PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gnippo Cena 60 lir Leto XXIV. Št. 269 (7162) TRST, četrtek, 21. novembra 1968 PRIČETEK ZASEDANJA VSEDRŽA VNEGA SVETA KD Rumor o organskem sodelovanju strank levega centra v vladi Predlagal je predhoden strankin kongres spomladi prihodnjega leta Sindikalne organizacije o enotni stavki za reformo pokojninskega sistema RIM, 20. — Danes se je pričelo zasedanje vsedržavnega sveta KD, na katerem se je v uvodnem poročilu generalni tajnik KD Rumor izjavil za nadaljevanje organskega sodelovanja levega centra. Rumor je dejal, da so to stališče vedno zagovarjali orez vsakih dvomov in da sedaj sploh ni v razpravi in da se lahko samo govori o vlogi KD v tej formaciji. Stališče socialistov v preteklih mesecih je pokazalo objektivne težave, ki obstajajo in ki še vedno niso dokončno premagane. Gre za odnos med silami, ki bi ne smelo biti samo po sebi v tekmovanju, temveč je treba iskati demokratično rešitev. Rumor je ugotovil, da ni mogoče z lahkim srcem sprejeti vladne rešitve, ki ne bi organsko zajemale vseh sil levega centra, vendar pa je istočasno tudi ugotovil, da so se za levi center izrekli odgovorni in redni organi socialističnega vodstva ter odločno republikanska stranka. V osrednjem delu svojega govora je Rumor orisal italijanski politični položaj in program levega centra, ki bi po njegovem obsega) Predvsem: deželno ureditev, polno zaposlitev v okviru načrtovanja in okrepitve proizvodnih zmogljivosti, reformo šolstva in univerz, preureditev sistema socialnega skrbstva in uveljavljanje pravic državljana. Glede odnosov do komunistov je hi! Rumor nekoliko bolj zapleten kot po navadi, čeprav je istočasno Se vedno zavrnil vsako možnost sodelovanja v okviru oblasti. Delal je, da gre za vprašanje odno- sov do opozicije in seveda v prvi vrsti odnosov do komunistov, ki predstavljajo objektivno stvarnost. Govoril je tudi o notranjih premikih v okviru komunistične partije po dvajsetem kongresu in zlasti sedaj v zvezi s češkoslovaškimi dogodki, vendar pa so po njegovem ostale prevladaj oče mednarodne komponente in mednarodne zveze komunistične narti.ie. V zadnjem delu govora je Rumor obravnaval notranja strankarska vprašanja in je ugotovil, da bi bilo treba sodelovanje vseh v vladnih odgovornosti, glede notranjih odnosov pa je omenil možnost predhodnega sklicanja strankinega kongresa in to spomladi prihodnjega leta. Danes je med vidnejšimi predstavniki spregovoril še Leone, ki je zagovarjal delo svoje vlade. Zelo živahni so stiki izven sejne dvorane in so se danes sestali predstavniki obeh levičarskih struj, ki se dogovarjajo glede enotnega stališča in vse kaže, da ne bode v sedanjih pogojih pristali niti na sodelovanje v strankinem vodstvu niti v vladi. Položaj na zasedanju KD je dokaj zapleten, ker vodi stranko ve- čina, ki je sama sestavljena iz treh v tednu pred volitvami in na sam skupin (48 morotejcev, 22 fanfar.:- dan volitev vsote denarja. luiiiiHiiiuMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiinmiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiniM ČASNIKARJI IZ ITALIJE IN AVSTRIJE Nfl DOLENJSKEM Ogled kulturnih zunimivosti ter proizvajalnih sposobnosti Časnikarji si bodo prizadevali objektivno poročati o dogodkih in pojavih na ozemlju sosednih dežel (Od našega dopisnika) Ljubljana, 20. — zaključilo se Je drugo srečanje časnikarjev Slovenije, Furlanije - Julijske krajine in Koroške, ki so ga priredili člani Društva novinarjev Slovenije. Zadnji dan je bil posvečen obisku Dolenjske, njenih kulturnih zanimivosti in proizvodnih obratov, ki so s« ga udeležili člani italijanske in Avstrijske delegacije v spremstvu Predsednika DNS Milana Pogačnika ter člana vodstva tega društva Ib predsednika upravnega odbora časopisnega podjetja DELO Jake Stularja. , „ Najprej je bil na vrsti obisk Dolenjskega muzeja, v katerem hra-bijo izredno dragocene dokumente o predzgodovinskem razdobju tega področja, kakor tudi muzej-ske predmete različnih ljudstev, ki so v posameznih zgodovinskih dobah živela na tem pomembnem ozemlju Slovenije. V Galeriji, ki je tik Dolenjskega muzeja in so jo zgradili ob ®00-letnici nastanka Novega mesta, &o si člani delegacij ogledali v bgornjih prostorih slike za Novo Ples to in to področje pomembnih tbož ter razstavo del slikarja Slabe, ki sodi v mlajšo generacijo, v spodnjih prostorih pa veliko izredno pomembnih izkopanin keltske in ilirske dobe, ki prav tako Pričajo, kako važno je bilo dolenjsko območje za evropsko civiliza-ciJo. Gostje so stopili še v bližnjo eerkev, kjer je zanimiva Tintoret-t°va slika, vgrajena v glavni oltar. Dolenjska je pretežno kmetijska, vendar pa se že bogati z ne-Katerimi pomembnih! industrijskimi obrati. Med te prav gotovo sopi tovarna kemijskih izdelkov Kr-*a. ki izdeluje zdravila. Njen nastanek je bil izredno hiter ter za-bimiv obenem. Orisal ga je bil na-r®lnik programskega oddelka far-“lacist šonc. 1 Vessel (II Piccolo iz Trsta), Gorazd Vesel (Primorski dnevnik. Gorica), Albin Bubnič (Primorski dnevnik, Trst), Drago Legiša (Novi list, Trst), Mario Dongetti («Ufficio stampavi deželne ustanove. Trst). V sedemčlanski koroški delegaciji je bil tudi predstavnik slovenske oddaje radia Celovec Helmut Hartman. G. V. jevcev in 8 bivših centristov) in ki ima v rokah 64,2 odstotka vseh članov vsedržavnega sveta. Odločna levičarska opozicija ima 23,8 odstotka, na levico nagibajoči se ((prijatelji Tavianija« pa 12 odstotkov. Popoldne se je pod predsedstvom poslanca Ferrija sestalo vodstvo socialistične parlamentarne skupine, ki je razpravljalo o stališču strank do vladne krize. Na sestanku so tudi sklenili poslati grškemu veleposlaniku v Italiji protestni telegram zaradi obsodbe Panagulisa. Jutri, 21. novembra, se bo sestalo vodstvo KPI. Tajništvo CGIL je danes proučilo probleme reforme in izboljšanja pokojnin po enotni splošni stavki 14. novembra. V poročilu, ki ga je izdalo po sestanku, ugotavlja tajništvo popoln uspeh stavke, ki je pokazala visoko socialno zrelost italijanskih delavcev, ki so trdno odločeni, da pripomorejo k rešitvi problema pokojnin. Tajništvo CGIL je tudi izrazilo mnenje, da ne sme vladna kriza ustaviti sindikalne akcije za dosego nastavljenih ciljev v zvezi s problemom pokojnin. Splošna stavka 14. novembra — je rečeno na zaključku — je jasno dokazala, da niso italijanski delavci pripravljeni sprejet, delnih ali nezadostnih rešitev in da so odločeni, da se borijo z vsemi silami za uresničitev svojih zahtev. Danes se je sestal tudi izvršni odbor CISL, ki je formalno povabil politične sile, ki pripravljajo novo vlado naj upoštevajo neodložljivo zahtevo po reformi pokojninskega sistema na podlagi predlogov delavskih sindikatov. Preiskava v sedežih Sudtiroler Volkspartei BOČEN, 20. — Na ukaz bocen-skega javnega tožilstva so orožniki preteklo noč preiskali številne sedeže «SiidtiroIer Volkspartei«,, v Bocnu in okolici. Preiskava je v zvezi z dogodkom, do katerega je prišlo na nedeljskih volitvah na volišču v Glorenzi: predsednik volišča, 23-letnj Bernard Wallnoefer, je tu izročai volivcem vsoto 1.500 lir v delno povrnitev potnih stroškov. To početje je nasprotno členu 95 volilnega zakona, po katerem je prepovedano izročati volivcem VAL DEMONSTRACIJ V VSEJ ITALIJI Šolske oblasti ne upoštevajo upravičenih zahtev študentov Dijaki hočejo imeti na šolah svoja zborovanja - Zasedbe v Rimu in Dologni - Številni študentje prijavljeni sodnim oblastem \Vallnoeferja so zato aretirali in odvedli v bocenski zapor, kmalu nato pa so ga izpustili na začasno svobodo. Na sedežih SVP so orožniki med preiskavo našli in zaplenili številne okrožnice, ki so vabile južno-tirolske volivce, ki stanujejo v tujini ali ki bi jim kakorkoli bilo težko priti na volišča, naj zaprosijo za delno povračilo potnih stroškov. Glasnik SVP pa je pojasnil, da je mislila stranka povrniti stroške po volitvah, kar pa ni v na-sprotstvu z volilnim zakonom. Predsednik stranke Magnago je obžaloval početje mladega Wa'llnoefer-ja, vendar je poudaril, da nima SVP pri tem nobene soodgovornosti. ZASKRBLJENOST NA ZAHODU ZARADI VALUTNE KRIZE Pred skorajšnjo napovedjo razvrednotenja francoskega franka in funta šterlinga? Zahodna Nemčija odločno odklanja revalvacijo marke - Zasedanje članic «kluba desetih» v Bonnu - Danes morda odločitev PARIZ, 20. — Ministrstvo za gospodarstvo in za finance je davi objavilo sporočilo, v katerem je rečeno, da bodo zaradi sedanjih mednarodnih razgovorov borze zaprte od danes do nove odredbe. Podobni ukrep so sprejeli tudi na drugih tujih trgih. Večina borz v zahodnih državah je danes zaprta. V zvezi s krizo, ki je zajela francoski frank, se v finančnih in' političnih krogih sprašujejo, ali bo francoski frank razvrednoten in tudi nekatere druge evropske valute, ali bo nemška marka revalvirana in ali bodo sprejeti taki ukrepi, ki naj res ozdravijo ((valutno bolezen« zahodnega sveta. Kakor rečeno, so največje evropske borze danes zaprte in mnoge švicarske banke so tudi prekinile valutne operacije. Poleg tega so kmalu po sporočilu bonske vlade, da ne bo revalvirala marke, sklicali v Bonnu sestanek ((desetih«. Na podlagi dosedanjih informacij so se davi postavljale naslednje desetih: 1. Zmerno razvrednotenje nekaterih zahodnih valut, začenši pri francoskem franku. Seveda bi morali vsako morebitno razvrednotenje uvesti sporazumno med vsemi prizadetimi vladami. 2. Reva,-vacija nemške marke. Pri tem se ugotavlja, da je bonska vlada do sedaj odklonila ta korak. 3 Nobenega razvrednotenja, temveč ((slovesna izjava o mednarodni valutni solidarnosti«, ki naj jamči vrednost francoskega franka in angleškega funta. V Parizu ugotavljajo, da govor, ki ga je imel preteklo noč v poslanski zbornici predsednik vlade domneve glede morebitnih ukrepov de Murville v okviru razprave o •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirviiiiiiiiiiafiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiif iiiiiiiiiiiiiiiitjiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiaiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiaiiiviifiiiiiiiiiiiiii PANAGULIS0VA USODA JE ŠE NEZNANA Izvršitev smrtne obsodbe odgodili za nedoločen čas? U Tantov poziv grškemu režimu - Resolucija pripravljalne konference komunističnih strank - Petminutna stavka in demonstracije v Italiji TURIN, 20. — Val študentskih demonstracij je v zadnjih dneh zajel vso Italijo. Poleg univerzitetnih študentov protestirajo tudi srednješolci, medtem ko šolske oblasti ne kažejo do sedaj za upravičene študentske zahteve nobenega razumevanja ter se raje poslužijo policijskega nasilja kot pa demokratične diskusije in sodelovanja z mladino. Ravno to nerazumevanje, predvsem pa policijski posegi, so povzročili, da so se nekatere sicer mirne manifestacije spremenile v pretep. “cist sonc. Tako je prišlo v Turinu do inči- Novomeški lekarnar Boris An-1 “ j K ^,n„4iaviTr,H w ?.rUanovič se je po vrnitvi iz par- dentov med policijskimi agenti, ki OC JC JJVJ V 1111 DVA 14J ^/«,1 ‘■Žanov, kjer je zbiral zdravila za dolenjske enote, znova nastanil v ,* * * * v°ji lekarni ter si oskrbel strojček *a izdelovanje tablet. S podporo obšinske skupščine v lekarniških Prostorih stekla obrtniška proizvodna zdravil, ki se je sčasoma tako ^zrasla, da se je pokazala potre-?a po zgraditvi posebnega obrata. Y 14 letih svojega življenja se je lpdi ob podpori republike tako raz-ya> da sedaj zaposluje 900 delavk 'h delavcev, od katerih je 180 oseb ? zaključeno univerzitetno izobrazbo- Obrat je na tretjem mestu v Jugoslaviji. Izvozna vrednost bla-Ka znaša tri milijone dolarjev let-n°. dva na vzhodne ter eno na Zahodne države. V tej mladi tovarni so zaposleni jSčidel tudi mladi ljudje, ter znaša njihova poprečna starost 27 let. . Po ogledu proizvodnih postopkov }n delovišč za razširjenje obrata ter povečanje proizvodnje so predstavniki delovnega kolektiva pripravi inozemskemu tisku kosilo v ®radu Otočec. S tem pa se je tudi zaključilo Padvse pomembno srečanje časnikarjev treh sosednjili dežei, ki ho-Ccio v sedanjem ozračju prijateljstva in sodelovanja prispevati s svo-lun objektivnim poročanjem o stva-in pojavih na tem prostoru k bojevanju sodelovanja, prijateljeva in miru. Delegacijo časnikarjev dežele Fur-?uije - Julijske krajine so sestav-lali Sergio Gervasutti (II Gazzetti-P° iz Vidma), ki je predsednik furlanske časnikarske organizacije, f**ari0 Blasoni (h Messaggero Vene-V1 iz Vidma), ki je tajnik furlanske časnikarske organizacije, Sergio so stražili stavbarsko fakulteto, In študenti, ki so želeli imeti tam zborovanje. Deset ljudi je bilo laže ranjenih, štirinajst študentov pa so odvedli na kvesturo na zasliševanje. Enega od teh so pozneje aretirali, ostale pa bodo prijavili sodnim oblastem. V Rimu, kjer je sinoči pred licejem Mamiani eksplodirala bomba, ki je povzročila le materialno ško do, so dijaki zasedli telovadnico šole «Plinio Senlore«, ker jim ravnatelj prof. Pentassuglia ni dovolil, da bi imeli na šoli zborovanja. V Piši so danes stavkali študentje vseh srednjih šol v znamenje protesta proti izključitvi iz mestnega učiteljišča 150 študentov, ki so se brez ravnateljevega dovoljenja udeležili manifestacije za pokojnine. študentje so tudi skušali zasesti učiteljišče, vendar jim je policija to preprečila. V Aosti se je preko tisoč dijakov zbralo na zborovanju, kjer so razpravljali o svobodi na šolah. Sklenili so tudi, da bodo pripravili dokument, v katerem bodo obrazložili svoje zahteve. Ta dokument bo potem študentska delegacija izročila šolskemu skrbniku in občinskemu odborniku za šolstvo. Študentje bolonjskega industrijskega zavoda so zasedli danes šolsko poslopje ter zahtevali, da šolske oblasti priznajo dijakom pravico do zborovanj. Delegacija za-sednikov )e šla nato k šolskemu skrbniku, kateremu je obrazložila vzroke zasedbe. V Cagliariju so srednješolci pri- redili protestno demonstracijo zaradi pomanjkanja učilnic in zaradi slabega ogrevanja. Demonstranti so v povorki prehodili mestne ulice in protestirali proti avtoritarizmu profesorjev, šest dijakov je policija odvedla na kvesturo na zasliševanje, ker so baje žalili agente-V zvezi s študentskimi demonstracijami iz prejšnjih dni je tri-dentska kvestura prijavila sodnim oblastem celo vrsto srednješolcev in visokošolcev Prijave se predvsem nanašajo za demonstracijo, ki so jo priredili študentje ob priliki Saragatovega obiska v Tridentu. Skupno se bo moralo zagovarjati pred sodiščem kakih stodvajset mladeničev. ATENE, 20. — Le še nekaj ur manjka do zapadlosti roka dvainsedemdesetih ur, v katerem bi morali izvršiti sramotno razsodbo proti grškemu demokratu Alekosu Pana-gulisu. čigar usoda pa je še vedno neznana. Da je bivši častnik grške vojske še živ, je potrdil danes zjutraj njegov odvetnik Karam£ylides, ki je tudi povedal, da je Panaguli-sova mati predložila danes oblastem prošnjo za odložitev eksekucije in za pomilostitev. Medtem ko z vsega sveta pozivajo grško vlado, naj ne izvrši sramotnega zločina, se je ta zaprla v popoln molk. Vendar prevladuje v Atenah mnenje, da smrtna obsodba ne bo izvršena, številni opazovalci menijo, da Panagulisa sicer ne bodo pomilostili ,da pa bodo odložili eksekucijo na nedoločen čas'. S tem bo grška vlada nekako zadostila zahtevam vsega demokratičnega javnega mnenja, istočasno pa ne bo razočarala grških skrajnežev, ki se upirajo pomilostitvi. Tako pa bi se znašel obsojenec v tragičnem položaju negotovosti, saj bi ne vedel nikoli, koliko časa mu je še dano živeti. Tudi danes so se nadaljevale pobude številnih osebnosti z vsega sveta za Panagulisovo pomilostitev, o katerih pa grški tisk ničesar ne poroča. Glavni tajnik OZN U Tant je poslal grškemu predstavniku pri Združenih norodih poziv, v katerem roti, da bi smrtna obsodba ne bila izvršena. Podoben poziv Je poslal grškemu ministrskemu predsedni ku Papadopulosu U Tantov osebni tainik. Tudi na pripravljalni konferenci komunističnih strank, ki se je začela v Budimpešti 18. novembra, so danes soglasno odobrili resolucijo, ki pravi: ((Pripravljalna komisija za sklicanje mednarodne konference komunističnih in delavskih strank, zbrana na sestanku v Budimpešti, ogorčeno protestira zaradi smrtne obsodbe, ki jo je izreklo atensko sodišče proti antifašističnemu borcu za svobodo in za mir, za demokracijo in suverenost Grčije A. Panagulisu; zahteva, da