ЏиЂ, 24. JANUAR 1974 - ŠTEVILKA 3 - LETO XXVIII - CENA 2 DIN
ILASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE
KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
IZ VSEBINE:
juteks: čakamo načrte — celje: oživitev gospodar-
stva — alpos: bljže železnici — občani pozor: čas
vlomilcev — beseda delavcev: koliko vemo — uspeh
pastircev — krajevna skupnost zagrad: za čisto
okolje — glin nazarje: kmetje v svojo tozd —po sle-
deh XIV. udarne divizije: preko sotle na štaiersko
— med zavodnjskimi in šentviškimi gozdovi: med-
ved, ki goji ribe — rado plauštajner: do kitajske in
še dlje — legionar mirko kovic: metresa abesinka
rozi — ljubezen po svetu: ljubeče mumije
LAŠKIM OBČANOM
Na obeh sredinskih straneh danes objavljamo v sode-
»vanju z vodstvom občinske skupščine in koordinacijskim
t»bom za pripravo družbenih dogovorov o financiranju
l^ošne in skupne porabe v tem letu predloge načrtov
ejavTiosti samoupra\Tiih interesnih skupnosti. Vabimo vas,
la si gradivo dobro ogledate, saj vam bo pomagalo v javni
Bzpravi o teh vprašanjih. —
Današnji NT so dobili v laški občini vsi zaposleni v or-
Bolzacijah združenega dela. Na terenu pa bodo NT raz-
lelile krajevne organizacije SZDL.
talec
PROGRAME
BREMENITI
že v tej števfilki Novega
>dnika bi morala iziti poseb-
^ priloga, v kateri so 2al-
^ nameravali razgrniti
fed javnostjo programe svo-
h interesnih skupnosti in s
>m preiti v drugo fazo de-
k — ponudbo predlogov o
nancinmju skupne in sploš-
B porabe. Nedavna saja ko-
rdinacijske komisije za pri-
ravo teh predlogov pa je da-
i drugačne rezultate.
Po pregledu programov
»eh temeljnih interesnih
kupnosti so člani komisije
(lločili, da podaljšajo pri-
ravo teh predlogov še za te-
en dni.
2alčani so izračunali pri-
^vne stopnje na podlagi
■iske dejavnosti in prod la-
ine razširitve dejavnosti.
Tako bodo popravljeni žalski
predlogi razdeljeni v dva de-
la. Prvi del bo obvezni, to je
tisti del sredstev, ki bo za-
getovil vsaj tolikšno dejav-
nost kot lani, medtem ko bo
drugi del ponudbeni in bo
poudarjal predloge za razširi
tev dejavnosti posameznih in-
teresnih skupnosti. Sleherni
delavec bo imel tako boljš».
možnost odločanja o prispev-
kih iz svojega bruto osebne-
ga dohodka.
čeprav -se bo s tem javna
razprava zavlekla za teden
dni, kaže odlog objave pred-
logov za financiranje skupne
in splošne porabe v Žalcu iz-
redno resnost in poglobljen
pristop k reševanju tega pro-
blema.
BRANKO STAMEJĆIC
490 KANDIDATOV
v ponedeljek pK>poldne so se sestali predsedniki kra-
mTiih konferenc SZDL v celjski občini. Dogovorili so se
> pripravah na volitve m o javni razpravi o družbenih
logovorih glede splošne in skupne porabe v tem letu
r celjski občini. Do konca januarja bodo v vseh krajevnih
►rganizacijah SZDL v Celju ustanovüi koordinacijske od-
bore za pripravo volitev. Ker so doslej na terenu eviden-
Irali samo 490 kandidatov, morajo v SZDL do ponedeljka
»nčati z evidentiranjem in izpolnjevanjem popisnic. Na
so se tudi dogovorili o drugih knokretnih nalogah za
lepešno izvedbo kandidacij.skih pyostopkov, in volitev. Raz-
Irave o družbenih dogovorih pa bodo na terenu od 3. do
Í). februarja.
Tam, med Zavodnjo in Št. Vidom, kjer smreke pojejo svojo než.no melodijo, ima ob njihovih koreninah
svoj dom Vinko Medved. Invalidsko upokojen (kot mizar je delal nazadnje v rudniku) se je umaknil
v naravo, kjer zdaj živi skupaj z materjo. Je komunist od leta 1950, bil je eden prvih predsednikov
delavskega sveta v LIK Šoštanj, je strasten lovec (bolj goji kot ubija) in ribič (napravil si je svojo
ribogojnico s postrvmi v potoku na nadmorski višini vec kot 800 metrov), prizadeven odbornik krajev-
ne skupnosti in organizacije zveze borcev, za vse delo pa je poleg številnih drugih priznanj dobi! tudi
odlikovanje predsednika Tita, red dela s srebrnim vencem. Kdo je ta Vinko Medved, ki živi v Med-
vedjem brlogu in goji ribe, si preberite v reportaži na 15. strani.	Foto: TONE VRABL
CELJSKO PUSTNO TOZDIRANJE
Na prvem sestanku pripravljalnega
odbora za prireditev letošnjega pustne-
ga karnevala, ki ga bodo pripravili že
po tradiciji člani prosvetnega društva
Zarja iz Tmovelj, je Imenoval nov, še
bolj razširjen odbor z 31 člani Letoš-
nja odločitev je neomajna: karneval
bo, nosil pa bo obeležje letošnjega
tozdiranja in drugih aktualnosti iz na-
šega družbenega in gospodarskega živ-
ljenja. Odziv delovnih organizacij ni
najboljši, kljub temu p>a so že nekate-
re pokarale dobro voljo za pomoč kar-
nevalu: Mene, Tehno-mercator, EMO,
Hotel Evropa in še nekatere druge.
Osrednji program poistnega karne-
vala bo na običajnem mestu, na Trgu
V. kongresa. Letos bo tudi prvič sode-
lovalo celjsko gledališče s svojim ka-
mionom, ki bo prevažal vse celjske
gledališke probleme. Za okrašene ozi-
roma maskirane kamione so razpisane
tn nagrade, in sicer prva za 2000 din,
druga za 1500 in tretja za 1000 din. Po-
deljevali pa bodo tudi posebne nagra-
de za skupine, ne glede na to, ali so
mladinske ali starejše. Povabljene so
vse šole v Celju.
Videti je, da bo letošnji, številni
pripravljalni odbor pripravil kvalitet-
no karnevalsko prireditev — tako vse-
binsko kakor tudi organizacijsko. Ce-
ljani in številni obiskovalci iz okolice
smo se karnevala že navadili in tudi
vsako leto več od njega pričakuj3mo,
kljub težavam, ki jih ima Zarja pri
organizaciji takšne prireditve.
zima je zagodla tudi organiza-
torjem FIS tekmovanj na Pohor-
ju za »Zlato llsicn« in bo talto tek-
movanj- zaradi pomanjkanja sne-
ga jutri v avstrij-skem zimskošport-
nem centru Badgestein. Kot zani-
mivost naj povemo, da bo prvič na
tako pomembnem tekmovanju tudi
nastopila članica SD Izletnik Celje
Dvoršakova, ki jo je zvezni kape-
tan uvrstil v reprezentanco. Vse-
kakor je to lepo priznanje tako
mladi smučarki, kot tudi smučar-
skemu društvu Izletnik in celotne-
mu celjskemu športu.
Nekam tiho se je izpel nah roman Bele tulpike. Pripravljamo
novega. Naslov — Ciganka. Pretresljiva in preprosta, a prijetna in
bralna zgodba o usodi mlade žene. Da ne boste zamudili prvega na-
daljevanja Kmalu.
In sedaj, drage bralke in bralci, predlagam koristno sodelova-
nje. Rekel bi, imenitno sodelovanje, v prihodnjih dneh bomo dobi-
li v uredništvo lične značke NT in RC. Za naše -prijatelje, za klub
zvestih bralcev NT. Zvestobo si izkažimo. NT želimo razširiti. Naj-
boljše priporočilo sosedu bo vaša deseda. Vaše zadovoljstvo zato,
da boste pridobili novega naročnika, vam ne ponujamo denarja. Ne
nagrade. Pač pa naše skupno zadovoljstvo, ker se bodo vrste bral-
cev NT množile. In povrh še značko za vas in novega naročnika. Kaj
morate storiti? V kuverti pošljite dopisnico, ki jo bo napisal vaš
sosed in s tem naročil NT. Nato pa še pripišite, da je dopisnica sad
vašega priporočila. In ml bomo na.vaš naslov poslali značko za vas
in novega naročnika ali pa jo boste dobili v uredništvu.
Torej — odprta so vrata za klub zvestih bralcev NT. Pravim —
г dobrim sodelovanjem bo naše delo še boljše.	Vaš urednik
2. stran — NOVI TEDNIK
24. januar 1974 -,
Polletje
se je
izteklo
Kar prtuuru je pnšlo. Šol-
skega pol leta je mimo. Dru-
ga preverba znanja je prak-
tično za nami. Jutri uoao
učenci, dijaki veseli, pa tudi
žalostni. Zadovoljni in jezni.
Na, seve, na dom, učitelje,
šolo. Kar nekako zmešano.
Eno izpodriva drugo. Pa to
je bilo, je, pa tudi nekaj ča-
sa še bo. Upanje še vedno
obstaja. Do kraja, do tistega,
kar bo — pač bo, je še da-
leč. Bo že slo. Tudi mi drži
mo pesti, da bi šlo. Vsem.
Nič ne tajimo, smo za vse,
z določenim znanjem, marlji-
vostjo, aktivnostjo. Ne kar
tako. Brez znanja.
Učni rezultati bodo že po
ustaljenem običaju — žal se
temu naši pedagogi tako tež-
ko odpovedo — nekoliko
slabši kot na kraju šolskega
leta. Ker je to običaj, ¿e
ustaljena navada, so na to
tisti učenci, dijaki, ki se jih,
ta negativna poteza drži že
od vstopa v prvi razred, od-
delek, nekako navajeni, pri-
vajeni bi lahko zapisali. Eno
se je torej prilagodilo druge-
mu. Mogoče tudi obratno.
Zato se ob tem, če je seve-
da to res, takoj odpre vpra-
šanje, aLi je sploh umestno
zdaj zniževati ocene, če že
itak vemo, da se bodo učen-
ci, dijaki kasneje toliko na-
učili, da bo šlo. Je to potem
samo zaradi discipline, neka-
ko zaradi reda, ali ker je
pač običaj? Verjetno je raz-
logov še več.. Trdno smo pre-
pričani, da ne drži samo ti-
sto, kar smo zapisali zgoraj!
Ali le?
Pa kaj bi premlevali o sla-
bih ocenah. Najhujše je mi-
mo. Pozabili smo na kontrol-
ne naloge in teste, ki jih je
bilo toliko, da smo že sanja-
li o njih. Učenci, dijaki m
učitelji. Tu in tam še kaki
starši. Eni so se potili med
učno uro, drugi, ko so po-
pravljali naloge in teste.
Težko je reči. kdo je bolj
utrujen, potolčen ali mogoče
svež in zmagoslaven. Pa tudi
to je že postalo običaj. Pred
zaključkom enega redovalne
ga obdobja se iamučimo, pre-
strašimo, tako da je odmor
nujno potreben za ene in
druge. Vse preveč je še dvo-
bojevalskih m'-tod. Tako ne-
kako: »Boš ti mene ali iaz
tebe?« Kako lepo bi bilo (kai
ko -ie ta »M« vmes >. ko teaa
ne bi b4o več. Dvoboia nam-
reč. V pedagoški teoriji vi-
še jo in zahtfnnño drugofifio
vrpdnotenie znanja. Na osno
vv^h linink j" y^r^r.f- vo mini-
malnih urinih obnovah mno-
go lažje. voHevo Ali ni
rno'hio nekai vo^ohvena naj-
ti ^p zn "TPi^Ti^m hor^O-*« TV)-
šole? Pn i" boli га-
jjfo^^nfi otjrednoten^e v
nf^-f^ih. ne s-f^o kiá^i^r'h
o't^l'lrnh. Моп^Ј^Р Tìt ho le
Na kraju vseh krajev nima
nobenega smisla nekaj preži-
velega prenašati še naprej,
saj takšno delo najprej ško-
duje učencu, na kraju pa
udari učitelje in družbo, ki
prejme mogoče po široko za-
stavljenem in poštenem pro-
gramu in delu kaj borno pla-
čilo. To se pokale v šibkem
znanju in slabi raroitosti ce-
lofveaa qosnodarstva. To pa.
če smo vošteni. m interes
n^konar. Zafo nmo. da tiste
slabosti ki j;h dobro no^va-
mo. r)si od učenr^ev in star-
šev (Jo iiHt''ljev г)о^*епп ovu-
stimo. da ho e^'^nn le dro-
bec našeaa veselega vsako-
dnevnenn ustvnr-ininpnn in re
kreativnega dne
J. ZUPANČIČ
Juteks Žalec
v	v
Tudi v žalski občini se pri-
pravljajo na obravnavo pro-
gramov interesnih rfcupnosti
m na sklenitev družbenega
dogovora o skupni in sploèni
porabi. Priprave ne potekajo
le v interesnih skupnostih in
na občinski ravni. Vse bo.j se
na sprejem programov pri-
pravljajo tudi v delovnih or-
ganizacijah. Kako ix)tekajo
priprave v Juteksu, je pove-
dal predsednik osnovne orga-
nizacije sindikata Martin No-
vak:
»V našem kolektivu bomo
o splošni in skupni porabi
razpravljali verjetno prihod-
nji teden. Pri razpravah bo-
mo ravnali enako kot ob
sprejamanju statuta — pri-
pravili bomo sestanke po iz-
menah in delovnih enotah.
Seveda se ne bomo sestali,
preden ne dobimo v roke iz-
delanih pr<^ramov, saj jih
bomo lahko razlagali ljudem
in razpravljali o njih šele te-
daj, ko jih bomo vsi dobro
po2aiali.
Pri nas smo naše zaposlene
že seznanili s prehodom na
obračim bruto osebnih do-
hodkov. Ta sistem so naši de-
lavci pozdravili, saj bodo ta-
ko natančno vedeli, kam od
haja ves tisti zasluženi de-
nar, ki so ga doslej prepro-
ste odtegovali od plač. Do-
slej so naši delavci namreč
vedeli, da zaslužijo dosti več,
Kot nato dobijo v kuvertah.
Niso pa vedeli, za katere de-
javnosti ta denar dajejo ozi-
roma, koliko ga točno za kak-
šno dejavnost dajo. Delav?ci
tako že vedo, da predstavlja
tisto razliko med bruto in ne-
to osebnim dohodkom njihov
prisipevek za financiranje
družbenih dejavnosti. 2al ve-
čina delavcev pri nas še ne
ve, da imajo po novem siste-
mu pravico sodelovati tudi
pri oblikovanju programov
interesnih skupnosti. Prepri-
čan sem, da bodo pri nas de-
lavci temeljito izkoristili to
pravico in zahtev^ali za svoj
del denarja tudi kvalitetnej-
še usluge, kot so jih bili do-
siej deležni. Menim, da se bo-
do preko družbenih dogovo-
rov resnično izrazili oboje-
strainski interesi — na eni
strani interesi delavca, na
drugi interesi skupnosti.«
V Juteksu bo o programih
interesnih skupnosti najprej
razpravljal izvršilni odbor
sindikata, člani tega odbora
pa bodo nato vodili delovne
sestanke po enotah. Na te se-
stanke bodo seveda povabili
tudi predstavnike interesnün
skupnosti.
Prepričan sem, da bodo za-
hteve interesnih skupnosti re.
aine in da jih bodo ljudje
znali razumeti. Vsi namreč
vemo, da je bilo za interesne
skupnosti doslej premalo de-
narja in da zato tudi kakc>-
vost dela ni bila vedno naj
boljša. Prav to bo verjetno
glavna tema razprav in bist-
vena zahteva našega delavca.
Ker gre za povsem nov na-
čin financiranja, za velik ko
rak v povečanju odločanja
slehernega delavca, menim,
da bomo dosegli veliko, če
bomo uspeli, da bo vsak de-
lavec dojel smisel svojega so-
delovanja pri oblikovanjih
programov m financiranju in-
teresnih skupnosti.«
B. STAMEJCIC
LETNA
KONFERENCA
Na poziv občinske zveze za
telesno kulturo morajo vse
organizacije izvejiti eiikrat
letno občne zbore oziroma
letne konference. Na teh ob-
čnih zborih so podana poro-
čila o delu društev v pretek-
lem letu. Ta poročila bodo
poleg sedanjega sistema fi-
nanciranja uporabljena kot
osnova pri sestavi predloga
razdelitve finančnih sredstev
za leto 1974. Prva takšna let-
na konferenca bc pri TVD
Partizan-Gaberje Celje, in si-
cer v soboto 26. t. m. ob
17. uri v društveni telovad
niči.
DARJA GLANČNIK
Kozje	[
v
^^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^IB	^i^^^S ^^^^^
v šmarski občini se že ne-
kaj časa vneto pripravljajo
na evidentiranje kandidatov
za volitve. Kot smo izvedeli,
se na evidentiranje v kraju
pripravljajo vse družbeno po-
litične organizacije, tako da
pri delu kakšnih večjih te-
žav niso imeli. Vsaj tako
pravi Jože Planine, tehnik v
obratu Metke v Kozjem in
član več organizacij ter prj
zadeven delavec, ki mu nobe-
na naloga ni pretežka. Kot
mnogi drugi se tudi on moč-
no angažira pri evidentiranju
ker meni, da je zelo po-
membno, koga in kako bomo
voHli.
»S tem se že nekaj časa
ukvarjamo tudi v pcidjetju.
Imamo že pripravlsjene kan-
didate. Kandidate smo do-
ločili po nekaj sejah, akcijo
je organiziral sindikat, nasla-
nja seja pa bo 25. januarja.
Takrat se bomo tudi dogo-
vorili, koga bomo izvolili kot
delegata za TOZD.
Skoraj enak položaj je v
kraju samem, v Kozjem. Se-
stavili smo koordinacijski od-
bor, ki skrbi, da evidenti-
ranje poteka normalno in
brez zastojev. Odbor se je
že dvakrat sestal in se bo
ta teden še enkrat. Tudi kra-
jevni koordinacijski odbor, ki
ga je organizirala Socialisti-
čna zveza, že ima svoje kan-
didate. V Kozjem to ni pro-
blem; dovolj je ljudi, ki jim
lahko poverimo tako važno
in odgovorno nalogo, kot je
kandidatura za delegata.
še enkrat naj poudarim, da
pri evidentiranju nismo imeli
težav, ker so vse družbeno
politične organizacije nasto-
pale složno in ker soj
radi sodelovali pri naj-'
ix)rih. To je zelo род».
Sicer pa je znano j
teklosti, da naši obi;
delavci vedno radi sos
in da smo ponavadi b;
no med prvimi pri t
in podobnih akcijah.«
V NT КМАЦ
NOV ROMA>
ZA VAS
»CIGANKA«:
1
PRETRESLJiVi
NE ZAMUD/TI

v programski usmeritvi
ZK v celjska občini za
prihodnje štiriletno ob-
dobje je bila izpostavlje-
na učinkovita šolska poli-
tika. Zlasti y srednjem
šolstvu. Poudarjena je
bila nujnost izgradnje,
poleg uiejevaixja razmer
v razvijajočem se višjem
šolstvu, predvsem tehni-
škega šolskega centra in
srednje zdravstvene šo-le.
Za srednjo zdravstveno
šolo namreč velja, da do-
življa v zaáiioih letih mo-
čan razvoj in da mora
odklanjati učence, ki bi
želeli nadaljevati srednje-
šolski študij na tej sme-
ri. Kar s treh območij
(celjskega, zasavskega in
posavskega) pa se učenci
javljajo z željnimi, da do-
sežejo FK>klic medicinske
sestre na tej šoli regiio-
nalnega pomena. V šol-
skem letu 1973/74 je na
srednid zdravstveni šoH
167 dijakinj (od tega le 4
fantje). Pretežno îz Celja
(39), Žalca (22), Vedenja
(18), Laškes;a (15), Slo-
venskih Konjic (13),
Šmarja (11) in različno
manjše število dijakov še
iz dru^'h oTJöin. Prerez
sociailnega stanja djijaštva
rta šoli za zdravstvene
delavce govori, da prhaija
čez 60 % otrok iz delav-
skih družin.
Kakšna je tx>rej usoda
šele, ki je v zadnjih me-
secih nekajkrat izrazila
zahtevo p>o gradnji nove-
ga šolskega poslopja?
Kakšne so realne možno-
sti, da celjsko območje
FKDsto-poma pobarva tudi
to belo liso v srednjem
šolstvu? Ah sploh imamo
dogovorjen prioritetna vrst-
ni red naložb v razširitev
prostorskih zmogljivosti
srednjih šol?
FRANJO PUNGER, rav-
natelj srednje zdravstvene
šole, je najprej oznaòil
dosedanji razvoj zavoda:
Najprej smo v našo šolo
vpisovali učence samo
vsako drugo leto. Kadrov-
ske potrebe in vse hitrej-
ši razvoj zdravstvenega
varstva, predvsem pa za-
hteve po skrbnejši negi
bolnika so narekovale
spremembe v vpisovanju.
Medicinskih sester imamo
premalo. Zato smo začeli
vpisovati dva prva letni-
ka. Sedaj imamo pet od-
delkov. Jeseni bomo vpi-
sali spet dva prva razre-
da, ker menimo, da je to
dolgoročna korist . učen-
cem, srednjemu šotetvu
in družbenemu razvoju
celjskega območja. Mo-
ram dodati, da se tudi
družbeni odnos do naših
diijakov menja. Več kot 80
jih prejema štipendije.
Resda nas je prizfldela
ukinitev dijaškega doma
pred leti in smo zaradi
tega prostorsko še dodat-
no obremenjeni. Vendar
pa na drugi strani poda-
tek, da smo imeh pred
začetkom šolskega leta
115 priijav za vpis, spre-
jeli pa smo jih samo 80,
kaže na naraščajoče za-
nimanje za novo študij-
sko smer.
Cemu pripisujete ta po-
rast?
FRANJO PUNGER: Ne-
kaj razilogov sem že na-
vedel. Na šoli pa smo se
odločili še za en korak.
Prijem, ki je dal rezulta-
te. četrtošolke, naše dija-
kinje, so odšle v zadnje
razrede osnovnih šol in
razložile abiturientom po-
klic medicinske sestre.
Uspešno in koristno sode-
lovanje. Nadalje se zelo
intenz;ivno dogovarjamo
z odjemalci diplomantov
srednje zdravstvene šole
o bodočem razvoju naše-
ga zavoda. Razmišljamo o
ideji dopolnilnega uspo-
sabljanja v zadnjem let-
niku, da bi nekatere učen-
ke pridobile izobrazbo
zobne asistentke, čeprav
obenem menimo, da osno.
va razvoja naše šole pred-
stavlja vz^oijo kadra
splošnega kliničnega pro-
füa.
Povedali ste, da ste po-
stopoma rešili kadrovske
težave zaradi pomanjka-
nja predavateljev. A da
delovne razmere niso do-
bre in da se bo moralo
območje dogovoriti o
gradnji srednje zdravstve-
ne šole. Kakšne načrte
imate?
FRANJO PUNGER: Pro-
storske zmogljivosti ne
dopuščajo večjega vpisa
kot dveh prvih letnikov.
A samo še dve leti. Nato
bo šola natlačena, s tem
da bomo morali že v no-
vem šolskem letu preseli-
ti dva oddelka za odrasle.
Poudariti moram uteme-
ljene zahteve po gradnji
nove šole. Ta problem
prerašča iz okvira hotenj
In ambicij kolektiva šole
v splošen družben pro-
blem celjskega območja.
Dogovoriti se moramo o
načrtu in virih financira-
nja izgradnje šole. Inte
res zdravstvenih ustanov,
delovnih organizacij, ob-
čanov in učencev je, da
dobimo kmalu novo šolo.
Nai-očili smo izdelavo
idejnega osnutka. Prepri-
čan sem. da bi se morali
znO'ti'aj šolske sfere in oi
močja dogovoriti o in'
sticijski politiki v srfi
njem šolstvu. Sedaj »
mo, da je gradnja teli
škega centra najvažneji
naložba. Določiti pa ff
ramo prioritetni vrst
red za prihodnje obdol
m v njem bi moi^ D*
ti srednja zdravstvena J
la prvo mesto. InŠtit
družbenega dogovarjal;
in Sporazumevanja o0
goča izdelavo persp^
nega razvoja srednji
šolstva.
Omenili ste dnižW
dogovore. Ste med rs*"
galci družbenih dogovoi'
o splošni in skupni P*^
bi ter o financiraj!
družbenih dejavnosti. ^
bosts poudarili na vaS"
srečanju z delavci?
FRANJO PUNGER:
vem, kako nas bodo
lavoi sprejeli. Ali nas
do sprejeli tako, kot
nekaj prosjačimo,
jim jemljemo denar,
pa kot delavce, ki r®"
gamo družbene potr«
skupne in za katere
vsi odgovorni. Pri ^
gah rrioramo biti Ј^
Konkretni. Vsak mora J
deti, kam daje ustvarj'
dohodek. Gre za to, ^
vsak med nami zav^
odloči za družbene ^
vore. Iz s!X)znanja, ,
smo vsi delavci v zdJ^
nem delu	^
JOŽE VOLF^
št. 3 — 24. januar 197^
NOVI TEDNIK — stran 3
Ује
3ljsko gospodarstvo, zlasti
istrija, je zlomilo stagna-
, ki ga je pestila nekaj
nazaj. Vidiki so lepi, iz-
ai. Vložena sredstva, nove
»ticije napovedujejo po-
jilo. Intenzivnejša moder-
icija kaže prve rezultate.
Stošnje nap>ovedi družbeno
Domskega razvoja pa te-
jijo tudi na solidnih re-
atih lanskega leta. Indu-
Jska proizvodnja lani si-
ni dosegla predvidene ra-
je pa navzlic temu zado-
liva. Družbeni proizvod je
i porasel za okoli 24 od-
dcov, izvoz celo za 56 od-
Icov. Problematično je bi-
prekomerno zaposlovanje,
iveseljiva pa je ugotovitev,
se je likvidnost gospo-dar-
l bistveno izboljšala Te-
ob izplačilu osebnih do
kov v glavnem ali sploh
»ilo.
вко je start v letošnje le-
to čistejši, brez obremenitev.
V oceni družbeno gospodar-
skega razvoja letos zlasti iz-
stopa industrija. Rezultati no-
vo 2^rajenih kapacitet bodo
očitni. In če k temu doda-
mo še večjo izrabo delomih
in tehničnih zmogljivosti,
smo na poti, ki odpira v res-
nici lepo perspektivo. Tudi
ob razmeroma visokih kon-
junkturnih pogojih.
V primerjavi z lanskim le-
tom naj bi se realni družbe-
ni proizvod povečal v celjski
občini za 13, nominalni za 28
odstotkov, industrijska proiz-
vodnja za 25, izvoz za 40, za-
poslenost za 3, realni osebni
dohodki na zaposlenega za
4, nominalni pa za 12 odstot-
kov. Precejšen bo tudi skok
v investicije v osnovna sred-
stva. V primerjavi z lanskim
letom naj bi bil večji za 12
odstotkov.
Takšna so okvirna predvi-
devanja. Takšne tudi predvi-
dene stopnje rasti, ki so v
vseh primerih večje od f>ov-
prečnih republiških. Je torej
v teh občinskih pokazateljih
prevelika mei-a optimizma?
Domači gospodarstveniki pra-
vijo, da ne gre za optimizem,
marveč za resnično stanje in
sposobnosti, ki imajo trdna
tla.
Celjsko gospodarstvo je to-
rej na poti močne oživitve.
Pri vsem tem ne gre pozabi-
ti dveh reči: izvoz bo vseka-
kor najmočnejši faktor v ra-
sti industrijske proizvodnje in
zmernejša politika v zaposlo-
vanju bo morala dobiti svoje
mesto. Od tod tudi napovedi
o porastu produktivnosti kot
osnove za višje osebne do-
hodke in za večjo akumu-
lacijo.
V industriji bi se naj'vred-
nost proizvodnje povečala za
37 odstotkov. Овпота za tak-
šne napovedi so zlasti v moč.
nem povečanju proizvodnje v
štorski železarni, cinkarni,
EMO in AERO. Po vseh pred-
videvanjih naj bi- se celotni
dohodek v cinkarni letos po-
večal 2a 78 odstotkov, v štor-
ski železarni za 48, v AERO
za 45, v Topru za 41, v EMO
za 34 odstotkov itd.
V kmetijstvu naj bi se pro-
izvodnja povečala za 2 odstot-
ka, v gradbeništvu je predvi-
den povečan obseg jxelova-
nja za okoli 18 odstotkov, v
prometu za 15 odstotkov itd.
Trgovske delovne organizaci-
je predvidevajo porast pro-
meta na drobno za 15,4, v tr-
gvcHni na debelo pa za 11 od-
stotkov. Gostinstvo je skrom-
nejše. Promet naj bi se pove-
čal le za 9,4 odstotka.
Slika celjskega gospodarst-
va za letos je vsekakor
ugodna.
M. BOŽIČ
TOVARIŠ JURE JAN, TAJNIK
SKUPNOSTI OTROŠKEGA
VARSTVA V LAŠKEM
v programu dela in
financiranja Temeljne
skupnosti otroškega
varstva smo mogli pre-
birati stavek, da je za-
radi spreminjanja lo-
kacije ostala gradnja
laškega vrtca brez kre-
dita, je bil rok za vlo-
go zamujen. Je to ne-
popravljiva zamuda? Je
mogoče kredit doseči
za naslednjo fazo? S
čim bi se v bodoče za-
varovali pred podobni-
mi dogodki, ko »demo-
kratično« natezanje po-
stane že škodljivo?
J. Krašovec
NT
LANI REKORDEN IZVOZ
že, če bi ostali pri predvi-
deni stopnji, da se bo izvoz
izdelkov celjske industrije la-
ni v primerjavi z 1972. letom
povečal za 35 odstotkov, bi
ugotovili izreden porast. To-
da, končni pokazatelji so ne-
primerno lepši. Po zaslugi
povečanja izvoza ob zaključ-
ku leta, zlasti še oktobra, se
je izvoz lani povečal vsega
skupaj za 56 odstotkov. To-
rej rekord, kakršnega n!
nihče pričakoval.
Po predvidevanjih za letos
naj bi bil izvoz večji za 40
odstotkov.
OBMOČJE: KDO BO
DELEGAT?
Sekretarji občinskih komitejev ZK na celjskem območ-
so se dogovorili o F>oteku kadro^'Skih priprav na X. kon-
ts ZKJ in VII. kongres ZKS. Do 25. februarja morajo ob-
ske partijske konference izvoliti za zvezni kongres 8 de-
atov (Celje in Laško skui>aj 4, Velenje in Mozirje skupaj
2alec 1, in Slovenske Konjice, Šmarje ter âentjur skup-
1). O vseh predlaganih kandidatih morajo razpravljati
ivi ZK neposrednih proizvajalcev. Za slovenski kongres
nunistov pa bodo občinske konference ZK (skupno 7781
nov ZK v regiji) izvolile kar 59 delegatov. Po občinah je
Tez takle: C^lje 20, Laško 4, Mozirje 4, Slovenske Konji-
4, Šentjur 4, Šmarje 4, Velenje 12 in Žalec 7. Med kan-
lati mora biti 30 delavcev. Evidentiranje in izvolitev kan-
latov mora uix)števati partijska stališča o kadrovski ix)li-
1.
Sekretarji komitejev so sprejeli tudi nalogo, da bodo
prihodnjih dneh organizirali seminarje za sekretarje os-
mih organizacij Zveze komunistov. Na teh seminarjih
ao med drugim razpravljali o pripravah na kongrese, o
logah komunistov v pripravah na volitve, o uresničevanju
{olucije o družbenoekonomski politiki in okvirih razvoja
SS v letu 1974, o načrtih partijske dejavnosti in o drugem.
ROK! SO ZNAN!
Komaj smo končali s samoupravnim konstituira-
njem organizacij -združenega dela, nas čaka letošnja
najp>omembnejša politična naloga — volitve. Z njimi
bomo praktično povsem na novo začeli graditi novo
oblast. Z delegati in delegacijami, z novim sestavom
zborov v občinski, republiški in zvezni skupščini, s
spremembami, na katere smo opozorili že v javni
razpravi o republiški usta^-i
Na volitve se moramo dobro pripraviti. Sprejeti
so že okvirni roki za izvedbo priprav na volitve.
Poglejmo jih:
—	do konca januarja morajo v vseh organizacijah
združenega dela in krajevnih skupnostih končati z evi-
dentiranjem kandidatov
—	do konca februarja bodo opravljeni predkandi-
dacijski In kandidacijski postopki
—	prvič bomo volili med 15. in 25. marcem člane
delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti za zbor
združenega dela in zbor krajevnih skupnosti v občin-
ski skupščini
— med 25. marcem in 5. aprilom bomo volili delegate
v družbenopolitični zbor občine
—	v tem istem času bomo konstituirali delegacije
in konference delegacij ter volüi delegate za prvo
stijo občinske skupščine
—	med 5. in 15. aprilom bodo že sestavljene občin-
ske skupščine, ki bodo volile delegacije za republiško
skupščino in za delegacijo v zvezni zbor
—	konec aprila bomo dobili republiško skupščino
krajüi ^	delegacijo v zbor republik in po-
: — v maju pa se mora konstituirati zvezna skua-
iscina.	^
K	prekršili. Vendar pa
'S, H. ^^	Odgovornost v.sehdriž-
,t^mh dejavnikov, predvsem pa komunistov, da vsako
¡lazo teh priprav dobro izpeljemo.
' Ali ste, na primer, pri vas že evidentirali kandidate?
ČEZ 100
RAZGOVOROV
v torek, 22. t. m., se
je v celjski občjni začela
ja\TLa razprava o finan-
ciranju splošne in skup-
ne poraibe ali drugače po-
vedano o delovnih in fi-
nančnih načrtih samo-^
upravnih interesnih skup-
nosti ter o osnutiku pro-
računa celjske občine za
letos.
Priiprave na to izredno
pomembno politično delo
so bile skrbne v vseh
sredinah. V pripravah na
razpravo so se na raz-
širjenih sejah sestali tu-
di člani skupščin samo-
upravnih interesnih skup-
nosti, na katerih so ne le
sprejeli delovne načrte,
marveč tudi določili svo-
je člane, ki bodo v okvi-
ru posebnih skupin obi-
skovali delovne kolektive
in sodelovali pri njih na
razgovorih.
v celjski občini so se
odločili za enotno razla-
go celotne problematike,
ki prihaja te dni do ve-
ljave, se pravi, da ima
uvodno besedo na vseh
srečanjih z delovnimi
ljudmi tako imenovani
glarmi razlagalec, med-
tem ko so v skupinah,
ki obiskujejo kolektive,
še predsta\'niki vseh sa-
moupravnih interesnih
skupnosti. Tako so z or-
ganizacijske in vsebinske
plati zagotovljeni precizni
odgovori na vsa morebit-
na vprašanja s področja
te ali one interesne skuip-
noeü.
Po načrtu bo razprava
o financiranju sk^ijne in
splošne porabe v delov-
nih kolektivih celjske ob-
čine vse do 5. februarja,
medtem ko bodo razgo-
vori o osnutku proračuna
celjske občine za leto« na
terenu do približno 10.
februarja. V celoti gre za
več kot sto razgovorov
med delovnimi ljudmi in
občani oziroma za zače-
tek i;zredno živahnega
družbenopolitičnega doga-
janja, ki se nam obeta
zlasti v prvili mesecih le-
tos.
MB
So/a Vransko
јШ| v novem?
že v septembru bodo malč-
ki iz Vranskega in okolice do.
bili svojo novo šolo. Poslo-
vili se bodo od stare, ki jo
je že nagrizel zob časa. Vsto-
pili bodo v nove, svetle pre
store, kjer jih čaka sedem
novih učilnic, telovadnica, ku-
hinja, najmlajše pa tudi dva
oddelka otroškega vrtca. Po-
..eg kvalitetnejšega pouka bo-
do učenci deležni lepših pro-
storov, urejenega varstva in
dobre prehrane.
Do septembra je še nekaj
dolgih mesecev, v katerih
mora režijski odbor za iz-
gradnjo nove šole zbrati še
dovolj sredstev za opremo
novih prostorov.
