Poštnina plačana v gotovini.
Leto XV., štev. 261
Upravništvo: LJubljana Knafljeva ulica a. — Teleton tt. «122, «123, 3124. 3125. 3126 inseratm oddeieK: Ljubljana, Belen-burgova ui a. — Tel 8492. 2492. Podružnica Maribor. Gosposka ulica
St 11 - Teleton fit 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica Št.
2. - Telefon St 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub-Ijana St 11 842 Praga čislo 78.180, W1en St 105 241
Ljubljana, torek 13» novembra 1934
Cena 2.— Din
Naročnina znaša meseCno Din 25.— Za inozemstvo Lhn 40.—
Uredništvo-Ljubljana Knafljeva ulica 5 reiefon 8122. 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon St 2440 Celje, Strnssmayerjeva ulica St. 1. Telefon St 65
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
Konsolidacija
Balkana
Veliki pomen ankarske konference
balkanskih zunanjih ministrov se najlepše zrcali v odmevu, ki ga je našla organizacijska izpopolnitev Balkanske zveze v mednarodni politični javnosti. Vodilni listi vseh evropskih držav so spremljali posvetovanja in sklepe balkanskih državnikov z največjo pozornostjo in jim posvečali simpatične komentarje.
Še pred letom dni je bilo opažati v evropskih političnih krogih obilo skepse napram možnosti notranjega zbližanja balkanskih narodov. Videlo se je, da prevladujejo v Evropi še vedno stari predvojni predsodki, ki so videli na Balkanskem polotoku samo medsebojno ljubosumnost, nezaupljivost in pomanjkanje smisla za skupne interese in pozitivno ustvarjajoče delo. Komaj leto dni smotrnega državniškega dela pa je postavilo pred Evropo meddržavno tvorbo, katere programska enotnost, načelna skle-njenost in ne na zadnje tudi tehnična organizacija opravičujejo konstatacijo, da se poraja v Evropi nova velesila.
Ko čitamo, kar pišejo letos o Balkanski zvezi vodilni publicistični organi evropske politike, se nam nehote vsiljuje primera z zgodovino postanka Male antante in njenega razvoja do današnje višine. Tudi to zvezo je Evropa ob njenem rojstvu sprejela z omalovaževanjem in ie skozi dolgo dobo so ji leto za letom razni politični preroki napovedovali skorajšnji razpad. V resnici pa je šla Mala antanta od usrpeha do uspeha in je danes v Evropi političen faktor, ki ga nikdo ne more podcenjevati. Na primeru Male antante, ki ji je zdaj sledila tudi Balkanska zveza, se izkazu,je pravilnost in stvarna utemeljenost ideje regionalnih paktov kot organizacij za ohranitev in utrditev miru.
Analogija obeh zvez ni vidna samo v niuni zunanji zgodovini in njuna sorodnost ni utemeljena samo v dejstvu, da ju spaja skupno članstvo Jugoslavije in Rumunije. Obe zavezniški tvorbi imata skladne interese in skupen končni cilj. Že pred letom dni je govoril Tevfik Ruždi bej o enotni mirovni fronti od Prage do Ankare. Kar je bilo takrat resnično po ideji, je postalo z ustvaritvijo organizacijskega statuta balkanskih držav meso in kri.
Beograjska manifestacija 19. oktobra je zunanjemu svetu podala sliko solidarnosti in idejne kongruence, ki vezeta Malo antanto in Balkansko zvezo- Razprave v Ankari so stvarno navezale na začetek, ki je bil storjen v Beogradu, in pristopile k praktični realizaciji programa mirovne aktivnosti.
Eno glavnih vprašanj je naravno moralo biti, kako pritegniti k sodelovanju države, ki stojijo še izven zveze, ki pa so po geografskem položaju, pa tudi po svojih življenskih interesih tako navezane nanjo, da tvorijo dejansko integralen del balkanske celote. Ankarska konferenca ie smela z zadoščenjem ugotoviti, da prizadevanja za izločenje in izravnajte še nerešenih sporov, ki do zdaj niso dopuščala, da se izpolni organizacijska vrzel balkanske skupnosti, vidno napredujejo. Nič manj pa ni razveseljivo dejstvo, da se tudi v teh državah samih vedno konkretneje oblikuje razumevanje za enotno fronto, ki edina lahko garan-ira emancipacijo Balkana od pogubnih tujih Slivov. Zlasti ie bolgarski tisk podčrtaval važnost ankarske konference in razodeval dobro voljo Bolgarske, da s svoje strani podpre vsako akcijo za likvidacijo še obstoječih zaprek.
Naivno bi bilo pričakovati, da se nesoglasja, ki imajo historične korenine v temni preteklosti, izbrišejo preko noči. Ne gre tu morda za gole sentimente, nego za konkretne interesne kolizije, ki jih samo z besedami ni mogoče izravnati.
Tem bolj je torej treba pozdravljati, da je medsebojna pacifikacija prešla že k dejanjem. O delu za medsebojno tesno zbližan je Bolgarije in Jugoslavije, ki bo vedno ostalo zvezano z imenom blagopokojnega kralja Aleksandra, na tem mestu ni treba govoriti. Naši javnosti je dovolj znano, do kako razveseljivih rezultatov je že dozorelo obojestransko iskreno prizadevanje. Z zadovoljstvom pa. je treba vzeti na znanje, da je stopila tudi ureditev rumunsko-bolgarskega razmerja v aktualen stadij in da ie bil neposredno po ankarskem sestanku v tem pogledu storjen znaten korak naprej.
Razgovori bolgarskih državnikov r rumunskim zunanjim ministrom Titule-scom. ki je na povratku iz Ankare pose-til Sofijo, so že vodili do pomembnih rezultatov, ki na so šele začetek pomirjevalne in zbliževalne akcije. Bolgarski službeni komunike izraža prepričanje, da bo delo za medsebojno izravnanje. ki se ima nadalievati v najkrajšem času. končano z uspehom. Več pove bolgarski tisk ki v popolnem soglasju pozdravi ia nrihod romunskega državnika, češ. da se bo končna likvidacija medseboinih sporov s tem pospešila in da bo prišlo čim prei v obniestran^kem iri+ereoTi do trajnega sporazuma Tudi Titulescu sam je, kakor je izjavil zastopnikom tiska, poln optimizma in ne dvomi, da
OBLETNICA PREMIRJA V FRANCIJI POSVEČENA KRALJU-MUČENIKU
Letošnja obletnica premirja se je izpremenila v vsej Franciji v dan žalovanja za junaškim kraljem-zaveznikom Aleksandrom I. — Veličastna svečanost v Parizu
Pariz, 12. novembra d Pod slavolokom Etoil je bila 9noči vel častna svečanost v spomin na pokojnega jugoslovenskega kralja Aleksandra. Ze po zamisli kakor tudi srpričo udeležbe najvišjih predstavnikov francoske republike ter zaradi sodelovanja ogromne množice Parižanov in ljudi iz bližnj h mest. se je svečanost razvila v grandiozni izraz spoštovanja do jugoslovenskega kralja-Mučenika.
Predsednik republike Lebrun in predsednik vlade Flandin sta osebno prisostvovala žalostni svečanosti, pariški nadškof in francoski kardinal Verdier pa je v znak spoštovanja do pokojnega jugoslovenskega vladarja izjemno in prvič stopil pod Slavolok zmage v svečanih odelih skupno z lai3kimi zastopniki republike. Prvič je molil za nekatoliškega šefa države in slavil njegove neminljive zasluge.
Za svečanost so Slavolok zmage in vso njegovo okolico posebej okrasili, tako da je napravi na vsakogar najgloblji vtis. Za-padna stran Slavoloka je bila zastrta s črnimi zastori, pred njimi je bil postavljen nižji oder z nekoliko stopnjicami. Sredi odra so postavili katafalk, baš pred žaro z večno lučjo, ki gori nad grobom Neznanega junaka Levo in desno katafalka je gorelo šest ogromnih sveč Malo dalje od nj h se je postavila častna straža republikanske garde. Za katafalkom je bila preko črnega
zastora napeta ogromna jugoslovenska tro-
bojnica z velikim kraljevim grbom v sredi.
Okrog 18. ure sta jugoslovenski poslanik Spalajkovič in maršal Franchet d' Esperev postavila pred katafalk sliko pokojnega -jugoslovenskega vladarja, ki jo je napravil kipar del Sarte po mrtvaški mask velikega r>okojnika. Okrog Slsvolofca so tedai pogasili vse luči. Samo pod njim je bila luč. ki je osvetljevala katafalk in grb nad njim. tako da ju je bilo ja*no videti sredi teme Onaziti iu je bilo celo z Elizejskega polja. 2 km daleč Tudi v Aveniji Chamos d' Elvsees so pogasili vse luči Le med pla-tanami so samevale redke žarnice, ki so komaj razsvetljevale široko ulico.
Takoj po 18 uri so napolnile široko EM-zejsko avenijo tisočg^ave množice, ki so »e polagoma kljub dežju prelivale proti slavoloku. V sklenjen h vrstah so korakala udruženja bojevnikov s svojimi prapori Ljudje so čakali na dežiu poldrugo uro. da se je pričela slavnost. Na levi strani spomenika Neznanemu junaku je bilo rezervirano mesto za člane vlade in zastopnike Jugoslavije, na desni strani pa za predsednika republike ter zastopnke zbornice in senata Okrog katafalka so se postavili zastopniki udruženja Poilus d* Orient.
Ob 19.15 se je pripeljal jugoslovenski poslanik Spalajkovič s svojo soprogo, za njim
maršal Franchet d' Esperev, maršal Petain, generala Weygand in Gouraud. francoski poslanik v Beogradu Naggvar in b vši po-sJanik v Beogradu Daare. zastopniki francoskega senata in poslanske zbornice. Ko sta prispela predsednik vlade Flandin in predsednik republike Lebrun. so se oglasile v zvočnikih, ki so bil skriti za črnino, orgle z notredamske cerkve, in pojavil se je kardinal Verdier. ki sta ga spremljala ruski metropolit Evlogije in dva proto-jereja. Kardinal se je poklonil pred katafalkom. pristop 1 k mitropolitu Evlogiju. ga pozdravil in se poklonil predsedniku republike in kneginji Olgi. poslaniku dr. Spa-lajkoviču in maršalu d' Esperevu. Minuto nato se je obrnil h katafalku in odmolil kratko molitev.
Za nj m je pristopil mitropolit Evlogije ■ pravoslavnimi svečeniki in pričel se je pomen ob sodelovanju ruskega cerkvenega zbora. Ko so bile molitve zaključene, je mitropolit blagoslovil grob Neznanega junaka in oglasile so se trobente republikanske garde. H kntafalku so pristopili predsednik republ ke Lebrun. predsednik vlade Flandin in ministri ter se poklonili pred sliko pokojnega kralja. Njim so sledili kneginja 0'ga. poslanik dr. Spalajkovič. vojni ataše general Mihajlovič. svetnika poslan štva Lazarevič in Djurovič, poslaniško osobje in jugoslovenski oficirji, ki študirajo v
Franciji, nakar je b?l uradni dei svečanosti
zaključen.
B la je ž» pozna ura, ko so pričeli defiK-rati pred katafalkom tisoč bivših bojevnikov. Močan njihov oddelek ie obkrožil katafalk in grob Neznanega junaka, nakar so skozi gozd zastav defilirali najprej invalidi. slepci ter ostali pohabljenci, bojevniki vseh udruženj, patriotska društva in končno vsa ostala množica ljudstva.
V Lyonu
Lyon, 12. novembra. AA. Med svečanostjo premirja je imel general Do ves v prisotnosti Edouarda Herriota in mnogih bivših bojevnikov govor, v katerem je slavil spomin na blagopokojnega kralja Aleksandra. Svoj govor je končal z besedami: Bivši bojevniki! Pozdravite slavn spomin na kralja Aleksandra. Počastite ta sporom, ker je bil pokojnik vaš tovariš!
O kralju-mučeniku je govoril tudi Herriot m izrekel priznanje Jugoslaviji za njo-no sedanje ravnanje. Ta svečanost ne bi dosegla svojega namena, je rekel Herriot, če ne bi poslali j-ugoslovenskerrru narodu izraze svoj-ih simpatij m svoje volje, da mu pomagamo. V svojem nadaljnjem govoru je Herriot govoril s spoštovanjem tudi o Nj. Vel. kraljici-materi, ki je s smrtjo pokojnega kralja pretrpela najhuj&i udarec.
V Marseilleu
Marseille, 12. novembra. AA. Svečanosti,
ki f»o jih včeraj priredili v Marseilleu na dan 17. obletn;ee premirja, eo potekle « mnogo manjšim sijajem, znto pa ob mno<ro večji zbranosti in pobožnosti. Običajna po-vorka bivših bojevnikov letos ni šla po onih ulirah kakor doslej, temveč je šla mimo etaresa pristanišča, tam je pa za trenutek obstala v pobožnem molku na mestu, kjer je bil 9. oktobra izvršen gnusni atentat. Bivši bojevniki iz Marseilla so včeraj tudi korporativno odšli na ereko pokopališče na Frioulu.
Vedno večje zadrege
madžarske vlade
Gospodarski krogi so nezadovoljni z režimom, očitki proti Madžarski pa izzivajo vedno hujše vznemirjenje
Beograd, 12. novembra, r. »Politika« objavlja daljše poroč lo 1z Budimpešte, v katerem ugotavlja med drugim: Bombastična poročila o reza! ta tih Gombosovih razgovorov v Ritmi je sprejela madžarska javnost zek) hladno. Splošno je biiio že znano, da so imeli vodilni- politiki prav v septembru mnogo razlogov revidirati marčni sporazum med Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Madžarska vlada je morala nujno prepovedati nadaljnje izdajanje treh listov, ker so že preveč kritizirali italijansko iu avstrijsko politiko v odnošajih do Madžarske. Baš one dni si ie Gombos mnogo prizadeval, da i>i izpostava! osebni sestanek z Mussoliirijem, ki pa je ponovno izjavil, da ga noče sprejeti. Po Mussolinijevem govoru v Milanu je že izgledalo, da namerava Italija prepustiti Madžarsko njeni usodi, da bi tako čimprej dosegla sporazum s Francijo in njenim zaveznikom. Tedaj pa so padh' usodni streli v Marseilleu.
Na gospodarskem področju se položaj po atentatu dejansko ni v ničemur izipremenrl. Madžarsko-avstrijska trgovinska pogajanja so propadla, brJanea madžarske trgovine z Avstrijo in Italijo pa se je znatno poslabšala. Gospodarski krogi so vedno glasneje očitali vladi, da toliko poveličevani rimski pakt Madžarom ni prinesel nikakih koristi, tar vedno odločneje so zahtevali, naj krene madžarska zunanja politika na pot sodelovanja s sosednimi državami. Pred Gombo-ovim odhodom v Rim se položaj še ni razbistrifl. Tem večje jc sedaj razočaranje gospodarskih in finančnih krogov, ko so spoznali, da Mussolini in Gombos nista uredila niti najosnovnejših gospodarskih in trgovsko-političn h vprašanj. To je bilo jasno že pred njegovim odhodom v Rim, kajti če bi šlo za poglobitev gospodarskega sodelovanja, bi bili tudi avstrijski državniki sodelovati pri rimskih razgovorih. Gombosu v Rimu nj uspelo uveljaviti niti ene izmed cele vrste zahtev madžarskega gospodarstva. »Kulturni sporazum«. je le slaba tolažba.
Madžarski tisk seveda ni smel priznati, da je šel Gombos v Rim predvsem zato, da bi se sporazumel z Mussolinijem, kako naj se madžarska vlada brani pred evropskimi očitki zaradi marsejskega atentata. V Bu-dimpešt' vladi dejansko že mesec dni veliko vznemirjenje, ki se bliža že pravi pa-
niki. Gombosova vlada je ogrožena od vseh strani. To je tud; eden od razlogov, da je Gombos tako naglo pote val v Rim. Na bližajočem se parlameniiifnem zasedanju bo vendar moral vsaj z nečim opravičiti neuspeh trgovnske politike m rimskega pakta. Madžarsko javnost je njegov rimski sestanek ogrel le v toliko, kolikor predstavlja dokaz, da sploh še kdo podpira Gombosa. Se vedno pa vso madžarsko javnost kot mora teži vprašanje, aili se vendarle ne bo pripetila kaka nezgoda zaradi marsej-ske tragedije.
Budimpešta, 12. novembra. AA. M:nistr-ska predsednik Gombos je danes poročal
poslanskemu klubu vladne stranke o svojih potovanjih v inozemstvu. Omenil je topli in prijateljski sprejem, ki ga je bil deležen v tujih prestolnicah. Avstrijski državniki se zavedajo skupne usode, ki veže Avstr jo in Madžarsko. Zato hočejo storiti vse, da postane sodelovanje med obema državama še bolj tesno. To sodelovanje bo podprlo interese miru v Srednji Evropi. Gombos jc nato obširno govoril o dokazih prijateljstva ki so mu ga izkazali na Poljskem in o sprejemu v Vatikanu Glede svojega obiska v Itali ji je opozoril na uradni komunike. ki odklanja vsako misel o nekakšni odtujitvi med Ital:jo in Madžarsko. Stiki med Italijo in Madžarsko so najpri-srčnejši, saj slone na zanesljivih polit čnih dejstvih.
Klub je sprejel Gombosova izvajanja s splošnim odobravanjem.
Mussolini ne pojde
v Budimpešto
Budimpešta, 12. novembre. AA. Tu demontirajo poročila nekih tujih listov, da bo predsedn k italijanske vlade Mussolini v kratkem obiskal Budimpešto in Dunaj.
končni uspeh započete akcije ne bo samo vzpostavitev dobrih sosedskih odno-šajev, marveč pravo politično prijateljstvo. V tem prepričanju ga utrjuje prijateljsko stališče. Ki ga zavzema Bolgarija že zdaj napram Balkanski zvezi.
Ni dvoma da bo treba še precej časa in državniškega truda, preden bodo premagane zadnje ovire, da se tudi formalno vključi Bolgarska v balkansko solidarnost. Odločna volja vseh udeleženih in prizadetih činiteliev. združiti balkanske narode v eno veliko družino in ustvariti na jugovzhodu Evrope enoten tabor mirovne aktivnosti, pa daje utemeljeno upanje, da se bodo končno seoaratni interesi na vseh straneh podredili skupnemu višiemu cilju. Osamosvojitev in konsolidacija Balkana ni več utopija, marveč verjetna realnost dogledne bodočnosti.
Teroristi so za Gombosa samo emigranti.••
Kako skuša predsednik madžarske vlade zagovarjati teroristične zločince, pa se z lastnimi protislovji pobija
Budimpešta, 12. novembra, r. Predsednik madžarske vlade razvija po svojem povratku Lz Rima naravnost obupno akcijo, da bi opral Madžarsko pred težkim: očitki, ki se v zvez; s preiskavo o marsejskem atentatu vedno bolj kopičijo. Ker j© madžarski tisk že itak preobremenjen z raznimi de-mantiji in izjavami, so mn posebno dobrodošli inozemski novinarji, katere na vs« mogoče načine vabijo, da bi se prepričali o nedolžnosti Madžarske. Madžarska vlada jim ponua nele vse mogoče ugodnosti, marveč celo visoke nagrade za objavo Madžarski naklonjenih poročil. Seveda pa smejo novinarji, ki so gostje madžarske vlade, pr>ati le to, kar je budinrpeštan-skim mogotcem všeč. Večina novinarjev seveda odklanja vabeče ponudbe madžarske vlade in po lastni oceni popisujejo prilike na Madžarskem. Pa tudi napram takim novinarjem so madžarski državniki zelo zgovorni.
Veliko pozornost v mednarodnih diplomatskih in političnih krogih je vzbudila
zlasti izjava, ki jo je te dni dal Gombos danskemu novinarju Helsenu. V njej se Gčmbos toplo zavzema za Pavel ča, Per-čeca in ostale teroriste in jih slika kot docela nedolžne emigrante, ki jim Madžarska kot gostoljubna dežela pač nikakor ni mogla odreči gostoljubnosti. Ko se je danski novinar zanimal za vzroke, ki so napotili Paveliča in Perčeca, da sta šla v emigracijo. se je Gombos temu vprašanju previdno izognil, češ, da zaradi občutljivosti madžarskih sosedov o tem ne mara govoriti. Slej ko prej pa smatra Paveliča in Perčeoa za politična emigranta, kj jima je Madžarska priznala pravico azila.
Skoro v isti sapi pa je Gombos poudaril nekaj čisto nasprotnega. Poima emigrant in terorist se ne smeta zamenjati, kakor se to na žalost dogaja v nekem delu evropskega tiska. Dasi so Paveiič, Perčec in njuni tovariši izvajali teroristično akc jo in imeli sila malo posla s politiko, so po Gombosovem mišljenju vendarle samo emigranti.
ti, ki so mi večkrat stregli po življenju. V* Italiji sem ponarejeni potni list uni. čil. Z Brennerja sem z železnico odpotoval v Botogno, kjer se zdravi moja bolna žena. V Bologni sem ostal nekaj dni, nakar sem se preselil v Genovo. O marselllskem atentatu sem zvedel iz listov v Bologni. O atentatu samem ne vem absolutno nič Tudi nimam nič skupnega z osebami, ki so zapletene v to afero.
še en terorist aretiran
V Italiji so na zahtevo francoskih oblasti aretiran iz Berlina pobeglega terorista dr. Budaka — Tudi on je imel ponarejen potni Ust
Rim, 12. novembra w Znanega hrvatskega emigranta dr. Mile Budaka, ki so ga italijanske oblasti aretirale na zahtevo francoske policije, so 9. novembra na policijski direkciji v Genovi na njegovo prošnjo zaslišali zastopniki francoskih varnostnih oblasti. Kakor javljajo listi, je dr. Budak izjavil naslednje:
Od 20. septembra do 7- oktobra sem bil neprekinjeno v Berlinu, kjer sem stalno bival od meseca maja naprej. Nemčijo sem
zapustit a oktobra ko *em z jugosloven	m« u »• f± _«
skim potnim listom prekoračil mejo Dr«	MoMaVSKI mitrnOOllf llftlfl
Kufsteinu To izhaja iz mojega ootnegs	Bukarešta 12 novembra AA Danes do-
lista Se Istega dne sem Prekoračil mejr	poldne ie premimi' v 81 letu «tarosti mol-
na Brennerju ter sem prišel v Itatllo N	davski mitropolit Pimen Pokojnik je spa
italijanski meji jem Pokazal češkoslova	dal dolera leta med naimarkantneiše in
ški Potni list, ki sem si ga preskrbel Iz	najuglednejše osebnosti pravoslavne cer.
ppevidnostl. ker so me zasledovali elemen-	kve v Rumuniji.
Flandinov program
Pariz, 12. novembra, g. Vladna izjava, ki jo bo v torek popoldne prečita! v zbornici ministrski predsednik Flandin, v senatu pa pravosodni minister Pernot, bo obrazložila vladni program. V tem programu bo zavzela najvažnejše mesto bodoča gospodarska polit ka, to je borba proti brezposelnosti io proti krizi ter izvedba zdrave finančne politike, zlasti s pospešenim sprejemom proračuna. Stališče do problema državne reforme še ni docela pojasnjeno, vendar je treba računati s tam, da bo Fland n predlagal, da se sestane Narodno predstavništvo v VersaHlesu le tedaj, ako se bosta o tem vprašanju sporazumela senat in zbornica. V zunan.ie-političnem deta svoje izjave bo Flandin v sporazumu z zunanjim ministrom Lavalom najavil nadaljevanje politike, ki jo je priče! Bartihou.
Za debato je bilo do sedaj vloženih šest interpelacij o splošni politiki vlade. Poleg tega je 30 poslancev sklenilo obnoviti svoje že pred sestavo Flandinove vlade prijavljene interpelacije. Proti zaupnici vlade bo glasovalo najibrže samo nekai desničarskih ekstrenristov in skrajna levica.
Nemški komisar
za Posaarje?
Ženeva, 12. novembra, d. V vseh ženevskih političnih krogih je izzvala silno pozornost vest ženevskih listov, da so zastopniki' neke prizadete države predložili Društvu narodov predlog za novo ureditev posaarskega vprašanja, v primeru, da bi plebiscit ugodno izpadel za Nemčijo. O tem predlogu naj bi razpravljal svet Društva narodov na svojem prihodnjem zasedanju. Kakor znano, posaarsko vprašanje s plebiscitom še ne bo rešeno. Ce bo Posaarje pripadlo Nemčiji, bo morala nemška vlada odkupiti vse posearske rudnike od Francije. Cenijo jih na poldrugo milijardo zlatih frankov. Dotlej naj bi po omenjenem predlogu v Posaarju vladala nemška vladna komisija, ki bi bila podrejena Društvu narodov in bi imela nalogo urediti vsa materialna vprašanja, ki bi se pojavila ob prehodu Posaaria iz oblasti Društva narodov v okvir nemške države. Novj vladni komisiji bi načeloval nemški komisar. Šele, ko M nemška vlada docela uredila finančno vprašanje glede Posaaria, bi ozemlje definidvno pripadlo nemški državi. Kakor zatrjujejo listi, se je za ta predlog izrazilo že mnogo vplivnih političnih osebnosti.
Pariz, 12. novembra. AA »Matio« tirfl po informacijah 'z zanesljivega londonskega vn-a, da je britanska vlada prva načela vprašanje varnosti, če pride do neredov v Posaarju, in da je britansko poslaništvo v Parizu vzrečno opozorilo Lavala, da je treba proučiti primerne ukrepe za tak slučaL
Eden o angleški politiki
Ltmdon. 12 novembra AA Pravosodni minister Eden je govoril včeraj v Stratfor-du (rojstnem kraju Shakespearea) o angleški zunanji polit ki in rekel med drugim, da je ohranitev svetovnega miru glavni cilj angleške zunanje politike Angleška zunanja politika temelji na sodelovanju z Dni-štvom narodov Velika Britanija se oboro-žuje samo to'Uco. kolikor je potrebno, da ostane v razmerju z oboroženostjo drugih držav Po njegovem mnenju bi splošna kon-venc ja o razorožitvi v izdatni meri okrepila mir.
Tmeftovanie imravnika dvnro
Beograd. 12 novembra p. »Vojni list« je objavil ukaz. s katerim je imenovan za vršilca dolžnosti upravnika dvora pešadijski polkovnik Jovan Leka
Novo grupiranje
češkoslovaških strank
Dalekosežne posledice napovedane volilne reforme — Koalicije med opozicijskimi skupinami — Kartel vladnih strank — Solidarnost v zunanji politiki
n. Praga, 10. novembra.
Kakor j« bilo pričakovati se je pokazalo takoj ob začetka jesenskega zasedanja češkoslovaškega parlamenta, da bo po relativno mirnem poletju nastopila Izredno živahna politična perioda. Funkcijska doba zakonodajnih zbornic gre proti koncu; in dasi državnoj^mkih volitev ni pričakovati pred prihodnjo jesenjo, stoji vendar strankarsko življenje že sedaj pod vplivom bodoče vollLne kampanje.
Ministri! predsednik Malypetr je v svojem ekspozeju napovedal, da bo vlada še v tekoči sezoni predložila zbornici že riols?o pričakovani zakon o registracij; strani m norelo k volilnemu redu, ki bo določala kvorum, to je minimalno število glasov, ki jih bo morala doseči vsaka kan. didatna lista Vlada in njena večina izhajata pri tem s stališča, da se mora uveljaviti večja ingerenca državne avtoritete na politične organizacije in da je treba zajeziti škodljivo cepljenje volilstva v neomejeno število strank in strančic. Ni
v<rma, da bo s temi nameravanimi reformami prizadeta predvsem ali prav za prav izključno opozicija, ki se zaradi tega že Edaj pripravlja na najostrejšo borbo. Vendar ni pričakovati, da bi dosegla na parlamentarnih tleh kaj uspeha, če bo uspelo vladi rešiti problem kvoruma tako, da bo sprejemljiv za nemške aktiviste.
