Št. 118 (14.514) leto XUX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil, Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ■Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v. osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
ČETRTEK, 6. maja 1993
BČlKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Nova agencija "Mitnica - Barriera"
Ul. Carducci 41 - Kom Saba 1 Trst - Telefon 0401636311
RIM / VELIKO ZANIMANJE ZA NOVA VOLILNA PRAVILA
Vlada je včeraj imenovala podtajnike Danes bo Ciampi predstavil program
Med podtajniki tudi Tržačan Sergio Coloni (KD), listarja Camberja pa niso potrdili
Moody’s
deklasirala
Italijo
NEW YORK, RIM - Ameriška agencija Moody’s,
ocenjuje finančno rizicnost oziroma verodostojnost posameznih držav pri odplačevanju dolgov, je j^Ceraj že trapic v slabih dveh letih deklasirala Ita-njp in jo potisnila v skupino Al skupaj z Južno Ko-rejo in Portugalsko. Prvič jo je 1. julija 1991, ko je Jjalija zdrknila z najvisje stopničke AAA na AA1, nntSic pa 13. avgusta lani, ko je zdrsnila na AA3.
Moody’s se je pri ocenitvi naslonila na skupni oolg okoli 62, 5 milijarde dolarjev oziroma na izja-Ve nekaterih vidnih italijanskih politikov o možno-sti konsolidacije dolga, kar naj bi samo Se poglobilo ^zel med le-tem in notranjim bruto proizvodom 'ustvarjenim narodnim bogastvom). Ameriški ana-unki sicer priznavajo blagodejne učinke razvredno-^nja lire na gibanje zunanje trgovine in poskusov ■tatove vlade za zajezitev javnega primanjkljaja, 80 pa skeptični glede ukrepov, ki jih bo sprejela no-Va vlada na tem področju. Agencija Moody’s je lstocasno deklasirala Enelove eurobonde in celo vrsto velikih bank (med njimi sd Banca nazionale uul lavoro, Banca commerciale italiana, Cassa di ri-sPaJTnio delle provincie lombarde in Istituto mobi-bare italiano).
V Palači Chigi so vest o deklasiranju sprejeli z obžalovanjem, sicer pa reagirali enako kot v krogih Bance d’Italia: »Spričevalo Moody’s je uperjeno v Preteklost in ne upošteva zdajšnje preureditvene in Prehodne politike za uravnovešenje družbeno-go-spodarskih razmer v državi.« Predsednik Confin-nustrie Luigi Abete pa je pribil: »Ce se bo pokaza-lo, da Moody’s nima prav, se bo treba zaCeti spraševati, kako je kaj z verodostojnostjo te agencije...«
Taksne ocene običajno vplivajo na vse, ki vla-§ajo kapital ali dajejo posojila, zato se utegne zdaj ^goditi, da se bodo obresti povišale in ravno tako uidi stroški. Skratka, italijanski bančni sistem se bo znašel v položaju podjetja, ki je v finančni krizi in Se mora zateci k posojilu.
Moody’s je z deklasiranjem Italije povzročil po-bes na tujih denarnih tržiščih, v Italiji pa ni bilo bi-ftyenih sprememb - nanje bo treba počakati do ju-ui- Ob 18.30 sinoči sta veljala marka 929 in dolar 1-466 lir.
Vojmir Tavčar
RIM - Pri izbiri ministrov je bil dokaj avtonomen, pri imenovanju podtajnikov pa se je podredil zakonu lotizacije in strankarske porazdelitve. Carlo Azeglio Ciampi, ki je bil dopoldne na Kvi-rinalu, kjer so prisegli Štirje novi ministri, ki so prevzeli mesto predstavnikov Zelenih in DSL, je včerajšnji dan posvetil vsem formalnostim, ki so potrebnej preden se bo danes dopoldne predstavil parlamentu in orisal vladni program.
Dober del včerajšnje vladne seje, na kateri so tudi preučili program, je bil posvečen izbiri podtajnikov. ni zelo jasno, ali so si podtajnike izbrali sami ministri, ali je k temu prispeval premier, celotna slika pa kaže, da je v izbiri podtajnikov prevladala strankarska porazdelitev. Ciampijeva vlada bo torej imela 36 podtajnikov (2 vec kot prejšnja Amatova), od katerih je 20 predstavnikov KD, 10 PSI, socialdemokrati in liberalci imajo vsak po 3 predstavnike, eden pa je elan republikanske stranke. Vlada je. v precejšnji meri potrdila dosedanji sestav podtajnikov, med katerimi pa vsekakor ni tistih treh, ki so imeli opravka s pravico. med ostalimi novostmi pa velja omeniti, da ni bil potrjen kot podtajnik za trgovinsko mornarico melonarski voditelj Giu-lio Camber, sicer izvoljen na listi PSI, medtem ko bo prvič elan vlade vidni tržaški demokrscanski predstavnik Sergio Colo-
ni, ki bo podtajnik v zakladnem ministrstvu. Iz Furlanjje-Julijske krajine je tudi socialdemokrat Paolo De Paoli, ki je bil izvoljen v videmskem okrožju in ki je prav tako podtajnik pri zakladnem ministrstvu.
Celotni sestav podtajnikov, kot sta jih predstavila Carlo Azeglio Ciampi in podtajnik pri predsedstvu vlade Antonio Mac-canico je sledeč: civilna zaščita: Vito Riggio (KD); zunanje zadeve: Laura Fincato (PSI), Carmelo Azzarä (KD), Giuseppe Giacovazzo (KD), notranje zadeve: Antonino Murmura (KD), Saverio D’Aquino (PLI), Costanti-no DelTOsso (PSI); pravo-
sodje: Daniela Mazzuconi (KD), Lorenzo Binetti (KD); proračun: Luigi Grillo (KD), Florindo D’Aimo (KD); finance: Antonio Pappalardo (PSDI), Stefano De Luca (PLI), Riccardo Triglia (KD); zaklad: Maurizio Saccdni (PSI), Paolo De Paoli (PSDI), Piero Mal-vestio (KD), Sergio Coloni (KD); obramba: Giagu De-martini (KD), Antonio Pa-tuelli (PLI); Šolstvo: Giuseppe Matulli (KD), Antonio Mario Innamorato (PSI); javna dela: Achille Cutrera (PSI), Pino Pisic-chio (KD); kmetijstvo: Pa-squale Diglio (PSI); prevozi in trgovinska mornarica: Giorgio Carta (PSDI), Michele Sellitti (PSI);
posta: Ombretta Fumagal-li Carulli (KD); industrija: Paolo De Cinque (KD), Rossella Artioli (PSI); delo: Luciano Azzolini (KD), Sandro Principe (PSI); zdravstvo: Nicola Savino (PSI), Publio Fiori (KD); univerza: Silvia Costa (KD); okolje: Roberto Formigoni (KD).
Za vladni program, ki ga bo danes predstavil Carlo Azeglio Ciampi, vlada precejšnje zanimanje. O njegovi vsebini se zaenkrat ve bore malo, kaže pa vsekakor, da bo imel tri bistvene točke in sicer nova volilna pravila, vprašanje parlamentarne imunitete in gospodarska problematika, ki postaja vse bolj žgoča, kot
med drugim dokazuje tudi ocena agencije Moody’s, ki je včeraj potisnila Italijo v drugo ligo in jo postavila na isto raven kot Korejo in Portugalsko.
Najvecje zanimanje vlada pa za volilna pravila, saj bo od tega, kar bo rekel v tem pogledu, v marsičem odvisno stališče Zelenih, DSL in PRI, pa tudi Severne lige. Vse te stranke skupaj z referendumskim liderjem Mariom Segnijem zahtevajo hitro odobritev nove volilne zakonodaje in volitve že jeseni, medtem ko stranke, ki odkrito podpirajo Ciampija (KD, PSI, PSDI in PLI) nočejo terminske vlade.
BOSNA IN HERCEGOVINA / TE2KO POGOJEVANJE SKUPŠČINE NA PALAH
Miloševič stopnjuje pritiske na bosanske rojake da bi končno sprejeli VanceOwnov mirovni načrt
P°bocju
. '-“Ara
Pote! skuPScin Publike e 81 posla Pale,
sednika
gorsLeg.
°stank
Rosica
naCrta
Poteka:
torek
^ je a
Uvod «1, d
rißi]
lunj
težko dosežen mir boljši od vojne z mednarodno skupnostjo, ki hoče Srbe kaznovati za to, ker so uresničili svoje cilje. Na zasedanju je bilo slišati precej ostrih besed srbskih poslancev. Biljana PlavšiC je dejala, da je mirovni naCrt sramota za Srbe in da je popolnoma ne-sprejenrljiv. Poslanec radikalne stranke Ljubo “Bo-siljcic je izjavil, da želi ameriški predsednik Clinton srbski narod iztrebiti.
Pred začetkom zasedanja parlamenta bosanskih Srbov so srbske vojaške enote nadaljevale napade na Bosno in Hercegovino. Radio BiH je poročal o nadaljevanju obstreljevanja muslimanske enklave Žepe na vzhodu Bosne, v katero po besedah predstavnikov OZN opazovalci mednarodnih sil niso mogli priti. O napadih sr-sbe vojske so agencije poročale tudi iz drugih delov BiH. Obrambne sile naj bi uspeSno ubranile napade na Breko in Gra-daCac, tarCa napadov pa
Voia

Predlagane sile OZN:
od sedanjih 7.400 na
60.000	do
75.000
Srbi:	Hrvati:
67.000	50.000
Primerjava med predlaganim številom vojakov OZN in številom vojakov vojskujočih se strani
je Se vedno območje bihaške kotline. Medtem pa je poveljnik sil Unproforja v BiH Morillon prispel v Srebrenico. Francoski general je povedal, da si bo prizadeval za demilitarizacijo območja 5 kilometrov od bojne Črte ter za umik težkega topništva na oddaljenosti 30 kilometrov
od Srebrenice.
Pred današnjim obiskom sedeža Nato in pred pogovori s predstavniki Evropske skupnosti se je ameriški državni sekretar Warren Christopher včeraj mudil v Moskvi, kjer se je sestal z ruskim predsednikom Jelcinom. Po pogovorih je Christopher dejal, da je ruski predsed-
nik izrazil previdni optimizem glede tega, da bodo bosanski Srbi na zasedanju na Palah sprejeli mirovni naCrt za BiH. Ruski obrambni minister GraCev, ki se je udeležil srečanja med Chri-stopherjem in zunanjim ministrom Korizjevom, pa je dejal, da sta stalisci obeh držav do reševanja
krize v BiH enotni.
V govoru na zasedanju komiteja za zunanje zadeve britanskega parlamenta je predsednik vlade Hurd dejal, da bo Britanija podprla uporabo sile pri uveljavitvi miru v BiH, ce bodo bosanski Srbi zavrnili mirovni načrt. Sopredsedujoči konference o nekdanji Jugoslaviji
Owen, ki se je včeraj sestal z generalnim sekretarjem zveze Nato Woer-nerjem, pa je pozval evropske države, naj ponudijo svoje vojaške enote, saj se morajo o tem cimprej odločiti. Nemška vlada pa je pred današnjim Chri-stopherjevim obiskom v Bonnu o tem vprašanju že razpravljala. (Agencije)
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Benvenuto vsilil vodstvu PSI svoja stališča
Giorgiu Benvenutu Je vendarle uspelo, da je socialistično vodstvo prisilil, da je sprejelo njegove zahteve glede nujne prenove stranke. Med drugim je bilo osvojeno stališče, da morajo tisti, ki so prejeli jamstvena obvestila, takoj odstopiti s položajev v stranki in v državnih institucijah.
..................stran 2.
Kandidatne liste za ‘deželne volitve
Demokratična stranka levice je na tiskovni konferenci predstavila svoje tržaške kandidate za deželni svet. Kandidatne liste je v vseh volilnih okrožjih predložila stranka Slovenske skupnosti.
stran 3.
Pokrajina Trst: socialistična lista brez Slovencev
Na kandidatni listi PSI za Pokrajino Trst ne bo prvič nobenega slovenskega predstavnika. Za to usmeritev se je odločila slovenska komisija te stranke.
stran 4.
Na Padričah
začeli kopanje metanovoda sredi vasi
V Padričas so včeraj zaprli prometu cesto, ki pelje skozi vas, da bi tako omogočili začetek del za postavitev metanovoda in vodovoda. Zaprtje in kopanje povzroča domačemu prebivalstvu nemajhne težave in nevšečnosti.
................stran 6.
Na Goriškem štirinajst list
Na deželnih volitvah se bo na Goriškem predstavilo štirinajst list, po dve za vsako svetovalsko mesto, ki jih je temu okrožju dodeljenih sedem. Večina strank je svoje kandidate predstavila včeraj, nekatere (Zeleni in Mreža) le nekaj minut pred iztekom roka. Medtem se za stranke, ki še niso zbrale tisoč podpisov, nadaljuje tekma s časom za predstavitev na pokrajinskih volitvah.
stran 7.
Uspeh Juventusa
V prvi finalni tekmi pokala UEFA je turinski Juventus z zmago s 3:1 v Dortmundu proti Borus-sii postavil resno hipoteko na naslov, črnobeli so igrali izvrstno predvsem v prvem polčasu, v drugem pa so imeli domačini več od igre, Juventus pa mnogo bolj zrele priložnosti v protinapadih. Strelca za Juventus sta bila Dino Baggio in Roberto Baggio, ki je dosegel dva gola. Povratna tekma bo 19. t.m. v Turinu.
...................stran 21..
Peugeot 306
TEKMEC
AUTOLISERT
TRZIC - Ul. Timavo, 24 - Tel. (0481) 790504 GORICA - Majnica, 12 - Tel. (0481) 391808
2
Četrtek, 6. maja 1993
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
RIM / OSUMLJENCI BODO MORALI ZAPUSTITI POLOŽAJE
Benvenutu prva runda v bitki za prenovo PSI
»Stari gardi« pa je moral vendarle nekoliko popustiti
Tajnik PSI Giorgio Benvenuto med včerajšnjo tiskovno konferenco (telefoto AP)
Vojmir Tavčar
RIM - Giorgio Benvenuto je zmagal v tem krogu. Po skoraj 15 mah razprave je socialistično vodstvo sprejelo stališče, s katerim se bodo vsi strankini voditelji, ki imajo opravka s pravico, začasno suspendirali ali odstopili s svojih mest.
