CITATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslov« xa dan, ko Vii» Ina po točo. V teh ftuifc ^ »J viianja cen, potreba-b 1i \ sodelovanje. Skuiajte in \ \ \o vnaprej plačano.
No. ^ % \
GLAS NARODA
Iistslotfeffskili* fclavcerr Amerflci.
I - e«—i d— Matter ■	»tk. 1M« »t tto PmI OfflM M N«w T«ri N. I. oto Act mt Cmurmrn mt	M 1MB.
AH mt
m, um,
■a KKKU f|0 KOT
na dan dobivale. ,7*"* . C 'GLAS NAROD A"
rO POŠTI NARAVNOST NA DOM
CITAJTZTKAR VAS ZAHIMA
(Telephone :-CH«lsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, MAY 21, 1943. — PETEK, 21. MAJA, 1943.
VOLUME LL ~ LETNIK LL
ZRAČNA OFENZIVA PROTI ITALIJI
Včeraj so ameriški letalci vprizorili veliko ofenzivo na italijanske otoke in pri tem pokazali, da so gospodarji v zraku, kajti uničili so 28 sovražnih aeroplanov in bombardirali razne kraje in še posebno letališča na Siciliji in Sardiniji. — Napadli so tudi C&gliari, Monserato, Elmas, Villacidro in M£is.
Fotografije so pokazale, d« so leteče trdnjave na tlelj um čile 44 sovraijnrli aeroplanov. V zraku in n« tleli je bilo uničenih skupno 72 aeroplanov, Amerika nci pa so izgubili samo 4 aeroplane.
Vendar pa je foil« osiška zravna sil* po velikem porazu v Tuniziji znatno ojačeaa, kajti ko M ameriške trdnjave bomba rdi ralle ietaliišee pri Alilo na Sardiniji, se je dvignilo v zrak veliko število .nemških aeroplu-!»▼, <ki > $o napadli ameriške aeroplane. V tetn Tbojo je ^>iio uničenih 30 nemtških aeroplane-.	|
Amerikam*i so dalje napadli letališča pri Oagliari. Monserato, Elmas. Vollaoidro in Miliš na Sardiniji. Pri tem napadu je bilo uničenih 7 letali nfc tleli, 18 pa jBh je bilo izstreljenih v zračnem (boju.
Leteče armade so tudi bom-l>andirale Trepamr na Siciliji, kjer so vžigahie bombe zažgale vež poslopij na letališču in od 50 aeroplanov na tleh uničili 37 aeroplanov.
Leteče trdnjave so bil« na poletu v Tunizijo, ko jih je napadlo 50 zasledovalnih aeropla-l m > v med j)*oleoma S kvilijo_ >n Egadij«n. <L>s*5ki aeroplnni ho se kot kragulji vrgli na solidno formacijo ameriških 'bombnikov, ki so proti sovražnim aeroplanom izgledali kot orli. Bitka se je bila v višini 24,000 Čevljev.
VčeTftij&nje <*&i@ke izgube v zraku v primeri z ameriškimi izgubami so bile velikanske in če se bo to ponavljalo se en mesec, tedaj bo morala Nemčija poslati v Italijo aeroplane, ki varujejo nemške kraje pred angleškimi zračnimi napadi čez Rokavski preliv.
Ameriški uspehi na Attu-u
Slika kaže Aleutske otoke, ki se raztezajo od Alaske v polkrogu v jugozapadni smeri. Na skrajnem koncu otočja se nahaja Attu, kjer so ravno sedaj v teku srditi boji.
NOV ZRAČNI NAPAD . NA BERLIN
ft vedska poročila naznanjajo, da so angleški weroplani zopet 'bombardirali Berlin jn sicer že drugič v 12 urah.
Berlin je bil iz zraka napaden že 65krat in s<adno pretekli teden štirikrat.
Pod rob most i o uspehu napada še niso znane.
Josip Stalin prejel Rooseveltovo pismo
Sinoči je maršal Josip Stalin iz rok poaebneg« odposlanca Joseph a E. Daviesa prejel tajno pismo predsednika Roo-sevelta.
Uradna soivj^bskta časnikarska agerrtura Tass o tem kratko poroča:
"*20. maja je predsednik so-vjeta ljudskih komisarjev TJ. S. S. R. Stalin ob prisotnosti ljudskega komisarja a» vnanje zadeve Molotova sprejel Jose-pba Daviesa, osebnega zastopnika predsednika Združenih držav. Daviesa je Stalinu predstavil poslanik Združenih držav St^ndley."
Mjolotov je Dtuviesa sprejel pred obiskani pri Sttadinu in sta imela daljši razgovor.
V prvem poročilu vsebina Rooseveltovegar pisma Stalinu ni bita objavljen*.
Aaueinkanci ua Attu so zavzeli drugi strateško zelo važen gorski prelaz, ki vodi v smer, kjer se Japonci naj tajajo v pau «ti. Amerikanci so tudi zasedli letališče, ki so g» Japonci gradili in je že bilo skoro dokončamo.
i
Mornariški urad naznanja, da se je vreme na Aleutih izboljšalo in ameriški letalci so se tadtoj poslužili priložnosti ter so borribardrrali CMchagof pristanišča, kjer so Japonci obkoljeni. Vojaški izvedenci pravijo, da bo mogoče v kratkem času Aittu očistiti Japoncev, samo da ostane lepo vreme nekaj dni.
O boj ili na Attu je včeraj na časnikarski konferenci poročal vojni tajnik Henry L. Stimson, ki je poveda'1, da četam, ki se bore na Attu, poveljuje general Eugene M. Landrum ; severnemu kriilu, ki je prišlo iz Holtz zal ha, pa poveljuje polkovnik Frank L. Culin. Stimson pa ni jxivedal imena poveljnik® armade, ki je prodirala z juga a Massacre zaliva.
! Uradm poročila naznanjajo, da se boji na Attn 'bližajo koncu, kajti Japonci se nahajajo v obupnem položaju. Ameriške bojne l«dje, ki manevrirajo v bližini obali, obstreljujejo zadnjo japonsko obraanfbno črto>
Stimson je rekel, da bo še več zelo vročih bojev in da bodo tudi amerikanske izgube še velike, toda 'snaga je blizu.
Letališče, ki so ga Japonci skoro že dogradili, bodo Atae-rikanci na-jrlo dogotovili in ga bodo porabljali za bombardiranje Tokija, ki se nahaja 2000 milj od Attu.
Nemčija pošilja orožje Bolgarom
Iz Kaire je prišla vest na NYT., da je bolgarska vojska začete zopet prejemati iz Nemčije pošiljke tankov, tovornih avtomobilov in poljskih topov. ITo je ravno nasprotn od onega, kar se je godilo lani, ko je Bolgarska gledala na to, da ostane njena vojska slabo oborožena, tako da bi ji ne bilo treba sodelovati v vojni z Rusijo. Zdaj pa so Bolgari ki Nemci enako zainteresirani na tam, da dobi bolgarska vojsk» čim boljšo o-premo, da bi mogiie ušpečno braniti ozemlja, katera ji je poklonilo os išče.	— JIC.
Nove stavke izbruhnile
Na polju premoga in v detroitskih vojnih tovarnah so izbruhnile stavke, ko je pustilo delo deset tisoč premolar-jev v treh državah in sedem tisoč petsto delavcev v Ghry slerjevih tovarnah za tanke in topove v Detroitu.
Premogarji in delavci so pustili delo v znak protesta proti aktivnostim Vojnega odbora za delo.
V zapadni Pemisylyaniji je zJastavkalo okrog štiri tisoč pre-mogarjev in nato se je stavka razširila še na rove v Ohiju in Kentucky ter West Virgrmji. Tudi v Centralni Pennsvlvani-ji je prenehalo z obratovanjem 11 rovov ker so majnerji pustili delo- Nevarnost Obstaja, da se bo stavka razširila in neka teri opazovalci so mnenja, da vodijo stavko predstavniki U. M. W. unije, ki navadno nič ne store brez ^Lewisa(vega dovoljenja in odobravanja. Ti opazovalci menijo, da hoče dati Le. "wis s tem odgovor na Icke.«ovo pismo, v katerem je brio Lewi-su in Trm j ne r jem povedano odprto, da more odobriti nov kontrfcfct med premogarji in o-peratorji samo War Labor Board.
Podaljšano premirje med pre-mogarsko unijo in operatorji bo trajalo do 31, maja.
iZastoj dela v detroitskih tovarnah Chrvslerjeve korporaci-je je prizadel obrat, v katerem je zaposlenih 14,500 delavcev avtne industrije. Delavci, ki so zastavkali, spadajo k organizaciji OIO in stavka je bila) vpri-zorjena v znak protesta, ker korporacija ni hotela podpisati unijsfcega kontrakta; Stwvkar-ji so postavili piiketno stražo o-krog tovarne in predsednik av-ne unije, Edward Carev je dejal, da je posvaril WLB, da voditelji unij ne morejo vec biti odgovorni za te vrste dogodke «ko ne bo Vojni odbor za delo ukrenil kaj uspešnega za poravnavo sporov med delavci in delodajalci. Dejal je. da se W. L. B. ni hotel ravnati po priporočilih delavskega odseka v svojem odbora.
Nepotrebuo trošenje denarja v ▼ojnem času je podzavestna •abotaŽa. Vojna prodnkčija potrebuje važe dolarje, zato kupujte vojne bonde, namesto, da trošite denar po nepotrebnem.
Boji v Jugoslaviji
Križi in težave nacistov x guerilci
Iz Stockholma pride vest potom AP dne 16. maja, da iz nevtralnih prestolnic poročajo, d« so neprestani guerilski napadi v ozadju neniškiih linij po-£iali tako huda grožnja za nacistične vojaške operacije, t»ko v Sovjetski Rusiji kakor v Bosni. da je Heinrioh Himmler, šef Gestape, organiziral posebno legijo za boje proti partizanom.
Poročila trde, da nabirajo člane te legije med najboljšimi strelci nemške vojske; organizirali so jih v skupine po 20 mož, ki imajo pravico, postopoi. ti popolnoma "neodvisno".
Berlinski dopisnik švedskega časopisa "Adjbonjbladet" pravi, da je obljuibljenb posebno odlikovanje vsem onim vojakom, ki bi uspeli ubiti sto #ue-rilcev.
•
Boji v bližini Sušaka
UP poroča iz Stockholm a dne 17. maja, da iz Budimpešta do-šla brzojavka pravi, da so jugoslovanski gerilci zasedli dne 12. nuaja hrvaško mesto Sušak v reškem zalivu in odbili vse poskuse hrvaškilh (Paveiicevib) čet, da ga zavzamejo zopet nazaj.
