8556
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
Pk.muRSKI DNEVNIK
^oStnina plačana v gotovini	OAn ..
Abb. postale I gruppo Emil o()(l IlF
Leto XXXVI. Št. 182 (10.702)
TRST, sobota, 9. avgusta 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« j v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
MARSIKDO TRDI, DA BO KRIZA ŽE SEPTEMBRA
Ministri PSI zahtevajo bolj učinkovito vlado
Socialisti zagotavljajo podporo Cossigi, če &e bo odločno spoprijel s terorizmom in z nevarnostjo devalvacije
RIM — Poletna nevihta ali za-^tek vladne krize? Taktični mane-Z®1- ali začetek spreminjanja seda-*?J®ga političnega okvira? Izjava, ki 1° je v četrtek popoldne objavilo Vodstvo PSI (za sedaj se sicer ne Vo, kdo je izjavo napisal) ter način, so včeraj reagirali nekateri ^ajbolj vidni socialistična ministri os,sigove vlade (Formica, Manca, ^aPria, De Michelis) govorita v Prid prvi domnevi.
Najbolj verjetno je, da se je vsa fcadeva odvijala takole. Predsednik Vlade je bil videti zadnje čase zelo utrujen, ne samo v zadnjih drama-“čnih dneh bolonjskega pokola: tudi Proces v parlamentu, čeprav je bil popolnoma oproščen, je nekje načel Uossigove živce in njegovo voljo, da ^tane na čelu vlade. Istočasno so najbolj nevarni napadi na njegovo Predsedstvo prišli znotraj krščanske demokracije, iz vrst Zaccagnindjevih
in Andrecttijevih pristašev, katerih je sam eden najvidnejših predstavnikov: te dni namreč vztrajno govo rijo o možnosti, da bi Forlani pre vzel vodstvo vlade, se pravi o vladni krizi septembra meseca. Forlani naj bi predsedoval tristrankarski vladi, ki pa naj bi imela v svojih vrstah tudi predstavnike socialistične levice in morda tudi samega Andreottija.
Čemu pa naj bi taka vlada koristila? Predvsem bi nekoliko zavrla napredovanje socialističnega tajnika Craxija, ki očitno meri na predsedstvo vlade po zaključku socialističnega kongresa. Z druge strani bi komunisti morda v tem primeru pri stali na bolj prožno opozicijo. V Bologni so komunisti dokazali, če je to bilo še potrebno, kaj pomeni trda opozicija KPI. Vlada, ki bi jo označevala prisotnbst socialistične levice in ki bi zagotovila na ta ali oni
mu,nun,niniiiiiniiimiiniiiiiiiuiiiiiui,imii,|||||l|||||||||,,ll,m„„lllfmi,limill,n
Na konferenci svetovnega združenja za mednarodno pravo
V Beogradu bodo govorili o mednarodnem terorizmu
Na zasedanju, ki bo od 17. do 23. avgusta, bodo preučili tudi osnutek konvencije o pravnem nadzorstvu tega pojava
BEOGRAD — Okoli tisoč udeležen-®®v konference svetovnega združe-?j® za mednarodno pravo, ki bo od *'■ do 23. avgusta v Beogradu, bo ?^ed drugim proučilo tudi osnutek konvencije o pravnem nadzoru med-harodnega' terorisipa. Ncyi doku-r'enC ki je rezultat večletnega dela komisije za mednarodni terorizem svetovnem združenju za medna-"*mo pravo, naj bi prispeval k e-botnim stališčem pri preprečevanju jhednarodnega terorizma, ki vsako *eto vse bolj pogosto ogroža življe-•JJa diplomatskih in konzularnih Pmdstavnikov, turistov, športnikov n drugih.
Napadi na letala, diplomatska Predstavništva, sedeže mednarodnih organizacij in druge objekte so v •Minulih 20 letih postali reden pojav, Preprečevanje tega nasilja pa je 0il° v rokah vsake posamezne dr-~iave. Zato je nujno poenotiti mednarodni dogovor ob preprečevanju "^dnarodnega terorizma.
Osnutek dokumenta predvideva, da ..vsaka država podpisnica konven-o^e o pravnem nadzoru mednarod-boga terorizma sprožila vse praktične ukrepe za preprečevanje mednarodnega terorizma in da sodeluje z brugimi državami pri izmenjavi hibernacij, ki so pomembne za preprečevanje dejavnosti na tem področju. Tista država, ki ne bi ukre-bo morala povrniti škodo, ki ;e nastala zaradi mednarodnega te-°rističnega dejanja, plačati pa bo T?rala tudi odškodnino ranjencem baroma sorodnikom smrtnih žrtev.
(dd)
je potrdil, da se bosta zunanja ministra Vietnama in Tajske pogovarjala v New Yorku sredi septembra ob odprtju del 35. rednega zasedanja generalne skupščine OZN.
Perez De Cuellar, ki je spremljal generalnega tajnika Wakiheima na njegovem nedavnem obisku v Vietnamu in na Tajskem, je izjavil, da je v obeh teh dveh državah ugotovil željo po zmanjšanju napetosti v Indokitajski.
Glede možnosti, da bi ustanovili demilitarizirano področje, ki bi ga nadzorovale oborožene sile OZN, je De Cuellar izjavil, da je prezgodaj misliti na kaj takega. Važno je, da se je Waldheimu posrečilo, da napoti stranki k dialogu.
V Hanoju pa poudarjajo, da možnost srečanja dveli zunanjih ministrov ni bila predmet uradne izmenjave stališč obeh držav.
način (tudi na čelo krščanske demokracije) povratek Giulia Andreottija bi morda bila tista «boljša vlada*, ki jo je zahteval Giorgio Na-politano.
Ko je med zadnjim zasedanjem ministrskega sveta- Cossiga bil videti še posebno utrujen, tako da sta morala sklepni komunike napisati Manca in Lagorio, je Craxi sklenil prevzeti politično pobudo. Fc -mica pravi, da je PSI odločena resno podpreti sedanjo vlado, pod pogojem, da poseže takoj in odločno glede dveh poglavitnih točk. se pravi terorizma in nevarnosti devalvacije. Oglasili so se tudi Manca, Capria in De Michelis z dokaj dvoumnimi izjavami. Tudi vodja socialistične skupine v senatu Labrio-la piše danes na socialističnem glasilu «Avanti», da sedanja vlada ne more več dolgo prestajati tako težkih preizkušenj, če se v njenih vrstah ne okrepi politična volja in ne sprejme odločna obveza za obnovo. Labriola govori še o zapletenih mrežah, ki jih pletejo znotraj in zunaj večine, da bi vladi zmanjšali ugled v tujini. V zaključku trdi še, da si tako majhna država kot je Italija ne more privoščiti šibke vlade ter zaključuje z dokaj jasno grožnjo: socialisti se ne morejo sprijazniti z mislijo, da se odpovedo sestavi boljše vlade od sedanje.
Craxi torej nima namena sprožiti vladne krize takoj, noče pa, da bi ostal trajno vezan na vlado s pičlim ugledom samo zato, da bi omogočili redno delovanje državnih u-stanov. Zato zahteva od krščanske demokracije, naj sprejme jasno sta lišče ter tako pošilja Andreottiju zelo jasno sporočilo. Gre za manever, ki nakazuje več izhodov iz sedanjega položaja. Lahko bi okrepili sedanjo vlado ter ji dali bolj trdne temelje: v tem primeru bi bila vsa zasluga Craxijeva. Lahko pa bi tudi prišli, takoj po poletnih počitnicah, do hitrega in dokončnega padca Cossige: tudi v tem primeru pa socialisti ne bi bili nepripravljeni, temveč bi skušali obvladati kalni in nevarni položaj, do katerega bi utegnilo priti.
R. G.
Protiizraelske manifestacije v Teheranu
ZARADI ANEKSIJE JERUZALEMA
Islamske države zahtevajo gospodarski bojkot Izraela
V Izraelu je odstopil poveljnik notranje obveščevalne službe
Včeraj je bil v vsem islamskem svetu «dan Jeruzalema*. Med množično manifestacijo pred teheransko univerzo, ki se je je udeležilo na stottsoče demonstrantov, so v znak protesta sežgali izraelsko zastavo
(Telefoto AP)
NEW YORK - Iz diplomatskih virov se je izvedelo, da bodo islamske države sprejele odločno stališče glede ukrepov, ki naj bi jih sprejel varnostni svet proti Izraelu zaradi aneksije arabskega dela Jeruzalema. Konferenca arabskih držav se zavzema, da bi proti Izraelu sprejeli podobno resolucijo kot so jo predlagale Združene države A-merike proti Iranu zaradi protizakonitega zadrževanja ameriških talcev. Ameriška resolucija je zahtevala prepoved izvoza vsega blaga razen hrane in zdravil v Iran. Takratno ameriško resolucijo je preprečila Sovjetska zveza z vetom. Islamske države bodo resolucijo predstavile na srečanju neuvrščenih držav, ki bo v začetku prihodnjega tedna.
V Izraelu pa je odstopil Abraham Akutov, poveljnik «shin bet*, izraelske obveščevalne službe, ki je odgovorna za notranjo varnost in za boj proti terorizmu. Kot je sporočila v sredo zvečer izraelska televi-

AGENTI UCIGOSA IN TAJNIH SLUŽB V PARIZU, MADRIDU IN NEMČIJI
OZADJI FAŠISTIČNEGA POKOLA V BOLOGNI JE TREBA ISKATI V ČRN!INTERNACIONALI»
zija naj bi odstopil, ker se ni strinjal, da ministrski predsednik Begin ni dovolil, da bi iskali med židovskimi koloni izvršilce atentata na palestinske župane. Izraelska televizija se je pri tem sklicevala na pisanje dopisnika «Washington star*, Davida Halevija, ki je navadno dobro obveščen o delovanju najvišjih izraelskih krogov. Omenjena vest je povzročila razburjenje tudi v izraelskem parlamentu. Poslanec cen-trističnega gibanja «Chai» je v brzojavki Beginu poudaril, da sam, ko je delal za obveščevalno službo, ni nikoli slišal, da bi si kateri izraelski ministrski predsednik upal zatreti preiskavo in prikrivati kazniva dejanja. Podobna stališča je zavzel tudi laburist Yossi Sarid, tajnik socialistične stranke Victor Chemtov pa je celo zahteval, naj parlament sestavi preiskovalno komisijo, ki bo osvetlila primer.
Še vedno niso našli ostankov Marie Fresu Rovarjenje evropskih neofašistov
BOLOGNA — Na včerajšnji tiskovni konferenci je koordinator preiskave o bolonjskem atentatu povedal, da še vedno niso našli o-
prepričal preiskovalcev v Nici. Kot pišejo tuji časopisi je njegovo dekle, ki je britanska državljanka, izjavila, da sta z Marcom v soboto zju-
stankov mlade ženske Marie Fre ■* .fJ trs j spala malo dlje, nato pa sta
BRIONI - Tajnik KPI Enrico Berlinguer je svoj prvi dan počitnic preživel na Brionih, kamor se je pripeljal v četrtek. Italijanski politik, ki je gost centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, bo predvidoma ostal na oddihu do konca meseca.
ki je po atentatu izginila. Zelo verjetno je, da jo je eksplozija popolnoma razcefrala. Možnost, da je zaradi šoka izgubila spomin in da se zato potika neznano kje, ni zelo verjetna.
Z brado ali brez brade pa je glavna tema teh vsakodnevnih srečanj Marco Affatigato in njegova vloga v pokolu. Brada je pomembna podrobnost, saj je aretiram fašist ni imel na posnetku, ki ga je italijanska policija pokazala očividcem, medtem ko jo je ob aretaciji nosil. Po mnenju sodnika Peršiča ni alibi, ki ga je Italijan predstavil francoskim sodnikom, povsem
■iMiiiiiiiiiiiiiiiiauimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiimiiimMiiimtimiiiiniiMUiiimniiiHimniiiKiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiuiiMiiiimiiii
SVEČAN POGREB UBITEGA SODNIKA
Dr. Vladimir Bakarič še vedno v bolnišnici
Magreb — Dr. Vladimir Bakarič, •Ja® predsedstva SFRJ in predsed-ftVa CK ZKJ, je še naprej na zdravju v V0jni bolnišnici v Zagre-*?■ Kot so sporočili zdravniki, je Nravstveno stanje dr. Vladimira skariča nekoliko boljše kot prej-dni, vendar je še naprej po-reono zdravljenje, (dd)
Dragosavac sprejel predstavnike KP Francije in Italije
DUBROVNIK — Sekretar pred k stya CK ZKJ Dušan Dragosavac četrtek v Dubrovniku sprejel
politbiroja CK KP Francije "t^elaine Vensž
. -~.me Vensan Dicolone. Izme-lala sta mnenja o razmerah v ®dnarodnem delavskem in komuni-‘^ni gibanju in o dejavnosti obeh na tem področju. Dušan Dra-susavac je v četrtek sprejel tudi £ana direkcije KP Italije Paola Buf-nJ j •i®, ki se prav tako kot gost Predsedstva CK ZKJ mudi na delov-oddihu v Jugoslaviji. V daljšem T^Sovom sta pozornost namenila ^narodnim razmeram in tokovom biednarodnetn delavskem in komu-sučnem gibanju. Govor je bil tudi ^javnostih in sodelovanju obeh ^ftij. (dd)
Potrjer
eno srečanje med Tajci in Vietnamci
NEW YORK — Generalni podtaj-OZN Javi« D« Cuellar (Peru)

se odpravila na aperitiv z nekim italijanskim prijateljem in po nakupih.
Kot vedno so bili tudi včeraj italijanski preiskovalci izredno molčeči in dvoumni v svojih odgovorih. Tako niso na primer odgovorili na vprašanja novinarjev glede možnosti, da bi bil Affatigato član kake tajne službe, kot so izjavljali NAR. Tudi niso pojasnili njegovih povezav s francoskim skrajnim desničarjem Paulom Durandom, ki ga je pred enim mesecem neonacistična organizacija FANE poslala v Italijo. Med etapami tega potovanja je bila tudi Bologna. «V teku so
Od 17. avgusta dražji dnevniki in televizija
RIM — Cena dnevnikov »e bo od 17. avgusta zvišala od 300 na 400 hr, obenem pa se bo zvišala tudi cena časopisnega pa- , plrja, 'ki bo narasla od 550 na 610 Ur za kilogram. Vzrok za podražitev papirja je stalno višanj« cene surovin in goriva.
Poleg teh podražitev je medministrski odbor za cene, ki se je sinoči sestal na sedežu senata sklenil podražiti tudi televizijsko naročnino: za crno-bele televizorje se je naročnina, na predlog ministra za pošto, zvišala od 21.000 na 36.000 Ur, za barvne televizorje pa od sedanjih 42.000 na 66.000 Ur. Naročnina za radijske sprejemnike ostaja nespremenjena, medtem ko bodo oni, ki imajo radijski aparat v avtomobilih morali odšteti odslej 8.700 lir letno, do sedaj pa je naročnina znašala 5.100 lir. Omenjene nove naročnine so brez IVA in nekaterih drugih davkov, kar pomeni, da bo naročnina za črno-bele televizorje odslej veljala približno 43.000 Hr, za barvne pa skoraj 81.000.
Medministrski odbor za cene je sklenil podražiti električni tok in cement, ki bo po novem veljal 4.145 ib- na kvintal, namesto 3.532 kot doslej.
Odgovorni za stike z javnostjo ministrskega predsednika Begina j« že isti dan zanikal, da je poveljnik obveščevalne službe odstopil iz protesta proti Beginovemu sklepu, da prekine preiskavo o atentatih na palestinske župane. Abraham Akhu-tov naj bi namreč že pred Begino-vim sklepam nameraval odstopiti.
Novinar dnevnika «Washington star*, ki se sklicuje na vire iz izraelske obveščevalne službe, je napisal, da je le-ta zbrala dovolj dokazov, da je atentat na palestinske župane pripravilo šest pripadnikov neke skrajno nacionalistične židovske organizacije. Osumljenci naj bi sodelovali v diverzantskih enotah izraelske vojske in naj bi bili dovolj usposobljeni za delo z eksplozivi.
Carter in Kennedy v predvolilnem boju
TiEW YORK - Tri dni pred pri-čettem
državne konvencije ameriške demokratične stranke, ki se bo odvijala od 11. do 14. avgusta v Madison Square Gardenu, se je raz-lika med možno izvolitvijo Edwarda Kennedyja za kandidata za predsednika ZDA in potrditvijo Carterja znižala na štiri odstotke cd 26 izpred enim mesecem. Kljub vsemu pa opazovalci menijo, da bo boj za kandidaturo, ki se bo pričel v ponedeljek, za ameriškega senatorja dokaj zahteven in obstaja le nizek odstotek možnosti, da bi u-spel. Volilna kampanja obeh politikov pa se v teh zadnjih dneh nadaljuje z nezmanjšano sila
preiskave. Nimamo nobenih točnih ...............................................................................................iiiHMmmiimHiMmmmiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiu«
informacij*, je bil lakonični odgo-
vor sodnika Peršiča.
Vse kaže, da so se funkcionarji Digosa in drugih tajnih služb podali v Nico, pa tudi v Madrid, Pariz in Nemčijo, da bi s pomočjo svoji kolegov preverili delovanje ožje skupine skrajnih desničarjev, ki jo sestavljajo «najuglednejši predstavniki* črne internacionale. Med njimi je tudi italijanska štiriperesna deteljica: Clemente Graziani, Stefano Delle Chiaie, Augusto Cau-chi in Sandro Saccucci. Peto pomembno ime je Paul Durand.
Cetvorica je posredno ali neposredno vpletena v vso naofašistično prevratniško dejavnost v Evropa in Italiji. Leta 1974 so bili v Lionu med ustanovitelji operativnega organa »črne internacionale*. Takrat so bili prisotni vsi predstavniki evropskega neofašizma:	italijanski
»ordinovisti*, jugoslovanski ustaši, nacional-socialisti iz Belgije, Francije, Nemčije in Poljske, španski falangisti. Cilj tega novoustanovljenega organa je bil po uradnih izjavah »obramba pred evropskim komunizmom*, tajne službe pa so prepričane, da so najbolj ekstremistične skupine izkoristile priliko za koordinacijo prevratniških naklepov. Seveda se pri tem odpira vprašanje, ki mu je težko dati zadovoljiv odgovor: kako to, da so kljub vednosti oblasti te skupine lahko ne moteno delovale in potovale po raz nih državah?
»POPUŠČANJE* OB RASTOČEM NASILJU VOJAŠKE JUNTE
V BOLIVIJI ARETIRANA DUHOVNIKA ZARADI DELOVANJA MED DELAVCI
Eden od aretiranih je apostolski vikar v Pandu
PARIZ — Organizacija »Amnestv International* je včeraj objavila sporočilo, v katerem pravi, da so pučisti aretirali v Boliviji po državnem udaru 17. julija kakih 1000 oseb. Novice o nasiljih in brutal nostih, ki so bile povezane z dogodkom, povzročajo resne skrbi za varnost zapornikov.
«Amnesty International* poziva gen. Garcia Mežo, naj osvobodi vse politične zapornike ter naj ob javi seznam vseh, ki so bili priprti, ali umorjeni po državnerr^ u-daru. V dokumentu je še rečeno, da se lahko sodi, na podlagi pre jetih poročil, ki pričajo o samovoljnih aretacijah in mučenjih, da so bile v tej državi prekršene mednarodne konvencije, ki jih je podpisala sama Bolivija.
V dokumentu nadalje izražajo za-
PALERMO — Pogrebnim svečanostim za zločinsko ubitim državnim pravdnikom Gaetamom Costo, je včeraj prisostvovalo več tisoč ljudi. Predsednik repubilke Pertini je poslal venec, vlado pa sta zastopala notranji minister Rognoni in minister za pravosodje Morlino. Poleg predstavnikov krajevnih oblasti, številnih sodnikov, delegacije KPI in zastopnikov drugih strank, so bili množično prisotni tudi palermski delavci, med katerimi se je vil napis: »Kdor živi od poštenega dela, se mu ni bati poštenih sodnikov!*.
Med preiskovalci si medtem vse bolj utira pot prepričanje, da je bil sodnik umorjen prav zaradi o-dločnosti, s katero se je loteval razkrinkavanja mednarodne trgovine z mamili in povezav med mafijo in ameriškimi kriminalnimi krogi. Iz pričevanj očividcev še vedno ni bilo mogoče natančneje ugotoviti dimanike zločina
..............................IH....i..................................m......Kum...........................................mm.......tllilHliimiiiimmliiiiiiiiiiiitim....mn"................................
SEMINAR SLOVENSKIH IZSELJENCEV V KOPRU
Srečanje s predstavniki Unije Italijanov
Na sliki (telefoto AP): pogrebni sprevod.
KOPER — Skupina slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije, ki so začasno zaposleni v Švici, Franciji, Z vezni republiki Nemčiji in Belgiji ter so v teh dneh na seminarju v Kopru, se je včeraj popoldne sešla s predstavniki krajevne skupnosti Italijanov. Med srečanjem, ki je potekalo v prijateljskem ozračju, so se slovenski izseljenci seznanili z ustavno zaščito narodnostnih skupnosti v Jugoslaviji, še posebno pozornost pa so posvetili italijanski skupnosti. Predstavniki te skupnosti so poudarili, da se je nova Jugoslavija že v sklepnih dokumentih drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu zavzela za
enakopravnost vseh manjšin. Nato so udeležencem seminarja orisali zgodovinski razvoj Unije Italijanov za Istro in Reko, ki je bila ustanovljena med osvobodilnem bojem, da je koordinirala delovanje italijanskih protifašistov in partizanov.
Predstavniki italijanske skupnosti so gostom iz Beneške Slovenije predstavili položaj in razvoj italijanske skupnosti, ki se je odvijal v skladu z razvojem ustave, ter razvoj njenih najpomembnejših institucij. Posebni poudarek pa so dali kakovostnim spremembam italijanskih kulturnih centrov v skupnosti Italijanov. Te institucije opravljajo vedno pomembnejšo vlogo pri vklju-
čevanju predstavnikov italijanske narodnosti v jugoslovansko stvarnost. Slovenski izseljenci so se še posebej zanimali za šole z italijanskim učnim jezikom, za sredstva množičnega obveščanja italijanske narodnosti in za stike, ki jih imajo z matičnim narodom. Posebno pozornost so nato posvetili delovanju samoupravni interesni skupnosti za izobraževanje in kulturo predstavnikov italijanske narodnosti v občinah Koper, Izola in Piran, ki sta bili ustanovljeni leta 1974, na temelju sprememb ustave SR Slovenije. Ti dve skupnosti omogočata članom italijanske skupnosti, da se neposredno vključujejo v skupščinski
sistem.
Predsednik Združenja slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine Ferruccio Clavora pa je prikazal nerešena vprašanja slovenske manjšine v Beneški Sloveniji in še posebej položaj . lovenskih izseljencev, ki so prisiljeni iskati delo v tujini v obdobju resne gospodarske krize. Ob koncu prijateljskega srečanja so si predstavniki italijanske skupnosti in slovenski izseljenci izmenjali spominski plaketi in druga priložnostna darila ter so še enkrat poudarili pomen podobnih srečanj, ki omogočajo izmenjavo izkušenj med manjšinama.
