cri ■' Poštnin plačana v gotovini.
ŠTEV. 38.
V LJUBLJANI, četrtek, 17. februarja 1927.
Pmmem številka Din 1.—.
LETO IV.
Neodvisen političen list:
UREDNIŠTVO: gIMOK GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. -TELEFON STEV. 552.
Um)i mk fen opoMa®, tancaril nedelj« 1»
praznike. naročnina: V Ljubljani ta po požtl: Din 20'—t inozemstvo Din 80'—.
UPRAVNI8TV0: KONGRESNI TRG STEV. 8
/ ‘ftf-ri i-?: n>V r
Ir odvisnosti tulca.
Jz Zunanjega ministrstva se na pol ^‘cielno razglaša, da ne more naša dr-še. obnoviti diptomatskih stikov z pri'znat11 sovjetsko Rusijo de Naša a1’° slab° na velesile.
soglasja med Francijo, in Anglijo ter če bili likvidiram kitajski dogodki.
Pojasnilo našega zunanjega ministrstva je naravnost neverjetno. Dejansko namreč ne pomeni nič drugega, kakor da naša država ne sme voditi svoje pomike, temveč le politiko, ki jo dovolijo
v^si|e. • -Z-Sarno pomislimo: Sovjetsko Rusijo je lla,iia- sovjetsko Rusijo je pri-,
priznava^Sna" , Ru.Sii° že
diplomatičnih odnoS^ih 5 ^S0RU! silo m niti Anglija, ki je v težki™ , fliktu z Rusijo, ne prekine svojih dip™-^aticnih odnošajev z Rusijo Kar pa je vsem tem trem državam dobljeno, pa ni dovoljeno nam, ki nima-f110 prav nobenega konflikta z Rusijo 'n ki z njo sploh ne moremo priti v konflikt.
_Narobe pa imamo največji interes, da edin^Rusiio v bobrih stikih, ker nam na f°i- s'*a more varovati hrbet, da nas povel'e ne naPadela izza Bolgarska.00”^ lfenu^u Rumunija in Ampak ta argUmf. . ministrstvo ne velja ^ Za nase vnanje čano, da bi bili takoj ^ ,'P®n° prepn" bodo slepo pokor,H zoDad' in vodih samo politiko, ki jo diktirajo oni.
Pa se vprašajmo, kaj so nam vendar e;Jvejesile dale, da se tako silno na nje *anašamo. V jadranskem konfliktu smo . oživljali sama razočaranja in dosledno ,e na vs_e„h konferencah prodrlo italijan-stališče. In ravno sedaj vidimo zo-Pet, kako se utrjuje zveza med Italijo in Anglijo in kako naj Balkan plača itali-•anske račune vsled fašistovske pomoči
Kitajskem. . - i....
Dosledno povsodi nastopa diplomacija velesil proti nam. Videli smo to v sporu za Pečuj, videli pri koroškem ple-bisciiu, videli pri razmejitvi Albanije, videli pri konfliktu z Bolgarsko in videli sedaj pri italijanskem protektoratu nad Albanijo. In vedno bomo to videli, zakaj če ustreza zapadnim velesilam kaka stvEJr, potem jo izvedejo, pa naj bomo mi, še tako udarjeni. Prepričani smo lahko, da bi te velesile dovolile tudi povrnitev Habsburžanov na madjarski prestol, priključitev Avstrije k Nemčiji, napad združene Albanije, Bolgarske in a ije na naše ozemlje, samo če bi šlo ° njim v račum. Niti v eni stvari se ne smemo zanesti na velesile, ki poznajo le svoje interese.
Mi, ki smo neprimerno manjši in ki bi morali zato še veliko bolj skrbeti za svoje interese, pg smatramo, da smemo delati samo to, kar nam drugi zaukažejo. Je to nečastna politika, a obenem tudi škodljiva. Mesto, da bi sami delali za sebe politiko, postanemo tako eks-ploatacijski objekt tuje politike. Mesto da bi kovali sami sebi srečo; smo nakovalo, po katerem udrihajo drugi. Zalo je tudi naš položaj v zunanji politiki vedno slabejši.
In ne bo se preje popravil, dokler se ne osamosvojimo, dokler ne nehamo s tujo politiko, če je za našo državo dobro, da smo v zvezi z Rusijo, potem treba sovjetsko Rusijo priznati. Če pa io ne bi bilo dobro, potem tega ni storiti. Samo ta argument sme veljati, ker samo ta argument drži. Da bi pa smeli
A J t 'fc ' ' J M 1 ~r ■' j (J,Q £ "J 01
Pogajanja strank za oblastne skunSčine.
Beograd, 17. febr, Včeraj so v parlamentarnih krogih mnogo govorili o stališču, ki so ga zavzeli dopoldne člani vladne večine na seji narodne skupščine, ko se je glasovalo o nujnosti predloga za pomoč po potresu oškodovanim prebivalcem Hercegovine in Dalmacije. Radikali so zavzeli tako stališče, kakor si ga je osvojila vlada na svoji seji pred narodno skupščino: t. j. da se nujnost predloga odkloni: Zamerjajo pa SLS, ker je sprejela tak predlog in ker ni v vladi storila potrebnih korakov, da se nujnost sprejme. ,
Radikali so- svoječasno, ko je šlo za povodenj v Vojvodini, kjer je bila zainteresirana njihova stranka, poslali tja celo ministrsko komisija, vojsko in delali velikansko propagando. Tega jim sicer nihče ne zameri. Zamerijo jim pa to, da so to napravili samo za Vojvodino, ker sta bila tam interesirana dr. Ninčič in Marko Trifkovic, a da ne kažejo enakega Zanimanja tudi za druge kraje. .V političnih krogih so to vedenje radikalov grajali. Konsiatiralo se je,da-lje, da je slabotna akcijo SLS, ki jo kaže v vladi, samo znamenje, da ta stranka ne želi drugega, kakor za vsako ceno ostati v vladi, čeprav so ravno oni najbolj kričali proti HSS za časa prejšnje koalicije. Danes pa so sami zapadli v isti greh, kakor so iga prej ;očitali radj-čevcem. Glede rta to sodijo v opozicio-nalnih krogih, da je SLS samo čakala ugodnega momenta, da vstopi v vlado. Sedaj pa, ko je v vladi, postaja vedno nedoslednejša. To postopanje se zelo graja in. se zamerja Sl.ovencem, ker se
niso zavzeli za Hercegovino in Dalmacijo, da bi se lemošnjemu ljudstvu nu-cijo, da bi se tamošnjemu ljudstvu nu-
Razen s tem vprašanjem so se parlamentarni krogi včeraj bavili z vprašanjem bližnjega konstituiranja oblastnih samouprav. Opaziti je bilo živahne stike med posameznimi skupinami. Dela se na to, da bi se napravil kak aranžman med temi skupinami, ki bi na ta način prišle do močnejšega izraza v oblastnih skupščinah. Poleg manj važtjih sestankov ii\ razgovorov, od katerih so se nekateri končali uspešno, se je posebno opazil sestanek med dr. Spahom in dr. Srskičem, ki se je vršil v kabinetu pravosodnega ministra. Trde, da so se na tem sestanku nadaljevali razgovori o eventualnem sodelovanju muslimanov in radikalov v oblastnih skupščinah ^ Bosni. Dalje sta imela sinoči v predsedstvu HS kluba sestanek tudi dr. Spaho in predsednik HS kluba, na tem sestanku je šlo za isto stvar. Vidi se iz tega, da se išče način, za kako vrsto boljše zveze med radikali, radičevci in muslimani v Bosni. Bilo bi pomembno, če pride do take: rešitve* ker bi to vplivalo tudi na politično konstelacijo, ob kateri bi se delalo pri razpravi o proračunu v skupščini. Razgovori, ki so se vodili v tej smeri, niso dovedli do pozitivnih rezultatov-.
_ To. vprašanje, je važno tydi, za zemlje-radnike, ki si prav tako prizadevajo,, da najdejo kake zaveznike in Jako dobe
več vpliva v oblastnih skupščinah, kakor pa bi ga mogli imeti, če nastopijo samostojno.
SEJA ANKETNEGA ODBORA.
Beograd, 17. februarja. Včeraj popoldne je bila seja anketnega cdbora. Ker je bilo poročilo o adamovski aferi predloženo narodni skupščini, bi imel odbor zdaj pričeti na pretresanje drugih afer, ki so mu bile predložene. Na včerajšnji seji so govorili samo o načinu dela v anketnem odboru. Razprava o aferi prodaje gozdov v Bosni je bila preložena dotlej,-da se povrnejo vsi člani anketnega cdbora. Glede afere o vicinalnih železnicah, zaradi katere je obtožen dr. Velizar Jankovič, se je naložilo samostojnemu demokratskemu ,prstancu dr. Svetislavu Popoviču, da pregleda vse gradivo dn potem o stvari poroča odboru. Na podlagi tega poročila se bo otvorila v odboru skupna razprava.
POSLANIK BALUGDŽIO PRISPEL V BEOGRAD.
Beograd, 17. februarja. Včeraj pjpol-dne je dopotoval z ekspresnim vlakom iz Berlina ta mošnji naš poslanik Živojin Balugdžič. On je prišel na nagloma na •poziv merodajnih činiteljev zaradi važnih vprašanj zunanje politike. Popoldne ga je sprejel v avdienci zunanji minister. Potem pa je zaprosil za avdienco pri kralju. Novinarjem je izjavil, da njegov prihod nima političnega značaja.
TRGOVINSKA POGAJANJA S ČEŠKOSLOVAŠKO.
Beograd, 17. febr. Poljedelsko ministrstvo pripravlja gradivo za pogajanja s češkoslovaško, ki naj se prično 25. t. m. češkoslovaška ie sjedi lanskega le-
voditi politiko le, kakor jo nam predpišejo velesile, potem sploh ni treba, da imamo svoje zunanje ministrstvo in naj to kar opravijo tuji poslaniki v Beogradu. Bomo tako vsaj prihranili nepotrebne izdatke za zunanje ministrstvo.
ta uvedla na poljedelske proizvode za-ščilno carino, ki nam je mnogo škodovala, posebno pri izvozu moke. Pri sedanjih pogajanjih se bo skuSalo doseči,
do se carina zniža in se ojači naš izvoz v češkoslovaško.
ALBANCI V EGIPTU PROTESTIRAJO PROTI ITALIJANSKEMU PROTEKTORATU.
Ženeva, 17. februarja. Albanska kolonija v Egiptu je Zvezi narodov poslala spomenico, v kateri protestira proti tiranskemu paktu in zahteva intervencijo Zveze narodov. Italijansko-albanska pogodba je ustvarila efektivni protektorat Italije nad Albanijo in to je proti suvereniteti Albanije, ki jo zajamčuje Zveza narodov., .._
ITALIJA KOLONIZIRA ALBANIJO.
Drač, 17. februarja. Komisiji italijanskih kapitalistov je uspelo, da dobi za 99 let v zakup veliko zemljišče v Albaniji. To je začefek sistematične kolonizacije
v Albaniji s.strani Italije.
SEVER IN JUG SE ZDRUŽUJE PROTI KITAJSKI.
Berlin, 17. februarja. >Lokal - Anzei-geix pereča o neki veliki akciji, ki se pripravlja, da se pomirita severna in južna Kitajska vsaj za ta čas, dokler traja borba, proti Angliji. Hkrati se bodo napravili koraki, da se bo bojkotiralo vse angleško blago, ki prihaja iz Šanghaja.
NESREČA PRI IZKRCAVANJU INDIJSKE VOJSKE V ŠANGAJU.
London, 17. februarja. »Times«: javlja i". Šanghaja, da se je pri izkrcevanju indijskih čet v šanghajski luki zaradi goste megle dogodila nesreča, da je več vojakov utonilo. Zaradi tega je bilo nadaljnje izkrcavanje ustavljeno.
* » * j
Seja zakonodajnega odbora.
Beograd, 17. febr. Včeraj popoldne ob 4.20 se je načela seja zakonodajne-j ga odbora. Šlo je za vprašanje državnih. podtajnikov. Seja je potekala še precej prijateljsko in stvarno. Pred razpravo pa je le prišlo do majhnega spora med dr. šuperino in predsednikom odbora. Dr. šuperina je namreč vprašal, kako je mogel, ta zakonski načrt priti pred odbor, ko ni bil še pred mjni^trgkim svetom, oziroma kako so se mogle v načrt sprejeti spremembe proti zaključkom ministrskega sveta. Minister dr. Vaša Jovanovič je vprašal nato dr. Šuperino:
»Ali se šele danes spomnite na to, da protestirate?«
Dr. šuperina: »Jaz prej nisem bil član zakonodajnega odbora.«, . „ .
