Domoljub V Cfubijant„ 9. septembra 1936 - - « Celo 49 • Stev. 37 Nujno potrebno čiščenje Glavno glasilo Jug. rad. zajednice se peča tudi s komunistično nevarnostjo v naši državi in napoveduje konec dosedanjega popustljivega postopanja. »Samouprava« piše tudi sledeče: »Znano je, da je med ljudmi svobodni!) poklicev zelo veliko protidemokratičnih levičarjev. Vsi taki pod najrazličnejšimi plašči in skriti za najrazličnejše maske vodijo gotovo razdiralno delo z živo ali pisano besedo. Sodelujejo celo v nekaterih priznanih meščanskih uredništvih kot uredniki te ali one rubrike, v kateri po načrtu, dan za dnem, pod vidikom kake socialno-hu-mane zaskrbljenosti, brez sramu s tiskano besedo širijo marksistično misel. Prav tako je znano, da je v različnih podjetjih in samoupravnih uradih dosti uradnikov, ponekod celo inže-njerjev, ki ne skrivajo svoje marksistične miselnosti in ki so pripravljeni, da ob različnih prilikah predlagajo marksistične razlage in marksistične zamisli o tekočih dogodkih in tekočih vprašanjih. Tudi je jasno, da tudi naše gimnazije in univerze, da o naših ljudskih šolah sploh ne govorimo, niso brez oboževateljev marksizma, ki pri pouku, v neposrednem stiku z zaupanimi jim učenci, razvijajo in širijo komunistično kugo. Pripoveduje se n. pr. tudi to, da je režiser nekega državnega gledališča na letnih počitnicah v nekem letovišču vodil neko odrsko delo, ki je imelo skozi in skozi borbeno-propagandni značaj za marksizem. Znani pa so še drugi primeri tega nečednega dela, ki more vznevoljiti vsakega poštenega državljana, in ki more izzvati ne samo najostrejšo kritiko, ampak tudi najostrejši odpor. »Samouprava« po teh izvajanjih napoveduje »odločno čiščenje vseh naših ustanov in celokupnega državnega aparata marksističnih agitatorjev«. — Naj bi se to čiščenje čimprej izvršilo. Važne naloge kat prosvete (Iz govora ravnatelja dr. J. Basaja na prosvetnem tabora na Jesenicah.) Krekov poziv > ločimo se« je veljal za težke razmere, ko je on začel urejati vrste za katoiiško prosvetno in socialno delo. »Ločimo se« velja tudi za naš čas. Stari gledajo nazaj, mladi gledajo naprej. Mladina našega časa mora gledati naprej, kaj ji prinese bližnja bodočnost in mora biti na vse pripravljena. Ločimo se od tistih, ki zatrjujejo, da hočejo z nami eno razredno fronto, zraven pa brezobzirno rušijo temelje vere in življenja po veri v današnji mladini. Ločimo »e od liberalnega lenuštva in socialncga polovičarstva, ki naseda komunističnim geslom in ki se pusti varati, da je komunizem samo strokovno gibanje. Komunistična taktika ponuja strokovno fronto, a pred to fronto postavlja prapor brezbožništva. Ona vabi, naj se delavci združujejo le po strokovnih delavskih interesih, a istočasno v Španiji mori duhovnike in redovnike, požiga cerkve in samostane. Komunisti prožijo roko za skupno borbo v strokovni fronti. V manifestu katoliški de-avski mladini, ki je praznovala 50 letnico ka-oliškega mladinskega gibanja v Parizu, podajo takole: »Združimo naše napore, kajti »» hočemo živeti, hočemo kruha, rokodelstva, . Vr'iiti hočemo pravico, želimo goreče itd.« Lepa gesla, lepe besede, a na ža-vse neiskrene, vse ls taktika in igra. l m l(<> ponujajo eno roko za skupno bor-' d'uga za hrbtom stiska v pest, da udari 'ii pobije. Žalostno je, če še danes ne vedo, da komunizem ni samo socialno in politično gibanje, ampak tudi vera in to najbolj nestrpna vera, ki ne trpi poleg sebe nobene druge vere. V katoliški prosveti moramo gotove stvari danc3 posebno poudarjati. Jasnosti, odločnosti se ne smemo bati, najbolj nam v današnjih razmerah škoduje polovičarstvo in stra-hopetnost, ker le-te mladino odbijata. V prosvetnih in socialnih vprašanjih moramo biti vsaj tako brezkompromisni katoliki, kakor so brezkompromisni komunisti. Zelo slabo uslugo delajo katoliški stvari danes tisti, ki hočejo preko teh težav s popuščanjem, kompromisom, z molčanjem. Ozračje je polno in mladina tudi v katoliškem taboru zahteva jasnosti. Ali bomo trdili, da je bajka vse, kar se je dogajalo in se dogaja proti veri in cerkvi v Rusiji, Mehiki in Španiji? To je strašna resnica, to je strašna sedanjost. Dim pogorišč cerkva in mrtvaški duh uničenja vsega, kar je krščansko, se čuti že preko vse Evrope. Katoliška mladina mora v socialnem vprašanju v svoji prosveti dobiti jasnost in prosveta mora v tem delu pokazati veliko delavnosti in sposobnosti. Za kristjane ne more biti drugega socialnega programa, kakor Kristusov nauk, ki je nauk ljubezni do bližnjega. V službi naroda je delala vaša prosveta 40 let. Bili so časi, ko je to delo bilo enako nevarno kakor težko. Tedaj je bilo to delo ravno tukaj zelo potrebno, saj so tod mimo gradili nemški most na Jadran. V tež. kih časih ste vztrajali in v nevarnosti se niste bali. Zato ste dosegli veliko uspehov za našo slovensko stvar v najtežjih časih in na najbolj ogroženi postojanki. Vprašate se pa nehote, da-li ta naloga za prosveto še obstoji, ko smo vendar ujedinje-ni z bratskima narodoma Srbov iu Hrvatov v narodni državi Jugoslaviji. Treba jasno povedati, da v teh razmerah narodna naloga prosvetnega društva ni nič manj aktualna, da je nasprotno v današnjih razmerah celo težja in odgovornejša, kot je bila prejšnje čase. Vsa izobrazba mora temeljiti v narodu. In kakor so bili naši sovražniki Nemci, ki so nam hoteli vzeti naš materin jezik in naše slovenske navade in običaje, ravno tako so danes naši sovražniki tisti, ki pravijo, da slovenski jezik v naši narodni državi nima več pomena in da ie edino pametno, če že bodoča naša generacija preide na srbsko-hrvatski jezik. Realne zahtevo življenja, prometa, da nas bodo prej ali slej k temu prisilile. To so isti oportunisti, isti strahopeineži, isti brez-značajneži, kakor so bili svoj čas nemčurji. Poturica hujši od Turka, nemčur grši od Nemca t Spoštujmo jezik in običaje bratskih narodov Srbov in Hrvatov, ljubimo in spoštujmo pa še bolj svoj materin jezik. Danes ni več nevarnosti za nemčurstvo. Slovenski jezik se govori v uradu, slovenski napisi se bleste na javnih prostorih, pač pa nas danes ogroža nov strup, ki tudi ni nič manj nevaren nego nekdanje nemčurstvo, to je obožavanje tujstva. Le preveč se oddaljujemo od starega pristnega bistva in posnemamo tuje šege, tujo modo. Naj tu nastopi naša slovenska prosveta in zakliče: »Ohranite domačo pristnost vsega slovenstva!« Ohraniti moramo pristno naše slovenstvo, to mora biti cilj naše narodne prosvete. Istočasno pa se bomo borili proti narodnim napakam, proti slabim navadam in razvadam. Voseljačenje in alkohol kazi naše slovensko lice. In marsikateri tujec je odnesel slabe vtise iz naše krasue zemlje, ko je videl preveč veseljaštva in zapravljivosti, zlasti pijančevanja iu s tem zvezanega preklinjanja. Široko je polje delavnosti in tudi prostora dovolj za vse, ki so dobre volje in hočejo sodelovati v vrstah slovenske katoliške prosvete. In kakor je Krek ob ustanovitvi za-klical, tako naj se razlega klic tudi z današnjega 40 letnega jubileja : »Mlada, verna, delavna generacija vseh slojev, vstani in oživljaj!« Povsod Boga naši mladini, naj vera jo blažil Stojmo Pri vseh občinskih volitvah — s kako tako redko izjemo, kakor so redke bele vrane — ima JRZ ve&io. Pa je Je nasprotnih glasov še vedno dosti! To je tista slavna »združena opozicija«. Nezadovoljneži, nasprotniki za vsako ceno, zabavljači, nagajafi vsake baže. Pa ne rečem, da je JRZ nezmotljiva. Katera stranka na svetu pa je?! A četudi nezmotljiva ni, ima pa le edino prave namene: da bi se v Jugoslaviji pošteno vladalo, da bi Slovenci imeli vso pravico in prostost, da bi se kar najbolj sami vladali. Najbolj pa, da bi sami s svojim denarjem gospodarili! Da bi ta denar ostal doma, da bi se z njim našim ljudem pomagalo. Ne pa, da teče v tuje malhe in bisage. — Mar taka politika m prava! ... Nak pravi »združena opozicija«. Denar naj gre v Belgrad, tam znajo bolje gospodariti kakor pri nas! Nam bodo že tam nazaj odšteli, kolikor bodo za prav spoznali. Naj nam le doli kruh režejo! Ce je njihov z maslom namazan, naš pa suh, nič za to; saj smo navajeni suhega jesti! To se imenuje »jugoslovenska« ali »naci-jonalna« politika. Ta »nacijonalizem« ak »ju-gostovenstvo« je precej drag špas. Stane Slovenijo — tako imajo zračunano možje, ki se na to razumejo — na leto 630 milijonov! V 18 letih so to že lepe milijarde! Ali vi razumete tako politiko? Razumete ljudi, ki to politiko uganjajo? Jaz se čudim in strmim, da je še skoro v vsaki občini kaka četrtina ljudi, ki to samomorilsko slovensko politiko odobravajo in podpirajo. Kaj pa ti ljudje vendar mislijo? Ali so res toliko slepi, da ne vedo, da ta politika Slovenijo in tudi nje same gospodarsko aničuje?! Kje pa poznate »ker kakega doveks, ki hoče samemu sebi slabo?! Samo v politiki je to prav in pametno. To zahteva »nacijonalizem«, »jugosiovenstvo«. In oni hočejo biti Jugosloveni, nacijonalni! Samo z gospodarskega stališča je torej ta opozicijonaloa politika nespametna, bedasta, škodljiva, obsodbe in obžalovanja vredna. Nič drugače pa z verskega. Že zadnjič smo rekli: »Na dnu vsakega vprašanja leži versko vprašanje«. Tudi v politiki, v kolikor se ne tiče zgolj materijalnih stvari. Le bedak aH lažnik more trditi, da politika nima z vero nič opraviti, ko sc vendar na sto straneh dotikata ali druga v drugo segata. Iz tega se vidi, s kakimi nesramnimi lažmi je liberazlizem na Slovenskem dolga desetletja dela! in ljudi za nos vodil ter jih vodi še danes, ko si upa očividm resnici v obraz biti in predrzno trditi ter govoriti svojo frazo, da politika nima z vero nič opraviti. Rekli smo zadnjič tudi: Ves svet je razdeljen na dve veliki polovici: Za in zoper vero, za in zoper Boga. Na tri ali štiri dele, arapak samo na dva: za ali zoper! Tudi politika, in politika še prav posebno. Ne toliko v zasebnem življenja, doma v hiši. in tudi ne toliko v cerkvi, ampak v javaem življenja se najbolj odlo-faje, ali bo Kristus kraljeval na svet« — ali Antikrist. En sam pogled po svetu, posebno v teh sedanjih dneh, nam to jasno dokazuje. Ko bi biH torej na stranke razdeljeni na eni strani verniki, na drugi brezverci, to bi bilo razumljivo, to bi bik) naravno in pravilno. Kar pa je spet nespametno, napačno, nedosledno, vse obsodbe in obžalovanja vredno, je to, da se en del tistih, ki so tudi verni, loči od ostalih, od večine vernih, pa se združi s tistimi, katerih namen je, cerkev v stran potisniti, vpliv vera na javno življenje oslabiti, skratka: vero Iz-2l trdno! podkopavati. To je bila vedno bolečina cerkve, da je en del njenih otrok samih pomagal njenim sovražnikom pri njih hudobnih nakanah. To je njena bolečina in njena velika škoda še danes, ko en velik del takih, ki še hočejo biti verni, podpira in bere raje brezvsrsko ali proti-versko časopisje kakor katoliško, in dere z njim čez drn in strn. Po eni strani hočejo biti še katoličani, po drugi — nočejo. Ce bi jim rekli, da so brezverci ali krivoverni, bi bili razžaljeni, in res niso — a katoliškega imena se sramujejo. V zasebnem življenju so katoličani, v javnem nočejo biti. To itne se jim zdi poniževalno. Da se pa opravičijo, so si namesto »katoličan« izmislili besedo »klerikalec«. Katoliškega imena ai še ne upajo naravnost zaničevati in patrijoti, pod pretvezo Oskrb« dežele z dobro pitno vodo je prav tako važen pogoj za napredek, kakor dobre cesto aH elektrifikacija. Za zdravje ljudstva pa je naprava zdravih in dobrih vodovodov še mnogo večjega pomena. Saj prav pomanjkanje zdrave pitno vodo v poletnih časih celo pri nas večkrat povzroča bolezni, ki včasih poberejo tudi večjo število prebivalstva. Razumljivo je zato, da tako država kakor tudi banovina skrbita, da se po možnosti grade povsod, kjer je najbolj potrebno, primerni ln zadostni vodovodi. Država je vprav za gradnjo vodovodov najela 50 milij. posojilo, od katerega jo odpadlo na Slovenijo 2,662.000 Din. Državni higijonski zavod so tudi bavi b gradnjo vodovodov iz državnega proračuna, banovina pa poleg svojih rednih prispevkov v proračunu nakazuje tudi večje zneske iz banovinskega fonda za javna dela iz bednostnega sklada. Načrt za graditev vodovodov v Sloveniji je v letošnjem proračunskem letu precej obsežen in obsega sledeča dela: V celjskem okraju bodo zgradili v občini Žalec za vas Lervee požarni rezervoar; v (rnomeljikem okraju pa bodo v občini Semič v kratkem začeli graditi kapnico in n&pajaiiiče v Brezovi rebri, v Malinah pa bo zgrajeno napajališče. V črnomaljski okolici bodo začeli graditi na Rožičevem vrhu kapnico in napajališče, t Svibniku kapnico. V občini Dragtuš bodo za Zapudje tudi zgradili kapnico in napajališče, v občini Vinici pa vodni bazen za Goiek ln Podklanec. Vodopravna obravnava za veliki skupinski vodovod v Starem trgu ob Kolpi jo ie izvršena in bodo v kratkem začeli s prvo skupino gradbenih del, ki obsegajo graditev rezervarja pri Sv. Antonu. F prevaljskem okraju bodo pri Sv. Antonu na Pohorju zgradili šolsko kapnico, v kamniškem okraju pa bodo za ihansko Solo uredili šolski vodovod. F kočevskem okraju bosta še letos zgrajeni kapniei v Lipovcu v občini Dolenja vas in v Kočevju v občini Dobrepolje. V občini Mozelj bo obnovljen vodovod, v Selu, občina Veliko Lašče, pa bodo »gradili rszervar. V kranjskem okraju so ie safeli graditi prvi del velikega skupinskega vodovoda, ki bo vezal Preddvor t Kranjem in Staro Loko pri Škofji Loki. Prav tako eo že razpisane licitacije za zgraditev zvezne vodovodne progo med Voklim in Prebačevim. Letos bodo tudi Se začeli s prvo skupino gradbenih dol aa 9ku- j pinski vodovod si Cerklje ia okolico. V načrtu ! »klerikalizma« ga pa lahko zaničujejo in po. bijajo. To je tista velika nedoslednost in slepota teh ljudi. Hočejo biti katoličani in — nočejo Enkrat so » cerkvijo, drugič z njenimi nasproti niki. Z eno roko zidajo, z drugo podirajo. Kakor je napačno in neumno, sam sebi iz žepa krasti in v drugega devati, tako je nespametno in napačno, cerkev podpirati in obenem cerkev podirati. Z gospodarskega kakor z verskega stališča torej je ta politika očividno popolno, ma pogrešena. fn vendar jih je še toliko, ki jo podpirajo! Kdo bi mogel tem ljudem oči odpreti, v kaki zmoti da so? A zdi se, da je vsako dokazovanje zastonj. Slepi so in slepi hočej, ostati. In še ponosni so, da so slepi! Ti pa, dobro krščansko slovensko ljudstvo, stoj v svojem dobrem in pravem prepričanju toliko bolj trdno! pa je še zgradba skupinskega vodovoda a Kovor in Podbreaje, za katerega razpisana vodopravna obravnava ni uspela. F krškem okraju bodo zajeli studenec za Črnečo vas v občini Kostanjevica, v ljubljanskem okraju pa bodo v občini Polhovgradet popravili vodovodno napeljavo čez G ra.taščico. V litijskem okraju, bodo za vodovod v št. Vidu pri Stični zajeli studenec Maklenovec, od koder bo treba črpati vodo s črpalkami na električni pogon. V metliškem okraju bo razpisana še ta mesec vodopravna obravnava. Za prvi del belokranjskega skupinskega vodovoda, kjer bodo zgradili pivo gajetjo studoneev v ob&ni Radatoviči. Do jeseni bodo zgradili tudi kapnico v metliški okolici, in sicer sa Gradnik in Sodji vrh ter za Škemljovee. F murskosobo■ ikem okraju bo še letos izvršena asanacija Šolskega vodnjaka v Prosenjakovcih, v ptujskem okraju pa bodo zgradili šolsko kapnico za občino H«m. F novomeškem okraju že grade vodovod za Velike Rebroe in Valično vas v občini Zagradee; v kratkem pa bodo začeli graditi kapnice v Gorenjih in Dolenjih Sušicah v občini Toplioa. Dogradili so fo kapnico m Repče v trebanjski občini. V kratkem pa bodo začeli z graditvijo kapnice v Gorenjem Medvedjem selu. V kratkem prid® tudi na vrelo ojačitev vodovoda Hmeljčeč in Veliki Kal v občini Mirna peč. V občini Velika I»ka bodo za Martinjo vas zgradili kapnico in napeljali vodovod v gospodinjsko žolo v Mali Loki. Za veliki skupinski vodovod ga Suho krajino, ki bo stal nad 30,000.000 Din, pa ie i! državnega posojila za vodno oskrbo določen prvi obrok 350.000 Din. F radovljiškem okraj« je bila že opravljena vodopravna obravnava za vodovod v Bitnjah, v občini Boh. Bistrica, grade So vodovod za Selo in Zsbrefsnico ter vodovod v Kranjski gori. Na jeson pride n« vrsto tudi vodovod v Bohinjski Bistrici. V slo-venjgraškem okraju grade že vodovod za s! Ilj v občini Velenje. F konjiškem okraju grade že kapnice v občini Stranic« sa Malo goro in v občini Vitanjo za vas Brezen. Do j«*"1 bo tudi dograjen vodovod v občini Zreče •» Sv. Kunigundo. ¥ imarskem okmj« 8rsd®^ dalj časa vodovod z« Šmarje pri Jelšah, ki W do jeseni dojnrajen. ^TlfSprteil tisi?