E. O.
skrbljenost zaradi brutalnosti do civilistov, zaradi vloge, ki so jo odigrali polvojaške skupine, ki podpirajo vlado ter zaradi uporabe vojaških rešilnih avtomobilov pri a retacijah. To zadnjo okoliščino je že sporočil javnosti nadškof v La Pazu msgr. Jorge Manrique.
Mednarodni Rdeči križ je prejel dovoljenje od nove bolivijske vla de, da njena delegacija lahko obi šče vse zapornike... v vseh krajih države, kjer so priprti. Nevtralna komisija, ki je sestavljena do sedaj izključno od Švicarjev, je že obiskala prve skupine zapornikov. V kratkem bodo odpotovali v Bolivijo še drugi delegati.
Vatikanski radio je včeraj sporočil, da so bolivijske oblasti aretirale dva ameriška katoliška du hbvnika pod obtožbo, da sta podpirala komuniste.
Oba duhovnika so aretirali v Ri-beralti. Oče Coy, ki je apostolski vikar v Pandu, je delal pretežno na zadružnem področju, medtem ko je o. Moynihan deloval med delavci.
Iz Sao Paula v Braziliji se je izvedelo, da je tja prispel časnikar italijanske časopisne agencije ANSA Riccardo Benozzo, ki je po navodilih agencije zapusti Bolivijo, še pred odhodom so mu vojaške obla sti zagotovile, da bosta baje lahko zapustila Bolivijo tudi dopisnika a-gencije ANSA Humberto Vacaflo-res (ki se sedaj skriva) in njegov namestnik Juan Leon. ki je priprt od dneva državnega udara. Benoz zo ni šel pred tremi dnevi v svoj hotel, ker je izvedel, da pučisti (polvojaške skupine) iščejo tuje časnikarje. Prav ena od takih skupin je aretirala ameriško časnikarko May Helen Spooner. Skupaj z drugimi stanovskimi tovariši je tedaj sklenil, da bo prebil noč na
varnejšem mestu. Italijansko veleposlaništvo je nudilo časnikarju vso podporo. Včeraj ga je na letališče v La Pazu pospremil sam italijanski veleposlanik.
Bolivijske oblasti pa so z druge strani sporočile, da bodo sprožile kazenski postopek proti ameriški časnikarki Spooner. češ da je širila neresnične vesti in da je žalila bolivijske državne voditelje. Spoonerjeva je prišla pred kratkim iz čila v La Paz kot dopisnica vrste ameriških in angleških listov. Bolivijski notranji minister polk. Arze Gomez (šef obveščevalne službe) je izjavil, da je ameriška časnikarka trdila v nekaterih svojih člankih, da so bili gen. Garcia Meža in nekateri drugi člani oboro-
ženih sil zapleteni v trgovino i mamili in da se je on sam nečloveško obnašal z bolivijskimi rudarji ob priložnosti spopadov med njimi in bolivijsko vojsko 1. 1977.
Vojaške oblasti so sicer preklicale zaporne naloge za dva časnikarja agencije Reuter - Latin, toda v teh zadnjih dneh je moralo zapustiti domovino ali se skriti kakih 10 bolivijskih časnikarjev, id so pisali za tuje časopise.
Cvijetin Mijatovic sprejel Ho Dama
BEOGRAD - Predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijalovič je včeraj v palači federacije sprejel podpredsednika administrativnega sveta in zunanjega ministra DLR Ho Dama. Gost je Mijatoviču izročil poslanico predsednika DLR Koreje in generalnega sekretarja CK delavske partije Koreje Kim D Sunga za predsedstvo SFRJ.
DOBRE TRI TEDNE PRED SEJO POKRAJINSKEGA SVETA
Še vedno zelo oddaljene razne možnosti za oblikovanje nove pokrajinske večine
Delegacija PSI zaključila nav krog posvetovanj s strankami, ki so za predsednika izvolile Cianiranca Carboneja ■ V sedanjem trenutku ima največ možnosti sestava odbora, ki bi ga sestavljale KR, PSI, SSk in PSDI
Dobre tri tedne pred sejo pokrajinskega sveta, ki bo kot glavno točko dnevnega reda imela izvolitev novega pokrajinskega odbora, je vsa ka možnost za rešitev tega zapletenega vprašanja še vedno zelo oddaljena. Križani veti in prejudieialne zapore med tremi številčno najmočnejšimi strankami so praktično privedle do takega položaja, iz katerega je težko iskati rešitev. Predsednik Gianfranco Carbone, oziroma de legacija socialistične stranke, kj jo vodi pokrajinski tajnik Pittoni, si v teh dneh prizadeva razvozlati vprašanje možnih koalicij, ki je edina ovira za oblikovanje nove večine.
Ne gre namreč pozabiti, da so stranke ,ki so na prvi seji za predsednika izvolile Carboneja in mu poverile poizvedovalni mandat, v bistvu pokazale enake poglede o vseh glavnih točkah programa, ki naj bi ga izvajala nova pokrajinska uprava. Rešitev vprašanja pa se je zataknila,ko se je bilo treba sporazumeti o političnih silah, ki naj bi vstopile v odbor, številčna prisotnost Liste za Trst (v kateri že prihajajo do izraza hudi notranji spori, saj je načelnik svetovalske sku-
pine v pokrajinskem svetu Cesanelli zaradi bistvenih nesoglasij z ostalimi člani skupine že odstopil od te funkcije, ki jo je začasno prevzel Carlo Ventura), ki s svojo relativno večino lahko sama izvoli — seveda v pomanjkanju sporazuma med KPI in KD, ki ga slednja povsem izključuje — svoj manjšinski odbor, je ostale stranke postavila pred zahtevne izbire, ki jih doslej še niso rešile.
V tej fazi pogajanja pa je predvsem čutiti pomanjkanje jasnosti, saj se niso nekatere stranke povsem jasno in točno izrekle o stališčih, ki jih predlagajo za sestavo nove pokrajinske večine. Nedvomno je tudi ta eden od elementov, ki otežkočajo delo delegaciji socialistične stranke, ki se je v zadnjih dveh dneh sestala najprej s predstavniki krščanske demokracije in socialdemokratske stranke, včeraj pa z delegacijama KPI in Slovenske skupnosti. Po vsej verjetnosti so bili to zadnji sestanki pred velikošmamskim premorom, po katerem ni izključeno, da bi se delegacije zainteresiranih strank sestale tudi na skupnih sestankih.
Lahko pa rečemo, da so ti sestan-
•MIHII«IIIIMI*III Hill tllttlHIMIIf III IIIIIIIIIIIHlIftHItltltlllllllMItlllllMIttlf MU tlllllHHflllllllllllliaiitiitiiiiHiiii
ZADEVNI ODLOK BO IZDAL DEŽELNI ODBOR
KD, PSI in PRI o razsežnosti krajevnih zdravstvenih enot
Prilagodijo naj se geomorfološkim ter socialnim in gospodarskim značilnostim posameznih področij
Te dni so se sestali predstavniki treh političnih strank, ki upravljajo deželo Furlanijo-Julijsko krajino (KD, PSI in PRI), da bi obravnavali problem ozemeljske ureditve in omejitve krajevnih zdravstvenih enot (USL), ki jih predvideva zakon o zdravstveni preosnovi. Deželni odbor je svoj čas zasnoval predlog v tem smislu ter ga predstavil, tako kot veleva zakon, ob činskim in pokrajinskim upravam. Zakonski odlok o ozemeljskem obsegu posameznih krajevnih zdravstvenih enot bo izdal sam predsednik deželnega odbora, seveda po predložitvi ustrezne odborove resolucije.
Zastopniki omenjenih strank so vprašanje preverili tako «w»‘!g«spo-darsko - finančnega in organizacijskega kot iz skrbstvenega pogleda. Naglasili so potrebo po takšni teritorialni porazdelitvi krajevnih zdravstvenih enot, ki naj upošteva finančno razpoložljivost za njihovo delovanje pa tudi in še predvsem geomorfološke in socialno-gospodar-ske značilnosti posameznih področij v deželi. Seveda pa bodo morale biti krajevne zdravstvene enote tako dimenzijsko razčlenjene, da bodo mogle slehernemu občanu zagotoviti kar največjo skrb za njegovo zdravje v smislu tudi same ustave.
Denarni prispevki revijam visoke kulturne vrednosti
Založniki, ki bi radi bili deležni posebnih denarnih prispevkov za revije z visoko kulturno vrednostjo (izdane v letih 1978 in 1979), mo rajo predložiti ustrezno prošnjo naj pozneje do 31. oktobra letos zadevni komisiji (Commissione per i con tributi alle riviste di elevato valore culturale) pri ministrstvu za kul turne dobrine, Ul. Po 14 —■ Rim. Prošnja mora biti na kolkovanem papirju. Za nadaljnje informacije naj se interesenti obrnejo na ose bje v sobi št. 28 na tržaški prefekturi.
PRI TRGOVINSKI ZBORNICI
Ustanovljena komisija za uradni seznam zavarovalnih agentov
Trgovinska zbornica obvešča, da je bila pravkar ustanovljena komisija za uradni seznam zavarovalnih agentov. Komisija bo opravljala naslednje funkcije: vodenje seznama, nadzor nad delovanjem agentov, nadzor nad njihovim poklicnim obnašanjem in iskanje novih smernic za strokovno izpopolnjevanje za varovalcev. Vse informacije prejmejo interesenti v uradu za uradne sezname na trgovinski zbornici.
V KOLUDROVICI PRI ZGONIKU
Danes začetek cNašega praznika^
Danes se bo pričel v Koludrovici pri Zgoniku Naš praznik, ki ga prvič organizira sekcija Slovenske skupnosti iz Zgonika. Praznik se bo odvijal med košatimi hrasti, ki bodo v teh pasjih dneh z njihovo senco marsikaterega ohladili. Marljivi domačini se trudijo, da bi čim bolje uredili prostor. Praznik se bo pričel ob 18. uri. ko bedo odprli kioske, zvečer ob 20. pa bodo pri-
Prispevajle za
DIJAŠKO MATICO
šli na svoj račun ljubitelji plesa, ki bodo imeli v romantičnem okolju priliko se zavrteti pozno v noč, ob akordih ansambla Galebi z Opčin. V nedel.jo zjutraj ob 9.30 se bo pri čelo tekmovanje v skrlah. Spored se bo nadaljeval v popoldanskih u-rah z nastopom mešanega pevskega zbora Bojan iz Dorenberka na Vipavskem in godbe na pihala iz Brega. V sklopu proslav ob 60. letnici požiga Narodnega doma v Trstu in 50. obletnici usmrtitve naših junakov na bazoviški gmajni bodo nastopili domači recitatorji. O ak' tualnih problemih bosta nato spre-govorila občinskitf^aljc « niku Jožko Gruden* in deželni sve-tovalec dr. Dragft^jok^.Zvečpr prisotne zabaval ansambel Galebi. Na razpolago bodo seveda tudi dobro založeni kioski z jedačo in pri stno domačo kapljico. Zagotovljen je parkirni prostor.
• Z ministrskim dekretom, ki je bil
2.	julija objavljen v Uradnem vest niku, je bil za akademsko leto 1980-81 ustanovljen tečaj za občinske taj nike, za katere je predvidenih 80 štipendij. Tečaj bo v Rimu, zanj pa se lahko prijavijo vsi tisti, ki še niso dopolndi 35. leta starosti in so dokončali pravno fakulteto. K prošnji je treba priložiti potrdilo o vseh o pravljenih izpitih, vse skupaj pa na sloviti na notranje ministrstvo do 6. septembra in predložiti krajevni prefekturi. Zainteresirani lahko dobijo vse ostale informacije na tržaški prefekturi, v sobi štev. 76.
ki prinesli le malo novosti. Predvsem bi zabeležili stališče socialdemokratov, ki naj bi se zavzeli za oblikovanje manjšinskega odbora KD, PSI, PSDI in SSk in torej tako zavrnili predlog o obnovitvi levičarskega odbora, ki je pokrajino upravljal v zadnjih treh letih. S tem so praktično osvojili stališče krščanske demokracije, ki je že od samega začetka predlagala tako sestavo pokrajinskega odbora, ki naj bi imel zunanjo podporo Liste za Trst. Delegacija krščanske demokracije je tudi na zadnjem sestanku ponovila svoje stališče glede oblikovanja pokrajinske večine, ki ne predvideva nobene oblike sodelovanja s komunisti, kakor tudi nobene zunanje podpore takim odborom, v katerih bi ne bila tudi sama neposredno soudeležena.
Prav možnost sestave odbora med KD, PSI, PSDI in SSk naj bi bila v sedanjem trenutku še najbolj realna: izvolitev takega odbora bi bila možna le z vzdržanjem Liste za Trst, ki pa ni najbolj naklonjena taki rešitvi. Nasprotno. Še pred nedavnim so vidnejši predstavniki liste poudarjali, da mora LpT prevzeti oblast tudi na pokrajini, ker je tako hotelo samo prebivalstvo, ki ji je na zadnjih volitvah zaupalo velik del svojih glasov in ji s tem potrdilo svoje zaupanje. S svoje strani pa KD poudarja, da bi morala lista omogočiti izvolitev takega odbora v imenu upravljivosti, toda ne samo pokrajine, ampak tudi občine, kjer je KD s svojim zadržanjem pri glasovanju o drugem občinskem proračunu omogočila obstoj manjšinskega odbora, ki ga sestavljajo sami predstavniki liste.
Kaj pa pravi k temu KPI? Tudi na včerajšnjem sestanku z delegacijo socialistične stranke so komunisti poudarili potrebo po obnovitvi levičarskega odbora, ki je v zadnjih treh letih uspešno upravljal pokrajino. Do sestave takega odbora naj bi prišlo — so poudarili — na osnovi sporazuma med vsemi demokra tičnimi strankami, ki so na prvi seji za predsednika izvolile Gian-Tranca Carboneja. Drugih rešitev, ki bi na kateri koli način emargi-nlrale komuniste, KPI sploh ne bo upoštevala. Na včerajšnjem sestanku — o zaključkih katerega bo KPI danes izdala uradno tiskovno -POfGŠilB.. - jg, Delegacija KPI tudi predlagala, da bi čim prej prišlo do_ skuijtjega sestanka, na katerem bi” se '‘morale zainteresirane stranke jasno izreči o stališčih in raznih predlogih, ki so bili dani za rešitev vprašanja oblikovanja nove pokra jinske večine.
V zvezi z vestmi, po katerih naj bi se SSk zavzela za sestavo pa krajinskega odbora skupno s KD in drugimi laičnimi in socialističnimi strankami in bi se tako izrekla pro ti obnovitvi levičarskega odbora, je treba pripomniti, da so take vesti neutemeljene. Deželni tajnik SSk Drago Štoka (pokrajinski tajnik Ha-rej je iz mesta odsoten že od začetka meseca) nam je potrdil, da so take vesti brez prave osnove in da jih torej ne gre jemati resno. Pripomnil je tudi, da ni prvič, ko nekatera sredstva javnega obveščanja izkrivljajo uradna stališča nje gove stranke.
Komiteji odbornikov za skladnejše upravljanje naše dežele
Deželni odbor je v srni lu člena 3 zakona 12 iz letošnje",! junija, ki predvideva preureditev upravnega aparata Furlanije-Julijske krajine, ustanovil tako imenovane komiteje odbornikov. Tem bo predsedoval predsednik samega deželnega odbora. Komiteji bodo ocenjevali zakonske osnutke odbornikov ter dajali o njihovih svoja mnenja, ki jih bo nato deželni odbor upošteval.
Ustanovljeni so bili komiteji za ustavne posle, za zaščito teritorija, za gospodarski razvoj, za socialne storitve in še za obnovo področij, ki jih je razdejal potres.
S PRIMORSKIM DNEVNIKOM
Zjutraj odpotovali izletniki v SZ
Danes v prvih jutranjih urah (4.45) je odpotovala s Trga Oberdan na ljubljansko letališče Brnik skupina 60 izletnikov Primorskega dnevnika v Sovjetsko zvezo. Pot bo izletnike vodila "z letalom DC 9 družbe JAT od Ljubljane do Beograda in Kijeva, od tam pa z letalom sovjetskega Aeroflota v Leningrad in na povratku v Moskvo, iz Moskve pa spet z letalom jugoslovanske družbe JAT v Beograd in Ljubljano. Povratek z avtobusom v Trst je predviden za prihodnjo soboto ob 24. uri.
Vsem izletnikom želimo srečno in prijetno potovanje.
ZADNJA PREMIERA OPERETNEGA FESTIVALA 1980
Fallova «Roža iz Stambula»
Gabriella Ravazzi in Gaelano Scano v glavnih vlogah - Prijeten komični par Sandro Massimini ■ Giordana Mascagni - Razkošna koreografija in scena - Dirigent Rudolf Bibi
»Roža iz Stambula», opereta dunajskega skladatelja češkega po rekla Lea Falla (libreto Julius Brammer in Alfred Gruenwald), se je po 57 letih vrnila na tržaški oder po zaslugi operetnega festivala 1980. Ob tem je nedvomno zanimivo dejstvo, da je ta živahna, melodiozna in spevna opereta do živela prav v Trstu v gledališču Rossetti leta 1920 svojo prvo itali jonsko uprizoritev s slavno sopranistko Ines Lidelbo v naslovni vlogi.
Leo Fali velja ob Lebarju za največjega mojstra klasične dunajske operete. Z »Rožo iz Stambula» je dosegel svoj največji življenjski u-speh, napisal pa je še vrsto drugih operet kot na primer «Dolarska princesa», »Ločenka*, uMadame Pompadur» in druge, razen tega pa je v njegovi zapuščini še mnogo skladb, ki kažejo nagnjenost h komični operi in seveda k f inali operi». kot nekateri imenujejo opereto.
«Roža iz Stambula» zajema svojo vsebino iz obdobja velikih družbenih reform nočeta Turčije» — Ke-mala Ataturka, ki je s svojimi reformami pomaknil kolo tradicionalne Turčije za mnogo obratov na prej v modernejši čas, v čas sprejemanja evropske civilizacije. Ena njegovih najpomembnejših reform je bila odprava feredže — zagrinjala za obraz kot simbola neenakopravnosti muslimanskih žensk in
pravica ženske, da si sama izbira svojega zakonskega izvoljenca. In prav izbira izvoljenca po lastnih čustvenih in «naprednih» nagibih v smislu Ataturkove reforme, je osrednja tema «Rože iz Stambula», seveda uokvirjena v operetni svet eksotičnosti s haremskimi plesalkami in evnuhi, s paši in sužnjami, po drugi strani pa z evropsko noto razkošnega švicarskega hotela iv za nameček še malo italijanskega južnjaškega popra s komično figuro Don Mimi Parascandala in njegovega očeta com. Gennara Parascandala.
Kongia GUI, dražestna hčerka Kemal paše, prevzeta od naprednih reformističnih idej, se ob branju romanov Andreja Lherjja zaljubi v avtorja, čeprav ga ne pozna, toda na stare tradicije navezan oče Kemal paša jo hoče omožiti s sinom svojega ministra Gabrielom - be-jem in to svojo željo zaupa hčerkini družici Desire. Po takratnih navadah dekle seveda prej ni smelo videti v obraz in sploh poznati svojega bodočega moža in tako steče pogovor med Kongio in Gabrielom ob španski steni, pri čemer pa Kongia niti ne sluti, da sta Gabriel - bej in Andr e Lherg ista o seba in da si je Gabriel le nadel tuje evropsko ime, da je lahko razglašal svoje napredne nazore. Seveda ta resnica po običajnih ope-
iHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif iiiiiiiiiiii mn hi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii tim n n iiiii iiiiiiriiitiiiiiiiiiiiiNi mil mili m iiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiv
POTEM KO NAS JE DOBRE TRI TEDNE TLAČILA NADLEŽNA SOPARA
Silovito neurje nad Trstom in okolico nam je prineslo vsaj začasno ohladitev
Veter, dež in toča ■ V dveh urah 35 gasilskih posegov - Vročina se povrne Razgovor s preiskovalcem s tržaškega talasografskega zavoda o vremenu
Skorajda otipljivo soparo, ki nas je še do včerajšnjega popoldneva tako moreče tlačila, je sinoči v nekaj hipih odplaknilo silovito neurje. Da bo zaropotalo, so sicer že nekaj ur poprej kazali temni oblaki, ki so se kot grozeča svinčena zavesa razgrnila nad mesto in kraš-ko planoto. Ozračje je od trenutka do trenutka postajalo vse bolj duš-ljivo, naenkrat pa grmenje, bliski in prve kaplje, katerim je sledil neuavpjlno"močan "naliv. Na obalni cesti, pa tudi v nekaterih mestnih četrtih, tako na ...primer pri Sv. I-vanu, so se iz goste deževnice razvili pravi potoki, ki so kajpak spravili v hudo zagato avtobusni in avtomobilski promet.
Naliv je potem nekoliko pojenjal, oblačno sivino so tu pa tam raztrgali sončni žarki, kaj kmalu zatem pa, ko je legal mrak, je nad Trst in okoliš pljusknil drugi val neurja, in to s podvojeno silo. Dvignil se je veter, občasno tišino, ki je nastajala med enim sunkom in drugim, so parali gromi, med deževne kaplje se je primešala drobnejša toča, vmes pa skoraj neprestano tuljenje gasilskih siren: v dveh urah je bilo potrebnih nič manj kot 35 posegov zaradi povodnji v kleteh in raznih pritličnih prostorih, zaradi strešnih opek na pre-vesici, zaradi številnih prekinitev
NHIIIIIHIIIIHIIIimillllllllMfHIIIIMHIIHHIHIIIIIHHHIIlllllllllllllllHIIIIHIHIIIHHHIIIIIIHHIIIHHIIHIIIIIHHIIIlIlIHIIIIIIIIIIIHIIIIIHIHIHIIHIIHIHHIIIIHIHIHIHlUllllf
APEL TRŽAŠKEGA ZNANSTVENIKA Nfl LASTNIKE PLOVIL
Prot\ Pilleri preučuje delfine
Prostovoljni sodelavci naj bi mu pomagali pri zbiranju najrazličnejših podatkov o gibanju in lastnostih delfinov in kitov v Jadranskem morju
Tržaški znanstvenik svetovnega slovesa, profesor Giorgio Pilleri (po materi slovenskega porekla), ki že nekaj let deluje na univerzi v Bernu (Švica) in kateremu so tržaški kronisti pred nekaj let podelili priznanje v obliki »Zlatega Sv. Justa*, nadaljuje svojo intenzivno znanstveno dejavnost domala na vseh celinah. Predmet njegovega zanimanja so tokrat predvsem delfini in sicer tiste vrsti teh simpatičnih živali, ki živijo v Jadranskem morju. Prav zato se je prof. Pilleri preko svojih tržaških prijateljev obrnil na razna jadranska pomorska združenja za sodelovanje. V ta namen je v teh dneh poslal tem združenjem vprašalnik, kjer naj bi njegovi prostovoljni sodelavci, med katerimi zlasti lastniki jaht ter jadrnic na jadra ali motor, ki v teh poletnih mesecih križarijo po Jadranu, zapisovali zaželene podatke, na primer o geografskem položaju plovila, o koordinatah, o meteroloških pogojih, o številu opaženih delfinov bodisi samih, bodisi v jatah, morebitne mladiče itd. Zanimivi za raziskovalca so tudi podatki o obnašanju delfinov, o njihovih skokih nad vodno gladino, igrah, približevanju plovilom in podobni.
