Sl fj * v c »Zasavski tednik* glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik. Zagorje in Litija - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar -Naslov: Uredništvo to uprava »Zasavskega tednika*« Trbovlje, Trg revolucije 28 » TelefoD 60-191 - oiačun pri Komunalni banki Trbovlje 500-714-1-146 - List izhaja vsako sredo - Letna naročnina #80 din, polletna 240 din. četrtletna 120 din, mesečna #0 din » Cena izvoda v kolportažl 10 din - Tlskai Tiskarna Časopisnega podjetja »DELO* v Ljubljani • Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek c jut ral - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo TEI) UT Ste' v. 41 TRBOVLJE, 5. oktobra 1960 Cen:« 10 din — Leto XIII. OB LETOŠNJEM TEDNU OTROKA Pozdrav mlademu rodu •Teden otroka je že več let •"^Sled uspehov in dosežkov, ki Sj?® jih dosegli v vzgoji in za-■U mladih članov naše socia-""•jciie skupnosti, naših mladih "Dolenj. Hkrati je to manife-°iia dejavnosti naših družbe- »ih organizacij in vseh drugih v^žbenih činiteljev, kažerih lo je v kakršni koli obliki po-ia»o z zaščito in skrbjo za '"pite in njihovo vzgojo ... Tudi v minulem letal smo Jjfali rta urejanje teh vprašanj ^stae družbene sile. Organi-p>ie SZDL, društva prijaite-mladine in druge družbene Zvezna ljudska skupščina se bo sestal/. **• oktobra *J*®dsednik Zvezne ljudske fejPsčtne Peter Stambolič je skli-j^.Seio Zveznega Zbora in Zbora j, Ovajalcev za 27. oktober ob aLjKi. Na prvem jesenskem za-tw*niu bo skupščina obravnavala ?akonske osnutke, ki jih je SmnJ11 izvršni svet že sprejel na HrCr v juniju in septembru. Gre H^vsem za osnutke novih zako- tai. 0 organizaciji zdravstvene Cp*. o tehničnih izumih in pa-bh . ter « tisku in drugih obli-a informacij. ^IGERIJA je postala neodvisna lijrf'P©tek ponoči je postala Nige-8o neodvisna. Natanko opolnoči eli britansko zastavo in slo-razobesili belo-zeleno zastala neodvisne Nigerije. Tako je fc simbolično oznanjeno da se jjfofJjKerija, ki je s svojimi 36 mini ^.Prebivalcev najbolj naselje-la na afriški celini, uvrsti- neodvisne države. Na de-^ w če Prebivalcev je s pesmimi po cestab proslavljalo S1^sitev neodvisnosti. f.RETACIJE -NEPOSLUŠNIH« v Franciji Vo ®<>boto zjutraj so zaplenili no-*t&5, ilko Sartrovega časopisa ^edi mps modernes«. Policija je lista , preiskave tudi v redakciji *ŠsB “veritč et llbertč« ter revije c SJ?Med drugim Je aretira-'retar- toria reviie »Esprit«, se-',6rnSa časopisa »Les temps mo-k et ,7’ direktorja časopisa »Veri-,'eiCe ube«e«, nekega profesorja, bivšega narodnega poslan-®a duhovnika, dvojico se-iz odbora »Maurice bkfe , in še nekaj oseb. Vsi ti kv.,11 so v zvezi z vladno akcijo SIL , Podpisnikom »Manifesta i*raih deklaracije skupine kui-*5sten In Javnih delavcev, ki si -Pravico do neposlušnosti«. ISSasanje jugozahodne 5j.«nCE NA DNEVNEM Jffefalna skupščina OZN Je sprejela v dnevni red le-zasedanja vprašanje ju-5? Or?, h e Afrike ter ga poslala JltwJ,oučevanJe skrbstvenemu ko-J*?afPfi1svetovne organizacije. Juž-*a unija, ki je od bivše .,unlla' El je — ....... ?8Q2a!?rodov dobila mandat nad J^nSu-iJodno Afriko, nekdanjo ** kolonijo, odklanja, da bi ^^dstila skrbništvu OZN. P^IUMAHOV predlog wi?dnlk Gane Nkrumah je a u 111 8a je priredilo Zdru-S*1. nfdpisnikov pri OZN, predla-sekretariat OZN reor-ta’>lesta1n,talco' da bl imenovali tri-'j1 ’ generalnega sekretar- ,cdni ,,, bili sprejemljivi za za-vzhodni blok kot t.udl za kidam« države«. Nkrumah Je še ? kritn,’ da bi ponehale polemike v zvezi s funkcijo ge-. sekretarja, če bi bil ta predlog. organizacije, delovni kolektivi in organi družbenega upravljanja kakor tudi Številni sveti stanovanjskih skupnosti so prispe--vali k uspešnemu reševanju vrste problemov otroške zaščite in vzgoje. Njihova dejavnost in sodelovanje v pomoči pri vzgoji in zaščiti otrok, zlasti otrok zaposlenih žena, ter vpliv na razvijanje novih ustanov in širjenje dela s pionirji v stanovanjski skupnosti in šoli omogočajo ustvarjati ugodnejše pogoje za radostno detinstvo in ustvarjalno delo naših otrok. Prepričani smo, da bodo ti družbeni činite-lji skupaj s komunami in njihovimi organi v pogojih nenehnega razvoja samoupravljanja in z boljše vanja materialnih možnosti delovnih ljudi ter v prihodnje s svojo dejavnostjo uspešno urejali ta vprašanja______ Naša posebna skrb mora biti tudi v prihodnje posvečena otrokom padlih borcev in žrtvam fašističnega terorja, da bi tudi ti otroci brez staršev in njihove ljubezni čimprej postali koristni člani socialistične skupnosti in skrbi družbene skupno-ši žrtvovali življenje. Ker bodo naši narodi prihodnje leto proslavljali tako pomembno manifestacijo, kot je dvajsetletnica ljudske vstaje, bi morali že seUaj vsklajevati vsebino akcij naših pionirjev in naše mladine, s katerimi bodo sodelovali v tej pomembni obletnici ... Najtopleje pozdravljamo vse otroke in pionirje Jugoslavije v želja, da bi še ob večji pozornosti in skrbi družbene skupnosti doživljali nove življenjske radosti. Naj naši pionirji z marljivim učenjem, vedenjem in delom v izvenšoiskih ustanovah in otroških organizacijah izpričajo, da bodo dosledni nasledniki graditeljev socialistične Jugoslavije in da bodo uspešno nadaljevali njihovo delo, da bo naša dežela jutri še srečnejša in še naprednejša. S tem bodo najbolje opravičili zaupanje naše družbene skupnosti, ki so za njeno ustanovitev naši narodi dali milijonske žrtve.« (Iz poslanice generalnega sekretarja SZDL, Aleksandra Rankoviča) TEDNIKOV OKVIR Komm^a pritožbe Nekam čudno.jefcjjtišaii, je pa le res. Gre namreč za naslednje: Pri občinskem ljudskem odboru v Trbovljah obstaja med drugimi komisijami tudi »Komisija za pritožbe« (verjetno tudi pri drugih občinskih ljudskih odborih). Razumljivo je, da obstaja tudi taka komisija, vendar pa, kakor kaže, ta komisija ves čas svojega obstoja ni obravnavala nobene pritožbe. Ves čas, eno leto in pol, se zadevna komisija sploh ni sešla niti enkrat. Zakaj tako? Vse kaže, da volivci niso niti vedeli, da ta komisija obstaja, zato na njen naslov ves čas ni bilo nobenih pritožb. Znano pa je, da so prihajale pritožbe, a tudi razna anonimna pisma, na razne druge občinske forume, na okrajne, republiške in celo na zvezne. Vse te in podobne reklamacije bi se pa lahko obravnavale in reševale v okviru komisije za pritožbe pri ObLO Trbovlje, ki se, razumljivo, ni mogla sniti, če pritožb ni bilo. Vrsta vprašanj bi bila lahko rešena pravočasno in tudi volivci bi -bili v tem ali onem primeru zadovoljni. Vsem volivcem občine Trbovlje torej v vednost: vse pritožbe pošiljajte Komisiji za pritožbe pri občinskem ljudskem odboru. Mesto za vložitev pritožb je torej pri tej komisiji, s čimer bodo razbremenjeni tovariši v raznih forumih, na drugi strani bodo pa zadovoljni tudi prizadeli volivci. " SEJA PREDSEDSTVA GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE: PRED PETIM KONGRESOM Predsedstvo Glavnega odbora SZDL Slovenije je na svoji seji 22. septembra, ki jo je vodil predsednik Glavnegia odbora SZDL Slovenije, tovariš Miha Marinko, razpravljalo o tekočih političnih problemih v Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da se je v zadnjem obdobju močno povečala zainteresiranost za zunanjepolitične probleme in se 'r-žavljani obširno razpravljali o razvoju mednarodnih dogodkov. Taka usmerjenost je ustvarila veliko zanimanje za knjigo Edvarda Kardelja »Socializem in vojna«. Posebno r«a je sklep o odhodu in sam odhod predsednika Tita na XV. zasedanje Generalne skupščine OZN usmeril vso pozornost v mednarodno dogajanje. Zato je bila tudi tako hitra in spontana reakcija na provokacije peščice protijugoslovanskih elementov v New Yor-ku in protest proti ameriškim oblastem, ki niso ničesar ukre ČEZ 500 ZAGORJANOV JE ODDALO KRI Zadnji teden so Zagorjani prostovoljno oddajali kri. Računali so, da bo oddalo kri okoli 450 Zagorjanov, a se je tej člove koljubni akciji odzvalo večje število Zagorjanov. Tako je kar preko 550 prebivalcev zagorske občine oddalo kri za pomoč bližnjemu. Občinski odbor Rdečega križa v Zagorju ob Savi se za tako množičen odziv »a oddajo krvi zahvaljuje vsem prostovoljnim krvodajalcem. nile, da bi zagotovile nemoteno bivanje delegacij na XV. zasedanju Generalne skupščine, ter smo odločno zahtevali, da se to vprašanje uredi. Prav tako je vzbudil precej zanimanja In razpravljanja pričetek maloobmejnega prometa z Avstrijo. Glavne značilnosti notranjega razvoja v tem obdobju pa so utrjevanje družbenih odnosov, povečanje proizvodnje in storilnosti v industriji in kmetijstvu, razprave o nadaljnjem razvoju komunalnega sistema, predvsem o krepitvi njegove materialne baze spričo priprav na perspektivni plan. Ves ta proces je spremljala velika aktivnost vseh družbenih činiteljev. Aktivnost Socislistič- REVIJA ne zveze se je razvijala predvsem v izvajanju sklepov V. kongresa EZDL Jugoslavije in v pripravah na V. kongres SZDL Slovenije, Predsedstvo Glavnega odbora SZDL Slovenije je razpravljalo o predlogih priprav za kongres, ki jih je pripravil organizaetj-sko-političnj sekretariat Glavnega odbora. V okviru priprav bodo v oktobru in novembru krajevne konference z volitvami krajevnih odborov SZDL. Glavni odbor bo pa na svoji seji 20. oktobra sprejel potrebne sklepe za sklicanje V. kongresa in nakazal najvažnejše probleme, o katerih naj razpravljajo na občinskih konferencah, ko bodo volili delegate za kongres. amaterskih dram OD 6. DO 12. JUNUA 1961 V ZAGORJU OB SAVI: SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA TRBOVLJE Važna vprašanja - premalo razprave Kar tri različna večja vprašanja so bila na dnevnem redu na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Trbovljah, na zasedanju obeh zborov, kar je vsekakor preveč za tako važna vprašanja, namreč razprava o delu občinskega ljudskega odbora, poročilo o stanju trgovine v kraju ter problematika trboveljske bolnišnice. Zato tudi ni čudno, če o teh važnih zadevah odborniki niso spregovorili, kot bi bilo želeti oziroma bilo potrebno. Na seji so med ostalim ob-ravnavili problematiko trboveljske bolnišnice, o čemer je poročal dr. Kramberger. Ta velik objekt, ki je medkrajevnega pomena v Zasavju, se bo zaradi svoje obsežnosti gradil v dveh fazah. Investitor celotne gradnje je OLO Ljubljana, ki povezuje v ta namen občinske ljudske odbore Zagorje, Hrastnik in Trbovlje. Oba zbora občinskega ljudskega odbora Trbovlje sta sprejela sklep, da bo ObLO Trbovlje prispeval alikvotni del sredstev h gradnji nove bolnišnice v Trbovljah (občinska ljudska odbora Zagorje in Hrastnik sta ta sklep že sprejela). Načrti za gradnjo nove bolnišnice so že zgotovljeni ter bodo revirji oziroma Zasavje le prišli v doglednem času do nove, prepotrebne bolnišnice. (,VCCT‘,U V PEKINGU vJSovoL So se v Pekingu začeli rC(l«)ma. Močnej--^hladUvami ,jc priča-™1<‘d 12.'in 14. oktobrom. Dr. V. M. BUKOVICA PRI LAŠKEM — V nedeljo so v Bukovci pri Se-dražu nad Laškim odkrili spominsko ploščo pokojnemu narodnemu heroju ■ Alojzu I-Ioh-kratu na njegovi rojstni hiši. Slovesnost, je pripravila krajevna organizacija Zveze borcev iz Sed raža. V TRBOVLJE — Predsedstva občinskih sindikalnih svetov v ljubljanskem okraju sklicujejo tc dni posvetovanja o uresniče vanju sklepov, ki so jih doslej sprejeli občinski sindikalni sveti. razen tega pa razpravljajo tudi o nalogah v bodoče. Na posvetovanjih so doslej največ razpravljali o problemih družbenega standarda. Med prvimi v ljubljanskem okraju je bilo tako posvetovanje v Hrastniku. LJUBLJANA — Na zadnji seji Izvršnega odbora okrajnega odbora Ljubljana so razpravlja- li o akcijah za mesec tehnike, o organizaciji festivala mednarodnega znanstveno tehničnega filma in o drugem. Sklenjeno je- še bilo, da bodo v mesecu tehnike sklicali občinske konference novoustanovljenih odborov Ljudske tehnike in občne zbore osnovnih organizacij Ljudske tehnike. Takrat bodo opremili med drugim tudi v Trbovljah izložbe, v katerih bo prikazana dejavnost organizacij Ljudske tehnike. LJUBLJANA — V okrajhem odlbonu Zveze prijateljev mladine v Ljubljani so že pričeli s pripravami na praznovanje ,no voletne jelke. Na prvi seji odbora za novoletno jčlko so skle nlli. da bodo tudi letos ohranile prireditve ob novoletni jelki iste osnovne oblike, to je sprevod, okrasitev mesta in zabavišča, na katerem bo letos tudi mednarodna razstava igrač. ZAGORJE OB SAVI — V kratkem bo pričela z delom v dveh oddelkih večerna politična šola v Zagorju ob Savi. Razen tega bodo pa v Zagorju pripravili za člane Zveze komunistov vrsto raznih predavanj in seminarjev. HRASTNIK — V ponedeljek zvečer je v Hrastniku pričela z rednim delom večerna ekonomska šola. Obiskuje jo 40 slušateljev iz hrastniških podjetij. Predavajo profesorji Iz Hrastnika iz redne BSŠ Trbovlje. Sola je trikrat tedensko, trajala bo pa tri leta. TRBOVLJE — V ponedeljek popoldne so v veliki veži Delavskega doma odprli likovno razstavo treh mladih umetnikov Marjana Remca in Franceta Anžela iz Ptuja ter Leopolda Hočevarja-Hočija iz Trbovelj. Razstavo je priredil občinski komite Ljudske mladine Trbovlje. Razprava o delu občinskega ljudskega odbora, njegovih svetov in komisij se ni razživela. verjetno ne zaradi tega, ker so odborniki pravočasno dobili zadevno dokumentacijo in obrazložitev. Precej drugače je bilo, ko je prišlo qa dnevni red poročilo o stanju trgovine. Odborniki obeh zborov so poslušali referat direktorja Trgovskega podjetja »Prvi junij«, vendar so bili mnenja, da bi morali za tako važno temo dobiti potrebni material vsaj nekaj dni prej. Storjen je bil sklep, da svet za blagovni promet obravnava to poročilo, sprejme ustrezne sklepe in pravočasno predloži to tematiko odbornikom obeh zborov, o čemer bodo razpravljali na prihodnji seji V ostalem delu seje so odborniki sprejeli odlok o hišnem redu, odlok o odpovednem roku za podstanovanjske pogodbe, sklenjene za nedoločen čas na območju občine Trbovlje. Na skupni seji so odborniki razrešili dolžnosti upravitelja osemletke »Alojza Hohkrauta« -Danijela Potočana, ki je prosil za razrešitev, ter na njegovo mesto imenovali za upraviteljico šole Mijo Filačevo. Prav tako so ustregli dosedanji upraviteljici osnovne šole na Dobovcu Angeli Knez, ki je prosila za razrešitev službenih dolžnosti, ter imenovali na njeno mesto Justo Mlinar. Za osemletko na Plevčakovem hribu