OB SPLOŠNEM POJAVU, DA SO MEDSEBOJNE ZADOLŽITVE VEČJE OD POKRITJA Naloga: odstraniti žarišča nelikvidnosti Novinar tržaškega lista »GOSPODARSTVO« je v zadnji številki zaključil svoj članek pod naslovom »Zakaj je dinar popustil« z mnenjem nekega tržaškega trgovca, ki se je izrazil, da se na Jugoslovanih, ki Prihajajo v njegovo trgovino, ne vidi nelikvidnost, o kateri toliko govorijo in Pišejo v Jugoslaviji. Ni nam treba demantirati te hudo-' mušne trditve, čeprav smo doma pač pogosto priče, da zdaj ena, drugič druga gospodarska organizacija ne more pravočasno izplačati osebnih dohodkov za oprav-ijeno delo. Nelikvidnost pa ne pomeni samo nepravočasnega izplačevanja osebnih dohodkov ampak tudi nepravočasno poravnavanje obvez- nosti do poslovnih partnerjev ter družbene skupnosti. Pomeni plačilno nesposobnost ob dospelosti posameznih obveznosti tako do članov kolektiva kakor tudi do tretjih oseb. Nelikvidnost nastopa torej kot posledica pomanjkanja razpoložljivih finančnih sredstev. Vzrokov za tako pomanjkanje sredstev pa je seveda nešteto. Osnovni razlog pa je vendar v tem, da posamezni gospodarski ali pa tudi negospodarski subjekti prevzemajo nase večje finančne obveznosti, kot pa so jih sposobni poravnati po dinamiki zapadlosti. Preden bomo obravnavali vzroke nelikvidnosti, si oglejmo nekaj številčnih podatkov o resnosti medsebojnega zadolževanja. Služba drtižbe-nega knjigovodstva ugotavlja, da so terjatve v zadnjih letih porastle v naslednjih ^dstolkih (vedno v primerjavi s prednostnim Ielom): leta 1964 za 30 odstotkov, leta 1965 za 32, leta 1966 za 39, leta 1968 za 28, ’ prvo Polletje letos za 49 odstotkov. Res je, da ti odstotki delno izražajo povečan obseg poslovanja, vendar nam mora biti jasno, da poslovanje ni porastlo v takem Sti.i.v.... .-v* .-.st * .).»iE:i|3tociS: mmSaMMMi Sfiiiiiiiiiiliillil« miiiunmm M . Hfs .. Billmanova tovarna v Huddingu na Švedskem SIMPOZIJ ŠVEDSKE TOVARNE BILLMAN O REGULACIJI KOMFORTNIH OGREVALNIH IN PREZRAČEVALNIH NAPRAV 1_________________ ..________________________________________________________________________ Švedska tovarna -Billman — Regulator AB« je s svojimi proizvodi s področja regulacijskih naprav v svetu že dalj časa dobro poznana. Pri nas do sedaj ni bila močneje zastopana, dokler pi bil letos sklenjen sporazum o njenem sodelovanju z LTH ___ Škofja Loka. Za čim popolnejšo predstavitev svojega proizvodnega pro- grama jugoslovanskim podjetjenr je tovarna Billman organizirala v sodelovanju z LTH simpozij o regulaciji, in sicer v Stockholmu v dneh od 2. do 5. septembra. Simpozija so se udeležili predstavniki večine jugoslovanskih podjetij, ki uporab- . Ijajo regulacijske elemente. Posebej je treba poudariti, da je bila organizacija odlična in je simpozij potekal natanko po predvidenem programu, in sicer polovico dneva predavanja, drugo polovico dneva pa ogledi. Predavanja so obsegala naslednje teme: __ informacija o proizvodnem programu tovarne s področja regulacijsk.h naprav za ogrevanja iri njihova uporaba; ______ informacija o proizvodnem programu s področja regulacijskih naprav za prezračevanje in klimatizacijo ter njihova uporaba; — regulacija visokotlačnih klimatskih naprav; __ centri za upravljanje in kontrolo delovanja ogrevalnih in klimatskih naprav. S področja ELEKTRONSKIH REGULACIJSKIH NAPRAV so nam pokazali naslednje sisteme: % VARIATOR za regulacijo centralnega ogrevanja v odvisnosti od zunanje temperature z dnevnim in tedenskim programom ter možnostjo dodatnih termostatov za kompenzacijo osončenja ih notranjih izvorov toplote. • VENTONIK za regulacijo temperature in vlažnosti V klimatskih napravah, ki je zelo fleksibilen in daje možnosti elegantnih rešitev za ogrevanje, hlajenje in vlaženje pri klimatskih napravah ž enim regulatorjem. • NOVOTHERM je enostavnejši sistem za regulacijo temperature v prezračevalnih napravah za ogrevanje in hlajenje z mož-,nosijo omejitve minimalne ali maksimalne temperature. • VILLAMATIC je sistem,. ki je namenjen za regulacijo centralnega ogrevanja v enodružinskih hišah. Temperatura »e regulira s sobnim termostatom z vgrajeno uro in zunanjim termostatom. Ta sistem ima dnevni temperaturni program z možnostjo nastavitve dveh temperaturnih redukcij. Na področju ELEKTROMEHANSKIH REGULACIJSKIH SISTEMOV ima tovarna Billman razvite sisteme za regulacijo temperature, vlage in tlaka. V pnevmatski regulaciji se je tovarna omejila na sistem INDAC, ki obsega pnevmatski sobni termostat in pnevmatski ventil oziroma pnevmatski pogon za lo- pute. Ta sistem se uporablja pri regulaciji visokotlačnih klimatskih naprav z indukcijiskimi konvektor-ji. Pnevmatski ventil se uporablja pri dvocevnih ali štiricevnih . sistemih, pnevmatski pogon za lopute pa pri indukcijskih konvektor-jih z loputami. Za upravljanje in kontrolo delovanja ogrevalnih in klimatskih naprav v velikih modernih stavbah in skupinah stavb je razvila tovarna Billman sistem VISONIC. Sestavljajo ga centralni kontrolni pult. omara za elektronsko opremo in posebne relejne omarice za posamezne ogrevalne in prezračevalne naprave. S tem sistemom je mogoče upravljati in kontrolirali do 1000 posameznih naprav PROIZVODNJO REGULACIJSKIH ELEMENTOV smo si ogledali v Billmano- vi matični tovarni v kraju Huddinge v bližini Stockholma. Razen te tovarne ima Billman še več tovarn v drugih delih sveta. V matični tovarni proizvaja elektronsko in elektromehansko opremo, pnevmatsko pa izključno v tovarni v bližini Miichna v Nemčiji. Tovarna v Huddingu je še razmeroma nova in je njen proizvodni proces zasnovan povsem moderno. Pod Billmanovim vodstvom smo si ogledali še poslovno stavbo »Philips« in blok »Stettin« v Stockholmu, novo bolnišnico v Ny-nashamnu ter kotlarno za stanovanjsko naselje v Bol-Imori. Simpozij je v celoti uspel in si lahko samo želimo, da bi se tudi v bodoče lahko še udeleževali podobnih prireditev. P. G. BREZ BESED NA ROB RAZPRAVLJANJ O STROŠKIH PROGRAMSKO Vlaganje sredstev v razvojno Trata 102.334,38 din 15,00 */» Skupaj 679.569,45 din 100*/« Iz teh podatkov je možno takoj razbrati, da odpade 77 odstotkov sredstev na razvojno delo šibkotočne serijske proizvodnje: to je treba tudi pričakovati, saj imamo tu opravka z dejavnostjo s področja elektronike, ki je za sedaj povsod v svetu perspektivna in visoko akumulativna. • RAZPOTJA JAKOTOCNEGA RAZVOJA Večkrat je slišatj pripombo, da PRS premalo dela pri razvojnem programu serijskih izdelkov jakega toka. Poudariti moramo takoj na začetku, da za sedaj v PRS res nimamo organiziranega programa jakega toka. Dosedanja razvojna dela so bila opravljena v nenormalnih pogojih dela in večkrat improvizirana s kadrom, ki je zadolžen za drug program. Jasno je, da se tak način dela odraža tudi v kvaliteti reprezenti-ranega dela. Seveda pa so. tudi sredstva, porabljena za jakotočno razvojno delpv mjpjmalna. Hkrati pa ne smemo pozabiti na razvojna dela v okviru osnovne dejavnosti jakega toka, to je individualne izdelave komandnih pultov. Večkrat se je že zgodijo, da je kupec naročil,.., pri našem podjetju komandni pult kot sestavni vodnih obratov za posamezne veje proizvodnje ter oženje programa. Opisani proces pa ne more bitj enkraten, ampak je prehod možen samo postopoma od artikla do artikla oz. od veje do veje proizvodnje. Ce smatramo, da je potrebno v doglednem času preiti na samofinanciranje