V Jadranskem morju je mogoče srečati v glavnem tri vrste delfinov, ki jih je tudi lahko razpoznati po njihovi velikosti in nekaterih zunanjih znakih s pomočjo risb, ki jih je Pilleri izročil navtičnim društvom, da jih porazdelijo med svoje člane, ki bi bili pripravljeni sodelovat pri njegovih raziskavah. Profesorja Pillerija pa razen delfinov zanimajo tudi kiti, čeprav so ti v Jadranskem morju zelo redki in je mogoče le tu in tam zaslediti ka kega posameznega. Kdor bi morebiti opazil kakšnega kita naj si zabeleži vsaj približno dolžino ži
vali. Zelo koristni bi bili tudi morebitni fotografski posnetki opaže nih morskih sesalcev.
Brodolom v Miljskem zalivu
Razburkano morje pred sinočnjo cevihto je najbrž povzročilo brodolom manjše jadrnice v Miljskem zalivu. Očividci so povedali, da je bil na krovu moški, ki se je kljub slabemu vremenu odpravil na odprto morje. Ko so z brega opazili, da se je ladjica prevrnila, so takoj sprožili alarm. Na morje so se podale karabinjerske in policijske enote, ki so rešile barko, o moškem pa ni bilo ne duha ne sluha. Reševalci u-poštevajo možnost, da se je plavaje rešil na suho, vendar ni izključeno. c!a je utonil.
Reševalne enote so opolnoči prekinile iskanje in se bodo zopet podale na morje danes zjutraj. Po nekaterih podatkih domnevajo, da je nesrečni brodolomec Luigi Iavaroni iz Ul. La Spezia lla/38 v Genovi. Dokončnega pa se ne ve še nič in varnostne sile samo upajo, da bodo uspele uganko razrešiti danes.
Mlaka na cesti povzročila hudo nesrečo
Sinočnji naliv je povzročil Trstu in okolici precej nevšečnosti, Zaradi spolzke ceste in širokih luž se je na trbiški cesti pripetila hujša prometna nesreča, ki bi lahko imela tudi tragične posledice, 38-letni Ma rio Morinelli iz Pordenona, Ul. Mar coni 64, se je s svojim fiatom 132
peljal iz Trsta domov. Ob njem je sedel 13-letni sin Ludovico. Vse je šlo gladko do Proseka, oziroma do bencinske črpalke Benvenuti. V bližini črpalke pa je Morinelli, najbrž precej naglo, zavozil v lužo. Voda, ki je brizgnila pod avtomobil, ga je v hipu močno zavrla, tako da se je vozilo obrnilo okrog svoje osi in treščilo v skalo na desni strani ceste, od tam pa zdrselo v sredino cestišča in trčilo v nasproti vozeči kamion. Sreča je hotela, da je sin ostal popolnoma nepoškodovan, Mo-rinellija pa so z avtom Rdečega križa odpeljali na ortopedski oddelek tržaške glavne bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti dobra dva meseca. Zdravniki so mu namreč ugotovili zlom leve stegnenice, nalom reber, globoko rano na desni roki, odrgnine po levi rami in številne udarce po vsem telesu.
električnega toka — na Opčinah ga več kot uro ni bilo — ki so za krajši ali daljši čas zatemnile cele mestne predele.
Neurje, ki se je dokočno poleglo okrog desetih zvečer, je onemogočilo ispeljavo kulturno-zabavnih predstav pod milim nebom, tako na primer predstav Luči in zvoki pri Miramaru, gledališkega nastopa na miljskem osrednjem trgu Marconi, pa tudi varietejske prireditve na Gradu sv. Jugta, jti pa bo vsekakor nocoj (ob slabem vremenu v Rossettijevem gledališču).
Zaželena ohladitev je torej prišla, kaže pa, da ne bo trajala. Že danes naj bi se po napovedih vremenoslovcev vreme popravilo ali vsaj začelo boljšati in prihodnje dni pojdemo znova pod kap neznosne soparice. Ta nas je stiskala dobre tri tedne in ta čas smo od dneva do dneva bolj tožili nad »izredno* vročino, potem ko smo še v prvi polovici julija neučakano hlepeli po nebesni modrini in pripekajočih sončnih žarkih, No, ti so, kot rečeno, v drugi julijski polovici prišli, vročina pa se je stopnjevala vse do prve četrtine avgusta, ko je tudi dosegla dosedanjo letošnjo konico izdatno prek 30 stopinj Celzija. In to je že bilo dovolj, da smo pričeli tarnati o neobičajno visokih temperaturah, toda v resnici ni živo srebro letos nič više švignilo kot prejšnja leta. Le v tem je razlika, da nas je sopara začela dušiti avgusta, ne pa julija, kakor lani in sploh po navadi.
Temperatura iznad 30 stopinj Celzija gotovo ni »tropska*, kakor spla šeno nekateri tako radi zatrjujejo, soparica pa tudi nič bolj nadležna kot v preteklosti, samo poprejšnje muhasto vreme nas je tako spravilo s tira, da se nam organizem ne more in ne more prilagoditi nenadnemu valu pripeke po junijskem in deloma julijskem deževju in neurjili.
Tako meni dr. Stravisi, raziskovalec na oddelku za fiziko pri tržaškem talasografskem zavodu v Ul. Romolo Gessi 2, katerega smo povprašali, če so zdajšnje vremenske razmere zares tako izjemne, kakor jih označuje poprečni človek s ceste. «Najvišje temperature beležimo vsako leto v juliju*, je dejal. «letos pa so se pojavile mesec pozneje, sicer pa ni toplomer te dni poskočil prav ndč više kot prejšnja leta sredi vročega poletja*.
Omenjeni zavod ima, kot znano, lastno vremenoslovsko postajo in deluje v sklopu vsedržavnega odbora za raziskave (CNR). Njegova dejavnost je torej zgolj raziskovalne narave, čeprav je še do nedavnega posredoval prek radijskih valov javnosti vremenske napovedi, ki jih danes streže občanom ustrezna zrakoplovska služba. Tudi si-
cer so v preteklosti vremenske napovedi talasografskega zavoda veljale le za dan ali dva; za temeljitejše napovedi na daljši rok je pa potreben skupek zapletenih matičnih izračunov, prepletajočih se z primerjalnimi preglednicami o razvoju vremena na vsej evropski celini, ki jih morajo obdelati in razčlenili elektronski računalniki. Tržaški zavod bi pravzaprav lahko opravljal tudi vremensko napovedo valne naloge, ima pa pri tem specifične težave, tako' ha primer zaradi pomanjkanja osebja.
Je enomesečna zamuda, s katero je k nam priromalo »pravo* poletje, res posledica ognjeniškega bruhanja na ameriških tleh? Težko je reči, nam je odgovoril dr. Stravisi. Šele čas bo pokazal, kaj je na tem, nedvomno pa vulkanska dejavnost nekaj le vpliva na podnebje.
Tabor na Opčinah
Že dolgoletna tradicija poletnega praznika ob priliki velikega šmarna na Opčinah se bo tudi letos ponovila. Letošnji ta bor bo od četrtka, 14., do nedelje, 17. avgusta. Kot je že v tradiciji, bogat kulturni program in domača kapljica v prijetni senci košatih lip na dvorišču openskega Prosvetnega doma, bo gotovo pritegnil številne obiskovalce.
če že mora biti ognjenik St. Helens v ameriški državi VVashing-ton severno od Kalifornije grešni kozel, potem je takšnih kozlov več: razlivanje nafte v morja in oceane, kjer ti velikanski oljnati madeži preprečujejo redno izhlapevanje, divja, (ne)premišljena sečnja prostranih deviških gozdov na latinskoameriški celini, jedrski poizkusi ter neurejena industrializacija za vsako ceno, ki sistematično zastruplja ozračje. In tako naprej. Toda to niso več grešni kozli, to so sadovi človekove nepreračunljivosti, ki okrnjuje naravna bogastva ter izkrivlja naravno ravnovesje, kar se pač mora maščevati. Bati ne nam je le tega, kako. (dg)
• Šolski skrbnik sporoča, da bodo od danes dalje razobešene začasne lestvice za nove namestitve in su-plence v državnih otroških vrtcih za šolski leti 1980-81 in 1981-82. Razobe šene bodo na oglasni deski tržaškega šolskega skrbništva in v tistih šolah, kjer imajo sedež šolski okraji (liceja Petrarca in Oberdan in tehnični zavod Volta).
IIIIIIIIIIIIIIHIHIIimilllllllllHIIHIIIIIIIIHIIIIHIHHIHIHHHHIIIIIHHIHHIHHMIHHHIIHIHIIIHIIHHmiHIHIIIHIIllimillllllHHHIHmmHHHHIHHIHHflHHIIHIIIIIIIIIia
«Ne posmehujte se verigi...»
O vraževernosti ljudi si lahko mislimo, kar hočemo. Danes jih je znatno manj, kot v dobrih starih časih, ko je ljudska fantazija močno operirala z vsakovrstnimi predstavami iz naravnega in nadnaravnega sveta. Dandanašnji je vraževernost bolj prefinjena in usmerjena le na določene čustvene odzive, ki pa so pri občutljivih in lahko vzburljivih ljudeh vseeno zelo močni, sugestivni in učinkoviti.
Težko si je dopovedati, da je vse izmišljotina, igra fantazije in posebnega počutja. Da, včasih je lahko naša duševna napetost tako intenzivna, da nam popustijo razum ske zavore in si ob težje razložljivem dogodku predstavljamo kdove kakšno ozadno igro usodnih temnih
Zalo lahko mimogrede nasedemo cbolnim predsodkom», ki izhajajo iz pisma, ki nam ga je poslala naša bralka Marica z opombo, da po dobne blodnje že nekaj časa krožijo po Opčinah, šempolaju, Križu in drugod.
Pisanje se glasi takole: To pismo prihaja iz Venezuele in mora obkrožiti svet. Krog je začel Elio Fa-di. Napravite 24 kopij in jih pošljite prijateljem, ne pa sorodnikom, po devetih dneh boste dobili presenečenje. To pomeni, da ne gre za vraževernost. Oglejte si naslednje resnične primere: gospod Constan-tino Carli je pu.obno pismo strgal, nad niegovr družino se je zgrnila tragedija in on je umrl umobolen.
Gospod Elner je dobil pismo leta 1956 in je ukazal svojemu tajniku, naj naredi kopije in jih odpošlje. Stanje v njegovi družini se je znatno izboljšalo. Toda eden izmed u-radnikov je pozabil pismo odposlati in je zgubil delovno mesto. Nato je po naključju spet našel list iz verige, napravil je kopije, jih odposlal in kmalu je dobil znatno boljše delovno mesto ter povišanje.
Gospod Arglieri se je verigi posmehoval, hvaleč se, da sploh ni vraževeren. Po šestih dneh je umrl. Zato se ne posmehujte verigi teh pisem, temveč napravite kopije in jih odpošljite. Po devetih dneh bosle dobili presenečenje, katerega N si nikoli ne pričakovalh.
Vsak komentar je najbrž odveč!
retnih zapletih pride na dan in se tudi srečno konča z zakonsko zvezo, na kar z zadovoljstvom pristaja tudi starokopitni Kemal - paša. Vzporedno s to osrednjo ljubezensko zgodbo pa se odvija še druga med prijateljico Kongie Midili. ki je po svoji veseli naravi še bolj svobodnjaška, in med neapeljskim mladeničem Don Mimi Parascanda-lom, ki je pred nevestami, katere mu je vsiljeval oče, pobegnil o Stambul, kjer si je v Midili našel svojo izvoljenko.
Obe zgodbi se potem srečno zaključita v švicarskem hotelu seveda spet z značilnim zapletom in razpletom po klasičnih pravilih dobre operete.
Leo Fali je glasbo zasnoval na prepletanju orientalskih in dunajskih melodij, pri čemer pa le prevladujejo valčki z vodilno arijo Gabriela - beja, z dueti Gabriel -Kongia in Midili - Don Mimi ter zbori, vse prepleteno s koreografskimi domislicami, kostumskim in scenskim razkošjem, pa seveda s potrebno dozo komike.
Opereta torej z vsemi atributi, ki pa jih tokratna tržaška uprizoritev po naši sodbi ni izkoristila v polni meri tako. da je pretežni dd predstave dajal vtis, da ji nekaj manjka, da je neka razklanost med o-peretnim žanrom petja in igre ter med karakteristikami izvajalcev. Morda gre le za vtis, toda pevski registri. Gabrielle Ravazzi niso u-glašeni na operetni žanr, njen glas od časa do časa izgubi na spevni melodičnosti in tudi na moči. Podoben vtis smo imeli pri tenoristu Gaelanu Scanu, ki razpolaga sicer z močnim in zanesljivo intoniranim glasom, ki pa poje z nekim forsi-ranjem brez ustrezne operetne lahkotnosti. Motila je tudi njegova togost v mimiki. Glasovno ustrfznej ša je bila vsekakor sopranistka Giordana Mascagni, medlem ko je komik Sandro Massimini spet našel vlogo »na kožo* in je svojega Don Mirna Parascandala zaigral in celo zapel z vsemi atributi klasične ope retne komike. Kakšno pripombo bi bilo mogoče reči na račun njegove napotitanščine, toda to ni bistve no. Pač pa je bil v lem oziru prijetna pojava Franco Folli v vlogi njegovega očeta. Luigi Palchetti je bil dopadljiv Kemal paša. Glasovno preostra se nam je zdela Gian-na Jenco kol sužnja Bul - Bul, so lidni vsi ostali: Fulvia Gasser kot Desire, Gianfranco Saletta kot direktor hotela in Orazio Bobbio kot postrešček.
Orkester pod sicer veščim vod stvom dunajskega dirigenta Rudolfa Bibla, je bil na trenutke premočan za vokalni obseg solistov, zbor pod vodstvom Andrea Giorgija m imet večje vloge, a jo je opravil kot vedno vzorno, sprejemljivo ko reografijo za odličen festivalski ba letni zbor je zasnoval Flavio Be-natti, razkošne kostume Sebastiano Solditi, režija pa je bila v rokah Vere Bertinetti, ki je poskrbela predvsem za tekočo in scensko razgibano predstavo.
j. k.
Nova natovarjalna steza v tržaškem pristanišču
Včeraj so v tržaškem pristanišču i reizkusili novo sidrišče in natovar-jalno stezo, posebej prirejeno za natovarjanje in raztovarjanje živine. Novo infrastrukturo je dal zgraditi dižavni tehnični urad v sodelovanju s pristaniško ustanovo. Za novo sidrišče je bilo potrebno počistiti morsko dno v bližini pomola štev. 3, ob katerem zdaj lahko pristajajo tudi ladje z veliko tonažo. Ladja, ki bo preizkusila novo napravo, je prišla v tržaško luko že predvčerajšnjim. Danes pa bodo nanjo natovorili približno 900 glav živine. Ladja bi morala predvidoma odpotovati že danes, in sicer v Tripolis v Libijo. Novo natovarjalno stezo so oblasti tržaškega pristanišča dale zgraditi prav z namenom, da se med Trstom in Tripolisom ustvari stalna linija, na kateri naj bi vsakih deset dni prevažali večje število glav živine.
Deželni odbor odobril porazdelitev sredstev za ureditev kanalizacij in izčiščcvalnih naprav
Deželni odbor je po predlogu odbornika za javna dela Biasuttija odobril načrt o porazdelitvi finančnih sredstev za posodobljenje obstoječih in gradnjo novih kanalizacijskih ter izčiščevalnih naprav v Furlaniji - Julijski krajini, in to v smislu člena 4 državnega zakona 650 iz 1. 1979. Gre za 26 milijard in 12 milijonov lir iz Blagajne za vloge in posojila.
V	vsedržavnem okviru razpolaga ta blagajna v gornje namene ž
2.000	milijardami lir, namenjenim* podeljevanju posojil občinam, medobčinskim konzorcijem in gorskim skupnostim, šestdeset odstotkov tega zneska je razdelil medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE).
Omenjena sredstva sicer ne zadostujejo za vsa predvidena dela, tako tudi ne v naši deželi. Od tod potreba, da se iz porazdelitve sred; štev izključijo področja v Furlaniji in Kamiji, ki jih je razdejal potres, ki pa imajo na voljo v iste namene sredstva iz sklada za ponovno financiranje zadevnega deželnega zakona 68 iz 1. 1976.
V	orihodnje, je naglasil odbornik Biasutti, bo treba zagotoviti primerna sredstva tudi tržaškemu vodovodu.
Obveslilo tržaškega šolskega skrbništva
Šolsko skrbništvo javlja, da j* na oglasni deski skrbništva izobešena ministrska uredba z dne 16> julija t.l. o izvajanju člena 1 zakona 226 od 23. maja letos, ki zadeva podaljšanje enoletnih službenih obveznosti učnega osebja na srednjih šolah. Zainteresirani lahko predložijo skrbništvu svoje že; lje glede tega, kje in kaj bi radi poučevali, najpozneje do 16. avgusta.
PD Primorec - Trebče izreka gl°’ boko sožalje svojcem in PD IS® Gruden ob tragični smrti pevovodje Sergija Radoviča.
Sekcija Slovenske skupnosti Devin - Nabrežina se pridružuje žalovanju družine in vseli zavedu’11 Slovencev ob prerani in tragični izgubi kulturnega delavca prof. Sergija Radoviča.
Pevski zbor Vasilij Mirk izrek# svojcem in SPD Igo Gruden najgloblje sožalje ob tragični izgubi prof. Sergija Radoviča.
Ob nenadni izgubi prof. Sergij* Radoviča izrekajo globoko sožalj* SPD Igo Gruden, moškemu in dekliškemu pevskemu zboru ter Sokolu, člani ansambla Taims 'n Galebi ter vokalni tercet Mavric* z Opčin,
Moški in mešani pevski zbor tcf odbor PD Rdeča zvezda iz Salež* izrekata globoko sožalje svojcem in SPD Igo Gniden ob nenadomestljivi izgubi prof. Sergija B*‘ doviča.
Odbor zveze partizanov sekcij* Nabrežina izraža v imenu vse* članov globoko sožalje svojcem o® tragični izgubi priljubljenega p*-0” Sergija Radoviča.
Ob tragični in prerani izgubi prof* Sergija Radoviča se Mladinski k*'®' žek Prosck-Kontovcl pridružuje gl®' bokemu žalovanju njegovih najdra*' jih in žalovanju vseh nabrežinskl* prosvetnih organizacij.
Ob tragični izgubi pevovodje SERGIJA RADOVIČA izreka PD Slovan iz Padrič globok® sožalje svojcem in PD Igo Gruden.
Vaška skupnost Praprot izrek* družini in svojcem globoko šolali® ob prerani izgubi prof. Sergija B*' doviča.
Ob tragični izgubi Sergija Radoviča izrekata iskreno sožalje družin* in svojcem Jadran in Dorina Žerjal’
Albin in Sergij Kukanja presunjena sporočata žalostno vest, da ju je po mučni in neozdravljivi bolezni za vedno zapustila draga žena in mama
GABRIJELA ŠTOLFA por. KUKANJA
Pogreb bo danes, 9. avgusta, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Trst, 9. avgusta 1980
Izgubili smo n-.entorja, pevovodjo, prosvetnega delavca
prof. SERGIJA RADOVIČA
Izgubili smo velikega prijatelja. Mladinci devinsko-nabrežin-skega krožka ga bomo hranili v trajnem spominu.
Žalujemo za njim, ker je z njim umrl tudi del nas in sočustvujemo z globoko prizadetimi svojci.
Gledališča
VERDI
V okviru operetneg. festivala bo *evi ob 20.30 in jutri ob 18. uri v Verdi opereta Lea Falla »La Rosa di Stambul*. Vodi Rudolf Bibl. Orkester in zbor gledališča Verdi.
Kino
Ariston 21.30 «Esorcista II - l’eri-ticos>. L. Blair, R. Burton. Pre-
. povedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.30—22.00 »Condannata al piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
nltz 17.00 «Arrivano sempre al tra-monto, li chiamavano. . . i quat-tro delLAve Maria*. B. Spencer, T. Hill
Eden 16.00 «Golden girl*. Barvni film.
Ejtcelsior 17.00 «Prendi i soldi e scappa*. W. Allen.
Grattacielo 17.00—22.15 «Dominique, un thriller alla Hitchcok in con-fenzione di lusso*. C. Robertson, •J. Simmons. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eenice 17.00 «Zombi holocaust*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 — 22.00 «Amici miei*. Barvni film.
Filodrammatico 15.30-22.00 »Satis-faction love*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderna 16.00 »La pantera rosa colpisce ancora*.
Anrora 16.30 «L'umanoide». Barvni film.
Capitol 17.00 «Bermude now*. Barvni film.
Cristallo 17.15 »Agente 007, thun derballa (operazione tuono)*.
Vittorio Veneto 17.00 «11 cadavere in cantina*. Barvni film.
Izleti
ŠD VESNA priredi v Križu
VAŠKO ŠAGRO
dne 9. in 10. avgusta 1980
Danes, sobota, 9. avgusta:
ob 16. uri odprtje kioskov ob 17. uri tekma v briškoli,
32 parov ob 20. uri ples
ob 21. uri tekmovanje v tangu Jutri, nedelja, 10. avgusta: ob 10. uri odprtje kioskov ob 18. uri tekma v vlečenju vr vi in tek z vrečami ob 20. uri ples
ob 21. uri tekmovanje v valčku Oba večera igra ansambel «Ba,roni del folk*,.
Delovali bodo dobro založeni kioski.
Včeraj-danes
Vreme včeraj: Najvišja temperatu ra 29,7 stopinje, najnižja 23,8, ob 18. dri 29,2 stopinje, zračni tlak 1006,3 **Jb Pada, veter 18 km na uro južni, v‘aga 52-odstotna, nebq,.ppoblaaeno, *Porje rahlo razgibamv;tenipor.«vtu»a 'Porja 24,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Luca Crozzoli, Dristian Attini, Marco Del Vecchio, Nadia Achiet, Mariana Olenik, Bleda Ferro, Alessandro Furlanich, Marco Sterpin, Rigutti, Paola Serli.
UMRLI SO: 98-letni Giorgio Fonda, 90-letna Teresa Babaizza, 79-letni Angelo Possamat, 85-letni Silvio Ruz ®*r. 60-letna Ada Pozzari, 77-letna Anna Petronio por. Ive, 81-letna An-toda Napoli, 77-letna Maria Durbe-*lc vd. Morin, 91-letna Amalia Se-dienzato, 63-letna Ada Luin, 72 letni Dnjno Zan n, 84-letni Alfredo Forna ra, 53-letni Ermanno Civitan, 84 let-da Rosa Vercon vd. Arduino, 75-let-di Luigi Kus, 83-letna Eleonora To-Jdasi, 83-letna Maria Ribolli vd. Car-« Mantiglia.