v Trbovljah, ki je še v gradnji, so odborniki imenovali kot vršilca dolžnosti upravitelja šole Franca Dežjota — za direktorja Zavoda za zaposlovanje delavcev je bil pa imenovan dosedanji upravnik tega zavoda A 1 /-»i 7 Tr rf' Pri Zvezi Svobod in prosvetnih društev Slovenije so že začeli s pripravnimi za Revijo amaterskih dramskih skupin Slovenije, ki bo prihodnje leto od 6. do 12. junija v novem Delavskem domu v Zagorju ob Savi. Revija ima namen izboljšati vsebino dela dramskih skupin in kvalitetno stopnjo njihovih uprizoritev, izmenjati izkušnje med režiserji in igralci amaterji, uveljaviti dosežke njihovega dela in jim dati zasluženo priznanje. Predlagajo, da bi na reviji sodelovalo pet do dvanajst najboljših dramskih skupin, ki jih bo izbrala posebna žirija. Odbor za revijo bo upošteval prijave tistih skupin, ki bodo od 1. septembra letos do 20. aprila prihodnje letq uprizorile vsaj dve kvalitetni deli. Prireditelj priporoča, naj skupine pri tem upoštevajo predloge pripravljalnega odbora jugoslovanskega festivala amaterske dejavnosti ob 20-letnici vstaje naših narodov ter v svoj načrt zajamejo domače dramsko delo; ki je primerno za to proslavo. Razen tega naj bi dramske skupine v tem letu uprizorile vsaj eno domače dramsko delo s poljubno tematiko, napisano v zadnjih dveh letih, domačo ali tujo dramo z aktualno tematiko še živečega avtorja, domačo ali tujo klasično dramo, uprizorjeno po sodobnih režijskih konceptih ali da pripravijo li- terarne večere, kjer bo prišla do izraza ustvarjalna domiselnost in sposobnost posamezne skupine. Razen revije v Zagorju ob Savi pripravlja Zveza Svobod in prosvetnih društev Slovenije prvo revijo mladinskih dramskih skupin, id bo verjetno v času od 15. do 22. maja prihodnje leto na Jesenicah. Namen revije je. da bi med mladino poživilj zanimanje za dramsko amatersko dejavnost, da bi izpodbudili pisatelje k pisanju mladinskih dramskih del in da bj izmenjali izkušnje ter uveljavili gledališča pri vzgoji mladih, ljudi. Na reviji na Jesenicah bodo nastopile amaterske dramske skupine, gostovala bodo pa tudi poklicna gledališča z deli za mladino. Hkrati z revijo pa pripravljajo čudi posvetovanje na temo: Gledališče in mladina. Nastopajoče za revijo mladinskih dramskih skupin Slovenije bo izbrala posebna žirija lz vrst mladinskih dramskih skupin Svobod in prosvetnih društev, mladinskih organizacij, šol in drugih ustanov ter društev. Priporočajo pa dela iz sodobne mladinske dramatike. Naročajte se na »Zasavski tednika BILO JE NEPRIČAKOVANO SREČANJE, ENO IZMED TISTIH, KI DOLGO OSTANEJO V SPOMINU. MED MALIM IN VELIKIM TRIGLAVOM SE JE SKUPINA ZASAVSKIH PLANINCEV SREČALA Z NAŠIM UGLEDNIM DRŽAVNIKOM EDVARDOM KARDELJEM. -KO SO GA PO KRAMLJANJU ZAPROSILI, DA BI JIM V PLANINSKE LEGITIMACIJE ZAPISAL AVTOGRAM, JIM JE RADEVO-LJE USTREGEL. SEVEDA JE SPOMIN OHRANILA TUDI FOTOGRAFSKA KAMERA - TOVARIŠ KARDELJ JE PA REKEL, KO JE OTOPIT: T3RKD NJO’ »MED ZASAVSKE PLANINCE PA PRAV RAD!« O DELU SVETA ZA STANOVANJSKE ZADEVE ObLO HRASTNIK Zbrati čim več sredstev Medtem ko je v lanskem letu svet za stanovanjske za de ve občinskega ljudskega odbora v Hrastniku bolj slabo delal, se je v letošnjem letu sešel petkrat in obravnaval na eejah nekatera važna vprašanja, tako vprašanje stanovanjske izgradnje v 1. 1960, mobilizacijo sredstev za gradnjo stanovanj, naplačila za stanovanja, ustanavljanje zadrug za stanovanjsko izgradnjo, razpravljali pa so še o nekaterih odlokih s področja stanovanjskih razmerij. 2 zakonom o finansiranju gradnje stanovanj' in drugimi stanovanjskimi predpisi je potrebno prilagoditi poslovanje sklada za zidanje stanovanjskih hiš zakonskim predpisom. Svet »a stanovanjske zadeve je v zvezi s tem razpravljal, da bi sklad v prihodnje nastopal tudi kot investitor stanovanjske izgradnje. Naj omenimo. da je bil sklad za zidanje stanovanjskih hiš ustanovljen 1956. leta. V tem času je bilo v družbenem sektorju zgrajenih 198 stanovanj, 118 stanovanj so si zgradili zasebniki. Doslej je bila pri najemanju posojil iz občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš praksa, da so investitorji vlagali le majhen odstotek lastnih sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Delno je to razumljivo spričo rekonstrukcij podjetij, v prihodnje bodo Pa preko natečajev dodeljevali kredite tistim, ki bodo pač nudili najboljše pogoje (največja lastna udeležba, najhi- Na kratko po domovini NOVO POSLOPJE- PROMETNE POSTE MARIBOR 8 V soboto, 84. septembra, so slovesno Izročili svojemu namenu novo poslopje prometne pošte Maribor 8. Otvoritve so se udeležili razen poštnih delavcev in uslužbencev mariborske pošte tudi številni predstavniki pošt iz drugih republik ter predstavniki javnega in družbenega življenja mariborskega okraja in od drugod. Novo poštno poslopje ima precejšen pomen, ne samo za mesto Maribor, ampak tudi za vso severno Slovenijo, saj se tu stekajo poštne zveze s Koroške, Prekmurja, Štajerske itd. Nova pošta Je pa velika pridobitev tudi za mednarodni promet oziroma za pošto, ki gre iz naše države preko Maribora v vzhodni del Avstrije, na Češkoslovaško ter Vzhodno Nemčijo ln obratno. 1 2 IZPOLNILI SO LETNI PLAN Pred dnevi Je izpolnila letošnji proizvodni načrt tovarna lahkih kovin -Boris Kidrič« v Ražinab pri Šibeniku. Podjetje je letos izdelalo 8900 ton valjanih, stisnjenih in vlečenih proizvodov iz aluminija in nad 6000 ton aluminijaste žice. S tem je kolektiv presegel lansko proizvodnjo za 80 odstotkov, do konca leta pa pričakujejo še nadaljnji porast proizvodnje v tem podjetju, ki obratuje komaj pet let. GORENJSKI SEJEM - TRIKRAT LETNO Svet za blagovni promet okrajnega ljudskega odbora v Kranju je te dni razpravljal o pribodnostl Gorenjskega sejma. Nekateri so bili mnenja, da Je treba Gorenjski sejem prirejati trikrat na leto. Hkrati s tem bi pa ločili sedanji turistični del od Izrazito potrošniškega dela. Turistični del sejma, ki naj bi bil nekako v poletni turistični sezoni, naj bi postal še bolj ekonomska prireditev z mnogo večjim gospodarskim poudarkom. Potrošniški sejem naj bi pa bil v spomladanskem času, jeseni ali morebiti celo pred Novim letom. Ta del naj bi imel tako obeležje, kakor ga je imel letošnji X. Gorenjski sejem, O predlogih bo že v kratkem razpravljal okrajni ljudski odbor v Kranju. 3 4 PREBIT PREDOR NA AVTOMOBILSKI CESTI V Grdellčki kllsuri nedaleč od vasi Manojla na 889. kilometru od Beograda so v četrtek zvečer prebili najdaljši predor na vsej avtomobilski cesti Bratstva in enotnosti. Predor je dolg 333 metrov in eden Izmed najtežavnejših objektov na tem odseku avtomobilske ceste. REKORDNA PROIZVODNJA V TOVARNI AVTOMOBILOV V PRIBOJU Tovarna avtomobilov v Prlboju na Llmu Je v letošnjem prvem polletju za 84 odstotkov presegla lanski polletni celotni dohodek ln tako dosegla letni dohodek v višini 8 milijard 300 milijonov din. C« se bo tudi v drugem polletju proizvodnja nadaljevala z enakim tempom, bo tovarna Izdelala do konca leta 1500 raznih vozil. Ta proizvodnja bi bila nov rekord te pomembne tovarn® motornih vozil. 5 6 TEKSTIL V MODNIH BARVAH Z začetkom rednega obratovanja nove barvarne podjetja »Almira« iz Radovljice pri Lescah smo dobili v Sloveniji pomemben obrat za potrebe tekstilne industrije. Oprema za barvarno Je veljala 18 milijonov din.. V barvarni bodo lahko barvali volno, merino volno, bombaž in sintetična vlakna v 50 modnih barvah. Računajo, da bodo sčasoma izbiro barv še povečali, za sedaj pa nameravajo pri barvanju upoštevati tudi želje naročnikov. MANJŠI UVOZ BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO Do konca letošnjega leta bomo uvozili 90 odstotkov predvidenega industrijskega blaga za široko potrošnjo. To pomeni, da bo od planiranih 18 milijard deviznih dinarjev ostala milijarda in 800 milijonov za prihodnje leto. Predvidevajo, da bo uvoz proizvodov črne metalurgije znašal v drugem polletju okrog 60 odstotkov. Tudi fotoaparatov, delov ln potrebščin zanje bomo uvozili samo 60 odstotkov. Uvoz nekovinskih Izdelkov ta gospodinjstvo - porcelan in servisi - bomo izpolnili 100 odstotno. Tempo uvoza ostalega kovinskega blaga za široko potrošnjo (aparati, štedilniki, bojlerji, Jedilno orodje, noži, škarje) je zelo ugoden. Sodijo, da je tržišče s temi predmeti dobro založeno. Prav tako sodijo, da bomo dosegli letošnji plan uvoza elektrotehničnih in elektroakustičnth aparatov, proizvodov is plaetKae mase, tekstila ln drugega. trejši rok vrnitve in največja obrestna mera). Seveda si bodo Pa prizadevali, da bodo čim več delovnih ljudi pridobili za varčevanje in zbiranje sredstev za gradnjo stanovanj (naplačila za gradnjo stanovanj, odkup stanovanj in ustanavljanje stanovanjskih zadrug). V svrho obsežnejše stanovanjske izgradnje ln rešitve nekaterih problemov okoli stanovanjske izgradnje sta oba zbora ObLO Hrastnik na svoji seji sprejela nekatera priporočila. Menijo, da je treba zlasti stanovanjskim skupnostim nuditi več pomoči, posebno pri ustanavljanju raznih servisov; vzdrževanje in popravljanje starih stanovanjskih poslopij je treba reševati skupaj z gospodarskimi organizacijami, kjer so pač stanovalci zaposleni; pri razdeljevanju novozgrajenih stanovanj nai se upoštevajo naplačila za •‘Osnovani a in tudi odkup stanovanj. Poudarjajo pa. da mora posvetiti sklad za zidanje stanovanjskih hiš večjo skrb mobilizaciji sredstev za pospešeno stanovanjsko izgradnjo v hrastniški občini. V zvezd s tem naj sklad usmerja stanovanjsko izoradnjo na z urbanističnim načrtom predvidene kompleks« po že vnaprej sprejetih in ekonomsko utemeljenih zazidalnih načrtih. Oba zbora hrastmškeg=> občinskega ljudskega odbora sta še priporočila. da se nai predračun za stanovanjsko hišo v investicijskem programu, v idejnem in glavnem projektu dopolni tudi z izračunom nove stanarine. V razpravi so odborniki še predlagali, naj stanovanjske skupnosti že sedal izdelajo programe dela za ureditev okolice stanovanjskih blokov. Le na ta način bo mogoče že prihodnjo pomlad polepšati kraj, saj bo nekaj sredstev za to na razpolago iz sklada za družbeni standard, sami stanovalci bi pa lahko s prostovoljnim delom pomagali pri t“m načrtu. Poudarili so še, naj bi hišni sveti izdelali 10-letne programe dela. v njih naj pa predvidijo popravila, pleskanje stanovanj in same stavbe ter druga dela, ki bi utpgnila biti v tistem obdobju nujna ln potrebna ZASAVSKA CESTA JE ZAPUŠČENA - GRADITELJI JLA SO ODŠLI IN SE VRNEJO SPOMLADI 19<1 - NA SLIKI POGLED NA CESTO, KATERO SO OBISKALI PRED MESECEM DNI DELEGATI IZ REVIRJEV, PREDSEDNIKI SZDL IN NOVINARJI NAŠEGA TEDNIKA Polletna konferenca SINDIKALNE PODRUŽNICE V STROJNI TOVARNI TRBOVLJE Polletna konferenca sindikalne podružnice v Strojni tovarni Trbovlje, ki je bila sklicana na pobudo njenega odbora, je imela nalogo, da razpravlja o delu organizacije, o dvigu starilnosti, nagrajevanju in izobraževanju ter ostalih važnih vprašanjih. Na konferenci so predvsem razpravljali o dosegi proizvodnje v tovarni. Ugotovili so, da se je proizvodnja v primerjavi z lanskim prvim polletjem količinsko povečala za 16,5 odstotka, družbeni plan pa je kolektiv v tem obdobju prekoračil po vrednosti za 9,5 odstotka. Celotni dohodki podjetja so se v letošnjem prvem polletju povečali za 34 odst., narodni dohodek za 25 odstotkov, čisti dohodek za 30,5 odstotka, ostanek čistega dohodka za sklade za 37,6 odst. ter osebni dohodki za 20,6 odstotka, medtem ko je število zaposlenih porastlo le za 2,6 odstotka. Te številke pričajo, da se kolektiv STT dobro zaveda, da je od večje proizvodnje odvisno zboljšanje življenjskega standarda. Člani kolek, tiva kot neposredni proizvajalci odločajo preko svojega delavskega sveta o delitvi presežkov svojega dela. Upoštevajoč dejstvo, da so se osebni dohodki v letošnjem prvem polletju proti istemu obdobju lansko leto povečali za 20,6 odstotka in da so medtem porasti; življenski stroški, se je relativni dohodek posameznega delavca v podjetju povišal za 7,5 odstotka. Kakor že poudarjeno, so proizvajalci v STT čedalje bolj zainteresirani na večji proizvodnosti in produkciji. Kljub ugodnim proizvodnim rezultatom v letošnjem prvem polletju je pa v podjetju še vedno bolna točka varčevanja z materialom, kajti zadevni stroški so se v primerjavi z lanskim prvim polletjem v prvih šestih mesecih letošnjega leta povečali za 38 odstotkov, vendar gredo ti izdatki do neke mere na račun večjih materialnih zalog, delno pa tudi na neskončana dela. To bo v podjetju 26, z nagrajevanjem po teh enotah bodo pa v Strojnih tovarnah po temeljiti proučitvi vprašanja pričeli s 1. januarjem 1961. V tovarni izdelujejo nadalje gospodarski načrt podjetja za obdobje 1961—1965, vzporedno z njim bodo pa izdelali tudi dolgoročni načrt za gradnjo stanovanj, ki jih bo glede na razširitev STT treba zgraditi še precej. Do leta 1965 bo Strojna tovarna Trbovlje potrebovala 207 družinskih stanovanj. Člani delovnega kolektiva se bodo lahko na stanovanja pred-plačali in to v mesečnih obrokih. Predplačniki bodo imeli pri dodeljevanju stanovanj prednost — Na konferenci so nadalje podrobno obravnavali vprašanje strokovnega in splošnega izobraževanja članov kolektiva. To delo je zajemalo domala že skoro celoten kolektiv. Prav tako po-svečasindikalna podružnica veliko skrb koristni izrabi letnih počitnic, skrbi pa tudi za večjo razgibanost in sodelovanje POKAŽI, KAJ ZNAŠ? V ORGANIZACIJI PIONIRSKEGA HIŠNEGA SVETA stanje se bo v drugem pbljet- klanov kolektiva na vseh pod-ju izboljšalo in verjetno urav- rocjih družbene in politične Ne samo starejši, kj sodelujejo v hišnih svetih teT se vedn0 bolj uveljavljajo na tem področju — tudi najmlajši, naši pionirji so se vključili v to dejavnost. Na območju Trbovelj deluje že večje število pionirskih hišnih svetov. Med najboljše bi lahko uvrstili pionirski hišni svet na Trgu revolucije, v Hohkrautovl koloniji in v stanovanjskem bloku K 4. Pionirji bloka K 4 so pričeli z delom na pobudo osnove organizacije ZK In dosegli v svojem delu že kar lepe uspehe. V hišnem svetu so pionirji ln pionirke, kj se redno shajajo ter so zelo disciplinirani, skrbe za red ln čistočo ter tudi posamezne pionirje kaznujejo z vzgojnimi kaznimi, če se ne pokoravajo hišnemu redu. — Pionirski hlšnj svet v K 4 je prišel na Idejo, da vsak mesec, ali pa še večkrat, organizira