"@" % ( . "  ! Relacijski model (Mitchell, 1988, 2000, 2002) se še prav posebej osredotoèa na feno- men zaljubljenosti in trdi, da je odnos ozi- roma povezava in odnos z drugim nekaj, kar je vrojenega v našo psiho. Doloèanje katero do•ivetje, afekt ali oseba ima v otrokovem •iv- ljenju najveè vpliva, je odvisno od otrokove starosti, genetike in preteklih izkušenj. Otrok do•ivlja svoje starše precej drugaèe kot odra- sla oseba. Lahko celo reèemo, èe je zgodnja razvojna diada oziroma do•ivetje z materjo in oèetom ljubeèe in toplo, potem je prvi in najpomembnejši korak na poti k dobremu odnosu •e narejen (Dicks, 1967). Kaj se zgodi, èe ta prvi korak ali prvo do- •ivetje z materjo in oèetom ni ljubeèe in to- plo ali èe je otrokovo do•ivetje matere ali oèeta zavraèujoèe oziroma, èe otrok do•ivlja, da je staršem odveè? Otrok matere, ki se zanj ne zanima, ne more enostavno odvreèi oziro- ma je spremeniti. Otrok se zato trudi, da bi mater vseeno sprejel in zato ponotranji za- vraèujoèo-ljubeèo mater in jo poskuša nad- zorovati v svoji notranjosti. Otrokov notra- njepsihièni svet se dograjuje in organizira na temelju teh do•ivetij ter afektov, in sicer na zelo razliène naèine. Posameznik lahko razvije obèutek nesamo- zavesti in nevrednosti, ki samo zrcalita otro- kovo nemoè, ali pa razvije obèutek veèvred- nosti in vsemogoènosti, ki tudi zrcali otro- kovo dojemanje starševske vsemogoènosti. Po- sameznikova psiha ali jaz se razvije na osnovi teh nezavednih vsebin, pri èemer je mogoèe opaziti oba ekstrema. Kot vidimo pri aro- gantnem in snobovskem vedenju doloèene osebe prisotnost grandioznega jaza, lahko predpostavljamo, da bomo tudi tu opazili no- tranje vsebine, ki to osebo naredijo zelo ne- gotovo in nesamozavestno, kar pa ta oseba s pridom prikriva. Z drugimi besedami, ljudje, s katerimi pride ta oseba v stik, so dojeti in razumljeni v luèi posameznikove notranjepsihiène struk- ture njegovih osebnih odnosov, kakor tudi odnosov z drugimi, skupno z najrazliènejšimi afekti (Pines, 1999). Skozi to prizmo bo po- tem posameznik razumel in izbiral partnerje. Zaljubljenost je v tem oziru nezavedna iz- bira partnerja, ki se sklada s temi potlaèenimi in razcepljenimi deli posameznikovega jaza (Dicks, 1967). Tako bo npr. •enska, ki se èuti neljubljena, ker se je tako poèutila •e kot otrok, po vsej verjetnosti za svojega partnerja izbrala nekoga, ki ji ne bo sposoben pokazati prave ljubezni. Prav tako bo tudi moški, ki je nesamozavesten, ker se je tako poèutil •e kot otrok, po vsej verjetnosti, na osnovi pro- jekcijske identifikacije, izbral •ensko, ki bo kritièna in obsojajoèa. Medtem ko se bo •ena nenehno prito•evala, da ji njen mo• ne zna pokazati ljubezni in mo• se bo stalno prito- •eval, da ga •ena ne razume, da je kritièna in obsojajoèa, bosta vendar oba ostajala v tem odnosu. In kaj je razlog? Veliko la•je je na- mreè vztrajati v odnosu, ki povzroèa oziroma daje zunanja opravièila za slaba notranja obèutja, kakor pa se sooèiti s temi obèutji v samem sebi oziroma si priznati, da so ta obèutja bistveni del posameznikove osebnost- ne strukture. Ko posamezniki nezavedno ob drugem od- krijejo del svoje notranjepsihiène strukture, ki je potlaèen, se hitro zbli•ajo in ustvarijo skupen odnos oziroma se “noro zaljubijo”. Po- tem ko se dva partnerja zaljubita oziroma  # "  ! vzpostavita zelo intenziven odnos, se nezaved- no spodbujata, da drug za drugega zaèneta izra•ati potlaèene in prepovedane elemente njune lastne psihiène strukture. To jima obe- nem omogoèa, da lahko drug drugega kriti- zirata ter na ta naèin skušata nadzorovati raz- cepljene dele sebe v partnerju in ne veè v sa- mem sebi. Èe pa sta oba partnerja diferencirana