ti j i AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : 04 LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER X 184 CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, AUGUST 6, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Registracija inozemcev začne 27. avg. a Priobčeno po naročilu: lo' alien registration division ijpmigration and naturalization service department of justice u washington, d. c. Jj Eai'1 G. Harrison, ravnaelj za registracijo inozemcev v ^alnem departmentu za pravosodje, je ravnokar objavil, da -JjfS'riranje in prsto-tiskanje inozemcev začne v torek, dne 27. g?usta, in se bo nadaljevalo do 26. decembra 1940. . roku teh štirih mesecev se morajo vsi inozemci v Zdru-. dt-žavah, ki so 14 ali več let stari, pobrigati za registra-? m tdtisk svojih prstov. Inozemski otroci pod starostjo 14 „ ^ajo biti registrirani od svojih staršev oziroma varuhov. ,aki otroci dosežejo 14 let, se morajo osebno registrirati in |0dtis Prstov. Zakon o registraciji inozemcev nalaga globo ^ >n zapor šestih mesecev, ako se kdo ne registrira. T ue8istracija se b° vr®iia v vseh prv°"in drug°razrednih n'n uradih in v vsakem poštnem uradu, ne glede na razred, * nahaja v sedežu okrajne oblasti (county seat). Vzorčne ) navajajoče vprašanja, ki se bodo stavila na inozemce e8istraciji, in vsebujoče podrobna navodila, bodo na raz-v Poštnih uradih približno v teku dveh tednov. Vsakdo, ,e Podvr žen registraciji, naj si poskrbi eno tako tiskovino, vprašanja v njej in napiše svoje odgovore. "Ako bo j °vina izpolnjena pred registracijo," pravi ravnatelj Harri-bo registracija mnogo olajšana toliko za inozemca, koli-2a vlado." |flJr- Harrison nadalje poudarja, da ni nikake pristojbine f vine, niti za registracijo ali prsto-tiskanje. "Dobil sem |®rocila> da sa je poskusilo prevarati inozemce," je izjavil Harrison. ^ °sedaj je ta prevara obstojala v tem, da se je hotelo Udarjati inozemca, naj si sam da napraviti prstotisk proti 1 U> V prvi vrsti se ne bo sprejemal nikak prstotisk razun K>l>|-. 8a bodo napravili pristojni poštni uradniki ob regi-i"l. ^ drugi vrsti se zanj ne bo zahteval niti ne sme zahte-I 'kako plačilo. Povrh tega registracija ni sploh še začela 2ačela do 27. avgusta. Nujno pozivljemo vse na sode-"D SC prePre^' tako prevaranje kateregakoli inozemca." i ( ®volite mi pa, da kar tu poudarjam," nadaljuje Mr. Har-lk ^gistracija in prsto-tiskanje inozemcev ne vsebuje °žigosanja. Tisočine državljanov se daje vsako leto Vsi člani vojske in mornarice Združenih držav so Jje,S,tani» ravno tako tudi mnogo vladnih nastavljencev. if^.^to-tiskanje edini nezmotljivi način za zanesljivo iden-C'J0' ga je vlada uvedla kot del registracijskega postopa-p d^0n:0 registraciji je bil sprejet za to, da morejo Zdru-kd2aVC natančno ugotoviti, koliko inozemcev je v tej de-° da so in kje se nahajajo. Registracija, vštevši prsto-U °0.na ®!<°do nikakemu inozemcu, ki spoštuje zakon. Va- Senatni odsek je odobril predlog za prisilno vojaško vežbo Predlog pride sedaj pred senat na debato. V senatu se vrši sedaj debata glede mobilizacije narodne garde. Washington, 5. avg. — Več- V senatu se vrši'sedaj debata krat spremenjen in predelan fglede zahteve predsednika Roose-predlog za obvezno vojaško ve- žbo je bil končno odobren v senatnem odseku za vojaške zadeve z 12 proti 3 glasovom. Pi-ed-log vsebuje zahtevo za registracijo kakih 12,000,000 fantov v starost 21 do 81 let, iz katere kvote bi potem armada črpala material vežbo. Ko se bo izvzelo one z odvisnimi za velta, da se mu dovoli poklicati narodno gardo ki enoletnemu vežbanju. Armadno poveljstvo je naznanilo, da jih namerava vpoklicati 55,000 k"kor hitro mogoče. Senatorja| Wheeler in Taft sta zahtevala pojasnila, zakaj bi se ne poklicajo vseh 242,-C00 takoj, če je resi taka nevar-za enoletno vojaško nost za deželo. Wheeler je pripomnil, da se je že naveličal po-nesposobne, slušati vedno isto: "resna nevar-podporo in nost za deželo." Tudi ameriški h * Se bo stroga tajnost r _ vseh zapisih, ki ne bodo dani ni- ZcT* razpo,ag° razun z dovoljenjem Generalnega pravd-.^""»ženih držav." , i(? Je Predsednik podpisal postavo," nadaljuje Mr. Har-Je dei»l- 'Registracija ... ne nosi s seboj nikakega oži- 'hja ali •Jal radi raznih drugih izjem, jih bo'narod se je že naveličal to po-ostalo kakih 4,500,000, od kate- J slušati dan za dnem, je rekel serih bo dobila armada svoje no- nator Wheeler, demokrat iz Mon-vince. Ako bo predlog sprejet v tane. kongresu, bo armada poklicala J "Edina "sila" je," je rekel že letošnjo jesen 400,000 no-| Wheeler, "je ta, ker se bližajo vincev, spomladi 400,000 in dru- volitve in to ni nič drugega, kot go jesen nadaljne. Predlog bo da si hoče izvrševaloi del ameri-predložen senatu še ta teden v ške vlade prisvojiti diktatorsko nadaljno akcijo. moč. -o- LONDON, 5. avg.-Reuterjeva L^hl SC ZbllTSNO Ztl HdPiz««bi» Anglež^ deset^letal. .poslovati ves nemški radi ski sistem. Vzroka se še ne ve, i toda še vselej, kadar je Nem-|talsko čiia začela izvajati kak svoj . neprijateljstva napram onim, ki, dasi nedržavljani, 7- napram teJ deželi in njenim ustanovam. Inozemci v oCj(Up 1 večinoma ljudje, ki so prišli sem, ki so imeli vero gliCPoT^ v načela ameriške demokracije, in oni so upravičeni *u 2a®čite zakona in jo bodo tudi dobivali.' " )/L ' Harrison je tudi navedel odstavek v nedavnem radio-"Mneralnega »oKcitorja Francis Biddle, v katerem je ta Sli *am<> si zapomniti, da so vsi Amerikanci nekdaj bili le6*10'.lZ drugih dežel. Nadarjenost mnogih dežel, staro-I |SplraC^e mnogih plemen so ustvarile ono, kar je Ame-a,'bog je nekoliko tujcev, ki so nelojalni napram Ame-> ne marajo sprejemati naše načine in ki rabijo našo svo-02°Vo^a »n tiska, da širijo razprtje in upori Take ljudi Cj naSf^ili» a,i bomo tudi pazili na to, da lojalni ameriški ino-t f C . °do krivično trpeli za nelojalno obnašanje nekoličine. • eSistracija bo njihova zaščita." vzrok smrtFclevelandčanke t. in V, -- Nov grob V pondeljek zjutraj ob štirih je preminil v Mestni bolnišnici mladi Joseph Radich, star 11 let. Bolehal je samo pet dni. Tukaj zapušča žalujoče starše Joseph in Katarina, rojena Gundič. Pogrteb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti, 3458 E. 78th St. v cerkev sv. Imena na Broadway, pod vodstvom Louis L. Ferfo-lia. Zaroka Mr. in Mrs. John Lukanc, 698 E. 159th St., naznanjata, da se je zaročila njih hčerka Marie Jean z Mr. Steven Svrda, sin Mr. in Mrs.. James Svrda iz 820 E. 212th St. K skupni molitvi članice Oltarnega društva fare sv. Vida so prošene, da pridejo danes popoldne ob dveh k skupni molitvi za pokojno sestro Lenarčič v Zakrajškov pogrebni zavod. V četrtek naj se pa po možnosti vse udeleže pogreba. Važna seja Člani društva Najsvetejšega imena fare sv. Lovrenca so vabljeni na važno sejo v sredo večer. Treba bo ukreniti vse potrebno radi piknika, ki se vrši 25. avgusta. Odpuščeni komunisti pri W. P. A. WPA vladna oranizacija izjavlja, da je vsega skupaj 429 WPA delavcev zavrnilo izjavo, če so člani komunistične stranke ali ne. Radi tega so bili odslov-1 jeni od dela. Od vseh 1,665,000 WPA delavcev, se jih je izjavilo 3,900, da so člani komunistične stranke ali nemškega Bunda. Te se še ni odslovilo, one pa, ki se niso hoteli izjaviti, če so, ali niso člani dotičnih organizacij, še niso odslovili. ZGODOVINSKI HOTEL SO PRODALI Bui'lington, N. J. — Hotel Steamboat, ki je bil zgrajen le-'novem vrtu na ta 1774 in ki je bil leta 1778'bila naznanjena za sredo večer, bombardiran od Anležev, je se-'je prestavljena na četrtek ve-daj končal svojo službo kot hotel.1 čer, ksr leži v pogrebni kapeli Hotel je kupil nek družabni)truplo John Meršeta. Toliko v ki blitzkrieg, je bil najprej ukinjen radio. Zato se ugiblje, če tudi včerajšna ukinitev radia nima kaj stika z nameravanim vpadom na Anglijo. LA LINEA, Španska.