oddajo med pionirji: »POKAŽI, KAJ ZNASl« — vodi pa pionirje Miha Vastič. Tako so to oddajo pripravili že večkrat na vrhu stanovanjske stavbe K 4 na terasi, povabili starše na oddajo ter organizirali prodajo brezalkoholnih pijač. Pa tudi drugače so zelo delavni. Hišni pionirski svet na Trgu revolucije ima prav tako svoj odbor, ki vodi pionirsko četo, v kateri je preko 30 članov. Imajo redne sestanke, pomaga jim pa predsednik hišnega sveta, tovariš Lanišnik. Sami so napravili načrt dela. Tako so začeli s pripravo terena za otroško igrišče. Izravnali so že teren, na katerega bodo nasuli rdeč pesek. Skr be za red jn čistočo okrog stanovanjskih stavb, čuvajo park pred DelavskLm domom ln skir-be za strogo disciplino. — Ciril Cešnovar, predsednik hišnega sveta v Hohkrautovi koloniji, pomaga pionirskemu hišnemu svetu v tem naselju, ki je tudi med zelo delavnimi. Tudi tu Imajo načrt, da si zgrade otroško igrišče s pomočjo Društva prijateljev mladine. n ovesilo. — Pozitivno se je v STT odrazilo načelo nagrajevanja po učinku, po normi. Rezultati kažejo, da so »e osebni dohodki delavcev zaradi intenzivnejšega dela po normah povečali in da se je število nadur zmanjšalo za 33,9 odstotka. Tako je bilo v lanskem prvem polleitju 92.792 nadur, medtem ko se ;e število nadur v letošnjem prvem polletju znižalo na 61.318 nadur. Dosega večjega proizvodnega učinka pri rednem delu In zmanjšanje števila nadur bo tudi v bodoče ena izmed glavnih nalog sindikalne organizacije oziroma članov delovnega kolektiva STT. Tudi v Strojni tovarni Trbovlje se pripravljajo na uvedbo ekonomskih enot oziroma na nagrajevanje po enoti proizvoda. Ekonomskih enot dejavnosti. Na konferenci so ob zaključku sprejeli več konkretnih sklepov za delo sindikalne podružnici v drugem polletju, pomagala bo podjetju pri izvajanju rekonstrukcije tovarne in ostalih nalogah, pri teh tudi za še večjo afirmacijo proizvodov Strojne tovarne Trbovlje doma ter v izvozu. Spremembe v otroških dodatkih Izvedeli smo, da pripravijo* jo pristojni organi spremembe v otroških dodatkih. Sicer bi bilo še prezgodaj govoriti, kakšne bodo te spremembe v podrobnostih, gotovo je pa, do bodo nastale. Med drugim M bodo nanašale na cenzus, P* katerem se odreja, kdaj imO pravico do otroškega dodatki nekdo, ki ima dohodke kmetijstva. Medtem ko so 8 zadnjih letih nastale znatne spremembe v višini katastrskega dohodka,' pa velja sedanji cenzus še iz leta 1955. Predvidevajo tudi revizijo vseh dosedanjih odločb 8 otroških dodatkih, da bi na to način ugotovili morebitne spremembe v premoženjskem stanju zavarovancev, ki doslej niso bile priglašene. V skladu z zvišanjem katastrskega dohodka in spreme* njeno davčno stopnjo predla* gajo. naj bi se mejni zneski novih cenzusnih skupin povečali za 100 odstotkov v pri* merjavi s sedanjimi. To pomeni, da bi otroški dodatek v novi skupini A dobivali zavarovanci, ki imajo do 100 dinarjev davka na člana gospodinj'* stva, v skupini B od 101 do 300 dinarjev, v skupini C p0 od 301 do 500 dinarjev, medtem ko bi več kot 500 dinarjev davka na člana gospodinjstva izključevalo pravico do otroškega dodatka. V kolikor bi bile te spremembe uresničene, računajo, da bj v mnogih primerih seJ danlji uživalci otroškega dodatka prišli iz nižje v višjo cenzusno skupino in obratno Istočasno računajo, da bi de* zavarovancev, ki doslej ni dobival otroškega dodatka zaradi davčne obveznosti iz leto 1955 (večje kot 250 dinarjev na člana gospodinjstva), sed» imel pravico do njega. Predlagano je tudi, da ^ vzporedno opravili nekater* druge spremembe v sistemu otroških dodatkov. Tako val bi po predlogu višino dodatku vezali na starost in vrsto lanja otrok. Predlagajo tudi* naj bi uvedli osnovni dodatefc ki bi bil v okviru iste cenzus-ne skupine enak za vse otroke* razen njega pa še šolski dodatek. Njegova višina naj J* bila odvisna od vrste šole, J" jo otrok obiskuje. Na višiin in visokih šolah bi bil po tem predlogu ta dodatek znatvO večji kot pa za otroke v novnih in srednjih šolah. Peka kruha - samo podnevi Delavski svet Pekarne ln slaščičarne v Trbovljah je sprejel važen sklep, da se opusti nočna peka kruha, tako da ss bo kruh odslej dalje pekel samo podnevi. Odprava, nočnega dela v pekami je važen ukrep, saj je znano, da je nočno delo škodljivo, kar posebno velja za vajence. S tem, da se bo kruh v bodoče pekel samo podnevi, bo lahko znatno izboljšana kvaliteta kruha in povečana proizvodnja — tn kar je tudi velikega pomena, da čez dan ne bo zmanjkovalo kruha, kot se je to do sedaj večkrat zgodilo. S tem, da je trboveljska pekarna prešla na dnevno peko kruha, je prilagodila svoje poslovanje drugim krajem, ki že tako delajo, na primer v Zagrebu ln Ljubljani. - Znano je, da so peči trboveljske pekarne izrabljene ln zastarele. Kolektiv podjetja ima v načrtu, da s pomočjo ObLO Trbovlje pripravi vse potrebno za gradnjo nove pekarne v kraju. PO SVETU iiiamamu—Miiinii—m Razumljivo je, da so spričo dogajanja ob Vzhodni reki, kjer stoji steklena palača OZN, oči vsega sveta kljub -obrobnim« dogodkom drugje po svetu vendarle še vedno obrnjene tja: kaj se pogaja v svetovnem parlamentu, kakor nekateri imenujejo Združene narode. V središču vse pozornosti je bila pretekle dni resolucija petih držav (Gana, ZAR, Jugoslavija, Indonezija in Indija), ki priporoča Generalni skupščini, naj spričo naraščajoče napetosti v mednarodnih odnosih pozove oba voditelja superdržav — predsednika ZDA Eisenhowerja in premiera Hruščeva — da obnovita po Parizu prekinjene stike in oživita proces popuščanja mednarodne napetosti, ki sc je tako obetajoče začel pred enim letom, lansko jesen, v Čamp Davidu. Resolucija, oziroma načrt resolucije, ki jo je prebral indonezijski predsednik Sukamo, je požela velikanski aplavz med vsemi inzvenbin-kovskiml državami, pa tudi tisk zahodnih in vzhodnih držav jo je v glavnem pozitivno ocenil. -To je pobuda, ob kateri bi morale dobronamerne države kar tekmovati, katera jo bo bolj prepričljivo podprla, kajti resolucija daje nova upanja, da se bo kriza, v katero smo zašli, premaknila z mrtve točke na bol je...« Je napisal britanski -Guardian«. Tudi številni drugi listi v zahodni Evropi so v samih superlativih pisali o pobudi petih držav, o pobudi, ki je nakazala Izhod iz slepe ulice. Nek ameriški list. ki se je tudi pohvalno izrekel o načrtu resolucije petih držav, pa je ob tem napisal »Nevtralci so spravili v zadrego in potisnili ob zid tako Eisenhovverja kot Hruščeva, kajti nikomur od obeh ni do tega, da bi se sestala...« Reakcija na odgovornem mestu, t. j pri Elsenhowerju in pri Hruščevu, je ta predvidevanja potrdila. Predsednik ZDA je v ponedeljek izjavil, »da bi se bil pripravljen sestati s premlerom Hruščevom, če bi poprejšnji razgovori na nižji ravni pokazali, da bi bil tak sestanek koristen in uspešen...« Hruščev pa je po svoji strani povedal, da -mednarodna politika ni volitev papeža, kjer kardinale za toliko časa zazidajo, da se sporazumejo o novem papežu; da so razgovori z ZDA tako ln tako brez pomena, ker so ZDA tiste, ki jim ni do nobene pametne rešitve, niti do popuščanja napetosti...« bo dokončna usoda konstruktivne resolucije, katere sopodpisnica je tudi Jugoslavija. O njej bodo morali glasovati v Generalni skupščini in Ie-ta prav gotovo ne bo dopustila, da bi dve največji ln najmočnejši državi na svetu vzeli v lasten zakup probleme, ki se tičejo vsega sveta. Vprašanje napetosti med ZSSR in ZDA namreč ob sedanjih vojaških sredstvih ni ln ne more biti samo vprašanje bilateralnih odnosov med obema državama, ampak je zadeva, ki se življenjsko tiče vseh narodov. Prva runda in verjetno najpomembnejša v Združenih narodih je ga iz kapitalističnega tabora, tretjega pa Iz nevtralne skupine držav. Ne samo zahodne, marveč tudi mnoge izvenblokovske države so takoj dale na znanje, da bi to pomenilo reducirati Združene narode k popolnemu mrtvilu, razklati Jih na troje, v smislu blokovskih naziranj. Premier Hruščev je napovedal, da bo predlog o reorganizaciji OZN posebej formuliral kot resolucijo, o kateri naj bi se izrazila Generalna skupščina. Težko je predvidevati, kaj sovjetski premier s tem namerava. Nobenega dvoma namreč ni, da bo večina članic, ne glede na številne pomanj- Resolucija petih držav Oba -supervellka« sta torej, vsak na svoj način povedala, da tega sestanka ne želita. In vendar: Resolucija, takšna, kakršna je, je obema državnikoma dala odlično priložnost, da se sestaneta, ne da hi eden ali drugi trpel na ugledu. Nikomur ne bi bilo treba iti v Canosso: Eisen-hovverju se ne bi bilo treba opravičiti za U—2. Rusom pa ne bi bilo tre-ha izpustiti posadke sestreljenega le-•ala. za katerega Američani trdijo da so ga sovjetski lovci sestrelili nad morjem, daleč proč od teritorialnih voda ZSSR, Rusi pa pravijo, da je priletelo globoko v notranjost Sovjetske zveze. Oba voditelja bi za •reševanje svoje obraza«, kot se reče lahko (In s ponosom) navedla, da sta ;e podredila le želji in volji večine človeštva, ki so je manifestirala z aplavzom, ki ga je resolucija požela v Generalni skupščini. Toda prezgodaj je še reči, kakšna za nami; ta teden bodo odšli domala vsi šefi držav, razen Hruščeva, ki še ni najavil, kdaj misli zapustiti Nevv York in za katerega pravijo, da najbolj pazljivo zasleduje potek zasedanja Generalne skupščine in da ne opusti niti ene priložnosti, ki mu lahko prinese publiciteto. Začela sr bo druga runda, delo na nižjih nivojih. Kakšni so upi za nadaljnji potek? Premier Hruščev je X. oktobra, v govoru, v katerem je upravičeno zahteval. naj več kot šest sto milijonsko Kitajsko sprejmejo v OZN, govoril enako ostro In nepopustljivo o ameriškem imperializmu, ki da Je edini krivec za današnjo svetovno napetost; ponovil je tudi svojo že enkrat formulirano zahtevo, naj bi oreosnovall Združene narode tako. da bi namesto enega sekretarja kol sedaj imeli tri generalne sekretarje: enega Iz socialističnega tabora, cne- kljivosti, ki Jih imajo Združeni narodi, glasovala proti, kot je bilo ob primeru Konga, ko je večina, tudi afriške države, glasovala za resolucijo azijsko-afriških držav, tako da je sovjetska delegacija svoj predlog resolucije o Kongu morala umakniti. Ce bi prišlo do resolucije o reorganizaciji Združenih narodov, ali Jo bo sovjetska delegacija tudi umaknila, če bo videla, da nima upanja na uspeh. Sovjetski premier je t. oktobra govoril ipdl o eventualni možnosti kot teoretični hipotezi, da bi socialistične države lahko ustvarile svojo. Združenim narodom adekvatno organizacijo, če bi se Izkazalo, da OZN ne bi bila učinkovita. Seveda le takoj povedal, da si Sovjetska zveza kaj takega ne želi. niti ne namerava. Toda senca takega predloga vendarle lebdi in io prav gotovo ne prispeva k pomiritvi duhov, kar je v sedanjem času najpotrebnejša. OBČNI ZBORI DPD SVOBOD IN PROSVETNIH DR* ŠTEV V TRBOVELJSKI OBČINI ZAKLJUČENI Prosvetni društvi v Čečah in na Partizanskem vrhu ste imeli občne zbore že pred dnevi. Zadnji teden je pa bilo 8 trboveljski občini kar pet občnih zborov delavsko prosvetrdi1 društev Svobod in prosvetnih društev. Tako sta imeli delat' sko prosvetni društvi Svoboda — Zasavje Trbovlje in SV? boda Center, Trbovlje občna zbora zadnjo sredo, delavske prbsvetno društvo Svoboda II — Trbovlje in prosvetno društvo Klek pa zadnjo soboto. Zadnji občni zbor je imer delavsko prosvetno društvo Svoboda — Dobrna v TrbovljU" v nedeljo. Za vse občne zbore delavsko prosvetnih društev Svoboda tn prosvetnih društev je značilna dobra udeležba. Pred občimi zbori so vsa drušva precej povečala število članstva, tak" na primer DPD Svoboda II — Trbovlje kar za polovico Stotkov od 600 na 900 članov. V društvu so vključili zadal’ čase zlasti še precej mladine. Vse Svobode in prosvetna društva so sprejela obšitU* programe dela, o čemer bomo še poročali v prihodnjih W vilkah. OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV V ZAGORJU Pred letnimi konferencami Kakor smo že poročali, so se prejšnji ponedeljek sekret*^ osnovnih organizacij Zveze komunistov z območja občine na sestanku, ki ga je vodil sekretar občinskega komi*8? ZKS Zagorje tovariš Vinko Kramar-Krištof, pogovorili 0 p (( pravah in izvedbi letnih konferenc osnovnih organizacij Z** komunistov, ki bodo združene z volitvami delegatov za konferenco ZKS, ki bo predvidoma meseca oktobra v Ljubil*^ Na letne konference osnovnih organizaoij se bodo pripravili, že posebno pozornost bodo pa posvetili kadrovsko... nls- sestavu sekretariatov OO ZK. V samem mestu bodo na k o® „ rencah precej razpravljali o dein stanovanjskih skapnosti poživitvi dela hišnih svetov; v gospodarskih organizacijah ® f govorili o perspektivnih planih gospodarskega razvoja nadaljnjem uvajanju spodbudnejših oblik nagrajevanja; pa o programu kmetijskih zadrug za razvoj kmetijstva. fy V prihodnje bodo skrbeli za kar najširše idejno Isobra** nje, hkrati pa skrbeli, da bo nenehno raslo In se ra**! »0 članstvo Zveze komunistov. Pri tem Je treba omeniti, “Ojeklenili, da bodo pogumneje sprejemali v vrste Zveze h* nlstov zlasti mlade delavce ln žene. Stadij razprave toV» jj Edvarda Kardelja »Socializem ln vojna« pa bodo Pripr^|j»' osnovne organizacije ZKS skupno s krajevnimi organi** ml SZDL. ijj' Letošnje letne konference osnovnih organizacij bodo žili z volitvami delegatov za okrajno konferenco ZKS. j#f, Zveze komunistov zagorske občine bedo Izvolili 13 del«* ki jih bodo zastopali na okrajni konferenci v Ljubljani. fl^i I , 'AS* BI* ,s iMhJm TAKOLE JE PREPLAVILA SAVA PRED TEDNOM MED RIBOGOJNICO IN POTJOREKOM PRI ZA*3 E NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV DOSEDANJI IZVOZ IN PERSPEKTIVE STROJNE TOVARNE TRBOVLJE Jamske stojke-udarni drobilci - dvoverižni transporterji To so proizvodi Strojne tovar-16 v Trbovljah, za katere se trenutno najbolj zanimajo Inozemski Interesenti. Kljub moč ^ konkurenci se pa izdelki STT vendar vedno bolj uveljav na domačem trgu zaradi uvaja nja dvo-verižnih transporterjev upada, proizvodnih kapacitet v podjetju je pa dovolj. Udarni drobilci imajo največ referenc. Po dosedanjih rezul- strojev so pa dane možnosti za plasiranje teh izdelkov tudi Indijo. Največ je Strojna tovarna 'J.T- tovame. Predvidena vrednost izvoza za naslednje leto se je Pa že po dosedanjih pokazate- konjunkturl na zunanjih tržiščih. kar bi se v danem primeru negativno odrazilo v redn. ljih povzpela na 10 odst. letne proizvodnji STT in njenem go- bovlje letos izvozila v Grčijo in .