^Jes
'°K t%
/Iuerisk/i Domovi
NO. 88
Arjim' e m tem m— ho
AM€RICAN IN SPIRIT #0R€1GN IN llANGUAG€ ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
—	*	SLOVCNIAN
Serving Cxu«ago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, JoUet, San Francisco. HORNING N€W$PAP€B Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver. Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Bock Springs, all Ohio
CLEVELAND, OHIO,, MONDAY MORNING. AUGUST 11, 1930
Edmund S, Untie: ZDA morajo odobriti SALT pogodbo s Sovjetijo!
SAN FRANCISCO, Kal. — Na sestanku tukajšnjega Commonwealth Cluba in lokalne podružnice Sveta za zunanje zadeve je tajnik za zunanje zadeve v Carterjevi administraciji Edmund S. Muskie rekel, da ameriški senat mora odobriti SALT II pogodbo, ki sta jo podpisala predsednik Jimmy Carter in sovjetski voditelj Leonid J. Brežnjev na Dunaju pred 14 meseci.
Po sovjetski zasedbi Afganistana decembra lani, je Carter predlagal, naj bi ameriški senat odložil razpravo o SALT II pogodbi in glasovanje o njej za nedoločen čas oz. dokler Sovjetska zveza ne bo odkoplicala domov iz Afganistana vse svoje vojake.
Od vsega začetka je pa Carter poudarjal, da je SALT II pogodba dobra in važna in da mora biti končno tudi odobrena. Le na podlagi te pogodbe bo mogoče nadaljevati pogajanja z ZSSR o omejevanju oborožitve, je dodal.
Najnovejša izjava tajnika Muskieja pa kaže tudi na nekakšen premik v taktiki predsednika Carterja glede odobritve SALT II. Postalo je vsem jasno, da Sovjeti ne bodo zapustili Afganistana v doglednem času, morda več let ne. Zato ugibajo opazovalci v Washingtonu, D.C., da Carter in Muskie pripravljata teren za odobritev SALT II tudi v slučaju, da so sovjetske čete še vedno v Afganistanu.
Republikanska stranka je v svojem programu,, sprejetem na nedavni konvenciji, edkloniia odobritev SALT II Pogodbe. S tem stališčem soglaša tudi Ronald Reagan. Ker bo ena glavnih potez Carterjeve volivne kampa-nje prikazovati Reagaha kot človeka, ki je pripravljen lvegati vojno s Sovjetsko 2vezo, se mora predsednik zajemati za zmernejšo politiko napram Sovjetski zvezi. ------------o------
Vesoljska postaja Viking I ne bo več Pošiljala slik
PASADENA, Kal. — Ame-Kška vesoljska postaja Vik-*ng I, ki obkrožuje Mars že 0(1 19. junija 1976, ne bo več Pošiljala slik s tega “rdeče-§a” planeta.
Znanstveniki v Jet Propul-Sl°n. Laboratory v tem me-stu, kjer so kontrolirali , po-^tajo skozi štiri leta, so ugas-r’ili radio na postaji za ved-no- Ker je zmanjkalo goriva na postaji, s katerim so Vik-|ng I držali v ravnotežju, se •ie začela postaja obračati. S tera je tudi postala neupo-rabna za nadaljnje znanstve-Po raziskave.
V svojih štirih letih brezhibnega delovanja je Viking ^ Poslala več deset tisoč slik
r^^a;.....................
* °o&oTnrffTnrsiiTnroTnnnnnr
VREME
Pretežno oblačno in soparno danes z možnostjo krajev-nlh neviht. Najvišja tempe-ratura okoli 80 F. Sončno in PNjetno jutri z najvišjo temperaturo okoli 82 F.
Novi grobovi
Emma Jan/. (Janc)
Pretekli petek popoldne je v Slovenskem domu za ostarele na Neff Rd. umrla 88 let stara Emma Janz (Janc), rojen Župančič na Bledu, Slovenija, od koder je prišla v ZDA leta 1914, vdova po pok. možu Johnu, mati ge. Emme Borowski in pok. Albina, 2-krat stara mati, 4-krat prastara mati, članica ADZ št. 4, kr. 1 Progresivnih Slovenk Amerike ter kr. 110 Woodmen of the World. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes dopoldne ob 9.15, v cerkev sv. Felicite ob 10, nato na pokopališče Vernih duš. Družina priporoča darove v pokojničin spomin dobrodelni ustanovi darovalčeve izbire.
Rose Mary Mlakar
Pretekli petek je v Euclid General bolnišnici po dolgi bolezni umria 62 let stara Rose Mary Mlakar z 23720 Colbourne Rd. v Euclidu, rojena Genome, žena Lester-a J., mati Marcy Kiss, Lester-a ml., Frances in Larryja, 1-krat stara mati, sestra Dominica, Josepha, Mario-a, Louisa, Marie Jaskiewicz, Rite Mae Maljarik ter pok. Edith Frate in Anne Concar. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes dopoldne ob 8.45, v cerkev sv. Roberta ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš.
209 Kubancev se vedno v prostorih ameriškega urada v Havani
HAVANA, Kuba. — Dne 2. maja letos je okrog 380 kubanskih državljanov vdrlo v urad ameriškega tajništva za zunanje zadeve v tem mestu. Kubanci so hoteli zapustiti domovino in so prišli vložit prošnje za ameriške vizume.
Režim Fidela Castra je organiziral napad na čakajoče Kubance, ki so se zatekli v prostore ameriškega urada. Do nedavnega je bilo v teh sobah strnjenih okrog 280 ljudi. Pretekli teden se je pa 80 teh vrnilo na svoje domove.
Tiskovni predstavnik tajništva za zunanje zadeve * 3
Iranci nadaljujejo z demonstracijami v Washingtonu, D.C.
WASH INGTON, D.C. — Iranski študentje, katerim se pridružujejo tudi člani ameriške črnske muslimanske, organizacije, nadaljujejo s svojimi demonstracijami v tem mestu. Washingtonski policisti skušajo vzdrževati red, a jim delajo preglavice predvsem Amerikanci, ogorčeni nad demonstranti in iransko vlado, ki jo vidijo v ozadju teh demonstracij.
Ko korakajo demonstranti po ulicah, jih obmetavajo z jajci, gnilim sadjem in s trdnejšimi predmeti na pločnikih čakajoči Amerikanci. Novinarji, ki vse to opazujejo, poročajo, da se udeležujejo tako demonstracij kakor pro-tidemonstracij vedno isti ljudje. Metalci jajc na demonstrante npr. imajo že svoja stalna mesta in vedo tudi, po kateri poti je najlažje zbežati policistom, ki jih lovijo zaradi metanja teh jajc in drugih predmetov.
Nekaterim policistom namreč že popuščajo živci, ker so pod stalnim pritiskom o-beh strani in še posebno, ker nekatera metana jajca in sadja zadenejo tudi nje.
Kar skrbi policiste in tudi Carterjevo administracijo v zvezi s temi demonstracijami, je naraščanje napetosti med Amerik ahci napram Irancem. Ako bi se demonstracije spremenile v nerede, menijo, bi to silno otežkočilo položaj ameriških talcev v Teheranu.
David Passage je dejal v Washingtonu, D.C., da so kubanski policisti doslej pustili odhajajoče Kubance pri miru in jih niso ovirali.
Po odhodu omenjenih Kubancev domov, je ostalo v prostorih ameriškega urada okrog 200 drugih, ki se ne u-pajo zapustiti tega zatočišča kljub skoraj neznosnim razmeram, v katerih so prisiljeni bivati.
Pogajanja med ameriško in kubansko vlado glede rešitve tega problema so v popolnem zastoju in nič ne kaže, da bodo kmalu rodila uspeh.
Zadnje vesti DEMOKRATI SE ZBRALI V
NEW TORKU; KONVENCIJA
BO TRAJALA VES TEDEN
*Corpus Christi, Tex. —Orjaški orkan Allen je prizadel teksaško obalo in povzročil precejšnjo gmotno škodo. Človeških žrtev pa ni. Sedaj so najbolj nevarne za prebivalce južnega Teksasa poplave. Na nekatere predele je padlo tudi do 15 inčev dežja.
'‘Washington, D.C. — Predstavniki naj večje ameriške telefonske družbe AT&T in delavskih unij so dosegli 3-letno delovno j pogodbo, ki predvideva povišanje plač kar za 54 odstotkov tekom naslednjih treh let. Pogodba je preprečila štrajk delavcev AT&T.
•‘Miami, Fla. — Nek špansko govoreči potnik je ugrabil potniško letalo letalske družbe Air Florida in ga prisilil, da je poletelo na Kubo. Na letališču v Havani se je ugrabitelj predal kubanskim policistom, letalo se je nato srečno vrnilo v Florido. Na letalu je bilo 33 potnikov in članov posadke.
*Te'heran, Iran — Dosedanji prosvetni minister Mohamed Ali Radžaie bo postal novi iranski ministrski predsednik. Imenoval ga je predsednik Abolhasan Bani-Sadr. Radžaie, ki je star 47 let, je sprejemljiv verskim skrajnežem, ki imajo večino v parlamentu. Za časa šahovega režima je Radžaie. prestal 4 leta v zaporu.
'•‘Belfast, Sev. Irska — V zadnjih dneh ie bilo več izgredov v tem in drugih mestih te pokrajine. V 11 letih, odkar traja državljanska vojna na Severni Irski, je umrlo 2046 osel).
V ZDA najnižji davek na gazolin
Ko slišimo o. 50 centov davka na gazolin, še to vendar ni tako hudo, če sličen davek primerjamo z drugimi drža vami. V Italiji je na vsak galon gazolina, $1.54 davka, v Belgiji $1.18, v Zahodni Nemčiji $1.02, v Angliji 69 centov, v Španiji 55 centov, v ZDA pa je 12 centov.
Jimmy Carter
NEW YORK, N.Y. — Danes se bo začela v znanem Madison Square Gardenu v tem mestu konvencija demokratske stranke, na kateri bodo zbrani delegati imenovali letošnjega strankinega p r e d s edniškega kandidata. Nobenega dvoma ni več, da bo demokratski kandidat letos, zopet predsednik Jimmy Carter.
