jte¥Uka 19 • leto XU • cena 200 din	__Celje, 14, maja 1987
;;žvrTEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. U\SKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEMTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
imiadi o
ekologili
Društvo za varstvo okolja
Celja je prejšnji teden
pripravilo kviz o varstvu
okolja, ki se ga je udeležilo
15 osnovnošolskih in sred-
pješolskih ekip.
Znanje, ki so ga mladi po-
dali, dokazuje, da jim ni
vseeno, k^ bo z našim oko-
ljem v prihodnje in kolikšna
bo naša skrb za ohranitev či-
stih voda in zraka.
Učenci osnovnih šol so od-
govarjali na vprašanja, ki jih
tudi sicer obravnava njihova
ufna snov, srednješolci pa so
se v kviz vprašanjih pomerili
v poznavanju ekološke bi-
lance, urejanju voda, dogo-
voru o varstvu okolja v Celju
m občinskega odloka o var-
stvu zraka. Največ znanja sta
pokazali ekipi osnovne šole
Veljka Vlahoviča in srednje
družboslovne šole.
Kviz sta omogočili Zavaro-
valna skupnost Triglav in
delovna organizacija Nivo iz
Zelja, nagrade najboljšim pa
e prispevalo še več delovnih
in drugih organizacij. Vse so-
delujoče učence so povabiJi
tudi na enodnevni izlet, ko si
bodo ogledaU čistilno napra-
vo v Domžalah in Arbore-
tum v Volčjem Potoku.
I. F.
Pisane in žive barve polj ter pridne roke kmetov nam v teh dneb razvijajo čudovito sliko
obdelanih njiv in cvetoče narave. Trava je že za košnjo. Tudi krave se pasejo in Urška
Jagrova iz Straže na Gori pri Dramljah bi bila ob vsem tem zelo zadovoljna, če le ne bi
pomislila na nizke odkupne cene mleka. Pa ne le v Dramljah, kjer je posnetek nastal ob
letečem uredništvu (o njem več na 12. strani), povsod je tako.
EDI MASNEC
Velenjski miličniki v novih prostorih
Pb Dnevu varnosti je bila v Titovem Velenju slovesna otvoritev novih prostorov tamkaš-
postaje milice. Na slovesnosti je predsednik velenjskega izvršnega sveta, Miroslav
^zenšek izročil ključe novih prostorov Jožetu Knezu, miličniku z najdaljšim stažem na
^^jenjski postni.
, Velenjski miličniki so se vsa leta po vojni stiskah v premajhnih prostorih in se v tem času
pr trikrat selili. Trenutno še del^o v starih prostorih, v novo zgradbo ob Celjski cesti v
^■"ajevni skupnosti Staro Velenje pa naj bi se presehli do konca meseca. V novih prostorih
^odo neprimerno boljši pogoji za delo, poleg tega pa bodo imeh možnost^ da zaposlijo še
miličnikov, saj se je v zadnjih letih precej povečal obseg dela velenjske Postaje
OJSTERŠEK
Raž¥Oj še nI pokvaril ljudi
¥ Dramljah
Novi tednik na letečem uredništvu.
Stran 12.
Vsega, kar nauči tujina, se ne pozabi
Alojz Horvat, ki je v Celju odprl Madrugado, ni z vsem
zadovoljen. Stran 9.
Z apnarjem pred apneco
v Kostrivnici se tudi kamen kuha. Stran 24.
TEMA TEDNA:
Lekarne na Celiskem
Denar |e zdravilo
Zdravnika in zdravilo bi rad imel vsakdo pri roki -
ob vsakem času in v vsakem kraju. Ob dokaj razpre-
deni mreži zdravstvenih domov in postaj je prva želja
mnogo bolj uresničljiva kod druga. Lekarne so zasta-
rele, zaradi želja po večji dostopnosti pa tudi razdrob-
ljene. Večina je premajhnih, da bi lahko bile donosne,
odsotnosti maloštevilnih delavcev pa terjajo stalna
nadomeščanja in celo zapiranje lekarn.
Želja občanov, da bi bile poleg celjske tudi druge
lekarne odprte dan in noč, je povsem v oblakih. Tako
tudi nove lekarne, ter obnovitve zastarelih ali premajh-
nih. Vse se konča pri denarju. Da bi to oviro premagali,
bi morali povečati prispevne stopnje za zdravstvo in
znotraj tega več nameniti lekarnam. Pa s£u za to niti
zakonskih možnosti ni - tudi če bi bila volja. Prave
volje pa menda tudi ni, če sodimo po tem, koliko so
doslej občani namenili za lekarne iz svojih samopri-
spevkov (skoraj nič).
Za vrste v lekarnah, za zaprta vrata, za nočne vožnje
v oddaljeno Celje, ne, za vSe to ne moremo dulžiti
delavcev v lekarnah. Pravzaprav bi lahko prej našo
nenasitnost v terjanju pravic ob sočasnem pozablja-
nju, da vse, kar je dobro, tudi stane. Resda je spozna-
nje, da je vse - od zdravstvenega varstva, do zdravil,
kulture, vrtcev... odvisno od denarja, bridko. Še bolj
bridko je, da so proizvajalke zdravil vezane na
poslovne uspehe, tako kot na primer proizvajalci vija-
kov in se zaradi tega odrekajo izdelkom, ki prinašajo
izgubo. Ampak pesem o tem, da ne moremo pojesti
tistega, česar še nismo ustvarili, prepeva v tem času
cela Jugoslavija. V to pesem je vkomponirana tudi
gneča v lekarni Center v Celju, samo del dneva odprta
lekarna v Laškem, nekaj tednov zaprta lekarna na
Vranskem in v vseh vse bolj prazna skladišča z groze-
čim pomanjkanjem zdravil. Pa vendar je tudi nekaj
svetlih obetov. Tako kot v življenju.
Več o teh vprašanjih v temi tedna na 5. strani.
MILENA B. POKLIČ
Koronarni klub je
odprl aerobni center
v Celju je prejšnji teden Ko-
ronarni klub, ki združuje srč-
ne bolnike in tiste, ki se z za-
vestnim ohranjanjem zdravja
trudijo, da to ne bi postali,
odprl aerobni center. To je
drugi takšen center v Jugosla-
viji (po aerobnem centru v ho-
telu Interkontinental v Za-
grebu).
Aerobni center je telovadni-
ca, urejena v bivših prostorih
Obrtnega združenja Celje na
Gregorčičevi ulici v neposred-
ni bližini Zdravstvenega do-
ma. Članom kluba je sed^ do-
stopna ves dan, v njej pa je
stalno prisoten terapevt.
Aerobni center bo lahko spre-
jel 50 pacientov na teden v
skupinah po štiri do pet, zmog-
ljivosti pa so do 200 pacientov.
Koronarni klub, ki danes
združuje 300 članov v starosti
od 22 do 81 let, je že doslej
poleg svetovarya in predavanj
razvil razhčne oblike rehabili-
tacije - pohodništvo, plavanje
in rehabilitacijo v velikih sku-
pinah. Tisti, ki v programih
redno sodelujejo izjavlj^o, da
porabijo sedaj polovico mary
zdravil kot so jih prej. Aerobni
center, ki so ga uredili s po-
močjo občinske zdravstvene
skupnosti Celje in organizacij
združenega dela, pomeni ko-
rak naprej. Naslednji bo uredi-
tev »celjske srčne trim poti« iz
mestnega parka na Anski vrh.
Če ne letos, bo nared prihod-
nje leto.
Zanimanje za delo celjskega
koronarnega kluba prerašča
republiške meje, dr. Janez Ta-
sič, član izvršnega odbora pa
pričakuje tudi okrepitev, član-
stva po ameriški paroli: »V da-
našnji informacijski družbi vsi
informirani ljudje vedo, k^
morajo storiti za svoje zdravje,
a pametni to tudi store.«
MILENA B. POKLIC
2. STRAN - NOVI TEDNIK
14. MAJ 1987
Množičnost le največja odlika
Različni načini praznovanja mladih na Celjskem
v vseh občinah našega ob-
močja bodo mladi tja do 25.
maja, ko bodo v mladinsko
organizacijo sprejeli tudi
nove člane, pripravljali vr-
sto zanimivih prireditev.
Nekateri so se odločili za
okrogle mize, javne razpra-
ve in pogovore, drugi pa za
športna in kulturna sreča-
nja. Tudi srečanja z mladi-
mi iz pobratenih občin ter
prikazi dejavnosti posa-
meznih osnovnih organiza-
cij bodo na svojstven način
zaokrožili praznovanje me-
seca mladosti.
Doslej se še v nobeni od
osmih občinskih konferenc
mladih z našega območja ni-
so odločili, da bi si ogledali
tudi osrednjo zaključno pri-
reditev v Beogradu. Mladin-
ci niso zadovoljni s scenari-
jem zaključne prireditve, po
drugi strani pa so se odločili
za boljšo in cenejšo obliko
praznovanja. Boljšo zato, ker
se bo v prikaz mladinske de-
javnosti vključilo veliko več
mladih - cenejšo pa zato, ker
bodo odpadli stroški prevo-
za v Beograd.
Največ vsebinsko zastav-
ljenih prireditev se bo do
konca maja zvrstilo v Šent-
juiju, o ekologiji pa bodo
razpravljali tudi v Laškem,
Žalcu in Mozirju. V velenjski
občini so vsebinski del zak-
ljučili že z okroglimi mizami
sedmega festivalskega dne
ob sprejemu štafete mlado-
sti, zd^ pa pripravljajo le še
športna in kulturna srečanja.
Najbolj značilno je pravza-
prav to, da so povsod izbrali
prav teme, ki mlade najbolj
žulijo. V Šmarju bodo zato
spregovorili o pripravništvu,
v Slovenskih Konjicah o de-
lovanju družbenih organiza-
cij in društev, v Šentjurju pa
še o razvoju kmetijstva in
ustanavljanju malih produk-
cijskih enot, ki bi lahko
okrepile moč občinskega go-
spodarstva. V tej občini je s
predlagano gradnjo odlaga-
lišča sadre močno oživilo tu-
di ekološko gibanje in mladi
Šentjurčani pripravljajo ko-
nec maja tudi dvodnevno
ekološko akcijo. Očistili bo-
do okolico kraja, postavili
ekološko stojnico, na kateri
bodo prikazali fotografije čr-
nih odlagališč v občini in ob
koncu spregovorili še o naj-
bolj perečih ekoloških pro-
blemih v občini.
S kulturnega in športnega
področja pripravljajo najza-
nimivejše prireditve v Celju,
Slovenskih Konjicah in
Šmaiju. V Celju bo tridnev-
no praznovanje na Tomšiče-
vem trgu, zaključni koncert
pa tako kot lani pripravljajo
v dvorani Golovec. Na Tom-
šičevem trgu se bodo pred-
stavile glasbene in plesne
skupine, svojo ustvarjalnost
pa bodo prikazali tudi likov-
niki. V mozirski občini pri-
pravljajo vrsto športnih sre-
čaj, osrednja prireditev bo v
Savinjskem gaju, kjer se bo-
do srečah mladinski ansam-
bli iz občine. Zanimivo glas-
beno srečanje bo tudi v žal-
ski občini, kjer ponovno pri-
pravljajo glasbeni festival v
Hmezadovi dvorani. Med
drugimi bodo v goste pova-
bili tudi Dušana Uršiča in
Janija Kovačiča, druge prire-
ditve pa pripravljajo kar po
posameznih krajevnih skup-
nostih. V velenjski občini se
bodo mladi zbrali ob jezeru,
prireditev pa so naslovili
Mladost ob jezeru. Številne
športne prireditve bodo v
Laškem zaključili s slavnost-
no akademijo v Radečah,
kjer se bodo 25. maja zbrali
mladi iz občine.
Nc^obsežnejši prikaz mla-
dinske dejavnosti pripravlja-
jo v konjiški in šmarski obči-
ni. Osrednja prireditev v ko-
njiški občini bo v Zrečah,
kjer se bodo zvrstili prikazi,
nastopi in predstavitve kul-
turne, športne in zabavne de-
javnosti, prireditev pa bodo
popestrili še modelaiji in čla-
ni Aero kluba. V šmarski ob-
čini pa bodo v praznovanje
vključili še otroke iz vrtcev
in osnovnošolce, ki bodo pri-
pravili razstavo likovnih del.
Srečanja mladih, kjer se bo-
do predstavljali mirovniki,
ekologi, modelarji, brigadir-
ji, mladi, ki se ukvarjajo s
tehnično kulturo, in športni-
ki, pa se bodo udeležili tudi
mladinci iz pobratene Čaz-
me in Arilja.
IVANA FIDLER
Odlikovanja
Predsedstva SFRJ
v Mozirju so pred dnevi
podelili visoka odlikovanja
Predsedstva SFRJ. Red za-
slug za narod s srebrnimi
žarki je prejel Henrik Čop,
Red dela s srebrnim vencem
Anica Bastl, Franc Drobež,
Mirko Grudnik, Aleš Verš-
nik i Vinko^Vodlan, Medaljo
dela, Janez Žuntar, Leopoldi-
na Čopar, Štefka Pahovnik
in Martin Robnik.
T. TAVČAR
V mladost z roko v roki
Na dvorišču vojašnice Slavka Šlandra v Celju je bila minuli četrtek kulturna prireditev, ki jo
vojaki vsako leto pripravijo v počastitev Dneva mladosti. Vojaški ansambel, vojaški pevski zbor,
folkloristi in recitatoiji pa so letos okitile še pevke s sredt\je šole za trgovinsko dejavnost v Celju!
Takšno sodelovanje na kulturnem polju z roko v roki ni bilo prvo. Zbor vodi Maijan Lebič,
prepeva pa okoli 70 deklet in za nastop v sodelovanju z vojaki je zbor pripravil poseben program.
Prireditev je bila v znamenju mladosti: prisrčna in skrbno pripravljena. Poto: EDI MASNEC
Priprave na razprave
Občinski sindikalni sveti na celjskem območju so pri-
pravili posvete s predsedniki osnovnih oganizacij in
konferenc o pripravah na javno razpravo o spremembah
in dopolnitvah Zakona o združenem delu. V Razpravah,
ki bodo po občinah zaključene do 25. junija, bi naj povsod
spregovorili samo o nekaterih najpomembnejših \'praša-
njih in oblikovali konkretne pripombe. Pričakujejo, da
bodo največ pozornosti namenili polož^u delavskih sve-
tov, ter odnosom med temeljnimi in delovnimi organizaci-
jami. medobčinski svet pa se bo poglobil v svojo samou-
pravno organiziranost.	MBP
IVIladi premalo verjamejo
Za vstop v ZK med mladimi nI dovolj zanimanja
Tudi v žalski občini ugo-
tavljajo, da je med mladimi
vedno manj zanimanja za
vstop v Zvezo komunistov.
To so poudarili tudi na
skupni seji predsedstev ob-
činske konference Zveze ko-
munistov in Občinske kon-
ference Zveze socialistične
mladine.
V občini so opravili anali-
zo, zakaj je tako in mnenj je
bilo precej, predvsem pa so
mladi opozarjali, da se Zveza
komunistov ne bi smela za-
pirati v svoj krog in da bi
moralo biti več možnosti za
odprt dialog.
Osnovne organizacije Zve-
ze komunistov bodo morale
v bodoče več storiti za to, da
bodo mladi komunisti bolj
aktivni v mladinskih organi-
zacijah, bolj kot doslej pa bo
treba skrbeti tudi za to, da
pri kadrovanju v občinske
organe ne bodo preveč po-
zabljali na mlade, kar se je
doslej prepogosto dogajalo.
Kadrovska obnova Zveze
komunistov je možna, so
menili na skupni seji, samo
iz vrst mladih. Osnovne or-
ganizacije morajo zato po-
skrbeti za organizirano sode-
lovanje z mladimi in jih tudi
motivirati za vključevanje v
Zvezo komunistov. Kritično
pa so na seji izpostavili tudi
to, da so mladinci v vseh sa-
moupravnih organizacijah
premalo povezani in vključe-
ni v delo drugih družbeno-
političnih organizacij in dru-
štev, zlasti pa v sindikat in
socialistično zvezo. V tistih'
samoupravnih organizacijah
kjer ni pogojev za ustanovi-
tev osnovnih mladinskih or-
ganizacij zaradi premajhne-
ga števila mladih, naj se mla-
di vključijo v delo sindikata.
Sicer pa je marsikaj odvis-
no od vzgoje in izobraževa-
nja, pa tudi od povezanosti
oziroma sodelovanja med
mladimi in komunisti. Vse-
kakor pa bo treba več storiti,
da bo akcija Centralnega ko-
miteja o kadrovski prenovi
Zveze komunistov obrodila
sadove.
Na skupni seji so precej
pozornosti namenili tudi go-
spodarjenju v žalski občini.
Med drugim so poudarili, da
morajo še zlasti komunisti
zahtevati od skupščine obči-
ne in njenega izvršnega sve-
ta ter skupnih služb samo
upravnih interesnih skupno-
sti, da zmanjšajo vse obUke
porabe. Preusmeritve gospo-
darskih tokov ne bo mogoče
doseči, dokler se razmere v
delitvi med proizvodnimi in
neproizvodnimi dejavnost-
mi ne bodo spremenile.
JANEZ VEDENIK
Infektološki
simpozij v Celju
Pred 25. leti so v Celju
ustanovili infektološko sek-
cijo Slovenskega zdravni-
škega društva. Ustanovni
občni zbor je bil združen z
infektološkim simpozijem,
na katerem je sodelovalo
100 zdravnikov. V soboto je
bil v Celju zopet infektolo-
ški simpozij s 120 udele-
ženci.
O petindvajsetletnem delu
je spregovoril prof. dr. Janko
Lešničar, ki je vodil prvi
občni zbor sekcije. Sprego-
voril je o pomembnem stro-
kovnem delu, ki gaje sekcija
opravila, s^ je vsa leta iskala
nove poti v preprečevanju,
odkrivanju in zdravljenju
nalezljivih bolezni in s tem
nenehno dvigovala raven
slovenske infektologije.
V strokovnem delu simpo-
zija je izjemno zanimanje
pritegnilo obravnavanje kli-
nike bolezni AIDS, o kateri
je spregovoril prof. dr. Milan
Lazar iz Ljubljane. Razpravo
so vzpodbudile tudi druge
teme, med njimi virusni he-
patitis in vprašanje kronič-
nosti, o katerem je spregovo-
ril dr. Gorazd Lešničar iz
Celja.
MBP
Zaščititi delavce
Predsedstvo celjskega
sindikalnega sveta, ki se je
ves čas vključevalo v razre-
ševanje problematike v
Lesno industrijskem kom-
binatu Savinja, je prejšnji
teden zahtevalo naj se po-
novno proučijo možnosti za
nadaljevanje proizvodnje v
zoženem obsegu v času ste-
čajnega postopka. Na ta na-
čin bi namreč preprečili
škodo na družbeni lastnini,
ker bo v nasprotnem prime-
ru neizkoriščena vse do ju-
nija.
Od republiškega sveta
Zveze sindikatov celjski sin-
dikat pričakuje, da bo nare-
dil vse kar je v njegovi moči
za zagotovitev manjkajočih
sredstev, ki bi omogočila na-
jem osnovnih sredstev Savi-
nje še v stečajnem postopku.
Veljski občinski sindikalni
svet je dal republiškemu sin-
dikatu tudi pobudo za spre-
membo zakona o sanaciji in
prenehanju delovnih organi-
zacij. V obstoječi zakonodaji
so namreč, po njihovi oceni,
zaščiteni samo upniki, med-
tem ko delavci, ki so leta
uspešno delali in dosegah
poslovne uspehe, nosuo vse
negativne posledice. Se zla-
sti je to nepravično v prime-
ru Lesno industrijskega
kombinata Savinja, ker je ta
celjski kolektiv spravila v
stečaj vodilna ekipa in sicer
v glavnem brez vednosti de-
lavcev.
Predsedstvo podpira tudi
zahtevo delavcev, da se jim
omogoči koriščenje letnega
dopusta. Gre za delavce, ki
so še zaposleni v Savinji, ker
so potrebni za dokončanje
proizvodnje in za izvedbo
stečajnega postopka. Celjski
sindikat tudi zahteva, da se
vsem tem delavcem izplača
regres za letni dopust. Izpla-
čali naj bi jim ga v obliki da-
rilnih bonov.
Da ne bi bilo družbene
škode, naj bi počitniške
zmogljivosti koristili tudi v
letošnji poletni sezoni. Gre
za enajst počitniških prikolic
in počitniški dom na Kopah,
ki so ga delavci Savinje zgra-
dih z udarniškim delom. Pri
koriščenju	počitniških
zmogljivosti morajo imeti
prednost delavci Savinje. Za
njihove koriščenje oziroma
najem s strani drugih delov-
nih organizacij, bi morali bi-
ti, po mnenju predsedstva,
zainteresirani tudi upniki,
ker se bo na ta način poveča-
la stečcuna masa. Razprodajo
počitniških zmogljivosti pa
je možno preprečiti le tako,
da jih odkupi celjski sindi-
kalni svet.
Za delavce, ki so po steča-
ju ali likvidaciji v odprti
brezposelnosti, bo sindikalni
svet vložil zahtevek za od-
pravnino iz stečajne mase.
Ob tem naj bi celjska druž-
benopolitična skupnost do-
segla pri upnikih, da vsaj
delno zmanjšajo svoje zahte-
ve. Iz tako pridobljenih sred-
stev naj bi namreč pri Skup-
nosti za zaposlovanje obliko-
vali večja sredstva za nado-
mestila delavcem v odprti
brezposelnosti.
VILI EINSPIELER
Z
računalnikom
do
delegatskega
gradiva
v želji po izpopolnje-
vanju svojega dela je IN-
DOK center iz Celja za-
čel letos voditi računal-
niško evidenco doku-
mentacijsko informacij-
skih gradiv, ki jih center
zbira, obdeluje in posre-
duje uporabnikom.
To so gradiva, po-
membna za samoupravno
delegatsko odločanje.
Hkrati pa center uvaja tu-
di nov način posredova-
nja informacij o teh gradi-
vih. Odslej ne bodo več
izhajale v obhki Referal-
nih informacij, temveč v
računalniško izpisanem
abecednem kazalu gesel,
s katerimi je na kratko
opredeljena vsebina gra-
diva. Ob vsakem geslu je
signatura, ki pove, kje je
določen dokument v do-
kumentacijskem centru.
Do podatkov o gradivih
pride uporabnik tako, da
INDOK centru posreduje
področje, ki ga zanima ali
pa geslo. INDOK center
nato posreduje računalni-
ški izpis informacij o gra-
divih, ki uporabnika zani-
majo. Gre torej za nov,
pomemben korak v po-
sredovanju gradiv za
samoupravno delegatsko
odločanje v okviru celjske-
ga INDOK centra.
»Za še iepše življenje otrok«
a/lotio tedna Rdečega križa nas zavezuje
Na slavnostni seji skupš-
čine Rdečega križa Sloveni-
je v počastitev mednarod-
nega dneva Rdečega križa
in tedna Rdečega križa pri
nas, ki je bila pretekli teden
v Iraškem, se je zbralo veli-
ko gostov, med t^imi člani-
ca federacije Lidija Šent-
jurc ter sekretar skupščine
Rdečega križa Jugoslavije
dr. Zejmula Gruda.
Izbira gesla »Za še lepše
življenje otrok« je nastala z
željo, da RK ponovno opozo-
ri na resen problem otrok v
svetu, ki gladujejo, nimajo
ustrezne zdravstvene zaščite
in se preveč množično roje-
vajo.
O tem perečem problemu
je spregovorila tudi predsed-
nica RKS Ivica Žnidaršič, ki
je poudarila, da je množično
članstvo RK vpliven dejav-
nik, zato mora v času naše
trenutne krize tudi ustrezno
odigrati svojo vlogo. Vsak
tretji prebivalec v naši repu-
bliki je član RK, skrb pa ve-
lja zlasti otrokom, kajti ne le
v RK, ampak nasploh bi se
morali v družbi večkrat
vprašati koliko in kaj lahko
storimo za otroke brez star-
šev, otroke z duševnimi mot-
njami in telesnimi okvarami,
kaj storimo za otroke, kate-
rih starši so na začasnem de-
lu v tujini.
»Teden RK posvečen otro-
kom naj spodbudi razmišlja-
nja in dogovore za reševanje
problemov v prid otrok, ki
jim ne znamo dovolj prisluh-
niti in jim vsestransko po-
magati,« je poudarila.
Priznanje Rdečega križa
Jugoslavije so podelili štiri-
najstim prizadevnim slo-
venskim aktivistom, med
njimi je bil tudi Jože Čeho-
vin iz Žalca.
Zlati znak RKS pa je pre-.
jela občinska organizacija
RK Laško, med posamezni-
ki Večeslav Jelovšek in
Ivan Jančar, prav tak iz la-
ške občine.
Gostje in delegati so si lahko
po končani republiški pro-
slavi RK ogledali v laškem
dvorcu bogato zbirko znamk
Rdečega križa in Rdečega
polmeseca v razdobju od pr-
ve svetovne vojne do današ-
njih dni. Zbirka obsega
znamke iz več kot šestdeset
držav iz vseh celin sveta.
Lastnik zbirke Večeslav Je-
lovšek je s kleno voljo in ve-
hkim ljubiteljstvom izbral to
tematiko zato, ker se je z njo
več kot dvajset let v resnici
tudi srečeval. Lastnik zbirke
je navdušen ob znamkah iz
dežel v razvoju, ki se po vse-
bini in slikovitosti ne morejo
primerjati z znamkami iz za-
hodnih držav.
Na razstavi v laškem dvor-
cu je razstavljeno tudi foto
dokumentarno gradivo o de-
javnosti Rdečega križa v la-
ški občini. Zbirka predstav-
lja veliko bogastvo zaradi
njene dokumentarne vred-
nosti.
ZDENKA STOPAB
I A. MAJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Celje Quo Vadiš?
\amen problemske konfe-
rence Celje, Kam greš? (Celje
QUO Vadiš?), ki bo v torek v
fjarodnem domu v Celju, je v
(grn, da se sprejmejo smernice
^ nadaljnje delo na osnovi že
sprejetih planskih aktov, ki
jih je treba prilagoditi zahte-
vam časa. Namen konference
je tudi, da bolj poudari velja-
jo družbenega nadzora in po-
speši ter okrepi oblike pre-
verjanja uspešnosti na vseh
področjh. Z drugimi beseda-
nii, gre za prvi poizkus, da se
oeka občina loti sama sebe iz
drugega zornega kota. Konfe-
renca je ena izmed možnih po-
ti, da v Celju ugotovijo, zakaj
ne dosegajo pričakovanih re-
zultatov in kaj morajo storiti,
da jih bodo. Zato bo konferen-
ca povsem odprta za ustvar-
jalne ideje in pobude, zlasti iz
neformalnih krogov, ki ne so-
delujejo v vsakdanjem proce-
su delegatskega odločanja.
Gradivo za problemsko kon-
ferenco je na pobudo predsed-
stva celjske socialistične zveze
pripravila posebna delovna
, skupina, ki je pepričana, da je
Celje sposobno rešiti postav-
ljene naloge. Splošna družbe-
na kriza ob tem ne sme biti
izgovor za sedanji družbeno-
ekonomski položaj celjske ob-
tine.
Problemsko konferenco
bo vodil Drago Medved,
predsednik celjske sociali-
stične zveze, delovno skupi-
no pa sestavljajo: Tone Sa-
gadin. Vlado Bukvič, Rajko
Livio, Janez Poglajen, Kar-
men Gorišek, Aleksa Gaj-
šek-Krajne, Marijan-Tomaž
Jeglič, Darka Domitrovič-
Uranjek in Bojan Vivod.
Skušajo namreč preseči
dosedanjo prakso vnaprej
zavarovanega skupnega ime-
uovalca, ki prevladuje v po-
gledih in stališčih.
Zaostajanje
celjskega
gospodarstva in
razvoj
Celjsko gospodarstvo je v
zadnjih desetih letih znatno za-
ostalo za regijskim in sloven-
skim. Glede na indeks narod-
nega dohodka na prebivalca je
na lestvici slovenskih občin
padlo iz četrtega na osmo me-
sto. Beleži pa tudi najvišjo
stopnjo odpisanosti opreme,
zlasti v industriji, kjer je ta
skoraj 85 odstotna. Neugodna
je tudi struktura izvoza, cene,
ki jih dosegajo celjski izvozni-
ki na tujih trgih, pa so v pov-
prečju za 30-60 odstotkov nižje
od cen na domačem trgu. Celj-
sko gospodarstvo tudi znatno
zaostaja za tehnološko razviti-
mi gospodarstvi, prem^hen je
delež naložb v izvozno usmer-
jene ter razvojno tehnološko
intenzivne programe, struktu-
ra strokovnih kadrov je pod
slovenskim in jugoslovanskim
povprečjem, ipd.
Vzroki za takšen položaj so
tudi v samih organizacijah
združenega dela. Tone Saga-
din ocenjuje, daje temeljni ra-
zlog nezadostna raven znanja
in premajhen pogum večine
delovnih organizacij. Zato je
treba uveljaviti znanje kot
ključni razvojni dejavnik in
sprožiti vse razvojne potenci-
ale celjskega gospodarstva. Te-
žišče dela mora biti v združe-
nem delu, na ravni občine pa
mor^o zagotoviti kakovost-
nejše spremljanje rezultatov
gospodarjenja, motivirati ka-
kovostne razvojne procese in
razvojno usposobiti gospodar-
stvo. V ta namen morajo selek-
cionirati proizvodne progra-
me, uveljaviti strateško načrto-
vanje in vodenje, zagotoviti
razvoj in usposabljanje ka-
drov, letno ocenjevati uspeš-
nost vodilnih ekip, razviti
drobno gospodarstvo, ipd.
Vlado Bukvič med drugim
razmišlja, zakaj ne moremo bi-
ti zadovoljni z rezultati razvoj-
ne prenove celjskega gospo-
darstva? Gre za več vzrokov;
proces razvrednotenja znanja
je pustil vidne posledice, ni-
smo še ustvarili ugodnega
vzdušja za razvojno raziskoval-
no in inovativno delo, pri osva-
janju novih programov v de-
lovnih organizacijah še vedno
ne postavljajo v ospredje teh-
nološke in ekonomske upravi-
čenosti, zaradi preobremenje-
nosti s tekočimi problemi je
premalo časa za vključevanje v
dolgoročne razvojno razisko-
valne naloge, številni so prime-
ri, ko vodilni in vodstveni de-
lavci nimajo časa prisluhniti
razvojnim vprašanjem, zaradi
zavisti oz. bojazni za izgubo
monopola nad osvojenim zna-
njem ne prihaja do prenosa
znanja, prisotni so lokalni inte-
resi, boj za prestiž, ipd.
Vlado Bukvič se zavzema za
zaostritev meril uspešnosti po-
slovanja. Nesposobna vodstva
delovnih organizacij bo treba
zamenjati, v celjski občini pa
bodo morali oblikovati tudi
kvoto letnega ukinjanja za ob-
čino nespremenljivih delovnih
mest. Sredstva pa bo treba za-
gotoviti tudi za ustanavljanje
novih malih tehnoloških proiz-
vodnih enot.
»Najpomembnejše je znanje.
Ni pomembno, kakšen je go-
spodarski subjekt in kako vi-
soko je cenjen, najpomembne-
je je, s kakšno pestrostjo in trž-
no gospodarsko zanimivostjo
razvojno programske palete
razpolaga«, rneni Rajko Livio.
Pravi tudi: »Če je proizvodnja
krogličnih ležajev v Žični
prednostni program v procesu
prestrukturiranja celjskega go-
spodarstva, potem mora biti
ležajna proizvodnja vzorčni
primer in vodilo pri uresničitvi
ostalih programov in projek-
tov, ki so našli tržno in gospo-
darsko upravičenost v tem
okolju.«
O razvojnih zavorah razmi-
šlja tudi Janez Poglajen, ki
med drugim ugotavlja, da so
inovacije marsikje maloštevil-
ne. Za takšno stanje so krivi
nestimulativni pravilniki in za-
vist. Ugotavlja tudi, da vode-
nje razvoja ne sme biti prehod-
na funkcija in da mora imeti
razvojno delo prednost pri
gradnji prototipov in pri naba-
vi potrebnih komponent.
Glavni razlog za tehnološko
krizo pa je, po njegovem mne-
nju, odsotnost visoko izobraže-
nih kadrov v tehnoloških od-
delkih, kjer je prevladovala
mojstrska mentalitcta, ki ni bi-
la sposobna razvijati novih
idej.
Kadri, varstvo okolja
in politika
Delež zaposlenih z višjo in
visoko izobrazbo v celjski ob-
čini je pod slovenskim pov-
prečjem. Da bi to presegli bi
morali, po mnenju Karmen
Gorišek, dvigniti raven in ka-
kovost izobrazbe, zmanjšati
prezaposlenost, pravočasno
oceniti in napovedati tehnolo-
ške in ekonomske viške delov-
ne sile, zagotoviti kakovostnej-
še povezovanje med združe-
nim delom in izobraževalnimi
institucijami, izobrazba mora
postati nujen, čeprav ne zado-
sten, pogoj za zasedbo posa-
meznih mest v delovnem,
upravljalskem in političnem
sistemu, kakor tudi za napre-
dovanje, ipd.
Karmen Gorišek tudi oce-
njuje, da celjska občina neza-
dostno skrbi za f)ridobivanje
novih, mladih, visokostrokov-
nih kadrov, obstoječe znanje
na ravni občine pa je premalo
izkoriščeno. Položaj inteligen-
ce je marginalen, v vrsti delov-
nih organizacij pa v sistemu
poslovodenja ni zadostnega
poudarka na delu z ljudmi. Go-
riškova vidi med drugim reši-
tev v razvijanju sistema usmer-
janja in spremljanja profesi-
onalnega razvoja kadrov v
združenem delu in oblikova-
nju računalniško podprtega
kadrovsko-informacijskega si-
stema na ravni občine.
Darka Domitrovič-Uranjek
vidi rešitev v racionalni rabi
energije, surovin in repromate-
rialov ter v oblikovanju infra-
strukturno opremljenih indu-
strijskih in stanovanjskih ob-
močij. Letos bo treba pristopiti
k izdelavi sanacijskega progra-
ma za varstvo zraka, dolgoroč-
no pa je treba oblikovati raz-
vojno-tehnološka preobrazbe-
na jedra celjske industrije. V ta
namen je treba vse naložbe
presojati s stališča vpliva na
okolje, izkoristiti možnosti za
zmanjšanje porabe energije na
enoto proizvoda, opuščati teh-
nologijo, ki onesnažuje okolje,
poskrbeti za čiščenje odplak in
neškodljivo odstranjevanje od-
padkov, zagotoviti sredstva za
zanesljive čistilne naprave, po-
ostriti nadzor nad onesnaže
valci in onesnaževanjem, raz-
viti učinkovito informativno
službo, ipd.
Bojan Vivod se med drugim
sprašuje o vsebinskem okviru
regijskega organiziranja pri
uveljavljanju skupnih intere-
sov. V Celju namreč deluje vr-
sta ustanov, ki imajo regijski
značaj, kadar gre za uporabo
uslug, medtem ko se pri mate-
rialnih obveznostih regijsko
sodelovanje običajno konča.
Zato bi, po njegovem mnenju,
veljalo razmisliti tako o obli-
kah organiziranosti kot o obse-
gu regijskega organiziranja.
Posamezne občine se namreč
stalno izključujejo iz skupnih
akcij.
Posebno skrb pa mora soci-
alistična zveza kot tudi druge
celjske družbenopolitične or-
ganizacije nameniti spontanim
pobudam občanov. V tem tre-
nutku gre predvsem za pro-
blem neučinkovitosti družbe-
nega nadzora in s tem poveza-
ne odgovornosti za zlorabo,
odtujevanje družbenega pre-
moženja in druge odklone od
zakonitega ravnanja.
VILI EINSPIELER
Emo uresničuje
sanacijski program
Uspešno poslovanje Ema
v letošnjem prvem trime-
sečju daje slutiti, da se bo ta
celjski kolektiv počasi le iz-
vlekel iz večletnih težav. Je
pa ob tem Franci Gazvoda,
glavni direktor Ema, na tor-
kovi novinarski konferenci
dejal, da so aprilski rezulta-
ti poslovanja že nekoliko
slabši, kar pomeni, da bo
Emo uresničil letošnji go-
spodarski načrt le z dosled-
nim izvajanjem sprejetih
sanacijskih ukrepov.
Emo je v tem obdobju ustva-
ril 520 milijonov din ostanka
dohodka. Z izgubo je poslo-
vala le Orodjarna, medtem
ko so Kotli prvič po dolgem
času ustvarili ostanek do-
hodka v višini 30 milijonov
din. Vpliv novega obračun-
skega sistema na višino do-
hodka posameznih tozdov
pa je bil zelo različen. Odvi-
sen je bil od višine zalog in
obresti, gibal pa seje od 7 do
70 odstotkov.
Fizično produktivnost so v
Emu v tem obdobju povečali
za 5 odstotkov, vrednost pro-
izvodnje za 109, zunanjo pro-
dajo za 97, izvoz pa za 8 od-
stotkov. Na konvertibilno
področje so izvozili skoraj za
3 milijone dolarjev blaga, kar
predstavlja 90 odstotkov
skupnega izvoza in presega
konvertibilni uvoz za 54 od-
stotkov. Uvozili so za 2 mili-
jona dolarjev blaga, vendar
predvsem s pomočjo višjih
oblik povezovanja s tujimi
partnerji. Še vedno namreč
dolgujejo tujini skoraj mili-
jardo in pol dolarjev, ker
banka ni realizirala njihovih
plačil v tujino. Drugače po-
vedano, če se ne bi znašli, bi
morali ustaviti proizvodnjo.