Benvenuto, ki je sklical sejo vodstva po dramatičnem glasovanju prejšnjega tedna, s katerim je poslanska zbornica skoraj v celoti oprostila bivšega tajnika PSI Bettina Craxija, je v torek postavil vodstvo pred drastično izbiro: ali odstrani tiste, ki imajo opravka s pravico, ali pa on odstopi. V tem odločnem stališču je tajnika podprl predsednik Gino Giugni, medtem ko so se struje, ki so Benvenuta izvolile za Craxijevega naslednika, v bistvu razbile. Po dolgotrajnih pogajanjih in po dolgi razpravi, ki je trajala pozno v noC, je bila dosežena kompromisna rešitev o samosuspenziji ali odstopu. Benvenuto in Giugni, ki sta pred dobrim mesecem pristala na kompromisno rešitev in sprejela v vodstvene organe tudi ljudi, ki so bili jasen odraz Craxijevih časov, sta s pomočjo novih sil, na katere sta takrat stavila, dosegla pomembno zmago. Čeprav po
točkah in ne s knock ou-tom.
Rezultate dolge seje sta Benvenuto in Giugni orisala včeraj dopoldne na tiskovni konferenci, med katero sta izrazila svoje zadovoljstvo nad sklepi vodstva. Istočasno sta tudi nakazala etape prenavljanja stranke: junija sestanek generalne skupščine, ki naj bi odločila med drugim tudi o novem simbolu, jeseni pa izredni kongres. Benvenuto je tudi povedal, da je imel dopoldne dolg telefonski pogovor tako s tajnikom DSL Achillejem Occhettom in predsed-
nikom poslancev demokratične levice Massimom D’Alemo. Zavzel se je za dialog na levici, obenem pa zavrnil Occhettov predlog o aneksiji socialistov.
Socialistični predstavniki so včeraj težili k temu, da bi omilili vtis o ostrem razkolu in konfrontaciji znotraj socialističnih vrst. Toda ni manjkalo tudi izjav, ki so ostra trenja potrdili. Tako je bivši milanski župan in Craxijev svak Paolo Pilit-teri očital vodstvu »Iju-dožerstvo« in jim napovedal, da »ne bodo prehodili veliko poti«.
Prav tako oster je bil Craxijev pristaš Carlo D’Amato, ki je poudaril, da je »ostala huda razpoka zlasti v medčloveških odnosih«, medtem ko je voditeljica »šti-ridesetletnikov« Laura Fincato ugotavljala, da je v stranki krepka dinamika s stalnimi ločitvami in novimi agregacijami. Bivši tajnik Bettino Craxi pa je potožil, da je »iz varnostnih razlogov moral nekaj dni v tujino«.
Benvenuto je torej tri mesece po izvolitvi za tajnika zmagal prvo rundo v bitki za prenovo, ki pa bo prav gotovo še dolga.
PO CRAXIJEV! »OPROSTITVI«
0 imuniteti bo glasovanje odslej javno
Spremembo omogočilo drugačno tolmačenje pravilnika
RIM - Tajno glasovanje je prejšnji Četrtek omogočilo, da je poslanska zbornica preprečila milanskim sodnikom, da bi lahko nadaljevali preiskavo o dobrem delu kaznivih dejanj, katerih je bil osumljen bivši socialistični tajnik Bettino Craxi. Od danes pa intrige, ki jih dopušča tajno in anonimno glasovanje, ne bodo veC možne: kdor se bo hotel izreci proti odvzemu parlamentarne imunitete nekemu poslancu si bo moral javno prevzeti odgovornost za svoj glas.
Tako je včeraj sklenil odbor za pravilnik poslanske zbornice, ki je osvojil tolmačenje predsednika Giorgia Napolitana, da ko odloča o imuniteti zbornica ne glasuje o posamezni osebi, paC pa odloča o funkciji parlamentarca. Zato je torej možno javno glasovanje.
S predlaganim tolmačenjem predsednika Giorgia Napolitana so soglašali predstavniki skoraj vseh političnih sil. Tudi predsednik demokršcanskih poslancev Gerardo Blanco, ki je pred nekaj dnevi imel precej pomislekov o taki razlagi, jo je včeraj povsem osvojil, medtem ko je
temu tolmačenju ostro nasprotoval podpredsednik zbornice Silvano Labriola (PSI). Toda s svojimi pripombami in pomisleki Labriola ni prodrl. Velika večina elanov odbora za pravilnik se je namreč zavedala, da je poslanska zbornica prejšnji teden z oprostitvijo Bettina Craxija prišla povsem navzkriž z javnim mnenjem in da je treba zato nujno ukrepati za navezovanje pretrganih vezi z javnostjo. In pot, ki jo je nakazal predsednik Napolitano, je bila najkrajša.
Podobno stališče bi lahko danes osvojil tudi senat, ki je pred leti med drugim že odločal o imuniteti z javnim glasovanjem. Seveda pa gre v obeh primerih le za prehodno rešitev, dokler ne bosta zbornici definirali problem imunitete parlamentarcev. Težnja, ki se kaže, pa je vsekakor ta, da bi ohranili imuniteto, toda parlament naj bi se izrekel le v primeru, da bi preiskava sodstva zadevala svobodno iz-rašanje mnenj in političnih ocen ali pa da bi sodstvo zahtevalo aretacijo poslanca. V vseh ostalih primerih naj bi sodstvo lahko normalno vodilo preiskavo, kot za vsakega drugega državljana. (VT)
RIM / TEŽAVNO OBNAVLJANJE STRANK
Naporen dialog KD s Segnijem
Tajnik Mino Martinazzoli povabil referendum' skego liderjo k »iskanju skupnih točk«
RIM - Dialog je naporen in težaven, a se kljub vsemu nadaljuje. Tajnik' KD Mino Martinazzoli in referendumski lider Mario Segni sta se v zadnjih dneh večkrat srečala in se pogovorila na štiri oci. In Martinazzoli napoveduje novo snidenje, »najbrž v politični skupini, ki se ne bo veC imenovala KD«.
Demokrscanski tajnik, ki se je včeraj na rimskem sedežu založbe Monda-dori udeležil predstavitve knjige o lastni stranki, je izkoristil priložnost, da je že spet potrdil vizijo angažiranosti katoličanov v družbi in nujnost njihovega enotnega nastopanja. S tega vidika je Martinazzoli ostro kritiziral knjigo Massima Franca »Vsi domov: zaton mame KD«. Po njegovem mnenju katoličani imajo še perspektivo v politiki, odločilnega pomena pa bo bitka za osvojitev centra. Martinazzoli namreč ne verjame, da bo novi volilni zakon z demokracijo izmenicnosti uvedel jasno ločitev med naprednimi in konservativnimi silami in da bo sredina ostala povsem prazna. Center se mu zdi še vedno pomemben, pravzaprav odločilen za upravljanje vsake sodobne družbe.
»Vse družbe imajo neko sredino, to razume tudi Umberto Bossi, ko ne nori.« Martinazzoli za-
Demokrščanski tajnik Mino Martinazzoli (telefoto AP)
to očita katoliškim prenoviteljem, ki so se pred nedavnim zbrali na sestanku v Rimu in se opredelili, da bi se tudi katoliki ločili na napredno in konservativno silo, preveliko drastičnost. S Segnijem pa, navzlic polemikam zadnjih mesecev, išče stik in dialog v skupnem prepričanju, da je treba osvojiti center političnega loka, ker le to lahko omogoči vladanje.
Referendumskemu li-derju tajnik KD oCita preveliko težnjo k eliti, iskanje »samotnih poti«, tudi »predstavitev lastne liste in kandidata za Zu-
pana v Milanu«, zaveda se »težave v iskanju stikai ko hodiva po dveh od' daljujocih se poteh«. To-da meni, da bo do srečanja kljub vsem11 prišlo in to v naporih za »osvajanje centra, ki edi' ni opravičuje obstoj neko sile kot je KD, pa naj ohrani to ime ali ne«. Bist' vo, po Martinazzolijevl oceni ni, »ali se Segni vrne v KD ali ne, paC pa »nujno iskanje neke stične točke, ki naj jamči pr®' spektivo prihodnosti«.
Za to prihodnost si M1' no Martinazzoli krepko ; prizadeva. Mu bo uspelo • (V.T.)
NOVICE
PO IMENOVANJU TRŽAČANA ZA ČLANA VLADE
PREISKAVA / »IZPOVEDAL« SE JE SODNIKU Dl PIETRU
Večmilijardna zaplemba mafijskega premoženja
BENETKE - Tožilec Antonio Fojadelli, ki vodi beneški protimafijski urad, je včeraj odredil zaplembo premicninskih in nepremičninskih dobrin v vrednosti nekaj milijard lir, ki so pripadale devetim osebam - od teh jih je bilo osem obtoženih organiziranega zločinstva v Venetu in povezav s sicilsko mafijo. To so: Felice Maniero (39 let) in Fausto Dona (37) iz Campolonga Maggiore, Eugeniö Mazzetto (42) iz Dola pri Benetkah, Gilberto Sorgato (40) iz Sant’Angela di Piove (Padova), Boscolo Armando Maneguolo (44) iz Rubana (Padova), Mario Artuso (53) iz Padove, Rosario Lo Nardo (53) iz Palerma, a bivajoč v Piazzoli sul Brenta (Padova) in Giuseppe Donnarumma (39) iz Castellammareja di Stabia pri Neaplju, a bivajoč v Mestrah.
Ustica: utrjuje se teza o bombi v letalu
BOLOGNA - Preiskava o zrušenju letala nad Ustico (27. junija 1980), ki jo vodi rimski sodnik Rosario Priore, se je obogatila z novim gradivom; posredovali so ga sodniki, ki skušajo razkriti ozadje pokola na bolonjski železniški postaji (2. avgusta 1980) in ki so omogocih najdbo skladišča z orožjem znotraj poslopja v Firencah, kjer je bil nekdaj tajni sedež vojaške obveščevalne službe Sismi. Ker so zaceli nekateri preiskovalci sumiti, da ni letalske tragedije povzročila raketa, ampak naj bi jo peklenski stroj, nameščen pod straniščem deceja devet, skuša zdaj skupina sodnikov iz Rima, Firenc in Bologne dognati, ali ni šlo morda za 80-gramsko bombo iz omenjenega firenškega skrivališča. Pri tem naj bi odigral važno vlogo polkovnik Sismija Federico Mannucci. Sicer pa poskušajo odkriti tudi možne zveze med bbijsko tajno službo in itahjanskimi skrajnimi desničarji.
Pomota na TG2:
Pampaloni umri
RIM - Literarni kritik Geno Pampaloni, ki leži pet dni v firenški bolnišnici Ponte a Niccheri zaradi obolenja jeter, je včeraj zjutraj ob 8.45 poslušal televizijski dnevnik TG2 in naenkrat zvedel, da je... umrl. Uredništvo je predsinoCnjim pripravil »krokodila«, kakor se pravi komentarju ob smrti nekoga, in ga spravilo v kompjuter, včeraj zjutraj pa ga je ta pomotoma poslal med dnevne vesti. V poročili ob trinajsti uri so napako objasnih, zadeva pa je seveda nevšecna. Tudi zaradi tega, ker je Pampa-lonijeva bei dejala, da očetovo stanje ni hudo.
Mestni redarji kradli iztržek od glob
CASERTA - Bivši poveljnik mestnih redarjev v Ca-rinoli Mario Tuozzi (44 let) ter redarja Giuseppe Andolfi (44) in Francesco Capezzuto (43) so morali za rešetke. Kakor so ugotovib karabinjerji, ki so jim nadeli lisice, so v zadnjih heb letih pospravili v žep veC kot 50 milijonov lir, sicer iztržek od zasoljenih glob. Pravzaprav so to kar čedno vsoto po-ložih na banCni tekoči račun.
Novemu ministru Uviu Paladinu orisani problemi slovenske manjšine in tržaškega gospodarstva v krizi
Pismi in čestitke deželnega svetovalca Slovenske skupnosti Iva Jevnikarja in deželnega odbornika Daria Tersarja
»Izključeni« Caporali vpletel KRI v podkupninsko afero
Partiji domnevni prispevki Zveze zadrug in drugih podjetij
Prisega novega ministra Livia Paladina včeraj na Kvirinalu (telefoto AP)
TRST - Deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar je izrazil topla voščila za uspešno delo novoimenovanemu ministru za »koordinacijo politike v zvezi z Evropsko skupnostjo in za deželna vprašanja«, Tržačanu prof. Liviu Paladinu. V pismu je zapisal, da je bilo njegovo imenovanje prijetno presenečenje, saj so odnosi z Evropsko skupnostjo in resor za deželna vprašanja velikega pomena za vso deželno skupnost v Furlaniji-Julijski krajini, še posebej pa za slovensko manjšino. Minister za deželna vprašanja je bil namreč zadnja leta zadolžen tudi za vprašanje zaščitnega zakona za Slovence. Prof. Paladin pa to snov dobro pozna kot pravnik in bivši predsednik ustavnega sodišča. Na nedavnem posvetu
dežel in pokrajin s posebnim statutom v Trstu je sam poudaril, da bi bila morala deželna uprava storiti veC za Slovence.
Deželni svetovalec in tajnik SSk Jevnikar je v pismu izrecno navedel pričakovanja naše narodnostne skupnosti tako glede sprejetja pravičnih zaščitnih določil kot glede zajamčenega zastopstva v okviru volilnih reform. Priložil mu je tudi spomenico o teh dveh vprašanjih in o položaju, ki ga mora prenašati SSk zaradi novega deželnega volilnega zakona, ki jo je stranka pred dnevi naslovila na novega ninistr-skega predsednika Ciam-pija.
Zadovoljstvo zaradi imenovanja prof. Livia Paladina za ministra je v tiskovni noti izrazil, tudi deželni odbornik Dario Tersar, po katerem njego-
vo imenovanje daje velik prestiž celotni tržaški in deželni skupnosti. Tudi Tersar je pisal novemu ministru in ga opozoril na nekatera odprta vprašanja, k reševanju katerih bi lahko prof. Paladin v okviru svojega resorja pripomogel. Na prvem mestu je vprašanje off shorea, ki je zdaj blokirano v Bruslju, za katero pa bi V> dogovoru z oblastmi ES našli alternativne rešitve s poudarjanjem njegovega značaja mednarodnega sodelovanja. Potem je tu vprašanje posegov ES za manj favorizirana območja, v katera bi morali vključiti tudi Trst in Gorico. In končno je odbornik Tersar v pismu še opozoril na problem odnosov med državo in deželami in na nujnost sklicanja skupnega zasedanja.