* trte* 5 stati k tod! svoj prstan hi MM1 M podpri katolttkl list« (P'J Gradnja novih podovotfov športni klub »Planina« j» imel 8. septembra v Ljubljani svojo prvo večjo prireditev. Pri »prevodu po Ljubljani je nastopilo aad 700 kolesarjev. Na dcaai vidimo kolesar), med služba božjo na Stadionu, na 1 ov% pa kolesarje na ljubljanskih ulicah, 3l Rojstm Am našega mladegm krnim Na kraljev rojstni dan je bila v Belgradu velika parada naje vojne sile, pri kater« so sodelovale vs« sdrnice naše vojske. Na zgornji sliki vidimo oddelek topništvo na spodnji pa oddelek mogočnih ž a« rometov, ki so nastopili pri paradi. Nastop naS« vojske »i je ogledal knez-namestnik Pavle, vlad«, '»Slopniki tujih držav, vodilne osebnosti iz našo države in ogromna množica naroda, ki je strumni nastop naših vojakov burno pozdravljala. nos)! Bsyer-j«i# krii kot ua-rancfjo sa pristnost. P.-OU vsem boie£lnam in prehladu ASPIRIN 0«U, i, reglttr. pod S 8,. «704 vi I. UL SMS Nj, Vel. kralj Peter II. je 6. septembra slavil svoj 13. Tojstni dan. KAJ JE NOVEGA ZAHVALA Upravi Domoljuba. Ljubljana. Podpisani se upravi Domoljuba lepo zahvaljujem za podporo 1000 din, ki sem jih prejel kot naročnik Domoljuba, ker mi je pogorela hiša. Ostati hočem še nadalje zvest naročnik in ga priporočati tudi drugim. Prosim, da se to ob priliki objavi v Do- moljubu. Janez Urh, posestnik. Gozd-Kaiišče 9, dne 3. sept. 1936. OSEBNE VESTI_______________ d Ljubljanski vclesejm je obiskala oni petek naša kraljica Marija. d Nadvojvoda Anton Habsburški je s svojo soprogo Ueano — sestro rumunskega kralja — prišel te dni na obisk na Bled h kraljici Mariji. d Bolgarski kralj Boris se je na povrat-ku iz Rima ustavil dne 4, septembra pri knezu namestniku Pavlu na Brdu. Tam je bolgarski kralj sprejel v avdienco tudi predsednika vlade dr. Stojadinoviča. ........lil MU" ■» Br.lijtJ&H nun, Sfeoffa iefco g ae iSfifliiaira od 9. — 36. septembra 1936 i d Na srednjem ušesa je bil te dni operiran hrvatski voditelj dr. Vladko Maček. Operacija je uspela. d Zlat« poroko sta obhajala Ivan in Marija Jevfinik v Podgorju pri Slovenjgradcu. DOMAČE NOVICE d Rojstni da« našega kralja Petra II. so dne 6. septembra slovesno proslavili po vsej državi. V Belgradu se je vršil velik pregled vojske v navzočnosti kneza namestnika Pavla. V Ljubljani je bila slovesna božja služba v stolnici, kjer je bil navzoč tudi ban dr. M. }v a tlačen. Slovesne božje službe v blejski župni cerkvi, ki jo je daroval tamošnji župnik g. Zabret se je udeležil kralj Peter II., kraljica Marija s princema Tomislavom in Andrejem, kneginja Olga in druge visoke osebnosti. Na kraljev rojstni dan so izvršili velike spremembe v vodstvu naše armade. Dobili smo novega načelnika glavnega generalnega štaba v osebi generala Milana Ne-diča in bilo je odlikovanih cela vrsta osebnosti. Red sv. Save I. razreda je prejel tudi naš ban dr. Natlačen, ki naj sprejme s tega mesta k zasluženemu odlikovanju tudi aaše čestitke! d Evharistični kongres sc je vršil to poletje na otoku Rabu. Kongres je sprejel več resolucij, med drugimi tudi eno proti popolni nagoti v primorskih kopališčih, n. pr. v Lo-paru, kjer se oba spola v >Evint obieki« skupaj kopata in solučita, Ker Lopar ni v afriških pragozdovih, ampak v Jugoslaviji, nas zanima, kdo opravlja mesto okrajnegfi načelnika na Rabu. d 25 iet že požrtvovalne deluje Vincen-cijeva konferenca na Viču. d V Jakopičevem paviljon« v Ljubljani je za časa veiesejma prirejena umetnostna razstava novih umetnin prof. Francela Kralja. Razstava obsega nad 200 del izvedenih v olju, marmorju, bronu, terakoti itd. ter je lepo razvrščena v treh dvoranah. Omenjamo, da v razliko od ostalih običajnih razstav, ki navadno obstoje iz zgolj izumetničenih pokrajin in tihožitij, tu motivno sestoji iz kmetskih, delavskih, živalskih in zlasti verskih podob. Razstava je izbran prikaz poslednjih del tega našega vodilnega umetnika. d 2318 srednješolcev je letos v Mariboru, d Dvakrat trojibe in dvakrat dvojčke je povila Jovanka, žena Džordžija Grboviča, kmetovalca iz Virke v šavniškem okraju. d 10.000 vagonov pšenice hoče nakupiti v Jugoslaviji češko žitno društvo. d Naredba banake uprave gled® stavk je izšla te dni, iz katere prinašamo sledeča opozorila: Brez ozira na sodno kazensko postopanje se kaznuje, in sicer uradoma: 1. Nagovarjanje in zapeljevanje nameščencev ali delavcev k dejanjem, ki so bodisi uradoma, bodisi na predlog kaznjiva po kazenskih zakonih. 2. Omejevanje osebne svobode v obratnih prostorih. 8. Omejevanje ali preprečenje prostega lastnikovega razpolaganja z obratnimi prostori, tako zaprtimi, kakor tudi odprtimi, in s predmeti, ki se tam nahajajo. 4. Nasilno odvračanje od dela, bodisi z grožnjami, bodisi z dejanji. 5. Donažanje alkoholnih pijač in predmetov, ki bi služili im udobje, zabavo ali razvedrilo osebam, ki ae neopravičeno zadržujejo v obratnih prostorih. 6. Izražanje, oz. izkazovanje odobravanja ali simpatij v kakršnikoli obliki esebani, ki imajo neopravičeno zasedene obratne prostore, odnosno vršijo druga nezakonita dejanja v zvezi s stavko, kakor tudi nabiranje in dajanje denarnih prispevkov ter nabiranje in darovanje živil aH obleke ta nje. 7. Postajanje ali zbiranje v gručah pred obrati, v katerih se stavka aH kjer se stavka pripravlja. Gori navedena dejanja ae kaznujejo v smislu čl. 89. zakona o notranji upravi z globo od 10 do 1000 din. ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od enega do 20 dni. d Za nižje uslužbence. Za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., dne 6. septembra t. 1., je gospod ban dravske banovine dr. Marko Natlačen razdelil med državne in banovinske uslužbence, ki služijo pri banski upravi, precej podpor v skupnem znesku 20.000 din. Višina posameznih podpor se je odmerila po številu šoloobveznih otrok v družinah posameznih uslužbencev. Ta denar so v prejšnjih časih porabili za pogostitev visokih gospodov, ! ki je bila ob takih prilikah na banovini. d Največje orgle v Jugoslaviji bodo pač one, ki jih je izgotovil mojster Jenko v Št. Vidu nad Ljubljano za stolnico v Djakovu, Imajo 72 registrov, tri manuale in pedal ler nad 5000 piščali, d Letina keiuie v Jugoslaviji bo letos izredno dobra, kakršne še ni bilo, odkar'obstoja Jugoslavija. Tudi žetev pšenice je odlična in mogli bomo izvoziti velike količine pšenice, in sicer tudi proti plačilu v devizah. Samo za koruzo in pšenico bomo letos dobili okoli 1100 milijonov dinarjev. Cešplje nam bodo dale letos okoli 100 milijonov din. Raste pa tudi izvoz drugih pridelkov in tudi izvoz živine. Po vsem tem bi bila letošnja žetev izredno dobra Lo začela bi se v resnici >doim sedmih debelih let«, o kateri je govoril mini-strski predsednik dr. Stojadinovič. Samo d« bi tudi za naš les bilo malo upanja, da 6e bo sedanja kriza kaj kmalu nehala. d Tudi uslužbenci ljubljanskega (ram. vaja so stavkali en dan. Sedaj že vozijo. d Velik vlom. V starinarnici Satnuh v Mariboru je bil izvršen drzen vlom, ki se je uzinovičem dobro izplačal. V starinarni so vlomilci vse razbrskali. V nekem predalu so našli 6000 Din gotovine, ki so jo pobasali, v drugih pa razno srebrnino in zlatnino, kakor ure, uhane, verižice, srebrno jedilno orodje v skupni vrednosti 29.000 Din. Pobrali so vse ter nato zopet po isti poti, po kateri so prišli, izginili. — Lastniku starinarne ao povzročili 35.000 Din škode. d 100 delavk ljubljanske tobačne tovarne je doseglo te dni predpisana leta za pokojnino. S temi delavkami odhaja iz tobačne tovarne stara garda, ki je pod dr. Krekom pred 50 leti prva započela krščansko-soeialuo organizacijo. d Pa 21 letih se je vrnil iz Rusije Slovenec Jakob Stupar iz Homca pri Kamniku. Odšel je 1. 1915 s 17. pešpolkom na rusko bojišče. Pri bojih na Dnjestru je .'"inii in od tedaj ni bilo od njega nikakih giasov več. Proglasili so ga za mrtvega in njegovo ime so vklesali z zlatimi črkami v spominsko ploščo padlim vojakom. V Rusiji je živel ves čas v Taškeutu, kjer »e je oženi! in sedaj pripeljal s seboj ieno in tri otroke. O holjše-vikih in njih gospodarstvu pripoveduje Stupar samo neugodne stvari. Več o tem piše »Slovenec« s dne 6. septembra. d Kors. SeMšf* bakra. Rudarski podjetnik Zegarac je odkril v okolici Strumice velika ležišča bakra, svinca in pirita Ruda je izvrstne kakovosti in daje do 20% bakra. V svinčeni rudi je veliko srebra, v bakreni pa zlata (2—3 grame zlata v eni toni bakrene rude). ležišča že deloma izkoriščajo v malem obsegu. Za izkoriščanje pa se zanima tudi tuj kapital (Nemci in Angleži). d Zrakoplove* družba je ustavila rrarni promet na črtah Zemun—Skoplje in Ljubljana— Zagreb—Sušak. d Nad 4 in pol milijon* dinarjev so znašali dohodki mariborske carinarnice v avgustu. d 15 dui bodo delali v septembru v trboveljskem rudniku; tri dni več ko dosedai. d Samo katoličani še čakamo na urejene razmere i država. V verskem oddelku pravosodnega ministrstva bo te dni končano delo za osnutek ustave islamske verske skupnost' po načrtu, ki so ga verskemu oddelku pred- L 60RKJUI - pri IvairiD liuMiana, Sv. M rasia 29 se priporoča vsem svojim cenjenim odjemalcem za jesenski nakup. Na salogi velika izbira blaga za moške in ženske plašče m obleke, za jesensko perilo, deke. kov«^ razno trikotažo, pletenine, dežnike '•'■ Na zalogi tudi damski Hubertu* plašč' Din M®-—, otroški Hubertus plašč » šolsko deco od Din ------- Vse blago za nevestine opreme pe jako u£"a cenah. Pri nakupu nad Din 100 — P^®*'at nameček, ako se sklicujete na ta i"se v »Domoljubu«. ložili trije islamski odbori. Pravosodni mini-gter bo prav kmalu predložil ustavo ministrskemu svetu; ko jo miBisi.skl svet sprejme, (,„ pa izročena NJ. Vsi. kralju v odobritev. Torej bodo »daj vso veroizpovedi, razen katoliške, imele urejene odnošaje z državo. ge katoličanom, ki jih je skoraj polovica v državi, dajte vendar že enkrat to, kar jim tudi v tem pogledu gre. d Govornika s« »kradli zlato uro. Iz Svilanjca poročajo, da »o tamoSnji pristaši Jugoslovanske naroda® stranke svojemu šefu dr. Svetislavu Hodžeri pripravili prav neprijetno presenečenje. Hodžeri so namreč te dni na nekem shodu, ki ga je Imel v Svilanj-cu, ukradli zlato uro, ki je bila baje vredna 30.000 Din. d Tri tedne je trajala dstfea mraka ob dalmatinski obali, to je doba love na ribe. Oni četrtek ae je zaključila. Spočetka so imeli ribiči bolj malo uspeha, proti koacu pa so se začele ribe pojavlja« v velikanskih množinah. Povsod so ribHSi zajeli po nekaj vagonov rib. Mnogo rib pošljemo v Španijo, ki je doslej to žival sama izvažala, a mora ribe zaradi državljanske vojne sedaj kupovati drugod. d Novo, vse veljavno skupil« pogodbo s« podpisali. Po večdnevnih pogajanjih ined zastopniki rudarskega delavstva in Trboveljsko premogokopno družbo ter posvetovanjih delavskih zastopnikov i delavci samimi, ja vendar prišlo do mirne rešitve tega delavskega spora. Da je biia ta pogodba podpisana v zadovoljstvo delavcev in delodajalcev, pri tem ima zasluge tudi g. ban, ki je uvidel potrebo po hitri rešitvi tega spora in je s svojim posredovanjem tudi pospešil rešitev. Posebno pa je treba pozdraviti dejstvo, da je bil sporazum dosežen na miren način ter jo 7, obojestransko uvidevnostjo privede! do za-željenih uspehov. Ta rešitev spora med rudarskimi delavci in TPD naj služi za zgled ludi ostalemu delavstvu in podjetnikom drugod, da opuste nezakonita postopanja in ne zahtevajo nemogočih stvari ter uberejo rajši mirno pot poravnave, kakor se je ravno pri Trb. prem. družbi pokazalo, privede do zadovoljivih uspehov. d 100.«» Din v zlata |e ukradel nekdo trgovcu Miši Surundžijeviču v Štipu. d V tunela je nalete! oa čredo govedi. Na železniški progi Sarajevo—Pale se je dogodila nenavadna železniška nesreča. Vlak, ki je vozil iz Sarajeva proti Pali, je v nekem tunelu naletel na čredo govedi. Strojevodja j« v zadnjem hipu opazil pretečo nevarnost, vendar vlaka ni mogel pravočasno ustaviti. Naglo je zvrl vlak, tako da so potniki prestrašeni začeli skakati iz vagonov. Tem bolj, ker je bila v tunelu tema. Lokomotiva vlaka je štiri goveda popolnoma razmrcvarila, tri P« poškodovala. Lastnik govedi trpi veliko škodo, vendar je zanimivo, da se doslej še ni javil kot lastnik. Najbrž zato ne, ker 1)1 ga poleg gkode, ki jo trpi, zadela še kazen. d Beigrajska občina bo s podporo prometnega ministrstva zgradila v Belgradn tri nova gimnazijska poslopja. Pri nas morajo ®«8ta in banovina postaviti vso srednje Sole same. d Pred trgovinskimi pogajanji a Italijo, "unajski časopis »ReichsposU objavlja dopis sv«jega rimskega poročevalca, v katerem zagotavlja, da pripravlja Italija nekaj važnih '»nanjepolitiiuih korakov, ki bodo napetost med njo jn državami Male zveze še bolj raz-•"etnenili. — Izjava novega romunskega ?.u- n VOBHJiJ SLOVENSKI KATOLIŠKI BNEVNIK. PifE V BUHtl KATOUftKE ft*CUI. STANI NA MESEC 21 DIN. P&lfK, m VAKI POSUE7C NEKAJ ŠTEVILK SRESMAČNO NA «MHB>. NASLOV: .SLOVENEC«, UUBUANA, 9UOOSLOVANSKA TISKARNA. povedal, da Je dr. Stojodinovičeva vlada prva od obstoja naše države dak na razpolago eno milijardo dinarjev m javna dela, katerih blagoslov bodo občutili v vseh krajih In v vseh stanovih. nanjega ministra o Itaiiji je v Rimu imela prisrčen odmev. Dopisniku »Reichspostec so v Rimu med drugim v tej zveri izjavili, da namerava Italija v najkrajšem času začeti trgovinska pogajanja z Romunijo in Jugoslavijo, ki bodo položaj v srednji Evropi v mnogem razčistila. d 150 letata* šele. V nedeljo 6. septembra ao imeli v Dobu pri Domžalah veliko in redko slovesnost. Ob veliki udeležbi ljudstva so blagoslovili in otvorili novo Šolsko poslopja. Obenem so proslavili 150 letate«, odkar obstoji gola v Dobu. d Zelo se je dvignila cena svinjske masti in svinjskega mesa zadnje dni v Belgradu. d St je čas za vpia v šolo! Posebno v sedanji dobt, ko vse hiti na gimnazije in tako množi število brezposelne inteligence, premalo upoštevamo praktične zahteve življenja. Mnogo staršev ne ve, kam z otroki, ker po dovršeni nižji gimnaziji sli meščanski šoli še niso zreli za življenje. Naš narod bi potreboval bolj v praktičnost usmerjenih šol, kar imajo ie izobraženejši narodi v svetu. Zato z veseljem pozdravljamo zamisel uršuiink v Skofji Loki, ki s 1. oktobrom otvarjajo tako šolo. Bo gospodinjsko-trgovskega tipa. Razen najpotrebnejšega teoretskega znanja se bodo dekleta vadila domačih del, kot: kuhanja, likanja, prikrojevanja, šivanja, a učile se bodo tudi strojepisja, stenografije, knjigovodstva, korespondence tn nemščine. — Morda bo mnogim staršem prav, ila opoztriamo na to praktično življenjsko šolo, kjer 9e dekleta ae bodo samo isofcraževaia, ietnveč tudi feksno krepila na zdrave-.,i gorenjskem zraku. Vsem prizadetim staršem bodo potrebna pojasnila radevolje dale škofjeloške uršulinke, ki že od nekdaj slovijo po svojih šolah. d Stari«, dijake-iafe opozarjata«*, da je m&J ie redno vpisovanje v enoletno priv. trgovsko Solo, znani »Ckršstolov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, vsaki dan dopoldne in popoldne. Vprašajte za informacije aH pišite po brezplačni prospekt, da ae seznanite s to našo najstarejšo in odlično privatno šolo. Zavod obstoja ie 33 let m nudi vso izobrazbo, ki je potrebna v obrtniških, trgovskih, iniustrijskih in drugih pisarnah. Tudi doma na posestvu je dobro, da imate domačega sina ali hčerko tako izobraženo. Prav toplo priporočamo. d Zelo dobro Je sspal veliki tiod ministra dr. Kreka aa Mali šmaren v Logatcu. d Brežiee-okelies. Na predlog notranjega ministra dr. Antona Korošca so kraljevski namestniki podpisali ukaz, s katerim se ime občine Zakot v brežiškem okraju spremeni v ime Brežice-okolica. d volitve na novo ustanovljene občine: Polenšek s sedežem v Poienšku, okraj ptujski, St. Janž na Dravskem polju in Slovenja vas, okraj ptujski, bodo v nedeljo, dne 11. oktobra. d Jugoslovanski delavski pokret. ki ga je organizirala JSZ, bo pričel izdajati svoj tednik, ki bo nosil naslov »Jugoslovanski delavec«. Tednik bo izhajal na osmih straneh. Prva Številka tega tednika, za katero bo napisal uvodnik minister za sodaino politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, je izšla 6. septembra. d Na velikem shodu Jug. rad. zajedniee v Paračinu je minister Stoševič med drugim d Denar, ki Španije ne bo vide?. V >Delavski fronti« čitamo: Naši marksisti so