-realizacije Strojne tovarne Tr spodarjenju. Predvidena rekon Poljsko, vidno mesto pa zavze- bovlje ter j- stvarna. Presega- strukcija Strojne tovarne Tr- fcjo na tujih tržiščih. V prvih tatIh izvoza v Gr5ij| kamor jih ma tudi Jordanija. Kljub temu. nje_ te številke bi bilo vsekakor letih Izvažanja svojih Izdelkov ®e je Strojna tovarna še s težavami prebijala na zunanja friišča. V letih 1954—1957 je razstavljala eksponate svojin jtwčto teh izdelkov. Proizvodov na inozemskih sejmih, in to predvsem v Smirni bo STT samo letos poslala 12. bi bilo ob večjem angažiranju sil na ostalih tržiščih mogoče izvoziti dvojno, pa tud! trojne Izvoz stojk »STT—Schtvarz* da je dosedanji izvoz glede na vrednost celotne proizvodnje STT še majhen, je opaziti- stalno tendenco naraščanja ter bo vrednost Izdelkov za eksport po že realiziranih zaključkih še letošnje leto dosegla okrog 176 možno, vendar glede na potrebe jugoslovanskih rudnikov oz. bovlje, predvsem še izgradnja novega oddelka za izdelavo jamskega oporja ter za poveča premogovnikov ne bo izvedljivo no proizvodnjo stalnih izdelkov ter bo STT morala najprej zadovoljiti stalne odjemalce v Jugoslaviji. Ob izgradnji novih proizvodnih kapacitet doma bi v naslednjih letih pa bo omogočila. da bo STT v glavnem lahko zadostila potrebam po opremi za jugoslovanske rudni- —UJ preuvsem v cmuiui , , . 1057 ioso 4- iq«J ivraijo ---- «“ •> --------- ----- (Turčija) Damasku (Sirija) So- Je,2e ,,, ; "j, .. milijonov dinarjev oziroma 3 od se pa podjetje preveč eksponi- ke. vzporedno bo pa zmogla po- luuu (Grčija) in Bombaju (Indl- PokazaI vel,ke možnosti realiza- stotke sk letne realizacije ralo nri zelo spreminjajoči se večati tudi izvoz. I®). Organizacija velesejmov ie tfje' vendaT tovarna lzV02a teb bila v grežlji tezne™jetjr- ^ fOTslrala pa govinske zbornice. V zadnjih letih se oa Izvoz tovarne vedno bolj veča. kar je pripisati dobri, •olidnl kvaliteti izdelkov. Za- , . ... bteve zunanjih tržišč glede na hU rcnttbilln ** ostro konkurenco drugih reno t0 nI bl1 rentabllen' mtranih podjetij so bistveno dolivale n.a kvaliteto izdelkov stalnih deviznih težav prj uvozu potrebnih objemk, ter je STT le težko zadovoljevala domače potrebe, izvoz stojk v za CEMENTARNA TRBOVLJE PRED POVEČANO PROIZVODNJO CEMENTA: Letno 350.0001 cementa POČITEK PO DELU Z uvedbo domače jamske stojke tipa »Valent« se je pa eitu- Sirojne tovarne Trbovlje kakor acUa močno spremenila, saj iz tudi na sodobno konstrukcijsko delute to stojko _ Strojna tovar- 2e v letu 1965 naj bi v trebnimi delavnicami, ima naši državi potrošili na pre- strokovni kader, pa tudi geo- fcvedbo. Izvoz izdelkov STT bo dosegel maksimalno 10 odstot hov skupne proizvodnje tovar-Ue v perspektivi 4—5 milijard dinarjev, tako da bl izvoz izdelkov STT na tuja tržišč« na Trbovlje Izključno iz domačega materiala, tako da za Izdelavo tega proizvoda niso po trebne devize, kar seveda poceni produkcijo. Tako je STT za leto 1960 že zaključila pogodbo s Predstavljal vrednost cca 400 do Poljsko za izvoz 2000 stojk^ tipa 800 milijonov dinarjev, skrajna »Valent«, do konca leta pa še za bivaica 350 kg cementa. — Glede na to bo morala industrija cementa v Sloveniji letno proizvesti 600.000 ton cementa — Za dopolnitev potrebnih količin cementa se je odločila Cementarna Trbovlje. Ce hočemo slediti dosedanje- Ioške raziskave so pokazale, da bodo zaloge apnenca in laporja zadostovale za povečano proizvodnjo cementa. Tako imajo v kamnolomu Retje zaloge za 50 let, v kamnolomu Vasle za 63 let in v kamnolomu Plesko za 90 let. Potrebne količine mavca bodo dobili iz Kosova pri Kninu, ba- vrednost pa 1 milijardo dinar- nadaljnjih 1000 stojk -za pri žično'žlindro'\fa iz Železarne lev. vendar so možnosti Izvoza hodnje leto pa žele Poljaki 10 mu razvoju gradenj in obsegu M *e znatno večje. Primerjajoč dotedanji izvoz Strojne tovarne Trbovlje, ki ie dosegel v letu 2.8 odstotka skupne realizacije tovarne, lahko ocenimo napore. tisoč jamskih stojk »Valent«, investicij, je treba povečati ker so se v njihovih rudnikih proizvodnjo cementa. Današ-dobro obnesle. Mimo izvoza nja poraba cementa je v naši udarnih drobilcev v Grčijo je državi letno do 100 kilogra-izvoz naših domačih jamskih mov na prebivalca. Računa se Štore. Druga faza rekonstrukcije Cementarne Trbovlje obsega v glavnem investicije z nakupom nove rotacijske peči, z vsemi gradbenimi objekti in hi bodo’ šT "notrebni za” uveljav- stojk za Poljsko eden izmed naj- pa, da naj bi že v letu 1965 vsemi graanenimi oojemi m ^nje njenih izdelkov v tujini, večjih uspehov v Izvozu STT povprečno potrosil, na prebi- opremo. Po rekonstrukciji bo Po dosedanjih Izkušnjah pri če j o za izvoz v poštev: verižne čvigalke. prevozni cransporteji. enoverižni transporterji, udarni drobilci. jamske stojke tipa •Valent« in kasneje dvoverižni transporterji, od serijskih In individualnih izdelkov pa vse vrste gumastih transporterjev, vl- Samo letos je tovarna prejela valca 350 kilogramov cementa, podjetje proizvajalo letno 105 naročil za te stojke za 22.000 Glede na to bi morala cement-kosov izdelala jih bo pa lahko na industrija v Sloveniji let-]e 12 000 n° proizvesti 600.000 ton ce- Razen udarnih drobilcev in jamskih stojk domače tipe pa tovarna vlaga napore za plasiranje enoverižnlh transporter jev v tujino. Mimo možnosti jz menta. Tako naj bi Cementarna v Trbovljah dala letno 350 tisoč ton, Cementarna Anhovo pa 230.000 ton. Cementarna v Trbovljah se tisoč ton Portland cementa PC 250 (kar je 30 odstotkov vse proizvodnje), 210.000 ton Portland cementa PC 350 (60 odstotkov proizvodnje) in 35.000 ton Portland cementa PC 450 (10 odstotkov proizvodnje). Dodamo naj še. da bodo znašali investicijski stroški za hracijska In resonančna sita ter voza tega Izdelka v Turčijo In je odločila za dopolnitev po- d Q eta rekonstrukcije Grčijo bo pa tovarna Izvozno trebnih količin cementa, in si- bl|zu 2 mjliiard. m milijonov dejavnost usmerjala predvsem cer z gradnjo II. faze rekon- d;_ar;ev Potrebna obratna bojene afriške države. no. Razširitev trboveljske Ce- Jjinariev Za izgradnjo industrijskih ob- mentame je še zlasti uteme- " ................. S prvo rekonsktrukcijo, ki °t>rema v a separacije. Kvaliteta vseh teh Izdelkov Je zadovoljiva in tud; dosežene Izvozne cene niso neugodne ra-žCn za jamske stojke. Posebno Pozornost bo tovarna posvetila — ----------------- Javoru enoverežnih transporter- jektov, posebno še kompletnih ljena z dejstvi, da ima odprte Jev, ker povpraševanje po njih separacij, a tudi tevažalnih kamnolome, razpolaga s po- je v teku, se bo v letih 1961- Polletje v hrastniški industriji Kljub rekonstrukciji v večini industrijskih podjetjih v hrastniški občini je industrija krepko presegla polletne proizvodne načrte. Na dvig Proizvodnje so predvsem vplivali višja storilnost, pričetek Uvajanja sodobnejših in spod- TUDIV CEMENTARNI V ZIDANEM MOSTU SE PRIPRAVLJAJO NA REKONSTRUKCIJO z gradbenimi deli, kljub temu, da so pripravljalna dela za gradnjo že izvršena. V Kemični s0 v glavnem že sklenili vse. pogodbe za dobavo domače opreme za elektrolizo. Težave so nastale le pri sklepanju pogodb, za dobavo bakrenih tokovodnlkov, ^ ^ budnejšlh oblik nagrajevanja ker domača industrija ne more ~av Tako^tudTstrojna oprema! in večje prizadevanje vseh poslati tokovodnlkov v takih kolektivov za večje uspehe profilih, kot jih določa načrt. IN,a*etij- Kljub rekonstrukciji In teža- vam so v Kemični tovarni v Kljub temu, da so v Cementarni v Zidanem mostu stroji že do skrajnosti izrabljeni, mostu letno proizvedel 15.600 ton belega cementa. Idejni na-čert za rekonstrukcijo je že potrjen in se ni bati, da ne bi rekonstrukcije že v nekaj letih Izvedli. »TEDEN VARNOSTI« V LITUl Komisija za higiensko-teh- 1962 proizvodnja cementa povečala od 105.000 na 172.000 ton. S predlagano razširitvijo naj bj se Pa povečala zmogljivost za nadaljnjih 178.000 ton cementa. Prva rekonstrukcija pomeni v glavnem le nadomestitev zastarelih in nerentabilnih objektov in opreme ter vgraditev nove peči zmogljivosti 300 ton cementa na din, druga rekonstrukcija pa pomeni dejansko povečanje tovarne. Lokacija novega obrata je podana z obstojem starih tovarniških poslopij in je glede na lego ob železnici ter novi Zasavski cesti zelo ugodna. Predvidena rekonstrukcija ne pomeni sprememb tehnološkega procesa, ker se razširitev tovarne oslanja v celoti na stari tehnološki proces, ki je že osvojen pri drugih dveh pečeh. Prva in druga rekonstrukcija predvidevata enoten moker postopek, ki daje boljšo homogenizacijo surovin in s tem boljšo kvaliteto klinkerja. Sinhronizacija tehnološkega postopka bo pa po dovršitvj obeh rekonstrukcij zagotovila tudi vse mogoče kombinacije in povezave naprav ter znižanje vzdrževalnih stroškov. Rekonstrukcija druge faze zahteva zaposlitev novih 108 delavcev, od tega 65 kvalificiranih, ostali so pa lahko nekvalificirani ali priučeni. Pripomnimo naj še, da se bo po rekonstrukciji povečala vrednost proizvodnje za 2896 milijonov 500.000 din, oziroma na skoro 5 milijard din. IZ LITIJSKE PREDILNICE: Domače preproge ' Na seji, ki jo je imel svet za Industrijo in obrt okrajnega ljudskega odbora iz Ljubljane v Litiji, so razpravljali tudi o programu proizvodnje tafting preprog v litijski Predilnici. Po razpravi so sklenili vnesti proizvodnjo tafting preprog v perspektivni načrt razvoja industrije v ljubljanskem okraju. Investicijski program za to je že potrjen. Računajo, da bodo začeli izdelovati take preproge že prihodnje leto. Omeniti velja, da bodo z rekonstrukcijo Predilnice v Litiji, ki je v teku, skrajšali tehnološki proces in pridobili vzporedno s tem tudi blizu 1700 kvadratnih metrov prostora, kjer bodo lahko namestili stroje, potrebne za izdelavo tafting preprog. Pri izdelavi bodo uporabili skoro vse stroje, ki jih bodo Izločili z modernizacijo tehnološkega procesa proizvodnje, potrebno bo dokupiti le tafting stroj za tkanje in stroj za premazanje jute z lateksom. Ureditev oddelka za tafting preproge' bo veljala okoli 147 milijonov dinarjev. Računajo, da bodo dinarska sredstva za ureditev obrata za tafting preproge zbrali sami, devizna sredstva pa nameravajo dobiti preko podjetja za zunanjo trgovino. V litijski Predilnici bodo tako lahko letno natkali okoli 800.000 m2 tafting preprog in tako povečali celoten dohodek za okoli 2 milijardi dinarjev; sedaj dosega litijska Predilnica letno okoli 2 milijardi 800 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Iz te primerjave je vidna velika rentabilnost Inves" Ije ter ureditve obrata za proizvodnjo tafting preprog. Zanimivo je, da tafting preproge izdelujejo iz preje sintetičnih vlaken ali pa iz sintetičnih vlaken. Pre^o vtkejo s posebnim strojem v jutino tkanino in jo na spodnji strani premažejo z lateksom (zmes, ki vsebuje gumo) Zgornja stran preproge je nakodrana z zankicami ali, 5? se zankice režejo, s kosmiči. Preproge lahko izdelujejo t raznobarvnih vzorcih, imajo pa to prednost, da jih je zelo lahko čistiti, ker zadržuje lateks vso nesnago. TOVARNA: ODLIČNO trgovska mreža: nezadostno Racionalizacija kuhinjskega jih v trgovini ni in ni mogoče to ponudbo odklonila z izgo-.. . .... .. prostora in kuhinjske opreme dobiti. vorom, da ne potrebuje ku- r«"?«6™ Z Je vedno bolj v ospredju v Elementi SVEA kuhinjske hinjskega pohištva, ker ga ima STEKLARNA DOSEGLA DOSLEJ NAJVECJO PROIZVODNJO V prvem polletju letošnjega *eta je delovni kolektiv hrastni-žke Steklarne dosegel doslej hajvečjo proizvodnjo. Dosegel za 57,7 odstotkov letnega pro Hrastniku v prvem polletju iz- dohodek 6 56 polnili predviden polletni koli- s 54 odstotki In činsik) načrt proizvodnje z 98,3 73 odstotki, odstotka, vrednosti pa s 101,2 Kot ostala Industrijska pod odstotka. V tovarni imajo te- jetja y hrast,nlšk| občini, se cu-iave s prodajo nekaterih z- d| y zidanmoški Cementarni delkov, tako vanadljevih so pripravljajo na rekonstrukcijo (teh ima na zalogi za 6 mil jo- obstoječih proizvodnih kapaci- s0 zaznamovali precejšen porast »igiensHu-.eu proizvodnje. Predviden celoletni " čn° «lr‘ del“ P"1 dohodek so v prvem polletju c*»Ptnm za JC VCU11U UU1J v u°i,lvw niški postaji. Tega dne ob deveti uri zjutraj je vozil tovorni avtomobil S—9675 Lado Hauptman po cesti II. reda za Savo. Ko je pri- . , . . _ , ... ... 29. septembra je prišlo do pro- Da se uredi stanje pri Avto- karta od železniške postaje do metne nesreče na mostu pri želez-prevozništvu Trbovlje in krijejo postaje Sušnik 20 din, do Za-stalne Izgube, ki nastajajo za- vraška oz. do Trga revolucije radi nizkih cen v avtobusnem 30 din, do Knjigarne Trbovlje _ prometu, je delavski svet pod- 40 din, prav tako do bolnišnice, peljal na most pri prehodu čez jetja sklenil, da se , 1. okto- do Dimnik)* 50 din, prav toliko ji drug tovornfa ™ brom 1960 povišajo cene nslu- do Klenovška, končno od žele- mobn. Ustavil se je in nato žagam na avtobusu. I>o tega skle- zn iške postaje do Trga Franca peljal nazaj po mostu. Takrat je pa, ki je bil nujen, je prišlo Fakina pa 60 din. mflgmrtLg,— lS-1864. tudi n?.radl tega, ker obema ne «^a avtobusni progi Trbovlje— tovorni avtomobil vrača, je hotel bo več regresirala izgub, ki na- še sam zapeljati zadenjsko, vendar staialo v krajevnem uomiškem H.rastn,k L= cena vozovnice po- prepozno. Tovoml avtomobil je zastajajo v krajevnem potniškem vlfe od Trga Faanca Faklna v del osebnega ln mu poškodoval prometu. Tako bo nova cena Zg Trbovljah do sedeža občine blatnik m sprednje luči. Materialne vozovnice od Komunale Trbov- Hrastnik od 70 na 90 din. Do škode je za 30.000 din. lje do železniške postaje Trbov- F]pk TrbovLi_ s*ane vo- v soboto 1- oktobra 1960 je pri- lie 60 drn Od Komunale Trbov- *leKt. rne lrDOV,Je ®*a"e šlo do hujše prometne nesreče pri . , . „. _ . zovnica na tej progi 60 din, do Blagovnici. To nesrečo rešuje ko- lje do postaje Klenovšek no Doležaleka do mostu v Hrast' misija Tajništva za notranje za-staia vozovnica 10 din do Dl- njku do Loearja do stekIar. mnika bolntsnice in Knjigarne ^ ?