DELAVS K A
Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva
■shaja -vsak Četrtek popoldne; v sluCaju pram-■lka dan poprej — Uredništvo: Ljubljann, Stavi trg 2/1 _ Nefranklrana pisma »e ne sprejemajo
Posamezna LtevUlcn Din l*l>0 — Cena: so 1 mesec Din 5*-, sa Četrt leta Din IS--, bo pol leta Din 30--; ca Inozemstvo Din 7-- (mesečno) — Oglasi po dogovoru
Oglasi, reklamacije In naroCnlna na uprave jugoslovanske tiskarne. KolportaSnl oddelek. Poljanski nasip IL 2 - Rokopisi se ne vraCaje
Silen glas se J eruzalema.
Nad 2000 viničarjev manifestira za svoje pravice: Za bolniško, nezgodno in starostno zavarovanje. ~ Za izvedbo agrarne reforme. ~ Za kulturno neodvisnost delavcev. ~ Za osamosvojitev delavskega tiska!
Viničarski tabor pri Jeruzalemu.
»Strokovna zveza viničarjev« je poleg ogromnega podrobnega dela organizirala letos 4 večje tabore: Št. Janž v Halozah, Sv. Peter pri Mariboru, Gornja Radgona in tabor pri Jeruzalemu, ki je zboroval Pretekle nedelje, dne 9. septembra 1928. ~~ Ako izvzamemo orlovsko prireditev v Ljubljani in narodno slavje v Žalcu, je to uajvečja prireditev organiziranih katoli-anov v letu 1928. Dejstvo pa, da se je viničarski tabor pri Jeruzalemu organi-/lr°l ^rez posebnih denarnih in drugih 0rganizačnih sredstev, dejstvo, da se je na ta tabor zgrnilo tako ogromno število ubogega, teptanega in zaničevanega viničarskega delovnega ljudstva zato, da dvigne svoj glas pred vso Slovenijo in Pred vso državo v obrambo najprimitiv-nejših človeških pravic, to dejstvo je dokaz zato, da moremo imenovati viničarski tabor dne 9. sept. 1928 pri Jeruzalemu krono letošnjih prireditev. Bližnja bodočnost bo dokazala, da imamo prav. Viničarsko gibanje ni več gibanje, to je silen val, je plaz, ki bo pogaziil vse, kar s© mu po krivici zoperstavlja.
Da! »Jeruzalemec«, ta žlahtna vinska kapljica, je svetovno-znana. Znan pa mora postati tudi neznosni položaj viničarjev, ki to kapljo prideljujejo, ne da bi mogli zajamčiti sebi in svojim družinam človeka vredni obstanek!
Potek tabora.
Takoj po osmi uri so se začele zgrinjati krog cerkvice na Jeruzalemu ve-v množice viničarjev, viničark in viničarski mladine: Ljutomer, Svetinje, Sve-Bolfenk, Sv. Miklavž, Hum, itd., itd. Četa za četo, četa za četo. Husjak, Košnik, Peter Rozman in polno samih znanih obrazov, smejočih, z vero v bodočnost zročih. Pa tamburaši, Krekovci, borci Iz Maribora pa z dvema motocikli mn zunanji govorniki, dobesedno v prah zaviti: Franjo Lajh z g. soprogo, Andrej Semenič in France Žužek.
Ob 9 je č. g. kaplan Babič s Cve-na pri Ljutomeru služil sv. mašo. Polna cerkev ljudi in zunaj polno, polno. Kako so v srce rezale besede predmolilca: >	> ki 3e za nas krvavi pot potil«!
Po sv. maši so se ogromne množice zgrnile tesno drug ob drugem na trati Pred cerkvijo. Nad 2000 viničarjev! Kdo bi bil pred leti verjel v tak porast organizacije?!
Otvoritev in pozdravi.
Z voditeljsko gesto je viničarski tajnik in oblastni poslanec Peter Rozman, še letos aretiran in ob žandarjevo posteljo privezan, otvoril mogočen zbor, podajajoč besedo zastopnikom posameznih skupin. In so pozdravljali. Viničar za viničarjem. Starejšemu se je tresla roka m glas. Ni kar tako nastopiti pred toliko množico viničarjev, ki mu je tolikrat v življenju eii sam pogled šafarja zaprl sapo in vzel besedo ... Zastopnik Huma:
naši občini samo še trije viničarji niso organizirani. A tudi ti pridejo v našo hišo.« — Da, tako je treba! Drugi; 21 Nisem govornik, tovariši! A napisal ®®m si te besede in jih bom kar prečital: Mi ne odnehamo, dokler ne bo viničar
svoji zemlji svoj gospod.« Itd., itd.
V	imenu centrale »Krekovih družin« in »Borca« je zbor pozdravil akademik tov. Rih; Boj mamonizmu, boj socializma kapitalizmu, borba novega človeka zoper zmaterijaliziranega, da bo povsod Kristus, naš Gospod!
Silen govor Petra Rozmana.
Po pozdravih je prvi referiral Peter Rozman o viničarskem stanu kot takem. Razvil je zgodovinski oris viničarskega stanu. Kako so prišli v Slovenske gorice in v Haloze nemški grofje, razni nemški cerkveni redovi kot: Benediktinci, Križarji itd. in kako so zasedli te kraje. Od tedaj naprej se začenja zgodovina štajerskih viničarjev. In ko so se v revolu-cijonarnem letu 1848. dvignili kmetje zoper graščake, zahtevajoč odpravo tlake in razdelitev zemlje, tedaj je viničar ostal praznih rok. Magnatje pa so v naslednjih letih pokupili velike komplekse vinogradov. Maribor in Graz, Celovec in Dunaj uživa sadove viničarskega dela, dočim viničarji stradajo in propadajo.
Viničarski stan je najpridnejši in najproduktivnejši stan zelenega Štajerja.
Ako bi njega nestalo, ako bi odrevenelo 25.000 rok viničarjev, — proč je blagostanje in te lepe vinske gorice, kjer stoji trta ob trti, bi se izprememle v nerodovito pustinjo.
Viničarji so najvažnejši faktor vinogradnikov«
Tq dejstvo tedaj je merilo za gibanje, ki smo ga pokrenili. V silnem boju sami zoper združene vinogradnike, smo si iz-vojevali v mariborski oblastni skupščini novi viničarski red. To je uspeli politično neodvisne viničarske strokovne organizacije. Letošnji tabori in viničarski kresovi so imel namen, da zaneso orga-nizačno misel do zadnje viničarske koče.
Mi smo krščanski socialisti!
Mi nismo ne liberalci, demokrati, ne marksisti in odločno odklanjamo vsako podobno podtikanje prikritih in neprikritih viničarskih neprijateljev. Krščanski socialisti smo! Krščanski: Z ljubeznijo Boga hočemo priboriti mesto na božjem solncu za teptani viničarski stan, Socialisti smo: Neizprosen boj proti kapitalističnemu nta-monizmu, profitarstvu za nov družabni red napovedujemo. In vemo: Zadnji viničar bo pristopil k naši armadi, pred katero plapola prapor z napisom: Delu slava, čast, oblast! Naj živi strokovni boj viničarjev, naj živi enotna fronta proletarijata!«
_ Govor P. Rozmana je bil na takem višku, da je poslušalce osvojil popolnoma. Škoda, da ni bil stenografi ran, ker je zaslužil reprodukcijo.
France Žužek postavlja programatične zahteve.
Za Petrom Rozmanom je povzel besedo Fr. žužek, govoreč o ciljih in potih viničarske strokovne organizacije. Izvajal 3e v bistvu to-le: Sedanja kapitalistična družba ne bo sama od sebe dala delavstvu ničesar. Delavec pa ima vkljub temu največjo silo: moč enotne strokovne organizacije. Strokovna politika je bojna in težka. Nikakor ni na mestu, da bi združenemu nasprotniku kazali karte. Viničarji so bodo združili v eno falango, in tedaj vemo, da je napočil naš dan. To pa lahko povemo že danes, za kaj se bomo združili in borili.
L Hočemo striktno izvajanje viničarskega reda in obrambo vseh že pridobljenih pravic.
2. Hočemo uvedbo bolniškega in nezgodnega zavarovanj^.
3. Hočemo uvedbo starostnega zavarovanja.
4.	Hočemo izvedbo agrarne reforme v korist viničarjev.
Viničarji se ne bore zoper nikogar. Bore se zase. Pravično, pošteno. Ako pa bo kdo vsled te pravične borbe kaj izgubil, je to dokaz, da je po krivici preveč imel.
Andrej Semenič za samostojno delavsko prosveto.