MILAN - Podkupnine so bile v italijanskem političnem sistemu kot aids: nihče ni bil nanje imun, niti nekdanja KomunistiCa partija ne. Vsaj tako kaže, sodec po izjavah, ki ji je dal milanskemu sodniku Antoniu Di Pietru nekdanji »svetovalec KPI« v vodstvu Italijanskih železnic Giulio Caporali.
Caporali, ki ga je KPI izključila že leta 1988, ker je bil vpleten v znano afero o »zlatih železniških rjuhah«, naj bi sodniku priznal, da mu je bil takratni upravni tajnik Partije Renato Pollini »potožil« o 20 milijardnem dolgu partijskega glasila 1’Unita, ki bi ga bilo treba »zgladiti«, obenem pa bi bilo
VREDEN JE
treba tudi pridobiti svež denar za kritje stroškov volilne kampanje in raznih zasedanj, ki jih je partija pripravljala sredi osemdesetih let, da bi dvignila svoj ugled. V »mehanizem«, ki naj bi pripeljal v partijsko blagajno denar, naj bi bila vpeta Zveza zadrug. Njenim Članicam naj bi oddali v zakup vrsto del za Italijanske železnice, zadruge pa naj bi to »pomoC« poravnale s prispevki za Partijo. Zadrugam, ki so delovale v »sferi« KPI, naj bi pripadla približno petina javnih del za Italijanske železnice, to je proporc-no s politično težo Partije. Caporali naj bi Di Pietru tudi navedel imena devetih »rdečih«
MILIJARDE
zadrug (večina jih je bila iz Emilije Romagne), ob teh pa tudi imena nekaterih drugih podjetij, ki so na razne načine »pomagale« komunistični partiji (na primer s stotinami neobstoječih naročnin na l’Unitä, ali pa z reklamo na praznikih komunističnega tiska, pri Čemer naj bi sodelovala tudi FIAT).
Caporali je istočasno izjavil, da ni nikoli sodeloval pri »sporazumevanju« za podkupnine, niti ni imel pri tem lastnih koristi. Obrazložil je tudi, da je o takratnem podkupninskem sistemu nekoč govoril s senatorjem Luciom Li-bertinijem (sedaj SKP), ki pa ga je posvaril, da naj tega ne počenja. Po
PORDENON /
drugi strani je sam dobro vedel, da so oddajale Italijanske železnice v zakup javna dela za veC tisoč milijard lir, 111 je pristal na »igro« z Zvezo zadrug, da bi tako sluzil partiji.
Med zaslišanjem j® Caporali omenil tudi dogodek, v katerega je vplej ten bivši pooblaščeni upravitelj družbe SOČI' MI Alessandro Mar-zocco. Le-ta naj bi mu iZ' ; roCil ovojnico s 25 do 30 milijoni lir za PartijO’ Ovojnico je položil v partijsko vsedržavno blagajno, ob tem pa je tudi obvestil senatorja Liber-tinija, da je prejel prispevek za KPI. Kasneje naj bi mu Marzocco izroCn še dve ali tri podobne, ovojnice, ki jih je Caporali poslal Pollini ju.
ZASLIŠEVANJE.
Tržaški agentje zaplenili več kot 15 kg heroina
TRST - Agentje letečega oddelka tržaške kvesture so predvčerajšnjim pred Sesljanom izvedli izredno uspešno akcijo v boju proti razpečevalcem mamil: dvema slovenskima državljanoma so namreč zaplenili veC kot petnajst kilogramov heroina v vrednosti skoraj 8 milijard lir. Preiskava, ki jo koordinira namestnik državnega pravdnika Antonio De Nicolo, je še vedno v teku, tako da imen obeh aretiranih, ki sta sedaj v koronejskih zaporih, niso sporočili. Ve se samo to,-da sta stara 27 oz. 57 let.
Mamilo je bilo skrito v dvojnem dnu sedeža avtomobila znamke BMW. Heroin, ki je zelo dobre kvalitete, je bil v 20 zavojčkih.
Kaže, da so avtomobil ustavili v okviru rednih kontrol. Ko so odprli prtljažnik, so opazili, da je na zadnjem sedežu špranja, kar jim je zbudilo sum, da so v njem nekaj prikrili. Pri podrobnejšem pregledu je prišlo na dan mamilo.
Akcija je še vedno v teku, saj morajo ugotoviti, komu je bila tako velika količina mamila namenjena in od kod prihaja.
Riccesi še v zaporu
Kaže, da gradbenika omenja več ljudi
PORDENON - Sodnica za predhodne preiskave, Monica Boni, je včeraj okrog dve uri zasliševala tržaškega gradbenika En-nia Riccesija, ki je v por-denonskem zaporu pod obtožbo korupcije. Riccesi naj bi bil dal nekemu javnemu funkcionarju, verjetno kakemu političnemu predstavniku, 60 milijonov lir, ki jih je prejel od inž. Luigija Ci-molaia, prav tako vpletenega v preiskavo porde-nonskih sodnikov.
Vsa preiskava se suče okrog vprašanja, v Čigav ■žep je denar končal. Pravijo, da so na dan prišle
nekatere pomembne novosti. Zgleda namreC, da Riccesija ni omenil samo Cimolai, temveč še nekatere druge osebe.
Povsem drugačne so izjave odvetnikov tržaškega gradbenika, ki sta že vložila prošnjo za ispustitev na svobodo: priznavata, da je denar res prejel, ampak ga j® potrošil za nakup delnic Editoriale Giuliana, ki izdaja tudi dnevnik Trie-steOggi. Odgovorni urednik dnevnika Franco Pa-ticchio je ob tem pojasnil, da je Riccesi za nakup teh delnic potrošil kar 340 milijonov lir.
Četrtek, 6. maja 1993	3
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
NA VOLITVAH ZA DEŽELNI SVET
VOLITVE
DEŽELA / KANDIDATNE LISTE
NOVICE
Budin: manjšina ne sme kloniti malodušju
Predstavitev kandidatov DSL za tržaško okrožje
Sandor Tence
TRST - »V naši manjšini si ob bližnjih volitvah nevarno utirata pot malodušje in vitimizem, neke vrste strategija po-raza in poražencev, ki ne Palje nikamor in nas nasprotno samo Šibi«. Tako je MiloS Budin na tiskovni konferenci ob Predstavitvi tržaških kandidatov DSL za Deže-J° ocenil začetek volilne kampanje med Slovenci, Saj po njegovem tudi manjšina občuti sploSno ^apiranje, ki označuje nobrsen del tržaškega Vsakdana. Slovencev bo v novi deželni skupščini ' je dejal Budin - najbrž manj kot sedaj, »prav zaje moramo realistično ^koristiti vse dane možnosti in ne se že vnaprej Predati usodi«.
Budin je skupno z do-Sedanjima deželnima jvetovalcema Perlo Lušo 'n Ugom Polijem na Vrhu kandidatne liste n*SL za deželne volitve. '[ svojem posegu je aejal, da je DSL, kot prej pPI, doslej vedno jamci-la Slovencem zastopstvo v vseh izvoljenih telesih, °d parlamenta do deželne skupščine in krajevnih uprav. Za to se bo Potegovala tudi na teh Volitvah, kar je za stranko, kjer so Slovenci ®nakopravna komponen-ta’ popolnoma naravno.
MiloS Budin, Perla Luša in Ugo Poli na včerajšnji tiskovni konferenci (foto KROMA)
To velja tudi za izredno pomembno vprašanje zajamčenega zastopstva, ki ga moramo Slovenci -po Budinovem mnenju -doseči po politični liniji in po enotnem nastopanju.
Na listi DSL, poleg Budina, kandidirata Se Slovenca Gabrijel Raseni in Stojan Sancin. Ostali kandidati so zdravnik Marino Andolina, ravnatelj oddelka za presajanje hrbteničnega mozga otroške bolnišnice Burlo Garofalo, sindikalist Mario Batich, voditelj ACLI Walter Citti, deželni tajnik CNA Ro-
berto Cosolini, solnika Giorgio Depangher in Maria Campitelli, univerzitetna raziskovalka Diana De Rosa in podpredsednik ANPI Giorgio Marži. Kandidatov je vsega skupaj trinajst, kolikor je izvoljenih Tržačanov v deželni svet. Volilec lahko odda na glasovnici samo eno preferenco.
Perla Luša je novinarjem povedala da se DSL zavzema za popolnoma novo politiko deželne uprave in seveda za oblikovanje popolnoma nove politične koalicije, ki bi vodila Deželo. Od
tod tudi volilno povezovanje z republikanci, »ki so tudi v naši deželi, kot v državi, izbrali pot opozicije«. Occhettova stranka se zavzema za odprtost Trsta in za uveljavitev vsestranske politike strpnosti in sožitja. Ugo Poli pa je izrazil mnenje, da mora naša dežela utrditi prijateljske vezi in sodelovanje s sosednjo Slovenijo. To pa bo odvisno tudi od Rima, od njegove zunanje politike, ki je zaradi sploSne krize v državi v zadnjem Času izgubila na verodostojnosti in na učinkovitosti.
Zakaj se DSL in SSk nista povezali
TRST - Deželni svetovalec DSL Miloš Budin je v zvezi z vprašanjem strankarskih izbir za prihodnje volitve v tiskovni noti ugotovil, da polemika o spodletelih povezavah stranke Slovenske skupnosti »najbrž res nikomur ne koristi. Velja po podčrtati, da krivda za ta neuspeli poiskus res ne more biti vsa samo na eni strani. Zato ponavljamo, da smo bili v DSL tisti, ki smo zagovarjali še na zadnji seji povezavo s SSk, politično šibkejši, ker je SSk dala prednost pri izbiri Krščanski demokraciji; obenem pa je pridobil na moči v DSL predlog republikancev prav zaradi tega, ker je ta stranka od vsega začetka predlagala povezavo samo DSL.«
»Vsekakor - se nadaljuje izjava Miloša Budina - moramo danes naprej in cilj Slovencev mora biti izvolitev'svojega predstavništva v deželni in pokrajinske svete. Zato moramo izkoristiti realne možnosti. V vseh teh desetletjih smo prej kot KPI in zdaj kot DSL vedno zagotovili slovensko prisotnost v vseh izvoljenih svetih od parlamenta navzdol. To odgovornost si DSL prevzema tudi tokrat in ponuja realne možnosti tako za deželo kot za pokrajino.«
Jevnikar na čelu SSk
Med kandidati mnogo zvenečih in znanih imen
TRST - Slovenska skupnost je v vseh petih okrožjih FJK predstavila polnoštevilne kandidatne liste za deželne volitve. Strankino deželno tajništvo ugotavlja v tiskovnem sporočilu, da je tokrat sprejelo kandidaturo na slovenski listi . lepo število uglednih predstavnikov našega javnega in kulturnega življenja, ki doslej niso nastopali na volitvah ali pa se niso javno opre-deljevali za SSk, so pa s sedanjim dejanjem poudarili, da je treba v težavnem obdobju strniti vrste in zastaviti svoje ime za naše pravice. »V odgovor na krivično volilno zakonodajo so naši ljudje odgovorili z novim elanom. To se pozna tako med kandidati, kot pri množičnem podpisovanju list za tržaško in gorisko pokrajino«.
Po sklepu deželnega sveta SSk je nosilec liste v tržaškem, go-riškem in videmskem okrožju sedanji deželni svetovalec in deželni tajnik Ivo Jevnikar. Na drugem mestu je v tržaškem in goriskem okrožju sedanji goriški pokrajinski odbornik Mirko Špacapan. V videmskem okrožju pa je na drugem mestu kulturni delavec iz videmske pokrajine, predsednik kulturnega društva
Ivan Trinko iz Čedada Marino Vertovec, ki nastopa kot neodvisen. Nosilec liste v tol-meškem okrožju je deželni podpredsednik Rafko Dolhar, V porde-nonskem okrožju je nosilec liste goriški tajnik Hadrijan Corsi.
Na listi za tržaško okrožje najdemo tudi nekatera izmed najlepših imen slovenske zamejske kulture. Tako kandidirajo na deželnih volitvah književnica Ivanka Hergold, pisatelja Boris Pahor in Alojz Rebula, igralec Anton Petje. Tu so nadalje odvetnik Andrej Berdon, devinsko-na-brežinski podžupan ter tržaški tajnik Martin Brecelj, predsednik KZ, vrtnar s Kolonkovca Lojze Debeliš, ravnatelj Josip PeCenko, šolnik Lojze Tul, Solnica in občinska odbornica Vera Tuta Ban, gospodarstvenik Aljoša Vesel.
V Gorici so na listi poleg Jevnikarja in Špacapana kulturni delavec in predsednik konference FJK pri Svetovnem slovenskem kongresu Janez Povše, občinski odbornik v Gorici Marjan BreSCak, učitelj Marko Cotič, ravnatelj hranilnice v Doberdobu Maks Gergolet in odvetnik Damijan Terpin, ki je tudi nosilec liste za Pokrajino.
TRST / NEJASNO STALIŠČE OBČINE TRST
V nevarnosti deželni zakon za razvoj Krasa
Gre za protivrednosti za sinhrotron
TRST - Na obzorju se pojavljajo nove težave pri izvajanju zakona St. 16 iz leta 1992, znanega kot zakon za razvoj Krasa. Predvčerajšnjim je namreč na deželnem odbornistvu za planiranje potekal sestanek, ki ga je sklical odbornik Dario Tersar, da bi se dokončno dogovorili o porazdelitvi sredstev zlasti za leti 1992-93, na njem pa ni bilo predstavnika tržaške občinske uprave, brez pristanka katere zakon tvega, da ostane mrtva Črka.
Spomnimo naj, da je zakon nastal za določitev oziroma porazdelitev Protivrednosti za škodo, ki jo je Kras, se posebej pa okrožje Vzhodnega Krasa, utrpel ob namestitvi sinhro-trona na tako imenovano območje T8 pri Bazovici. Zakon predvideva porazdelitev 15 milijard lir v 10 letih za družbeno-gospodarski razvoj Krasa ter za ovrednotenje nekaterih njegovih kulturnih značilnosti. Izvajati bi ga bili morali začeti že lani, iz tehničnih in še zlasti iz političnih razlogov pa se to vse do danes ni zgodilo. Kot je znano, politične težave dela zlasti tržaška desnica, ki se nikakor ne more sprijazniti s tem, da bi Krasu in še posebej Kraševcem namenjali javna sredstva.
