Naročnina
Dnevno Izdajo
za državo SHS
meseCno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din
za inozernslvo
meietno J5 Din neueijska izdaja celolemo v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, petli-vrsta mali oglasi po 130 In 2 D. već|l oglasi nad 45 m ni vlMne po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din, v urednMkem delu vrstica po lO Din o Pn večiem □ naročilu copuif
Izide ob I zjutraj
razen pondeljke in dneva po prazniku
t/rednMlno /e v Koptlarievt ulici il. 6111 Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne apre/emalo ^ Uredništva telefon it. 2050, upravnlitva it. 2328
Političen lisi sza slovenski narod
Uprava le vHopllarlevi ul.it.6 x i.eHovnt
račun: Cluliljana itev. 10.65M in 10.349 za Inaerale, Saralevo.it. 7563, Zagreb 4/. 39.011. Vraga In Ђипа/ it. 2 i.797
Dneui spominou
bratstva
Izjava primaforja dr. Вахе „Slovencu"
»V Belgradu in Zagrebu smo bili zelo zadovoljni. Prišli smo v Jugoslavijo, da se oddolžimo in zakvalimo za od jugoslovanske strani izkazano ljubezen in obiske v povojnih letih in da že itak trdne zveze še podkrepimo. Prvi naš obisk Ljubljani pa ima še poseben pomen; tudi zame osebno. Dobro vemo, da so bili Slovenci naši najboljši prijatelji, posebno za časa naše borbe za osvobojenje na Dunaju. Tedaj smo uvideli, da imamo skupaj veliko moči. Vedno smo dejali: Brez Slovencev in tedanjih avstrijskih Hrvatov bi naša politika ne dosegla tolikih uspehov. Zato me je silno prevzelo, ko sem se v teh dneh zopet sešel z dr, Korošcem, sedaj zelo pomembnim članom jugoslovanske vlade. Že ko sem v Pragi zvedel iz listov, da je dr. Korošec postal jugoslovanski notranji minister, sem mu v istem hipu v srcu častital s prepričanjem, da je najboljši mož na svojem mestu, politik, državnik, ki s svojo koncili-jantnostjo, izrednimi sposobnostmi, veliko erudicijo in dobrim slovesom v Jugoslaviji in izven njenih meja jamči za dober uspeh. Enako me pa tudi, tu med vami Slovenci, veseli, ko vidim stare druge znance iz dunajskega parlamenta. Moje veselje je tem večje, ker vidim, kako odlična mesta zavzemajo ravno ti gospodje sedaj v slovenski in jugoslovanski javnosti.«	Primator ^ ^
»Zvestoba za zvestobo,« to geslo vzajemnosti med čehoslovaškim in našim narodom, je dobilo včeraj zopet svojo sijajno spričevalo. Vse je bilo le en sam velik dokaz, da v Ljubljani in v slovenskih srcih še vedno klije veliko, pristno slovansko čustvo, ki zažari v vsem svojem sijaju. Tako, kot jc sprejela včeraj Ljubljana zastopnike Prage, tako sprejema le brat brata-
Gostje prihajata
Med navdušenim vzklikanjeni množice so gostje izstopili iz vlaka. Pozdravil jih je najprej čehoslovaški konzul dr. Resi, nakar jim je izrekel župan dr- Puc dobrodošlico z besedami: »Vaš današnji obisk je prvi oficielni obisk mesta Prage v Ljubljani in pomeni jamstvo, da bo razmerje med vami in nami v bodoče še prisrčnejše, kot je bilo do sedaj. Nadejamo se, da ta vaš obisk ne bo zadnji; kajti bodite prepričani, da vas ljubljansko prebivalstvo sprejema z odprtimi rokami, tako, kot sprejema brat brata. Dobrodošli!« Burne ova-dje gostom.
Praški žuoan dr. Ваха
se je globoko ginjen in radostno presenečen zahvalil za krasni sprejem:
»Prosim vas, sprejmite naše najprisrenej-še pozdrave in našo najglobljo zahvalo za krasni sprejem, ki smo ga deležni v vašem lepem mestu. Reči moram, da smo med vožnjo z velikim veseljem čakali na trenotek, ko izstopimo v krasni beli Ljubljani, ki nam je med vsemi slovanskimi mesti najbližja in najbolj pri srcu. Saj so zastopniki vašega naroda skupno z našimi delali na Dunaju in v avstrijskem parlamentu skupno stremeli in se borili za skupne interese. Iskreno sem vesel, da morem ob priliki tega oficielnega obiska inesta Prage pozdraviti vaše lepo mesto, krasno belo Ljubljano. Živela bela Ljubljana!
Med gostim špalirjem občinstva in strumnimi vrstami skavtov se je podala praška delegacija v spremstvu ljubljanskih občinskih svetnikov iz perona na ulico, kjer jih je zunaj stoječa množica zopet sprejela z viharnim vzkli-kanjem in navdušenim pozdravljanjem, ki je trajalo do Uriona.
Slavnostna seja v msgistratni dvorani
Ob 11 dopoldne so se gostje napotili v magistratno dvorano, kjer sc je vršila slavnostna seja obeh občinskih zastopstev, ljubljanskega in praškega.
Ze pročelje magistratnega poslopja je bilo okusno okrašeno z zastavami in zelenjem, še bolj pa notranjščina, v dvorani slika predsednika T. O. Masaryka- Predsedstvena miza okrašena s cvetjem. Pred mizo je bil postavljen dar praških gostov mestu Ljubljani: krasna bronasta soha viteza sv. Jurija, pomanjšani odlitek spomenika sv. Jurija na Hradčanih. Soha ima napis: »Praha Lublani — v dubnu roku 1028.«
Pozdrav ljubljanskega župana
Ob svečanem razpoloženju je otvoril župan dr- Puc slavnostno sejo ljubljanskega občinskega sveta. Ljubljanski župan je nato izvajal: »Dragi gostje! Slavni občinski svet! Vsi dobro vemo, zakaj je Praga vsakemu Čelni tako ljuba. To staro mesto Libuše je naravno središče češkoslovaškega naroda. Vsaka ped njenih zidov priča o zgodovini, ki jc bila z njo spojena- Silni verski in politični boji so sc dogajali v njej.
Vsak košček njenih tal je zvezan z veliko slavo njenih nekdanjih nacionalnih vladarjev in na nasilje tujih tiranov. Ona je bila žarišče kulture. Industrija in trgovina sta v njej dosegli čudovit razmah in ne zaman ji pravijo Čehi in Slovaki zlata Praga.':
V	nadaljnjem govoru omenja župan skromen obseg in skromne tradicije Ljubljane, ki se ne more postaviti ob stran svoji veliki sestri, toda tudi ona je kulturno in politično središče naroda. Pobratimstvo med Prago in Ljubljano pomenja pobratimstvo med češkim in slovenskim narodom. Zupan očrta dalje zgodovinske stike med Čehi in Slovenci od I. 1848., ko se je vršil vseslovenski kongres v Pragi, preko kulturnih vezi, po katerih je prišla slovenska kultura v stik z genijem Kolarja, Čelakovskega, Safarika, Palackega, Vrhlickega, Nemcove, Svatopluka Čecha in drugih, do gospodarskih vezi, ki so se pričele razvijati v novejšem času. Praga je izobrazila velik del naše inteligence in nam dala mnogo idej in iniciative- In končno najmočnejši pa je bil, ko sta se v zgodovinsko važnem trenotku v svetovni vojni znašli češka in slovenska parlamentarna delegacija na eni politični liniji ter pričeli skupno borbo proti enemu in istemu sovražniku. V tej borbi smo bili zmagovalci in svobode, v katero je povedel Masaryk svoj narod, je bil deležen tudi naš narod. Župan zaključi svoj govor z željo, da bi se uresničil izrek ustanoviteljice mesta Prage, da se bo Praga nekoč dotikala zvezd.
Dr. Ваха govori
Viharno pozdra Ijen od vseh prisoinih dobi besedo župan mesta Prage dr. Ваха, ki izvaja v češkem jeziku:
»Reči moram, da je bil sprejem, ki smo ga bili danes zjutraj deležni vso pot s kolodvora v mesto za nas izredno radostno presenečenje in ga ne bomo nikoli pozabili. Ko se vrnemo v Prago, bomo mogli iskreno povedati, kako krasno nas je sprejela Ljubljana in tega sprejema se bo z naini vred veselila vsa Praga. Ljubljana je nam najmilejša in najlepša. Kar govorim, ni fraza, je resnično dejstvo. Še v časih, ko so nas težile avstrijske verige, smo imeli z Ljubljano najožje in najbolj bratske zveze. Vezalo nas je bratstvo, prijateljstvo in iskrenost in nekdanje prijateljstvo se je ohranilo in bo ostalo tudi v bodoče. Z radostjo se spominjamo Ljubljane in zastopstva vseh naših mest so že pred vojno obiskovala Ljubljano. Tu smo bili že 1- 1902., ko se je vršil v Ljubljani velik kongres slovanskih časnikarjev. In na tem kongresu se je najprej pojavila misel, da se ustanovi Zv»za slovanskih časnikarjev. To zvezo si nismo zamislili, da bi se omejila le na časnikarje slovanske narodnosti v avstro-ogrski monarhiji, temveč smo hoteli, naj bi vezala časnikarje v vseh slovanskih državah. Jasno je, kaj bi pomenila ta zveza v skupni borbi za veliko slovansko misel-
V	imenu češkega naroda in v imenu glavnega inesta češkoslovaške republike se Vam tu najiskreneje zahvaljujem za podporo, ki smo jo bili deležni s strani slovenskega naroda in Ljubljane- Težke so bile borbe, ki so jih vodili naši poslanci, združeni s slovenskimi poslanci in s hrvatskimi, iz Istre in Dalmacije, v avstrijskem parlamentu. Prijateljstvo in bratstvo je bilo tedaj utrjeno v ognju in ne bo prenehalo. Kolega, profesor Jarc lahko pove, kaj je to zavezništvo v dunajskem parlamentu pomenilo. Vi Slovenci in Hrvati, združeni v Jugoslovan-
skem klubu pod vodstvom dr. Korošca ste tedaj prišli prvi k nam in ste nain v parlamentu nudili bratsko roko v borbi za svobodo in osamosvojitev. Nismo bili osamljeni v tistih težkih časih in Vaše pomoči ne bomo nikdar pozabili, in veseli bomo, da sem mogel vsa ta dejstva ugotoviti v tej slavni dvorani.
Iz Prage smo prinesli Ljubljani spomin, ki Vam ga tu poklanjamo. To je kip sv. Jurija z naših Hradčan- Dr. Ваха razvija njegovo zgodovino in konča: Za prekrasni in nadvse prisrčni sprejem v Ljubljani se vam pa še enkrat zahvaljujem in kličem: Živela bela Ljubljana!«
»Živela zlata Praga! Živela češkoslovaška republika!« je bil odziv.
Ogled Ljubljane
Gostje so nato med viharnim vzklikanjem prebivalstva odšli pred Prešernov spomenik, kjer so položili lep venec v naših narodnih barvah, ki so obenem tudi barve češkega naroda- Zupan dr. Ваха je držal krajši nagovor. Nato so se gostje odpeljali na grad, kjer so si ogledali panoramo Ljubljane. Bili so deležni ljubkega sprejema grajske mladine, ki je goste obmetavala s cvetjem. Obiskali so tudi kapelico sv. Jurija. Nato so gostje obiskali palačo zbornice TOI, kjer so občudovali notranjo arhitek-toniko poslopja, delo tudi njim dobro znanega profesorja Plečnika, Pražancm tako v dobrem spominu.
Banket - Ista prisrčnost
Ob 1. uri se je vršil v veliki kazinski dvorani svečani banket na čast gostom- Poleg gostov se je banketa udeležil korporativno tudi ves ljubljanski občinski svet, oblastni odbor je zastopal predsednik dr. Natlačen. Zupan dr. P u c je slavil mesto Prago kot vzor modernega mesta, a praški župan dr. B a x a Ljubljano, ki je v povojnem času tako napredovala, da jo tisti, ki jo je pred vojno zadnjič videl, komaj spozna- Predsednik oblastnega odbora dr. Natlačen je v prisrčni napitnici zagotovil goste iskrenega čustva Slovencev, kar priznavajo tudi češki delegati sami. Češki narod nam je bil in je v mnogih pogledih vzor. Od-nesite s seboj najboljši vtise, obnovite z nami vezi! Gospod podžupan Jarc je obudil spomine, ko se je pred desetimi leta pripravljala jugoslovansko-češkoslovaška svoboda. Nimamo pravega koridora med obema državama, toda taki obiski so živ koridor. Obljublja, da bo ljubljanska mestna občina Pragi vrnila obisk. Izmenjavale so se še nekatere napitnice, vse iskrene, vse prijateljske, vse izzveneče v to, da bi slovenski in češki narod ostala v trajnem prijateljstvu in v ozkih stikih.
Popoldne so si gostje ogledali Ljubljano in okolico, nato pa bili sijajno pogoščeni v Centralni vinarni v Šiški. Zvečer jim je mestna občina priredila večerjo v Unionu, kateri je sledil komerz v Zvezdi-
Večerni komerz
Komerz je otvoril z daljšim govorom župan dr. P u c. Za napitnico se mu je v imenu gostov zahvalil praški župan dr« Ваха, ki je zaključil svoj govor z vzklikom: -'-Živel Aleksander I., kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev!« »Ljubljanski zvon« je zapel nekaj slovenskih narod, pesmi. Vladni svetnik dr. A n d r e j k a je gostom izrazil pozdrave državne uprave. Govorili so: dr. Kramer, ga. Tavčarjeva, župnik T y-1 i n e k , ki je karakteriziral Srbe kot trde in nepopustljive bojevnike, Hrvate kot vestne znanstvenike in ljubitelje narodne tradicije, Slovence pa kot narod, poln srčne kul-> ture, narod, ki je poklican, da nosi ex occi-dente a oriente lux«. »Slovenci, Vaš narod našemu narod ni brat, on mu ,ie sestra!« Vi imenu Sokolov je pozdravil g. G a u g 1. Občinski svetnik Krek je omenjat trdno voljo Slovencev, da izvršujejo oporoko velikega narodnega apostola Janeza Ev. Kreka pri gradbi nove narodne države. To oporoko je Krek napisal tedaj, ko je zrl veliko moč češkega naroda in njegovo veliko voljo, da si postavi lastno državo. Očrtal je žalostno usodo več kot tretjino slovenskega naroda, ki mu je odvzeta vsaka politična in celo osebna svoboda, ter je v imenu velikega gesla Zvestoba za zvestobo« apeliral ua češki narod, naj moralno podpre borbo slovenskega naroda za zatirane rojake.
V imenu Jugoslov. orlovske zveze je goste pozdravil dr. Žitko, ki ie izrazil veselje orlovstva k svidenju z zastopniki rej škoslovaškega naroda. Češko orlovstvo iu jugoslovansko orlovstvo sta skupaj nastala^ skupaj rastla in skupaj delata za svoje visoke cilje. Vse članstvo našega Orla pričakuje poletja leta 1929., ko bo češkoslovaško orlovstvo slavilo v Pragi svoj veliki praznik. Tega se bo udeležilo tudi jugoslovansko orlovstvo v velikem številu in bo na laslne'oei spoznalo lepoto zlate Prage in veličino češkoslovaškega naroda.
Danes odidejo gostje na Rled — opoldne pa zapuste Ljubljano. Spremljajo jih na potu voščila in pozdravi vse Slovenije.
Omenili bi še, da so zlasti naši avtomobilisti, kot g. I. Kraker za Steyr« in drugi dali rade volje in požrtvovalno svoja vozila na razpolago.
Dr. K«sr®Iic u iuŽElf Srbiji
Belgrad, 24. aprila. (Tel. »Slov .«) Iz južne Srbije se poroča o dr. Koroščevem potovanju:
Z današnjim brzovlakom jc dospel v Skoplje notranji minister g. dr. Anton K o -r o š e c v spremstvu min. tajnika g. Milorada Vučkoviča in načelnika javne varnosti g. Zike Laziča. G. ministra so sprejele na postaji vse oblasti. G. minister je ljubeznivo sprejel tudi časnikarje.
»Koliko časa hočete ostati na potu in kam vse pojdete, gospod minister?«
»Nikartc, nikarte, izjavo Vam dam, ko se vrnem iz Skoplja.«
Okolu poldne je vlak odšel proti Velesu. Z g. ministrom je odpotoval tudi župan skop-ljanskc oblasti, general g, Naumović, da ga spremi do Velesa. V istem vlaku je bil tudi narodni poslanec g. Vasilija Trbič in Mihajlo Kujundžič.
Dr. Korošec bo obiskal važnejša središča Južne Srbije in se na tem potu mudil nekoliko dni. Prebivalstvo na jugu se veseli obiska g. Korošca in je prepričano, da bo njegova osebna inšpekcija mnogo doprinesla k izboljšanju javne varnosti v teh krajih. — Dr. Korošec je odpotoval v Sv. Nikolo. Ko je pregledal novo osnovno šolo, jc odšel na občino, kjer ga je sprejel predsednik z osebjem. V tem času se jc zunaj zbralo veliko število občanov, ki so želeli videti in pozdraviti notranjega ministra.
Odhajajoč iz občine sc je g. dr. Korošec začel pogovarjati z ljudstvom in vpraševal po
razmerah in potrebah tega kraja. Vprašal jo občane, če imajo kakšne prošnje ali pritožbe. Toda odgovorili so mu, da nimajo, pač pa da so prepričani, da sc bo stanje javne varnosti čim dalje bolj izboljševalo, kar sc v zadnjem času posebno čuti.
Prihod notranjega ministra v Ovčje polje in njegovo občevanje z ljudstvom jc napravilo najboljši vtis. Ob 6. uri jc g. dr. Korošcc v spremstvu načelnika javne varnosti g. 2. Laziča in skopljanskcga župana odpotoval v Stipki Veles. G. dr. Korošec je občinske odbornike izpraševal o vseh potrebah Velesa in obljubil, da bo podpiral vsako panogo gospodarstva. Posebno se je zanimal za vinogradništvo, ker je bil Vcles nekdaj vinogradniško mesto, a jc kasneje vinograde uničila filokse-ra. Priporočil jc občanom, da naj se organizirajo v zadruge in obljubil, da bo iz novega posojila, ki sc bo skoro zaključilo, določena vsota za povzdigo vinogradništva v Velesu. Nato jc obiskal sresko poglavarstvo, kjer je sprejel meščanstvo in načelnike vseh oblasti. Vprašal jc ljudstvo, ali ima kdo kaj prositi ali se pritožiti. Ker se ni nihče javil, jc obljubil, da bo dobrohotno sprejel vse prošnje občanov, ter jc priporočil, da naj vse prebivalstvo vrši svojo dolžnost nasproti državi, a odgovorni uradniki bodo, če sc bodo pregrešili nasproti ljudstvu, najstrožje kaznovani. G. Do-šen, profesor in zastopnik gimnazijskega ravnatelja, je prosil g. dr. Korošca, da naj sc v Velesu ustanovi internat za šolanje gimnazijske mladine. To prošnjo je jj. dr. Korošec pri-
B.S.A.
MOTOCIKLI
najnovejših modelov 1928,
SO NAJBOLJŠI.
svetovnoznane tvrdke Schmal Armla Ltd. Blrmingham
Zahtevajte cenike in ponudbe! — Rezervni deli vedno v zalogi!
Promptno iz skladišča Vam nudi zastopstvo za mariborsko oblas* AUTOMOBILES.MOTOCIKI.ES, Maribor, Trg Svobode št. I
Za ljubljansko oblast: PAVEL ŠTELE, Ljubljana, Poljanska cesta 3. Tel. 2942
Najboljše
nabavite nogavice, moške in ženske rokavice, žepne robce, razni nakit za šivilje, kravate, srajce, gumbe, vezenino, čipke, edino le pri
Jos. Petelineu
Lfubljana
blizu Prešernovega spomenika




MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda 50 par.
Najmanjši oglas 3 sli 5 Din. Oglaei nad devet vrstic ee računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.

11. ' l«-' ■


PRODAJALKA
Bieš. stroke želi mesta takoj ali s 15. majem pod šifro: »Zanesljiva«.
Dobra pisarn, moč
išče primernega mesta skladiščnika ali kaj stičnega. Nastopi lahko takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru.
Elektrotehnik
i ročno in pisarn, prak-60, želi mesto v kaki elektrarni ali v tehn. pisarni pod šifro »Zmožen it. 3561« upravi »Slov.«
Kavarniško
kuharico
sprejmemo v stalno službo v Ljubljani. Naslov v upravi lista pod št. 3507.
ZASTOPNIKU«;)
pozor!
Če obiskujete privat odjemalce (tudi na deželi), zamorete s prodajo malih centnih novosti (vsakdo je takoj kupecl v resnici z lahkoto do 200 Din zaslužiti dnevno. Potrebna kavcija 2 do 300 Din. — Podrobnosti vsak dan od 2.—6. ure. Kemične novosti: Val. Kovač, Ljubljana. Beethovnova ul. 4
Selitve
v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše
potom Slovenla transport
Ljubljana Miklošičeva cesta št. 36 Telefon št. 2718
Neopremlj. soba
in KABINET s separat. vhodom in električ. razsvetljavo, v sredini mesta, se odda v začetku maja. - Naslov v upravi ^Slovenca« pod št. 3543. j
Stanovanje
treh sob in pritiklin, s e takoj odda. Intcrescntje naj javijo svoj naslov v upravi »Slovenca« pod: »Mirje« Stev. 3557.