Zaradi tega se priprave opozicionalnih strank ne omejujejo zgolj na organizacijo glasovanja v zibornici, marveč iščejo poti r.a č:Tn večje medsebojno zbližanje, ki bi omogočilo skupne kandidatne liste, za katerimi bi stale številčno dovolj močne fronte. Tako je združitev skupine poslanca Stribrnega narodnimi demokrati že per-fektna. Vprašanje nastaja samo, ali bo ta zveza obema partnerjema rodila pričakovane sadove. Kajti nad Stfibrnim visi še vedno senca znane mučne afere premogovnih dobav; četudi je bila preiskava ustavljena, je vendar stranka narodnih demokratov, ki že zaradi svojega visokozasluž-nega voditelja dr. Kram&ra uživa velik ugled, o to svojo najnovejšo zvezo vzela nase precejšnje breme, o katerem se ne ve, ali ga bo pri-dobitev ligističnih glasov odtehtala. Vsekakor je dala s tem opasno orožje v roke koaliranim vladnim strankam. ki se ga že zdaj pri vsaki priliki poslužujejo.
Na vidifon je še taktična zveza narodnih demokratov s Hlinkovimi klerikalci, ki pa se nahaja še v stadiju prvih priprav in je
še negotovo, ali b0 postala dejstvo ker Andrej Hlinka ni mož kompromisov in po vsej priliki tudi za ceno volilne pomoči ne bo pristal na kakršnekoli koncesije
na račun svojega avtonomističnefra programa. Baš ta nepristopnoet ln nepopust-1 ji vos t je bila tudi glavni vzrok, da se Je izjalovil načrt katoliškega bloka, akorav-no so ga cerkveni faktorji z največjo vnemo favorizirali.
Razmerje med češko in slovaško klerikalno ljudsko 6tranko ie danes bolj napeto, kakor je bilo pred podajanji za imenovani blok. O možnosti, da bi se Hlinkovi avtono-misti približali ali celo pridružili vladni koaliciji, danes ni več govora. Nasprotno, koalirane stranke so se na Slovaškem baš v zadnjem času kartelirale in se bodo pri vlakih volitvah med seboj podpirale proti Hlinki in Razusu.
Pa ne samo na Slovaškem, tudi r tako imenovanih historičnih deželah ie pričakovati podobnega kartela vladnih strank. Kajti ne da se tajiti, da je nacionalna opozicija precej globoko prodrla v mase. Občinske volitve v Piseku in Pečkah so za vladno večino memento, ki ga ne bo smela podcenjevat;. V decembru se imajo vršiti volitve v okroglo osemdesetih občinah in takrat se bo vsaj približno videlo, v katero smer ee volilstvo naciba.
še boljše merilo bodo volitve ▼ deželna in okrajna zastopstva, ki jim je funkcijska doba že letos potekla. Spočetka so nameravali odložili tudi te volitve na prihodnje leto in vlada je menda že pripravila tozadevni zakonski načrt. Zdi se pa, da je svojo namero opustila, in Malvpetrov notranjepolitični ekspozč o takem vladnem predlogu res ničesar ne omenja. Informirani krogi iščejo vzroka v tem. da je nameravana sanacija avtonomnih financ, ki bi ee naj bila vsaj sklenila, če že ne izvedla pred volitvami v avtonomne zastope. zadela ob težkoče. Če ne pride do odložitve, je menda kmalu pričakovati volitev, ki bodo prva obsežna preizkušnja sil med vladno koalicijo in nacionalnimi opozicionalci v češkoslovaškem in nemškem taboru.
Kakor pa je na polju notranje politike ozračje polno elektrike, tako se opaža razveseljiva edinost v pogledu na državo samo in nien mednarodni položaj. Debata o dr. Beneševem ekspozeju je bila prava manifestacija državljanske solidarnosti, v kateri so enako pozitivno sodelovale tudi opozicijske stranke. Pokazalo ee je, da so država, njena svoboda in integriteta vsem Čeboslo-vakom, brez ozira na njih strankarsko opredeljenost. najvišji zakon, kateremu znajo podrediti vise druge 6voje cilje. To dejstvo odtehta dozdevno strankarsko neslogo in razcepljenost. V tem iskrenem patriotizmu naroda in njegovih zastopnikov je moč češkoslovaške demokracije in jamstvo za njeno bodočnost.
Nemčija se zanima za nase petrolejske vrelce?
Pariz, 12. novembra, d. V tukajšnjih finančnih krogih so razšrjene doslej še z nobene strani demantirane vesti, da se je general Goring, ko se jc poslednjič mudil r Beogradu, zanimal z« koncesijo za eks-ploatacijo jugoslovenskega petrolejskega ozemlja. Koncesijo bi prevzela nemška država. Baje se Nemčija poteguje tudi za monopol za uvoz mineralnih olj ▼ Jugoslavijo.
Doslej ▼ Jugoslaviji scer niso pevdobi-vali petroleja, vendar se je ugotovilo, da je v državi več mnogo obetajočih pe-tro-lejskih ležišč. Pravico do izkoriščanja jugoslovenskega petrolejskega bogastva je ime! dosedaj Armenec Savovan. Ze nekaj let pa se je pogajal z velikim petrolejskim koncernom, odnosno s sirom Henryjem Deterdingom, toda do sporazuma ni prišlo. Tudi francoski finančniki se zanimajo za jugoslovenski petrolej. Sedaj je baje nemška vlada pričela odločilna pogajanja za petrolej, ki ga nujno rabi za svoje letalstvo. (Vest objavljamo z vso rezervo. Op. ured.)
Aretacija barona Guttmanna v Zagrebu
Zagreb, 12. novembra, d. V Zagrebu je bil aretiran baron Viktor Guttmann-GeLse. Njegova aretacija je izzvala v finančnih krogih znatno zanimanje, ker je rodbina Guttmann spadala med največje produ-cente lesa v državi. Baron Guttmann jc bil aretiran zaradi kri tve deviznih predpisov. Aretiran je bil tudi upravitelj njegovih podjetij Cucka.
Poplave pri Zagrebu
Zagreb. 12. novembra, n. Zaradi deževja v dravski panovini je začela Sava danes pri Zagrebu tako naglo naraščati, da so 6e prebivalci naselbin ob Savi fedva rešili. Voda je naraščala tako naglo, da so ljudje komaj rešili najnujnejše, dočim ie vse druso postalo žrtev razbesnelih valov Sava še neprestano narašča in se dviga voda vsako uro za 15 cm. Tako nagle poplave še sploh ne pomnijo. Oblasti so izdale potrebne ukrepe, da se prepreči nadaljnja katastrofa-
Iz državne službe
Beograd, 12. novembra, p. Z odlokom prometnega ministra ie nrenieščma iz Mute k pošti Maribor I. poštua uradnica Danica Miklavčič.
(po&ettie
2. %g$Uavo	pteptog
V LJUBLJANI, ŠELENBURGOVA ULICA šteo. 7, 1L naOstrop/6 Razstava je otvorjena vključno do torka, dn« 20. L m.
Prodajamo na 24 mesečne obroke
Er. bane vinska tkalnica preprog, Sarafev«
Gorenjske občine
za bolnico v Kranju
Gorenjski občinski parlament je včeraj na svoji seji v Kranju soglasno pozdravil akcijo za zgradnjo bolnice v spomin na Kralja-ivfučenik*
na Oplenac • • •
Včeraj so Sfe med mnogimi drugimi poklonili v velikem številu tudi vojvodinski Nemci
T°po]a, 12. novembra Včeraj se je razen mnogih delegacij iz raznih krajev države poklonilo pred grobom Kralja-Muče-nika tudi mnogo Beograjčanov in prebivalcev iz drugih mest, skupno nad 2.000. Danes je prišla na Oplenac delegacija iz sre. za pmjavorskegra iz vrbaske banovine s poslancem protojerejem Jovanom Jovanovi-čera na čelu. V delegaciji je bilo 92 članov. Po cerkvenem opravilu je imel Jovan J-cvanovič zelo lep in ganljiv govor. Na grob Kralja-Mučenika je delegacija položila srebrn lovorjev venec. V delegaciji so bili prebivalci iz najbolj oddaljenih krajev vrbaske banovine.
Iz Vršca in okoliškega sreza ie prišla deputacija 700 ljudi. Na čelu delegacij so bih poslanec dr. Mladen Lisavac, predsednik občine Milan Dragič, banski svetnik Kari Hauser in mestni tajnik Bojan Dimi-tnjevič. Med svečeniki so prišli protojerej Svetislav Stojikovič, arhimandritov namestnik v Vršcu, paroh Sava Ledid in duhov niki Mirko Kjurdjič, Mirko Bosljič in Vin-
9
cencije Vitcmirovič. V delegaciji so bile zastopane vse narodne, kulturne, prosvetne, človekoljubne ter gospodarske organizacije iz Vršca in okolice. Tako so bili med drugimi cerkveno pevsko društvo, obrtniško pevsko društvo in kmetijsko pevsko društvo iz Vršca, dalje delegati Narodne odbrane, Sokola, naraščaja Jadranske straže in drugih nacionalnih društev. Prišlo je tudi več nemških pevskih društev, člani nemškega obrtniškega društva itd. V delegaciji je bilo okoli 100 Nemcev in mno. go Rumunov. Parastos je imel protojerej in arhimandritov namestnik Svetislav "sto. jikovič ob asistenci duhovnikov iz Vršca* Po parastosu je imel Stojikovič govor, ki je napravil globok vtis na vse prisotne. Ljudje so s solzami v očeh odhajali iz cerkve. Delegacija je položila na grob Kralja-Mučenika zelo lep srebrn lovorjev venec s posvetilom. Vence so položile tudi mnoge drage organizacije, mnogi so pa prinesli s seboj tudi pridane sveč«
m potrebna
Govor češkoslovaškega zunanjega ministra v
riškem radiju ob
Praga, 12. novembra, g. Ob priliki mednarodnega dneva miru dne 11. novembra, jc ameriška brezžična družba naprosila češkoslovaškega ministra Beneša za govor v radiju. V svojem govoru, ki so ga prenašale vse amerške brezžične postaje, je
foic uCŠ dejaI' da P°me™ 11. november 1918 obmejni kamen dveh časovnih period.
,17- ?bletnico premirja pa nas navdaja strah. Nismo pozabili, da so one sile, ki so dočakale to vojno, prevzele moralično obveznost zaščititi svet pred ponovitvijo te nesreče ter organizirati m rno sodelovanje narodov. Zavedamo se. da nobena organ:zacija ni odstranila diferenc med na-
ame-
obletnici
premirja
rodi in državami, da naconalne aspiracije ne bodo izginile s sveta in da bo komaj mogoče izločit konflikte iz mednarodnih od noša je v. Kljub temu ne bomo prenehali poudarjati prepričanje, da je odveč in nevredno civiliziranih narodov, reševati konflikte z nasilnimi metodami. Elementi razkroja, sovraštva in revolte, ki j h od časa do časa srečamo, pa se ne ustavijo pred nobenim sredstvom in nobenim korakom, kakor je to dokazal nedavni strašni marsejski zločin. Prepričan pa je. da bodo taka strahotna dejstva dovedla vse države do sporazuma proti temnim silam. Vojna ni potrebna in ne bo koristma nikomur.
Nemčija išče izhoda
iz svoje osamljenosti
Ozadje Ribbentroppove misije v Londonu — Francija
odklanja nemške načrte
Pariz, 12. novembra. A A. Londonski do-pisn k »Petit Journala« doznava, da so se razgovori med Hitlerjevim delegatom Ribbentropom in britanskim državnim podtajnikom za zunanje zadeve Edenom v glavnem nanašali na morebitno sodelovanje Nemčije pri bodočem delu Društva narodov Nemčija bi se rada izmotala iz osamljenosti. v katero je zašla ko je 14. oktobra 1933 zapustila Drur*^ itaroCov.
Domsnik dalje ugotavlja, da so pogoji pod katerimi bi Nemčija ponovno mogla stopiti v Društvo narodov, vezani na priznanje nemške enakopravnosti na polju razorožitve; edino pod temi pogoji bi se Nemčija vrnila v Ženevo.
»Journal« pravi v tej zvezi, da bi pomenilo hud udarec proti mednarodnemu pravu, če bi molče prešli preko napadov na versajsko mirovno pogodbo. Varnostni pakt, ki ga predlaga Nemčija, bi po mnenju »Journala« ne bil pravi pakt, ker bi kršil ze priznano mednarodno pogodbo. »Echo de Pariš« odklanja Ribbentropove predloge češ da so nesprejemljivi. List upa. da bodo to sporočili R bb en tropu brez vsakega odlašanja.
Sofija. 12. novembra AA Oblastva so odkrila v obmejnih krajih nad 100 trupel. Sodijo, da gre za žrtve VMRO. Med žrtvami so tudi žene in otroci.
Veliki izgredi na Dunaju
Dunaj, 12. novembra, p. Snoči je prišlo na Dunaju do velikih komunističnih demonstracij in do krvavih spopadov s po-licijo. Komunisti so delili letake, v katerih ostro napadajo fašistični režim dr. Schuschnigga in pozivajo prebivalstvo, naj se na obletnico proglasitve avstrijske republike upre. Ko je policija skušala demonstrante razgnati. so se uprli z oroijem in je prišlo do ljutega streljanja. Policija sama je bila prešibka, ter je morala pozvati Heimwehr in Schutzkorps na pomoč Šele pozno ponoči so z združenimi močmi demonstrante razgnttli. Oblasti zatrjujejo, da so pri demonstracijah sodelovali tudi hitlerje\-ci, ki so začeli zlasti zadnje dni razvijati zopet živahno propagando proti režimu. V Gradcu, Leobnu in Brucku ter v lnomostu so včeraj in danes aretirali več sto hitlerjevcev. ker so baje pripravljali za danes demonstracije proti režimu.
Narodno darilo Pilsrcdskemu
Varšai'a, 11 novembra. AA. Zveza poljskih rezervistov je na včerajšnji državni praznik sklenila, da bo začela zbirati prispevke za nakup posestva Zulovva, ki je nekoč pripadalo rodbmi maršala Pilsud-skega. Posestvo hoče izročiti zveza maršalu kot narodno darilo na poljski državni praznik 11. novembra 1935.
Reorganizacija angleške armade
London, 12 novembra. AA. »D»ily Te-legraph« poroča, da bo angleška vladta prihodnje leto izdatno povečala vojsko. Predvsem bodo izpopolnili njeno tehnično stran. Dosedanji proračunski krediti za te stvari bodo povečani najmanj za 5 milijonov funtov. Tudi sedanje število divizij bo pomnoženo. Najmanj dve diviziji bosta popolnoma motorizirani. Intendamtska in provijantska služba bo poenostavljena ln izpopolnjena.
Obrambni sporazum Anglije, Franci je in Belgije
Pariz, 12. novembra. A A. Današnji »Pariš Midi* prinaša poročilo svojega posebnega dopisnika iz Londona, da je med britanskim, francoskim in belgijskim generalnim štabom prišlo do sporazuma o sodelovanju vojaškega letatstva teh držav za primer letalskega napada. Dopisnik dodaja. da so francoska, britanska in belgijska vlada neuradno sprejele na znanje ta sporazum svojih generalnih štabov.
Boj proti korupciji v Rusiji
Moskva. 12. novembra. AA. Iz službe so odpustili 106 uradnikov. Očitajo jim. da so s svojo nesposobnostjo in s korupcijo zakrivili polom letošnjega bombažnega pridelka v ruski centralni Aziji. Vse te uradnike so obenem izključili iz komunistične stranke.
Vse na svetu hitro mine...
Dunaj. 12. novembra. Tu je umrla igralka Luira Robinson. ki je spadala nekoč med najbolj znane in najbolj popularne operetne pevke na Dunaju. Zadnja leta je živela v veliki bedi Pred dolffimi leti je v zvezi z neko rodbinsko afero prejela od neke visoke osebnosti odpravnino v znesku 200 000 goldinarjev. Umetnica pa je v najkrajšem času ves ta znesek zaigrala in ie umrla, v največji bedi-
Zveza gospodinj
priredi danes ob 16. uri v svojih prostorih na Bregu št 8. predvajanje električne ku. he združeno s preizkušnjo. Vabimo intere sirane gospe in gospodične. Predava gdč" -_šerkova. Vstop prost.
Vrem^ncli-fi nannved
Dunajska vremenska napoved za torek;
Najprej milo. v večjem delu Avgtrije najbrž od časa do časa jasno vreme.
Kranj, 12. novembra.
Javnosti je znano, s kako silnim navdušenjem je bil po vsej Gorenjski sprejet sklep kranjskega občinskega odbora, naj Gorenjska pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. postavi spomenik v obliki javne bolnice za vso Gorenjsko ▼ Kranju. Tudi vse občine na teritoriju sreske izpostave v Škofji Loki so se soglasno pridružile sklepu kranjskega občinskega odbora ter so svoje lokalne interese podredile temu višjemu smotru. Pri zbiranju fonda za bolnico pa bodo prišli v poštev še mzni faktorji, v prvi vrsti krajevni pripravljalni odbori.
Predsednik kranjske občine g. Ciril Pire je kot predsednik pododbora županske zveze za kranjski srez sklical danes dopoldne v občinski posvetovalnici sejo pododbora, na kateri so poleg drugih tekočih zadev debat rali tudi o gorenjski bolnici. Zelja kranjskega odbora je, naj vse občine in vse ljudstvo na Gorenjskm sodeluje pri gradnji gorenjske bolnice v Kranju. Župan Pire je zaradi soglasnega sklepa kranjskega odbora povabil na sejo tudi narodnega poslanca g. Ivana Lončarja, sreske-ga načelnika svetnika g. dr. Ogrina, bansko upravo v Ljubljani, ki jo je zastopal višji inšpektor g. Goricič, ter vse župane kranjskega in kamniškega sreza, nadalje iz Ra-dovljce, Kranjske gore in Jesenic.
V svojem poročilu se je dotaknil vprašan ja spomenikov v splošnem, kakor tudi r podrobnostih in zagovarjal načrt, da se zgradi nova bolnica. Omenil je tudi, da se bodo k delu pritegnili vsi faktorji in končno prečital razveseljivo poročilo z že znanega škofjeloškega sestanka.
Šreski načelnik dr. Ogrn je poročal o akciji za bolnico, ki se je začela prav za
prav že L 1932 in je med dmgiairi zdravstvenimi ustanovami omenil zlasti gorenjsko trbožnioo.
Višji inšpektor g. Gorkič je <kd nekaj praktičnih nasvetov. Parlament gorenjskh županov je nato r dolgi stvarni debati vsestransko pretresel vprašanje gradnje bolnice in zbiranja potrebnega fonda. Debate so se poleg g. Pirca udeležli še šolski upravitelj Lapajne ti Cerkelj, župan Kriz-nar iz Stražišoa in župan Hafner iz Stare Loke. Soglasno je bila nato na podila^ predlogov g. Lapajneta, dr. Ogrina m dr. Dolarja sprejeta naslednja resolucija:
1.	Vsi prisotni zastopniki občin kranjskega in deloma kamniškega sreza pozdravljajo načelno sklep kranjskega občinskega odbora o gradnji bolnice za Gorenjsko t Kranju v spomin Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja.
2.	Pododbor županske zveze za kranjski »rez vabi odbore vseh občin kranjskega, radovljiškega in deloma kamniškega, sreza, da se pridružijo na svojih sejah sklepu kranjskega občinskega odbora glede gradnje gorenjske bolnic«
3.	Pododbor županske i vete kranjski srez naj povabi vse občine kranjskega, radovljiškega ter deloma kamniškega sreza, dn sklenejo po svojem zakonitem zastopstvu s pravilnimi sklepi obvezno prispevati letno v sklad za graabo bolnice znesek, ki bo odgovarjal trem odstotkom davčnega predpisa za dot čno proračunsko leto v do-tični občini.
Današnji sestanek gorenjskih čnpazrcrv pomeni stvarno prvi kamen, položen v temelj, iz katerega naj vzraste v dogledni bodočnosti veličastna stavba gorenjske bolnice kot spomenik pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru L Uediniteljul
Pomožna akcija v
Maribor je lani samo na račun Pomožne akcije prispeval nad milijon dinarjev za siromašne in brezposelne
Maribor, 12. novembra
Ožji o-ifoor Pomožne akcije, ki mm predseduje župan dr. Lipo M že od njegove ustanovitve, je pričel ponovno b svojim hvalevrednim socialnim delom. Bliža se zima in z njo bo narasla beda med najsi-romašnejšimi sloji mestnega prebivalstva, ki bi bilo brez pomoči izročeno svoji grenki usodi. Zato je imel ožji odbor Pomožne akcije danes zvečer v mestni posvetovalnici sejo, ki so se Je udeležili tudi predstavniki mariborskega gospodarstva. Zupan g. dr. Lipold je najprej izčrpno poročal o delovanju Pomožne akcije v lanskem letu, nato pa še o njenih uspehih od ustanovitve pred štirimi leti.
Mestna občina mariborska je bila prva v naši državi( ki je uvedla tako akcijo tn •o njenemu vzgledu sledila druga mesta in drugi kraji. Pri ustanovitvi Je sicer prevladovalo optimistično mnenje, da bo krize kmalu konec in da bo Pomožna akcija le začasna. Ker pa je kriza vedno hujša in je pričela pritiskati k tlom vedno širše plasti prebivalstva, Je bila Pomožna akcija ▼sako leto oživljena, konstituirala sta se Slrši in ožji odbor in je bil izdelan poseten pravilnik, na čegar podlagi in po nared-bah banske oprave so se podeljevale podpore in pomoč najpotrebnejšim. Lanskoletna akcija je vrgla v denarju 984.455 Din, tu so všteti tudi vsi prispevki rz jav. nlh sredstev. Darila v blagu so dala okrog 100.000 Din, tako da je lani Maribor prispeval za svoje siromake samo na račun Pomožne akcije nad milijon dinarjev, pri
čemer niso vštete socialne dajatve, ki Jiii žrtvuje mestna oibčina visako le<to ta ti
znašajo po proračunu sfkoro 3 milijone dinarjev.
Is lanskoletnih prlsperrtocrr Je r«tak> na
raapolago še 129.000 Din, ki bo-do pirišli prav sedaj Ob pričetim zime Ln lz česar se razvidi, kako skrbno in umno gospodarstvo je uvedeno pri razdeljevanju podpor. Prispevali so k Pomožni akciji vsi sloji, izdatno pa zlasti industrije i Ln g»-spodaretvenikL Po svojem poročilu je predlagal župan dT. Lipold, kako naj bi se letos izvedla Pomožna akcija. Po njegovem mnenju naj tri se zbiranje po hišah, ki lani ni Imelo zaželjenega efekta, in bi bil celotni efekt letos še manjši, opustilo. Kot predsednik mesta namerava tsrdi letos izdati oklic na vse prebivalstvo, naj da po svojih močeh in naj bi se nvedle vse akcije kakor lani. Trdno je prepričan, da se bo prebivaItjftvo njegovemu apelu odzvalo tudi letos in da bo vsak dal, kolfkoT more. Ker je bila sprožena misel o posebnem socialnem davku, je predsednik na-glašal, da b! bil ta davek ponekod prehud, ponekod pa prem i 1 in zato vsekakor neprimeren.
DroStvo MSnih lastnflcor, Trgovski premij obrtništvo in Društvo stanovanjskih najemnikov pa se bodo medsebojno dogovorili, kako naj se pomaga Pomožni akciji, da pride do sredstev. Tako bo tu-di letos Maribor za zimo po vseh močeh pomagal v sili in stiski.
Plenarna seja SKJ
Sokolstvo v počastitev spomina kralja-Uedinitelja — Na f»raz"9<k uedinjenja bo Sokolstvo priseglo zvestobo mlademu kralju
Beograd, 12. novembra. Včeraj se Je vršila v prostorih Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije plenarna seja uprave. Ob začetku seje je Imel predsedujoči prvi namestnik starešine E. Gangl govor o pokojnem Viteškem kralja Aleksandru I. Uedi-niteljn. Pri razpravah o vprašanjih dnevnega reda se je razvila izčrpna debata in »o sprejeli sklep, da se organizatorska vprašanja prenesejo na redno glavno Skupščino, ki bo meseca aprila prihodnjega leta. Nato so sprejeli predloge glede poglobitve delovanja posameznih odsekov Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, ki Imajo na »krti sokolsko delo v najširših slojih našega naroda, zlasti oa vasi.
Letošnji 17. decemfber, rojstni dan Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja, se
t vsem jugoelovensketa Sokolstvu prrv slavi kot dan posta. Vgak pripadnik so-kolske organizacije mora ta dan od svojih življenjskih potreb čim več prihraniti in denar darovati široko zasnovani socialni akciji, ki se bo izvedla meseca decembra v vsem Sokolskem Savezu po že prej sprejetem sklepu o prodaji sokolskih src.'
O letošnji proslavi 1. deoemJbra kot državnega in scfeolskega praznika so izdelali podrobnejša navodila, ki Jih je dobila vsaka sokolsfka enota. Ta praznik bo vsa Jugoslavija slovesno proslavila kot spomin na Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in bo članstvo vseh sokolskih enot Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije Priseglo zvestobo Nj. Vel. kralju Petni n
Žalne svečanosti dne 17. novembra
Beograd, 12 novembra. AA Dne 17. t. m. bodo v vseh molilnicah kraljevine Jugoslavije — izvzete so rimsiko-katoliške. kjer so se vršile že 9. t. m. — službe božje za pokoj duše Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja.
V Saborni cerkvi v Beogradu bo služba božja ob 11 dopoldne Cerkvena opravila bo opravil patriarh z arhierej: in svečeniki. Službe božje se udeleže: kraljeva namestnika dr. Stankovic in dr. Perovič. člani kraljevske vlade, predsedništvo senata in Na-
rodne skupščine, šefi diplomatskih zastop-s*ev in njihovi vojaški atašeji, bivši ministrski predsedniki, dvorni dostojanstveniki, častni adjutanti Nj. VI. kralja, vojvo-d-a. generaliteta. admiraliteta. predsedniki državnega sveta, glavne kontrole, kasacije apelac je in drugih prestolniških sodišč Predsednik beograjske občine z občinskim
-č1 AVprfvnik mesta BeoSrada. pred-»canuc Akademije znanosti, pomočniki mi-\ r{*tor vseučilišča, guverner Na-rodne banke, upravnik državnih monopolov bi vsi poslaniki državni svetniki čla-kontrole kasacije, akademije, predsedniki zbornic, predsednice ženskih narodnih društev in drugih nacionalnih organizacij.
Maši kraji in ljudje
Bratske besede bolgarskega pravnika
" Od nekega ljubljanskega pravnika smo prejeli tale dopis s prošnjo za objavo: Letošnje poletje sem se v Sofiji in v Zagrebu spozna! na pravniških zborovanjih z mnogimi bolgarskimi pravniki. Nekatere iz-mecfniih smo povabili tudi v Slovenijo m vm na hitro roko pokazali nase znamenitosti Pri tem nam je mnogo pripomogel župan ljubljanski g. dr Dmko Puc, za kar se mu najlepše zahvaljujemo Prijatelji iz Sofije, ki so se že davno povrnili domov, ne morejo pozabiti zlasti naravnih lepot, ki so jih uživali v slovenskih in drugih ju-goslovenskih pokrajinah V vsakem pismu nas zagotavljajo, da jim ostanejo neizbrisno v spominu dnevi, ki so jih preživeli v bratski Jugoslaviji V poslednjem pismu se moj pr" jatelj. sodnik okrožnega sodišča v Sofiji, spominja tudi črnega dogodka v Marseilleu in mi med drugim piše:
»... Dovoli mi pred vsem. da preko Tebe izrazim vsem ljubljanskim tovarišem moje in vseh mojih tovarišev najiskrenej-še sožalje za hudo izgubo, ki ste jo pretrpeli 9. oktobra t. I Veruj mi, brat, da mi vsi iskreno sočustvujemo in globoko žalujemo za vašim kraljem, katerega smo smatrali tudi za svojega prijatelja. Mi vsi čutimo, da je bil atentat 9. oktobra naperjen prav tako proti nam. proti ideji bratstva med balkanskimi Slovani Toda, četudi je kralj mrtev, ideja za bratstvo med nami Bolgari in vami Jugosloveni ne bo zamrla Ona bo živela, ker njeni nositelji pri nas ne bodo pozabili na izkušnje v preteklosti Nasprotno se mi zdi. da bodo te izkušnje podvojile naša sile in da se bomo še z večjim navdušenjem trudili, da dosežemo skupen ideal južnih Slovanov. Te misli niso samo moje; tako mislijo domala vsi Bolgari. Moral bi biti v Sofiji, ko je bil Vaš pokojni kralj tukaj, da bi bil videl naš narod, kako toplo in prisrčno ga je sprejel! Ln baš zato, ker ta lepi spomin na skorajšnje njegovo gostovanje še ni bil pozabljen — zato je atentat dne 9. oktobra prišel tudi za nas Bolgare kakor strela z jasnega neba! Toda dragi prijatelj, mi ne moremo spremeniti tega, kar se je zgodilo Pač pa nam ostane vzvišena naloga. da gremo po isti poti, po kateri smo pričeli; kajti samo po tej. mislim jaz. bomo umirili dušo pokojnega Vašega kralja in osrečili svoja naroda ...«
Ustanovitev mladinske knužnice v Ljubljani
T K D. »Atena« nas naproša, da objavimo poziv, iz katerega posnemamo:
Prosvetni odsek telesno-kulturnega društva Atene v Ljubljani snuje pod vodstvom profesorjev knjižnico in čitalnico za mladino.