Konkretno je zdaj v središču pozornosti načrt za porazdelitev prispevkov za desetletje 1992-2001, Se zlasti pa za dveletje 1992-93. V skladu z zakonom 142 iz leta 1990 je deželna uprava za izdelavo tega načrta sklicala tako imenovano servisno konferenco, se pravi vrsto posvetov med vsemimi pristojnimi javnimi upravami, ki bi morale naposled skleniti programski sporazum za izvajanje zakona. V našem primeru so to, poleg same deželne uprave, Se Kraška gorska skupnost, Pokrajina Trst in Občina Trst. Na sestanku, ki je bil ta torek, pa bi morali v večmesečnem posvetovanju izdelani načrt dokončno odobriti, tako da bi ga potem predstavniki zainteresiranih uprav le še podpisali, kajpak na osnovi pooblastil svojih merodajnih organov.
Kot rečeno, pa v torek ni bilo predstavnikov vseh zainteresiranih uprav. Poleg Tersarja, ki je zastopal Deželo, sta prišla Ivan Sirca v imenu
KGS in podkomisar Benedetti za Pokrajino Trst, medtem ko Občina Trst ni bila zastopana. Ker ni bilo k predloženemu naCrtu za porazdelitev sredstev iz zakona 16/92 nobenih pripomb, je Tersar srečanje zaključil rekoč, da izdelani naCrt lahko velja za dokončnega.
»Srečanja se nisem mogla udeležiti zaradi drugih obveznosti v okviru občinske uprave,« nam je povedala tržaška občinska odbornica za urbanistiko Elena De Comelli, ko smo jo vprašali, zakaj se tržaška občinska uprava ni udeležila sestanka. »Sicer pa bi imela k predloženemu načrtu marsikaj pripomniti. Ne strinjam se namreč z nekaterimi pobudami, ki naj bi jih financirali z zakonom 16/92, v zameno pa bi rada predlagala druge. Tako se mi zdi primerno, da bi s sredstvi iz tega zakona npr. zgradili veliko parkirišče na Opčinah. Zaradi vsega tega bom zahtevala ponovno sklicanje sestanka med* predstavniki vseh zainteresiranih uprav. Sele na osnovi rezultatov novih posvetovanj se bo tržaški občinski odbor dokončno odločil, ali naj programski sporazum podpiše ali ne.«
Stališče De Comellijeve, ki je vprašanju izvajanja zakona 16/92 sledila v imenu tržaške občinske uprave od vsega začetka, utegne vso zadevo hudo zaplesti. Poudariti je namreč treba, da je v torek načelno odobreni naCrt za porazdelitev sredstev iz zakona za razvoj Krasa nastal v okviru dolgih in mestoma napornih posvetovanj ter da tudi odraža obveze, ki so jih Dežela FJK, KGS in Občina Trst sprejele ob namestitvi sinhrotrona pri Bazovici. Spravljati pod vprašaj v torek načelno odobreni naCrt bi torej v resnici pomenilo spravljati pod vprašaj samo izvajanje zakona 16/92 oziroma sam zakon 16/92.
Seveda ne moremo izključiti, da ni ravno to, kar tržaški občinski odbor z županom Staffierijem na Čelu hoče v resnici doseči. Kljub vsemu pa raje upamo, da se bodo razlike v stališčih zgladile in da bo zakon dosegel cilj, za katerega je bil v deželnem svetu odobren.
TRST / ZANIMIVA RAZPRAVA V SLOVENSKEM KLUBU
Večkulturnost osnova vzgoje na slovenski osnovni šoli
Raziskava SLORI in SSŠ o položaju naše šole
Stanka Cuk, Ksenija Dobrila in Pavelj Stranj na torko-venm večeru Slovenskega kluba (foto KROMA)
Damiana Ota
TRST - Živahna razprava, ki se je na predsi-noCnjem srečanju v Slovenskem klubu razvila po uvodnih poročilih, je otipljiv dokaz, kako je šola, in še posebno slovenska osnovna šola, eden izmed zapletenih, še nerešenih problemov naše narodnostne skupnosti. Sicer se s problemom demografskega padca, s Čedalje zaz-navnejšim upadanjem števila vpisov v vrtce in nato osnovne šole soočajo danes na vsedržavni ravni: raziskava, ki sta jq opravila Slori in Sindikat slovenske šole in jo je Pavel Stranj v odlomkih prvič prikazal, jasno priCa o neizprosnosti tega dejstva in nas pripravlja na bodočnost brez utvar o morebitnem ponovnem vzponu. Kot je poudaril Stranj, ki se s problemi šolstva ukvarja na raziskovalnem področju, gre pojav pripisati modelu generacijskega zamenjave, odgovornost nosi celoten sistem, ki se prepočasi razvija, da bi bil kos vsem dejanskim zahtevam. Sola sicer ohranja svojo osrednjo vlogo, vse veC vzgojnih procesov pa se odvija izven nje, z nastajanjem vzgojno-izo-baževalnih središč za najrazličnejše dejavnosti.
Posebnost naše šole je torej v tem ovkiru tesno vezana predvsem na narodnostno slovensko oziroma že mešano družbeno okolje. Z razliko od preteklosti si slovenska šola ne more veC domišljati, da bi ustvarjala prevladujočo slovensko kulturo: nasprotno lahko
»razmišlja« le o poti do večkulturne vzgoje, v kateri naj bi slovenska kultura (in ne zgolj jezik) imela nekako glavno vlogo-
Pojem večkulturnosti je bil pravzaprav v središču pozornosti razprave, saj predpostavlja bistveno drugačen odnos do »narodnostne zaščite«, ki je do nedavnega še prevladovala v slovenskem šolskem okolju. Z veckul-turnostjo se sicer ukvarjajo tudi v italijanskih šolah, saj je prisotnost otrok drugih narodnosti naraven pojav današnje družbene stvarnosti. Vsekakor pa večkulturnost pomeni tvorno vlogo tako ucenca kot ucitelja-vzgojitelja, nikakor se ne omejuje zgolj na obvladanje dveh jezikovnih kodov. Gre za soočanje in »ustvarjalno« spoznavanje kultur in jezikov v okolju, v katerem deluje Sola. Nova kultura je torej lahko pozitiven izziv tudi
naše šole, ki bi se morala po mnenju nekaterih prisotnih otresti predsodka o »italijanščini kot tujem jeziku«, odpiranje upoštevati kot »veliko priložnost« za vsestransko bogatenje otrok.
Razprava v naši javnosti je torej kar se da nujna, saj ne moremo mimo ugotovitve, da mentalne zapreke, ki ne dovoljujejo odkritega pogovora, le ob-stajajo in probleme še dalje zapletajo. 2e omejitev osnovnega izhodišča večera »le« na osnovno solo je pokazala na obšir-nost teme: tako v uvodnih poročilih gostov kot tudi nato v posegih prisotnih (predvsem strokovnih področnih delavcev) je bilo namreč nakazanih veliko vprašanj in problemov. Enega izmed teh ponujajo novi učni programi iz leta 1985, ki v šolski svet uvajajo nie koliko novosti, novih učnih predmetov in pristopov k uCnim vsebinam
oz. k učencem (pozneje dijakom). O tem je na večeru Slovenskega kluba spregovorila didaktična ravnateljica Ksenja Dobrila. Po eni strani je predstavila številne novosti reformnega zakona, na drugi strani pa je opozorila na težave, ki nastajajo ob poskusih udejanjanja novih smernic. Ne nazadnje gre za pomanjkanje sredstev za prilagoditev šolskih poslopij v potrebne nove prostore. Sistem torej nalaga nove dolžnosti Soli, istočasno pa ne nudi specifičnih sredstev za uvajanje le-teh. Tako se cilji in nameni sole spreminjajo, z njimi bi se moral spremeniti tudi lik učitelja, dejansko pa je primerno usposobljenih ljudi daleč premalo.
Izobraževanje oz. izpopolnjevanje učiteljev je torej - kot je podčrtala Stanka Cuk, strokovna sodelavka zavoda IRRSAE -eden izmed najbolj perečih točk sedanjega šolskega sistema. Dopolnilno izobraževanje naj bi šolnika spremljalo stalno, vprašanje pa je, kdo naj ga prireja. Poglavje zase nato predstavlja odziv posameznih učiteljev na izobraževalne pobude ravnateljstev, skrbništev ali zavodov, kot je IRRSAE. Poklic šolnika je zelo zahteven, učitelj mora posredovati veliko veC od »gole« izobrazbe, za boljšo kakovost naše šole pa bi bilo potrebno, da bi se vsak učitelj kritično zamislil v svojo pripravljenost, ni namreč veC tako lahko biti kos novim zahtevam šolskega sistema, Ce se znanje omejuje le na opravljeno obvezno šolo.
Jubilejna izvedba slovenskega narečnega natečaja Moja vas
SPETER - Slovenski narečni natečaj Moja vas stopa v tretje desetletje. Letos bo namreč Studijski center Nediža priredil dvajseto izvedbo natečaja, ki ima namen spodbuditi pri otrocih zanimanje za ljudsko kulturo in ovrednotiti rabo slovenskega narečja. Natečaja se lahko udeležijo vsi otroci iz videmske pokrajine ter otroci izseljencev, ki živijo v drugih krajih Italije in v tujini.
Dela (risbe ali spise) je treba oddati najkasneje od 30. maja na naslov: Moja vas - 33049 San Pietro al Natisone (Speter), Udine (Videm). Na sliki naslovna stran zgibanke s predstavitvijo natečaja.
V	Vidmu mednarodni dnevi »Europrotech«
VIDEM - V dvorani videmskega gradu se bodo od danes, 6. maja, do sobote odvijali mednarodni znanstveni dnevi »Europrotech«, ki jih prireja deželna uprava ob sodelovanju mednarodnega znanstvenega centra iz Vidma in ki bodo namenjeni tehnološkim doseškom in informacijskim pristopom v civilni zaščiti. Pobudo bosta oblikovala posveta »Znanost in tehnologija v preprečevanju naravnih nezgod« in »Procesi komunikacije v preprečevanju in obvladovanju naravnih nezgod«.
V	ovkiru tridnevnega znanstvenega simpozija bodo pripravili tudi razstavo o najnovejših ponudbah informatike v pomoC struktur civilne zaščite. Mednarodne znanstvene dneve v Vidmu bodo sklenili z okroglo mizo delovne skupnosti Alpe-Jadrana na temo »Zaščita pred naravnimi nesrečami«.
Na videmskem posvetu bosta sodelovala tudi dr. Aleksander Zupančič (informacijska pomoč pri ugotavljanju poplav in vodnih nesreč) in dr. Marko Polic z ljubljanske univerze (psihološki aspekti informacije ob priložnosti naravnih nezgod). (R.P.)
Srečanje predstavnikov ZSŠDI in DSL
TRST - V preteklih dneh sta se srečali predstavništvi Slovenske komponente Demokratične stranke levice in Deželnega vodstva ZSSDI. DSL so predstavljali deželni svetovalec Miloš Budin, Tamara Blazina in Nives Košuta, za ZSSDI pa so bili prisotni deželni predsednik Jurij Kufersin, predsednik pokrajinskega odbora Livio Valencie in odbornik Radivoj PeCar. Na srečanju sta delegaciji obravnavali vsebino zaželjenega skupnega predloga zakonskega osnutka za zaščito slovenske manjšine s posebnim ozirom na sektor zamejske telesne kulture, ki je - kot znano - zelo bogat in razvejan. Poudarjeno je bilo, da mora zato najti šport svoje primerno mesto v ustrezni obliki v zakonskem predlogu.
Poleg tega so na srečanju obravnavali še druga vprašanja, ki zadevajo vlogo zamejskega športa v okviru slovenske družbene strukture ter odnos uradnih državnih in krajevnih oblasti do naših športnih organizacij.
Predstavi SSG za begunske otroke
PRESNJE (Čedad) - Slovensko stalno gledališče iz Trsta se bo spomnilo begunskih otrok, ki ta Cas živijo v zbirnih centrih v Cervinjanu in Prešnjem. Njim bodo ponudili predstavo Cesarjeva nova oblačila Hansa Christiana Andersena, ki jo je za gledališče priredil Milan Jesih.
V	Cervinjanu bo predstava na sporedu v petek, 7. maja, v Prešnjem pa dan kasneje in sicer ob 15. uri.
Primorski dnemi
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
■/
;lasi
j in sožalja po formatu.
Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73J73
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
NOVICE
EUROest cultura vabi k solidarnosti
Kulturno združenje EUROest cultura opozarja, da se Se zmeraj nadaljuje zbiranje denamih prispevkov za malega Philipa Shushrina, ki so mu te dni v Jeruzalemu presadili hrbtenični mozeg zaradi akutne levkemije. Operacija je uspela, vendar je malčkovo stanje Se rizično. Prispevke zbirajo na sedežu omenjenega združenja (bivša Italia-URSS) v Ul. Genova 23, drugo nadstropje, od 17. do 20. ure vsak dan od ponedeljka do vključno petka.
Philip Shushrin se je rodil februarja lani, že pri petem mesecu pa je hudo zbolel za levkemijo. Moskovski specialisti so svetovah presaditev hrbteničnega mozga, ki pa ni mogoCa povsod in je stala 59.000 ameriških dolarjev. Vsoto so malčkovi starši že zbrali s pomočjo prijateljev.
V Revotielli predstavili enciklopedijo Treccani
V Mestnem muzeju Revoltella so včeraj odprli razstavo “Zgodovina neke ideje“, na kateri je prikazana “življenska pot“ slovite italijanske enciklopedije Treccani, ki je kot ena prvih italijanskih založniških his (obenem tudi najveCjih na svetu) začela izdajati enciklopedijo že daljnega leta 1929. Pokroviteljstvo nad razstavo, ki bo odprta do 16. maja je prevzelo odbomištvo za kulturo tržaške občine.
Ukradenega avtomobila se ni dolgo veselil
Neki 27-letni mladenič, S.A., se je predvčerajšnjim popoldne na zavarovanem parkirišču blizu Pomorske postaje polastil avtomobila fiat erama in pri tem skušal povoziti odgovornega, ki mu je hotel preprečiti beg. Kmalu zatem so agenti letečega oddelka kvesture opazili avtomobil v Ul. Marchesetti, kjer ga je nepridiprav parkiral. Počakali so ga in ga aretirali.