Kov. pomočnik
.veJč kovanja konj in polj. orodja, se spreme. Hrana in stanovanje v hiii. — A. Mavsar, kov. mojster, Stična. 3563
Učenca spra:
obrt, marljivega, poštenega. Drugo po dogovoru. » I. R„ lončarstvo, Oplot-ca pri Konjicah. 3567
KOMPANJONA
slamnik arske in klobu-čarske obrti išče za takoj tovarna z električnim pogonom v Ljubljani. - Pismene ponudbe na upravo Slovenca pod Šifro »Kompanjon«.
Kuharico
srednjih let, vajena vseh hišnih del, sprejmem takoj. Hrana v hiši. Plača 400 Din mesečno. Naslov v upr. lista pod it. 3547.
OTROŠKO POSTELJO
prodam. — Miklošičeva cesta it. 4, II. nadstr.
Napel j ne za okna in vrt
razpošilja po 10 komad. 20 Din - IVAN JEMEC, vrtnarstvo v Mariboru.
Cirkularko
z močno mizo, vkovano z vretenom za žaganje drv za mašinski pogon, proda najboljšemu ponudniku GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani.
Psa foksterijerja
prodam po nizki ceni. -Naslov v upravi it. 3544.
Kratek klavir
ceno naprodaj. Več klavirjev posodim na dom. - ZIMA, Stari trg it. 34,
II. nadstr., Ljubljana.
Dva lepa konja
srednje visoka, po 7 let stara, črne barve, pripravna za težko vožnjo in kočijo, in dva
tovorna vozova ter koleselj
z vso vprego — proda vsled nabave tovor, avto tvrdka REMIC ALOJZ, Dravograd.
J&oproda?
Vsakovrstno
ZlatO kupnje
po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, Ljubljana,
\Volfova ulica št. 3.
//asa obrt
K a So,
ješprenj, ajdovo moko
vedno svežo oddaja un debel veletrgovina
A. VOLK. LJUBLJANA
Itesjlovn cest« Atev. 24.
C Ijl/p za legitimacije
OIII\C izvršuje najhitreje fotografHUGON HIBŠER, Ljubljana, Val-vazorjev trg.	2583
Najlepša
drva
Cebin, Ufolfova ul. 1/2
Zima
najboljša in najcenejša pri
II. Masfcrl
tovarna žime Stražlšče pri Kranju.
Motvoz (ipcrUnat
tovarni Mehanična vr-varna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7. Maribor, Koroika 8.
Gospodinje! - Poskusite
idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu
KUPIM
hrastove hlode, hrastove trize in hrastove deske
27 mm, sposobne za izdelovanje frizen. - Ponudbe s ceno in množino nS Ivan Šiika, parketna tovarna, Ljubljana, Metelkova ulica št. 4.
Priznano uajbolJSe
kranjske klobase
lastnegu izdelka na drobno iu debelo v dolikatesi
K. Jarc „Pri turistu"
Dunajska cesta 7
OPIHA
Hrizevsha Indusfrila.
opekarna z umetno sušilnico v Križevcih pri Ljutomeru in
Puconsha parna opekarna
v Puconcih (Prekmurje)
priporoiata svoje prvovrstne opečue izdelke po ugodni ceni.
Centralna pisarna: HARTNER, Murska Sobota.
TovarnlSho
shiodlSCe
za, colo kraljev. SHS
platnene obutve
zsumijevlml podplati
iz slovite svetovne tovarne »Hutchlnson« znamke »ORAO«, ki
•e po kakovosti naj-bolj-a iu najtrpei-nejša. so nai.aja pri
Kosu Nihoiicu i drug Deoerad
Knez Mlliojlova 12.
Prmla-a se samo trgovcem na debelo po zelo ugodnih cenah
Meidlo
Nauh o radiofehnlhl
Spisal Leopold Andre6 Broširan Din 60'—, ve_un Din 76'—
Jugoslovansko Knjigarno v Liubijjanl.
Kamnoseškega pomočnika
marmorista sc sprejme takoj. Ponudbe na upravo Slovenca v Mariboru.
Otomane
630 Din, povzetje 40 več, v zelenem ali rdečem goblenu. Pri večjem odjemu za hotele in prenočišča šc popust. Solidno delo. — Rudolf Sever, tapetništvo, Marijin trg 2.
OPOZARJAMO
ne „Mali oglasnik"
y našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki!
ZHHVflLH
Za vse izraze iskrenega sočutja povodom prerane smrti gospoda
F. S. ŠKRHBHRJfl
izrekamo svojo srčno zahvalo vsem, ki so sočustvovali z nami v teh težkih dneh.
Zahvaljujemo se za prekrasne vence in šopke, gg. pevccm, gasilcem, njegovim trgovskim, gostilničarskim in lovskim tovarišem, Trgovskemu gremiju v Litiji ter vsem njegovim prijateljem in znancem, ki so ga tako mnogoštevilno spremili na njegovi zadnji poti.
Rodbina škrabarjeva.
Zahvala
Ob prerani smrti mojega ljubljenega nepozabnega sina edinca
Franceta
mi je došlo od vseh strani toliko dokazov toplega sočustvovanja, da nisem v stanu zahvaliti se vsakemu posebej in prosim vse, da prejmejo tem potom mojo najiskrenejšo zahvalo.
Zahvaljujem se iskreno vsem, ki so mi tako v bolezni kakor ob smrti mojega ljubljenca stali ob strani z besedo in dejanjem. Iskrena hvala gg. zdravnikom v Ljubljani in v Radov. Ijici za požrtvovalni trud in č. sestram usmiljenkam za skrbno nego. Zahvaljujem se vsem, ki so v tako častnem Številu spremili mojega Francita na poslednji poti, osobito prečastiti duhovščini, zastopnikom oblasti in uradov, mestnemu občinskemu zastopu, vsem korporacijam in društvom, darovalcem tolikanj cvetja, gg. pevcem za ganljivo petje in prav iskreno še g. dekanu za v srce segajoče poslovilne besede. — Bog plačaj!
Radovljica, dne 23. aprila 1928
Minka Hrašovec pl. Homannsgiilt, roj. Homann.
EIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIE

Sedmi natis velike izdaje
Slovenska kuharica
Priredila S. M. Fellclta KalinSek
Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu iu 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIII
1 Уј tonski, 1 FIAT, 40 HP, 2% tonski, in 1 PRIKLOPNI VOZ, firma Graf & Stift, sc ugodne proda. — MARIBOR, Jugoslovanski trg Stev. 3
Kraoinske Tnnlirp blizu '5aKruba »si-
шаушже I upnic K„mim uspehom protln, iSias, revmo, »cnske bolezni itd. V pred- in posezoni znatno znižano cene in oeno pavšalno zdravljenje za 20 dni 1280 Din. Avtobus na postaji Zabok tor direktno iz Zagreba in liogaAko Slatino. Popusti na železnici, novi restavrater, blatne kopeli ter z ogljončevo kisji-no, popolni komfortitd Sezona april-oktober. Prospekte razpošilja кораШка oprava.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZBEDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA K. T. D.
V LJUBLJANI
KOPITARJEVA ULIOA 6 IL NADSTROPJE
Za Jugoslovansko tiskano s Ljubljani« Karel Cefc
Izdajatelji dr. Fr. Kulovec;
Uredniki Fraoo Terseglari

/ t
aj/e novega
ZA ŽRTVE POTRESA NA BOLGARSKEM!
šiba potresa je strašno udarila slovanski bolgarski narod. Tisoči in tisoči gledajo obupno v bodočnost. Krščanska dolžnost je. da pomagamo. Spomnimo se, da smo tudi mi v težki sili pričakovali pomoči od drugih, vedimo, da more kdaj tudi nas obiskati podobna nesreča.
Kdor hitro da, dvakrat da- Naj si vsakdo nekaj odtrga in pošlje na upravo Slovenca«, Ljubljana. Podpisani odbor bo skrbel, da pridejo darovi čimpreje v korist strašno prizadetim.
Za odbor: prelat Andrej Kalan, prošt ljubljanski.
k Somišljenike, zavode in družbe nujno opozarjamo na današnji oklic odbora, ki zbira prispevke za žrtve potresa na Bolgarskem. Naj ne bo nobenega kraja na Slovenskem, ki ne bi storil hitro svoje dolžnosti.
KOLEDAR.
Sreda, 25. aprila. Varstvo sv. Jožefa. Marko, evang., Evodij, Ermin. — Solnce vzide ob 5 zjutraj in zaide ob 6.56. — Jutri: Mati božja dobrega sveta.
Dunajska vremenska napoved za 25. apr.: Večinoma jasno in topleje.
ZGODOVINSKI DNEVI.
25. aprila: 1917 je bila največja vojna ladja na svetu »New Mexico« spuščena v morje (32.000 ton). — 1652 se je rodil ruski general Šeremetev. — 1889 je umrl slikar Janez Šubic. — 1595 je umrl italijanski pesnik Torquato Tasso. — 1599 se je rodil Oli-ver Cromvvell. — 1744 je umrl astronom An-dreas Celsius. — 1800 je umrl angleški pesnik Viljem Covvper. — 1874 se je rodil iznaj-ditelj brezžičnega brzojavljenja Viljem Mar-coni. — 1886 je bil v gališkem mestu Lisko velikanski požar, ki je učinil tri četrtine mesta. — 1912 je umrl Josip Gorup vitez Sla-vinski.	.
* * *
k Oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani poziva vse krajevne odbore Rdečega križa. da prično takoj zbirati prispevke za žrtve potreba v Bolgariji. Zbirke naj se nakazujejo na njegov čekovni račun št. 11.862 in obenem sporoči, da je nakazilo namenjeno za žrtve potresa v Bolgariji.
k Za vsled potresa prizadete v Bolgariji je izročil neimenovani dobrotnik naši upravi 50 Din. Prosimo, posnemajte!
k Potres. V soboto, 21. t. m., ob 14. uri 50 minut smo čutili v Kopanju precej močan potresni sunek.
•k Odlikovanje, Z redom sv. Save V. razreda je bil odlikovan evang. pastor v Pucon-cih pri Murski Soboti, Adam L u t h a r, urednik in izdajatelj mesečnika »Duševni list«.
k Češkoslovaški železničarji obiščejo Jugoslavijo. 29. aprila obišče našo državo okrog 100 češkoslovaških železničarjev, ki bodo našim železničarjem vrnili lanskoletni obisk. Obiskali bodo Sušak, Split, Dubrovnik, Kotor, odtod se bodo podali v Bosno, Srbijo in Vojvodino.
Radioemanacijsko tomnalno kopališče 30—38° C
DOLENJSKE TOPLICE
Toplice pri Novem mosiu, žel. postala Straža-Toptlce. ozdravilo sigurno revmatlzem nevralgijo isohiu* ženske bolezni, oslarelost itd. Vsaka tukajšnja kura čvrsti in poinliijiiic. Uspehov (.ga žo stoletja starca zdravljenja ne dos"že nohona druga lerapi in. - V pred-seznni In pose oni znamo znižano, co>e, 20 dni z vsoin pavSalno 12<>0 Din Sezona od inaia do oktobra. Zclez-nlčni popusti. Fina restavracij■>. Zahtevajte prosuekte.
k Uspeh akcije za poplavljence. Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa je akcijo v korist poplavljencem, v kolikor se ta tiče razdelitve podpor, zaključil. Dotični obračun izkazuje sledeče prejemke: podpora glavnega odbora za prvo pomoč 300.000 Din; v Sloveniji se je nabralo v blagajni ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa 622.763.35 D; prispevki ameriških Slovencev odnosno izku-pilo za čeke, ki so došli iz Amerike, 315.722 Din 64 p; natekle obresti do 31. dec. 1926 3577.40 Din; skupaj 1,242.063.39 Din. Temu nasproti pa stoje izdatki, in sicer za v ljubljanski in mariborski oblasti razdeljene podpore, za nabavo blaga in povračilo stroškov skupaj 1,234.565.19 Din; preostanek v znesku 7498.20 Din se je ob zaključku poplavljeniške akcije prepisal na rezervni fond za nezgode. Glede vseh prejemkov in izdatkov so računom priloženi izvirni pologi. Obračun z vsemi prilogami ter vsi izkazi o prejemkih in izdatkih so vsakomur na vpogled med uradnimi urami v pisarni podpisanega Ljublja'nskega oblastnega odbora Rdečega križa na Bleivvei-sovi cesti, palača velikega župana. Vse knjige in priloge so pregledali pregledniki računov, odnosno uradni revizorji in potrdili njih pravilnost. S tem je poplavljeniška akcija Rdečega križa, v kolikor se ta tiče podpor, zaključena.
k Romarski vlak na Trsat bo odhajal na binkoštno soboto ob 8. uri 20 minut zjutraj (to je po prihodu jutranjih vlakov) in bo pobiral udeležence na vseh postajah do Metlike. Udeleženci iz Štajerske odpotujejo najprimerneje v posebnih vozovih, ki bodo priklopljeni vlaku, ki odhaja iz Marbora ob 5. uri 20 minut. Oba vlaka iz Ljubljane in Maribora prispeta v Karlovec ob 13. uri. Prihod na Sušak (Trsat) ob 18. uri. Prosimo vse, ki se hočejo romanju pridružiti, naj se prijavijo do dne 10. maja »Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
k Avstrijsko morsko gostišče na Krku. Prve dni tekočega meseca so se uspešno zaključila pogajanja med Štajersko zvezo vojnih žrtev in jugoslovanskimi oblastmi za nakup večjega obsežnega zemljišča v Baški na Krku. Navedena organizacija namerava na zemljišču zgraditi lastno morsko gostišče in bo z gradbenimi deli takoj pričela. Stavbišče meri 5400 m- in ima lasten sladkovoden vir. Avstrijski listi naglašajo, da so jugoslovanska ministrstva in občinska oblast v Baški podjetje v vsakem pogledu podpirala.
k Med sodno razpravo umrl. V ponedeljek je v Splitu med sodno razpravo nenadoma umrl 201etni Ivan Kalinić. Bil je obtožen, da je ukradel revolver in zlat črnogorski pas. Med razpravo se je zelo razburil. Ker je trpel na oteklini vratnih žlez in srčni napaki, se je nenadoma zrušil in umrl.
k Nesreča in smrt. Na veliko soboto si jc župnik g. Hauptman, ki opravlja kaplan-sko službo pri Sv. Rupertu v Slov. gor., zlomil nogo, ko sc je peljal domov od blago-slavljanja velikonočnih jedil. — Dne 16. apr. je v vojni bolnišnici v Sarajevu umrl vojak Fran Vogrin iz Zg. Voličine. Fant je bil pri vojakih komaj mesec dni, a je nevajen podnebju in hrani zbolel ter po kratki, mučni bolezni izdihnil. Bil je blag fant, vnet za vse dobro.
~k Prevarani delavci. Ko so sc sezonski delavci iz Slovenske krajine odpravljali na delo v Banat, Bačko in Srem, se je pojavil tudi neki novi »polir« iz Martjanec in je z obljubo, da preskrbi v Sremu dobro delo, nabral 27 delavcev. Vsak delavec mu je moral
BISERNOBELf ZOBJE DEHTEČA USTA
SARG-OV
vnaprej plačati nekaj nad 100 Din. Ko so se pripeljali v Srem, je polir izginil in delavci so ostali v daljni tujini sami brez sredstev in sveta. Dela niso dobili in ker niso imeli denarja, se tudi vrniti niso mogli. Nekateri so prodali vse, kar so imeli, da so si mogli kupiti živež, drugi pa so od doma prosili denar. Kakor se doznava, je goljufivi polir že v rokah pravice.
k Nov most na železniški progi. Povod-nji in druge nezgode so tekom časa tako poškodovale največji most na železniški progi pri Dokležovju (Slov. krajina), da je postal za promet nesposoben. Sedaj se zida na istem mestu drug most. Upanje je, da bo novi most bolj močen in se ne zida samo za dobo dveh, treh let.
k Državna realna gimnazija na Sušaku
slavi dne 6. maja 1928 3001etnico svojega obstanka v lastni zgradbi. Spored: ob 9. uri zahvalna sv. maša, ob 10. uri slavnostna matineja, oboje v šolski dvorani; popoldne koncert in Držičeva »Novela od Stanca«.
★ Angleški izletniki v Splitu. Veliki pa-robrod tržaškega Lloyda »Asia« je pripeljal v Split 107 angleških izletnikov, ki so obiskali Egipt, Palestino, Grčijo in Sicilijo.
k Osijek dobi spet opero in opereto. Igralci gledališč v Osijeku in Novem Sadu so se združili v eno osobje, ki gostuje po vojvodinskih mestih. Ker so gostovanja vzbudila v Osijeku veliko zanimanje, bodo merodajni činitelji v jeseni zopet otvorili redno delovanje opere in operete pod državno upravo.
~k Za 141etnega močnega, zdravega in čvrstega lanta se išče učno mesto pri »trgovcu v mestu ali na deželi proti štiriletni učni dobi z vso oskrbo (hrana in stanovanje) v hiši. Ponudbe na uredništvo »Slovenca« pod »Vajenec«.
k Pogreb župnika Janeza Mikša v Trste-niku je bil zelo lep. Duhovnikov je bilo 31 od blizu in od daleč. Med pogrebci je bil tudi g. poslanec Brodar. Pogrebna opravila je vodil g. dekan Dolinar, ki je tudi govoril. Sedaj počiva tako skrbni dušni pastir med svojimi ovčicami, obrnjen proti Storžiču, katerega je iz svojega stanovanja tolikokrat gledal. Naj počiva v miru!
k Po petih dneh so ga našli mrtvega. V Božjem, župnija Sv. Kunigunda na Pohorju, je šel iz župne cerkve proti domu prevžitkar Martin Založnik po domače Zgornji Padež-nik. Na strmi poti je omahnil in padel v prepad, kjer so ga našli mrtvega šele po petih dneh. Ponesrečeni je bil zgled krščanskega moža.
k Smrtna kosa. V Ljutomeru je umrla v nedeljo, 22. t. m., žena obče spoštovanega podobarja Jakoba Goloba. Rajna je bila vzor matere. — V Černečah na Koroškem jc umrl
Alice Wright:
Vse za teto
»Napram teti Jemini, ki pride prihodnji teden k nama na obisk, bova pa morala biti zelo, zelo ljubezniva in vljudna,« sem dejal Angeliki.
»Teti Jemini?« je začudeno vprašala moja ženka, »jaz sem pa vedno mislila, da je samo teta Barba ona, ki ima kaj denarja.«
»Gotovo, da je tako. Toda ti ue smeš vedno samo na denar misliti in na dobiček. Teta Jemina je zelo prijazna stara ženica in jaz bom storil vse, da se bo počutila pri nama kot bi bila doma.«
Prihodnji ponedeljek zvečer je teta prišla. »Kako sem vesel, da te zopet vidim, teta,« sem ji dejal, ko sem jo vodil v sobo, »tako se mi zdi, kot da bi duh davnih dni vel okoli tebe.«
»To je le duh po parafinu, s katerim preganjam molje. Vsakokrat ga denem v muf kar celo vrečico,« je brezobzirno teta prekinila moj sentimentalen napad.
»Ako nimaš nič proti temu, se grem sedaj preobleči,« je dejala teta.
»Le pojdi gori, Angelika te že pričakuje,« sem dejal ter jo spremil do stojinic.
Ko sta po dolgem času prišli zopet doli, sem za teto pripravil najudobnejši naslonjač, jo posadil nanj, ji ovil šal o^oli vratu ter po-
leg nje položil nogavico. Kajti naša teta je vedno in povsod pletla nogavice.
»Ali je še kaj, česar pogrešaš, teta,« sem jo ogovoril ljubeznjivo.
»Mislim, da nič,« je odvrnila z nasmehom. »Le tako mimogrede naj omenim, da sem očala pustila — — —«
^Zgoraj v sobi, kaj ne,« sem dokončal mesto nje in že sem šinil skozi vrata. Samo trikrat sem prestopil, pa sem bil zgoraj. Toda očal ni bilo na mizi. Iskal sem po umivalniku, omari, na stojalu, vsepovsod, a očal nj bilo na spregled. Spustil sem se na kolena ter iskal pod omarami, po vseh kotih, še celo v dežnik sem šel gledat. Očal nikjer! Letel sem doli v kuhinjo nad kuharico Mino: rMi-na, hitro prižgite svečo ter preiščite vso vežo, stopnjice, hodnik in lako dalje. Naš teta Jemina je zgubila svoja očala.
Mina je takoj vse v kuhinji popustila ter pričela z iskanjem, jaz pa sem šel nazaj v sobo ter tam iskal dalje. Ko sem se celo pod mizo spravil, me je Angelika vprašala, kaj tam iščem. »Očala tete Jemine,« sem dejal, ko sem pomolil glavo izpod namiznega prta.
»Toda saj sein jih pustila — — —r, je zopet povzela teta.
»Ze vem, da misliš, da si jih pustila zgoraj v sobi,« sem dejal, ko sem se postavil na noge, toda gori jih ni, sem že vse preiskal in sedaj jih išče Mina. Kje naj bi vendar bila iD kje si jih pustila?«
»Nikar se ne trudi,« je prosila teta, pustila sem...«
Nenadoma mi je šinila v glavo misel.
