hrvaške oborožene sile začele v petek ob petih zjutraj, je bila dejansko zaključena včeraj popoldne. Hrvatje so za umik srbske vojske in beguncev odprli dva koridorja; prvi poteka mimo Dvora na Uni, drugi mimo Srba v Liki. Včeraj po-
poldne so kolone srbskih beguncev zapuščale hrvaško ozemlje v smeri Bosanskega Petrovca, Drvarja in Banja Luke. Hrvaške oblasti so ljudi srbske narodnosti pozivale, naj ne odhajajo iz države, ker bo za vse - razen za vojne zločince - veljal zakon o aboliciji. Kljub temu se je le peščica Srbov odločila, da bodo ostali na Hrvaškem. Odgovorni priporočajo, naj se Hrvatje, ki so jih iz teh območij pregnali pred tremi ali štirimi leti, še nekaj dni ne vrnejo na svoje domove, saj naj bi
uporniki posta-vili več tisoč minskih polj.
Srbi so se za izgubljene kraje maščevali z obstreljevanjem civilnih ciljev. Njihove granate so padale na Osijek in Vinkovce, pa tudi Gospiču in Sisku niso prizanesli: mesti naj bi napadli z letali s hrvaškimi oznakami.
Hrvaška javnost je presenečena zaradi hitrega poteka akcije v Krajini. Uporniški Srbi imajo v rokah le še Baranjo in nekatera območja v vzhodni Slavoniji, kjer leži največje mesto pokrajine Vukovar. Po trditvah očividcev se Slavoniji že bližajo enote jugoslovanske vojske. Uradni Zagreb ne napoveduje nove »nevihte«, saj naj bi ta del ozemlja samoumevno spadal pod hrvaško pravno in politično oblast. Darko Pavičid
Hrvaški borci praznujejo osvoboditev Knina (Telefoto: AP)
BOSNA IN HERCEGOVINA
Srbski generali zvesti Mladiču
SARAJEVO - Vojska bosanskih Srbov se je včeraj uprla predsedniku Radovanu Karadziču, ki je skušal odstaviti njihovega poveljnika Ratka Mladiča. Osemnajst generalov je od parlamenta Republike Srbske zahtevalo, naj zavrne Karadžičevo samorazglasitev za vrhovnega poveljnika oboroženih sil hrvaških in bosanskih Srbov. Dodali so, da bodo odslej ubogah le ukaze, ki jih bo izdal Mladič.
Karadzič se je za potezo odločil po sramotnem porazu srbske vojske pri Gra-hovu in Glamoču. Vendar pa je Mladič general, ki je zavzel skoraj 70 odstotkov Bosne in je zelo priljubljen, ne le med vojsko, marveč tudi med civilnim prebivalstvom. »Menim, da se je odzval preveč čustveno,« je Karadzič ocenil Mladičevo nasprotovanje. »Moje ukaze mora spoštovati,« je dodal. Karadžičevo zahtevo je vladajoča Srbska demokratska stranka kljub odzivu generalov podprla. Politični viri so prepričani, da bo zaradi izglasovanja Mladičeve »premestitve« vojska izvedla puč. Izid zapleta bo jasno pokazal, kdo v resnici nadzoruje vojsko bosanskih Srbov -Karadžič ali Miloševič.
Razmere v Bosni dodatno zapletajo krajinski be-
gunci. »Vojaška tehtnica v Bosni se utegne nagniti na drugo stran zaradi nena-
dnega pritoka desettisočev hrvaških Srbov, tako civilistov kot vojakov, ki bežijo pred hrvaško vojsko v Krajini,« je v soboto izjavni neki častnik Združenih narodov. »To lahko bistveno spremeni ravnotežje moči.« Zelo ogorčeni in sovražni krajinski Srbi bodo dobrodošla in učinko-
vita pomoč na vseh bosanskih frontah, zlasti v boju proti policiji bosanskih Hrvatov.
Združeni narodi ocenjujejo, da je približno 180 tisoč Srbov, med njimi najmanj 50 tisoč vojakov, zapustilo svoje domove. Okoli deset tisoč begrmcev je že prečkalo bosansko
mejo in se napotilo v Bosno, drugi pa so se napotili proti območjem, ki so v srbskih rokah. Separatistični Srbi imajo v svojih rokah približno 70 odstotkov bosanskega ozemlja, to pa je veliko več, kot so ga sposobni braniti ali poseliti s srbskim prebivalstvom.
Tik pred začetkom hrvaške ofenzive na Knin so srbske oblasti v Prijedoru pripravile begunsko taborišče za 15 tisoč ljudi. Približno 15 tisoč beguncev pa je v paniki, z osebnimi avtomobili, traktorji in peš, prečkalo bosansko mejo pri Dvoru in preplavilo hrvaško mesto Topu-sko, približno sto kilometrov južno od Zagreba.
Srbski predstavniki so že v soboto opozarjali, da se utegne 35 tisoč hrvaških Srbov usmeriti proti Bosni, opazovalci na terenu pa pravijo, da je število Srbov, ki bo prečkalo mejo, odvisno od hrvaške vojske.
»Ce bo ta pobijala in posiljevala tamkajšnje prebivalstvo ter požigala hiše, bomo priča splošnemu begu v Bosno,« je izjavil neki vojaški opazovalec ZN.
Karadžič in Mladič v časih, ko sta bila še nerazdružljiva (Telefoto: AP)
H	V OZADJU	>
Modre čelade bodo ostale na Hrvaškem
ZAGREB (dpa) - Včeraj je posebni odposlanec Združenih narodov Jasuši Akasi s svetovalcem hrvaškega predsednika Hrvojem Sariničem sklenil dogovor o novem mandatu mirovnih enot na Hrvaškem. Nekdanji »ohranjevalci miru« bodo odslej nadzorniki spoštovanja človekovih pravic. »Pred začetkom hrvaškega napada na Krajino je bilo na srbskem ozemlju na Hrvaškem razporejenih 9200 vojakov mirovnih sil ZN. Modre čelade so ostale na Hrvaškem po sklepu Varnostnega sveta ZN, toda Hrvaška je zahtevala, naj se Unprofor preimenuje v Misijo ZN za vrnitev zaupanja (UNCRO). Po načrtu ZN je bila Krajina razdeljena v štiri sektorje, in sicer:
Južni sektor, ki je obsegal Knin in okolico. V njem je bilo razmeščenih približno štiri tisoč modrih čelad iz Češke, Kenije, Kanade in Jordanije.
Severni sektor s središčem v Glini, ki lezi približno 60 kilometrov južno od Zagreba, je varovalo tri tisoč pripadnikov mirovnih sil iz Danske, Poljske, Jordanije in Ukrajine.
Vzhodni sektor na vzhodu Slavonije v okolici Vukovarja je pokrivalo 1600 modrih čelad iz Belgije in Rusije.
Zahodni sektor od 1. maja letos ne obstaja več, saj je hrvaška vojska z bliskovito akcijo osvobodila ta del hrvaškega ozemlja.
Kot je povedal hrvaški pogajalec na pogajanjih o mirovnem mandatu ZN Hrvoje Sarinič, je bila naloga UNCRO, da omogoči mirno reintegracijo krajinskega ozemlja pod hrvaško oblast. Najbolj odgovorna naloga UNCRO v tem procesu naj bi bila varovanje človekovih pravic v času, ko bi se na ozemlje Krajine vračali hrvaški organi oblasti.