razvojnega dela posamezne veje proizvodnje oz. sčasoma razvojnega programa za vse veje proizvodnje, je edini možni način za to, da se izdela perspektivni plan časovnega prehajanja na optimalne serije posameznih vej ali proizvodov ter na časovno odmiranje panog, ki tega ne omogočajo. • DELITEV SREDSTEV ZA RAZVOJNI PROtijKAM NA VSE OBRATE Vsaka druga sprememba načina vlaganja v razvojno delo je nenaravna in bo le začasne narave. V sedanjih pogojih serijske proizvodnje pa je ključ za delitev sredstev za razvojni program na vse obrate edina rešitev, možna je le korektura ključa. Seveda pa zahteva sedanji način, vlaganja sredstev v razvojno delo precejšnje razumevanje in zrelost kolektiva. Za orientacijo naj navedemo dejansko porabljena sredstva razvojnega programa do letošnjega 20. junija po posameznih obratih: TEN šibki tok 526.028,00 din 77,40»/. TEN jaki tok 51.206,68 din 7,60 «/. perspektivna naložba podjetja Glede na pogosta vprašanja v zvezi s stroški programsko razvojne službe, na obratnih delavskih svetih, želimo v tem sestavku nekolike osvetliti pomembnost vsakoletnega vlaganja v razvojne naloge za perspektivni razvoj serijske proizvodnje naših proizvodnih obratov in prikazati, kolikšna sredstva vlagamo v primerjavi z obstoječimi normami v tehnično razvitih državah. Najprej bi želeli nakazati sedanjo vsebino dela programsko razvojne službe, ki bazira predvsem na tekočem razvojnem delu za oba proizvodna obrata, za Tovarno Trata in za Tovar- šibkega toka. Seveda se ta predvidena sredstva nato razdele procentualno na posamezne veje proizvodnega programa obeh obratov, glede na vsakoletni razvojni program. Za perspektivni prehod na logičnejši način vlaganje v razvojno delo moramo najprej odpreti ta začarani krog. To pa je mogoče le s povečevanjem serij, večanjem tržišča, zniževanjem cen in tehnično dovršenostjo izdelkov. Brez iluzij moramo takoj pripomniti, da pomeni večanje serij tudi že trkanje na vrata mednarodnega tržišča z vsemi posledicami oz. organiziranje zaključenih proiz- Del konstrukcije programsko-razvojne službe no elektronaprav. Serijska proizvodnja Trate in serijska proizvodnja šibkega toka zahtevata za svoj obstoj oz. vzdrževanje tehničnega nivoja vsakoletno vlaganje v razvojno delo pri serijskih artiklih, ki so že v proizvodnji. Seveda se takoj vprašamo, kolikšna so ta potrebna sredstva. Na to vprašanje je mogoče odgovoriti edinole po splošno veljavnih normah, ki jih najdemo v literaturi, in so seveda za posamezne panoge industrije popolnoma različne. Tako npr. moremo zaslediti podatke, da je potrebno za tako serijsko proizvodnjo, kot jo ima Trata, letno vlagati v tekoče razvojno delo cca. 4-5 »/o letne bruto-realizacije serijske proizvodnje, kar bi zneslo nekako 600.000 din. Za serijsko proizvodnjo šibkega toka s področja elektronike in elektromehanike je seveda p^rcert potrebnih vlaganj v tekoče razvojno delo precej višji in znaša okoli 10 odstotkov bruto-realizacije al' zaokrožena nekako i milijon din glede ta predvideno realizacijo • ZAČARANI KROG SERIJSKE PROIZVODNJE Kot vidimo, znašajo grobo ocenjena sredstva, potrebna za obstoj serijske proizvodnje, približno 1,6 milijona din, kar smo tudi predvideli v letošnjem planu stroškov in porazdelitvi stroškov PRS na posamezne obrate po sprejetem ključu. Tu se nam samo vsili vprašanje, čemu takšen način finansiranja in alj ni možen ustreznejši način. Vedno znova je treba poudarjati, da se nahaja naša serijska proizvodnja v začaranem krogu malih serij, ki bi težko prenesle potrebna sredstva za svoj obstoj oz. vzdrževanje tehničnega nivoja. V ta začarani krog spadajo visoki proizvodni stroški, večkrat neprimerna tehnologija in majhnost tržišča. Razumeti moramo, da so razvojni stroški približno enaki, če gre za male ali pa za velike serije; diferenciacija stroškov se namreč pojavi šele pri pripravi tehnologije serijske proizvodnje in so običajno stroški pri velikose-rijski proizvodnji dosti večji kot pri maloserijski. BiBiBlBiBiBiBjBlBiBiBiBiBiBiB.BlB,HlB B B HlBjBiSlBiIS;3iB 68 „ - - «. . @ • KRITIKA IN PREDLOG S KRITIKA IN PREDLOG ES | Ali naj ostane malomaren i B B i S B B B B B B B B m Že med razpravljanji in v sklepih ob sprejemanju pravilnika o delitvi osebnih dohodkov so prišle do izraza težnje, razvrednotiti dejansko izobrazbo kadrov, s tem pa tudi destimulirati dopolnilno izobraževanje. Kako kratkovidne so take težnje, vidimo iz preverjenih ocen, da dokončana osemletka poveča sposobnosti za 40 %, srednja strokovna izobrazba za 100 % in visoka kar za 300 %. Moramo pa takoj pripomniti, da ni dovolj samo dobiti diplomo ustrezne šole. V razvitih državah velja, da se mora vsakdo, ki še ni dopolnil 45 let starosti in ima najmanj rang višje šole ter ustrezno delovno mesto, dopolnilno izobraževati, sicer avtomatično ne le stagnira na delovnem mestu, ampak celo nazaduje. Seveda to še toliko bolj velja za tiste, ki zasedajo delovno mesto, za katero se zahteva (npr. v IM P) praviloma višja ali visoka izobrazba, pa take izobrazbe nimajo. 0 26. 5. 1969 je datum, ko je začel teči 6-letni izobraževalni rok za vse tiste člane naše delovne skupnosti, ki so rojeni leta 1934 ali kasneje in zasedajo delovno mesto, za katerega nimajo ustrezne dejanske izobrazbe. Podatki iz kad- rovskega oddelka pričajo, da je odziv na ta sklep CDS do sedaj skoraj ničen. Podobno je z odzivi na razna druga priporočila samoupravnih organov in članke v Glasniku. Že pred dvema letoma smo v Glasniku opozarjali na ne- ustrezno zasedbo delovnih. .mest, vrstili so se razni članki, kj so opozarjali na možnost raznih prekvalifikacijsltih tečajev, tečajev iz varnosti pri delu, drugi članki so seznanjali člane našega delovnega kolektiva z literaturo (elektrotehniški predpisi), ki bi jo bilo treba obvezno poznati, itd. Iz odzivov na ta priporočila in članke bi lahko sklepali, da se mnogim članom našega delovnega kolektiva zdi še najbolj ustrezna metoda, ki jo vsiljuje ironična misel: prekličimo vse diplome zunanjih izobraževalnih institucij, potem pa naj si vsak član kolektiva kar sam izbere ustrezno diplomo in naziv, pa bomo imeli najboljšo i'«> J . Razvojne službe delo — del svojega serijskega izdelka samo zato, ker smo ga ponudili kompletnega, vključno z vgrajeno specialno aparaturo, razvito v IMF. Naj navedemo samo nekaj primerov takega razvojnega dela, kateremu sledi nato večstomilijonsko naročilo serijskih komandnih pultov. Vzemimo »Bratstvo- v Zagrebu, tovarno lčsno-obdelovalnih strojev, ki vsako leto naroča’ v TEN lepo število kdrtlandnilt omar za svoje serijske izdelke, na podlagi solidno razvitega protitipa. Ali pa »Proleter«. tovarna tekstilnih strojev iz Paračina, in »Žičnica- iz Ljubljane: vsi ti so naročniki serijskih izdelkov s področja komandnih pultov, na bazi predhodno izdelanih protitipov aparatur, vgrajenih v te pulte. Da bi se«stanje pri razvojnem delu serijskih izdelkov jakega toka premaknilo z mrtve točke, kar je bilo do sedaj iz objektivnih razlogov praktično nemogoče, je potrebno podvzeti nekaj nujnih ukrepov. Glede na novo pridobljene prostore obstaja možnost organiziranja ustreznega števila raz-Vojno-tehnoloških kadrov s področja jakega toka. poudariti pa je treba, da je Zelo težko dobiti ustrezne strokovnjake. Ta novi oddelek za razvoj jakotočnih serijskih izdelkov bi moral biti tehnično tako močan, da bi