St. 569.
V Ljubljani, sreda dne 27. septembra 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
•JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu ®ea*čno K120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 30-—, polletno K 10 —, četrtletno K 5’—, K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30-—. Telefon številka 303.	:
JU T R
■ —- NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
BBSZSi&SSiSh	: Posamezna številka 6 vinarjev
Uredništvo in upravništvo ]e v Frančiškanski ulici 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne irežSMBiiHEifflMr	vračajo. Za oglase se plača: pctit vrsta 15 v, osmrt-
nice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko.
:	Telefon številka 303.	:
Našim cenjenim izvenljubljanskim naročnikom.
Naročnina znaša celoletno K 20.—, polletno K 10.—, četrtletno K 5.— in mesečno K 1"70. To je sicer napisano na čelu lista, ali mnogi pošiljajo po K ISO in hočejo, da se jim za to ceno pošilja list cel mesec.
Plačuje se naročnina povsod vnaprej, kar je tudi edino pravilno. Na naročila brez istočasno vposiane naročnine se v bodoče sploh ne bomo mogli več ozirati.
Sploh prosimo naše cenjene naročnike, da bi se držali pri plačevanju naročnine reda, ker s tem olajšajo nam delo, njim se pa ni treba bati, da bi jim bilo pošiljanje lista, ako ne bi bila plačana naročnina, ustavljeno. Nagla-šamo to sedaj, ker je blizu 10. dan v mesecu, ko ustavimo pošiljanje lista vsem onim, ki do tega dneva ne podaljšajo naročnine.
Upravništvo „Jutra“.
Afrikanski plesi.
»Panem et circenses* kruha in iger je hotela imeti rimska množica, ko so ji rimski cesarji vzeli svobodo. Kaj svoboda: kruh in igre . . • Kdo W se tepel za politiko in za pravice: da je le kruh za želodec in igra za srce. Vseeno je, ali vlada ta, ali oni, kko ali tako, samo, da je življenje yeselo. In zato so vladali ljudje, ki so imeli za seboj vojaško moč, ki so jih izbrali iz sebe oni vojaški polki, ki 'udi niso hoteli drugega, nego: kruh m igre. In kaj so hoteli imeti cesarji ? Tudi kruh in igre — seveda oboje boljše, nego one množice, bi bile zadovoljne z vsem, samo da so imele dovolj kruha in iger.
Ako ni bilo v Rimu kruha je bilo treba temveč iger, da se je množica potolažila. To je bil nevaren eksperiment s široko maso. Kajti tudi pri »ajlepši igri želodec ne molči in kruli svojo lačno pesem. Ako domače igre v chkusih niso več zadostovale, je bilo treba vojn, da se je s tem dalo upanje na zmago in na nove polne zakladnice kruha. Toda zgodovina kaže, da stvar ni šla dolgo naprej. Par stoletij, potem pa se je pokazalo, da je bila vsa ona politika in taka vzgoja ljudskih mas — zavožena. Igre niso mogle nadomestiti kruha, sestradana masa se je množila, višjih idealov ni bilo — prišel je propad.
Take igre se danes ponavljajo po Evropi. Države se oborožujejo in se ■— vkljub mirovnim kongresom in prijateljskim medsebojnim izjavam — pripravljajo na vojno. Da bi ga ljudstvo ne čutilo vseh velikih bremen, ki se porabijo za armado in da bi se •dvrnil pogled od bede, ki vlada doma, se vprizarjajo bojni plesi: enkrat v Perziji, potem na Balkanu, potem v Macedoniji, zadnji čas so prišli v modo afrikanski plesi, kot najzanimivejši. Pred tednom so listi pisali, di stojimo pred vojno zaradi Maroka, danes pišejo, da smo pred vojno zaradi Tripolisa. „Prekmorski interesi” naj omamijo evropske narode in mase, da bodo vlade lahko dobile svoje milijone za armado in ladjevje.
Po dolgi »vojni nevarnosti*, je bil mir v Maroku zagotovljen. Ni mogel biti zagotovljen prej, dokler niso stale vse velevl^sti druga proti drugi, dokler ni bil v nevarnosti evropski mir.
In sedaj se je oglasila Italija in hoče imeti Tripolis.‘Tripolis je turška dežela in Turčija je dala vedeti, da ni Tripolis na prodaj za nobeno ceno in da bo branila svojo last s skrajnimi silami. Italiji pa so bile puščene proste roke in ona želi imeti Tripolis in že je šla ekspedicija čez Sredozemsko morje. Tako se začenja nov afrikanski ples. Kakor se vidi, evropske vele-vlasti čutijo — glad in draginjo, kajti že staremu Rimu je bila Afrika — zakladnica. Zato menda tam države iščejo rešitve v teh hudih časih. Ali pa morebiti tam ne iščejo toliko kruha, kakor iger — da bi se pozabilo na kruh doma.
Položaj zaradi Tripolisa se smatra za zelo važnega in resnega; tudi o Maroko se je pol leta tako govorilo. Tudi tam sta začela igro najprej dva, potem je prišel tretji, Četrti, peti — kakor je to pri igri. Nazadnje postane situacija resna, evropske velesile dokažejo potrebo vojnih sil — oblaki se zbirajo nad obzorjem — in se razidejo. Igra pa je stala milijone.
Vkljub vsem nemirnim vestem bi lahko že danes trdili, da ne pride do vojne med Italijo in Turčijo in tudi evropske vojne ne bo, vkljub temu, da smo vedno nanjo pripravljeni. Nazadnje se stvar mirno poravna; ampak treba je iger, bojnih plesov in pretečih nevarnosti. Te zadostujejo, da se dokaže potreba velikih milijonov, ki jih porabijo evropske države za vzdrževanje miru.
Zaupni sestanek narodno - radikalnega di-
jaštva.
Skromno in tiho so se zbrali koncem preteklega tedna zaupniki-narod-no-radikalnega dijaštva na zaupni pomenek v mali dvorani »Mestnega doma\ Polagali so bilanco, premo-trivali vsestransko sedanji položaj in odmerili smer za prihodnost.
Ta zaupni sestanek je bil velikega pomena in njega posledice se bodo pokazale že v bližnji prihodnosti. Iznova se je poudarilo, da ostane narodno-radikalno gibanje le kulturno gibanje. In kot kulturno gibanje je narodni radikalizem preciziral svoje stališče nasproti socijalizmu in soci-
jalni demokraciji in nasproti narodno-naprednemu svobodomiselnemu dija-štvu. Prišel je tudi do važnega zaključka v starejšinskem vprašanju ter je izpeljal enotno in dosledno organizacijo cele struje,
Prvi je referiral jurist Ivan Sajovic o narodnem radikalizmu in soci-jalni demokraciji. Pokazal je v svojem referatu, kaj je individualizem in soci-jalizem, pokazal je dobre in slabe strani prvega in drugega sistema ter prešel slednjič na definicijo nar. radikalizma.
Kaj je narodni radikalizem? Nič drugega, nego sinteza individualizma in socializma z odločno narodno tendenco. Slabe strani individualizma kakor tudi presmeli poleti socialističnih idej so povzročili sintezo dobrih strani obeh sistemov, oplojeno s kako izrazito tendenco. To so različne kulturne in politične struje, pred vsem napredne meščanske kakor tudi krščansko socijalne stranke z socijalno-napredno, ozir. konfesijonalno versko tendenco.
Referent je nato analiziral narodni radikalizem ter pokazal njegove individualistične in socijalistične sestavine. Pokazal je, kakšna načela je rodila sinteza obeh sestavin, konštatiral monistično svetovno naziranje nar. radikalizma rer poudaril njegovo razliko od historičnega materijalizma. Konsta-tiral je, da se strinja nar. radikalizem s socijalizmom le v nekaterih potih, sredstvih in principih, razlikuje pa v cilju. Slednjič je pojasnil z ozirom na vse to stališče nasproti socijalni demokraciji. (Referat izide v »Omla-dini“0
O predmetu se je razvila prav zanimiva debata, ki se je koncentrirala v dveh glavnih točkah kot glavnih razlikah med nar. radikalizmom in socijalizmom: v narodnostnem vprašanju in v kolektivističnem gospodarskem sistemu. Rezultat debate je izražen v tozadevnih resolucijah,
Drugi referent, jurist Stanko Virant, je govoril o razmerju med nar. radikalnim in narodno - naprednim di-jaštvom.
