Novo mesto, 18. februarja 1955 Stev. 7 Leto 6 Lastniki in izdajatelji; Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek, — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo in Uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. DolenlsK Tednik okrajev Črnomelj, K ;> CENA to' 0ffl Novomeška zveza koi ^tO OD TEDNA DO TEDNA Predsednik Tito se je vrnil med nas. »Galeb« je vrgel sidro v reškem pristanišču. Navdušenja in radosti stotisočev Indijcev in Burmancev, ki so našega predsednika sprejeli s cvetjem, odprtih rok in odprtega srca, se je pridružila radost naših ljudi, da Tita spet vidijo v svoji sredi. Z velikega popotovanja po sočnih deželah Azije se je predsednik Tito vrnil z bogatimi sadovi, ki so v prid najvažnejši nalogi človeštva v sedanjem času — ohranitvi miru. Vrnil se je in množica Jugoslovanov ga je sprejela z radostjo in navdušenjem, kakor sprejmemo človeka, ki nam je močno pri srcu, ko se vrne z dolge poti, iz daljnih dežel. Ljudje širom po naši deželi so prisluhnili Titovim besedam, njegovim govorom na Reki, v Zagrebu, Karlovcu in Beogradu. Predsednik Tito je poudaril, da imamo v azijskih narodih svoje velike prijatelje. Ti narodi, je rekel Tito, znajo prav tako kot naši narodi ceniti mir in miren razvoj. Ti narodi so prav tako mnenja, kot mi, da ni treba ustanavljati nekakšnega tretjega bloka, pač pa se zavedajo, da je treba vztrajno delati na tem, da se ohrani mir in reši človeštvo pred novo katastrofo. »O tem smo govorili, v tem smo bili soglasni jn na tem bomo vztrajno delali tudi v bodoče«, je naglasll tovariš Tito ob prihodu v Beograd. Z jasnimi, preprostimi besedami je predsednik Tito razložil, da hočemo imeti tesne stike tako z vzhodnimi kot z zahodnimi deželami. Zakaj? Zato ker nismo za to, da bi bil svet razdeljen na dva bloka, zato ker sodimo, da je svet enotna celota. V zvezi s tem je pripomnil, da »ideološke razlike ne morejo biti razlog za razdelitev sveta na bloke, ki bodo brusili bajonete, vlivali topove in kopičili vodikove in atomske bombe za lastno uničenje. S tega mesta pravim: v naši zunanji politiki se ni nič spremenilo, ostala je načelna in dosledna, kakor jc bila.« Pretekli teden je prišlo na mednarodnem torišču do nekaterih važnih sprememb. Mendes Franceova vlada je padla. Huda kriza spremlja porajanje enaindvajsete francoske povojne vlade. Novo vlado je skušal sestaviti najprej konservativni politik Antoine Pinay. Spodletelo mu je. Nehvaležne naloge se je potlej oprijel ljudski republikanec Picrre Pflimlin. Ko je že vse kazalo, da se bo stvar srečno iztekla, w»« je nenadoma pri zadnjem koraku spodrsnilo in z novo vlado spet ni bilo nič. Zdaj je dobil mandat za sestavo vlade socialist Christian Pineau. Kako se bo odrezal in kakšno vlado bo sestavil, če jo bo sploh mogel, bomo povedali prihodnji teden. Veliko zanimanje je zbudil po svetu nenadni odstop predsednika vlade Malenkova. Uraden razlog za ta korak Je navedel sam: nI se dovolj spoznal na kmetijstvo in na splošne državno posle. Kaj pa je bilo za tem, le vedno ugibajo po svetu. Eni menijo, da je šlo za spor o tem, ali naj bi dali prednost težki Industriji, za kar baje Malen -kov ni bil, drugi spet sodijo, da je bil v zunanji politiki preveč popustljiv, a njegovo popuščanje ni obrodilo sadov, pa je zato moral iti. Najpametneje bo, 6e Se malo počakamo, da nam bodo dogodki pokazali, kakšne posledice bo prinesla zamenjava Malenkova z Bulganlnom. Tudi v zvezi s Formoso, problemom, ki Je privedel do povečanja mednarodne napetosti, stvar le ni povsem Jasna, ker so tefilče razgovorov prenesli na tajna diplomatska pogajanja, na katerih naj bi našli ustrezno Po« za retltev tega hudo perečega vprašanj*, ki ogroža mir na Daljnem vzhodu. ti VREME K> čas od 19. Les-Naši izdeliki« Ribnica v enotno Medzadružno podjetje, ki se bo bavilo s I proizvodnjo in trgovino vseh leiiub, kot galautciij&kin izdelkov domače obrti. Kakor smo omenili, bo podjetje rned-zadružno, to je, da bodo ustanoviteljice tega podjetja pravzaprav zadruge iz Ribniške doline in okokških krajev. Teh zadrug je osem, računajo pa še na nekatere. Pomen tega podjetja, ki bo združeval lesno predelovalno dejavnost in trgovino obenem na velikem pod ro č j u k oče vs k ega ok raja, bo brez dvoma tako velik, da ga borno lahko pravilno ocenili šele tedaj, ko bo kombinat, kakor ga lahko upravičeno imenujemo, začel obratovati v polnem zagonu. Ustanovitev novega podjetja bo brez dvorna vsak napreden prebivalce v teh krajih pozdravil. Podjetje bo, kakor si ga zamišljajo ustanovitelji, storilo •vse, da bo lesna predelovalna industrija v teh krajih dobila tisto mesto, ki ji pripa- TEČAJ POSLOVODIJ KZ V ŠmarjeSkih toplicah so imeli poslovodje kmetijsko-zadruž-nih trgovin 4 dnevni tečaj. Namen tečaja je bil, da se poslovodje podrobno poučijo nabavi, prodaji in o uporabi umetnih gnojil in zaščitnih sredstev za kmetijstvo ter o drugem reprodukcijskem materialu, kar je bistvena vloga trgovinskega poslovanja. Razen teh strokovnih predavanj so tečajniki imeli še pouk o higieni — ravnanju z živili v trgovini, nadalje o tehniki poslovanja, o poznavanju zdravilnih zelišč in ravnanju z njimi ter o vsebini dela KZ. Med to delo spada tudi skrb, kako pridelke KZ vnovčiti na trgu, hkrati pa tudi ukvarjanje s takimi artikli, ki niso dobičkonosni, so pa koristni za razvoj kmetijstva. Ta izredno koristni tečaj za uspešno delo in uveljavljanje trgovin pri KZ, je obiskovalo 27 tečajnikov. Organizirale so ga KZ in okrajna Zadružna zvrtza. bilo to najbolj pravilno in tudi uspešno. Tako pa bo Suha kraji na, če bodo obveljali dosedanji predlogi, razdeljena na tri ald morda celo štiri komune v dveh ali treh zvezah komun. Položaj v pretežno kmetijskih predelih narekuje v začetku ustanavljanje ne prevelikih teritorialnih edinic-ko-mun. V dosedajni razpravi o tem so se izoblikovali predlogu, naj bi bile v Beli krajini štiri, v novomeškem okraju pa šest komun, teh deset komun pa bo tvorilo eno zvezo komun« sedežem v Novem mestu. Ker pa prebivalci kosta-Djeviške komune želijo, da se njihova komuna zaradi prometnih in drugih razlogov priključi novomeški zvezi komun, bi bila potem to enajsta komuna v novomeški zvezi komun. V Beli krajini bi bili po tem predlogu sedeži bodočih komun v Črnomlju, na Vinici, v Metliki in Semiču, v novomeškem okraju pa v Novem mestu, Šentjerneju, Mokronogu, v Trebnjem, Žužemberku in Straži, Še vedno ni jasno, kam se bo priključila sedanja občina Predgrad ob Kolpi. Prebivalci so že izrazili željo za samostojno komuno, kar pa ne bi bilo primerno, ker sedanja občina nima niti 2000 prebivalcev. Še najbolj primerno bi bilo, da se priključi k črnomeljski komuni, v dolini pa naj se osnuje močan krajevni svet in postavi dobra komunska administrativna izpostava. Po temljitem razgovoru o nalogah bodoči', komun ter dosedanjih pomanjkljivostih pri tolmačenju pravega namena njihovega ustanavljanja, so zlasti veliko razpravljali o potrebi gospodarske krepitve v vseh komunah. V ta namen je treba izkoristiti vse lokalne možnosti, ki so ponekod še neizkoriščene. Pri vo- mun bo treba paziti da bodo v nje prišli res najbolj razgledani in gospodarsko napredni ljudje, ki bodo znali pravilno usmerjevati ljudsko samoiniciativo t korist boljšega življenja vseh delovnih ljudi. Na tej skupni seji sta bila izvoljena odbor SZDL in komite ZKS pri zvezi komun. Za predsednika SZDL pri zve-yzi je bil izvoljen Jože Borštnar, za tajnika pa Martin Žugelj. Oba plenuma okrajnih odborov SZDL bosta še naprej delovala vsak na svojem področju kot dosedaj, skupni sekretariat pa bo usmerjal delo obeh. Poudrajeno je bilo še, da pri pravilnem tolmačenju vloge bodočih komun čaka politični aktiv še mnogo dela, Tega se je treba lotiti z vso resnostjo in v kali zatreti vsako zavajanje volivcev z raznimi povsem neutemljenimi parolami, kot se jih poslužujejo posamezni elementi. Do sedaj je bilo borbe proti takim zavajanjem veliko premalo. »VRAČAMO SE V DOMOVINO SREČNI, DA SMO SPET MED VAMI« — je dejal maršal Tito, ko je s svojim spremstvom 11. februarja na Reki stopil na domača tla po 2 In polmesečnem obisku v prijateljskih deželah Daljnega vzhoda, da bi pomagal utrditi mir v svetu Vsestranska skrb za vz Nekaj misli z zasedanja II. letne skupščine Zveze prijateljev mladine Dne 8. In 9. februarja Je bila II. redna lelma skupščina Zveze prijateljev mladine v Ljubljani, katere so se udeležili zastopniki vseh društev v Sloveniji in številni gostje ter predstavniki naših političnih organizacij in tudi zastopniki Društev prijateljev mladine iz bratsklih republik. Poročala je tov. Ada Krivic, ki Je bila ponovno izvoljena za predsednika Zveze prijateljev mladine Slovenije. V Sloveniji Imamo že 180 društev in nekaj Iniciativnih odborov. To dejstvo kaže, da je reševanje vzgojne problematike naše mladine zainteresiralo mnogo ljudi. Skrb za otroka, tako predšolskega in šolskega, litvah ljudskih odborov ko- jkot tudi za pošolsko mladino, je V občini Draga razpravljajo o komunah V dragaškl občini zadnje čase veliko razpravljajo o komunah, zlasti sedaj, ko se pripravljajo za odločilni korak, ki bo zelo važen za nadaljnji Tazvoj teh krajev. Temu vprašanju je bil namenjen tudi zbor volivcev, ki mu Je prisostvoval ljudski poslanec tov. Maležič. Gospodarsko poročilo Je odkrilo marsikaj zanimivega. Go- novo pa nihče ni poskrbel. KZ naj bi takoj ukrenila vse, da se uredi drevesnica, ki bi te kraje zalagala s sadikami. Krompir prinaša lepe dohodke, zato naj mu kmetovalca posvetijo vso skrb, saj imajo dober zgled pri avoji KZ. V bližnji prihodnosti se obeta ustanovitev zdravstvene postaje, ki Je več ko potrebna. ČRNOMELJ v slavnostnih dneh (glej članek na str. 2). Slika je t lanskih proslav da spričo specifičnih razmer tradiciie in zadostnih lcoli2ld lesnih mas. Ustanovitev novega Modzadružnega losno - industrijskega pod jot ja bo lep doprinos za bodočo rib-ftllko komunu in njeno gospo-darsh 0. Javno novoletno nagradno žrebanje »Dol. lista« bo v soboto, 19. februarja ob 10. uri dop. v Novem mestu v Rdečem kotičku na 0L0. Vse naročnike vabimo k udeležbi! spodarakl razvoj občine doslej nI bU na zadovoljivi višini, v vojni Je bilo uničenih 134 domačij z vsemi gospodarskimi poslopji, do danes pa Jih Je obnovljenih le 50 kar priča, da so tt kraji dobili premalo pomoči, pa tudi to, da so se prizadeti slabo lotili obnove. Tudi živinoreja se prepočasi razvija. Vidnejši uspeh Je pokazalo šele lansko leto, ko se Je stanje živine precej zvišalo: govedo za 83%, konji za 6%, prašiči za ]1% in ovce za 9% v primerjavi z letom lii.VI. V |>i;in- ijiiv: t. Iclotu 1 !