Sredstva, ki so jih dobili iz
sklada za obnovo in izgrad-
njo šolskih stavb, od skupno-
sti otroškega varstva, skup-
ščine občine Žalec in skup-
ščine občine Kamnik bodo
namreč zadostovala za iz-
gradnjo, ne pa tudi za opre-
mo šole, ki je v današnjih
zahtevah o sodobnem pouku
vse prej kot poceni. Režijski
odbor se je zato odločil, da
med občani izvede akcijo na-
biranja prispevkov, s katero
želijo zbrati manjkajočih 15
milijonov starih dinarjev. Že
v teh dneh bodo občani kra-
jevnih skupnosti Vransko,
Tabor, Motnik in špitauč do-
bili pisma, v katerih jim re-
žijski odbor pojasnjuje potre-
bo po dodatnih sredstvih za
opremo šole. V pismu pou-
darjajo, da je bil doslej naj-
večji problem v šoli prostor-
ska stiska, varstvo otrok in
prehrana. Vsi ti problemi bo-
do z novo šolo odpadli. Re-
žijski odbor je že lani ime-
noval komisijo, ki bo do ot-
voritve šole pripravila knji-
go o zgodovini Vranskega od
prvih zapiskov do danes.
Knjiga bo zajela še gospodar-
ski in kulturni razvoj kraja,
v posebnem pog.avju pa tu-
di razvoj šolstva in razvoj
NOB na tem področju. Režij-
ski odbor za izgradnjo šole
ima torej točno zastavljen
program akcije za nabiranje
manjkajočih sredstev, če bo-
do ta sredstva dobili ali ne,
zavisi povsem od zavesti ob-
čanov, na katere se je kolek-
tiv šole obmil. Prepričani pa
smo, da bodo naleteli na ra-
zumevanje, V pismu med
drugim kolektiv osnovne šo-
le pravi: »Ko bodo vaši otro-
ci prvič stopili v nov svetal
hram, kjer bodo iz neukih
malčkov postau resni, ix>šte-
ni, z znanjem oboroženi ob-
čani naše družbe, bomo šele
sp>oznali uspehe naših želja
in prizadevanj, če imamo v
mislih otroka in da se žrt-
vujemo zanj, potem nam je
to največja zahvala in zado-
voljstvo.«
Prepričani smo, da bodo
občani spoznali vso resnič-
nost teh besed in nesebično
pripomogli k izgradnji nove-,
ga drugega doma za svoje
otroke.
BRANKO STAMEJČIC
' V	O ^ , -i	'V 'ШЗДШ
497 otrok, ki obiskujejo šolo na Vranskem že težko čaka na september, ko se bodo i«
starih učilnic preselili v nove. Ali bodo te tudi ustrezno opremljene? To zavisi od njihovih
staršev.
4. stran — NOVI TEDNIK
24. januar 1974 -,
KOMISIJA za pripravo
samoupravnih aktov u a
podlagi katerih naj bi se
v bližnji prihodn -»sli in-
tegrirala Rudnik lignita
Velenje in šoštanjska ter-
moelektrarna, je že pri-
pravila nekatera temeljna
izhodišča. Na tej osnovi
bo možno izvesti vse
predstojeće naloge, ki
stoje pred obema kolek-
tivoma v prihodnjem ob-
dobju. Nobenega dvoma
ni, da gre za pomembno
integracijo, ki bo prine-
sla tako koristi kolekti-
voma kakor tudi celotne-
mu slovenskemu gospo-
darstvu.
V MINERVI v 2alou
oziroma v Zabukovici po-
svečajo precejšnjo pozor
nost inovacijskemu m
izumiteljskemu delu. V
sodelovanju s skladom
Borisa Kidriča v Ljublja-
ni delajo že precej časa
na razvoju tako imenova-
nega planetnega mešalca,
ki pomeni enega redkih
izumov zadnjih let, ki je
bil s celjskega območja
tudi patentiran. Pri raz-
voju tega mešalca dela
tudi inž. Milan Kocjan iz
celjske Cinkarne.
GLIN NAZARJE je v
minulih letih posvečal
veliko pozornosti nadalj-
njemu razvoju omrežja
gozdnih cest. De^ei-ine ki-
lometrov novih cest po-
menijo ne samo možnosti
za transport lesa iz gor-
skih gozdov. Njihov po-
men je zlasti v lem, da
so z njimi dobili cestno
povezavo tudi kmetje.
Veliko so te ceste dopri-
nesle tudi razvoju turiz-
ma, čeprav bi lahko ob
tem dale še več, če bi
tudi drugi primaknili
svoj delež ter nekatere
še dodatno opremili m
uredili.
KLJUB TE2KI situaci-
ji, v kateri se je v lan-
skem letu zaradi nemo-
gočih razmerij med cena-
mi reprodukcijskega ma
teriala in prodajnimi ce-
nami končnih izdelkov,
zmašel kolektiv EMO, je
delavcem le uspelo, da
so v celoti p>okrili nasta-
lo izgubo ter poslovno le-
to pozitivno zaključili.
Nedvomno je to terjalo
veliko naporov vseh de-
lavcev, da so nadoknadili
izgubljeno.
TEŽAVE, ki jih povzro-
čajo posledice požara v
obratu titanovega DeUla
celjske Cinkarne, se vr-
stijo druga za drugo.
Čeprav je prizadevnemu
kolektivu že uspelo, da
so odpravili dobršen del
posledic, prihaja do do-
ločenih zastojev v proiz-
vodnji, to pa ima za po-
sledico ustavitev celotnih
naprav. Posledica tega je,
da nekatere naprave od-
povedujejo druga za dru-
go pa jih je potrebno
zamenjevati z novimi. V
podjetju računajo, da bo
proizvodnja titanovega be-
lila v polnem obsegu, ta-
ko kot je bilo planirano,
stekla koncem meseca
aprila. Do tega roka bo-
do odpravljene tehnične
posledice lanske katastro-
fe, finančnih pa seveda
ne bo možno nadomestiti.
Trditev, ki smo je že več-
krat zapisali, namreč, da se
Alpos Šentjur izredno naglo
razvija, je še očitnejša v tem
letu. Alpos je v sedanjem pro-
storskem širjenju in s tem
v širjenju proizvodnje ome-
jen. Stisnjen je med dve cesti
in stanovanjsko sosesko. Zato
so naročili elaborat za iz-
gradnjo novega obrata cevar-
ne, to je zaprtih profilov,
izven sedanjega območja to-
varne, lociranega bliže želez-
nici — kar je izredno po-
membno — proti Slivnici pod
Rifnikom. Hkrati razmišljajo
tudi o premestitivi energet-
skih obratov, tako da bi osta-
li na starem prostoru samo
predelovalni obrati in pro-
izvodnja končnih izdelkov.
Nova cevama je glavna po-
stavka razvojnega programa
za to in prihodnje leto. Gre
za 10.000 kvadratnih metrov
površine, kjer bodo v prvi
fazi stale pokrite delavnice
in skladišča. Investicija, ki
bo končana v letu 1975, bo
veljala sto milijonov dinar-
jev. Na novo bo zaposlenih
približno sto delavcev. V no-
vem objektu bodo v začetku
postavili pet strojev za pro-
izvodnjo cevnih profilov, od
tah bo eden za cevi iz barvne
kovine, ostali pa za jeklene
cevi. Proizvodnja bo koncem
leta 75 narasla na približno
50.000 ton cevi in cevnih pro-
filov. Pretežni del tega bodo
predelali v končne proizvode
sami, ostalo pa bodo kot do-
sedaj prodali na jugoslovan-
skem in tujem tržišču.
Direktor Alposa, ing. Ladi-
slav ORDINA, je povedal, da
bodo s specializirano proiz-
vodnjo skušali v Sloveniji
povezati več delovnih organi-
zacij v močnejšo skupnost,
kjer bo vsaka tovarna izde-
lovala strogo specializirane
proizvode. Pri tem je mislil
predvsem na Kidričevo in to-
varno Impol Slov. Bistrica, ki
bi jima prav cevarna v Šent-
jurju lahko prodajala pro-
izvode, seveda ob menjavi,
saj bi Kidričevo prodajalo
odprte profile. Takšna po-
vezava bi nedvomno dopri-
nesla smotrnejši, racoinalnej-
ši proizvodnji v kovinsko pre-
delovalni industriji.
Pet strojev v novi cevarni
je samo osnova, po urejenem
poslovno tehničnem sodelo-
vanju ali morda celo kakšni
še glob ji obliki sodelovanja
pa se bo cevarna še razširila.
Trenutno imajo v Alposu
precej zalog. Te so bUe pred
kratkim še večje. Vzrok je
v povečani proizvodnji in
predvidevanjih, da bo že ma-
ja meseca lani pričela obra-
tovati lakirnica, ki pa je pri-
čela z delom šele koncem
sezone, oktobra. Zaloga se
je povečala tudi zaradi od-
loka Zveznega izvršnega sve-
ta o obveznem 30 odstotnem
pologu trgovinskih organiza-
cij pri investiranju. Zato so
trgovine v veliki meri pre-
nehale opremljati svoje pro-
store, to pa je seveda napol-
nilo skladišča Alposa.
Ing. Ladislav Grdina meni,
da zaloge niso prevelike. Gre
za približno enomesečno pro-
izvodnjo. Kopnijo pa iz me-
seca v mesec.
M. SENIČAR
Tovarna izolacijskega materiala T!M v Rečici pri Laškem sodi med najmlajše delovne
organizacije našega območja. Nekdanji rudarji, ob njih pa tudi drugi novi delavci, so posta-
li člani tega prizadevnega kolektiva, ki se je že takoj ob začetku svoje uspešne poti sre-
čeval in se še srečuje z neKaterimi ic,žavami, ki so drugim prihranjene. Najprej jih je,
še pred uradno otvoritvijo, prizadel požar, sedaj pa jih pestijo druge, nič manj hude
težave.
Povišanje cene natii, k' predstavlja osnovo za njihove surovine, je povzročilo, da so se
škarje med stroški in prodajno ceno njihovih proizvodov popolnoma zaprle in kolektiv pro-
izvaja z izgubo. Vsi si prizadevajo, da bi problem čimprej ustrezno rešili, toda kot običaj-
no te stvari pri nas počasi rešujemo. Posledice nosijo tisti, ki niso nič krivi — delavci.
Pa smo zato na pogovor povabili delavca FFÎANCA KRAJNCA, da nam o tem več pove.
N. TEDNIK: Nekoč ste bi-
11 rudar, sedaj pa delate v
novi tovarni. Kakšne so raz-
like in kako se počutite?
F. KRANJC: Res je kar
šest let sem delal pod zem-
ljo in bil sem takoimenove-
ni učni kopač, to je tisti, ki
pomaga kopaču. Kakšno je
delo v rudniku pod zemljo
je težko povedati. Sleherni
dan odhaja človek v podzem-
lje s tesnobo v srcu in ne
pozdravljajo se rudarji za-
man s »srečno«. Sedaj je se-
veda vse popolnoma "drugače
in se praktično sploh ne da
primerjati. Sedaj odhajam z
veliko večjim veseljem na
delo, saj se človek hitro me-
bi tesnobe, ki ga sicer obha-
ja, ko odhaja na delo v rud-
nik. Tu je vse svetlo, delam
zvečine pri razrezih in delo
niti ni posebno težavno.
N. TEDNIK: Rudar ste bi-
li, sedaj pa ste v tovarni, tu
je vendar terjalo prekvalifi-
kacijo. Kako ste to opravili?
F. KRAJNC: Glede tega je
bilo v podjetju dobro pre-
skrbljeno in mislim, da nih-
če ni imel posebnih težav
glede prekvalifikacije. Ravno
pred nekaj dnevi smo dela-
li izpite za polkvalifikacijo.
Kot so obljubili, bomo ime-
li tečaj tudi še naprej, da
bomo dosegli kvalifikacijo.
To se mi zdi, je za nas de-
lavce izredno pomembno in
seveda smo tega vsi veseli.
N. TEDNIK: Povejte nam
kaj o sebi.
F. KRAJNC: O sebi? Da
sem bil rudar, sem že pove-
dal. Izhajam iz delavske dru-
žine in tudi oče je bil celih
17 let rudar. Pred kratkim
mi je umrla mama in tako
sva s sestro ostala sama.
Stanujem v bloku v Laškem,
družine si še nisem ustva-
ril. To bi bilo na kratko
pravzaprav vse.
N. TEDNIK: Ali veste, v
kakšnem položaju se trenut-
no nahaja vaša delovna or-
ganizacija?
F. KRAJNC: Seveda, pa še
podrobno mi je poznano. Si-
cer pa mislim, da je to do-
bro znano vsem delavcem v
naši delovni organizaciji.
Sam pa sem tudi član delav-
skega sveta, zato so mi stva-
ri seveda še toliko bolj p>o
znane. Podražitev surovin
nas je popolnoma stisnila v
slepKD ulico, iz katere se tre-
nutno sami ne bomo mogli
izkopati. Pri zamrznjenih ce-
nah in dražjih surovinah se
pač ne da gospodariti, pa
naj si kolektiv še toliko pri-
zadeva. Težak položaj v ka-
terem se nahajamo, seveda
ne sme trajati v nedogled.
N. TEDNIK: Ste s tem
imeli v mislih osebne do-
hodke?
F. KRAJNC: Seveda, samo
te. Od obljub, ki so nam jih
dajali, je bolj malo ostalo,
čeprav moram povedati, da
vodilne pri nas glede tega ne
zadene nobena krivda. To ve-
do tudi delavci in to razume-
jo, težje pa razumejo to, da
se stvari pri nas tako počasi
rešujejo. Torej osebni dohod-
ki. Ti so trenutno zelo slabi
in marsikdo zasluži le še za
hrano. To pa je praktično že
skoraj sramota, za naše druž.
bene razmere pa še celo.
Nedvomno bo treba nekaj
ukreniti, saj delavci ne bodo
mogli dolgo tako živeti. Člo-
vek ima na koncu koncev tu-
di še kakšne druge potrebe,
kot pa samo to, da se hrani
in s tem obnavlja svojo spo-
sobnost za delo. Ni čudno,
da ljudje izgubljajo voljo,
čeprav se po drugi strani
vsi zavedamo, da ima tovar-
na veliko perspektivo in da
se v bodoče nedvomno obe-
tajo lepši časi, saj je pov-
praševanje po naših izdelkih
vedno večje.
N. TEDNIK: Bi šli delati
nazaj v jamo, če bi tam bolj-
še zaslužili?
F. KRAJNC: Morda se ču-
dno sliši, toda po pravici
povem, da bi spričo tega, da
imamo tako slabe plače, ra-
je šel nazaj v jamo in zopet
poprijel za knapovsko delo,
da bi le več zaslužil. Tako
skoraj ne morem več naprej.
Pa kaj jaz, jaz sem samski,
še težje je tistim, ki imajo
družine, pa prav tako nič kot
jaz. Tu so problemi še veli-
ko večji.
N. TEDNIK: Težko je oi)
tem dejstvu navezati pogovor
seveda tudi še o drugih stva-
reh. Pa vendar. Kako delav-
ci gledajo na uresničevanje
nalog po pismu predsednika
Tita. So opazne spremembe?
F. KRAJNC: Zaupanje je,
kdaj pa ni bilo! Toda prepo-
časi gredo stvari naprej, še
zlasti če upK)števamo, da je
pismo prišlo tudi že pozno.
Pa vendar boljše pozno kot
nikoli. Nekaj se je prav go-
tovo že premaknilo, mislim
pa, da bi lahko in morali
storiti še več.
N. TEDNIK: Kako gledate
na premoženjske razlike med
ljudmi. Se dovolj učinkovito
lotevamo odpravljanja preve-
likih razlik?
F. KRAJNC: Razlike v
osebnih dohodkih so nujne.
Nekdo je leta in leta hodil' v
šolo, se trudil in svojemu
znanju primerno tudi več da-
je v podjetju. Zato je razum-
ljivo, da mora za to tudi do-
biti večji in boljši osebni
dohodek. Toda to še ne po-
meni, da moramo delavci ta-
ko slabo zaslužiti. Kar pa
tiče neupravičenega bogate-
nja, tudi ne bi nič škodilo,
če bi stvari hitreje reševali,
pri čemer mislim, da bi mo-
rah poskrbeti tudi za ustrez-
no informiranje, da bi ljudje
zvedeli za posamezne ukrepe.
Potem ne bi govorili, da se
v zvezi s tem nič ne pokrene.
N. TEDNIK: Bodo ustavne
spremembe prinesle koristi
predvsem delavcem. Kaj mi-
slite vi o tem?
P. KRAJNC: Prepričan
sem, da bodo, saj je še ve-
dno, kadar smo vnašali ka-
kšne spremembe, šlo na bo-
lje, le da gredo stvari to-
krat resnično zelo počasi.
Delavci, po mojem mišlje-
nju, še vse premalo vedo o
tem, kaj je pravzaprav bistvo
vseh sprememb in tu nas ča-
ka po mojem še veliko dela.
N. TEDNIK: Tudi zadnjič
smo delavki iz Elkroja po-
stavili vprašanje, o čem bi
govorila na kongresu naše
ZK. Naj isto vprašamo tudi
vas.
F. KRAJNC: Nobenega
dvoma ni, če bi govoril, bi
načel vprašanje štandarda in
to štandarda delavca, ki ga
vsaka sprememba cen naj-
bolj prizadene, sam pa za
nastalo situacijo ni prav nič
kriv. To se mi zdi, je v tre-
nutnih razmerah ključno
vprašanje, ki ga bo treba
čimprej rešiti.
Razgovor je pripravil:
BERNISTRMCNIK
Kmetijski tehnik ALCdZ
RECKO, sekretar osnovne
organizacije ZK v Kme-
tijskem kombinatu Šent-
jur o povezovanju KK
Šentjur in Kombinata
Hmezad Žalec:
»Osnovna organizacija
ZK v kombinatu ni proti
povezovanju. vendar je
potrebno ob kakršnemkoli
povezovanju zagotoviti
razvoj naše gospodarske
organizacije po že spre-
jetem kratkoročnem in
dolgoročnem programu.
To se pravi, katerakoli de-
lovna organizacija želi
sprejeti naš program in
ga pospešiti, tako da bo-
do skupm napori dajali
boljše delovne rezultate,
je dala osnovo za pove-
zovanje.«
Dobre
spodbudi
Res je, v minuli^
smo o potrebah, ozir(^
nostih tesnejšega g^^
skega sodelovanja in ,
vanja veliko govorili
komunistov ter vsi ¡^
ni družbeni dejavniki ^
no opozarjali na prj,
problema prevelike
Ijenosti našega gospo^
Tako je bilo tudi na ce,
območju, če bi šli p
vati dokumentacijo g,
činskih konferenc Zoc;
munistov, občinskih jj,
nih svetov ter drug%}i
dvomno ugotovili, da t
s tega področja veliJt^
uporabnih, koristnih j
metnih napotkov. Todj
Da, toda! Resnici ц
velja povedati, da ¿j,
veliko dlje kot do ,
sklepov tudi nismo ргц
smo in nismo uspeli ¡
gati nekaterih (zlasti j
tivnih!) težav, ko se f
resom kolektiva zoper,
sebična volja posamt
ali ozkih skupin. Bilo
kaj integracij, pa še t
praviloma nastajale, fe
ta ali oni direktor w
v pokoj, ko je odhajt
gam aH podobno.
Lansko leto pa lahk
vomno štejemo za pn
leto, saj smo na ten
no pomembnem џ
menda napravili vet,
vseh prejšnjih letih i
Samo v Celju, na ;
smo bili priče nekaten
membnim integracijam
in Iskra, ITC, Toper i
gant, da ne naštevamo
Kaj je spodbudilo të
da so naenkrat (na la-
ne vsi!) spoznali пиџ
sne j šega povezovanja t
nejše gospodarske asock
Vzrokov je več, v Ш
jih lahko delimo v dt
meljni skupini: na en
ni gre za čisto ekm
razloge^ ko so delovni
tivi z računico v ^ok
tovili, da pomeni ink
boljši izkoristek s
kapacitet, boljše nas!
na tržišču, rednejšo '
bo s surovinami (Aen
pirnica Medvode!), w
strani pa velja vse&
podčrtati, da, gre za!
njene družbene pog<^
smo z ustavnimi đ'
ustvarili temelje га
družbeno ekonomske-
v katerih se delovni éü
bo čutil ogroženega t
perspektivnih snovanf
pa se zaveda, da Ђо\
možnostjo svojega ^
nega vplivanja zagoM
šen razvoj, v katerefu
šel ustrezno mesto i*
Gre torej za pojav, W
meljitve globalnejših
nih odnosov omogo^
zacijo tistega, za kar
prej več let bolj
brezplodno prizadeti
ustavno reformo J
mo samo s tega г»®
ocenjujemo spremenf
žbeno ekonomske
zgolj (kar pa
premalo) s vidika
nega položaja seda^
meljnih organizaciji
ga dela do vseh ћ
gospodarskih subj^
tem je že v tem po^
meljitev in nujnost, ^
ustavne reforme ^^^
ti.
Integracijski , P^r
eni strani spodbuj^
lišči Zveze котипИ^
drugi strani pa otn^^
jasnejšim položajern
ga človeka v zdrué^.
bodo prav gotovo
letu v središču L
vseh družbenih
kajti dosežene so ^
dobre spodbude г^
prihodnje V noben^
ju ne moremo
s tem, kar smo
BERNI
it. 3 — 24. ¡anuar 1974
NOVI TEDNIK — stran 5
DOGOVOR
V
NERAZVI-
TOSTI
VINKO JAGODIC, pred
sednik občinske skupšči-
ne Šentjur pri Celju: »V
letošnjem letu pristopamo
Ha povsem nov način fi-
nanciranja splošne in
družbene potrošnje. Gre v
bistvu za revolucionaren
proces v izvajanju naših
usta^-nih določil. Seveda
v občini, kot je naša, pa
tudi v svojstveni obliki.
Gre za dejstvo, da smo
manj razvita občina in v
marsičem odvisni od so-
lidarnosti sofinanciranja
naše splošne družbene po
rabe tako v regiji kot v
republiki.
Ko pripravljamo samo-
upravno sporazumevanje
In dogovarjanje v okviru
občine, zadevamo na vr-
sto dilem. Razumljivo, da
te dileme nastajajo, ker
k temu pristopamo po-
vsem na novo, to je eno,
in drugo, da v tem di
namičnem razvoju občine
nastajajo nove dejavnosti,
za katere se nam v dolo-
čeni meri kot neznanka
postavljajo tudi potrebe
po financiranju teh dejav-
nosti. Do .sedaj smo uspe-
li izdelati programe in jih
denarno ovrednotiti za
vse interesne skupnosti.
Tu smo verjetno najbolj
diilcč, tako da jih imamo
prii>ravljene za vsklajeva
nje. Ko bo to narejeno v
občini in nekaj tudi v re-
giji ter v republiki, bomo
lutiko šli s tem gradivom
pred ljudi v delovne or-
ganizacije in krajevne
skupnosti.
Več neznanega je na
področju oblikovanja pro-
računu, Iz lustniii dohod
kov bomo po letošnjem
predvidenem financiranju
pokrivali le 50 do GO od-
stotkov lastnih potreb in
.smo .Sk'veda v veliki meri
odvisni od tega. kako bo-
do občine s takšno karak-
teristiko razvoja gospo
darstva. kot je naša. do-
polnjevane v okviru re-
publike.«
Krajevna skupnost Andraž
Krajevna skupnost Andraž
nad Polzelo je letos pripra-
vila svojim najstarejšim ob-
čanom prijetno presenečenje,
ko jih je povabila na zakusko
s kratkim kulturnim progra-
mom. Takšna pozornost jim
je bila letos prvič izkazana,
zato so je bili tem bolj ve-
seli. Vsega skupaj se jih je
zbralo okrog petdeset. Ko
sem prišel mednje, so bili že
veselo razpoloženi in n^d
njimi sem zaprosil, naj mi
p>ovedo, kaj menijo o tej pri-
reditvi mlajših:
PODPECAN RUDOLF iz
Etobriča: »Menim, da smo vsi,
ki smo se zbrali, prav prijet-
no presenečeni in zadovoljni.
Lahko bomo malo poklepeta-
li in se po veselili.«
JOŽEFA LESKOVŠEK iz
Dobriča: »Imam že 85 let in
česa takega se ne spominjam.
Lepo je, da so se tudi nas
starejših spomnili, saj se ta-
ko že sami sebi zdimo рк)-
zabljeni.«
ANGELA TOMINŠEK iz
Podsevčnika: »Danes imamo
enkrat po dolgem času pri-
ložnost, da se pogovorimo,
da obudimo spomine na mla-
da leta. Ko se ti leta nako-
pičijo na ramena, ix>starie
vsaka pot daljša in teže pri-
demo drug do drugega.«
Ti ljudje, redkih besedi
skritih čustev, so nam v ne-
kaj besedah povedali svoje
misli, pa vendar jih je sijaj
v očeh in živahnost kretenj
izdajala, da so srečni rn ve-
seli, da so se mladi, celo ze-
lo mladi spomnili nanje, se
potrudili, da bi se ne čutili
osamljene in pozabljene.
Tekst in foto:
TONE TAVČAR
Občani pozor
V zadnjem tednu imajo de-
lavci UJV polne roke dela,
ki so jim ga povzročili ne-
pridipravi, ki so si za svoj
hobi izbrali vlamljanje v lo-
kale. stanovanja in a\'tomobi- .
le. Vlomi se vrstijo kot po te-
kočem traku, saj skoraj ni
n;TČi (d<^aja pa se tudi po-
dnevi), da ne bi zaznamovali
v oma ali kraje.
Nadebudnež si je privoščil,
da je vlomil v vrtec »Otona
Zupančiča« v Celju, odnesel
magnetofon in otroški klavir-
ček, mimogrede pa pojedel še
dva doručka in nekaj vložene
paprike. Vlomi so bili tudi v
Gradisu. cestnem psdjetju.
prodajalno avtomobilov na
Ljubljanski cesti. Aero v ču-
prijski ulici, trgovino Stan-
dard v Velenju, v Krškem,
planinsko kočo na Slemenu
nad Šoštanjem, podnevi dva
vloma v stanovanja v Drob-
ničevi ulici v Celju itd.
Opravljeni sta bili tudi dve
kraji v Celju in to v trgo-
vino Optika in trgovino Zla-
tarne. Neznani tatovi so po
vsej verjetnosti rop izpeljali
tako, da so družno prišli v
trgovini, eden pa je kradel.
Zaradi velikega obiska proda-
jalke niso bile dovolj pozor-
ne in zgodilo se je najhujše.
Ponovno so .se .spravili tudi na
avtomobile. zla.sti tiste, ki so v
nočnih urah parkirani v temnej-
ših ulicah. Demontira.io kolesa in
odna.šaJo Iz avta dragocene pred-
mete, kot radioaparate, fotoapa-
rate in podobno.
Torej po vsem tem pre za po
vsej verjetnosti organizirano toi-
|>и (ali ve«), ki na preizkušen in
izvežUan način jemlje v.se tisto,
kar jo privlači. Delavci UJV na-
proša.jo občane, da jim pri od-
krivanju tatov in vlomilcev po-
magajo ter da ne pu.ščajo zlasti
avtomobilov tam k.jer lahko pri-
de do n.ijhuj.šega. Dobili smo tu-
di razveseljivo izjavo, da imajo
v rokah številne oprijemljive po-
datke. ki vodij« k odkrit.iu vseh
tistih, ki so v zadnjem času raz-
burkali na.še mesto in okolico. O
tem pa prihodnjič več.
T. VRABL
FRANCKA
TOPLAK
Dolgoletno pedagoško
in kulturno-prosvetno de-
lavko Francko Toplak po-
znajo mnogi mladi ljudje
v Celju tn Vojniku, kjer
je Francka dolga leta de
lala. Prijazna in nasme-
jana mi je pripovedova-
la o svçjem delu med
NOB. čeprav ji je od časa
do časa prešinila obraz
senca grenkega spomina.
Pripovedovala mi je o
svojem delu v šoli, o svo-
jih učencih, o prijetnem
občutku, ki jo prevzame
tedaj, ko jo mlad človek
ogovori na cesti: »Zdra-
vo, tovarišica Toplakova,
se me Se spominjate?«
Rodila se je v Velikih
Laščah na Dolenjskem in
tam preživela vsa leta do
vojne. Pod vplivom brata
in sestre je bila tudi sa-
ma predana naprednim
idejam, ki so jo že 1941
leta popeljale v aktivno
terensko delo. Bila je ob-
veščevalka, zbirala je sa-
nitetni material za parti-
zane. pošiljala je pakete
s skritimi sporočili tova-
rišem v italijanska tabo-
rišča. zraven pa še učila
v laščanski šoli. 1942. le-
ta je bila pri Grosupljem
raniena. ko je zbirala ob-
vestila za partizane. Dol-
go je bila nepokretna, saj
je biLa runjeiux v obe no-
gi. DogodKi so se nato
bliskovito razvijali. Naj-
prej materina bolezen,
potem očetova smrt, pa
began je pred belogarui-'
stičnim nasiljem. V začet-
ku leta 1944 je bila Franc-
ka Toplakova izdana in
belogardisti so jo odpe-
ljali na Svetega Urha, ob-
sojeno na smrt. Golo na-
ključje je rešilo. Francko
m njene tovarišice, da jih
niso umorili. Odpeljali so
jih v Ljubljano, nato pa
v nemško taborišče Ra-
wensbrück.
Spomini kar vrejo, ko
Francka Toplakova pri-
poveduje svojo življenj-
sko zgodbo. Spominja se
vsakega detajla, vsakega
obraza, vsakega imena.
Pokazala mi je spomine,
ki jo vežejo na tiste brez-
upne trenutke, obenem
pa na drage tovariše. Po-
kazala mi je drobno knji-
žico. ki ji jc je podarila
prijateljica v taborišču.
Drobne strani so polne
posvetil, upanja in želj,
platnice te miniaturne
spominske knjige pa so
oblečene v ostanek rute,
ki so jo nosile jugoslo-
vanske izseljenke kot
sxK)j razpoznavni znak.
Francka Toklakova se
je po 7K>jni posvetila iz-
ključno pedagoškemu de-
lu. Bila je v Albaniji,
kjer je v Elbasanu pre-
davala slavistiko. Nato je
bila zadolžena v Ljublja-
ni za to, da je organizi-
rala albanske študente.
Končno pa se je tudi sa-
ma vpisala na pedagoško
akademijo, kjer je 1951.
leta končala slavistiko.
Težko je opisati življe-
nje in delo nekega člo-
veka v besedi ah stavku.
Preveč je tistih drobnih,
a vendar pomembnih
stmri, ki vpišejo vsake-
ga človeka v veliko knji-
go življenja.
DAMJANA STAMEJČIC
Po zaslugi Gozdnega gospodarstva v Slovenjem Gradcu
so postala smučišča zahodnega predela Polior.ja mikavna
tudi za smučarje iz našega območja. Mikavna tudi zaradi
sistema vlečnic, ki se širi iz leta v leto in ki še ni za-
ključen. Središče smučarskega živ-žava na tem predelu
je Partizanski dom (1450), kamor vodi široka in dobro
speljana cesta. Od glavne se odcepi v šmartnem pri
Slovenjem Gradcu na desno in je do doma dolga okoli
11 km. Na tem območju je zanimiva 1420 m dolga vleč-
nica »Kaštivnik«, pri njenem vrhu pa se začenja druga,
manjša, ki je dolga okoli 300 m. Tako je okoli IVÎale Kope
dovolj prostora za zahtevne in »nedeljske« smučarje. Na
tem območju Je snega tudi v tem času dovolj za skromno
smuko, čeprav ne toliko, da bi delala katerakoli od obeh
vlečnic. Toda, tudi hoja navzgor je koristna, zlasti, če gre
za razvedrilo. Naš posnetek je z gornje postaje male
vlečnice.
Kritično o celjskem
četudi pripomb m pobud na račun drugih dejavnosti
ni manjkalo, so bile vsekakor najbolj kritične tiste besede,
ki so se nanašale na gostinstvo v osnovah družbeno eko-
nomskega razvoja celjske občine v letošnjem letu. Razpra-
vo o teh vprašanjih in smernicah letošnjega gospodarskega
razvoja v občini so odprli na skupni se.ji obeh gospodar-
skih svetov pri občinski skupščini.
Udeleženci razprave se niso ustavljali samo ob skrom-
nih predvidevanjih za porast prometa m celotnega dohod-
ka (9,4 odst.) pa tudi družbenega proizvoda (12,2 odst.),
marveč tudi ob nekaterih drugih pokazateljih.
Svoje je povedal podatek, da so pokazatelj: za gostin-
stvo še nepopolni, ker nekatera podjetja še nis.5 predložila
svojih načrtov. In nadalje, od šestih gostinskih organizacij
ie le Ljudska restavracija predvidela zaposlitev dveh novih
delavcev. Je mar povsod drugod kar tiče kadrov vse v re-
du?! In nadalje: investicijska dejavnost v celjskem gostin-
stvu je omejena v glavnem na adaptacije lokalov ter v op-
remo! Tudi to je ugotovitev, ki marsikaj pove. Podatek
daje tudi vemo sliko celjskega gostinstva: razdrobljenega
in nemočnega za večje posege!
Kot višek vsega pa ugotovitev v materialu: »Kot vidimo
iz predloženih planov, v gostinstvu še ni prišlo do potreb-
nih impulzov, ki bi povzročili hitrejši razvoj.«
Ob teh mislih, ugotovitvah in kritičnih besedah se je
vnovič ix>javilo vprašanje, kdaj bo celjsko gostinstvo tako
povezano in organizirano, da bo kos vsem nalogam. Teh
p>a ni malo!
Podatki za lansko leto so E>okazali, da so nočitvene
zmogljivosti zasedene celo preko evropskih norm. Graditev
novih kapacitet je torej nujna. Toda, kdo se jih naj loti?
Pri vsem tem ne gre samo za nosilca investicije pri gradnji
novega hotela, marveč še za kaj več In to več sta med
drugim tudi že dolgo načrtovana samopostrežna restavraci-
ja in ne nazadnje turistični rekreacijski center pod Golov-
cem. i»rav tako je vprašanje, kdo bo lahko zgradil izredno
postojanko ob Cesti na grad. In še marsikaj drugega!
Položaj in stanje celjskega gostinstva je v razpravi pri-
merno označil p>odp red sednik celjskega olepševalnega in
turističnega društva prof. Zoran Vudler: »Na vseh področ-
jih smo priče takšnih ali drugačnih in tegracij.sk i h gibanj, le
v celjskem gostinstvu ne. Menim, da se tu reči brez ustre-
zne družbene podpore ne bodo premaknile.«
Zato — kako dolgo celjsko gostuistvo po starih tirni-
cah?
• MB
6. stran — NOVI TEDNIK
24. januar 1974 -,
BESEDA DELAVCEV
Prejšnji teden smo v prilogi Novega tednika objavili programe inte-
resnih skupnosti celjske občine. Ta načrt za leto 1974 smo razdelili v
vseh delovnih organizacijah v Celju. Hoteli smo seznaniti vsakega delav-
ca z dejavnostjo tistih, ki mu ponujajo svoje usluge. Čeprav so te usluge
plačevali že doslej, bodo delavci sedaj prvič soodločali in se dogovarjali
o tem, kaj bodo za svoj denar dobili. Delavci bomo torej izvedeli, kje in
za kaj bo porabljen naš denar.
Šli smo v delovne organizacije in spraševali, ali so delavci zdaj se-
znanjeni S spremembami, ki nastajajo v financiranju družbenih dejavnosti.
Hoteli smo izvedeti, kaj še vedno »žuli« delavce? In koliko vedo o pripra-
vah na dogovor o splošni porabi?
IVAN KRULEČ, predsednik
sindikata v zavarovalnici Sa-
va: »V našem kolektivu bo
nekaj težav glede novega na-
čina finansiranja družbenih
dejavnosti. S 1. januarjem
smo namreč predali upravlja-
nje pKxijetja v roke našim
zavarovancem. Do konca me-
seca moramo sedaj planirati
vse materialne stroške, ki
jih bomo imeli v letošnjem
letu. O višini sredstev, ki
jih bomo dobili za plačilo
vseh materialnih stroškov, bo
odločal izvršilni odbor zava-
rovalne skupnosti, to je naših
zavarovancev. In sedaj smo
pri kritični točki. Mi bomo
morali vnesti v program ma-
terialnih stroškov tudi sred-
stva, ki so potrebna za reali-
zacijo programa interesnih
skupnosti. S predstavniki in-
teresnih skupnosti se bomo
dogovarjali o novem načinu
linansiranja. Končno besedo
o vsem tem p>a bo izrekel
izvršilni odboi Včasih se mi
zdi, da imamo uslužbenci za-
varovalnice Sava še samo
eno pravico — pravico do
dela. Ostale samoupravne
pravice pa so v rokah za-
varovalne skupnosti.«
DARINKA HOCKRAUT,
uslužbenka v trgovskem pod-
jetju Tkanina: »Cas je že, da
preidemo na nov način finan-
saranje družbenih dejavnosti.