nekje hoteli malo poribariti v kalnem. Sklicali so delavsko zborovanje radi mezdnega boja ia so nanj povabili vse delavstvo brez razlike na svetovni nazor. Do tu je vse v redu. Toda vabilu je bila pridejana zahteva, da naj vsak delavec prinese s seboj — štiri dinarčke m uboge Španske sodruge. Vprašamo, kaj pa ima mezdni boj in strokovno delo opraviti g špansko revolucijo? In kako se sklada to delovanje naših marksistov z izjavami naših' rdečih generalov, da nimajo s komunisti nobenih zvez in da so proti komunizma? Zopet se ponavlja igra: Proti komunizmu pa za komuniste, ki jo ja v predzadnji številki spretno zaigrala tudi krščansko socialistična »Delavska pravica«. Mi samo obžalujemo tiste zapoljance, ki so ali bodo resnično kaj dali za španske sodruge, kajti ves tisti denar Španije nikdar videi ne bo. NESREČE d Gospodarsko poslopje in kozolec sta. pogorela posestniku Drevu Martin v Drešt-nji vasi pri Celju. i Peiar je uničil Vavpotičev valjčni mlin na Smarci pri Kamniku. Zgorela je vsa streha in vsa notranjost mlina, dva vagona žit* in moke. Ostalo je golo zidovje. Škode jo okoli pol milijona dinarjev. d P a žar je uničil deisssžijo posestnikoma Ivanu in Vinkotu Korže v Cirkovcih pri Ptuju. d Zgorele je estarJje hleva posestnika Brleča Jakoba na Rakovniku pri Kamniku. d In Se: pešari. V Spodnjih goričah v občini Rače je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Franca Bence. — Pri Sv. Križa je upepelil ogenj gospodarsko poslopje posestnika Ivana Škerbineka. — V Vrbtagi so uničili ognjeni zublji imetje posestniku Lahu. — V Graški gori je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Josipa Beričnika. d Kolesa avtomobila so šla čez nje. Ono nedeljo je šla 70 letna služkinja pri posestniku WoIfn v Sv. Petra v Sav. dolini, Vrze-lak Marjeta, iz Sv. Petra proti 2aleu. Na cesti pa je starko dohitel avtomobil, jo vrgel na tla, tako da so šla kolesa avtomobila čez njo. Nesrečna služkinja je zadobiia pri tem hude notranje poškodbe. Z avtomobilom so jo takoj prepeljali v celjsko bolnišnico. Poškodbe so bile tako hude, da je v noči od nedelje na ponedeljek umrla. d S patrone se j« igral. Ko je 11 letni sin delavca, Stojan Martin, iz Loke pri Mozirju, pase! živino, j a prišel k njemu pastir Ivan Maroit in prinesel s seboj p&trono. Faata sta se nato igrala s patrono in jo zagnala v neko skalo. Patrona je pri tem ekspodirala in odtrgala Stojan« kasaiec na levi roki, druge prste na levi roki ma j® pa razmeearila. d SreSa t V Studencih pri Mari- boru je obtičalo v globokem vodnjaku vedro. Lastnik, 84 tata! železničar Anton Mazi, je skušal na vse načine vedro osvoboditi, ker pa ni šlo, se je odločil da spleza v vodnjak. Po žični vrvi, na kateri je vedro obešeno, s# je začel spuščati v globino. Po nekaj metrih pa mu je ostra žična vrv tako razrezala ln zažgala dlani, da se je zaradi hudih bolečin spustil ter strmoglavil 10 ni globoko na dno vodnjaka. K sreči je bilo v vodnjaku kak poldrag meter vode, ki je ublažila udarec. Vseeno pa si je Mazi pri padcu stri levo nogo v gležnju. Vedro jc vendarle osvobodil, samo da so potem morali priti sosedje, ki so Matija težko spravili iz vodnjaka. d 100 kg težka skala se je zvalila na 36 letnega Bobilja Georgija, rojenega v Rusiji in uslužbenega pri gradbenem vodstvu za preložitev Trebeljevskega klanca. Zlomljena in razmrcvarjena noga. d Tir jc hotel prekoračiti. V Zeleni jami pri Ljubljani se je na železniškem prelazu pripetila nesreča, ki je zahtevala življenje 34 letnega Alojzija Tomazina, trgov, potnika iz Most. Tomazin je prišel okoli polnoči pred železniški prehod. Ker je našel zapornice zaprte, je hotel prekoračiti tir, medtem pa je privozil vlak ter ga podrl. Lokomotiva je butnila moža v stran. Tomazin je obležal smrtno nevarno poškodovan, vendar pa je ostal še živ. Poklican je bil takoj reševalni avto, ki ga je prepeljal v bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu umrl. d Ce avtobus objamejo ognjeni zublji. Na cesti med Črnučami in Trzinom je zgorel te dni avtobus Splošne prometne zadruge. Ta zadruga vzdržuje zvezo med Ljubljano in Moravčami. Oni večer je v Ljubljani vstopilo okoli 20 potnikov. Avtobus je vozil z navadno hitrostjo, toda takoj za Črnučami ee je vnel razplinjač. Plamen je takoj objel motorni del avtobusa, vendar pa je imel šofer toliko prisotnosti, da so mogli vsi potniki izstopiti. Ogenj ie zajel ves avtobus. Pod vročino so pokale pnevmatike. Avtobus je ves zgorel. Požara sploh ni bilo mogoče gasiti. Potniki so morali nadaljevati pot z drugimi prometnimi sredstvi, škode je okoli 180.000 dinarjev. Avtobus je bil zavarovan. d Hrbtenico mu je zlomilo. V Bukovici pri Ribnici kopljejo pesek za gradnjo nove vojašnice v Ribnici. V torek 1. septembra se je gramoz utrgal in zasul 23 letnega Antona Zobca iz Dan. Pri nesreči mu je zlomilo hrbtenico. Duhovnik ga je na mestu previdel, na kar ga je reševalni avto prepeljal v Ljublja- Tanki, najnevarnejše bojno oro ij«, prodirajo proti sovražniku. no. Stanje vrlega fanta je zelo opasnr, vendar je upanje, da okreva. d Kača je pičila pri obiranju fižola 87 letno železničarjevo ženo Ano Hecl v Zgornjem Radvanju pri Mariboru. Morala je v bolnišnico. d Vznak je padel in si (lomi! tilnik, Markelj Ignacij, posestnik v Rtiži vasi pri St. Vidu, je na vozu tlačil, ko so nakladali reso, katero so nakosili za steljo živini. V Vam nudi Centralna tlnarna. L|ubl|«na. v svoji posodi najugodneje. voz sta bila vprežena vola, ki sta nenadoma premaknila voz. Markelj je padel z voza in si zlomil tilnik. Prihodnji dan je že izdihnil svojo dušo. Bil je star 75 let. Zapušča 10 otrok. d Kopat se je šel. V ponedeljek, 81. avgusta, je pasel 9 letni pastirček Sadar Jožef živino na hribčku nad Pristavijo v-jo pri St. Vidu pri Stični. Na hribčku je luža. Pa- Novost na tipskem velesejmu je cev, kjer so Ijudji 61 : varni pred napadi iz zraka. Take cevi to na prodaj. stirček se je iel kopat. Voda ni globoka. Vendar je v njej utonil. Potegnili so ga že mrtvega iz luže. d S atr'he je padel in »e aoil. Kleparski pomočnik Belci Franc je popravljal streho na Marijini cerkvi ▼ Celju. Pri delu mu ja pomagal 18 letni vajenee Sulič Metod. Naenkrat je pa Belclu pod nogami zdrsnilo, strmoglavil Je s strehe kakih 15 m globoko in priletel na cesto tik hodnika. Vsa nesreča se je zgodila v trenutku in z velikim ropotom. Sulič se Je v zadnjem trenutku ujel ia žleb in se pri tem rešil gotove smrti. Belci Je pri padcu na cesto obležal nezavesten. Zlomil si Je tilnik, hrbtenico in obe roki, počila mu je tudi lobanja. Iz glave se |e ulila kri. d Našel Jc mrtvega e razbito glavo. Dne 8. septembra je našel neki delavec tovarne u dušik v Rušah v gozdu komaj tri korake daleč od ceste in približno 60 korakov daleč od omenjene tovarne, 25 letnega delavca Ignaca Vrbiača z razbito glavo mrtvega. Včeraj ob 10 bi bil moral Vrblač nastopiti nočno službo v omenjeni tovarni. Kdo ga je ubil in kako se je zgodil grdi zločin, še ni znano ln bo šele mrzlično poizvedovanje orožništva prineslo morda nekaj luči v to zadevo. d Razne nezgode. Koštoniaj Josip, 27 letni pos. sin z Ljubečne, je peljal domov drva. Na cesti je stopil na neki oster predmet in se močno urezal v levi podplat. ■— Nunčič Frančiška, žena progovnega delavca, stara 63 let, od Sv. Krištofa nad Laškim, je pri pospravljanju čuvajnice v skladišču padla z okna in si zlomila levo roko pod laktom. — Apolomja Vučak, 83 let stara prevžitkarica v Sarnuša-nih pri Ptuju, 8e je pri krmljenju svinj nevarno ponesrečila. Svinja jo je ugriznila v desno roko in ji povzročila globoko zeva-jočo rano. Ker ponesrečenka nI iskala zdravniške pomoči, Je nastalo zastrupljen je in 60 morali Vučakovo v obupnem stanju oddati v ptujsko bolnišnico. — V isti zavod so Pre' peljali reševalci tudi 44 letnega delavca Franca Fakina iz Si teža pri Majšpergu. Pri g'^ nji ceste je padel v 6 m globoko gran"T,, iflmo n n n i rta r,nrlol So te*fllr train. DOM1 in tudi jamo, nanj je pa padel še težak train je nevarne poškodbe po vsem telesu i notranje poškodbe, ki so težjega značaja S strehe je padel in dobil nevarne poš'" 77 letni sluga Jurij Legnik v Mariboru. kodb« RAZGLED PO SVETU ^^.———— »■———— V Bratomoru® klanje v Španiji V preteklem tednu so dosegli uporniki „a bojišču zelo važen uspeh. Po več kot 14-dnevnih krvavih bojih se je četam generala Mole posrečilo, da so osvojile špansko trdnjavi) Irun, tik ob francoski meji. Uporniki so z zavzetjem Iruna dobili ključ do severne fronte ob morju. Brez zveze s Francijo bo rdečim vladnim četam najbrže na tem bo-jišfu kmalu zmanjkalo orožja in streliva. Drug pomemben uspeli upornikov je sunek polkovnika Jagueja po dolini reke Tajo proti mestu Toledu. S tein prodiranjem je Madrid ogrožen z zapada in juga. Uporniki bi na vsak način radi osvojili kadete, ki ho BANKA BARUCH II, »ue i>aris (9e) (»(Spremlja denar v jugoslavlfo najhitreje In po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši v»n bančne po3la najkulnntnejn PoStm uradi v Betgsjt, Franctjt, Holandiji in Lukscm-burgu sprejemajo plačila na no Se čekovna račune. BRUUA. S« BMi-«4 BreicilM. »KANUJAi »t 1U7-91J'uit. HOI.AS. M JA i X» UJIM DisBct. HJKSMrrRe, «., f,WI7 Unmicnrg. Katabtevo pošljemo brezplačno naša ček. nakaznica j ITALIJA s Drobiž. l)ne 31. avgusta je umrl pri Sv. Ivanu pri Trstu zgleden slovenski duhovnik msgr. Franc Kila. — Plače so zvišali tržaškim nameščencem in delavcem mestnih električnih, plinskih iti vodovodnih naprav, in sicer uradnikov za 10% do mesečne plače i»»i lir iu H% za presežek, dočim se zvišajo delavcem za 10% do 650 lir mesečno in za 8"i m presežek. Mussolini zvišuje plače vseh kategorij zato, ker so se po vojski v Abesi-iiiji začele dvigati cene tako industrijskih kakor poljskih proizvodov. — Požar je 1. sep-lemlira uničil v Šempasu pri Gorici dve kmečki hiši in tri hleve. Prizadeti so: Ivan j skurabot, Albert Sušmelj f ta Jožef Reven. — | 'Maski svet je sedaj dobila z.a Idrijo tudi | Lucija ob Soči. Kot zastopniki delodajalcev so imenovani Rossetti od industrije, 'rai>c Bajt ud kmečkih gospodarjev in Franc trgovec. Kot zastopniki delavstva pa »» imenovani Justin Hvala, Jožef Sturin in 1 Miiz/.ini. Kakor je videti, bodo počasi l" vf''i' kraji dobili občinska zastopstva, do-rill> je sedaj v vseh primorskih občinah go-»Maril od vlade imenovani župan brez ljud-zastopnikov. So pa tudi novi občinski svetovalci kot zastopniki korporacij imeno- I3'"' oziroma potrjeni od piefekture, brez atere korporačije nimajo pravic — pač naj-uJa hiba Mussolinijevega korporacijskega Jma' V splošnem ljudsko-socialnem oziru 0 imenovanje teli posvetovalnih organov oble gotovo prineslo veliko koristi v primeri vlad -|edaniim absoIutnim gospodarstvom < uili županov, v narodnem oziru pa seve-sPnče obstoječih razmer od tega ni priča-li0Vatl nobenih koristi. ! * v,'li|(e vojaške priprave. Na velikih | ' lanskih orožnih vajah v južni Italiji so I se uprli rdečim v Toledu in se zaprli v star srednjeveški grad Ah i zar nad mestom, kjer jih oblegajo rdeči že nekaj tednov. Kadetov je nad 1000 in jim že zelo primanjkuje živeža. Na jugu so prodrli uporniki do mesta Malage, ki ga pa še niso zavzeli, dasi se vodijo za to mesto že več dni iz,redno krvavi boji. V Madridu so sestavili novo vlado, ki je še bolj komunistična od prejšnje. Zadnje vesti z ra/.uili bojišč niso povsem jasne, zakaj poročila španskih vladnih kakor tudi iz uporniških krogov so si zelo nasprotujoča. Edino s severnega bojišča poio-čila niso tako nezanesljiva. Uporniki so zavzeli Fuentarabijo, Najbrže so rdeče čete zapustile tudi trdnjavo Gvadalup, ki leži severno od ravnokar imenovanega rtiesta,. Uporniki so dobili 6000 svežih vojakov v pomoč, ki so že zavzeli Hernaui južno od San Seba-stiana, dočim dajejo rdeči pri Renteriji, vzhodno od San Sebastiana še vedno hud odpor. Ko bodo čitatelji >Domoljuba« sprejeli to številko lista, bo San Sebastian najbrže že v uporniških rokah. prvič preizkusili nove italijanske orjaške tanke, ki morejo podreti vsak sid in vsako drevo in ki se bodo uporabljali v to, da bodo delali gaz za druge manjše tanke. Ob zaključku orožnih vaj je imel Mussolini velik govor, v katerem je dejal, da je Italija baš zaradi afriške vojne danes vojaško teko pripravljena, ko še nikoli. Na en sam ukaz more Italija danes v trenutku mobilizirati 8 milijonov vojakov. KATOLIŠKA CERKEV s Kasno. V Franciji tiskajo: 54 katoliških dnevnikov, 200 katoliških tednikov, 2000 raznih manjših katoliških časopisov in 10.000 župnijskih glasil. — To leto so bili na Poljskem trije veliki evharistični kongresi: v Koloineji s 40.000, v Premislu s 100.000 in v Lotim s 100.000 udeleženci, — Na Irskem so bile velike demonstracije proti krvavemu divjanju španskih komunistov. Dublinski škof je izjavil: Ce je samo desetina vesti, ki pri-liajajo o klanju v Španiji resnična, je to dovolj, da se zgraža nad komunističnim razboj-ništvom ve3 svet. — Frančiškanskega generala patra Bello so sprejeli te dni v Albaniji z vojaškimi častmi. V Skadru so mu priredili pojedino, na kateri je Džafer Jpi, odposlanec kralja, izrazil zahvalo albanskega naroda frančiškanskemu redu in sporočil pozdrave sv. Očetu. Visokega redovnika je spremljal posebni vojaški oddelek, v avdijenci pa je sprejel p. Bello tudi sam kralj 7x>gu. — Francoska železniška uprava je dovolil« 46 posebnih vlakov za jesensko iurško romanje. s Zakaj pobijaj® redovnike. Časniki so poročali ter poročajo o divjanju inarksistično-komunisti&e c!nihali zoper redovnike in duhovnike. In kaj so ti redovniki in redovnico j storili? Kakšna je njih krivda? To prikazu- I jejo naslednje številke: Redovniki in redovnice v Španiji so vzdrževali: 416 bolnišnic s 82.366 posteljami, 72 klinik s 13.000 bolniki, 43 blaznic s 18.000 uniobolniki. Redovniki in redovnice so obiskovali vsak dan in stregli 91.000 bolnikom v njihovih hišah, z mlekom so dnevno nahranili <0.500 siromakov, v samostanih je dnevno dobivalo hrano 190.000 siromakov. Redovniki in redovnice so torej največji dobrotniki človeškega rodu, marki-sti in komunisti pa znajo samo ropatt, poži-gati, rušiti in moriti. AVSTRIJA s Svoje vrste patrioti. Delavstvo avstrijske tovarne Steyer, kjer prevladujejo marksisti, je odklonilo vsak prispevek za avstrijsko letalstvo. Namesto za domače avstrijsko letalstvo pa je daroval vsak delavec po en šiling (okrog kovača) za komunistično špansko vlado. s Kosti »Mutca Osojskega«, kralja liole-slava V. poljskega, izkopavajo zdaj na pokopališču na Osojah na Koroškem. Po nalogu poljske vlade bodo kosti kralja spokornika, ki se je zatekel v slovenski samostan, prepeljali v Krakov in jih pokopali v grobnici poljskih kraljev. Kralj Boleslav je bil pokopan v Osojah leta 1279. s Korotauski in drug drobiž. Najvišja vremenska opazovalnica na Sonnblicku o ■-haja letos svojo petdeseletnico. — V Avsti^i imajo približno 250.000 konj, katerih vidnost se ceni na okroglo 200 milijonov šil; gov. — Julija meseca je Avstrija izvozila 10.595 vagonov lesa Glavni odjemalci lesa so Italija, Madžarska in Nemčija. — V Celovcu je povozil osebni avto posestnika Rezaja ir, Jerberga pri škofičah in ga težko poškodoval. — Šestletni fant, ki je z vžigalicami iskal izgubljeni nož, je po neprevidnosti za žgal gospodarsko poslopje posestnika Franca Leopolda v Flattach. — Minuli teden so se vršili na južni strani Vrbskega jezera med Škoii-čami in Logo vesjo vojaški manevri, katerih zaključka se je udeležil tudi avstrijski diživ-ni predsednik Miklas. FRANCIJA s Predrznost španskih komunistov. Posebni dopisnik >Matina« poroča naslednje: Rdeči španski miličniki, ki so pobegnili ua francosko področje, nočejo položiti orožja. Zaradi tega imajo francoski gardisti in cariniki zelo težko delo in morajo povsod groziti z revolverjem. Ozemlje, na katerem so francoski miličniki, izgleda kakor da bi bilo v obsedenem stanju. Po ulicah se sprehajajo španski miličniki s puškami na ramah in se pozdravljajo med seboj s komunističnim pozdravom. Begunci se obnašajo zelo agresivno in ogrožajo celo pristaše francoske ljudske fronte, katerim očitajo, da-jim niso dovolj pomagali. Preteklo noč je prispel na postajo Hendaye vagon municije, ki so jo rdeči miličniki takoj zahtevali. Ker se je šef postaja temu uprl, so ga dejansko napadli in so šele francoski orožniki mogli napraviti red. MU SIJA, s 16 prvakov bol jše viške Rusije je dal samodržec Stalin postreliti, ker so »kovali zaroto proti njemu. V Rusiji je pač 1 kg kruha dražji kot 10 človeških življenj. Sedaj zapirajo še druge komunistične voditelj", pisatelje, generale itd., ker so se menda vsi 7l pripravljali, da poženo Stalina v kot. Zaprli bo že ckrog 10.000 več ali manj vodilnih bolj-leviških osebnosti. Na zadnje tudi sam Stalin ae uide zasluženi kazni. s Zadnje trenutke nedavno obsojenih boljševiških s&rotnikov proti Stalinu opisujejo tako: Vsem obsojencem je bilo sporočeno, da se naj pripravijo na smrt, ker je bila njih pomilostitev odbita in bodo drugi dan ustreljeni. Zinovjev je začel nato strahovito divjati in kričati, da pride smrtna kazen tudi ca krvnika Stalina. Drugi dan so odpeljali vse na dvorišče kaznilnice. Najprej sta prišla na vrsto Kamenjev in Zinovjev. Kamenjev je bil miren, Zinovjev pa se je onesvestil in so ga morali k zidu privezati. Nato so obema zavezali oči, počila je salva in oba sta bila mrtva. Nato je oddal vodja strelcev še vsakemu strel v usta. Nato so prišli drugi na vrsto, vedno po dva in dva in vedno so vsem z istima robcema prevezali oč.i DROBNE NOVICE Zračna ivez® Praga—Moskva, namenjeno potniškemu prometu, so otvorili pretekli teden. Esperanta je prepovedan v Nemčiji, ker ni >nacionalen<. 