Dr. Jovanovič: »Toda bili ste član
vlade in bi bili lahko to zahtevali prej. preden.seje ^ačela razprava.«
Dr. šuperina: »Ali to j^ proti ustavi.«
Dr. Jovanovič: »To mislite vi, pe pa tudi drugi člani zakonodajnega odbora.«
Dr. šuperina: »Pobijte moje utemeljevanje!« ,.
Dr. Jovanovič: »Ne bom ničesar pobijal. Zakonski predlog je bil pretresen že malone do zadnjega člena. Sedaj pa pride član zakonodajnega odbora in poskuša ovirati delp.« j,
Dr. Polič se strinja z dr. šuperinp, Pravi pa, da je čudno, da bi odbor sam razpravljal o vprašanju kompetence.
Polem je odbor preše! na debato o členu 9. . .
t)r. Polič misli, da naj bi dr. Šuperina svoje popravke bolj spopolnil. Njegovo mnenje je, da državni podtajniki ne morejo podpisovati aktov, ker so po usfaj-
vi odgovorni samo ministri: Moglo pa bi se dopustiti, da bi državni podtajniki nosili politično odgovornost pred# parlamentom.
Minister dr. Jovanovič se strinja z dr. Poličem in člen 9. je bil sprejet.
Pri členu 10. je stavil dr. La*a Markovič spreininjevalen predlog glede zastopanja odsotnega ministra. Predlagal je, naj bi ministra v odsotnosti zastopal državni podtajnik.
Dr. Polič pa predlaga preti temu, da naj kralj postavlja zastopnika za odsotnega ministra.
Dr. Jovanovič se strinja z dr. Poličem. Po kratki diskusiji je bil ta predlog sprejet.
Pil čl. 11. predlaga dr. Polie, da je najboljše, da se z ukazom določi pristojnost in posel državnih podtajnikov, ker drugače so ti funkcionarji samo za zasmeh.
Minister dr. Jovanovič poudarja, da ta institucija ni neebkedno potrebna. Kopirana je po Angleškem, ker. tam ministri, ki niso lordi, ne morejo stopiti pred lordske zbornico. Pri nas je bila ta inštitucija uvedena iz istih razlogov, zaradi katerih imamo »tudi 17 ministrstev. Inštitucija pa se ne more ukiniti, ker jo je uvedla ustava. — Kompetenco državnih podtajnikov naj bi zato določal ministrski svet.
Sprejel je bil dodatni predlog dr. Hoh-njeca, da fme biti v vsakem ministrstvu -amo po en državni podtajnik.
Poslanec Moskovljevič zahteva,- naj se sprejme v zakon določba, da bo položaj državnih podtajnikov uredil poseben zakon. Tak zakon naj se pa nikoli ne predloži. Tako bo to vprašanje rešeno.
Predsednik zakonodaj, odbora predlaga, da se seje cdbora edgode, dokler .se zakon ne prouči. To se sprejme. Prihodnja seja jo sklicana za jutri, ker so danes na vrsti interpelacije.
Stran 2
i>\» k«. 17. februarja 1927.
Štev. 38.
„Vsa tblast vsemu fašizmu1'
Napovodbe generalnega
Te dni se mudi v Milanu generalni tajnik fašistovske stranke nar. posl. Turati.
Kolikor je splošno znamo, generalni tajnik Turati ni niti minister niti general, ali vendar ga v zadnjih Časih v listih in povsod drugod nalivajo z »ekscelenco«, iz česar bi se dalo sklepati, ali da je vodstvo fašistovske stranke postalo pravi pravcati vladni, državni organ, ali pa narobe, da je vlada, oziroma država postala emanacija, organ fašistovske stranke in pripadajo potemtakem vrhovnim vorditeljem stranke isti službeni naslovi, kakor vrhovnim upraviteljem države. Ali to bodi omenjeno le mimogrede, dasiravno vse, kar navajam dalje spodaj, pravzaprav tudi potrjuje tako faustovsko pojmovanje odnosa-jev med državo in stranko.
Včeraj popoldne so se namreč sestali v Milanu fašistovski zvezni direktorji iz vse severne Italije in je ob tej priliki generalni sekretar, ekscelenca Turati, imel govor, v katerem je razsežno govoril o bodočih nalogah fašistovske stranke in njenih odnošajih z državo.
Ekscelenca Turati je predvsem hotel zavrniti tiste, ki se boje, da bo fašizem potem, ko bo izvedel načrt za izpremembo države iz konstitucijonalne v korporativno in bo popolnoma uničil vse svoje nasprotnike, dovršil s tem svojo nalogo in ne bo imel več razloga za nadaljnji obstanek. Po izjavi ekscelence Turatija je ta bojazen popolnoma neupravičena. Fašizem mora namreč dajati režimu vodilni razred, vodilni sloj, česar doslej še ni izpolnjeval v taki meri, kakor zahteva vodja Mussolini. Sicer je fašizem dal režimu že lepo število takih mož, ki jih je vodja poklical od vodstva provincijalnih organizacij na najodgovornejša vladna mesta, na mesta prefektov, na mesta generalnih bozulov, ali vse še premalo.
Kakor pravi ekscelenca Turati, vodilnega sloja ne tvorijo samo tisti možje, ki zavzemajo najvišja mesta in opravljajo najkočljivejše funkcije, temveč je treba tudi nič manj ko 9000 obč. načelnikov, ker Italija šteje preko 9000 občin, potem 20.000 častnikov za fa-šistovsko milioo ter vodstvo omladinskih organizacij, desettisoče in desettisoce občm-skih in pokrajinskih sosvetovalcev, tisoče državnih funkcionarjev, tisoče voditeljev političnih organizacij, društev in sindikatov. Poleg tega pa mora fašizem poleg propagande med ljudstvom tudi še kontrolirati in spravljati v sklad vse ostalo nacionalno življenje. Treba je organizirati in pripravljati visokošolsko mladino, da se tako reši važno kulturno vprašanje, v katerem se začenja pojavljati razbrzdanost in zmedenost. Treba je disciplinirati športno gibanje, ki mora dati Italiji tak rod, da bo moralno in fizično mogel zmagovati v velikih mednarodnih tekmah. Treba je urediti vprašanje razvedrila po delu, to se pravi, vprašanje zabavnih in poučnih društev, krožkov in podobnih ustanov za delavstvo in ostalo nameščenstvo. Treba je rešiti vprašanje mladinske oskrbe in varstva ter vprašanje vzgoje in izobrazbe zen-stva, ki se mora globlje vživeti v Ja5«?”?-Treba je popolnoma pofašistiti sol°’ J„
treba dati učiteljstvo, ki je ^polnomapie žito z duhom fašistovske revolucija. Treba je disciplinirati in vsestranski^ nadznati vse :avne nameščence in zlasti zelezničarstvo in poštno nameščenstvo. Poskrbeti je treba za primerno zavarovanje in povzdigo pol milijona ljudi, ki so zaposleni v javnih službah, v državnih bankah in zavodih in so dolžni po- ( šteno in v prid ljudstva opravljati javno (
imetje. . !
Te naloge ostajajo fašizmu tudi se potem, . ko bo dovršil vse dosedanje glavne naloge, ki mu izhajajo iz njegove revoiucije a tisti-kdor misli, da je s pretvontvijo konstitucijo- ,
nalne države v korporaUvno ^končana M
loga fašizma, ima nefašistovsko> duievnosi, katera ie v resnici bolj razširjena, kot S in jo je najti tudi med fašisti samimi. ; Taki ljudje niao fašisti, četudi imajo po d\e
fašistovskega tajnika/
izkaznici in po deset fašistovskih znakov! Za take ljudi država ni postala notranja, živa realnost fašistovskega pojmovanja in fašistovske revolucije, temveč je le neka višja potreba, ali drugačna, prisotna ali ne notran-nja, mogočna ali ne absolutna.
Fašistovski režim bo šele tedaj definitivno zmagal, bo šele tedaj absoluten in neugunob-ljiv, ko bo na vsakem poveljniškem mestu, cd generala do korporale, stal črnosrajčnik!
Fašistovskemu rodu po štirih letih vojne, treh letih političnih bojev in štirih letih vladanja ni treba nikake priprave za uspešno upravljanje države. Nato ponavlja ekscelenca Turati klic svojega predhodnika Fari-naccija, ki še ni bil ekscelenca, klic, ki se glasi: »Vso oblast vsemu fašizmu!« In ta klic, ia zahteva se mora uresničiti tekom tekočega leta, uresničiti v polnem obsegu.
V političnem ustroju, v upravnem delovanju, v korporativnih organizacijah, v finančnem življenju se mora zahtevati z vso neupogljivo intrasigenco, da zavzamejo vodstvena mesta ljudje, ki so popolnoma in samo fašisti.
Tako je torej ekscelenca Turati napovedal, da se v letošnjem letu popolnoma pofašisti vse javno življenje v Italiji. Seveda, stotisoče jih je tistih, ki vidijo v fašizmu svoj blagor in svojo srečo, in za vse te etotisoče je treba najti primernih korit, ko so si tisti, ki so bili prvi, že zagotovili najboljša in vzbuja že nezadovoljstvo in ogorčenje okolnost, da nekateri zobljejo, da jih že čeljusti bole, dočim pa vsa ostia ogromna večina pobira le ostanke. »Vso oblast vsemu fašizmu!« je geslo, ki naj potolaži nezadovoljneže, ki naj zagotovi vsem izgubljenim eksistencam, ki so se v svoji delomržnosti in pustolovstvu vrgle v tfašistovsko hajduštvo, lepa, topla gnezdeca in preko glav starih in preizkušenih ljudi, ki so le v resnem, poštenem delu iskali zadovoljstva, vrata do vodilnih mest v vsem javnem življenju, zlasti pa tam, kjer je vodstvo dobro plačano, odpre fašistovskim nezrelčetom, katerih vsa zasluga za narod in državo obstoji v pobojih, pustošenjih in požigih na škodo nasprotnikov fašizma. Geslo »Vsa oblast vsemu fašizmu« pomenja, da hoče fašistovski režim do skrajnosti izvesti svoj sistem strankarske korupcije in ga uveljaviti kot cilj tiste toliko hvaljene in prehvaljene revolucionarne iz-preobrnitve italijanskega naroda k dostojnosti, poštenju in morali!
Zakaj ekscelenca Turati ni rekel kar naravnost: »Za milijon koritarjev milijon korit ! ?«
Jasno je pri tej napovedi, da se začne v najkrajšem času po vsej Italiji zopet neko »čiščenje«, zlasti na vodilnih mestih, dokler ne bo stal na vsakem mestu, od generala do korporala, črnosrajčnik, resnični, pristni, najzanesljivejši črnosrajčnik.
Ekscelenca Turati si je s to svojo napoVed-io sotovo pridobil srca vsega milijona fašistov in če jo bo tudi znal ost variti, se mu u: treba bati, da bi ga v doglednem času doletela usoda njegovega predhodnika, po katerem je posnel ono vabljivo geslo in mu izvil tako iz rok edino sredstvo, ki bi bilo kdaj moglo zopet združiti okoli njega vse one enkstremistične fašistovske mase, ki so videle v njem najboljšega zaščitnika koritar-skih stremljenj.
Ekscelenca Turati se lahko zadovoljen vrača iz Milana v Rim, kajti z nobenim svojim govorom še ni dosegel tako sijajnega uspeha, tako splošnega in resničnega navdušenja, kakor ravno s tem. Še tem zadovoljnej&i pa je lahko, ker ga je ob tej priliki Se dolete m neka prav posebna čast in izredno visoko
P' vSeraf dopoldne se je namreč zbralo v uredništvu glavnega glasila fašistovske stranke, »Popola d’Italia«, Mussolinijevega lista, ki mu je sedaj ravnatelj njegov brat, veliki častnik reda italijanske krone, Arnaldo Mussolini, vse osobje uredništva, uprave in ti-
Karel Čapek:
Pismo iz Italije.
Iz Rima.
Pri moji veri, nobenega slavnega spomenika nisem izpustil, ne oboka, nobenega muzeja, niti term, ne mavzoleja si nisem prizanesel, pravil vam bom pa o skromnejših krajih: imam tako romarsko maniro, m ko se mi , je že hotelo sedeti, se mi je zdelo, da je bolj: , še, sedeti pri sv. Lovrencu, kjer je oni mali j vodomet, kot v senci koloseja, kjer eplašem vodnik razlaga nepremočljivim Angležinjam, , kod je tu odtekala voda in (kje so izpuščali
one historične leve.