Pokazal je narodni radikalizem kot pijonirstvo kulturnega narodnega dela, ki je postalo obenem z metodo in celo organizacijo skupni vzor vsega narodno čutečega slovenskega dijaštva. Ni dvoma, da je narodno-radi-kalnemu dijaštvu najbližje narodno-napredno dijaštvo, ki se je zadnji čas organiziralo popolnoma [po vzoru prvega in je tudi v svoj program vzelo točke narodno - radikalnega programa. Ali v vsem se narodno - napredno in narodno-radikalno dijaštvo vendarle ne krijeta, in zato o kaki fuziji obeh struj ne more biti govora.
Tudi o tem referatu se je vnela živahna debata. Poudarjalo se je, da si po dosedanjem delu narodno-na-prednega dijaštva — vsako soboto dijaški vestnik v »Slov. Narodu* — ni mogoče biti čisto na jasnem, kaj to dijaštvo pravzaprav hoče. Jasno je le toliko, da je to dijaštvo del politične, narodno-napredne stranke in se je z ozirom na to iznova poudarilo,
da hoče narodni radikalizem ostati kulturna struja.
Kot tretji je referiral tehnik Ivan Zorman o narodno-radikalnem starejšinskem vprašanju. V globoko zamišljenem referatu je povedal, kaj pričakuje narodno-radikalno dijaštvo od svojih starejšim Podal je konkreten načrt dela, ki bi ga narodno-radikalni starejšine mogli izvršiti v slovenskem narodu.
Samo po sebi umevno se je tudi o tem referatu razvila prav živahna debata, v katero so posebno posegli navzoči starejšine.
Ko so se rešile še nekatere točke internega značaja, je sestanek sprejel resolucije, ki se predlože v definitivno odobritev posameznim narodno-radi-kalnim društvom. Te resolucije se glase:
1. Ker vidimo v narodu najvažnejši naravni socijalni organizem in podlago vsakega napredka in civilizacije, nam narodnost ni le politično vprašanje, temveč stvar svetovnega n a zi ran ja. Zato smatramo za narodno le tako organizacijo, ki pri svojih pristaših s motreno goji narodni čut v zasebnem in javnem življenju, Pri tem poudarjamo, da smatramo delavski stan za enako važen in drugim stanovom enako vreden del narodne celote. Naloga narodne slovenske politike je delati na to, da se odstrani gospodarska in vsa-kojaka duševna odvisnost delavstva, to pa tem bolj, ker bo šele tedaj dana delavstvu možnost, da se v narodnostnem boju tudi aktivno udejstvuje. Odobravamo stanovske organizacije, ki delujejo za povzdigo posameznih stanov ter se pri tem zavedajo, da so del narodne celote in torej načeloma ne zapostavljajo narodnih interesov svojim razrednim težnjam.
2. Kriterij, v koliko se je odločiti za individualno ali kolektivistično gospodarstvo, je narodno - radikalnemu dijaštvu le vprašanje, v kateri družabni obliki je več možnosti, da razvije kar največ izvrstnih posameznikov in se kultura celote pevzdigne na najvišje stanje, kratkomalo, v kateri družabni obliki bo mogla civi 1 izacija človeštva čim najbolj zrasti. Ne v individualnem, ne v kolektivističnem gospodarstvu ne vidi tega ideala, pač pa v sintezi produktivnih strani obeh sistemov. S tega stališča moramo izjaviti, da gospodarski in družabni kolektivizem, kakor ga zahteva program socijalne demokracije, ne odgovarja našemu nazi-ranju o družbi in državi.
3. Narodno-radikalno dijaštvo ne nasprotuje, da se t. zv. »svobodomiselno narodno - napredno dijaštvo" organizira, ker je le-to prisiljeno pokazati, kaj pravzaprav hoče, in da ga ne vodijo strankarski nagibi ne odpor proti kakim osebam, temveč določen program. Veseli nas, da — v kolikor je to dijaštvo doslej v
posameznih člankih objavilo nekaj programskih točk — te točke povsem odgovarjajo našemu programu, celimo, da svoj program formulira glede vseh točk, da se bo potem videlo, ali ima to dijaštvo kako novo idejo, ki je od našega programa toliko diferentna, da je ustanovitev in eksistenca posebne’ napredne dijaške organizacije stvarno potrebna in utemeljena.
4. Narodno - radikalni zaupni sestanek izreka nujno željo, da se ustanovi starejšinska organizacija, kjer bodo absolventi iz narodno - radikalnih društev in drugi prijatelji in somišljeniki narodno-radi-kalnega dijaštva delali za ur e sni -čenje našega kulturnega programa in gojili stalne zveze z dijaštvo m, Poživljajo se že obstoječe krajevne združitve narodno - radikalni starejšin, posebno ljubljanski »Izobraževalni klub*, da se o ustanovitvi te organizacije čim-prej izrazijo.
5. Eksekutivi narodno-radikalnega dijaštva se izreče želja, da predloži našim akademičnim društvom načrt, po katerem bi le-ta sklenila enotno stilizacijo] programa narodno-radikalnega dijaštva oziroma narodno - radika lnih društev.
DNEVNE VESTI.
Položnice poštne hranilnice smo
poslali danes našim cenjenim zunanjim naročnikom, ki jih prosimo, da potom njih čimprej podaljšajo naročnino, ako jim koncem tega meseca poteče, da ne bomo primorani ustavljati pošiljanja lista onim, ki naročnine ne obnovijo.
Shod zaradi obrtne šole, ki bi se imel vršiti danes, je radi nepričakovanih zaprek odložen na poznejši čas.
Protidraglnjski shod, katerega je priredila N. D. O. v Trstu dne 24. t. m. gotovim ljudem ne da spati. Neki »Tržačan starega kova* se je radi tega v včerajšnjem »Slovencu* pošteno razkoračil in se z vso silo zale-tuje v dr. Josipa Mandiča, ki se je na shodu drznil razjasniti delavcem, da so krivci sedanje draginje v veliki meri agrarni izkoriščevalci in vlada, ki ima za topove vedno dovolj denarja, bednemu stanju svojih narodov pa ne more odpomoči. »Slovenec* zatrjuje z ozirom na to, da je v sedanji draginjski krizi hujskati zoper agrarce naravnost zločinstvo. Dobro da se poznamo. Na eni strani je »Slovenec* s tem priznal v polni meri, da je agrarna politika naše države narodom pogubna, na drugi pa je očitno pokazal, da popolnoma odobrava sedanjo draginjo. Dotični tržaški poročevalec »Slovenca* gotovo ne trpi pod sedanjo draginje, drugače bi nikakor ne mogel skvasiti takih bedarij. Noben trezen človek bi tudi ne mogel zameriti ljudstvu, če bi si v obupnem položaju samo iskalo pomoči. Celo
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
Njen brezumni pogled je sirmel v nekaj, česar kardinal ni mogel videti.
Bembo je instinktivno okrenil glavo.
Zagledal je Rolanda Kandiana.
Kardinal je kar zahropel v svoji brezumni grozi. Napel je moči, da bi vstal, čuteč, da mora bežati, uteči sovražniku v vratolomnem diru. Toda obsedel je na mestu kakor okamenel in prikovan; niti geniti se ni mogel. Samo, ko se je začel Roland bližati, se mu je njegova glava polagoma obračala naproti, in oči so mu sledile korak za korakom.
Ta nemi prizor med lmperijo, Bembom in Rolandom je imel v sebi nekaj prestrašnega. Roland je prišel tik do Imperije. Zdelo se je, da ne vidi Bemba. In ta je ta hip že začutil brezumno nado, da Roland ne prihaja zaradi njega.
Hripav vzdihljaj je napel njegove prsi.
Toda v istem trenotku je mahoma strašno vztrepetal. Silna roka je bila padla na njegovo ramo, in ko je kardinal dvignil glavo, je zagledal dva prsta pred svojim obrazom lice Skala-brina. Krik groze, ki se je dvignil iz najgloblje globine njegovega bitja, je zamrl pred časom: Skalabrino je zamašil škofu usta s cunjo.
Ko je bil Bembo onemljen, ga je orjak prijel z obema rokama in ga odnesel iz salona.
Imperija je napol blazna prisostvovala temu strašnemu prizoru, ne da bi mogla črhniti besedico.
Ko je Skalabrino izginil z Bembom, ji je bilo, kakor da se ji je odvalil kamen od srca.
Pogledala je Rolanda, in njegov obraz se ji je zdel sicer resen, skoraj žalosten, a ne strog in neizprosen.
— Ah, je zamrmrala s prisiljenim usmevom, priznati moram, da sem se ustrašila ... v prvem trenotku . . . Mislila sem . . , saj se mi boste smejali . . . mislila sem ... da hočete napasti
mene ... To je bil brezumen prazen strah . . . Kajneda? . . .