—Danes je nenadno odplulo iz Gibraltarja 19 angleških bojnih ladij nekam proti Atlantiku. Najprej so ladje odplule proti Sredozemskem morju, pa so se kmalu obrnile in zaplule nazaj proti Atlantiku. Kam so ladje odplule. se ne ve. -_0- Nakup ulične železnice Mestna zbornica je sinoči od-glasovala, da se pošlje poseben odbor do Cleveland Railway Co., da poizve ceno, po kateri bi prodala svojo lastnino mestu. Družba ulične železnice bo dobila čas do 26. avgusta, da se izjavi, če proda mestu vso svojo lastnino in določi za to ceno. Slike v četrtek Slikovna predstava na Grdi-62. cesti, ki je V sektorju Bir El Gobi je 50 j laških letal napadlo angleško le-poizvedovalno eskadrilo in da so bila pri tem izstreljena letali --o- teli preprečiti angleškim letalcem, da bi poizvedeli za moč laških čet in topništva, ki se zbira tukaj za napad na angleške postojanke. Angleško poveljstvo v teh krajih ima idejo, da nameravajo Italijani za vsako ceno dobiti oblast nad Sredozemljem, zlasti pa nad Sueškim prekopom, da bi tako mogli do svojih čet v Etijo-piji, ki so zdaj odrezane od zveze z domovino. Italijani napadajo angleške ladje največ s podmornicami, najbrže radi tega, ker se jim zdi tako bojevanje ceneje kot pa z Pokojna Mary Lenarčič Kot smo že včeraj poročali je umrla Mary Lenarčič, rojena Vonča, stara 59 let. Doma je bila iz Bevk pri Vrhniki, odkoder je prišla s svojim možem v Cleveland pred 35 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, štiri sinove: Edvarda, Johna, Franka in Vincenta in tri hčere: Mary Savrič, Rose Jaskol in Ano Pižmoht ter več vnukov, v stari domovini pa tri sestre in enega brata. Bila .je članica društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Pogreb ranj-ke dobre matere se bo vršil v četrtek zjutraj ob desetih v cerkev sv. Vida in potem na pokopališče Kal vari j o iz , Frank Zakrajško-vega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. • klub za privatno uporabo. Pozdravi iz kapitola Mr. in Mrs. Louis Petrich iz 18613 Kewanee Ave. pošiljata iz blagohotno pojasnilo onim, obiskujejo te predstave. Pozdravi iz Michigana Družina Johna Mulleca ter Bentleyville, Pa. — Dne 26. julija je tu umrl Jakob Bišča-nin. Rojen je bil v Ogulinu na Hrvaškem in tu zapušča ženo, v starem kraju pa sina in hčer. — Josip Potisek se nahaja v bolnišnici Mercy v Pittsbrghu, Pa. Pogreb John Meršeta Kakor smo že včeraj na kratko poročali, je umrl John Mer-še, kj je bil poznan tudi pod imenom Vidmar. Rojen je bil v vasi Laze, fara Ribnica in se je pozneje priženil k Vidmarjev! hiši v vasi Zapotok, fara So-dražica. Njegova soproga se je poprej pisala Marija Tanko. V Ameriko je dospel leta 1901. Največ je delal v železnih tovarnah, 3 6 tet v Lakq Erie Iron Co. na E. $3rd St. Zadnjih 10 let ni delal več. Tukaj zapušča soprogo Marijo, dve poročeni hčeri: Mrs. Mary Perušek in Mrs. Jennie Hegler ter sina Johna. Bil je član samostojnega društva Presvetega Srca Jezusovega. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob devetih iz pogrebne kapele A. Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pokopan bo na pokopališču Kalvari-ja. Naj utrujeni pionir počiva v miru, preostalim naše sožalje. Zadušnica V sredo ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Frank Verbiča v spomin prve obletnice njegove smrti. V CLEVELANDU IMA ROOSEVELT ŠE VEDNO VEČINO, V OKRAJU PA NE Washingtona, D. C. pozdrave1 Tine Jerich pošiljajo iz Calu vsem prijateljem in znancem. meta, Mich, vsem prijateljem in Seja Škrjančkov znancem najlepše pozdrave. Pra- V sredo večer ob'7:30 se vrši vijoj da so tam veliki gozdovi, seja Škrjančkov v Slovenskem polni luštkanih srnic, a v hlad- društvenem Ave. domu na Recher nih vodah se poigravajo lepe ribice. cd n Mrs. Nestor Grechny ilH Eh Heights, O. sta se L s Prijateljem v Lorain, 8topwSkfU.Znance- Boris ?tel . vozil avto> se ijj, Jrt?it:i nazaj v Lorain, strani avto, zadel žensko in jo na mestu ubil. fto ^ Šest milj iz mesta ter | n® °brnil nazaj proti Lo- Jk\ av?ChnyeVa sta ga Prosi" v p,° Ustavi' da bosta vze" 1 '^vi * v T" B°ris je avt0 1 ' Nest°r je šel iz avta, Tt^o if in se P°bil "a no-™ il avt pomagalo, da je Boris L d<4k 7-°pet proti Clevelan- Stric Sam se je pričel bati za Alasko no Dret U Zatem se Je z°Pet 4>z«ik med njimi' ker Je h°- Ivon ?°Pet nazaj v Lorain- aH <"vil, Mrsrl jt V0Znik avt0 ^ fl'7^ \n t echny ,ie skočila I je nJltela Preko ceste. V i k PHdrvel od Vse sta potegnila V soboto sta presenetila svoje prijatelje in znance Rudolf Lo-kar in Dorothy Znidaršič, ki sta se poročila v cerkvi sv. Vida, ne da bi komu izdala prej svojo namero. Rudy je sin znane John Lokarjeve družine iz 695 E. 162nd St., nevesta je pa hčerka dobro poznane John Znidaršiče-ve družine iz 6617 Shaefer Ave. Rudy je znan kot jako zmožen urednik SDZ News in kot agilni direktor atletike pri SDZ. Nevesta je bila pa zelo aktivna članica društva sv. Cecilije št. 37 SDZ in vneta članica častne straže SDZ. Mnogo sreče v novem stanu kličemo priljubljene- nasprotne.mu paru. Dejstvo, da so začeli Rusi gra diti zrakoplovni pristan na otoku Diomede, ki je oddaljen samo dve milji od ameriškega ozemlja v Alaski, gori v Berin-govi ožini, je napotilo vlado Zed. držav, da je začela misliti na utrjevanje Alaske. V Alaski sami se širi govorica med ljudmi, da se Rusija pripravlja vzeti nazaj to ameriško posest, ki jo je prodal ruski car leta 1877 Zed. državam za $7,200,000. Petnajst let so se vršila pogoja-nja za Alasko. In ko je bila kupčija gotova, se je ruski car glo boko oddahnil, da se je rešil za lep denar te "puščave." Toda Zed. države so spoznale, da je to ozemlje bogato naravnih bogastev. Alaska obsega 000,000 štirjaških milj ozemlja in ima samo 80,000 prebival- kakih 1000, ki bi lahko branili deželo, ki je sicer odprta od vseh strani sovražniku. Zed. države so dobile že za milijone dolarjev zlata iz Alaske in ga še dobivajo. Poleg tega pa pride od tam tudi dragocena kožuhovina. Vendar se smatra, da je Alaska še v polno-ma deviškem stanju, kar se.tiče naravnih bogastev. V zemlji so bogati skladi olja, ki niso še na-vrtani, pragozd je še nedotak njen, v zemlji je svinec, premog, kositer, pločevina. Poleg tega so pa obsežni okraji, ki so kot nalašč za poljedeljca. Ni čuda torej, da so Zed. države odločene, da to zemljo zavarujejo in tudi ni čuda, če zre Rusija nanjo s poželjivimi očmi. Vojaški strokovnjaki trdijo, stva. Od teh bi jih bilo morda da je Alaska bolj važna za ob- 'rambo dežele kot so pa Havaji, če bi Rusija ali Japonska zasedli Alasko, bi si lahko tukaj pripravili zrakoplovna pristanišča odkoder bi lahko z .uspehom napadale Zed. države. Od Seattla, Wash., do glavnega mesta Alaske, Juneau, je samo 7 ur z leta lom. Tako bi sovražnik od tukaj lahko napadal ameriška mesta na zapadnem obrežju. Do par mesecev nazaj je bila tam posadka komaj 300 mož, zdaj šteje pa že, 1000. Kongres je dovolil $45,000,000 za obram-bena dela, za zrakoplovna pristanišča, ceste in drugo. Toda v glavnem se dela na zrakoplov-nih pristanih, odkoder bodo lahko ogromni bombniki poleteli celo v Evropo, preko severnega tečaja. Clevelandski dnevnik Plain Dealer je izvedel poskusno glasovanje v Clevelandu in okraju Cuyahoga z ozirom na bodoče predsedniške volitve. To glasovanje je pokazalo, da bo zmagal Roosevelt nad Willkiem za 55,-000 glasov, dočim je zmagal leta 1936 nad Landonom za 182,000 glasov. Plain Dealer je vodil to poskusno glasovanje tako, da je vprašal kakih 3,000 registriranih volivcev, v vseh delih okraja Cuyahoga, kako bodo volili v novembru. Glasovanje je pa pokazalo, da je Roosevelt še vedno ze- lo popularen v mestu, dočim je okraj zunaj mesta za Willkiea. Cleveland je dal Rooseveltu sko-ro 65 odstotkov glasov, Willkieu 35 odstotkov. Okraj izven Cle-velanda je dal pa Rooseveltu 34.8 odstotkov glasov, Willkieu 65.2 odstotkov, če se pa sešteje skupaj okraj in mesto, je dobil Roosevelt 56.2% glasov, Willkie pa 43.8%. Roosevelt je zmagal pri tem poskusnem glasovanju v 29 mestnih vardah, a najmočnejši je bil v 23. vardi, ki mu je dala 84% glasov, a za Willkiea 16?;. Willkie j^ zmagal samo v 11, 12, 18 in 19 vardi. TEKMA V POTRKAVANJU V nedeljo se bo vršila velika slavnost v Newburgu pri fari sv. Lovrenca. Blagoslovili bodo namreč novo cerkev. O tem bomo poročali kaj več pozneje. Za sedaj samo naznanjamo, da se bo vršila popoldne tekma v potrka van ju na novih zvonovih. Ker so trije zvonovi, naj bi se zbrali po trije tekmovalci, če mogočo iz vsake fare po ena skupina ali pa tudi po več. Skupina, ki se bo izkazala za najboljšo, dobi od Ameriške Domovine $5.00 nagrade. Kdor hoče v tekmo, naj se priglasi do nedelje dopoldne pri Mr. Jakob Resniku na 3599 E. 81. cesta. Fantje in možje, ki se na to razumete še iz stare domovine, imate sedaj priliko, da pokažete kaj znate. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 6, 1940 F =4= "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «17 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. BESEDA IZ MI0M Od podružnice št. 6 SMZ SUBSCRIPTION RATES: U s and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. OS and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year. $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.____ Entered as second class, matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.________ _ No. 184 Tues., Aug. 6, 1940 Enakopravnost se je slekla Dva in dvajset let že lovi ribice clevelandska Enako pravnost, ki je spretno in sproti kalila vodo, da niso ribice videle trneka. Dasi se je list dostikrat zagnal v ultra-radi-kalno smer, pa je vedno spretno in previdno odnehal, da ne bi ribice spregledale in spoznale, da jih krmi rdeča reakcija, ki je od časa do časa prilila nekaj omamila nezavedni masi. Tako je bil list pisan in lastovan po brezbožnjakih, socialistih, naprednjakih, komunistih in kaj še vse, toda na zunaj je pa nosil obleko samo "naprednega" slovenskega lista, ki je "toleranten napram veri in napram političnemu prepričanju." Šele za španske civilne vojn& je pokazal konce svojih rožičkov in podprl španske lojaliste z izgovorom, da je list na strani onih, ki se bore za osvoboditev španskega naroda. V resnici je pa list pisal za španske lojaliste zato, ker je bil to ukaz iz Moskve. Fakt je, da je Moskva zanetila špansko revolucijo, hoteč vgnezditi boljševizem v južni Evropi in ga od tam razširiti proti severu. Enakopravnost se je divila španskim rdečim prekucuhom, ki so pod poveljstvom ruskih generalov pobijali in morili duhovnike, redovnice, žene in otroke, zažigali cerkve in onečaščali svete podobe. To je bil "boj za svobodo" in tak boj je podpirala z vso vnemo Enakopravnost. Seve, ni povedala, da'dela to le zato, da izpolnjuje uka ze iz Moskve, ker ni hotela povedati,' da se je udala z vsem srcem Stalinu in njegovim naukom. Ne, tega ni hotela povedati. Za javnost je zadostovalo, da so se borili enakopra-vneži za "svobodo" španskega naroda. Kp je lansko leto planil Stalin po mali finski republiki in se je ves sVet zgražal nad tem, je Enakopravnost zvesto zagovarjala Stalina in požig finskih koč. Stalin potrebuje T^iiiilifll!^^ i Iff iiiifižii li V i ipfcii^iw ^r aI n'l°i hoteli povedati, da zagovarjajo Stalinov roparski pohod v Finsko samo zato, ker pač verujejo vanj in v vse, kar stori In počne. Takrat je Prosveta povedala Enakopravnosti v brk, da je komunistična. No, Enakopravnost se je spretno ognila in obdolžitev enostavno požrla. Te dni se je pa zgodilo nekaj nezaslišanega, nekaj neverjetnega, namreč, Enakopravnost je brez rdečice v obrazu in brez oklevanja priznala, da je res stala na strani Rusije, ker je verovala v njeno poslanstvo in v katero ŠE DANES VERUJE. Kaj je privedlo Enakopravnost do tega, da je prišla po dolgih 22 letih s svojo pravo barvo na dan, se do golega slekla in zdaj stoji v vsej svoji nagoti pred narodom, ne vemo. Sumimo pa, da jo je do tega primorala čikaška Prosveta, ki je toliko časa bezala in drezala vanjo, da jo je spravila na sonce, da bo stala v vsej svoji pravi obliki pred narodom in da ne bo več lovila kaline z izbegavanjem, zavijanjem in slepomišenjem. Enakopravnost priznava, da je še vedno z Rusijo, torej je komunistična in tudi priznava, da je brezbožna, da ne veruje v principe katoliške Cerkve. Lepo je to od nje, da pove javnosti svoje pravo poslanstvo med ameriškimi Slovenci,-da pove svojo politiko, cilj in namen svojega pisanja, da pove svoje stališče napram veri in cerkvi. Zdaj narod ve, kak list ima v hiši, zdaj narod ve, kak list podpira. Zdaj ne more nihče več reči: "Saj ni lsit proti veri in proti cerkvi! ker list sam priznava, da ne veruje v osnovne principe katoliške Cerkve. In da ne bodo naši čitatelji mislili, da ne vemo kaj pišemo naj ponatisnemo par besed iz uvodnika Enakopravnosti od zadnjega petka. Takole se slači Enakopravnost pred narodom: "Naši čitatelji se bodo spominjali, da smo zmerom zavračali dogmatiko in nezmotljivost ne samo cerkvenega papeža temveč tudi vseh papežev v civilu ter trdili, da kakor ne verujemo v svojo lastno nezmotljivost, tako ne verujemo v nezmotljivost drugih ljudi ... Vse do Stalin-Hitlerjevega pakta smo stali odločno ob strani Sovjetske Rusije, ker smo verjeli v njeno poslanstvo, v katerega še vedno verujemo. Danes verujemo, da je ta pakt ubil milijone du,, čeprav postaja zdaj vedno jasneje, da je bil morda baš ta pakt potreben za rešitev človeštva v obče in slovanstva še posebej. Idealiste je ranil v globino srca, toda kdo se ozira v današnji politiki sile in ustvare, ko gre za to: žri ali pa boš sam požrt! — na ideale. Mi nismo nikoli sklepali o Rusiji pozitivnih poraznih sodb, ker smo se, prvič, zavedali, da to itak dela vsa vesoljna nazadnjaška banda vseh branž in vseh barv, in, drugič, ker bi bila vsaka pozitivna sodba o Rusiji ter njeni sedanji svetovni politiki preuranjena ter bo pravično sodbo izrekla šele poznejša zgodovina . . ." Torej Enakopravnost priznava, da dela Rusija prav, in da bo zgodovina izrekla nekoč o njej "pravično" sodbo. Enakopravnost torej daje Rusiji prav, ki je komaj pred par dnevi zažigala kadilo hvale Hitlerju in ga ščuvala, naj le udari . po Angliji, ker njena meja na vzhodu je varna. (Dalje prihodnjič.) "Kaj vas ni več na tem svetu," poreče ta ali oni, ko že precej časa nič ne sliši od naše podružnice, ki je zadnjič razvila zastavo, oziroma smo jo dali blagosloviti v cerkvi sv. Vida. Na tem mestu se pa štejemo dolžne, da se vsem, ki so se udeležili te naše lepe slavnosti ali drugače pomagali, prav lepo zahvalimo. V prvi vrsti smo dolžn- veliko zahvalo botrom in sicer Mr. Antonu Grdina in pa Mrs. Johan-ni Malliyevi, ki sta tej naši lepi zastavi botrovala in potem posegla globoko v žep in darovala lepo vsoto denarja; poleg tega sta pa podarila zasatvi krasne trakove, slovensko, tro-bojneo. Najlepša hvala Mr. A. Grdini in pa Mrs. Malliyevi! a župana smo imeli. To je bil pa naš stari znanec cvetličar Mr. Ignac Slapnik, st., a kot županja pa Mrs. Mary Zadnik. Najlepša hvala njima za tako lep dar; dalje hvala Miss Anni Zakrajškovi in pa Miss Golobi-čevi, ki sta bili družici zastavi. Dalje se lepo zahvalimo častnemu konzulu, dr. James W. Mallyu; glavnemu predsedniku SMZ, Fred Udovichu; glavnemu tajniku, Vincent H. Lauter-ju, ki so prišli tako daleč. Glavni blagajnik Jerry Zupec je bil pa zadržan, zato pa je poslal prav krasno darilo naši podružnici. Hvala tudi ostalim glavnim uradnikom kot Mr. Chas. Benevolu, Anton Rudmanu, Frank Benčini in ostalim. Prav posebno se moramo zahvaliti Barbertončanom, ki so prišli na to slavnost kar z bu-som. Za to se je potrudil glavni odbor in pa podružnica št. 1 SMZ, ki je bila res častno za-'šfdpiffa" ter so nam dali-tako lep dar. Z lepim darilom nas je presenetil glavni predsednik, Frak. Udovich, ki je izročil v imenu glavnega odbora tako lep dat1. Tu so bila častno zastopana društva in podružnice, ki so se slavnosti udeležili korporativno. ter darovali podružnici tako lepa darila. To so sledeči: Podružnica št. 3 SMZ, Col-linwood; društvo Presvetega Srca Jezusovega, št. 172 KSKJ iz West Parka; društvo Presvetega Srca Jezusovega, št. 55 SDZ; društvo sv. Ane, št. 150 KSKJ; društvo sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ; društvo Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ; društvo sv. Cecilije, št. 37 SDZ; društvo Slovenec, št. 1 SDZ. Dalje so se častno odzvale podružnice Slovenske ženske zveze in sicer sledeče: Št. 15, 18, 21, 2Š, 32, 41. Izredno na .