Tak sistem bi morali imeti
ie prej. Po mojem ima vsak
delavec pi-avico izvedeti, koli.
ko dejansko zasluži in za kaj
ee porabi njegov denar. Sred-
stva, ki jih dobijo zdravstvo,
šolstvo, kultura in druge in-
teresne skupnosti so tolikšna,
da se iz njih nekaj le uredi
in zgradi. Prav je tudi, da
bomo imeli delavci delegate,
ki nam bodo povedali o
vsem, kar nas zanima. Doslej
res nismo imeli koga vpra-
šati, ali se pritožiti, če nam
karkoli ni bilo po volji. O
ponudbah interesnih skupno-
sti pa toliko: prav je, da
se na Golovcu razvije nov
rekreacijski center, saj je te-
lesna kultura za vsakega člo-
veka, F>osebej pa za delavca
•zelo pomembna. Za otroško
varstvo gre ogromno sredstev
iz samoprispevkov, zato za
to dejavnost ni treba večjih
dajatev. Več denarja pa bi
morali dati zdravstvu, da lju-
dje ne bi čakali pri zdravni-
kih tako dolgo kot sedaj.
Saj pri zobozdravniku še na
vrsto ne prideš!«
FRANC SPILER, vratar v
Cinkarni: »Zelo malo vem o
vsem, kar se dogaja. Vem
pa to, da smo dali delavcem
prilogo Novega tednika zito,
da bi jih informirali, kam
gre naš denar. To se mi zdi
prav. Veste, med delavci je
še veliko problemov, ki jih
bo treba rešiti. Vzemimo
zdravstvo! Koliko časa mo-
ramo čakati pri zdravniku!
Bolj bi morali razviti dežur-
no službo, ki bi obiskovala
delavce na domovih. Tudi
stanovanj za.,delavce manjka.
Toda vsak posameznik sam
ne bo nič rešil. Treba je
nastopiti složno in glasno po-
vedati, da nas je še veliko,
ki rabimo stanovanje. Pa tudi
kulture imamo delavci pre-
malo. Take kulture, ki bi jo
razumeli in z veseljem spre-
jemali. V gledališču bd mora-
lo biti več takih predstav,
kot je bila tista o švejku.
Všeč so mi komedije, zato
bi jih rad več videl, še to
naj poVem. Delavci smo radi
vzeli vašo prilogo in Jo bomo
gotovo tudi prebrali. Toda
malce prepoasno smo jo do-
bili, da bi sedaj lahko kaj
več vedeli o tem fmansiranju.
VOJKA DERNOVŠEK, tr-
govska pomočnica v Topru:
»Nov način finansiranja in-
teresnih skupnosti je dobra
zamisel, saj bo vsak delavec
odslej vedel, za kaj daje svoj
denar. Ljudje so zadovoljni,
ker bodo lahko preko svojih
del^atov odločali o progra-
mih, ki jih imajo družbene
dejavnosti. Prepričana sem,
da bo družbeni dogovor uspel.
V Topru se še nismo zbrali
na kakšnih sestankih, toda
kmalu bo zbor delovnih skup-
nosti, kjer bomo o tem raz-
pravljali. Verjetno bomo go-
vorili tudi o tem; da je tre-
ba dati večji poudarek športu
in stanovanjski izgradnji za
delavce. Sama imam tak pro-
blem. že štiri leta imam vlo-
ženo prošnjo za stanovanje,
pa nimam upanja, da ga bom
dobila. Živim res v večjem
stanovanju, ki pa . je tako
vlažno, da omet v kosih pa-
da s stropa. Kako naj torej
živim tam? Ko bomo skle-
pali družbeni dogovor, je
prav, da damo tem in še
drugim vprašanjem večji po-
poudarek. Sicer pa sploh ne
dvomim, da bo družbeni do-
govor uspel.«
JANKO BUH, predsednik
sindikata v Podjetju za PTT
promet: »Kmalu bomo začeli
šdršo akcijo po delovnüi ko-
lektivih. 25. januarja bodo
prišli tudi k nam predstavniki
interesffiih skupnosti, ki bodo
tolmačili svoje programe. Na
tem skupnem sestanku naj bi
sodelovali tudi vsi člani De-
lavskega sveta in člani' druž-
beno-političnih organizacij v
podjetju. Kmalu po tem pa
bo tudi zbor celotnega ko-
lektiva. Doslej se ^ nismo
pogovarjali z delavci o spre-
menjenem načinti finansira
nja splošne in skupne pora-
be, Vsak delavec se bo sam
seznanil iz priloge Novega te-
dnika. Mi, predstavniki sin-
dikata, Se moramo temeljito
pripraviti, da bomo delavcem
res obširno razložili spreme-
mbe v finansiranju. Menim,
-da do odklonilnih stališč pri
delavcih ne bo .prišlo, če jim
bomo razumljivo razložili, ka-
kšen ркмпеп ima nov način
finansiranja. Prav pa je, da
delavca po nekaj mesecih le
informiramo, ali sredstva, ki
jih prispeva, res porabljajo
tako, kot bo družbeni dogo-
vor predvideval.«
JOŽICA GODNIK, operater
na verificirnem stroju v Ko-
vinotehni: »V Kovinotehni de.
lavci le malo vedo o novih
spremembah. So stvari, ki
jih zanimajo, veliko pa tudi
takih, ki jih ne razumejo.
In ker se za podrobnosti ne
pozanimajo, ne vedo. Zdi se
mi, da se ogrevajo za nov
način finansiranja družbenih
dejavnosti. Tudi sama ne vem
dosti o tem, v podjetju pa
nismo imeli še nobenih se-
stankov in nismo bili mč
obveščeni. Vsaj jaz ne. Ne
zdi se mi prav, da bomo šli
v družbeno dogovarjanje ne-
pripravljeni. Sindikat bi mo-
ral poskrbeti, da bi delavci
o tem več vedeli. Se enkrat
poudarjam, da m prav, da
gremo nepriprav:jeni v raz-
pravo, saj bomo lahko
le kimali. In vendar je to-
liko problemov, ki so vezani
na zdravstvo, otroško varstvo,
kulturo, koliko je problemov
zaradi stanovanj! Zato bi mo-
rali podrobno vedeti, za kaj
gre, saj vendar odločamo o
svojem dinarju!«
KONRAD BREZNIKAR, de-
žumi elektrikar v EMO: »V to
vami še nisem slišal govoriti
o spremembah pri finansi-
ranju. Imam takšno službo,
da delam v treh izmenah.
Sem pa bral o tem, veliko
sem slišal tudi na radiu in
gledal na televiziji. Nov si-
stem se mi zdi pravilen, upam
p>a, da ga bodo dosledno iz-
vajali. Poskrbeti bi morali
za to, da bi bile vse dobrine
dostopne tudi delavcem, ne
pa samo tistim z višjimi ose-
bnimi dohodki. 50 do 60 od-
stotkov od vseh sredstev bi
morali vložiti v rekreacijo
in v otroško varstvo. To so
najbolj boleče točke delav-
cev. Vsak, tudi jaz, bi z ve-
seljem dal kak star tisočak
več, samo da bi imel zagoto-
vljeno varstvo za otroka. Tu-
di stanovanja za delavce so
velik problem. V EMO mora
biti vsak zai>oslen vsaj 5 let,
da je lahko sploh kandidat
za stanovanje. To pa je pred-
vsem za mlade delavce kri-
vično. To so problemi, ki de-
lavce najbolj tarejo. Na teh
področjih bo treba še mar-
sikaj storiti.«
MAJDA ŠERUGA, uslužben-
ka v podjetju Ceste-Kanali-
zacija: »Občutek imam, da
delavci še premalo vedo o
spremembah, ki nastajajo.
Delavcu moramo povedati, da
so vsa ta sredstva potrebna
zato, da bomo živeli lepše in
boljše. In če ne bomo živeli
lepše in boljše mi, bodo sreč-
no živeli naši otroci. Toda
po mojem smo za delavce
veUko premalo naredili. Vse-
skozi »trkamo na njegov žep«
in ga prepričujemo za nekaj,
za kar še sami ne vemo, ali
je res, ali ne. V našem pod-
jetju delavci zagotovo zelo
malo vedo o spremembah pri
finansiranju družbenih dejav.
nosti. Vedo pa to, (jjj
od plač trgajo veliko ^в
ja. In prav zato nas пц^
da gre za dravstvo toiii.i
narja, pa moramo Ijudjç^
eno tako dolgo čakati^
zdravniku. Moti nas
da dajemo za otrošijoV
stvo ogromno denarja, 3
Polulah še nimamo 'sv(J
vrtca. Moti nas to,
Polule leglo alhkoholiaj]^
ni primernih prostoro,]
mladino. Kdaj bomo j
vse te probleme?« j
VENCL FERANT, gnf
Aeru: »Veseli nas, da Í
delavci končno izvedeli,'
gre naš denar. Tudi n«!
čin finansiranja je tai'
je bolj demokratičftiv in.
posredien. Sam pa še pie
vem o vsem tem in
si ne predstavljam, kak
vse steklo. Zdi se mi, '
nam morali ustrezali c
to bolj razložiti Kar ?
deva delavske problen:
rekel tole: veliko preim
jemo na rekreacijo,
je v našem pHDdjetju kar,
razvita. Tudi kulturnil,
reditev je za delavca Pj
lo. Le kateri delavec í¡
kim osebnim dohodka,
lahko redno obiskova,
dališče, če pa je vstij
po 26 dinarjev, predst^
neprimerna za njega? k
zgled bi lahko jemali S|
kjer eno od velikih p*
finansira predstave, tì
lahko gledajo delavci ]
plačno. Naslednje
plača predstave ene
sezone drugo podjetje!
bi moralo biti tudi pri Ч
I
Z delavci se je pogoS
Damjana Stfl
t. 3 — 24. januar 1974
NOVI TEDNIK — stran 7
Uspeh „Pastircev"
::eljsko občinstvo je toplo
Bdravilo novo mladinsko
k) režiserja FranceU Štig-
a. Najboljši odgovor vpra-
ajem, ali bodo mladi s
5em sprejeli ekranizirane
godivščine Bevkovih juna-
Ч iz Pastircev, so bili ave-
vi, nasmejani in srečni ob-
â ix)lne dvorane kinemato-
ifa Union na prvi svečani
emieri. Na prvi slovenski
imieri, kajti Pastirce smo
Ijani prvi videli zaradi te-
ker so nam bili obljub-
ni že v tednu domačega
ma v decembru.
Kaj moramo povedati o
sürcih? Najprej predvsem
jo, da z njimi nismo do-
i zadnje delo, posneto po
vkovih otroških literarnih
iežkih. Ivan Potrč, soena-
t, je obljubljal Tatiča,
enil Grivarjeve otroke in
llega upornika. Spomnil je
na priljubljeno Ingoličevo
Xibo Tajno društvo PGC.
bi hoteli pozorno pobr-
iti po slovenskem mladin-
im ali otroškem literar-
ni bogastvu, bi odkrili še
>db in povesti, ki zasluži
filmsko obdelavo. Preredke
premiere slovenskih mla-
iskih filmsk^ del, da bi
iko režiserji postali samo-
lovoljni po uspešni reaU-
Siji tega ali onega projek-
Od pi-vega Kekca iz leta
il (in to je bil prvi slo-
iski otroški film) pa do
os smo pc'i-nel) premalo
adinskih fiiaiov. 2e zato
stirci dobro;-: .i,o bogatijo
s.adnico domače filmske
tvarjalnosti za otroke in
adino.
Ui pa Pastirci vlagajo v to
üadnico kako posebno bo-
jtvo? Režiser Рт-апсе šti-
: je v neposrednem pogo-
voru sam povedal, kako ne
le otroško si je interpretiral
srž Bevkove i^odbe Pastirci.
V čas mladostnega prebuja-
nja" je vsadil otroške igrice
m odnose, popolnoma logične
in psihološko utemeljene, a
ravno primerne svetu otro-
štva, z eno resno dopolnitvi-
jo — da je ta svet popek ti-
stega velikega sveta, ki ga ži-
vimo odrasli. Pastirci ciljajo
precej globlje kot na primer
Kekec, ali katerikoli doseda-
nji slovenski otroški film.
Bolj razgaljajo otrokovo inti-
mo, njegove odnose do so-
člo/eka, pogojene s social-
nim okoljem (Štiglic jih je
vsaj rahlo zarisal) in tudi
otroškim navihanostim daje
zgodba resnejše poante.
Pastircem moramo priznati
kot posebno kakovost rahlo
p>oudarjeno aktualnost in an-
gažiranost, sodobnost in re-
snost.
Zgodba poudarja premalo
poti, ki bi pomagale pripelja-
ti ta namen do uspešnega ci-
lja. Pastirci so skromnejši v
treh značilnostih — v drama-
tičnosti in dinamiki zgodbe,
v igri in v tehnični izpeljavi
(sinhomizacija je nedopustno
šibka in ponazarja revščino
tehnične baze slovenskega
filma).
Vendar naše oči, odraslih,
drugače merijo filmsko izpo-
vednost in njeno učinkovitost
kot otroci. Otroško občinstvo
je Pastirce v Celju zelo do-
bro, lahko rečemo odlično
sprejelo. Zato )im že.imo od-
prto pot v jugoslovanske in
svetovne kinematografije, ki
so vsi željni otroških filmskih
zgodb. Naliv filmske plaže in
komercialnega kiča je pre-
hud, da bi se ga lahko ubra
nili otroci, tako željni premi-
kajočih se slik na filmskem
platnu.
Celjska premiera vzbuja še
nekaj odmevov. Kinopodjetje
C^lje moramo pohva.iti, da
se je kljub težkim material-
nim razmeram odločilo za
koprodukcijsko organizacijo
tega prijetnega kulturnega
dogodka. Hvalo pa zaslužijo
še Aero, Mene, hotel Evropa
in knjigarna Mladinska knji-
ga. V vseh teh delovnih ko-
lektivih je bila deležna pre-
miera Pastircev zvrhano me-
ro razumevanja. Ali ne pove-
do mnogo iskrene besede ig-
ralca Jožeta Zupana, ki je ob
s.ovesu dejal, da tako prisrč-
nega sprejema in premiere
še ni doživel? Ni mogoče na-
dalje spregledati, da so se ve-
černe predstave udeležili
mnogi politični in kulturni
delavci ter gospodarstveniki
Celja in celjskega območja.
In da je lepo uspel pogovor
članov filmske skupe z men-
torji filmske vzgoje na celj-
skih šolah.
Govoriti smemo o kultur-
nem dogodku, ki v celjskem
družbenem življenju ne sme
biti tako redek gost.
J. VOLFAND
Iz dnevnika SLG Celje
Ali res preveč novitet?
Zdi se, da pravda o tem, koliko slovenskih (iz-
virnih) del v sezoni, še vedno ni dovoljena, človek
(pa recimo, da je to Anglež ali Rus) strmi, kako
je to mogoče. Nacionalnega gledališča ne more biti
brez nacionalne dramatike. Samo po tem nas bodo
poznali in cenili, samo iz svojega jezika se lahko
kaj naučimo, če vzamemo letošnje novitete, so bile
doslej lepo. spre jete. To je že podatek, ki pa skoraj
nič ne pove, ko pride glas, da je krstnih uprizori-
tev preveč-. Nekoč jih sploh ni bilo in vodstva gle-
dališč so nekam sramežljivo za vsako leto vključe-
vala tudi predlog »eventualna noviteta«. Se pravi:
noviteta, če bo prišla. To je bil nekakšen konkurz
г vnaprejšnjo negativno bilanco: saj tako ne bo
nič iz tega. Z leti se je stanje izboljšalo. Ne le igral-
ci, režiserji, dramaturgi, tudi publika je prevzema-
la nase del odgovornosti. S tem, da je negodovala
ob neuspelih krstih, s tem, da se je navduševala
ob uspehih, je postala kritični soustvarjalec svoje-
ga gledališča. Danes je na Slovenskem vedno več
za gledališče pišočih ljudi in kaj bi se zgodilo, če
bi ob dobri domači beri nekega dne ugledali v raz-
pisu abonmaja: in event, tuja noviteta! Ali bi se
zjokali? Bi bila to narodna katastrofa?
ß
Pogovor s „Pastirčki"
Prišli so v Celje. Prisrčni, na-
smejani, otroško preprosti. Takoj
sem začutila, da se poznamo že
dolgo, da jih srečujem pravza-
prav vsak dan — na cesti, na
poti v šolo in domov. Prav nič
se ne razlikujejo od drugih otrok.
O, pač, za seboj imajo veliko de-
lo, pokazali so delček svoje mla-
dosti v filmu, se vživeli v vloge
in jih odlično zaigrali.
To so torej mladi igralci no-
vega slovenskega filma Pastirci,
prirejenem po Bevkovi istoimen-
ski povesti. Premiero filma smo
gledali prejšnji teden v Celju in
takrat so se nam tudi predstavili:
reži.ser tega filma France Stiglic,
scenarist Ivan Potrč, igralec Jože
Zupan ter seveda »pastirčki«, ki
so pri otrocih vzbudili največ za-
nimanja.
Po slovesnosti so bili takoj pri-
pravljeni odgovarjati na zastav-
ljena vpra-šanja ш zapletli smo
se v živahen pogovor. Ksenija Si-
nur, kl je zaigrala Tereziko, je
drobno dekletce z kratkimi svet-
limi lasmi in precej resnimi očmi.
Prav tako so simpatični tudi osta-
li — MIha I^vstek, zdaj poznan
kot Lenart, Bogo Ropotar ali ne-
srečni Blaže in Andrej Cevka —
Ferjanč.
Vsi štirje so stari dvanajst let
in hodijo v šesti razred ljubljan-
skih osnovnih šol. Učijo se prid-
no, Ksenija ima najraje zgodovi-
no Andrej telovadbo, Bogo In
MIha pa tehniko. Vsi tudi radi
berejo, predvsem Seliškarja, Finž-
garja in pa seveda Franceta Bev-
ka. Pastirce. so brali že pred sne-
manjem in so jim bill že takrat
močno všeč. Bogo jo je celo več-
krat prebral. »A takrat,« je de-
jal, »niti slutil nisem . . .«
Konkurenca je bila res huda,
saj so izbirali med več tisočimi
otroci ljubljanskega območja. Sle-
dila so še poskusna snemanja in
primerjave. Takole ml je o tem
povedala Ksenija:
»Bila sem v četrtem razredu,
ko je prišel na šolo sxn režiserja.
Tugo štiglic in zbiral najbolj pri-
merne. Med drugim je izbral tudi
mene. Med počitnicami sem mo-
rala Iti večkrat na Vlbo film,
kjer so nas primerjali. Nekega
diM, ko sem bila pri stari ma-
mi, je mamica poslala telegram,
da moram takoj v Ljubljano. 2e
Ob štirih zjutraj sem hitela na
avtobu-s. Spominjam se, da sem
takrat padla in si potolkla kole-
na.
Na poskusnem snemanju sem
igrala prizor Jezne deklice, ki ji
fantje vedno nagajajo. Treme ni-
sem imela, ker sem se s fanti
spoznala že med čakanjem, pa je
Slo . . .«
In kako so reagirali tvoji so-
šolci in sošolke, ko so zvedeli,
da boš igrala?
»Malo so mi že zavidali, klicali
so me Zvezdica. Drugače pa je
bilo v redu. S poukom sem kon-
čala že maja meseca, ko smo za-
čeli s snemanjem. Med počitnica-
mi sem zato morala delati izpite,
a sem bila vseeno odlična.«
Snemati so hoteli že v jeseni,
vendar jim je požar v Viha fil-
mu to onemogočil. Za kraj sne-
manja so izbrali čudovito vasico
Sorca v bližini Bevkovega rojst-
nega kraja. Vreme Je bil kar
ugodno, zato so v mesecu in pol
z delom končali.
Na vprašanje, kako je potekalo
snemanje, je Ksenija odgovorila:
»Začeli smo takoj drugi dan.
Snemali smo zjutraj od osmih do
dvanajstih in tudi popoldne, če
je bilo Iex>o vreme. Tekst smo
se učili sproti, od kadra do ka-
dra, zato ni bilo težav.«
Pa si si predstavljala snema-
nje drugače?
»Ja, mislila sem, da bo v ne-
kaj dneh gotovo in da se bo tre-
ba naučiti ves tekst na pamet.«
Si imela kaj treme pred kame-
rami in drugimi igralci?
»Ne, niti ne, saj smo si bili do-
mači s člani ekipe, pa tudi tov.
Štiglic je zelo razumen z otroki.«
In kaj ste delali v prostem ča-
su?
»Igrali smo se In takrat je bi-
lo najbolj »lu.štno«. Spoprijateljili
smo se z vaškimi otroki. No, vča-
sih smo se tudi skregali, a ne
za dolgo.«
SI imela kaj domotožja?
»O, ja, čeprav je bilo. lepo,
res, a mi je bilo dolg čas po
Ljubljani. Približno vsakih štiri-
najst dni smo šil domov, če je
bilo slabo vreme.«
Se spominjaš kakšnega dogodka
prav posebej, Ksenija?
»V začetka Je bilo bolj težko z
ovcami, ker jih nisem bila na-
vajena. Prehitro sem jih zmeša-
la, pa smo morali večkrat ponav-
ljati.«
»Pa takrat na gugalnici,« ,}e pri-
stavil .Andrej »se spomniš, ko
sem padel z vrvi In sem tovarišu,
ki je skrbel za svetlobo naredil
luknjo v blendo!«
Vsi 40 se veselo zasmejali, kot
bi se to pravkar zgodilo. In prav
gotovo Jim je ostalo še veliko
prijetnih spominov.
Bi še snemali, sem jih na kon-
cu vpra-šala.
»Bi,« so vsi pritrdili. »Kakšne-
ga partizaaskega kurirja,« mi Je
zaupal Andrej.
»Ni izključeno, da jih ne bomo
še kdaj sreiali v filmu,« Je de-
jal režiser. Upam, da bomo spet
kmalu prijetno presenečeni z no-
vim slovenskim mladinskim fil-
mom.
CVETKA KAVČIČ,
GIMNAZIJA CELJE
Nadaljevanje procesa
^gazirano delo kiparja je
mara povsem dosledna pot
tranjim vzgibom, ki nasta-
lo ob sodobnih oblikovnih
rmah, ki jih umetnik za-
ivlja sam. To predvsem za-
li tega, ker njegovo delo-
nje ni vezano na konvenci-
Blno premico že znanih za-
nitosti na ravni ponavlja-
l in reproduciranja, tem
C na iskarxju novih izraz
ti možnosti.
Likovne tvorbe govorijo o
)čni konstruktivistični tež-
l, ki sloni na izročilu raz-
jane figuralike in ki vzne-
ixja že nekaj časa vrsto
aetnikov, predvsem kipar-
f. Vasilije Cetkovič se je
Jočil za sodelovanje z zre-
imi kovači, temi marljivi-
l oblikovalci železa. Iz nji-
»vih rok je prejel jedra, ki
I je s svojimi kompozicija-
l pripeljal do kiparskega je-
ta. Odkovki, ki jih pri svo-
lti proizvodnem procesu
»rablja Kovaška indusrri-
Zreče, so služili kiparju
nadaljevanje procesa. Gre
spreminjanje, ki v skup-
im imenovalcu daje podo-
I svojskih tvorb v katerih
ijdemo živahne kreacije pa
di težke, zaprte kroglaste
stavine. Tako je nastala
di mogočna plastika v sa-
Ih Zrečah v neposredni bli-
ai tovarniškega prostora,
toli. 2000 odkovkov združe-
h v plastiko simbolizira ko-
áko tradicijo in današnjo
ijavnost v Zrečah. v kraju,
je še do nedavnega bil'
mbol črnega, klasičnega ko-
iStva.
Plastike, ki so razstavljene
Muzeju revolucije Celje, so
Iraz najnovejših prizadevanj
Parja, ki je v popolnosti
ftai zvest smelosti svojega
>raka v iskanju resnic, v
ižino katerih lahko prihaja
le z delom in nenehno raz-
iskovalno dejavnostjo. Nasta-
jajoči odnosi med plastiko
in prostorom dajejo nova
spoznanja. Spoznanja v tem,
da njegova dela močno pose-
gajo na področje takoimeno-
vane vitalne plastike. Gre za
srečanje z vitalnostjo in moč-
jo izraza, ki ga močno po-
udarja že sam element: je-
kleni odkovek, polizdelek pla-
stike. Posebno plastike s kro-
glasto zasnovo vsebujejo svo-
jo lastno nabito energijo, ži-
vijo svoje lastno intenzivno
življenje. To je konkretni od-
raz kiparskega snovanja in
iskanja novih poti, kajti je-
kleni odkovki so v svoji
prvotni funkciji povsem ne-
vidni in izgubijo sleherno vo-
tivnost.
Ciklus OMINOZEN — že
samo ime govori o slabi slut-
nji, o zli napovedi, je tudi
notranji spopad s samim
avtorjem. Priznanje mu gre
predvsem zaradi dosežene iz-
ravnalne stopnje, tiste, ki vla-
da med vrsto lepote, ki za-
dovoljuje oko estetike in v
notranjosti draži čustva in
tisto vrsto lepr)te, ki odraža
vitalnost, angažiranost, tudi
konstruktivi¿em in mo-
lernost.
Razstava je dobro pope-
strena s iotogrblskimi pove-
čavami mojstra Viktorja Ber-
ks, predstavljajo pa vez med
zdajšnjim Oniinozenom in
prejšnjim cikiuson. krogel in
C si
Od prve ćetkovićeve raz-
stave pred tremi leti v fo-
yerju celjskega gledališča pa
do danes, so njegove plastike
preromale domala celo Evro-
po in dobršen del Jugosla-
vije. Raznolikost izraznih
sredstev nam pravzaprav za-
gotavlja, da bomo naslednji
ciklus, ki se že poraja ob
sedanjem, lahko spoznali v
novi, še drzneje zasnovani to-
čki. Morda je to eden od
obetov za uspešno rešitev ene
najtežjih nalog: umetnik sku-
ša ostati zvest človeku, ven-
dar hoditi korak pred njim.
DRAGO MEDVED
Sodobna
usmeritev
Ob razstavi Vlaste Zorko-
Tihec v Likovnem salonu
V Likovnem salonu raz-
stavlja svoja kiparska de-
la slovenska likovna ume-
tnica Vlasta Zorko-Tihče-
va. Njena dela pomenijo
za celjski razstavni pros-
tor svežo in razgibano vse-
binsko izročilo, ki ga žal
imamo malokdaj prilož-
nost spoznati in se z njim
tudi srečati. Posebno še
zaradi tega, ker je soraz-
merno malo kipark in to
ne samo pri nas, temveč
tudi v svetu, ki bi tako
intenzivno iskale abstrak-
tna pota plastičnim krea-
cijam.
Njene plastike konkret-
no izražajo sodobne usme-
ritve, ki se merijo v nene-
hnih odnosih med prosto-
rom in objektom. Volu-
men je njena domena in
iz vsakega dela posebej
veje teža problemske re-
šitve prostorskega odno-
sa. To je vabljiva a prob-
lematična naloga sodobne
kiparke. Njen odmik od
klasičnega lineariziranja
jo je privedel do nove di-
menzije, ki se odraža v
oblikovanju plastik, kjer
notranja prostornina go-
vori navzven in nas tako
seznanja z jedrom, tudi
kinetiko, če hočemo.
Kot sem že uvodoma
omenil, raEstava Tlhčeve
pomeni v celjskem Likov-
nem salonu prijetno poži-
vitev, seznanila pa nas je
tudi z dobršno mero ob-
likovalske kulture, ki je
lahko izrazita le na osno-
vah sodobno zasnovanih
formah. DRAGO MEDVED
8. stran — NOVI TEDNIK
24. januar 1974 -,
DOGODKI
ŽALEC: 10 LET ZAVODA
v soboto je bila v 2alcu krajša slovesnost ob 10-letnici, ko so
v žalski občini vse otroške vrtce združili v vzgojno varstveni zavod.
Volja zavoda Mija Fon je podala poročila o uspešnem lO-letnem
obstoju. Vsi tisti pa, ki so od začetka do danes v službi v tem za-
vodu, so prejeli nagrade.
TT
SINDIKAT: KOMU NEZAUPNICA
Fred dnevi se je v Laškem sestal medobčinski svet zveze sindi-
katov celjskega območja, na katerem so se sindikalni funkcionarji
osmih občin dogovorili o nekaterih pomembnih nalogah. Pri razpra-
vi o akciji sporazumevanja in dogovarjanja o splošni in skupni po-
rabi v letu 1974 so poudarili, da morajo sindikalni zastopniki poskr-
beti, da v nobenem primeru ne bodo kršene kakršnekoU ustavne
pravice delavcev pri odločanju o delitvi dohodim v zvexi s programi
Interesnih skupnosti. Poseben poudarek je treba dati kvalitetnemu
obveščanju, katerega naloga je, da vsak delavec v podrobnosti spo-
«na programe interesnih skupnosti in svoj delež pri financiranju
njihovih programov.
Ko so govorili o akciji ustanavljanja TOZD in njihovega vpisa
V sodni register okrožnega gospodarskega sodišča. Je Ivan Kramer
poudarU, da akcija dobro poteka, saj je v večini primerov že kon-
čana. Predstavniki medobčinskega sveta so kljub tej ugotovitvi skle-
nili, da za vse tiste organizacije, ki vpisa še niso izvršile, predla-
gajo ' nezaupnico vodstvom. Odgovorni se naj dokončno izrečejo za
zakonitost in pravočasnost uvajanja ustavnih določil ali proti njim.
Na seji so spregovorili tudi o pripravah na volitve. Zavzeli so
enotno stališče, da so volitve oziroma priprave nanje, glavna naloga
sindikatov v prihodnjem obdobju. Vso skrb Je treba posvetiti evi-
dentiranju kandidatov, ki ga je treba člnsprej, a zato nič manj kva-
litetno izpeljati.
B. STAMEJCIC
CELJE: 450 NOVIH VOZNIKOV
Celjsko združenje šoferjev In »vtomehanikov, ki združuje kar
600 poklicnih šoferjev in avtomehanikov, Je imelo svoj redni občni
zbor. Več kot polovica članstva se je udeležila tega delovnega sestan-
ka, na katerem je predsednik združenja Igor Bele navedel uspehe
In delo združenja. Ti Uspehi niso majhni. V enem letu so pri ZŠ.\M
Celje, v svoji šoli, vzgojili 450 novih šoferjev v vseh kategorijah. Vsi
ti vozniki' so v vozilih združenja pridobili i>otrebno znanje za cestno
prometno vožnjo. Oi teli je pridobilo 115 kandidatov kvalifikacijo za
poklicne voznike.
Poleg tega so v združenju aktivno delovali pri preventivi In vzgo-
ji v cestnem prometu. Organizirali so številna športna tekmovanja.
Ta so bila tesno povezana s predpisi o cestnem prometu.
Na občnem zboru so najbolj zaslužni člani prejeli značke zdru-
ženj. Sedem članov je prejelo naziv vzorni voznik, katerega pode-
ljuje republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Zla-
to značko za posebne zasluge je prejel Ivan Cencelj (Izletnik), sre-
brni znački Franc Novak (Avto Celje) In Adolf Lamut (Ment).
ŠENTJUR: RAZPRAVA
O IZKOPANINAH
Včeraj je bil na občinski skupščini v Šentjurju razgovor o vred-
notenju izkopanin na Rifniku, katerega so se udeležili tudi predstav-
niki arheološkega zavoda Slovenije. Dogovorili so se za znanstveno
razpravo o izkopaninah, ki bi naj bila maja letos.
ŠENTJUR: PROSLAVA
NA PLANINI
v Šentjurju v teh dneh potekjo priprave na veliko proslavo, ki
bo 10. februarja na Planini pri Sevnici v spomin pohoda XIV. divi-
zije. Na proslavo bodo povabili preživele borce legendarne divizije
in seveda okoliško prebivalstvo.
18. avgusta bo centralna proslava prav tako na Planini v spo-
min in počastitev 30. obletnice osvoboditve tega kraja. Prireditev bo
združena s proslavljanjem občinskega praznika.
VELENJE: AKADEMSKI PLES
Tako kot vsako leto je šaleški študentski klub tudi letos orga-
niziral akademski ples z brucovanjem. Le-ta bo v soboto, 26. januar-
ja, ob 20. uri v Delavskem klubu v Velenju.
Pokrovitelj letošnjega akademskega plesa je Rudnik lignita Ve-
lenje.
V. K.
VELENJE: PUSTNI KARNEVAL
Na veliko Iniciativo Turističnega društva Velenje bo letos v Ve-
lenju na pustni torek po ulicah krenil ponovno sprevod pustnega
karnevala.
Poseben odbor, ki skrbi za priprave 15. pustnega karnevala v
Velenju, se je te dni že sestal in začel s pripravami. Kot smo izve-
deli, bo letošnji pustni karneval nekaj posebnega in si ga bo vredno
oglodati.
L. O.
ŽALEC: KONFERENCA OZN
Na pobudo občinske konference ZMS Žalec je bila v torek, 15.
Januarja 1974, v 2alcu ustanovna konferenca klubov OZN občine' Ža-
lec.
Konference se je poleg delegatov kluba OZN občine »,alec udele-
žil tudi Janko Luknar, predsednik RK klubov OZN. V razpravi po
uvodnem referatu predsednika OK ZMS Branka Povšeta, je pred-
stavnik RK OZN poudaril, da je prijetno presenečen, da se je tudi
v žalski občini razmahnila dejavnost klubov OZN.
Na konferenci so za predsednika sogla.sno Izvolili Pavliko Serdo-
ner, zaposleno pri Skupščini občine Žalec; sicer pa Je izredna štu-
dentka višje upravne šole.
Sekretar je Miro Naraks, slušatelj politične -šole, zaposlen pri
KK »Hmezad« v Žalcu In je tudi član predsed.stva OK ZMS.
Ciani predsedstva so:
Srečko Lavbič, Tatjana Kobale, Zvonko Hrlbemik, Nataša Grač-
ner in Jože Ribič. Nadzorni odbor pa sestavljajo: Majda Marolt,
Tilčka Zupane in Ivan Mali.
Na ustanovni konferenci so sprejeli program In statut.
A. K.
GORNJI GRAD: ZDRUŽITEV
PODJETIJ
V obtnem podjetju Smreka Gornji grad ter Gozdrastvu In lejmi
industriji Nazarje so se delavci že v decembru odločili za pripojitev
Smreke Gornji grad h Glin-u Nazarje.
Delavci obeh kolektivov so si s tem zi^otovlU hitrejši razvoj,
ki ga bo omogočila večja načrtnost v razvoju proizvodnih kapacitet
In razvoju surovinske osnove
Smreka Gornji grad posluje od 1. januarja 1974 kot Temeljna
organizacija združenega dela GLIN Nazarje. Računajo, da se bo ta
TOZD v razmeroma kratke.n času povečala za 3-krat po doseženem
celotnem dohodku In akumulaciji Smieka Gornji grad dopolnjnje
proizvodni program Glin Nazarje. V združevanju vidita oba partner-
ja gotovejšo perspektivo in večjo racionaJtnost v Investiranju.
Organizacija združenega dela GUn Nazarje bo Imela tako štiri
TOZD In bo zaposlovala 1548 delavcev. Z zvišanjem produktivnosti
dela želijo hitreje izboljšati standard delavcev Ker so prepričani,
da bodo uspešni, računajo na nadaljnja povezovanja.
KRAJEVNA SKUPNOST ZAGRAD
Občanom krajevne sku-
pnosti Zagrad že vrsto let
buri duha pečovniški ap-
nenik in bližnji kamno-
lom. Pred tednom je na-
E>etost dosegla svoj višek,
potem ko so se vse bolj
širile govorice o namera-
vani razširitvi dejavnos-
ti kamnoloma, rekonstruk-
ciji apnenice in postavitvi
asfaltne baze. Jedro nasta-
lega problema je pretek
lost, v letih, ko sta apne-
nik in kamnolom po uki-
nitvi rudnika ostali edini
»podjètji« v tej krajevni
skupnosti. 2e v letih, ko
je zaradi nenadzorovanih
razstreljevanj priliajalo
do hude krvi med občani,
ki so se jim na hišah po-
javile razpoke, ob vsaki
novi detonaciji pa zatre-
sii temelji hiš, tistáh hiš.
ki so zrasle nad opuščeni-
mi rovi nekdanjega rud-
nika. Lani je prevzelo go-
spodarjenje apnenika in
kamnoloma v svoje roke
podjetje Ceste-kanalizaci-
ja. Občani so se sčasoma
pomirili, sai so razstre-
Ijevali tako, da nihče ni
bil v nevarnosti. Mir ob-
čanov pa ni dolgo trajal.
Vse pogosteje, je bilo sli-
šati govorice, da bo nov
»gospodar« apnenika pri-
čel z globinskim razstre-
lievanjem. povečal izkori-
ščanje kamnoloma, sani-
ral pa tudi zastareli apne-
nik. Vsem tem govoricam
se je pridružilo še nakle-
panje o nameravani pa-
stavitvi asfaltne baze na
tem območju. To je do-
končno razburilo občane,
ki se nemalokrat pohva-
lijo s svojo dolino, kot s
svojo »Logarsko«, občane,
ki jim snažno okolje po-
meni več kot samo okolje,
pomeni jim tudi pHDnos,
ljubezen...