Enkrat sem že pisal o sv. 1 rassedi in sv. Pudcnziam; še enkrat se vas spominjam, /lati mozaiki, kajti n^el sem še .kra°nekJ“® svetejše v SS. Cosma e Damino, kamor nikdo ne hodi, kjer ni bilo nikogar, orgel, na ikaterih so preludirale nevidn ke; med dvanajstimi ovčicami trinajsta, i J Kristus; ovčica na knjigi s sedmimi peaanu to je on, in še enkrat on, v nebeški slavi ^ kajti takrat morda še niso delali knzev '/■ mrtvim, strašnim Kristusom. Svetniki pa so mršavi, imajo nežne roke in grozno velike, resne oči; sveti Peter in Pavel jih vodita k Kristusu ki jih z enako velikim in žalostnim pogfedom sprejema No vem, kaj bi vam reta* o S. Maria in Trastevere, kajti 'v.Traste-vere eein se zagledal v predmestno ljudstvo; to je tli rinka Mala Strana, svet malih Hudi, malih trgov in malih otrok, ljudje sede resni pred vrati, ob kolena se jim pa odpirajo romarske ovčice s sladkimi cwml. S. Agneee fuori je strašno daleč; ima katakom-be in mozaike in antične stebre, od vseg pa je najkrasnejša notranjščina sama m stene h stebri emporami in okni, ki so popolnoma zgoraj, kar je krasno in modro členjenje. Tam je še rotunda S. Oostanza z zelo lepimi mozaiki na belem polju, kjer angelčki trgajo,
odvažajo in teptajo modre grozde; to ima se vso rimsko tradicijo, je pa tako nekako otročje, naivno, kakor prve krščanske skulpture, kjer tudi skoro samo oči govore o novi ljudski veri.
A če je vaša duša žalostna in zamišljena, če je dan poln zlatega žara, če vam je že vse eno in če se hočete udati trenutka ali usodi, pojdite v S. Lourenzo fuori. Ne zato, ker je tam lepa in celo dvojna cerkev, zlepljena z najknasnejših grških zidcev in stebrov, ampak, ker je tam samostanski ambit, majhen romanski ambitek z vrtom in vodometom. Ostarel bičar tu pozorno akvarelira revno risbo, neki frater dolbe s prstom po ilovici in govori sam s seboj, kot vodomet, ,in to je vse. Stene so polepljene s tablami iz kaia-komb; nekak odlomek reliefa, otroško narisana riba ali jagnje in 8\a''n»i množica nagrobnih napisov. URSUS VIXII AN XXXI. Ieki Ursus je živel enoinštirideset let; in ti, ti živiš šele triintrideset. IRENE IN PACE. LAVRITIO CONG BENE MERENTI UXOR.
To je dala soproga vsekati zaslužnemu Lau-ritiju. Bene merens, to je vsa hvala; bil J dober in zaslužen; ali pa je T1’®?0*® b veka zahtevati kaj več? Judi li b°dib merens.. CHERENNIUS VETERANUS. Ta je cčividno živel zelo dolgo in umrl osamljen, kajti nikdo mu ni pripisal poklonitve. Dru-imd sto«i le »otroci in osvobojenci«. Glej, konec antične slave; na mesto cesarjev m bogov prihajajo ti bene merentes, ti peki, h ra n ievci in mesarji, m zapuščajo večnosti svoja imena, ki so nespretno vklesana v ka-menite plošče. Lauritius m bil niti cesar, niti junak, -ne konzul;, bil je le bene merens; le krščanska priprost je ohranila njegovo zaslužno vn skromno ime na vekov veke Vidite, baš v tem vidim preje zmisel krščanstva, kot v poganski velikosti cerkve sv. >-tra. In zato je človeku tako dobro biti rdečih ambitih pri sv. Lorenzu.
skarne lista, in gospod ravnatelj je izročil njegovi ekscelenci Turattiju v priznanje njegovega delovanja vse letnike »Popola« od leta 1914. sem ter izkaznico — častnega urednika lista. Enako izkaznico mu je tudi izročil za njegovo ekscelenco ministrskega predsednika in vodjo fašizma. Ker tvori osobje lista svojo posebno skupino v fašistovski organizaciji, sta oba pripela tudi častni znak organizacije.
Ker je tej visoki počastitvi sledila primerna zakuska, je razumljivo, da je bil ekscelenca Turati popoldne tako navdušen in širokopotezen v svojih načrtih in obljubah, a predvsem tako orkritosrčen. A ker je mož beseda, se sme in more pričakovati, da bo tudi izpolnil, kar je obljubil, in bo do konca letošnjega leta v resnici imel vsak fašistovski želodek svojo kapico.
Politične vesti.
:= Komunike SKS o političnem položaju.
Zadnji »Kmetski list« objavlja komunike SKS o političnem položaju. Uvodoma se v komunikeju pozdravlja, da je SLS vstopila v vlado s čemur je bila izpolnjena stara zahteva SKS. SLS ima največ slovenskih poslancev, zato naj v vladi dela, ne pa vedno samo kritikuje v opoziciji. SKS pa je pričakovala, da bo SLS ustvarila vlado s pomočjo hrvatskih in srbskih kmetov(?), ker sloni tudi moč SLS na pretežno kmetskih in delavskih glasovih. V zvezi s Hrvatsko seljačko 6tranko bi mogla doseči SLS odLočilnejši vpliv na vodstvo državne uprave. Z obžalovanjem pa mora konstatirati vodstvo SKS, da se je SLS zvezala samo s srbsko gosj>osko stranko ter s tem odobrila grozovita volilna nasil-stva v Vojvodini in Bosni ob priliki zadnjih volitev. S tem Je tudi omogočila vlado proti Hrvatom in režim srbske plemenske hegemonije. Z ogorčenostjo obsoja nadalje vodstvo SKS, da je SLS v anketnem odboru potlačila vsa dosedanja prizadevanja MSK, da se morajo tatovi državnega imetja kaznovati. Pravnico ogorčeno obsoja načelstvo SKS Slovensko ljudsko stranko, ker je pri volitvah v oblastne skupščine izrabljala veno in cerkev v svoje posvetne namene. To duševno nasilstvo da je hujše kot vsako drugo fizično nasilstvo. Zato smatra načelstvo SLS klerikalno vlado kot nositeljico najveaje politične, gospodar-sko-socialne in kulturne reakcije. Končno se v izjavi pozdravlja ustanovitev Narodnega se-ljačkega kluba in se pričakujze, da bodo v klub vstopili tudi zemljoradniki.
= Serja skupščine. Vlada odklonila nujnost opozicionalnega predloga o pomoči oškodovanim po potresu. Včerajšnja seja skupščine se je pričela skoraj ob točno napovedanem času in je bila mestoma silno viharna. Po odpravljenih formalnostih je prišel na vrsto nujen predlog samostojnih demokratov o pomoči oškodovancem po potresu v Hercegovini in Dalmaciji. V imenu vlade je izjavil ministrski predsednik, da vlada odklanja nujnost.
V prvi sili si mora prebivalstvo pomagati samo. Izjava ministrskega predsednika je izzvala v vrstah opozicije silen hrup in vrišč. Padali so ogorčeni medklici. Nato je skupščina prešla k glasovanju in je bila nujnost predloga opozicije z glasovi radikalov in Jugoslovanskega kluba odklonjena. -— Nato je prešla skupščina na dnevni red: nadaljevanje proračunske razprave. Kot prvi je govoril Svetozar Pribičevič. Grajal je, da je podal Uzunovič svojo deklaracijo novinarjem, mesto da bi jo govoril v skupščini. Ostro je napadal Uzu no vica, ker vedno menja politiko. Bil je v vladi »narodnega« bloka, ki je zaprl Radiča, pozneje pa je sedel z njim skupno zi ministrsko mizo. Sedaj je pa pustil Radiča ter sestavit vlado z dr. Korošcem. Vlada Uzu-noviča je neekspeditivna in administracija se ped Uzunovičein ni poboljšala, temveč po- * slabšala. Zlasti jezen je bil Svetozar Pribi- • čevič, ker sta v vladi skupaij Boža Maksimo- ! več in Krsta Miletič, ki sta se svojčas vehe- * nienlno napadala. Pribičeviču je to višek nemoralnosti. (S tem je Pribičevič priznal, da je računal na razkol v radikalni stranki, da so se pa njegovi računi ponesrečili. Zakaj drugače je ta ogorčenost nerazumljiva.) — Tudi je grajal Pribičevič, ker ne opravlja Uzunovič nobenega resora. Da je on samo ministrski predsednik, smatra Pribičevič kot potratnost. Nato je prešel Pribičevič na oblastne volitve in se pritoževal nad terorjem, ki so ga uganjali vladni organi. (Kako pa je bilo leta 1925, ko je vlada PP vodila volitve? Ali je to g. Pribičevič ze čisto pozabil? up-ured.) Končno je govoril Pribičevič še o notranji in zunanji politiki ter zahteval, da se ustanovi zunanji odbor skupščine. V glavnem je bil Pribičevičev govor naperjen proti Uzu-neviču in je poslal skoraj oseben. Pribice-viču je nato odgovarjal Uzunovič.
- Naša zunania politika « priznanje Rusiji Ker se je v zadnjem času vendar enkrat “ do govoriti o obnovitvi dl nošajev z Rusijo, je dopisnik »Novosti« za
7-ičelo eovoriti o obnovitvi diplomatskih od-nošaiev z Rusijo, je dopisnik »Novosti« zaprosil v našem zunanjem ministrstvu za pojasnilo o stališču naše diplomacije in dobil te informacije: Vest o obnovitvi stikov z Rusijo je prvo objavilo grško časopisje, ki je znano po svoji nesolidnosti. Iz grškega časopisja je prišla vest tudi v druge, domače in tuje liste. V zvezi s tem je tudi napačno sprejeta zahteva naših trgovinskih zbornic, da s_e sklenejo trgovinske pogodbe z 18 državami, med katerimi je bila omenjena tudi sovjetska Rusi in — Toda danes je še prezgodaj misliti m obnovitev diplomatskih stikov z Rusijo, ker bi se s tem poostrila mednarodna situacija Rusija pa tudi ne mere nudit, zanesljivega jamstva^ da se ne bo vmešavala v nase notranje zadeve. Dalje naša država noče ob-novitf stikov z Rusijo, dokler se ne .rešijo ne-velikih .sil glede Kitajske Vsled loh nesoglasnosti je Italija vedno bolj na Sani Anglije, ki hoče. da postane Italija motektor vseh katolikov v orientu mesto Francije. Dokler se vsi ti delikatni pro’blc-mi ne rešijo, noče naša vlada prejudicirata niti z enim dalekosežnim diplomatičnim.
, 3U ”n »10 i» '-pr?5“i\°br£rffio
! matskih stikov z Rusijo zaenkrat se odloženo.
= Odnnšaji Poljske do češkoslovaške. V
praških diplomatskih krogih je vzbudilo mnogo pozornosti dejstvo, da je Poljska {»nudila Češkoslovaški sklenitev arbitražne pogodbe. Češkoslovaška je ta pogajanja odklonila. Kakor poročajo »Narodni Listy« iz Varšave, je poljska zunanja politika pred važno preori-entacijo. Neizbežno in od dogodkov kategorično diktirano dejstvo je, da se bo ta preorien-tacija izrazila v stremljenju za zbližanjera s Češkoslovaško in z Malo antanto. Poljsko javno mnenje ima samo en pomislek, namreč, ua more sodelovanje Nemcev v praški vladi in eventualno zbližanje Prage z Berlinom »slabiti pomen Češkoslovaške za Poljsko. Najvažnejši vprašanji, ki se morata urediti med Češkoslovaško in Poljsko, sta poljsko-6ešfc°T slovaški arbitražni dogovor, ki bi bil PTV1 politični dogovor med obema državama sp^ ter po možnosti tesno sodelovanje obeh generalnih štabov. Nemške utrdbe proti Poljs&
o katerih se zadnje čase mnogo govori, n* ogrožajo nič" manj Češkoslovaško kot Poljsko.
= Nov italijansko-francoski konflikt T Vcntimigliji. V Ventimigliji, obmejni p°' staji med Francijo in Italijo, je prišlo do novega konflikta. Neki francoski železničar je našel pri čiščenju vagonov komunističen znak, ki si ga je pritrdil na uniformo. Ko je zapustil vlak, ga je fašistovska milica aretirala in ga po kratkem zaslišanju odvedla v zapor. Šele energičnemu nastopu francoskega konzula v Ventimigliji pri krajevnih oblastih se je posrečilo doseči, da je bil aretiranec tekom noči izpuščen iz zapora.