časten način so se odzvali vežbal ni krožki podružnic SŽZ in sicer od podružnic št. 25, 32, 41, 50" (Mary Prisland cadets), št. 15. Potem vežbalni krožeg društva sv. Katarine, št. 29 ZSZ. Ti vežbalni krožki so bili res nekaj zanimivega, le žal, da je dež motil vso slavnost. Dalje se zahvalimo monsig nor ju B. J. Ponikvarju, potem Rev. M. Jagru pri blagoslovit vi zastave. Hvala Mr. John Potokarju za tako lep dar, e nako pekariji Novak na St. Clair Ave., za podarjeni kruh, zlasti pa hvala še kuharici, Mrs. Jennie Lužar, potem lo, toda ne nalašč ali vedoma, dasi smo gledali, da se vsem zahvalimo kakor zaslužijo. Ako je še kateri, se prosi, da se zglasi, da se popravi, ker krivice nočemo delati nikomur, pač pa smo dolžni obilo hvale vsem. Zato še enkrat prav iskrena hvala vsem. Prav radi bomo povrnili vašo uslugo, kadar boste potrebovali naše pomoči. Za podružnico št. 6 S.M.Z. Jože Grdina, stoloravnatelj slavnosti, John Gorišek, preds. podružnice, Mike Žele, tajnik, Jos. Ponikvar, blag. -o- streljali: „ Mandel ..............22 Šepic................22 Kramer..............25 Gubane .............. 13 Kunstelj .............15 Klaus ................21 Debevec ..............18 Korman..............22 Setina ............... 12 Spenko .............. 13 Baraga .............. 22 —D Gibraltar, vogelni kamen svetovnega imperija EUCLID RIFLE CLUB Po svojih tajnih poročevalcih sem zvedel, v kakšnih skrbeh so zdaj Barbertončani, ker so začeli naši fantje tako fino streljati. Lekšan je baje že petkrat sklical izredno sejo svojega kabineta, da bi se posvetovali in nekaj ukrenili glede prihodnje tekme, kjer jim preti velika nevarnost od našega kluba. Fred Udovich se je baje žalostno ozrl na zastavo in vzdihnil: "Ljuba fanca, ne boš dolgo pri nas!" In ko je zadnji teden vrhovni lovec Lekšan videl, da jih je naš Kramer na-mlatil z eno roko vseh 25, tisti večer še večerjat ni mogel. Ženi, ki ga je silila, je rekel: "Ne bom jedel, je prevroče." "Kaj bo vVoče," je rekla, "saj em jed pol ure hladila." "Saj nisem rekel, da je večerja vroča, zunaj je vroče, zunaj," je godrnjal visoko čislani naš nadloveci Jože. Tudi v Newburgu so nekam amišljeni zadnje čase, ko vidijo naše skorje. Čeprav bi skoro privoščili, da bi mi vzeli zastavo Barbartohčanom, pa bi vendar raje videli, da bi šla v New-burg kot k ! nam. Fortune je aje rekel (S primernim dodatkom), da jil| bo tudi on sklatil 25, pa magari če bo pri tem ob ramo Da bodo pa čislani števci v Barbertonu !in Newburgu videli, da se gremo zares, naj blagovolijo pogledat spodnje številke in bodo videli, da jih je Kra-marček zopa j treje prišel do cilja. Ta%> b rad v nedeljo, 26. maja g-fa m ton Grundner, trg. pomoč® ^ Šmarjeti, z brzo vožnjo nJ a zj tor ju prepeljal g. Škrilj|yas Mirne v Št. Jernej. Pri p«L_ "pri Nacetu" pa pridrvi | Z£ proti motor g. učitelja Miljlleta in ker Grundner ni pravil»|eva zil, je katastrofa bila ne'fe, n bna. Trčila sta — motorj?|amj dejana, Grundner ob roko'g gi, morda celo ob življenje. Ji y ob nogo, Mihelič irf i>|8 sc spremljevalec Mole imath via cejšnje poškodbe. Grun%a r in Škrilja je reševalni a'aidv: Novega mesta odpeljal ^'ti gT dijsko bolnišnico. i>0se freki vei sr po F6 v >j Kot so mi mama pripo^akr li, so se dobro držali za s^Mo-kaj časa. Ko so pa videlV v ( prav tako kot bi sedeli dj§°> a mizo, so se počasi privad>'f jfc čeli so se malo bolj ogledovati in tudi skozi #ila si upali nazadnje pogleda®P*"a na to ljubo mater zemlj0,rJesi Poglej, poglej, Tone,"fa < kli, "koliko je tamle | W mravelj." Tone poleda, ?fVal; vi: "Reza, saj to niso !! "u ;o so avtomobili." | "^o "O križana gora, kaj f0 n M4'" tako visoko! Tone, kaj "f se prevrnemo ?" |Cas "Kaj bo, malo nerodnoN 1 menda se ne bomo, ki JetS*' P po vreme." ff Gi] ! Mama so nekaj časa 's J • potem pa ^vprašali Mr. 1.ni1 "Kako se pa kaj počutiš, | .M prej tako korajžen dela^ "lez zdiš nekam bled.'' 'Tudi ti nisi ravn« rdeča v obraz," odvrne dina. "Vse bi bilo dol/ nekam tišči me okrog ^ "Tišči te? Le naj te,L. bil peljal zjutraj z geifllSJc Meni ni pa nič, pa self j^^ fcala. Samo v nosu je $ 0 hop\ . Potem je prišla sled /e s !<1 n !e bi JONOV LJUDI Na podlagi statistik o popisu prebivalcev in drugih uradnih podatkov, ki so jih v Nemčiji zbrali v zadnjih letih, objavlja nemška uradna statistika, da živi na svetu okrog 2,169 milijonov ljudi. I strežkinja in jima P°nl |l0r s piškotami. Mama ^L^ bogve kako je to drag" t planu, pa so hvaležno ^L . čeprav jim je močno pfl| ^ šalo. Mr. Grdina pa, i cli prvič peljal v letalu* |L vzel nobene stvari zd»H0 ^ ker se je bal, da bi s^ločl' nazaj po bližnjici. . je uslužbenka rekla, n^Jcla prevežeta z jermenom "|0< k čemer je mama prip°''Lj. . je bila zdaj že kar P1"1 J "No ja, v Ameriki pa bila spodrecana." Potem je šlo pa vse Jgoj naprej, da je bilo že ^ j>bi-0 so pripovedovali ^ jWt prav, ko smo se malo h pa smo bili v čigagi. J je molila en očenaš malo Ljv 05 si, pa bi,ga ne bila do^fte^ čikage. Ti presneta r i(tr;s si ljudje vsega ne stf'lbiia. Ko sem jih vprašal'|(ia šli na eroplan, so reklijila ri! Se reče, najraje 9e\| sp tleh, ampak če bi ne če, bi se še peljala, ČePJ z0 novotarija bolj za m^f} Po "Pa ste še kaj jezn' Hul ta, ki vas je nehote v gnil?" 1 sk "Kaj bom jezna. spotoma odpustila, ko jtealj la, da je v eroplanu sebe gledal, če smo še T0, Tako imajo Kmet0! 0! rekord, da so naj6tarI{luš venka v Ameriki, ki \'j v letalu. Kar lahko P°p i ler to. Jaz jih pa prosim in "strica" Toneta ju malo pbral in ljud® o njiju božji poti. f r#!V 4 AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 6, 1940 III rwg t WINRETOB ,Je tako, vam povem! Ce ' !e bllo, bi vam ponudil, da Ma menjaje se jezdila, bi vas nai tanje preveč ne utrudilo. •]# zanaan bi se mučili. Vic-■ jyas zanesljivo vrdže iz se- lih| Zato bodete morali pač ilnl tati Za men°j. dokler ne neCVa mustangov. Neprijet-. J, mnogo časa bova izgubi-gf^Pa se mudi e .f Klejte, ljudje lezejo v vo-J- Vlak bo odpeljal!" ataf Se p°P°tniki spravljanj vlak- Niso se mnogo zme-£ naK prav kakor se tu-ypva nisva zmenila za nje. f smo si bili. Tudi ni bilo /osebnega da sva sredi pro-»Pkinila vožnjo. Na zapa-večkrat pripeti, da kdo iz-U sredi vožnje in odjezdi f° P°t- Treba je le dati zna-vlakovodji. >ovCkniT nŽ"Žga1' Vlak se je jJ ' pocaSl je vozil črez pa se p"- fee nekaj časa ga por- r* nemikem lirtrnUm K. M»y» Bližala sva se gozdnemu pasu, kakor polotok je segal v prerijo. Prispela sva na rob gozda, stopila ob njem in mislila kreniti krog ogla. Pa skoraj prestrašena sva oba hkrati šinila nazaj. Nekaj korakov pred seboj sva zagledala Indijanca. Pravkar je mislil tudi zaviti krog gozda. Jezdil je vranca in peljal za povodec konja, ki je nosil tovorno sedlo. Tudi Indijanec naju je zagledal. Po bliskovo je šinil s konja, se skril za njim, puškina cev je pogledala črez hrbet konja. Tako nagel je bil, da nisem videl drugega ko njegovovitko postavo, pa še njo le nerazločno in površno. Tudi debeli Walker je z neverjetno gibčnostjo skočil s konja in se postavil za njim. Sam pa sem v dolgem skoku šinil v gozd in se skril za močno bukev. In komaj da še o pravem času. Indijančeva puška se je zabliskala in krogla je udarila v deblo. Da sem bil za drobec sekunde prepočasen, pa bi me bil zadel. Indijanec je streljal na mene in ne na Walker-ja, kar je koj spoznal, da sem nu nevarnejši nasprotnik. Krit za drevjem bi ga bil obšel in napadel od zadej, Walker pa bi mu bil grozil od spredaj. Že med skokom sem dvignil puško, ko pa je počil strel, sem