Za Francetom Žužkom je dobil besedo tov. Andrej Semenič iz Maribora, govoreč o viničarski izobrazbi. Z močnim govorom je nastopil zato, da se delavec izobrazi v celokupni delavski socialni in zaščitni zakonodaji, da preštudira ustroj kapitalističnega družabnega reda in da se usposobi za težke naloge, ki ga čakajo v bližnji bodočnosti. Delavec mora priti v vse javne zastope, da bo sam sodeloval tam, kjer se odloča o njegovi usodi. Zato pa je nujno potrebna samostojna delavska prosvetna organizacija. Ta in pa močna strokovna fronta je za viničarje edino jamstvo, da bodo zmagali v svojem pravičnem boju. Zato velja: Viničarji, združite se.
Franjo Lajh za neodvisen delavski tisk.
Kot četrti je nastopil cestni nadzornik tov. E. Lajh iz Maribora, govoreč o delavskem tisku. Ko je omenjal, da celo
v viničarske kraje zahaja umazana »Domovina« in židovsko »Jutro«, je završalo kakor v panju: »Ne maramo je, ne maramo je!« — Zahteval je, da se vini-črji z vsemi silami zavzemo za samostojen delavski tisk: Za »Delavsko pravico«, za »Ogenj«, za publikacije »Delavske založbe« in za vse, kar še pride. Samostojen delavski tisk je trdnjava, iz katere delavstvo strelja nasprotnika. V tem objavlja svoje težnje in pritožbe in se vnema za nadaljno borbo. — Ni je svobode brez svobodnega tiska !
Po zaključku
se je otvorila na zborovališču spet prava pravcata pisarna: Pritožbe, vprašanja, pojasnila, nasveti. »Viničarski red«, založen po D. Z. razvzemo hipoma. Vmes pa svira šmiklavški tamburaški zbor. Vse je vshičeno, navdušeno. Starim se solze oči, mladim pa žare oči: Ona pa bo končno skovala viničarsko bodočnost. Po trikrat, petkrat si stiskajo roke: »Srečno, srečno!«
Da! Srečno!
Jeruzalem je govoril jasno, prejasno: Živel boj viničarjev!
Živel krščanski socializem!
Živelo celokupno delovno ljudstvo!
Političen pregled.
Amputacija, to je najnovejša senzacija v naši domači politiki. Pod to besedo razumejo razkosanje naše države na samostojno Veliko Srbijo in popolnoma samostojno Veliko Hrvatsko. Slovence bi prepustili usodi ali pa pridružili Hrvatski. Del hrvatskih listov trdi, da so se v Belgradu o tem resno raz-govarjali, srbski listi in vladni možje pa pravijo, da to ni res. Misel pri nas ni nova. Rodila se je v možganih prenapetih nacionalistov. Tisti, ki so povdar-jali skrajni unitarizem, intergralno edin-stvo, tisti, ki so ustvarili centralistično ustavo in tako oropali posamezne narode in pokrajine njihove samobitnosti, lastne kulture, svojega gospodarstva in modernim ter krajevnim razmeram pri-lagodene socialne zakonodaje, tisti so ustvarili atmosfero, ki je rodila misel amputacije. In ravno KDK, sedanja opo-zicija, je največ k temu pripomogla z direktnim sodelovanjem (Pribičevič) in popolno pasivnostjo (Radičevci); oboji so pa, ko so bili v vladi, z besedo in zadržanjem zapeljali srbske radikale, v kolikor so bili še širokogrudni in demokratični.
Mi odklanjamo vsak nacionalni šovinizem, ki na eni strani narode in države razjeda naznotraj, na drugi strani pa jih brezmiselno razkosava na zunaj. To je poguba narodov in držav. Rešitev pa je v zadostni svobodi, v demokraciji, v avtonomiji. Delavske mase že deset let silno trpe pod sedanjim centralizmom, ki nima in ne more imeti smisla za kulturne in socialne diference v raznih pokrajinah naše države; iste delavske mase pa bi bile po amputaciji zopet najbolj udarjene, ker bi bile razbite, razdeljene iznova in še hujše državno ter narodnostno med seboj odtujene.
Krščansko-socialistično delavstvo ve, da je rešitev delavskega razreda, delavnih slojev sploh v resničnem dejanskem vpcštevanju krajevnih diferenc, katere
se morajo izražati v zakonih. Vemo pa dobro in tudi iskreno hočemo, da se mora Balkan umiriti, da se narodi in države drug na drugega naslonijo in v bratski skupnosti ustvarjajo in grade za vse stanove, zlasti pa za delovno ljudstvo pravično, socialistično sožitje. Dokler pa bo vladala državna mržnja, nacionalno sovraštvo, preklanje za oblast in moč v strankah in v državi na znotraj, neodpustljivost starih grehov na zunaj’ tako dolgo bomo pa trpeli vsi, prav vsi blizu in daleč, najhuje pa delavstvo.
Za mir - za vojno.
Ameriški zvezni predsednik Coolidge
je predlagal naj se mesto 15 križark zgradi 71 ladij. To je skrb za oboroževanje. Istočasno je šel minister Kellog v Pariš, kjer so slovesno podpisali mirovno pogodbo, da je vsaka napadalna vojna mednaroden zločin. To je pa delo za mir.
Društvo narodov je končnoveljavno umaknilo predlog, kako bi se vršila kontrola nad industrijo, ki proizvaja orožje in municijo. To se pravi: Več kot zunanji ministri, Briand, Chamberlain, Stresemann ima besede — industrija, ki hoče delati topove.
Rusija je tudi izjavila, da bo podpisala Kellogov pakt. Obenem pa je pristavila, da more le splošna in resnična razorožitev preprečiti vojne. Oni, ki se pritožujejo nad tem, da se tudi Rusija oborožuje, naj vzamejo razorožitev resno v pretres in tudi Rusijo primejo za besedo. Seveda: če bo to svetovni kapitalizem in oboroževalna industrija sploh dovolila. To je velesila, ki dela preko sklepov Društva narodov in onih mož, ki se za mir prizadevajo.
Pristopajte kot člani k »Delavski založbi«! Delež po 50 Din. Kdor podpira skupno stvar, ta je rešitelj samega sebe in drugih.
Jugoslovanska
Železničarski vestnik
Iz intervencij. Osrednji odbor je vložil energični protest na merodajnih mestih v zadevi odbitkov za Savez nabav-ljačkih zadrug v Beogradu. Ti odbitki so zamišljeni tako, da se bodo osobju odtegovali cele tri leta. Uradnikom vseh treh kategorij po 10 Din mesečno ter vsem ostalim po 5 Din.
Iz centrale: Vseh dopisov nismo mogli objaviti, pridejo pa na vrsto. Prosimo pa vse člane, naj nam nemudoma sporeče o kakih nasiljih pri volitvah v bolniško blagajno, ki naj so se dogodile od katere si koli strani.
Kamnoseško delavstvo
Ribnica na Pohorju. Zbrali smo se k občnemu zboru naše skupine. Nismo bili vsi, kakor je bilo želeti, toda kar nas je bilo, Smo dobili novega ognja in poguma za delo. Naša organizacija se utrjuje, težak je naš boj, na eni strani proti lokavim zahrbtnim podjetnikom, na drugi proti lastnim cincarjem, ki ne morejo doumeti resnosti in krvave potrebe močne strokovne organizacije. Težak je naš boj, počasi se kažejo uspehi, sadovi trudapolnega dela. Toda kje so še naši ostali tovariši? Pridružite se nam, če hočete pravice, urejenejših razmer in boljših dni, kajti za delavca ni druge poti kakor strokovna organizacija. Vsak, kdor ruši enotnost je izdajica. Komu je bolj potrebna skupnost, kakor delavstvu, brez opore je, nikogar nima, ki bi zanj zastavil svojo besedo. Organizacija — to smo mi sami — tu je naše izhodišče, od tu vodi pot do boljših dni.
Zdramimo se, pustimo pijančevanje, prostaško popivanje, ki nam jemlje ugled, knjigo in časopis v roke, odprimo si okno v svet, postanimo gospodarji svoje duševnosti!