Združenje UNION priredi dva e-nodnevna izleta in sicer: dne 15. avgusta v Trbiž - Belopeška jezera s kosilom v Kranjski gori in 17. avgusta v Castelnuovo del Friuli (Spi-limbergo). Obenem združenje javlja, da se lahko vpišejo za izlet v Beograd, kot srni že govorili na sedežu združenja. Izlet se bo vršil dne 6., 7. in 8. septembra 1980 in sicer: Beograd - Titov grob - Djerdap (romunska meja). Za vse informacije na sedežu v Ul. Valdirivo 30, tel. 64-455, v torek, sredo in petek od 17. do 19. ure.
Prosvetno društvo Slavec (Ric-manje) priredi v dneh 5., 6. in 7. septembra izlet v Prago (ČSSR). Vpisovanje ter podrobnejše informacije dobite na sedežu društva (Babna hiša) vsak dan od 19. do 20. u-re, razen sobote in nedelje do 12. avgusta, ko se vpisovanje zaključi. Ker je število mest omejeno, svetujemo interesentom, da se čim prej vpišejo. Cena izleta s polnim penzionom je 98.000 lir.
Prosveta
V sredo, 13. avgusta, bodo v Prosvetnem domu na Opčinah vaje vseh treh folklornih skupin, najmlajše ob 17. uri, ostalih dveh ob 18. uri.
Prijave za mladinski seminar v Ljubljani
V	nedeljski številki našega dnevnika smo na tržaški strani podrobneje poročali o letošnji mladinski poletni politični šoli (MPPŠ 80), ki jo prireja v Vikrčah (Tacen) pri Ljubljani Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije. Mladinski seminar bo od ponedeljka, 18., do sobote, 23. avgusta 1980.
V	prejšnjih letih so se mladi s Tržaškega in Goriškega redno udeleževali MPPš v Vikrčah. Letos pa organizator v sodelovanju Mladinskega odbora SKGZ omogoča udeležbo večji skupini zainteresiranih mladincev in mladink iz zamejstva, ki bodo razpolagali tudi na seminarju z lastno skupino.
Zainteresirani mladinci in mladinke s Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije t. • lahko prijavijo za MPPš 80 na sedežu mladinskega odbora SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/UI. — telefon 744-249) in v Gorici (Ul. Malta 2 — telefon 24-95), kjer bodo prejeli tudi v tej zvezi podrobnejše informacije. Poleg tega se zainteresirani lahko pozanimajo tudi pri domačih prosvetnih, športnih in mladinskih društvih. Zainteresirani naj se čimprej javijo.
Šolske vesti
Mali oglasi
Sndikat slovenske šole sporoča, da je rok za vpis v tečaje «150 ur* za dosego diplome nižje srednje šole podaljšan do 20. septembra 'lrčaji so odprti vsem odraslim od 16. leta dalje. Vpisovanje se vrši na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah v tržaški pokrajini.
TRŽAŠKA KJIGARNA
obvešča prijatelje ter cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi dopusta do 18. avgusta.
ESI®
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. HL2I 10,- \ ‘22	61-44B
8. 8. 1980 Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola" Holandski fiorint Danska krona Švedska krona ,Norveška krona Drahma
Veliki dinar
•isl
m:
836,50 1980,-1775.— 509.— 202,-
28.75 469.—
66.— 720.— 430,— 151.— 200.—
. 170,—
20,-
29.75 ' 28,25
MENJALNICA
vseh tujih valut
telefon (040) 7946 72
PRODAJAM polovico dvonadstropne stare hiše v Ul. San Cilino (tri stanovanja in vrt). Telefonirati na št. 734 698.
PRODAM fiat 128 SL coupe letnik 73 — prevoženih 73.000 km v odličnem stanju. Telefon 227284.
OSM1CO je odprl Miro Žigon — Zgonik 36. Toči belo in črno vino.
MODE VALENTINA - Domjo 89. Velika razprodaja, od 20 do 50 od-sto popusta.
OSMICO je odprl Herman Škrlj - Sa-lež 35. Toči belo in črno kapljico.
KANTE ALOJZ - Praprot 18 je odprl osmico. Toči belo in črno'vino.
PRODAM AVTO FIAT 127 C, bele barve s tremi vrati. 6 mesecev star. Telefon 229 242.
ZP 11 REVLON je učinkovit proti prhljaju. Parfumerija - Kozmetika 90 Opčine.
UNIVERSAI.MACCHINE Dolina 195 prodaja traktor 21 HP na 4-po-gonska kolesa znamke ISEK1 po zelo ugodni °eni. Tel. (040 ) 228-190.
NA OPČINAH — v centru se prodaja lokal, primeren za obrtniško delavnico, trgovino ali skladišče Telefon 225 850.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v Trstu razpisuje delovna mesta tehničnega vodje, administratorja in električarja Kulturnega doma. Skupni pogoji so: italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine in.odslužen vojaški rok. Poleg tega so za mesti tehničnega vodja
administratorja potrebne vi so košolska, strokovna izobrazba iffetne del
ali petletne^lelovne izkušnje, za mesto električarja pa končana nižja srednja šola in pripravljenost opraviti izpit za kurjača.
Pismene prošnje sprejema u-prava SSG, Trst, Ul Petronio 4 (Kulturni dom), do 31. t.m.
STEKLA JE AKCUA ZA VARNEJŠI PROMET NA CESTAH
Poleg rednih zdaj tudi posebne
policijske obhodnice v civilu
Discipliniranost in odgovornost dva osnovna pogoja za lastno varnost in varnost tretjih oseh ■ Ne vozimo po odstavnem pasu na avtocesti, lahko vam takoj odvzamejo vozniško
Prejšnjo nedeljo so na glavnih cestah na Goriškem našteli okrog 30 tisoč vozil. Na državni cesti št. 56, v bližini mosta preko Idrijce so našteli 9302 vozili, v Jamljah, na državni cesti št. 55, so elektronske naprave zabeležile 3527 vozil, na državni esti med Gradežem in O-glejem je naprava pri kraju Bel-vedere naštela 7315 vozil, r.ajtiolj gost pa je bil promet na pokrajinski cesti med Tržičem in Gradežem, kjer je prvo nedeljo avgusta vozilo nad 12 tisoč vozil. Še bolj gost promet pričakujejo danes, jutri in v prihodnjih dneh, ko bo na cestah vse, kar leze in gre. To so podatki, ki so jih včeraj posredovali na poveljstvu prometne policije, ob vsakoletnem srečanju s predstavniki tiska, v okviru akcije za bolj varen promet ob velikem šmarnu ter ob povratku s počitnic.
Avgust je torej za uslužbence prometne policije, kakor tudi za pripadnike drugih rodov varnostnih sil, ki so tako ali drugače zadolženi za
varnost v prometu, zelo težak, lah-
ko bi rekli najbolj naporen mesec v letu.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastiea 6, Ul. Cavana 11, S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36 '°d 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7. Ul. dellTstria 7.
NOČNA služba lekarn
(od 20.30 dalje)
Ul. Dante, Ul. dellTstrja 7.
Nravstvena dežurna služb'
Nočna služba od 21 dn 8 ure **'■ 732627; predpraznična od 14 21 ure in praznična od T de **■ ire tal 68441.
LEKARNF v okolici
Boljuner: tel 228 124. Bazovica-j*1- 226 165; Opčine: tol. 2110(11. *>sek: tel. 225-141; Božje polje. Jgonik; tel 225 596; Nabrežina: tel {7-121: Sesljan: tel. 9(19-197, Zavije 213 137; Milic: tel 271 124
ESS1SH
cvet hi na grob Sergija .odoviča darujeta družini Vecchiet ib.OOO in Demšar 10.000 lir za ulaUjcno matico.
SLOVENSKA SKUPNOST - sekcija občine Zgonik
priredi
v KOLUDROVICI (v senčnatem gozdiču)
NAS PRAZNIK
DANES, 9. AVGUSTA:
Ob 18. uri odprtje kioskov
Ob 20 uri ples ob zvokih ansambla GALEBI
JUTRI, 10. AVGUSTA
Ob 16. uri odprtje Kioskov Ob 17. uri kulturni program:
Koncert godbe na pihala iz Brega Mešani pevski zbor «BO,JAN» iz Dornberka Spominske recitacije mladine O aktualnih problemih bosta spregovorila: Jožko Gruden, občinski svetovalec v Zgoniku dr. Drago Štoka, deželni svetovalec Od 20. ure dalje igra ansambel GALEBI
PRAZNIK je posvečen 60 letnici požiga Narodnega doma v Trstu in 50 letnici ustrelitve naših junakov na bazoviški gmajni.
GODBENI PRAZNIK V NABREŽINI NA TRAVNIKU SOKOLA
DANES, 9. avgusta
ob 18. uri — otvoritev kioskov
ob 19.30 — koncert godbe iz Nabrežine
od 21. ure dalje ples z ansamblom «ARIES»
JUTRI, 10. avgusta
ob 16. uri — otvoritev kioskov ob 18.30 koncert gedbe iz Turjaka po koncertu sledi ples in prosta zabava Za jedačo in pijačo bodo poskrbeli neumorni godbeniki.
Vabljeni!
m tniM
informacije SIP uporabnikom
PLAČILO TELEFONSKEGA RAČUNA
SIP opominja naročnike, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo računa za lil. tromesečje 1980. Poziva zatorej tiste, ki še niso poravnali računa, naj to store čimprej, da se tako izognejo prekinitvi, ki jo predvideva Servisni pravilnik za neplačnike.
5IP Societa Italiana per r EsercizioTelefonico
Prvič zaradi neznosne vročine, drugič zaradi velike gneče na cestah, ki je, oziroma postaja iz leta v leto večja.
«Na dopuste smo tudi letos, kakor prejšnja leta že pozabili*, nam je dejal v pogovoru poveljnik go-riške enote prometne policije, kapetan De Menech.' V aktivni službi na cesti je 7xlaj vse razpoložljivo osebje, tudi tisto, ki sicer v normalnih pogojih opravlja administrativno delo. Težave, ki se javljajo zaradi pomanjkanja osebja skušamo reševati v dogovarjanju s poveljstvi prometne policije na sosednjih območjih ter z uporabo vseh najmodernejših tehničnih sredstev*. Tako so policijske obhodnice opremljene z zelo hitrimi vozili alfetta 1800, za posebne akcije pa so najbolj primerni težki motorji T 3 Ca-lifornia, ki so jih dobili pred kratkim.
Na desettisoče in stotasoče avtomobilistov pa bodo v prihodnjih dneh, v okviru akcije za bolj varen promet poleg rednih obhodnic, ki jih je mogoče opaziti že na daleč, »krožile* tudi obhodnice v civilni obleki.
Pravzaprav so take ekipe že na delu. Upre bitje ne so s posebno fo-tako, da ostane prekršku. Nji-rog je’ v glavnem na avtocesti, precej kršilcev pa so zabeležile tudi na drugih cestah, kjer po navadi vozniki radi preveč pri-tisnijo na plin, ali pa se odločijo za nevarno prehitevanje na desni.
Kakor nam je dejal kapetan De Menech, se bodo v prihodnjih dneh za nadzorovanje prometa in za nujne posege v primeru nesreč, poslu-žili tudi dveh helikopterjev padov-skega poveljstva ter dveh malih letal. Ta sredstva bodo uporabili predvsem za nadzorovanje prometa na avtocesti proti Benetkam.
Kakor že tudi druga leta, so v dogovoru z zdravstvenimi in drugimi ustanovami tudi letos poskrbeli za zadestno število rešilcev, ki bodo na razpolago na nekaterih kritičnih točkah, pripravljeni za takojšen poseg. Tako bo rešilni avto tudi letos stalno na razpolago v bližini mosta v Zagraju, policijske obhodnice pa že razpolagajo z napotki, v katero bolnišnico je treba napotiti ranjence, z ozirom na vrsto poškodb. Seveda bodo v prihodnjih dneh, poleg obhodnic prometne policije, na cestah tudi ob-hcdnice drugih rodov varnostnih sil.
Prometni polistat - motociklist z novo čelado v službi na naših cestah
ZA VEČERNO RAZVEDRILO
v	,
Sagre v Podturnu, Ronkah Tržiču in še v drugih krajih
Ljudje iščejo na takih večernih prireditvah osvežitve
Kdor si v teh vročih poletnih dneh zaželi nekoliko zabave, ne da bi se preveč oddaljil od doma jo lahko najde na( raznih šagrah, ki jih je kar precej tako v mestih kot na podeželju. V goriškem Podturnu prične tamkajšnja šagra nocoj ob 20. uri, z otvoritvijo razstave slikarjev Maria Bardusca in Carla Folle. Seveda bodo kioski in plesišče nared že danes zvečer, prav tako jutri in v naslednjih dneh tja do nedelje, 17. avgusta. Ples bo skoro vsak večer, vedno z drugim orkestrom, tako da pridejo vsi na svoj račun. Prihodnjj soboto dopoldne bodo izročili nagrado »najboljšemu prebivalcu* tega nekdanjega kmečkega predmestja. V nedeljo 17. avgusta pa bodo imeli dopoldne tekmo pritrkovalcev, zvečer pa tombolo.
Podobne praznike imajo, kot smo že omenili, tudi drugod. Tako v Ronkah. kjer so vsak večer od za četka meseca razne tekme in zabavni ter kulturni večeri. Nocoj nastopijo domači zbori, ki jih bo vodil ronški skladatelj Kubik, ki sicer živi v Argentini, pride pa večkrat domov. Kubik in pisatelj ter pesnik JDomini bosta danes zvečer dobila nagrado občine Ronke.
Na svoj račun pridejo drevi tudi tisti, ki so jim všeč ribe, saj bo na obrežju plovnega kanala Valen-tinis pred ladjedelnico, na pobudo tržiške ribiške zadruge, šagra ribičev. Poskrbljeno bo, da bo dovolj pečenih rib za vsakega obiskovalca.
In še marsikaj zanimivega dobi mo, če se le ozremo malo naokrog.
Počitnice tudi v kinodvoranah
Samo ena kinodvorana in pol je odprta v Gorici v tem počitniškem času. Čudno se sliši tena in pol*, a tako je skoro res. V teh vročih dneh je odprta vsak večer le kinodvorana Corso, v kinodvorani Vit-

NA ZADNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA V SO VODNJA H
V ospredju dograditev telovadnice in nekatera druga javna dela
Objekt je ie od konca maja zapečaten zaradi stečOra podjetja Cesia Na seji sa izvolili tudi občinsko gradbeno in volilno komisijo
. kitT
Kaj pa običajna priporočila? Letos so na policiji celo izboljšali informativno službo o prevoznosti cest. Informacije v tem oziru so izredno dragocene, ko nameravamo na dolgo pot, saj se lahko izognemo nepotrebnim kolonam, čakanju, ali kar je še hujše, nesrečam. Dovolj, da po telefonu pokličemo poveljstvo prometne policije in posredovali nam bodo sveže informacije ter priporočili morda res nekoliko daljšo, a z,ato varnejšo obvoznico. Informacije o prometu nudijo tudi v posebnem uradu v Trstu. Dovolj, da zavrtimo številko 2214,
Zaradi vse pogostejših hudih nesreč na avtocestah ter brezobzirnosti številnih voznikov, je ministrstvo pred kratkim izdalo zelo strogo odredho o kaznovanju voznikov, ki bodo neupravičeno zasedli odstavni vozni pas na avtocesti. Za kršilce je predviden takojšen odvzem vozniškega dovoljenja ter bodo morali ponovno polagati vozniški izpit. Torej se splača lepo in disciplinirano počakati v koloni, pa čeprav je še tako,dolga!
Disciplina in samokontrola je e-den od pogojev za čimvečjo varnost, posebej v teh dneh, ko je na vseh cestah živahen promet in ko je prisotnost policijskih obhodnic nujno potrebna predvsem na nekaterih kritičnih točkah. Zato v slučaju lažjih prometnih nesreč, s samo gmotno škodo ali z manjšimi telesnimi poškodbami, ne kličimo policije, ampak zadevo uredimo sami. Samokontrola in odgovornost pa sta potrebni tudi v slučaju hujših nesreč.
Biti moramo povsem točni pri navedbi kraja nesrčee in opisu poškodb, saj bomo samo tako lahko navedbi kraja nesrečo in opisu poš-na akcija hitra in učinkovita. Pa še to, ranjencem ne skušajmo pomagati za vsako silo. Veliko bolje je počakati na rešilni avtomobil.
Dograditev telovadnice v Sovod-njah, pravočasno popravilo šole v Hupi ter ureditev šole na Vrhu, a-sfaltiranje nekaterih cestnih odsekov. To so glavna vprašanja s področja javnih del, o katerih je tekla razprava na zadnji seji občinskega sveta v Sovodnjah, ki je bila v četrtek zvečer. Vodil jo je župan Vid Primožič, ki se je uvodoma spomnil žrtev podlega fašističnega zločina v Bologni ter nato poročal o posegih prejšnje in sedanje občinske u-prave, da bi bil čimprej rešen stečajni postopek proti podjetju Cesia, ki je prevzelo gradnjo telovadnice. Znano je, da je sodišče objekt zapečatilo in da še ni bil začet postopek, ki bi občini omogočil nemoteno nadaljevanje del. V podobnem, pravzaprav v še bolj nerodnem položaju, se je znašla občina v Krmi-nu. Tudi tam je namreč podjetje Cesia gradilo telovadnico, le da je tisti objekt skoraj končan in pred odprtjem. Namera občinske uprave v Sovodnjah je, da bi v najkrajšem času, vse pa je odvisno od birokratskega postopka, vsekakor še pred zimo namestili na telovadnico pločevinasto streho in tako celoten objekt primerno zavarovali. Župan je nadalje poročal o poteku del v šolskem poslopju v Rupi, ki naj bi jih opravili do v pogodbi določenega roka, to je do 15. septembra. Dela v prostorih otroškega vrtca v Rupi pa se bodo po vsej verjetnosti znatno zavlekla, ker je bila medtem vnešena in odobrena varianta prvotnega načrta, ki predvideva dodatnih sedem milijonov lir izdatkov. V najkrajšem času pa bodo opravili potrebna dela tudi v osnovni šoli na Vrhu, kjer bodo v pritličju zamenjali dotrajan leseni pod. Tudi to naj bi bilo nared do začetka šolskega leta.
V nadaljevanju seje je občinski svet ratificiral še pet sklepov ožjega odbora ter točno določil meje ta-
ko imenovanega zgodovinskega področja v Rubijah, ki obsega v glavnem park in ruševine gradu baronov Bianchi. Področje je bilo v primerjavi s prvotnim osnutkom, ki ga je pripravila arhitektinja Codellia in ki je vključeval v zgodovinsko cono celotno naselje v Rubijah, nekoliko skrčeno. Zdaj obsega samo neposredno okolico gradu in je na dveli straneh omejeno s cestama Rubije - Zagraj in Rubije - Gabrje. Občinski svet je na četrtkovi seji, v skladu z zakonskimi določili, izvolil tudi novo občinsko volilno komisijo, ki jo sestavljajo Emil Tomšič, Jordan Ožbot, Klara Fornazarič in Branko Černič (kot efektivni člani) ter Rafko Butkovič, Boža Pi-žent, Remo Devetak in Bernard Flo-renin kot nadomestni člani, prav tako s tajnim glasovanjem pa so svetovalci izbrali tudi dva člana občinske gradbene komisije: Dominika Jurna in zemljemerca dr. Cvetka Kocjančiča. Juren je prejel 13 glasov, Kocjančič pa 11. V pokrajinsko komisijo za ljudska stanovanja pa sta bila izvoljena Vlado Klem-še in Oskar Pavletič.
V zadnji točki dnevnega reda je bil govor še o raznih vprašanjih s področja urbanistike in komunalne ureditve (odtok odpadnih voda in deževnice v Gabrjah, Rupi in na Peči ter Vrhu), o asfaltiranju nekaterih cestnih odsekov v Rubijah, (kjer je do zamude prišlo, ker niso bila opravljena zemeljska dela, ki bi jih moral izvršiti konzorcij CAFO) in na Peči ter o čiščenju pokopališč in neposredne pokopališke okolice. Občinska uprava bo v tej zvezi poskrbela na vseh petih pokopališčih za namestitev ustreznih posod za odlaganje smeti.
Gorelo je na Oslavju
Okrog 50 stotov slame in približno 80 stotov sena je zgorelo včeraj
mn uiiiiMiiiiiiiinminiiiHM!MMiiiiiiinimniitiiiiMii»fiiininniiii!miiiiiiiiniinmiuiiuiiiiiiii»mninmiui
V OKVIRU PLODNEGA SODELOVANJA
Solidarnost sindikatov Nove Gorice delavstvu ob atentatu v Bologni
Sindikalisti Gorice in Nove Gorice bodo preučili tudi izvajanje osimskih sporazumov
Delegacija občinskega sindikalnega sveta iz Nove Gorice, ki jo je vodil Viljem Pahor in v kateri so bili še drugi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, je prišla v Gorico, da bi zastopnikom enotne sindikalne federacije izrazila solidarnost in sožalje jugoslovanskih delovnih ljudi ob zločinskem atentatu v Bologni. V imenu tukajšnjih sindikalistov se je jugoslovanskim tovarišem zahvalil Giuliano Bon.
Zatem sta si delegaciji izmenjali misli o vprašanjih, ki so v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov na krajevni ravni in tudi v luči izjav in odločitev političnih strank na državni ravni. Podrobneje se bo-
o vprašanjih, ki so s tem v
zvezi, pogovorili v prvi polovici prihodnjega septembra.
Končno prepotreben dež
Kmetje so si oddahnili, nič kaj zadovoljni pa niso gostinci. Včeraj proti večeru je po treh tednih lepega in suhega vremena spet deževalo. Proti večeru je tudi goriško zajela močna nevihta z dežjem, ki je bdi ponekod pomešan s sodro. Padavine so prišle še ob pravem času, posebno za koruzo, ki jo je v zadnjih dneh že močno ogrozila suše.
popoldne na Oslavju. Ogenj je namreč zajel gospodarsko poslopje Lad-ka Figlja, v katerem je bila spravljena krma. Ogenj je izbruhnil ne-
kaj minut po 12. uri, ob 12.55 pa
sta proti Oslavju že hiteli dve gasil ski ekipi, vendar je bilo že prepozno, da bd požar omejili. Gasilci so ostali na pogorišču vse do 19. ure. Škode je po prvih ocenah za okrog 30 milijonov lir. Najbrž je prišlo do samovžiga zaradi toplote.
Goriški gasilci so sinoči okrog 18.30 pohiteli tudi v stanovanje An-toniette Candino, na Tržaški 'cesti 165 v Gorici. Vnel se je namreč televizijski sprejemnik.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolo, Ulica 1. maja, tel. 73328.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine Trg sv. Frančiška.
toria na Travniku pa predvajajo filme le od srede do nedelje, ob ponedeljkih in torkih je zaprta. Od drugih še obstoječih dvoran ima Verdi svoj letni dopust, v Stella matutini pa v poletnem času ne predvajajo filmov niti ob nedeljah.