Potreba take knjižnice in čitalnice je pri nas zelo velika, zato je tudi prosvetna oblast banske uorave v Ljubljani z veseljem pozdravila ta načrt in obljubila svojo podporo Splošna gospodarska kriza, ki je prizadela vse sloje, onemogoča namreč staršem in drugim %-zgojn m činiteljem. da bi nudili mladini dovolj nji j>rimernega štiva ki naj smotrno izpopolnjuje v šoli pridob Ijeno izobrazbo in znanje Ob skromnih dohodkih je knj ga redek dar. ki ga starši kupijo otrokom le ob posebnih prilikah Tudi šolske knjižnice so preslabo založene. in ne zadoščajo potrebam Prirastek dijakov je na šolah sorazmerno mnogo večji od prirastka knjig v šolskih knjižn:cah. k' so zlasti z novejšimi deli slabo preskrbljene
Prav zato. da se prepreči ob splošnem gospodarskem vpadkru še vpadek duševnega nivoja naše mladine, da se ji omogoči popoln duševni razvoj ki ga doseže ob knjigi, je prosvetni odsek telesno-kulturnega društva Atene v Ljubljani pričel snovati knjižnico in čitalnico za mlad;no.
Knjižnica in č talnica bo poslovala vsako popoldne v svetlih in zračnih prostorih »Šolske kuhinje« v Prečni ulici. Okoli sto članom bo omogočen sočasen obisk čitalnice. kjer bodo mladin- na razpolago tudi vse knjige listi in časopisi, katerih ni mogoče izposojevati na dom
Kaj bo knjižnica in čitalnica nudila mladini? Program je obsežen in bogat Knjižnica bo opremljena z vsemi mladinskimi spisi in I;sti, kar jih je izšlo v slovenskem jeziku. Nadalje bo vodstvo skušalo pridobiti vse pomembne mladinske knjige in liste srhskohrvatskega slovstva, stremelo pa bo tudi za tem. da se knjižnica izpopolni z mlad nskim slovstvom drugih narodov
Poleg mladinskega slovstva bo nudila knjižnica doraščajoči mladini možnost, da si ob vseh pomembnih slovenskih leposlovnih, poučnih in splošmokulturnih znanstvenih knjigah poglob svoje duševno življenje. obogati svoj jezikovni zaklad ter izpopolni v šoli pridobljeno znanje zlasti literarne zgodovine.
Program je torej obsežen m bogat.
Skromnejša so denarna sredstva, ki jih ima ustanoviteljica na razpolago, zlasti ob pri-četku, ko se je treba z vsem na novo opremiti. T K. D. »Atena« se torej obrača na slovensko javnost s prošnjo, da jo podpre v njenem delu in stremljenju. Po mnogih domovih leže mladinske knjige, katerim so otroci odrasli. Marsikdo ob preveliki zaposlenosti ne utegne, da bi ponovno segel po knjigi, ki ga je nekoč obogatila in mu razširila duševno obzorje V svoji knjižnici bi lahko pogrešal to ali ono knjigo, s katero bi povečal našo zalogo. Take knjige darujte torej za mladinsko knjižnico v Ljubljani.
Sprejemajo se najrazličnejše knjige, tudi posamezni zvezki in številke raznih domačih in drugih mladinskih m literarnih časopisov in listov 'lustriranih revij, knjižnih zbirk in posamezne knjige različnih izdaj, zbranih in izbranih spisov. Za vsak dar
bo TfCD Atena hvaležna, saj bo pomagal
uresničiti njen program. Kdor namerava kaj pokloniti, naj sporoči po dopisnici dan in uro, kdaj lahko pnde kdo po knjige, ali pa naj jih dostavi osebno v društveno pisarno, Prečna ulica 2, pritličje, oziroma sporoči tam, kam in kedaj lahko pošljemo po knjige____
Znaki preranega staranja!
vedno utrujeni... neodločni ... nervozni... neredna potreba... ?
Pijte redno Rogaško slatino »Tempel« vrelca. Vprašajte Vašega zdravnika!
Poplavne nevarnosti
Sava, Savinja, Drava in Dravinja z nekaterimi pritoki so močno narasle in povzročile občutno škodo
Maribor, 12. novembra Po deževju, ki je trajalo vso noč, so močno narasle reke in potoki Zaradi neprestanih nalivov je prestopila tudi Dravinja z vsemi pritoki bregove 'n se razlila po njivah in travnikih, da je podobna dolina od Konjic do Makol velikemu jezeru. Voda je poplavila vse ceste in je bil promet z vozili danes zjutraj onemogočen. Šolski otroci ponekod niso mogli v šolo. Poljčane so bile popolnoma odrezane od sveta Ker je prenehalo deževati, se ni bati večje nevarnosti Dravinja je poplavfTa tudi okolico nižje Ptuja, a tudi Pesnica je prestopila bregove ter napravila znatno škodo.
Drava je pri St. .Tanžu prestopila svoje bregove ter poplavila večje kose zemljišč.
Celje. 12. novembra Celjsko kotlino je danes zopet obiskala huda poplava, ki je ni nihče pričakoval. Deževati je pričelo v nedeljo zvečer, davi pa je dež ponehal. Ta množica dežja je zadostovala, da je začela Savinja davi ra-pidno naraščati. Voda je dosegla dopoldne 3.30 m nad normalo m je preprečila iztok vode iz potokov, ki so zaradi tega tudi narasli in prestopili bregove. Voda je zalila cesto v Liscah, mestni park, tako-zvani »Otok«, del Ljubljanske ceste, Gla-zijo, del Ipavčeve ulice, javno bolnišnico, kjer je povzročila vel ko škodo v kleteh in javnih skladiščih Masarvkovo nabrežje, ves predel v Zavodni pod Starim gradom, cesto v Polulah, železniški podvoz pri hotelu »Pošti«, kjer so uvedli promet s čolni, in del Dolgega polja. Savinja je povzročila veliko poplavo tudi pr Žalcu. Petrov-čah in Laškem V Celju in okolici je mnogo kleti pod vodo.
Savinja je nosila včeraj ves dan velike množine lesa in poljskih pridelkov. Včeraj so vse šole ob 9 dopoldne ukinile pouk in poslale mlad no domov Mnogo otrok zaradi poplave sploh ni moglo v šolo. Zjutraj se je peljalo več sejmarjev s tovornim avtomobilom iz Celja v Laško. Na poplavljeni cesti v Polulah je avtomobil zadel v kup gramoza in se prevrnil Sejmarji so popadali v vodo, a so se hitro rešili.
Opoldne je začela voda polagoma padati. Ker je dež že zjutraj ponehal, izgleda, da je nevarnost nadaljnjega naraščanja Savinje m nila Stvarna škoda, ki jo je povzročila poplava, je zelo velika.
Zagorje, 12. novembra Okrog 10. ponoči so opazil rudniški čuvaji, da potok Medija nenavadno hitro na-
rašča. Danes zjutraj ob 2 je Medija že ta-ico narasla, da je pri kisovšlkih rovih poleg Bajcarjevega mlina izstopila iz struge in se izlila po rudniškem t;ru od centrale do separacije. Voda je odnašala hlode iz izlaških žag Škoda je velika. Občutno je prizadet zlasti lastnik mlina in žage gospod Bajcar Voda je pokvarila žito in pol vagona soli. ki jo rabijo za soljenje svežih kož. Kotredešca pa je raztrgala nekaj nasipa nove struge.
Litija, 12 novembra
Deževje zadnjih dni je dvignilo Savo že včeraj za cel meter nad normalo. Snoči pa so se začele valiti prot' Litiji velike mase vode in je reka poskočila davi ob 7. do 3 metrov nad povprečno vodno višino. Sava je tudi danes ves dan rapidno naraščala in ob 17 dosegla 3.55 m nad normalo. Deževje je povzročilo tudi precejšnjo mater alno škodo.
V Gornjem Logu je spolzel na cesto del hriba, ki je zaprl vsak promet in pretrgal tudi v dolžini kakih 300 m vse telefonske zveze ob cesti Delavci so ves dan popravljali telefonsko progo proti Vačam. Močno je prizadeta tudi cesta v bližini Krnice in Spodnjega Hotiča Ta cesta je glavna prometna žila do Ljubljane in je zdaj že nekaj dni pod vodo. Zlasti je bil oviran danes promet iz Ljubljane proti šmartne-mu pri Litiji, kjer je bil sejem, na katerega pa ljubljanski sejmarji niso mogli. Eden zmed kramarjev pa je le hotel z avtomobilom nadaljevati pot po naplavljeni po-kraj ni. Voz je nenadoma obtičal v vodi S tremi pari konj so ga z veliko težavo izvlekli iz vode Sejmar ie nato hotel nadaljevati pot preko Konja, kar pa mu seveda prav tako ni uspelo
Zasavska pokrajina od Zaloga in Litiie do Zidanega mosta audi neobičajno sliko i/romet je na mnogih drugih krajih onemogočen. tako n. pr. med L tijo in Pono-vičami. Cesta pod postajo Sava pri Litiji pa do Mošenika je poldrugi meter pod vodo. Močno so zaradi deževja narastli tudi okoliški dotoki, tako se je davi razlil čez bregove potok Reka. Žalil je tudi most. tako da so morali šolarje in druge ljudi z vozovi prevažati čezenj.
Vsa okolica mnogo trpi zaradi materialne škode. Ljudje bi pa bili vendarle lahko rešili les in pridelke, ki so bili v bliž ni brega, če bi bile oblasti dobile o pravem času obvestila o naraščajoči vodi iz krajev ob gornjem toku Save. Vsaj svojčas smo stalno dobivali taka opozorila n ljudje so lahko ob vodi domala vse rešili.
Odkopavanje starega Nauportusa
Vrhničanom je prof. Schmid odkril življenje pred' nikov iz drugega stoletja pred Kristom
Vrhnika, 12. novembra
Ves mesec so hodili Vrhničani ven na Dolenje njive, kjer jim je profesor Schmid razkazoval uspehe svojega dela. Zdaj zasipajo delavci zadnje jame in skoro bo stari Nauportus zlezel spet v podzemlje. Spomladi bo tam spet lepo polje, slava stare Vrhnike pa se bo pela v učenih bukvah in na katedrih visokih šol.
To, kar 90 letos odkopali, je bil center vsega javnega in trgovskega življenja v Nauportu. Zelo obširen, s kamenitimi ploščami tlakovan trg. zazidan skoraj okrog in okrog z javnimi in trgovskimi poslopji Narava sama je dala temu trgu ugoden položaj in tudi njegovo lice Ljubljanica napravi tam velik ovinek in v ta ovinek so postavili davni predniki svoj forum. Tako je bil precejšen del naselbine že zavarovan pred sovražniki z globoko strugo Ljublja-
nice.
Stara rimska cesta iz Italije je vodila doli z Raskovca približno tam, kjer vodi še sedaj tako imenovana Stara cesta. Tu ob levi strani ceste proti Sv. Trojici so bili grobovi. S konca sedanje Stare ceste je vodila pot nekako v smeri sedanje Klodi-čeve ulice m mo novega kolodvora proti Ljubljanici Ob tem delu ceste so morale
Pri številnih nadlogah ženskega spote povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Jose-fove« vode zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
biti stanovanjske naselbine, B čakajo odkritja n prihodnje leto. Ravno nekako sredi Ljubljaničinegs ovinka j« držal čez Ljubljanico most Pri sedanjih delih sta bili odkriti na desnem bregu Ljubljanice dve vrsti hrastovih pilotov, ki so nosili približno 6J5 m široko mostišče. Ena vrsta pilotov stoji prav v strugi in je pri mali vodi še dobro vidna. Druga vrsta pa je že v zemlji na bregu. Prof. Schmid je enega teh pilotov popolnoma izkopal. Dolg je 3-5 m, les je v dveh tisočletjih popolnoma počrnel, sicer je pa še kompakten in ga je bilo mogoče prav uspešno impregnirati. Najdba tega mostu je morda najvažnejša pridobitev letošnjega dela.
Od mostu je vodila cesta na trg. Na vsaki strani ceste je stalo po eno veliko skladišče. Skladišča so bila predeljena v več podolgovatih prostorov, ki so bili proti trgu odprti. Vse kaže, da so imela ta skladišča zidane samo temelje, dočim so bile stene zgoraj lesene in ometane z ilovico. Krita pa so bila z opeko. V skladiščih so bile posebne shrambe, podobne ozkim koritom, kamor so postavljali vrče z vinom in druge stvari, ki jih je bilo treba boljše zavarovati pred živahnim prometom v skladišču. Odkrili so tudi večjo, vodnjaku podobno shrambo za meso in druge jest-vine, ki jih je bilo treba dati na hladno. Ob levem skladišču je bil potem trg odprt; vsaj doslej ni bilo mogoče najti sledov kakšnih arhitektur. Prav lahko pa je mogoče, da je bil tod trg zavarovan s kakšnim jarkom. Od desnega skladišča dalje pa vodi ob Ljubljanici z obzidjem sklenjena vrsta raznih poslopij. So med njimi preproste. najbrž stanovanjske stavbe, še eno večje sklad šče in pa javna poslopja. Občinska hiša, kjer sta uradovals magistra vici (župana), je predeljena z zidom * uva prostora. Eden je nekoliko večji od drugega. kakor je bil tudi eden magistrov po činu pred drugim. Svetišče je stavljeno popolnoma po klasičnem tipu templa. Tu so najbrž častili boginjo Aequorno, varuhinjo Ljubljanice in brodarjev. Svetišče je bilo zidano iz lepega, skrbno obdelanega materiala Tudi stebrišče s točilnicami je v tej vrsti poslopij. Celo stranico trga pa je zavzemalo na južni strani, obširno, nad 60 m dolgo in le malo ožje vojaško poslopje, čigar zunanje zidovje je debelo nad 2 m. Na jugozahodnem delu tega poslopja je stolp. To vojaško poslopje je bilo odkrito šele proti koncu letošnjih del, ko so že nagajali nalivi in so bile zaradi tega preiskane le vogelne točke. V tem poslopju je pričakovati tudi največ izkopn:n.
Po ostalih razvalinah so namreč že preje večkrat brskali, izkopali to in ono starino, toda za znanost so bila prejšnja dela kaj malo koristna. Kopači so si najdbe razdelili, jih tudi prodajali in le rajni župan Gabrijel Jelovšek se je spomnil tudi ljubljanskega muzeja. V skladiščih in vo-jašn;ci je bilo najdenih več mlinskih kamnov. Kruh pa so naši predniki namakali v vino in vseh najdenih ostankov amfor niti ni mogoče prešteti Izmed ostalih najdb bi bilo omeniti kamenito utež. več nožev, svetilk, ključ, okraske in prstan z rdečimi kamni pa še vse polno drugih stvari. Važne so najdbe novcev, ker je ž njimi mogoče določiti vsaj približno čas nastanka in dobo trajanja naselbine.
že pred prihodom Rimljanov je bilo tod živahno tržišče in res so se med razvalinami Nauporta našli izdelki prejšnjih prebivalcev še iz 2. stol pred Kr. Potem so prinesli prekupčevalci že tudi denar iz predcesarske dobe in iz prve dobe Augu-stove vlade Ostali novci segajo noter do srede 3 stol. po Kr Seveda ni dob'l prostor takoj svoje dokončne oblike Pod vrh-nim zidom je bil na enem mestu viden
iz znanstvena raziskovanja ao brez prestanka na delo. Z relepomembnim izumom nitke, ki je zvita t dvojni ▼ijačnici, fe svetlobna množina pri modernih TUNGSRAM D žarnicah občutno povečana. Svetlobna množina Je na žar-nicah podana t dekaltunenfl^ a poraba toka v wattih.
ŽARNICE
TUNGSRAM
nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekalumenih
D
drug starejši zid, pa ni bilo niti časa niti denarja, da bi se ona globlja starejša plast natančnejše preiskala.
Hvaležni smo Vrhničani g. prof. Schmi-du, da nam je pokazal domovanje naših prednikov, v znanstveni svet pa ponesel glas našega Nauporta. Zadovoljen je bil pa tudi on z nami, zlasti z lastniki zemljišč, ki so mu z razumevanjem dovolili kopanje. Le stari gospod H. je prvi dan nekoliko godrnjal, potem pa sta postala s profesorjem kar najboljša prijatelja in ni bilo skoraj dneva, da ga ne bi bil obiskal.
Mr. Hočevar, predsednik občine.
Ali si že član »Vodnikove dražbe44?
KULTURNI PREGLED
Iz glasbenega življenja
Žolni koncert ljubljanske Glasbene Matice
V petek je priredila Glasbena Matica v Ljubljan: v počastitev spomina blagopoko;-nega kralja v veliki dvoran' hotela »Uniona« žalni konceit Nastopila sta oba sestavna korpusa Glasbene Matice in Filharmonične družbe: Pevski zbor in Orkestralno društvo ojačeno z orkestrom drž- konservatorija, pod taktirko svojih dirigentov M Poliča in L. M Škerjanca Dvorana je bila drapirana v črno in sredi galerije ie bila soha blaeopo-kornega kralja. Svečanožalno razpoloženje dvorane ie vplivalo tudi na mnogoštevilno občinstvo, ki je s pritajeno in podvojeno pazHivoetio sledilo sporedu Koncert so P°" les velikega števila meščanov in dijaštva posetili tudi predstavnik" državnih, civilnih in vojaških oblasti ter zastopniki kulturnih institucij V taki zbranosti ee doelei še ni vršil noben koncert k čemur je mnogo pripomoglo tudi dejstvo da ni bilo običajnega oloskania po točkah
Po govoru dr VladimiTja Ravniharja kot prpdsednika Glasbene Matice ie na6topi> v celoti mešan zbor pod vodstvom opernega ravnatelja g Mirka Poliča Izvajal je ciklus žalnih spevov »Opelo« srbskega skladatelja Števca Hrističa- Kompozicijsko namerno
preproste skladbe eo zložene na star06loven* ske stihe in eo polne vernoeti. vdanosti, obenem pa sile. Posvečene so spominu vojnih žrtev za narodovo osvobojen je in napisane tako rekoč s srčno krvjo. Predvajanje pevskega zbora Glasbene Matice je bilo vzor no. impozantno in glasovno izenačeno, kakor smo navajeni le pri zboru Glasbene Matice.
Po odmoru je nastopilo Orkestralno društvo Glasbene Matice v zvezi z orkestrom drž. konservatorija pod vodstvom dirigenta L. M. Skerjanca in v zasedbi, kakršne v Ljubljani še ni bilo- Polnozvočni. a nevsiljivi ton godalnega orkestra, ki je štel okrog 50 godbenikov, se je kakor nalašč prilegal intimni, decentni svečanosti. Točke sporeda so bile elegičnega značaja; med njimi sta bili dve domači. Adamičeva »Žalna koračnica« in istega sklada to]ia »Na grobu«, osta le pa iz svetovne literature, in 6icer Caj-kovekega »Elegija«, komponirana ob smrt' skladateljevega prijatelja Aleksandra Sa-marina Sibeliueov »Andante« in ^aint-Saen sov Prelndij k oraitoritu »Potop«. Adamiče en »Žalna korarnva« ie sicer mladostno de o izšlo v »Novih Akordih« za klavir, a močno občuteno in kleno v svojih potezah. Instromentiral jo je prof. Saša Šantel e finim smislom za zvok godal. »Na grobu< je
gotovo Adamičeva najjačja orkestrska skladba: v melanholični resigniranosti ee prelivajo hromatično vezani akordi v krajnih delih. medtem ko sredo zavzema širokopotez-na melodija violončelo v. Sibeliusova »Romanca« (Andante) je dramatična skladba, kakršnih je srečati malo v literaturi za go* dala Čajkovski nikjer ne zataji evoje tipično slovanske melodike, ki obdaja v dveh krajnih odstavkih pretreeliivo dramatično sredino. Saint-Saensov preludij slednjič prinese v prvem odstavku kratko ekspoziciio fu-ge. nakar sledi melodija za solo-violino s spremljavo orkesstra. Violinski eolo je podal solist prof Karlo Rupel z zgledno fineso, občutenostjo Ln stopnjevanjem do zmagovitega viška.
Vse točke orkestra so bile naštudirane e skraino točnostjo in vestnostjo ter je orkester godal ki je po svoji naturi znatno mani pester nego veliki orkester, zvenel tako zvočno, da kaj takega pri nas doslej še nismo culi- Perfekten v barvnosti io dinamika. je mogel nastop orkestra vzdržati publiko v stalno naraščajoči napetosti, ki se ie javljala ob nenavadni pozornosti in mir nosti.
Tako ie Glasbena Matica na dostojen in svojemu velikemu kulturnemu poslanstvu primeren način počastila spomin slavnega heroja ki ie bil tudi njen po6ebni zaščitnik.	m _8. K.
Citajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE tN SVET*4
Za izboljšanje kolektivne pogodbe rudarjev TPD
Ljubljana, 12 novembra
Danes dopoldne so se pri generalni direkciji TPD vršila pogajanja med zastopniki družbe in delavstva o nekaterih spremembah m dopolnitvah nove kolektivne pogodbe. Deputacijo rudarjev je vodil načelnik II skupine rudarske zadruge Pliber-šek iz Trbovelj, zastopanj pa so bili tudi revirji Hrastnik. Zagorje. Huda jama in Kočevje. Predmet razprave je bilo med drugim tudi vprašanje o deputatu premoga v Hudi jami. kjer so rudarji prejemali doslej nižji deputat kakor njihovi tovariši v drugih revirjih. Družba je v tem pogledu privolila v izenačenje hudojamskih rudarjev z drugimi revirji. Zastopn:ki rudarjev so tudi zahtevali, da se pomožnim (v naši rudarski terminologiji pravijo: učnim) kopačem prizna višja kategorija Predstavniki družbe so obljubili da bodo o tej stvari še razpravljali. Poleg tega bo TPD v bodoče dajala svojim delavcem odškodnino za čas orožnih vaj. kakor to določa obrtni zakon.
Zastopniki delavcev so odločno zagovarjali tudi izboljšanje stanovanjskih razmer v rudarskih delavskih kolonijah. V Trbovljah in drugod je v surovem stanju pod streho več stanovanjskih hiš, ki jih je podjetje zgradilo v časih boljše konjunkture, pa je z nastopom krize končno dograditev odložilo na nedoločen čas. Te hiše bo družba zdaj v doglednem času dogradila do kraja, s čimer bo na razpolago večje šte-
Andre Burdino v tfMononu
V soboto re sloviti francoski tenor Andre Burdino gostoval tudi v ljubljanski operi. Pel je v Massenetjevi operi »Manon« Che-valiera des Grieuxa. Manon smo uvrstili po zaslugi Stritofove priredbe in zaradi odličnega sodelovanja v obeh glavnih vlogah ge. Giungjenac in g. GoetiSa med najmikav-nejše predstave pretekle sezone. Še višje se je Manon dvignila s sobotnim gostom iz Pariza. Burdino in Gjungjenac! Težko ie reči, komu izmed obeh bi prisodil palmo večera. G. Burdino, lirični tenor tipično frao coske barve, mojster krasne pevske tehnike, lahkotni zmagovalec v6eh višinskih a»-prek. lastnik v vsoh legah izravnanega glasu. polnega iskrene miline, eruptivne strast-nosti, pridušenega ognja, široke, v srce segajoče kantilene. vročih dramatičnih akcentov, eleganten, navidezno zavidljiv mladosten. lep. možat, velikosvetski, gransenjer ski ej osvojil a mah tudi našo publiko zlasti pb je mladino navdušil do ekstatičnih krikov. Neštetokrat ie moral pred zastor. s sopevko go. Grungjenac in sani. Po pravici eta si dee Grieux in Manon na enake dele razdelila ori nanje poslušalcev Ogrevala 'n dvigala sta drug drugega in ko bi jima bila dana zadostna prilika, da bi v predhodni pripravi zadostno in temeljito spoznala medsebojno Igro. bi doživeli, ako bi bilo to mogoče. še večji umetniški užitek.
G. Burdino gostuje kot Jo6Č v »Carmen« Se enkrat v četrtek in opozarjam domače občiaetvo pa* mino b» ta
vilo novih stanovanj in bodo lahko dobili naturalna stanovanja tudi takšni samski delavci, katerih očetje so rudniški upokojenci in ki žive s svojimi starši v skupnem gospodinjstvu.
Življenjski jubilej dolenjskega rodoljuba
Trgovec in posestnik v Novem mesta g. Josiip Ogoreutz praznuje danes svoj 60. rojstni dan. Jubilant je prevzel od svojega očeta dobro urejeno manufakturno trgovino, ki je že takrat slovela zaradi evoje solidnosti daleč po Dolenjskem. Kot mlad in izobražen trgovec — v Gradcu je dovršil višjo trgovsko akademijo — si je kmalu pridobil tolik ugled, da so mu meščani poverili za daljšo dobo tudi župansko mesto. Pod njegovim županovanjem je bilo ugodno rešenih mnogo za mesto perečih gospodarskih vprašanj. V dokaz zaupanja in spoštovanja, ki ga jubilant uživa, pa služi tudi to, da deluje še vedno kot častmi predsednik upravnega odbora mestne hranilnic«. Slavljenec se je vneto udejstvoval tudi vedno v vseh narodnih organizacijah, član Dolenjskega Sokola je postal že v onih časih, ko »o gospodovali ljwdstra nemiSki grofje in baroni. Bil "3e vedno navdušen Sokol im podpiral sokolsko organizacijo z vsemi svojimi močmi. Zaslužnemu meščanu, požrtvovalnemu Sokolu hi dobremu družabniku želimo Se mnogo srečnih let.
dogodek, kajti kljub sijaoim ocenami ki so šle pred njim, gledališče v soboto ni bilo polno, kakor bi smel Burdino pričakovati.
Za raziskovanje slovenske' ga glasbenega folklora
V letošnjih počitnicah so se pričele priprave za ustanovitev Instituta za raziskovanje slovenskega glasbenega folklora kot posebne ustanove Glasbene Matice ljubljanske. Zaradi nujne in stvarne potrebe po institutu so bile vse priprave v kratkem času dovršene, tako da je Glasbena Matica ob koncu meseca avgusta že v načelu sklenila ustanovitev instituta, ki ima z izdatno pomočjo Filharmonečne družbe v Ljubljani zagotovljen obstoj. Strokovno vodstvo instituta, pri katerem bodo sodelovali naši priznani znanstveniki in strokovnjaki, ie poverjeno g. Francetu Ma r o 11 n. možu. ki Je i intenzivnim dosedanjim delom veliko in stvarno pripomogel da se je naša narodna pesem v poslednjem času zopet začela močno uveljavljati na koncertnem odru.
0 ustanovitvi instituta ie bila beseda tudi na zadnjem občnem zboru Filharmonične družbe, ki je ponovno izvolila za predsednika skladatelja Antona Lajovica Naj navedemo neka! misli o institutu samem-
Znanost in poezija, samorasli sestri človekovega duhovnega stremlienjain ustvarjanlsu sta poetemli v romantični epohi geslo: Razširiti lastni predstavni krog i« ga obogatiti l zakladi narodne psibe.