Lesni delavci
Sv. Lovrenc na Pohorju. Gospodu lesnemu industrijalcu Avgustu Losniggu služi lepo število delavstva lepe vsote denarcev. Tukajšnje delavstvo strašno trpi. Večina jih hodi dve do tri ure daleč na delo in to po razbitih cestah in grapah, kakršne so le na Pohorju. Še pri belem dnevu človek komaj najde pot domov po razrvanih cestah, kaj šele ko je treba tako vedno hoditi ponoči na delo in zopet ponoči z dela. In plače! 2 Din in 75 par na uro. Če bi delal 10 ur na dan, zaslužiš 27 Din 50 par. Za kaj naj imaš te »boreže«? Ali za hrano, ali za obleko? Če se pa zakasniš pri prihodu na delo le za 5 minut, ti vzamejo celo uro. Službo takega špijona pa opravlja nek delavec, katerega ime še zaenkrat zamolčimo. Če pa bo še nadalje z dosedanjo vnemo tako šikaniral svoje sodelavce, bomo primorani nastopiti proti njemu še z vse drugimi sredstvi. Tovariši, take delavske izdajalce moramo pognati stran! Zakaj poturice so hujši od Turka. Naj si prizadeti to dobro zapomni!
Atom:
kdai ima delavec svoj dom?
MISLI KRŠČANSKEGA SOCIJALISTA.
»Na čem sloni sedanja meščanskai rodbina? Na kapitalu, na zasebnem dobičku. Popolnoma razvita obstoja le za buržoa-zijo; nje dopolnilo je v prisiljenem brez-ženstvu proletarcev in v javni prostituciji. Meščanska rodbina izgine, čim prestane to dopolnilo in obe izgineta, čim izgine kapital.« Tako vprašuje in odgovarja Marks v svojem komunističnem manifestu na ugovor, češ, da hočejo komunisti odpraviti rodbino.
Pravilen pojm o tem vprašanju bomo dobili, če si dobro predočimo, kaj je dom in kaj ni dom. Mimo lahko rečemo, da ga ni odraslega človeka bodisi fanta ali dekleta, ki bi si ne želel v zrelejši dobi imeti svoj dom, kot kraj zabave in počitka in kot cilj svojega zemeljskega življenja.
Če govorim o tem, kaj je dom, tedaj mi stopi pred oči lepo, prostorno zdravo stanovanje. Ker ima tudi delavec čut za lepoto mora biti stanovanje lepo pobeljeno ali poslikano, primerne slike krasijo njegove stene; ker je za prijetno stanovanje potreben zrak, mora biti prostorno, le tako stanovanje more biti zdravo; ker je delavec kot človek enak drugim mora ime-
trokovna zveza.
Tovariši, mi vsi pa trdno držimo skupaj, zakaj samo eden je naš nasprotnik: kapitalist in eden naš sovražnik: kapitalizem. Delu slava, čast, oblast!
Oblačilni delavci
Domžale. Pri nas gre kapitalistom pšenica silno lepo v klasje. Z delavstvom se postopa po mili volji podjetnikov in delovodij. Zasluži se komaj za slan krop. Kršijo se zakoni, tepta osemurnik, omejuje delavstvu osebna svoboda. Delavci smo sužnji, ne ljudje. To zato, ker ni delavske borbene organizacije, ki bi kapitalističnim mogotcem stopila vsaj malo na prste. Organizirano je le delavstvo v. tovarni Obenvalder, ki se požrtvovalno bori, vsi drugi stoje ob strani in gledajo. Tako so se sedaj vsi domžalski kapitalisti zakleli, da uničijo to »komunistično« zalego v Obervvaldovi tovarni. Delavstvo se šikanira na vse mogoče načine, sili k čezurnemu delu brez zakonitih poviškov, odpušča stare delavce in sprejema nove. Tovariši in tovarišice, mi pa se ne damo uplašiti! Naši cilji so jasni, naša volja nezlomljiva, naša pot določena! Le v vsakdanji borbi je rešitev delavstva. Tovariši iz drugih podjetij v Domžalah in okolici, pridružite se nam! Mi se bijemo ne samo zase, ampak za vse delavstvo. Dol s profitarskimi kapitalisti! Živel krščanski socializem! Delu slava, čast, oblast!
Rudarji
Mednarodni kongres rudarjev. V torek dne 11. septembra je odpotoval predsednik strokovne zveze tovariš Stanko Keše na mednarodni kongres krščanskosocialnih organizacij rudarjev v Nemčijo, ki se vrši 16. septembra v Gladbeku (Vestfalsko). To je prvi slučaj, da bodo na tako važnem zborovanju prisostvoval jugoslovanski zastopnik. "Želimo mu obilo uspeha.
Naše nove postojanke
Viž - Glince. Pripravljalni odbor za ustanovitev strokovne organizacije JSZ za občino Vič je pravkar razposlal okrožnico, iz katere bo vsakteremu lahko razr viden namen te prepotrebne organizacije. Uradni prostori so za enkrat določeni v stranski novo prizidani sobi društvenega doma na Glincah. Uradne ure so določene trikrat na teden in to v torek, četrtek in soboto od 6. do 8. ure zvečer, kjer se dobijo potrebne informacije v svrho pristopa in kjer se sprejemajo čla-ni(ce). Delavci, nameščenci, pristopajte v bojne vrste organiziranega delavstva.
Pravilnik
ZA OBLASTNE BOLNICE V PODROČJU LJUBLJANSKE OBLASTI.
»V Samoupravi«, glasilu ljubljanske in mariborske oblasti je izšel pravilnik z zgo-rajšnjim naslovom. Pravilnik obravnava sicer celoten ustroj poslovanja v bolni-
ti, ne morda dragoceno ampak priprosto, pa vendar lepo pohištvo in drugo, kar spada k najnavadnim pravicam človeka, da ima res sebe vredno stanovanje.
Glede lege stanovanja, ako hočemo, da bo res dom, si ga predstavljamo tako, da ima mal vrtiček, ali če to ni možno, da leži blizu kakega parka, da se more delavec in družina navžiti svežega zraka. Biti mora stanovanje primemo blizu cerkve ker drugače od cerkve nima nič, dalje primerno blizu obratovališča, kjer službuje, ako ne izvršuje obrti doma.. Beseda »blizu« tu pomeni dejansko bližino ali pa predpostavlja prometna sredstva, ki iz daljave napravijo bližino. Ako ima delavec daleč domov, tako, da vsled zgodnjega odhoda in poznega povratka svojo družino komaj enkrat na teden vidi, tedaj ima od svojega doma malo ali nič.
Če naj dom zasluži svoje ime gospodinji v njem žena, ki z ljubeznijo varuje in čuva prijetnost in lepoto njegovo. Ako mora tudi žena v službo tedaj dom trpi in postane k večemu gostilna.
Poleg teh pogojev prijetnega domovanja pa ne smem pozabiti tudi, da dom šele tedaj dobi pravo vrednost, ako ga uživa kdo brezskrbno in mu ni treba venomer biti v skrbeh za potrebno hrano, obleko itd. Nuditi mora članom družine potrebno zabavo in izobrazbo potom časopisov in knjig. Delavec mora biti zavarovan pred eventualno boleznijo, brez-
cah, toda nas zanima v prvi vrsti oddelek, ki obsega določila strežniškega osob-ja. To je X. oddelek (čl. 107 do inkl. 126).
Strežniško osobje se deli v redovno in posvetno. Za redovno strežniško osobje potrebna teoretična in praktična izobrazba, vendar pa ima oblastni odbor pravico, da spregleda pomožnim strežnikom predpisano strežniško šolo, ako se izkažejo v dolgoletnem praktičnem delovanju. Celokupno strežniško osobje je podrejeno primariju dotičnega oddelka ter ravnatelju bolnice.
Na vsakem oddelku nosi odgovornost za točno in pravilno rešitev dela strokovno najbolj usposobljena usmiljena sestra. Tej sestri je v okviru odredb primarija podrejeno vse redovno in posvetno strežniško osobje.
Strežniško osobje ni upravičeno izbirati si dela. Delo odredi po zaslišanju prve sestre na oddelku predstojnik oddelka. Proti njegovi odreditvi ni pritožbe.
Delovni čas traja podnevi: od 6. do 19. ure. Odmor je pol ure za zajutrek in po eno uro za večerjo in kosilo. Nočna služba pa traja od 19. ure zvečer do 6. ure zjutraj.
Nadaljni člani obsegajo določbe, kakšne so dolžnosti strežnika v občevanju z bolniki in v izvrševanju službe. Ta določila se vjemajo večji del z določili starega pravilnika, vsled tega jih ne bomo navajali.
Osobje, ki nima direktnega posla z bolniki, spada med služabniško osobje.