# ^ do Kemi£ne tovarne “g,"«« septembra, je v Trbovlje JO dinarjev, 00 iTga jn krjžjgga v Hrastniku pa 80 stanovanjski hiši Ivana Salamona revolucije 30 din. prav toliko do in krajevni šivalnici nenadoma lz- ---«-«- rr----*-i- a- 4 Jev- bruhnil požar, ki je naredil pre- Cene avtobusnih vozovnic iz cejšnjo matenatoo škodo. Vzroka požara še niso ugotovili. Na področju ostalih postaj Ljudske milice ni bilo nesreč. pod- ,eije iz Zagorja ob Savi gradi ob Cesti zmage stanovanjski blok soinvestitorjev: Industrije gradbenega materiala Zagorje ob Savi, Podjetja keramike in elektroporcela-na Izlake in Gradbenega podjetja Zagorje ob Savi. postaje Trbovlje 60 din. — Iz Trbovelj v Ljubljano ostanejo nasprotne smeri bo stala voznla enake kot do sedaj. IZ HRASTNIKA DVIG TELESNE KULTURE V SLOVENIJI ŠD »RUDAR« PREDLAGA Konec septembra je komisija za istočasno. Mladina, predvsem šol- muna do sedaj zgradila s pomoč-telesno kulturo pri IS naše repu- ska. bi dobila prostor, kjer bi lah- jo podjetij vse naprave, ki služi-blike pregledala predlog petletne- ko absolvirala svoje telesnovzgoj- jo telesni kulturi, ne da bi dobila ne ure z vajami na suhem in v kakršno koli dotacijo iz proraču-vodi, kar se je pokazalo v praksi nov republike. že v zagrebškem tovrstnem plava- Sodimo, da je naša želja ln Ini-lišču. Plavalci Rudarja bi s tako ciativa za gradnjo omenjenega ba-vestnlm treniranjem, kot so ga zena v vseh pogledih na mestu ln ga načrta za razvoj tel-re v Sloveniji in predvsem, finančni načrt za Izgradnjo telesno vzgojnih organov. Pri pregledu načrta gradenj ob- o, jektov, ki naj bistveno vplivajo pokazali v letnem bazenu, hitro zato apeliramo tudi na poslance na razvoj telesne kulture v na- dvignili slovenski plavalni šport* Ljudske skupščine Slovenije, ki bo slednjih letih v naši republiki, vi- vsaj na jugoslovanski povpreček, v kratkem razpravljala o tej za- ........................ razen tega bi pa tudi Zagorje in devi, da naš jircdlog podpro. Politična šola pričela z delom. - V torek sta pričela z delom dva oddelka večerne politične šole, ki ju organizirata občinski komite ZKS Hrastnik in Delavska univerza. Solo obiskuje 70 komunistov iz hrastniških podjetij, ustanov in organizacij. Za prosvetne delavce bo namesto politične šole ustrezen seminar. Posvetovanja s predavatelju — Delavska univerza v Hrastniku je nedavno tega priredila skupni posvet vseh predavateljev, na katerem so se pomenili o načinu predavanj ln programu Delavske univerze. V prihodnje se bodo predavatelji seznanili še z pedagogiko ter kako naj predavajo starejšim in mlajšimi poslušalcem Na Delavski univerzi v Hrastniku so se zavzeli, da bi predavatelji svoja predavanja čim bolj obogatili z raznimi Ilustracijami in tehničnimi pripomočki. Zbori volivcev. — V teh dneh bodo po vsej hrastniški občini zaključili z letošnjimi zboli volivcev, na katerih so govorili predvsem o perspektivnih planih krajevnih odborov ln stanovanjskih skupnostih. Na podlagi mnenj in predlogov volivcev bodo organi občinskega ljudskega odbora pričeli sestavljati petletni perspektivni plan občine. Most zabetoniran. — Prehodni most za motorna vozila in pešce pri Riicklnovem mostu so pred dnevi uspešno zabetonirali. Novi most bo in.el večjo nosilnost, saj so zabetonirali v temelje tudi Jekleno konstrukcijo. S hrastniške ceste. - V Hrastniku Je že delj časa usmerjen promet po novi cesti od Birtiča do sedeža hrastniške občine. S pospešenim tempom zaključujejo dela pri Birtiču, kjer so morali regulirati potok. Dela pri ureditvi cestišč* pri Birtiču so zaradi težkega terena zelo naporna. dime, da Je komisija popolnoma „ — ---—------- _ prezrla celokupni Zasavski bazen Hrastnik dobila v neposredni bli- od Litije do Brežic. Gotovo bodo k temu načrtu dni žlnl objekt, ki bi jim omogočil nepretrgano delo v plavalnem športu, ki bo zaživel v prihodnjem D Rudar Trbovlje svoje pripombe tudi ostala mesta I vi, u., zaživet v prmtmnjem v tem bazenu, mi bi pa hoteli letu ob izgradnji letnih bazenov.’ opozoriti na zelo važen športni Komisija, ki je razpravljala o objekt, ki bi ga zasluženo moral gradnji športnih objektov, ve, da dobiti po jakosti drugi plavalni je plavanje tudi z obrambnega vl-center v republiki, namreč Trbov- dika države važen činitelj, da Je lje. Gre za Izgradnjo prepotreb- to zelo zdrav šport za oba spola ln nega zimskega bazena, ki naj bi da Je prav tako eden izmed špor-bil nagrada plavalni sekciji na- tov, kjer Slovenci najbolj zaosta-šega društva ln vsej mladini Tr- Jamo za Jugoslovanskim povpreč-bovelj za požrtvovalni nenehni jem, kar Je razumljivo glede na napredek v tej športni zvrsti. Tr- najbolj neugodno klimo za gojenje bovlje so že dve leti po vrsti teea športa le v odprtih bazenih. Z OBČNEGA ZBURA K1S0VŠKE SVOBODE Naprej do Kongresa Svobod Pred nedavnim j« tudi DPD (1.500), bi morda lahko rekli, da Svoboda v Kisovcu nad Zagor- bo ena izmed bližnjih nalog Svo- 4 ..Ml _ .. -1 .. . _ - I „... 1, ~ J . 4..-II MmVoA nfl. jem na svojem rcdneAi letnem občnem zboru pregledalo izvrše- osvojile republiško prvenstvo za SD Rudar sodi, da Je gradnja le ne nai0ge v preteklem letu ln si ženske, in sicer z ekipo deklic v enega zimskega plavališča premalo zadalo smernice za bodoče delo. starosti 13 do 17 let, ki, mimogre- za hitro premostitev zgoraj orne- občni zbor so pričeli pevci »Lo-de povedano, tudi drže večino re- njenih klimatskih razmer, prav škaga glasu« s pesmijo »Delav- publiških rekordov. Ta napredek je bil dosežen v tako sodi, da je tako plavallšče ska«. potrebno prav rudarskim revir- kratki dobi 3 let, odkar v Trbov- jem ker Je tu dober vaditelj, ker ljah deluje trener iz Splita, ki s Je tu roj mladine, ki glede na svojim delom gleda tudi na vzgo- uspehe mladih plavalk kaže ne- za to vrsto venlji prav v tej športni veji naj- športa, ln ker so Trbovlje edino bolj primanjkuje, saj menda cela mesto v Sloveniji, kjer vsaka naj-Slovenija razpolaga le s štirimi manjša plavalna tekma privabi V okviru klsovške Svobode, ki šteje 25« članov, deluje pet sek-cij. nadalje društvena knjižnica in ‘ glasbena šola. Ce primerjamo število članstva s povprečkom prebivalstva na tem območju bode tudi pritegnitev člmveč novih članov, predvsem mladine, ki bo porok za dosego novih uspehov. Delo UO društva se Je v glavnem nanašalo na pomoč prt delu sekcije in reševanju tekočih nalog, m reči moramo — kar uspešno. Vodstvo društva Je organiziralo svojo oddajo »Pokaži, kaj znaš«, pa tudi za silvestrovanje ln ob pustu je priredilo svojstven zabavni program. Nadalje jc plavalnimi trenerji. 1000 do 2000 gledalcev, medtem ko Take uspehe Je plavalni šport v v ostalih krajih naše republike ob Trbovljah dosegel tudi zaradi mnogo bolj pomembnih priredlt-množičnega zajetja mladine, ki je vah tribune ob plavallščlh zevajo -- poletju mrgoli na plavališču. prazne. Toda žal Je njena vnema za dosego vidnejših uspehov omejena Nismo napisali gomllh vrstic, da bi morda hoteli zadržati grad- le na 3 mesece, kolikor traja njo katerega koli šoortnega obiek-letna sezona, tri četrt leta se pa ta, ki Je že v načrtu predviden. odborniki sekcije bore, da dobe sodimo pa kako pičlo uro za vadenje v telovadnici. Ker sta pa tu le dve ln ena brez vsakršne opreme, Je to daleč premalo za številno mladino, ki^se ukvarja tudi z drugimi Gradnja zimskega plavalnega bazena bi rešila tri vprašanja da v proračunu za ta dela, kot toblfajno pri vseh proračunih, obstaja rezerva, ki naj se podrli za Izgradnjo predlaganega objekta. Ne želimo razkošnega plavall- Obvestilo bralcem in prijateljem »Zasavskega tednika v Zagorju Ker je 1. oktobra prenehala poslovati podružnica »Dela« v Zagorju ob Savi, obveščamo vse bralce ln prijatelje našega lista v tem kraju, da lahko odslej vsako sredo kupijo »Zasavski tednik« v .maloprodajal-nicah trgovskega podjetja »TOBAK« na Kidričevi in Zu- šča, temveč le sknomen bazen, ki ponči če vi cestfin na Lokah. šlo pri Izvedbi raznih proslav in akademij z Izbranim sporedom po poti kulturnoprosvetnega udejstvovanja, prav tako pri prirejanju družabnih večerov. Dramska sekcija Je postavila na oder res le eno delo, temu so krive določene težave. Kot vse kaže, bo tudi ta veja, čeprav na jesen spet ozelenela in tudi pognala. — pevci »Loškega glasu« so uprizorili spevoigro »Hude so res vojske« In pridno sodelovali na vseh proslavah ln drugih prireditvah. Klsovška mladina Je pa v okviru društva organizirala redne plesne vaje z lepim obiskom. Pri gostovanjih tulih društev In sploh amaterskih skupin, ltl so bila po številu zadovoljiva, pa naletimo na neuspeh, namreč da bi domača Svoboda z nekim društvom navezala stike ln sodelovala v Izmenjavi Izkušenj — ln ob koncu v razgovorih rešila oziroma skušala popraviti razne napake. Ta naloga stoj] letos ponovno na dnevnem redit in Je upati, da bo v novem obdobju zadovoljivo rešena. Z novimi oblikami dela Je društvo ustanovilo tudi svoj klub, ki razpolaga z lepimi prostori. Tu lahko mladina zavzema svoje sta- lišče do raznih vprašanj, pri delo ji pomaga televizijski sprejemni* in magnetofon. Ker organizira rudniški obrat kdaj pa kdaj raj' na strokovna predavanja S P1*' kazovanjem filmov Je možno resno misliti na ustanovitev Ulmskega kluba. Društvo si moralo v bodoče preskrbet! od nekod potrebna finančna sreds.va za razne tečaje, kajti le tako bomo lahko vzgajali res sposobno kadre. Predsednik društva Je v razpj** vi poudaril potrebo vzgoje publike, Mislil je na filmske in gleo*' liške prireditve. Dejal Je, da nw film ne služi samo gledanju vs«^ blne, ampak naj bi služil tudi *•" kanju lepot. _ s tehtnim vprašanjem so se oglasili v tudi pevci. Le—tl imajo v svoju* vrstah večino starejših pevcev, •zato se boje, da zbor ne bo nf' kega dne obstal na mrtvi toc»; Toda novi mladinski pevski je porok, da bodo mladi prej *j slej stopili med »stare ase« in 0 slovenska pesem še donela. Z nalogami za vnaprej se tudi klsovška Svoboda PrldrujL sklepom bližnjega kongresa 0 lavsklh prosvetnih društev. _ R. P- (Nadaljevanje.) Primož se je zdrznil. Kaj, če vdere v to beznico policija — saj so take hajke v Parizu pogoste — in ga najde pri barantanju za dragocenosti sumljivega izvora? Hitro je popil svojo črno kavo in stopil proti vratom. »Ha, ha, ha!« je zavreščala vlačuga pri drugi mizi. »Tale gospod tudi tebe ne mara, moj dragi Chouchou! Prav se ti godi. Jaz sem še predobra družba zate!« Komaj je Primož stopil na ulico, sta privozila okrog vogala dva policaja na kolesih. Odšel je dalje, a ko se je čez neka) trenutkov' ozrl nazaj, je opazil, da sta res prislonila kolesa k zidu in stopila v beznico. »Ravno o pravem času sem jo popihal,« si je mislil: »jaz še nimam izkušenj, kako se je treba policajem izgovarjati, za robijaša me pa nič ne skrbi, on se jima bo že izmuznil.« V katero smer naj se zdaj obrne? Noč je bila izredno mila, mraza skoraj ni bilo čutiti in jasno nebo se je iskrilo od zvezd. Bastilja ne more biti daleč — kar tja jo bom mahnil. Kako lep mora biti tam pogled na »genija revolucije«, ki se vrh stebra vzpenja proti kristalnemu nebu! Od tam bo zavil po starodavnem bulvarju Temple nazaj na velike bulvarje in potem na Montmartre, kjer se življenje šele ponoči resnično razmahne. Toda iz »Močvirja« se je Primož le s težavo izkopal. Utiral si je pot skozi roje vlačug, ki so mu bile pripravljene ustreči že za petdeset centimov, in skozi gruče pijancev, ki so se skušali zaplesti z njim v pogovor. NA DNU PARIZA Gotovo niso slutili, da je tudi on brez strehe! Ko je šel mimo zapuščenega dvorišča, se je izluščila iz teme podjetna cipa in ga potegnila za rokav. »Kar za menoj! Jaz vem za pripraven prostorček. Kaj bi plačeval drago sobo! Meni boš dal dva franka, pa ti ne bom štela minut kakor v hotelu.« Komaj se je člobekoljubne dobrotnice otresel. Skozi ulico Rosiers, središče nekdanjega judovskega ghetta, in po Rue des Francs Bourgeois je prikorakal na zapuščeni trg Plače des Vosges in se približal Bastiljl, kjer se je kip vrh spominskega stebra živo odražal od čiste nebesne kupole. Nekje je ura odbila polnoč. . Na vogalu bastijskega trga in ulice St. Antoine je zagledal orjaško avtobusno potovalno agencijo Cook. Stopil je bliže in nagovoril šoferja. »Ali tukaj čakate, da vas bo kdo najel?« »Čakam že, čakam, ampak potniki so me že zdavnaj najeli za vso noč!« »Kje so pa? Avtobus je prazen. »Tamle v soteski ,Coin de Lnppe' se zabavajo na apaškem plesišču« »Na apaškem plesišču? PridČ slišim, da ima Pariz posebna apašlca plesišča. Saj sem že večkrat bral, da so celo ,apaši’* sami skorajda že izumrli.« »Izumrli? Tako so se razpasli, da še nikoli tega!« »In kdo so ti potniki, ki obiskujejo njihova plesišča?« »Smetana visoke mednarodne družbe! Ameriški milijonarji s soprogami in hčerkami, angleške pisateljice, slavni profesorji psihologije, petične stare device iz Skandinavije, hrepeneče po nenavadnih doživetjih — skratka, vsakovrstni čudaki z vseh koncev sveta, ki hočejo za vsako ceno videti kaj posebnega.« »In kaj vidijo v soteski Coin de Lappe?« »Apaše, ki se vrte v divjem plesu z razuzdanimi deklinami, jih pretepajo in se pulijo za njihovo ljubezen. Kdor želi, lahko vidi še kaj več — saj me razumete.« »In policija to mimo gleda?« »Kajpada. To privablja gledalce z dobro valuto.« »Apaši so vendar zločinci, ki bi HH policija morala poloviti!« »Počasi prijatelji V takih zabaviščih nastopajo apaši, ki so svojo kazen že prestali, pri novih zločinih jih pa še nihče ni zasačil. Sicer je pa med njimi tudi nekaj neresnih • Apaš — pariški gangster. lušmarjev, ki se samo izdajajo za apaše in se oblačijo po njihovem okusu, v resnici so pa v najboljših odnosih s policijo.« »Imenitno! Ali lahko tudi jaz pogledam noter, čeprav nisem tujec z visoko valuto?« »Seveda. Vstop je vsakomur prost. Obvezna Je samo steklenica vina, ki se plača vnaprej.« »Jo bom pač plačal, za tako posebnost mi ne bo žal denarja.« »Tako je! Denar je bil in bo, nas pa ni bilo in nas ne bo,« se je odrezal modri šofer. »Jaz ga sicer ne smem zapravljati.« »Koliko pa stane buteljka?« je vprašal Primož. »Petdeset frankov!« »No, če bi prenočil v spodobnem hotelu, bi plačal 350 frankov in bt se dolgočasil, tako bo pa noč le hitreje minila. Samo še nekaj: pravite, da apaši divje razgrajajo in se pretepajo; ali je človek notri varen življenja?