si mogel sčasoma izkristalizirati tekoči in per- M m?. m m : m , Naš razstavni prostor v Zagrebu spektivni program ter opravljati vsa dela, od prvih teoretičnih študij do izdelave delavniških načrtov in pridobivanja atestov. • PROIZVODNI OBRATI KOT NAROČNIKI INTERNIH USLUG Glede na dejstvo, da se ukvarja naša PRS samo z aplikativnim razvojnim delom, brez kakih osnovnih raziskav, je logično, da se pojavljajo proizvodni obrati kot naročniki internih uslug. Te interne usluge predstavljajo takozvano realizacijo PRS — za letošnje leto smo planirali cca 800 tisoč din teh internih uslug — in zanje večkrat slišimo zelo protislovna mnenja. Posebno glasno je čuti mnenje, češ razvoj naj se ukvarja samo z razvojnim delom. Da bi si lahko ustvarili sliko oz. izkristalizirali enotno mnenje o realizaciji' PRS, je treba seveda vsebinsko analizirati te interne usluge. Vsebino teh uslug lahko sedaj razdelimo na dve vsebinsko popolnoma ločeni področji. Prvo je priprava tehnologije novih serijskih izdelkov obrata Tra- ta, to je izdelava pomagal in kompleksnih orodij za serijsko proizvodnjo novih izdelkov. Drugo področje je izdelava manjših serij in unikatov specialnih aparatur s področja fine mehanike, elektromehanike in elektronike. Naj na primer navedemo nekaj večjih internih uslug za TEN: izdelava 30 kom 5 W končnih stopenj za TV-pretvornike, pretežno za izvoz, nadalje izdelava 10 komadov 50 W končnih stopenj za TV pretvornike, prav tako v glavnem za izvoz, nato izdelava 15 kom KRITIKA IN PREDLOG • KRITIKA IN PREDLOG • KRITIKA IN PREDL odnos do izobraževanja neopažen? strukturo zaposlenih na svetu! Tako enostavno to na srečo ne gre, zato pa se poizkuša drugače. Ob novem pravilniku je bilo poudarjeno, da posamezniki, ki nimajo najmanj srednje šole, pa čeprav so starejši od 35 let, ne morejo zasesti višjega delovnega mesta (razen, seveda, če dokončajo srednjo šolo) od ti- stega, ki ga Se zasedajo. Namesto da bi se prizadeti posamezniki dopolnilno izobraževali, pa so naslovili pritožbe ali prošnje, v katerih utemeljujejo svoje zahteve *— Zakaj se pa ti ne šolaš, ko bi se pa moral? •— Jaz nimam časa... pa želodec me boli...! To o želodcu bo pa najbrž res držalo... saj si imel gromozanske apetite, ko smo sprejemali pravilnik o osebnih dohodkih... po prekvalifikaciji v višje dohodkovne kategorije — Ta pojav si razlagamo lahko samo tako: posameznik z nižjo dejansko izobrazbo od zahtevane (za določeno delovno mesto) in povprečno inteligenco (število gospodarskih genijev — samorastnikov je zelo majhno) s težavo opravlja posel na svojem delovnem mestu, ker le-ta ob njegovem znanju zahteva maksimalen izkoristek njegovih sposobnosti. Razen tega se mu zdi, ko se po truda polnem nekajletnem delu vpelje v posel, da je dosegel vrhunec strokovnosti. Ta dva činitelja (velik napor pri opravljanju dela in občutek velike strokovnosti) sta mu dovolj, (Nadaljevanje na 8. str.) automatik za opremo tračnih žag za naročnika »Bratstvo« iz Zagreba itd. PRS se zaveda, da je ta dela za sedaj možno opraviti samo v njenem okviru, seveda pa je prva za to, da se čim več serijskih del opravi v proizvodnih obratih, posebno še glede na dolge termine, ki so zaradi omejenih kapacitet potrebni za izdelavo vseh orodij v okviru tehnoloških priprav Trate. Redoma se namreč dogaja, da so razvojna dela na serijskih izdelkih Trate sorazmerno hitro gotova, medtem-ko se priprava orodij zavleče kljub angažiranju kooperantov. ■ i • SAMO ENOTNA RKSITKV BO LAHKO PRAVILNA REŠITEV Že sedaj se pojavljajo pri našem podjetju nove naloge, ki jih je mogoče reševati samo v okviru razvojnega programa, bodisi v montažni dejavnosti ali P» v okviru novih proizvodnih dejavnosti. Zato bi bilo potrebno, da organizacijsko in finančno enotno rešujemo te probleme. Možnosti sta samo dve: ali v centralizirani obliki organsko snujemo nove razvojne oddelke ali pa decentraliziramo po obratih tudi obstoječe razvojne oddelke. Vsaka druga neenotna rešitev bo dovedla do popolnoma deplasira-nih rpnenj glede potrebnega vlaganja sredstev v razvojno delo. S tem prispevkom «mo želeli postaviti na. skupni imenovalec večkrat zelo deljena mnenja o nujnosti razvojnega dela in ustreznega vlaganja sredstev ter prikazati faktorje, ki jih moramo upoštevati pri morebitni spremembi načina vlaganja sredstev. S. Z. O KRATKEM RAZGOVORU Z NAŠEM LOJZETOM ŠTRUSOM V EBERSWALDE IN POTSDAMU »...za domotožje kar ni a...« Ob ekskurziji, ko smo si med drugim ogledali tudi farmo Ebcrswalde v -izgradnji, nas je posebej zanimalo delo in življenje naših delavcev, ki daleč od doma in ločeni od svojih družin doprinašajo svoj delež za napredek in razvoj podjetja ter mnogo prispevajo tudi k ugledu podjetja in naše domovine v svetu. Odločili smo sc in si za informatorja izbrali Lojzeta Štrusa, našega dolgoletnega sodelavca pri IMF, med kolektivom splošno znano osebo, ki že precej časa vodi instalacijska dela na gradbišču farme v Eberswaldu. branju časopisov iz domovine, ki pa dospejo semkaj tudi s 14-dnevno zamudo, le Glasnik prejemamo razmeroma hitro. Nekateri imajo pri sebi tranzistorje in si na ta način krajšajo čas. Ljubljanska radijska postaja se tu sliši v večer- Ko smo po precej dolgi vožnji z letališča v 2 avtobusih prispeli na farmo, smo že od daleč opazili med delavci njegove visoko postavo. »Dobrodošli na našem delovišču,« so govorile njegove živahne oči in prijazni nasmeh vsem prijateljem in znancem, vsem udeležencem ekskurzije. Med rokovanjem in kratkimi razgovori mu je potekel ves razpoložljivi čas, zato tega dne ni bilo priložnosti za daljši razgovor. Srečali smo se šele naslednji dan v Potsdamu. V prostranem parku, ki obkroža gradič, se je razgovor razvil. »Že skoraj leto in pol delam v NDR. Vodim instalacijska dela vodovodnih napeljav, prezračevalnih naprav in centralnega ogrevanja na farii.i bekonov v Ebcr-svvaldu, seveda s pomočjo iz domovine, ki mi jo nudita za CKV Tone Primc, za prezračevalne naprave pa Martin Sirk. Elektroinstalacijska dela vodi Viktor Vihar, vsa dela v zvezi s poslavljanjem boksov za živali pa Pavle Avžla-har. Ikupni vodja vseh naši a delovnih skupin je ing. Jože Podergajs. Dela se prav sedaj v glavnem končavajo. Kaj smo v tem času zgradili, pa ste lahko videli sami« V resnici je to obši- . ren objekt, pripravljen sprejeti več tisoč živali, grajen za vzrejo po najmodernejših metodah in že pridobljenih izkušnjah. nih urah. Naj omenim še, da smo letos prire-Kako živite in de- dih skupni ogled velesejma v Leipzigu, neko nedeljo pa smo napravili izlet na Severno morje.« Dela bodo v kratkem končana. Tedaj se bo late? »Niti življenje niti delo tukaj ni tako lahko. Delamo vsak dan najmanj 14 ur, največkrat tudi ob nedeljah dopol- Lojze Štrus in Viktor Vihar na balkonu pred svojim stanovanjem v Ebcrswalde dne. Mesečno naredimo . tudi 350 ur. Hranimo se v delavski restavraciji, preb: varno pa v delavskih hišicah.« • Je kaj domotožja? »Za to skoraj ni čaša. Zgodi se ' sicer, da tega ali onega sem pa tja obid- nekakšna melanholija, pa čez čas slaba volja tudi mine.