To so glavna določila novega pravilnika glede strežnikov, toda: kje so delavski zaupniki? Kje je sodelovanje strežniške organizacije pri pravilnikih, ki se tičejo strežnikov in služabnikov, kje je pragmatika, v kateri so' zasigurane plače, ki omogočajo človeka vredno življenje? Kje je stalnost za pošteno in zvesto službovanje? Kaj takega ni mogoče? Ni denarja? Mogoče boste trdili, da ni nikjer kaj takega. Vzemite v roke kolektivne pogodbe, službena določila državnih bolnic v N. Avstriji ali pa službeni red obč. bolnic na Dunaju. Po tem redu je zasigura-na definitivnost s penzijo najbolj zadnji dekli. Če so lahko napravili to socialisti, bi morali Krekovi učenci še več. Krščanstvo in socializem se ne izpričujeta po besedah — le po dejanjih.
Upravni svetniki papirnic bodo govorili
Jugoslovanska strokovna zveza je predložila združenim papirnicam v petek 7. t. m. končni delavski predlog kolektivne pogodbe, ki vsebuje minimalne zahteve papirničarjev.
Pogajanja v torek 11. t. m.
Inšpekcija dela je sklicala za ta dan ob 9. uri dopoldne v dvorano OUZD naj-brže na prošnjo papirnic zopetna pogajanja. Predsedoval je inšpektor dela inž. Baraga, papirnico je zastopal dr. Pavlin, zvezo industrijalcev pa dr. Golia; papir-ničarij so bili zastopani po zaupnikih s
poselnostjo in starostno obolelostjo. Dokler delavca tarejo take in podobne skrbi, še ne moremo reči, da res ima in uživa svoj dom.
Ni pa dom, ako ima delavec vlažno in majhno in vsled tega seve tudi nezdravo stanovanje. Nezdravo je tako stanovanje in nezdravi običajno njegovi prebivalci. Ako je vse na kupu ni možno govoriti o lepoti stanovanja, ne o njegovi mikavnosti in nič nerazumljivega ni, če se potem delavec doma ogiba in raje poseda v druščini ali tudi v gostilni, da vsaj nima vedno pred očmi vse svoje revščine.
Ni dom, ako ima delavce tri četrt ure in še dalje do cerkv, kar mu pogosto vzame edino lepo razliko med delavnikom in nedeljo in prav tako domu vzame prijetnost, ako je od njega tako oddaljen, da on same nepotrebne utrujenosti sploh domačnosti uživati ne more. Nima pravega doma tisti delavec, čigar žena mora v službo in poleg tega opravljati posle matere in gospodinje. Da je to za enega človeka preveč, pričajo zanemarjeni domovi, zanemarjeni otroci in njihova vzgoja, ki ji ne more vršiti mati, ampak ulica.
Pravtako pa vzame dom vsako prijetnost vsakdanja skrb za živež; ako oče ne zasluži toliko, da bi se brez skrbi najedel do sitega in ako mora potem doma vedno poslušati jadikovanje žene, kje naj vzame denar za hrano in obleko in obuvalo otrok. V takem domu ni doma zadovolj-
predsednikom Pintarjem na čelu, Jugo-slov. strok, zvezo sta zastopala Pitako in Lombardo, demokrate Kravos, socialiste K. M., Delavsko zbornico pa F. Tokan.
Stališče papirničarjev je bilo od vsega početka jasno, da je zadnji predlog tudi zadnja beseda od njihove strani. Nasprotno je podjetje skušalo na vse mogoče načine odščipniti še to in ono^ tu in tam; sredstva pri tem so vsa dobro došla.
Tako se je skušalo od strani zveze industrijcev ob priliki, ko je bilo govora o delavskih zaupniikih, zafrkavati predsednika zaupnikov Pintarja in izigravati zaupnike sploh. Zato je bila docela v redu izjava zastopnika J?Z. da si bodo po njegovem prepričanju gospodje od Zveze industrijcev pri tem polomili svoje zobe.
Izražala se je tudi bojazen, da bosta v papirnici kmalu dve vladi: g. generalni ravnatelj in tov. Pintar. Delavstvo si v tovarni ne lasti nikake vlade. Ono le zahteva svoje pravice, zahteva to, kar ima pravico zahtevati!
Razprava, ki je bila mestoma zelo ljuta, je trajala do 1. ure popoldne.
Popoldne se je vršila še zaključna razprava za novi delovni red od 8. do 7. ure zvečer.
V	četrtek 13. t. m.
ima sejo upravni svet papirnic. Gotovo se gospodje zavedajo velilie odgovornosti in so zato hoteli imeti še nekako pritrdilo svojim zahtevam od strani Inšpekcije dela, radi česar je bil sklican zadnji razgovor.
PRIČAKUJEMO ODGOVORA!
Papirničarji vemo: da smo nosilci papirne industrije in papirne produkcije v državi, da ne delajo delničarji in upravni svetniki, ampak mi. Da je zato produkcija že zdavnej naša, tovarne naše. Te naše pravice izrabljajo danes kapitalisti, so pa naše in tudi dejansko bodo naše! Zato pravimo: Gospodje, smo v letu 1928, ne 1878 in zreli dovolj!
Krekova družina.
Ljubljana. Naša družina je imela svoj občni zbor v četrtek 13. t. m., kateri je nad vse lepo uspel. Natančnejše poročilo priobčimo v prihodnji številki.
Moste: Tukajšnja družina priredi v petek, 14. t m. v društvenih prostorih »Pravljični večer« s . skioptič-nitni slikami. Na večer vabimo tudi naše male in stariše naših Krekovcev.
Jesenice. Ker je odpadel naš zadnji sestanek vsled praznika, se bo vršil sedaj v soboto v društvenih prostorih. Zato vsi vabljeni.
Trbovlje. V soboto ob 8 se bo vršil sestanek naše družine, na sestanku poroča o našem ženskem pokretu tovarišica Marjanca Rozmanova iz Ljubljane.
Vvsaho hiSo ..Ddaosho Pravico"!
nost in sreča ampak le prepogosto prezir in kletev.
Ako primerjam te dve vrsti domov in pogledamo v resnično življenje, tedaj vidimo, kako malo jih je, ki so v resnici deležni pravega doma. In to prav med tistimi, ki delajo, ki imajo zaradi svojega dela pravico do dobrin te zemlje in tudi pravico do prijetnega doma. Razumljva nam postanejo na ta način besede Mar-ksove, da »sloni sedanja meščanska rodbina (dom) na kapitalu in na zasebnem dobičku.« Posledica tega brezdomstva je potem prisiljeno brezženstvo moških, ki bi se radi poročili in imajo po naravnem pravu do tega pravico, pa se ne morejo, ker se nimajo na kaj in ker vedo, da si s svojo skromno plačo pogosto ne morejo ustvariti niti najpriprostejših predpogojev za lep in prijeten dom. Posledica tega brezdomstva za ženske je, žal le prepogosto, prostitucija javna ali tajna. V svoji zagrenjenosti Marks iz tega zmotno sklepa, češ, ko izgine kapital, izgine rodbina in izgine brezženstvo in prostitucija. Zmotno je to. Rodbine ne bo trajno nihče spravil s sveta, dokler bo obstojal človeški rod na zemlji. Mi sklepamo nasprotno: Rodbina z lepim prijetnim domom bodi delež vseh, v prvi vrsti tistih, ki delajo, in so si z delom prislužili do tega pravico._____________________
Naročite Del. koledarček.
Socialni dan.
V	nedeljo se je vršil v zeleni dvorani hotela Union v Ljubljani socialni dan. Kongresu je predsedoval dr. Mat. Slavič.
>0 kapitalizmu« je govoril dr. Aleš Uš«ničnik, ki je izvajal: Kapitalizem je vtelešen niamonizem in liberalizem! Vse današnje kapitalistično gospodar-stvo je naravnano in dosledno stremi zgolj za čini večjim profitom in samo Prcfitom. Kapitalizem tepta božjo postavo in človeka. Kapitalizem je povzročil dejanski razredni boj med proletari-jatom in buržuazijo. Zato je kapitalizem Protinaraven, protisocialen in protikr-ščanski. Krščanstvo zatorej kapitalizem načelno odklanja. Dolžnost vsakega kristjana posebej in krščanske družbe kot celote je, da se proti temu zlu bori.
Tov. Fr. Terseglav je govoril o »krščanski uredbi družbe« in postavil: Bodoča družba mora biti brezrazredna. Gospodarska preureditev mora iti sporedno s porajanjem novega človeka. Obe plati enakega pomena in brez ene ni druge. Nosilec bodoče družbe pa je proletari-jat: delavec, kmet, obrtnik. Pota in sredstva za dosego cilja so najrazličnejša in proletarijat se mora oprijeti vseh: strokovna •rganizacija, samovzgoja, samoiz-obrazba in kar je najvažnejše še politična moč, državna oblast v rokah delovnega ljudstva po demokraciji.