in integrirana, potem do•ivljata in dojemata drug drugega kot drug drugemu komplemen- tarna, dragocena in se lahko drug drugega ve- selita. Tako bo npr. mo•, ki je nagnjen k “okostenelosti” oziroma natanènosti in redu, u•ival v spontanosti svoje •ene, medtem ko bo lahko •ena ob tem mo•u do•ivljala veselje nad mo•evim èutom za organizacijo in nje- govo natanènostjo ter pozornostjo, ki jo pos- veèa vsaki najmanjši stvari, predvsem pa bo vesela, saj je njej mo• skrben in zna zelo skrb- no naèrtovati. Ko se tako npr. dva partnerja zaljubita, zaèneta projicirati drug v drugega njune od- cepljene in potlaèene dele sebe in objekta. Tako npr. •enska, ki se je nauèila, da zanika svoje potrebe po avtonomiji in neodvisnosti, to projicira v partnerja. To v njem povzroèi, da se zaène prikazovati še bolj samostojnega kot to v resnici je. Moški, ki se je nauèil pot- laèiti in zanikati svoje potrebe po odvisnosti in intimnosti, projicira to v svojo partnerico, ki se potem prikazuje še bolj odvisna kot v resnici je. V veèini primerov lahko to vidimo v tradicionalnih partnerskih odnosih, v ka- terih pa naj bi vsaj navidezno oba sreèna part- nerja igrala vsak svojo vlogo. Vendar pa so te vloge lahko tudi polne boleèin in nezadovoljs- tva. Temeljni modeli teh dinamik imajo vse- kakor zelo globoke korenine v sistemu domaèe dru•ine. Dru•inski terapevt Murray Bowen (1978) predpostavlja, da se ljudje nagibajo k roman- tièni zaljubljenosti s partnerji, ki so na po- dobnem nivoju osebnostne zrelosti oziroma na istem nivoju diferenciacije, vendar upo- rabljajo razliène naèine obnašanja, ki varujejo osebo pred ozavedenjem o globoki anksioz- nosti; partnerja pa se pri tem nagibata k kom- plementarnim stilom vedenja. Tako bo npr. moški, ki se sooèa z anksioznostjo tako, da svoja èustva potlaèi ali jih zanika, iskal •ensko z enako stopnjo diferenciacije, ki pa bo imela povsem drugaène obrambne mehanizme; tako bo npr. •enska s histeriènimi nagnjenji, ali •enska, ki bo dramatizirala èutenja oziro- ma ira•ala svoja èustva na zelo ekstremen naèin, vedno ob sebi našla moškega, ki bo ob- seden z natanènostjo in ritualnostjo, kjer pa bo te•ko zaslediti èutenje; •enska pa, ki se sooèa s svojimi boleèimi èutenji tako, da po- stane fobièna, se bo nagibala k navezavi z moškim, ki se bo branil proti boleèi anksioz- nosti s tem, da jo bo zanikal ter se bo vedno znova vkljuèeval v nevarne športe in tvegane avanture. Tako lahko govorimo celo o kom- plementarnih obrambnih stilih ali modelih, ki imajo svoje globoke korenine v interper- sonalnih in sistemskih dinamikah v njihovih izvirnih dru•inah: 1) Po navadi je eden od partnerjev dominan- ten in agresiven, drugi pa predan in ma- zohistièen. 2) Velikokrat je eden od partnerjev nemoèen in potrebuje, da nekdo skrbi zanj, drugi pa je skorajda vsemogoèen. 3) Zelo pogosto sreèujemo partnerja, kjer je eden emocionalno umaknjen ali celo “mrtev”, dru- gi pa rabi veliko èustvene pozornosti. 4) Predvsem pa je mogoèe zaslediti, da se oba partnerja nenehno borita za nadzor in moè, vendar vsak z drugega zornega kota in drugaènega stališèa (Pines, 1999). Èe sta romantièna partnerja diferencirana, se med njima ustvarja intimnost, ki oba osreèuje, ne da bi pri tem izgubila svojo sa- mostojnost in individualnost. Ti zakonci se poèutijo, da so blizu drug drugemu in drug v drugem spodbujajo osebno rast. Kadar pa    "  ! sta partnerja na nizkem nivoju diferenciacije, potem je vsak napor, da bi eden od njiju do- segel veèjo samostojnost s strani drugega, do- •ivljen kot gro•nja odnosu in zato le-ta od- govarja na ta napor z obèutkom ranjenosti in se na to odzove s tem, da partnerja prizadene, rani ali pa se umakne; gre za pogoste