Vsi poznavalci razmer v demokratski stranki pa soglašajo, da bodo razprave na konvenciji burne, morda tudi zelo škodljive za stranko. Že danes bodo delegati namreč razpravljali o pravilih konvencije, nato pa o njih tudi glasovali.
Glavna, najspornejša točka današnje razprave bo predlog sen. Edwarda M. Kennedyja in več drugih delegatov, naj bodo vsi delegati svobodni v tem smislu, da bodo' lahko glasovali za tistega predsedniškega kandidata, o katerem mislijo, da bo najboljši tekmec Ronaldu Reaganu in Johnu Andersonu na letošnjih volitvah. Na podlagi primarnih volitev in državnih strankinih konvencij je namreč velika večina delegatov vezana ali na Carterja ali Kennedyja.
It.
Obisk J, Vrhovca v Rimu in Slovenci v Italiji
3. Ko prihajajo v Italijo in tudi v našo deželo r*zni diplomatski zastopniki iz Jugoslavije (iz Ljubljane in iz Beograda) se navadno srečujejo z zastopniki vseh komponent naše narodne skupnosti, kot je bil primer tudi sedaj v Rimu.
To pomeni, da se zavedajo,1 da smo tudi Slovenci, kot o-stala italijanska družba, politično in kulturno diferencirani, da živimo v pluralistični družbi. To je od njihove strani gotovo pozitivno.
Toda kadar gre za praktič-i ne posege v življenje slovenske narodne skupnosti v Italiji, vidimo, da delajo zelo o-stre razlike. Npr. vsa sredstva javnega obveščanja v Sloveniji in sploh v Jugoslaviji (časopisi, radio, televizija posebno v Ljubljani in v Kopru) poznajo le tiste zamejske Slovence, ki so, recimo, levo usmerjeni, drugih zanje ni.
.(Opomba ur. A.D.: Isto velja tudi za Slovence v ZDA in Kanadi, da o Aipentini in drugih deželah, v katerih bivajo narodno zavedni Slovenci, sploh ne govorimo.)
Tudi o vaši stranki Slovenska skupnost, ki ste vi njen goriški pokrajinski tajnik, malokdaj poročajo in še takrat le mimogrede.
Pred leti, ko je bil Stane Kavčič predsednik slovenske vlade v Ljubljani, so v tem oziru začeli biti bolj odprti in so govorili o “enotnem slovenskem kulturnem prostoru”. Potem se je pa znova vse “zaprlo”.
Ali se vam ne zdi, da je takšno postopanje naše matične države, posebno še Slovenije, v bistvu škodljivo za našo narodno skupnost v zamejstvu, ker nas dejansko ločijo v dve kategoriji, med privilegirane in zapostavljene Slovence?
Mislimo, da bi matična dr-
žava na rojake v zamejstvu ne spiela gledati skozi dvojna dogmatična partijska o-čalg.
Goriški del Slovenske skupnosti je leta 1975 z veliko odgovornostjo prevzel nase odločitev, da vzpostavi stike z oblastmi v Sloveniji, ker jih prej ni bilo. Konkretno s Socialistično zvezo delovnega Ij udstva Slovenije.
Bili smo gostje v Novi Goriči ih Ljubljani; tudi oni so si ha‘naše povabilo lahko o-gledali našo stvarnost. V gosteh smo Imeli' predsednika SZDL ; Mitjo Ribičiča. Menim, da se je od takrat nekaj Je premaknilo.
Mi. izhajamo, iz temeljnega prepričanja, da brez živega stika z matičnim narodom nobena manjšina ne more ži-. veti. V Jugoslaviji vlada določen sistem, ki ga vsi poznamo, ki pa je dosegel nekatere uspehe'zlasti v zunanji politiki, Ju jih ne gre zanikati.
Že ob samem začetku teh stikov smo prikazali naša stališča, ki jih je matična domovina doslej upoštevala in spoštovala. Sama izjava Mitje Ribičiča na obisku pri Slovenski skupnosti na Primorskem, namreč da je Slovenska skupnost potresomer, po katerem se ugotavlja življenjska sila in zavednost slovenske manjšine v Italiji, nam dovolj pove.
To se pravi, da so tudi oni spoznali življenjsko važnost samostojne slovenske stranke in da se klub objektivnim težavam stvari počasi vendarle urejujejo v prid manjšine.
Res pa je, da so še primeri, kakor jih navajate, vendar menim, da se bo dalo z večjim obojestranskim obveščanjem in sporazumevanjem odpraviti še marsikaj, kar sedaj škoduje slovenski narodni manjšini v Italiji.
K. G.
Predsednik Carter in njegovi predstavniki nasprotujejo temu predlogu in so prepričani, da bodo zmagali nad Kennnedj'jevci. Čeprav Edward Kennedy še trdi, da bo zmagal on, večina njegovih svetovalcev ni istega mnenja.
Program stranke
Sen. Kennedy in liberalno krilo demokratske stranke sta prepričana, da bo program stranke, ki ga bodo predlagali Carterjeve!, preveč konservativen. Zato se bodo Kennedyjevci in drugi liberalci potegovali za spremembe v tem strankinem programu, ki bodo ohranjale tradicionalno, 1 iberalno socialno politiko, katero zagovarjajo demokrati že od časa predsednika Franklina D. Roosevelta.
Robert Strauss, ki jr. načelnik predsednikove kampanjske organizacije, je priznal novinarjem, da bodo Kennedyjevci dosegli nekatere zmage glede vsebine strankinega , programa. Sen. Kennedy bo sam govoril na zasedanju konvencije jutri zvečer.
Včeraj je sen. Kennedy večkrat izjavil, da je dosegel nekatere zmage v pogajanjih s Carterjevimi predstavniki in da bo menda strankin program njemu sprejemljiv.
Glavna skrb predsednika Carterja in njegovih podpornikov je sedaj, kako doseči enotno stranko za boj proti republik ancem. Ker sen. Kennedy nadaljuje s svojimi napadi na predsednikovo sposobnost in na smeri tako zunanje kot domače politike Carterjeve administracije, je dvomljivo, da se bosta docela sprijaznila po konvenciji.
To vprašanje je še bolj aktualno, ker vsa javna povpraševanja kažejo, da vodi z zanesljivo večino pred Carterjem Ronald Reagan. Sedanja povpraševanja tudi kažejo, da ima republikanska stranka možnost doseči večino ne samo v senatu, marveč tudi v predstavniškem domu Kongresa.
Svetlejša točka za Jimmy-ja Carterja je ugotovitev, da mu zadeva, ki se je razvila o-krog dejavnosti njegovega brata Billvja, ne bo veliko škodovala.
Beginova vlada želi obnovitev pogajanj z Anvarom Sadatom
JERUZALEM, Izr. — Člani izraelske vlade so se sestali pod vodstvom ministrskega predsednika Menahema Begina in obravnavali možnosti za obnovitev pogajanj o palestinskem vprašanju z egiptskim predsednikom An-varom Sadatom.
Sadat je prekinil nadaljnja pogajanja zaradi priključitve Jeruzalema Izraelu. Izraelska vlada je izjavila, da želi nova pogajanja z Egiptom, ni pa kazala nobene popustljivosti glede položaja oz. pravnega statusa Jeruzalema.
Iz Clevelanda in okolice
Sijajen uspeh SuperTeam piknika na Pristavi—
Včerajšnji “SuperTeam” piknik na Slovenski pristavi, ki ga je priredil Slovenski športni klub, je sijajno uspel. Udeležba je bila zelo velika, hrana okusna, tekme pa dobro organizirane in zanimive tako za udeležence kot za gledalce.
Romanje v Frank—
Društvo SPB Cleveland prosi vse, ki želijo potovati na romanje v Frank z avtobusom, naj se prijavijo čim prej! Romanje bo v nedeljo,
7.	septembra. Prijave sprejemajo: Vinko Rožman tel. 881-2852, Lojze Bajc tel. 486-3515 in Marija Mauser tel. 391-2761.
Rojstni dan—
V četrtek, 14. avgusta, bo praznovala svoj 87. rojstni ga. Mary Malenšek, ki stanuje sedaj v Slovenskem domu za ostarele na Neff Rd. Ga. Malenšek je bivala dolga leta v St. Clairski naselbini in je mati lastnikov znane Malen-škove mesnice na 1217 Norwood Rd. Slavljenki čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let!
Žalostna vest—
Dne 1. avgusta je v Ljubljani po kratki bolezni umrla ga. Katica Urbanc. Pokojna je bila slovenska učiteljica na Koroškem za časa plebiscita, nakar se je skupaj s svojini pok. možem dr. Antonom Urbancem, odvetnikoim, preselila v Ljubljano. Ga. Urbanc zapušča tri sinove: dr. Vladimirja (Montreal, Kan.), dr. Petra (Toronto, Kan.) in dr. Antona (Caracas, Ven.). Naše sožalje!
Predsedniška debata tudi v Clevelandu—
Liga volivk je sporočila, da bo debata med Jimmyjem Carterjem in Ronaldom Reaganom v Clevelandu v zadnjem tednu oktobra. Carter in Reagan bosta debatirala tudi v Baltimore, Md. in Portland, Ore. Podpredsedniška kandidata George Bush in Walter Mondale pa se bosta pomerila v1 Louisville, Ky. Zaenkrat ni znano, ako se bo neodvisni predsedniški kandidat John B. Anderson pridružil debatam med Carterjem in Reaganom.
irzxxxzxjtzzxzxzxxxxxxxxzj
Izraelci so rekli, da Jeruzalem ne. more biti del pogajanj o palestinski avtonomiji. To je glavno, nerazdružljivo mesto Izraela in o tem ni mogočih nobenih pogajanj ali sprememb.
V svojem zakonu o priključitvi Jeruzalema so Izraelci , zagotovili, da bodo skrbno varovali vsa verska svetišča v tem mestu —- krščanska, muslimanska in judovska — ter da bodo imeli pripadniki teh verstev popolno pravico obiskovati ta svetišča.