« • In v prostem času? »Tega, kolikor nam ga pač preostane, preživi vsak po svoje. Posebnega razvedrila in zabave tu ni. V mestecu Eber-swalde je ena- sama ki-nodvorana, to je pa tudi vse. Morda kdaj koga zamika na ples. Sicer pa se razvedrimo ob večina delavcev vrnila domov, nekaj pa jih bo moralo ostati do pomladi zaradi opravljanja servisne službe. Vodja ekskurzije je že pozival na odhod. Približali smo se avtobusu in Lojze je še pripomnil: »Napišite še, da res zaslužimo več kot v domovini, zato pa tudi mnogo več delamo. Tudi doma bi lahko zaslužili kaj več, če bi seveda delali toliko kot tukaj . . ." Vstopili snlo v avtobus in že smo se odpeljali na ogled drugih znamenitosti Potsdama. G. K. NAŠI DELAVCI NA OBISKU V EBERSWALDE TRI DNI V BEBLINU, POTSDAMU, EBERSWALDE ■M 1': id V sredo, 17. septembra, so bili na letališču Brnik kmalu po 5. uri zjutraj zbrani'vsi potniki za charterski polet velikega štirimotornika . DC-6 podjetja Inex-Adria-Glavnina je prišla z dvema avtobusoma iz Ljubljane, nekateri pa z lastnimi avtomobili. Najdaljšo pot so imeli Mariborčani, ki jih je pripeljal kombi. Nihče ni manjkal ali zamudil... Živahnost v čakalnici letališča je skrivala in odkrivala marsikako tesnobo, saj so se mnogi potniki pripravljali na svoj prvi polet z letalom. Sem in tja je kdo zvrnil tudi »kozarček za korajžo". Formalnosti so bile kmalu urejene in poslovili smo se od glavnega direktorja, ki je prihitel na letališče in nam dal še zadnja navodila. Že smo korakali proti letalu, kjer so nas sprejele simpatične stevardese in posadka letala. Nekaj po 6. uri smo vzleteli v megleno in oblačno jutro in sc usmerili proti Berlinu. m ■ ■ a ■ ■ ■ ■ ■ i Naša dela na veliki faf-, mj v Ebersivalde, ki pomenijo doslej naš največji poseg na mednarodno tržišče, gredo pospešeno k uspešnemu koncu. Zato se je vodstvo podjetja odločilo, da omogoči večjemu številu članov naše delovne skupnosti ekskurzijo v Vzhodno Nemčijo na ogled tega ogromnega gradbišča, o katerem smo doma v preteklih dveh letih sicer mnogo slišali pa dejansko prav malo vedeli. Mnogi so celo dvomili, da bomo uspešni tudi na tem področju ... # PRISRČEN SPREJEM Stirimotornik je letel nad meglenim morjem v smeri Maribor—Graz mimo Dunaja in Prage. Na žalost te)i mest — razen Prage — pismo videli, kajti oblačnost, nas je spremljala skoraj dp pristanka na berlinskem letališču Schdnefeld. Nekoliko daljše in zahtevnejše formalnosti, ki jih pri nas nismo več vajeni, jn že sta. nas pozdravila in »prevzela" ing. Naglič in ing. Podergajs. Z letališča smo se v dveh avtobusih odpeljali direktno v Eberswalde na ogled farme, kamor smo prispeli okrog poldneva. Sila veselo in prisrčno je bilo snidenje z našimi delovnimi tovariši, zelo lep je bil ta sprejem starih znancev in sodelavcev. Prijetno vzdušje je vladalo ob bogatem kosilu, ki so nam ga pripravili v gradbiščni restavra-r ciji. Toda že je bilo treba hiteti, kajti program ekskurzije je bil določen skoraj na uro natančno. V. dveh skupinah smo si ogledali glavne objekte na farmi in opravljeno delo, ki so ga izvedli delavci IMP- Po» dveh urah smo se pošlo-*-vili od prijetnih gostiteljev, jim zaželeli skorajšnje nasvidenje doma in se odpeljali v bližnji kraj Nieder-finovv na ogled znamenitih zatvofničnih in dvigalnih. . naprav (Schiffshebevverk) na kanalu med Odro -iiv. Labo. Nivo tčh dveh plovnih rek je' namreč različen, iinikj* s,°- n£>jvišji predle .Ji *.rzav — zmago-in 0 usodi Nem« K n Berlina. Te konfe- »cij!°nS? udeležu< 23 , 0 Dejean, za Sovjet- :Jj° Stalin, za ZDA ijo *n za Veliko Bri-27 i„mrchill> ki ga je »isii- 3U zamenjal novi ■Hicni premier Attlee, h J&v med konferenci -JUvah v Veliki Bridka J? ga*a laburistična lin n- . an° je, da tedaj , 1 m ni mogel ver-7 ie Churchill -k med zmagovalcev svetovne vojne — ,'zato je treba ladje v kanalu,, dvigniti oz. spustiti za < kar 40 m. Ta ogromna teh- L JuPanje angleškega nična mojstrovina, ki je bi- n d --la. zgrajena že leta 1934, nas je navdušila, posebno še, ker smo po srečnem naključju lahko prisostvovali njenemu delovanju. Nato smo se odpeljali v ; Potsdam, kjer smo se nastanili v dveh hotelih, ena skupina pa je odšla prenočevat v Vzhodni Berlin. . ___________ Rezervacija prenočišč je bi- ,e 80 kljub vojni vihri la , namreč v tem času — , -, Jelovne vojne začutile pred praznovanjem 20. t J6 skoraj nedotak-obletnice ustanovitve Nem- j|n.n so sedaj na ogled ške demokratične republi- • obiskovalcem kot ke — tudi za požrtvovalne organizatorje naše ekskurzije sila težavna stvar. Vomv J3 prvih Povoj- konfl ’ zato je mora-ivQ ,renea svoje delo * a dni prekiniti... v hotelu 1NTER *iu o°ldne v'Parku in edin’ [ ns-souei" ogle-IftJu Vene stvaritve in U.J °sd umetnosti in ki -prejšnjih stolc- J.urisBčna priviac-aoc-^ahs-souci" (kar a privlač- m*-- .-----v.aci" (kar h ■ scibi Pomeni »brez dal v 18. stoletju • OB SPOMINIH IZ MLAJŠE ZGODOVINE Drugi dan našega bivanja v NDR smo imeli za dopoldne na programu ogled me- „ . sta Potsdam, predvsem pa ^ z-lvljenje, ki ga je dvorca Cecilienhof, v kale- j uživati — brez rem je bila od 17. julija do jg pa je bi]a samo 2. avgusta 1945 zgodovinska jj^'^a.1 je bil prisiljen, »Potsdamska konferenca". Utrinki tl. Pruski kralj Fride-tie’ Pa ne v reprezeh-. „,.Jmene kot Ludvik , t.J Versailles pri Pa-'o za svoje pri- Se Vojskovati... © PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE Zadnji dan ekskurzije — v petek smo se v zgodnjih jutranjih urah poslovili od Potsdama in že okrog 8. ure prispeli v Vzhodni Berlin. Ta prestolnica se velikopotezno in pospešeno pripravlja na proslavo 20. obletnice ustanovitve države, od katere jih ločijo le še trije tedni. Prikazati hočejo novi Berlin, ne le po impozantnih stavbah in trgih, temveč predvsem tudi po novi miselnosti prebivalcev,-ki hočejo* z odstranitvijo ruševin starega Berlina tudi Čimprej pozabiti njegovo neslavno preteklost. Skoraj vsi smo s;i ogledali tudi Zahodni Berlin, ta skok pa je zaradi omejenega časa lahko trajal le nekaj ur, -vsekakbf premalo. S krožno vožnjo smo' uspeli na brziho izvesti še ogled Vzhodnega Berlina in prav malo časa je ostalo ža obisk nekaterih trgovin in veleblagovnic.1 Poslovili smo se od naših gostiteljev — naših predstavnikov v NDR, ki smo jim bili zelo hvaležni za veliki trud, katerega so vložili, da je bilo naše bivanje in počutje v NDR res prijetno. Zapustili smo Schončfeld ih z isto posadko in z istim letalom po sončnem dnevu zvečer varno pristali na Brniku. Vsi udeleženci ekskurzije Se zahvaljujemo vodstvu podjetja in organom upravljanja, da so nam ta pri-jethi izlet omogočili. Ob prihodu na letali' šče Schonejeld pri Bet' linu nas je dočakal tud* strog carinski pregled-Uslužbenci so bili bolj pozorni na moške in ne toliko na nežni spol. Cariniku se je pribit-žal tudi Vinko iz pra s potno torbo v rO' „ ki.. Ko je na vprašanji e- iziet. izjavil, da nima s sebol nobenih daril, je carinik zahteval, naj torbo odpre. Močno presenečen ie Vinko v svoji torbi zagledal ženske čevlje. »Ist das ein 'GO' schenk?