>'.(> |r pa to komaj 60% predvojnega Števila. Zadružno posestvo bi lahko potrojllo število rodovniške živine, če bi zgradili sodoben hlev. Znatno bi lahko zvišala Število k 1; i v ludi privatna posestva, saj je kmiskii lui/.a /Ho ddbfa, Za tln.b-nico Imajo ljudje premalo zanimanja, kar Je velika škoda. S.^d-ncRa drevja b| lahko bilo veliko več, tako pa nekatere vasi, na pr. Drapa, sadovnjakov sploh nimajo, ker so bdh uničeni, za ob- Kmetijska zadruga ima pogoje za razvoj in napredek, zlasti v kmetijstvu in lesni obrti. Po razpoložljivi površini zemlje lahko postane ena najmočnejših zadrug v okraju. Zbor volivcev je načel tudi zelo Živahno razpravo glede ustanavljanja komun. Večina volivcev Je nasprotovala, da bi se občina Draga priključila komuni v Loškem potoku, kakor Je bilo nekako predlagano. Tudi na viSjih forumih Je prevladovalo mnenje, da so prebivalci občine Draga s tem zadovoljni, kar pa se Je izkazalo za docela napačno mnenje. Veliko so govorili o komunah v Čabru in Ribnici, o katerih mislijo volivci, da bi bdle le nekako najprimernejše. Priključitev v ca-barsko komuno bi Jim prinesla marslkako ugodnost — Cabar Je odmaknjen le nekaj kilometrov, ima zdravnika, živtnozdravnlka, •mbulante, sodišče, obeta se popolna glmnnzija itd. Vprašanje Je le republiška meja, V Ribnliki komuni vidijo iste ugodnosti, le da je Ribnica oddaljena kar 32 kilometrov, stari kot in Novi kot pa sta bolj za cerkniško komuno. Nezaupanje do loskopotoške komune izvira zlastij Iz tega, ker se gradi v Travniku lesnopredelovalna industrija, dovoljenje pa Jim Je bilo Izdano na podlagi tega, da se ukine zadružna žaga v Podpreski (ki Jo upravlja K Z Draga) in da se črpajo surovine tudi iz dragaške občine, ki ima veliko boljše pogoje za lesnopredelovalno industrijo kot Loški potok. Ce hi bili volivci o tem prej razpravljali, oziroma če bi bili obveščeni, bi se bila gotovo našla boljša rešitev za »kupno sodelovanje, tako pa o tej stvari do nedavna nI vedel niti sam ob. ljudski odbor v Dragi niti tamošnja KZ. Volivci so zahtevali, da se sestavi komisija, ki naj določi površine, ki spadajo pod pašnike. Volivci »o tudi menili, da Je v Dragi treba odpreti gostilno s prenočišči zaradi tujskega prometa. Po zboru volivcev Je bil kmalu sestanek zastopnikov vseh množičnih organizacij. Navzoči so bili tudi zastopniki občine Loskt potok, predsednik OLO Kočevje in sekretar okr. komiteja Kočevje. Predsednik okraja in sekretar komiteja sta omenila razne ugodnosti občine Draga in Loškega potoka, če bi se združile v loško-potoško komuno, proti lokalpa-triotlzmu pa te Je treba boriti s politično dejavnostjo, s prikazovanjem koristi obeh krajev in njunih sorodnosti!. Zastopniki množičnih organizacij so poudarili, da je bila velika napaka, ker ni bilo posvetovanja z volivci na tem območju in je predlog za loSko-poto&ko komuno prišel skoraj nepričakovano ter zbuddl odpor ri ^em*»r naj tm^mnpajo stroko«-nlnkl. Pole« teea se Je tTPba OTrt-eti na ljudstvo in pustiti, da samo oove svoje mnenle ln sklona o svoji bodoči komuni. -M- bila ena glavnih nalog društev. Razne sekcije (za otroške vrtce, igrišča, za letovanja im taborjenja, za zanemarjeno mladino, šolske kuhinje itd.) skrbijo za vsestranski razvoj mladega rodu. Društva so široko razmahnila svojo dejavnost in rešujejo probleme mladine na vseh razvojnih stopnjah. Posebna oblika dela so vzgojne svetovalnice, kjer dobivajo starši nasvete za vzgojo in vzgojne ukrepe (Maribor, Ljubljana, Celje, Novo mesto). Tudi predavanja so zelo važna pri izobraževanju staršev. Člani mnogih društev sodelujejo pri svetih za pro-sveto in kulturo občinskih, mestnih in okrajnih ljudskih odborov, pri notranji upravi, v zdravstvenih ustanovah in tako koordinirajo delo oblastnih forumov s svojim delom. To je še posebej pomembno za podeželje, ker se na ta način čim več staršev zainteresira za vzgojne probleme mladine na vasi. Naše bodoče komune bodo morale še bolj upoštevati delo društev pri vzgoji otrok ln prevzgoji staršev. Ponekod so društva že začela s temeljnim ln sistematičnim delom za prevzgojo naše družine. Okrajni odbori Društev prijateljev mladine so bili iniciaitorji za ustanavljanje šte-viilnih društev na svojih področjih. Glavni odbor Zveze društev je usmerjal delo, vendar je pustil društvom proste roke pri reševanju široke/ vzgojne problematike. Glavni odbor se je omejil na glavne akcijske naloge (izvedba otroških praznikov, knjižne akcije, razstave, predavanja, tečaji, Teden otroka, studij otroka ter družine Itd.). Nove naloge, ki se pojavljajo, so: problem našega mladostnika, priprava mladine za zakon in eno najvažnejših vprašanj — saniranje družine, posebno še položaj žene v družini ;m socialistični družbi. Dejstvo je, da so ta vprašanja tako tesno povezana s splošno problematiko vzgoje, da jih bodo morale reševati vse naše družbene organizacije, kajti vzgoja otrok in družine mora biti problem nas vseh. Važen činitelj pri vzgoji je družbeno samoupravljanje v vzgojnih institucijah in tu so naša društva že začela sodelovati. Naloga komisij, ki so ustanovljene pri Zvezi, je v tem, da so nekaki študijski centri za posamezna področja. Vemo, da je razdobje predšolskega otroka najvažnejše za oblikovanje otrokovega značaja. Bodoča naloga komisije bo v tem, da predšolskim ustanovam preskrbimo sposoben vzgojni kader in da pospešimo študij psihologije predšolskega otroka. Treba bo še več dobrih sredstev, ki pospešujejo telesni in duševni razvoj otroka (Igrišča, igrače, slikanice itd.). Nič manj važno ni delo komisije za Izvenšolsko tu šola važno vzgojno nalogo. Isto je s komisijo za estetsko vzgojo. Predvsem pa je zelo vužno delo komisije za družinsko vzgojo, ker gre tu za pomoč staršem, novi družini ln za odnose v socialistični družini. Pri vsem tem pa morata delo društev podpirati Socialistična zveza im Zveza komunistov. Delegati so živahno diskutirali o vseh problemih našega otroka in mladostnika. Posebno pozornost je vzbudila s svojo razpravo tov. Vida Tomšič, ki je govorila o družini, materinstvu in vzgoji in ugotovila, da na mladino in njen razvoj vplivajo predvsem družina, šola in družba. Vloga žene v družbi ni danes taka, kot je bila nekoč. Zena je danes enakopravna, žena je človek, ki nima pred seboj samo poklica materinstva, marveč hoče in mora imeti pred seboj tudi polno Individualno življenje človeka, ki hoče in mora imeti svoje delo, poklfc, svoje udejstvovanje. Poudarila je, da ni osrednje vprašanje žene vračanje samo v dom, ampak važno je vprašanje družbe, kako spojiti materinstvo s poklicno zaposlitvijo žene. Na skupščini so bili tudi štirje referati: Nekateri vzgojni problemi mladostnika in naloge Društev prijateljev mladine ob tem; o delavski mladini; o kmečki mladini in referat v zvenšolskem razvedrilu gimnazijca, o ka>terih so delegati zelo živahno razpravljali. Posebno pozornost je vzbudil zadnji referat, rezultat ankete Pedagoškega društva, ki je anketiralo 3094 višješolcev-gimnazijcev i/, vse Slovenije. Vlšješolcem so najljubša razvedrila: šport, knjiga, kino, glasba in ples, narava, gledališče Ud. Največ zanimanja izven šole je za šport; hvale vredno je, da je knjiga na drugem mestu. Zanimivo je tudi to, da so pri vsem i.zven-šolskein udejstvovanju na prvem mestu sinovi delavcev in nameščencev, sinovi obrtnikov pa vedno na zadnjem mpstu. — Izvoljen je bil tudi odbor 61 članov, ki si je itzbral svoj izvr&nl odbor. Skupščina je dosegla svoj namen. Toliko problemov vzgoje, ki so poprišče vse naše družbene dejavnosti, ni v nekaj letih obstoja razvila in reševala nobena organizacija, zato je Zveza lahko ponosna na svoje delo. Tudi v novomeškem okraju se je dejavnost društev široko razmahnila. Društva v Movem mestu, Trebnjem, Šentjerneju, Žužemberku, Mokronogu, Dol. Toplicah, Mirni peči, Otočcu in iniciativni odbori so začeli z resnim delom. Novomeško društvo s svojimi sekcijami, kt vse aktivno delajo, in s svojo Vzgojno svetovalnico (konzultacije s starši, ankete, vzgojni nasveti in članki v Dolenjskem listu ter bodoča šola za starše) je pokazalo, da je na pravi poti reševanja vzgojnih problemov. Živahno so začela delati tudi nekatera društva v okraju. Svojo dejavnost pa bodo še uspešneje vršila, če bodo dobila primerne podpore iz okrajnega proračuna. Niksknr ne moremo razumeti, da se društvom, ki Imajo za svoje udejstvovanje skrb za naš rnladi rod, črtajo vse že tako skromne dotacije. Upamo, da se bo to popravilo. —an Stran 3 " DOLENJSKI LIST " Črnomelj praznuje Dolga atole tja že stoji ob sotočju potokov Lahinje in Dobličanke naselje, ki se imenuje Črnomelj. Stare najdbe dokazujejo, da je bil ta kraj naseljen že v pred-zgm r drugih krajih so ves 6as dejale brezhibno. Koliko Crnomaljeev je bilo v to delo vktjsuv.