250 letnico osvoboditve madžarske Budimpešte od Turkov so slavili 2. septembra. Za malarijo je zbolel znani indijski voditelj Gandhi. 128.000 rudarjev hoče stavkati v angleškem Južnem Valesu. Na ošpicah je hudo (bolel angleški zunanji minister Eden. Komunistične žaret«« so odkrili v argentinski vojski. Kmetje se v spopadu orožnike razorožili v bolgarski vasi Raževo. Kongresa hitlerjevcev v nemškem Niirn-bergu se letos prvič udeleže tudi diplomatski zastopniki Male zveze. 5000 irskih prostovoljcev je izjavilo, da se hočejo boriti na strrfni španskih upornikov. 38 novih letališč bodo zgradili za obrambo Londona pred zračnimi napadi. ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ: Deio krajevnih kmečkih zvez Kmečks zveza bo šele takrat imela odločilno vlogo, ko bo združila pod svojim okriljem vse podeželje: kmete 6 člani njihovih družin, posle 111 poljske delavce. Čim prej in čim podrobnejše bo izvedena organizacija Kmečke zveze, čim bolj bodo edinice zvezane z vodstvom in čim bolj bo vladal v njih vrstah duh discipline ter zavest skupnosti, tem preje in tem bolj gotovo je pričakovati, da bo Kmečka zveza mogla tudi praktično uveljativi svoje zahteve. Zato je nujno potrebno, da krajevni odbori Kmečke zveze najprej svoje edinice do potankosti organizirajo in da pritegnejo v svoje vrste vse kmečko podeželje. Ni pa dovolj, da ima vsaka kmečka edinica odbor in številno članstvo! Vsak krajevni odbor naj ee čim prej sestane na seji, na katero naj povabi tudi druge sposobne člane in naj izdela podroben načrt, v okviru katerega se bo posamezna Kmečka zveza udejestvovala. V tem načrtu naj vsaka podeželska Kmečka zveza zavzame svoje stališče napram vsem kulturnim in gospodarskim ter socialnim ustanovam in prilikam v svojem okolišu. Predvsem naj ee odbori posameznih Kmečkih zvez potrudijo, da zainteresirajo kmečko podeželje za zadruge vseh vrst, kreditne in gospodarske — vse v smislu krajevnih razmer in potreb. Ugo-vite, katere zadruge bi bile pri vas najbolj potrebne. Pripravite vse za ustanovitev takih zadrug! Organizirajte vašo kmečko proizvodnjo. Za-vzemite svoje stališče do cen vaših pridelkov. V bližnjem mestu ne konkurirajte drug drugemu! Enaka kvaliteta za isto ceno bodi povsod vaše doslednje načelo! če se je katera panoga v vašem kraju preživel«, potem poiščite drugih izhodov: kako bi pospešili drugo panogo gospodarstva, morda živinorejo, morda sadjarstvo in podobno. Ce ne gre v splošnem, gre pa morda v posameznih strokah: perutninarstvo, reja plemenske živine, konjereja, ovčjereja itd. Na podoben način poskušajte tudi * sadjarstvom. V zvezi z navedenim je potrebna strokovna izobrazba. Posamezne krajevne Kmečke zveze naj napravijo načrt za tečaje, tako gospodinjske kakor gospodarske, za predavanja strokovne vsebine in za sestanke, na katerih se bodo v zimskem času obravnavala vsa strokovna in gospodarska vpra- šanja vašega kraja. Kmetijske strokovnjake vam bo na prošnjo preskrbela banska uprava. Posvetujte se, kje je treba regulirati potoke in hudournike, močvirja izsušiti, popraviti ceste in zgraditi uove, izboljšati gnojišča in napravit! gnoj-nične jame; zanimajte se za dobro pasmo živine, za pogozdovanje, gospodarska poslopja, za elektriko, poljske stroje itd. Ustanavljate primerne zadruge in izdelajte natančen načrt za zboljšanje navedenega. Vsaka Kmečka zveza mora v svojem kraju zavzeti jasno stališče napram šolstvu, ki naj se uredi tako, da bo kmečka mladina že zgodaj dobivala primeren strokovni pouk v. vseh panogah kmečkega gospodarstva. O vsem, kar smo do sedaj povedali, naprav-Ijajte resolucije in vloge ter jih pošiljajte neposredno na oblastva, ravnotako izdelujte vsakovrstne statistike kmečkega prebivalstva: koliko je kmečkih delavcev, koliko gospodarjev, kmečkih sinov in hčera, veleposestnikov itd. Ali so pri vas v bli< žini tovarne — koliko? Koliko kmečkih ljudi je v njih zajx>slenih? Kakšne organizacije so v vašem kraju in kakšno stališče boste do njih zavzeli? O vsem tem poročajte Glavnemu odboru K Z, ki mora imeti čim prej natančno in jasno sliko našega kmečkega podeželja, tako z ozirom na gospodarski kakor tudi 1 ozirom na socialni položaj, da bo na podlagi tega tem uspešneje lahko vodil delo Kmečke zveze. Iz pisarne Kmečke zveze Španski vojaki gradijo strelske jarke pri St. Sebastianu. V nedeljo, dne 6. t. m. je bil ustanovni občni zbor krajevne Kmečke zveze pri Sv. Joštu nad Vrhniko. Občni zbor se je zelo lepo izvršil. V prijaznem Prosvetnem domu, ki je svoje čase ponosno kljuboval diktatorskim režimom, so se zbrali kmetje iz Sv. jošta in okoliških vasi (Boi&nja vas, Planina, Smrečje) in napolnili dvorano. Glavni odbor Kmečke zveze je zastopal dr. Zupan. Izvoljeni so bili sledeči odborniki: predsednik Žakelj Janez, podnačelnik Dol i na r Franc, za tajnika Žakelj Josip, za blagajnika pa Dolinar J. Tudi so bili izvoljeni za posamezne vasi še j>osebej odborniki, tako da odbor šteje 40 najbolj agilnih ljudi, ki bodo uspešno delovali za kmečko stvar. Že na občnem zboru je bilo sklenjeno, da se mora odbor potruditi z vsemi močmi, da izposluje pri oblastvih podporo za cesto, ki veže vas Vrzdenec in pelje skozi Sv. Jošt na banovinsko cesto Smrečje. Ta cesta je v tako slabem stanju, da jc nujno potrebna popravila ozir. zgraditve, za kar pa ondotni prebivalci nimajo denarja. Zato je potrebno, da bi se za to stvar pobrigala banska uprava. Pa še drugih perečih vprašanj so se dotaknili zborovak-i: pasma živine, kakršno vsiljuje oblast, ni prava in ne odgovarja krajevnim razmeram. Zaradi mitnin, ki na noben način niso pravične, je treba pravočasno intervenirati na ljubljanskem županstvu. Ravno sedaj se pripravlja občinski proračun, zato je možno, da se v pogledu mitnin tudi nekaj ukrene. Naše papirnice, ki dosedaj delajo samo z četrtino obrata, nat začno izdelovati papirnate izdelke v polnem obsegu, da nam ne bo treba uvažati papirja iz Avstrije in da bodo kmečki producenti svoj les, ki nikamor drugam ne gre, doma lahko prodali. Nujno je potrebno, da se zniža carina na umetna gnojila, ki so zaradi previsokih carin predraga in jih kmet zato ne more kupovati. * Istega dne je bil tudi ustanovni občni zbor Kmečke zveze v Dobniičah. Kot govornik in zastopnik glavnega odbor KZ je nastopil dolgoletni zaslužni poslanec in sedanji predsednik Kmečke zveze g. Janez Rrodar iz Hrastij. • V nedeljo, dne 13. sept. bo občni zbor kr. Kmečke zveze v črnem Vrhu nad Polhovim grad-cem. Prosimo za obilno udeležbo! immnairiminnmmmmM^ Predsednik vlade dr. Stojadinovič je od. potoval v inozemstvo v češkoslovaško Bratislavo, kjer te vrši sestanek zunanjih ministrov Malo zveze. V Belgradu nadomestuje dr. Stoja-dinoviča notranji minister dr. Korošec. po DOMOVINI Slovenski tabor v Novem mestu Vsi vemo, kako težki časi so danes, veliko so (emu krive okoliščine, v katerih živimo, veliko pa tudi ni' sami, ker smo premalo odločni, nimamo radosti pogum«, zdi ee, kakor da nimamo zadosti moči, da bi uveljavili cdinoprava načela v ivetu. Ta domneva o nemoči je samo predsodek, ii ga je treba podreti. Res je težko to, saj je nekaj v nas, ki nas vleče k tlom. Vedno se moramo nekoga bati, vedno se tresti pred čim. To je posebno značilno za vse one prebivalec naše domovine. kjer ni Se dolgo, kar so tlačani tujemu gospodarju, gražčaku-lujcul Nič čudnega ni če ie itrah pred oblastjo ie ostal. Se danes stoje visoki gradovi naših bivših gospodarjev, ki so ubili v narodu ponos in zlomili samozavest, da ne zna ceniti svobode z vsemi njenimi pravicami. Danes ti gradovi razpadajo, danes ni več vzroka za bojazen. Ne več sužnji smo, ampak ponosni gospodarji! Pošteni, kakor čebela marljivi. Dolenec mora postati boli samosvoj, bolj odločen, bolj korajžen, in uvideli bomo, mnogo boljše bo pri nas! Saj nas ni malo, mnogo nas je, ki čutimo polteno in želimo da bi bil tudi ostali svet pošten. Toda vsaka dobra misel mora iti med množice, da se vsi navdušimo, vsi zaživimo od nje. Zato so danes potrebni veliki shodi, kjer se slišijo velike misli, ki naj bodo kakor plodno seme, vložene med množico, ki bo rodilo sadove. Le taki shodi postanejo in se imenujejo lahko tabori, tabori pred zlom, za vse kar je dobrega, velikega in lepega. In danes imajo ti tabori Se poseben pomen, danes, ko nam ne groze samo sile, ki nam žro naše jezikovne mejnike, ampak tudi gibanja, ki žele uničiti duše. Žele uničiti naše cerkve in izravati vero iz naših otrok. Zato moramo biti pripravljeni posebno danes, bolj kot kdajkoli, da nas časi prebite. Potrebna je pa tudi pažnja in borbenost posebno za nas, ki smo majhni da na« ne bo zame! vihar in odnesel, da mas ne bo zaletela narodna smrt. Zdravje, ki smo ga še ohranili, je treba ohraniti še naprej, pa ne samo to ozdraviti moramo tudi vse ono, kar je postalo bolno. Naj bodo torej slovenski tabori velika manifestacija zdravja, ki je še v nas, tabor vsega dobrega pred zlim. Tu se naj razlegajo zahteve, ki naj pofresejo zadnjo zagorsko vas do temelja. Da pa se bo to zgodilo, je predvsem važna jasnost v temeljnih zahtevah našega prepričanja, ki nas druži. Zato tabori, da bo jasnost v nas! To jasnost nam bodo razložili pošteni voditelji, katerim zaupamo. Ko bomo vse premislili in prerešetali, bomo lahko tudi zahtevali in manifestirali, kaj hočemo od odločujočih voditeljev kot posamezniki, kaj kot člani družine, cerkve, naroda in države. Slovenski tabor v Novem mestu naj ima pomen, kakor smo ga gori označili. Pridimo naj, da bomo na jasnem, kaj hočemo in kaj zahtevamo. In šli bomo, če bo tako, viseli in zadovoljni na svoje domove. Navodila za tabor ste že čitali v zadnjem »Domoljubu«. Za danes še tole: Za tabor lanko Izrabite 50% popust na železnici s tem, da kupite nedeljsko povratno karto. Ne pustite doma narodnih noš, kateri jih imate. Možje io fantje! Cim več naj vas pride na kolesih in konjih! Na spovedovanje bodo spovedniki na razpolago v so-se bo moglo zborovanje v miru vršiti in da bodo odnesli gostje lep vtis discipliniranega naroda. Dostop na taborni prostor imajo samo oni, ki bodo imeli taborni znak, ki stane 1 Din in ki ga dobite pri predsedniku krajevne organizacije JRZ. K občinskim volitvam pri D. M. v Poliu Kakor snvo v »Domoljubu« že sporočili, bodo v naši občini v nedeljo, dne 23. septembra občinske volitve. Naša stranka JRZ je kandidatno listo, na kateri »e nahajajo stari in novi, vendar vsi neoporečni možje ia fantje, že sestavil«. Zaupniki so se po vaseh posvetovali in predlagali, in tako obsega kandidatna lista 12 delavcev, 21 kmetov, 5 obrtnikov in 2 nastavljena V občinski upravi pa bodo: 3 delavci, 2 kmeta in 1 obrtnik. Kakor je Kmdie! Vaša starcow«ka organizacija Je iCmečka zveza 3 resnično, da ni nikdar mogoče vsem ljudem ustreči, tako je tudi z našo kandidatno listo. Ker pa lista j[RZ ni razred iiobojna, ampak stanovsko vzajemna, e jasno, da bodo za vsak pameten in izvedljiv predlog, tako iz kmetskih, kakor iz delavskih in obrtniških vrst glasovali vsi odborniki, izvoljeni na programu JRZ. Zato je število odborniških mest ki jih bo zavzel ta ali oni poklic, brez pomena. Nekaterim nasprotnikom ni všeč, da kandidira naša stranka tudi enega duhovnika. Zakaj pa ne? Saj to dovoljuje zakon, ki ga niso naredili klerikalci, ampak liberalci. Odbori, v katerih so v polpreteklem času sedeli duhovniki, so vršili svoje delo pošteno. -Kako je bilo s poštenostjo drugod, vemo mi, pa tudi banska uprava in sodnija. Pa pustimo preteklost in glejmo rajši v bodočnosti Rečemo le, če kje, je ravno pri nas navzočnost duhovnikova v občinskem odboru najboljše jamstvo, da se bo delalo bolj vestno in pošteno kakor se je. Kaj pa druge kandidatne liste? Ko to pišemo, še ne vemo. če jih bodo mogli sestaviti ali ne, Govore o neki »gospodarski«, na kateri naj bi se združili liberalci, samostojneži in par aruggih užaljenih nergačev. Slišimo tudi o marksistični Tisti, na kateri bodo baje nastopili združeni socialisti rdeče barve- in menda par užaljenih krščanskih! Kako bi gospodarila »gospodarska«, če zmaga, vemo iz zgodovine zadnjih let. Treba je prečitati samo zadnje revizijsko poročilo banske uprave. Zato »gospodarske« nihče, ki mu je blagor občine firi srcu, ne bo volil. Prav tako nc bo noben de-avec, še manj pa kmet, ki le trohico še krščansko čuti, oddal svoj glas za oboževatelje španskih komunističnih razbojnikov. Za našo listo JRZ bodo glasovali vsi pošteni kmetje, saj dobro vedo, da so imeli v bivši SI.S in sedanji JRZ najboljšo oporo. Tako je bilo, tako tudi bo, če bodo naši stranki pri teli volitvah s svojim glasom vsi kmečki možje in fantje izrazili zaupanje. Za našo 1RZ bodo glasovali vsi naši zavedni in pošteni delavci, saj so dobili ravno pod našim notranjim ministrom prvič priliko, da si lahko z Ilauf! - ). O.: Pravljice Mrd potjo naju čarovnik Mulej na mogel zadosti prehvaliti, dn je nama prišlo na misel, ovHi lodra z izreki iz korono. Dejal je, do je balo to edino sredstvo, dn sve se rešila. M je še velik dan, ko smo dospeli do ladje. Spravili smo se takoj nn delo in čez eno uro so ležali že Štirje v čolnu. Nokaj sužnjev je veslalo na suho ,da bi jih tam pokopali. Ko so se vrnili, so pripovedovali, do so jim mrtveci prihranili pokopa vanje: brž ko so jih potožili no zemljo, so razpadli v prah. Nadaljevali smo svo-le delo in žagali deske z mrtveci in še preden )e zvečerilo, smo spravili vse na suho. Nazadnje m bilo nikogar več na krovu, razen moža, ki ie bil no jambor pribit. Zastonj smo se trudili, da bi potegnili žebelj iz lesa. ni ga bilo mogoče tudi le za las premakniti. Nisem ve^el, kaj bi zaceli; jambora vendar nismo mogli posekati, da m ga spravili na suho. Iz te zadrege nam je pomagal Mulej. Enemu izmed sužnjev je velel, naj vesla hitro no suho »n naj prinese lonec poln Prsh. Ko se suženj vrne z loncem prsti, izgovori čarovnik nad njim skrivnostne besede m vsuje P»t mrtvecu nc glavo. Takoj odpre le-ta oči, globoko vzdihne in rana ob žeblju v njegovem eelu začne krvaveli. Zdaj smo žebelj lahko po-?egmli iz jambora in ranjenec se zgrudi enemu Eflied sužnjev v naročje. »Kdo me jc semkaj pripeljal?