Edini slovenski dnevnik •s v Zedinjenih državah.
Velja za vse foto. • • $3.00 Ima 10.000 fe&rocnikov j|
3F=]£
List slovenskih delavcev y Ameriki«
The only Slovenian da:*., in the United States ^
Issued every day except Sundays and Holidays s- fjj ^w=n==aafcg- H—H.
rXLXFOK PIU1M1: 4687 OORTLANDT.
Entered as lecond-Claai Matter, »eptember 11. 190S. al the Port Office it Mew York, M. Y,
the Act of Congress of March S, 187», TELEFON PISARNE: 4887 CORTLAND*
NO. 216. — ŠTEV. 216.
NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 14, 1915. — TOREK, 14. SEPTEMBRA, 1915.
VOLUME *nrTrj __ LETNIK mu
HINDENBURGOVE ČETE SO DOSPELE DO DVINE. PRIJATELJSTVO MED TURŠKO IN BOLGARSKO.
RUSI SE ŠE VEDNO UMIKAJO. — POVELJNIK SEVERNE RUSKE ARMADE JE REKEL, DA PETROGRADA NI MOGOČE ZAVZETI. — SITUACIJA NA GAUPOLISU. — ESSAD PAŠA SE NAMERAVA PROKLAMIRATIZA ALBANSKEGA KNEZA. — GROZNE RAZMERE V CARIGRADU. — TURKI NE BODO MOGLI DOLGO BRANITI DARDANEL. — LJUDSTVO ZAHTEVA, DA NAJ VLADA TAKOJ PREKINE VSE ZVEZE Z NEMČIJO. — NEMŠKI VOJAŠKI ATAŠE J ODPOKLICAN.
Nemško poročilo.	i speti do Baranoviča, odkoder vo-
Berlin, Nemčija, 13. septembra, dijo železnice proti Vilni, Rovnu Uradno nemško poročilo o bojih ill Milisku. /hodnem bojišču se glasi:
Rusi se umikajo. Petrograd, Rusija, 13. sept. — Danes zvečer je bilo izdano urad-
na
Med Friedriehstadtom in med Jakobstadtom smo pognali na več mestih sovražnika proti reki Dvini. Naše čete so na več mestih no poročilo, da je zavzel sovražnik dospele <lo železniške proge, ki vo- del železniške proge Vilna-Dvinsk. (li Od Vfine proti Ovinsku in Pc- Rusi so se morali pri Vilni umak-trotrradu.	j niti, ker se niso mogli ustavljati
Ob reki Njemen se ni ni ničesar silni sovražniški premoči. 14 milj
posebnega prigodilo.
Armada bavarskega princa Leopolda zasleduje sovražnika, ki se na eeli črti nmika.
Nemški vojaki so južno od Tar-nopola odbili več močnih ruskih napadov in vjeli par sto mož.
Londonsko poročilo.
London, Anglija, 13. septembra. Na vzhodnem bojišču si Nemci in Avstrijci na vse načine prizadevajo zdrobiti glavno silo ruske armade in dospeti v Petrograd. Če se jim bo to posrečilo, bo pokazala bodočnost.
Bavarski princ Leopold prodira proti »Skidelu, general Hinden-burg operira na severu, na jugu pa general Mackensen.
General Ruski, poveljnik ruske severne armade, je izjavil da ni mogoče, da bi zavzela zaveznika Petrograd. Glavne ruske operacije se bodo začele pozimi. Sedaj se Rusi samo zategadelj umikajo, da bi ne izgubili preveč vojakov in ker se jim zdi škoda municije.
Dunajska vest.
Dunaj, Avstrija, 13. septembra. Danes je bilo izdano tukaj sledeče uradno poročilo:
Na vzhodni gališki fronti se boji še vedno nadaljujejo. Pri Sere-tu se je moralo umakniti več moč nih sovražniških kolon.
Pri Tarnopolu se je vršila vro-čr bitka, v kateri smo bili mi zmagovalci.
Vzhodno od Dubna so dospele n h še čete do železniške proge, ki votli od Dubna proti Rovnu.
Pri zavzetju litavske vasi Szu-raty so vjeli Avstrijci devet častnikov in več kot tisoč ruskih vojakov.
Dober uspeh.
London, Anglija, 13. septembra Armada generala Hindenburga, ki stoji že od začetka vojne v ofenzivi, se je približala železniški progi Vilna-Dvinsk-Petrograd.
Ta železniška proga je bila izza zavzetja Varšave, glavni cilj avstrijske in nemške armade.
Rusom ne bo preostajalo drugega, kakor umakniti se še bolj proti vzhodu.
Obupni boji.
Berlin, Nemčija, 13. septembra. Vojni poročevalec nekega berlinskega lista pravi, da se Rusi iz-vanredno hrabro bore in da so najbrže dobili povelje, na vsak način ostati v svojih sedanjih postojankah. Pri Tarnopolu so dobili Rusi precejšnja ojačenja.
0. septembra so se morali umakniti preko reke Sereth.
10. septembra so vprizorili zopet splošen napad. Na nekaterih mestih se jim je posrečilo dospeti v neposredno bližino nemških in avstrijskih postojank, toda naleteli so na tak odpor, da so se morali u-makniti.
Ruski begunci.
London, Anglija, 13. septembra. Tukajšnja Reuterjeva agentura je dobila od svojega poročevalca v Minsku poročilo, da so pobegnili skoraj vsi prebivalci ruske, guber nije Grodno. Sedpj poskušajo do-
severozapadno od Friedriehstadta se vrše vroči artilerijski spopadi.
Izpred Dardanel.
Berlin, Nemčija, 13. septembra. Turški generalni štab naznanja: Naša artilcrija je včeraj razdejala pri Anaforti več sovražniških voz za municijo in tako uspešno bom,-bardirala strelne jarke, da so se morali Francozi in Angleži na več mestih umakniti.
Pri Sed-il-Bahru sta obstreljevali dve sovražniški križarki naše postojanke. Škoda, ki sta ju napravili, je le malenkostna. — Pri Avi Burnu se ni ničesar posebnega pripetilo.
Strašne razmere v Carigradu.
Atene, Grško, 13. septembra. — Neki tukajšnji Amerikanec je dobil od svojega prijatelja v Carigradu pi°mo, v katerem mu naznanja, da je položaj Turkov naravnost obupen. Njihove izgube na Galipolisu so bile tako velike, da se ne bodo mogli dolgi vzdržati.
Turški generalni štab je obvestil nemško vlado, da bodo Turki le še nekaj dni branili Dardanele. Če do 25. septembra ne dobijo zadostnih ojačenj, se bodo morali udati.
Prijateljstvo, ki je vladalo med Enver pašo, Talaat bejem in Be-dri bejem se je precej ohladilo. Ljudstvo zahteva, da naj se takoj sklene mir, in naj se prekine vse zveze z Nemčijo.
V Carigradu ni nobenega lesa. nobenega petroleja, pa tudi živil bo kinalo zmanjkalo.
Londonsko poročilo.
London, Anglija, 13. septembra. Dopisnik Reuterjeve agenture je doznal iz zanesljivega vira, da vlada v Carigradu popolna anarhija in da se je bati vsak hip revolucije.
Notranji minister se je posvetoval včeraj z Enver pašo. O čemu sta razpravljala ni znano. Bivši mornariški minister Džemal paša bo baje odšel v Arabijo in bo skušal pridobiti zase vse ondotne šejke. —
Nemški podmorski čoln. London, Anglija, 13. septembra. Časopis "Morning Post" je dobil iz Petrograda sledeče poročilo:
Ruski stražniki na polotoku Ke-reš so opazili v neposredni bližini obali neki podmorski čoln, ki je bil nemškega tipa. Predno se je u-maknil, je izstrelil dvoje torpedov, ki pa nista napravila nobene škode. Naše bojne ladije so ga skoraj celo popoldne zasledovale, pa ga niso mogle dobiti.
Načrti Essad paše.
Rim, Italija, 12. septembra. — Iz Skadra poročajo, da prodira bivši provizorični predsednik Albanije, Essad paša, proti Muridi-tom in da skoraj nikjer ni naletel na noben odpor. Kakorhitro bo premagal ta rod, se bo postavil na čelo Albanije in- se bo proklami-ral za kneza.
Ruski letalec.
Berlin, Nemčija, 13. septembra. Nad nemškim brodovjem, ki se nahaja pred Vindavo, se je poja
vilo včeraj več ruskih zrakoplov-cev, ki so metali bombe na nemške bojne ladije. Proti večeru so Nemci izstrelili neki ruski zrakoplov.
Stališče balkanskih držav.
Sofija, Bolgarsko, 13. sept. — Tukaj se uradno dementira poročilo, da so zastopniki četverozveze stavili bolgarski vladi nekaj novih predlogov. Zavezniki si še vedno prizadevajo pregovoriti Srbijo, da bi odstopila Bolgarom zahtevano ozemlje.
Nov nemški vojaški ataše j.
Sofija, Bolgarsko, 13. sept. — Nemška vlada je odpoklicala tukajšnjega svojega vojaškega atašeja. Njegov naslednik bo general pl. Lossov, ki je bil prej prideljen poslaništvu. — Baron Goltz pravi, da je prostovoljno odstopil.
Macedonska legija vpoklicana.
Sofija, Bolgarsko, 13. sept. — Bolgarska vlada je poklicala ma-cedonsko legijo pod orožje. Moštvo se bo vadilo 45 dni.
Grška.
Sofija, Bolgarsko, 13. sept. — Tukajšni vladni krogi so mnenja, da bo stala Grška v vsaki zadevi na strani Srbije in če bo treba, tudi udarila na Bolgarsko.
Grška hoče imeti s Srbijo skupno mejo, češ, da to določa neka stara pogodba.Kakorhitro bodo nastale na Balkanu homatije, si bosta Grška in Srbija razdelili Ma-cedonijo.
Bolgarska in Turška.
London, Anglija, 13. septembra. Sedaj je jasno, da je zavladal med Bolgarsko in Turško popolen sporazum. Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov je namreč v apelu na Armence izjavil, da obstoje med Sofijo in Carigradom zelo prijateljski odnošaji.
Po Balkanu in Italiji krožijo govorice, da namerava Avstrija navaliti na Srbijo in poslati skozi njeno ozemlje veliko množino vojakov na Galipolis.
Razprave v Washington.
Nemški poslanik v Washingtonu se je posvetoval z državnim tajnikom Lansingom
Z zapadnih bojišč. Fronta neizpremenjena.
Nemški topovi so izstrelili iz zraka dva francoska aeroplana. — Nočni boji med zakopi.
ARTILERIJSKA BITKA.
V Franciji se je vršila artilerijska bitka, tekom koje se je izstrelilo 2,000,000 projektilov.
Washington, D. C., 13. sept. — V konferenci z nemškim poslanikom je razpravljal danes državni tajnik Lnsing vprašanje vo-jevanja s podmorskimi čolni, ki je postalo vsled slučaja "Arabi-ea" zopet akutno.
Nemški poslanik je ponovil svoja zagotovila, da hoče nemška vlada vstrajati pri dogovoru, da ne bo torpedirala potniških par-nikov brez svarila. Lansing pa je dal izraza upanju, da bo nemška vlada odredila vse potrebno, da se zadosti tej obljubi po besedah in duhu.
Vsled te konference je zopet zavladalo optimistično razpoloženje v vladnih krogih ter se upa, da bo mogoče mirnim potom poravnati spor. Poslanik Bernstorff bo predložil svoji vladi poročilo glede konference.
Državni tajnik je predložil danes predsedniku Wilsonu izjavo Nemčije glede napada na parnik Orduna*'. Nemčija izjavlja, da je kršil poveljnik podmorskega čolna dobljena navodila. V opravičilo pa je navedel, da ni mogel vsled slabega vremena spoznati, kake vrste parnik ima pred seboj ter da tudi ni vedel, da je potniški parnik.
Parnik "Orduna" je bil napaden dne 6. julija, ko se je nahajal na poti iz Liverpoola v New York. Torpedo je šel par črev-Ijev od parnika, nakar je podmor ski čoln zasledoval "Orduno" ter jo obstreljeval, dokler ni bil par nik tako daleč, da ga niso več zadele krogle.
Berlin, Nemčija, 13. septembra. Danes je nemško armadno vodstvo sporočilo, da je položaj na
zapadni fronti skoro neizpreme-njen. Nemški topovi so izstrelili iz zraka dva sovražna aeroplana.
V	prvem slučaju so bili avijatiki ubiti, dočim je padla posadka drugega aeroplana v jetništvo.
Prvi aeroplan se je izstrelilo iz zraka nad gozdovi pri Montfan-con, sevferozapadno od Verduna. Pilot in opazovalec sta našla smrt. Drugi aeroplan se je prisililo v bližini Courtrai, da je pristal.
Nočni boji med zakopi.
Pariz, Francija, 13. septembra.
V	današnjem oficijelnem poročilu se glasi, da so se vršili boji z ročnimi granatami v okolici deželne ceste Bethune-Arras. Ti boji so se odigravali tekom noči. Severno od Souchez postaje so Francozi z lahkoto odbili neki nemški naskok. Artilerija je bila aktivna na obeh straneh.
Južno od Somme, v bližini Fave, se brez prestanka nadaljuje z minskimi operacijami. Izvo-jevalo se je ostre artilerijske dvoboje v distriktu ^rmancourt. V Champagne so skofo neprestano divjali artilerijski spopadi.
Na lotarinški fronti so namerile francoske baterije uspešen ngenj na nemške pozicije in utrjene postojanke v bližini Embermeuil, Lientrey in Amcervillers. Oddelke nemških čet, ki so zapustili za-kope ter se približali francoskim oviram iz bodeče žice, se je razkropilo z uspešnim ognjem francoske infanterije.
Letalci obstreljevali Trier.
V današnjem večernem poročilu poroča vlada, da je vrgel oddelek 19 aeroplanov danes zjutraj bombe na mesto Trier. Poškodovana je bila železniška postaja ter narodna banka.
Isti letalci so vprizorili popoldne, potem ko so se vrnili k francoskim postojankam, nov polet ter vrgli 58 bomb na železniško postajo v Dosmary Barone our.
Vojaške operacije na fronti so obstajale povečini iz artilerijskih dvobojev.
2,000,000 projektilov.
Glasom cenitve, katero se je objavilo danes, se je izstrelilo v zadnjih 15 dnevih na francosko-belgijski fronti kakih 2,000.000 projektilov, in sicer v največji artilerijski bitki, kar jih je kedaj videl svet. Glede te bitke poroča francosko armadno vodstvo v posebnem poročilu, katero se je objavilo poleg dnevnega. V poročilu pravi vlada, da je imelo to metodično obstreljevanje, s katerim se je hotelo vznemirjati sovražnika, razdejati njegove utrdbe in preprečiti formacije, kaj dobre uspehe. Posebno se je zgodilo tov Ar-tois distriktu, kjer se je resno poškodovalo nemške naprave.
Delovanje belgijske armade.
Havre, Francija, 13. septembra. Belgijska vlada je izdala danes poročilo o aktivnosti belgijske ar made. V poročilu se glasi, da se je ob celi fronti vršilo obstreljevanje. Belgijska artilerija je razpršila v bližini Diegrachten ob Yse-ri nemške čete, ki so bile zaposlene pri kopanju utrdb.
Finančna konferenca zaveznikov.
Ruski finančni minister Bark se nahaja na poti v Pariz in London, kjer se bo posvetoval s finančnim?* j enajstih ubitih ministroma obeh dežel glede fi-{ranjenih. Med nancijelnih odredb.
Dumba se pripravlja na odhod proti domu.
Odredil je vse potrebno, da opusti svoje poletno bivališče v Lenox, Mass.
RAZLIČNA NAZIRANJA.
Na Dunaju so različnega mnenja glede korakov, katere je započel dr. Dumba.
Situacija v Mehiki. Spopadi na meji.
Mehiški banditi so presenetili ameriško patruljo. — Mehikanci so se morali umakniti.
Banditi so napadli ameriškega pi-smonošo. — Veliko razburjenje. — Panameriška konferenca.
Ženeva* Švica, 13. septembra. Dunajski listi razpravljajo v zahtevi vlade Združenih držav, da se
odpokliče poslanika dr. Dumbo v dolgih člankih, iz katerih je razvidno, da so mnenja glede postopanja poslanika zelo deljena.
Na strani ministra za zunanje zadeve, barona Buriana. stoječi politiki so očividno mnenja, da je nastopal dr. Dumba pod uplivom nemškega poslanika, ne da bi i-mel za to kako naročilo ali navodilo od strani avstrijske vlade.
Na drugi strani pa se zagotavlja, da je avstrijski cesar neprijetno dirnjen vsprieo zahteve Zdr. držav in da je mnenje, da so proti dr. Dumbi dvignjene pritožbe neupravičene.
Ogrski državniki so mnenja da je storil Dumba le svojo dolžnost, če je skušal preprečiti dobavo mu-liicije za zaveznike.
Nediplomatično, a upravičeno postopanje.
London, Anglija, 13. sept. — V "Vossische Zeitung" razpravlja Georg Bernhard slučaj poslanika dr. Dumbe. On pravi, da je bila pot, katero je ubral avstrijski poslanik, morda nediplomatič-na, darpa ostane odprto vprašan je. če je bil po mednarodnem pravu upravičen do takega postopanja.
Nato izvaja Bernhard, da si je pridobil poslanik velike zasluge s tem, da je opozoril na slabe delavske razmere v municijskih tovarnah. Poslanik pa ni bil le u-pravičen, temveč je bila celo njegova dolžnost, če je avstrijske in ogrske podanike opozoril na njih kaznjivo (!) in nevredno (!) po-čenjanje. Konečno daje Bernhard izraza upanju, da ne bodo nastale resne komplikacije iz te zadeve.
Dumba se pripravlja.
Lenox, Mass., 13. septembra. — Poslanik Dumba je odredil vse potrebno, da opusti svoje tukajšnje poletno bivališče. V uradu poslaništva se je izjavilo, da ni še gotova formalna izjava glede te zadeve. Tako izjavo se bo objavilo šele tedaj, ko bodo prišla z Dunaja tozadevna navodila.
Poročevalec Archibald.