Ženski vendar ne boste storili zlega . . . vem, da ne . . . Vi, ki ste tako plemeniti in velikodušni, se ne boste hoteli ponižati ... z umorom . . .
— Milostljiva, je dejal Roland, umreti morate.
Ona je vsa preplašena odskočila in pogledala topo okrog
sebe.
— Umreti 1 Zakaj? Zakaj neki?
Roland je postavil drobčkano stekleničico	na mizo	zraven
sebe.
— Evo vam strupa, je povzel, ki vas umori brez muk.
— Ubili ste Davilo, milostljiva; a to me ne briga. Toda umorili ste tudi svojo hčer; to je vzrok, da ste v mojih očeh pošast, ki ne sme živeti dalje. Bianka je mrtva. . . . Poginite tudi vi.
Ona se je zagrohotala.
— Umreti! je kriknila in oskalila zobe. Umoriti se, ko se mi odpira življenje v.toliki krasoti 1 Vi blaznite, gospod.
— Življenje, je dejal Roland, se je v enaki krasoti odpiralo Leonori, ki ste jo obsodili, Bianki, ki ste jo umorili, in meni, ki ste me pahnili v nesrečo. Ali ne razumete, da je mera katastrof in hudodelstev napolnjena do vrha ? In da pomeni vaše življenje smrt vsemu, kar se vam približa?	Dovolj je	milostljiva;	eno
minuto imate časa, da se odločite .	. .
— Oh, je vzkliknila ona in	razpustila	svoje lase	v	gesti
tragične groze, vi blaznite, saj vam pravimi
— Jaz, da naj se umorim 1 . . . Umorite me vi, če hočete in če morete!
V tem trenotku pa se je vrnil Skalabrino in se postavil pred vrata.
— Morilca! je zarjula. Vidva sta sama morilca 1 Toda ne mislita, da se vama dam ugonobiti, ne da se branila . . . Klicala bom na pomoč . . . Pomagajte 1 Pomagajte!
Ta hip je planil Roland nadnjo. Prijel jo je za roko in jo potegnil k mizi, kamor je bil postavil steklenico.
— Milostljiva, je dejal mrzlo — izberite: ta strup, ali pa beneškega krvnika.
— Krvnika! je zajecljala.
— Ne vem, kdo vas je ovadil, milostljiva, toda tisti dan,
ko sem odšel iz Benetek, je bila obljubljena vsota petsto Srebrnjakov tistemu, kdor more pokazati Svetu Desetorice sled, kam je pobegnila Imperija, morilka Ivana Davile.
— Krvnika 1 je ponovila ona vsa prepadla. Ne, ne, nikarite! Umorim se . . . prisežem vam . . , samo eno uro me pustite še živeti ...
— Pred vrati vaše palače čaka voz. Ako hočete živeti še mesec dni, pojdite z namal
— Ne, ne, oh, ne! Milost! Tako mlada sem šel Milosti Ljubila sem te, Roland I Ljubim te še vedno!
Kruto je bilo poslušati ječanje te ženske.
Roland se je čutil presunjenega.
Morda bi jo bil zares pomilostil . . .
Ali je Skalabrino slutil, kaj se godi v duši njega, ki ga je imenoval svojega gospodarja?
Kdo ve?
Toda v trenotku, ko se je Imperija vrgla na kolena in iztegnila svoje roke, odrevenele v obupu, je orjak pristopil s težkim, mirnim korakom in prijel za steklenico s strupom. Nato se je obrnil k Imperiji, ki mu je zrla z grozo nasproti; zgrabil jo je za lase, potegnil ji glavo nazaj, in ko je hotela kurtizana še enkrat zakričati, ji je izlil vsebino steklenice v usta.
Bilo je kakor strela.
Strašen . . . bliskovito nagel krč je stresel Imperijino telo ...
Nato je obležala nepremično, vsa trda.
Skalabrino je vstal. Njegovo Čelo je bilo znojno, njegovo lice spačeno 1 s hripavim glasom je zahropel:
— Zdaj pride on na vrsto!
XVIII.
Kaj je pisal Roland Aretlnu.
Roland je prisostvoval temu usmrčenju, ne da bi branil Skalabrinu le z najmanjšo gesto. Da, v zadnjem hipu se mu je res že smilila 1 Kričanje kurtizane mu je trgalo srce. Toda Bian-kin oče se mu nikdar ni zdel tako strašen kakor danes, tako mogočen in divji kakor v trenotku, ko je prijel lmperijo za lase.
(Dalje.)
država sama je izprevidela, da tako ne gre več naprej. Le naši klerikalci se še niso izpametovali. Toda boj se bo izvojeval tudi brez klerikalcev. Ljudski glas je namreč danes že tako močen, da mora slišati in mu ugoditi vlada sama, ako se hoče obdržati na krmilu.
Sijajen uspeh cvetličnega dneva.
Računi cvetličnega dneva so zaključeni. Uspeh je naravnost sijajen. Dohodkov je bilo 5 924 K 51 vin , stroškov pa samo 127 K 90 vin., čisti dobiček znaša torej 5796 K 61 vin. In to vkljub neugodnemu vremenu, vkljub bojkotu klerikalcev in Nemcev. Živele vrle narodne gospe in gospodične, živeli vsi aranžerji cvetličnega dneva, živelo ono zavedno občinstvo, ki je kupovalo cvetke!
K umoru pokojnega Šibenika. Od več strani nas vprašujejo, zakaj ničesar ne pišemo o preiskavi po-, vodom umora pokojnega Šibenika in nas ob enem opozarjajo na razne govorice, ki se o tem razširjajo po Ljubljani. Mi vendar ne moremo jemati raznih več ali manj verojetnih kombinacij in ugibanj za golo resnico,
. avtentičnih podatkov pa nimamo nobenih, ker stvar se še-le preiskuje. Težko je javno osumnjičiti koga, za katerega se morda pozneje dokaže, da je nedolžen in zato smatramo za naj pravilnejše, da se ne spuščamo v zadevo, dokler se ona nahaja v rokah preiskovalnega sodnika, izvzemši, seveda, ako bi nam dal kdo na razpolago kake avtentične in verodostojne podatke; v tem slučaju bi bila naša dolžnost opozoriti preiskovalnega sodnika na te podatke.
Iz gledališke pisarne. V četrtek 28. t. m. se igra prvič na našem odru slavna italijanska drama .Grešna ljubezen*. Njen avtor, G i a c o s a Giuseppe, moderni italijanski dramatik je bil rojen 1. 1847 v Collereto-Porella pri Ivneji v Piemontu. Študiral je v Ivreji in v Turinu ter je bil nekaj časa odvetnik. Pisal je drame, s katerimi je dosezal takoj spočetka uspehe. Zato je opustil advokaturo ter se posvetil docela dramatiki. Kmalu si je pridobil s svojim svežim, gracijoznim dovtipom in z umeln ško okusno formo svojih modernih del veliko priljubljenost po Italiji. V dobi od leta 1872—94 je napisal večje število dram in novel ter je bil opetovano odlikovan. V vseh je igrala Duše glavne ženske vloge. Večino njegovih dram igrajo tudi nemški in francoski ter slovanski odri. Predzadnja njegova drama, iz leta 1891, je .Tristi amori“, ki se vprizori pri nas pod naslovom »Grešna ljubezen”, kakor na nemških odrih. Ta drama je krasna psihološka študija, obenem pa slika malomestnega življenja v moderni Italiji. Glavno žensko vlogo igra ga Danilova, glavno moško pa g. Nučič. Večje vloge imajo še gg. Skrbinšek, Bukšek in Danilo. Predstava se vrši za nepar-abonente.
Izobrazba. Izobrazba je jako različna in obsezajoča vse panoge človeške kulture. Ako je človek le enostransko omikan, ako je proniknil s svojim duhom le košček človeške kulture, pravimo da je v izobrazbi omejen. Moderni Člcvek pa stremi, da bi razumel v mnogih panogah kulture kolikor možno veliko in da ni izotražen le v svojem ožjem poklicu Seveda je kultura dandanes tako ogromna, da je človek lahko ponosen, ako je vsaj v svoji poklicni stroki docela izobražen. Zato pa ni čudno, da je maisikak velik strokovnjak,glede drugih kulturnih panog omejen, neveden. Vsled tega niti več ne zahtevamo, da bi bil moderni človek n. pr. izvrsten medicinec ter še obenem dober politik, ekonom, estet itd. Vendar smo si ustanovili nekak pojem splošne
MALT LISTEK.
I E. RUBIN.
Mihaela.
(Slika s počitnic.)
(Dalje.)