HOLLYWOODSKE ZGODBE
Halle skuša priti v prvo ligo
Čeprav Halle vsaj uradno nikoli ni bila odvisna od mamil, ima za sabo precej razburljivih let
Le pestiča Črnih igralk je dosegla veliko slavo. Celo Angeli Bas-seL tako prepričljivi v vlogi Tine Turner v filmu Tina: kaj ima Iju-■^zen s tem, ni uspel preskok v hollywoodsko prvo ligo. Zdaj to poskusa 27-letna Halle Berry. Pravkar jo lahko gledamo v vlogi ozdravljene narkomanke Khaile v filmu Zbogom, sinko (Losing Isa-lah). Sinko iz naslova je Khailin, vendar ga je ta Se majhnega zavr-§la> nato pa ga je posvojila bela socialna delavka. Po nekaj letih ozdravljena Khaila skuSa svojega sinka dobiti nazaj. Med mamama se razvije boj, zaznamovan z barvo koze. Z njim so ustvarjalci filma hoteli izpostaviti Se vedno (pre) velik prepad med belo in Cmo raso v ZDA. Halle je v Zbogom, sinko dobila prvo priložnosti, da občinstvu pokaže, da ni le lepa, marveč tudi dobra igralka, primerljiva z oelima kolegicama Demi Moore in Juho Roberts.
Čeprav Halle (vsaj uradno) ni-foli ni bila odvisna od mamil, Jhta za seboj precej razburljivih oL Prav gotovo so ji bila v po-nroc pri prepričljivem upodabljanju Khaile. S podobnim li-kom - likom narkomanke - se je Halle srečala Ze v filmu The Jun-8‘e Fe ver Špika Leeja, vendar je ta režiser v končni različici filma yecino njene vloge izrezal. Zato le v filmu Zbogom, sinko Halle videla enkratno priložnost, da v celoti izživi na platnu lik, ki ji ga )a Ze uspelo dodobra preučiti. Vlr nebrzdanih Čustev, kakršna Privrejo na dan v Khaili, je poleg *ega rezultat Hallenega razisko-vanja in pogovorov z zasvojeni-
materami v chikaskfem rehabilitacijskem centru. Vlogo Kha-hs je dobila kljub dvomom režiserja in producenta, saj sta oba tesnila, da je Halle preveč pri-vlacna za to vlogo.
Se v srednji Soli je Halle kot havijacica, urednica Šolskega Časopisa in predsednica Častnega kluba skušala dokazati sebi in Predvsem belim kolegom, da je Vsaj tako inteligentna in marljiva kot beli uCenci, ki so predstavlja-b 70 odstotkov Šolske populacije- »Črnci sami o sebi menimo, ua smo dobri samo za košarko in Petje,« trdi Halle.
Eden od njenih adutov je prav gotovo večkrat omenjeni privla-Cen videz. S pridom ga je znala terabiti. Postala je najstniška teiss Ohia (»na tekmovanje Sem Sla zaradi denarja - prav bi mi PriSel, sem si rekla, pa Ce si z nitei plačam fakulteto ali kupim avto«), najstniška miss Amerike, Prva spremljevalka miss Amerike in druga spremljevalka miss sveta (»bolelo je, saj sem bila Pred tema tekmovanjema vajena zmagovati«). Sodelovanje na lepotnih tekmovanjih je iezilo nje-jte mamo. Halle izhaja iz pre-tenestja Clevelanda Oak Village, kjer prevladuje belo prebivalstvo, njen oče je zapustil druži-n°i ko je bila Halle stara Štiri leta.
Ker je nižje postave, Halle po uspehih na lepotnih tekmovanjih ni postala poklicne manekenke v New Yorku ali Evropi, vendar pa je zaradi svoje neverjetne fotogeničnosti dobila ponudbo za delo v fotografski agenciji v Chicagu. Dom je zapustila v Času, ko je bila v zapletenih odnosih z mamo, ki ji ni hotela priskočiti na pomoC niti takrat, ko je bila povsem brez denarja in v dolgovih. Takrat se je velikokrat hranila v lokalih v Času »veselih uric«. »Ce ne bi bila strahopetna, bi zagotovo naredila samomor,« pravi Halle. »Prevec težko je bilo živeti.« Takrat je spoznala uglednega zobozdravnika Johna Ro-nana. Zasipal jo je z darili in denarjem, zdaj pa jo (Halle je že dve leti poročena z Davidom Ju-stičem, igralcem baseballa moštva Atlanta Braves) toži za odškodnino - dolgovala naj bi mu 80 tisoč dolarjev. Za zdaj tožbe niso rodile sadov. Po razmeroma težkem obdobju je Halle vnovič začela dobivati ponudbe za manekenske revije, slikanja za kataloge, predvsem za spodnje perilo. Bila je, kar si je vedno želela: neodvisna. Nato je prišla ponudba za delo iz New Yorka. Halle se je na vrat na nos odpravila tja. Ker ni imela veliko denarja, je stanovala kar v zavetišču za brezdomce. Menda se je nekoč morala za svoje ležišče celo stepsti. Odšla je na stranišče, ko pa se je vrnila, si je s pestmi izborila posteljo, ki jo je medtem že zasedel neki drug brezdomec. V Casu bivanja v New Yorku je dobila vlogo v nadaljevanki Living Dolls o Štirih manekenkah, ki živijo skupaj. Posneli so le trinajst delov serije, toda Halle je nadaljevanka pripeljala v Los Angeles. Hodila je od avdicije do avdicije. Prvi jo je opazil Špike Lee. Na avdicijah je brala vlogo lika Leejeve filmske žene, a je pristala v vlogi narkomanke Vivian. Kot pravi Lee, se Halle ni bala narediti ničesar, kar je vloga od nje zahtevala. Pu-
stil jo je, da se je učila in med snemanjem živela v sobi nad Jo-intom, prodajni verigi Špika Leeja v Brooklynu.
Se pred prihodom Jungle Fe-ver v kinematografe so Halle ponudili vlogo striptizete v Zadnjem skavtu, odličnem filmu Tony Scotta z Bmcom VVillisom in Daymonom Wayansom v glavnih vlogah. Ker se ni hotela sleci, so ji za gole prizore priskrbeli dvojnico. Tik pred snemanjem enega najvecjih prizorov v filmu - vloga je bila sicer majhna - jo je njen fant, katerega imena ni hotela izdati, tako zelo pretepel, da je prišla na snemanje polna modric. Snemanje so prestavili za nekaj dni, da so se njene rane vsaj nekoliko zacelile, zaradi tega incidenta pa je na levo uho skoraj gluha in potrebuje slušni aparat. Smolo z moškim pripisuje predvsem odsotnosti očetovske figure v njenem življenju.
Po Zadnjem skavtu je igrala v vec neuspešnih filmih: Boome-rangu z Eddijem Murphyjem, Father Hood s Patrickom Sway-zejem in v Strictly Business. Vloge v zadnjem sprva ni dobila. To je le Se povečalo njeno željo po vlogi v nadaljevanki Queen, posneti po romanu Alexa Ha-leya (Korenine), v kateri je Haley pripovedoval zgodbo o svoji babici, katere starsa sta bila lastnik plantaže in sužnja. »Sem mešanica, zato vem, kako hudo je, ko se bojuješ s svojo identiteto,« pravi Halle. Nadaljevanko je predvajala tudi slovenska televizija.
Vloga v Kremenckovih je bila zanjo prava zmaga, saj so jo sprva namenili beli igralki. Kateri, pove že ime junakinje: Sharon Stone. Potem ko je Sharon Stone vlogo zavrnila, je Halle v boju za vlogo premagala celo Cindy Cravvford. Ta prihaja na ameriška platna to poletje v svoji prvi vlogi ob VVilliamu Baldvvinu v filmu Fair Game. »V Bedrocku se z rasnimi vprašanji niso ukvarjali,« dodaja Halle o svoji vlogi v Kremenckovih. Ameriški televizijski gledalci so jo medtem videli tudi v biblijskem epu Salomon and Sheba.
Halle in njen menedžer imata Se vedno veliko težav s tem, kako spraviti Halle na avdicije za vloge, pisane za bele igralke. Tako pri avdiciji za Nespodobno povabilo avtorji niti pomisliti niso hoteli, da bi žensko vlogo odigrala temnopolta igralka.
Irena Pirman
Direktor Euro Disneya si končno lahko privošči počitnice
Philippe Bourguignon je prepričan, da si je zasluzil dopust. Prvič v petih letih si predsednik in generalni direktor pariškega Euro Disneya lahko privošči odsotnost z delovnega mesta. Meni namreč, da je začela družba uspešno poslovati potem, ko je bila njena vrednost na trgu vrednostnih papirjev dolgo dokaj nestabilna, Euro Disney pa pogosto predmet finančnih pogajanj. Bourguignon je prepričan, da ga po neprekinjenem obdobju izgub od leta 1992, ko so Euro Disney odprli, Čaka manj naporno obdobje. Prejšnji teden so namreč prvič zabelezih trimesečni dobiček, Četudi skromen: 150 milijonov frankov (19, 55 milijonov funtov). Pred tem so bile izgube Euro Disneya ogromne. Le pešCica ljudi je bila presenečena nad zadnjimi podatki o poslovanju tega zabavišča, ki jih ni mogoče primerjati z lanskimi rdečimi številkami, do katerih je prišlo zaradi velikih stroškov, namejenih finančnemu prestrukturiranju. Ker je bil Bourguignon uspeSen, je postal tudi nekoliko manj previden kot doslej. Po preoblikovanju družbe lani poleti je postal bolj odprt za pogovore o letošnjih načrtih. Pravi, da je naveličan ponavljati znane podatke: za Euro Disney v Franciji je bila sprva značilna ameriška mentaliteta. Zabavišče se je moralo bolj, kot so sprva menili njegovi načrtovalci, prilagajati evropskim razmeram.
»V petih letih smo spoznali, da se trg razvija, mentaliteta in zahteve pa spreminjata,« je poudaril. »Vse te dejavnike bo treba upoštevati tudi v prihodnje.«
Na prvi pogled 47-letni Bourguignon odraža vse spremembe. Francoz, ki mu je ameriška družba do določene mere pustila proste roke, je pravo nasprotje svojega predhodnika, Američana Boba Fitzpatricka.
Resničnost je bolj zapletena. Fitzpatrick je bil iz Združenih držav Amerike, kjer je bil direktor kalifornijskega kulturnega festivala. Od tam so ga povabili v Pariz, poročen je s Francozinjo, zelo izo-
bražen mož, ki se v Evropi počuti kot v domovini.
Bourguignon je rojen v manjšem kraju v gorovju Jura, študiral je v Aix-en-Provence in na inštitutu za upravljanje podjetij v Parizu. V Casu službovanja v francoskem podjetju Accord, ki ima verige hotelov po vsem svetu, je veliko let preživel v ZDA. Rad se pohvali s svojim avtomobilom znamke corvette, juke boxom, najraje posluša Elvisa Presleya. Ko je prevzel mesto v Euro Disneyu je bil najprej vodja objektov, Sele leta 1993 je zasedel najvišji položaj. Nekateri zlobni jeziki pravijo, da je treba ključ njegovega uspeha iskati v Bour-guignonovi podobnosti z Miki Miško. Mož je fotogeničen: je drobne postave, veselega obraza, ki pomaga pri predstavitvah zabavišča. Rad poudari, da je k priljubljenosti Euro Disneya največ prispevala zadnja pridobitev - Vesoljska gora, katere gradnja je veljala 600 milijonov frankov in so jo po opisu iz zgodbe Julesa Verna Potovanje na Luno odprli v začetku poletja.
»Je sad dveletnih sprememb in rezultat našega dela. Privlači veliko najstnikov, zato lahko računamo z velikim obiskom.«
Čeprav se je dolgo šušljalo o morebitnem zaprtju pariškega Euro Disneya in do neprijetnega zmanjševanja poslovanja, je Bourguignon prepričan, da lahko optimistično gleda na prihodnost.
»V prihodnjih letih bomo največ pozornosti namenili večjemu dohodku in ne izdatkom,« pravi. Nekateri se z njegovo finančno sliko ne strinjajo; vec finančnih analitikov napoveduje Emo Disneyu majhen dobiček ne le letos, ampak tudi prihodnje leto. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo, ko se bodo pokazali učinki povišanja honorarjev in avtorskih pravic.
Bourguignon meni, da se medtem lahko nadiha svežega zraka, zato se odpravlja na Tahiti. Med potjo se bo za en dan z družino ustavil v Los Angelesu in obiskal zabaviščni park. Tudi Disney se je moral sem in tja ločiti od Miki Miške.
Andrevv Jack/Financial Times
NOVICE
NOGOMET / DRUGI KROG SLOVENSKE LIGE
1.SNL
Izid 2. kroga: HIT Gorica - SCT Olimpija 2:1 (1:0), Maribor Branik - Mura 1:2 (0:2), Izola - Rudar Velenje 0:1 (0:1), Beltinci - Primorje 0:3 (0:1), Nova Oprema - Bio-start Publikum 3:2.
Lestvica:
1. HTT Gorica	2	2	0	0	6:2	6
2. Nova Oprema	2	2	0	0	5:2	6
3. Mura	2	1	1	0	3:2	4
4. Rudar Velenje	2	1	1	0	2:1	4
5. Primorje	2	1	0	1	4:4	3
6. Biostart Publikum	2	0	1	1	5:6	1
7. Maribor Brantic	2	1	1	0	4:5	1
8. SCT Olimpija	2	0	1	1	2:3	1
9. Beltinci	2	0	1	1	1:4	1
10. Izola	2	0	0	2	0:3	0
Šestnajstina slovenskega nogometnega pokala Čentiba Wreng - Sava Kranj 3:1 (1:0)
LENDAVA - V srečanju Šestnajstine finala tekmovanja za slovenski nogometni pokal so nogometaši elana 1. ONL Lendava, Centiba Wreng, dosegli velik uspeh, saj so na domačem igriSCu v Centibi, pred 300 navdušenimi gledalci, izločili iz nadaljnega tekmovanja moštvo Save Kranj in se tako uvrstili med 16 slovenskih klubov v pokalnem tekmovanju. Zadetke za Centibo sta dosegla R. Bogar in Podgorelec 2, za Savo pa je bil uspešen Jereb. (F. B.)
Pobrežje - Koper 0:3 (0:0)
MARIBOR - Koprčani so z lahkoto premagali moštvo Pobrežja, ki pa z igro ni razočaralo okoli 200 gledalcev. Gostitelji so se gostom dobro upirali zlasti v prvem polčasu, ki se je končal brez zadetkov, največ zaslug za to pa je imel vratar Podjavoršek, ki je ubranil nekaj nevarnih strelov gostujočih napadalcev. Po odmoru so koprski nogometaši zaigrali še bolj napadalno in v 56. minuti je Rastoder, najboljši igralec tekme, z glavo premagal Po-djavorška, drugi zadetek je po prekršku Štrausa iz 11-m dosegel Bizjak, tretjega pa Struna z natančnim strelom z desne strani (73. minuti). (Z. G.)
Aluminij - Drava 3:1 (1:1)
KIDRIČEVO - IgriSCe Aluminija, 800 gledalcev, sodnik Kos (Prevalje).
STRELCA: Zmko (8, 73,75,); Vesenajak (21).
Nogometaši Aluminija so se zasluženo uvrstili v nadaljni krog pokalnega tekmovanja. Skozi vse srečanje so bili domačini boljši, ustvarili so si veliko priložnosti, le da pri realizaciji niso bili natančni. Nogometaši ptujske Drave so pokazali manj, kot se je od njih pricakovalo.(D.K.)
Ostali izidi: CmuCe - Zagorje 3:1, Železničar Maribor -Transport 1:2, Visoko - Naklo 1:2, Cankova - Šentjur 0:8, Dravinja - Železničar Oscar 0:2, Bakovci - Jadran Dekani ni bilo odigrano, ker gostje niso prišh v Bakovce.
Favoriti pokazali »zobe«
KOPER - V soboto so odigraH 1. nepopolni krog v slovenski mladinski in kadetski nogometni figi, saj so tri tekme preložih in bodo odigrane v sredo, 23. avgusta. Kot kaze, so že v 1. krogu favoriti pokazali »zobe«, saj so Mura, SCT Olimpija in Koper dosegb dvojne zmage. Že za uvod so se izkazab napadalci, saj so v mladinski figi dosegli na štirih tekmah 24, v kadetski pa 17 golov. Najvišji zmagi (s po 8:0) sta dosegli kadetski ekipi Mure in SCT Olimpije.
Izidi 1. kroga - mladinci: SCT Olimpija - Beltinci 2:1, Železničar Oscar - Koper 2:5, Slovan - Mura 1:6, Gorenjski glas - Svoboda 3:4; tekme (v obeh konkurencah): Drava -HIT Gorica, Rudar - Branik Maribor in Ilirija - Grafika Gracer so preložene; kadeti: SCT Olimpija - Beltinci 8:0, Železničar Oscar - Koper 0:1, Slovan - Mura 0:8, Gorenjski glas - Svoboda 0:0. (J. K.)
Samba iz Postojne
GOLNIK - Malonogometaši Sambe iz Postojne so slavili svojo letošnjo drugo zmago v tekmovanju za slovenski revijalni pokal. V finalu so z 2:0 odpravili Lipo (Ljubljana) in s 5:3 Black&VVhite (Koper). Drugo mesto so zasedli Koprčani po zmagi nad Ljubljančani s 5:1. V skupni razvrstitvi po 16 turnirjih vodi Zdenex Mila (Sladki vrh) s 54 točkami, sledita pa Lent Jack Point (Maribor) 45 in Samba 42. (B. P.)
Prvo mesto za Varteks
MARIBOR - Na igriščih NK Pohorje v Rušah (sobota) in na stadionu v Ljudskem vrhu (nedelja) je bil mednarodni mladinski turnir Maribor 95, ki ga je priredil NK Maribor Branik. Prvo mesto so med štirimi moštvi - poleg gostiteljev so igrali še Varteks (Varaždin), Sturm (Gradec) in Publikum (Celje) - so osvojili nogometaši Varteksa, ki so v finalu s 3:1 premagah vrstnike Maribora Branika. Varaždin-ci so se v finale uvrstili po zmagi proti Publikumu (3:0), Mariborčani pa po zmagi proti Sturmu (3:1). Za najboljšega igralca turnirja so razglasili Dejana Plastaka (Varteks). Vse tekme so sodili mariborski sodniki Lepoglavec, Berce, Krmelj, Knuplež, Novak in Amizic. (Z. G.)
Borussia Dortmund osvojila nemški superpokal
DUSSELDORF (dpa) - V finalu nemškega superpokala je Borussia Dortmund premagala nemškega pokalnega zmagovalca Borassio Monchengladbach z 1:0 (0:0) in si poleg državnega naslova priborila še drugo lovoriko nemške nogometne zveze. Pred 40.000 gledalci je srečanje v 71. minuti odločil Julio Cesar.
Maribor Branik in SCT Olimpija sla pristala na dnu lestvice
Neporaženo še Nova Oprema in HIT Gorica - Hud poraz Beltincev doma
Maribor Branik - Mura 1:2 (0:2)
MARIBOR - Stadion Ljudski vrt, 5500 gledalcev, sodnik Raukovic (Velenje).
STRELCI: 0:1 - Hlebalin (12), 0:2 - Kokol (37), 1:2 - Si-mundža (86).
MARIBOR BRANIK: Dabanovič, Lukič, Kek, Karič, Fri-celj, Poznič (Makragic), Si-mundža, Zirojevic, Zidan, Binkovski, Gabc.
MURA: Černjavič, Baranja, Bloudek (Cifer), Breznik, Poljšak, Kardoš, Alihodžic, Stampfer (Rous), Kokol (Brežic), Bakula, Hlebalin.
Nogometaši Mure so v soboto zvečer na stadionu v Ljudskem vrtu nekoliko nepričakovano, a zasluženo prema-gah moštvo Maribora Branika. Gostje so od prve minute zaigrali obrambno in s protinapadi ogrožali vratarja Dabanoviča. Takšna taktika se jim je obrestovala, saj so v 12. minuti povedli. Kokol je prodrl po sredini igrišCa, žogo natančno podal Hlebabnu, ta pa je z njo stekel v kazenski prostor Mariborčanov in z nizkim udarcem v levi spodnji kot vrataja Dabanoviča zatresel mrežo. Gostje so po vodilnem zadetku zaigrali še bolj Čvrsto v obrambi, pobudo na igrišču pa prepusti-b gosbteljem, ki pa si niso znali ustvariti pravih priložnosti za zadetek. Prvi nevarnejši strel proti Černjaviču so spro-žih žele v 35. minuti, v 37. minuti pa je bilo že 2:0. Napad Mure je zaCel Hlebalin, ki je žogo natančno podal Stampfe-rju, ta pa jo je podaljšal do Kokola, ki jo je z 10 metrov s strani poslal pod prečko vratarja Mariborčanov.
Po odmora so imeli igralci v vijoličastih majicah ves Cas pobudo na igriSCu in zadetek je visel v zraku. Toda Stefan Černjavič je tokrat branil v velikem slogu in spravljal v obup mariborske napadalce. V
72. minuti je bil vratar gostov že premagan, ko je Kek s 25 metrov sprožil nevaren strel na njegova vrata, toda žoga je zadela vratnico in se odbila v polje. V 86. minuti pa je vendarle moral pobrati žogo iz mreže po zadetku, ki ga je v gneči pred njegovimi vrati dosegel spretni Simundža. Do konca tekme so Mariborčani skušali izid izenačiti, vendar jim je za to zmanjkalo Časa.
Zmago Gomzi
Beltinci - Primorje 0:3 (0:1)
BELTINCI - Stadion v Športnem parku, 1.200 gledalcev, sodnik Novarlič (Maribor).
STRELCI: 0:1 - Vončina (18), 0:2 - Vončina (64), 0:3 - B. LuCiC (70).
BELTINCI: MojoviC, Godina (Tratnjek), Pešic, Sirk, bič, Šarkezi, Črnko, Neiman, Baranja, M. Zver (Cener), Herceg.
PRIMORJE: Strajnar, Ru-žnic, Ibranovic, Zelko, B. LuCiC, Vončina, Fegic, Vrabac, Božic, Salja (Čermelj), Mula-hmetovic.
Oslabljeni BeltinCani brez poškodovanih Jeraja, Sabjana in Cukvencica ter kaznovanih Skaperja in Džafica so zaceli napadalno in v 10. minuti je Ivica PešiC, ki je prvič nastopil za Beltince, s 30 metrov zadel vratnico. Gostje so svoj prvi nevarnejši izlet v polje domačih kronah z zadetkom: Vončina je bb odločnejši in spretnejši od Ihča in z nizkim strelom s 15 metrov zadel levi spodnji kot Mojovicevih vrat. BeltinCani so zatem imeli kup priložnosti, najlepšo pa Neiman, Herceg in Zver, toda vratar Strajnar je bb vselej na mestu. Po nekaj neizkoriščenih priložnosti (M. Zver in Herceg) je sledila kazen v 64. minuti, ko je Vončina z ostrim strelom še dragic premagal Mojovica, piko na i pa je ostavil Borivoj Lučič, ki je v 70. minuti po
predložku Vrabca s prekrasnim volejem zapečatil usodo domačih. BeltinCani so do konca imeti še nekaj priložnosti, a so le potrdili svojo nemoč in povsem zasluženo izgubili pomembno srečanje.
Franc Bobovec
Izola - Rudar 0:1 (0:1)
AJDOVŠČINA - Stadion Primorja, 400 gledalcev, sodnik Kandare (Ljubljana).
STRELEC: 0:1 - Zurman (32).
IZOLA: Karahoda, Perkat, Čendak, Sculac, Da. Vrabac, Kraja, Cotar, Božic, Novak, Mamilovic (Žlogar), Buljugba-shi.
RUDAR: Stankovič, Sillo (Polovšak), Javornik (Dolar), Komar, Ekmečič (Cvikl), Pra-njic, Pavlovič, Ratkovic, Huda-rin, Balagic, Zurman.
Izolani so tekmo proti Rudarjem odigrali na ajdovskem štadionu, saj od NZS še niso dobbi zelene luči za odigrava-nje tekem doma. Podobno kot pred petimi dnevi proti Muri se je tudi včeraj trener Softic poskušal z obrambno taktiko zoperstaviti favoriziranim gostom. V prvih minutah so imeli preko mladega Božica dve neizkoriščeni priložnosti, v nadaljevanju pa so pobudo prevzeti gostje in Karahoda si je moral trdo zaslužiti naziv najboljšega igralca tekme, saj je bil nerešljiva uganka za velenjske igralce. Njegove sposobnosti so preizkušati kar vsi po vrsti. V 15. minuti je streljal Komar, v 28. minuti pa Pavlovčič znova ni uspel. V 32. minuti je strel Pranjica Cotar nerodno odbil do Žurmana, ki mu ni bbo težko premagati nemočnega Karahodo z 8 metrov. V dragem polčasu je Softic za-■ menjal MamiloviCa z Žlogarjem in z nekaj rošadami igralcev po igrišču postavil bolj napadalno igro in poskusb vzpostaviti rezultatsko ravnotežje.
S taksno taktiko so se Izolani nekoliko približali nasprotnikovim vratom, vendar so biti zelo neučinkoviti, saj si niso uspeli priigrati vidnejših priložnosti. Nasprotno pa so se gostje sprehajati skozi razredčeno izolsko obrambo. Priložnosti pred izolskimi vrati so se kar vrstile, vendar so biti gostje zelo neučinkoviti in so proslavili domačega vratarja. Z vstopom Cvikla v igro je postal Rudar Se bolj nevaren pred izolskimi vrati.
Pritisk Izolanov se je še stopnjeval, vendar zelo neuspešno, saj razen polpriložnosti Žlogarja pred Stankovicevimi vrati ni bbo vroče. Zmaga Velenjčanov je tako zaslužena, saj so prikazali vec kot Izolani.
Elvis Stader
Nova Oprema -Biostart Publikum 3:2 (2:1)
PREVALJE - Stadion Korotana, 1800 gledalcev, sodnik Govedarevic (Ljubljana).
STRELCI: 0:1 - Goršek (17), 1:1 - Šumnik (38), 2:1 - S. Vidovič (41), 3:1 - Dobreva (72, 11-m), 3:2 Rakovic (78).
NOVA OPREMA: Koželj, Judež, Podvinski, A. Vršič, T. Vršič, Cerimovic, Dobreva, Mehilli (Šumnik), Plesec, S. Vidovič, Kotnik (M. Vidovič).
BIOSTART PUBLIKUM: Zupan, Turk, Basic, Bulajic (Cugmas), Bajraktarevic (Ade-movic), Stancar, Romih, Celic, Sešlar, Bauman (Rakovic), Goršek.
Trener Nove Opreme Milan Zeželj je pred tekmo izja-
vil, da bi bb proti odlični celjski ekipi bržkone zadovoljen z delitvijo točk, toda ob koncu se je skupaj z igralci in navijači upravičeno veselil nepričakovane zmage svojega moštva. Celjani, ki so prišli na Prevalje odločeni, da nadoknadijo nesrečno izgubljene točke v preteklem krogu, so ostati praznih rok predvsem po svoji krivdi in po krivdi izjemno borbenih in ambicioznih koroških nogometašev. Že v 17. minuti je blizu 2000 gledalcev doživelo hladen tuš, potem ko je kape^ tan Celjanov Goršek po prvi priložnosti, ki so jo imeti gostje, s samostojnim prodorom premagal vratarja Koželja. Vse do polovice prvega polčasa so PrevaljCani igrali v strahu, v krcu, bilo je namreč očitno, da so odlično gostujoče moštvo preveč cenili. Potem ko je v 31. minuti domači trener Ze-želj poslal v igro hitronogega Šumnika namesto Mehillija. se je tok igre sprevrgel v korist igralcev Nove Opreme. Najprej je po napaki Bajraktarevica, ki je žogo nesrečno podal vratarju Zupanu, ta pa je ni uspel dobiti, izenačil Šumnik, tri minute pozneje pa je rezultat na 2:1 povišal Samo Vidovič.
Tudi v drugem polčasu so imeti nogometaši Nove Opreme vec od igre in tudi vec priložnosti. Najprej je Dobreva zadel z enajstih metrov, potem ko je Cugmas v kazenskem prostora zrasti Šumnika. Končni izid pa je bil dosežen po prekinitvi, potem ko so Celjani izpeljali indirektni udarec.
Ivo Mlakar
GORNJA RADGONA - Čeprav ima nogomet v mestecu ob reki Muri globoke korenine je občutno, da je NK Radgona v zadnjih nekaj letih najbolj organiziran. Skupina mlajših podjetnikov in nogometnih navdušencev je namreč klub prevzela v svoje roke in pričakovati je bilo, da bodo prišli tudi rezultati in napredovanje v višji tekmovalni rang.
In res je, Radgončanom je pred tremi leti uspelo iz druge priti v prvo pomursko nogometno ligo in potem stop. V predzadnjem prvenstvu so se nogometaši Radgone sicer potegovali za uvrstitev v tretjo ligo vzhod, toda na koncu jim ni uspelo. Bakovci so bili boljši... Ko je bilo pričakovati, da se bo boj za tretjo ligo nadaljeval tudi v minulem prvenstvu, so Radgončani celo izpadli iz prve PNL. In kot vse kaže, je to v NK Radgona aktiviralo bombo. Vodstvo kluba, razočarano nad menda nevzdržnimi pogoji tekmovanja v pomurskih ligah, se je odločilo, da ne želijo veC tekmovati na območju MNZ Murska Sobota, Čeprav so regionalno vezani vanj. Njihovo prošnjo za priključitev MNZ Maribor so tam pozitivno rešili in tako bodo Radgončani v prihodnji sezoni igrali v drugi MNL Maribor. Zakaj so se odločili za ta korak, smo povprašali predsednika NK Radgona Bojana Erligha.
»Dejansko smo se odločili za prestop v MNL Maribor predvsem zaradi vrste pro-
blemov, ki smo jih v zadnjem Času imeli v MNZ Murska Sobota. Težave izvirajo že izpred nekaj let, ko smo se potegovali za uvrstitev v tretjo ligo vzhod. Nikakor namreč nismo prišli na skupno valovno dolžino, določeni indikatorji pa so kazali, da je bilo kar nekaj tekem dogovorjenih. Nimamo otipljivih dokazov za to, toda ko smo skušali, da bi se tudi dvomi odpravili, smo pri MNZ Murska Sobota naleteli na gluha ušesa. Čaša pa se je prelila ob zadnjem dogodku, ko smo izpadli iz prve PNL. Po našem prepričanju, tako so nam takoj po končanem prvenstvu trdili tudi najvišji funkcionarji MNZ Murska Sobota, bi morali odigrati dodatni tekmi z moštvom (Garda), ki je imelo isto število točk kot mi. Potem pa se je ob posredovanju nekaterih položaj bistveno spremenil v našo škodo. Obveljalo je namreč pravilo, da je boljše tisto moštvo, ki je v medsebojnih srečanjih doseglo vec zadetkov v gosteh in smo tako izpadli. Ni pomagala niti naša utemeljena pritožba in ker menimo, da so kršena pravila NZS in ker glede na izkušnje, tukaj ne bi nic dosegli, je izvršni odbor kluba odločil, da se priključimo MNZ Maribor. To je izključno naša odločitev in zaradi vzrokov, ki sem jih navedel. Nobenih drugih vzrokov ni in zato ne držijo govorice, da MNZ Maribor »krade« klube iz MNZ Murska Sobota. Za to smo se zavestno
odločili in naj nikogar drugega ne mešajo zraven.«
Ali so se klubi v drugi mariborski ligi strinjali, glede na dodatne stroške, ki jih boste imeli tudi vi, saj bodo potovanja občutno daljša (Dravska dolina, Koroška. . .)?
»Razen eneg kluba (NK Marjeta), ki bo najbrž prestopil v prvo mariborsko ligo, so se vsi drugi klubi strinjali. Tudi mi kakšnih večjih dodatnih stroškov s tem ne bomo imeli. Pričakujemo, da bomo v MNL Maribor imeli vsaj nekoliko 'normalnejše pogoje’...«
Cas bo pokazal ali so Radgončani tokrat pravilno ravnali in ali je selitev sploh ze dokončna, kajti na MNZ Maribor so nam povedali, da mora svoje soglasje dati tudi MNZ Murska Sobota. Slednji pa vloge za taksno soglasje niso sprejeli, nam je povedal sekretar MNZ Murska Sobota Zoran Crikvencic. Mogoče je tudi veliko resnice v trditvah Radgončanov, kajti nobenih težav ne bi bilo, če bi v zadnjem krogu prejšnjega prvenstva nasprotniku plačali tri tisoč mrak, potem bi zmagali in ostali v ligi. Bojan Erlih namreč trdi, da je sam prepovedal takšno kupčijo in to tudi nekaj pove.
Torej naj še kdo reCe, da tudi v najnižjih nogometnih ligah pri nas ni glavni denar. •
Oste Bakal
JADRANJE / PREDOLIMPIJSKE REGATE
Arianna Bogateč po petih preizkušnjah na izvrstnem 3. mestu
V vodstvu Donka Roug, 2. Robertson (VB)
Vesti s predolimpijskih regat v Savannahu v ZDA, kjer bodo prihodnje leto olimpijske jadralne preizkušnje, so izredno skope, toda za slovenske ljubitelje jadranja zelo razveseljive. Jadralka Tržaškega pomorskega kluba Sirena Arianna Bogateč (na sliki) je namreč po petih preizkušnjah v razredu evro-Pa na izvrstnem 3. mestu, kar z drugimi besedami pomeni bronasto kolajno v najmočnejši svetovni konkurenci. Podrobnejših podatkov o Posameznih regatah sicer nimamo, uspelo pa nam je zvedeti, da je Bogatceva najbolje jadrala v tretji Preizkušnji, ko je osvojila drugo mesto za Danko Krish-ne Roug.
Vrstni red po 5. Preizkušnjah: 1. Kristine Roug (Danska) 12 točk; 2. Shirley Robertson (VB) 13; 3. Arianna Bogateč (Italija) 26 itd.
H JADRANJE / »GIRO D' ITAUA« h
Mauro Pelaschier včeraj na startu spet najhitrejši
SAN BENEDETTO DEL TRONTO (ASCOLI PIČENO) - Včeraj zjutraj je flota jadrnic, ki se udeležuje letošnjega, 7. jadralnega »Gira«, odplula iz San Benedetta del Tronta s sorazmerno moCnim vetrom, tako da se je že po samem startu zaCel boj za vodilna mesta.
Tudi včeraj je bil Mauro Pelaschier na Bolo-gni-Telethon najprisebnejsi in se je prebil v vodstvo. Sledile so mu jadrnice Taranto, Palermo in Ussi. Težav na tej etapi je kar precej. Omeniti velja predvsem Conero, kjer se spreminja jakost vetra, tako da bi bile lahko posadke v težavah. Tu je se grič pri Pesaru, kjer so nameščena vrata, ki vodijo v pristan. Morski tokovi pa so zelo modni in prava past za jadrnice, tako da bi lahko na skupni razvrstitvi prišlo do sprememb. Seveda najvecje pričakovanje vlada za boj med vodilnima posadkama Bologna-Te-letlion in Trieste-Generali.
Udeleženci bi morali pripluti skozi cilj v zgodnjih današnjih urah.
H NOGOMET / PRIJATELJSKI TEKMI ^
Udinese pokazal lep napredek in zmagal Malo gledalcev na tekmi za Triestino
Videmčani premagali Torino V Trstu predrage vstopnice
Udinese - Torino 2:1 (1:1)
STRELCI: Bierhof v 37. min., Pele v 39., Ripa v 59. min.
UDINESE: Battistini (Gregorij Helveg (Bertot-to), Sergio, Calori (Ripa), Desideri (Stefani), Bia, Ametrano, Rossitto (Giannicheda) Bierhof, Kozminski (Manni), Poggi (Marino).
TORINO:Biato (Doar-do), Angloma (Longo), Milanese, Moro, Del Čampo, Maltagliati, Riz-zitelli, Bacci, Dionigi (Foglia), Pele, Cozza (Fiorini).
SODNIK: Preschern iz Mester. GLEDALCEV: 5.000.
VIDEM - Videmski nogometaši so na sobotni prijateljski tekmi pokazali lep napredek in tudi zasluženo premagali Torino. Moštvo trenerja Zaccheronija bo moralo še dosti delati, da bo doseglo najboljšo formo, je pa na dobri poti, da dočaka prvenstvene boje povsem nared.
Videmčani so večji del srečanja imeli pobudo v svojih rokah in tudi zasluženo povedli z Bierhofom v 34. min. Le dve minuti pozneje so gostje stanje izenačili: bivši nogometaš Triesti-ne Milanese je lepo prodrl v kazenski prostor, podal do prostega Peleja, ki je presenetil domačega vratarja Battistinija.
V drugem polčasu je Udinese v 14. min. dal zmagoviti zadetek z Ri-po, nato pa večjih priložnosti za gol ne na eni ne na drugi strani ni bilo, in tako je domaCe moštvo zasluženo zmagalo.
Triestina - Reggiana 1:1 (0:1)
STRELCA: Schenardi v 24. min., Colombotti v 89. min.
TRIESTINA: Nioi, Za-notto, Battiston (Birtig), Natale (Pivetta), Zocchi, Ubaldi (Tiberio), Polmo-nari, Pavanel, Marži, Gu-bellini, Marsich.
REGGIANA: Ballotta (Gandini), Cherubini, Caini, La Spada, Cevoh, Schenardi (Mazzola), Sgarbossa (Palumbo), Strada (Orfei), Colucci (Di Costanzo), Pietrane-ra, Simotenkov (Taribel-lo).
SODNIK: Innocenti (Videm). GLEDALCEV: 300.
TRST - Vodstvo Trie-stine je verjetno pričakovalo, da se bo za sobotno prijateljsko tekmo na stadionu »Rocco« proti drugoligašu Reggiani zbralo nekaj tisoC gledalcev, Čeprav so bile vstopnice precej drage. Tržaški navijači pa so povsem prezrli to tekmo, saj se je na tribunah tržaškega stadiona zbralo le približno 300 gledalcev, in še ti so glasno protestirali zaradi visokih cen vstopnic.
Zares škoda, kajti sobotna tekma je bila, glede na to predprvenstve-no obdobje, dopadljiva, Triestina pa je imela lepo zadoščenje, da je prisilila bolj renomiranega nasprotnika na neodločen izid. Po zadetku, ki ga je v prvem delu za goste dosegel Schenardi, je minuto pred koncem za gostitelje izenačil Colombotti. Triestina je tudi zgrešila enajstmetrovko s Polmonarijem.
ULTRAMARATON PREKO ZDA
Slovenski maratonec Dušan Mravlje vse bližji končni zmagi
Ultramaratonsko tekmovanje v teku preko Ame-rike se je prevesilo v zadnjo tretjino in pred tekmovalci je še 14 etap, od katerih pričakujemo končal razplet te »nore« tekme. Etape bodo v povprečju dolge 80 km in med njimi je tudi etapa dolga 102 km. Slovenski ultramaratonec Dušan Mravlje pa se naprej vodi z veC kot 11 urami prednosti pred Američanom Bellom.
V zadnjih etapah je tekmovalce dajala huda vročina in v 48. etapi je Japonec Nagata pod vplivom prevelike dehidracije na 14 milji omagal in odpeljali so ga v bolnišnico, kjer mu nudijo zdravstveno oskrbo in ni veC v Življenjski nevarnosti. Značilnosti zadnjih etap je skupen tek vodilne Četverice (Mravlje, Bell, Horton m Farmer), kajti vse tek-
movalce zanima le še prihod v cilj, zavedajoč se, da Mravlje ni veC premagljiv.
V konkurenci je ostalo le še 10 tekmovalcev, od teh je na odličnem 8. mestu Japonka Endo z zaostankom 98 ur, desetou-vršCeni American pa zaostaja že 214 ur.
Mravlje je v 48. etapah dosegel 30 zmag in bil 14-krat na drugem mestu in še vedno tečejo 11.1 km/h, kar je izreden dosežek. Do konca tekmovanja je od skupnih 2925 milj (4706 km) ostalo še 782 milj (1258 km). Tekmovalci so že v državi Ohio in preostali sta še dve državni Pensilvanija in New York.
Skupni izidi: 1. Mravlje 307:40:21, 2. Bell (ZDA) + 11:31:00, 3. Horton (ZDA) + 19:06:23, 4. Farmer (Avs) + 31:01:39, 5. Kojago (Jap) + 35:30:21.
NOGOMET / PRIJATELJSKE TEKME IN TURNIRJI
Fiorentina ugnala Bayern Roma po n-metrovkah
Cagliari izenačil v Livornu, Padova izgubila s Chievom
Od sobotnega sporeda prijateljskih tekem italijanskih provligašev je bilo v središču pozornosti srečanje v Firencah, kjer je Fiorentina pred 13.000 gledalci zasluženo premagala miinchenski Bayern z 2:0 (1:0). Domače moštvo je nastopilo brez Bati-stute in Baiana, tokrat pa se je predvsem izkazal portugalski as Rui Costa, ki je bil daleč najboljši na igrišču. Tudi Bayern je igral z okrnjeno postavo: med drugimi sta manjkala Zie-ge in Sutter. Za Fiorentino sta bila uspešna Banchelli in M. Orlando.
Na turnirju za trofejo Mazzi je Roma v finalu premagala Verono šele po izvajanju enajstmetrovk s 5:4, medtem ko se je regularni del končal pri neodločenem izidu 1:1. Za Romo je v prvem polčasu povedel Branca, v drugem delu tekme pa je za Verono izenačil Barone. Pri izvajanju enajstmetrovk so bili prisebnejši rimski nogometaši, ki so, razen Cappiolija, vse enajstmetrovke realizirali. Verona pa je dve enajstmetrovki zastreljala z Bar one jem in Fattorijem.
Na Nizozemskem je Napoli premagal domače amatersko moštvo One iz
Goude kar s 13:0. Agostini je dal tri zadetke, po dva gola sta dosegla mlada Verolino in Di Napoli. Nizozemski amaterji so bili odločno prešibek tekmec za ekipo trenerja Boškova.
Po zmagi nad Torinom si je Chie-vo v soboto privoščil še Padovo in jo premagal z 2:0. Treba pa je takoj dodati, da je Padova nastopila z zelo okrnjeno postavo: odsotni so bili namreč Bonaiuti, Pioli, Lalas, Kreek Vlaovič, Galderisi, Longhi in Amoru-so. Za Chievo sta bila uspešna Giordano in D' Anna.
Cagliari je v Livornu proti domačemu moštvu igral le neodločeno z 2:2. Sardinsko moštvo je že vodilo z 2:0 z zadetkoma Bressana in Muz-zija, Livorno pa je izenačil z goloma razigranega Scalza.
V Vicenzi je SKP predlagala, da bi ne dali na razpolago stadiona za današnjo prijateljsko nogometno tekmo med Vicenzo in zagrebško Croatio.
»To naj bi bil odgovor na sedanjo zaostritev vojne v bivši Jugoslaviji, ki jo je povzročila Hrvaška in ki je terjala veliko žrtev in beguncev,« je med drugim zapisano v noti SPK.
NOVICE
Vaterpolo: »azzuni« prvi v Catanii
CATANIA - Italijanski vaterpohsti so osvojih prvo mesto na mednarodnem turjirju v Catanii za pokal »Osmnihdržav-Mesta Catanie«. V finalu so premagali Rusijo s 6:5 (0:1, 2:0, 3:1, 3:1). Za Italijo so bili uspešni: R. Calcaterra 2, Giustolisi, A, Calcaterra, Sottani in Silipo po 1; za Rusijo pa: Garbuzov 2, D. Apanasenko, Gorškov in Markoc po 1. Včerajšnjemu srečanju je prisostvovalo 2.000 gledalcev. Italijanska reprezentanca bo danes odpotovala v Grčijo, kjer se bo udeležila mednarodnega turnirja v Patrasu. To bo tudi zadnji turnir pred evropskim prvenstvom, ki bo od 17. do 27 t.m. na Dunaju.
Ženski »Tour«:
Luperinijeva uspešna
LA MONGIE (FRANCIJA) - Italijanska kolesarka Fabiana Luperini je zanesljivo dobila 7. etapo francoske etapne dirke v Pireniejih od Lescara do La Mongiea.
Na skupni razvrstitvi je seveda Luperinijeva ohranila rumeno majico, na drugem mestu je Rusinja Svetlana Bubnekova, tretja pa je Švicarka Luzia Zberg.
Andrade dobil etapo
LIZBONA - Portugalec Joaquim Andrade je v sprintu osvojil 6. etapo (Seia - Gouveia, 198, 3 km) mednarodne kolesarske dirke po Portugalski. Andrade je na cilju prehitel tri Itlaijane: Alessia di Ba-sca, Fabrizia Guidija in Antonia Fanelhja. Spanec Orlando Rodriguez je ohranil prov mesto na skupni razvrstitvi.
Lynch suspendiran za eno leto
LONDON - Britanskega kolesarja in državnega prvaka v kerinu Shavma Lyncha so suspendirah za eno leto, ker so ga na »antidoping kontroh« zasačili, da je jemal nedovoljena poživila.
Premoč italijanskih kotalkarjev
TERCEIRA (AZORI) - Nadaljuje se premoč italijanskih prestavnikov na evropskem prvenstvu v hitrostnem kotalkanju v Terceiri. »Azzurri« so vCeraj osvojili še tri zlate kolajne (Ippolito Sanfatello, Massimiliono Presti in Tina Bosica) in so sedaj prvi tudi po številu osvojenih odličij.
Dušan Puh zmagal na Gardi
CARGNANO (STA) - Dušan Puh je na tradicionalni mednarodni jadralni regati Cento miglia Cup Cargnano na italijanskem ježem Garda med 280 jadrnicami iz 13 držav v razredu maksi libra z Dra-gon Fly zabeležil prvo letošnjo mednarodno zmago in tudi povedel v točkovanju za free world cup (svetovno prvenstvo) v tem najhitrejšem razredu. Puh si je z 11 jadralci na trapecu, med katerimi je bil na premcu 13 metrske jadrnice tudi Mitja Bal-tram, v 40 miljah na cilju priboril 25 minut prednosti.
Jurkovič dobil državljanstvo
ROGAŠKA SLATINA (STA) - Center Rogaške Do-nat Mg Ivica Jurkovič, na katerega je resno računal selektor slovenske košarkarske reprezentance Zmago Sagadin, je dobil slovensko državljanstvo in bo tako v letošnji sezoni igral kot Slovenec. Tako so se pri Donatu odprla vrata za Samirja LeriCa, ki je že dve sezoni elan Rogaške, a je bil kot tretji tujec posojen Satexu in Litostroju. Rogaška bo imela v naslednji sezoni po dolgem Času moCan centrski par, s katerim se bo poskušala prebiti v sam vrh slovenske košarke. K temu naj bi pripomogel tudi branilec Siniša Mesič, ki je v Rogaško prišel iz ljubljanske Ilirije.
Konec tenda turnir v Konjicah
SLOVENSKE KONJICE - Serijo poletnih košarkarskih turnirjev bodo konec tedna v konjiški dvorani na Unior Atras Cupu 95 odprli štirje udeleženci evropskih pokalov: Smelt Olimpija, BWC Maribor, Zrinjevac in Croatia osiguranje. Lanski turnir so dobili Splitčani, novinci na dvodnevni prireditvi pa so samo Mariborčani kot zmagovalci Ikovega memoriala. Polfinalni tekmi BVVC - Croatia osiguranje in Smelt Olimpija - Zrinjevac bosta v petek, 11. avgusta, finalna dvoboja poražencev oziroma zmagovalcev pa naslednji veCer. Dnevna vstopnica za ogled obeh tekem bo 500 tolarjev, vse štiri ekipe pa so potrdile prihode z vsemi najboljšimi košarkarji. (Z. Z.)
Slovenski vaterpolisti neodločeno s Španijo
ESSUNGEN (STA) - Slovenska kadetska reprezentanca je na evropskem prvenstvu v Nemčiji v skupini A2 igrala neodločeno s Španijo 5:5 (1:3, 1:2, 2:0,1:0) in si tako že zagotovila boj od 1. do 12. mesta. Ce bodo danes uspešni tudi proti Grčiji, se lahko izpolnijo pričakovanja trenerja Rada Čermelja, ki je napovedal uvrstitev okrog 6. mesta.. Spanci so zaceli zelo dobro in so po dveh Četrtinah vodih že s 5:2. Toda v nadaljevanju so se mladi slovenski vaterpohsti le zbrali. Najprej sose v tretji Četrtini Spancem približali na en sam zadetek, v zadnji četrtini pa so dosegh še izenačujoči zadetek.