napade in izbruhe boleèih èustvenih vsebin, ki se ka- •ejo v obliki jeze in besa, kar še nadalje ote•- koèa vsako zdravo in funkcionalno komuni- kacijo. Nizek nivo diferenciacije pa obenem povzroèa tudi grozljivo èustveno negotovost, kar seveda povzroèa nezmo•nost sprejemanja odgovornosti za obèutja nevarnosti in neza- varovanosti. Partnerja tako, namesto da bi sprejala odgovornost za svojo ranljivost, pov- zroèeno zaradi negotovosti, strahu in globoke stiske, rajši krivita drug drugega, in sicer z globokim preprièanjem, da èe bi se partner spremenil, ali postal drugaèen, potem bi bila odpravljena vsa obèutja negotovosti, ranlji- vosti, boleèine in stiske (Meissner, 1978). Nivo diferenciacije v partnerskem odnosu vsekakor zrcali nivo diferenciacije, ki sta jo oba partnerja dosegla v svojem otroštvu, ali nivo diferenciacije, ki ga je dovoljeval sistem domaèe dru•ine. Kadar je ta nivo diferencia- cije zelo nizek, oba partnerja prineseta s seboj problematièna obèutja iz njunih odnosov najzgodnejšega otroštva. Nediferenciran moški se bo torej nagibal k •enski, ki je na podob- nem nivoju diferenciacije. Iskal bo podobne konflikte, strese in travme, ki jih je nekoè do- •ivljal ob svojih najbli•jih, zlasti ob svojih starših oziroma vzpostavljal podobne odnose, ki bodo imeli podobne konflikte in stresne situacije, ki jih je nekoè imel s svojimi starši (Pines, 1999). Èe na koncu povzamemo razumevanje ro- mantiènih odnosov, potem se pri tem osre- dotoèamo na sledeèe: 1) Ljudje si zelo aktivno, èeprav nezavedno sami ustvarjamo romantiène odnose. Do- •ivetja iz mladosti, zlasti obèutja umanj- kanja ljubezni, zavrnitve, zavr•enosti itd., imajo oziroma predstavljajo najveèji vpliv pri izbiri romantiènega partnerja. Pri tem gre zlasti za predpostavko, da so do•ivetja iz mladosti podo•ivljena oziroma na novo ustvarjena v odraslih odnosih in so zato odsev tako intrapsihiènih, interpersonal- nih, kakor tudi sistemskih dinamik. 2) Zakonski, partnerski odnos je odnos, ki je najgloblje povezan z do•ivetji odnosov v najzgodnejšem otroštvu, in sicer odnos, ki sta ga oba partnerja imela s svojima star- šema in odnosom, ki sta ga imela starša med seboj. Zaljubljenost torej ni nekaj sluèajnega oziroma izbira partnerja v no- benem smislu ni zgolj sluèaj. Ljudje si na- mreè izberemo èisto doloèeno osebo, s ka- tero se pove•emo v romantièno ljubezen, in sicer na osnovi notranjega modela, ki ga skušamo “zapolniti”. Z drugimi besedami, izberemo èloveka, ki ustreza ponotranjenim do•ivetjem in njihovim odnosom. Vzrok za to je, da samo ta oseba lahko spodbudi ali pomaga na novo ustvariti do•ivetja iz mladosti in nezavedno daje obljubo, da bo zadovoljila potrebe, ki niso bile zadovoljene v našem otroštvu. Ko torej sreèamo takšne- ga èloveka, do•ivimo izredno vzhièenost, vznemirjenost, sreèo, ljubezen, upanje in se na osnovi tega zaljubimo. 3) Nezavedne potrebe partnerjev zrcalijo po- notranjene introjekte njunih staršev in ti introjekti se medsebojno komplementirajo. Partnerja se sreèujeta v zadovoljevanju teh potreb, ki so nezavedne, komplementarne in te psihološke potrebe ustvarjajo nena- pisana pravila, kot so: “Izrazila bom svoje stiske, èe me boš ti pomiril” in “mislil bom nate, èe boš ti izrazila moja obèutja”. 