dal režim fašistične diktature, razveljavi; izraža v imenu vseh udeležencev svojo podporo solidarnostnemu gioanju, ki se je ustvarilo po svetu; poziva vse antifašistine in protiimperialistične sile, vse demokrate in vse ljudi, ki ljubijo svobodo, naj združijo svoje sile in svoje napore, da bi s čim širšim enotnim gibanjem vsilili rešitev Panagulisovega življenja in konec reakcionarnega zatiranja v Grčiji«. V znamenje protesta proti Pana-gulisovi obsodbi je bila danes v vsej Italiji petminutna splošna stavka, ki so jo proglasile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL Vsi italijanski delavci so se od 8.55 do 9. ure vzdržali dela. Italijanski študentje so priredili danes nove protestne demonstracije proti grškemu fašističnemu režimu. Manifestacije so bile v Ri je, ki študirajo na univerzi v Bologni, so v znamenje protesta zasedli filozofsko fakulteto. Thieu ne bo še poslal delegacije v Pariz SAJGON, 20. — Predsednik Ngu-yen Van Thieu je v govoru, ki ga je imel v nekem južnovietnamskem obalnem mestu ponovno izjavil, da ne bo poslal delegacije na mirovna pogajanja v Pariz, če ne bodo njegovi pogoji sprejeti. Kot je znano, zahteva kolaooracionislični voditelj pogajanja v dvoje, pri katerih bi imeli glavno besedo sajgonska in hanojska delegacija, medtem ko bi ZDA in FNO igrale le postransko vlogo. Thieu je tudi trdil, da hoče hanojska vlada doseči priznanje FNO proračunu za prihodnje leto, ni od- skupnega tržišča, če ena od držav stranil negotovosti. De Murville članic sklene spremeniti pariteto sploh ni omeni! možnosti razvred notenja. Prav tako ni de Murvillov govor zanikal možnosti, da se bodo danes borze zaprle. Vse to je še bolj povečalo napetost, ker je znano, da je običaj vlad do zadnjega trenutka molčat; in tudi zanikati ukrepe o razrednotenju z namenom, da preprečijo mednarodno špekulacijo. Pariške opazovalce najbolj zanima dejstvo, da sklep o prekinitvi vseh valutnih operacij sovpada z današnjim sestankom v Bonnu med predstavniki držav «kluba desetih«. V Londonu je danes redno delovala borza zlata, toda vse kupčije se plačujejo v dolarjih. Na bor- svoje valute. Zaradi tega se znova postavlja vprašanje, ali bo Francija in morda tudi Velika Britanija razvrednotila svojo valuto. Bonski minister za gospodarstvo Schiller je znova poudaril, da njegova vlada ne misli revalvirati marke. Razpravljali so zatem o ukrepih, ki jih je včeraj sprejela bonska vlada. Okoli 19.45 so sejo prekinili. Kakor se je zvedelo, se je ustvarila enotna fronta med Francijo in Veliko Britanijo, katerih delegati menijo, da ukrepi bonske vlade niso zadostni. Po mnenju Londona in Pariza bo mark* še dalje imela večjo vrednost, kakor jo zdrav mednarodni valutni sistem lahko prenese. Razpravljali 2 Pa je vladala vehC' ži^t j Zjutraj je cena zlata poskočila za ozdravljenje valutne* kri* pol dolarja za unčo. Znašala je — ** - ■ ■ 40,75 dolarja. To je najvišja cena zlata po letošnjim juliju, ko je bil šterling pod močnim pritiskom. Med raznimi domnevami, ki se v Londonu postavljajo glede ukrepov skupine desetih, prevladuje mnenje, da bodo na splošno prilagodili valute z razvrednotenjem franka in z revalvacijo marke, po mnenju nekaterih strokovnjakov pa bodo oba ukrepa med seboj povezali. Razvrednotenje franka pa bi avtomatično spravila v negotov položaj funt šterling, ker bi temu u-krepu verjetno sledilo razvrednotenje belgijske valute kar bi negativno vplivalo na dolar, če lio dolarju uspelo obdržati svojo pariteto, bi verjetno tudi funt šterling obdržal novo pariteto ki je bila določena pred enim letom. Edino, kar je znanega glede namenov britanske vlade je, da so danes sklenili, da bodo jutri zaprte tudi britanske borze. Niso sporočili, kdaj jih bodo spet odprli. Sestanek desetih v Bonnu se je začel ob 16. uri. Italijo zastopata minister za zaklad Colombo in guverner italijanske banke Carli. Sestanku predseduje zahodnonemški minister za gospodarstvo Schiller. Kakor je znano, so v klubu desetih ZDA, Kanada, Velika Britanija. Zahodna Nemčija, Francija, Italije, Belgija, Nizozemska, Japonska in Švedska. Švica, Mednarodni denarni sklad in OCSE ter mednarodna banka za plačila so poslala svoje opazovalce. Nepričakovano so prišli v Bonn kot opazovalci tudi podpredsednik komisije evropske skupnosti Ray-mond Barre in nemški član te komisije Hans von der Groeben ter glavni ravnatelj za gospodarska vprašanja evropske skupnosti Mo- mu, Firencah, Neaplju in drugih' UciiskTvlade! ^kateri^rbfle^a- j *a“TPoudariti'TTrebTdaTe italijanskih mestih. Grški študent* s to pan e tudi osvobodilne sile. * rajo posvetovati z valutno komisijo iiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii 11111111111111111111111111 mi ..... VČERAJ V BKOGKADU Tito sprejel delegatijo ANPt pod vodstvom Arriga Boldrinija Boldrini je izročil Titu zlato kolajno s pergamentno listino in je v svojem nagovoru pou-daril, da je borba jugoslovanskih narodov služila kot zgled italijanskim antifašistom (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne delegacijo nacionalnega združenja partizanov Italije ANPI pod vodstvom predsednika združenja in podpredsednika spodnje zbornice italijanskega parlamenta in člana CK KPI Arriga Boldrinija. V začetku sprejema je Boldrini Izročil predsedniku Titu kot izraz spoštovanja italijanskih partizanov do borcev Jugoslavije in predsednika Tita, nji-se krivična razsodba, ki jo je iz- hovega poveljnika, zlato kolajno s iiiiiiii m n n iiiiiiiiiimiiiiiii iii iii im n 111111111111111111111111111111111111111111111111111 iiiii iiiiiii iiiiiiiiiiuii n iiiiiiiiinni n 1111111111111111111111 n iiiiiii imiiiiiiii n u iiimii nima Poziv praških voditeljev študentom in delavcem PRAGA, 20. — češka televizija je zvečer objavila proglas, ki so ga naslovili študentom in delavcem partijsko vodstvo vlada, narodna skupščina in vodstvo sindikatov. V njem pozivajo češki voditelji narod, naj se strne okrog partijskega vodstva in mu verjame, odločno naj se pa upre «nevarnim» akcijam, ki so se zadnje čase razvile v vseučiliščih in nekaterih tovarnah, kajti sicer bi posledice bile «zelo obsežne« V pozivu se imenujejo ((pustolovski elementi«, ki naj bi se bili pomešali med študente in ki bi radi pritegnili na svojo stran tudi delavce nekaterih tovarn. Na tak način bi se razklal delavski razred. Poziv se zaključuje z besedami: ((Pravočasno ustavite nevarnost, ki nam grozi, če ne bomo onemogočili nepremišljenih dejanj, in podpirajte partijsko linijo.« V pozivu ie tudi rečeno, da so študentje sicer obvestili partijsko In državno vodstvo o svojem namenu proslaviti dan 17. novembra, a da se je gibanje razvilo v drugi smeri. «Sedaj bi vsakršno srečanje utegnilo privesti do nepredvidenih dogodkov.« V Bratislavi se medtem nada Ijuje zasedanje slovaškega centralnega komiteja, na katerem je nastopil tudi predsednik vlade Čer-nik, ki je dejal, da bodo »preobrazbe možne, a sam« po utrditvi vloge KPč. Najprej pa je treba začeti z gospodarskimi reformami, brez katerih ni mogoče misliti na politično preobrazbo državnega u-stroja«. O vzrokih sedanje politične krize je Černik dejal, da ni za to krivo sedanje vodstvo temveč katastrofalna politika Novotnega, ki bi u-tegnila privesti narod do »katastrofalnih rešitev*. Izredno oster govor pa je imel tajnik slovaške partije Gustav Hu-sak. Ta je v svojem govoru opredelil delo zadnjega centralnega komiteja KPč in razpravo o Dubčko-vem poročilu. Pri tem je dejal, da so se v OK ustvarile tri struje. Sredinska, ki jo vodi Dubček, je Po njegovem mnenju realistična, drugi dve pa predstavljata desni in levi odklon od partijskih načel. Za leto je dejal, da je postavila na ogenj splošne kritike vse, kar se je naredilo po januarskem plenumu, medtem ko je druga« nevarnejša«, ker je skušala preusmeriti češko politiko «v desno«. Hu-sak je nato polemiziral s časnikarji, ki so izrazili dvome o zaključni resoluciji CK KPČ in bodoči liniji češkega vodstva do tiska. Husak je dejal, da je CK prišel do spoznanja, da je partijsko vodstvo podcenjevalo veliko važnost, ki jo ima tisk pri ustvarjanju javnega mnenja. Od tod tudi sklop, da vodstvo preveri svoje napake in naredi iskreno avtokritiko. Glede nekaterih omejitvenih ukrepov je Husak dejal, da so bili k temu prisiljeni «zaradl državnih interesov«, a da zato ne bodo opustili poja-nuarske politike. Glede študentskih manifestacij je dejal, da ne bo OK KPC klonil nobenemu pritisku, «pa naj prida s strani študentov ali drugih slojev«. Vendar pa se ne bodo vrnili k sistemu političnih sodnih razprav. Zvečer bi se morala v Pragi in drugih mestih zaključiti protestna stavka vseučiliških študentov. Ti so pa sklenili, da bodo kljub pozivu oblasti podaljšali stavko za 24 ur. To pa zato, ker javno_ mnenje ni bilo pravočasno obveščeno o namenih stavke in njenem obsegu. Študentom so se danes pridružili tudi delavci, ki so stavkali v glavnih praških in čeških tovarnah. Stavka je trajala sicer samo nekaj minut, a dokazuje, da je delavstvo odločno na strani »nove politike« in prav tako ostro kot študentje odklanjaj« vsakršno popuščanje sovjetskim zahtevam. Tudi tokrat policija n! posegla v nobenem primeru, a je treba pripisati red predvsem disciplini študentov samih, ki so sledili nasvetu partijskih in državnih voditeljev, naj ne gredo na ceste. pergamentno listino. V svojem nagovoru ob izročitvi kolajne je Boldrini med drugim poudaril, da so italijanski antifašistični borci pozdravili ustanovitev federativne republike Jugoslavi is pred 25 leti v Jajcu kot veliko zgodovinsko pridobitev narodov Jugoslavije. Junaška borba jugoslovanskih narodov proti nacifašizmu, ki jo je ves svet spremljal z občudovanjem, je po besedah Boldrinija služila kot primer italijanskim antifašističnim borcem in jim pokazala pot «k svobodi in dostojanstveni rešitvi« «Ob zlomu fašizma so, «je poudaril Boldrini, ((italijanski častniki in vojaki našli tu na teh tleh pot časti in bili tovariško sprejeti v vaše partizanske enote. Tako je bila rojena in utrjena nova enotnost, a dva naroda desetletja ločena s politiko vladajočih razredov, najprej zaradi tako imenovanega jadranskega vprašanja, zatem pa zaradi pobesnelega fašističnega nacionalizma, sta končno odkrila novo bratstvo in skupne ideale miru svobode in napredka.« Po besedah Boldrinija je pred 25 leti več desettisoč italijanskih borcev stopilo v vrste partizanskih e-not Jugoslavije, ustanovljene so bile partizanske brigade ((Garibaldi« in «Italia», okrog 20.000 Italijanov je padlo, oziroma izginilo v teh borbah in na ta način odkupilo ugled Italije. «Mi ob 25. obletnici ustanovitve federativne ljudske republike Jugoslavije želimo počastiti spomin in izkazati čast vsem vašim padlim partizanom in vašim narodom,« je poudaril Boldrini, «ki je takrat razumel našo tragedijo in ki nas danes ima za svoje prijatelje. Mi, ki smo z našo antifašistično borbo ustanovili našo republiko, dali moderno ustavo naši deželi, v kateri danes vodimo težko stalno politično in državljansko borbo za obnovo družbe in rehabilitacijo Italije, sodimo, da je ta skupna stran zgodovine pred 25 leti bila dejansko prvo politično in diplomatsko dejanje, ki je za- pečatilo naše prijateljstvo.« Voditelji nacionalnega združenja italijanskih partizanov so po besedah Boldrinija v imenu italijanskih partizanov vsa ta leta sodelovali z jugoslovanskimi organizacijami, prežeti s stremljenjem, naj bi jugoslovansko - Italijanska meja postala meja miru in sodelovanja med obema narodoma. «Ta zlata kolajna, delo kiparja Marina Mazzacuratija in akademika Sanluce in pergament s skromnim posvetilom, ki smo ga sami sestavili, naj bo izraz spoštovanja italijanskih partizanov borcem federativne republike Jugoslavije in Vam, gospod predsednik, ki ste bili njihov duhovni pobudnik in voditelj. Pomeni še eno obvezo za ustvarjanje miru in prijateljstva.« Predsednik Tito se je zahvalil za tople besede in Izraženo čast ter izrazil zadovoljstvo, da so ga obiskali zastopniki italijanskega odporniškega gibanja, ki so se hrabro borili proti fašizmu v Italiji, «in mnogi od njih tudi pod mojim poveljstvom v Jugoslaviji«. «Velik prispevek italijanskih partizanov, tako tistih, ki so dali življenje v borbi, kakor tudi preživelih, se izraža danes v prijateljskih odnosih med narodi Jugoslavije in Italije, kakršni tudi morajo obstajati med dvema sosednima državama,« je poudaril Tito. ((Prepričan sem,« je nadaljeval Tito, «da boste vi tudi v bodoče gojili prijateljstvo med našimi narodi in se zavzemali za dobre odnose med obema državama in vladama, ki že danes obstajajo. Mislim, da je dolžnost vseh nas borcev, bivših partizanov, posebno nas, ki smo na vodilnih mestih, kakor tudi vas v Italiji, da preprečimo vsak poskus, da se ti odnosi skalijo, kajti prijateljstvo med narodi Italije in Jugoslavije je močan dejavnik miru v tem delu Evrope. Dobrodošli, dragi gostje, je zaključil Tito in se zadr- Okoli 21.15 so se sestali ministri za finance in gospodarstvo držav evropske gospodarske skupnosti. Bonski kancler Kiesinger je pozno zvečer prekinil svoje bivanje v Bebenhausenu in se je vrnil s helikopterjem v Bonn. Jutri zjutraj se bo posvetoval z bivšim kanclerjem Erhardom. Agencija DPA poroča, da se pričakuje od Francija in Velike Britanije razvrednotenje njune valute. Agencija dodaja, da ta sklep ne bo na noben način sprejet na sedanji konferenci v Bonnu. Sestanek šestih finančnih ministrov držav skupnega tržišča se je končal nekaj pred Dolnoč.jo. Pozneje se je nadaljevala plenarna seja ((desetih«, ki se je končala pol ure čez polnoč. Sklenili so. da se bo posvetovanje nadaljevalo jutri zjutraj ob 10. uri. Predstavnik zahodnonemške vlade je izjavil, da ne more potrditi informacije, češ da je predsednik britanske vlade Wilson poslal Kie-singerju pismo, s katerim zahteva revalvacijo marke. Zanikal je, da namerava Kiesinger sklicati danes ponoči izredno sejo vlade. Seja vlade pa se predvideva za jutri popoldne. Jordanija pripravlja arabski vrh KAIRO, 20. — V egiptovsko prestolnico sta prispela jordanski ministrski predsednik Talhouni in zunanji minister Rifai. Sprejel ju je zunanji minister Riad. Gosta sta prinesla posebno poslanico za predsednika Naserja. Talhouni in Rifai sta namreč prispela iz Gedde s pogovorov s kraljem Arabije Fai-salom. Obiskala sta ga, da bi dobila njegov pristanek za vrh arabskih poglavarjev, ki ga predlaga prav Jordanija. Povedala sta, da je bil pogovor s Faisaiom uspešen. Kmalu po njunem prihodu v Egipt je neki egiptovski glasnik izjavil, da bo Egipt podpiral jordanski predlog za arabski sestanek na ravni poglavarjev. Jordanija želi, da bi se vse arabske države udeležile konference, kjer naj bi se izdelale smernice za izhod iz krize z Izraelom. Fai-salova podpora za tako konferenco je bistvenega pomena, kajti Sau-dova Arabija, Ubija in Kuvajt finančno podpirajo Egipt in Jordanijo. Egiptovski glasnik je še dejal, da Egipt ne postavlja nikakih pogojev za obnovo diplomatskih odnosov z ZDA. Izraelski ministrski predsednik Levi Eškol je zaradi zdravstvenih razlogov odložil svoj obisk v ZDA, kjer naj bi se sestal z Johnsonom in njegovim glasnikom. Treba bo najmanj deset dni, da Eškol popolnoma ozdravi, nakar bo treba o-pravlti zaostalo delo, ki se je že nabralo v teh dneh. Ni pa določen še noben nov datum za obisk v ZDA. Izraelski zunanji minister Abba Eban pa je v parlamentu izjavil, da priznanje de jure izraelske države, ki ga je po nekaterih informacijah baje predlagal Egipt, nima vrednosti za Izrael. Obstoj Izraela ni odvisen od egiptovskega priznanja; Izrael je predlagal vzpostavitev trajnega miru z Egiptom na osnovi priznanih in zajamčenih meja. Konferenca v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 20. - Kljub nekaterim napovedim se posvetovanje 66 partij ni zaključilo in se bo še nadaljevalo. Danes so biti na vrstnem redu posegi italijar-skega in romunskega delegata, ki pa niso bili objavljeni, v skladu s sklepom prejšnjih sej, da bodo posegi tajni in se bodo izdajali samo uradni komunikeji. Vendar se širijo govorice, po katerih je prišlo do polemike, ker da so predstavniki zahodnih partij, predvsem italijanske In angleške, protestirali zaradi polemike, ki jo vodijo nekatere partije (mišljene so bile poljska, vzhodnonemška in sovjetska) proti zahodnim KP, ker so obsodile poseg v ČSSR. Novice niso potrjene, a je mnogo znakov, ki kažejo, da se bo verjetno razvnela polemika. Tako je pred govorom italijanskega in romunskega delegata bilo vpisanih na raz- B. B. I danih posegov. UTECI AMBASADOR K. PIKE O VZROKIH BOJEV Z NIGERUO Biafra išče prijatelje PARIZ, novembra. Tiskovna konferenca, ki jo je priredil nekdanji rektor univerze v Ibadanu, zdaj leteči ambasador šefa biafrske države polkovnika Ojukwuja prof. Kenneth Dike skupno s svojim soimenjakom S. Dikejem, opolnomo-čenim predstavnikom Biafre v Parizu, je bila prva tiskovna konferenca, ki so jo dali predstavniki te bojujoče se črnske dožele v Evropi. Zakaj prav v Parizu? Odgovor je posredno dal ambasador Dike med samo konferenco, ko je izjavil: «Od velesil nas podpira samo Francija... Toda tudi francoska pomoč je bila vse doslej zgolj humanitarnega značaja.