Celotni prihodek so pove-
čali za 94 odstotkov, doho-
dek pa je za 138 odstotkov
večji kot lani. Znižali so tudi
zaloge, s porastom dohodka
pa so upravičili letošnje iz-
plačilo plač. Povprečna pla-
ča v Emu tako znaša nekaj
manj kot 187 tisoč din.
VILI EINSPIELER
Razrešitev
predsednika
celiskega
sindikata
Predsedstvo celjskega
sindikalnega sveta je
prejšnji teden obravna-
valo predlog za predčas-
no razrešitev Petra Priv-
ška, predsednika Občin-
skega sveta Zveze sindi-
katov. Privšek je za ra-
zrešitev zaprosil sam,
ker ocenjuje, da bo v To-
pru, kjer je član začasne-
ga kolektivnega poslo-
vodnega organa, bolj ko-
risten.
Celjski sindikat je nje-
govo razrešitev sprejel in
začel s postopkom evi-
dentiranja možnih kandi-
datov. Zaenkrat sta kan-
didata Jože Mešl, član
celjskeg sindikalnega
sveta in delegat v zvez-
nem zboru jugoslovanske
skupščine ter Majda Me-
štrov, sekretarka Občin-
skega sveta Zveze sindi-
katov.
V. E.
IZJAVE, MNENJA
Ivica Žnidaršič, predsednica RKS na slav-
nostni skupščini RKS v Laškem, o kadrih in
poslanstvu Rdečega križa:
»Še premalokrat poudarjamo, da je bogastvo v lju-
deh, v kadrih, aktivistih KK, SZDL, družbenih delav-
cih, ki dan za dnem delujejo v neposredni družbeni
bazi, razdajajo svoje moči, vzrajno in neumorno z veli-
kim občutkom odgovornosti, opravlajo na videz
majhna, a za srečo ljudi pomembna dejanja. Veliko
imamo aktivistov, ljudi, ki so nosilci pobud, ki prej kot
drugi vidijo probleme v svojem okolju. Tem duhovno
bogatim osebnostim, ki se predajajo delu in znajo
živeti ustvarjalno, gre precejšna zasluga za dosežen
razvoj na področju Rdečega križa.
Vera Gašperšič, upravnica lekarne Cen-
ter v Celju o oskrbi z zdravili:
»Zadnje čase primanjkuje precej zdravil: nekatere
vrste nevroleptikov, nekateri preparati za sladkorne
bolnike, antibiotiki, kapljice za oči, mazila ... Poman-
kanjeje najbolj občutno pri Plivinih izdelkih, medtem
ko sta Krka in Lek še dokaj založena. Obeti za naprej
so slabi. Naročamo in sprejemamo pošiljke vsak dan,
tako da se razmere hitro spreminjajo. Ne moremo jih
več uravnovešati z zalogami, saj so nam te v dobršni
meri skopnela zaradi pomanjkanja zdravil in zaradi
pomanjkanja denarja. Imamo sicer dobre stike s tovar-
nami zdravil, a pri njih se proizvodnja ustavlja, ker ni
surovin, surovin pa ni, ker ni deviz. Posledice seveda
občutijo pacienti. Zadnja leta so se že veliko »naučili«,
tako da z razumevanjem sprejmejo nadomestno zdra-
vilo ali, vse bolj pogosto, pojasnilo, da zdravila ni.«
POGLED V SVET
Zaupnica rasizmu
Izid parlamentarnih volitev med
belo manjšino v Južnoafriški repu-
bliki, ki šteje 4,5 milijona nasproti
24 milijonom brezpravnih črncev,
pomeni izrazito zaupnico nepo-
pustljivemu rasizmu, trdovratne-
mu nadaljevanju politike aparthe-
ida. Vodilna nacionalna stranka
predsednika Fietra Bothe je še po-
večala večino v parlamentu na ro-
vaš liberalne progresivne federal-
ne stranke; slednja je izgubila se-
dem od dosedai^ih 26 poslanskih
mest To pomeni, da je komaj 1982.
leta ustanovljena konservativna
stranka, še bolj desna in še bolj
rasistično antičrnska, že na prvem
volilnem nastopu dobila 22 od
skupno 166 poslanskih mandatov
in tako postala najmočnejša opozi-
cijska stranka.
S tem so bile pokopane utvare,
da bo med belo manjšino, ki drži
pod jarmom apartheida petkrat
več ljudi, kot šteje sama, prevlada-
la pripravljenost, dati črncem vs^
postopoma politično in socialno in
ekonomsko enakopravnost. Nape-
tost in spopadi, vladavina obsedne-
ga stanja se bo ne samo nadaljeva-
la, marveč nedvomno še zaostrila.
Da je črnska večina pripravljena
na boj, da ne bo klonila, so pokazali
že časi pred volitvami, ko je pro-
testno stavkalo okoli milijon črn-
cev - največ doslej.
S tem, da so beli volilci zaloput-
nili vrata mirni rešitvi, prisegli na
večnost apartheida, rasnega razli-
kovanja in zatiranja črncev in dru-
gih nebelih prebivalcev Južne Afri-
ke, so odprli pot čedalje hujšim
spopadom. Ali, kot je izjavil pred-
sednik črnske ilegalne organizacije
ANC Oliver Tambo: »Izid volitev je
signal za ANC, da intenziviramo
oboroženi boj.« Ugledni črnski an-
glikanski nadškof in borec proti
apartheidu Desmond Tu tu je izja-'
vil: »Zdaj smo stopili v črni vek
zgodovine naše dežele. Priče bomo
razraščanja vladne nepopustljivo-
sti, naraščajočega zatiranja in za-
vračanja vsakršnega ugovora. ^
Značilno za sedanje razmere po
volitvah, je tudi dejstvo, da posta-
jajo radikalnejši celo tisti črnski
politiki, ki so doslej kazali precej
optimizma glede vladnih obljub o
»postopnih reformah«. Tako vodi-
telj Zulujcev, Buthelezi, kije veljal
za najbolj zmernega, med črnskimi
politiki, zdaj izjavlja: »Celo tisti
med nami, ki smo pristaši nenasi-
Ija, bomo rajši umrli, kot pogoltnili
pocukrano pilulo apartheida, ki
nam jo ponuja nacionalna
stranka.«	i
Še bolj desničarski parlament
kot so bili dosedaiiii torej radikali-
zira na eni strani nepopustljivost
rasistov, na drugi pa odločenost
črnske večine, da si more in mora
svoje pravice izbojevati sama, s
vsemi oblikami političnega boja,
tudi z orožjem. Južno Afriko čaka
torej dolgo obdobje še bolj krvavih
spopadov kot doslej. Zagovorniki
mirne rešitve so doživeli poraz. Po-
raz pa je doživela tudi mlačna, po-
lovičarska politika zahodnega sve-
ta, ki govori o sankcijah zoper rasi-
stični režim, v resnici pa ga podpi-
ra in spodbuja k še hujši nepopust-
Ijivosti.
Piše Jože ŠIrcelj
4. STRAN - NOVI TEDNIK
14. MAJ 1987
Libeia naj izdela trden razvojni koncept
Nelikvidnost je posledica številnih nerešenih problemov v tem celjskem kolektivu
Glavni direktor Libeie
Anton Rožman bo ta teden,
kot je ob nedavni prekinitvi
dela obljubil delavcem, pri-
pravil program najnujnej-
ših ukrepov. Program bo
prihodnji teden najprej
obravnaval delavski svet in
ostali samoupravni organi
tega celjskega kolektiva,
zatem pa zbor delavcev.
Zaradi izredno poslabša-
nih lanskih poslovnih rezul-
tatov je Služba družbenega
knjigovodstva, na pobudo
občinskega komiteja za
družbenoekonomski razvoj
in izvršnega sveta, izdelala
analizo finančnega poslova-
nja, ki jo je na zadnji seji
obravnaval tudi celjski izvrš-
ni svet.
Iz analize je razvidno, da
so v Libeli premalo pogumni
pri osvajanju tržišča. Manjka
jim kakovostnih sredstev,
zaradi česar najemajo krat-
koročna posojila in preko-
merno povečujejo zaloge.
Služba družbenega knjigo-
vodstva tudi ugotavlja, da
namenjajo preveč denarja za
potrebe skupnih služb.
Donosnost vloženih sred-
stev je v enem letu upadla na
raven, ki še komajda omogo-
ča pozitivno poslovanje. To-
varna tehtnic je lani dosegla
le minimalno akumulacijo,
medtem ko je Finomehanika
poslovala brez nje. Delež
trajnih virov v strukturi fi
nanciranja poslovanja se je
povečal za približno 20 od-
stotkov, s čimer se je zrahlja-
la finančna stabilnost poslo-
vanja. Kratkoročna likvid-
nostna problematika seje za-
ostrila do te mere, da Libeia
ne more pravočasno porav-
navati svojih obveznosti.
Najbolj se je poslabšal polo-
žaj Finomehanike, vse ka-
rakteristike poslovne pro-
blematike na ravni delovne
organizacije pa velj^o tudi
za tozd Tehtnice.
Zaloge gotovih proizvodov
so se v Libeli začele kopičiti
že predlani. V Tehtnicah so
se povečale skoraj za dva-
krat, v Finomehaniki pa kar
za sedemkrat. Lani so se za-
radi neuresničene realizacije
problemi še zaostrili; prihod-
ki doseženi na tujih trgih so
se prepolovili, skoraj trikrat-
no se je povečal delež nepla-
čane realizacije, stopnja spo-
sobnosti samofmanciranja
se je znižala kar za petino,
zadolženost pa seje povečala
za več kot polovico.
Ob tem je 90 odstotkov
vseh osnovnih sredstev de-
lovne organizacije v objek-
tih. Oprema je prav tako 90
odstotno odpisana, v Tetni-
cah celo 97 odstotno. Nekrite
terjatve do kupcev na doma-
čem trgu so se povečale za
334 odstotkov. Sestava
obratnih sredstev je izrazito
neugodna in sicer predvsem
zaradi prenizkega, le 7 od-
stotnega deleža denarnih
sredstev z vrednostnimi pa-
pirji, ter kar 9 odstotnega de-
leža nekritih terjatev, kar je v
prvih mesecih letos povzro-
čilo blokado žiro računov.
V Libeli tudi še niso izde-
lali srednjeročnega načrta in
izvršnemu svetu še niso do-
stavili programa ukrepov,
čeprav je le-ta to od njih zah-
teval. Zato je izvršni svet
zahteval od vodstva Libeie,
da izdela predsanacijski pro-
gram, ki ga mora predložiti
do konca maja. Anton Rož-
man pa računa na pomoč šir-
še družbenopolitične skup-
nosti, ki naj bi pomagala Li-
beli zagotoviti dolgoročne
vire sredstev.
Banka je, po besedah Nika
Kača, predsednika poslo-
vodnega odbora Ljubljanske
banke splošne barlke Celje,
pripravljena pomagati Libe-
li, vendar ne brez potrjenega
sanacijskega programa, ki
bo zagotavljal temu celjske-
mu kolektivu trdno razvojno
perspektivo. Drugače pove-
dano, od pripravljenosti vod-
stva in delavcev Libeie, da se
resno spopadejo s težavami,
je odvisna tudi pomoč širše
skupnosti.
VILI EINSPIELER
Po sklepu DS	^
»KOP« Šentjur pri Celju	>
Ljubljanska 1
OBJAVUA
javno prodajo OS,
ki bo dne 29. 5.1987 s pričetkom ob 8.00 uri v obratu
Podgorje
1.	kamion TAM v prevoznem stanju izklicna cena
2,500.000 din
2.	baraka v velikosti 120 m^ Izklicna cena 2,000.000
din
3.	termoakumulacijske peči, 10 kom, izklicna cena
40.000 din
4.	varilni aparat CO2 izklicna cena 400.000 din
5.	elektronavojna rezilnica izklicna cena 300.000
din in nekaj OS manjše vrednosti.
Vsi interesenti, ki želijo sodelovati v javni prodaji
morajo plačati varščino v višini 10% izklicne vredno-
sti pred pričetkom prodaje.
Ogled OS je možen vsak dan od 8. do 10. ure v
obratu Podgorje, Šentjur pri Celju.
Od obljub še pes crkne
Kors v objemu devizne zakonodaje
Delovna organizacija
Kors iz Rogaške Slatine je
lani na konvertibilni trg iz-
vozila za okoli poldrug mi-
lijon dolarjev izdelkov. Gre
pretežno za izvoz storitev,
za tako imenovani lohn po-
sel, desetino izvoza na Za-
hod pa predstavlja klasični
izvoz, pretežno na ameriško
tržišče. Približno toliko, kot
na konvertibilni trg pa so v
Korsu izvozili tudi na kli-
rinško tržišče.
Korsov izvoz bi bil lahko
še večji, če bi se v tej državi
do izvoznikov obnašali bi-
stveno drugače, kot se. O
tem smo se pogovaijali s
Francem Mlakerjem, direk-
torjem delovne organizacije.
Dosegli ste poldrugi mili-
jon dolarjev konvertibilne-
ga izvoza, ne bi pa mogli re-
či, da je Korsov lanski izvoz
bistveno višji od predlan-
skega. Se izvozu nemara
odrekate?
Z uveljavitvijo znanih no-
vih predpisov zvezne zako-
nodaje ne najdemo več pra-
ve motivacije za izvoz, če-
prav se dobro zavedamo, da
smo v veliki meri odvisni
prav od te dejavnosti. Prav-,
zaprav si sploh ne moremo
zamišljati, da ne bi izvažali.
Izvažate torej le za naj-
nujnejše potrebe, ki jih ter-
ja proizvodnja v tovarni, ki
se ne more ravno ponašati s
sodobno opremljenostjo, v
precejšnji meri pa je vaša
proizvodnja odvisna tudi
od materialov iz uvoza.
Rezultati sami povedo svo-
je. Tako v smislu ustvaijane-
ga dohodka od izvoza, ki še
zdaleč ni takšen, kot smo na-
črtovali. Prav pri poshh, kjer
so vgrajeni naši materiali
ugotavljamo, da se računica
skorajda več ne izide. Doma-
ča inflacija je namreč bistve-
no večja, kot je to naše
spremljanje tečaja dinarja v
odnosu do marke, dolarja,
švicarskega franka, zlasti je
manj zanimiva dolarska pro-
daja, kot je bila v preteklih
letih.
Dohodka od izvoza ni,
uvažati pa morate, da bi
lahko stopili v korak s so-
dobnejšimi tehnologi-
jami ...
Že nekaj časa uveljavljeni
režim pomeni, da izvozniki
nimamo praktično nobenih
prednosti. Zaradi splošnega
položaja v Jugoslaviji okoli
devizne Ukvidnosti, je naš
položaj kot kupcev uvožene-
ga blaga tako problematičen,
da izpadamo kot skrajno ne-
solidni kupci, to velja predv-
sem za konvertibilno po-
dročje. Naša plačila v ino-
zemstvo niso uresničena po
več mesecev.
Lahko postrežete s kon-
kretnim primerom, ko ste
blago uvozili, inozemski ku-
pec pa čaka in terja plačilo?
Takšnih primerov je veli-
ko. Mi imamo, na primer, od-
prt račun nekega dobavitelja
od avgusta lani in veijetno ni
treba posebej komentirati,
kako nas ta prodajalec gleda
kot kupca, kot partnerja. Mi
pa smo tukaj nemočni. Dru-
gega ne moremo narediti,
kot da se redno obračamo na
banko in sprašujemo, kdaj
bo naše kupljeno blago pla-
čano.
Stopiti na zahodni trg ni
lahko, obdržati se tam, še
težje. Boste zmogli zdržati v
močni konkurenci, ki je
med tekstilci, konfekci-
onarji, še zlasti očitna?
S posodabljanjem proiz-
vodnje močno kasnimo, mo-
rah bi se na novo opremiti,
pa imamo težave že samo z
rezervnimi deli iz uvoza. Mo-
ram reči, da se nam ne obeta
nič dobrega. Nekatere
vzhodne dežele, na primer
Sovjetska zveza, se s hitrimi
koraki približujejo zahodno-
evropskim zahtevam in nam
že močno konkurirajo, ker
so predvsem cenejši, mi pa
capljamo z opremljenostjo,
tehnologijo, od vseh obljub
zvezne vlade pa nič posebne-
ga. Če nič drugega, pričaku-
jemo izvozniki realno politi-
ko tečaja, in, seveda, ustrez-
ne spodbude. To je stvar, ki
bi ne smela biti nek tabu ali
stvar kombinacij v zvezi z za-
dolženostjo države. Osnovno
pri tem je, da bomo morali
devize ustvarjati, če bomo
hoteli naše dolgove vračati.
Prejšnji sistem razpolaganja
z devizami je bil za izvoznike
mnogo bolj ugoden kot seda-
nji, ko plačuje nekdo drug v
imenu nas, ki pa to največ-
krat ne zmore.«
V primer Korsa torej ni-
smo povedali nič novega, le
ponovno smo opozorili na
problem, s katerim se danes
srečujejo vsi izvozniki na
konvertibilni trg. Morda pa
se bo sčasoma le komu po-
svetilo, da bi bilo dobro, če
bi z devizami razpolagali ti-
sti, ki jih ustvarjajo in ne ti-
sti, ki jih trošijo. Takšna je,
žal, današnja praksa. Kors pa
se ob trimesečju s poslovni-
mi rezultati ne bo mogel
pohvaliti. Zlasti zato, ker iz-
važa in ker nima obetavnih
razvojnih možnosti.
MARJELA AGREŽ
Kmalu tudi pivo v
petlitrsifih sodih
Vsako leto je treba ku-
pcem ponuditi nov proiz-
vod, pravijo v Pivovarni
Laško. V skladu s to usmeri-
tvijo bodo že maja ljubitelji
piva lahko kupovali pivo
tudi v petlitrskih pločevi-
nastih sodčkih.
Za poskusno prodajo bodo
maja napolnili od 3000 do
4000 sodčkov, s katerimi bo-
do pokrili trgovinsko mrežo
v Sloveniji in v drugih repu-
blikah, hkrati pa bo stekla
akcija za raziskovanje trga
tam, kjer je Pivovarna Laško
manj prisotna.
Sodček piva ne bo ravno
poceni, saj bo treba odšteti
zanj še enkrat in pol tohko
kot za enako količino piva v
polliterskih steklenicah. Ce-
na sodčka bo od 5500 do 6000
dinarjev. Pa ne zato, ker bi
bilo pivo kaj dražje, temveč
zaradi visokih davkov na
embalažo. Sodčki so namreč
iz uvoza, vendar že tečejo
razgovori, da bi jih proizvajal
domači Saturnus.
Sodčka ne bo mogoče za-
menjati v trgovini, temveč
bo kupec vedno kupil pivo
in sod obenem. Enkratni na-
kup pa bo črpalka za sodček,
ki bo tudi iz uvoza in bo stala
okoh 15 tisoč dinarjev (v Za-
hodni Nemčiji jo dobite za 16
mark, so nam povedali v pi-
vovarni). Pivo v sodčku bo
izvozno, znamke Gold Horn,
uporabno bo 60 dni, vendar
ga je treba spiti še isti dan,
ko sod odprete. Embalaža bo
torej primerna za družinske
izlete in piknike.
VVE
ZŠAM
ŽALEC
10. jubilejna
šoferska tombola
Avtopoligon Ločica ob Savinji,
17. maj ob 14. uri
Preko dve stari milijardi din,
5 avtomobilov. 25 glavnih
in več drugih dobitkov!
Če bi se izvozu vsi odpovedali...
Gospodarska akumuiativnost na Šmarskem pada
Stopnja akumulativnosti
šmarskega gospodarstva je
ob koncu leta 1985 znašala
4,7 odstotka, lani pa je pad-
la kar na 3,2 odstotka. Kje
so vzroki za tolikšen in tako
hiter padec akumulativne
sposobnosti gospodarstva v
občini, ki bi se naj s hitrejši-
mi koraki približevala raz-
vitim?
Eden od razlogov so rela-
tivno velike predlanske in
lanske izgube v gospodar-
stvu občine, saj je celotno
gospodarstvo lani ustvarilo
vsega skupaj le milijardo in
140 milijonov din akumula-
cije, istočasno pa je iz dohod-
ka namenilo za obresti na os-
novna sredstva 740 milijo-
nov dinarjev. Govorimo lah-
ko torej o kratkoročnih ra-
zlogih za padec akumulativ-
ne sposobnosti gospodar-
stva.
Glavni razlog je v strukturi
gospodarskih dejavnosti
šmarske občine. Znano je,
da je to gospodarstvo nizko
akumulativno in da so zasto-
pane predvsem delovno in-
tenzivne dejavnosti. V pre-
cejšnjem deležu je prisotna
tekstilna industrija z izredno
močno konkurenco, slabo
opremljenost in šibkimi ka-
dri, ob takšnih pogojih pa ni
mogoče slediti najnovejšim
trendom v razvoju te dejav-
nosti.
Izredno močno je v šmar-
ski industriji steklarstvo s
preko dva tisoč zaposlenimi,
steklarna Boris Kidrič pa se
je lani ob koncu leta postavi-
la ob bok izgubarjem. Prav
ta delovna organizacija pa bi
lahko bistveno pripomogla k
dvigu akumulativne sposob-
nosti gospodarstva v občini.
Dejstvo je, da je za padec
akumulativne sposobnosti v
veliki meri »kriva« izvozna
naravnanost šmarskega go-
spodarstva. Šmarski izvozni
delež je v regiji kar 5 odstot-
kov, pokrivanje uvoza z izvo-
zom pa je že nekaj let pet-
kratno.
Vsem izvoznikom dobro
znani učinki deviznega zako-
na so tudi šmarske potisnili
na rob rentabilnosti ali jih
pahnili celo v izgubo. To ve-
lja zlasti za steklarno Boris
Kidrič, delno tudi za Kors.
Nekatere delovne organiza-
cije so se novemu devizne-
mu zakonu »prilagodile« ta-
ko, da so enostavno zmanjša-
le svoj izvoz, za kar pa ne gre
kriviti izvoznikov, če jim za-
konodaja in ekonomska po-
litika z neurejenimi in nepra-
vočasno izplačanimi izvozni-
mi spodbudami nista bili na-
klonjeni. V steklarni Boris
Kidrič, na primer, so zaradi
neurejenih tečajnih razmerij
in neurejenih izvoznih sti-
mulacij lani izgubili blizu
dve milijardi din dohodka.
Upati je, da bo tekoča eko-
nomska politika letos trez-
nejša, s tem pa bi se lahko
izboljšala akumulativna spo-
sobnost tudi v šmarskem go-
spodarstvu.
Problem delovno intenziv-
nega gospodarstva občine p3
bo možno rešiti na daljši rok.
predvsem s prestrukturira-
njem gospodarstva, z izbolj-
šanjem kadrovske strukture
zaposlenih, s spodbujanjem
in ustreznim nagrajevanjem
dobrih, svežih idej in še J
čim. MARJELA AGREZ
I A. MAJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 5
IZ DVEH ZORNIH KOTOV
Samoprispevek - prava pot?
v celjski občini se bo z julijem iztekel tretji samoprispe-
vek. Priprav na morebitnega četrtega so se lotili pravo-
časno in bolj poglobljeno kot v preteklosti. Anketa jav-
nega mne^a in javna razprava po krajevnih skupnostih,
organizacijah in društvih bi naj prvenstveno odgovorila
na vprašanje, ali so občani še pripravljeni reševati pro-
bleme s samoprispevkom in kateri so ti problemi. Odnos
do tega vprašanja je različen - od polne podpore do brez-
pogojne zavrnitve. Za našo rubriko smo za mnenje zapro-
sili člana odbora za uresničevanje tretjega samopri-
spevka, ki je tudi član iniciativnega odbora za razpis pro-
grama četrtega samoprispevka Draga Čeha in predsed-
nika krajevne konference socialistične zveze krajevne
skupnosti Center Bojana Vivoda.
Ko sedaj zbori krajanov po
celjskih krajevnih skupno-
stih razpravljajo o morebitni
uvedbi novega samoprispev-
ka za naslednjih pet let, so
njihovi zaključki zelo različ-
ni. Nekatere krajevne skup-
nosti menijo, da bi bil nov
samoprispevek nekaj pov-
sem samoumevnega in po-
trebnega, saj imajo še toliko
problemov, kijih drugače ne
bo mogoče rešiti. Drugod
menijo, da čas za samopri-
spevek ni primeren ZcU-adi
veUke draginje, nenehne ra-
sti cen in padanja življenjske
ravni. Nekatere krajevne
skupnosti pa se še niso opre-
delile.
Ob odločanju za novega
moramo predvsem trezno
pretehtati, k^j so nam prine-
sli odsedanji samoprispevki.
Doslej (od leta 1972) smo v
Celju imeli tri samoprispev-'
ke - zadnji se izteče 1. avgu-
sta. V tem času smo zbrali
1,8 milijarde dinaijev. Ta de-
nar so oplemenitile posa-
mezne interesne skupnosti
in organizacije združenega
dela, še posebej pa krajani z
dodatnim zbiranjem denaija
in prostovoljnim delom, od-
stopom zemljišč, prevozi...
Zbrana sredstva so se tako
podvojila.
Z njimi smo v Celju res ve-
liko naredili. Pibližno 22 od-
stotkov denarja je bilo upo-
rabljenega za vodooskrbo
Celja, za opremo za zdrav-
stvo in dom za ostarele obča-
ne v Grmovju. Ostalo je bilo
namenjeno številnim objek-
tom v krajevnih skupnostih
- od zdravstvenih postsu,
glasbene šole, vrtcev, telo-
vadnic do mostov, mrliških
vežic, telefonov, cest in ka-
nalizacije.
Tako sm.o s temi tremi sa-
moprispevki rešili v največji
meri vprašanje osnovnega
zdravstva, osnovnega šol-
stva in otroškega varstva.
Seveda je ostalo še nekaj
odprtih vprašanj kot na pri-
mer osnovna šola na Hudinji
in še nujne dozidave nekate-
rih objektov. Vprašanje pit-
ne vode je bilo rešeno tako
daleč, da lani praktično no-
beden predel Celja ni ostal
brez vode. Celjsko bolnico in
zdravstvo smo opremili s kar
lepim številom instrumen-
tov, tako da se to odločno
pozna pri nudenju zdrav-
stvenih uslug, zgradiU smo
23 km raznolikih kanahzacij,
položih preko 32 km vodo-
vodnih cevi, zgradih odnos-
no asfaltirali preko 40 km
raznih cestnih odsekov in še
veliko drugih stvari. S tem
posegi je Celje v marsikate-
rem oziru dobilo drugačno
sliko in življenje v raznih de-
lih Celja je postalo znosnejše
in lepše. Vseh teh stvari pa
ne bi mogh opraviti brez sa-
moprispevka in brez velike
zagnanosti krajanov.
Napačno bi bilo sedaj mi-
sliti, da smo v Celju vse nare-
dili ter da lahko sedaj samo
uživamo. Imeti pa moramo
pred očmi dejstvo, da nikoli
ni noben problem tako te-
žak, da ga ne bi mogli vsaj
delno omiliti ali rešiti s skup-
nimi prizadevanji. Zanimivo
je dejstvo, da največ govore
proti samoprispevku tisti
strategi, ki so dosedaj naj-
manj ali nič naredili za iz-
boljšanje stanja splošnega
standarda celjskega občana,
sami pa koristijo vse prido-
bitve, ki so jih drugi naredih.
Mesečni znesek, ki ga vsak
občan izloča za samoprispe-
vek, je tako malenkosten, da
je praktično vseeno ali ga
imaš ah ne, če pa ga združi-
mo na ravni cele občine, je
kar lepa vsota, s katero se da
marsikaj narediti. Seveda pri
tem razmišljanju izvzemamo
tiste občane z najnižjimi
osebnimi dohodki in pokoj-
ninami, ki so že dosedaj bili
oproščeni plačevanja samo-
prispevka in teh je bilo dose-
daj preko 3000.
Nujno je potrebno v seda-
njem trenutku razmisliti, kaj
nas posebno tišči in kaj bi
morali vsi skupaj še storiti v
naslednjem obdobju. Pro-
blemov je ogromno in sami
se ne bodo mogli rešiti. Tu se
sedaj postavlja pred nas na-
daljnja nabava opreme za
novo bolnico, vprašanje ra-
čunalništva za naše osnovno
šolstvo, vprašanje telefonije.
s^ so še cela območja Celja
praktično brez telefona,
vprašanje oskrbe Celja z
zdravo pitno vodo, izgradnja
iza lokalnih cest, kanalizacij
in lokalnih vodovodov, vpra-
šanje kabelske televizije in
še in še bi lahko naštevali
probleme, ki jih občani izna-
ŠEgo na raznih zborih in se-
stankih. Nam mora biti jas-
no, da denaija za učinkovito
reševanje teh problemov
nikjer ni in če hočemo kaj
narediti, moramo sami zbira-
ti sredstva in graditi. Vseh
problemov, ki nas tišče tudi
v naslednjem petletnem ob-
dobju ne bomo mogli rešiti,
velika škoda pa bi bila, če bi
prekinili to našo sedanjo
zagnanost, kije nikoli več ne
bi mogli nadoknaditi. Zato
smo mnenja, da je nujno po-
trebno s samoprispevkom
nadaljevati, le pametno mo-
ramo izločiti tiste probleme,
ki najbolj tiščijo kr^ane v
posameznih okoljih in kate-
re je potrebno čimprej rešiti.
DRAGO ČEH
Razmišljanje pred razpi-
som referenduma o 4. samo-
prispevku ni apriorno na-
sprotovanje neposrednemu
odločanju niti prostovoljne-
mu prispevanju občanov.
Mnenja sem, da je bil refe-
rendum za 3. samoprispevek
precej jasen kazalec razpolo-
ženja občanov do tega nači-
na zbiranja sredstev (samo
nek£y stotih delov volilcev je
prevagalo za samoprispe-
vek). Zato je letošnje prever-
janje razpoloženja volilcev z
javnomnenjsko anketo svo-
jevrsten znak politične mo-
drosti. Poleg tega moramo
upoštevati tudi druge vidike,
preden se odločamo za ali
proti razpisu 4. referenduma.
Ker živimo v času krize, ki
je povzročila nekajletno pa-
danje življenjskega standar-
da, je vprašanje, ali ni samo-
obdavčevanje (prostovoljno)
neke vrste nesmisel, čeprav
gre za samo 1,4% brutto
osebnega dohodka. Drugo
vprašanje je, ali je ta pot za-
dovoljevanja potreb smotrna
v primerih, ko imamo zago-
tovljene sistemske in pov-
sem legitimne vire. Gre seve-
da za prispevne stopnje iz
HOD za skupne potrebe, ce-
ne uslug za komunalne de-
javnosti in postavke v prora-
čunih za nekatere druge na-
mene. Mnenja sem, da bi bi-
lo mnogo bolj smotrno raven
tega dela standarda uravna-
vati z višino prispevnih sto-
penj, ekonomskih cen in ne
nazadnje z zaostrovanjem
vprašanja o obhkovanju
davčne politike (ta danes
praktično ne obstoja).
Zdaj pa o mojem odnosu
do razprav in priprav za 4.
samoprisF)evek.
Sredstva, ki jih bi zbrah v
štirih letih ob predlagani pri-
spevni stopnji, so v odnosu
do vehkosti celjske občine
majhna. Doslej smo razmi-
šljal, da bi program razdelih
v 3 vsebinske sklope, kar po-
meni, da bomo že tako neve-
lika sredstva razdrobili in s
tem v veliki meri zmanjšah
učinke.
' Osrednje vprašanje, ki se
mi ponuja v razpravah in do-
sedanjih predlogih, je preve-
hk poudarek razmišljanju o
tem, k^ bodo ljudje sprejeli
za svoje v teh programih in
zato glasovali v prid samo-
prispevku. Mnenja sem, da
so tovrstna razmišljanja pre-
več pragmatična, saj zame-
njujemo programe za sred-
stvo, ki bo zagotovilo ugo-
den izid referenduma, name-
sto, da bi absolutno prednost
dobili(i) program(i), uteme-
Ijen(i) v resničnem(ih) intere-
sih občanov Celja.
Drobljenje sredstev kot
poseben problem sem že
omenil. Menim, da se mora-
mo na osnovi teh kriterijev
(jasno vidnih interesov obča-
nov) dovolj zgodaj opredeliti
ah za skupen program ah za
samoprispevek po krajevnih
skupnostih.
Razprava o samoprispev-
ku še nismo zaključili, zato
izkoriščam priložnost, da
izrazim svoj predlog tako do
oblike odločanje, kot do pro-
gramov, ki jih moramo v Ce-
lju uresničiti. Osnoven pro-
blem Celja, ki nas ogroža v
večih dimenzijah našega bi-
vanja, je danes neugodna
tehnološka opremljenost
celjskega gospodarstva, ne-
ugodna struktura proizvod-
nih programov, tudi v pogle-
du sestave glede na velikost
delovnih organizacij. Vse to
povzroča vrsto težav in go-
spodarsko neučinkovitost,
številne ekološke probleme,
neugoden migracijski saldo,
kadrovske težave in še bi
lahko naštevali. Morda pa se
le da v hitrejše prestrukturi-
ranje vključiti pripravljenost
naših občanov za prostovolj-
no prispevanje. Seveda na
drugačen način. Morda bi bi-
la ustrezna obUka ustanovi-
tev sklada za prestrukturira-
nje celjskega gospodarstva,
v katerega bi lahko prispeva-
li resnično prostovoljno in
skladno s tem koliko zmo-
remo.
BOJAN VIVOD
predsednik KK SZDL
KS Center
ZŠAM
ŽALEC
10. jubilejna
Šoferska tombola
Avtopoligon Ločica ob Savinji,
maj ob 14. uri
f^reko dve stari mihiardi din.
5 avtomobilov, 25 glavnih
več drugih dobitkov!
Zdravilo za lelcarnišico službo
na celjskem območju je denar
Vsaka lekarna je po zako-
nu zdravstvena delovna or-
ganizacija, katere naloga je
nabava, izdelava in prodaja
zdravil, obvezil in sanitet-
nega materiala. Zdravilo je
po definiciji preparat, ki ne
škoduje in pri tem zdravi
(še nedavno je bilo zdravilo
preparat, ki zdravi), l^ekar-
na torej ni trgovina. V ^ej
morajo biti zaposleni viso-
' ko usposobljeni strokovnja-
ki. Pravimo, da je farma-
cevt zadnja kontrola zdrav-
nikovega predpisovanja
zdravil. Ni vseeno, kdo in
kje to delo opravlja. Prosto-
ri morajo biti v skladu s
standardi, kadri v skladu z
republiškimi predpisi. Ob
tem pa nastopa skor^ ne-
pregledna vrsta želja in
zahtev občanov po predv-
sem večji dostopnosti le-
karn, po kratkih čakalnih
dobah in kakovostni ponud-
bi. Kako med zahtevami,
med predpisi in željami vo-
zijo barko Celjske lekarne?
Na to odgovarja naša tema
tedna, ki so nam jo pomaga-
li oblikovati direktor Celj-
skih lekarn Jože Gorenc,
upravnica Lekarne Center
v Celju mag. Vera Gasper-
šič, upravnica lekarne Žalec
mag. Gabrijela Stmad in
vo^a splošno-kadrovske
službe Vera Stropnik.
Dve desetletji
Celjskih lekarn
Celjske lekarne so poveza-
le lekarniško službo šestih
občin celjskega območja leta
1968. Danes jih sestavlja 16
enot s 131 delavci. Neposred-
no v osnovni dejavnosti v le-
karnah dela 114 delavcev, od
tega jih je 87 farmacevtskih.
Lekarne so se združile, da bi
se poenotile, da bi skupaj na-
črtovale razvoj, da bi proiz-
vodno sodelov^e in omogo-
čale lažje delo s prerazpore-
janjem delavcev.
Prva leta, še zlasti pa v le-
tih 1975-1980 so obnovili šte-
vilne stare lekarne in zgradih
nove: v celjski občini lekar-
ne Otok, Hudinja in Štore.
Obnovili so lekarno Center
in zaprli lekarno na Tomšiče-
vem trgu. Takrat se je razvoj
ustavil. Celjske lekarne še
vedno nim^o niti ustrezne-
ga galenskega laboratorija,
šele letos bodo v skromnem
obsegu uredih analitski la-
boratorij.
V Laškem in Celju
najslabše
S prostori in opremo se ne
more pohvahti nobena lekar-
na na Celjskem - prva so-
dobna lekarna sploh bo šele
zgTjgena v Slovenskih Konji-
cah. V Žalcu je republiški sa-
nitarni inšpektor že izdal od-
ločbo, da je treba prostore
urediti po predpisih do de-
cembra. Za to ni niti denaija
niti trenutno zakonskih mož-
nosti. Lekarna v Laškem je
povsem neustrezna, celjske
lekarne prenatrpane.
Ravno gneča v lekarni
Center vedno znova obuja
spomine na staro lekarno na
Tomšičevem trgu. Vpraša
nje, zak^ so jo zaprU, nikoh
ne utihne. Zaprh pa so jo na
zahtevo republiškega sani-
tarnega inšpektorja. Celje je
takrat zahtevalo ohranitev te
lekarne s sočasnim obnavlja-
njem. V celjskih lekarnah za
tako pot niso bih, saj so bile
že izkušnje s takšnim nači-
nom obnove v lekarni Cen-
ter vse prej kot sprejemljive.
Jože Gorenc danes tudi sam
dvomi, da je bila repubhška
usmeritev v koncentracije
lekarn, pravilna. Takrat je
,stroka zagovarjala gradnjo
centralnih lekarn. To bi naj
bila lekarna Center. A je
zmanjkalo denaija. Uredih
so prednje prostore; skladiš-
ča, garderobe in vse ostalo je
ostalo po starem - prem^h-
no. Iz starega kalupa je pač
težko narediti kaj novega.