ATLETIKA / 5. AVETOVNO PRVENSTVO V GOREBORGU


5TH iaaf worid cHAMPioNSHiRs IN athletics	V finale meta kopja se je uvrstila tudi StraSkova - Drugi dan so največ
coraoRc 1995 _J uspeha imeli Italijani - Po eno zlato v ZDA, Kanado in Tadžikistan



NOVICE

Maratonke so tekle krog manj
Carl-Gustav Tollemar, ki je bil odgovoren za izvedbo žen-;raj priznal, da je kriv, da so maraton-
skega maratona, je včeraj priznal, ke tekle 400 metrov manj. »Bila je moja napaka. Meseci težkega dela pri organizaciji so šli po zlu. To je res pravi polom zame kot vodje tekmovanja,« je na robu solz povedal Tollemar. Do napake je prišlo, ko so tekmovalke zapustile štadion po treh krogih, čeprav bi morale preteči štiri.
GOTEBORG - Ljubljančanka Brigita Bukovec je v finalu teka na 100 m ovire na svetovnem prvenstvu v Goteborgu zasedla 8. mesto (13.02). Američanka Gail Devers (12.68) je ubranila naslov iz Stuttgarta in prepričljivo premagala tudi letos najboljšo na visokih ovirah Kazahstanko Olgo Sišigino (12.80), bron pa je pripadel Rusinji Juliji Graudin (12.85).
Carl Lewis dokončno odpovedal nastop
Ameriški atlet Carl Lewis je dokončno odpovedal nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu v Goteborgu. Lewisov nastop je namreč že nekaj časa močno visel v zraku, po zadnjem treningu pa je Levris obvestil javnost, da mu poškodba ne dovoljuje normalnega nastopa. »Bolečine po poškodbi so sicer precej manjše, toda po pogovom s trenerjem Tomom Tellezom sem sklenil, da ne bom tvegal,« je dejal Lewis novinarjem. Toda, kot sam pravi, to še ni konec bogate kariere. »-Prav iz razloga, da še vedno nameravam tekmovati, sem se odločil, da ne bom nastopil. Morebitni nastop na tem svetovnem prvenstvu bi lahko sedanje zdravstveno stanje, ki se sicer popravlja, tako poslabšal, da bi to pomenilo konec kariere.« Levris, ki je na dosedanjih svetovnih prvenstvih osvojil že osem zlatih kolajn, tako ne bo mogel nastopiti v skoku v daljavo, bil pa je tudi v resnih kombinacijah za nastop v štafeti 4 x 100 metrov. Ameriška štefeta je bila doslej nepremagljiva, letos pa se ji, kot kaže, ne obeta nič dobrega. Levris je namreč že četrti ameriški šprinter, ki je zaradi poškodbe odpovedal nastop. Sprva sta nastop odpovedala svetovni rekorder Leroy Burrell in Andre Cason, Dennis Mitchell pa se je poškodoval na tem SP. Američani ne morejo računati niti na Michaela Johnsona, ki bo nastopil na 200, 400 in 4 x 400 m. Štafeta ZDA bo tako najbrž tekla v postavi Mike Marsh, Jon Dmmmond, Mamice Greene in Tony McCall.
Današnji spored (4 končne odločitve):
9.30
10.15
11.30
12.30
13.30
15.30 17.00 17.05 17.20
17.25
17.40
18.25
18.30
19.25
19.40
20.15
20.40
110 m ovire - deseteroboj disk - deseteroboj, 1. skupina disk - deseteroboj, 2. skupina palica - deseteroboj, 1. skupina
palica - deseteroboj, 2. skupina ko
kopje - deseteroboj, 1. skupina kopje - deseteroboj, 2. skupina 100 m (Z), polfinale troskok (M), finale hoja 10 km (Z), finale 400 m (M), polfinale
kopje - deseteroboj, 3. skupina ke (M), predte
3.000 m zapreke (M), predteki 100 m (Z), finale 400 m ovire (M), predteki 1.500 m (2), polfinale 1.500 m - deseteroboj, finale
Finale se je začel s precejšnjo zamudo na Startu. Bukovčeva je prvič štarta-la prehitro, nato pa so morale tekmovalke še štirikrat v štartne bloke, preden se je petič tek po približno petih minutah začel. Naša državna rekorderka je morala zelo paziti, da ne bi bila ob vnovičnem prehitrem Startu diskvalificirana. Brigita je sicer solidno štartala, a takoj padla na 6. mesto in tudi v nadaljevanju ji ni šlo po načrtih. Po koncu tekme je bila nad osmim mestom zelo razočarana in ni mogla skriti solz. Se sama si ni znala razložiti, kaj se je zgodili, toda očitno ni zdržala psihičnega pritiska.
Renata Strašek je v prvi kvalifikacijski skupini v metu kopja z metom 60.26 metra zasedla četrto mesto, bila skupno 10. in prišla med 12 finalistk. Finale jutri ob 17.35 uri. Kvalifikacijska norma je bila 62.50 metra, vendar so jo zmogle le tri tekmovalke, ostale so se v finale dvanajsterice uvrstile po daljavah. Iz skupine A bodo v finalu Belorusinja Natalija Sikolenko (65.64), ki je bila daleč najboljša v kvalifikacijah, Nemka Tanja Da-maske (62.82), Rusinja Je-katerina Ivakina (61.52), Celjanka Renata Strašek (60.26), Kubanka Isel Lo-pez (60.04) in Avstralka Jo-anna Stone (59.52). V skupini B pa so si finale zagotovile Nemka Steffi Nerius
(62.62), Albanka Mirela Manjani (62.40), ki je dosegla državni rekord, Danka Jette Jeppesen (61.96), Romunka Felicia Tilea (61.52) ter Finki Mikaela Ingberg (60.72) in Heli Rantanen (60.34).
Slovenska šprinterka Jerneja Perc se v kvalifikacijah na 100 metrov ni izkazala. Tekla je v tretji skupini ter s časom 11.86 zasedla šesto mesto, ki ni zadostovalo za napredovanje. Članica 2AK Ljubljane ima osebni in slovenski rekord 11.59, v Goteborgu pa je med 56 tekačicami zasedla 45. mesto. Najboljši čas kvalifikacij je dosegla Američanka Gwen Torren-ce (11.11), v četrtfinalu pa je bila Američanka Carlet-te Guidry še hitrejša (11.03).
Dve zlati kolajni v Italijo
Drugi dan svetovnega prvenstva je bil najuspešnejši za Italijane. V hoji na 20 km jim je najžlahtnejše odličje prinesel Mic-hele Didoni, v ženskem skoku v daljavo pa je presenetljivo zmagala Fiona May. Kot smo že omenili, je zlato na visokih ovirah odšlo v ZDA, do zlata pa sta prišla še Tadžikistan in Kanada.
V hoji na 20 km je na progi v bližini štadiona Ul-levi dolgo vodila skupina petih tekmovalcev, iz katere je poznejši zmagovalec najprej izpadel. Toda tri kilometre pred ciljem je znova zbral dovolj moči in se pridružil vodilnemu Mehičanu Danielu Garcii, ki pa je bil malo pred vstopom v štadion diskvalificiran zaradi nepravilne hoje. Podobna usoda je po pri-
hodi v cilj doletela tudi drugega Italijana Giovan-nija De Benedictisa.
Na Sprinterskem prestolu je dosedanjega kralja Linforda Christieja zamenjal 27-letni Kanadčan Do-nova Bailey. S časom 9.97 sekunde si je podjetnik pritekel zlato kolajno pred rojakom Brunyjem Surinom in Atom Boldonom s Trinidada. Moralni zmagovalec teka na 100 metrov pa je bil Christie. 35-letni Anglež si je namreč v polfinalnem teku poškodoval stegno, vendar je kljub vsemu nastopil in zasedel šesto mesto.
Andrej Abduvalijev je prav v zadnjem poskusu v metu kladiva vendarle ubranil naslov. Orodje je vrgel 81.56 metra in ugnal Belorusa Igorja Astapkovi-ča.
Italijanska Angležinja Fiona May je v skoku v daljavo prišla do nekoliko nepričakovanega uspeha in zlatega odličja, Nemka Heike Drechsler pa je včeraj doživela najhujše trenutke v svoji dolgoletni uspešni karieri. Branilki naslova se po dveh prestopih in nato 664 cm dolgem veljavnem poskusu sploh ni uspelo uvrstiti med najboljšo osmerico in je pristala na devetem mestu.
Američan Dan 0’Brien pa je na dobri poti k tretjemu naslov svetovnega prvaka v deseteroboju. V petih preizkušnjah je svetovni rekorder, ki je vodstvo prevzel šele po četrti disciplini, ko je v skoku v višino preskočil izvrstnih 213 cm, zbral 4528 točk, njegov rojak Chris Huffins je drugi s 4481 točkami, ob »polčasu« kraljevske discipline pa je na tretjem mestu Estonec Erki Nool s 4328 točkami.
Danes bo izmed slovenskih atletov v teku na 400 metrov z ovirami nastopil Miro Kocuvan.
(J. M.)
V hoji na 20 km je zlato dobil Mivhele Didoni (AR)
REZULTATI IZ GOTEBORGA
Moški
100 m: polfinale -1. skupina: 1. Surin (Kan) 10.03, 2. Boldon (Tri) 10.10, 3. Fredericks (Nam) 10.10, 4. Christie (VB) 10.12; 2. skupina: 1. Bailey (Kan) 10.04, 2. Marsh (ZDA) 10.08, 3. Adeniken (Nig) 10.16, 4. Stevrart (Jam) 10.17; finale: 1. Bailey (Kan) 9.97, 2. Surin (Kan) 10.03, 3. Bolden (Tri) 10.03, 4. Fredericks (Nam) 10.07, 5. Marsh (ZDA) 10.10, 6. Christie (VB) 10.12, 7. Adeniken (Nig) 10.20, 8. Steward (Jam) 10.29.
800 m: polfinale - 1. skupina: 1. Kipketer (Dan) 1:48.39, 2. Parrilla (ZDA) 1:49.43, 3. Giocondi (Ita) 1:49.45, 4. Everett (ZDA) 1:49.47; 2. skupina: 1. Ro-dal (Nor) 1:47.69, 2. Hatungimana (Bur) 1:48.02, 3. Rock (ZDA) 1:48.04, 4. Konczylo (Fra) 1:48.05.
Hoja 20 km - finale: 1. Didoni (Ita) 1:19:58, 2. Mas-sana (Spa) 1:20:23, 3. Misjulja (Blr) 1:20:48, 4. Markov (Rus) 1:21:28, 5. Li (Kit) 1:21:39, 6. Sčenikov (-Rus) 1:22:16, 7. Langlois (Fra) 1:22:21, 8. Igor Kollar (Sik) 1:22:30.
Višina - kvalifikacije: 1. Smith (VB), Topič (ZRJ), Barton (ZDA) in Forsyth (Avs) po 229, 5. Kemp (-Bab), Hoen (Nor), Jaroslatv Kotevvicz (Pol), Bi (Kit), Sotomayor (Kuba), Sjoberg (Sve), Partyka (Pol) in Thompson (Bah) po 227.
Kladivo - finale: 1. Abduvalijev (Tadž) 81.56, 2. Astapkovič (Bh) 81.10, 3. Gecsek (Madž) 80.98, 4. Kiss (Madž) 79.02, 5. Deal (ZDA) 78.66, 6. Alaj (Bh) 76.66, 7. Konovalov (Rus) 76.50, 8. Selenznjov (Rus) 76.18.
Deseteroboj - po prvem dnevu: 1. 0‘Brien (ZDA) 4528, 2. Huffins (ZDA) 4481, 3. Nool (Est) 4328, 4. Hamalainen (Bh) 4318, 5. Smith (Kan) 4309, 6. Lobo-din (Ukr) 4277, 7. Plaziat (Fra) 4220, 8. Ganijev (Uzb) 4219, 9. Dvorak (Ceš) 4213,10. Nazarov (Est) 4166.
Ženske
400 m: polfinale - 1. skupina: 1. Freemann (Avs) 50.49, 2. Yusuf (Nig) 50.56, 3. Richards (Jam) 50.64; 2. skupina: 1. Davis (Bah) 50.43, 2. Malone (ZDA) 50.77; 3. skupina: 1. Miles (ZDA) 50.39, 2. Pereč (-Fra) 50.42, 3. Ogunkoya (Nig) 50.85.
100 m ovire - finale: 1. Devers (ZDA) 12.68, 2. Sišigi-na (Kaz) 12.80, 3. Graudin (Rus) 12.85,4. Rešetnikova (Rus) 12.87, 5. Baumann (Svi) 12.95, 6. Russell (Jam) 12.96, 7. Rose (Jam) 12.98, 8. Bukovec (Slo) 13.02. Daljava - finale: 1. May (Ita) 698, 2. Montalvo (Kuba) 686, 3. Mušajlova (Rus) 683, 4. Rubljova (Rus) 678, 5. Uccheddu (Ita) 676, 6. Joyner-Kersee (ZDA) 674, 7. Karczmarek (Pol) 671, 8. Veršinina (Ukr) 666.
Kopje - kvalifikacije: 1. Sikolenko (Bh) 65.64, 2. Damaske (Nem) 62.82, 3. Nerius (Nem) 62.62, 4. Manjani (Alb) 62.40, 5. Jeppesen (Dan) 61.96, 6. Ivakina (Rus) 61.52, 7. Tilea (Rom) 61.52, 8. Ingberg (Fin) 60.72, 9. Rantanen (Fin) 60.34,10. Strašek (Slo) 60.26, 11. Lopez (Kuba) 60.04, 12. Stone (Avs) 59.52.
TENIS / RAZNI TURNIRJI
KOŠARKA / SPOR V NBA
NOVICE
Costa boljši od Thomasa Musterja
V Los Angelesu v finalu Thomas Engvist in Michael Stich - 20-milijonski račun Petra Grafa
KITZBUHEL - V finalu odprtega teniškega prvenstva Avstrije v Kitzbiihlu je Spanec Alberto Costa presenetljivo premagal domačina Thomasa Musterja s 4:6, 6:4, 7:6 (7:3), 2:6 in 6:4.
V	polfinalu moškega tenkega turnirja v Los Angelesu z nagradnim skladom 328.000 pa je izpadel Prvi nosilec Hrvat Goran Ivaniševič. S 6:7 (3:7), 6:4 m 6:4 ga je premagal peti nosilec Šved Thomas Enq-vrst. V drugem polfinalu je Nemec Michael Stich premagal Švicarja Jakoba Hla-ska s 6:2 in 6:4. Enqvist je Ivaniševiča premagal že 'Irugic v zadnjih 14 dneh. Hrvat bo za uteho nastopil v finalu dvojic, saj sta v Polfinalu skupaj z Američanom Scottom Davisom s 7:6 (7:3) in 7:5 premagala južnoafriško dvojico Piet Norval-Marcus Ondmska. V drugem polfinalu posameznikov je Stich potreboval le dobro uro, da je strl pdpor Hlaska, sicer 90. igralca sveta. Nemec je od-hCno serviral. Njegov prvi servis je bil kar 87-odstotni, kar dokazuje, da je v odlični formi. Na tem turnirju še ni izgubil niza.
V	finalu ženskega teniškega turnirja v San Diegu pa se bosta pomerili uruga nosilka Španka Con-chita Martinez in deveta nosilka Lisa Raymond. Martinezova je v polfinalu Premagala tretjo nosilko Francozinjo Mary Pierce (na sliki AP) s 6:1 in 6:3, uaymondova pa drugo Francozinjo Sandrine Te-shid s 6:4, 6:3.
Medtem pa v teniškem svetu še vedno odmeva are-Ipcija oCeta Steffi Graf. Glavni vzrok za priprtje Petra Grafa je bil banCni raCun
v Vaduzu. »Na račun je bilo v preteklih letih vplačanih in pozneje dvignjenih več kot 20 milijonov nemških mark,« piše Der Spiegel. Denarja na banki v Liechtensteinu Peter Graf po poročanju magazina ni prijavil davčni upravi. Prvič po zaprtju svojega očeta, to se je zgodilo preteklo sredo, se je oglasila tudi Steffi Graf. V pogovoru za nemško televizijo ARD je povedala, da bo kljub davčni aferi, v kateri je soobtožena za utajo, nadaljevala svojo športno pot in da ni nikoli niti pomislila, da bi jo zaradi tega končala. Der Spiegel v nadaljevanju
piše, da ni znano, kam je Peter Graf prenesel denar iz Vaduza, tega pa naj ne bi za zdaj vedeli niti preiskovalci. Zelo strog pa je bil v primeru Graf preiskovalni sodnik, ki je zavrnil kavcijo v višini dveh milijonov mark. Peter Graf je bil pri njem na zaslišanju kar pet ur. Po zaslišanju je Graf dejal, da si nima ničesar očitati in da je plačal, kar je moral plačati. Natančnejših podatkov o primeru Graf za zdaj ni. Peter Graf je še vedno v priporu, njegovi odvetniki, prav tako pa tudi odgovorni sodnik in državni tožilec, so bili nedosegljivi.
KOLESARSTVO / LEEDS CLASSIC
Maximilian Sciandri prepričljivo najhitrejši
V skupni uvrstitvi za svetovni pokal vodi Museeuv/
LEEDS - Max Sciandri, Italijan z britanskim državljanstvom, je vce-ruj dobil 233 km dolgo klasično dirko Leeds Classic, ki je veljala tudi za svetovni pokal. Sciandri je na ulij pripeljal sam s 44 sekundami Prednosti pred Italijanoma Robertom Carusom in Albertom Ellijem. Oba Italijana sta po 180 kilometrih pobegnila iz skupine petih ubežnikov, toda Sciandri je oba ubežnika ujel, ko sta prišla v Leeds, kjer so morali kolesarji odpeljati še tri 8 kilometrov dolge kroge po mestnih ulicah. V zadnjih kilometrih je Sciandri okrepil ritem, Caruso in MU pa nista imela dovolj moči, da bi lahko ustrezno odgovorila na njegov napad. Vodilni v skupni uvrstitvi za svetovni pokal, Belgijec Johan Museeuw je osvojil peto mesto in vodstvo v skupni uvrstitvi še Povečal.
Sciandri, ki v Italiji ni prišel v ekipo za svetovno prvenstvo, se je zato odločil za britansko kolesarsko licenco in bo tako najbrž lahko na SP nastopil za Veliko Britanijo. Ima namreč tudi britansko državljanst-
vo, ker se je rodil v Angliji kot sin italijanskih izseljencev.
Naslednja dirka za svetovni pokal bo v soboto San Sebastian Classic.
Vrstni red: 1. Maximilian Sciandri (VB - MG) 6 ur 20 sekund; 2. Roberto Caruso (Ita) + 44; 3. Alberto Elli (Ita) isti Cas; 4. Fabio Baldato (Ita) + 53; 5. Johan Museeuvv (Bel); 6. Laurent Jalabert (Era); 7. Andrej Cmil (Rus); 8. Maurizio Fondriest (Ita); 9. Gian Matteo Fagnini (Ita); 10. Mauro Bettin (Ita); 11. An dre a Ferrigato (Ita); 12. Arvis Piziks (Lat); 13. Rolf Aldag (Nem); 14. Gianluca Bortolami (Ita); 15. Jens Heppner (Nem); 16. Paolo Lanfran-chi (Ita); 17. Stefano Colage (Ita); 18. Gianluca Gorini (Ita); 19. Marc o Milesi (Ita); 20. Frank Vanden-broucke (Bel) itd. vsi v Času Baldata
Vrstni red za svetovni pokal: 1. Museevv (Bel) 124 točk; 2. Mauro Gianetti (Svi) 100; 3. Jalabert 86, 4. Cmil 79, 5. Baldato 77, 6. Fondriest 72, 7. Michele Bartoli (Ita) in Sciandri 65, 9. Franco Ballerini (Ita) 58, 10. Francesco Frattini (Ita) 50 itd.
Pritožba vodstva lige zaradi nedovoljenega vmešavanja managerjev igralcev
Obtožbe tudi na račun Jordana in Ewinga - Bo pritožba uspešna?
NEW YORK - Vodstvo ameriške profesionalne košarkarske lige NBA se je na državnem odboru za delovne odnose pritožilo proti nedovoljenemu vmešavanju managerjev v delovna pogajanja med vodstvom NBA in igralci. Vodstvo lige s to potezo poskuša izničiti zavrnitev njihovega predloga delovne pogodbe, katero je odbor za delo potrdil letos junija in obtožuje mana-gerje igralcev ter nekatere košarkarje med drugim tudi Michaela Jordana in Patricka Ewinga za nezakonit poskus prevzema nadzora nad pogajanji med sindikatom igralcev in NBA. Odvetnik Jeffrey
Kessler, ki zastopa igralce, je povedal, da je pritožba popoln nesmisel in nima nobene možnosti za uspeh. V pritožbi med drugim piše, da so managerji prisilili igralce, da zavrnejo delovno pogodbo v obliki, ki jim jo je ponudila NBA. Po Kes-slerjevih besedah je to otroški poizkus vodstva lige, ki je v dogovora z vodstvom sindikata košarkarjev NBA igralcem poskušala vsiliti nepoštene pogoje za podpis igralnih pogodb. Igralci, ki so nezadovoljni s sindikalnim vodstvom in vodstvom NBA, bodo 30. avgusta in 7. septembra odločali o legitimnosti sindikata igralcev NBA.
V španski prvi ligi 22 klubov?
BARCELONA - Španska vlada je športnemu svetu Španije uradno priporočila, naj se prva nogometna liga od sedanjih 20 razširi na 22 klubov. Svet bo o tem vprašanju odločal že danes. Vlada se je za priporočilo odločila potem, ko je španska nogometna zveza kluba Sevillo in Celto zaradi neizpolnjevanja finančnih obveznosti do nogometne zveze, ki po novem zakonu vse klube obvezuje, da nakažejo 5 odstotkov svojega letnega proračuna na poseben raCun kot jamstvo, iz prve lige poslala v tretjo. Tisoči navijačev obeh klubov, ki sta se uvrstila v tekmovanje za pokal evropske nogometne zveze (UEFA), so zaradi te odločitve pripravih hude proteste, katerim je sledil odstop predsednika Seville Luisa Cuervasa. Namesto teh dveh klubov sta v prvi figi ostala zadnjeuvršCena Valladolid in Albacete, ki menita, da sta upravičena na obstoj v figi, tudi Ce se kaznovana kluba vrneta.
Caniggia bo le zaigral za reprezentanco '
BUENOS AIRES - Claudio Caniggia je izjavil, da je pripravljen igrati z argentinsko reprezentanco, Ce ga bo zvezni selektor Daniel Passarella pozval. Kot je znano, med temperamentnim napadalcem in selektorjem ni velikega »sožitja«. Passarella je pred Časom dejal, da Caniggie ne bo pozval v reprezentanco, Ce si ne ostriže dolgih las. Sedaj pa kaže, da je argentinski selektor le bolj popustljiv.
Gladovna stavka navijačev Seville
SEVILLA - Približno 100 Sevillinih navijačev je včeraj začelo z gladovno stavko, ker je španska no-gometana zveza zaradi finančnih neregularnosti kaznovala njihov klub z izpadom iz fige. Ukrep španske zveze je že izval veliko ogorčenje v Sevilli, saj je kar 25.000 navijačev protestiralo na ulicah in proti kazni je posegel celo sam Sevillin škof.
PRIMO NEBIOLO / 2E OD LETA 1981 NA ČELU IAAF
Atletika Nebiolu precej dolguje
Italijan ima največ zaslug, da je atletika takšna kot je - SP njegova zamisel
Juan Antonio Samaranch na prestolu Mednarodnega olimpijskega odbora, Joao Havelange še vedno nesporno prvi mož FIFE in tudi Primo Nebiolo »boss« lAAF-a mednarodne atletske zveze bolj kot kdajkoli prej. Na Čelu treh najvecjih športnih organizacij na svetu so pravi dedki, tako po dejanski starosti kot po njihovem staležu na predsedniškem mestu.
Vsak ima o teh »diktaturah« lastno mnenje, toda Ce je recimo na Ha-velangev račun padlo veliko kritik, se nad delom, ki ga je opravil Primo Nebiolo ne moremo pritoževati. Res, v doleCenem trenutku, po odkritju znamenitega »primera Evangelisti« (italijanskemu skakalcu v daljino so na SP v Rimu leta ’87 darovali nekaj centimetrov, da se je uspel prebiti na tretje mesto), je kazalo, da se bo ves svet podrl na Nebiola. Se pred kratkim se je branil obtožbe, da je prejel podkupnino za obnovitev olimpijskega stadiona v Rimu. Ta izredno raznolika osebnost pa je pravzaprav najbolj zaslužna, da je današnja adetika takšna, kakršna je: vseeno privlačna, Čeprav manj amaterska in Čedalje bolj potrošniška. Dobro ali slabo? Kdo ve, ostaja dejstvo, da je to dandanes tendenca vsakega množičnega športa in adetika se je hočeš noCeš morala in znala temu prilagoditi.