* Na glavno vprašanje, zakaj Biafra šele zdaj zočenja s svojimi tiskovnimi konferencami v Evropi, medtem ko vojna traja že 17 mesecev, pa so dobili novinarji, ki so se zbrali na povabilo v salonu nekega luksuznega hotela, naslednji odgovor: «Zanikati moramo lažne trditve, ki jih o Biafri razširjajo naši so vražniki, češ da je vojna že končana, da v Biafri ni genocida in da je vodstvo Biafre razcepljeno. Laž i V! še vprašanje obnove. je bilo moč iz tega neposrednega razgovora lahko izluščiti sedanjo kritično napetost med Biafro in Londonom. Dike je govoril tudi konkretno o angleško-nigerijski zaroti zoper Biafro, ki zdaj išče izhod iz nerodnega položaja. »Pozneje so trdili celo to, da stojijo za nami Kitajci. Ko so nekatera letala, ki so prinašala pomoč Rdečega križa, pristajala na portugalskih letališčih v naši bližini, so si izmislili obtožbo, da stojijo za nami s svojimi interesi Portugalci. V najnovejšem času šušljajo, da je za nami Francija!* To je bilo seveda predvsem v zvezi z znano de Gaullovo izjavo v prid Biafre, ki jo je Dike pozneje tudi posredoval novinarjem v svojem izvajanju kot svojo izjavo: «Mi smo vedno za mirno rešitev vprašanja Menimo namreč, da ni mogoče z orožjem rešiti človeškega problema nekega naroda.* Hkrati z zahvalo Franciji za to moralno pomoč s političnega vrha in za mnoge pošiljke francoskega Rdečega križa pa je biafrski predstavnik . .skoraj nekoliko nestrpno reagiral e, da bi bila vojna končana in da na vprašanje, v čem je francoska isto 1» ra mn rp vnracanip nhnm/e - n- ostaja samo Lahko vam zagotovim, da jim je vprašanje obnove samo pretveza, medtem ko v resnici poskušajo dobiti le nove količine orožja. Toda vojna se v resnici bije z vse večjo ostrino in pri tem s i biafrske čete prešle celo v protinapad. Če ima Nigerija prijatelja v svetu je to britanski radio BBC, toda tudi BBC je postal v zadnjem času previden v svojih poročilih z bojišča,* je menil profesor Kenneth Dike in začel navajati imena nekaterih mest, ki naj bi jih čete Biafre ponovno zasedle. med drugim tudi petrolejsko središče Degemo. »Vojaški položaj, ki je bil za nas že zelo slab, se je zdaj začel znova popravljati v korist Biafre. Za to sta dva razloga. Po eni strani smo opravili popolno reorganizacijo biafrske armade in njene strategije, zlasti gverile, ki ogroža preskrbo federalnih čet; drugi dejavnik pa je v tem, da so biafrske čete začele dobivati več orožja» Omenil je, da si precej orožja Biafrci priborijo pri nigerijskih četah, zlasti tanke, dal pa je tudi razumeti, da je začela Biafra kupovati orožje na tako imenovanem prostem tržišču. Ko ga je pozneje neki novinar vprašal, od kod dobiva Biafra zadostna sredstva za take nabave, je Dike samo nakazal, da razpolagajo nekateri državljani Biafre z vrednostnimi papirji in da so v sedanji potrebi vsi žrtvovali vse, kar so imeli, za skupno stvar. »Toda najvažnejša je volja vsega naroda, da se upiramo in vztrajamo do konca. Ni važno, koliko časa bo še ta vojna trajala, važen je smoter. Kadar gre za boj, ki rešuje vprašanje fizičnega obstoja, nimamo druge izbire.* V nadaljevanju je ugotovil, da imajo nigerijske čete neprimerno več orožja in materiala, baje znašajo dnevne dobave materiala tudi do 350 ton. »Želel bi, da bi Biafra imela vsaj polovico tega.* Toda ko je zatem prešel na vprašanje genocida in menil, da se nasprotniki pri zanikanju genocida sklicujejo na tako imenovano skupino mednarodnih opazovalcev, je pribil, da je mnenje te skupine opazovalcev. zelo dvomljivo, ker jih nigerijska vlada kontrolira in jim pokaže le to, kar sama hoče. »Kaj zmore proti 80.000 nigerijskim vojakom osem opazovalcev, ki naj bi opazovali, kaj se dogaja na površini 30.000 kvadratnih milj!* Znova je ponovil besede o trdni odločenosti biafrskega ljudstva, da se brani v trenutku sedanje najhujše nevarnosti. «Ni mogoče zatreti revolucionarne sile naroda, ki hoče biti svoboden. Mi smo vselej pripravljeni na premirje in na pogajanja, med katerimi bi — brez kakšne predhodne formule — ustvarili pogoje za realno sožitje. Toda Nigerija, ki hoče vsiliti le svojo voljo, je to rešitev zavrgla. Njihov smotei je, da uničijo cel afriški narod v XX. stoletju, in to je genocid. Nigerija sistematično počenja zločin genocida, tako da o tem ni mogoče dvomiti. Pri tem izkorišča svoje zveze z velesilami. V Franciji ste na televiziji gledali grozljive posnetke o u-miranju naših otrok. Če bi druge vlade dovolile take televizijske prenose, bi se lahko marsikaj spremenilo.* Podrobno je navedel primere o pokolih Biafrčanov. ki so se začeli že pred sedanjo vojno v posameznih predelih na Severu Z natančnostjo, ki je vela že iz njegove pismene dokumentacije in ki je spominjala nekoliko na britansko kolonialno administracijo, od katere so se gotovo učili, je tudi zdaj navajal imena, kraje, številke, vse tja do pokola petih Evropejcev in štirih predstavnikov mednarodnega Rdečega križa. »Ves ta zločin je bil opravljen s hladnokrvno premišljenostjo,* je obtožil ambasador Dike. Ko je govoril o novici, češ da vodstvo Biafre ni enotno, se je dotaknil tudi trditev, da je bil šef biafrske države v nekem atentatu ranjen. Dike je to odločno zanikal in poudaril, da je šef njihove države popolnoma cel in zdrav. Že pred desetimi meseci so nasprotniki trdili, da je ubit. To si sicer gotovo želijo, toda to je popolnoma neresnično.* Pozneje so ga nekateri tudi vpraševali o kvizlii.gih v taboru Biafre, toda Dike je menil, da so se izdajalci pojavljali vselej in pri vseh narodih. «Quisling je bil Norvežan. Toda v Biafri je v bistvu tega zelo malo, čeprav se nasprot niki in tudi del britanskega tiska trudijo, da bi odkrili v zadnjem času kake take primere. V vsakem primeru pa so to ljudje ki so izven Biafre, ne v Biafri.* v čem je pomoč Biafri. «Včasih slišim novice, češ da je na primer Francija poslala Biafri 80 ton orožja itd. Skoraj bi si želel, da bi to bilo res Toda žal ni tako. Razen humani tarne pomoči nismo dobili od Fran cije ničesar. Ker pa Nigerija spre jema orožje od kogar koli, bi bili tudi mi pripravljeni vzeti orožje od kogar koli. Genocid v Biafri ni akademsko, ampak življenjsko vprašanje. Biafra se noče vdati, ker ve, kaj jo čaka v primeru, če bi se vdala. Velesile so pri tem same sedaj prišle v zadrego.* Na vprašanje dopisnika afriške revije «Jeune Afrique», zakaj Francija še ni formalno priznala Biafre, je biafrski predstavnik reagiral skoraj nervozno, obenem pa je skušal zadevo pojasniti s tem, da Francija pač ni | afriška dežela in da zato najbrž noče biti v prvih vrstah tega spora. Na neko drugo vprašanje v zvezi s stališčem organizacije afriških držav, ki so imele svoje zadnje zasedanje v Alžiru, pa je Dike prav tako nekam vdano odvrnil, da je to stališče žal vse preveč površno. Po njegovem so nekatere afriške dežele še vedno nezrele in pod vplivom evropskih držav. Prav tako je zameril tudi Alžiriji, da sploh ni izdala vstopnih vizumov za biafrske delegate. «Sicer so v našem imenu govorili drugi, toda nikoli ni isto, če govoriš sam, ali če govori v tvojem imenu kdo drug.* Dike, Ki je bil z enim izmed navzočih novinarjev pred leti skupaj v Dakarju, kjer je kot znanstvenik ibadanske univerze predsedoval kongresu afrikanistov, je pojasnil, da je bil Biafrčan od svojega roj- gosu, kjer mi najprej skoraj niso hoteli izdati dovoljenja za potovanje, so me proglasili za Nigerijca!* Biafrski predstavnik se je novinarskemu zboru (glede katerega se je biafrski tiskovni ataše posebej zanimal, če je navzoč tudi zastopnik češkoslovaške agencije ČTK) zahvalil za vso pomoč, ki so jo novinarji izkazali pri odkrivanju resnice o Biafri po svetu Za konec pa se je, odgovarjajoč na vprašanja tiskovnega atašeja tanzanijske ambasade, ustavil še pri pomoči velesil Nigeriji in konkretni vlogi, ki jo pri tem igra Sovjetska zveza. »Ne mislim, da bi se Sovjetska zveza angažirala v Nigeriji zaradi ljubezni do Afrike,* je trpko ugotovil profesor Kenneth Dike, «ampak zato, da bi stopila tudi v to deželo. Prav te dni so spet poslali Nigerijcem sto terenskih avtomobilov. Tako v dobavljanju orožja Nigeriji sodelujejo Velika Britanija, Sovjetska zveza in delno ZDA; imperialistični interesi velesil se torej v nečem dopolnjujejo.* London. Občinstvo in tudi angleška kraljica mati, princezinja Ana, Margaret in mož so vneto ploskali črnski pevki, članici ansambla «The Supremes*, ko je ta prekinila predstavo «West Side Story» in spregovorila nekaj besed v spomin umorjenega Martina Luthra Kinga. Predstava se je nato nadaljevala in zaključila z izrednim uspehom. Na sliki princesa Ana je osebno hotela čestitati nastopajočim temnopoltim pevkam Z DIVJE RAZRAŠČENO BRADO, RAZTRGANO OBLEKO IN MOČNO OSLABELEGA Po 34 dneh trpinčenja banditi izpustili živinorejca Leddo Dolge in utrudljive hoje v mrazu - Ves čas je imel zvezane roke - Privezovali so ga tudi k drevesom NUORO, 20. — Sardinjski banditi so danes ponoči izpustili Luigija Leddo iz Bortigalija, ki so ga 16. oktobra ugrabili v bližini njegove kmetije. Ledda, ki je bil zelo utrujen, je imel dolgo brado in raztrgano obleko, se je prijavil ob 1.50 karabinjerjem v Sorgolu, kjer so mu ponudili toplo hrano, kavo in likerje. Rejec se je tresel zaradi mraza in je povedal, da v 34 dneh ujetništva ni bil nikob na pokritem, temveč je moral ves čas hoditi in se skrivati skupaj z banditi pod strehami, ki so jih banditi napravljali z vejami. Prav zaradi tega je ves čas grozno trpel zaradi mraza, še največ pa včeraj pred osvoboditvijo, ko je moral dve uri hoditi, dokler ni prišel v Sorgolo. V 34 dneh ujetništva je imel ves čas pokrito glavo, jedel pa je samo kruh in sir, medtem ko je moral vse noči hoditi. locamo, so poklicali zdravnika, ki je oslabelemu Leddi dal injekcijo. Vest o njegovi izpustitvi se je kmalu razširila tudi v Bortigaliju, kjer stanuje 59-letni rejec. Trije brati so prišli v Sorgolo in se tako po dolgem času zopet sestali z Luigijem, katerega so hoteli obiskati že 17. oktobra na njegovi kmetiji 10 km od vasi Toda bratje so tedaj ugotovili, da so banditi odpeljali Luigija. Leddova spada med najštevilnejše družine v vasi: sestavlja jo 11 bratov, 6 moških, od katerih je en duhovnik in 5 žensk. So vsi premožni rejci živali in so morali zato plačati svoj davek neusmiljenim banditom. Že 1. 1964 so enega od bratov, 33-letne-ga Giuseppa, ubili v predmestju vasi. Ta je hotel pomagati družini 16-letnega Gigija Salarisa, ki so ga banditi Ugrabili. Banditi so fanta ugrabili maja in Giuseppe Ledda bi sodelovali pri iskanju. Fanta so po 36 dneh — rekord, ki ga do danes še niso presegli — res izpustili, toda decembra je Piras ubil Giuseppa. Sodniki so prišli do ugotovitve, da je Piras ubil Leddo iz maščevanja, ker ga je Giuseppe pretepel in šele tako prisilil k sodelovanju. Devet let kasneje so banditi ugrabili tudi bratranca Led-dov in vrnili sorodnikom le njegovo truplo. Bortigali je sardinska vas, v kateri je bilo največ ugrabitev. Do sedaj jih je bilo šest. 30. januarja so ugrabili kar dva vaščana in sicer zdravnika Mimmina Canetto in živinozdravnika Ennia Papandreo. Zelo verjetno je število ugrabitev v tej vasi tako veliko, ker spada med najbolj bogate predele Sardinije, kjer je živinoreja močno razvita. .Pb.-Jbri .so. prišli v Sorgolo trije Po prvem zaslišanju, ki ga je 1 je stopil v stik s Frančescantoniem] Leddo~vf bratje," Valeno,' ‘.Glavarini opravil karabinjerski poročnik Fi-1 Pirasom iz Birorija s prošnjo, da stva dalje. «Seveda, časopisi v La- miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiitiiiiiuiiitiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiM.iiiihiiiiiiiiiiiiiihimiiiii.......................Milin......mi......mm«.......mmmimi IZ TRŽAŠKE KRONIKE SEJA DEŽELNEGA SVETA Včeraj je poseglo v razpravo o proračunu šest svetovalcev Opozicijski svetovalci so kritizirali vso gospodarsko in socialno politiko deželnega odbora, dva demokristjanska svetovalca pa sta dokazovala, da je dežela mnogo storila na raznih toriščih Na včerajšnji dopoldanski seji deželnega sveta so nadaljevali razpravo o proračunu za leto 1969 in obračunu za leto 1967 V razpravo je poseglo šest svetovalcev, in sicer: Cecotto (Movimento Friuli), Cogo (KD), Pascolat (KP1), De Cecco (PSIUP), Urli (KDj in Morpurgo Cecotto je kritiziral vso politiko deželnega odborr. in med drugim dejal, da ni rodilo načrtovanje nobenih sadov. Vse sodbe o tem so negativne. Načrtovanje se npr. sploh u , ni dotaknilo Karnije. če je Furlani-druee' Ja nekoliko napredovala, se je tre-6 ba zahvaliti le posameznim podjetnikom, ki bi jim morali zato dati več pomoči. Omenil je tudi zahtevo po ustanovitvi fakultete za jezike v Vidmu. Končno je zahteval bolj učinkovito politiko deželne uprave v prid prebivalstva Demokristjan Cogo je pohvalil proračun in rekel, da je deželni odbor doslej mnogo napravil za gospodarski in socialni napredek v deželi Mnogo vprašanj so začeli reševati in za nekatera bi morda lahko storili tudi kaj več Pri tem pa je treba tudi upoštevati, da so zlasti veleposestniki proti socialnim spremembam v kmetijstvu. Treba je tudi bolje zaposliti odvečno de lovno silo na podeželju Obravnaval je še številna druga kmetijska vpra šanja ter navedel, kaj vse so sto rili za kmetijstvo na podlagi raznih deželnih zakonov. Na koncu je še enkrat ponovi predsedniku Ber-zantiju svoje priporočilo, naj deže la stalno skrbi za kmetijstvo. Komunist Pascolat je kritiziral sploh vso zasnovo proračuna in navedel resni gospodarski in socialni položaj v deželi Med drugim je dejal, da je število brezposelnih naraslo za 28 000, plače pa so ostale že več let nespremenjene. Deželni odbor ni hotel kljub številnim milijardam. ki ležijo neizkoriščene v deželnih blagajnah, sprejeti predloga, da bi dali malo pokojnino vsem tistim starejšim ljudem, ki žive v bedi in k, nimajo pravice do pokojnine na podlagi socialnega zavarovanja. Zatem pa je prešel k vprašanju obrtnikov, ki preživljajo hudo krizo. Rekel je, da je v de- di tov. Svetovalec De Cecco (PSIUP) je tudi kritiziral gospodarsko in socialno politiko deželnega odbora ter dejal, da med drugim tudi gospodarske služnosti preprečujejo vsak napredek. Dežela potrebuje jasne u-činkovite zakone, kajti če ne bi bilo tako, ne bi prav nič koristila deželna avtonomija. Obravnaval je tudi urbanistična vprašanja ter rekel, da bi morala imeti glede tega dežela večjo avtonomijo. Pripravi; ti bi morala deželni urbanistični načrt in nadzorovati urbanistične načrte krajevnih ustanov. Toda za sedaj so celo velika mesta brez takih načrtov. Pritožil se je tudi nad tem, da niso dovolj storili za zaščito zemljišč pred poplavami. Končno je zahteval ustanovitev poseb- —- . . _____ ______ _______ je, da je v Potujoči ambasador Biafre, ki bo £ej; 25.000 obrtniških podjetij, ki za v prihodnje baje obiskal ZR Nem- poslujejo skupno 65.000 ljudi. Zatem čijo in druge evropske dežele, je (je navedel razne težave, ki jih ima-prišel v Pariz iz Londona, vendar jo obrtniki tudi pri najemanju kre- da hoče odboi reševati vsa vprašanja, namesto da b'. za to pooblastil pokrajine in občine Položaj je takšen, kakršen pac je tudi zaradi prevelikega števila zokonov, ki niso organski. Vse to vzbuja še toliko večjo skrb, ker se je delež industrije pri skupnih dohodkih znižal od 39 na 38 odst., kar pomeni znižanje kosmatega dohodka na vsakega prebivalca, ki je že nižji od vsedržavnega poprečja. Kakor po vsej državi se pozr.a tudi pri nas velika praznina med oblastjo in prebivalstvom. Zatem je Morpurgo poudaril potrebo