Brzojavka trdi tudi, da so se odigrali hudi boji za posest vasi Kopovo, kjer pa so se morali po 24urni bitki umakniti.
V neki hrvaški občini je vzela okupacijska oblast za talce tristo žena in inekaj mož., ker so se njili sorodniki pridružili gerileem.
Čete osišča se še nočejo umakniti iz Balkana
<NYT
je prejela ves-t rz Kaire, datirano 1-8. maja, ki pravi, da dozdaj tu še ni videti nobenih znakov, da bi se Italijani umikali Z Balkana kakor to zatrjujejo nekatere vesti.
Najbrže se nahaja nw grški celini še vedno 9 itlijanskižh divizij in več nego dve nemški. eiČte
osišča so začele tudi z ope-
John L. Lewis se vrne k AFL.
Washington, 19. maja. — John L. Lewis in njegova majnerska unija prideta spet pod okrilje Ameriške delavske federacije, s katero je pretrgal vse stike pred osmimi leti, ko je organiziral Kongres industrijalnih unij (CIO).
William Green, predsednik--
AiFL je sinoči povedal, da je napravila majnerska unija U.
r*. a. lormamo aplikacijo ot. pristop k AFL. Green je rekel, da svet eksekutive skuša upoštevati zadevo po pravilih in s simpatijo.
Ker je -Green že večkrat nagovarjal Lewisa javno, "naj se povrne domov", je lahko sklepati, da bo Lewis sprejet nazaj v vrete Ameriške delavske federacije.
Zopetna priklonite v Lewiso- ... a , ve majjierske unije k AFL bo»fa^ ^ P^azala, da so imeli
pomenil« poravnanje starih^	P^v
sporov in zaoelitev ostrih ran na unijskem polju, ali vkljiib temu pa ostaneti dve nasprotni
si delavski narodni orgamzaei ji. CIO in AFL. Lev: s je deloval za <JK), ko je bil še član AFL in je radi tega bil vržen iz Ameriške delavske federacije.
Lansko leto pa je I^ewis s svojo majnersko unijo izstopili iz organizacije CIO, ko se je spri s Fhilipom Murray-jem, predsednikom OIO►
Green je izjavrl, da so premogarji dobrodošli in AFL bo imenoval poseben odbor, ki bo vodil razgovore za zopetni pristop. Največja ovira, je dejal Green, bo 50. distrikt UMW. in pa Pro^resi\'na majnerjska unija, ki je tudi priključena k AFL.
Vzrok Lewisove iiajnovejše akcije ni znan, a dozdeva se, da uvideva potrebo skupne fronte delavstva po vojni, ko lahko nastane nevarnost, da delavstvo izgubi svoje težko pri-borjene pravice in privilegije organiziranja m kolektivnega podajanja. Lahko je, da so ga vodili pri tem še kaki drugi motivi, kateri stremijo za tem, da bi zopet imel rrvaževaTno besedo pri bodočilh mirovnih pogajanjih z organizacijo CIO.
ITALIJANI SE NE UMIKAJO Z BALKANA
Kairo, 18. maja. — VMjdb napovedim, da se bodo pričeli Italijani spričo poraza v Afriki umikati iz Balkan!« v svnho o-brambe lastne dežele, ni opaziti, da bi nameravali to storiti. •
V	Grčiji se še vedno nahaja devet italijanskih divizij, poleg dveb nemških divizij. Osiščne čete pri Thess»ly-ju vodijo boje proti geurrlcem.
V	Grčiji se še vedno nahaja devet italijanskih divizij, poleg dveh nemških divizij. Osiščne čete pri Thess-alv-ju vodijo boje proti goerilcem.
Osišče tudi zaHra bolgarsko armado*s tanki, truki. topovi in drugim orožjem, ki prihaja največ iz Nemčije. -To je v kontrastu z obnašanjem Bolgarije v preteklem letu, ko se ni hotela oborožeVBti, da je imela tako izgovor m ji ni bilo treba voditi vojne proti Rusiji na strani Nemčije. Iag-leda. da hoče sedaj Bolgarija, kakor Nemčija braniti ozemlja^ ki jih je osišce razdelilo med svoje satelite,
racijami proti gueril^Mm skupinam v Tesailiji.	—JDC.
KROMPIR V BRIVNICI
New York. — Uradniki od administracije cen in nekateri mestni predstavniki z županom La Guardijem na čelu, so bili včeraj dbv^sčem po krompirja lačnih Newvoneanih, da nahaja v neki brivnici ogromen kup krompirja, medtem, ko na trgu ni moČ dobiti ndbenega krompirčka.
Vest je spravila župana in druge takoj v akcijo in investi-gacija je pokazala, da so imeli ljudje, ki so se pritožil^ prav, kajti komisija, ki je šte- zadevo preiskovati, je našla 16,100 funtov krompirja v neki brivnici blizu 48. uftoe na zapadni strani mesta. Župan La Guardiat ki je načelo vali komisiji, je bil zelo razljuten nad celo zadevo hi je ukazal krompir zaseči proti odškodnini — seveda lastnik ne bo dobil od mesta zanj take cene, kakor jo je nameraval do-biti s postransko prodajo krompirja. Polog tega se mora zdaj zagovarjati pred sodiščem, kjer tti držal gotovih predpisov. V smolo je spravil tudi brivca, ki mu je dal na razpolago prazen prostor za brivni-oo, do je vanj znesel vreče krompirja.
Lastnik krompirja je Benny CapLau, star 38 let, Charles Falcone, pa je nesrečni brivec, ki mu je prinesel krompir več kot dovolj smole, kajti policija je odkrila, da ima poleg prijateljevega krompirja v prostoru tudi več kerozhm, kakor bi ga smel imeti po predpisih tozadevnih odredb — tako se bo moral sedaj zagovarjtefti pred natančnimi oblastmi. Pa to še ni vse. Zaprli so ran tudi bri-vreico radi kršitve mestnih stavbnih odredb. Charles bo najbrž imel dovolj krompirja za vse življenje, ko bo enkrat rešen vseh sitnosti, v katere ga je spravil.
O POTOPU AVSTRALSKE BOLNIŠKE LADJE
Iz glavnega stana gen. Mac-Arthurja v Avstr^iji je prišla due 18. maja vesty da je sovra zna podmornica, pretekli petek torpedirak. Kn pogrearaiia avstralsko bolniško ladjo Centaur, katera se je nahajala kakih 42 milj vzhodno od Brisbane m je bila razsvetljena, da je bilo lahko videti, d« s Luži za prevažanje ranjencev. Ladje ni spremljala nobena druga ladja. Tukaj sedaj je navedeno bolj obširno poročilo o tem napadu.
'Na 3222tonskš bolniški ladji se je vozilo če® 300 oseb, od katerih jih pogrešajo 299. Ea-njenoev na ladji slučajno ni bilo. Štiriinsesetdeset oseb, ki so bile rešene morajo zdTteviti zaradi opeklin, ugrizov od morskih volkov in drugih poškodb, ki so jth	delili, ko so v
največji nagtici poskakali z la-dje, ki je trenutno zagorela in se pogrezala obenem.
Nefoa< rešena bolničarka je dejala, da je skušala rešiti svojo najboljši prijasteijioo,- ki pa m
znala plavati in se je fcončno v
veliki zmedi zgubite od nje. Dejala je. da so morski volkovi p režali na ljudi, ki so skakali iz goreče ladje v morje in mnogi so tako našli strašno smrt, ko so se hoteli s skokom v morje rešiti.
Morski volkovi so sledili tudi rešilnim čolnom m brodolomci so jih morali neprenehoma* skozi 36 ur poditi vstran s kosi lesa, ki so ga pobirali z valov.
Pravijo, da je bila podmornica najbrž japaask« m rešenci so jo videli, ko
S Q ."] £ ZA hip
prikazala na površju nekaj sto metrov vstran, o£ rešilnih čolnov. '	*'
•MaoArthur je izjavil, da bilo to dejanje sovražne podmornice divjaška in namen je bržkone bil vliti strah in grozo pred brezobzirnostjo ©ovratnika, kajti jasno je, da bo sovražnik postajal desperaten v svojih dejanjih, ko bo spoznavali, da ne more zmagati.
Zedinjene države pazijo na zdravje 14 do 18-letnih delavcev
Washington. — Otroški urad U. S. Department za delo, ki cena, da bo letos poleti več od tri milijone dečkov in deklet od 14 do 18 leta popolnoma ali pa deloma zaposlenih, povdarja važnost,, da se skrbi za zdravje teh mladih delavcev.
■ Urad je dobil poročila» ki kažejo, da vedno več dečkov in deklet od 14 do 18 lete poskuša vezati šolo in delo. Ako prav nadzorovano, tako da delo ne presega mladih moči, je to zelo
koristno, ker daje malim ljudem možnost, da se udeležujejo vlažnega dela v postih, kjer vlada za njihove delavne moči veKka potreba.
Urad povdarja: "(Potrebna je skupna akcija s strani urada zdravja, šole in delodajalcev. Treba, je načrtov za primerno delno zaposlenje teh mladih dečkov in deklet in tudi paziti na to, da skupno* število šolskih ur in dela ne postane previsoko. Tudi matere imajo svoj ded odgovornosti in morajo pa-
ITALIJANI BEŽIJO
V	RIM
London. — Alžirski radijo poroča, da ljudje iz bombardiranih krajev Italije bez'jo v Kim, ker menijo, da sveto mesto ne bo napadeno po zaveznikih.
V	tej veri se je podalo proti Rimu pred kratkim 300.000 beguncev, katere pa so vojaške in karabimjerske straže pred Rimom obrnile <in postale nazaj, odkoder so prišli.'
Število vojnih ujetnikov v 1 Tunizu presega 200,000
Zadnja poročila iz gtovmega zavezniškega stana v Severni Afriki, javljajo, d* znaša Število ogiščniih ujetnikov v Ttrnizu že precej čez dvesto tisoč mož. Poleg tega je padlo zaveznikom v roke tudi mnoga vojnega ma-terijala.
žiti na to, da dobe njihovi sinovi m hčere, ki delajo, dovolj iu dovolj močno hrano.

FRIDAY, MAY 21,1943 -!-
NOVA MAŠA v NEW YORKU
SONART
REKORDI
Lepe Melodije I
Št. M571—Na Marij an ce, polka Juojt rožice * KarlCka pegla—polka Daqnene Unlvendty
tambartca orkester
At. M57S—Tere*la*a polka ~
Na platflocah—valček -Jerry KoprivSeh In o!%«*ter Za 'OVcealk^ejplrt«V obrnite na: JOHN MAKS1CH, Ine., 463 W. 42nd 84, New York
Mrs. Mary Maček, novomašnik ova mati. Rev. Rudolf Maček, novomašnik, Mr. John Maček, novomašnikov oče, in Miss Frances Pima t, hči novomašnikovega bratranca Mr. Frank Pirnata.
fvsem v spominu. Že ob 8. uri 6o se zbirali farani v dvorani, prehajali sorodniki od blizu in daleč, ne samo iz New Torka, ne samo iz Brooklyna, Ozone Park, Jamaica, pač pa celo iz Connecticut. New Jersey, Massachusetts,, Pennsylvania, Virginia, itd. Ko sem opazoval priprave, sem precej videl, da bo to dan, ki ga je "storil Go-epod."