Washington, D. C., 13. sept. — Agenti justičnega departmenta bodo takoj vzeli v svojo oskrbo James F. Archibalda, ameriškega poročevalca, ki je nesel pisma dr. Dumbe in katerega so Angleži ujeli. Archibald bo ostal pod nadzorstvom, a se izjavlja, da to še ne pomeni aretacije.
Sodnijsko zasledovanje je odvisno od tega, v koliko bo mogoče najti dokaze, da mu je bila znana vsebina dokumentov, katere je hotel prevesti na Dunaj in v Berlin. Archibald zatrjuje, da ni vedel, kaj so vsebovale listine in dasiravno je iz izjav, katere je dal dr. Dumba državnemu tajniku Lansingu, deloma razvidno, da je bila Archibaldu znana vsebina dokumentov, je vendar nemogoče pozvati dr. Dumbo kot pričo proti Archibaldu.
Državni departement ni dobil dosedaj še nobenega poročila od ameriškega poslanika na Dunaju, Penfielda, glede njegove zahteve, da se odpokliče avstrijskega poslanika.
Dnevne izgube Angležev.
London, Anglija, 13. sept. — V danes objavljenem seznamu izgub enega dneva se navaja imena častnikov in 29 moštvom je bilo ubitih 432 mož, ranjenih pa 1815.
Pomanjkanje premoga na Španskem.
Washington, D. C., 13. sept. — Pomanjkanje premoga na Španskem je doseglo tako višino, da je vsled tega industrija resno ogrožena. Tozadevno poročilo je poslal ameriški poslanik [Willatd.
IZJAVA POLKOVNIKA.
Brownsville, Tex., 13. sept. — bližini Los Indiosa, petnajst milj od tukaj je zajtrkovala ameriška kavalerijska patrulja, kateri je poveljeval O'Brien. Naenkrat je obkolilo patruljo štirideset dobrooboroženih banditov. Po polurnem boju so se Mehikanci u-maknili. Svoje ranjence in mrtve so odvlekli seboj. — Na ameriški strani je padel en vojak, štirji so bili pa ranjeni.
Polkovnik Bullard, poveljnik obmejnih patrulj, je obvestil Car-ranzovega poveljnika v Matamo-ras, da bo strogo postopal z vsakim Carranzovim vojakom, ki bo z mehiškimi banditi vred prekoračil ameriško mejo.
Glede bitke, ki se je vršila danes zjutraj, je rekel: Mi smo se klatili po temi. Mehikanci, ki izvrstno poznajo teren, so dobro vedeli, kje se nahajamo. Priplazili so se do nas in nas napadli. To so storili seveda samo zategadelj, ker so bili v veliki premoči. Za svojo predrznost so dobili zasluženo plačilo.
Pri Dalfini, 50 milj severno od tukaj, je napadlo 20 banditov nekega ameriškega pismonošo. Zadeli sta ga dve krogli, kljub temu pa je imel še toliko moči, da se je skril v grmovje.
Med prebivalstvom vlada silno razburjenje.
Washington, D. C., 13. sept. — Panameriška konferenca se bo začela najbrže že v sredo. Konferenci bo prisostvoval tudi senor Naon, braziljski poslanik. Državni tajnik še sedaj ne ve, kaj bi bilo storiti, da bi zavladale v Mehiki normalne razmere. Nekateri njegovi svetovalci pravijo, da bi bilo najboljše, če bi Združene države pri-poznale Carranzo kot vrhovnega šefa v Mehiki. Carranza je trmoglav in ne bo odjenjal prej, dokler se mu ne izpolni ta želja.
Državni department je dobil danes poročilo, da je dal general Villa ustreliti svojega bivšega generala Urbina.
Pomorska bitka.
V Jadranskem morju se je vršila pomorska bitka med Avstrijci in Italijani.
Rim, Italija, 13. septembra. — Pretekli četrtek se je vršila v Jadranskem morju bitka med avstrijskimi in italijanskimi bojnimi la-dijami. Francoski podmorski čoln "Papin", ki se je vdeležil boja. je torpediral neki avstrijski podmorski čoln. ki je bil precej poškodovan. Glasom poročila italijanskega mornariškega ministra se je vdeležilo boja, ki se je za vršil v bližini rta Planka. večje število avstrijskih torpednih čolnov.
Napadi Zeppelinov postajajo številnejši.
Nemci so vprizorili na en dan dva napada iz zraka na iztočno obal Anglije.
ŠESTI NAPAD V TEDNU.
Podadmiral Scott je bil imenovan branilcem Londona proti napadom Zeppelinov.
London, Anglija, 13. sept. — Nemški Zeppelini so se včeraj zvečer zopet pojavili nad angleško iztočno obaljo, potem ko so v soboto ponoči izvedli napad, ki pa ni imel nobenili resnih posledic. —
Temu napadu je sledila ataka nekega nemškega aeroplana, ki se je pojavil danes popoldne na angleški iztočni obali.
Tudi včerajšni napad je bil bre? vsakega pomena. V nekem oficijelnem poročilu se glasi, da so metali Zeppelini bombe, da pa ni bilo zaznamovati nikakih izgub na človeških življenjih. Povzročena škoda se omejuje na razdejanje par brzojavnih žic.
Neki nemški aeroplan je vrgel danes več bomb na par krajev na obali Kenta. južno od Londona. Štiri osebe so bile ranjene, aeroplan pa so pregnali mornariški zrakopl6vci. To je že drugi zračni napad v enem dnevu ter šesti tekom enega tedna.
Takoj po objavi ponovnega zračnega napada je objavil tiskovni urad imenovanje podadmirala Scotta poveljnikom obrambne službe proti zračnim napadom na London.
"Globe" zahteva uspešna pro-tisredstva. Kot taka priporoča, da se za vsak neutrjen kraj v Angliji, katerega se napade, vpri-zori na dvanajst nemških krajev. Za vsako izgubljeno človeško življenje in vsako poškodovano poslopje pa hoče dvigniti "Globe" pri premožnih Nemcih visok tri-but. Take odredbe bi izvrstno u-činkovale.
Velik hotel pogorel.
Požar je razdejal včeraj Mansion hotel v Manitou v Colorado Springs, ki je bil vreden $1.000,-000. —
Posledica Dumbove zarote.
Norfolk, Va., 13. septembra. — Ravnatelji Hope Well tvornice, D.u Pont naprav so odpustili da-n^s ifc službe 300 ogrskih in turških delavcev, ker se boje zarote, potom katere bi se skušalo preprečiti odpošiljanje municije v Rusijo in Francijo.
Du Pont naprave imajo velika naročila za Rusijo ter se nočejo izpostaviti nobeni nevarnosti, da bi jih pristaši Nemčije in Avstrije spravili v zadrege. V vseh Du Pont napravah se je odpustilo vse Nemce, Avstrijce in Turke. V Hope Well napravah je zaposlenih 10.000 inozemskih delavcev, povečini Italijanov in Grkov. —	. .
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrija bodemo sprejemali kljub vojni ■ Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE.
Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih raz-merah.
Od tukaj se vojakom ne mori denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se počljc sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam po&ljite po "Doma stic Postal Money Order", ter prt ležite natančni Vaš naslov in oni osebe, kateri se ima izplačati,
6 e a t s
K.	$	K.	$
5____	.80	120____	18.90
10....	1 60	130....	20. E0
15----	2.40	140____	22.05
20....	3.20	150....	23.65
25____	4.00	160____	25.20
30....	4.80	170....	36.80
85....	5 60	180 ...	2».35
40....	6.40	190____	29.95
45....	7.20	200....	31.50
60____	8.00	2 SO____	3!>.40
65....	8.80	300____	47.25
60....	9.60	350____	55.15
65....	10.40	400____	63.00
70....	11.20	450....	70.90
75...	12.00	500....	78.75
80....	12 80	600....	94 50
85....	13.60	700____	110.25
90....	14.40	800....	126.00
100....	15.75	900____	141.75
110....	17.35	1000____	156.00
Ker se cena sedaj Jako spremi« njajo, naj rojaki vedno gledajo m naš oglas.
TVRDKA FRAN* a*^ 81 Oortlawit St, 9JX M* ft
StllS NARODA"
r>lofw»ic Daily.)
.Tioed *n<J published by tb*
Sk^nntc Publishing Ca
(a corporation. >
- o u SARSER. PreaidMt # LOUIS BENEDIK, Treasurer. %
F\a*s» of Business of the corporation and
addresses of above officers : H Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
1» celo leto velja list za Ameriko in
Canado........................$3.00
m pol leta....................... 1.60
m leto za mesto New York........ 4.00
P * |»l leta za mesto New York ... 2.00
Evropo ca vse leto...........4.50
M " "pol leta .............2.65
r " '* četrt 1 ?ta............ 170
,'XILAS NARODA" izhaja vsak dan > lavzemži nedelj In praznikov. .
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") iMttad every day except Sundays and Holidays. SaWriptiop yearly $3.00.
Aim»iinnwin> ot. agreement.
Oopiai bres podpisa in osobnosti ae ne
priobčujejo.	—
Jwr Daj a« blagovoli pošiljati po ^
Money Order. fH spremembi kraj« naročnikov pro nmo, da se nam tudi prejšnja. Uvaližče naznani, da hitre;* najdemo naslovnika.
Dopiaom in pošiljatvam naredite ta naslov: »GLAS NARODA"
It Cortlandt St., New York City
Telefon 4««7 .Cortlandv
tea"

Moč, volja in bogastvo je zdravje.
Skupina ameriških vojakov v triindvajset raznih narodnosti. V
Eagle Pass, Tex. Na sliki je triindvajset vojakov, zastopnikov zadnji vrsti zgoraj vidite tudi SLOVENCA.
Zakaj vse te zmešnjave ? Razmišljevanja
Veliki vseslovenski protestni shod.
Jutri, v sredo, dne 15. septembra ob 8. uri zvečer se vrši v češki "Sokolovni" na št. 529 izt. 72. cesti v New Yorku veliki vseslo-vanski protestni shod, katerega je sklical posebno v ta namen sestavljeni odbor. Naloga tega vse-slovanskega shoda bo sestava protestnih resolucij proti nastopu avstrijskega poslanika dr. Dumbe in njegovih agentov, ki so skušali nekdanjo avstrijske Slovane naščuvati k zaroti proti vla<Ii Združen ihdrža v.
Ker je ta shod eminentne važnosti za vse Slovane, živeče v Združenih državah, in ker se bo dalo na shodu izraza neomajni lojalnosti ameriških Slovanov napram zvezni vladi, vabimo vse v New Yorku in okolici živeče Slovence, naj se vdeleže te sijajne manifestacije.
Avstrijska vlada je s svojo kri vično in Slovanom sovražno politiko pognala svoje ljudi v tujino, 7a boljšim kruhom. Sedaj, ko so našli zavetja v tej prosti deželi, jim skuša odvzeti kruh, katerega služijo, potom svojih brezvestnih zastopnikov in agentov.
Vlada Združenih držav je govorila ter zahtevala odpoklic dr. Dumbe. Govorili pa bodo tudi ameriški Slovani, katere proglaša zastopnik avstrijsko vlade za nevedno, analfabetno in kriminalno maso.
Is'a shodu l>o govoril v imenu Slovencev dr. Josip Goričar, prej-šni avstrijski konzul, ki pozna svojega prcjšnega delodajalca do kosti.	. #r
Sestavljene in sprejete resolucije se bo izročilo v roke predsednika "Wilsona in državnega tajnika I>ansinga.
Vsi na shod! Proč z avstrijskim tiranstvom v Združenih državah!
Slovanski odbor.
Žena avstrijskega viceadmirala — odpeljana v Sibirijo?
"Neues "Wiener Tagblatt' poroča, da je bila v Rusiji internirana žena avstrijskega viceadmirala Manlerja. Prebivala je v Kijevu in se bila od tam odpeljala v sibirski Jenisej. Viccadmiral Manler je o-stal v Kijevu.
Kraljevski grad v Varšavi.
Listi poročajo, da so Rusi iz kraljevskega gradu v Varšavi odpeljali vse premičnine. V enem samem tednu jc Šlo 90 vagonov teh |)remiyaui v Moskva,____i
Zakaj je nastal ta nevarni spor med Združenimi državami in Nemčijo 1
Ker zahteva Nemčija s svojo veliko mornarico, skrito v utrjenih pristaniščih in kanalih, da bi Združene države, nevtralne države, pričele s politiko, potom katere bi se uničilo Veliko Britanijo kot velesilo na morju.
C'e se zahteva od nas, naj pre-povemo izvoz vojne municije v roke zaveznikov, se zahteva od nas, da storimo mi to, česar ne more Nemčija storiti.
Če se nas poživlja, naj pretrgamo angleško blokado ter dobavljamo Nemčiji potrebščine, se nas poživlja, da izvršimo za najbolj bojaželjno državo nalogo, za katero noče Nemčija sama žrtvovati niti ene bojne ladije.
Zakaj se javno in na skrivnem propoveduje v Nemčiji sovraštvo do Združenih držav in Amerikan-cev?
Ker nočejo Amerikanci, sledeči zakonu nevtralnosti, oprostiti nemške mornarice naloge, da se spusti v boj.
Zakaj so vodi propagando upora v tej deželi, in sicer z velikimi stroški, da se uniči ali onemogoči ameriško industrijo, ustrahuje ameriško vlado, povzroča upore ter spravlja naš narod v vazal-stvo?
^aj je to delovanje še tako drago ter so stroški velikanski, so za trenutek vendar manjši in manj nevarni kot pa poslati nemško mornarico na morje, da brani in se bori za pravice Nemčije.
Zakaj se Nemčija tako krčevito drži zavratnega in strahopetnega vojevanja s podmorskimi čolni, ki se obrača v prvi vrsti proti trgovskim ladijam, medtem tudi proti nevtralnim ?
Ker je služil ta način vojevanja v to. da se je odvrnilo pozornost nemškega naroda, ki ječi pod strašnimi davki, od dejstva, da je njegova draga mornarica brez dela in popolnoma neporabna.
Vsako pritožbo, katero sproži Nemčija, da opraviči svoje kršenje mednarodnega prava, bi se lahko odstranilo z eno samo nemško zmago na visokem morju.
Boja se ni izvojevalo na galanten način na morju. Hotelo se ga je izvojevati v tej deželi s pomočjo ponarejevanja, zarot, sleparij in ustrahovanja.
Narod, ki dovoli, da se uniči njegovo industrijo, ne da bi izstrelil en strel v obrambo, ne more igrati uloge mogočnega nevtralnega.
nemškimi trakovi, obmetan v nemškem Gradcu cesarski spomenik z gnjilimi jajci.
BOLEZNI:
Ali bolehate na kaki tej bolezni: Želodične, jetrne, ledične, pljučne, revmatične, kronične, mehurne, spolne in tajna, zgubo moške moči, slabokrvnost, pešanje, kašelj, trudne roke, teške noge, boleč križ, zabasanost, z guba apetita. Z t Tie te bolezni imam« dobra zdravila
BOGAT JE ISTI,
ki je zdrav in krepak. Bolehni ljudje so pa žalostni, brez volje in moči. Zato pa mi vse bolne in bIabotne opozarjamo na naša imenitna zdravila, ki nudijo bolnim zdravje in zadovoljstvo. Naša importirana evropska zdravila nudijo hitro in zanesljivo pomoč. To nam povejo vsi isti, ki smo jih mi trajno ozdraveli, ko nikjer drugje niso našli pomoči. Sedaj pa so zdravi in veseli. Zato ta zdravila vsem toplo priporočamo, ker le po teh je nujna pomoč in trajno ozdravljenje zagotovljeno. Ako pa bi radi kaj natančnega zvedeli o vaši bolezni, potem pišite na nas, da vam isto razložimo in povemo kaj je vam storiti, da pridete hitro in poceni zopet k zdravju. To vas nič ne stane. Pišite popolno zaupno, vsa pisma se drže v strogi tajnosti. Obrnite se do nas v vseh slučajih, posebno ako imate spolne nerednosti in bolezni. Mi vam hočemo pomagati. Vsa pisma naslovite
Box 819, Milwaukee, Wis.
Dom. Lekarna
ZDRAVILA.
Mi zdravimo vse navedene bolezni, posebno fina zdravila imamo za vse bolezni revmatizma, kronične želodčne bolezni: z našimi zdravili se hitro in uspešno pozdrave spolne bolezni in pridobi zopet nazaj zgubljena moška spolna moč. Zrnvila pošiljamo po celi Ameriki in Cacadi.
6.
i Kakor vsako leto, so se vršile 'tudi letos 17. in IS. avgusta po! ! celi Avstriji velike slavnosti na [čast cesarju Francu Jožefu. U-Imevno je, da Ljubljana ni zaostajala. Tudi Ljubljančani so proslavili cesarja kakor se spodobi. C'udno je le to, da ga niso počastili kot Slovenci, ampak kot Kranjci. Ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, nekdanji slovenski igromovnik iti apostol slovenske misli, je poslal tak Kranjec, kakor so bili pred sto leti na Kranjskem. Sedaj jii več Slovencev, se-Idaj so samo še Kranjci, Štajerci, | Primorci in Korošci. Pred kratkim je namreč prišlo poročilo iz Ljubljane, ki jasno priča, da nas jo sedanja vojna postavila naj-j manj za sto let nazaj. Tisto poročilo jasno kaže, da se ne bomo še tako kmalo iznebili hlapčevskega jdulia. Ne še tako kmalo, pravimo, | ali pa nikoli. Priprostemu človeku. ki se zavzema za Avstrijo in za njene vladarje, bi nikdo ne zamoril, ker je bil v tem duhu vzgojen, ker mu je vlada skoraj isto kakor Bog, toliko več pa zameri-mo visoko izobraženim ljudem, kateri so tolikokrat javno in odločno nastopili proti vladi, sedaj ji pa ližejo pete.
Bela Ljubljana, ponos vseh Slovencev, jo tako-le počastila cesarja in avstrijsko vlado:
17. avgusta se je zbralo pred cesarjevim spomenikom par tisoč
Posavoek,
— Slika iz življenja. —
(Nadaljevanje.) IX.
Drugi dan popoldne ob treh se
Preiskovalnega sodnika dirne nekaj nemilo.
"Svoje dete?" vpraša hitro.