po gradnji infrastruktur, ker le tako bodo odstranili osamitev krajev ob meji. Pri tem je opomnil na nevarnost, ki preti Trstu in deželi zaradi gradnje avtoceste Benetke — Miinchen. To dokazuje, da tu v Trstu samo ugotavljamo velike zamude pri izvajanju načrtov, drugod pa marljivo delajo. Nagrade za trofejo «Dama Bianca» Na sedežu časnikarskega krožka v Trstu se je sestala žirija časnikarskega natečaja za trofejo »Dama Blanca«, ki jo je raapisala de-vlnsko-nabrežinska letovlščarska m turistična ustanova, da ovrednoti obalo od Devina do Nabrežine. ne komisije za reševanje gospodarskih vprašanj v okraju San Daniela, o katerih je precej govoril. Svetovalec Urli (KD) je dejal, da se sedanji proračut razlikuje od prejšnjih po večjih dohodkih. To bo omogočilo tuni večje naložbe. Ta proračun je značilen tudi po tem, ker vsebujejo njegove postavke prve posege v okviru deželnega načrtovanja. Seveda mora levosredinska večina še izboljšati svoje delovanje in nadaljevati sodelovanje tudi po 31. decembru. Dohodek v deželi se bo lahko zvišal z novimi gospodarskimi pobudami zlasti v industriji. Doslej se niso opazili dovolj učinki politike spodbujanja gospodarstva, ker preteče preveč časa med določitvijo sredstev in njihovo uporabo. Zato bi morali dobro proučiti razne birokratske ovire. V ta namen bi bilo dobro ustanoviti posebno komisijo. Zatem je svetovalec omenil naj bolj zaostala področja v videmski pokrajini in dejal, da bi moral deželni odbor ustanoviti še poseben sklad za pospeševanje industrije na levi strani Tilmenta Zadnji je spregovoril liberalec Morpurgo, ki je dejal, da so jjudje upravičeno razočarani, ko vidijo, da je v deželni blagajn nad sto milijard lir, ki niso izkoriščene, kljub temu pa deželi no uspe da bi ures ničila potitilto gospodarskega žago _______ _______ w _______ na. Ni moč namreč sprejeti opra-1 devinsko nabrežlnski letoviščarski vičilo odbora, da nastajajo zamu-, ustanovi, naj priredi okroglo mizo de samo zaradi birokratskih ovir, s časnikarji, ki so se udeležili na-ki dušijo deželno delovanje. Krivda j tečaja, kar je predsednik Lenar-za ta položaj je predvsem v tem, I duzsd z zadovoljstvom sprejel. in don Vincenzo. Rejec, ki je počival na postelji v uradu karabinjerskega poročnika Filocama, je objel brate in se razjokal. Že prej je moral karabinjerski častnik na zdravnikov predlog prekiniti zasliševanje. Ledda je bil sicer znan kot trd človek, toda dolgo jetni-štvo mu jc odvzelo vse sile. Največ je trpel zaradi mraza in zaradi lakote. Ko so ga ugrabili je sicer vzel s seboj odejo, ki jo je imel na kmetiji, toda ta mu zaradi precejšnjega mraza ni dosti služila. Hranili so ga le z vodo in sirom, toda po 32 dneh mu je tudi želodec odpovedal in ni več ničesar zaužil. Banditi so bili neusmiljeni in je moral z njimi hoditi cele noči. Ob premorih so mu zvezali zapestja ali pa so ga privezovali k drevesom. Cel teden je bil z zvezanimi rokami nepremično v koči, ki so jo banditi napravili iz vej. Sinoči ob 23. uri pa se je za priletnega rejca končalo trpinčenje. Banditi so ga pustili med divjim hribovitim predelom Gennargenta na trikotu Piana-Tornera-Sorgono. Možakar se ni znašel, vendar mu je sreča bila mila. Po enourni hoji je bil na asfaltirani cesti Cagliari-Nuoro. Na cesti je hotel ustaviti avto. toda šofer verjetno zaradi njegove divje razraščene brade ni hotel ustaviti in je še pospešil hitrost. Po dolgi hoji je končno le v daljavi opazil luči Sorgona, kamor se je zatekel v karabinjersko postajo. Kasneje se je z brati vrnil v domači kraj Bortigali. Banditi so pustili Leddi za spomin svetel dežni plašč, a so mu vzeli odejo. Čeprav je precej trpel, pa pravi Ledda, da je bil najbolj dramatičen trenutek, ko so ga u-grabili. Komaj je Ledda prišel s konjem v stajo, ga je naskočilo pet banditov, ki so ga zvezali. Nepričakovano je nekdo zakričal, da gredo karabinjerji. Res Je šla mimo patrulja, ki je redno vsak dan ob 18. uri pregledovala območje. Ledda, ki je imel pokrito glavo, ni videl ničesar, a se je bal, da ne bi prišlo do spopada V tem primeru bi ga gotovo ubiii. Po odhodu karabinjerjev, Je moral slediti banditom do zore. Sele tedaj so se ustavili in počivali. Ker mu odeja 1 ni zadostovala, so mu dali tudi Komisija, ki ji predseduje pes- plašč in ko je deževalo tudi dežnik Blagio Marin in jo sestavljajo publicistka Aurelia Gruber Benco, kipar Marcello Mascherini, pisatelj Fulvio Tomizza, časnikarji Marco Cadelli, Riccardo Mene-gon in Danilo Soli ter publicist Renzo Corazza, je po podrobni proučitvi ugotovila, da noben članek ni vreden najvišje razpisane nagrade. Zato Je sklenila, da združi drugo In tretjo nagrado v sledeča priznanja: 50.000 lir časnikarju Fulviu Molinariju za televizijsko oddajo v rubriki «Cronache I-tallane«; 25.000 lir Mariu Giaco-miniju za radijsko oddajo, Janku Ježu za članke objavljene v Primorskem dnevniku, Marcu Mascar-diju za članek opremljen s slikami, ki je bil objavljen v «11 Giomo« in Carlu Miliču za članek, kije bil objavljen v «11 Gazzettino«. Poleg tega je. žirija predlagala nega. Nekega dne so se ustavili in preživeli ves teden v koči, ki so jo banditi napravili z vejami. Nato so se nadaljevale dolge brezkončne hoje. Banditi niso nikoli govorili, njemu pa niso nikoli sneli pokrivala z glave. Samo enkrat so mu ga sneli in mu pokazali dva časnika. V enem je bila slika njegovega brata Valeria, v drugem pa vest o ugrabitvi Mattea Onnija. Včeraj zjutraj so ga banditi, ki so poslušali radio, obvestili o u-grabitvi Antonija Mannatzuja. Kmalu zatem so mu javili, da ga bodo izpustili. Po dolgi hoji so se ustavili, mu odvzeli pokrivalo in mu pokazali smer, kamor mora iti. «Kmalu boš prišel do asfalti rane ceste,« so mu rekli, «ki te bo pripeljala v vas«. V Bortigaliju Je živinorejca pričakala njegova 86-letna mati. Ledda se ni hotel pokazati ljudem z brado. Takoj je poklical brivca in šele nato se je pojavil pred vaščani. Se enkrat je hotel dokazati svojo slavo trdnega in ponosnega možakarja. , Banditi so za njegovo izpustitev zahtevali 80 milijonov, toda svojci so jim dali razumeti, da ne razpolagajo s tako vsoto. Po dolgih pogajanjih so se baje sporazumeli za 10 milijonov lir in banditi so obljubili, da bodo Luigija izpustili že prejšnjo sredo. Tega pa ni bilo od nikoder in zato je svojce že zajel obup. Njegovi bratje so zaman skušali priti v stik z banditi in v zadnjih dneh so opustili vsak poskus Danes ponoči pa so že vsi spali, ko je karabinjer potrkal na njihova vrata in jim je prinesel toliko pričakovano veselo vest. VERJETNO ZARADI OKVARE ŽERJAVA Huda nesreča med gradnjo nadvoza avtomobilske ceste Trije delavci mrtvi, stanje drugih treh pa je brezupno L’AQUILA, 20. — Med polaganjem cementne plošče na nadvozu «Vaccarini» pri 15. km avtoceste Rim-HHHHIHH.H.II.>I.IIHIH..H.HIMHI.....■■■»».HM.MM.MII.il.....MII..IIIM.IMMM.......MM........ MI.MM.IMMI. Sodobnost št. 11 Misliti je treba na darilo . Prihajamo v tisto letno dobo, ko treba misliti na darila in ko Masti otroci nestrpno čakajo, kaj 2.° za Miklavža in kaj za božič. Razumljivo je. da si otroci žele Wač in še tega in onega. Če smo M privadili, pa si bodo gotovo Zaželeli tudi lepe knjige, če pa jih *e . nismo dovolj seznanili in spoprijateljili s knjigo, pa naredimo w takoj in popravimo zamujeno. Če pridemo v Tržaško kniigar-bomo našli cele sklade* niče zjijig za mlade in za najmlajše. fu tiste, ki so se pravkar naučili ili’ J° ze*° primerne slikanice i Knjižnice and Cleo-patra®; Paolo Santarcangeli, So-gno, Notte e Nulla nella poesia di Michele Vor6smarty; Mecihtild Cranston, Alexis et Aliče au Pays des Merveilles: Un «Eloge» de Saint-John Perše. V zadnji številki (novembrski) Sodobnosti nam je posebno všeč prispevek Pavla Merkuja Zepe-juči škarifič, poglavje iz širšega dela Ljudje ob Teru. Pisec si je v Benečiji nabral zakladnico blaga: pesmi in vsakovrstnih pripovedi. V živahni pripovedi sedaj razlaga pred nas to dragoceno blago. Sicer pa je ta številka revije skoraj izključno literarna, če sem ne prištejemo še razprave Janka Kosa Heidegger in Slovenci. Matej Bor je prispeval odlomek iz svojega Plesa smeti, ki ga označuje kot rdivertimento v blankverzu po starih vzorcih»; v celoti pa gre za igro v petih dejanjih in je tu objavljenih nekaj prizorov iz prvega in drugega dejanja. Kar pet pesnikov sodeluje v tej številki: Mart Ogen, France Vurnik, Nevin Birsa, Marijan Štancar-Monos in Tone Kuntner, medtem ko sta prozo preskrbela Danilo Lokar in Tone Partljič. Jože Pogačnik piše o X. snopiču Slovenskega biografskega leksikona, France Vurnik ocenjuje Argonavte Jožeta Olaja, Aleksander Bas-sin pa na kratko poroča o razstavah šestih likovnikov. * * * PARIZ, 20. — Letošnji činski svet se bo sestal na prvi redni seji novega zasedanja, ki bo v petek, 22. t.m. ob 18.30. K že določenemu dnevnemu redu so dodali še nekaj nujnih vprašanj, o katerih bodo morali razpravljati. Med temi vprašanji sta tudi dve, ki se nanašata na spomenik padlim partizanom na Proseku in na spomenik padlim partizanom na Opčinah. O obeh vprašanjih bo poročal odbornik za javna dela Mocchi. PROTI FAŠIZMU GRŠKIH POLKOVNIKOV Manifestacija študentov za rešitev Panagulisa Vzkliki pred ameriškim in angleškim konzulatom in prerivanje s policijo pred staro univerzo-Konec zasedbe študentskega doma Na pobudo «študentskega gibanja* je bila včeraj po mestnih u-licah manifestacija za pomilostitev grškega patriota Panagulisa in proti grškemu fašizmu. Skupina kakih stopetdeset mladincev se je zbrala na Trgu sv. Antona in se podala po nabrežju na Borzni trg, od tod pa po Korzu na Trg Goldoni. Tu se je kolona obrnila in vrnila po prehojeni poti k poslopju stare univerze. Še prej so mladinci v teku dosegli poslopji angleškega in ameriškega konzulata. Iz vrst demonstrantov je bilo slišati ostre vzklike, s katerimi so obsojali sodelovanje atlantskih velesil z grškim režimom «crnih polkovnikov*. Pred poslopjem stare univerze je nastalo prerivanje s policisti, ki so | zastražili vhod in niso dovolili štu- IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIII lili IIIIIIIMIMIIUHIIIIIIIIIMIIIIIIM IIMII III Mf lllllllll IIMIHIMI1IIIII1IIIIIIIMII IM III1......11111111111111111111111111111111M111111 S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Preuredili bodo in asfaitiraii turistično Nupoieonovo cesto Na podlagi deželnega zakona iz leta 1965 bodo popolnoma obnovili tudi cesto na Volnik - Obravnavanje pokrajinskega proračuna bodo zaključili 11. decembra Na včerajšnji seji pokrajinskega sveta je predsednik dr. Savona sporočil, da so se 11. novembra sestali voditelji vseh svetovalskih skupin, ki so obravnavali vprašanje poteka in zaključka diskusije o proračunu tržaške pokrajine za prihodnje leto. Sklenjeno je bilo, da bodo 11. decembra prizadeti odborniki odgovorili na razna vprašanja iz diskusije, nakar bo svet glasoval o sprejetju predloženega proračuna. Predsednik Savona je nato poročal o nekaterih drugih vprašanjih, ki jih je obravnavala prva komisija za splošna vprašanja. Nato pa je obvestil svetovalce, da je poslal italijanskemu zunanjemu ministru senatorju Mediciju brzojavko, v kateri pravi, da tržaško prebivalstvo obsoja razsodbo grškega vojaškega sodišča, ki je obsodilo častnika Panagulisa na smrtno kazen. Takoj nato je pokrajinski svet začel obravnavati razna vprašanja, ki so bila na dnevnem redu. Predvsem je odbornik Visintini odgovoril na vprašanje indipendentistič-ne svetovalke Marchesicheve, ki je vprašala za pojasnila glede razmejitve med stanovanjskim poslopjem v Ul. La Marmora 11 ter inštitutom za higieno in profilakso. Na sedanji razmejitveni črti je postavljena pregrada z bodečo žico. Odbornik Visintini je pojasnil, da je vprašanje precej kočljivo, ker bi morale občinske oblasti poskrbeti predvsem za izgradnjo ceste, tako kot jo predvideva občinski regulacijski načrt. Odbornik Dassovich je nato odgovoril na vprašanje, ki ga je tudi postavila Marchesicheva v zvezi z neko garažo, ki jo upravlja pokrajinska uprava. Ista svetovalka je postavila tudi vprašanje v zvezi z dodelitvijo stanovanj, ki pripadajo ustanovi IACP. Nato je pokrajinski svet prešel na obravnavo raznih sklepov, ki so jih sprejeli prizadeti odborniki. Odobrena sta bila dva sklepa, ki zadevata pomoč mladoletnim, ki so priznani od matere in drugim, ki jih matere niso priznale. Posebno pozornost pa je svet posvetil sklepu, ki ga je predložil odbornik Visintini in ki zadeva u-reditev tako imenovane Napoleonove ceste. Odbornik Visintini je pojasnil, da širina sedanjega cestišča znaša 3 metre (pri Obelisku in pred Prosekom pa do 5 metrov). Cesta je bila zadnje čase zelo poškodovana od nalivov, kar povzroča precejšnje težave izletnikom. Skupno s predstavniki tržaške ob; čine so pokrajinski tehniki opravili pregled ceste ter so sklenili, da bo treba zgraditi nekaj ograj iz kovine, popraviti razne oporne zidove, posekati grmičevje in končno asfaltirati cestišče v širini 3 metrov. Nadalje bodo zgradili tudi pet razgledišč. Celotni strošek za ureditev ceste bo znašal 29 milijonov lir ter je povezan z deželnim zakonom z dne 29. decembra 1965. Komunistična svetovalka Laura Weissova je izrazila določene pomisleke glede nevarnosti, da bi tako preurejena cesta omogočila motorni promet. Prizadeti odbornik je zanikal Pokrajinski svet je nato nadaljeval razpravo o pokrajinskem proračunu za prihodnje leto. Govoril je liberalni predstavnik Beltrame, ki je izjavil, da bo glas njegove skupine odvisen od politične usmerjenosti predsednika pokrajine in odbora. Pokrajinski svet se bo ponovno sestal 27. novembra. V zvezi s proračunom za prihodnje leto bodo govorili demokristjana Gostissa in Celli, liberalec Della Santa, komunistka Weissova ter indipendentist-ka Marchesicheva. Novi prostori zveze zadrug tako možnost. Svetovalci so nato odobrili sklep. Pokrajinski svet je nato obravnaval sklep, ki ga je predložil odbornik Visintini v zvezi z ureditvijo ceste proti Volniku. Tudi ta cesta ima precejšnji turistični pomen ter je zato vključena v že omenjeni deželni zakon. Po načrtu bodo asfaltirali okoli 700 metrov cestišča ter poskrbeli predvsem za gradnjo opornih zidov, ki bodo zamenjali sedanje zidove iz kamenja. Cesta bo široka 3,5 metra. Svetovalci so odobrili tudi ta sklep. Odbornik Fogher je nato predložil tri sklepe, ki zadevajo šolsko športno igrišče v Kolonji ter prispevke dvema drugima ustanovama. Predlogi so bili odobreni. Odbornik Foschi pa je pri sklepu, ki ga je predložil v zvezi z izrednimi prispevki ustanovam in strokovnim šolam, naletel’ ha določene pomisleke pri komunistični skupini. Ta se je glasovanja vzdržala. Odobren pa je bil sklep glede razdelitve daril o božiču 1968 otrokom z duševnimi in drugimi hibami. Svet je nato odobril sklep, ki ga je predložil odbornik Rudolf v zvezi s prispevkom, ki ga bo dala pokrajina ribičem zaradi škode, ki so jo utrpeli pri svojem delu v Tržaškem zalivu. iiiimiimiiiiiiiHimiiiiiniiiimiiiiimmiimimmiiiiiHimiiiiiimimmiiimiiiiiiiiiiiiiimiiminiimiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiii PRETRESLJIVA TRAGEDIJA NA OPENSKI POSTAJI Žeiezuičur je izgubit življenje pod kolesi vagonov v premikanju Nesrečnežu je spodrsnilo na mokrili tračnicah, da je padel v trenutku, ko je lokomotor sestavljal kompozicijo tovornega vlaka - Bil je na mestu mrtev Pokrajinska zveza vsedržavne zveze zadrug je odprla svoj novi sedež v Trstu v Ul. Artisti št. 2-1. Bili so navzoči člani odbora in nadzorstva ter tajnik deželnega odbora zveze Silvano Poletto. Ob o-tvoritvi so tud; predložili program bodoče dejavnosti in razpravljali o konferenci o zgodovini zadružništva, ki bo 13. in 14. decembra. Na koncu so izrekli protest proti smrtni obsodbi grškega patriota Panagulisa. dentom vstopa v vseučilišče. Zahtevali so dovoljenje ravnatelja fakultete. Ta je dovoljenje res izdal in policisti so bili prisiljeni popustiti. Vendar pa niso dovolili vstopa mladim delavcem in srednješolcem, ki so morali počakati pred vrati na konec zborovanja, na katerem so študentje ostro obsodili ravnanje policije, nato pa izglasovali resolucijo, ki zahteva pomilostitev Panagulisa in spremenjeno politiko^ italijanske vlade do gr?kega režima. Od tod so študentje Tli k novi univerzi in obiskali študentovski dom, kjer je ravnokar potekalo zborovanje. Zjutraj se je namreč zasedba