P- dr. Angelik Tominec je govoril o ^Zasebni lastnini« in ugotovil, da je leja dovoljena, kolikor opravlja socialno koristno funkcijo in zato sega samo do določene meje.
>0 »delovni pogodbi« je govoril dr. Ujčič.
Kot zadnji je poročal zopet dr. Aleš Pšeničnik, ki je podal praktične smernice za delo na uresničenju nove družbe.
Tedenske novice.
Delavski koledarček smo razposlali vsem skupinam JSZ in družinam KM. Prosimo, da ga čimpreje razprodaste in izkupiček pošljete po položnici. Prepričani smo, da je v naših delavcih toliko aaye»ti, da bo vsak krščanski socialist imel svoj koledarček.
Poverjenikom pa: koledarčke ne v omaro ali miznico ali na polico, ampak med tovariše-delavce, pa je uspeh siguren.
Kongres Narodno - strokovne zveze
9. septembra se je vršil kongres Narodne strokovne zveze, ki predstavlja po združitvi narodne socijalne stranke s SDS, takozvano levo krilo ter izrazito kapita-nstične stranke. Kongres se je vršil v sokolski dvorani na Taboru ob udeležbi vseh SDSarskih veličin. Referirali so: Juvan, Rupnik in Tavčar. V načelnem oziru niso povedali nič novega, v splošnem so se izjavili solidarne z KDK, kar ne gre prav nič skupaj z izjavo, da so za splošno delavsko fronto. Upamo, da jih bo delavski val konečno le zanesel v skupno delavsko fronto. Po kongresu se je formiral sprevod, v katerem je bilo vsega 300 ljudi (75 vrst po 4 osebe).
Pri javni borzi dela v Ljubljani je v času od 2. do 7. septembra 1928 iskalo delo 607 moških in 192 žensk, skupaj 799 brezposelnih. Prostih mest je bilo 182 moških in 19 ženskih, skupaj 201. Posredovanje se je izvršilo 49 moških in H ženskih, skupaj 60. Odpotovalo 129 nioških in 8 žensk, skupaj 137, odpadlo Pa je 1 moški (brezposelni).
Delo je na razpolago: moškim:
0 kovinostrugarjem, 5 pleskarjem, črkoslikarjem, 3 mizarjem, 2 pilarjema, 6 elektromonterjem, 2 kleparjema, 1 ta-petniku, 7 čevljarjem za šivano delo, 3 mlinarjem, 1 kamnoseku, 4 hlapcem, 9 zidarjem, 12 tesarjem, 70 navadnim delavcem, 9 vajencem; ženskam: 1 vzgojiteljici za francoski in angleški jezik, 2 špulericama, 1 hotel, sobarici, 3 hotelskim natakaricam, 2 služkinjam, 1 kmečki dekli.
Razbojništvo. Vsem so nam še v ži-vem spominu ubijalski in razbojniški pohodi Orjune v delavske revirje. Trbovce, Vič, Ljubljana ... Kljub razpustu od s*rani oblasti so še vedno ti elementi ®^°je akcije nadaljevali, seveda tajno, j Ljudje, ki so ob ustanovitvi te organizacije res pošteno in iskreno mislili, so | seveda že zdavnaj odpadli. Tako so ostali skupaj le še najbolj zagrizeni, ki pa so se med seboj vedno prepirali. Tedaj je znani Egidij Peric iz Ljubljane izstopil
iz te družbe in jim zagrozil, da bo vse skupaj izdal. Vedel je namreč dobro za vse povzročitelje raznih grozodejstev. Zato so ga sklenili njegovi sovražniki umoriti in se jim je v petek 7. t. m. zvečer po dolgem zalezovanju to tudi posrečilo. Ustreljen je bil z dum-dum kroglo. Peric je svoje zapiske že preje dal nekemu svojemu prijatelju, ta pa policiji. Aretiranih je bilo večje število osumljencev. Sumijo, da je morilec neki Josip Kukec z Viča pri Ljubljani, vendar se policija še trudi, da dobi v roke pravega morilca. — To je popolna slika današnje propadajoče kapitalistične in materialistične družbe, ki je svojčas pri nas iskala svoje rešitve v fašizmu, danes pa zopet z drugačnimi sredstvi skuša ostati pri življenju.
Cez hribe in doline...
Vsaj za pitno vodo preskrbite! (Trbovlje.) Na dnevnem kopu Doberna se j prinaša pitna voda na etaže kjer se dela j v lesenih bankah, tudi v jami uporablja- j jo enake banke, nekdaj se je posoda j vsaj enkrat na teden temeljito očistila. ; Sedaj se pa za čiščenje sploh nobeden ne briga, ali se pa družbi smili dati delavcu en šiht, da bi se banke ob tednu očistile. Treba bi bilo, da se tukaj zdravstvena oblast dvigne in napravi red, voda iz takih bank naravnost smrdi, ni za piti in se lahko kaj hitro pojavi kaka : bolezen. Epidemije je bilo v Trbovljah ; že več ko dovolj.
Zopet »praznovanje« v Trbovljah. Pri rudniku se skoro vsak teden praznujejo dva do trije delavniki, ali sedaj ne rodi pomanjkanje naročil, nego ker ne | prihaja dovolj praznih vagonov. Čudno ' se nam to zdi, kje je vzrok, ubogi dela- | vec mora biti vedno tisti, ki naj nosi posledice že itak slabe plače, potem pa še 1 praznovanje, tako ne morejo rudarji s svojimi družinami nikdar priti na red, ali se morejo zadolžiti, ali pa stradati. To vse pa človeka ubija in mu vzame veselje do vsega, ko vidi, da se tako postopa z njimi.
Vič. V našem občinskem gospodarstvu gre marsikaj narobe iz interesov občanov. Še en ustreljeni kozliček ni pozabljen, pa je že drugi pripravljen. Tedaj, ko je šlo za obnovljeni most na cesti IX. čez novo strugo reke Gradaščice, je bil precejšen del slavnega občinskega odbora mnenja, da tega mostu ni treba, ker bo zadostoval le en sam most na cesti XIII. Neposredno navezani interesenti za ta most pa so bili drugačnega mnenja in so svojo pravico čeprav težko vendar le dosegli. Zato pa je padla marsikatera grenka. Nekdo od slavnega občinskega odbora je celo v tedanji borbi proglasil nezadovoljneže za komuniste. Da pa se v bodoče občina pred nezadovoljneži zavaruje, se sedaj gradijo ob strugi Gradaščice »Festunge«, ki bodo stale občino nekaj čez 30.000 Din. Sicer se trdi, da bo to javno občinsko perišče, ženski zbor naših niamic in deklet, kateremu moramo prepustiti sodbo vsaj kar se tiče pranja, je pa mnenja, da to ne more biti perišče in se boje, da bo namesto težko pričakovanega perišča v resnici le »Fe-stunga« za obrambo proti onim, ki se ne strinjajo z razsipavanjem občinskega premoženja. Ker pa niso zmagali s svojim mostom na cesti XIII. so pa v znak zadoščenja in tolažbe postavili gori imenovane »Festunge« ravno tja, kjer so hoteli postaviti most. To pa zato, da jim nikdar več ne bo prišlo na misel graditi most na tej cesti. Nekdo, ki ni občan, se je izrazil, da tako delajo otroci ali pa tisti, ki imajo interes izsušiti občinsko blagajno.
Laško. V nedeljo, 23. septembra ob pol osmih bo v društveni dvorani v Laškem važen delavski sestanek. Razgovor bo o delavski politični organizaciji. Na sestanek se vabijo vsi delavci in delavski prijatelji laškega okraja.
Laško. V Holandiji je ubilo v rudniku bivšega našega tovariša in rudarja v Hudijami Avgusta Šibila. Bil je miren značaj, kljub temu so ga preganjali ter odpustili iz službe. Šel je, kakor sto in sto drugih v tujino, a sreča mu tudi tam ni bila mila, našel je smrt. Zapušča ženo in dvoje otrok. Taka je usoda proletarca!
S severnega tečaja — k poroki. Češki profesor Behounek, ki je šel z italijansko ekspedicijo na severni tečaj, se je pred kratkim vrnil v Prago in se nato čez nekaj dni poročil.
Kaj je politika?