4) Zmo•nost ljubiti in delovati funkcionalno v romantièno ljubezenski zvezi zrcali po- sameznikov nivo diferenciacije, ki pa je od- visen od posameznikovih do•ivetij iz mla- dosti, zlasti od sistemskih potreb, ki so na-  # "  ! rekovale doloèene vloge in stile obnašanja in èutenja, vse z namenom, da se ohrani sistemsko ravnovesje in sistemska homeo- staza. Tokrat pa se ti modeli kompulzivno ponavljajo in na ta naèin še vedno vzrd•u- jejo dru•insko homeostazo, pa èeprav je posameznik •e zdavnaj fizièno zapustil svojo izvirno dru•ino. Èe je bil otrokov odnos s starši do•ivljen v ljubeèem, zdra- vem in sprejemajoèem ter mirnem okolju, in èe sta se starša sorazmerno dobro razu- mela, bo ta posameznik zmogel postati di- ferncirana oseba in se uresnièevati v lju- bezenskem, intimnem odnosu s partner- jem. Èe pa je bil otrokov odnos s starši poln boleèine in frustracij ter odnos med staršema pre•et s konflikti, bo ta posamez- nik odrašèal z zelo nizkim nivojem diferen- ciacije in bo zato razvil zelo nedozorel od- nos s svojim partnerjem. Odnos, v katerem sta oba partnerja nediferencirana, bo zato zbujal izredno moèna èustva, tako negativna kot pozitivna, oba pa bosta izkušala pravo obsesivno navezanost drug na drugega. 5) Ljudje se nagibajo k navezavi na druge ali se zaljubijo v partnerje, ki so na podob- nem nivoju difernciacije kot je njihova lastna. Z drugimi besedami lahko govo- rimo, da sta partnerja, ki se zaljubita, na podobnem nivoju emocionalne zrelosti, le njuni obrambni mehanizmi so veèkrat povsem drugaèni ali celo nasprotni, kot npr. •rtev in zlorabljajoèi, mazohist in sa- dist. Kadar torej lahko odkrijemo doloèeno patologijo ali nefunkcionalnost v enem izmed partnerjev, bomo gotovo to v dobršni meri lahko zasledili tudi v dru- gem (Pines, 1999), kar pa je vedno odsev tako intrapsihiènih kakor tudi interper- sonalnih dinamik odnosov, ki so vladali v domaèi dru•ini. Medtem ko nam pozitivni vidiki naših romantiènih modelov pomagajo ponovno us- tvariti dobre lastnosti iz našega otroškega do- •ivljanja s starši, pa so kljub temu negativni vidiki tisti, ki nas usmerjajo k partnerju, s ka- terim upamo in •elimo, da bomo preustvarili ali popravili negativne vidike do•ivljanja iz zgodnjega otroštva oziroma bomo tokrat do- bili tisto, kar tedaj ni bilo mogoèe oziroma bodo zgodnje potrebe, ki niso bile zadovo- ljene, sedaj dobile pravi odziv, ki ga •elimo. Medtem ko je naša romantièna podoba pod moènim vplivom pozitivnih in negativnih do•ivetij iz mladosti, je treba omeniti zelo po- membno razliko med vplivom, ki ga imajo na nas pozitivne in negativne znaèilnosti ali do- •ivetja. Na veselje ali •alost, odvisno s katerega stališèa to gledamo, imajo vsekakor negativna do•ivetja veliko veèji vpliv na našo notranjo ro- mantièno podobo oziroma izbiro partnerja. Vzrok ni v tem, kot trdijo nekateri psihologi, da nimamo druge mo•nosti, kot da si izbere- mo in se poroèimo z najveèjo moro, ampak gre pri teh izbirah prvenstveno za razreševanje teh negativnih znaèilnosti in do•ivetij iz mla- dosti. Oseba, ki si jo izberemo na osnovi naše romantiène podobe, je ravno tista oseba, s ka- tero je mo•no razrešiti te zgodnje travme in zaplete. To je tu razlog ali vzrok, da izberemo osebo oziroma se zaljubimo v nekoga, ki z nami deli negativne znaèilnosti naših staršev (Hendrix, 1992). Veèkrat pa romantièna podoba vodi k iz- biri partnerja, ki je popolno nasprotje starša ali staršev, s katerim ima posameznik nera- zrešene in nerazèišèene odnose. Moški, ki je bil kot otrok prièa nezvestobi s strani svoje matere, bo na tej osnovi izbral •ensko, katere temeljna znaèilnost je zvestoba. Na tej osnovi lahko potem u•iva in se veseli njene zvestobe in gotovosti ali pa je lahko patološko ljubo- sumen in jo brez vsakega razloga obto•uje ne- zvestobe. Njena nenehna dokazovanja, da je povsem zvesta, pa mu lahko pomagajo, da zaène zdraviti svoje mladostne rane. To mu namreè dokazuje, da je v nasprotju s svojimi starši zvest in da mu ni treba nenehno do•iv-    "  ! ljati tistega, kar je do•ivljal njegov oèe, ka- terega •ena je bila nezvesta (Pines, 1998). Skratka, vedno nas