Rezultat vseh teh govo
rie, namigovanj in strahu
je bil nedavni sestanek ob-
čanov te krajevne skupno-
sti, ki so se ga udeleži-
li tudi predstavniki podje-
tja Ceste-kanalizacije in
občinske skupščine.
Zbor občanov ni prine-
sel željene rešitve prob-
lema. Nasprotno. Kaže, da
se je s sestankom prob-
lem še zaostril. Predstav-
niki podjetja Ceste-kana-
lizapija so jasno povedali,
da sta poti le dve. Prva
je ukinitev kamnoloma in
apnenika, druga pa sana-
cija obeh in razrešitev
njune dejavnosti. V prvem
primeru bi ostalo 40 de-
lavcev, kolikor jih je tu
zaposlenih, brez svoje slu-
žbe. Res, da bi jih pre-
kvalificirali na druga de-
lovna mesta, a vseeno:
mnogi od njih več kot
dvajset let delajo v apne-
niku in drugega dela ne
poznajo. V drugem prime-
ru, primeru sanacije, bi
prišlo do razširitve dejav-
nosti kamnoloma in apne-
nika, s tem pa tudi nevar
nosti onesnaženja okolja,
tistega okolja, za katerega
pravi nova ustava, da mo-
ra biti čisto. Dilema je
zelo huda. Občani v glav-
nem zagovarjajo to, da
naj apnemk in kamnolom
ne širita svoje dejavnosti,
kar za podjetje ne pride
v poštev. Kdo ima torej
prav? Odgovora ne more-
mo dati. Kaže pa, da bo v
najboljšem primeru prišlo
do kompromisa. Podietje
zaradi premajhne zainte
res'ranosti banke najbrž
ne bo moglo sanirati ap-
nen-ka. na vsak način pa
bo pričelo z globinskim
razstrelievanjem v kamno-
lomu. Izračuni kažejo, da
globinsko ra7stTe1ieT'-pnip
ne bo imelo nobenega
vpliva na varnost nremo
žen.ia občanov, šele рг'
sočasni eksT>i07Íii З.^ ton
eksoloz'va bi nri naibliž-
jih hiíah	do wtre
sa četrte stonnlp Ra'^stre-
lieval' na ne bodo nikoli
z več k nt dve i^i тк)! tona
mi ek-^Tkioziva Tako kaže-
jo izrai^un^ Občani pa v
glavnP'-»-' rneniio dm^rače.
Rnominialo se onuščenih
rovo^r stflree^ ni^^^^'ka. na^^
katerimi so tornelli nji-
hovih h'š. P.nonr'niaio se
na skalni nrevis nad Ifi
hišami v bl^^ini Ví^mnolo-
ma. Prpv^'s. ki se brez
glob'P<;k-'h raT^s+relievani
vi^aciVi ruši. K'lo ima
prav?
Izračuni so eno. nraksa
drugo. K^iže na. da bq
prav praksa dala končni
odgovor. Ob prvem raz-
streljevanju bodo n^'^V'^č
na ter^pT tndi stroko\'n'a-
ki sezmološkeiga zavoda
Sloveniie s svojimi apara-
ti. Njihove meritve bodo
dale končen odgovor.
Jure Püdrgajs, občan
krajevne skupnosti Za-
grad, pravi o problemu ta-
kole: »Ce bo prišlo do na
meravane razširitve de
javnosti v kamnolomu, bo
ta zahtevala novo tehnoio
gijo lomljenja kamenja.
Zato zahtevam jamstvo, da
bo vso morebitno nastalo
škodo nekdo poravnal. Iz
kušnje iz preteklosti ka-
žejo, da doslej nihče ni
hotel biti odgovoren za na-
stalo škodo. Pred prvim
razstrelievanjem bi mora-
li zaplombirati sedanje
гагфоке in vse ogrožene
hiše fotografirati. Po op-
ravljeni razstrelitvi bi ta-
ko točno videli, ali bo do
škode prihajalo ali ne.
Problem predstavlja tu-
di cesta, ki smo jo zgra-
dili z lastnimi sedstvi, V
preteklosti je kamnolom
uporabljal za transport
kamenja žičnico. Ta je
sedaj dotrajana in kame-
nje vozijo le po cesti, ki
pa je ozka in ne prenese
take obremenitve. Kamio-
ni, ki prevažajo kamenje,
dosežejo namreč tudi dva-
krat večji osni pritisk '")d
tistega, za katerega je bi-
la cesta zgrajena. Če bi
poleg vsega postavili še
novo hidramo za apno.
moramo vedeti, kako da-
leč " se bo širil dim in
prah iz nje. Nočemo, da
naša zelena dolina posta-
ne bela in zasmraiena.«
Martin Kumer živi blizu
kamnoloma. Tudi njegovo
hišo že »krasi nekaj raz-
pok, nastalih zaradi bli-
žnjih eksplodij. O prob-
lemu mi je dejal: »Podjetje
ne bi smelo pregledati le
tistih 500 metrov zemlj=š
ča do najbližjih hiš. Pre-
gledati bi morali cel hrib
Grmado. Nedaleč kamno-
loma je namreč nevaren
skalnat previs, ki ob vsa-
kih tresljajih grozi, da se
bo zrušil na 18 hiš v do-
lini. Menim, da bi glohjj,
sko razstreljeivanje okt^j,^
Gornjega Pečovnika p^, <
sem uničilo.	*
Investitor ne bo moge^j
odkupiti zemljišča ш hij^
ogroženih druzm, kako lo
rej rešiti probdemv
bo plačal škodo, ki bo na
stajala? Vemo, da so si,
preteklosti škodo, ki s^^
jo povzročili, vsi unuvaij
roke. Za razpokane iii^,
ša danes nismo našli pia^
čnika. Menim, da bi moj
rala občuia prevzeti jat^,
stvo za.piačilo nasiiale
de, tiste škode, do kat«,
re bo najbrž prišlo, m k;,
občina lahko to jamstvo^;
da. Podjetje lahko prop»
de, v nekaj letih izgin^i
vse se jim lahko zgodi d
občina pa bo, dokler bc»
človeški rod.	r
Danes nam po cesti, i
katero smo vložili dosti
denarja in lastnih žuljev,
vozijo težki kamioni. (>
bodo pričeli z globinskia
raz strel jevan jem, bo tel
kamionov vsak dan vei
Cesta je ozka, kaj dosti
se je ne bo dalo širiti, pn
takih obremenitvah bo ka
kmalu vsa v luknjah. Zat«
menim, da do razširjeni
eksploatacije kamnolonu
ne bi smelo priti.«
še vedno se torej a
stavlja vprašanje, kdo ima
prav? Tako občani kot'
podjetje se zavedajo težav
nosti problema. Na eiú.
stani nerentabilnost, fc
zahteva posodobi jen ie pro
izvodnega procesa, delo za
ljudi, ki vse svoje življe(
nje delajo tu, na druf;
strani strah obcanw;
pred. škodo, strah preč«
onesnaženjem njihove dtn,
line.	]
Odgovor na vprašanjtl
kdo ima prav, bo lahkem
dala le zdrava pamet U
strpnost na obeh straneh i
Občani bi m-orali pristati
na to. da podjetje Cest?!'
kanalizacüa dokaže pravic
nost svoj'h izračunov, pf^
djetje mora storiti vse,
z razširitvijo de,ja\Tios;
komnoloma in apenika ^
ogroža ustavne pravice ol>
čanov do čistega in zdri
vega okolja. Storiti rnoö
vse, da ne bodo občari
čez ^ nekaj let z otožnost.if
pri-^vedovali vnučkom
»Ko bi le vedel, kako zi
lena je bila moia dolina-'
Do trenutka, ko bo oá
govor jasen, je treba P
trpeti. Ne z jezo v si^
in na ustih. Potrpeti in *
deti. če bo v Pečoi®»
ku še grmelo. Nikakor P
ne smQ errmeti v škodo
BRANKO STAMEJCî'
Martin Kumer
Jure Podrgajs
Najbližje hiše so od kamnoloma oddaljene le 500 metrov. Ali je to dovolj, da ob globinskem razslreljevanje
bo prihajalo do novih poškodb na hišah?
št. 3 — 24. januar 197^
NOVI TEDNIK — stran 9
ŠOLA IN KROŽKI
Obiskala sem Srednjo šolo za zdravstvene delavce v
::elju, kjer se šolajo mlada dekleta za medicinske sestre.
5eprav so dekleta v šoH zelo obremenjena, saj imajo v uč-
lem programu združeno teorijo s prakso, vedno najdejo
e veliko časa aa izvenšolsko dejavnost. In prav o delu krož-
X)v, ki pa jih na šoli ni malo, sem se pogovarjala z bodo-
Sdmi medicinskimi sestrami.
BRED.\ KUNŠEK: predsed-
ica mladinske organizacije
a šoli: »V delo pionirske in
asneje mladinske organiza-
ye sem se vključevala že v
snovni šoli. Posebej sem so-
elovaia v klubu OZN. Ko
em prišla na šolo za zdrav-
tvene delavce, sem se takoj
kljuCila v delo in aktivna
Bm še danes. Naša mladin-
ima organizacija ima svoj
rogram, po katerem dela, ve-
ko sodelujemo tudi z občin-
Ico konferenco zveze mladi-
e. Čeprav ni vedno zabavno,
edno rada delam.«
DUŠKA ŠEŠIC, predsedi:ica
Rdečega križa na šoli: »Delo
našega krožka je zelo razve-
jano in ima že zelo dolgo
tradicijo. Poleg tega, da se v
krožku izobražujemo, organi-
ziramo večkrat tudi različne
akcije in proslave. Na pri-
mer ob 8. marcu, pa prosla-
vo ob obletnici sestrstva, vsa-
ko leto organiziramo tudi kr-
vodajalsko akcijo. Rada de-
lam v tem krožku, saj se mi
zdi zelo humano nekomu po-
magati in prav društvo Rde-
čega križa skuša humanost
vcepiti v reakega človeka.«
DANICA M.VKKOšKK, men.
>rica krožka OZN: »V naš
fožek je vk.jučenih 22 dija-
Inj. Delo obsega predvsem
»ferate o različnih političnih
c>godkih doma in v svetu,
lanice krožka pa nato deba-
rajo o nastalih problemih,
na.še delo vključujemo tudi
izlične proslave in sodelo-
inja 2 ostalimi klubi OZN.
[Kielovali smo tudi na sho-
u klubov lani v Ptuju. Sa-
ua se že dolgo zanimam za
reto\Tie politične probleme
i rada bi še delala v klubu.«
MILKA KOSCAK, predsed-
nica marksističnega krožka;
»V naš krožek so vključeni
predvsem člani Zveze komu-
nistov m pa tisti, ki hočejo
stopiti v članstvo. Na sestan-
kih debatiramo, ix>slušamo
referate o marksi/mu, včasih
se vključimo tudi v semina--
je. Povezujemo se tudi z
marksističnim klubom pri
občinski konferenci ZK. Me-
ne zt^o zanimajo politični do-
godki v svetu. Radovedna
sem, kako bodo rešili knzo
na Bližnjem vuhodu in kdo
bo poraženec v Cilu.«
DARINKA POTOČNIK,
•edsednica Hteramega krož
i: »Uterami krožek je zelo
:tiven, saj vključuje 30 di
kin j. Na sestankih se pogo-
•rjamo o dehh svetovnih И-
ratov, jih beremo in o knji-
^ikLh pripravljamo refera
• Sedaj pripravljamo tudi
■vo številko literarnega pol
glasila Breze. Sama
№ že v osnovni šoli veliko
Jala v literarnih krožkih
!lo rada berem In včasih
¡pišem tudi kako pesem ali
üzni spis.«
.nf »"S'îe	P"®""""» ^ »"«"»o. 'S»
Damjana Stamejčič
PRIZNANJE MINULEMU DELU
Na povabilo uprave
Zdravilišča Laško in tam-
kajšnje sindikalne podru-
žnice so se nedavno zbra-
li na prvem srečanju biv-
ši uslužbenci upokojenca te
ustanove. 2e sam sprejem
je bil nadvse prisrčen.
Ob napovedani uri je po-
močndk direktorja Miha
Prosen prav lepo pozdra-
vil zbrane upokojence, ve-
čina je bila upokojenk.
Jim zaželel dobrodošlico
in dal priznanje njihove-
mu minulemu delu, ki se
je odvijalo v težavnejših
pogojih kot se danes. Na-
nizal je dotedanje uspehe
2kiravilišča, bodoče nalo-
ge in razvoj ustanove, ome-
nil je gradnjo novega ve-
likega objekta in tako da-
lje. Na koncu je zaželel
upokojencem srečno No-
vo leto, obilo zdravja in
osebnega zadovoljstva.
Po kosilu so bili upoko-
jenci obdarovani z denar-
no nagrado in izkaznico
za 21 kopeli. Veselemu
razpoloženju se je pridru-
žil tudd direktor Zdravi-
lišča primarij dr. Barle.
Ui>okojenci Zdravilišča se
najlepše zahvaljujejo up-
ravi In sindikalni podru-
žnici za pozornost in tako
lep sprejem. Veseli so, da
ni pozabljeno njihovo mi-
nulo delo in da jih upra-
va še vedno šteje med svo-
je člane zavoda, kar je
poudaril tudi Miha Prosen
z obljubo, da se bodo zo-
pet zbrali ob otvoritvi no-
vega objekta.
Upokojenci Zdravilišča
Laško
Šentjur
JAVNE TRIBUNE
Komisija za izobraževanje
komunistov pri Občinski kon-
ferenci ZK v Šentjurju je
pred kratkim sprejela obse-
žen program idejno politične-
ga izobraževanja članov ZK.
Programirali so seminar za
novo sprejete člane ZK, ki
bi trajal tri dni, obdelali pa
bodo mednarodno delavsko
gibanje, družbeno ekonomske
odnose v svetu in druge te-
me. Seminar bo obvezen.
Sledil bo seminar za bodo-
če člane Zveze komimistov,
na katerem bodo govorili
predvsem o rasti in delu ZK.
Poleg teh dveh bodo pri-
pravili še seminar za vod-
stva osnovnih organizacij, ki
se ga bodo udeležili sekre-
tarji OO ZK in aktivov. Pro-
gram zajema te javne tribu-
ne oziroma študijske sestan-
ke, ki bi bili enkrat ali dva-
krat mesečno. Javnih tribun.
na katerih bi obravnavali ak-
tualna vprašanja, bi se lahko
udeleževali tudi nekomunisti.
Komisija je sestavila še
predlog aktualnih tem, za
razpravo na sestankih komu-
nistov v delovnih organizaci-
jah in po krajevnih skupno-
stih.
Uresničevanje obsežnega
programa marksističn^a izo-
braževanja že poteka.
-ms
MARTIN
CILINŠEK
je poveljnik Gasilskega dru.
štva 2alec. Ko smo ga na mi-
nulem občnem zboru povpra-
šali kaj meni o tej humani
organizaciji, je i)ovedal: »Mi-
slim, da je prostovoljno ga-
silstvo podobno krvodajal-
stvu, vendar se tu po mojem
mnenju zahte\a veliko več od
človeka, saj je poleg zdravja
potrebna tudi določena fizič-
na pripravljenost za hujše
napore. Poleg tega .je potre-
bno žrtvovati veliko prostega
časa, saj moramo biti gasil-
ci tudi strokovno pripravlje-
ni. To pa si lahko pridobimo
le z stalnimi vajami.«
T. TAVČAR
IZKAZALI SO SE
Pri organizaciji svečane
slovenske premiere filma Pa-
stirci so se s praktičnimi da-
rili, razumevanjem in pozor-
nostjo do filmske ekipe (v
njej so bili France Štiglic,
Ivan Potrč, Jože Zupan in
mali junaki — Andrej Cev-
ka, K.senija Sinur, Bogo Ro-
potar in Miha Levstik) izka-
zale celjske delovne organi-
zacije: Merx, Aero, knjigarna
.Aladlinska knjiga in hotel
Evroiia.
Ni bilo prvič, da so se vod.
stva ali propagandne službe
kolektivov v celjski občini
rade odzvale organizatorjem
pri pripravi kulturnih, šport
nih in drugih prireditev, ki
poudarjajo vitalnost mesta
Cel,ja In celjskega območja v
slovenskem prostoru. Vseka-
kor lahko takšen odnoü po-
zdravimo in si ga želimo tudi
v prihodnje.
IZBOLJŠANJE
OMREŽJA
Na Planini pri Sevni-
ci pripravljajo sestanek
predstavnikov krajevne-
ga družbenopolitičnega
življenja, občine Šentjur
in Ellektro Krško zaradi
nadaljnjega izpojxvlnjeva-
nja električnega omrežja.
Ojačanje omrežja bo
mnogo pomenilo za raz-
voj gospodarstva na Pla-
nini.
Kmalu bo na Planini
zgrajen tudi nov stano-
vanjski blok (šest ali
osem sitanovanj) z loka-
lom za РТГ storitve.
ZAKAJ MIMO?
Prebivalci Sedlarjevega
se te dni vneto priprav-
ljajo na proslavo obletni-
ce pohoda XIV. udarne
divizije. Pri njihovem
zanosu in navdušenju pa
jih moti odločitev cest-
nega podjetja Celje, da
bo asfaltna trasa nove
ceste šla mimo njih. Ta-
ko je menda .odločeno,
poudarjajo in se razbur-
jajo. Menijo, da ni prav,
da jih bo cesta obšla in
da bodo še vedno »žrli
in goltali« prah obsotelj-
ske ceste, ki je vse dru-
go kot cesta. Dostavljajo
še, da je njihova vasica
pravzaprav zgodovinska
vasica, saj se je prav v
njej začel legendami po-
hod XIV. udarne divizije
in kako naj jo uredijo,
kar so do sedaj imeli naj-
lepši namen, če ne bo
polna prahu. Občinsko
združenje zveze boreev
NOV se tudi dogovarja,
da bi v prihodnosti v
Sedlarjevem postavilo
večji in lepši spomenik
v spomin na ta pomem- '
ben dogodek iz naše
NOB in tudi zaradi tega
menijo v Sedlarjev^em, da
bi ne bilo prav, če vasi-
ca ne bi biia asfaltirana.
Vaščani Sedlarjevega pri-
pominjajo, da so si ure-
jeno vas tudi zaslužili,
saj so bili vsi, brez izje-
me, preseljeni v Nemči-
jo že v letu 1941 in tam
ostali vsa štiri leta.
-mst-
SKRB ZA KADRE
Pred dne/i so se v 2alou
sestali predstavniki podpis-
nic družbenega dogovora o
osnovah kadrovske politike v
občini in se pogovorili o
uresničevanju nalog tega do-
govora.
Ugotovili so, da so pri iz-
IX)lnjevanju zastavljenih na-
log »zaspale« predvsem go-
spodarske organizacije, ki pa
so se v tem času otepale z
nekaterimi objektivnimi teža-
vami. Na posvetu so skleni-
li, da bodo delovne organiza-
cije s področja gospodarstva
do 31. marca оргагп1е vse na-
loge iz lanskega leta, družbe-
ne službe pa zbrale podatke
iz podpisov vseh kadrovskih
struktur.
Prav ti podpisi so sedaj te-
meljna naloga podpisnic drjž-
ben^a dogovora o osnovah
kadrovske politike. Z njimi
bodo ugotovili dejansko sta-
nje v kadrovski zasedbi de-
lovnih mest in odstopanja od
zahtevane izobrazbe. Na tej
osnovi bodo določili tiste, Id
jim bodo pomanjkljivo izo-
brazbo tolerirali in število ti-
stih, ki bodo pomanjkljivo iz-
obrazbo morali dopolniti in
se strokovno izpopolniti.
B. STAMEJCIC
NOV PREDSEDNIK
ZMS
Pretekli teden se je sesta-
lo predsedstvo OK ZMS Mo-
zirje na prvi razširjeni seji.
Na njej so se dokončno do-
govorili o profesionalnem de-
lovnem mestu predsednika
OK ZMS Mozirje.
Po dokaj burni razpravi in
na predlog političnega aktiva
SO Mozirje je predsedstvo
izreklo zaupnico za profesio-
nalno vodenje mladine v mo-
airski občini dosedanjemu
predsedniku OK ZMS Mozir-
je, Ivanu Berložniku. Pred-
sedstvo je zahtevalo, da se
Ivan Berložnik še bolj anga-
žira, istočasno pa je odloči-
lo, da bo do kongresa ZMS
opravljal to delo kot priprav-
nik. Po poteku mandatne do-
be bo na to mesto lahko po-
novno izvoljen, če bo oprav-
ljal svoje delo dovolj vestno.
Sicer bodo morah izvoliti no-
vega kandidata.
PEPI MIKLAVC
Vprašuje: Dominika Роб
Odgovarja: Jasna Šarlah
Konec šolskega polletja je
tu in z njim seveda spričeva-
la. Dobra in slaba. Pa smo se
odločili, da povprašamo, ka-
ko je s to »stvarjo« pri učen-
ki osmega mzreda osnovne
šole I. celjske čete v Celju,
Jasni šarlahovi.
Jasna, kako si se potrudi-
la z učenjem v prvem pol-
letju? Ja, mislim, da bom
prav dobra. Angleščina mi
dela težave. Veste, meni jezi-
ki sploh ne gredo. Imam rada
fiziko, slovnico, tudi telovad-
bo. Najraje imam likovni po-
uk. Tisto trojko iz angleščine
bom do konca šolskega leta
popravila. Potrudila se bom,
da bom tudi letos odlična. To
je zelo važno pri vpisu v
srednjo šolo.
Praviš, da imaš najraje li-
kovni pouk? Zelo, zelo rada
imam risanje. Najraje slikam
z barvami. Veselje in nadar-
jenost sem verjetno podedo-
vala po očku. že več let so-
delujem pri šolskem likov-
nem krožku. Udeležila sem se
tudi tekmovanja v počastitev
400 letnice upora Matije Gub-
ca in dobila za svojo grafiko
»Kronanje Gubca v Zagre-
bu« častno diplomo Mati-
je Gubca.
Čestitam. To je res lep
uspeh. Rišeš tudi v svojem
prostem času? Seveda rišem.
Te to ne moti pri učenju?
Ne, zdaj še ne. Svoje veselje
do risanja in učenje še lah-
ko vskladim. Vprašanje pa
je, kako bo v srednji šoli, ko
bo precej več učenja.
Sodeluješ v šoli še kje ra-
zen pri likovnem krožku? O,
ja. Včasih napišem prispe-
vek za naše šolsko glasilo
»Mladi novinar.« To so pred-
vsem spisi z raznimi aktual-
nimi temami. Sem pa tudi
članica krožka OZN, ker me
zanima dogajanje v svetu.
In kam se boš napotila po
končani osemletki? K.je boš
nadaljevala šolanje? Moji na-
črti za prihodnost so seveda
povezani s področjem, ki me
najbolj privlači. To je risa-
nje. Rada bi se vpisala v
srednjo šolo za oblikovanje v
Ljubljani ali vsaj v gimnazi-
jo. študij bi potem želela na-
daljevati tudi na visoki šoli.
Upam, da se bodo moji na-
črti uresničili. Seveda pa je
to odvisno predvsem od me-
ne in moje prizadevnosti.
Toliko je o sebi in svojih
željan povedala Jasna Mi ji
vsekakor želimo, da bi se
njeni načrti zares uresničili
— odličen uspeh ob koncu
šolskega leta m nato — li-
kovna umetnost.
D. POS '
10. stran — NOVI TEDNIK
24. januar 1974 -,
ZAHVALA
ALPOSU
Upokojenci kolektiva to-
varne Alpos smo bill zelo
veseli, ker nas še niso po-
zabili, čeprav je že potek-
la lepa vrsta let, odkar
smo bili tudi mi zaposleni
v tovarni Alpos. Posebno
se zahvaljujemo direktor-
ju delovne organizacije di-
plomiranemu inž. Ladisla-
vu Grdini in predsedniku
sindikata Petru Mihelčiču.
Najlepša hvala kuharicam
ter celotnemu kolektivu.
Obenem želimo kolekti-
vu Alpos srečno novo leto
'in še veliko uspehov v le-
tu 1974. Vsakega delov-
nega uspeha v Alposu se
veselimo tudi mi.
Vaši upokojenci
PLJUNIL Ml JE
Avtomobili so drveli.
Žarometi so se poigravali
z mojim palcem. Avtobus
sem zamudil, poiskusil
sem srečo s štopom, kajti
hotel sem priti pravočas-
no v službo. Mimo je vvi-
gnil spaček, spet nič.
Preklinjal sem drveče av-
tomobile in vendar mi je
ustavil fčiko.
Ob vstopu mi je šofer
zabičal, da me vzame le
v primeru, če se bom do-
stojno vedel. Voznik je bil
odličen govornik. Takoj je
nadaljeval s »pridigo«.
Pred tremi meseci sem
prav tako kot dgnes us-
tavil fantu. Peljal sem ga
celo 4 km dlje, kamor
sem bil namenjen. Na
bencinski sem za hipec iz-
stopil, potem pa sem ga
kmalu odložil na zažele-
nem mestu. Fant je sko-
čil z avtomobila in hotel
oditi, ko sem mu rekel
»hvala«. Takrat je stopil
k vratom, mi pljunil v
obraz ter me poslal v ...
Izgubil se je v megli. Bil
je kakor »železna roka v
žametnih rokavicah.« Do-
ma sem ugotovil, da mi
je izmaknil tranzistor.
»Tebi sem po dolgem času
spet ustavil,« je čemerno
sikal možak. Pripeljal me
je do cilja. Izstopil sem in
se mu lepo zahvalil. Mo-
žakar se je zasmejal, ču-
til je zadovoljstvo. Zapnl
je vrata rekoč: »Vsi le ni-
ste enaki.« VILI JAZBEC
KANČEK
RAZOČARANJA
Naj bo med mojimi
vrsticami želja za uspeš-
no novo leto. Hotela sem
vam zaželeti tudi lepo
praznovanje, pa me je
čas prehitel. Upam, da ste
tudi brez moje želje lepo
praznovali.
Oni teden me je obi-
skala soseda in mi poto-
žila, da ji je dolgčas po
NT, ker po novem letu
niste izšli, čeprav je bila
novoletna^ številka še ta-
ko zajetna in zanimiva,
si jo človek znova zaželi.
Pred mano je bila prva
številka NT v tem letu.
Koliiko zanimivega, prijet-
nega, pa tudi trpkega je
v njem. Meni je prinesel
kanček razočaranja. Za-
kaj?
V dneh, ko vaš radio
ni o^ddajal, je v Šentjurju
prenehalo biti široko-
grudno srce strokovnja-
ka, veterinarja, ugledne-
ga občana Edija Bezen-
ška. Mnogi smo za nje-
govo smrt zvedeli šele po
pogrebu. Prav zabolelo
me je, da se nihče od
vrlih šentjurčanov ni
spomnil, da bi mu napi-
sal nekrolog in vam ga
posredoval, saj sem pre-
pričana, da bi ga obja-
vili. On pa, človek, ka-
kršen je bil, bi si bil to
tudi zaslužil.
Toda po toči je zvoniti
prepozno, zato se tudi ta
napaka ne da popraviti.
Vsem, ki smo ga pozna-
li, bo ostal v spominu
kot liik nesebičnega in
plemenitega človeka. Kru-
ta usoda je mnogo pre-
zgodaj utrgala nit nje-
govega plodnega življenja
in ga vzela družini in
nam, ki smo ga cenili
in spoštovali.
URŠKA OROS
NT NA PRAVI
POTI
v kiosku ljubljanske to-
bačne tovarne na peronu
celjske železniške postaje
sem v sredo, dne 9. janu-
arja, kupil novoletno šte-
vilko Novega tednika. Ku-
pil sem jo zaradi radove-
dnosti ter nizke ceno. Se
istega dne sem zvečer ča-
sopis v celoti prečilal, ker
mi je bil zelo všeč. Ze
več let sem stalni krajev-
ni dopisnik Dolenjskega
lista in redni dopisnik
glasila ZZB NOV Slove-
nije in ZVRS »TV-15« za
Spodnje Posavje ter pri-
ložnostni dopisnik še ne-
katerih slovenskih časni-
kov, kot so: Kmečki Glas,
Komunist, IT in Nedelj-
ski dnevnik. Zaradi tega
je razumljivo, da znam
več ali manj kritično pre-
sojati vsebino posameznih
glasil, ki jih imam naro-
čene, oziroma jih prilož-
nostno kupujem. Moram
priznati, da sem kupil
vašo novoletno številko
Novega tednika bolj zara-
di krajšanja časa med po-
tovanjem iz Celja do Sev-
nice, kot pa iz radoved-
nosti. Toda bil sem pri-
jetno iznenađen nad kva-
liteto pisanja vašega po-
krajinskega časnika.
Kljub temu, da sem se
rodil in živim na stara
leta v dolenjskefh spod-
njeposavskem predelu se-
vniške občine, so mi kra-
ji, ki jih opisujete, po-
znani, ker sem se v teh
krajih boril kot pripadnik
tretje štajerske brigade
Vojske državne varnosti.
Zato so mi poznani kraji
na Kozjanskem, v Savinj-
ski dolini. Koroškem in
na Pohorju. Izredno imam
v spominu Dobrovlje in
Creto, ko je bila marca
1945 nemška ofenziva,
kjer sem bü laže ranjen
in je le malo manjkalo,
da me niso ujeli Nemci.
Vsa leta po osvoboditvi
sem hotel te kraje, pred-
vsem Dobrovlje in Creto,
obiskati, pa nisem nikoli
našel časa. Sedaj ko vozi
avtobus na Dobrovlje,
bom po vsej verjetnosti
to storil še letošnjo po-
mlad. Poleg visokega pa-
triotiičnega duha in gosto-
ljubja sem predvsem ob-
čudoval razgledanost in
Inteligenco ljudi, pred-
vsem v Spodnji in Zgornji
Savinjski dolina. Družbe-
na skrb bi se morala
predvsem osredotočiti na
nerazvite kraje Kozjan-
skega. Zelo sem bil pre-
senečen leta 1972, ko je
odbor drugega bataljona
tretje štajerske brigade
VDV v okviru občinskega
praznika občine Laško v
Brezi pri Laškem (prej
Sentrupert nad Laškim)
organiziral srečanje bor-
cev tega bataljona, ker
sva se s soborcem pripe-
ljala na kraj proslave z
osebnim avtomobilom po
novo zgrajeni cesti, šele
sedaj nam je družba vsaj
delno povrnila, kar smo
zanjo žrtvovali med zad-
njo vojno, so na.m gòvo-
rili tamkajšnji domačini.
Poleg tega so dobili ta-
krat tildi novo šolo.
Ce bi živel na vašem
območju, bi nedvomno
postal vaš sodelavec, ker
sem še vedno kljub bole-
hnosti in invalidnosti dru-
žbenopolitično aktiven. Iz
vsebine vašega lista vi-
dim, da ste na pravi po-
ti, ki vodi k izgradnji so-
cialistične In samouprav-
ne dražbe ter uresničuje
cilje naše socialistične re-
voluoile. Morda bi bilo
dobro, če bi Novi tednik
prišel na prodajne pulte
spodnjeposavskih kioskov
in trafik, da bi naši ljud
je zevdeli, kaj delajo in
kako živijo naši štajerski
sosedje. ZORKO KAREL
Odgovor: Tovariš Karel,
hvala za res prijazno pi-
smo in predlog. Želimo,
da bi NT še kdaj prebra-
li z veseljem.
ZIMSKA
Padajo snežinke bele,
zima k nam prišla je v vas
in na okenska nam stekla
čudovite rože riše mraz.
Potoček prej živahen,
nič več zdaj ne žubori,
drobna ptička iz goščave
pesmic več ne drobi.
Nad potočkom žuborečim
napravil se je debel led,
drobna ptička iz goščave
v bližino hiš prišla je spet.
Vse to videl je naš Jurček,
ki je dobrega srca,
brž napravil hiško majhno,
majhno hiško iz lesa.
V njo natrosil je drobtinic
in še nekaj zrnja vmes,
ptičice ne bodo lačne,
to je sklenil prav zares.
Ko se bo 'pomlad vrnila,
potoček spet bo oživel,
ptičke Jurčku bodo pele,
oh, kako jih bo vesel.
MARA PRAS
»DOBER« GLAS
Sem študentka na aka-
demiji v Celju in se vsak
dan vozim z lokalnim
avtobusom na relaciji
Šempeter—Celje. Kot re-
dna bralka NT se vedno
ustavim ob rubriki Pisma
bralcev, kajti problemati-
ka, ki jo je mogoče tu
zaslediti, me vedno zani-
ma.
Res je, mnogo vrstic j
bilo že napisanih na r
čun prevoznikov in njüjQ^
vega ravnanja s potnih
Toda, da pa pride celo л'
fizičnega obračunavanj^
kot se je to zgodilo jç'
decembra lani na 1оц'
nem avtobusu, ki odpedj^
iz Celja proti Preboldu ob
12.20 uri, pa se mi z^
da presega vse meje
dno »lepših« odnosov
sprevodnikom in potnilü
Malce čudno je to, to^
povzročitelj tega obra^y,
na je bila namreč umaza.
na metla, ki se, ne venj
zakaj, skoraj vedno naha.
ja za sedeži v zadnje^
delu avtobusa tn mnogo,
krat širi dokaj neprijeten
vonj. (Zdi se mi, da
ta prostor namenjen 23
prevažanje česa drugega^
ne pa za razna čistilcj
sredstva.) Sicer res хт
vem, kaj je nameraval
storiti z metlo mladenif^
ki je vstopil v Žalcu. To
da kakršnakoli je že bilj
njegova namera, dg fizit
nega obračuna ne bi sme-
lo priti. Sprevodnik ]{
ukazal šoferju ustaviti av-
tobus in fantu je, dob«,
sedno rečeno, z brco »po.
magai« izstopiti. Pri tem
herojskem dejanju je upo-
rabljal dokaj neprimerni
izraze, ki so izzvali velll^
ogorčenje med potniki.
Res je, da danes pou-
darjamo vzgojo'in huma-
no vedenje med mladino,
vendar pa ne bi bilo sla-
bo, če bi bili s tem sezna-
njeni tudi sprevodnik:
avtobusov. S tem slcei
nočem kritizirati vset
uslužbencev javnega pro
meta, vendar pa lahke
vidimo, da so le redke
izjeme tisti, ki se zaveda-
jo, kakšen poklic oprav-
ljajo. Sai razumem, da je
takšno delo naporno, š«
posebno zato, ker pač vsi
potniki le niso tako »'de-
alni«, kot, si jih
sprevodnik.
Toda, če se bo takšno
agresivno ravnanje še na-
dall'evalo, bo verjetno AP
Izletnik kai kmalu pri-
šlo na »slab« glas.
MAGDA STORMAS

чУ javnih občilih zasledimo sko-
raj tedensko prijazne kuhinjske
nasvete, kako pripraviti kako spe-
cialiteto itd., ali kaj ne smemo je-
sti, da ne bi oboleli na ožilju z vse-
mi resnimi posledicami za svoje
zdravje, da ne bi bili preveč debeli
in zamaščeni, ali kako se naj hra-
nimo, da bi shujšali in podobno.
Vsi ti nasveti bi naj v glavnem ve-
ljali še za zdrave, mlajše ljudi. O
načinu prehrane v zrelejšem ob-
dobju in v poznih letih pa je bilo
doslej bore malo napisanega. Prav
gotovo so sami prispevki dobrona-
merni, saj vsi radi predvsem do-
bro jemo in pijemo, \^rašanje pa
je, ali so taki in drugi recepti do-
volj strokovno utemeljeni in pod-
prti. V tem sestavku želim podati
nekaj misli o prehrani za starejšo
populacijo, saj je znano, da je
prav pravilna prehrana v starosti
bistvenega pomena za ohranitev
moči in zdravja v tem zelo zani-
mivem obdobju našega življenja.
Prav gotovo bodo ta razmišljanja
zanimiva za vse že nad 40 let sta-
re ljudi, saj je tu meja, ko zače-
njamo resneje razmišljati o »pravi
starosti« in čas, ko lahko s pravil-
nim načinom prehrane preprečimo
marsikatero resnejše obolenje, utr-
jujemo naše zdravje in si tako tudi
ob primerni psihofizični aktivnosti
podaljšujemo življenje.
Zdrava prehrana mora biti pri-
lagojena hranilni potrebi. Potreba
hrane v starosti namreč ni enaka
oni v mladosti in srednjih letih.