« »Oh, nikjer tako, prijatelj mo)! Tudi najbolj strahopetni prizori so organizirani vnaprej in tudi pravi apaši so za svoj grozo vzbujajoči nastop najeti in dobro plačani. Razen tega je pomešanih med gledalce nič leoliko policijskih agentov civilu.. Petične tujke■ seveda tega ne vedo in drhte od sladostrastnega razburjenja. Prepričane so, da so naletelt na edinstven izbruh pariškega podzemlja. Kar žal mi je, da sem vara vse izblebetal in vam užitek pokvaril.« »Kaj šel Pravi užitek imaš ‘e tedaj, če predstavo dobro razumeš-Hvala vam, da ste me tako lepo P°' učili. Zdaj pa grem.« »Kam ste pa pozneje namenjeni?* »Kar tjavdan oziroma tjavnol *• bom malo sprehajal po Parizu. ZovU bom najbrž na Montmartre.« »Moji potniki se zabavajo po natanko določenem programu. Čez en uro bo potekel čas, ki jim je odmerjen za drhtenje in omedlevanje na apaškem plesišču. Ce se boste dotlej tudi vi cirkusa naveličali, se nam lahko pridružite, ker je v avtobus ostalo neka) naročenih mest p ražnja-Odpeljal bom najprej do oentrain tržnice ,Halles’ in <>ofpm dalje n Montmartre.« »Ni mi do tega, da bi si ogledoval s turistovsko karavan ■ No, če me potegnete z njimi vf na Montmartre, mi pa ie j sprete Gori na ,svetem gričku’ (Butte sa< rj. = Montmartre), se jih bom ie ° , križal in šel po svojih poteh. na svidenje!« »Na svidenje!« . Primož je prekoračil cesto in ,e izgubil v ozadje soteske, kjer , odprl težka, starinska vrata s,rfp. tlobnim vavisnm BALGUINCb1 j Tako) so mu udarili nn uho 0^'j-jodbe, ki so izvirali nekje i* " zemlja. (Dalje prihodnjič.) OD SREDE DO SREDE POROKE SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA RUDAR : LJUBLJANA 1:1 (1:0) Tretje kolo oziroma drugo sreča-Jje na domačem Igrišču Rudarju 111 Prineslo želenega uspeha, saj fe Je tudi tekma z Ljubljano kon-neodločeno. Upravičeno smo Pričakovali, da bodo Rudarjevcl P® dveh neuspelih zapletljajih sončno le pokazali nekaj več ln J®* razpoložljivi točki pripisali J®* V korist. Zal so se pa do-»oakl na igrišču razvijali tako. da !*• si nasprotnika po slabi igri, sjer so prevladovali zlasti domači, "spadala z neodločnimi ln neučinkovitimi streli, podelila točki. Re-ni povsem realen, saj so rjioil domači dosti priložnosti, da ?* spremenili rezultat toda njiho-,0 napade sta vratar Istenič ln srednji krilec Frič dokaj zlahka Pravočasno odvrnila. prvem delu Je bil Rudar boljši, toda v napadu Je odločilno bre-“io ležalo samo na Opresniku, saj sp ostali le redko streljali na gol. ffto tudi ni čudno, da Je vse do S- minute ostalo pri rezultatu 0:0. Jpdaj je pa Opresnik prisebno iz- ln Zagorc, Knez, Proštov. Bostlč, Sorel, Zibret Mak, Irt. Deželak (Mrežar), Breznikar ln Opresnik za Rudarja. Gledalcev 1e bilo preko , 1000. V predtekmi so mladinci Rudarja premagali Ljubljano s 6:0 Gole so dosegli: Pajer 2. Sabo. Cop, Rozman ln Draksler pa po 1 Rudar B : Slovan B 3:3 (1:0). OSTALI IZIDI S TEKEM ZASAVSKIH ŠPORTNIKOV Kočevju: mladinci KOČEVJE : RUDAR (Hrastnik) 1:0 (0:0); v Hrastniku: pionirji PROLETAREC A : PROLETAREC B 6:0 (1:0); člani: PROLETAREC B : POLET (Šmartno) 7:0 (4:0); mladinci: PROLETAREC : SAVA (Tacen) 1:0 (0:0); v Kisovcu: člani: SVOBODODA (Kisovec) : POŠTAR (Ljubljana 3:1. BREŽICE: Porok ni bilo. HRASTNIK: Franc KREŽE, ko-ač. Studence 31, ln Hermina VIEŠTNIK, uslužbenka, Studence It. 42; Alojz KELNER, mizar, pomočnik, Dol pri Hrastniku 23, in Marija-Gertruda GOLOUH, uslužbenka, Dol 25 pri Hrastniku. LITIJA: Josip STEMBERGER delavec. Založanl-Banja Luka, ln Frančiška KOBILSEK, kmečka delavka, Golišče 18; Stefan VESELKO, tehnlk-metalurg, Litija. C. zas bat. 12, ln Mirjana MEJEGLI, učiteljica, Litija C. zas. bat. 12; Anton SKOBE, delavec, Rvlšče 7, in Veronika SLATINJEK, kuharica. Ponoviče 11; Matija CERAR, delavec, Cirkuše 9 ln Marija KOTAR, delavka, Konj 6; Franc BRESKVAR, uslužbenec, Kresniške poljane, ln Alojzija MLAKAR, uslužbenka, GollSče 15. ZAGORJE: Franc JONTEZ, strojni ključavničar lz Trbovelj, in Olga PERKO, uslužbenka lz Kisovca zlka KRŽAN, PirSenberg 2, sina; Stanka FILIPČIČ, Ključ 37, sina; Marija ZOFIC Leskovec 5, sina; Ana FUKETA, Gor. Laduč 17. hčerko: Neža Lojkovič. Pristava 6, sina: Antonija CVELBAR, Poklek št. 13, sina; Vida VOGRINC, Vel Obrež 37. hčerko; Jožefa BAŠKOVIČ Krška vas 96, sina: Marija DRZlC, Brežice, hčerko HRASTNIK: Rojstev (doma) m bilo. LITIJA: Stanislava VIRANT. Litija, Cankarjeva 4, hčerko; Angela SIGUT, Ponoviče 9 sina; Alojzija VODENIK. Litija, Levstikova B, sina; Ana ZIDAR. Litija, Partizanska 3, hčerko. KINO ZAGORJE: bilo. Rojstev (doma) SMRTI SAMO TOČKA ZA BRATSTVO V HRASTNIKU BRATSTVO : PAPffiNIČAR (VEVČE) 2:2 ★ SPET ZMAGOVITI HRASTNIŠK1 RUDARJI KOČEVJE : RUDAR (HRASTNIK) 3:4 (1:4) Rojstva BREŽICE: Zdenka URH, Sedem št. 25, hčerko; Anica OGOREVC, Pišece 12, sina; Neža GODLER, Pečice 39, sina; Štefka VRZELAK. Catežke Toplice 72 hčerko; Antonija STRGAR, Globoko 58, hčerko; Terezija ŽITKO, Raje 2, sina; Ro- BREŽICE: Jože AVGUŠTIN, Gorenja vas 21, star 61 let; Ivan JAL-ZABETIC Iz Zagreba, star 29 let: ANA VIMPOLSEK. Cmc 53. stara 63 let. HRASTNIK: Emil LOKNER. Hrastnik 68 star 76 let. LFTIJA: Franc BOKAL, Litija Graška 40, star 67 let: Rozalijo ZUPANČIČ, Litija, Graška 24, stara 34 let; Terezija POTOČNIK. Litija Ljubljanska 10, stara 74 let. ZAGORJE: Smrti ni bilo. Po zmagah nad Bratstvom ln Litijo so v nedeljo nagometaši hrast-niškega Rudarja gostovali v Kočevju. Začetni udarec so imeli eEga taSed števnih na- domačini in že takoj v prvi minuti Mov in preko vratarja poslal ogrozili vrata gostov. V protinapade v mrežo. - Po odmoru se Je du so zamudili gostje priložnost za Položaj 'precej spremenil. Domači f® znatno popustili in tako dovo-rjj. gostom, da so v enakovredni s11 Postali nevarnejši ter tudi v ?“■ minuti po Lukežiču dosegli rOoačenje. Ta gol Je pa bil pre-dvomljivega značaja, toda na P~*®n offside položaj omenjenega Šmalca niti mejni sodnik Golež SfI glavni sodnik Konlč nista rea-|“ala. Tako se Je tekma nadalje-Wa, 2 rezultatom 1:1 ln domači so kljub utrujenosti poka-Ji" tudi nekaj požrtvovalnosti ter 5 ustvarili niz lepih priložnosti, so pa ostale neizkoriščene. Pri ti,vl Je pa sodnik očitno oškodoval Odarja, saj je »spregledal« kar J1!? enajstmetrovki - enkrat Je sralec v kazenskem prostoru Igral B £oko, drugič Je pa Opresnlka iffoo nepravilno zadržal, ko Je -Tj3 bil v poziciji, da lz bližine n*,, e S°l- Res, da leži krivda za S^speh v prvi vrsti na Igralcih Jlosrja, ki so ponovili domala taks prejšnjih tekem, toda rasnega sojenja nogometnih tekem J?, takšnih neodločnih ter nespo-j“Onih sodnikov si kljub temu ne °. Zdeli bi pa da bj naši JJSojnetaši v prihodnjih tekmah “Kazali malo več. Moštvi sta nastopili: Istenič. Bo- fe. Potokar za Ljubljano dosega zadetka. Kar ni uspelo Igralcem, je v 5. minuti uspelo Zorčlču po lepem predložku Bider-mana. Rudar vodi 1:0. Po prejetem golu so šil spet v napad domači ln po desni zvezi v 16. minuti izenačili 1:1. Rudarji po prejetem golu niso klonili. 2e v 25. minuti je Zorčič s strelom iz kakih 18 m povišal na 2:1, minuto pozneje spet isti igralec na 3:1. V 40. minuti je bil uspešen na pred- ložek levega krila Urlep. Rudar Je tedaj odšei na odmor z rezultatom 4:1. Domačini so hoteli na vsak način v drugem delu igre zmanjšati rezultat. Tako Je v 50. minuti srednji napadalec domačih znižal rezultat na 4:2. Po tem golu Je začela postajati Igra surova, kjer sta se najbolj odlikovala desni branilec In levo krilo domačih. Vendar niso domačini dosegli drugega kakor znižanje rezultata (v 75. minuti) vendar lz offside pozicije. Sodil je Belinger, ki mu je zameriti, da ni ostreje reagiral na grobo igro domačih, sicer Je pa treba pripomniti, da sta mu stranska sodnika kaj slabo pomagala. DVE TOČKI ZA PROLETARCA PROLETAREC : SAVA (TACEN) 2:0 (1:0) šalantič, Herman, Frič, koK^hč Majcen, Zagorski nogometaši so v nedeljo slavili sicer zmago nad moštvom »Save« iz Tacna, lahko bi pa bilo tudi drugače. Mladi napadalci se nikakor niso znašli na razmočenem in blatnem Igrišču, pa še tiste možnosti, ki so Jih Imeli za dosego golov, so zamudili. Kazalo je že. da se bo tekma končala brez gola. V 70. minuti Je Mam dosegel lz kazenskega prostora gol. Streljal je lz gneče, potem ko se takoj ni nihče zmenil zanj, in Je tako presenetil sicer odličnega vratarja gostov, v 89. minuti je pa Praznik lz prostega strela s kakih 20 m čez zid s strelom OBVESTILO Cenjene potrošnike obveščamo, da se po sklepu delavskega sveta tukajšnjega podjetja s 15. oktobrom 1960 ukine nočno delo v pekovskih obratih. Da bi proizvodnja nemoteno potekala, bomo jemali stranski kruh oziroma testo v peko po spodaj navedenem razporedu: j V pekami pri Kocjanu: vsak ponedeljek, sredo ta petek od 10.—11. ure. V pekami pri »Varga«: Vsak torek ta četrtek od 11,—12. ure. Predvsem vas opozarjamo, da prinesenega testa ne bomo dodelovalj in gnetli, zaradi tega prinašajte, oz. bomo sprejemali testo samo v peharjih. Potrošnike prosimo, da sprejmejo to spremembo 2 razumevanjem na znanje. Oprava Pekarne ln slaščičarne Trbovlje. pod prečko povišal rezultat na 2:0. Tekma Je bila fair, priporočili bi pa Alunoviču in Peterlinu, da «e v prihodnje vedeta na Igrišču bolj športno, sicer se zna zgoditi, da Jima bo na eni izmed prihodnjih tekem pokazal sodnik pot v slačilnico. Sodniška trojka Je svojo nalogo zelo dobro opravila. KOŠARKA: ŠOŠTANJ : PROLETAREC 53:56 (22:27) V nedeljo Je bila v Šoštanju prvenstvena košarkarska tekma n. republiške lige med domačim Šoštanjem ln zagorskim Proletarcem. Zmagali so Zagorjani z izidom* 56: 53 (27:22). Pripisati Je treba, da Je z nedeljsko zmago moštvu Proletarca spet dana možnost za boljšo uvrstitev na lestvici, treba bo pa v prihodnje pri nekaterih Igralcih precej več discipline. Kajti brez te ni mogoče misliti kakih večjih ln pomembnejših uspehov. Pavl« KOVAČ ROKOMET: PORAZA V KRANJU PROTI »MLADOSTI« V finalni tekmi za pokal FLRJ Je Rudar v Kranju proti Mladosti Izgubil z 24:17 (14:6). Zenska ekipa pa Je na domačem Igrišču izgubila ■ kranjsko Mladostjo ■ 6:2. DOPISNA ŠOLA V LJUBLJANI RAZPISUJE VPIS v I. letnik dopisne ekonomske srednje lote, v dopisno administrativno šolo, v I. in II. stopnjo dopisne splošnoizobraževalne šole (osemletke). v I. stopnjo jezikovnega tečaja za nemški ali italijanski jezik. Pravico do vpisa v vse šole imajo člani organizacije Zveze borcev in otroci padlih borcev. V dopisno ekonomsko srednjo šolo in v tečaje tujih jezikov se lahko vpišejo tudi člani sindikatov Začetek šolanja bo v mesecu oktobru za vse šole. razen administrativne, ki se bo začela v januarju Prijave pošljite do 20. oktobra na naslov; Dopisna šola Ljubljana, Likozarjeva 3 program, prijave ln navodila za vpis in šolanje v Dopisni šoli dobite od 6. oktobra dalje pri okrajnih in občinskih odborih ZB. pri občinskih in okrajnih sindikalnih svetih ali v Dopisni šoli. Ljubliana. Likozarjeva 3, telefon 30-043, Za posebne Informacije priložite znamko za odgovor v znesku 20 dinarjev. KINO -DELAVSK IDOM- V TRBOVLJAH: 1. do 3. okt.: amer. cin. film »PONOS IN STRAST«; 4. do 6. okt.: franc, film »TATOVI DRAGULJEV«; 7. do 10. okt.: amer bare. cin. film »OD PEKL A DO TEKSASA«; 11. do 13. okt.: ital film »IZZIVANJE«; 14. do 17. okt.: jug. barv. cin. film -KAPETAN LES«. KINO »SVOBODA- TRBOVLJfc II: 5. okt.: franc, film »OTROCI LJUBEZNI«; od 7. do 10. okt.: ital. film »PROKLETA SLEPARIJA- ob 17.00 in 19.15; 11. in 12. okt.: ob 17.00 in 19.00 nemški film -PR-FOKS-; 13. do 17. okt.: amer. film Ob 17.00 iti 19.30 -NEKATERI SO ZA VROČE«. KINO »SVOBODA-ZASAVJE« V TRBOVLJAH: 5. okt. ob 5.00 in 7.00 ruski film -NESMETNI GARNIZON«; 6 .in 7. okt. ob 5.00 in 7.00 ruski barv. film -OSEMNAJSTO LETO«; 8. do 10. okt.: amer. barv. film -VISOKI JEZDEC«; 11. in 12. okt.: amer. barv. film »TA-JINSTVENO MOČVIRJE«; 13. ln 14. okt. ob 5.00 in 7.00 amer. barv. film »MAŠČEVALEC IZ DALA-SA«. KINO -SVOBODA II« HRASTNIK: 5. in 6. okt.: ital. film »OBIČAJNO NE POZNATI LOPOV«; 8. do 10. okt.: franc. barv. WW film film »KOCKAR«; 12. ln 13. okt.: ital. barv. \VW film »EVROPA PONOČI«; 15. do 17. okt.« ital. film »PREKLET A SLEPARIJA«. ZAHVALE Zahvaljujem se Državnemu zaarovalne-mu zavodu za Izplačano odškodnino za konja. Zavarovanje vsakemu najtopleje priporočam. Anton Gorenc, Kal 6, Dol pri Hrastniku. Ob nenadni smrti našega dobrega moža in očeta FLORIJANA KUSTERJA se iskreno zahvaljujemo govornikom SZDL in ZB Zasavje, Delavski godbi, sosedom in vsem, ki so darovali vence in cvetje in ki so ga spremljali na zadnji poti. Žalujoča žena ln sin z družino Televizija Sreda, 5. oktobra Zagreb; 16.00 Pionirski mozaik; Beograd: 18.45 Svet v znamkah — 19.00 »Cas, ljudje in dogodki« — reportaža - 20.00 TV Dnevnik - 20.15 TV Reklama - 20.30 »Generalna vaja« — zabavno glasbena oddaja; Zagreb: 21.30 Reportaža. Četrtek, 6. oktobra Zagreb: 9.00 Televizija V šoli — šolska ura; Ljubljana: 17.30 Risani film za otroke - 17.40 Družinska oddaja: Šolske halj g Z8 otroke - 18.00 »Ukradene slike- - TV Film Iz serije Interpol - 18.30 Atomska energija II - 19.00 Obzornik; Beograd: 19.30 TV Dnevnik; Zagreb: 19.50 Prenos koncerta festivala »Opatija 1960« - 21.30 Propagandna oddaja. Petek, 7. oktobra Beograd: 19.30 TV Dnevnik; Zagreb: 19.50 Prenos koncerta iz festivala »Opatija 1960« - 21.30 Propagandna oddaja. Sobota, 8, oktobra Ljubljana: 16.00 Kristina Brenkova: »Najlepša roža« - Igra za otroke; Beograd! 19.30 TV Dnevnik; Zagreb! 19.50 Prenos zaključnega koncerta iz festivala *>Ot»-tija 1960« - v odmoru -propagandna oddaja. Nedelja, 9. oktobr* Ljubljana: 9.30 Kmetijska oddaja: Mladi zadružniki Pomurja — 10.00 »Pošast« — TV film o Lassie -r MAL! OGLASI UGODNO PRODAM skoraj novo kuhinjsko kredenco. Informacije dobite pri Sonji Gornik. Trbovlje. Leninov trg 6. »VELEŽITAR«« - združene pekarne - CELJE »prejme na prosto delovno mesto v pekarni Zagorje slaščičarja ali slaščičarskega mojstra za izdelavo suhega peciva Nastop možen takoj. — Ponudbe pošljite na upravo »Veležitar«, Celje. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.06 13.00 15.00. 