-a.li in koliko so /e takrat žrtvovali, ne bo nikdar znano, lahko samo rečemo, da je bilo malo takih, ki niso sodelovali v naši ljudski revoluciji. Pravo vlogo*:pa je dobil Črnomelj v časRi' NOB po italijanski kapitulaciji kot središče osvobojenega: ozemlja. Le za krateh čas so ga zasedle nemške čete, toda niso se u-tegnile niti dobro ogreti v mesta, ko jih je prepodila narodnoosvobodilna vojska. Številne spominske plošče in napisi po vsem Črnomlju in Dokolici pričajo, da so se na tem sektorju vrstili v času od novembra 1943 do maja 1945 zgodovinski dogodki, pomembni ne samo za Slovenijo in iz krvi se porajajočo Jugoslavijo, pač pa svetovnega pomena. Spričo tako številnih zgodovinskih dogodkov na območju sedanje mestne občine Črnomelj, izbira dneva za občinski praznik prav gotovo ni bila lahka. Končno so se odločila za 19. februar kot obletnico, ko je v Črnomlju zasedal dva dni prvi silovenski parlament, Slovenski narodnoosvobodilni svet, ter že v tem času, to je v letu 1944, ko v Evropi še ni bilo tako imenovane druee fronte, ustvarjal trdne temelje ljudski oblasti in bodoči republiški (ureditvi Slovenije v okviru FLRJ. Dejstvo, da so se partizanske pnote v tistih dneh samo dobrih deset ah" 15 kilometrov sr izdul nad milijon dinarjev. Javno razsvetljavo so 'lani dobile tudi Dobliče trel>a pa jo bo še izboljšati Preurejeni sta bili šoli v Črnomlju in Dobličah v Straž-neim vrhu pa je ljudski odbor na predlog volivcev odprl no-DO šolo, s čimer je bilo prebivalcem zelo ustreženo, šola na Talcem vrhu pa razbremenjena. - VODOVOD, STANOVANJA, SADJARSTVO, VINOGRADNIŠTVO IN OBRT Preskrba z vodo je v mestni občini Črnomelj kot tudi v večini ostalih belokranjskih naselij zelo pereča. Za sedanjo črnomaljsko občino in nekaj sosednjih krajev bo ta problem rešen z zgraditvijo centralnega vodovoda z zajetjem izvira Dobličanke pri Doblitah. Dela na zajetju so v teku, dograditev tega vodovoda pa bo glavna komunalna naloga ljudskega odbora. Ob naglem veeanjn prebivalstva pa postaja prav tako pereče stanovanjsko vprašanje. 150 nerešenih prošenj za stanovanja v takem mestu kot je Črnomelj, dovolj zgovorno priča o tem. Resnejše so pričeli reševati stanovanjsko krizo v Črnomlju šele lani. V Loki sta zgrajena dva stanovanjska blok Zelezolivarna je lani dogradila štšristanovanjsko stavbo, okraj gradi eno podobno, Bel-sad tri. Tovarna učil pa tudi eno štirristanovanjsko stavbo. Moramo pa poudariti, da zelo veliko grade stanovanjske hiše privatniki. Lani je bilo pričetih ali dograjenih kar 22 privatnih stanovanjskih h is. Prav pri teh gradnjah pa ima ljudski odbor mestne občine velikokrat hude težave. Vse stavbne parcele so namreč privatna lastnina in od" posameznikov je zelo težko dobiti prostor za gradnjo tudi proti primememu plačilu. Nove prošnje za kredit in gradbeno dovoljenje kažejo, da želi še veliko privatnikov graditi stanovanjske hiše. Ljudski odbor bo v mejah možnosti njih iniciativo podprl, da se čimprej ublaži stanovanjska stiska. Ha/u ml j ivo je. da ljudski odlior mestne občine večkraf razpravi j u tudi o dvigu kmetijstva na območju občine. Skupno s kmetijsko zadrugo bo že letos j mejah možnosti podprl gradnjo gnojničnih jam in silosov, za katere je med kmetova/loi veliko zanimanja. Oba, ljudski odbor in kmetijska zadruga, propagirata tudi saditev sadnega drevja, zlasti visenj, katerih sad potrebuje tovarna Belsad za predelavo. Sadike preskrbijo zastonj, kdor jih prejme, pa se mora le zavezati, da bo zasaditi na enem kompleksu vsaj 20 dreves in jih tudli primerno negoval. Prav tako si prizadevata za povečanje nasadov določenih vrst jabolk. Vinogradi so nujno potrebni obnove, kar pa ne bo šlo brez izdatnejših kreditov. Med največjimi obrtnimi podjetji na območju občine je čevljarsko podjetje Planina, ki zaposluje 46 ljudi, dokaj močna je tudi zidarska zadruga. Ža večji razmah obrtnih podjetij primanjkuje primernih lokalov in prostorov. Med lanska komunalna dela je treba prišteti še zgraditev klavnice, ki bo začela obratovati letos, dalje premestitev sejmišča iz mesta, ureditev javne tehtnice, gradnjo prvega javnega stranišča v mestu, dela za ureditev športnega stadiona in druga dela. Ljudski odbor mestne občine ima vse polno načrtov za bodoča delo, pri tem pa računa na pomoč vseh prebivalcev in višjih organov ljudske oblasti ter množičnih organizacij. Črnomelj čimprej potrebuje primeren hotel s tujskimi sobanri poleg drugih objektov za pospeševanje turizma. Ko bo Črnomelj še povezan z novo železniško progo proti jugu, kar morda ni več niti daleč, se bodo odprle še večje možnosti za gospodarski in kulturni razmah. Skratka, občani občine Črnomelj lahko ob svojem prazniku s ponosom gleda jo na prehojeno pot v zadnjih desetih letih. Ta prehojena pot pa naj jim bo vzpodbuda za še 1k>1j složno in enotno delo za razvoj in gospodarski napredek njihove občine in bodoče komune. Razmeroma hitro razvijajo- I ča se industrija je občuten potrošnik električne energije. S povečanjem kapacitete posameznih obratov se bo že tako nestalna uravnovešenost v celoti porušila. Zelezolivarna in tovarna učil ter novi vodovod v Črnomlju, rudnik premoga, tovarna sadnih izdelkov >Bclsad< in nova opekarna v Kanižarici, dalje tovarna ple-tilskih izdelkov v Metliki, kamnolom >Marmor< v Gra-dacu ter elektrifikacija podeželja in uvajanje novih strojev v kmetijstvu bodo letos in v naslednjih letih občutno povečali potrebo električne energije. Prva leta po osvoboditvi ni bila potrošnja elekt. energije v Beli krajini še daleč na stopnji povprečka v republiki Sloveniji in je zato razumljivi, da je v zadnjih letih močno narastel. Medtem, ko se smatra za naravni letni porast potrošnje tokovine v republiškem merilu 7,2%, je narasla potrošnja v Beli krajini v preteklem letu za trideset procentov. Iz perspektivnih planov industrijskih podjetij je razvidno, da bo letos belokranjska industrija podvojila potrošnjo električne energije iz preteklega leta in na osnovi tega nas knlkulativni proračun opozarja, da moramo računati v letu 1955 z letnim porastom 20°/«. Bela krajina prejema sedaj električno energijo preko Novega mesta po 90 km oddaljenem daljnovodu napetosti 20.000 V. Razumljivo je, da so zaradi velike dolžine daljnovoda in razmeroma majhne prenosne napetosti v Beli krajini napetostne razmere zelo slabe. Merjenja nam pričajo, da znaša sekundarna napetost v Črnomlju nekako v odalje-nosti 500 m od transformatorske postaje v konici obtežbe le 160 V. Posledica tega je moteno delovanje elektromotorjev t»ars tem v zvezi zadržki v delovnem procesu v rudniku Kanižarica kakor tudi v ostalih industrijskih podjetjih. V Metliki in prav tako tudi v ostalih oddaljenejših predelih pa so napetostne razmere še slabše. V vaseh, ki so nekoliko oddaljenejše od lokalnih transformatorjev, v večernih urah praktično sploh nimajo razsvetljave, saj žarnice komajda žarijo. šahovsko društvo v Črnomlju je dalo letni obračun Na občnem zboru, ki ga Je Imelo S. D. Črnomelj in mu je prisostvoval tuOi član upravnega odbora Šahovske zveze Slovenije tov. Hren Vlado, Je bilo tako malo članov društva, tako da sploh niso mogli Izvesti volitev. Kljub vsem pomanjkljivostim pa Je društvo naredilo korak naprej. Pritegnilo je precej mladine ln ima, navzlic pomanjkanju prostora, 70 članov. Težave, ki so nastale zaradi denarja, so bile s požrtvovalnostjo odpravljene. Po raznih prispevkih ljudske oblasti Je društvo ustvarilo pogoje, da lahko prireja razne turnirje. V preteklem letu Jo bilo 67.196 dinarjev Izdatkov in približno 112 tisoč dinarjev dohodkov. Članarino bodo v bodoče pobirali tudi od tistih, ki o njpj nočejo nič slišati, čeprav so člani društva ln uporabljajo njegov inventar. Obsodbe vredno je le stališče Dijaškega doma, ki ne dovoli dljakom-šahistom Igrati po 19. uri, o čemer smo že pisali. Društvo Je imelo več turnirjev, sodelovalo Je na spominskem br-zoturnlrlu SNOS v Črnomlju in se udeležilo turnirja na Bledu. Imeli so niz drugih nastopov na Dolenlskem šahovskem prvenstvu v Kočevju ln Novem mestu, kjer so, proti prlčakovanlu, zasedli 2. mesto. Tudi prvokategornlk Kobler Je v državni želesnlčarskl reprezentanci na olimpiadi v Avstriji dosegel zelo lepe rezul tate in ni Izgubil nobene partije POJASNILO GOZDNIM POSESTNIKOM se nadaljuje prihodnjič Tudi V Rogaški Slatini se je dobra izkazal. Simultanko proti predstavnikom JLA Je dobil z visokim rezultatom. Priznanje zasluži še tov. Povše, ki marljivo gospodari z društvenim inventarjem. Najtežja naloea čaka društvo pri organiziranju šahovskega pr_ venstva v Črnomlju, kjer bodo nastopili najboljši šahist; Dolenjske. Poleg tega pripravljajo sindikalno prvenstvo okraja in pionirsko prvenstvo Dolenjske. V Črnomlju bo odigral simultanko tudi Jugoslovanski državni prvak Pire, Naloge, ki stojijo prod šahovskim društvom v Črnomlju so težke, upamo pa, da Jih bodo opravili uspešno. M. T. Ce upoštevamo dejstvo, da je že danes v Beli krajini pri polni obtežbi 660 KW prenos po obstoječem daljnovodu 20.000 V zelo poslabšan, lahko ppričakujemo v bližnji bodočnosti, da bo z omenjeno napetostjo in nakazanimi pogoji oskrba široke potrošnje okrnjena, oskrba razvijajoče se industrije pa sploh nemogoča. Posledica ugotovljenega stanja bo, da novoizgrajenih kapacitet ne bo možno dalje razvijati, s čimer bo nastala občutna škoda za Belo krajino in s tem za vse naše gospodarstvo. Strokovnjaki elektroenergetske skupnosti in Bele krajine so pred kratkim na skupnem posvetu ugotovili, da bi bilo za rešitev nakazane situacije treba podvzeti naslednje ukrepe. 1. ) Nujno je treba rešiti vprašanje napetosti daljnovodu od sedanjih 20,000 V na 35.000 V; s tem v zvezi je potrebno izgraditi novo transformatorsko postajo v Črnomlju. Poleg nakazanega bi bilo umestno proučiti možnost napajanja Bele krajine iz Kočevja, kar bi bilo iz gospodarskega vidika nemara boljše. 