:>2e vem,« sem zavpil, »na vrtu si jih zgubila, ko si šla po stezi.«
Letel sem venkaj na vrt, kar so me noge nesle. Toda tudi tukaj jih nisem mogel takoj izslediti. Ni bilo drugače kot da sem se tudi tu moral spustiti na kolena ter po vseh štirih plaziti se med gredicami. Pri tem sem si seveda hlače zelo zamazal, toda za teto tudi ta žrtev nikakor ni preveč.
Neobičajen prizor, da ob deveti uri zvečer nekaj lazi po vseh štirih po vlažni zemlji na vrtu, je privabil policaja, ki je imel v lem okraju službo, da si je natančneje ogledal, kaj naj bi to bilo. Več časa je poteklo, predno sem ga prepričal, da nisem nikak potepuh, pač pa da sem John Jones in da nisem pijan. Treba je bilo celo v žep seči, predno se je mož postave zadovoljil.
Med tem je pričelo deževati, toda iskanja nisem še opustil. Nisem se preje udal, dokler nisem bil do kože premočen. Vse je od mene curljalo ko sem zopet vstopil ter naznanil: ■•■Srčno žal mi je, teta, toda tvojih očal ne morem prav nikjer najti.«
rSeveda jih ne moreš,£ je odvrnila teta ter mimo pletla, eno doli, dve gori, jaz ti ja vendar že ves čas hočem povedati, da sem očala puslila pri optiku v popravilo, pa me nisi hotel poslušati da bi li povedala do konca.«
v starosti 73 let Josip Kogelnik. Bil je vse svoje življenje zlasti mladeničem vzor pra-vega katoliškega in iskreno slovenskega fanta.
k Na obrtno-nadaljevalni šoli v Tržiča
se zaključi tekoče šolsko leto v nedeljo, dne 29. aprila t. 1., z razstavo risarskih in drugih' vajeniških izdelkov. Razstava bo prirejena v, telovadnici meščanske šole in bo odprta ves dan od 9. ure zjutraj do 6. popoldne. Otvoritev razstave se izvrši slovesno. Predsedniki obrtnih zadrug bodo razdelili določene nai grade za najboljše izdelke, vajenski zbor bo zapel par pesmi. Ocena izdelkov se izvrši v. soboto popoldne. Lepo vpliva dejstvo, da je tudi obrtna banka voljna podpirati obrtno-nadaljevalno šolstvo. Za letos jc določila kot nagrado za najboljše šolske uspehe znesek 5000 Din. Na Tržič odpadeta dve nagradi, ki jih dobita najboljša vajenca. Obisk razstave vsem prizadetim krogom najtopleje priporočamo.
k P. n. gg. subskribente Kosovega Gradiva, V. zv., opozarjamo tem potem še enkrat: Knjiga je izšla in se dobi (nevezana) pri upravi »Časa«, Kopitarjeva ulica 6 (kol-portažni oddelek); kdor pa hoče imeti vezan izvod (v trpežno platno), naj nam to sporoči in dopošlje še 18 Din (na zahtevo pošljemo položnicol); subskribcija traja do 10. junija t. 1. Po lem roku bo knjiga stala 250 Din. —< Leonova družba.
k Dva lepo uspela shoda v Moravčah in na Brdu. Prošlo nedeljo sc je vršil po jutrlt« nji maši na Brdu lep shod naše stranke, ki se ga je udeležilo čez 80 mož, samih znanih posestnikov. Po drugi maši pa sc je vršil shod v Moravčah, kjer se jc zbralo kljub temu, da jc bilo žegnanje pri podružnici Sv. Andreja, tudi do 80 zborovalcev.
k Pri Sv. Benediktu v Slov. goricah so
se v nedeljo, 22. aprila, po rani maši zbrali na lepem prostoru pri cerkvi možje in fantje iz spodnjega dela lenarčkega okraja na zborovanje Slovenske ljudske stranke. Udeležba jc bila izvanredno velika. Shod je otvoril predsednik organizacije SLS g. Gomilšek. Govorili so: narodni poslanec Zebot, obl. poslanec (odbornik) Marko Kranjc in posl. Ljude-vit Poljanec. Zborovalci so navdušeno pritrjevali govornikom in odobrili politiko in delo naše stranke. Kričanje nasprotnega časopisja proti naši stranki pri našem zavednem ljudstvu ni prav nič vplivalo. Po shodu se je vršil dobro obiskan zbor zaupnikov skupno s sejo krajevnega odbora SLS. Tega sestanka so sc udeležili domači in več okoliških županov, Storili so se važni sklepi glede delovanja naših organizacij in so se dala navodila predstavnikom stranke glede potreb okraja. Naši ljudje so izražali svoje zadovoljstvo, ker se oblastni odbor briga tudi za potrebe naših krajev. Vse predpriprave za cesto Sv. Bene-dikt-Radgona so že gotove. Ravno tako je izdelan tudi predlog za cesto pri Sv. Ani. — Shod in zbor zaupnikov jc izrekel ministru dr. Korošcu ter poslanccm popolno zaupanje. Sklenilo se je ludi, da se kmalu vrši velik shod SLS za celi lenarčki okraj pri Sv. Lenartu. Shodiči SDS v Slov. goricah, o katerih ve »Jutro« po navadi toliko povedati, so podobni tistemu demokratskemu shodu na Kili reščku, kjer sta se za mizo dva pogovarjala, prvi izmed njih pa je žc poročilo pisal.
k V zdravilišču »Termi« v Laškem razpisuje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani za dva svoja zavarovanca za dobo od 15. maja do 15. junija 1928 za vsakega za pol meseca prosti mesti s prvovrstno preskrbo, in sicer s prosto sobo, popolnoma vso j prehrano, zdravniško pomočjo in kopanjem, toda brez potnih stroškov. Kolka proste prošnje se vlagajo pri zavodu do due 5. maja opoldne in morajo biti opremljene z uradnim spričevalom, da prosilec nima premoženja, in z zdravniškim potrdilom, da boleha za protin-skim ali revmatičnim obolenjem lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno, da jc od 15dnevncga zdravljenja pričakovati zboljšanja in da prosilec lahko potuje brez spremstva Prosilec mora navesti, koliko družinskih članov živi z njim v skupnem gospodarstvu in koliko imajo dohodkov.
k Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reicli.
jazno sprejel in obljubil, da jo bo izpolnil, ker tudi v Sloveniji obstojajo taki internati, ki imajo jako blagodejen vpliv.
Iz Velesa je gosp. minister odpotoval v Sv. Nikolaj, kjer je sprejel mnogobrojno prebivalstvo. Tudi tukaj, kakor v Velesu, je izpra-ševal po vseh potrebah in priporočal ljudstvu, da opravlja svoje delo ter obljubil, da ga bo kraljevska vlada v vseh njegovih potrebah podpirala.
Nato je obiskal veliko in lepo šolo v Sv. Nikolaju, posamezne razrede, se pogovarjal z dijaki in učitelji ter priporočil, da naj še dalje dela v tem pravcu. Zahteval je poročila o vseh človekoljubnih društvih in je vsem tem ustanovam poklonil denarne podpore.
V Velesu in Sv. Nikolaju je vprašal ljudstvo, če bi želelo, da se uvedejo sreske samouprave, nakar so mu občani v Velesu in tudi v Sv. Nikolaju odgovorili, da naj se uvedejo, ako ljudstvo za to ne bo nič plačevalo. Ce bi pa te samouprave ljudstvo kaj stale, potem naj se ne uvedejo, ker je ljudstvo že itak preobremenjeno z velikimi davki in dokladami. Odtod je dr. Korošec potoval v Stip
Takoj je obiskal žandarmerijsko poveljstvo, kjer ga je sprejel g. Sreten Stranjaković. Z balkona žandarmerijskega poveljstva si je g. dr. Korošec ogledal goro Kumlek, na kateri so 5. oktobra zgrabili atentatorje pokojnega generala Kovačeviča. Z žandarmerijskega poveljstva je odšel g. minister na veliko županstvo, kjer ga je sprejel g. Mihajlo Mihalović, veliki župan, z načelniki vseh oblasti. G. Korošec je ostal nocoj v Štipu.
Kakor drugi listi, poroča tudi »Vreme« o dr. Koroščevem potovanju ter podčrtava: V Velesu je minister vprašal, ali ima kdo od navzočih kako pritožbo radi vladnega terorja. Nihče se ni javil. Zupan je naglasil potrebo, da se dvigne kmetijstvo v Južni Srbiji, ki je
v poslednjem času zelo zaostalo. Minister )e obljubil, da bo šel na roko, kolikor bo mogel.
Naglasil je, da se bo z najetim posojilom podprlo kmetijstvo. Poudaril je potrebo, da se ustanovijo različna dobrodelna m prosVtetna društva in da se gradijo v Južni Srbiji šole.
Svojim organom je zlasti polagal na srce, da z ljudstvom lepo postopajo. Vsak prestopek se bo kaznoval po zakonu.
Stip, 23. aprila. Ko se je sporočilo, da
pride sam notranji minister dr. Korošec, se je tukajšnje meščanstvo pripravilo na slovesen sprejem.
»Pravda« poroča iz Štipa o potovanju dr. Korošca: Minister je imel lep nagovor na uradništvo. Opozoril ga je, da se strogo držijo
zakona; da se bo zavzel za vsakega, ki bo na svojem mestu in ki bo vestno izvrševal svojo dolžnost. Zanimal sc je tudi za druge uradnike in za položaj našega naroda na jugu naše države. Dr. Korošec je obiskal cerkev Sv. Ni-kola. Seznanil se je z mestom, kjer jc preminul general Kovačcvič. Obiskal je obrtniško šolo in druge kulturne ustanove. Pozval je vse ugledne meščane in jih kratko nagovoril, da naj vsak lojalno izvršuje zakone. Domači pevski zbor je dr. Korošcu v čast zapel več pesmi, ki so dr. Korošca iznenadile, da je v društveni fond daroval 300 Din. V spremstvu bregalni-škega in skopljanskega velikega župana je odpotoval v Kočane, Berovo in v Strumico. — Obiskali so ga oblastni poslanci in ga prosili, da izposluje pomoč za stradajoče, ker da je tamošnje ljudstvo dobilo samo tri vagone koruze. Prosili so ga, da se strumiško glavarstvo izloči iz bitoljske oblasti radi prevelike oddaljenosti in da se priključi bregalniški. Minister je obljubil, da se bo za stvar zavzel. V razgovoru je izjavil, da je narod tako v bregalniški oblasti, kakor v Šumadiji, na Hrvatskem in v Sloveniji, enako navdušen za kralja in domovino.
Koroški Slooenci - napredovali
Hoo staneeanlski zakon
r Belgrad. 24. aprila. (Tel. >Slov.c) Ker se bo v dveh dneh sestala narodna skupščina, se opaža v vseh krogih velika živahnost. V Belgradu so člani finančnega odbora, ki ee je danes sestal. Poslanci vladne večine, ki so bili med svojimi volivci, izjavljajo, da ljudstvo z največjim priznanjem odobrava vladno delo in vlad in trud za ozdravitev gospodarske krize. Sabotiranje opozicije se nikjer ne odobrava in ljudstvo zahteva, da vlada nadaljuje s svojim delom. Vse kombinacije, ki se delajo na račun besed KDK, nimajo nobene veljave.
Na današnji seji je vlada sprejela končno besedilo stanovanjskega zakona. Ker je vladni predsednik Vukičevič bolan, njegovega namestnika notranjega ministra dr. Korošca pa ni v Belgradu, je seji predsedoval trgovinski minister dr. Spaho. Po razpravi o raznih predlogih in stanovanjskem zakonu, se je sprejelo končno besedilo zakona, ki ga je izdelal -or ministrov. Zakon se glasi:
Člen 1. Od 1. maja 1928 preneha vsako dodeljevanje stanovanj. Vsako stanovanje, ki je spadalo ali spada pod omejitev svobodnega razpologanja, a se je izpraznilo po volji najemnika samega dosedaj ali se izprazni poslej, ostane najemodajalcu v svobodno razpolaganje.
Člen 2. Oproščajo se omejitve po tem zakonu: 1. Vsa stanovanja, ki imajo več nego 3 sobe; 2. stanovanja s 3 sobami, v katerih stanujejo družine, ki štejejo manj nego 4 člane; 3. stanovanja z 2 sobama, v katerih stanuje družina, ki ima manj nego 3 člane; 4. za stanovanja, ki obsegajo več nego 1 sobo, pa stanujejo v njih samci. Tudi s stanovanjem, ki se na ta način izprazni, razpolaga najemodajalec svobodno.
Člen 3. Za stanovanja, ki ostanejo po prednjem členu pod omejitvijo, se določa do 1. maja prihodnjega leta, če so stanovanja higijenična, 13 krat večja najemnina, nego je bila pred vojno. Za nehigijenična stanovanja, ki jih kot taka proglase na zahtevo najemnika pristojne oblasti, bo višina najemnine ista, kakor jo je najemnik plačal za april 1928, dokler lastnik stanovanja ne spravi v pravilno stanje.
Člen 4. Najemniki, ki po tem zakonu izgube pravico do zaščite, a so do Časa, ko stopi ta zakon v veljavo, stanovali v stanovanjih, ki spadajo pod točko 1. in 4. tega zakona, bodo dolžni, ako se jim stanovanje odpove, da se izselijo do 1. junija t. 1.; vsi ostali najemniki, ki hidi izgubp pravico do zaščite po tem zakonu, bodo dolžni, da se v slučaju odpovedi izselijo do 1. julija t. 1.
Člen 5. Nihče ne more istočasno imeti dveh stanovanj v enem mestu. V kolikor katero teh stanovanj spada pod določbe tega zakona, so bo postopalo z njim kakor s praznim stanovanjem.
Člen 6. Občinska oblast je dolžna komisijsko ugotoviti: 1. Na zahtevo najemnika: Ali stanovanje odgovarja ali ne odgovarja splošnim stavbenim in najvažnejšim zdravstvenim pogojem; 2. Na zahtevo najemodajalcev: Ali je stanovanje v pravilnem stanju ali ne.
Člen 7. Vse spore po tem zakonu, ne glede na vrednost, bodo obravnavali kot nujne v prvi instanci posamezni sodniki prvostopnih sodišč oduosno okrajna ali sre-ska sodišča, a na pritožbe razsojajo v zadnji instanci prvostopna sodišča (okrožna sodišča, sodni stoli), Glede taks za te spore se bodo plačevale takse po T. br. 173. in 174. in 176. zakona o taksah.
člen 8. Minister zn socialno politiko se pooblašča, da more izdati potrebne odredbe za izvršitev tega zakona.
člen 0. Cim stopi v veljavo ta zakon, nehajo veljati vso določbe dosedanjih stanovanjskih zakonov, ki so v nasprotju s predpisi tega zakona.
Člen 10. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, a obvezno moč dobi dne 1. maja 1928. leta.
Ta načrt se bo predložil narodni skupščini in se bo proglasil za nujnega. Veljal bo od 1. maja 1928 do 1. maja 1929.
Minister za socialno politiko Čeda Ra-dovič je poročal o prehrani pasivnih krajev. Za tuzlansko in travniško oblast se je določil kredit poldrugi milijon. Poštni minister Kujundžič je poročal o konvenciji o radio-telefonski službi.
Opozictla noče
izedlnačen!a davkov
r Belgrad, 24. aprila. (Tel. »Slov,«) Na današnji seji fin. odbora so bili na dnevnem redu trije predlogi. Pred dnevnim redom je opozicija hotela preprečiti dnevni red. Radičevec dr. Krajač je protestiral, da se vrši seja finančnega odbora v finančnem ministrstvu, ne pa v narodni skupščini. Razni poslanci so ostro protestirali, ker niso dobili zakonskih predlogov, čeprav so vsi to zahtevali. Večina jim je pojasnila, da je krivda, če niso dobili predlogov v tem, ker niso naznanili svojih naslovov, čeprav so bili za to zaprošeni. Posebno ostro je nastopil radičevec Pavle Radič. Po objektivnem odgovoru narodnega poslanca Sečerova je večina prešla na dnovni red. Opozicija se je izjavila proti zakonu o izenačenju davkov, dokler se ne izdela kataster v reli naši državi. Državni podtajnik v finančnem ministrstvu dr. Letica ,ki je zastopal vlado, je v svojem ekspozeju naglasil, da prevzemajo nase vso krivdo tisti, ki hočejo doseči, da
ne bi prišlo do izvajanja zakona o izenačenju davkov. V posebno čudno luč da se je postavil dr. Krajač, ki je izjavil, da je proti izenačenju davkov. Če bi se izvedla dr. Krajnčeva izjava, bi to pomenilo, da bi morali še deset let čakati na izenačenje. Na seji je govoril tudi Stjepan Radič. Dejal je, da formalizem ubija parlamentarizem. Njegova izvajanja je zavrnil najuglednejši član finančnega odbora, poslanec Franc Smodej pa radi izjave, da so poslanci vladne večino zločinci. Poslanec je za svoj energičen nastop sprejel čestitke vseh članov. Po ekspozeju dr. Letice in glavnega ravnatelja dr. Nedeljkoviča, je vladna večina odklonila formalni predlog. Nato se je seja zaključila in se bo jutri nadaljevala.
Dr. Marinkovič v Be'sradu
r Belgrad, 24. aprila. (Tel. Slov.«) Zastopnik zunanjega ministra dr. Ilija Šumenko-vič je zvečer odpotoval v Vinkovce, kjer se bo sestal z zun. min. dr. Vojo Marinkovifiem, ki se jutri \ rue v Belgrad.
Celovec, 24. apr. (Tel. >Slov.<) V splošnem niso občinske volitve, ki bo se vršile prejšnjo nedeljo na Koroškem, pokazale nobene izpremembe. Majhen napredek morejo v vsej deželi zaznamovati socialni demokrati ter krščanski socialisti, kjer so ti nastopili samostojno (Labudeka dolina). Slovenci so povsod v znatni meri napredovali. Pri občinskih volitvah leta 1924. so dobili skupno 8709 glasov in 231 odbornikov že s samostojnim nastopom. Z onimi odborniki, ki so bili izvoljeni na raznih kompromisnih listah, pa so Slovenci 1. 1924. dobili skupno 258 odbornikov. Pri nedeljskih volitvah pa so Slovenci dobili skupno 9552 glasov in 256 odbornikov, in sicer so v tem številu všteti le oni kraji, kjer so nastopili samostojno. Torej so v primeri z 1. 1924. napredovali za 803 glasove in za 25 odbornikov, ue upoštevajoč, da so koroški Slovenci tudi letos dobili še večje število odbornikov na kompromisnih listah. Pri lanskih deželnih volitvah so Slovenci dobili skupno 2578 glasov. Letos pa so v občinah, v katerih so sa-
mostojno nastopali, napredovali od lani za 634 glasov. Ako te številke seštejemo, dobimo približno številčno stanje Slovenske stranke, ki bi po tem računu imela sedaj 10.212 glasov. Večji napredek je dosegla Slovenska koroška stranka v Bekštajnu, kjer od lanskih deželnozborskih volitev, pri katerih je dosegla 501 glas, napredovala na 681 glasov. Dalje v Št. Jakobu v Rožu, kjer je napredovala od 530 na 626 glasov. V Svetni vasi od 189 na 224. V Praji vasi v Ziljski dolini od 100 na 140 glasov. V Logi vasi od 251 na 337 glasov. V Rikarji vasi od 299 na 354 glasov. Absolutno večino imajo Slovenci v naslednjih občinah: Rilčoh, Zgornja Vesta, Sele, Loga vas, Šmihelče pri Pliberku, Blato, Švabek in Globasnica. Karakteristično za vse volitve je, da niso Nemci nikjer nastopili z »Einheitsliste«, ker imajo slabe izkušnje, in kakor kaže. ta firma ne vabi več ljudi. Lands-bund je tam, kjer je nastopal pod firmo »Wirtsyhaftspartei«, svoje pozicije obdržal, tam pa, kjer je nastopil pod svojim pravim imenom, je znatno nazadoval.
RngleSki proračun aktioen
v London, 24. aprila. (Tel. »Slov.«) Churchill je danes v poslanski zbornici otvoril z veliko napetostjo pričakovano proračunsko razpravo. Njegovemu govoru je prisostvoval tudi princ valeški. Churchill je izjavil, da se noben proračun, ki je bil sestavljen v neugodnih razmerah, ni razvijal tako dobro, kakor proračun preteklega leta. K temu je pripomoglo predvsem varčevanje vlade, ker se je prihranilo 10.5 milijonov funtov predvidenih izdatkov. Število državnih uradnikov se je že v prvih dve in pol letih poslovanja te vlade zmanjšalo za več kot ltJ.OOO. Pri razpravi o posameznih davkih in carinah je izjavil Churchill, da naj se davek za angleška vina zviša od 1 na 1.5 šilinga na galono, ker se je zelo zvišala angleška produkcija sadnega vina. Dalje je napovedal zaščitno carino 6 penijev na komad za vse inozemske vžigalnike in angleško trošarino v isti višini za vžigalnike, napravljene na Angleškem. Carina za kino-filme se bo v posameznih stopnjah preuredila, na gumbe pa zvišala zaščitna carina na 33.33 odstotkov. Dohodnino je Churchill proraču-nal za prihodnje leto na 235 milijonov funtov, skupne dohodke pa na 812.5 milijonov funtov. Presežek znaša 6.3 milijonov, če se vpo-števajo samo že dovoljeni izdatki v znesku 806.2 milijona funtov. Končno je izjavil Chur-
chill, da se deloma radi splošne stavke ia radi rudarske stavke nahajajo premogovna, jeklarska in tekstilna industrija v zelo neugodnem položaju. Brezposelnost v obeh obratih je postala kronična. Ker običajni postopek občinskega obdavčenja izredno obremenjuje proizvajanje, se mora pristopiti k rešitvi problema, da se sedaj previsoko obremenjene občinske finance v industrijskih okrajih raz-bremenijo.