>JUTRO« It 261
4
Tortk, 13. XL 1934
DANES
Pogrebne svečanosti
blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L
Uedinitelja
Telefon 21-24
Predstave ob 4., 7. in 9. Vi nri zvečer.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
llovnace vesti
♦	Odmevi »Jutrove« kulturne rubrike v Inozemstvu. Slovaški literarni mesečnik »P^lžLn«, ki izhaja v Pragi ia zbira okoli B«t>« elito slovaških literatov, je priobčil v pravkar ii<i.li 2. številki članek svojega sodelavca J. Irmlerja »Kulturne rubrike naših političnih časopisov«. Pisec kritizira kulturno poročevalstvo slovaških dnevni-kov in stavi za vzor »Jutrov« kulturni pregled, o katerem pravi, da je »temeljito in vzorno urejen«. V dokaz navaja članke in večje beležke, ki jih je »Jutro« priobčilo v teku em>ga meseca, in sicer v mrtvi se-ssoni med počitnicami. Navajajoč doleo vrsto člankov, pravi da ti dovolj označujejo *pesrt.roet in živahnost rubrike, ki je za svojo pcpolncst dolžna hvalo urednikovi ■dovzetni in razgledni osebnosti. Tak urednik in tak list bodi vzor tudi nam!« O »Jutrovi« kulturni rubriki so že ponovno poročali tudi nekateri češfci listi (»Nar. Listy«, >Nar. Politika«, »Lid. Novinv i. dr.), ki H nje posnamejo marsikakšno informacijo, dalje revije »Slov. Prehled« »Jihoslov-češkoslov. revne«, nova »Slovanska revne«, mesečnik »Rozhledv po litera-tufe a umčni«, iz^med ruskih listov pa pred Oasccn pariška »Rusija in slavjanstvo«.
♦	časten uspeh našega tenorista na Dunaju. Odlični naš operni pevec g. dr. Maks A d r i a n je bil .pretekli teden nenadno pozvan iz Ljubljane na dunajsko ljudsko opero, kjer je potem v sredo nastopil v naslovni vlogi v Wagnerjevem »Lohengrinu«. Bil je glasovno iz/1 orno razpoložen in je žel velikanski uspeh. V zadnjem dejanju je po veliki pripovedki (Gralserzahlung) žel aplavz na odprti pozornici. Ravnateljstvo opere ga je potem uspehu takoj povabilo na nadaljnja gostovanja. Umetniku toplo čestitamo. Kakor čujemo. bo še nekajkrat nastopil v Ljubljani (Trubadur), potem poj('e pa v Berlin. Njegov brat Ado Darian je že tam. Sprejeli so ga z odprtimi rokami. Vse kaže. da pi bosta umetnika-!) rata priborila v letošnji sezoni še mnogo ler>ih uspehov.
♦	Diplomirana sta na tehnični fakulteti ljubljanske univerze g. Bojan S t u p i c a in g. Oton Gaspari, sin znanega nagega akademskega slikarja g. Maksima Gasparija, čestitamo!
♦	Zagrebške »Novosti« o razstavi slovenje grafike. Kakor je »Jutro« v svoji T>onedel;'ski izdaji že (poročalo, so bili na letošnjo reprezentativno razstavo zagrebške Trojice povabljeni tudi zastopniki slo. venske grafike. Rasstave zagrebške Trojice veljajo za elitn» umetmišfke prireditve v Jugoslaviji Ln je že samo povafcilo našim grafikom, da razstavijo z mojstri, kakor so Babič, Beefč in Miše. lepo priznanje. Dela slovenskih umetnikov pa so tudi v zagrebški kulturni javnosti vzbudila ve-Ifflco zanimanje in so deležna tople pohvale, o čemer priča zlasti recenzija., ki so jo prinesle »Novosti« v svoji nedeljski številki. •— »Slovensko mlado grafiko predstavlja sedem zanimivih talentov«, piše kritik, »ki so deloma že našli svoje individualne načine i-zražania. Sccijahii sižeji Maksima Sedeja in nekakšna resignaeija Vena Pilo-na vsebujeta mno~o dokumentariene sile. Lesorez Doreta Klemenčiča spominja na klasične japonske liste. France Mihelič je sodobno socijalen. Božidar Jakac suveren v tehniki. Miha Maleš Iirsko subtilen, a Tone Kralj baročno bujen. Vsi ti slikarji imajo simpatično skupno karakteristiko: vgi vedo. da je njih dolžnost, govoriti s pomočjo likovnih izraznih sredstev, in vrše to svojo dolžnost z mnogo iskrenosti in z
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87.
Ljubezenska drama
Moje hrepenenje si ti!
Usoda žene, ki ljubi poročenega moža. Ljubezen moža do zakonske žene in ljubice. V glavni vlogi Ronald Col-man. Francis Kay in Philips Barry. Predstave v torek, sredo in četrtek
ob 7. in 9. nri. V dopolnilo nov Foxov zvočni tednik.
PRTDE!	PRIDE!
Premiera češkega filma: Mkula »trca, mlada ljubezen (Reka)
rod je bil uspeh te smeri; pod njegovim okriljem 6ta se pri vseh Slovanih mogočno razvili zlasti dve znanosti: slavistika in et-nografija. Zgledi Vuka, šafarika. Kollarja. Celakovskega so vžgali v centralnem žarišču slovenske literature in splošne kulture, prižgane v XVI. stoletju in vse dotlej 'e medlo poiemaioče. nov plamen, ki ga ie netila zlasti >čebelica<. Zois in Vodnik sta pričela zbirati slovensko narodno pesem, »čebelarji« so omogočili Poljaku E. Koryt-ku izdajo zbirke »Slovenske pesmi kranv-skiga naroda« (1839—1844). Več narodnih resmi je no vsej Sloveniji nabral St Vraz in izdal »Narodne pesmi ilirske« I. (1S39) Te in druge tiskane ter rokopisne zbirke so rabile dr. K. ?treklju kot gradivo za »Slovenske narodne pesmi«, ki jih ie izdala Slovenska Matica v Štirih knjigah (1896—1923). Vendar so se dotlej zbirali po večini le teksti dasi ie narodna pesem neločljiva v melodiji in besedi- Stanko Vraz je prvi začel sistematično zbirati in «nvsovati načrte po-pevov *e]e 1 1906 se ie lotil »Odbor za zbiranje slovenske narodne pesmi« po »osnovnih načelih« za publikacijo »Avstrijske narodne pesmi« zbiranja napevov na širši podlagi, sistematično in znanstveno Zbrano gradivo fca 15 000 napevov) je pr** vzel 1 1927 kr etnografski muzej v Ljub-liani v nadalinjo upcabo Znanstveno je tn-čel raziskavah naš glasbeni folklor dr St Vurnik. ki ss ie lotil dela a strogo etnografskega stališča. Po nregovi prerani smrti t«* delo docela zastalo, in »e je bilo baJti da ♦rudoroa zbrano gradivo obležalo mrtvo.
odkritim izpovedovanjem svojih umetniških eredov. -In danes je to potrebno bolj kakor kdajkoli.«
♦	Letalska razstava v Parizu. Med 14.
mednarodno letalsko razstavo v Parizu od dne 16. t m do 2. decembra bodo številni kongresi. Osebe, ki potujejo pri tej prilik; v Pariz, imajo na francoskih železnicah do Pariza 50 odstotni popust. Te vozovne listke dobe na vseh francoskih železniških postajah z obmejnimi vred. Tudi na tujih železnicah bo znašal popust od 25 do 50?£. Za obiskovalce so v Parizu predvidene po. sf-bne olajšave v hotelih in za oMsk raznih prireditev Organizirani bodo tudi obiski posameznih tvornic in predvajanja letal. dalje skupini izleti itd. Podrobne Infor. macije daje tajništvo za potovanje in kongres (Secretariat des Vovages et Congres, 26 Avenue de 1» Opera, Pariš), dalje letalska zveza (Federation Aeronautlque, 12 Rue du Fatibourg Saint-Honore, Pariš) ia francoski odbor za propagando (Comlte Francais de Propagande, 6 Rue de Galile, Pariš).
♦	Poroka. V nedeljo 11. t. m. se Je poročil na Brezjah g. dipl. inž. FranJo Battič,
uradnik Higienskega zavoda v Ljubljani z gospodično Marv Rozmanovo. Kumovala Rta g. Dušan Roš iz Beograda in ženinov oče g. dr. Vilko Baltič, predsednik Pokojninskega zavoda in državni svetnik v p. čestitamo!
Danes španski tenor
Don Jose Mojica
v romantičnem filmu
D1C TURPIN
bandit — kavallr
ZVOČNI KINO IDEAL
Predstave ob 4., 7. in 9.% zvečer.
♦	Spominska lipa v Radečah. Dne 9. novembra je občina Radeče vsadila spominsko lipo v čast Nj. Vel. kralju Petru II. in v počastivev spomina Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. ki je umrl mu. čeniške smrti dne 9. oktobra 1934 kot apostol miru vMarseille. Pod korenino lipe je predsednik občine gospod Anton Po-lanc ipoložil gteklenioo s pergamentom, ki naj pozmim rodovom pokaže naše globoko spoštovanje in ljubezen do Nj. Vel. kralja lc_ra n. in veliko ljubezen do pokojnega viteza miru. kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Lipo je izročil g. Robert Premerstein šumar v Radečah, predsedniku občine g. Antonu Polancn, s katerim sta Jo skupno vsadila v mestnem parku v prisotnosti delovodje občine.
♦	Lipahov »Glavni dobitek« v Pragi. Nadvse delavna ln kulturno lnicijatlvna Jedmrta slovanskih žen v Pras', ki s rup-no z Društvom slovanske vzajemnosti in s Zvezo slovanskih društev stalno npriparja v dvorani Umelecke Besede v Pragi igrv slovanskih avtorjev, je pred kratkim ob velikem zanimanju občinstva uprizorila tudi Fra.na Lipaha komedijo »Glavni dobitek«. ki sta .io prevedla t češčino J-Borko In O. Minarik Igral Je ansam/bel Scene dobrih avtorjev, režiral pa Je delo M. Otto. Jedinota slovanskih žen ima ie+os na repertoarju še po eno delo iz bolgarskega. inžiškosribpikeea. poljskega, ruskega im slovaškeea slovstva ln ne more z njeno vnemo ra kulturno zfoPžanje Slovanov tekmovati pač nobena druga orsanizaclja v slovanskem svetu, ki si je nadela podobne cilje.
♦	Privilegirano Izvozno društvo v Beogradu objavlja, da nima nobenega 1m>r&z-njenega mesta za uradnike ali kakršnekoli druge uslužbence !m da naj se reflektanti s svojimi prošnjami ne obračajo več do društva, ker se vse prošnje sploh ne bodo več obravnavale.
♦	Temelje Dioklecijanove palače b« treba učvrstiti. Strokovnjaki so v Splitu ngo. tovili, da so začeli popuščati temelji Dioklecijanove palače in da je zaradi tega v veliki nevarnosti m on umen talna zgodovinska stavba Izdelali so načrt za učvrstitev ki ga bo treba činrorej Izvršiti.
♦	Novo knjigo o bosanski revolucionarni mladini pripravlja znani ruski pisatelj Vladimir Leipedjev, ki se mudi že dalje časa v Bosni tn zbira podatke topred vojne dobe. Od rojakov nekdanjih bosanskih na-
Zato se je Glasbena Matica v Ljubljani
odločila, da postavi v svojem delokrogu posebno ustanovo »Institut za raziskavanje slovenskega glasbenega folklora«.
Institut je pričel 16. oktobra pod vodstvom g. Franca Marolta z rednim delom. O delovanju novega instituta bomo kdai pa kdai informirali naše čitatelie. Vsekako je treba novo kulturno ustanovo toplo 'Zdraviti ta ji želeti obilo uspeha
Triumf otročke*« gledaliifo. S srečnim
domislekom je naša drama v nedeljo dopoldne odprla hišo za malo občinstvo Na repertoarju je bila zgodba o Snesulčiei in njeni zlobni mačehi stara znanka malih pripovednikov in poslu šnikov — toda kdo izmed njih ne bi rad zmerom i znova čul te čudovite pravljice in zmerom iznova trepetal za usodo te dobre. lepe. samo malo preveč lahkomiselne kraljičine? Naval ie bil tolikšen, da so morali nekoga s praga odnesti v bolniSnico m da bi bilo 6korai treba hišo razširiti. Režija prof. Šesta ie dala igri široko teatraliko in ie dejanje prepred-la t mnogimi materialnimi domisleki. ki so divje razvnemali mali publikum. Gledališče ie prav za prav ustanova otrok, sai ie igra njihova iznajdba, in tako bi otroci upravičeno terjali s v o i teater. V nedeljo so Sivo pokazali, kako razumejo to stvar. Spontano so glasno posegli vmes. s klici iz lož in z galerije »o hoteli preprečiti katastrofo na odru. Nekaj kulturnega pranagona ie bilo ▼ tem doživetja in nekaj slutnje o tem. kak-
CE STE DOVRŠILI 45 LET,
se nagibate k sklerozi, gihtu
in zastajanju sečne kisline. 7« čiščenje krvi in ledvic mor te piti
Za a-
Mnogo je raznih mineralnih vod, ali Radenski zdravilni vrelec je samo eden v vsej Jugoslaviji. Vsebuje 231! raznih zdravilnih sestavin. Zato se tako zdravo in dobro počutijo oni, ki redno pijejo Radensko.
cionalnih revolucionarjev in od še živjh udeležencev nekdanjega revolucionarnega mladinskega pokreta je dobil že mnogo podatkov za svoje delo, ki bo izšlo v franco. skem jeziku.
Aromatin
Glas o dobrih klobasah gre daleč na okrog; za dobre klobase je pa le »Aromatin«
♦	Za zvezo Banjaluke z jugovzhodno Bosno. Nedavno so začeli graditi novo cesto, ki bo znatno skrajšala zvezo Banjaluke z jugozapadnimi kraji. Cesta bo vodila od Banja luke do Sanskega mosta in potem proti Lušči Paianki Ta nova cesta je ve!i. ke gospodarske važnosti in ker so z graditvijo zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev dolgo odlašali, so dali kmetje iz vseh prizadetih občin breziplafino na razpolago delovne moči.
♦	Vaška premogovna Industrija. Vaščanl Otoka Savraščaka in Medsave. vasi, ki le. že na obali Save. živijo v stalnih borbah z reko, ki jim odnaša plo-dno zemljo. V svoji borbi pa so vaščani našli ge-daj način, po katerem jim bo Sava povrnila vsaj ne. kaj povzročene škode V teh vaseh je namreč sedaj zacvetela prava obrt in industrija izskorišfčanja premoga, ki ga Sava prinaša iz trboveljskih revirjev. Vaščani so si napravili posebne posode, ki so jih pritrdili na dolge droge, da z njimi, ko se vozijo s čolni, po reki lovijo premog Delo je težavno in tudi nevarno, zaslužek pa je revnim vaščanom dobrodošel. Letog so že prodali za preko 80.000 Din premoga iz Sa ve. Prodajajo ga po 18 do 20 Din za 100 kg.
♦	Mladega morskega psa je ujel ribič Martin Milešič vl Vranjica pri Sfplitu v svojo mrežo. Zajeti morski pes tehta nekaj preko 2 kg. spada pa k najnevarnej. ši vrsti morskih psov. Ribič je svoj plen izročil obalni Oblasti, ki mu je plačala obi. čajno nagrado.
♦	povečana ka^e« ta poneverbo. Bivša blagajničarka na novosadski železniški postaji, Katica Dejanovič, ki je oškodovala državno blagajno za 1.026.637.75 Din s prodajo iz prometa izločenih voznih listkov, je bila na razpravi pred novosadskim okrožnim sodiščem 11 maja t. 1. obsojena v petletno ječo. Dejanovičeva je, ko so raz. krili njen zločin, pobegnila in so jo prijeli v Mariboru. Sokrivde je obdolžila višjega uradnika general direkcije Božidarja De. franceschija, ki je prvi prišel na sled nje. nermu sleparstvu, in uradnico generalne direkcije Margito Galamboševo, ki pa ju Je sodišče oprostilo. Pravega svojega sokriv. ca pa Dejanovičeva, ki je s prisleparjenim denarjem živela zelo razkošno, nikakor nI hotela izdati Ker sta se proti razsodbi novosadskega sodišča pritožila i državni tožitelj i obsojenka, se je s stvarjo bavilo novosadsko kasacijsko sodišče, ki je povišalo kazen Dejanovičevi od petih na devet let ječe.
♦	Zasledovanje nevarnega zločinca. Varnostna oblastva zasledujejo zakrknjenega starega grešnika 601etnega Ignacija Zuna. na iz Breznice v radovljiškem srezn. Zupan, po domače Bohinčev, se klati že dolga leta okrog po Gorenjskem brez posla in je tadl brez stalnega bivališča. Stari potepio Je kaj nevaren človek: zaradi vlomov, tatvin in požigov je bil že 14 krat kaznovan, vendar ga kazni nikakor niso izpametova-le. kaj šele poboljšale. Pretekli teden se Je Nace potikal spet v okolici Kranja, kjer je nadlegoval ljudi, izsiljeval od njih denar ln Jim grozil, če nrn niso hoteli dajati miloščine v denarju Dne 8. t m. je poležal zraven vasi čirčiče, kjer se je zvečer naenkrat pokazal na hiši nekega posestnika rdeč .petelin. Nastal je hud požar, ki je povzrofiil 160.000 Din šftode. Sum zaradi požiga je takoj padel na že kaznovanega požigalca Zupana, ki pa Je preden so ga mogli dobiti, pobegnil iz vasi Kam se je zatekel, dos!ej še niso mogli ugotoviti in ga tudi orožniki zaman iščejo Zasledovani Zupan je precej visoke pwtave, nagnjen
SAMO SE DANES najsetizackKiAlnejči film boja « JUŽNI TEČAJ
DIRIGIB
(Junaki zraka)
ELITNI KINO MATICA
Tel. 21-24
Predstave danes ob 4, 7. in	Predprodaja od 11. do S. ure
nekoliko naprej ter noei navadno rjavo pelerino.
♦ Grd roparski umor. V Perteoveih pri
Slavonskem Brodn je živel star možičeik Josip Sookovič. Imel je svojo hišico x majhnim posestvom, ki ga je pridno obdeloval. a obenem je bil tudi tkalec Bil je vse svoje življenje samec Ker je bil zelo varčen, so bili ljudje prepričani, da hrani v svoji hišici le^e denarce, in to mu je naposled prineslo grozno smrt. V nedeljo zjutraj so opazili sosedje, da je tkalčeva hiša še vedno zaprta, dasi je starec drugače zelo zgodaj vstajal Ker se na njihovo trkanje ni oglasil, so vdrli vrata. Nudil se jim je strašen prizor. Tkalec je ležal na postelji, ki je bila vsa krvava. Glavo mu je nekdo presekal, brez dvoma s sekiro, ln na prsih je imel veliko rano Bil je seveda mrtev in že hladen. Takoj obveščena varnostna oblast je ugotovila, da se Je mori. !ec že zvečer skrivaj vtihotapil v hišo in se skril v podstrešju Ponoči- je napadel spečega starca in mu porinil noi r prsi. Ker najbrž ta rana ni bila **n*rtma. Je vse 1 sekiro in mu ž njo racepil glavo, nato pa pograbil denar in še nekatere druge reči in pobegnil Vkljub splošnemu prepričanju, da Je stari tkalec imel v svoji hiši precej denarja, Vkljub najvestnejšl preiskavi niso našli niti dinarja Ropar Je odnesel vse. ak0 ni imel starec denarja skritega na kakem skrivnem kraju Ropar Je moral vsekakor zelo dobro poznati nmorjenca, njego. vo hišo in njegove navade. Oblasti ga doslej še niso izsledile.
Samo Se danes
KEN MATNARD
Prerijski svirac
Senzacijonalni film Divjega zapada ZVOČNI KINO DVOR telef. 27-30
Cene 4.50 in 6.50 Din Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer
♦	Mlinar presoja kakovost moke po njeni barvi in po zmletju Fin občutek njego-vih prstov se je razvil po večdesetletni praksi Odjemalec ne more imeti teh izkušenj, zato 8luži zaščiti njegovih interesov znana numeracija raznih vrst moke Vsaka gospodinja ve, da Je moka številka »0« boljše kakovosti kakor moka številka »4« in bi bilo za gospodinjo zelo neprijetno, če bi trgovci z moko iz kakršnegakoli vzroka hipoma ukinili te oznake Označevanje robe s kakovostno znamko olajšuje ocenjevanje Uvaževanje tega je privedlo tudi Tungsram tovarne do tega, da podajajo svetlobno množino svojih novih D žarnic, katerih nitka Je zvita v dvojni vljačnid, in k1 Imajo večjo svetlcftmo moč ter so g- ^podarnejše, v mednarodnih dekalumenih. S tem Je tudi vsakemu kupcu dana možnost, da pri nakupu presodi kakovost žarnice, žarnice so le tedaj dobre kakovosti, pravilneje rečeno gospodarne, če kljub majhni porabi učinka izžarevajo velike svetlobne množine, o čemer bo odslej kon-zument po novi o<znaki v mednarodnih dekalumenih na podstavku žarnice že v naprej poučen Ker hoče vsakdo prejeti za svoj denar popolno protivrednost, ravnate v svojo lasrtno korist, če kupujete le take žarnice, ki Vam s podatkom v dekalumenih in z dodatnim podatkoon v wattih nudijo možnost, da se že pri nakupu prepričate o njih stopnji svetlobnega učinka.
♦	Obledele obleke barva v različnih bar. vab In ollslra tovarna JOS REICH.
♦	Redno uživanje Radenske Je za Vata zdravje nujno potrebno,
!z Ljubljane
u— Odbor za postavitev gpomenlka VU teškemu kralju Aleksandru I. Uedlnltelju
bo limel danes ob 18. v sejni dvorani Trboveljske premogoikopne družbe na Aleksandrovi cesti svojo 3 sejo.
u— Hubadova župa. Jutri 14. L m, ob 20. ee bo vršila skupna pevska vaja ljubljanskih pevskih zborov ((moSklh in ženskih) v prostorih pevskega društva »Zvon« v Mestmem domu. 23. t. m. se bo vršil cerkveni koncert v frančiškanski cerkvi. Dolžnost vseh pevcev ln pevk je, da se vaje brezpogojno udeleže.
u— Ljubljanskim v Hubadovi ž up I JPS včlanjenim pevskim zborom. Prihodnja pevska vaja za žalni koncert 23. t. m. bo v četrtek dne 15. t. m ob 20. v prostorih pevskega društva Ljubljanski Zvon v Mestnem domu. Udeležba je obveana za
Sne oblike išče novi, bodoči teater. Otroci so pač najbogatejši izmed vseh ljudi: vsa davna dedščina je v njih in slutnla vsega, kar krijejo v sebi prihodnji dnevi. Snegulči* eo je igrala V. Juvanova. kraljico M. Danilova. princa Jan, lovca Potokar, ministra Jerman. Bile eo ure triumfa. ki je tudi mrkega velikega eledalea potegnil za seboj. — Fri.
Prof. dr. Vebra knjigi • Boru je posvetil v zagrebškem >Obzoru< dne 8 t m. daljši članek dr. Ivan E s i h. ki obenem prikazuje na kratko celoten razvoj in sistem filozofije prof. dr. Vebra. Kakor sam omenja, mu ie pripomogla do vpogleda v glavno problematiko dela še neobiavliena razprava, ki jo je spisala docentka filozofije na naši univerzi ga. dr. Ahna Sodnikova.
Četrta Številk* beograjskega tednika »Ideje< j« izšla samo na štirih straneh. Na prv.i 6trani ugotavlja uredništvo, da »raspro-davaoci no vin a. na *edan zaprepaščujuči način, ne od 20vara ni uopšte svojim obave-zama«, zaradi česar ie potrebna temeljita reorganizacija komaj ustanovljenega lista. Kako se bo izvršila, ni znano: obžalovati b" bilo. če bi propadel poskus lista, ki ie imel veliko ambicijo, postati osrednji organ kulturnega življenja v Jugoslaviii V tei številki ie poleg uvodnika Miloša Crnuinskeg« o Zagrebu in raznega drugega gradiva objavljeno obrežno pismo, ki ga je pisal srbski pesnik Vlad. Petkovič — malo pred odhodom na T>ot. o kateri ni vedel, da je njegova poslednja (utonil ie t ladjo, ki 60 io torpedira4i Nemci). Spomin tega originalne-
ga glasnika pesimizma med predvojno literarno generacijo obujata tudi dva primera njegove lirike. Todor Manoilovič je zastopan z novelo »Moja pariška avantura«. Upravičeno se v članku »Književne anonse o nama u inostra^istvu< graia poročanje o jugoslovanskem kulturnem življenju v inozemstvu, zlasti v zvezi z nedavnim člankom nekega Iva Barbiča v pariških »Los Nouvellee Lrt-tčraires«. č'gar površne in netočne opazke smo tudi mi zavrnili.
Miroslava Krleže roman »Povratek Filipa Latinowicza« je pričela objavljati v slovaškem prevodu revija »Slovenski smerv« (Bratislava).
»Književni Severe, ki izhaja v Subotiri pod uredništvom M. Kneževiča. je posvetil predzadnjo številko rugoslovenski prozi. Urednik ie zbral prispevke raznih odličnih sotrudnikov. filoloških in literarnih strokovnjakov. ki vsestransko pojasnjujejo formalno in vsebinsko stran naše narodne in umetne proze V naslednji številki, ki spo-polnjuie prejšnjo, se nahaja tudi članek dr. Iv Laha »0 slovenski prozi«, ki podaia razvoi našega slovstva z ozirom na prozo.
Dr. Vojtech Mčrka, Rsaver Megko K SeSde^iatj-m narodeninfim. Nitra 1934. — Za šestdesetletnico Ksavera Meška je Iz. šla v slovaškem jeziku drobna brošurica (22 strani) čije avtor je pri nas znan kot prevajalec Cankarja MeSka. Gruma ln drugih pisateljev Dr Vojtech Mčrka poudarja na naslovni strani, da je svoj spis namenil mladini. Zaradi tega je mora! v uvodu povedati kaj splošnega o slovenski
moSke in mešane zbore. Arhivarji naj prL neso notni material za žalne speve seboj. Pridite vse in vsi točno. Uprava H obadov« župe JPS.
u— Poziv Kola Jtigoelovenskfh sester.
Odšel je on. ki je imel tako globok socialni čut in vedno odprte roke za bedo svojega ljudstva. V acK-min na Njeaovo vročo ljubezen do trpečih se obračamo do Vas vseh z Iskreno prošnjo, da nas podpore;« pri delu v Njegovem smislu. Odboraiee Kola JS bi rade vsaj nekoliko olajšale be_ do, ki žene lačno deco is njih mrzlih domov na cesto in pred vrata prermoftiej&ih iskat obleke ali kos kruha. Prosimo, ne odklonite nas, ko se Vam — kakor slednje leto — približamo z nabiralno polo. Vsak, tudi najmanjši dar bo sprejet z zahvalo KJS In z zahvalo malih obdarovanih, ki so bili vsi tako blizu srcu našega blagopokojnega kralja.
Šport — Kmet
d. z o. z.
Aleksandrova cesta štev. 7.
u— JadranašI — Jurtett, v četrtek 16. t-m. ob 11. obvezen sestanek v čitalnici. — Odbor.
Karln Hameft v fTbnu stragtl«. 2e pri premieri smo oPaatfM, da s© naša klnopubllka jak© zanima za filme, M nam na lep način rešujejo probleme dine. še danes se nekateri spominjajo tega remek dela, ki Je marsika-eremro segei globoko v dušo. Na željo nekaterih, ki so to delo že enkrat vfdell ta mu primavajo prvenstvo med filmi, smo ta film rrvrstfB še enkrat na program ZKD. Prva predstava se bo vršila v petek ob pol 3. v prostorih Elitnega kina Matioe.
u— »Nekoč je živel kralj...« Po*? t**n naslovoma se bo začela vrste. pr&vlJ5čnQ» uric TKD Atene, ki so se i&n^ko leto pod vodstvom naših priljubljenih umetnic ge-Avguste Danilove in gospe Polonlce Jnvs-nove tako sijajno obnesle to so zaslovele pod imenom »Urica v Deveti deželi«. Uvodne besede v spocoln blagopokojnega kralja mučenfka bo govorila sospa. Danilova. Pod spretnim vodstvom gosp« Juvanove se bo mladina s pesmimi po>kk>_ nlla manoan ljubljenega kralja-očeta. Gospa Juvanova nas bo seznanjala z dogo®d h blagopokojnikovega življenja, ki osvetljujejo njegovo neskončno dobroto ta ljubezen do mladine. Priznani mladinski pisatelj in časnikar g. VI. Kapns bo razgrinjal pred nami dogodke fe lovskega življenja blagopokojnega kralja ta prestolonaslednika našega sedanjeea ljubljeneiga mlade. -i kralja Petra II. Kolikokrat Je vneti lovec spremljal kraljevskega gosta po gorenjskih loviščih, koliko lepega ta Barteni-vega nam bo povedal iz onih STeAnih dwt. Starši in vzgojitelji poskrbite, da Vaša mladina ne bo zamudila prisrčnega spominskega slavja, H bo vršilo ▼ četrte*
15. t m. <Vb 17. v beli dvorani hote)« »Unlcma«. Vstopnina 2 Din za kritje stroškov.
u— Smrtna Vosa. Po krotki bolem* Je umrla trgovka gospa ATfotaa Zaje. K večnemu počitku Jo bodo položili Jntrl cA pol 16. na pokopališču v Ster>anJ1 vasi. — Pokojn' hlag spomin, žalujočim Božal je!
u— Društvo »Delo In eksistenca« por«.