Denaija je torej zmanjkalo že
za dokončno ureditev lekar-
ne Center, ko pa je bila en-
krat lekarna na Tomšičevem
trgu zaprta, odločitve o ob-
novi (ker ni bilo denaija) ni
bilo več. Na jezo občanov in
delavcev v lekamcih je ostalo
tako, kot je, načrti o prepo-
trebni novo^adnji v Celju
pa bodo očitno še naprej
ost^ah zapisani v razvojne
dokumente (sprejete).
Premalo in preveč
farmacevtov
Po repubhških normativih
bi morai v lekarnah delati na
4700 prebivalcev en diplomi-
rani farmacevt. Na celjskem
območju je eden na 6000 pre-
bivalcev. Torej veliko pre-
malo. Istočasno pa dovolj ah
celo preveč glede na stroške.
Razlog so preštevilne majh-
ne lekarniške enote, ki zapo-
slujejo samo enega do dva
delavca. No, to so navadno
delavke, kar pomeni poleg
dopustov in bolezni še od-
sotnosti zaradi porodniškega
dopusta. Kadar v takšni
m^hni enoti dela diplomira-
ni farmacevt (zaradi zahtev
dela mora), mora poleg zah-
tevnega dela opravljati še
vse drugo delo, ki ja manj
plačano. Ko dela, torej
ustvaija primanjkljaj, ko ne
dela pa še veliko večje in bolj
pereče probleme.
Lekarn ni mogoče kar tako
zapreti, torej je treba poiska-
ti ljudi, ki nadomestijo manj-
kajoče. V Celjskih lekarnah
je pravilo, da skuš^o to na-
rediti naprej znotraj občine,
če ne gre, pa nadomeščajo iz
lekarne Center. Trenutko iz
te lekarne nadomeščzuo v
Laškem in v Radečah. De-
lavci to, kratko malo, mora-
jo. S tem, ko odidejo dru-
gam, so ostah delavci preo-
bremenjeni, vrste pred pulti
pa se daljšajo in daljšajo (v
lekarni Center).
Če že ne moi-ejo povečati
števila Mposlenih, ker tega
finančno ne bi prenesli in
ker navsezadnje niti ne sme-
jo, skuš^o v Celjskih lekar-
nah vs^ izboljšati izobraže-
nost delavcev. V letih od
1980 do 1986 so na novo spre-
jeh kar 29 farmacevtov, od
tega 10 diplomiranih, dva
višja farmacevtska tehnika
in 18 srednjih farmacevtskih
tehnikov. Do leta 1990 name-
ravjuo vse odhode delavcev
nadomestiti z diplomiranimi
farmacevti. Temu je prilago-
jena tudi njihova šti{)endij-
ska poUtika.
Upravičene in
neupravičene
zahteve občanov
Vsakdo bi rad imel lekar-
no čimbližje, po možnosti
odprto dan in noč. Če bi bih
lekarniški depoji po zdrav-
stvenih post^ah ustrezni in
dovoljeni, bi to bilo delno
dosegljivo. A za hranjenje in
ra\?nanje z zdravili so poseb-
ne zahteve, ki jih ni mogoče
tako preprosto zadovoljiti.
To je tudi razlog za repubh-
ško zahtevo po ukinitvi le-
karniških depojev v Zrečah
in na Planini. Ker krajani
zahtevajo lekarno v svojem
kraju, ju bodo verjetno tudi
zgradili. A kaže, da pri tem
občani ne razmišljajo, da je
še najmanj postaviti stavbo.
Vzdrževati je treba prostore,
opremo in ljudi. Cene lekar-
niških storitev so povsod
enake - torej občani ene ob-
čine plačujejo večjo zahtev-
nost druge. Če bi hoteh ta
problem rešiti, bi morali po-
večati prispevke za zdrav-
stvo v vseh občinah in večjo
vsoto nameniti lekarnam. Za
to pa ni ne želje ne možnosti.
Da zahteve občanov niso
vedno utemeljene, dokazuje
lekarna na Vranskem. Tam
so eno leto zapisovali, kaj v
njej izd^ajo. Daleč je prevla-
dovala ročna prodaja izdel-
kov, kot so vata, vinska kisli-
na in podobno, zdravil pa je
bilo zelo malo. V času dopu-
stov, ko je nadomeščanje
praktično nemogoče, so jo
zaprli za tri tedne. Zaradi hu-
dega negodovanja je morala
biti odprta dve uri dnevno.
Šele ko so na dolgo in na
široko razložiU na vseh mo-
gočih forumih, kako je z iz-
dajo zdravil na Vranskem, so
ti pristah, da je lekarna tri
tedne zaprta. Lani je bila in
tudi letos bo.
Bolj kot na silo odprte le-
karne sta danes za lekarni-
ško službo na Celjskem po-
membna anahtski in galen-
ski laboratorij. Z delno ure-
ditvijo analitskega v tem letu
bodo zagotovljeni boljši po-
goji za analizo vstopnih sub-
stanc in galenskih izdelkov.
Ti so sedaj, ko poleg nekate-
rih drugih zdravil primanj-
kuje tudi vrsta mazil, še ka-
ko uporabni. V lekarnah
im^o lastne, zelo dobre re-
cepte tudi za negovalno koz-
metiko. A vse to bo ostalo v
omejenih okvirjih, dokler ne
bo urejen nov galenski labo-
ratorij - v novi celjski lekar-
ni, ki pa se izmika v megleni
prihodnosti.
MILENA B. POKLIČ
6. STRAN - NOVI TEDNIK

,dJ
dU
14. MAJ 19lh
Mladi tehnilfi Jutri v Slov. Konjicah
Aktiv učiteljev tehnične
vzgoje pri zvezi organizacij
za tehnično kulturo v Celju
je bil organizator že 5. ob-
činskega srečanja mladih
tehnikov osnovni šol. Sre-
čanje je bilo prejšnji četr-
tek, na njem je sodelovalo
120 učencev, od petega do
osmega razreda osnovne šo-
le, nekaj je bilo tudi takš-
nih, ki so v tehničnem krož-
ku iz razredov nižje stopnje.
Učenci so tekmovah v pet-
najstih disciphnah' ki bi jih
lahko razdelih na tri panoge.
Le te so obsegale elektroni-
ko in računalništvo, proizod-
ne panoge ter modelarstvo.
Tekmovanje je bilo v pionir-
skem domu Cvetke Jerino-
ve, v Prvi osnovni šoli ter v
delovni organizaciji Klima
Celje.
Kar enaintrideset najbolj-
ših iz občine se bo udeležilo
regijskega tekmovanja, ki bo
jutri v Slovenskih Konjicah,
junija pa bodo najboljši iz re-
gije preizkusili svoje znanje
in sposobnosti na republi-
škem tekmovanju v Krškem.
Najboljši iz repubhke bodo
za nagrado prejeli tudi šti-
pendijo iz republiškega
sklada.
»Vsako leto je vse več
učencev na tem tekmova-
nju«, ugotavlja vodja aktiva,
Vlado Turk, učitelj tehnič-
nega pouka v Prvi osnovni
šoli. Opremljenost za tovrst-
Prva mesta iz posameznih
skupin so zasedli: David Že-
leznik, OŠ F. Kranjca; Si-
mon Arnšek, OS V. Vlahovi-
ča; Robi Čuden, OŠ I, K.
Efenka; Igor Lojen, OŠ I.
celjske čete; Roman Žerjav
in Matej Šoštarič, OŠ F.
Vrunča oz. OŠ L celjske če-
te; Mojca Urban, OŠ V. Vla-
hoviča, Robert Topole, OŠ
V. Vlahoviča; Sandi Petro-
vič, OŠ V. Vlahoviča, Kseni-
ja Pleteršek in Aleš Golouh,
OŠ F. Vrunča oz. OŠ Veljka
Vlahoviča; Tomaž Pernov-
šek, OŠ F. Roš; Gregor Kres-
nik, OŠ S. Šlandra; Jože Se-
nič in Gorazd Gorenšek,
oba iz OŠ Frankolovo.
no delo na naših osnovnih
šolah pa je še zelo pomanj
kljiva. Lani smo napravili ra-
ziskavo o opremljenosti šol.
Le-ta nam je bila izhodišče
za razvojni program. Tega
smo že napravih s pomočjo
zveze organizacij za tehnično
kulturo. Akcijo smo zastavih
tako, da bomo v naslednjih
letih skušali vse osnovne šo-
le v občini opremiti tako, da
bodo izpolnjevale normative
in standarde za pouk tehnič-
ne vzgoje in za program naj-
različnejših krožkov s tega
področja. Pri tem računamo
tudi na pomoč združenega
dela, brez katere ne bi imeli
niti tega, kar imamo sedaj.«
VVE
Družinsici zdravniii dr. Samo Pečar
»Spodobilo bi se, da bi se
umaknil, a ne bi rad še prene-
hal z delom, pravi doktor Sa-
mo Pečar, zdravnik v Rim-
skih Toplicah, ki je že v 64
letu starosti in se bliža štiri-
desetim letom delovne dobe.
Od teh je skoraj 35 let v Rim-
skih Toplicah.
Pravi družinski zdravnik je
in če ljudje potrebujejo zdrav-
niško pomoč, potem gredo k
Samu ali on pride k njim. Od
štiritisoč prebivalcev na ob-
močju Rimskih Toplic jih
zdravi več kot tri četrtine. V
nekaterih družinah zdravi že
peto generacijo. Tudi pri nas
postaja zadnja leta bolj popula-
ren družinski zdravnik. Ven-
dar nimamo mladih zdravni-
kov, ki bi bili pripravljeni
opravljati to delo.
»V Rimskih Toplicah še tri
leta zaman iščemo novega
zdravnika, ki n^ bi sčasoma
prevzel moje delo. Zavzemam
se za družinskega zdravnika,
ker je takšen zdravnik lahko
bolj uspešen pri zdravljenju.
Mora imeti tudi mnogo več
znanja kot ga imajo danes ab-
solventi medicinske fakultete
za splošno prakso. Mlade odbi-
ja predvsem narava našega de-
la. Delo v ordinaciji je le del-
ček delovnega dne, kije včasih
dolg štiriindvajset ur. Mesečno
v povprečju opravimo osem-
deset obiskov na domu. V naši
ambulanti imamo preglede no-
vorojenčkov, sistematične pre-
glede učencev osnovnih šol in
predšolskih otrok. Sem tudi
otroški zdravnik. Moram reči,
da me imajo otroci zelo radi,
pri tem mi omagata tudi račka
Kratkotačka in zmajček Tolo-
vajček. Čeprav ginekologi zelo
nasprotujejo temu, mislim da
Po poteh Celjske čete
v soboto 16. maja organizira Planinsko društvo Štore
šesti tradicionalni pohod po poteh Celjske čete. Pohodniki
se bodo zbrali ob 8.uri na železniški postaji v Štorah, od
koder bodo pod vodstvom vodnikov Planinskega društva
krenili na Resevno, nato pa mimo Mulejeve domačije na
Vrunčev dom na Svetini. Tam bo zaključek pohoda, udele-
žencem pa bo spregovoril predsednik celjske občinske kon-
ference socialistične zveze Drago Medved.
Pričakujejo, da bo krenilo na pohod 300 ljudi. Lani in
predlani jih je bilo precej manj, prihodnje leto pa bo ta
pohod vključen v pot od pomnika do pomnika revolucije, ki
bo zajela celo celjsko občino.
MBP
Vojničani za teden starejših
občanov
Tudi vojniško društvo upokojencev se pridružuje prire-
ditvam za teden starejših občanov v celjski občini. Isto-
časno proslavljajo tudi 35-letnico svojega obstoja. V okviru
Tedna bo priredilo društvo 15. in 16. maja razstavo izdelkov
upokojencev in kulinarično razstavo, pogostitev osemdeset-
letnikov, koncert mešanega pevskega zbora, tekmovanje
članic v pletenju in tovariško srečanje za vse občane z
bogatim srečolovom.
Z.S.
mora družinski zdravnik opra-
viti tudi enostavne ginekolo-
ške preglede. To je pomemb-
no, če je zdravnik na takšnem
območju, kjer je še precej
žensk, ki se zaradi najrazličnej-
ših predsodkov bojijo teh pre-
gledov. Pomembno pa je tudi
za mlada dekleta, ki imajo do-
ma in v šoli še premalo tovrst-
ne vzgoje.
Dr. Samo Pečar ima tudi
zdravstveno vzgojo v šoli. Več-
krat predava krajanom, sode-
luje z Rdečim križem. »Tudi
delo v našem, žal že preutes-
njenem zdravstvenem domu,
je drugače organizirano kot
drugod. Naše delo je timsko.
Imam sestre, ki niso zgolj ad-
Novi tednik - Radio Ce-
Ije, Trg V. kongresa 3a,
Celje. Telefoni uredniš-
tva: 22-369, 23-105, 27-
728, 28-408.
Praznile Trnovelj
Dokumentarec meseca
V Titovem Velenju so zaključili enotedensko snemanje
dokumentarnega filma o rudarskem Titovem Velenju, o
njegovi izgradnji in zlasti rasti rudnika lignita. Po scenariju
Alenke Auerspreger je film režirala Hana Kastelic, za
kamero je bil Joco Žnidaršič, tonski mojster pa je bil Toni
Žirovnik. Film bodo čez mesec dni prikazali na televiziji v
ciklusu »Dokumentarec meseca«.
L. Ojsteršek
V celjski primestni krajev-
ni skupnosti Tmovlje so letos
tretjič pripravili praznik kra-
jevne skupnosti. Praznične
prireditve so se vrstile ves
prejšnji teden, pri pripravah
pa je sodelovalo veliko kraja-
nov. Že lanski praznik je po-
kazal, da Trnoveljčani s svojo
krajevno skupnostjo živijo in
jim tudi za udarniško ureja-
nje komunalnih problemov ni
žal časa.
Lani so dokončno uredili
krcgevno	kanalizacijsko
omrežje, trenutno pa imajo
n^več dela z gradnjo peš-poti,
ki bo zagotavljala večjo var-
nost pešcem na cesti od Spod-
nje Hudinje do Trnovelj. Do
praznika, ki so ga v Trnovljah
obeležili 9. maja, so uredih tudi
prostore kr^evne skupnosti. V
preurejenih prostorih seje zvr-
stilo tudi n^več prazničnih
prireditev. Poleg športnih sre-
čanj so namreč v Trnovljah le-
tos ponovno pripravili vrsto
razstav, ki so prikazali delo in
Delovna akcija v Galiciji
Mladi iz Galicije pripravljajo v sodelovanju z OK
ZSMS Žalec dvodnevno delovno akcijo za izgradnjo
igrišča v Galiciji v petek in soboto 15. in 16. maja. Na
delovni akciji bodo poleg brigadirjev brigade Slavka
Šlandra še člani predsedstva OK ZSMS Žalec, krajani
GaUcije in drugi. Vabijo tudi tiste brigadirje, ki se
nameravajo letos udeležiti zveznih delovnih akcij
Titova šuma - Titograd in Goričko 87. T. TAVČAR
ministratorke, temveč sodelu-
jejo pri delu. Sprejemajo paci-
ente, jih pripravijo na pregled,
se z njimi še k^ pogovorijo.
Tudi patronažna sestra je del
tega tima. Vsako jutro se dogo-
voriva, koga bo ta dan obiskala
in se posvetujeva o bolnikih, ki
jih je obiskala prejšnji dan.«
Prednost družinskega zdrav-
nika je v tem, da pozna vso
družino, da dobro pozna okolje
v katerem ljudje živijo, da zato
marsikdaj pozna tudi druge
probleme, ki jih im^o njegovi
pacienti. Ždravnik si mora vze-
ti čas za razgovor z bolnikom,
ki pa mora svojemu zdravniku
povsem zaupati. »Zgodilo se
je, da z nekaterimi ljudmi ni-
sem uspel navezati pristnejših
stikov in so poiskali pomoč
drugje. In prav je tako. Prvi
pogoj za uspešno zdravljenje je
zaupanje. V mestu, kjer je več
zdravnikov, je vendar ta pred-
nost, da sijih ljudje lahko svo-
bodno izbirajo. Zato mislim,
da bi v Rimskih Toplicah mo-
rali imeti dva zdravnika.«
V času Pečaijeve zdravniške
prakse se je zdravstvena raven
ljudi močno izboljšala. Ljudje
so mnogo bolj razgledani in
več pozornosti posvečgjo higi-
jeni. »Kljub temu pa mislim,
da danes ljudje bolj nezdravo
živijo. Predvsem jim manjka
več reda pri prehrani, im^o
preveč škodljivih razvad, pije-
jo, kadijo, premalo časa im^o
zase, za svoje družinsko živ-
ljenje.«
Doktor Pečar bo še dolgo
med svojimi pacienti. Navezan
je na svoj kraj, na svoj pokhc,
na ljudi: »Težka bolezen ali ce-
lo smrt pacienta me zelo priza-
dene. Temu bremenu se zdrav-
niki splošne prakse laže izog-
nejo, s^i svojih pacientov le
malo ali pa sploh ne pozn^o.«
VIOLETA V. EINSPIELER
Celjski taborniki v Beogradu
Taborniki celjskega odreda Dveh levov so se konec
aprila udeležili tekmovanja »Čičkovi dani« v Beogradu,
med 21 ekipami pa so zasedli odlično 5. mesto.
Na zveznem tekmovanju v poznavanju veh taborniških
veščin, od orientacije, skic, testov iz narodnoosvobodilnega
boja in topografije pa do taborniškega semaforja in min-
skega polja, so samo celjski taborniki zastopaU Slovenijo.
Sicer pa si taborniki večino denarja za svoja tekmovanja
in srečanja prislužijo sami. Tako so ob 1. maju člani odredov
Druge grupe odredov in Dveh levov prislužili nekaj dinarjev
tudi z delom na delavskem srečanju na Gričku.
FANIKA PA VIČ
Srečanje prvih učencev iz Socke
v Socki so se prvo nedeljo v maju zbrali učenci, ki so v
šolskem letu 1945/46 prvi začeli prosvetno tradicijo v
kraju. Srečanja, ki bo odslej tradicionalno, se je udeležila
večina takratnih učencev, prišla pa sta tudi dva učitelja.
V Socki so s poučevanjem začeli v šolskem letu 1945/46,
učenci pa so prvo znanje dobivali v soški graščini. Pobudo
za srečanje v Koprivnikovem gostišču sta dali takratni
učenki Anica Zagrušovcem-Ošlakova in Jožica Seničeva,
učenci rojeni od 1936 do 1938 leta pa so se spominjali svojih
učnih let.	ruDI VIZJAK
Za reševanje izpod
ruševin v Celju
Celjsko kinološko društvo
je organizator praznovanja
ob 10-letnici prve reševalne
akcije izpod ruševin, v kateri
so sodelovali dotlej le lavin-
sko izšolani psi. V soboto, 16.
maja se bodo reševalni psi
skupaj s svojimi vodniki po-
merili na Hudinji, v nedeljo
dopoldne pa bodo prikazali
reševalno akcijo med Zidan-
škovo ulico in Trgom V. kon-
gresa.
Organizator srečanja, v kate-
rem bodo sodelovale ekipe re-
ševalnih psov iz Brunecka v
južni Tirolski, Avstrije, Celja
in republiške ekipe, bo skupaj
s štaboma za ljudsko obrambo
celjske in šentjurske občine
celjsko kinološko društvo, po-
kroviteljsvo pa je prevzel repu-
bliški sekretariat za ljudsko
obrambo. V komisiji za reše-
valne pse pri republiški kino-
loški zvezi so se pred 10. leti
odločili, da se tudi kinologi s
svojimi psi vključijo v sistem
splošnega ludskega odpora in
družbene samozaščite. Pripra-
vili so teč^ za prešolanje lavin-
skih psov v reševalne pse, ki so
usposobljeni za reševanje iz-
pod ruševin, in v septembru
1977 pripravili prvo reševalno
akcijo. Tečaja sta se udeležila
tudi vodnika Brane Špindler s
psom Zagom in Jurij Kolšek s
psom Uškom iz kinološkega
društva Celje.
Leta 1981 je celjsko kinolo-
ško društvo pod vodstvom
Braneta Špindleija ustanovilo
lastno enoto reševalnih psov, s
katero so sodelovali v akciji
»Nič nas ne sme presenetiti
Celje 81«. Celjska enota reše-
valnih psov vključuje 14 čla-
nov, ki so vključeni v civilno
zaščito celjske in šentjurske
občine. Vodnik Maijan Fl^-
šman s psom Asyrom pa je vpi-
san tudi na posebni dvanajst-
članski mobilni listi republi-
ške enote reševalnih psov.
JOŽICA NOVAK
življenje krajanov. Poleg raz-
stav ročnih del, likovnega
ustva^anja kr^anov, domačih
jedil in čebelaskih pripomoč-
kov so pripravili tudi dvodnev-
ni prikaz starega kmečkega
orodja. Slednja razstava je
med kr^ani vzbudila tudi naj-
več zanimanja, saj so v prosto-
rih krajevne skupnosti razsta-
vili kmečko orodje, ki se je
pred petdeset in več leti upo-
rabljalo skorajda v vsaki
kmečki hiši, zdaO pa počasi to-
ne v pozabo.
Ob prazniku kr^evne skup-
nosti Trnovlje so člani amater-
ske gledališke skupine kultur-
no-umetniškega društva Zaija
uprizorili komedijo Nikol^a
Erdmana Samomorilec, v kul-
turnem programu osredrye
prireditve pa so nastopili tudi
Zarjini recitatoiji, godba na pi-
hala iz Ljubečne in moški pev-
ski zbor delovne organizacye
Libeia Celje. Najzaslužnejši
kr^ani pa so za svoje delo pre-
jeli tudi priznanja.
IVANA FIDLER
Umezad
1.
2.
3.
4.
5.
SOZD HMEZAD
DO GOSTINSTVO-TURIZEM Žalec
Komisija za delovna razmerja
vabi k sodelovanju delavce za opravljanje
naslednjih del in nalog:
urejanje odnosov s kupci - 1
kuhanje jedil širokega izbora - 3
strežba jedil in pijač - 4
kurjenje avtomatskega
toplovodnega kotla in prevoz
obrokov blaga in materiala - 1
vzdrževanje reda (čistilka,
perica) - 2
Pogoji:
pod 1 - V. stopnja - ekonomske smeri, 2 leti delovnih
izkušenj
pod 2-3 IV. stopnja - gostinske smeri - kuhar, nata-
kar, 2 leti delovnih izkušenj
pod 4 - II. stopnja - izpit za kurjača in voznik C
kategorije
pod 5 - delavka brez poklica.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas oz.
določen čas.
Poskusno delo je 2 meseca.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v 8 dneh na naslov:
SOZD HMEZAD - DO GOSTINSTVO-TURIZEM ŽA-
LEC, Hmeljarska ul. št. 2.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po seji
komisije.__
I A. MAJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Specializacija prodajaln - korak bliže kupcem
Moda praznuje 25 let z željo, da bi kupcem postregli še z večjo In boli pestro Izbiro blaga.
Posodabljanje obstoječih prodajaln in
prizadevanje za odpiranje novih, speci-
aliziranih trgovin, kjer lahko kupci na
enem mestu izbirajo med boljšo, večjo in
pestrejšo ponudbo blaga, sta glavni na-
logi trgovske delovne organizacije Mo-
da, ki letos praznuje 25-letnico obstoja.
Na samem začetku, ko so se v enovito
delovno organizacijo združila trgovska
podjetja Volna, Vesna in Manufaktura, je
kazalo zelo slabo. Vse prodajalne so bile
zastarele, potrebne temeljite prenove in
sodobnejšega pristopa h kupcu, v Modi
pa še niso specializirali svojih prodajaln.
Le s trdim delom in vztrajnostjo delavcev
so počasi prenoviU svoje prodajalne, ven-
dar v Modi še vedno niso zadovoljni. Me-
nijo namreč, da bi morali tudi pri nas bolj
slediti sodobnim svetovnim premikom v
trgovini, kjer obnavljajo prodajalne vsa-
kih pet let.
Po 25 letih dela imajo v Modi 2550 kva-
dratnih metrov prodajnih in skladiščnih
površin, v samem mestnem jedru Celja pa
je 11 Modinih prodajaln, ki se s svojo
ponudbo dopolnjujejo. V specializiranih
prodajalnah se kupec hitreje znajde, izbi-
ra je večja, trgovci pa svoje prodajne poli-
ce občasno popestrijo še s posebnimi iz-
delki, različnimi ostanki izvoznega blaga
in akcijskimi prodajami blaga po znižanih
cenah.
Volna
Prod^alna Volna je že vrsto let ena naj-
bolj obiskanih, ponudbo pa so speciaUzi-
rah v osmih prodajnih oddelkih. Tako lo-
čeno ponujajo žensko in moško konfekci-
jo, pletenine, moško modo, trikotažo, po-
steljnino in galanterijo.
Vesna
v Cankarjevi ulici vam v prodajali Ves-
na v štirih prodajnih odelkih ponujajo
žensko konfekcijo, žensko in moško mo-
do ter galanterijo. Prodajalno so prenovili
pred tremi leti.
Manufaktura
Prodajalna, v kateri lahko brskate med
volnenimi in bombažnimi tkaninami ter
posteljnino, vam prav gotovo nudi dovolj
širok izbor.
Drogerlja
v prodajalni v Prešernovi ulici so se že
pred leti specializirali za prodajo'kozme-
tičnih izdelkov in foto materiala, nazadnje
pa so jo prenovili pred 20 leti.
Babv
Oblačila za dojenčke, cicibane in mlajše
pioniije mamice že dolgo kupujejo v pro-
dajalni Baby, saj tam na enem mestu naj-
dejo vse za otroke do S.leta starosti.
Pionir
Otroke do 8. leta starosti oblačijo mami-
ce v prodajalni Baby, najstniki vse tja do
16. leta pa najdejo zase primerna oblačila
v Pionirju na Tomšičevem trgu.
Modna revija na Tomšičevem
trgu
Eno od vodil zaposlenih v trgovski de-
lovni organizaciji Moda je tudi skrb za
čimbolj urejene in lepo oblečene kupce.
Lepa obleka pa je najbolj izrazita prav
na ulici - zato tudi praznična modna
revija na Tomšičevem trgu.
v soboto, 16. maja ob 11. uri bodo ma-
riborske manekenke oblekle najlepše iz-
delke novomeškega Laboda, mozirskega
Elkroja, kranjskih Gorenjskih oblačil,
domžalske Univerzale, ljubljanskih Ple-
tenin in Rašice, sevniške Lisce, metliške
Beti in zagrebške Savremene žene. K le-
pi obleki pa sodi tudi primerno naličen
obraz - zato bodo manekenke prikazale
še ličila novomeške Krke in hrastniške
Tovarne kemijskih izdelkov.
Natančno pred 25 leti
Združitev trgovskih podjetij Volna,
Vesna in Manufaktura so registrirali in
tako tudi uradno potrdili natančno 16.
maja pred 25 leti. V leto 1962 sodijo tudi
začetki specializacije posameznih pro-
dajaln, saj v Modi menijo, da se tako
lahko kupcu kar najbolj približajo.
Svoj četrtstoletni obstoj pa bodo de-
lavci Mode praznovali v soboto 16. maja,
ko bodo na srečanje povabili tudi svoje
poslovne partnerje. Najzaslužnejši de-
lavci pa bodo popoldne na srečanju de-
lavcev in upokojencev Mode prejeli tudi
priznanja za dobro delo.
Mladost
v Zidanškovi ulici so pred petnajstimi
leti odprli specializirano prodajalo za mla-
de, na moškem in ženskem oddelku pa
lahko izbirate med vrsto zanimivih mo-
delov.
Torbica
Usnjeno galanterijo in druge galanterij-
ske izdelke vam nudijo v prodajalni Tor-
bica v Prešernovi ulici, ki je hkrati tudi
ena najsodobnejših prodajaln usnjene ga-
lanterije.
stari trg
Prodaja drugorazrednega blaga, kot ga
poimenujejo trgovci, je našla svoje mesto
v prodžOalni Stari trg na Tomšičevem tr-
gu. Izbirate pa lahko med konfekcijo, tri-
kotažo, pleteninami in tkaninami.
Čipka
Prodajalno, ki smo jo v Celju že dolgo
pogrešali, so lani odprli tik ob tržnici. Bo-
gata ponudba volne, kvačkancev, kroja-
škega in šiviljskega pribora, gobelinov,
čipk, zadrg, okrasnih trakov in pester iz-
bor gumbov pa prav gotovo niso razočara-
li kupcev.
Za lepši videz mesta
v sodobnem svetu obnavljajo proda-
jalne vsakih pet let, pri nas pa se trudi-
mo, da bi temu kar najbolj sledili. Veli-
kokrat nam seveda ne uspeva, saj so
pred trgovci pomembnejše in odgovor-
nejše naloge kot pa prenovljen videz ob-
stoječih prodajaln.
Modino prodajalno Volna so nazadnje
prenovili pred 20 leti, letos pa bodo za
nov videz odšteli približno 160 milijo-
nov dinarjev. Večino denarja bodo v Mo-
di združili sami, nekaj pa bodo prispeva-
li tudi v sozdu Merx in celjski samo
upravni stanovanjski skupnosti, ki
upravlja z delom zgradbe.
Volno bodo prenavljali julija in avgu-
sta, temeljito pa nameravajo posodobiti
notranjost trgovine, saj bodo menjali
vso opremo. Nov videz bodo dobile tudi
izložbe in zunanji nadstrešek, pročelja
pa zaenkrat še ne nameravajo obnavlja-
ti. V Modi namreč računajo na širitev
svojih podajnih površin še v prvo nad-
stropje prodajalne Volna, takrat pa bo-
do obnovili tudi pročelje.
Občinska konferenca SZDL Žalec
razpisuje
skladno s sklepom Izvršnega odbora predsedstva
OK SZDL z dne 5. maja 1987 dela in naloge
tajnice OK SZDL Žalec
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
'- srednja izobrazba ekonomske ali upravno admini-
strativne smeri
- eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih in
nalogah
Delo in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Po-
skusno delo traja tri mesece.
Prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni po objavi
razpisa na naslov:
Občinska konferenca SZDL Žalec, ulica Ivanke Ura-
jek 2. 63310 Žalec, s pripombo, ZA RAZPIS.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15. dneh po izbiri
ustreznega kandidata.
VESNA
MODNA TEKSTILNA
KONFEKCIJA
Zagreb, Lenjingradska 57
Modna hiša Celje,
Stanetova 11
objavlja
prosta dela in naloge
2 prodajalki
1 pripravnico
za Modno hišo Vesna Celje, Stanetova 11
Pogoji:
Končana šola za prodajalce - tekstilne stroke, delo
se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim ča-
som. Prijave o izpolnjevanju pogojev naj kandidati
pošljejo na naslov VESNA, Modna hiša Celje, Stane-
tova 11, ali se osebno zglasijo.
SOZD. N. SUB. O. »MERX«
Trgovska delovna organizacija
»SAVINJSKI MAGAZIN«
ŽALEC p. o. Šlandrov trg 35
vabi k sodelovanju
več prodajalcev različnih strok
s končano šolo za prodajalce z 1 do 5 let delovnih
izkušenj.
Interesenti naj pošljejo pismene prijave v roku 15 dni
na naslov:
TDO »SAVINJSKI MAGAZIN« Žalec. Šlandrov trg 35.
EMO-CELJE
EMAJLIRNICA
METALNA INDUSTRIJA
ORODJARNA
n. sol. o.
Prehajamo na pot pospešenega razvoja, ki zahteva
vse večjo udeležbo visoko strokovnega znanja in
zato sodelovanja večjega števila strokovnjakov.
Strokovnjaki in začetniki z višjo in visoko
izobrazbo se lahko potrdijo, preizkusijo in
strokovno razvijejo s področja
-	Strojništva in elektrotehnike v
inženiringu
tehnični prodaji
tehnologiji
razvoju
nabavi
vzdrževanju in
računalništvu
-	organizacije dela v
proizvodnji
informatiki in računalništvu
-	ekonomije v
raziskavi trga in
prodaji
Široke možnosti izbire dela, zlasti pa stimulativni
osebni dohodki in tudi pomoč pri reševanju stano-
vanjskega problema vas bo gotovo spodbudilo, da
se nam javite pismeno na naslov EMO CELJE, Ka-
drovsko socialna služba, Mariborska 86 ali pokličite
po telefonu št. 32-112.
IGM »GRADNJA« ŽALEC
objavlja prosta dela in naloge
1.	KLJUČAVNIČAR
(1 delavec)
Pogoji: KV ključavničar, 12 mesecev delovnih izku-
šenj in 3 mesečno poskusno delo.
2.	OBDELOVALEC KOVIN
(4 delavci)
Pogoji: obdelovalec kovin ali PU ključavničar, 1 leto
delovnih izkušenj in 2 mesečno poskusno delo.
3.	OPRAVILA V KOVINSKI
PREDELAVI
(1 delavec)
Pogoji: obdelovalec kovin ali PU ključavničar, 12
mesecev delovnih izkušenj, 2 mesečno poskusno
delo in sposobnost varenja v zaščiti CO2
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev
naj pošljejo kandidati v 8. dneh po objavi na naslov:
IGM »GRADNJA« Žalec, Latkova vas 45/b. 63312
Prebold.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15. dneh po izbiri.
ŠIPAD KOMERC SARAJEVO
Skladišče 898 Celje
Kosova ulica b. b.
objavlja prosto delovno mesto
snažilke
čiščenje poslovnih prostorov za nedoločen čas
Pogoji: osemletka, dve leti delovnih izkušenj.
Rok prijave 8 dni po objavi.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
14. tViAJ
Krčenje programa bi vodilo it ukinitvi
SLG se zavzema za sodoben repertoar in optimistično napoveduje novo sezono
v Slovenskem ljudskem
gledališču Celje, kjer so
kljub kriznim razmeram v
kulturi optimistično narav-
nani, so pred dnevi sprejeli
tudi repertoar za naslednjo
sezono, in sicer s prepriča-
njem, da bi vsako krčenje
programa vodilo k ukinja-
nju gledališča v Celju.
Do tega pa ne sme priti, so
odločeni v celjski gledališki
hiši, ne samo zato, ker pome-
ni celjsko gledališče pravza-
prav vrh kulturne zgradbe v
širšem prostoru, ampak tudi
zato, ker si slovenski narod
ne sme privoščiti, da bi pri-
šlo do situacije kot v letu
1953, ko je bil sprejet zakon o
ukinjanju gledališč. Tedaj so
zagrnili zastor v Kopru, Po-
stojni in Kranju. Ne kultur-
niki ne gledalci si še vedno
niso opomogli od šoka iz-
pred let, ko jim spet grozijo
novi zakoni, zna biti hujši od
tistega iz leta 1953, saj sekajo
po celi kulturni ustvarjalno-
sti, ne samo po gledališču.
Z ustavnim sporom, ki ga
je sprožila republiška kultur-
na skupnost preko predsed-
stva SRS, pričakujejo tudi
celjski kulturniki, kot reče-
no, vselej optimistično na-
ravnani, izhod iz nastalega
položaja, oziroma dodatne
vire financiraj a.
Ko so pripravljali pro-
gram, so bili v SLG trdno
odločeni: obdržali bomo te-
den otroškega programa, od-
prli abonma »čebelica« za
najmlajše in še en abonma za
odrasle, ker so to pokazale
potrebe in želje obiskoval-
cev. V gledališču sicer dobro
vedo, da zanimanje gledal-
cev v času krize zmeraj na-
rašča, vendar je ansambel za-
to poklican, da ustreže gle-
dalcem. Pi-av tako bodo v
gledališču obdržali oder Her-
berta Griina, cene vstopnic
pa bodo skušali približati ce-
nam kino vstopnic. Najbolj-
ša premierska vstopnica ve-
lja zdaj namreč 600 dinarjev!
Pomembno se zdi tudi načr-
tovano sodelovanje s šolami,
kjer naj bi strokovnjaki iz
gledališča imeli vsaj eno uro
v semestru predavanja o gle-
dališču. Da bi bili šolski
abonmaji bolj polni, jih da-
tumsko ne bodo več postav-
ljali v maj, ko imajo dijaki
kup drugih obveznosti.
Celjsko gledališče želi biti
moderno gledališče. V kar
največji meri bo skušalo us-
kladiti visoke kriterije umet-
nosti z željami gledalcev. Ta
ambicija je težko uresničlji-
va in njeno udejanjanje je
včasih prav donkihotsko po-
četje, se zavedajo v gleda-
lišču.
Repertoar za prihodnjo se-
zono do polovice sestavljajo
nove izvirne igre, ki kar kli-
čejo tudi po pravi, izvirni in-
terpretaciji. Svojim gledal-
cem ponujajo Molierovo de-
lo Zgrabite Sganarela, v re-
žiji Vinka Moderndorferja,
ki je povezal v gledališko ce-
loto tri tekste znamenitega
francoskega komediografa:
Zdravnik po sili, Sganarel ali
namišljeni rogonosec in Go-
spod plemeniti Prasetnik.
Igre o Sganarelu bodo gle-
dalcem brez dvoma ugajale
in jim prinesle veliko vese-
lja, razigranega smeha in
žlahtne modrosti.
Stare čase avtorja Harol-
da Pinterja bo postavil na
oder Dušan Mlakar. Igra go-
vori o nemožnosti ljubezni in
celo elementarnega sporazu-
mevanja med ljudmi: podo-
ba izpraznjenega sveta, ki pa
ga avtorjeva pesniška imagi-
nacija obliva z magično luč-
jo. Drama Stari časi je pred-
loga za tri izvrstne igralce -
dve ženski in en moški in to
je bila prva spodbuda, da so
jo vzeli v repertoar.