Kratke vesti.
Poljska trgovinska delegacija je odpotovala iz Berlina in so s tem poljsko-nemška trgovinska pogajanja popolnoma prekinjena.
Znani dunajski dnevnik »Neue Fr. Presse« bo prodan berlinskemu Mosseju.
V mestu Indore v Indiji je priSlo zopet do krvavih spopadov med mohamedanci in Hin-di. Pet oseb je bilo ubitih, 19 pa ranjenih.
Noblova nagrada za mir bo letos podeljena najbrže eni od mednarodniah strokovnih de~ lavskih organizacij.
Angleška vlada je protestirala v Moskvi proti vmešavanju ruskih državljanov v kitajske dogodke. *__________ -j
POJASNILO »SLOVENCU«.
Neki znani gospod — to sem jaz — je poročal zagrebškemu »Jut. listu« o nekem sestanku, na katerem so govorili gospodje tudi
0 bolniški blagajni. Poročal sem resnico in če ne bodo svinčniki predragi, jo bom še. Tako mi Bog priča in gospod J. in g. O. in g. R. in g. G. itd.
Denarja za svojo srbsko agenturo iz Beograda še nisem prejel. Če mi nova vlada pomore do novca, bom še njo povabil v Jtavarno »Slon« in v bar in še one gospode, ki 80‘JjH* na omenjenem »eatanku. Z ■odličnim sp vanjem »neki znani gospod« Jože l em1-’ klevetnik, srbski agent in sovražnik SLS.
DELAVSKI ČASOPISI.
Izhajati je zopet začel »Naprej«, glasi10 JSDS (Bernotovih socialnih demokratov). >Naprej« se tiska v lastni tiskarni in izhaja samo za člane JSDS in KDZ. Za izdateljSi urednika in za tiskarno odgovarja Iza P^' jateljeva. Z volitvami v oblastne skupščin0 pa je prenehalo izhajati »Delo«, glasilo sktt' pine »Zjedinjenje«. 'Delo« je prenehalo radi !inancijelnih težkoč in ker se skupina Zjedinjenje« ni mogla afimirati med delavstvom. Istočasno pa se je pojavil nažrt, da prenehata izhajati glasili desničarskih in levičarskih socialistov »Delavska politika« in Enotnost«, ki naj bi se strnili v obnovljeni »Rdeči Prapor«. Načrt pa najbrže ne bo uspel, ker zahtevajo levičarski socialisti k«1 predpogoj za to, da oficielni socialisti prenehajo'z vsako kooperacijo s SDS v socialnih institutih.
ANGELIKA BALABANOVA UMRLA.
Angelika Balabanova, znana ruski revolucionarka,, je umrla v torek, dne 15. t. m. v Leningradu. Balabanova je sodelovala že 1. 1871 v Parizu pri komuni. Ze v zgodnji mladosti je prepotovala kot agitatorica Rusijo, Avstrijo, Anglijo in Italijo, kjer je živela mnogo let med kmetskimi delavci. Leta 1900 je vstopila v italijansko socialistično stranko in se je udejstvovala največ v socialističnem renskem gibanju v Italiji ter se je udeležila kot italijanska delegatinja socialističnih ženskih konferenc v Nemčiji in drugod. Na kon-jresu italijanske socialistične stranke v Reg-
iio Emilia leta 1912 je bila izvoljena v uredništvo »Avantija«. Strankino načelstvo j»(if poslalo nato kot zastopnico v internacij""®* socialistični urad, katerega sej jr u?el. ,= vala tja do svetovne vojne. Agitirala je v Švici malo pred izbruhom oktobrske revolucije pa je prestopila Balabanova k boljše-vikom.
Na prvem kongresu komunistične internacionale, marca 1919 v Moskvi, je bila izvo-
1 ijena za tajnico eksekutive. Z metodami ruskih komunistov pa se ni mogla diolgo stri-rigati, tako, da je odšla leta 1922 v inozemstvo ter postala dunajska dopisnica »Avantija«. lo sodelovanje je pa kmalu povzročilo kritiko s strani tretje internacionale, tako, da jo je aprila 1924 centralna kontrolna komisija izključila iz ruske komunistične stranke z motivacijo, da se je »povrnila k svojemu staremu menjševizmu in k aktivnemu podpiranju protirevolucionarne italijanske socialne demokracije«.
Lani so vzbudili v Evropi mnogo prahu tudi njeni interesantni spomini ™ Mussolin ja, ki ga je spoznala v času, ko je bil^edanj voditelj fašizma še glavni urednik »Avantija . Balabanova označuje Mussolini]a kot petca in babjeka.
Gradba novih železnic v državi
Na železniški konferenci v Beogradu je bilo sprejetih v prvo gradbeno dobo 29 nor-TOalnotimih železnic v skupni dolžini 4248 kai in 6 ozkotirniii železnic v dolžini 761 km. Teb 35 železnic, med katerimi so tudi naše najvažnejše slovenske zveze, se namerava zgraditi v doba prihodnjih 20 let.
Za zgradbo teh nujnih železnic je potrebno
* 14 milijard dinarjev. Če pomislimo, da so državne blagajne prazne in da imamo zelo, ze-slabo državno upravo, je i intuicij el no kritje tek izdatkov težko vprašanje. Davki so i-tak že previsoki in pride že danes preko 'tisoč dinarjev na vsako glavo ali osebo v državi. Nasprotno pa nas silijo k gradnji novih želez-lezjiic ekonomski in »brambeni razlogi. Edi-?.i in najhiitrejši izhod so investicijska poso-s katerimi bi se lahko najprej izvršile zveze, ki so nujno potrebne za spopol-mtev železniške mreže v eno organsko celi-Vsa pozornost se mora od strani vlade 'Posvetiti v to, da se dosežejo kar najboljša
Pogoji 2a najetje notranjih in zunanjih posojil za gradbo novih železnic. Za najnujnejše Potrebe bi izdala tudi Državna hipotekarna '»aaka zadolžnice. Sicer bi se na ta način ne dobilo veliko sredstev. Vendar je pa bolje kot nič. Dvakrat da, kdor hitro da.
. Nadalje nam ostanejo še državnii rudniki j® državne šume na razpolago. Imamo 7 mi-'i jemo v hektarjev državnih gozdov in smo površine na 6 mestu v Evropi. Tudi la rešitev je teika, ker obstoja boiazen da bi inozemski kapital z ropario^^Jatijo uničil nase iraoijomalne dobrine. Lahkm h; zgodilo, da bi imeli potem še več krasa in goličav. Smo tedaj v resnici v zelo težki situaciji. Gospodarska kriza je vsestranska. Ta kriza pa ima svoje korenine v kmetijski lu-i-zi. Kmečki narod je malodane brez vsakih sredstev in 'iz tega se rodi vse gorje v državi .
Voeigled temu je rade volje poseglo v delo železniške konference organizirano poljedelstvo in vse zadružne organizacije. Ma tej konferenci se je jasno pokazalo, kako nujno potreben je naši državni upravi dober gospodarski sfet. Taka korporacija bi morala biti stalna. Brez ugovora se je konstatiralo, da ja kmetijska produkcija predraga napram cenam, za katere se ta proizvodnja na trgu vnovči. Obstoji v resnici tozadevna _ neenakost z drugimi pridobitnimi panogami. Vrednost kmetijske produkcije pa je odvisna v pr-
vi vrsti od prometnih sredstev, to je od potov, cest in železnic. Kmetova delavnica se ne more more premestiti in zato mora imeti prometna sredstva na razpolago. Zato je tudi cestna mreža in nje kakovosti ravno tako velike važnosti kakor železnice. Kakor so važna suhozemska pota ravno tako so vazna tudi vodna pota. Le od dobrega in cenenega prometa je odvisna cena naših produktov. Zato je nujno potrebno, da se takoj organizira kredit za gradbo železnic. Država mora tozadevno sodelovati tako z avtonomnimi oblastmi kakor tudi z privatno inicijativo. Razumljivo je, da mora država, kot dober gospodar, graditi najpreje železnice, ki^bodo brezpogojno aktivne. Šele kasneje pa železnice, o katerih je že v naprej več kot gotovo, da bodo dolgo let pasivne. V tokih krajih je potreba graditi najpreje pota in ceste. Kaj pomaga železnica, če se ne more do nje, ker ai potov. Take razmere vladajo v Sandžaku, Črni gori in Južni Srbiji.
Železniška konferenca je s tem delom na-oravila za državo velik korak naprej. Obstoji sedaj načrt celokupnega železniškega načrta, 'ki bo merodajen za vsakega ministra. Pri izdelovanju tega načrta pa so bile v pr-
vi vrsti merodajne ekonomske in obrambene prilike v državi.
Inž. Franc Zupančič.
A od tega nima nobeden koristi. Treba nam je sistematičen načrt za delo, delovni program. A za ta posel se mora ministrstvo za narodno zdravje temeljito preurediti, tehnično in duševno. Ono je neorganizovano, neori-entirano, ne pozna svoje potrebe in še ne ve, kaj mu je važno in nujnao in Kje je treba prej pričeti.
Srbski zdravniški stan je zeljno pričakoval ministrstva za narodno zdravje. Zahteval je in deloval na to, da se ustanovi. Toliko svojih tovarišev je izgubil v vojni, pa je vse pre-
bolel, ker je upal, da pride ministrstvo za narodno zdravje, pa bo vse bolje. Morda so bile te nade prevelike, a mi čutimo večjo bolest, ko gledamo sebe nekako razočarano. Nismo povsem zadovoljni z njegovim dosedanjim delom. Mora se tam veliko izpremeniti, ali bolje rečeno, mora se vse od temelja izpre-i meniti. — . .
1 Tako srbski zdravnik. Ali ni to v resnici kriza našega zdravstva? V tem smo zdravniki vsi edini. Tako kakor dosedaj ne gre več ! naprej.
Po stoletnici Pestalozzijeve smrti.
Povsod kriza zdravstva.
V »Srpskem Arhivu«, glasilu srbskega (frrai»uit^a •lru&tYa v Beogradu, je objavil
članek: »Nasa
Sl r S arrlitil?{- ki zasluži, da ga vsak zdravnik v originalu pretita Tvrekn
opravičeno željo vseh naših ?Cik a ministrstvo za narodno zdravje izdela novoli-nejši budžet in bolj modro provede svojo budzetno politiko in bolje odmeri potrebščine.
V predvojni Srbiji je sanitetni oddelek ministrstva notranjih del ustanovil v 12 letih XX. stoletja 18 večjih in manjših bolnic Pričel zidanje treh velikih bolnic in rezerviral posojilo od prek® 5.5 milijona di-narjev za izpopolnitev bolniške mreže, iz če-1000*1 se m°gle napraviti bolnice z 800 do
Postelj.
mA i je napravilo naše ministrstvo za na-
v Južni Srbiji, te v sanitetnem žavi? Delovi ^Puščene pokrajine v naši dr-
v tem kraju^6i našega ministrstva ni imelo prav nobenega wi.^ax?bene akcije bolnic bilo popolnoma delovanle
T„fk°P'je > P™sveC kulturno središče Južae Srbije. Po njegovem napredovanju se ceni napredek celega kraja, po njegovi zdravstveni bolniški politiki se ceni stanje te politike v celi Južni Srbiji. V tem mestu je postavilo ministrstvo šest lesenih barak in dve od »hantije«. Ostalo je last vojnega ministrstva. V eni leseni hiši je nameščen kirurgiško-tooški oddelek, oddelek za bolezni v nosu in grlu, oddelek za infekcijske bolezni, magacin, laboratorij in stanovanje za nekatere bolnice.
V Prizrenu je enako stanje. Bolnica je na-Dleščena v treh zgradbah. V' eni zgradbi je perilniea, oddelek za »pritvorenike«, en del jntekcijskega oddelka, kapela in hlev. — Res topa slika!
V Bitclju so zgradbe tako stare, da se vsak dan nekaj zruši in da potrebujejo vedno popravila, kar povzročuje velike izdatke.
Končam s »rezko bolnico v Djevdjeliji. Bolnica je nameščena v državni zgradbi ministrstva za narodno zdravje. Te zgradbe so:
4 barake iz >hartije«, namenjene za bakteriološko stanico, pa je tam nameščena bolnica.
Samo ena bolnica ima električno razsvetljavo, za ogrevanje imajo večinoma železne peči; nekatere morajo vodo donašati iz sosednjih mest. Kaka je kanalizacija po tej sliki, si lahko vsak predstavlja. V osmih letih svojega obstanka ni ministrstvo za narodno zdravje izvršilo v Južni Srbiji niti ene bolniške zgradbe, razen oddelka za otroške bo~ leani in tuberkulozo v Skoplju, ki pa še ni pričel poslovati.