Predvsem je Nebiolo človek, ki se je znal vedno znajti v pravem trenutku na pravem mestu. Med vojno se je po kapitulaciji Italije pridružil partizanom in po koncu vojne dobil visoko odlikovanje oziroma odgovorno nalogo glavnega inšpektorja italijanske vlade za Piemont. Kariero športnega funkcionarja je začel v univerzitetnem športnem društvu CUS Torino, kjer je leta 1953 postal predsednik. Samo osem let kasneje je bil predsednik Svetovne zveze športa univerz in v tej vlogi bil pobudnik za Univerziadi, ki sta v letih 1959 in 1970 bili v njegovem rojstnem mestu Turinu. Od leta 1969 je bil dvajset let predsednik FIDAL-a, italijanske atietske zveze, ki je pod njegovim vodstvom dosegla zavidljivo organizacijsko in finančno podlago. Zdaj je od tega žal ostalo bolj malo. Član glavnega odbora IAAF je postal leta 1972, leta 1981 je bil prvič izvoljen za predsednika, na minulem zasedanju, ki je bilo med tednom pa je bil na tem mestu potrjen že Četrtič.
Kdo je pravzaprav »atietski Nebiolo«? Zbrali smo nekaj njegovih
misli: zaradi doslednosti, s katero jih je znal uveljaviti, dejansko predstavljajo linijo lAAF-a zadnjih petnajstih let.
O razvoju atletike
»NekoC je bila atletika domala omejena na elitne družbene razrede, v zadnjih petnajstih letih pa si je IAAF prizadevala za to, da bi se naš šport čimbolj razširil in da bi skozi manjše prireditve v atietiko stopilo Cim večje število držav. Baje se 200 milijonov ljudi bavi z atietiko: nujno je, da s številnimi visokorazrednimi tekmovanji nudimo potencialnim zvezdam možnost, da pridejo na dan. Kritik na naše delo ni manjkalo. Osebno sem mnenja, da s Sirjenjem katerekoli panoge marsikomu mečeš polena pod noge in si zato tem bolj izpostavljen.«
ZDA in Evropa
»V ZDA preživlja atletika krizo in tudi v Evropi ni novih mladih atletov na obzorju. Toda atletika k sreči ni samo ZDA in Evropa, Čeprav njihove tradicije ne gre zanikati. Atletika je šport, ki zahteva velik napor in nemajhne žrtve, zato je v ameriški in evropski družbi sčasoma postala manj popularna. Toda načrtujemo in uresničujemo pobude, ki naj bi spodbudile mlade k atletskemu udejstvovanju. Da se zanimanje v Evropi spet vzpenja, kaže dejstvo, da je za naslednje SP kandidiralo kar sedem mest: Atene (kjer SP dejansko bo, op. ur.), Split, Rim, Helsinki ter španska Sevilla, Madrid in Barcelona.«
O »bivšem Vzhodu«
»Med obdobjem mojega predsedstva je po svetu prišlo do številnih socialnih in političnih sprememb, zlasti seveda v nekdanjem vzhodnem bloku. Tu je športno dejavnost v veliki meri podpirala država in po razpadu tega sistema je IAAF izdelala program, ki ima namen organizacijsko in finančno pomagati novim realnostim. Po nekaj letih že lahko zasledimo prva znamenja, da smo si stvar pravilno zamislili.«
O svetovnem prvenstvu
»Ko sem postal predsednik mednarodne atietske zveze nismo imeli svetovnega prvenstva, zdaj ga imamo in zanimanje zanj vedno bolj raste. Za SP v Stuttgartu smo vsi bili
mnenja, da je bilo daleč najboljše, tako po rezultatih kot organizaciji in da ne bo lahko narediti še kaj boljšega. Zdaj seveda upam, da bo to uspelo Gnteborgu.«
O dopingu
»Doping ni izključno problem atletike, temveč športa nasploh in torej vseh organizacij, ki šport vodijo. Glede tega lahko trdim, da je IAAF kot ena izmed prvih začela z bojem proti dopingu: tako s številnimi kontrolami, kot tudi z obveščanjem o škodljivih posledicah jemanja poživil. Vsekakor gre za problem, ki ga ni lahko rešiti, sicer bi mi morda rešitev že našli... Trenutno se moramo sprijazniti z dejstvom, da za doping kontrole potrošimo ogromno denarja (samo ZDA, Francija, Rusija, Italija in Nemčija so v ta namen »požgali« 39 milijonov dolarjev), ki bi ga lahko porabili drugače.«
O svojem delu
»Veliko stvari sem uresničil, še veC mi jih ni uspelo. V življenju je pac tako, da veliko stvari obžaluješ. Prispeval sem k uresničitvi svetovnega prvenstva, ki je zaradi težav v MOK glede delitve zaslužkov eden izmed glavnih virov dohodka za atletsko gibanje. Povečali smo število mitingov in ovrednotili protagoniste, atlete. Nekateri so mnenja, da smo vse te korake opravili še preveč hitro in dejansko moramo paziti, da ne postanemo kot recimo tenis »sužnji« sponzorjev.
Ce se povrnem k spora z MOK-om: olimpijske igre so zdaj izmenično letne in zimske vsaki dve leti, to se pravi, da se trg manjša MOK-u v korist in posameznim zvezam v škodo.«
O uvedbi profesionalizma
»Mnogi so zaceli o tem razmišljati, ker je atletika veliko napredovala. Toda za to še ni napočil Cas in Verjetno o tem tudi za bodoče ni umestno govoriti, ker sestavlja atletiko veC različnih realnosti. Profesionalizem in komercializacija športa imata sicer dobre, a tudi slabe lastnosti. Korak nazaj je večkrat nemogoč ali pa zelo škodljiv, zato je treba vse to še posebno podrobno preučiti.«
Dimitrij Križman
BOJ ZA DELEŽE V AMERIŠKEM TV-IMPERIJU
Ted Turner hoče kupiti mrežo CBS
S tem bi ponagajal tekmecema
Lastnik CNN Ted Turner si znova prizadeva odkupiti eno od največjih ameriških TV-omrežij. Januarja je propadel poskus, da bi si prilastil NBC. Zdaj pa se Turnerjev medijski koncem TBS, pri katerem ima sam 62 % delnic, bojuje za odkup produkcijske hiSe King VVorld. To naj bi mu omogočilo, da bi se pozneje lahko polastil tudi velikega omrežja CBS. V koncem TBS sodijo informativna kanala CNN, več kabelskih kanalov in filmskih studiev.
Z nakupom King VVorl-da, za katerega naj bi Turner plačal 1, 9 milijarde dolarjev, bi lahko podjetnik iz Atlante izpopolnil svojo programsko ponudbo in se približal svojemu dolgoletnemu cilju, da bi končno osvojil Se eno od največjih omrežij. Hkrati pa bi si Turner pridobil tudi filme in nanizanke, ki so v njegovi lasti - lani so jih odkupili največ v ZDA. Združitev s producentsko hišo bi obojim znižala stroške poslovanja, rešila pa bi tudi nakopičene dolgove producen-
ta.
S skupnimi močmi bi tako zbrati kakšne tri milijarde dolarjev gotovine, s katerimi bi lahko šli v boj za nakup CBS. V ZDA se takšne transakcije odvijajo pretežno v gotovini, vrednost CBS pa ocenjujejo na 5, 3 milijarde dolarjev.
Z nakupom King Worl-da bi Turner tudi nekoliko ponagajal največjima tekmecema, ameriškemu Vi-acomu in medijskemu mo-gulu Rupertu Murdochu, ki se prav tako zanimata za CBS. Predsednik CBS Lau-
rence Tisch še naprej zagotavlja, da svoje družbe nikakor ne namerava prodati Turnerju, ki jo je hotel kupiti že leta 1985.
Ce se mu nakup tudi tokrat ne bi posrečil, namerava Turner odkupiti 18, 4 % delnic svojega podjetja, ki jih je prodal tekmecu Time VVarnerju. Vrednost tega paketa delnic ocenjujejo na milijardo dolarjev. Letos pričakujejo pri TBS 20-od-stotno rast prihodka - skupaj 3, 4 milijarde dolarjev in dobiček 600 milijonov dolarjev (lani 440 milijonov).
Medtem so skleniti ustanoviti novi program CNN -tako imenovani CNN Financial Netvvork, ki bo začel oddajati januarja 1996, oddajali pa ga bodo na enem od kabelskih omrežij, za zdaj le v ZDA.
Lastnik CNN Ted Turner (na sliki z ženo Jane Fonda) želi razširiti svoj medijski imperijj
________________VELIKA BRITANIJA_____________
Programi BBC razburjajo celo pregovorno hladno javnost
Upravni odbor noj ne bi bil primerno sestavljen - Kdo so člani
BBC je zadnje čase deležen čedalje večjega števila kritik in polemik o svojih programih, ki razburjajo celo hladno britansko javnost. Dolgo časa je bila predmet javne polemike sprememba programskih časov (ali sheme objavljanja posameznih televizijskih oddaj), pred kratkim pa je dvignil prah doku-
mentarec o invalidnih prostitutkah. V nizu prikazov o spolnosti so namreč prikazati tudi prostitutko s cerebralno paralizo in neko drugo z lupozno boleznijo, kar so kritiki ocenili kot vrhunec neokusa in novinarske neetičnosti.
Neodvisno združenje gledalcev in poslušalcev očita BBC, da je v lani
objavil kar 293 prizorov nasilja in 122 prizorov, povezanih z mamiti - v 64 filmih in drugih oddajah, s tem pa naj bi prekršili stroge britanske predpise. Pristojnemu ministru za kulturno dediščino Stephenu Dorellu pa so poslati ša obširno obrazložitev omenjenih »neokusnih prizorov«.
Da bi bila mera polna, je za nameček eden od nekdanjih vodilnih uslužbencev BBC javno zahteval odpoklic sedanjega upravnega odbora BBC. Colin Shaw, nekdanji tajnik tega organa, ki je medtem napredoval na položaj ene od številnih nadzornih ustanov - postal je predsednik sveta za radiotelevizijske standarde, meni, da so člani najvišjega upravnega telesa BBC izgubili sleherno verodostojnost in ugled, saj se sploh ne zmenijo za želje in potrebe občinstva. Po njegovem mnenju je upravni odbor tudi skrajno neprimerno sestavljen, saj je v njem najmanj ljudi iz srednjega sloja. Že zato, pa tudi ker so nekateri tudi sami udeleženi v RTV-pro-dukcijah, so bolj privrženi BBC kot pa kritični javnosti. Po mnenju nekega vplivnega kritika so izgubiti zaupanje. Upravnemu odboru tudi ne morejo oprostiti, da je dopustil posebne prihodke generalnemu direktorju Johnu Birtu, kar je izzvalo velik škandal, zaradi katerega pa ni nihče odstopil.
Zato številni v Veliki Britaniji namesto sedanjega upravnega odbora predlagajo ustanovitev od BBC neodvisnega telesa, ki bi upravljalo hišo ter zbiralo predloge in pripombe javnosti.
Ko so hoteli slišati mne-
nje 72-letnega predsednika Marmaduka Husseya o teh obtožbah, ta ni našel časa, pa tudi ostali člani upravnega odbora BBC so za javnost trenutno uradno -nedosegljivi.
Člane upravnega odbora volijo na zapleten način -po predlogu vlade in BBC jih, s soglasjem parlamenta, potrdi kraljica.
Predsednik upravnega odbora BBC, ki je najvišji organ javnega vpliva in upravljanja, je 72-letni Marmaduk Hussey.
Člani pa so:
Lord Cock Hartcliffški, 66 let, podpredsednik. Nekdanji vodja laburisti-
Lord Cock Hartcliffški, podpredsednik upravn-ga odbora BBC
Onega poslanskega kluba v parlamentu, namestnik predsednika lordske zbornice.
Sir Kenneth Bloomfield, 64, nekdanji direktor javnih služb na Severnem Irskem, velja za predstavnika konservativcev.
Dr. Gwyn Jones, 47, nekdanji direktor agencije za razvoj VValesa, je predstavnik VValesa.
Anglikanski župnik Norman Drummond, 42,
BBC ima tudi svoj grb
diplomant iz Cambridgea in mož ene od sorodnic ameriških Kennedyjev (lady Elisabeth Kennedy), predstavlja verske skupnosti.
Bill Jordan, 59, je predsednik sindikata inženirjev in tehnikov, delegat sindikatov. Lord Nicholas Gordon Lennox, 64, je nekdanji veleposlanik v Španiji, član pomembne plemiške družine, ki se ukvarja z zunanjo politiko
in oddajanjem za tujino-Privržen naj bi bil tudi Škotski.
Margaret Spurr, 62, nekdanja ravnateljica šole v Boltonu, v upravnem odboru predstavlja znanost in izobraževanje.
Janet Cohen, 55, direktorica banke CharterhoU-se, naj bi predstavljala gospodarstvo, poleg izobrazbe v Cambridgeu pa si je pridobila tudi sloves avtorice kriminalk.
Večjezična televizija za štiristo milijonov gledalcev v Srednji in Vzhodni Evropi
Na pobudo medijskega trgovca madžarskega rodu, ki živi v Nemčiji, Josefa von Ferenczyja, so v Budimpešti, ob udeležbi velikega števila tujih povabljencev, ustanoviti sklad, katerega cilj je oddajanje novega čezmejnega televizijskega programa - ALFA TV.
Večjezični TV-kanal naj bi dosegel kakšnih 400 milijonov gledalcev. Načelno mu je pristopilo 25 držav, pretežno iz Srednje in Vzhodne Evrope (tudi Slovenija). V vsaki od teh držav od Albanije do Azerbajdžana in od Finske do Avstrije so ustanoviti nacionalne podružnice. Sedež sklada je v Budimpešti, njegov častni predsednik pa je Ferenczy.
Le-ta je poudaril, da je v Evropi trenutno mogoče spremljati 241 satelitskih TV-programov, od tega pa
je 229 namenjenih zahodnim in le 12 vzhodnoevropskim javnostim. ALFA TV naj bi si prizadevala za dialog s sodobnimi sredstvi.
Oddajnik naj bi tudi »preglasil govorico sovraštva in smrti« in namesto
nje spodbudil interakcijo informacij in pogledov, ki »bo iz sovražnikov in nasprotnikov oblikovala sosede in prijatelje«. ALFA TV naj bi razen tega izražala specifično samobitnost srednje in vzhodne Evrope. Projekt so doslej podprli
izključno zasebni vlagatelji, računajo pa tudi na državne subvencije udeleženih držav.
Na stiki: S sklenjenimi rokami so v Budimpešti krstili nov čezmejni TV-projekt ALFA TV, ki naj bi začel oddajati leta 1997
J
® RAI 1
RETE 4
1	Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik
	Nan.: Očetov pes
	Film: La valle dei re (pust., ZDA ’54, i. R. TayIor, E. Parker), vmes (11.00) dnevnik
	Aktualno: Poletna oddaja Verdemattina
	Vreme in dnevnik
	Nan.: Gospa v rumenem
	Dnevnik
	Sedem dni v Parlamentu
	Film: Lili (kom., ZDA ’53, i. L. Caron, M. Fer-rer, J.P. Aumont)
	Mladinski variete Solleti-co-Počitnice, vmes risanke in nanizanka
	Dnevnik
	Nan.: Alf
	Variete: Poletje v Luna Parku
	Vreme, dnevnik in šport
	Film: Vacanze romane (kom., ZDA ’52, i. A. Hepburn, G. Pečk), nato aktualne zanimivosti Le migliori chiacchiere del-la serata
	Dnevnik
	Dok.: Messnerjeve Alpe -Monviso (4. del)
	Dnevnik, horoskop in vreme
	Danes v Parlamentu
I RAI 2
6.30
7.00 7.20
8.00
8.30
9.55
10.45
11.30
12.00
13.00
'3.40
14.15
15.30 15.35
18.10
Nad.: Atto d’ amore Dok.: Tisoč mojstrovin Dok.: V kraljestvu narave Protestantizem Variete za najmlajše Quante storie!, risanke Nan.: Saranno famosi Nad.: Secrets TG2 - 33, rubrika o medicini, 11.45 Dnevnik Nan.: L’ arca del dott. Bayer
Dnevnik in vreme Variete: Quante storie Di-sney, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara Dnevnik
Nan.: La grande vallata, 17.25 Zdravnik med medvedi, vmes (17.20) dnevnik Šport in vreme Sereno variabile SP v atletiki Dnevnik in šport Risanke: Go-Cart Nan.: Ispettore Derrick Variete: Se rinasco Dnevnik in vreme Avtorska glasba Šport: jadranje Nan.: Komisar Kress
RAI 3
6.00
8.30 9.10
11.00
12.00
12.05
14.00
14.30
'6.30
17.00
19.00 19.40
20.30
22.30 22.55
23.50
0.30
. 1.00
8.30 Jutranji dnevnik Videosapere
Film: In viaggio con la zia (kom., ZDA ’72)
Dok., vrtnarstvo, potovanje po Italiji, narava Dnevnik
Film: La piu grande av-ventura (pust., ZDA ’39) Deželne vesti, dnevnik in vreme
Šport: motokros, ja-draanje, mountainbike, beach rokomet Dok. : Stra’ Giulia (1.)
SP v atletiki, vreme Dnevnik, deželne vesti SP v atletiki
Dok.: V kraljestvu narave (vodi G. Celli)
Dnevnik, deželne vesti Nan.: In famiglia con gli amici
Operne arije in zgodbe: L’ amore e un dardo Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme Variete: Fuori orario
7.20
7.45
14.00
14.50
17.00
20.45
22.30
0.30
0.45
1.55
Nan.: Tre nipoti e un ni-pote
Nad.: Manuela, 8.30 11 di-sprezzo, 9.35 Rubi, 10.30 La donna del mistero 2, 11.15 Senza peccato, 12.20 nan. La časa nella prateria, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Lazzarella (kom., It. ’57, i. A. Panaro, M. Girotti, D. Modugno) Nan.: Donne pericolose, 18.00 A cuore aperto, 19.30 Love Boat, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Perla nera Film: Mafioso (dram., It. ’62, r. A. Lattuada, i. A. Sordi, N. Bengell), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Koncert
Nan.: Hiša v preriji
@ CANALE 5
m	Na prvi strani
	Nan.: Časa dolce časa
H	Film: I prepotenti (kom.. It. ’58, i. A. Fabrizi)
	Nan.: Una bionda per papa, 12.00 Robinsonovi, 12.30 Časa Vianello
	Dnevnik TG 5
B	Aktualno: Lezioni priva-te (vodi V. Sgarbi)
H	Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi
	Nan.: Pappa e. ciccia, 15.30 La tata
	Otroška variete
	Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La ruota della fortuna
	Dnevnik TG 5, vreme
	Variete: Paperissima
B	Nogomet: Bayern Miin-chen-Milan
	Dnevnik TG5
	Nan.: X-Files
BTri	Dnevnik
ITALIA 1
6.30
11.30
12.25
13.00
15.00
17.00
18.20
18.30
19.30
20.00
20.40
22.40
23.10
1.15
1.45
Otroški variete
Nan.: Le strade di San
Francisco
Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio
Otroški variete Film: Una folle estate (kom., ZDA ’86, i. J. Cti-sack, D. Moore)
Nan.: Magnum P.I., 18.00 Tarzan
Variete: Bravissima Nan.: Hawaii Paradise Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Nati per vincere TV film: Una magica mamma (fant., ZDA ’92, i. C. Čamp, D. Salinger) Festival Giifoni Film: Scommesse al col-lege (kom.. ZDA ’89) Italija 1 šport Variete: Bravissima
# TELE 4
13.30
20.30
19.30, 21.55, 0.10 Dogodki in odmevi Nan.: La legge di Mclain, 21.20 Maguy
(•) MONTECARLO
14.00 14.10
16.00 20.35
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Tamburi sul grande fiume (pust., VB ’63) 23.05 SP v atletiki Film: FFSS, cioe Che co-sa mi hai portato.
fr” RAI 3
slovenski program
(poskusna oddaja)
20.25 Risanka:-Filip 20.30 Dnevnik
IT SLOVENIJA !
Ul Koper
i	Euronevvs
1	Slovenski program: Studio 2 - šport
H	Primorska kronika
	TV dnevnik, Vse danes
	Lutkovne zgodbe, otroška oddaja
	SP v atletiki, Goeteborg - pregled, Komen.: Sandro Vidrih
	Ponedeljkov športni pregled
	Vsedanes - TV dnevnik
ggn	Slovenski program Športni ponedeljek
	Dannyjev skrivnostni svet
Videostrani
Malo angleščine, prosim Tatjana in Davor, pon. Zlati cekin, 1. oddaja Kapitan Power, ameriška nanizanka, 7/22 Znanje za znanje, učite se z nami Popoln petek, angleški film Poročila
Športni pregled, ponovitev Umetniški večer, ponovitev Obzorja duha Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni Taček: Pastir Prgišče priljubljenih pravljic, 12/13 del Kate in Allie,
1. del angleške serije Risanka Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme, šport Stranski učinki, 6/13 del Med življenjem in smrtjo, angl. dok. oddaja Radensko polje med poplavo in sušo TV dnevnik 3, vreme Šport Sova
Seinfeld, 6/18 del ameriške nanizanke Seaquest, 9. del serije
SLOVENIJA 2
^ Euronevvs
Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev KtiM Zakladi sveta: Indonezi-
15.25
17.00
21.20
23.00
ja,
francoski pustolovski kviz, 6. oddaja Sova, ponovitev Goeteborg: SP v atletiki, prenos Moja zgodba:
Oče neznan, franc, nanizanka Po raziskavi Michele Le-loup
Igrajo: Nadide Spinoza, Herve Laudiere, Bruno Devolder, Catherine Re-tore in drugi.
Brane Rončel izza odra
KANAL A
	Spot tedna
	A - shop. Spot tedna
	Spot tedna, A shop
	Klasična video glava, ponovitev
	A -shop
	Vreme
	LuC svetlobe, 484. del ameriške nadaljevanke
	Aliča v glasbeni deželi, oddaja
	Dežurna lekarna, 38. del španske humoristične
	nanizanke
	Vreme
	Čisto pravi gusar. slovenski film
	Obalna straža, ponovitev
	Spot ledna, A - shop
BMf1 Avstrija !
09.00 09.50 10.40 11.30
13.00 1.3 25
14.05
14.35
15.00
15.35
16.25
17.10
17.35
18.05
19.00
19.30
19.53
20.00 20.15
22.55
23.25
00.00
01.20
01.50
02.50
Ulice San Frančiška, ponovitev MacGyver, ponovitev
Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev Vinetou In Old Firehand, ponovitev filma, 1966 Tiny Toon Mila Superstar Smrkci
Sanjski kamen
Ko so živali zapustile
gozd
Kremenčkovi Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija Kužna bolezen MacGyver, zadnji del: Slepo zaupanje Strašno prijazna družina Semkaj z bogatimi dekleti
Zlata dekleta Nenavadni par:
Lepa polomija Pri Huxtablovih:
Sanjska služba v Afriki Cas v sliki, vreme Vreme
Pogledi od strani Moj šofer,
ameriška komedija, 1986
Stolp smrti,
ameriški TV triler, 1975 Čas v sliki
Revolveraši iz Wyomin-
ga,
ameriški vestem, 1962 Strašno prijazna družina, ponovitev
Vsak dan s Schiejokom, ponovitev
Dobrodošli v Avstriji
DIHF Avstrija 2
Formula smrti, nemsko-francoska kriminalka, 1959
SP v lahki atletiki, posnetek tekmovanj prej-šnega dne
Doktor Trapper John, otroci so njegovo življenje
Umor, je napisala, išče se dedič
Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Kuharski mojstri Zvezna dežela danes Cas v sliki Vreme
Vaški zdravnik:
Ljubezen pride in odide Tema
Cas v sliki 2 Ob pol enajstih The Making Of Fidelio, reportaža o postavitvi Beethovnove opere na festivalu v Bregenzu.
Henrik V,
tiritanski film, 1989; Režija: Kenneth Branagh Pogledi od strani,pon. Videonoč