jo spet povesil. Zakaj? Izkušen westman ve, da ima puška svoj poseben glas. Neskončno težko je sicer ločiti glas pušk, pa divji zapad poostri, čute do skrajnih mej možnosti, kdor je večkrat slišal isto puško, bo spoznal njen glas izmed sto drugih. Lovci zapada se že od daleč poznajo po glasu svojih pušk, če se tudi dolga leta že niso videli. In tako se je godilo tistikrat tudi meni. Vfee življenje bi ne pozabil glasu puške, iz katere je Indijanec ustrelil. Dolgo že nisem čul njenega glasu, pa v hipu sem ga spet spoznal. Bila je slovita srebrna puška Winne-touova, slavnega poglavarja Aapačev, tistega, ki je o njem pripovedoval Walker ob železnici in ki je bil moj prijatelj in brat in moj učenik v vseh spretnostih in ročnostih divjega savanskega in prerijskega življenja. Ali je bil Winnetou—? Ali pa je morebiti prešla njegova puška v druge roke? Zaklical sem mu izza drevesa v narečju Apačev: "Ne streljaj! Tvoj prijatelj sem!" Neznana pot pogubne ljubezni J*Vldeli na ravnini, ropot xvrv daijavi'izgi- lii 36 lzpred °či- Sama »f1* preriji raVUa sva se jo.'besitp VfiQ :»L lysaj SV°J0 težko pu- e'» wX°rtule!" mi * - •In!, Že Sam nosil> ka" n°sim že toliko let. Na- [JaCrtb°m jezdi1' Charles!" i pl;tr le krepk°stopi! 1 .„ 1Jesec sem, dohajal ga Poj diva t» *>>:k0SGm si odejo' si obesil L ° "a ramo in medveda- pleča pa stopil ob Vic-a°Va»je se je začelo. mje m. Kj ječanje z Winnetouom 3,L < utroublerjev je peljale bn na sever- Razl°" ^Idn • ni bilo treba šele 110 iskati, naglo sva sto- išči] a P°čivala in si 111 k/fajine zal°ge- Ni bi-S£,Ibil' • sva imela- Lahko g°i in wr na vlaku kupila |er Uha> Pa nisva hotela. 3f))l st 3e,.PreriJ'ski lovec zalo- ki^ehVOm . mu ne bo treba *> 11^"'; SProti si ustreli sve- založen .0t zori n " ,®Va odrinila ^ml ."ena kraJ> kjer so ^o V |'J1 Prenočevali. Ku- J sk4ug n\PraV niČ se 5%et Ur -Dobrih štiriin-3 s|žala So hili piVl nama. r4la *Va se Potoka in pri-^jo/(hV;e,čer na travnato ^ Oba j6n0 S pra^oz-nisva srečeia a vidpi dl n°bene sledi ,n^l6rjevla razen sledi rail-D ' brezskrbno sem e VictorJa- ki je tft. 10 Prestavljal svoje vso in pri- "Ne vem, kdo si," mi je odgovoril. "Stopi izza drevesa!" "Ali nisi Winnetou, poglavar Apačev?" sem vprašal, da bi bil čisto varen. "Sem." Skočil sem izza bukve in k njemu. Spoznal me je. "Charli—!" Tako je izgovarjal Winnetou moje krstno -ime po angleškem Charley. Radost je donela iz te besede. Razširil je roke in me pritisnil na srce. "Charli—! Moj brat — moj prijatelj!" je pravil ginjen, da je skoraj jokal od veselja. "Moja roka je tvoja roka, moje srce tvoje srce!" Tudi sam sem bil tako ginjen, da so mi solze zalile oči. Dolgo dolgo se že nisva videla — in tako nepričakovano sva se sešla! Večje sreče si nisem mogel želeti. Vedno in iznova mi je pogledal v oči, vedno in iznova me ie pritisnil na srce. Končno se je spomnil, da1 nisva sama. Dalje prihodnjič Rumeno ljudstvo iz cerstva sredine ni takšno, da bi se mu kri prevroče in preburno pretakala po žilah, toda boginja ljubezni je tudi pri treznih otrocih neba "vladarica bogov in ljudi." V več ko sto zvezkov obsegajo-čih Letopisih kitajske države je opisana zgodba jako priljubljene Janguifeje, ki je njena lepota največjega kitajskega cesarja, "nebeškega sina", tako očarala, da je zaradi ljubezni do nje izgubil prestol in je spravil državo na rob propada. Njena zgodba je kakor pravljica : Ko je v Evropi vladal cesar-Karel Veliki, je bila kitajska država pod vlado 11., to je, dinastije Tang in pod to dinastijo se je Kitajska jako povzpela. Mogočni vladarji so zedinili neizmerno državo in jo okrepili proti zunanjemu sovražniku. Kakor še nikoli prej, sta se raz-cvitali umetnost in znanost, in materialna kultura Kitajske jt bila na taki višini, kakršno je Evropa dosegla šele čez več stoletij. V teh srečnih dobah je Minghuancung vladal državo že več let po naukih po božje češčenega učenika Konfucija, ko je prekrižala njegovo pot krasotica Jangkuife. Bila je iz preproste hiše, a zaradi njene izredne lepote so jo izbrali za postransko ženo prestolonaslednika. Toda ko jo je cesar zagledal, se je v hipu razvnela v njem strast do nje in jo je vzel svojemu sinu in jo kot najlepšo rožo svojega carstva presadil na svoj lastni vrt. Spočetka je bila le ena od 2000 cesarskih postranskih žena, zdaj pa se je približala prvemu mestu pred prestolom in prav nič ji ni bilo hudo, da je ta njena pot do viška vodila skozi strto srce. Minghuancung je namreč svojo prvo ženo zavrgel, a je zaman skušal svojo nenaklonjenost, osladiti z bogatimi darili. Uboga Mefe ni mogla preboleti izgube njegove ljubezni in je ob sprejemu cesarskih to-lažilnih daril spesnila ganljive stihe: "Poslal si zaklade mi, da me olepšaš! V zrcalo zdavnaj nisem se že več pogledala. Odkar od tvojih pogledov sem oddaljena, ne vem več, kaj okras je in lepota." Zmaga Janguifeje je bila zdaj popolna. Pesniki njenega ljudstva so neumorno opevali čudovito lepoto svoje nove cesarice. Primerjali so jo z lilijo; navdušenim pesnikom se je zdela njena polt bela kakor jasminov cvet in mehka kakor svila; oči so bile oblikovane ko olive in obrvi usločene kakor vrbove vejice. Nikoli, tako so dejali, niti ne v jezi in bolezni, ni izginil z njenih škrlatastih ustnic smehljaj. Spričo omam-ljive lepote svoje nove žene se je srce dobrohotnega Minghu-ancunga raztajalo ko vosek v ognju in njegova pamet se je razcedila kakor sneg na soncu. Spričo te ene same ženske je pozabil na vseh 2000 žena! Odslej se mu je zdelo vredno živeti le še zato, da bi tej lepoti brez primere pripravil z vsemi s v o j i m i cesarskimi sredstvi okvir, ki bi bil nje vreden, in da bi ji mogel s svojim češčenjem služiti. In tako se je življenje na cesarskem dvoru v Pekingu spremenilo v "Tisoč in eno noč", kjer je imela cesarica vlogo lepe vile, cesar pa vlogo mogočnega čarovnika, ki je neprestano moledoval za njeno prijaznost. Na stotine dvornih dam je bilo okrog nje, ki so pazile na njen najmanjši migljaj in bile zmeraj pripravljene, da ji sešijejo in okrasijo najlepša svilena oblačila. Pesniki in umetniki so prihajali na dvor, med njimi tudi Lita j po, največji lirični pesnik, kar jih je sploh kdaj bilo na' Kitajskem. i Razkošne pojedine so se menjavale z gledališkimi predstavami; bili so plesi in igre z vožnjami v nove gradove, ki so za novo ljubljenko kakor pričarani klili iz tal. V tej omami zabav in ljubezni brez konca se je za cesarja ves ostali svet pogreznil v nič. Priletni vladar je pozabil na Konfucijeve nauke in slednjič tudi na državo. Državne vajeti so mu spolzele iz rok, ne da bi to opazil, in so prešle v očarljive male, a za čuda trdne roke Jankguifejine, ki se ji je vse klanjalo in kateri so mandarini celo iz najoddaljenejših krajev pošiljali najdragocenejša darila, samo da so si ohranili njeno naklonjenost in milost. Začela se je vlada samih žensk z vsemi zlemi lastnostmi, a podkupninami in nevoščljivostjo, z razsipnostjo in izmozgavanjem ljudstva, medtem ko je plesal dvor, s starim cesarjem na čelu, neprestan ples okrog podstavka, v boginjo povišane Jangkuifeje. Da so mogli kriti stroške tega dragega plesa, so se davki zvišali v nedogledne višine, in mandarini, ki so znali brihtno izrabiti zmedo državne oblasti, so storili še svoje, da so ljudstvo povsem izmozgali. Cesar ni o tem'z#del in tudi svarilni stihi velikega Litajpo-ja niso prišli do njegovih ušes. To so bili stihi, ki se tako moderno slišijo kakor bi bili zloženih v teh dneh, ne pa pred več kot 1100 leti: "Za škrlata-stimi vrati se meso in vino pri-dita, a tam na cestah pa človek in žival od gladu umirata." Stari cesar tudi ni opazil, da se je na njegovem dvoru ce-saričin izvoljenec povzpel tako visoko, da je bil prestol v nevarnostni. Neki mlad Tatar, Anlušan, si je znal pridobiti naklonjenost prelepe Jangkuifeje in je postal celo njen ljubimec, kar je bilo znano vsej državi, samo cesarju ne. Anlušan je postal vsemogočni minister, in častihlepni, brezvestni