Točno ob 10. uri se je začel
likanski predstavnik, nagr. Emmmuele Clarhao, kateremu je "bila zračnim potoni dostavljeni omenjena poslanica, da jo izroči na pristojno mesto, sadaj čaka na odgovor, kakor se glasi poročilo.
Papeževo pasmo aH poslanica menda vključuje nekakšen načrt za dosego 'kompromisa z oarirom na sredozemsko bazo, v kolžkor to prizadeva. Italijo.
Nadškof Spellman se nahaja sedaj nekje na Srednjem Vfthodn in too nemara igral vlogo posredovalca pri zaveznikih na željo Vatikana. kPrterega nepotrjeni predlogi za kompromisni mir vključujejo desetletni načrt za politično spremembo— •ekom te dfobe bi prešla civilna olblast nazaj v roke ljudstva in £ašktu»* stranka, kot taka, bi bila razpusoena takoj, a civilna administracija bi prehajala v roke ljudstva stopnjem® in po gotovih, ddbra obj asu jeni h načrtih.
Italiji nog bi bilo tudi dovoljeno, da bi gospodarila Tripo-in Cyrenaiki na podlagi "pog<ogne kapitulacije", M bi dovoljevala vsem viadam ekstrateritorijalne pravice, po vzorca enakega dogovora, ki je bil sklenjen z ozirom na Egipt po zp.dnji svetovni vojni.
Da Ste nekaj ktrh* in pripravlja v Vatikanu z ozirosn na kak sprejemljiv kompromis a» Italijo, je razvidno tudi iz dejstva, <ia je bil poklican v Vatikan papežev nuncdjo v Bornu, Filip Bernardini, katerega je pozval domov, papežev tajnik, kardinal Maglkme. Bernardini j© imel v Beram tesne .stike % zavezniškimi in osiščnrmi diplomati in bo papežu poročal ^ svojih vtisih, tki jih je dobil v nevtralni Švici. Opazovalci so mnenja, da 3e vršijo v Vatikanu važne priprave, kariero dafS misliti, da se pripravlja značilen diplomatski dogodek.
Japonska svari Bosi jo
Tokijski radio je pas varil sovjetsko Rusijo glede morebitne robo njen A sibirskih baa po zaveznikih, rekoč, da bi se Jape nek a maščevala nad Rusijo, j: tle.kga dovolila zaveaaii-k(*m. ji« prevzamejo te baze v k ). paclov na Jvpotteiko. Tresiotne," seje glasilo ra-dj -t-ko-s varilo, "faaošrarjo odn«-? s ji roepl eevjehs^eo Racijo m J«>-p&naka na werimLnoeti. 0« to kedaj v btdofeuosti Rusija da 1& Zdt. droxav*n as razpolago njene sibirske lw, bo jopocskaa armada udarila na Rusijo s naj-'hujšim * 'blitzkriegom'ki ga je Rusija Se kedaj doživela."
londonski radio je poročal o tej japonski grožnji tekom ra-gfoo oddaj® poljskega , progra-
ma. Japonski program, ki je vseboval to grožnjo, je bil namenjen Indiji m Burmi.
Samomor radi slabega spričevala
New York, 19, maja, — Štirinajst let stara Paulina Silva se je ustrelila •z očetovo puško z^to, ker je do»b3a v šoli slabe rede. Pred izvršitvijo ssniemo-'.t je te pozdraviia sv--je starte, L; io ravno prišli od nekrnl ritimov in niso jiiti s'utili.kaj nan erava dekletce storiti.
Smrt hčerke je zelo potrla očeta, Iki je de>l, da jo je sam naučil streljati z pn?»o. kc je b~ia družin« zunaj na deželi na počitnicah. Takrat, nra ni pri slo niti t« mhel, <&> bn njegova icvska pušk i pomagaVi prinesti lalo tragtjd'j^ y_ wjegov; dom.
•8Jt&JiJiJ!
Note
so 1
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3*a$i.—
*	Breezes of Spring
Time of Blossom (Cvetni fas)
*	Po Jezeru Kolo ;
*	Tam na vrtni gredi Maribor Waltz
*	£ paraj Milka Moja Orphan Waltz
*	Dekle na vrtn
Oj. Marinka, pegljaj
*	Barčica
Mladi kapetane
*	Gremo na Štajersko StajerlS
*	Happy Polka če na tujem
*	Slovenian Dance Van da Polka
*	Žldana marela Veseli bratci
*	Ohio Vallej
Sylvia Polka	t
*	Zvedel sem nekaj Ko ptiči ca ta mala
*	Pojdi z menoj Pol s plaalne
? Kadar boS ti vandrat Sel
BP-ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI ssa piano-harmoiigko za $1.
Po 25c komad
MOJA DEKLE JE ŠE MLADA Naročite prt:
Knjigarni Slovenic Publishing Go. 216 West 18th St New York
!Ko je prišla slavnostna po-vorka v cerkev, so združili zbori, Cerkveni pevski zbor in pa moški pevwki. zbor 'Slovan' zapeli tisto lepo, pa vendar vedno novo pesem "Novi maš-nik." Nato so šli oltarni strežniki s križem, katere je vodil domači gospod župnik, nato je sel čast. g. subdijakon Kev. M. Stepanie, sledila je prva družica Miss Penko z krasnim simbolom, pše nično klasje, nato je šel dijakon Rev. Sebastian Diav, iz Australije sledila je družica Miss Krec z simbolom grozdja. Nato je š?l č. g. pridigar Rev. Gabrovtsek in sledila mu je družica Miss Grill z blazinico, ki je nosila vino in vodo za novo mašo. Nato je prišel prečast. gospod Benedikt H<tge, komisar slo»vienskih Frančiškanov iz Lemonta, ki je imel čast peljati novomasni-ka pred oltar kakor arcidija-kon, za njfm je Sla Mrcs Marion Svet, ki je nosila blazinico s pateno in hostijo, s katero j* novomašnik daroval-presv. daritev. Neto je pa prišla nevesta novomašnika Miss Pirnat katera je nosila na prekrasni blazini kelih, nato so prišli no-vomaenik in pa na njegovi desni mama na 'levi pa ata; za tem so prišli drugi sorodniki. .
Med tem se je duhovščina razvrstila pred oltarjem, domači župnik je zaprl vrata oibha-jilne mize in nagovoril novo-mašnika, ali bolje rečeno stari-še. Pri nagovoru ni ostalo no-<beno oko siiho, ko so gospod rekli mami: "Bo oltarja ste ga pripeljala, od sedaj pa za naprej mora iti sam — Bogu sta ga izročila, Bogu je posvecen.**j
Nato se je začela sv. maša in vsa slovesnost se je končala z blagoslovom. Krasen je bil prizor, ko je novomašnik po sv. maši sedel pred oltaijem in pa podelil materi in.očetu svoj prvi novomašniški blagoslov, na to. pa svoji nevesti. Nisem si mogiel raiztokniačiti čudnega prizora, ko je dal novomašnik j blagoslov novosti, ji je s tančico jzakril dbraz, pa sem vprašal, ; dobil sem ta odgovor: "Pri do-! rokah je nevesta zakrita s tan-
čico, tukaj pa je nevesta svojega ženina darovala Bogu, in ostala v »vetu, dočim je ženin posvečen Bogu, zato ženin no-vonausnik zakrije ob rax nevesti ker sta ločtna za vedno.**
Po sv. maši se je razvila procesija ravno tako kakor pred §v. maišo nakar so se podali sorodniki v žopnišče, drugi farani pa v cerkveno dvorano h kosilu. Ob dveh je bil sprejem v dvorani in zopet se je zasL&ala i slavnostna pesem "Novi maš-nik bod* pozdravljen," katero je pela vsa dvorana okoli 300 ljudi. Nato so g. župnik pozdravili novomašnika in izročili stol oravnatel jstvo bratrancu na\-oma(Pnika Mr. Karl Maj-dičn, feateri je izvršil ta težki posel vsesn v -zadovoljstvo.!« mojstersko. Bili so ra®ni govorniki. kakor prečast. Komisar iz Lemonta, Rev. Day iz Avstralije, Rev. Martin iz Wash in gtona, Rev. Zvonko, hrvaški župnik, ^ predsedniki prerteednice oeiroma elam ra»-nih društev, zaigral je mladi Manhattan trio. v duetitso nas presenetile v dvospevu Miss Arehul in Mrs. Kobilca s Planinsko rožico, mogočni akordi slovesne slovenske pesmi od "Slovana," navdušen govor Rev. Gabrovsek, ne pozabljiv govor v imenu "Slovana" Mr. Mhitz in Set dmtgi katere pa ne vem imenovati, ^ker vas je bilo premogočno in nepopisljivo.
(Le še to, da nam je stoilorav-natelj predstavil brala in ženo njegovo, kakor tudi sestro in njenega moža. Nazadnje so se pa morala še pokloniti oče in mati novomašnik a. katera 4>i bila rada nekaj rekla, pa nista imela od ginjenja glasu; samo solze v njunih ooeh so dovolj glasno govorile, kaj mislita reči. Nato je bil poklican k k=*?-sedi sam norvomašnik, ki se je v iskrenih, besedah zahvalil vsem pričujočim. Stoloravna-je odločil svojo čast s tem, da je dal »besedo nazaj našemu župnika, ki se je vsem navzo-čkn še enkrat zahvalil, kar je zaključilo slovesni dan nove maše. Nato je sledila za vse prosta zabarva, ki smo se veselili dneva pozno v noč. .
zapopadeno v naej zaboli v srce.
Vsaj mene je zabodlo v dušo, ko sem videla t® sliko, zakaj tu je ipredstavljenat v malem nbsegu vse večja m vee strašnej Ša celotna podoba realizma borbe našega ljudstva.
Bosonogi rn raztrg^mi ljudje se ne bore za prazen nič in ne . tudi izdaj ie iz testnega naroda ne^ -streljajo brez vzroka. Ljudje, ki se odločijo za odpor vedo. <!» tvegajo svoje življenje zato, da bo narod mogel še živeti.