« vpraša, ko sj nekoliko opomore. Mulej pokaže name in jaz Mopim k njemu. »Hvala ti, neznani tujec, dolgih jfink si me rešil. Petdeset let sc žc vozi moje j ° Po ich valovih, in moja duša ic bila 0b30-•e'in, da sc je vsako noč vonj vračala. Zdaj pa l Ki,e nK>|a f|nvn dotaknila zemlje in zdni grem lunko spravljen k svojim očetom « Prosil sem vo. naj nam pove, kako je prišel v ta sirašni po- ložaj, in pripovedoval je: »Pred petdesetimi leti sem bil mogočen, ugleden mož in sem prebival v Alžiru; dobičk&željnost me je črtala, da sem opremil ladjo in postal morski ropar. To opravek sem že nekaj časa izvrševal, ko sem sprejel nekoč na Zanti nekega derviša") na krov, ki je hotel zastonj potovati, laz in moji pajdaši smo bili surovi ljudje in se nismo zmenili za svetost moža, empuk smo uganiali svoje šde z njim. Ko pa rni jc nekoč v sveti jezi očita! moje grešno življenje, me ponoči v moji kajuti, ko sem popival s svojim krmarjem, zgrabi silen srd. Ves divji, da se mi upa tak-le derviš povedati, kar mi ne bi smel noben sultan reči, planem na krov in mu potisnem bodalo v prsi. Umirajoč prekolne mene in moje moštvo, do naj bi ne umrli in živeli, dokler ne položimo svoje glave na zemljo. Derviš le umrl; vrgli smo ga v morje in se smejali njegovim grožnjam. Toda še listo noč »o se sjx>lnile njegove besede. Del mojega moštva se ic uprl proti me«. Strašen boj je divjal, dokler niso moji pristaši podlegli in so uporniki mene na jambor pribiti. Po tudi ii so podlegli svojim ronom ui kmalu je bila moja ladja le veld: grob. Tudi meni so ugasnile oči, dihanje mi je zastalo in misltl sem, dn umrjem. Toda bi! sem le otrpel tako, do sc nisem mogel ganiti; liaslednjo noč, ob isti uri, ko smo derviša vrgli v morje, sem se zbudil jaz in vsi moji tovariši, življenje sc je vrnilo v naša teleso, toda nismo mogli nič drugega delati jn govoriti, kakor le io, kar smo ono noč govorili in delal«. Tako jadramo že petdeset let, rie moremo ne živeti nc umreti; kako naj bi tudi dosegli suho zemljo? Z divjim veseljem sino jadrah vsokikrat z razpetimi jadri v vihar v nodš, da sc končno razbije ladja ob kaki pečini in dt. položimo trudno glavo k počilku na morsko dno. Ni se nam posrečilo. Zdaj pa umrjem. Se enkrat hvala ti, neznani rešitelj; če ie morejo zakladi «1 mohnmedanski menih. poplačali, vzemi mojo ladjo kot znamenje moje hvaležnosti.« Ko je to izgovoril, je kapitan glavo nagnil in umrl. Kakor njegovi tovariši, je ludi on takoj razpadel v prah. Pobrali smo ga v zobojček m pokopali nn suhem; iz mesta pa sem najel delavce ki so mi mojo ladjo popravili, blago, ki sem ga imel na krovu, sem z velikim dobičkom zamenjal za drugo, najel si mornarje, bogato obdari! prijatelja MuJeja in odjadra! proli svoji domovini. Napravil pa sem ovinek, ker sem pristal na mnogih otokih ir. deželah in prodajal svoje blago. Prorok jc blagoslovi! moje podjetje. Čez tričetrt leta sem se. vrnil v Baisoro šc enknrf tako bogat, kakor me je napravil umirajoč kapitan. Moji someščani so se čudili mojemu bogastvu in moji sreči in so bili mnenja, da sem moraJ odkriti diamantno dolino slavnega potovale« Sind-bada." Pustil sem jim njihovo vero, od tedaj pa so morali mladi ljudje iz Balsore, ko so bili komaj osemnajst let stari, ven v svet, do bi kakor joz našli svojo srečo. Jaz pa sem žive! v miru in sem vsakih pel let potoval v Meko, da se na svetem kraju zahvalim gospodu za njegov blagoslov in pomolim za kapitana in njegove ljudi, da jih sprejme k sebi v raj. Karavano ie potovala drugi dan brez vsake zapreke, in ko so sc no jjostajališču okrepčali, se obrne Selim, tujec, k Muleju, najmlajšemu trgovcu, in pravi: »Najmlajši sle sicer izmed nes, pe ste vedno veseli in gotovo veste za nas kako dobro šalo. Na dan z njo, d« nos po dnevni vročini poživi. »Lcbko bi vam kaj j>ripovcdoval,« odvrne Mulej, »kar bi vos zabavalo, toda mladim pristoji skromnost v vseh rečeh; zaio je treba, da imajo prednost moji starejši tovariši. Zaleukos je vedno tako resen in zapet; ali nem nc bi on pripovedoval, kaj je napravilo njegovo življenje loko resno? 11 Znan iz vzhodnih pravljic »Tisoč in ene noči«. mirnim itrajkom izboljšajo svoje težke razmere, zlasti z uveljavljenjem ugodnejše kolektivne po-gatbe. Vsi odborniki JRZ bodo v mejah proračunske možnosti storili vse, da se tudi v občinskem delokrogu ugodi vsem opravičim zahtevam, ki jih bodo predložili občinski upravi delavski za upniki Izjavljamo odločno: Naše besede niso samo volivni manever, ampak resna moška beseda pod geslom: Zvestoba za zvestobo! Listo Jugoslov rad. zajednice bodn to j>ot sprejeli za svojo vsi naši železničarji. Vemo, da je mnoge hudo prizadelo zadnje občutno znižanje plač. Prosimo pa j^ naj oe nasedajo komunistič-nim in drugim hujskačem. JRZ bo, kakor kažejo vse razmere, še dolgo na vladi in JR je tista, ki z ozirom na težki položaj v državni blagajni ni samo znižala plač. ampak bo ob prvi mogoči priliki tudi pomnožila službene prejemke. Kar se tiče železničarjev in tudi drugih, naj vzamejo * vednost, da bodo novi občinski odborniki že v prihodnjem proračunu poskrbeli, da bodo vsi otroci dobivali vse šolske potrebščine v šoli brezplačno, kar bo v nemali meri olajšalo mučen položaj, v katerem se nahaja večina naših številno družinskih železniških uslužbencev. Se to naj omenimo, d* ima mnogo železniških uslužbencev v naši občini lastne hiše in bo JRZ, kot vladna stranka, v primeru, da bi temu ali onemu pretita nevarnost neprostovoljne premestitve, storila vse, da bo ustreženo njegovi želji iu koristim njegove družine. Dnevi pred volitvami bodo najhujši dnevi hujskanja in laži od strani naših nasprotnikov. Naj jim nihče ne nasede in naj vsi vedo, da se bo v nedeljo, dne 20 septembra veselil zmage samo tisti, ki bo odda! svoj glas za našo JRZ. Tudi to moramo povedati, d« bodo glasovali proti naši JRZ in proti našemu voditelju g. dr. Korošcu, proti vladi, ps tudi proti slovenski skupnosti tudi tisti, ki se volitev ne bodo udeležili. Zato za gotovo in trdno pričakujemo, da bodo oddali svoj glas za JRZ ne samo pristaši te stranke, ampak brez izjeme vsi pošteni možje in fantje, ki jim je blagor naše lepe občine resnično pri srcu. 2e danes kličemo vsem, ki so dobre volje: Na veselo svidenje v nedeljo, dne 20, septembra! n Cerkvena (Javnost v čast iv. Petra Kit verje, apostolu zamorcev in zavetniku Družbe svetega Petra Klaverja, bo v nedeljo, dne 11. septembra ob 6 zvečer v cerkvi sv. Jožefa: Slavnostno pridigo bo imel £Osp. ravnatelj Jože Jagodic. Nato bodo pete iitanije z ljudskim petjem in blagoslov. Vsi verniki prisrčno vabljeni! Zanimiva športna prireditev Vač kot 709 kolesarjev j« vozilo aa praznik, dne 8. septembra s športnega prostora pri Rakovniku po ljubljanskih ulicah. Gledalci so kolesarja in kolesarke živahno pozdravljali in po cestah je odiaaval fantovski »Bog iivi«. Nekateri io spraševali: kdo so krepki in mlaji slovanski fantje in dekleta? Odgovor •• j« glasil; To so člani športnega kluba »Planin««, Ta klub je 8, septembra zaključil svojo tridnevno prireditev. Prav po programu je sprevod dospel do Stadiona, kjer je bila ob 11, sv. maša s pridigo, dokaz, da ao ti športniki fantje in dekleta na pravem mestu. Zola obsežen in pester je bil popoldanski spore!, ki ga is klub dežju gledalo okrog 1000 ljudi. Skoda, da je radi neugodnega vremena odpadla točka, ia ktoro je vladalo največje zanimanje, namreč nastop na drogu in bradlji. Labkoatletskih tekmovanj so se udeležili tudi drugi športni klubi. Lep je bil nastop »lovenakih deklet iz Domžal, rajanje deklet v narolnih nošah iz Škofje Loke, aasiop atletov SK Planine in smučarjev z Jesenic. Prireditvi so prisostvovali med drugim tudi ban dr. Naltčen, minister dr. Krek in župan dr. Adlešič. Atletom in atletinjam kličemo: Še tako naprej! Pozi v bana dr, Natlačena Gospod ban dr. Marko Natlačen je poslal sledeči poziv na podjetnike tekstilne stroke Dravske banovine v obliki pisma, naslovljenega na g. Josipa Kavčiča, preisednika Zveze delodajalcev tekstilne Stroke za dravsko banovino t Ljubljani. Piano se glasi: Gospod predsedniki Stopili ste na čelo društva tekstilnih induatri-jalcev Dravske banovine, ki se je pred kratkim ustanovilo r namen, 4a varuje koristi svojih tla-fcov in da v njih imenu sklepa kolektivne pogodba z delavstvom. Z ozirom na pomemben obseg tekstilne industrij« v Dravski banovini in njen vaiik ftarodno-gospodarski pomen smatram za potrebno, izraziti Vam svoje pričakovanje, da bo to društvo delovalo v prše! apliSnoati ln vsled tega tudi ne bo prezrlo potrebe, da »e ustvari tekstilnemu delav- Moroa bi mu moglj njegovo bridkost, če jo ima, lajšati, z-akaj rodi smo na uslugo bratu, četudi ;e druge vere.« Nagovorjeni trgovec jc bi! Grk, mož srednjih tet, lep in krepek, toda zelo resen. Četudi je bil nevernik tne roohatrvediviec), so ga vendar njegovi sopotniki imeli rad:; kajti vsa njegova osebnost in vedenjej jc zbujalo spoštovanje in zaupanje. Imel pa je !e eno roko m nekateri njegovih tovarišev so ugibali, če ga morda ta izguba ne dela tako resnega. Na Mulejevo zaupno vprašanje odgovori Za-leukos: »Vaše zaupanje mi je v veliko časi. Bridkosti nimam nobene, vse« take ne, ki bi se Vam joj posrečilo pregnati, če bi se še tako trudili. Toda ker mi Mole men cm očita mojo resnobo, vam hočem pripovedovati iz svojega življenja, kar naj služi v opravičilo, če sem bo!; resen kot drugi ljudje. Sami vidife, da sem svojo levo roko izgubil. Nisem od rojstva brez nje, ampak sem jo zgubil v najstrašnejših dnevih svojega življenja. Ali je krivda na meni, ali nimam prav, da sem od listih dni dalje resnejši, kakor bi mi bilo treba po mojem položaju, sami sodite, ko boste culi zgodbo o odsekani roki Zgodba o odsekani roki Rodi! sem se v Carigradu. Moi oče jc bi! dragoman (tolmač) pri (turški) vladi in je imel polog tega precej dobro trgovino z dišečimi olji m svilnatim blagom. Uživa! sem dobro vzgojjo: deloma me je poučeval oče »»m. deloma neki naš svečenik. Sprva me je določil, da prevzamem nefkoc njegovo trgovino; ker pa sem kaze! večje zmožnosti kakor jc pričakovat, me jc po nasvetu svojih prijateljev odmeril za zaj-avnika; kajti zdravnik, ki nekoliko več zna kakor navadni ma-zači, sloji v Carigradu prav dobro. V našo hišo je prihajalo mnogo firrerrkov«* in eden njih je pre- " Francozov. ?2 govoril mojega očeta, naj mi dovoli iti v njegovo domovino, v mesto Pariz, kjer se lahko takih stvari pentčim brezplačno in najbolje. On sam me rad vzame s seboj brezplačno, kadar se bo vračal. Moi oče, ki jc v svoji mladosti tudi popotoval, je bil zadovoljen in Frank mi je dejal, naj bom čez tri mesece pripravljen. Ves sem bil iz sebe od veselja, do bom videl tuje dežele in nisem mogel pričokaii trenutka, ko bomo stopili na ladjo. Frank je slednjič dovršil svoje posle m sc pripravil na pol; zvečer pred odhodom me je peljal oče v svojo spalnico. Tam sem vide! na mizi lepa oblačila in orožje; kar je pa moje oči še bolj vleklo nase, je bil velik kup zlala, kajti nikoli ga 5e nisem videl toliko skupaj. Oče me objame m pravi: »Glej, sinko, oskrbel sem ii oblačila za na pot. Tisto-lc orožje je tvoje; jc po prav tisto, ta mi ga je dal tvoj ded. lade; la-krat pa tudi pošteno vsekaj. Moje premoženje ni veliko; glej, razdeli! sem ga v tri dele, eden je tvoj, eden bo za moje jx»tret>e, tretji pa mi bodi sveto nedotakljivo imelje, k« naj služi tebi ob času potrebe.« Tako je govoril stari oče in solze so se rmi lesketale v očeh, morda v s!u..)ja, zakaj nikoli več gn nisem videl. Odp!u!i smo in kmalu srečno prispe!« do dežele frankov in 6 dni potem smo prišli v veliko mesto Pariz. Tu je naje! moj frankovski prijatelj zame sobo šn mi svetova!, noj previdno rabim svoj d e; vir, kj ga jc bilo vsega skupaj dvafeoč Morjev. Živel som tri leta v tem mestu in se učil, kar mora dober z n V aideSjo, dat 33. »eptembra bo velik političen ehod na Limbareki gori. Govorijo govorniki Iz Ljubljane. Možje in fantje! Dolga leta nismo imeli javno govoriti. Časi preganjanja so minuli! N* lepi romarski gori Lirnbaieki bomo v nedeljo Sovonli svobodno! Slišali bomo Izvajanja o poli-čnem položaju, o javnih zadevah. Pokažimo t veliko udeležbo, da cenimo io odobravamo naporno delo našega voditelja dr. Antona Korošca za našo ivobodo, im zboljšanje težkih razmer. Nsža udeležba iu naše zaupanja naj jim pomagajo k uspehom pri borbi xa naše pravice, ki so nam jih razni samozvani voditelji v zadnjih letih nasilso jemali in zapravljali. V«i, ki »te za svobodo ta zboljšanja gospodarskih razmer, pridite! Ob 10 naša! tz ramih krajev Vinica pri Črnomlju. Dne 6, septembra je poteklo 10 let, odkar v naši občini opravlja tajniške posle Bahor Jože. Občani občine Vinica si štejemo v dolžnost, da gosp. Bahorju k tej obletnici javno iskreno čestitamo in d* »e mu zahvalimo za ves trud in požrtvovalnost, ki nam jo izkazuje. On naredi vsakemu občauu vse, za kar ga prosi, tudi to, kar ni dolžan narediti, tudi ob času izven uradnih ur, celo ponoči. Kljub temu, da g. Bahor nima nikakih višjih šol, je zelo inteligenten; v svojem poklicu pa je gotovo najboljši občinski tajnik v Beli Krajini. Podlago, da je tako dobro in hitro napredoval, so mu dala katoliška društva v Vinici, tako bivši »Orel«, kakor tudi »Prosvetno društvo. Tihemu, odločno katoliškemu delavcu, naj se vsaj na ta način oddolžimo, da pokažemo, da vemo ceniti, koga imamo v evoji sredi in da mu želimo, da bi le dolgo deloval med nami in da bi mu tudi v bodoče poklic, katerega je tako vzljubil, nudi! potrebno življenjsko eksistenco. Dol pri Ljubljani. Tc dni je poteklo , 30 let, odkar psstiruje v tukajšnji fari nai gosp. župnik Kastelic Matija, ki pa v svoji skromnosti noče ničesar vedeti o tem, da je jubilant, Toda hvaležni farani te hočejo kljub temu vsaj nekoliko oddolžiti njemu, ki je 30 lei molil za nas in klical božjega blagoslova za »aSa polja, naše otroke in naše družine. V nedeijo, dne 33. septembra bo vsa naša župnija radostno praznoval« jubilejni da« svojega duitovnega pastirja, ki bo združen s slovesnostjo v cerkvi in v Društvenem domu, kjer se je jubilant adejstvovsl. Med naa bo tedaj prišel naš nekdanji kaplan f. Janez Kalin, ki bo imel obakrat govor v cerkvi in drago peto mašo. Popoldne ob treh ps bo v Prosvetnem domu slavnostna akademija, kjer bo govoril tadi sasš bivii kaplan g. Janko 2agar-Sanaval. Ker bo vstop popolnoma prost, vabimo vse tarane, da ae omenjene slovesnosti tako v cerkvi kskor v Društvenem domu polnoštevilno udeležijo. Ježica. Slabo vreme nam je preteklo nedeljo prekrižalo račune. Zato pa bo v nedeljo, dne 13. septembra ob 3 pop. poleg farae cerkve koroški narodni običaj »Steavaiije«, t. j. zbijanje soda t narodnim plesom. Zanimanje za to koroško narod-dno igra *e je pričete pri nas že laosko leto in mnogi io imeli že letos priliko videti »štehvanje« aa prosvetnem taboru v St Vidu. Tekmoval bo tudi Janez Snoj a Posavja, najboljši itehvovec v »e mi biia srečo zopet nasmehljolo, brž ko sem imel dardanelske utrdbe za seboj. Naša vožnjo ie bila krotka in ugodna, Prepotoval sem velika ki tnala frankov skn mesta ki našel povsod dobre odjcmaice svojega blaga. Moj prijatelj v Stambulu mi jc vedno zopet pošiljal sveže zalooe in tako mi jc premoženje od dne do dne raslo. Ko sem si bi! noposled toliko prihranil, do sem »i upal ktij vcčicga začeti, sem šel s svojim blagom v Italijo. Omeniti pa moram še nekaj, kor mi jc donašaJo nemalo denarje: izvrševal sem tudi svojo umetnost kot zdravnik. Kadar sem prišel v kako mesto, sem dal z listki razglasili, da jc v mestu urila zdravnik, ki jc že mnogo ljudi ozdravil; »n resnično, moj balzom in moja zdravila so mi prinesla roarsikak cekin. Taiko sem prišel nazadnje v mesto Florenco v Italiji. Sklenil sem ostati dlje v tem mestu, deloma ker mi je bilo prav v Ječ, deloma ker sem se hoiei ©dpočiii od irudnpolne hoje po »vetu. Nnjci sem si trgovske prostore v kroju St. Crocc in nc dedeč odtod v neki gostilni nekoliko lepih sob, ki so držale na verando. Takoj sem dol raznesli tudi leinkc. ki »o me razglašali kot zdravnika in trgovca. Komaj sem trgovino odprl, so že vreli tudi kupci skupaj, in čeprev sem nastavil nekoliko visoke cone, sem vendar proda! več kakor drugi, ker aem bil uihižeji in prijazen s svojimi odjemalci. 2e sem bil veseio preživel štiri dni v Ftorenci; kar najdem neki večer, ko sem žc hotel trgovino zapreti in somo še enkrat po svoji novastavo, ki se mi je po izgubi plašča, četudi le za trenutek, vendar določno vtisnila v spomin. Bilo jih je mnogo, ki bi bili radi kupili plošč; kajti njegova izredna lepota jc zbujala pozornost vseh. Toda ne eden izmed njih ni bil niti zdaieka podoben neznancu, tudi ni hote! nihče zanj plačati visoko ceno, dvesto cckimov. Če sem pa tega aH onega vprašal, oli ni v FTorenci nobenega drugega takega plošča, mi je vsak odgovoril, da ga ni; vsi so zatrjevali, da niso še nikoli videli tako dragocenega in okusnega dela. Ze se je mračilo, ko pride slednjič mož, ki je bi! že večkrat pri meni in je tudi danes mnogo ponujal zo plašč. Na mizo vrže mošnjo cekinov »n vzklikne: »Za Bogal 7.a!enkos, moram imeti tvoj p!s$č, če bi tudi zairadi tega postal berač.