1
Billi
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik;
6.50	Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice;
14.30	Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja;
21.05	Zaplešite z nami;
22.30	Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Šansoni; 23.05 Nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30.16.30.17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Ekološke teme;
11.35	Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasbeni ponedeljek;
15.00	Pihalne godbe;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.05	Divertimento; 17.00 Nove glasb, generacije;
18.05	Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.00 BBC Škotski simf. orkester; 22.00 In-termezzo; 22.25 Komorni studio; 23.55 Utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo;
7.45	Evergreen; 8.15 Na rešetu; 9.00 Servisne Informacije; 9.10 Glasb, rubrika: Od vrha do dna;
9.50	Odgovori na vprašanja; 10.45 Kviz rubrika; 11,00 V podaljšku;
12.30	Opoldnevnik; 13,00 Daj, povej... kontaktna odd,; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Parlamentarna kronika;17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Poletni bla-bla radio; 21.00-
24.00	Glasbeni izbor.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30.
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti;
10.35	Souvenir d'ltaly;
11.00	Anni 60, ma non li dimostra; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L' intervista;
12.00	Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 D'al-tro canto, 18.00 Bootleg;
18.45	Villa Ut; 20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15.8.15,	10.15, 13.15,
14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes;
11.00	Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.00 Alpetour-Remont; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Nagradna uganka; 19.25 Vreme;
20.00	Kviz; 21.00 Moda;
22.00	Sršenovo gnezdo.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.10, 11.40 100 let Aljaževega stolpa; 10.40 Informacije o zaposlovanju; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Pometamo doma; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Črna kronika; 13.40 Pometamo doma; 14.30 Točke, metri, sekunde; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Terenski studio; 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje;
19.30	Večerni pr. - Glasba po izboru Z. Tomača;
22.00	Old Timer Shop.
Radio Maribor
6.00.	8.00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Šport; 11.45 Info servis;
12.10	Mali oglasi; 13.00 Pod Persko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555; 20.00 Sotočje.
Radio Študent
0.00 RoboKak udarja!;
11.00	Radio Študent smo ljudje!; 14,00 Recenzije & Napovedi (podlistki U. Eca); 15.00 OF; 19.00 TB: Folkkarit; 20.00 Alter, Garbage; 24.00 Reprize
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Dr. Dorče Sardoč; 8.40 Slov. glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert centra za glasb, vzgojo E. Komel 15.5.95; 11.30 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (B. Pahor, r. M. Kravos, 7.), nato orkestralna glasba;
12.00	Dogodivščine v Grand Canyonu, nato Country glasba; 12.40 MePZ Primorec-Tabor;
13.20	Kmetijski tednik;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Literarne podobe. Marko Kravos: Kratki časi;
15.00	Poletni mozaik;
17.00	Kulturna kronika;
17.10	Klasični album;
18.00	Ena se tebi je Zelja spolnila; 18.35 Revival;
19.20	Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja;
11.00	Horoskop; 12.45 VZ-PI-ANPI (pon.) Samo za Vas, Ostali Trst- L'altra Trieste; 18.00 Tedenski športni komentar.
Radio Koroška
18.10-19.00 Šmarjeta: Iz tradicije so pognali novi kulturni popki.
Čeprav ni nobene edine in osnovne razlike med človekom in živaljo, to ni preprečilo mnogim, da bi jo poskusili poiskati. Ljudi so opisovali kot živali, ki izdelujejo orodje, razmišljajo, se smejijo... K tem poenostavljanjem lahko dodamo še eno: človek je žival, ki se intenzivno in že neskončno dolgo sprašuje o svojem izvoru. Od leta 1856, ko so v Nemčiji odkrili lobanjo neandertalca, pa vse do danes se antropologi in arheologi v Afriki, Evropi in Aziji potijo ob izkopavanjih fosilnih ostankov, ki bi lahko odgovorili na temeljna vprašanja našega obstoja: kdaj, kje in kako je nastala Človeška vrsta.
Vendar je vse, kar so doslej našli, ostanki manj kot dva tisoč naših prednikov. Iz te zbirke čeljustnih kosti, zob in drugih fosilnih ostankov so si, skupaj z molekularnimi vzorci živih vrst, ustvarili sliko razvoja človeka od tiste točke pred 5 do 8 miljoni let, ko so se ljudje in šimpanzi ločili od skupnega prednika. Ne vedo pa, ali fosili, ki so jih odkrili, predstavljajo vse ali le nekaj vrst hominidov v zgodovini. Najboljši način za rešitev tega vprašanja je primerjava vzorcev iz preteklosti s sedanjimi opazovanji. Danes lahko napovemo, koliko različnih vrst hominidov je najverjetneje živelo v kateremkoli času, če vemo, kako razširjene so bile in koliko ozemlja danes zasedajo podobne vrste. Tej ugotovitvi dodamo ocene o tem, kako dolgo vsaka vrsta preživi in dobimo približno oceno o skupnem številu vrst hominidov, ki so živeli pred petimi ali več miljoni let. Vendar tu nastaja težava. Za razlago redkih dokazov človeške evolucije morajo znanstveniki združiti hominide v rodove in vrste. Kako lahko vedo, kje se konca ena vrsta in začne druga? Fosilni ostanki nam ne povedo, katere skupine posameznikov so se med seboj razmnoževale, kar je značilnost, ki se jo pogosto uporablja za razlikovanje ene vrste od druge. Tako je klasifikacija delno subjektivna.
Ko se pojavijo prvi ljudje
Znanstveniki se delijo v dve skupini. »Združevalci« so tisti, ki v posamezno vrsto skušajo združiti čim več podobnih primerkov, druga skupina »lo-Cevalcev« pa ustvarja nove kategorije, takoj ko vidi pomembno razliko med posameznimi primerki. Na srečo med obema skupinama obstaja srednja pot. Vsi se strinjajo, da je imel Charles Damin prav. Človeško bitje, Homini-dae, ima skupne prednike v afriških opicah. Vsi najstarejši znani fosili so iz Afrike, najstarejši je star celo 4, 4 milijona let. Manj stare najdbe dokazujejo, da so se hominidi razširili po Evropi,
Aziji, nato pa še v Avstralijo in Ameriko. Te najdbe tudi kažejo, da so bili hominidi postopno manj podobni. opicam pred približno sto tisoč leti. Takrat so se pojavili prvi ljudje, ki bi se tudi danes lahko pomešali med ljudi, ne da bi povzročili splošno paniko.
Vsi paleoantro-polgi priznavajo najmanj dva rodova: zgodnjega avstralopitka, izključno v Afriki, in poznejšega ho-ma, ki so ga najprej našli v Afriki, nato pa še po vsem svetu. Tu pa se konsenz konča. Poznamo dve obliki avstralopitka, imenovane: »vitki« in »robustni«. Prvi je imel lahko spodnjo čeljust in gladko zaobljeno lobanjo, drugi pa debelo čeljust z masivnimi zobmi in včasih grebenasto lobanjo. Zato nekateri ob vrsti homo prepoznavajo še dve vrsti: vitki so avstralo-pitki, robustni pa parantropi, ločen rod.
Ločevanje fosilov hominidov v vrste je še bolj sporno. Najprej , gre čisto za praktičen problem. Ker so dobri primerki izredno redki, paleoantro-polgom primanjkuje zanesljivih dokazov. Posebno redko so nedotaknjene lobanje, ki dajejo največ odgovorov. Obstaja pa tudi konceptualen problem. Hominidi so primati, moderne vrste primatov pa so izredno raznolike. Večina, kot na primer gorile in paviani, so spolno dimorfni - moški so veliko večji od žensk. Pri nekaterih drugih vrstah, kot so giboni, pa sta oba spola enako velika. Ce torej zbirko fosilov razdelimo v dve kategoriji - v eno velike in v drugo majhne - bomo težko vedeli, ali imamo dve vrsti ali le eno spolno dimorfno.
Homo rudolfensis
Biologi klasificirajo hominide na številne načine, kar je delno tudi stvar okusa. Ce gremo v skrajnosti, nekateri združevalci priznavajo manj kot deset vrst, medtem ko ločevala zbirko fo-slilov delijo na desetine vrst. Bernard Wood, profesor anatomije na liverpoolski univerzi, je zdaj potegnil novo smer meda obema skrajnostima.
Preučil je obstoječe vrste in identificiral tiste značilnosti, ki zelo nihajo v eni sami vrsti, in tiste, ki ne.
Ugotovil je, da v vrsti
mno niha na primer širina obraza, medtem ko to
ne velja za višino očesne votline in podrobnosti oblike zob. Tako fosili, ki zelo nihajo v obliki zob, predstavljajo več kot eno vrsto. Čeprav je ta pristop precej natančnen, bo zagotovo tie naprej prihajalo do primerov, ko dokazi ne bodo omogočali natančne opredelitve. V takšnih primerih je Wood lo-čevalec. Njegovo . klasi-f i-
k a -cijo od drugih ločujeta dve stvari. Priznava obstoj tretjega rodu - parantropa, poleg tega pa hominide ločuje tudi v nekatere nove vrste. Parantrope je razdelil natri- dve iz vzhodne in eno iz južne Afrike, najstarejšega znanega člana našega rodu Homo habilisa pa v dve novi vrsti. Poleg natančneje določenega Homo habilisa pozna tudi Homo mdolfen-sisa, za katerega je značilen širši obraz, težja spodnja čeljust in večji kočniki.
Wood deli tudi homo erctusa v Homo ergastra - prvega hominida, ki se je iz Afrike razširil v Evrazijo, in Homo erectusa, ki se je razvil v Aziji. Na kon-
cu prepoznava tudi tri vrste med našimi najbližjimi predniki. Iz »arhaičnega homo sapiensa je ločil Homo heidel-bergensisa, ki je prednik tako neandertalca [Homo neandertalis), kot nas -homo sapiensa.
Ali poznamo 2e večino naših prednikov?
Klub temu pa ne vemo, ali je s to klasifikacijo zdaj zares zapolnjena lista vseh vrst hominidov. Tega morda ne bomo nikoli izvedeli, saj je fosilizacija redek pojav, pa tudi če bi prekopali cel planet, bi morda nekatere vrste izgubili za vedno. Najverjetneje jih večino že poznamo, saj so vrste hominidov, ki smo jih odkrili, velike, fosile pa so našli po vsej Afriki in Evraziji. Težko je verjeti, da so druge vrste živele skupaj z njimi in nato izginile brez sledu. Robert Foley, bioantropolog z univerze v Cambridgeu, je uporabil bolj teoretičen pristop k problemu. Tudi on je prepričan, da smo se od šimpanzov ločili pred 7, 5 milj ona leti, in predvideva, da je število vrst hominidov, ki so se razvile od takrat naprej, odvisno od dveh dejavnikov: koliko novih vrst se je razvilo od takrat in koliko jih je živelo v točno določenem času. Odgovore je poiskal pri drugih znanih živalih: živečih primatih, mačkah, medvedih, prašičih in fosilih seslcev kot celote.
Pet sočasnih vrst hominidov
Prvič, Foley je dokazal, da so v teri-carju - obdobju pred 65 milijoni leti -vrste sesalcev živele približno milijon let, dokler niso izumrle ali pa se razvile v novo vrsto. Foley meni, da so se tudi hominidi
držali tega '	obrazca, zato
napoveduje 7, 5 valov vrst hominidov, ki so si sledili eden za drugim, odkar smo se
ne vemo, koliko različnih vrst je bilo v vsakem od valov.
Najpomembnejše odgovore dajejo raziskovanja catarrhines, velikih opic -goril in drugih šimpanzov, ki zavzemajo več kot tri milijone kvadratnih kilometrov Afrike. To pomeni, da ena vrsta zaseda približno milijon kvadratnih kilometrov. Šestnajst vrst roda Cercopithecus je prav tako v povprečju živelo na milijonu kvadratnih kilometrov. Ta podatek drži za vse opice Starega sveta. Foley je zato predvideval, da ga lahko prenese na zgodnje vrste hominidov - australopitekine, paran-tropine in zgodnje home. Te vrste so živele le v Afriki in si med seboj delile približno pet milijonov kvadratnih kii-lometrov ozemlja, tako da bi jih moralo pravzaprav biti pet.
VVoodova klasifikacija hominidov predvideva, da je pred približno štirimi milijoni let druga ob drugi živelo pet vrst. Pred približno dvema milijonoma let sta si Paranthropus robustus in Paranthropus boisei delila gozd in se postopno širila na travnate površine južne in vzhodne Afrike, kjer so živeli hominidi vrst Homo habilis, Homo Rudolfensis in morda zgodnji Homo ergaster. Tako je število znanih vrst hominidov kar natančno. Ni verjetno, da bi bila Australopithecus afarensis in Australopithecus ramidus edini vrsti homidov med 4, 5 in 3 miljoni let, prav tako pa je morala biti še najmanj ena vrsta pred ramidusom, če smo se od šimpanzov ločili pred več kot petimi milijoni let. Kljub temu Foleyeva odkritja potrjuje dejstvo, da že poznamo večino vrst hominidov iz časov, preden smo migrirali iz Afrike.
Od tu naprej pa teorija ne drži več. Obstaja veliko neskladje med številom poznejših homindov in tistim, ki bi ga pričakovali od živečih opic. Pred približno milijonom let se je homo razširil globoko v Azijo, na območje, večje od 25 milijonov kilometrov. Zakaj ni nobenega dokaza o 25 vrstah hominidov namesto le dveh, ki jih priznava Wood: homo ergastra in homo erectusa? In kje so vse tiste vrste izpred sto tisoč let, ko so hominidi zasedli več kot 30 milijonov kvadratnih kilometrov.
Dietna prehrana avstralopitkov
Foley ima razlago, homo erectus in homo ergaster sta razvila občutek ugodja ob uživanju mesa. Avstralopitki so bili glede mesa bolj na dieti, saj je predstavljal le pet odstotkov kalorij, ki so jih užili dnevno. Parantropi so bili še večji vegetarijanci, homo erectus in homo ergaster pa sta bila mrhovinarja in morda lovca, ki sta pojedla za vsaj 20 odstotkov mesa v dnevnih obrokih. Kot kar-nivori(mesojedci) pa so naši predniki potrebovali veliko več prostora. Na vprašanje, kako veliko je bilo to območje, nam dajejo še enkrat odgovor živeče vrste. Medvedi zavzemajo enejst milijonov kvadratnih kilometrov na vrsto, leopardi celo 23 milijonov, vrste prašičev pa 7, 5 milijona. Glede na te podatke smo lahko prepričani, da smo identificirali večino mlajših vrst hominidov. Tako kaže, da smo sestavili skoraj celotno sliko rodbinskega drevesa človeštva. Po Foleyu obstaja vse skupaj manj kot dvajset vrst. Wood je fosilne zapise razdelil na trinajst dokončnih in osemnajst možnih vrst. Naslednji korak bo iskanje povezave med vrstami - vprašanje, pri katerem se paleoantropologj spet ne strinjajo. Čeprav bodo še naprej odkrivali nove fosile, kot je tisti najstarejšega hominida v Evropi, ki so ga našli prejšnji mesec v kraju Boxgrove v južni Angliji, smo v tem trenutku lahko že prepričani, da velikih presenečenj v zvezi z izvorom človeštva ne bo več.
Po Timu in New Scientistu priredil Miran Starič
1873
j e Tednik Har-per objavil takole risbo neandertalskega lovca;
1 AAAPodoba takega I jtSŠjF stvora se je pojavila v francoski reviji Illustration;
1 ftCO filmska industrija je 8 Jr prinesla nove možnosti prikazovanja in izrabljanja;
1 #%ۤ JI John Lon v filmu le-
I
hdenodobni človek;
1 O Q O. Takole Pa je John Gurche upodobil nune-I Jr O O nozobega neandertalca in tri kompanjone, stvaritev pa naslovil z vprašanjem: Ali je govoril?
Jedrska bomba je strašno orožje, to spoznanje pa je morda preprečilo tretjo svetovno vojno
Pred petdesetimi leti so nad Hirošimo odvrgli prvo atomsko bombo. Pa vendar se grozljivka, ki jo je takrat doživela in jo še preživlja Japonska, ni ponovila. Velesile so se iz strahu pred samouničenjem uporabi tega najstrašnejšega orožja vedno odrekle. Ali bo tako tudi ostalo?
Kdor je uspel pobegniti pred ognjeno stihijo, je kasneje umrl počasne smrti zaradi radioaktivnega sevanja
Sesti avgust leta 1945. Japonske ure so kazale 2.52, ko 1® kapitan VVilliam »Deke« Par-sons iztresel tobak iz svoje uga-sle pipe, potrepljal glavnega pilota Paula W. Tibbetsa po ra-HU in dejal: »Pa začnimo.« S jsrni besedami, izrečenimi na krovu letala B-29 z ljubkovalnim imenom Enola Gay, se je zaCel atomski vek.
Nihče od tistih, ki so si bom-o° izmislili, jo odobrili, dali Ograditi in ukazali njeno upora-oo. si ni niti približno predsta-vljal neposrednega in dolgoro-Onega opustošenja, ki ga bo Povzročila. Glavni strokovnjak Za orožje v programu razvijanja Romske bombe, ki ga je sproži-m ameriška vlada, je bil Par-s°ns. Na usodno noC je Čepel v ozki in ledeno mrzli kabini knole Gay in izvajal zadnje priprave na bombi, nedolžno imenovani Litde Boy, hkrati pa po joterfonu bodril pilota Tibbetsa In mu zagotavljal, da operacija tete po načrtu.
Ob 4.55 sta se Enoli pridružili še dve letali - laboratorijsko in fotografsko. Na seznamu možnih ciljev so bila tri mesta, ni mio še odločeno, katero naj napadejo. Ob pol sedmih je Par-sonsov asistent tri zelene vticne zveznike na prednjem delu zamenjal z rdečimi in s tem prekinil še zadnji električni tok -bomba je bila nared. Kmalu na-i° je prišlo odločilno sporočilo ''Jemenskega opazovalca majo-rja Clauda Eatherlyja, ki je med Posameznimi streli protiletal-ske obrambe letel nad Hirošimo, ne da bi ga nadlegovali so-Vražni lovci. »Sloj oblakov manj kot tri desetine pri vseh Jjsinah letenja,« je sporočil Eatherly in svetoval napad na Primarni cilj. »Hirošima,« je po mtalskih zvočnikih oznanil Tibbets. Ob 8.09 so se skozi ve-nko luknjo v oblakih zaceli kazati obrisi mesta. »Je to naš cilj?« je vprašal Tibbets. Par-spns je potrdil. Strelec je usme-dj bombo proti cilju - mostu Aioi v obliki Črke T. Ob 8.15 in sedemnajst sekund so se dvignile avtomatske zaklopke bombnega jaška. Konica je medla na cilj. »Ven z njo!« je zaklical strelec. Letalo, olajšano za dobre štiri tone, je potegnilo kvišku. Bomba naj bi eksplodirala po 43 sekundah. Pri 35 si 1® pilot nadel zaščitna očala, a Im je nemudoma odvrgel, ker skoznje ni bilo videti ničesar. Vidiš kaj, Bob?« je vprašal krmnega strelca Carona. »Ne, sir.« v tistem trenutku je letalo bliskovito zajela svetloba in Ca-r°n je zagledal velikansko, kroglasto zračno maso, ki se je na Vse strani naglo širila, »kot bi Se od kakšnega planeta odtrgal Prstan in od spodaj letel proti tlam«. Val pritiska je sunkovito Potisnil letalo navzgor. »Se eden prihaja!« je zavpil Caron. Znova močan sunek. »Dobro,« 1® oznanil Tibbets, »to je bil odbiti val pritiska. Zdaj je ko-Ilec' Ostanite mirni.« Strelec je narekoval v svoj snemalnik: »Naglo se dviga steber dima, ki 1® na sredini ognjeno rdeC. Vsepovsod je videti požare, preveč nh je, da bi jih lahko preštel.
Tu prihaja tudi gobasta oblika, o kateri je govoril kapitan Par-sons.« Kopilot Robert L. Lewis je drezal Tibbetsa v ramo in jecljal: »Poglej to, poglej to...« Ta je svojemu snemalniku zaupal, da je »šokiran nad obsegom opustošenja - mnogo večje je, kot sem si predstavljal«. Nato je prek radia jasno oddal poročilo izhodiščni bazi na pacifiškem otoku Tinianu: »Cilj po prvih ocenah uspešno bombardiran.« Parsonsu se je zdelo to poročilo občutno preveč skromno. Sam je sestavil novo: »Rezultati nedvomno v vsakem pogledu uspešni. Vidni učinki mnogo večjega obsega kot pri testiranju v Alamogordu...« Le kopilot Lewis’je sam pri sebi ponavljal: »Moj Bog, kaj smo storili?«
Čudežno bombo je bilo treba vreči
Za ameriškega predsednika Harryja S. Trumana je bil 6. avgust leta 1945, ko je v Hirošimi umrlo 130 tisoč prebivalcev, »najveCji dan v zgodovini«. Njegovo navdušenje je razumljivo. Predsednik, ki je šele sredi aprila nasledil velikega Roosevelta in se je na mestu prvega moža Amerike znašel brez zunanjepolitičnih izkušenj in vojaške strategije, je želel vojno za vsako ceno Cimprej končati. Čudežno bombo je bilo vsekakor treba vreči.
Seveda so znanstveniki raziskovali učinke novega orožja, a obsega poškodb zaradi radioaktivnega žarcenja ni mogel nihče predvideti. Prva poročila tokijskih radijskih postaj so zato pomenila precejšnje presenečenje za skupino fizikov v Los-AJamos-Teamu, zlasti za vodjo tako imenovane izvršilne skupine Normana Ramseya. Los Ala-mos je visoka planota v Novi Mehiki, ki jo je za jedrske poskuse izbral profesor J. Robert Oppenheimer, strokovni vodja
tajnega projekta Manhattan ameriške vlade. V tem odmaknjenem in moCno zastraženem laboratoriju je znanstvena elita v sodelovanju z vojaškimi strokovnjaki vročično razvijala novo orožje. Oppenheimer je imel nad seboj le še najvišjega predstojnika celotnega projekta, ki je ameriško vlado stal dve milijardi dolarjev. To je bil generalmajor Leslie R. Groves, znan kot robata in mrka soldaška butica. Znanstvenikom je imel navado zagotavljati, da o njihovem posebnem področju ne ve nič manj kot oni. Kljub temu je bil dejanska avtoriteta pri razvijanju in gradnji bombe »Oppie«. Genialni fizik je sanjaril, da bodo na Japonsko odvrgli ne le eno ali dve bombi, ampak najmanj petdeset. To se mu je zdelo povsem izvedljivo, saj naj bi po njegovi oceni vsaka atomska bomba zalegla za približno enotedensko bombardiranje z običajnim strelivom. Bombo na Nagasaki so 9. avgusta odvrgli povsem avtomatsko, prevoz tretje iz Los Alamosa na otok Tini-an pa je bil že dogovorjen.
Normanu Ramseyu je prvemu postalo jasno, da sta bombi povzročili neprimerno večjo škodo, kot je predvideval Oppenheimer, in vznemirjeno se je pričel spraševati, kako se bo odzvala ameriška javnost.
To so čisto navadne termične opekline
Štiriindvajsetega avgusta je Groves, ki se je zadrževal na obrambnem ministrstvu v Wa-shingtonu, od svojega moštva na Los Alamosu prejel sporočilo: »Sodelavci projekta zaskrbljeni zaradi japonskih radijskih vesti o morilskih posledicah radioaktivnega sevanja v Hirošimi, ki so v nasprotju z vestmi ameriških medijev.« General je prek teleksa poslal odgovor na Los Alamos: »Laži ali propaganda.« Vodilni strokovnjaki projekta so tam prišli do podobnega zaključka: »Poročila iz Tokia so bržkone laži, kajti japonski podatki se nikakor ne ujemajo z našimi izkušnjami in ugotovitvami.« Kljub temu se je Groves zavedal, da
za uveljavitev svoje bombe kot sprejemljivega vojaškega orožja potrebuje trdnejše dokaze. Ni se hotel proslaviti kot izumitelj še enega sredstva za pogubo Človeštva, ki je morda še bolj zverinsko kot splošno prezirano kemično orožje. Odločil se je, da bo za mnenje zaprosil drugo skupino strokovnjakov, in sicer laboratorij Oak Ridge v Tennesseeju. Nekemu specialistu medicine je prebral japonsko poročilo o usodi tistih, »ki so preži-veli, zdaj pa počasi umirajo zaradi radioaktivnosti«. Specialist je poročilo označil za »nekoliko prismuknjeno« in dobro propagando. Po njegovem mnenju imajo vsi ti ljudje le »običajne opekline - popolnoma navadne termične opekline«.
Ne Američanom ne Japoncem se v tem trenutku ni niti sanjalo, da katastrofa še zdaleč ni končana, da bodo v naslednjih nekaj mesecih še desetti-soCi ljudi umrli za posledicami ZarCenja, da bodo še desetletja pozneje tisoči in tisoči umirali za rakom, levkemijo in drugimi dolgotrajnimi, prikritimi boleznimi. Nikomur se ni sanjalo, da bo 50 let po atomski bombi v Hirošimi še vedno bolnišnica s 170 ležišči, ki oskrbuje še zadnje žrtve tistega usodnega avgustovskega dne. In da bodo po vsem tem Času japonski in ameriški znanstveniki še vedno iskali odgovore na vprašanja, ki jih je sprožila bomba.
Vnema in strah sta preglasila vse pomisleke
Vneme Američanov pri razvijanju in gradnji atomske bombe ni težko razmneti. Znanstveniki so imeli projekt za tekmovanje na življenje in smrt z nacisti. Ko je Hitlerjeva Nemčija maja leta 1945 kapitulirala, je pritisk nekoliko popustil in pojavilo se je vprašanje, kako in ali sploh bombo uporabiti. Se najbolj sporen je bil predlog, da bi orožje najprej predstavitveno uporabili na neobljudenem področju, na demonstracijo pa povabili nekaj japonskih opazovalcev. Eden od fizikov iz Los Alamosa je celo predlagal, da bi priredili veličasten spektakel, ki
bi se ga udeležila politična elita vsega sveta, tudi Stalin. Toda vodilne glave projekta Manhattan so temu nasprotovale. Kaj, Ce demonstracija ne bi potekala gladko? Kdo nam lahko zagotovi, da bo na Japonce napravila zadosten vtis? Ne, učinka presenečenja ne moremo kar tako zapraviti. Vse je preglasoval Oppenheimer, ki si ni mogel zamisliti demonstracije, ki bi Japonce pripravila do predaje. Podobno kot Groves in drugi je bil prepričan, da je edina smiselna demonstracija uporaba bombe na pravem cilju s pravimi stavbami in ljudmi.
Le en glas proti se je pririnil do državnega vrha. To je bilo pismo inženirja Osvvalda C. Brevvstra, ki je sodeloval pri zgodnjih poskusih cepitve uranovih izotopov. Štiriindvajsetega maja je pismo pristalo na mizi vojaškega ministra v Wa-shingtonu Henryja L. Stimsona. »Tega na zemlji ne smemo dopustiti,« je pisal Breivster, »Ne smemo postati najbolj osovražen in strah vzbujajoč narod na svetu, pa naj bodo naši nameni še tako cisti.« Ministra je čustveno pismo ganilo in napotil ga je naprej vse do Trumana osebno. Drugega junija se je pismo vrnilo iz Bele hiše - brez komentarja.
Ralph A. Bard, državni sekretar ministrstva za pomorstvo, je izrazil prepričanje, da je »vojna z Japonsko pravzaprav že dobljena«, kar pomorci že vedo, vojska pa bi se rada borila do bridkega konca. »Ni treba, da se postavljamo s svojo atomsko pozicijo. S tem samo vzpodbujamo Ruse, da pospešijo razvijanje njihove lastne bombe.« Hkrati je Bard opozoril, da bodo učinki bombe tako veliki, da je treba Japonsko nekaj dni pred tem posvariti. A tudi ta predlog je bil naglo zadušen. Po prepričanju velikih je bila glavna prednost bombe prav v presenečenju. Bard je 1. julija, po tem, ko je imel zaupen pogovor s Trumanom, odstopil. Dan prej je Truman potrdil uporabo bombe na pravem cilju, in sicer brez svarila. Na večer Hirošime je bil Oppenhei-
mer od veselja ves iz sebe. Pred rajajočimi znanstveniki in tehniki je zavpil: »Skoda le, da bomba ni bila gotova pravoCa-. sno za Nemčijo.« Kmalu po uničenju Nagasakija pa se je streznil in na obisku v Beli hiši Trumanu dejal: »Gospod predsednik, moje roko so krvave.« Truman je odvrnil: »Ce ima tu kdo krvave roke, sem to jaz.«
Dobra plat jedrskega orožja
Čeprav sta velesili na primeru Hirošime in Nagasakija spoznali, da je jedrsko orožje samomorilsko in zato pravzaprav neuporabno bojno orožje, se je po vojni zaCela svetovna dirka v jedrskem oboroževanju. Med Moskvo in VVashingtonom se je odvijal »raketni šah«, od katerega nobena od strani ni hotela odstopiti. Američani so po Hirošimi zgradili nic manj kot 70 tisoC atomskih bomb, kar je državo od leta 1945 stalo štiri tisoC milijard dolarjev. Jedrske velesile so s svojimi poskusi kontaminirale ozračje in preorale podzemlje. Na poskusnem območju v nevadski puščavi so Američani doslej preizkusili že 935 atomskih bomb. Francija je v 171 jedrskih poskusih spremenila v prah del atola Muru-roa v južnem Pacifiku, načrtujejo pa še osem »varnostnih testov«.
Kljub vsemu se zdi, da grožnja vsesplošnega uničenja že pol stoletja preprečuje morebitno tretjo svetovno vojno, kar je hkrati edino, kar atomski bombi lahko štejemo v prid.
Z jedrskim orožjem zdaj ne razpolaga le pet jedrskih velesil, ki so se oblikovale po dingi svetovni vojni (Sovjetska zveza, ZDA, Francija, Kitajska, Velika Britanija), ampak tudi druge, občutno manj zrele in nestabilne države, kot so Izrael, Indija in Pakistan. Medtem ko se velesile počasi pomikajo k jedrski razorožitvi, Čedalje bolj narašCa nevarnost, da bo jedrsko orožje prišlo v roke političnim in verskim skrajnežem, s Čimer bo svet vstopil v drugo, Se bolj napeto fazo atomske dobe.
Der Spiegel / Prevedla in priredila Spela Vintar
Posledice genetskih sprememb zaradi sevanja bodo čutile še generacije
	