"Da, svoje dete... "
Srdito se nagubanči sodnikovo čelo.
"Drugo?" vzklikne skoro.
"Ne, jaz sem povila samo eno."
"In živi?" vpraša z izbuljenimi j očmi.
"Da, živi!" odgovori mirno.
"Živi, pravite?" ter vstane. "Živi?" vpraša še z večjim poudarkom in se zlekne, toda pogled na prisotnega pisarja ga zopet spomni na svoj poklic in kraj, kjer se nahaja.
Pisar čečka po papirju, sedi tu nepremično in zdelo bi se, da "ne sliši nič, ne vidi nič, kot bi bil mrtva stvar".
napoti Re/.ika proti deželnemu so-| «Tedaj živi — živi!" ponavlja diseu. Pred očmi se ji je delala izuQva sodnik «In morete tQ do_ kar meghu \ idela se je v duhu kazatij da še živi?" obsojeno ze naprej. Saj je bil To vprašanje j0 spravi skoro v eden obeli roparjev mož oskrbnice sme]i
nje otroka — Kocmur sam! Detei -To lahko dokažem, ker dete ne more vee pustiti na reji pri1 ^ pjje jn spj
Kocmurjevih in vse pride na dan, j «Seveda, to je najbo]jSi do_ da j«* ona mati v Savo izpostav- kaz >>
Ijenega otroka. Dan poprej se jej utihne. Skoro nato pa de po-sicer dolgo posvetovala s svojim menljivim „iasom: duhovnim svetovalcem, ki ji je I «Iz sodnih aktov ue vem? kje živo naroča , naj trdno zaupa v!pravzaprav stanujete. Dalje za-bozjo .previdnost, brez čegar volje hteva preiskavaj da mi naznačite ne pade' niti las s človeške glave, svoje stan0Vanje."
toda človeški značaj je zelo omahljiv. Pot do sodišča se ji je zdela kakor pot na morišče.
V Krakovem številka ..." 'Zapišite to!" veli pisarju. Sedaj pa popolnite vse nacijo-
Sodni sluga jo spremi do pred- Daje >>
dvorane.	I Za pol ure je zvršil dr. Svetin
Pri sv. Jakobu je uprav odbila zaslišanje ura deset. Ojuriaei se ter s treso čo roko odpre vrata.
I Nato jo zopet vpraša Pri vratih ]jivo:
postoji. S hrbtom nasproti nji je
pomen-
sedel sodni uradnik, tik njega pi sar.
Obrne se.
Rezika malo da ne omedli pre-
" Vi torej stanujete... ?"
Rezika je seveda dobro razumela to vprašanje. Dr. Svetin je želel ž njo govoriti brez prič. Pri odhodu ji radostno utripa srce. Dr. Svetin je bil porok, da ne bo
Dopis.
Czar, W. Va. — V tej naselbini nas je približno 30 Slovencev, ki smo skoraj vsi zaposleni v gozdu. Raztreseni smo po kampah in smo večinoma vsi pečlarji. Kljub temu, da ne moremo dobiti nikake alkoholne pijače, smo čisto zadovoljni. V prostem času prebiramo razne časopise ali pa kako zapojemo. Delavske razmere še niso ravno preslabe. Delamo vsak dan, doma smo le tedaj, če je slabo vreme. Nekatero drevje je tako trdo, da bi ga bilo treba skoraj s smodnikom razstreliti, pa že naredimo tako, da je prav. Pred kratkim je zbolel rojak Josip Baje. Prepeljati so ga morali v bolnišnico. Upamo, da bo kmalo ozdravel. Pozdrav! — Josip Primožič.	&
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRi. DRŽAVAH.
senecenja.
Y	,	J-"- >J I V 1111 [U Ull f^UL l
Cesa se pa bojite?" nagovori izdana nje akrivnost. ljudi. Ljudskošolski otroci so po- jo vljud no dr. Svetin in ji ponudil	(Pride še )
ložili na cesarjev spomenik venec, stol, naj sede.	___
okrašen s kranjskimi (ne sloven-j "Hvala, ne", odgovori boječe,
skimi) in cesarskimi zastavami, uprvši svoje krasne oči radoved- pcdmCrski čoln streljal na norve-
no v dr. Svetina.	|	ško ladijo>
je dražestnaV* pravi; London. Anglija, 13. sept. —
Vso to reč je vodila Tavčarjeva žena, nekdanja slovenska narodna dama in sedanja agitatoriea za sveto avstrijsko cesarsko stvar. Sprevod so otvorili trije jezdeci. Prvi je nosil avstrijsko, drugi frankfurtarsko, tretji pa turško zastavo. Po hišah so bile razobe-šene kranjsko, mestne in nemške zastave. Pred mestno hišo je stopil na oder župan dr. Tavčar in rekel, da Kranjci prav radi umirajo za Avstrijo, ki je obsipala kranjsko deželo s samimi dobrotami. Rekel je. da je v Ljubljančanih vkoreninjena ljubezen do cesarja, ker je cesar kmalo po potresu izjavil, da se mora Ljubljani pomagati. Za to velikodušno obljubo se mu Kranjci skoraj ne morejo drugače zahvaliti, kakor da prelije jo zanj kri in da zakli-čejo trikrat zaporedoma "hoch".
Pravil je tudi nekaj o sveti veri, za katero se bore Avstrija, Nemčija in Turčija, ter slednjič pristavil, da se Kranjcem nikoli ne bo slabše godilo, če bodo vedno zvesti vladajoči cesarski hiši.
Ranjenci v ljubljanskih bolnišnicah so dobili ob tej priliki vsak osrainko vina in velik kos šarklja. To je naravnost kraljevsko plačilo za vse rane, ki so jih prinesli iz boja. S tem je bila lepa slav-nost končana, ljudje so se razšli domov stradat in premišljevat o čudnih potih usode.
Kdor bere vse to, mora pripo-znati, da je Avstrija nedosegljiva v svojem zatiranju. Večino podanikov je znala na prefrigan način tako prepričati o svoji pravičnosti. da smatrajo njeno zločinsko postopanje za najbolj pošteno delo, da ji je večina podanikov tembolj udana, čimbolj jih tepe.
Možje, od katerih smo največ pričakovali, takozvani kremeniti značaji, naši edini zagovorniki in zastopniki, niso več Slovenci. Postali so Kranjci ter so prisegli na turško in nemško zastavo.
Potrebno se nam zdi pripomniti, da je bil isti večer, ko so polagali v beli Ljubljani Slovenci pred cesarjev spomenik vence z
"Kako je dražestna!"
sam v sebi. "Kako ji prija ta bo-'Xeki nemški~pl)dmorski "čoln je
jeenost!"	'streljal na norveško ladijo "Pre-
Prosnn, umirite se!" de nato.'sto„ ki je bila na poti s tovorom
Rezika se dolgo ni mogla vzdra- Iesa na krovu y poroCnu, katero miti us presenečenja, videča pred jp dobil Reuter-jev urad iz Kristi-seboj vzrocitelja svoje nesreče. janije? se „lasi da se je završil
loda z ženskim čustvom spozna napad pretok]i petek. Ker se po-takoj, da je dr. Svetin sam v ve-	da ie p0sadka na varnem, se
liki zadregi. Pogleda mu v oči m domneva, da se jc ladija poto-malo, da se ne izda. Toda pogled pjja na mizo, kjer je stalo sv. Razpelo
in na pisarja jo vzdra m i, da se na- Dvojni umor in samomor, haja v sodni dvorani. Dr. Svetin Meadville, Pa., 13. septembra, zre v nje zdravo in mladosti ki- 45Ietui Deless P HcnrVj inženir pece lice in iz prsij se mu utrne in posostnikj je ustrelil* danes po-globok vzdih — spomni se nehote poldne svojo ženo in tašČ0j garah
njegove soproge doma. In Rezika, A. Smith, ter si pognal samemu kakor l,i poj mila ta vzdih, čuti v sebi kro„lo v tei0 Bil je pa še tQ_ tem trenutku, da ta, ki jo je za- Hko moC.an, da je £el v prvo nad-peljal m opustil radi karijere, ni strf>pje. Ujer si jc z britvijo prere-sreeen s svojo ženo. V lnpu se ni zal vrat> Henrv je storil dejanje mogla ubraniti škodoželjnosti. |baje v pijan0sti. Našli so ga na Svoje oei upre vanj, kakor bi mu postelji, umirajočega, hotoln . 4'Glej, kako si nare-
Busija in nje odporna sila.
O Rusiji in nje odporni sili je
hotela reči; dil mene in sebe nesrečnega!" Znano vam je", spregovori dr.
Svetin, "zakaj ste poklicana. Bil priobčila ~"Koel." Zeitung" infor-sem sele sinoči pozvan, da vas za-|matiyen članek, ki pravi med dru-slišim, in zbog tega nimam iz u-
gim:
radne preiskave o roparskem na-j Rusjja je vs]ed svojega položa-padu jasnega pregleda. Najbolje ja v vzhodno-evropski nižini izbo, da nn vse nadrobno poveste, ključno poljedelska dežela. Če tu-kako se je to vršilo; potem šele di se je ruska industrija v deset-spisemo zapisnik."	|letju po revoluciji znatno povzdig-
Rezika jame pripovedati, kako niia in so rnske VeiPmesta silno je često hodila skozi gozd v zna- porastla. vendar jedro prebival-no vas. Toda začetkom ji zastaja stva, ki šteje danes skoro 170 mi-govor. Zadrežno pogleduje pisar- lijonov. tvorijo še vedno kmetje, ja tik nje, ki se pa navidezno ni Tisti milijoni na vasi so vir skoro zmenil dosti za nje pripovedova-( neizčrpne ljudske moči. iz kamere nje. Cečkal je nekaj po papirju, se nadomeščajo velikanske izgube pričakujoč, kdaj prične nareko- v tej svetovni vojni. S kmetom vati sodnik.	[stoji in pada tudi vsak poizkus, da
Dr. Svetin torej nadaljuje: },i se razmere orjaške države izpovejte mi pred vsem: zakaj premenile nasilnim potom. Dokler ste često hodila v to vas?"	je milijonska masa lenobno in to-
Nje zadrega postaja vedno po životarila, dotlej je prestol car-vecJa-	| ja stal neomajano. Še le tedaj, ko
"Ne morem vam pomagati, na so kmetje, prisiljeni po nevzdržlji-to vprašanje mi morate odgovo- vih razmerah in podžgani po agi-riti—"	| tatorjih in letakih, postajali ne-
Rezika se dolgo obotavlja, sled- mirni — kakor v letu 1905 _je
njič vzdihne in odgovori pol-1 vrenje v deželi, ki traja že deset-glasno:	^etja zadobilo nevaren obseg in
"Dete imam pndi....,,	značaj. Danes pa je popolnoma
vsa pa l>a-ter
drugače. Ruski kmet z veseljem prenaša nadloge vojne. Kako naj si pojasnimo to? To je sad mogočne ruske agrarne reforme, ki jo jc zasnoval vdušitelj revolucije, ministrski predsednik Peter Arka djevič Stolipin. umorjen v mesecu septembru 1911 v Kijevu, in ki jo je sedanji minister Krivošen - ena najznamenitejih organizatorskili si! — energično izvedel. V prvi vrsti so bili politični razlogi, ki so rusko vlado sklonili v to. da jc tako energično izvedla to delo. Trebalo je revoluciji izpodmakniti tla, ker je seljak, ki živi na lastni grudi, nepristopen hujskarijam prevratiiikov. Ta modri račun se je obnesel. Posestniki so začeli bolje gospodariti in dohodek ruškega gospodarstva je začel rasti. Potrebe in zahteve kmeta so postajale večje, njegova kupovalna moč se je povzdignila, ruska industrija je izcvela. Tako je agrarna reforma Rusijo okrepila in obenem povečala njeno vojno pripravljenost. S potolaženjem svojega gladu po zemlji je postal kmet pristopen nacijonalnim državnim mislim. Če tudi ni razumel misli pan-slavizma, vendar je pazljivo poslušal, ko so mu pripovedovali, da se bo z vojno mogla osvajati zemlja! Tako je vojna proti Nemčiji in Avstriji, v katero so jo hujska-li narodno časopisje in pravoslavni svečeniki, postala popularna. Ta razvoj, nevaren ne le za nemško narodnost v Rusiji, ampak tudi za položaj nemške države, bi mogel postati usoden, ako bi Rusija neoslablejna izšla iz te vojne. Nadaljevanje agrarne reforme bi kmalu zopet popravilo njene finance in ji omogočilo nadaljevanje nje stare politike ohoroževa- cenjena društva iz Johnstowna, n ja. To veliko delo, ki bi se mu Ba., in okolice, kakor tudi posa-moral iskreno diviti, ako bi bilo mezne rojake in rojakinje, da nas izšlo iz gospodarskih in kulturnih 'polnoštevilno obiščejo. Vstopnina razlogov in da ni služilo vojni —j za možke $1, ženske so vstopnine je vojna zaustavila. Zato sta biln :Proste- Za sveže pivo in dober minister poljedelstva Krivošen in Prigrizek bode skrbel odbor, vodja kmetom prijateljska skraj-j Torej na svidenje 18. sept.! ne desnice Markov proti vojni, j	Frank Belihar, tajnik,
vsaj v sedanjem času. Iz istega'	'
razloga so agarni reakcijonisti, kijK^e Je VIKTOR MEJAK! Svoje
VABILO
na
PLESNO VESELICO dne 18. septembra
v Slovenskem Delavskem Domu v Conemaugh, Pa.,
katero priredi	(
društvo JUTRANJA ZARJA štev. 11 S. D. P. in P. D. v Conemaugh. Tem potom vljudno vabimo tukajšnja društva, posebno novo ustanovljeno društvo " nirski Slovence" S. D. P. Z. vse posamezne rojake in rojakinji' iz Conemaugh, Johnstown, Moxham in okolice, da bi nas na gori omenjeni dan polnoštevilno obiskali. V enakem slučaju bode-mo tudi mi vrnili milo za drago. Na veselici nam bo igrala tukajšnja Victor Orchestra pod vodstvom rojaka V. Navinšeka in še tudi druge zabave ne bo manjkalo. za kar bo skrbel za to izvoljeni odbor. Vstopnina za možke $1, dame so vstopnine proste.
Zajedno naznanjam članom sklep seje. Sklenilo se je, da vsaki član. kateri izostane, plača ^l v društveno blagajno, bolniki pa po r>0c. kajti čisti dobiček je namenjen za pokritje stroškov delegata.
Torej na svidenje IS. sept.! (14-16—1>)	Fr. Pushnik.
V A BILO na
PLESNO VESELICO,
ki jo priredi Slovenska MOXIIAM godba
v Triglav dvorani v seboto 18. septembra t. 1.
Tem potom vljudno vabimo vsa
jim je organ "'Zemščina" za to. dal *e čim prej sklene mir. Boje se, Ja bi 7. nadaljevanjem vojne moglo priti do popolnega propada a-grarne reforme, v kateri vidijo u-spešno sredstvo proti notranjemu sovražni ;u. Zato moramo nadaljevati vojno proti Rusiji tako doljro. dokler ne bo zlomljena njena moč. Ako bo mir dal Rusiji možnost, da nje veliko delo. ki je v malo letih tako okrepilo državo — oslabljeno po vojni z Japonsko in po notranjih nemirih — zavzame zopet isti obseg, stali bi mi kmalu pred podvojeno, potrojeno nevarnostjo uničenja po ruskih kmetih, vedno lačnih zemlje.
Bombe mesto krompirja.
Pri delu na polju blizu Lisa bone je našel neki delavec bombo, ki je eksplodirala ter ga težko ranila. Pri nadaljnem prekopavanju zemlje so našli potem celo skladišče bomb.
Radi važne zadeve iščem rojaka MIKE DESETAKA. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se sam oglasi. — Anton Car, 307 Jackson St., Eveleth, Minn.	(l-i-16—9)
časno je bival v West Newton, Pa., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, za kar bom zelo hvaležen, ali naj se pa sam oglasi. — Jakob Hribar, R. F. I). 3, Richfield Springs, N. X.
(14-16—9)
Farme v največji slovenski koloniji v Ameriki.
Vsem mnogoštevilnim znancem, ki so mi pisali glede farme v Ashland, kakor ostalim, ki nameravajo kupiti farme, naznanjam, da sem pred kratkim prevzel vodstvo pisarne West-Bissell Co. v mestu Neiilsville. Ta družba je že prodala Slovencem več tisoč akrov zemlje in ima še več tisoč akrov v slovenski koloniji okrog Willarda in Gorman v Clark Ccunty, Wis., prodaja na lahke mesečne ali letne obroke. Tu se nudi vsakemu prilika z lahka priti do farme in blagostanja. Pišite za pojasnila v slovenščini na:
NA PRODAJ.
Prav poceni prodam dvocevno lovsko puško, 12 kaliber in pa lovski rekelc. Naslovite na:
J. Zenko, 309 First Ave., Milwaukee, Wis.
(14-15—9) _
Kje je moj oče JOŽEF GLIV AR? Doma je iz Brezovega dola, fa-ra Ambrus, pošta Zagradec-Fu-žine, Dolenjsko. Pred 3*/» leti je bil v Tower, Minn., kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu znan njegov naslov da ga mi naznani. Kdor mi pošlje resnični naslov, dobi $5 nagrade.] Moj oče ne zna brati in pisati. | John Glivar, 3528 E. 80. St., Cleveland, O.	(11-14^-9) j
Edward Poppel,
upravitelj West-Bissell Co.
Dept. 20 Neiilsville, Wis,
Slovanski Svet.
Zemljepisna in statistična slika današnjega slovanstva.
Napisal prof. Lubor Niederle.
(Nadaljevanje)
Razmerje kmečkega prebivalstva in meščanskega nam kaže v poljskem kraju ruske države največji odstotek ljudij.ki stanujejo \ mestih, to je 22.1 odst. Drugače je bilo tu plemen it aše v in cinov-uikov 1 9 odst., duhovščine 0.8 odst., grajanov in kupcev 0.14 odst.. mi h.'anov odst. in kmetov 72.98 odst. Razmerje teh slojev samo pri Poljakih (toda po statistiki eeie države) je bilo: 5.19:0.04:0.10: 15 77.669 odst. Tri avstrijskih Poljakih pride na kmečki stan (>5^6 odst.. na obrt 14.8 odst., na trgovino 11.2 odst. in na javne poki iee 8.4 odstotkov.	.