Predstavnik ameriškega tajništva za zunanje zadeve je rekel novinarjem, da tudi ZDA želijo obnovitev pogajanj med Egiptom in Izraelom. To so tudi povedali Sadatu.
' KHURISKA DOMOVINA, AUGUST M, 1980
Ameriška Domovina
V V* » I/If V V— •!« » Ali
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio - M	No. 88 Monday,, Aug. 11, 1980
Dva skregana bratca in Amerika
Da sta Leonid Breznjev, vsemogočni gospodar, Sovjetske zveze, in njegov tekmec in protivnik Ena Guofeng na enakem položaju v ljudski republiki Kitajski, ideološka in politična bratca, ne more biti ugovora, Oba prisegata istem Marxu in njegovemu mana-gerju Leninu, oba vladata s totalitarno diktaturo, oba dopuščata le eno politično formacijo v deželi — komunistično partijo, oba zasledujeta isti končni cilj: svetovno dominacijo marksizma. Razlika je le v tem, kdo mu bo stal na čelu, kadar bo Kitajska s pomočjo Amerike in drugih svobodnih držav, ki tekmujejo med seboj, katera bo razvila boljše trgovske odnose s Kitajsko, gospodarsko in predvsem vojaško do neke mere dohitela Sovjete.
Brežnjev in njegovi trabanti igro opazujejo in skrbno zasledujejo. V nji vidijo nevarnost, da bi Sovjetska zveza zaradi ogromnega človeškega potenciala Kitajcev mogla zgubiti vodilno vlogo v svetovnem komunizmu: tem bolj, ker v primeru z rasno enotnostjo rumenega človeka sovjetski imperij sestavljajo izredno raznolike rasne in etniške skupine, težeče proti centrifugalnemu razvoju na ogromnem azijskem teritoriju Sovjetske zveze. Zgodovinska dejavnost v svetovnem razvoju komunizma in njegova končna zmaga se v nobenem primeru ne sme prepustiti nadvladi in vodstvu rumene rase, ki se je ruski človek prav tako boji kot ostali svet. Zatorej je tieba vse storiti, dokler je še čas, da se razvoj zgodovinskega komunizma v to smer prepreči in popolnoma onemogoči. Takšna je politična in vsaka druga strategija Leonida Brežnjeva in tovarišev v Moskvi.
Nobena novica se ne odkrije, če se reče, da Sovjetska zveza od Stalinove smrti dalje dosledno in načrtno objema in obkrožuje kitajski imperij od vseh strani. V tem smislu je treba razumeti njen aktivni poseg na Indokino, kjer se je z veliko vojaško in denarno podporo usidrala v Vietnamu in ga sedaj z u-spehom uporablja kot vojaško sposobnega satelita za izpolnitev svoje strategije na južnoazijskem prostoru. Gledana s tega vidika dobi vojaška operacija Amerike v južnem Vietnamu svoj smisel in pomen, žal zavoljo zgrešene strategije ameriškega vojaškega in političnega vodstva ni uspela. Posledice so porazne ne samo v ogromni tragediji Kampučije, ampak tudi v dejstvu, da služijo danes po Ameriki zgrajene 'moderne pristaniške naprave v zalivu Tonkin sovjetskim podmornicam za oporišče. Od tam kontrolirajo, oborožene s “cruise” raketami, morsko ožino Malacca, skozi katero se prevaža dragoceno olje za Japonsko; tudi ni daleč Indijski ocean s Perzijskim zalivom ...
Sovjetsko totalno obvladanje Vietnama, ki je postal zaradi gospodarske in vojaške odvisnosti od Sov-jetije poslušen aktiven satelit — kakor Kuba — pomeni za komunistično Kitajsko oster trn naravnost v srce obrnjen, saj je Vietnam njen mejaš. Z vojaško zasedbo Afganistana so Sovjeti dobili v oblast še Hindukuš na zahodni kitajski'meji in s tem sklenili svoje klešče okrog svojega komunističnega rivalnega bratca na a-zijski celini ter jih raztegnili z uporabo vietnamskih pristanišč tudi čez južno-kitajsko morje. Že po drugi svetovni vojni so Sovjeti zgradili na Daljnem vzhodu na Pacifiku močno mornarico, obsegajočo osem misil-skih križark, deset rušilcev in fregat, 75 podmornic in še druge bojne ladje, od katerih mnoge uporabljajo pomorske baze v Vietnamu in tako obkrožajo Kitajce tudi na mor tu. Na 4000 milj dolgi celinski meji med Moskvo in Pekingom pa imajo Sovjeti nič manj kot 45 divizij (ca. 450,000 mož) polno moderno opremljenih s T-72 najnovejšimi tanki, z zadnjimi novostmi izpopolnjenimi helikopterji in raketami. V zraku pa to silo ščiti vsaj 500 bombnikov in 1,500 napadalnih letal.
To niso mačje solze na tovariše v Kitajski, ki imajo sicer dokaj obsežno, vendar zelo zastarelo zračno silo, da ne govorimo o njihovi izredni šibkosti za obrambo na morju. Imajo pa tudi Kitajci jedrsko orožje, zlasti pa neizčrpne rezerve človeškega “materiala”, in to jim verjetno daje pogum, da se kregajo z Moskvo in jo na vse načine izzivajo (kot npr. obisk Hua Guo-fenga Sovjetom v brk Jugoslavije in Romunije, ali nedavni sestanek s predsednikom Carterjem v Tokiu). Glavna sila, ki jo čutijo za svojim hrbtom, je — Amerika. Pa tudi s celotno NATO organizacijo ljubkujejo, češ, da imajo Evropci in Kitajci istega nevarnega sovražnika v Sovjetski zvezi in zatorej skupni interes za
Romanje v Frank
CLEVELAND, O. — V septembru 1965 je Društvo slovenskih prot ikomunističnih borcev, Cleveland, za zaključek 20-letnice naj večje slovenske tragedije, nasilnega, vračanja razorožene sloven-! ske narodne vojske domobrancev, četnikov in Civilistov iz Vetrinja na Koroškem, priredilo romanje k Žalostni Materi božji v Frank, Ohio, ki ga od tedaj dalje ponavlja vsako jesen. :
Letošnje romanje se bo na predlog patrov, ki upravljajo romarsko cerkev, vršilo v nedeljo, 7. septembra. To nedeljo so nam ponudili zato, ker tedaj ne bo drugih narodnostnih skupin tamkaj in ne bomo v razporedu pobožnosti nič vezani na čas in bo tudi pri kosilu manj čakanja in več prostora.
Kakor vsa leta doslej, se bo tudi letos darovala sv. maša za vse žive in rajne Slovence, za bolnike med nami, prav posebno se bomo pa spominjali vseh, ki so se med zadnjo vojno in med komunistično revolucijo borili pod zastavo pravice in v tem boju izgubili svoja življenja.
Romamo v septembru, ko _ so nam posebno živo v spominu dogodki iz septembra v letu 1943: Grčarica, Turjak, Grahovo, s stotinami žrtev, katerim so pripravili muče-niško smrt podivjani partizani. Po kosilu bomo opravili sv. križev pot ob postajah v gozdičku in nato pete litanije Matere božje v cerkvi.
Lepo vabimo vse Slovence, da se nam pridružijo in poromajo z nami, bodisi z avtobusi ali s svojimi vozili. Cena za avtobus je $6 na osebo in prijave sprejemajo:
Lojze Bajc, tel. 486-3515, Marija Mauser, tel. 391-6127, Vinko Rožman, tel. 881-2852,
ki vam bodo lahko pojasnili vsa vprašanja v zvezi z romanjem.
Prosimo, da bi se za avtobuse prijavili čim preje, da bomb lažje uredili vse potrebno z avtobusnim podjetjem.
Čas odhoda kakor tudi napotek za tiste, ki bi se udeležili romanja s svojimi vozili, bo objavljen kasneje.
Odbor DSPB Cleveland ---------o------
Pomoč koroškim študentom
CLEVELAND, O. Večja polovica počitnic je že za nami, čez nekaj, tednov bodo šo-lp zopet zbrale svoje učence k novemu šolskemu letu. Tudi dijaški domovi Mohorjeve družbe v Celovcu se bodo zopet napolnili s podeželskimi dijaki, ki obiskujejo slovensko gimnazijo in med temi
bo tudi to šolsko leto precejšnje število revnih, ki bi brez zunanje pomoči ne mogli študirati. Zanje trka Odbor za pomoč revnim koroškim študentom na dobra srca in ne zaman. Med počitnicami so v ta namen darovali naslednji dobrotniki:
Dr. Mate Resman $100, N. N. v spomin pok. mame $50, Jože in Mara Virant $20, družina Stefančič - Vogel v spomin pok. Marije - Žakelj $20, Mušič Frank v spomin M. Jakopiča $17, družina Štrancer v spomin pok. Frančiške Bolha $10, Pavel Intihar $5.
Po g. Janezu Prosenu so pa darovali:
Društvo Triglav, Milwaukee $150, Dušan Žitnik $20, John Petrič $20, Hinko in Marija Zupančič $20, Štefan Zorc $20, N.N., Marija Vne-bovzeta $15. Rozi Lovše $5 in že objavljenih spominskih darov za $75.
Odbor se v imenu Mohorjeve družbe in v imenu staršev podpiranih študentov lepo zahvaljuje za vsak dar in prosi še za nadaljnje razumevanje in dobrosrčnost, ki jo bo Bog bogato nagradil.
Mohorjeva družba je že nad sto let zvesta svojemu namenu ohranjevanja slovenske besede in krščanstva, zavoljo česar jo je svetniški kandidat in velik Slovenec škof Anton Martin Slomšek ustanovil. Komur je do tega namena, ji bo prav gotovo po svojih močeh pomagal.
Darove hvaležno sprejemajo:
Jožica Jakopič, 29424 Armadale, Wickliffe, O. 44092 Janez Prosen, 16211 Trafalgar, Cleveland, O. 44110 Marija Mauser, 1086 E. 72 St., Cleveland, O. 44103
Odbor za pomoč koroškim študentom -----o----—
Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju
IZREDEN ZLATI JUBILEJ
MILWAUKEE, Wis.—Vsem katoliško usmerjenim Slovencem iz področja velikega mesta Milwaukee je znano, da sta bili ustanovljeni s prihodom slovenskih Ijudi-nase-Ijencev dve župniji za njihove dušne potrebe.