Leta 1914 je imela Srbija 29 bolniških zdravnikov. Danes jih ima 365, a v vseh bolnicah v državi jih je 902. To je veliko število. A ker je bolniški zdravniški kader vrlo važen činitelj v bolniškem delovanju in bolniški službi, je potrebno voditi račune o njegovem moralnem ugledu, o njegovem materi-jelnem položaju, o njegovi tem boljši strokovni izobrazbi. To zahtevajo njegovi in občni narodni interesi. Pravilno urejene bolnice morajo služiti kot šole za zdravnike in bolni-čare. Nekatere ■ naše bolnice so postale klinike za medicince. A večje število služi kot praktična šola zdravniškemu naraščaju in za zdravnike-specialiste. Ko se bodo uvedle reforme po naših bolnicah, se ne bo smelo pozabiti na kolikor mogoče strokovno dobro izobrazbo naših bodočih zdravnikov. Sedanje praktično leto v bolnicah je nezadostno organizirano m ne daje onega rezultata katerega so pričakovali. Tudi a. našimi sekundarnimi zdravniki, temi bodočimi Seli oddelkov, ee ne postopa tako, da si pridobe tem večjo strokovno izobrazbo. Njih delo v bolnicah je v marsikaterem oziru tudi šolsko delo. — Predpogoj šole je pa učitelj in pa kontrola. Učitelj mora dijaka na vse opozoriti in mu vse pokazati. To se pa povsod ne prakticira. Nam so potrebni dobri praktični zdravniki in dobri specialisti. A zato se mora reorgani-20vati njihovo delovanje in izobraževanje v bolnicah. To reformacijsko delo mora izvršiti medicinska fakulteta vzajemno z ministrstvom za narodno zdravje. Vprašanje bolnic je sedaj najvažnejše vprašanje. Treba bo še veliko dela in dobre sposobnosti. Ali ima naše ministrstvo za narodno zdravje to sposobnost? Mnogi pravijo, da ne. To ministrstvo je od svojega pocetka napravilo velike korake naprej, a tudi velike korake nazaj.
Pedagoška znanost obhaja danes stoletnico smrti enega izmed neštetih mož, ki so si stekli na tem polju nevenljivih zaslug. Nemci praznujejo svojega velikega sina na ta način, da izdajajo na novo njegova dela in v brezštevilnih spisih slavijo spomin moža, s katerim se Nemci lahko postavijo pred vsem svetom. Kar si je Pestalozzi stekel za pedagoško znanost in za človeštvo nevenljivih zaslug in tako postal last vsega človeštva, je prav, da se ga ob stoletnici njegove smrti spominjamo tudi mi Slovenci.
Ivan Henrik Pestalozzi (rojen 12. januarja 1746 v Curihu) je vse svoje življensko delo posvetil vprašanju, kako pomagati najbednejšim plastem človeštva k boljši bodočnosti. Sin ranocelnika in očesnega zdravnika, je študiral bogoslovje, a ga je pustil, ker se ni čutil poklicanega za ta stan. Nato se ]e vpisal na juridično fakulteto, pa tudi m uspeval, ker je bil premalo praktičen. Ravno ta ne-praktičnost ga je spremljala skozi celo življenje in mu stavila vedno ovire pri njegovem delu.
Nato je kupil s pomočjo svoje žene majhno posestvo in imenoval svojo novo domačijo Neuhof. Na tem posestvu je hotel pokazati kmetom, kako bi si mogli s pametnim in razumnim gospodarstvom malo izboljšati bedni položaj v katerem so se nahajali. A ker ni bil rojen za kmeta in so bile vrhu tega še letine slabe, je kmalu gospodarstvo propadlo. Nato je ustanovil na istem posestvu zavetišče za uboge otroke (1775), a ga je moral kmalu zaoreti ker mu vsled neprakticnosti podjetje ni napredovalo (1780). Bival je na tem posestvu še 18 let, kjer se je preživljal s.pisateljevanjem. Francoska revolucija je vzbudila tudi njega. L. 1798. je ustanovil v Stainzu v odpravljenem uršulinskem samostanu novo zavetišče za otroke, a ga je moral kmalu, ze naslednje leto, zopet zapreti. Nato je dobil 1. 1800 mesto pomožnega učitelja na o«n
Soli v Burgdorfu, katero. s“0pavigajališče, leto pustil. Ustanovd |^inarjem v bližnjem
Sadunki"mu1gaie^ala na razpolago vlada kiw je ostal do leta 1804. Ko je stvar zopet prenehala, ker je vlada rabila grad za se.
Leta 1804. je napravil tako vzgojevališče tudi v samostanu v Miinchen-Buchsee, a leta 1805 v Yverdunu novo vzgojevališče, kjer je ostal do leta 1825, ko je službo zapustil, ker vzgojevališče ni bilo več, za kar je bilo po njegovem mnenju namenjeno, namreč da vzgaja ubožno mladino, temveč je postalo zavod za vzgojo mladine iz boljših krogov, kar je re-stalozzija, katerega življenski poklic je bil pomagati najbednejšim med bednimi, posebno bolelo. Nato je ustanovil sam zopet novo sirotišče in vzgojevališče za revne otroke, katero se pa tudi ni obneslo. Preselil se je zopet v Neuhof, kjer je 17. februarja 1827 izdihnil svojo dušo, ono dušo, ki je delovala na tem svetu samo v ta namen, da odpomore najbednejšim slojem.
Glavni Pestalozzijevi spisi so ti-le: Die Abendstunden eines Einsiedlers, Lienhard und Gertrud, Christoph und Else, Wie Ger-trud ihre Kinder lehrt, Meine Lebenssehick-sale in Schvvanengesang. V teh spisih je Pestalozzi razvil svoje pedagoške nazore, ki temelje na teh mislih: — splošna izobrazba ima prednost pred strokovno; prvo vzgojevališče bodi družina in središče vzgoje bodi mati; vso pedagogiko je treba postaviti na psihološko podlago in otroka je treba privaditi k samodelavnosti. Ves pouk ima iti stop-njema od znanega k neznanemu.
Pestalozzi je bil mož, ki je s svojimi spi»i in s praktičnim delom pomagal rušiti tedanji fevdalni družabni red in delal na to, da pridejo tudi nižji in revni sloji do boljše bodočnosti. Vse njegovo življenje in delovanje je bilo uravnano v to smer. Zato je tudi_ razumljivo, če ga še danes proletarske množice prištevajo med svoje učitelje in mu ob stoletnici njegove smrti prirejajo razne delavske revije in časopisi slavnostne številke. In I e-stalozzi to tudi v polni meri zasluži, ker ravno on je bil tisti, ki si je še v dobi, ko nižji j človek ni veljal dosti več kot brezumna žival, j postavil za življensko nalogo — pomagati naj-
1 revnejšim — osiroteli in zapuščeni mladini. Zato je bil tudi Pestalozzi za tisto dobo sioci-jilno-vzgojen delavec, več kot ta naslov pomeni danes. K.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU.
Repertoar.
Ctetrtek, 17. februarja ob 20. uri zvečer. »Tovariši.« Ab. A. Premijera.
Petek, 18. februarja ob 17. uri zvečer. >lr njulčica.« Šolska predstava pri zelo znižan ih cenah.
»Tovariši« na mariborskem odru Danes, v četrtek 17. t. m. vprizori mariborska drama delo najslavnejšega in svetovno znanega norveškega dramatika A. Strindberga. To pot bomo videli njegove »Tovariše«, bujet komedije ni nov: — gre za nadvlado zena nad možem in obratno — vendar psihološko izredno zanimivo odbelam. Ne gre tu za navadne konvencionalnosti, ne gre za različne zakonske kaprice, ‘pred nami se odigrava borba življenja, ki ima svojo silo, svoj vzmelt na dnu človeških nagnenj, strasti inv zivll®“s^h ugank. Strindberg naziva »Tovariše« s komedijo; kajti njegovi tovariši so možje m zene, so mu simbol j življenja in v teh njemu ona pretresljiva — komedija. Režira J. Kovic, v glavnih vlogah nastopata gdč. Starčeva in g-
J. Kovič. . „ . , .n
šolska predstava »Trnjulčica«. V petek, 19. februarja ob 17. (5.) uri popoldne se vprizori priljubljena otroška igra »Trnjulčica« kot šolsika predstava ob kar najnižjih cenah.
Beogradsko akademsko društvo »O bi 1 i c« pride prihodnji teden s celim svojim pev-
skim zborom v Ljubljano ter priredi v petek, dne 25. februarja t. 1. ob 20. uri zvečer v Uinonski dvorani vokalni koncert, katerega izvaja Obiličev moški in mešani zbor, broječ točno 100 pevcev samih akademikov. Od teh je 53 sopranov in altov ter 47 tenorjev in basov. Zbor dirigira Ljubljančanom dobro znani kapelnik g. Lovro Matačič. Predprodaja vstopnic za ta koncert se vrši v Matični knjigarni. Cene običajne koncertne.
Musorgski: Boris Godunov. Danes, v četrtak zvečer se poje v ljubljanski operi ta brez dvoma najznamenitejša ruska opera, ki se izvaja na vseh velikih svetovnih opernih odrih. Pri današnji predstavi poje naslovno vlogo elfivni baritonist Sigmund Zalevvski, ki je, kakor znano, poleg Saljapina eden najboljših interpretov te velike in posebno v igralskem oziru izredno težke vloge. Poleg odličnega gosta nastopijo še naši člani: ga, Lovšetova, Poliževa, Potučkova, Ribičeva in Thierry-Kavčnikova ter gospodje Betetto, Kovač,
Knittl in Zupan v glavnih vlogah ter Banovec, Mohorič, Mitrovič, Sekula, Šubelj,
Simončič v manjših vlogah. Predstava se vrši kot izven.
Opozarjamo na dijaško predstavo pri znižanih cenah, in sicer v soboto, dne 19. t. m. vprizori se Molierov »Skopuh« z g. Rogozom v naslovni vlogi. Začetek točno ob 16. uri popoldne. I: L_jiai£!
Ch. Lucieto: 58
Spomini francoskega vojnega
detektiva.
Torej sem stavil Kohrja pod stalno nadzorstvo. Nekaj časa nismo mogli ničesar dognati, ker je bil možak silno previden in ni hodil nikamor v obiske.
Skoraj sem že obupaval, da doženem svoj cilj, ko sem nekega dne slučajno zvedel, da ima Kohr isti večer v >Germaniji«, nemški pivnici v Ženevi, sestanek z agentom R... a, kateremu je imel izročiti važno listino.
To vest sem imel iz prve roke in naravno, da sem se hotel z njo okoristiti.
Ko se je zvečerilo, sem se podal v dotično pivnico, seveda dobro maskiran in preoblečen in koga sem tu zapazil, ko sem vstopil v dvorano? ... Irmo Staub v živahnem pogovoru z več možaki, katerih eden je bil Kohr.
Niso zapazili mojega prihoda. Sedel sem k sosednji mizi in se — vsaj na videz — poglobil v čitanje Berliner Tageblatta.
Čeprav sem bil predaleč od njih, da bi Cul njih govor, mi vendar ni ušla nobena njih kretenj.
Irma Staub je imela beležnico v rokah in nekaj pisala. Spraševala je drugega za drugim in ko je končala, jim je s kratko kretnjo namignila, naj izginejo.
Pri mizi sta ostala samo še Kohr in dva druga
moška, ki sem ju prvič videl in o katerih torej nisem imel nikakih podatkov.
Spoznal sem, da se bližajo resni trenutki in podvojil sem svojo pozornost
36. poglavje.
Irma Staub zadene na enakovrednega nasprotnika.
Vsi trije moški so bili sklonjeni na mizo in pazno poslušali špijonko, ko jim je šepetaje nekaj razlagala. Ko je končala, sta tudi oba neznanca odšla.
Opazil sem bil — ne da bi na to polagal važnosti — da Kohr ni odložil niti klobuka, niti površnika, temveč je obdržal pri sebi celo dežnik, ki ga je bil položil pred se na mizo.
Naenkrat sem opazil, da je Irma Staub vtaknila svojo roko v notranjost tega dežnika, potegnila ven papir in ga skrila v svoj muf.
Ta gib je izvršila tako hitro, da sem ga po svojem mnenju jaz edini opazil v vsej dvorani.