2. ) Proučiti je treba možnost gradnje tcrmo-elcktrarne v neposredni bližini premogovnika v Kanižarici, za kar obstojajo tehnične in gospodarske možnosti. Z ozirom na drobni asortiman premoga v Kanižarici in na potrebo pare v >Befc-saduc bi prišla v poštev izgradnja elektrarne kapacitete 500 — 1.000 KW. Nakazana problematika zahteva temeljite proučitve ter nujnih ukrepov, kajti le tedaj se bo lahko gospodarsko zaostala Bela krajina uspešno razvijala po sedaj začrtani po ti. »Glavni dobitek« na Vinici 9. januarja je KUD Vinica uprizorilo Lipahovo trodejanko »Glavni dobitek«. Kakor vsako zimo, je tudi letos izredna volja mladih igralcev rodila uspeh. Občinstvo je bilo z igro zelo zadovoljno. Odlično je opravila svoje delo Anica Vrhovec, ki je igro režirala, od igralcev pa se je najbolje izkazal Evgen Karin v vlogi starega profesorja v pokoju. Tudi ostali so dobro zaigrali, čeprav so to večinoma mladi igralci, nekarl celo začetniki. Seveda pa igralska skupina nI mogla prikazati občinstvu vseh svojih zmožnosti. Premajhen oder in prenatrpana dvorana, poleg tega pa še nemir so zelo motili razpoloženje izvajalcev. Da ustreže KUD tudi vsem tistim, ki igre še niso videli, Jo bo v kratkem ponovilo. Kljub vsem oviram, na katere je društvo naletelo v preteklih letih, naši igralci pridno delajo in smo nanje ponosni. 2ellmo jim čimveč uspeha pri njihovem nadaljnjem udejstvovanju na odrskih deskah. —Ufi Poverjeniki Prešernove družbe, javite nam stanje članstva na dan 20. februarja in pohitite z vpisovanjem članovi PREŠERNOVA DRUŽBA TOVARNA MOČNIH KRMIL - LJUBLJANA kupuje seno lucerne (nemške detelje) v L 1955 V poštev pride mludo pokošena in dobro posušena lucerna. Za Informacije se obrnite na Kmetijske zadruge, ki bodo odkupovale na svojem območju. TOVARNA MOČNIH KRMIL Ljubljana, Zaloška 51 /a, telefon 30-056 Dr. Oblak Božo: Sodilo se je v hiši št. 21 (Nadaljevanj« in konec) Matrice sva tipkala izmenoma I nemoteno in brez zastoja. Pečar Šolski stadion v Črnomlju pomaga razvoju in uspehom športa v Beli krajini s tov. Zdravko Ape, ki Je bila tedaj uradnica v pisarni odvetnika Pečarja. Narekoval pa Je Rudi, Pečar ali pa Mldoferjeva Ludi, nekaj tednov tudi Marin-ček Dana. Razmnoževal Je večinoma Pečar sam, včasih sva mu pomagala z Beretičem. Ker je bilo tipkanje opravljeno v glavnem v popoldanskih in večernih urah, Je Pečar delal ponoči. Mnogokrat smo se zgodaj zjutraj sestali, da si razdelimo delo ali pa da Izmenjamo novice, odvetnik P»čar pa Je prisostvoval sestanku še ves črn do komolcev od tiskarskega črnila In utrujen od dela. Vendar je vsakokrat Izšla redna izdaja »Slovenskega poročevalca« pravočasno. Ce nI bilo Rudija, ker Je kot komandant dolenjskih odredov ln organizator imel dosti drugega dela, J« teklo nase delo počitka skoraj nI poznal. Skladišče tiska je bilo v prvem nadstropju v sobi, kjer je stanoval Rudi ln njegov sostanovalec trgovski pomočnih Be-retlč Boris. Deloma pa Je bil shranjen v sosedni sobi, kjer Jo stanovala trgovska pomočnica Betka Tavčar. Od tu Je tisk prihajal pakiran v papirne vrečice v trgovino. Zaupne osebe, ki so prlftle t določenim geslom v trgovino kot kupci, bo dobile svoje število Izvodov partizanskoga tiska že v vrečicah ln so ga nosile na Javke oziroma so ga razdelile po ključu, ki Jim Je bil zatrpan. Vsaka teh strank se je obrnila na Tavčarjevo aH na Berettiča. Tudi ta organizacija je brezhibno delovala ves čas obstoja tehnike. Poleg tega delovanja OF v hl-il številka 21 »o se godile še druge reči. Odvetnik Pečar Je imel vinograd pri Smarjeti ln v tem vinogradu Je gradil zidanico. Razumljivo Je bilo, da Je zato moral večkrat potovati na to svojo posest. Vsa ta potovanja pa so vodila preko osvobojenega ozemlja ali pa pozneje v popolnoma svobodno ozemlje. Vsakokrat, ko Je šel v to smer, ga Je vodila pot preko Trške gore aH Harlnje vasi v Klevevž in v teh krajih so bili štabi aH javke. Tu je oddajal pismena navodila ln sprejemal pošto za Novo mesto. Nosil jo J« med dvojnimi nogavicami, v votli popotni palici, v dozi pod cigaretami ali pa v čutaricl za vodo. Včasih «em ga spremljal, včasih pa Je hodil sam. Tudi ta zveza Je do Julija 1942 odlično delovala. Hiša številka 21 je sprejemala goste. Bili so to znani ln neznani ljudje, ki so po potrebi prespali pri Rudiju. Med njimi je bil pokojni tovariš Boris Kidrič, če se ne motim, dvakrat. Italijani ves čas niso vedeli za dogodke v tej hiši. Konspiracija Je bila dobra, ljudje zanesljivi. Tistih nekaj preiskav je ostalo brezuspešnih. Spomin- jam se, da Je ob priliki take preiskave klepetal tovariš Ruti: z vodjo patrulje, ostali vojaki pa so preiskovali poslopje. Vsa stvar Je potekala brez najmanjše motnje. Ob neki drugi priliki pa sta dva karabinjerja, ki sta sicer patruljirala po trgu, stopila v pisarno odvetnika Pečarja, ker se Je ulila ploha. V sosednji sobi smo tipkali matrice za novo številko »Slovenskega poročevalca«. Pečar' Je vzel iz omare vedno prisotno zelenko slivovke ln gostil Italijana, ki *ta bila vesela njegove prijaznosti. Nikomur ni padlo v glavo, da bi pogledal v sosednjo sobo. Cez nekaj časa sta se s hvaležnostjo poslovila. Seveda nam nt bilo posebno prijetno pri srcu, ker Je bilo nemogoče tako hitro pospraviti material. Konec junija 1942 nam je bilo Javljeno, da Itnlljanl nekaj pripravljajo. Dobil sem nalog, da takoj preselim tehniko drugam Med dnevom serru odnesel kos za kosom čez cesto v stanovanje Splihnla PavU In Izročil njegovi ženi Spllhal Anici, roj. Ljubi. Rudi je brez slovesa na enem svojih odhodov ostal na osvobojenem ozemlju, Pečar Je do- bil drugo nalogo, mene so Italijani ob raciji zaprli. V avgustu 1942 so Italijani aretirali odvetnika Pečarja in ga odpeljali v Gonare, čez nekaj dni pa v Renicci, kjer je ostal do italijanske kapitulacije in se nI nikdar več vrnil domov. Se danes ni popolnoma dokazana oseba, ki je vso stvar Javila okupatorju, čeprav Je znano, da je bila poslana ovadba. V oktobru so zaprli Beretlča ln ga poslali v Italijo v taborišče. Spomladi 1944 je dobila Pečar-jeva ^ena sporočila Gestapa i Bleda, da Je njen mož umrl na srčni naduhi v taborišču Os-weiczlem (Auschwitz). Novo mesto Je pričakalo svobodo. Začela se J« nova borba za socializacijo, za obnovo, za izgradnjo Industrije. Nove generacije bodo uživale svobodno življenje brez zatiranja ln brc« izkoriščanja. Nastale bodo nove stvaritve človeškega duha in dela. V zgodovini pa bo ostal zapisan spomin na smele Ilegalce, ki so ustvarjali pogoje za svobodno življenje in umirali za domovino, ki so Jo ncLzmerno ljubili. i r «ev. r »DOLENJSKI LIST« Stran 3 Elektrika nI igrača Novice iz Sv. Gregorja V najem kraju, je v letošnjem letu živahno delo na vseh (področjih naše družbene de- i'a vnos ti. Pretekli mesec je or gasilske organizacije. Na zboru volivcev so volivci poslušali poročila odbornikov o delu občinskega ljudskega odbora, dalje so razDravljali o gradnji šole in o obnovi kulturnega doma, o popravilu občinskih in vaških potov, ki so v zelo slabem stanju, o ustanovitvi komune in o bodočem gospodarstvu v komuni. Na občnem zboru SZDL je bilo podano obširno poročilo o delu organizacije v preteklem letu, o komunalni izgradnji kraja, o ekonomskih problemih v državi glede na ustanovitev komun in o uspehih naše države na področju zunanje politike za mirno sožitje med državami vsega sveta. Sprejet je bil sklep za povečanje števila članov. Sklenili so tudi, da se ustanovi kulturno društvo, ki naj bo nosilec kuliurno _ prosvetne dejavnosti v kraju. Tudi gasilska organizacija s 100 - prorentno udeležbo na občnem zboru je obravnavala uspehe in neuspehe v preteklem letu; gasilci bodo v letošnjem letu kupili novo motorno brizgalno, za katero imajo ubranih že precej finančnih sredstev. Dne 2. februarja je bil ustanovni občni zbor kulturno-umetniškega društva »Slemen* s sedežem pri Sv. Gregorju. Na zboru so bila sprejeta društvena pravila, izvoljen je bil sedemčlanski u-pravni in tričlanski nadzorni odbor. Občuemiu zboru je prisostvoval tudi predsednik o-krajnega odbora ljudske pro-svete iz Kočevja tov. Merčun, ki je nakazal začetne smernice dela društva. V novoustanovljeno društvo se je včlanila skoraj vsa mladina in tudi precej starejših ljudi. Na u- movnem občnem zboru so člani sprejeli sklep, da bodo ItMos < loi-uili kulturni dom. Vaški odbor SZDL je organiziral na svojem območju vsakodnevni dvomesečni izobraževalni tečaj za žensko mladino, ki ga obiskuje 18 deklet. Kuharski tečaj vodi priznana kuharica Rigler Nežka iz Zlebiča. Zdravstveni tečaj in tečaj Novi oddajnik — ponos društva Pred nekaj dnevi je imelo društvo radioamaterjev v Črnomlju občni zbor. Do sedaj društvo ni imelo pravih uspehov. Predvsem je bilo temu krivo pomanjkanje prostora. Sedaj pa bodo dobili dolavnico v sredini mesta. Tukaj bodo popravljali radijske aparate in precizne stroje, ki spadajo v področje finomehanike. Risali bodo tudi načrte za modelarsko izdelke in strojno tiskanje, kar jim bo lahko prinašalo lepe dohodke. Radio Ljubljana bo imel v Črnomlju relejno postajo, katere oddajnik je last društva. Poleg tega bodo imeli še dva svoja oddajnika na kratkih valovih za zvezo z drugimi radioamaterji sveta in oddajnik za področje Bele krajine in deloma Dolenjske (Novo mesto, Kočevje), ki bo imel sestavljen program tako, da bo zadovoljil predvsem kmečko prebivalstvo. Prenašali bodo seveda tudi različne športne prireditve: majski mednarodni rokometni turnir ln Dolenjsko prvenstvo v atletiki ln predavanja znanih strokovnjakov s področja gospodarstva in znanosti. Izpopolnili bodo tudi mestno Razglasno postajo in poskrbeli za izboljšanje njenega programa. Da pa bodo te naloge lzpolnlji, je potrebna ugodna rešitev njihove prošnje za delovni prostor. T. Volkovi v občini Draga V zadnjem času so se večkrat pojavili volkovi v naših krajih. Pred nekoliko dnevi so so pojavili celo v vasi Novi, vendar niso napravili nobene škode. Trije volkovi so spremljali dva voznika, ki sta vozila hlode 1z Starega kota v Travnik v oddaljenosti enega metra od voza. Poskušala sta jih zapoditi s cepini, vendar je kazalo, da se tudi volkovi pripravljajo za napad ln »ta morala odstopiti. Volkovi so se pojavili tudi v Grčaricah. —V— ročnih del pa vodita skupno Lušin Tinka, učiteljica, in Pirnat Milka, žena šolskega upravitelja. Gospodarska in splošna kulturna predavanja pa prireja Pirnat Josip, šolski upravitelj. Prostore za izvajanje tečaja je dala Grebene Nežka. Kmečka dekleta so zelo zadovoljna, ker se jim nudi taka izobrazba, ker se zavedajo, da jim bo to koristilo vsak dan v življenju kot bo; dočim gospodinjam. V nedeljo 20. februarja bodo tečajnice ob zaključku tečaja na razstavi s svojimi izdelki pokazale, kaj vse so se na tečaju naučile in vabijo vse goste iz bližnje in daljne okolice, da si ogledajo razstavljene izdelke. Slemenci so si za letošnje leto zadali precei gospodarskih nalog: gradnjo vodovoda Ga.