Churchil je potem obrazložil temeljne ideje svoje reforme občinskih financ- Da se uredijo tekmovalne razmere med železnico in avtomobili kot prometnimi sredstvi, bo vlada v svrho večje obremenitve avtomobilov uvedla davek na gorivo po 4 pence na galono (4.5 1). Ta davek pomeni podražitev avtomobilskega prometa za 25 odstotkov. Ta dohodek je Churchil proračunal na 17.5 milijonov funtov letno. Znižala se bo uvozna carina za inozemski sladkor za 2.25 pence, za poljedelske produkte, premog itd. pa za 8 odstotkov. Dohodninski davek se radi finančnega položaja države ne bo mogel znižati, samo privilegij pri otrocih bo ugodnejši, ker tudi v tem oziru polaga država važnost na to, da vodi politiko producentov (viharna veselost). Churchilov govor je trajal 3 ure; zbornica ga je sprejela z odobravanjem.
t qe
Zemlja še ne mirule
v Atene, 24. aprila. (Tel. >Slov.<) Od 10.30 do 15.30 je bilo včeraj zopet 17 potresnih sunkov, večinoma slabejših s središčem v Korintu. Geološka postaja v Atenah pričakuje ponavljanje potresov za dalj časa. Zadnja dva dni prihajajo južno od Missolongi iz zemlje vroči kalni studenci, ki izvirajo najbrže iz vulkana pod lagunami in ki prebivalstvo zelo vznemirjajo.
Stare vrednosti uničene
v Atene, 24. apr. (Tel. »Slov-«) Grški ministri, ki so odpotovali v potresno ozemlje Ko-rinta, so se že vrnili v Atene. Po začasni cenitvi znaša škoda v Korintu in okolici 600 milijonov drahem. Več hudo poškodovanih hiš bodo morali radi nevarnosti podreti. Ni še gotovo, ali bodo mesto Korint zopet pozidali. Množica se je že začela seliti iz Korinta in se hoče naseliti v Atenah ali v drugih mestih. Kmetsko prebivalstvo v okolici biva še vedno na prostem. V okolici Korinta je zemlja počila v dolžini 300 m. Iz razpokline vre črna tekočina. Tudi v antičnem Korintu je škoda velika. Tako je kip male Muze dobil veliko razpoko. Glava nekega rimskega vojaka je padla na zemljo in se zelo poškodovala. Osem vaz neprecenljive vrednosti se je popolnoma razbilo- Stebri Apo-lonovega templa so kot po čudežu ostali nepoškodovani. Ameriški arheologi, ki razkopavajo stari Korint, so se morali naseliti v šotorih.
Vlade izrekajo sožalje. v Atene, 24. aprila. (Tel. »Slov.c) Danes so se v Korintu in okolici ponovili številni potresni sunki. Trije angleški torpedni motorji sredozemskega brodovja so dobili nalog, da se odpeljejo v Korint z živili. Vsi poslaniki, akreditirani v Atenah, so izrazili grški vladi svoje sožalje.
2 in pol miljarde škode, v Sofija, 24. aprila. (Tel. »Slov.c) Bolgarsko sobranje je soglasno sprejelo načrt zakona o pomoči krajem, ki so trpeli po potresu. Ministrski predsednik Ljapčev je sporočil, da je potres zahteval 103 smrtne žrtve, ranjenih pa je bilo 700 oseb. Škoda znaša več kot 2 in pol miljarde levov.
Potres tr*»a tudi v Itaiiii
v Milan, 24. aprila. (Tel. »Slov.«) V pokrajini Monte Ammiata v Toskani je bilo več močnih potresnih sunkov. V vaseh Castel-nuovo in Monte Ammiata je težko poškodovanih 7 kmetskih hiš. Prebivalstvo biva že dva dni pod milim nebom, ker v mnogih hišah ni več mogoče stanovati. Potres jc napravil ško-i do tudi v Seggianu.
Francoska levica razbita
v Pariz, 24. aprila. (Tel. »Slov.«) Vse stranke se pripravljajo za ožje volitve, ki bodo prihodnjo nedeljo odločile položaj na Francoskem. Desnica že zahteva v svojih listih »ostro disciplino narodne edinosti«, da se ratificira zmaga prvega volivnega dne. Zares bi ožje volitve mogle, dasi ne več zmago levice, vendar prinesti zenačenje uspehov Marinove skupine in levičarski tist zahteva v to svrho obnovo stare edinstvene fronte levičarskega kartela. Pogajanja o tem najbrže ne bodo brez težkoč in bodo morda uspela samo v posameznih okrajih. Komunisti v svoji »Humanite« že odklanjajo popuščanje in izjavljajo, da hočejo obdržati vse kandidature proti socialistom, ker so ti odklonili edinstveno fronto s komunisti in so se rajši zvezali s kapitalizmom.
Danes odleti „Bremen" v Newyork
v Newvork, 24. aprila. (Tel. >Slov.<) Po napornem delu se je posrečilo, popraviti »Bremen*: tako, da je bil v torek zjutraj pripravljen za start. Letalci so nameravali odle-teti opoldne. Nastal pa je velik severozapadni vihar s snegom, tako da bo letalo moglo zapustiti Greenly Island šele v sredo zjutraj.
Iz severnega na južni poS
v Oslo, 24. aprila. (Tel. »Slov.«) »Tag-bladed« doznava brezžičnim potom iz Sval-barda, da je kapitan Wilkins Byrdov predlog za odkup letala, s katerim je Wilkins preletel severni pol, odklonil z utemeljitvijo, da namerava skupno s poročnikom Eyelsonom letos začetkom septembra poleteti na južn> pol.
Glasbena Matica v Pragi
v Pragi, 24. apr. (Tel. »Slov.«) Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice je na turneji po Češkoslovaški po uspešnih koncertih v Budje-jovicah, Pisku in Plznu danes dopoldne dospel v Prago. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki jugoslovanskega konzulata, češkoslovaškega tiska in člani jugoslovanske kolonije v Pragi. V pozdravnih nagovorih se je poudarjalo medsebojno pobratimstvo obeh držav v kulturnih in drugih ozirih. Opoldne so gostje položili na grob neznanega junaka venec, na kar so bili oficijelno sprejeti v mestni hiši.
v Budimpešta, 24. aprila. (Tel. »Slov. ) Kakor je sporočil trgovinski minister Hermann, se bo madjarsko posojilo za zgradbo velike električne centrale v Banhidi emitiralo najpozneje 15. maja.
gospodarstvo
Sladkor
Naš članek o sladkorju ln kartelu sladkornih tvornic v naši državi, ki smo ga objavili 18. t. ra., je vzbudil precej pozornosti. V doslovnera prevodu ga j« priueeel zagrebški »Jugosl. Lloyd« 'M. t. m. Sedaj navajamo še nekattre zanimive podatke o sladkorju v naši državi.
Nadrobna prodajna cena kristalnega belega sladkorja je v Ljubljani 14 Din, v kockali pa 16 Din. K temu je pripomniti, da znaša državua trošarina za sladkor 5 Din pri kg. uvozna carina pa 3.80 Din pri kg, skupaj torej odpade na ti dve postavki 8.80 Din. V naši državi imamo najvišje cene sladkorja. V sosedni Avstriji v Gradcu n. pr. znaša uadrobna cena sladkorja v kockah 96—98 grošev, niti ne 1 šiling, torej ca. 8 Din za kg.
Iz bilanc sladkornih tovaren je razvidno, da poslujejo s prav znatnim dobičkom in znano je, da vse tovarne niti ne izrabljajo popolnoma svoje kapacitete, kar se vidi iz razlike med najvišjo produkcijo 1924/25: 123.000 ton in tekočo kampanjo 85.000 ton. Uvoz je razmeroma majhen. Leta 1925. je znašal 4243 ton, 1926 pa 5395 ton. Izvoza pa od leta 1925. sem ni.
Slovenija sama porabi letno 8 milijonov kg sladkorja in si je mogoče predstavljati, da tudi pri nas zasluži kartel milijone.
Na neki konferenci se je pred nedavnim čulo mnenje, da naj se zniža državna trošarina na sladkor, ker pač mnogo sladkorja uvažamo. Nasprotno je veliko bolj umestnejše znižati uvozno carino na sladkor, ker bodo tovarne po inozemski konkurenci prisiljene znižati cene. Oni, ki zagovarjajo znižanje trošarine, navajajo, da se mora ščititi domača produkcija. Toda, kakor smo že v prejšnjem članku navedli, gre večina dobička sladkornih tovaren v inozemstvo.
Tu ne moremo preiti dejstva, da dobivajo kmetje, ki sadijo sladkorno peso, zanjo prav nizke cene, kar jih vodi do samopomoči- do ustanavljanja zadružnih tovaren, kakor je bil to slučaj v Siv-eu. Toda za te so potrebna znatna denarna sredstva, ki bi jih producenti težko spravili skupaj. Zato te akcije ne bodo imele uspeha.
Donosnost izdelovanja sladkorja vabi tuje kapitaliste in večkrat se pojavljajo vesti, da se inozemski kapital interesira za ustanavljanje novih tovaren. Zaenkrat bolj konkretnih podatkov o tem ni.
BILANCE IN POSLOVNA POROČILA
Osrednje mlekarno, r. z. z o. z. v Ljubljani. Iz poslovnega poročila za 1927 posnemamo, da so nakupile od kmetovalcev 2,622.388 litrov mleka, katerega so plačale po povprečni ceni 1.95 Din za liter ter tako vnovčile našim kmetovalcem mleka za preko 5 milijonov Din. Osrednje mlekarne oskrbujejo delno trg z mlekom v Ljubljani in v Trbov-ijaii, večino mleka pa predelujejo v sire in maslo. Njih lastni izdelek sira je znašal v letu 1927. OT.486 kg, a izdelek masla 35.275 kg. Zadruga je v letu 1927. utrpela večjo izgubo vsled velikega pad-ea cen siru od 36 na 26 Din za kg, medtem, ko se je nakupna cena pri litru mleka znižala v primeri s prejšnjim letom le za 0.16 Din pri litru ter znaša padec cene siru v odstotkih 25%, mleku kot surovini pa le 8%. Iz navedenih številk je razvidno, kako velike važnosti je ta zadruga za naše kmetovalce in mlekodajalce.
U hrvatske industrije. Zagorka, d. d. za gradbeno industrijo v Zagrebu, ki je prodala edini svoj obrat v Sloveniji, tovarno cementa v Zidanem mostu Trboveljski premogokopni družbi, je zaključila 1927 ugodnejše kakor 1926; dočim je za 1926 izkazala 220.000 Din izgube, znaša dobiček za 1927 (557.000 Din, po odbitku izgube torej 437.000 Din na kapital 5 milijonov Din.
Bilance steklarske industrije. Kakor smo že objavili, izkazujejo »Zedinjene tvornice steklac s tovarnami v Zagorju, Hrastniku, Straži, Rogaški Slatini, za 1927 146.000 Din čistega dobička napram 281.000 Din za 1926; valorizacija je izvedena in znaša sedaj kapital 46 milijona Din (1926 2.5), rezerve 0.8 (0.4) milijonov Din. Tudi je dividenda za 1927 samo 4% napram 6% za 1926. >Srpska fa-brika etakla« e tovarno v Paračinu kakor za 1926 ne izkazuje tudi za 1927 nobenega čistega dobička. Bilančna vsota je narasla od 24.7 na 30.6 milj. Din. Spectrum, d. d., Zagreb, ki ima podružnico tudi v Ljubljani, izkazuje za 1927 izgubo v znesku 341.000 Din (za 1926 200.000 Din. Donos je znašal lani 3.3 napram 4 milj. Din za 1926.
KONKURZ1 IN LIKVIDACIJE
Konkurii: Anton Tiršek, jx>sestnik in trgovec na Rečici ob Savinji (prvi zbor upnikov 10. maja; prijaviti do t. junija, ugotov. narok 12. junija); Josipina Toplakova, posestnica in trgovka na Polzeli (prvi zbor upnikov 7. maja; oglasiti do 1. ju-uija, ugotov. narok 11. junija).
Likvidacija: »Samopomoč«-, gospodarska zadruge železniških uslužbencev v Mariboru, reg. z. k o. z.
Narok: »Jadran«, uvozna in izvozna družba z o. z., Ljubljana 4. maja ob 10.
Odprava konkurza: Elza Mikšič, roj. Bernato-
vič (sklenjena prisilna poravnava).
• • *
Občni »bori: »Hydra«, d. d. za galvanične elemente in elektrotehniko v Ljubljani v likvidaciji 4. maja ob 15 v Zadr. gospodarski banki (poročilo o likvidaciji); Milarna in svečama, d. d. v Ljubljani 11. maja ob 17 v Gospodarski zvezi (bilanca; volitev nadzorstva).
MonopoUki dohodki. V mesecu februarju letos so znašali državni dohodki od monopolov 175.8 milj. Din (sebruarja lani 163,4); skupno je imela monopolska uprava od 1. aprila 1927 do 29. februarja 1928 (torej v 11 mesecih proračunskega leta) 2209.25 milj. Din dohodkov (proračun za to dobo 2086.3 milj. Din); od 1. aprila 1926 do 28. februarja 1927 pa so znašali 2231.8 milj. Din). Večji kakor po proračunu so bili dohodki od tobaka (100 milj. Din) in cigaretnega papirja (22.5 milj. Din), soli (1.4) in petroleja (3.8 milj. Din), manjši pa j»ri vžigalicah (1.5) in saharinu (0.1).
Stalna razstava v Pragi. Uprava praškega velikega sejnin organizira stalno razstavo. V te svrhe zgradi veliko palačo z 38.000 m= površine. Piva zgradba bo 140 m dolga, 75 m široka in 37 m visoka. V zgradbi bodo saloni, pisarno z vsemi potrebnimi pripomočki. Značilno je, da se je zasedlo 40% razstavnih prostorov, še predno je bila objavljena tarila za oddajo prostorov. Zgradbe bodo stale na levem bregu Vltave v VII. okraju. Podrobnosti dobijo interesenti pri tajniku palače za stalno razstavo praškega velesejma v Pragi VII., Veletržni Tfi-da, Čehosfovaška.
Jugoslovanska razstava na budimpoštanekem velesejmu. Kakor lani tako bo tudi letos v okviru budimpeštanskega velesejma prirejena posebna jugoslovanska razstava. Razstavo bodo v prvi vrsti tvorili monopolski produkti ter razstava skopljan-ske Zbornice. Na jugoslovanskih in madjarskih že-
leznicah imajo obiskovalci 50% popusta. Sejmska
legitimacija stane 40 Din in se dobi v Ljubljani pri »Putnlku«, v Zagrebu pri madjarskem konzulatu, v Belgradu pa madjarski trgovinski atašo v palači Akademije. Vizum ni potreben lastniku velesejm-ske legitimacije.
Dobave. Drž. rudnik v Brezi sprejema do 4. maja t. 1. ponudbe glede dobave 10 garnitur kompletnih nepremočljivih rudarskih oblek — Drž. rudnik v Zabukovci pri Celju sprejema do 5. maja t. 1. ponudbe glede dobave 900 m jamskih tračnic.
—	Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: 3. maja t 1. pri intendaturi Vrbaske div. obl. v Banja Luki glede dobave 95.000 kg ovsa. — 10. maja t. 1. pri 21. pp, v Skoplju glede dobave desk in gred.
—	11. maja t. 1. pri 39. pp. v Celju glede dobave živil (zdrob, fižol, sladkor, konzervirana kava). — 14. maja t. 1. pri 45. pp. v Mariboru glede dobave živil (testenine, fižol, riž, ješprenjček, zdrob, bela moka, mast. jedilno olje, kis, cikorija, pražena kava, sladkor itd.). — 15. maja t. 1. pri intendanturi Dravske div. obl. v Ljubljani glede dobave 2650 kg masti. — 11. maja t. l.pri vojnem ministrstvu, oddelek za mornarico v Zemunu glede dobave barv, lakov in čopičev; 12. maja t 1. pa glede dobave 60 tisoč metrov platna. — 14. maja t. 1. pri ravn. drž. železnic v Zagrebu glede dobave 8000 komadov hrastovih pragov. — Natančnejši podatki so v Zbornici za TOI v Ljubljani iuteresentom na vpogled.
Вогжа
Dne aprila 1928.
DENAR.
Tudi danes je bil devizni promet znaten, zlasti v devizah Dunaj, London in Praga. V zvezi z učvrstitvijo tečajev v Curihu so tudi pri nas tečaji Du-uaja in Londona narasli, dočim sta Praga in Trst popustila. Večino povpraševanja je krila Narodna banka, ker je bilo edino v dev m Trst privatno blago.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
24. aprila 1928.
povpraš. pon. srednji sr. . 8. IV
Amsterdam
Berlin
Budimpešta
Curih
Dunaj
London
Newyork
Pariz
Praga
Trst
—	2290.51 > 1357.—	1360.—
—	992.70 1093.50	1096.50
797.9S 277.01 56.70 222/8 167.97 298.25
800.98 277.81 56.90 224.68 168.73 31 0.25
1358.50
1095 — 799.48 277.41 56.811 223-68 168-31 29925
2290.50
1095.— 799.45 277.37 56. SO
168.36 299.50
Zagreli. Amsterdam 2287.50—2293.50, Berlin 1357.30—1360.30, Curih 1003.50—1090.50, Dunaj 797.98—800.98, London 277.01—277.81, Newyork 56.70—56.90, Pariz 222.68—224.68, Praga 167.93-168.73, Trst 298.36-3C0.36.
Belgrad. Berlin 1357.5—1360. Budimpešta 991.2-994.2, Curih 1093.s0-1006.50, Dunaj 797.98 -800.98, London 277.01—277.81, Ne\vyork 56.70— 56.90, Pariz 222.68—224.68, Praga 167.95-168.75, Trst 298.50—300.50.
Curih. Belgrad 9.1325. Berlin 124.06, Budimpešta 90.60, Bukarešt 3.26, Dunaj 72.99, London 25.3275, Ne\vyork 518.85, Pariz 20.42375. Praga 15.375, Trst 27.335, Sofija 3.745, Varšava 58.05, Madrid 86.85.
Trs«. Belgrad 83.42—38.46, Curih 364.50— 365.50, Dunaj 263.75—269.75, London 92.62 92.66, Newyork 18.94—18.95. Pariz 74.50—74.60.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.51, Kodanj 190.68, London 34.69375. Milan 37.45, Newyork 710.60, Pariz 27.9775, Varšava 79.675. Valute: dolarji 709, fr. frank 27.92, lira 37.40.
Praga. Devize: Lira 177.25, Belgrad 59.40, Pariz 182.75, London 161.75, Newyork 33 75.
Dinar: Newyork 176, Berlin 7.36, London 277.80.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Slaba tendenca za državne papirje se je danes izpremenila v čvrsto. Posebno se je učvrstila vojna škoda, ki je v Zagrebu narasla na 188—439.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 89.50 den., agrari 58 den., vojna odškodnina 432 den.. Celjska 158 d., Ljublj. kreditna yaklj. 126, Praštediona 806 den.. Kred. zavod 157—175, Vevče 135 den., Kranj. ind. 305 den.. Ruše 265—280. Stavbna 56 den., šešir ltO den.
Zagreli. 7% invest .posoj 90.50, agrari 59, vojna odškodnina 438—139, maj 442—443, dec. 468— 475. Hipo 58.50, Jugo 88—89. Praštediona 807.50. Ljublj. kreditna 127 den., Šefierana 530—540, Drava zaklj. 370, 875, Slavonija 12, Trbovlje 520—530, Vevče 138-145.
Belgrad. Narodna banka 6650—6670, vojna odškodnina 435, 437, 436.75 (2100). uit. april 436, 437 (3700), uit. maj 440, 442 (3800), uit. julij 457, Izvozna banka 1180, Zem. banka 47, Belgr. zadruga 6000, 7% invest .posoj. 90, 91. agrari 58—58.25.
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 81.35. Jugo 10.6Г), Alplne 41.80. Leykam 9.70, Trbovlje 66.50. Kranjska ind. 38.50, Ruše 34, Mundus 180.10, Slavex 15, Slavonija 1.44.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Trami merkantilni 18/16 6 in 8 m fko vag. meja 1 vag. po 290; zaklj. 1 vag. Tendenca čvrsta.
Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dob prompt): Pšpnira 78—79 kg 2% baška 397.50 -400, slav. 887.50-890, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljan« plač. po prejemu 586—1И5, ajda zdrava rešelana 295, oves baški zdrav rešelan 305-810, koruza baška 310-815. april 315—320, maj 315—820, činkvantin 320—825; nadalje zaključen 1 vag. sena, polsladkega zdravega, suhega, pre-zračonega, prešanega fko vag. nakl. post. po 70; zaklj. 1 vag. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica bačka 352.50—355, potiska 355—857.50, ban. 850, ječmen bački 295- 300, mac. 260—265. oves bač., ban., slav. 252.50-267.50, mac. 222.50—227.50, koruza bač 277.50 280, maj 282.50—287.50, junij 287.50- 290, moka 0 g in gg 180-490, št. 2 460—470, št.5 440-450, št. 6 405— 415, St. 7 340—345, št. 8 250 255, otrobi: bački 227.50— 232.50, srem., ban. 225—230. fižol bač 400— 410. Promet: 4vag. pšenice, 2 vag. ječmena, 44 v. koruze, 8 vag. moke, 1 vag otrobov.