Jenlštvo za Šiško ta Bežigrad, Je v Medvedovi nllcl 8. »tvorilo svoj lokal, ki Je vsak dan od 8. do 18. brezposelnim članom društva na razpolago kot ogrevataica. Da. smo mogM vsaj za mrzlo zimsko dobo preskrbeti toplo zatočišče za naše brespo-6elne člane, Je zasluga naših cenjenih dobrotnikov v šiški in za Bežigradom, ki so nam pomogli z darovi v gotovini ta v blagu (s kurjavo). V imenu naših najbed-nejših 6e jim toplo zahvaljujemo.
u— V Ljubljani deževen Martin. Prarr zanimiva Je bila letos nedelja sv. Martina. V tako zvanem n. padavinskem pasn Je Martin močno poškropil z dežjem, drugod pa je bila lepa solnčna nedelja. Močmi nalivi so se vrstili v nedeljo po vseh krajih od Gorenjske tja do Celja in Kočevja. V LJubljani sami so bili tako silni nalivi, da Je Ljubljanica narasla za 0.50 m, prav tako so narasli pritoki. V 24. arah je v LJubljani ln okolici padlo 58.7 ram dežja, kar pomenja prav velikansko množino padavin. Včeraj zjutraj je biki prav topk> Jož-no vreme. Toplomer je kazal 10 stopinj C nad ničlo, barometrsko stanje pa Je bilo Izredno nizko, namreč 750 m«n.
literaturi. Nato podaja prav kratek oris slavljenčevega življenja in prehaja, k zgoščeni karakteristiki Meškove poezije, proze in dramatike. Najdaljše je seveda razglabljanje proze, ki bi pa utegnilo vsebinsko samo pridobiti, če se ne bi pisec pre. dolgo mudL pri Meškovem mladostnem romanu »Kam plovemo«, tako da je bil moral boljši spis »Na poljani« odpraviti prav na kratko in se le iz daljave dotak. niti najznačilnejših Meškovih spisov: lirič-no-psiholoških novel. Za prvo informacijo in za obzorje šolske mladine je ta knjižica dobra, v ostalem pa je zapisal pravilno sodbo dr. Rajmund Habrina, ki je re-feriral o nji v nedeljskih »Lid. Novinah«: Plemenitemu namenu ki je vodil avtorja pri tem opisu, bi bilo posebno ustreženo, če bi slovaški čitatelj našel ob koncu bibliografijo prevodov iz Meška na češki ln slovaški jezik Vsekako je knjižica zasluZ_ nega propagatorja kulturnih stikov med Jugoslavijo in češkoslovaško dr. Mčrka prikupen dokaz pozornosti ne le do Ks. Meška, marveč do slovenske literature vobče.
Trgorsko- gospodarski leksikon, ki ga iz* daia v redakciji dr. Nemo Umetniška prn-oaganda. re pravkar dosegel deveti zvezek, ki obravnava gesla »Davki« do »Denar«. Med njimi so posebno obširni članki o dednem pravu o delavskem vnrnšanju. o delniških družbah Jedrnato obravnavano gradivo ie vrste naiboli dokazuje, kako "pomembna in uporabna je ta praktična enciklopedija naših gospodarstvenikov.
čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
u— Vae kradejo. Ivani Zajčevd iz 9p KaAlja Je ukradel nekdo laza Trat stolne 'erkve košaro z namiznim prtom, pod katerim je imela reč zelenjave in je6tvin ter denarnico i okrog 100 Din. — fe drvarnice Rudolfa Lebarja ▼ Linhartovi nlici je o<tae®e! n**®nan ta-t želemo peč, t. zv. ?a&prfika, vrednega 60 Din. — iz javnega stranišča na Napoleonovem trge je ukradel nek-do celo električno žarnico z zaščitno mreio vred.
I* Maribora
m— Terensko postajališče pod streho.
Že preteklo soboto so lepo okra-šeni miaji naznanjal"., da je sirova zgradba tezenskega postajališča zgrajena. Odbor za gradnjo postajališča in stavbenik Spe* ml sta priredila pridnim zidarjem v Flisovi gostilni zakusko. Zdaj še čakajo, da bo mestna občina napeljala vodovod, kar je tudi obljubila.
a— V mariborsko bolnišnico so pripeljali včeraj fe Rač $2 letnega poštnega »hiSttelja FVanceta Horvata, ki se je pr) »e&anjn <*rv nevarno vsekal v levo roko, iz Ruš pa 36!etaega tesarja Alojraija Rn-šerja. ki b« je pri tesanju ranil na desni rroed.
»— Oboo<foa dve h a mladih roparjev.
Včeraj doopMne sta se zaradi drsnega roparskega napada zagovarjala pred senatom okrožnega sodišča v Celju 18 leta i MalEB F., posestnikov sin Iz Brestrniee pri Mariboru, in 221etni Alojzij Leden lik iz "Brestrnice. V nod na 3. julija »ta na poti Martbor-Kammiea ustavila brata Otona in Friderika Juramčiča. Ko je Maks z nožem ^trahoval Otona, je Ledenik na/nerll samokres na Friderika Jurančiča Nato sta pobrala bratoma 1 fce saharina, več zavojčkov kresihnih kamnov in 5500 Din gotovim«. Pr! ra^ravi rta vse priznala, zatrjevala pa arta. da nista imela namena ropati, temveč sta hotela Jurau-čičeva ovadil orožnikom, čeS, <1a tihotapita. Odločno dta tudi zanikala, da bi bila v»ze'a 3500 Din, kar pa so Jima dokazali. Maks F. je bil obsojen na 5 let težke ječe, Alojzij Le. denfk i>a na 4 leta robije.
a— Vlom. V noči na ponedeljek ao ne-zma/ni vlomilci obiskali pisarno Thomove tekstilne tvornice v Mlinski ulici. Razbili «o štrve na oifcnih iin se tako splazili v notranjost Bili pa so najbrže prenodeml im »o brez plena izrerinili brez sledu. Na razbitih šivali posročili tovarnarju okrog 100 Dta šikode.
Iz Celja
e— Matija Ljubša f- V nedeljo jc umrl ▼ celjski bolnici v starosti 72 let znani zgodovinar kaznilniški kuret v p. g. Matija Ljubša. Pokojnik se je rodil 24. februarja 1.S62 v Vanetini pni Sv Antonu v Slov. goricah. Ljudsko šolo je obiskoval v Negovi. gimnazijo pa v Mariboru ® Celju. Leta 1887. je dokončal bogoslovno fakulteto v Gradcu. Nato ie bil kaplan v Fohns.dorfu tn Arvežu, kjer se je začel intenzivno ba-viti z lokalno zgodovino. Od leta 1891 do 1913. jc bil drugi kurat v Karlovski moški kaznilnici v Gradcu in gojil tesne stike z graškim-i Slovenci. Po upokojitvi 1. 1913. je živel do 1. 1918. v Gradcu, do 1. 1926. v Mariboru, nato pa do svoje smrti v Celju kot pomožni uradnik vikariatske pisarne. Pokojnik je napisal mnogo odličnih zgodovLnsk h razprav, bil je agilen javni delavec, podpornik dijakov, zaveden narodnjak in kremenit značaj. Pogreb bo danes ob 14. iz celjske župne cerkve na oko-Kško pokopališče. Matiji Ljubši bodi ohranjen časten spomin!
e— Starešinska organizac'ja »Sloga« ▼ Celju j« priredila v soboto 10. t m. članski sestanek, posvečen spom nu Viteškega kralja Aleksandra I. Lledinitelja m spominu na oni usodni 12. november, ki je zada! naši domovini bolečo in težko rano. Po uvodnih besedah ju ris ta Prekorška,. ki so bile posvečene kralju Mučeniku, je sledila deklamacija dijaka Cergola »Našemu kralju«. Nato je govoril jur st Černigoj o Rapalhi, dijak Cigoj pa je recitiral pesem »-Begunci«. Lepo obiskani sestanek v žalno okrašeni dvorani Narodnega doma je omkdina zaključila s himno »Hej Slovani«.
e— Na Ljudskem vseučilišču bo predaval danes ob 20. oblastni inšpektor v p. g. M. Setikovič o predmetu »Otrok :n knjiga«. Opozarjamo na to poučno in zanimivo pedagoško predavanje.
e— V celjski bolnišnici so umrli: v soboto 45Ietn- posestnik Franc Goručan s Pristave pri Šmarju in 9 letna Jožefa Bo-rovnikova. hčerka posestnice iz Brezna pri Vitanju, v nedeljo pa 70 letna dninarioa Katerina šaberlova iz Petrovč.
e— Dve tatvini na Bregu. V noči na nedeljo je neznan stcrilec s ponarejenim ključem odprl vrata stanovanja sreskega cestnega nadzornika g. L. Weixlerj av vili »Savinji« na Bregu št. 15 pri Celju. Tat je odnesel iz nredsobe 33 jajc, 5 kg svinjske masti in steklenco likerja v skupni vrednosti 155 Din. V isti noči se je nekdo splazil v neko drugo stanovanje na Bregu in odnese! 1000 Din vredno črno moško suknjo.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 nov spored.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja 2 »tanje barometra. 3 tempe ratnra. 4 relativna vlaga v odstotkih 5 smer ln brzina vetra, 6 oblačnost 1—10 7 padavine » mm 8 vrsta padavin — Temperatura: prve številke pomen jo or: višjo, druge naintžjo temperaturo 12. novembra Ljubljana 7, 750.2, 9 6 98. 0. 10, de« 5S.6; Ljubljana 13. 751-1. 12.4. 69. SW3, 10, —, — Maribor 7 743.1, 3.0 90. 10, dež, 47.O; Zagreb 7. 750.1, 11.0. 90, E2. 10. dež, 21.0: Beograd 7. 754.0, 11.0 60, SE vihar, 6, —, Sarajevo 7, 753.2. 15.0. 70. S4. 10, —. — Skoplje 7, 761.2. 3.0. 90. 0, 6. —. —; Kumbor 7. 756.6. 16.0. 80 ENE4. 10, dež. 2.0 Split 7. 752 4. 17.0 90 SSE8 10. dež 5.0; Rab 7. 752.8. 12.0 90 NW4 10. dež 39.0: Ro« Slatina 7, —, 10 95. SW1. 10. dež 44.0
Tem-pera^ira- Ltuhliana 12.2. 7.8: Maribor 10 0. 2 0: Zagreb 12.0. 110: Beograd 17.0. 10 0: Sarajevo —. 1.0: Skonlje 15.0. 0.0; Kumbor 16.0, 14.0; Split 16.0, 11.0; Bab ISA 110; Rog. Slatina 14.0. 10.0.
Gospo
rstvo
Pred novo uredbo o zaščiti denarjih zavodov
Kakor smo že na tem mestu ponovno opozorili, bo 4. decembra potekla veljavnost sedanje uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihov h upnikov. Ta uredba je bila izdana na osnovi § 6. podaljšanega zakona o zaščiti kmetov, na čigar osnovi izdane uredbe veljajo še leto dnu če se medtem ne uzakonijo. Uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov pa ni bila uzakonjena: ker je stop la v veljavo 4. decembra 1933 bo 4. prihodnjega meseca poteklo baš leto dni.
Po informacijah ki jih objavlja beograjsko »Narodno blagostanje«, se pripravlja nova uredba o zaščiti denarnih zavodov, ki bo nadomestila sedanjo. Nova uredba bo slična stan. Predvidena pa je znatna sprememba v tem da se bo v primeru pretvarjanja hranilnih vlog v delnice v novi uredbi smatralo, da on vlagatelji, ki se v tem vprašanju ne bodo izjasnili pristaiajo na ta način sanacije. S tem bi bila sanac.ja denarnih zavodov z delno pretvoritvijo hranilni vlog v delnice znatno olajšana.
Tudi beograjska »Pravda« objavlja k vprašanju nove uredbe o Mščiti denarnih zavodov členek predsednika beograjskega udruženja bank dr Vin de Markoviča. ki pravi med drugim naslednje: Glede podaljšanja zaščite denarnih zavodov sta možna dva načina. Prvi način, da se uredbn uzakoni, je težko izvedljiv, ker je do 4. decembra kratek rok in ker bi uzakonjen ie zahtevalo obšmo diskusijo v Narodnem predstavništvu. Drugi način da se izda no-
va uredba na osnovi § 63 finančnega zakona za leto 1934/35 je primernejš. Taka
uredba bi veljala, dokler se ne uzakoni, torej ni rok veljavnosti omejen. Pisec pri tem poudarja da bo treba uredbo temeljito korigirati, da bo ustrezala potrebam m možnostim za ureditev položaja skoro četrtini naših denarnih zavodov odnosno njihovega odnošaja do upnikov. V tem pogledu ima kraljevska vlada na razpolago obšTen elaborat. Posvetovalni odbor za denarne zavode pr: ministrstvu za trgovino in industrijo je namreč že pred meseci pripravil predloge za spremembo te uredbe. Član' tega odbora so kot strokovnjaki in poznavalci kreditnih razmer precenili, kaj vse je potrebno :n izvedljivo glede ni s-tuacijo. v kater se nahaja precejšnje število denarnih zavodov in na situacijo njihovih upnikov da se olajša postopn; prehod v normalno stanje. Zato bi bilo delo tega posvetovalnega odbora upoštevati, ker bi s tem dobili uredbo, ki b ustrezala stvarnosti in ki b' pripomogla k cilju, žaro d' katerega se uredba izdaja Izdaja nove uredbe ne more biti odvisna od rezultatov pregleda denarnih zavodov ki se vrši ali se bo še vršil, ker so rezu'tati tega pregleda potrebn le za oceno pri odločanju kakšna vrsta zaščite ie posameznemu zavodu potrebna Novo uredbo je treba izdati brez ozira na preglede, ki se vrše al: se bodo še vršili. Končno mora imet nova uredba kakor sedanja, splošni značaj in mora veljati za vse dennrne zavode.
Stanje Narodne banke
Poslednji izkaz Narodne banke od 8. t. m. zaznamuje znova povečanje podlage, in sicer za 5.6 na 1981.8 milijona Din; pa tudi devize, ki se ne vštejejo v podlago in kjer smo zadnje tedne opažali nazadovanje, zaznamujejo v prvi četrtini novembra povečanje za 6.1 na 26.2 milijona Din Zlata in devizna podloga, ki je kakor rečeno dosegla 1981.8 milijona Din, je sedaj za 141.7 milijona Din večja nego ob koncu letošnjega marca, ko smo zabeležili najnižje stanje 1840.1 milijona Din. Obenem imamo sedaj najvišje stanje podlage v zadnjih dveh letih. V novembru 1932 je nam. reč podloga zdrknila pod melo 2 milijard, sedaj pa se je znatno približala tej meji
Zaloga kovanega denarja v nildju in srebru v blagajnah Narodne banke se je le nebistveno povečala za 0.6 na 159.4 milijona dinarjev, tako da je obtok kovaneea denarja nadalje relativno visok in znaša okrog 1040 milijonov, dočim je lani v tem času znašal 990 milijonov. Menična in lom-bardna posojila so se zmanjšala za 4.8 na 1836 milijonov dinarjev.
Obtck bankovcev, ki se Je ob uitimu oktobra povečal za 90 milijonov, se je v prvi četrtini novembra zopet skrčil za 32.0 na 4348 milijonov in se drži približno na lanski višini dočim je za 434 milijonov manjši nego pred dvema letoma ln za 953 milijonov manjši nego pred tremi leti. OH veznosti na pokaz. ki so se ob koncu oktobra precej zmanjšale, so narasle za 51.9 na 1231.3 milijona Din. obveznosti z ro. kom pa so le nebistveno nazadovale za 0.3 na 769.7 milijona Din.
Kritveno razmerje se ni bistveno spre. menilo in znaša kritje v zlatu in devizah 35.51 odstotka, kritje v samem zlatu pa 32.41 odstotka.
Izvoz jabolk v Nemčijo
Letošnji izvoz jabolk v Nemčijo, od katerega smo si obetali toftiko korist , je pokazal zelo slabe rezultate. V početku izvozne kampanje, ko smo imeli znatnejše možnosti za izvoz zgodnjih jabolk, so obstojale znane ovire, kar ni bilo izvoznih dovoljenj. Odkar pa imajo izvozniki na razpolago izvozna dovoljenja je situacija za izvoz zaradi nizkih cen v Nemčiji zelo slaba čeprav dobivajo naši izvozniki izvozno prem jo. Nemčija sama Je imela letos prav dobro lastno sadno letino, tako d« je v g'avnem potreba uvoza jabolk odpadla. Iz poročila o nemškem tržišču jabolk, ki ga objavlja »Glasnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« je razvidno, da so trenotno v Nemčiji rezerve zimskih jabolk prav znatne. Sedaj je v Nemčiji dovoljena prodaja zimskih jabolk na drobno. Inozemskih jatolk je na trgu zelo malo iz enostavnega razloga, ker so cene v Nemčiji zelo nizke. S sigurnostjo Da s« pričakuje, da se bo cena zimskim, odnosno poznim jabolkom v teku sezone močno popravila. Zato se v tem poročilu priporoča. naj se trgovci zaenkrat še vzdTžujeio ponudb.
Druga ovira za uvoz v Nemčijo pa je stanje nemško-jugoslovenskega klirkiza. Ker znaša saldo tega ki ringa v našo korist za 180 milijonov dinarjev, morajo naši izvozniki čakati na vrstni red izplačila 4 do 5 mesecev. Ker nismo imeli letos pričakovane možnosti večjega izvoza v Nemčijo, smo morali izvažati v druge države kolikor se je pač dalo. Največ je še šlo jabolk v Italijo, deloma tudi v Češkoslovaško in Avstrijo. Kakor pa se čuje, je še1 precejšen de! jabolk, ki smo jih izvozili v Italijo, naprej v Francijo, pri čemer so italijanski trgovci imeli lep zaslužek
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine objavlja dopis »Prizada« glede pošiljanja jabolk v Nemčijo, v katerem se opozaria. da mora imeti vsaka pošiljka jugoslovenskih jabolk Ftopatološko potrdilo, ki ga dobe izvozniki od rristojnih kmetiiskih ■referentov. V tem potrdilu mora biti pred-
vsem potrjeno, da je natovorjeno blago zdravo in da ni napadeno od uši San Jose, odnosno, da je >adni okoliš, kjer je z-rasio sadje, v tem pogodu zdrav. Nadalje navaja obvestilo, da je izvozna premija za bodoče pošiljke jabolk v zabojih povišana na SO Din za 100 kg (dosedaj 60 Din). Končno sporoča Prizad, da bo najbrž v kratkem dovoljen v Nemčijo tudi uvoz naših jabolk v razsutem stanju. Prizad ie predlagal. da se ta jabolka izvažajo preko obmejnih postaj Salzburg, Pas-au, Boden-bach in Oderberg. Za izvoz jabolk v razsutem stanju pa se ne bo priznavala r»o-bena izvozna premija. Prizad si poleg tega pridržuje pravico, da sam regulira izvoz jabolk v razsutem stanju.
Gospodarske vesti
= Situacija na svetovnem trgu pšenice.
Kakor je iz najnovejšega poročila mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu razvidno, se bo svetovna situacija glede pšenice v tekočem gospodarskem letu znatno zboljšala. Sedaj ceni rimski institut letošnji svetovni pridelek pšenice na 889 milijonov metrskih stotov nasproti 987 milijonom, kolikor je znašal lanski svetovni pridelek in 1015 m lijonom. kolikor je zn-ašal pridelek leta 1932. & 1928. je znašal rekordni svetovni pridelek 1070 milijonov stotov). Vse te številke veljajo brez Rusije. Evropski pridedek pšenice je znašal letos 402 milijona metrskih stotov nasproti lanskemu rekordnemu pridelku 476 milijonov stotov. Ker je letošnji svetovni- pridelek manjši, nego znaša predvidena svetovna poraba pšenice, pričakuje rimski institut na podlagi svojih računov, da bodo ob koncu gospodarskega leta 1934-35., torej pred prihodnjo novo letino, znašale preostale zafloge ie še 108 milijonov metrskih stotov nasproti 178 milijonom ob koncu 1. 1933-34. in 188 milijonom ob koncu L 1932-33. Kakor znano, je obstajanje starih neprodanih zalog pšenice že vrsto let največja ovira za zboljšanje pšeničn;h cen. Zmanjšanje teh preostalih zalog za 70 milijonov stotov na 106 milijonov pa bo menda še občutnejše, keo-bodo zlasti v Ameriki zaradi pomanjkanja krmil porabili precej pšenice za živinsko hrano, na drugi strani pa zaradi tega, ker je tudi letošnji svetovni pridelek rži zelo s!ab Če upoštevamo višino starih zalog, ki jo pričakuje rimski institut pred prihodnjo novo let,:no v višini največ 108 milijonov stotov, tedaj je v tem pogledu situacija sedaj ugodnejša kakor zadnjih šest let, ko so bile preostale zaloge vedno precej večje.
— Notranje posojilo v Rumuniji. Pretekli teden je bil v Rumuniji otvoo-jen vp:s velikega notranjega posojila, za katerega je rumunska vlada vršita že dalj časa obširne priprave. Prva dva dneva vpisovanja sta prinesla nepričakovano ugoden rezultat in je bilo vip:>anih preko 2 milijardi lejev, to je okrog 850 mill-jonov dinarjev. Zanimivi so pogoji tega posojila. Novo posojilo bo nosilo le 4.5 odstotka obresti, zato pa je emisijski tečaj zelo nizek in znaša 88 odstotkov nominalne vrednosti. Vrhu tega se bo vsaka obveznica z nominalno vrednostjo 1000 lejev amortizirala > 1200 leji in ie amortizacijski rok razmeroma kratek, ker znaša Ie 14 let. Da bi posoj lo imelo še večjo privlačnost, je opremljeno kot premi j sko roso.iilo in bo vsako leto izžrebanih 57 dobitkov po lOO.OOO do 3 milijone lejev v skupnem znesku 12.6 milijona 'ejev. in sicer na vsako milijardo vp sanega posojila Emis'ja tega po-ojila predstavlja deloma tud- konverzijo prejšnjih državn:h posojil in sicer na ta način da ahko vp s-nik: novega posojila vplačajo eno tretjin'> vrednosti vpisane vsote v določenih starh rumunski državnih obveznicah Izkupiček tega posoj'la je namenjen za Kkvidacijo letečih državnih dolgov in za nove državne
investicije, predvsem za gradnjo bolnišnic, cest, za pospeševanje kmetijstva ia deloma za opremo armade x modernimi pripomočki.
= Sazadovanie nemške dat« podlage-Ic Berlina poročajo, da ae je v prvem novembrskem tednu zlala podla^ra Nemške držnvne banke zmanjšala za 4.7 miliiona na 77.8 miliiona mark. a devize, sposobne za kritje, eo ae pomnožile za malenkost (za 0.3 miliiona} na 4 2 miliiona mark.
= Letošnja \in*ka letina. Iz Beograda poročajo, da ae po dosedanjih poročilih iz posameznih vinorodnih okoližev naše dr. žave približno ocenjuje letošnja vinska letina na 2.5 milijona hI. V povprečju zaostaja letošnji vinski pridelek za preko 10 odstotkov za lanskim, ki je znašal 2.8 milijona hI in je bil že znatno manjši nego znaša povprečna vinska letina v naši državi. Samo v nekaterih vinorodnih področjih, kakor v enem delu Dalmacije in v južnem Banatu. je bil letošnji vinski pridelek večji, drugod pa je bil slabši.
-= Iz trgovinskega reei^tra le izbrisala tvrdka Kristjan IV>bnik in dni«, import-eksport v Olju (zaradi opustitve obrata).
— Potrjena je poravnava o Hočevarju Martinu, stavbnem podjetniku in posetniku » Novem meslu, ker je poravnalno noslopa-nie končano.
Borze
12. novembra
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz danes ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nadalje 8.10 do 8.20, doč m ie b i v Zagrebu promet po 8.14. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 231, v grških bonih po 29, dočim so se šipanske pezete nudile po 5.75.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je tečaj voine škode pri doseženem nižjem stanju ustavi m je bil danes promet za kaso po 321 in za december po 321 in 322. Tečaji ostalih državnih vrednot se niso bstveno spremenili. V delnicah Trboveljske premogokopne družbe je prišlo do prometa po 100 in v delnicah Šečerane Osijek po 135.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2302.63 — 2303.99, Berlin 1365.69 — 1376.49 Bruselj 794 96— 798.90. Curih 1108 35 — 1113 85, London 169-53—171 13, Nevvvork 3376.33 — 3404.59, f aru 224.38—225.50. Praga 142.12—142.98. Trst 290.85 — 293.25 (premija 8.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.10 do 8 20.
Curih. Pariz 30-2575. London 15.34, New-york 307.3750, Bruselj 71.80, Milan 26.31, Madrid 41.9750, Amsterdam 207-8250, Berlin 123.40. Dunaj 57, Stockholm 79.10, Oslo 77.10, Kobenhavn 6850, Praga 12.8350. Varšava 58, Atene 2.92, Bukarešta 306.
Dunaj (Tečaji v oriv kliringu.1 Beosrad 12.28, London 20.92. Milan 40-09. Newyork 538.59, Pariz 35.57. Praaa 21.86. Curih 175-23. 100 S v zlata 128 S oap.
Efekti.
LJubljana. Vojna škoda 318—320, 1% in_ vest. 70 den., 7% Blair 51—52, 8% Blair 58—60, 4% agrarne 38—39, 6% begluške 53 den.
Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 321—326 za dec. 322—323, 7% Investicijsko 70—71, 4% agrarne 40—41, 7% Blair 51.25—52.50, 8% Blair 58—60, 7% Drž. hip. banka 60—63, 6% begluške 53—54; delnice: Nar banka 4100 den., PAB 206 do 215, Sečerana Osijek 130—135, Trbovlje 100—110, Ljevaonica Osijek 135 blago.
Beograd. Vojna škoda 321—322 (319), za dec 324—325 (324, 323), 7% investicijsko 69—71. 4% agrarne 39.50—40, 6% begluške 54.25—54.50 (54-25), 7% Blair 52.50—57, 7% Drž. hip. banka 63 den, (63.50), PAB 210.50—212 (211).
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.90. Državne železnice 2010, Trboveljska 13.50. Alpine-Montan. 10.35.
Blagovna tržišča
HMELJ.
r-f Položaj na inozemskih hmeljskih trži-Sčih. Kakor je »Jutro« že poročalo, je pretekli teden nastopila na žateškem hmelj-skem trgu izredno čvrsta tendenca in so se cene v teku tedna dvignile za 300 Kč pri 50 kg. Zadruga hmeljskih trgovcev v 2at-cu poroča, da je dviganje cen nastopilo že prejšnjo soboto, kjer je več domačrn vele-pivovarn izdalo naloge za nakup 1000 stotov hmelja Ker so zaloge letošnjega blaga na žateškem trgu sila pičle, so nakupovalci nekaj dni kupovali vse, kar je bilo dosegljivo. K temu povpraševanju domačih pivovarn pa se je pridružilo še nadalje živahno povpraševanje za izvoz, kar je povzročilo, da so se cene skokoma dvigale. Zadruga hmeljskih trgovcev navaja naslednje cene: za prvovrstni hmelj 2300 do 2375 Kč za 50 kg (85 — 89 Din za kg), za srednji hmelj pa 2200 do 2300 Kč (81 — 85 D»in kg). Tudi z ostalih češkoslovaških okolišev poročajo o viharnm povpraševanju ki ga navzlic rastočim cenam ni mogoče kriti. — Na ntimberškem trgu. kjer so bile cene doslej nad svetovno pariteto in se ni kupovalo za izvoz, je prišlo do preokre-ta v toliko, da se je v preteklem tednu živahno razvila kupč ja za izvoz. Povod zato je dala naredba pooblaščenca državnega prehrambenega stanu za hmeljsko trgovino. po kateri je bila ukinjena prosta trgovina znamkovnega hmelja med producenti na eni strani ter hmeljsko trgovino in pivovarnami na drugi strani, ki je odsiej pridržana samo nemški prometni družbi za hmelj. Ta družba pa je glede na ugodnejšo situacijo za izvoz prilagodila cene hmelju za izvoz svetovnem cenam. Tako je bilo omogočeno, da je bilo pretekli teden nakupi j enih za 'zvoz skoro 1000 bal letošnjega hmelja in tudi nekaj lanskega. Predvsem so bile kupljene za izvoz znatnejše količine običajnega gorskega hmelja po 165 do 175 mark za 50 kg (61 — 65 Din za kg), dočim znaša cena temu hmelju v notranji trgov ni 225 mark. Hallertauski hmelj notira v notranji trgovini 2fO do 300 mark, spaltski hmelj pa je v notranji trgovini dosegel ceno 345 mark za 50 kg (128 Din za kg)
SITO.