špinovo—Praproče, obnovo kulturnega doma itd. Vsem tem nalogam bomo Slemenoi kos Če bomo delali vsi skupaj z združenimi močmi. Rebrški gasilci so polagali obračun Na nedavnem letnem občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva na Rebri pri Žužemberku, ki mu je prisostvoval tudi zastopnik novomeške okrajne gasilske zveze tov. Knafeljc, so člani pregledali svoje delo v preteklem letu. Zbor je šele prikazal prave uspehe, kajti med letom so bili komaj opazni. Društvo si je z lastno pobudo nabavilo novo motorno brizgalno »Savico«, izvedlo lepo število vaj in za gasilstvo navdušilo zlasti mladino, ki prav rada zahaja v novi gasilski dom. Člani so posebno pohvalili predsednika Lojza Hrovata in blagajnika Jožeta Glavana, ki sta z najemom posojila v ljubljanski Mestni hranilnici omogočila plačilo računa pri Gasilskem servisu. S pohvalo pa niso varčevali tudi pri ocenjevanju pedpoveljnika in orodjarja, močno pa so grajali tajnika, ki je iz nekakšne osebne užaijenoati odstopil, ter poveljnika, ki mu je bilo Gornje Sušice Potujoči kino je v sredo, 9. februarja, spet prišel k nam iz Novega me&ta in predvajal film »Prepovedane igre*. Ta lepi francoski vzgojni film o vojnih sirotah je izredno ugajal mladini in odraslim, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Takih filmskih predstav si še želimo! Da bo potujoči kino še lahko prihajal v vas. morajo va-ščani (kakor so sklenili že decembra lani) popraviti kos pota sredi vasi, ki je poln blata in kotanj in ki res ni v Ukradel mu je uro Domačin iz Kanižarice je prodajal uro. Zidarja, katerima jo je najprej ponudil za 3000 dinarjev, pa sta mu hotela dati zamjo tri bankovce po 100 dinarjev, misleč, da cigan ne pozna tako dobro denarja. Res bi jima kmalu nasedel, a so se po kratkem mešetarjenju razšli, ne da bi sklenili kupčijo. Cigan M. se je razjezil in odšel v drvarnico za gradom, kjer je pustil suknjič. To sta oba delavca opazila. Eden je zamotil cigana pri delu, drugi pa je šel k drvarnici in »dvignil« uro s suknjičem vred s kolom skozi okno. Prazen suknjič je potem zopet spustil nazaj na isto mesto. Na srečo pa je vse skupaj opazil neki dijak, ki je opozoril cigana na tatvino. Ta pa je takoj poklical varnostne organe, ki so prijeli drznega tatu — mladoletnika R. J. iz Velike Lahinje. Miličnik mu je dokazal tatvino, nakar je tat seveda moral uro vrniti. drugo več mar kot dolžnost, ki so mu jo zaupali člani in jo je sam prostovoljno prevzel (na njiuni mesti so izvolili dva druga člana). Pomenili so se tudi o bodočem delu. Predvsem bo treba zbrati denar za plačilo dolga v hranilnici, nabaviti še nekaj deset metrov cevi, prepotrebno orodje in nekaj delovnih oblek. Kajpak upajo, da jih bosta podprla okrajna gasilska zveza in občina. Zavedajoč se svojih dolžnosti do skupnosti, bodo rebrški gasilci letos regulirali veliko mlako sredi vasi in hkrati poskrbeli za gasilski bazen, ki bo ohranil vodo za gašenje v sušnih dneh. Pri njihovem delu jim vsi želimo velikih uspehov. B. Zahvala Podpisana Bohte Jožefa iz Kundije — Novo mesto se iskreno zahvaljujem požrtvovalnim novomeškim gasilcem, ki so mi ob požaru takoj prihiteli na pomoč in pomagali, da ni bilo še večje škode. Enako se zahvaljujejo tudi stanovalci hiše. Občni zbor gasilcev v Podturnu Na občnem zboru gasilskega društva v Podturnu so podali obračun dela v preteklem letu. Društva ima 44 delovnih in 28 podpornih članov. Imeli so 8 mokrih in 4 suhe vaje. Lahko bi jih bilo še več, pa so imeli motorko 3 mesece v popravilu. Uspešno delo društva je otežko-čeno, ker jim primanjkuje cevi, razne opreme in oblek. Imeli so 296.420 din dohodkov in 261.720 din izdatkov. Občni zbor je izrekel tudi pohvalo za izdatno gmotno pomoč OLO in Gasilski zvezi Novo mesto. Pregledali so sprotuje vzgojnim načelom | sklepe, ki so si jih zadali prejš-naše socialistične družbe in j nje leto za dograditev doma in morale. I sprejeli nove za bodoče delo. vse čast ne vasi ne vašćanom. »Mladinska« veselica je bila nedavno v zadružnem domu, na nji pa so se okrog enajstih ponoči fantje stepli. Eden je potegnil iz žepa krivec in porezal po rokah dva fanta, da 60 ju morali z rešilnim avtom odpeljati v novomeško bolnišnico. Prav je, da se mladina razveseli in j;Ia zapleše v mejah dostojnosti, toda skrb starejših in pametnih ljudi naj bo, da se mladina izživlja predvsem v kulturnem in prosvetnem delu. Veselice pa so le priložnost za pijančevanje in surovosti, kar popolnoma na To in ono iz Dol. Toplic Razprava o bodočih komunah je v Dol. Toplicah zelo živahna. Zadnjemu sestanku je prisostvoval tudi predsednik OLO, tov. Zupančič. Vsi navzoči so se izjavili proti temu, da bi' se združili z občino Straža. Padel je tudi predlog, da bi se komuni s sedežem v Toplicah pridružila še občina Crmošnjice, ki je bila do nedavnega še v novomeškem okraju. Drugi so zopet trdili, da nikakor ne gre, da bi morali hoditi do sedeža komune kar 35 km. Tako se niso mogli zedinitl. Zato bo ponovno sklican sestanek, na katerem bodo sprejeti dokončni sklepi. Doseči je treba, da bodo vsi volivci zadovoljni. Pri tako važni zadevi ne more lokalni patriotizem igrati no-bene vloge, treba pa je upo- Novlce iz Dvorske vasi Dvorska vas si je počasi le Opomogla od razdejanja. Bilo Je pač treba precej časa, da se je življenje v nji vrnilo v siari tir. Z izdelovanjem suhe robe so si vaščani popravili hiše, kupili stroje in podobno. Toda za skupna dela imajo vaščani vse premalo volje. Za vsako uslugo v prid skupnosti hočejo denar. Zato je propadel načrt za zadružni dom, izjalovili so se načrti za vodovod ln kanalizacijo. Voda je Dvorski vasi posebno poglavje. Pod vasjo je močan izvir, ki služi za ljudi in živali. Včasih je toliko blata, da se odtok vode zamaši. Sicer dobra voda smrdi po gnojnici, v nji je polno nesnage in ropotije. Ce bi bili vaščani pripravi jeni začeti z delom,bi prav gotovo dobili pomoč:, kakor so jo dobile sosednje vasi. Kanalizacija je tudi slaba. Ko_ so kopali temelje, So kanale vrgli ven in voda se zdaj ustavlja sredi vasi. V letošnji mili zimi bi bili to zadevo z Predvajanje livarskih filmov ' Društvo metalurgov je gostovalo v Črnomlju z ozkimi filmj lz livarstva. Prva dva filma sta prikazala delo in ravnanje s kupolko, naslednji pa umetniško ulivanje, pripravljanje ln popravljanje ulitikov. Zadnji film je na shematični način prikazal napake pri ullvanju, saržlranju In neprevidnem delu. Obiskovalce je zelo presenetilo, da livarji pripravljajo kalupe ročno In so z zanimanjem sledili razlagi filmov. m. MLADINSKA MAŠKARAMA V NOVEM MESTU Društvo prijateljev mladine v Novem mestu pripravlja pustno niaslnr.ulo s spor«-rtom za vso mladino Novega mesta v dvorani rtoma JI,A (bivši RokoUkl dom). Cicibani *o bodo zabavali v nedeljo, 20. t. m., od 2. do pol 5. ure popoldne, nato t>d pol 5. ure do 7. zvečer zu pionirje gimnazij«'. V ponedeljek, 21. t. m., od 3. tire do pol Šeste pionirji Osnovne Sole, od d. ure rtn ». ure zvečer pa bo rnhava zn vlSJcSolce gimnazije, uf ItrlJIšca, za vajensko ln trjrovuko lolo. Maske dobrodošle! Za vso mladino vstop brezplačen, sm starše ?n dinarjev. DltUSTVO PRIJATELJEV MLADINE, NOVO MESTO malo dobre volje lahko uredili. Mladina je pa zelo marljiva. Udejstvuje se v gasilskem društvu in v kultur. - u met. društvu. Z ljudskimi igrami privabijo veliko ljudi, ki pa žal ne morejo vsi v premajhno dvorano. S tem dopisom želim zdramiti tiste ljudi, ki jih je ljudstvo izvolilo, da se v občinskem odboru zavzamejo . za ureditev vasi in poskrbijoxza zdravo pitno vodo. Vaščan Zakaj sploh v Otočcu trgovina Otroških igric se spomnim, »kapucinarja« in »golobčka«, ko grem nakupovat v zadružno trgovino v Otočcu. Sprašujem In sprašujem, da nI konca, odgovor pa je le eden: »Nimamo!« Konec je tedaj, ko povprašam po stvareh, ki jih nameravam kupiti. Dobim seveda nobene. Nimajo moke, ne kisa, ne petroleja in kvasa, ne vžigalic, ne cigaret! Hitreje opraviš, če enostavno vprašaš, kaj v trgovini sploh imajo. Odgovor je kratek, ker je treba našteti le samo tistih nekaj stvari, ki Jih že tako vidiš na polici. Kratkomalo moraš v Novo mesto. Kaj mislite gospodinje: 6 km peš!? AH se ne bi dalo temu kako pomagati? Treba bi bilo le malo več Iznajdljivosti in mogoče tudi vestnosti poslovodje, pa bi bila zadeva zllahka urejena. Prizadeti Velika reklama, manjši uspeh Zveza zadružnlc Črnomelj Je priredila, kakor vsako leto, ob zaključku tečaja svojo razstavo. Prikazale so modele iz pletilstva, šivanja in krojenja. Čudno se nam zdi, da nI bilo nobenega vzorca narodnih noš ln nobenega izdelka iz domačega platna. Poskrbeti je treba, da ne bomo na takih ractstavah videli samo tisto, kar smo videli že v vseh preteklih letih, ampak tudi kaj novega, modernega, in predvsem ljudske Izdelke. m. števati gospodarske in kulturne prilike okraja. Na občnem zboru gasilskega društva v Dol. Toplicah so med drugim sprejeli tudi sklep, da gasilsko društvo razvije ob proslavi 75-letnice društvenega obstoja nov gasilski prapor, ker je onega iz leta 1885 uničil okupator. Takrat bodo na gasilskem domu vzidali tudi ploščo z vklesanimi imeni v osvobodilni borbi padlih borcev, članov gasilskega društva. V domu pa nameravajo iz sedaj neizrabljenih podstrešnih prostorov urediti primerna stanovanja. w KTJD » Maks Henigman« Je uprizorilo. Nušičevo igro »Dr«, ki je zelo lepo uspela. Zlasti je bil dober v svoji vlogi Viktor Pršina. Presenetila sta tudi učiteljica Cigojeva in novi učitelj na gimnaziji. Tudi ostali igralci so častno rešili svoje vloge. Dvorana je bila razprodana, kar pomeni, da si ljudje žele dobrih predstav. Zato naj se KTJD potrudi, da priredi že več dobro naštudiranih iger. G. Električni stik povzročil nevaren požar Devetega februarja zjutraj je nastal požar v pisarni kovinskega podjetja >Kovinar« v Novem meslu. Obveščeni gasilci so takoj prihiteli in ugotovili, da gre za zelo nevaren požar, ki so le zaradi pomanjkanja zraka ni mogel razbea-neti. Kljub hitri in odločni pomoči gasilcev, ki so ogenj pogasili, je vendar nastalo okrog 200.000 din škode. Zgorela so tla v dveh pisarnah, delno je nmrena stena pa tudi pisarniška oprema je močno prizadeta. Kot so ugotovili, je ogenj nastal zaradi kratkega stika v steni tik poda, kjer je bilo koleno zaščitne cevi najbrž pokvarjeno pa so električne iskre vžgale deske in suho tramovje v tleh. J. S. Igrali bodo Razvalino življenja Kulturno umetniško društvo >Dr. Ivan Prijatelje iz Sušja pri Ribnici bo v kratkem razdobju dveh mesecev nn.