Ena, večja, je župnija sv. Janeza, sedaj v predmestju Milwaukeeja, v Greenfieldu, 84th in Cold Spring Rd., pod vodstvom slovenskih frančiškanov, druga pa Marija pomočnica kristjanov na West Allisu, ki je veliko predmestje Milwaukeeja. Ustanovljena je bila leta 1908. Ker je tekom dolgih let število vernikov narastlo, je bila zgrajena na istem mestu leta 1968
politično, gospodarsko in vojaško (če mogoče) sodelovanje. Ker je tudi v NATO Amerika odločujoča in vodilna sila, je pravzaprav ona, v kateri gledajo tovariši v Pekingu svojega zaveznika zoper Sovjete.
Odkar so se diplomatski, politični in gospodarski odnosi med obema uredili, je zmeraj nevarno, da bi šli Amerikanci v svojem zavezništvu s Pekingom predaleč, posebno še, ker je business izredno navdušen nad tem “prijateljstvom”, ker vidi ogromne možnosti za trgovanje in velike zaslužke. To pa igra v ameriški zunanji politiki znatno vlogo. Komunisti v Pekingu bi posebno radi dobivali iz Amerike moderne tehnološke izdelke, uporabne tudi za vojskovanje, in seveda — o-rožje. Zaenkrat ta reč ni zrela, a bati se je, da bi business dobil vpliv na modro ameriško zunanjo politiko in jo nagnil v popuščanju v prid oboroževanja rdeče Kitajske. To tem lažje, ker so mnogi ameriški diplomati trdili (1. 1949!), in še danes trdijo, da je kitajski komunizem “drugačen” od sovjetskega. Le v čem je drugačen ?
Na takih podstavah grajena ameriška zunanja politika do komunistične Kitajske bi mogla voditi v svetovno katastrofo.	L. P.
nova, lepa cerkev pod skrbnim vodstvom dolgoletnega slovenskega župnika č. g. Matije Setničarja.
Zaradi neizogibnih etničnih razmer in odmiranja slovenskega življa ter nezanimanja mlajšega slovenskega rodu za materin jezik, je v tej slovenski cerkvi umolknila že pred nekaj leti slovenščina s prižnice. Ni pa izginila slovenska pesem s cerkvenega kora. Vsako nedeljo pri eni maši doni slovenska pesem po prostrani cerkvi.
Veliko zaslugo pri tem vztrajnem delu za slovensko nabožno pesem v cerkvi ima vsekakor voditeljica in organistka cerkvenega zbora gdč. Josef in a Imperl, ki vodi ta zbor nepretrgoma že 50 let. Ob tem izrednem jubileju so se župljani odločili Josefini pripraviti primerno priznanje.
Za njen zlati jubilej so v. nedeljo, 26. maja, pripravili’ v novi župnijski dvorani po zaključku zadnje nedeljske maše temu slavju primeren prigrizek, katerega se je udeležilo poleg sorodnikov in pevcev več sto prijateljev in župljanov, ki so slavljenko obdarili z darovi, rožami in s posebno lepo sliko, delo u-metnika — župljana g. Matije Kastelica, priznanega slikarja. To delo bo ostalo slavljenki v trajen spomin in priznanje.
Slavljenka je bila rojena v Cudahy, predmestju mesta Milwaukee, slovenskim star-. šem Francetu in FrančiškF roj. Urbič, ki sta prišla iz Slovenije leta 1910. Josefina je najstarejša od osmih otrok v družini. Zdaj živi z dvema sestrama na domu pred nekaj leti umrlih staršev v bližini slovenske cerkve na West Allisu.
Njena mati je bila sestra č. g. Rudolfa Urbiča, sedaj že upokojenega duhovnika, ki je služboval 28 let na raznih angleških župnijah v škofiji La Crosse, Wis., in sicer vse/ od svojega prihoda v Ameriko leta 1951.
Naša slavljenka se je že kot otrok začela učiti glasbe. Komaj 14 let stara se je pridružila domačemu cerkvenemu zboru. Sedem let pozneje pa je sama postala organistka, ko je tedanji župnik Rudolf Potočnik opazil njene glasbene sposobnosti. Po končani srednji šoli se je vpisala na glasbeno šolo na Alverno College v Milwaukeeju in šolo končala z odličnim uspehom.
Ker pa je plača organista na župniji povsod premajhna za življenje, je tudi Josefina moiala prijeti za drugo delo, ki ga je kot pisarniška pomočnica vršila vsa leta do u-pokojitve pri Kearney & Tre-cker Co Vsakdo pa lahko ve, da je dcojna služba težko delo, toda Josefina je vztrajala in vzdržala.
Ob svojem zlatem jubileju je hotela prenehati z delom tudi pri cerkvi, pa jo je novi župnik rev. Fred Smith pregovoril, da bi še naprej vsaj nekaj let nadaljevala pri tem lepem, čeprav zahtevnem bogoslužnem delu. Tako bo še naprej slovensko petje v tej nekoč popolnoma slovenski cerkvi...
Novi župnik, ki je angleškega rodu, je ljubitelj glas--be in želi slišati s kora lepo slovensko cerkveno petje in s tem daje tudi priznanje pionirjem, ki so gradili v težkih finančnih razmerah pred več desetletji ta lepi božji hram.
Iskrene čestitke in še na mnoga leta,, gdč. Josefina, in Bog Vas živi!
Po podatkih R. U. napisal Frank Rozina
Pridiga msgr, Louis B. Baznika za Baragov dan v Jolietu
Dragi prijatelji škofa Barage!
Pri študiju zgodovine Zedinjenih držav Amerike prav redko slišimo o najbolj duhovitem človeku, ki je kdajkoli pristal na obalah naše dežele. Velik in plemenit misijonar, ki se more primerjati na enaki ravni z Junipero Serra, Fathrom Peter DeSmet, Fa-throm Marquette in pred kratkim v svetnika proglašenim St. John Neumanom iz Philadelphije. In ta misijonar je prav tisti, ki ga s svetim spoštovanjem proslavljamo ta večer pri tej evharistični daritvi. Vsa zgodovina Severnega Michigana v letih med 1830 in 1870 se okreta okrog tega duhovnika, ki ni nihče drugi kot Friderik Baraga, človek od Boga poslan v to deželo.
Kakršnokoli delovanje, ki ga kdo vrši v božjo čast in zveličanje, ne more biti v tem življenju pravilno »cenjeno, če ga ne presojamo v nadnaravni luči in z versko poglobitvijo. Preprostost in obenem veličine svetniških ljudi nikoli ne moremo popolnoma doumeti, ker se pač preveč oklepamo zemskih dobrih, prezremo pa duhovne vrednote.
Glede vsake resnično svete osebe je namreč čudno, da ni-kdo sam o sebi nikoli ne misli, da je svetnik. Sveti in resnično pobožni ljudje ne razkazujejo javno sVojih čednosti in vrlin, kakor generali nosijo svojo odlikovanja ?:a zmago nad sovražnikom.
Ni lahka naloga pravilno ocenjevati življenje in delovanje škofa Friderika Baraga, katerega spomin častimo ta večer.
Škof-misijonar Baraga je napisal mnogo verskih in poučnih knjig ter molitvenikov v več jezikih, a še bolj obširno so drugi pisali o njem. Father Baraga je šel za svojimi Indijanci, kjerkoli in kamorkoli je bilo treba iti. Noben gozd in noben otok v tej prostrani pokrajini mu ni bil neznan. Poznal je vsako stezo in pot, v krhkem čolnu je prevozil nevarne deroče reke, prekoračil nevarna močvirja, in gazil sneg po zaledeni divjini; ta občutljivi in visoko izobraženi duhovnik je hodil od vasi do vasi ter iskal duše teh siromašnih in zapuščenih ljudi.
Pri iskanju duš po nevarnih in razsežnih poteh in širokih voda je misijonar Baraga čestokrat izpostavljal v nevarnost svoje življenje, a vsikdar je bil v največjih nevarnostih kakor po čudežu rešen. Popolnoma predan svojemu poslanstvu v pomoč ubogim in zavrženim divjakom, jih je krščeval, branil, zagovarjal, z njimi živel in čestokrat z njimi jedel njih odvratno hrano, da je sčasoma postal tudi njim podoben. Ves ta čas jih je poučeval in jim pridigal v njih lastnem jeziku o čudoviti božji ljubezni. “Božja ljubezen” je bila vedno in povsod glavna misel in glavni namen njegovega misijonskega delovanja. Ko je smrt končno prekinila njegov vzvišen apostolat, je že čez 4.000 Indijancev čutilo sveto krstno vodo na svojih bronasto-rdečih obrvih.
Izredno je pomembno, da je prav v preteklem mesecu, to je 22. junija, naš sveti oče papež Janez Pavel II. v veličastni vatikanski baziliki sv. Petra v Rimu beatificiral štiri misijonar j e# treh Amerik, ki so delovali med Indijanci, in ameriško Indijanko, ki bo prva od svojega rodu priključena svetnikom Cerkve.
Ta je Kateri Tekawitha, rojena leta 1656 v državi New York. V sedanjem času so nam
potrebni svetniki bolj kot kdajkoli prej, kot je nekdo izrazil: Cerkev brez svetnikov je kakor ljudstdvo brez zgodovine, kulture in tradicije.
Proces za proglašenje svetnikov je zelo počasen in natančen. Molimo, goreče molimo, da bo dan za škofa Baraga kmalu oznanjen, to je dan, ko bo škof-misijonar Baraga proglašen za svetnika Cerkve. Mi moramo moliti in vse storiti, kar je v naših močeh, da bomo kmalu dočakali ta dan.