Zato si lahko predstavljate, kako sem bil presenečen, ko sem začul izza svojega hrbta besede, ki mi jih je Šepnil za menoj sedeč, starejši gospod:
— No, kaj pravite k temu, cenjeni gospod kolega? To dekle je pa res od vraga!
Bliskoma sem se okrenil.
Gospod se je nasmehnil, potem mi je pa pod mizo pomolil vizitko, ki jo je potegnil iz svoje listnice, rekoč:
— Čitajte!
James Nobo uradne statistike, da pa jeeteknvnoStevuo mnogo višje, ker privatni zdravniki navaa se je zglasila na policiji .soproga nekega bančnega ravnatelja, ki je pokazala pismo, v katerem jo neznan pisec poživlja, da naj vloži na poštno-čekovni račun 10.000 zlotih, če hoče svojega otroka še kdaj videti. Policija je uvedla obširna poizvedovanja. Pri tem ji je prišel na pomoč slučaj. Nekii kriminalni uradnik je opazil na balkonu IV. nadstropja neke predmestne hise majhnega otroka, ki je jokal na ves glas in milo gledal na ulico. Detektiv je alarmiral ognjegasce, ki so pristavili k hiši lestve in razprostrli rešilne r^uhe, dočim je udrl on sam s par policijskimi starzmki v stanovanje skozi vežo. Na svoje veliko začudenje je našla policija v stanovanju v zabojih in kooaran sedem majhnih otrok, štiri deoke in tri deklice, ki so imeli vsi usta s cunjami zamašena. Preiskava 'je ugotovila, da sta se pečala najemnika stanovanja, dva učitelja iz Francije, Deletier in Duval, s tem, da sta odvajala majhne otroke, nakar sta izsiljevala od eta-rišev denar. Dečku, kateremu se je zahvaliti, da je prišla stvar tako hitro na dan, se je posrečilo spraviti cunje iz ust, nakar je šel na balkon jokat. Roparja otrok sta bila aretirana.
— Zakonska tragedija. Tenorista Trajana Grovarescu-ja na Dunaju je predvčerajšnjim njegova soproga v afektu ustrelila. Grovarre-scu je bil sicer žele tri leta ponočen, vendar pa so bile scene ljubosumnosti v njegovem zakonskem življenju na dnevnem redu. Predvčerajšnjem se je odpravljal na kolodvor, da bi se odpeljal na gostovanje v Berlin. Njegova soproga je hotela iti ž njim. Ker ji tega ni dovolil, je prišlo do prepira, ki je končal s tem, da je oddala gospa Grovarescu na svojega soproga strel, ki ga je ubil. Po dejanju je bila ga. Grovarescu zelo obupana.
— Nameravan atentat treh dijakov-dvojkar-iev Trije dijaki tehnične šole v Modlangu pri’ Dunaju, Adolf Wohl, Alojz Vollbauer m Oton Seidel so vedeli, da jih čakajo ob zaključku semestra pošteno zasluženi Miicht-geniigendi«. Vsled tega so skovali krvoločen načrt zoper svoje profesorje. Sklenili so, nac več 'in nič manj kot da požene šolsko poslopje v zrak. V to svrho so vzeli v roke »Učrno
££*«£ “»i« p;"0*?11
smrt samo gospodom profesorjem, vsled česar ie opozoril enega svojih učenčev, da naj avizira ostale »penelerjec. da naj takoj ,po razdelitvi izpričeval »izginejo iz šolskega poslopja, sice rjim groai gotova smrt.« Fantič pa je aviairal policijo ,ki je nemudoma intervenirala ter »atentatorje« aretirala. Pri zaslišanju sta zvrnila VoUbeuer in Seidel vso \ krivdo na Wohla češ da je bil on iniciator in 1 zapeljivec. Izvedenci so ugotovili, da je bila j bomba, ki jo je fabriciral Wohl, tako slabo izdelana, da sploth ne bi bila eksplodirala. Vsled tega je pridržala policija Wob'!a v zaporu ter ga ovadila državnemu pwwdB»tvu
da ju kaznujejo e »španskim zeliščem«.
— Obrekovanje farovške kuharice. Stvar j se godi na Nižjeavetrijskem. 25 letna Anto- : nija Petrlik je živela 9 50 letnim župnikom j Josipom Juskom že dve leti v miru in slogi. Še danes bi živela župnik in 'kuharica lahko
v miru in slogi, da ni prijavil župnik dekleta rod napačnim imenom kot svojo sestrično.
V farovžu so občevali kot gostje vsi honora-cijori, različni sodniki, gospod okrajni glavar njegovi nižji uradniki itd. Vsi so z g spodično Tončko dobro izhajali. ^čajnimi gosti župnika Jueka pa se je nahajal tudi policijski komisar dr. Beno Breitenberg, ki ie bil s Tončko tudi zelo prijazen, dokler ni ugotovil, da se piše Tončka Peterlik, ne pa Jusko ter da ni župniku niti najmanj v sorodu. Breitenberg je pa velik »Streber«. Zaito je napravil svojo uradno dolžnost ter stvar prijavil. Tončka se je revanširala s tem, da je ovadila Breitenberga radi poskus en ega posilstva itd. V svoji ovadbi trda Tončka, da je nabila policijskega uradnika radi nadlezr nosti celo s pasjim bičesm. Iz te ovadbe se je rodila ovadba radi krivega pričanja. Poleg Tončke in župnika sedita na zatožni klopi tudi žuonik Sallaberger in farovška kuharica Hreithofer Vsi 60 obtoženi hudodelstva kn-vega pričevanja itd. Obravnava je bila prelo-
Že—''Moderen ikonoklast. Pariški duhovnik nKHA iio.thW.rn ie bil nedavno šestič aretiran,
ke? se le Szibil nad izložbami knjigotrž-
5 M J 8i vedno isto: Razbije šipo ter cev. Mož g . - katerih naslovnih
^.f aola al napol gola ženska tele-straneh opazi goia au & . . mflrn 0
ea ter vih strga na kosce. Nato počaka mamo, da pokliče ogorčeni knjigotrzec policiflo. Zad-i« inLeniral tek prizor ravno pred zna-nta gledališčem »Folies Bergeres«. Pustil se je^popolnoma mimo aretirati ter je izjavil na polšji, da se dobro »veda, kaj dela ter da bo vedoo tako ravnal, dokler ne obme pozornosti ikompetelnih faktorjev na eksistenco nemoralnih publikacij. Pripomnil je, da je po njegovem mnenju k temu opravičen, ker ji po zakonu vsakdo dolžan stvari, ki nasprotujejo javni morali naznaniti kompetentni oblasti. Policija je bila manj stroga kot on. Naložila mu je denarno globo ter ga izpustila.
— Kuhar, ki se je zaročil z 18 vdovami. Pred berlinskim sodiščem se je vršila te dni obravnava zoper Roberta Leteisena, bivšega kuharja na prekooceanskih parnikih Hamburg—Amerika linije. Kuhar Leteisem je obtožen, da se je zaročil tekom kratkega časa z lb vdovami ter je izvabljal, ne da bi bil prekinil razmerje s katerokoli od njih, od vseii denar. Obravnavi je prisostvovalo vseh 18 vdovic. Besno so zrle nanj in ko je bila proglašena sodba, s kalero je diktiralo sodišče podjetnemu kuharju poldrugo leto ječe, je zaiskrilo oko marsikatere od prevaranih Žan veselja in zadovoljstva. Leteisen je prišel kot ladijski kuhar v dotiko z nešteviini-mi potniki. Pri vsakem se je informiral, če se nahaja na krovu kaka bogata vdova in z vsako se je skušal takoj seznaniti.
— 12 leten roparski morilec. Te dni se je pojavil v netki newyorški trgovini ropar, ki se ga lastnik trgovine, ni prav nič ustrašil, dasi ga je pozval z revolverjem v roki, da mu izroči na mestu vso gotovino. Ropar je hil namreč tako mlad, da je mislil trgovec, da gre za predpustno šalo. Zato mu je zaklical: »Otroče, norčuj se iz ljudi tvoje starosti.« Toda mož je slabo naletel: V tem hipu je oddal ropar nanj strel, ki ga je na mestu ubil. Med tem je prihitel v trgovino sluga, nakar je napadalec zbežal. Sluga je stekel za njim Na ulici je ustrelil ropar tudi njega. Ko je bil končno prijet, se je ugotovilo, da je 12 letni Martin Donovan. Istega dne je udrla v neko trgovino z živili v Ne\vyorku v spremstvu 16 letnega dečka neka 16 letna deklica, ki je prisilila trgovca z revolverjem v roki, da ji je .izročil vso gotovino, kar jo je imel v blagajni, namreč 200 dolarjev, nakar sta mlada razbojnika pobegnila brez sledu.
— Trinajstletna kiparka. V salonu »Inde-pendaint« v Parizu vzbujata veliko pozornost dva kipa, ki ju je ustvarila neka trinajstletna deklica. Mlada umetnica, ki ji priznava tudi kritika zrelost in talent, je hčerka v Parizu bivajočega Nizozemca Korttoaesa, ki si je ustvaril v Parizu kot karikaturist dobro ime.
— Licitacija transfuzije krvi. V neki varšavski bolnici je prišlo te dni do nenavadne licitacije. Neka gospa Kerschbaum -je bila na smrt bolna. Zdravniki so ugotovili, da jo je mogoče rešiti samo s pomočjo transfuzije krvi. Njen mož, bogat Žid iz Lublina, je objavil v varšavskih listih inserat, v katerem je poaujal 1000 zlotih za kozarec krvi. Oglasilo se je zoper vse pričakovanje .takoj 32 mož, od katerih so hili trije kristjani, 29 pa Židov. Vsled velike konkurence je sklenil Žid Kerschbaum, da priredi licitacijo. Pri licitaciji je zmagal židovski bogoslovec Mendel Komandor, ki je prodal svo/> kri za 700 zlotih. Transfuzija je bila izvedena, toda operacija se ni posrečila: Gospa Kerschbaum je kmalu nato umrla.
— Chaplinova soproga pravi, da bo s 36.000 dinarji na mesec umrla gladu. Kot poročajo iz Hollywooda, je bil ton ustanovljen komite 30 dam, ki si je postavil hvalevredno nalogo, da bo začasno vzdrževal soprogo znanega ■tilmeikegia »stara« Chaplina, ki se hoče, kot vemo, razporočiti. Damski komite zahteva, da naj se Chplin obtoži, ker je svojo soprogo popolnoma zanemarjal ter jo vzpostavil nevarnosti, da umre gladu. — Chaplin sam pa objavlja v newyorških listih, da je stav il svoji soprogi in svojim otrokom do konca razporočitvenega procesa na razpolago vsak ■teden po 100 dol., ki mu jih je pa poslala njegova soproga vsak mesec nazaj, češ da noče od njega nobene podpore.
— D’Annunzieva molitev za spomenik padlim Dalmatincem. Koncem julija bo odkrit v Zadru spomenik padlim Dalmatincem. Spomenik izdeluje kipar profesor Anton Bassi-Za postavitev apomemka je prispevala^ vsa Italija, zlasti pa člani narodnega udruzenja »Dalmatia«. Za žrtveni oltar spomenika je napisal D’Annunzio sledečo molitev: »0 mrtvi, ki -ste na zemlji kakor v nebesih, posvečena naj bodo vaša imena, pridi kraljestvo va§ega duha, zgodi se vaša volja na zemlji, dajte naši veri vsakdanji kruh, podžigajte v naših srcih sveto sovraštvo, kakor ne bomo mi nikdar zatajili vaše ljubezni. Oddaljite od nas grdo skušnjavo, osvobodite nas bojazljivih dvomov in če je potrebno, se bomo borili z vami ne do poslednje kaplje naše krvi, temveč do poslednjega dedca našega prahu. Če je potrebno, se bomo borili vse dotlej, dokler ne prične pravična Bog soditi živih in mrtvit. Tako bodi!«
— Pasje meso v Tricntu. Iz Tnenta poročajo o dveh čudnih mesarjih. Brata Doregalli sta prodajala pasje meso. Ponoči sta hodila na lov na pse, podnevi pa sta prodajala pasje meso za telečje in goveje. V trenutku, ko ju je zasačila policija, sta odirala ravno dva krasna volčja psa. .
— Z ognjem in mečem od slovitega po j-. i • sjoiio Tvnn l an-
nen način pomnožiti svoje knjižnice. Tablic® pio 3 Din so od 2. marca t. 1. naprodaj pri vseli šolah in podružnicah Jugoslovenske Matice širom Slovenije, v Ljubljani pa pri Novi založbi, Tiskovni zadrugi, trafiki Sever in v pisarni Jugoslovenske Matice, Šelenburgova ulica 7-11. — Odbor.