Aretirali latu
Nekaj po polnoči so agentje letečega oddelka v Ul. Grego aretirali moškega, ki je hotel stopiti v neko vilo. Ugotovili so, da gre za 31-letnega hrvaškega državljana (znani sta le njegovi začetnici, B.I.). V nahrbtniku je imel vec stotisoC lir in predmete, ki so bili verjetno ukradeni. Ul. Grego sodi v področje, kjer so zadnje Čase poostrili kontrolo.
POKRAJINA / AFERA AGNELLI
V SKLADU Z NOVIM ZAKONOM
Usta PSI prvič brez Slovencev
Pollitični sklep slovenskih socialistov
Usti SKP in SSk zbrali podpise za Pokrajino
Od jutri na vrsti kandidature
Slovenski socialisti iz tržaške pokrajine bodo na skupščini, ki bo v petek, 14. maja, odločali o avtosuspenziji iz stranke zaradi imenovanja senatorja Agnellija na mesto komisarja tržaške federacije PSI. Tako so sklenili na seji deželnega vodstva slovenske komisije PSI, ki se je pod predsedstvom Rudija Pavšiča odvijala v dolinski sekciji stranke ob prisotnosti slovenskih socialistov.
Imenovanje senatorja Agnellija, piše v izjavi, sovražnika Slovencev in enega od »stebrov« Liste za Trst, pomeni prehudo klofuto, da bi jo slovenski socialisti lahko prestali, ne da bi odločno reagirali in se z vsemi silami zoperstavili tej odločitvi, ki je po vsej verjetnosti sad dogovora Camber-Agnelli. Sicer so o tem jasno povedali že Številni italijanski socialisti, ki ne podpirajo Agnellijeve izbire za bližnje volitve, drugi pa so se že avtosu-spendirali.
Predsednik deželne komisije Pavšič je na torkovi seji jasno povedal, da spričo nastalega položaja na tržaški federaciji ne mislijo ostati križem rok. Zaradi Agnellijevega prihoda je sam Pavšič, v znak protesta, zavrnil kandidaturi za volitve v deželni svet v goriškem in vi-
demskem okrožju. Iz istega razloga ne bo Slovencev na kandidatni listi za obnovo pokrajinskega sveta v Trstu. Te odločitve je deželna komisija že posredovala deželni tajnici stranke Roberti Bredi in samemu Giorgiu Benvenutu
Med tistimi, ki so Še pred Agnellijevim imenovanjem zavrnili kan-daturo za Pokrajino, je tudi dolinski župan Marino PeCenik. Svoj ne je utemeljil z obžalovanjem, ker se demokratične sile niso utegnile sporazumeti za predsedniško kandidaturo. Vse sicer Se ni izgubljeno, nam je povedal PeCenik, ki upa da bomo Slovenci vendarle našli skupni jezik vsaj za skupno kandidaturo za predsednika, ki bo lahko enakovredno tekmoval s Sar-dosom Albertinijem.
Na seji komisije pa so se jasno zavzeli in pozdravili kandidaturo Daria Tersarja za deželni svet, ki predstavlja kon-trapozicijo Agnellijevi zablodi. Zaradi tega komisija poziva vse, predvsem slovenske socialiste, naj s preferenčnim geslom podprejo Tersarja, ki je v svojem dosedanjem delu na Deželi pokazal veliko resnosti in strokovnega pristopa ter se vedno prizadeval v korist naše narodnostne skupnosti.
V zvezi z bližnjimi volitvami so se slovenski socialisti, nadaljuje Se nota, kritično izrekli do nekaterih elanov, »ki se brez vsakršnega dogovora ponujajo drugim listam«. »Lov« na socialistične kandidate bi znal skaliti določeno dogovarjanje med strankami po samih volitvah, ko bo treba nujno stopiti na pot zastavljanja skupnih načrtov v okviru narodnostne skupnosti in se pogovarjati o skupnem volilnem zastopstvu tam, kjer je to mogoče.
Danes zapade zakonski rok za zbiranje podpisov, ki so potrebni za predložitev kandidatnih list za pokrajinske volitve. Po zakonu jih je potrebnih tisoč, v resnici pa nekoliko vec, ker morajo vsi podpisi odgovarjati točnim zakonskim določilom. Nekatere stranke (med temi SSk in SKP) so že zbrale in krepko presegle število tisoč podpisov, druge (kot npr. DSL) so zelo blizu cilja, nekatere pa se Se trudijo za dosego tega cilja.
Pokrajinsko tajništvo
Društvo Edinost prireja debato »Pomagaj si sam«
Družbeno-politicno društvo Edinost vabi na razpravo o temi »Pomagaj si sam«, ki bo danes, 6. maja, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20). Za uvod v razpravo o tem, kaj lahko stori vsak posamezni Slovenec v zvezi z davčno prijavo, volilnimi razglasi, avtomobilskimi globami ipd., bo spregovoril prof. Samo Pahor.
Javna skupščina ACU o inozemskih študentih
Krožek ACU na Kolonji (Ul. Cologna 77) bo priredil jutri, 7. maja, ob 19. uri javno skupščino na tarna »Študentje iz držav nedanic Evropske skupnosti v Trstu«. Spregovorili bodo rektor Univerze Giacomo Borruso, deželni odbornik Carmelo Ca-landruccio, predsednik Deželne ustanove za pravico do univerzitetnega študija Pompeo Tria, pokrajinski predsednik ACU Franco Codega, sopredsednica vsedržavnega združenja Oltre le Frontiere Luciana D‘Aloise in palestinski diplomiranec s tržaške farmacevtske fakultete Hasan Safe. Na skupščino so seveda povabili tudi tuje študente.
SSk se v tiskovni noti iskreno zahvaljuje vsem rojakom, ki so velikodušno prisluhnili pozivu za podpisovanje list za predložitev kandidatur za Pokrajino. Nelahko nalogo, piše nadalje v izjavi, smo s pomočjo številnih prijateljev, ki so nudili organizacijsko oporo, opravili v nekaj dneh. »Jasen odziv v težavnem trenutku nam vliva zavest, da bomo kos tudi novim preizkušnjam in da gremo na volitve z jasno zavestjo o njihovem pomenu za vso našo zamejsko skupnost«.
SKP sporoča, da je že zbrala tisoč in štiristo podpisov ter da je zaradi tega prekinila to akcijo. Pokrajinsko vodstvo te stranke se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pod-' pisali kandidatno listo v tako kratkem Času. Stranka bo svojo volilno kampanjo odprla jutri zvečer ob 20. uri v Miljah na shodu, na katerem bo sodeloval senator Lucio Libertini.
Kandidatne liste za Pokrajino bodo zbirali jutri in v soboto. Notranje ministrstvo do danes še ni objavilo izvršilnih norm za potek volitev in za način izvolitve predsednika in pokrajinske skupščine. Zaradi tega obstajajo še nekatere nejasnosti, ki jih mora Rim seveda Cimprej razčistiti.
NOVA PRALNICA / PREISKAVA
DSL pozdravlja korak sodnikov glede KZE
Jamstveno obvestilo prejeli trije vodilni funkcionarji KZE
Jamstveno obvestilo zaradi izkoriščanja uradnih aktov v zvezi s preiskavo o zakupu, s katerim so dodelili u-pravljanje osrednje pralnice Krajevne zdravstvene enote (USL), so prejeli izredni upravitelj Domenico Del Prete, upravni koordinator Franco Zigrino ter odgovorni v knjigovodskem uradu Giorgio Bergamo. Preiskavo o pralnici, ki ima sedež v industrijski coni, v komprenzoriju bivše Dilfi, a sploh še ni začela obratovati, vodi namestnik državnega pravdnika Federico Frezza. S svoje strani je Del Prete že izjavil, da ni dobil nobenega obvestila, vedel pa je povedati, da se bo Zigrino prihodnji teden sestal s sodnikom, kateremu bo orisal sistem zakupa. Zigrino je potrdil, da ga kličejo pred sodnika, vendar naj ne bi bil prejel nobenega obvestila.
Preiskava je stekla po prijavi, ki jo je vložila CGIL in se je nanašala tako na zakup kot na same stroške za pralnico, ki so znašali 15 milijard lir. Prijavi je sledil obisk karabinjerjev v osrednjih uradih KZE v Ul. Far-neto, kjer so zaplenili dokumentacijo v zvezi
z objektom. Zakup je zmagala skupina rimskih podjetij, vendar ne obratuje in tržaške bolnice se trenutno poslužujejo neke strukture v Vicenzi.
V zvezi z varnostnimi nalogi, ki jih je prejelo vodilno osebje tržaške KZE, je Osnovna enota zdravstvenih delavcev DSL izdala tiskovno sporočilo, v katerem izraža zadovoljstvo nad korakom sodnikov.
Doslej je bilo namreč vec primerov, poudarja poročilo, ki so zbujali začudenje med samimi bolniškimi o-peraterji. Pri tem navaja, da so zakupe razširili tudi na službo za CišCenje, kar pa ni izboljšalo higienskih razmer v bolnici; večkrat ni bilo mogoče preveriti, Ce so pri nakupih razne opreme in drugih materialov upoštevali, v kolikšni meri je kvahteta odgovarjala ceni: prav s prozornostjo, pravi sporočilo, se tržaška ZE ni odlikovala. 2e pred Časom je na primer DSL opozorila na početje komisije, kateri je predsedoval sedanji izredni upravnik in ki je med dvema ponudbama za opremo nekega oddelka v bolnici na Katinari izbrala dražjo opremo.
REDARJI / V NEKDANJIH PROSTORIH TROŠARINE
RIM / ZASTOPNIK TRSTA
NAGRAJEVANJE / TRŽAŠKI PUST
Na Opčinah nov sedež mestnih redatjev
V rajonu še več nerešenih problemov
Coloni podtajnik v novi rimski vladi Klofuta za Camberja
Coloni na zakladnem ministrstvu
Pred volitvami še pustne maske prav pridejo za propagando
Pravcat »tour de force« deželnega svetovalca Adalberta Donaggia. nagrajevanja, plakati in milijarde Sklada za Trst - s kakšnim ciljem?
Novi sedež mestnih redarjev na Opčinah (foto Križmančič/KROMA)
V Narodni ulici na Opčinah, v nekdanjem preurejenem poslopju trošarine, so vCeraj u-radno odprli novi sedež 4. okrožja mestnih redarjev. Gre za okrožje, ki “nadzoruje“ kar devet vasi na kraškem predelu, zaradi Cesar jim resnično ne primankuje dela. Trenutno bo v novem sedežu delalo 16 oseb, Čeprav jih organik predvideva 8 veC. NaCe-Ijuje mu poročnik Ful-vio Ruzzier, ki ima za seboj že dolgoletne izkušnje in vzdružeje tesne stike s krajevnim prebivalstvom in organizacijami, ki ga zastopajo.
Odprtje novega sedeža je potekalo v veselem vzdušju. Goste in občane je pričakala godba “Refolo“, ki je zaigrala nekaj priljubljenih tržaških pesmi. Prisotna
sta bila predsednika o-beh rajonskih svetov, Silvana Moro za vzhod-nokraškega in Aleksij Križman za zahodnok-raškega.
Odprtja novega sedeža se je udeležil tudi župan Giulio Staffieri skupaj z odbornikom Ren-zom Codarinom. Poslopje sta v slovenskem in italijanskem jeziku blagoslovila openski župnik Zvone Strubelj in italijanski kaplan An-nunziato Barbato. Zupan Staffieri je v svojem nagovoru dejal, da »občinska uprava posveča pozornost celotnemu teritoriju« in da bodo te službe v bljižni prihodnosti še okrepljene. Občinsko upravo pa po njegovih besedah težijo številni problemi, ki pa jih ni mogoCe rešiti v najkrajšem Času. Zupan je tudi zagotovil, da bo-
sta oba rajonska sveta deležna enake pozornosti, ker se vsi nahajamo »pod isto streho«.
Mestnim redarjem se je za opravljeno delo zahvalil tudi odbornik Re-nzo Codarin, ki je potrdil »skrb občinske uprave, da bi bila s svojimi službami prisotna na celotnem teritoriju«. Spregovorila je tudi predsednica vzhodnokraškega rajonskega sveta Silvana Moro, ki je zagovarjala vlogo rajonskega sveta in obenem poudarila, da na tem predelu obstajajo številni problemi, ki jih bo treba vsekakor rešiti. Podobne misli je podal tudi Aleksij Križman, ki je tudi izrazil željo, da bi bila nova struktura Čimbolj operativna. Krajša slovesnost, katere so se udeležili številni gosti, se je zaključila s krajšo družabnostjo.
Tržaški demokristjan, poslanec Sergio Coloni je novi vladni podtajnik na zakladnem ministrstvu. Novoimenovani pod-minister je star 64 let in je rojen v Trstu. Bil je pokrajinski in deželni tajnik svoje stranke, deželni svetovalec in podpredsednik deželnega odbora. V poslansko zbornico je bil prvič izvoljen leta leta 1983. Coloni pripada od vedno notranji morotejski levičarski struji KD.
V rimski vladi ni veC nacionalističnega podtajnika, poslanca Liste za Trst Giulia Camberja, ki je bil na predlog PSI podtajnik na ministrstvu za prevoze, kjer je skrbel za vprašanja trgovske mornarice. V vladi je melonarski prvak zago-

varjal skrajna nacionalistična in desničarska stališča. Njegova izključitev je za ves demokratični in napredni Trst res lepa vest!
Včeraj so v Trstu nagradili najlepše maske, ki so sodelovale na letošnjem mestnem pustnem sprevodu. V dvorani Krožka trgovcev so se zbrali domala vsi nagrajenci, od najmlajših (komaj dve in pol leti starih dvojčic Sare in Roberte Pentassuglia, ki sta se predstavili v sprevodu kot punk-dvojCici), pa do starejših. Vsem so podelili pokale in druge nagrade. Vzdušje je bilo torej na višku, toda...
Toda kronist se ni mogel znebiti občutka, da nekaj vendarle ni v redu. Morda je temu botrovalo dejstvo, da sta od pusta minila že veC kot dva meseca.
Zakaj niso opravili nagrajevanja prej?, zakaj prav v tem Času?