-, ga je vprašat ^ carinik. Vinko ni vedel odgovoriti, od same zadrege,. .. ijj’ nialu smo ugo-je bila njego-torba ob izda-zamenjana s ,°’ ki je bila last Ul lZrrted ■fzije. NDR udeleženk jen pa je — s suhimi usti — to nargčil takole: »Bitte, ein Schuss .. Natakarica je nekoliko postala, pa se prijela za usta in stekla nazaj v kuhinjo. Tam je med splošnim' smehom razložila kolegicam, da ima gosta, ki si želi — lahko in in hitro smrt. nike je, ko od ogleda ene osti do obiska P°gosto pestila i,receJšnja žeja. Go-_ lokali niso naj-loženi in zgo- ES Mv, če, Dr, je v enem, da je zmanjkalo. Wraikem postanku it J,, gostilni• si je Ntjj ‘h zaželel »džus" s°k>. Na smrt že- Na ekskurzijo je v sredo zjutraj s štirimo-tornim DC-6 podjetja Inex-Adria odpotovalo na ogled Jarme v Eber-sivalde, Berlina, Potsdama in okolice 85 članov naše delovne skupnosti. Po treh dneh, polnih novih vtisov, se jih je v petek zvečer vrnilo prav tako — 85. Kaže, da ni nikogar zamikalo, da bi ostal tam dalj časa. i. Gradbišče na farmi v Ebcrsvvaldc v zaključni fazi. Na sliki so vidni veliki silosi, iz katerih bodo živalim dovajali krmo Pogled izpred hotela v Potsdamu, kjer je v času ekskurzije stanovala skupina udeležencev, na bližnjo okolico. Tu zdaj izvršujejo obširna obnovitvena dela na med vojno porušenih stavbah Na objektu »Schifffshebewerk" — dvigalu za ladje, ki dviga oziroma spušča po kanalu Odra—Laba ploveče tovorne ladje do 40 metrov visoko Ali naj ostane malomaren odnos do izobraževanja neopažen? (Nadaljevanje s 5. str.) da občuti »izkoriščanje in pritožba ali prošnja je tu. Ne zaveda pa se, da delavec na podobnem delovnem mestu z lahkoto opravlja svoj posel zato, ker ima ustrezno izobrazbo, zato pa laže dojema posamezne postopke v delovnem procesu. Naj omenimo še znano resnico, da čim več človek ve, tem bolj se zaveda, da malo ve, saj pravijo znan; univerzitetni profesorji matematike, da njihovo znanje obsega le 10 odstot-kot zbranega znanja v tej vedi... Ce smo se zdaj dotaknili le posameznikov, ne moremo mimo tega, da tudi ustrezne službe in oddelki v obrati!) niso dovolj storili za izboljšanje stanja. Večkrat jc bil na primer prekršen tudi sklep UO z dne 12. 3. 1967, da sc delovna razmerja sklepajo samo z delavci, ki imajo ustrezno izobrazbo za razpisano oz. razglašeno delovno mesto, v nasprotnem primeru pa mora o sprejemu novega delavca razpravljati in odločati ODS. Ob akcijah in člankih, ki so propagirali izobra ževanje, se je večkrat čul glas, da je to napad na »staro- generacijo. 'To je napad, toda ne na "■staro« generacijo, ampak na zastarele metode gledanja na politiko izobraževanja. Metode, s katerimi se naj zagotovi izvajanje začrtane izobraževalne politike, pa morajo postati drugačne! Prvi korak v lej ri se ponuja kar sam od sebe. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov je nujno dopolniti s členom, po katerem bi bilo treba vse prizadete (glede na pravilnik) a neustrezno šolsko izobrazbo, ki se v enem leio po začetku veljavnosti novega pravilnika ne odločijo (s konkretnim vpisom na šolo) za šolan,je, po preteku lega enoletnega roka razmestiti na nižja delovna mesta. Prav tako bi morali prizadeti tudi sproti dokazovati. da redno obisku-. jejo šolo in uspešno opravljajo izpite, v nasprotnem nrimeru pa bi bile sankcije seveda iste, kot če bi se sploh ne bili vpisali. To bi bil hkrati tudi dober odgovor vsem tistim. ki na podlagi "napornega« dela, a brez primernih sposobnosti, zahtevajo višje osebne dohodke. it-- M. M. ALI BOMO USPELI PRESEKATI GORDIJSKI VOZEL, KI GA IMENUJEMO NA KRATKO TUDI »Delo, daljše od polnega delovnega easa« Ik: Vodje v tehničnih službah naših obratov se cesto pritožujejo, da nekateri monterji zelo neradi ali pa sploh nočejo (imajo zelo »kakovostna- opravičila) odhajati na gradbišča izven ožje ljubljanske okolice, da delavci, zlasti iz tehničnih služb, v popoldanskem časn večkrat nočejo priti na delo, po podjetju se šušlja, da posamezniki v prostem času delajo za konkurenčna podjetja ali zasebnike, opaža se, da prihajajo nekateri delavci utrujeni na delo, za druge se spet govori, da jim jc delo pri j IMP le dodatni zaslužek. Na kratko: gre predvsem za problem, ki ga strokovno imenujemo »delo, daljše od polnega delovnega časa-. Ta izraz je za marsikoga nenavaden, zato naj pojasnimo, da pod tipične oblike tega dela uvrščamo: # občasno delo (npr. v raznih kontrolnih komisijah), # nadurno delo v delovnih organizacijah s sezonskimi vplivi, S nadurno delo v delovnih in drugih organizacijah brez sezonskih vplivov, • prevzemanje honorarnih ali dodatnih del v drugih delovnih organizacijah in zavodih, • prevzemanje del svojega poklica v lastni režiji (šušmarjenje), in S delo pol proletarce v (delavec — kmet) delavec — obrtnik) Ni namen tega sestavka dokazovati negativne posledice nekaterih oblik dela, daljšega od polnega delovnega časa, za narodno gospodarstvo, ki se kažejo zlasti v kriznih obdobjih, malo manj pe tudi v konjunktumih obdobjih vseh gospodarstev, ki nimajo tehnologije m produktivnosti na najvišji svetovni ravni. Med gospodarstva, ki zaostajajo za svetovnim nivojem tehnologije m produktivnosti, pa seveda uvrščamo tudi jugoslovansko. Zato bom skušal nakazati nujnost določitve odnosa jugoslovanskih podjetij v spiošnem in posebej našega podjetja do nekaterih oblik tovrstnega dela. • nešteto možnosti ZA OŠKODOVANJE PODJETJA Prvima dvema oblikama tega dela se bomo v podjetjih težko izognili, ker nanju ne moremo bistveno vplivati. Večje število nadur, ki niso posledica sezonskih vplivov, pa je že rdeč signal o preveč togi zaposlovalni politiki. Se posebej pa puščajo negativne posledice zadnje tri oblike dela, daljšega od polnega delovnega časa, saj se pri vseh namreč pojavlja nešteto možnosti za Oškodovanje podjetij pri materialu, pri orodju m pri izkoristku rednega delovnega časa v druge namene. Za naše podjetje sta še zlasti radi karakteristike obeh strok zavzela kar »zavidljiv« obseg. Niti zvezna niti republiška zakonodaja tega področja nista podrobneje uredili, čeprav delo. daljše od polnega delovnega časa, v Jugoslaviji po uradnih podatkih ustreza učinku kakih 100.000 delavcev, ki bi delali s polnim delovnim časom vse leto; to pa pomeni, da se s tem delom ukvarja 250.000 do 300.000 zaposlenih delavcev. Naloga statutov delovnih organizacij je, da obdelajo tudi to (zaradi dodatnih zaslužkov) zelo vroče področje. Pri tem pa se je treba zavedati, da delo v prostem času (v smislu obstoječih zakonskih predpisov) ni mogoče obravnavati kot kršitev delovnih dolžnosti, ne glede na to. ali delavec dela v prostem času pod svojo ali tujo firmo. Delovna organizacija pe ima možnost, da na tem področju uveljavi svoje predpise. Avtorji prihodnjih sprememb republiških predpisov bodo verjetno vnesli tudi določbe, ki bodo dajale ustrezno pravno zaščito delovni skupnosti kot združenju delavcev in ne samo delavcu kot posamezniku. Vprašanje, kdo naj bo zaščiten. je zanimivo predvsem v primerih, ko delavec opravlja v lastni režiji v prostem času enako delo kot ga opravlja v svoji delovni organizaciji in je delovni organizaciji s tem povzročena moralna ali materialna škoda. • nelojalna KONKURENCA V RAZLIČNIH OBLIKAH Kršitev moralnih norm je teže določljiva in seveda meje niso tako izrazite. Talca kršitev pa brez dvoma Zbir primerov, ko delavec povzroča podjetju gospodarsko škodo, je prav gotovo bolj plastičen, saj sega od primera, ko gradbeni ali montažni delavec popoldne pravlja enako delo pri in-ividualnem graditelju stanovanjske hiše, pa do primerov. ko delavec s svojim delom v prostem času konkurira dejansko svoji delovni organizaciji, ki se ji zaradi tega zmanjša obseg dela, zniža dohodek ali pa so povzročene druge negativne posledice. Delovna organizacija mora skrbeti za usposabljanje in izpopolnjevanje delavcev in pri tem nosi določene stroške, ki jih vkalkulira pri ceni svojih storitev. Naenkrat pa se lahko pojavi delavec, ki sam ni imel teh stroškov in ceneje opravlja enake storitve. Delavec konkurira svoji delovni organizaciji in lahko se zgodi, da se bo zato obseg storitev določene vrste občutno zmanjšal. V tem primeru bo delavec zahteval delo za redni delovni čas (in bo celo vesel, če bo deta malo!), popoldne ali kar med rednim delovnim časom pa bo opravil tisto, kar je pravzaprav odvzel svoji delovni organizaciji. Celo več, tak delavec v okviru svojega rednega dela prihaja v stik z možnimi naročniki storitev te vrste in bo lahko tudi akvizitersko dejavnost za svoje delo v prostem času opravljal v rednem delovnem času. Taki primeri se pojavljajo najbolj pogosto pri intelektualnih storitvah. 