Nekoč so v poletnih mesecih ljudje iskali in tudi našli hlad v kinodvoranah. še do pred nekaj letih jih je bilo v mestu pet, ki so bile odprte vsak večer, v poletnih mesecih so v njih predvajali vsak večer drug film iz ene ali druge serije. In tisti, ki so za časa počitnic ostajali v mestih, so si lahko ogledali še enkrat stare in zanimive filme.
Danes je Modernissimo zaprt, v Centralu deluje samopostrežna trgovina, preostale tri kinodvorane Pa delajo tako kot vse ostale trgovine v Gorici, torej počitniško in na polovico.
Le starejši se še spominjajo kinodvoran na prostem, ki so v poletnih mesecih privabljale stotine gledalcev. Taka kinodvorana je bila v Ulici Locchi, druga pa kasneje na dvorišču oratorija Pastor ange-licus v Rabatišču.
Danes vsega tega ni več. Kljub temu. da ljudje ostajajo tudi v vročih poletnih večerih v domačih naslanjačih pred televizorji, snu> prepričani, da bi predvajanje kakega filma na prostem na Trgu sv. Antona ali v kakem drugem takem okolju privabil marsikaterega Goričana.
Mestni avtobusi za «ferragosto»
Mestno avtobusno podjetje obvešča potnike, da bodo upoštevali v dneh od petka, 15. avgusta do vključno ponedeljka, 18. avgusta praznični urnik avtobusov, ker rezultati prejšnjih let kažejo, da je v teh dneh zelo malo potnikov na mestnih avtobusnih progah. Le v ponedeljek. 18. avgusta, bodo vožnjam, predvidenim v prazničnem urniku, dodali še vožnjo z odhodom z železniške postaje ob 6,45, iz Štandreža ob 7.10 in 7.45 ter s Svetogorske postaje ob 6.55 in 7.30. Poleg tega bo v ponedeljek odpotoval še avtobus iz S. Rocco di Luz-zinis proti mestu ob 8. uri.
Razna obvestila
Sovodenjski župan .je na razpolago občanom ob torkih, četrtkih m sobotah od 9. do 10. ure. Ob sobotah pa je na razpolago občinstvu tudi gradbeni strokovnjak, Cvetke) Ko cjančič.
Kino
Gorim
VERDI Zaprto.
CORSO 18.00—22.00 «Quattro mosche di velluto grigio*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTOR1A 17.00-22.00 »Le pomo vip*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Trži*
EXCELSIOR 18.00-22.00 d mastinl di Dallas*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Zulu down».
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 — 20.00 »Debeluhove pustolovščine*. Hongkonšld film. Nočni kino ob 22.00 »Pocestnica*. Francoski film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Nosferatu* -nočni fantom*.
DESKLE 16.00 «Gosji pastir Matija*. Risanka. 19.30 »Briljantina*. Ameriški film.

Vsak dan kak kos vozila manj
Ne vemo kak naslov bi dali tej sliki: nemarnost, menefregizem ali pozabljivost. Pred nekaj meseci je no državni cesti, ki iz Gorice pelje v Trst med Palkiščem in Brni prišlo do ene tolikih prometnih nesreč. Izkupil jo je fiat 750, ki je obtičal na prostorčku med skalami poleg ceste. Ostal je tam pozabljen, danes so tam še ostanki avtomobila. Kajti en dan so zmanjkal* vrata, drug
dan motor, še prej gume, sedaj pa so neznani ljudje odnesli še druge kose tega vozila. Vsega seveda ne bodo odnesli in kar ne bo služilo enemu ali drugemu, morda tudi lastniku, bo ostalo zapuščeno ob strani ceste kot spomenik neresnosti. Vprašamo se tudi: ali ni predpisov, ki bi obvezali lastnika tako poškodovanega vozila, da ga more odpeljati s kraja, kjer se je pripetila nesreča?
Dr. Ernest Petrič:
n
N/
Mednarodnopravni položaj slovenske manjšine v Italiji po Osimu
15.
Osimski sporazumi naj bi bili izhodišče novih vsestranskih odnosov med Italijo in SFRJ prav zato, ker z avtoriteto mednarodnega prava urejajo vsa še preostala odprta vprašanja v odnosih med jadranskima sosedoma, bodisi da so bila to vprašanja, ki imajo svoje korenine v II. svetovni vojni, bodisi da so to vprašanja, pri katerih gre za mednarodnopravno urejanje še odprtih tekočih in bodočih medsebojnih odnosov. Z Osimskimi sporazumi je bilo definitivno urejeno mejno vprašanje na vseh sektorjih jugoslovansko - italijanske meje (sektor meje med Italijo in SFRJ določen v Pariški mirovni pogodbi; sektor meje med SFRJ in STO, ki je po 1. 1954 postal dejansko meja med Italijo in SFRJ; sektor meje določen z Memorandumom o soglasju, ki je nastal kot korektura meje med bivšima conama A in B STO; meje na morju v Tržaškem zalivu). Tudi v najbolj formalnem mednarodnopravnem smislu je bila dejansko obstoječa mejna črta med državama, kakršna je obstajala po letu 1947 oz. po 1. 1954, z nekaj minimalnimi korekturami, potrjena kot dokončna in v ničemer sporam državna meja med SFRJ in Italijo. Odpa^.e so z Osimskimi sporazumi vse tudi fiktivne mednarodnopravne osnove italijanskih teritorialnih pretenzij proti SFRJ, v helsinškem duhu je bilo dokončno razrešeno eno od potencialnih kriznih žarišč v tem delu Evrope. Prav zato, ker pomenijo čvrsto izhodišče stabilnih m' 'narodnih odnosov in izjemen prispevek mednarodnemu zaupanju in varnosti v tem delu sveta, je političen pomen Osima enkraten.
Poleg mejnega so bila z Osimskimi sporazumi urejena še odprta vprašanja državljanstva in premoženjskih pravic optantov ter vprašanja pravic iz socialnega zavarovanja. S sporazumom o pospeševanju gospodarskega sodelovanja in njegovimi prilogami je bila v skladu z interesi obeh pogodbenih strani postavljena kvalitetno nova osnova bodočih medsebojnih ekonomskih odnosov, tako v obmejnem območju (razna vprašanja sosedskih odnosov), kot sploh med državama. Pri tem ima o-simska zasnova svobodne industrijske cone izjemno pomembno mesto.
Ureditev vseh teh pomembnih vprašanj in s tem postavitev mednarodnopravnih temeljev ter medsebojnega sodelovanja in zaupanja med Italijo in SFRJ je bila, in bo tudi v bodoče izjemnega pomena za položaj Slovencev v Italiji. Prav na osimski osnovi bosta šele mogli manjšini na obeh straneh v polnem obsegu opravljati vlogo mostu med sosednima narodoma in državama. Ob tem izjemnem posrednem pomenu, ki ga pomeni Osimo za obe manjšini, pa je bilo v sami Osimski pogodbi — to je bilo za SFRJ vseskozi »conditio sine qua non» sporazuma — postavljeno tudi mednarodnopravno izhodišča za ur riitev položaja pripadnikov manjšin v obeh pogodbenicah, torej mednarodnopravno izhodišče za ureditev položaja Slovencev v Italiji in Italijanov v SFRJ.
Seveda tudi uresničevanje Osimskih sporazumov ne poteka brez težav, saj gre za obsežna in zapletena vprašanja. Nekajletne izkušnje pri uresničevanju in uveljavitvi Osimskih sporazumov kaže, da u-veljavljanje njihove črke in duha zadeva
zlasti na odpor tistih sil v Italiji, ki jim je sodelovanje med SFRJ in Italijo trn v peti. Uveljavitev v svojem bistvu proti-osimske in anahronistične Liste za Trst v tržaški pokrajini, ponavljajoči se neofašistični in protislovenski izgredi zlasti na Tržaškem, pozivi zoper uveljavitev Osimskih sporazumov, zlasti zoper uveljavitev določil o prosti industrijski coni, ali zahteve za njihovo revizijo, to očitno potrjujejo.
Pričakovanja Slovencev v Italiji, temelječa na črki in duhu osimskih določil o manjšinah, še zlasti niso bila doslej u-resničena. Tako doslej ni bil sprejet zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, pa tudi posebna komisija pri predsedstvu i-talijanske vlade za proučitev manjšinske problematike še ni uspela premostiti temeljnih nesoglasij med zastopniki Slovencev v komisiji in ostalimi člani. Narobe, priča smo poizkusom omejevalnega tolmačenja osimskih določil o manjšinah, tudi s strani same italijanske vlade oz. njenih organov.
To kaže na to, da bi utegnil položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji še naprej ostati nerešeno vprašanje tudi v odnosih med SFRJ in Italijo. Ne mogli bi sicer govoriti o še obstoječem oziroma vidnem nesoglasju osimskih pogodbenic glede tolmačenja in izvajanja prav tistih določil Osimske pogodbe, ki se nanašajo na manjšine, vendarle so nekatere razlike očitne. Predvsem je razlika med tolmačenji, prisotnimi v Italiji na eni strani in na drugi strani tolmačenji SFRJ (zlasti pa same slovenske manjšine) o tem ali se mednarodnopravna obveznost Italije iz Osimske pogodbe v odnosu do slovenske manjšine nanaša le na Slovence na Tržaškem, na območju bivšega STO, ali pa na Slovence v celotni Furlaniji -Julijski krajini. Z drugimi besedami: ali je kot mednarodnopravno obveznost strank Osimske pogodbe glede odnosa do manjšin, smatrati le restriktivno tolmačeno vsebino čl. 8 Osimske pogodbe, ali pa je ta člen Osimske pogodbe interpretirati povezano s tistim določilom (četrti odstavek) v preambuli Osimske pogodbe, Ki se prav tako nanaša na manjšine.
Stališča same prizadete slovenske manjšine je v tem pogledu jasno: »Italijanska stran še ni izpolnila ustavne obveze o zaščiti slovenske narodapp^h«; skupnosti. Po podpisi), odobritvi in ratifikaciji Osimskih sporazumov, je dozorel čas za sprejetje zakonskih določb, ki naj celovito, ozemeljsko in področno, brez razlike in diskriminacije, opredelijo v najširšem demokratičnem duhu skupinske in posameznikove narodnostne pravice, da bi se začela graditi vsebinska in formalna enakopravnost kot podlaga za nemoten razvoj, s čimer bi se odpravile diskriminacije in pritiski, ki so vzroki asimilacije«.
Prav zavoljo povedanega si je smotrno pobliže Ogledati tista določila Osimske pogodbe, ki govore o položaju manjšin (čl. 8 in četrti odstavek preambule) in ugotoviti, kaj je njihova dejanska vsebina, kaj je soglasna volja pogodbenih strank, ki jo izražajo določila Osimske pogodbe. Kakšna je torej po Osimski pogodbi mednarodnopravna obveznost strank pogodbenic glede njunega odnosa do manjšin?
V nedeljo tradicionalno srečanje upokojencev na Lokvah
Prejšnjo nedeljo je bilo na Lokvah tradicionalno srečanje upokojencev in njihovih svojcev novogoriške občine. Letos je to srečanje nekako preraslo svoje prejšnje okvire ter privabilo upokojence tudi
iz drugih občin in iz zamejstva. Izlet v osrčje Trnovskega gozda je bil zelo primeren v teh dneh pasje vročine.
Srečanje upokojencev je bilo še bogatejše, ker sta se pobratili
društvi upokojencev Nova Gorica in Javornik Koroška Bela. Po u-radnih govorih političnih in društvenih predstavnikov je bil kulturni spored v katerem so nasto-
pili pevski zbori in folklorna skupina Javornik Koroška Bela. Na sliki: Množica kakih 3.000 upokojencev pred nekdanjim hotelom Winkler.
•iiiiiinitiiniiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiniiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiimiiiiiiiiin
Iz umetnostnih galerij
Kolektivna v občinski galeriji
V tržaški občinski galeriji bo 'do srede meseca večja kolektivna razstava. Res je, ne moremo govoriti o razstavi na visoki ravni, saj že samo dejstvo, da gre za plod slikarskega ex-1empore tekmovanja govori, da gre za priložnostne stvaritve brez večjih zahtev. S tem sicer nočemo in tudi ne moremo zatrjevati, da posamezni likovni ustvarjalec ni pokazal zavzetosti in da se komu izmed njih ni posrečilo tudi kako dobro delo, toda celotna podoba ni kdo-vekako navdušujoča.
Gre za razstavo del z nedeljskega že skoraj tradicionalnega slikarskega ex-tempore, ki ga je sindikat umetnikov GGIL-ClLS-CGdL-V1L organiziral v nedeljo že šestič. Resiiici na ljubo moramo takoj pribiti, da ta likovna manifestacija, ki je že vrsto let sredi poletja zbrala večje število tržaških likovnikov, da so se pomerili in da je potem imela posebna komisija veliko dela, da je iz vsega izluščila najboljše za razstavo v sicer tesnih prostorih občinske galerije, tokrat ni pritegnila veliko likovnikov in to verjetno iz dveh morda tudi več razlogov. Predvsem zato, ker sindikat tokrat ni pripravil običajnih nagrad, z druge strani pa je bilo v nedeljo res zelo vroče in se verjetno marsikomu ni dalo na ulico, da bi tu postavil svoje stojali-i» slikal,-ko pa so se vsi umikali v hlad.
Sicer pa se je prijavilo na žigosanje platen oziroma osnov ka-kali 30 slikarjev, v občinski galeriji pa so sedaj razstavljena dela 23 likovnikov, kolikor jih je komisija sprejel za razstavo. Odveč bi bilo naštevanje imen razstavljajočih, v splošnem gre za krajinarje, pač v smislu motiva, ki ga je predložil sindikat. Lahko rečemo, da je nekaj del dobrih, celo zelo posrečenih, sicer pa imamo običajno poprečje, ki ga zasledimo na vseh tovrstnih likovnih manifestacijah. Od slovenskih likovnikov je tega tekmovanja udeležila le Bogomila Dol jakova, ki je razstavila Kraševko z vrčem na glavi ter žensko v tržaški slovenski narodni noši, seveda nelcoliko stilizirano, saj si jo je nemogoče zamisliti, da bi v takšnih razmerah, da bi vi preprostem ex-tempore tekmovanju mogla zamisel izpeljati do konca, v podrobnosti.
Fre
NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ
OKREPITEV BRITANSKEGA FUNTA
NAKUPNA CENA TUJIH VALUT
	Trst	Celovec	Ziirich	Beograd
	8.8.	7. 8.	7. 8.	8. 8.
Ameriški dolar	827,-	12,53	1,64	26,65
Kanadski dolar	705.—	10,60	1,42	22,70
Nemška marka	465.—	699,50	92,60	1491,43
Holandski florint	427.—	640,-	84.90	1376,36
Belgijski frank	28,50	26,16	5,82	92,63
Danska krona	149.—	224,—	30,15	485,18
švedska krona	195.—	295,—	39,60	639,23
Norveška krona	169.—	253,50	33,90	548,23
Francoski frank	200,—	43.40	40,10	647,70
Italijanska lira	—	1,48	1,95	3,17
Angleški funt	1950,—	29,16	3,90	62,49
Irski funt	1750,—	—	3,75	—
Švicarski frank	502,—	761,60	—	1625,32
Avstrijski šiling	65,50	—	13,09	211.—
Japonski jen	3,40	5,35	0,72	11,60
Avstralski dolar	920,-	13,50	2,—	30,23
Španska peseta	11,80	17,20	2,40	36,93
Portugalski eskudo Jug. dinar • mali	17,40 29,—	23,— 41,—	3,70 5,90	—
• veliki	28,—	41,—	5,90	—
Grška drahma	19.-	—	3,80	59,44
Tudi na valutnih tržiščih je zavladalo nekako poletno zatišje, saj smo tako v Evropi kot v Severni Ameriki v času počitnic, na južni zemeljski polobli pa itak ni važnejših valutnih trgov. V glavnem je bil tudi tokr; t na vrsti boj med dolarjem in zlatom, vendar je bilo nihanje mM,,!i<?dhJ>bh,le manjše. Med valutami se je najbolj okrepil britanski,funt,, ki, je poskočil za dober odstotek, v glav« nem zaradi energetske neodvisnosti Velike Britanije.
Dolar je nihal ta teden med 835 in 843 lirami. V glavnem je prevladala težnja nihanja navzdol in sicer zaradi znižanja obrestne mere ameriških bank (11 odstotkov) ter obveznic zveznega zaklada, ki nudijo komaj 8 odstotkov letne nagrade. Obe postavki sta negativno vplivali na dolar, ker je prišlo do menjave dolarjev v švicarske franke ter v britanske funte. Kljub temu pa dolar ni preveč padel, ker so se povišale obresti na področju evrodolarja in ker so se razširile govorice, da bo kanadska vlada prodala večjo količino zlata.
Tudi pričakovanje pred konvencijo demokratske stranke je pozitivno vplivalo na dolar, saj so mnogi pričakovali, da bo Carter
nekaj važnejšega ukrenil, da si pridobi imenovanje. Končno je dosegel soglasje s Kennedyjem in kaže, da zaenkrat ne bo težav pri imenovanju, pač pa pri spopadu z republikanskim kandidatom Reaganom. Proti koncu tega tedna je dolar veljal 1,77 marke, 1,635 šv. franka in 225 jeijpv.
Zlato je nihalo: ta teden med 620 in 637 dolarji. Kupčije’so bile v glavnem umirjene in sicer zaradi poletnega zatišja ter zaradi negotovosti okrog dolarja. V takem stanju se je sukala cena zlata v glavnem okrog 630 dolarjev, kar je nekaj pod energetsko osnovo (640 dolarjev). Nihanje navzdol zaenkrat ne bi imelo pomena, ker je prišlo pri 600 dolarjih že nekajkrat do množičnih nakupov. Po drugi strani tudi ne bi bila sedaj na mestu podražitev zlata, ker nekatere države celo nižajo ceno surovega petroleja in ker vlada še vedno negotovost pred ameriškimi predsedniškimi volitvami.
Do podražitve zlata ne bi smelo priti v bližnji bodočnosti, ker so nekatere države že začele nižati ceno petroleja (Irak, Libija, ZDA), ki ga je trenutno na tržišču še preveč. Cena petroleja bi lahko padla tudi na 28 dolarjev za sodček, vendar ne mislijo države proizvajalke petroleja, ki so včlanjene v skupino OPEČ, prodajati svojega črnega zlata pod 32 dolarji za sodček. V Milanu velja gram zlata 17.000 lir. Tudi cena srebra se v bistvu ni spremenila (435 lir za gram). Gram platine pa stane 17.400 lir.
Britanski funt je ta teden poskočil za en odstotek in velja zdaj že 1990 lir. Kljub močni inflaciji, ki pesti Veliko Britanijo, ostaja britanska valuta močna, v glavnem zaradi visokih obresti ter zaradi napovedi o skorajšnji energetski neodvisnosti zaradi bogatih naftnih ležišč v Severnem morju.
V evropskem denarnem sistemu je prišlo do manjšega preobrata ker je zlezel na čelo .skupine irski funt, ki se je okrepil zaradi povezave z britanskim. Na drugem mestu je francoski frank, kateremu sledi nemška marka. Italijanska lira je zlezla na zadnje mesto skupine. ker se turistična sezona bliža koncu in predvidevajo podražitve dobrin široke potrošnje. Liro zaenkrat, ša ,hraru,i)anca,dTta-
lin, ki ima v svojih zalogah veliko
tujih valut-tn^zlata. rtv,ir	,
(srs)
lillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIinilllMIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIllllfllllllllliMlllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllUlillllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllIlflllllMIlinillVlIlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIII«
Uspešno gospodarjenje v idrijskem Kolektorju
IDRIJA — V začetku preteklega tedna so delavci idrijskega «Ko-lektorja* obravnavali na zborih delavcev po delovnih skupinah rezultate gospodarjenja za letošnje prvo polletje.
Ko pišemo o gospodarjenju 520-člaaskega kolektiva «Kolektorja», je pomembno poudariti, da sodi »Kolektor* med tiste delovne organizacije v idrijski občini, ki se stabilizacijsko obnašajo že vrsto let. V podkrepitev te ugotovitve naj povemo, da je delež izvoza v celotnem prihodku okrog 35 odstotkov in da je bila delitev dohodka že v letu 1979 taka, kot jo predvideva družbeni dogovor o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v letošnjem letu. V prvem polletju so realizirali celotni prihodek v višini 124,7 mio din, kar je za 4,5 odstotka več kot so načrtovali, oziroma za 38 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Porabljena sredstva so bila za 8 odstotkov nižja od planiranih, medtem ko so izvoz realizirali v višini 41,9 mio din, kar predstavlja 4 odstotke nad planom, oziroma 72 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Doseženi dohodek je znašal 74,2 mio din, kar je za 15 odstotkov več kot so planirali in 76 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Posledice tako ugodnih poslovnih rezultatov v »Kolektorju* v prvem polletju 1980 so akumulacija, ki je za 21 odstotkov višja od načrtovane. Na koncu lahko ugotovimo, da so v tem obdobju gospodarili celo bolje kot so predvidevali z letnim planom, ki je bil izdelan skladno z dtčočili družb^noga dogovora o razporejanju dohodka ter namenili za akumulacijo več sredstev kot so prvotno načrtovali. Tudi na zborih delavcev so bili enotnega mnenja, da ao prizadevanja za
boljše gospodarjenje znotraj delovne organizacije obrodila sadove, kar je razlog več v prepričanju, da lahko le z bolj zavzetim delom in gospodarjenjem bolje živijo brez bojazni za nadaljnji razvoj.
Glede nadaljnjega razvoja tovarne «Kolektor» Idrija lahko ugotovimo, da so se s tem v preteklih dveh letih dosti ukvarjali in da so rezultati teh prizadevanj do leta 1985 strnjeni v osnutku temeljev plana, ki je trenutno v fazi javne obravnave v kolektivu.
V »Kolektorju* načrtujejo tudi novo investicijo, ki jim bo omogočila še večje izvozne usmeritve. Prav tako so se odločili, da bodo zaradi pomanjkanja delavcev v I-driji organizirali manjše obrate v okoliških vaseh. Eden takih obratov v Ledinah nad Sp. Idrijo že obratuje od maja letošnjega leta, drugega pa načrtjujejo v Idrijskih Krnicah.	SILVO KOVAČ
DAMIANIJEV USPEH
RIM — Damiano Damiani je žel lep uspeh v Taormini, kjer je njegov film vzbudil veliko prozornosti. Kot kaže njegov primer, filmski festivali imajo vsaj to vrednost, da se o določenih delih govori in da ta dela gredo nato v promet. To vidimo z Damianijevim filmom «L’Avvertimento» oziroma «Opozorilo». Kakor poročajo iz agencije SacLs, je Damianijev film šel v kar petnajst dežel. Zanj se zanimajo dežele Bližnjega vzhoda ter vrsta evropskih dežel, kot so Francija, Zahodna Nemčija. Špa nija in druge, pa tudi Japonska, Kanada in nekatere dežele Latin ske Amerike.
Kakor je znano .igrata v tem rilmu Giuliano Gemma in Martin Balsam.