privlaèijo ljudje, ki se ujemajo z našo romantièno podobo v nekem zelo pomembnem pogledu in naèinu. Ta skladnost je lahko v osebnostih, v zunanjem videzu, socialnem ozadju ali okolju ter veèkrat v mišljenju, èutenju in vedenju. Ko sreèamo takšno osebo, vanjo projiciramo svojo lastno romantièno podobo. Èe ljubljena ose- ba v nas projicira svojo romantièno podobo, ki je sestavljena iz sistemske notranjepsihiène podobe, jaza, oèeta in matere ter njunega od- nosa in se oba s temi podobami in afekti id- netificirata, potem govorimo o vzajemni pro- jekciji in identifikaciji, ki jo do•ivimo kot za- ljubljenost. Zato tudi partnerja, ki se zalju- bita, zaèneta do•ivljati svojo ljubezen in od- nos, kakor da sta se poznala •e vse •ivljenje (Hendrix, 1992). Ker igra oseba, v katero se zaljubimo, tako zelo pomembno psihološko vlogo v našem •ivljenju, je odkritje te osebe izredno moèno do•ivetje. Ko so ljudje zaljubljeni in je ta nji- hova ljubezen tudi reciproèna oziroma dobijo na to ljubezen tudi vzajemni odziv, to v njih povzroèi obèutje polnosti in popolne sreèe. Preprièani so, da gre za popolno ljubezen, ki bo vedno trajala in se zato nikoli veè ne bodo poèutili osamljeni, zapušèeni ali •alostni. Lju- bezen osvetli še tako temno stran njihovega •ivljenja in jim obenem da obèutje smiselno- sti (Pines, 1998). Zato je tudi razoèaranje, ko romantièna ljubezen mine, tako kruto in raz- diralno. Ko se namreè pojavijo konflikti, sta zakonca v brezupnem polo•aju, saj morata zaèeti vse na novo, èe zares hoèeta, da iz tega vzrase ljubezen. Globok medosebni odnos ali odnos, ki predstavlja intimnost dveh, ki se odloèita za skupno •ivljenje oziroma odnos, ki je obarvan z dinamiko dveh partnerjev, ki ga predstavlja njuno medsebojno sprejemanje in razumeva- nje, je namreè šele zaèetek poti, ki omogoèa eno izmed najveèjih mo•nosti, da lahko konèno razrešimo nerazèišèene teme iz mla- dosti ter dose•emo t. i. eksistencialno pomem- bnost v svojem •ivljenju. Pri tem seveda igra nezavedno svojo izredno vlogo. Zaljubljenost je izredno moèno emocionalno in fizièno iz- kustvo, kot smo •e omenili, ki v marsièem po- vsem presega oziroma se odvija izven dometa naših kognitivnih dojemanj in sposobnosti. Kljub temu, da je v veliko primerih to ne- logièno, je nezavedna romantièna izbira zelo modra, ker usmerja ljudi k izbiri osebe, ki je najbolj primerna, da jim pomaga razrešiti ne- razèišèene zaplete iz otroštva. Zato se potem, ko najdemo takšno osebo, v nas vse na novo prebudi in za•ivi oziroma v nas pri•ge roman- tièno iskrico ljubezni, ki povzroèi neverjetno vzhièenost in •ivljenjskost. Ko sta partnerja zaljubljena, njuno nezavedno usmerja in doloèa vzajemno izbiro. Njuna èustvena pre- pletanja obeh najpomembnejših tem njunega notranjepsihièenega ustroja oziroma njunih do•ivetij iz preteklosti postanejo osnovne teme tudi njunega interpersonalnega stika. Zaljubljenost namreè še ne predstavlja odno- sa v vsej polnosti. Intimen odnos se lahko šele razvije, in sicer na osnovi partnerjevih medo- sebnih zavestnih prizadevanj, da si odnos oza- vestita ter skušata odkriti, kaj je zares tisto, kar ju je privedlo skupaj; v èem si zares pri- padata. Tudi po dolgih letih njunega zako- na, potem ko sta se medsebojno ranila, razoèarala, ko èutita, da njunih problemov ne bo nikoli konec, je še vedno njun problem ravno tisti, s katerim sta prišla skupaj kot ro- mantièni par; še vedno je temelj njunega medsebojnega zbli•anja prisoten, v nerazre- šenih konfliktih iz mladosti, v katere sta se na osnovi projekcijske identifikacije ponovno ujela ter jih ponovno spodbudila in s tem ce- lotno situacijo naredila še bolj kompleksno in boleèo (Hendrix, 1992). Odnos, ki ga