1 • KDO PLAČUJE RAČUN? Naj omenimo še drugo plat take ■ nezaželene izrabe prostega delovnega časa, ki sg prav v našem podjetju ponuja objektivnemu opazovalcu. So posamezniki, ki »nimajo časa« za pridobivanje kvalifikacije oziroma izobrazbe, zahtevane za delovno mesto, ki ga zasedajo. na drugi strani pa obstaja, če npr. delavec pri konkurenčnem podjetju zanimiva honorarno delo in opravlja projektantske, raz-šušmarjenje, ki sta. dajmo vojne in tehnične storitve si roko na srce. v IMP za- v obliki plačanih nasvetov. so med najbolj vnetimi pri' dobitniki denarja v času. za katetega se zaklinjajo, da ge nimajo. Pa o tem ka.' več na drugem mestu. Naj omenim zdaj tiste, ki plačujejo račun za take ob like dela: |t n j I brezposelni, > »neiznajdljivi« delovni ljudje, ki vlože vse svoje delovne moči v delovni proces že v rednem delovnem ča- i; ti $1 • delovne organizacije-9 celotno gospodarstvo. Negativne posledice, ki jih prinašajo S seboj nekatere oblike dela, daljšega od polnega delovnega časa, so predvsem: povečanje brezposelnosti, zniževanje tempa rasti produktivnosti v podjetjih. izkrivljanje realnih razmerij med vrednostmi delovne sile in končno tudi nezadovoljstvo med delovnimi ljudmi. k • ali prepovedati ALI PREUSMERITI? Eden izmed ukrepov, ki je za preprečevanje teh negativnih posledic dan na razpolago našemu podjetju, je, da v novem statutu prepove ali ustrezno usmeri zlasti četrto in peto obliko dela, daljšega od polnega delovnega časa, ter določi materialno in disciplinsko odgovornost kršilcev prepovedi. Zavedajmo pe se, da še zdaleč ni dovolj samo sprejeti ustrezne določbe, ampak je še pomembneje zagotoviti tudi njihovo striktno izvajanje! Naj ponovim, da mora novi statut podjetja nujno vsebovati določbe, ki bodo zaščitile podjetje pred delavci, ki na tuj račun predpostavljajo svoje koristi koristim podjetja, tako izkoriščanje pa se izvaja največkrat prav z omenjenimi oblikami dela. daljšega od polnega delovnega časa. lil ir( 'ir k «s k E £ M. M. Pripomba, uredništva: Za Objavo tega članka dipl. ekonomista Mirana Mihci- I čiča smo se odločili pred- j vstm z namenom spodbudi- I ti tudi druge člahe kolek- 1 tiva, da o vprašanjih, ki jih prispevek obravnava, na primemo utemeljen način povedo syoje mnenje. S tem bodo komisiji za izdelavo novega statuta v veliki meri olajšali odločitev, kakšno stališče naj zavzame o tem f v svojih predlogih. Poškodbe z električnim tokom in prva pomoč S širjenjem elektrifikacije v zadnjih desetletjih vse bolj narašča tudi število n«8reč z električnim tokom. Statistični podatki kažejo, da smo po pogostosti elektro-Poškodb med prvimi v Evropi. Značilen za ooškodbe te vrste pa je prav velik odstotek smrtnih izidov, ki dosega kar 20—45 ‘(o, ob tem pa je tudi mnogo invalidnosti trajnega značaja (IZ—44 %). Človeku je nevaren elek-, ni tok nizke in visoke ^®Petosti, pri stopnji okva-°rganov pa soodločajo °rugi činitelji, na primer tal aC'^a °d tal, kakovost L. ’ . vlažnost in psihično ctanie poškodovanca. Glede °61iko poškodbenih po-lVpv in sledi, ki ostanejo telesu poškodovanca, po-avjjajo mejo med nizko . ,yis°ko napetostjo v pod-Cje med 300 in loOO volti. • ODVISNOST POŠKODB OD NAPETOSTI TOKA Patološko-anatomski izvi-Ponesrečen cev povedo, reagira telo na tok niz-^ napetosti drugače, kot J®,tok visoke napetosti. Pri oskodbah z nizko nape-stJ0 prevladujejo okvare S živčevju in na obtočil-. h organih, predvsem na ^cp. Znaki okvar na povrni telesa so razmeroma njhni. Draž.enje živčnega h ,ma se kaže s krči in ntnjami zavesti, od otope-p “ do globoke nezavesti. Prenehanju delovanja v^ktričnega toka krči pee-. L, na jo, zavest pa se po-r ne. Električni tok navad-; ne okvari živčevja, tem-8a samo vzdraži. » . pride pri poškodbi L. fe z električnim tokom nizke napetosti do smrtnega izida, gre to na račun naslednjih okvar: • ohromitev centra za di> onje; ® dalj časa trajajoč krč dihalne muskulature, ki onemogoči izmenjavo plinov v pljučih ter povzroči zadušitev; • direktni vpliv električnega toka na srce, ki sproži trepetanje srčnih prekatov, ko srce ne poganja krvi več proti organom; v nekaj minutah nastane nepopravljiva škoda na možganskem tkivu, temu pa sledi smrt. Lokalnih sledov, površinskih okvar na kraju stika s tokom nizke napetosti običajno ni. • SOK — GLAVNA PA ZAHRBTNA NEVARNOST Pri poškodbah s tokom visoke napetosti pa so okvare bistveno drugačne. Prevladujejo lokalne spremembe, medtem ko organi krvnega obtoka in živčevja niso prizadeti. Zaradi opeklin in strahu ogroža ponesrečenca predvsem šok, ki se lahko razvije 'šele dan ali dva po poškodbi. Gre za hudo; motnjo v krvnem obtoku in delovanju živčevja. Šokiranec je pri zavesti. njegovo stanje se nam zdi zadovoljivo, vendar pa mu grozi smrt, če ne dobi pravi čas strokovne pomoči. Celo zdravniku je šok večkrat težko prepoznati, kajti poškodovanec kljub obsežnim poškodbam ne čuti bolečin in ne dojema resnosti svojega stanja. Mnogokrat nastopi smrt tudi zaradi okvar ledvic. Pri takšnih okvarah ledvic so opazili, da je urin zelo kisel, zato poškodovancu zelo koristi, če mu dajemu piti jedilno sodo. Lokalni sledovi se kažejo predvsem kot opekline, ožganine ali p-ooglenitve, ki so največkrat že same po sebi smrtne. Vedeti moramo, da so pod majhnimi površinskimi električnimi poškodbami velikokrat skrivajo mnogo večje okvare globljih delov in organov, ki se pokažejo šele čez več dni ali tednov. • KAKŠNA NAJ BO PRAVILNA PRVA POMOČ? ® Prekinemo tok, vendar ne smemo tvegati varnosti reševalca. Brezglavo žrtvovanje reševalca poveča nesrečo in kvari zadnje možnosti rešitve. • Prvi pregled ponesrečenega. Ce je poškodovanec pri zavesti, mu vsaj luintmmiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiBniuiimuiiimimHimuiMKtiiitiiiiiiim Novosti iz naše proizvodnje na zagrebškem velesejmu na usta ali usta na nos na usta ali nos na nos trenutno ne preti nevarnost za dihanje in delovanje srca. V tem stanju ne potrebuje umetnega dihanja in masaže srca. Ponesrečenemu ukažemo, da leže počaka zdravnika. Ne pozabimo, da pride do smrtnih izidov večkrat šele dan ali dva po direktnem udaru. Ce pa je ponesrečeni nezavesten, moramo takoj ugotoviti, kako je z dihanjem in delovanjem srca. Ce poškodovanec diha in vidimo, da srce deluje, ni treba izvajati umetnega dihanja in srčne masaže. V nasprotnem primeru pa nemudoma začnemo z umetnim dihanjem »usta na usta« in masažo srca. Se prej se prepričajmo, ali so dihalna pota prosta, izvlecimo jezik in ga pritrdimo, odstranimo protezo, ostanke hrane in kri. Umetno dihanje moramo izvajati enakomerno v ritmu naravnega dihanja ter dovolj dolgo. Zavedajmo se, da v nekaj minutah nastopijo nepopravljive okvare na