Pri tem w opomnim miade-

V PESMARICI
"AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA"
m vkljnfen« sledeie
slovenske pesmi:
1. Podoknlca, — možki sbor s bari. ton ■ »amoapevoTTi Po*drav— mofikl sfeer
5.	Lahko rmt — rooAki abor 4. OtofikJ svon — rneSanl mbor
6.	Potnladnslca — meitni »bor, a
bariton aaznoapevom 8. Lira 1. — za solo upe ve, moSM In imfaal »bor	.v
?. Lira TI j — sa mešani zbor
8.	Aitaaitgfcl odmeri — nt moSki tn
žeirnkt »bor, ■ bariton aa-moapevoin
9.	Kantu ta ti pnhn tSS moikt i
Res. predragi čiiatelji, ni ga lepšega dne v župniji, kakor je nova maša. Pa če se ne motim bo zopet <kaj kmalu saj v enem leta zopet ena nova maša, tea takrat pa se bom res pripravil, da 'bom lepše opisa}, zakaj sedaj sem bil res presenečen od vsega, kar sem doživel v nede-ljo.^
JNsajiskrenejše čestitke novo-ma.^ikp Rudolf Maček, kakor tudi sta rišem John in Mary Ma^-. k v tem kaj so dosegli č. g. pred Bogom in ljudmi.
Eden ki je bil zraven.
petje iin godba, -o^m je bila v težkih vojnih dneh v toliko u-teho in razvedrilo.
Potrle -so nas vesti * njih u-e<*di, kakor nap vznemirjajo sedaj vesti m slike, ki nam pričajo, da sovražnik doma pobija in iztreblja nase najboljše mlade sile dtrha.
Naši pisatelji in pesniki, pravijo zadnja poročila, padajo pod uničevalnim mečem na. nb fcovraaaiikiov Italijanov, Nemcev in Madžarov. Naša mlada inteligenca je obsojena na -smrt. vsa aaša zavedna mladina je zapisana poginu ... : .Ali je potem čudno, če vidi-, mo na sliki bosega borca sa
svo*x>do? Tmli Washingtonovi vojaki so bili bo»i. lačni in raz-trgani, toda svobodo so Ameriki vendanle priborili Češke žrtve #o tudi prilborile svobodo Obbom. In naši bosonogi,. raztrgam in gladni partizanski lx>nci v domovini bodo tudi ti-s.ti, ki bodo vzdržali pri življenju svobodo naaesra naroda.
Bil bi ae čas, da se v splošnem zavemo zunaj v svetu, da bo odvisno od borbe teb ljudi, fenliko bo ostalo živih in zdravili naših narodnih voditeljev in inteligenco v, katere je pognala v gore in v gozdove sovražnikova nakana iztrebljenja. Da,, čas bi bil, da pričnemo mi-isHti in delati na tem, da se bo j nudilo tem liraft>rhn jboreem pomoč. Č« gre pomoč v Grčijo, Če tamkaj izlagajo ponoči orožje iz podmornic, da se morejo grški gn-e rilci staviti osisču v bran. tedaj ibi se moglo dostaviti- pomoč tudi našim borite-ljem, ki imajo v svoji .«fclaeti cele predele dežele in %i se prej lahiko zfetafliin na kak-drug način moglo poslati obleke, ter živeža in udravriskih potrebščin.
- "CRESTA BLANCA"
^	OAXsrrrAL."
tt
K ' V sredo zveyftr 26. .maja bo-
e ^ta na postaji WABC od 10^0 do 11. nastopila slovita Ettiel Waters in Tliomaa L. Tbomas, ki bowta z Morton Gouldovim orkestrom pela "Cresta Blan-ca Carnival." Gouldonov or-ki Šteje 50 godcev, bo tudi igral -Raymond Scottovo fekkdbo "In an 18fch Ceniarv Drrawinig room."
To je prava glasbena predstava ki je boste veseli
Zahvalal
10,	SoCJ — sa sam nape ve, melanl
zbor in Ctaaovlra
11.	PiwJm 39 — sa samospeve, me-
fiani sbor in «pramlj«vanje elasovlra aH oit«1
CENA SAMO
50 centov
KOMAD
To so koncertne in mešane zbore, katere Je nglaa-liil In v samozaložbi izdal MATEJ L. HOLMAR, organist in per o vodja pri sr. VWn, Owe-land. Ohio, 1923.
NaroČite to abirko prt:
KNJIGARNI SLOVENTC PUBL.
. COMPANY * " " S16 W. 18th St. New York

Midva, spodaj podpisana, se iskreno zalivljujeva vsem du-Uornikom, sorodnikom, prijateljem in faranom xa sodelovanje proslave nbve Mase najinega sina Budolfa. 10. maja 1943. v Cerkvi sv. Cirila, na Osmi v New Torkn.
Hvala cerkvenemu pevskemu zboru hi iievaltemu druStru Slovan, kakor tudi organistu Tjevoyodji Mr. Hude-tu za slovesno petje, tako v cerkvi, kakor v dvorani. Hvala dekletom in Eewam. ki 90 delale v kuhinjah, kakor tudi toča jem, da so postregi vsem godtom. Bvala mladim Igralcem Manhattan Trio aa razvedrilo: Hvala Mr. Karl Majdiču, ki je tako mojstersko rodil ves pro gnam. A najlepša zahvala pa starlSem novest in sicer: Mr. in Mrs. Frank Pirnat; Mr*. Josephine Svet; Mr. to Mrs. John Grill. Mrs. Anton«**« K reč: Mr. in Mrs. Kari Penko
Midva ne najdeva besed, da bi ae Vam dostojno zahvalila sa vaa kar ste storili za naju in najinega sina. Rada bi imenovala vsakega posebej, pa nama je sedaj tiemogoče, Ako pa sva koga prezrla pri proslavi Nove MaSe «11 pa da se nisva zahvalila o nebno, naj zadostujejo te vretice v zahvalo.
Še enkrat vsem skupaj prisrčna brala.
JOHN in MARY MAČEK, stari*!.
Bo. Ozone Park, L. I., N. Y.
pomikati sprevod iz dvorane a, drujštvi' in sieer društvo sv. Jožefa s zastavo, društvo Najsv. Imena, društvo Knights of Trinity, društvo sv. Ane, društvo Marije Poanagaj, Oltarno društvo, društva SŽ£ «t 84 in 93, nato ostali farani. Mogočno »o bučale orgije pod vodstvom organista Mr. Hndeta in v tem času »o prihajali hs župnišča duhoifščina z novomašnikom in pa b nevesto z 4 družkami. Ves program nove maše je bil, ako bom mogel opisati sledeči:
Vnedeljo dne 16. maja smo imieli v New Yorku dan, ki bo zapisan 'v 6rcih. naših Sloven-' oev za vedno. Imeli smo novo maso, katero je daroval Čast. g. Rudolf Maček, sin John in Mlary Mlaček. Značilno je to,1 da 6. g. novomažnik je prvi fant, ki je bH Mčen pri sv. I Cirito. Ne prvi otrok, ker so, bile pred njim štiri dekleta, on pa prvi fant in tega si je Gospod izvolil; "tudi ti pojdi v vinograd moj."
Da, ta dan bo rts ostal nam • ■ i •
SLIKA IZ DOMOVINE
RAZGLEDNIH:
Pile Ajasi* P. Krasna
ga češkega narednika iz z&doye svetmrne vojne. Med vojaki s\awe stotarije je deloval w o-syoboj«nje Češke ... mojemu očetu je na dolgo in šicoko govoril o tem in oče mu je rekel: " Ali veste icaj- vas čaka, ©e vn.< wkeacijot" "Vem." j«- odgovoril hladno narednik, '' u-, j strnili me bede in moje -truplo ! bodo občili man obcestno vrbo, da ibo tam bingfjalo dragim slo-vnoskim .."fflšnjen Avstrije -v
^-zgled in svarilo___Avstrije pa
j to ue bo rešilo pogina in češkim sinovom bo že bolj pdkre-pilo voljo do odpora." I Troplo tistega mladega nst-{ rednika se je znašlo na obcestni vrbi, kaikor je sam predvideval. Z ujim vred so padli mnogi drugi, inteligentni in vrli ■ mladi Čehi, katere smo poznali v jeseni leta 1917 in katerih
Pred par d^evi je ppuesjei list "Work! Tetlegrara" v New Yorku tri slike, ki so&asaie, kako naciji preiskujejo ujete ju-gotdovanske guerilce. Slik* kaže, ktikšen strali ianajo dob«o o-pravljeni m še boljše oboroženi osiščmki pred partizanskimi vojniiki. VojaJk. ki preiskuje raeitr^aiBe^a in Jlx>^oiM)gega gue-1 rilca, se 4 rži taiko, kot-bi pričakoval, dw ga bo vsak čas razne-1 sla, kaka škrita fboimbe, ki jo morda nosi kje .v obleki zajeti goerilec.
; To je en« tftran slike katera bo morda zadivila ameriško publiko, ki ima rada avanturške in senzacijske vesiti in slike
Za nas, ki nam je Jugoslavija in Slovenija »bližje pri srcu.' kot more biti 'l judem drugih narodnosti in dežel, ima pa ta slika ee drugo -strain in kar je
v \ ^ ITALIJA NEKAJ SPOZNAVA
Po poročilih, ki so prišUa.iz Berna v Švici, je jasno, da je ilijanski Vitfk dokaj «premenil svoje bomba&tičiio zatrjevanje, i je invazija itelije nemogoča. Virginio Gayda, ki je še pred par dnevi vtxiil italuanski tisk v smelem babanju, da se bodo veaniiki gloo1® invazije Italije obrisali pod noeom, je kw ne-adno zavil »v. o jo viao in sedaj poje drugačno peBem.
V fiatH 4 <€riornale d'Italia", katerega urejeije, signer G<ay-1 a vprašaje odiprto takole: "Kakšni so pogoji, ki bi jih bila morda priprafvlj«k*a nuditi Italiji Washington m London v zameno za "brezpogojno predajo?"
.VKot stoje istvaii danes," .pravi dalje Gayda, "bi pomenv !o prenehanje bojevaau'j« za nas narodno uničenje, če ne celo jginotje. Ali bi ne balo Jo rej boljše nadaljevati z borbo še nekaj asa, vkljulb terorističnim1 napadom in uničevonju itaHjen-- k h vasi, trgov i,n mest ... če bi nam to prineslo drugačen konec vojnet" -
Gavdova omemba brezpogojne pred»je in pogojev, ki bd bi-li v zvezi z njo, je bila podana- zaeno z opisom "najnovejše angleško - ameriSte grozovitoati" — metamja p&mfletov wad Ri-
nK>m pred par dnevi. V teb pamflctrh je bilo navedene, katera mesta in kraje bodo zavezniški letalci napacHi in v seznamu i-nien mest je tdl tudi Bim.