Tako mi je postalo sčasoma dolgčas in želel sem si odtod kamorkoli. In že sem zbiral svoje reči in najbrže bi me bila odnesla mladeniška volja kam doli na jug iskat miru in zadovoljnosti, ko sem prejel naenkrat nekega dne pismo od svojega prijatelja z Dunaja. Pisal mi je, da bi rad prišel na počitnice, da si želi k meni, da mi ima povedati mnogo novega itd. Ce sem kdaj koga ljubil z vso prijateljsko ljubeznijo, ljubil sem njega — mojega nesrečnega julija. Prijatelji, star sem, a ni nič neprijetno pripo-znati, da mi postane težko v duši, ko se spomnim nanj. V večerih, ko se naše solnce poslavlja za snežne glave naših gor, spomnim se na tiste lepe večere in na tebe moj nepozabljeni prijatelj. Njegovo povest, ki jo pripovedujem, sem preživel v srcu ž njim jaz sam . . ." Gospod Globič si je nekoliko oddahnil in se zopet zagledal v kozarec; spomin na prijatelja ga je spravil v otožnost, da je skoraj pozabil pripovedovati svojim radovednim poslušalcem. In kdo ve, koliko časa bi
izobrazbe, s čimer razumemo, da se bavi človek poleg svoje poklicne kulturne stroke tudi še vsaj z literaturo, upodabljajočo umetnostjo in s politiko. S temi tremi kulturnimi pridobitvami se mora živeje pečati vsakdo, ki hoče, da ga smatramo izobražencem. Pri nas moramo zahtevati, da se omikanec zanima za domače in najvažnejše svetovno politično gibanje, za domačo in najznamenitejšo literaturo evropskih narodov, seveda književno in glasbeno ter za domačo umetnost. Kdor nima živega interesa vsaj za to, zaostaja daleč za izobrazbo najskromnejšega kulturnega Evropejca. Pri nas so literatura, umetnost in politika absolutno potrebni kulturni rekviziti; žal, da se še v nekaterih krogih preveč bagatelizujejo. Zlasti malo zanimanje Ljubljančanov za gledališko dramsko umetnost je naravnost strašno ubožno izpričevalo za neke naše vrste, ki pa baš zahtevajo, da bi jih smatrali za izobražene. Nemško občinstvo se izredno živo zanima za dramo ter napolni gledališče do zadnjega kotička pri drami ravno tako, kakor pri operetah. Pri nas je to, žal, drugače, kar ne kaže na posebno literarno izobrazbo naše inteligentne publike. Povsod na svetu se v izobraženih krogih prav mnogo govori o literarnih novostih gledališča in vse hoče poznati predstave svojih dramatskih igralcev. Žalosten dokaz omejene izobrazbe bi bilo, če bi naša literarna in dramat-ska umetnost trpela zaradi nekulturne brezbrižnosti publike.
Odbor akad. fer. društva .Prosveta" v Ljubljani, izvoljen na obč. zboru dne 22. t. m. za leto 1911/12, se je konstituiral tako-le: Predsednik: stud. arch. Ivan Zorman; podpredsednik: cand. iur. Daril Pekle; tajnik: stud. med. Boris Šlajmer; blagajnik: cand. iur. Stanko Stor; knjižničar: stud. iur. Saša Železnikar; namestnika: cand. iur. Hugon Milavec in stud. iur. Stanko Lapajne; preglednika: cand. med. vet. Janko Vizjak in stud. iur. Arnošt Brilej.
Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja v Celovcu šteje letos 84.855 udov. Vsi ti prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Molitvenik za šolsko mladino. 2. Koledar za leto 1912. 3. Deseti brat. 4. Mladim srcem. 5. Na Jutrovem. 6. Zgodbe sv. pisma, 17. zvezek. V zameno ali v doplačilo — kakor si je kdo pri vpisovanju želel — se še doda: 7. Troje povesti. Z razpošiljatvijo smo pričeli ravnokar. Potrudili se bomo, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. — Red za letošnjo razpošiljatev je sledeči: 1. Amerika. Afrika, Azija. 2. Krška škofija. 3. Razni kraji. 4. Tržaško koprska škofija. 5. Lavatinska škofija. 6. Ljubljanska škofija. 7. Goriška nadškofija. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo »avizo", pošljejo po nje na železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo družbi samo zamudo in nepotrebne stroške. Cb enem vsem čč. gg. poverjenikom, ki prejmejo po železnici več kot eno balo, vljudno naznanimo, da se nahaja zapisnik udov vedno v oni bali, ki ima najnižjo številko. Stroške, katere so imeli gg poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. O knjigah, ki so letos zelo lepe, prinesemo pozneje oceno.
K vprašanju znižanja klavnlških pristojbin. Vsled večstranske izpod-bude se je posvetovalni svet, ki je dodeljen za začasno oskrbovanje ob-
bil še molčal, da ni naš prijatelj profesor, ki je vedno rad citiral stare klasike in se pogovarjal s Homerom ob vsaki priliki, ko bi ne bil nehote začel naš profesor citirati oni verz iz Vergila:
.Conticuere omnes ..."
»Da,“ vzdramil se je gospod Globič, .o njem vam pripovedujem. Seznanil sem se bil ž njim takoj v prvih šolskih razredih in sva si ostala ves čas velika prijatelja. Jaz sem bil vedno bolj trd, on pa je bil mehka sanjava duša. Kdor ga je poznal, vsakemu se je priljubil, bil je eden izmed prvih talentov med nami. Mislil je zelo mnogo in se je vedno prepuščal neki zamišljenosti, poleg tega je ležala na njegovem obrazu neka otožnost, ki ga ni nikdar zapustila. Bil je iz onih ijudij, ki vedno hrepene za nedosežnimi cilji in verujejo da so rojeni pod nezgodno zvezdo. Res se je kazalo, da mu niso rojenice mile, da govorim z vero svojih pradedov. Z veliko bedo se je prebil čez vse šole, in potem šel z menoj na Dunaj. Ker sva bila ves čas tovariša je naju zvezalo življenje v tujem mestu v neraz-družljivo prijateljstvo. S početka se je kazal kot pesnik; njegov dnevnik je bil poln pesmi in zapiskov, ki mi jih je čital zvečer, a pozneje je zašel v svojih mislih dalje in je postal filozof. Njegova nemirna duša je iskala
činskih opravil mesta Ljubljane postavljenemu c. kr. deželne vlade svetniku, pod predsedstvom slednjega posvetoval v enej zadnjih sej z vprašanjem eventuelnega znižanja klav-niških pristojbin v mestni klavnici na polovico določenih zneskov. Po temeljitem posvetovanji sproženih odredb, ki naj bi skupno s za 50o/0 znižani tovorni tarifi na progah c. kr. državne železnice, katerih je pričakovati za slučaj znižanja klavniških pristojbin, se je vendar posvetovalni svet zedinil v naziranju, da nameravanega vspeha po tej poti ne bi bilo možno doseči. Nasprotno pa bi znižanje klavniških pristojbin na polovico značilo za mestno občino prav občutno izgubo proračunjenih dohodkov. Klavniške pristobine znašajo za eno veliko govedo, ki pride za aprovizacijo glavno v poštev: klavnine K 4, hlevnine od komada na dan 20 v in pristojbine za porabo tehtnice 40 v. Za en komad goveje živine plačati je tedaj v slučaju, da stoji tri dni v hlevu, kar pa se le izjemoma dogaja, na klavniških pristojbinah skupno K 5. Glede dovoza klavne živine po državnih železnicah, pri katerih bi se moglo doseči znižanje transportnih tarifov za slučaj znižanja klavniških pristojbin, pridejo v Ljubljani pač le proge v upravi c. kr. državnih železnic stoječe dolenjske železnice v poštev. Na tej železnici znašajo tovorne pristojbine za en vagon (za šest komadov goveje živine) od K 571 (Grosuplje), K 14 69 (Trebnje), K 15 50 (Ribnica), K 18*97 (Novo mesto) in K 1918 (Kočevje), tedaj odpade na en komad goveje živine K 0 95, odnosno K 2 45, odnosno K 2 58, odnosno K 3-16, odnosno K 3 20. Skupni stroški klavniških in transportnih pristojbin znašajo tedaj za eno govedo K 5 95, odnosno K 7 45, odnosno K 7 58, odnosno K 8 16, odnosno K 8 20; pri znižanju teh pristojbin na polovico tedaj K 298. odnosno K 373, odnosno K 3 79, odnosno K 4 08, odnosno K 410 za en komad goveje živine. V detajlni prodaji, ako se teža posameznega goveda računa le na 200 kg, moglo bi tedaj to znižati ceno za 149 do 2 05 vinarja za kilogram. To so pa tako minimalni zneski, da je brez vsakega predsodka mogoče trditi, da bi nikakor ne prišli konsumentom v korist, to pa tem manj, ker se v detajlni prodaji večinoma kupujejo množine mesa pod en kilogram teže. Slično je tudi razmerje glede telet in prašičev. Nasprotno pa bi znižanje klavniških pristojbin na polovico za mestno občino le za ostale mesece tega leta pomenilo več kot K 8000.