možganskem tkivu, če to ni oskrbovano s kisikom. Umetno dihanje je torej osnovni ukrep, ki mu nato pridružimo še masažo srca. Umetnega dihanja ne prekinjamo, zato naj nam pomaga več oseb. Transport med oživljanjem je umesten samo v primeru, če je rešilni avto opremljen z aparati za umetno dihanje in s strokovno izvežba-no osebo. • TUDI SKROMNO ZNANJE BO OB VESTNOSTI KORISTNO Ko smo ponesrečenca vzbudili k življenju, pa se pričenja boj proti šoku. Dajmo mu večje količine tekočine, pol litra do liter čaja ali vode, ki smo ji dodali 3 žličke jedilne sode. Ne pozabimo na pravilno oskrbo prelomov, opeklin in ran, ki so nastale ob poškodbi, ter na listku napišimo čas in količino tekočine, ki smo jo dali ponesrečencu pred transportom v bolnišnica Sele ko smo skrbno storili vse te ukrepe pri reševanju, si lahko mirno priznamo, da smo storili po človeški dolžnosti vse, kar je bilo v naši moči pri reševanju življenjsko ogroženega sočloveka, in da je naše skromno znanje prve pomoči našlo svoj pravi pomen. BS. l VWVW^NAAA/WWVV Bodice ® PREMIRJE Po dokonči redakciji pravilnika o delitvi osebnih dohodkov: duhovi so se pomirili, apetiti pa ostali... • • REDKOST Ko so Janeza, ki je že dolgo pri podjetju, vprašali, ali bi rajši, da mu zaupajo visoko delovno mesto, ali pa da mu omogočijo, štipendijo, s katero bo pridobil zahtevano izobrazbo, se je< odločil za štipendijo, saj je vedel, da bo po opravljeni šoli dobil tudi tisto ali drugo visoko mesto. " Ampak tega Janeza bomo sedaj razstavili na prvem ve-' lesejmu, ker je taka redkost, da ga bodo' hodili gledat od bit- ■ zu in od daleč ... • RESNIČNA IZ SOLE Med poukom fizike na vajenski šoli, pri utrjevanju snovi, profesor postavi vprašanje: »No, Cene, pa povej, kaj je to delo?« Cene premišljuje in se odloči za molk. Profesor pomaga: »Delo je ...« Cene ponovi: »Delo je...«, pa zopet molk. Profesor še naprej pomaga: »Delo je premagoi>anje ...« Cene: »Ja že vem, tovariš profesor, sem se že spomnil: DELO JE PREMAGOVANJE LENOBEJ« • POKVARJENEC — Ti, a’ne, kakšen pokvarjenec je ta-le Tone! Za denar bi vse napravil... — ??i — ... Ja, saj še popoldne hodi delata če mu le rečejo... Sodelovanje med IMP in Alfa-Laval V prvi polovici letošnjega leta je bil podpisan sporazum o dolgoročnem tehničnem sodelovanju med našim podjetjem in firmo ALFA-LAVAL iz Švedske. Predmet tega sodelovanja je skupna proizvodnja in prodaja ploščnih izmenjevalcev toplote. V prvi etapi tega sodelovanja bomo proizvajali ploščne izmenjevalce za ogrevalno tehniko, pozneje — v naslednjih etapah — pa tudi za ladjedelništvo. Priključna hišna postaja v tovarni Alfa-Laval /'AAA/WWNAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^AAAA/y^A^/'/\AA/\AAAAA/Wy\AAAA/7\AAAAAAA/W\AAAAAAAAAAAAAAA/W7\AAAA/VWW \ I *. •V*;*"! ¥9%?' l.- % yrsx,iwrxMV Visoka kakovostna raven ZV Naše podjetje se je seveda predstavilo tudi na letošnjem jesenskem velesejmu v Zagrebu. Od novih proizvodov, ki smo jih razstavili, naj omenimo predvsem transistorizirand skupinsko antensko napravo. svetlobno-klicne naprave, šibkotočne hotelske naprave, dušilke, horizontalna in vertikalna nivojska stikala in elektromotorne pogone. Seveda ni manjkala tudi vrsta drugih naših znanih proizvodov. med katerimi so vzbudili največ zanimanja obiskovalcev razni elementi automatike, pa tudi drugi proizvodi Trate in TEN. ' Letošnjo — 71. sejemsko prireditev (toliko jih je bilo do sedaj v šestih desetletjih obstoja Zagrebškega velesejma) je 11. septembra odprl predsednik republike Tito. Na tej največji jugoslovanski gospodarski manifestaciji se je tokrat predstavilo nad 6000 domačih in tujih razstavljavcev iz 47 držav z nad 250 tisoč proizvodi. Enotno mnenje strokovnjakov je bilo, da je letošnja jubilejna razstava dosegla v procesu razvoja Zagrebškega velesejma najvišjo raven, kar utemeljuje tudi prepričanje, da se bo ta sejem tudi v prihodnje tako razvijal. Opaženo je bilo tudi, da sodelujejo na tokratnem velesejmu razstavljavci z vseh petih celin, kar še posebej predstavlja velik uspeh organizatorjev. */'/'AAAA/V\A/NAAAAAAAAAAAAAAAAAAWAAAAA/VV'AAAAAAAAAAA/‘AAAAAAAAAA/'^AAAAAA/'AAAAAAAAAZ\AAAAA/VWVV\AAAAAA/V Znano je, da ima na', tovarna na Trati v svoj1’1 proizvodnem programu tu' izdelavo protitočnih apar" tov v klasični izvedbi bakrenih in brezšivnih )| klenih cevi. Ker aparati, |, jih izdelujemo sedaj, , najboljši za uporabo pri ^ plarniškem ogrevanju, PrF , vsem pa za pripravo P‘., trošne tople vode, 'odlično zamenjali izmenjalci. Prednost teh izmenjev^ ( cev je velik toplotni U' nek, in sicer zaradi pos* ne oblike plošč, relativ^ majhne gabaritne rne,r • enostavnega čiščenja možnosti hitrega povečani , oziroma zmanjšanja kap^ ■ c i te te. Plošče so izdelane ^ nerjavečega materiala, za. bodo izmenjevalci upora ni tudi za gretje mors vode v zimskih bazenih. Razen izdelave oziro^i montaže ploščnih izmenj|, valcev bomo razvili tuj lastno konstrukcijo hiSjj postaje za toplarn iško vanje stanovanjskih hiš- j , hišno postajo bomo uSrj jevali izmenjevalce za rJ diatorsko ogrevanje in P1] pravo tople vode ter autj mati ko in črpalko iz že 0 ; stoječega programa. Naj predstavimo še mo ALFA-LAVAL! Ustanovljena je bila ^ 1883. Razen tovarn na SvOj skem ima v svojem sesjj, vu še tovarne v AvstraPj, Belgiji, Zapadni Nem^lj , Danski. Franciji, Angl'f; Italiji itd. Skupno zaposlil,; koncern ALFA-LAVA okoli 18.000 delavcev, od ga 10.000 na Švedskem, dosega letno proizvodnjo, vrednosti nad 1,3 milijo1^ švedskih kron. _ A. P- KOPRSKA PODRUŽNICA NAŠEGA PROJEKTIVNEGA BIROJA Z DELOM POLNO ZASEDENA Zimski bazeni - podaljšana turistična sezona Nad poletnim turističnim »boemom« ob severni jadranski obali vsako leto že spočetka leži temna senca. Množica turistov je seveda ne opazi in se je tudi nič ne tiče. Podjetnike pa močno tare ekonomski izračun ob vprašanju: kaj pa od oktobra do aprila? Ne gre le za Koper, Ankaran in Portorož, seveda pa predvsem za to turistično Področje, ki je tudi po glavni sezoni za obiskovalce s severa in zahoda najlaže in najhitreje dostopno, takerekoč »pri roki«. Napraviti te tipično poletne turistične centre tudi v manj sončnih mesecih privlačne in s tem sezono podaljšati ali pa jo sploh ne Prekiniti, to je že več let naloga »očetov turizma- na tem področju. Ta naloga pa t«rja seveda precej domiselnosti in še več — finančnih sredstev... Tako je prišlo do tega, da Jv -sedaj že dalj časa pogla-,n° delo projektivnega bi-: ,?Ja Pri našem obratu v ®Pru izdelava projektov a nove pokrite rekrearij-«e bazene z ogrevano morijo vodo, ki bodo v hotelih •alaee in Vesna v Portoro-' u. Adria v Ankaranu in v Sterni pri Kopru. • SILVESTRSKO kopanje v Portorožu Najdalj z gradbenimi de-j*P novi bazen je porto-'; Palače, kjer pričaku-i' j?Jd, da bo možno; zimsko »panje že ob novem, letu. azen bo v novo zgraje-rj®1*1 Prizidku na vzhodni ,llani hotela, kjer pravkar »končujejo gradbena dela. v b dolžini 25 m bo njego-, b fn-ina 12,5 m, globina1 pa 66 “° postopoma zniževala od Um do 1,8 m. V primerjavi ž drugimi podobnimi bazeni, ki sc jih v zadnjih letih zgradili predvsem ob hrvatski obali, bo ta mnogo modernejši. Oprema zanj bo pretežno uvožena: sodobna automatika bo kontinuirano skrbela za to, -da se bo celotna količina ogrevane morske vode prečistila skozi filtre v pičlih 4 do 5 urah. To bo tudi prvi bazen v Jugoslaviji, v katerem bo s strokovnim izrazom imenovani »der hochgezogene Wasserspie-gel«: gre za to, da bo vodna gladina segala prav do vrhnjega roba bazena. Ob tem pa so stroški za izgradnjo bazena manjši, saj je koristna globina bazena lahko večja, pa tudi pogled na tak bazen je mnogo privlačnejši; razen tega to omogoča pregled iz bazena' na okolico in obratno, kar med drugim olajša tudi skrb staršev za to, kaj počnejo njihovi otroci. Ob tem tudi ne moremo mimo poudarka, da bo bazen namenjen rekreaciji, ne pa športnikom. Takoj za tem bo portoroški Palače preuredil in moderniziral tudi svoje termalno kopališče. To je bilo svetovno znano že pred vojno, med vojno in takoj po njej pa praktično uničeno. 