Hudičev učenec znameni-
tega Bernarda Shawa pa je
avtoijev poskus, da s sred-
stvi tradicionalne melodra-
me 19. stoletja ustvari idejno
pomembno odrsko umetni-
no. To je nekakšen western
iz časov severnoameriške
osvobodilne vojne. Delo bo
režiral Franci Križaj.
Letošnja otroška igra Štiri
krat štiri je delo igralca in
režiserja Bogomirja Verasa:
s songi in glasbo in zavestno
preprostimi rešitvami je po-
vezal besedila velikega dan-
skega pravljičarja Ander-
sena.
Dane Zaje, eden največjih
slovenskih pesnikov, je
ustregel prošnji celjskega
gledališča in se lotil pisanja
nove drame. Predlagali so
mu, naj po svoje oblikuje
zgodbo o kraljični in čarov-
nici Medei. Medeia naj bi po-
stala nosilni steber sezone.
Režijsko vodstvo bo v rokah
Zvoneta Šedlbauerja.
Peter in Pavel je delo To-
neta Peršaka, ki svojo igro
imenuje satirična komedija.
A\'1;or pa se je lotil naše eko-
nomske in moralne krize.
Režiral bo Franci Križaj.
Čeprav je igralski zbor
celjskega gledališča izredno
obremenjen, ima le 18 igral-
cev, je vzel nase še dodatno
breme: delo na malem,
stranskem odru Herberta
Griina, kjer bodo skušali
uresničiti dva projekta. Do-
končno so se odločili šele za
enega, in sicer za Žmavčevo
Holandsko kraljico.
Repertoar sezone pa bo
obogatilo tudi PDG iz Nove
Gorice, ki bo v Celju odigra-
lo abonma z delom Roberta
Barnsa Rdeči nosovi, v reži-
ji Dušana Mlakarja.
MATEJA PODJED
Dan muzejev
Dan jugoslovanskih muzejev, 18. maj, bodo prosla-
vili v Muzeju revolucije Celje z javno predstavitvijo
dejavnosti te ustanove.
Ob prostem vstopu za obiskovalce bodo od 9. do 18.
ure na voljo kustosi za strokovno vodstvo po stalnih
zbirkah. Odprta bo občasna razstava, o 18. do 23. maja,
poslovilnih pisem in razglasov streljanj talcev. Organi-
zirali bodo razgovore o problematiki te dejavnosti,
zbiranju gradiva in pomenu dela muzeja. Na prodajni
razstavi bodo v spodnji avli predstavljeni tisti, ki jih je
muzej do sedaj izdal. V učilnici pa bodo vrteli trakove
na temo NOB v celjski regiji, kar bo še posebej zani-
mivo za mlajše obiskovalce Muzeja revolucije.
M. P.
S Talcem so oživili delo
Konjišifi giedaiiščniid pred občinstvom
Dramska skupina DPD
Svoboda Slovenske Konjice
je v soboto zvečer pred pol-
no dvorano konjiškega kul-
turnega doma prikazala re-
zultat svojega dela v tej se-
zoni. V režiji Štefana Žviže-
ja, asistent režije je bila Ma-
rija Golčer, so uprizorili ir-
sko dramo B. Behana Talec.
Konjiška gledališka skupi-
na je oživela po obnovi kul-
turnega doma, ko so nastali
primerni pogoji za delo. Ves
čas pa je skupina pogrešala
strokovnih sodelavcev,
predvsem izkušenih režiser-
jev. Uprizoritve v preteklih
letih so še posebej opozorile
na ta problem.
Odločitev, da to sezono po-
skusijo z gostujočim režiser-
jem, je podprla tudi Zveza
kulturnih organizacij Slo-
venske Konjice. Sobotna
premiera je potrdila pravil-
nost odločitve in tako je pri-
šla na dan sposobnost skupi-
ne, da ob dobrem strokov-
nem vodstvu in s trdim de-
lom zmore premagati zah-
tevno besedilo kot je Talec.
Svojstven čar uprizoritve so
bili songi, ki jih je uglasbil
Boris Roškar in posrečeno
vpleten nastop članic konji-
ške plesne skupine.
Med številnimi igralci ve-
lja posebej omeniti kreacijo
likov: Pata (Cveto Štefanič)
Mag (Edita Strmšek) in Tere'
ze (Sonja Kokot). Sicer pa so
vsi nastopajoči zaigrali kot
enoten, uglašen ansambel,
tako da jim je bilo drobne
spodrsljaje mogoče kar mi-
mogrede odpustiti. Seveda
pa je bila uprizoritev rezultat
skupnega dela celotne sku-
pine, tudi tistega dela, ki gj
na odru ni videti.
Zdaj je potrebno, da gleda
liška skupina pridno dela na
prej, s Talcem pa bi se velja
lo predstaviti tudi v drugil
krajih. Delo si je vredne
ogledati.
ZDRAVKO IVAČI(
Zborovska pesem izpod Boča
MPZ iz Kostrivnice je siavii 10 let dela
Deset let že prepeva mo-
ški pevski zbor iz šmarske
krajevne skupnosti Ko-
strivnica, ki ga vodi diri-
gent Alojz Kampuš. Na jubi-
lejnem koncertu, ki je bil v
soboto zvečer v dvorani ga-
silskokulturnega doma, je
zopet razveselil številne
ljubitelje zborovskega
petja.
Ves čas, vseh deset let,
zbor živi s krajem in kraj z
zborom. Dokaz za to je ved-
no polna dvorana in navdu-
šenje občinstva. Ni je prire-
ditve v Kostrivnici, kjer bi
ne zapel tudi moški pevski
zbor, čigar kakovost iz leta v
leto raste. Ljudje, povečini
kmetje, so ga vzeh za svoje-
ga, sicer pa je ubrano petje v
Kostrivnici že od nekdaj do-
ma. Člani moškega pevskega
zbora so pobudniki in orga-
nizatorji marsikatere kultur-
ne in družabne prireditve v
kraju, zbor je nekakšno giba-
lo kulturnega utripa v kraju
pod Bočem.
Polna je bila dvorana tudi
na sobotnem, jubilejnem
koncertu, ki je bil priprav-
ljen tako, da bi se po njem
lahko zgledovala marsikate-
ra podobna prireditev iz
»uglednejšega« kulturnega
središča. Izbor umetnih, na-
rodnih in revolucionarnih
pesmi je smiselno dopolnje-
val recital, izbor pesmi, ki ga
je podal Jože Čakš, član kul-
turnoumetniškega društva
Anton Aškerc iz Šmarja.
O desetletnem tovarištvu
in prijateljstvu in zgodovini
zborovskega petja v Kostriv-
nici je na koncertu spregovo-
ril Simon Hrup, predsednik
kulturno-prosvetnega dru-
štva iz Kostrivnice, Lojze
Kampuš pa je v imenu kra-
jevne skupnosti med drugim
dejal: »Kjer se glasi glasba,
tam ni sovraštva in jeze.«
Vinko Strašek, predsednik
sveta KS Kostrivnica, ki se
je na jubilejnem koncertu
poslovil od dolgoletnega
zborovskega petja v svojem
kraju pa seje v svojem govo-
ru ozrl sto in več let nazaj in s
tem orisal bogato kulturno
življenje v Kostrivici.
Na sobotnem jubilejnem
koncertu so podelili tudi
bronasta, srebrna in zlato
Gallusovo odličje Zveze kul-
turnih organizacij Slovenije.
Najvišje priznanje, zlato Gal-
lusovo značko, je prejel Ivan
Murko.
M. AGREŽ
V znamenju
mlade pesmi
Slovenske Konjice so
bile v nedeljo v zname-
nju mlade pesmi.
V dvorani kulturnega
doma so se z revijo pred-
stavili pevci iz vseh os-
novnih šol v občini. V 13
otroških, mlajših mladin-
skih in mladinskih zborih
je prepevalo več kot 650
pevcev.
Razveseljivo je, da je
pevcev iz leta v leto več in
da je pri prenekaterem
zboru zaslediti kakovost-
no rast. Pri tem bi lahko
posebej izpostavili mla-
dinski pevski zbor osnov-
ne šole Edvard Kardelj iz
Slovenskih Konjic, ki ga
vodi Breda Slapnik in
mladinski pevski zbor os-
novne šole Boris Vinter
Zreče, ki je pod vod-
stvom Darinke Ivačič
navdušil s predstavitvijo
programa s katerim bo
nastopil tudi na mladin-
skem pevskem festivalu
v Celju.
Na zaključku revije so
več kot 400 poslušalcem,
v dvorani z nekaj več kot
250 sedeži, zapeli še zdru-
ženi mladinski zbori.
MP
Veliko kamenčkov
v plesnem mozailcu
S predstavo »Plesni mo-
zaik,« v kateri so združene
»Glasbeni plesi in plesne
. koračnice,« soloplesi in po-
stavitev »Kdaj bom vse to
razumela,« se bodo v dese-
tih nastopih v Sarajevu
predstavile mlajše plesalke
plesne skupine Igen B celj-
skega Plesnega studia.
V teh dneh so se namreč v
Sarajevu začeli tradicionalni
kulturni dnevi in v okviru
predstavitev »spoznajmo
umetnost« bodo nastopile
tudi mlade celjske plesalke.
V Sarajevu bodo gostovale
do 17. maja, predstavile pa se
bodo tudi z novim nastopom
»Kdaj bom vse to razumela«.
Plesna predstava »Glasbeni
plesi in plesne koračnice« je
stara že tri sezone, letos pa so
jo plesalke ponovile že pet-
desetič. Predstava »Kdaj
bom vse to razumela« pa je
pričela nastajati ob začetku
letošnje plesne sezone, ob-
činstvu pa so se plesalke
predstavile v okvim prazno-
vanj ob novem letu. Zanimi-
vo je, da so plesalke s po-
močjo koreografa Igoija Je-
lena in Vite Mavrič same
oblikovale postavitev in
plesne gibe vložile velik
svojega razumevanja in doj«
manja sveta. Le-to je med 2
deklicami od 9 do 14 let, I
plešejo v tej predstavi, ki
različno in se med seboj lep
dopolnjuje.
Predstavo »Glasbeni ple;
in plesne koračnice« so prvi
postavili na oder že pred tr(
mi leti, doslej pa so deklice
njo gostovale širom Slo ven
je. Med drugim je Ijubljai
ska televizija to predstav
posnela za samostojno odd;
jo Plesne domislice, di
predstave pa smo lahko v
deU tudi v Pedenjžepu. Zan
mivi soloplesi, ki povezuje;
obe predstavi v enoten ple
ni mozaik, pa omogoča
mladim plesalkam, da pok
žejo vsaj del tistega, kar so i
doslej že naučile. Možnos
za to jim pravzaprav r
manjka, saj bodo s »Ples'
mozaikom« kot predsta
ce celjske občinske zvv
društev prijateljev mladii
23. maja sodelovale na jug
slovanskem srečanju pior
jev v Kopru.
IVANA FIDLE
Novi inštrumenti za jubilej
Ljubiteljska glasbena de-
javnost v Laškem se je zače-
la razvijati v času prebuja-
joče se narodne zavesti, ko
so nastajale slovenske čital-
nice in delavski tabori. Tra-
dicija laške godbe na pihala
je dolga 125 let. Ta jubilej
so laški godbeniki proslavi-
li z laškimi pivovarji pred
prvomajskimi prazniki. Pi-
vovarna Laško, ki je pokro-
vitelj godbi, je ob tej prilož-
nosti podarila nove instru-
mente, znamke Yamaha.
Prvo godbo v Laškem je
ustanovil Franc Klepej iz
Harja, ki se je uril v franco-
ski vojaški godbi, leta 1882.
Šest let pozneje so v Laškem
ustanovili tudi Windischevo
godbo. Združili sta se 1893.
leta. Značilno zanju je bilo,
da so v obeh igrali le sloven-
ski kmetje, delavci in obrtni-
ki. Z rednim delom je godba
prenehala med prvo svetov-
no vojno, ko je večina članov
odšla v vojsko. Kmalu po pr-
vi svetovni vojni pa je po-
novno zaživela pod vod-
stvom Franca Ropreta.
Od ustanovitve do danes je
godbo zamenjalo trinajst di-
rigentov, največ članov pa je
štela v začetku osemdesetih
let, ko jih je bilo petinštiri-
deset.
Danes ima laška godba n
pihala 37 članov. V njej s
upokojenci, delavci in tuc
učenci srednjih in osnovni
šol.
Z novimi inštrumenti s
rešili svoj glavni problem. Š
vedno pa godba nima ustre:
nih prostorov za vaje, premi
lo pa je zlasti mladih godbi
nikov. Oba problema bod
rešili v prihodnjih letih, k
bodo v Laškem obnovi
dom Dušana Poženela in i
boljšali prostorske pogoje 5
delo glasbene šole.
V\

NOVI TEDNIK - STRAN 9
Vsega, kar nauči tujina, se ne pozabi
HloJz Horvat, ki je v Celju odprl Madrugado, nI z vsem zadovoljen
. Alojz Horvat iz Žalca je po
^demnajstih letih dela in bo-
gatih gostinskih izkušnjah v
tujii^i končno le začel tudi z
gostinskim delom v domovi-
ni. O tem, ali bo v novem lo-
lialu višje kategorije Madru-
gada v Celju tako uspešen kot
je bil v Zvezni republiki Nem-
dji j®' pravi sam, še prez-
godaj soditi, že sedaj pa je jas-
00, da je gostov s takšnimi
navadami, kot bi si jih želel
vsak gostinec, v Celju manj
liot v Diisseldorfu.
Alojz Horvat je vseeno opti-
, [iiist, če tudi bi mu bilo morda
; ljubše, da bi svojo gostinsko
pot v domovini nadaljeval v
Žalcu, denimo v hotelu Rubin,
l(i ga je hotel med drugim tudi
Icupiti, a . . .
Sedemnajst let dela v tujini
je dolga doba. Že pred sedmi-
mi, osmimi leti je Alojz Hor-
vat razmišljal o povratku v
donovino. Skoraj desetletje
jebilo potrebno, da se mu je
ž^ja uresničila. So bile ovire
t/j)ično zdomske, administra-
tivne ali morda celo fmančne
narave?
»Finančne še najmanj, kajti s
trdim delom in malce sreče
sem v ZRN dobro zaslužil.
Ovir je bilo pravzaprav več. V
domovino sem se želel vrniti
takrat ko je začela hČi hoditi v
šolo. Relativno hitro sem zgra-
dil hišo v Žalcu, več dela pa je
seveda zahtevala prodaja hote-
la Ahteg v Dusseldorfu in re-
stavracije v Hildnu. Ker sta bi-
la oba lokala dobro znana in
dobro obiskana, s samo proda-
jo ni bilo nikakršnih proble-
mov, kljub temu pa ne moreš
čez noč prodati hotela s štirimi
kegljišči, 30 sobami in z nekaj
sto sedeži ter skoraj 30 zaposle-
nimi. A več ovir kot s tem, je
bilo doma v domovini, takrat
ko sem iskal, pri tem pa bil
bredvsera prepuščen sam sebi,
kam vložiti denar, da se bo pri-
merno obrestoval.»
j Kot uspešen hotelir ste naj-
prej razmišljali o nakupu ho-
Sela Golding Rubin? Očitno v
bbčini in hotelu, ki takrat še
tli bil Hmezadov, niste uspeli,
»am je še vedno žal?
i »Vedno mi bo žal, da nisem
ispel. Že takoj, ko sem zapro-
pl za obrt v Celju in dobil do-
voljenje, so mi v Žalcu rekli, da
i i se morebiti o tem še lahko
ogovarjali, prej pa, ko sem
kal, kam pametno vložiti de-
ar, pa ni bilo interesa. Dva-
rat sem bil tudi v Kruševcu,
l^ratka, kar precej sem nare-
%1, da bi mi uspelo, a je preveč
lakonskih ovir in nejasnosti
pri sovlaganju (šlo bi namreč
za sovlaganje). Mislim pa, daje
tudi precej bojazni pred zaseb-
ništvom, ki nekako ne gre
vštric z vizijo našega samou-
pravnega razvoja.«
Pa bi si upali prevzeti tako
velik hotel? Kljub relativno
dobri zasedenosti, ki jo dose-
gajo pod novo upravo, poslo-
vanje namreč ni najbolj obe-
tajoče?
»Bi, zakaj ne. V Savinjski do-
lini in širši regiji je veliko le-
pot, pa tudi hmelj je v naši do-
movini takšna redkost, ki bi se
jo dalo turistično izkoristiti. S
svojim avtobusom bi lahko vo-
zil goste po vsej bližnji in dalj-
nji okolici. Mislim da bi mi v
pogojih, v kakršnih je pri nas
gostinstvo danes, bolje in lažje
uspevalo kot družbenemu sek-
torju.«
Naša družba rabi devize.
Vsaj deklarativno je tako. Na
vse kriplje tudi prisega, da je
treba bodočnost našega turiz-
ma povezovati z gradnjo
manjših zasebnih penzionov.
Še ena možnost več za zdomce
torej!
»Možnost da, vendar ni niče-
sar organiziranega. Tudi sam
sem, ko nisem uspel z Rubi-
nom, želel graditi motel pri
izhodu z avtoceste Maribor-
-Celje v Aiji vasi, a tudi tam
nisem uspel, saj tam dsži mo-
nopol Petrol. Kar pa se možno-
sti tiče, teh je morda kar pre- ■
cej, a žal niso opredeljeni po-
goji sovlaganja, preveč je pred-
pisov, preveč nejasnosti. Ra-
zumljivo pa je, da hoče vsak, ki
je desetletje ali več trdo delal v
tujini, imeti jamstvo, da se mu
bo vloženi denar povrnil. Ver-
jemite, da tako razmišlja vsak.
Tudi kuhar ah natakar, kije pri
meni v Nemčiji zaslužil približ-
no 300 tisoč mark v osmih letih
trdo prisluženih deviz ne bo
kar podaril domovini.«
Ker kakšnih konkretnih
programov pa ni, ste si delo
torej iskali sami?
»Res je. Malo je krajev, to-
varn, kje nisem bil. Ko sem vi-
del, da v gostinstvu ne bom
uspel, sem iskal kakršnekoh
možnosti sovlaganja. V tujini
smo namreč pogostokrat sliša-
li, da naše tovarne rabijo stro-
je, da je oprema izrabljena itn.
Zdomci imajo denar za nakup
teh strojev, a žal samo to ni
dovolj. Spet ni ničesar organi-
ziranega, spet so tu iste ovire,
precej je tudi neposlovnosti.
Žalostno je, da v vsem tem ča-
su, po vseh teh obiskih v tovar-
nah po Sloveniji nisem dobil
niti enega pisnega odgovora,
niti ene pisne ponudbe . . .«
Potemtakem ste imeli tudi
srečo, da ste lahko »vnovčili«
svoje marke. Lokal v Celju je
sedaj že nekaj časa odprt. Pr-
ve izkušnje?
»V Celju ni bilo kakšnih po-
sebnih problemov, le to, da
sem se na natečaj prijavil zad-
nji hip in uspel veijetno predv-
sem zato, ker ni bilo veliko ti-
stih, ki bi bili pripravljeni za
vodenje Madrugade dati tudi
denar. Tudi v občini sem hitro
dobil vse potrebne papirje,
skratka, birokracije ni bilo ve-
liko, z nekaterimi izjemami se-
veda, o čemer pa posebej ne bi
govoril.
V začetku je bilo veliko obi-
ska, zdaj se je vse skupaj neko-
liko umirilo. Nasploh imajo
ljudje o tem lokalu posebno
mnenje. Ko pridejo do konca
stopnic in vidijo lepo pogrnje-
ne mize, v večini pravijo, daje
pa preimenitno za nas, se obr-
nejo in gredo, ne da bi sploh
pogledali cenik. Celje še ni na-
vajeno boljšega lokala, bolje se
prodaja vsakdanja hrana in
brizganec ob točilnem pultu.«
Madrugada pa je menda
edini gostinski lokal brez to-
čilnega pulta v Celju. Sodeč
po tem, da gostinci opuščajo
ponudbo hrane, bi moralo biti
ravno obratno, da bi imeli ve-
lik točilni pult in nekaj male-
ga sendvičev?
»Pijača brez dvoma pred-
stavlja v gostinstvu najboljši
zaslužek, posebej še, ker se da
zgolj z njeno prodajo malce
bolj ,čarati' kot pri prodaji hra-
ne. V našem sistemu ponudbe
ne moreš mimo zakonov in te-
ga sem se zavedal, preden sva z
bratom odprla lokal. Hrana pri
nas predstavlja 80 odstotkov
ponudbe, ostalo je pijača, s
tem seveda, da same pijače ne
strežemo. Upam, da bo to upo-
števala tudi uprava za družbe-
ne prihodke in me ne bo uvr-
stila v kategorijo tistih, ki ima-
jo točilne pulte.«
Boste na tak način lahko
dobro poslovali?
»Ugotavljamo, da ne. Rekel
sem že, da sem malce razoča-
ran nad gosti, tistimi seveda, ki
zapuščajo lokal preden vanj
dobro vstopijo. Očitno je,^ da
gostje pri nas niso vajeni miru
in v tem pogledu je v tujini
lažje delati, lažje držiš določen
nivo ponudbe. Mi samo s po-
slovnimi gosti ne bomo mogli
živeti, saj je Celje premajhno.
Po 15. maju bomo zato začeli
ponujati tudi malice in stan-
dardna kosila z običajnimi ce-
nami, zvečer pa bomo obdržali
našo speciaUzirano ponudbo;
za katro pa mnogi pravijo daje
predraga, a se v bistvu motijo.
Steak, ki ga mi ponujamo za
3400 dinaijev, ima namreč zra-
ven vso prilogo, ki pa je v neki
drugi celjski gostilni skupaj z
zrezkom ponujajo za 3600 din.
Torej dražje, s tem da zaraču-
najo vsako jed posebej. Gost
pa gleda le, koliko stane
zrezek ...«
Drugačne navade gostov,
na kar se bo treba še privadi-
ti. Nasploh velja za zdomce
pravilo, da imajo včasih prav
nesprejemljive ideje. So se tu-
di vam zaradi teh kdaj sme-
jali?
»Pogostokrat. Po tolikih le-
tih tujine namreč čovek marsi-
kaj pozabi, potrebuješ pa vsaj
leto dni, da spoznaš vse po-
trebno. Da se ti dostikrat sme-
jijo, ko v dobri veri hočeš drža-
vi dati določeno število mark,
pa je nerazumljivo. Smejati bi
se pravzaprav moral jaz, ker
država, ki je do vratu zadolže-
na, noče mojega denarja.«
Ste ob tem, da obisk lokala
še ni tak, kot ste pričakovali,
vseeno optimist?
»Sem vedno optimist. Tudi v
tujini, ko sem prevzemal hotel
in restavracijo, ki nista pome-,
nila ničesar, tako da sem začel
praktično iz nič, nisem obupal.
Hotel sedaj zelo dobro posluje,
precej ga obiskujejo tudi Kom-
pasovi in Jugotoursovi gostje,
restavracija v Hildnu pa je naj-
lepša in najuspešnejša v tem
kraju. Tudi tukaj začenjam iz
nič, povsem drugače ni bilo
namreč, če bi prevzel Turško
mačko ali katerikoli drug lokal
v	Celju, ki ima stalne goste. A
nič hudega, tudi sam si želim,
da bi bila konkurenca v Celju
tem večja, kar seveda pomeni
tudi boljšo ponudbo in to, da
bodo gostje bolj zadovoljni. To
pa je zame najpomembnejši
cilj. Mislim tudi, da so v neka-
terih celjskih lokalih za dvig
kvalitete tudi že nekaj štorih.
V kratkem bi rad na Staneto-
vi	ulici, pred Madrugado odprl
tudi manjši vrt. Če mi bodo
pustili postaviti na pločnik
pod, na katerem bi bile mize in
stoli ter lična ograja s cvetlica-
mi, bomo v kratkem tam ponu-
jali sadne kupe in sladolede z
vročimi višnjami ter tudi špa-
gete za študentske žepe. Če pa
poda, ki bi ga jeseni odstranil,
ne bom smel postaviti, v tem je
namreč največja ovira, potem
vrta ne bo. Ne pristanem na-
mreč na to, da bi bile mize kar
na cesti in pločniku. Vsega,
kar sem se v sedemnajstih le-
tih gostinskega dela naučil v
tujini, namreč še nisem po-
zabil.«
RADO PANTELIČ
ZŠAM
ŽALEC
10. jubilejna
šoferska tombola
Avtopoligon Ločica ob Savinji,
17. maj ob 14. uri
Preko dve stan milijardi din,
5 avtomobilov, 25 glavnih
in več drugih dobitkov!
bndalizem v Logarski
'Prvomajski prazniki so zvabili mnogo
tudi v Logarsko dolino, eno naših naj-
ih ne samo v ožji ampak tudi v širši
^movini. Množica obiskovalcev, pred-
^em tistih, ki nimajo lastnih vikednov,
ajo pa konjička na štiri noge, so si izbrali
'ino, ki ima nekaj turističnih objektov
, va planinska doma in nekaj domov de-
Svnih organizacij), nima pa nobenega ure-
inega kampa. Zato so prvomajski »okupa-
)rji« (preko tisoč osebnih avtomobilov je
ilo) zasedli vse livade, se utaborili na trav-
kih ali ob vodi, prodrli globoko v gozd, da
se umaknili očem, skratka, kamor si po-
dedal povsod razložena počitniška opre-
ma, narejena ognjišča, in čez noč napravlje-
3p nogometna igrišča.
■Lastniki zemljišč, ki so tega že navajeni,
sicer z različnimi ogradami in tramovi
' varovali svoja zemljišča, a je bilo vse za-
an. Nemočno so strmeli v pogorišča, ki so
^ tala za obiskovalci, ves čas praznikov pa
J stražili, da ne bi ognjeni zublji neosveš-
, nih »turistov« uničili njihovo imetje.
'^ ednji so tudi odstranili vse mogoče pre-
je ke in kar preko struge Savinje okupirali
J. 'sni breg Logarske doline. Otroci in tudi
J irejši so v evforičnem navalu trgali cvet-
^ ki je v tem času v Logarski dolini prvo
, amenje pomladi, ko pa so odšli, so ga
'\stili ležati vsepovsod, saj je uvenelo in ni
\o več prijetno za oko.
yicer pa so vse to lahko počeli, saj ves čas
^iznikov ni bilo na spregled ne gorske
straže, ne mož postave, da bi sodobne van-
dale vsaj opozorili, če nc že kaznovali za
neosveščeno početje.
In na koncu: sploh ni važno katero turi-
stično društvo je odgovorno (zadnji čas je,
da se enkrat že domenijo) da skrbi za ta
biser Zgornje savinske doline. Njena podo-
ba je porazna, zlasti pa je ostala oskrunjena
po zadnjih prvomajskih praznikih. Doma-
čini vedo povedati, da so ničkolikokrat že
bili plat znova, a vse zaman. Zdaj vsakdo
brani svoje imetje, kakor ve in zna, a naj-
večkrat brezuspešno. Da vlada v tej dolini
anarhija se vidi že po tem, da se ne morejo
domeniti za organizirani kamp, ki bi vsaj
delno odpravil te nevšečnosti, čeprav je
nujno, da se enkrat dokončno reši celot-
nostna podoba Logarske doline.
Do takrat pa bo tam jedel in pil kdor bo
hotel, čisto po svoje. V prvomajskih prazni-
kih so imeli brez dvoma pri tem največ
užitka tisti, ki so si postregli sami na niko-
garšnji zemlji, pod smrekami pa puščali
odpadke, za katere ni nihče zadolžen, da jih
pospravi. Lastnikom zemlje se je grižljaj
ustavljal v grlu, turističnih delavcev pa ni
bilo blizu, da bi videli, kar sicer že vedo. Do
kdaj?
ZDENKA STOPAR
KOMENTIRAMO
Zbor delavcev
POKRAJINSKEGA MUZEJA V
CELJU
z delegati družbene skupnosti
razpisuje
za mandatno dobo 4 let
dela in naloge
individualnega poslovodnega
organa - ravnatelja
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje;
-	visokošolska izobrazba z diplomo filozofske fakul-
tete zgodovinske smeri,
-	5 let delovnih izkušenj v muzejski stroki,
-	organizacijske in vodstvene sposobnosti.
Kandidati morajo biti širše družbenopolitično razgle-
dani in morajo imeti pozitiven odnos do uveljavljanja
načel socialističnega samoupravljanja.
Predložiti morajo pisno stališče o delovanju in raz-
vojni usmeritvi muzeja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev
je treba poslati v roku 15 dni po objavi razpisa na
naslov:
Pokrajinski muzej Celje, Muzejski trg 1 (za razpisno
komisijo).
O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po
sprejemu sklepa.
EMO
EMAJLIRNICA, METALNA
INDUSTRIJA, ORODJANA,
n. sol. o.
CELJE
DELAVSKI SVET TOZD ELEKTRONSKI RAČUNSKI
CENTER, b. o. Celje, Mariborska 86
RAZPISUJE
V SKLADU Z DOLOČILI ZZD, Statuta TOZD in
Družbenim dogovorom o temeljih kadrovske
politike v občini Celje, dela in naloge
INDIVIDUALNEGA
POSLOVODNEGA ORGANA -
direktor TOZD
Kandidat mora poleg splošnih pogojev za opravlja-
nje del in nalog individualnega poslovodnega orga-
na izpolnjevati še naslednje:
1.	da je državljan SFRJ,
2.	da ima znanja VII. stopnje strokovne zahtevnosti
(VŠ) računalniške smeri ali z delom pridobljeno de-
lovno zmožnost, ki se ugotavlja v skladu z določili
samoupravnega splošnega akta,
3.	da ima 5 let delovnih izkušenj, da je gospodarsko
razgledan in sposoben organizacije dela,
4.	da ni ovir za njegovo imenovanje po 511. členu
ZZD,
5.	da ima delovne, strokovne, organizacijske in dru-
ge sposobnosti za opravljanje del in nalog individu-
alnega poslovodnega organa, ki se ocenjujejo na
temelju doseženih rezultatov dela, socialističnega
samoupravnega obnašanja, osebne odgovornosti in
odnosa do družbenih sredstev ter ugleda, zaupanja,
ki ga je kandidat užival v sredini, v kateri je dosedaj
delal,
6.	da predloži predlog o načinu realizacije razvojne-
ga programa in opredelitev svoje vloge pri realizaciji
tega programa.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4-letni mandat.
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpol-
njevanju pogojev navedenih v razpisu naj kandidati
pošljejo na EMO Celje, Področje za kadre, organiza-
cijo in poslovno informatiko v 15 dneh po objavi tega
razpisa.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15
dneh po sklepanju Delavskega sveta TOZD ERC.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
14. MAJ ia
Mnogi se ne zavedajo položaja kmetijstva
Prejšnji teden se je v Žal-
cu mudil predsednik zvez-
nega komiteja za kmetij-
stvo Sava Vujkov, ki se je
pogovarjal z najodgovor-
nejšimi delavci sozda Hme-
zad. Morda so le-ti celo pri-
čakovali kakšen konkreten
odgovor na zastavljena
vprašanja, kaj namerava
storiti Zvezni izvršni svet,
da bi se kritični položaj
kmetijstva izboljšal, dej-
stvo pa je, da niso slišali nič
takega, da bi bili vsaj koli-
kor-toliko potolaženi.
Sava Vujkov je sicer odgo-
varjal na konkretna vpraša-
nja in govoril o nekaterih
ukrepih, ki jih načrtujejo v
zvezni vladi, očitno pa so v
Hmezadu prepričani, da vsi
ti ukrepi ne bodo bistveno
vplivali na izboljšanje stanja.
Na razgovoru pa smo dobili
tudi vtis, kot da delavci
Hmezada predsednika niso
mogli povsem prepričati o
tažavah kmetij cev, pa čeprav
so svoje izjave še tako dobro
utemeljevali.
Po besedah najodgovor-
nejših delavcev sozda Hme-
zad, so časi za kmetijstvo ta-
Ko slabi kot po vojni še niso
bili. Glavni razlog je po nji-
hovem mnenju v razkoraku
med cenami vhodnih
materialov, ki se prosto obli-
kujejo, in med končnimi ce-
nami, ki so pod nenehno
kontrolo, ali drugače pove-
dano - kmetijstvo siromaši-
mo na račun drugih gospo-
darskih panog in v imenu so-
ciale že štirideset let. Zadnje
čase pa na katastrofalne raz-
mere vplivajo slab devizni
režim, nerealni tečaj dinarja
in še druge stvari, med kate-
rimi nikakor ne gre prezreti
visokih obrestnih mer. To in
še marsikaj drugega vpliva
tudi na to, da akumulativno-
sti v kmetijstvu tako rekoč
ni več, da ne govorimo o iz-
vozu, ki upada, kajti že nekaj
časa se ne izplača več. Posle-
dice neurejenih razmer v
kmetijstvu so vidne še zlasti
v živmoreji, saj je obstoj os-
novne črede ogrožen. Kot
vse kaže pa v Jugoslaviji
marsikomu najbolj odgovar-
ja to, da uvažamo poceni hra-
no, prav s tem pa tudi propa-
da naše kmetijstvo.
Pripomb je bila še cela vr-
sta, predsednik zveznega ko-
miteja pa je menil, da stanje
vendarle ni tako kritično in
da bi lahko več stvari izbolj-
šah tudi kmetijci sami. Po-
stregel je celo s podatki, da
Zvezni izvršni svet, na kate-
rega leti toliko pripomb, v
zadnjih nek^ mesecih ni
vplival na določanje cen v
kmetijstvu, da uživa večino
dopolnilnih izvoznih spod-
bud prav kmetijstvo in da v
zveznem merilu namenjamo
več kot 200 milijard dinarjev
za spodbujanje kmetijstva,
to pa predstavlja več kot dva
odstotka družbenega prpiz-
voda Jugoslavije. Več si za-
enkrat ne moremo privo-
ščiti.
Razgovor je še najbolje
zaključil eden izmed raz-
pravljalcev, ko je dejal, naj
kmetijstvo izenačijo z drugi-
mi gospodai-skimi panoga-
mi, kar seveda pomeni ena-
ke pogoje gospodarjenja za
vse. Zanimiva pa je tudi izja-
va kmeta iz Savinjske doli-
ne, ki je predsedniku Zvez-
nega komiteja dejal, haj od-
govorni vodijo pametno po-
litiko, kmetje pa bodo potem
že delali tako kot je treba.
JANEZ VEDENIK
Še ta mesec bo o položaju
jugoslovanskega kmetij-
stva razpravljal Centralni
komite Zveze komunistov
Jugoslavije, o tem pa bodo
govorili tudi na zasedanju
jugoslovanske skupščine.
Dan po obisku Vujkova v
Žalcu, je o tem razpravljal
tudi Zvezni izvršni svet.
Precej besed na tem zaseda-
nju je bilo namenjenih tudi
nujnemu prilagajanju z
uvajanjem realnih ekonom-
skih kategorij ter ukrepom
za povečanje izvoza. Prav
zanimivo pa bi bilo že v na-
prej napovedati, kaj najod-
govornejši v zveznem meri-
lu menijo o zahtevi Sloveni-
je po večjih cenah za meso
in mleko.
Varujmo gozdove!
V strokovnih gozdarskih
krogih prevladuje prepriča-
nje, da je onesnažen zrak
eden od poglavitnih vzro-
kov za umiranje gozdov.
Naravno okolje je danes
pod različnimi vplivi in je
prekomerno obremenjeno,
kršijo se prirodne zakonito-
sti razvoja in ruši naravno
ravnotežje. Gozdovi so eno
najpomembnejših naravnih
bogastev, ki v marsičem
opredeljujejo naš nadaljnji
razvoj in obstoj s proizvod-
nega vidika in vidika sploš-
no koristnih funkcij.
Okoli leta 1980 so izbruh-
nili v Evropi prvi preplahi,
da gozd umira na velikih po-
vršinah, da bolehajo in pro-
padajo vse drevesne vrste na
vseh rastiščih. Stanje se je iz
leta slabšalo in skrb vzbuja-
joče so številke o deležih po-
škodovanih in umirajočih
gozdov iz nam bUžnjih in
ekologiji sorodnih dežel - 70
odstotkov Bavarska, 34 od-
stotkov Švica, 40 odstotkov
Avstrija.
Inštitut za gozdno in lesno
gospodarstvo iz Ljubljane je
1985. leta skupaj z vsemi
gozdnogospodarskimi orga-
nizacijami v Sloveniji z enot-
no metodo popisal razsež-
nost in intenzivnost umira-
nja gozdov. Popis še ni do-
končno ovrednoten, vendar
ugotavlja, da so pojavne
oblike škod povsem enake
tistim, kijih ugotavljajo v za-
hodno evropskih deželah.
Osnovna je ugotovitev, da
umiranje gozdov ni odvisno
od rastišč sestoja ter zato ni
videti rešitve v nadomestnih
drevesnih vrstah (listavci).
Ugotovitve popisa umira-
nja gozdov v Sloveniji leta
1985 oziroma o ogroženosti
vseh drevesnih vrst na ob-
močju občin Celje, Sloven-
ske Konjice^ Laško, Šentjur,
Šmarje in Žalec, so nasled-
nje: neogroženih gozdov je
55 odstotkov, malo ogrože-
nih 20,4 ogroženih 9,3 odstot-
ka,' zelo ogroženih 8,1 in v
propadanju 7,2 odstotka.
Propadanju so bolj podvrže-
ni gozdovi iglavcev kot li-
stavcev. Tako so ogroženosti
podvrženi plemeniti listavci
(javor, jesen) s 27,9 odstotka,
ostali listavci z 11,3 odstotka;
76,9 odstotka bukve je še rie-
ogrožene, rdečega bora pa
samo še 25,5 odstotka in
smreke 14,4 odstotka. Naj-
slabše je z jelko, ki je začela
propadati najprej že pred
dvajsetimi leti in danes ni
več zdravih sestojev jelke.