partnerja vzpostavita in je na zaèetku poln vzhièenosti, vsebuje tudi  # "  ! glavni razlog poznejšim stresom in razoèara- njem ter zato nosi s sabo zelo pomembne a- plikacije. Ta postavka namreè trdi, da med partnerjema intima, ki je samo nova oblika odnosa posameznega partnerja s svojimi star- ši, daje najboljšo mo•nost, da partnerja pre- delata nerazrešene vsebine iz njunih osnovnih dru•in. Ko partnerja ugotovita, da temeljne psihiène vsebine, ki so ju naredile tako ne- verjetno privlaène drug za drugega, ki pa so bile v zaljubljenosti povsem prekrite, ker so nezavedne, postanejo osrednje teme njunega zakonskega spora, se obèutja lastne krivde in iskanje krivde pri drugem lahko povsem raz- blinijo. Ko partnerja tako prerasteta boleèo igro iskanja krivca za vsako ceno, s tem po- staneta veliko bolj sprejemljiva, da sprejmeta odgovornost za svoj del zakonskega proble- ma. To je vsekakor izrednega pomena, saj so teme, ki se nanašajo na njune osnovne dru- •ine, vedno v samem jedru njunega zakon- skega spora (Framo, 1980). Zakonski problemi so namreè najveèkrat ponovni poskusi popraviti, prerasti, obvlada- ti in izbrisati stare konflikte, ki imajo svoj iz- vor v infantilnih odnosih s starši.Ljudje se sooèajo s konflikti, ki so povzroèeni v zafru- striranem in ogro•ujoèem okolju, v katerem so rasli tako, da si modelirajo intimne odnose na naèin, ki bo skladen modelom, ki so po- dobni temeljnim do•ivetjem v njihovih os- novnih dru•inskih sistemih. Tipièno to na- redijo na enega izmed sledeèih treh naèinov: 1) Zaljubijo se v osebo, ki na zelo signifikant- ni naèin spominja na starša, s katerim imajo nerazrešene odnose. 2) Nezavedno prisilijo partnerja, da reagira na naèin, kot so nekoè reagirali njihovi starši ali eden izmed njiju. 3) Projicirajo svojo notranjepsihièno roman- tièno podobo v partnerja in ga obenem dojemajo na naèin, kot so nekoè dojemali enega izmed satršev ali pa oba, pa èeprav med partnerjem in starši ali enem od njih ne obstaja nobena realna podobnost (Gi- velber, 1990), gre pa vsekakor za podoben afekt, ki je preveval njuni izvirni dru•ini. Obèutja, ki so povzroèena v takšnih intim- nih odnosih ter v intimnih odnosih na splo- šno, so izredno moèna in jih je skoraj nemo- goèe zaslediti v ostalih èloveških odnosih, kot npr. med prijatelji, sodelavci ali sosedi. Ro- mantièni partner, ki je sposoben spodbuditi ali ustvariti moèna pozitivna èutenja na zaèetku odnosa, je sposoben pozneje v odnosu ravno tako povzroèiti podobna moèna nega- tivna èutenja. Èisto navadni konflikti o po- vsem nepomembnih stvareh lahko tako pov- zroèijo oziroma so dojeti, kot da imajo pravo •ivljenjsko pomembnost in so v resnici usi- drani ali se usidrajo v najglobljo •ivljenjsko bitko ali zaplet. To seveda še ne pomeni, da bosta partnerja na ta naèin presegla tudi svoje infantilne potrebe in •elje. Samo v funkcio- nalnem in zdravem intimnem odnosu dveh odraslih sta namreè partnerja sposobna in zmoreta tolerirati infantilne potrebe drug drugega in sta obenem tudi pripravljena, da te potrebe drug drugemu tudi izpolnita (Pi- nes, 1999). Partnerja, ki se nauèita sprejemati drug drugega, se tudi nauèita sprejmati samega sebe, vkljuèno s potlaèenimi in zanikanimi deli sebe, za katere sta se tako moèno trudila, da bi jih ignorirala. Polno sprejetje drugega, posebno še infantilnih •elja in potreb drug drugega, pa zahteva v•ivljanje drug v druge- ga. V•ivljanje pa zahteva, da posamezni part- ner zaèuti tisto, kar èuti njegov partner. To pa je lahko zelo nevarno za nediferencirane partnerje, ki nimajo trdnih sistemskih notra- njepsihiènih razmejitev. Takšna oseba se ne poèuti varno v sami sebi in se obenem ne poèuti, da je psihièno neodvisna. Za te osebe pomeni v polnosti èutiti tisto, kar èuti part- ner, zanikanje svojih osebnih èutenj. Èe povzamemo, potem lahko naredimo naslednje zakljuèke:    "  ! 