+ Wlnnlpeg, 12. nov. Začetni tečaji: Pšenica za dec 78, za maj 82.6250.
+ Ljubljanska horza (12 t m ) Tendenca za žito jp bila mirna Nudi ee (vse za slovensko oootaio. nlafliivo v 30 dneh): oSenira (no mlevskl tarifi)- baškn 78 kg do 157 50 100 baSk? 79 ko rv> 1«2K0—165: koruza (po navadni tarifiV stara atiha. oromntna do 147.50 — 150. nova nmetno "iiš^na p kva1it*»tnn garancijo r»o	do
117: čaeu primerno 0jha po 107-50 do 110; moka (fco LJubljana, brez prom. dav
Dobijo sc vvsvki iekcrn^-^-MP-v
1 j-iv 75i od S n u •
ka): >0; 237.50 _ 240; banatska >0« 240 do 242.50: slavonska 235 — 237.50.
4- Novosadska blagovna borza (12. t. m ) Tendenca neizpromenienij. Promet srednju Pšenica: baška oko!- Sombor in Novi Sad, in iužnobanat«ka 106 — 108: sreinjebaška in gornioba^kn 108 — 110; bnška. lad^a Tisa 120 - 122; baška. ladja Besej 119 do 121; baška in banatska. lada Dannv 118 do 120; slavonska 114 — 116: *r^mska 110 _ 112; cornjebap.atska 107 _ 10S — 0>es: baški in sremski 78 — 79; slavonski 82 - 84. baški. ladia S6 _ 88. — Jeemen: vari. 67'6S kg 120 - 122.50. — Kornza: baška in srem. 53 —56; za dec-jan. 5S—60; banat. 52—53; sremska suš. ladja 69—70. Moka: baška in banatska Hhr< in »02J< 175 - 195: >2« 155 _ 175: >5« 135 — 155; >6< 115 - 125: >7< 100 _ 110, »8< 92.50 do 95; sremska in slavonska >02< in »Ogst 172 50 - 182.30: >2« 152.50 _ 162-50; »5< 132.50 — 142 50; >fx 112.50 — 122.50: »7« 100 - 110: >S« 90 _ 95. — Fižol: baški in sremski beli 127.50 — 130. — Otrobi: boški in eremeki v jutastih vrečah 76 — 78; banatski v fjtastih vrečah 74 — 76: baški ladja 79 — 81.
VINO.
-f- Vinsko tržišče v dravski banovini (tO.
t m ) Preskrba z novimi vini se vrši *a-čaeno v večji množini z navadnimi domačimi cenenimi vini po 3 do 4 50 Din. medtem ko gredo dražja vina od 5 Din naprei še po malem v denar. Prodajajo se ljutomerska vina tudi že po 7 do 7.50 Din, toda le v neznatnih množinah in za posebne potreb«. Vsekakor postane pozneje večje zanimanje in povpraševanje tudi po teh vinih, ker ee bodo letošnje že itak pičle zaloge pri produ-centih dravske banovine, naglo krčile. Zato so gospodarsko trdnejši producenti s svojimi kvalitenimi vini precej reservirani. računajoč na skorajšnii dvig cen. ki bodo Možna vina pretočena in se ustalijo. Se največ se zdaj kupujeo nova vina v kršk^rn. brežiškem in ptujskem srezu. odnosno v Halozah sploh. Izjemno povpraševanje ie posebno po dobri črnini in prvovrstnem cvičku. V Banatu se troujeio vina po 1.60 do 190, boljša po 2 do 2 50 Din. v Dalmaciji pa navadna po 1-80 do 2.25, boljša po 2.40 do 2.80 Din. Kljub temu ni zaželenega živahnega prometa, kajti prevozni stroški so izredno veliki.
specialni shampoo za blondinke
vrne plavim lasem, ki so potemr.eli. prejšnji zlati lesk. Dobiva se povsod.
I
I f
REPERTOAR
DRAMA. Začetek ob 20. Torek. 13.: Orlič- B. Sreda, 14.: Velika noč- A Četrtek, 15.: Migo, dekle z Montparnasa
Četrtek. Petek, 16.: Zaprto.
OPEKA Začetek ob 20. Torek. 13.: Hoffmannove pripovedke. A
Sreda. 14.: Rigoleito. Sreda.
Četrtek, 15.: Cermeu. Gostovanje Andrča
Burdina- Izven. Petek, 16.: Zaprto.
V torek 13. t m. ee ponovi Ro^tandov >Orlič< v prof. šeetovi režiji za red B; igra g katero je o<vorila drama mnogo obetaio" 60 gledališko sezono. Imela je pričakovan uspeh vsled izredno posrečene zasedbe vlog, za katere ima teater v svojem ansamblu naj,ustrezljivejše moči: g. Jana za Orli-ča. g. Levarja za Metternicha. a. Cesarja za Flainbeauja in vso ostalo vrsto igralcev in igralk, ki tekmujejo v odličnih kreacijah
Verdijjev »Rigoletto« se poje v sredo 14. t. m- za red A z e. Primožičem v naslovni partiji in gdč. Zupevčevo kot Gildo. Vojvodo Mantuanskepa poie g. Banovec, grofa Monterona g. Marjan Rus, Madaleno ga. Ko-geieva, Sparafucila g. Zupan Dirigent g. Neffat.
Drevi »e pojejo iHofmannove pripovedke* za red Sreda.
Andre Burdino. ki je žel pri prvem
gostovanju navdušene aplavze občinstva za niesovo odlično kreacijo de Grieuxa. e katero je pokazal profinjeno pevsko in igralsko kulturo, se poslovi od Ljubljane 15. tm. v četrtek kot don Jo6e v Bizetovi >Car-men<- G. Burdino upraviSuje najboljše mnenje o njegovih umetniških kvalitetah tudi kot don Jo6e. Toplota petja, ki ga gradira z igro, polno zveneči glas. temperamentna in strastna igra v zadnjem dejanju, s katero očara poslušalca, eo vrline tega odličnega pevca. Občinstvo opozarjamo, da ei pra-vočasno nabavi vstopnice za posledni« gostovanje znamenitega umetnika.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20. Torek. 13.: Hlapci. C. Znižane cene.
Sreda, 14-: Hamlet. A.
★
»Gugalnica« na mariborskem odm. Olga Scheinpflugova. ki ni samo znana kot izbor-na češka igralka (rlanica praškega Narodnega divadla). temveč ie tudi priznana pi* sateljica posebno komedij in veseloiger (mariborskemu občinstvu ie gotovo še v najboljšem spominu njeno »Okenre«) je napi-sila novo veseloigro >Gugalnica<. ki ima vse odlike prejšnjih del Seheinpflugove: prav teatrsko pisana vsebina, razgibani, učinkoviti nrizori in plastično risani tipi. Premiera^ bo šp ta teden režiia ie Kovifeva.
Otvoritev elashene «e*one bo v teku pri-hodniega tedna. Prva opereta bo Lehariev »Carjevi?«, k? jp dplo divčn? prav seriozne glasbe in učinkovitega dejanja. Režija ie Košifeva. glavne uloge igrajo Udovičeva, Barbičeva, Sancin. Kovic P. in Haradtovifi.
Stroj - človek
Robot, ki rešuje zamotane enačbe — Mehanizem prekaša največje matematike vseh časov — Uspehi z roboti iz aluminija in jekla —
Detektorska ušesa, električne oči
Ameriška inženjerja Push in Willburg sta si dala pravkar patentirati stroj, ki nadomešča delo človeških možganov za izvršitev najtežjih računskih nalog Najbolj zamotane enačbe s tremi neznankami rešuje ta aparat z lahkoto in hitreje nego Inaudi, kralj računalcev na pamet, ne-zmotljiveje nego veliki Gauss, kralj ma. tematikov vseh časov.
Misleči stroj obeh Američanov je nekaj čudovitega, menda najpopolnejša mehanična priprava, ki so si jo človeški možgani izmislili doslej za te svrhe. A najnovejši čas nam je poklonil v področju mislečih strojev še marsikaj, kar je nemara celo čudovitejše. Postavimo za primer kovinskega raziskovalca stratosfere in jono. sfere, o katerem je bilo na tem mestu že nekaj govora in ki si ga je omislil londonski Narodni laboratorij za fiziko. Profesor Piccard in vsi rekorderji najvišjih ozračmh plasti se lahko skrijejo pred tem raziskovalcem iz jekla in aluminija. Njegovi izdelovalci se niso niti potrudili, da bi dali svojemu izumu, kakor je bilo n<. koč navada, podobo nepopolnega vzora, človeka, čemu neki ? človeško telo ima tisoče priprav, ki so namenjene povsem drugim stvarem nego poletom v stratosfero in so pri takšnih poletih tudi hudo v napoto. Po čemu bi neki stratosferni robot potreboval človeške noge in roke? Saj ga nosi balon. Čemu bi mu srce in pljuča, ki v razredčenem zraku klaverno odpovedujejo? Čemu človeške oči, ki so baš za bistveno žarkovje višin, kozmlčno žarkov, je, slepe? Robot Narodnega laboratorija lahko vztraja brez vseh teh stvari, kajti vse, kar je na njem, je rojeno za stratosfero, kar gotovo ne velja za organizem prof. Piccarda. Nima živcev, ki bi kdaj odrekli, nima potrebe po jedi, pijači in spanju, njegova detektorska ušesa slišijo
Na poti v London
vsak brezžični signal, njegovo oko s svetlobno električno stanico opazi vsak val skrivnostnih žarkov, ki brzijo skozi stratosfero. njegov spomin je nezmotljiv in ne. izčrpen, ker ima obliko fotografske plošče, ki si zabeleži zvesto vsak vtis in si ga ohrani dolga, dolga leta nespremenjene-ga.
Računalni aparat obeh Američanov in angleški stratosferni robot sta le dve posamezni figuri iz ogromne armade misle. čih strojev, ki koraka v zadnjih letih naprej in preti zrasti svojemu ustvaritelju človeku, čez glavo kakor homunkulus po. kojnega Paracelza. Ti stroji krmarijo letala, prižigajo in ugašajo natančno ob uri svita mestno razsvetljavo, straži jo s pre. vidnimi očmi oklopne blagajne in prodajalne, onemogočajo trčenja na železniških progah, opravljajo tisoče raznih del in so
pri teh delih neprimerno zanesljivejše,
močnejše in pametnejše nego človek, ki jih je ustvaril.
Kakšna razlika med njimi in njihovimi
predniki, nedolžnimi igračami v človeški podobi, kakršna je bil mister Teleluks, ki je odkrival pod vplivom svetlobnih žarkov spomenike, dr. Mistikus, ki je telefoniral in držal govore, ali gospod Televoks, ki je stregel obiskom v trgovini! Iz njihove vrste stopa samo Okultus. prvi strojni vo. jak. ki ga je brezžično valovje ravnalo na daljavo. Navzlic svojemu stote težkemu kovinskemu telesu je bil hiter kakor lahek tank. njegove oči so bile probojni reflektorji, stokrat ostrejši od človeških oči in silovitega zamaha njegove gumijevke bi ne vzdržal niti slon. Vojak, ki je neranljiv, moreč velikan, prava počs«t iz nekega norega človeškega sna današnjih dni —
Lloyd George svari
Razstava slik vojnih grozot v Londonu
I;
Princesa Olga, soproga kneza - regenta Pavla v Parizu na poti k londonskim svečanostim svoje sestre princese Marine, ki se omoži 29. t. m. s Kentskim vojvodo
Krvavo sežiganje vdov v Indiji
V bližini indskega mesta Masulipatama so hoteli domačini po ondotni šegi sežgati neko vdovo. Ko je grmada že gorela, je oblast odredila da morajo vojaki dvigniti ženske z gorečega kupa, kar se je tudi zgodilo. Toda ne brez incidenta. Čin vojakov je namreč naletel na velik odpor pri doma-čnih, ki so začeli vojake kamenjati. Vo-jašk; poveljnik je zategadelj dal povelje za streljanje. V borbi je obilno kosila smrt. Obležalo je namreč štirinajst Indcev in en Anglež.
Te dni so v Londonu otvoTili razstavo slik iz svetovne vojne. Razstavo so prire-diLi ob letošnji obletnici premirja po vel-kem klanju, o katerem smo še nedavno čitali, da je zahtevalo 10 milijonov mrličev na boji§čih. 19 milijonov ranjenih, 7 milijonov pohabljenih, 9 milijonov s rot in 5 miljonov vdov, skupno torej 54 milijonov žrtev. 10 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojne zapustiti domove, tukaj ni vštetih.
Razstavo je obiskal na dan otvoritve tudi bivši min ster Llovd George. ki je skušal s svojimi besedami predočiti angleški mladini vse strahote in grozovitosti medsebojnega klanja. Govoril je takole:
»Ne spadam med tiste, ki pravijo, da lahko vsak trenutek poči vojna. Nasprotno, med tist:mi sem, ki trdijo, da se vojna lahko zavleče še za dolgo dobo. Toda navzlic temu je treba povedati, da vojna preži na poti, po kateri hodi človeštvo. Ta pošast nas lahko vsak trenutek napade, kakor sta to povedala že češkoslovašk' zunanji minister dr. Beneš in angleški ministrski predsednik Macdonald.
Doraščejoči generac;ji velja torei predočiti, kaj je prav za prav vojna. Ta razstava prikazuje vse grozote voine. Predvsem je potrebno, da si jo ogledajo tisti, ki niso bili v vojni. Mladi ljudje, je nadaljeval državnik, nimajo niti pojma o stra-
hotah tega. kar se je odigravalo v letih 1914 do 1918. Ali ni tragično da bi morali ravno ti mladi ljudje, naš; otroci, v primeru vojne na bojišče? Razstava v Londonu, je zaključil Llovd George. bo mars'komu odprla oči. Naj spozna mladi svet, kaj se pravi uničevati človeška življenja z bombami, strupeimi plini n strojnicami.«
inanje in dolgost življenja
Nemški zdravnik dr. Roemheld je na. stopil z novo teorijo o pomenu dihanja za človeško življenje Z rentgenskimi preiskavami je dognal, da se z vsakim vdihom in izdihom s pomočjo trebušne mrene spremeni oblika srca in glavne dovodnice. Pri vdihavanju ae trebušna mrena zniža in raztegne dovodnico, pri izdihavanju se zviša in jo stisne. Dihanje izvaja neko vrsto pasivne telovadbe, ki rabi izboljšanju krv. nega obtoka in odpravi razpadlih snovi, s tem torej podaljšanju življenja nekega organa. Roemheld priporoča to gimnastiko trebušne mrene oziroma glavne dovodnice zdravim v utrditev, bolnim, posebno tak. šnim s povišanim krvnim pritiskom in po-apnjenjem žil, pa isto tako, samo z nekimi omejitvami
Klobuk h la Marina
Flandin daje izjavo novinarjem
šgkJip*
Ne~1 francoski ministrski predsednik Pterre Etlenne Flandin člta pariškim novinarjem deklaracijo, namenjeno za javnost
Pariške modistke imajo polne roke dela za klobuke nevesti Kentskega vojvode, princesi MarinL Izdelano je tudi pokrivalo, ki bo dobilo ime po bodoči vojvodi nji Kentski
Univerzalna ura
ki tehta 50 kg, ima 2500 delov in jo fe konstruiral
graditelj deset let
Tehnični uradnik železarn v Vitkovicah Jan Mašek je v lOIetnem, napornem delu Zgradil univerzalno uro.
Ta ura je 135 cm visoka in 48 cm široka in sestoji iz štirih stebrov, ki je eden med njimi namenjen običajnemu časome. ru, drugi koledarju, tretji astronomski in četrti planetni uri. Ko bije zvonec ure, se prikažeta Adam in Eva. Koledar ne kaže samo sekund, minut in ur, temveč tudi dneve, tedne, mesece m leta. Kolesje se z umno napravo navija samo.
Na giobusovem omrežju se v skladu z
vsakokratno geografsko doffitoo ia SrJ-
no kaže čas sončnega vzhoda in zahoda v vsakem mesecu in stanje sonca ob po. sameznih urah dneva. Mesec se vrti tako okrog sebe, da prikazuje tudi lunino meno na določen dan. Na posebnem kazalniku čitaš sončni in zvezdni čas. Tudi začetek letne dobe se kaže avtomatično. Zanimiv je planetarij, v katerem kroži osem planetov okrog sonca, med njimi tudi zemlja a svojim mesecem
Vsa naprava tehta 50 kg ta sestoji ti 2500 delov, ki jih je izdeJal Mašek sam.
Usoda ruskega dijaštva
Predsednik ruske vlade Kalinin je odredil s posebno okrožnico preiskavo razmer na sovjetskih visokih šolah. Mnogo viso-košolcev se je namreč v zadnjem čara odtegnilo študiju, ker vladajo na univerzah v Rusijj nevzdržne razmere.
Uciln:ce na visokih Šolah so hladne, ker jih sploh ne kurijo. Tudi manjkajo pripomočki. ki so neobhodno potrebni za pospeševanje pouka. Dijaki so slabo preskrbljeni z živili. Tudi prenočišč nimajo, zato morajo mnogi spati v javnih a z lih, deloma celo na cestah. Profesorski zibor je končno površen rn večkrat zevajo vrzeli tam, kjer bi se moralo kazati znanje.
Zaradi tega so ruski visokošolci že nekajkrat posredovali pri ruski vladi, slednjič pa so se obrnili naravnost na Kalinina. Komisija, ki jo je ta določil na zahtevo dijakov, je ugotovila porazna dejstva. Univerze v Rusiji so popolnoma odrekle. Tudi boljševiška stranka, ki ima vso moč in razpolaga z vsemi sredstvi, ni storila nič za dijaštvo. Vlada v Moskvi napoveduje ostre sankcije in je že odpustila več oseb. ki so z lahkomiselnostjo in malobrižnost-jo sokrive civilizacije nevrednih razmer.
Pet ur živ pokopan
Iz Berlina poročajo o naravnost čudežni rešitvi nekega delavca, ki je bii zaposlen pri kanalizaciji v Dahlemu. Delavec je padel v 6 m globoko jamo. za njim se je vsul plaz kamenja, ki ga je popolnoma pokril. Pet ur so si gasilci prizadevali, da bi rešili mladega delavca in res se je 30 gasilcem po dolgem in napornem delu posrečilo od-kopati nesrečnika. Vsi so menili, da je mrtev, a ko so ga dvign li na prosto, se je izkazalo, da je žiiv. Delavca so oddali v bolnišnico, kjer se zdravniki nikakor ne morejo načuditi, kako je mogel biti pet ur zasut ne da bi se zadušil.
Propafi kandidat
Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
Veliki prirodoslovec
Ob 50. obletnici smrti Avgusta E d m u n d a Brehma
V turinskem Reuthendorfu je živel leta 1813. nenavaden pastor Pisal se je Kristijan Ludov k Brehm. Skoro vsak dan je zjutraj obesil puško čez ramo in pohajkoval po gozdovih. Puško pa je nosil bolj zaradi lepšega. Na svojih gozdnih potih je namreč proučeval naravo in njene prebivalce. To je bilo njegovo bogoslužje. Seveda je zaradi štud:ja ustrelil marsikakšen primerek Sčasoma je na ta način zbral kakšnih <X>00 ptičev in ie tako postal eden naiboljšh ornitologov svoie dobe.
Brehm je imel kaj ostro oko in je urejeval zbirko ptic po čisto samostojnih vidikih Odlika niegove zbirke ie bila posebno ta. d-a je obsegala vse variacije ptičjih vrst z ozirom na spol. bivališče in letno dobo Tako je postal Brehm nekakšen predhodnik raz skovalca Darvvina. Breh-mova hiša je bila ve.dno polna tujcev, ki so ga ob;skovali. da b> mogli občudovati njegovo zbirko Spraševali so pastorja tudi o znanstvenih vprašanjih in pastor jim je rade volje dajal pojasnila. ki mu jih je narekovalo življenjsko zkustvo iz prirode.
Temu pastorju se je narodil 2. februarja 1829 deček ki so mu pri krstu dali ime Alfred Edmund Že v otroških letih je Alfred Edmund spremi'al očeta na izletih po šumah učil se ie spoznavati in razlikovat- ptiče po periu m glasu Pod modrim očetovim vodstvom ie mal; Brehm vzljubi pnrodo in je v de' v očetu edinstvenega voditelja -n učitelia za življenje
Vendar pastor ni namenil svojega sina prirodoslovni stroki Hotel je iz njega napraviti arhitekta, dočm je starejši sin v Jeni študiral medicino. Alfred Edmund Brehm bi bil morda res postal arhitekt,
da ni spremenilo njegovega življenjskega koncepta naključje. Ko je bilo mlademu Brehmu 18 let, je namreč baron Muller zasnoval ekspedicijo v Afriko, ki je bila tedaj cilj vseh prrodoslovcev. Miiller pa je. preden je odrinil na pot v črni kontinent, obiskal pastorja Brehma, da bi dobil pri njem navodila o nekaterih živalih, ki žive v Afriki. Alfred Edmund je bil prav tiste dni doma in tako je baron govoril tudi z njim. Mladi Brehm je napravil nanj tako silen vtis, da je baron prosil očeta, naj dovoli sinu, da se pridruži njegovi ekspe-diciji.
Tako se je poleti 1847 odprava v Trstu vkrcala na ladjo. 2e začetek potovanja ni j bil srečen. V Kairi je dala eksped ciji mnogo opraviti sončarica. Čim so to nevarnost odstranili, je nastal v mestu potres in navdal ekspedicijo z novim smrtnim strahom. Šele čez precej časa jim je postala usoda tako mila, da so mogli kreniti na pot Baronove ladje so jadrale vzdolž Nila. Muller in mladi Brehm pa sta lovila ribe ob obali. Po nekaterih nevarnih pustolovščinah je odprava L 1848. dosegla Khartum.
j Tam pa sta se baron in Brehm sprla in j razšla. Brehm. kj ga je zamikalo samostoj-i no delo, je odšel proti Modremu Nilu. Tam šele je doživel strašno razočaranje. Lotila i se ga je mrzlica, ki ga je tresla na življenje j in smrt Bolezen g« je tako oslabela, da je bil čisto pohabljen. Pri d ru ž ti se je moral zopet baronu, ki se je z Brehmom spravil. prijateljstvo med obema pa je bilo ohlajeno za vselej.
Kmalu nato je krenil« odprava v Kor-dofan, kjer je čakala mladega naravoslovca na ježi« preizkušnja. Mrzl ca ga ie vnovič napadla, klima je še bolj izčrpala njegove fizične sile in tudi domačini so začeli nagajati ekspediciji. Na tem potu so do-
živeli vsakojake prigode vesele in žalostne. Nekoč je prišla odprava v odljudno naselbino. Baronovi ljudje so bili lačn in žeini in so boteii kupit; nekaj piščancev. Piščancem pravijo v Zgornjem Egiptu »farha«, in Miillerievo moštvo se je takoj odpravilo za farhami. Po dolsem barantanju so se res dogovorili z nekim domačinom, k- jim je obljubil »farho«. Kako pa so zijali, ko so v;deli. da jim je mož pri-tiral namestu piščanca — dek'etce! V tem kraju namreč pomeni beseda »farha« deklico.
Štiri mesece je prebila eksped:ciia v tem kraju, ki je bil n-avi pekel. L. 1849 se je odpravil baron Muller v Evrooo po denar, ki mu je b i v Afriki pošel. Brehmu je bilo naročeno, ni i obrazu ie in pripravi novo eksped:cijo. Res io je sestavil, toda ne brez razočaranja. Pridružilo se je nekaj Hudi. od katerih si je mladi raziskovalec obetal obilne dename podpore, a nimestu 84.000 p;astrov je dob;l na razpolago samo 30.000 piastrov Ta eksned:cua ;e b la od vsega začetka nesrečna. Ude^žil se io je tudi Brehmov brat Oskar, ki r>a je kmalu po prihodu v Afriko uton'l v Nilu pri kopanju. In ker nesreča n;koli ne pride sama. so začeli delati odpravi težave še oderuški Armenci, h katerim se je moral zateči Brehm po denarno pomoč. Naposled mu je šel na roko novi guverner Khartuma Ahd ei Lalif naša Po tej srečni nogodb' se je podal Brehm zooet v predele Modrega Nila. kjer je nabral obilico priro-doslovnega gradiva S te poti je prinesel mladi raziskovalec 14^0 primerkov afriškega živalstva In prav v tem času je zanočel Brehm svoie interesantne študije o duševnem živi jen iu živali.
Ko se ie eksped:ciia približala kraiu na je ostal B-ehm zopet brez sredstev. V Kairi je izvedel, da je baron Miiller fimnčno propadel. Kaj storiti, da ne bo dolgoletna
trud zaman? Brehm ni dolgo pomišljal. Prodal je vse, kar je imel pri sebi, celo svojo dragoceno uro, obleko, knjige n perilo. V dneh, ko ga ni tresla mrzlica, je hodil v naravo. Vendar ne dolgo. Zopet je pritisnila denarna stiska. Brehm se je moral posvečati reševanju finančnih vprašanj. Dajali pa so mu obljube, denarja ni videl. Končno se ga je zonet usmilil Lalif paša. Posodil mu je Se 5000 pastrov, ki mu jih je Brehm, kakor prvo posojilo, pošteno vrnil. Vzradoščen nad tem je pisal paša pastorju Brehmu pismo, v katerem mu je čestital k takšnemu sinu.
Tako je živel in študiral Brehm naravo in njene prebivalce iz najneposrednejiše bližine. Preživel je na tujem pet let Iz domovine je odšel kakor mladen č, vračal se ie kakor zrel mož. To potovanje je odločilo smer Brehmovega življenja napravilo je iz njega naravoslovca in učenjak« svetovnega formata. Takoj po povratku v domovino je opustil studii arhitekture in se ves posvetil prirodoslovni stroki. Študiral je v Jeni m na Dunaju.
Prijel pa je tudi za pero. napsa! najprej knjgo poootnih črtic .iz Afrike, nato kniigo o ptičih. S tem pa je bi'o njegovo veliko delo započeto. Kmalu se je spravil na enciklopedično opisovanje živalskega življenja vseh vrst. Tako je nastalo slovito Brebmovo »Z vljenje živali« z ilustracijami, knjiga, ki je prevedena skoro na vse kulturne jezike.
Tudi Slovenci imamo svoje«« Brehm«. Kdo ne pozna Frana Erjavca, ki je kakor Brehm. opazoval in študiTal živali v pri-rodi ter nam zapustil svoje »Živali ▼ podobah«? Pravkar izhaja nova izdaja Er-iavčevh spisov m spomin na 50. obletnico Brehmove smrti bomo počastili naidostoj-nejše s tem. da sežemo po našem Brehmu. velikem prijatelju prirode in vsega stvarstva, Frami Erjavca!
Pri zadnjih volitvah v Ameriki je kandidiral na listi demokratske stranke za guvernerja tndi pisatelj Up ton Sinclair, ki je ra primer svoje izvolitve na javljaj dalekosežne davčne reforme- Američani so njegov radikalni program odklonili ter izvolili rajši njegovega nasprotnika, takisto demokrata
To vedo vse
V Ameriki so priredila anketo, ki je imela namen dognati, kakšna je izobrazba ter interesni krog mlad h deklet. Odgovori, ki jih je na vprašanja napisalo 1000 dijakinj, pravijo, da so vsa ameriška dekleta zmožna naslednjih »veščin«: kozmetike, kramljanja o filmu in — flirtanja.