« In začel je naštevali svoje zlete. Bii sem v veliki stis4ci; postavil sem plošč na prodaj le, da obrnem nanj pozornost mojega neznanca, zda) pa mi pride mlad bedak, ki hoče plačati ogromno vsolo. k@f@ifik@p tiska i® hm-časopis ii stalen ka- (Benedikt XV. )4 isvrsdno. pian pri $i Suhe veje samo ovirajo rast zdravega drevesa, zato odpad takih ljudi Cerkvi oe bo v škodo, ampak njim samim iu njihovim gostilnam v pogubo, kak »j pravili staj v naši Vari pač premalo, da bi se splačala samo z s take goste gosli! Hiška obrt. Zdaj si voditelji demonstracije M i jo glave, kam z denarjem, ki so ga nabrali ra staro-katoliško ma4o. Nekateri so za to, da bi »metulje« poslali španskim komunistom, ki konec jem ijejo. Nam pa se vidi. da bo najboljše na vse slrani, če gTedo rogovileii vase in se poboljšajo. Kašeljska cerkev marsičesa nujno potrebuje. Namesto španske rdečkarje, ki so tako daleč, naj raje oblečejo doma6'na — sv. Andreja. SI. jeraej. Na gospodinjski šoli Šolskih sester de Notre Dame v St. Jerneju na Dolenjskem se prične gospodinjski tečaj 15. oktobra. Sprejemajo »e tudi notranje gojeeke. Dekleta, ki se žele tečaja udeležiti, naj se zgla.se do 10. oktobra pri vodstvu gospodinjske šole v St. Jerneju. — Vodstvo. Raka pri Kriketa. Prav »pasje« vročim dnevom jc napravil konec zelo potreben det. Tako je opatije, da se bodo opomogle okopavine, ki so po suši največ trple. Bila je upravičena bojazen, da bo letos občutno pomanjkanje svinjske kkje. Po sadovnjakih dozoreva sadje. Letos je ponekod tudi Sešpeij precej. V vinskih goricah že poje čriček tvojo pesem. Grozdja bo radi neugodnega vremena v poletju, ki je kljub vsej paiisji skoro povsod povzročilo paiež, manj kot lani. Bo pa, če oe nastopi prerano hladno vreme, precej lepo dogorelo ter je upati, da bomo pridelali dobro kaplji-co. — Da so jih »državotvorni« pri občinskih volitvah izkupili po »notah«, pa da se drznejo »punk-taši« in »separatisti« njim še očitati, da yodi njih politika proti veri ia cerkvi, to je p« že preveč. To je obrekovanje, pravijo. V Španiji in Mehiki pa še kje dmgie je to Je mogoče, na Raki pa gre samo za krajevno gospodarsko politiko. Bivši »protidržavni element:« pa. vedo povedati da sta prav na Raki v dobi »gospodarske politiko JNS« bila aretirana dva duhovnika. Da se je zabičevalo J Mitom, da se ae smejo zbirati krog kaplanije! Da je bilo potreba gledati, kako kravato si boš zavezal pod vrat. Kaj in s kom boš govoril, pa šc nebroj stičnih dobrot spominja na te »jnnake«. Zato pa gre od ust do ust: bili »te pa ne boste več! Odklonili smo vas z« vedno. Preddvor nad Kranjem. Dve skupini pretepa-čev sta si skočili v lase. Plačilo: ječa, bolnišnica in sramota! Povod temu divjaštvu je staro sovraštvo. Gostilničarja v tem oziru ne zadene krivda. Kdor z mečem dela, bo z mečem končan! — Zločinski režim nam ie nasilno ia krivično odstavil Izvoljenega župan«, ter imenoval novega brez volitev. Kolo časa se iiitro vrti. Sedaj je več odbornikov z županom odstavljenih. V občinski pisarni je bila več dni bauika revizija. — Tudi od nas je precej delavcev v Kranju med stavkujočimi, kjer se bo-rijo za svoje pravice. Zatmh. Po likvidaciji dekliškega društvu »Naš dom«, ki je imelo pet let la3too zavetišče in pisarno v Zagrebu, je osnovano letos novo zavetišč« za naša dekleta pod imenom »Ognjišče«. Pravila je že banovini potrdila, društveni prostori se nahajajo v Solovljevi ulici št. 3, druga postaja a tramvajem št. 8 od glavnega kolodvora, na križpotju Draškovičeve, Radišine in Solovljeve ulice. Društvene sobe so le]>o urejene. Društvo ima na razpolago 20 postelj. Za dekleta, ki iščejo službo ali so brez nje, so ti prostori pravi odmor in udobno zavetje. Dekleta, ne pozabite na Solovljevo ulico št. 3. Tudi dijakinje, ki študirajo na zagrebški univerzi, ste dobrodošl?! Za vas ima društvo posebne sobe! Društvo vodijo dekleta samo pod nadzorstvom vodstva Marijine koagregacije slovenskih deklet v Zagrebu. P. Ivau Koželj, D. I. Dr. Jože Marjetič. Jerka Geč. Podh«®. V ponedeljek, dne 31. avgusta dopoldne se je ustavil v Podhomu, pred hiso gorjan-skega župana Jakoba Jana, po dom. Marolta, dvorni avto. Izstopil je kralj Peter, spremljan od več gospodov z dvora. Kralj je že dolgo opazoval lepa plodna polja blejske in gorjanske okolioe, pa je izrazil željo, da bi si pobltže ogledal, kako se obdelujejo na roko, s plugom in konji male kmetije. Tak je bil namen nenavadnega obiska. Gosp. župan je izrekel visokim gostom dobrodošlico, nakar se je vsa družba podala na njivo v Tiberci, BotpAiilll najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tiskn. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. kjer eo žc konji »tali napreženi, da se deteljUč« preorje za rž. Gosp. Jan je kralju nekaj pojasnil ter mu praktično pokazal umetnost oranja. Nato je kralj sarti čvrsto prijei za rtičics pluga, konji so potegnili ia že M je rezala brazda, po kateri je pravilno stopal mladi kralj. Ko je bil en kraj zoran, je kralj iz sejavaice vsejal rž v brazde ter povlekel z brano. Med jKHnenkom, kdsj se sejejo posamezna žita in kako so razdeljena polja med posamezne lastnike, so prišli gostje do županovega doma. Ogledali so si tudi hlev, v katerem pričalo roguša, breza, pisana, jagoda in ostala živina, da so dobro oskrbovane. Tisti dan so se vrnile tudi ovce s planin. Domača dekleta so vpričo kralja ostrigle ovco, kar je kralja vidno zanimalo. Gostje so vstopili v županovo hišo skozi vežo, katere obok je po ustnem izročilu star preko pet sto let. V hiši »o jim postregli z rženim kruhom in sadjem iz domačega sadovnjaka. Gosp. Jan je kralju po-kazal knjigo, kamor zapisuje od leta i898 svoj« gospodarske opazke. Vanjo se je kralj Peter podpisal. Podhomci so kmalu zvedeli, kdo jih je počastil z obiskom. Z veseljem ao opazovali delo in kretanje mladega kralja ter mu navdušeno vzklikali pri odhodu. Njivo na Tiberci pa bodo odslej ljudje imenovali »kraljevo njivo«, ki naj bo še pozen spomin, kako se je kralj Peter že v mladosti zanimal zr slovenskega kmeta ier zaoral prvo brazdo v njegovo zemljo. Podhomci žele, da pride kralj drujio leto pogledat uspehe svojega poljskega dela. Boj za naše oheme Pkaiua pri Rakeka. V žalostni dobi nasilja in krivic je Sila tudi naša stara občina razdejana tako kakor je šlo v račun tedanjim mogotcem. Razkosali so jo na tri dete. Planina sama je ostala zase občina g svojimi 800 prebivalci. Tako po zakonu! Kmalu po odhodu nasilnikov smo začeli misliti, kako bomo razkosane dele zopet spravili tja, kamor spadajo. Po izredno težkem d«!u se je Ie posrečilo zopetno združenje ločenih delov. Omogočil nam je to sedanji notranji minister dr. Korošec, kateremu bodi izrečena vsa čast in pri-znanje! Tako grdo razkosana ni bila menda no-bena občim, v dravski banovini, kakor je bila naša. Izvršila se je sedaj ponovna komasacija in zato so potrebne nove občinske volitve, ki bodo v nedeljo 20. septembra. Volivno gibanje je v polnem razmahu. Tudi umirajoči JNSarji bi radi še živeli — a seve kakor drugod tako tudi tukaj sonce (Prevedel Vinko Lovšin.) (Nadaljevanje.) Zopet je »ačtia jokati. Precej mirnejše je "potem i.udaijt-vala: »Sedaj ostaneva skupaj, kaj ne, Publij...? Sedaj me nc boš več izročil rablju... Ne, kakor da bi ee bala smrti... ne, aamo sramote in zaničevanja ne prenese Kor-melijka- Umreti hočem, kakor mi ukazuje moje pokoljenie. Hočem umreti smrti Rimljanke, t clužbi domovine... Ti »e gotovo vrneš k vojaštvu. Naj tleliui io s teboj. Saj veš, da sem se doma barila z zdravilstvom in stregla bolnim sužnjem. Hočem te spremljati na bojnih pohodih kot zdravnik. Umirajoče bom tolažila ia o-aajenim streglo. Ali mi odpusti Rim, da sem en obrnila od njegovih bogov — nisem mogla drugače. Publij. in U ei mi že r mamertinski Iječi dovolil, služiti svojemu Bogu — ali pa se »o našla na bojnem polju, kjer leti toliko pu-Sčic. ena tudi za Mučijo Kornelijo. Toliko mojih prednikov je našlo smrt na polju časti- Njihov spomin in njihova slava bi bila omadeževana, ako bi morala stopiti na j>oije sramote ... Brez tebe in brez. Rima m ije {>a življenje muka.« Publij je ljubeznivo oiije! njeno glavo, kot bi jo br»ml meča in rekel: »Skupno bova slutila domovini, Mucija. Nobenega sovraštva ni-Snarn več do »poznavalcev orijentalskega praznoverja. a tvojega Boga ne morem ljubiti, ker toče napraviti nov, naši državi nevaren red. (Tu imam meč krščanskega legijonarja, enega Itako hrabrih in vestnih vojakov, da sem ga .vzljubil kot brata, čeprav je bil barbarskega pokoljenja. Njegov meč bom obesil kot sveto relikvijo v Marsovem templju. No daleč, od tu leži.« »Krščanskega legijondrja?« je vprašala Mucija Publij* 5a »Da, Rufij je bil kristjan« »Publij!« je rekla Mucija in poljubila njegovo roko. »Pokopavati mrtve je delo krščanske ljubezni do bližnjega. Rufij je bil po našem krščanskem Bogu moj brat in tudi ti si ga vzljubil kot brata. Položimo njegovo telo v zemljo, da ne bo postalo plen jastrebov in krokarjev.« Tudi poganski Rimljani so imeli pred ve-ličaatvom smrti tak svet strah, da so izročili celo trupla krščanskih raučencev, ki so jih v areni raztrgali tigri in levi, postavno sorodnikom in znancem za pokop m krščanska pogrebna društva so bila vesela tega zakona. Zato se Publij ni prav nič branil, nasprotno, rekel je: »Mucija ti si mi govorila iz duše.« Vsi trije so šli na mesto, kjer je Rufij izdihnil svojo dušo. Lahko ga je bilo najti radi nekega drevesnega debla. Napravili so z meči padlih legijonarjev ajmo in položili notri truplo. »Publij!« je rekla Mncija, ki ne bi rada videla Rufijevega meča v poganskem templju, »pusti Rufiju v grobu tudi meč. Saj je stan vojak eno človeško dobo z njim raste). Ne loči ga od njega v smrtnem spanju.« Rud je izročil poveljnik meč legijonarju zopet v desnico. Pokrili so truplo z zrahljano zemljo. »Lahka ti bodi zemlja!« je rekel sedej Publij. »Počivaj v miru!« je rekla Mucija, zvezala dva meča, s katerimi so izkopali zemljo, navzkriž in ju j)osadila na grob. »Rufij, tvoje odlikovanje ti ni ušlo« je še rekel Publij. »Morda te je doletelo tako, da bi te celo tvoj poveljnik zanj zavidal.« Zapustili so mesto, in po mučnem prehodu po mi ličili so prišli na rob bojišča. Na vzhodu je že vstajala jutranja zarja. Tedaj so naenkrat zaslišali rezgetanje konj za kuporn mrličev- Publij se je ozrl in zagledal krasnega konju, stati na enem mestu. Obrnil je glavo proti potnikom ali morda ajihovim konjem in znova zarezgetal. Sli so tja in našli zvesto žival poleg njenega mrtvega gospodarja Germana, čigar obleka je bila prepojena s krvjo, a oči so »e še premikale. Konj je nestrpno kopal s prvo nogo. Markoman se je stresel, obrnil oči, zahrkal in njegovi udje so se stegnili. Bil je to njegov zadnji vzdih. »Prišli smo ravno o pravem času, da dobim konja brez gospodarja,« je rekel bolestno Publij. »To se imam tebi zahvaliti, Mucija; kajti, ako ne bi bili zakopali Rufija, bi ali sploh ne bili sem prišli, ali prezgodaj. Živečemu bi ne bil nikdar vzel konja. Odkod imata vidva, ti in tvoj spremljevalec, svoje konje?« »Iz Servijeve^a hleva.« »No, Servij je tedaj, ko je zapustil Rim, vzel pet dobrih konj iz mojega hleva in jih nekaj dni poteia s poti poslal nazaj poginoma izstradane in izčrpane- Zato imata pravico po-služiti se njegovih konj.« Dvignil je Mučijo v sedlo, se sam zavihtel na Germanovega konja in zdirjali »o proti Ju-vanumu. Pred cesarsko palačo v Rimu so se dogajale prve dni septembra čudne reči. Na dolgih mizah so ležali zelo čudni, nikdar v posesti navadnih smrtnikov nahajajoči se predmeti, da privabijo kupce. Blestele so se posode iz čistega zlata, ki »o bile zn osebno rabo imperatorjev. Blišča le »o zapone z izredno velikimi biseri: slavna zbirka cesarja Hadrijana. V solnč-ni svetlobi so se svetile številne obleke cesarice Favstine, zaželjen predmet nevoščljivih velikomestnih gizdalink. V vrati so stali pozlačeni trimufatni vozovi in nosilnice, kakor tudi dragoceni spomin; prejšnjih vladarjev. Vse, kar je Mark Avrelij prevzel no prestolu od svojih prednikov, kar je sam zbral, m dobil v dar od barbarskih kraljev, so z.nesli pretorijanci ven pred palučo, da ponudijo na prodaj. livci sami. Kot je bilo pričakovati, se je ves nasprotni tabor združil. Vsi piščanci so topot pri-težali pod eno kokljmo okrilje in dokazali, da so Iz esc in iste družine. Da pa ne bo neprijetnih spominov in da se pokaže, da v občinskih stvareh ne sme biti politike, so svoji listi zatajili materino ime in ji dali naslov »gospodarska lista«. Na listi so domala vsi gostilničarji odnosno točilci ter pav vsi mesarji. Res huda kaže biti borba: Svojčas smo itneli priložnost poslušati Hodžerov shod, kjer se je sila udrihalo po metodah JNS. Imeli smo tudi Hodžerovega kandidata. Sedaj pa je ta druščina prišla v eno bratovščino. Radovedni smo, kako se bodo za prihodnje državnozborske volitve naredili Hodžerovei hude na JNSarje. Sicer pa bodo pričakovane občinske volitve imele to dobro stran, da se bo jasno pokazalo, kdo je res tudi v srcu proti nam. To sliko si doslej kljub javnim volitvam nismo mogli ustvariti, ker so bili vplivi sile tudi na naših ljudeh toliki, da so morali učinkovati nam v škodo. Sedaj pa ni ničesar, na kar naj bi se kdo pozneje izgovarjal. Brez pritiskov se bodo ljudje odločevali in za kar se bodo odločili, za to jih bomo tudi šteli, tako, da bo v tem pogledu vsa stvar docela izčiščena. 20. septembra bo Logatec pomedel z vsemi šviga švagami in vsemi, ki so si zadnjih pet let lastili s silo ugrabljeno gospodstvo. Z občinske deske Kdaj so volivni imeniki razgrnjeni oziroma kdaj lahko vlagamo reklamacije. Kljub jasnim navodilom in pojasnilom, ki jih vsebuje okrožnica banske uprave v Ljubljani, ki so jo dobila županstva ob koncu meseca julija letošnjega leta, glede izvajanja posameznih odredb zakona o volivnih imenikih, jebanska uprava dobila od več strani pritožbe, da je ravnanje po nekaterih občinah še vedno v nasprotju z zakonom. Tako na pr. uveljavljajo nekateri občinski delovodje popolnoma napačno stališče, da imajo pravico do vpogleda v volivne imenike samo osebe, ki «o vpisane v volilnem imeniku, in to samo zase, ne pa še za katerega drugega volilca. Nadalje se je zgodilo, da je delovodja nekemu volilcu prepovedal, da bi smel prepisati volilni imenik. Ponekod velja celo na-ziranje, da to volilni imeniki občinstvu na vpogled samo meseca januarja vsakega leta, v drugem letnem času pa sploh ne. — Take ravnanje je popolnoma napačno in jc ali posledica popolnega nepoznanja predpisov ali pa omalovaževanje za- kona z nekim posebnim namenom. § 8. zakona o volivnih imenikih je po svojem besedilu jKipolnonia jasen, tako da je izključeno vsako napačno njegovo razumevanje. Po tem paragrafu je določeno, da morajo biti po okr, sodišču potrjeni volilni imeniki razgrnjeni stalno pri občini in pri sodišču. Ta paragraf priznava nadalje vsakomur pravico, da volilni imenik pregleda, prepiše, razglasi, natisne oziroma zahteva bodisi zase, bodisi za drugega popravek volilnega imenika. S to odredbo je vprašanje reklamacij nesporno rešeno v tem smislu, da se rcklamaciiska doba začne z dnem stalne razgrnitve volilnih imenikov, ki je za občine obvezna, kakor hitro so volilni imeniki po sodišča potrjeni, in da ima pravico do vpogleda, prepisa in popravka vsakdo, ne glede na to, ali jc v volilnem imeniku ali ne. n Vrhnika. Prosvetno društvo na Vrhniki vabi člane in članice na redni občni zbor, ki bo v nedeljo 13. vepetmbra ob 8 zvečer v Rokodelskem domu. Pridite zanesljivo vsil n Sv, Jošt nad Kranjem. Letošnji romarski shod na čast Žalostne Matere Božje bo v nedeljo, dne 20. septembra s službo božjo ob 6 in 9. Za spovedovanje bodo spoveniki na razpolago v soboto zvečer in nedeljo zjutraj. Častilci Marijini, pridite v obilnem številu zlasti letos, ko je vsa cerkev znotraj prenovljena. k S. M. Felicita Kalinšek, »Slovenska kuharica«. Osma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Strani 728, 34 barvnih tabel, mnogo ilustracij v besedilu, ve? ia v celo platno. Založila in izdala jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1935. Cena 160 dinarjev. — Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je S. D. Felicita Kalinšek svojo veliko »Kuharico« vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več, kakor še tako gostobesedna reklama. Odlična itt priznana avtorica je strnila vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti. Snov je obdelala nad vse pregledno, izbira receptov in navodil je silno bogata. Lahko rečemo, da je to najpopolnejše delo te vrste, kar jih Slovenci imamo. Več kakor vse drugo pa pove dejstvo, da se je sedmi natis t« knjige prodal v 12.000 izvodih in da je knjiga šla doetej že v nad 100.000 izvodih med slovenske gospodinje, Knjigs je tega uspeha vredna, zato