Kar s, tiče vseobčne ljudske omike, morajo Poljaki še marsikaj dohiteti. In to ne samo v Rusiji in na Pruskem, kjer jim je to sistematično branil vladin pritisk, ampak tudi tam. kjer že dalje časa u-živajo popolno svobodo in prostost v svojem kulturnem razvoju, to jo v'(ialiriji. Tudi tu je našla zadnja statistika pri Poljakih še 40.8 o,1st. analfabetov. Drugače pa se mora priznati, da Poljaki v Rusiji (posebno polske žene) vkljub vsem pritiskom od vladne strani stojijo, kar se tiče omike, više nego Rusi. Pri Rusih smo našli poprečno pismenih mož 29.58 odst. in žen 9.34 odst.; Poljaki pa pridejo v primeri s temi do številk 31.78 odst. in 29.40 odstotkov.
4 Diferencijaeija. Tudi pri Poljakih opažamo precej napre-dn)<»'-<> notranjo diferenciacijo, dasi še ni prišla do one stopnje kakor pri Rusih in ne daje prilike za delitev poljskega naroda na več narodov. Sicer bo treba tu še bolj nego tam obdelati vse to vpraša-nej in bolj znanstveno utemeljiti razločke in vrste poljskih plemen. Gradiva j«' mnogo zbranega, posebno folklorističnega, glavno od O-skarja Kolberga, v novejšem času od J. Karlowicza in od drugih v "\visli", antropologičnega od J. Majerja, Iz. Kopernickega, J. Tal-ko-Hryncewiexa, VI. Oleehnowicza, L. Rutkowskega, A. Zakrzew-skega in dr.; po jezikovi strani delujejo v novejšem času posebno St. Duhrzveki, J. Karlowicz in K. Nitsch. toda vsi ti rezultati še do sedaj nišo sklenjeni in strnjeni. Običajnemu deljenju na večje in manš-š«' skupine služi predvsem za temelj historična tradicija, bližja in globlja omejitev je šele naloga nadaljnega dela.
V	celoti se navadno deli poljski narod na te velike in manjše dele: 1. na skupino velikopoljsko, ki obsega Šlezijo, Poznanjsko in Prosijo. 12 na skupino mazovsko. vzhodno od prve pri Visli, Narevi in Bngu ni 3. na skupino malopoljsko na jugu obeh pri gornji Visli do Karnatskih gor in Sana. K njim se prištevajo kot 4. posebna skupina na Pomorjanskem Kašubi. A' velikopoljski skupini se je najbolj pod vplivom nemškega pritiska najprej pokazala združitev starih rodov in plemen, in njen jezik je tudi obvladal in postal literarni j.-zik vsepoljski. Nasproti temu je ostalo v gozdnatem in teže pristopnem Ma/ovskem in Malopoljskem več prostosti za difereneijalni razvoj in plemenske in lokalne razlike so se bolje razvile in bolje ohranile.
'A ozirom na imena, po katerih razlikuje ljudstvo med seboj ljudi raznih pU-men in krajev, ločijo poljski etnografi. na pr. Karlowicz predvsem te-le:
V	Šleziji se imenujejo prebivalci gor Gorali (eden njih del v o-kolici »lablunkova Jablonkowiani ali Jacki), ljudstvo srednjega dela Walahi. ljudstvo na ravnini Lahi ali Dolaki. pri Visli AVislaki. Od vislanskih plaveev jen astalo in je že od XVII. stoletja običajno nemško ime Wasser-Polaken. Na Poznanjskem in Pruskem prebivajo v okraju wagrowieskem, v zahodnem delu szubinskega in na vzhodnem liodzieškega Paluki. nal evem bregu Varte, od ustja Prosne se /,a«-i'n ja jo Porzeczani; pokrajina od Gopla do Visle in Noteče v o-kraju iuowraelavskem, strzelinjskem in na jugu bvdgoščkega se
•nuje prusko Kujavvje (poljsko Kujawje je v okr. nieszawskem in H-lawskem . Ljudstvo v krobskem okr. ob meji Šlezije nad Orlo se imenuje Ilazaki ali Lesnijaki. V kraljevini Prusiji, katere belin insko in malhorsko zemljo lahko imamo za daljši del Kujawja in Warnijo za del Mazovskega, prebivajo Borowiaki (Boraki) med Tu-holo, Koronovim, Swiecijem in Starogardom, Kocieviaki v okr. sta-rogardskem in v delu kwidzynskega (okr. Kociewie). Nižinci pri ustju \'is!e se imenujejo Žulawi. Pruske Mazure od severne meje proti jugu do Dzialdovva in proti vzhodu do ruske meje naziva ok« li^ko ljudstvo Tylosane (ker rabijo besedo tylo mesto tvlko — Samo i.
V	ruski Poljski predvsem rabijo krajinska imena, kakor Bojari, Borowiaki, Grye.zanje, Kopieniki ali Kopijniki, Koziari Koziaki), Nadrz»M-zani, Poborzani, Posaniaki, Puszczaki, Wochi, Kaliszani, Le-ezyt-zani in pod.; podrobnejših priimkov niti ne omenjam. Glavna ro-do\ na imena so Kujawiaki (poljski poleg pruskih), Kurpi v t. zv. Zelmi in Beli Puš< i v delu okr. ostroleškega. kolinskega. prasny-škeg;i. makowskega, ostrfowskega in lomžinskega, Ksiežaki v lovi->ki km/i \ iui i t. j. v okr. lowiskem, skierniewiškem in sochaezew-skem i in Mazovje, ki zavzema gubernijo suvalško. lomžinsko, ])loško. varšavsko in sjedleško. Tihli poljsko Podlasje (vzh. del sjedleške in loinžinske gub. i spada k Mazovskemu. Njegovo ljudsvo je nastalo, kakor pravijo poljski antropologi, iz mesnice Poljakov z litvan-skim rodom Jatvigov.
V	Malopoljski je še večja množina drobnih krajinskih imen, kakor; Babigorci, Gardlaki, Gorali (Gorniaki, Gorzani), Jacliwaki, (irvbowiaki (liorowei), Lasowci, Kijaki, Kliszczaki, Lahi, Mazuri 1 mum I Rabo in Kanom , Ogrodniki, Podgorzani, Podhalani, Porebiani, R 'brzani. Pradniczani. Rowniaki, Spizaki, Wolniczani, Zagorzani,
czaki.
Drugače delijo etnografi tudi po krajih, n. pr. kališkem. piotr-tkem, rmdowkew, Irirležkem, lubelskem, sandomirskem, krakov-najpestrejši in najsijajnejši narodni kroj) itd.
im \vl
Drugače ima Talko-Hryneewicz za prototip Poljaka tatranske planince; čimdalje se oddaljujemo od Karpatov, tem bolj se tip menja in kaže mešanico. Zanimiva je še tudi, da kažejo Poljaki po rezultatih vseh novejših raziskavanj značilno bližnjo telesno sorodnost in podobo z Velikorusi (A. Ivanovskij). To je zanimiva z ozirom na vprašanje po razmerju Velikorusov in Malorusov.
5. Najbolj nepravilna poljska skupina, tako različna od drugih, da ji mnogi naravnost odrekajo poljski postanek in jo pridružujejo genetično samostojni veji obmorskih Slovanov, so Kašubi in ž njimi združeni t. zv. protestantski lebski Slovenci (polj. Slowiency).
Ozemlje Kašubov, površno označeno že zgoraj pri popisu poljskega ozemlja, se razprostira, kakor kažejo skrbna dela in mape S. Ramulta in dr. Nadmorskega, ob levem bregu dolnje Visle in je o-lnejeno s črto, ki se vleče od Kamiene (Kamin) črez Czluchowo (Schlochau). Ferstnovro (Foerstenau) k Starzynu pri Miatsku (Star-sen) in odtod črez Bytow (Buetow), Leborg (Lauenburg) k Zarnow-skemu jezeru. Ob obrežju gre potem kašubska meja skoro do Gdan-skega (do Langfur) in odtod gre ravna črta črez Skarszewe (Schoe-neck). Leg (Long) k Kamieni. Od gosto obljudenega jedra te dežele je oddeljen mali del, ki prebiva kompaktno ob južnem bregu Lebske-ga in Gardenjskega jezera, pri izlivu rek Lebe in Lupe (Lupow).
Poleg splošnega imena Kašubov, katerih postanek ni znan, stopajo na površje na vzhodu dežele še posebna imena Karwatci, Poma-renci, Lyczaki, Kociewiaki, Borowiaki, Krajnjaki, pri Lebskem jezeru Kabatki, Lesaki, Bvlaki (Beloki).
Najzanimivejše je seveda ime Slowinecy, ki se je očividno ohranilo iz starih časov in se čita že leta 1586 pri Š. Krofeyu.
Kašubov je malo. Po uradni statistiki iz leta 1900 jih je bilo 100.213 v opisanem ozemlju, v Evropi sploh 200,000. v Ameriki ra-zun tega 130.000 (v Združenih državah, Kanadi in Braziliji). Po veri so katoliki, protestantov je le 6 odstotkov, a to so izključno lebski Slovenci (Kabatki). Dasi jih je malo, vendar ni njih bodočnost popolnoma brez nade, zakaj oni prebivajo deloma v stisnjenem kotu pri morju, deloma so v ozkem stiku s poljskim ozemljem in ta stik jih bo ohranil.
(Nadaljevanje prihodnjič).
Z
tem i ti
1>
\ si ti poljski rodovi se čutijo vkiub svojim razlikam eden narod, 'buo oii poslednje dobe, odkar jih rusko-nemški pritisk narodno
nn
»I
»vet
vL-n
uja in združuje. Edino pri Mazurih, ki jih loči protestantska ve-I drugih in jih naravno veže z Nemci, se vidi danes, kakor spo-i'» nemške vesti, pojav, ki je, kakor je razvidno iz govorov pru-ministrov Studta in Arnima. tudi cilj nemške politike: govori-uljsko. toda čutijo se že Pruse. Drugod Poljaki to hibridno sta-zahtevano od pruske države, odločno in hrabro zavračajo. Ker je rezultatom dialektologičnih in jezikovnih raziskavanj od-jeno v Enciklopediji posebno in obširno mesto, se hočem tukaj ntrkmti samo rezultatov mnogih novih antropologičnih del, ki vajo s poljskim tipom.
\/. n j ili vidimo, da moramo predvsem razlikovati, planince od je-poljskega prebivalstva v ravninah ob Visli. Tukaj predstavlja 'ski tip ljudstvo srednje višine (1681 mm), kompleksije pretež-ali mešane (svetli tip ima Talko-Hryneewicz za prvotno i v. zmerno hrahicefalno lobanjo (varijacija med 80.5—82.3). vidimo, «'•<• gremo ^imdalje više proti severu od Karpatov, da i'' brahieefalija in da raste mezocefalija. Odstotek onih, ki kratko lobanjo in ki jih je v Galiciji 83 odst.. pada na Lub-n pri plemstvu na 78 ods., pri kmetih na 59 odst., na Sando-77 odst.. na Ploškem pri plemstvu na 78 odst., pri kme-t.. na Lomžiškem na 68—63 odst., v Varšavi na 57 odst. nji indeks se manjša. Planinec je tu drugačen tip, rav-or pri sosednjih Rusih. Kompleksija kaže pogosteje svetli kih Poljakih C35 odst.), nego pri varšavskih (20 odst.), razmere so na vzhodu.
ejsi tip je Galiean, lomžinski in lublinski Poljaki so silno ešani. Antropologična raziskovanja so nadalje pokazala zanimiv, pojav, da se poljsko plemstvo pogstoma razlikuje od kmečkega ljud-' stva, n. pr. po večji brahicefaliji, višji rasti, redkejših svetlih očeh; s tem so do neke mere podprte teorije o samostojnem etniškem postanku poljskega plemstva.
4
;al! igo
Naj«
Iz bojev za Podgoro.
Vojni poročevalec "Neue Freie Presse" poroča med drugim:
Skozi razdejano tovarno vodi strma pešpot iz doline na 200 metrov visoki rob podgorske višine. Hočemo priti do jugozahodne višine, za katero se bijejo najhujši boji in odpira pogled na italijanske pozicije v nižini. Slučajno danes zgodaj sovražna artilerija ne obstreljuje tega dela podgorske višine, samo streli iz pušk letijo na drevje. Oberstlajtnant prevzame vodstvo in pripoveduje, da je bil 29. julija slabejši infanterijski napad odbit, ne da bi imeli Avstrijci kake izgube. Neka avstr. patrulja je mogla na to vgotoviti, da so napadalci izginili iz napadalnih jarkov in pustili za seboj nekaj mrtvih, pušk in municije. Višina, ki je bila poprej gosto obraščena, je sedaj gola vsled sovražnega artilerijskega ognja in le posamezna drevesa s poškodovanimi vrhovi stojijo še v obrambni črti. Deset-tisoč italijanskih granat je razrilo podgorske višine in vsako noč je treba popravljati jarke in kritja. Proti levemu krilu postojank na višini Podgore se je izvršil italijanski glavni napad v juliju. Iz eksponiranih pozicij, 150 do 500 korakov pred obrambnimi črtami, je sledil napad za napadom. Večkrat je mogel prodreti sovražnik 30 do 50 korakov do na šili ovir in jih razdreti. V naslednji noči smo jih zopet popravili in postavili. Kadar sovražna artilerija obstreljuje naše sprednje pozicije, je vse v kritjih in samo patrulje opazujejo sovražnika. Ako je deževalo, Italijani niso nikdar jurišali. Na pravo mostišče in podgorske višine je jurišala infauterija po pri merni artilerijski pripravi v dneh od 6. na 7. julija, kjer je neko hrabro brigado mobilne milice artilerijski ogenj skoro vso zdrobil. Italijanski oficirji so vodili moštvo ali sovražna infanterija ni kos naši avstrijski. Italijanska artilerija se je očividno okoristila z vojnimi izkušnjami preteklega leta. Sedaj strela podnevi in ponoči iz raznih pozicij.
Doli v dolini stoje hiše in vrtovi Ločnika? od Ivančke cerkve je odbit vrh. Za Ločnikom in v dolgem loku na desnem Sočinem bregu se razprostira rodovitna dežela, tam se vlečejo sedaj nametana kritja italijanskih polkov v dolgem polkrogu okoli pravega mostišča na obeh straneh ceste in železnice. Naši vojaki se odpočijejo s spanjem in z jedjo od ponočnega boja in so pripravljeni na nove boje.
Oficirji čutijo, kako se obrabljajo ži vci pod dolgim sovražnim ognjem in se vesele tedenske menjave, ki tudi vojakom dobro de. Utrujeni in umazani odidejo, drugi dan se sprehajajo očiščeni po Gorici, kakor bi bila to njihova garniznja v mirnem času. Bližina mesta osrečuje vse in zato jih slišimo peti, ko se vračajo zopet v jarke.
Dosedanje izgube italijanskega brodovja.
Enajst enot so izgubili Italijani dosedaj: torpedni rušilee "Turbine"' dne 24. maja; zračna ladija "Citta di Ferrara" dne 1. junija; podmorski čoln "Medusa" 12. junija,- podmorski čoln "V. p. n." 5. julija; križarka "Amalfi" 7. julija; križarka "Giuseppe Garibal-
di" 18. julija; podmorski čoln "Nautilus"' 29. julija; podmorski čoln "Nereide" 5. avgusta; zračna ladija "Citta di Jessi" 5. avgusta; torpedni čoln "VI, p. n.", o katerem se ne ve natančno, kateri da nse jep otopil.
To so pač krasni uspehi avtr. brodovja, katere treba vpoštevati še toliko bolj. ker Italijani niso mogli dosedaj prizadjati avstr. brodovju niti najmanjše škode.
Prve zvonove iz Italije
za avstr. vojno kovinsko zbirko je pripeljal poročnik Alojzij Piffra-der iz nekega obmejnega kraja v Italiji. Kraj je zapuščen. Poročnik je prišel tja s svojo patruljo in s težavami, seveda v hitrosti, podpirala ga je megla, so mogli spraviti zvonove, ki pa sicer niso bili lavno preveliki, iz cerkve na voz in od tam čez mejo na varno.i Nevarnost je bila vedno, da se od kod prikažejo Italijani.
Drobne vesti iz Italije.
Italijanske čete so se morale iz posameznih okrajev v Tripolitani-ji popolnoma umakniti.
"Avanti" ostro napada koloni-jalnega ministra Martinija radi njegovega protekeijskega gospodarstva in nepripustnega zapravljanja.
"Popolo d'Italia" očita italijanskim kapitalistom nepatrijotič-no mlačnost. Mila je podpisal več milijonov vojnega posojila, Bolog-1 menili v bolnice. Gotovo je že več na komaj 400,000 lir, Cremona 50.kakor 50,000 ranjencev v Egiptu, tisoč, borratfl Fprrav« ravrm +r>i; Egiptske oblasti so sedaj boTj kakor kdaj poprej pod angleško komando. dne 10. junija so dobili avstrijski državljani poziv komandanta angleške armade v Egiptu generala Maxwella, v katerem S3 napovedujejo stroge odredbe proti vsem, ki ne predlože dokaza, da simpatizirajo z Italijo ali z Rusijo. Taka izpričevala je bilo do 1. julija predložiti egiptskemu ministrstvu notranjih del. Izvedelo se je, da bodo poslani v koncentracijske tabore vsi tisti, ki takega izpričevala ne predože. Nekaj ljudi je vprašalo pri italijanskem in pri ruskem konzulu, kaj naj pomeni zahtevano izpričevalo in so izvedeli, da pomeni to prošnjo za podelitev italijanskega ali ruskega državljanstva. Ruski konzul je obenem rekel, da dobe rusko državljanstvo samo ljudje krščanskega veroizpovedanja. Židje pa na noben način. Velika večina avstrijske kolonije ni na to storila nika kih korakov in čaka, kaj se zgodi. Nekaterim se je posrečilo odpotovati na Grško, odkoder so čez Bolgarsko in Rumunsko prišli domov v Avstrijo. Ostalo je pa še nad 2000 ljudi le v Kahiri in sodi se, da jih bodo prepeljali v koncentracijske tabore na Malto ali v Rasel-Tin. — Tako poročilo. Pri čitanju se človek pač nehote spominja mnogoštevilnih Slovencev in Slovenk, največ z Goriškega, ki jih je usoda zanesla v Egipt. Kaj bo ž njimi?