š t udiralo že drugo Finžgnr-jevo Igro »Razvalino življenja«:. Igro bodo uprizorili 20. februarja na odru zadružnega doma v Sušju. Za to društvo moramo reči, da je zelo delavno ter da se razvija v pravilno smer. To je pokazni tudi letni občni zbor, katerega se je udeležilo članstvo v lepem Itei tlu, V načrtu imajo usia-novitev pevskega zbora v o-k v i in društva, vendar so zaenkrat še težave v tem, ker ni na razpolago pevovodja, ki bi pevce, teh bi bilo dovolj, učiL -ean- V sredo 9. februarja se je okoli pol štirih popoldne odigrala na Raki v krškem okraju svojevrstna žaloigra. Zaradi nevednosti in neprevidnosti so v njej trije odrasli ljudje izgubili življenje — žal, lahko rečemo, prav po nepotrebnem. Bilo je takole: IvanuZupan-čiču na Krepcerju se je v hiši pokvarila luč (strokovnjak je v četrtek dopoldne ugotovil, da je — pregorela navadna varovalka). Znanec Jože Mojsto-vič, soboslikarski pomočnik, se mu je ponudil, da mu bo napeljavo popravil. Brez potrebe je Mojstrovič nato splezal na strešni nosilec električne napeljave in vrgel čez omrežni vod navadno žico, s kakršno ljudje vežejo piskre. Ko je spet splezal na tla, je prijel za žico, pri čemer je najbrž mislil, da v omrežju oz. v hiši ni toka. Pri tem ga je elektrčni tok zgrabil in stresel. Sunek je bil posebno hud zato, ker je Mojstrovič stalna vlažnih tleh. Zupančičeva hčerka mu je (po pripovedovanju tajnika občinskega ljudskega odbora z Rake) hotela pomagati, da bi se rešil žice, a je tok zgrabil tudi njo. Ivanu 'Zupančiču, ki je bil zraven v škornjih, je uspelo, da je" hčerko potegnil od Mojstrovi-ča. Kmalu nato je hotela nesrečniku pomagati njegova žena Ljudmila Zaplela se je v električno žico z njim vred, nakar je priskočil še njen oče Anton Ja-mnik, da bi pomagal. Toik je vse tri krepko zgrabil. Nihče izmed navzočih se ni upal takoj blizu. Tako so ostali približno 15 minut pod napetostjo, ki je bila za vse tri usodna. Nekdo izmed bližnjih je sicer kmalu ponesreči stekel po klešče, si obul gumijaste škornje ter prerezal žico, v približno dva kilometra od-••>.•• daljenem transformatorju pa so medtem odklopili električni tok. Kmalu je prišel na Rako tudi zdravnik in skušal z injekcijami in umetnim dihanjem nesrečnikom pomagati vendar je bila vsa pomoč zaman. V 15 minutah je elektrika, ki so jo nesrečni neprevidnežS na vlažni zemlji dobro prevajali, opravila svoje. Novica o težki nesreči je zapustila med, ljudmi na Raki in v okolici marsikakšno žalostno srce in vlažno oko. Neprevidnost in nevarnost sta zakrivili smrt teh ljudi. Ne igrajmo se zato z elek* triko, napake v napeljavah pa naj opravljajo zato poklicani in izkušeni ljudje. Mnogo nesreč, gorja in solz bo prihranjenih, če se bomo seznanili z osnovnimi vprašanji iz tehnike, saj končno ne živimo več v stoletju sveč. Poslušaj-mo poučna predavanja strokovnjakov, seznanimo se vsaj z najbistvenejšimi dognanji znanosti in napredka. Prihranili bomo sebi, svojcem in skupnosti marsikakšno nesrečo in nepotrebno gorje. -K »Da, ko bi bil prej vede!...« »SI že naročen na »MLADINO«? Ce še nisi, se naroči v upravi »Mladine«, Ljubljana, Tomšičeva O-II. — Naročnina: mesečna 40 din, trimesečna 120 din, polletna 240 in celoletna 480 din! »Mladina« prinaša poleg raznih zanimivih člankov in reportaž tudi dva romana v nadaljevanjih: »Cas ljubezni in smrti« in »Bela skrivnost iz Matto Grossa« V četrtek, 3. 2., Je bil na vseh cestah v Mokronogu in okolici zelo živahen promet, zlasti z vprežnimi vozili. Ta dan je bil v Mokronogu živinski sejem in sodeč po številu voznikov, menda tudi dobre kupčije. Ni pa imela sreče posestnica Neža Starič iz Bitne vasi, ki je tisti dan doživela prometno nezgodo in je oškodovana, kakor sama trdi, za približno 80.000 dinarjev. Okrog 11.30 ure sta se Stari-čeva in njen mož vračala z vozom iz Mokronoga proti domu v Bitno vas. Ko sta se pripeljala do nepreglednega ovinka v gozdu Reber nad Trebel-nem, je pripeljal nasproti tovorni avtomobil, last trgovskega podjetja »Posavje« iz Brežic. Voznik avtomobila Milan Buršlč je, upoštevajoč ozko cesto, avtomobil ustavil 6 metrov pred vprego pravilno na desni strani ceste. V tistem trenutku sta se konja, katera je vodil Ignac Starič, splašila in na mestu obrnila voz, pri Čemer se je zlomilo oje. Konja sta nato zdrvela v nasprotno smer po .,*■••■■••••> •••••• *• •••••• •••>•• ••••• • Kmetje in kmetijske t f zadruge! Poslužujte se umetnih ; gnojil, raznih škropiv — • ; zlasti za zatiranje ame- • • riškega kapar j a — ter l t kmetijskih strojev, na- : f domestnih delov in orod- i • ja, kar ima v zadostnih : • količinah po ugodnih re- : ? gresiranih cenah na zalogi : f KMETIJSKA ZADRUGA ! v Novem mestu, t Prepričajte se in oglejte J si zalogel strmi cesti in se ustavila šele tedaj, ko je voz z vso silo udaril ob drevo in se tam prevr-njen ustavil. Na tistem mestu pa je obležal tudi 5-letni konj z zlomljeno zadnjo desno nogo. Starič in njegova žena sta ves čas vožnje sedela na vozu vse do tedaj, ko sta konja začela drveti po strmi cesti. Prva je padla z voza Staričeva in se pri padcu teže poškodovala na glavi. Njen mož pa je skočil oziroma padel z drvečega voza nekaj trenutkov potem, ko so se konji splašili. Kljub temu, da si je prizadeval obdržati splašene živali s tem, da je držal za vajeti in so ga konji nekaj netrov vlekli 2a seboj, ni mogel preprečiti nezgode. Pri padcu je tudi Starič dobil poškodbe po obrazu. Oba sta morala iskati zdravniške pomoči, oškodovana pa sta za približno 80.000 dinarjev. Ta primer prometne nezgode zopet opozarja voznike vprež-nih vozil, naj bodo previdni, kadar vozijo po javnih cestah. Nezgodo je brez dvoma zakrivil voznik Starič, zlasti zato, ker je vedel, da sta konja plašljiva, kljub temu ni bil previden in mu ni prišlo na misel, da bi pravočasno, to je takoj, ko je opazil vozeči avtomobil, stopil z voza h konjem in tako preprečil nezgodo. Odgovor oškodovanca na to vprašanje je kaj preprost, ko pravi: »Ko bi prej vedel, kaj se bo zgodilo ...!« Prav zato, ker nihče ne ve, kaj se mu lahko na cesti zgodi, naj se vsak koristnik ceste proti nezgodam prej zavaruje, dokler je še čas, s tem, da se ravna na javnih cestah tako, kakor določajo prometni predpisi. Zahvala NaJprisrcneJe se zahvaljujem uprav! DOZ, ki mi Je za mojo nezgodo, zaradi katere so mi amputirali desno nogo pod kolenom, nakazala znesek 54.000 dinarjev. Bil sem seveda nezgodno zavarovan, kakor imam zavarovana tudi hčerko in sina. Svetujem vsakemu naj se zavaruje, ker nihče ne ve kje ga čaka nesreča. DOZ vam jamči pomoč po odstotku invalidnosti, otrokom pa Izplačajo zavarovalnino za vsa tista leta, kolikor so zavarovani. PODItZAJ JOŽE, Zagradec 41. Maškarada v Novem mestu Poseben pripravljalni obor pripravlja prvi povojni sprevod pustnih maškar v Novem mestu. Vse maškare se bodo zbrale točno ob 13. uri na pustni torek v bivši gostilni Košak, od koder bo ob 14. url krenil sprevod proti stavbi okraja, mimo barake ln Metropola na Glavni trg, od tam proti 2abjl vasi, potem do bolnišnice v Kandiji to nazaj čez Glavni trg h Košaku. Odbor opozarja vse sodelujoče na i točnost. Pri Košaku bo tudi šminkanje, zato pridite točno. l>I<]HUM!4[i]:\' -o—zr CIK0 Kino KRKA Novo mesto Od 18. do 21. februarja: ameriški film Oženjeni neoženjeni. Od 22. do 24. februarja: italijanski film Neprilike mladoporočencev. Kino Dolenjske toplice 19. In 20. februarja: francoski film Valpone. Kino Črnomelj Od 17. đo 20. februarja: Lidija FJalley. 19. in 20. februarja: Dmnbo (predvsem za otroke). 22. ln 23. februarja: Samotna zvezda. Kino Jadran Kočevje Od 18. do 20. februarja: Rihoil. 