jo toplo priporočamo! ac pod svojo pravo firmo, te ae sramujejo. Kako nehvaležni otroci! — Zato iičejo nove firme, našli je šs niso. Jasno j«, da nastopi pri prsdstoječih občinskih volitvah tudi pri nas stranka JRZ s svojo listo, katere nosilec je Sirca Franc, posestnik v Planini, zvest in zaveden pristaš bivše SLS in sedanje JRZ. Batinasti režim JNSarski mu je prizadejal zadosti krivic in trpljenja, a Sirca ni klonil, zato je tudi zaslužil, da mu JRZ zaupa vodstvo občine. Naša lista je že potrjena. — Volivci: ne dajte se begati od nikogar! Pomnite, da so sedanje volitve popolnoma svobodne, spomnite sc pa tudi, kako je bilo pri zadnjih občinskih volitvah, spomnite se, kako so vas begali razni JNSarski pri-ganjači, kako so vam grozili z odvzemom dvo-fastniških obmejnih kart, kar je za nas tukaj ob rneji življenjskega pomena, -spomnite se, kako so bile vaše hiše prelepljeiie z grozilnimi lepaki, tega sedaj ni. Zato pa proč s stranko JNS, pa naj se ta sedaj prikazuje v gosposki, napol gosposki ali pa v kmečki obleki. Pazite tudi na ljudi, ki obračajo plašč po vetru, mi jih imenujemo politične kameleone, so zdaj tukaj, zdaj tam( kakor jim kaže in kjer jim več nese — s takimi ljudmi, volivci nobene zveze, jxikažite jim vrata! Vedite, volivci: stranka JRZ je vložila samo eno listo in to je lista Franceta Sirca, vsaka druga, ki bi se pojavila pod tem imenom, ni naša. Zaupajte stranki JRZ. Poglejte posebno vi iz Laz, Jakovice in Grčarjcvca! Glejte na dela, ki se izvršujejo ondi ob robu naših veličastnih gozdov ob vijugasti in muhasti reki Unec. Kako se ondi temeljito čistijo odtočne jame in jarki. Vprašajte se, kaj je tozadevno storil prejšnji rezini v dolgi svoji dobi paševanja. Prav ničesar. Za ta velika in toliko potrebna dela nikdar ni bilo denarja. Sedanji ban gosp. dr. Natlačen je pa takoj uvidel nujno potrebo čiščenja odtočnih jam in v ta namen naklonil 75.000 Din, dela se izvršujejo že nekaj tednov, brezposelni so prišli do zaslužka, povodenj se bo do skrajnosti omejila. Tako se dela pod sedanjim banom in gospod ba.i je naše gore list. Gosp. banu naša lepa hvala in priznanje. Zato pa volivci vsi 20. septembra na volišče in svoj glas za listo JRZ in njenega nosilca gosp. Franceta Sirca. Dolenji Logatec. Stojimo v sredi živahnih volivnih priprav. Za volitve, ki bodo 20. septembra, vlada živo zanimanje. Prva lista, ki je bila vložena in odobrena, je lista JRZ, sestavljena izključno iz članov ie organizacije, z nosilcem gosp. Mačkom. V listi so upoštevani prav vsi stanovi, tako, da je res ljudska lista, ki so jo sestavili vo- Velika gneča ljudi je oblegala palačo tako, da je bilo pri mizah razmeroma zelo malo prostora za kupce. Med temi so bili vsiljivi judje in egiptovski trgovci, ki so mislili, da bodo kako stvar dobili za sramotno nizko ceno, kakor tudi mnogo dragoceno oblečenih ju-dinj, ki so tipali cesarične obleke s prsti. Ne preveč številni pretorijanci, ki eo imeli nalogo vzdrževati red, so imeli z judi pravo zadrego; mnogo več so jim dal; ti opraviti kot ostalo ljudstvo. Kajti zanje ni bil imeperator, ki daje nu dražim svoje dragocenosti nič več podel dolžnik. Bogatemu judu Bibiju, ki je bil najbolj hrupa željen, so poljnbovali kupljeni škrlatni rob na viteški togi. Tega so imeli za me-Irka (kralia). In resnično je imel s svojim vplivom nekako vlado. Kako avtoriteto naj potem še imajo pretorijanci za ljudi njegovega narodu. Razven Bibija je prišlo še več drugih obo-giiiolih oderuhov, cestninarjev in carinikov k družbi S pestmi in sunki so ukazali svojim sužnjem delati prostor skozi rimsko množico, »i je to ravnanje čudovito mirno prenašala. »Tu blazina, na katerem je božanstveni ' raja n počival en dan pred svojo smrtjo!« je klicni cesarski dvorjanik, ki je opravljal dražbo in klicanje. »Deset tisoč sestereev! Kdo da več?« Gromek emeb je bil odgovor. »Niti asa ni vredna! Božanstveni Trajan je ležal na senu kot berač!« se je oglasil eden gledalcev v zelo slabi latinščini, kot bi rekel v slovenskem narečju: »Iše jenga groša ni j vredna. Božji Trojanec je spaval na krmi kokti siromak!« Nov smeh je odobrava! to šalo. Deset tisoč sestereev, kdo da več?« je ponovil dvorjanik. Vse je molčalo. Judje, Egipčani in drugi '»patini so hoteli poceni kupiti, da bodo mogli azJe prodati, ali pa so se hoteli bahati, da imajo krasne predmete in zgodovinske spomine; a nudili so zelo nizko kupnino. Tudi niso imeli pravega razumevanja za vrednost stvari, ki niso bile čisto zlato ali srebro. Umetniško ali drugačuo idealno vrednost so merili po zanimanju, ki so ga pokazali Rimljini višjili stanov za tisti predmet. Tedaj je stopil k mizi senator, ogledal ponu-deno blazino in glasno zaklicali »Sto tisoč!« Bil je to Marij Pomponij, bivši pretor za tujce. Za hip so ljudje osupnili. »Sto tisoč! Ne da nihče večN je vprašal ko-mornik. »Pet tisoč zraven!« je nekdo zaklical. »še pet tisoč!« je ponudil neki zakupnik. »Petnajst!« je ponudil zopet nek Rimljan. »Dvakrat sto tisoč!« je poskočil zopet Marij Pomponij. Sedaj je ponudba naglo stopnjevala. Še ne v dveh minutah je kupil Bibij blazino za tristo tisoč sestereev. »Rad bi se prislinil imperatorju!« je nekdo fflasno zakričal. Takoj je povzel to nekdo drngi in kričal: »Vsi oderuhi bi radi z viteškim škrlatom zakrili vsa lopovstva svojega življenja!« Resnično se je boril Bibi za naklonjenost, da bi smel vsaj enkrat jesti pri Mark AVrelijevi mizi in preživeti nekaj ur v družbi senatorjev v palači starejšega vladarja. Ta ga je pa odkjo-nil s tem, da nc prireja načeloma takin sprejemov. Z visoko ceno za Trajanovo blazino je liotel s težkimi skrbi obiskanega cesarja preobrniti. A rabil je še naklonjenosti oskrbnika v Panouiji, kjer je napravil Bibij sijajne oderuške kupčije, ki so bile izdane od namestnika kot skupna last, da bi vsaj to dosegel, da judovske; fa denarnega kralja'mlajši imperntaor Lucij er enkrat pogosti. »Meč božanštvenega Tita!« se je zopet oglasil komornik. Judovsko ljudstvo je zagnalo posmehljiv krik v svojem žargonu nad zmagovalcem Judej®, »Veliki imperator,« je razlagal komornik. »ga je dobil od premagane Judeje kot častno dar rilo. Dvanajst tisoč sestereev! Kdo da več?« Pokazal je meč, čigar ročaj in nožnica sta bila obložena z mnogimi dragulji. Judje so molčali, a tudi nihče drugi ni ponudil ničesar. »Dvanajst tisoč ,-estercevl« je ponovil komornik. »Dajte ga Judom zastonj nazaj, a pošljite ga nazaj v Judejo, da ne bodo nikdar več prestopili Rima!« je zakričal eden iz množice. »Zapodite z njim barbare!« je zakričal raztrgan Rimljan in vrgel pretorijancem, ki so obkrožali komornika, celo pest kuhanega fižola v obraz. »Prav ima! Prav ima!« so zakričali sedaj Judje, veseli, da se je jeza množice obrnila drugam. Nekdo drug ki je bil enak prvemu Kviritu je kričal pretorijancem: »Čemu neki ste tu? Čemu vse oblačimo, čemu vas krasimo s perjani-cami in pozlačenimi oklepi, čemu vas pitamo kot prasce za cesarsko mizo!« »Lenuhi!... Bo jazi ji ved 1... Postopači!...« je divjala druhal. »Napasti mirne meščane, to znate!« »Troti!... Poženihil« »Na bojišče!« je tulilo ljudstvo. »Ne od-jodajte v Rimu revežem kruha! Saj ga je itak premalo!« Judje so si pomežikovali. Pretorijanci so jezno gledali v množico, nekateri so že pograbili meče. A bilo jih je samo dvajset pred cesarsko palačo in morali so čuvati dragocenosti iz zakladnice, ljudstva pa je bilo mnogo in povrhu zelo razkačeno vsled pretečih vesti iz severnih provinc. Za skupen nastop proti komunistični nevarnosti Nizozemsko časopisje poroča: »V dobro poučenih političnih krogih zatrjujejo, da bo v kratkem papežev državni tajnik kardinal Paccel-li po nalogu svetega očeta odšel na daljšo krožno potovanje po Evropi in da se bo pri tej priložnosti ustavil tudi v Berlinu, kjer namerava stopiti v stik z vodilnimi politiki, predvsem pa z državnim kanclerjem Hitlerjem. Žalostna usoda katoliške cerkve v Španiji je tako vplivala na vatikanske kroge, da so se odločili, da zberejo vse sile proti svetovni nevarnosti komunizma. — Vatikan bo skušal okrepiti politiko tesnejšega sodelovanja z vsemi protikomunističnimi držav ami. Vatikan je tudi vsem katoliškim škofom v Evropi dal točna navodila, kako naj v tem boju proti komunizmu sodelujejo«. Tako nizozemska poročevalska agencija. — Uradno vatikansko glasilo se k tej vesti do sedaj še ni izrazilo. Treba je torej počakati na potrdilo te vesti, ki bi bila gotovo med najbolj senzacionalnimi, če bi se izkazalo, da je zanesljiva. V poštev bi prišla seveda šele po končanem Nedavno so zborovali nemški škofje v Ful-di in naslovili na nemške katoličane veliko pastirsko pismo, kjer čitamo tudi sledeče: Vsem, ki še znajo trezno gledati, Španija odpira oči. Stvarno ima ruski in španski boljševizem prav v katoliški cerkvi, v njeni duhovščini in njenih verskih redovih svojega nespravlji-vega in najbolj nevarnega sovražnika. Saj je vendar jasno kakor na dlani: Boljševizem more začeti in obstojati, kakor uči Rusija in Mehika, šele takrat, ko je vera razvpita kot opij za ljud- Rcsnično sc jc tam tako nekaj nezaslišanega zgodilo. položaj postal tako nevaren, da so izgubili v Kimu celo najhrabrejši in najhladnejši svojo mirnost. Germani so preplavili naenkrat Vindelicijo, Rccijo, Norikum in Panonijo, opustošili vse dežele tostran Donave z ognjem in mečem, vasi in mesta požgali in porušili, na tisoče marljivih in poštenih prebivalcev zasužnjili, prekoračili gore, ki so bile zanje doslej nedosegljive in oedaj so se bližale liki oblak toče iialski meji. Rim ni hotel v to drzjiost v začetku niti verjeti, še manj na kake uspehe. Ko so pa vsak dan prihajali brzoseli in zahtevali pomožnih čet, se je začel Rim tresti in sramotiti oboroženo silo. jOd barbarov so se dali potolči!« jc kričala rinihal aa ulicah. »Pomehku-fcili so "ie v prezimoviščih. Puščali jim bo treba kri, ker so od lenuharjcnja postali debeli.« Nevednost in strast je govorila iz druhati. Vojak ni bil lenuh, kot cestni postopač. Vojak »e ni zredil, a tudi ne tako suh, kot ošaben kviršt, ki je vedno žalitev ni pravico, da živi ca državne stroške. Kakor hitro so izvedeli v Rimu o uničenju tabora Batavijcev, je odkorakal prefekt Vik-torin s poloviro cesarske telesne straže proti sovražniku. A Germani so jo štrli v prah, predno jo prišla do Alp. Sedaj je odšla druga polovica pretoriianeev pod vodstvom novega prefekta, slavnega vojaka Marka Makrinija Vi-deksa. Samo mala peščica je ostala v Rimu za vzdrževanje neobhodno potrebnega reda. Toda drubali ni bilo nič mar, da je prvi prefekt prelil svojo kri na bojišču in da je hitel drugi srčno in brez odloga nasproti sulicam in puščicam. Pozabila jc tudi, da jc kuga pobrala tretjino legij. Ponoči in podnevu je bilo ljud- I etvn strah, kot v strašnih dneh galskega Brena 1 in Kajiibala. In v tej stiski je druhal zabav- I y sestanku nemških katoliških škofov, ki so sedaj zbrani na konferenci v Fuldi in od koder so že poslali Hitlerju svoje zagotovilo, da so pripravljeni v protikomunističnem boju z vsemi silami podpreti napore nemške vlade. Ves poljski tisk objavlja pastirsko pismo vseh poljskih katoliških škofov, ki so se zbrali na vsepoljski škofovski sinodi v Censtohovi. Skupno pastirsko pismo objavlja najvažnejše sklepe škofijske konference, ki se je v prvi vrsti bavila z nevarnostjo svetovnega komunizma ter o načinu, kako naj se katoličani na Poljskem branijo pred to kugo. Škofje razlagajo v pastirskem pismu miselnost komunizma ter se v podrobnostih pečajo z nevarnostmi brezbožne in komunistične propagande. Poljski škofje zahtevajo od svojih vernikov strumnega sodelovanja v tem boju, ki mora biti skupen vsem Poljakom ter nalagajo vsem dolžnost, da podpirajo vlado v obrambnem boju proti komunizmu. Pastirski list so podpisali škofje vseh obredov. stvo in ko iz src in vesti ljudi izgine vsaka vera v Kristusa in v osebnega, nadsvetnega Boga in vseizravnavajoče onstranstvo. Zadosten vzrok, da pray to vero z vsemi dovoljenimi sredstvi med našim ljudstvom in po domovini junaško branimo in jo zlasti v doraščajoči nemški mladini poglabljamo in utrjujemo. Proti boljševizmu odpove vsak novodoben svetovno nazorski nadomestek, ki si sicer zmotno in protipravno lasti naslov verstva, nima pa nobene luči za razum in nobene moči za nravno življenje. Ne ljala čez vojsko in godrnjala čez vlado, s čimer je otežila njeno nalogo. In vendar je vlada takoj, ko so Germani prekoračili Alpe, spoznala vso nevarnost, zato je napela vse silo, da odvrne nepričakovan udarec od Rima. že so prišle po suhem in po morju na afrikanskem ozemlju in provincah vzhodnih dežel raztresene legije. Zopet se !e oborožil v Italiji vojak, ki je počiva! od vojske s Parti, okrepljen s svežimi silami. Že je Mark Avrelij oborožil svoje in svojega brata sužnje in gladiiatorje, da, celo odprl ječe, ker se ni sramoval pomoči niti najpodlejšega zločinca. Kdor je imel dve zdravi roki, jc nehal biti, morilec, goljuf, tat, da so vsaj malo nadomestili moči, katere je kuga ugrabila legijam. Samo rimska druhal ni niti s prstom genila za samoobrambo. Pa tudi na to ljudstvo, na najsiromašnej-šega državljana, ki je občutil slabo letino preteklega leta, je mislil Mark Avrelij. Da ne bo radi novih davkov nobenega godrnjanja, je ukazal prodati ves okras svoje palače in dragocenosti cesarske zakladnice na javni dražbi. »Dvajset tisoč sestercev za meč božanskega Tita!« je zopet pozival komornik. Ne hranite svojega denarja v takih časih, dajte ga nekaj za legije, od katerih zavisi mir okrog naših domačih ognjišč. Ako padejo legije, bodo stopili barbari, s svojimi nogami na naš tilnik... Kupite, kviriti, kupite! Našo rndodornost /.a državo bo po končani vojski poplačal božnnstvenl imperator s svojo milostjo. Zato bodo imena kupcev zapisana. Zadnja spodbuda ni zgrešila svojega cilja, a šele pri drugih predmetih dražbe. Judovski meč je šel nazaj v zakladnico, ker ni hotel nihče ničesar ponuditi. Rimljani so se ga sramovali vsled izvora, judje pa niso hoteli svoje sramote poplačati z denarjem, Egipčanom in Grkom pa je bil predrag, da bi napravili z njim krko kupčijo. borba proti katoliški cerkvi, ampak mir in sloga z njo, da bomo premagali duhovne predsodke boljševizma. Vojno orožje komunizma ne more zadeti v njegovih najglobljih koreninah, ampak samo vstajanje Evrope na splošno in po. sebno naše domovine v Jezusu in njegovi cer-krvi. Tu svetovni nazori, ki izvirajo iz krvi in značaja, nič ne pomagajo, ampak samo vkore-ninjena in za vse večne čase zvezana z Bogom, Svetim in Večnim. Kdor se proti boljševizmu ne brani na verskem polju, mu tudi v politiki in gospodarstvu odpira vrata. In nobena zemeljska oblast jih ne bo več zaprla. NOV! GROBOVI d Zgrinja traviea zelena vsem enake pr-tiže. V Ivanjem selu pri Rakeku je umrla 80- letna Ana Matičič, roj. Meden. — Pri Sv. Petru na Medvedjem selu je preminul 34 letni posestnik Janko Vehovar, — V Zavodni pri Celju je odšla v večnost Frančiška Zabuko-šek. — V Sp. Senici pri Sori je zapustil solz-dolino posestnik Ivan Mihove. — V Slov. Bistrici so pokopali hotelirja Konrada Neuhol-da. — V Tevčah pri Laškem je umrl v 80. letu posestnik Ignac Sajtl. — V Sostrem je zapel mrtvaški zvon posestniku Francu Anžiču. — V Murski Soboti jo zapustil solzno dolino javni notar Anton Koder. — V Desklah pri Gorici je odšel h Gospodu po večno plačilo ondotni župnik g. Vinko Mežan. -— Na Po-brežju pri Mariboru je umrla posestnica in hotelirka Angela Crešnar. — V Ljubnem na Gorenjskem je odšel po večno plačilo šolski upravitelj v p. Edvard Markošek. --- V Ljubljani so umrli: mesarski mojster Franc Po-renta, pismonoša na Ježici Steiner Miroslav, mehanični mojster Anzelc Radoelav, upokojeni nadstrojnik Jugoslovanske tiskarne Valentin Premk, in uradnik drž. železnice v p. Herič Ivan. Naj počivajo v miru! Sedaj so se zrinili k mizi komornika cariniki, advokati in podjetniki javnih stavb, sami ljudje, ki so nesramno opravljali svojo roparsko kupčijo v provincah. Sedaj se je hotel eden vsled svoje pohlepnosti in nesramnosti pomiriti z vlado, drugi je pričakoval, da pretor zavrže njegov proces radt nasiistev, tretji, ki re stremel po časteh in odlikah, je mislil, če kupi_ kako malenkost z visokim denarjem, da bo obrnil na se pozornost delivcev časti in naslovov. Tudi bogati trgovci so odprli svoje mošnjičke, kajti laskalo se je sinu kakega osvobojenca, videti svojo ženo v obleki cesarice in svoie otroke jesti iz posod, katere so doslej rabili samo vladarji sveta. Greh, puhlost in nadutost so se združile v lep uamen, da napolnijo državno zakladnico. Nravna in duševna beda sta stopila v službo kreposti. Obogateli ljudje vseli vrst so se kosali med seboj v veliko zabavo ljudstva, t zagrizenostjo trgovcev, ki se prepirajo za razvalino odličnega pohištva. To tekmovanje med častjo iu zlobo sta od daleč opazovala dva patricija, ki sta stala pred atrijem palače in zasledovala potek dražbe. »Ti bi lahko kupil to citrovo mizo,« je rekel eden, saj je vedno mikala tvoje izvež-bano oko.