Že sedaj tako tarnanje radi mraza, kaj bo pa pozimi?
Pecivo na Dunaju.
Listi poročajo, da na Dunaju iin Nižjem Avstrijskem ne bodo j smeli peči malega peciva, češ, da j nočejo dati dovoljenja, ki je bodo morali morda že v kratkem pre-' ! klicati. Šele kadar bo nova žetev zmleta in se bo videlo, koliko je I moke resnično na razpolaganje, ! potem se bodo morda odločili, do-j voliti izdelovanje malega peciva, j Pač pa se že od 15. avgusta peče kruh iz pšenične in ržene moke v razmerju 1:2, dodati pa se sme tej mešanici 107c krompirjeve moke. Koruzna in ječmenova moka se ne sme več primešavati. Od 16. septembra bo veljalo 7 dekagra-mov kruha zopet 4 vinarje.
Essad paša proti svojim nasprotnikom.
"Corriere della Sera" javlja iz i Drača:
Esad paša je postavil v Draču vojno sodišče, ki je obsodilo mnogo odličnih Essadovih nasprotni-i kov na smrt. Nekaj so jih pobesili, I druge je Essad paša pomilostil naj dosmrtno ječo. Justifikacije so napravile na prebivalstvo globok vtisk.
Angleško gospodarstvo v Egiptu.
Na Dunaj je prišel gospod, ki je živel osem let v Egiptu in je o 011-dotnih razmerah med drugim povedal tudi sledeče:
Kaj začetkom vojne so Angleži odpeljali Avstrijce in Nemce v koncentracijska taborišča. Iz pisem teh internirancev je razvideti, da se jim slabo godi. Nastanjeni so v barakah ali šotorih in pogrešajo vse udobnosti. Zjutraj in popoldne dobe čaj s kruhom, opoldne pa nekaj mesa s kruhom. Pritožujejo se, da so lačni. Mišljenje domačega prebivalstva v Egiptu je Angležem sovražno. Vsled tega imajo Angleži vedno 12.000 vojakov v Kahiri. Zbiranje indijskih in avstralskih čet v Egiptu je nehalo, zlasti ker indijski vojaki sploh ne poznajo nikake discipline in so u-ganjali vsakovrstne nasilnosti. — Vobče se misli v Egiptu, da je za-vojevanje Dardanel neizogibno in da bo to pomenilo konec vojne. Razmere se v Egiptu vsled vojne niso dosti premenile, samo občevanje Evropejcev z domačim prebivalstvom se strogo nadzira. Tako je bil poklican na pristojno oblast avstrijski zdravnik, doma iz Istre, in je dobil ukaz, da z Arabi in mohamedanskimi Egipčani sploh ne sme občevati. Tudi ne če so bolni? S turških bojišč je bilo pripeljanih v Egipt jako mnogo bolnih in ranjenih vojakov. Vse bolnice so prenapolnjene in mnogo hotelov in privatnih hiš so pre-
tisoč, bogata Ferrara ravno toliko.
Kakor se poroča, namerava tudi italijanska vlada konfiscirati vse zaloge žita, da uredi po nemškem in avstrijskem vzorcu preskrbo prebivalstva s kruhom.
Kraljev namestnik je ustanovil posebno komisijo, ki naj nadzira postopanje z vojnimi vjetniki. — Komisiji načeluje bivši minister general Spingardi.
Italijane zebe.
''Corriere della sera" bridko toži, kako zebe italijanske vojake in kakemu trpljenju so izpostavljeni v vojni na gorah. Strašen je sovražnik, proti kateremu se morajo boriti naši vojaki v visokih dolinah na Tirolskem in Koroškem. Nihče, ki živi v toplih solnčnih mestih, si ne more predstavljati, kaj se to pravi, prebiti eno noč na višini dveh do tri tisoč metrov. Meščan misli morda z občutkom, podobnim nevoščlji-vosti, na one vojake tam gori, ki uživajo hlad krasnih Alp. V resnici pa je drugače: ako je tudi čez dan temperatura udobna, sledi zvečer, kakor hitro solnce zatone, hlad mraz, in misel, da bo treba prebiti celo noč v ledenem
mrazu na miru, učinkuje na vojake strahovito. Hribolazec ve, kako željno se pričakuje v mrzli zvezdnati noči v gorovju jutra in kako strašni so gorski velikani, kadar divja okoli njih nevihta in dež. Ali hribolazec more kljubovati mrazu, ker se lahko pregib-Ije, vojak na straži pa mora biti na miru na svojem mestu. In kruti sovražnik pride natihoma in zahrbtno. Nobene bolečine ne čuti takrat, ko mu udje zmrzujejo, gorje mu, ako ga premaga zaspanec, gotova mu je smrt. Kadar bo sestavljeno število žrtev te strašne vojne, se bomo čudili, koliko jih je poškodoval ali mraz.
Železniške nesreče.
svete Barbare
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa.
I.	podpredsednik: KAItOL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.
IL podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St.. Rock Springs, Wyoming.
Tajnik: JOHN TE LB AN, Box 707, Forest City, Pa.
II.	tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City. Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St, Jollet, I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, »00 Chicago St., JoUet, I1L
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622. Forest City, Pa. IL nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa. IIL nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kans.
I.	porotnik: MARTIN ŠTEFANČlC, Box 78, Franklin, Kans.
II.	porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Green-
field, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11^, Bridgeport, O. L upravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135, Broughton. Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 4012, Witt, 111.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Penna.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
			
I&XH—	_______________J______	—i1-—	
Za smeh in kratek čas.
POKLON.
Slikar gospodinji: — Oh, gospa, vsak dan ste bolj pridni. Gospodinja: — Gospod, vi pretiravate! Slikar: — No, recimo vsak drug dan!
POGO VOR.
—	Ti si bila v kopališču, kaj ne? — Slišala sem, da se ti je nekaj pripetilo s kopalno obleko.
—	Da, pomisli, med kopanje m se mi je obleka nekaj strgala in jaz sem ravnala tako nerodno, da sem jo nazadnje izgubila.
—	In kako si potem prišla iz vode?
—	Kakor Venera — popolno ma naga. — Žal, da ni bilo žive duše v bližini.
Tornado v Ulinoisu.
Vsled tornada, ki je obiskal v torek pozno zvečer Bureau County, 111., je bil ubit en možki, do-čim sta bila dva težko poškodovana.
Brzovlak Curih-Biel-Geneva je na postaji Dietikon zadel ob lokalni vlak Dietikon-Curih. Razbitih je bilo več vozov in stroj. Štiri ali pet oseb je bilo ubitih, več je ranjenih. Proga je popolnoma razdrta. — Blizu Glasgowa sta trčila
škotski vlak in neki drugi vlak. j živalim prinašala smrt. Bedasti Dva voza sta bila razbita; ena ose- prebivalci dotične- vasi so se ob-usmrtil ba je mrtva, nekaj pa jih je ranje- orcžili s ko. imi, sekirami in sipi
Praznoverstvo na kmetih.
V obr in i Dombar blizu Marosva-sarhelyi i na Ogrskem je umrla na koleri žena posestnika Petrosana. Po vasi se je raznesla govorica, da je bila pesoglavka, ki je ljudem in
________________ nih.
groba izkopali umrlo ženo in prehod H srce ter razmesarili telo. Seveda bodo skrunilce groba primerno zamrli.
Požar na parniku.
Xewyorski urad Fabre črte je dobil včeraj popoldne brezžično brzojavko, da je izbruhnil na parniku "Sant' Anna" požar. Na krovu se nahaja 1763 potnikov in 175 mož posadke. Med potniki je kakih 1400 italijanskih rezervistov. —
Iz poznejših poročil je razvidno, da je bil požar pogašen in da
____ in so šli na pokopališče, kjer so iz je parnik izven, nevarnosti.
___________

GLAS NARODA, 14. SEPTEMBRA, 191».
s:
Jugislovanska
Et
s
Katol. Jedneta
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI; r
rredsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 312 Sterling Ave., Barberton Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn.
Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn.	r
Zaupnik: LOUTS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZTTNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kani. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5127 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠN1K, Box 133, Burdine, Pa.	(
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308-6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Stev. 1,
Ely, Minn.
LOUTS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAnEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NAROD A."
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne itvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
Kadar pridem z vojne!
Spisal Jan Janča.
(Nadaljevanje).
"Molči, Jožef, molči", reče bobnar Jurij, ki si je danes slavnostno ozaljšal oprsnik z žoltim "me-dajlonoin"; "ko hi pa opazil, kako Prusak na tebe meri, pa hi se kaj lepo skril nekam za grm.'' "Oho, gospod, nisem tako bo-

'.t"
"Tukaj, ko veš, da ti nihče ničesar ne učini."'
"Mislite torej zares, da bi se strašil pruske puške?"
"Ne mislim le, marveč vem. Bil sem uh vojni; predno sem šel v boj, sem imel poguma več nego preveč, ko sem pa videl, kako so namerili na nas Italijani svoje puške in topove, mi je bilo vendar tesno pri srcu. a bil sem starejši nego ti."
"On se samo dela tako hrabrega", se oglasi stari Zalešak, Jožefov oče — "ko hi pa prišlo do resnice bilo bi drugače, saj ne more videti krvi, kadar mati zakolje petelina."
Navzoči se spuste v smeh navzlic vsemu sirahu pred vojno. Jožef zarudi kakor turški robec, pa ponosno dvige glavo ter reče:
"Kaj, oče? Torej zares mislite, da bi se bal? Ko ima iti za cesarja, se ne bojim niti petdesetih takih Prusakov. A če hočete, dokažem vara to, da se vam ne bo mogel nihče smejati, da imate bojazljivega sina."
"Ne vem, kako bi to dokazal...."
"Toda pusti ga v miru Vašek", reče vsa otrpnela strahu Jožefova mati.
"Kaj, on nam hoče dokazati.."
"Oče, če hočete, pa vam to res dokažem."
"Hočem, dokaži!"
"Pustite li me na vojno?"
"Pustim, če hočeš iti takoj."
"Za Boga, Vašek, Jožef, ali sta prišla ob pamet?"
"Naj le gre; saj če pojde, zaj-de tjekaj za skedenj, pa se vrne iz vojue! Hahaha!"
"Torej smem, oče?"
"Smeš — rekel sem."
"Jutri odidem."
"(Je hočeš, še danes."
Navzoči osuplo gledajo, kako čudno se je spremenila njiju govo-
I	I	f
Potrka na vrata od čumnate ter zal, toda imel ga je rad; ni mu jih naučili uljudnosti! Dobili so zakliče:	'spregledal ničesar, toda nikdar mu jih od naših že nekolikokrat za to.
j "Marica, vstani, Jožef je tu- ni rekel po nepotrebnem žal bese- ker so hoteli izvedeti, kako pečejo
kaj; prišel se je poslovit od tebe, de.... Jože pojde____mar naj ga na Češkem pecivo. "Naši vojaki
ker pojde----"	prosi, da ne bi šel? Nikdar. — imajo poguma več nego je treba,
j Jožef mu ni pustil dogovoriti, Naj gre, če tako hoče, ne bom mu in Benedek je vrli general, isto ta-da bi se Marica preveč ne ustraši- branil. Kdo ve, ali bi mogel kedaj ko tudi Galas. Mislim, da Prusaki la; oil sam ji vse lepo razloži, da ljubeznjivo pogledati Jožefa, ko bi ne najdejo niti poti, ko enkrat zase bo preveč bala zanj. (se dal preprositi in ko bi mu po- resno planemo na nje", je končal i Marica urno navleče na-se oble- tem očitali bojazljivost____In o- Jožef pismo do svojih dragih, ljubko ter odide v vežo, pozdravit Jo-eitali bi mu.,.. Ta sramota ne I j enih starišev. žefa. sme ostati na njegovem imenu. —1	(Dalje prihodnjič.)
j "Ali je res, Jožef, da si prišel Naj torej rajše gre, in ko bi imel'	m i■ > —__
poslovit se od mene? A zakaj?" tudi pasti — saj to. kar ga inm w , . . _ , j Jožef ni mislil, da bo ločitev ta- doleteti, mu ne odide, ko bi tudi, ^°f°pn0St .Komeilske planote. : ko težka. Mislil si je. da to pojde ostal doma.	| lvakor Poročajo iz vojnega čas-
tako lahko kakor takrat, ko je šel! V ponedeljek dopoldne je odšel ™kars*eSa stana, imajo ljuti ita-'za teden dnij v Jaromice na božjo Jožef v Gradišče ter vstopil za pet	llaPadl obi dolenji Soči
j pot. Obljubil je takrat Marici d« in dvaiset	..... P_lavm namen- polastiti se važne
ji prinese veliko pobarvano
iz medene potice, prsta z velikim oblečejo v vojaško obleko. Vse se z rudečim očesom in zalo podobico, mu je lepo podalo — suknja in ka-Mariea se je nasmejala, želela mu pica, puška in sablja pri boku. srečen pot in moker dež — toda Med veselimi tovariši je kmalo danes? Kako ji hoče reči, da odide na vojno----Škoda, da se je tako ponosno zaklel pred vaščani.. Že je jel omahovati na duhu, ali bi naj vendar le ostal lepo doma pri svoji Marici.... Toda ne, on
ci, da in dvajset goldinarjev, naštetih na ^	Po ast t. se važne
> srce roko, v vojaško službo. Kmalo ga	(Doberdobske) planote,
dikim oblečeio v vn^stn	v* * »To.da ta planota ni le zavarovana
pozabil na solze, mater in sestri in na zamračeno lice očetovo.
II.
Cerkovnik pri sv. Jakobu je vedno trdil, da nam od zapada ne
.	. , .	.1	XXUU, viti J 1(1 lil uu irtl ji
ne ostane, ker smejali bi se mu, m prihaja nikdar ^ dob Ver. tega bi ne prenesel, propal bi od jeli >so ker . bU f £
cr-.iinnrn	tm-in nm.l.i	■ <■■ n	.	...
vek ter je baje čital, da z zapada so prihajala na Slovensko nemška krdela ter pustošila, plenila in morila, da je kri nedolžnih vpila k nebu po maščevanju. A sedaj so
sramote----, torej pojde, naj se
zgodi, kar hoče....
Stari Zabranski odide v sobo, pustivši Jožefa in Marico sama v
veži, da bi ju ne oviral pri ločitvi, cjj. i . , - , i t t -	iJXJ '"«aWvmiju. seuaj so
Stala sta torej brez besed, Jožef zopet doletavale od te strani bojne z žalostno pobeseno glavo, Man- -ca s solzami v očeh, ne vede, ali je
riea. Jožefov oče se je smejal sinovemu pogumu, češ. da doslej še ničesar ni skusil, toda materi je krvavelo srce....
•Jožef vzame klobuk ter se poslovi.
"Ali že greš?" vpraša oče.
"Ne še; pojdem se le poslovil od Zabranskih."
"(><1 Marice?"
"Da. in od roditeljev. Z Bogom, sosedje, lahko noč!"
Odide. Sosedje resnobno odmajajo z glavami. "Kdo ve", so mislili. "kaj še vse nastane iz tega? Jožef je ponosen, neodjenljiv, ima svojo glavo, kakor oče...."
Nekoliko pred polnočjo se raz-
idejo.	|
*
Pri Zabranskih niso več svetili. Jožef potrka rahlo na okno, v izbi se kmalo oglasi šum v dokaz, da še niso vsi spali.
"Kdo trka?" je bil slišati glas. in Jožef je spoznal, da povprašuje to oče Zabranski.
"Jaz sem, Zalešakov Jožef."
"Kaj še hočeš tako pozno? — Danes ti Marica ne sme odpreti. Bilo bi to lepo — mi drevenimo strahu, ona pa se shaja z Ijub-čkom." ,
"Odprite stric! Povem vam ne kaj jako važnega in takoj zopet odidem."
Zabranski prižge malo oljnato svetilnico ter gre odpirat.
"Kaj mi torej hočeš?"
"Prišel sem se poslovit od vas."
"Kaj ti je vendar prišlo v glavo? A kam hočeš iti?"
"Pojdem v vojsko, oče mi je že dovolil."
"Eh, ne narejaj neumnostij in počakaj, da te vzamejo. Za vojaščino imaš še dovolj časa. Lahko se boš tam še pretepaval, da ti bo kar presedalo."
"Recite, kar hočete, jaz sem se že odločil. Drugekrati bi me oče oprostil vojaščine, ker sem edini sin na posestvu. — Pojdem in se bom bojeval proti Prusom, da ljudje ne poreko, da Zaleškov Jožef je imel dovolj poguma, dokler ni ovohal smodnika; ko pa je cul o vojni, se je skril za peč. Kje je Marica, da se poslovim od nje?"
Zabranski je poznal Jožefa, da izvrši, kar se je namenil, torej se ni več čudil, samo to se mu ni moglo uravnati v glavi, čemu se mu j s to vojno tako mudi; — zares, svojim ušesom ni mogel verjeti. —
to resnica, ali ne. da se je ljubček prišel poslovit. A on ni govoril; kakor bi mu bila onemela usta, nekdaj tako zgovorna, tako mila....
"Torej govori. Jožef, čemu si se prišel poslovit od mene? Ali me nimaš več rad?"
"Ne govori tako, moja dušica; tvoje besede mi ranijo srce do krvi. Vse kaj drugega je temu vzrok.... Toda kako ti naj to povem, da te ne bi razžalil?.___Pojdem na vojno. ..."
"Na vojno, Jožef, na vojno. Ali prav čujem?"
"Ne prestraši se tega, Marica, nič se mi tam ne zgodi. Devica Marija in sveti moj patron me obvarujeta vsega zlega."
"Toda čemu greš na vojno? Kdo te sili? Kaj te mar nimam dovolj rada?"