Budimpešta (terminska borza), 24. aprila. Tendenca mirna Pšenica maj 83.66, 33.64. zaklj. 83.62-r88.64, okl. 31.40, 31.46, zaklj. 81.40-31.42. rž maj 32.70, 82. 68. zaklj. 32.66-82.68. okt. 27.42. •„7.34, zaklj. 27.82-27.34, koruza maj 27.66, 27.62. zaklj. 27 62—27.64. iulii 28.50.28.54. zakli. 2852— 28.54.
ećovane
lahko ima vsaka dama, ako za nje pravilno skrbi Svilenskasti, fini, kodrasti, mehki lasje zapravo dajo pravi izražaj obličju.
Elida Shampoo napravi lase mehke kot svila in jim daje decentno vonjavo. Gosta pena odpravlja vsako nesnago. To sredstvo kljubuje prhaju in Izpadanju las. Brez vseh škodljivih primesi
Uporabljajte za negovanje las samo
SHAMPOO
F. C.:
O sodobni mladini in kulturi
Dosti se je že pisalo o naši sodobni kulturi in krizi našega duhovnega ter javnega življenja, in tudi o naši mladini ter njeni bodočnosti so se že slišala razna mnenja. Nedavno se je o tem živ-Ijenskem problemu izjavil tudi nemški prosvetni minister dr. H. Becker, ki jc v nemškem parlamentu izvajal te-le glavne misli:
Becker je kakor marsikdo globoko uverjen, da se naša kultura nahaja v hudi krizi. In sicer se izraža ta kriza v glavnem v dveh momentih: V okviru naše izobrazbe se ne priznava več odločilni vpliv intelektualnemu življenju, to je eno. Drugo dejstvo pa je, da se je odnošaj mod avtoriteto in svobodo bistveno spremenil. Očitno je, da smo dolgo Časa živeli v intelektualizmu in ob leni zanemarili ostalo duhovno življenje. Proligibanja in protitok je že zdavnaj nastopil, a obstoja nevarnost, da udari to gibanje na nasprotni konec in izloči tudi oni del »pameti«, ki je za resnično izobraženega človeka neobhoden. K celemu Človeku, ki ga hoče ustvariti sodobni »socialni humanizem« spada tudi ratio. Današnja doba gre za ^intuicijo«, v tem globoko zakoreninjenem iskanju novih osnov življeuja se izraža duh novega časa.
Becker je mnenja, da moramo na ta temelj postaviti tudi naše Izobraževalno delo. Ne sdiiemo • i i vojn naše izobrazbe znižati in prilagoditi najšir-
iin in primitivnim potrebam mase, višino izobrazbi- moremo doseči le tedaj, če se prilagodimo hotenju in stremljenju nove generacije. Becker se sicer, zaveda, da tako pojmovanje ni nuino —
logično. Kajti možno bi bilo, da je naša generacija na napačni poti in da bo zašla pravtako na stranpot kot starejša generacija — seveda v nasprotno smer. A kljub vsemu treba zaupati, da bo intuicija hodila srečneje kot intelektualizem. Ne smejo nas motiti neprilike in pretiravanja, ki jih izkazuje naša sedanjost. Iti moramo naprej in se prilagoditi teženju nove generacije, dokler no bo prišel kak čisto velik duh, ki bo toku pokazal pota in cilje.
Od zgoraj navzdol bomo izobrazili tudi najširše sloje. Ne moremo dati vsem enake izobrazbe, kajti ljudje so prerazlični, da bi vsi mogli doseči isto višino izobrazbe. Naša parola je torej: ne enako izobrazbo za vse, pač pa za vse enako možnost in priliko za razvoj.
V prejšnjih časih smo pojem izobrazbe tesno omejili le na akademsko izobrazbo in višje šolstvo. Če se danes prilagodimo novi generaciji, tedaj je za nas tak pojem izobrazbe nemogoč. Postalo je pač jasno, da je nekdo lahko cel — pošten človek, — ua svoj način bolj ;izobražene, kot nekdo, ki ga prekaša po specialnem znanju. Tudi znanje je potrebno; a čas je žo, da ne zamenjamo več izšolano-sti i itobraiho. Enakovredna izobrazba je danes dosegljiva v vseh področjih življenja, a enake izobrazbe danes ne nioreuno dati vsem. Naša dolžnost pa je, da damo vsakomur možnost, da se razvije po svojih sposobnostih. V tem pogledu obstojajo danes še veliki nedostatki. Socialne in gospodarske razmere ne dopuščajo vsakomur, da bi si izbral ono življensko pot, ki je njemu najbolj primerna. Višja izobrazba je danes — sicer ne v principu, a praktično — pridržana le iniovitejšim slojem. Te neenakosti treba odpraviti, pomoči moramo zlasti takim dijakom, ki bi sicer ne mogli v šolo z zaslužkom in ustanovami Četudi ao driavue oh»>--
CfuMfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi imata nočno službo: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. * * *
0 Pomoč Bolgarom. Sosednji in po krvi sorodni nam bolgarski narod je zadela potresna katastrofa, ki presega glasom dohaja-jočih poročil celo mnoge največjih takih nesreč, kar se jih je dogodilo širom sveta v zadnjih desetletjih. Tudi se zemlja noče še umiriti in venomer groze bridko prizadetim še ponovni hudi udarci usode. Čut človečanstva in ljubavi do bližnjega nam narekuje, da skušamo po svojih skromnih močeh pripomoči k lajšanju brez-danje bede, v katero je brutalnost naravnih sil pahnila svoje žrtve. Pozivam torej vsakogar, cla prispeva za ponesrečence, kakor in kolikor more. Darove sprejema ljubljanska mestna blagajna, ki bo po gotovem času objavila tudi imena darovalcev in darovane zneske. In ne pozabljajte: Kar je včeraj zadelo Bolgare, lahko jutri zadene tudi nas! — Dr. Dinko Puc 1- r., mestni župan.
O Ljubljančani! Marsikomu je še v spominu strašno potresno leto 1805. Ta spomin naj vsakogar nagne, cla daruje po svojih močeh /a nesrečne Bolgare. Darove v denarju sprejema uprava »Slovenca«, Jugoslovanska tiskarna-
O Francosko predavanje v Ljubljani. V četrtek, 26. t. m., ob 6 popoldne bo predaval v slavnostni dvorani univerze g. B e r g e, urednik revije »Les Marges« o modernih stru-jah v francoski literaturi. Ker bo predavanje zanimivo, vabimo vse prijatelje francoske kulture.
© Prijave abnormalnih otrok- Mestni magistrat poziva vse starše, reditelje, gospodinje, zavode za vzgojo mladine itd., ki imajo v oskrbi abnormalne otroke, t. j. slepe, gluhoneme, pohabljene (kruljave, hrome, grbave, pritiklave i. t- d.) epileptične (padavične) in slaboumne, da jih prijavijo mestnemu fizikatu med uradnimi urami in pa pismeno do 28. aprila 1028. Obveznost prijave velja za vso deco do izpolnjenega И. leta. Starši, oskrbniki i. dr., ki imajo abnormalne otroke v kakem zavodu, so dolžni tudi te prijaviti- Prijava naj obsega sledeče podatke: ime in priimek otroka, rojstni čas in kraj, pristojnost, zakonski ali nezakonski, kdo oskrbuje otroka (starši, varuh, občina, zavod).
0 Spectialna trgovina dunajskih bluz, krasne kasha-obleke, Kristoiič-Bučar.
0 Pri. Jnvni borzi dela v Ljubljani je v času od 15. aprila do 21. aprila 1928 iskalo dela 1027 moških in 223 žensk, skupaj 1250 brezposelnih. Prostih mest je bilo 90 za moške in 13 -/.a ženske, skupaj 103. Posredovanj se je izvršilo 41 moških in 9 ženskih, skupaj 50. Odpotovalo je 87 moških in 3 ženske, skupaj 90; odpadlo pa je 1 moški in 26 žensk, skupaj 27 brezposelnih. — Delo Шејо: moški: 1 absolvent kmetijske šole, 2 nianipu-lanta za lesno stroko, 1 gozd. čuvaj, 1 gozd. delavec, 1 ekonom, 1 rudarski uradnik, 1 rudarski paznik, 8 rudarjev, 2 pečarja, 2 kamnoseka, 1 kipar, 1 iz-delovatelj cementnih izdelkov, 3 železostrugarji, 7 zlatarjev, 21 kovačev. 30 stavb, klučavničarjev, 19 kleparjev, 3 železolivarji. 1 železo-brusač, 1 žeb-ljar. 44 strojnih ključavničarjev, 1 puškar, 1 urar, 3 strojni risarji,14 elektromonterjev, 1 bandažist, 94 mizarjev, 11 kolarjev, 5 sodarjev, 1 r-trugar, 10 Žagarjev, 1 stolar. 3 usnjarji, 2 sirojarja, 7 sedlarjev, jermenarjev, 1 tkalec, 1 predilec, 2 tapetnika, 1 krojaški prikrojevalec, 22 krojačev, 44 čevljarjev, 7 klobučarjev, 3 brivci, 5 knjigovezov, 8 raesarjev-5 mlinarjev, 30 pekov, 1 slaščičar, 4 natakarji, 1 to-čilec, 1 reslav. poslovodja, 2 inženirja kemije, 1 laborant, 1 medičar in svečar, 3 polirji, 49 zidarjev, 24 pleskarjev, soboslikarjev. 2 dimnikarja, 29 tesarjev, 1 tiskarski strojnik, 22 strojnikov kurjačev, 12 pisarniških slug, 25 trgovskih pomočnikov, 1 trg. poslovodja, 6 knjigovodij. 2 fakturistn, 1 absolvent trgovske akademije, 1 korespondent. 2 kontorista, 1 potnik, 2 trgovska skladiščnika, 37 zasebnih uradnikov, 4 pisarniški praklikanti. 1 gledališki igralec, 1 desiniektor, 2 boln. strežnika, 50 hlapcev, 32 tov. delavcev, 120 navadnih delavcev, 6 vajencev; ženske : 14 pisarniških moči, 1 vzgojiteljica, 2 konto-
ristinji. 16 prodajalk, 8 šivilij, 2 šivilji perila, 1 modistinjn prodajalka, 2 šivilji slamnikov, 1 črko-slikarica, 4 plettlke, 2 tkalki, 2 žebljarici, 15 tov. delavk, 29 dninaric. 62 kuharic, služkinj, postrežnic, 7 vajenk. — Delo je na razpolago: moškim: 1 kurjaču, 1 vrtnarju, 1 stavb, ključavničarju, 1 oblikovalcu, 1 železoetrugarju, 3 Žagarjem, 1 mizarju ml., 2 sedlarjem in ličarjem, 1 avto-ličarju, 2 tapet-nikoma, 3 čevljarjem za otroške čevlje. 1 čevljarju za galatorijske čevlje, 1 čevljarju za šivanje podplatov na stroj, 5 zidarjem, 30 rudarjem-kopačem, 1 žlčarju (Drathzieher), 1 kemičarju in destilaterju, 18 vajencem; ženskam: 1 kuharici, 2 kmečkim deklam, 2 služkinjam, 2 opekarskim delavkam.
Maribor
□	Sprejem čehoslovaških državljanov v Mariboru. Someičani! V sredo, dne 15. t. m. prispo na povratku v domovino primator Prage g. dr. B ax a s soprogo ler 15 senatorjev. Odlične goste bodo pozdravili na kolodvoru ob prihodu vlaka ob 14.48 predstavniki civilnih ler vojaških oblasti in je naša dolžnost, da zastopnike Zlate Prage in vsega čeho-slovaškega narodu čim najdostojneje in v kar največjem številu pozdravimo in s tem dokažem o veliko bratsko Ijnbav. ki jo gojimo do severnih naših bratov. Vabim vsa društva ler vse meščane Maribora, da sc sprejema udeleže v kar največjem številu. — Gostje ostanejo tu samo 40 minut in se odpeljejo ob 15.3S. — Župan: dr. Juvan, s. r.
□	Proslava 1. majnika. Jugoslovanska strokovna zveza v Mariboru praznuje letošnji 1. maj »kupno z vsemi tukajšnjimi našimi organizacijami z izletom v Krčevino. Ona namreč hoče kot enota krščanskega socialnega delavskega pokreta manifestirati za naše pravice, za svobodo zborovanja in združevanja za delavsko zaščito, za izvajanje delavske zakonodaje in svetovni mir. Spored izleta: Ob drugi uri popoldne zbirališče na trgu Svobode; ob dveh odhod z godbo katoliške omladine v Krčevino; ob treh javen delavski shod pred društvenim domom v Krčevini, na katerem govori oblastni poslanec in tajnik SLS v Mariboru g. Ovčar. Nato prosta zabava ob petju in godbi. Vsi tovariši in prijatelji uaših krščanskih delavcev udeležite se skupne prvomajske proslave!
□	Mariborski orlovski odsek naznanja, da se vrši fantovski sestanek vsako sredo ob 20 zvečer v društveni sobi, Koroška cesta 1. Brate opozarjamo. da k sestankom prihajajo točno in polno-številno. Sestankov se lahko udeležijo tudi vsi oni mladeniči, ki imajo veselje do orlovskega življenja. — Telovadba orlovskega odseka se vrši kot doslej vsaki torek, četrtek in soboto od 2 naprej v gimnazijski telovadnici A'hod je iz Koroščevo ulice. — Ker se v nedeljo 29. t. m. ob 8 zjutraj vršijo prosvetne in tehnične tekme, je važno; da vso snov še enkrat temeljito predelamo; raditega pridite vsi bratje v petek 27. t. m. ob 20 k sestanku, ki bo v mali sobi dvorane Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova 6. — Bog živi!
□	ltomanje v Devico Marijo v Puščavi priredi v nedeljo, 6. maja Krščanska ženska zveza v Mariboru in vabi vse članice ter prijatelje, da se tega romanja udeleže.
□	'Zrtee socijalnili razmer. V pondeljek ]>o-noči je dobil stražnik prod vojno bolnico boso dekle. Na vprašanje, kaj tukaj dela, jo dejala, da ji je neki bolničar odnesel čevlje. Na zahtevo stražnika je čevlje dobila nazaj. Ker je G. brez posla in sredstev, je bila osumljena, da se na nepošten način preživlja. Povabljena na policijo, pa je izpovedala naravnost grozne doživljaje, ki jih je imela v kavarni, kjer je služila zn natakarico. Iz njene izpovedi je razvidno, kako nekatere kavarn*-razpolagaj o z natakaricami samo za svoj žep. Policija bo takim gospodarjem stopila na prste. _
□	Dobrodelna tombola nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev. Pri dobrodelni tomboli nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev z dne 22. aprila se jo razdelilo med občinstvo deset lepih glavnih dobitkov.
CeJfe
pj Pozdrav odposlancev praške mestne občine v Celju. Danes se z brzovlakom ob tri četrt na 2 popoldne vrača skozi Celje v Prago odposlanstvo češko mostne obiiue, ki je bilo poslednje dni na obisku v uaših preslolieah. Na kolodvoru pozdravi brate Čohc mestni g. župan s celim občinskim svetom. Celjsko prebivalstvo ter društva in javno kor-poracije ho vabljeni, (la v obilnem številu prisostvujejo pozdravu na kolodvoru. Ker ima vlak lo kratek postanek, je treba biti na kolodvoru točno.
-ErKoncert zbora >Wiener Sangerknalien«:. Dunajski deški zbor se je na svoji uspeli turneji po naši državi po resnično zaslužnem prizadevanju nekaterih tukajšnjih za glasbeno umetnost navdušenih faktorjev ustavil tudi v Celju. Imeli smo ga priliko slišati na dveh prireditvah: v nedeljo dno 22. aprila ob 6 zvečer na cerkvenem koncertu v Marijini cerkvi in v ponedeljek dne 23. aprila ob 8
zvečer v kino-dvorani hotela Skoberne. Obe prireditvi sta privabili ogromno publike in je bila zlasti pri ponedeljkovem koncertu dvorana daleko prepolna. Disciplinirani in pevsko dovršeni nastop mladih pvecev je vzbudil med publiko obilo simpatij. Zlasti na ponedeljkovem koncertu občinstvo kar nt hotelo zapustiti dvorane in mlada grla so morala objavljenemu programu dodati še celo vrsto pesmi. Kakor izvemo, je zbor s svojim obiskom v Celju izredno zadovoljeu in bo Celje še ponovno poselil.
в Izrabljanje stanovanjskih najemnikov v politične svrhe. Za soboto zvečer je bilo sklicalo Društvo stanovanjskih najemnikov v Celjski dom nekak protestni shod, na katerem naj bi govoril g. Vencajz iz Ljubljane in poslanci vseh strank, izmed katerih pa se je razumljivo udeležil shoda le posl. Petejan. Ne glede na to, da je nesmiselno reševati tako težko in pereče vprašanje na javnih shodih, kjer govori le prevečkrat bolj strast kot pa pametna uvidevnost, je celjski shod (reete shodič, ker se je vršil pri mizah v mali dvorani) bil enostavna politična prireditev socijalistov, ki se ne strašijo zlorabiti firme stanovsko organizacije v svoje kalne naifiene. Tako Vencajz kol Petejan in drugi govorniki so videli glavno svojo nalogo v tean, da so hujskuli proti »klerikalcem« in proti osnutku stanovanjskega zakona, kakor ga je sestavil g. dr. Gosar in o katerem so pisali vsi jugoslovanski listi, da ga minister za soc. politiko ni akceptiral in tedaj ne more najemnikom prinašati nikakega zla, če bi kaj za najemnike krivičnega sploh vseboval. Prozorni namen shoda je večina udeležencev tudi kaj kinalu spoznala in je 'orčeno zapuščala dvorano. Upamo, da so najemniki vsaj na tem shodu spregledali in uvideli, da v društvu, ki mu unčeluje socialistična zagrizenost, io more biti govora o stvarnem in pravičnem ščitenju stanovskih interesov.
1} opisi
Jesenice
Občinska seja. Ker socijalni odsek občinskega odbora vsled raznih zaprek ni mogel preje rešiti naloge nakupa stavbenega zemljišča za delavske stanovanjske hiše, zalo so je sklicanje občinske seje zavleklo. Za nedeljo popoldne ob treh pa je bila sklicana važna seja, katere so se udeležili vsi občinski odborniki. Tudi galerija je bila prena-jiolnjena, kar je za Jesenice nekaj izvanrednega. Sejo je otvoril g. župan Cul'er ter po odobritvi zapisnika zadnje seje podal besedo g. inženerju Pavlinu, ki je v obširnem govoru podal izčrpno pojasnilo k vsem, dosedaj izvršenim kanalizacijskim in regulacijskim delom, kakor tudi o delih, ki so bodo še v prihodnjih par mesecih izvršila. Izvršila se bo ludi regulacija ceste v Plavški Rovt, ki je v zelo slabem stanju. Bazni odborniki so imeli pomisleke glede zadostnega padca kanalov, dimenzij cevi. zbiralnikov itd., toda g. inženir je vse te pomisleke izpodbil. Zanimivo je bilo poročilo o načrtu za postavo carinarnice na Jesenicah, ki je zares moiiuinentulna in bo v njej dobila tudi občinska uprava svoje prostore. Z delom se bo v najkrajšem času pričelo. — Na vrsto je prišlo poročilo socijalno političnega odseka. G. župnik kot predsednik odseka je podal obširno poročilo o poskusih za nakup sveta, takozvanega otoka, z obstoječo, a ne še popolnoma dovršeno vilo vred, last dr. Pretnerja. Nastale so med tem take ovire, da je za sedaj nakup tega zemljišča toliko kot izključen. Na ponudbo pa je od istega lastnika ozir. njegovih nedoletnih otrok zemljišče na Savi ob Ukovi. na takozvanem Pekovem. Tam bi so dalo postaviti kakih dvanajst delavskih hišic, morda tudi več, ako bi se zemljišče razdelilo na parcele po šesto metrov. G. dr. K o g o j je jiosebno pripomnil, da je kraj zdrav in ker skalnat, tudi suh, ima solnčno lego in bi bila stanovanja vsekakor v zdravstvenem oziru mnogo na boljšem, kot pa so stanovanjske barake, katere je postavila tovarna na desnem bregu Save kamor lo redkokdaj posije solnce. Bolj uesrečno postavljenih stanovališč si ni mogočo misliti, kot so ta. Na Pekovem pa bi bilo vse drugače, zato priporoča nakup. Posamezniki so se itak že oglašali pri lastniku v svrho nakupa, toda posameznih parcel ne prodaja, oziroma jih ne sine. Cena 10 dinarjev za meter je sicer pretirana, ker do sedaj od tega zemljišča ni imel lastnik prav nobenih dohodkov, pač pa še izdatke z davki itd. Po daljši debati jc občinski svet predlog odseka sprejel ter iz že dovoljenega kredita kupi zemljišče ter ga brez dobička, »Ii eventuelno nekoliko zgube odda interesentom, kateri pa se bodo morali obvezali, dn v resnici pričnejo z zidanjem hiš in se jim svet ne bi oddajal v svrho kakih špekulacij, ali pa da bi kdo čakal ugodnejših časov zn zidanje. To pa zato, ker občina kupi zemljišče le, ker je stanovanjski kriza na Jesenicah akutna. Do tu je občinska seja potekala povsem mirno. Prišlo jc na vrsto vprašanje kredita za stavbinsko akcijo društva :Stan in Donu, ki jo vodijo socijalni demokratje. Ko je predsednik soc. pol odseka sporočil odsekov sklep, da se ta stvar preloži na po-
kompozicijo »romanesca per violino solo e basso.« Vendar pa so šele komponisti druge polovice XVII. stoletja začeli ustvarjati za solovioline dragocenejše skladbe.