Nemčija oborožuje letala
Londonski »Dailv Mai!« poroča, da bo v Nemčiji v najkrajšem času dozidana največja tvornica za aeroplane. V tem objektu bo zaposlenih 3O.OO0 delavcev, ka bodo izdelovali oborožena letala. Poleg tega reorganizirajo v Beri nu Daimlerjeve tvorni ce, ki bodo v najkrajSem času začele izdelovati izredno urne tanke. Kruppove tvornice bodo opremile tanke z izredno učinkovitimi topovi.
ANEKDOTA
Toscanini je v New Yorbu obiskal kon-oert nekega slovitega, a precej samolastne-ga nemškega dirigenta. Po koncertu je ta pozdravil italijanskega mojstra, se mu zahvalil za obisk m ga vprašal: »Kako vam je ugajalo izvajanje moje .Eroike'?« Toscanini je odvrnil: »Po pravici povedano: Beethovnova mi je bolj všeč.«
VSAK DAN ENA
»Le mirno stoi in jrie]. vsak trenutek bo etel iz te kletke ptiček.« »Gospod. nikarte me imeti za norca vzemite zaslonko 6.5 ia osvetlite de-•etinko sekunde !<
ŠPORT
Občni zbor SK Sore
Članstvo miaaega športnega Kluba So. re v žkofji Loki se je sestal nedavno k iz-rednemu občnemu zboru, ki je pokazal, da je v tej mladi instituciji prav mnogo življenjske sile in vsestranske delavnost L Uvodoma so se športniki oddolžili s trikratnim slava klici spominu hlagopokojnega kralja, potem pa je podal poročilo predsednik dr. Kocijančič, ki se je zahvalil gg oficirjem za uspešno sodelovanje in navajal težkoče, ki se ima boriti z nji. ml pred letom ustanovljeni športni klub. Tajnik g. Josip Jesenovec je navajal smučarsko tekmo, 30 nogometnih tekem, 20 rednih od borovih sej, 5 izrednih sej, 3 se. stanke nogometne sekcije, 2 sestanka smučarske sekcije itd. Te številke dovolj zgovorno povedo, da se je v klubu pridno delalo. Klub	89 rednih članov in 19 podpornih. Biagajmk s. ifatulj je navajal okrog 20 000 Din prometa, toda stanje blagajne ni zadovoljivo. Gospodar Tomo Pire je povedal, da je med klubovimi dobrotniki tovarna šešir, ki je dala na razpolago mnogo vsakovrstnega inventarja, last delavstva te tovarne. Sledila so po. ročila smučarske sekcije (Andrej Hafner), nogometne sekcije (Marguč Silvester), ki je bila med najdelavnejšimi. Na športnem torišču je Sora na drugem mestu na Gorenjskem, ima pa verificiranih 27 igral, cev. Rezultat vseh 30 tekem je 130:90 (13: 9) in to v korist nasprotnikov. Zgubila je Sora 13 tekem, 6 je bilo neodločenih, 11 po dobljenih. Poročala sta še Oman Tine za iahko-atletsko sekcijo, ki pa je zanjo premalo zanimanja in Vera Podlipnikova, za ženske sekcije (hazeno). Po izglasovanju absolutorija so bile takoj volitve novega odbora. Prodrla Je z veliko večino dru-jra lista z Alojzijem Kmetičem, ravnateljem tovarne šešir, na čelu. Ostale funkcije so prevzeli: Ivane Boris podpredsedstvo, Franjo Cerar tajništvo, Anton Ogrin arhiv, Matulj Franc blagajno, načelniki sekcij so: čedomir Stojanovič nogometne, Grohar Ciril lahkoatletske, Hafner Marija hazene, Suvajčič Dejan ping-ponga in smu_ čarske dr. Kocijančič Viktor. Izvoljeni so bili nato tudi revizorji in razsodišče.
Ob zaključku je razpravljal občni zbor o sporazumu s Sckolom. Navzoči so ugotovili, da so pravila le prepis pravil SK Ilirije in da jih ne bodo popravljali, ker ni za to stvarne potrebe. Pač pa je bila večL ra drugih točk sprejeta, ker je SK Sora na tem, da živi z vsemi v soglasju in znes-Ijivem sožitju,. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je novi predsednik g. Kmetič zbor zaključil.
lagi izjave SZNS zavrne, ker ni vzroka zs. anuladjo Iz istega razloga se zavrne tudi protest SK Ptuja proti verificiranju prvenstvene tekme SK Ptuj : Mura, odigrani 23 septembra v Ptuju.
Protest Jadrana proti verificiranju pr. venstvene tekme Jadran : Reka se bo obravnaval na prihodnji seji po zaslišanju navedenih prič.
Dopis čakovečkega SK, br. 423-34, o<l 5. novembra se bo obravnaval, ko prejm« p. o. sodniško poročilo o prvenstveni tekmi Cekovečki SK : Železničar od 4. novembra
Vzamejo se na znanje poročila službujočih odbornikov s poslanimi seznami verificiranih igralcev o vršenju zaobljube dn& 28. oktobra 1934 gg. Dorniga za Svobodo, Tržič, Mahkovca iz Celja za klube Olimp, Jugoslavijo Atletik SK in SK Celje, Ko-kola iz Laškega za kluba SK Laško in Olimp OO. Marioor in klubov SK Žalec, SK Kamnik, SK Radovljica. — Tajnik II., Novak.
Službene objave LNP
(Nadaljevanje s seje p. o. dne 7. n°vembra 1934.)
Vzamejo se na znanje dopisi klubov: Mladike, št. 40. od 7. novembra, Jugoslavije od 3. novembra, čakovečkega SK, br. 424, od 6. novembra, železničarja od 29. oktobra in 5. novembra, Mure, št. 423, od 1. novembra, SZNS Ljubljana od 29. oktobra, poročila službujočih odbornikov gg. Jančarja, Logarja, štiftarja, Sokliča, Ilo. vari a. škerJja in Krhlikarja, nadalje za. pisniki OO. Tifeovlje od 5. novembra, OO. Celje od 29. oktobra in 5. novembra, OO. Maribor od 22. in 29. oktobra ter 5. no. vembra.
Upravnemu odboru se predasta kluba
Enakost in Gorenjec, oba Jesenice, zaradi odpovedi, da ne nastopata dalje v prvenstvenem tekmovanju. Vzame se nadalje dopis Gorenjca št. 286, od 6. novembra, da odstopa od nadaljnjega prvenstvenega tekmovanja in prepušča vse preostale tekme 3:0 p. f.
Upravnemu odbora se odstopi sodniško
poročilo o prekinitvi prvenstvene tekme Dobrna : Amater 4. novembra v Trbovljah. Enako se odstopi u. o. dopis Dobrne v isti zadevi.
čakovečki SK se obvešča, da mora pravočasno poskrbeti za policijsko sOužbo pri prvenstvenih tekmah.
Odobri se prijateljska tekma SK Zagorje : Retje 11. novembra v Zagorju. Na. knadno se odobrita prijateljski tekmi Sora : Ilirija v škofji Loki in Korotan : Primorje v Kranju, obe 4. Eovembra.
Upravnemu odboru se preda ss. g. Seitl, ker se ni odzval odboru za delegiranje sodnikov za sojenje prvenstvene tekme Olimp : Atletik SK 4. novembra v Celju in ss. g. Betetto, ker se ni odzval OZDS za sojenje poskusne tekme SK Mengeš : Primorje 4. novembra v Mengša
Poskusna tekm? SK Mengeš : Primorje, odigrana 4. novembra v Mengšu, se ne verificira, ker se je vršila samo dvakrat po 30 minut, na kar se opozarja SK Mengeš, da mora odigrati novo poskusno tekmo
Kazenskemu odboru se predajo igralci: Zupane Franjo (SK Celje) s takojšnjim suspenzom in Volkar Alojzij (SK Celje), oba zaradi prestopka na prvenstveni tekmi SK Celje : SK Maribor 4. novembra v Celju. Pajk Franc (Dobrna) s takojšnjim suspenzom radi prestopka na prvenstveni tekmi Dobrna : Amater 4. novembra v Trbovljah.
Upravnemu odborn se preda Gorenjec, ker ni oddal postave moštva na predpisani tiskovini pri prvenstveni tekmi Gorenjec : Bratstvo 4. novembra na Jesenicah. Nadalje Jadran, ker ni postavil primernega stranskega sodnika pri prvenstveni tekmi Jadran : Sloga 4. novembra v Ljubljani. — Tajnik n. Novak.
(Nadaljevanje seje p. o. novembra 1934)
Kazenskemu odboru se predajo igralci: Kamnika! Viki (Svoboda, LJubljana) zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Svo. boda : Mladika 4. novembra, Pajk Frane (Dobrna) zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Dobrna : Amater 4. novembra ▼ Trbovljah ševarevič Marjan (Sloga, Ljubljana) zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Sloga : Jadran 4. novembra. Vido. vič Vincenc (Rapid) in Rottman Janko in Majcen Kornelij (oba Svoboda, Maribor), vsi trije zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Svoboda n. : Rapid H. 4 novembra. Koziek Vinko (Bratstvo) zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Bratstvo : Gorenjec 4. novembra. Ulčar Pavle (SK Radomlje) in Leroch Alfred (Disk), oba zaraa- prestopka na prvenstveni tekmi SK Radomlje : Disk 4. novembra v Domžalah Anzelc Slavko Gvardjančič Alojzij in Bob Rudi (vsi Mladika) zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Svoboda : Mladik* 4. novembra t. 1.
Protest SK Celja proti verificiranju prvenstvene tekme SK Celje : Svoboda odigrane 7. oktobra 1934 v Celju se na pod-
SekcfJa ZNS (Slnžbeno). Drevi Ob 20. seja upravnega odbora v kavarni Evropi. Tajnik L
SK Ilirija (Jahkoatletska Sekcija). Sek. cijski občni zbor se vrši drevi ob 19. uri v telovadnici šole na Grabnu (Cojzova cc-sta). Dnevni red: poročilo vodstva o delu v pretekli sezoni, velitev novega sekcij-skega vodstva določitev programa za prihodnjo sezono, slučajnosti. Udeležba je za vse člane in juniorje dolžnost. Istočasno 3e vršijo tam tudi redne gimnastične vate. — Obvestite o občnem zboru drug drugega in pridite polnoštevilno!
ASK Prtmorje (nogometna
Danes od 14. do 20. strogo obvezen tre. ning za ligino ln prvo moštvo.
ŽSK Hermes (mot°-«ekrlJa). Danes ob
18.30 od borova seja v pisarni načelnika.
SK Svoboda, Danes ob 19.30 v Delavski zbornici izredna od bo rova seja. Na sejo se pozivajo Ribič in dr. Lekše in Dečman naj prineseta s seboj vse knjige in članski seznam o plačani članarini.
SK Sloga (nogometna Sekcija). Danes ob 19. strogo obvezen sestanek v klubski sobi v NabavljaLni zadrugi za naslednje igralce: Lipovštk, Trobec, Starman Lado, Ceh, Starman Ivan, Samar, Starman DoL fe, Praunseis. Pungrčar, Pip, Podrekar.
SK Slovan : SK Sl®ga 4:0 (4:0). O tej prvenstveni tekmi, o kateri smo na kratko že poročali v ponedeijskem »Jutru«, prinašamo še te podrobnosti: Zanimivo derby tekmo je posetilo kljub slabemu vremenu in drugim nogometnim tekmam nad 200 gledalcev. SK Slovan je v svoji spremenjeni postavi v nadmočni igri zasluženo premagal fizično zelo mečno SK Slogo. SK Slovan je pocial iepo in koristno igro. Vse moštvo je deloma dobro funkcioniralo ter že v prvem polčasu odločilo re. zultat, kateri se v drugem polčasu ni spremenil. Mnogo je k temu rezultatu pripomogel požrtvovalni centerhalf Uhan. — SK Sloga ni pokazala tistega, kar je bilo od nje pričakovati. Moštvo je fizično močno in so domala vsi igralci ostri štarterji, toda proti tehnično ooljši enajstorici SK Slovana, ni doseglo uspeha, kakor ga je pričakovalo, in le uspešne intervencije odličnega vratarja Lipovška so rešile moštvo še večjega poraza. — Posebej je še omeniti, da se nekateri igralci SK Sloge odlikujejo s precej ostrim startom na moža, kar daje celokupnemu moštvu kvarno lice. Sodnik g. Betetto objektiven.
okolit vo
Zgled sokolske
požrtvovalnosti
Mogoče so tudi našim čitateljem poznane Domažlice, precej veliko mesto tamkaj na češkem jugozapadu, središče hodske deželice, ki je toliko časa v srednjem ln novem veku branila svobodo svojega kmečkega po-kolenja. Tamkaj v Domažlicah so se odločili na zadnji izredni društveni skupščini, da si bodo postavili Sokolski dom. Sicer ima društvo svoje lepe prostore, ima svoj hotel, bioskop in gledališko dvorano, toda telovadnica jim je pretesna, temu je bilo potrebno odpomoči. Domažliško društvo je eno izmed najstarejših in najjačjih v sokolski župi šumavski in se dobro zaveda, da mora imeti za vzdrževanje svoje delavnosti dovolj veliko, vsem zahtevam ustrezajočo telovadnico.
Odločili so se, da postavijo zaenkrat vse potrebne prostore za gojitev telovadbe. Pri tem pa se je dogodil še ta čudež, da pristopa društvo k gradnji s popolnoma zagotovljenim lastnim denarjem in se noče zanašati na nikogar. Zvesto pa mu stoji na strani tudi članstvo, ki je na glavni skupščini odglasovalo članski kuluk, bratje iz okoliških sokolskih čet so se pa zavezali, da bodo speljali ves potrebni gradbeni material brezplačno na stavbišče. Telovadnica ho še letos vgrobem dograjena, drugo leto pa bo ob priliki župnega zleta šumavske župe slavnostno otvorjena. Moramo še ome-n»J, koliko kuluka pripade na poedinega člana in članico. Zavezali so se člani, da mora vsak izmed njih delati pri stavbi po 55 ur ali pa ta čas odkupiti, članice pa so sklenile, da bodo delale po 20 ur več, kakor jim je skupščina prisodila dela O tej požrtvovalnosti in delavoljnosti naj sodijo in premišljajo tudi naša sokolska društva!
česa ne razume
pri Sokolih tujina?
Saj imajo danes vsi evropski narodi svoje telovadne organizacije. Toda vendar je med njimi marsikatera razlika Ako samo pomislimo, kako se brigajo nekatere države za svoje telovadne organizacije in jim dajejo ne samo moralno, temveč bogato gmotno podporo, takoj opazimo, da ni pri vseh poskrbljeno enako za njihov razvoj. Koliko časa je poteklo, da si je moglo So-kolstvo v prejšnjih desetletjih ustvariti v Avstriji ono pozicijo, ki jo je naposled zavzemalo! Brez kakršne koli podpore, navezano samo na sebe, si je priborilo samo ob požrtvovalnosti in vztrajnosti postojanko za postojanko med narodom in — vzdržalo je.
Tudi po osamosvojitvi njihovih narodov ni naša organizacija deležna državnih podpor v toliki meri, kakor marsikatera inozemska telovadna zveza. Češkoslovaško Sokolstvo si je samo s trdim delom ustvarilo svoj Tyršev zavod, kjer se pripravljajo leto za letom na stotine mladih vaditeljskih pripravnikov za svoj vzvišeni poklic med narodom. In ako pogledamo Sirom sokolske-ga sveta kamorkoli, na Poljsko, Češkoslovaško, Jugoslavijo, povsod vidimo, da vsi bratje in sestre delajo v svojih četah in društvih povsem iz dobre volje, požrtvovalno in brezplačno, samo narodu v prospeh ln za razvoj Tyrševe misli. Ali se kaj takega vidi pri drugih organizacijah telesnovzgoj-ne smeri? In baš prostovoljno delo, prostovoljna disciplina je oni veliki temelj, ki drži na sebi vso mogočno sokolsko stavbo in ne dopušča, da bi se stresla ali celo porušila. Požrtvovalno delo je porok uspehov. Tega pa tujina do danes še ne more in najbrž Se dolgo časa ne bo mogla razumeti. Saj so poskuSali že marsikje napodobiti sokolsko organizacijo in njeno delo, toda poskusi so ostali poskusi, uspehov ni bilo.
Poročilo o Tyrševih igrah ▼ Pragi
Obstoji upravičena nad a, da bodo postale Tyrševe igre v resnici nekaj sličnega, kakor Olimpijske igre v stari Heladi. Sicer nameravajo prireditelji ostati pri vsakoletnem njihovem prirejanju, dočim so bile Olimpijade vsaka štiri leta, toda danes živi svet hitreje. Po udeležbi, ki je bila letos in po številu sodelujočih telesnovzgojnih združenj s čsl. Sokolstvom na čelu in po posetu občinstva lahko rečemo, da so se Tyrševe igre v Pragi udomačile in bodo i ostale vednr bolj popularne, tako da bo slednjič na ta dan vse, "'ar premore bratska Češkoslovaška dobrega in lepega v telesni vzgoji, zbrano na Letni, na igrišču TyrSevih iger. Postale bodo dejansko narodne Igre par ezellence. To ni samo važno s češkoslovaškega stališča ne. tudi z vse-slovanskega gledanja. Saj se na evropskem zapadu in tudi na jugu zelo rado kaže na
Slovane, da ne morejo pokazati ničesar. So-kolstvo je dokazalo v telovadbi svojo izdatnost, združeni telesnovzgojni savezi pa jo bodo na Tyrševih igrah. Smatramo, da imajo Tyrševe igre lepo češkoslovaško in tudi slovansko bodočnost.
že vojaška tekma kaže napredek pri metu krogle in diska ter skoku v višino in daljino. Deseženo je bilo pri krogli 11.97 m, z diskom 35.35 m, pri skoku v višino 170 cm. v daljino 653 cm. V mečevanju je deloma zmagalo Sokolstvo, deloma čsl. mečevalski savez. Pri skoku v višino ob palici je bilo doseženih 370 cm.
Tekme so bile v soboto 29. in nedeljo 30. septembra. Oficijelna otvoritev je bila v nedeljo in je po nastopu vseh tekmovalcev govoril v imenu prirediteljev načelnik COS dr. Klinger. Skupno je tekmovalo 73 vojakov in 180 najboljših tekmovalcev lz vrst Sokolstva in vseh udeleženih češkoslovaških športnih združenj. Omeniti moramo tudi zelo precizno in hitro delujočo računsko službo, že na koncu tekem je mogel br. dr. Klinger razglasiti vse rezultate; s tem in kratkim nagovorom je isti zaključil to pomembno prireditev.
Državni telesno-vzgojni tečaj ▼ ČSR
Ministrstvo za narodno zdravje prireja na Češkoslovaškem že vrsto let pod vodstvom priznanih telovadnih strokovnjakov posebne državne telesnovzgojne tečaje, ki se jih udeležujejo pripadniki raznih telovadnih organizacij, čeških in nemških, poleg njih pa tudi drugi slušatelji. Dosedaj je bilo navedenih tečajev že lepo število in znaša pose t dosedaj 110.912 slušateljev. Na prvi pogled se zdi, da je to število pretirano, toda podatki, ki jih imamo za lansko leto potrjujejo naše gorenje navedbe.
Lansko leto je država skupno priredila 7 posebnih kurzov, potem štiri za ritmično telovadbo, 5 desetodnevnih, 3 petdnevne, 21 tridnevne ln 4 dvodnevne tečaje za telesno vzgojo. Vseh teh 46 tečajev je bilo v češkem jeziku, nemški slušatelji pa so imeli istočasno 40 svojih posebnih tečajev o isti stroki. Povprečno znaša število udeležencev na tečaj pri čehoslovaških tečajih 82 oseb, pri nemških 41. Skupni obisk lanskega leta je dosegel 3606 Cehoslovakov in 1751 Nemcev, skupno 5357 oseb. Poleg tega pa je bilo še mnogo instrukcijskih in propagandnih predavanj s 5236 slušatelji. Iz tega sledi, da je samo lani obiskovalo razne državne telesnovzgojne tečaje 10.613 udeležencev.
Drobne vesti iz slovanskega Sokolstva
V Pragi so priredili sokolski veslarji m. veslarske tekme na 9,5 km dolgi progi pod vodstvom br. Sica. Udeležilo se jih je 38 oseb na 23 čolnih. — Tudi v Podkarpatski Rusiji rasejo telovadnice. Nedavno je otvo-rilo društvo Berehovo ob priliki župnih tekem svoj Sokolski dom. Takrat je korakala tudi prva večja povorka po tem kraju, kar je vzbudilo veliko pozornost. Javna telovadba popoldne je bila mnogoštevilno obiskana, kar priča, da pričenja sokolska misel tudi v tej deželi dobivati krepkih tal. — Dan narodne brambnosti je pred tednom priredilo v Uržinjevesi pri Pragi sokolsko društvo in so se ga udeležile tudi druge telesnovzgojne korporacije. Prav lepo je bilo, kako se je '» tej prireditvi zbral ves narod od tamkaj in poslušal najprej primerne nagovore pred Sokolskim domom, nakar je popoldne obiskal tudi javno telovadbo in tekme med Sokoli in ostalimi telovadnimi organizacijami. — 80-letnico s. Renate Tyrševe je proslavilo praško Sokolstvo skupno s COS 6. oktobra v Fiignerjevi dvorani Praškega Sokola Sodelovala so vsa praška društva — Poznani češki pisatelj in sokolski delavec Ignat Herman je pred kratkem praznoval 80-let d. Svoječasno je bil dolgo vrsto let aktiven telovadec Praškega Sokola in je tudi telovadil delj časa pod Tyršem.
Kako podpira Prusija telesno vzgojo
»Lidovč Noviny« poročajo v svoji rubriki »Telesna vzgoja«, de je samo Prusija, t. J. dobra polovica sedanje Nemčije, izdala do leta 1932 za telesno vzgojo veliko vsoto skoraj 67 milijonov Iz državnih sredstev za stavbe raznih telovadišč. Igrišč, telovadnic Itd. Poleg tega pa je tedanja pokrajinska vlada posodila raznim organizacijam Se okrog 33 milijonov Kč za iste namene. Letno povprečno je priSlo na enega državljana Pruske skoraj 3 Kč za telesnovzgojne namene Se do leta 1928, kasnejSa leta z nastopajočo gospodarsko krizo so seve to vso-
te	skoraj na polovico. Nekako pi-
kro dostavlja pisec, da je v tem pogleda na Češkoslovaškem mnogo slabSe, ker pride za iste namene na enega državljana samo 14
tisočink češke krone.
Skrb za telesno vzgojo v Rusiji
Sovjeti so izprevideli, da Je potrebno t
Rusiji uvesti prav sistematično telesno vzgojo. Zato so ustanovili v Moskvi aen-tralno telovadno organizacijo Fizkultura in ji dali na razpolago vsa potrebna sredstva, da je nato lahko pričela z delovanjem. Ta centrala šteje danes sama okroglo 300.000 pripadnikov, ustanovila pa je po vsej državi celo vrsto društev, ki imajo skoraj 8 milijonov aktivnih pripadnikov. S tem predstavlja prav za prav Rusija največjo telovadno organizacijo sveta. Toda ta pokret ni ostal omejen samo na evropski del države, temveč so ga razširili tudi v ostale pridružene sovjetske republike v Aziji, ki prirejajo ravno tako svoje redne »spartakia-de«, kakor tovariši v evropski Rusiji. Tako je bil letos velik telovadni kongres v juliju v Moskvi, kjer je sodelovalo 130.000 telo-vadečih in so se ga udeležili tudi številni telovadni strokovnjaki iz ostale Evrope in Amerike. Moskovska centrala ima na razpolago centralno palačo, kjer vodi vse delo osredni odbor.
Da pa ta ogromna organizacija ni samo ustvarjena, temveč tudi dela je dokaz baš letošnji kongres v Moskvi in tudi pri tekmah doseženi rezultati. Vsekakor bo morala Evropa takrat, ko bodo pričeli ožji stiki med Rusijo ir njo tudi na telovadnem poprišču, na vseh straneh braniti svoj primat nasproti velikim množicam ruskih telo-vadečih, ki ima v svoji sredi tudi lepo število prav močnih in vztrajnih prvakov. Saj je izmed 8 milijonov pripadnikov doseglo že 1,700.000 državni športni mak, ki ga dobijo seve samo na osnovi dejanskih uspehov pri telovadnih tekmah.
Iz življenja na deželi
Iz Kamnika
ka— Most na Duplici Je gotov bi cesta
v Radomlje je zopet po enem letu odprta za promet. Ta teden je gradiKsno podjetje Miroslav Zupan iz Ljubljane zaključilo delo na duipliškem mostu ln ga izročilo prometu. Delo je Slo naglo iapod rok r veliko zadovoljstvo voznikov, ki »o ie komaj čakali, da bo odprta bamovinska cesta Kam-nik-Radoanlje. Zdaj so nad eno leto morali voziti po dolgem ovinku čez Homec. Novi most je 45 bi dolg ta ima samo dve vrsti opornikov v razdalji 14 metrov, tako da bo med njima lahko voda odpravljala drevje in dračje, ki je bilo lani vmrok, da je Bistrica podrla 6tari most. Nori dnpliSk! most je zgrajen tz prvovrstnega hrastovega lesa in bo lahko kljuboval divji Bistrici. Ob obeh bregovih so zgradili močne betonske tn kamnite škarpe, pod mostom pa trden jez. Z dupliškim mostom srno imeli prej vedno velike težave ob vsaki poplavi. Skoro vsako leto ga je voda poškodovala, rednih popravil pa ga je rešila lani, ko ga je podrla. Kolavdacija novega moston bo v kratkem.
ka— Nepošten uslužbenec. V neki vasi v kamniškem okraju so orožniki postali pozorni na mlajšega uslužbenca pri nekem podjetju. Imel j« vedno dovolj denarja in ga precej lahkomiselno razmetaval. Ko so ga nekoč ustavili in pregledali, so našli pri njem 7000 Din, o katerih ie trdil, da nra jih je posodil prijatelj. Ko so mu orožniki dokazali, da denarja ni dobil pri označenem prijatelju, je skesano priznal, da je denar vzel svojemu gospodarju. N ©opaženo mu je že dalj časa izmikal stotake m včasi tudi tisočake. Gospodar jje sicer opazil, da mu izginja denar, ni pa vedel, kdo mu ga izmika. Orožniki so našli pri nepoštenem uslužbencu poleg 7 tisočakov še za 3000 Din vrednosti, ki si jih je kupil s pri-laščendm denarjem.
ka— Pogrešani planinec, ki smo ga zdaj iskali že par dni, prepričani, da se je ponesrečil, se je oglasil z Velike planine, kjer se je nastanil ▼ neki pastirski koči in samotaril v brezskrbnostL
ka— Posledice deževja. Včerajšnje deževje nas je že navdalo s skrbjo, da se zopet bliža čas poplav. Ponoči je voda dosegla precejtšnjo višino, proti jutru pa je že upadla. Kljub temu pa je na Grabnu pri lesnem skladišču Bistrica prestopila desni breg in ga poplavila. Ker lani tod niti pri večji vodi ni prestopila brega, je očividno, da je temu kriv jez, ki je zdaj za okrog 20 cm višji kakor lani. Da se temu odporu ore, bo treba jez zopet znižati, ker je drugače nevarnost, da roda ob večji poplavi vdere proti hišam in napravi znatno Škodo.
Iz Novega mesta
n— Zaključek samarltansMh tečajev. Sreska organizacija Rdečega krita je priredila prvi samaritanski tečaj ▼ večjem obsegu in ker se je priglasilo veliko število udeležencev, so poslovali trije samostojni tečaj Vseh treh tečajev ge je udeležilo 68 moških in 45 ženskih slušateljev. Prvi tečaj so obiskovali večinoma kmečki člani raznih drušitev iz novomeškega sreza, drugi in tretji tečaj pa večinoma meščani. Za tečaje so dale prostore gimnazija ter meščanske ln osnovne šole, za praktične vaje pa so bili na raapolago prostori v ženski bolnišnici. Tečaje je vodil primarij dr. Cer-vtaka, kot dragi redni predavatelj pa je sodeloval sekundarij banovingke bolnišnice g. dr. čerček. Predavali so tudi gg. ravnatelj Higienskega zavoda ▼ LJubljani dr. Petrič, notar Marinček in a. o. a. Romih. Prvi tečaj je bil zaključen 23. septemtora in Je položilo iapit 33 tečajnikov. DrugI ta tretji tečaj pa sta bila zaključena 4. t. m. in je položilo lapit 56 obiskovalcev s prav dobrim uspehom.