Nu angleškem «sejmu smrti gre velike blaga v denar
Vdika Britanija proda na leto v svet za 3 do 4 milijarde dolarjev orožja
V «letu gospodovem* 1980, torej na samem pragu drugega tisočletja bo švet porabil za oboroževanje 502 milijardi dolarjev, kar je okoli 415 tisoč milijard lir. Toliko bodo znašali uradni stroški za «obrambo», dejanski stroški pa bodo še večji. Seveda prispevata k tem strahotnim stroškom največ dve velesili in sicer ZDA in Sovjetska zveza, žal pa so v tej blazni tekmi, kdo bo močnejši, u-deležene tudi male, nerazvite in zato siromašne države Azije, A-frike in Latinske Amerike. In ker te države še nimajo tako močne industrije, da bi mogle same izdelovati vedno bolj zapleteno in učinkovito orožje, se razviti svet trudi, da bi izdelal kaj svojega o-rožja tudi za ta nerazviti svet. Ena izmed držav, ki plasira veliko orožja v ta svet, je Velika Britanija.
Da bi potencialni kupci v svetu ne pozabili, da angleške tovarne izdelujejo odlično orožje, Angleži vsaki dve leti priredijo v Aldersho-tu, kakih 50 km jugozahodno od Londona, svojo veliko razstavo največjih dosežkov na tem področju. Seveda ne pride tu v poštev atomsko orožje, toda vse drugo Angleži dajo na vpogled radovednim očem predstavnikov tretjega in četrtega sveta, pa tudi, zakaj ne, vohunom iz več ali manj zainteresiranih krogov tudi razvitega sveta Gre za ponudbo, ki Angležem prinese lepe vsote. Lani so Angleži prodali «v svet* za obilne 3 milijarde dolarjev orožja, letos računajo, da ga bodo prodali za 4 ali celo za 4 milijarde in pol. V tem nečednem trgovanju so Angleži na četrtem mestu in sicer za
ZDA, Sovjetsko zvezo in Francijo. Če bi Angleži ne uspeli na tem področju, bi izgubilo delo. najmanj 175 tisoč angleških delavcev.
Razstavišče, na katerem Angleži prikazujejo, kaj zmore njihova o-boroževalna industrija, je urejeno v veliki dvorani in v celem naselju večjih in manjših šotorov, ki so na velikanskem travniku z negovano travo povezanimi med seboj z lepimi stezami. Obiskovalcem so na razpolago katalogi in prospekti, ki navajajo vse potrebne in nepotrebne podatke o prebojni moči, o akcijskem radiu, o dometu, o zanesljivosti zadetka itd.
Največje privlačnosti letošnje razstave v Aldershotu so. skrivnostni aluminijasti trak, ki naj bi bil varen pred obstreljevanjem, in poseben raketni sistem, majhen in priročen, tako, da spominja na žepni računalnik.
Pred nekaj tedni so prišli v majhno angleško mestece Alder-shot obiskovalci iz najmanj 90 držav. Od kod vse so ti ljudje bili, britanske oblasti ne bodo povedale. Med njimi je bilo veliko poveljnikov vrhovnih štabov in vsi so bili več ali . manj zainteresirani
V dneh aldershotske razstave so smeli na razstavišče v glavnem samo povabljeni gostje. Če pa .je komu iz kdovekakšnih razlogov uspelo priti na razstavišče, je tu srečal veliko visokih vojaških osebnosti, k iso se sprehajale med šotori in razstavljenim orožjem v ci-vilu alj tudi v uniformah, saj so se v vojaških uniformah pojavili celo kitajski častniki Opazovalci so se tu srečali tudi z najvišjimi častniki zahodnonemške vojske. Ti
zelo verjetno niso prišli kupovat, verjetno vohljat, kaj ima Anglija več kot oni. Kaj vse je mogla britanska oboroževalna industrija na tem svojem «sejmu smrti* prodati, ni znano in ne bo znano, ker gre za strogo vojaško tajnost. Kaže pa, da so si v odgovornih krogih meli roke in da so bili njihovi obrazi dolgo nasmejani, dokler jih niso zmotili povsod pričujoči -mejevoljneži* in »oporečniki*.
Tokrat so se pojavili kot motilci blaženega razpoloženja predstavniki neke katoliške skupine, ki se bori za mir, pa tudi člani kve-kerske sekte, ki se prav tako bori za mir v svetu. Najbolj odločni pa so bili predstavniki »(kampanje proti trgovini za orožje*, ki so protestirali proti »kupčijam s smrtjo*.
Organizacija «Amnesty interna-tionab pa je s tem v zvezi objavila seznam 23 vlad, ki so na angleškem »sejmu smrti* naročile veliko orožja in sicer prisluškovalne naprave in nadzorovalne kamere, bodečo žico in računalnike, gumaste izstrelke in plinske granate, torej «represivno tehnologijo* kot so omenjeno orožje označili.
Gre, kot vidimo, »za vojaške in policijske pripomočke*, ki jih lahko uporabljajo «za borbo proti o-poziciji*. ne gre torej za orožje, s katerim bi se neka država ali bolje oblast borila proti morebitnemu napadalcu, pač pa za orožje za boi Droti domači opoziciji.
Da imajo Angleži na tem področju pomembno mesto, je malone razumljivo, saj imaio bogate izkušnje iz dolgoletne državljanske vojne v severni Irski.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni maraton
13.30	DNEVNIK
17.00	Antonello Venditti Koncert
17.45	Dragocenosti sedme celine
18.10	Risanke
18.35	Izžrebanje loterjje
18.40	Nabožna oddaja
18.50	Posebna oddaja iz parlamenta
19.20 HEIDI, risani film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Ali imate sploh srce?,
1.	del
21.50	Zločin na vlaku od 10. do 12. ure
22.40	Ivan Graziani Koncert
Ob koncu DNEVNIK — Vremenska slika
Drugi kanal
10.15	Kinematograf
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.15	Jerry Lewis show, risanka
13.35	Male skrivnosti velike narave
17.00	Prigode barona Von Trenc-ka. 6. in zadnji del
18.15	Nekoč je bil živalski vrt, TV film
18.25 DNEVNIK 2 — Športne vesti
18.45	Izžrebanje loterije
18.50	Le brigate del tigre,
TV film
Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	Sfida al govemo di sua maesta
22.05	Condorjeva kri, film
Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.15	Gianni in Pinotto
19.50	Gustav, risanka
20.05	Tednik o kinematografiji
20.40	Luisa Sanfelice, 2. del
21.40	Srečanje s Northropom Fre-yeom
22.00	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
17.45	Poročila
17.50	KLIC DIVJINE
V	Ljudskem vrtu Machiavellijeva «Clizia»
V	Ljudskem vrtu, kjer vsako po-letje odprejo poletni kino, so v sredo odstranili razpeto platno in namesto njega postavili belo-sive kulise za večerno gledališko predstavo. Na sporedu je bila Machiavellijeva «Clizia» v priredbi gledališke skupine «Teatro lncontro» iz Rima. Program manifestacij «Pred-stava in mesto*, ki jih je organizirala tržaška pokrajina, je torej o-bogatila še klasična proza.
Brezplačen vstop na te predstave je še enkrat pritegnil veliko takega občinstva, ki po navadi ne sledi gledališkim predstavam, tudi zaradi previsokih cen vstopnic.; Na sporedu je bila ljudska farsa, ki jo je v šestnajstem stoletju napisal Nicold Machiavelli. Kot vse komedije, ki so jih pisali v tistem obdobju, je fabula precej komplicirana, v njej je prikazana tudi ena izmed tipičnih situ :j za gledališko rabo, takrat v modi: oče in sin sta zaljubljena v isto dekle, ki je očetova rejenka in sinu polsestra. V našem primeru je očetu ime Nicomaco, sinu Cleandro, brhkemu dekletu pa Clizia. Nastane torej vprašanje, kako dekle omožiti in jo obenem imeti na voljo za izvenzakonsko ljubezen. (Ne smemo se pri tem čuditi, saj j« bila taka vrsta ljubezni v času, ko je Machiavelli živel, zelo v modi. Bila je tudi nekaj samo po nebi umevnega v obdobju, ko so starši sklepali poroke, ne glede na to, kaj si je pri tem bodoči par mislil).
Stari si torej izmislili, da bi lahko dal Clizio za ženo svojemu slu: žabniku, istega mnenja sta tudi sin in Nicomanova žena Sofronia. Seveda mislita na drugega zaročenca, izbrala sta namreč kmeta, ki obdeluje in upravlja njihova posestva. Predolgo bi trajal opis pripetljajev, ki iz tega izhajajo. Važen je konec zgodbe, ko se Clizia It poroči s Cleandrom.
Fabula še sama Po sebi pritegne gledalca, ki je od vedno v takih primerih navajen na naturalistični prikaz okolja in oseb. Pri tem izgubi v vrednosti filološko bogastvo take igre kot je Clizia. Tega so se igralci iz Rima dobro zavedali. Zato so opremili sceno z izredno preprostim ozadjem kjer izstopajo le številna vrata, skozi katera stalno prihajajo in odhajajo člani gledališkega amsambla. Na sredini odra so postavili podstavek, ki služi za pohištvo in ne moti gledalca, ki tako z večjo lahkoto sledi poteku igre.
Tudi kostume, ki jih je prav tako kot scene pripravil Pasguale Grossi veže enotna pomirjevalna nit. Nič kričečih barv, nič šminke. Izstopajo le jezikovne finese italijanskega ljudskega jezika šestnajstega stoletja. S tem je igralcem uspelo postaviti poudarek prav na tisto točko, ki je bil cilj Machiavellijevega truda: dokazati, da ie ljudski jezik filološko bogat in da bo iz njega zrasla moderna litera-' tura, ki bo premostila latinščino,' kot se je tudi dejansko zgodilo.
(eva)
VZHODNOEVROPSKE	VALUTE
V TRSTU 8. 8.	80
Sovjetski rubelj	180.—
Poljski zlot	6.-
češka krona	30,-
Madžarski forint	27,-
Romunski lej	25.-
Bolgarski lev	360,-
Turška lira	8,50
DRAGOCENE KOVINE
7. 8. 80	Nakup	Prodaja
ZLATO
Milan (g)	16.900	17.100
ZLATO
London (unča) 628 dol. 629,50 SREBRO
Milan (kg)	430.000	444.100
PLATINA
Milan (g)	17.200	17.500
ameriški film
19.30	Sedem izginulih bankovcev
19.55	Naš kraj
20.10	Zlata ptica
20.15	Risanka
21.00	C.Dickens:
Nicholas Nickleby, TV nad.
21.50	Muppet show
22.15	Notranje življenje Daisy Clover — film
Koper
20.00	Otroški kotiček
20.15	Stičišče
20.30	Risanke	1
20.45	TV DNEVNIK
21.00	škrlatno ogrinjalo — film
21.30	VOJAK - TV film
Zagreb
18.15	Otroška predstava
19.45	Turnir duhovitosti
21.00	Pričo je treba ubiti — film
22.30	Za konec tedna
ŠVICA
19.10	Linea di fuoco - TV film 20.25 Scacciapensieri
21.45	Un caso intrigante
22.55	XXXIII. filmski festival
TRST A
7.00,	8.00,	10.00, 13.00,	14.00,
17.00,	19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: (Potovanje v Ameriko); 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz o-peret; 10.10 Radijski koncert;
11.00	Lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 «Bom naredu sfzdice, čjer so včas’ b'le»; 12.30 Melodije; 13.20 Glasba po željah;
14.10	Glasbeni popoldan; 16.00 Iz filmskega sveta; 16.30 Poslušali boste; 16.50 Deset minut z orkestrom; 17.10 Skladbe za solistično violino; 18.00 «Neron imperator*, radijska igra; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	15.30. 16.30. 17.80, 18.30,
19.30	Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro: 10.40 Mozaik; 11.00 Horoskop; 11.15 Festivalbar; 11.32 Kirn. svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Srečanje s slov ansambli; 15.00 LP plošče: 16.00 Poslušam, poslušaš; 17.00 Glasovi
in zvoki; 17.55T' mo iz. .18.32 Glasbeni week-end.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.30, 15.:«) Poročila;
7.00	- 8.30 Glasba za dobro jutro;
7.05	Jutranji koledar; 14.00 Pregled dogodkov; 14.05 Med rojaki v zamejstvu: 14.40 Zapojmo in zaigrajmo; 15.00 Moja generacija;
15.40	Glasbeni r.otes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba jx) željah; 17.00 Radijski izletnik; 17.15 JUgoton; 17 30 Primorski dnevnik.
RADIO 1
7.00,	8.00,	10.00, 12.00,	13.00,
15.00,	19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.15 Radijski roman; 9.00 Week-end; 10.03 Glasbena srečanja; 11.30 Check-up; 12.30 Kdo, kako, kje, kdaj?; 13.20 Iz roka v rek; 14.00 Oglasi; 14.30 Smo tudi mi; 15.30 Od obale do o-bale; 17.00 Jazz; 18.15 Na vašo razpolago; 19.20 Globetrotter; 20.30 Sobota; 22.15 še— koncert. RADIO 2
7.30,	8.30, ;:..)(), 12.30, 13 30, 15.30.
16.30,	17.30, 18.30, 19.30 Poročila;
6.00	- 8.45 Glasbeno-govo. ni pro gram; 9.05 II fantastico Berlioz; 9.32 Tri, tri, tri; 11.00 Plošče tedna; 12.45 Alto gradimento; 15.00 -
19.00	Poletni čas; 19.50 D. J. Spe cirl — glasbeni program; 21.00 Poletni večeri: 22 10 D. J. Special-
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.00	Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Pionirski te J' ik; 9.30 Počitni ško popotoven':; 11.05 Sobotna ma tineja; 12.05 Zapojmo pesem; 12.20 Po republikah in pokrajinah; 12.10 Zapojte z nami; 13.10 Godala v ritmu; 13.30 Kmetijski nasveti;
13.40	Veseli domači napevi 14.00 Iz naših krajev; ,.5.05 Glasbena panorama: 16.00 Dogodki in odmevi:
16.30	Zabavna glasba: 17.00 »Vrtiljak*; 18.00 Zunanjepolitični maga zin; 19.00 Škatlica z godbo; 19.30 Mladi mladim; 20.00 Radijski dnev nik; 20.25 Obvestila in zabavna glasba: 20.35 «Mladi mostovi*:
21.00	Sobotni zabavni večer; 22.00 Za razvedrilo: 00.05 Lirični utrin ki; 00.10 Portreti jug. ustvarjal cev; 1.05 - 5.30 Nočni program
kolesarstvo
DIB K A PO ZAH. NEMČIJI
Belgijec Teirlinck osvojil 4. etapo
Zahodni Nemec Braun ohranil prvo mesto na skupni lestvici
AVTOMOBILIZEM
ZA VN NEMČIJE
BADEN BADEN — Belgijec Willy teirlinck je osvojil četrto etapo med-
kolesarske dirke po ZRN. “pgijski kolesar je zmagal s konč-nilJi naletom in je na cilju prema-10 kolesarjev.
Na drugo mesto se je uvrstil Se n Belgijec, Willy De Gheest, na Jj®tje mesto pa Španec Fernandez. ™ed Italijani se je Tinchella uvrstil ”5 N. mesto, medtem ko je Torelli j^predoval na tretje mesto skupne ®stvice je Gregor Braun (ZRN) še ^nno na prvem mestu skupne lest-
<£rta etapa kolesarske dirke po JjN se je odvijala na 235 km progi od Frankfurta do Baden
VRSTNI RED 4. ETAPE
^ Teirlinck (Bel.)
(15" odbitka)
*• De Gheest (Bel.)
GO” odbitka)
Fernandez (šp.)
(5” odbitka)
J- Schmutz (Švi.)
“• Schuetz (ZRN)
”• Chalmel (Fr.) o' Y?ei° (gP )
*• Zijerveld (Niz.)
»• Segersall (Šve.) f”. Winnen (Niz.) j'- Tinchella (It.)
Maccali (It.)
SKUPNA LESTVICA
6.1739” 6.17’44” 6.17’49’ ’ 6.1754”
fi.20'13”
6.20'38”
J- Braun (ZRN) Primm (Šve.) Torelli (It.) Lejarreta (Šp.)
“■ Wilmaon (Nor.)
, Den Herte« (Niz.) '• Kehl (ZRN) o Teirlinck (Bel.)
9; Viejo (šp.) u- Schmutz (Švi.)
22.29’52” pb 4’ 16” po 4*50” po 6’31” po G'59”
po 13'10” po 13'28” po 13’38”
DIRKA PO UMBRIJI
Uspeh Patellara
AMELIA (Temi) — V prvi etapi . r*e po Umbriji (Deruta - Amelia) J6 zmagal Benedetto Patellaro iz A nrS]3’ ^ ie dospel na c lj minuto sovozačem Alibertijem. Proga f bila dolga 137 km in je bila te-tm8 pret'vsern zara<li velike vro-
.	VRSTNI RED
Patellaro 3.46” in p.h. 36,390 km « na uro , Aliberti 1 Ruj
Vitali
„ Guerreri ?• Moro l Paganetti
?■ Caldara *• Solfrini
v\s»t
v>0 j Vi
• Uut n * . jr* n
IZBIRNA DIRKA 7A SP
Baronchelli najhitrejši
PECCIOLI — Z zmago Baronchelli-U ’ *> je na cilj privozil z manjšo Rednostjo pred Saronnijem in Mo-se Je končala dirka za po-^ Sabati ni.
b tem uspehom so se asi italijan kolesarstva vsaj delno oddol-b.u..Za slab nastop na dirki po Um-N'- Ne smemo namreč pozabiti,
da je to bila druga preizkušnja, ki bo tehničnemu vodji reprezentance Martiniju služila za sestavo ekipe za Sallanchez. In Martini je bil po dirki bolj zadovoljen kot pa pred samim startom. Položaj se je namreč dokaj razjasnil.
Dirka sama je bila zanimiva že od začetka kljub toploti, ki je spremljala kolesarje. Po manjših poskusih pobega so pobudo namreč kaj kmalu vzeli v roka Saronn', Moser, Battaglin in Baronchelli. Dobro sta tudi kolesarila Panizza in Beccia, medtem ko je moral Contini odstopiti zaradi padca.
Kot na dirki po Umbr ji je tudi tokrat zadovoljil Ceruti, ki se vedno bolj približuje nastopu v reprezentanci. V zadnjem krogu dirke se je Baronchelli nato utegnil nekoliko oddaljiti od ostalih sprem1,jevelcev. Prednost je nato obdržal do konca.
VRSTNI RED
1.	Baronchelli, ki je prevozil 225 km v 6.11’ s poprečno hitrostjo 36,388 km na uro
2.	Saronni	po
3.	Moser	po
4.	Ceruti	po
5.	Gavazzi
6.	Donadio
7.	Corghi
8.	Chinetti
9.	Beccia
10.	Battaglin vsi v Cerutijevem času
10”
12”
15”
BOKS

DUNKERQUE — Spopad za naslov evropskega prvaka v super vel-ter kategoriji med Italijanom Mar-tinesejem in branilcem naslova, Francozem Kimpuanijem, bo verjetno v Senigallii 27. avgusta, če se bo stane Kimpuanijevega kolena izboljšalo.
Srečanje bi moralo biti že 6. avgusta.
Na poskusnih vožnjah najhitrejši Amoux
Pilote je oviral dež - Še vedno polemike v zvezi z Depaillerovo nesrečo
HOCKENHEIM — Točno teden dni po tragični nesreči Depaillera so dirkači formule 1 včeraj spet uradno sedli v vozila. Na sporedu so bile namreč poskusne vožnje za startno razvrstitev na nedeljski VN Nemčije. Vendar pa imajo včerajšnje vožnje bolj relativno vrednost, saj se je vlil dež, kar je precej oviralo pilote.
V takem vremenu sta se najbolje odrezala oba renaulta, dobro pa je vozil tudi Villeneuve, ki je zasedel šesto mesto. To pa dokazuje, da se na mokri orogi Michelinove pnevmatike precej bolje odrežejo od Gocdyearovih.
Dosti zanimivejši in realnejši pa so bili nedvomno rezultati, ki so jih vozniki dosegli zjutraj, ko je Piquet ra brabhamu prevozil krog v času 1 ’47”84. Takoj za njim pa so se uvrstili Jones, Pironi, Reutemann in Arnoux. Dobro je vozil tudi Villeneuve, ki se je na teh neuradnih vožnjah uvrstil na dobro osmo mesto, kar je precej dvignilo razpoloženje v Ferrarijevi ekipi. Razočarali pa so nekoliko ligieri, ki so vozili ped pričakovanjem.
Precej je bilo včeraj tudi govora o Depaillerovi nesreči, še posebno ker so se tudi včeraj prioetile manjše nezgode. Kar se tiče usodnega ovinka, kjer sc je Francoz ubil, je še vedno deležen kritik, čeorav so sedaj tam postavili še zaščitne mreže in stare gume. Vsekakor pa ti zaščitni ukreni ne zadostmejo pri hitrostih, ki jih dosegajo današnji bolidi.
Lestvica po včerajšnjih poskusnih vožnjah:
1.	Amoux (Fr.) renault 2'00"15 s p.h. 203,B6 km na uro
2.	Jabouiille (Fr.)
renault	2’00”56
3.	Piquet (Bra.)
brabham	2’01"71
4.	Laffite (Fr.)
ligier	2 02”10
5.	Pironi (Fr.)
ligier	2'02”42
6.	Villeneuve (Kan.)
ferrari	2’02”62
7.	Jones (Avstr.)
vvilliams	2'02”86
8.	Scheckter (J. A.)
ferrari	2'02”93
9.	Jarier (Fr.)
tyrrell	2'03”04
10.	Cheever (ZDA)
osella	2'03”54
TRENER ITALIJANSKE KOŠARKARSKE REPREZENTANCE 0 TURNIRJU Nfl 01 V MOSKVI
Gamba:«Reprezentanca SFRJ zasluženo prva»
Dalipagič najboljši - Odločilen Slavničev doprinos - Sovjeti psihološko odpovedali
Aleš,sandro Gamba je novi trener italijanske državne reprezentance. In že letos je dosegel to, česar nihče od italijanskih trenerjev doslej ni dosegel: na olimpijskih igrah je o-svojil srebrno kolajno. Trenutno je v Trstu, kjer vodi italijansko mladinsko reprezentanco za mladrr.sko evropsko prvenstvo, ki bo v Celju od 22. avgusta.
Gamba je gotovo eden najboljših italijanskih trenerjev, ,Kot človek je prijazen, vljuden, preprost. V motelu Rosandra smo z njim imeli daljši pogovor.
cSfe se že odpočili od Moskve,» začnemo pogovor.
cKaj še! Komaj sem dospel domov, sem zamenjal kovček in evo me tu.»
Realna lestvica
*Torej začnimo kar z Moskvo ... V kolikšni meri je odsotnost Američanov prizadela olimpijski turnir?»