Odgovor gre verjetno iskati v zagorelem obrazu gostitelja, vodje tržaških trgovcev Adalberta Donaggia. Le-ta je seveda, kot gostitelj, pozdravil in ogovoril prisotne, podobno kot je storil teden prej med nagrajevanjem (spet nagrade!, kakšno naključje...) turnirja minibasketa na sedežu Don Bosca. »Deželni svetovalec Donaggio« se v teh dneh tudi zahvaljuje volivcem, ki so glasovali DA na referendumu, konec prejšnjega tedna pa je še »porazdelil« milijarde iz Sklada za Trst (seveda ne njegove, paC pa italijanskih davkoplačevalčev).
Zakaj tolikšno naprezanje? Kronistu se vsiljuje rahel dvom: Se mar bližamo volitvam?
Nagrajenci pustnega sprevoda (f. Ferrari/KROMA)
PRVIÖ V ITALIJI / V SOBOTO IN NEDELJO NA TRGU SV. ANTONA V TRSTU
Bio Esi ■ razstava zdravju prijaznih izdelkov za vsako rabo
Blago bodo tudi prodajali - V kulturnem sporedu bodo nastopili Tržaška folklorna skupina Stu ledi in istrska ljudska godca Piščaci
Drago Gašperlin
Za kakovostnejše življenje - pod tem geslom bo tržaški Center za ekologijo in naturizem Anita ob sodelovanju občinske uprave priredil v soboto in nedeljo, 8. in 9. maja, na Trgu sv. Antona novega izvirno manifestacijo s prodajno razstavo naravno pripravljene prehrane in ekološko neoporečnih obrtnih izdelkov. Obenem bodo tekle javne debate o biodinamiki, biologiji in biogradbeništvu.
Kakor je pojasnila tajnica Anite Oriana Fer-fuia novinarjem, bo šlo za prvo tovrstno pobudo
v vsedržavnem merilu in sicer pod označbo Bio Est. Udeležilo se je bo petindvajset kmetijskih pridelovalcev in obrtnikov z biodinamiCnimi in biološkimi jedili oziroma lesnimi izdelki, proizvodi iz ekološkega, resikliranega papirja, oblačili iz naravnih vlaken, ki niso bila podvržena kemičnim postopkom, dalje s specializiranimi knjigami in revijami, igračami, obrtnimi stvaritvami iz držav tretjega sveta ter raznovrstnim materialom za ureditev in opremo stanovanja, kakor so na
primer rastlinski detergenti in laki brez kemičnih primesi. Navzoči bodo tudi zastopniki veC kot dvajsetih ambientali-stiCnih, kulturnih in pedagoških združenj, a poskrbljeno bo še za otroško animacijo in žlahten folklorno-kulturen spored, v katerem bodo nastopili v soboto ob osmih zvečer Tržaška folklorna skupina Stu ledi, ki nam je ni treba posebej predstavljati, in priznana istrska ljudska godca Piščaci, ki predvajata
nekdanje slovenske, hrvaške in italijanske pesmi s starinskimi glasbili. Razstavni prostor bo odprt v soboto od 15. do 22. ure in v nedeljo od 9. do 17. ure.
Do tu gola kronika, kazalo pa bi bralcem malce podrobneje obrazložiti značilnosti dvodnevne prireditve, katere namen je predstaviti širši javnosti, kako se da pripravljati hrano, uporabne izdelke in gradbeni material po naravni poti, da ne bomo še bolj
onesnaževali okolja, ki nas obdaja. Naravna pot pa zavrača sleherni zemeljski sad, pridelan s pomočjo kemikalij in z dodatkom zdravju škodljivih konservansov, prav tako kemično obdelane, sintetične tkanine, ki nemalokrat povzročajo hude alergije, dalje gradivo za hiše in celo vsakdanje orodje, ki o-nesnažujeta in nas celo zastrupljata, ter seveda igraCe.
Gotovo ste opazili, kako si radi otroci vtikajo igračke v usta: no, Ce niso zgrajene iz nestrupenih snovi, je v re-
du, v nasprotnem prime' ru pa si lahko mislimo, kakšne posledice utegne imeti to za odraščajoče! In laki: sintetični so najnevarnejši, ker vsebujejo vinil, topila iz sinteze in težke kovine, zato svetujejo uporabo lakov brez svinca, kakršni se uporabljajo za kuhinjske sklede in podobno, a tudi v (bio) gradbeništvu in - kot rečeno - pri izdelovanju varnih igraC-Omenili smo tudi tkanine: na tržaški razstavi bodo samo oblačila iz bombaža, volne in svile - seveda po primernih cenah.
TUDI V FJK
WWF za čistočo gozdov v Italiji
Sklad za varstvo narave - WWF bo sprožil v nedeljo, 16. maja, širokopotezno akcijo za očiščenje vec kot 200 gozdnih revirjev v Italiji, s Čimer namerava opozoriti tako posameznike kot Pristojne oblasti na vse hujši problem onesnaževanja.
Gozdovi se širijo, toda mnati s tem se tudi kvarijo zaradi nepravilnega Poseganja vanje, zaradi odmetavanja odpadkov, Zaradi požarov in kislega dežja. Samo v Furlaniji-Julijski krajini, kjer se bo ndvijala akcija na Krasu, v gradeski pineti, v til-mentskem krajinskem Parku in v Karnijskih Predalpah, je kisli dež načel nie manj kot 78, 2 odstotka vseh zelenih površin!
Pobudniki očiščevalne akcije opozarjajo še prav Posebno tudi na žgoči Problem smeti oziroma odpadkov, bodisi mest-n>h bodisi industrijskih. “Dokler bomo proizvajali P° en kilogram odpadkov dnevno na osebo m dokler ne bodo zadolžene oblasti sprožile Učinkovitega uničevanja re-teh,« pravijo, »se bo ta Problem iz dneva v dan m hitro zaostroval.«
K akciji bodo pristopi-h člani in simpatizerji ^WF, sicer pa se je lahko udeleži kot prostovoljec prav vsakdo (tel. 0432/502275-507895).
SKLAD MITJA ČUK
Otrok in breme domačih nalog
Jelka Cvelbar
Posebno v tem Času, ko se končuje pouk, in morajo učenci napeti vse sile, se domaCe naloge vse bolj spreminjajo v nenehni stres. Stres za uCenca in za družino. Kajti, poleg tega, da se zaključuje pouk, končuje denimo tudi glasbena šola, ki ob koncu nalaga letne izpite, pa jezikovni teCaj s končnim testom in še kako športno tekmovanje, in pa priložnostni nastop... Skratka, v Cas do prve polovice ali vsaj do konca junija moramo naphati celo vrsto obveznosti, ki naj jih opravimo še pred poletjem. In sredi teh in podobnih pritiskov se znajde otrok.
In vendar bi bilo s kančkom dobre volje in razmisleka lahko dogajanje okoli domače naloge manj stresno, drugačno.
Doma sedi otrok sam pred mizo (največkrat so starši zaposleni Cez ves dan) in si mora sam pomagati pri domačih nalogah. Skupne naloge, ki naj bi jih v sodelovanju pisala dva ali trije učenci, se navadno ne obnesejo. Morda zato, ker uCenci ne živijo vec v soseščini in jih starši ne morejo ob sleherni uri prevažati iz enega kraja v drugega. Vehkokrat pa tudi zato, ker dva uCenca, kaj šele trije, ne mo-
rejo najti skupnega prostega Časa sredi vseh popoldanskih dejavnosti, ki jim zapolnjujejo dneve.
Ko bi lahko šola nudila vsaj nekaj takih dejavnosti, kakršne išCe-mo starši za svoje otroke drugje, bi bili morda otroci bolj prosti. Ker pa jih šola ne more, ali ne zna nuditi, potem bi morali v popoldanskem Času obreipeniti ali ne obremeniti uCence z domačimi nalogami nekoliko bolj premišljeno.
Pa tudi sicer je nesmiselno obremenjevati otroka z domačimi nalogami, ko ostane doma zaradi božičnih, velikonočnih ali prvomajskih praznikov. To so prazniki, ki naj bi jih družina preživela kolikorto-liko skupaj. Sodobna družina ima že tako premalo prostega Časa sama zase, da je poraba prostega družinskega Časa za pričkanje okrog pisanja ali nepisanja domačih nalog popoln nesmisel. Končno se za pol ali celo uro dobijo družinski elani skupaj
in takrat naj bi se prepirali o nalogi? Kakor so že večkrat poudarili različni izvedenci, bi Cas, odmerjen domači nalogi, ne smel v splošnem presegati dnevno 45 minut. Ce pa otrok zamuja vec Časa z nalogo, potem je že bolje, da se o tem, kar ne zna narediti, pogovori z učiteljico ali učiteljicami.
Novi uCni načrti so namreč v razred poleg različnih drugih novosti prinesli v največ primerih kar tri učiteljice. Zdi se pa, da koordinacija med njimi še ni optimalna.
Sicer je res, da bi lahko starši, katerim se zdi, da je naloge le preveč, poslali otroka v šolo brez kake naloge. Toda, kdo si to upa storiti? Starši namreč nimamo osnovnega sredstva za presojo, ali naj otrok napiše vse naloge ali ne -namreč ne moremo primerjati znanja uCencev. Učiteljica v soli s primerjavo med ucenci ve, kateri je bolj potreben dodatnega utrjevanja z domačo nalogo in kateri
ne. Ta nemoč, da bi primerjali, ker pac nimajo pravega orodja za to, pa večkrat lahko privede starše v drugi ekstrem. Z lahkoto začnejo misliti, da le njihov otrok ne razume domače naloge, ko je pac ne zna narediti. Tako poskušajo sami zapolniti luknjo v znanju svojega otroka, namesto da bi se učiteljica sama prepričala, kako je s tem.
Seveda bi se o vseh takih in podobnih problemih lahko pogovorili z učiteljicami, ko bi le bila srečanja z njimi dovolj redna in pogosta. Ne le v obliki govorilnih ur, paC pa tudi'kot razredni sestanki, na katerih bi imeli priložnost za razšCišCevanje vseh vprašanj v zvezi z razredom. Tudi na tak način bomo lahko skupaj razmislili, ali je domačih nalog preveč ali dovolj.
Sicer pa tudi možnost, da bi otroka poslali enkrat v šolo brez vseh nalog, ni zanemarljiva. Učiteljica bi se gotovo vprašala, zakaj se je to zgodilo. In morda bi bila prav to izhodiščna točka za tehten in premišljen pogovor o tem, kaj pravzaprav želimo doseči z domačo nalogo in ali je za to resnično potrebna velika količina nalog ali je dovolj le nekaj dobro premišljenih vaj za utrjevanje.
_______TK / OD DANES NOVA UPRAVA_
Tržaška knjigama še naprej mestno kulturno središče
Vodili jo bosta dosedanji uslužbenki Ude Košuta in Gabrijela Bezin
Novi upraviteljici Ude Košuta in Gabrijela Bezin (foto KrižmančiC/KROMA)
Damiana Ota
Po krajšem premoru Se Vrata Tržaške knjigar-ne danes spet odpirajo 0hjemalcem: navidezno prav taka, kot je bila Pred tem, sicer pa le Pekoliko spremenjena. Gdslej jo bosta namreč Popravljali Ude Košuta in Gabrijela Bezin, ki sta ob odločitvi ZTT, da v splošni gospodarski kri-zr Privatizira še ta svoj oddelek, prevzeli knjigarno v svoje roke.
Upravni prehod nikakor ne pogojuje dosedanje vloge Tržaške knji-garne, ki ohranja svoje orstveno poslanstvo v zamejski skupnosti, “ivši uslužbenki, sedaj novi upraviteljici, si Jiamrec prizadevata, da or Tržaška knjigarna še Naprej odigravala vlogo Pomembnega slovenskega zbirnega prostora v testnem središču in to-rei kot doslej ne bila 2golj »trgovina knjig«, temveč pravo, tudi kul-turno-politicno središče dogajanja predvsem Slo-vencev v Trstu.
»Tržaška knjigarna je Pravzaprav edina slo-Venska trgovina, v katero riopis naravnost s pločnika in pozdraviš po slovensko,« ugotavljata Ude košuta in Gabrijela Bezin.
Res je od ustanovitve ta prodajna točka vec kot samo knjigarna. Na začetku so bile samo knjige, slovenske knjige, nato se je ponudba razširita še na druga ustvarjal-področja, kot je - denimo - umetniška obrt.
»Želimo biti razstavno °kno v središču mesta za
naše obrtnike, ki večkrat nimajo veliko možnosti, da bi svoje izdelke neposredno ponujali mestnemu okolju. Dobrodošli pa so vsakovrstni predlogi, radi bi namreč vedeli, kaj ljudje želijo od Tržaške knjigarne.«
Ob želji, da bi se še dodatno utrdil neposredni odnos med upravo knjigarne in odjemalci, se novi upraviteljici zavzemata seveda za Cim popolnejšo in Cim boljšo ponudbo. Se naprej bo Tržaška knjigarna ohranjala svojo pomembno vlogo pri šolskih knjigah, ki jih že dolgo let oskrbuje za vse stopnje šolskega izobraževanja, za vse slovenske šole na
Tržaškem torej, celo od otroških vrtcev do vključno višje srednje šole.
Cim popolnejša ponudba slovenskih knjig, »pravočasna« razpoložljivost vseh knjižnih novosti, poleg tega prevodi slovenskih del v italijanščino in druge tuje jezike, italijanske knjige, ki obravnavajo teme slovenske prisotnosti oziroma Slovenije, poleg tega bodo na policah Tržaške knjigarne še naprej vsa dela, ki so izšla in sproti izhajajo pri krajevnih založniških podjetjih: v že obstoječi konkurenčnosti pa želi Tržaška knjigarna z novim upravljanjem postati v cenah sloven-
skih knjig za odjemalce še vabljivejša.
Prodjetnost bodočih upraviteljic pa sega še dlje od knjižne ponudbe, saj imata Ude Košuta in Gabrijela Bezin že sedaj v mislih razširitev knjigarne v papirnico.
Novi upraviteljici
Tržaške knjigarne
vas vabita na
prijateljsko
srečanje
v soboto, 8. maja 1993, od 17. ure dalje
KINO
ARISTON - Dvorana rezervirana.
Jutri: 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »La scorta«, r. Ricky Tognazzi, i. Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Leo Gullotta.
EXCELSIOR - 18.15,
20.15,	22.15 »Nome in codice: Nina«, r. John Badham, i. Bridget Fonda, Gabriel Byrne.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.50, 19.50, 22.00 »Notti selvagge», r. - i. Cyril Collard, prepovedan mladini pod 18. letom.