Velik ameriški kapitalist je napisal o politiki sledeče besede:
»Ljudstvo je zato tu, da plačuje. To je bila vedno njegova in najglavnejša naloga in moderna umetnost voditi državno politiko obstoja v glavnem v tem, da zastopnike ljudstva prisili do dajatev. Če se to vrši popolnoma odkrito, se govori o politični zaostalosti in neizšola-nosti. Če pa je ljudstvo politično že bolj izobraženo, tedaj znajo voditelji nastopati z lepšimi besedami in na bolj spreten način. Saj se res lepo sliši, kadar se govori o »svobodi« in podobnih rečeh — toda vse to so končno le fraze. Vse države se vodijo po istih načelih kot kako podjetje. Državo vodi monarh ali predsednik kakor predsednik delniške družbe in drži v rokah vajeti podjetja — če je zato sposoben! Če ne, delajo to mesto njega ministri — to so pač šefi posameznih oddelkov podjetja, in so odgovorni pred parlamentom kakor ravnatelji pred zborom delničarjev. To je moje naziranje. In kar so oglasi in reklama za nas trgovce, to so fraze o patriotizmu, domovinski ljubezni za voditelje v politiki. V glavnem odločujejo — kakor v trgovini — tudi v politiki družinski oziri in poslovne zveze. Podjetje — država se vodi samo v večjem obsegu in ljudstvo izpolnjuje svojo dolžnost, ako plačuje obratne stroške ...
Tako je iskreno povedal kapitalist, kaj misli o politiki. To so trde, brezobzirne besede kapitalizma, ki triumfira v svoji moči.
Kratko in malo — bankirji in miljar-derji so oni, ki vladajo svet iz svojih pisarn — parlamenti in ljudske skupščine naj pa si umišljajo, kar hočejo. Denar vlada — kje je oblast, ki pripada delu!?
I
|
Delavski izobrazbi!
Promet knjižnice Delavske zbornice v letošnji poletni sezoni. Ljubljanska knjižnica prosvetnega odseka Delavske zbornice je v letošnji poletni sezoni znatno napredovala napram lanskemu letu. Da nazorno podamo ta napredek, navajamo številke od tekočega in lanskega leta. Leto 1927 (maj, junij, julij, avgust) obisk: 151(1, novi člani: 135, izposojenih knjig: 2865, dohodkov v Din 3333 Din.
Letos je bil pa promet sledeč: (Številke v oklepajih navajajo napredek na-i pram lanskemu letu.) Obisk: (+3.153), novi člani (-f 51), izposojenih knjig: (+ 6.587), dohodkov v Din (+ 14.146 Din 50 par. — Članov ima sedaj knjižnica 1.540.
Mariborska knjižnica je začela poslovati letos v drugi polovici junija in napreduje zelo hitro, skoraj hitreje kakor pa ljubljanska v početku. To radi tega, ker je že ob svoji ustanovitvi popolnejša v zalogi knjig, kakor je bila ljubljanska. Nadalje se čuti v Mariboru močnejše delavsko gibanje in druge knjižnice niso tako močne kot v Ljubljani. Promet mariborske knjižnice je sledeč: obisk 829, novi člani 175, izposojenih knjig 1550, dohodkov v Din 2.163.50. — Ljubljanska knjižnica je ob svoji ustanovitvi prvi mesec izposodila 68 obiskovalcem 155, drugi mesec 312 obiskovalcem 770, tretji mesec 442 obiskovalcem 951 knjig.
Skioptičnih predavanj je v pretekli sezoni izposodil prosvetni odsek 196. Delavske organizacije so prirejale najbolj sledeča predavanja: Novi Dunaj, Francoska revolucija, dunajska revolucija 1848, Amerika in Slovenci, strahote svetovne vojne, nova Kitajska, stari Rim in nacijonalizacija dela in delavstvo.
Razno.
Obvezno bolniško zavarovanje za vse
državljane, katerih letni dohodki ne presegajo 8000 pezov, so uvedli 1. 1924 v državi Cile v Južni Ameriki. V začetku so bile velike težave tako od strani podjetnikov kakor tudi dela delavskih organizacij. Zavarovancev je bilo 1. 1926 430.895, 1. 1927 pa 679.756, kar znači 17 odstotkov vsega prebivalstva države.
Nazadovanje porodov v Nemčiji. Na 1000 žen v starosti od 15 do 45 let je prišlo 1. 1913 116 živorojenih otrok, 1. 1925 80, 1. 1926 75, 1. 1927 70. Ker prenehanja tako rapidnega nazadovanja porodov ni predvideti, se sme z gotovostjo pričako-
vati čez nekaj let odpad letnega prirastka prebivalstva, čemur mora nujno slediti nazadovanje števila prebivalstva, še! bolj jasna postane slika, ako upoštevamo, da je od 1. 1915 do 1919 odpadlo gotovo okoli 4 milijone živorojenih.
Kapital je mednaroden. Poglejte: Pripravlja se svetovni trust časnikarskega papirja. Imamo mednarodni bakreni kartel, evropski kartel jekla, mednarodno družbo za kemična podjetja, petrolejski trust, itd., itd. Delavci, mi smo pa razbiti na politične stranke, na narodnostne grupe, na svetovne nazore, na pristaše te in one socialistične grupe, vse pa zato, da smo razbiti, da se med seboj koljemo in da nas kapitalisti prav pošteno izžemajo. Premišljujmo te stvari.
Amerika gospoduje, pa ne samo doma ampak celemu svetu. Vse druge države so dolžne Ameriki 324.000,000.000 Din. To je naravnost strašna vsota. Odvisnost vseh držav od Amerike se silno čuti v politiki. Predno kaj sklenejo v Evropi, pogledajo z enim očesom na Ame-riko. Še bolj se pa to čuti na gospodarskem, kulturnem in zlasti na socialnem polju. Delavci, dolga je še naša borba za osamosvojitev, a ravno sedanji gospodarski družabni red kliče po vodilni delavčevi roki.
Sarajevo - Ljubljana.
Sarajevo smo zapustili kot vihra. Bežali smo kot kaznjenci iz ječe, ki jih straše pretekli dnevi. Na kolodvoru smo ujeli še slovenske besede — kje ne dobiš Kranjca!
—	pa brž v vagon.
Voz je ozek in zato tesen. Prehod je po sredini, ob straneh sedeži za po dva človeka. Tudi čistota ni na višku in tla so na debelo postlana z ostanki sadja in drugega ne bodi si ga treba. Na sedežu je tesno. Ne moreš migniti ne na levo, ne na desno, sedeti moraš kot štor. Najmuč-nejše je to po noči; vsak si pripravi, kakor ve in zna in oni, ki leže na tla, še najbolje prestane noč.
Sprevodnik ima težko delo in zato temu primerno uravna svoje vedenje, to zlasti ponoči. Sveti si s slabo leščerbo, suva z roko in drami speče, da pokažejo vozovnice. Zelo mora biti previden, da ne stopi komu na g'avo Seveda mu tudi »narod« ne ostane dolžan za njegove ljubeznivosti.
Z nami štirimi Slovenci se vozi Bošnjak. Zato se razumljivo začne primerjanje, kako tu, kako pri nas. Moj prijatelj hvali red na naši železnici, ki jo imenuje slovensko. Na bošnjakove živce vpliva to zelo razburljivo, češ, kaj boste vi, Slovenci, avstrijski hlapci, s svojo železnico, ki jo je gradila Avstrija, poglejte to našo Bosno, ki si je zgradila Bosan-hercegov-sko deželno železnico! Še bolj ga razvname moja trditev, da je tudi Bosni zgradila ranjka država vse, saj Bosna sama ni imela nič, ker so vse odnesli Turki.
Šumeča reka nas spremlja večino pota in lajša potovanje. Postaje se vrstijo ena za drugo, cela vrsta jih je in tudi Lup-Ijanica je med njimi, ki nas spominja na Ljubljano.
V Bos. Brodu se poslovimo od Bosne, pa tudi od našega prijatelja, ki krene na Beograd z zavestjo, da niso vsi Slovenci tako slabi kot oni slovenski naprednjak, ki mu je pravil o nas le vse slabo, posebno pa z gnojem oblil Antona Korošca. — Ko sedeš v Slavonskem Brodu na široko-tirno železnico, se spet počutiš Evropejca, ki je navajen komoditete. Seveda te neči-stota še vedno spominja, da še nisi doma.
Še pred zoro se vsuje v voz gruča lju-da, razcapanih in s culami. Pove mi eden, da gredo na delo v drug kraj. Torej poljedelski proletarijat, kot ga imamo vse polno pri nas v Prekmurju in čigar bedno življenje je tako lepo opisal pisatelj Malešič v povesti »Kruh«.
Hrvatska ravnina, po kateri se vozimo, me ne zanima, je predolgočasna, bolj me vleče črn niz gora za to ravnino, na katere bi pohitel, čeprav nisem doma znan kot turist. Prijaznih železniških postajic, kot so recimo na našem Dolenjskem, tu ne vidiš nikjer, ampak le puste škatlje.