SLOVENIJA	
CELJE
PROGRAM ABONMAJSKIH PREDSTAV V SEZONI 95/96:
VELIKI ODER:
1.	Drago Jančar: HALSTAT, režija Franci Križaj
2.	Jean Anouilh: SKUSNJA, režija Dušan Mlakar
3.	W. Shakespeare: OTHEL-LO, režija Vito Taufer
4.	Jean Genet: BALKON, režija Damir Zlatar - Fray
PTUJ
Danes, 7. avgusta, ob 21.-uri, bo na dvorišču dominikanskega samostana na Ptuju nastopilo tukajšnje gleda-
lišče ZATO s svojim letošnjim dramskim projektom KRČMARICA avtorja Petra Tur-rinija. Igrajo: Vesna PernaCiC, Vojko Belšak, Tadej Toš, Gregor Gec, Rok Vihar, Barbara Vidovič in Maša Židanik (na sliki). Režija: Samo Strelec.
TRNFEST 95
KUD FRANCE PREŽEREN
Jutri, 8. avgusta, ob 20. uri, Gobarska aliansa Slovenije v sodelovanju s Cyber Cafe-jem predstavlja:
-	rezultate dosedanjih aktivnosti računalniške mreže ( Greenpeace, Erin, IGC-Econet...) & podpis peticije na Internetu;
-	film “Dr. Stranglove" - projekcija na veliko platno.
Koproducenta Trnfesta sta OSI Slovenija in ŠOU Ljubljana, dodatno pa ga je podprla še Mestna občina Ljubljana.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
Nocoj ob 21. uri bo v razstavnem salonu Rotovž v Mariboru otvoritev multi-medijske razstave Odavde te može u oko BOJANA ŠTOKI J A. Razstava temelji na fotografijah, nastalih decembra 1994 v Mostarju, mestu dveh držav, dveh županov in enega upravnika iz evropske birokracije.
SLOVENIJA
KRANJ
Danes, 7. avgusta, ob 20. uri, bo v glasbeni šoli koncert klasične glasbe Različni pogledi na glasbo. Nastopata: Aleš Studen, klavir, in Mateja Kunstek, sopran. Program: Mozart -Agnus Dei, Schubert - Deček in rožica, Schumann - Lajnar, Handel - Rinaldo, Skrjabin -Preludij, Franck - Panis Angelicus.
KRIŽANKE LJUBLJANA
Danes, 7. avgusta, ob 20.30 uri, bo v okvim ljubljanskega poletnega festivala koncert klasične glasbe. Nastopata: Leonid Gorokov, violonče-
lo, in Aleksander Melnikov, klavir. Program: Schubert - Sonata v a-molu-Arpeggione, Fantazija v c-duru, op. 15 - Popotnik; Rahmaninov - Sonata za violončelo in klavir v c-molu, op. 19; Šostakovič - Sonata za violončelo in klavir v d-molu, op. 40.
BiH?
VEČERI KOMORNE GLASBE
Danes, 7. avgusta, ob 20. uri, bo v cerkvi na otoku komorni koncert. Nastopajo:Primož Kerštanj, klavir, Matjaž Sure, flavta, in Jaka Jeraša, vokal.
FESTIVAL RADOVLJICA
Jutri, 8. avgusta, ob 20.30 uri, bo v Graščini koncert klasične glasbe. Nastopa svetovno znana komorna skupina Oemendc Consort (Dunaj) v sestavi: Rene Clemencic, čembalo, kljunasta flavta, Istvan Kertesz, violina, Kriszta Veghely, violina, in Oaudio Ronco, violončelo. Program: Corelli, Handel, Fux, Baniere.
FESTIVAL LJUBLJANA KRIŽANKE
Jutri, 8. avgusta, ob 20.30 uri, bo v križankah koncert klasične glasbe. Nastopa: Vittorio Bresdani, klavir. Program: Mozart, Beethoven, Liszt
Mnmmsm			Mamim
SLOVENIJA			FJK
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995
Jutri, 8.avgusta, ob 18.00 ponovitev predstava operete »West Side Story« Leonarda Bernsteina. Direktor Grant Hossack, režija Saverio Marconi.
Zadnja predstava jutri, 9. avgusta, ob 20.30 . Prodaja vstopnic za vse predstave pri blagajni Dvorane Tripcovich od 9.00-12.00 ter od 18.00-21.00.
V nedeljo, 13. t.m., ob 21.00 - Gala koncert posvečen skladatelju Franzu von Suppeju bo zaključil mednarodni Festival operete 1995. Dirigent bo Dunajčan Alfred Eschvve. Pri blagajni Dvorane Tripcovich je od jutri, 8. t.m., dalje v teku vpisovanje novih abonmajev.
Grad sv. Justa - Kino
Danes, 7. t.m., ob 21.00 - »Nightmare-Nuovo incubo» (ZDA 1994), režija Wes Craven, Igrajo R.Englund. H. Langenkamp in M. Hughes.
V nedeljo, 13. t.m. - Prva izvedba filma »Johhny Hollywood», režija B. Levinson, igrajo J.Pesci, Č. Slater in V. Abril.
VIDEM
Poletne prireditve: Na gradu je do konca meseca na ogled razstava »Toto, dal varieta al dnema (1917-1945)«; na dvorišču grada bo v sredo, 9. tm., ob 21.00 »Arlecchino tra i segreti del Castello»;Palaca Morpmgo: v Četrtek, 10. tm., ob 18.30 bo na sporedu koncert z Rossonijevo in Mozartovo glasbo; v Četrtek, 17. t.m., bo ob 18.30 koncert Andrea Musto (violončelo); na Trgu Matteotti bo v soboto 12. tm.,
KOROŠKA
CELOVEC
Na terasi Mohorjeve bo danes, 7.8., ob 16. uri srečanje »Zmenjena ura« s kronistoma Jožetom Marketzem in Vinkom Ošlakom; teme prvih srečanj: klic po reformi v Cerkvi, razlikovati duhove, sprava ali poravnava?. Mestno gledališče: jutri, 8., 10., 12., 15., 17. in 19. t.m. ob 20.00 - G. Bizet »Carmen* opera v francoščini.
BELJAK
Kaiser-Josef-Platz: jutri, 8.t.m., ob 20.30 -
Karantansko poletje - Carinthian jazz-ni-ght
Kongresna hiša: v Četrtek, 10. t.m., ob 20.00 -Karantansko poletje - Ensemble Dunaj. Kongresna hiša: v ponedeljek, 14. t.m., ob 20.00 - Karantansko poletje - Jazz meets classic.
KAZAZE»
Farna cerkev: v sotobo, 12. t.m., ob 19.00 -Shod za duhovne poklice in za mir.
mim PRIREDITVE
SLOVENIJA
NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI ČRNO - BELI STRIP Zaželena oz. prednostna tematika je boj proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti do »drugačnih« in podobno. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v angleščino ( za podnapise J. Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagrado v vrednosti 100 DEM, njihovi stripi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo prejeli tri brezplačne izvode. Načrtujejo pa tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje prosijo, da pošljejo originale, ki jih bodo po razstavi vrnili. Rok za oddajo je 1. oktober. Stripe pošljite na naslov Ljubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pripisom »ZA ANTI NAZI NATEČAJ«, vsak torek in Četrtek od 12. do 14. ure, dobite vse ostale informacije na telefon 061 /319 662.
NATEČAJ ZA KRATKI ČRNO - BELI STRIP Ob evropskem letu varstva narave in nezavarovanih območij (1995) razpisuje revija Stripburger v sodelovanju s skupino Živo Želeni nateCaj za kratki Crno-beli strip (obseg do 4 strani) inspi-riran s tematiko varstva narave. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku z priloženim prevodom v angleščino (zapodna-pise). Trije stripi, ki jih bo izbrala žirija v sestavi elanov uredništva Stripburgerja in predstavnikov skupine Živo Zeleni, bodo nagrajeni z denarnimi nagradami (500,300, 200 DEM). Vsa prispela dela bomo objavili v posebni izdaji Stripburgerja. Avtorje prosimo, naj ne pošiljajo fotokopij temveč originale.
Rok za oddajo je 1.10.1995. Stripe pošljite na naslov: Stripburger (bko strip), Forum, Kersnikova 4, Ljublja-na.Telefon 061 / 319 662 (tor. in Cet. 12.00-14.00)
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
»Musei di sera« (Večer v muzejih)
Jutri, 8.8., ob 20. uri bo v Mestnem Muzeju Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1) predaval dr. Lorenzo Resciniti o keramiki.
Ob 20.00 - Predvajanje filma »I misteri del giardino di Compton House» (VB 1982), režija P. Greenaway.
V torek, 22.8., ob 20. uri pa bo dr. Lorenzo Re-
sciniti predaval o zbirki Antonina Rusconija in Odinee Opuich, ki jo hranijo v muzeju.
V torek, 29. t.m., ob 20.00 v mestnem muzeju Morpurgo (Ul. Imbriani 5) bo dr. Lorenzo Resciniti predstavil kip Napoleona Bona-parteja Antonia Gano ve. Predvajali bodo tudi film »Maria VValevvska (ZDA 1937) in »La bella e la bestia (ZDA 1992).
MODERNA GALERIJA
Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra v Modemi galeriji.
V	Mali galeriji je do 3. septembra na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME.
NARODNA GALERUA. Prežihova 1
V	obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na-ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI; slikarstvo in kiparstvo.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23
Gotika v Sloveniji; razstavi arhitektura in nastanek, ogrožanje, reševanje likovne dediščine.
NARODNI MUZEJ. FteSemova 20
Gotika v Sloveniji; svet predmetov.
BEŽIGRAJSKA GALERUA. Dunajska 31
Razstava IZIDORJA URBANČIČA je na ogled do 14. avgusta.
MESTNA GALERUA. Mestni titg 5
Razstava avstrijske umetnice KKI KOGELMK je na ogled do 14. avgusta.
GALERIJA IURUA. Tržaška 40
Na ogled je razstava skupine LEK : Veljko Aleksič, Tatjana Arh, Igor Boševski, Andrej Cvetko, Davorin Gros, Vincencija KonCan, Frida Lah-Gros, Mojca Plestenjak, Alojz Popelar, Jolanda-VeršiC-Žabjak.
MESTNI MUZEJ LJUBLJANA
V	Kulturno-informacijskem centru Križanke,-Trg francoske revolucije 7, je na ogled razstava fotografij popotresne arhitekture Branke Lapajne - DETALJ IN CELOTA
JAKOPIČEVA GALERIJA. Slovenska 9
Na ogled je pregledna razstava lesorezov 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala
MARIBOR, POKRAJINSKI MUZEJ
100-letnica filmske umetnosti; Filmska ustvarjalnost Milke in Metoda Badjura, 1926-1965
TRNFEST 95
KUD FRANCE PREŠEREN, LJUBLJANA
V prostorih društva je na ogled razstava Cmobelih fotografij jazzistov JAZZY GA ! fotografa Žige Koritnika, do 14. 8.
GALERUA LOŽA. KOPER
Na ogled je pregledna razstava fotografij avstrijskega fotografa slovenskega rodu Branka Lenarta.
MESTNA GALERIJA PIRAN
Razstava del avtorja CHRISTA je na ogled do 31. avgusta.
GRAFIČNI MUZEJ, ROGAŠKA SLATINA
Na ogled je 90 grafičnih listov karikature-VVilliama Hogartha (1697-1764), londonskega slikarja in bakrorezca, do 9. 9.1995.
GALERIJA SKUP, LJUBLJANA
Se danes in jutri je na ogled prva samostojna predstavitev bosanskega umetnika Jusufa Ha-džifeisoviča LJUBLJANA DEPOT, (na sliki: iz projekta Berlin depot, Berlin 1993)

FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. razstavlja James Ro-senquist; v Muzeju je na ogled tudi razstava o zavarovalnici Ganerali »Od orla do leva«. Občinska galerija: na ogled je fotografska razstava »Soba in zavest«.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben.
Grad sv. Justa-Bastione Korito: do 13.8. je na ogled razstava »Vu x 6: Sechs Kiinsterle-rische Positionen aus Wien«. Urnik: od torka do sobote 10.30-12.30, 16-19.
OPČINE
SKD Tabor-Prosvetni dom: v torek, 8. t.m., ob 20.30 opdrtje razstave »Človek in zemlja-openski jus». razstava bo odprta do 15. t.m., vsak dan od 18.00-21.00.
GORICA
V	Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro-ninijevem dvorcu je do 31.12 odprta razstava »Ottocento di frontiera«.
V	dvorani Deželnih stanov na gradu je do -17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini
SoCe in v Brdih.
ŠTANJEL
V	Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do
30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«.
Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra.
BELJAK
Galerija Holzer: do konca meseca razstavlja Peter Weihs.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K-k center, Stara Sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«.
TINJE
Galerija Tinje: Stalna razstava lesorezov VVernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana.
PLIBERK
Do konca septembra razstavlja VVerner Berg.
TRST
Grad sv. Justa
Danes, 7.t.m., ob 21.00 -baletna predstava skupine Om Dance Group Candom-ble.
V	Četrtek, 10. .t.m., ob 21-uri koncert skupine Timoria iz Brescie.
V	Četrtek, 24. in v petek, 25. t.m., bo nastopil Frank Raya z reggage, blues, rap in rock skladbami.
Miramarski park Luci in zvoki
Jutri, 8. t.m., ob 21.00 (V italijanščini) »II sogno im-pedale di Miramare» in ob 22.15 v nemščini.
V	četrtek, 10. t.m., ob 20.00 - na sporedu Koncert;
ob 21.00 »II sogno imperiale di Miramare« in ob 22.15 »Buonasera signor Lebar e bentornato a Miramare® (v italijanščini).
LIGNANO
Arena Alpe Adria Sabbiado-ro - V petek , 11. t.m., ob 21.00 - Gala koncert z gla-
sbo Franza von Suppeja v prireditvi gledališča Verdi iz Trsta.
ITALIJA / RIMINI
Ko zaide sonce, poslane vroče
V letovišču je zelo živahno tudi podnevi
Letna invazija na italijansko riviero se zaCne s pristankom prvih poletnih Čarterskih letal na miniatur-J16® riminijskim letališču Miramare, polnih veseljakov Lz cele Evrope. To so večinoma žurerji, ki si polegle počitnice predstavljajo kot nepretrgano, 24-umo Zabavo. Čez dan na plaži, ponoči pa v noCnih klubih Vse do zore.
Rimini velja za letovi-že od leta 1843, ko je oil imenovan za stabili-Ttento privilegiato dei ba-§nL privilegirano luksuzno kopališče. Kmalu so §a zaceli obiskovati bogati turisti, ki so se predajati blagodejnim učinkom tttorske vode in stanovali v razkošnih vilah ali slabem hotelu Grand.
Toda z množičnim turizmom v šestdesetih in sademdesetih letih je bilo konec Riminija kot privi-iegiranega kopališča. Sko-raj čez noC je ta predel romanske obale, ki obsega ^0 kilometrov dolge pečene plaže, vključno z kuninijem samim, Ricci-°nnem, Cattolico, Bella-ria Igea Marino in Misano ''kdriatico, postal eden izmed najbolj priljubljenih Poletnih letovišč v Evro-PL Zadnji trije so še vedno primerni za družin-ske počitnice. Riccione je Treden ogleda, Rimini pa )e izbrana mešanica oku-sa in kiča.
Hotel Grand danes s svojo lego ob morju še vedno izstopa, toda zgolj kot spomin na nekdanji °tišc, kajti večina izmed °stalih 1500 hotelov, Zgrajenih v modernem slogu, brez elegance, ponuja poceni bivanje brez estetskih užitkov.
Danes, po desetletja dolgem životarjenju - kot en° izmed mnogih poCi-tinskih krajev - so Rimini °dkrili »hiper elegantne-ri«, ki se čez dan zabavala na plaži, zveCer ob ape-dtivih razkazujejo najmodernejše obleke in s hitrimi avtomobili oddrvijo Proti fantastičnim no-cnim klubom, stisnjenim
ob pobočju hribov nad Adriatikom.
NajveCje zasluge za preporod Riminija, ki danes velja za glavno mesto hedonističnih počitnic v Evropi, gredo Davidu Ni-colou. Davide, prebivalec Riminija, je oblikoval najmodernejše lokale na Rivieri, nenavadne in Čudovite noCne klube, kot so Paradiso, Byblos, Ecu in Cocorico. Hkrati je tudi umetniški svetovalec za 50 klubov po vsej Italiji.
Po Nicolovih napovedih bo Rimini to poletje doživel nekaj sprememb. »To bo leto generacije The Beach Boy.« Na plesiščih se bodo vrteli hiti iz sedmdesetih, prava disko glasba. Zagotovo te-hno še ni mrtev in njegov ritem bo še vedno prevladoval v remiksih, toda slišati bo tudi veC akustičnih tonov.
»To bo zdravo poletje, z veliko lepih teles. Moderen bo fitnes - zagorelost, tetoviranje in prebadanje teles bo izven mode, veliko manj bo tudi alkohola.« Ljudje bodo jedli zelenjavo, surfali po diskih, svoje ekskluzivne avtomobile pa zamenjali za harleye in vespe.
Dee-jayeji na Roma-gnolo Rivieri bodo zmi-ksali najnovejso glasbo iz New Yorka in Londona ter produkcije Italian Dance Machine in ustvarjali glavne trende, ki se bodo poslušali po vsej Evropi. Eden izmed glavnih dee-jayev je Massi-miliano Becca, ki vrti glasbo v Paradisu, polnem plešočih, preznojenih teles. Kot povsod v Riminiju se klub odpre
šele ob enih zjutraj in se napolni z dva tisoC obiskovalci šele v. zgodnjih jutranjih mah. V Beci se vrti funk, tehno, under-ground in acid jazz.
V Riminiju je veC kot 150 klubov, 400 kavarn, medtem ko »resna« scena na Rivieri razpolaga s prgiščem klubov, katerih velik del je že mednarodno povezan s pomočjo Interneta.
Najstniki imajo svoj lastni lokal Bandiera Gi-alla blizu Paradisa. V Riminiju samem, v Cello-phane in lo, odmeva Heavy House glasba, ki jo vodi ONU - One National Undergruond, ki je lani iznašel »prenosno« glasbo, kjer dee-jay sredi tehno glasbe zavrti klasiko.
Prava klubska scena se odvija na Discoteque Hill, tik nad ekskluzivnim letoviščem Riccione. Tisti, ki so na lovu za znanimi osebami, obiščejo Cocorico; najboljša sta Pascia in Prince, Petra Pana pa nam toplo priporoča Ni-colo sam.
Tukaj vsi pričakujejo, da bodo letos v modi manjši in intimni barčki z živo glasbo, od roka in jazza do salse, kjer se ljudje lahko pogovarjajo, ne pa znojijo na plesišču.
Zanimivi so kraji kot Rockisland na koncu pomola, Moxie Bar v Ricci-onu in lepa prenovljena vila v hribih - La Villa delle Rose.
NoCno življenje je precej naporno. Po polnoči se ceste napolnijo in prav lahko se zgodi, da za dve uri obstaneš v prometnem zamašku. Nevama je lahko tudi pot domov v zgodnjih jutranjih urah, in sicer zaradi številnih prometnih nesreč, ki jih zakrivi alkohol. Najboljša rešitev je Modri avtobus, ki ponoči vozi od lokala do lokala in nazaj do hotelov (karta stane 4000 lir).
Zabava na plaži: dekle pleše v peni..
Veliko turistov, ki pridejo na uživaške počitnice, si del dneva rezervira za sončenje na plaži in športno udejstvovanje, kot je odbojka, košarka ali vodna gimnastika. Dobro je dobiti mizo ob sončnem zahodu na terasi kavarne ob razkošni Viale Ceccarini in Riccione, ki so podobni modni pisti.
Kar se tiče hrane, je na razpolago pečenje na žara na plaži na eni izmed privatnih zabav, ki se odvijajo vsako noC. Po polnoči se odrine v hribe, kjer se pleše do petih zjutraj, noč pa se ob sončnem vzhodu zaključi na plaži s svežimi bombolini (krofi).
Ob vsem tem se zdi, da Rimini poleg morja, sonca in neprespanih noCi
nima ponuditi ničesar veC. Zato je prijetno presenečenje odkritje starega mesta Riminija, rojstnega kraja Federica Fellinija, ki ga je ovekovečil v svojem filmu Amacord.
Zgodaj zjutraj je staro pristanišče polno ribiških Čolnov, ki raztovarjajo noCni ulov ob nabrežju, v ozkih uličicah, ob vrstnih ribiških kočah v Borgo San Giuliano, se še vedno najdejo prave gostine kot II Lurido, ki se ni spremenila že od petdesetih let dalje.
Veliko je tudi kulturnih znamenitosti. Do 268 pred našim štetjem so v Riminiju živeli Rimljani in iz tega Časa sta ostala dva dobro ohranjena spomenika; Tiberijski most in glavna mestna vrata -
slavolok, zgrajen za cesarja Avgusta.
V	neposredni okolici Riminija je blatni jarek, edini ostanek reke Rubikon, ki jo je Julius Cezar prečkal v svojem pohodu na Rim, 49 pred našim štetjem. Danes to mesto označuje le Se naključna pocestnica.
V	centru starega dela mesta stoji lepa renesančna zgradba, tempelj Ma-latesta. Družina Malatesta je veC stoletij tiranizirala Rimini in Sigismind. Malatesta je odredil gradnjo templja v Čast svoji me-tresi. Slednja jo je odnesla bolje kot njegove tri žene, eni izmed njih se je javno odpovedal, drugo zastrupil in tretjo zadavil.
Stari center mesta ima nekaj prijetnih staromo-
"^edtem ko matere balinajo na plaži
dnih lokalov, ki pa so bolj priljubljeni med domačini kot pa med turisti. Najživahnejše je ob Četrtkovih in nedeljskih jutrih, kjer se na ogromni tržnici prodaja vse vrste izdelkov, od mikic do melon, in ob petkovih večerih, ko Piazzo Cavour zavzame na ducate stojnic s starinami.
Rimini ima tudi svojo seneno stran, ki je ne gre prezreti. Beseda aids je velika neizrečena beseda, čeprav mnogo hotelov v spalnice daje brezplačne kondome, policija pa je nedavno svoje nočne patrulje opremila z video kamerami.
Ogromno je prostitutk, zlasti v petkovih in sobotnih noCeh. Večina jih pride na piano opolnoči in se sprehaja ob Lungo Mare ter povzroča velike prometne zamaške. Celo ob popoldnevih, ob terasah Viale Vespucci je sprevod dolgih nog v bi-kinkah velikokrat profesionalen in včasih celo transvestitski.
In tukaj so tudi Rusi. Prvi v vrsti so cesarji kaviarja, ki se nastanijo v ultra dragem Grandu, potujejo v limuzinah s svojimi šoferji in vodici ter vse plačujejo v gotovini, seveda v ameriških dolarjih.
Draga vrsta Rusov dva tedna neprestano nakupuje. Nekatere ima policija na sumu, da so najeti pralci denarja moskovske mafije. Nekaj je tudi pravih ruskih turistov, toda slednji pripotujejo z vlakom in si bivanja v okolici Riminija ne morejo privoščiti.
Kakor koli že, v Riminiju je letos zelo živahno in škoda je, da Federica Felinija ni veC med nami, da bi o njem posnel nov film.
John Brunton, European
Horoskop
zapisal B. R. K.