1) Interpersonalni ali intimni odnosi proi- zvedejo enega izmed najboljših mo•nosti za razreševanje nerazèišèenih do•ivetij ozi- roma intrapsihiènih dinamik posamezne- ga partnerja, ki so bile vzpostavljene in konsolidirane v mladosti. 2) Nezavedne sile teh intrapsihiènih dinamik v veliko veèji meri kot logièna razmišljanja usmerjajo izbiro bodoèega zakonskega partnerja. 3) Nezavedna izbira prave osebe v zaljublje- nosti je tako prenos notranjepshiènih struktur posameznika na interpersonalni in pozneje na sistemski nivo dru•ine, kar pomeni izbira partnerja, s katerim posa- meznik ponovno podo•ivi obèutja in do- •ivetja iz mladosti. Ta oseba namreè po- vezuje najbolj pomembne znaèilnosti obeh staršev, skupno z njunim odnosom ter celotnim temeljnim afektom, ki je pre- veval celoten sistem dru•ine. 4) Negativne znaèilnosti imajo veèjo moè pri izbiri romantiènega in zakonskega part- nerja, še prav posebej v obsesivni ljubezni, kot pa pozitivne lastnosti, ker rane in umanjkanje pozitivnih obèutij potrebujejo zdravljenje. Na ta naèin se notranjepsi- hiène boleèine zdravijo na interpersonalni in pozneje na sistemski ravni, obenem pa reciproèno vplivajo tudi na spremembo v celotnem sistemu odnosov. 5) Bolj ko je intrapsihièna otroška rana trav- matièna in veèja je na interpersonalni rav- ni podobnost med partnerjem in staršem, ki je rano prizadejal, moènejša je roman- tièna zaljubljenost. 6) V zaljubljenosti gre vedno za ponovitev pri- marne simbioze z materjo, gre za popolno zdru•enje ali zlitje in to brez razmejitev. Zato se ne moremo zaljubiti v dve osebi hkrati. Ta povratek t.i. raja ali paradi•a pa v nas ponovno ustvari prièakovanja, in si- cer da bo ljubljena oseba uresnièila in iz- polnila vse naše infantilne potrebe. 7) Ker je zaljubljenost diktirana od naše no- tranjepsihiène romantiène podobe, t. j. od notranjepshiènih podob oèeta in ma- tere ter njunega medsebojnega odnosa, za- ljubljenci èutijo, kot da so od vedno poz- nali drug drugega, in ker vkljuèuje pono- vitev zelo specifiènih in izredno moènih do•ivetij iz mladosti, zaljubljenci èutijo, da je njihova ljubljena oseba edina oseba, ki jim kaj pomeni na tem svetu in da brez nje ne morejo pre•iveti. 8) Ko se partnerja zaljubita, je njuna izbira nezavedna, vzajemna in komplementarna. S tem si dasta mo•nost, da lahko izrazita svoje najbolj temeljne psihiène vsebine in teme. Obenem pa skupno ustvarita ali poustvarita njune temeljne psihiène vse- bine, vsebine, okrog katerih se vrtijo njuni poznejši osnovni konflikti. 9) Razumevanje povezave med nerazrešenimi do•ivetji iz otroštva in poznejšimi prob- lemi zreducira obèutja krivde in iskanje krivde pri partnerju ter obema pomaga, da sprejmeta odgovornost za njun prispe- vek v njunem konfliktnem odnosu. Poma- ga jima, da zmoreta probleme preobrniti v mo•nost za osebno rast, kakor tudi rast njunega odnosa. 10)Partnerja, ki sta sposobna poslušati in sli- šati èutenja ter potrebe drug drugega, izraziti empatijo ter dati drug drugemu tisto, kar prièakujeta drug od drugega, drug drugemu omogoèita, da njuna ro- mantièna ljubezen lahko traja. Tu gre za izra•anje empatije in izpolnjevanje part- nerjevih •elja, ki vzniknejo iz povezave med partnerskim odnosom ter njuno di- namiko in povezavo med partnerskim od- nosom ter nerazrešenimi otroškimi do- •ivetji; ta dinamika namreè omogoèa osebno rast, kakor tudi rast partnerskega odnosa. Ko namreè partnerja psihièno dozorevata, s tem dozoreva tudi njun odnos (Pines & Arson, 1988).  # "  ! Na koncu lahko trdimo, da ima vsaka za- ljubljenost èisto svojsko emocionalno in psi- hološko dinamiko, ki je utemeljena na inte- rakciji med zavednimi in nezavednimi, pot- laèenimi in projiciranimi deli obeh partnerjev, in sicer tokrat na interpersonalni ravni. V kombinaciji, ki je enkratna in svojska za vsak partnerski odnos, se ti deli, ki so bili ustvarjeni pod moènim vplivom od obeh starševskih po- dob in starševskim medsebojnim odnosom, na novo prepletajo in ustvarjajo zelo kompleksno in veèkrat zelo tragièno sliko. Torej imajo romantièni ideali in prièako- vanja glede romantiènega odnosa velik vpliv na razvoj poznejšega odnosa. Ker pa so starši zelo kompleksni ljudje, katerih znaèilnosti so tako pozitivne kakor tudi negativne in s katerimi so bili tudi naši otroški odnosi veèplastni in kompleksni in ker naša otroška do•ivetja vkljuèujejo veliko število obèutij, nekatera pozitivna druga negativna in ker se naš notranjepsihièni romantièni model ne- nehno razvija skozi vse •ivljenje, so tudi naši notranjepsihièni romantièni modeli zelo kom- pleksni in zato se lahko nave•emo na veè oseb. Ista oseba namreè lahko ustvari z vsakim romantiènim partnerjem zelo enkratne mo- dele medosebnih interakcij. Tako se lahko zgodi, da se bo posameznik zaljubil v eno ose- bo, ki mu bo zadovoljila temeljno potrebo po varnosti, vendar ko je ta potreba zadovoljena, se bo zaljubil v drugo osebo, ki mu po izpol- nila potrebo po drami in vznemirjenosti. Kljub enkratnemu in svojskemu modelu, ki ga odra•a vsak romantièni odnos, pa imajo vsi romantièni odnosi skupno dinamiko, na- mreè nenehen boj med silami, ki se potegu- jejo za simbiozo ali popolno zdru•enje z ljub- ljeno osebo in silami, ki se potegujejo za sa- mostojnost in avtonomijo ali individuacijo. Sile, ki se potegujejo za simbiozo, so osno- vane na hrepenenju po zdru•enju oziroma nas vodijo nazaj na varno podroèje primarne sim- bioze z materjo. Sile pa, ki nas vodijo k in- dividuaciji, so utemeljene v •elji, da bi na- redili nekaj enkratnega in pomembnega, kar bi nam dalo svojski pomen •ivljenja. Ko se ljudje zaljubijo, sile, ki se potegujejo za zlitje in simbiozo, vedno zmagajo. Vendar v veèini odnosov sile, po razdobju vèasih tednov, me- secev ali let, ki se potegujejo za individuacijo, postanejo moènejše. Ljudje, ki zmorejo ohraniti iskrico roman- tiènosti, imajo mo•nost, da razvijejo tudi in- timen odnos, ki ima znaèilnosti ravnovesja med potrebo po bli•ini in intimnosti ter var- nosti, obenem pa zmorejo izpolniti tudi po- trebo po samostojnosti, samouresnièenju in individuaciji. V teh odnosih se oba partnerja lahko poèutita varna v svoji avtonomiji in in- timnost jima ne predstavlja gro•nje oziroma je ne dojemata kot nevarnost. Ta tip odnosov bi lahko opisali z metaforo o koreninah in vejah (Pines, 1996). V odnosu korenin in vej kore- nine simbolizirajo intimnost, skupnost, bli- •ino, varnost in zavezo. Veje pa simbolizirajo individuacijo, samouresnièitev in samoekspre- sijo. Bli•ina in skupnost podpirata samoure- snièitev in samouresnièitev daje moè skupno- sti. Toda kaj je bolj pomembno v tem kontek- stu kot korenine in veje v odnosu, saj šele to omogoèa zaljubljenost, in sicer ko partnerja zmoreta obdr•ati oziroma ohraniti trajnost ro- mantiène iskre romantiène zaljubljenosti. Zaljubiti se in ohraniti romantièno nave- zanost ima izredno pozitiven vpliv na èloveš- kovo dobro poèutje. Zaljubljeni ljudje se èutijo bli•e njihovemu idealnemu jazu in se obenem poèutijo bolje v samih sebi. Zaljub- ljenost torej ni samo pozitivno izkustvo o sebi, ampak je pomembno izkustvo tudi v iz- kustvu posameznikovega emocionalnega •iv- ljenje ter nadvse dragoceno izkustvo v •ivlje- nju vsakega posameznika.