Giuseppe T orel 1 i (t 1708) je stvaritelj koncertne forme s svojimi, 1700. I. v Bolonji iz-išlimi »concerti grossi«. Njegovo in njegovih tova-rišev-umetnikov delo je v svoji osebi zedinil nato Arcangelo Corel I i (1653—1713). On sicer ni iznašel novih glasbenih oblik, pač pa ie do najvišje mere izpopo nil »concerto grosso«. Poleg tega je gojil sonatno obliko tako kot svetno kakor cerkveno sonato. Njegovi »concerti grossi« so polifonski in so najkrasnejši v počasnih, kantilenskiii stavkih. Po načinu, kako je delil svoj orkester v solistični del (običajno tri koncertaina godala: violini in čelo) ter v spremljajoči godalni orkester z klavicem-balom ali orglami je bil vzor za »concerto grosso« H a n d 1 a, s katerim je v letu 1708. mnogo občeval v Rimu.
V Corelliju vidimo prvega klasika vijo-linske igre, ki je gojil v prvi vrsti izrazito pevno igro, a zamelaval virtuozno vijolinsko čarodejstvo. Vzgojil je veliko število gojencev, med katerimi sta se odlikovala zlasti Francesco Gcminiani (1680 -1761), ki je v Londonu izdal leta 1740. prvo vijolinsko šolo, ter Pietro Locatelli, čigar »L a m e n t o« _ iz Žalobne simfonije«, ki jo je komponiral na smrt svoje žene, je njegovo najkrasnejše delo. V krog leh mojstrov spada dalje Dall'Abaco. Najznamenitejši je njegov »Concerto da chicsa« v b-duru, ki ga izvaja Orkestralno društvo na svojem petkovem cerkvenem koncertu. Naslednje znameniteiše ime v zgodovini razvoja violinske igre je A. V i val d i (+ 1743). On je obliko italijanskega solo-koncerta izpopolnil v še višji meri, no, svojim skladbam ni mogel dati tehtnejše duhovne vsebine. Preko Veracinija (1685—1750) pridemo do najznamenitejšega violinskega pedagoga in komponista Giuseppe Tar-linija, ki pa je živel že pozneje in je umrl leta 1770. Njegova umetnost izrabljanja loka, igra v visokih legali, dvojni prijetni itd. je še danes vzor za vso moderno violinsko igro.
zneje in so preje temeljito preštudira, je g. Zug-v i e napadel g. župnika ter očita! soc. odseku nedelavnost ter nerazumevanje socijalnega položaja jeseniškega delavstva Dobil jo primeren odgovor, nakar je bil šele pomirjen ter uvidel, da jo društvo »Stan ln Doni« samo zagrešilo, da stvar ne napreduje, ker so predložili edino le prošnjo, brez kakih prilog ali drugih potrebnih listin, tako da mora odsek materijal šele zbirati. Tudi g. Žni-dar je ponavljal svojo staro zahtevo, da mora občina zidati stanovanjske hiše, nikdar pa ne pove, kje naj bi občina dobila denar, ker so socijalisti sploh proti vsakemu davku, ki bi se eventuelno v to svrhe naložil občanom. Po ostri kontroverzi med njim in g'. Arnežom je bila končno tudi ta debata zuključena in je g. župan ob poloemih zaključil to važno občinsko sejo, ki je trajala skoraj pet ur.
Trbovlje
Trboveljska gasilska župa je imela v nedeljo župno skupščino v Trbovljah, ki jo je vodil načelnik g. G u č e k. Napredek v župi je razviden že po tem, ker so si zopet razna društva nabavila motorne brizgalne in si postavila uove domove. Gasilnemu društvu Trbovlje-Vode se je ob tej priliki izročila ludi diploma za prvenstvo v letu 1927.
Suaga v javnih lokalih. Glasom sanit. odredbe morajo imeli vsi javni lokali, gostilne, vinotoči itd. v prostorih tekočo vodo — to je vodovod z odtokom ne pa samo dotok.
Občina je pričela z zgradbo vodovoda proti Tereziji; proga bo 700 m dolga iu imela bo 3 hi-drante in 1 izlivek.
Spori
S. K. »Jadran«. Nocoj ob 20. uri seja uprav nega odbora v Narodni kavarni. Popoldne od 17. are naprej trening med prvim in rezervnim moštvom na klubovem igrišču. — Tajnik.
ŽENSKI ŠPORT NA OLIMPIADI.
Leta 1921. je bila ustanovljena Mednarodna
zveza za ženski šport (Federalion Sportive Fč-minine Internationale) in je priredila že takoj v naslednjem letu 1922. s prav dobrim uspehom v Parizu mednarodne ženske športne tekme po zgledu »moške? olimpiade. Tekmo so ponovili leta 1926. v Goeteborgu, prišle so tja zastopnice iz osmih držav. Bodoča ženska olimpiada se bo vršila leta 1930. v Pragi. Poleg tega se pa hočejo udeležiti ženske tudi oficielnih olimpijskih iger, torej letos v Amsterdamu; in na zadnjem zborovanju v Amsterdamu so udeležbo žensk tudi na-Medn. zvezeu- )F ,tjgjz,.6Tfkvurdgovcrdgovcrdgov čelno pripustili. Ustanoviteljica in predsednica Medn. zveze za ženski šport Francozinja Alice Milliat je podala izjavo o sestanku v Amsterdamu in je proli vsemu pričakovanju izjavila, da je ona zn svojo osebo proti udeležbi žensk pri olimpijskih igrah. Na konferenci v Amsterdamu so tudi druge športnice soglašale z njo, a večina jih je preglasovala; večino so vodile nemške zastopnice. Sicer ni vse tako, kakoj pravi Milliatova, v marsičem ima pa prav:
»Primerjanje moških in ženskih uspehov je seveda ženskam zelo v neprilog. Na 100 m na primer bodo tekli vsi na en dan, moški in ženske, čeprav v ločenih tekmah in bodo pač uspehi žensk prav skromni, če ne kar smešni. — To je res malo preveč, saj pri olimpijskih igral 1 1896. niso moški dosegli nič boljšega časa kot ga dosežejo1 sedaj ženske. — Dalje se zdi nam ženskam razdalja 800 m že dolga, dočim je to za moške samo malo daljša kratka razdalja. Sploh ženski šport, vsaj pri nas na Francoskem, še ni šport za gle-davce. Moramo vzgojiti naiprvo športnice in smemo šele potem misliti, da vzgojimo tudi gledavce. V severnih deželah imajo o tem sploh v skupnem treniranju moških in žensk drugačno mnenje kot mi.«
O tehnlSkl plati ženske olimpiade se jc gospa Milliat takole izrazila: »Letošnja udeležba jo takorekoč samo eksperiment. Ženske bodo tekmovale v teku na 100 m in 800 m ter v vrsti 4X100 m, bodo skakale v višino in bodo metale diskos: torej pet tekem. Leta 1932., v Los Angeles, bo prišel zraveu še tek na 200 m, dalje 80 m lese, skok nn daljavo, kopje, krogla, tako da bodo obsegale ženske tekme 10 točk. V Amsterdamu bomo torej le bolj skromno nastopilo; zlasti še, ker nam nizozemski olimpijski odbor ni dovolil basket-balla, hazene in rokometa. Vseeno bo pn sloviti kanadski team basketballa prišel sem v Evropo iu bo igral v več mestih. Petoboj za ženske so opustili in mislim, dn po pravici; če se ne da razdeliti na tri ali štiri dni, je za nas pač prenaporen. Na njegovo • mesto bo prišel troboj: 100 m, skok na višino, kopje.':
Morda jo pa gospa Milliat zato tako proti ženski udeležbi na olimpiadi, ker Francozinje niso tako dobre kot Angležinje in Nemke.
Prireditve ln društvene vesti
Slov. kat. akad. starešinstvo. V čelrtek 26. aprila ob pelili poijoldne bo predaval v Akademskem domu prol. dr. Fr. C i bej o izberi poklica Gostje dobrodošli.
Seminarsko predavanje Akademskega kluba za Društvo narodov se vrši danc*3, v sredo 25. t. m., ob 18. uri v predavalnici št. <4) na vseučilišču. Predava g. dr. Stojan Bajič »O zadnjih dogodkih v mednarodni politiki«. — Vabljeni ludi nečlani!
-Edinost«, organizacija mestnih nameščencev, vabi svoje člane na proslavo 1. majnika, ki se vrši popoldan v gostilni Podobnik (Lončar) v Vod-matu. — Odbor.
^Edinost«, organizacija mestnih nameščencev naznanja, da se nameravano predavanje ne bo vršilo, ker ni predavateljev na razpolago. Odbor
Naše difaštvo
Občni zbor (skupščina) Akademske zve z e se bo vršila v ponedeljek dne 30. nprila o!) dveh popoldne v Akademskem domu. Na občni zbor so vabljeni posebni delegati vseh slovenski! kat. akademskih društev.
Poiszvedo van fa
Zgubila se	je na Dolenjski ccsli črna suknja.
Pošteni najditelj	se prosi, da javi svej ceiij. nailuv
na upravo lista.	Vrnem vse stroške in plačam naj-denino.
Siovenci, cwte
мтамннввшнн
obupni klic obmejnih bratom in hitite na pomoč
Siovenski Straži
Cfubljan&lko gledališče
DRAMA.
Začetek ob 8 zvečer.
■Sreda. 25. aprila: BOLJŠI GOSPOD. Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. Izven. Četrtek, 26. aprila: I. N. K. 1. Znižane cene. Izven, j Petek, 2?. aprila: MLADOST. Red IJ. Sobota. 28 aprila ob 15. uri: I. N. R. I. Dijaška 1 predstava pri izredno znižanih cenah. Izven. !
OPERA. Začetek ob pol 8 ivečer.
Sreda, 25. aprila: Zaprto. Četrtek, 26. aprila: MIGNON. Red A. Pefek, 27. aprila: Zaprto.
Sobota, 28. aprila: ZMAGOVALKA OCEANA. Opereta. Ljudska predstava pri globoko znižanih cenah. Izven.
»Herman Celjski«. Premijera izvirne sloven- j ske drame iz peresa dr. Antona Novačana se je morala vsled tehničnih zaprek v gledališki slikami preložiti na nedeljo dne 6. maja. Opozarjamo vse jirijntelje slovenske drame na to premijero, ki po-menjtt mejnik v razvoju slovenske dramske umetnosti. Predstava se vrši za premijerski abonma in je obenem poslenja, ki jo prejmejo abonenli tega abonmaja.
V sredo dne 25.'t. m. se vprizori zadnjič v tej sezoni Hasencleverjeva zabavna komedija v osmih slikah »Boljši gospod«. V naslovni vlogi nastopa
§. Rogoz: ostale vloge pa so v rokah dam: Medve-ove, Mire Danilove, Debeljakove in Hakarjeve ter gg. Lipaha, Gregorina in Kralja. Režijo vodi prof. Sest. Predstava Bft vrši po izredno znižanih consh od 15 Din navzdol.
Mariborsko gledališče \
Sreda, 25. aprila ob 20. uri: DVA BREGOVA. Ab. j I). Kuponi.
Četrtek, 26. aprila ob 20. uri: LEPA PUSTOLOVŠČINA. Ab. A. Premijera	I
CelfsKo gledališče
Sobola, 28. aprila ob 8. uri zvečer. DOGODIVŠČINA VRLEGA VOJAKA ŠVEJK A V SVETOVNI VOJNI. Premijera. Nedelja. 29. aprila ob 4 popoldne: DOGODIVŠČINE VRLUGA VOJAKA ŠVEJKA V SVETOVNI VOJNI. Repriza.
Glasba
Spored petkovega cerkvenega koncerta Glasbene matice obsega med drugimi skladbami tudi 2 ariji za godalne instrumente in dve pevski ariji. Učenec prof. Slaisa na ljubljanskem konservaloriju, Karel Rupel, bo igral poleg znamenitega Bachovega e-dur preludiia za solo-violino istega skladatelja svetovnoznaui »Air« ua g-struni s spremljeva-' njem orgel. Preludij zahteva od izvajalca perlektno lokovo tehniko, »Air« pa velik obsežen pevni ton gosli. V obeh ozirih obvladuje mladi umetnik mojstrsko svoj instrument. Predzadnja točka sporeda je Maltheson, arija za violon-čelo,- ki jo bo izvajal ob spremljevanju orgel učitelj Glasbene matice Avgust Per to t. Pevski ariji iz Ilandlovih oratorijev Juda Makabcjec« in Mesija« bo prednašal na koncerlu učenec prof. Betetta, baritonist Marjan Rus, ki si je pridobil dober sloves že iz svojih dosedanjih koncertnih nastopov. Vstopnice v predprodaji v Jugoslovanski in Matični knjigarni.
Violina kot soloinstrument. (K cerkvenemu koncertu Orkestralnega društva Glasbene matice v petek, dne 27. aprila v stolnici.) — Ko si je violina priborila v orkestru prvo mesto in ko so se našli mojstri-graditelji, ki so ji dali umetniško dovršeno obliko in ž njo krasen ton, ni več dolgo trajalo, da se je igra na violini povzpela do virtu-o/.nosti. Kjer pa se pokaže, da se da instrument tehnično do najvišje mere izkoristiti, se najdejo kmalu (udi komponisti, ki dado posameznikom priliko, da se dvignejo s svojim izrednim znanjem nad druge. Na ta način si je mogoče najpriproslej-še razlagati razvoj soloviolinske literature. Ta in pa violinska igra se je visoko dvignila najprej v Italiji. Že leta 1620. je izdal komponist Marini
Razultat žreban!a
DRUGEGA KOLA V. INVALIDSKE LOTERIJE INVALIDSKE ZADRUGE V BELGRADU,
ki se je izvršilo v navzoinoeti državnih oblasti dne 17. in IS. aprila 1928.
0470 509 561 684 694 707 762 977 978 986 306 543 1 040 816 881 928 680 2625 658 706 3208 829 4553 757 888 5340 533 544 607 786 785 887 5839 963 7258 412 516 668 936 8404 9212 324 604 038 10-040 122 597 840 979 659 431. 11-299 359 371 554 659 776 922 12-047 277 454 524 543 661 737 779 1 3-073 271 424 435 1 4-040 680 749 15.346 587 777 540 1 6-312 403 613 816 975 17-303 374 861 408 917 1 8-433 595 748 789 19-246 203 503 601 869 20-713 920 981 984 382 21-025 064 242 246 374 375 801 940 951 920 22398 431 5-10 561 888 750 803 150 2 3 023 285 668 714 810 24-140 381 853 25-118 156 204 302 870 911 966 860 010 807 26-299 27-323 478 28-158 354 547 29-161 312 537 590 724 740 803 851 30-316 395 422 946 31-485 613 797 32-547 914 33-255 288 309 554 813 840 374 34-530 746 35.941 776 36-002 213 330 557 37.319 087 118 3 8 380 740 917 3 9 304 512 583 593 952 41.372 040 608 948 931 42-125 171 248 454 508 032 780 823 189 43-316 475 482 590 640 980 44.131 287 885 921 45-337 371 440 481 497 632 780 949 128 46-138 222 296 387 649 47-514 004 949 48-592 030 785 49-124 127 266 381 425 765 845 371 50-020 51-007 310 695 818 872 52-010 117 262 718 797 535 53-056 062 298 862 870 871 251 644 5 4 564 017 088 935 55-444 741 679 5 6 051 093 135 294 302 330 594 700 733 758 550 57-300 690 822 943 460 58-384 59-020 027 042 059 114 104 179 228 233 302 320 370 370 '103 439 405 482 520 101 (345 059 697 729 731 762 779 879 890 877
576	675 704 60-245 279 604 635 708 716 729 731 757 61-273 466 62-098 235 355 370 459 833 63-242 295 630 643 731 64-290 309 618 722 755 786 798 65-021 057 251 270 280 530 018 900 940 66-197 835 309 603 67-018 084 68-102 338 887 922 69-004 129 305 503 554 014 912 999 7 0 024 793 934 138 71.215 807 829 05072 032 233 272 355 831 73-122 157 193 231 602 903 957 908 74.135 452 531 793 825 75-314 806 76-006 177 783 003 77-032 254 405 560 78-445 465 477 487 495 560 637 822 789 79-054 222 385 459 529 077 843 942 80-107 210 224 305 322 533 542 592 645 072 901 972 409 792 81-027 216 224 231 731 758 785 794 237 82-177 240 506 553 769 810 845 83-400 550 956 563 895 540 84-203 372 415 538 790 836 870 97 l 85-213 245 377 381
577	907 940 091 529 588 86 191 87-И4 948 88-223 225 284 343 392 402 782 416 764 89-096 201 603 637 809 90-212 229 333 364 434 607 902 904 91-320 ■106 452 653 088 726 750 794 886 908 92-135 291 148 93-041 172 506 564 569 608 740 851 94-344 399 402 406 95-154 388 704 9 6 285 335 375 844 453 801 97 613 98-217 235 499 546 560 947 951 99-185 228 271 631 100-385 753 1 01-025 334 374 475 540 591 704 102-000 051 073 102 996 103-028 355 420 614 638 888 940 944 949 980 983 995 J 04-060 064 082 195 355 734 791 855 885 898 105-076 110 322 584 881 990 626 106-428 514 794 107-312 461 875 937 1 08-037 125 389 220 1 09-050 110-084 259 378 797 111-001 019 065 198 225 712 972 112-333 344 405 438 454 834 033 924 1J 3-150 308 417 433 504 540 659 700 810 821 707 114-104 880 115-087 564 134 529 950 116-317 390 197 117-222 250 832 118-026 162 352 575 005 681 413 046 119 241 540 650 098 681 120 494 563 121-838 611 728 122-117 219 409 59t 850 861 876 898 951 899 !i<fe" 123-053 173 631 900 124-160 217 272 125-28? 353 395 432 491 494 505 005 126-039 104 289 292 670-581 596 812 127-047 048 083 068 215 247 268 344 349 350 414 621 311 128 121 156 259 273 283 348 947 1 29-357 460 742 862 891 982 905 920 120 390 131-341 156 537 132-381 391 385 656 629 633 908 179 1 33-142 412 552 618 134-425 452 535 487 135-059 229 542 544 540 551 576 950 136-134 271 777 793 926 930 992 301 137-059 062 224 238 582 712 725 787 814 821 828 835 842 520 086 138297 335 370 508 (MM 721 737 801 123 142 152 1 39-029 070 139 239 394 601 863 140-100 214 229 248 270 371 376 397 442 463 464 529 535 694 660 701 710 847 511 073 232 141-002 030 164 446 549 063 556 665 1 42 672 988 1 43-035 191 209 226 (K)3 053 721 860 144-300 317 380 650 145-019 019 242 464 475 497 730 731 146-779 790 818 835 873 792 147.899 954 903 148-172 149-187 225 314 459 503 783 950 1 50-496 826 151-109 151 432 630 650 767 374 523 152014 415 4-18 666 153-065 073 139 317 414 682 939 948 1 54 053 198 815 155-093 113 422 792 887 511 156-086 918 1 57-013 400 422 462 749 750 907 972 1 58-019 401 075 751 768 775 898 392 1 59-187 205 384 619 777 953 827 1 61-017 028 054 067 073 096 121 123 127 210 330 786 027 162-025 133 366 726 858 875 913 025 920 921 961
163-209 359 371 604 707 164 233 650 165 071 105 123 133 741 986 987 166-080 085 108 142 141 216 383 391 666 725 750 894 951 167-206 876 387 390* 029 168-235 368 458 601 561 508*652 812 817 950 169-145 156 257 383 554 564 739 835 820 1C9 170 316 353 355 456 555 708 899 910 171-013 065 119 420 725 732 402 720 172 2-15 378 429 440 560 705 709 771 173-712 800 848 998 040 174.029 085 147 151 164 326 344 439 488 543 565 703 780 800 843 935 942 973 998 175.022 043 045 158 186 226 377 -101 055 429 708 756 70-1 963 986. 176-287 401 416 426 487 495 592 774 751 089 1 77.046 123 202 296 331 452 831 418 772 933 777 784 1 78-024 080 178 221 229 380 404 807 999 179-082 353 523 633 703 719 721 840 014 953 1 80-032 131 167 246 205 333 341 499 518 728 820 910 985 1 81-324 574 687 827 1 82-009 051 079 219 295 403 068 087 088 090 626 776 416 453 1 83-191 195 311 331 347 453 616 621 644 062 057 585 624 1 84-251 352 353 430 485 509 525 549 590 814 817 909 924 928 1 85-424 525 529 597 092 771 781 849 850 978 1 86-030 049 101 202 298 299 197 400 515 601 640 700 706 841 926 968 893 1 87-029.036 208 338 300 385 493 497 611 048 824 929 932 904 970 975 980 160 ,265 373 715 997 188-220 840 952 590 1 89-122 194 223 252 275 278 454 478 534 598 002 060 720 810 901 664 190-029 047 123 150 248 349 399 429 944 959 973 975 1 91-153 302 486 645 705 780 781 828 962 805 192-083 154 169 396 481 525 539 608 741 731 821 940 197 1 93-130 171 300 337 344 391 435 761 926 931 105 715 194-035 190 320 392 554 565 580 646 855 937 1 95-029 486 507 742 920 272 273 281 311 342 345 356 987 1 96-102 274 588 594 029 701 938 960 197-083 234 628 848 999 038 198-017 234 250 283 290 331 503 542 756 172 199-051 409 420 617 610 831 986 2 00-277 418 420 538 570 588 590 643 201-026 644 851 933 701 202-006 044 300 394 436
582	349 409 2 03-524 339 901 204-523 632 934 957 205-085 234 407 801 918 937 450 490 2 06-193 413 839 884 154 214 207-055 088 106 417 531 547 565 711 789 963 715 208-085 106 484 901 841 209-019 177 353 381 393 535 580 621 060 700 704 929 930 987 122 169 21 0-158 388 539 549 594 441 605 602 649 211-000 460 518 060 788 954 123 212-093 156 238 252 261 386 497 824 860 915 2 1 3-174 434 550 587 792 931 245 811 904 214-408 542 2 1 5-053 490 697 797 966 301 216-016 033 181 248 268 937 307 953 077 949 217-217 243 425 487 053 736 742 942 952 895 632 218-535 598 812 925 672 219-217 358 475 547 549 650 910 943 528 960 2 20-035 616 7Л5 901 960 552 221-962 998 2 22-272 492 710 823 "36 223-146 689 055 392 2 24-152 201 491 628 695 905 225.531 553 854 892 2 26-509 430 722 752 781 331 227-049 228-030 370 527 706 829 514 664 229 165 910 502 2 30-085 165 723 728 821 946 956 371 231-079 180 316 406 698 757 928 980 405 232-923 860 233-590 742 877 903 234-105 214 725 750 235-000 106 119 449 477 075 2 36-070 607 636 237.717 926 963 981 324 2 38-064 297 324 230 525 950 961 239-115 344 434 010 098 870 920 945 787 240-422 407 123 519 537 688 026 241-148 077 598 909 641 242-641 944 387 525 483 512 254 004 055 243-009 760 590 897 244-075 106 393 975 210 228
245-114	280 200 475 576 592 482 793 983 860 580
246-663	630 805 247-128 104 187 336 318 301 554 407 248-305 471 027 656 843 964 249-086 640 460 421 628 250-009 116 002 829 834 909 785 874 251-065 053 -116 233 781 858 2 52-305 449 482 798 253-444 748 352 545 182 384 180 002 058 254 538
396	2 55-683 730 270 217 950 889 147 491 141 "05 5980 298 174 256-951 985 177 920 045 879 908 030 257-И0 212 752 001 050 990 052 2 58-005 327 874 526 975 242 2 59-752 020 »70 494 065 458 630 771 260-150 261 425 439 457 820 081 296 016 2 62-523 110 785 472 380 574 406 588 263-017 932 006 313 210 259 264-143 1 71 372 957 083 2 65-045 422 361 407 501 626 300 821 774 901 260 059 266-040 185 267 602 368 894 601 396 728 775 875 826 0-14 943 972 268-102 117 313 205 182 211 384 444 539 545 080 948 269-080 504 538 848 978 467 2^0 212 230 257 586 901 911 271-232 412 415 439 498 041
272-172	129 217 288 319 542 545 073 796 909 404
273-308	288 219 372 577 565 568 497 043 053 738 778 878 133 274-050 226 320 458 740 302 275-554 235 2 76-255 488 774 920 658 277.003 217 018 240 808 278-328 304 482 005 747 970 2 79-136 520 506
583	650 748 801 991 28 0 307 228 039 084 720 703 972 585 281-100 380 393 2 82-107 460 507 852 087 283 151 503 416 597 278 284-612 849 860 928 285-106 337 624 694 598 824 940 123 101 286-903 470 2 87-432 044 468 491 172 586 696 267 341 288-154 246 062 814 833 785 900 741 595 2 89-551 568 624 302 209 987 711 539 538 120 802 543 924 957 2 90-002 185 350 549 507 90-4 924 960 732 032 727 291-033 004 039 220 575 <541 893 174 2 92-484 558 672 786 835 914 2 93-152 296 379 -108 558 913 967 294-429 121 512 001 097 745 705 851 295 540 296-324 284 092 985 297*63 380 2 98-013 235 238
397	494 595 538 2 99 155 551 670 080 680 093 697 794 932 448.