IVAN ZABUKOVEC
KMETIJSKI NASVETI
atiranje plevela po vzniku koruze
Obilne padavine v zadnjih
ineh so preprečile škroplje-
nje proti plevelom pred vzni-
kom koruze. Poskrbeti mo-
. amo, da posevki koruze ne
bodo ostali zapleveljeni; saj
imamo na voljo vrsto herbi-
cidov primernih za škroplje-
nje tudi po vzniku koruze.
Na temelju naših večletnih
poskusov priporočamo po
vzniku koruze, ko pleveli
razvijejo do dva lista, upora-
bo herbicida lasso-combi te-
koči (5-^6 I/ha) ali primagram
500 FW (4-6 l/ha) ali primex-
tra 500 tekoči (5-6 yha).
Najkasneje 10 dni po vzni-
ku koruze smemo uporabiti
tudi atrazin (atrapin, atrazin,
radazin; 2,5-4 kg/ha), ki mu
dodamo nopon 11 E (5 l/ha).
Preostale plevele zatremo s
herbicidom lentagran WP
(2-3 kg/ha), ko razvijejo 5 do
6 listov.
Herbicide odmerite na-
tančno po navodilih. Že ne-
kaj prevelike količine pri-
pravkov negativno delujejo
na rast koruze.
OLGA JAKIČ, dipl. ing. agr.
KMETIJSKI INŠTITUT
SLOVENIJE
Hmell hiti
Hmelj je gotovo pri nas najhitreje rastoča rastlina. V enem dnevu zraste tudi po deset in
več centimetrov. Potem, ko so hmeljarji napeljali vodila, je že bujno odgnal in sedaj je treba
iz množice poganjkov izločiti šest do osem n^lepših, jih napeljati na vodila, ostale pa
odstraniti. Dela s tem je zelo veliko, tudi zamudno je, ker so poganjki zelo krhki in se radi
lomijo. Delo pa je treba opraviti v kratkem času. Zato hmeljarji izkoristijo vsak lep dan,
lahko bi rekh celo uro, da bi to delo čimprej opravih.
T. TAVČAR
DELOVNA
ORGANIZACIJA
TOVARNA
VOLNENIH ODEJ
ŠKOFJA VAS PRI
CELJU
objavlja
prosta dela in naloge
REFERENT V
KOMERCIALI
Poleg splošnih pogojev,
določenih z zakonom, mo-
ra kandidat izpolnjevati še
naslednje:
-	V. stopnja strokovne izo-
brazbe ekonomske ali dru-
ge ustrezne smeri
-	dve leti delovnih izkušenj
-	vozniško dovoljenje B
kategorije
Delovno razmerje se sklene
za nedoločen čas, s polnim
delovnim časom in tri me-
sečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo svoje
prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v 8 dneh
po objavi na naslov Tovar-
na volnenih odej, 63211
Škofja vas.
Kandidate bomo obvestili v
8 dneh po izbiri.
DO »Zarja« Petrovče
industrija lesnih, kovinskih in
konfekcijskih proizvodov ter
storitvene dejavnosti v
gradbeništvu n. sol. o.
PETROVČE
Komisija za delovna in stanovanjska razmerja
TOZD Kovinooprema Petrovče
objavlja
prosta dela in naloge
TEHNIČNI ADMINISTRATOR
1 izvajalec
Pogoj: končana ESŠ in najmanj 3 leta delovnih izku-
šenj, 3-mes. poskusno delo.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s
polnini delovnim časom.
Vsi interesenti naj pošljejo pisne prijave in dokazila o
izpolnjevanju pogojev v 8. dneh od dneva objave na
naslov:
DO »Zarja« Petrovče - 63301 Petrovče.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15. dneh po
zaključenem zbiranju prijav.
Kadrovska komisija
DELOVNE SKUPNOSTI
UPRAVNIH ORGANOV
OBČINE CELJE, Trg Svobode 9
I.	razpisuje prosta dela in naloge
- INŠPEKTORJA DELA
(delavec s posebnimi pooblastili) za področje delov-
nih razmerjih
Pogoji:
-	dipl. pravnik,
-	5 let delovnih izkušenj,
-	strokovni izpit v skladu s posebnimi predpisi
Kandidat bo imenovan za dobo štirih let.
II.	objavlja prosta dela in naloge
1.	ORGANIZATORJA AOP
2.	PROGRAMERJA I
Pogoji:
-	visoka strokovna izobrazba računalniške ali druge
ustrezne smeri,
-	za organizatorja: ustrezne delovne izkušnje pri
organiziranju informacijskih sistemov za računalni-
ško opremo IBM,
-	za programerja I: ustrezne delovne izkušnje z zna-
njem jezikov: PUl, DU1. CICS,
-	1 mesec poskusnega dela
3.	SVETOVALCA ZA
NAČRTOVANJE UKREPOV
CIVILNE ZAŠČITE
Pogoji;
-	višja strokovna izobrazba iz smeri varstva pri delu,
gradbene, pravne ali ekonomske smeri,
-	3 leta delovnih izkušenj,
-	2 mesečno poskusno delo
-	Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjeva-
ti še posebne pogoje za delo na področju SLO
4.	OBČINSKEGA STRAŽNIKA
Pogoji:
-	gradbeni ali komunalni tehnik (V. st.),
-	2 leti delovnih izkušenj,
-	dvomesečno poskusno delo
5.	FIGURANTA-RISARJA
Pogoji:
-	izobrazba geodetske smeri - stop. III - skrajšan
program,
-	6 mesecev delovnih izkušenj,
1 mesec poskusnega dela.
Delovno razmerje bo z vsemi kandidati sklenjeno za
nedoločen čas. Vloge z dokazili o izpolnjevanju po-
gojev pošljite v 8 dneh na gornji naslov. O izbiri
bomo kandidate obvestili v 30 dneh od zaključka
razpisa._
I A. MAJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Torej ukiniti!
Spoštovani tov. Kranjc, se-
daj ko ste se tako okrito in
javno odrekli kompetenci
kramljanja o vprašanjih
znanstvenosti obramboslov-
ja in se nič kaj častno zatekli
H v okrilje avtoritet, ki bojda
namesto vas vedo kako je s
temi rečmi, se midva ne mo-
reva več pogovarjati o vpraš-
njih, ki sem jih izpostavil v
NT (23. 4. 87), kljub temu pa
vam vendarle lahko zagoto-
vim, da se o teh vprašanjih
da prav kompetentno raz-
pravljati, toda šele takrat, ko
se v ukaželjnosti povzpnemo
nad nivo, ki ga ponujajo uč-
beniki za SLO in DS, in seve-
da z zdravo skepso v avtori-
tete. Vnaprejšnje podeljeva-
nje kompetenc je času nepri-
merno vsaj že od časov, ko je
modri Kartezij prišel v spoz-
nanju do clare et distincte
prav skozi dubitatio.
Ko sem v prejšnjem pri-
spevku trdil, da obrambo-
slovje ne more biti interdis-
ciplinarna znanstvena disci-
plina, kajpada nisem govoril
na pamet, ampak sem upo-
števal dosedanje diskusije v
epistemologiji, filozofiji in
znanosti o vprašanju same
znanosti, kjer se izpostavlja
tudi problematika interdic-
plinarnosti. Če na kratko in
za te potrebe sumiram ome-
njeno diskusijo, velja pove-
dati, da se v teh diskusijah
problematizira že sama smi-
selnost pojma interdiscipli-
narnosti, predvsem pa se
sprašuje o kriterijih, po kate-
rih nekemu področju razi-
skovanja pritiče atribut in-
terdisciplinarnosti (mimo-
grede naj omenim, da je na
tem nivoju vprašljiv inter-
disciplinarni status tudi bio-
fizike!). Bistveni prispevek k
temu vprašanju je podal
fi-ancoski marksist Luis Alt-
husser v svojem delu »Philo-
sophie et philosophie spon-
tanee des savants«, kjer raz-
rešuje vprašanje interdisci-
plinarnosti s pojmoma apli-
kacije in konstitucije. Status
interdisciplinarne znanosti
naj bi pripadal tistim po-
dročjem raziskovanja, ki
aplicirane znanosti na svo-
jem polju tudi takorekoč na
novo konstituirajo.
Kakorkoli že, interdiscipli-
narnosti vsekakor »ne gre
pojmovati kot goli sešte-
vek«, vendar pa tudi ne »kot
preplet iz niti« - v vašem pri-
meru »družboslovja in voja-
ških znanosti«, kajti preplet
niti, tov. Kranjc, je lahko tu-
di zmešnjava, kar bržkone
nihče ne misli za obrambo-
slovje, je pa lahko tudi tkani-
na, kar bi pomenilo, da so
posamezne znanosti (nitke)
presežene/ukinjene v novi
kvaliteti - šlo bi za pravi he-
glovski Aufhebung, v prej
omenjenem kontekstu pa za
konstitucijo, kar si kajpada
tudi nihče ne upa trditi za
obramboslovje, verjetno tu-
di tisti ne, ki od njega živijo,
šlo bi pač za neosnovano in
neresno govoričenje, preveč
očitno v protislovju z dejan-
skim stanjem. Ob dejstvu re-
lativne eksteriornosti disci-
plin, ki jih postavljate v od-
nos - »družboslovje«(»voja-
ške znanosti«) »naravoslov-
ne vede« - je vaše ali kogar-
koli že mnenje še dodatno
vprašljivo. Zaradi aplikacije
npr. matematičnih modelov
v psihologiji, slednja ni že
kar interdisciplinarna zna-
nost, čeprav je znanost, ka-
kor samo zajemanje spoz-
nanj iz raznorodnih znanosti
za neko specifično področje
dela le temu še ne podeljuje
atributa znanosti. Zakaj? - to
pa na kakšnem drugem me-
stu. Kdor že ob povedanem
ne vidi tu problema, vsaj kar
se tiče obramboslovja, zago-
tovo ne vidi dobro.
In ko sem že pri besedi, naj
za zaključek povem še tole.
Da je v obramboslovju mož-
no eksperimentiranje, ne
dvomi verjetno nihče, naj-
manj pa npr. luški delavci v
Kopru, kjer je obramboslov-
na »znanost« dognala, da je
delavski štrajk naravna kata-
strofa in proti njemu razgla-
sila izredno stanje ter prak-
tično pokazala, kako se takš-
ni nadlogi na »znanstveni os-
novi« odpomore.
TEO BIZJAK,
Celje
Veliko
sprememb na
Šmohorju
Teden dni pred 1. majem
letos je oskrbovanje prevzel
mlad par. Obilica dela v pri-
pravah in uspešno srečanje
za 1. maj so dali poleta, da bo
njuno delo še bolj uspešno.
Prvomajsko praznovanje
oz. Celotno prireditev je or-
ganiziral in izpeljal Občinski
svet Zveze sindikaov Slove-
nije Laško. Vsakoletne iz-
kušnje, ko se zbere na Šmo-
horju okoli 1000 ljudi, so bile
velika opora vendar je bilo
letošnje srečanje vehko bolj
obiskano. Upoštevajoč po-
datke o pripravljenem gola-
žu za vse obiskovalce, je bilo
po ocenah več kot 3000 obi-
skovalcev, kar je rekord sre-
čanj na Šmohorju.
Udeležencem je v slav-
nostnem delu srečanja spre-
govorila Gita Vončina, iz RS
ZSS. Podeljeni so bili znaki
sindikatov (seznami je bil ob-
javljen v slavnostni številki
NT) in izveden kulturni pro-
gram.
Ravnina, ki se razteza iz-
pod Maliča tja do vasi Šmo-
hor, je bila polna obiskoval-
cev. Veseli in razpoloženi so
se zbrali že pred 11. uro in
zadnji zapustili Šmohor šele
proti jutru. Nekateri so imeli
v gumbnicah rdeče nagelje,
drugi so nesli harmoniko,
tretji žogo in podobno, vsi pa
so bili dobre volje.
Oskrbnik doma je imel v
skladu z dogovorom le nalo-
go, da je poskrbel za pijačo
in jedačo v domu, ostalo po-
strežbo večine obiskovalcev
je organiziral OS ZSS.
Prepričani, da bo drugo le-
to spet tako lepo na Šmohor-
ju, se bodo prav gotovo še
namenili na to srečanje, s se-
boj pa bodo pripeljali še svo-
je prijatelje in znance.
FANIKA WIEGELE,
Laško
Umazana Lipa
Vsakdo ima rad svoj kraj,
še posebej če je ta lepo ure-
jen. Moj domači kraj na Lipi
nad Štorami žal ni. Vseprej
kot lep je. Kamor koli pogle-
daš je eno samo smetišče.
Najbolj »kulturno« se vedejo
gojenci metalurške šole, ki
mečejo odpadke, ko se vra-
čajo iz trgovine, kar po zele-
nicah in ob poti do šole. Tudi
železarna slabo skrbi za oko-
lje. Vsepovsod naokoli leži
železo, ki bi lahko končalo
kje drugje kot pa v travi. Kot
da smo ljudje tod brez srca.
Tudi starejši včasih kar ob
cesti od vržejo papir, vrečko
od soka in tako naprej. Nih-
če od nas pa se noče skloniti
in odvrženo tudi pobrati ter
odložiti na pravem mestu.
Nekje sem slišal, da smo
Slovenci kulturno in marlji-
vo ljudstvo in da hočemo te
lastnosti prenašati tudi na
druge. Toda, slabosti drugih
kaj hitro vidimo, na svoje
okolje in prag pa pozab-
ljamo.
Pozivamo vse krajane, da
skupaj očistimo našo Lipo.
Naredimo to, potem pa se
ozrimo okoli in kritizirajmo
sosede.
FRANC UNUK
Lipa
Upokojenci smo
praznovali
Tudi upokojenci iz Doma
upokojencev v Celju smo
praznovaU Dan OF in 1. maj.
Proslava je bila skromna,»a
tembolj prisrčna in domača.
Po uvodnem govoru je za-
pel domači pevski zbor, Kat-
ja Tuta pa je recitirala pesmi.
Vse pesmi je zbor naučila de-
lovna terapevtka, pridna in
vztrajna delavka tov. Kar-
men, ki je zbor tudi vodila.
Nastopajočim se je zahva-
lila tovarišica direktorica, ki
nam je zaželela lepo prazno-
vanje.
Zapišem naj še, da tovari-
šica Karmen vodi upokojen-
ke pri ročnih delih in da so
izdelki, kijih od časa do časa
razstavijo, izredno lepi. Še
do 17. maja bo takšna razsta-
va in vabim vas, da si jo ogle-
date.
PAVLINA KLANČNIK
Dom upokojencev,
Celje
Zakaj tak
postopek?
v Novem tedniku dne 23.
4. 1987 je bil v rubriki »pisma
bralcev« sestavek tov. Ivan-
ke Sorec pod naslovom »Za-
kaj tak postopek?«. V tem
sestavku tov. Sorec pojas-
njuje postopanje delavcev
DO »Potrošnik« - TOZD
prodaja Celje, poslovna eno-
ta »Market Lipa« nad Štora-
mi, zaradi katerega je bila
tov. Sorec užaljena in je pre-
ko časopisa zahtevala od
pravne osebe opravičilo.
Tov. Sorec, prav tako pa
tudi vse ostale kupce, ne sa-
mo v poslovni enoti market
Lipa nad Štorami, temveč
tudi v vseh ostalih poslovnih
enotah pravne osebe smo
dolžni obvestiti in jim pojas-
niti način poslovanja delav-
cev poslovnih enot, ki slej ko
prej niso zadolženi le za sa-
mo prodajo, pač pa tudi za
vse ostale aktivnosti, ki so
potrebne v trgovinski dejav-
nosti. V sedanjih gospodar-
skih razmerah, ko kupna
moč prebivalstva pada, ugo-
tavljamo da se pojavlja ved-
no več odtujevanja blaga.
Prav zaradi tega so zaposleni
še toliko bolj zadolženi z last-
nimi internimi navodili, da
posvečajo v veliki meri svojo
pozornost samim kupcem,
njihovemu obnašanju v trgo-
vini ter morebitnim drugim
znakom, ki bi kazali na mo-
rebitno protipravnost kup-
čevega ravnanja. Kupci so
prav tako že iz običajev sez-
nanjeni, da so dolžni blago
ali artikle, ki niso kupljeni v
trgovini, v katero pridejo,
pokazati pred vstopom v
prodajne prostore pri blagaj-
ni oz. jih pustiti na za to
predvidenih mestih, ki pa jih
ta poslovna enota žal nima.
Tov. Sorec, kot izhaja iz
njenega sestavka, je verjetno
oz. zagotovo s seboj v torbi
prinesla paket zdravil, kar pa
prodajalkam do pregleda
torbe ni moglo biti znano.
Kot sama navaja, in kot na-
vajajo tudi same udeležene
delavke, pa jo šlo za večji
omot, ki bi lahko bil tudi
mleko. Delavke so tako po
internih navodilih pri ime-
novani opravile rutinski pre-
gled, ki je v zadnjem času že
običajen način pri poslova-
nju in vsekakor s tem stran-
ke nista hoteli na kakršenko-
li način oblatiti ali prikazati
kot tatice. Vsekakor pa se
strinjamo z navedbo tov. So-
rec, da bi se delavki morali
imenovani opravičiti, kar že-
li v njunem imenu in v ime-
nu celotnega kolektiva s tem
odgovorom izreči DO »Po-
trošnik«, TOZD prodaja
Celje.
STANKO GODEC
Potrošnik Celje
Smetna Savinova
z izgradnjo poslovno sta-
novanjske stavbe na Trgu V.
kongresa v Celju, kjer ima
svoje prostore med drugim
tudi Splošna banka Celje, so
okolico uredili tako, da je
lahko Celju v ponos. Prizna-
nje zaslužijo vsi, ki se zavze-
majo za lepo in čisto mesto.
Nikakor pa nam ne more
biti v ponos odlagališče pa-
pirne embalaže in drugih
smeti, ki se je pojavilo v tem
predelu takoj, ko sta Ingrad
in Gradiš pospravila svoje
delovne barake v Savinovi
ulici. Tu ima svoj kontejner
za odpadni papir banka, ki ta
kontejner zaklepa in Surovi-
na, ki je za več uporabnikov
postavila še en kontejner. Ta
sicer sprejema papirno em-
balažo, a še več je sprejme
prostor okoli kontejnerja.
Okolica je videti kot pravo
smetišče sredi mesta.
Že večkrat sem posredoval
informacijo o tej nesnagi
mestni straži. Vedno sem do-
bil odgovor, da za ta problem
vedo in da bodo skušali za-
devo urediti. Do danes niso
storili še nič. Kontejnerje od-
važajo, papirna embalaže in
druge smeti pa ostajajo na
tleh.
Pozivam odgovorne, da z
odpravo tega smetišča zago-
tovimo temu predelu mesta
čistočo in lep izgled, še pose-
bej zdaj, ko nas obiskujejo
tudi tujci.
FRANC DOBOVIČNIK,
Celje
Hvala za šopek
Dopoldan sem se odločil,
da grem na tržnico. Zavil
sem še v cvetličarno. Dobre
volje sem sem se odpravil
proti domu, a pri semaforju
na križišču Levstikove in
Mariborske sem moral ob-
stati. Še sreča. Za mano se je
namreč takrat pripeljala s
kolesom neka tovarišica in
mi izročila pozabljeno cvet-
je. Dodala je še, da misli da
so rože moje in da imam
vrečko prazno. »Škoda bi bi-
lo rož, ko so tako lepe«, je
rekla. Izrekam ji vso pohvalo
in zahvalo, k^ti prav nič je
ne bi veljalo, da bi cvetje sa-
ma pobasala in si olepšala
svoj dom. Zato še enkrat -
hvala, spoštovana tovarišica.
DAVOR ZUPANC,
Celje
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje: V četrtek, 14. m^a in v
petek, 15. mcOa ob 20. uri v lapidariju celjskega Pokr^inskega
muzeja Slavvomir Mrožek: EMIGRANTA.
V	petek, 15. maja ob 12. in 18. uri ter v soboto, 16. m^a ob 17.
uri Avgust Stnndberg: SONATA STRAHOV.
V	ponedeljek, 18. maja ob 14. uri Friedrich Diirrenmatt:
ZAKON GOSPODA MISSISSIPPIJA.
Mladinski kulturni center KLjUB Celje: V petek, 15. maja
ob 19. uri glasbeni večer z novimi video posnetki in ploščami
skupin Laibach, Borghesia in drugih alternativnih glasbe-
nikov.
V	soboto, 16. maja ob 20,30. uri koncert skupine The young
ones iz Celja.
Narodni dom Celje: V petek, 15. maja ob 19,30. uri letni
koncert mladinskega pevskega zbora Tehnik srednje tehniške
šole maršala Tita pod vodstvom Dragice Žvar. Kot gostje bodo
nastopili tudi pevci okteta Lesna iz Slovenj Gradca.
Glasbena šola Titovo Velenje: V dvorani glasbene šole
Franca Koruna Koželjskega bo v petek, 15. maja ob 18. uri
jubilejni koncert ob 25-letnici moškega pevskega zbora dru-
štva upokojencev in 5-letnici ženskega pevskega zbora velenj-
skega društva upokojencev. Kot gostje bodo nastopili pevci
moškega pevskega zbora K^uh.
Knjižnica in galerija Titovo Velenje: V petek, 15. mjOa ob
20. uri bo otvoritev klubske razstave fotografij članov foto-
kluba Zrno, v kulturnem programu pa bodo nastopili velenjski
literati.
• Dom kulture Titovo Velenje: V soboto, 16. m^a ob 20. uri
bo koncert tamburaškega simfoničnega orkestra Železničar-
sko prosvetnega društva France Prešeren iz Celja.
Zdravilišče Rogaška Slatina: V četrtek, 14. maja ob 20. uri
bo v Zdraviliški dvorani večer jugoslovanske folklore. Nasto-
pila bo folklorna skupina Minerali iz Rogaške Slatine.
V	soboto, 16. msga ob 20. uri bo v Zdraviliški dvorani koncert
ansambla Collegium musicum.
V	nedeljo, 17. maja ob 10. uri bo v parku pred Zdraviliščem
promenadni koncert pihalnega orkestra iz Hrastnika.
V	torek, 19. maja ob 20. uri bo v ZdravUiški dvorani večer
folklore v izvedbi folklorne skupine Železničarsko prosvet-
nega društva France Prešeren iz Celja.
Zdravilišče Dobrna: V četrtek, 14. maja ob 19,30. uri bo v
Zdraviliškem dorhu koncert moškega pevskega zbora in
nastop folklorne skupine kulturno umetniškega društva
Kajuh iz Dobrne.
Športna dvorana Radeče: V petek, 15. maja ob 18. uri bo
občinska revija pevskih zborov laške občine. Nastopilo bo 9
pevskih zborov.
Likovni salon Celje: V četrtek, 14. m^a ob 19. uri bo otvori-
tev razstave ilustracij Maijana Mančka.
Laški dvorec: Do 15. maja si še lahko ogledate razstavo
znamk Rdečega križa iz več kot 60 držav in foto-dokumentacij-
skega gradiva ter republiškega založniškega programa te de-
javnosti.
Zdravilišče Dobrna: V avli hotela Dobrna je na ogled raz-
stava akvarelov Miša Kurenška iz Titovega Velenja.
Zdravilišče Rogaška Slatina: Do 22. m^a si lahko v Pivnici
ogledate razstavo likovnih del slikaija, kiparja in oblikovalca
Maria Vilhaija.
Knjižnica Edvarda Kardelja: Do 26. maja si lahko v razstav-
nem prostoru knjižnice ogledate razstavo »3 Savinjčani plus
1«, kjer se predstavljajo pisatelji Drago Kumer, Dane Debič in
Janko Kač ter slikar Fran Tratnik.
mJERNIZACIJA
BOLNIŠNICE V CEUU
Prostovoljni prispevki, vplačani aprila
Vplačano od 31.3.1987	2,483.344
Dr. Kolarič Jože Beteltova 8 Maribor, namesto
cvetja na grob Antona Laha-Zmaga	20.000
Arh Kenda Nušičeva 4 Celje, namesto cvetja na
grob pokoj nega Lah Antona	10.000
Hudina Anton, namesto cvetja	30.000
Juričko Jože in Dragica, namesto venca za pok.
Lah Zmaga	20.000
Klub Maksa Perca Celje, namesto venca za pok.
Lah Atona-Zmaga	20.000
Ivan Ravnikar Celje Miklošičeva 1, namesto
venca na grob Lidije Grilec družina Ravnikar	10.000
Osnovna organizacija sindikati pri osnovni šoli
Nade Cilenšek Griže, ob obletnici smrti sodelav-
ke Jemec Marije	10.000
Drugovič Marta in Norbert na Otoku 13 Celje,
namesto cvetja na grob pokojne Terezije Dolhar
iz Celja .	10.000
Petrin Janko »Livarstvo« Velika Pirešica Žalec,
namesto cvetja za pokojno Olgo Salobir Zabu-
kovica Griže	20.000
OOS TOZD Zlatarna Celje, namesto venca za
pokojnega Korent Karla	25.000
Zora Vrisk Cigaletova 6 Celje, namesto cvetja na
grob pokojne Gliha Anke	5.000
Delakorda, Pleterski Celje Moše Pijade 22 Celje,
namesto cvetja za pokojnega prof. Ščuka Cvet-
ka	10.000
TVD Partizan Nova vas, namesto darovanega
cvetja za pokojnega Karla Juga	20.000
Občinska organizacija rdečega križa Slovenije
Slov. Konjice prispevki občanov	291.840
Emest Kos Uhca 29 novembra 37 Celje, name-
sto cvetja na grob pok. Lah Antona-Zmaga	15.000
Zlatorog Maribor sodelavci Borisa Laha, name-
sto svetja na grob pok. Lah Antona-Zmaga	14.500
Prelesnik Mirko in Herman Solčava 31	8.000
OOS TOZD Zlatarna Celje, namesto venca ob
smrti Kolenik Marije	25.000
Občinski odbor RK Žalec OŠ Liboje, KORK
Petrovče	21.326
Srdič Simon, namesto cvetja na grob pok. Lah-
Zmaga	10.000
Milan Pugelj, nakazilo od predavanj	5.709
Breda Lenarčič Ljubljana, namesto cvetja na
grob pok. Jug Karla_10.000
Skupaj vplačano od 30.4. 1987	3,094.719
^dravsiivenr^^^	^ -
'Modermžaciia bolnišnice Celje
50 700 -^ 743-79 ; .
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Razvoj še ni pokvaril ljudi v Dramljah
Na letečem uredništvu smo si dodobra napolnili beležke In v prihodnjih tednikih
boste o ljudeh In problemih v Dramljah res veliko Izvedeli
Ko smo se pred tednom dni odpravljali v Dramlje,
smo precej nezaupljivo pogledovali v nebo, ki ni obetalo
nič dobrega. »Leteče uredništvo v dežju? To se ne bo
dobro končalo!« smo godrnjali, ko smo lezli v avtomo-
bile. Pa se je kmalu po prihodu v Dramlje zjasnilo, tako
da so bile pozabljene črnoglede napovedi, svoje pa so
seveda prispevali krajani, ki so znani po svoji odprtosti
in gostoljubnosti.
Tokrat smo si za cilj na-
šega letečega uredništva
torej izbrali Dramlje v šent-
jurski občini. Tiste Dram-
lje, mimo katerih se pelje-
mo vsakokrat, ko drvimo
po hitri cesti proti Maribo-
ru, le malokdo pa n^de
čas, da se v kraju tudi usta-
vi. In prav spoznavanju
takšnih, iz tega ali onega
razloga nekoliko odmak-
njenih krajev, so namenje-
na naša leteča uredništva.
Na ta način namreč lahko
dodobra prekrižarimo kra-
jevno skupnost, spoznamo
njene ljudi in njihovo živ-
ljenje, pa tudi težave, s ka-
terimi se ubadcoo.
V Dramljah smo tokrat
spoznavali življenje pretež-
no kmečkega prebivalstva,
povezanega z zemljo, ki pa
vedno ne daje dovolj kru-
ha, zato si ga iščejo tudi v
bližnjih industrijskih sre-
diščih. Od 1650 prebival-
cev v krajevni skupnosti
jih je 450 zaposlenih, skoraj
vsi pa imajo doma še kak-
šen kos zemlje, na 100 do-
mačijah pa se ukvaijajo le s
kmetovanjem. Vendar jim
v teh časih ni lahko, še zla-
sti, če je kmetija v hribovi-
tih predelih v okolici Dra-
melj.
Sicer pa se lahko Dra-
meljčani pohvalijo z ureje-
no cesto skozi kraj, z mo-
derno šolo in vrtcem, pa še
s trgovino in blokom sredi
kraja, vse to pa jih očitno
uvršča med razvite kr^ev-
ne skupnosti v sicer manj
razviti šentjurski občini.
Krpani so že doslej veliko
naredili s samoprispev-
kom, pa tudi v prihodnje
bo tako. Še zlasti, če bodo
hoteli imeti svoj večna-
menski dom, o katerem
razmišljcuo že vrsto let, saj
sedaj ni pravega prostora
za delo organizacij in dru-
štev v kraju. Čaka jih tudi
urejanje vodooskrbe, vzdr-
ževanje cest, pa reševanje
problemov s telefoni, ki jih
je vse premalo, povsem za-
dovoljni pa niso niti s pre-
vozi v Šentjur in Celje. V
prihodnje bodo morali raz-
mišljati o širitvi trgovine, o
kakšni dobri, domači go-
stilni, ki je v kraju ni, pa še
o čem, da bo naziv »razvita
krajevna skupnost« resnič-
no ustrezal.
Vse to so nam kr^ani
pripovedovali, ko smo jih
obiskali na njihovih domo-
vih, pa tudi zvečer, ko smo
na tamkajšnji osnovni šoli
pripravili ustni časopis s
kulturno-zabavnim progra-
mom. Tako smo strnili vti-
se, hkrati pa v pogovoru s
krajani izpostavili vse ncO-
bolj pereče probleme, ki
jih tarejo. Predvsem kmete
je zanimalo, zak^ pospeše-
valna služba ne deluje ta-
ko, kot bi morala, s^ po-
speševalec le redko zaide
na kmetijo. V odgovoru
Stanka Lesnike, direktoija
šentjurskega Kmetijskega
kombinata so lahko slišah,
da se bodo trudih, da se
stanje izboljša, da pa je za
večino težav kriva splošna
kmetijska politika v državi,
kjer kombinat nima dosti
vpliva. Zanimivo je bilo
prisluhniti tudi pogovoru o
vikendaštvu v kr^evni
skupnosti. Po ocenah je
namreč v Dramljah in oko-
lici več kot 300 vikendov,
ki so ponekod zrasli kar
brez ustreznih dovoljenj. S
tem pa so prinesli dodatne
težave za krajevno skup-
nost, čeprav so jih bili v
začetku veseli, s^ tako na
marsikakšnem kosu zem-
lje, ki bi bil sicr neobdelan,
rodi vsaj vinska trta.
Gotovo pa so bili vsi, ki
so se tistega večera zbrali v
avli osnovne šole, n^bolj
veseli zadnjega dela prire-
ditve. Nastopili so namreč
ansambli, pevci, humoristi,
tako da je bilo za vsakega
nek^. Gostje večera so bili
člani Laškega instrumen-
talnega kvinteta, ki so igra-
li večinoma lastne skladbe.
Ansambel, ki ga vodi Vla-
do Polšak, se te dni pri-
pravlja za nastop na festi-
valu v Števeijanu in jim je
bila predstavitev v Dram-
ljah neke vrste ogrevanje,
poslušalcev pa kljub temu
niso razočarali. Zanimivi
so bih domači fantje, ki se-
stavljajo skupino Mladi asi.
Osem se jih je pred štirimi
leti zbralo v skupino, da bi
ohranjali stare pesmi.
Uspešno nastopajo na ra-
zličnih zabavnih priredi-
tvah, vodi pa jih Roman
Sekolec. Z njegovo pomoč-
jo so gledalci doživeli tudi
predstavo stare ohceti na
šaljiv način. Svoje pa so
dodali še muzikanti oče in
sin Milana Čretnika ter Mi-
lan Cverle, ki so s hramoni-
ko, klarinetom in basom
zaigrali skladbi, ki sta bili
običajni na nekdanjih svat-
bah. Da tudi šolaiji niso od
muh, so dokazali s svojim
programom, v katerem je
Andreja Leber prebrala
spis in igrala na harmoni-
ko, predstavil seje del pev-
skega zbora, nato pa še
Klara in Marinka, ki sta pe-
li ob spremljavi kitar. V
Dramljah torej predvsem
radi pojejo, kar je za konec
prireditve dokazal še meša-
ni pevski zbor, ki ga je vo-
dil Matevž Goršič.
Prireditev seje končala v
poznih večernih urah, očit-
no pa so bili kr^ani zado-
voljni, prav tako pa tudi
mi, ki smo ob zadovoljnih
obrazih Drameljčanov po-
zabili na naporen delovni
dan.
T. CVIRN
Foto: EDI MASNEC
Na letečem uredništvu v
Dramljah smo bili: Franček
Pungerčič, Ivana Fidler,
Mateja Podjed, Vili Einspie-
ler, Srečko Šrot, Tatjana
Cvirn ter fotoreporter Edi
Masnec.
Gostje na večerni prireditvi so bili člani ansambla Laški instrumentalni kvintet, ki ga sestavljajo: Vlado Polšak,
Marjan Borlak, Zdravko Sevšek, Marjan Poblin, Zdravko in Janez Belej in Alenka Šon.
Krajani Dramelj in okolice so dodobra napolnili avlo osnova
Kadar se s srčen
Pevci zbora '-Tehnik'^ Iz Celja na gostovanji
Wlndsorju In Corku - Zmaga na mednarodna
Mešani mladinski pevski zbor
Tehnik, ki ga vodi Dragica Žvar,
srednje tehniške šole Maršala Ti-
ta iz Celja, je te dni dodal vrsti
svojih uspehov še eno mednarod-
no priznanje. Na 34. pevskem in
folklornem festivalu v mestu
Corck na Irskem je osvojil prvo
mesto v kategoriji mešanih pev-
skih zborov srednjih šol, ter po-
sebno festivalsko trofejo za naj-
boljšo izvedbo, ki jo mednarodna
žirija tega festivala podeljuje
enemu samemu izmed vseh sode-
lujočih šolskih zborov. Mladi
celjski pevci so se v Celje torej
vrnili z najvišjo možno nagrado
še ene velikih mednarodnih pev-
skih preizkušenj.
Kako slovenski zbor sploh pride
na Irsko? Nenavadno seveda in
skoraj v vseh pogledih drugače
kot iz kateregakoli drugega konca
naše poloble. Izjemno je bilo že
povabilo festivalskega odbora, ki
je mlade celjske pevce izbral iz-
med številnih prijavljenih - v veči-
ni pa odkolnjenih - pevskih zbo-
rov različnih evropskih in drugih
dežel. Nenavadne so bile priprave
na dolgo potovanje, s^ revni slo-
venska in občinska kulturna
skupnost - pa še kdo drug, ki bi
lahko kai primaknil - nista našli
denaija, da bi občutneje podprli to
edino jugoslovansko zastopstvo
na ugledni mednarodni pevski
prireditvi. Tako ni bilo v Corku
razen naših pevcev nikogar, ki bi
bil tja pripotoval tudi na lajj
stroške. In bile so samo še član
Foersteijevega ženskega kon|
nega zbora iz Prage, ki so za prt
Irsko tudi uporabile avtobus. |
drugi so tja lepo udobno prile^
Se ve, zakaj ne tudi mi. ;
Toda vse je za nekaj dobrfl
tudi vožnja z avtobusom čez dq
breg petih dežel (pa še čez (
vodi povrhu) ima svoje predno
Popotnik spoznava desetine zi
nih dohn, pa ugotovi, da je rai
prav zelena samo njegova. Tod)
spoznanje je prišlo na koncu. I
čelo pa se je s prvo nočjo na U
nikovem avtobusu, ki ga je >
dolgo pot varno in zanesljivo
mciril stari »Tehnikov«, pa 1
»Tednikov« znanec (večkratni
fer izleta »sto kmečkih žensk
morju), Vojko Gornjak.
Prve ugotovitve: mladina je
Učno pripravljena za potoval
Oni v trenerkah, koncertne obl
in obešalnikih, kitare Vcimo zal
njene nekje v zadku avtobusa-
Corka nič petja, vztraja Dra|
Žvar. Vožnja z avtobusom je
sama po sebi dovolj uniči)
strup za glasove. Toda dobra v
in smeh kmalu silita skozi vse
tobusne šprarye. Zvezda večer
Alenka, »Logcirica«, ki si izsili
med neopažene šele s tem, da
torju zbadljivk izpuli šop las. E
§ače pa je bila to miroljubna J
e cariniki so nam bili prijateJi
keir naenkrat nas zgodnje jutro
loti v predmestju Kolna.
Drameljčani so predvsem dobri pevci, kar so dokazali tudi člani mešanega pevskega
zbora pod vodstvom Matevža Goršiča.
Skupinski posnetek za spomin. Srečanje z županom mesta Cork Gerryjem 0'Sullivanom.
987
NOVI TEDNIK - STRAN 13
oje...
wenbroichu,
iskem festivalu
>rvo razočaranje: v znameniti
Inski katedrali dekleta in fantje
tihem zapojo Gallusov Nobile
icendi. Poslušalci so navdušeni,
iž v duhovniški obleki pa ne.
li ste, ne da bi vprašah. Red
►ra biti!