"Nihče, nihče me ne sili — samo moja čast. Pojdem, da ne poreče nekdo, da sem bahač.. Čuj, Marica, nocoj sem rekel pred mno-žico ljudi j, da se ne bojim petdesetih Prusakov — in oni so se mi smejali. Dokažem jim to, — saj o-
če mi je že dovolil iti____Torej z
Bogom, Marica, obljubi mi, da počakaš na-me, kadar pridem z vojne. Potem bova svoja za zmiraj.. " "Ce se ti kaj pripeti, Jožef, jaz se vtopim...."
"Ne govori tako, draga duša, ne govori in ne rogaj se Gospodu Bogu ; rajše moli za-me____Z Bogom
in obljubi mi.... "
"Obljubiljem ti, Jožef, pred Bogom. da ti ostanem zvesta do smrti. Bog te obvaruj...."
Solze ji zabranijo dalje govoriti, ki so ji padale po licu kakor dragi biser j i____
Pri Zalešakih si videl žalostne obraze, kakor bi se pripravljali na pogreb. Gospodinja čudo da o-mcdlela, ko se je spomnila, da njen edini sin Jožef hoče iti na vojno, in da se ne da odvrniti od svojega sklepa. Čemu si ga je vendar od-gojila ? Čemu je prebdela toliko nočij pri njegovi zibelki? Čemu ga je vedno hranila in oskrbovala kakor oko v glavi? Nemara za to. da ga sedaj v vojni ustrele ali pohabijo? — Gospodar je tolažil svojo Babušo, kolikor je mogel, dasirav-no tudi njemu ni bilo dobro pri srcu, češ, da na vojni vseh ne po-streljajo, in Čemu naj bi vstrelili ali pohabili prav njihovega Jožefa? — Pa je tudi dobil plačilo za tako tolažbo. 'Saj jaz dobro vem', je očitala možu gospodinja, joka-je, "da boš ti vesel, ti stari pagan, ko se znebiš Jožefa z vratu. Nikdar ga nisi imel rad, kakor se o-četu spodobi; kaj je tebi mar zanj. če ga kateri Prusak ubije? Ti ne preliješ solze za njim.... ti.... " Konec očitanj sc je vtopil v solzah ____
Gospodar, kar je bil živ, ni videl rad takih pojavov ženskih občutkov; drugekrati bi se bil strogo branil proti takim napačnim o-čitkam, toda danes je molčal, ne hote k žalosti prilivati pelina. Zgubil se je iz sobe, ker ni mogel dalje gledati objokanega lica gospodinje in obeh hčerk — trinajstletne Rozike in šestnajstletne Anči-ke. deklici kakor razcvetajoči se rožici; zgubil se je, da bi v samoti premišljeval, ali naj prestriže sina ter ga prosi, da bi ostal doma, ali
naj mu pusti oditi____Ni bil do
Jožefa tako trdosrčen, kakor ga je
novice.
Naši zavezniki so bili slabi. Sak-si so se umaknili pred premočjo in Prusi so se brez prelivanja krvi u-gnezdili v njihovi deželi. Pa tudi gospodarili so v njej! Lasje so vstajali ljudem na glavi od groze, ko je pripovedoval bobnar Jurij, kar je čul o njih v Brodu. Pripovedovali so to gospodje pri sodni j i po nemški — on jih je razumel, saj ni bil zaman v Italiji — in ti vendar ne bodo lagali. Da baje Prusi plenijo in požiga jo ter odirajo, kamor pridejo. Celo šestnajstletne fante love ter jih vtikajo v vojaško suknjo. Ta lov se vrši na konijh, in kdor se jim postavi {io robu. njega brez usmiljenja pobijejo. Niti Tatarji niso tak , besneli, ko so napadali sveti Host in. V deželah našega cesarja se jim godi dobro kakor doma, ker jim kažejo pot ogledulii, ki so že pred enim letom narisali vso državo, in taki izdajalci, kakršen je oni Heidebrand, ki ima v Prerovu apneno peč.
Takšni so najokrutnješi in najhujši. Ej, pri nas se ne bodo dolgo šopirili! Naši vojaki so jim že pokazali svojo hrabrost kakor tem Italijanom; tudi oni so si mislili, da bodo z našimi kmalu gotovi, za to pa so jih dobili pri Kusto-ci; bili so popolnoma premagani, in naši so zaplenili mnogo topov ter zajeli sovražnikov nad dva tisoč; ranili so princa Amadeja in mnogo generalov. Pa Prusaki so že tudi okusili hrabrost naših vojakov pri Jožefevem na Češkem. Prosili so naše za premirje, toda ga jim niso dali, in prav so imeli; naj jim le kmalu pokažejo pot iz Češke....
Pri Zalešakih so pričakovali dan na dan od Jožefa kako novico, ali še živi in kako se mu godi v vojni — čakali so teden, štirinajst dnij. a pisma le ni bilo. Polaščevala se jih je mučna negotovost; mislili so marsikaj : da je zbolel, da so ga že ubili v vojni, ali pohabili tako, da ne more pisati. Hudomušni sosedje so jim to privoščili, češ, naj bi bil vsaj stari pameten, Če je bil mladi nespameten; čemu so ga pa pustili v vojno; drugi pa so Jožefa pomilovali. Bilo bi ga res škoda — tako mladega in vrlega junaka. Marica je salinela od strahu ; tolažili so jo kakor so mogli — toda kaj pomaga tuja tolažba, ko pa on nič ne piše. Bila je vedno žalostna in od tega časa, ko je Jožef odšel, nekako bolehna. Ljudje so se kar čudili, kako ga more imeti
toliko rada____
Naposled je došlo pismo na Za-lešake in v njem listič na Marico. Jožef je pisal, kaj so vse skusili na pohodu v Češko. Čudil se je. kako je mogla vlada dovoliti, da so jim dajali hrano židje. V Prerovu je veljal droben porcijon, — bilo ga je dovolj komaj za kakega tiča — tri in dvajset krajcarjev, pa še jesti niso mogli teh pomij. Grah. kaša, sok. zelje — vse je bilo skupaj zmešano in brez vsakega okusa. Marsikateri je glasno godrnjal: "To je hrana za vojaka, kateri po dolgih naporih išče krepke jedi?...." Jožef še ni bil v ognju; drugi tovariši so že skusili, kako znajo Prusaki streljati. Toda naši so jih naučili uljudnosti! Prusaki se jih boje; posebno pa jih je strah pred našimi liuzar-ji. Njihovi konjiki so neokretni pritlikovei, o naših huzarjili pa pravijo, da niso ljudje iz mesa,
jako močnimi pozicijami avstr. čet. temveč tudi z nedostopnimi naravnimi ovirami. Avstrijci so namreč odprli Soške jezove pri Gradiški in preplavili vso ravnino ob podnožju Komenske planote. Znani general von N. se je napram nekemu vojnemu poročevalcu izjavil
"Italijani imajo hrabre častnike, tudi njihovi alpinci in bersa-glierji so dobri vojaki. Nočem jih podcenjevati. Njihova artilerija strelja slabo. Pred štirimi tedni bi bili Italijani na tej črti morda še kaj opravili, sedaj pa ne več. Začeli so sedaj premišljati, nam pa ni treba."
dolžila gospodinja; ni ga sicer bo- marveč pravi zlodji. Ti zlodji so
2fA*I ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naroO nlno srn "Glas Nir-Mla" ln knjige, ki kor tudi za vse aruge v našo stroke spadajoče posle:
Jtaaj Lind, Ark. In okolica: Mlchae Cirar.
8aa Francisco, CaL: Jakob Lov Sit* Denver, Colo.: Frank Skrabec. Lead v i lie, Colo.: Jerry J am nit Pueblo, Colo.: Peter Cullg, J. m Boj t«, Frank Janesh In John Germ.
Salida, Colo. In okolica: Lonli Co stello (The Bank Saloon). Waisenburg, Colo.: Ant. Saftlch. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Bodmin Woodward, la. in okolico: Lukas Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. Verblč. Oglesby, 111.: Math. Hribernlk. Chicago, 111.: Frank Jurjovec, Depue, 111.: Dan. Badovinao. La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, HL: Frank Laarlch, John 7,» (etel In Frank Bamblch. Mineral, Kans.: John Stal«. Wankegan, BL: Frank Petkoviek ta Math. O grin.
So. Chicago, I1L: Frank Corns ts BudoLf Požek.
Springfield, HL: Matija Barborid Fronteaac, Kana. ia okolica: Frani Cerno.
Mulkery, K ana la okoli«: Martt* Cot.
Calomel, Mi eh. Ia okolfea: Par«. S halts In M. F. Kobe Manistiqne, Mick. ta okolica: B
Kotslan.
So. Range, Mick, la oballea: « c Lfkovll. Aarara. Mian.: Josip Vogla* Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jti >> Petrlch ln Frank Žagar. Dnlnth, Minn.: Joseph Sbarabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gonle M. L. Kapsch, Jos. J. Peshel ln Louli M. Pernšek. Bveletb, Min.: Jurij Kotae. Gilbert, Minn. In okolica: L. Vesel Hibblng, Minn.: Ivan Poa$e. Kitzville, Minn, in okolico: Joe Adamieh. Nashwaok, Minn.: Geo. Mamin. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcfc St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee. Great Falls, Mont.: Math, tirich 8409 N. 5th Ave.
Red Lodge, Mont.: J. KoprivSek. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Little Falls, N. I.: Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J Marin&e, Chas. Karlinger In Jakot Rewilk
Barberton, O. la okolica: Alois Ba lant.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in okolica: John Kua is 1735 E. 33. St Yonngston, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Fa. la okolica: M. Kla rich.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddoek, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf pieterSek. Burdine, Pa. Ia okolica: John Ker Minit
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Canonsburg, Pa.: John Kokilch. Bronghton, Pa. la okolica: A Dem
Mm.
Datragh, Pa.: Dragu tin Slavi«. Dnnlo, Pa. in okolico: Josip Sohot Export, Pa. ta okolica: John Prostor Forest City, Pa.: Karl Zalar In F7 Leben.
■Wll Pa! %ntn* vai«*Ha*1*
Greensburg Pa. in okolica: Josept Novak.
Irwia, Pa. ta okolica: Frank Dem tar
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja lr John Polanc.
Marianna, Pa: E. Gottlieher. Mwdow Lands, Pa.: Georg Scbnlta
Monessen, Pa.: Math. Kikelj.
Mesa Boa. Pa. ta ekslica: Fraaf '^fc ________
Pittsburgh, ra! Ignacij PodvaaalS. Ignaa Magister, Z. Jakše ln U. B. Ja
koblch.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Uaity Sta^ Pa.: Joseph Skerlj. West Newtom. Pa. ia okolica: Jod» Jot an.
Wlliock, Pa.: Frank Senas la Josopk
PeterneL Toele. Utah: Anton PalM. Winterquartcrs, Utah: Louis Bla-sfeb.
Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta Ravensdaie, Wash.: Jakob Rom •ak
i
Davis, W. Ta. la okoUca: Joha Bw sleh.	j -
Thomas, W. T«, la okolica i Tru|
Kocljan In A. Korenchan. Grafton, Wis.: john StampfeL -j Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik ln Frank Meh.
»heboysan. Wis.: Frank Sepich 14 Heronlm Svetlin.	*
West Allls, Wis.: Frank Bkoi 14 Louis LonČarlfl.	■
Rook Springs, Wyo.: A. Justin, YaL Stalidi in Valentin Marcina.
merer. Wyo.: Joalo Motal. "
iCENIK KNJIG,
katere ima v zalogi
SLOYENIQ jPUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW l^ORK, N. Y. //
-----\
MOLITVENIKI:
Duhovni boj	;—.60
Evangelijska zakladnica	t—.50 Gospod usliši mojo molitev
z pesebno velikimi črkami $1.00
Ključ nebeških vrat	—.50
Jezus in Marija	s—.40
Marija Varhinja	t—.60
Marija Kraljica	—.60
Skrbi za dušo	■—.60
Vrtec nebeški	;—.40
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	:—.50 Angleško-slovenski in slo-
vensiko-angleški slovar	—.40 Berilo prvo, vezano	—.30 Berilo drugo, vezano	:—.40 Berilo tretje, vezano	:—.40 Cerkvena zgodovina	—.70 Dobra kuharica, vezano	$3.00 Domači živinozdravnik	—.50 Evangelij	—.50 Fizika 1. in 2. del	—.45 Hitri računar, vezano	—.40 Katekizem vez. veliki	^—.40 Katekizem vez. mali	—.15 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano	$1.20 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	;—.25 Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20 Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60 Slovensko-angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem	—.40 Trtna nš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	—.50 Umni kmetovalec	—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	—.20 Belgrajski biser	—.20 Beneška vedeževalka	—.20 Bitka pri Visu	—.30 Bodi svoje sreče kovač	—.30 Boj s prirodo	—.15 Božični darovi	—.15 Burska vojska	—.25 Cerkvica na skali	.—.15 Cesar Jožef II.	—.20 Cigan ova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov	$5.00 Cvetke .20 Don Kižot	^.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	—.20 Grizelda	s—.10 Hedvika, banditova nevesta	—.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	:—.20 Hustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 Izlet v Carigrad	i—.20 Ivan Resnicoljub	—.20 Izanami, mala Japonka	—.20 Izidor, pobožni kmet	—.20 Jama nad D ob ruš o	—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	—.20
Križana umilejnost	—.40
Kaj se je Makaru sanjalo?	—.50
Lažnjivi Kljukee	—.20
Leban, 100 beril	—.20
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman	$1.00
Malomestne tradicije	—.25
Miklova Zala	—.35
Mirko Poštenjakovič	.—.20
Na divjem zapadu, vez.	t—.60
OPOMBA: Naročilom je prilo tovini, poštni nakaznici, ali poštn ^nah že vračunana,
Na jutrovem Na krivih potih Na različnih potih Narodne pripovesti, 1., 2.
in 3. zvezek po Naseljenci	£
Na valovih južnega morja Nezgoda na Palavanu Nikolaj Zrinski O j etiki
Odkritje Amerike, ve*. Prihajač
Pregovori, prilike, reki Prst božji Randevouz
Revolucija na Portugalskem Senila
Simon Gregorčiča poezije Stanley v Afriki Sherlock Holmes.
3., 4., 5. in 6. zvezek po Sveta noč Srečolovec
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov Strelec
Sanjska knjiga, velika Štiri povesti Tegetthof
Vojan na Balkanu, 13 zvez. Zlate jagode, vez. Življenjepis Simon Gregorčiča
Življenja trnjeva pot Za kruhom
Življenje na avstr, dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu)
«—•33 f—.30
c—«20
«—.20 t—.20
:-.15
t—.20 r—.20
^.13
i—.80 —.30 r-.25 «—.20 t—.29 —.20 r-.13
r-.45
t—.20
—.80 —.20 —.20
$5.00 —.20 —.30 —.20 —.25 $1.85 —.30
—.50 —.50 —.20
—.79
SPILMANOVE POVESTI:
1. zv. Ljubite svoje sovražnike
—.20
2. zv. Maron, krščanski	
deček	r~.25
4. zv. Praški judek	—.20
6. zv. Arumugan, sin indij-	
skega kneza	—.25
7. zv. Sultanovi sužnji	-—.25
8. zv. Tri indijanske pove-	
sti	:-.30
9. zv. Kraljičin nečak	—.30
10. zv. Zvesti sin	—.30
11. zv. Rdeča in bela vrt-	
nica	—.30
12. zv. Boj in zmaga	—.30
14. zv. Prisega huronskega	
glavarja	—.30
15. zv. Angelj sužnjev	r-.30
16. zv. Zlatokopi	—.30
18. zv. Preganjanje indijan-	
skih misionarjev	—.30
19. zv. Mlada mornarja	.30
TALIJA.	
Zbirka gledaliških iger	:
Brat sokol	r—.23
Cigani	—.40
Pri puščavniku	—.20
Putifarka	—.20
Raztresenca	—.30
Starinarica	—.20
Županova Micka	—.30
Idealna Tašča	—.20
RAZGLEDNICE:	,
Newyorške, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	—.03
ducat po	:—.23 Z slikami mesta New Yorka
po	^-.23 Album mesta New Yorka
krasnimi slikami, mali	—.33
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali	—.10
Združenih držav, mali	—.10
veliki	—.23
vezan	—.50
Balkanskih držav	—.13
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, "Wyoming in West Virginia in vseh drugih
držav po	.—.28
j
žiti denarno vrednost, bodisi v pru ih gnamlrah Poštnina je uri vaahi

aiiMmii
^■Vi^iMia^iilyiia'iiiiiAWih'iai^iuii^iiKKiSKa
IZVRŠEVALM ODBOR: Frank Sakacr, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. T. Edward Kalish, tajnik, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Jager, blagajnik, 6241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
General Boroevič.
''Slov. Narod" piše:
N-ivi ljubljanski častni meščan, slavni zapov«*dnik primorske ar-iii a d«*, general Svetozar Boroevič <lc Bojna je potomec stare pravoslavno praničarske oficirske rod-liirie. sin onega plemena našega nnt<»da, ki je stal stoletja na jugovzhodnem braniku monarhije in i/. Uati-ri-jra i/šlo veliko število najodličnejših avstrijskih generalov in vojskovodij.