'Po poročilih je jrovidno, da so Američani daki Italijanom v teh pamfl^tih razowneti, da slednji še niso vzeli v poetev a-meriskih zahtev, ki §o bile podana po radiju. Italijani so pisali, da je v paimfletih rečeno, da je za Italijane priporočljivo, de to store in se tooa<ievno takoj odločijo.
Italijanska propaganda pa seveda sfiruš* pronajti s takimi tipanji, kje ee fikriva malodnsnost in nagib do odpora v sluča- 1 ju invazije, a po drugi «trani pa je vendarle resnica, da A me- ( ričani in Angleži Aučmio "omehčati" Italijane z bombami in z gaveamaSko propagando.
Poleg tega eo prišla poedinfl poročila, hs zanesljivega vira v Vatikanu, ki pravijo, da je papež poslal newyorekemu nadškofu Franc« J. SpeMananu posebno poslanico, ki je bila dostavljena preko Istianibula v Turčiji. Papežev, oziroma v a-
"GLAS NARODA" _
Ownad and PnblUMl by aorafe pnMUUiit Compan;, (A Corporation) i Fraak SaMf. FnMnjS JEflnao Soda, Ti—umi; Jompb Taiprta, Bm. I pum al hn^n— ot the eorpontloo and addr«Mea of abora oCQoara; ni 1 lath BTMXHT, NMW TOBK, M. X.
; » SQth Year ^
, ' ■* ■ "— —' ■ ■ ■ ■ ■ -' ■ ■ " ■ —
"«laa Naroda" la lanad eroj day azeqpt Saturday«, Sondaya and Bolldaya.
BatwciiptloB T early fV.	AdTiiiU—uat am Ipmiwrt, %
Za celo lato Teija.Uat m Amerike In Kanado fi.—; aa pol leta $8.—j aa Mrt lata 9UQ~ — Za New York aa eaio leto f7.—; sa pol leta $&Ba Za Im—iiatro aa ealo leto^T<-; aa pol leta «R.S0.
I	-
"Olaa Naroda" lahaja raki dan lireeenll eobot , nedelj ln praanlkor.
' "iilAB NAHODA". '«« WEST 18tA WRMX, MEW YOBK, fk m ] Telephone: CHeleea 1—1242
WAM0PA" « Wa» »aafc ^

njene šegavosti in popniarno-s/ti. Kako je izgledala železnica pred sto leti, je narisal Donald Orehek. .
(Nadaljevanje na 4. str.)
i iPred več kot sto leti, ko so nameravali zgraditi prvo že-, leznico v Sloveniji, je Preše-' ren zložil pesem "Železna ©e-, sta". Uvrstili smo jo v zaključni program Slov. šole zaradi
Te izgube so največje, ki jik je še doživele osidče v kaki stični kampanji. Zavezniki so u-jeli 267,000 osiških vojakov v Tuniziji, ubitih je bilo 30,000 in budo ranjenih 27,000.
Te izgube so prizadeli Amerikanci, Angleži in Francozi od 21. marca, ko se je pričela bitka ob Mareth črti.
Poleg velike izgube na vojaštvu je os išče izgubilo tudi 1795 aeroplanov. Seznam vojnega materjala, ki so ga dobili za.
vezniki, še ni bil sestavljen.
Churchill ie spet dedek
London, 19. maja, — Angleški premier Winston Churchill je postal že četrt* stari oče, ko se je te dni rodila hčerka polkovniku Edwinu Duncan San-dysu. ter njegovi ženi, katera je hči Winstona Churchilla.
■
i le za moža s katerim bi najrajši i vsaka sama živela na kakšnem samotnem, otoku robinzonsko življenje. S veda je Maxie Ta-tcher nekoliko podoben vsem priljubljenim filmskim igralcem, dobro plaše in se boxa mojstrsko plava, itd. DMi vse to zadostuje za nepomasa-no srečo na samqtnem otoku, je; seveda drugo vpražnje — ameriška dekleta so o tem prepričana. Toda poskusila tega itak ne bo nobena, zadovoljile so se s tem, da so zmagoivaleu Maxiteju pripele na prsi s pu-. ščico pnefbodeno rdeče srce, s . katerim hodi sedaj ponosno na okrog. .
\ ---
, Oaiške izgube v Tuniziji
Totalna vojna pomeni za obišče v Tuniziji totalno umičenje-" kajti, kot naznanja zavezniški glavni stan, je imelo os išče 924 5 tisoč izayub.
t-'KRrx) JPVANBC:
Zjutraj.......................jj
PETER JEREB: Pelin raU; T ARI LIJ MIBK: P«fokoJ<».........«
ZORKO PHEUJVKt:
Us enkrat «e ........... .....M
Slara delo .......;.......
H K. VOLABlč: Hoiimmrio ; JUH PAVČlC: Potrkan plea ......Ji
IZ ŠTABE ZALOGE pa ima-
moSe naslednje peemi, katerim smo znižali cene:
AnerUka altvonto Ura. (Hataar) M OriovriM Mwe (M(lfM)	it
Mladini, jiiwl n bImIIm • Ulfb-
itm OL Ada««)____-C. M
Dre ffi—l. (Pnhw) »
slMr ta Ml* i i. ... .........
Naii htaid, AngtaM ---- -*
G*7l!e»Sir*e6U --'--M
1A TAMBDBICB:
NA GORENJSKEM JH FLETNO, podporni slovenskih narodnih pesmi za tambnrice, složil Mar ko Bajnk_____.......V-
Slo renske narodne pend n ta■ba-mH «h«r (Bajob) -.- *
Bo« M na itailnw, (BaJnkK
pa*nrt________________ M
ZA CITBB:
Mak na dbc. — o iimII —
(KoieUakl)----.-
ZA KLAVIR:
ItuiI prMoJo. — KmMn »»i
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI-KAUJE
SLOVENSKE PESMI
Zbirka • narodnih pmml Izdala Glasbena Matica v deralandn.
Cena -> <LM
Ml Adaarit— I« JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI ta moikl ■bor.........................M9
'. Sest narodnih pesmi ta no
Ud *bor ....................**
Sest NARODNIH PESMI aa no ^
m
Crnt VeotaHnl—SEST MEŠANIH IN MO&KIH ZBOROV ......Ji
L' . •
i
i Tiii ibi—i n MI ftfti« ir- ^
i- -—
Peter Jereb—OSEM ZBOROV
ttd In miri)............J*
r] k
Moški zbori'
' OSKAR D EV:
BarCfca; OJ, noj loeel jo fcr;
dvmO •»•»»♦••••••••••••••••»M
. OSKAR DRV:
. »SroGno, Uufoca aojt ; Ko pttO-ea na tuje gre; Sod; MoJ ofti 1 ma konjKka dva: Doblv Km pl-1 eemce; Sloro; Je mUmBa hi« «•
s BMTT, ADAMIČ ;
Moden dvojka (belcAranJoka. .JM
Vao noC prt jnAocI ...........JM
Jvjert	.JBo
1 Hodi Mleka domo; Kaj druge-
ga boCem; Zdrartca ........M
VABILU MI BK in A. OBOBMING:
Vetrič: Pa rradlnl ..........«a
» KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
j 216 West 18th Street,	New York. N.Y.
decem/bra 1942 skrčilo na 4,-t 202,717. ampak vsled naknadne registracije novodošlih tujcem in onih,, ki se v teku 1940 niso registrirali kakor zakon zahteva, se je število do 31. decembra 1942 povečalo od 4,-202.717 na 4,280,056 ali pri- j blr/no štiri in četrt milijona.
Tujci so prišli v Združene države iz več nego sto drugih j držav. Skoro 75 odstotkov tujcev v Zdr. državah je bilo ro-! jenih t Evropi, 20 cdst. v drugih deželah Severne in Oentral-i ne Amerike, a ostanek — okoli i 5 odst. — v Južni Ameriki, 'Afriki. Aziji ali na otokih Pa-1 eifika.	<
"Največje število tujcev je iz Italije (695,363), sledi Kanada (406.012) Poljaka (442.563) Mexiko <416,893), Rusija (366, (842), Nemčija (214,718.^
Y*č kot 28 odst. /1,235,425) pfcupneea števila tujcev živi v državi New York več ko 50 odstotkov, ostanek pa v ostalih devetih državah: Kalifornija (531,810) Pennsylvania (365,-192), Massachusetts (360,390) Illinois (320.125), Michigan (396,934) New Jereev 275.620, Teksas (209.625,) Ohio (200.-328), in Connecticut (157.119).
Tujk je bilo več nego tujcev: tjf.<>29,215 ženskah, 2392^37 moških.
Povprečna starost tujcev v letu 1940 je bila 48 let v nasprotju z povprečno starostjo tukaj rojenih in na fnralizi ranih državljanov. 64 in pol odet. fcujoev so bij i 45.let stari ali več mod tem ko je le 27 odst. prebi-valstva v eelosti pripadalo tej. dobi staro&ti.
Več nearo 70 odst. od vseh re—I isstriraaih tujcev je prišlo v Združene države pred 1.1924, a raed temi jih je nad 900,000 prišlo sem pred letom 1906. Samo 1 in pol odst. tujcev v Zdr. državah je bilo pod 18 let starih, med tem ko je 31 odst. celokupnega prebivalstva pripadalo t^j dobi stjarosti.
Okoli 45 odst. tujcev moEke-ga spola so kvalificirani delavci ali rokodelci, medtem ko je samo 10 odst. ženskih v sličnih pozivih..
Približno 700,000 tujcev jfe nepismenih, od tega 67 odet. žensk in 33 odst. moških; nepismenost 5e mnogo večja pri onih., .ki so 45 Jet stari ali sta-TJefjši* brce ozira na spol.
"IDEAL MLADEGA MOŽA"
Masie se knenmje zavidanja , vredni mladi mož, ki so si ga študentke jnžnofealifomijskega vseucili«ča pred toratkim izbra-
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
two-way passage
PISATELJA LOUIS-A ADAMIČ-A ZA NAVADNO CENO
$2.50
Pri narocbi se poslužite naslednjega kupona
Poiiljem Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $......
Moje ime --—---
S t, ulica ali Box It__-—
Me&to in država---—---
Naročite lahko to knjige pri:
KNJIGARNI
"Glas Naroda"
216 WEST 18th STREET	NEW YORK
Važno za naročnike
|'.>lt-£ ita*4«\a > razvidno do kdaj intake plarano naročnino. — ktrvilka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam pribra nit* nepotreUnega deia in stroškov. Vas prosimo, da skušate pra vim'vim naročnino poravnati. Po-STjite narornino naravnost nam ali jo pa piatajte na&emu zastopniku t Va&cm krajn. Zastopnik bo Vam tirožil potrdilo aa plačano aaro-" .	ftilna.	. .