študentskega doma zaključila, ker je ponoči, na splošnem zboru tistih, ki so dom zasedli, prevladalo mnenje tistih, ki so zaupali obljubam rektorja Origoneja. Ta je obljubil, da bo čimprej določi1 datum začetka gradenj in razpisal natečaj. Razgovore s študenti je vodil upravnik tržaškega vseučilišča dr. Oberdan Marchetti. Vendar pa je prišlo do nadaljnjega razvoja po razgovoru študentske delegacije z rektorjem. Štu dentje so namreč načeli novo vprašanje, ki pa je povezano z vprašanjem izgradnje novega študentskega doma. Gre za namestitev tistih študentov, ki sedaj nimajo mesta v domu, na stroške vseučiliške podporne ustanove po zasebnih sobah in penzionih. Prof. Origone je glede tega dejal, da univerza nima denarja in da ne more sprej’eti glede tega nobenih obveznosti. Študentje so seveda bili drugačnega mnenja. Sklenili so sklicati novo zborovanje v študentskem domu in predložiti zopetno zasedbo. Na pomoč so jim prišli tudi študentje, ki so bili na manifestaciji proti grškemu fašizmu in jim obljubili vsestransko solidarnost. Vendar pa je izid zborovanja še neznan in nejasen, saj so tudi včeraj trajale razprave dolgo v noč, a je končno le zmagala tista skupina, ki je prof. Origoneju zaupala. SINOČI V KULTURNEM DOMU Violinski recital V' Žarka Hrvatiča S celovečernim recitalom se je sinoči predstavil v mali dvorani Kulturnega doma mladi violinist Žarko Hrvatič z visoke šole prof. Oskarja Kjudra pri Glasbeni matici. Violinist si je izbral spored, ki po svoji raznolikosti in težavnosti zahteva temeljito izšolanost, sproščeno in tehnično obvladanje godala. če ne že tudi — vsaj za vrhunsko izvajanje — kar zrelo virtuoznost. Že zaradi tega je treba Hrvatiču izreči priznanje za pogum, a obenem ugotoviti, da njegov pogum temelji na zanesljivem znanju in muzikalicnosti, kar mu že sedaj dovoljuje znatne izvajalske odlike. že v otvoritveni Boccherinijevi Sonati v Es-duru je violinist pokazal lepo tehniko in zlasti v drugem stavku tudi mehak ton, poln topline. Preludij in gavotta iz Bachove Partite št. 3 za violino solo sta trd oreh tudi za violinista velikega formata. Hrvatič je bil skladbi kos v meri, ki jo dopušča njegovo sedanje znanje. Zanesljiveje je izvajal gavotto, vendar je tudi v težavnih akordih dosegel lepe učinke. Mozartova Sonata v Bduru (KV 378) sodi med najlepše mojstrove sonate in mladi violinist je imel v njej lepo priložnost uveljaviti predvsem svojo muzikaličnost. Zato je tudi najlepše zaigral drugi stavek, «Andantino sostenuto e cantabile», v katerem je prišla zelo lepo do izraza melodična spevnost, ki jo zna Hrvatič izvabiti z lepim vibriranjem. Paganinijev Capriccio štev. 14 je violinistu spet dal priložnost za demonstracijo znatne tonske čistosti in prstne tehnike. Recital je zaključil z efektno Paganini - Prevorško-vo Sonatino in na kraju požel dolg aplavz zelo številnega občinstva, ki ga je bila deležna tudi odlična klavirska spremljevalka prof. Neva Merlak Corrado. Za Žarka Hrvatič' velja ugotovitev, da je zelo perspektiven violinist in da smemo oi njega, ko bo do kraja izdelal svoi muzikalični izraz, ko bo še bolj osvojil odtenke violinskega muziciranja in še bolj dognano tehniko uveljavil v lahkotni sproščenosti, še veliko pričakovati. Vsekakor pa zasluži že za to, kar nam je pokazal sinoči, priznanje in čestitke, ki naj obenem veljajo tudi njegovemu profesorju Oskarju Kjudru. j. k. Za dva dni podaljšane božične počitnice Šolski skrbnik prof. Angioletti je poslal ravnateljem srednjih šol vseh vrst in stopenj, didaktičnim ravnateljem in šolskim nadzornikom okrožnico, ki se nanaša na šolski koledar za leto 1968-69 in ki pooblašča šolske skrbnike, da podelijo še štiri dni počitnic ob upoštevanju posebnih okoliščin krajevnega značaja (vključno eventualne upravne in deželne volitve). Od teh štirih dni bosta dva porabljena 3. in 4. januarja 1969 kot podaljšek božičnih počitnic. V soboto redni natečaj Enalotto GOSTOVANJE GORIŠKEGA GLEDALIŠČA — NOVA GORICA Carlo Goldoni TAST PO SILI (Un curioso accidente) Veseloigra v narečju — v 2 dejanjih (5 slik) Prevod in priredba v narečje J. B. Režija; JOŽE BABIC Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: ANJA DOLENČEVA priredi danes, 21. novembra ob 20.30 v dvorani A. Sirk v SV. KRI2U, v petek, 22. novembra, ob 20.30 v dvorani 1. Gruden v NABREŽINI, v nedeljo, 24. novembra, ob 16 v Kulturnem domu v Trstu Za predstavo v Kulturnem domu abonenti SG 50% popusta. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA VABI V SOBOTO, 23. NOV. OB 21. URI V KULTURNI DOM NA koncert partizanskih pešati Partizanske pesmi bo izvajal pevski zbor ((VASILIJ MIRK« s Proseka - Kontovela, ki ie na splošno željo našega občinstva obnovil celoten spored lanskega izredno uspelega koncerta. Zbor bo 30.11. ponovil koncert v Gorici, 7. decembra pa v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. K številni udeležbi vabimo vse ljubitelje zborovskega petja, še posebno pa naše partizanske pesmi. Vstopnina: 400 lir, dijaki in pevci 200. Rezervacija vstopnic od četrtka naprej pri SPZ. Ul. Geppa 9, tel. 31-119. kar se tiče inštituta v slovensko manjšino pozitiven, saj liiiiiiiiiiiiuiiiiililiiiilii.......Humu................................................... VČERAJ NA TRŽAŠKI PREFEKTURI «Komisija za Trst» razdelila ostanke sredstev iz sklada 0 sredstvih za leto 1969 bodo razpravljali na prihodnji seji Na tržaški prefekturi se je vče- novi seji, ki so Jo sklicali za pri raj sestala ((komisija za Trst«, ki je bila ustanovljena na podlagi deželnega statuta in ki Ima nalogo, da izreka svoja gledišča v zvezi z letno porazdelitvijo sredstev (10 milijard lir) iz sklada za Trst. V komisiji so tržaški župan ing. Spac-cani, predsednik tržaške pokrajine dr Savona ter pet svetovalcev Na včerajšnji seji so razpravljali o uporabi nekaj razpoložljivih sredstev iz lanskega leta. Gre za nekaj milijonov lir finančnih ostankov, ki so jih sedaj vpisali med razpoložljive postavke. O porazdelitvi finančnih sredstev za pri-hodne leto pa bodo razpravljali na hodnjo sredo. Kakor znano, je o-srednja vlada pred kratkim dovolila upravljalcem sklada za Trst, da porabijo razpoložljiva sredstva tudi na daljši rok, to Je da finansirajo z njimi tudi večja dela, ki niso uresničljiva v enem poslov nem letu in ki zato zahtevajo tudi ustrezno finančno kritje v razdobju več let. Poprej so namreč iz sklada za Trst lahko finansirali le enkratne, letne pobude in u-resničitve, po novem pa so začeli uporabljati sredstva iz tega sklada tudi za večja javna dela, kot Delavci na openski železniški po- prispele predloge ter sestavila spl- etaj! so bili včeraj zjutraj priče pretresljive tragedije, ki je v hipu terjala mlado življenje 38-letnega železničarja Pasquala Stefanuccija, iz Ul. Ginnastica 30. Ta je bil pravkar končal neko delo in se je napotil čez tračnice k telefonski u-tid. Nameraval je telefonirati načelniku, ki razporeja delavce na postaji, in ga prositi za navodila. Kljub vlakom, ki so se nenehno premikali, je Stefanucci šel kar čez tračnice, saj je bil tam kot doma. Toda snolzki tiri so ga tokrat izdali. Prišel je do kretnic, ko se mu je na spolzkem železju verjetno spodrsnilo. Nekaj trenutkov je obstal sredi tira in to je bilo zanj usodno. Prav tedaj so namreč sestavljali tovorni vlak za Benetke, ki odpelje z Opčin ob 10.20. Tri vagone je . potiskal lokomotor s hitrostjo 5 km na uro proti kretnicam. Stefanucci se ni mogel izogniti udarcu prednjega vagona m je padel na tračnice, železničarji, ki so usmerjali težki lokomotor, niso opazili ničesar, pa tudi krika niso slišali zaradi ropota, ki ga delajo stroji. Kolesa vagona so popeljala čez nesrečnega železničarja, ga zmečkala in v hipu ubila, čezenj sta šla še druga dva vagona in prva kolesa lokomotorja. Tedaj so ga zagledali delavci, ki so bili v kabini. Z grozo v očeh so pritisnili na zavore, ustavili težak stroj ln skočili nesrečnemu delovnemu tovarišu, da bi mu pomagali, toda vsaka pomoč je bila zaman. Ni jim ostalo drugega, kot poklicati agente javne varnosti. Na kraj nesreče je prihitel tudi brigadir Mollo, ki je izdal dovoljenje za prenos trupla v tržaško mrtvašnico, kjer je sedaj na razpolago sodnim oblastem. _________________ Podelitev kolajn podjetjem in delavcem Tržaška zbornica za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo je tudi za letošnje lepo razpisala nagradni natečaj, da bi z njim podelila posebno priznanje zaslužnim tržaškim delavcem in podjetjem za posebno privrženost delu. Posebna žirija, v kateri so bili zastopniki delodajalcev, delavcev, sek ljudi in tvrdk, ki naj prejmejo priznanja. Na eni izmed zadnjih sej, je vodilni odbor zbornice pregledal in odobril predložene spiske. Tako so podelili 100 zlatih kolajn in ustreznih listin 55 delavcem, 35 zasebnim podjetjem s sedežem v tržaški pokrajini, ter 10 podjetjem, ki so v zadnjem času vnesla vidne tehnične izboljšave v svoje obrate. Slovesna podelitev priznanj bo v prisotnosti oblasti, zastopnikov poslovnih krogov in deželne uprave, na sedežu zbornice v nedeljo, 24. t. m., ob 10. url. Med 55 delavci, ki bodo prejeli zlato kolajno in spominsko listino, sta dva s službeno dobo 48 let: S. Brandolin pri Trlpcoviohu in M. Mercantoni pri Assiourazio-nj Generali. Med zasebnimi podjetji, ki poslujejo nad 30 let na našem področju, je na spisku kot «najstarejša» firma E. Lokar, mi-rodilnica v Ul. Baseggio, s 65 leti nepretrgane dejavnosti. Podjetja, ki bodo nagrajena za tehnične izboljšave, ki so jih v zadnjih letih uvedla v lastne obrate, pa so naslednja: Papirna industrija Modiano d. d. (Ul. Pascoll, Trst); delniška družba Silio Tamaro et Figll (Largo Roiano, 3); družba V. Dei Rossi (Trg S. GiovannI, 5); kmetijsko posestvo Anton Furlan (Ul. Bonomea, 36); kmetijsko posestvo Josip Godina (Ul. Giardini, 14); kmetijsko posestvo Peter Gregor! (Ul. Boveto, 41); kmetijsko posestvo Lojze Lupine (Praprot, 11); kmetijsko posestvo Dušan Radovič (Nabrežina 138); kmetijsko posestvo Mirko Radovič (Devin Nabrežina, 67) ter kmetijsko posestvo Zahar Bruno (Boršt, 58). Novo priznanje Aljoši Žerjalu V torek je v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden» v Nabrežini Aljoša Žerjal prikazal svoje filme. Kot vedno, je tudi tokrat zelo zadovoljil številno občinstvo. Pokazal je filme: «Začelo se je tako», «Skoraj fantazija», «Martina», «Pogled v preteklost», film o delu slikarja Černigoja in končno še film o Ri- ru nagrade «Filmski natečaj počitnic 1968», ki jo je razpisal tržaški kinematografski klub. Aljoša Žerjal je za svoj dokumentarec «Ri-žarna» prejel drugo nagrado. Prvo nagrado so podelili Lodovi-cu Zabottu za film «Osamljeni vrabček», tretjo nagrado pa Adolfu Marpinu za film iHiše na tržaškem Krasu». r — n Po uspehu nu Opčinah danes Goričani v Križu Goriško gledališče, ki je včeraj zvečer gostovalo na Opčinah, je bilo tu deležno zelo lepega obiska. Tako se je ta tretja etapa celotedenske turneje gledališča iz Nove Gorice končala z obojestranskim zadovoljstvom, saj so se O-penci ob Goldonijevi veseloigri od srca nasmejali. Reči je treba, da se. je opensko občinstvo res lepo izkazalo in kljub ne najbolj ugodnemu vremenu napolnilo prosvetno dvorano. Po predstavi so se člani društva Tabor in drugi še zadržali z goriškimi gosti v gostilni pri Vetu in jih pogostili. Danes je na vrsti Križ, kjer bodo gostje nastopili v dvorani «A. Sirk«. Opozarjamo tudi prebivalce nekaterih bližnjih vasi, naj ne zamude redke priložnosti, da vidijo res zabavno predstavo. Osrednje ravnateljstvo Enalotto sporoča, da bo v soboto 23. t. m. redni 47. stavni natečaj. Stave natečajev št. 45. in 46. so tudi veljavne za soboto. Nazionale 14.30 «Mayerllng». O. Sha-rif, C. Deneuve, j. Mason. A. Gar-dner. Technlcolor. Grattaclelo 16.00 »Helga tn Michael«. R. Gassmann, F. Franchy. V barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 16.00 «Lucrezla». O. Beroga, J. Garko in L. Castel. Technlcolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.30 «11 medico della mutua« Alberto Sordl Exceljior 15.30 «GU uccelll v a mio a morire In Peru«. J. Seberg, M. nonet, P. Brasseur. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «E1 Che Guevara«. Francisco Rabal. Technlcolor. Alabarda 16.00 «L’onda lunga«. Jac-quelllne Bisset, Antony Franciosa. Color De Lux-Fox. Kinemaskop. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16,00 «Bandolero». John Ste-ward, Dean Martin, Raquel VVelch. Colorscope. Filodrammatico 16.30 «11 complesso del sesso«. C a rol VVhite, O. Reed. Technlcolor. Aurora 16,30 «Megllo vedova«. Vlrna Lisi. Technlcolor. Cristallo 16.00 «La volpe«. S. Denis, K. Dullea. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.00 ((Indovina chl viene a cena«. S, Tracy S. Poitler in K. Hepburn. Technlcolor. Impero 16.30 «Quella meravlgliosa realtži«. George Peppard. Technico-lor. Vlttorio Veneto 16.00 «1 commedian-ti». Richard Burton, Ellsabeth fay-lor. Metrocolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Zadnja ob 21.45. Garibaldi 16.00 «11 ritorno del ma-gniflcl sette«, Yul Brynner. Technlcolor. Astra 16.30 (cFathom, bella intrepida e spia«. Raquel Welch. Technlcolor. Ideale 16.00 «La rapina al treno postale«. Stanley Bakel, Joanna Pet-tet. Technlcolor. Abbazla 16.00 «La patlottola senza name«. Audlie Murphy, John Evan. Technlcolor. a a, IUQ1 za Vcujo JcIVIlcv Ucld) KUL UclUUdiJdlLcv( ucia-VbCVi L . . , ,, so pomol VII, avto cesta Trst - Be- stanovskih organizacij in urada za žarni, s katerim je prav prejšnji netke itd. Idelo, je pred kratkim pregledala I teden prejel lepo priznanje v okvi- Odbor za proslavo stoletnice Kmečke čitalnice v Skednju vabi na FOLKLORNI VEČER «NAŠA ŠČJEDNA V STARIH CAJT’H» ki bo v sredo, 27. novembra ob 20.30 v škedenjski kino dvorani. Spored 1. Nastop pevskega zbora z ljudskimi popevkami, ki so nastale v Skednju in na Kolonkovcu na pobudo zborov ((Velesila« in «Slava». 2. Folklorni ples s prizori v domačem narečju. Razna obvestila Odbor partizanov Opčine vljudno vabi svoje člane bivše partizane in aktiviste na otvoritev novega sedeža v Ulici dei Salicl 2, kil bo v petek, 22. novembra ob 20. uri. Gledališča Verdi Jutri ob 20.30 bo v gledališču Verdi tretja predstava Puccinijeve o-pere «Lastovka» za red B v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih. Tudi to predstavo bo dirigiral Oliviero de Fabritiis, v glavni vlogi bo nastopila sopranistka Virginia Zeani, v ostalih pa Aldo Bottion, Cecilia Fusco, Gianluigi Colmagro in Piero De Palma. V soboto, 23. t.m. ob 20.30 pa bo prva predstava opere «Don Pasquale» za red A v parteju in ložah ter za red B na galerijah in balkonih. Dirigent Luigi Totfolo. Z izjemo basista Paola Montarsola bodo vsi o-statl mladi tržaški pevci: Ernesta bo pel tenorist Giuseppe Botta, baritonist Claudio Strudhoff bo Malatesta, sopranistka Fulvia Ciano Nerlna, Vi' to Susca pa notar . Režija Enrico Frigerio, scene, izdelane v gledališču Verdi in kostumi Tito Varisco. Zborovodja Gaetano Ric citelil. Tako za Jutrišnjo predstavo ((Lastovke« kot za prvo predstavo «Don Pa-squale» se začne prodaja vstopnic danes. Teatro Stablle Jutri in v soboto ob 17.30 bo v Avditoriju prva uprizoritev ((predlogov za predstave«, posvečenih protestnim tekstom. Ciklus se bo začel z enodejanko Le Rol Jonesa ((Holandec«, ki je dramatični odraz protestov ameriških črncev. Izvajali bodo Franca Nutl in Massimo De Franco-vich ter Claudio Cassinelli in Lo Vec-chlo. Režija Francesco Macedonlo. Danes ob 20.30 ponovitev Svevove drame ((Marijina dogodivščina« s Franco Nuti v glavni vlogi. Prodaja vstopnic za vse predstave v galeriji Protti. OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Danes, 21. novembra ob 18. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma predaval univ. prof. Anton Slodnjak o temi: «SLOVENSKO SLOVSTVO MED JUGOSLOVANSKIMI IN DRUGIMI EVROPSKIMI SLOVSTVI«. Vljudno vabimo šolnike in na splošno vse ljubitelje slovenske besede in književnosti. S PD IGO GRUDEN iz Nabrežine priredi v petek, 22. t. m. ob priliki predstave TAST PO SILI razstavo slovenske knjige n V petek, 22. t. m. ob 20.30 bo v dvo- gjjspp1 rani prosvetnega društva Ivan Can- kar v Ul. Montec-chi 6 predavanje Marija Magajne: «S POTOVANJA PO ŠKOTSKI IN ZELENI IRSKI« s prikazovanjem barvnih dia- pozitivov. Dvorana je ogrevana. Vljudno vabljeni vsi! Včeraj-danes V ■. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. novembra 1968 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 11 oseb. UMRLI SO: 62-letna Marianna Lo-sapplo vd. Maffione, 494etna Andrei-na D’011vo, 60-letna Stefania Fachin por. Abrami, 81-letni Attiiio Taucer, 56-letna Jolanda Ziperla por. Stocca. 77-letna Caterina Sergovich vd. Ilich, 71-letni Mario Ljuba, 75-letnl Enrico Manzetti, 69-letni GiovannI Morassut, 71-letni Pletro Zamer, Marco Hrovatin, star 45 minut. Mali oglasi ll-KARATNO ZLATO GARANTIRANO I. KVALITETE, >00 LIR GRAM. HOLLESCH. TRG. S. GIOVANNI I. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST Viale XX Settembre 16/111 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30) Al Lloyd, Ul. Orologlo 6, Ul. Olaz 2. Alla Salute, Ul. Giulia 1. Picciola, Ul. Oriani 2. Vernari, Trg Valmiu-ra 11. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basillca, Ul. S. Glusto 1. Croce Verde, Ul. Settefontane 39. Rava-sinl, Trg Libertž 6. Testa d’Oro, ul. Mazzini 43. Darovi in prispevki Ob 12. obletnici smrti našega nepozabnega papana, moža ln brata Silvestra Pregarca daruje družina 4000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Milana Sosiča darujejo člani KUKA z Opčin 3000 lir za spomenik padlim na Opčinah. Namesto cvetja na grob pok. Ignacija Luina daruje družina Brajkovlč Marija 2000 lir za prosvetno društvo Skedenj. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas Je zapustila naša draga VLASTA PETRINJA roj. JERALA Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 21. t. m. ob 15.30 na pokopališču v Kopru. Žalujoči: mož DANILO, sin JA^RANCEK, mamica FRANCKA in drugi sorodniki Koper — Trst, 31. novembra 1MI PlAZ NA BAZOVIŠKI CESTI SC Šl NI USTAUL Izvedenci cestnega podjetja ANAS so opravili strokovni ogled usada Prair na tem odseku so zemeljske plasti sestavljene iz gline in mehkega laporja - Danes bodo postavili oporne zidove pod cestiščem Poslopje, Id je v nevarnosti, da se zruši Razpoka na stopnišču ene izmed nevarnosti Včeraj so si odsek Bazoviške ceste, ki se je začel premikati, ogledali izvedenci cestnega podjetja ANAS. Inženir Sardina, ki je prižel na kraj usada še istega dne zvečer, in si pri slabi luči ogledal razpokano cestišče, je včeraj potrdil prvo domnevo, ki smo jo bili Postavili. Cestišče in sploh gmota zemlje in kamenja, na katerem je cesta zgrajena, se še sedaj pomikata v dolino. Usad je povzročilo izredno deževje zadnjih dni, ki je verjetno predrlo kako podzemeljsko vodno žilo. Tako je voda prišla v neposre-' den stik z zemeljskimi plastmi, ni katerih je cesta zgrajena. Medtem ko že dvesto metrov dalje- cesta , leži na trdnem apnencu, je tam Predvsem oprta na izmenične piše stl gline in mehkega laporja. Voda je glino tako zmečkala, da je postala izredno gibljiva, skoraj tekoča, in ustvarila na tpk način «dr-silno ploskev«, po kateri • se zemeljska gmota s cesto in delom hiš premika v dolino. Tehnični oddelek cestne uprave se ni začel z deli. Podpreti mislijo namreč cestišče in oporne zidove Pod njim. Verjetno se bodo dela začela danes zjutraj, ako ne bo deževalo. Dež je namreč še edina ovira, od katere je odvisno, če bodo ta dela uspešna ali ne. Vsaka nova ploha bi namreč povečala količino vode v zemlji in povzročila nadaljnje hitrejše premikanje gmote. Dokler pa se ta premika, trdijo tehnični izvedenci, se z delom ne more začeti. Skoraj 20 m dolga razpoka, na cesti oj?""" e a„"s tal “ “■bcneški dnevnik V GORICI BODO USTANOVILI Deželni sociološki zavod za proučevanje obmejnih vprašanj V njem bodo obravnavali tudi probleme narodnih, manjšin - Zanimanje za tak zavod v inozemstvu 2e lotos poleti, ob prvih pripra- rejajo v Romansu. so letos pri-vah, smo v našem listu poročali o sodili prvo nagrado perutnlnarju možni ustanovitvi sociološkega in- Sebastianu Calligarisu iz Sottosel- Razprava na sedežu KP1 V petek, 22. novembra ob 20. uri bo na sedežu KPI v Ul. Capitoli-na št. 3 javna raaprava o temi «Družba — okolje — zdravje«. U-vodne besede bosta spregovorila Laura Weiss in Riccardo Devesvo-vi. ki sta se pred kratkim udeležila vsedržavnega zasedanja o tej temi v Rimu. štituta za preučevanje obmejnih vprašanj, ki naj bi nastal v Gorici ob podpori krajevnih ustanov in deželne uprave. Naj ponovimo takrat izražene misli. V Trstu je deželna uprava finansirala nekaj znanstvenih ustanov, prav tako so v Vidmu ustanovili nekatere fakultete kot podružnice tržaške univerze. Goriški zastopniki v deželnem odboru so se potegovali, da bi tudi Gorica dobila nekaj, kar bi jo kulturno in znanstveno dvignilo. Uvideli so možnost, da bi odprli v Gorici sociološki inštitut za preučevanje obmejnih vprašanj, tudi na področju in v zvezi z obstojem in življenjem narodnih manjšin. Izbira Gorice za tak inštitut ni slučajna. V Gorici je meja zelo odprta, na Goriškem so obmejni odnosi ne samo na gospodarski ravni, marveč tudi na ravni prijateljskih odnosov med krajevnimi upravami in na ravni kulturne izmenjave, zelo razviti. V Gorici je vsako leto tekmovanje pevskih zborov «Seghizzi«, v Gorici so kulturna srečanja Mittelevrope, odnosi med večino in slovensko manjšino so na Goriškem zelo prijateljski. Zaradi tega je bila izbira Gorice za sedež takega inštituta zelo posrečena, posebno še, ker bo ta inštitut deloval pod okriljem tržaške univerze, torej pod važnim strokovnim vodstvom. Priprave za tak inštitut se bližajo k svojemu zaključku. Izvedeli smo, da je že izdelan štatut, da so o njem razpravljali tako v ob činskem kot v pokrajinskem odbo ru, kot v upravnih odborih gori ške hranilnice in trgovinske zbor niče. Odobritev štatusa je na dnevnem redu goriškega občinskega sveta in ga bo ta organ odobril v kratkem. Prav tako je predsednik deželne vlade Berzanti predložil zakonski osnutek štev. 16, s katerim deželna utirava zagotavlja za dobo treh let 90 milijonov lir za ta inštitut, torei 30 mili ionov lir letno. Razumljivo je, da bodo tudi druze ustanove podorle ta inštitut Th nffčškuie se tudi podpora š stisni Unesca Prostori v Gorici so vsaj za silo že pripravljeni, ve se tudi, da so nekateri mednarodni kulturni centri že zaprosili za posebne študije. Univerza v Manchestru je n. pr. zaprosila za študijo o narodnostno mešanih zakonih v obmejnem prostoru. Prepričani smo, da bo Inštitut pričel z delom v kratkem in da bodo v tem inštitutu preučevali, na znanstveni način, tudi probleme naše narodnostne manjšine. ve pri Palmanovi, Njegov puran a-meriške pasme je tehtal nič manj kot 38 kg. župan iz Romansa mu je podelil srebrno kolajno EiPT in diplomo. Na drugem mestu Je bil puran iz Pradisa. ki je tehtal 24 kg. obravnavali probleme dvolastnikov iz Gorice, štandreža, Sovodenj in Števerjana. Na dnevnem redu razgovorov so med drugim tudi sečnja v gozdovih v obmejnem pasu, vzdrževanje gozdnih in drugih poljskih cest in odmera davkov za dvolastnike. Seveda bodo ob tej priliki obravnavali tudi druge probleme, ki se tičejo naših kmetov. V soboto v Ronkah občinska seja V soboto zvečer z začetkom ob 20.30 uri bo v Ronkah seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je kakih 20 točk in med drugim tudi nadomestitev bivšega župana Tre- VESTI IX DOBERDOBA Mnoga uspešna gostovanja domačega pevskega zbora Slovensko pesem so ponesli tudi v Beneško Slovenijo in Furlanijo - Sliki z bralskimi društvi v obmejnem pasu Po poletnih počitnicah se je pevski zbor prosvetnega društva «Je-zero* iz Doberdoba lotil dela z veliko vnemo. V nekaj mesecih je imel že več nastopov. Od teh enega v Beneški Sloveniji, enega v Cervignanu, dva pa v sosednji Sloveniji. Ob torkih in petkih zvečer, ko ima zbor redne vaje, se pevci pogovarjali o teh nastopih, saj predstavlja vsak nastop zanje posebno doživetje. V začetku jeseni so pevci nastopili v Fojdi v Beneški Sloveniji ob priliki otvoritve spominske plošče 25. talcem nacističnega nasilja. Ob tej priliki so zapeli nekaj garibaldinskih pesmi, v slovenščini pa znano žaiostinko »Žrtve*. Z istimi pesmimi so nastopali tudi prve dni t.m. v Cervignanu skupno s pevci pevskih zborov «S Kosovel* iz Ronk in Dola - Poljan ob pokopu ostankov šestih partizanov. V oba kraja jih je povabilo Združenje italijanskih partizanov ANPI iz Vidma. V obeh Sestanek goriških kmetov z županom iz Nove Gorice Jutri, v petek 22. t.m. bo na sedežu občinske uprave v Novi Gorici z začetkom ob 10. uri sestanek posebne delegacije goriških kmetovalcev s predsednikom občine Nova Gorica Milanom Vižintinom. . unuumrautev uivsega župana ire-Za sestanek je zaprosila gor iška I visana, ki je odstopil kot svetova-federacija coldiretti, da bi na njem lec, z novim svetovalcem. . n,, nun,luni,Minili, 11111 1 1111 min PRIPRAVE ZA ANDREJEV SEJEM V GORICI Nagradni natečaj za izložbe z zaščitenim briškim vinom Določene so tri lepe nagrade - Omejitev prometa po nekaterih goriških ulicah in trgih Puran težak 38 kg IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Med ploho kletvic in psovk so bile tudi hude žalitve Skesanemu mladeniču so prizivni porotni sodniki znižali kazen - Znižane kazni zaradi kolektivnega pretepa Krat ali dvakrat na mesec. Trdil je še, da ne bi nikoli imel namena žaliti kogar koli, če ne bi bil vinjen. Prizivni porotniki so deloma u-poštevali zahteve ter so mu rahlo znižali kazen. Upoštevali so namreč dejstvo, da Je imela žalitev italijanskega naroda le blažji značaj ter so mu znižali kazen na 9 mesecev in 10 dni zapora. V ostalem so potrdili prvotno razsodbo. Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Zumin, generalni pravdnik Mayer, zapisnikar Mosca Riatel, obramba, oziroma zastopnika zasebne stranke, Ulcigrai in Scaramizza) se Je morala zagovarjati skupina oseb, ki so bile obtožene pretepa in drugih prekrškov Gre za znani primer, ki se je odigral leta 1966 v zabavišču na Trgu De Gasperi in kjer so bile zapletene tri družine, katerim je glavni vir dohodkov zabavanje posebno mladeži in malčkov po luna parkih. Med tem! družinami, ki so tedaj postavile svoje barake na omenjenem trgu, so vladali precej napeti odnosi. Ti so nenadoma prestopili kritično mejo. kar je povzročilo splošno bitko, ki je terjala več ranjencev. Kazenski sodniki so obravnavali ta primer v aprilu letos ter so obsodili skoraj vse udeležence bitke (razen treh) na razmeroma hude kazni. Proti razsodbi so se pri- 141 MO «1 KIS« P KOS Eli predvaja danes, 21. t. m. ob 19.3!) Technicolor film! LA SIGNORA SPRINT (Gospa Sprint) Igra prvič ▼ briljantni komediji JULIE CHRISTIE, lepa am-čleška igralka, ki jo . prejela nagrado Oscar. tožili vsi obsojenci. Na ponovni obravnavi pred prizivnim sodiščem so zagovorniki zahtevali oprostitve, ali pa vsaj Občutno znižanje kazini. Sodniki so ugodili tem zahtevam v smislu, da so priznali vsem obtožencem pravi«? do splošnih olajševalnih okoliščin in s tem seveda znižali kazni, razen mladoletnemu Guidu Ve-neruzzu, ki bo moral poravnati u-strezni del sodnijskih stroškov drugostopne obravnave. Guidu Vene-ruzssu je porotno sodišče odpustilo kazen, ker leta 1966 še ni dopol- d'na ln del obkrajmh cestišč. Na tradicionalni razstavi pitanih puranov, ki jo že pet let prl- •"iinnniuniu..................II..im....im..... ii nituini m mlinu mulili lun ..........umu................................................. Vprašanja občinskega odbornika KPI Nupancicha Komunistični občinski svetovalec Dario Supancich je naslovil na žu-Pana Spaccinija vprašanje v kate-retii pravi, da če 30 zasilne hiše Pri Sv Ani prava sramota s človeškega in socialnega vidika, da So barake za izgnance iz stanovanj Pa Kolonkovcu (Poggi S. Anna) Prave mišnice. Svetovalec pravi, da te barake bile zgrajene leta 1948, da so v celoti lesene in imajo sa-P'° en prostor in da so bile za omejen čas določene za izgnance stanovanj zaradi vojnih posle-Pjc. Svetovalec vprašuje župana "daj bo občinski odbor sklenil te Parske podreti in dokončno in na otoveški način poskrbeti za nesrečne someščane. Drugo vprašanje je svetovalec Pupancich naslovil na odbornika za lavne službe Iginija Vascotta, v katerem ga obvešča c težavah, ki jjh imajo prebivalci Rovt (Zgornji Aolonkovec) in okoliških con zaradi zvez z mestnim središčem. Javna /veza, ki jo vzdržuje zasebna družba SAP (proga R) doseže področje Rovt enajstkrat na dan in r? samo ob delavnikih Prebivalci, k! bi se hoteli poslužiti javnega Prevoznega sredstva po 21. uri, pa morajo hoditi dva kilometra peš du prve postaje in tam čakati na avtobus tudi ure Svetovalec spra-“uJe odbornika, če se namerava ^avzeti, da bi se povečalo števno zvez med mestom in omenje-nitO področjem. Končno je svetovalec Supancich naslovil dve vprašanj; odbornika javna dela Attiliu Mocchiju. V Prvem ga vprašuje kaj misli občinski odbor narediti za popravilo ?estišča v Ul. Benussi in Boito, ki sedaj polno lukenj v drugem Pa se sklicuje že na svoje vpraša-v,e. v letu 1967 glede igrišč pri Sv. Jni (Ul. Domus Civica) in pravi, Qa so ta igrišča v zelo slabem *‘aPju Pravi, da manjkajo gugalnice klopi, ograma mreža, higienike tianrave in da ie vse zaraščeno s travo Ker ni več kot eno ®to dobil odgovora, ne ustnega ne pisanega, ker njegovo vprašanje ni. pa seznamu vprašanj, ki- jim Pntiče odgovor, in ker je i. 'išče Pfi Sv. Ani vedno boli zapuščeno, 8a znova vprašuje kaj misli odbor narediti. Pred tržaškim prizivnim porotnim sodiščem (predsednik Franz, prisedni sodnik Vitullo, generalni pravdnik Marsh zapisnikar Petro-celli, obramba Aleffl) se je moral včeraj ponovno zagovarjati 31-letni Mario Bressi lz Milj, Ul. Veruda 20. Tržaško porotno sodišče je obsodilo Bressija v juliju letos na 1 leto in 1 mesec zapora ter 24.000 lir denarne kazni zaradi vrste prekrškov. Prizadeti se je pritožil proti tej razsodbi na višje sodišče. Dogodek, ki je pripeljal Bressija pred porotne sodnike, se je odigral v juliju predlani okoli 20. ure v javnem vrtu na Trgu Libertš,. Bressi se Je bil opil ter je pritegnil pozornost dveh mestnih redarjev, ki sta ga skušala odpeljati s trga. Mladenič je ostro reagiral ter hudo zmerjal moža postave, še huje pa je bilo potem, ko sta posegla vmes dva agenta javne varnosti. V nizu kletvin in psovk, ki jih je Bressi izustil na račun policajev, so bili tudi taki Izrazi, ki so jih policijske oblasti imele za žaljive na račun italijanskega naroda. Zato so ga prijavili porotnemu sodišču. Obtožnica je poleg že omenjenega prekrška zadevala tudi upor in sramotitev Javni)) funkcionarjev ter preklinjanje in pijanosti. Na včerajšnji obravnavi (katere se je obtoženec udeležil v pripornem stanju, ker je medtem baje zagrešil neki drug prekršek) je Bressi izjavil, da se opije le en- V zvezi z bližnjimi manifestacijami ob tradicionalnem Andrejevem sejmu je tudi deželni odbor Agri turist, ki ima svoj sedež v Gorici, prišel na originalno idejo, da razpiše natečaj za razstavo vin pod naslovom «vino v izložbi*. Pri pripravi tega natečaja bo sodelovala tudi Zveza trgovcev Trgovine vseh vrst bodo lahko sodelovale v natečaju brez kakšnih posebnih pogojev z razstavo briškega zaščitenega vina v svojih izložbah v buteljkah, steklenkah, sodih itd. Natečaj velja za izložbe na naslednjem področju v Gorici: Kor-zo Italija od kavarne Garibaldi do križišča pri ...Verdiju,. -Korzo -Verdi, Ulice Oberdan, Boccaccio ter Trg Travnik. Razstavljeno blago mora biti opremljeno z zaščitno značko briškega vina Briški vinogradniki naj stopijo v stik z enim ali več trgovci na tem področju ali pa obratno, da se trgovci povežejo z briškimi vinogradniki. Natečaj velja za razdobje od 30. novembra do 8. decembra, se pravi za časa tra janja Andrejevega sejma. Posebna komisija, katere imen pa ne bodo objavili, bo pregledala razstavljeno blago in prisodila najboljšim tri nagrade. Prvi bo dobil diplomo, zlato kolajno in buteljke briškega vina v skupni vrednosti 15.000 lir. Druga nagrada predstavlja diplomo, srebrno kolajno in 90-Nni jubilej najstarejše Pohorke Njen mož krojač Jožef Hvala, ki se je poročil z njeno sestro, je že zgodaj postal vdovec; da bi nadomestila mater otrokom, je naša jubilantka poročila vdovca. V svojem življenju Je imela mnogo težav in med drugim je v prvi svetovni vojni morala v begunstvo v Novo mesto na Dolenjskem. Vkljub vsem mukam In težavam je ostala vedno čvrsta in vesela. Ker živi sama, si še vedno tud; gospodinji In pr| svojem delu še vedno rada popeva. Bila Je vedno zavedna in odločna slovenska žena ter je