V Zagrebu presedemo vendar enkrat na naše vozove. Mislil bi, da sem že doma, če ne bi vedel, da nas čaka s presedanjem še Zidani most. No pa je tudi ta bil za nami. Nazadnje — Ljubljana. Pa škandal za njo! Sarajevo in Zagreb te sprejmeta lepo razsvetljena, Ljubljana pa leži zavita v temo in šele, ko si na Miklošičevi cesti, veš, da si v prestolici Slovenije. Ljubljanski mestni očetje: Hic Rodus, hic Salta!
Dr. Fr. Debevec, spec. za tuberkulozo:
Vrste In oblike jetike.
(Dalje.)
Mnogokrat srečujemo ljudi, ki trpe vsled naduhe. Muči jih kašelj, v prsih jim piska in svira, težko dihajo, love sapo. Če se te težave od časa do časa pojavljajo z vso ljutostjo, potem govore ljudje o »astmatičnih« napadih.
Bolje poznavanje jetike je iz obilice teh naduh in astm izluščilo ne manjino, temveč večino slučajev — tuberkuloze.
Najprej moramo znati sledeče: Če se vsled bolezenskih sprememb pljuča mestoma brazgotinasto prerastejo in skrčijo (to se dogaja najčešče na vrških), potem so seveda dotični deli pljuč izven prometa, za dihanje komaj vporabni. Preostali zdravi pljučni deli so zato tembolj zaposleni, saj morajo izmenjavati kisik za vse telo.
Sčasoma pa z delom preobloženi pljučni mehurčki obnemorejo: mehurčasto so napihnjeni in nimajo več one elastične gibčnosti, da bi neprestano pri izdihava-nju izpuhavali zrak. Pljuča in prsni koš so zato proširjeni, v trajnem položaju udi-ha. Preje ali kasneje nastali katari dihalnih cevi so nova ovira za brzo potovanje zraka. Srce le s težavo poganja kri v pljuča, zakaj vsled opisanih bolezenskih sprememb je uporaben le še del žilic. Končno lahko srce popolnoma opeša, življenje je potem v smrtni nevarnosti.
Takšne naduhe nastajajo ali pozno po dolgotrajnih pobolevanjih ali pa od vsega početka bolezni. Prva skupina je najčešča pri onih oblikah jetike, pri katerih nastajajo mala kužna ognjišča, tuberkuli, krvnim potem takorekoč neobčuteno, brez izrazitega občutka bolezni zdaj tu zdaj tam v pljučih; včasih gostejše v vrških, včasih precej enakomerno porazdeljena v vseh pljučnih loputah.
Ti tuberkuli so čez par tednov že zaraščeni, na njih mestih so nastale brazgo-tinice. Vsaka brazgotina pa — kakor veš
—	vleče vkup zdravo tkanino (če si se kedaj močno opekel, opaziš ta pojav na lastni koži). Tekom let je teh brazgotinic več in več. Dihalna površina se je zmanjšala, preostali pljučni mehurčki so močno vpreženi, končno obnemorejo, ostanejo trajno napihnjeni: Po dolgih letih lažjega ali težjega obolevanja je nastala jasna slika naduhe s kašljem, napornim dihanjem (zlasti pri hoji navkreber!), slabim srcem in s sodasto razširjenim prsnim košem.
Zanimivosti.
Podivjan bik na mestnih ulicah.
Ko so pred nekaj dnevi po glavnih ulicah Madrida peljali nekega bika v areno, kjer se vrše bikoborbe, se je bik naenkrat splašil, otresel od sebe svoje varuhe in v divjem begu zdrvil po ulicah. Najprej je z rogovi nabodel nekega osla, ki je počasi, kakor vedno, nosil svoje breme po ulici, nato pa se je spustil za nekim železničarjem, ki je v hipu še opazil nevarnost, ki mu preti in v vsej naglici splezal na drevo. Bik se je nato zaletel v velika vrata neke državne palače in jih podrl. Po daljšem divjanju je naenkrat udrl v prostore neke tovarne. Tu je začel višek njegovega divjanja. Z rogmi je prevračal mize in stole ter vso drugo opravo. Delavci so v največjem strahu še pravočasno zbežali. V tem so prišli že stražniki in sredi tovarne pričeli nanj streljati s puškami. Pa je kazalo, da ga ne bodo ukrotili. Šele ko je bil že sedeminšesitdesetkrat zadet od krogel, je padel. Mrtvega bika so zavlekli nato na trg in ga tam na javni dražbi prodali.
Vedni atentati v Mehiki. Zopet poročajo, da so v Mehiki zaprli več ženskih oseb. Baje je neka dvajsetletna deklica prišla na nek ples, kjer so bili visoki politični dostojanstveniki in jih hotela z zastrupljenimi iglami zbosti O atentatu z iglami so dosedaj poročali le še
—	iz Mehike.
Letalske nesreče. Največ nesreč pri zrakoplovstvu se pripeti pri raznih vojaških vajah in različnih poskusih premetavanja po zraku. Pri potniških aeroplanih ni pa nič več nesreč kot na železnici. — Na Angleškem je bilo vojaškem letalstvu od končane vojne sem že 644 smrtnih žrtev. Zato so sedaj prepovedali izvajanje težkih cirkuških vaj z aeroplani.
Tri leta nobene poroke. V občini Riguait v Franciji, ki šteje 2628 prebivalcev, iže 32 mesecev ni bilo nobene poroke.
Razprave o belih hlačah. Neki listi poročajo, da so ruski časopisi načeli tudi vprašanje, ali niso bele hlače, ki jih nosijo športniki sedaj protirevolucionarnega značaja. Mogoče so res take hlače proti revoluciji, kdo ve. Želel pa bi človek, da bi listi še kaj drugega poročali iz Rusije, ne samo o belih hlačah. Zato, ker se vsi listi vedno hudujejo na vsakršno demagogijo._____________________________________
Za kratek čas.
Sreča. V tistih časih, ko so še morilce na vozeh vozili na morišče, so nekega takega hudodelca tja peljali. Zraven njega je sedel na vozu rabinec (judovski duhoven). Pot je bila dolga, vročina neznosna. Ko so se že eno uro vozili, si obriše zločinec pot s čela in zagodrnja: »To je strašna pot v tej vročini.«
Nato pa odgovori rabinec: »Ti si še srečen, ker boš kar tam ostal, jaz se bom pa vso to pot spet nazaj peljal.«
Zapravljivec. »Kdor nima pametnih staršev, da kaj podeduje po njih, ta dandanes težko živi. Od dne do dne je življenje težje — jaz sem le vesel, da nisem sam svoj sin.«
Tajna seja. Občinski svet je imel tajno sejo. Med sejo se župan in neki občinski mož tako grdo sporečeta, da prisloni nazadnje le-ta županu gorko klofuto.
Zupan: »Boga zahvali, da je sedaj tajna seja, sicer bi te prav za gotovo tožil.«
V	muzeju. Dva kmečka fanta prideta v muzej in obstaneta pred kipom rimskega gladiatorja. Kipu je manjkalo ene roke, ene noge, čelada je bila ubita in obraz na več krajih poškodovan. Na podstavku je bilo zapisano: »Zmagovalec.«
»Prmej!« pravi eden, »kakšen je bil neki tisti, ki je bil tepen, če je že zmagovalec tak.«
Umevna previdnost. Fant je bil obtožen, da je ukradel hlače. Branitelj ga je pa tako dobro zagovarjal, da je bil oproščen. Po razpravi zapuščajo stranke dvorano, oproščenec pa še vedno sedi.
»No, zakaj pa ne greste tudi Vi?« ga vpraša branitelj.
»Čakam, da odidejo tožitelj in priče,« odgovori fant, »sem namreč v ukradenih hlačah.«
Upor. Stric: »Če napraviš doktorat, plačam vse tvoje dolgove.«
Visokošolec: »Še tega se manjka; za upnike bom študiral!«
Prezadolžen. Upnik (hišni): »Gospodična pet kovačev Vam dam, če mi poveste, kako bi jaz pri Vašem gospodu prišel do denarja, ki mi ga je dolžan.«
Hišna: »Ko bi jaz to vedela, bi lahko vsak dan po tisoč dinarjev zaslužila.«
praktičen računar. Učitelj (pri računstvu): »Janezek, pri vas doma vas je šest otrok, jeli?«.
Janezek: »Da, gospod.«
Učitelj: »Recimo, da imajo mama 15 jabolk in vam jih hočejo razdeliti. Kaj bodo naredili?«
Janezek: »Čežano.«
Fridoliroaite nouih naročnihoBi
Vrednost denarja. Za 100 nemških mark dobiš 1354 Din, za 100 avstrijskih šilingov 800.50 Din, za 1 dolar 56.80 Din, za 100 francoskih frankov 221.20 Din, za 100 češkoslovaških kron 168.27 Din, za 100 lir 296.70 Din.