1MP je to termalno kopališče, ko so ga v letih 1961 in 1962 znova vzpostavljali, že projektiralo in tudi izvajalo. Sedaj pa ga bodo modernizirali, dodali bodo zlasti inhalacije, irigacije in še nekatere druge naprave. Ob kopališču in bazenu bo tudi nova sauna in dogovorjeno je, da bo vsa ta dela naše podjetje tudi izvajalo. Glede na stanje gradbenih del predvidevajo Marjan Pregelj: -Vzdržujemo neposreden stitorji.. .« stik z inve- nastop naših monterjev v začetku novembra. • UGLED, KI JE BIL TEŽKO PRIDOBLJEN Podobne značilnosti bodo imeli tudi novi bazeni z ogrevano morsko vodo v Žusterni (tudi s sauno) in v hotelih Vesna in Adria. Projekti zanje so v delu, izvajalec še ni znan, investitorji pa pričakujejo usposobitev naprav v prihodnji spomladi. Ko gre za turizem na tem področju, tudi ne moremo mimo projektirane izgradnje novega centra Portoroža, zahodno od hotela Palače. Tam naj bi v prihodnji sezoni zrastel nov hotel 1-A kategorije s 450 posteljami. Že do sezone pa naj bi bile gotove tri depandanse tega hotela — v vsaki bo 190 postelj — zanje pa IMP že pospešeno izdeluje projekte vseh instalacij. »Tako je naša mala koprska podružnica projektivnega biroja z delom čez glavo zasedena,- pove Marjan Pregelj, naš znani koprski projektant, ki skrbi za strokovni ugled našega podjetja ob severnem Jadram* že 17. leto. IMP pa je tudi v slovenski Istri že dolgo firma, ;ki uživa velik ugled, če gre za projektiranje in izvajanje inštalacij centralne kurjave, vodovoda. in kotlarn ter elektroinštalacij. K temu pa je precej pripomoglo tucli (b, da vzdržujemo preko ' našega obrata v Koptu nepidšredne stike z investitorji. Prav zaradi tega smo uspeli- v zadnjem času navezati poslovna razmerja tudi, s. hrvaškip>i. podjetji na tem področju m se tudi med njimi uveljaviti. MEDREPUBLIŠKO TEKMOVANJE GRADBINCEV — ŠPORTNIKOV SLOVENIJA: HRVATSKA 10:8 ,”r/:: -v... , irjr'. v-,: v*. - ;;; /!ČV.: ,| -------L_‘/-----i Na pobudo organizatorja športnih iger gradbincev Slovenije je SGP Konstruktor iz Maribora priredilo prvo medsebojno srečanje športnikov gradbincev iz llrvatske in Slovenije. To naj bi bil prvi korak k vedno tesnejšemu sodelovanju mrd gradbinci — športniki za organizacijo medrepubliških tekmovanj. Na tem tekmovanju, ki je bilo 6. septembra v Mariboru, so sodelovale vse pr-vouvrščene ekipe s 1. športnih iger gradbincev Hrvat-ske in XIX. športnih iger gradbincev Slovenije, z izjemo v malem nogometu, kjer sta tekmovali tudi drugouvrščeni moštvi. Hrvatsko in Slovenijo so zastopala mošlvn iz nasjed- Nagrade za križanko Nagradna križanka, ki je bila objavljena v prejšnji številki, je, kot kaže, predstavljala izredno' trd oreh za sicer vnete reševalce. Prispelo je zelo malo rešitev, med njimi še manj pravilnih. Običajna komisija uredniškega odbora je med avtorji pravilnih rešitev izžrebala naslednje nagrajence: 1. Korunck Franjo, skupne službe 2. Jeločnik Majda, TEN 3. Lampret Majda, skupne službe 4. Škerjanc Jožica, skppne službe Prihodnjič pa bomo objavili spet nagradno križanko slikovnega skandinavskega tipa, bo več uspeha in — dobre volje. 40 din 30 din 20 din 10 din njih delovnih organizacij: Hrvatska: Mali nogomet: »Dalmaciž-ja-cement«, Solin, »Monter«, Zagreb. šah: -Konstruktor«, Split. Kegljanje: »Dplekovod«, •Zagreb. Odbojka: »Tempo«, Za- greb. Namizni tenis: »Jugomont«, Zagreb. Streljanje: »Tehnograd- nja«, Zagreb. Slovenija: Mali nogomet: »IMP — Ljubljana«, »SGP Grosuplje. Kegljanje: »SGP Kon- struktor«, Maribor. Odbojka: »Salonit«, Anhovo. Namizni tenis: »GIP Gradis«, Ljubljana. Streljanje: -PVG Stav- bar«, Maribor. Šah: »GIP Ingrad«, Celje. Naše moštvo, ki je tekmovalo v malem nogometu, je zasedlo drugo mesto med štirim;! moštvi. V prvi tek- Takole prihaja končni izdelek IMP Glasnik izpod valjev rotacijskega stroja in se po tekočem traku pomika proti ekspeditu, kjer posamezne izvode razdelijo po naslovih. Pred tem so na vrsti še zapleteni postopki, od trenutka, ko uredništvo odda rokopise za časopis, ki gredo prek strojne stavnice v maternico in stereotipijo, do takrat, ko strojnik požene rotacijo. Žc dosti pripomb smo slišali tudi v našem kolektivu na račun slabše kakovosti tiska. Naj pojasnimo, da je rotacijski stroj v tiskarni letos praznoval 30. obletnico delovanja in da je ž,e močno izmučen. Zato sta uredništvo Dnevnika in tiskarna Ljudske pravice začela akcijo, ki je tik pred zaključkom — na Švedskem bodo nabavili sodoben rotacijski stroj, ki bo stekel verjetno že z novim letom. Nova pridobitev bo zagotavljala ne samo bolj kakovosten tisk na sicer poprečnem papirju, temveč bo dajala tudi možnost tiskanja v več barvah. Skratka, z novim letom bodo nekateri naši časniki prišli na dan v novi obleki, med njimi pa bo tudi naš IMP Glasnik. mi je premagalo Monter ja iz Zagreba s 4:3, v finalu pa je izgubilo z Dalmacija-ccmentom iz Solina z 0:5. Vrstni red v malem nogometu je bil naslednji: 1. mesto: Dalmacija-ce-ment, Solin; 2. mesto: IMP Ljubljana; 3. mesto: Monter, Zagreb; 4. mesto: SGP Grosuplje. Dvoboj med Hrvatsko id Slovenijo se je končal zmago Slovenije 10:8. Povratni dvoboj bo naslednje leto v Zagrebu. t|U njem. pa bodo zopet tekmovale ekipe, ki bodo zmagale na XX. športnih igij,n gradbincev Slovenije za le' to 1970. F. H. Mali oglasi Na podlagi potreb in po sklepih zadolženih (in razjarjenih) uslužbencev ter z dovoljenjem milice razglašamo novoustanovljeno delovno mesto ZERJ AVOVODJE z delom, daljšim od polnega delovnega časa — za določen čas, in sicer dokler nasprotniki ne bodo popustili. EDINA DELOVNA DOLŽNOST• odstranjevanje in prestavljanje neumno-nesramno parkiranih osebnih avtomobilov okoli poslovne stavbe podjetja. OSEBNI DOHODKI: zagotovljeni tudi nad postavkami v pravilniku, razen tega nagrade za posebno učinkovitost in vzbuditev strahu. POSEBNI POGOJI: I. rojen v znamenju ovna, bika ali leva; 11. najmanj tako brezobziren, kot lastniki avtomobilov; III. avdicija in poskusno delo v trajanju pol ure na kraju samem (na licu mesta). Ponudbe pošljite pod nujno v zaprtih kuvertah z oznako »S-O-S«. Na montaži sem izgubi,l podjetje, ali pa je podjetje izgubilo mene. Ge kdo ve za kako podjetje brez• takega delavca, kot sem jaz, naj mi javi pod šifro »Se enkrat bi te rad videl!« 8 Za uredniški odbor »Glasnika« spet potrebujemo enega člana, predstavnika obrata CKV-Maribor, da časopis ne bo uraden in monoton. POGOJ: prevzem funkcije za vsaj pol leta. ampak — zares! RAZLOGI: vsi trije dosedanji mariborski člani uredniškega odbora so kmalu po tem, ko so to postali — in še preden so sestavili kak prispevek za -Glasnik«, — v skrivnostnih okoliščinah zapovrstjo odšli iz podjetja .. .