NAZIONALE 1-16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Gli occhi del delitto», i. Andy Garcia, Uma Thur-man, John Malkovich.
NAZIONALE 2 -16.00, 18.00,	20.10,	22.15
»Wind - piü forte del vento», r. F.F. Coppola, i. Jennifer Gray.
NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ven-desi miracolo«, i. Steve Martin.
NAZIONALE 4 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.00 »In mezzo scorre il fiume», r. Robert Redford, i. Craig Sheffer, Brad Pitt.
GRATTACIELO 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Passenger 57 - Terrore ad alta quota», Wesley Snipes.
MIGNON -	16.00,
18.00,	20.00, 22.00 »Som-mersby«, i. Richard Gere in Jodie Foster.
EDEN - 15.30, 22.10 »Insatiable - capricci anali«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.00,
18.00, 20.00, 22.10 »Amore per sempre«, i. Mel Gibson.
LUMIERE -	17.00,
18.45, 20.30, 22.15 »Singles - Pamore e un gio-co«, i. Bridget Fonda, Matt Dillon.
ALCIONE -	17.45,
20.00,	22.10 »Gli spieta-ti«, r.-i. Clint Eastwood, i. Gene Hackman, Richard
H 3 T*T'I C
RADIO - 15.30, 21.30 »Lussurie di una calda donna», - porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK, 6. maja 1993
DOMINIK
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi člane in predstavnike društev na
SEJO GLAVNEGA ODBORA
Dnevni red: priprave na občni zbor
Drevi, 6. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
M A JEN C A’ 93
PREDSTAVITEV KNJIGE
»L’ALBERO Dl MAJ« (»MAJENCA«)
Borisa Pangerca
danes, 6. t. m., ob 18. uri v Časnikarskem krožku v Trstu
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Krstna uprizoritev
Milan KleC
VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ
Rezija: DUŠAN MLAKAR
Danes, 6. t. m., ob 20. uri
ABONMA RED J
V sklopu praznika
MAJENCE
priredi Slovensko dobrodelno društvo iz Trsta
v nedeljo, 9. t. m.,
v Dolini
EX TEMPORE
za otroke osnovnih in srednjih šol ter otroških vrtcev.
Delitev risalnih pol bo na srednji Soli S. Gregorčič od 10. do 13. ure, nagrajevanje pa na isti Soli ob 16. uri.
Sonce vzide ob 5.45 in zatone ob 20.18 - Dolžina dneva 14.13 - Luna vzide ob 21.06 in zatone ob 5.36.
Jutri, PETEK, 7. maja 1993 GIZELA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,2 stopinje, zračni tlak 1016,2 mb ustaljen, burja s sunki do 38 km na uro, vlaga 44-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 14,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Katia Angelini, Giulia Miche-lin, Clarissa Bacilo, Dario Obratil, Valentina Orsini, Martina Devito.
UMRLI SO: 85-letna Antonia Ugliar, 63-letni Arduino Parma, 63-letni Romano Benini, 30-letna Tiziana Maghet, 81-letna Maria Parenzan, 86-letni Agostino Semeia, 65-letna Olga Minischetti, 88-letni Mario Bazzini.
LEKARNE
Od ponedeljka, 3., do
nedelje, 9. maja 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Goldoni 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Pie-ro 2, Ul. Flavia 89 (Zavije).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telfonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
'M PRIREDITVE
Ob izidu pesniške knjige SREDI ZEMLJE SREDOZEMLJE, v kateri se z izborom ob življenjskem jubileju predstavlja pesnik Marko Kravos, vabi založba Mihelač na predstavitveno srečanje, ki bo jutri, 7. t. m., ob 18. uri na nasipu-privezu Pomorskega kluba Sirena v Barkovljah.
V Slovenskem kulturnem klubu, Ul. Donizetti 3, bo v soboto, 8. t.m., ob
18.30	prof. Martina Kafol osvetila KULTURNE IN SOCIALNE SPREMEMBE V DANAŠNJI RUSKI DRUŽBI. Vabljeni!
OTROŠKI PEVSKI ZBOR F.VENTURINI vabi na KONCERT OB 10-LET-NICI DELOVANJA v soboto, 8. t. m., ob 20.30 v gledališču F.Prešeren v Boljuncu.
SKD TABOR - Openska glasbena srečanja v nedeljo, 9. t. m., ob 10.30 v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT TROBILNE skupine glasbene šole Godbe na pihala iz Ricmanj. Umetniški vodja Flavio Sgubin. Na sporedu Purcell, Morley, Che-rubini in drugi. Prisrčno vabljeni!
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst, Gorica, Videm in Društvo slovenskih izobražencev vabita na predstavitev razprave o Trubarjevih psalmih dr. Francke Premk KORENINE SLOVENSKIH PSALMOV. Delo bosta predstavili avtorica in prof. Fe-dora Ferluga-Petronio v ponedeljek, 10. t. m., ob
20.30	v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3.Vabljeni študentje in dijaki!
SKD GRAD in ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NSK vabita na ogled razstave ONDILE CEZ STARI VRH. Razstava je odprta v Ovčarjevih hiši pri Banih do 23. maja ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 18. do 21. ure ter ob nedeljah od 10. do 13. ure ter od 16. do 21. ure.
□ OBVESTILA
SK BRDINA vabi vse elane in simpatizerje na ZAKLJUČNO PRIREDITEV in nagrajevanje atletov, ki bo v soboto, 8. maja, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah.
KRUT obvešča elane in interesente, ki bi radi koristili zdravljenja v naravnih zdraviliščih, da se javijo na sedežu krožka. Izbira pravilnega zdravilišča je za zdravje izredne važnosti, zato svetujemo posvet z zdravnikom. Za vse potrebne informacije obrt-nite se na KRUT, Ul. Cicerone 8 od 9. do 17. ure, tel. št. 360072 ali 360324.
SK BRDINA organizira drugi kraški Bike slalom (in vzporedni Bike slalom) v nedeljo, 16. t. m. v Repnu s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba Proseška ul. 131 na Opčinah 12. in 13. t. m. od 20. do 21. ure.
, SLOVENKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da je Se v teku vpisovanje za poletno središče v Trstu, za letovanje na Ptuju (do 31. maja) in v Zelenem centru v Vrhpoljah. Poletno središče bodo lahko obiskovali otroci od 3. do 14. leta starosti, letovanje na Ptuju od 6. do 17. leta starosti in letovanje v Zelenem centru od 6. do 14. leta starosti (naš telefon 573141).
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO iz Trsta obvešča, da bo jutri, 7. t. m., ob 18.30 v društvenih prostorih v Ul. Machiavelli 22 REDNI OBČNI ZBOR.Vabljeni elani in prijatelji.
g_____________IZLETI
LETNIKI 1924, 1925 in 1926 priredijo v začetku junija 5-dnevni izlet v Aquilo. Cena 350.000 lir; ob vpisu položiti 100.000 lir. Vpisujeta Janko Simo-neta (Zgonik - tel. 229120) in Drago Slavec (Dolina -tel. 228156). Točen datum in program izleta bomo sporočili kasneje.
vabi v nedeljo, 9. t. m. na FOTOGRAFSKI IZLET V ISTRO. Zbirališče pred Kompasom na mejnem prehodu Škofije ob 7.45. Odhod z lastnimi avtomobili ob 8. uri. Kosilo iz nahrbtnika. Vabljeni vsi ljublitelji fotografije in družabnosti. Dodatna pojasnila v petek, 7. t. m., od 20.30 do 22. ure na tel. št. 635626.
MALI OGLASI
OSMICA je odprta pri SimCevih v Križu št. 202.
OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu št. 18.
OSMICO je odprl v Sa-matorci št. 1 Renato Pieri. Toči belo in Črno vino.
OSMICA pri Piščancih Silvano Ferluga vabi na pokušnjo domaCe kapljice in domačega prigrizka.
OSMICO je odprl Emil Puric - Repen 15.
OSMICO je odprl Paolo Ferfolja v Medji vasi. ToCi belo in Črno vino.
V VRTNI ULICI v Doberdobu je zopet odprl osmico Andrej Ferfolja. V hramu ima, za stare in nove goste, domač prigrizek iz jesenskih kolin in vino lastne poizvodnje.
KOKOSJEREJA KRALJIC - Prebeneg 99 obvešča, da začenja s prodajo nove produkcije gob (pleurotus). Tel. št. 231846 ali 232577.
FIAT 900, 60.000 km, v dobrem stanju, s komaj opravljenim tehničnim pregledom, cena po dogovoru, prodam. Tel. St. 225590 v veCenih urah.
METRO 1300, z avtomatsko menjavo, v dobrem stanju, oddam. Tel. št. 225590.
PRODAM teren na Krasu. Tel. 200528.
PRODAM kajak za morje. Cena po dogovoru. Klicati, od 7.30 do 8.30 na tel. št. 327091.
PRODAM skoraj novo dnevno sobo zaradi selitve. Tel. St. 275562.
PRODAM seno v balah. Tel. št. 327104.
PRODAM kosilnico BCS 110, motor Lombar-dirti v dobrem stanju in trosilec za gnoj dimenzije: širina 1.30, dolžina 2.54 , stranica 50 cm. Bazovica 191-Sandro.
PRODAM sončne grablje znamke tigre na štiri kolesa. Tel. št. (0481) 882091.
PRODAM metaliziran opel corsa 1,2 GL v odličnem stanju in z dodatki, december 1989. Tel. St. 421412.
PRODAM motor apri-lia tuareg rally 125, letnik 1991 v odličnem stanju za 4.300.000 lir. Tel. St. 213282.
IŠČEMO kuharico za poletno sezono za znano gostilno v predmestju. Tel. St. 414570.
DAJEM v najem prostor, 30 kv. m v središču Nabrežine, primeren za trgovino ali pisarno. Tel. na St. 212735 od 16. do 18. ure.
MLADA GOSPA sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. št. 828251.
DIPLOMIRAN AGRONOMIST z dokončanim DTTZ Žiga Zois išCe ustrezno zaposlitev. Tel. 231946.
RIBOGOJNICA AGROITTICA GLINŠČICA
iz Boljunca je odprta vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Na razpolago so prvovrstni majhni kanadski lososi. Tel. št. 228297.
PRISPEVKI
V	spomin na Štefanijo Gulič roj. Miklaucic darujeta sinova z družinama
100.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Maksa Spetiča darujeta Nadja in Branko Pahor
50.000	lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na Danila Ukmarja - Slovenca daruje Ljuba Košuta 50.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek - Kontovel.
V	spomin na Marijo Bernetic (Marina) daruje tov. GrgiC 30.000 lir za TPPZ Finko Tomažič.
V	spomin na Marijo Oblak daruje družina Kodrič 30.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na Velimira Pauletica daruje družina Kodrič daruje 30.000 lir
za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na Maksa Spetiča darujeta Franco in Lucilla 50.000 lir za KD Fran Venturini.
V	spomin na Maksa Spetiča darujeta Korado in Zvonka Švab 50.000 lir za TPPZ Finko Tomažič in 50.000 lir za TFS Stu ledi.
t
Prerano nas je zapustil naš dragi brat in stric
Stanislav Korošec
(STANO)
Pogreb bo jutri, 7. maja, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo sestri Ana in Lojzka, brata Avgust in Zdravko z družinami ter ostalo sorodstvo
Boljunec, Koper, 6. 5.1993
Predragi stric,
spomin nate bo ostal vedno z nama!
Alan in Marina
Ob težki izgubi dragega Stana Korošca, bivšega predsednika Zveze borcev iz Boljunca in bivšega odbornika Partizanskega kluba Arci Nova, izrekata iskreno sožalje vsem svojcem
Zveza borcev Boljunec in Partizanski klub Arci Nova
t
2. maja 1993 je v Gospodu preminila
Marija Godnič vd. Pahor
Žalostno vest sporočajo hci MarjuCa z možem Siliom, sin Sergij z ženo Lico ter vnuki Guglielmo, Giuseppe,
Francesca, Stefan in Danilo
Od pokojnice se bomo poslovili jutri, v petek, 7. maja, ob 9. uri v mrtvašnici glavne bolnišnice v Trstu, ob 15. uri bo sledil pogrebni obred v župnijski cerkvi v Komnu.
Trst, Centa, 6. 5. 1993
Ob smrti drage mame izrekajo prijatelju Sergiju občuteno sožalje
kolegice in kolegi z Radia Trst A
Svojemu predsedniku Sergiju Pahorju izreka iskreno sožalje ob izgubi drage mame
Društvo slovenskih izobražencev
Sergiju Pahorju in družini izrekajo sožalje družine Maver, Peterlin in Susic.
Prijatelju Sergiju iskreno sožalje
družine Buzecan, Germani, Klinc in Valencie
TRST
6
Četrtek, 6. maja 1993
VZHODNI KRAS / POSTAVITEV METANOVODA
GLEDALIŠČE / V M1USKEM VERDIJU
Ropotajoča kača se počasi plazi po cesti v središče Padrič
Od včeraj so zaprli prometu pokrajinsko cesto sredi vasi do cerkvice
Paolo Hendel prepuščen toku
Odličen nastop toskanskega komika
Marjan Kemperle
Rezko, monotono a o-glušujoCe zavijanje žage za rezanje asfalta in gromko ropotanje kopal-nika sta včeraj popoldne preplavila središče Padne in »zmotila« spokojnost v vasi. Avtomobilskega vrveža in hrupa ni bilo. »Prepovedale« so ga belo-rdece ograje, s katerimi so delavci podjetja Mari Mazzaroli zaprli osrednjo vaško cesto od bara Guštin do odcepa za Hudo leto. Na tem odseku so se vCeraj začela dela za postavitev me-tanovoda in vodovodnih cevi, ki so že pred začetkom dvignila v vasi mnogo prahu in negodovanja.
Od včeraj gre torej v PadriCah zares. Domačine je že v prejšnjih mesecih oškodovala gradnja metanovoda na odseku od bazovskega pokopališča do padriške cerkvice, saj je zaprtje pokrajinske ceste povzročilo vaščanom hude prometne in prevozne težave. Tokrat bo - vsaj tako kaže - zadeva še hujša. Tri metre širok in poldrugi meter globok jarek bo od križišča pred cerkvico »prigomazel« po pokrajinski cesti v središče vasi; oplazil bo hiše ob cesti, povzročil bo še večjo prometno zmedo.