Vsak somišljenik naj bo tudi Član in odjemalec
I. DIIATSHE6A H0NZVMNI0A DRUŠTVA V LI1IB1 JANI
ki oddaja Članom blago po najnižjlti cenah, poleg tega pa daje še 3»/0 popusta!
Poslovalnice, ki sprejemajo prijave so:
Ljubljana, Kongresni irg 2,
„	Dunajska cesia 38,
„	Zaloška cesla 15,
„ Celovška cesta 57, , Vič-Glince, Tržaška cesla 11, . Devica Marija v Polju,
7. Medvode-Svetje,
8. Škofja Loka,
9. Kranj,
10. Križe,
11. Tržič,
12. Struge,
13. Semič,
14. Sv. Križ pri Kostanjevici,
15. Bloke-Nova vas,
16. Trbovlje 2, stara,
17. Trbovlje-Vode, nova,
18. Rajhenburg,
19. Rajhenburg-Senovo,
20. Poljčane,
21. Makole,
22. Ruše št. 78, stara,
23. Ruše št. 35, nova,
24. Brezno,
25. Gušlanj,
26. Prevalje,
27. Mežica,
28. Črna.
4
jtsassa ssasassas
Iz vse	svo
Rene Bazin	Poslovenil	Niko	Kuret
En del delavcev — oni, ki so bili oženjeni ali so živelf v družini — je stopal proti Chantenay-skim gričem, odkoder so prihajale enake gruče, ki so se vračale v Nantes. Drugi so se izgubljali po spodnjih delih mesta. Sredi tega srečavanja in vrveža jopic, suknjičev, perkalastih životcev, ki so slabo pristojali obnošenim krilom, je bil ustavil človek, buržuj, svoj angleški voz vrhu Hautierske-ga klanca. Bil je velik, mladega, že okroglega obraza, ki ga je malce daljšala koničasta brada. Njegova skrbno krojena obleka iz navadnega blaga, in način, kako je držal za vajeti kakor tudi okusna konjska oprema in umirjene barve pleskarij so pričale o bogati rodbini, ki si je bržčas opomogla pred vsaj petnajstimi ali dvajsetimi leti. Kaj je iskal tam sredi teh fabričanov, ki se jim toliko njegovih vrstnikov ogne, če le morejo, pa ne da. bi vedeli zakaj? Lahko bi bil obrnil in odpeljal navzdol po kaki bližnji, manj obljudeni ulici. A ne, obstal je, sklonjen malo naprej, na modro preoblečenem sedežu, z rokavicami na rokah in z bičem, ki je ležal počez na rahlo napetih vajetih, oči uprtih naprej v ozko, dvigajočo se ulico. Z očmi so ga merili delavci, ki so hodili mimo, eni ostro, drugi nebrižno. Redko ga je kateri pozdravil in privzdignil klobuk, ko da ga je sram. S prstom so kazale nanj gruče gologlavih žensk, ki so se bočile in se smejale v nečednem poželjenju. Prevzel jih je blesk niklastih zaponk in lakirane opreme. Gledal je procesije ljudi, ki so si sledili, s trdnim in hladnokrvnim pogledom gospodarja, ki je vajen množice. Komaj bi bil opazil v mirnem in medlem izrazu njegovega obraza odtenek usmiljenja in bridkosti, kadar so nekateri izmed njih, ki so za devali v kolesa voza, uporno kazali, da ne pozdrav ljajo ali pa se obračali rekoč:
»To je Lemariejev sin!«
Beseda je letela, ko da jo nosi električna sila, Za »Jugoslovansko tiskarno«: K. Čeč.
po vsej dolgi poti, mračni od premikajočih se ljudi, letela je in se vračala; šepetali so jo na vse mogoče načine: z brezbrižnostjo, z začudenjem ali s prikritim srdom:
»Lemariejev sin! Lemariejev sin!«
On je iskal nekoga. Nenadoma se je roka, ki je držala bič, dvignila iznad vajeti in je pomignila. Mlad fant dvajsetih let, ki je stopal roko v roki z dvema drugima iste starosti, je obrnil glavo k njemu. Tovariša sta ga skušala zadržati iz predrzne in malone nezavedne prešernosti. Iztrgal se jima je in stopil k vozu, prijel za krajec svojega klobuka iz slabe klobučevine ter čakal. Njegove ostre, izpreminjajoče se sive oči so se srečale z očmi buržujevega sina, ki ga je bil poklical. Dvignil je svoj ostro začrtani obraz, ki je štrlelo od njega dvoje malih ravnih brk, svoj živahni, žareči obraz, ki se je na njem odražal neprestani nemir strasti, ko da morje valovi in spet pada brez pre-sianka na dnu njegovih zenic.
»Anton,« pravi umerjeno gospod Lemarie, »ali se obrača vašemu stricu že kaj na bolje?«
»Ne, prav nič ne.«
»Ne bo nič z roko? Ali je uporabljal zdravila, ki mu jih je moja mati bila poslala?«
»Nekatero noč skoraj neprestano kriči. In premikati jo ne sme.«
»Revež!«
»Zares! Ali pomagajo zdravila, če je roka zmečkana? Nihče ne veruje, da bo ozdravel, daj To je komedija vse skupaj. Svojo pokojnino bi moral dobiti, gospod Lemarie!«
Ta je v zadregi pogledal po ulici navzdol in odvrnil:
»Kaj hočete? Prav bo storil, če še poskusi... toda sam naj gre. Nič pisem, zlasti pa ne kolkova-nih groženj! S tem ne opravite nič pri mojem očetu, saj veste sami, Anton!«
»Šel bo, ne bojte se!« je odgovoril fant, ki so se mu ustnice raztegnile v stisnjen sovražen nasmeh ... Šel bo in potem ga postavijo pred vrata kakor mene. Pa je bil vendar eden, ki je delal trideset let v fabriki. Dolgujete mi dobršen del svojih konjev in vozov ...«
Izdajatelj: Konzorcij »Del. Pravice« (Jože Ru.tar),
Viktor Lemarie je videl, da fantovi tovariši poslušajo. S svojo orokovičeno roko je namignil delavcu, naj nadaljuje svojo pot.
Pozabljate,« je dejal hladno, »da mu je moj oče dajal zaslužka skozi trideset let. Poizvedeti sem hotel od vas edinole, kako je z Madiotom. V ostalem pa — nisem jaz gosjiodar!«
Fant je napravil tri korake, pa se je vrnil in je to pot privzdignil svoj klobuk:
»In če bi bili vi gospodar, gospod Lemarie?«
Viktor Lemarie se je delal, ko da ne sliši in je pogledal znova po klancu, ki so neprestano prihajale po njem večje ali manjše gruče moških in žensk. Iznad razhojene ceste se je dvigal zdaj silen prah in zahajajoče solnce je sijalo vanj izza streh in ga zlatilo.
Celo minuto je čakal delavec, ki je bil dohitel svoje tovariše, da vidi, ali mu bo gospodarjev sin odgovoril ali pa bo pognal konja. Potem se je obrnil in se izgubil v gručah, ki so hitele že mimo voza, nevzdržno so jih potiskale naprej: množice, ki so prihajale iz doline.
V padajočem večeru so bile že bolj mrke in bolj bedne. Med njimi ni Viktor Lemarie iskal več nikogar. Blodečih oči je bil priča temu dolgemu sprevodu neznanih bitij, ki so si bila vsa podobna in so si sledila v rednih presledkih ko verigini členi. In je trpel v dnu svoje duše, ki ni bila zlobna, pa tudi iz samoljubja, da čuti proti sebi in v taki bližini toliko nezasluženega sovraštva. Ovijalo se ga je, ga dušilo. Ostal je bil zravnan na sukneni blazini, tako hladen na zunaj in ko da opazuje bog-vekaj v daljavi, da so se ljudje obračali in gledali po klancu navzdol proti tovarni. On pa ni ustavljal pogleda na nikomer in na ničemer. Iz vseh premikajočih se slik, ki jih je sprejemalo njegovo oko, se je tvorila samo ena in vanjo je strmel: bila je to šiva množica, ki ima samo en obraz in eno samo ime — tovarniški delavec—, ki se je valila, se zadevala vanj, šla dalje svojo p»t in je imela samo dvoje čuvstev: trudnost po delu in sovraštvo do bogataša. __________________________________________
Naročajte „DeL Pravico"!