.Glavna posojilnica". Dne 30. t. m. ob 10. uri dopoldne prodajala se bodo na javni dražbi pri c kr. sodniji v Ljubljani (soba št. 16) posestva Karola Megliča v Spodnji Šiški in na Glincah, dne 30. t. m. ob 10. uri dopoldne pa pri c. kr sodniji v Radovljici posestvo v Mostah pri Žirovnici.
Socijalni demokratje taje kompromis s klerikalci. Z ozirom na no* tico pod tem naslovom, objavljeno v .Jutru" z dne 24. septembra t. 1. zahtevam na podlagi § 19. tiskovnega zakona priobčiti v postavnem roku naslednji stvarni popravek: Ni res, da .sta včeraj v bratski vzajemnosti korakala sodrug Klemenčič in klerikalec Kadunc k volilki I. razreda po pooblastilo", in da .sta ga dobila"; res pa je, da nisem že 14 dni bil skupaj s Kaduncem in torej tudi nisem v družbi s Kaduncem nobenega pooblastila dobil.
Sokol U. naznanja svojim članom ter prijateljem, da priredi v nedeljo dne 1. oktobra t. I. popoldan ob 4. u;i svojo 1. vinsko trgatev v gostilni pri Sokliču v T.novem.
nečesa velikega,- globokega, mlade sanje o sreči so prešle, zatopil se je v življenje in je gledal delovanje čudovitih moči. Ko že preje ni bil nikdar vesel, postal je sedaj še mračnejši in je vedno premišljal. Včasih je bil celo čemeren, a čez trenutek mil in dober: zdelo se mi je, da se v njem bojujeta vedno dve naravi. Pogosto mi je sam govoril:
.Odpusti mi, včasih sem celo proti tebi neprijazen, toda oprosti — ne more biti drugače, vidiš, da nisem sam kriv. Saj mi boš odpustil, ker vem, da me poznaš, drugim bi bil morebiti nerazumljiv. Glej, jaz sem sam na celem svetu, sam . . ." Tako se je čutil zapuščenega.
Na Dunaju sva živela skupaj. On je učil v neki bogati dsužini. In skoraj mi je pripoznal, da ni več sam. Zaljubila se je vanj domača hči, dvaindvajsetletna gospodična.
Zvečer, ko je prišel domov mi je pravil o nji. Ni imel nikake ljubezni do nje, toda igral je vlogo ljubimca, odkloniti nje ljubezen bi bilo toliko kakor zagnati od sebe kruh . . . Obetalo se mu je lepo življenje, kajti zadovoljni so bili — tako mu je pisala njegova ljubica — tudi domači, ki včasih prestrižejo z eno samo odločilno besedo plane zaljubljenih ljudij. A on je ostal hladen. Ne morem pozabiti, kako sva si odhajaje iz do-
Telovadno društvo „Sokol“ na
Igu vabi na javno telovadbo, katero priredi v nedeljo popoludne dne 1. oktobra 1911 na vrtu gospoda Minattija v prid zgradbi sokolskega doma. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina 20 vin. za osebo. Spored: 1. Proste vaje članstva. 2. Orodna telovadba
3.	Nastop vzorne vrste ljubljanskega Sokola. 4. Skupine na lestvah, izvaja ižanski Sokol. 5. Velika ljudska veselica. Prosta zabava. Srečolov. Paviljoni. Ples. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo sokolskega doma se preplačila hvaležno sprejemajo. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo.
V prid skladu za mednarodno sokolsko tekmo spominjajoč tragične smrti vrlega Sokola Šibenika je nabrala gdč. Mimica Amanova v domači gostilni pri Kroni v Gradišču. Denar smo izročili takoj na pristojno mesto.
Slovensko-italijanski krožek prične z rednim poukom takoj prve dni meseca oktobra. Obstojala bodeta dva tečaja kot preteklo leto; en tečaj bo namenjen izključno začetnikom ter onim, ki nimajo še vseh osnovnih naukov v jeziku. V petek, dne 29. t. m. se vrši občni zbor, kjer se določi čas pouka. Ura in kraj občnega zbora se natančno še naznanita. Vabimo pa že danes k najobilnejši udeležbi I
Gorenjska motiva. V izložbi tvrdke Gričar & Mejač v Prešernovi ulici vidimo dve lični sliki (akvarela) predstavljajoči:	»Motiv iz Do-
vjega na Gorenjskem" in »Farna cerkev v Ratečah na Gorenjskem". Sliki sta delo re-alca g. Stanka Peruzzija, mlajšega brata slov. umetnika v g. prof. Svitoslava M. Peruzzija. Čestitati je mlademu nadarjenemu avtorju, ki je v srečni izbiri motiva pokazal slov. občinstvu svojo marljivost in čut do lepe upodobljajoče umetnosti. Le tako naprej! — Sliki ste na prodaj, bilo bi zelo umestno, da pridete v last kaki javni zbirki.
Ribji lov v Ljubljanici proti Fužinam bo moral kmalu prenehati. V kratkem, bržkone čez tri štiri mesece, se prične poglobljenje glavnega kanala in takrat bo treba ribam bežati. Še to jesen bodo spustili vodo v Prulah v Gruberjev poglobljeni kanal, skozi mesto pa zapro vodo ko bodo na Krakovskem nasipu postavili drugi jez.
Kanali in mostovi. Ljubljansko občino čakate dve veliki in nujni na logi: Zgradba treh novih mostov in naprava betonskih kanalov ob obeh Ljubljaničnih nabrežjih. Ko bi klerikalci ne bili s svojo hudobijo zavlekli in preprečili važnih izvršitev, bi Ljubljana imela danes že marsikako napravo.
Skažena okolica. Nemško gledališče bo za olepšavo Gradišča vseskoz kvarno. Stavba neokusna, park krog nje unikum, vse brez smisla in praktično skaženo. Mesto olepšave — del mesta — pokvarjen.
Pozor pred nakupom! Z ozirom na notico pod tem naslovom v št. 667. našega lista nam poroča g. A. Brajer, da je svarilo g. A. Šolarja, naj nikdo ne kupi od njega čevljev, popolnoma ueumestno, kajti čevlje je napravil sam in iz usnja, ki ga je bil v ta namen kupil pri g. Seunigu, ki to lahko potrdi. G. Šolar je bil pri njem (g. Brajerju) in je vzel pet parov čevljev, češ da jih bo plačal, tega pa ni storil, ampak je začel trditi, da je usnje, iz katerega so čevlji napravljeni, njegovo — kar je seveda popolnoma izmišljeno. Jasnost bo v zadevo prinesla sodna obravnava, ker bo g. Brajer g. Šolarja tožil zaradi razža-ljenja časti.
movine prisegla prisego, ki je bila za naju velikega pomena:
»Tujke ne" . . .
In on je bil prvi, ki je imel priliko, da prelomi dano besedo. A ni je prelomil.
Videl sem, da se mu ponuja velika sreča; opomnil sem ga, da sme vkljub prisegi zaradi mene storiti po svoji volji, odgovoren je samo še domovini. Ne vprašujte zakaj domovini. Zadosti je zgledov. Posmejal se je s svojim ironičnim smehom in je rekel:
»Prijatelj, nikdar!"
Spoznal sem ga v tistem trenutku kot človeku, ki se zaveda velikih dolžnosti. Ne mislite, da sva bila prenapeta, ne, ampak gospoda, tudi slovenske zemlje Bog ni zapustil. Časi so časi, in ti imajo svoje pravice. Hotela sva dobiti Slovenke za žene, če nama je bil usojen zakonski stan. Kakor vidite — ni bilo usojeno. Prijatelj je bil vedno enako zamišljen in se je ukvarjal s svojo filozofijo in je v malem času dosegel velike uspehe. Nemki se je izognil z različnimi izgovori, toda to je vnelo njeno ljubezen. Vedno sem se bal, da pride igra do male peripetije; no, menda so čakali njegove izkušnje.