OVEN 21.3.-20.4.: Kljub občutku osamljenosti vam ne bo do praznih pogovorov z vsakdanjimi tečnobami. Zaželeli si boste nekoga, M bi mu lahko zaupali svoje nagloblje misli. Pride jutri.
BIK 21.4. - 20.5.: Se malo pa boste lahko začeli uresničevati svoj vzvišeni projekt, ki vam bo prinesel življenjsko zadoščenje. Potrpite torej teh nekaj tečnih dni tipanja.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Začeli boste razmišljati o veliki investiciji, ki naj bi povečala vas bančni račun - pravzaprav napolnila, kajti naložba vam ga bo izpraznila do zadnjega cekinčka.
RAK 22.6. - 22. 7.: Presojah boste dejanja drugih, kot da bi bila vaša merila edino pravilna. Morda so res pravilna, vendar samo v okvim vaših lastnih zablod. V okvira tujih veljajo druga,
LEV 23. 7. - 23.8.: Ponavadi vas vase pretiravanje drago stane, tokrat pa se mu boste lahko zahvalili za edinstveno doživetje. Prepričani boste postali, da pred vami ni več nepremagljivih ovir.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Vase zdravstveno stanje bo danes na zavidljivi ravni, prav taksno bo tudi vaše počutje. Pazite torej, da se po nepotrebnem ne podajate med zanke, M dušijo oboje.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Nekdo bo opazil vašo duševno mrakobo in se grdo pošalil na vas račun. A glej čudež: namesto da bi bili užaljeni, vas bo popadel sproščujoč smeh. Mrakoba bo izpuhtela.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Nagnjeni boste k bežni avanturi, kajti iz izkušenj ste spoznali, da so tudi dolgotrajne zveze pravzaprav zgolj avanture, le s to razliko, da se končajo z bolečino,
STRELEC 23.11.-21.12.: Lotili se boste velikega projekta, saj boste čutili, da vam tokrat ne more spodleteti prav nič. Spodleteti vam morda res ne more, zagotovo pa lahko odletite previsoko.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Zaupanje vase vam bo obnovilo mod. Prepolni volje boste začeti odpravljati napake, ki ste jih zagrešili v obdobju šibkosti. Ampak take napake so za vas igačka.
VODNAR 21.1.-19. 2.: Privlačila vas bo dražba mlajših, kajti med njimi se boste počutili pametnejše. Izogibajte se dojenčkov, kajti pokazali vam bodo, da vas v modrosti daleč prekašajo.
RIBI 20.2. - 20. 3j Z vame razdalje boste opazovati zanimivo osebo in sanjariti o stiku z njenim telesom. Enako se bo godilo z njo, vendar nobeden od vaju ne bo zbral dovolj poguma.
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. slabi, nekvalitetni izdelki, izmeček, 6. reka v Franciji, pritok Rone, 9. italski bog vrat in prehodov (ena od pisav), 10. boginja nesreče v grški mitologiji, 11. čas, ko prehaja dan v noč, 12. človek, ki orje, 13. znoj, 14. italijansko ime za naše obmorsko mesto, 15. začetnici našega teologa in filozofa Trstenjaka, 16. lesen okvir pravokotne oblike, v katerega se vstavi satnice, 17. nizek, razmeroma raven svet, 19. dogovorjen lik, ki ima določen pomen, 20. francosko letovišče ob Ažurni obali, 24. medicinski izraz za žlezno bulo, 26. kamen, ki ločuje, razmejuje zemljišča,, 29. začetnici slovenskega prevajalca Oblaka, 30. agavi podobna rastlina, 31. zvok z določeno višino, 32. mlajši moški v odnosu do starejše osebe, 33. neodločen izid pri šahovski igri, 34. kosmata odeja, 35. grafična upodobitev, risarski izdelek, 36. ime našega skladatelja in saksofonista Sossa, 37. manjša, v strugi tekoča voda.
Navpično: 1. najvišje razvita antropoidna opica iz ekvatorske Afrike, 2. rdeče ali oranžno barvilo, ki je zlasti v cvetih in plodovih nekaterih rastlin, 3. feničansko-kanaanska boginja ljubezni v egipčanski mitologiji, 4. močno, doneče oglašanje jelena, 5. avtomobilska oznaka Trsta, 6. ime ameriškega skladatelja Coplanda (1900-1990), 7. davno ljudstvo na Apeninskem polotoku, 8. sin brata ali sestre, 12. neuporabljen, nerazdeljen del kake celote, 14. ime angleškega pisatelja Fleminga, 16. kačje oglašanje, 18. zadnja in prva črka abecede, 21. veznik, 22. glavno mesto Sri Lanke, 23. ostro dišeč plin, 26. predmet za zakritje obraza, glave, ki navadno nekaj predstavlja, 27. angleška pisateljica s pravim imenom Mary Ann Evans (George, 1819-1880), 28. pleme stare Grčije, 31. preizkus znanja, 33. krajše ime za brazilsko velemesto, 35. kratica na zdravniškem receptu.
Marko Drešček
1	2	3	4	5		6	7	8
9						10		
11				•	12			
13			•	14				
15		•	16					
17		18						
19				•	20	21	22	23
			24	25				
26	27	28				•	29	
30					•	31		
32				•	33			
34				35				
36				37				
■5[oiod -ze ‘PV '9£ ‘eqsu -gg ‘oo5[ >g ‘imar 'gg ‘au -IS 'gg ‘UO) 'te ‘e(o{B 'Og ‘Ol '6Z ‘inifem -gg ‘raouape -fz ‘roiN '02 ‘ieuz -gt ‘Binziu 'u 'gi ‘j,y -gi ‘Bpsi -fi pod -gl ‘9Rio ‘zi ‘5[Bim 'n ‘9)v '01 ‘snuei '6 ‘mv 'g ‘}Bn[S t :ouabjopoa A3US3H
ANEKDOTE
O Faulknerju...
»NajlepSi kompliment mi je nekoč dal neki Škot,« je rad povedal ameriški pisatelj VVilliam Faulkner. »Rekel je: Vas zadnji roman mi je bil tako vSeč, da sem ga skoraj kupil.«
... Tintorettu...
Vsak Benečan je vedel, da so nekatere slike slikarja Tintoretta odlične, nekatere pa manj kakovostne. O njem so govorili:
»Tintoretto slika s tremi čopiči: z zlatim, s srebrnim in s svinčnikom.«
... Edisonu...
Ko je preiskusil nekaj sto snovi, ki naj bi vsaj nekaj časa žarele v vakuumu v žarnici in dajale svetlobo, se je nekoč sredi noči ameriškemu izumitelju Thomasu Alva Edisonu le posrečilo, da je uporabil pravo snov. Žarnica je gorela! Ves srečen je podaljšal žico iz delavnice do spalnice, ob treh ponoči zbudil ženo in ji ponosno dejal: »Poglej, draga, kaj sem naredil!«
Zena ga je zaspano pogledala in mu rekla:
»Ugasi že to neumno luč in pojdi spat!«
In se je obrnila na drugo stran ter zaspala.
... Filipu V....
Na vojnem pohodu leta 1707 je prišel
španski kralj Filip V. s svojimi četami v kraj Monthleri in se tam ustavil, da bi se odpočil. Nasproti mu je prišel župnik z vsemi svojimi farani in rekel: » Veličanstvo, dolgi govori so neznosni za tistega, ki jih mora poslušati. Zato vam bom namesto govora raje zapel pesem v čast.«
In je lepo zapel znano pesem tistega časa. Kralju je bil nepričakovani sprejem všeč in na koncu pesmi je rekel bis (še enkrat).
Ko se je kralj že odpravljal, ga je župnik zaprosil za vbogajme za revne župljane. Kralj mu je dal zlatnik, tedaj pa je tudi župnik rekel:
»Bis, veličanstvo, bis!«
Kralj se je nasmehnil in mu dal še en zlatnik.
... in Se ena o Faulknerju
Po povratku iz Stockholma, kjer mu je švedski kralj izročil najvišje priznanje za književnost, je priredil ameriški pisatelj William Faulkner na svojem domu večji sprejem.
Njegova žena je pozdravila nekega gosta:
»Vam pa raje ne bom ponudila koktajla, saj ste predsednik protialkoholne lige.«
»Motite se, gospa, jaz sem predsednik lige za pobijanje nemorale!«
»No, saj sem vedela, da vam nečesa ne smem ponuditi!«
ŠAH
8
7
6
5
4
3
2
1
a b c d e f g h
Problem -mat v treh potezah /Dr.S.VVolf -Zagreb 1935
Cmi kralj je v zavetju treh črnih kmetov v kotu šahovnice in pred matom ga varuje le črni kmet na e liniji, saj se črni kmet na polju g2 ne sme spremeniti v damo, ker na glD sledi SgF mat.
Beli mora zato izbrati drugo možnost, da lahko matira črnega kralja v treh potezah. Poglejmo si to možnost!
Rešitev problema
Za uspešno matiranje mora poskrbeti beli skakač, ki se odpravi na pot l.Sd4! in sedaj poglejmo možnosti črnega : a) l...Kgl 2.Se2+ Khl ali Kfl 3.Sg3 mat; b) l...e5 2.Sf3 glD 3.SgF mat in c) l...e6 2.Se2 e5 3.Sg3 mat-Ob pomoči dveh lovcev je glavno vlogo pri matiranju tako uspešno odigral beli skakač!
Silvo Kovač
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
336	SREDISCE VIPAVSKE DOLINE	RADIOAKTIVEN KEMIJSKI ELEMENT	MAJHNO NASELJE	POKRAJINA V VIETNAMU	R0ALD AMUNDSEN	PALEC, COLA INC	PRILETEN -ČLOVEK	TORINO	PERUJSKI INDIJANCI	JAPONSKO MESTO NA HONSUJU	ANTIČNI BEOTIJEC	AVTOR: SIMON BIZJAK	VELIK TROPSKI KUŠČAR	PREBIVALKA ANTIČNE LJUBLJANE	PRITOK DONA PRED ROSTOVOM	KRDELO, ČREDA	STARA JAPONSKA PRESTOLNICA	VEDA 0 TUMORJIH	MILANSKA OPERSKA HIŠA	TINE HRIBAR
NAUKO GOJENJU VODNIH RASTLIN IN 2IVAL!												PRIDNOST, NATANČNOST SILVO TERSEK								
PREDSEDNIK MEDNARODNEGA OLIMP. KOMITEJA																				
SLED OD DRSANJA					ČERNIGOJ AVGUST			NADZORNICA ZELO DEBELA, OKUSNA HRUŠKA												OTON ZUPANČIČ
NEPRAVI OCE					PRIPADNIK IT. NAPADALNIH ENOT V 1. SVET VOJNI						FR. PLESALEC IN KOEROGRAF (JULES)	ANTON NANUT			IT. NOGOMETAŠ ROSSI					
												OGLAS, NAZNANILO			CIRKUŠKI UMETNIK					
MESTO SEVERNO OD BUDIMPEŠTE				SL. NOVINAR IN HIMALAJEC (ZORAN)	ELDA VIDER	OERSTED TUJE ZENSKO IME IIZCRKIRA)			SANDALA IZ JERMENOV							BIVŠI HITROSTNI DRSALEC SCHENK	NERESNICA			
									ALJAŽ PEGAN								ČLOVEK, KI TRDO DELA			
POKRAJINA. V SV. SLOVENIJI										EMIL NOLDE			FR. ASTRONOM ID0MINI0UE1						OSMI ZIDOVSKI MESEC	PRITOK JEZERA VAN V TURCUI
										FINSKI PISEC LEINO			PERJE PRI REPI							
4. IN 16. ČRKA			BIVŠA ARG. POLITIČARKA PISATELJICA PEROCI											PISEC TRAGEDU, TREAGED						
TRSKA					IGRALKA BLYTH				IRANSKA AGENCIJA					SL. RUDARSKO MESTO						
					NIKOLA TESLA				PUACAST. SLOVANOV					POVRŠINSKA MERA						
RUSKI PISATEU (PAVEL)						Z IKONAMI OZAUSAN DELPRAVO-SL, CERKVE										FR. PISEC ROMAIN GARY (EMILE)				
GR. POVELJNIKA PRED TROJO, AJAS						KROGELNI ODSEK							SKRAJNI KONEC POLOTOKA			NERAZLOČNA ČRKA, CACKA				
VHV3
'IH
‘VJ,OlV5t ‘INVlV ‘HVlV ‘SVlSONOSl 'Nlllri ‘vlracfl ‘VNtfl ‘NNV ‘H3AI ')UOVSl ‘NCM3d VJ.IA3 ‘00 ‘03VHV ‘N3
‘vnstialvis
‘ZVl
‘V^NVdO
‘30
‘DVA
‘OlOVd
‘NV
‘IICRJV
•moo
‘VUHOIOILLNOS ‘V0 ‘VStid ‘hdnvhvptvs OINOINV NVfll ‘1SON1S3A ‘vmsravAHv
IGUABJOpOA
A3XIS3H
V
SLOVENSKA DEDIŠČINA
V dvorcu Olimje je znamenita lekarna
Lepe freske v kapeli - Muzejska soba škofa Slomška
Med Slakami in Sopo-0 blizu Podčetrtka stoji Olbnsko goro dvorec pinije, naslednik prvo-,llega krškega dvora, ki )e gotovo stal vsaj že v k • stoletju. Kraj je kot ^ki fevd prvič omenjen *e leta 1208 kot VVolin,
- or pa leta 1404.
. Med posestniki imetja lrj dvora srečamo razne Plemiške rodbine, leta /Ma pa je stolpasti dvor ^uPil plemič Hans Tat-enbach in ga nekaj let za-em prezidal v graščino. v 17. stoletju so bili gra-Jpaki baroni Ratkay, grof krdoedy, leta 1663 pa je Plimje kupil Ivan Sak-kmardi de Dyankoch, ki 1e tamkaj ustanovil ere-^Itski samostan pavlin-Cey. Ti so leta 1675 Oli-prizidali mogočno enoladijsko cerkev, ki so
Vischerjeva upodobitev gradu v 17. stoletju
ji leta 1766 prizidali	med najstarejše v Evropi.	stva Asklepiosa, Eskula-
FranCiškovo kapelo, in v	V lekarni so imenitne fre-	pa, Galena, Avicene in
enem od okroglih stolpov	ske z motivi ustvarjanja	Paracelsusa.
graščine uredili samo-	zdravilnih snovi in zdra-	Cesar Jožef II. je leta
stansko lekarno, ki sodi	vil ter mojstrov zdravil-	1782 ukinil samostan, re-
p°gled na dvorec Olimje (Foto: Ivan Jakič)
Poslikava v grajski kapeli
dovniki, največ jih je bilo iz Lepoglave, pa so morali oditi. Leta 1805 je Olimje kupil grof Ferdinand Attems in ta rodbina je dvorec imela do konca druge svetovne vojne. Vischer je upodobil Olimje kot štiri-traktno dvonadstropno poslopje s štirimi okroglimi vogalnimi stolpi in prizidano cerkvijo. Grof Ignacij Attems je v začetku 19. stoletja dal podreti
dva trakta, tako da je sedanje grajsko poslopje sestavljeno iz dveh poslopij, ki tvorita tlorisno obliko Črke L, in dveh stolpov. Takrat so poslopje tudi na zunaj poslikali.
Pred leti so Olimje lepo obnovili, med drugim so restavrirali oziroma rekonstruirali nekdanjo baročno poslikavo na zunanjih stenah. V njem je poleg znamenite lekarne
urejena še muzejska soba škofa Antona Martina Slomška in krajevna etnografska zbirka. Grajsko kapelo sv. Frančiška Ksaverija krasijo imenitne freske baročnega slikarja Antona Lerchinge-rja, na stropu je upodobljena apoteoza patrona med oblaki, na stenah pa so naslikane legende iz njegovega življenja.
Ivan Jakič
SANTIAGO DE CHILE
»Evropska« prestolnica južnoameriške dežele m
Osrednja prometna žila centru Santiaga je nekaj kilometrov dolga Almeda, P°d njo pa je speljan večji del santiaške podzemske železnice. Ta je cista, lepa, j?oderna, točna in varna. Ob neskončni Alamedi sta ujbverzi, cerkev Sv. Frančiška, železniška postaja, Narodna knjižnica ter velemestna zelena oaza, griček Oerro Santa Lucia. Najbolj Ztlana zgradba je vsekakor Predsedniška palača la Moneda, med Alamedo in flazo de Constitucion Ustavnim trgom. Velike dudi se je spominja pc Pred dvema desetletjema ^bitem levičarju Salvado-rju Allendeju. Ko je prevzel oblast razvpiti genera iunochet, je izginilo na de settisoce ljudi, eni v noč drugi, z vec sreCe, pa v tuji-
no. Današnji gospodarsko prodorni ter razmeroma demokratični Čile postaja spet srečnejša dežela.
Srce Sanhaga je trg Plaza de Armas, ki ga obdajajo katedrala Sv. Nedelje, mestna hiša ter glavna pošta. Na trgu, med zelenjem velemestnega vrveža, posedajo ljudje, utrujeni od asfalta, betona in vsakdanjih skrbi. Podobno je v večernem živžavu, ko živahno dnevno poslovno življenje zamre. Med Plažo de Armas, skozi pešcem namenjeno Ahumado, vse do prometne Alemede, pridejo zatem do besede in prostora poulični glasbeniki, pantomimiki, pridigarji, folkloristi ter uheni slikarji. V lepem starinskem paviljonu na Plaza de Armas se drenjajo celo šahi-
sti. Zvečer oživijo tudi manj ugledne ulice, nedaleč proč, blizu Terminala de Buses Norte, kjer zacveti najstarejša obrt. Podnevi se tam odvija povsem običajno življenje. Santiago je varno velemesto, z izjemo omenjenih zloglasnih ulic, kjer so hoteh najcenejši.
Čeprav cenim skromnost, sem se odločil za priporočeni hotel Londres, pri Universitad de Chile, v uglednejšem delu mesta. Zal je bil Londres povsem zaseden ter sem povprašal v najbližji soseščini, z zvenečim imenom Lucy, s. Z lastnico, senjoro Carmen ter njeno pomočnico sem se pogodil za deset dolarjev na noC, podobno kot zahtevajo v Londresu.
Brane Jeranko (Se nadaljuje)
/■L
20
Ponedeljek, 7. avgusta 1995
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN
RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA
, ,. SREDISCE TOPLA HLADNA	SREDISCE AOTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
6
66
6^6
*
———--
■—
‘,\X x C A
VREMENSKA SLIKA
Šibko območje visokega zračnega pritiska nad srednjo Evropo slabi. V višinah priteka k nam topel in bolj vlažen zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zovocfT^sr
1010 -
1000
E
I
l
J
/
OSLO
ie/2«-

STOCKHOLM
o
HELSINKI
18/23)/
6
z
62^3 K®BENHA»N_-y. ^ Bg	AMSTERDAM
S
*

Z
j’
M
-
6
s
A
1020
Temperature zraka sp bile izmerjene včeraj ob 7 in 73 uri.
DOLŽINA DNEVA
VARŠAVA ° 16/23
MOSKVA 14/20 o ^
KIJEV
15/20
LIZBONA 18/25
BEOGRAD^
0 20/29	1^6
SPUT	„	U
24/31	° SOFIJA
SKOPJEO 20/-	_____
19/29^	^---
V ATENE ^ 6 VN
.28/S4^ 0_. . .	-|
Sonce bo vzSlo ob 5.48 in zašlo ob 20.21. Dan bo dolg 14 ur in 33 minut.
TEMPERATURE MORJA IN REK
	°C		°C
Portorož	22,0	Mura	18,8
Trst	22,0	Sava (Radovljica)	14,2
Malinska	24,0	Sora	16,0
Poreč	23,0	Ljubljanica	17,1
Split	25,0	Soča (Solkan)	17,5
M. Lošinj	25,0	Vipava	12,0
Dubrovnik	25,0	Bohinjsko jezero	21,0
NAPOVED ZA POMORSTVO
Veter v slovenskem Primorju: zjutraj:
SE 4 do 8 vozlov
popoldne:
NW 5 do 10 vozlov

PLIMOVANJE
Danes: ob 2.11 najnižje -47 cm, ob 8.54 najvisje 24 cm, ob 14.07 najnižje -11 cm, ob 19.57 najvisje 40 cm.
lulri: ob 2.52 najnižje -56 cm, ob 9.30 najvisje 34 cm ob 14.58 najnižje -18 cm ob 20.45 najvisje 45 cm
TEMPERATURE V GO
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
v
°C
26
22
17
13
10
7
*< .


BI0PR0GN0ZA
Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden, sredi dneva bo po nižinah počutje poslabšala soparnost.
VOK POPULI
-po duš
Lepota - paša za oči in ječa za dušo.

Vsak si sam kroji obleko svoje slave.
€) ® ®
Ni težjega lesa od beraške palice.
DANES
TRBIŽ
CELOVEC o 16/27
CEDADj^*^
O
KRANJSKA GORA Q TRŽIČ
GRADEC
18/25
O K S. GRADEC 15/26

MARIBOR O 20/27
o PTUJ
M. SOBOTA O 18/27
O
KRANJ
O VIDEM 18/-
-^N. GORICA GORICA r% 18/32 -O
LJUBLJANA
18/28
CELJE
O 17/29	^
I
POSTOJNA q 12/28
N. MESTO 18/29
ZAGREB
19/27
O


KOČEVJE _ 15/27
O	CRNOMEU
OPATIJA pdREČW PAZIN	O,
Slovenija: Dopoldne še večinoma sončno m soparno. Fo-
od 25 do 30° C, na Piromor-skem do 32° G
Sosednje pokrajine: Tudi' sednjin krajih bo večini
v sosednjih £rajih'bo večinoma ksonCno. V Alpah bodo nevihte.^
JUTRI

GRADEC
CELOVEC
TRBIŽ
",
MARIBOR
. GRADEC
O
KRANJSKA GORA Q
■
V Sloveniji: V torek bo oblačno s krajevnimi nevihtami.
Obeti: V sredo bo oblačno s padavinami, hladneje bo Padavine tx)do popoldne od zahoda ponehale.
SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Pravo razdejanje po divjanju punkov na hannovrskih ulicah
BONN - Prizori po »praznovanju« punkov v Hannovru so bili na las podobni tistim, ki jih je bilo prebivalstvo že videlo v prejšnjih letih: uničene izložbe, poškodovani avtomobili, oropane trgovine. Povsod so pustili sledove svojega pohoda, na prometnih znakih, napisih, celo na košaricah za smeti. Tudi druga noč vsakoletnega, že
tradicionalnega snidenja punkov ni bila nič drugačna od prve: ponovila se je petkova mestne gverila z barikadami, zažigalnimi steklenicami, kamenjem na eni strani ter z aretacijami, hladnimi prhami z močnimi vodnimi curki ter napadi v popolni opremi, s šCiti in čeladami na drugi strani. Našteli so 94 ranjenih policajev, natančnih poročil iz na-
sprotnega tabora ni. Ve se le, da so aretirali 160 prenapetežev, a 22 so jih zadržali v priporu. Policija je tokrat ukrepala preventivno: ko so punki stopali z vlakov na han-novrski železniški postaji, so jih prijeli in potisnili na prvi vlak, ki je odhajal. Okrog sto punkov pa je varnostne sile prelisičilo: pred postajo so potegnili ročno zavoro, vlak se je ustavil
in so se porazgubili po mestu.
Organizatorji »dnevov kasoa« so računali, da bo v Hannover prišlo okrog 2500 punkov, bilo pa jih je poldrugi tisoC manj. Kljub temu je varnostni aparat škripal, saj so agenti nekajkrat izgubili nadzor nad položajem. Tako so huligani neovirano vdirali v trgovine, povsem, pa so oropali neko veleblagovnico.
»Praznik« je tudi priložnost za obračunavanje med deželno vlado, ki jo vodi koalicija socialdemokratov in zelenih, ter opozicijo (krščanski demokrati). Slednja zahteva, da zakon prilagodijo razmeram, kot na Bavarskem, kjer je dovoljen petnajstdnevni preventivni pripor. Po mnenju zelenih pa naj bi krivdo nosila policija s svojo trdo roko.
Prpli morilca in roparja
VVASHINGTON - Wa-shingtonska policija je aretirala 27-letnega Kennetha Joela Marshalla, ki je po ropu v restavraciji McDonald umoril tri delovne kolege, dva moška in žensko. Polocija ne izključuje, da je Marshall denar potreboval za nakup mamil. Mladenič je v Četrtek pozno ponoči obiskal restavracijo. Bila je že zaprta, vendar je brez težav vstopil, saj je bil tamle zaposlen. Nenadoma je potegnil pištolo in ukazal, naj mu izročijo kljuCe sefa. Pobral je okrog 5 tisoC dolarjev, nakar je hladnokrvno umoril tri kolege in njihova trupla skril v hladilnik: za sabo ni hotel pustiti nobene priče. Ostal pa je brez nabojev in neka uradnica se je rešila ter ga prijavila pobciji.
Policija je skušala »vroče« glave punkov ohladiti tudi z vodnimi topovi, vendar ni veliko zaleglo (telefoto AP1)
Kopalke
Posnetek je sicer z zadnjih modnih defilejev, kdor bo hotel biti »up to dote« si bo moral priskrbeti take kopalke