0119 244 347 -101 992 1130 273 614 563 707 785 867 2169 703 740 3021 H80 4079 551 707 5023 205 288 330 987 192 6200 447 597 623 7206 088 710 767 8060 814 411 593 031 983 9599 908 10-233 428 794 Ц.И7 238 481 Г-45 070 915 12-458 479 941 972 13-119 450 782 901 959 089 1 4-111 571 803 893 097 862 972 1 5.500 16-520 400 892 989 324 832 1 7-174 611 818 924 945 712 958 1 8 203 508 609 778 898
740	221 297 079 1 9.041 732 803 904 488 20 129 21-050 105 119 761 794 860 22-106 795 23 151 423 526 948 432 24-221 742 080 979 312 993 25-102 465 407 594 674 717 26 113 321 519 595 608 27 588 871 28 308 348 391 963 29-085 269 499 991 30-111 455 562 31-058 714 32-704 875 34 205 243 3 5-116 351
418	900 904 36-700 3 7 009 38-370 625 39-005 462 498 581 777 834 860 40-041 213 75-1 759 41-172 340 552 075 980 42-021 130 373 549 013 035 198 014 43-424 309 975 447 44-470 477 512 500 083 219 45-272 323 607 444 231 829 46-007 409 47-984 990 48 013 131 838 003 701 836 959 975 321 958 49-144
210	889 994 50-710 757 388 51-015 059 115 638 52-280 015 827 53 129 185 586 502 930 54-202 722 55-200 305 491 56-077 181 427 489 490 536 573 994 57-104 58-030 188 197 219 352 561 691 705 840 893 913 59.029 111 187 140 115 199 200 214 240 249 250 207 301 310 331 344 354 408 534 471 020 668 850 851 890 938 943 455 955 960 964 416 60-017 799 876 887 900 61-084 186 328 498 560 589 711 763 930 62-420 435 017 705 814 849 895 918 63-100
419	498 755 906 64-092 532 542 838 844 909 65-051 085 212 246 429 430 508 741 984 66-208 701 810 67-095 262 328 507 709 794 68-330 403 479 730 919 69-015 130 153 157 205 234 269 308 399 421 70-362 570 577 741 831 027 208 801 71.525 825 904 097 558 038 7 2 057 110 238 252 653 787 915 7 3 040
205	210 430 423 195 701 721 74-454 524 850 885
940	732 503 919 802 7 5-003 249 330 333 345 359 147
211	590 766 787 76-184 349 300 530 008 904 740 709'77-090 78-072 142 403 771 097 79-389 554 957 80-04O 373 471 500 617 671 727 336 549 8 1 085 262 477 484 509 533 540 753 425 880 82-002 451 498 584 716 83-091 115 805 398 486 465 5») 581 663 809 84-198 232 452 584 722 321 194 326 85-034 145 315 342 373 380 635 695 697 86-119 429 534 87-054 640 783 913 88-358 673 802 893 89-154 203 370 123 532 760 196 9 0 058 140 317 784 831 908 958 91.(№9 171 225 236 473 679 735 981 92-001 044 074 214 285 897 405 581 698 853 896 9 3.375 305 03« 04105 106 229 281 255 879 411 429 545 679 95-050 344 512 96-054 087 950 97-650 98-193 210 517 873 882 99-168 183 199 3-17 526 1 00-378 414 101-874 102-048 361 306 380 446 888 800 1 03-480 440 860 8(59 844 491 322 320 811 378 447 547 002
206	337 996 361 688 589 238 386 277 152 945 883 489 599 838 379 1 04-481 770 049 415 841 854 403 105-105 808 120 171 221 827 484 922 915 802 874 199 186 525 106-836 860 608 803 581 090 1 07 274 226 387 1 08-252 397 176 030 338 855 1 09 196 234 821 532 806 706 677 110-262 408 952 1Ц.112 188 890 880 202 838 112-007 062 084 519 537 750 787
941	415 994 945 317 440 510 517 521 815 942 052 409 524 113-047 783 924 840 664 114-434 291 497 774 115-830 845 773 818 116-713 856 117-793 352 731 685 223 803 258 393 280 118-774 581 151 542 119-401 014 488 789 738 077 427 1 20 057 295 935 121-091 032 085 098 309 1 22-022 408 389 773 054 660 715 163 248 1 23 171 022 678 1 24-140 940 200 254 504 126 318 679 172 725 1 25-909 213 303 709 579 1 26-807 685 282 507 262 1 27-196 891 340 384 128-334 070 863 1 29-821 658 847 877 481 249 135 686 859 446 383 538 06-1 130-879 553 910 247 383 131-425 212 1 32-879 421 271 412 1 33 783 868 134-159 424 431 432 435 032 729 1 35 530 1 36-423 137-375 718 047 820 931 825 390 507 995 157 713 149 998 1 38-888 887 842 277 491 652 139 620 424 650 145 059 171 892 246 6-12 271 203 247 370
140-364	207 765 341 486 455 791 819 009 802 144
141-014	232 957 210 295 051 010 996 468 142-839 519 179 124 565 757 1 43 301 650 243 1 4 4 364 129 862 455 489 1 4 5 005 004 146 968 835 338 830 580 834 477 495 544 014 843 881 146-8-15 681 889 887
741	667 051 147-529 631 148 1 48-758 222 1 49 012 067 406 1 50 732 1 51-508 346 053 827 1 52-581 595 820 817 830 834 835 865 988 1 5 3 290 316 919 920 154.182 353 371 787 803 1 55-133 153 170 410 088 513 809 1 56-325 172 509 082 224 779 102 238 021 157-991 729 010 246 905 635 760 789 603 1 "58-030 808 110 629 448 585 593 022 749 883 900 1 59-105 416 057 772 776 798 870 919 931 975 1 69-090 094 107 305 494 161-162 211 517 390 1 62-122 267 530 759 363 960 039 003 037 532 773 808 844 1 63-313 064 554 885 960 600 164-055 570 444 220 005 08«
i 928 1 65-019 015 299 267 458 520 097 1 66-252 090 314 918 823 483 722 163 221 899 401 410 S03 167-604 770 431 051 219 168 131 137 169 521 559 885 244 144 930 403 888 952 105 954 122 762 549 570 283 186 1 70-752 407 080 381 508 789 093 190 171.580 035 652 553 808 879 833 843 118 489 472 246 281 927 982 347 308 1 72-804 748 243 112 021 316 910 308 739 141 998 085 1 73-406 891 003 649
733 754 203 581 949 1 74-804 945 847 112 431) 904 778 418 484 902 175-003 804 405 065 709 000 113 147 798 248 714 759 284 258 200 495 508 285 276 055 883 282 470 183 305 121 603 252 588 880 176-450 883 340 547 659 838 683 210 571 692 134 182 532 561 787 148 845 1 77-339 971 378 952 669
811	903 374 004 478 732 1 78-619 002 297 851 595 554 294 051 873 179-019 961 002 740 189 310 832 529 561 049 180-983 891 455 168 248 714 023 3Q4 203 925 747 078 501 604 980 511 181-250 431 480 523 731 254 619 640 117 (MO 182 1^2 471 8ГД 395
909	264 270 534 562 860 191 183 490 660 527 848 033 403 072 949 349 053 184 140 481 065 220 460 180 980 709 014 903 192 064 190 424 855 551 787
708	359 107 857 082 938 1 85 860 161 225 588 298
812	417 124 836 509 810 221 931 804 268 422 087 269 205 037 008 1 86-326 007 354 638 186 340 076 220 018 118 777 017 704 745 715 993 487 859 187-335 100 233 223 140 124 204 572 646 787 438 312 103 368 249 013 262 538 1 88 187 240 766 -121 618 600 337 584 357 007 910 330 875 402 248 659 082 1 89 373 937 147 820 514 882 708 918 077 73« 110 017 775 600 696 1 90-521 036 354 417 925 094 145 005 718 323 054 457 997 100 1 91-445 292 270 772 531 241 192-594 113 702 598 890 970 895 391 193-538 373 169 872 501 145 067 116 1 94-014 283 250 337 291 308 555 301 582 1 95-589 014 992 107 908 325 419 196-601 759 040 206 791 141 902 481 197-212 417 488 341 497 128 618 282 1 98 585 671 235 799 591 895 199 710 398 617 007 103 589 837 200-681 440 044 410 200 954 115 930 201-425 052 490 972 442 938 081 981 202 008 016 795 351 526 480 395 954 451 20 3 292 057 035 2 04-420 143 504
349	326 021 453 122 2 05-802 347 894 172 2 06-844 772 577 207-528 552 960 934 364 841 943 374 969
709	507 2 08-104 249 2 09 153 784 542 711 918 652 045 804 973 210 326 673 788 211-113 333 452 468 593 737 778 811 881 212009 031 861 910 989 2 1 3-000 354 499 991 889 293 2 1 4 630 700 808 006
391	219 760 215-113 915 138 002 180 315 069 167 359 2 1 6-407 218 430 436 208 999 101 247 095 269 473 070 217-588 2 1 8-880 250 044 545 164 317 230 959 2 1 9-161 537 516 428 803 849 207 736 544 290 220-672 780 543 009 882 570 108 017 221-823 702 608 105 971 825 2 22-247 534 079 472 033 2 23-799 747 593 481 843 496 593 224 071 358 939 666 774
910	847 977 819 2 2 5-583 179 227 741 410 457 226 405 672 115 424 405 141 578 227 106 176 108 201 370 527 112 929 228-205 758 056 3-15 162 254 771 229-037 385 230-597 803 074 050 700 398 519 287 231-162 594 981 23 2 428 039 182 511 952 628 100 696 2 3 3-401 133 947 234 171 439 874 2 35-738 127 151 041 497 153 420 770 2 3 6 305 163 007 436 237-150 410 301 054 971 218 580 900 2 38-035 698 070 782 991 453 169 2 39-450 090 014 042 932 956 930 24 0-793 362 705 503 006 425 935 046 811 241-052 702 202 118 2 4 2-020 280 002 488 076 961 060 2 4 3-804 420 336 760 288 836 895 465 972 244-000 440 833 802 409 003 2 45-048 808 375 498 560 903 917 071 246-979 610 750 422 247-789
24	8-077 283 007 325 923 903 517 768 249 240 672
25	0 393 873 919 859 298 994 076 628 823 519 466 251-760 771 185 201 505 509 019 2 5 2 707 290 879 328 094 257 345 2 53-050 527 061 993 254 168 660 394 002 840 050 2 55-200 851 750 239 256 2*6 788
392	2 57-180 914 453 919 055 213 2 58-188 024 051 259-895 989 430 684 260-807 430 987 792 898 261-180 031 089 057 424 901 2G0 004 890 372 242 262 155 319 941 905 261 263-853 448 978 001 355 015 792 855 264 190 100 421 26r>-858 980 784 040 665 599 266 328 505 293 808 858 2 67-409 618 140 590 229 800 173 902 2 6 8 451 051 127 365 702 049 185 388 055 269-401 031 552 256 122 136 27 0 052 801 130 019 178 834 271-319 494 904 598 031 272-164 725 534 289 622 273-145 130 802 2 7 4 232 246 919 27 5-787 851 734 838 471 490 2 76-241 277-099 293 902 215 27 8-426 236 543 433 907 807
350	27 9-375 837 950 2 80-459 902 710 185 500 269
28	1 004 084 398 922 718 2 82-624 088 680 487 283 937 790 224 841 284-313 049 170 970 257 852 234 134 824 820 824 977 434 2 85-240 913 036 115 789 517 795 286-190 098 555 608 539 979 779 287 069 046 937 291 707 968 654 303 2 88-205 185 891 075 866 289-479 143 029 731 280 057 856 164
29	0 226 212 151 640 890 283 291-034 030 028 557 872 540 2 92-168 102 761 624 579 577 428 760 293-809 836 453 548 328 810 803 485 348 2 94-252 921 630 313 299 794 040 2 9 5-975 290 298 554 490 723 296 681 328 524 945 103 907 849 952 003 885 492 373 627 409 297 787 021 603 114 211 298-531 984 898 172 503 426 976 2 9 9 031 102
(Nadaljevanje v naslednji številki.)
Izdajanje dobitkov se je pričelo 20. aprila 1928 v prostorih Invalidske zadruge v Belgradu, Zeleni venac 7 iu traja do 1. junija 1928. Prosijo se vsi oni, ki so prejeli srečke Invalidske zadruge po 10. aprilu 1928, da se požurijo s plačilom za prejete izvode v gotovini po prejšnjem navodilu Invalidske zadruge.
Orazia Deledda:
Novela. — Poslovenil dr. Jožu Lovrenc1"
Da bi se zabaval.«
»Kaj še! Ugibaj, ugani!«
»Bi... pa ne bo nič.«
»No, ti pa povem sani. Prišel sem, da bi dobil denar.«
»Denar? Tu?« se je Antine zasmejal.
»Da, denar. Ne smejaj se, dragi moj. Tu ga je več nego drugje, a tvoj oče mi ga to pot ni hotel dati. :
»To pot?«
»Da, dragi moj, to pot, kajti sicer mi ga je dal. Res je, zabil sem, da bi mu ga vrnil, a gotovo ne iz zlobnosti. Saj ne bom vedno samo navidezen gospodar in tedaj bom že vedel, kaj je moja dolžnost. Tvoj oče mi ni posodil na obresti in tudi ne na določen rok dveh ali treh let kakor drugi oderuhi, a je zato bolj varen ko vsi. Ali veš, koliko sem mu dolžan? Ugani!«
»Sto lir?« je rekel boječe Antine in menil, da je šel previsoko.
»Kaj sto lir! Več.t
Dvesto!« je rekel oni začuden.
Še več!«
Tristo.«
Več, več!...« je zaklical Elija in se zazrl v daljavo.
Antine je v temi zardel in za trenutek je menil, da je oče posodil gospodarju ogromno vsoto in nekam čudno zbegan je poslal.
»Petsto,« je rekel in se začudil, ko je slišal odgovor:
»Ne, ne, manj!«
»Štiristo.«
»Še manj. Samo okrogle številke mečeš! Tristo-dvainsedemdeset.'"-
Anline je bil tih in tudi Elija je bil kakor v zadregi. Šele po dolgem molku jc spregovoril; z rokami ue je upiral na napušč, glavo je pa upognil v sobo.
Njegov glas je bil ko ginjen in je drhtel v vedno tišji nočni tišini.
>Vem, kaj misliš, Antine. Misliš: »Le čemu naj mu bo toliko denarja? Kaj ne, da tako misliš?«
>Ne, ne...«
»Ne govori mi, da ne. Ne uganjaj hinavščine, ko nI freba! Kaj hočeš? Ti pač ne veš, kako človek krvavo potrebuje denar, ko ga nima. Svoboden človek, ki ima svoj položaj, potrosi vedno ogromno. Pa porečeš: »Kako trosiš?« Še sam ne vem. Denar pa potrebujem vedno. Je tako lepo trositi! Pravijo, da se zadolžujem radi izdatkov v meslu? Ni res. Glej, v Cagliariju sem živel cel mesec s petinpetdesetimi lirami. V Neapolu sem izhajal celo z manjšo vsoto. S petinštiridesetimi lirami živi v Neapolu študent kakor gospod. Nihče te tam ne pozna, pa greš in si nakupiš, kar je treba ter ponižno živiš, pa jo. Jaz zapravim, ko sem na deželi. Mnogi pravijo, da delam to, da kljubujem varuhu. Ni res, ne veruj jim, dragi moj. Trosim pač, ker nekako moram, saj če obhodiš vso Sardinijo, boš videl, da vsi sardinski posestniki dvakrat, trikrat več izdajo nego jim nese. »Kaj potem?« porečeš. Kaj? LTpam, da si opomorem. Če prodam samo žrebeta, poravnam vse svoje dolgove, potem se bogato oženim in potem, ko mine mladost, prenehajo tudi izdatki. Delal bom in mislil na otroke. Mladosti pa se jo treba veseliti, počemu naj bo sicer življenje? Koncem koncev je glupaščina, če ga ne uživaš. Le poglej, v petdesetih, sto letih bodo gospodarili tej tanki že drugi: nas ne bo drugega nego kosti. Lahko se tudi pripeti, da se to zgodi še tekom leta. Veselimo se tedaj in zabavajmo! Jaz sem pač take vrste človek, vesel. dober, veš, dober kakor kruh in ne sovražim nikogar, da ti povem, še strica ne. Dela pač, kar mora ' in če pomislim, mu dam prav. Pa kaj hočeš, jaz potrebujem denar — brez denarja ne morem živeti. Kaj je človek, ki nima denarja? Je kakor človek, ki bi imel strgane čevlje: naj bi bil še tak poštenjak, vsi bi ga prezirali. Ali veš, koliko som zapravil na oni neumni veselici o svetem Eliji? Dvesto lir. Očilajo mi razsipnost, a kako naj bi razsipal na oni neumni veselici? In vendar sem potrošil toliko. Kaj hočeš! Ko
nimaš denarja, poskusiš vse, da ga dobiš, ko pa prideš do njoga, ga trosiš: saj je to naravno in enosiavno, zlasti če se mudiš med priprostim ljudstvom. Prepričan sem, fla se bom oni dan, ko ne bom imel denarja, vrgel v Tirso. To se zgodi lahko že pojutrišnjem, če se mi ne posreči, da bi dobil jutri petsto lir, ki jih nujno potrebujem. Ti bi mi jili lahko priskrbel.«
»Jaz?« se je začudil Antine ob vsem kar je slišal in Elijeva izvajanja so se mu zdela povsem naravna, pravilna. Ah da, življenje bi moralo biti tako in ne kakor njegovo, revno in neumno. Ah, da, to so ljudje! A on, on, kaj je pač bil? Človek brez denarja, da, beden človek, človek s strganimi čevlji. Ah da, to je bilo življenje, to ona lajna, zastrta v srcu samotnega obzorja.