Na ples »GRAFIKE"
ki se vrši na pustno soboto T »Kazini", je dusiojnim maskam vstop ctovuljeu.
skega pisatelja Sienkievvicza, dalje Ivan Cankar Zbrani spisi I. zvezek, Al. Gradnik, De'Profundis, Puškin, kapetanova ’ , "
den Miška osedlana, Debeljak, Moderna fran-™Ska lWka, Izidor Cankar, Obiski, Erjavec, Izbrani spisi, Petronij, Pojedina pri Trimal-hijonu, Finžgar, Zbrani spisi V. zvezek, Jurčič, Zbrani spisi III. zvezek, Milčinski, Drobiž, Gaspari - Košir, Gor čez izaro, Ivan Tavčar, Zbrani spisi IV. zvezek, Stevenson, Otok zakladov, Gradnik, Srbske narodne pesmi vse te knjige obsegajo dobitki III. književne tombole Jugoslovenske Matice. Dobitki so mnogobrojni, in sicer: 150 amb po sedem knjig 120 tern po deset knjig, 80 kvatem jw
Krilim tafc “ SSftJSržrS!
lotila iblrka vseh 46. letnikov jLjttbljanske-lotna zb literarna redkost vred-
na nad 10.000 Din. Ostale štiri tombole obsedalo vse gori navedene knjige in še pose-vj Vcniiee po prosti izberi od zneska 600 do 1900 Din. Žrebanje številk, ki bodo vsako nedeljo objavljene v vseh slovenskih dnevnikih se prične nepreklicno dne 4. marca t. 1-Zato naj si vsak, ki si hoče osnovati ali pomnožiti domačo knjižnico, pravočasno nabavi tcmbolske tablice. Pozivamo zlasti vsa prosvetna in kulturna društva, vse 'knjižnice m čitalnice širom Slovenije, da si omislijo tom-
l belske tablice in poizkusijo srečo si oa ce-
LJublJana.
— Predavanje r Pravniku. Dne 11. t ®'
je bilo v drusivu >Jr-ravmi£u« prvio pred*vi' uje o načrtu novega avtorsKega zaltona. *** da vatel j gospod uuiv. 'prulesoi' dr. Stanko W' pajiie je razložil sistematiko zaKonskeg* osnutka m obsiruo razpravljal o suDjeKun & iGl>jektiti po novem aviorsKem pravu. £a ja temeljita izvajanja je žel zasluženo pohva-
lo. Nadaljevanje tega predavanja bo v petek dne ls. t. m. ob is. uri popoldne na sodišču v Ljubljani, soba št. 7y. r\redaval bo zopet gospod univ. proiesor dr. ti ta oko L.a-j>ajne in sicer o vsebini avtorskih pravic ».na delili književnosti, oblikovne umetnosti, toi -graiijan itd.). Na predavanje vabi odbor vse, ki se zanimajo za to, zlasti člane.
1— Reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze, uspeh, ki ga je dosegel včerajšnji reprezentančni ples ijuoljanskin akademikov je popoln. V' okusno okrašeni dvo-raui se je zoralo nepričakovano visoko šte^ vilo odličnega občinstva, ‘tako, da morejo bjtj aranžerji plesa. popolnoma zadovoljni. Med diugim so se udeležili plesa tudi: divizijsk* general Kalafatovič, veliki župan dr. Balti®i častna dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva, komisar mestne občine dr. Mencinger, rektor univerze dr. Lukman, dekani posamezni kultet, številni zastopniki raznin prosvetnmj političnin in gospodarskih korporacij itd. častnem številu so se udeležili te prve repre" zentanene prireditve ljubljanskih akadenuko tudi zastopniki univerzitetnaega profesorskega zbora. Hes sta otvorila s kolom ga. lav-carjeva in predsednik SSLU, sledilo pa jim j® ostalo občinstvo, totek prireditve je pokazal, da je bil ta ples ena najelitnejšin zabav v tej sezoni v L,ubljani. Vsa prireditev je dosegla tako moralen in kar najbolj razveseljivo, tudi znaten gmoten uspeli, ki ga_ bodo akademiki uporabili po preudarnem načrtu V nujno potrebne Bvrlie.
1— Atenske prireditve slove po okusne® aranžiranju in ni čuda, da je došlo tudi za njeno »Predpustno otroško čajanko« že vse polno prijav ljubkih otroških skupin in posameznikov, ki nastopajo z mičnimi 'y'
Prosimo, da se legitimacije či«1 Piele nejo rani točnega pregled« predpriprav V ur-topedskem zavodu, Mladika.
1— Prihodnji Merkurjev jo ur - lix se vrši v sredo 23. februarja ob 8. uri zvečer v velilu dvorani Kazine. — Odbor.
1— Komite uatakatrjev in hotelskih n*: stavljencev je priredil dne 10. t. m. v veli*1 unionski dvorani tradicionalno natakarsko veselico s plesom. Veselica je nenavadno d?" bro uspela po obsegu in številu pose#1'" kov za skoro 50 odstotkov boljše, kakor l$'
»ko leto. Podpisani komite se čuti dolžneg* zahvaliti se na teni mestu g. pokrovitelj)1 Miillerju, hotelirju v Ljubljani, ge. pokroviteljici llikičevi, restavraterju Ristu, M je postregel posetnike z izvrstno kapljico in jeaii , g. Košičku, ki je krasno izvedel plesni aranžma ter vsem številnim posetnikom za posel. Vsem, ki so prispevali k lepemu uspehu enaše veselice bodi izrečena najlepša *?* hvala. — Komite natakarjev in hotelskih nastavljencev.
1_ pies v slovanskih nošah »Jadranske straže«, 24. t. m. v Unionu. Radi aražmaja nastopa narodnih noš, prosimo vse one, k1 • se želijo udeležiti plesa, naj blagovolijo javiti svoj naslov tajništvu Ženskega odbora Jadranske Straže, Kolodvorska ulica 34-1 da, če še nimajo, lahko pošljemo vabilo. Želeli bi čim večje udeležbe narodnih noš. — Vabila se dobijo tudi v palači deželne vlade, oddelek za trgovino in industrijo.
1— Policijski drobiž. Aretirane so bile tri osebe in sicer dva berača ter ena prostitutka. Poročila navajajo dve manjši tatvini, 1 poizkus samomora, 1 telesno poškodbo, 1 poškodbo tuje lastnine, 2 slučaja neprevidne vožnje, 2 kaljenji nočnega miru, 1 prestopek hoje ob železniški progi, 2 prestopka pasjega koiKtumaca, 3 prestopke cestno-policijskega reda in 3 avtomobilskega reda.
Maribor.
m— 0 zgodovini mesta Zagreb bo predajal v soboto 19. t. m. v prostorih Ljudske univerze s prof. dr. Horvat iz Zagreba.^ Z ozirom na zanimiv tema se pričakuje številen
obisk. ... , . .• •__
m— Jngosloranski ples, ki je bil pnrejen na iniciativo Jugoslovanske Matice v Mariboru je tako v gmotnem kot v moralnem oziru nad vse dobro uspel.
,m._ Proslava Pestalozzi-jeve smrti. Peda-goško-didakrt. krožek v Mariboru priredi v Četrtek, dne 17. februarja 1927, ob 20. uri v telovadnici drž. ženskega učiteljišča (Zrinjskega trg) spominski večer v proslavo stoletnice Pestalozzi-jeve smrti. Spored: 1. dr. Fr. Žgeč: PestaJoczijev pomen za moderno vzgojo. 2. Recitacije. 3. Peetalozziju! Slavnostna” pesem. Drugo in tretjo točko izvajajo gojenke drž. ženskega učiteljišča v Mariboru. Vstopnine ni.
Širite ..Mar. Dnevnik".
IZ URADNEGA ZDRAVSTVENEGA POROČILA ZA LETO 1926.
Iz poročila mestnega zdravnika dr. Rusa posnemamo dalje:
Razkuževanje se je izvršilo po nalezljivih boleznih 249 krat, največkrat ,pri jetiki.
Leta 1926 je bilo treba radi nastopa škr-tamnike le eno šolo zapreti za 14 dni, sicer 80 ^aPT'ti le posamezni razredi za čas
Taacužtfe šolske sobe; pri nastopu kake nalezljive bolezini pri šolskem otroku ie šolski ^avinik 'vsakokrat pregledal otroke dotič-cije* razre(^a ’n Jih nadzoroval glede infek-
'Sti^go po veljavnih predpisih je zahteval estni fizikait pri vsaki prijavljeni nalezljivi ■ jPotrebno izolacijo bolnika in vršil tušu'V1W kontrola. Pri Škrlatici, davioi, ii-j6 .jJ,? ^^eval oddajo bolnika v bolnico, ker mogoča ^ ^oma v izyanrednih primerih
t^esa^i infekcijski bolniški voz prepelje lia-vp • cinika v bolnico ler je za te prepe-uVMaln 23 takojšnjo razkužbo bolniške sobe u u 003 'Stolna služba pri mestnem fizikatu v ^fnem domu.
v ki določil3) 2 oddajo obolelega otroika .oolnioo, ki jo je bilo včasih liizvesti vzlic r*Pora sta riše v, je potrebna z ozirom na jav-»Iravstvo. Tako je bilo mogoče omejiti -stopivše nalezljive bolezni v •toliko, da niso C epidemičnemu razširjenju,
otrocih °SrVi?*0** ko»am izvršilo se je pri 914 pri 751 učencih. pano'mo ceP1ienje v šolah Zdravnikov, izvršujočih zdravnik • ,
) prakso je bilo v Ljubljani 7b S. pnv?' ' 27. ’ ““"le je bi-
Brezplačna ordinacija bolnim nemamoviirim e vrši vsak delavnik ob 10. uri v ordinacii-VnL*? v Mestnem domu. Zglasilo se je tein 7,1 strank za brezplačno ordinaoi-
^^ravmiške 'Obiske na domu in dobivanje sv 1 so tozadevni lekarniška etno-
•to fltoogJo 20.000 Din.
kov ^a*na P^sta-ja je prepeljala 1739 bolni-iz m^lr0ma P°nesrečencev. — Poraba vode av£rust!lneigž>«°^ovo!ia ie bila največja dne 17.
^ s'c»r 42.474 kub. metrov; 8.202 kub. V novembra 1926 in sicer
~ 144 litrov. ei 113 osebo 218 oziro-
no lo 27
ma
Javna kopališča je v hi^i ,
nadzoroval mestni fizika! V oz,iru
Prečni ulioi je bilo lani 31.422 ^h£il ^ v Mestno kopališče ob Ljubiianini '?^aev' Wo od 19. junija do 26 S 1 f °^ ^melo 14.754 obiskovalcev’. P mbra teT Je Mesto Ljubljana ima upravičenj sloves »naznega mesta. Snažne hiše, snažne ceste, ^nazne trgovine in gostilnice v lepem redu so
I., ' 'n tržišča kar vse dela prijeten dojem Pohv ,oma®inu kot tujcu. Naše prebivalstvo —
— i« bo^:* omenjeno posebno delavstvo umL., -1° ’ln, snažno, ne hodi v raztrganih in pridni! ^?l®jkah kar priča o marljivosti in
lh gospodinj-
je lani intenzivno delovala cest, ulic in irpjlf V*n modernizaciji glavnih oziru za Ljubljano , tudi v higijenekem VaŽn°-
boljšale. Izginili so na* ^ niso zadostno izje nekaj barak, toda le '^‘Sonarj.i^c, izginilo
kam se ie posrečilo b Vnalok0t(;rlm stran-utanL. • PCc,re“;V u skrajno nehigijeraakih
staniavan, preseliti v udobna stanova,n.ja.
n«v, { f.lzikaf ie bil z °“ledi nezdravih sta-tudj :'n z »oddajo zdravstvenih spričeval občim-i preobložen. Že pozimi je mestna priuiopJ>as!avila ob Samski cesti dve solidni. Potrebo ^ °PreJnJj®na baraki za najnujnejšo strankam onw>Sogila prebivanje 28
»estna ^ ^erentekega sveta zida
s koDališfe^ nL^1-Ve ■ stanovanjsko hiišo r^trebnimf nrfrti11100 ™ druSiimi za stranke
staiiovanjsko '"t>Va ®tavba ,bo
P^aikovS na fe ® f2gX precei zmanjžala. birok0 zam; Ji - J l®27 mnogo uspehov od da ■v,liaidn.e»a 1Jl*n6. Estanovanjske akcije gospo-LiublipnStnm- ,m,learJa> naj bi našla'med J - cam veliko zanimanje in podpore.