»rva gostoljubnost: iz Kolna
(O namenjeni v Grevenbroich.
parkirišču je prva beseda, ki jo
imo, slovenska. Spregovori jo
rtina Čemjavič, mlada žena
Ipredsednika slovenskega klu-
Celje. Slovensko govorita tudi
ina v Nemčiji rojena otroka, To-
in Betina.
tvi koncert: pozno popoldne
emo v mestni bolnišnici. Manj-
je od celjske, ogenj bi utegnil
roziti precej starejše, vendar so-
no adaptirane zidove. Primarija
Jra jasen zvok našega mladega
tja, nas pa dobrodošlica Wer-
ija Amiana, vodje mestnega
Itumega urada, katerega vede-
I prepriča, da pred kratkim
lenjeno pobratimstvo med Gre-
ibroichom in Celjem ni zgolj
udna politična odločitev ... De-
prespimo v mestni telovad-
bi in utihnemo s prvim mrakom
ti. »Noč železne lady«, se nam
slednji dan smejejo fcintje, ki so
i v gasilskem domu privoščili
>oj piva in coca cole. Toda po
ilugi tiste, ki je bila izdala ukaz,
naslednje jutro neskalje-
tisto zvenijo.
''rvi večji zaplet - nas čaka v
Btendeju. Pri blagajni hočejo za
ekt dvakrat tolikšno vsoto, kot
ie za pot pripravil Izletnik. Če
faino, nam zmanjka denaija za
'Jijo čez Irsko moije. Rečemo ji,
'bo, pa bo, in se vkrcamo. Ko ni
obzorju ne belgijske obale in se
li angleška še ni prikazala iz
?le, preizkusi vodja naše poti,
'rtna Tavčar-Krajnc, radijsko
s kopnim in od tam s Ce-
Zveza deluje - Izletnikovo
'užbenko se sUši bolje kot iz Ce-
do Žalca. Kljub temu pa visi
■J^ljevar^je našega potovanja v
«u vse do naslednjega dopold-
ko s pomočjo Kompasove
sncije v Londonu dobimo vo-
''lico še za trajekt proti Irski.
[I^niku napisano črno piko po-
damo v sivo.
t veselimi ljudmi
sorja
j® kdo, prebivalci Windsoija,
^riega mesteca na robu Lon-
zanesljivo niso hladni in ne-
^Pni Angleži. V šoli princese
^arete, katere gostje smo bih,
ps namreč obsipali s tolikšno
gostoljubnostjo, da jo je
težko opisati. Pevci prespijo pri
svojih angleških vrstnikih in ko se
zjutraj spet zberemo v večnamen-
skem šolskem prostoru, lepih vti-
sov ni konca, ne kraja. Po koncer-
tu nam prvič javno izpovedo, da
nam zavidajo naše lepe, močne
fante. »En vaš bas zaleže za vse
naše,« se smeje simpatični diri-
gent Benedick Gunnar, prava po-
sebnost med posebneži, glasbeni-
ki. Učitelj na srednji šoli, ki je
prejšnji večer dirigiral v London-
ski filharmoniji, nas strpa v vsaj 40
let star šolski avtobus in nas kar
sam popelje po mestu. Malenkost,
v primeijavi z lanskim podvigom,
ko je za volanom istega starega
avtobusa sam prišofiral na pevski
festival v belgijsko mesto Nerplet,
od koder izvira tudi znanstvo s Ce-
ljani.
Prvo srečanje z Irsko: v sivem
deževnem jutru četrtega dne nas
tregekt kot zadnje vozilo spusti na
irska tla. Nikjer ni nikogar in sami
moramo najti pot iz opustelega
pristanišča. Vozimo se po čudovi-
to zeleni deželi, polni rumeno cve-
točega grmovja in na prvi bencin-
ski črpalki prvič zaslišimo čudno
irsko angleščino. »Šmarski di-
alekt,« pojasni nekdo. Odtlej na-
prej je vse nenavdno - v Corku
nas namesto našega vodiča poz-
dravi pred Grand parade hotelom,
ki še najbolj spominja na odpisani
bar, članica odbora za nastcinitev,
gosp(odična) Margaret, ki skupeg s
svojo druščino potrebuje še vse
popoldne in dobršen del noči, da
nas spravi pod streho. Počasi
spoznavamo, da Irci po organiza-
cijskih sposobnostih niso ravno
med prvimi v svetu ...
Dnevi na Irskem: povsod, ka-
mor pridemo, zbujamo pozornost.
Slovencev se v Corku spomnijo
od lani - akademski pevski zbor
Boris Kraigher iz Maribora je zma-
govito odnesel festivalski pokal.
Dvojna obremenitev za mlade
celjske pevce. Toda svojo nalogo
častno opravijo. Pojejo na vsakem
koraku - na sprejemu pri županu,
trikrat v tekmovalnem programu,
na uhci za televizijo, pa še v mest-
ni cerkvi in v podeželskem dvor-
cu, ki ga nameravajo spremeniti v
hotel, v živalskem vrtu in prikup-
ni vasici Blarney, kjer v stolpu
tamk^šnjega srednjeveškega gra-
du poljublj^o kamen za srečo.
Skratka, uradno gostoljubje in Ir-
skem ni zastonj. Vse si zaslužimo.
Tudi zaključno veselje. Po nasto-
pu na sklepni slovesnosti, kjer so
peli kot še nikoli, se Celjani zbere-
mo v ozadju velike dvorane, ki v
mestni hiši sprejme tudi dva tisoč
poslušalcev. Daleč od svetlih luči
na odru, komaj slišimo ceremoni-
al, ki spominja na podehtev Oscar-
jev. Dolga je pot Dragice Žvar do
stopnic, ki vodijo do zmagoslavja.
In še ko drži v rokah festivalsko
trofejo, ne veijamemo prav. Je res
mogoče, se sprašujejo otroci, ki so
v tem trenutku res spet samo to.
Premočna želja sili izpod nareje-
nega plašča odraslosti. Potem pa
se solze negotovosti nenadoma zli-
jejo s tistimi, ki jih sproži veselje.
Trud je poplačan, pot upravi-
čena ...
Ta veseli dan ali...
¥ Bistrici ob Sotll so proslavili dan šole
»Deseti maj 1979 je bil za
Bistričane, predvsem pa za
učence naše šole srečen dan.
Med nas je namreč prišel to-
variš Tito in uradno otvoril
novo, sodobno opremljeno
šolo, ki smo jo poimenovali
po njegovi materi Mariji
Broz,« so zapisali v infor-
mator, ki je izšel ob dnevu
šole, učenci iz Bistrice ob
Sotli.
Bistrica ob Sotli, do katere
vodi vijugasta kozjanska ce-
sta, ki se vije med pisanimi
travniki in zelenimi gozdovi,
nas je sprejela obsijana s
soncem. Se več sonc pa smo
ugledali v očeh osnovnošol-
cev, ki so nas toplo pozdravi-
li skupaj z ravnateljem Jože-
tom Uršičem in z učitelji.
Živžav mladih navihancev
se je polegel, kakor hitro so
morali učenci pokazati, kžg
vse znajo. Na COŠ Marije
Broz se učenci marsičesa na-
učijo tudi v številnih interes-
nih dejavnostih. Naštevanje
je vedno dolgočasno, toda da
si boste lahko predstavljali,
kaj vse smo si v petek ogle-
dali, ne moremo mimo tega:
ročnodelski krožek, mode-
larsko-maketarski, likovni,
bralni, dramsko-recitacijski,
dopisniško-novinarski, rit-
mični krožek, folklora, zgo-
dovinarski, računalniški, tu-
ristični, obrambni krožek, da
ne omenimo še mladih gasil-
cev in pionirske hranilnice,
ki je pravi naslov za denarne
zadeve.
N^bolj težko pričakovani
dogodek dneva pa je bila ša-
hovska simultanka, ki so jo
učenci odigrah letos že
osmič s celjskim šahistom
Francem Pešcem. Le ta je le-
tos s seboj pripeljal tudi mla-
do žalsko šahistko, repubh-
ško mladinsko prvakinjo,
Suzano Urisek. Na petinde-
vetdesetih črno-belih plosk-
vah se je pomerilo prav toli-
ko mladih šahistov in ša-
histk. Njihova lica so kar ža-
rela od navdušenja, ko je pr-
vo potezo na vsaki ploskvi
premaknila Ana Kostanj-
šek, sestrična Josipa Broza,
ki bo letos avgusta dopolnila
oseminosemdeset let. Nato
so sledili pravi šahovski dvo-
boji. Mladi šahisti so se upi-
rali nasprotnikoma, s^ je si-
multanka trajala kar nekaj
ur. In kakšen je bil končni
izid? Suzana je bila nepre-
magljiva, toda Barbara
Boštjančič (13 let) in Andre-
ja Mišja (10 let), sta s Suzano
remizirali. Barbara je na to
dejala: »Šah sem pričela
igrati šele letos, današnji re-
mi pa je le začetniška sreča.«
Še bolj razburljivo je bilo pri
fantih. Letos so se prvič ude-
ležili dneva šole in simultan-
ke tudi pioniiji iz osnovne
šole Josip Broz iz Kumrov-
ca. In glej ga zlomka! Kar
dva Kumrovčana sta prema-
gala Franca Pešca. »V sed-
mih letih so me premagali
samo trije učenci, danes pa
kar dva v istem dnevu. Kljub
temu jima iz srca čestitam,«
je športno prenesel »poraz«
Franci Pešec. In kdo sta bila
zmagovalca? ŠtirineOstletni
Danijel Kodrnja, ki igra šah
tri leta in je ob zmagi navdu-
šeno vzkliknil: »Vesel sem
svoje zmage, ker sem prema-
gal velemojstra. To je moj
n^lepši dan v življenju!«
Drugi zmagovalec je bil tri-
najstletni TomislavŽupanič,
ki se s šahom ukvaija že pet
let in se je seveda prav tako
veselil zmage. Med Bistriča-
ni pa je s Francem Pešcem
remiziral Joži Hudina.
Po šahovski simultanki so
se nam s krajšim kulturnim
programom še enkrat pred-
stvii učenci COŠ Marija Broz
in nato je bil uradni del dne-
va šole zaključen. Učenci so
se hitro porazgubili po do-
movih, kjer so marsikoga ča-
kala še domača opravila na
polju, v hlevu ali v hiši.
Ko smo zapuščali COŠ Ma-
rija Broz, je otroški živžav za-
menjala idihčna vaška tišina.
Otroški smeh je izginil, za
dva dni, daleč proč od šol-
skih vrat in sonce ni sijalo
več tako lepo kot zjutraj, ko
smo se pripeljali. Na igrišču
ob šoli sta tam, kjer so do-
poldne tekali otroci, brskali
le dve rjavi kokoši.
Zanimivo je bilo tudi na
obisku pri modelarsko-ma-
ketarskem krožku, ki ga vo-
di Stane Dragovan. Fantje so
lepili, merih, risali in počeh
tisoč stvari. Nad njihovimi
glavami so »poletavali« avi-
oni, na mizah pa je bilo že
nekaj raket, pripravljenih za
polet 200 do 250 metrov viso-
ko (odvisno od moči motor-
ja, je povedal učenec Primož
Rainer). Primož je navduše-
no pripovedoval kako je po-
trebno izdelati padalo za ra-
keto, ki ga le-ta potrebuje za
pristanek na zemlji. Padala
izdeluje Primož tudi doma.
Vzame mehko folijo, zariše
krog, nato priveže vrvi, ki
morajo biti enakomerno na-
rezane na vseh koncih. Pada-
lo lahko ima 16, 12, 8, 6 ah
manj vrvi, odviso od veliko-
sti padala. Povedal je tudi,
da včasih uporabljajo pri
krožku tudi stroje: brusilni,
vrtalni stroj, pa žago, leilo,
modelarske nože ...
NATAŠA GERKEŠ
foto: EDI MASNEC
Krožek ročnih del vodi v Bi-
strici ob Sotli Ljudmila
Jan. Kar šestdeset otrok se
pri njej uči prvih ročnih
spretnosti-vezenja, plete-
nja, šivanja prtičkov, tkani-
čenja... Prvošolčki, ki jih
je v krožku veliko, izdeluje-
jo iz volne p^ace, »cunfe«.
Deklice iz nižjih razredov
kar ne morejo dočakati pri-
četka krožka, zato k tovari-
šici Janovi pritečejo tudi
med odmori, kajti včasih se
pripeti, da je potrebno kak-
šen izdelek dokončati tudi
do določenega praznika, kot
je npr. Dan žena, rojstni
dan...
Uslužbenci pionirske hra-
nilnice so v petek dopoldne
bili učenci nižje stopnje. Po-
vedali so, da hranilnica de-
luje dvakrat tedensko za
nižjo in dvakrat na teden za
višjo stopijo. Sprejemajo
vloge, izdajajo denar, vča-
sih pa se srečujejo tudi z ne-
strpneži, ki kar ne morejo
dočakati, da bi prišli na vr-
sto. Pa saj veste, takšni smo
pač ljudje in uslužbenci to z
razumevanjem sprejmejo.
Ob dnevu varčevalcev, 31.
oktobra, sprejmejo v Pi-
onirsko hranilnico tudi pr-
vošolčke in nato je v banki
nekaj mesecev nepopisna
gneča, saj so mali varčeval-
ci najbolj zvesti in pridni
obiskovalci pionirske hra-
nilnice. Ja, veliko denarja
se pretaka skozi blagajno te
hranilnice, toda vse poteka
tako kot je treba in roparji
se v sedemnajstih letih, od-
kar je tam Silva Šešerko, ki
bdi nad poslovanjem, še ni-
so pojavili.
Prvo potezo aa vseb deskah je naredila Ana Kostaajšek
Ob dnevu šole se je predstavila tudi ritmična skupina.
Suzana Urisek, republiška šahovska prvakinja, je bila trd
boj z vztrajnimi dekleti.
Tudi mladi raketarji in modelarji so se izkazali s svojimi
izdelki
14. STRAN - NOVI TEDNIK
14. MAJ 1987
Pionirji fotografiralo
Zaključne priprave za najpomembnejši del naše in vaše akcije Pionirji fotografirajo so
se pričele. Zato bi vas danes opozorili, da imate časa za sodelovanje le še do 25. maja.
Takrat bo naša komisija izbrala najboljši foto krožek, ki bo prejel fotoaparat, najboljšega
posameznika, ki bo prejel fotografsko torbo in perspektiven foto krožek, ki mu naš
pokrovitelj fotolik namenja povečevalnik. Priznaja so tudi že v delu pri Ljubu Korberju v
Žalcu, podrobnosti pa bomo objavili v prihodnji številki Novega tednika.
Posnetek, ki ga danes objavljamo, pa je napravil Klavdij Dragičevič iz Titovega
Velenja. Lepo je ujel napeto vzdušje na športni tribuni in iz obrazov navijačev lahko
marsikaj preberemo. Očitno gre za dogodek tik pred ciljem, pri nekaterih je že videti veselje
in zmago, pri nekaterih gledalcih lahko vidimo zadnje napore, ki bodo morda tudi pripomo-
gli k zmagi, medtem ko tovarišice v ozadju šport očitno prav nič ne zanima. Tudi ta
objavljeni posnetek nagrajuje Fotolik z vrednostnim bonom, ki ga bo Klavdija vnovčil v
njihovi prodajalni v Celju.
Elcologija 87
Vse od februarja pa do pred tednom dni je med mladimi
v celjski občini tekla velika akcija, ki jo je organiziralo
Društvo za varstvo okolja Celja. V njej so učenci osnovnih
in srednjih šol v sliki in besedi razmišljali o našem, vedno
bolj ogroženem okolju, v četrtek pa so se na kvizu v
celjskem Narodnem domu pomerili tudi v znanju s tega
področja.
Velik odziv na akcijo kaže, da mladim ni vseeno, kaj se
dogaja z okoljem. Vse bolj ste naveličani sivine betona,
umazanega dima in črnih rek, vse bolj si želite zelenih
gozdov, cvetja in ptic. Morda pa do takrat, ko boste odra-
sli in prevzeli svet v svoje roke, le ne boste pozabili na ta
svoja hrepenenja... Saj niso tovarne same po sebi tiste, ki
zastrupljajo življei^e okrog sebe in niso samo one tiste, ki
onesnažujejo okolje. Vsakdo med nami mora prispevati
svoj del k čistejšemu svetu, saj modra misel pravi, da svet
in narava nista naša last pač pa smo siju le izposodili od
naših otrok in vnukov. Torej ravnajmo z njima tako, da ju
bomo z mirno vestjo predali prihodnjim rodovom.
Na naši strani danes objavljamo prvonagrajena spisa iz
akcije »Ekologija 87*.
Moje okolje
Vsako jutro se prebujam v isti
prenasičeni zrak, med iste glaso-
ve, med enak jok otrok in pod
isto sivo nebo. Zelo redko opa-
zim sonce na vzhodu, pa še ta-
krat je sivordeče. Zelo redko ob-
čutim svež veter v laseh, pa še
takrat je mrzel. Žvižga okoli be-
tonskih vogalov in išče pot v os-
krunjene gozdove.
Nekoč sem si porezala ustnice
na kristalnem kozarcu. Na roke
mi je kapljala svetla kri. Zaželela
sem si potopiti krvave dlani pod
prozorno morsko gladino. Nisem
mogla. Nisem našla prozorne
morske gladine, kajti barva naše-
ga časa je črna. Čm je dim to-
varn, čm je beton, črni so gozdo-
vi in slutnje so temne. Vklenili
smo v kletko sebe in svoje še
nerojene otroke. Malčki pa se
preplašeni stiskajo k mrzlim ste-
nam nebotičnikov. Niti igrati se
ne znajo med avtomobili, nepotr-
pežlivimi vozniki, rdečimi sema-
forji in starši, ki jih zaskrbljeno
držijo za roke. Moje okolje me
slepi s svojo sivino, s svojimi ne-
onskimi reklamami in žarometi.
Ali res ne zna nihče več izdelo-
vati piščalk iz vrbovih vej? Ali je
na svetu sploh še kakšen prostor-
ček. kjer se mladiči ne bojijo lju-
di? Če je, ne dovolite, da stopi tja
noga človeka - osvajalca! Naj
nihče ne 'izboljšuje« in izkorišča
tistega koščka zemeljskega raja.
ki je še ostal. Če sploh je...
Otroci smo, ki smo prevarali
lastno mater. Zasekali smo svoje
sekire pohlepa v njena jedra, za-
strupili smo reke - njeno kri. Po-
škodovali smo gozdove - njena
pljuča. Prevarali smo lastno ma-
ter naravo, ki nas je napravila za
najboljše med vsemi vrstami. Sa-
mi smo se okronali za vladaije in
si nadeli zlate verige ujetnikov.
Zdavnaj smo že prestopili mejo
njenega otrpljenja: počasi, zelo
počasi in z ranjenim srcem bo
morala svoje najljubše sinove zo-
pet spremeniti v nevedne otroke.
Zato pa prosim v imenu morda
nikoli rojenih otrok: pustite nam
vsaj tisto sivordeče sonce na
vzhodu in tisti hladni veter na
rokah. In kanček sreče in vehko
upanja, da bo nekoč nekdo dejal:
»Vem, kako, poznam način, kako
pobegniti iz naše betonske jet-
nišnice!« In veliko, veliko sanj se
bo uresničilo. Mojih, tvojih, na-
ših, ryihovih. Do takrat pa se
bom prebujala v enaka siva jutra,
hodila med enakimi sivimi ulica-
mi in legala spat med enakimi
sivimi stenami.
Pa bi moral imeti človek samo
toliko volje, da bi se ob pravem
času prebudil v pravo jutro. In še
malo sreče, da to jutro ne bi bilo
zopet samo še en deževen dan.
NATAŠA VERK,
Srednja družboslovna šola
CELE
Naše okolje
Nedeljsko popoldne. Se-
dim na skali med ruševinami
starega celjskega gradu in
zrem v dolino. Premišljujem.
Morda je pred mnogimi le-
ti, ko je ta grad še bil dom
celjskih gospodarjev, katera
od grajskih gospodičen zrla
skozi okno in se ji je na obraz
prikradel nasmešek. Saj se ji
je imel za kaj. Takrat so Ce-
lju pravili »belo mesto«. Na-
stalo je ob sotočju rek Savi-
nje in Voglajne in se je ved-
no bolj širilo, tako da sega
danes že čisto do vznožja
okoliških hribov. Že v času
celjskih grofov je imelo Celje
vehko veljavo, ki jo je danes
še povečalo, toda izgubilo je
nekaj, na kar so bili stari Ce-
ljani še posebej ponosni: na-
ziv »belo mesto«. Industrij-
ski razvoj je teijal svoje.
Tam, kjer so se včasih raz-
tezali travniki in polja, so
zrasle tovarne: Emo, Libeia,
Cinkarna, Žična in druge.
Stare tlakovane ceste so se
umaknile modernim večpa-
sovnicam, križiščem, sema-
forjem, vprežna vozila so da-
la prednost avtomobilom.
Tovarne so širile svoje obra-
te, se dograjevale, posodab-
Ijale in pognale velike dimni-
ke. Čez Savinjo smo naredili
moderne mostove, pod njimi
pa kanaUzacijske naprave, ki
v vodo prinesejo strupe iz to-
varn. Posledica tega je, da
nam naše vode niso več v
ponos, saj so včasih od od-
padnih snovi kar goste. Naj-
boljši dokaz za to je Vo-
glajna.
Včasih je veljal rek, ki ga
uporabljamo še danes, ven-
dar skoraj neupravičeno, da
je nekdo »zdrav kot riba v
vodi«. Če to komu rečeš se-
daj, bi ta lahko pomishl, da
je videti tako slab, kot da bo
vsak čas pristal na pokopa-
lišču. Kajti v zadnjem času
se je že večkrat zgodilo, da so
ribe po vodi priplavale hrbt-
no, pa ne zato, ker bi vadile
za olimpijado, ampak ker so
jih umorili strupi iz kanaliza-
cije.
Visoki rdeče-beli dimniki
delajo konkurenco oblakom,
saj se včasih iz njih kadi tako
črn dim, dajo še tisti največji
nevihtni oblaki popihajo.
Toda še preden jim to uspe,
dobijo iz dimnikov zajetno
porcijo žveplovega dioksida
in drugih strupenih snovi.
Žalostni zaradi takšnega to-
vora se potem zjočejo nad
gozdovi, travniki in mesti in
vse te »blagodejne« snovi
pošljejo na zemljo v oblii ki-
slega dežja.
Toda ljudje si hočemo živ- ^
Ijenjski prostor še polepšati, '
zato smo si sredi gozdov in
polj na Žepini naredili veliko
mlako, ki se ji strokovno re-
če deponija, v katero zdaj
Cinkarna pridno odvaža
»proizvodne ostanke«. Da bi
bila idila popolna, je Komu-
nala poleg naredila javno
smetišče. Takšne stvari so
res vzpodbuda za nedeljske
izlete v naravo.
Toda za nekatere je javno
smetišče očitno predaleč, za-
to nepotrebne stvari odvrže-
jo v najbližji gozd - v upora-
bo živalim.
Po radiju se včasih shši,
naj se starčki, otroci in pljuč-
ni bolniki ne zadržujejo na
prostem, ker se je povečala
koncentracija žveplovega di-
oksida v zraku. Ker moramo
otroci v šolo, se na takšna
sporočila ne moremo preveč
ozirati in to pomeni, da bo-
mo čez nekaj let, če se stanje
ne bo izboljšalo, vsi postali
bolni na dihalih.
Toda strokovnjaki pravijo,
da se stanje sreminja: vedno
več je čistilnih naprav, poo-
strih pa so se tudi zakoni, ki
določajo največjo količinsko
mero strupenih snovi v
zraku.
Sama na te stvari gledam
n^brž preveč preprosto. Na-
nje gledam z očmi otroka,
ki se boji, kako se bo končala
pot, na katero smo se podali
v pretesnih čevljih.
Sonce je zašlo. Počasi zle-
zem s skale. Domov moram.
Iz hiš diši po večerji in nekje
se skozi odprto okno zasliši
glas ansambla Rendez-vous:
.. zelena je moja do-
lina ...«
Ja, mogoče so se še nekje
zelene doline in čiste vode,
toda moja dolina ni več zele-
na. Meni se zdi vedno bolj
mražna in siva.
Tam za gorami pa zahaja
sonce. Mogoče gre v dežele,
ki jih ljudje še nismo uničili.
In če tak svet še kje obstaja,
ga bomo rni, otroci, poiskali,
saj mi nočemo sveta, zahtega
v beton, hočemo rože in pti-
ce in drevje ...
BREDA KOVAČIČ, 8.Č
OŠ Franja Vrunča
CELJE-HUDINJA
Pri planinskem
krožku
Na naši šoli' se planinci zbira-
mo ob ponedeljkih. Vodi nas to-
varišica Kumer. Pri planinski šo-
li spoznavamo zgodovino planin-
stva. opremo, gibanje, nevarnosti
v gorah, gorsko reševalno službo
in podobno.
Sodelujemo tudi v akciji Pi-
onir planinec. V letošnjem šol-
skem letu smo se že kar precej
potepali po naših lepih gorah. Bi-
li smo na Resevni, Kumu, Kopit-
niku. Jančah, Homu in Tisju. V
nasledrxjih mesecih bomo z izleti
seveda nadaljevali, saj namera-
vamo z mladimi planinci Kovi-
notehne julija na taborjenje v
Trento.
Pred nedavnim nas je obiskal
alpinist Jože Zupane, ki nas je z
besedo in sliko popeljal po gorah
Jugoslavije. Z zanimanjem smo
si ogledali smučanje po Šar pla-
nini. Julijcih in ekstremno pleza-
nje v stenah Ojstrice.
Podobnih predavanj si še želi-
mo. saj nam prijetno popestrijo
ure planinskega krožka.
MARJETKA ŠTERBAN
OŠ Primož Trubar
LAŠKO
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Aticina zanica
Nekdo se je odpravil na železniško postijo uro in
pol pred odhodom vlaka. Rekel si je: »Štirje kilome-
tri poti vodijo navkreber, te bom prepešačil s
hitrostjo 4 km na uro. Potem pelje cesta navzdol, po
njej se bom peljal s kolesom s hitrostjo 12 km na uro.
Ta del poti je dolg 4 kilometre. Enako dolg je tudi
zadnji del poti. Tega bom prevozil s hitrostjo 8 km na
uro.«
Je ujel vlak?
Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3a, 63 000 CELJE do torka, 19. maja 1987. Med
pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca tovarne
AERO.
V prejšnji Atkini zanki je bila pravilna rešitev MAJ, do
katerega ste prišli tako, da ste besedi JAMA odvzeli zadnjo
črko, ostale pa prebrali od zadaj naprej. Nagrado dobi:
Bratovčak Mihec, Celjska 10, Vojnik.
kemična, grafična in papirna
industrija
CELJE
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja
naslednja prosta dela
- pomožna kuharica - 4 delavke
za določen čas (od 10. 6. do 15. 9. 1987 v počitni-
škem domu na Velem Lošinju)
Pogoji: lil. stopnja zahtevnosti - kuharski pomočnik
ter opravljen tečaj o higienskem minimumu.
Kandidatke naj pošljejo ponudbe z dokazili o izo-
brazbi Kadrovsko-socialni službi AERO, Kocenova 4,
63000 CELJE, v 8 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po preje-
mu sklepa o izbiri.
Kadrovsko-socialne službe
v TOZD Tovarna elektrostrojne opreme in
transport
potrebujemo za nedoločen čas
6 delavcev
s končano poklicno šolo za monterje vodovodnih in
centralnih naprav oz. ključavničarje ali kleparje
za občasno delo na terenu
Pogoji:
-	odslužen vojaški rok
-	zaželeno je najmanj 3 leta delovnih izkušenj na
podobnih delih in nalogah
V TOZD Termoizolacije in embalaža
potrebujemo za določen čas - nadomeščanje delavk
na porodniškem dopustu
več delavk
za delo v proizvodnji stiropora
ter za nedoločen čas
1 elektrovzdrževalca
Pogoji:
-	končana poklicna šola elektro smeri
-	odslužen vojaški rok
-	2 do 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in
nalogah.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v kadrovsko službo »TIM« Laško,
Sp. Rečica 95 (št. telefona 063 730-712) ali se osebno
zglasfjo na navedenem naslovu.
Rok za prijavo je 8 dni. O izbiri bomo kandidate
obvestili v 15. dneh po končanem zbiranju prijav.
I A. MAJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 15
MOČNE
CVETKE,««-
•	Pavel V. iz Sedlajeve-
ga je razbil šipo na skladiš-
ču Mladinske knjige v Sta-
netovi ulici'v Celju. Milič-
niki so ga pri tem zalotili in
Pavel je bil tako zaprepa-
den, da ni vedel povedati,
zakcO je razbijal tujo last-
nino.
•	Radovan V. iz Nikšiča
je gost, ki veijetno v nobe-
nem hotelu ne bi bil zaže-
len. Radovan se je tokrat
nastanil v hotelu Evropa -
na nesrečo tamkajšnjega
osebja. Popoldne je potem
najprej razbil stol na vrtu,
zvečer pa razgrajal še v bi-
stroju. Ker mu hotelsko
osebje ni bilo več kos, so
poklicah miličnike, da so
naredili red. Radovan si je
tako v Celju prislužil dve
»vabili« - na sodišče in k
sodniku za prekrške.
•	Bogdan C. in Franc K.
sta razgr^ala v Majolki.
Bogdan je razbijal kozarce
in žaUl šefa strežbe. Prišh
so miličniki in pridržcili Bo-
gdana C., Franc K., ki se je
obnašal nekoliko bolj do-
stojno, pa je lahko prespal
doma.
•	Franc J. iz Goriške uli-
ce je obležal na pločniku na
Ljubljanski cesti. Prišh so
miličniki in ugotovili, da ne
gre za kakšen pretep, am-
pak je Franc omagal na po-
ti od šanka. Poklicali so re-
šilni avtomobil, ki je Fran-
ca J. odpeljal v bolnišnico.
S. Š.
V T. Velenju polivale delavcem
organov za notranje zadeve
Ob Dnevu varnosti je bila
letos osrednja slovesnost na
našem območju prejšnji pe-
tek v Domu kulture v Tito-
vem Velei^u, kjer so ob tej
priložnosti podelili državna
odlikovanja in priznanja
organov za notranje zadeve
za zasluge oziroma uspešno
delo pri izgrajevanju siste-
ma družbene samozaščite,
krepitvi enotnega varnost-
nega sistema in širjenju
varnostne kulture.
»Pristno vez organov za
notranje zadeve z ljudstvom
smo obdržali ves čas po
osvoboditvi,« je poudaril
slavnostni govornik Dane
Rine, sekretar medobčinske-
ga sveta ZK. »Srečni smo, da
imamo predane, pogumne
delavce, ki so neposredno
povezani z našim delavskim
razredom, tudi danes v orga-
nih za notranje zadeve. Lep
dokaz za to je tudi primer
sodelovanja med delavci v
združenem delu in delavci v
enotah milice v Celju ob pri-
liki demonstracije nezado-
voljstva delavcev v LIK Sa-
vinja. Med njimi in drugimi
delavci prevladuje zavest, da
so predvsem delavci in da jih
združujejo skupni napori za
varovanje družbene lastnine
kot materialnega in samo
upravnega temelja celotne
naše družbene in politične
ureditve ... Za izredno vest-
no, komunistično in tudi
strokovno pravilno ravnanje
delavcev organov za notra-
nje zadeve v Celju, kakršno
objektivno prispeva k hitrej-
šemu in strpnemu reševanju
vzrokov, ki so povzročali se-
danje gospodarske in druž-
bene krizne razmere, izre-
kom javno priznanje,« je ob
koncu povedal Dane Rine.
V Titovem Velenju so po-
delili tri državna odlikovanja
delavcem organov za notra-
nje zadeve. Red dela s srebr-
nim vencem sta dobila Du-
šan Antolovič in Anton Go-
lob, Medaljo zaslug za narod
pa Miroslav Zidanšek.
Priznanja organov za no-
tranje zadeve je prejelo tride-
set delavcev organov za no-
tranje zadeve, delovnih orga-
nizacij in drugi. Plaketo var-
nosti je prejel Milan Trbulin,
Zlate znake zasluge za var-
nost pa Miroslav Arzenšek,
Avgust Špoljar in Oton Maj-
cen. Srebrne znake je prejelo
sedem delavcev in Pivovar-
na Laško, podelih pa so še
trinajst bronastih znakov in
pet pismenih pohval.
S. ŠROT
Dan varnosti je vsako leto
13. m^a; na ta dan leta 1944
je bil izdan odlok - podpisal
ga je Tito - o ustanovitvi
organov za notranje zadeve,
ki so kot enotno organizira-
na služba na notranje zade-
ve delovali na celotnem
ozemlju Jugoslavije.
Nesreča s traktorjem
Prejšnji petek ob 18.30. uri je 43-letni Jože Nahtigal iz Ravn pri
Šoštanju oral na njivi. Ko je zapeljal na travnik, je zavrl, vendar
je traktor začel drseti, po približno 150 metrih pa se je vozilo
prevrnilo. Voznik seje v nesreči ranil in so ga prepeljali v celjsko
bolnišnico.
Jeklo je »ušlo« iz ponovce
Prejšnji četrtek je v štorski železarni v obratu Jeklarna na peči
1 prišlo do preboja ponovce, v katero so vlivali raztaljeno jeklo iz
peči. Nastala je pribhžno 25 krat 5 centimetrov veUka luknja, iz
katere je izteklo 30 ton jekla v izlivno jamo. Škode je za pribižno
1,3 milijone dinarjev, ranjen pa k sreči ni bil nihče. Kot je
ugotovila preiskovalna komisija, so ponovco 25. aprila letos
pregledali delavci Vatrostalne iz Zenice, prav tako pa stajo pred
vlivanjem pregledala dva delavca v jeklarni.
Požar v stanovanju
Prejšnji petek ob 19. uri je zagorelo v stanovanju Franca
Lešnika v Titovem Velenju, Šaleška cesta 18 a. Zgorela je
oprema v dnevni sobi, ki jo je Lešnik, sicer zasebni obrtnik-
sitotiskar, uporabljal kot shrambo. Kot je pokazala preiskava je
zagorelo, ker je bila v sobi močnejša svetilka, ki jo Lešnik
uporablja za delo. Svetilka bi morala biti oddaljena vsaj meter
od vseh gorljivih materialov, poleg tega pa bi se morala vsakih
pet minut ugasniti, da se ne bi pregrela. Tokrat se svetilka očitno
m ugasnila po petih minutah, zaradi tega je prišlo do požara
(obrtnika takrat ni bilo doma).
Z nožem nad moža
Prejšnji petek je Ema Ž. iz Udarniške 6 v Štorah v prepiru
dvakrat zabodla svojega moža, ki so ga huje ranjenega prepeljali
v celjsko bolnišnico. Errla Ž. je bila zaradi kaznivega dejanja
hude telesne poškodbe pred sodniki že pred štirimi leti.
MERCATOR ZKZ MOZIRJE
TOZD BLAGOVNI PROMET
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	vodja avtoparka in vzdrževanja
2.	vodja mehanične delavnice
3.	delovodja v mehanični delavnici
Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo splošne
pogoje in so:
pod 1. strojni ali prometni tehniki s petletnimi delov-
nimi izkušnjami na podobnih delih in s sposobnostjo
odločanja in vodenja
pod 2. tehniki ali inženirji tehniške-strojne ali organi-
zacijske smeri s petletnimi delovnimi izkušnjami in
sposobnostjo vodenja in organiziranja
pod 3. strojni tehniki s triletnimi delovnimi izkušnja-
mi in sposobnostjo vodenja in organiziranja.
Za delo in naloge pod 1. in 2. velja trimesečno
poskusno delo, za dela in naloge pod 3. pa dvome-
sečno poskusno delo.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira ka-
drovska služba zadruge do 5. junija 1987.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 10 dni po
poteku roka za prijavo._
PROMETNE
NESREČE
Trčila sta mopedista
19-letna ALENKA BOŠ-
NJAK iz Pariželj se je peljala s
kolesom na pomožni motor
skozi domači kraj in ker je ne-
nadoma zapeljala v levo, je za-
prla pot vozniku kolesa na po-
možni motor IVANU RIBIČU,
30, iz Podvina. Pri trčenju sta
oba padla, Ribič se je lažje ra-
nil, Bošnjakova pa ima hujše
poškodbe.
Izsiljevanje v
križišču
Po Kardelji cesti v Žalcu je
pripeljal v križišče z Aškerče-
vo voznik osebnega avtomobi-
la RADOVAN GORIŠEK, 42,
iz Žalca. V križišču je zavijal v
levo in spregledal voznika ko-
lesa na pomožni motor MAR-
JANA RUKAVINO, 19, iz Žal-
ca, ki seje pripeljal po kolesar-
ski stezi. Kolesar seje zaletel v
avtomobil in s sopotnikom
DRAGOM MASNIKOM padel
- oba sta se poškodovala.
Sekanje ovinka
Po regionalni cesti iz Rim-
skih Tophc proti Jurkloštru je
vozil z osebnim avtomobilom
LADISLAV PODPEČAN, 25,
iz Polane. V Brodnicah, pri hi-
ši številka 2, je sekal levi ovi-
nek, ko je nasproti pripeljal
traktorist ANTON BEZGOV-
ŠEK, 18, iz Brodnic. Čeprav se
je traktor umikal skrbno des-
no, sta vozili trčili s sprednji-
ma levima deloma, pri čemer
sta se poškodovala voznik
Podpečan in sopotnica, škodo
pa so ocenih na milijon di-
narjev.
Vožnja po sredini
cestišča
Po lokalni cesti v Zidanem
mostu proti šoli se je peljal po
sredini cestišča motorist ZVO-
NE IZLAKAR, 42, iz Zidanega
mosta. Srečal se je z voznikom
osebnega avtomobila MARJA-
NOM ZORCEM, 38, iz Obrežja
in čeprav sta se oba umikala v
desno, je motorist z nogo zadel
v avtomobil in padel ter se hu-
je ranil.