17.00 in 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Kmetijske nasvete-vsak delavnik ob 12.15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah ob 14.35, ob nedeljah pa ob 12.00 ln 14.15. Oddajo »Dobro Jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. SREDA, 5. oktobra: 8.05 Poje zbor Slovenske filharmonije p. v. Rada Simonitija; 9.00 OBVESTILA Podpisani izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi, jih napravila moja žena Jožefa Bučar. — Anton Bučar, Trbovlje, Hohkrautova 33. PREKLICI Podpisani Ivan Rebolj, Mlin-šc 6, obžalujem, da sem izrekel proti Dragi Gasior, Kan-drše 20, žaljive besede. Ivan Rebolj OBVESTILO V Glasniku OLO Ljubljana štev. 76 z dne 30. septembra 1960 je bil objavljen odlok ObLO Trbovlje o spremembah in dopolnitvah odloka o odvažanju smeti. V smislu določil 2. člena odloka je določena tarifa za uporabo javnih odlagališč, in sicer: 200 din za 1 m' Izkopa ali ogorkov, 400 din za 1 m' za ostali odpadni material. Komunala Trbovlje, ki je pooblaščena, da nadzira Javna odlagališča, je izdala kupone za navedene vrednosti, katere mora voznik oddati našemu nadzorniku v odlagališču. Obveščamo vas, da so kuponi na razpolago pri upravi Komunale proti gotovini, predloženem barira-nem čeku ali izpolnjenem virmanskem nalogu (obr. 172). Prosimo da opozorite svoje voznike na določila tega odloka, ker bomo proti kršilcem uveljavljali 2 odlokom predvidene kazni. Uprava Komunale Trbovlje UPRAVA DELAVSKEGA DOMA V ZAGORJU razpisuje ABONMA za sezono 1960-61 REPERTOAR: Opera; Giuseppe Verdi; T ra fiata Gioacchino Rossini: Italijanka v Alžlru Drama: Ivan Cankar: Za narodov blagor Držič, Rupel: Boter Andraž Jean Anouilh: Ornifle ali Sapica John Osborne: Ozrl se v gnevu J. P. C. Sartre: Spoštovanja vredna vlačuga Prvih šest del bo izvedlo SNG Ljubljana, zadnje pa DPD Svoboda Zagorje: Cene za abonma: Za dve operi in pet dramskih predstav I. prostor............... . • 1-450 din II. prostor ........ i » • 1.100 din Plačljivo v treh obrokih. VPISOVANJE ABONMAJA Je vsak ponedeljek sredo in soboto od 11. do 12. ure pri blagajni Delavskega doma, Zagorje. UPRAVA DELAVSKEGA DOMA. DELAVSKI DOM TRBOVLJE razpisuje za sezono 1960/61 redni gledališki ABONMA za stalne obiskovalce gledaliških prireditev v Izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Cel. a. V abonmaju bo 6 gledaliških del lz okvirnega repertoarja celjskega gledališča. Okvirni repertoar SLG Celje je tale; F. M. Dostojevski: Idiot, drama Berthold Brecht: Galileo Galilei, igra Andrej Hieng: Robinzoni in dekleti (slovenska noviteta) E. CNeill: Skoraj poet, igra Janez Žmavc: Rok in Lea, drama (slovenska noviteta) W. Shakespeare: Rihard II., tragedija T. WIlliams: Mačka na vroči pločevinasti strehi, drams Mollčre: Učene ženske, komedija B, Shaw: Hudičev učenec, komedija B. Nušič: Gospa ministrica, komedija J. Osborne: Šaljivec, glasbena komedija Leslle Stevens: Zakonski vrtiljak, komedija Plačilni pogoji za 6 predstav: I. prostor 840 din, II. pro-»tor 720 din, III. prostor 600 din, stojišče 300 din. Za abonma v Trbovljah bo odbranih 6 najboljših del. Gornje cene veljajo za predstave ob 20. url, medtem ko bo za šole ln ostalo mladino enoten mladinski abonma s pričetkom predstav ob 16. url. Plačilni pogoji za 6 predstav mladinskega abonmaja enotna cena 240 din. Abonmaji imajo 15 % popusta na redno ceno. Abonma Je plačljiv takoj ob vpisu oz. v dveh obrokih, od katerih se prvi plača ob vpisu, drugi pa do 1. januarja 1961. Starim abonentom se bodo hranili dosedanji sedeži od 5. do 10. oktobra. Delavski dom bo organiziral v tekoči sezoni gostovanje Opere ln Drame iz Ljubljane. Abonenti bodo imeli brezpogojno prednost pri nakupu vstopnic za predstave gledališča lz Ljubljane z 10 % popustom. Začetek predstav v gledališkem abonmaju bo konec oktobra t. 1- 3 delom Bertholda Brechta: Galileo Galilei Uprava Delavskega doma Trbovlje ! 105 - Splezal je čez plot, se približal hiši ln pogledal vanjo skozi okno dnevne sobe, kjer |e gorela luč Tam so se deli: tetko Poliv. Rld In mati Joeja Harnevja ter se pogovarjali. Tom se J' ■mlaz'1 do vrjt In jel nalahno dvigati kljuko, potom Je potisnil nnnjo. Vrata so zahreščala In se odprla. Previdno Jih je nalo odrival In se zdrznil vsakokrat, ko so zaškripala. 106. - Odrival Jih je toliko časa, da 46 mu Je zdelo, da so dovolj odprta In da se bo lahko po kolenih splazil skozi n|e. Vtaknil je glavo med nje ta se orevldno splazil dalje. — »Kako to, da sveča tako utripa?« je spraševala tetka Poliv. »Vrata so odprta, se ml zdi. Pojdi. id. in Jih zapri!« - Tom je pa medtem brž smuknil skozi nje ln še pravočasno Izginil pod postelj, kjer Je ležal tako dolgo, dokler ni prižel do sape. 107. — Nato Je splezal toliko naprej, da bi se z roko skoraj dotaknil tetine noge. »Hudoben ni bil,« Je dejala tetka “•oliv, »samo razposajen je bil, lahkomiseln ta neukročen, saj veste. Odgovoren pa ni bil bolj kakor žrebe. Imel Jr najboljše srce med vsemi dečki!« Tetki "oliv Je bilo tako hudo pri srcu. da je zajokala. Podobno kot tetka Poliv. Je tudi Joejeva mati govorila o svojem sinu. 108. — Tom Je ob teh besedah požira) solze, sicer bolj iz sočutja do samega sebe kot do koga drugega- Slišal Je topi« 'esede tetke Poliv o sebi ta mnenje r samem sebi se je v njegovih mislil' tvlgnilo še više kot kdaj koli. Tetina 'talost ga je zelo ganila, tako da bi najraje smukni! iznod postelje in jo obj-p) ter poljubil. Toda premagal se je in se še bolj potuhnil. Popevke na tekočem traku; 9.36 Pol ure z zabavnim orkestrom RTV Beograd; 11.00 Zvoki za zabavo; 11.3 ODružina ln dom; 12.00 Petnajst minut z Vaškim kvintetom; 12.25 Pozdrav z gora; 13.30 Pianist Marijan Lipovšek igra priredbe slovenskih narodnih pesmi; 13.55 Španija v pesmi; 15.40 Pojo zabavni zbori; 16.20 Koncert po željah; 17.20 Parada plošč; 18.45 Radijska univerza - Jože Jan: Ukrepi za zaščito pred ropotom; 20.00 Slavko Mihelčič: Conoertino za klavir in orkester. Četrtek, 6 .oktobra: 8.25 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu; 9.25 Veliki zabavni orkester; 10.10 Od melodije do melodije: 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Kvintet bratov Avsenik; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Popularne skladbe izvaja Mariborski instrumentalni ansambel p. v. Vlada Goloba; 13.50 Melodije za mesto in vas; 16.00 Iz svetovne književnosti - Marcel Ayme: Ključ pod predpražnikom; 17.10 Petdeset minut turizma in melodij; 18.30 Športni tednik; 20.00 Zabavne melodije »Opatija 1960«. PETEK, 7. oktobra: 8.30 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 9.00 Glasbeni variete; 10.40 Majhni zabavni ansambli; U.00 A. Hallecker: Od Splita do Dubrovnika, venček dalmatinskih pesmi; 12.00 Dobra volja Je najbolja; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Melodije po vašem okusu; 14.35 Poje sopranistka Hey-balova; 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skobemeta; 16.40 Od tu in tam; 17.10 Razgovor z volivci; 18.15 Kvintet Borisa Kovačiča; 20.00 Zabavne - melodije »Opatija 1960«; 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih. SOBOTA, g. oktobra: 8.05 Ritmi Latinske Amerike; 8.40 Pesmi mladinskih delovnih brigad; 9.25 Za prijetno razvedrilo; 10.10 Za vsakogar nekaj; 11.30 Pionirski tednik; 12.00 Veseli planšarji v gosteh; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13 30 I. Jugoslovanski folklorni festival v Slovenskem Primorju; 16.00 Na platnu smo videli; 17.10 Parada plošč; 18.20 Vedri zvoki; 20.00 Zabavne melodije »Opatija 1960»; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 9. oktobra: 7.35 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča; 8.00 Mladinska radijska igra - Oliver Buttervvort: Dogodek v Freedomu; 8.45 Melodije za nedeljsko dopoldne; 10.00 Se pomnite, tovariši. .. Franc Draganov - Hiko WUfan: Od Begunj do Snežnika; 1.00 z veselo glasbo v novi teden; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 15.30 Zvoki lz raznih dežel; 16.20 To vam bo všeč (spored operne glasbe); 17.10 Peli so jih mati moja.,. (Lepe slovenske narodne pesmi); 18.05 Veliki orkestri - znane melodije; 18.30 Kvintet Zadovoljni Kranjci; 20.05 Izberite melodijo tedna. PONEDELJEK, 10. oktobra: 8.05 Orkester RTV Ljubljana pod taktirko Uroša Prevorška vošči dober dan; 8.40 Ljubljanski Jazz ansambel in Ansambel Mojmira Sepeta; 10 16 Zabavni orkester RTV Beograd; 11.00 Radi jih poslušate; 12.00 Vaški kvintet s pevci; 12.25 Majhni zabavni ansambli; 13.50 Od oolke do sambe; 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo poslušalce RTV Ljubljana; 15.40 Naši popotniki na tujem - Pismo iz. Irana; 17.15 Šoferjem na pot; 18.50 Človek ln zdravje; 20.00 Iz studia 14. TOREK, H. oktobra: ' 8.05 Glasba med delom; 8.55 Ra- dijska Sola za -rrednjo stopnjo -Glasbeni leksikon; 9.40 Mladinski uešanl zbor gimnazije Celje p. v. Egona Kuneja: 10.15 Izberite melo-Ujo tedna; 11.30 Deset minut iz laše beležnice; u.40 Melodije iz Španije: 12.00 Trio Avgusta Stanka; 2.25 Godala v ritmu: 12.40 Pisani voki z Dravskega polja: 13 30 Po-o ppvci zagrebške In beograjske >pere; 14.85 Od polke do ca!ypsa: 5 30 Nadalievalnl tečaj za foto-unalerje: 10.00 Izbrali smo za vas; 17.15 Razgovor z volivci: 18.15 Od olesišač dn plesišča; 20 00 Itali’an-ske renesančne skladbe poje Komorni zbor RTV Zagreb p. v. Slavka Zlatiča OD 15. OKTOBRA DO 15. NOVEMBRA LETOS: TEHNIKA V GRADBENIŠTVU Pisatelj Ingolič je spet posegel v Zasavje V PRAVKAR IZIŠLEM ROMANU »NEBO NAD DOMAČIJO« NAS VODI PISATELJ ANTON INGOLIČ MED ZASAVSKE RUDARJE IN TUDI V TRBOVLJE IN NA MRZLICO — V PRIPRAVI IMA NOV ROMAN V pravkar izišlem romanu »Nebo nad domačijo« nas vodi pisatelj Anton Ingolič med zasavske rudarje in tudi v Trbovlje in na Mrzlico — V pripravi ima nov roman. Slovenski književnik Anton Ingolič je po rodu iz družine mizarja v Spodnji Polskavi pri Pragerskem, zdaj je pa profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani in rad vodi junake v svojih delih tudi v naše Zasavje. Pred leti je izdal zajeten roman o naših izseljencih in v središču dogajanja so Lamutovi iz zagorske občine, ki so odšli s trebuhom za kruhom v svet. Pisatelj nas vodi po tujih deželah, kjer spremljamo zasavske rojake v raznih evropskih državah in njihovo borbo za obstanek. Za izseljenstvom se je pisatelj Ingolič zdaj lotil problema povratnikov. Po osvoboditvi se je vrnilo v rodno domovino precej družin iz Nizozemske, Francije, Nemčije in celo Amerike. Odzvali so se klicu osvobojene domovine. Problem povratnikov je Ingolič prikazal v najnovejšem, pravkar izišlem ^omanu »Nebo nad domačijo«, ki je nekako nadaljevanje prvega romana »Kje ste, Lamutovi?« Naj-ncvejši Ingoličev roman je izšel pri podjetni mariborski založbi »Obzorje«. Pisatelj nam prikaže družino rudarja Rojnika, ki je zbolel v tujini na silikozi. Na pobudo njegove žene se vrne vsa družina domov. Roman »Nebo nad domačijo« je kronika rudar a Rojnika in njegove družin?. Pisatelj nam prikaže vrsto dogodkov, nekaj prijetnih srečanj in doživljajev, nekaj pa tudi tragičnih usod posameznih Rojnikov. Roman je psihološko utemeljeno in napeto branje. V delu se zvrsti venec dogodkov: eno hčer, ki je bila med vojno žrtev nemške sol-dateske in v njihovi javni hiši, gloda spomin na vojno — zapusti moža in jo na ilegalnem prehodu čez mejo ustre-le; druga Rojnikova hči rodi nezakonskega otroka — zamorčka — kot plod ljubezn v času osvoboditve v tujini. Takih mračnih dogodkov je več. Svetli prizori so pa zlasti iz doživljajev Rojnikovih vnukov, ki se vžive v novj tempo življenja v domovini staršev in dedov, udeležujejo se prostovoljnih akcij, spoznajo novo domovino in jo vzljubijo. Bralce iz Trbovelj In Zasavja bodo pritegnili zlasti prizori iz njihove doline ob srečanju z aktivisti in parti- njihovo usode. Jože Zupančič Mesec tehnike Enajsti plenum Zveze inženirjev in tehnikov LR Slovenije je sprejel pobudo za organiziranje posvetovanja o tehnični besedi in razstave tehničnega tiska v jeseni 1960. Program inženirjev in tehnikov LRS, izdelan na podlagi smernic V. kongresa Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, V. kongresa SZDLJ in XI. plenuma ZIT LRS je tej osnovni zamisli dal dokončno obliko v takem smislu, da naj se tehnična dejavnost organizacij inženirjev in tehnikov Slovenije in njej sorodnih organizacij manifestira vsestransko v »MESECU TEHNIKE« in da naj dobi splošni republiški značaj. Organizacijsko in vsebinsko bodo to zamisel izvedli Zveza inženirjev in tehnikov LRS s strokovnimi in terenskimi organizacijami inženirjev in tehnikov, Glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije s svojimi organizacijami in Centralna tehniška knjižnica, v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami in tehničnimi institucijami. Glede na dejstvo, da stojimo pred gradnjo slovenskega Doma tehnike, in da je potrebna čim širša popularizacija te akcije, bo v »Mesecu tehnike« potrebno dati temu poseben poudarek, da bo ideja Doma tehnike prodrla v sleherni kraj v naši republiki. Glavni nosilci te ideje in splošne tehnične misli morajo biti terenska društva inženirjev in tehnikov ter osnovne organizacije Ljudske tehnike. Občina se kot csn-ovna celica v našem komunalnem sistemu vse bolj oblikuje kot zaokrožena teritorialna druž-beno-gospodarska enota ter prevzema vedno večje dolžnosti, odgovornosti in pravice. Za*o je V. kongres Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije nakazal težišče dejavnosti teh- IZ FILMSKEGA SVETA zanj. V delu nastopa vrsta pisanih oseb: tudi reakcionarji, nezadovoljneži, stari trgovci i. dr. Zato je Ingoličev roman dokumentaren za dobo po osvoboditvi in vreden bran-nja. Pisatelj Ingolič, ki je bil med vojno izseljen v Srbijo — takrat je bil moj sosed — on v Čupriji, jaz v Varvarinu, in takrat sva se pobliže spoznala — mi je zdaj zaupal, da pripravlja spet nov roman. To pot bo stopil med naše izseljence v Ameriki ter prikazal življenje, delo in Argentinska sodba o »Sladkem življenju«. — Fellinijev fi-lm »Sladko življenje« je odlično prestal obtožbo, ki jo je proti njemu sprožil nek; meščan Buenos Airesa, trdeč, da je vsebina spolzka. Zvezni sodnik Bdiuardo Vila je obtožbo zavrnil z izjavo, da film ne vsebuje sekvenc na osnovi nudizma in da so tovrstne scene povsem enake scenam na kakršni koli plaži, tudi v Argentini. Sodnik se tudi ni strinjal s tožiteljem. ki je trdil, da film smeš! vero in njen simbol. »Nasprotno, menim, da je vera poveličana v kontrastu s korupcijo, kot je istočasno poveličana preprostost in či' stost«. je izjavil na koncu sodnik v svoji razsodbi. Se eno Shaivovo delo na filmskem platnu. — Znamenita dela »Pygmalion«, »Junaki«, »Hudičev u'?nec« in »Obrt gospe Warren:i so filmske