»toda pri kom? Pri očetu?«
Kaj pri očetu! Če ga nisem mogel jaz pregovoriti, meniš, da bo tebe poslušal! In končno, da ti povem, mislim, da ga sploh nima ...«
Antine se je ob tem nasmehnil in bil nasprotno prepričan, da razpolaga njegov oče z velikimi vsotami.
»No, pri kom tedaj?«
»Poslušaj, da ti razložim. Obrnil sem se tudi do Pera. Veš, taki stari norci zmorejo včasih več kakor pretkani meščani. Jaz sem prepričan, da se v Sardiniji res dobi denar na kmetih. Toda pustimo to! Pera mi je povedal, da pozna onog'i, nekega bandita, ki bi mi ustregel, če bi ti hotel...«
Dovolj! Že vem!« je zaklical Antine in bil hud na strica Pera. »Ne, ne, tega ne storim nikdar!«
»Ne kriči, dragi moj. Zakaj ne bi storil? Razloži mi!«
»Ne storim ... ker ne storim pač!«
»To še ni vzrok.«
Da! je vzrok, je vzrok, rečem ti, da je vzrok. Nikdar ne storim lega, pa če me obesiš!«
»Kaj bi te,/ je rekel oni, šaleč se, »saj si tako že nekak obešenjak. (Obrnil se je, ga pogledal in gledala sta se in se nerazločno opazovala v sivi temi. Le glej, da se ne boš prerekal. Glupec si.
»In ti sveloskruneck
•ElilEJII ~II3~III
s a
e	*>
a	a
5	S"

E
c o
U:
t*? >
б"	N*
_ ns	-Ji
m	,—t
^	9
o	>
» ŠT
10 o
n A O -t
K cr
S	S'
. 4'	S
•s. o
I a	S'
1 <ra	2.
. CJ	(Л.
A
aa сл
ф c f5 F '■§
8Kf
O O S! Б' B' g.
n I
B СГ5
s 5	S?
«	O
o g.	S
P F	iT
« s
CD E
f N, TO
toil M S. -i t o. O 5. '
E' л и
^
2 tn
O »
p V
S«
O I
P n>
N> Г
N C
< sr.
i s
CD —•
t*r ••
IS
s <
l
5IIIEIII 111=111=
Kale, njihova dolžnost je, da store za izobrazbo Čim največ.
O sodobni mladini misli Becker dosti kritična Ne zapira si o6i prod dejstvi. Opozarja zlasti na eno toSko: Šolske uprave so se doslej zadržale napram seksualnemu življenju mladostnikov preveč pasivno. Zadnje čase se slišijo o tean zelo žalostni glasovi. Zato bo morala šola to vprašanje proučili in zavzeti odlično stališče. Od »ukrepov« seveda ne smemo preveč pričakovati. Glavno zavisi od osebnega vpliva učitelja, od tega, da se oziramo na vsakega gojenca posebej. Predpogoj za to pa je, da ima sposobni učitelj za to dovolj časa. Gotovo, da bi šola v tem pogledu lahko več storila kot doslej. A ne smemo se motiti: gluviio nalogo ima pri tem izvršiti (lom. Včasih, ko še ni bilo mladinskega gibanja, so preveč »vzgajali« in s tem izzvali opozicijo. Danes so vzgojitelji nesi-gurni in se premalo brigajo za mladino.
K sreči še obstoja »mladina« in zaupati treba vanjo, da je v bistvu še zdrava in da se v nravnem oziru obnovila tako, da bo ustvarila novo bodočnost.
O slovanski vzajemnosti
Podlago za vseslovensko gibanje je stvoril JJan Kollar, ki je izdal leta 1837. znamenito knjigo »O literarni vzajemnosti med različnimi plemeni in dialekti slovanskega naroda«. Toda to gibanje se je razvijalo v duhu predvojnega časa v imperialistični smeri. Bolgarski vseučiliški profesor Bobčev pa je izdal nedavno nov program za slovansko vzajemnost in ga priobčil v znani reviji »Slavonic Re\iew«. Njegov program obsega 10 točk in sicer:
1.	Vsi slovanski narodi morajo ohraniti v sebi zavest, da so člani ene in iste slovanske družine z istimi dolžnostmi in pravicami. Vsled tega bi morali ustanoviti zvezo vseh slovanskih narodov.
2.	Vsi slovanski narodi neglede na veroizpoved in politične razmere in pismeni jezik se morajo združiti na vzajemno intelektualno, gospodarsko in kulturno sodelovanje na podlagi svobode, pravičnosti in morale brez hegemonističnih tendenc.
3.	Združitev se mora izvršili z obzirom in vpoštevanjem lokalnih in nacionalnih posebnosti.
4.	Če bodo slovanski narodi izolirani in brez zavesti, da so člani velike slovanske družine, je nevarnost, da ne bodo imeli potrebne moralne sile, ki je potrebna, če se hočejo udejstviti v mednarodnem svetu.
5.	Ne gre za idejo panslavizma in imperializma, ampak za idejo slovanskega bratstva, medsebojne pomoči in skupnega korakanja v cilju občnega napredka.
6.	Slovanski narodi ne potrebujejo nikakega novega ozemlja za svoj narodni prebitek. Azi-jatska Rusija zadostuje za namene slovanske kolonizacije.
7.	Za sedanjost in tudi za bodočnost nimajo narodi v svrho skupne organizacije političnega in kulturnega značaja nobenega skupnega monarha ali načelnika, niti kakšnega protektorja. ltusija pa velja slej ko prej kot primus inter pares.
»Iz tega pa ne sledi, da ne bi smeli slovanski narodi z drugimi neslovenskimi narodi sklepati zvez. Toda ne sme se pa udeležiti takih akcij, ki bi bile naperjene proti kakemu drugemu slovanskemu narodu.
9.	Noben pripadnik slovansko akcije ne sme trpeti, da bi se v vrstah slovanske vzajemnosti gojile separatistične tendence, ki bi vodile do novih razprtij med slovanskimi narodi. Nasprotno mora vsak član velike slovanske družine delati na to, da ostane nedotaknjena njegova narodna •»osebnost, njegov jezik, njegova kultura in avtonomija vedno, tudi tedaj, če ima njegova domovina skupne meje z drugo slovansko državo.
10.	Slovanska solidarnost ne vodi le do po-mirjenja slovanskih narodov samih, ampak mo--a postati vodilna velesila za splošno evropsko solidarnost.
Profesor Bobčev je mnenja, da se more le na podlagi te ideje zasigurati Slos'anstvu ona velika bodočnost, ki mu po pravici pripada.
Knjige in revije
Zgodovina Lavantinske škofije (1228—1928). Ob 700 letnici njene ustanovitve spisal prof. dr. Franc Kovačič. Maribor, 1928. Založil Lavantinski kn. šk. ordinariat. Tisk Tiskarne sv. Cirila. Vel. 8°. Str. XVI + 491 in 40 listov slik. Cena vezanemu izvodu 150 Din, broširanemu 130 Din.
Priznani naš strokovnjak in učenjak g. prof. dr. Franc Kovačič je ob 700 letnici lavantinske škofije napisal njeno zgodovino, ki pride prihodnje dni na knjižni trg. Knjiga dela čast avtorju, kakor tudi lavantinski škofiji. V knjigi so opisani vsi dogodki na sedanjem ozemlju lavantinske škofije od začetka krščanstva do današnjih dni. Pisatelj je uporabil pri sestavi knjige vse dostopne vire in taiko napisal kritično zgodovino lavantinske škofije v vsej podrobnosti. V knjigi je orisano vse notranje in zunanje cerkveno življenje škofije tekom sedemsto lel njenega obstoja. Cena, ki je določena za izvod, ne bo krila niti tiskarskih in knjigoveških stroškov, razen, če se razproda vsa izdaja. Setjajle pridno po tej knjigi, priporočajte in naročajte jo! Dobila se bo prihodnje dni že v vseh knjigarnah. — Pogrobnejše poročilo še prinesemo v prihodnjih dneh.
Slovenska relieiozna lirika. V maju izide »Slovenska religiozna lirika«, antologija najlepših slovenskih religioznih pesmi. Pesmi je zbral in uredil ter jim napisal uvod France Vodnik. Antologija se naroča pri upravi »Križa« (Ljubljana, Miklošičeva c. 5). Če se naroči in plača do 30. aprila t. 1., se dobi po subskripcijski ceni 15 Din za broširan, 20 Din za vezan izvod. Pozneje bo veljala knjigotrška cena. ki bo višja.
Drobiž
»Jutro« in Simon Jenko. »Jutro« z dne 21. aprila je prineslo senzacionelno odkritje nekega Josipa Novaka z Jame, da pesnik Simon Jenko ni umrl, kakor stoji v dosedanjih njegovih biografijah, f. 1869., ampak že 1. 1866. Treba bo »Jutru« in nje-
fovemu informatorju že verjeti, saj 21. april ni . april. Priporočili bi pa uredništvu »Jutra« vendarle, naj po kakem okullističnem strokovnjaku da preiskali, kako je prišel »rajni« Simon Jenko do tega, da je delal še po smrti, 28. februarja 1867, na praškem vseučilišču tretji rigoroz in ga po podatkih tamošnjega juridičnega dekanata tudi naredil, in ali ni bil morda listi S. Jenko, ki je v Kranju umrl 18. oktobra 1869 in bil 20. oklobra pokopan, le nekak »astralni« ali kak drugačen Jenko; kajti da je neki Simon Jenko, koncipient pri dr. V. Prevcu, tisti dan res v Kranju umrl, stoji še danes v kranjski mrliški knjigi in po Slov. Narodu 1860, št. 124 in 125, je bil tudi pesnik. Tudi bi bilo vredno preiskali, kateremu Jenku so po poročilih Slov. Naroda 1873, št. 225. in 226. in drugih tedanjih listov postavili nagrobni spomenik 28. septembra 1873, ko so ga pravemu S. Jenku po istem viru »Jutra - že na rožnovenško nedeljo 1869, to je blizu tri iodne pred smrtjo »astralnega« Jenkovega Mesa- Malo več vestnosti in manj hlastanja po sencah bi Jutru nič ne škodovalo, saj do strokov, v menda nima predaleč.

/ /
veia uvimieio vrvenjem
Praški grad Hradčany, ponos Prage, kamer
češki
Kaj prinašajo poleti
Letalec Byrd, ki je preletel severni tečaj, odgovarja: Taki poleti povečujejo napredek; kajti kakor hitro je načrt za tako podjetje gotov, rodi stiska gotove iznajdbe, ki bi se sicer pri navadnem razvoju ne pojavile. Byrd izraža prepričanje, da je zrakoplovstvo šele v otročji dobi, da bo pa bližnja bodočnost prinesla razvoj, o katerem niti ne sanjamo. Leta 1936. bo redni zrakoplovni potniški promet nekaj vsakdanjega, se bodo rabili ogromni zrakoplovi s štirimi in petimi motorji, da se bo lažje kljubovalo zračnemu odporu. Let bo vedno hitrejši in vedno višji. S sedanjimi zrakoplovi se že da leteti 100 ur, kmalu pa pridejo do meje, ko bo 800 km na uro tako rekoč vsakdanjost. Zrakoplovstvo ima pa tudi ogromen pomen za civilizacijo samo. Proti tistim, ki se bojijo nevarnosti v zraku, ugotavlja, da je zrakoplovstvo v službi trgovine in prometa že danes vsaj tako sigurno prometno sredstvo kot so železnice. Pilot, četudi se po današnjih pojmih podaja v nevarnost, ima vedno veliko nalogo pred seboj spreminjati tajinstveno, nepoznano v običa' :o, vsakdanjo stvar. K svojemu poletu na južni tečaj pripominja, da se javnost še ne zaveda vseh skrbi, nemira in dela, kakršnega zahteva taka priprava. Razumeti jo pa more le tisti, ki sc je že sam nahajal v takem položaju. Stroški za odkritje Amerike po Kolumbu so znašali 2115 dolarjev. Toda že odkritje severnega tečaja samega je zahtevalo več sto življenj in 200 milijonov dolarjev. Njegova ekspedicija na severni tečaj 1. 1926. jc bila kolikor mogoče skromna, a je kljub temu stala 140.000 dolarjev. A ekspedicija na južni tečaj, ko se bo preletelo 40.000 km, zahteva najmanje 450.000 dolarjev. — Končno gre torej tudi pri tem za vprašanje denarja, katerega bo v zrakoplov-stvu naložil plodonosneje pač tisti, ki ga več ima.
Ženske kot kuharice v vojašnicah
Francija zavzema nasproti ženstvu čisto svojevrstno stališče. Na eni strani jim ne da volivne pravice, na drugi pa jim nalaga vojno obveznost (poleg davčne seveda). Te dni je pa vojni minister celo odredil, da se morejo ženske uporabiti v vojaški službi celo v mirni dobi — vsekakor le kot prostovoljne uslužbenke. Polkovniki so pooblaščeni, da za poiz-kušnjo najamejo za kuhinjske načclnice po vojašnicah ženske. Pri tem morajo paziti, da izbero le kandidatinje, ki so nravno popolnoma zanesljive in strokovno kar najbolj izvežbane. Vsaka kuharica bo morala kuhati za 400 mož in upajo, da bo nadomestila najmanj 12 mož, ki so zaposleni v kuhinji. Kuharice bodo dobivale kot plačo največ 500 frankov na mesec, razen tc^n hrnno in leier je prostor, tudi stano-
se vrnejo danes z opoldanskim brzovlakom gostje.
vanje; v tem slučaju pa morajo živeti same (neoženjene). — Bomo videli, če bodo Francozi v tej svoji uvedbi našli posnemovalce. Potem bodo kuharice nosile glavo pokonci.
Podtaknjeno dete
Sin ameriškega milijonarja John Воуег-Мугоп je pred nekaj leti poročil mis Lauro Miller. Zakon je ostal več let brez otrok, kar možu ni bilo ljubo. Ko je pred dvemi leti odpotoval po poslih v Evropo, je odšla njegova žena k staršem v Kanado in od tam je možu naznanila veselo vest, da bosta slednjič le dobila zaželjeno dete. In ko se je mož vrnil, ga' jc sprejela žena vsa žareča od veselja — s sinkom v naročju. V hiši se jc naselila sama
mladim dekletom. Zakonca sta se sodnijsko ločila, sc pa potem znova poročila in mož je topot še posebno slovesno prisegel zvestoba Zopet je šlo nekaj čas vse po sreči. Potem je pa trgovec nenadoma odpotoval v London, čeg da ima tam nujne trgovske posle. Žena ni sumila nič hudega. Pred par tedni je pa obiskala neko predstavo v kinu, kjer je film kazal londonsko življenje na ulicah. Tu je gospa videla nekaj, da ji je zastalo srce: njen lastni mož je šel z roko v roki z onim dekletom, s katerim jc bil že prvič prelomil zakonsko zvestobol Žena je takoj vložila tožbo za ponovno ločitev in kot dokaz priložila izdajalski film. Mož se izgovarja in zaklinja, da mora imeti dvojnič-nika, toda londonska policija je poslala natančno poročilo, kako se je L. W. nastanil v nekem londonskem hotelu skupaj z damo, ki jo je vpisal kot svojo ženo, — Nič ni tako skrito...
Prezgodnje umiranje zdravnikov
Klub praških okrajnih zdravnikov se je te dni na svojem sestanku pečal z dejstvom, da so v teku enega meseca umrli trije njegovi člani, še mladi. Ob tej priliki je predsednik opozoril na splošno in prezgodnje umiranje zdravnikov po vojni. Temu je kriv deloma napor začasa vojne deloma pa prezaposlenost raznih uradnih zdravnikov, ki jih poleg vsega muči še skrb za lastno družino.
Zob za zob
Kneginjo M. na Dunaju je zadela nekod na veleodlični plesni prireditvi mučna neprijetnost. Med plesom ji je izpadel eden sprednjih zob. Nečimerna in obenem skopa kne-ginja je bila vsa nesrečna ter je po celi dvorani iskala izgubljeni zob. Ko je zvedel za stvar neki bivši oboževalec kn^ginje, ki ga je bila oholo zavrnila, je hitel k njej in ji s hli-njenim sočutjem zagotovil, da bo po plesu pre-isiral vso dvorano in ji na vsak način vrnil izgubljeni zob. Kneginja mu je odgovorila za« smehljivo, da ne potrebuje njegovih uslug. Naslednji dan pa je maščevalni kavalir poslal kneginji — volovski zob z vljudnim pismom. Toda ni dolgo vžival sladkosti maščevanja, kajti nemudoma je dobil zob nazaj s sledečim pismom: »Vaša ljubeznivost je ganljiva. Da
K olimpijadi v Amsterdamu. Pogled na veUkanski amsterdamski stadijon.
Probujajoči sc Egipt bo odkril v prihodnjih i'uch £ v Kairu enega največjih svetovnih spomenikov, ki naj budi v Egipčanih turodno zavesi.
radost, ki se jc pa lc prekmalu začela kaliti. Ljudje so šepetali, da jc Boyerjev otrok podtaknjen — gospa Boyerjeva da ga je kupila. Stvar jc zašla celo v liste. G. Воуег je bil do smrti užaljen in je vložil tožbo za ločitev. Njegova žena je na razpravi odkrito priznala, ca je kupila dele par ur staro, toda le z najboljšim namenom, da ohrani svoj zakon pred razpadom. Otroka ljubi sedaj kot svojega in hoče zanj kar najboljše skrbeti. Če njen mož tega ne mara, mu da rada svobodo, da se loči od nje. Sodišče jc izreklo ločitev, toda ameriška javnost je vsa na strani gospe Воуег. Najbolj pa obsojajo otrokovo mater, ki je lastno dete prodala, nato pa izblebetala skrivnost in uničila zakonsko srečo dveh ljudi.
Če se uprejo kaznjenci
V Katovici na Poljskem so se včeraj spuntali politični begunci. Največ od zaprtih je bilo komunistov. Baje je šlo za protest zoper slabo prehrano. Kaznjenci so se zabari-kadirali v svojih celicah in prepevali komunistične pesmi. Seveda ni manjkalo radovednežev izven sodnih ključev. Pred jetnišnico se je namreč nabrala velikanska množica ljudi in poslušala ter opazovala, kaj se godi. Policija je morala ljudem dopovedati s kopiti. Policijski ravnatelj in državni pravdniki so poskušali priti z ujetniki do pogajanj. Vse zaman! Prerekanja ni bilo konca; policija si je končno pomagala na ta način, da je v pravilni frontni črti napadla celicc in seveda tudi jetnike.
Film kot izdajalec
Ogrska je bila vedno dežela raznih družabnih dogodbic, ki kažejo, da je nravnost njenih takoimenovanih »boljših« in »najboljših« krogov zelo slaba. Najnovejša taka povest je ta-le: L. 1920. se jc poročil budimpeštanski trgovec L. W. s hčerjo bogatega veleposestnika. Zakonska sreča jc trajala par let — dokler ni žena zasačila moža na sestanku z
ste si dali zaradi mene izdreti zob junaško!«
Zamorska plesalka postavlja Evropo na glavo
Zamorska plesalka Jožefina Baker je celi Evropi zmešala glavo; kamor pride, dero za njo stari in mladi, kakor bi nič drugega na svetu več ne bilo življenja vredno razen nje. Te dni se mudi plesalka v Pragi. Ob njenem prihodu je bila na kolodvoru taka gnječa, da so se ženske onesveščale in so štrli več šip. Plesalko so dvignili na streho neke kočije in jo največjem dežju vozili po mestu. Plesalka bo nastopala deset dni v nekem praškem kabaretu; stanuje v hotelu Wilson, kjer ima najetih osem sob.
Potres v južni Afriki
V Johannesburgu i okolici je bil 21. t. m. močan potres, ki je podrl več hiš. V zlatem rudniku City-Depp se je porušilo več rovov. Nekaj rudarjev pogrešajo in se je bati, da jih je ob potresu zasulo.
Kopališča tudi za ljudstvo
Mestna uprava v Karlovih varih je sklenila, da na lastne stroške ustanovi ljudski penzijon z 250 posteljami. Soba v tem pen-zijonu bo stala 10—15 Kč dnevno. Na ta način hočejo omogočiti, da bodo mogli tudi revnejši ljudje misliti na zdravljenje v Karlovih varih.
Izročite mi vse, kar imate, sicer...« >Kar imam, lahko dam. Imam mrzlico.«