Raziskave svetovne zdravstvne or-
ganizacije so pokazale, da pada po-
raba kalorij v različnih decenij ah
(desetletjih) našega življenja, šte-
vilo kalorij potrebnih za delo in
ustvarjanje znaša na primer pri
tridesetletnem možu cca. 3200 cal.
dnevno in potem je v vsakem de-
setletju to število manjše, tako da
sedemdesetletnik ne potrebuje več
kot 2100 cal. Pri ženah je to število
v enakih starostnih razmerjih 2300
kalorij in 1600 cal. Vzrok takemu
padcu je v znižanju energetske pre-
osnove. (metabolizmu), ki je močno
povezano z redukcijo metabolično
aktivne mišične mase in s spre-
membo fiziologije mišic ostarelih
ljudi. Iz tega torej lahko zaključi-
mo, da zadostuje, tako kot po sta-
rosti, spolu, telesnem ustroju (kon-
stituciji) in aktivnosti, za ostarele-
ga pri 60-tih letih cca. 1600 do 2500
kalorij. Telesno udejstvovanje in
aktivnost je naravno pri tem oce-
njevanju zelo pomembna, če člo-
vek presedi, kar nikakor ni zažele-
no, večji del dneva v naslonjaču,
mu bo dovolj relativno malo kalo-
rij. Vedeti pa tudi moramo, da
opravlja precej ljudi še težka fizič-
na, telesna dela do visoke starosti.
Zato imamo številne - primere v
obrti — rokodelstvu, kmetijstvu
in enako v gospodinjstvih. Za ideal-
no težo ostarelega človeka vzame-
mo njegovo normalno težo, zmanj-
šano za 5 do 10 odstotkov. Vseka-
kor se izogibaj mo telesne teže nad
normalo, ker skriva za ostarelega
človeka posebne nevarnosti. Ameri-
ške zavarovalne družbe so ugotovi-
le, da pomeni že manjša prekora-
čitev telesne teže občutno znižanje
starostne dobe. Preiskave v social-
nih zavodih — domovih za ostarele
nam pokažejo, da je predvsem šte-
vilo žena z zvišaijp telesno težo ze-
lo veliko. Stvar je v relativni nad-
hranjenosti, ki jo pogojuje nesoraz-
merje v ponudbi in potrošnji kalo-
rij. Lahko bi govorili o fiziološko-
ekonomski zakonitosti. Z drugimi
besedami: Napačno je, če človek v
starosti, ko je manj aktiven, uživa
iste količine hrane, kot jih je imel
navado uživati že od nekdaj. Več-
krat pa je idealna telesna teža osta-
relega občutno znižana. V takih
primerih, ki niso odvisni od nači-
na prehrane, bomo ravnali prav, če
bomo iskali vzroke za ta pojav v
boleznih, kot so rak, tuberkuloza,
kardialna kaheksija (srčna oslabe-
lost) itd. Brez dvoma pa so tudi
primeri, ko lahko pripisujemo zni-
žano telesno težo motnjam v spon-
tanem uživanju hrane in sami po-
manjkljivi prehrani. Strokovnjaki
so vse prepogosto mislili, da ima
ostareli človek težave v izkorišča-
nju in resorbciji (vpijanju skozi
sluznico) hrane. Danes vemo, da je
to vsaj za beljakovine in za večino
maščob malo verjetno. Sicer res
pojema s staranjem izločanje solne
kisline in fermentov, vendar se je
pokazalo, da v tem ni vzroka za
omembe vredne resorbcijske mot-
nje. Tudi za vitamine niso dokazali
resorbcijskih motenj, ki bi bile po-
vezane s starostjo.
Ostareli prenašajo različna hra-
nila različno: orehe v 13 odst., čr-
ni kruh v 26 odst., rdečs zelje î
25 odst., čebulo v 15 odst., slive т
11 odst., beli kruh v 12 odst., belo
zelje v 20 odst., kumare v 13 odst,
rženi kruh v 6 odst., zeleno zelje i
16 odst. in kislo zelje v 10 odst
Pri hospitaliziranih oziroma azilir»
nih osebah med 60-tim in 65-im
tom starosti so opazili motnje ?n
žvečenju v 14 odst., 40 odst. vseï
pa je prebolelo različne bolezni tr&
bušnih organov. V 60 odst. so ngo
tovili kronično abstipacijo (zaprt
je) in druge tegobe. Zanimivo јв;
da ostareli ljudje radi uživajo črtf
kruh, ki jim sicer tudi povzroča te
žave, manj pa beli kruh- V starosij
se je treba izogibati različnih vrsl
surovega zelja, hrana pa naj W
žlindrasta predvsem v primeru
kroničnega zaprtja. V takih prim®
rih bi priporočali suhe slive, sadj<
pa tudi kuhano kislo zelje. Neka
teri smatrajo, da potrebuje stare]
ši človek več beljakovin kot P'
človek srednjih let. Mislim, da osta
reli človek pri zdravi prehrani za
radi zmanjšanega sprejemanja
porabe kalorij, avtomatično dobiV
tudi manj beljakovin, ki pa so si
veda organizmu v vseh obdobja
njegovega življenja potrebne. TaK'
bi naj dajali pri srednji dnevni 0.0
zi 1 do 1,2 g beljakovin na 1 kg J
lesne teže. Beljakovine naj bc^
lahko prebavljive in visoko vre®
nostne in le 0,5 g na 1 kg bi O®
bile živalskega izvora. Dajali bi
rej mleko, mlečne proizvode in
ko prebavljivo meso ter podobo®
(Na-c'íil.ievanje sle^
št. 3 — 24. januar 197^
NOVI TEDNIK — stran 11
Pionirji na poti XIV. divizije. Narisal Peter Klakočer, Lesično
ŠE O GOSTIŠČIH
Naši- podeželski lokali
so postali preveč enolični,
ne nudijo več domačega
v2xlušja, preveč posnema-
jo modernizacijo mest.
Vendar tujec tega ne išče.
Išče miren kotiček, pre-
prosto (seveda pa čisto)
gostišče, kjer se znebi
mestnega hrupa in se v
resn-ci sprosti in odpoči-
je. Mnogo mu pomeni
prav raka sprememba,
ker rad spoznava tudi tu-
ja okolja.
In če bi mu ponudil;
tako gostišče ali pa tako
okol e. kjer bi lahko za
primerno ceno prrž • -1
swj dopusr ali pa neka i
dni počaka, bi prav go-
tovo to izkoristil. To je
že zdavnai praksa v .Švi-
ci .Avstriji. Italiji in dru-
god. i=ievpda ne bi smeli
b4i odemški. Gost bi mo-
rad že vnaprej vedeti, kai
bo dobil in seveda, koli-
ko bo to plačal. Na druíi
strani pa tudi iamstvo.
da ne bo opeharjen.
Vse F>ogoje imamo, mar-
sikdo nam lahko za naše
lepote zavida. To, da ne
znamo izkonstiti teh mož-
nosti, pa nas tudi pošteno
tolče. Nekako tako je, da
vsi hlastamo za naglim
in velikim zaslužkom, ne
upoštevamo pa, da se tudi
z malimi investicijami
lahko dobi primeren po-
stranski zaslužek.
Ali je v Celju dovolj
gostiln, bifejev in gostišč,
v resnici ne vem. Toda
da nimamo nobene tipič-
ne slovenske gostilne, to
nam ne dela časti, prav
tako tudi ne njihovim Je
dilnim listom. Kot da ад
do^besedno prepisani: du-
najski zrezki, pariški zrez-
ki. naravni, v z'mski dobi
pečenice in krvavice, pa
čevapčiči in ražnjiči, pa
morda še kaj.
Toda slovenska kuhari-
ca — posebno naše stare
mam ce so znale dati na
mi/o resnične specialite-
te, katerih se spominja le
še starejša generacija: aj-
dovih potic, ocvirkov ih
pot.c, raznih pogač pa je-
dila, ki so sicer prepro-
sta kot repa m zelje pa
močnik, a tega ne dobiš
n.kjer več. Zato bi bilo
prav, da bi se vsaj ena po-
deželska gostilna spomni-
la na te dobrote in oži-
vela našo slovensko kuhi-
njo. Torej dokaz, da bi
tudi taka gostilna büa
dobrodošla in da bi gost-
je radi zavili v tak lokal.
Morda bi -bilo umestno
organizirati neke vrste
tekmovanje in vživeti že
pozabljene kuhinjske re-
cepte. Prepričan sem, da
bi se v resn cá čudili, kaj
vse bi nam tako tekmo-
vanje pokazalo, da so na-
še stare mamice bile tu-
di umetnice v kuhinji.
Prav tako pogrešamo
go'stilno, kl bi bila opre-
mljena v kmečkem slogu
Tu pa tam se še kdo po-
trudi. da opremi lokal s
predmeti kmečke rabe,
vendar je v tem prepu-
ščen bolj svojemu okusu
kot pa pomoči kakega ar-
hitekta, ki pozna tudi
zgodovinsko obliko nek-
danjih gostišč.
Za (Delje trdimo, da je
tranziitno mesto, da v tu-
rističnem pogledu ne bo
pomembno, ker da nima
kaj nuditi v nočnem živ-
ljenju. O tem sem bil tu-
di sam prepričan do ne-
davnega. Vendar, ko sem
se nedavno pel j al proti
Smartinskem jezeru, ^-^m
opazil, da imamo prelepe
kotičke, ki bi manj zahte-
vnemu gostu nudili prav
lep letni dopust, če bi se
seveda le količkaj potru-
dili. In potokazov je bilo
odločno premalo, tako da
smo morali nekajkrat
spraševati, kako se do je-
zera pride. Ni mi žal, da
smo tavali po raznih po-
teh, saj sem spoznal lepo
okoLco, ki bi lahko bila
sicer še lepša, je pa prav
primerna za tiste, ki išče-
jo mir, čist zrak in reci-
mo tudi preprosto hrano.
Za take, ki im.ajo radi le-
pe sprehode, je ta okolica
kot nalašč. Seveda — za-
četi bi bilo treba.
Gorazd Klevišar
POPRAVEK
Bralec Stanko Vrabec,
kajteremu smo v prejšnji
številki v rubriki »Pisma«
objavili članek z naslo-
vom »Kako delati vozni-
ški izpit?«, želi, da bi mu
v petem odstavku njego-
vega sestavka vnesli ix>-
pravek. Ker smo popra-
vek prepozno prejeU, ga
objavljamo v tej številki.
»Vprašujem se, aU ve-
ljajo predpisi, da mora
kandidat, ki je pravilno
ustavil pri dveh »stop«
znakih, še v tretje ali če-
trto križišče, ki je ozna-
čeno s »stop« znakom«?
KAJ TAKEGA!
Kaj takega pa še ne!
Pa vendar se zgodi, da
mora cestni delavec vzeti
koš na ramena, in hajd
po cesti navzgor. Seveda
ne s praznim, temveč pol-
nim peska in z lopati) v
roki, da posiplje še pre-
ostali del ceste, kamor
mu ga cestno podjetje ni
dostavilo. Morda je to
zaradi varčevanja benci-
na, kajti cesta Laško—Vrh
je precej strma in bi šo-
fer porabil precej goriva.
Takole s košem na ra-
mi pa je le cenejše, ker
se ne porabi veliko — le
tu in tam kakšen kozar-
ček dobr^a vinčka.
B. Fenk
USPEŠNO HUMANO DELO — Na 93. letni konferenci so se v soboto sestali člani
Gasilskega društva Zalee. Zbora so se poleg članov udeležili še predstavniki družbe-
nopolitičnih organizacij Žalca ter podpredsednik skupščine Jože Jan. Iz poročil
predsednika Karla Strahovnika, poveljnika Martina Cilinška in mladinskega refe-
renta Ribarda Kopušarja je bilo razvidno, da je društvo v minulem letu uspešno
delalo. Sodelovali so pri 26 požarih, pri treh elementarnih nesrečah, udeleži» se vseh
razpisanih občinskih tekmovanj, mladinci pa so nastopili tudi na conskem tekmo-
vanju v Šoštanju.
Tekst in foto: T. Tavčar
POLEMIKA
Glede članka, ki ga je napisala vaša novinarka
Zdenka Stopar dne 20. 12. 1973 o moji hiši in njenih
najemnikih Kristini in Francu Zupanec, želim pojasniti,
da v njem ni bilo ziipisano in navedeix) tako, kot v
resnici je.
Zdenka Stopar omenja, da pKxinajemnika preganjam
že dve leti, kar seveda nI res. Ne navaja pa, da pod-
najemnika Zupanec dve leti nista plačevala najemni-
ne za souporabo vrta in travnika. Najemnine tudi ni-
sem terjal, jo pa nakazujejo od enega leta nazaj. Tudi
jih ne preganjam, kot to piše in ugotavlja v svojem
članku novinarka Zdenka Stopyar, za katero se mi zdi,
da je k pisanju svojega članka pristopila enostransko
in neobjekti%Tio. Razumeti je treba, da podnajemniki
meni nagajajo in se obnašajo tako, kot da bi bili last-
niki hiše oni in ne jaz.
Tudi mi in drugI plačujemo stanovanja oziroma
stanarino in vendar ne moremo imeti vsega, kar bi
SI želeli in hoteli. Tudi to. kar piše novinarka Zdenka
Stopar, da sem ji zmetal pridelek iz kleti, je gola laž.
Trdim, da se doslej nisem prit4aknil niti enega krom-
pirja ali Jabolka. Edino, na kar se zakonca Zupanec
lahko opirata, je to, da sem meseca Junija očistil klet.
ker Je bilo v njej vse preperelo in gnilo. To pa menda
lahko naredim v svoji hiši. še zlasti zato, ker so po
tej nesna^n plezali črvi. Menim torej, da je velika raz-
lika med zmetati iz kleti in klet čistiti ali zadržati. In
še to: čeprav sUnujejo v hiši vrsto let kleti doslej
niso uporabljali. Klet sem jim v uporabo izročil šele
jaz!
Žalostno se shši tudi trditev, navedena s strani no-
vinarke, da Zupančeva ni imela denarja, da bi obi-
skala moza v Ljubljani. Ka) poreko na ад trditev smo-
VI, ki imajo dobre službe in svoja prevozna sredstva?
Tovariš Zupanec ima svojo zemljo, redi Kravo, svi-
nje m kokoši, torej ni tako hudo, kot hoče to prika-
zati v omenjenem članku. To bi lahko ugotovila tudi
novinarka. Napisati m oblatiti nekoga je lahko, koliko
pa je v tem resnice, je druga plat medalje. Ce bi bila
novinarka Zdenka Stopar v mojem položaju, bi verjet-
no pisala drugače
Jasno je, da tudi meni ni prijetno prihajati v hišo,
ki je moja m poslušati prepir, ki mu botruje alkohol.
Tudi reda v hiši ni. Enako na dvorišču. Fasado, ki
sem Jo delal pred meseci, so mi Zupančevi poškodo-
vali, delavce pa pri delu ovirali. Popravila hiše ne mo-
rem nadaljevati, kot bi želel, ker sem prepričan, da bi
me ponovno ovirali, zlasti še prt popravilu tistega dela,
kjer žive oni. Hiša je numo potrebna popravila, ker je
stara in nujno potrebna popravila.
Čudim se, da jim Je moja hiša bila dvanajst let
primemo bivališče, sedaj, ko pa sem lastnik jaz, pa
kar naenkrat ni več. Čudno: iste prostore izkoriščajo,
iste navade ostajajo, nezadovoljstvo je pa vendarle tu.
Zdenka Stopar v članku tudi navaja, da Zupančevi
nimajo dostopa do glavne cevi vodovoda. Zakaj si pa
tem lahko natočijo vode. kolikor hočejo na hodniku
in v kuhinji. Je mar za uprabo vode potrebna glavna
cev. Omenjajo tudi, da ne morejo 1фОгаМЈа11 pralnice,
ker nima odtoka in da ga jaz ne oustim narediti. Da
to ni res, pove že podatek, da sem jim sam svetoval,
kako naj narede odtok Ona tega ni hotela in je eno-
stavno prebila zid iz pralnice. Voda sedaj odteka po
steni, kar gotovo ni v prid moji hiši. Zdi se mi, da je
vse skupaj namemo traivanje. Za navedeno komisijo
pravijo Zupančevi odnosno žena Kristina, da je pote-
gnila z mano. Morda bi morali o pra^/ilnosti svojega
postopka vpra.šati komisijo, tovarišica Zdenka Stopar,
in njo postaviti na laž. Po vsej verjetnosti stanje, ka-
kršnega je ugotovila komisija, Zupančevi ni odgovar-
jalo. Najbrž je menila, da bo dobila ključe od celot-
nega stanovanja in se sprehajala v njem ter delala ne-
red, kot Je bila navajena doslej?
Sam upam m želim, da bodo pristojne službe Zu-
pančevima pripomogle rva podlagi priporočil k bolj-
šemu stanovanju.
Za konec pa Se to: zaradi članka izpod peresa novi-
narke Zdenke Stopar so najini otroci, ki pri vsem sku-
paj niso bili ničesar krivi, v šoli naleteli na zasramo-
vanje Ш neumestne očitke. Prav zaradi tega opozarjam
novinarko Zdenko Stopar. da se v bodoče pri pisanju
takšnih in podobnih člankov bolj natančno ozre okoli
sebe. To bi kot novinarka tudi morala. Enostransko pi-
sanje je bilo še vedno negativno in kot takšno imelo
tudi posledice.
Miliitin Novokmet
Ulica 29. nov. 2.5
CELJE
Celje, 14. I. 1974

Kdor je nn)jo reportažo prebral. Je opazil, da je že
v naslovu poudarek na DVEH RESNICAH, O njeni
objektivnosti pa si je tudi vsakdo lahko ustvaril svoje
mnenje.
Resnično, tovariš Milutin Novokmet, če bi bila v
vašem položaju, bi pisala drugače. Neobjektivno.
Pri meni se .je oglasila prizadeta stranka Kristina
Zupančeva in povedala svojo zgodbo. Povedala je več,
kot sem zapisala. Ker je vsaka resnica sestavljena iz
več obrazov, smo za drugo resnico vprašali še lastnika
hišice, kjer družina Zupanec stanuje, Milutina No-
vokmeta. Vsega, kar je on izjavil, tudi nisem zapisala.
Na njegovo prošnjo pa sem si Zupančeve razmere po-
novno ogledala in tudi marsikaj videla. In kaj je zdaj
po vašem mnenju, Milutin Novokmet, objektivnost? To,
da naj bi bila poleg, ko ste čistili klet, da b! potem
tako tudi zapisala? AH pa to, da naj bi ugotavljala, ali
imajo Zupančevi vodo samo v kuhinji ali še kje drug-
je? Kaj ni bistvo spora nekje drugje? Takrat, ko sem
to zapisala, namemo stvari nisem postavljala na ostri-
no. Pa bom tako, kot mislim, zapisala zdaj. Takrat, ko
ste počistili klet, ste počistili tudi svoje srce in ga na-
domestili s paragrafom zapisanega lastnika. Hočete še
kaj več?
Naša zakonodaja bo morala misliti na rešitev posa-
meznih asocialnih primerov, ki so se izcimili Iz podob-
nih situacij kot je vaša. Kot lastnika vas ščiti zakon,
to pa je tudi vse. Kje pa naj iščejo pravico in zaščito
Zupančevi? Hlapec Jernej je iskal pravico, čeprav za
to ni imel pravne osnove. Kako pa ravnati zdaj, da bo
zadovoljna družina Zupanec in vi? Na solidarnost-
nem občinskem skladu v Celju so obljubili pomoč.
Pristojna služba je torej ukrepala. In to tako, da bo
Zupančevim v korist, pa tudi vam, če ste resnično za-
interesirani, da pridete v svo,jo hiško, ki jo urejate z
vso skrbjo. Se vam ne zdi, da je pisanje le imelo svoj
učinek, čei>rav se čutite pri tem prizadeti vi in vaša
družina — neobjektivno prizadeti.
ZDENKA STOPAR

s to mislijo, ki smo si jo izposodili od znanega pisatelja Dudinzeva, prinašamo na tej stram programe interesnih
skupnosti pred ob¿ane. Niso tu zbrani programi vsefi, vendar tistih poglavitnih, brez katerih dejavnosti bi ne bdi raz-
vita družba.
Osvoboditev delovnega človeka je tudi ta pomemben korak, ki ga našd samoupravna družba dela z demokratično
odločitvijo o skupni in splošni porabi. Saj tudi doslej ob(:ani niso bili brez vpliva na programiranje in financiranje /zgo-
je, izobraževanja, varstva, kulture, telesne vzgoje. Svoje mnenje, svoj da so izrekli ob sprejemanju proračunov, resolucij
o razvoju, srednjeročnih, dolgoročnih načrtov. Toda to je !>ilo v glavnem oasivno soglasje. S samoupravnim dogovarja-
njem o vsebini m obsegu dejavnosti temeljnih interesnih skupnosti se bistverjo spremeni odnos. Interesne dejavnosti
so izven plašča oblasti in splošne uprave postale predmet neposrednega vskiajevanja potreb in pokrivanja s tem na-
stalih stroškov. V tem procesu vskiajevanja se najde občan kot potrošnik in kot financer, soočen s samim seboj.
Samoup'avno dogovarjanje delovni ljudje gotovo ne bodo razumeli kot referendum, ko bi rekli DA ali NE. Kdor
dinar ustvarja je upravičen zvedeti, kaj dobi za tisti del svojega dohodka, ki Je namenjen varstvu otrok, vzgoji in izobra-
ževanju, kulturni m športni dejavnosti. Nastajajo čistejši odnosi. Če bomo kot občani rekli, hočemo to in ono. nam bo
povedano koliko to stane. In narobe. Občani bodo odslej vedeli, kam gre denar, ki je bil odveden za skuptìo porabo.
Zato ni strahu, da bi bilo manj za šolo, manj kulture, kajti naš delovni človek že dolgo ne živi samo od kruha.
MED OTROKI
MANJ RAZLIK
TSOV (temeljna skupnost otroškega varstva) je nosi-
lec investicijske politike za gradnjo vísgojno-varstvenih
objektov v občini. Je organizator dnevnega varstva in
vzgoje predšolskih otrok. Opiravlja tudi nalogo odpravlja-
nja socialnega razlikovanja do kmečkih otrok.
TSOV v svojem programu izhaja od nalog, ki so bile
v preteklosti že začete in tistih, ki skupnost čakajo v tem
letu. Stroškovna mesta skupnosti so naslednja:
Ф Anuitete odplačila kredita za WZ Radeče. Vzgojno
varstveni zavod v Radečah je bdi zgrajen v letu 19Ш.
Za to je bil najet tudi kredit za 10 let. Letošnje odplačilo
anuitet znaša 29.926.— ND
Ф Soudeležba za socialno ogrožene otroke je postala
nujna od prehoda vzgojno-varstvenih ustanov na ekonom-
ski obračun. Sklad TSOV doplačuje za 80 otrok razliko
do polne cene v laškem in radeškem vrtcu. Za to pre-
mostitev socialnega razlikovanja je skladu TSOV po-
trebno 170.000.— ND
Ф Povečanje števila oddelkov dnevnega varstva. To
povečanje bo omogočila izgradnja treh novih oddelkov v
Laškem, ki jih bo mogoče napolniti z novim šolskim
letom. TSOV bo dolžna urediti plačilo stroškov za redno
delo teh novih oddelkov. Predvideni stroški so izračunani
za 4 mesece v višini 48.000.— ND
•	Vzgoja in socializacija podeželskih otrok je akcija,
ki jo je TSOV začela že v letu 1973 v Reki, Lažišah in na
Svibnem. Uspehi so tolikšni, da bi kazalo tako dejavnost
razširiti še v druge kraje. Pri tej nalogi ne gre za varstvo
otrok, marveč za vzgojno delo, ki naj podeželskega otro-
ka pred vstopom v šolo kolikor mogoče prilagodi in ize-
nači z otroci iz mest in strnjenih naselij. Predvidena
sredstva so le mali del tistega, kar družba vlaga v razvoj
otroka v gosto naseljnih območjih. Za to dejavnost naj
bi bilo na voljo 15.000.— ND
Ф Tehnična dokumentacija in nakup zemljišča za vr-
tec v Rimskih Toplicah. V tem kraju je za 1974. leto pred-
videna pripravljalna faza za zgraditev vzgojno-varstvenega
objekta. V tem letu bi bilo treba urediti tehnično doku-
mentacijo in odkupiti stavbno zemljišče, za kar je pred-
videno 150.000.— ND
#	Gradnja otroškega vrtca v Laškem je ena od lani
začetih investicij. Zaradi spremenjene lokacije je bil
zamujen rok za pridobitev kredita. Izvajalec del je kre-
ditiral izgradnjo, krediti pa morajo biti letos poravnani
v višini 1,500.000.— novih dinarjev iz lanskoletnih in letoš-
njih sredstev sklada TSOV'. Na letošnje leto bi za ta na-
men bUo treba 1,100.000.— ND
Џ Oprema za novi vrtec v Laškem in sicer za 6 učil-
nic, sanitarije, kuhinjo in upravni prostor. Za ta namen
bi bilo treba imeti v skladu skupnosti otroškega varstva
560.000.— ND
Ta, v realnih okvirih sestavljen program, daje TSOV
v javno razpravo in pričakuje pomoč vseh občanov, da
bi bil program uresničen. Za uresničitev vseh navedenih
nalog potrebuje Temeljna skupnost otroškega varstva v
občini 2,072.926 novih dinarjev.
USPEŠNO
DOGOVARJANJE
POTRJUJE
NAŠO ZAVEST
ZNANJE JE
NAJVEČJA DOTA
Vzigoja in izobraževanje, osnovni interes in vrednota
vsakega naroda. Glavni nosilec nalog za razvoj vzgoje in
izobraževanja je TIS (Temeljna izobraževalna skupnost).
Njena naloga je kreiranje politike ter reševanje vprašanj
razvoja izobraževalne dejavnosti in skrbi za njeno ma-
terialno osnovo.
Vzgoji in izobraževanju je zaradi posebnega družbe-
nega pomena treba omogočiti stabilnost, le-to pa naj za-
gotovi pokritje potrebnih sredstev. Izračun teh sredstev
se opira na organizacijska poročila šol, na verificiran
samoupravni sporazum, na valorizacijo materialnih sto-
ritev in na obračun najnižje stopnje amortizacije ne-
premičnin.
KAKŠNE SO VZGOJNE IN IZOBRAŽEVALNE NALOGE
V OBČINI?
—	V obvezno šolanje je na območju občine vključenih
2.473 otrok.
—	Ti učenci dobivajo znanje v petnajstih šolskih stav-
bah, od tega štirih centralnih in 11 podružničnih.
—	Za uspešnost pouka, predpisanega z zakonskimi do-
ločili, je treba v 111 oddelkih opraviti 121.098 pedagoških
ur.
—	To delo mora opraviti 136 učiteljev, ki v dveh iz-
menah opravljajo svojo dejavnost.
#	Za osebne dohodke delavcem v vzgojno-izobraževal-
nih zavodih in sicer za bruto osebne dohodke je potrebno
10,936.381.— ND
#	Za vzdrževanje petnajstih šolskih stavb, za pokri-
vanje vseh stroškov, ki nastajajo pri rednem poslovanju
je treba zagotoviti v skladu TIS 937.648.— ND
% Za najnižjo stopnjo amortizacije je potrebno od-
vesti 229.501.— ND
#	Za spremljajočo vzgojno izobraževalno dejavnost,
za katero mora TIS prispevati del stroškov (glasbena
vzgoja, varstvo, podaljšano bivanje, vzgoja predšolskih
otrok itd.) je potrebnih za materialne izidatke in osebne
dohodke 896.975.— ND
#	Zavodu »Ivanke Uranjekove« v Celju, za celoletno
oskrbo in vzgojnoizobraževalno delo šestim prizadetim
otrokom, katerim v občini ni bilo mogoče najti skrbniš-
kih družin 150.000.— ND
Џ Štipendije za bodoče učitelje. TIS štipendira 11 bo-
dočih pedagogov, ki študirajo na srednjih in višjih šolah.
Povprečna štii)endija naj bi bila 680.— dinarjev, torej
skupaj 75.000.— ND
9 Za finančno-administrativno poslovanje TIS, to je
za osebni dohodek treh zaposlenih delavcev, za vse ma-
terialne izdatke 150.000.— ND
Џ Za delo voljenih organov, povrnitev stroškov —
50.000.— ND
#	Razni stroški za predšolsko, šolsko in izvenšolsko
dejavnost:
šolske ekskurzije 20.864.— ND
interesne dejavnosti (krožki) 49.000.— ND
nova matematika (učila) 40.000.— ND
testiranje novincev v »mali šoli« 12.000.— ND
mala šola 25.000.— ND
šolske mlečne kuhinje 125.000.— ND
#	Bančna provizija, stroški poslovanja banke —
20.000.— ND
Ф Prispevek za izgradnjo šole v Šmarju 19.612.— ND
#	75-odstotna amortizacija nepremičnin pomend ob-
vezno zidruževanje finančnih sredstev, ki naj se koristijo
za najbolj akutne probleme podružničnih šol 110.089.— ND
Ф »Odpravnina« za upokojene delavce 13.000.— ND
Ф Dodatek za težka delovna mesta, to je pomoč uči-
teljem na šolah s težjimi delovnimi pogoji — bil bi naj
enak kot v letu 1973. Za delitev na osnovi kategorizacije
naj bi bilo na voljo 295.000.— ND
Ф Za prevoze otrok, ki stanujejo več kot 4 kilometre
od šole bi bilo treba imeti, kot v letu 1973 450.000.— ND
Ф Za obvezno rezervo, ki naj znaša 1 odstotek vseh
sredstev v skladu TIS 140.000.— ND
Iz priloženega programa je razvidno, da interesna
skupnost TIS potrebuje za delo v letu 1974 14,725.070.—
novih dinarjev.
1
i
Temeljna skupnost za vzgojo in izobraževjđ
novnemu programu dela in financiranja dodali
videno razširitev redne dejavnosti, ki bo v 1вц«
skorajda postala nujna. Razširitev bi obsegali
naloge in dodatna denarna sredstva:
Ф 50 odst. udeležba TIS pri uvedbi še enega
oddelka za podaljšano bivanje otrok v Radefa
ND	^
Ф Zaradi povečanega vpisa otrok na osenaiet¿
treba formirati nove oddelke in sicer dva za овЗ
v Laškem ter Radečah, enega (prvega) pa na^
v Laškem. Za kritje stroškov treh oddelkov ^
bi zmeslo 66.971.— ND	*
Ф Poslabšani kadrovski problemi narekujejo
razpis štipendij za srednje in višje šole. Predi»
bi bilo razpisanih po pet štipendij za okoliše i
Radečah in Rimskih Toplicah. Povprečje štip^
mesece v zmeskih 680.— ND bi zneslo skupaj J»
# Objekt sedanjega vrtca bi bil ob izgradnji noi
in s tem se odpira možnost ustanovitve glasben^
adaptacijo, nabavo učil in redno dejavnost bi L
imeti 500.000.— ND	?
Ф Elnajst podružničnih šol je potrebnih роргацј
vse so v izredno slabem stanju. Za popravilo 16
potrebovali še nadaljnjih 500.000.— ND	j
Zbir potrebnega denarja za uresničitev proj'
širitve dejavnosti TIS znaša skupaj	1,133."
1
S KULTURU
V ŠIRINO i
t
Kulturna skupnost je temeljni samoupravni c
ki ob programiranju in realiziranju razvoja)
dejavnosti povezuje in vsklajuje interese delo^^j
občanov, hkrati pa prevzema odgovornosti za ^
razvoja kulturnih dejavnosti, za razvijanje kulai
ljenja v občini in za poglabljanje kulture delm
Izpopolniti in urediti je treba tudi sajnoupn
vanje in dogovarjanje med kulturno бкирхтЈ
gimi kulturnimi skupnostmi ter Kulturno skupc
venije. Le tako bo možno doseči skladen гал^
stih kulturnih zavodov in kulturnih dejavnosti*
regionalni, medobčinski pomen. Glede razmer..^
turne skupnosti Slovenije pa se bo utrjevala i!
vala enotnost slovenskega kulturnega proeioiv
suverenost, bratstvo med jugoslovanskimi naiP
rodnostmi ter Slovenci v zamejstvu.
KULTURNE DOBRINE IN GMOTNA PODLAO^
KULTURNEGA RAZVOJA	J
Poiskati je treba načine in pota, da bo dos^
kulturnih dobrin omogočena najširšemu krc^
ljudi. To pa bo omogčeno predvsem na ta naiSi|
imeli vpliv na program kulturne skupnosti^
ljudje.
Odkar je bila ustanovljena kulturna skupog
močje občine Laško, je bil dosežen vidnejši И
predek v kulturi predvsem na podlag-i skleflii.
benih dogovorov. To je omogočilo večjo finan^
in pK>di>oro vseh, ki so prispevali k realizaciji i
kulturne skupnosti.	!
GLEDALIŠKA DEJAVxNOST	j
Pri gledališki dejavnosti si je treba zasta-vit'
Ker je to področje kulturne dejavnosti, ki j®,
območju dokaj različno razvito, bo treba '
program dela usmeriti predvsem v naslednje: ^
Ф z gledališkimi hišami bo sklenjenih veil
gostovanja predvsem v središčih, ker odri v ч
jih ne ustrezajo. Ker so gostovanja možna v
v Laškem, je treba proučiti možnost, da
iz drugih krajev te predstave ogledajo
voz, prevoz z avtobusi itd). Gledaliških Í^í
najmanj 5.	J
Ф amaterizmu je treba dati večji poudar^
lovanju z mladinskimi aktivi bo dosežen v
tem pKKlročju hitrejši razvoj.	J
S poživitvijo dela novih skupin v občini
letno tudi do 50 kulturnih večerov, bodisi s^s*
gledališkimi deli ali pa v kombinaciji z reoit^
drugimi oblikami kulturnega prodajanja žive n
GLASBENA DEJAVNOST (VOKALNA IN j
INSTRUMENTALNA)	J
Podobno kot za gledališko, programiram^ ^
glasbeno dejavnost. Ta je enakomemeje razvij
je pa program predvsem glede amater^

LO drugačen. Kljub temu pa ločimo pn>gram pri tej
»javnosti na dva dela:
Ф v letu 1974 je treba organi2¿rati več gostovanj pri-
lanih in kvalitetnih glasbenih ansamblov. V poštev pri-
>jo predvsem ansambli ah drugi orkestri. Prav tako
i je treba omogočiti obiske mladine — predvsem osnov-
lèolske — v opernih hišah v LJubljani ali v Mariboru,
iko hi bilo treba organizárati najmanj 6 gostovanj ali
nogočiti obisk drugod.
.ф pri amaterski dejavnosti i>a si je treba prizadevati,
^ se obseg dejavnosti ne bi zmanjšal. Z obstoječimi an-
tnbh pa je treba imeti čimveč nastopov, če je potreba
KË v sodelovanju z drugimi dramskimi amaterskimi sku-
^uni. Ker so ansambli kvalitetni, jih je treba usmeriti
E nastope v tiste kraje, kjer ni mogoče zagotoviti go-
òvanj vrhunskih ansamblov.
NJIŽNICNA DEJAVNOST
,- Po zakonu o knjižničarstvu bi morala biti v vsaki
l&iii občinska matična knjižnica, ki bi naj skrbela za
^oj knjižničarstva v občini. Leta 1974 bo v tem pogledu.
Кћ za našo občino E>omembna prelomnica, ko bo ob-
eska matična knjižnica začela delati. Kulturna skupnost
; v to investicijo vsa leta precej vlagala. Glavno delo
i Ixxiročju knjižničarstva bo ustanovitev matične knjiž-
ce ter postojMio vklapljanje knjižnic v Radečah in v
Imskih Toplicah v enoten sistem. Ker je bilo v pretek-
sti precej sredstev vloženiJi zlasti v investicije novih
noetorov in opreme, je za leto 1974 predviden večji na-
ap knjig.
Z ustanovitvijo matične knjižnice je potrebno, da se v
ajižničai-stvu čimprej zaposhjo strokovni in redni kadri.
PO.MENISKO VARSTVO
Spomeniško varstveno deJaTOOst določajo pred\;^m
ÖEoni. Kot javna služba bodo torej opravljene tiste
fcloge, ki Jih morajo pooblaščeni zavodi opraviti îvi
movi zakona. 2e dalj časa poteka tudi delo na prostiJr-
ri in arhitektonski valorizaciji naselij ter na" evidenti-
■iju in re^traciji spomenikov. S temi deli se bo tudi
1974. letu nadaljevalo. Nadaljevalo se bo tudi z doku-
lentacijo plastik iz 18. stoletja. Delo v 1973. letu nam-
>č ni bUo končano.
RHIVSKA DEJAVNOST
Delo v 1974. letu bo v celoti usmerjeno na obdelavo
>nda občinskega ljudskega odbora iz leta 1971, ki Je bil
revzet v 1973. letu.. Gradivo m bilo še niti registraturrio
rejeno in bo delo pomenilo nadaljevanje letošnjega.
tUZEJSKA DEJAVNOST
Muzejska zbirka LaSko je v zadnjih nekaj letih reno-
trala prostore. Zato muzejske zbirke v razstavnem pro-
toni ni bilo. Uveljavila pa se Je organizacija občasnih
fcastav, ki so bile zelo kvalitetne.