Iz Ptuja
j— Hujša prometna nesreča se je ▼ soboto popoldne pripetila na banovinski cesti Ptuj—Dobrava blizu Zavrča. V smeri
proti borlskemu mostu je vozil z vinskimi sod- težko obložen tovorni avto avtopro-metne družbe iz Gornjega grada, od nasprotne strani pa je privozil neki inozemski avtomobilist Oba sta sicer vozila pravilno in dajala signale, na nepreglednem ostrem ovinku pa je le prHflo do karam-bola ter se ie tovorni avto z vso silo zadel v osebnega Oba avtomobila sta bila močno poškodovana človeških žrtev pa k sreči ni bilo Na istem ovinku }e bila letos že šesta nesreča in jih bo še več. če ovinka ne bodo odstranili, kar itak ni združeno z velikimi stroški.
J— Požar. V Mestnem viim Je te dni ogenj uničil gospodarsko poslopje posestnika Franca Petka iz Grajendčaka. Skoda znaša nad 30.000 Din, ogenj pa so, kakor sklepajo, zanetili razni popotniki, ki so prenočevali v listnjaku. Občutna škoda ie le deloma krita z zavarovalnino.
j— K'no predvaja v sredo in četrtek ob 30. film »Titani neba«. Dodatek Paramoun-fcov tednik.
*
GORICA PRI PRAGERSKEM. CJajii gasR-silske čete in strelske družine so priredili 13. oktobra v časi tekem domu žalno zborovanje, na katerem je predsednik g- MaveT poveličeval zasluge blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. ter zaobljubil članstvo v duhu njegove oporoke. Žalno zborovanje je bilo najboljši izraz velike toge in domovinske zvestobe Goričanov.
NAZARJE. Na dan pogreba pokojnega kralja se je zbralo nazarsko gasilstvo ter prisostvovalo žalni službi božji r cerkvi. Po maši je zbranim gasilcem predsednik živo opisal velike zasluge blagopokojnega kralja za državo in gasilstvo. V nedeljo 31. oktobra je imela gasilska četa svojo žalno sejo pri tovarišu TurnŠku. s katere je bila odposlana N+ Via. knezu Pavlu pismena sožalnica.
RADEČE. V nedeljo se je prebivaistv« vsega ra deškega okraja v globoki turdi poslavljalo od svojega sodnega predstojnika pokojnega g. dr. Rudolfa Schmidta. Tni-moma je prihajalo kmečko prebivalstvo ter se solznih oči poslavljalo od priljubljenega sodnika. Prišlo pa je razen sorodnikov iz Jurkloštra, Ljubljane in drugod mnogo pokojnikovih prijateljev, kakor sreski načelnik iz Krškega g. Tine Ouš, nar. poslanec g. Drmelj. predstojnik sreskega sodišča v Krškem g. dr. Jan v imenu okrožnega sodišča Novo mesto) itd. Domači pevski zbor je zapel pred hišo žalo6tinko »Uslšši nas. Gospod«, nakar se je začel pomikati žalni sprevod protn župni cerkvi, od tam pa preko mostu. Domača go<fba is železničarska z Zidanega mosta sta igrali žalostinke. Na drugi strani mostu so položili krsto v avto ljubljanskega pogrebnega zavoda ter jo zasuli z mnogobrojnimi venci in šopki. Pevski zbor je zapel »Vigred«, nakar se je notar g. dr. Jereb poslovil z ganljivim govorom od nepozabnega pokojnika, čigar zemske ostanke so odpeljati v Kamnik.
ŠMARJE PRI JELŠAH. Zdravstvena razstava »Mati in dete« je sedaj od nedelje 11. t m. do 16. t m. že na četrtem kraju. Doslej je bla v Šmarju (od 21. do 26. oktobra), v Rog. Slatini (od 28. oktobra do 2. nov.), v Rogatou (od 4. do 9. tega meseca), in je sedaj v Podčetrtku (od 11. do 16. t m.). Obisk razstave m predavanj gg. zdravnikov je v splošnem zadovoljiv. Razstava bo otvorjena tudi še v Sv. Petru pod Sv. Gor. (od 18. do 23. tega meseca), v Kozjem (od 25. do 30. t m.), in na Planini (od 2. do 7. decembra). S*-stra, ki razstavo spremlja in jo razkazuje, je povsod z vnemo na delu. da med narodom, zlasti kmetskim. budi zaniman je in podaja potrebni pouk tudi z obskom od hiše do hiše.
ŠMARTNO OB DRETI. Preden je utonila 18. oktobra večerna zarja ob MenLni planini smo ee v tihi dolini poklonili pred eLiko pokojnega vladarja ter počastili njegov spomin. Zaobljubili smo se v duhu njegove oporoke. Poleg šolske mladine in gasilcev ee je udeležilo žalnega zborovanja mnogo občinstva.____
Radia
Torek, 13, novembra.
LJUBLJANA 11: Šolska ura: Od drevesnega debla do papirja (J. Zabkar)— 12.15: Plošče. — 12.50. Poročila. — 13: Gas. plošče. — 18: Gospodinjska ara: Poročilo o internacionalnem kongresu za gospodinjski poklic v Berlinu (ga. Zem^anova). — 18-20-utroška ura (ga- Gabrijelčičeva). — 18.40. Nemščina (dr. Kolarič). _ 19.10: Nacionalna ura: Avgust Senca__19.50: Jedilni list,
program za sredo. — 20: Sokol: Smer sokolske vzgoje (Franjo Lubej). — 20.20: Žalne koračnice na klavirju igra dr. Svara. — 21: Dvorakove biblijske pesmi poje Drago Žagar. — 2130: C as, poročila, radio-orkester.
Sreda, 14 aerembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12J50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18.20: Nasveti za naše ljudske odre (Jože Vomberger). — 18 40: Pogovor e poslušalci (prof. Prezelj).— 19.10: Nacionalna ura: Peter IL Petrovih Njegoš. — 19.35: Plošče. — 19.50: Jedilni list. program za četrtek. — 20: Orgelski koncert Stanka Premrla, vmes poje Tone Petrovčič. — 21: Vojaška godba 40. pešpolka Triglavskega. — 22: Cas, poročila, plošče.
BEOGRAD 16: Orkester. _ 19.10: Plošče. _ 20: Prenos iz Ljubljane. — PRAGA 20 05: Pevski koncert. — 21: Orkester. — 22.15: Plošče. — BRNO 19.25: Godba na pihala — 20.05: Električni klavir. — 20-20: Igra.' — 21: Iz Prage. — VARŠAVA 1930: Komorna glasba. — 20: Mickiewiczev večer. — 21: Chopinov koncert. — 21.40: Celo _ 2215: Lahka elaeba. — DUNAJ 12: Plošče. — 17.05? Sodobna glasbo. — 1930: Godba na pihala. — 21: Igra. — 22.10: Orkester. — 23 45: Plošče. — BERLIN 20-10: Pesmi. — 21: Brucknerjev koncert. — 22.20: Lahka glasba. — KONIGSBERG 20.10: Orgle. — 20.35: Pesmi. — 21: Lahka glasba- — STUTTGART 20.36: PevBki koncert- — 21: Orkester. — 22.35: Koncert solistov. — 24: Mešan program. — BUDIMPEŠTA 17.30: Plošče. _ 1930: Opera >Madame Bntter-fly«. — 22.15: Ciganska kapela.
RODITELJI !
Otrok«, Id pohaja Sok), dajte, ako Je slaboten, da použije vsak dan zjutraj in zvečer malo Sličico okusnega »Ener-gina« za jačenje krvi, živcev tn teka. Deca, ld redno Jemlje »Energin«, ima dober tek in Je odporna zoper vsa obolenja. »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti, ako Je slabotna To Je prehodna dekliSka doba. ko se mora vsako dekle okrepiti. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu člann rodbine, ki je ma-lokrven.
»ENERGIN« se dobiva v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica Din 35.
Reg. S. br. 19147-33
Marceli« Tlnayre:	K
Upornica
Roman
>Natanko ob sedmih pojdem,< si je dejal.
A šum svilene obleke in parfum, ki ga je dobro poznal, sta mu kmalu povedala, da stoji Renee Moriceaujeva zraven njega. Počasi se je okrenil:
>Bog nebeški!« je vzkliknila mlada žena. >Res ste mi dobre volje! Ali niste nič upehani od tolikega govorjenja? Takšne ljubeznivosti zlepa ne pomnim... Gospa Langloi6eva je kar gledala — in mala Vernečka, ta malopridnica, mi je rekla... Ne, nikar se ne odpravila jte, dragi, sedite ... Vsaj poslušate me lahko ... Oštela vas bom, kolikor me bo le volja .. .<
>Prizor, Renee?<
Zlovoljno se je vdal v usodo in sedel___
>Mala Vernečka mi je rekla .. .<
»Ce bi vedeli, kako hladnega me pušča to, kar pravi mala Vernečka .. .<
>Rekla je-' Kaj pa je s tem ubogim gospodom Delvslom?... Nikjer ga ni več videti razen pri vas... in niti pri vas ne . .. Ali vobče prihaja ob sredah na vaše večere?-.. Ne prepogosto?... Oh, dragica, pazite... Vaš ,flirt' bo splaval po vodi. Kadar kdo izmed mojih prijateljev izgine s površja in se šele čez nekaj ča-sa spet pokaže, ves zamišljen, raztresen in neljubezniv, si pravim: Napad ima... zaljubljen je .. .<
Noel ni odgovoril. Gospa Moriceaujeva se je spustila v zložen
: £ N £ MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din Z.— dav&a za vsafc oglas in enkratne pristojbino Din 3.— za Siirc ali dajanje naslovov plavajo onL ki l&^ejc ■ilužb Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po LMn 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje
naslovov Najmanjši znesek za enkratno ohjavo oglasa Din 20--
Vsi ostali og-lasi se zaračunajo po Din L.— za benedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši zneseU za enkratno objavo oglasa Din 11--
naslanjač ob kaminu in ae zagledala v svoje nohte, svetle kakor
zrcalo ... Hotela se je pokazati popolnoma ravnodušno.
>Ce imate napad, kar povejte... Saj nisem ne ljubosumna ne vsiljiva... Vašega nenadnega izginjenja pa seveda ne morem mirno gledati... Vaša odsotnost, ki jo vsi opažajo, me prav tako kompromitira, kakor svoje dni vaši pogosti obiski. Ljudje pravijo: .Sprla sta se?... Zakaj neki?... Torej je bilo le nekaj med njima?'... Take govorice so mi zoprne kakor kugra... Zato sem tudi pritiskala, da pridete na moj ,jour'.. .<
>In jaz sem prišel na vaš ,jour' Pretrpel sem razburljivo besedovanje gospe Vernetove in gospe Langloiseve!... Zvedel sem, da nosijo letos klobuke z nizkim oglavnikom, da vozi avtomobil gospoda Verneta po 120 kilometrov na uro in da vsa Francija ne premore ve čvarčne kuharice in spodobne služkinje... \ em nadalje, da je komedija gospoda Privaza pravi biser ... Da, življenje je kratko, mnogo dela imam, in vendar sedim tu že celo uro. Vi se pa prepirate z menoj, namesto da bi me pomilovali in poplačali ... To res ni lepo .. .<
>Saj ste bili naprej poplačani.. »Kako to?«
>Torej ste že pozabili ? .. .< >0h, Renee!.. .<
»V štirinajstih dneh sem dvakrat na samem večerjala z vami ... dvakrat v štirinajstih dneh... in malo je manjkalo, da nisva srečala mojega bivšega tasta . . .<
»Potolažite se, sveta previdnost! Vaš bivši tast naju ni videl.« »Hvala Bogu, da ne!... Mojo previdnost mi očitate!« »Narobe ....« »Tako, tako!«
>Zakaj .tako, tako»?<
>Prej vas je spravljala ta previdnost ob pamet.«
>Prej, da . .. Od sile vročekrven sem bil... Kompromitiral bi bil vašo vlogo .brezmadežne vdove'...«
>Le norčujte se iz mene'«
»Nikakor ne! Hoteli ste ostati prosti in se ozirati na mnenj*, ljudi... Naučili ste me, da je moči vse storiti, s pogojem, da nihče ničesar ne opazi... In kot dober učenec in ubogljiv ljubimec nisem pokazal ne da vas pričakujem, ne da vas želim, ne da sem žalosten, ne da sem vesel... nI od vsega tega skrivanja .. .<
>2e sami več ne veste, kaj ste ...«
»Pač, to vem: z delom preobložen človek, ki vas mora v 6vojo največjo žalost zapustiti.«
»nI človek, ki ni prav nič zaljubljen!«
»Kaj razumete pod besedo .zaljubljen'?«
Zasmejala se je, iztegnila roke in ga s strani pogledala izpod plavih trepalnic..
»Pod to besedo razumem sentimentalnega zaljubljenca ... gospoda z nežnim srcem, ki mu rade pridejo solze v oči...«
»Kdor bi igral pri vas to vlogo, Renče, bi igral vlogo bedaka..«
S prepričanim glasom je odvrnila:
»Vi bi jo zelo slabo igrali. Zato, ker ste čuten skeptik.«
»Kaj ste pa vi?«
»Ne vem.«
»Koketna sramežljivka — ali sramežljiva koketka.
»Hvala! Kar Arzinejo me imenujte.«
»Premladi ste.«
»To je prva še nekam ljubezniva beseda, ki jo slišim danes n vaših ust. Oh, ne ljubite me več!«
Ponudbam na šifre ne prflaeaite znamk? če zantevate oo Oglasnesra oddelka »Jutra«	y _ _
odsrnvor priložite LslH	▼ ZHamKan.
Vse pristojbine za male oglase le plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oelasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
b&HMfe&S Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šilro ali dajanje na.s'o\a 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Samostojno
kuharico
Akviziter
:-nv»"?-'ntf-n i« pošten, z mejimo ka.vc-ijio. dtobi roe-i»:o. M-ožiiosi znsiiuaka velika. Ponudbe rm og-'a«nn oddelek »Jatra« ped šifro »Knjižna wi!o4t««. £685-1
aprn-m-mo vet-.ji pe-nii-jorat ne ew;ve.Tnt.-m Jadranu. N 'i -rop eiluižbe te&oj. Reflektiratno ramo Ki dobro izvež-ban-e osebe, ki to bi<ie £e zaposlene v ho-* •• li, odoomo večih pf-n-r;>na."h. P-ed<nwt imajo on«-, ki ima « osebno pravico 7,n vo»®fcvo peozijo-t{. .'dnosrK) vse po obrt-»f-m zakonu predpisane p»> go.e. Ponudbe e točnim opisom d<Or-■■	zaposlit
ve, kakor tudi r. navedbo nnknalraHi zahtevkov ze d-io v {sen sezone in delo po se»on:. naj se psš!-jej jo na og':. oddelek Jutra poč iifro »Jadrati«.
32?j9-!
Poslovodinia
eamrf*.* oju«, — za vpelrano trgovino	- b nb( --ro
v Ljubi-;«-ti," s 16—20.000 I>šn kavcije, dobi mesto. Ponudbe na O-C.*. oddelek »Jutra« pod -I:-> jNur f,' takoj«.	33S09-1!
Praktikantko
pridno in vestao, z lepiffl rokopierrm. sprejmomo. — Ponudbe pod »Takoj« na oglasni odd-ei^k »Jutra*. __33S0S4
Prodajalko
sprejmem v trgovir»o br*r-' ev. M.nslov v tfeh po-»Jutra-«.
32906-1
Natakarico
l^dno in pošteno. % tmj-bm> kavcijo. z-mofroo per-Mttjrvo s'n-venskega in nrai-Skeea jezika, ne preko 26 let staro, sprejmem takoj v fi:mo restavracijo v Mariboru. Pooudlbe n Bitko, ka.tero takoj vmeim, na podružnico »Jutra« v Maribora pod šifro »Fina«.
32907-1
Bridki vajenec
kd («> je ie 14 mesecev nf.il, išče mesto. Naslov v vseh poeiovainiceh Jutra.
33808-44
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dijaki 12 Din
študent filozofije
vešč inštruktor, išSe iu-štrokoij prvo-, drugo- in tretješ-olcev. Daje trdno podlago. Naslove pustirtri v oglasnem odd-elku »Jutra« pod zmačkio »Inštruktor«
329034
Brivskega vajenca
takoj sprejme brivnica St. Kos;anjec t GrajjV.u 7 32688-44
»ALGA« ZA MASAŽO PRI REVMATIZ-MU, ISHIASU, KOSTNIH BOLEČINAH, ZBADANJU LN" TRGANJU V MIŠICAH.
Na dlan roke izlijte malo »ALrGE«, z namočeno dlanjo nadrgnite oni del telesa vzdolž mišic, kjer čutite bolečine. Ko se je dlan ugrela in posušila, namočite jo znova in zopet nadrgnite. Tako ponovite večkrat, zatem zavijte na-drgnjeni del v volneno krpo ali rutico Masirati morate dva do trikrat na dan, a po potrebi tudi večkrat. 2e po prvib vtiranjih boste opazili prijeten občutek in olajšanje bolečin. Cim začutite tudi najmanjše nerazpoloženje in zbadanje. Natrite telo z »ALGO«, ker je to lahke začetek težjega obolenja kateremu morete priti v okom z malo »ALiGE«
»ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica I)in 14._.	Reg. S. Br. 18117/32
G. Th. Rotman:
Vcžiifa s kolesom in njem posledice
Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Dia.
Manufakturist
t d-eeeti etaio prakso, d">-ber proda.jau!oe, star 27 let, z Ia refertmcAmi, rSče ne-me-šče.nje. Pormdbe na oj-l. oddel-eik »Jutra« pod šifro »ZAoe&'jiiv i*n pošte®«.
32937-2
Samostojna
kuharica
ki pogori nemško iin slovensko ter opra.v!j« vea bišsna dela, isč-e mesoo za takoj pri dručini brez otrok. Ce-nj. ponudlbe na Offi.is. oddelek »Jutra« p"d »Dobra kuharic*«. 3-f©0-2
tn n
rjLL
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pokušajte Kovačev Biserluk
prolzv odjava »Felngold« tvornlca, lstodne morske ribe. Novi Sad.
32810-t
Toplo zimsko perilo
rokavic« oogavioe ita. !»te trto poeemi prrf tvrdSc P M Schmitt. Ljnbliana Pred Škofijo » Lingerjevi »lica 4. Ponor na :®W,bf in rawtevol	269-€
Postelja z vložkom
in nočne omarica n.iprod«.; na Bleiweisovi oeet.- 1,11.
m
Ves teden dni sta tesala in žagala, da se je kar kadilo, in si tak0 do druge srede napravila umetno vozilo, ki sta ga hotela takej preizkusiti.
Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjšl znesek 17 Din.
1 aH 2 avtobusa
msio rabljena, v dobrem stanju, t največ 16 sedeži. kupim. Lastnikii. ki '.majo tate vozov© naprodaj . ne.j po£! j«>o t a k o 1 poiMi<fbe t detajlnim opi-voza hi rad-njo ©eno na nesl o^t BI a^omir M Gjuika.novi4, Bijeljrna.
33503-10
OSF3HED
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Bančne vložne
knjižice
in vreduostoe papirje kupujemo, prodajamo in kre-ištiram« na.jugod.neje. Izplačilo takoj v gotovimi. Naročila iz provimoe a-vršujeimo Da.iveBBnoj-e. Po-stovir zaTod d. d..' Zagreb Praska usica 6/H. telefon in t. 3R-38. — Za »dgovor p-iložite 3 Dia v znamkah.	361-16
Posredujem denar
na hranilne knjižice
wb denarnih uvodom
Rudolf Zore, Ljubljana
Gledališka 12. toief 38-10
267-16
Ureditev dolgo -
trgovsko-obrtnl nasveti,
pojasnila ln Izvedba konkurzov ter sodnlli ln tihih poravnav, kalkulacije, strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc, preskrba kreditov, movčltev ln prodaja hranilnic knjižic.
vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesljonlrana komercljalna pisarna:
Lojze Zaje
LJubljana. Gledališka ulica 7. Telefon 38-18.
32835-16
Vloge
LjnMiVaske kreditne banke, na 2(KT0. 80>Xl, 14.000. 20.000 hi 35.000. proda takoj St. Praznik, Zagreb, Varšavske 6.	335&0-16
Družabnika
sprejmem v d^-bro tiprt-^-no ve^effcrgo-vino. Ponudfbe na og^a«. odd-Mei ».Tirtra« pod snač.k>o »ČV><. 8LW2-16
Prevzamem
ve6je ali manjše L hiipo-teike Kmetnk«? posoj^.ric-e ijubljansike, proti n«redW obre«.™ m-eir.i, e kinjižie«-mi. Ogia&ijo nevj se samo resmi irateresenti ne oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Transakcija«. 3291il-T-6
Knjižico
Li^utj^irslre kreditee banke od 100.000 Dim. prodo.m na mesečne ob-oie pnoti diobri ga rane:''j,i reonemro kuncu. Ponndibe na oglas. oddele<k »Jutra« pod Šifro »Hiipoteia«.	32912-16
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjšl znesek 17 Din.
Trisob. stanovanje
z vsemi prltlkllnaml na bližnji perlfeilji subo. zračno ln solnCno, iSCem za december Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Miren m reden plačnik«.	32830-21S
Kupim
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Generator
virtflTM Dok 380/320. 16—20 K. V. A., kupim. Ponudbe na oglasni odd« ek »Jutra« pod »Generator«.
32904-7
Dvosob. stanovanje
perketiraino — z upo*abo vrta takoj oddam. Pojas-niiia daje Krištofdč-Bmčar, Stori trg 9.	329:a-»l
2 pritlična prostora
za obrt ali »tano-vernje im
dvosob. stanovanje
v s-edini LjiiVjane oddam VpraSetj v Sai-todirovi ul. št. & UL	32914-31
Seseda 1 Din, davek 2 Din, ca šifro ali dajanje naslova > Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Parcelo
oea 900 ms voliko. pod Rožnikom prodam d^lno za gotovimo. delno pa za knjižico Mestne hreniHmiee ljubljanske. Naslov v vsoh posiovaiuioa.b »Jutra«
32760-20
Stanovanjska hiša
!epa (vila) z gostrlno tn prodaja.no. ne porlferijii m "e-a, re lepoim prostoru nap-odnj. Knpoina: Prev. zem hipoteke in hranilne knjižice, nekaj giotovine. — Ponudbe na ogasni i>d»]iei!e4 »Jutra« pod čifro »Ugodni pogoji«. 32124-20
Finonadstropno hišo
vogalno predmestje, blizu tramvaja, pet sob. dva kabineta veranda parket, plin, elektrika, i-rt, prcrtl knjižicam prodam Ugodnosti. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Ampera«.
32703-20
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
k umije do najvišjih oe.nab
ČERNE - Juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica X
w
ri]jiiMUiri
Beseda 1 Din, davek 2 Dia, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjii znesek 17 Din.
Sobo
leno <»pr«m!jea>o, i (M-triko in fKjstrrobo oddam za 250 Din t Pru'«<h — Sredina 5.	33640-33
Opremljeno sobo
oddam v Bohoričevi ®'»ci it. 34/a.	33886-33
Prazno sobo
▼ parterju, oddam v Mariborski ulic: šrteiv. 17 — »Stadion«.	33883-23
Sobo
mimo, z 1—2 poete Vato« išče zakousti par bre^ otrok. Ponudbe e cen>o na oglas, oddelei »Jut'«« pod »Kapemik«.	32006-23/a

ti)
Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Pismo pod značko Vedno hvaležna in ndana
pr«pon>o divipn;"'«. Prosim ta drog eestaoek. 32561-24
Gospod Pom!
S« vedno živa. Srvvmi TVfl 'TT. ee prele<pih časov, ki eo mi oetali oerpo-za bijoči. — ielan flkot»>šen odmer — STideoj«! Ve4oe'ava.
30881-24
Sobo
1<*» o^jrem-l.jf^m«. • poee#v nim vbodom, oddam 1 ali 2 powpodi>ma ne Res^jevi ceet-i 3,01. !«**>. 32882-33
Opremljeno sobo
oddam v StreJiSfci tzl. 35/1.
33804-28
Ve!?ko prazno sobo
»koj oddam na Mestmetn trgu Ster. 13TH 82903-23
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din, Najmanjši znesek 17 Din.
Damske zim. plašče
dekliške in otro?ke kupite najceneje prt F. L GoH čar Liubijame. Sv. Petra oefta 39	31515-13
Dvosob. stanovanje
v sred-lm mfe'1 iščem s 1. d-ec eunibr om. Pomudlbe pod značko »I>va« nr, oglosn-i oddelei »Jutra«. 32893-31/a
Enosob. stanovanje
s prostorno kuhimjo oddam v 9p. SiSki, ' Ve-ov. škove 6G.	33806-31
Prazno sobo
kranoo. visokopritfičmo — "ddam T Čopovi niicn 19, 1ovk>.	3LOOO-33
Sobe išče
Beseda 5« para, davek 2 Din. ia šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši tnesek 12 Din.
Visokosolka
iSče sobico t uporabo Me-vir.e — najraje kot »o-staniovalika. Pooiruidbe na o?la«. oddeiek »Jutra« pod »Nujao«.	32900-33/a
Mirno sobo
praano	ofiretnSjeoo. s
posebnim vbodom, v re*n-tru mosta i.šč.em n takoj. Ponudi e na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »13«.
32901 -33/a
Uradnica
i9če • 15. novembrom jo sobo s souporabo ko-paioicA, v bližnji okolici. Porodbe ne og'ae. oddelek »Jutra« pod »Cista soba«.
32910-33/a
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pes — lirski seter
ee je zatekel. Las*rri>k g« dobi pri lovsikein čuvaju Douču, StcžSoe štov. 73.
32906-27
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Šivalni stroj
flfcoraj dot, naprodaj. Naslov v vseh poelovalmieaii > J utre«.	32880-39
CSEES2BSS5
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek n Dio.
Preklic
Podpisani Sever R-wi>olf k Lju Ujame sem govoril o g"oepodioni Smele Iverika. trgovki v LjmbLjamd, da je zaprto, ker se j« neugodno izrežeia o Njegovem Veličanstvu kralja. Zato kleveto nisem imel nobec« osnwe im radS t^g«. pre-ldicojem io obžalujem ter ee goepodičmi Smaictvi za-bva ju jem, d« je odstopile od tožbe. — R. Sever.
3CB8«1
Telefon 2059
Premog ^ Karbopakete drva in koks nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica 5.1
GOSTILNIČARJI*
Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko
BERMET-VINO
Črnino iz FrnSbe gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga poSilja
B. .MAKLVKOV, Sremskl Karlovci, Pruška gora.
assBaassssasggs^
Zahvala«
Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so spremIH nagega, dobrega očeta
Karla Hribernika
k večnemu počitku, kakor tu<fl za poklonjene vence tn cvetje — in vsem, ki so sočustvovali z nami
Sv. maša zadušnica se bo brala dne 17. novembra ob	uri v farni cerkvi v šiškL
V Ljubljani, dne 10. novembra 1934.
9491
Žalujoči ostali.
'.'	"'-'V'
Tužnim srcem sporočamo žalostno vest, da je naža srčno ljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospodična
ALBINA ZAJC
trgovka
dne 12. t. m. po kratki tn mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu preminula.
Pogreb nepozabne pokojnioe bo v sredo, dne 14. t m, ob i/24. url popoldne iz splošne državne bolnice na pokopališče v Stopanji vasL
LJubljana—Moste, dne 12. novembra 1934. Globoko žalujoča mati Marija Zaje in ostali sorodniki
ObčHLa Dotttjoo*	t»g-ebnS m-oC
Standard Super 35
ndard Radio

Za ta Stradivarius med radijskimi aparati se navdušujejo
posebno glasbeniki RazkoSen in moderen po zunanjosti, a tehnično dovršen. Sprejemalec kratkih, srednjih in dolgih valov od 20—2000 m.
„RADI0", reg. z. z o. z. v Ljubljani
Miklošičeva cesta 7*
(Jreiuje Davorin flavljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra< Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno
dskarnarja Franc Jeaeršek. - Za tnseratni del Je odgovoren Alojz Novak. - Vd v UubUani