stremuh se ni zbal zasesti tudi prestol najvišjega "sina neba". Cesarica je prepozno spoznala, kakšnega nevarnega sovražnika si je privzgojila v svojem ljubljencu. A dobremu, zdaj že 72 letnemu cesarju,"ki se je še zmeraj opajal z ljubeznijo in zabavami v poletni palači v Pekingu, Vojaški strokovnjaki v Zed. državah preiskuj j o nove vrste male utrdbe proti napadom iz zraka. Ta mala utrdba je bila zgrajena v bližini Washingtona, D. C. ob reki Potomac. Talm utrdba je lahko zgrajena v petih urah in služi za napadanje in zaklonišče obenem. Republikanski predsedniški kandidat, Wendell L. W.illkie, se je udeležil proslave v spomin prvih naseljencev v Cheyenne, Wyo. Najprej se "je vozil v starodavni kočiji in pozdravljal množico, nato pa se je udeležil "rodeo" predstave, kjer je tudi nagovoril republikanske udeležence. je slednjič bila ura prebridkega prebujenja, ko je prekucija, ki jo je zanetil Anlušan, topotala po vratih cesarske palače. Dvor je moral pobegniti, a garda je nenadoma odrekla pokorščino. Zahtevala je glavo lepe Jangkuifeje, ki je njeno brezumno zapravljanje povzročilo vse to gorje države. Cesar je doživel najstrašnejšo uro svojega živ ljenja, ko je ves obupan in ja-dikujoč moral privoliti v njeno smrt. Tako lepa je bila še zmeraj ta Ženska, da se je noben rabelj ni upal dotakniti. Morala si je dati pajčolan čez obraz, da je mogla umreti. Minghuancung se je odpovedal prestolu in je prepustil svo-jertiu sinu nalogo, da je preku-cijo zadušil in spet napravil red v državi. Minghuancung je vladal več ko 50 let. Bil je vladar Najboljših načrtov, .čig&r začetki so bili odlični, a čigar sredino je zasenčila njegova neumna ljubezenska norost in čigar konec se je izmaličil v grozo in gorje. Tista kratka leta, ki so mu še ostala do smrti, je preživel v osamelosti in žalosti. Ali je objokoval svojo izgubljeno državo ali izgubo prestola? Nikakor! Objokoval je le smrt lepe Jangkuifeje in jo je skušal s čarovnijami priklicati v življenje, da bi se še enkrat v spominih veselil z njo. Taka je vsebina čdovite pesnitve ljubljene Jangkuifeje. Kitajsko ljudstvo ne more pozabiti njene lepote in-še dandanes je slehernemu Kitajcu — po tisoč letih — znana njena zgodba. Še dandanašnji videvaš njeno sliko umetno uvezeno v svilo in vse časti njeno lepoto. Polinerzijci le 50, so torej najbolj počasni. Nekaj nasvetov Prijateljstvo v težkih dneh je kakor božanje z dobro, mehko roko. Prijateljstvo si je treba pridobivati, saj ne prihiti k tebi samo od sebe in treba ga je taktno gojiti. Kar koli spre-jemeš od prijteljstva, to moraš radodarno in požrtvovalno vračati, ne da pri tem razmišljaš, ali si vrnil več, kakor si sprejel. Prijatelji, ki ti zamerijo, če se ne odztfveš njihovemu povabilu, ker si bolj potreben miru kot zabave, niso nikakršni prijatelji. Pomisli desetkrat na dan na druge, toda enajstič pomisli tudi nase. Če moraš iti h kakemu zdravniku in si z drugimi bolniki v čakalnici, ne govori o svojem trpljenju in o svojih bolečinah. S tem svoje bližnje spomniš na njihove bolezni in je bolje, da jih s pametnimi in vedrimi besedami pripraviš do tega, da pozabijo na svoje bolečine. Ne pozabi: Bodi obziren do drugih ljudi, kakor tudi ti zahtevaš, da so drugi obzirni do tebe. Zmeraj smo mi vzrok, da vidimo ljudi take, kakršni so. Ne zaupaj svojega prijateljstva prvemu, ki ga srečaš. A če si to že storil, pa si prizadevaj, da postane prijateljstvo iskreno v dajanju in jemanju. Francožčina0~bliskoviti jezik Doslej smo poznali samo bliskovite risarje in bliskovite fotografe (ali brzofotografe). Leto 1939-40 nas je pa seznanilo z bliskovito vojsko, in neki švedski učenjak je odkril celo "bliskoviti jezik". V tej panogi so Francozi izmed vseh narodov sveta na prvem mestu. Švedski Učenjak je dognal, da spregovori Francoz povprečno po 350 zlogov v eni minuti. Celo Japonci spregovorijo le 310 zlogov v eni minuti in Nemci, ki se bi jejo v "bliskoviti vojski", so glede na bliskovitost jezika daleč za Francijo, saj spregovorijo v minuti sto zlogov manj kot Francozi. Tudi zgovorni Italijani spregovorijo v minuti le 230 zlogov. Angleži 220, a IZ DOMOVINE —Inženir-čevljar. Kakor toliko filozofov, juristov, zdravnikov in inženirjev, je tudi inženir Gjorgje Stratimirovič, doma iz Novega Sada, čekal, da bi bila ena izmed številnih prošenj za službo ugodno rešena. Ko mu je bilo čakanje predolgo, se je kratkomalo odločil, da bo inženirski poklic obesil na klin in si kot — čevljar ustanovil eksistenco. Spomnil se je, da je v Italiji videl platnene sandale s petami, ki so bile spletene iz konopljine. Takoj je sklenil, da bo s stroji, ki jih je sam izumil, izdeloval take sandale. Čeprav se je njegova žena, ki bi seveda rajši bila inženirjeva kakor pa čevljarjeva žena, odločno upirala, si je Stratimirovič uredil v Zemunu majhno delavnico, najel nekaj delavcev in začel izdelovati sandale, za katere je naredil okusne vzorce. Stroji znatno poenostavljajo izdelovanje. Nekatere bel-grajske trgovine s čevlji so rade vzele prve take sandale in danes Stratimirovič komaj zadosti povpraševanju. Inž. Stratimirovič,'ki si je inženirsko diplomo pridobil na dunajskem vseučilišču, danes nič več -ne misli na to, da bi se udejstvoval kot inženir. Hoče se posvetiti izključno izdelovanju sandal, zakar je treba končno tudi tehničnega znanja, če hoče svoje podjetje razširiti. In inž. Stratimirovič hoče svojo malo delavnico, v kateri je začel, izgraditi polagoma v tovarno. —Od strahu umrl. V Grbi-nju pri Nišu je sedel 65-letni kmet na svojem vrtu. Nenadoma pa je zapazil dve kači, ki sta se plazili proti njemu. Prestrašen se je dvignil in skočil na stran. Zdelo se mu je pa, da se plazita kači za njim. Od strahu je zbežal v hišo, kjer je domačim pripovedoval, kaj se. mu je pripetilo. Komaj je končal, se je zgrudil na tla. V nekaj trenutkih je bil mrtev. Srčna kap je naredila konec njegovemu življenju. MALI OGLASI Delo dobi Fant, ki je prost šole, dobi delo v trgovini z avtomobilskimi potrebščinami. Oglasite se na, 15300 Waterloo Rd. (186) Išče se delavec za na farme; plača po dogovoru. Oglasite se na 1115 Norwood Rd. (185) V najem se dajo 4 velike sobe, na novo de-korirane. Za več pojasnila naj se vpraša na 1007 E. 68rd St. (Au. 6, 8, 10.) Fin mizar (cabinet maker) za razna mizarska dela v hiši znotraj, bi rad dobil delo. Računa samo 60 centov na uro. Oglašal bo samo dvakrat. Kdor potrebuje res dobrega in pridnega mizarja za kako delo, naj vpraša za naslov v uradu tega lista. (185) Varujte hiše pred mrazom Sedaj je čas, da obijete okna in vrata z varnostnimi stripsi. Prihranite s tem na premogu in plinu. Naše delo je garantirano. Pokličite nas za proračun. Knight-Singer Weatherstrip Co. 19387 Dorothy Ave., tel. BO-2222. (Priporočano po John Prišel, 15908 Parkgrove Ave.). (Aug. 6, 8, 10, 13, 15, 17, 27, 29, 31, Sept. 3.) Odda se soba poštenemu fantu. Vse ugodnosti. Vpraša se na 1142 E. 66th St. (184) Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščino za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson mg N ti Sigrid Undset VENEC Prva, najstarejša, največja in najbogatejša sloven! katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Gl&vni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, I11 t POSLUJE ŽE 47. LETO j,*. Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v ^ Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. s8. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 FV SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55% . (Jjrj , K. S. K. Jednota ima nad 36,000 članov in članic v odrasle" | in mladinskem oddelku. | ^ SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184 V Clevelandu, Ohio je 15. naših krajevnih društev. felj Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svoje*9 |q obstanka nad $7,400,000 1 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in Če se hočeš zavarovati pri dobri, poSteni in solventni P®J i ' organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jedn«'^ r se lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe, operacije, Pr" f, ] iezni in onemoglosti. j K. S. K. Jednota sDrejema v svojo sredo člane in članice > do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavai™ 0, lahko od $250 do $5000 posmrtnine. jj|J, V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavaJ^p }], razredu "AA" ali "BB." Mesečni prispevek v mladinski oddelek J < nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom naras\, je slučaji! smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. Otr ^ lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani izplačano v gotovini. * BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lanko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali *5' j 1 teaen. Asesment primerno nizek. J K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst ^ 'Včlani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadal0^ ^ rezervo izplačano v gotovini. ^ Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadalJniH mentov. ( J »1 Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. 8. K. Jednote," jA haja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku in K8 . dobiva vsak član in članica. ! M Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan*®, n K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi ^ članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi ' pristopi takoj. I M: V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi mor^-r t društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli že nimate dVJ, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji. " < vite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: • ZALAR,- 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. bo popolen uspeh, ako oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI" Društva imajo izjemne cene na oglasih /» IlIiilllllirsrtllllllltltrillllltllllllCSIlIlItllllltr^ltniEElfIIIC3l[|tl1llilliC3lltIJ1IlMIIC31ltil]lTllIIC3IIItltTllllIiC31ltlllllE(IIC31)U(ilJ(IlfC mlada dekleta, taka, ki jim je všeč, ako so moški z njimi svo- Ragnfrid pa je hotela, naj pred odhodom pojedo kašo za mi. Hotela jim je dati s seboj večerjo, ako gre Kristina z nji-tudi nekaj darov za Ingo: novo rjuho, nekaj sveč in sveže pečenega kruha. Naročila je, naj ji povedo, da bo tudi sama prišla gori in pomagala pri pogrebu. Ko je stala jed na mizi, se je v hiši malo jedlo, pa mnogo govorilo. Drug drugega so spominjali na preiskušnje, ki jih je bil Bog naložil Gyrdu ter lngi. Njuno kmetijo so'večkrat opustošili skalnati plazovi in povodnji, najstarejši otroci so jima pomrli, tako da so bili vsi Arnetovi bratje in sestre še majhni. Nekaj let sem, odkar je. bil škof postavil Gyrda na Finksbrekkenu za svojega za upnika, pa jima je bila sreča mila in otroci, kolikor sta jih še imela, so bili lepi in obetavni. Vendar je mati veliko bolj ljubila Arneta kot vse druge. Ljudje pa so pomilovali tudi gospoda Eirika. Svečenik je bil spoštovan in priljubljen in farani so bili ponosni nanj, kajti bil je zelo učen in zmožen človek in vsa leta, odkar je bil pri cerkvi, ni bil zamudil niti enega praznika, niti ene maše ali opravila, ki mu ga je dolžnost nalagala. V mladosti je bil vojščak pri grofu Alvu s Tornberga,. toda nesreča je hotela, da je ubil jako visokorod-nega človeka, nakar se je zatekel k škofu v Oslo; ko je ta opazil, kako nadarjen je za knjižno učenost, ga je sprejel v du-hovsko šolo. In če ne bi vedno imel sovražnikov radi tistega nekdanjega ubojstva, bi Siru Eiriku ne bilo treba večno tičati pri cerkvici sv. Olafa. Res, da je bil hudo pohlepen po denarju, tako za lastno mošnjo kakor tudi za cerkev, toda ta je bila zato izvrstno opremljena s posodami, oblačili in knjigami. Potem pa ti njegovi otroci —■ nikdar ni imel z njimi drugega kot skrbi in težave. V podeželskih farah se ljudem ni zdelo pametno, naj bi duhovniki živeli kot menihi, saj pač morajo imeti na posestvih žensko pomoč in poleg tega kajpada potrebujejo ženo, ki bi skrbela zanje spričo dolgih in napornih potovanj po fari, in to ob vsakršnem vremenu; ljudem je bilo v spominu, da še nikakor ni dolgo tega, kar so bili duhovniki na Norveškem oženjeni. Zato ni nihče gospodu Eiriku posebno zameril, da je imel troje otrok z gospodinjo, ki je bila v njegovih mlajših letih pri njem. Toda tistega večera so vendar govorili, da je menda Bog s tem hotel< kaznovati Eirika za njegovo prešuštno življenje, ker so mu njegovi in njegovih trok otroci prizadevali toliko gorja. In nekateri so bili mnenja, da je v tej stvari tudi pameten smisel, naj bo duhovnik brez žene in otrok—zakaj med svečnikom in ljudmi bodni. Simon se je zasmejal: Saj razumete, kajne? Nu, Ben-tein pa je bil hudo zvit in se takim ženskam ni preveč bližal; pri njih je opravil samo z besedami. Zaslovel je zaradi čistega življenja. Stvar je bila pa taka, da je bil kralj Haakon sam pobožen in čednosten gospod, ki bi rad pripravil svoje može k redu in spodobnemu življenju — vsaj mlade, kajti na druge pač ni mogel vplivati. In izkazalo se je, da je dvorni duhovnik vsekdar zvedel za vse objestnosti, kar so si jih mladi fantje le izmislili in se jih udeležili — pijančevanja, kockanja, popivanja in podobnega — rogovileži so se morali spove-dovati in se pokoriti ter so dobivali krepak poduk, dvojico ali trojico izmed najbolj divjih fantov pa so spodili. Potem pa je končno prišlo na dan, da je bil Bentein secretarius — tisti lisjak, ki je tajno zahajal v vse pivnice in še slabše hiše, spove-doval lovače in jim dajal odvezo. Kristina je sedela poleg ma tere; silila se je jesti, da bi nih če ne opazil, kako ji je pri srcu, toda roka se ji je tako tresla, da je pri vsaki žlici stresla nekaj kaše, in jezik v ustih se ji je zdel tako debel in suh, da ni mogla požirati zalogajev kruha. Ko pa je Simon začel pripovedovati o Benteinu, se ni mogla več hliniti, da je, opri jela se je klopi pod seboj — strah in stud sta jo tako prevzela, da se ji je zavrtelo glavi in jo je obšla slabost. In ta človek-jo je hotel—. Bentein in Arne, Bentein in Arne. Bolna od nepotrpežljivosti je čakala, kdaj bodo končali. Hrepenela je po tem, da bi videla Arneta, Arnetov lepi obraz, da bi padla na kolena, žalovala in pozabila na vse drugo. Ko ji je pomagala v ogrinjalo, je mati poljubila hčerko na lice. Kristina se je bila že odvadila materine ljubezni; to ji je tako dobro delo — naslonila je glavo za trenotek na Ragn-fridino ramo, toda jokati ni mogla. Ko je stopila na dvorišče, je videla, da še več drugih hoče z njimi: Halvdan, Jon z Lau-garbru, Simon in njegov hla pec. Da pojdeta z njima ta dva tujca, ji je povzročila neznosno bolečino. Večer je bil mrzel, da je kar rezalo, in sneg je škripal pod nogami; zvezde so se goste kot ivje lesketale na črnem nebu. Ko so bili že nekaj časa jahali, so od juga sem začuli kričanje in tuljenje in besno peketanje —malo dalje gori je pridrve^ lo za njimi vse krdelo in pla nilo mimo, da je žvenketala kovina in jim je udarila v obraz sopara od kadečih se zainjenih konjskih teles, ko so se morali umakniti v sneg. Halvdan je kriknil za divjo tolpo; hišami je bilo svetlo — sredi dvorišča so bili ljudje zasadili smolnice v kopo snega in ognjeni soj je rdeče ležal na beli rebri, temne lesene hiše pa So bile kakor namazane s strjeno krvjo. Ena izmed Arnetovih sestric je stala zunaj in cepetala z nogami, roke pa je imela prekrižane pod plaščem. Kristina je poljubila objokanega, premra-ženega otroka. Srce ji je bilo težko kakor kamen in bilo ji je kakor bi imela svinec v udih, ki je stopala po stopnicah na izbo, kamor so ga bili poližili na oder. Petje in svetloba premnogih prižganih sveč sta jo sprejela med vrati. Sredi izbe je stala krsta, v kateri so ga prinesli domov, pregrnjena z rjuho; čez nekaj lesenih koz so bili položili deske in nanje postavili krsto. Pri vzglavju je stal mlad duhovnik s njigo v roki in pel; okrog pa so klečali