«Bil sem vedno mnenja, da bi morali Američanom že vnaprej podeliti zlato kolajno. Njihov košarkarski svet je stvar zase, za nas še nedosegljiv. Gotovo je namreč, če bi Američani poslali na olimpiado svojo najboljšo reprezentanco, bi bilo vprašanje o zmagovalcu že rešeno. Američanov tokrat nd bilo in zato mislim, da je moskovska končna lestvica tudi realna. Pred pričetkom 01 je bila Sovjetska zveza glavni favorit na teh igrah. Verjetno pa Sovjetska zveza je zgrešila svoje priprave, toda ne tehnično, temveč osihološko. Sovjet’ so se štiri leta
Včerajšnje poskusne vožnje v Hockenheimu je precej oviralo deževno vreme in mokra F>roga je tekmovalcem povzročila nemalo težav. Na sliki: Arnouxov renault	(Foto AP)

ODBOJKA
LETOS V D LIGI
TUDI ŠTIRI SLOVENSKE ŠESTERKE
To bodo Dom in Juventina pri moških ter Bor in Sloga pri ženskah
V	okviru1'Vsedržavnih odbojkarskih prvenstev je prišlo v letošnjem letu do precejšnjih'sprememb in to tako na samem vrhu, kot v najniž-njih ligah.
Lanskoletna 2. moška divizija se bo letos imenovala D liga in bo za jela moške in ženske šesterke iz celotne dežele Furlanije - Julijske krajine.
V	tem prvenstvu bosta imeli mož nost nastopa v moški konkurenci dve slovenski šesterici z Goriškega in'sicer: Dom in Juventina, pri ženskah pa dve tržaški ekipi: Bor in Sloga.
Kot .je razvidno iz obvestila, ki ga je te dni poslala deželna odbojkarska federacija vsem zainteresi ranim športnim društvom, bo pr venstvo D lige porazdeljeno v dve
skupini (A in B), v katerih bo na stopalo po deset ekip (v moški in ženski konkurenci). Poglejmo se daj ekipe, ki imajo možnost sodelb vanja v tem prvenstvu.
MOŠKI Volley Club (Trst)
Polisportiva Rozzol (Trst)
Dom (Gorica)
Solaris (Trst)
Juventina (Štandrež)
Rotang (Tržič)
Sater (Tomana, Gradišče)
US Lucinico (Ločnik)
ARCI - UISP «La Talpas (Gorica) Libertas (Krmin),
Friuli - Salt (Videm)
Polisportiva Casarsa (Videm) PAV (Videm)
Volley Bali (Videm)
Prata (Pordenon)
'''iiiiiiiiiiii,m,,,,,,unp,m,minili,iiiniuiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiMiiiiMiiiiMMiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiii
Danes zaključek Čupinega tečaja
: tečajnice in tečajniki skupno s svojimi vaditelji (zgoraj) jadrnice tečajnikov v Sesljanskem zalivu (spodaj)
Tudi letošnja jadralna tečaja, ki ju že sedmo leto prireja S7K' Ču-pa, sta pri kraju. Prvi tečaj je bil namenjen izključno mladini izpod 14. leta. Udeležilo se ga je 12 tečajnikov, ki so se meseca junija večinoma prvič spoprijeli z morjem na jadralnicah razreda optimist. Tečaj je vodil član čupe Dario Bensi. Po tečaju so se mladi ja dralci udeležili (skupno z jadralci TPK Sirena) regate v Izoli, kjer so se, glede na še skromne izkušnje. zadovoljivo uvrstili.
Tečaj za jadrnice razreda FJ pa se je začel 30. julija in se bo za ključil danes z olimpijsko regato. Udeležilo se ga je 12 tegajnikov pod 18. letom. Večina je bilo novih jadralcev, precej pa tudi tistih, ki so že v prejšnjih letih obiskovali jadralne tečaje, in ki so si ob tej priliki izpopolnili svojo tehniko. Tečaj sta vodila Klavdij Cibic in Milko Malalan, tudi onadva člana Čupe.
Razen burje, ki je v sredo in četrtek presenetila manj vešče jadralce. je bilo vreme kar prikladno za jadranje. K uspehu so pripomogli tudi drugi člani čupe. ki so si prizadevali, da so bile vselej vse jadrnice pripravne za jadranje.
Pro Cervignano (Videm)
San Giorgio (Pordenon) ASFRJ-CCčdirt!) j Manfgh • tPb^dčnon)
Maianese (Videm)
ŽENSKE Volley Club (Trst)
Bor (Trst)
Solaris (Trst)
OMA (Trst)
Inter (Trst)
Julia (Trst)
Intrepida (Mariano)
Sloga (Trst)
Picris (Gorica)
Lucinico (Gorica)
II Pozzo (Pradamano. Videm) Ginnastica Spilimberghese (PN) Contin PAV Natisone (Videm) Kennedy (Videm)
Maianese (Videm)
Volley Bali Tarvisio (Videm) Donatello (Trst)
Colloredo (Videm)
Polisportiva Casarsa (Videm) Virtus (Pordenon)
Kot je razvidno ima možnost na stopa v tem prvenstvu pri moških: 7 ekip iz goriške pokrajine, 3 s Tržaškega 7 iz videmske in 3 iz pordenofiske pokrajine. V ženski konkurenci pa je stanje naslednje: 3 iz goriške pokrajine, 8 iz tržaške, 7 iz videmske in 2 iz porde-nonske pokrajine.
Po teh predvidevanjih bo lahko odbojkarska federacija,.če bodo vse ekipe privolile v nastop v tej ligi, porazdelila šesterke v dve skupini: v prvi ekipe iz tržaške in goriške pokrajine; v B skupini pa z vidom ske in pordenonske Ekipe se bodo morale prijaviti za nastop na prvenstvu D lige do 26. septembra 1980; do tistega časa pa bodo morale sporočiti tudi morebitno odpoved nastopa. V primeru odstopov bo odbojkarska zveza po skrbela za dopolnitev skupin z dru gimi ekipami iz nižje lige.
Naj pri tem še dodamo nekatere podrobnosti o letošnjem prvenstvu D lige, ki bo porazdeljeno v dve skupini, po 10 ekip. Pričelo se bo že 6. decembra 1980, zaključilo pa se bo 2. maja 1981: formula tekmovanja pa bo tradicionalna cvsak z vsakim*- Tekme bodo lahko odi grali ob sobotah zvečer (s pričetkom ob 18.30 ali 20.30) ali pa ob nedeljah (s pričetkom ob 10.30 ali ob 15.00 uri).
V višjo ligo bosta napredovali prvi dve ekipi v vsaki skupini; isto velja za izpad iz lige.
(ik)
ATLETIKA
V CAORLAH
Pet držav na mitingu
CAORLE (Benetke) - V Caorlab so v polnem teku priprave na mednarodni atletski miting, ki bo 28 avgusta. Udeležili se ga bodo poleg italijanskih še sovjetski, ameriški, belgijski in zahodnonemški atleti. Med nastopajočimi bodo tudi nekateri vrhunski športniki, kot npr. Za hodna Nemca Smidht, Rihem, Bel gijka Desruelles, Američani Enye-art, Ripley, Olson, Jamaikanec Qarrie (zlata kolajna v Montrealu), Italijani Gabriella Dorio, Ur-lando, Possomai in Di Giorgio.,
SMUČANJE
PRED NOVO SEZONO
pripravljali za svojo olimpiado. hoteli so se oddolžiti Američanom. Ko pa je bilo jasno, da Američanov ne bo v Moskvo, so bili Sovjeti verjetno prepričani, da bodo zlahka o-svojili zlato kolajno. Za sabo so namreč imeli štiri leta temeljitih priprav, opravili so vsako leto po eno ali več gostovanj v ZDA, niso kot klubi sodelovali v evropskih pokalih. zavedali so se prednosti domačega igrišča. Skratka, končna zmaga jim ni mogla uiti, Tu prepričanje je Sovjete tudi pokopalo in njihovo končno tretje mesto odraža točno to, kar so oni na teh olimpijskih igrah pokazali.*
Jugoslavija najboljša
«Kaj pa Jugoslavija?»
«Po mojem, Jugoslavija je pre močno zmagala na OI. Ni izgubila niti ene tekme V nekaterih tekmah je bila v težavah, kot v srečanjih z Brazilijo in Španijo, toda Jugoslovani so si prvo mesto povsem zaslužili. Zadovoljen sem tudi s finalnim srečanjem, ki smo ga odigrali proti Jugoslaviji. Do tričetrt tekme smo bili Jugoslovanom enakovredni. V zadnjem delu tekme pa je bilo jasno, da ima Jugoslavija večje število boljših posameznikov in tako je tudi zasluženo zmagala.*
*Kaj menite o igri Jugoslovanov na OI, kateri igralci so bili najboljši v jugoslovanski reprezentanci in kdo je bil najboljši?»
«Daleč najboljši v jugoslovanskih vrstah je bil Dalipagič. Sicer pa so tudi Kičanovič, Delibašič, čosič igrali zelo dobro. In zelo dobro je igral tudi Jerkov, ki me doslej ni vedno zadovoljil, na teh OI pa me je na-
Treningi na snegu
Italijanski in jugoslovanski smučarji so že sredi poletnih priprav *
š>( J>'o 4jVi	;
VAT. SEN AL ES — Včeraj .so. se na valsenalskem ledeniku pričeli prvi treningi na snegu italijanske smučarske reprezentance, po Tho-nijevem dokončnem umiku iz aktivnega športa.
Vendar pa se pod vodstvom Mess nerja, Pichlerja in Gabriellija niso zbrali vsi smučarji. Gros in De Chiesa sta namreč menila, da bi tako dolgo potovanje le za štiri dni priprav bilo le predolgo. Zato so se na teh pripravah zbrali le Bernar di, Mally, Neckler, Tonazzi, Gior-gi in Kerschbaumcr. zmagovalec lanskega evropske;« pokala. In prav na tega smučarja polagajo tehniki vso svojo pozornost, saj želijo iz njega napraviti dobrega kom binatorca Je namreč dober smukač. sedaj pa trenira predvsem obe tehnični disciplini.
Po Val Senalesu se bodo italijan ski reprezentanti ponovno vrnili k suhim treningom. Septembra se bo do spet zbrali v Val Senalesu. kjer pričakujejo Stenmarka, ameriško in kanadsko reprezentanco, pa žensko vrsto Avstrije.
Jugoslovanski smučarji pa so medtem na turneji po Avstraliji in Novi Zelandiji. Po uspehu, ki so ga dosegli v Quecnstovvnu so sedaj na stopili še na slalomu v Mont Hut-tu. kjer sicer niso zmagali. Dose gli pa so lep ekipni uspeh. Kuralt je bil namreč drugi za Japoncem Ohtako, Strel in Franko pa sta se uvrstila z enakim časom na solidno 5. mesto. Zibler je bil deveti. Cerkovnik enajsti, Benedik pa štirinajsti. S temi uspešnimi nastopi so sl jugoslovanski smučarji tudi bistveno izboljšali točke FIS.
JADRANJE
BARCELONA - Italijan De An gelis je zmagal na prvi regati evropskega mladinskega prvenstva v razredu finn.
šjem prvenstvu/ Ta odločitev pa je povzročila upor- vseh ključnih igral cev, ki zato niso podpisali pogodbe. Nekateri med njimi (Boni, Pellegri-ni in Cerili) so celo zapustili kraj, kjer je bila ekipa zbrana za skupne priprave.
Kljub težkemu položaju pa nameravajo odborniki Pescare vztrajati pri svojem. Za vsak primer se društvo že zanima za nakup nekaterih novih nogometašev, kot so npr. Taddei in De Gradi, ki naj bi na prvenstvu vsaj delno nadomestili u-pornike.
BOČEN — V prijateljski tekmi je Roma premagal Bolzano s 4:0.
KDO JE
ALESSANDRO GAMBA?
«Star sem 48 let, rojen sem v Milanu, 15 let sem igral pri milanskem društvu Simmenthal, sem edini italijanski igralec, Ki je desetkrat osvojil italijanski naslov, nato sem postal trener. Najprej sem bil pomočnik Rubi niju, nakar sem leta 1973 prestopil k Ignisu, Mobilgirgiju, s katerim sem osvojil dva naslova evropskega prvaka in dva i-talijanska državna naslova. Leta 1977 sem postal trener turin-skega moštva Chinamartini, Ki se je nato preimenoval v Gri-maldi. V Turinu sem ostal tri leta. Letos aprila pa sem postal trener italijanske državne reprezentance. Pozabil sem: kot igralec sem z italijansko državno reprezentanco osvojil četrto fpestp na .olimpijskih igrah v Rimu,;* tako je na kratko opisal svojo košarkarsko pot Ales-'sVnčfro' Gamba, trener italijanske košarkarske reprezentance, ki je v Moskvi osvojila drugo mesto. Gamba se trenutno mudi v Trstu, kjer vadi italijansko mladinsko reprezentanco za nastop na evropskem prvenstvu v Celju.
vdušil. Predvsem pa bi omenil Slav-niča. Slavnič je bil za jugoslovansko vrsto odločilne važnosti, kajti vsakokrat ko je stopil na igrišče in to tudi v važnih trenutkih srečanja, je povsem spremenil igro svojega moštva. Dal ji je novega zanosa in poleta. Bil je zares odločilen za zma goslavje Jugoslavije.*
MII Milili tlltllllllf lili IIHIIIIMI lllltlll Hill til II HI IMIItltlltMIIIIIMIIIIIIIIIMtllltltllllllllMIHlMIItllllllllllllllllllll
NAMIZNI TENIS
V BOCNU
Koristne priprave za Sonjo Dol jak
Doljakova žc odpotovala na nove priprave v Ljubljano
ATLETIKA
TROBOJ V ATENAH
Balkan v vodstvu
ATENE — Po prvem dnevu a-tletskega troboja Balkan - Afrika -Poljska v Atenah vodi selekcija Balkana.
Od Jugoslovanov, ki nastopajo za Balkan, sta v prvem dnevu bila uspešna Zdravkovič v teku na 1.500 m s 3’39”9 ter Komnenič v skoku v višino z 221 cm.
Alebič je bil četrti na 400 m s časom 47”23.
Vratni red po prvem dnevu
Balkan 83; Poljska 69; Afrika 57
NOGOMET
V B LIGI
Upor igralcev spravlja v težavo Pescaro
PESCARA — Nogometno društvo Pescara, ki je v lanski sezoni izpadla iž A v B ligo, je določila maksimalne plače igralcev na 30-40 od sto manj, kot so navadno v vi-
Krasova namiznoteniška igralka Sonja Doljak je uspešno prestala enotedenske priprave z italijansko državno mladinsko reprezentanco, ki se je v Bocnu priprrvljala na nastop na evropskem mladinskem prvenstvu v Pozr.anu.
Treningi, ki so jih vodili dva nemška strokovnjaka in kitajski trener, so bili zelo učinkoviti in koristni, tako da so vsi udeleženci prav gotovo veliko pridobili na tehničnem znanju. Kot je bilo že prej jasno, ni Doljakova odpotovala na Poljsko, ker so ji pač «zaprle pot* starejše in tudi izkušenejše Bevi lacqua, Cergol in Mauriello. Vendar pa za slovensko igralko, ki je stara komaj 15 let. bo v prihodnjih letih še dovolj priložnosti za uvrstitev v reprezentanco, seveda če se bo še dalje tako vztrajno posvečala namiznemu tenisu.
Po povratku domov pa ni Doljakova odložila kovčka, ker je takoj odpotovala v Ljubljano, kjer je 24 Krasovih namiznoteniških igralk in igralcev na dvotedenskih skupnih pripravah.
—bs—
AVTOMOBILIZEM
SP AVTOMOBILSKIH ZNAMK
Vozili lancia montecarlo brez najboljših
TURIN — Dve vozili lancia montecarlo turbo bosta nastopili za znamko fiat na 6-urni vožnji v Mon športu (Kanada) za svetovno prvenstvo avtomobilskih znamk. Njuni posadki Ghinzani - Darniche in Heyer -Roehrl sta novi, saj bodo zaradi drugih dirk manjkali v Monsportu Patrese, Cheever (oba f l) in Albo-reto (f 3). Poleg tega bo v Ka-
nadi tekmovala še ena privatna lancia montecarlo s posadko Facet-ti Finotto.
Kot znano, so na lestvici za SP avtomobilskih znamk največ točk zbrale lancia (160) in porsche (155), do konca prvenstva pa manjkajo še tri preizkušnje.
NOGOMET
ŠE EN BRAZILEC V A LIGI
Luis Silvio bo igral v vrstah Pistoicseja
PISTOIA — Tudi prvoligaš Pi-stoiese ima svojega tujega igralca za sezono 1980-81. To je Brazilec Luis Silvio Dannuello, rojen 28. januarja 1960, ki ga krajše imenujejo Luis Silvio.
Luis Silvio igra napadalca, najraje na desnem krilu. Z igranjem je začel pri klubu Palmeira iz Sao Paula. Lani je dal v prvenstvu 10 golov (igral je pri Ponte Preta) in bil proglašen za najboljšega mladega nogometaša države Sao Paulo. Zanj se zanima tudi trener brazilske reprezentance.
Koliko je Pistoiese odštel za Luisa Silvia, še ni znano: krožijo pa neuradno vesti, po katerih naj bi ce n., bila višja od 350 ali celo 400 milijonov lir.
c/n kot igra?»
cKot igra? Jugoslavijo sestavlja vrsta odličnih posameznikov z različnimi tehničnimi sposobnostmi. Poleg tega je tokrat Jugoslavija predvajala bolj disciplinirano igro kot na primer na evropskem prvenstvu v Turinu. Ni bilo prigovarjanja med igralci, reprezentanti so se držali navodil svojih trenerjev Žeravice in Novosela. Jugoslovanska reprezentanca je bila tokrat odlična v vsem. Jasno je bilo, da vsi jugoslovanski reprezentanti, ki so že osvojili vse, kar se je dalo osvojiti, niso hoteli izgubiti te edinstvene priložnosti, da osvojijo še zlato kolajno na OI. In v tem so tokrat povsem zasluženo uspeli.*
* Mislite, da bo Jugoslavija lahko obdržala okostje te reprezentance še do prihodnjih OI v Los Angelesu?*
«Kaj bi lahko v zvezi s tem rekel. Ne vem, katera je srednja starost jugoslovanske reprezentance.*
aDokaj visoka,» pristavimo.
cDokaj visoka, v redu, toda poglejmo na primer Dalipagiča. Telesno je izredno močan, tudi njegov odnos do košarke je čudovit. Dalipagič bo v Los Angelesu imel 33 let in njegov doprinos bo tudi tedaj lahko zelo visok. Isto velja za našega Meneghina. Mislim, da tudi nekateri drugi jugoslovanski reprezentanti bodo lahko ohranili svojo formo vse do Los Angelesa. Naloga zveznih trener iev pa je. da v teh letih dobijo nove talente, ki bi lahko zamenjali stare ase.*
B. Lakovič (Nadaljevanje sledi)
DREVI V ŠKEDNJU
Discotoci La Bora nagrada za prvo mesto na turnirju Sv. Lovrenca
Drevi ob 20.00 bo v Skednju nagrajevanje turnirja Sv. Lovrenca.
Discoteca La Bora se je na tem turnirju uvrstil,* na prvo mesto pred ekipama Edi Mobili in Color Arte.
Za igralce Discotece L» Bora predstavlja osvojitev tega prestižnega turnirja nedvomno lep uspeh, če pomislimo, da so na njem nastopali najboljši tržaški igralci, med katerimi so izstopali prvoligaši tržaškega Hurlinuhama in drugoligaši Oece-ja iz Pordenona.
V tako ostri konkurenci so košarkarji Discotece La Bora zasluženo zmagali, Marko Ban pa je bil najboljši strelec turnirja.
Stotts v Cantuju
CANTU' — Ultrarapida Squibb je najela še drugega Američana, ki bo v prihodnji sezoni branil barve kluba iz Cantuja s Flovversom,
Terry Stotts, ki bo igral namesto Smitha, je star 23 let, visok pa 203 cm.
Stotts je igral pri Oklahoma Uni-versity in je bil na seznamu novih igralcev profesionalnega kluba Houston Rockets.
V BUENOS AIRESU
Važna zmaga Korčnoja
GLASGOW - Škot Willie John Stones se bo vrnil v domovino. Glasgovv Tangers ga je namreč na jel od Vancouvra za 4.000 funt šter-lingov.
EINDHOVEN - Nizozemska ekipa PSV Eindhoven je najela petin dvajsetletnega Južnokorejca Yung -Moo Huha.;
BUENOS AIRES - Viktor KorčnoJ je v prekinjeni osmi polfinalni partiji turnirja kandidatov za svetovnega šahovskega prvaka premagal Leva Polugajevskega. Po izredno napeti igri, s težko končnico, je Polu-gajevski predal pratijo v 96. potezi.
Korčnoj je sedaj v zelo dobrem položaju za končno zmago, saj mu v preostalih treh igrah zadostujejo le še trije remi’-..
PLAVANJE
NA EP ZA MLADINCE
Prevlada NDR
SKOEVDE (Luksemburg) - Končni rezultati prvega dne evropskega mladinskega prvenstva v plavanju in skokih v vodo so taki:
100 m prosto, moški:
L Marcel Gery (ČSSR)
5. Gabriele Naldini (It.)
100 m prosto, ženske:
1. Rica Reinich (NDR)
208 m hrbtno, moški 1. Henry Schoenfelder (NDR) 2'9 99 200 m hrbtno, ženske:
1. Rica Reinich (NDR)
400 m mešano, moški:
1. Anders Petterson (Šve.)
400 m mešano, ženske:
1. Klara Gulyas (Madž.)
Skoki v vodo s stolpa, ženske:
1. Adela Haase (NDR) 318,50
54”09
54”84
57”69
2’17”38
4'38”56
Premoč SZ
BOLOGNA — V drugem kolu svetovnega prvenstva v plavanju s plavutmi so predstavniki SZ ponovno posegli po višjih mestih,
V finalu podvodnega plavanja na 50 m sta si Kostenkova in Gour-skaya priborili 1. oz. 2. mesto na končni lestvici.
				
■ ■ I	I $ 1		1 1	i g J
1.
2. S.
4.
5.
6.
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
X
1
1
X
2
2
1
X
X
1
1
X
,1' UrednlStwo, upravo, oglasni oddelek,
rRST- Ul Montecchi 8. PP 559	Tel. (040) 79 48 72 (4 llnlfe)
'l Podružnico GorlcavDrevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 62 57 23 1 ( Naročnino
' , Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnino : za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revijo «DAN».
■..V SFRJ številka 4.50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, i j letno 650.00 din, zo organizacije in podjetia mesečno 80,00, letno 800,00 din.
■ I Postni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
9. avgusta 1980
Za SFRJ 2!ro račun 50101-603-45361 »ADIT* - DZS • 61000 L|ubl|ano, Gradišče 10/11. nad., teleton 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm)
22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sožalja 400 tir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdai.L JzTT in tiskaj ^Trsf
Član Italijanske zveze časopisnih |M|J|J založnikov

]
I
I
I
VAL NASILJA DIVJA PO TURČUI
Številne smrtne obsodbe naj bi zajezile terorizem
Obračunavanje med posameznimi ekstremističnimi skupinami je zadnji dan zahtevalo štiriindvajset žrtev
ANKARA — Posebno sodišče za varnost države v Adani v južni Turčiji. je včeraj obsodilo 22 ljudi na smrtno kazen, štirinajst obtožencev pa je bilo obsojenih na dosmrtno ječo, vsi ti so sodelovali pri po kolu v Kahi amanmarasu, kjer so decembra leta 1978 pobili 111 oseb Na tem procesu, kjer so sodili 882 osebam, za 275 od teh so zahtevali smrtno kazen, so tudi 432 obtožencev obsodili na več let ječe.