V takem položaju sem pustil prijatelja, ko sem odhajal domov, zato sem se malo začudil, da ga puste domov in da ne gre ž njimi vred na
Vlom. Dne 21. t. m. je neznan tat vlomil v hišo posestnice Marije Mrak v Studenčiču pri Medvodah. Vlomilec je ukradel srebrno žensko uro, črn dežnik, dve rjuhi, okoli 7 1 borovničarja, nekaj sladkorja in masti. Škoda znaša 66 K 50 v. Mrakova je bila okradena tudi že par dni preje. Zginilo ji je namreč 60 K. Tatvine je osumljen postopač Ivan Kruh iz Medvod, pri katerem so našli par ukradenih predmetov. Možakar se nahaja sedaj v deželnem sodišču v Ljubljani. Zasleduje ga tudi novomeško sodišče radi več tatvin.
Aretirana tatica. Katarini Strom-mer je že dalje časa prepovedan po* vratek v Ljubljano. Toda ona se za to popoloma nič ne zmeni in pride kadar se ji zdi ravno primerno, semkaj. Policija jo je šele pred 14 dnevi poslala odgonskim potom v rojstno vas Petrina na Štajerskem in že se je zopet pojavila na Selu pri Ljubljani. V nedeljo je ukradla svoji gospodinji par čevljev in hotela ž njimi izginiti. A bila je še v pravem času aretirana in izročena sodišču.
Radikalno sredstvo. Ko sta se te dni sprla neki delavec in neki iz-vošček, stanujoč na Dolenjski cesti radi plače, je izvošček, da napravi kratek proces, pograbil poln škaf vode in polil delavca. To radikalno sredstvo je imelo svoj zaželjeni uspeh. Delavec se je sicer nekaj časa togotil, toda konečno je vendar prišel do prepričanja, da je najbolje, če zgine iz hiše.
Slovensko trgovsko društvo .Merkur" priredi v četrtek 28. t. m. ob pol 9. uri zvečer sestanek v društvenih prostorih, (Narodni dom). Na sestanku se bode razpravljalo o prireditvi učnih tečajev in plesnih večerov v letošnji zimski sezoni. Obenem prosimo tudi gg. pevce, da se tega sestanka udeleže in povabijo tudi druge gospode, ki imajo veselje do petja, a še niso člani našega pevskega zbora. Z ozirom na zelo važen razgovor op o* zarjamo vse trgovske sotrudnike člane in nečlane, da se tega sestanka v največjem številu udeleže.
Gasilno društvo v Vipavi priredi v proslavo svoje 30 letnice dne 1. oktobra 1911. v dvorani g. župana Petrovčiča plesno veselico z igro, petjem in šaljivim srečkanjem. Začetek plesa ob 4. uri popoldne, začetek igre ob 8. uri zvečer. Pri plesu svira godba iz Proseka pri Trstu. Čisti dohodek porabi se za napravo novega gasil' nega orodja.
Dialekt na našem odru.
Opetovano se je že naglašalo, da naši igralci ne govore pri kmetskih igrah dosledno in istega dialekta. No, iste očitke delajo dunajski kritiki igralcem nemškega ljudskega odra in dvornega gledališča. Tudi dunajski igralci govore v isti igri razne dialekte in še te nedosledno. To je dokaz, da igralcu iz meščanskih krogov ni lahko govoriti dialekt. Kdor ni bil rojen v kmetski hiši gali kdor ni leta živel med kmeti, ne bo nikdar docela verjetno in resnično realistično igral kmeta in govoril kmetske govorice. Tudi govorice delavcev in nižje mase ne more igralec iz meščanskih krogov pogoditi docela, ako teh krogov ne študira več let in ako ne živi tesno med njimi.
No, dunajski prvi igralci imajo seveda dovolj dohodkov, da si privoščijo vsake počitnice nekaj mesecev življenja na kmetih, kjer morejo pro-učavjti kmetsko življenje in govorjenje. Pa še nekaj: Nemci imajo v dialektu tiskane igre ter se more igralec tesno držati svoje tiskane vloge. V dunajskem, šlezijskem, saškem, ber-
počitnice.
Uvidel sem, da sem prav njega pogrešal v tem kraju, in da sem prav zato hotel pobegniti po svetu. Z največjim veseljem sem toraj odpisal, da naj prihiti prej ko mogoče k meni v romantični gorski kraj, kjer ga čaka vesela družba; pri tem tudi razni ljudje njegove vrste učenosti. Tudi gospodar Miha je bil vesel, da dobim k sebi prijatelja, ker je videl, da se skoraj dolgočasim, kar pa ni bilo nikakor po njegovi volji. Imel je rad vesele ljudi in njegovo gostoljubje ni bilo omejeno na eno osebo. Gospoda, če sem kdaj koga pričakoval s ko-prnjenjem, tedaj sem bil takrat gotovo v največjem koprnjenju. Imeti njega tu v tej krasni deželi, obenem ž njim hoditi po krasnih prirodnih krajih! To je bila moja želja. In prišel je, da, in kakšen . . .*
Gospod Globič se je zopet zamislit in je namočil grlo z vinom, s pristno dolenjsko kapljico.
»Toda preje se je zgodilo Še nekaj, kar je vse izpremenilo. Čudno, da se te nisem dosedaj spomnil, Mihaela ! Prijatelji če govorim o kom težko, govorim gotovo o nji najtežje, in če bom začel med pripovedovanjem v preveliki razburjenosti nekoliko nad vsakdajnost, ne čudite se moji sivi glavi . .
____________________ (Dalje.)
tinskem dialektu tiskane igre imajo cisto različen značaj govorice. Igralec se vloge nauči in s tem mu je že zelo pomagano.
Pri nas pa igralci tiče vedno v roestu, kjer so bili rojeni; za počitniške študije kmetov ni sredstev. To je *no. Drugo pa je, da Slovenci sploh nimamo literarnega dialektu; zato so P>sani vsi prevodi kmetskih iger v književni slovenščini. Ta slovenščina ^Pjimi Bl“-i in „e“-i i. dr. pa se Suši v kmetskih igrah neznosno afektirano in povsem nenaravno. Igralec instiktivno čuti, da kot hribovski kmet ne more govoriti: »Sem bil rekel... |n sem šel. .., ko sem moral iti.. .* »n naš igralec si mora sam prestavljati svojo vlogo iz književne govorice v ^etsko. Tako ima naš igralec dvojni lrud s kmetsko vlogo.
Kdo pa zna izmed meščanov pravilno govoriti v dialektu? Kdo bi naj tgralce torej učil? In kateri dialekt °aj bi se govoril na odru? Ižanski, fJbniški, dolenjski, novomeški ali belokranjski, kranjski, loški ali bohinjski al> morda prleški? Literati in filologi
s tem vprašanjem še niso nikdar Davili. Kako naj bi torej odločalo v tem gledališče?
Gotova resnica pa je, da v kmet-Kin igrah ne moremo poslušati gobice izobraženega inteligenta, ker bi Sai govorica v danem miljeju slinit karikirano in neslano. Tudi vnit- 'zPos°jenk in tujk moramo do-
inj v kmetskih igrah, ker je zopet niitj a’ da čistih literarnih pojmov svon noben kmet ne uporablja v beseri S°vorici. Slovanske in salonske i«!,	v kmetskem govoru se čujejo
akorr spakovanje.
1(1 nedoslednost! V »Zemlji* go-TP C °®e^e baje različ le dialekte.
ifli U k* jaz ce^° Prav ne u£ovar"
Ja. ker se da ta različnost dialektov prav verjetno utemeljiti. Stari Kremen le bogat kmet ter ima veliko število Poslov. Sam Kremen je, recimo, Bohinjec ali pa iz kamniške okolice. Sin Janez ima strica v celjski okolici in Pri njem je preživel več let, ko je odil v celjsko okoličansko ljudsko d;*?’! se Janezu pozna štajerski
sta časih še danes- ^eza in Kat,a ie rt lut)ijanske okolice; prvi hlapec
konkPui na kranjsko-hrvatski meji, in e !. ,*.aPec Je n blejske okolice na fr^. ni‘ hlapec je Šiškar. Vidi se £ Udi, da nekateri čitajo in da imajo *j?Kaj več razredov, drugi pa ne vi <«J0 nikdar knjige ali časopisa. Evo! A1 ljudje žive v .Zemlji« pod isto oh ’ a S0 raznih inteligenc in iz-dia?^ ter g°vore neko*iko različne
lekte. Prilagodili so si sicer svojo L °;iC0 že nekoliko drug po diugem, v* r‘ve že dalje časa skupaj; toda , ? se vendar-le še začuje kak ni,0,.’ naglas ali izraz iz domačega K°liša. Kaj Vas to ženira?