« Mesto dn bi odgovoril, je samo skomignil z rameni. »Sto tisoč sestercev za to mizo, ki je iz Neronove zlate palače!«; je klical komornik. »Cena ni prav nič previsoka,« jo rekel prvi patricij. »Kmalu jo bodo oni krokarji potrojili, ki so se namastili na račun ubogih in slabih,« je mrmral drug! »Mark Kvinktilij se izraža kot lačen ple-bejcc.« »Ali kakor stojik, ako hočeš!« ja odvrnil Mark. Iz pa&i&mhegm pisma nemških šholov £tey. 87___>DOMOLJUB«, dne 9. septembra 1936. PISANO POLJE Z fazne zemlje ge jtino iiti m ee iurtoarao pa t-j. kij »e onstran" luže godi. Tam .-.ioma *t« v Času žegnanj, pa smo « )tb privoščili titdi ml. Napravili erao si sf.ct povo (slovensko »laro«. Na enem Icoeicu mearta je Av®Uu«da, kjer emo pcosl-vili SlomSkove dneve, tedfii 2. avgusta «no začeli z novo, na drugem koncu v Saavedri, kjer j« kakih 100 slovenskih družba. 2upai.il ooe župnijo je bil kai vesel mojega vprašanja in nam je dal esrkev x» pol 11 uro. V farnem vestniku je s velikimi črkami natisnil Špansko vabilo vsem Slovencem iz Jugoslavije in Slovencem z Goriškega... P« zabavljajo čez katoliško Cerkev, da ni narodna io vendar je prav katoliiko delo bilo, da je bilo prvič zapisamo tukajšnji javnosti, da eo Slovenci na Goriškem,.. Ob pričetiku maše je bilo it 200 ljudi in kar tekli eo ie v cerkev in ue jih je nabralo gotovo do 300. Vsi sedeži eo bili polni. Tudi pevci »o kar lepo napeti. Stopi! pa je v cerkev ta dan marsikdo, ki že let« ni bil v cerkvi. španska revolucija dela ?.elo vročo kri tudi tukaj. Te tako imajo »gažedi« (zaničliivo ime za Špance) zelo vročo kri, sedaj pa kaie, da se bodo ie tu »tepli v vnemi za tiste, a katerimi simpati-zrrajo. Kot vidim, je množica na strani — vlade, proti uooraikom. »jim bomo že pokazali tem fašistom, vse bomo postrelili« tako groze, časopisje ve poročati skoraj le o uspehih vlade. Le redki so llsli, ki stoje na strani revolucijoaarjev. Slovenci imamo vsako nedeljo priliko Hi na kako veselico. Pa tudi predavanja lahko poslušamo. Štiri društva so in vsako ima predavanje, in še v cerkvi kaj... Pa zdi se, da naši ljudje skrbe najbolj za to, da s« ne pozabi ona pesmica: Ta je bil vinski brat, pil ga je rad... Najbolj obiskana slovenska zbirališča so — gostilne. Pa tudi največ jih je. Mareikatera slovenska duša potem v — norišnici premišljuj« svoje »dni, ki eo bili« ... Zrmit je zjutraj mrzla, popoldne pa je ie vroče. Tja n« poletje pa naraeravaroo napraviti slovensko pomarcje Tečjega obseg« C« sajboli slovito tukajin^o Marijino božjo pot v Lujaa, oddaljeno 80 km. Največja slovenska kulturna prireditev ee nass obeta v septembru n« nedeljo bazoviških žrtev, ki bo skupna prireditev vseh slovesskih žrtev. Hladnik Janez. „Kri£a!jfca" Vodoravno; 2 orožje, 9 domača žival (najlepši perutninar), 11 naziv za dolgo povest, 12 trda voda, 14 nožič, 16 kesanie, 17 bela vodna ptica, 19 ladijski poveljnik, 20 človek, ki se bavi s čebelarstvom, 22 sapa, 24 ameriški denar, 26 de! voza, 28 naziv za vladarja, 29 dolžinska mera (z roko), 1 Z i >> : t t i 9 i 0 11 iz li It 1$ i'? 1f l <9 ko it IZ ii blf it H it ii ii it iS M nt 55 S4- tt tt, K +1 M H VS t9, S9 Si Si Si SI ss si 5] ss 31 darilo, 32 ploskovna mera, SS raste v gozdu, 35 rimski oblastnik, ki je obsodil Jezusa na smrt, 37 žensko krstno ime, 3» mati vseh ljudi, 39 mesto ob Vrbskem jezeru na Koroškem, 40 nepošten čjo-vsk (k.ade), 4! stari oče, 43 denarna dajo.tev državi, 45 veznik, 46 glej 32 vod,, 47 poljska cvetica, 49 športna panoga, 50 jeza, 53 »A«, 53 naš denar, 55 deško krstno ime, 57 raj, 58 član domače perutnine. Navpično: | glej 19 vod., 3 glej 39, vod., 4 vek, » pokriva zid (opeko), 6. osoda! 50 čebelin izdelek, 51 je manjši kot celota, 53 pritrdilna čle-nica, 54 del napisa na križu, 55 nikalnica, 56 krajše »kateri«. Rešitev križaštiče Vodoravno: S krava, 6 «m»kv(a), 11 klerik, 12 lisjak, 14 lek, 15 dolar, 19 Rim, 21 dan, 23 zdrav, 25 maj, 26 Sirija, 28 opera, 29 ček, 30 zet, 31 molža, 33 aleja, 36 ata, 37 jopič, 39 rov, 40 sr, 41 tir, 43 loj, 45 taksa, 48 obutev, 30 klavir, 52 idila, 53 atlas. Navpično: 1 klepar, 2 rek, 3 ar, 4 vid, 5 akord, 6 slama, 7 mir, 3 o«, 9 kie, 10 valjar. 11 klada, 13 kanja, 16 lirfaj, 22 ničla, 23 zakaj, 24 vozeč, 25 meter, 27 jei, 28 a pel, 31 maslo, 32 otrobi, 34 jod, ris, 35 avtor, 37 a otava, 38 pik, 38 b Iraka, 44 Jud, 45 tel, 46 alt, 47 Eva, 49 ti. Legenda V Gradišču nad '.iobrovsko vasjo je pred davnimi, davnimi leti živela bogata gospa. Cisto sama je bivala, niti »trežajev ali strežnic si marala, ker ni nikomur zaupala. Vedno se je bala, da bi ji kdo utegnil pokrasti njeno zlatnino in srsbrnino, ki je je imela cele kupe. S srebrom je bila okovana njena postelja, vse njene obleke so bile obšite > težkim zlatom. Njene miznlce in predali so bili polni dragocenega nakitja, draguljev, vseh vrst dragih kamenov, zlatih zapestnic in uhanov. Bila je vsa »rečna, kadar je ogledovala ta svoj najljubši zaklali. Včasih se je obleklo v najlepšo obleko, odprla vrata in Sla ven na soncc. Pod Gradiščem je ležala liha vasica, kmetj« so delali na polju, vozili drv«, srečno in zadovoljno so živeli od tega, kar so v trudu in znoju dobili od zemlje. Na v4čer se je včasih oglasila pesem, pastir je pritrobil s hriba, v mraku ss je po dolini raztegnil vrisk. Bogata gradiška gospa »e je čudila, kako morejo biti ti revni ljudje tako srečni, da prepevajo. Saj še on« ne prepeva, ko ima veraiar vsega dovolj, njena zlatnina hi srebmin« je več vredna kakor vsa do-brovska vas. Nekega dne je bogata gospa znosila vso svojo zlatnino in »rebrnino na ravnico pred svoj grad. Sonce je sijalo m njeni zakladi so s« svetili v njegovih žarkih. Zadovoljno se je nasmehnila in legla v travo sredi svoje zlatnine m srebrnine ter za-ničljive gledala tja doli na dobrovsko cerkvico, na hiše in na liudi po polju. V gozdu pri Gradišču je pase) mlad pastir. Njegova čreia se ja počasi pomikala naprej in se pri-pasla pra^ do Gradišča. Pastir je šel za njo, piska! na piščalko, vmes pa včasih kaj zapel. Gospa je bila sprva nevoljfta, a ker je pastir tako lepo pel, ga je začela poslušati. Marija dobrovska bodi pozdravljena, Marija dobrovska, prosi na nas Boga ,.. Pastir je bil tako zatopljen v svojo pobožno pesem, da sam ni vedel, kdaj je prišel prav do radu, kjer jo v svojem razkošju in bogastvu ležala ogata gospa. Ko jo je zagledal, se je tako prestrašil, da je že hotel steči. »Ksj pa lako veselo prepevaš, iantič moj?« se mu gospa nasmehne. Pastir jc videl, d« se gospa ne jezi, ker je prišel tako blizu graidu in se ni več bal. »Ne vem. Kar tako pojem.« »Kje si se pa tako lepo naučil?« ga spet vpraša gospa. »Ne vem. Saj to pesem vsak zna, nI težka.« »Da io zna vsak?« »Vsak, ker Je vaško nedeljo pojemo v cerkvi pr! Materi božji. Včasih še ob delavnikih. Meni je pe všeč, zato jo pa red pojem.« Gospa se je zaničljiva nasmehnila in zamahnila z roko. Ovce »o šle naprej ln pastir je stopil za njimi. Spet j« izvlekel piščalko in odpiskal po gozdu. Bogati gtjspa j ti nekaj časa gledala za njim; potem se je p« ozrla po svojem bogastvu. To ji je bilo bolj viei kakor pastirjev® pesem. Vzele je * roko težki nakit, potežkavala ga j"e in božala, ia gozda do eingljadi ovčji zvončki in prav tiho se je od daleč spet oglasila pesem; Mogočna si, bogata, Ti Mati naša zlata, Marija dobrovska, prosi za nas Boga ,.. Ted&i je pa bogata gospa vstala in se ozrla tja idoli proti mali cerkvici. Spet je pogledala svoje zaklade, potem se je pa vzpela na prste in na ves glas jezno in togotno zakričala proti cerkvici* ki se je videla skozi redko drevjMam doli v doltnii »Glej, Mati božja dobrovska, jaz sem bogatejša in mogočnejša kakor Tit« Komaj bogata gospa izgovori te drzne besede, se strahovito vse zamaje in potrese, grad se v bipu sesuje, pogrezne se pa tudi bogata gospa z vsi mi svojimi zakladi vred. Od tedaj je minilo mnogo časa. Nekega lepega poletnega jutra je spet pasel na tem mestu svojo iivinico mlad pastir iz Razor, Brezskrbno je popeval in žvižgal pesem za pesmijo. Nenadoma pa zagleda pred sabo čudnih stvari, kakršnih sc svoj živ dan ni videl. Na tleh pred njim je ležalo vse polno srebrnjakov, zlatnikov, dragocenih obeskov, r.akitov, velikih uhanov, da se je deček nemalo začudil. Nekaj časa ves osupel ogleduje čudno najdbo, potem pa stegne roko, da bi brž nabral nekaj teh lepih stvari, kajti kaj takega človek ne najde vsak dan na paši, »Stoj!« mu zakliče neznan glas. »K-> bi bil ti danes zjutraj molil, bi bili vsi ti zakladi tvoji.« Deček sc prestraši. A brž poklekne v travo in s« pobožno pokriža ter zmoti Zdravamariia, potem pa spet vstane. »Zdaj pa že smeš vzeti od tega bogastva — kolikor moreš zagrabiti z eno roko.« Deček je s tresočo se roko plašno segel po bogastvu, potem je pa dvignil oči .kvišku, odkoder je prihajal seznani glas. Videl je visoko nad seboj lepo gospo. Njena krona na glavi se je tako svetila, da ga je zabolelo v oče-h in jih je moral takoj povesiti. Bila je sama nebeška Mati Marija, ki se mu je prikazala in mu dala dragocenosti. »To nesi za mojo cerkvico na Dobrovi!« mu je naročila Marija, Saato s eno roko je pastir zagrabil, a bilo je toliko, da so dobrovsko cerkev, ki je bila prej majhna, povečali. Na Dobrovi je torej stala lepa Marijina cerkev, Gradiš-Js pa, kjer je bivala bogata in ošabna gospa, ni bilo več, ostali so samo sledovi razvalin do današnjega dne, J0že Vovfe. EMBiO Vsak dan: 12 Plošče. — 12,45 Vreme, protila. — 13 Cas, spored. — 13.15 Plošče ali orkester. — 14 Vreme, borza. 10 in 22. Cas, vreme, spored, poročila. — četrlek, 10. septembra. 18 Radijski orkester. -- 19.30 Nacionalna ura. — 19.50 Plošče — 20.10 Slovenščina za Slovence. — 20.30 Koncert moškega zbora »Sloge«. — 21.15 Radijski orkester. — 22.20 Harmonika. — Petek, 11 septembra. 18 Radijski orkester. -— 19.30 Nacionalna ura. — 19.50 Plošče. — 20.10 Ženska ura. - 20.50 Kadi j-»ki orkester. — 22.20 Akademski pevski kvintet, — 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 12. septembra. 18 Radijski orkester. — ia40 Pogovori s poslušalci. jTO Nacionalna ura. — 19,50 Plošče. — 20.10 O zunanji politiki. — 20.30 Ce študent na tabor gre. — 22 čas, vreme, poročila, spored. — 22.20 Prenos lahke glasbe z velesejma. — Nedelja, 13. septembra. 8 Citraški trio »Vesna«. — 8.45 čas, poročil«, spored. — 9 Plošče. 9.15 Prenos cerkvene glasbe. — 9.46 Verski govor. — 10 Venčki slovenskih narodnih, — 12 Kmečki trio. — 13.20 Plošče. — 17 Kmetijsko predavanje: Odbira plemenjakov. — 17,20 Nagradno tekmovanje harmonikarjev. — 19.30 Nacionalna ura. — 19.50 Deklica in peso-glavci. — 20.30 Operni spevi. — 22.20 Prenos lahke glasbe z velesejma. — Ponedeljek. 14. septembra, 18 Radijski orekester. — 10.30 Nacionalna ura. — 19.50 Čello-solo. — 20.30 Zdravniška ura. — 20.30 Klavirske skladbe. — 21.15 Radijski orke-»ter. — 22.50 Radijski jazz. — Torek, 15. septembra. 18 Radijski orkester. — 19.30 Nacionalna ura. -- 19.50 Plošče. — 20.10 Delavsko predavanje. — 20.30 Za kratek čas. — 22.20 Radijski orkester. — Sreda. 16. septembra. 18 Radijski orkester. — 19,30 Nacionalna ura. — 19.50 Zgodbe o Za« pSankturjih. — 20.10 Po Bolgariji. — 20.30 Orgelski koncert. — 21:30 Ruski sekstet. — 22.20 Ruski sekstet. — 22.35 Fodoknice. 2S MOST iz grozdja, kakor tudi vse sadne sokove morete pripraviti za trajno porabo skozi vse leto BRE2? VSAKIH APARATOV BREZ STROKOVNE PRIPRAVE BREZ IZGUBE ČASA 1 MipalfOffMM ML Odlična iznajdba današnje vede i Preprosto 1 Ceno I Higijenično I Odobreno po ministrstvu poljedelstva Navodila in cenik pošilja zastonj : RADIOSAN - liflrci Dukljaninova ulica 1 V počasni gostilni. Natakar: »Oprostite gospod, tu pri mizi sta sedela malo prej starejši gospod t dečkom. Ali veste, kam sta izginila?« — Gost: »Starejši gospod je med čakanjem na vaš obed umrl, deček pa sedi pred vami.. .« Ost 1.—13. septembra LJUBLJANSKI VELESEJEM 5«"/» popust aa železnici, paH&fedib. sojenih. Ha odhoda; ieletnltki postaji Kupite romano !r.g 1 tiia.e 1[ a ta Din t-— VscdriavM razstava M NAS LES" Živalski vrt. — Divjad v parku VELIKA VfITNAKSKA RAZSTAVA industrija, obrt, trgovina. DomaČe preproge. Perutnina, kunci, golobi. - Rioe itod povodnega konja, ki stoji mirno in melanholično v vodi, pa vpraša mimoidočega oskrbnika, če je žival bolna. Ta oskrbnik je p» imel opravka eamo pri oddelku za opice; pa kratkomaio odgovori: >Ne vem, jaz spadam k ,afnam'.< . pšenico, rž, Ječmen • in Klmsko grahoro dobite v najboljši kakovosti pri tvrdki Fran Pogačnik d.« o.«., Ljubljana Tyrševa (Dunajska) c. 33, Javna skladišča (Balkan) M«fv€5<č|e ||ti«tsl€0 asavarovaitje icr jl UIT 2k Je izplačala v zadnjem času cele zavarovalne vsote med drugimi tudi po smrti sledečih članov: TDŠAR ANTON, posestnik. Koroška Bela 94; MENIH JOŽEF, posestnik, Lokoviea 73, pošta Šoštanj; RESEK KATARINA, delavka tobačne tovarne, Ljubljana, Velika čolnarska 10-1; KUGLER ANA, služkinja, Šmartno 5 (kulantno izplačano); VERKO JANEZ, prevžitkar, Kavne št 110, p. Šoštanj; SOTL RUPRET, kmetski delavec, Završe, St. Vid; RIBIC JERNEJ, posestnik. Petelinjok 8, p. Loče; ISKRA MARIJA, vdova vlakovodje, Ljubljana, Stari trg Ila; CILENSEK ANTON, natakar, Založe 66, p. Polzela; PASKULIN AVGUST, pekovski mojster, Ljubljana, Gosposvetska cesta 7; KOS MARIJA, posestn. žena, Zgor. Zadobrova 2; VRHOV-ŠEK NEŽA, posestnikova žena, Trobendol 27 (Sv. Rupert); ROSELJ TEREZIJA, zasebnica, Stavča vas 9 (Žužemberk), čakalni rok; PLANINSEK TEREZIJA, ulitkarica, Dol. Kamence št. 16 (Prečna); DECMAN MARIJA, posestnica, Stožice 9; POORAJC MATIJA, zasebnik, Brezovica 104 (kulantno izplačilo); MLAKAR FRANČIŠKA, posestnica, Znoiile 19, p. Kotredež; BOSTE LE JOŽE, posestnik, Dednja vas 37, Pišece; BRECKO MARIJA, kmetica. Sv. Rupert 48 nad Laškim; JAKIN JAKOB, mizarski mojster, Gorenja vas 7 pri Ribnici; DEŽMAN ELIZABETA, zasebnica, Spod. Lipnica 21; NARAT IVANA, posestnica, Pohorje 35 (Hoče); KOOEJ MINKA, poslovodkinja, Ljubljana, Zarnikova 9; MARTER PAVLA, Zg. Kašelj 72 (brezplačno zavarovan otrok, ker sta oče in mati zavarovana pri »Kariiast); MARINIC JOŽEFA, posestnica, Sv. Tomaž 7; REBERNIK AVGUST, čevljar, Maribor, Koroška 47; KRAMER MARTIN, delavec, Zagrad 71; BUKOVEC ANICA, privai. uradnica, Ljubljana, Itesljeva cesta 27-11; BALOH JAKOB, kovač, Podgorje 29; LAMPIC IVANA, želez, vdova, Ljubljana, Cerkvena 21; ANKELE FRANC, sodni uradnik, Skofja Loka; OROS MARIJA, delavčeva žena, Stražišče pri Kranju 93; BRGLEZ FRANC, kmetovalec, Irje 15, p. Rog. Slatina; ZAJC MARIJA, posestnica, Snebrje 14, p. D. M. v Polju; KODRAN JERICA, zasebnica, Stražišče 16«; ZUPAN MARIJA, učiteljica, Celje, Zrinjskega 1; PADARIC IVAN, posestnik, Gor. Radgona 50 (kulantno izplačilo); ŽVOKELJ NEŽA, užitkarica, Brezje 11 (Dobrova); URBANCIC MARIJA, poštna uradnica v pok., Ljubljana, Frankopanska 12; OREL IVAN, delavec, Draga 49 - Št. Rupert; NOVAK KAREL, sprevodnik cestne železnice, Moste, Na Klančku 6; PETRIC JANKO, župnik, Ljubljana, Sv. Peter; GACNIK ANTON, užitkar, Trčova 34 (Sv. Peter pri Mariboru): PI-HLERIC MARIJA, posestnica, Žico 37 (Sv. Ana v Slov. goricah); KRASOVIC FRANC, trgovec, Maribor, Vrazova 9-1; KOSITER ANA, žena kretnika v pokoju, Maribor, Linhartova 20. 92 s I^fljfelfiii KARITAS", Palača Vzajemne 0 zavarovalnice OroiSsiova ulica St 8 MetIS ogrSassnilc Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ^Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov «11 vajencev In narobe Pristojbina za »ale oglase s« piafeje naprej. 1 blapcs b tajim sprejmem takoj. Vprašati: Vodnik Katarina, Podutik 25. Vse vrsle seSite tMeke in perila priporoča po najnižji ceni, Presker Sv. Petra c. 14. Higrobse spornih izfteluie najceneje Mu-iej Joško, kamn osek. Krško, poleg bolnice. Prodam60 strešnih žlebov še v dobrem stanju po Din 12'50 meter. Naslov v upravi „L>omoliuba" pod št. 13208. Bencin-noto 5m!?0 rabljen, pro