Svetniki postanejo svetniki po svoji lastni pobožnosti, molitvah in žrtvovanjih, toda svetniki so proglašeni za svetnike po molitvah in prizadevanjih drugih. Torej je naša sveta dolžnost, da pospešujemo in nenehno delujemo za zadevo Friderika Baraga-prvega škofa marquettske škofije, gorečega misijonarja in našega priljubljenega r°; jaka, s pobožnimi molitvami in plemenito požrtvovalnostjo' Sposobni možje in kompe' tentni postulatorji neumorno delujejo na tej zadevi, vendar bodo vsi njih napori propadli-če ne bodo podprti z molitvami in predvse mz materij alnJ in finančno podporo.
Ta dan, 26. julija, je bil Pa^ škofu Baragi posebno drag-ker je posvečen staršem naŠe nebeške Matere Marije, J°a' himu in Ani. Nikdo ne more biti tako brezbrižen in ne!)' valežen, da bi pozabile starš® naše nebeške Matere. Šk° Baraga je ljubil in spoštovai ti dve sveti imeni in je že otrok v Sloveniji do nji)11 gojil posebno pobožnost. Lju' bimo tudi mi Marijo in nje^ starše ter jih v naših molitva!1 goreče prosimo, da Bog usl( ši naša upanja in blagosl°vJ naša prizadevanja za skora)' čnjo beatifikacijo Svojega sN' žabnika Friderika. Za vse d°' sedanje uspehe se lahko ve' selimo in smo hvaležni mogočnemu za izredno p°^r tvovalno delo, ki ga neumoI'I1C, vrši Baragova Zveza. Og1'0' men obseg raziskovanja ^ študija je sedaj v teku v P1' mu. Vztrajno prizadevanj6 t molitvami in delom bo tovo kronano z uspehom.
tl NAšliTvRST


denarno nakaznico za $55 1‘ A.meriško Domovino, kar ! ve, je dar listu. Z listom ser'' zelo zadovoljen. Prav lep’ zdrav/^/sem!
J. KramaI
*
Berwyn, 111. — Cenjen6 ^ redništvo! Hvala za obveS^
■V"
lo. Priložena je nakaznica enoletno naročnino, kar ^ več, je za podporo v tisk6'’ sklad. List Ameriško D0*1^, vino rada bereva in sva |l* di zadovoljna z njo. Ž6^, veliko uspeha pri vašem ^ du in delu, ter vse prav ^ pozdraviva, enako vse dop1' nike in čitatelje tega li3*'3',^
Lojze in Joži
*
Toronto, Ont. — Spošt°'^ no uredništvo! Kmalu mi ; potekla naročnina na '‘j, dnevnik. Upam, da boste P^, vočasno dobili naročnino P . čano zopet za eno leto. 26 vam mnogo uspeha!
Joseph Kolenk0
Girard,' O. urednik! Tu
- Spoštov^;
vam Pril^po-
naročnino za Ameriško »
movino za celo leto, $2 s
:la5>
za tiskovni sklad. Prosim-^ včasih kaj napišete o km6 stvu.
Stanley Se^
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 11,1980
Iran ■!!— wi[ni—Mi.in II..I- Tiitiff1 rn iim'	.. i.i.	i. i..i m  ..im«    , .      .	........ i n i ■■■■■»■ffr— i ■	! ■    i	.   ■■■'»— n it ' .i m    miry
I JOŽKO SAVLI:
Iz tolminskega sveta
I.
Od Tolmina na severno stran se vzdiguje vrsta Tolminskih gora, ki sega najvišje v Vrhu nad Škrbino (2054 m). Z njega se odpira prelep razgled proti jugu in vzhodu na soške hribe kot tudi na vzhodno stran, na široko kotlino Bohinja in na samo Bohinjsko jezero. Z vzhodne, kranjske strani jim pravijo Bohinjske gore. Po vrhovih in škrbinah poteka razvodnica med rekama Savo in Sočo ter med Črnim in jadranskim morjem. Po prvi svetovni vojni je tod tekla državna meja med Italijo in Jugoslavijo, poprej pa stara deželna meja med Primorsko in Kranjsko. Obenem ločijo te gore tudi dva svetova, sredozemskega od celinskega, z vsemi razlikami v podnebju, rastlinskem svetu, pa zato tudi v življenju in delu slovenskih ljudi na tej in na oni strani, tako v značaju kot v čustvovanju ljudi.
Od teh vrhov na južno stran se odpira tudi porečje mrzle vode Tolminke, ki teče mimo samega Tolmina in se južno od njega pod širokim hribom Bučenica izliva v Sočo. Pred prvo svetovno vojno in nekaj let po njej so po Tolminki plavili drva, ker še ni bilo voznih poti skozi boške in grape, ki se s hribov spuščajo k vodi. Pred Tolminom, pod hišo, ki ji pravi “pr Uhaču”, je bila Tolminka zagrajena, tako da je zagrada tvorila “hlovčk”, v katetem so se drva ustavljala. Plavljenje je bilo naporno delo. Stari oče je večkrat pripovedoval, kako je bilo treba splavati po mrzli vodi do nekaterih skal v soteskah reke, kjer so se hlodi radi zagozdili. On sam je večkrat sedel na takem mestu in s cepinom poganjal hlode na-prej.
Še po zadnji vojni so “pr Uhaču” imeli “frnažo” (apnenico) in žgali apno. Nekoliko niže pa je bil v strugi Tolminke zgrajen velik prag, preko katerega je bučala voda. Del nje pa je od tega praga odtekal po veliki roji pod Breščem vse do tolminskega malna in žage pod mostom, Po katerem gre glavna cesta Iz Tolmina, pravzaprav od tolminskega zaselka Zalog proti Mostu (Sv. Luciji), Cerknemu in Idriji.
Na Lokah
Od Uhača navzgor ob vodi Pa se širi obsežnejši terasasti svet Loče ali Na Lokah, ki pripada vasi Zatolmin. Na oni strani vode pa je spet obsežno ravno polje vasi Žabče. Del sveta na dolenjih Lokah je gmajna. Zatolminom ji pravijo “komunsko”, ker uporabljajo poleg ledinskih imen za Posamezne kose zemljišč tudi svojilna imena. Torej po hiši, ki ji svet pripada, če pa je skupna last, potem je “komunsko”. Vaška srenja ima star naziv “komun”. Pred leti, ko so ljudje živeli predvsem od kmetijstva, je bilo na komunskem od pomladi do jeseni Precej živahno. Otroci so pasli drobnico, se zabavali po svoje, od vseh mogočih iger do stikanja za gnezdi. V plitvi vodi Tolminke pa so lovili ludi minke in si jih pekli na ognju. Mogoče jih je uloviti z golo roko, ker se držijo pod Pribrežnimi kamni in so podobni ribam.
Terasasti svet Na Lokah se končuje v kotu med rebri bližnjih hribov. Od tod vodita Pod gore dve dolini, dolina loiminke in njenega pritoka Zalaščke. Obe vodi sta si pred sotočjem utrli pot skozi divje jesni. Tolminka je izdolbla veličastna Korita, nad katerimi s*-' v višini 60 m dviga znani Hudičev most. Zalaščica pa Pribuči iz divje soteske Ska-
kalce, ki je tako tesna, da se med obema bregovoma visoko nad vodo drži kot naravni most ogromna skala, imenovana Medvedja glava.
Nad Hudičevim mostom nekoliko više, tik nad cesto, je vhod v Dantejevo ali Zalaško jamo. Domačini ji pravijo “Dancetova”. V starih časih naj bi v njej prebivala “jaga baba”. Stara govorica pa ve povedati, da naj bi oglejski patriarh Pagano della Torre (1318- 1332) leta 1319 gostil tega velikega pesnika. Patriarhi so imeli namreč v Tolminu svoj Dvor. Dante naj bi ob pogledu na divje soteske Tolminke dobil navdih za pesnitev o peklu svoje “Božanske komedije”. Dantejeva jama se vije v notranjost gore .skoraj 4 km daleč.
Dolina Zalaščice
Dolina Zalaščice sega s svojimi grapami pod vrhove Kuka (1838 m), Vogla (1923 m) in Škrbine oz. Vrha nad Škrbino. Za Voglom je prehod Globoko (1828*m). Staro izročilo pravi, da so tu čez prenašali iz Bohinja celo mrliče pokopavat na prafaro sv. Da*‘ ni jela pri Volčah blizu Tolmina onstran Soče. Krščanstvo se je širilo iz Ogleja in onstran gora še ni bilo nobene fare.
Pod Voglom pa do Škrbine se vleče obsežna polica, katere robovi strmo .padajo navzdol. Na njej je velika planina Razor (1300 m), ki pripada vasi Poljubinj. Na tej planini je tudi dobro oskrbovana koča tolminskega planinskega društva.
Do robov te police segajo senožeti gorskega sela Ravne (915 m), najvišjega naselja tolminske okolice, ki pa je danes že skoraj opuščeno, ker je zelo oddaljeno. Tudi mnogo niže ležeča vas Zalaz z več zaselki kot Skavnk, Pierbla in druga, se razseljuje, ker se nahaja v prevelikih strminah. Okopavanje lazov in košnja rutov, samo za obstanek, sodi že v preteklost.
Slikovit in sončen pa je za-laški zaselek Laz na skalnatem in z grmičjem poraslem kuclju nad Koritami, prav na brdu med obema dolinama. Od tod se druga pot obrne po dolini Tolminke do vasi Čadrg (626 m), ki se tudi vleče na obsežni polici s strmimi robovi. Vas slovi po dobrih hruškah daleč na okoli. Pod njo pa ,je drug zaselek Ozidje v rebrih nad Tolminko. Tudi ta je zapuščen. Do let po zadnji vojni so ljudje v teh krajih živeli največ od živinoreje, nekaj krav, poleg tega pa številne ovce in še številnejše koze. Ko je industrija dala novih možnosti zaslužka, so se začeli odseljevati v svet.