pomagala v potrebi .kadar in kjer koli je mogla. Zato jo vsi sesedje in drugi, ki jo poznajo, cenijo in spoštujejo. v nedeljo se je njenega jubileja spomnil tudi domači župnik med svojo pridigo. Znanci in prijatelji izrekajo tem potom naši Jubilantkj čestitke z željo, da bi ostala še dolgo čvrsta ln zdrava. Njim se pridružuje tudi naše uredništvo. krajih so po svečanosti zapeli še nekaj slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Tako so se v Cervignanu dalj časa zadržali na sedežu krajevne delavske zbornice. Domačini so z zanimanjen poslušali prelepo slovensko pesem in jih nagradili s ploskanjem. Seveda ni manjkalo pristne vinske kapljice in prigrizka. Gmeniti moramo še sodelovanje pevskega zbora P d »Jezero* iz Doberdoba na veličastni proslavi 25. obletnice vstaje primorskega ljudstva v Novi Gorici in na proslavi lOOletnice šempaskega tabora. Zadnji nastop so imeli na medsebojnem srečanju petih prosvetnih društev v Braniku, ki je bilo 11. t.m. Na tem srečanju so sodelovali še pevski zbori n Križa, Koroške Bele (Jesenice), Trbovelj in Branika. Ob tej priliki so zapeli «Oj Doberdob*, ki je postala himna domačega zbora narodni »Da te ni*. »Bratci veseli vsi* in Vrab-čevo »Zdravico*. Vsi- štiri pesmi a« zapeli občuteno in zelo ubrano, saj so marsikaterega ljubitelja zborovske pesmi presenetili zaradi tehnične dovršenosti. Upajmo, da jih bo to spodbudilo k še vestnejšemu in vztrajnejšemu delu. Seveda so se tudi po tem nastopu vsi pevci zbrali v neki gostilni v Dornberku, kjer so ob kozarčku vina, ob kračah in drugih dobrotah zapeli še več narodnih slovenskih pesmi. Ko je bilo razpoloženje na višku so zapeli še narodno «Mamca moja pošljite me po vodo*, katero dirigira na originalen način navihani Bruno Lavrenčič. Kot po navadi so si tudi tokrat s to pesmijo priborili Štefan terana, k, ga je plačal dobrohoten gost, ki je sedel pri sosednji mizi. Ko so nekateri poročeni pevci začeli prepogostoma gledati na uro, strah pred ženo ji ' tudi ob najboljšem razpoloženju ne zapusti, se je zbor ob že »trdnem mraku* razšel. Sedaj pa sc pevci že veselijo nastopov, ki jih bodo imeli v prihodnjih mesecih O teh bomo poročali pa drugič. Preteklo nedeljo je v Podgori praznovala svojo 90-letnico življenja najstarejša Podgorka Emilija Brešan vdova Hvala. V soboto zvečer so ji domači pevci priredili podoknico, potem pa je jubilantka vse skupaj povabila v hišo, kjer so ob kozarcu vina skupaj z njo obu- niou buteljke za 10.000 lir, tretja nagra-ljali spomine iz njenega dolgega da pa diplomo, srebrno kolajno in! življenja, vina za 5.000 lir. Goriški župan pa je v zvezi z Andrejevim sejmom izdal odlok s katerim omejuje avtomobilski promet po nekaterih ulicah za časa trajanja sejma, se pravi od 30. novembra do 8. decembra, ter določa naslednje: 1. OMEJITEV HITROSTI: v Ulici Brass od Trga Culiat do Ul. Semi-nano, v Ul. Giustiniani (od Ul. Ra-funt do Ul. Alviano), v Ul. Bombi (vključno predor), bo dovoljena naj večja hitrost vozil do 20 km na uro 2. PREPOVED USTAVLJANJA: na Korzu Verdi na obeh straneh (z izjemo pred ljudskim vrtom, kjer bo del parkirišča za motocikle); UL Mameli (na oljen straneh); Ul. Boccaccio na obeh straneh v vsej dolžini; Ul. Oberdan na obeh straneh v vsej dolžini; Na Travniku ves trg vključno zvišani del v sredini; Trg 27. marca; Ul. Roma na strani lihih številk od Travnika do Ul. Rotta; Ul. Cadorna na obeh straneh od Drevoreda XX. septembra do Ul. Dante; Ul. Petrarca vsa in obeh straneh; Trg Battisti vsa sre- rlin« 1» J«1 „UI • J1- . . v . Pokrajinski kongres PSIUP Pokrajinski odbor PSIUP je sprejel sklep, da bo pokrajinski kongres stranke v nedeljo 15. decembra. Pred tem datumom bodo izvedli zborovanja in priprave po sekcijah ter štiri študijska zborovanja o aktualnih problemih, ki bodo v Gorici, Ronkah in Tržiču ............................•litini,.,„....... OB DNEVU MATERE IN OTUOKA Diplome in denarne nagrade materam za dobro nego otrok Koristno delo ONMI v Gorici - Na Goriškem imamo 23 materinskih posvetovalnic, med temi tudi v Sovodnjah in Števerjanu ter v Ronkah nil 18 let. Proti razsodbi so se pritožili na kasaoljsko sodišče Guido Veneruz-zo, njegova mati in sestra. Natečaj za funkcionarja tržaške pokrajine Uprava tržaške pokrajine razpisuje natečaj za mesto tajnika III,-II.-I. kategorije na Uradu za študije in načrtovanje. Rok za izročitev prošenj zapade ob 12. url dne 2. januarja 1969. Dovoljena je starost 30 let razen običajnih za-konitih Izjem. Potrebna Je univerzitetna Izobrazba, in sicer oprav-jena pravna, gospodarska ali po-litično-upravna fakulteta. Podrobnejša pojasnila prejmejo Interesenti v Uradu za osebje pri pokrajini, Ul. Geppa 21, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure. Ostrešje se kruši Včeraj okrog 17. ure so poklicali goriške gasilce v Dl. Oberdan, kjer se je začel krušiti omet pri hiši št, 3, ki je last Marcele Bernot. Gasilci so odstranili odpadajoči material, ki je predstavljal nevarnost za mimoidoče, v dolžini kakih treh metrov, škodo cenijo okrog 2J tisoč lir. 3. PREPOVED TRANZITA: Na Travniku v uran največjega prometa; Ul. Oberdan v obeh smereh v urah največjega obiska občinstva; Ul. Boccaccio isto; Ul. Ca-doma isto; Ul Petrarca v obeh smereh; Trg Battisci v času največjega navala 4. ZAČASNA UKINITEV PREPO- VEDI TRANZITA: v Ul. Morelli na odseku od Ul. Crispi do Ul. Ober dan. --------- Tečaj za pomoč pri prometnih nezgodah Te dni se je začel v policijski vojašnici v Ul. S. Chiara tečaj o pomoči pri cestnih nesrečah, ki ga je organiziral avtomobilski klub iz Gorice. Tečaj je namenjen predvsem policiji in finančnim stražnikom, ki navadno pridejo prvi na kraj nesreče. Pred začetkom tečaja Je govoril številnim udeležencem predsednik kluba Lodattl. Lekcije vodi občinski zdravnik dr. Gregorig, Naslednje lekcije, ki se vršijo vsakokrat ob 18.30, bodo danes, v četrtek 21. t.m. potem 26. in 28. t.m. ter zaključna lekcija dne 2 Glavno proslavo dneva matere in otroka za Goriško so imeli te dni v Domu matere ln otroka v Gorici, v Drevoredu Virgilio ob udeležbi krajevnih in pokrajinskih predstavnikov. Ob tej priliki sta govorila predsednik krajevnega odbora Della Ve-dova in zdravstveni vodja dr. Krainer, ki sta pohvalila prisotne matere ter poudarila koristno delo ONMI za mladino. Pohvalila sta tudi nekatere uslužbence za njihovo požrtvovalno delo pri tej ustanovi Po govorih so 11 materam razdelili diplome za dobro nego njihovih otrok. Za dobro higiensko vzgojo otrok pa so porazdelili 31 denarnih nagrad med katerimi so bile nagrajene tudi nekatere slovenske matere. Med nagradnimi nal omenimo: Miroslave Cetina, Eddo Kristančič, Dorino Iurig, An-namaria Fonovieh, Danijela šček, Bogdana Cej, Gabrijela Kocijančič, Marila Markovič in Jolanda Medvešček. Poleg tega je odbor ONMI porazdelil tudi kakih 100 darilnih zavojev za dojenčke. Na Goriškem obstajajo 23 materinskih posvetovalnic med katerimi naj omenimo Ronke (tudi za občino Doberdob), števerjan in Sovod-nje V Gorici deluje tudi dnevni otroški vrtec, v katerem čuvajo okrog 60 otrok. Koristna in učinkovita Je pomoč posvetovalnic tudi z nasveti za nego dojenčkov zlasti pa zdravniški nasveti v primerih raznih otroških bolezni. V Domu matere in otroka v Gorici deluje tudi zdravnlško-psihopeda-go*ka služba. k)er deluiejo po en -7*»—SO"(oi"s asistentka, psi- proslava tudi na sedežu ONMI v Tržiču, kjer so ob prisotnosti predstavnikov ONMI in krajevnih oblasti podelili 18 materam častne diplome za dobro nego njihovih otrok, drugim 24 materam pa so pomagali s primemo denarno nagrado Film «K0IARA» ta teden v Gorici Jugoslovanski celovečerni film kKOZARA«, ki na edinstven način prikazuje del narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov, bodo od 21. t. m. dalje vrteli tudi po sedežih nekaterih prosvetnih društev na Goriškem. Za film, ki je doživel lep uspeh pri predvajanjih po prosvetnih društvih na Tržaškem, je veliko zanimanje tudi na Goriškem. Najprej bodo vrteli film v prostorih prosvetnega društva ((Briški grič« na Valerišču v četrtek, 21. t. m. ob 20. uri. V petek, 22. t. m. ob 20 uri ga bodo predvajali v Sovodnjah v prosvetni dvorani in v soboto, 23. t. m. ob 20. url pa v dvorani prosvetnega društva ((Jezero« v Doberdobu. V Gorici ga bodo predvajali prihodnji teden. Iz goriške bolnišnice Včeraj nekaj po polnoči so pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici dva ponesrečenca pri prometnih nesrečah. Prvi Je 42-letni Simone Silvestri iz Gradiške, Tržaška cesta 126, ki so mu zdravniki ugotovili zlom več reber, zlom desne roke v ramenu ter rano na levem kolenu in še druge poškodbo. Pridržali so ga za So dni na zdravljenju. Malo prej so pripeljali v bolnišnico tudi Vittoria Sabota iz Manzana, Ul. Trleste 34, ki Je bil žrtev prometne nesreče na državni cesti na križišču v Romansu. Zdravniki so mu ugotovili rano na kolenu, zlom desnega kolena in druge poškodbe ter so ga hoteli pridržati za 60 dni na zdravljenju. Sabota pa Je izrazil željo, da bi ga odpeljali v videmsko bolnišnico in so njegovi želji tudi ustregli. KLUB »SIMON GREGORČIČ* v Gorici vabi na kulturni večer posvečen letošnji sezoni Slovenskega gledališča v Trstu Umetniški vodja SG prof. Josip Tavčar bo govoril o letošnjem repertoarju, igralci SG Mira Sardočeva, Stane Starešinič in Alojz Milič pa bodo recitirali iz svojega repertoarja umetniške besede. Večer bo jutri, 22. novembra ob 20.30 v dvorani na Verdijevem korzu 13. Ob isti priliki bodo tam otvo-rili razstavo goriškega slikarja Andreja Košiča. decembra. Vabljeni so tudi člani |n psihiater AK in gojenci šoferske šole AK. i Včeraj popoldne pa je bila taka DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna S. GIUSTO, na Korzu Italija 244 - tel. 35-38 TR2IC Danes je v Tržiču odprta lekarna «S. Nicolo« dr Olivetti — Ul. 1 maggio 94 - tel. 73328. RONKE Danes je odprta lekarna «AU’An-gelo« S. Olivetti- Ul Roma 22 -tel 77019. Gorica CORSO. 17.00: «Romeo e Giulietta«, O. Husey in O. Whiting. Italijanski film v barvah. VERDI. 17.00 — 22.00: «Helga e Michael«, drugi film o spolni vzgoji. Barvni, mladini pod 18. letom prepovedan MODERNISSIMO. 17—22; «UfIa, papa, quanto rompil«, J. Barner in D Reynolds Ameriški barvni film. VITTORIA. 18.15: «11 maschlo e la femmina«, J. Loan in G. Goya. Francoski film, mladini pod 18. letom prepovedan CENTRALE. 17.15—21: «Obiettivo X«, M. Stevens in A. Nicol. Ameriški črnobeli film. 'd*— *• * Irzic AZZURRO. 17.30: «Luana, la figlia della foresta vergine«, G. Saxon in M. Chen Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR. 16.00: «1 tre che soon-volsero ii West». G. Saxon. Barvni film PRINCIPE. 17.30: «Bambi» _ Walt Dlsneyjeva barvna slikanica. — Dodatek slikanica «11 cavallo Indiano«, v barvah. S. MICIIELE. 16.00: «La pista de-gU elefanti«, E. Taylor. Kinema-skopski film v barvah. NOGOMET OFK Beograd izločil Bologno iz tekmovanja za sejemski pokal Srečanje je bilo izredno grobo - Sekularac in Ardizzon izključena BOLOGNA — OFK BEOGRAD 1:1 (1:0) BOLOGNA: Vavassori; Roversi, Ardizzon; Cresci, Janich, Gre- gori; Pace, Balgarelli, Mujesan, Turra, Pascutti. OFK BEOGRAD: Djordjevič; Vukasinovič, Jokič; Sredovič, Mesa-novič, Stepanovič; Turudija, Stojanovič, Santrač, Sekularac, Matkovič. SODNIK: Colling (Luksemburg). GLEDALCEV: 8.000. STRELCA: v p. p. v 39’ Mujesan; v d. p. v 36' Santrač. Bologna se je zadnji dve leti za- poredoma prebila do polfinala tega tekmovanja, potem ko je v četrtfinalu premagala tudi ekipe zvečenih imen, kot so Leeds, zagrebški Dinamo, Vojvodina, Ferencvaros itd. Letos pa je zadostoval že skromni Beograd, da jo je izločil in to že v drugem kolu. Čeprav so na predvečer tekme obetali voditelji obeh enajsteric lep nogomet, pa je bilo to, kar sta pokazali obe ekipi vsega obsojanja vredno. To v glavnem sploh ni bila športna igra: igralci obeh društev so se v glavnem podili po igrišču drug za drugim in se brez pred sodkov brcali po nogah, pa tudi drugod. Bolonjčani so se hoteli Beograjčanom maščevati za (baje) številne udarce, ki so jih prejeli ob gostovanju pred petnajstimi dnevi v jugoslovanski prestolnici, igralci Beograda pa jim seveda niso hoteli ostati dolžni in so vračali milo za drago, po možnosti tudi z obrestmi. Višek pa sta dosegla Sekularac in Ardizzon v prvi minuti drugega dela igre. ko sta sč med seboj dobesedno stepla. Uprizorila sta pravo boksarsko srečanje in sodniku res ni preostalo drugega, kot da je oba poslal v slačilnico. Če bi ju izključil že prej, v prvem polčasu, bi bilo bolje. Morda se srečanje ne bi spremenilo iz nogometne tekme v obračunavanje^ med posameznimi igralci. Včasih še je celo zdelo, da so igralci pozabili na to, da so na igrišču zaradi doseganja golov, vendar pa je to šlo bolj v račun Beograjčanom, kot domačinom, ki bi moral, zmagati z vsaj dvema goloma prednosti, če bi se hoteli uvrstiti v tretje kolo. K sreči se je igra po izključitvi obeh vročekrvnih nogometašev nekoliko umirila in do hujših prestopkov ni več prišlo. Srečanje samo ni bilo posebno lepo. V prvem polčasu so se odlikovali le neKateri igralci Bologne in 6’ pred odhodom na počitek je privedel v vodstvo domačine Mu- * jesan. Nato pa je Bologna močno popustila in tudi dejstvo, da je v drugem polčasu zapustil igrišče najboljši igralec Beograda Šekula-rac ni prineslo domačinom nobene koristi. Nasprotno: ko je vse kazalo, da bosta morali ekipi odigrati tudi podaljšek igre je v 36' Santrač v teku z močnim udarcem ukanil Vavassorija in s tem so vsi upi Bologne splavali po vodi. Ker je bila Bologna premagana v Beogradu z 1:0 (z golom, ki ga je prav tako dosegel Santrač) je tako zdaj po obeh tekmah izid 2:1 za OFK Beograd, ki se je uvrstil v višje kolo. Zanimive so bile nekatere izjave, ki so jih dali predstavniki obeh ekip po tekmi. Trener Beograda Popovič: «Tek-ma je bila trda, s podobno igro, kot jo predvajamo v jugoslovanskem prvenstvu. Mislili smo, da je Bologna močnejša. Kar se sodnika tiče, bi se kdo drug bolje odrezal.* Trener Cervellati (Bologna): «Moji fantje so menili, da bodo lahko istočasno vračali brce. ki so jih prejeli v Beogradu ter streljali gole in tako je bila tekma skvarjena...* Sekularac: «V Beogradu nisem igral grobo, danes pa so me prisilili v to. Razumljivo je, da sta v primeru boksa na igrišču oba nasprotnika enako kriva!* Real Madrid premagan V tekmovanju za razne mednarodne nogometne pokale so dosegli sinoči med drugimi tud) naslednje izde: Pokal evropskih prvakov Na Dunaju: Spartak Trnava <ČS SR) — Reipas Lahti (Fin.) 9:1 Na Dunaju: Rapis (Avs.) — Real Madrid (Sp.) 1:0 Sejemski pokal V Budimpešti: Ujpest Dosza (Mad.) — Aris (Grč.) 9:1 V Hamburgu: Hamburg (Z. Nem.) — Slavija Praga (CSSR) 4:1 V Atenah: Panathinaiikos (Grč.) — Atletico Bilbao (Sp.) 0:0 V Leipzigu: Hitoernian (Škot.) — Lokomotiv Leipzig (V. Nem.) 1:0 V Newcastlu: Nevvcastle United — Sporting Lisbona (Por.) 1:0. Legnano premagal Trevigliese z 2:0 LEGNANO, 20. — V zaostalem srečanju skupine A italijanske nogometne C lige je Legnano premagal Trevigiiese z izidom 2:0 (1:0). Po tej tekmi je vrstni red moštev na lestvici te skupine naslednji: Piacenza. Solbiatese in Pro Patria 14 točk, Udinese 13, Novara, Tre-viso in Triestina 12, Venezia in Savona 11, Alessandria, Trevigiiese, Monfalcone in Legnano 10, Cre-monese 8, Verbania 7, Marzotto, Rapallo in Asti 6, Biellese in Sot-tomarlna 5 točk. Zmaga Danske KOPEN HAGKN. 