California:
Sun Francisi*o. Jacob Lauabln* Colorado:
Pueblo, Peter Culig Walsenburg, M. J. Bajuk* Indiana:
Indianapolis*. Fr. Marldt-b Illinois: Chicago, Joseph Bev«C* Chicago, J. Fabian (Chicago. Oioe-ro in Illinois) Joliet, Jennie Bamtrteb
Salle. J. Sprticb '	f
Mascoatah. Martin Doleuc North Chicago la Waukegaa, itetli Warwek tojloi:
Kttzmiller, Fr. Vodopivec VDrhlru:
Detroit, L. plankar* Minnesota:
Chlsholm, J. Lukanlcb Ely, Jos. J. Peatael Fveleth. Louis Gouže Gilbert, Lonls Vessel
Montana:
Iloundup, JL M. Panian f Washoe, L Champ« Nebraska: Omaha, P. B rod wrick
New Yorit:
Oowanda. Karl Strulaha* Uttle Falls, Frank Maale* Worcester. Peter Rode*
Ohie:	4
Barbertou, Frank Troha* Cleveland. Anton Bobek. Charjes
Kar linger*, Jacob Beanlk Girard. Anton Nagode Ix)rain, Louis Balant, John Knmfie Toungstown, Anton Klielj Oregon•
Oregon City, J. K obla r Pennsylvania: Bessemer, John Jevafkar Conemaugh, J. Breaovec* Covertkaie In okolica, Jos. Paterael Export, Louis Sapan£if# Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kaartn*. Frank
Blodnikar Greensbnrg, Frank Novak Homer City. Fr. Fereacbak Imperial, Vence Paldcfa Johnstown, John Polantx* Krayn. Ant. Tauželj Luierne, Frank Balloch	'
Midway, J<fen Žwt* Pittsburgh In okolica, Philip Progar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schffrer* West Newton. Joseph Jovan Wisconsin: Milwaukee, West Allis, Frank 8kok* Sheboygan, Joseph RsM* Wyoming:	- -
Rock Springs. Louis Tauchar* Diamond vine, Joe BoUch ' (•Zastopniki, ki Imajo poleg imena so upravičeni obiskati tudi drage naselbina ▼ Mjtjh uhaji. *>r j« kaj uailh rojakoa naseljenih^
'Vsik twtofHiik itds potr^Bo čil vr^ ^ katers^je pre^.^Zag^k^
vo plessala navaikul po «toni po-1 m ti, vadeči z rviška aidovja k re-J n ki; ackio te je, da jo nestrpno -m jwicakuje.	|<i
"Ona je," je uirnual brodar ji «obmi "Prav tako je, kot o bi t>e	vsa &lodvieva jo- k
dovska zalega zbirala k uporu.] t Kje za vraga, so se dogovorili1 j za se«tanek- a satanom, da vsi -0 hi^e k mojenfU čolnu, ko je. 1 most tako blkui f Ne, ne, iiič-do-lirega niuiajo v .mislih, če se t poi^wajo tako4e z roko na' c ustih umakniti obhodnim §tra« L nikom iz San -Servanda. Pa, a končno zaslužiti mi dado lepe il dtnaroe^ vsak naj opravi eam s s-ieboj, jaz se /v to ne v tikam * \' s Po teh besedah je dobri mož l ^edrf. v svojem čolnu na svoj j ■sedei in razprostrl vesli in ko J je Sara — zakaj ona je bila, ki i kakor se je. odelo, nanjo čakal c — skočila v -eoin, je wiweal "vrr- t ki ga je držala, in pričel vesla- < ti prefti dnugemu J>re^au. a J
"Koliko se jih. je prepeljalo t to new?" je vprašala 43ara ibro- ji da rja, ko rita imela že mline za f seboj, in tako, kot bi šlo za ne- i kai že dogovorjenega.
'"Nisčin jih mogel šteti,*' je f odgovoril, "cel roj. Tako je, ^ kot hi hi!a ta noč zadnja, v ka-teri se snidejo.'*
"Jn ali zakaj gre in za-|' kaj so zapnstili mesto ob tej ® uri?"
4'Tega4ie vena, toda pričako- ^ vati morajo nekoga, ki mora priti to noc. Nte vem, zakaj na tisto čakajo, a jaz mislim, da • ne z dobrin* namenom" n Po tem pomenku ae je zato- l pila kara za nekaj trenutkov v 1 globoko miolčanje, kakor da <bi ^ urejala 6voje misli. ,
■"Ni dvoma", si je mislila, "moj oče je prišel na sled na- 7 jini ljubezni in pripravlja gro- 1 zovito maščevanje. Zvedeti m o- 7 raaa brezpogojno, kam gredo, 1 kaj delajo, kaj namerarvajo. ^ Trenutek omahovanja ga lahko i ugonobi. .	:
Ko je Sara za trenotek vsta- J la in položila roko na čelo, po-, i krito vsled tesnobe z ledenim potom, da hi pregnala - grama T misli, ki so se je polastile, je pristal čoln na drugem bregu.
"Dobri mož," >e zaklroala lepa jndkija dočim je dala hro-darju nekaj denarja in pokazala na ozko zavito eteso, ki se je vila med skalami navzgor, "ali so«lipo tej poti?'*
•i**JDia, go tej poti. In ko so bili pri Zamorcev! glavi, so izginili na levo. Kam so potem šli, ve hudič in pa oni somi/' je odvrnil brodar
Sara se je oddaljila v smeri, po njem naznačeni. Nekaj mi-, nnt «e je ^videlo, kako se je men ( jaje dvigala in potapljala v la- ( birintn temnih, mračnih skal; nato in potom, bo je docela na vrh, imenovan Zamorčeva glava. Za tem se ni veiS pri-j kazala iz nočne senae..
Ko je Sara, ki se ji je zde-j lo, da jo vodi neka nadnaravna slutnja, prišla na mesto, H ga je bil označil brodar, je ne-J kaj trenutkov omahovala v ne-getowost^ katera pot naj ne; aledajič se je okrenila trdnim in odločnim korakom' proti zapuščenim cerkvenim razvalinam.
hijena slutnja je v resnici ni varj^la. Da, njej sedaj se ne^ vec smejof, sedaj ne več oni slabotni in ponižni starec, •rvir- i več, ko jfe i® svojih malih o-kroglih oči eipal bliske ječe, ■ kakor hii bil od duha maščeval-, {ca tckoraJceč oživljen k prejs-; njemu živi jen ju, obdan od mno-1'žioe, ki je bila željna, kakor
G. A. BECQUEE:
Pasijonlca
owaanikom njihove vere. Da-nidl je stal tu in ae je zdel, da
razmnožuje, ko je nekaterim dajali navodila, drage vzpodbujal k dedu in slednjič s grozne ntttananostjo . pripmvljal vse, kar je bilo potrebno za izvrsi-I tev strašnega načrta, ki ai ga 1 je zamišjial dan za dnem, do--čiiu je ravnodsoteK) tolkljal v T<Jedu na kovalo .
Bara, ki se ji je « pomočjo ' teme posrečilo prodreti tja do ' oerkvene veže, je morala, ko je bila pogledala v notranjost,' »brati vso svojo moč, da ni ikiuknila od groze. V rdeeka-' steni siju >gnja, ki je slikal postave tega peklenskega goloba i ja na cerkveno zidovjei, jge ji je zdelo, da vidi, kako se jie-kaieri možje trudijo postaviti pokoncu te^ak. križ, d očimi so( drogi pletli iz vei trnjevega grmičja krono ali pa na kamnu j ostrili konice strašnih žebljev.l J Sedaj pa ni mogla ve? dvo-j miti. tam pred lastnimi očmij j,* videla strašno mučilno oro-, dje, in divji rablji so čakali le1 na »veje žrtev.,
iKo je Sara videla ta prizor,1 se ni mo^la vadržati polna svete jeze. navdana s plemenitim I si dom in poživi jena z neoma-jano vero v pravega Boga, ki ; I ga ji je bil nraodrf njen ljublie-1 nec. Razdelila je grmovje, ki jo je skrivalo, in se naenkrat prikazala na pragu cerk^ e.
Ko sa jo judje videli, da se je prikazala, so zagnali krik presenečenja in Daniel je napravil grozeč korak proti hčeri ter jo vprašal: "Cesa iSoeš tu, nesrečmea?"
"Prihajam" je rekla Sara, "da raalijesn nad vašimi glavami vso sramoto vašega brez-, , l>oinega početja, prihajam, Ja vam povem, da zaman čakate na žrtev, ki jo hočete ugonobiti, če JXK*rdfl nočete nad me-1 , noj ugasiti svoje žejo po krvi; zakaj kristjan, ki ga pričakujete,, ne bo prišel, svarila sem , ga pred vašimi zan ikam: "
""Saaii," je zakričal jud, rjo-, več od jeze. *4Sara. ti lažeš, ti i
na*, nisi mogla izdati tako da-!] leč, da si izpostavila nevarno- i
sti naše skrivnostne obrede; in i če si jih izdala, tedaj nisi ved c moja hči."	t
"Ne nisem več; našla sem i drugega očeta, ki je poln lju- i i bežni do svojih, očeta, ki ste ga 11 vi pribil i na križ in ki je na'i nje«) umrl, da bi nas odrešil,1 j in ki nam je za vedno odprl'i i vrata nebeška. Ne, nisem več i 'vaša hči„ zakaj jaz sem krist-'5 janka in se sramujem svojega i , pokol jen ja"	{
{KJo je Dlaniel siišal te 'besede, ki so bile izgovorjene z ono' ^
>	gotovo močjo, ki jo pedeli nebo , le ustom mučencev, je planil
. ua lepo judinjo, jo vrgel na tlal l in vlekel za lase, kot obseden j
-	od peklenskega duha, tja do
r vznožja križa, ki ie je zugl, da' i ra;zprostiia svoje bresunesne!
>	rokej da jo objame ter zaklical
>	obrnjen proti onim, ki so' ga » obkrožali:
"Tu vam jo izročam, sodile i jo, nesrečnico, ki je prodala
-	vašo čast, vašo vero m vaie -brate."