Pojdite na katerokoli gimnazijo “h realko, pa poslušajte govorico pro-lesorjev! Dasi so vsi inteligentni izobraženci, govore vendar-le skoraj vsak drugače, zlasti kadar so podo-mače med sabo! Eden je Š ajerec, drugi Tržačan, tretji Ljubljančan, četrti Korošec, peti Belokranjec. In vzlic vsej pazljivosti ne more nihče izmed njih docela zatajiti svoje govorice iz deških let , Taka je torej z našimi dialekt-nimi težavami pri slovenskih kmetskih ort^h- — Vedno in vedno čitamo iste s .^e, a nihče ne pove, kako naj bi eJih odpravilo tako, da bo to iz-rš'jivo in pa — vsem prav.
Gospodje jezikoslovci, ki imate Ve*ik kos polja za praktično korist, na noge! Povejte svoje mnenje in Svetujte nam, da bo — vsem prav!
___________________ Ego.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Trlpollško vprašanje.
Carigrad, 26. septembra. Danes je imel ministrski svet sejo, na kateri je razpravljal o tripoliškem vprašanju, turška vlada je pripravljena ugoditi Julijanskim gospodarskim interesom v Tripolisu v zelo širokem obsegu. Vlada J® zaukazala tudi najstrožje odredbe proti eventualnim napadom na italijanske podanike.
Carigrad, 26. avgusta. Danes je rislo na tukajšnji borzi do zelo predivih in obupnih scen.
/u. Dunaj, 26. septembra. „Wiener stj,Šemeine Zeitung", ki ima zelo ozke
Ke i avstrijskim zunanjim načelstvom » se Turčija glede tripoliškega Pisanja ni obrnila niti na Avstrijo Se * k3 Nemčijo za intervencijo in zato g °oe državi v stvar tudi ne vme-Za • f' Pač Pa se Je Turčija obrnila j. mtervencijo na Anglijo in Francijo, ob"IS‘a zaveznici Italije. Toda od rp.J1 držav je dobila danes silno sen odgovor.
ve2:r^a.r,S^ad> 26. septembra. Veliki
nemsi,-je lme* .danes s tukajšnjim
vpraSan? P°®!?.nikom radi tripoliškega v asanja daljši razgovor.
London, 26. septembra. Nekateri londonski listi poročajo, da sta danes odplula dva italijanska parnika z moštvom proti Tripolisu.
Gautsch v avdijend.
Dunaj, 26 septembra. Danes dopoldne je sprejel cesar ministrskega predsednika barona Gautscha v posebni avdijenci, ki je trajala nad eno uro. Gautsch je cesarja informiral o načrtu oktobrske parlamentarne sezije in o odredbah glede olajšanja sedanje draginje.
Nova tržaška banka.
Trst, 26. avgusta. Danes so otvo-rili v Trstu kot nadomestilo za falitno goriško „Banco popolare* novo italijansko banko »Banca di credito po-polare*. Predsednik je pri otvoritvi banke povdarjal strogo italijanski značaj zavoda in naglašal, da ima banka v prvi vrsti namen dvigniti italijanske male trgovce in obrtnike.
Maroško vprašanje.
Berlin, 26. septembra. Rešitev maroškega vprašanja je danes že perfektna stvar. Med Nemčijo in Francijo je prišlo do popolnega sporazuma. Treba je le še nekaj malih redakcijskih sprememb.
Državni železničarji In vlada.
Dunaj, 26. septembra. Zboljšanje plač državnih železniških uslužbencev stopi v veljavo dne 1. januarja 1912. Kot pogoj pa zahteva vlada lojalno postopanje uslužbencev napram upravam. To se v prvi vrsti nanaša na nameravani železničarski štrajk.
Nezgoda francoske ladlje BPatrle“.
Pariz, 26. septembra. Danes je na ladiji „Patrie“ nenadoma izbiuhnil požar, katerega pa so mornarji še v pravem času pogasili. Ogenj je baje zanetila zlobna roka.
Razne vesti.
* Sam svojo smrt naznanil. V Naumburgu se je neki trgovec ustrelil v svoji kočiji. Pred smrtjo je še izročil časopisu „Naumburger Kreis-blatt“ smrtni oglas.
* Moč ženskih solz. Kakor poročajo varšavski listi, so prebivalke mesta Skorupy poslale guvernerju v Brodnu posebno noto, v katerih se bridko pritožujejo, da jih možje zanemarjajo, in sicer samo gostilnam na ljubo. Guverner je v resnici zahteval takoj vse potrebne informacije in prišel do prepričanja, da pritožba odgovarja resnici. Zato je, da ustreže obupanim ženam, ukazal, da se morajo zapreti vse gostilne, kajr se je tudi takoj zgodilo. Moč ženskih solz je v resnici zelo velika.
* Židje poplavljajo Poljsko. Tekom zadnjega tedna je došlo v okolico mesta Lodza okolu 10.C00 židov, ki se nameravajo tudi tamkaj stalno naseliti. Uboga Poljska.
* Kamen joka. Nedaleč od Pariza se je pokazal v reki Seni tako-zvani »kamen joka* ali »govoreči kamen*. To je namreč neka skala v reki, ki se pokaže le v letih največje vročine in suše. Ljudje iz okolice, posebno pa Parižani hodijo trumoma gledat to skalo. Zadnjič se je pokazal ta kamen v letu 1755. Kamen ima sledeči napis: Kdor me vidi, ta se bo jokal, in še vedno so se ljudje jokali, če sem se jaz pokazal. — Med ljudstvom je nastalo vsled tega silno razburjenje. Vk da hoče sicer to dejstvo zakriti, ali vse nič ne pomaga. Vw3t o kamnu se je razširila kot ogenj med ljudstvo, ki hodi trumoma obi-skavat tega proroka nesreče Ljudska govorica tudi trdi, da so si že stari ljudje pravili, kar so izvedeli od svojih starišev, da ta kamen, če se pokaže, ne označi le silno vroče in suho leto, marveč tudi označi, da bo vročina hujša. Njegov pojav spremljajo baje redno bolezni, vojska in lakota. Tudi v Lisaboni so dobili podobni kamen joka. L. 1755. je bila Lisabo-na porušena od potresa in kmalu nato se je pričela sedemletna vojska. Po potresu so našli v vodi skalo z napisom: „Kdor me vidi, ta ve, da sem prerok nesreče.* Ta kamen so videli v Lisaboni od leta 1755. samo enkrat, in sicer leta 1872. Tudi ta kamen se je letos pokazal in na tisoče ljudi hodi gledat nesrečnega oznanjevalca neznosne vročine in njenih zlih posledic.
Po sklepu lista.
Druga devizlja italijanskih bojnih ladij odplula proti Tripolisu.
Ob 12. uri ponoči smo dobili z Dunaja sledečo brzojavko:	Druga
italijanska pomorska divizija je odplula danes zvečer Iz Sirakuz proti Tripolisu. Situacija je postala radi tega silno kritična. Kaj nameravalo italijanske bojne ladije, je popolnoma neznano.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Plut.
Tiska ,.Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi
Beseda 5 Tin. — Za one, ki ii£ejo službe 4 tIb. — Najmanjši znesek &0 rin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji lnserenti v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. ari urežer.
Dijak ali dijakinja se sprejme na hrano in stanovanje pod jako ugodnimi pogoji. Posebna, zračna soba. Naslov se izve pri uprav-ništvu „Jutra\
Okrog’ 100 kg različne esence, kakor malinovec, ananas, prvenec, limonada 1. dr.,
pripravno posebno za kavarnarje in izdelo-natelje pokalic proda po prav nizki ceni Fran Jakfta v Novem mestu.	416/3—1
Dve hiši naprodaj, ena s 4 stanovanji, druga z 2 koncesijama. Več se poizve v Rožni dolini štev. 107._____________________419 5—1
Hiša z velikim vrtom se iz proste roke proda. Poizve se Mesarska cesta 1.	528/9—6
Hlev in *upa za vozove se takoj odda. Kje, pove .Prva anončna pisarna*. 525 x—5
Gospodične se sprejmejo na stanovanje in hrano. Naslov pove ,Prva anončna pisarna".