23. ln 24. februarja: finska film Bela košuta. Kino Loški potok 19. ln 20. februarja: Dolgo Je pomnil. Potujoči kino Novo mesto predvaja mehiški film La Mal-querlda in predfilm Zasužnjene vode. Dne 18. februarja ob 19. uri v Otočcu ob Krki, dne 19. februarja ob 19. url v Mirni peči, dne 20. februarja ob 15. uri v Ambrusu, ob 19. url v Zagradcu. Dežurna zdravniška službo Dežurni zdravnik od 18. do 23. februarja dr. Vodnik Miro, od 24. do 28. februarja dr. Spller Adolf. Dežurna zdravniška služba se začne ob 7. uri zjutraj in se zaključi zadn*)i dan dežurstva ob 7. uri zjutraj. Pozor Izseljenci! Uprava Dolenjskega lista dobiva dnevno pisma naših Izseljencev Iz Amerike, ki vprašujejo kako Je z zvišanjem ameriške valute v Jugoslaviji. Naša. uprava Je vprašala Narodno banko Ju-KarIrvIJo, ki na.m Je pojasnila, da se vse denarne pošiljke v dolarjih obračunavajo samo po 300 dinarjev ln ne po 600 din, kot Je bilo nekajkrat objavlleno v nekaterih ameriških časopisih. Po 800 dinarjev se računajo samo darilni čeki na Ime posameznika. MALI OGLASI DEKLE, pošteno, za vsa gospodinjska dela, k dvema osebama v Ljubljani sprejmem takoj. — Naslov pri upravi lista. Preklic Preklicujem ln obžalujem Žaljivke, ki sem Jih navedla v pismu proti Sukaviču Jožetu in Er-šte Amaliji ter se Jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Berus Frančiška, GlobodoL Mirna peč. RAZGLAS Državni zavarovalni zavod, podružnica Novo mesto, proglaša blok pobotnic od št. 139.425 do 139.450, ukraden zastopniku Bučarju Alojzu v Metliki, za neve-1J aven. Zavarovanec, ki bo plačal premijo na pobotnico gornjega bloka, bo moral premijo še enkrat poravnati, v kolikor je ni plačal Imenovanemu zastopniku. Zavarovanec naj osebo, ki bi skušala kasirati premijo z zgoraj navedenim blokom pobotnic, prijavi bLTnjl postaji Ljudske milice. Gibanje prebivalstva v Novem mestu Pretekli teden Je bilo rojenih 17 dečkov in 12 deklic. — Poročila sta se Campa Ivan, oficir JLA lz Ilirske Bistrice, in Sma1-dek Slavka, šivilja iz Žabje vasi. Umrla sta: Samec Alojzij, upokojenec, 60 let, iz Potočne vase; Ju-v..nec Leopoldina, upokojenka, 65 let, iz Skrovnika pri Tržišču. V KOČEVJU Od 5. do 12. februarja so bile rojene 4 deklice in 3 dečki. — Pr.ioMH so se: Lenič Franc, veterinarski bolničar, ln Grčman Leopoldina, delavka, oba lz Starega Loga. Tance Boris, ekonom, In Vodušek Marija, namešeenka, oba lz Kočevja. Zeleznik Janez, delavec, in Neži* Julljana, kuharica, oba iz Kočevja. Bukovec Janez, delavec lz Salvskega laza, ln Obranovifi Neža, delavka iz Padova. v Črnomlju Od 22. Januarja do 5. februarja so se po ročili: Dragoš Bop.omir, rudar, ln Vogrin Marija, delavka, oba lz Jelševnika. Jerman Matija, kmet iz Nakla, ln Sunta Marija, kmetica Iz Vranovlč. Gose-nar Jože, rudar lz Blatnika, in Kocjan Ana, delavka iz Dragova-rje vasi. Bruner Jože, delavec iz Dola pri Predgrađu, in JakSa Jožefa, delavka iz Dobličke gore. Vinica Meseca januarja Je bilo rojenih 5 dečkov in 1 deklica. — Poročili so se: Grabrijan Franc, delavec iz Zilj, ln Dvanajščak Helena, de- . lavka iz Vugrinišec. Balkovec Janko, kmet iz Drenovca, in Be-netič Ana, kmetica iz Goleka. Matež Jurij, kmet iz Nove Lipe, in Verbanc Brnarda, kmetica iz Učakovca. Fabjan Anton, uslužbenec iz Črnomlja, in Stegne Katarina iz Goleka. — Umrl je Sa-jovic Anton, otrok, 2 dni, iz Hrasta. Iz novomeške porodnišnice Pretekli teden so rodile: Savor Ana iz Krasnega vrha pri Metliki — deklico. Uršič Frančiška iz Zalisca pri 2bk. — dečka. Hrovat Marija iz ZapeČi pri Vrbovskem — dtčka. Luzar Karlina lz Brezja — deklico. Cenič Štefka iz Novega mesta — deklico. Jurkovič Roza lz Kočevja — dečka. Slajpah Darinka lz Sentlovrenca — deklico. Baje Rozalija iz Tihaboja pri Ga-brovki — deklico. Kramar Jožica iz Novega mesta — dečka. Kum Albina lz Praproč pri Straži — deklico. Krapež Milena iz Ko-privnika pri Kočevju — 2 deklici. Dragan Marija iz Studenca pri Trebnjem — dečka. Sotlar Terezija iz MaČkovca pri Vel. Loki — dečka. Kavšek Marija iz Rakovnika pri Gotnl vasi — deklico. Zore Marija Iz HinJ — dečka. Zorko Terezija iz Cikave prt Trebelnem — dečka. StefaniČ Marija lz Kočevja — deklico. Eevc Marija lz Tihabija ^ri Ga-brovki — dečka. Crtalič Terezija lz Brezovice pri ?mar1ett — dečka ln deklico. Gorišek Marija iz Za-pudja pri Šentjerneju deklico. Furlan Marija iz Dobrave — rlečka. Pucelj Ivanka iz Orlake prt 7bk. — dečka. Dular Metoda iz Vavte vasi — deklico. RfDar Boža Iz Jame pri Dvoru — dečka. Pan.'an Antonija iz Dragovanj? vasi — dečka. SvegelJ Ana iz Ra-dencev — deklico. Grivec Marija lz Črnomlja — deklico. Skof Ana iz Bele cerkve — deklico. Macedonl Justi iz Ločne — deklico. Južnlč Zofka lz Kočevja — dečka. Bahor Angela iz Drago- vanje vasi — deklico. Mitrovlfi Trivuna Iz Novega mesta — dečka. Mlakar Zora iz Skocjana — deklico. Gregorič Antonija iz Ze- mt-lj pri Gradacu — dečka, -i Čestitamo I , 02 Stran 4 »D01ENJSK1 UST« Ste V. t Tudi žnberckih žrtev ne smemo pozabiti Letos bomo praznovali deseto obletnico osvoboditve. O tem že veliko piše časopisje in "poroča radio- Objavljajo spomine na tiste dni velikih na- brega. Tu so potem ostali do konca vojne. Takoj po njihovem prihodu so se začele grozote. Umorili so Lastnikovo in njenega šestletnega Jurčka, ki se jim pridružili Crnogojeva iz Gradenca, cela družina Hot-kotova, to je oče, matni in tri hčerke ter žena dr. Debeljaka. Med njimi deklice v starosti porov«, junaštva in žrtev, pa tudi zmag. Tako je tudi prav. Zlasti se moramo vedno spominjati tistih, ki so dali življenja za to našo skupno veliko stvar. Žužemberk je bil vsa leta vojne pozorišče velikih bojev, zato pa je tudi vrsta imen žrtev, ki jih je dal zlasti še po zaslugi krvavega domobranstva, zelo dolga. In kar je še bolj vredno vse obsodbe fašističnega divjanja v Žužemberku, je to, da je večina teh žrtev padla v zadnjem letu vojne, ko je bilo že več kot jasno, da bo krvavi fašizem s svojimi pomočniki vred zagotovo izginil z naše zemje. 19- januarja 1945 so Nemci in domobranci zasedli Žužemberk. Vztrepetali smo, saj nismo moglo, pričakovati nič do- Pogled na 2užemberk je milo prosil: »Ne ubijte mamice!« Bila sta prvi žrtvi. Kdo ju je izdal, kaj je zakrivil šestletni otrok, to se sprašujemo še danes. Njima sta sledili Peteršilko-va mama in njena soseda. Ko sta odhajali na Reber, da se umakneta bombardiranju, so ju domobranci zverinsko pobili. Ker ju nekaj dni ni bilo nazaj, je odšel mož prve pogledati, kje sta. Ni se več vrnil, tudi on je postal žrtev krvavega domobranstva. Potem se je začelo na veliko- Devetnajstega februarja so jih pobrali kar deset: brivca Staneta Kalšina, tri Dularjeve, to je Tilko, mamo in staro mamo, nadalje Anico Zalašček, Elko Jerič, Verico Pire, učiteljico Anico Šercelj, Cilko Škufca in Dra-gota Jeršeta. 2e drugi dan so od 16 do 19 let- Vsi so izginili v treh dneh, ni jih bilo več. Januar in februar 1945 sta bila meseca groze za Žužemberk, toda vse te žrtve krvnikom našega naroda še niso bile dovolj. Se so sledili umori. Komaj dober mesec pred osvoboditvijo, to je 4- aprila, so padle naslednje žrtve, med njimi trije očetje in mati več otrok, katerih oče je padel kot partizan že prej, dom pa so jim požgali Italijani leta 1942- Vsi ti in še mnogi drugi so dali življenje za našo svobodo, zato jih ne smemo nikdar pozabiti Ob spominu nanje, moramo podvojiti napore za napredek in boljše življenje vseh delovnih ljudi. S tem bi se najbolje oddolžili njihovemu spominu. Ob deseti obletnici njihove junaške smrti se jih še prav posebno spominjamo. Z ukradenim nožem ga je zabodel Franc Oražen iz Grčaric pri pri Ribnici je lam poleti ukradel v neki gostilni v Rakitnici lovski nož, vreden 700 din. 22. avgusta lani se je udeležil gasilske veselice v Nemški vasi pri Ribnici. Med pretepom je s tem ukradenim lovskim nožem zabodel med rebra Franca Goršeta in mu prizadejal itežko telesno poškodbo, saj mu je porinil nož med rebri prav v jetra. Okrožno sodišče v Novem mestu je Oražma obsodilo za obe dejanji na 8 mesecev zapora, plačilo stroškov postopka in 500 din povpreenine. Goršetu mora plačati 6600 din. za višjo oškodnino pa se bo prizadeti moral obrniti na civilno sodišče. Oba kriva, oba obsojena Križišče cest pri Knndij-ekem mostu v Novem mestu je bilo v kratkem času pozo-rišče petih prometnih nezgod. Eno izmed teh, ki se je dogodila luni novembra meseca, je obravnavalo okrajno sodišče v Novem mestu. Pri tej nezgodi Rta se trčila traktor Unimog, ki ga je upravljal Pavel Ogrni iz Vrhnike pri Ljubljani, in tovorni avtomobil T A VI, ki ga ie upravljal šofer novomeškega avto podjetja Boris Stopar. Traktor je vozil z Glavnega trga proti Žabji vasi, tovorni avtomobil pa je peljal kremenčev pesek na kan-oijsko postajo. Res je cesta na tem kraju slabo pregledna, pTav zato pa bi morala oba voznika voziti še bolj previdno. Ugotovljeno je bilo, da nobeden od njiju ni vozil po predpisih, zato je prišlo do trčenja. K sreči ni bilo večje škode, le na tovornem avto- mobilu je bila razbita luč in zvit prvi blatnik. Sodišče je oba voznika spoznalo za enako kriva in obsodilo vsakega na en mesec zapora, pogojno za dobo enega leta. Plačala bosta tudi stroške, glede oškodnine za poškodovani avtomobil in izostanek na vožnjah, pa se bosta pogovorila s podjetjem neposredno ali pa na civilnem sodišču. Zahtevek podjetja se bo sukal okoli 35.000 din Jožetu Sladeku še 4 mesece Pred kratkim smo poročali, da je okrajno sodišče v iNo-vem mestu krojaču Jožetu Sladeku iz Smolenje vasi združilo kazen za tatvino Čevljev v Novem mestu in tatvino suknje v Mariboru v enotno kazen 6 mesecev zapora. Med tem je bilo ugotovljeno, da je lani septembra v Košakovem hlevu v Novem mestu postri-gel repa dvema konjema m žimo prodal poslovalnici Ko-teksa. Da bi zabrisal sled je žimo prodal na tuje ime. Senat okrajnega sodišča je prisodil Sladeku za to dejanje 4 mesece zapora, tako, da bo sedaj s^eupno sedel deset mesecev, seveda, če se ne bo med tem odkrilo še kako njegovo nepošteno dejanje. V občini Adlešiči napredujemo z elektrifikacijo Kdo ne pozna naših hribovskih vasic Velikih in Malih sel? Saj sta bili v ljudski revoluciji znani marsikateremu aktivistu in partizanu. Pred kratkim je v obeh vaseh zasvetila električna luč- Nekaj dni peprej sta dobili luč tudi vasi Gorenci in Vrhovci, zasvetila pa je tudi v nekaterih hišah vasi Marindol. Pri delu so vaščani sami precej pomagali, glavne stroške pa je plačal OLO Črnomelj. Precejšnje breme pa še vedno leži na prebivalcih, ki bodo morali sami olačatj vse hišne instalacije. Napeljava je priključena tudi v vaseh Miiiči, Zuniči in Pau-noviči, ki pa dobijo tok iz transformatorja v Vidinah pri Prolokl. Poleg dosedaj elektrificiranih vasi, pa jih je več, ki še čakajo na to pomembno gospodarsko pridobitev. V vas Pre-binci, ki je v času NOB tako očetovsko skrbela za naše borce, bi bilo treba takoj napeljati elektriko, ker stoje drogovi že več kakor pol