Ko so naslednji dan zvonovi * sto<iioe po ozračju Uv^ieli in . pozvanjali k prazniku, Jt,ert so i se častiti prebivalci zadovoljili >'s tem, da so metali sulice v;
i	slamnate judeae, je Daniei kot i! navadno odprl svojo prodajal-.inico in pričel s svojim večnim Jsm hljajem na ustnicah po-ij zdravi jati mimoidoče, dočim je Jrepretrgoma tolkel -s svojim p' kladivom po nakc«'alu, a okni-
! ce ob Sarinem obokanem oknu ! se niso premikale in nt odpira- ^ le in nihče ni več videl ltpe jfc-"'dinje. kako se prikazuje v o-kvirju svojega barvanega molj zaika in se nanj naslanja
Pripoveduje se da je nekaj: :i let zaittn prinesel pastir nad-t škofu cvetlico, ki je do-tedaj še ' nihče ni videl in ki je imela posnetke vseg& mučimega oa o-^ dja Odre«enikovega, nenavad-, no skrivnostno cvetlico ki je
L-	»
^ pognala m -d razpadlim zidov-C jem ponišene cerkve in je ta ovijala svoje ročice.
u Ko so na onem mestu kopali, da bi dognali izvor tega čudeža,1 n so našli tako pripovedujejo ljn-a dje., žensko okostje in vse sve-e te pridervke, ki so jih videli pri cvetlici. Truplo so dolgo let £ posebno ; častjo hranili v puščavici sv. Petra v Zelenju, čeprav niso
ii	raoerli z gotovostjo dognati, kdo bi to bil, cvetlica pa, ki je dandanes prav pogosta, »e ime-
i nuje pasijonka.
PEVO URADNO POROČILO
0	REGISTRACIJI TUJCEV.
1	Prvo uradno poročilo o podatkih in statistika glede regi-stracije tujcev v letu 1940, katero je pred kratkim generalnemu pravdniku predložil komisar za priseljevanje in naturalizacijo Earl G. Hiariison, nam daje obilo informacij o, tujcih v naši deželi, katerih šte vilo ni nikdar, bilo natančno znano doslej. Registracija je bila poverjena komisarja Earl O. Harrisonu.	;
Predpis o registraciji tujcev je dal viadi priliko, da zbere osnovne socijalne podatke o tujcih v naši deželi, katere smo i že zdavnaj potrebovali v zal^o-j noda.ine in vzgojne svrhe. Da-jlje poročilo ugotavlja, da poleg . in formacij spiski od-delka za ' »ragi stracijo tujcev vsebujejo več tisoč dokumentiranih dokazov, ki meč?jo svetlo luč na zgodovino, značaj in druge važne okolnosti tikajoče se tuj-, oev
""Danes nam je več znano — pravi poročilo — o onem delu nafŠega prebivalstva, ki niso naši državljani, kakor o onem ki so nalši državljani."
Nekateri važni in zainteresirani podatki o tujcih v naši deželi iz komisarjevega poročila stedeči:
•Na dan 31. decembra 1940, je bilo število tujcev v Združ. dr/jivah 4.921.452.
Vsled naturalizacije, odhoda ali smrti se je- to število do 31.
"CLAfl MA—P*- s* Pa« isst	_____FRIDAY, MAT 2t 1943	-
Dopisni kotiček slovenske šole
IL	|
Bilo je v noči velikega petka in prebivalci Toleda, ki so Lli v svoji krasni katedrali navzoči vsi pri molitvah so ali že legli k počitku ali pa so si ob toplem ognju pripovedovali pravljic^, kakor o Kristusu. Razsvetljevalcu. ki je, ko so ga bili ljudje izropali, puščal krvavo sled. vsled česar je prišel zločin na dan, ali po\-est o sve-h ii dečku iz Guarda, na katerem ©o bili nespravljivi so-sovražniki naše vere obnovili gio&ovifo trpljenje Jezusovo.
Olobok molk je \dadal nad liestoni, ki so ga le sem in tja motili tu daljni klici nočnih straž, ki so v onih-časih krožile ob ALcazarju, tam vzdiheva^ nje vetra, ki je majal zastasvioe oa zvonikih in ječal v zavitih \dicah; tedaj je vjdei lastnik malega čolna, ki je bil pritrjen i n seje zibal ob vznožju skale, <[ jo obliva Ta jo in na kateri leži mesto, nt- dalač od mlinov, ki so kakor prirastli prihajali k"rfbrei|jtt postavo, ki je s teža-
FRIDAY; MAT J2i; 1943
nebo
gori
ROMAN. — Spisal: IVAN AU5RECHT.
"Grevat" strese Miha z glavo in gresta. Cija skoraj :<e more verjeti očem, ko ju zagleda. Ko jiuia postreže, se 1 reviduo ozre na vse strani, preden prisede.
"iXanes je naš stari kakor veter. Brez preetanka je na pJti.
Miha posluša in ivedno boiij mlu gine rahlo upanje, ki a je nevede de prinesel s seboj. Ha ^ je namreč Kurt pri teti urecal. Tedaj pravi Cija:
"Še dobro, da vas nico že prijeli. Malo pred pogrebom bil tu Kornbrenncr z orožnikom. Bil je razkačen ali pa '•ijan, ko pa sta se s Kleberjeui vse domenila, se je razkoračil in--"
"Kaj je rekel?" hlastneta FoHan in Miha likratu. "Se bomo pili, gospod Kleber," izardi Cija in se zdrzne. "Joj, tega vama ne bi bila smela povedati."
"Saj to sva hotela slišati," trdo spusti Miha pest na mizo .
"Morda želita gospoda kaj prigrizka?'' naglo vstane Cija in z osiadkanim glasom našteva dobrote Kleber jo ve kuhinje; kajti v veži se je vzdramil znan korak.
"Pa drugič/* vstaneta Foltan in Miha in njuni koraki odmevajo, ko odhajata, kakor udarci težkih kladiv.
"Sto vragov," pilia ostir, ki prihaja s Hbbeimanoui n& vrt, 44 rogovWasti av.skulant je vse pokvaril. In kaj delajo and a rji. da niso tega razbojniškega tepca še vtaknili v luknjo? We skupaj je drhal, ki bi samo 'žrla in si nadevala la-vorike,. a kadar je treba' delati, vse zmedti.'*	'
"Ali nf«te zadnjič rekli, kako odlir-fn vlovek je avskitfaut" e zlobno nasmeje natWogar. .	r
"Xikar me še vi ne j?zite! Kje eem <si pa mogel inislitiv •ia bo zlodej tako nerwien in se bo dal pretepati od take smeti? Skoraj zasluži, da bi mu jih človek naštel na zadnjo plat."
"Da, da. smeti včasih vražje! Če se jih nabere preveč, lahko MČne Človeku pohajati sapa v njih."
__ Kleber jezno zamahne z roko- - . ; -	-
"'Cija, ali še ni bilo nič tistega vašega šivankarja"? *'Jaz nimam noLenega," se jtzno \1aravna dekle. '4 No, lepa je ta. Že takiirile raste tgreben." se obrne gospodar proti nadloga; ju in ukaze dekli, naj takoj stopi na Dole. "I>a je važno, reci, razumeš! In neutegoma naj pride!" "Vsaj pooblastilo za notarja nti mora podpirati," ei oš-tir otira znoj. "Ves dan se peham zavoljo te neumnosti."
't
i *
m
*
3.

t

'Šimen
"Tako torej gospodari Satan," se vzravna Miha. in Meta sta brez duše."
' *4Da, zdaj čisto razumem!"' skuša Foltan ostati miren, ' Jvl» bet >e je zaklep da nas vse pogazi. S imen pa se je odtrgal od nas. Sebi hoče p<>iuagati, pa se je onim vrgel pod noge."	v >	4 *
"Kleberja razumem. To je vo»lk, ki je prišel po plen! Toda Šimen in Meta — nevesta?'*
"Tako je!" stiska Foltan pesti "Oni imajo moč, oblast in dt nar.. Pekeh>>ka vojska v napadu. 1 Mi imamo samo »voj bore košček zemlje in ljubezni do nje. Svojo vročo kri imamo ki nas vodi. Kdor oglasi in ;ne sliši več, kako kličejo zemlja, ljubezen in kri, je po njem Gnilo jabolko je, ki okuži Se drugo sadje, če ga vett-r dovOlj ®godaj ne odtrga in ne vrže v kraj".
•Ko prideta z bratrancem v gornji del trga, se Miha domisli..	'	-"Bi me hotel malo počakati?"
In zavije v župnišče. »	. _
"Tako", se naglo vrne, "zdaj naj kanclist naioca oklice.** "Ali je gospod Šiinei
-	'	I *	r • .
Dopisni kotiček slovenske šole
A TOAST.	: '	'
(Prešeren 1800-1849 i.- the classical poet of Slovenia. The' German ceusoiship banned the publication of this poem inj Prešeren 's lifetime. In the p:es«ent war, stanzas 3 and 4} havd 4>een circulated in aii underground pamphlet, oi which a copy \\ as on view in LomJou at the exhibition of the European underground press.)
4 1. t>uce%more the vines have thriven,
my •friends, and the sweet wine brims high' * wlios?e QoC is to enlirveai 1	^
the veins and clear both heart and eye,	i
to. dr iwn care	^
everywhere—	' '	^
and kindle courage from despair. tVlho shall be firot in favour ?	- I
What first toast cn own this happy scene ?	'
Our native land, God save her, and all who coll themselves Slovenes All are oj»e Blood and bone
who the sam* glorious Mother own. May the clouds roll in thunder and strike with doom our every foe; ' free as uur fathers found her may our dear homeland forward go; and niay ail held in thrall
from tfcejr limbs the fetters fall. One mind, j>u* joy, one healing, temper pmraH throughout the land; all of Slav rr.ee and feeling up and put hand in comrade's hand; in that hour , shall sovereign pawjjr, honour and plen|^ be our dower. And yoai, fair lowers, God -bless you, our young an J uifotding womanhood! Earth lias no nobler issue 7 than maiden or our Slovene blood. Of your thighs * shall arise
., _ sops \i1hiel\.shall »oourge our.enemies.
6.	You of >ur fut-ure story,, young men. yours the next toast we give; long may our country's glory in your heart untainted live! She shall thus.
though t;uie pass, find strong defenders after us-
7.	Say now —- God save aH nations who long to sec that shining day when, from earth's farthest stations,, ■warfare and strife are' swept away. Tibey. as we,
shall be free,	. ^ ;.
nor fiend, bat friend, our neighbor be.	/
And now, friends, after ot.hersr „ J'.' ouxselv<s.— come! send the last toast round! —
who have bo:ne ourselves as brothers __.
because our hearts and minds are sound. May God spare	.
for many a yea
each and every good m^n tierel
iFrtwr. Kennet Mathews book.
-	.	".Portrait of.a Small Nation.")
8.
m
ko rojak prost bo vsak,, ne vrag, le eosed bo mejak: Na zadnje še, prijatelji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrali, ko dobro v srcu mislimo dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi!
i h koncu sole.
Y nedeljo 23. maja bomo aa, ravne ,.zgodovine
J
si
j.
8.