ustvarjalce zamikale, da so jih posneli na filmski trak. Zdaj se je tem filmanim delom velikega in duhovitega Irca pridružil še film »Zdravnik na razpotju«, posnet po Istoimenski komediji. V njem se pisatelj posmehuje modnim zdravnikom. — V glavnih vlogah nastopajo sami ugledni filmski umetniki Leslle Caron, Dick Bogarde in Robert Mor-ley. Jugoslovansko - norveški film za otroke. — V Beograd je prispel norveški filmski režiser Erich Boerge, kj bo skupaj z beograjskim režiserjem Nikom Jovanovičem snemal kratkome-tražni film v barvah za otroke. Gre za koprodukcijo beograjskega podjetja »Avala-film« in norveškega »ABC-film«, ki pripravljata ta film. Predmet je propagiranje ideje UNESCO o zbliževanju otrok raznih dežel. Film bo snemal Ragnar Soeren-setn. ki je tudi prispel v Beograd. Ekipa »Vlaka« pripravlja nov film. — Kompletna ekipa, ki je posnela »Vlak« in »Vojmo« bo za podjetje »Avala« kmalu začela pripravljati svoj tretji film. Režiser Bulajič je že obiskal nekatera industrijska sre- dišča v Bosni, kjer skupno s scenaristi, Italijanom Brunom Barettijem. Dragoslavom Iličem in Radenkom Ostojičem zbira gradivo za nov film »Kako ime novati mesto«. Snemanje se bo pričelo januarja 1961. Proti koncu leta pa bo Bulajič prevzel tudi režijo Jadranovega filma »V pričakovanju Douglas- V VIHARJU JE MLAD PILOT IZ PR1JED0RA PREPELJAL HUDO BOLNEGA PARALIZIRANEGA BOLNIKA IZ DUBROVNIKA V BEOGRAD KLJUB SLABEMU VREMENU JE LETOŠNJA LETINA KAR ZADOVOLJIVA Te dni so prepeljali iz tre-binjske v dubrovniško bolnišnico hudo bolnega Janka Br-koviča, 28-Ietnega delavca iz Trebinja. Obolel je za paralizo. V dubrovniški bolnišnici so poskusili vse, da bi mu rešili življenje. Spodnji deli bolnikovega telesa so bili že paralizirani in zahrbtna bolezen je začela zajemati tudi prsni koš, zaradi česar je bilo otež-kočeno dihanje. Bolnika je nujno bilo treba prepeljati v Zagreb ali Beograd kjer imajo za take primere jeklena pljuča. Začela se Je dramatična borba za njegovo življenje. Poveljstvo Jugoslovanske vojne mornarice v Splitu je bilo pripravljeno dati hidroavion, toda vreme je bilo tako slabo, da se letalo ni moglo spustiti v Dubrovniku. Letalski cenfer v Vršcu je prav tako odgovoril, da piha huda košava in letala ne morejo vzleteti. Bolnik je medtem postajal vedno slabši. Da bi nesreča bila še večja, je tudi dubrovniško letališče v Grudi bilo pod vodo, tako da niti letala JAT niti vojaška letala niso mogla pristati na njem. Ko so zdravniki že obupavali, je prišla nenadna pomoč. Aeroklub iz Prijedora je poslal svojega pilota Mladena Biberčlča s »štorkljo«. Vprašanje je bilo, če se bo letalo lahko sploh spustilo na tla. Toda za mladega pilota to ni bila težava. Na splošno presenečenje se je spustil na prostoru, ki ni bil večji oči 30 metrov. Bolnika so spravili v rep letala, zraven pa še bolničarja, ki mu je vse do Beograda stalno »dajal kisik in ga na ta način obdržal pri življenju. Letalo je okrog 16. ure popoldne vzletelo proti Beogradu. Do Sarajeva je bilo vreme povoljno, pozneje p« je Bi-berčič letel po hudem vetru in nalivih. Toda polet se je srečno končal. »Štorklja« se Je okrog 18. ure spustila na zemunsko letališče, od koder so bolnika takoj prepeljali v infekcijski oddelek beograjske klinike in ga spravili v jeklena pljuča. ničnih strokovnjakov v obUsfi m je z novim statutom postala naša, strokovna organizacija strokovna podružnica v obči' ni. Predvsem so za aktivnost društev tehničnih strokovnjakov zainteresirani v gospoda1' sko manj razvitih občinah, v katerih je tudi manjše število inženirjev in tehnikov. V takih občinah še bolj čutijo, da v dobi tehnike in avtomatizacije ni mogoče razvijati gospodarstva, če ni na razpolago strokovno sposobnih kadrov, ki so lahko nosilci tehničnega napredka. Občinska društva inženirjev in tehnikov imajo namreč prvo in najvažnejšo nalogo, da pritegnejo preko društva vse tehnične strokovnjake v neposredno reševanje raznih gospodarskih in komunalnih problemov kraja oz. občine ter da s prostovoljnim delom svojih članov pripomorejo k hitrejšemu gospodarskemu napredku. Ustanavljanje obč nskih društev je že v teku. O pripravah na ustanovitev občinskih Društev inženirjev in tehnikov nam poročajo že iz Litije in Zagorja <>b Savi. Novoustanovljena društva imajo ’epo priložnost, da pokažejo v »Mesecu tehnike« svojo življenjsko sposobnost in da začnejo izvajati delovni program. Ob razumevanju in no moči političnih činiteljev za delo društev in organizacij inženirjev in tehnikov bodo posta’a predvsem občinska društva važen člen v družbenem organizmu občine, postala bod» žarišče tehnično misij in element gcspcdarsk'ga napredka. Ta teden sem jo najprej mahnil na Log pri Sevnici. Tamkajšnji domačini so mi povedali, da je poslovalnica trgovskega podjetja v kraju priSla že čisto na kant. Vedno kaj manjka. Pravili so mi, da so imeli v poslovalnici v začetku meseca na zalogi samo 40kg črne moke, ki so jo pa prodajali kar po «4 din za kilogram kot belo moko. Ljudje so mi Se potožili, da v trgovini ne dobiš vsega, kar gospodinje žele in da morajo zato, hočeš - nočeS - kar v Sevnico. Neka gospodinja bi mi rada še marsikaj potožila, pa se je bala stvari povedati, ker pravi, da bi sicer drugič v trgovini na Logu pri Sevnici še kruha ne dobila. Iz Sevnice sem jo ravsnil naprej po dolini Mirne v Trebnje in potem dalje v Kočevje. Prišel sem ravno na nogometno tekmo med hrastniškim Rudarjem in domačini klubom. Domačini so kar tekmovali, kdo bo koga bolj -spodbil« -hrastniškt Rudarjevci so pa morali v zahvalo za to po končan-tekmi oditi na umivanje v mrzlo in naraslo Kinžo ... Ko sem nato po svojih poteh prišel v Litijo, sem ogledoval tamkajšnje izložbe in ugotovil, da Je izložbeno okm poslovalnice -Železnina- pravi eldorado za male oglase. Manjka samo Se veliki reklamni napis: -Z oglašanjem ' naSem oknu si zagotovite pri prodaji 100-odstoten uspeh!« V Zagorju sem pa hotel priskočiti na pomoč nogometašem, a ni bilo /. mano nič, ker so ugotovili, da je v moštvu še nekaj takih, ki še slabše igrajo. Ti so zato raje v nedeljo kazali, kako naj se ne igra nogomet, če se pač že hoče zmagati. V Trbovljab sem v ponedeljek že zgodaj zjutraj čakal na avtobus, da bi z njim prišel na železniško postajo k vlaku, ki odpelje iz Trbovelj nekaj minut pred šesto. Zaradi netočnosti šoferjev nismo dobili tega vlaka in morali smo počakati na naslednjega. Trboveljski študenti, ki se vozijo v Ljubljano, so mi potožili, da Je zamujanje stalna praksa trboveljskih šoferjev, In da morajo, da pridejo pravočasno v Llubljano. uporabljati avtobus, ki odhaja iz Zg. Trbovelj ob 4,10. Ko sem jo že hotel popihati Iz Trbovelj v Hrastnik, da ne bi domači šoferji planili po meni, da jih črnim, so me ustavili študenti, ki se .dnevno vozijo v Ljubljano, in ml razložili svoje velike težave Trboveljsko avtoprevozništvo namreč zadnje čase posluje zelo -poceni« ter morajo sedaj odrajtatl podjetju za vožnjo lz Zg. Trbovelj na železniško postajo mesečno kar 2400 din. Kje so potem še stroški za vožnjo in Izdatki za hrano! Obljubil sem jim, da bom skušal tudi Jaz to zadevo nekako urediti. Tako prosim sedaj vse, ki boste prebrali v tej številki mojo rttbriko, da ml pomagate s skupnimi močmi prepričati tovariše v AvtoprcvozniStvu. da ponovno razpravljajo o ceni vozovnic za dijake In študente. Se v Hrastnik sem Jo ucvrl. Ze nekajkrat so me domačini prosili, da bi Jim pomagal spraviti obe bradlji, ki vedrita pred domom Partizana kar pod milim nebom, pod streho, da ju ne bo vzel vrag. Ko sem se ponudil Partizanu, da to reč proti primernemu honorarju sam opravim, so ml rekli, da Je doma dovolj takih, ki bi ra plačilo to delo sami naredili. Daši sem s svojim dobrohotnim predlogom propadel, sem hotel obiskati Se Zg. Hrastnik, pa sem obtičal na cesti, od koder vam do prihodnjič pošiljam lepe pozdrave. VAS PEPCE | U>M N V N/1 l)M F V si N .M Skrivnost dveh bratov Leslie je opazila visok strop; stene, obrnjene na znotraj; grobo obdelana tla. Kje je bila? Odmev je napovedal korake, ki so prihajali od daleč. Hitro je vzela k sebi žepni nož in. čakala: -Ste spet na straži. Leslie?« jo je vprašal Harry Chelford. Sedaj je bil čisto normalen. Ne hudujte se nad ‘ mano, da sem vas pustil samo. Odšel sem samo zaradi tega, da najdem izhod.- -Kje sva?« -Nirham pojma. Ko ste se onesvestili, sem vas nesel po tej slabi Vijugasti poti sem doli v to luknjo. Bili ste strašno težki,« je pristavi) tako naivno, da se mu je dekle skoraj nasmehnilo. -Leslie, imam neko idejo. Tiste zračne luknje, mimo katerih sva korakala, so v steni nekega vodnjaka. Zdi se mi, da leži chelfordski zaklad na njegovem dnu Da bi le kako prišla venkaj. da bi lahko govoril z Dickom. Brihtne glave je in bo kmalu našel rsšitev.« »Ste iztaknili izhod iz teh lukenj?« »Ne. Zašel sem v neki labirint, iz katerega sem le s težavo spet našel pot k vam nazaj... Sveta nebesa — poglejte vendar svoje noge!« Lesliejine zatečene, krvave noge, s katerih so visele raztrgane nogavice, so bile res pomilovanja vredne. 2e naslednji trenutek je Harry sezul svoje čevlje. »Obujte jih,« ji je dejal. Ker se je obotavljala, je pokleknil ■ in porinil vanje prste njenih nog. »Neke reči še nisem raziskal, namreč hodnikov na desni strani,« je nadaljeval. »Zal je delno zasut in tudi skalovje je prhlo. Zakaj ste pravzaprav omedleli. Leslie?« »Zdi se mi, da* so mi ponagajali živci« Bilo je nesmiselno, da, celo nevarno, da bi mu povedala resnico »Se mi je zdelo. Kadar se boste bolje počutili, bova najino pot raziskovala dalje.« Hodil je pred njo in je le kdaj pa kdaj prižgal svetilko. Varčeva' je z baterijo. »Te zgradbe niso anglosaškega izvora, ampak segajo nazaj v pra ■godovino Brita?ije. Čudovit občutek se loteva človeka, da potuje skoz! Sodnike, ki so jih napravili še jamski ljudje! Naprosil bom Dicka, da napelje v te podzemeljske prostore električno razsvetljavo, potem jih bom pa podaril državi.« Korakala sta po hodniku, ki se je strmo vzpenjal, še kakšne četrt ure, potem ne je pa Harry ustavil: pred njima je stal visok kup kamenja, tako da je bilo med nasutim kamenjem in stropom le toliko prostora, da si se lahko splazil skozi. »Mislim, da sva na pravi poti,« je rekla Leslie Gine in se oddahnila. »Ali čutite prepih?« »Da.« Previdno sta lezla drug za drugim preko kamenja. Neka črna senca je hušknila mimo, tako da je Leslie prestrašeno zavpila in se odmaknila. »Nič se ne bojte« jo je pomiril Harry. »Samo neka podlasica je. In kjer more hoditi podlasica, greva lahko tudi midva.« Nadaljevala sta pot. Sedaj se je hodnik razširil v četverokotni nrostor. Z obokanega stropa so viseli bleščeči se stalaktiti, po stenah je pa kapljala voda. »Poglejte, kako kapljajoča voda razjč kamenje!« je dejal Harry in pokazal na luknje v tleh. Z naglimi koraki je prečkal četverokotni prostor ter izginil v rovu, ki je potekal dalje v Isto smer. »Pridite semkaj!« jp zavriskal Harry. »Dnevna svetloba!« Leslie je skočila za njim. Blagodejno toploto jo začutila v sebi. Pred njima se je odprla naravna špranja v skali, deloma tako široka, da je bilo v njej prostora za moškega, potem pa spet tako ozka. da si skozi njo komaj porinil roko. Nad njima je bilo modro nebo... »Od tod torej sveži zrak, ki sva ga prej čutila, Leslie! Sedaj boVa oogledala, kam drži hodnik.« Hodnik pa ni držal nikamor: po nekaj korakih sta stala na njegovem koncu — prod togo skalnato steno. Molče sta strmela drug v drugega. »Poskusiti bova morala, da prideva nazaj,- je dejal Harry s tesnobnim glasom. Komaj je spregovoril to besede, sta zaslišala od daleč neki hrušč in ropot. Tla, kjer sta stalo, so se stresla — iz hodnika, ki je držal v protor s stalaktiti, je pa puhnil oblak prahu. »Počakajte, Leslie!« Trajalo je nekaj minut, preden *se je Harry vrnil. »Skala za nama se je zrušila.* je pripomnil. Njegov glas je trepetal. »Leslie — mislim, da sva Izgubljena.« 80. Vroča kopel in jed, pri kateri se mu Je skoraj vsak grižljaj za-ikal v grlu, sta Di’kn Alforda do neke mere spet okrepčala. Neka* ipanja je še ostalo, čeprav zelo malo. Dick je poslal svojega 'nšpok-orja v London, da preskrbi nekaj dinamita. Ker pa eksplozivov nt prodajajo tako kot masla nli sira, je moral mož opraviti še razne for-malitete, preden je lahko telefoniral v Fossaway, da bo naročilo izvršeno. Dick Alford je bil v spremstvu Puttlerja in Gilderja ravno poti proti opatiji, ko je opazil nad seboj neko letalo, ki je v zrak napravilo dva kroga, potem se je pa začelo spuščati proti zemlji. »Kaže, da dobimo neki obisk« je dejal Dick presenečen. In res je letalo še brnelo kakšnih sto metrov nad zemljo, naj: je pa pristalo na Dolgem travniku. Neki moški je splezal iz njes — Arthur Gine. , Gilder ga je temno pogledal, Arthur Gine se je pa nasmeha/ »Tu Imate denar, ki vam ga dolgujem, Gilder* je dejal in tegnil iz žepa svojega suknjiča debel zavitek bankovcev, »če viedn^L franka ni padla, odkar sem se odpeljal iz Pariza. Sedaj sva, misu — bot!« ky Gilder je molče prevzel zavitek. Gine se je pa obrnil k Dick Alfordu. ... »Vrnil sem se, ker sem v francoskih časnikih bral, da je Des izginila. Alj so jo le našli?« u Dick je na kratko opisal dogodke, ki so se pripetili v razvalin opatije. In ko Je Dick začel razlagati svoj načrt, kaj namerava stori da reši brata in Leslie, je Arthur Gine prestrašeno odkimal. . »Preden sem se posvetil Jusu, sem nekaj semestrov študiral nl'r0 gradnje. Rečem vam lahko, da je — čeprav je moje znanje, ki -~ef sl ga tedaj pridobil, pomanjkljivo - glede razstrelitve kamenin, s tinp^ hočete povečati zračno luknjo, zelo malo Upanja na kak uspe*1- apiti streljanju se bo vodnjak prav gotovo sesul Ne smete namreč P?zhobS» komaj še utegnil stopiti na podnožje mize In se oprijeti njenega ko je pod njim zazijala velika luknja Potem je miz« spet sama nila nazaj v prvotno lefso. ( Pri drugem poskusu so mizo zataknili. Dick 1e bil že si** jteP' so ostali mizo zavarovali. Pod seboj je opazi) polomljene lesene niče in nedaleč še nekaj temnega: bil je košček svile. J« »Sedaj smo na pravi poti* je dejal z mirnim glasom, k°. mu ostali pridružili. -Gilder, vi preiskujte s Puttlerlem desni n mi bomo pa levega « . tu^ Toda spiraV so spet držale k tistemu zidu kjer se je mora vf[1|ia-Leslie ustaviti. Kakor ona, sta se tudi Dick in Arthur vsa potrta