Tovarna konfekcijskih
in športnih izdelkov
TOPER - CELJE
Po Sklepu začasnega kolektivnega organa DO
TOPER objavlja
JAVNO LICITACIJO
za prodajo rabljenih osnovnih sredstev
Licitacija bp v soboto 30. 5.1987 ob 9.00 v skladišču
osnovnih sredstev DO TOPER Teharska 4. Ogled
osnovnih sredstev je 1 uro pred licitacijo.
Pravico do licitacije imajo pravne in fizične osebe, ki
vplačajo 10% varščino od izklicne cene.
Licitirano vrednost s prometnim davkom je potrebno
plačati ob prevzemu osnovnih sredstev.
EMO - EMAJLIRNICA, METALNA
INDUSTRIJA, ORODJARNA,
n. sol. o.
CELJE
DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH
SLUŽB
RAZPISUJE DELA IN NALOGE DELAVCEV S
POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI:
1.	Pomoč glavnemu direktorju za
področje razvoja in investicij
2.	Pomoč glavnemu direktorju za
področje energetske opreme
POGOJ:
Ad. 1.
-	VII. zahtevnostna stopnja strojne ali elektro usme-
ritve in najmanj 4 leta delovnih izkušenj ali
-	VI. zahtevnostna stopnja strojne ali elektro usme-
ritve in najmanj 5 let delovnih izkušenj
Ad. 2.
-	VII. zahtevnostna stopnja strojne usmeritve in 4
leta delovnih izkušenj ali
-	VI. zahtevnostna stopnja strojne usmeritve in 5 let
delovnih izkušenj
Kandidati morajo poleg naštetih pogojev izpolnjevati
še naslednje:
-	da imajo ustrezne družbenopolitične vrline in spo-
sobnost za razvijanje socialističnih samoupravnih
odnosov ter odgovoren odnos do gospodarjenja z
družbenimi sredstvi
-	da predlože program dela in opredele svojo vlogo
pri realizaciji le-tega.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4-letni mandat.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev navedenih
v razpisu sprejema EMO CELJE, Področje za kadre,
organizacijo in poslovno informatiko v roku 15 dni
po objavi.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15
dneh po sklepanju Delavskega sveta DSSS.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
14. MAJ 1987
Rokometaši Aera ostali v II. ligi
v soboto so rokometaši v II.
zvezni ligi odigrali predzad-
nja srečanja letošnjega pr-
venstva. V hali Golovec so se
rokometaši Aera (Pomerili z
ekipo Borca iz Travnika in
prepričljivo zmagali.
Celjani so vzeli srečanje v
svoje roke že na začetku, tako
da je bil rezultat ob polčasu
13:10. V drugem polčasu so ra-
zliko le še povečevali in na
koncu zmagali s 27:22. Sreča-
nje je bilo na povprečni ravni,
pohvaliti velja le nekaj lepih
akcij celjskih rokometašev. K
slabi kvaliteti srečanja so pri-
pomogli gostje, ki so z nešport-
nim obnašanjem razburjali
sodnike, gledalce in rokometa-
še Aera. V soboto se je z nekaj
dobrimi obrambami izkazal
vratar Miran Kapitler, med
igralci pa gre zopet pohvala
Tetteyu Banfru in Igorju Raz-
goiju. Zadetke so za Aero do-
segli: Banfro, Razgor in Šeško
5, Kleč 4, Čater 3, Lapajne in
Jaršič 2 ter Markovič 1 za-
detek.
Andrej Šušterič: »Konec do-
ber, vse dobro, pravi star slo-
venski pregovor. Vendar lahko
rečemo, da v vodstvu kluba
kljub temu nismo popolnoma
zadovoljni z rezultati ekipe in
upam, da bo v prihodnji sezoni
bolje. Trenutno smo v klubu v
zelo težki finančni situaciji, za-
to ne vem, če bomo letošnji
turnir za nagrado Celja sploh
lahko izvedli. Potrudili se bo-
mo, da bi to storili morda ko-
nec leta, kar bo verjetno prišlo
v poštev tudi zaradi terminov
drugih ekip, ki bi se turnirja
udeležile. Za prihodnjo sezono
načrtujemo nekaj okrepitev
predvsem z našimi bivšimi
igralci kot sta Toplak in An-
derluh, načrtujemo tudi, da bi
v Celje prišel perspektivni Slo-
venjgrajčan Leve. Vendar, če
ne bo denarja, potem je vpra-
šanje, kako bomo začeli jesen-
ski del lige v novi sezoni. V
klubu si želimo, da bi ekipa
tudi prihodnje leto vadila pod
vodstvom Slavka Iveziča, ven-
dar je odločitev odvisna od
njega samega.«
Igor Razgor, kapetan RK
Aero Celje: -Na začetku jesen-
skega dela prvenstva smo star-
tali na višje mesto kot smo ga
dosegli. Poškodbi Selčana in
Doberška, pa sta nas resno ovi-
rali, zato tudi nismo dosegli ci-
ljev, ki smo si jih zastavili. Za-
menjava trenerjev, do katere je
prišlo med prvenstvom, ni bi-
stveno vplivala na našo igro, je
pa morda pripomogla, da smo
v spomladanskem delu prven-
stva zaigrali bolje.«
Miran Kapitler, vratar:
»Svojo igro v letošnji sezoni
ocenjujem kot dokaj dobro. V
začetku prvenstva sem bil ne-
koliko poškodovan, zato ni-
sem igral, sčasoma se je moja
forma izboljšala in s tem sem
sebi dokazal, da še nisem za
staro šaro.«
NATAŠA GERKES
Rokometaši Aera so po 20.
kolih na sedmem mestu z 21.
točkami (8 zmag, pet neodlo-
čenih rezultatov in osem po-
razov), v zadnjem kolu II.
zvezne lige, 16. maja pa gostu-
jejo pri Mehaniki v Metkovi-
čih, ki je na devetem mestu.
Šoštanj že ob naslov prvaka
Rokometašem Šoštanja se ne bo uspelo uvrstiti v višji
rang tekmovanja. Vse možnosti za naslov republiškega
prvaka so žal izgubili prav na domačem igrišču v Rdeči
dvorani v Titovem Velenju, kjer jih je premagala sicer
vodilna ekipa lUV Usnjar iz Litije 27:28. Pn Šoštanju je bil
najučinkovitejši Medved, ki je dal 12 golov. Šoštanj je s
tem porazom na domačem terenu tretji ter zaostaja za
vodilnima ekipama za pet oz. štiri točke. 16. maja gostuje v
Trbovljah pri STT Rudarju, ki je na četrtem mestu.
Ostale bodo v ligi
Lani je pred startom v II. zvezni ligi prevzel vodstvo mladih rokometašic Velenja Miro Požun,
ki je na srečanju z državno reprezentanco Jugoslavije, ki je bila na pripravah v Žalcu, imel samo
eno željo: »Če s to ekipo v tako zahtevnem tekmovanju prebrodimo to sezono, da ne bi izpadli, bo
uspeh izjemen. Igralke so mlade in neizkušene, navdušenje za ta šport pa med Velenjčankami
veliko.«
Požunova želja seje na veselje vseh ljubiteljev rokometa uresničila, kajti Velenjčanke bodo tudi
naslednjo sezono igrale med najboljšimi. V predzadnjem kolu so pripravile novo presepečenje.
Gostovale so na Reki in iztržile točki z Zametom 24:26. Najučinkovitejša je bila Misaljevičeva, ki
je dala 8 golov. V zadnjem kolu, ki bo 16. maja, se bodo Velenjčanke predstavile doma, kjer se
bodo srečale s Trešnjevko iz Zagreba. Zaigrale bodo lahko sproščeno, saj so si obstanek že
zagotovile. Letošnja sezona pa je tudi dobra šola za lepše uspehe v bodoče, kar si je trener Miro
Požun tudi želel. *
Na sliki od leve stojijo: trener Miro Požun, Slavica Golič, Marica Cošič, Jožica Kričej (žal v
drugem delu prvenstva poškodovana, vendar ena najboljših in najobetavnejših velenjskih roko-
metašic), Biljana Lakič, Ševala Durakovič, Sonja Zidar in Klavdija Petek ter spredaj Nina
Verzolak, Simona Časi, Sonja Felle. Alenka Plaskan, Selima Misaljevič, Milica Budjinsi in Zorica
Delič.	TV - Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Žoga je okrogla
Republiška liga: v 20. kolu je bil lokalni derbi v T.
Velenju pred kar 7000 gledalci, ki je spominjal na dobro
stare čase, ko so nogometaši domačega Rudarja še igrali v
11. zvezni ligi. Tokrat so se srečali z Elkrojem iz Mozirja in
igrali neodločeno 3:3 (2:3). Strelca za Elkroj Marinček 2 in
Ermenc ter za Rudaija Cvikl 2 in Mišetič. Ingrad Kladivar
je gostoval v Trbovljah, izgubil z Rudarjem 3:1, strelec
edinega zadetka za poražence pa je bil Emenič. Celjani so
si za visok poraz dali tudi avtogol, ki gaje dosegel Mlinar.
Na lestvici je Ingrad Kladivar šesti. Rudar (TV) sedmi in
Elkroj iz Moziija deveti. 21 kolo: Elkroj bo igral doma z
Vozili iz Nove Gorice, mali derbi pa bo znova vendar
tokrat v Celju med Ingrad Kladivarjem in velenjskim Ru-
darjem.
_ Vzhodna območna republiška liga 18. kolo: Partizan
Žalec je doma premagal z 2:0 Proleterca iz Zagorja, oba
gola pa je dal Naprudnik. Dravinja je izgubila s Partiza-
nom v Slovenj Gradcu 3:1, strelec je bil Kranjc. Steklarje
v Rogaški Slatini premagal 6:0 Fužinaria, strelci so bili
Petrak 3, Maraš, Valek in Prevolšek, Šmartno pa tudi
doma Svobodo iz Brežic 6:0. strelci Korber 3, Druškovič 2
in Fajdiga. Vodita Šmartno in Steklar s po 26. točkami ter
sta tako najresnejša kandidata za osvojitev prvega mesta
in uvrsitev v enotno riajboljšo republiško ligo. Dravinja je
peta (20) in Partizan Žalec osmi (17).
Medobčinska nogometna zveza Celje člani 17. kolo:
Papirničar- Orlica 5:1, Opekar- Usnjar 3:0 brez borbe, ker
ni bilo gostov. Odred - Kovinar 3:4 in Šmarje - Celulozar
0:6. Lestvica: vodi Papirničar 24, sledijo Opekar 22, Celu-
lozar 20, Rudar Senovo 19, Kovinar 18 itd. 19. kolo: Rudar
Senovo - Celulozar, Kovinar - Šmarje, Vransko - Opekar
in Usnjar - Papirničar.
Mladi nogometaši Partizana Žalec so doma premagali
vrstnike Proleterca iz Zagorja 3:2, strelca sta bila Rastov-
nik 2 in Drofenik, pionirijh pa Šmartno 2:0, oba gola pa je
dal Topolovec.
TV-JG
Samo dvajset odgovorov
Pra-.ilni odgovor v prejšnji nagradni igri je bil »etapni tek«,
katerega organizira Partizan Slovenije. Zal smo tokrat dobili
samo 20 odgovorov in med njimi le 11 pravilnih. Nagrade SIP
Šempeter dobijo: 1. Janez Nedeljkovič, Pivovarniška 2, Laško,
2. Armand Brežnik, Delavska 8/a, Celje in 3. Malčka Kresnik,
Vojkova 10, Celje.
Po predzadnjem kolu nagradne igre Partizan je v bobnu že 792
pravilno izpolnjenih kuponov. Vsi imajo možnost, da bodo izžre-
bani za glavno nagrado ogled UNIVERZIADE v Zagrebu, kar
omogočata delovni organizaciji Cinkarna in Aero. Ob tem pa je
pripravljenih še več tolažilnih nagrad.
METOD TREBIČNIK
Nagradna igra Partizan
20
Koliko imamo v Ceiju registriranih društev
Partizan?
5 10 15
Koliko društev Partizan je registriranih v celj-
ski regiji?
30 60 90
Odgovore sprejemamo do 22. maja, nagrajuje pa INGRAD
Celje! Pravilni odgovor na eno ali drugo vprašanje pred-
stavlja tudi rezervni dogovor za nadomestilo kateregakoli
izpuščenega odgovora v vseh dvajsetih kolih nagradne
igre za ogled Univerziade.
Iz strelskega športa
V	Kranju je bilo memorial-
no tekmovanje v spomin na
večkratnega državnega prva-
ka Nagliča. Nastopilo je 12
ekip, Celjani pa so osvojili
tretje mesto v postavi Alenka
Pavlin, Barbara Jager in Er-
vin Seršen, ki je s 373 krogi
zmagal med posamezniki.
V	Zaboku je bilo tradicional-
no tekmovanje z malokalibr-
sko puško v počastitev mest-
nega praznika. Nastopilo je 12
slovenskih in hrvaških ekip,
drugo mesto pa so osvojili
strelci Celja, ki so za zmagoval-
ci Metalisa iz Donje Stubice za-
ostali samo za štiri kroge. Tek-
movali so Slavko Frece, Tone
Jager in Jože Jeram. To je bil
tudi uvod v tekmovanja v stre-
ljanju na polodprtih streliščih
z MK orožjem.
V	Celju je bilo občinsko pr-
venstvo v streljanju z zračno
puško za osnovne in sednje šo-
le. Med pipnirkami ekipno je
zmagala OŠ F. Krajnca pred 1.
celjsko četo in Ivanom Kovači-
mem-Efenko, najboljše posa-
meznice pa so bile Urša Vilhar,
Bojana Draksler in Damjana
Paj. Med pionirji je zmagala
ekipa OŠ XIV. divizije z Dobr-
ne pred 1. celjsko četo. med
posamezniki pa so bili naju-
spešnejši Aleš Štor. Borut
Podgoršek in Andrej Stepiš-
nik. Med mladinkami pri sred-
njih šolah je zmagala ekipa
srednje ekonomske šole, med
posameznicami pa so prva tri
m.esta osvojile Saša Lamut,
Irena Voler in Albina Rezar.
Najboljši strelci med fanti
srednjih šol pa so bili pred-
stavniki srednje šole za gostin-
stvo in turizem, med posamez-
niki pa Miran Grudnik, Robert
Vrečko in Ferdinand Strnad.
TJ
Tone Jager, dolgoletni od-
lični strelec in športni dela-
vec: »Že vrsto let na pionir-
skih in mladinskih tekmova-
njih pogrešamo več mladih
strelcev, ki bi z dobrim delom
zamenjali starejše in nadalje-
vali našo tradicijo lepih uspe-
hov. Na zadnjem pionirskem
in mladinskem občinskem
tekmovanju je bila udeležba
sicer zadovoljiva, ne pa tudi
rezultati razen redkih izjem.
Vzrok za takšno stanje je v
pomanjkanju kvalitetnih
pušk in streliva, v premajhni
povezanosti med šolami in
občinsko strelsko zvezo ter v
tem, da v Celju nimamo pro-
fesionalnega trenerja. Ob
vsem tem pa ne gre omenjati
še drugih težav, ki ovirajo
razvoj strelskega športa, ki je
širšega pomena.«
NA KRATKO
Invalidi v kegljanju
Na kegljišču Golovca v Celju
je bilo republiško prvenstvo in-
validov, kjer je nastopilo 12 mo-
ških in sedem ženskih ekip. Med
moškimi je zmagalo Celje, naj-
boljši posameznik je bil Zgonc,
pi T. Velenje je bilo šesto, DI
Žalec pa osmo, medtem ko so
med ženskami slavile Ravne na
Koroškem, Celje pa je bilo
sedmo.
JOŽE GROBELNIK
Mladi na državnem
prvenstvu
v soboto in nedeljo, 16. in 17.
maja, bo v Žalcu in Celju držav-
no prvenstvo v kegljanju za
mladince in mladinke. Po pr-
venstvu bodo najboljši ostali v
Celju, kjer se bodo od 18. do 22.
maja pripravljali za nastop na
svetovnem mladinskem prven-
stvu, ki se bo začelo 24. maja v
ZR Nemčiji. Med potnicami bo
tudi Marta Zupane, članica keg-
Ijaškega kluba EMO Celje.
JK
Sebastjan Leber
tretji
v Gornji Radgoni je bil drugi
selekcijski turnir mladincev
Slovenije v namiznem tenisu.
Nastopil je tudi član ŠD Ingrad
Celje, sekcija za namizni tenis
Sebastjan Leben in v drugi ja-
kostni skupini osvojil dobro 3.
mesto.
Poraz v Portorožu
v prvi slovenski teniški ligi
so odigrali drugo kolo. Pred-
stavniki TK Celje so gostovali v
Portorožu in izgubili z domačini
6:3. Za Celje so nastopili: Boštjan
Dimitrijevič, Rok Veber, Boštjan
Mlinarič, Bogdan Vrečko, Matjaž
Jezernik in Branko Tanjšek.
Odlični na pozivnem
turnirju
v Zagrebu je bilo drugo zvez-
no pozivno kontrolno tekmova-
nje za najboljše jugoslovanske
strelce s MK in zračnim orož-
jem. Z MK zračno pištolo je med
mladinci osvojil 2. mesto Fortu-
nat Legner, med člani pa celo pr-
vo Janez Štuhec, oba SD Mrož iz
T. Velenja, med mladinkami pa
je bila Helena Lavrinc druga, Le-
onida Gozdnikar tretja, obe Reči-
ca pri Laškem in Denis Bola iz T.
Velenja četrta. Z MK pištolo je
med mladinci zmagal Velenjčan
Fortunat Legner, član Janez Štu-
hec pa je bil četrti, medtem ko je
med mladinkami slavila Helena
Lavrinc iz Rečice pred Velenj-
čanko Denis Bola. Leonida
Gozdnikar iz Rečice pa je bila
deveta.
Marko Urankar na
svetovno prvenstvo
Mladi odlični celjski športnik
Marko Urankar je sicer v JLA v
Kranju, kjer mu vojaške oblasti
ob izpolnjevanju vojaških ob-
veznosti dovolijo tudi trening v
dviganju uteži. Tako je nastopil
na državnem prvenstvu v Splitu
in v kategoriji do 90 kg osvojil 1.
mesto in naslov državnega prva-
ka. Tako ga je državni selektor
določil v ekipo Jugoslavije, ki bo
do 26.-31. maja nastopila na svf;-
tovnem prvenstvu v dviganju
uteži v Beogradu.
Brane Cimperman
državni prvak
v Mariboru je bilo državno
prvenstvo v karateju za mladin-
ce, kjer je izjemen uspeh dose-
gel Brane Cimperman, član ka-
rate sekcije pri Partizanu Žalec,
ki je zmagal v kategoriji od
60 kg in postal državni prvak.
To je eden največjih uspehov
mladega športnika o katerem
meni vodja sekcije Silvo Marič
naslednje: »v 1. kolu je Brane
premagal lanskega državnega prn
vaka Ranka Ikoniča ter se v fina-
lu po petih uspešno opravljenih
borbah srečal še z zadnjim na-
sprotnikom Milanom Romanom
iz Kikinde ter ga gladko prema-j
gal 3:0. Brane je s tem novim
uspehom dokazal, da se razvija v
resnično dobrega karateista. V
soboto in nedeljo pa bo v Zemuj
nu državno prvenstvo v karateju
za kadete, kjer bo nastopil repuj
bliski prvak Nedeljko Bikič, tudi
član naše karate sekcije.«
Uspešni mladi
Judoisti
Kar 25 pionirjev in mladincev
članov judo kluba Ivo Reya ii
Celja je nastopilo na mednarod-
nem memorialnem tekmovanju
Štefana Kovača v Murski Sobo-j
ti. Tekmovanje je bilo kvalitetno!
in tudi množično saj je nastopiloj
preko 200 judoistov. Celjani so
dosegli lep uspeh. Med pioniijJ
so osvojili štiri medalje: zlato za
prvo mesto Peter Bevc, srebrni
Primož Hudej in Damir Mlinare-
vič ter bronasto Aljoša Pecarski,
med mladinci pa sta bila prvi To-
maž Seles in tretji Slavko Džako-
vič. Med slovenskimi ekipami so
Celjani ob teh medaljah osvojili
drugo mesto za Impolom iz Slo-
venske Bistrice in znova dokaza-
li, da pri nas raste nov, obetaven
rod judoistov.
V Kranju sta na mednarodnem
turnirju v judu nastopila dva čla-
na in tudi bila uspešna. Drugo
mesto v kategoriji od 71 kg je
osvojil Samo Pliberšek, medtem
ko je posebej presenetil še mladi-
nec Branko Crepinšek, kije zma-
gal med člani v kategoriji od
78 kg.
Državno prvenstvo v
badmlntonu v
Braslovčah
v soboto, 16. maja bo v telo-
vadnici osnovne šole Vere ŠlaO'
der na Polzeli telovadno dru-
štvo Partizan Braslovče organi
ziralo državno prvenstvo v bad-
mintonu. Tekmovali bodo pi
oniiji in pionirke v vseh katego-
rijah posamezno, v parih in me
šanih parih. Tudi to tekmovanj«
sodi v okvir številnih prireditev
ob lanski 80 letnici TVD Partizan
Braslovče. organizator pa še po-
sebej na zaključne dvoboje vabi
vse. ki jih ta igra zanima. Zak-
ljučni boji se bodo začeli ob 1-1
uri.
Turnir IVIariJe Broz
Na dvodnevnem turnirju ^
malem nogometu za pokal Mari-
je Broz, ki gaje prejšnji petek i®
soboto organiziralo Telovadn«
društvo Partizan Bistrica bH
Sotli. Med 15 ekipami, iz obči"
Šmarje, Klanjec, Brežice in Kra-
ško je zmagala ekipa Caffe bar M
iz Krškega pred Valjaonico Ku-
mrovec. Gorenjem iz Bistrice ob
Sotli in Športnim društvom
strivnica.
I A. MAJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Zaključek lestvice slo-
venskih diskotek bo to
soboto v Rdeči dvorani v
Titovem Velenju. Organi-
zator, diskoteka Super
Fleck, obljublja nastop
znanih izvajalcev zabav-
ne glasbe, kot so: Silent
Circle, Moulin Rouge, Su-
per Melos, Miki Šarac, La
Muette in Jonatan Jon •
Prihodnji teden, 22. in 23.
maja bo podobna priredi-
tev v Hali Tivoli v Ljub-
ljani, poleg ostalih pa bo-
do nastopili tudi člani
skupine Bad Boys Blue •
Bori Zupančič, »umetnik
na svobodi«, nam je spo-
ročil, da seje pričel zopet
tudi glasbeno izživljati.
Pridružil se je skupini
Morbuzzi, o kateri bo več
povedal po ljubljanskem
Novem rocku • Eno red-
kih celjskih zabavno glas-
benih skupin, ki je po-
skušala tudi sama ustvar-
jati, Joker, pestijo težave
za težavo. Potem, ko sije
kitarist zlomil nogo in so
nastopali kot trio, je zdaj
še Džordže Krajnc odšel
igrat v Švico. S trebuhom
za franki • Ansambel
Nočna izmena pa ima
povsem drugačne težave.
Kupili so novo ozvočenje,
ki pa prihaja po delih, ta-
ko da ga morajo sproti se-
stavljati. Pravijo, da so že
posneli del materiala za
kaseto in da jo bodo mo-
goče kmalu izdali •
Dvajset let ansambla F. Zemeta
Prve dni maja je bila vojniška dvorana kulturnega doma ponovno polna. Prišli so
mnogi domačini pa tudi ljudje iz drugih krajev na slavnostni koncert, ki ga je ob svojem
dvajsetletnem delovanju pripravil ansambel Francija Zemeta. S slavnostnim koncertom
je še enkrat potrdil vse svoje kvalitete, dodal pa tudi mnogo novosti, ki so se še posebej
izražale v melodijah, ki so že pripravljene za letošnje največje tovrstne prireditve. Teh se
Franci Zeme vedno udeležuje in je za svoje delo dobil tudi veliko priznanj, še zlasti na
festivalih v Števerjanu in na Ptuju. Ansamblu, ki trdo dela in mu ni težko tudi zastonj
zaigrati v domovih upokojencev in oskrbovancev ter na drugih dobrodelnih prireditvah, so
ob jubileju čestitali predstavniki krajevne skupnosti, gasilskega in turističnega društva,
vokalna skupina Frankolovčani, ki bo jeseni tudi pripravila jubilejni koncert ob 20-letnici
in organizacijski odbor revije domačih ansamblov pri DPD Svoboda v Libojah, kjer je
Franci Zeme edini nastopil na vseh dosedanjih štirinajstih revijah, pride pa tudi na letošnjo
jubilejno petnajsto koncem novembra. V sedanji sestavi ansambla poleg vodje Francija
Zemeta igrajo sinova Bojan in Andrej, Miha Lah, Marjan Lipovšek in Damjana Premrl.
Slavnostni koncert so kot gostje popestrili člani Celjskega instrumentalnega kvinteta, ki
tudi igrajo skupaj dvajset let, njihov podoben koncert pa bo jeseni. Vojniški večer domačih
viž dveh jubilantov je bil prijeten in samo želimo si še več podobnih.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	OPEN YOUR HEART - MADONNA	(10)
2.	NOSTALGIJA CANAGLIA - AL BANO in ROMINA POWER (7)
3.	JA SAM TI JEDINI DRUG - JASNA ZLOKIČ	(9)
4.	I KNEW YOU WERE VVAITING - ARETA FRANKLIN IN
GEORGE MICHAEL	(5)
5.	ROČK ME BABV - JOHNNV NASH	(3)
6.	MOJA ŽENA - KOMPAS	(3)
7.	ALL AT ONCE - WHITNEY HOUSTON	(9)
8.	HI! HI! HI!-SANDRA	(2)
9.	NAPUVA SE NOCOJ - REFLEX	(2)
10. JA SAM ZA PLES - NOVI FOSILI (1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15 url.
DomaČe melodije:
1.	VSAK NE MORE BITI MUZIKANT - STOPARJI	(9)
2.	LEPA JE SLOVENIJA - CELJSKI INSTRUM. KVINTET	(4)
3.	PRIJATELJI - TRIM	(8)
4.	SAVINJSKI FLOSARJI - KLAVŽAR	(3)
5.	NAJINA PESEM - MAVRICA	(3)
6.	CVETNI MAJ - KUMER	(8)
7.	PRIJATEUSTVO - KOGRAS	(2)
8.	NAŠA PESEM NAJ ŽIV! - FANTJE Z VSEH VETROV	(10)
9.	BAHAČ - ŠTIRJE KOVAČ!	(8)
SPOMIN NA LJUBEZEN - STARE	(7)
10. KADAR V SAVINJSKI DOLINI HMELJ ZORI - DOVŽAN	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij----------------------------------
izvajalec--------------------------------------
lestvica domačih melodij-------------------
Izvajalec____________________
ime in priimek_______________________________
naslov________________________________________
Nagrajenca: Marija Srabotnik. Plečnikova 23, Celje
Marta Arzenšek, Vrbno 6, Šentjur
Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
Uspešnih 25 let Zarje Petrovče
Letos praznuje delovna organizacija
Zarja Petrovče 25-letnico obstoja, če-
prav segajo njene korenine še več let
nazaj. Zarja je nastala iz manjših obrt-
no-storitvenih dejavnosti družbenega
sektorja in se oblikovala v štiri temeljne
organizacije združenega dela in delovno
skupnost skupnih služb.
Danes združuje v njej delo tristo ljudi,
mnogi radi obujajo spomine na težke za-
četke, na dni, ko še ni bilo pričakovati, da
bo postala Zaija tako uspešna delovna
organizacija, kot je to povsem očitno v
zadnjih letih. Dejstvo je, da je Zaija nare-
dila v zadnjem desetletju velik gospodar-
ski premik in velja za eno uspešnejših
delovnih organizacij v žalski občini. S
svojimi tozdi zajema štiri različne pred-
mete poslovanja: lesno, konfekcijsko in
kovinarsko dejavnost ter zaključna dela v
gradbeništvu.
Za znanega kupca
Lesna industrija izvršuje predvsem in-
dividualna naročila za znanega kupca.
Znane so njihove predelne stene z omara-
mi. Njihovo izvenserijsko proizvodnjo je
mogoče videti v številnih hotelskih objek-
tih in drugih gostinskih obratih ter seve-
da v razhčnih ustanovah. Trenutno
opremljajo Mercatorjevo poslovno hišo,
kjer vgrajujejo kar 6000 kvadratnih me-
trovo predelnih sten z omarami. Dela iz-
vajajo prazaprav po vsej Jugoslaviji, kot
pravijo od Nove Gorice do Skopja. Po-
membno je tudi njihovo delo pri opremi
turističnih centrov na obali. Tako so opre-
mili vse navtične centre - marine - in več
hotelov od Rovinja do Dubrovnika.
Opremljajo tudi številne trgovine, tako so
na primer v Centrotekstilu Beograd zelo
zadovoljni z njihovim delom. Tu so še
poslovalnice Kompasa od Vrtojbe do Vrš-
ca in banke od Slovenjgradca do Poreča.
Prisotni pa so tudi na zunanjem trgu. Nji-
hovi delavci so pomagai graditi Astrino
hišo v Moskvi, preko Elektrotehne pa iz-
važajo v Zvezno repubhko Nemčijo vezne
plošče.
Perspektivo vidijo predvsem v proiz-
vodnji po naročilu, ki zahteva veliko zna-
nja in vloženega dela, zato tudi uspeh ne
more izostati.
Modne hlače
Proizvodni program konfekcije zaje-
ma izdelavo maloserijskih predmetov in
to otroških, fantovskih, dekliških, žen-
skih in moških hlač. Vključujejo se tudi v
izvoz in to s približno 20 odstotki lastnih
zmogljivosti. Izvoz poteka preko predela-
ve in je popolnoma usmerjen na zahodno
tržišče. Zelo dobro imajo razširjeno ko-
operacijo. Izdelke prodajajo predvsem v
Sloveniji, Dalmaciji in Istri, njihovi proiz-
vodi pa so dobro znani tudi v Beogradu,
Vojvodini in Šumadiji.
Prihodnost vidijo predvsem v višjih
oblikah uslug v kreaciji za jugoslovanski
trg in v mednarodnem kooperacijskem
sodelovanju.
Cilj, nenehno slediti modnim trendom
ter kupcu stalno ponujati nekaj novega in
boljšega, uresničujejo z doslednim delom
in raziskavo tržišča.
Lastni Izdelki
Kovinarski proizvodni program zaje-
ma izdelavo raznih kovinskih izdelkov
in polizdelkov po naročilu za večje orga-
nizacije združenega dela v Sloveniji (Ko-
stroj. Gradiš itd.), spuščeni strop, sckač
za drva in drugo. Tako^ izdelujejo za
Športopremo in s tem za Švico sestavne
dele za kegljišča. Zanimiv je tudi sekač za
drva, nov proizvod, ki so ga razvili doma
po lastnih načrtih.
Vse vrste pleskarskih del
Zaključna dela v gradbeništvu zajemajo
slikopleskarska dela, polaganje vseh vrst
tapet in podov, vseh vrst zaščit, pleskanje
fasad in njihovo obnavljanje, izvedbo re-
klamnih sporočil na zidovih ipd. Oprav-
ljajo tudi zaščito železnih izdelkov s pre-
mazi in nadaljnjo obdelavo z laki ter zašči-
to vseh vrst strojev (namenjenih izvozu)
in silosov. Njihovi naročniki so tozdi v
okviru delovne organizacije, gradbena
podjetja in trgovske hiše. Imajo tudi več
pogodb za redna vzdrževalna dela, med
njihovimi naročniki so že dolga leta znane
slovenske delovne organizacije, ki cenijo
sposobnost in spoštovanje dogovorjenih
rokov.
Živahno v komerciali
Ob vsem tem moramo omeniti tudi
izredno živahno komercialno dejavnost.
Ta se je kot aktivnost skupnega pomena
organizirala v delovni skupnosti kot sek-
tor marketinga z vsemi njegovimi funkci-
jami, od plasmaja proizvodov, nabave ma-
teriala, ekonomske propagande, reklame,
raziskave trga do uvoza in izvoza. Cilj je
enotnejše in usklajeno ter učinkovitejše
nastopanje na trgu, kot rezultat tega pa
seveda tudi zmanjševanje stroškov v eno-
ti proizvoda.
Pravilno izbran izdelek
Zaposleni v Zarji se vključujejo tudi v
inventivno dejavnost oziroma v razvoj-
no in raziskovalno delo. Že dolgo se za-
vedajo, da je njihovo najmočnejše orožje
pravilno izbran izdelek, s prodajo katere-
ga dosežejo na trgu zastavljen cilj: ustva-
riti višjo kakovost življenjskih in delov-
nih pogojev delavcev. Pri tem se držijo
pravila, da so izdelki, ki danes pomenijo
novost, jutri zastareli.
Tako so se med drugim odločili za razši-
ritev predmeta poslovanja z ustanovitvijo
delovne enote kooperacija, kot podaljša-
ne roke njihove proizvodnje. S tem bodo
razširili proizvodne zmogljivosti in poglo-
bili sodelovanje s sedanjimi kooperanti,
hkrati pa še razširili sodelovanje na obrt-
nike-kooperante, ki so se razvili iz njiho-
vih osnovnih dejavnosti.
Velikega pomena pa je, da so povečali
tudi reproduktivno sposobnost z investi-
cijskimi naložbami in izgradnjo novih
proizvodnih hal, v zadnjem času pa ob-
navljajo strojno opremo.
V Zarji pričakujemo novo 25-
letno obdobje dobro priprav-
ljeni.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
14. MAJ 1987
»Epafrodit, moj rešitelj, varuh Iztokov?« je izpregovo-
rila Irena na pol šepetaje Cirili, ki je prihitela k njej z
usodno vestjo. Zaradi dolge vožnje po Solunski cesti iz
Bizanca do Topera ji je nežno lice nekoliko zagorelo in
utrujenost še ni izginila z njega.
Slonokoščeni glavnik, s katerim naj bi ji ravnala Cirila
zlate lase, ji je padel iz tresoče se roke. Dolgi, razpuščeni
prameni mehkih kodrov so se ji usuli po ramenih, po
beli jutranji prtenini preko prsi. Vsi spomini, vsa
iskrena ljubezen do Iztoka in iz nje porojena hvaležnost
do Epafrodita so se zbudili z mogočnim plamenom v
njenem srcu. Lica so ji zagorela v srčnem ognju, ustnice
so se ji tresle.
»Bogorodica, naj ne umre pravičnik! Cirila, jaz ga
otmem, iz hvaležnosti, iz ljubezni do svojega Iztoka.
Hiti!« V naglici ji je sužnja spela lase s srebrno zalasnico,
jo odela preko tunike z lepo stolo iriji pomagala obuti
mehke sandale. Nato sta šli obe k stricu, prefektu
Rustiku. Stric je že zvedel o Epafroditovi nameri. Vojaki
so ga obvestili, da so ujeli nekaj sužnjev, ki so glasno
žalili veličanstvo despota. Le-ti da so povedali, zakaj gre
Epafrodit sam v smrt - Justinijan ga dolži po krivem,
naperil je pravdo zoper njega, on pa mu hoče ubežati s
samomorom. Prefekt, Bizantinec skozi in skozi, si je
hitro domislil, da ga bogato nagradi sam Upravda, če
otme Epafrodita in mu ga izroči živega. Ravnal se je
pravkar z doma, da bi naglo ukrenil vse potrebno in
zajel ladjo, preden se potopi. Tedaj je prišla Irena.
»Na Krista, otmi ga, striček!«
Irena je dvignila tresoče se roke, v očeh so ji igrale
solze, vsa je trepetala.
Rustik seje zavzel.
»Irena, ti jokaš? Čemu? On je protivnik jasnega
despota, čemu solze za takega, solze dvorjanice?«
Irena ni bila doslej povedala stricu še ničesar, kar seje
zgodilo z njo v Bizancu. Rekla je samo, da želi ostati
dalje časa pri njem na deželi, ker ji ni bilo dobro v carski
palači. Rustik jo je sprejel z velikim veseljem in je bil
zelo ponosen, da biva pri njem sorodnica dvorjanica.
»Epafrodit mi je storil veliko dobroto v Bizancu.
Povem ti odkrito, stric, vzljubila sem magistra peditum.
Toda zadela ga je nemilost despojne in uničen bi bil
nekoč, ko je bil z menoj, da ga ni otel ta Epafrodit s
svojimi sužnji. In tudi mene bi bili onečastili in pahnili v
nesrečo najeti razbojniki.«
Rustik se ni začudil. Pomižal je na eno oko in se
nasmehnil. »A, tičica, si že doživela zanimive ljubezen-
ske spletke na dvoru. E, živi se v Bizancu, živi! Poznam
despojno! Tvojo prošnjo izpolnim. Ne bo počival ta Grk
v morju. Naj mu postelje despot ali despojna. U pravda
ima trde postelje za krivičnike.«
»Ne smeš, stric! Otmi ga in daj mu svobodo. Glej, jaz
mu dolgujem življenje.«
Irena je zastavila stricu pot in se ga oklenila. Toda
prefekt jo je prijel rahlo za roke, jih odvil od vratu in šel
mimo nje proti izhodu.
»Otrok moj, prva ljubezen - prvi spomini! Pozabiš, ko
zaljubiš drugič - tedaj se dobi drug prijatelj, ki te otme -
zakaj ta mora v Bizanc pred despota, ki sem mu prisegel
zvestobo!«
Rustik je odšel s trdimi koraki moža. ki je navajen
velevati. Irena je prebledela: iztegnilš je tresočo se des-
nico za stricem, kakor bi ga hotela pridržati, ustaviti:
»Nikar! Usmili se me. Otmi ga!«
Toda trdi koraki so že odmevali po marmorju, včasih
je trčil meč in zarožljala veriga na jeklenih prsih pre-
fektu. Stric je odhajal da bi ujel Grka in ga izročil
pravici.