General Svetozar Boroevič de Bojna je rojen 1. decembra 1856 v rmeti<"-u. Zvest rodbinski tradiciji. j<* poslal oče, nadporočnik Boroevič. lOletnega fantiča v vojsko višje v/bojeval išče v Kame-11i<-i pri IVtrovaradinu, odkoder ko <_m še ne 161etnega — asen-tirali k peapolku nadvojvode Franca Karla. Polk je poslal nadarjenega mladeniča v kadetnico \ Gradec, katero je absolviral z odličnim uspehom. 10'/. leta star je bil imenovan 1. majnika 1875 za poročnika v svojem regimentu. 1 dele/il se je bosanske okupacije iu se pri naskoku na Sarajevo tako odlikoval, da mu je cesar podelil vojaški zaslužni križ lil. razreda z vojno dekoracijo. Iz-redne vojaške lastnosti so prede-stinirale mladega Boroeviča za višjo častniško karijero. L. 1881. je bil poklican v vojno šolo na Dunaju, odkoder je prišel k generalnemu štabu. Komaj 31 let star, je bil imenovan za profesorja na Terezija nski akademiji, kjer je učil taktiko, vojno zgodovino in predaval o vojni upravi. I i. 1 S!>1. do 1 Sf>6. je naeeloval kot major in podpolkovnik povrsti generalnim štabom 17., 19. in 27. pehotne divizije, nakar je prevzel let a 1896. bataljonsko poveljstvo pri našem domačem kranjskem pespolku št. 17. Starejši naši vojaki, ki so služili pod Boroevičem, se rudi spominjajo svojega bivšega zapovednika, ki jim je bil strog, toda sitno skrben predstojnik in ki si je pridobil posebno naklonjenost svojih fantov, ker je /, njimi rad in dobro govoril slovensko, oziroma hrvatsko. Kot bataljonski poveljnik j« postal pl. Boroevič, še ne 41 let star, polkovnik ter je bil leta 1808. pokli-ean kot šef generalnega štaba k 8. armadnemu zboru v Prago, kjer je ostal (i let. Dne 1. majnika 1?M>4 je bil imenovan za generalnega majorja in zapovednika 14. pehotne brigade v rodnem, mu IVtrovaradinu. Tri leta je tamkaj poveljeval graničarskim četam, katerih ime spada med najslavnejše naše armade, 1. 1007. pa ga je poklical cesar na čelo hrvatskega domobranskega distrikta v Zagreli. Tu je razvijal general Boroevič. ki je bil 1. 1908. povišan za podmaršala, najplodonos-nejse delovanje in pod njegovim vodstvom so dosegli hrvatski domobranci, ki imajo, kakor znano, hrvalski poveljevalni jezik, kar najvišjo stopinjo svoje vojaške izobrazbe. Junaške hrvatske domobranske čete, ki so si stekle na bojiščih toliko lavorik, so v pravem pomenu "Boroevičevci",
Švetozarja pl. Boroeviča. Čete so pozdravile to imenovanje z velikim veseljem, saj je general Boroevič eden izmed onih, ki uživajo med vojaštvom brezpogojno uda-nost in zaupanje. Potek dosedanjih bojev na Goriškem je pokazal, da bo zgodovina počastila ime Boroevič še z drugim priimkom zmagovitega branitelja slo-vensko-hrvatskih dežel proti njihovemu najhujšemu sovragu. — Cesar je počastil svojega tako odličnega vojskovodjo že z največjimi odlikovanji: general Boroevič ima veliki križ Leopoldovega reda, red Železne krone T. razreda, vojaški zaslužni križ I. in III. razreda, vojaško zaslužno kolajno, zaslužno zvezdo Rdečega križa, vse z vojno dekoracijo. Nem-ši cesar pa mu je podelil železni križ I. in II. razreda.
Poročen je general pl. Boroevič od 11. septembra 1899 z Leontino pl. Rosner ter ima sedaj 141etnega sina Friderika.
Med častnimi meščani ljubljanskimi je general Boroevič četrti vojskovodja. Pred njim je izkazalo mesto isto čast slavnemu maršalu Radeekemu, admiralu Tegetthofu in osvojitelju Bosne generalu Filipoviču.
Razne vojne vesti.
Prašek — prostovoljec.
Bivši minister Ceh Prašek se je priglasil, kakor poroča češki list "Venkov", prostovoljno k vojakom. Prašek bi moral kot nekdanji desetnik pod orožje, toda cesar ga je iz posebne milosti povišal za poročnika ter ga pridelil v službovanje v vojnem ministrstvu.
Jurij Zulawski,
znameniti poljski pesnik in pisatelj, je bil poročnik v poljski legiji in je dne 9. avgusta v bolnišnici za nalezljive bolezni v Dem-bici umrl. Zulawski je bil eden prvih izmed odličnih poljskih pisateljev, ki so šli med legijonarj-ee. Njegov stari oče se je kot bojevnik udeležil poljske revolucije leta 1831., njegov oče pa poljske revolucije leta 1863. Nekaj mesecev pred svojo smrtjo je Jurij Zulawski v ginljivo lepi pesmi naročil svojemu sedaj še nedoletnemu sinu, naj bo vedno pripravljen za boj za poljsko stvar. Nekaj romanov in pesmi Jurija Žulawskega je preloženih na nemški jezik.
V mederni vojni imajo trdnjave razmeroma majhen pomen.
Vojaški kritik lista "Morgen-bladet" v Kristijaniji na Norveškem piše o zavzetju Varšave in I van go roda: Dve močni trdnjavi, kakor sta ti dve, z daleč spredaj postavljeno dvojno utrjeno linijo in vmes ležečimi permanentnimi
pold." Kralj je odgovoril osvojitelju Varšave: "Veliki križ reda Maksa Josipa. Ljudevit."
Rusom manjka municije.
"Gazeta Polska" javlja: Brigada Pilsudski je našla naslednje značilno povelje generalnega štaba XXV. ruske armade: Zapoved-niku 3. grenadirske divizije, zapo-vedniku 46. infanterijske divizije in generalu Wiesolowskemu. Št. 1920 ex 491. od armadnega poveljstva je prišla sledeča brzojavka : Poročilo topničarske munieij-ske kolone in zlasti infanterijske municijske kolone javlja preveliko porabo municije v tem tednu. Opozarjam podrejena mi poveljstva novič. da je neobhodno potrebno znatno liranenje municije. Ukazujem, da se s puškami ne sme streljati prej, dokler ni razdalje 1000 korakov.
Ruski samostani in vojna.
Najvišja ruska cerkvena oblast, sveti Sinod, je z ozirom na veliko bedo poljskih beguncev zaukazal, da morajo ruski samostani s svojim premoženjem pomagati, da se ta beda zmanjša. Pravoslavni samostani se spremene v bolnišnice in bodo morali vse stroške za ranjence plačati samostani sami.
Ne v Petrograd, nego v Moskvo.
Berlinska "Vossische Zeituug" javlja iz Kodanja, da je ruska vlada izdala tajno povelje na guvernerje, naj se dragocenosti iz ogroženih krajev ne pošiljajo več v Petrograd, nego v Moskvo.
Anglija kupuje portugalsko arti-lerijo.
11 Neues Wiener Tagblatt" poroča. da se vršijo med Portugalsko in Anglijo pogajanja, da bi Portugalska prodaja angleški vojni upravi celo svojo artilerijo. Portugalska komisija, ki bo pogodbo definitivno sklenila, se nahaja že v Londonu. Tudi izdelujejo portugalski arzenali le še mu-nicijo za Anglijo. Ureditev razmer v portugalskih afriških kolonij prevzamejo afriške čete generala Bothe.
Skrb za francoske invalide.
Francoska vlada bo ustanovila posebne obrtne šole za pohabljene vojake, v katerih se bodo izučili kakega rokodelstva.
Vojni cilj nacijonalno-liberalne stranke na Nemškem.
Z vsemi proti dvema glasovoma je nemška naeijonalno-liberalna stranka sklenila resolucijo, v kateri izjavlja, da mora biti pogoj miru razširjenje nemških meja na vzhodu in na zapadu.
Mirovna prizadevanja.
'' Rheinisch - "VVestphalische Zei-tung", ki je poglavitno glasilo največjih nemških industrijalcev, takozvanih železarskih in premo-garskih kraljev, napada vehe-mentno "mirovne apostole", ki so obelodanili izjavo proti anektira-nju tujih dežel. Program teh "mirovnih apostolov" pravi: Hujskanje brezvestnega časopisja, ki je vodijo imperialistični nameni, in ostro tekmovanje za zaključena trgovska ozemlja in kolonije, je ustvarilo nevarna nasprotja. Sistem evropske politike je rivali-jtete poostril in iz vsakega lokal-
jarki, zavarovanimi z žicami, minami, volčjimi jamami, opremljenimi s težkimi topovi in s strojnimi puškami, torej tako moderna trdnjava največjega sloga, bi morala — tako se je mislilo — prisiliti nasprotnika, da se loti pravil-t ili potem, ko je bil pokli-luega obleganja in bi morala klju-
utrdbami iz zemlje, železa in be- nega konflikta napravil strašno trna, z nestevilnimi strelskimi neVarnost za svetovni mir. Posku-
ean fini. Boroevič 1. 1912 kot po-veljujoči general 6. armadnega zbora v Košice (severovzhodna Ogrska), so sledili poznejši zapo-vedniki hrvatskega domobranstva preizkušenim tradicijam svojega prednika. Na čelu košickega ar-madnega zbora je hitel pl. Boroevič, ki je bil medtem postal gene-
siti je treba, da se to ustavi. Priliko za to priliko, ki se morda nikdar več n§ povrne, bi podal sklep miru. Ljudstva imajo zdaj tudi besedo. Stara politika državnikov po poklicu se je porušila. Politični in duševni voditelji člo-
veštva, ki morajo obvarovati našo kulturo, ki ne bo vnovič osramočena. možje mirnega dela in tiste mednarodne' organizacije, ki morajo s težavo pridobljene uspehe delovanja obvarovati i ui ezmisemega uničenja, ženske,
bovati celo večletnemu obleganju. A zdaj se je vse izkazalo za popolnoma nepotrebno. Nemci so Ruse kratkomalo izmanevrirali iz njihovih pozicij. Tako je strate-jSVOjega d gični položaj na celem bojišču j brezmiselne
tak. kakor ga je ustvarila krepka katerih naraščajoči vpliv se mora
izvedba dobrega načrta central-
priznati kot novo upanje na mir,
nih drŽav (Nemčije in Avstrije). mase ki se ylh ne gme še enkrat
tal p.-hote, tajni svetnik cesarja Rusi so bili prisiljeni, zapustiti peljati na ubijanje in umiranje, ti in imetnik pešpolka št. 51, na bo- brez boja trdnjavo in morajo zdaj naj vsj skupno pomagajo, ker so jiš<-.\ Nj'gove strategične sposob-(videti, da so bile stotine milijo-jvs| solidarni o %a skoraj postavile med nov, izdane za te trdnjave, proč
Vojni poročevalci na italijanskem
n osti
našimi vojskovodji na odlično vržene. Zgodovina Varšave in
bojišču.
Italijansko armadno poveljstvo
mesto in že 2. septembra 1914 mu lvangoroda pričata, da imajo v je izročil cesar zapovedništvo III. moderni vojni permanentne trd-armade. V živem spominu vseh so njave razmeroma majhen pomen.'se ^onečno vendar odločilo da slavna dela Boroevi.'evih čet v	[prepusti, ali le za poskušnjo,'za-
strasnih karpatskih bojih, juna-	Lakcnična vest.	|stopnike listov na vojno fronto,
ška obramba in poznejša sijajna "Miinchener Neueste Nachrich- Izdane so tozadevne dopustnice ofenziva tega vojskovodje, kate- ten" poročajo: General Suvorov na vse velike italijanske liste, na n-mu bo zgodovina prisodila ime je naznanil leta 1794. osvojenje osem francoskih in devet an„ "branitelja Karpatov". — Ko je Varšave carici Katarini z beseda- ških. Take dopustnice pa ni dobil bilo treba izbrati našim južnim mi: "Hurra Varšava! Suvorov." niti eden ruskih žurnalistov. armadam ob izbruhu vojne z Ita- Carica je odgovorila: "Bravo
lijo /spovednike, je postavil cesar feldmaršal! Katarina." — Princ Ruski oficir v ženski obleki na čelo one armade, ki je prevzela Leopold je naznanil svojemu kra- Na kolodvoru v Lineu je neki težavno in veliko nalogo braniti ljevskemu bratu padec Varšave z črnovojnik, stoječ na straži, zanese primorske dežele, generala besedami; "Hurra Varšava! Leo- gledal sumljivo žensko, ki se je
hotela odpeljati na Dunaj. Žensko so ustavili in jo preiskali in izkazalo se je, da je ta ženska — ruski oficir, ki je pobegnil iz ujetni-škega tabora v AVegscheidu.
Zaplenjen mirovni poziv.
V	Londonu je bilo te dni ponoči vtihotapi j enih več stotisoč izvodov tiskovine, ki je obsegala plamteč poziv za mir. Poziv pravi, da je zmaga Nemčije nad vsemi njenimi sovražniki zagotovljena in da sta Asquith in Grev grobo-kopa Anglije. Policija je begala po hišah in zaplenjala ta poziv. Tako poročajo nemški listi.
Gcspodarske težave v Italiji.
Nemški listi poročajo, da se je začela v Italiji velika gospodarska kriza. Cena kruha in mesa je postala tako visoka, da je revnejši ljudje več ne zmagujejo. Ker je ustavljeno vse stavbno delovanje, ljudje pa že celo leto tudi v inozemstvu niso imeli prej običajnih zaslužkov, jih draginja jako hudo tare. Obeta se jim pa, da bodo dobili dela in dobrega zaslužka v podjetjih, ki izdelujejo vojne potrebščine. Dne 16. avgusta je bil v Rimu shod županov iz različnih provinc, na katerem so se posvetovali, kako poskrbeti za živila. Iz drugih krajev se je mnogo županov obrnilo na vlado, naj občinam preskrbi kredite, da bodo mogle za svoje prebivalce preskrbeti živila.
"Giornale d "Italia*' zvrača krivdo radi draginje na trgovce In industrijalce, ki se okoriščajo na škodo prebivalstva. Vsled manjšega izvoza se je pričakovalo. da cene padejo, ali obratno so narasle za 50 do 200 odstotkov. Zdravniška sredstva so seveda dražja, ker se ne dovažajo več iz Nemčije, to je umevno, ali ne-umevno je pri malih kvantitetah podraženje za 100 odstotkov. U-radniki dobivajo kljub strašni draginji še stare svoje plače, delavci pa si ne upajo zahtevati povišanja plače, ker manjka dela.
V	Siciliji so bili nemiri radi draginje v 16 mestih in 42 manjših krajih. Nemiri so bili tako hudi, da sta morala Salandra in trgovski minister Cavarola poslati posebno brzojavko v Sicilijo, v kateri se jamči Siciliji, da bo dobivala kruh in žito po primernih cenah.
ZAHVALA.
Tem potom izrekam srčno zahvalo vsem darovalcem, ki so darovali za pokojno Agnes Volk. Darovali so sledeči:
Po $1: Frank Krulc, Anton Cm t in Pavel Pro ver.
Po 50«*: John Dodič, Mary Jo-dvur, Ivana Božič. John Ujčič, Joe Gralior. Frančiška Spruhar, Matija Paliska, Joe Šabec, John Stanbul, Fran Gabet, Fran Koc-manin Alojzij Sedmak. M. Sinister 35č.
Po 25^: Anton Tinta, Drido O-bada, Ana Senkic, Frank Samsa, Joe Barbiš, Ivana Barbiš, Mihael Gratir, John Maslo, Joe Butkovič. Ana Frank, Tomaž Tomšič, Tony Martinčič, Antonija HIat, Louis Zdar, Joe Rolih, Tony Frank, Mary Kobal, Frank Klepetec, Anton Berčič, George Štimec, Frank Bradel, Andy Črne, Andy Endan, Joe Gralior, Ivana Dekleva, Fr. Banitsek, John Bamar, Joe Apa-nor, Anton Penko. Jack Porone, Avgust Komar, Stefan Čepek, John Baša, Frank Prser, Anton Bizjak, Frank Suštaršič, John Frank, Emil Markič, Frank Mohor in Joe Trebeč.
Po 20£: John Znebelj, John Andretič in Frank Cesnik.
Po 15^: Mike Lenarčič, Vin-cenc Anb, Frank Gašperčič in Joe Jaik.
Po 10£: John Smolej, Antonija Abid, Anton Železnikar, John Jerič in T. Delale.
Joseph Kastelee, Box 208, Brackenridge, Pa.
Rad bi izvedel za naslov ANDREJA UNETIČ. Predlanskim je bil v Indiani, v Telestonu. Doma je pri Kostanjevici na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi javi, ali naj se sam o-glasi, imam mu nekaj važnega poročati. — Frank Pacek, Lobelia, W. Va., Box 13, Camp 2. (14-16—9)
Kje sta moja dva brata JOSIP in ANTON BOŠTJANČIC ? Doma sta iz Velike Bukoviee pri Ilirski Bistrici. Pred štirimi leti sva bila skupaj z Josipom v Ca-lumetu, Mich., z Antonom pa pred tremi leti v Bowen, Colo. Prosim cenjene rojake, Če kdo ve, da mi javi, ali pa naj se sama oglasita svojemu bratu: John Boštjančič, Box 281, Par-eons, W, Va.	.(14-16—9)
Kje je moj prijatelj FRANK BE-VEC / Svoječašno je bil v Chis-liolmu, Minn., in sedaj ne vem. ali je še tam ali ne. Jaz sem mu pisal že dva pisma, toda odgovora nisem dobil nobenega. Jaz mu nekaj dolgujem, zato želim zvedeti za njegov naslov. — Anton Gold. 3S47 St. Clair Ave. Cleveland, O.	(11-14—9)
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste izdelujem L. popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V poprav j zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse drus;e harmonike ter računam po delu ka koršno kdo zahteva brez nadaljnUi vprašanj.
JOHN WEN ZEL, 1017 East 62 ad St., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom t Pni cylvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovala! sa ctopnik
Mr. ZVONKO JAJUIMH,
ki je pooblaščen pobirati maroi-niao ia izdajati tozadevna potrdila.
Sedaj se mudi ▼ PittaburijE, Pa., im okolicL Ud ravni Stvo "Giaa Narots*1.,
Največja
farmarska naselbina.
Največja slovensko - hrvaška farnjarska naselbina v Ameriki je v okolici mesta Ashland v Wis-eonsinu. BLIZU 200 SLOVENCEV-IN HRVATOV lastuje zem-'jo v tem kraju. Naselbina je stara nad šest let in mnogo naselni-kov ima že jako lepe farme, ki so najboljši dokaz, da je zemlja v tem kraju dobra in kraj ugoden za naše nasclnike. Drugi vzrok, da ti naseljenci tako lepo napredujejo. je to. da jih kompanija ne zapusti, ko se enkrat naselijo, kakor se to drugod godi, temveč jim stoji na strani toliko časa, da si opomorejo.. To je mogoče zato, ker je kompanija poleg njih in ne na stotine milj proč. V pospeševanje svojih interesov so si farmarji ustanovili potrebne organizacije. V korist vsakega kupca zemlje je, da vse to upošteva. Ako hočete torej kupiti dobro zemljo na dobrem kraju, tedaj pridite ali pišite na:
The James W. Gcod Company
Slovenian Dept., Ashland, Wis.