Še-to5olee išče lustrul.cije za učenca od 1—4 realke. Ponudbe pod .Radogoj’ poštno ležeče Ljubljana.	577/3-1
Klavir iu nek»J lolifštva se proda. Kri-ževniška ulica št. 4. II. nadstr. 420 2—1
Motor C H. P s priveznim vozom v dobrem stanu, se ceno proda, ali tudi zamenja za manjši motor. Natančneje v upravnlštvu „Jutra".________________________________421/3—1
Proda se rndl »»litre: Steklena stena, dve omari, malo rabljen štedilnik, nova petro-lejna peč, gugalnica (Klopfer), dve novi železni klopi i. dr Natančneje pri J. Škerlju, Komenskega ulica.	578/1 — 1
AbsolTvntluja trgovshegn t*4iijii, katera je istega dovršila z odliko, išče primernega mesta. Ponudbe pod ..Vztrajnost" upravništvn „Jutra“._______________________________  422/2—1
Meblovana notni se odda za oktober. Poizve se Gradišče št 7. pritličje desno. 578
Adolf in Filipina Petrin naznanjata vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je njih preblaga in iskreno ljubljena mati, gospa
Helena Petrin
hišna posestnica
danes, po dolgotrajni bolezni, previ-dena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb uepozabne rajnicc se vrši v sredo 27. t m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Hrenova ulica 8, na pokopališče pri Sv. Križu.
Blaga rajnica se priporoča V blag spomin in molitev.
Ljubljana, 25. septembra 1911.
P. t.
Dajem s tem na znanje onim gosp. someščanom, ki so se zbrali pri meni in sestavljali imenik onih, ki bi se priporočali gosp. volilcem in gospem volilkam bodočega občinskega odbora, onim, ki so prevzeli posel agitacije za to volitev in onim, ki so mi poslati blagovolili pooblastila, da sem odložil posel agitacije in se za bodočo vol tev obč. odbora ne bodem brigal. Zahvaljujem se gospodom, ki so že sodelovali v agitaciji za njih trud in delo.
Lepo pozdravljam
Dr. Slane.
Novo mesto, dne 25. sept. 1911.
v za slabokrvne in prebolele
14 |1 je zdravniško priporočeno črno 1 m, JJL V-*dalmatinsko vino Kni najboljše sredstvo 5 kg franko K 4*50
3r. Novakovič, Ljubljana
Več gospodov
se sprejme na dobro hrano. Izvrstna dunajska kuhinja. Vegetarijanska hrana veliko ceneje. Sprejmejo se tudi trije ali štirje gospodje na stanovanje. Naslov pri Prvi anončni pisarni.
imam še do 10 vagonov dalmatinskega
Polil ceieita
(znamka Adriatica-Salona) po zelo nizki ceni za prodati.
J. BRINŠEK, Trnovo 'na Kranjskem.
lepo meblovana, se takoj odda v Komenskega ulica št. 16, pritjičje, levo.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
I^ub^jana, Židovska ulica št. 1.
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
1«
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar.
(Repertoarna igra češkega »Nar. divadla* v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi.
Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v , Jutru*
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem
A. LUKIČ, Ljubljana
Pred škofijo štev. 19 priporoča svojo velikansko zalogo izgotovljenih oblek po najnovejšem kroju za gospode, dedke in otroke.
INajnovejse v
konfekciji za dame in deklice.
Solidna in točna postrežba.	Najnižje	cene.
XII
«
t)
'ti
URE
Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Franc Čuden,
urar
Ljubljana, Prešernova ulica 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
je delničar ==
največjih tovarn švicarskih or »Union* v Genovi in Bielu, on torej lahko po originalno tovarniških eeaak garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane
ALPINA URE
• •
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, trebru, nikeljnu in jekla
 risu prodala, a,...
Nedosežno velika izbira. Večletno jamstva rj Ceniki zastonj in poštnine prosti
„JUTR0“ se prodaja v Ljubljani
po O vinarjev
v a^eisledLriJila. to“ba3r:
južni kolodvor, na perona. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Pnchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica SuMc, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. KoŠlr, Hišlerjeva ulica.
Stiene, Valvazoijev trg Sušnik, Rimska cesta. GŠeničnlk, Židovska ulica. Klelnstein, Jurčičev trg. Križa], Sp. Šiška.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica Blaznik, Stari trg. Nagodfe Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra^cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Bemžgar, Zelena jama Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Jezeršek, Zaloška cesta. Likar, Glince.
Strkovič, Dunajska cesta Klančnik, Tržaška cesta.
Največje podjetje konfekcijske stroke je
ogromna trgovina
O. BERNATOVIC
Ljubljana, Mestni trg 5
Iratera, ima, že začetkom sezsije
nad 30.000 komadov svežega blaga po najnižjih cenah =
in to
nad 5000 kom. najfinejših oblek za gospode nad 2000£kom.posamez.hlač in telovnikov * 2000	„	najfinejših površnikov, šport- , 3000„ {$. oblek za dečke in otroke
nih in zimskih sukenj	„	15000 „ najmodernejše konfekcije
„ 3000 „ pelerin	za	dame in deklice.
Solidna postrežba.	Priznano	nizke	cene.
Sv. Petra cesta štev. 28 (nasproti »Zlate kaplje")
priporoča cenj. damam veliko izbiro baudaž, gumij. nogavic, ravno-držcev, priprav za bolnice, novorojenčke, potrebščin za babice, kirurg, obvez itd. — N»J večja zaloga liajnovejšili steznikov, držci za kolke, prsi, životke, higienične ži-votke za otroke, nogavice itd. ter več upecialitet za dame. Izdelovanje steznikov po meri, kjer ne tudi snažijo in k popravljajo« — Izposoje vanj e tehtnice za ^ A	novorojenčke.
strokovni učitelj na gretnijalni trgovski šoli, izprašan za knjigovodstvo, korespondenco, trg. računstvo i. dr.
Vpisovanje ob delavnikih od 9.—12. in 3.-5. ure, ob nedeljah od 9.—1. ure.
Zavod je razven onega na liceju edini te vrste, ter je pod vodstvom strokovno naobraženega lastnika. Nastanjen je sedaj v hiši, kjer je bil dosedaj internat *MLADIKA“, ter je popolnoma moderno opremljen.
Učni načrt je strokovnjaško izdelan, ter se je natančno po tem načrtu osnoval tudi slove n. trgovski tečaj v Trstu. Poučuje se: eno- in dvostavno knjigovodstvo, trgov, računstvo, trgov, korespondenca, sloven. in nem. pouk o blagu, trgovsko in menično pravo, stenografija sloven. in nem., trgovski zemljepis, strojepisje, laščina in dr. tuji jeziki.
Razun tega praktična manipulacija v odvetniških in dr. pisarnah.
V bodočem šolskem letu se bodo vršila na zavodu tudi razna strokovna
■	predavanja.	—........
Šolnina letno (10 mesecev) K 160'—, mesečno K 16'—. Vpisnina in prispevek za učila 2 K 50 vin.
Vodstvo.
Rezervni zaklad
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
Stanje hranilnih
nad pol milj ona
milijonov kron
registroTana zadruga z neomejeno navezo
v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18 .	obrestuje	hranilne	vloge	po	čistili	•«
Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata!
Eskomptuje
Eskompti?
trgovske menice,
trgovske menice,
Ustanovljena =5 leta 1882. ===
Ustanovljena = leta 1882. =
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe
——— OLIMPIA ——...........................
pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja
OLIMPIA ——
suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K 1’20, velikemu K 2-—. — Glavna zaloga v
lekarni Trnkoczy v Ljubljani.
Denarni promet t letu 1910 K 100,000.000 —
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*—
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 13, (v hiši g. Moharja) nasproti cerkve,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd. Uradne ure od 2.-5 popoldne.
«stiu33ssss5»sHKs=ss=s: regis&rovaua zadruga z omejenim jamstvom	^	 -...
priporoča svojo bogato zalogo uajnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v t* skasako in tttogntfsko sfcrofro spadajoča dela ter jfti izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov
T	3feTe3aaa-odLezii.©3Se
3^"vi raž IrnH i je,
————	mfrmtfgm	ttmnr. ua ■■	   VoMrn«	baaaitalo*	atmnr.	76.307.	———■
Cenjenim gostilničarjem in slavnemu občinstvu uljudho naznanjam, da imam od danes naprej vsaki dan
LJnblfanslui kreditna farnim w Lfliibllai&fi. TJ5SS?
Stritaurj®-*-«, ulica eat©v. SS.
■	Podružnic«	v	SplJ.tu,	Celovcu.	Trstu, 'Sarajevu in Gorici. =====
Sprejema vtag« m knjižice in na tskoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4 VI*
ter iste na zahtevo dostavljam na dom, Pekarija ŽAGAR, Dunajska cesta 9,
B. Gotzl, Ljubljana
Mestni trg št. 19. - Stari trg št. 8.
skladišče oblek M** domačega izdelka n gospode in dečke. — Velika izbera to- in ino-= zemskega blaga za obleke po meri. =
Solidna postrežba. - Vedno nizke cene.