Ireni se je upognila hrepeneča desnica, obe roki je
pritisnila na vroče čelo. Cirila jo je objela okrog pasu,
omahujoča v silni bolesti.
V svoji sobi seje zgrudila pred ikono.
»Prizanesi, o Kriste! Odpusti, otmi, otmi!«
Hipoma umolkne. Za trenutek je uprla oči v ikono
Bogorodice. Obraz ji je zažarel.
»Cirila, nocoj ga otmem iz ječe!«
»Prejasna gospodarica, težko delo!«
»Ni častnika pri posadki, ki bi ne izpolnil dvorjanici
slednje želje. Jaz ga vidim še nocoj, govorim z njim o
Iztoku, morda mu je sporočil, kje biva ah je pozabil na
mojo ljubezen.«
»Prejasna, on te ne pozabi!«
»Da, on ne pozabi moje ljubezni. O, Epafrodit gotovo
ve, kje biva sedaj. Stražo podkupiva in potem zbeživa k
njemu. Cirila, k njemu, k mojemu edinemu!«
Irenino srce seje razgorelo v koprnenju.
»Hitro na obalo, Cirila. Videti ga moram; tudi Epafro-
dit me mora videti. Moje oči mu bodo govorile: Ne boj
se! Irena ti vrne dolg.«
V pristanu se je ljudstvo razmikalo ob prihodu pre-
fekta. Dva centurija sta vodila oddelke vojakov za njim.
Hitro so zasedli pripravljene čolne in se uprli v vesla ter
gnali proti jadrnici, ki se je svetila daleč pred luko v
žarkih vzhajajočega sonca. Med množico je nastal začu-
den šum, ko je sam prefekt sedel v lep čolnič in s štirimi
častniki odrinil na morje.
»Otmo ga! Ne utone! Dobi ga v pest Upravda! Škoda
lepe barčice! Kaj bi jo potapljal? Naj bi bežal, galebi je
ne dohite, tako je urna. In denar ima, pa tišči v smrt!«
Vse to je čul, poipešan med množico, Epafrodit. Nihče
se ni menil za preprostega potnika, spoznal ga ni v
Toperu nihče. Ko je trgovec videl, da so čolni odririili, in
videl, zakaj so odrinili, ga je spreletel strah. Če jih
Numida ne opazi, če dospo do ladje, preden odmaši
zavrtane luknje, je prevara prečrtana. Prefekt razpošlje
vse vojaštvo na lov za njim. Kako bi ubežal? Iz Bizanca
pridejo carski zasledovalci in pogon bi bil usoden.
Epafrodit seje ozrl. Rad bi se bil preril iz množice. Ah
gneča je bila kakor zid teles. Čedalje bolj so se bližali
čolni brzi jadrnici, tišji molk je plul nad ljudstvom.
Šepetaje, polglasno so govorili drug drugemu opazke na
uho.
»Na krovu je!« je završalo med ljudmi.
Na rilcu brze jadrnice se je prikazala postava v ble-
steči se opravi in z belim praporcem mahala kakor v
pozdrav prihajajočim.
»Poslavlja se Grk!« je izpregovoril tik za Epafrodito-
vim hrbtom slok Herkul, kije dišal po konjskem potu.
»Prefekt se je dvignil! Vojaki vesljajo hitreje! Dobe
ga!«
Epafrodit je začutil mravlje po hrbtu.
»O, Numida,« se je jezil v srcu, »grom te ubij! Kaj
čakaš? Izdaš me! Odmaši!«
t A. MAJ 1987
NOVI TEDMK > STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
14. MAJ 1987
Zavesa za energetsko varčevanje
Med najstarejše izdelke lesnega ro-
kodelstva in industrije uvrščamo
okna.
Namenjena so za prezračevanje in
naravno osvetlitev bivalnih, proizvod-
nih in shčnih prostorov. Oblika oken
pa pomembno vpliva na estetski iz-
gled fasade in celotne stavbe. Okna
imajo velik energetski vpliv pri spreje-
manju sončno energije v bivalni pro-
stor in pri oddajanju toplotne energije
iz ogrevanih prostorov. V primerjavi z
drugimi elementi gradbenih objektov
je toplotna prepustnost največja pri
oknu, kjer znašajo izgube 25-30%
energije, ki jo moramo dovajati prosto-
rom v kurilni sezoni za vzdrževanje
primerne temperature zraka in tempe-
rature obdajajočih površin v njih. Sla-
ba toplotna izolacijska svojstva okna,
ki še posebej dobro .prepuščajo toploto
direktnega sončnega sevanja omogo-
čajo prijetno naravno ogrevanje pro-
storov skozi okna ob sončnih dnevih,
v jesenskem, zimskem in spomladan-
skem obdobju na prisojnih legah. Na-
ravno ogrevanje prostorov skrajšuje
kurilno sezono in zmanjšuje porabo
energije za ogrevanje prostorov v ku-
rilni sezoni.
Negativni energetski učinek oken
nastane:
•	v kurilni sezoni ponoči, ko je od-
dajanje toplote iz ogrevanih prostorov
skozi okna največje,
•	ob močni sončni pripeki, ko se
prostori skozi okna pregrejejo do
nevzdržnega stanja, če se umetno ne
ohlajajo.
Energetske lastnosti oken so lahko s
pomočjo pravilne uporabe okenskih
dodatkov v obliki gibljive toplotne izo-
lacije tako uporabijo, da se:
•	pri posrednem in neposrednem
sončnem sevanju doseže optimalno
sprejemanje naravne toplote skozi
okna v prostor,
•	zmanjša vphv premočnega nepo-
srednega sončnega sevanja skozi okno
v prostor,
•	pri nizkih zunanjih temperaturah
zraka in pri zanemarljivem vplivu
sončnega sevanja zmanjša oddajanje
toplote iz ogrevanega prostora skozi
okna, kar vse omogoča varčevanje z
dragoceno toplotno energijo, pridob-
ljeno iz raznovrstnih pretežno neob-
novljivih energetskih virov.
V tekstilni tovarni »OKROGLICA«
v Volčji Dragi so razvili na osnovi last-
nega razvojno raziskovalnega dela in z
izvirno rešitvijo tehničnega problema
tak okenski dodatek v obliki gibljive
toplotne izolacije, ki:
•	zmanjšuje- toplotne izgube oken
za 29%,
•	preprečuje pregrevanje prostorov
zaradi premočne sončne pripeke,
•	omogoča optimalno sprejemanje
sončne toplote skozi nezastrta okna v
prostor,
•	preprečuje poglede skozi okna,
•	prostore zatemni,
•	povečuje zvočno izolacijo okna,
•	se namešča tudi na okna, ki so že
opremljena s kakšnim okenskim do-
datkom,
•	se upravlja z ročnim potegom vr-
vice in pri tem oken ni potrebno odpi-
rati.
Povečana toplotna izolacija okna na-
stopi takrat, ko je okno zastrto z ener-
getsko zaveso, ki sojo v Okroglici ime-
novali ROLOTERM. V tem položaju
zavesa zaradi magnetne sile tesno na-
lega na okvir okenskega krila na notra-
nji strani okna in preprečuje, da bi se
topel zrak iz ogrevanega prostora ohla-
jal ob hladnem notranjem steklu.
Zmanjšano oddajanje toplote pov-
zroča tudi aluminijski sloj, s katerim je
obdana zunanja površina zavese, ki
ima lastnost nizkega oddajanja toplote
s sevanjem. Tkanina, iz katere je zave-
sa izdelana, je zračno nepropustna in
slabo toplotno prevodna, kar vpliva na
njene izredno ugodne energetske last-
nosti, ki so jih izmerili na ZRMK v
Ljublani in na Strojni fakulteti - odde-
lek za solarno energijo v Ljubljani.
• Na Tekstilnem inštitutu v Mariboru
pa so izvršiU trajnostne in uporabnost-
ne preizkuse za navojni mehanizem,
tkanino in obstojnost magnetne sile.
V obdobju, ko nam primanjkuje
vseh vrst energije in ko počasi le spoz-
navamo, daje po enoti proizvoda troši-
mo preveč, ekološko in ekonomsko pa
zelo neracionalno in škodljivo, nas bi
morala vsaka nova pobuda v smeri
varčevanja z energijo prijetno presene-
titi. Spomnimo se starega izreka, ki
pravi, da je privarčevani dohodek naj-
boljši.	ALOJZ OSRAJNIK
Mino ČEUE
četrtek, 14. 5.: 8.00 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami - Kinou
ško društvo Celje, 10.00 Poročila, 10.40 Srečanje z leti. Pop<n
danski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročil-
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo. '
Petek, 15. 5.: 8.00 Poročila, 8.15 Petkov mozaik, 10.00 Poro,
čila, 10.10 Žveplometer; Popoldanski spored: 14 00 Napove*;
Informacije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke, 16.30 Šport o^
koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.30 Turizem smo ljudje.
Sobota, 16. 5.: 8.00 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, g.jt^
Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 10.3{
Filmski sprehodi; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, inforrrij,
olje, 15.00 Poročila, 16 00 Čestitke, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvic;
zabavne glasbe.
Nedelja, 17. 5.: 9.00 Napoved, 9.10 Poročila, obvestila, 10.(i(
Kekčevi prijatelji, 11.00 Žveplometer, 11.30 Kmetijska oddaja
12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Poročila
13.05 Čestitke.
Ponedeljek, 18. 5.: 8.00 Poročila, 8.15 Športno dopoldne
10.00 Poročila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informa
cije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke, 16.30 Rezerviran čas, 17.0c
Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregled.
Torek, 19. 5.: 8.00 Poročila, 8.15 Iz sveta glasbe, 10.00 Poro-
čila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.0(1
Poročila, 16.00 Čestitke, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika
17.30 Naši zbori.
Sreda, 20. S.: 8.00 Poročila, 8.15 Pokličite in vprašajte, 10.0C
Poročila, 10.15 Koledar prireditev; Popoldanski spored: 14.0C
Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke, 16.3C
Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.30 Za mlade.
Radio Celje oddaja na UKW 100,09 MHz in na srednjem vali
963 KHz
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Ureditev grobov (2)
Ko so iskali novo obliko
pokopališča, so najdlje prišli
v germanskih in predvsem
skandinavskih deželah. Ne-
kateri njihovi dosežki so zelo
blizu predstavam o pokopa-
Ušču prihodnosti. To so bo-
disi gozdna pokopališča, ki
so bila oblikovana iz gozda,
običajno na mestnem robu,
ali pa so to parkovna ali arhi-
tektonska pokopališča, kate-
rih ogrodje predstavljajo raz-
ni vrtrioarhitektonski moti-
vi: drevoredi, strižene žive
meje, zidovi, vodnjaki, razne
ploščadi itd.. Pri vseh očitno
prevladuje obilno in v likov-
nem izrazu bogato zelenje
kot življenjski simbol in pro-
tiutež hladnemu in mrtvemu
gradivu nagrobnika.
Praviloma so deljeni v od-
delke za družinske, individu-
alne in otroške grobove. Ta
razčlenitev je potrebna tudi
znotraj posameznih oddel-
kov pri razsežnih pokopališ-
čih, tako da obdržijo pre-
glednost in človeku dostop-
no merilo. Seveda imajo vsa
podrobno izdelan pokopali-
ški red, ki je bil določen že
ob planiranju pokopališča in
katerega vloga ni samo v
tem, da skrbi za red, marveč
tudi zagotavlja uresničitev
oblikovne zasnove. Z njim
so med drugim določene di-
menzije nagrobnikov, dovo-
ljeno gradivo in tudi način
uporabe in vzdrževanja
grobov.
Eno temeljnih in n^bolj
občutljivih vprašanj pri ure-
janju pokop^šč je razmeije
individualnega groba in nje
gove ureditve v skladu s ce
lotnim pokopališkim prostoi
rom. Pri tem sta možni samo
dve poti: ali podreditev enot-i
ni zasnovi celote ali pa pro-
stost pri oblikovanju groba
ne glede na njegovo okolico
Prvo različico lahko pravzaj
prav najdemo že marsikje na
manjših vaških pokopališ
čih. Tam je »pokopališki
red« (enotnost v zasnovi) na-
stajal zaradi rabe krajevnega
materiala in njegove več ali
manj krajevno značilne ob-
delave. Seveda so se taka po-
kopališča le počasi večala in
stiske v prostoru niso pozna-
la, tako so ideje o oblikova-
nju lahko nemoteno in brez
naglice dozorevale.
Kjer pa grobove urejamo
individualno, brez enotnih
okvirnih meril, neogibno na-
stane pretirana raznolikost,
ki povzroča neskladnost, ru-
ši enovitost okolja kot celo-
te. Skladnost v likovni
zgradbi pokopališča je na-
mreč odvisna od čim bolj do-
sledno izvedenega načela ce-
lovitosti v oblikovanju. Čim-
bolj delujejo posamezni čle-
ni združevalno in povezoval i
no, enotnejši, skladnejši in
spokojnejši je vtis celote. Za-
to je zelenje najpomembnej i
ši element v obhkovanju po-
kopališča, kateremu daje ve-
likopotezni ritmično razgi-
ban okvir. Zelenje povezuje
zlasti z barvo in živahnostjo
rasti tako v vodoravni kot tu-
di v navpični ravni.
JOŽE BENCINA
Laboratorijska spoznava infekcij z virusi AIDSa
Pri bolezni, kakršna je
AIDS, je izredno pomembno,
da zanesljivo ugotovimo, kdo
ima AIDS ah pa, kdo je infici-
ran z virusi HIV, ki ga povzro-
čajo. Kakšni bolezenski znaki
spremljajo to bolezen, smo že
opisali. Kriterije za spoznavo
je postavila tudi Svetovna
zdravstvena organizacija, da bi
se izognili napačnim diagno-
zam, ki imajo lahko hude po-
sledice. AIDS namreč vključu-
je simptome mnogih drugih
bolezni in zato moramo diag-
nozo potrditi z laboratorijski-
mi preiskavami. Poleg bolni-
kov pa žeUmo s testiranji čim-
bolj zanesljivo odkriti tudi
druge inficirane osebe, da bi
zmanjšali možnosti nadaljnega
širjenja bolezni, oziroma pra-
vočasno opozorili prizadete na
posledice infekcije.
Na kakšen način torej v viro-
loškem laboratoriju potrdimo
ali pa ovržemo sum na infekci-
jo s HIV? Laboratorijskih prei-
skav je sedaj že veliko in razde-
hmo jih lahko v dve skupini.
S prvo skupino testov ugo-
tavljamo prisotnost virusnega
povzročitelja v organizmu. Če-
prav pom.eni infekcija s HIV
dosmrtno okužbo s temi viru-
si, le-ti niso vedno dokazljivi.
Raziskave kažejo, da viruse le
nekai časa lahko ugotovimo v
krvi, nato pa včasih »izginejo«
in jih pri nekaterih ljudeh zo-
pet zaznamo šele ob poslabša-
nju bolezni po podobnem. To-
rej »odsotnost« virusov v krvi
še ne pomeni zanesljivo ne-
okuženosti. Vzrokov je več.
Preiskave, s katerimi odkriva-
mo HIV ah pa njegove sestavi-
ne, večidel niso dovolj občut-
ljive, da bi z njimi zaznali tudi
majhne količine virusov. Po-
skus gojitve HIV v kulturi lim-
focitov, oziroma osamitev vi-
rusov iz krvi, je dolgotrajno,
precej zahtevno in drago pa tu-
di razmeroma nevarno delo za
laboratorijske delavce. Zato
poskušamo osamiti viruse
predvsem v raziskovalne na-
mene, za odkrivanje novih ti-
pov HIV ipd.
Tudi odkrivanje za te viruse
značilnega encima reverzne
transkriptaze je možno le dolo-
čen čas po infekciji. Nekateri
novi testi za dokazovanje viru-
sov so sicer bolj praktični in
lažje izvedljivi, bili naj bi tudi
bolj zanesljivi. Vendar še niso
dovolj preizkušeni in jih pov-
sod šele uvajajo. '
S temi testi naj bi ugotavljali
predvsem zgodnjo dobo infek-
cije, to je tisti čas, preden se v
organizmu pojavijo protitele-
sa. V drugih primerih pa bi
iskali viruse tedaj, ko pri neka-
terih bolnikih z izrazitimi
simptomi AIDSa protitelesa
»izginejo«, poveča pa se kohči-
na virusov. Pri »as v Sloveniji
te teste sedaj uvajamo. Z njimi
bomo testirah predvsem tiste
osebe, pri katerih obstaja ute-
meljen sum na ifekcijo s HIV,
ne ugotovimo pa protiteles.
Morebitne viruse AIDSa
(HIV) pa stalno iščemo tudi v
vseh izdelkih iz krvi. Taka krv-
na preparata sta npr. faktoija 8
in 9, kiju uporabljajo hemofili-
ki. Znano je, da so ti preparati
sedaj toplotno in kemično tako
obdelani, da so virusi HIV uni-
čeni. Tudi kri. ki jo uporabijo
za izdelavo preparatov, mora
biti poprej testirana. Povedati
moramo, da v novih krvnih
preparatih, ki so bili izdelani
po novih tehnologijah, v nobe-
nem primeru doslej nismo na-
šli virusov AIDSa!
Osrednji način dokazovanja
infekcije s HIV so serološke
metode. Z njimi ugotavljamo
in merimo količino protiteles v
krvi oziroma serumu. Teh te-
stov je veliko, najbolj znani so
encimskoimunski test, radio-
imun.ski test, imunofluores-
cenčne preiskave in test, ki mu
pravimo western-blot. Njihove
prednosti in pomanjkljivosti
so splošno znane. Pri nekate-
rih ljudeh dajo včasih lažno
pozitivne ali pa lažno negativ-
ne rezultate. Pozitiven rezultat
pomeni, da so v serumu proti-
telesa proti HIV, torej je dotič-
na oseba inficirana. Vzrok laž-
nih pozitivnih rezultatov so
druga protitelesa, ki niso
usmerjena proti virusom AID-
Sa, ampak proti sestavinam
krvnih celic, ki so podobne vi-
rusnim delom. Najpogosteje je
tako, da se z večjo občutljivost-
jo testa manjša specifičnost
oziroma natančnost. Zato velja
pravilo, ki je tudi priporočilo
Svetovne zdravstvene organi-
zacije, da moramo vsak poziti-
ven rezultat preveriti. To pra-
vilo velja tudi pri nas. Spomni-
mo se številnih dilem in očit-
kov o napačnih podatkih in
objavah ter skrivanjih, ki so bi-
h pogosto posledica neprever-
jenih preiskav. Zato ima vsaka
država t. im. referenčni center
ali laboratorij, ki mora biti
usposobljen za dodatna na-
tančna testiranja. Seveda so ti
preveijalni ali kontrolni testi
znatno dražji in jih tudi oprav-
ljamo v manjših skupinah.
Omenili smo že t. im. western-
blot, s katerim ugotavljamo
protitelesa proti ločenim virus-
nim sestavinam in z njim razh-
kujemo resnična protitelesa
proti HIV od lažnih. V nekate-
rih kontrolnih testih uporab-
ljamo reagente, ki so priprav-
yeni v celicah, v katerih se v
naravi virusi AIDSa ne razm-
nožujejo. Take cehce so npr.
bakterije. S pomočjo umetno
vnešene virusne dednosti (re-
kombinantna DNA) take bak-
terije sintetizirajo izbrane vi-
rusne sestavine ali antigene. Ti
so seveda bistveno čistejši od
tistih, ki jih pridobimo iz infi-
ciranih limfocitov.
Opisane laboratorijske prei-
skave opravljamo v Sloveniji
na več mestih. Pregled krvi
lahko naroči vsak zdravnik iz
katerekoli ambulante. Seveda
obstaja tudi specialistična am-
bulanta za AIDS v Univerzitet-
ni kliniki za infektivne bolezni
in vročinska stanja v Ljubljani,
Japljeva 2, ki je odprta vsak
ponedeljek ob 12 uri. Tu se lah-
ko oglasi vsakdo in ne potre-
buje nobene napotnice. Tudi
diskretnost je zagotovljena.
Preglede krvodajalcev pa
opravljajo zavodi ^a transfuzi-
jo pri vsakem odvzemu krvi.
Taka osnovna testiranja na
infekcijo z virusi AIDSa (HIV)
opravlja tudi jugoslovanski re-
ferenčni center za AIDS v In-
štitutu za mikrobiologijo me-
dicinske fakultete v Ljubljani,
Zaloška 4. V tem laboratoriju
tudi potijujemo oziroma pre-
verjamo odkrite primere iz vse
Jugoslavije. Rezultat testiranja
mora biti dokončen, v dvomlji-
vih primerih sodelujemo tudi z
drugimi evropskimi centri.
Na vseh navedenih mestih
dobi vsakdo potrebne infor-
macije, zagotovljena pa mora
biti tudi anonimnost.
Kadar pri neki osebi ugoto-
vimo protitelesa ali pa viruse
HIV, ji moramo to obvezno
sporočiti. To opravi navadno
zdravnik, ki je poslal kri v te-
stiranje. Kadar kdo ne zaupa v
diskretnost, se dogovorimo za
šifro in tej osebi tudi sporoči-
mo rezultat testiranja di-
rektno.
Mnogi med nami se sprašu-
jejo, zakai naj bi se testirali na
AIDS. Najpogostejši pomislek
je, da jim spoznanje, da so infi-
cirani, ne bo nič koristilo. Izgu-
bili bodo svoj mir in stalno ži-
veli v strahu, kdaj bodo zbo-
leli.
Prav gotovo ni za nikogar
prijetno spoznanje, da je oku-
žen s HIV in da bo morda zbo-
lel. Vendar vemo, da verjet-
nost, ali bo okuženi zbolel ali
ne, zavisi od številnih okoliš-
čin. Prav način življenja, varo-
vanje pred drugimi infekcija-
mi, ki slabijo našo odpornost,
in tudi ponovne okužbe s HIV
so vsi zelo pomembni.
Nič manj pomembno ni šir-
jenje infekcije med ljudmi.
Okuženi človek bo s spolnim
kontaktom zagotovo inficiral
svojega partneija. Novorojeni
otroci bodo zelo verjetno dobi-
h AIDS.
V deželah, kjer im^o več
bolnikov z AIDSom, je ljudi
strah. Vedo, da so inficirane
osebe med njmi in jim ni nepo-
membno, kako se bodo zavaro-
vali. Pri nas je vse preveč raz-
širjeno mišljenje, da je AIDSa
v Jugoslaviji malo in verjet-
nost okužbe neznatna. Prav
premajno število preiskanih
nas zavaja in uspava. Ne s stra-
hom. ampak s trezno presojo
brez podcenjevanja bomo ote-
žili širjenje te bolezni in o tem
ščitili sebe in svoje potomce.
prof dr. BORUT DRINOVEC
RECEPT TEDNA
Torta »Novi tednik«
Potrebujemo: 100 g jedilne čokolade, 60 g sladkorja, tri žlic«
mleka, en rumenjak, tri beljake, dve žlici sladkorja, štiri žlic«
surovega masla, dve žlički vanilijevaga sladkorja, 80 g slad-
korja. ščepec soli, pol skodelice mleka, 200 g moke, pol litrJ
sladke smetane, žličko pecilnega praška, tri žlice sladkorja
pomešanega z žličko vanilijevega, tri žlice sladkorja v prahflf
dve žlici kakava v prahu, dve žlici čokoladnih mrvic.
Čokolado raztalimo in vmešamo vanjo rumenjak, ki smo g^
razžvrkljali s sladkorjem in mlekom. Zmes ohladimo. Beljak ii>
sladkor stepemo v trd sneg. Surovo maslo penasto zmešamo z
vanilijevim sladkorjem in s sladkorjem ter primešamo rume-
njak, mleko, sol in moko s pecilnim praškom. Vmešamo čoko-
ladno maso in nazadnje dodamo še sneg. Model namažemo s
surovim maslom in potresemo z moko ter varvi damo testo ter
pečemo pri 180 "C 40 minut. Kolač nato ohladimo. Sladko sme-
tano stepemo z vanilijevim sladkorjem in sladkorjem in sladkor-
jem v prahu in primešanio kakao. Torto prerežemo, jo nade-
vamo s smetano, stisnemo, jo na debelo premažemo s smetan"
in potresemo s čokoladnimi mrv^cami.
I A. MAJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
14. MAJ 1987
I A. MAJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
14. MAJ 1987
Peč je danes prav takšna, kot so bile apnece še pred vojno.
Z apnarjem pred apneco
v KosMvnIci se tudi kamen '»kuha*'
če se svinjska glava kuha
nekaj ur, potem si je lahko
predstavljati, kako dolgo se
kuha kamen. Pravzaprav je
težko reči ali se kuha ali peče,
ker bi se prostoru, kamor ga
položijo, ne moglo reči niti
kotel, niti pečica. Ko smo se
zadnjič ustavili pri Čebular-
jevih v Kostrivnici, je bilo ka-
menje nad ognjem že cele tri
dni in tri noči.
Čebulaijevi se ukvaijajo z
danes zelo cedko dejavnostjo, s
pridobivanjem apna. Nedaleč
stran od njihove hiše stoji v
zemljo prislonjena peč z ne-
kakšnim ogromnim kotlom,
obdanim s kamnom. Tej peči v
teh krajih pravijo apneca.
Apnec je bilo nekoč v Ko-
strivnici več, zlasti v stari Ju-
goslaviji. Največ jih je bilo na
Boču, kjer je kamen, iz katere-
ga se pridobiva apno. Na Boču
je pred inpo drugi vojni včasih
v apnecah gorelo deset dni in
deset noči skup^, v vsako ja-
mo oziroma »kotel« nad og-
njem pa so naložili tudi do šti-
rideset ton kamna, bogatega z
apnencem.
Čebulaijev Anton je zadnje
dni aprila v svojo apneco nalo-
žil osem ton kamna, ki ga je
pripeljal z Boča, v svoji peči pa
zakuri tri do štiri krat letno,
odvisno od naročil. Teh pa je
zadnje čase vse več, kot da se
ljudje vse bolj vračajo k narav-
nim materialom, ko zidajo no-
ve hiše, belijo zidove. Pravijo,
da je apno, ki ga žgejo, boljše
od kupljenega Jupola in po-
dobnih industrijskih proizvo-
dov. Da zidovi bolje dihajo, za-
gotavljajo, in najbrž bo že dr-
žalo.
Pridobivanje apna iz kame-
nja je težaško delo, zato je ap-
naijev danes malo. Čebulaijev
Anton to počne bolj zaradi tra-
dicije, zato, da ta dejavnost ne
zamre. Pa tudi nekaj veselja je
zraven. »Ni pa nobenega do-
bička«, pravi Anton. »Če bi se-
štel vse ure, nočne in dnevne
ob težkem delu, se to res ne
splača. V peči mora nepresta-
no goreti, temperatura v peči
ne sme biti nižja od 1200 sto-
pinj, zato se v treh dneh in treh
nočeh veliko pokuri. Da bi ku-
ril z drvmi! Kje pa! Suho vejev-
je naberem po Kostrivnici, les
od kakšne podrte hiše in po-
dobno«, pripoveduje o stro-
ških, kijih na tak način zmanj-
šuje, najbolj dragi pa so prevo-
zi kamenja in apna, ki ga, po-
tem ko je »skuhano« in ohlaje-
no, naloži na tovornjak in ga
odpelje kupcu.
Mu je ponoči kdaj dolgčas?
»Kje pa! Ni časa, ves čas je tre-
ba nalagati v peč, sicer pa pri-
de opolnoči vedno smena. Pri
peči morata biti dva, s sose-
dom to počneva skupaj: eden
do polnoči, drugi do jutra, po-
tem pa spet izmenjaje čez
dan.«
Ko je po treh dneh kamenje
»skuhano«, si pri Čebulaijevih
vsi oddahnejo, skrb z ognjem
je mimo. Za »likof« pa prav
pride k^ mesnatega iz domače
skrinje in seveda dobro doma-
če vino.
MARJELA AGREŽ
Anton Čebular: »Apnarjev
nas je danes zelo malo, ker
je to delo preveč težko, žga-
no apno pa postaja vse bolj
čislano*
Dan
presenečenj
Ste že doživeli, da prodajalka spravi de-
nar v predal pa ne vrne 40 din 7 Pa druga
prodajalka ne vrne 10 din?
To sem doživela 28. aprila letos. Kupo-
vala sem jajca v ZK Laško, dala prodajal-
ki debelejši denar, a kaj ko mi ni vrnila
razlike. Tako sem bila presenečena, da je
še vprašala nisem kje je 40 din. Drugič
sem bila presenečena vBagatovi trgovini.
Res mi ni vrnila samo 10 din a tudi ta
prodajalka ni obrazložila vzroka. Morda
so prodajalke navajene na postrežnino,
kot nekateri drugi v uslužnostni dejavno-
sti. Toda - ali smo že v takem obdobju, ko
bodo ljudje »služili« denar na podoben
način ?
Pravimo, da smo v Sloveniji storili veli-
ko za turizem. Ponekod so se na turistič-
no sezono že začeli privajati, ponekod pa
to počno že vrsto let. Na Petrolovi črpalki
na Bregu pri Celju so mi ta dan umili
prednjo avtomobilsko šipo. To pri njih ni
posebnost, vendar sem bila prijetno pre-
senečena, ker tega ne doživiš na vsaki
črpalki.
Še bolj sem bila presenečena, ko sem na
izstopni postaji slovenike v Slovenskih
Konjicah plačala 170 din ža cestnino iz
Celja, ko pa sem se vračala iz Slovenskih
Konjic pa v Celju 120 din. Ali niso enotne
cene ali pa vpliva na plačilo klanec (na-
vzgor-navzdol)? Pa naj bo tako, le na list-
ku bi moralo pisati kakšna je cena, vs^
zaradi turistov, če ne že za nas, »navadne
voznike«.
Tak je bil en dan, najbrž bo še kateri
njemu podoben, ko bi le še bil takšen, da
bi bile cene zvečer enake jutranjim.
FANIKA WIEGELE
V Založah pri Polzeli so šrangali
v Založah pri Polzeh so imeh v soboto vehko reč. Možila se je Romana Beloglavec, njen ženin
pa je bil Ciril Sitar iz Andraža. Ker je dekle odpeljal iz vasi, so se fantje spomnili stare šege in
pripravili šranganje. Za to priložnost so se dolgo in skrbno pripravljah. Namenih so se, da bodo za
dekle, ki so jo imeh radi, postavih visoko ceno. Da pa ceno obdržiš, je treba svatom in ženinu
izpolniti mnoge, največkrat silno nenavadne želje. Tako so si pripravili več kot sto vrst raznih
pijač in napitkov, številne jedi in druge predmete in živah. Tudi lepo oblečeno kozo so imeli.
Seveda so kozo pripravili za primer, če ženin ne bi plačal odkupnine za nevesto, ker bi mu jo
potem zamenjah s kozo. Pri šranganju je bil tudi godec, peU so, poleg fantov in svatov pa je bilo
tudi veliko radovednežev. Fantje so zadevo dobro izpeljali, za dekle dobih 135 tisočakov, potem
pa so se izkazali še enkrat, s^ so del odkupnine namenili za lepo darilo mladoporočencema.
Kupčija je dobro uspela in z ženinom je na matična urada odšla Romana, koza pa nazaj v domači
hlev.
T. TAVČAR
14. nadaljevanje
Potisnili smo torej vseh 35 v usek. Tretja
četa je sedaj vzela 12 vozičkov in 4. osem. K
vsakemu vozičku so dodeljeni po trije bri-
gadirji, oz. dve brigadirke, ter en brigadir. V
dobrih petih minutah so vozički polni. »Se-
daj pa le pazimo, da se nam kateri ne poko-
Ije ali iztiri.« Tov. Stane, organizira na me-
stih, kjer radi iztirjajo, pomaga po ena tova-
rišica ali tovariš. Tam kjer je proga vzdignje-
na pa pomagam jaz in Krašovec, da gre
hitreje in lažje. Povsod si torej pomagamo
med seboj. Če slučajno kateri iztiri, mu pri-
skočimo takoj na pomoč. Dvignemo ga z
združenimi močmi in že zopet gre promet
naprej z normalnim tokom.
Delo je pri kraju. Rezultat je ta dan lep, saj
smo dosegli samo na vozičkih lep uspeh 14
tur, kar še ni bilo nikoh prej. Zastavo pa je
dobila 4. četa. Šmarska četa.
21. maj. Mnogokrat sem mishla, kakšno
bo naše življenje pred odhodom brigade.
Vidimo, da se dela, vidimo da spolzi vsake-
mu solza po obrazu, ko se spomne, da se
bomo čez par dni ločih - poslovih. Vsa bri-
gada je na predavanju, nisem imela časa, da
se ga udeležim. Imam mnogo dela. Pišem.
Rada bi opisala delo in življenje nas, globo-
ko, odkrito. Ne morem, skozi okno zrem.
Visoka cvetka spommčica se priklanja v
lahni sapi, kot da bi se veselila z mladino.
»Prišle bodo brigade, mi pa odšh«. To zna-
mo in vemo. Lepo jim mora biti, lepše kot
nam. Prijazne naj bodo barake, lepo mora
biti. Pripraviti hočemo, počutiti se morajo
dobro. Parole jih bodo sprejele. Lepo ureje-
no taborišče jim bo v veselje. Kam hitijo
moje misli, kaj razmišljam. Težko mi je,
pred menoj je vse življenje, vse delo naše
brigade - nas vseh.
Gradimo progo, proga gradi nas. Da! Po-
trebno je, da se mladina ne bo osramotila,
prav je, da pazljivo sledi predavatelju. No-
vomeščan je, lepo mu teče govorica. Njego-
ve besede vplivajo na mladino. Pazljivo po-
sluša in sledi statutu LMS.
22. maj. Mrači se. Temni oblaki se podijo
po nebu, na zemljo lije dež. Mokri smo,
mokrih rok se oprijemljemo rjave zemlje,
lopate so zamazane. Kljub vsemu smo pa
dobre volje. Vedno bolj se temni - nismo še
končali. Delamo dalje, izpod neba švigajo
bliski, sem od gorovja pa odmeva zamolklo
grmenje. Kje smo? Kaj delamo?
Že ves dan je deževalo. Z dela, s proge
smo morali oditi pred časom. Bili smo v
barakah, pisali, na aktive, sten-čase. Deže-
valo je neprenehoma.
Bosanski hribi, gorovje ni obraščeno z
drevesi. Rjava površina, peščena zemlja nas
bode v oči. Niso ozeleneli ti hribčki, ostali
so prazni, goli. Sonce - dež suša - mokrota.
Zemlja razpoka, se razmoči, vsuje se po hri-
bu navzdol. Tudi danes po tolikem nalivu je
zasulo progo in cesto. Podah smo se na delo.
Odkopati progo je naša naloga, omogočiti
promet.
Tu smo, na delu. Vetrič se poigrava z mo-
krimi kodriči las, na glavah deklet. Reka
Bosna šumi nad nami, naši krampi in lopate
poj o svojo enakomerno pesem naprej. Kot
temna straža rase mali grmiček ob železnici
tik ob mostu. Od daleč se čuje pesem mladi-
ne. Sprašujemo se, kedaj bomo gotovi. Pre-
cej je že izmetanega. Okrog 80 kubikov zem-
lje, to ni šala. Dva metra visoko v dolžini, 40
metrov je treba izmetati kamenja, peska
zemlje. Sprašujemo se, ne vemo si odgovo-
riti.
»Čujte, shšite!« Poslušamo. Nihče ne vidi,
le slišimo korake, pesem.
»Šamac - Sarejevo to je naša meta
Izgrditi prugu još ovoga leta.«
Prihaja h smena, druga brigada? Morda se
bomo mi vrnih? Škoda! Prispeh so do nas.
Tudi oni se hočejo udeležiti dela, pospešiti,
da se čimprej očisti proga, kajti morajo vozi-
ti. Vračamo se. Dež je prenehal, ozračje je
postalo sveže, mirno. Globoko vzdihnemo
zdravi sveži zrak. Srca nam burno utripljejo
- misel nam hiti daleč, daleč ...
Mislimo na našega ljubljenega maršala Ti-
ta, na 25. maj - rojstni dan njega, ki smo
njegovi...
23.	maja. Zadnje dni smo tu in vendar ne
moramo, da delamo kot bi bilo potrebno.
Dež, mokrota, te ovire so tu. Nabijati se ne
more nasip, kajti premokro je. Ne smemo
'dalje voziti. Dekleta smo šle v lager, fantje
so prvo izplanirali nasip. Po tem opravlje-
nem delu pa so se podali na cesto, da odme-
čejo nasipano zemljo. Pravim, da smo de-
kleta se podale v lagar. Da! Dekleta štirih
čet, dokler so pa dekleta druge čete delala
skupno s fanti na cesti. Silva, mi pa uredimo
lager, predlagala je tov. Silvi statističarki
tretje čete. Takoj smo se podale na delo.
Krog tabora smo naredile parole. Lepa je.
Veselila se bo nova celjska brigada, katera
se bo pripeljala sem. Imeti morajo prijeten
vtis, da jim bo tu lepo - prijazno.
24.	maj. Ze zgodaj zjutraj je posijalo son-
ce, znak, da bo lepo vreme, da se bo delalO'
Šli smo veseli, s pesmijo. Premaknili so se
vozički, zabučal je motor buldožerja. Polj-
ska zemlja, težke lopate, a mi delamo - se
smejimo. Pesem motik in lopat nas razvese-
ljuje, nam daje novih moči, nove volje do
dela. Zadnje dni, zadnje ure smo tu, posled-
njo obvezo moramo izvršiti.
Popoldan se ribajo in pospravljajo bara-
ke. Vse mora biti čisto brez najmanjše uma-
zanije, brez vsake smeti.