ljudje in si zakrivali obraze S svojimi debelimi plašči. Lavrans je prižgal svojo svečo ob eni izmed tistih, ki so gorele ob krsti, jo pritrdil na desko in pokleknil. Kristina je hotela storiti isto, pa ni mogla pripraviti svoje sveče do tega, da bi stala; tedaj je priskočil Simon in ji pomogel. Dokler je svečenik bral, so vsi klečali na kolenih in šepetaje ponavljali njegove besede; sapa se jim je kadila iz ust — na izbi je bilo namreč ledeno mraz. Ko je duhovnik zaprl knjigo in so ljudje vstali — bilo jih je že mnogo zbranih — je Lavrans pristopil k lngi. Ona pa je strmela v Kristino, kakor da niti ne sliši moževih besed; stala je in držala darove, katere ji je bil izročil, kakor da ne čuti, da kaj drži v rokah. "Ali si tudi ti prišla*, Kristina?" je rekla s čudnim, prisi- na Finsbrekkenu bo zdaj pač bila je mladina s kmetij v juž- nastalo sovraštvo in pohujšanje, čeprav so bili poprej najboljši prijatelji. Simonu Andressonu je bilo dobro znano Benteinovo življenje v Oslu in začel je praviti o njem. Postal je bil pisar pri proštu Marijine cerkve, baje je bil spreten fant. Tudi. marsikatera ženska ga je prav rada videla — imel je zapeljive oči, in jezik mu je neumorno tekel. Mnogim se je zdelo, da je lep fant; to so bile večidel take ženske, ki so mislile, da so jih možje ogoljufali, zraven pa nem delu fare; še vedno so praznovali božič, drveli so po polju in preiskušali konje. Nekateri, ki so bili preveč pijani, da bi kaj slišali, so grmeč in tuleč divjali naprej in tolkli ob ščite. Nekaj pa jih je le ujelo novico, ki jim jo je bil za-klical Halvdan; odtrgali so se od krdela, obstali, se priključili Lavransovemu spremstvu ter se začeli šepetaje pogovarjati z možmi v zadnji vrsti. Jahali so naprej in končno zagledali Finsbrekken na griču onstran Silskega potoka. Med Ijenim glasom. "Ti bi gotovo rada videla mojega sina, kakršen se je vrnil k meni?" Odmaknila je nekaj sveč, zgrabila Kristino s tresočo se roko za laket, z drugo pa je odstranila mrtvaški prt z mrliče-vega obraza. Bilo je sivo rumeno kot ilovica, ustnice pa so bile svinčene in nekoliko odprte, take da so se kot v porogljivem nasmehu videli ravni, ozki in koščeno beli zobje. Pod dolgimi trepalnicami so tlele osteklenele oči in na gornjem delu lic je bilo več črno modrih najsi so bili to sledovi udarcev ali mrliške pege. "Morda bi ga rada poljubila?" je vprašala Inga kot poprej in Kristina se je. pokorno sklonila in pritisnila usta na mrličevo lice. Bilo je vlažno kakor od rose in zazdelo se ji je, da že čuti mrliški duh; truplo se, je začelo v vročini vseh teh sveč polagoma tajati. Kristina je obležala in se oprijemala krste, kajti ni ss mogla dvigniti. Inga je potegnila mrtvaški prt še bolj v stran, tako da je postala vidna široka zareza od noža nad ključnico. Tedaj se je okrenila k ljudem in dejala s tresočim se glasom: 'Vidim, da je pač laž, kar pravijo, nekateri, da začno mrtvecu krvaveti rane, kadar se ga dotakne, kdor je povzročil njegovo pogubo. Bolj mrzel je sedaj moj sin, in nič več tako lep kot tedaj, ko si se zadnjič sestala z njim tu doli ob poti. Sedaj ga ne poljubljaš rada, vidim —r slišala sem pa, da nekoč nisi zavračala njegovih ust." "Inga," je dejal Lavrans in stopil k njej, "ali si ob pamet —ali se ti blede?" "Seveda, vi ste tako vrli in odlični ljudje, tam na Jorund- neta, ki tu leži — nikdar me ni i do, da je svatovala z Bentei- zavajal v skušnjavo ali me za-peljaval." Inga se je glasno zasmejala: "Ne? Arne te ni? Ampak duhovnik Bentein — ta ni pustil, da bi se igrala z njim. Le vprašaj Gunhildo, Lavrans, ki je zrnila blato s hrbta tvoje hčere, in vprašaj kogarkoli, ki je bil na novoletni večer v ško-fo'vski poselski sobi, ko se mu je Bentein rogal, češ da jo je kar tako iz rok izpustil in ji bil za norca. Nato je naza.i grede vzela Benteina k sebi pod isto igro—" Lavrans jo je zgrabil za ramena in ji položil roko na usta: "Spravi jo ven, Gyrcl. Sramota, da tako govoriš ob truplu tega dobrega fanta—a če bi vsi tvoji otroci tu ležali mrtvi, ne maral bi ostati in poslušati, kako lažeš o mojem. Ti, Gyrd, boš odgovora j al za vse, kar pravi ta blazna ženska—" Gyrd je prijel ženo ter jo hotel odvesti, Lavransu pa je dejal : "Res je, da staf Arne in Bentein govorila o Kristini, ko je moj sin izgubil življenje. Prej-kone ti o tem nisi nič slišal, ampak ob žetvi je šel glas po dolini—" Simon je udaril z mečem ob najbližjo skrinjo: "Ne, dobri ljudje, dajte, govorite vendar kaj drugega v tej mrliški sobi, ne pa o moji nevesti. Duhovnik, ali ne morete brzdati teh ljudi, da bo vsaj, kot se spodobi." Duhovnik •— Kristina je tedaj opazila, da je bil najmlajši sin z Uuvsvoldena, ki je bil prišel domov za božič — je odprl knjigo in stopil k odru. Toda Lavrans je zavpil, naj tisti, ki so govorili o njegovi hčeri, pogoltnejo svoje besede, Inga pa je zakričala: Vzemi no moje življenje, nom na deželni cesti—na!" je čez mrtvaški oder Kristini vrgla rjuho, katero ji je bil dal Lavrans, "ni mi treba Ragnfri-dinega platna, da položim Arneta v zemljo — napravi si iz njega avbo ali pa ga spravi, da boš povijala vanj svojega pod-grmiča, pa pojdi in pomagaj Gunhildi žalovati za obešenja-kom." Lavrans, Gyrd in duhovnik so zgrabili Ingo. Simon je skušal dvigniti Kristino, ki je ležala preko krste. Tedaj je s silo odrinila njegove roke, se vzravnala na kolena in glasno zaklicala : "Bog, moj odrešenik, Jj gaj mi, to ni resnica!' Iztegnila je roko in j® držala nad najbližjo sveč mrtvaškem odru. Videti je bilo, kakor bise men upognil in um# stran — Kristina se je la, da so oči vseh prisotni'11 njene vanjo — zdelo se da traja to že celo večnosj; nadoma je začutila peW lečino na dlani in s pre5" vim krikom je padla vzw tleh. (Dalje prihodnjič) -o-- ( podpirajte slov0 trgovce Proti tretjemu terminu.— Bivši senator James a. Reed iz Missouri je sklical sejo demokratskega izvrše-valnega odbora, da bi ukrenili, če je mogoče preprečiti tretji termin predsednika Rooseveltu. Na to sejo je bil povabi j en tudi senator Burke iz Nebraske, ki se tudi ne strinja s tretjim terminom. gaardu — ti, Lavrans BjOrgulf-, Lavrans, kakor mi je ona vze-son, si bil preveč bogat, da bi ]a ■ tolažbo in veselje — kar si moj sin upal misliti na to, da častno zasnubi tvojo hčer — Kristina sama pa je tudi mislila, da je previsoka za to. Zato pa ni bila previsoka, da je ponoči letala za njim po cesti in se z njim igrala v grmovju, tisti večer, ko je odhajal — le vprašaj jo sam, pa bomo videli, če si upa tajiti tu pred mrtvim Arnetom. Kriva pa je vsega tega ona s svojo razuzdanostjo—" Lavrans pa ni vprašal; okre-nil se je h Gyrdu: "Brzdaj svojo ženo — saj vendar ni pri pameti—" Toda Kristina je dvignila svoj beli obraz in obupno pogledala krog sebe. "Sestala sem se z Arnetom tisti zadnji večer, ker me je bil zato prosil. Vendar se ni nič takega zgodilo med nama, kar bi ne bilo prav." In ko se je zdelo, da je zbrala svoje misli in stvar doumela, je glasno vzkliknila: "..e vem, kaj misliš, Inga — mar obrekuješ Ar- oženi jo s tistim viteškim sinom, kljub temu pa ljudje ve, Slika nam predstavlja sedanjega vrhovnega poveljnika angleške domače obrambne sile, general Alan Brooke, ki je prevzel poveljstvo za generalom Edmond Ironside. "Ajmo, ajmo vinarje zbirajmo . . ." se! je culo z® svetovno vojno po deželah bivše Avstrije. Današnje d11* so domoljubni Angleži pripravljeni pomagati svoji vini z vsem, kar pač premorejo. Vladai je vprašala » podinje ,da bi se odrekle aluminjasti posodi, ker potrebuje aluminij v vojne svrhe. Slika nam kaže de< prispevkov, katerih skupna teža je nekaj nad 100 to^ AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 6, 1940 ii-iBiifaSi iiiiiaži 028902530202530153485391024800020002000101000100000200020002010002000006 53914823484848232348485353235348480102000202000002020201020200020100020002025302000002010100010200000102000201000053484802022323534823234823534848480201000000020001010002010002480102010202