leta- Dola za Prebince in del vasi Bedenj, so oredvldena za mesec marec in april. V načrtu je letos tudi elektrifikacija vasi Pobrežje, Dolenčev, Fučkovcev, del vasi Bedenj in ostanek Marindola. Edina težava je z Bojanci, ki so od vseh okoliških transformatorjev precej oddaljeni, pa tudi tam se bo dalo nekako urediti. Vsa ta dela bodo izvršena, zastoj lahko povzroči samo pomanjkanje materiala. Upamo, da bo tudi OLO vztrajal na Izvedbi teh del, saj bodo ljudje, kakor do sedaj, tudi vnaprej samii prisoevali vse kar zmorejo. Z elektrifikacijo naših vasi se bo dvignila raven način gospodarstev, saj so bili izdatki za petrolej, posebno v zimski dobi, zelo občutni-Posebno velika pridobitev za naše vasi bo industrijski tok Tako nam bo prihranjeno marsikatero trdo delo, seveda pa bomo pridobili tudi na času, ki ga bomo potem lahko porabili za izobraževanje. S temi gospodarskimi pridobitvami dokazujemo vsem never-nežem, ki nimajo zaupanja v naš napredek, da smo močni, da delamo in dvigamo blagtnk) naših ljudi. V. P. SPORT IN mtSNAVZGODA Belokranjski ribiči so pregledali svojo delo V nedeljo 30. januarja je bil v Črnomlju občni zbor ribiškega društva, ki združuje okoli 70 športnih ribičev Bele krajine. Ribiško zvezo Slovenije je zastopal polkovnik Jan Lokovšek. Ugotovljeno je bilo, da je društvo v preteklem letu za-dovojlivo delalo in da ima vse pogoje za lep razvoj, predvsem zaradi bogatih ribjih vod. Lahijna je ena najbogatejših ribjih voda v Sloveniji, znana zlasti po svojih velikih ščukah. Tudi v Kolpi jih ne manjka in prav tako ne somov. Tudi sulci niso redki. Potrebno pa bo v letošnjem letu Eravilno gospodariti. Društvo o moralo od loviti vse večje ribe ki delajo precejšnjo škodo. To je pokazala tudi analiza ing. Jelačina, strokovnjaka za sladkovodno ribištvo. Društvo si bo moralo pred- vsem nabaviti globinsko mrežo stavnico, za kar pa nima dovolj sredstev. Okrajni ljudski odbor mn je obljubil pomoč, pa tudi Ribiška zveza bo verjetno nekaj prispevala. V potok Krupo bo društvo letos vložilo 10.000 mladih postrvi in lipanov. Ta okoli 6 km dolgi potok ima edini v Beli krajini vse pogoje za razvoj salmonidov. Seveda pa bo tu kot drugod treba strogo paziti na "ribiče mrhar-je, katerim ne bo smelo biti mesta med pravimi športnimi ribiči. Tudi del Lahinje pri Črnomlju bo urejen kot rezervat. Tako vidimo, da ima Bela krajina tudi zaradi lepote svojih voda in njih bogate favne lepe pogoje za razvoj domačega pa tudi inozemskega turizma. Atletika na Dolenjskem Zadnja leta se Je lahka atletika na področju Dolenjske zelo dvignila. Pokazala J« viden napredek tako v uspehih, kakor v dvigu članstva, saj je v društvih Partizana zbrana sama mladina, ki se neumorno bori na zelenih bojiščih. Leta 1953 je bilo prvič v zgodovini prvenstvo Dolenjske v Kočevju, tu so bili postavljeni temelji tekmovanja ter združitvi dolenjske mladine. Drugo prvenstvo Dolenjske je bilo leta 1954 v Novem mestu. Letošnje posamezno prvenstvo pa bo po vsej verjetnosti v Črnomlju. Uvedli so tudi tradicionalno tekmovanje za »Starihov pokal« v čast narodnega heroja, to je troboj ekip Črnomlja, Kočevja in Novega mesta. Leta 1954 je TVD Partizan Črnomelj uvedel tradicionalni tek v čast Dneva Jugoslovanske ljudske armade. Na vseh teh tekmovanjih so atleti in atletinje postavili zelo lepe rezultate. Rekordi Dolenjske (K — Kočevje, C — Črnomelj, NM — Novo mesto). Moški: 100 m: Bižalj Saša, K — 11,5 Skufca Stanko, NM — 11,5 200 m: Bižalj Saša, K — 23,4 400 m: Brine Franc, C — 53,0 800 m: Brine Franc, C — 2.05,6 1000 m: Brine Franc, C — 2.43,2 1500 m: Brine Franc, C — 4.20,4 3000 m: Lenard Franc, NM — 9.23,1 110m zapreke: Žagar Ljubo, Novo mesto, 18.0 daljina: Mušič Vlado, C — 6,05 m višina: Smolič Tone, NM — 1,68 m troskok: Žagar Ljubo, NM — 12,27 m palica: Adamič Anton, K — 3,05 m disk: Dolenc Luka, NM — 38,68 m krogla: Cihal Veno, K — 12,10 m kopje: Plut Marko, C — 61,60 m 4X100 m: Partizan Kočevje — 47,6 4 X 400 m: Partizan Črnomelj — 3.38,3 Ženske; 60 m: Svetličič Milena, NM — 8,0 100m:Ferlič Simona, NM — 14,0 200 m: FerliČ Simona, NM — 29,1 Smola Nada, K — 29,1 600 m: Koprivec Anica, K — 1.59,5 800 m:Jenič Marija, NM — 2.42,0 višina: Svetličič Milena, NM — 1,43 m daljina: Svetličič Milena, NM — 4,35 m • krogla: Errath Inge, K — 9,83 m disk: Knaflič Lenča, NM — 29,07 m kopje: Smola Nada, K — 26,56 m 4X100 m: Partizan Kočevje — 59,6 Iz vseh teh rezultatov vidimo zelo uspešen napredek, za kar imajo nedvomno največ zaslug xa Partizan Črnomelj prof. Kolarič, za Partizan Kočevje tov. Smola in za Partizan Novo mesto profesor Glonar. Partizan Črnomelj je brez ženske ekipe, zato bi bilo dobro, da bi žensko ekipo ustanovili. Partizan Črnomelj ima sedem rekordov, Partizan Kočevje pet in Partizan Novo mesto šest rekordov. Pit članicah so Novo-meščanke boljše za dva rekorda oci Partizana Kočevje. Upamo, da se bodo letošnjo sezono lahkoaUetl še krepkeje borili ter skušali doseči naziv »rekorder Dolenjske«, kar jim tudi mi želimo. M. F. TVD Partizan v Žužemberku po enem letu Pred dnevi Je Partizan v Žužemberku Imel svoj redni letni občni zbor. Društvo je od ustanovitve pired enim letom imelo redno vadbo z moško ln žensko deco, mlajšimi pionirji in pionirkami, mladinkami ter člani in članicami. Ob zaključku šolskega leta je društvo skupno s šolo imelo telovadni nastop na Loki. Oddelek mladink se je udeležil okrajnih tekem v mnogoboju na Mirni in se plasiral za republi&ke tekme. Na Mirni je nastopilo tudi 16 pionirk s posebno točko »Lahkih nog naokrog«. Članstvo se je udeležilo tudi republiškega zleta v LJubljani s 80 telovadci. Tudi za občinski praznik je društvo pripravilo telovadni nastop ln organiziralo tekme v odbojki. Udeležile so se Jih poleg domačih mladincev tudi TVD Partizan iz Novega mesta, Trebnjega ln Vav-te vasi. Ker je bilo vreme Izredno neugodno, Je moral biti telovadni nastop v kino dvorani. Na popoldanski prireditvi je društvo sodelovalo z osmimi točkami. Mladinci in mladinke lz Novega mesta so telovadili na orodju In pokazali tudi talno telovadbo. Nastopili so še člani TVD lz Dolenjskih Topliic. Vse to so lepi Po dolgem premoru spet tekme Strelska druJiina v Črnomlju obstaja že tri leta, vendar nI bilo o njenem delu do sedaj nič slišati. Pretekle dni pa se je vodstvo odločilo, da priredi izbirno nagradno tekmovanje. Za najboljše strelce so pripravili 10 praktičnih nagrad. V finale so se plasirali tekmovalci, ki so dosegli nad 20 točk. Tekmovalci so Imeli malce treme, motila pa Jih je tudi večja razdalja. Streljanje so izvedli v več serijah. Najboljši so prišli v poštev za nagrade. Dvorana tovarne učil verjetno še ni Imela tolikšnega obiska. M. T. uspehi za tako mlado društvo. Delo pa bi moglo biti še mnogo uspešnejše, če bi društvo imelo primeren prostor, predvsem za vadbo v zimskem času. Nekaj časa je bila telovadba tudi v ki-nodvorani, a ta prostor v higienskem pogledu ni primeren. Težave so tudi zaradi pomanjkanja telovadnega orodja, saj bi prav z njim mogli napraviti telovadne ure bolj pestre, pritegniti mladino in ji vzbuditi veselje do telesne vzgoje. Tudi za orodje, ki ga že imamo, nI primernega prostora. Pred republiškim zletom Partizana sl je društvo nabavilo 16 ženskih pionirskih krojev. Denar zanje Je dala Krajevna trgovina, žužemberške žene pa so jih brezplačno sešile. Obojim se društvo tudi na tem mestu naj topleje zahvaljuje. Med šolskimi počitnicami so imeli člani redno vadbo in so se udeležili nogometnih in odbojkarskih tekem v Straži. Delo s pionirji je med počitnicami zastalo, ker so vodniki, večinoma učitelji, odšli na letni odmor, z novim šolskim letom pa so zopet pričeli z redno tedensko vadbo. Najvažnejše delo novega odbora bo tudi letos skrb za zgraditev dvorane ali primerne telovadnice. Lani so bili izgledi za zgraditev dvorane prav dobri. Zveza je pripravila že tudi načrte, a potrebnih sredstev ni bilo. Zveza pa Je vsaj Informirana o stanju ln težavi društva in upamo, da nam bo vsaj v tem letu mogla priskočiti na pomoč, kajti društvo razen članarine nima dohodkov, kraj sam pa ustvarja le malo dobička. Ko bi bila dograjena vsaj dvorana v Zadružnem domu, bt lahko služila za Igre in kino, Partizan pa bi lahko dobil prostore v sedanji kino dvorani, Dobro pa bi btlo misliti na lastno streho, morda v stari »kašči«., kjer je bila nekdaj dvorana Sokola. Društvo bo moralo v bodoče tudi bolj redno pobirati članarino ln posvetiti več- pozornosti pridobivanju domačih vodnikov. Tudi to vprašanje je pereče prav Žužemberku, ker sposobna mladina odhaja za delom drugam in je težko najti mladince in mladinke, ki bi jih poslali v tečaje za usposabljanje vodnikov društva. Tudi za letos si želimo pomoči telovadnih inštruktorjev okrajne Zveze, ki je društvu že lansko leto nudila precej pomoči. K. Skrb za vzdrževanje Športnih naprav na Loki Z velikimi materialnimi in moralnimi žrtvami in napori Je bil na spodnjem delu Loke urejen lep fizkulturnl park, ki ni le v korist naši mladini, ampak tudi v okras mestu samemu. Brez dvoma se danes posveča lepemu izgledu mesta velika pozornost. K lepemu izgledu mesta pa bodo te športne naprave prispevale le tedaj, če bodo zadostno in pravilno oskrbovane, kar bo prav gotovo zvezano z velikimi vzdrževalnimi stroški, ki jih Partizan ne bo zmogel. Kako to vprašanje rešujejo pKoj Je to?. ..Kako srt upate?. .. Kaj ni stražarja tu?« »Oujte, gosnod maršal...« »Vem-takoj... Počakajte mojih ukazov, tristo hudičev!« In maršal zaloputne okno. Njegovega ukaza na1 čakajo?. . Saj prav to počno nesrečni vojaki. VotoT jim pljuska dež ln karteče naravnost v Oči Celi bataljoni so uničeni, 1 oni pa stoje brez dela, s puško v roki in ne morejo razumeti, zakaj stoje. Ampak kaj naj storijo? Čakati morajo povelja. •. Ker pa za smrt povelja niso potrebna, padajo možje v celih kupih za grmi, v jarke pred velikim in nemim dvorcem. Se ko padejo, j