Ugasnitev kulturnih vrednot
Zaradi odseljevanja pa je začel ugašati tudi starinski, arhaični življenjski in duhovni svet teh krajev, preden si je slovenski izobraženec mogel domisliti, da skriva kulturne vrednote, ki so drugod že izginile. Zalaščeni, Ravnharji in Čadržni so se od dolinskih prebivalcev tolminske okolice ločili že na zunaj po težaški hoji, najsi so šli po ravnem ali po strmini. Njihov težaški način hoje in ponašanja, pa tudi zategla govorica je postala predmet oponašanja in norčevanja. Nekdo je v šali celo zatrjeval, da še kokoš, ki jo prinesejo od Zalaz, hodi drugače.
Njih okorna govorica je imela nekaj zanimivih posebnosti. Tolmin, kamor so hodili k maši in po opravkih, je bil že zunanji svet. Rekli so, da grejo “v deželo”. Pri tem so poleg predloga uporabljali
Ohio KSKJ dan odlično uspel!
Cleveland, Ohio — Ohio Federacija K.S.K.J. drutšev je zadnje tedne agilno vabila na Ohio K.S.K.J. Dan in piknik v nedeljo, 3. avgusta, na farmi Sv. Jožefa. Bliže je datum prihajal, bolj nas je skrbelo, ker so vremenske napovedi zadnje dneve strašile s slabim vremenom. In res, v soboto zjutraj in zvečer je nad Cleveland pridivjal vihar, kakršnega zlepa ne pomnimo. Dan se je nenadoma pomračil kot da je noč, bliskanje in trčska-nje je sekalo med silnim nalivom, ki je ulice spremenil v hudournike. Vihar je ruval drevesa, trgal električne žice, da so celi predeli mesta bili več ur brez elektrike. Še v soboto zvečer se je okrog 5. ure čisto stemnilo kot da je že noč in zopet je silen naliv spremenil ulice v reke. Slovenske naselbine v Clevelandu sicer niso bile hudo prizadete, v vsem mestu pa je vihar povzročil več kot en milijon škode.
Še v nedeljo je predpoldne rosilo in nič ni kazalo na izboljšanje vremena. Celo takrat, ko so se ljudje odpravljali na piknik v tihem upanju, da bo le dež nehal, so letele kaplje z neba. A glej čudo! Sredi; popoldneva so postali oblaki tanjši, tu in tam vmes je pokukalo sonce, oblaki so se razpršili in imeli smo lep, prijeten sončen' dan, ki je kmalu spravil vse obiskovalce na pikniku tv dobro voljo.
Iz Jolieta je pripeljal avtobus mlade K.S.K.J. tekmovalce in tekmovalke za žogo-metno tekmo. Vsi mladi so se dobro postavili, potek tekmovanja pa bo objavil direktor atletike.
Avtomobili so se kar vrstili, da so se pikniški prostori kmalu napolnili z veselimi ljudmi.
Odlična zamisel za Ohio K.S.K.J. Dan je bilo tekmovanje harmonikarjev. Slovencem še ne bo zmanjkalo muzikantov. Da bi le slišali, kako naša mladina v starosti od 10 do 16 let zna imetno igrati na diatočne harmonike, marsikateri bi prekosil izkušene stare harmonikarje. In s kakšnim veseljem ter zanosom igrajo poskočne slovenske melodije. Poleg športa je godba pač najbolj privlačen način kako pritegniti mladino.
Kuhinja in stojnica s pecivom sta bili dobro založeni, oboje je bilo odlično organizirano in pohvale vredno. Tudi okrog mize z “instant” srečo za dobitke se je vedno gnetlo polno ljudi, nekateri za zabavo, vsak pa je bil sre-ččn, če je pravo potegnil.
Stari in mladi so imeli veliko zabave pri otroških igrah in tekmovanjih — ne samo za otroke, tudi starejši so se vrinili med mlade,, da je bilo še več smeha.
Kadar se zberejo dobri ljudje iz različnih krajev, je tudi povsod in med vsemi lepo domače razpoloženje. Na tem pikniku in Ohio K.S.K.J. dnevu so Clevelandčani pozdravljali goste iz Barbertona, Lo-raina, Girarda in še iz drugih
še nek trdi “b”(ta zamenjala v tolminskem govoru glas “v”): “Wun’ u b-dežel!” — Tako je odgovoril npr. nekoč zalaški mulec na vprašanje: “Kje je Bog?” Mislil je seveda na tolminsko cerkev. Soseda, ki je bil od Zalaz, pa je mojo mamo, ko je bila še majhna, sprejela zjutraj z nagovorom: “A sa t’ ž’ b-zgnal?”. Kar je pomenilo: izgnali iz postelje. Ta “b” je pomenil torej: ven, iz. Enako kot “vy” v sever neslovanskih jezikih (češkem, slovaškem).
(Dalje)

«>
£
J j
X %
X
«► ; *
j» j 1
; I
4*44**4»****4*444*4*4*4444+444*44++444*4*+**4»**4**»44*»444***4§*4**4i
KOLEDAR
društvenih prireditev
oddaljenih krajev, oni pa so bili veseli, ko so se srečali s tukajšnjimi starimi prijatelji in znaci. Prijateljsko povezovanje med K.S.K.J. članstvom je tudi glavni namen te osrednje K.S.K.J. prireditve.
Na svidenje zopet prihodnje leto na Ohio K.S.K.J. dnevu!
Jože Melaher
-------o--------
KNJIGA 0 ETNIČNIH RADIJSKIH ODDAJAH
Library of Congress v Wash-ingtonu je izdala knjigo pod naslovom Ethnic Broadcasting in the United States. Napisal jo je Theodore C. Grame. Je poskus pregleda radijskih programov v različnih jezikih. Za Slovence pregled sicer ni popoln, manjka n. pr. mesto Milwaukee sploh, prav tako niso omenjene slovenske oddaje v Chicagu, pač pa so omenjene slovenske oddaje v Clevelandu z imeni nekaterih osebnosti.
Kdor bi knjigo rad imel, jo lahko naroči brezplačno na naslovu: American Folklife Center, Library of Congress, Washington, D.C. 20540. Za tiste, ki jih zanimajo radijske oddaje v različnih jezikih etničnih skupin v Združenih državah, je knjiga vsekakor zelo zanimiva.
, —t----o-----
Krivično obdavčenje Kolirmbovihvilezov
• i ‘ j * ’	1 A i .	i V'
Washington, D.O. — Senatni finančni odbor je odobril zakonski predlog, da se organizaciji Kolumbovih vitezov zopet prizna status katoliške bratske organizacije in s tem pravico do davčne oprostitve.
Tozadevni zakonski predlog je predložil senator Dave Du-r e n b e r g,e r, republikanec, Minn., da se popravi krivična odločitev davčne uprave — Internal Revenue Service — ki je leta 1976 odvzela katoliški organizaciji Kolumbovih vitezov pravico do davčne oprostitve, ker sprejema samo katoličane. Davčna uprava se je postavila na stališče, da organizacija Kolumbovih vitezov dela razliko glede vere in rase in zato nima pravice do davčne oprostitve.
Senator Durenberger, ki je sam član Kolumbovih vitezov, je svoj predlog podkrepil z lastnimi izkušnjami: “Po ■ svojem sodelovanju pri tej organizaciji osebno vem, koliko dobrega ti storijo. Davčna uprava nikakor ne bi smela ovirati tako obširno dobrodelnost s svojo zmotno odločitvijo.”
Če bo senat zakonski predlog odobril, bo zakon retroaktiven do leta 1976, ko je davčna uprava Koli imbovim vitezom ukinila davčne olajšave.
-----o—----
Raziskovanje etničnih arhivov
Balch Institute for Ethnic Studies je prejel $59.379 denarne podpore, da izvede dvoletni načrt za temeljit študij rokopisov in zbirk arhivskega gradiva narodnostnih skupin v ZDA. Ti osebni zapiski organizacij se nanašajo na. devet narodnostnih skupin. Poleg važnih dokumentarnih podatkov o narodnostnih skupinah nudijo ti arhivi tudi koristne podatke o šolski vzgoji ter evropski politični in diplomatski zgodovini. Mnogo arhivskega materijala hranijo narodnostne bratske organizacije, ki so naj starejše organizacije narodnostnih skupin.
-----o--------—
Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k svojim!
AVGUST
13. — Odbor Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. priredi “$3000 Reverse Drawing” in večerjo v korist Doma. Začetek ob
6.15	zvečer.
17.	—Žegnanje pri fari Marije
Vnebovzete v Collinwoodu. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
23.	— Pevski zbor Korotan
priredi večerjo s plesom na Slovenski pristavi. Začetek ob 6. zvečer. Igra Alpski Sekstet.
24.	— Društvo Triglav, Milwaukee, priredi športni dan in piknik v Parku. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, tekme v odbojki in zabava s plesom. Igrajo “Veseli Slovenci” iz Sheboygana.
SEPTEMBER
7.	— Društvo S.P.K.B. Cleveland priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio.
13. — Pevski zbor Fantje na
vasi priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer.
21. — Oltarno društvo sv. Vida priredi svoje vsakoletno kosilo v avditoriju farne šole.
25.	—Ženski odsek Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. priredi večerjo v korist Doma v SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 6. uri zvečer, večerja ob 7. zv.
28. — društvo Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v Parku. Začetek opoldne s kosilom. Za zabavo igra Frank Sezon.
28. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ bo obhajalo 90-let-nico obstoja s sv. mašo ob
9.15	dop. v cerkvi sv. Vida, nato z zajtrkom za vse člane in njihove družine v cerkveni dvorani.
28. — Ansambel “Galebi” in dekliški tercet “Mavrica” iz Opčin pri Trstu priredita koncert v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 3. popoldne. Po prireditvi domača zabava — igra ansambel “Galebi”.
OKTOBER
11, — Klub slovenskih upokojencev za Newburg-Ma-ple Hts. priredi večerjo in ples v ?>ND na E. 80 St. Večerjo Servirajo od 6. do 9. zvečer.
11. — Društvo S.P.B. Cleveland priredi prijateljsko srečanje ob 30-letnici prihoda v Ameriko z. družabnim večerom v avditoriju sv. Vida.
18.	— Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo in ples v počastitev 50-letnice svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 6.30 zvečer.
18. — Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
25. — Štajerski klub, Cleveland, O. priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
NOVEMBER
8.	— Praznovanje 30-letnice društva Triglav, Milwaukee, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring Rd. s svečanim sporedom.
Pričetek ob 6. zvečer.
8.	—^ Belokranjski klub priredi
svoje vsakoletno martinovanje v Slov. narodnem domu na St. Clairju. Igra orkester John Hutar “Just for You”. -
9.	— Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do 1.30 popoldne.
29.—Mladinski pevski zbor,
Kr. 3 SNPJ priredi večerjo, koncert in ples v SDD na Waterloo Road.
23.—Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
DECEMBER
7. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽE-VANJE v farni dvorani. Pričetek ob treh popoldne.
14. — Dr. sv. Jožefa KSKJ št.
169 bo imelo svojo božičnico ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.
---—o—-----
Tiskovni sklad A.D.
V tiskovni sklad Ameriške Domovine so od zadnjič da-* rovali sledeči narodno zaved-
ni rojaki:
Joseph Marinko, ........ 7.00
Chesterland, O.
Mary Kresevic, ......... 2.00
Bedford, O.
Anthony P. Gaber, ...	2.00
Chicago, 111.
Ga. Antonia Mihevc, . .$ 2.00 Cleveland, O.
Mirko Antloga, ......... 6.00
Cleveland, O.
Janez Medved, .......... 3.50
Montreal, Que.
Mary Modic, ........... 10.00
Cleveland, O.
Jennie Rasberger, ______ 2.00
Euclid, O.
Anna Gradišar, ......... 2.00
Pueblo, Colo.
Frank Shesek, .......... 2.00
Chicago, 111.
Ga. J. Zimmerl, ........ 2.00
Burbank, Calif.
Frančiška Jese, ....... 10.00
Toronto, Ont.
Ernest Zrim, ........... 2.00
Cleveland, O.
Tony Krašovec, ......... 5.00
St. Catharines, Ont.
Louis Oven, ............ 7.00
Monterey, Calif.
Jože Škulj, ........... 10.00
Toronto, Ont.
Ignac Oberstar, .......	1.00
Toronto, Ont.
John Sivec, .......... 100.00
Cleveland, O., v spomin pok. žene Ide
Helena Kiezin, ......... 2.00
Worchester, N.Y.
Valeria Miklavčič, _____ 7.00
Cleveland, O.	>
Jože Dovjak, ........... 2.00
Cleveland, O.
Agnes Možina, ......... 10.00
Salem, O., v spomin pok. Jake in Mary Debevec, kanonika rev. Johna Omana in Marije Žakelj
Jack Petrovčič, ........ 2.00
Cleveland, O.
Joseph Dermasa..... 2.00
Warren. O.
G. in ga. Andrew Harey, 5.00 Rocky River, O.
Martin Matkovič, ....... 2.00
Burlington, Ont.
Terezija Šuštaršič,	....	2.00
Cleveland, O.
Ga. Frances Phillips,	..	5.00
Cleveland^ O.
Janez Ovsenik, ......... 2.00
Cleveland, O.
Ivan Vidmar, ......... 1-00
Cleveland, O.
Ivan Boh, ............ 5.00
Lethbridge, Alta.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Prijatel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 SC 361-421* IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTION«
MALI OGLASI
FOR SALE BY OWNER
Willoughby Hills. 3 bedroom brick home. Finished basement and 2 fireplaces. Call residence 943-1152 or work 486-9247.
(87-90)
HOUSE FOR SALE
Euclid 3 bedroom semi ranch. New kitchen. New carpeting. A-l Condition. Double attached garage. Near shopping, transportation and schools. PRINCIPALS ONLY PLEASE! — 731-0773.
(87-90)
BUS BOY
6 nights, start 4 p.m. till about midnight. Nice establishment. Mature hard worker.
231-8464
Dessert & cake maker, six days. European kitchen.
231-8464
(87-89)
LIVE-IN BABY SITTER
For some evenings and weekends. Room & board and small salary. Call 321-3621.
(86-89)
St. Jerome Parish 2 large bedrooms, plus small room and den. New kitchen and bath. $41,900.
Call Mary Hunt 371-5809 or 464-4970 Feiss & Fuerst Realty
(87,90)
Additions, Remodeling, Dry-walls, Roofing, and Kitchens.
Call Andrew Kozjek 481-0584 (87-101)
For Rent
5 rooms up. 6526 Borina Ave. Adults only. Call 361-0033.
«	(86-89)
BY OWNER RICHMOND HTS.
Owner in a hurry to sell. Beautiful 3 bedroom ranch on l/2 acre lot, 1% bath, living, dining and family rooms. Built-in kitchen, full basement and many extras. Price reduced.
486-4296
(86-89)
4 rooms up. Newly remodeled. All new carpeting. No children. Euclid Beach area.
381-7885 after 6 p.m.
(86-89)
HIŠA NAPRODAJ
Enodružinska. 7 sob. Blizu svetovidske šole. Kličite 442-1102 ali 481-6334 po 6. uri zvečer.
(X)
V NAJEM
Se odda 5 sob zgoraj, blizu Sv. Vida. Nič otrok. Kličite med 9 in 4:30 — 431-0628.
(85-88)
For your problem home -roof, porch, steps, paint (exterior, interior) call C81-0683 anytime. Estimates free.
(x)
HIŠA NAPRODAJ
Dvodruzinska z 2 garažama, na E. 67 St.
Kličite 881-6762
(83-90)
STANOVANJE IŠČETA
Mladi Slovenski par išče stanovanje v Lake Shore Blvd., Grovewood in E. 185 St. okolici.
Kličite 391-6545
AMERIŠKA DOMOVINA, AUC-USI 11, 1930
KANONIK j. J. OMAN;
25 let med
clevelandskimi Slovenci
S tem se je nekaterim kratkovidnim faranom tako zameril, da mu končno ni več kazalo ostati na mestu. Dobil je dobrega naslednika g. Jožeta Lavriča, sam pa je odšel v Marble Head, Ohio, in pozneje nekam daleč na zahod.
Rev. Jožef Lavrič je prišel k Sv. Lovrencu neposredno iz Indianapolisa, Indiana, kamor se; je bil nekaj let poprej iz starega kraja že kot duhovnik priselil. Službo pri Sv. Lovrencu je nastopil meseca avgusta leta 1909 in jo do svoje smrti 25. julija 1915 vestno vršil.
Znan je bil kot dober govornik in skrben gospodar. S pomočjo vnetih faranov je povečal šolo s tem, da je za sestre kupil hišo, njih dota-kratne prostore v šolskem poslopju pa za šolo preuredil. L. 1912 je tudi začel z zgradbo novega župnišča, ker je bilo staro že skoraj popolnoma nerabno.
Fathru Lavriču sem še danes hvaležen, da je začel in tudi srečno dovršil to težko in nehvaležno delo. Graditi župnišče je najtežja zadeva v fari, ker igra pri tem navad-no zavist svojo veliko vlogo.
Še posebno težavno je bilo to delo med takratnimi Slovenci, ker so nasprotniki cerkve, slovenski janičarji, neprestano ščuvali ljudstvo zoper duhovnika. Zdi se mi, da so farani Sv. Lovrenca delali izj-emo in se niso nikdar preveč ozirali na odpadle hujskače.
Father Lavrič ni dolgo uživa sadu svojega truda. Dve leti po dokončani zgradbi ga je Bog poklical k sebi v večna bivališča, ki so po zagotovilu našega Zveličarja pripravljena vsem, ki ga ljubijo. Do danes je za njim odšlo precej njegovih nekdanjih faranov. Tisti pa, ki še žive, naj se dnevno spominjajo do-. brega pokojnika v svojih molitvah.
Rekel sem, da je bila fara sv, Lovrenca še mlada. Potre-
V BLAG IN LJUBEČ r	SPOMIN
Ob prvi obletnici, odkar se je za vselej poslovil od nas naš ljubljeni mož, oče, in stari ata
MARTIN KOŠNIK
Ti v zborih nebeških prepevaj zdaj slavo, mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak čas, kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo pripelji še nas.
^	Tvoji žalujoči:
Amalia, žena
Srečko in France, sinova g, Vida, Magda, in Martina,
i

hčerke
ter ostalo sorodstvo.
BISERNI JUBILEJ
društva sv. Cirila in Metoda št.90 KSKJ
Omaha, Nebraska
Cleveland, O. in Slovenija 11. avg. 1980.
bovala je še marsičesa. Cerkev in šola sta bili v istem poslopju. Šolske sobe so bile majhne, temne in neprivlačne. Cerkev, ki je bila v drugem nadstropju, je bila prav tako premajhna za tako hitro naraščajočo faro. Zato je bilo treba vedno novih popravil in preuredb za cerkev in šolo. Obojega sem se bal, ker sem predobro poznal slovensko konservativnost. Kar enkrat imajo, tega ne dajo radi iz rok. Kar enkrat postavijo, tega ne predelajo zlepa. Vse najraje pri starem ohranijo.
Naj mi tega nihče na zameri. Konservativnost ni vselej napaka. Slovenski konservativnosti se imamo zahvaliti, da niso naši predniki v dobi reformacije drveli za drugimi narodi v protestantizem.
Moji spomini naj bi bili kolikor mogoče objektivni, zato skušam podati pravo in ne namišljeno sliko clevelandskih Slovencev. Kopčno pomislite, dragi rojaki, tudi to:	vi imate vsako leto 365
dni, vsako četrto leto pa še enega po vrhu, ko kritizirate duhovnike, to se pravi, ko poveste vse, kar veste o njih dobrega in slabega. Vaša kritika je naš barometer, da se po njem vemo ravnati.
Jaz imam sedaj priliko, da povem vse, kar vidim na vas ali med vami, pa naj bo dobro ali slabo. Prav rad pišem o dobrih lastnostih, ki jih ni malo. Ne smem pa zamolčati tudi slabih, da boste tudi vi imeli svoj barometer.
Dolgčas mi torej v novi službi ni bilo. Ko sem uredil svoje stvari, sem začel misliti na to, kaj naj bi v nedeljo ob priliki svojega prvega nastopa povedal faranom Sv. Lovrenca.