Vsakomur se pošlje list Goodov Naselnik zastonj, ako piše ponj. če se zanima za zemljo ali ne. Šc danes pišite ponj !
OGLAS NARAVNA VINA
Cenjenim rojakom priporočano tvoja
iz najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gaL $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec gal $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovabii agent je rojak M. Žugel.
S spoštovanjem
S. JACKSE, Bos IU, _ & Helena, Pal,
SLUŽBO IŠČE.
Krojaški pomočnik želi dobiti stalno delo. Kdor potrebuje stalnega delavca, naj piše na:
P. N. E. Ivanče, 258 Grove St., Milwaukee, "Wis. (14-15—9)
NAZNANILO,
Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik
i
Dobra zemlja za farme
v Svvipart okraju zar-adneca Michijrara, Največje '»zemlje nove zemlje na izbiro v michiican**ke3 .slavnem pasu madežev in detelje: urikladen za sT>l<išno farmar?tvo. živinorejo, mlekarstvo, ~adje-rejo. perutninarstvo i. t. d. i 10 dr. S5u aker; najboljša zemlja Jls do aker. SlO.io 450 na roko ter do JI0 mesečno za M akrov ali letne obroke. • \ bližini tržišč Chicago, Detroit. Grand Rapids. I' šite za ilustrirani kataloir in mapo. 72 strani, zastonj. Vprašajte slede cenenih izletov iz Toledo in Chicago.
George W. Swigart,
Ustnik, E. —1251 Fir«t National Bank Bid*., ! Chicago, III
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio, in o-kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati naroč oino za list Glas Naroda.
S spoštovanjem
Upravništvo Gias Naroda
Mr. FRANK tvtrtt
kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in ir-dajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. TJnravriiptvn 'Glas Narod«-'
ZA VSEBINO OGI ASOV NI ODGOVORNO NK TPRAVNI--tvo fTRRnvTA rvo
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
C«na za "BRINJEVEC" je: 8 steklenic $ 8.50
12 steklenic 13-Uti V ZALOfil IMAMO tndl Cisti domači TROPINJEVEC lii SLIVOV
KA kutaana v nagi lastni distilerijl.
Naše cene so sledeče: Tropinjevec per gal.	J2.75 in $3.00
Slovovitz per gal.................$2.75— $3.00
Tropinjevec zaboj .................... $ 9.00
Sllvovitz zaboj ...........................$1300
"66" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... SI 1.00
Rudeča Ohio vina per gal.....55c„ 60c., 65c.
Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c.
Za 5 In 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj Naročilu naj se priloži denar ali Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, <?.
BByyyo™
31 DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD prodaja
JOSIP SVETE
17SO-82 E. 28th St.,	Lorain, Ohio«
E
i E!

CONCORD RDEČE VINO
60c. galona.
CATAWBA BELO VINO 80c. galona.
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri tek cenah je vojni davek že vračunan.
Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order.
13,000! — Vse osobje
dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donasa dnevno poročila x bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen, lista je organizirano in spada v strokovne unije.

Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRIILL
Prodaja belo vino po................ 70c. gallon
črno vino po................ B0c. ,,
Drožnik 4 gallone za .................... fll'.OO
Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00 '
4 gallone (sodček) za.......... $16.00
Za obilno"naročbo se priporoča
Marija Grill,
5308 St Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio
PHONE 246
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street. New York, N. Y.
Frank PetkovšeJk
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STRE F T
WAUKEOAN, IUfc ,
PRODAJA fina vina, izvrstna fmotk* patentirana zdravila.
PRODAJA Toin* liatke vaab prekonor ekih Črt.
POŠILJA denar ▼ atari kraj ianesljl*o in pošteno.
UPRAVLJA Taa ▼ notarski posel ip*d*-joča delf.
j Manon Lescaut |
i»n	j
i Chevalier Desgrieux. i
S	. rt__S
Spisal: ABBE PREVOST.
— t
Za Glaa Naroda prevel: O. P.
29
(Nadaljevanje)
governerja s svojim
Resni pogovor' so obrnili najin okus na pot eednostne ljubezni in jaz s.-m bil, ki je prvi vcepil Manon to misel. Poznal sem osnovne potozo rijeiinga značaja. Bila je vseh svojih občutkih odkrita in naravna, kar je tvorilo lastnost, ki je vedno sprejemljiva za čednost. —
Opozoril sem io na to. da najini ljubezni nekaj manjka.
—	Blagoslov božji. — som ji rekel s svečanim glasom. — Midva oba in.ava preveč plemenita srca, da bi popolnoma pozabila na najine dolžnosti. V Franciji ni bilo tega treba, v Ameriki pa. kjer fiva o<;visna drug od drugega, kjer se naju eelo smatra za poročena. nama nihče ne brani, da bi svojo ljubezen ne posvetila z obljubo. storjeno pred altarjem. S svojim srcem in svojo roko ti ne nudim ničesar novega ter sem pripravljen obnoviti najino zvezo pred altarjem.
Ta predlog ji je očividno ugajal.
Misliš. — je rekla. — <la nisem tisočkrat mislila na to. odkar svi v Ameriki? — Le strah, da te s tem razsrdim, me je zadrževal. da ti nisem razkrila svojih misli. Nisem si namreč upala posezati po naslovu tvoje soproge.
—	Oh Manon! — som vskliknil. — da sem rojen v kraljevi hiši. bi bila ti kinalu soproga kralja. Nič dalj ne bova pomišljala. ker se nama vendar ni treba bati nikake zapreke. Še danes "bom govoril /. governerjem ter mu priznal, da sva ga varala.
Ta predlog je zelo razveselil Manon.
—	Prepričan sem. — sem nadaljeval — da bo vsak mož časti odobraval moje naziranje, če vzame vpostev položaj, v katerem se nahajam.
Bil som suženj strasti, katere mi ni bilo mogoče obvladati, a vendar me je pekla vest. katere nisem mogel zatreti. Ali pa more jo biti moje pritožbe neupravičene, če zdihujem pod bičem neba. ki je dopustilo, da dopadeva njemu. Ah. nebo bi ne smelo dopustiti, da bi so ta načrt izjalovil ter bi moralo eelo kaznovati one, ki so bili vdeložoni pri izjalovljenju. Dokler sem hodil po stezah pregrehe in sramote, sem našel usmiljenost. Sedaj pa. ko sem se vrnil k čednosti, me je zadela najhujša kazen neba. Bog ve, če bom imel dosti moči, da opišem najstrašnejši dogodek svojega življenja ! —
Soglasno z obl jubo, katero sem dal Manon, sem se podal k go-vernerju, da <ia prosim za dovoljenje za najina poroko. Kako zelo ')i m> varoval govoriti z njim ali katerim drugim o tej zadevi, če bi vedri, da me bo duhovnik brez dovoljenja governerja poročil! Ker pn nisem upal. da bi ga mogel napotiti, da bi opravil to stvar na skrivnem, sem sklenil, da čisto odkrito nastopim.
(Joverner je imel nečaka, po imenu Svnnelet, katerega je zelo in /no ljubil. Imel je kakih trideset let, a zelo nagle jeze in še neporočen. Lepota Manon je napravila nanj velik utis že prvi dan po najinem prihodu v New Orleans. V poznejših desetih mesecih je imel veekrat priliko videti Manon in vedno bolj je plamtela njegova ljubezen do moje oboževane ljubice. Ker pa je živel s stricem in ostalimi v mestu vred v mnenju, da sva v resnici poro-."•ena, >e mu je posrečilo skriti svojo ljubezen pred nama. Svojo naklonjenost pa mi je izkazoval na različne načine.
Ko sem dospel k governor ju. sem našel Svnnelet-a pri njem. Nobenega pomisleka nisem imel ter seznanil načrtom v navzočnosti tega nečaka.
(io\erner me je poslušal z običajno dobrohotnostjo. Povedal
s.-m tin j d e i svoje živi jonsko zgodovine in ko sem mu predložil svojo prošnjo, se je velikodušno ponudil, da sam pokrije stroške po-
roke. Odstranil sem se popolnoma zadovoljen.
Eno uro pozneje pa je prišel dotični duhovnik k nama. Pri-r-a kova I sem njegove izjave glede poroke, a 011 mi je po mrzlem pozdravu na kratko in odločno izjavil, da mi prepoveduje governer vsako misel na poroko in da ima druge namene z Manon.
Druge namene z Manon! — sem vskliknil in srce mi je zastalo. Kakšni nameni so to. gospod pater?
Rekel mi je nato, da je governor tukaj neomejen gospod in da lahivo prosto razpolaga z Manon, katero se je poslalo v njegovo kolonijo. On je dosedaj to opustil, ker je bil mnenja, da je poročena. Odkar pa je od mene samega izvedel, da temu ni tako, smatra za primerno dati Manon Svnneletu. ki jo ljubi.
Moja vroeekrvnost je premagala vse pomisleke. Ukazal sem duhovniku, naj se takoj odstrani iz hiše ter prisegel, da se ne bo 11governor, ne Svnnelet niti celo mesto upalo dotakniti moje žene ali ljubice.
Manon sem takoj obvestil o strašni novici, katero sem bil ravnokar izvedel. T'ganila sva. da je Svnnelet po mojem odhodu od govern* rja slednjemu tako dolgo prigovarjal, dokler ga ni pridobil za ta sklep. Ona dva sta bila močna — midva slaba. V New Orleans sva bila popolnoma odrezana od ostalega sveta. Kam naj beživa v tej nepoznani deželi, ki sploh ni bila obljudena, ali pa od divjih, krvoločnih rodov? Dasiravno sem bil v mestu priljubljen, nisem mogel računati na pomoč prebivalcev, za kar bi bilo treba veliko denraja. Jaz pa sera bil ubog. Sploh pa je bil uspeh javnega upora zelo dvomljiv in izjalovijenje bi naju spravilo v neizogibno pogubo. —
Vse te misli so se mi podile po glavi. Nekatere sem pojasnil Manon. a razmišljal takoj o drugih, ne da bi čakal 11a njeno mnenje. Kakor hitro storil sklep, sem ga takoj zopet zavrnil, da se opri-mem drugega, (iovoril sem na glas ter samemu sebi odgovarjal: sploh, nahajal sem se v razburjenosti, katere ni mogoče opisati in katere nisem še nikdar preje občutil. Manon je vprla svoje oči v mene. Moje stanje jo je poučilo o velikosti nevarnosti iii to nežno nitje, ki s? je bolj treslo zame kot za sebe, a ni niti upalo dati izraza svoji bojazni.
Potem ko se je porodilo v meni tisoč idej, sem se oprijel ene: iti k governerju, zbuditi v njem resnieoljublje ter ga ganiti stem, da bi ga opomnil na njegovo prejšno dobroto.
Manon me je hotela zadržati ter mi rekla s solzami v očeh:
—	Oh. če te ne bom nikdar več videla, potem me pusti umreti pred 11 boj.
Le s težavo se mi je posrečilo prepričati jo o potrebi tega koraka m o tem, da mora ostati sama v najini hišici. Zagotovil sem ji. da se v par minutah zopet vrnem. Ona je prav tako malo vedela kot jaz, da je bila ravno ona, na katero je morala pasti vsa jeza neba in vsa zloba najinih sovražnikov.
Zopet sem pohitel k governerju. Pri njem sem našel dotičnega duhovnika. Da ga pridobim zase, sem se spustil v taka ponižanja, da bi si bil dal raj še smrt kot pa pretrpeti jih v kak drugi namen. Rotil in zaklinjal sem ga pri vsem, kar more ganiti človeško srce.
Governor pa je imel le dva odgovora na moje prošnje in pritožbe : — Da stoji Manon pod njegovo oblastjo in — da je dal nečaku svojo besedo.
pričakovati niti najmanjše stvari. Kljub temu pa sem sklenil, da ostanem zmeren in miren do konca, da pa bom povzročil najbolj strašno žaloigro, kakor hitro bi se skušalo udejstviti to vnebovpi-jočo krivico.
V razinišljevanju teh načrtov sem se vračal domov, a usoda, ki je sklenila mojo pogubo, me je pustila srečati Synnelet-a. V mojih očeh je čital del misli, ki so se podile po moji glavi. Že sem omenil, da je bil hrabrega značaja. Stopil je k meni ter mi rekel:
—	Ali morda iščete mene? Jaz vem, da vas ranijo moji nameni ter sem bil pripravljen na to, da si skočiva drug drugemu za vrat. Naj odloči usoda, kdo izmed naju bo srečnejši!
Odvrnil sem mu, da ima prav in da more le moja smrt napraviti konec temu prepiru.
Šla sva pred mesto. Najina meča sta se križala in ranil in razorožil sem ga skoro v istem trenutku. Ta nesreča ga je tako razjarila. da me ni hotel prositi za svoje življenje ali pa se odpovedati Manon. Morda sem bil upravičen mu vzeti življenje in z njim vred Manon. a plemenita kri se nikdar ne zataji.
Vregl sem mu meč ter rekel:
—	Pa pričniva še enkrat! Sedaj pa na življenje in smrt!
Polastil me je nepopisen gnev. Priznati morem, da se ne znam
dobr boriti, ker sem napravil v Parizu le trimesečni kurz. — a v tem slučaju je vodila ljubezen moj meč. Svnnelet mi je sicer pre-bodel roko, a s tem se je samega sebe izpostavil in zadal sem mu tako silovit sunek, da se je takoj zgrudil na tla.
(Nadaljuje se).

Kaj pravijo pisatelji, učenjaki in diCavnlki o knjigi Bert« bL Bsttner
I "Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi! Tolstoj Je pisal: Knjigo sem a velikim ulitkom prebral ln v njej nagel veliko koristnega. Ta knjiga selo rpUva na človeka ln obsega nebroj lepili misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla murium^ Btael al bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo,'mora nehote pomisliti, da ■e bližajo človeStvn bolj51 čast Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Led. Jakobovski: To knjigo bi človek naj raj Se poljoblL V dno srca me je pretreslo, ko sem Jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doll a orožjem!" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem Jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi Jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi ▼ lolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi ae ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar ten Jih kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To Je naJboljSa knjiga, kar ao Jih spi-
«all ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne ber* slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje. ki bi fill žnjo križemsvet in učili vse narode....
Finančni minister Dunajewski Je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Skl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. ProsinrfVas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nlkdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CBNA M CENTOV.
Pi-Točajt* 1% pri:
;
I j
j
!
I j
j
Slovenic Publishing Co.,
42 Cortlandt Street, New York City, N. Y.

NAJBOLJSA
® ® ® e>
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, b sodelovanjem vec strokovnjakov, Je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena v platna vezani $1.00. Rojaki t Cleveland, 0. dobi isto ▼ podružnici Fr. Sakser, 1604 St Gair Are., N. L
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NAHODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
o o o
° ° DELO OKUSNO. ° *
o o o o
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
o o o
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
:• • •:«
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V
Ko sem pa zapustil, mi je bilo jasno, da nimam od tega trdo-ZDRUŽENIH DRŽAVAH._NAROČITE SE NANJ!
srčnega človeka, ki bi se nečaku na ljubo zapisal tisoč vragom.
Cenjenim naročnikom v Utah, Colorado in New Mexico sporočamo, da jih bo y kratkem obiskal naš potovalni zastopnik,
F"
Veliki vojni atlas
Ur. OTO PEZDIR, ld je pooblaičen pobirati naroinl-no in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glaa Naroda".
Prosti nasvet in informacije
"Tki Bveam ol Iadastri* Ii4 Immigration'' aa državo New
York varuje in pomaga priaeljea-m«, ki ae bili oaleparjeai, oropani ali a katerimi m j« alaka m-aalo.
Brcrplačno a« daje aaavete prl-seljemeem, kateri so bili oalepar-jeai od bankirje r, odvetnikov, tr-fovaav i zemljišči, prodajalssv parofcrodnih liatkoT, spremljevalcev, kažipotov ia poaastnikov ie-atflm,
Daj« ae imformaeijs v aatvali-laaijskih zadevah: kako postati driavljam, kjer ae oglati ti aa dr-lavljanaka listine.
Sorodniki naj bi ae sestali s prl-aeljenei na Ellis Islaadm al| pri Bari« Offiee.
DRŽAVNI D1LAYHQ DEPARTMENT (itate Department of LaMU BUREAU OF INDUSTRIE*
AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorkrti M last 23th St., odprt vsaki dan ad S, we4 ajntraj do •. popeldnS 1» t sMde avelev «d 8. do Ifl, VN>
POZOB ROJAKI!
Najbolj u-■peino mazilo za Senike in moške la Be. kakor tudi za moške brke ^n brado. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, gosti in dolgi
lasje, kakor
tudi moškim krasne brke ln brada in no bodo odpadali in ne OBiveli. Revmatizem, ko« t i bol ali trganje ▼ rokah, nošah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim.
rane, opekline, bule, ture, kraste in grinte, potna noge, kurje oči, bradovice. ozebline t par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pifiite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHČIČ,
Clerelaai. OM«.
ltSt ■. Mik U.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE.
▼ jjskujočih se evropskih držav in pa kolonij-sldh posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov
■a lOtih straneh in vsaka Btran je 10* pri 134 palca velika;
Cena samo 25 centov. *
Manjši vojni atlas
obsega devet raznih zemljevidov sa 8 itraasb, vsaka stran S pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov.
Vsi zemljevidi bo narejeni v raznih barvah, da ae vsak lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako Je povsod todi označen obseg površine, katero zavzemajo*posamesie države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah ln natančen naslov Is mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlaa.- Pri vačjsaa sdjsmu damo popa it.
Slovenic Publishing Company,
Cortlandt Street,	New York, N.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako is ga predloži akapno s devetdesetimi (90) ali vsi rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na •ih HASSAN PRF.MTJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO, fwlnm Dept. 499 Broome St., New York. H. X. (Ta ponudba ugasne 3L decembra 1910.)
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je pri 28 palcih.
Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $15.75 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
/
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.