___________ (Dalje prih.)
POTRES.
ce^i^S?ihnPOida,tk- ? P°.trebu v iiosni Her-
in brzoiavnl 1J‘ S6 ker so telefonske Vn?T * .zve.ze mestoma pretrgane.
HerceMvin°- t 'Z ®arajeva. s<> se včeraj v Pa niso hffin WliTki ponovili, vendar nvočtio nnsttak0 m"5ni,k5ot P^i. Več že preje
SevtrS 86 ie ***'« <*>■
»'S^s^sSSt "mo8° v*!1'k0'
Med^nrizadpi?. takorekoČ docela porušenih.
rS 'S"
mTuvtomatično tudi občinske pristojbine in bi mprn?ravi.»no’ alw> se ,e pristojbine pri-malično^-16’ ker 80 se v isti meri avto-tem zvišali ^.6lnske doklade in s
Novoizvoljeni 0^me'
].Ccro usoditi 1a; zastop bo imel na-
‘C=0 Ugoam tej gotovo unravičpni ?Plii ;n prošnji najemnikov. ui«Monseigneur, navada je sicer, da obdrže, kronane glave na glavi krono, nikdar pa ne klobuka.
Belgijski kralj Leopold II. je imel v tedanjem bruseljskem županu Schaerbecki* dvojnika, ki mu je bil frapa-n-tno podoben. Nekega dne opazi Leopold v izložbi svojo karikaturo na isti »liki z znano plesalo Cleo de Mčrode. Kralj se obrne dtf svojega adjutanta in mu pravi: »Zelo neprijetno m biti našemu dragemu županu, da je
J. Raden-
Neki Kastalski.
»Od jutri dalje boste vedno, mnogo let, vstajali ob tej uri, da boste točno ob oemiii v šoli,« nam je dejal oče, ko smo ali spat. »Tukaj ne pomaga nič, sedaj se morate ze kaj oiičitiU
Vstali smo ob pVaVi ‘uri ijutraj ob sedmih. Drugače ni moglo biti.
.Za zajtrk smo dobili gorko mleko in sveže žemljice; nato smo odšli, — »vsa hiša«,
— v šolo.
»Tukaj ne pomaga nič,« je dejal oče ma-terj, ki nam je zapela suknje prav do vratu in vsakega posebej važno in ofioijelno poljubila na delo.
Ko smo otopili iz veže, nam je pokazal oče « palico uro na stop-u mestne hiše. Pušica velikega zlatega kazal? je bila prav blizu osmice, mali kazalec pa je bil že skoro prav ha njej.
''»Vedno morate oditi ob istem času. Ne smete nikdar • zamuditi šole.* S temi besedami se je obrnil naš oče v Bratsko- ulico.
Z njim je šla vsa hiša, kajti jaz sem delal izpit za sprejem v prvi razred ljudske šole.
Bal sem se,' da bom moral napisati črko ifc' -ker nisem vedel, kje' naj jo prekrižam s črtico, tudi sem se bal pred pisavo osmice Zgodilo se je namreč,, da je gornja kljuka postala čudovito zverižena zanjka. Drugače je bilo vse v redu:' pri novi tablici m»i .je visela na vrvici-nova, čista gobi«, v ipu&čici pa je ražljal kamenček:
Kaj se je potem zgodilo, ne vem več.. Spominjam se le, da sva bila pri skušnja dva, neki Kastalski in jaz.
»Bilm Itastalski .je
rrecej zadaj, -skoro v zadnji klopi, pa je sedela dvojica siromašne zunanjosti. Po7.neje se je izkazalo, da so bili to starSi Kastalske-ga. Do takrat »i sploh nisem mogel predstavljati, da morejo biti starši sploh tako reeni.
Izpit sem delal istočasno s Kanalskim, to se pravi: izpit je delal le on, -mene pa so pritegnili le zraven, da mu pomagam. Stvar se’je pričela s 1-eetvo.
Gcspod učitelj je ukazal Kastalskemu, naj nariše ria tablo lestev. Ne vem več če -se je Kastalski -kaj bal;
V skrajnem oglu table je narisal na tablo nekaj popiolnonia brezmiselnega. Naravnost nekaj žalostnega.
»No, in ti?« je -dejal gospod učitelj .
Lepo sem se priklonil in napisal takoj dve dolgi vzporedni črti, nato pa sem začel od spodaj, kakor da -se vzpenjam igam kvišku, kakor da stopam sam po njih, kakor da raste z njimi moje srce, začel 9eni risati prečke. Prva, druga, tretja, — fii bilo mogoče, da bi se zmotil. Pri tem pa sem se prezirljivo ozrl na Kastalskega. V škornjih, v zakrpani jopici je stal tal a odprtimi usti in sitegal roke po kredi.
Nisem izgubil niti tren-tttka . . • . Našem mu vrnil krede. Vedno v»Sje sem rusal le--stvine prečke -. • • Bastalskj je goltal «liux>.
Dali -so nam račun&ke naloge — do števila dvajset. Kastalski je znal šteti le do štirinajst. Potem ni vedel več naprej, ni se več spoznal v številih. Njegova mati je vrgla plet z ramen, vstala v klopi -in glasno šepnila:
"-Petnajst!«......
•iGospod učitelj je pripomnil, da sufliranje
premeril z nevoljnim pogledom.
Gospod učitelj se je obrnil k meni:
»In ti?«
Pričel sem šteti, vedno višje in višje, kakor, da se mi dviga ob -teh številkah srce — do dvajset, do trideset, do štirideset.. Ne vem, zakaj toda -od -trideset dalje nisem štel več učitelju, nego Kastalskemu, ki je zardel in se pričel med naštevanjem oglašati.
iKo mi je pri »enainosemdeset« zastala sapa, se je pogreznila Kastalskemu glava k prsim.
Nato do dvajset, toda eeS-tevanje in odštevanje. • ,\'y
Prvi je odgovarjal Kastalski. Vsako vprašanje je glasno -ponovil in pogoltnil. Ko ga je pogoltnil, se je vanj zakopalo -take docela, da ni nili vedel več, na kaj naj odgovori.
Sprva sem mirno čakal. Ko pa je gospod učitelj, ki je bil obrnjen h Kastalskemu, le s pogledom 'ošvrknil mene, nisem čakal več. Videl ‘Sem mršavi goltanec Kaertalskega, videl sem, kako je goltal id — odgovoril eem
ta& in-gospod -uKte« so mi bodril-
no kimali i« — e kakor noz ostrim pogledom sem šinil Kastalskemu preko obraza — že sem vedel, da on ne ve!
In že sem povedal, kar. sem vedeli
lil že sem se smehljal, se p redno, je dvignil Kastalski svojo ubogo glavo. - •
Nisem m pustil niti odpreti -ust; -kajti jaz sem vedel vse! Vedel sem že naprej zase m zanj —'za tega tepca. Vedel sem tako hitro in tako gladko, da je učitelj gledal samo še mene. Vedel sem tako dobro, da sem Ka-s.t;i;l$kemu, čeprav je pričel, že odgovarjati, hitro vzel besedo iz ust.
ro, -tako glasno, tako da si je Kastalski zakril zakril oči z rokavom svoje jopice. Nje-: gov oče je dajal klobuk iz roke v roko. _ .
Goepejd učitelj me je pobožal po laseh in rekel mojemu očetu:
»To je samo ob sebi umevno!«
Medtem je pričel’Kastalski glasno jokati. Td vehdar ni mogoče v šoli.
Iščem te .sedaj, dragi moj Kastalakj,' .^ čem ti povedati, da se ti je pripetila krivica., Pri tabli ;na katero sem narisal stev, ni imel nihče prav, razen tvoje matere, ko ti je s solzami v očeh zašepetala:
»Pelasjst.«.'., /. * ’.t% ,,,„ „ ., ■-
Pad bi . U-. ppvedal, jk^jt i tam sm o vsi va rali .svojo domovino, kajti morali bi ti pomagali in ne bi smeli mene pitati s ikrivioO,. -ki -se ti je godila. . .. • ' ,t' * 1
N-e vem, če še živiš, ne vem, če se kaj spominjaš na rdečeličnega_ dečka v ■pjodrefli mornarskem popiču, ki ti je, — zroč na učitelja s priliznjeuum ia takomraro pogledom, _ . besede .id. tist. Ta deček, dragi -moj
'Pastaifiki, sem jaz. Če si’ kjerkoli na svetu, slaven ih .mogočen, potem vedi, da mejil ni nič pomagala krivica, ki sem ti jo storil, kajti jaz nisem ustvaril na svetu, fe lik-ega. , -, , =
In če miši ne -mogoSen 'jii Me slaven, oe kdorkoli že im če še manj ponveniš kakor jaz, potem >se veseli, kajti jaz sem za vedno tvoj dolžnik. Kadar in kakor hočeš, pridi k meni in če te ne bom spoz-nal, reci le:
Jaz sem Kastalski, ki ga nisi takrat puetv; v tšoli niti misliti, niti govoriti. Jaz sem on* Kastalski, ki mu je, mati zašepetala,: »Pet-
najst!« , .
Tebi, Kastalski, velja polovica mojega dela. In vem: še ve« — polovica mojega srca-
I lili 11 IH , lfl -f—ref r
Otvoritev nove prometne, pisarne.
Prvo društvo hišnih posestnikov-v Ljubljani naznanja, da ie otvorilo v 'Ljubljani, Salendrova ulica st. 6/II oblastveno dovoljeno J«*" prometno pisarno '»C za posredovanje pri nafeupu in prodaji hiš in zemljišč, pri oddaji in zamenjavi stanovanj in za prevzeme upravljanja hiš. _ .... ..
Za prodajo je zaznamovanih že vec hiš in vil. Za izvršeno posredovanje se bo računalo nizke pristojbine. Potrebne informacije se dobe ustno ali pismeno brezplačno.
~my
mm
-,.,^tmHiHiRitiiiiiH«iiiiibrj^;>i'!iuhiiniiiiitliiiiiiliumJu b. MpUJtn.
Ve»*tna garancija |
Oiltmlc« u p«pr«*H«.
Milit cm«, tudi •» okrgk«.
Josip Peteline
Mubllana
bltm Prii«rno»*fli «po«n»lk*.
■••lov bnojavkarai Telefon Int. »t. 45-4. g
PODRUŽNICE: Maribor, Jeaenlcc, Rakek. |
Obavlja ts« t to stroko spadajoč* posl« najhitrsj* ia pod kn-laninlmi pogojL
| Zastopniki družbe apelnlh yo* S. o. N.
E v ekspresne poiOJke. r
iifiitnnfflniiniii]
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
najtinejši in najokusnejši namizni ki« ias vinskega kisa.
j ZAHTEVAJTE PONUDBO 1
Tehnično Ir» hlgijenlčno najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.^
Pia orna t WubU«n»,Pun»J«k» ,n< **• notUtfopJe,
IVAN JAX IN SIN
Ljubljana, Gosposv«n*ka c 2.
Šiva*ni stroji
izborna konitrukcll« In elegantna Uvril e« Iz lasti e tovarne, 15-lelno earsn-clja. V zenic se pou£uje pri nakupu brezplačno Pisalni slrojl ,ADLER".
Kolesa iz prvih tovarn, Dilrkopp, Ka>ser, St»ria W«llenrao (Oroino kolo). Pletilni stroji vedno v »logi. Posamezni deli i*oles in šivalnih strojev.
Daje se tudi na obroke! Cenike Iranke In zastonj.
MALI OGLASI
Vsaka
beseda 50 pare. Din 1*—.
debelo tiskano
Prod« se čenč
kompletni nemško-angle Ski ilovar in nekaj angl« ških knjig. — Naslov pove uprava Nar. Dnevnika
Knjigovodkinja
bilaucistka, samostojna moŠ z vefletno prakso, vešča korespondence in strojepisja išče službo v mestu ali na deželi. Nastopi takoj. — Ponudbe prosi na upravo lista pod <, ,'PočmK.
Sostanovalca
iščem. 170 Din jnese8no. Kje, pove uprava tega lisia.
Ullstem’s Welt-geschichte
C tin-jig, elegantno veoane. za Din 1200. —na prodaj. Naslov v upravi.
Oddam
sobo za 2 gospoda. Električna luč. Kje I>ove uprava tega lista.
Premog - Čebin
Wolff)Ts l'/tt: - Tel«!. M.
.in. Mr.
I»d»>telj: AletoMBdoT Mentlkar. Urejaj« Vladimir Sv«t«k. — Za tiskarno >Mukv< odgovarja Andrej ■ *vef V«- v Ljublj ni.