Da to ni bilo lahko, priča tole dejstvo:	Farani so bili,
kakor sem že poprej zvedel, v strahu za slovenstvo in za svoje slovenske običaje, ko so slišali, da sem v Ameriki rojen Slovenec. Menili so, da nastopijo z mojim prihodom za slovenstvo težki dnevi.
V tem mnenju jih je morda potrdil ta ali oni, ki me je prva leta mojega pastiro-vanja slišal govoriti in mrcvariti lepo donečo materinščino. Zato so bile njih slutnje lahko umljive in jaz jim nisem zameril.
Slovenskega jezika tedaj res nisem dobro obvladal, ker sem bil samouk, če bi se bil tedaj s svojim slovenskim znanjem hvalil, bi se mi bilo lahko zgodilo kakor bahaču, ki je venomer ponavljal: Self made man. Hvalil se je namreč, da se je sam naredil v moža, kakršen je. Ko se je njegov tovariš tega neprestanega hvalisanja naveličal, mu je zabrusil:	“You made a
darn poor job of it,” kar pomeni: “Presneto si slabo delo naredil.”
Pomanjkljivost v znanju slovenskega jezika priznavam. A ljubezni do slovenstva in do mile slovenske materinščine mi nihče ne more odrekati, pa tudi ne vzeti.
Imel sem pristno slovenske starše, ki so me od zgodnje mladosti učili govoriti ih ljubiti tisto slovensko narečje, ki sta ga sama znala in ga pred več kot šestdesetimi leti s seboj prinesla iz lepega kranjskogorsko j e s e niškega kota.
(Se nadaljuje)
Cleveland, Ohio — Biserni jubilej — 75. obletnica ustanovitve društva sv. Cirila in Metoda št. 90 K.S.K.J., Omaha, Nebraska, je vsekakor zanimiv podatek k zgodovini naseljevanje Slovencev v ZDA. Kar neverjetno je, kako so Slovenci že v prejšnjem stoletju prišli v tako oddaljeno državo kot je Nebraska.
Po zapiskih znanega zgodovinarja Slovencev v ZDA msgr. Johna Zaplotnika se je prvi Slovenec, Lovro Erlah, naselil v Omahi, Nebraska, že leta 1868. V naslednjih desetletjih so se v . Omahi začeli naseljevati Slovenci iz Belokranjske. in iz Štajerske —-okolice Brežic. Večinoma so se zaposlili v livarnah in klavnicah. Kot drugod so tudi v Omahi Slovenci kar dobro napredovali, nekateri so vodili lastno obrt, nekateri lepe farme. Kmalu so se tudi organizirali za medsebojno pomoč in tudi za domačo družabnost.
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 90 je bilo ustanovljeno 22. julija 1905 s sledečimi 12 ustanovnimi člani: Mihael Papež, Martin Derganc, Jožef Švajgar, J'ohn Šprajcar, John Čapuran, Mihael Frankovič, Jožef Gerdun, John Omahen, John Mrzlak, Tomo Borovac, Jurij Požek, Anton Ostronič.
Ustanovni člani so na prvem sestanku izvolili sledeči prvi odbor društva: Mihael Frankovič, predsednik; Martin Derganc, podpredsednik; John Čapuran, tajnik; John Šprajcar, II. tajnik; Jožef Švajgar, blagajnik; Mihael Papež, zastopnik.
Zanimivo je, da je to že bilo peto K.S.K.J. društvo, ki je do leta 1905 sprejelo ime slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Naslednje istoimensko društvo št.',101 je bilo ustanovljeno 28. oktobra 1906 v Lorain, Ohio.
Društvo sv. Cirila in Metoda v Ohahi je kmalu zašlo v velike težave, saj je enkrat imelo samo 4 člane. Slovenci niso imeli še svojega dušnega pastirja, k maši so hodili v
češko cerkev. 1. julija !f'C8 je prišel v Omaho Rev. Ivan Zaplotnik, ki je potem dolga leta skrbel za dušno pastirstvo Slovencev v Omahi. V času svojega župnikovanja v Omahi in tudi še potem, ko je že bil v pokoju, je msgr. Zaplotnik zbral ogromno materiala o delovanju slovenskih misijonarjev v Severni Ameriki in o uveljavljanju Slovencev na tem kontinentu. Mnogo njegovih zgodovinskih zapiskov je že bilo objavljenih v raznih časopisih in revijah ameriških Slovencev. Če bi vse to nekdo zbral, bi bila to zajetna knjiga o zgodovini ameriških Slovencev.
V zgodnji dobi naseljevanja Slovencev na tem kontinentu je naše Glasilo vršilo koristno vlogo obveščanja za novona-seljence o razmerah in možnosti zaposlitve v posameznih krajih in državah ZDA. No-vodošli so se tudi obračali najprej na slovenske fare in slovenske bratske organizacije za pomoč in nasvet glede zaposlitve. V zvezi z Omaho in društvom sv. Cirila in Metoda št. 90 v Omahi navajam nekaj zanimivih odstavkov iz članka, ki ga je podpisal “član Jednote” in je bil objavljen v Glasilu od L septembra 1915:
“So. Ohaha, Nebraska — Podal sem se za delom dalje po kontri. Prišel sem v Minneapolis, Minn., misleč, da najdem zaslužek. V Minneapolisu sem poznal rojaka John Štrausa. Pogovarjala sva se to in ono. Mr. Straus mi je pojasnil, da so v Minneapolisu slabe razmere za delavce. Potem sem odrinil v Omaha, Nebraska. V tukajšnjem mestu mi je bilo znano, da živi nekoliko slovenskih družin. In res, večinoma so doma iz Belokranjskega. Bil mi.je poznan potom pisartj a še na Ely rojak Anton Krašovec (takratni tajnik društva sv. Cirila in Metoda št. 90 .— op. urednika). Mr. Krašovec .-mj je .vse potrebno pojasnil. Takoj .sem postavil tukaj svoj šotor. Pojasnilo tudi nekaj velja, zato
kličem rojaku Krašovcu: “Iskrena hvala!” . . . Omaha je veliko mesto. Najboljši zaslužek daje rojakom delo v velikih, klavnicah. A delo se težko dobi. Za novodošle je tukaj zaslužek pičel. Cena hrani je pa visoka. Delavcu je težko prihraniti Srebrnjakov. Nekateri delajo v topilnicah za $1.65 deset ur na dan. Slovenci v Omahi imajo 3 dtU' štva: društvo sv. Cirila in Metoda št. 90 K.S.K.J. in društvo Marija Pomagaj KSKJ ter društvo K.S.K.J. V tukajšnjem mestu sta dva velika kolodvora, na katerih je vedno dosti ljudi. Tudi včasih se vidi in pozna z znakom slovenske Jednote kakega našega rojaka ... V Omahi bi bilo prijazno za živeti, če bi bile boljše delavske razmere, ker pa tega ni, zato je slovenskega naseljevanja v Omaho bolj malo.”
Po tem članku je razvidno, da je po pisanju v Glasilu ta “član Jednote” spoznal tajnika društva sv. Cirila in Metoda Antona Krašovca in se tudi najprej nanj obrnil za nasvet, dasi se prej osebno nista poznala.
Enaka povezanost med društvi in članstvom K.S.K.J. bi še dane bila koristna in priporočljiva. Čestokrat se zgodi, da prideš v tuji kraj in nikogar ne poznaš, da bi se kaj pomenil in povprašal o krajevnih zanimivostih. Če je v tistem kraju eno ali več K.S.K.J. društev, bodo gotovo vsi radi šli na roko. Vsak član bi imel prijeten občutek ob prijateljskem sprejemu sočla-nov KSKJ tako daleč od doma.
Društvu sv. Cirila in Metoda št. '90 K.S.K.J., Omaha, Nebraska, naše iskrene čestitke ob slavnostnem bisernem jubileju ustanovitve društva.
Jože Melaher
20% P0PUSTNA RAZPRODAJA
um m, julija
V ANZLOVARJEVI TRGOVINI!
6214 SL Glair A ve,
(Giiii vsega blaga se miam najmanj m 20% Razprodaja bo končala 10, avgusta
RAZPRODAJA VKLJUČUJE;
50% POPUST NA SRAJCE, HLAČE IN PLETENE JOPICE ZA NI0ŠKE IN FANTE [50% POPUST NA BLUZE, KRILA IN HLAČE ZA ŽENSKE IN DEKLETA
50% POPUST NA ŽENSKE OBLEKE

EVERY 2ND WEEK THIS YEAR
You can fly direct to Ljubljana from Gleveland-Chicago on wide body jet
Round trip air fare Cleveland/Chicago-Ljubljana From $570.00
For reservations please call collect
!
NAROČNIKOM,
ki prejemajo list po pošti! Datum nad vašim imenom pomeni, do kdaj je plačana vaša naročnina; najprej mesec, nato dan in leto. Pravočasno plačana naročnina je velika pomoč listu. Prosimo upoštevajte!
HOLLANDER WORLD TRAVEL s
971 East 185 St., Cleveland, O. 44119 (216) 692-2225 5792 North Lincoln Ave., Chicago, 111. 60659 (312) 878-1190 ^ Universal Road, Pittsburgh, Pa. 15235 (412) 241-2425	®
CICHOCKI LEGAL CLINIC
ATTORNEYS-ATtLAW 6428 St. Clair Avenue 641-3942
“Legal Services at Reasonable Rates” SAVE

NOVICE- i vsega im
NOVICE- fcl jih potrebujete NOVICE- M Jih dobile le iveie
. i ! .
NOVICE- popolnoma nepristranske
. i.
NOVICE!- kolikor mogoče originalne NOVICE!- ki so zanimive
vam vsak dan prlnaia v hlio
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki fe ni naročen nanjo
Darujte v tiskovni sklad Ameriške Domovine!

EttR

Za vsakovrstna tiskarska deta
»e priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
3117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve’ okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnic*
Najlepča izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI
TRGOVRKffi TISKOVINE PRIVATNE TISKOVINE