(Museum Natural History.) ,
Tekom šolske dofoe smo postali dobri prijatelji in prijateljice Lepo je bilo priti ob sobotaih 'skupaj, se učiti kaj pokramljati, si tolmačiti to in ono, kar se je zdelo težko uin ljivo z ozi-rom na razumevanje našega ali pa angleškega jezika.
In koliko je tistih vprašanj, na katere ni bito prilike dati radostnega odgovora, ker ni bilo dovolj časa na razpolago za vse. Radi tega pa upam, da pridemo na jesan spet skupaj in spet začnemo s Solo.
To pot bo veliko lažje, ker se svojih poznamo, že nekaj znamo in 'borno tako marsikaj preuredili in izboljšali.
Pa še na nekaj bi hotela o-pozoriti — naše lepe punčke so os tak *v škatlji. Nismo jkn naredili narodnih nosic. Jaz sem bila zelo zaposljena in niseni imela časa za vse. Ostal« učit-ljice so menda tudi imele delo s pravimi nošami tza dekleta. Ne bilo bi napačno, če bi se ^kosalo narediti nošiee takoj, ko pridemo spet skupaj jese-
ni. Vseemo, misliti moramo malo na to stvar •
In h koncu tega dopisa za "Kotiček' bi bik) najbrž umestno izreči "Glasu Naroda" za-hvatto za prostor, ki smo ga vedno imeli na razpolago v listu. Urednik se je tudi potrudil da nas je učil peti — vsi pri listu so nam šli na roko, če je bilo treba kaj urediti pri programih, oglasili, klišejili, itd. Vsem skupaj torej lepa zahvala in upamo, da nam ostane list naklonjen tudi v 'bodoče. Sicer bi bilo jako lepo, če bi se učenci in nčemke oglasili s svojimi dopisi v "Kotičku"' tudi tar kom počitnic, ter nam povedali, kako je bilo na počitnicah kje zunaj na deželi, itd.
iŠola izreka zahvalo gospe Fhirlaaiovi, Miss Bredi Krek, Aljošu Furlan za požrtvovalno delovanje pri naši Slovenski Nobeden od nas ni pričakoval, niti vprašal za plačilo pri tem delu, bili smo veseli, da je bilo zanimanja dovolj, da smo vzdržali eno celo šolsko leto To je bilo plačilo za naš trud. Slovenski starši pa naj to prihodnje leto pcaflo'be, da m bo nada^jealo. z .delom, ki smo ga začeli: Škoda bi bilo popustrfi Ičpo započeto stvar, s j Torej na snidenje v nedeljo ob 5.1 popoldne v Slovenskem dofitti v Brockliru. V4'r tr- -	A. P. K. /
P. S. — Otroci, ne pozabite na vaje v sobotd, 22. maja! Pridite že opoldne, da bomo dvakrat vse pojavili.
"Ali je gospod Šimen Bo doma?" ju dohiti KJeberjeva dekla. "Naš gospod so rekli, da mora takoj priti, ker je sfcra-, Šan^ko važno. Stantipe so rekli, če je le doma."
"Kar požuri se m mu povej," zagodrnje Foltan.. , ,
"I'eumi niBi rajši rekel, da ga ni donmt" ga pokara bratranec, ko dekla odhiti dalje. . -	•	- .
"Ker bi ne imelo pomena.. 'Kar se mora zgoditi, naj s4 j zgodi. Borjše danes, kokor jutri. S&sno tebe prosim, da popaziš na Mojco in domačijo. 1 Reva bo čisto iz uma. ko izve.
Molče 7/avijeta s eeste ]>o bljižnici na vas in niitlo pred prvo bajto že srečata Šimna..
"Kod tako dolgo hodiš, Miha? Meta te že nestrpno pričakuje."	• j	0Nf
"Prarr, prav, Šimen. Samo tebi sem £el izgladit pot,"
"Si pa res skrben," orebUcli Šimen, medtem ko Foltan že navrie: J — z "Kar požuri se,! Tvoji te željno pričakujejo!"
In gredo vsaksebi. » Šimen majavo proti trgu, Foltan liki dva tršata stebra na vas. kot da je udaril med nje turiški meč. i •
Gomilarjeva bajta je polna negotovosti Vsi sledovi smrtnega obiska so že izginili in skozi odprta okna diha v sobo poletno zdravje, vendar čutijo dekleta, kakor da niha izpod *tropa težak kamen nad njimi.
"Ako iave?" se kakor ognjena kača neprestano vrtinči pred Meto. Z eno samo besedo bi presekala mrežo. Kaj ji hoče gorjanski Miha Gomilar, ko ve, da Meta ne mara postati hribovska kmetica?	• ^
"Kod neki hodita?" je Hani že doflgčas.
"tPa je res čudno," se ozre Meta na vrt. In vase: "Tale dok tor jeva — da je le ni sram! Žena, pa še oprezu^ie za fanti. Lisica nevoščljiva *še zrasti ni utegnila prav toliko je zavisti v njej. In županovo Hi Ido vlači s seboj, da bi se zakrila. Mar je Kurtu Hilde in doktorjewib sledi!"
"Hvala Bogu," jo v mislih zmoti Mojca, "končno sta se le spomnila, kod pe'lje pot domov".
Spredaj za mizo m olajšano pretegne Nana::
"Vidva pač res hodita! Kakor grešnik na Višarje." -
(Nadaljevanje prihodnjič.
:
•NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
je nujno potreben
. >—.. ~ —— •—4- -
... in ravno y
HAMMONDOVEM NOVEMl
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen Je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA
oeatavsvfcta—-abecedni seznam dežel. provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na Zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56: cela vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOV J LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim stetjem.
Zemljepisni sTetermbl odkmr J« izbral Imm* tti Um* tllk taflM ttjMJfe kantM aUbe-r. trn. zbirka Je Uka popelna. da Je sa vtakefa m> •Miedaa fetrebaa tekom vojae ta p« vaJaL
YltUufeal m naoasledajl zenl>Tidl: — mt, Err*p* (dum), osrednja Evropa (ob Izbrn-ba vojne), AacMko oto«je, Fraseljo, NMafija. Italija. Sriea, Holandska, Belgija, Sred. ska, Norreika. Danska, Unija sovjetskih see jo-llstKnlh republik. Bolgarska, Rumnnuka, Jngo-•larija, Grška, Albanija. Azija, Turflja, Sirija. Lebanon. Arabija. Vzhodno Indijsko oto€Jo In Malajski polotok. Indija. Borna, Kitajska, Ja> pon«ka. Pacifik Jož na Amerika (NVflnri del). #n«na Amerika (Jninl del), Afrika. Sevsnm Amerika. Kanada. Zdrnieae driave. Mehika. O-srednja Amerika In Zapadaa Indija.
8vst pripada ljudem, katerih rado vednost nima obzorja
Ta atlas, ki sam sebe popravlja, tma aamea re*ltt marsikatera najprotnjoča si vpraianja. U nastanejo r razolb razgovorih. Strani so skladiMr svetovaifp snanja in podajajo raa-seinost zemlje, prvine sooteesa sestava, pokrajine In jdobočino ooeaooT In jsser. tiol«o«t nsj-rtaljSlh rek In prekopov, porrflno poglaritnib otokov ln vlmkotf fcvetovnlh gora. To so odgo> voii os mnoga dsoaHkJ« vpraianja.
SEDAJ
40
centov
PO POŠTI V URADU — 35 CENTOV
48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.

ZDRAVLJICA
(Frances Prešeren 1800-1849 je slove as ki poet-klasik. Xeueska ceiizura je prepovedala izdajo ""Zdravljict" za časa Prešernovega življenja. Dance — piibližno sto let kasneje — so Slovenci ponatisnili tr.-tjo in četrto kitico Prešernove "Zdrarvljioe" iii jo l aaslriU v podzemskem letaku v vzpodbudo proti ok"upator.rem. En Iztis takega letaka je bil na razstavi podzemskega vasopisja v I/oViflonu.)
1. Prijatelji. oi)rfKlite ^ V 'r so trte vinoe oaii) ki nam oživlja žile, * srce	in oko,	...
ki Vfctoi vse skrbi, ^ ^ ' ^ v potrtili pi^sih op bridi. ' " • . .2. Kooiu najprej veseli ° ^ * ' " ^ :
zdravljico kralje, Črno zapet? *	i
Bog na&o nam deiželo " ' Bog živi vee slovenski svet, brate vse. kar i vas'je _	sinov šloveoe matere!
3.	V sov^ražnike T oblakov rodu naj na<šga trešči grom; prost, ko je bil očetov,
naprej naj bo Slovencev dom, * naj zdrobe njih roke i si spooe, ki jim teže!
4.	(Edinost, sreča, sprava
* k nam naj nazaj se vrnejo; . otrok, kar ima R^ava	' ' " ^
vsi naj si v roke sežejo, .. ________ ______
da oblast in z njo žast, v. ko prej, spet naša bosta tast!
5.	Botg žirri vse SlOVenke, -	„ prelepe /Jahtne rožice;
ni take je mfladenke, \	*
ko naše je krvi dekle; naj sinov zavod nov iz vas bo strah sovražnikov!
6.	MHadeiiči. zda) se pije zdravljica vaša, vi iwiš ljubezni domačije
ncftjien naj vam ne usmrti strup: - ker zdaj vas kakor nas, jo srčno branit kliče čas!
7.	Žive naj vsi narodi,
.	ki hrepene dočakat dan,
i	^oikoder sonts^ hodi, ^-^ llirj^"' . .
prepir iz sveta bo pre^Ban. • - '
k^ičili našo Slovensko šolo in mislim, da se ■bomo z veseljem fijHMninjali naiših ur skupaj. Kaj zato, če nismo imeli na razpolago pripravnega učnega prostora, ne zadostnih knjig, i ker jih pač dobiti ni mogoče, niti ne prav pripravnega prostora, kamor bi za stalno obesili talble, da bi jih ne bilo treba vedno sproti vlačiti iz žabo-ja.
V<se take neprilike se spregledajo, če je prostor volit in se da tako veselo skakati gor pa dol — kaj pravijo, ta mlajši? Bile so to vesele urioe za živahno mladost, a jaz bi "bila včasih raje videla, da bi bili ibalo bo?j obsedeli na svojih naeštih
i (Ta se 'vkljob tenth nič ne pri-toinjein, kadar «enx koga po-klicaj, vnaj prid^ takoj nazaj k mizi, je tudi prešel ali prišla in tako smo se ves Čas prav do-
"bro razumeli - t ,
- - P. *	- " .'.i V-
Kapravili smo tudi skupen izlet v New York Central Paifc in nekaj smo govorili zadnjič, da pojdemo v scfooto, 29. maja skupaj v znani veliki muzej na-