Prizadevanja, da bi zbirka pridobila nove prostore, ki
I tudi kot razstavni prostor bolje odgovarjali namenu,
Iso uspela.	^
• V letu 1974 ne bodo organizirane občasaie razstave,"
ftč pa bo organizirana redna razstava muzealij. V celoti
5 predvideni 3 oddelki, in sicer: kulturno zgodovinski,
[klelek NOB in oddelek zgodovine Laškega.
Na območju občine po programu Sloven-ske akademije
danosti in umetnosti zbiramo podatke o starih šegah
» navadah. Zbrani material ^e v LJubljano, kulturna
tupnoet pa dobi kopijo materiala. Delo teh anketarjev
B bo v 1974. letu nadaljevalo.
ÇCT.TLRNI DOAIOVI IN DVORANE
Kulturne dejai'nosti se rzavijajo v kulturnih in drugih
Ptnm'ih, v raznih dvoranah, knjižnicah itd. Ce želimo,
» bomo kulturne dejavnosti hitreje rai^vijali, je treba
oskrbeti, da ti objekti ne bodo propadali. Gre celo za
•č, domove in dvorane je treba sčasoma obnoviti. V
Г4. letu bi opravili le tista popravila, ki so nujno po-
rebna ter da se zagotovi upravljalcem domov in dvoran
»tenama osno^-a za redno in temeljito vzdi-ževanje pro-
lorov, ki služijo kulturnim potrebam
ZAVOD ZA
ZAPOSLOVANJE
PRIKAZ POTREBNIH SREDSTEV ZA LETO 1974
IN PRIMERJAVA S PORABO V LETU 1973
Obrazložitev:
Zgoraj prikazana sredstva pod 1. so za gmotno preskrbo
nezaposlenih, pri čemer računamo, da se število upravičen-
cev ne bo povečalo; pod 2. se sredstva uporabljajo za
strokovno usposabljanje delavcev, pa bi se v primeru
povečanega števila delavcev na usposabljanju naša ude-
ležba v financiranju sorazmerno znižala in pod 3. so pri-
kazana sredstva za delo zavoda, kjer smo računali, da
se ne bo povečalo število zaposlenih delavcev na zayodu,
ter da se ne bodo bistveno spremenili osebni dohodki in
materialni stroški.
ŠPORTU VEČJO
MNOŽIČNOST
Program TPKS Laško izhaja iz srednjeročnega progra-
ma izhodišč, ki jih je sprejela ustanoraa skupščina TPKS,
izhodišča družbeno ekonomskega razvoja SRS, pregledne
ocene delovanja obstoječih telesnokultumih dejavnosti na
območju laške občine in sprejetih stališč SZDL Laško.
Vsi navedeni dokumenti izhajajo iz spoznanja, da Je
telesna kultura kot dejavnost posebnega družbenega
pomena p>omemben dejavnik pri odpravljanju neugodnega
zdravstvenega stanja zaposlenih občanov, ima pa ix>mem-
ben vpliv na oblikovanje celotne osebnosti človeka.
Pri sestavi programa je upoštevano predvsem dejstvo,
da niti eden od zaprtih telesnokultumih objektov, vključ-
no z novo telovadnico v Rimskih Toplicah, ne ustreza
obstoječim normativom za odvijanje telesnokultumih de-
javnosti za potrebe šol, kaj šele za krajevne potrebe.
Rabimo objekte, ki bodo služih telesnokultumi dejav-
nosti šoloobveznih otrok, delovnim ljudem in občanom
različnih starosti in poklicev. Upoštevaje konkretne raz-
mere smo v občini Laško med najslabšimi v Sloveniji.
S telesno kulturo se ukvarja eden od desetih občanov.
Zato si TTKS zastavlja v letu 1974 naslednje program-
ske cilje:
Ф v okviru možnosti izboljšati materialno bazo ob-
jekta kot FKDgoj za dejavnost
Ф kar najširše razviti množičnost športa in rekreacije
0 izboljšati kvalitetne dosežke in razširiti dejavnost
društev.
Izboljšanje materialne osnove in pogojev za delo.
Da bi zi^otovili kar najhitrej.šo izgradnjo objektov,
kadrovske potrebe ter ostale pogoje, bo potrebno zago-
toviti, zlasti pa:
Ф nameniti najmanj 30 odstotkov razpoložljivih sred-
stev za izgradnjo novih telesnokultumih objektov;
Ф zagotoviti osnovne pogoje za vzdrževanje objektov,
ker še ni uveljavljena amortizacija za osnovna sredstva;
•	zaradi neugodne kadro^ke strukture zagotoviti si-
stematično redno, izredno ter dopolnilno usposabljanje
šiK>rtnih delavcev;
Ф zagotoviti ustrezno organizacijo strokovnega in teh-
ničnega dela ter administracijo;
•	potrebno bo zagotoviti propagando (brošure, bil-
teni, informacije, lepaki itd.) in
Ф zagotoviti ustrezno zdravstveno varstvo športnikov
(zdravniški pregledi, služba ob prireditvah itd.).
Razvoj množičnosti
Množična telesna ktiltura bo potekala v kolektivih
delovnih organizacij, društvih, šolskih šix>rtnih društvih
in krajevnih skupnostih. Osnovni nosilci bodo:
Ф šolska športna društva (SSD)
Ф TVD Partizan
Ф komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem sin-
dikalnem svetu
Ф ustrezni organi ali organizacije v delovnih organi-
zacijah
Ф rekreacijske sekcije pn šolskih organizacijah
Ф nekatere druge organizacije (planinci, tabcmiki,
turistično društvo Itd.)
Ф ustrezni organi v krajevnih organizacijah
Za dosego tega cilja bodo potekale naslednje deja^'nosti:
Ф nadaljevali naj bi s sindikalnimi šix)rtnimi igrami.
Pri tem bo potrebno širiti število organizatorjev.
Ф organizirati TRIM s posebnimi akcijami (smučanje,
hoja, plavanje, tekmov^je na TRIM stezi);
Ф V okviru SŠD se bodo nadaljevala z republiškim
programom določena tekmovanja. Posebna pozornost bo
posvečena vadbi in dejavnosti v šolah samih,
•	organiziran bo masovni nastop v okviru tedna
telesne kulture,
Ф v okviru športnih organizacij in društev Partizan
bodo ustanovljeni aktivi za rekreacijo v okviru najpo-
pularnejših dejavnosti,
•	organizirana bodo razhčna usposabljanja organiza-
torjev in strokovnih delavcev v DO, KS in SŠD,
Ф v krajevnih skupnostih bodo ustanovljene ustrezne
komisije, katere bodo oblikovalci programov in nosilci
rekreacije v krajevnih skupnostih ter
•	organizirane bodo pionirske igre in kurirčkova
pošta.
Kvalitetni šport
Kvaliteta Je tudi eden izmed pogojev za masovnost,
razen tega pa omogoča tudi predstavo kraja izven meja
občine. Izhajajoč iz tega bo skupnost:
Ф financirala program delovanj v tistih osnovnih or-
ganizacijah, za katere smatra, da imajo možnost dosega-
nja dobrih rezultatov v okrajnem, republiškem in zvez-
nem merilu. Pri financiranju pro^amov bodo upoštevani
stroški le za obvezni tekmovalni program in priprave,
•	pri nagrajevanju kadrov bo skupnost izhajala iz
Samoupravnega sp>orazunia o delitvi osebnih dohodkov.
Amaterske delavce pa nagrajevala smiselno besedilu spo-
razuma. Posebno p>ozomost bo posvetila priznanjem in ,
nagradam posameznikom.
•	za dogovorjene prioritetne panoge bo zagotavljala
minimalno opremo in rekvizite
Ф ustanovljena bo povezava med množičnostjo in kva-
liteto za tiste športe, ki imajo ustrezne FK>goje za razvoj.
Financiranje
Za uresničevanje zastavljenega programa predlaga
TTKS naslednji načrt dohodkov in izdatkov:
Dohodki	'
•	iz prispevkov OD 0,54 odstotka	842.400,00 din
Ф odvod republiki in zvezi	168.480,00 din
ostanek sredstev	673.920,00 din
samoupravni sporazum za povečanje baze
nad DD 0,12 % (p predlogu RTKS 0,66 %	156.000,00 din
Skupaj dohodki	829.920,00 din
Izdatki
Ф nove investicije in invest, vzdi-ževanje	358.170,00 din
•	vzgoja kadrov	25.000,00 din
Ф stroški dejavnosti osnovnih organizacij	309.750,00 din
Ф občinska prvenstva, druge izventek-
movalne prireditve, organizacije	11.000,00 din
Ф dejavnost in akcije za razvoj množičnosti	61.000,00 din
Ф materialni izdatki, nagrade in OD	55.000,00 din
•	obvezna rezerva	10.000,00 din
Skupaj Izdatki	829.920,00 din
KAKO BO
POTEKALA
RAZPRAVA
Politični aktiv v laški občini se je odločil za nekoliko
drugačen potek razprave pred sklepanjem družbenih dogo-
vorov o financiranju temeljnih interesnih skupnosti v ob-
čini, ko so to storili v Celju in morda .še kje. V današnji
številki Novega tednika objavljeni programi in zahtevki za
financiranje dejavnosti interesnih skupnosti bodo osnova
za razpravo v delovnih organizacijah, pa naj gre za samo-
upravne organizme ali za politične organizacije. Jasno je,
da imajo pobudo v temeljnih organizacijah združenega
dela sindikalne organizacije, v krajevnih skupnostih, ki
povezujejo tudi zasebne obrtnike in kmete, pa ima pobudo
v rokah SZDL.
Cez nekaj dni, odlašanja namreč ne sme biti, bo poli-
tični aktiv sklical na skupni posvet predstavnike iz vseh
TOZD, vseh političnih skupnosti, interesnih skupnosti.
Podjetja bodo kot delegati zastopali predstavniki samo-
upravnih organov, političnih organizacij in vodstev podje-
tij. Podoben bo sestav delegacij, ki jih bodo poslale
krajevne skupnosti. Obogatena s stališči svojih kolektivov,
občanov s terena, bodo na tem posvetu prišli bolj do
izraza predlogi delovnih ljudi, njihovi pomisleki, njih
mnenje. Tu bo tudi priložnost za menjavo mnenj, za
pojasnjevanje nejasnosti.
Seveda s tem občinskim zborovanjem razprava ne bo
končana. V kolektive, kjer bodo to želeli, bodo odšle sku-
pine pojasnjevalcev vseh štirih programov, sicer pa na-
meravajo v interesnih skupnostih v tem času kar najbolj
izkoristiti člane skupščin in izvršilnih odborov, ki so
prisotni malone v vseh delovnih organizacijah in ostalih
družbeno-političnih organizmih.	-ec
14. stran — NOVI TEDNIK
24. januar 1974 -,
Dve plati
pokojnin
Kmetje kooperanti se lah-
ko poKojninsKO m tnvaiiusko
zavuiujejo pod enakimi pogo-
ji kot delavci. Tako je ze
aoLoceno v zakonu o pokoj-
пмзкет tn invalidskem za-
varovanju in s statutom sku-
pnosti pokojninskega in inva-
lidskega zavarovanja SR Slo-
venije. Razpravljajo le èe, ka-
ko to uresničiti. O tem naj
skleneta pogodbo skupnost
zavarovanja in zadružna zve-
za SR Slovenije.
Pri pripravljanju pogodbe
se kažeta dve nekoliko nas-
protujoči si težnji. Prva ima
predvsem socialni motiv,
druga pa tudi gospodarske-
ga.
.vinogi kmetje menijo, naj
bi tako pokojninsko in inva-
lidsko zavarovanje, kot ga
imajo delavci, bilo omogoče-
no vsem kmečkim ljudem,
ki bi se hoteli zavarovati m
bi zmogli plačevati prispev-
ke. Njihovih dohodkov iz ko-
operacijske proizvodnje naj
ne bi natančno ugotavljali.
Druga stran pa zagotavlja
stališče, da bi se kot pogoj
za zavarovanje kmetov naj
upoštevala le trdna koopera-
cija z organizacijami združe-
nega dela in dejanski do-
hodki iz nje. Pravijo, naj bi
pokojninsko zava'^ovanie kme-
tov spodbujalo tudi k večji
proizvodnji in k uveljavljanju
samoupravljanja kmetov ta-
ko, kot določa zakon o njiho-
vem 7Ariiževaniu.
Predlog kmetov je jasen.
Najnižji zavarovalni znesek
naj bi bil enak minimalnim
osebnim dohodkom delavcev
v kmetijstvu. Za tiste, ki bi
se želeli zavarovali za višje
zneske, hi določili več kate-
gorij, ne da bi ugotavljali nji-
hov stvarni dohodek. Mesečni
prispevek bi bil okrog 21 od-
stotkov od zavarovalnega zne-
ska •
Mnogi kmetje pa ne vedo,
da bi pri delavskem pokoj-
ninskem zavarovanju morali
imeti 25 oz. 20 let zavaroval-
ne dobe, preden bi dobili po-
kopimo. Taka pokojnina bi
bila še vedno za polovico ni-
žja kot pokojnina delavca, ki
bi imel pri enakih osebnih
aohodkih 40 let delovne do-
be. Starejši kmetje bi torej
morali dokupiti veliko let.
Koliko bi jih zmoglo tako
plačilo in «/' hi se jim zde-
lo še 'sploh koristno? Tako
zavarovanje ho torej koristi-
lo predvsem mlajšim kme-
čkim ljudem, ki bodo lahko
zbrali dovolj zavarovalne do-
be brez večjega dokupa let.
Zagovorniki takega predlo-
ga pravijo, naj kooperacija
ne bo le tržna pogodba, am
pak naj kmetje kooperanti
tudi vedo, kaj se dogaja г
njihovimi pridelki in živino
oz. mesom, dokler ne pride-
jo do porabnikov; naj soodlo-
čajo tudi o prodaji in o de-
litvi dohodka, ustvarjenega
pri tem.
Tako samoupravljanje kme-
tov je sicer že določeno z za-
konom o združevanju, zapisa-
no pa bo tudi v novi ustavi.
Nekatere kmetijske organiza-
cije pa tega še ne upošteva-
jo. Kmetove pravice se kon-
čajo oh prodaji pridelkov ah
ziv.ne. Pogoj, da taka koope-
racija nt dovolj za pokojnin-
sko zavarovanje, naj bi spod
hujala m silila kmete, da bi
zahtevali od svoje zadruge alt
obrata za kooperacijo, naj
uvede pravo proizvodno sode-
lovanje.
Namen je dober. Vprašanje
pa je, ali boao kmetje uspe-
li. Ker niso doslej, bo tudi v
prihodnje šlo trdo. Ker pa
je taka usmeritev razvoja na-
še vast in kmetijstva bila po-
stavljena že na 2. seji konfe-
rence ZK Slovenije, jim bo-
do morali pomagati vsi, ki
so dolžni uresničevati spre-
jeta načela. JOZE PETEK
FRANC VALTE, dipl. oec;
predsednik komisije za ures-
ničevanje ustavnih dopolnil:
Priprave na ustanovitev te-
meljnih organizacij v našem
podjetju so bile obsežne in
temeljite. Delavci so v javni
razpravi zelo konstruktivno
razpravljali o predloženem
gradivu ter dajali mnoge pri-
pombe. Po pravici moramo
povedati, da smo bili pravza-
prav z razpravo kar presene-
čeni, saj niti nismo pričako-
vali, da bodo delavci pokaza
li tolikšen interes Mislim, da
so pri nas ljudje zelo podrob.
iio seznanjeni s temi stvarmi,
seveda pa se najdejo tudi po
samezniki, ki ne kažejo do
volj zanimanja za tovrstna
vprašanja.
STANKO POLICNIK, delo
vodja; predsednik delavskega
sveta: Kljub temu, da samo-
upravljanje tudi doslej ni bi
lo pri nas slabo razvito, na-
sprotno, kar pridno smo de
lali, pa se seveda z ustano-
vitvijo TOZD odpirajo nove
možnosti. Delavci bodo še ne-
posredneje vključeni v vse
procese odločanja, ker bodo
predvsem v še večji meri za
interesirani kot doslej. O go-
spodarjenju in položaju v
podjetju bodo še bolj podrob-
no informirali. Mislim, da si
s tem odpiramo možnosti za
še boljše gospodarjenje.
FRANC JERAJ, kmet iz
Ljubnega: Za kmete je to
nadvse pomemben dogodek.
Končno smo dobili to, kar
smo hoteli in za kar smo sé
zadnji dve leti nadvse borili.
Ustanovitev lastne TOZD zno-
traj Glina pomeni začetek no-
vega obdobja, ko bomo tudi
kmetje na samoupravni bazi
sami odločali o skupnih zade-
vah. Doslej je vse prepogo
stokrat bilo tako, da se je
eno govorilo, drugo pa dela-
lo, km.etje pa smo bili pri
tem vedno ogoljufani. Seveda
obstjajajo tudi še dvomi pri
nekaterih kmetih, kar ni nič
čudno. Toda na najboljši po-
ti smo, da jih enkrat za vse-
lej in v celoti odpravimo. To
je resnično pomemben dan,
katerega pozitivne posledice
se bodo pokazale v bodoč-
nosti.
B. STRMČNTK
TEŽAVE Z ODDAJO
ŽIVINE
Medtem, ko se še vedno po-
govarjamo o mesni krizi, ko
so časopisi polni karikatur s
oraznimi mesnicami, lahko aa
žalost ugotovimo, da na dru-
gi strani odkupi klavne živi
ne pešajo.
Takšno slabo ekspeditivnosf
kažejo nekatere prev^emnice
pri Gomiesavinisk; kmetijski
zadrugi Mozirje Znani so pri-
meri, ko so bili kmetje točno
dogovorjeni s prevzemniki r
odkupu bikov, ko pa so le-ti
živino prignali, prevzem ni
':>il mogoč. Tako so nekateri
celo po trikrat gonili živino
kilometre daleč, a zaman. Po-
jasnilo je bilo skopo. »Živina
ne more biti prevzeta, ker jo
je že preveč.«
V eni izmed zfldnjih števi.k
Kmečkega glasa je bil o ta-
kih primerih napisan aktua-
len članek, v katerem je av-
tor navajal, da sploh ni vpra-
šanje odkupa bikov, saj ob-
staja nekje v Ljubljani od-
delek za rezerve, kjer odku-
pijo bike po ceni 16 dinarjev
za kg, kar je celo precej več,
kot so najnižje odkupne cene
pri zadrugi.
Ali ne bi bilo pošteno v pri-
merih, ko zadruga ne more
odkupiti živine, o tem pravo-
časno obvestiti kmetovalce,
da je ne bi gonili zaman, saj
je to zelo naporno in drago.
Vedeti je treba, da se .">00 kil.
ski bik »ne da« kar tako.
PEPI MIKLAVC
GUN Nazarje
Predstavniki delavcev
štirih temeljnih organi-
zacij združenega deda v
GLIN Nazarje so v so-
boto svečano podpisali
samoupravni sporazum
o združitvi TOZD v de-
.ovno organizacijo GLIN
Nazarje. V tem največ-
jem p>odjetju mozirske
občine so ustanovili šti-
ri temeljne organizacije
združenega dela, in si-
cer: TOZD gozdarstvo
Nazarje, TOZD lesna in-
dustrija Nazarje, TOZD
mizarstvo in tesairstvo
Smreka Gornji grad in
TOZD kmetov koope-
rantov lastnikov gozdov.
Poleg tega so ustanovili
tudi delovno skupnost
skupne službe.
Ob tej priliki smo na-
prosili za krajše izjave
predstavnike deloTrnih
ljudi tega kolektiva.
BELA TELETINA,
RDEČE GOSPDOÍÍijE
TELETA NAMENJENA PREDVSEM ZA PlTANjP
— TAKOIMENOVANA »BELA TELETINA« ЗД.
MO V NEKATERIH KRAJIH — GOVEDI№
DOVOLJ ŠE ZA GLOBOKO ZMRZOVANJE
Daljša odsotnost iz ne-
kega kraja ali iz civilizi-
ranega življenja se pozna
na človeku, če drugače ne,
vsaj po drobnih vsakdan-
jih stvareh.
Hodil po zemlji ... op-
rostite ... mesnicah sem
naših. Nenadoma se mi je
zavrtalo v možgane, da
moram nekje kupiti tele-
tino. Ne vem, morda je
bil to samo občutek, da
me рк) negativnem odgovo-
ru mesarji gledajo posme-
hljivo, kot da sem prišel
z drugega planeta. Res je,
da so mi v ei*' od mesnic
ponudili žilav' kos, ki ga
verjetno nihče ni hotel ku-
pati, toda to je bilo tudi
vse.
Ko sem naslednje jut-
ro odšel iz Celja v Šent-
jur me je pot najprej vo-
dila v klavnico Kmetij-
skega kombinata k uprav-
niku Karlu VREČARJU.
»Hja, ponurtha dobre do-
mače živaili Je ¿elo velika
in delno vsebuje tudi iz-
vozno kvaliteto,« mi je ta-
koj zagotovil. Pod tem
sem razumela goveje in
svinjsko meso, zanimala
pa me je predvsem teleti-
na.
»Imamo dovolj veliko
ponudbo za odkup telet
iz kooperacije Vendar ve-
čino telet, ki imajo po
konstrukciji pogoje, odbi-
ramo za pitanje, vzrejo.
To je približno 80 odstot-
kov vsega odkupa. Te da-
jemo v vzrejo kooperan-
tom ali lastni proizvodnji,
ostala teleta, ki po »zgrad-
bi« niso primerna za pi-
tanje, gredo v zakol. In
če to razdelite po malo-
prodajni mreži v več na-
selij, je razumljivo, zakaj
ni šentjurske teletine veli-
ko. Tako mesnica »magi-
strat« dobi pol teleta ali
celega. Jasno, takoj je raz-
prodano.«
In res je splošna usme-
r-tev i-akšna, da je dobrih
telet škoda za zakol. Zato
pa je dovoli govejega me-
sa. Domač.e tržišče prev-
zame polovico ponudbe
šentjurske klavnice, ostala
pa gre dehio v izvoz ¡ц
delno v skladišča za gij,.
boko zmrzovanje. Pripr^,
va na sezono! Torej bi^
skrbi, goved je dovolj.
Pri telečjem mesu jk^
zaiamo še »specialno kate.
gorijo« takoimenovano be.
lo teletino. »Bela teletai
vzgajajo na posestvu t
Loki pri Zusmu. Živali
stalno stoje vsaka v svo-
jem boksu, vzreja je dra-
ga in temu primerna je
tudi cena. Prav zaradi te
»specialne kategorije« зе
cena bele teletine formira
mnogo svobodneje kot za
druge kvalitete mesa. Belo
teletino je mogoče dobiti
v obmejnih občinah, v Lju-
bij ani in v — Šentjurju!
V Šentjurju pa ne zaradi
tega, ker je tu ludi klav-
nica, ampak Iz povsem
drugega vzroka.
Cena je visoka. Povprei-
no 45 dinarjev za kilog-
ram, cena zrezka pa do-
seže višino tudi med 71!
in 80 dinarji.
Obmejne občine, Ljub-
ljana in Šentjur so dovo-
Ше, da na njihovem ob-
močju prodajajo »bela te-
leta« po takšni ceni. Ce-
lje tega ni sprejelo. Ver-
jetno je bila bojazen, da
bi ob tako dragi beli te-
letini, gospodinje postale
preveč rdeče!
Morda pa bi le Шо
prav, da se pojavi tudi v
celjskih mesnicah. Gospo-
dinje dnnes že tako ali
tako zelo i-edko pri mesu
kupujejo na kilograme, to
da v hiši je lahko bolnik
ali otrok, ki bi mu clove!;
rad »privoščil« tudi kva-
litetno meso. Hrana mo-
ra biti pestra in zato mo-
ra biti takšna tudi izb'n
mesa. V L'ubîjani, kje:
prodajajo belo teletino, iz-
redno cvete tudi prodaja
konjskega mesa. proti ka-
teremu imajo mnogi šf
T>redsodke, v tuiin: (n. pr
Francija) pa izredno rad
segajo po njem.
M. SENIČAB
TO SI ŽELIMO
Pred dnevi so se zbrali od-
borniki KS, SZDL in drugih
delovnih organizacij ter fmiK-
cionarji gospodarskih in po
litičnih organizacij iz Venja
v šmartnem ob Paki. Skleni-
1: so, da bo potrebno storiti
vse, da bo kraj napredoval.
Zeddnili so se, da se je tre-
ba najprej povezati т Vodno
skupnostjo Celje in zahteva-
ti, da se takoj spomladi pri-
čne prepotrebna regulacija
Pake na območju Šmartnega
ob Paki. Takoj, ko se bo zw
čela ir/ajati regulacija Pake,
namerava tovarna Gorenje
Velenje postaviti dva bloka z
20 stanovanji za svoje delav-
ce. V pritličju blokov bodo
trgovine. V zvezi s tem se že
dogovarjajo s trgovskim pod-
jetjem Tehnomercator iz Ce
Ija in z ERO Velenje. V te.^
prostorih bi bil tudi poštni
urad, splošna in zobna am-
bulanta tei stanovanje za
zdravnika. Ker je sedaj sko-
zi sredino vasi močan pnv
met, bodo sto-ih vse, da
zgradijo obvozno cesto za
Pako.
ŽELIM SI
TRAKTOR
Med tistimi mladimi, ki^
ni zvabila incUistarija, tef^
so ostali na zemiji, je J^
Konrad Brun.šek. mlad
iz Andraža nad PolzeJo.
srečanju z njim sem ga ^
sil, naj mi kaj pove o ^
jem delu in problemih. ^
»Dela je na kmetiji
dovolj, pa ttidl problem«»^
Mianjka. Jaz sem kmetov^
preusmeril predvsem v s»®^
jtvo in živinore.jo. Imam ^
lektarov obdelovalne ^^^
kjer pridelujem krmo, * ^
dovn.iaku pa Imam le "f^
vej-še sadne sorte. V
prihodnosti bi si rad ^
traktor, s čimer bi n»®^!^
lelo precej olajšano,
kreditov za posodabl-)^
kmetijstva pa mislim,
morali biti vey.ani na гп» ^^
dal.jše vračilne roke, d»^
bi preveč obremenjevali ^ џ
ti je. Medtem ko so obref'l^f
kar znosne.«	T. TAVt-
št. 3 — 24. januar 197^
NOVI TEDNIK — stran 15
PO SLEDEH XIV. UDARNE DIVIZIJE
V
Naši ljudje se radi pohvalijo s »svojimi« partizanskimi enotami. Rekli boste:
zakaj »svojimi«? Tako je to: Pohorci se še danes radi spomnijo na legendarni Pohor-
ski bataljonski je tako žalostno končal. Kozjanci pri svojih vsakdanjih pogovorih ne
morejo mimo svojega Kozjanskega odreda in njegove, njihove pesmi Le naprej odred
Kozjanski. Zgornjesavinjčani govore o svojih Šlandrovcih kot o svetinji, ljudje s Ptuj-
skega polja še žive s svojim Lackovim odradom.
Vsaka pokrajina ima svoje. Domicili зе vrste.
Štirinajsta udarna divizija, ki se je v tei dneh pred tridesetimi leti že odpravila
na pot iz Suhorja v Beli krajini, ima »svoje« povsod in vsi si jo nekako lastimo: Šta-
erci, Notranjci, tudi Dolenjci in Kočevci рз še drugi. Štirinajsta divizija je torej čisto
laša. Še posebej ponosni so nanjo Štajerc , torej tFsti ljudje, ki so jo sprejeli medse
v februarskih dneh 1944, čeprav je divizija imela v svojem sestavu najmanj Štajercev.
Za svojo pa si jo laste tudi Zagorci, ljudje onkraj Sotle ...
Hišice v Hrvatslcem
Zagorju so kot igračke:
posejane po obronkih gri-
čev, raztepene ob cesti
Kumrovec—Klanjec, tik
ob reč;ci Sotli tolčejo
svoje dneve. Kot da se
tam nikoli nič ne spre-
minja. Kot da tam ne te-
če čas. Vrbe ob Sotli so
desetletja enake: skriven-
čene, upognjene in utop-
ljene v premišljevanje.
Najbrž so takšni tudi
ljudje. Slika človeka v
Hrvatskem Zagorju je vse-
skozá enaka. Je pa ta
človek dobričina in rad
skoči na pomoč. Tudi člo-
veku onkraj Sotle, Sloven-
cu. Sedaj in še prej, med
vojno. To je znana stvar.
O tem se govori. Zlasti
še sedaj, ob tridesetletni-
ci pohoda štirinajste
udarne divizije na Štajer-
sko. I»reko Hrvatskega
Zagorja.
JOŽA JURAK
SE POSVETUJE
Pod mrak smo prišli
v Hrvatsko Zagorje, v
Plavič. Pred hišo Jožeta
Turjaka je zalajal pes.
Bolj cvilil, kot lajal. Prive-
zan na verigo se je trgal
in kraspai s tačkami po
zemlji. Vstopili smo. V
vežo smo zaslišali otroški
jok.
Joža Ju rak, nekdanji ak-
ti\'ist, je počival za mi-
zo. 2e nekaj časa ga ma-
tra bolezen. Vodena bo-
lezen, pravi. Glas je zmu-
čen, hripav, obraz živa-
hen. Joža Jurak si objema
glavo.
V bajti so še ženske in
otrok, Jožev vnuk Igor.
živahen dečko. Po stenah
svete podobe in starinska
ura. Vse kot takrat, ko je
Joža sprejel prav v tej
koči oficirje štirinajste
udarne divizáje, Kajuha in
njegove.
»2e 17. I. 1944 so pri-
šli k meni oficirji XIV.
divizije, da bi se posveto-
vali o prehodu čez Sotlo,«
je z močnim glasom, ki
se je tu m tam utrgal,
spregovoril Joža.
»Takrat smo se dome-
nili, da bo prehod čez
Sotlo 3. februarja. Prehod
smo morali odložiti, ker
so nastopile določene te-
žave. Seveda smo pred
tem imeli več sestankov.
Zbirali smo se v Plavi-
ču, pn Slaviču. Ta je
Imel hčerko, učiteljico, ki
je bila že kar od začetka
naša aktivistka. Tako je
tudi njen oče sodeloval
z nami. Bilo pa jih je
seveda še več, moral bi
malo pobrskati po spo-
minu, da bi iztrgal ime-
na.«
Na Pokleku, pn Slaviču,
so se dogovorili, da bo
naslednji preliüd divizije
5. februarja Začeli smo
graditi most. Gradili smo
dvakrat, ker ni bilo to-
čno rečeno, kdaj divizija
pride. Tudi 5 februarja
jih ni bilo. Tako je torej
prvemu mostu, zgrajene-
mu 27. januarja, sledil še
drugi.
DIVIZIJA PRIDE
6. februarja je divizija
končno le prišla. Bilo je
okoU ene popoldne in
proti Plaviču se je začel
zgrinjati vojska. Joža Ju-
rak je ocenil, da jih mo-
ra biti okoli 1500. .
»Takrat sem, verjemite
mi, prvič videl pravega
partizanskega vojaka. Op-
remljenega s puško in
vsem, kar pritiče. Dobro
oblečenega, kar je bila v
tistih časih prava redkost.
V njej so bili ljudje vseh
slojev, še en duhovnik je
bil. To je bilo ljudem
všeč, saj veste, kako so
ljudje. Takrat so prišli k
meni oficirji pa pesnik
Kajuh, ki je že prej bil
tukaj, pa oni Slamič, in-
ženir, ki živi danes v No-
vi Gorici, no, in vaš pred-
sednik, Sergej Kraigher.
Polna hiša jih je bila. Po-
vedal sem, da je most
2^rajen.«
Igorček ni dal miru.
Nemirno je stegoval ro-
čice in hotel k dedku, ta
pa je zamišljeno vrtel oča-
la in prebiral vrstice na
drobnih listih. Igorček se
je hočeš nočeš moral uto-
lažiti.
»Z:mima vas, kako smo
gradili most. Ja, kako,
tako pač kot vsaki drugi
most. Les je bil najvaž-
nejši. Dah so ga ljudje.
Prečne drogove nam je
dal gospod Jaeger, lastnik
tukajšnje graščine, kjer
sem bil upravitelj in sem
še zdaj, to bo že kakšnih
štirideset let. Sinovi so
bih v partizanih pa tudi
gospod je poznal našo
stvar in ni nič rekel. Sam
sem podiral smreke. Po-
tem smo vse skupaj zvle-
kli tja dol k Sotli, k ti-
stemu grmovju in lepo
pri belem dnevu gradili.
Nihče nas ni vprašal, kaj
delamo m zakaj. So pač
mislili, da most potrebu-
jemo za svoje potrebe.«
Ko je divizija prišla do
Plaviča, jim je koman-
dant spregovoril nekaj be-
sed. Joža Jurak se danes
spominja, da je bilo to
nekaj toplejšega, prisrčne-
ga in predvsem ohrabru-
jočega.
»Takole je dejal: Fantje,
tam ргеко je Slovenija.
Pred nam: je izredno tež-
ka naloga. Na oni strani
so Hitlerjevci zelo močni.
Bodite hrabri, borili se
boste za svoje starše, bra-
te, sestre, za domovino.-
Pazite nase, pazite na to-
variše. Hudo bo, marsi-
kdo bo padel, pustil živ-
ljenje na štajerskem. Ne
smemo kloniti.«
Na Jožo je govor moč-
no deloval in še danes se
ga spominja skoraj v ce-
loti. Najbolj pa se spo-
minja prehoda. Pravi, da
so se fantje po prehodu
vrgli na tla in poljubovall
zemljo, domačo zemljo ..
Ko so odšli, je bil pre-
hod za Jožo končan. Di-
vizijo je onstran sprejel
čevljar Rupnik in jo vodil
do Drenskega rebra.
»Zdaj bi rad povedal
Se. kdo je gradil most,
nam je ob slovesu rekel
Joža. To so bili Miha in
Nikola Regvat iz Plaviča,
Martin in Rudolf Bračun.
tudi iz Plaviča, Maček
Drago in Dragutin Pon-
deljak iz Plaviča, jaz in
pa Karlo Mauko ter n,ie
gov učenec, ki mu ne
vem imena, ga je pa po-
zneje raztrgala mina ob
Sotli. Od teh sta umrla
še dva: Rudolf Bračun in
pa Karlo Mauko.«
Prijazna je bila tale za-
gorska hišica, kjer živi
Joža Jurak v spominih na
štirinajsto. Najbrž je tu-
di divizijo tako prijazno
sprejel kot nas. Takšni
ljudje se ne spreminjajo.
Ce nič drugega, verjamem
tistemu lesku v očeh. Jo-
ža, hvala za toplotol
SEDLARJEVO
PRIČAKUJE
ŠTIRINAJSTO
Preko ma^ihn^a mostu,
pa ne stoji tam, kjer Je
šla divizija, ki je preko-
račila Sotlo nekoliko ni-
že, smo se prekobalili na
slovensko stran, v vasico
Sedlarjevo. Hiše so raz-
metane ob cesti Podčetr-
tek—Bistrica ob Sotli, pu-
rani se dero po dvoriščih,
tu in tam zalaja kakšen
pes. Menda je še danes
tako, kot je bilo pred
tridesetimi leti. Podob-
nost s Hrvatskim Zagor-
jem Je velika.
Mrak čedalje bolj po-
kriva pokrajino, kokoši
že nikjer več ni, le tisti
purani se še kar naprej
derejo. Za kozolcem ko-
raka, možakar počasi In
premišljeno šteje svoje
korake. Nad domačijo se
pode ptice, kdo bi jih
spoznal.
Na dvereh prve hiše se
prikaže ženica. Pozdravi-
mo se. Pepea Vršeč, kme-
tica, prijetna ženska, ki
nas takoj povabi v hišo.
Casa ni na pretek. Pogo-
vorimo se kar na dvori-
šču.
»Da je šla tod mimo
divizija nismo vedeli, ker
smo bili v pregnanstvu.
Nas so že kar 1941 odvle-
kli v Nemčijo, v staro
Nemčijo. Bili smo v Kas-
slu, Erfordu, delali smo
na kmetih. Hudo je bilo.
Danes pravijo, da je bilo
hudo le v kazenskih ta-
boriščih, v I>achauu, Aus-
chv^ritzu, Buchenwaldu in
drugje. To ni res, tudi
nas so pretepali, lakotova-
li smo in delah. Ni prav,
da nas tako obravnavajo.
Vsak, k. so ga utrgaU z
domače zemlje, je po
sivoje trpel.«
Pepea je povedala, da
se vneto pripravljajo na
sprejem borcev divizije,
ki bodo prišli sem, v
Sedlarjevo. 6. februarja
letos. Povabili jih bodo
po hišah, jih pogostili in
jiim nudili vse najboljše.
Tako bi narediU tudi ta-
krat, pred tridesetimi le-
ti, če bi jih le pustili do-
ma. Tako pa so se po
njihovih domačijah šopi-
rili Kočevarji in Besarab-
ci...