Kljub tako obsežnim procesom, strogim kaznim in smrtnim obsod bam se politično nasilje v Turčiji še naprej nezadržno širi. Iz uradnih krogov v Ankari se je včeraj izvedelo, da je v zadnjih štiriin dvajsetih urah kar 24 oseb izgubilo življenje v raznih političnih spopadih in atentatih. Prav v Adani, kjer je potekal zgoraj omenjeni proces je neki študent ustrelil ne-
kega železničarja, le tega pa je nato maščevala policija, ki je ubi la bežečega • mladeniča.
V	Azaintepu, 700 kilometrov jugovzhodno od Ankare pa so teroristi obračunali z nekim svečeni kom in njegovo ženo, ki sta sode lovala v desničarskih organizacijah. V istem mestu je v spopadih med nasprotujočimi se skupinami izgubila življenje še ena oseba.
V	Ankari so varnostne sile od krile tri trupla, dve osebi sta bili ubiti v Istambulu. Seznam raznih turških krajev in mest, kjer so beležili teroristične žrtve je zelo velik in zajema skoraj vse območje te evro-azijske države. Turška vlada skuša ukrepati, da bi vsaj zajezila vrtinec nasilja in političnega obračunavanja. V Golkoyju so uvedli policijsko uro. Poveljstvo, ki u-pravlja to izredno stanje je med
St. Helen’s zopet bruha
drugim aretiralo tudi nekega kapetana in štiri njegove vojake, nekega pravnika ter dva voditelja desničarske mladinske organizacije «Združenjc idealistične mladine*. Obtožujejo jih, da so omogočili beg dvema desničarskima teroristoma, ki sta bila obsojena na smrt. Desničarja sta bila obtožena, da sta z orožjem napadla neko kavarno v predmestju Ankare, kjer so se shajali pristaši levičarskih gibanj. V tej teroristični akciji sta pobila 20 in ranila 12 oseb.
V Amsterdamu zbor šolskih ladij
Sedem mrtvih v požaru ki je zajel irski hotel
LONDON —Hud požar, ki je zajel včerrj v prvih jutranjih urah hotel v irskem mestecu Bundoran je povzročil sedem smrtnih žrtev, nekaj oseb pa še pogrešajo. Vzroki požara še niso znani, vendar se je ogenj razširil z izredno naglico, tako da so gostje kar skakali z oken. Hotel je imel 40 sob. Bojijo se, da bodo pod ruševinami našli še druge žrtve. Policija ne izključuje možnosti terorističnega atentata.
Vulkan St. Helen’s zopet bruha: dim se je včeraj dvignil 13.500 metrov viško; škode in žrtev ni bilo	(Telefoto AP)
LONDON — Britanski tednik «New Statesmian* trdi, da je bila krivda nekega sredstva proti mrčesu, da je 300 otrok množično padlo v nezavest med piknikom, ki so ga imeli na nekem travniku.
Okvara na švedskem jedrskem reaktorju
STOCKHOLM — Tudi drugi reaktor švedske jedrske centrale Rin-ghals 1 so ustavili zaradi okvare na črpalki hladilnega sistema. Naj omenimo, da so prvi reaktor ustavili že prejšnji mesec, ker so na ceveh hladilnega sistema izsledili razpoke.
Popravilo črpalke na drugem reaktorju bo trajalo približno teden dhi.
PO OSMIH MESECIH JETNIŠTVA
Ugrabitelji so osvobodili 15-Ietnega Leonarda Rossija
Policija že izsledila nekatero pripadnike ugrabiteljske tolpe
V Amsterdamu se v teh dneh zbirajo šolske ladje zahodnih vojnih mornaric na srečanju «Sall Amsterdam*. Na sliki od leve italijanska Amerigo Vespucci, zahodnonemška Gorch Fock in britanska Sir Wln-ston Churchill	(Telefoto AP)
MILAN — Ob 4.25 zjutraj so včeraj ugrabitelji osvobodili 15-letnega Leonarda Rossija, ki je sin znanega trgovca s sadjem in zelenjavo. Rossi je bil 15. decembra lani namenjen v šolo, ko so ga lažni policaji aretirali, češ da je ukradel avtomobil. Rossi pa je takoj, ko so ga odpeljali, razumel, da gre za ugrabitev, ker so mu neznanci zakrili oči, da ne bi videl, kod se vozijo. Starši so najprej mislili, da je Leonardo, ki je podvržen psihični emotivnosti, zbežal od doma zaradi slabega uspeha v šoli. čez nekaj dni pa so se javili ugrabitelji, ki so zahtevali za odkup Leonarda 5 milijard lir, ki jih Leonardov oče ni premogel. V začetku maja je policija ustavila avtomobil, v katerem se je peljal Leonardov oče. Pri sebi je imel 500 milijonov lir. Denar je mislil oddati ugrabiteljem

Potresni sunek v Jugoslaviji
BEOGRAD — Včeraj ob 8. uri in 58 minut so naprave seizmološkega zavoda Srbije zabeležile močan potres 175 km južno od Beograda. Moč potresa v epicentru je bila šest stopenj po Mercallijevi lestvici, magnituda pa je bila štiri stopnje po Richterjevi lestvici. Epicenter potresa je bil na območju Kopaonika.
(dd)
V	Zahodnih Alpah devet mrtvih, ranjeni in pogrešani
AOSTA — V zadnjih dveh dneh je izgubilo življenje v gorah devet ljudi, tri pogrešajo, več pa je bilo ranjenih. Nesreče so se pripetile na francoskih, švicarskih in italijanskih pobočjih severozahodnih Alp.
Do najhujše nesreče je prišlo na gori Lauterhom (skupina Grismel), kjer se je na navezo štirih alpinistov zrušil snežni plaz ter jih strmoglavil v prepad. Ponesrečenci so: 42-letni Roland Ferret, 53-letni Wer-ner Bart (oba iz Bienna), 32-letni Heinrich Luedi in 54-letni Edward Franck (slednja dva iz okolice Berna).
Nemec Gerz Holzwarter pa se je ponesrečil na Heemligratu, ko je plezal na Matterhom (švicarsko pobočje). Zadel ga je kamen in pahnil v prepad.
Na švicarski strani Matterhoma se je ponesrečil tudi neki ameriški alpinist (za njegovo ime še ne vedo). Pri samotarskem vzponu je zgubil oprijem in strmoglavil v praznino (1000 m).
V	francoskih gorah sta se ponesrečila dva Japonca: Minoru KaŠima in Heragi Inonae, ko sta se vzpenjala na Grand Capucin. 31-letni prof. Jean Pierre Delmas iz Reimsa (Francija) pa se je ponesrečil na grebenu Kuffner (Mont Maudit).
Od pogrešanih sta dva neznanca izginila na švicarskem pobočju Mat-terhorna, Švicar Heinrich Hoelfen-stedn p>a je padel v hudournik Wedss-wasser in voda ga je odnesla neznano kam.
PO SKORAJ TEDNU DNI PUSTOŠENJA IN DIVJANJA
Orkan Al len je dosegel Mehiko sedaj pa preti še državi Texas
Terjal je že nad osemdeset smrtnih žrtev
■iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuuiiiitiiiiMiiiiiiiiHiiiuiiiiiHiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiirifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiii
OGROMNE ODŠKODNINE ZA POTOPLJENE LADJE
Največja goljufija v zgodovini zavarovalnic
Supertanker Salem je brez sledu izginil v najglobljih vodah sveta
LONDON — Dogodivščinam okrog skrivnostnega ^brodoloma* supertankerja Salem kakor da noče biti konca. Ladja je pred šestimi me seči nepričakovano izginila v vodah Atlantika ob zahodni afriški o-bali, potem ko je v Južni Afriki iztovorila več kot dvesto tisoč ton nafte. Tovor je bil last družbe Shell in bi prvotno moral biti predan v Evropi. Povsem nepričakovano pa je Salem spremenil smer plovbe in nafto iztovoril v Durbanu. Vračajoč se je izginil tristo milj od obale Senegala, v vodah, ki spadajo
med najglobje na svetu.
Londonski Scotland Yard je izdal nalog za pregon štirih osumljencev, vpletenih v zaroto, ki je naftno družbo Shell in londonsko zavarovalnico Lloyd olajšala za trideset milijonov funtov šterlingov. Gre za poslovneža iz Teksasa, ki je lastnik tankerja, za kapitana ladje ter za direktorja družbe iz Rotterdama in iz Frankfurta. Britanske o-blasti bodo preko Interpola seznanile evropske in ameriške policije o podrobnostih te največje goljufije v zgodovini pomorskih zavaro-
valnin. Vprašanje pa je, če jim bo uspelo priti do štirih osumljencev, saj kovanje zarote ni predvideno kot zločin, za katerega je mogoče zahtevati izročitev. Britanci upajo, da bodo dežele, v kateriii se štirje osumljenci skrivajo, z ozirom na ustaljeno prakso ponarejanja zahtev po milijonskih odškodninah, ven darle uvedle preiskavo.
Lastnik Salerna je ladjo kupil v zelo sumljivih okoliščinah od neke britanske družbe, neposredno pre den se je potopila. Pogodba vsebu je klavzulo, ki jo je zelo težko po
jasniti: dogovor namreč velja, če bo nafta iztovorjena v Durbanu. V nasprotnem primeru pa bi kupec plačal samo 25 tisoč funtov šterlingov za popolno kontrolo britanske družbe in njenih delnic.
Vprašanje je seveda, če bo lov za štirimi osumljenci obrodil sadove. Pri londonskem Lloydu pa vsekakor opozarjajo, da v svetu nenehno naraščajo izplačila milijonskih odškodnin na osnovi zelo dvomljivih zahtev in nepojasnjenih okoliščin potapljanj ladij.
MERIDA — Po predvidevanjih meteorološkega zavoda iz Miamija, orkan «Allen» še nekaj časa ne bo pojenjal. Po opustošenju Haitija, Jamajke in mehiškega polotoka Juca-tan, bi moral danes doseči mehiško obalo Tamaulpdas ali pa zvezno državo Texas, seveda če ne bo nepred-vidoma spremenil smeri.
Ameriške oblasti so sprejele vse varnostne ukrepe. Vsi turisti so na varnem v hotelih, avtohtono prebivalstvo pa se je zateklo v solidnej-ša poslopja, kjer čaka, da. gre orkan mimo.
Do včeraj je «Allen» povzročil že 83 smrtnih žrtev, od katerih so 50 zabeležili v Haitiju. Ne izključujejo možnosti, da se bo na tem področju število mrtvih še povečalo, saj zaradi prekinitev cestnih povezav, reševalci niso še dosegli pet zaselkov, ki ostajajo tako še dalje odrezani od ostalega sveta. Na otoku St. Lucia je divjanju orkana podleglo 17 oseb, 6 žrtev beležijo na, Jamajki, 3 na Kubi in prav tako 3 v Dominikanski republiki.
Nevarnost, da bo orkan divjal tudi nad Kubo, se ni uresničila. Otok se ga je rešil le za las, saj se je jedro «Allena» premikalo ob jugu o-toka, in pustilo za sabo le znatne padavine z grmenjem in treska-njem. Od tu tudi «le» 3 smrtne žrtve.
Iz prvih podatkov kaže, da je divji orkan, ki ga imajo meteorologi za najsdlovitejšega v tem stoletju, povzročil na otokih St. Lucia in Marti-nica okrog 60 milijonov dolarjev gmotne škode (okrog 50 milijard Ur), saj je popolnoma opustošil nasade banan ter do tal zrušil celotna naselja.
Med divjanjem nad jucatanskimi severo vzhodnimi gozdovi, je «Allens> le za malenkost izgubil na jakosti, tako da so se sunki vetra zmanjšah od 300 kilometrov na uro na 265. Znaki opustošenja so vidni, na tisoče in tisoče ljudi je ostalo brez strehe. Medtem vojaška tovorna letala iz ZDA, Canade, Venezuele in iz VeUke Britanija prinašajo prizadetemu prebivalstvu živila, zdravila ter vse najnujnejše, štiri osebe so izgubile življenje med reševalno akcijo v bUžini mehiške obale, ko je
njihovo letalo, zaradi divjanja orkana strmoglavilo v morje.
Kljub veUki nevarnosti, ki jo prinaša «AUen» s seboj, se število turistov na področju Karaibov ni zmanjšalo. Sam župan louisianske Grand Isle poziva vse prebivalce, naj ne hodijo za < vikend* na mehiško obalo in naj s svojo prisotnostjo ne otežkočajo prometa po vseh glavnih cestah. «Očitno se turisti ne zavedajo smrtonosne jakosti orkana,* je v svojem pozivu poudaril župan.
Spodletel atentat v južni Španiji
MALAGA — španska policija je nevtralizirala peklenski stroj, ki so ga neznanci podtaknili v kongresno palačo v Tarremolinosu, na jugu
Španije. Policijo so baje obvestili o prisotnosti peklenskega stroja z a-nonimnim telefonskim pozivom.
Zaradi hašiša dva mladeniča aretirana
VIDEM — Karabinjerji so aretirali zaradi posesti in razpečevanja hašiša 31-letaega Franca CarUga iz Špetra ter 19-letnega Giannija Mr-cheluttija iz <5.ed$da,,Slednji je skušal prodati mamilo karabinjerju Aldu Vemutiju, ki se je izdajal za narkomana. Med preiskavo, ki je sledila, pa so aretiraU še CarUga, ki je ob aretaciji imel pri sebi štiri zavojčke hašiša.
V Firencah pa so sodniki uvedU sodni postopek proti bivšemu boksarju Tiberiu Mitriju, pri katerem so zapleniU poleg hašiša tudi kokain.
za rešitev sina. Policija je denar zaplenila, sodstvo pa je zaplembo preklicalo in naslednjega dne je Leonardov oče lahko izročil denar ugrabiteljem.
Policija pa je med tem časom zasledila kraj, iz katerega so ugrabitelji vzpostavljali telefonske stike z Rossijevimi. To je neka milanska boutique, katere gospodar je bil tudi telefonist ugrabiteljske tolpe. Ko je policija vdrla v trgovino, je aretirala poleg gospodarja še tri osebe ter dobila tudi nekaj majhnih količin mamila. Nekateri so mnenja. da je to eden od dokazov povezave med «Anonima seguestri* in trgovino z mamiU. Med aretiranci naj bi bil tudi vodja skupine.
Leonardo Rossi je bil osvobojen v bližini mesteca Castelnuovo Scri-via pri Aleksandriji ob cesti, ki p®-lje iz Milana v Genovo. Njegovo stanje je dobro, saj so ugrabitelji z njim ravnali precej dobro. Policiji je povedal, da se je z ugrabitelji, preden so ga izpustih na svobodo, vozil z avtomobilom približno pol ure. Takoj ko so se ugrabitelji odpeljali, se je Rossi, ki je imel zakrite oči, zatekel na postajo na avtocesti. Uslužbenec je nemudoma pokUcal policijo, tako da j* bil mladi Leonardo čez nekaj ur že med svojimi domačimi. Policija je mnenja, da bodo mogoče že v nekaj dneh odkrili kraj, kjer je bil Rossi zaprt, ki naj bi se baje nahajal v južnem delu aleksandrijske pokrajine.
CAGLIARI - V nevrološko kliniko bolnišnice v Cagliariju za nekaj časa ne bodo sprejemaU pacientov. Morali bodo namreč odpraviti mrtve miši iz številnih lukenj, ki so P® obširni deratizaciji začele neznosno smrdeti.
Brez kajenja bi leta 2000 pozabili na pljučnega raka
•' ' \ hif < >,n/v-	v
OSLO — Znani britanski strokovnjak v proučevanju raka na pljučih Richard Doli je izjavil, da l®*4 2000 ne bi praktično več obstajal® rakastih obolenj na pljučih, če bj ljudje prenehali s kajenjem. Dod** je še, da se je ta bolezen pri Britancih pod 50 letom starosti že zn*' žala za 30 odstotkov od kadar j® Večja zavest o škodljivosti kajenja-
SONČNA ENERGIJA POGANJA LETALO
To je prvo letalo na sončno energijo; včeraj se Je v Kaliforniji dvignilo in preletelo 3 kilometre (AP)
DUŠAN ŽELJEZNOV	II.
DIVJALI SO
m vojno
PO PRIMORSKI
Nemški general Hans von Hosslin
Predsednik: Pustimo to pojasnjevanje. Kaj mislite vi, kot vojak, iz kakšnih razlogov so bile te vasi požgane
Hosslin: To mi je pojasnil general Ktibler. Rekel mi je, da je na tem območju, jaz teh krajev sploh nisem poznal, partizanski korpus, ki je izvedel številne akcije proti Gorici in Vipavski dolini. Proti temu korpusu so bile že prej izvedene razne akcije, ker mi je rekel, da je IX. korpus celo z godbo na čelu zopet vkorakal v Lokve.
Predsednik: To se pravi, da s požigom teh štirih vasi IX. korpus niste požgali in uničili. Al ste vi, obtoženi Hosslin vedeli, da s požigom teh štirih vasi IX. korpusu ne boste ničesar mogli?
Hosslin molči.
Vojaški tožilec: Povejte mi, ali so potekali boji pred požigom vasi?
Hosslin: Kakor so mi poročali, ko sem prišel tja, in
kakor mi je poročal polkovnik Berger, so bile prejšnji dan borbe v splošnem med Trnovim in Lokvami.
Vojaški tožilec: Kdaj so bile požgane vasi, med bojem ali po njem?
Hosslin: Povedati moram, da sem bil takrat samo malo časa prisoten. Morda sem bil kakih pet minut v Laznah, ne dlje. Povem pa, da je bila strašna podoba gledati, kako prebivalstvo rešuje lastnino iz hiš, da pa so moji ljudje pomagali reševati.
Vojaški tožilec: Povejte, ali je bilo to po boju ali pred njim?
Hosslin: Požig se je moral izvršiti v času, ko sem se jaz že odstranil, ker v času, ko sem bil jaz tam, še ni nič gorelo.
Vojaški tožilec: To se pravi, ko je bil sam tam, ni bilo več tam enot IX. korpusa. To se pravi, da ste izvršili požig po boju, ko ste bili že v vasi.
Predsednik: V ostalem pa je dal ukaz general Kubler že prej, da se morajo vasi požgati, ali je bil boj ali ne. Ali je tako?
Hčsslin: To je bila samo akcija v zvezi s celotno operacijo. 136 polk se je medtem že odmaknil proti Predmeji.
Vojaški tožilec: Vidite, da požig teh vasi ni bila o-bramba proti IX. korpusu, ker ste vasi požgali in potem zopet odšli, ampak da je bilo to le vaše zločinsko dejanje.
Hosslin: Po nalogu generala Kiiblerja mi je bila izdana naloga, da se prepreči, da bi se v teh krajih nastanil IX. korpus.
Vojaški tožilec: Obtoženi Hosslin, obrnite se proti sodišču in ne glejte obtoženega Kiiblerja. Če bi se vi borili proti IX. korpusu, bi vi ostali v teh vaseh in se ne bi u-
mikali iz teh vasi. Ko pa ste opravili rop, izropali hiše in jih požgali, ste se umaknili in to po zaslugi partizanske vojske, ki vas je takoj nato napadla in danes to ugotavljamo po zaslugi priče, ki vam je to izpovedala pred sodiščem.
Predsednik: Obtoženi Hosslin. Vi ste dejali, da vam je bilo strašno gledati civilno prebivalstvo, kako je s težavo reševalo pohištvo iz svojih hiš. Kdaj pa ste prišli do tega prepričanja, da je bila to strašna podoba? Brez dvoma šele sedaj, ko stojite pred sodiščem. Vprašanje naprej, obtoženi Hosslin. Ali vi sploh čutite kakršnokoli odgovornost za požig teh štirih vasi?
Hosslin: Kot vojak sem izvršil povelje svojih predpostavljenih.
Predsednik: Nisem vas vprašal za disciplino.
Vojaški tožilec: Sklicevanje na vojaka, to je žalitev besede vojak. Vojak se bori oborožen proti oboroženemu vojaku. V trenutku, ko vojak požiga vasi in pobija nedolžno prebivalstvo, postane zločinec, postane zver. To ni več boj, to je banditizem.
Pomočnik tožilca: Obtoženec, zakaj so prav vaše enote dobile povelje, da požgejo vasi? Vaše enote so bile na u-rjenju. Ali so zato dobile povelje, da se takoj naučijo požiganja?
Hosslin: Bilo mi je zelo neprijetno, da je 136. polk dobil to povelje, ker je bila njegova naloga, da se izobražuje. Ker je general Kubler smatral z vojaškega stališča to za potrebno in, kakor je meni znano, ni imel na razpolago drugih čet, je izdal povelje 136. polku.
Predsednik: Dobro. Se kakšno vprašanje v tej zvezi? Rekli ste, obtoženi Hosslin, da se požiga vseh ostalih vasi,
ki so navedene v obtožnici, ne spominjate, oziroma, d® sploh za to niste vedeli.
Hosslin: Tega nisem rekel. Jaz moram govoriti sai o obeh krajih, v katerih sem bil sam.
Predsednik: Ne mislim teh štirih vasi na koncu, ampa^ na ostale točke obtožnice. Na primer: Tominje, Pregari®-Prelože, Istra, Čičarija, ali sploh ne veste o požigu tel* vasi ničesar? Tudi v bližini ne?
Hosslin: O vsem tem mi ni ničesar znanega.
Predsednik: Ali vam je znano, da so se v oktobru 19**' vodile okoli Klane očiščevalne akcije, imenovane «Ern®st — svobodni lov na bandite«, da so v tej akciji vaše enot® ubile 76 ter ujele 50 partizanov, katerih usoda je neznan®-?
Hosslin: To je bilo v okviru moje očiščevalne akcij®' Bil je tudi prvi bataljon Brandenburg, severnonemški ti®' taljon, ki je dobil nalogo, da varuje akcije v Čičariji.
Predsednik: Nisem vas vprašal za ta bataljon, amp®*1 nas zanima, ali so vam znane očiščevalne akcije «Ernest —• svobodni lov na banditae« in kaj se je pri tej akcij* zgodilo.
Hosslin: Da.
Predsednik: In veste, kaj se je pri teh akcijah zgodilo?
Hosslin: Omenjeni bataljon, ki ni imel nobene zveze * mojo divizijo, razen, da je bil na mojem območju, me j® prosil, da sme v teku očiščevalne akcije izvršiti samostoi' no akcijo, tako, da temu bataljonu ne dam določenega kaza, temveč, da sme izvrševati akcije v kraju, kjer je k*1, ker da je ugotovil, da se je precej partizanov nabralo. K0* likor se spominjam, je bilo to v kraju Passodelmorte. prošnjo mi je sporočil prvi pomočnik v štabu. Jaz sem h® to pristal.