20. — V meddržavnem nogometnem srečanju je Danska na domačem igrišču premagala šibko enajsterico Luksemburga s 5:1 (4:1). Tr; gole za Dansko je dosegel Wiberg (dva iz e-najstmetrovke) in dva Jensen. ODBOJKA Prvenstvo moške B lige vedno bolj zanimivo V soboto čaka borovce v domači tekmi z Minellijem težak izpit Borba za prvo mesto v A skupini druge moške lige postaja iz kola v kolo vedno bolj zanimiva in napeta. Bor se uspešno prebija med prvimi in sobotno srečanje bo povedalo, če 'bodo slovenski fantje še naprej obdržali častno drugo mesto na lestvici In s tem tudi skrito upanje na osvojitev prvenstva, kar bi pomenilo napredovanja v elito italijanske odbojke. V soboto so plavi dobesedno pregazili precej nevarnega nasprotnika v Parmi. Salotti Mazzonl ni mogel proti razigrani slovenski šesterki o-svojiti niti seta. Bor je hladnokrvno zaigral in novi sistem je brezhibno deloval, tako, da nasprotni blok sploh ni deloval ali pa je to opravil slabo in «plavi» napad je neusmiljeno odpiral vrzeli v nasprotnikovi obrambi. Plavi so dobro zaigrali tudi ko so izgubljali. To kaže na zrelost ekipe, ki se zaveda svojih sposobnosti in predvaja stalno neutrudno svojo igro, s katero končno le stre odpor nasprotne ekipe. Prihodnjo soboto čaka borovce eden najtežjih izpitov. Za fante smo prepričani, da bodo dali vse od sebe, da bi osvojili tudi ti dve točki. Radi pa bi priporočili navijačem naslednje: V tekmi s Pa-gninom, ko je Bor zmagoval ter je v telovadnici donelo «plavi, pla- iiiiuMiiiiiiiiiHmmiiiiimiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiinimiimiiiiiiimiiiifiiiiiiiiiaiitiiimiii V najkrajšem času obljubljeni objekt Po vseh vaseh dolinske občine, (ne brez vednosti šolskih oblasti in mnogo razpravljajo o gradnji no-\ šolnikov), da zgradi za dolinske vih športnih objektov. Tudi Primor ............. vi...», ko pa ni šlo in ni šlo so navijači skoraj utihnili. V resnici so igralci prav v tistih trenutkih najbolj potrebni moralne podpore navijačev. In še nekaj: navijanje, ko je na servisu Borov igralec, je škodljivo, kajti sodnik ne more ob velikem trušču slišati če je nasprotni igralec zagrešil nošeno žogo in tudi borovec se ne more pravilno koncentrirati. Veliko presenečenje tega kola je prišlo prav iz Trsta, kjer so domači Gasilci podlegli Čelani. Ta je bila res še neporažena na prvem mestu lestvice, toda Gasilci so bili v tem srečanju favoriti. Tržačani so zaigrali zelo slabo in niti na polovico tako kot proti Boru. Gostje pa so predvajali koristno in konstantno odbojko, brez fines, k! pa je v gasilskih vrstah zadela vedno v črno. Tretji tržaški drugoligaš je na domačih tleh doživel poraz proti gasilski ekipi Scaiola iz Mantove in tako zdrknil precej nizko na lestvici. Izidi četrtega kola: Čelana — "Gasilci T. (Ravalico) 3:2 Scaiola — "GRDA 3:2 "Minelli — C LAM 3:2 "Pagnin — Godioz 3:1 Bor — "Maazoni 3:0 LESTVICA Čelana 4 4 0 12 3 8 Bor 5 4 1 13 8 8 Minelli 4 3 1 10 8 6 Ravalico 3 2 1 8 5 4 Pagnin 4 2 2 10 8 4 CIAM 4 2 2 8 8 4 Scaiola 4 2 2 8 9 4 CRDA 4 1 3 6 11 2 Godioz 4 0 4 8 12 0 Mazzoni 4 0 4 2 12 0 ski dnevnik je že marsikaj objavil, kar občane še bolj spodbuja k nadaljnjemu iskanju najprimernejše rešitve, ki bi zadovoljila vsaj večino. Članek, ki smo ga brali na športni strani nedeljskega Primorskega dnevnika, pa načenja probleme, o katerih bi se moralo razpravljati, ko se je občinska uprava odločila Starega boljunškega nogometnega igrišča kmalu ne bo več mogoče prepoznati: na njem grade zdaj take velike kovinske lope, kot jih kaže slika osnovnošolske otroke novo zgradbo, ker je sodila, da se stavba prejšnje dolinske osnovne šole lahko preuredi za današnje potrebe slovenske srednje šole v naši občini. Kot potrebo razumemo tudi telovadnico! Vsem je znano, da ta šola razpolaga z lepim in prostranim dvoriščem, katerega spodnji del je občina tlakovala, da je primerno za vsakovrstno gojenje telesne vzgoje. Če je res mogoče, da bi se ta prostor lahko pokril ali celo preuredil v telovadnico, bi moral pristojni občinski urad to zamisel upoštevati, saj 'oi na ta način tudi dolinska slovenska srednja šola prišla do potrebne in obljubljene telovadnice, dolinski občan', pa bi obenem dobili dvorano, ki bi bila lahko na razpolago tudi domačemu društvu. Ker so vsi otroci in mladinci navdušeni za telesno vzgojo in športno udejstvovanje bi morale tudi o-stale šole v naš. občin', razpolagati s primernimi telovadnimi prostori. Saj prav od tod izvira naš naraščaj, ki bi se kasneje ob prostem času zbiral in po želji izživljal v raznih športnih panogah pod strokovnim nadzorstvom ter v primernih pogojih. Domače društvo pa bi razpolagalo razen z nogometnim igriščem tudi z zgradbo, kjer naj bi bila poleg telovadnice lahko tu di slačilnica in prostor za sedež društva, kjer bi se lahko sestajali člani ob predavanjih in podobnem. Ko so nam odvzeli igrišče, so nam krajevni politični predstavniki ob ljubili tak objekt in to sedaj pričakujemo od njih v najkrajšem času, poleg tega objekta pa s postavitvijo telovadnice poleg šole ne bi tako prezrli potrebe naše nižje sred nje šole. BREŽAN Prihodnje kolo: Čelana — Pagnin, Scaiola — Ra valico, CIAM — CRDA, Godioz -Mazzoni, Bor — Minelli, f. v. ATLETIKA HAVANA, 20. — Kubanec Au-relio Janet, edini južnoameriški finalist v metu kopja na letošnjih olimpijskih igrah se Je z avtomobilom smrtno ponesrečil. Star je bil 22 let. V Športnik leta LONDON, 20. — V Angliji so proglasili za angleškega športnika leta Davida Hemerya. Na letošnjih o-limpijskih igrah v Mehiki je zmagal v teku na 400 m z ovirami. Športni krožek Kras obvešča, da bo v soboto, 23. t. m. v novih društvenih prostorih športnega krožka 5. redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora 2. Poročila a) predsednika b) tajnika c) blagajnika 3. Razrešnica staremu odboru 4. Diskusija 5. Volitve novega odbora 6. Razno. Občni zbor se bo začel ob 20. uri Borovec Edko Vodopivec se ni izkazal le na tekmi proti Pagninu (na sliki), ampak je krepko pripomogel tudi k zmagi svoje ekipe v preteklem srečanju v Parmi, kjer so plavi odnesli z igrišča «čist» izid 3:0 iiiiiiiriiiiiikiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Italijanski na treningu v • • smučarji Sloveniji Italijanski in slovenski skakalei bodo skupno trenirali na Pokljuki MILAN, 20. — Včeraj so odpotovali Iz Milana italijanski reprezentanti v smučarskih skokih v iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 7. MEMORIAL M. FILEJ 1968 V soboto na vrsti odbojka v ponedeljek namizni tenis V okviru letošnjega tekmovanja za memorial M. Fileja se bo ta teden ta prireditev nadaljevala z nastopom odbojkarjev, v začetku drugega tedna pa namiznoteniških igralcev. Odbojka Tekmovanje v tej panogi se bo začelo v soboto 23. t. m. In sicer se morajo vsa prijavljena moštva zbrati popoldne ob 17. uri v šolski telovadnici industrijsko-tehnič-nega zavoda «GaliIei» v Ul. Puccini. Drugi del turnirja bodo opravili naslednjega dne, v nedeljo in sicer se bo začel dopoldne ob 8.30. Nadaljeval pa se bo tudi v ponedeljek in sredo zvečer, obakrat ob 20. uri. Ekipe bodo odigrale po sistemu dveh porazov. Kdor bo dvakrat premagan bo izločen iz tekmovanja. Vsako srečanje bodo odigrali na tri dobljene sete. Vsi igralci morajo Imeti obvezno na malicah odgovarjajoče in predpisane številke. Namizni tenis Tekmovanje v namiznem tenisu bi se moralo začeti že v petek, 22. t. m., vendar pa so ga morali iz tehničnih vzrokov odgoditi. Zato se 'bo začelo v ponedeljek 25. t. m. in sicer ob 20. uri zvečer. Tekmovanje se bo odvijalo v prostorih goriškega Katoliškega doma. Jugoslavijo. Tam se bodo skupno z nekaterimi slovenskimi tekmovalci udeležili prvega letošnjega treninga in sicer na Pokljuki. Odpotovali so Antonio Aimoni, Gia-como Aimoni, Albino Bazzana, Mario Cecon in Bruno Patti. Domov se bodo vrnili 12. decembra. Vse ženske in moške Italijanske reprezentance v alpskih disciplinah pa so že zbrane v S. Ca-terina Valfurva pri Sondriu. Tam se udeležujejo skupnega treninga, ki ga vodi znan; francoski trener Jean Vuarnet. Trening bo trajal do 7. decembra. Tekači pa bodo odšli — kot vsako leto — zbirati kondicijo visoko na sever, v Skandinavijo. V soboto bodo namreč odpotovali na švedsko Mario Bacher, Willy Bertin, Tonino Biondini, Elviro Blanc, Ste-lio Busin, Renzo Chiocchetti, Ul- rico Kostner, Attilio Lombard, Franco Manfroi, Franco Nones, Lui-gi Ponza, Palmiro Serafini, Aldo Stella, Gianfranco Stella, Livio Stuffer in tekmovalci v nordijski kombinaciji Ennio Cocco, Ezio Da-molin, Fabio Morandini in Angelo Tomaselli, Vseh 19 tekmovalcev bo ostalo na švedskem do prvega tedna v januarju, njihove treninge pa bo vodil znanj švedski trener Nilsson. Udeležili se bodo tudi nekaterih tekmovanj. Italijanska tekaška B in mladinska reprezentanca pa bosta odpotovali na skupni trening v Li-vigno pri Sondriu, kjer bosta ostali do konca tega meseca. Tekaška C ekipa pa bo trenirala v bližini Bočna. Kot vidimo se torej italijanski smučarji pripravljajo na letošnjo sezono v takem številu, kot še nikoli doslej. Mladinska ekipa Gaj'e je preteklo nedeljo zamenjala nekoliko svojo postavo in s to uspelo potezo je zaigrala povsem drugače, kot v dosedanjih tekmah. Na sliki trenutek med srečanjem Gaja — S. Anna OBVESTILA Košarkarski odsek športnega združenja Bor obvešča vse mladince, ki se zanimajo za košarko in bi se radi udejstvovali v miniba-sketu, da so treningi vsak teden ob torkih ob 16.31) na stadionu «1. maja pri Sv. Ivanu. * * * športno društvo Breg obvešča vse svoje člane, da ima tudi letos na razpolago abonmaje za predstave Slovenskega gledališča v Trstu. Interesenti jih lahko dobijo na društvenem sedežu in pri ve.,kih zastopnikih. * * * Namiznoteniški odsek SZ Bor sporoča, da bodo redni treningi igralcev ob torkih in petkih ob 20. uri, v Trstu na stadionu «I’rvi maj». ( Hasan Seidbejli j 10. TELEFONISTKA IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Mehriban je stopila k njej kot šolarka, ki ni napisala naloge. Vmes, ko je odgovarjala na nenehne pozive, je vprašala: «Kaj ti je danes?» «Si bolna?« «Ne vem.» « Pojdi!« «Kam?» se je ustrašila Mehriban. «Domov.» Mehriban je žalostno pogledala svoj aparat in dekleta ter odšla k vratom. «Kaj ne smem ved priti?« Simuzar ji je, ne da bi jo pogledala, potihem rekla: «Zakaj pa ne? Pojdi in se odpočij, jutri pa spet pridi. Jutri imamo službo popoldne, glej, da ne zamudiš. Govorila sem zaradi tebe v personali, od jutri naprej si redno nastavljena.« Od veselja so Mehriban v oči navrele solze. Rade bi objela strogo in molčečo Simuzar ter kričala in skakala kot otrok. Toda nič tega ni storila. Posrečilo se ji je, da je razburjeno izdavila: «Najlepša hvala! Rada bi, da bi bili srečni tudi vi!« Nad temi besedami se je Simuzar za trenutek zamislila: «Zakaj mi je to rekla? Kaj nisem srečna? Zdi se mi, da imam vse- dom, očeta in mater, brata, nečaka, delo, ki ga imam rada. Kaj mi je še treba za srečo?« Žalostno se je nasmehnila: «Najbrž mislijo vsa ta dekleta, da je sreča samo v tistem. Kakšni otroci!« Obrnila se je proti vratom, toda Mehriban ni bilo več. Ko je Mehriban prišla domov, je sklenila takoj pisati očetu in mu sporočiti, da je dobila delo. Sedla je za pisalno mizo, odtrgala iz zvezka list papirja, premislila in začela. «Dragi očka! Dobila sem službo. Sem telefonistka v rafineriji nafte. Nikar ne skrbi zame, zdaj se lahko preživljam sama. Dolg sem vrnila. Edino stanovanja še nisem plačala. To bom storila, ko bom dobila plačo. Ko je babica umrla, me je bilo ponoči groza, zdaj pa sem se počasi privadila. Letos bom končala osmi razred večerne šole. Delam z zelo dobrimi dekleti...« Na dolgo je pripovedovala o vsem, kar se ji je pripetilo zadnje dni. Prizadevala si je, da bi pisala veselo in pogumno. Zamolčala je edino o Zakiru ter o tem, da je prodala samoval- in druge reči. Na koncu je pozdravila vso družino. «... verjemi oče, da ne potrebujem ničesar. Vi samo glejte, da se boste sami dobro imeli! Prosim te le eno: piši mi, čeprav samo včasih. In če moreš, mi pošlji sliko otrok. Saj sem tu čisto sama...« V grlu se ji je zadrgnilo, in stavka ni mogla končati. Hitro se je podpisala, dala pismo v kuverto in napisala naslov: Riga, ulica... Potem so ji omahnile roke, vsa je obnemogla, povesila je glavo. Vse je v hipu postalo tako žalostno, vsaka stvar Jo je zabolela. Spet je začutila, da ji manjka v življenju nekaj bistvenega. Premalo je poznala ljudi, premalo je poznala svet, ki jo je obdajal. Kot da bi v otroških letih zaspala in bi se prebudila šele sedaj, se začudeno ogledovala in počasi spoznavala, kaj je življenje. Mesta, v katerih sta bila z očetom, so včasih šinila mimo njenega spomina kot vrsta meglenih, hudih sanj. In končno se je prebudila iz teh sanj, toda ne več kot deklica, ampak dekle. Otroci, ki zrastejo v družini, ki se ima rada, iščejo navadno pomoč pri starejših — očetu, materi, bratih, sestrah. In s kom naj bi se pogovorila Mehriban? Domačih ni imela tukaj, z dekleti iz službe se še ni utegnila prav spoprijateljiti. Pred sosedo Nisabeim pa ji je bilo nerodno Zvečer ob osmih jo bo Zakir čakal na vogalu Aznafte. Naj gre ali ne? Morala je rešiti to težavno vprašanje. Pa Kaj se vendar še ni odločila, ali si ni obljubila, da ne pojde? Zakaj spet omahuje? Jutranji sklep torej ni bil dovolj trden? Ni ga narekovalo srce, ampak pamet. In ko se je srce spet oglasilo in začelo zahtevati svoje, se je v njem duši spet začel boj. Pamet ji je dejala: «Ne hodi«, toda srce, ki mu je up dal krila, je kar poletelo tja, na sestanek. Pamet je trdila, da je kaj takega nevarno, da je treba bežati pred skušnjavo, toda srce se je kar trgalo proti njej. Pamet je bila trezna, srce opijanjeno. Pamet se je vedla kot bojazljivec, srce pa ni poznalo strahu. «Če bi se rad dobil z mano, pomeni, da sem mu vsaj malo všeč?« — ji je padlo v glavo in postalo j’ je toplo. «Mogoče me bo poljubil in bom srečna? Da, kar bo, bo, na vsak način grem!... Videti je, da je resen, pameten fant. Nemogoče je, da bi imel slabe namene, ne bo mi storil nič žalega.« Mehriban se je začela oblačiti za sestanek. Imela je vsega skupaj tri obleke — eno zimsko, predelano iz pleda, drugo — to, ki jo je imela na sebi — za vsak dan, in tretjo — praznično: svileno, z velikimi rožami, prinesla jo Je iz Rige. Oče je nekoč opazil, da je že prerasla vse obleke, in ji obljubil, da ji bo kupil nekaj novega. Toda mačeha se je bala stroškov in ji dala eno svojih starih oblek. Obleko so predelali, tako da je postala njena najboljša — oblekla jo je samo ob praznikih in za gledališče. Toda bila je že tako ponošena, da je morala Mehriban ravnati z njo zelo previdno; od pranja se je začela sekati. Rada bi jo imela čim dalj, zato jo je skrbno šivala, toda obleka se je nezadržno trgala na vedno novih in novih mestih. Mehriban je postavila likalnik na ogenj, odprla predal komode in previdno vzela ven obleko ter jo pregledala. Na desni rami se je spet svetila luknjica. Spretno je potegnila svileno nit iz roba in začela krpati. Obleka ji je vzela dve uri časa. Potem se je počesala, si pazljivo spletla kite, previdno nataknila obleko in stopila k ogledalu. Bledica obraza jo je zmedla: «Kako sem vendar grda!« Toda prijatelj iz sanj, ki je vedno delil z njo samoto, ji je pošepetal: «Ne, lepa ši, Mehriban! Človekova lepota je v očeh. Glej, kako se bleščijo tvoje oči — ne zamenjam jih za ves svet! V njih so toplina življenja, nemir ljubezni, tiha otožnost, zaupljivost in čistost. Poglej se z mojimi očmi, Mehriban. Lepa si. Tvoje srce je čisto kot jutranje nebo in ta lepota odseva v tvojem pogledu. Zakladov tvojega srca ni odkril še nihče in samo, kdor gleda v tvoje oči, si lahko zamisli, kaj se skriva v tvojem srcu.« Od kod te besede? Jih ni prebrala v kaki knjigi? Mogoče. Toda zdaj jih ji je cepetal na uho njen prijatelj iz sanj: «Ne, lepa si, Mehriban. Lepota človeka se kaže v njegovih očeh...i> Zadnje čase je tako varčevala pri jedi, da je opazno shujšala, zato ji je bila obleka preširoka. To tudi ni bilo lepo. Obrnila se je od ogledala in pogledala na stensko uro. Do sestanka je manjkalo samo pol ure. Toda že sedaj ji je od razburjenja na čelo stopil pot. Grenko je pomislila na to, da ne premore niti najmanjše stekleničice kolonjske vode, kaj šele parfuma. Na oknu je zagledala starinsko srebrno posodo. Tisti dan, ko je babica umrla, je Nisabeim natočila vanjo rožno vodo, imenovala jo je «solze vrtnic«. S to vodo si je, kot je navada, omočil roke in obraz vsakdo, ki je ‘prišel' kropit. (Nadaljevanje sledi) i!BFn\KTVO' TRST - UL MO NTECCHI 6 II TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. ■20' — Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 lir -četrtletna 2 250 lir’ polletna 4400 lir celoletna 8.100 lir SFRJ posamezna številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (40.000 starih .dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska TV«; 11 M74 _ Za SFRJ- ADIT DŽS Ljubljana Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda — Oglasi’za tržaško in go riško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubblloitči Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja' in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst__________________________________________________________________