Nekaj hiš naprej stoji
Vrenkova domačija. Oba
Vrenkova, Marija in Alojz,
sta bila ob prehodu Šti-
rinajste v pregnanstvu,
že novembra 1944 so jih
izselili v Türingen. Mari-
ja je . bila takrat noseča.
Sin Alojz se je rodil še
v Nemčiji, pozneje, ko je
bil star 10 let, se je uto-
pü v SotH. V tisti Sotli,
preko katere so se pomi-
kali borci in strmeli v
kozjansko hribovje.
»Bilo je hudo,« se sp>o-
minja Alojz Vrenko. »Ta.
krat sem imel naročenega
štajerskega gospodarja,
tudi v Nemčijo. Prebral
sem, da je prišla prav pri
moji vasi na štajersko
XIV. banditska divizija
in da bo kmalu uničena,
ker da so ji že kar ob
prihodu Nemci povzročili
velike izgube. Nisem ver-
jel, skoraj nisem hotel ve-
rjeti. Tako zelo smo bili
navezani na dornovineo
in prehudo bi bilo, da bi
bilo to res. Vseskozi sem
bil zaveden Slovenec in
hudo mi je bilo zaradi te-
ga. No, pozneje, ko smo
se v juliju 1945 vrnili,
smo ugotovili, da je šta-
jerski gospodar lagal, da
so se Nemci samo izgo-
varjali, da je vse skupaj
prekleta laž.«
Tudi Vrenkovi se pri-
pravljajo na sprejem bor-
cev. Vas Sedlarjevo je os-
novala poseben priprav-
ljalni odbor in sedaj se
vse več ali manj vrti oko-
li XIV. udarne divizije.
»Toliko kruha in vina
pa že še imam, da ljudje
ne bodo šli lačni in žejni
od nas,« je zatrdil Vren-
ko. »Mislim, da je to ce-
lo naša dolžnost, štirinaj-
sta t* mnogo prispevala
k temu, da smo svobodni,
da lahko počnemo, kar
hočemo, govorimo, kar je
resnica. Kadar človek ne
sme povedati tega, kar
mu leži na srcu, kot je
bilo za Nemčijo, potem je
slabo. Ne vem, kako bi
bilo na Štajerskem, če ne
bi bilo divizije. Vidite,
nisem je videl, pa mi ven-
darle dasU pomeni.«
Niso je videli pa jim
vendarle dosti pomeni.
Na to ugotovitev smo na-
leteli domala povsod v
Sedlarjevem, čeprav so
bili vsi v izgnanstvu, v
Nemčiji. Ljudje v Sedlar-
jevem še predobro vedo,
kaj pomeni besedica do-
movina.
Natresli smo vam nekaj
utrinkov iz dni, ko je šti-
rinajsta udarna divizija
prešla rečico Sotlo. Vsega
se ne da napisati. Ce bi
hoteli še to, potem bi
morali pisati tudi o pre-
gnanstvu. O snegu. O do-
mala vseh Zagorcih v ti-
stih krajih, ki so stopili
kot eden na pomoč divizi-
ji. Vseh dni še ni konec.
Še je čas za to.
Besedilo: Milenko Strašek
SMki: DRAGO MEDVED
Alojz in Marija Vrenko: Bili smo v Nemčiji, v pregnanstvu ...
16. stran — NOVI TEDNIK
24. januar 1974 -,
MD ZA VODNJSKIMI IN ŠENTVIŠKIMI GOZDOVI

To je bil Vinko Medved, mož, ki se je po invalidski upokojitvi
umaknil v gozdove med Zavodnjo in Št. Vidom nad Šoštanjem. Umak-
nil se je k mami, ki so jo Nemci leta 1944 v hudi borbi s partizani
tako obstrelili, da je brez roke in slepa. Bili so tisti zadлji zmagoviti
boji štirinajste in'ko so se Nemci z vsemi silami oprijemali zadnje,
že počene slamice.
Po tistih lepih krajih,
kjer ni bilo družine, da
bi v svojih vrstah imela
izdajalca, sem hodil že
pred petimi leti, ob 25-let-
nici štirinajste. Zdaj sem
bil iponovno tam, v Zavod-
njd in še malo više. V pe-
tih letih se je veliko spre-
menilo. Dobili so široko
asfaltirano cesto (najveö
so pomagali vaščani), ob-
novljeno šodo, novo trgo-
vino in še marsikaj. Rav-
natelj osnovne šole, dru-
gače tudi priznani slikar
Jože Svetina, v teh dneh
hiti, da bi končali pod
bregom smučarsko vlečni-
co. Upajo, da jih sneg ne
bo prehitel in da bo do
snega vlečnica gotova. V
kraju jè več novih hiš,
pred njinri avtomobili, s
katerimi se vozijo na de-
lo v dolino. Kmetije se
počasi, toda načrtno us-
merjajo v specializacijo.
Nekateri v živinorejo In
mlekarstvo, drugi posku-
šajo s kmečkim turiz-
mom, ki bi baje tam gori
lahko lepo zacvetel. Poma-
ga jim tudi banka s kre-
diti in čez leto dni bodo
prišli pogledat, kaj so na-
redilli, koliko je treba še
vložiti in v kaj. Tam gori
("resnično, skoraj so pri-
peti pod nebo) pravza-
orav nikoli ne sitnarijo,
ampak delajo.- Ne priča-
kujejo veliko obljub, kaj-
ti vedo, da od obljub še
nihče ni obagatel. Treba
je prijeti z lastnimi roka-
mi, seči v lasten žep in
odriniti denar, da bi si
naredili tisto, kar bi jim
olajšalo življenje. Saj ne
rečejo, da jim oni v do-
lini ne pomagajo, samo
je že tako, da najprej na
redijo vse pred svojim
pragom, potem pridejo še-
le drugi na vrsto. Kako
dolga je vrsta... Torej
se je bolje opreti na last-
ne moči. In ljudje tam
gori se opirajo. In to
uspešno. Kot so se uspeš-
no upirali pred trideseti-
mi leti, ko nisi vedel, kdo
te za katerim grmom ča-
ka in od kod bo prilete-
lo. Takrat so tisti kraji
bili eno samo pokanje,
eno samo pobijanje, ena
sama velika bitka, kako
uničiti sovražnika in zadi-
hati svobodno in sprošče-
no v tistem čudovitem
zraku in stopiti brezbriž-
no po senožetih in gozdo-
vih, stopiti v hišo prijate-
lja, popiti čašo močnega
in reči besedo dve o dne-
vu, delu, zdravju in po-
dobnem. Potem pa z vese-
ljem prijeti za delo, po-
gnati kravo ali konja v
breg (danes to delajo že
s traktorji), zaorati v di-
šečo zemljo in zvečer brez
skrbi, da ti bo kaj šviga-
lo nad glavo, leči v poste-
ljo.
In o vsem tistem in da-
našnjem smo paberkova-
li v prijetni gostilni bir-
tinje Vide v Zavodnjah
(rekla Je, da bodo čez
kakšen mesec že domače
povojne klobase), potem
pa smo jo z Vinkom Me-
dvedom mahnili proti nje-
govemu domu v Medvedja
brlog, kot pravijo tistemu
kraju, kjer prebiva. Bolj
ko smo šli proti vrhu,
bolj smo bili sredi ogro-
mnih gozdov in snega, ki
ga je tam več kot v Za-
vodnji. Nato je z roko
pokazal v ozko grlo, na
katerega dnu Je tekel
droban potok, ob njem
pa sta stali dve lični lese-
ni hiši. Prvi trenutek se
mi je zazdelo, kot da vi-
dim neke prizore iz prav-
ljice. Zgorai modrica,
malo nižje beli klobuki
VTšacev. Se nlžie pohotne
smreke in tam spodaj, či-
sto spodaj, življenje!
»Tam doli stanujem.
Skromno je, vendar vse-
eno toplo,« je skromno
zamomljal in nas F>ovab:l
v tisti klin, v tisti Med-
vedji brlog. Ko sva z na-
šim sodelavcem Lojzetom
OJsterškom stopila v Me-
dvedov dom, sva ostala
presenečena. Ne toliko
zaradi številnih lovskih
trofej in pismenih pri-
znanj (vmes je tudi pri-
znanje predsednika Tita
— red dela s srebrnim
vencem), bolj zaradi lič-
no urejenega prostora,
kjer je v omari veliko do-
brih knjig, poleg pa ma-
gnetofon in televizor.
»Po večerih pridejo so-
sedje in malo gledamo te-
levizijo in klepetamo. Po-
pijemo kozarček in potem
na spanje. Tu pri nas ima
že skoraj vsaka hiša tele-
vizor. In tako večerni
dolgčas preganjamo tako,
da se obiskujemo in po-
govarjamo.«
Prinesel je svežega do-
mačega kruha (peče mu
ga soseda), ki je bil bolj-
ši, kot vsako pecivo v sla-
ščičarni. Gledal sem sko-
zi okno ...
»Vidite, tam so krmil-
nice. K meni prihajajo
srne in zajčki, sploh niso
več plašni, udomačili so
se. Mirno lahko grem do
njih in Jih opazujem. Ta-
ko so se navadili, da pri-
hajajo po cele srnje dru-
žine. Veste, srnjad je mo-
ja »bolezen«. Rad jo
imam. Sam sem bolj go-
jitelj kot »pobijalec«. Po-
bijati je lahko, vendar
lepše je te lepe živali gle-
dati, opazovati. Vidite, ti-
stile breg pokrit s sne-
gom, je ves prehojen od
smjadi in zajčkov.«
Vinko se je -začel ukva-
rjati z lovom že leta
1950, prvič pa je šel na
lov na divjega prašiča le-
ta 1955.
»Takrat smo v naših
krajih prvič po prvi sve-
tovni vojni zasledili to
mrcino in to v Oprednje-
kovemu. Pogon smo or-
ganizirali kolektivno.«
Ste že videli medveda?
Med širokim nasmehom
je priznal, da ga je. V
živalskem vrtu ... Tudi
ml smo bili veseli, da je
pred nami sedel čisto po-
hleven in domač Medved
z imenom Vinko. Ta Vin-
ko pa ima še drugega ko-
njička, ki Je za tiste kra-
je Izredno nenavaden.
Goji namreč ribe! Da,
prav ste prebrali, goji ri
be in to postrvi, ameri-
kanke in naše. 2e tri le-
ta in vsako leto Jih vloži
novih tisoč kosov. Slabši
graben je uredil v bazenč-
ke in v vsakem ima en
rod rib. Dela z njimi je
seveda veliko, vendar Vin-
ko v tem uživa. Zaenkrat
jih prodaja še ne, samo
takole prijateljem dovoli,
da malo namočijo trnek
in katero odnesejo do-
mov. Tudi sam sem po-
skusil v ribolovu na nad-
morski višini več kot 800
metrov in (ta ni ribiška,
ampak resnična) ulovil
štiri ribe. Sicer pa to ni
kakšen poseben uspeh, če
pomislimo, da bi jih lah-
ko kar z rokami lovil, to-
liko Jih Je. S tmekom pa
sem tako hitro zategnil,
ko se Je riba približala,
da sem jo ujel kar za že-
lodec! Kakorkoli že, lov
Je bil več kot uspešen,
še bolj uspešen pa je
Vinko, ki Iz čiste ljube-
zni do živali In narave
tam v tistem svetu, v ti-
stem klinu, v tistem
Medvedjem brlogu, goji
ribe in skrbi za divjad.
»To je hobi. Rad lovim
že iz rane mladosti, jem
pa Jih ne toliko. Mogoče
kakšen kos kdaj. Veste,
sem ljubitelj narave. Na-
rava je odprta knjiga, ki
je ne bomo nikoli do kra-
ja prečitali.«
Ste kakšno zgodbico
tudi zapisali?
»Sem. V Lovca sem ve-
liko pisal, zdaj pa sem
»prefaulast«.
Fotografirate?
»Tudi. Tale majhen fo-
toaparat imam, pa kar
dobro dela.«
Segel je po obsežnem
albumu in pokazal po-
snetke. V glavnem je po-
snel samo srnjad. Lepo!
Se je v teh krajih, kjer
ste med vojno veliko hu-
dega doživeli, kaj premak-
nilo na bolje?
»Seveda se je. Veliko,
povem vam, veliko! Od
cest do elektrike in tako
naprej. V našem predelu
ima skoraj 80 odstotkov
kmetij televizorje! To je
nekaj, kajne?«
Ste komunist?
»Sem, Od leta 1950 da-
lje. Bil sem tudi eden pr-
vih predsednikov delav-
skega sveta v LIK v Šoš-
tanju. Pred leti sem bil
odbornik krajevne skup-
nosti, zdaj sem predsed-
nik odbora za splošni
ljudski odpor. Vam po-
vem, da smo med najbolj
aktivnimi v občini in da
ne bi bilo sovražnika, ki
bi prišel v naših krajih
skozi.«
Na stenah vam visi ve-
liko najrazličnejših pri-
znanj?
»Seveda, če sem pa po-
vsod bil, samo pri »afeže«
ne.«
Kakšni so ljudje v vaših
krajih?
»Do skrajnosti pošteni.«
Imate organizacijo zve-
ze borcev?
»Seveda jo imamo. Za-
vodnje in Št. Vid skupaj.
80 nas je.«
Ste bili v partizanih?
»£>eveda.«
Pa mama?
»Sicer ni bila v parti-
zanih, pomagala pa jim
je. Tu notri, v tem klinu,
v tem medvedjem brlogu
Je bilo varno. Velikokrat
so šli mimo kurirji in se
ustavljali, pogreli in kaj
pojedli. Mati je bila dni-
narica In kočarica, veliko
ni bilo, kar pa je bilo, ti-
sto je dala.«
V tem klinu so bile tu-
di borbe med sovražni-
kom in štirinajsto?
»Bile. Tj ale v tisti breg
so se podili. Mati je ple-
tla nogavice in ko je za-
slišala pokanje, Je prišla
ven. Takrat je bila zade-
ta. Zdaj je brez roke in
slepa...«
. Kateri problemi tarejo
vaše kraje?
»Kmetije se opuščajo.
Mlladi gredo v dolino, sta-
rejši ostajajo. Res pa je,
da se kljub temu izredno
veliko število kmetij pre
usmerja v speciaUzacdjo.
Vedo, da jim bo samo ta-
ko lažje. Borimo se za
delavski avtobus, saj se
okoli 90 ljudi vozi na de
lo v dolino. S pošto so
problemi, saj Jo dobimo
trikrat tedensko. Veliko-
krat dobim pošto za se-
stanek, ki je že bil...«
Takšen je Vinko Med-
ved. V tem zapisu smo
poskušali predstaviti oseb-
nost, ki leta življenja pre
življa v naravi, ob kore-
ninah smrek, ob potoku,
kjer so njegove ljubljenke
ribe in divjad. Rahlo upo
gnjen in trdega koraka
pa povsem miren oprav-
lja delo. Zdi se mi, kot
da je prav tisto čudovito
mirno okolje naložilo tu-
di njemu mirnost, skoraj
demonsko stoičnost.
Takšnega medveda, kot
je Vinko Medved, je pri-
jetno srečati.
»Pridite poleti, ko bo-
do borovnice. Saj sem ve-
no doma!« TONTT VRABL
Vinko Medved med branjem kronike kraja, ki jo. je
vrsto let skrbno vodU.
To je pogled na Medvedji brlog z ribnikom v potoku.
Takole pa izgleda začetni lov, ko ti morajo celo hrano
za ribo natakniti na trnek.
št. 3 — 24. januar 197^
NOVI TEDNIK — stran 17
RADO PLAUŠTAJNER: DO KITAJSKE IN ŠE DALJE (1)
VEČ KOT SAMO SVET SUZIE WONG
184jrni udoben polet iz
Londona se končuje. Pri-
ljubljeni Jumbo Jet —
Boeing 747 — 355 ton
težko letalo s 348 potni-
ki na krovu se počasi
spušča proti pristajalni
stezi in že pristanemo.
Hong Kong po kitaj-
sko Hsiang Kiang, nas je
sprejel. Nenarejeno vlju-
den in prijazen je nasmeh
vodiča simpatična Kitaj-
ka Novine Chui, kateri se
s prijateljem, Ljubljanča-
nom Milanom predstaviva
^ avli etalske zgradbe.
Ob nama so že tudi osta-
li člani skupine. Osem
Angležev, zakonca izZDA,
in štirje Nizozemci. Štiri
dni nas bo Novina spre-
mljala po tej britanski
kronski koloniji, ki leži
ob ustju reke Chu v
jugovzhodni Kitajski, da-
leč od nas, oddaljeni pri-
bližno 14.000 km, za dva-
dratno pot v Ameriko.
Marsikateri izmed bral-
cev bo ob imenu Hong
Kong F>omislil na pogod-
bo. s katero naj bi ga
Kitajska leta 1898 prepu-
stila Angležem v 99 letni
zakup. Tp ni povsem toč-
no. kajti Angleži so že v
prvi polovici 19 stoletja
imeli v lasti hribovit otok
Hong Kong {75km^). po
katerem Ima kolonija tudi
ime. Nadalje več manjših
otokov ob njem in polo-
tok Kow ооп (9 km^), ki
je že del celine in ga od
otoka Hong Kong loči le
čudovit preliv, širok ko-
maj 4 km. pod katerim je
sedaj avtocesta, številni
trajekti pa še vedno nu-
dijo zvezo med otokom
in Kowloonom in prav to
prevozno sredstvo je še
pvosebej priljubljeno. Ti-
sto. kar so Kitajci dali v
zakup, je le ozemlje, ki
se imenuje New Territo-
ries (947 km^). kjer je
sedaj industrija in plodna
zemlja kolonije. Kaj se
bo zgodilo рк) preteku za-
kupne pogodbe, še nihče
ne ve Za enkrat sociali-
stična Kitajska ne kaže
nagibov, da bi razdria za-
kupno pogodbo in si pri-
svojila Hong Kong, čeprav
ji tega ne bi bilo težko
storiti. Toda ne samo vi-
soka zakupnina, ki jo LR
Kitajska prejema, temveč
tudi zaslužki z dobavo
pitne vode, hrane in dru-
gega dajnjo matični deže-
li precejšen dobiček. Da
ne omenjam še tega, da
je marsikateri strateško
važen material prišel v
LR Kitajsko le tako, da
je bil najprej poslan iz
Hong Konga v bližnjo,
nekaj 10 km oddaljeno
portugalsko kolonijo Ma-
cao. kot ix)moč Portugal-
ski, od tam pa je izginil
v LR Kitaisko. Zato Hong
Kong zaenkrat nemoteno
uživa gospodarski razcvet,
kar najbolje dokazuje oko-
liščina. da je štel pred
II. svetovno vojno pol
milijona prebivalcev in jih
danes ima že štiri mili-
jone, od katerih je 99 °/o
Kitajcev
Središče kolonije je
pristanišče. Razteza se
tako na severni strani
otoka Hong Kong, kot
tudi na lužni strani polo-
toka Kowloona, ki je pre-
ko preliva Samo mesto
nima uradnega imena
Hong Kong, ker ga sesta-
vljata dejansko dve me-
sti. 2e omenjeni Kow-
loon z 1.5 milijona pre-
bivalci, ki s svojimi ban-
kami, trgovinskimi pred-
stavništvi, predelovalno
industrijo in z možnostmi
nadaljnjega prostorskega
razvoja predstavlja srce
kolonije, ker ji daje
utrip in moč življenja.
Na otoku Hong Kong
ostaja dvomilijonsko me-
sto Victoria, upravno sre-
dišče kolonije, živahno
zaradi trgovine, a se za-
radi pomanjkanja prosto-
ra ne more več širiti. To-
da v dejanskem življenju
dobi človek vtis, da gre
v bistvu za eno in isto
mesto na dveh bregovih.
Tako Hong Kong tudi do-
življaš in takoj se zagle-
daš v tega očarijivega
lepotca, kjer razmeroma
visoki griči rastejo kar
IZ morja in dajejo s tem
pristanišču ter mestu
posebno globino in lef>o-
to, svojstveno podobo, ki
človeku oplemeniti spo-
min. Na obeh straneh
preliva so nebotičniki kot
kocke, postavljeni po po-
bočjih gričev, da bi bili
ob sami obali zaradi po-
manjkanja prostora stis-
njeni drug ob drugem. So
nemi čuvaji pristanišča in
hkrati kot igračke vabijo
mornarje in turiste, da se
zakade med nje iskat za-
bave. deklet in ugodnih
nakupov. Na ulicah je vr-
vež. ne samo od reke
ljudi, ki pojenja le ob
zgodnjih jutranjih urah,
temveč tudi od številnih
avtomobilov taksistov,
dvonadstropnih avtobusov,
ki so takšni kot v Lon-
donu. In še od marsiče-
sa. Ponoči mesto po sli-
kovitosti in domiselnosti
svetlobnih reklam ne za-
ostaja za ameriškimi ve-
lemesti presega pa na-
ša evropska velemesta.
Posebej je Hong Kong
znan po svojih nočnih lo-
kalih, ki jih je brez šte-
vila in za vsak žep. Bolj-
ši so v Kowloonu. v po-
sebnem predelu Tsim Sha
Tsui, predvsem za mor-
narje v Victorii, v zna-
nem predelu Wang Shai.
Znani fiim »Svet Suzie
Wong« je najbolje poka-
zal blišč m bedo tega
nočnega življenja in lju-
di. ki ga živijo. Ta svet
je sicer značilnost Hong
Konga, toda Hong Kong
je le dosti več ...
Z Milanom imava že
podrobns'e določeno, kaj
bova obiskala v teh štirih
in pol dneh bivanja. Želi-
va videti še dosti več kot
nudi turistična agencija
in zato že pri priči, takoj
po prihodu, zgineva v me-
sto, najprej na Wat Mar-
ket. ki mu pravijo Nočrri
lokal revežev in leži ob
samem pristanu trajektov
v Victorii. Ker sva se ho-
tela tja peljati s tramva-
jem. za katerega je tre-
ba odšteti samo nekaj
drobiža, sva imela dovolj
dela, da sva poulično
prodajalko časopisov, pri
kateri sva si hotela izme-
njati bankovec, s tem da
sva hotela kupiti kitajski
časopis, prepričala, da
naju ne zanima pornograf-
ska literatura, temveč le
običajen kitajski dnevnik,
katerega jx) pravici fxive-
dano, še pravilno nisva
znala držati v rokah.
Na Wat Marketu je bilo
kaj videti Seveda ne gre
za trg v običajnem smi-
slu besede, temveč za
prostor ob pristanišču,
ker se zvečer zbirajo rev-
nejši prebivalci, bodisi da
si сЉ stojnicah nakupijo
večerjo, »li pijačo, ali pa
da opravijo kakšen drug
nakup, z željami, da bi
z malo denarja veliko do-
živeli. Toda tako revni kot
so kupci so tudi proda-
jalci. Saj nihče ni nudil
na prodaj večje količine
blaga, hrane ali pijače.
Živahnost pogovorov, tu
slikovito opisovanje ne-
kega dogodka tam dvogo-
vor fx>riudba in povpra-
ševanje, >/se to naju pre-
seneti. čeprav jezika ne
poznava Vsemogoči du-
hovi in dišave dajejo po-
sebno četrto dimenzijo
temu prostoru. Človek
strmi in gleda in težko
dojame da je lahko ne-
kdo zadovoljen, če pove-
čerja nekaj riža aJi po-
dobnega. Čudi se trgovcu,
ki prodaja električni tok
sosednjim prodajalcem
hrane, s tem da proizva-
ja z delovanjem manjšega
naftnega motorja. Živ žav
je bil popoln in midva
sva si stalno otipavala
žepe, da ne bi žepar^, ki
so za Hong Kong znani
in posebna nadloga, našli
nova Sva dobavitelja. Dru-
ga stran tega žeparstva
je zanimiva, kajti Hong
Kong ima tako imenova-
no ulico Cat Street, kjer
je vsakodnevni »sejem
tatov« in lahko naslednji
dan kupiš tisto, kar ti je
bilo prejšnjo noč ukrade-
no. (Dalje prihodnjič)
Prostor je v Hong Kongu zlata vreden
Na podlagi 170. člena zakona o davkih občanov
(Uradni hst SRS, št. 7-73/72, 3-5/73 in 14-117/73)
izdajajo davčne uprave
SKUPŠČINE OBČIN CELJE,
LAŠKO, MOZIRJE, ŠENTJUR
PRI CELJU, ŠMARJE
PRI JELŠAH, VELENJE
in ŽALEC
POZIV
k vložitvi napovedi za odmero
davkov občanov
za leto 1973 za zavezance, katerim se
odmerjajo davki po preteku leta in
za leto 1974 za zavezance, katerim se
odmerjajo davki vnaprej za tekoče
leto
Napoved je treba vložiti do vključno
31. januarja 1974.
Napoved za odmero davkov morajo vložiti za 1. 1973.
1.	Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samo-
^jnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih
dejavnosti, katerim se davki odmerjajo po dejan-
sk^ dohodku o dohodkih, doseženih v letu 1973
2.	Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samo-
stojnega opravljanja intelektuahiih storitev, katerim
^^vki odmerjajo po dejanskem dohodku o do-
nodkih, doseženih v letu
3.	Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtor-
skih pravic, i>a.tentov in tehničnih izboljšav, katerim
se davkd odmerjajo po dejanskem dohodku o dohod-
kih, doseženih v letu 1973.
4.	Zavezanci davka na dohodke od premoženja in
premoženjskih pravic o dohodkih, doseženih v letu
1973. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi do-
hodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali po-
slovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter do-
hodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja
opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega
znesek naveden v javnem p>ozivu k vložitvi napovdi
za odmero davkov občanov.
5.	Zave2anoi posebnega prispevka pod 23. členu za-
kona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za
leto 1973, če so njihovi dohodki iz naslova pokoj-
nine skupno z dohodki iz delovnega razmerja, sa-
mostojne dejavnosti ali dela na podlagi pogodbe
o delu v letu 1973 presegU 46.440,00 dinarjev in pod
pogojem, da so v skupnem dohodku ostali dohodki,
brez pokojnine, udeleženi z več kot 6 966,00 dinarjev.
Za leto 19-74
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samo-
stojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih
dejavnosti, katerim se odmerjajo davki v pavšalnem
letnem mesku za leto 1974.
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samo-
stojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim
se odmerjajo davki v pavšalnem letnem znesku za
leto 1974.
3. Zavezanci davkià od premoženja za leto 1974:
a) kateri posedujejo stroje, orodje in inventar, če
s temi sredstvi pridobivajo dohodek,' jxxi pogojem,
da skupna, še neodpisana vrednost teh sredstev pre-
sega 150.000,00 dinarjev. V navedeno skupno vred-
nost se ne štejejo sredstva, katerih posamična vred-
nost ne presega 10.000,00 dinarjev;
b) kateri posedujejo motorne čolne ali druge plov-
ne objekte na motorni pogon, razen občanov, ki jdm
je ribištvo osnovni vir sredstev za preživljanje.
Napoved za odmero davkov morajo vložiti:
za leto 1973
—	zavezanci iz 1. in 2. točke pri davčni upravi obči-
ne, v kateri opravljajo dejavnost oziroma plačujejo
davek od samostojnega opravljanja te dejavnosti;
—	zavezanci iz 3. točke pri davčni upravi občine, v
kateri imajo stalno prebivališče;
—	zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od ne-
premičnin pri davčni upravi občine, na katere ob-
močju nepremičnina leži, če gre za dohodke od pre-
mičnin pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo
stalno prebivališče.
za leto 1974
—	zavezanci iz 1. in 2. točke pri davčni upravi obči-
ne, v kateri opravljajo dejavnost oziroma plačujejo
davek od samostojnega opravljanja te dejavnosti;
—	zavezaznoi iz 3. a točke, ki so hkrati zavezanci
za davek iz obrtnih ali drugih gospodarskih dejav-
nosti, pri davčni upravi občine, v kateri plačujejo
davek od opravljanja dejavnosti; drugi zavezanci
pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno
prebivališče;
—	zavezanci iz 3. b točke pri davčnd upravi občine,
v kateri imajo stalno prebivališče.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na pred-
pisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi ob-
čine.
Pozivamo zavezance, da napovedi vlomijo v roku,
določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno
vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 5 od-
stotkov, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za
10 odstotkov.
SKUPSCINE OBČINE
Davčne uprave
18. stran — NOVI TEDNIK
24. januar 1974 -,
NAGRADNA
SLIKOVNA
UGANKA
„ZA BISTRE OČI"
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne slikov-
ne uganke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti
350 dinarjev:
1.	nagrada: 100 din
2.-6.	nagrada: po 50 din
Izrezek z rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo NO-
VEGA TEDNIKA, Gregorčičeva 5, 63000 Celje. Na pisem-
ski ovitek napišite 7A BISTRE OCX. Pri žrebanju bomo
upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do četrtka,
31. januarja.
„ZA BISTRE OČI"
BREZ BESED
Sličici se razlikujeta samo v dvajsetih podrobnostih. Boste našli vse?
NOVOLETNI
IZŽREBANCI
Za novoletno nagradno
sikanidinafvsko križanko, ob-
javljeno v Novem tedniku 27.
decembra, smo dobili 611 re-
šitev. Napake so bile zelo
redke, žreb je razdelil nagra-
de taikole:
1.	nagrada (200 din): MILOŠ
SAGADIN, 63000 Celje,
Ljubljanska 33
2.	nagrada (100 din): SREČ-
KO CERNE, Rečica 20,
63270 Laško
3.	do 6. nagrado (po 50 din)
prejmejo:
ELZA GOLEŽ;, 63230 Šentjur
194
NINO COKAN, 63310 Žalec,
Ul. talcev 5
NUŠA ULAGA, Trubarjeva
мра. 63000 Celje
JOŽE KROŠL, škalce 52,
63210 Slov. Konjice
Vsem izžrebancem bomo
nagrade poslali po pošti. Če-
stitamo!
REŠITEV
NAGRADNE
SLIKOVNE
KRIŽANKE
Vodoravno: pst, Cezar,
Vrsno, mangan, Aka, Emile,
cenik, trióla. Sand, omega,
Petra, sklep, tkivo, akant,
grand, Etna, anoda, stara,
astra, eks, ol, mrož, Emona,
jesen. At, dno, Enej, jajce,
aras, vitez, putka, VI, plo-
skev, ocedek, hren, Aztek, to-
na, zapikovanje, rebra, okit,
CI, AP, Ca, strehar, triko,
INA, AK, šiv, oniks, priskled-
nica, ilo, teror, firma, Kno-
sos, lega, pamet, skuta,
agent, ogenj, ničla, akord,
arte, alkar, snaga, alarm,
Eoi, kl, Asja, okret, idoli,
Ane, tank, orjak, zidava, Ko-
per, trpin, AV, ogndtev, Asi-
rec, sito, šansa, leto, otrobi,
tram, Arnič, Amon.
NAGRAJEH
REŠEVALC
Za nagradno slikovno.,
ko »Kaj se l>o prikw
objavljeno v Novem t^
10. jamarja, smo dob^
rešitev. Žreb je razdeh
grade takole:
1.	nagrada (100 din); u
JANCA KLANCNIK, ij
ob Paki, 63327 Sm^rt^
Paki	^
2.	do 6. nagrada (po Зц,
prejmejo:
DRAGICA BELAK, 1.
61420 Trbovlje	'
GORAZD LAZNIK. бзооо
Ije, Vrunčeva 9
LOJZKA BRVAR, Obči«.
lec, 63310 Žalec
IRENA BRINOVŠEH,
47, 63341 &nartno ob п
VINKO CVEK, Sp. Mea
1, 63253 Pristava pri^
nju.
Vsem izžrebancem i»
nagrade poslali po ро§ц,
stitamo!-
Rešitev nagradne sUkf
uganke
Glej sUko!

Šei se je zdomca in postal leg.onar francoske tujske legije. Po štirih mesecih drila je prišel Afar in
Iso, od Francije še močno odvisno »žepno« republiko ob Rdečem morju. V Džibutiju, glavnem mestu
in pristanišču je bilo pravcato francosko oporišče, zato je tretjina prebivalcev v njem vojakov.
Mirko Kovič zdaj ni bil več
tako na vrvici, če ni bil v
službi, je bil prost. Tudi de-
nar, ki ga je dobil, je bil
zdaj njegov in je z njim raz-
polagal. Toda kaj kmalu je
spoznal, da je njegova pro-
stost navidezna. Le kletko so
mu povečali. Seveda se je v
Džibutiju hudo dolgočasil V
četi je bilo nekaj Jugoslova-
nov. Bil je nek Makedonec,
neli Markovič iz Žalca, ki je
bil v legiji že pet let, spo-
znal pa je tudi znanca, nek-
danjega celjskega boksarja,
ki se je menda pisal Koro-
šec. 1200 frankov plače je ve-
čina sproti zapravila. Najsta-
rejša obrt je v Džibutiju cve-
tela da je kaj. Oštarij in ba-
rov je bilo na vsakem kora-
ku, tako da skrbi, kako se
znebiti cvenka, sploh ni bilo.
Dolgčas in surovost službe je
bila za večino legionarjev
usodna. Navajeni, da jim ni
treba za nič skrbeti, da za-
nje mislijo drugi, se po pre-
teku let težko privadijo nor-
malnemu življenju. Ce pa so
podvrženi pijači m jim hi-
tro zmanjka denarja, so te-
den dva po odpustitvi v legi-
ji in podpišejo še za tri leta,
pa še za tri in spet...
Legionar j i, ki so bili v Dži-
butiju že dlje časa, se seve-
da radi ponudijo za svetoval-
ce. Novinci usluge plačajo s
pijačo. Tako so večkrat šli
skupaj v mesto. Ko je bilo
denarja več, v boljše lokale,
ko ga je bilo treba že varče-
vati, potem v kasabo, pred-
mestno naselje. Tu so po hi
šah imeli pijače. Ce so voja-
ki prišli, so se moški umak-
nili iz hiš, da so gostje osta-
li sami z ženskami, ki pa ni
so bile samo zato tam, da bi
nalivale kozarce. Kovič je
sprva mislil, da so to zaseb-
ne javne hiše. To tudi so in
hkrati niso. Za denar se tu
prodajajo tudi zakonske že-
ne, matere ponujajo hčere,
bratje sestre. Treba je ži-
veti ...
Ko je še tako taval in v
veselih druščinah ostajal brez
denarja, je Mirko Kovič še
večkrat pomislil na beg. Ve-
del je, da po moški poti ne
bo šlo, kajti pristanišče je
bilo stalno pod nadzorstvom.
Saj še pisati ni mogel. Pismo
za Jugoslavijo bi bilo tudi
drugače sumljivo. No, pa mu
je le nek Hrvat pretihotapil
pismo domov in čez čas je
dobil od staršev odgovor. Če-
prav je bil v gruči šestnaj-
stih kolegov, ki so si delili
eno spalnico, so se rnu vlile
solze kot otroku, še bolj ga
je grizlo, da bi jo popihal.
V Etiopijo morda? Abesini.
ja je vendar prijateljska de-
žela? Spomnil se je cesarja
Haile Selasie v družbi s Ti-
tom ... Zaupal je skrivnost-
no misel nekomu.
»Si nor?! « ga je posvaril
tovariš, »še ni dolgo, ko so
jih pripeljali od tam. Ujet de-
zerter iz legije nemalokrat
prekolne lastno mater, da ga
je rodi-a. Briga siromašnega
Abesinca, pohlepnega vaške-
ga poglavarja, da je nekdo
Jugoslovan. Tristo frarikov ki
jih legija izplača vsakemu, ki
ovadi begunca, je preveč rni
kavnih in odtehta majčkeno
slabe vesti.«
Ce ni mogoče, potem pač
nič, si je dejal Mirko. Treba
bo zdržati tri leta in v tem
času izkoristiti vse možnosti,
da minejo čim bolj prijetno
in koristno.
In domislil se je dveh
stvari.
Najprej se je vpisal v de
setarski tečaj, ki ga je uspeš-
no opravil in zato zaslužil en-
krat več. In ker je več zaslu-
žil, lovače in cii>e v prista-
nišču in kasabi pa so se mu
gnusile, si je omislil metreso.
■ Rozi. Abesinsko dekle, ki je
prišlo v Džibuti, da bi svojo
prikupnost čim bolje vnovči-
la. Ni bila ena tistih iz dna.
Imela je stanovanje in bila
na voljo enemu, ki je bil pri-
pravljen toliko plačati, da je
skrbela zanj, mu stregla, mu
v vsem ustregla, in, kakšno
razkošje, biLa mu je tudi zve-
sta. V dveh letih je imel ne-
šteto možnosti, da bi jo za-
sačil, kako se »honorarno«
vdaja še komu, a je ni za-
sačil. Rozi ni bila zamolklo
temnopolta. Imela je rahel
rjavkast ten, velike čme oči
in bujne goste lase. Znala je
dobro kuhati, prala ^
mu nudila prijetno družW
se je oglasil zmučen in ^
jen po službi ali pa s?
in željan ljubezni. No,
mesto ga z njo ni bilo ^
iti. Bila je čista, nevpa^
prijazna. Čeprav je nio?
svojim denarjem storit''
je hotela, mu je vseie',
FK)kazala, kaj je lìupi'^ '
kega malenkostnega dai^
bila vesela.
»Naj rečem, da je ^
pa? Mislim, da si tega ^
služi, čeprav vem, da
morala, takoj ko sem ^
Džibuti j a, poiskati nov^
Jaka, ki jo je vzdrževal*
KORIST IZ
št. 3 — 24. januar 197^
NOVI TEDNIK — stran 19
PREDEBELA SEM
Hodim v osmi razred in sem za
svoja leta precej razvita. Visoka sem
177 cm, tehtam pa 70 kilogramov.
Prosim te, če mi lahko poveš, kako
naj shujšam. Vem, da boš rekla, da
si to že neštetokrat povedala, vendar
jaz sem že na vse načine poizkušala,
pa uspeha ni bilo. In še to. Desna
dojka me na desni strani vedno boli,
včasih pa tudi leva. Ali je to zaradi
razvoja? Prsi imam že kar prece j-raz-
vite, zato me skrbi. Prosim, če lahko
na to dogovoriš.
SABINA
S.4BIN.4. odgovorim že lah-
ko, samo ne vem, ie bo kaj uspeha,
ker vem, da zelo rada feš. To je tudi
razumljivo, saj si v letih razvoja in
telo potrebu.}e veliko hrane. Samo kak-
šne, draga Sabina? Jej veliko zelenja-
ve, sadja, malo kruha aU skoraj nič
in ne pij veliko tekočine. Receptov za
hujšanje ti ne bi svetovala, ko pa vem.
da se jih nekaj časa držiš, potem pa
se lačna nabutsš hrane, ki te redi. Mi-
sliš si, enkrat ne bo škodovalo, pa
škoduje. Tudi recepti brt-z zdravniške-
ga navodila v tvojih letih niso koristni.
Jej večkrat, pa po malem in izoeri-
baj se mastnih jedi ter testenin. Me-
sa, nemastnega, pa lahko ješ veliko.
Se kaj? Z do.ikaml je problem in mi-
slim, da so tvoje težave izraz rasti. Ce
te bodo še skrbele In če se bodo bole-
čine nadal.ievale, pa boš morala stopi-
ti k zdravniku.
O/l9 ta dekleta
Dokler nisem imel dekleta, sem imel pre-
cej teiav. Priznam! Sam sem si moral pra-
ti srajce in nogavice, sam nakupovati kak-
šne malenkosti po trgovinah in kar je bilo
najhujše, na plesih sem moral vedno sedeti,
ker nisem imel dovolj poguma, da bi pro-
sil katero izmed deklet za ples. Ko sem
spoznal Mišo, je bilo te težave konec. Se ce-
lo nasprotno, zelo sem užival, ko sem gle-
dal druge fante, kako sede za mizami in si
ne upajo po plesalke. Prav vam je, sem si
mislil, zakaj pa si ne poiščete deke?
No. pa je bilo idile kmalu konec. Začelo
se je tedaj, ko sem prišel k njej z novo
frizuro.
—	Mili, mi je zažvrgolela, kje si bil pri
frizerju?
—	Pri »Centru«.
—	Kaj, tam, kjer dela Mery? Pa si mi
vedno zagotavljal, da se sedaj ne boš več
menil га druge, ko imaš mene. To pa res
ni lepo od tebe. Jn je kljubovalno zavihala
nos ter mi pokazala hrbet. Kaj sem hotel?
Dal sem slovo ttCentru« in se odločil, da si
poiščem frizerja, kjer delajo sami moški.
—	Mili, kje si kupil to novo srajco? je
z glasom pretirane ljubosumnosti vprašala
nekaj dni kasneje.
—	Miša, saj veš, da kupujem takšne
stvari v veleblagovnici. Tam je največja iz-
bira.
—	In največ mladih prodajalk, me je do-
polnila. Kaj sem ti naredila, da ti že sedaj
nisem zadosti. Res ni lepo od tebe.
Torej moram za nakupe perila črtati ve-
leblagovnico. Dobro, bom poskusil kje dru-
god.
Toda ni trajalo dolgo časa, ko sem mo-
ral črtati še »Polonco«, kjer sem kupoval
nogavice, bližnji bife, kamor sem včasih
skočil na kakšno pivo, poslovalnico foto-
materiala, kamor sem dajal izdelovati sli-
ke, trafiko, kjer sem kupoval cigarete in še
marsikaj. Res ne vem, če ne bi moral me-
njati prav vse prodajalne, da se ne bi nekoč
s^mnil nekaj boljšega. Komaj sem zagledal
Mišo, kt se ie vračala z malico sem jo
Vprašal:
—	Dragica, kje si pa to kupila?
—	V taj naši trgovini na vogalu.
ti,iT	Se ti dopade
Zakaj mi potem lažeš, da
tvoj edini. Dragica, to ni lepo od
Pomislite, nič mi ni odgovorila. Le od ti-
»tega časa me nikoli več ne vpraša, kje ku-
pujem katere stvari, m jaz tudi nje ne.
F. B. K.
KRILO
Krilo dobiva v modi spet vse večjo
veljavo. Modno krilo je elegantno, pa
tudi športno, je izrazito mladostno ali
primemo za resnejša leta. Temu pri-
merno je tudi ukrojeno.
Zopet je postalo priljubljeno ravno
krojeno krilo, ki ga krasijo poudarjeni
okrasni šivi, všiti žepi in poklopci z
gumbi, še vedno pa je tudi veliko naj-
različnejših gub; spredaj, ob straneh ali
pa je krilo povsem riagubano. Zelo
športen videz daje požet krojeno krilo,
ki pada v mehkih gubah.
Najprimernejši materiali za ta čas
so volnene tkanine, enobarvne ali v
modnem vzorcu. In še dolžina. Moda
pravi, da mora segati do kolen.
STASA GORENŠEK
KADROVSKI SEKTOR
ŽELEZARNE ŠTORE
OBJAVLJA
naslednja prosta delovna mesta:
ŠEF nabavnega oddelka v komercialnem
sektorju
POGOJ: visokošolska izobrazba ekonomsko-komercialne ali tehnične smeri
ter nekaj let ustrezne prakse
STROJNI TEHNIK za vzdrževanje v obratu
POGOJ: srednjetehniška šola in 2 leti prakse
STROJNI TEHNIK — tehnolog v pripravi
vzdrževanja
POGOJ: srednjetehniška šola in 4 leta prakse
VODJA POSLOVALNICEv komercialnem
sektorju
POGOJ: VEKS I. stopnja ter 4 leta ustrezne prakse
SAMOSTOJNI REFERENT za sistemizacijo
delovnih mest v kadrovskem sektorju
POGOJ: organizator dela — ekonomist ter 4 leta ustrezne prakse
VEČ ADMINISTRATORK —
STENODAKTILOGRAFOV
za delo v strokovnih službah
POGOJ: poklicna šola admirüstrativne smeri, znanje strojepisja in stenografi-
je, praksa zaželena.
VEČ DELAVCEV v proizvodnji
Kandidate vabimo, da se osebno zglasijo v kadrovskem sektorju železarne
Store, kjer lahko dobijo dodatno pojasnilo oziroma oddajo pismene prijave
za prosto delovno mesto. Objava velja do zasedbe delovnih mest.
Kadrovski sektor ZELEZARNE STORE
ZLATA ŽILA
Zlata žila ali hemeroidi so
odvodnične krtice danke in
zadnjika. Nastanejo zaradi
zmanjšane elastičnosti in čvr-
stosti sten dovodnih žil in
ven. Moški so bolj prizadeti
kot ženske. Vzrokov za na-
stanek zlate žile je več.
Običajno je bolezen posledi-
ca čezmernega sedenja, sla-
bega gibanja, tolščavosti, za-
peke, nastane pa tudi zaradi
alkoholizma, jetrnih obolenj
in zlorabe odvajalnih sred-
stev.
Glede na zadnjikovo zapi-
ralko razlikujemo dve obliki
hemeroidov, in sicer notra-
nje in zunanje. Notranje krti-
ce rade kvavijo in so lahko
vzrok slabokrvnosti. Zunanje
običajno ne delajo večjih te-
žav, včasih pa bolijo, skelijo
in srbijo. Krtice so v začetku
mehke in prožne, šele ko se
v njih strdi kri, se spremeni-
jo v trde, kot črešnja velike
grče. Zunanji hemeroidi S9
radi vnamejo in včasih celo
zagnojijo.
Zdravljenje zlate žile je dol-
ptrajno. Prva skrb je redno
in mehko odvajanje. Zelo je
pomembna higiena zadnjika
po vsakem iztrebljanju. Milo
in mlačna voda sta tu blago-
dejna činit01ja. Prehrana naj
bo blaga, zmemo začinjena.
Bolnik naj uživa obilo sadja.
Alkohol je škodljiv, zlasti
žganje. Bolnik naj se veliko
giblje in izogiba predolgemu
sedenju.
Za zdravljenje in blažitev
težav je danes dosegljiv cel
niz zdravilnih pripomočkov
— od svečk do mazil. Te
predpiše zdravnik. Za notra-
nje krtice so svečke, za zu-
nanje mazila. Bolečine in ne-
vzdržno srbenje si lahko omi-
limo s sedečimi kopelmi, ki
si jih pripravimo tako, da
damo v 5 litrsko posodo vre-
le vode pest hrastovega lubja,
pest kamilic, šentjanževih
rož. Nekaterim pomagajo tudi
obkladki s svežo skuto.
Ker so krtice odraz lenega
krvnega obtoka, moramo skr-
beti, da si ga poživimo. To
delamo z izmenjalnimi vroče-
hladnimi kopelmi nog, pa tudi
z jutranjo telovadbo ob od-
prtem oknu. Pa tudi s hojo
v službo. Dve minuti tečemo,
kolikor le moremo, nato upo-
časnimo v hojo, da pridemo
do sape in nato ponovno v
tek. S hitrim dihanjem in z
razgibanjem celega telesa po-
spešimo krvni obtok ter se
istočasno tudi osvežimo in ta-
ko pripravimo na naporno
delo v pisarni ali za strojem.
Ce so težave z zlato žilo
prehude, ali če so krtice pre-
velike, se raje odločimo za
operacijo. Operativni uspehi
so zelo dobri.
BORIS JAGODIC
IZBOR PO PRESOJI UREDNIŠTVA
V knjigarni Mladinska knjiga prodajajo
lepe indijske šale iz čiste svile v zanimivih
orientalskih vzorčiti. Cena je 77.05 din.
Predstavljamo vam praktično toaletno
turbo za potovanja. Na zunaj je lepe oblike,
znotraj pa ima predale in žepe. Izdeluje jo
tovarna Toko Domžale, prodajajo jo v pro-
dajalni Torbica, stane pa 250.05 din.
Iz odpornega japonskega lesa tsubaki je
narejen lep komplet za solato, sestavljen iz
velike in štirih malih skodelic ter pribora.
Kupite ga lahko v blagovnici Ideal Kovino-
tehna za samo 86,40 din.
PEDiSPONGE—S je sredstvo, ki hitro
In nežno odstranjuje žulje in odebeljeno ko-
žo. pa tudi ostanke nikotina na koži. Kupi-
te ga lahko v Drogeriji Moda. stane
11,45 din.
- - à
v blagovnici Ideal — Kovinotehna na
Mariborski cesti lahko kupite uro budilko
modernih oblik in barve. Ura je znamke
KAISER, stane ca 179.50 din.
Praktična posoda za shranjevanje kruha
jc še zlasti potrebna tam. kjer ni velikih
shramb ali pa je stanovanje centralno og-
revano in se kruh suši. V tej posodi osta-
ne namreč svež. Prodajajo ga v blagovrvicJ
IdeaJ Kovinotehna za 75.35 din.
20. stran — NOVI TEDNIK
24. januar 1974 -,
MLADINCI,
NE TAKO!
»v bodoče želimo, da nam
sooijo v Celju sodoiitl iz dru-
giu krajev.« Tako je piaaio
v protokolu mladinske tekme
га araavno prvenstvo v Ce-
lju po končani tekmi Celje :
gura l:s (l.o, v:L,
0:3 J.
atavek so v protokolu na-
vedli mlaai igralci Celja, ker
Si^M	^ctver in jursic
iz Celja, po njihovem mnenju
oškodovala domačine. Ne bo-
mo se spuščali v sojenje, ki
je bilo vzorno in primerno.
Gre namreč- za nekaj drugega.
Mlado tehnično vodstvo Ce-
lja naj vzgaja mladinsko mo-
štvo drugače, kajti г vestnim
delom, marljivim treningom
in boljšo igro bo tudi več us-
peha. Sodniki, naj si bodo iz
Celja ali kateregakoli druge-
ga kraja, pa žal ne bodo mo-
gli pomagati celjski vrsti. Vsi
skupaj bodo morali v mla-
imskem moštvu Celja zaigrati
bolj resno, kvalitetno in us-
pehi bodo prišli sami od se-
be. Srečanje proti najboljši
ekipi mladinskega prvenstva
Kranjski gori je bilo Jkvali-
tetno, Celjani pa so še vedno
zal za nekoliko razredov sla-
bš . V.sem mladim igralcem
svetujem, da zaigrajo bolj
borbeno in taktično boljše,
kajti drugače bodo izgubljali
točke, kot so jih dva dni po-
prej v srečanju proti Slavi-
ji 3:7. Za zeleno mizo ali
drugače vplivati' na rezultat
ni športno. Vsaj v Cehu se
tega nismo posluževali nikoli.
ToVko v vedvost mladim ho-
kejistom Celja. Na ledu po-
kante svoje znanje'
Hokejisti Gorenja so v sre-
čanju II. zvezne Lige v Celju
izgubili s Triglavom 3:16. Re
zultat je realen. Zaradi šte-
vimni izklju^ enih igralcev Ve-
lenja so gostje v drugem delu
igre nadigrali domačine, ki
so vse do 23. minute držali
rezultat 2:2. Malo manj gro
be igre in več zbranosti v za
ključnih akcijah bo prines-
lo tudi uspeh. Najboljša pri
3-orenjv sta bVa vratar Hl''v
in strelec treh zadetkov Vra-
bi
Prvo moštvo Celja je gosto-
valo v rindaliemniu zvezve li-
ge v Beogradu proti Crveni
zvezdi. Srečanje so Celjani
izanbiV s 3:5. Poročevalci no
ročajo da je bla to izredno
ostra in groba igra. Kar 65
kazenskih minut so igra^ri
obeh w.oHev presedeli na ka
ženski klovi Zadetke za Ce
lie je dosegel Bratec. Mia
dost in veiykufeno<;f rajamh
iaralrev Celia ie tokrat tudi
botrovala рогауц k' na še ni
usoden za celjsko vrsto.
J. KUZMA
ATLETIKA: NARAVA
ZAMENJALA ASFALT
Letošnjo p>omlad bodo vse
največje kros prireditve na
celjskem in velenjskem pod-
ročju. Celjani so organiza-
torji republiškega prvenstva
(3. marec), Velenjčani pa dr-
žavnega (10. marec) in bal-
kanskega (23. marec). To je
vsekakor lepo priznanje pri-
zadevnim atletskim delavcem
tako v Celju, kot tudi v Ve-
lenju.
Na zanimivo idejo pa so
prišli pri AD Kladivar, kjer
so se odločili, da republiško
prvenstvo v krosu ne bodo
pripravila v Celju (zanimanje
ni več takšno, kot pred leti),
temveč resnično v naravi v
manjšem kraju. Odločili so
se za manjši kraj v Savinjski
dolini — Tabor, od koder
je doma tudi republiška re-
korderka in državna repre-
zentantka odlična atletinja
Danica Urankar. Sama Sa-
vinjska dolina pa je v dolgih
letih dala celjskemu društvu
mnoge odlične srednje in dol-
goprogaše, kot Vipotnika, Na-
raksa, Primožiča, žuntarja,
Urankarjevo in druge (v dru-
gih disciplinah Vučer, Vid-
majer itd.). Tako naj bo
to prvestvo p>o drugi strani
pa propaganda za tiste, ki
bi se morda v naslednjih le-
tih navdušili za kraljico špor-
ta. Tereni v Taboru so odlič-
ni, tako da problema s proga-
mi ne bo, Kladivar pa bo
nudil seveda tudi vso pomoč
pri organizaciji.
Ko sem se pred dnevi po-
govarjal z domačinom, nek-
danjim dobrim atletom Kla-
divarja Primožičem, je rekel
nekako takole: »Veseli smo
zaupane naloge. Proge so do-
bre, treba bo samo urediti
garderobe (v kulturnem do-
mu) in sanitarije. Mislim pa,
da bo to najboljša pot za
propagando atletike v Savinj-
ski dolini. Sami se bomo po-
trudili, da ne bomo razo-
čarali.«
T?iko: »narava« bo zamenja-
la »asfalt«. To je tudi prav,
to je tudi smisel krosov, teka
v naravi. In naran se bodo
še našli mladi za tek v na
ravi, ki jih v mestu primanj-
kuje. Prav zaradi tega si Kla-
divar zasluži vse priznanje,
s tem je treba samo nada-
ljevati.«
T. VRABL
KAČIČ ODLIČNO
Òlan KK Hmezad Žalec
Ludvik Kačič je pred
dnevi postavil nov гекого
kegljišča v Žalcu. PodrJ
je 1089 kegljev in taito 12;
boljšal stari rekord, ki g&
je od leta 1971 da^,:»- ime
Miro Steržaj. Povedal je;
»Ce bom tako vestno tre-
niral kot sedaj, bom ver
jetno ta rekord še popra-
vil. Mislim pa, da bi se
daj, ko smo v republiški
ligi, potrebovali trenerja.«
Kačičevi boljši rezultati
z drugih kegljišč: v Por-
torožu 1077, v Ljubljani
na kegljišču Maksa Регсз
1045 in v Kranju 1034.
Ker je Ludvik Kačič še
sorazmerno mlad kegljač,
ima prav gotovo še veli-
ke možnosti v tem špor
tu.	T. Tavčar
FERI BENCIK
Nogometaši šmartnega,
ki so zadovoljivo zaklju-
čili prvi del prvenstva v
slovenski nogometni ligi,
so se že pričeli pripravlja-
ti na drugi del prvenstva.
Ker je Feri Bencik iz Ce-
lja postal novi trener slo-
venskega ligaša, smo ga
poprašali, kakšen vtis ima
po prvih treningih:
»S pripravami smo pri-
čeli že 15. januarja, to pa
predvsem zaradi tega, da
bi ekipo pred pričetkom
tekmovanja najbolje pri-
pravil; saj že v prvem ko-
lu igramo doma z Rudar-
jem iz Trbovelj, v dru-
gem kolu pa gostujemo v
Ljubljani Po tretjem tre-
ningu lahko rečem, da
sem dooil o tem kolekti-
vu dober vtis, saj so vsi
fantje disciplmirani
Košarka: V nevarnih vodah
Končan je prvi del v
II. zvezni košarkarski Ugi.
Košarkarji Kov.notehne so
startali brez posebnih ok-
repitev in ' posebnih pri-
prav, vendar z željo, da
doseželO uspeh. Res je. da
Zataknilo se je tudi pn
stali na devetem mestu,
vendar to ni dovolj, da bi
mirno pričakali začetek
drugega, odločilnega dela
Zataknilo se je tudi pri
tekmi z Istragradževn.m.
ki jo morajo odigrati, ven
dar ker bodo gostovali v
Puli, ni pričakovati kaj
več, sploh pa ne po zad-
njem katastrofalnem po-
razu proti Slovanu v L ju
bljani.
Član K K Kovinotehna m
naš dop.snik Janez Cepin
je povedal, da bo izredne-
ga pomena tekma ve ne-
deljo, ko bodo gostovali v
Bosanski Gradiški proti
zadnjeuvrščeni ekipi Bor-
ca iz Ban a Luke. To te-
kmo morajo zmagati in
potem se bo laž)e dihalo
do konca prvensta. Borac
do sedaj še ni osvojil
točk, torej bi ga morah
premagati tudi Celjani.
Vendar samo ta ugotovi-
tev ni dovolj za zmago.
Potrebno bo dobro in
zbrano igrati vso tekmo,
če se želijo vrniti v Celje
s prepotrebnima tačkama
Velika ohrabriteo bu tudi
v vrnitvi Toneta Sagadina.
ki bo v nedeljo že zaig
ral po daljšem času.
Mladinci Kovinotehie so
izgubili tekmo v mladin
ski zv?zni ligi z Vrhniko
7S:77. Kljub temu, da so
vodili še nekaj minut
pred koncem, niso uspeli
zmagati.	T. VRABL
Takole sta pri urejevanju skakalnice in nanašanju snega pomagala v Velenju tat
člana SK Izletnik Celje Anton Bolak (levo) in Milan Fortelj (desno). Vsekak«
prizadevnost vredna pohvale. Desno: inž. Alojz Jevšenak.
Ko se jesen poslavlja
in prihaja zima, ni dneva,
da ob skakalnicah v Ve-
lenju ne bi našli inž.
Alojza Jevšenaka, ki se
s smučanjem ukvarja že
več kot štirideset let, 19
let je predsednik Smu
čarskega društva Velenje
sprojektiral pa je tudi
23 smučarskih skakalnic
širom i>o Sloveniji. Je tu-
di mednarodni smučarski
sodnik in inštruktor.
Doslej največjo skakal-
nico po njegovem načrtu
so zgradili v Meslinju (65
metrov), še večjo (85 me-
trov) pa gradijo zdaj v
Cmi. Inž. Alojz Jevšenak
živi za smučanje in pra-
vi, da se bo z njim
ukvarjal vse dotlej, ko ga
bo služilo zdravje. In še
nekaj: prizadevnim sit»
čarskim delavcem v Ve
lenju je kljub pjraaj(i
kanju snega uspelo pr;
praviti zadnjo nedelj:
smučarske skoke. Sneg s-
enostavno znosili na ska
kalnico. Nekdo je rekei
»še dobro, da je sneg be;
da lahko tudi v terni df
lamo«.
L. OJSTEP^EE
§ДШ¥§1С1 тОЖАШ
USPEH PROTI HUMANICU
Celjski ša,histi so v soboto zaigrali izredno dobro. V Inter ligi so
po srečanju proti Voitsbergu (4:4) pridali na svoj konto novih šest
točk. Premagali so najboljšo avstrijsko ekipo Humanic s 6:2. Začetek
srečanja ni obetal nič dobrega celjskemu mošt-ш. Gostje so povedli
2:0. Pešec je spregledal v sedmi potezi figuro, mladi Planine pa se
je moral predati. Toda taik zaćetek je dal drugim šahistom voljo in
moralo. Vsi so zaigrali ostro in osvojili točke. S tem so si priborili
visoko mesto po drugem kolu tekmovanja. Sama zmaga pa je tudi
mednardni uspeh celjskega moštva. Tokrat so za celj'sko moštvo igrali:
Draksler — Poltnig 1:0, Pešec — Eothma.jer 0:1, Bervar — Stein-
berger 1:0. Jazbec — Neumeister 1:0, Ceglar — Holzer 1:0, Pertinač
— KoeUdorfer 1:0, Bogadi — Treichl 1:0, Planine — Peisser 0:1.
V soboto Celjani gostijo kombinirano ekipo Gradca.
ŠEMPETER DRUGI
v hrzopote^znem moštvenem tekmovanju celjske regije so tudi le-
tos najboljše mesto osvojili celjski .šahisti, ki so dosegli 23 točk. Za-
nimivo je, da so šahisti .Šempetra drugi z 21,5 točke, sledijo pa Ve-
lenjčani 19,5, Žalec 19, Rogaška Slatina 16,5. Cinkarna 14. Prebold
13,5. Šentjur П in Nazarje 6 točk. V prihodnjih dneh se začne redno
moštveno tekmovanje. Zmagovalec bo pos'.al član druge republiške
šahovske lige. Celjani bodo nastopili z mladin.skim moštvom.
MLADINSKI FINALISTI
Poročali smo že, da se je trideset mladih šahistov prijavilo za
letošnje mladinsko prvenstvo Celja. Predtekmovanje je končano in v
finale so se uvrstili iz prve skupine špilar in Plahuta iz TSS, Pla-
nine in Miikac iz gimnazije ter Kos iz II. osnovne šole in Boviner iz
Cotisa, iz drage skupine pa Novak (II. oS.), Orač. Gajšek. Agrež in
Subotič iz gimnazije ter Peternel iz pedagoške gimmanje. V prvem
kolu sta zmagala Agrež in Peternel, ki sta tudi favorita tekmovamja
v letošnje«! mladinskem prvenstvu.
J. KUZMA
Mlada celjska kegijača Gr
in Orešnik sta na republi
mladinskem prvenstvu v 1
nju dvojic dosegla lep uspe:
sta osvojila tretje mesto. S
sta ponovno opozorila ш
in sta med kandidati za re;
ško mladinsko reprezentanco,
drla sta 1847 kegljev, Gril»M
Orešnik pa 858.
XXX
Celjski strelci so sodeloii
tradicionalnem tekmovanji
Rudarsko svetilko v Нгак
Brez Sršena so osvojili trel;
slo. Med posamezniki je
četrti s 262 krogi, Jager f¡
z 257 krogi.
XXX
Nogometa.ši Kladivarja, t
že začeli s pripravami a
sezono, so poleg trenerja 1*
Viča. ta bo v Celju do ko»
venstva. dobili okrepitev №
igralskem kadru. Iz .SloboA
sanski Novi) so prišli Rajt'
(napadalec). Dubrovko
(vratar) in Mila-šin Milo«
(verni igralec). Upamo. 4
okrepitev poživila celjske
nogometašev.
ŠOŠTANJČANKE IN CELJANI
Zaključeno je množično pr-
venstvo ŠSD osnovnih šol v
košarki. S finalnimi tekmami,
v katerih so nastopili občin
ski prvaki, smo dobili naj
boljše med najboljšimi. Viso,
ko priznanje si zaslužijo prav
vsi, ki so pretekli in ta teden
nastopili v Velenju in Šošta-
nju. Ne glede na uvrstitev
veljajo čestitke zlasti tistim
nastopajočim ekipam, ki so
se prebile na področni prven-
stvi, pa čeprav so brez te-
lovadnic m možnosti vadbe
v tem letnem času v košarki.
Nadvse je razveseljiv kvali-
teten napredek, ki so ga pio-
nirji in pionirke prikazali na
teh tekmah. Tudi končno
najbolje uvrščena moštva so
imela polne roke dela v pred-
tekmovanjih, da so se uvrsti-
la v polfinale republiškega
košarkarskega festivala, šoš-
tanjčani so z odprtimi srci
toplo navijali za pionirke iz
Podčetrtka, ker so prikazale
prav lepK) košarko, pa če
prav so se znašle na sedmem
mestu- To velja pravtako za
pionirke in pionirje iz Mo-
zirja, Laškega in Sentjur.ia.
saj so v primerjavi s prej.š-
njimi leti neverjetno napre-
dovali.
še tehnični rezultati:
PIONIRKE: I. skupina —
ŠSD B. Rock : Laško 31:4,
Prebold ; Podčetrtek 26:16
(11:11), Laško : PodčetrteV
14:12 (12:12, 6:7!), SŠD B.
Rock : Prebold 19:19.
Vrstni red: 1. ŠSD B. Rock,
2. Prebold, 3. Laško, 4. Pod-
četrtek.
II. skupina — Hudinja :
II. osn. SI. Konjice 9:18, Hu-
dinja:Mozirje 27:10, SI. Ko-
njice : Mozirje 20:5.
Vrstni red — 1. II. osn. SI.
Konjice, 2. Hudinja, 3. Mo-
zirje.
Finale — Mozirje : Laško
8:6, Hudinja : Prebold 18:9 m
B. Rock: II. osn. SI. Konjice
24:20.
Na republiškem polfinalu
PF bodo nastopile ekipe iz
Šoštanja, Slov. Konjice in
Hudinje.
Na področnem prvenstvu
pionirjev je nastopil"
osem občinskih prvak"
predtekmovanjih je v 1,
pini zmagala ekipa S»
celjske čete pred ŠSD^
iih iz Velenja, Mozirja
Rogaško Slatino, v Ö;..
pini pa Prebold pred /-
mi, Šentjurjem in Lailá"
V finalu so pionirji
I. celjske čete iz Се1Џ\
bi za naslov prvaka P'
gali Prebold z 28:18,
čani so bili tretji ^^
nad Zrečami s 35:23,Jj
čani peti z zmago
zirjem z 12:11 in Laš^J
mi z zmago nad Rog»^
tino s 34:25.
Tako bodo pri pionij
stopili v republiškem r
lu PF ŠSD I. celjsKf ^
Celja, Prebold in SSD
lih iz Velenja.	.
Kolaine m dipiome ^
šim posameznikom ^
bodo vsekakor slui^'^
.podbuda za nacuijnJ®^
"adbo in nastop^-nje ^
namični igri. Ki je P -
mladi rod na osnovn^^
It. 3 — 24. januar 1974
NOVI TEDNIK — stran 21
22. stran — NOVI TEDNIK
24. januar 1974 -,
št. 3 — 24. januar 197^
NOVI TEDNIK — stran 23
Vremenske
misli
(Prosto po vremenskih pregovorih)
Kadar je na plače dan v podjetju lepo,
bo vreme ves mesec držalo tako.
Kadar zadnjega v mesecu denarja
kot toče ostaja,
je veliko dnevnic ali kraja.
Kadar v kolektivu grmi,
se nevihta težko umiri.
Če strokovnjaki gredo na tuje,
se tovarnam mora približuje.
Če je na sestankih vroče,
je veliko dežja in besedne toče.
Kadar pa je mraz,
je vesel' dolgčas.
Kadar se ob Novem letu da »trinajsta
plača«,
sta najboljša direktor in seveda
pijača.
MAJA
Sto Laščanov na Humu	j
~Z1ŠK0 POLETJE
Narobe svet, naj reče kdo
kar hoče. V Iranu dva metra
snega. V Aleksandriji v Egip-
tu snežni metež, pri nas pa
sonce, da je siiknja kar od-
več.
V nedeljo je bilo tako to-
plo, da so se ljudje razlezli
iz hiš kot martinčki. In kam
bi Laščani ob takem dnevu,
če ne na Hum, ki se za 354
metrov dviga nad mesto, na
strm oster hrib, ki se od
sončnega vzhoda do zahoda
koplje v soncu, če sonce se-
veda je. Strma steza terja,
da človek globoko vdihne in
zrak je pod vitkimi bori glo-
bokega dihanja vreden. Tudi
parček na klopci nad. starim
gradom globoko diha, čeprav
sedita in ne hodita. Pa kaj
bi opravljali...
»Bo sploh še kaj zime?«
»Kdo ve, odvrne upokoje-
nec, nekdanji pivovarniški so-
dar Golčar. Bilo je že nekoč,
da so v takem času jablane
cvetele. Kdo ve?«
Laščani se ob takšnem
dnevu zapodijo v Hum. Fan-
tiči in mladiči spešno kot
divji kozli, drugi malo manj
spešno, vendar vsi dosežejo
cilj. No vsi že ne. Izjeme
so, da je lahko tudi pravilo.
Ker na svoj Hum lezejo star-
ci in se nanj pno otročaji. Ici
so se komaj naučili hoditi, ni
čudno, da je v Laškem pla-
ninstvo priiljtibljeno. Tu se
začne, tu skočijo na vrh za
vajo med malico, tu se kon-
ča planinski labodji spev.
In v nedeljo se je splačalo.
Na jugu Kuma. in sivkast
potez Gorjancev, na vzhodu
Kozjak, v oglarski dim ovit
Federmaus, na zahodu čez
šmohor Mrzlica in na severu
v sončni bleščavi celo s sne-
gom pokrita Svinjska plani-
na, zaradi tega ker je v Av-
striji, tudi Saualpe. In pod
Humom kot na dlani I
Debro, industrijiska J
Vse to s Huma, ki gaj
maj 583 metrov nad и
Ljubezen po svetu
UUBECE MUMIJE
Svet je res okrogel. Kar je
nekje prav, je drugje naro-
be. čudne in nerazumljive
pojme o morali, časti in po-
dobnem imajo Targi, nomad-
sko pleme v alžirski Sahari.
Kdor bi se dotaknil targiške-
ga dekleta, bi lahko bila to
zadnja stvar, ki se je je živ
dotaknil. Pri vprašanjih časti
in nedotakljivosti so Targi
neizprosni.
Pa vendar se lahko tujcu
pripeti, da katera od hčera
plemena vrže oči po njem.
ženske so pač po vsem sve-
tu radovedne, vsaj nič manj,
kot moški. Toda če tujec po-
zna običaje, če se po njih do
pike ravna, je lahko deležen
takega živega targiškega sa-
deža, pa zato ne bo ležal kje
v pesku z bodalom v hrbtu.
Bilo bi celo nevljudno, če bi
tujec odklonil uslugo dekle-
tu, ki je poslalo možu »ter-
tur« v šotor.
»Kaj je to »tertur«?
To je določen kos kozjega
črevesa, ki ga znajo targiške
žene očistiti tako, da ostane
le tanka, mehka in voljna ko-
žica. To reč so pred stoletji
prinesli z Orienta kot kon-
dom, da bi preprečevali za-
nositev. Toda pri Targih ni-
majo v mislih te kožne pre-
vleke kot zaščito proti zano-
sitvi ali okiiženju z bolezni
jo. čisto drugemu namenu
služi, čeravno hkrati obema
prej omenjenima.
Poslani »tertur« torej po-
meni ljubezensko pisemce, ki
sporoča, pričakuj me v svo-
jem šotoru. Pričakovanje sko-
raj nikoli ni zaman. Targisko
dekle se prikrade v temi. To-
da če čez dan hodijo malone
čisto gole, pride takšnole ^bit-
je povsem povito v tanko be-
lo platno. Kdor hoče sebi do.
bro, naj se odpove ljubezen-
skemu striptisu in uporabi
poslani »tertur«. Obiskovalka
bo po urici vročične ljubez-
ni odšla v noč, kot je pri-
šla. Tabuji niso bili prekr-
šeni. Ker se koža ni dotika-
la kože, ker je bilo povsod
vmes platno in »tertur«, ni
bilo nobenega onečaščanja,
ničesar zaradi česar bi bilo
treba prelivati kri. Bila je le
usluga. Usluga gosta gostite-
ljici in narobe.
Na spodnji sliki mlado de-
kle iz plemena Targi, ki obi-
čajno nosi le malo oblačil.
Toda ko se poda k tujcu po
ljubezensko uslugo, se zavije
kot mumija.
Rosy Rosy je spet Rose-
marie Heinikel, kot je bi-
la pred svojo razvpito sla-
vo lastnica najbolj bujnfh
prsi. Zaradi njih si je de-
kle skusilo blišč in bedo
fotomodela, pa objekta v
kratkih filmih. Njeno
oprsje je postalo v Nem-
čija tako zelo popularno,
da so študentje k^paa-stva
ni »Highfish« ob njern za-
v miinchenski pop-kom u-
vohali denar. Po/abili so
prsato Rosy, da jim je po
zirala za odtis v mavcu,
kot to počnejo 3 rokami
pianistov, z noricami pri-
mabalerin, z obrazi umet-
nikov itd. To oprsje bo
bojda imenitna skluptu
ra — torzo sodobne nem-
ške Venere v serijski iz
delavi.
Rosemarie Heinikel se
je baje še pravčas odre(
la i>umpu in začela mi^
ti na jutri. Zato tudi nofj
več biti Rosy Rosy. i
Vruci líici '
!
Suzana si ju kupila banano. Med vožnjo v troN
busu je večkrat potipala torbico, če je sadež i
tam, da bi ga kdo ne smuknil ali zmečkal. Toda č#
čas zasâpcia mlad moški tik za njo:
»'«Bilo je zelo lepo, deklica, toda zdajle moraii|
izstopiti...«	'
ON: Ali bova?
Nobenega odgovora.
0^i: A!i bova, sem rekel?
Spet nič.	I
ON: Si morda gluha?	. j
OMA: Si morda mrtvouden? *	[
I
I
Ona se že nekaj dni drži, kremži obraz in dei^
ostre grimase. Jezna je nanj. Naslednje jutro jii
njen obrtiz spet gladek.	!
—	Nisi več jezna name?	'
—	Kar misli si. Samo obrazne mišice si moral
spočiti.
NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško, Slovenske
Šentjur Šmarje pn Jelšah m Žalec — Uredništvo: Ceije, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina ш ogl^'^
V kongresa 10 — Glavni m odgovorni urednik Jože Voltano Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: MiiaO ^
Jure Krašovec, Dominika Poš, Milan Seničar, Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenlco Strašel^»
Strmčnik. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«'Ljubljana — Rokopisov ne vračamo —
mezne številke 2 din — Celoletna naročnina 75 din, polletna 37 din. Tekoči račtm 50102-601-20012. ČGP »DELO« LjuW^'
Telef.: uredništvo 223-69 in 231-05, mah oglasi in naročnine 228-00.	^