Domačini so zahtevali
od podjetja, ki ima dela v zakupu, od občinskega podjetja ACEGA, ki je naročilo dela, od Pokrajine, ki je lastnica ceste, in od prevoznega podjetja ACT, ki skrbi za avtobusne zveze, toCna zagotovila pred začetkom del v sami vasi. Nekaterim od teh zagotovil je bilo zadoščeno, druga še Čakajo, da jim bodo odgovorni zadostili.
Ena od prvih zahtev PadriCarjev je bila zelo jasna in po svoje tudi logična, sama po sebi u-mevna. Razkopavanje le nekaj metrov od hiš bi lahko povzročilo na poslopjih določeno škodo. Zato so domačini zahtevali pregled in posli-kanje poslopij ob cesti. To so izvedenci tudi storili konec preteklega tedna. Sele ko je bilo to delo opravljeno, se je lahko izkopavanje nadaljevalo proti središču vasi.
Manj spodbudne vesti pa prihajajo s področja ureditve prometnih povezav s PadriCami. Včeraj je bila cesta, ki pelje s Padric v Gropado še odprta, avtomobili pa kljub temu niso mogli s Padric prek Gropade v Bazovico, ker je cesta Gropada-Bazovica še vedno odprta le za avtobusni promet. Zahtevi domačinov, da bi na tej cesti urejal
promet semafor, kar naj bi omogočalo tudi avtomobilski promet, še niso ugodili.
Prav tako še ni urejen obvoz iz središča Padric po stari cesti do gropaj-ske šole, ki naj bi prišel v poštev, ko se bodo dela razširila do bara Guštin. VašCani se sedaj sprašujejo, ali bo obvoz pra-
vočasno urejen, ali pa bodo že spet postavljeni pred izvršeno dejstvo zaprtih cest in dolgih in zamudnih »vsiljenih obvozov« (kdor je hotel včeraj s Padric v Bazovico je moral zapeljati na Tr-biško cesto, privoziti do križišča s Cesto za Bazovico, od tu pa zaviti proti Bazovici).
Dela v Padricah so se včeraj šele začela. Žaga za rezanje asfaltne baze je zarezala pot bodočim plinskim priključkom za stanovalce oh cesti (v smeri proti Bazovici je na odseku od bara Guštin do odcepa za Hudo leto na desni strani ceste deset poslopij, na levi pa šest), kopalnik je že raz-
kopal ožji jarek nedaleč od križišča pred cerkvico. VCeraj popoldne so tem »uvodnim delom« sledili številni domačini. V hrupu in ropotu je bilo težko dojeti njihova mnenja. V neCem pa so si bili soglasni: »Naj bo teh vražjih del Cimprej konec, da se bo v vas vrnil mir.«
Bojana Vatovec * v
Bo priljubljeni toskanski komik Paolo Hendel postal stalni gost Združenja Globogas v okviru vsakoletnega niza, posvečenega italijanskemu kabaretnemu gledališču? Po včerajšnji predstavitvi, ki je bila v tržaškem gledališču Miela in ne v miljski dvorani Verdi, kot ostale Globogasove prireditve, si bo verjetno marsikdo tako zaželel.
Dandanes, ko se popularnost in žal tudi sposobnost merita po številu nastopov na televiziji, Hendlova priljubljenost skoraj preseneča, saj bi zanj lahka rekli, da se nikakor ne razdaja, temveč skrbno izbira priložnosti svojega pojavljanja v javnosti.
Kakorkoli že, komik je
v Trstu res priljubljen, saj ga je številno občinstvo v dvorani sprejelo s skrajno dobrohotnostjo, pripravljeno, da se nasmeje kakršnikoli domislici. Reci pa je tudi treba, da je igralec v polni meri zadostil pričakovanja gledalcev.
Letošnja Hendlova predstava nosi naslov Al-la deriva, ki bi ga lahko prevedli Prepuščen toku, saj primerno ponazarja lahkotno in neprisiljeno pretakanje stalno na novo improviziranih domislic, kot da bi se igralec
Paolo Hendel
prepuščal notranjemu toku lastnih misli. Predstava je v bistvu monolog, saj kot Hendlovi soigralci nastopajo le puhli televizijski entertainer, nervozni in zavrti igralcev psihoanalist ter zgroženi duhovnik, vsi trije seveda samo na ekranu, saj jih pooseblja Paolo Hendel sam.
Vodilna nit predstave je namišljeno predavanje o izvoru in ciljih človeka, o urejenosti ali bolje neurejenosti vesolja, zlasti o Črnih luknjah, ki vase vsrkavajo vse, kar se jim nevarno približa, o tektonskem premikanju ce-
lin, ki se bodo Cez milijone let zopet združile v eno samo Pangeo. V to razmišljanje o prostranih razsežnostih se stalno vrinjajo namigi na sodobno italijansko stvarnost, zlasti na nestrpnost in rasizem ter seveda na škandale o podkupninah.
Hendlovo pripovedovanje se ob izraziti mimiki neustavljivo vali z odra kot reka, katere struga nikoli ne usahne. Zlasti je prijetna igralčeva govorica, v kateri sta pustila vidno sled bogati besedni zaklad in barvita pikrost toskanskega narečja.
®
Apple Computer
prodaja, montaža in servis
PELLEGRINI
integrirani sistemi za urade
Computer - Copying - Telefax - Telefoni - Software - Oprema
Filiala: TRST - Ul. Radovan 4 - Tel. 040/948460
MESTRE: 041/5310122 - BENETKE: 041/5225004 - RIM: 06/5180732 - PADOVA: 049/8072288 - VICENZA: 0444/511688
VOLITVE / V GORIŠKEM VOLILNEM OKROŽJU
JEZ ČEZSOČO / POSEG V RAZPRAVO
NOVICE
Na deželnih volitvah bo tekmovalo 14 list
Za pokrajino zadnji čas za podpise (kdor jih še nima)
Kot zadnji so včeraj e Soriškem sodiSCu le p< ^dnut pred potekoi roka, ki je zapadel sinoi °o 20. uri, predloži ®v°jo kandidatno listo 2 osželne volitve v gc riškem volilnem okrožj Predstavniki Mreže, ti Pred njimi pa so list Predložni Zeleni. Z njin
ki se bodo na G riškem potegovale za v°litev deželnega sve valca oz. ki računajo ti 113 goriske glasove, da j veCajo število izvoljer Predstavnikov. Teža glede sestave list, soc sHost zbiranja podpis Za predstavitev na pc finskih volitvah in m' 'le še kak razlog so lel Prispevali k temu, da rlo naskoka na prvo n si° na glasovnici, pac a,° se skoraj vsi predsta 1 zadnji dan.
, Na deželnih volitve d bodo sočasno s pc
rajinskimi 6. junija, bc §°riškem orkožju to Nastopalo skupno 14 li Saka je predstavila sedem kandidatov, 1 ikor je najveCje mož levilo izvoljenih dež ruh svetovalcev v tem c rožju glede na število ] lvalcev. Skupno je to arrdidatov 98, ki se bo Potegovali za sedem m Pod soncem” ali mor
tU(ii manj, saj v za Mandatih Goriška ;
v°lilnih mehanizm
Marko Marinčič
privilegirajo veCja okrožja na škodo manjših, ni izvolila vseh sedmih predstavnikov. V predzadnji mandatni dobi jih je celo samo pet, v zadnji pa šest. To so bili trije predstavniki KD (Brancati, Longo in Tomat), dva od DSL (Ivan Bratina in Padovan) ter socialist Blasig.
Kandidati na vseh listah, ki se tokrat potegujejo za izvolitev so sledeči (stranke navajamo v vrstnem redu predstavitve, ki bo tudi vrstni red na glasovnicah).
1.	SKP: Roberto Anto-naz, Rossano Boer, Mari-sa Cristin, Paolo Fedel, Edi Maligoj, Luciano Pa-tat, Bruno Piras.
2.	MSI-DN: Adriano Ri-tossa, Luigi Ghana, Stefano Cosma, Giorgio Noselli, Gianna Altieri, Narciso Randd, Stelio Pranzo.
3.	PRI: Sergio Bagni, Giuseppe Biagi, Sergio Camuffo, Gianfranco Ci-lurzo, Luciano Migliorini, Paolo Mucchiut, Gianni Paussi.
4.	DSL: Liliana Ardit, Mirio Bolzan, Adriano Cragnolin, Marina Cuzzi, Michele Degrassi, Marjo Lavrenčič, Giusi Scorna-vacca.
5.	PSDI: Adriano Ber-nardis, Stefano Cavallo, Antonio D’Alessandro,
Franco Marzano, Mauri-zio Milioni, Amedeo Morra, Rossella Rampaz-zo Medeot.
6.	PLI. Luigi Blokar, Claudio Corradi, Claudio Decolle, Agostino Majo, Marco Scolaris, Luca Treu, Giorgio Tortora.
7.	LISTA za Trst: Gianfranco Gambassini, Roberto Antonione, Elio Belsasso, Giorgio Candot, Manlio Giona, Massimo Gobessi, Corrado Vittori.
8.	SSk: Ivo Jevnikar, Mirko Spazzapan, Janez Povše, Marjan Brescia, Marko Cotič, Maks Ger-golet, Damjan Terpin.
9.	PSI: Luigi Blasig, Pa-trizia Caleffi, Uberto Drossi, Sergio Gregorin, Roberto Nanut, Luciano Pini, Franco Stacul.
10 FURLANSKO GIBANJE: Andrea De Vittor, Pier Elia Carlo Dri, Anna Jus, Giaricarlo Ricci, Remo Spizzamiglio, Nedo Visentin, Italo Zoratto.
11.	SEVERNA LIGA: Gianpiero Fasola, Giorgio Grossi, Giorgio Bardusco, Mauro Larise, Raulle Lo-visoni, Enzo Tirelli, Adriano Viola.
12.	KD: Bruno Longo, Alberto Tomat, Serena Agazzi, Giannino Busato, Adriano Gali, Marco Ostroman, Italo Santeusa-nio.
13.	ZELENI: Corrado
Altran, Luciano Giorgi, Roberto Maniacco, Mauro Pignataro, Ugo Raza, Renza Venturini, Fabrizio Quarantotto.
14. MREŽA: Marjan Cefarin, Giuseppe Mira-bella, Miriam Jose Na-daia, Mauro Perissini, Mauro Punteri, Roberto Ramaglioni, Pia Spagnolo Visintin.
Toliko o kandidaturah za deželne volitve. Kar zadeva pokrajinske pa je za nekatere še odprto vprašanje zbiranja podpisov. Marsikatera stranka ima že pod streho potrebnih tisoč podpisov in so si njeni aktivisti lahko oddahnili. To velja za večje stranke in za tiste med manjšimi, ki so začele pravočasno zbirati podpise. Precej težav pa imajo kot kaže še tri liste: socialisti, ki očitno preživljajo težak politični trenutek, zeleni in grupacija Cittadini per 1’Isonti-no. Slednji dve listi sta zaceli zbirati podpise razmeroma pozno in sedaj hitita. Zeleni napovedujejo danes tri zbirna mesta: pred ljudskim vrtom od 15. do 20. ure, na Kornu (17-20) in pred merketom pri Sveti Ani (16-19). Zadnji termin za predstavitev list je sobota ob 12. uri, Časa za podpise pa je dejansko manj, saj bodo morale stranke zaključiti zbiranje danes ali v skrajnem primeru v teku jutrišnjega dne.
Namesto polemik dogovor s sosedi
S. Poleffo predlaga, naj bi preverili možnost sodelovanja pri koriščenju vodnih bazenov
Del Soče, kjer je predviden jez (foto Studio Reportage)
Vprašanje sporne gradnje jezu C.ez S0C0 med Podgoro in Stražica-mi, za katerega je pred nekaj meseci italijanska vlada po dolgih letih “pozabe” obnovila finansiranje in ga povečala ne veC kot 70 milijard lir, prihaja od Časa do Časa ponovno v ospredje. Tokrat ga iz nekoliko drugačnega zornega kota načenja Silvino Poletto, ki je pred leti predsedoval pokrajinski posvetovalni komisiji na izvajanje Osimskih sporazumov. V daljšem pismu, ki nam ga je poslal v objavo in ki ga povzemamo, postavlja v zvezi s polemiko o gradnji novega jezu na SoCi drugačen in zanimiv predlog, ki bi lahko bil tudi alternativa gradnji, Ce upoštevamo, da je naCrt za novi jez naletel na mnoge pomisleke in nasprotovanja, tako zaradi posledic na naravno in človeško okolje predela Soče, ki bi ga zalili z gradnjo jezu, kot tudi glede smotrnosti tolikšne investicije.
Poletto opozarja na obstoj akumulacijskega bazena VogršCek blizu Dornberka, ki s svojo kapaciteto skoraj 9 milijonov kubičnih metrov vode občutno presega kapaciteto nove akumulacije nad morebitnim jezom pri Podgori. Avtor pisma navaja publikacijo slovenskih republiških orga-
nov, v kateri je podrobno prikazan širši naCrt za ureditev Vipavske doline za intenzivno kmetijsko proizvodnjo predvsem z gradnjo namakalnih naprav in akumulacij na manjših vodnih tokovih. Zakaj tukajšnji pristojni organi, začenši z deželnimi, o tem ne povedo ničesar? Ali sploh vedo,
kaj se načrtuje onkraj meje? So preverili možnost skupnega koriščenja teh naprav v duhu odprtosti in vzajemnega sodelovanja obmeji? To so vprašanja, ki jih Poletto postavlja odgovornim in pričakuje nanja odgovor v prvi vrsti od goriškega župana in predsednika pokrajine.
Nov pravilnik za Prosto cono
Razširjeni odbor pri Trgovinski zbornici je na svoji zadnji seji odobril nov pravilnik za upravljanje proste cone. Uskladili so ga s predpisi EGS in že dosegli načelno soglasje ministrstev za finance in indutrijo v Rimu, ki ga bosta morali sedaj dokončno odobriti. Pravilnik spreminjajo po več kot 20 letih (prejšnji je iz leta 1972). Predsednik Bevilacqua je poudaril, da so pri tem skušali odpraviti neupravičene rente za maloštevilne koristnike in ugodnosti proste cone nameniti predvsem podjetjem, ki izvajajo investicije. Novi predpisi naj bi omogočili tudi agilnejše upravljanje.
Nagrajevanje zmagovalcev natečaja o goriških legendah
V	veliki dvorani UGG bo danes ob 11. uri nagrajevanje najboljših uCencev in dijakov iz Gorice in Nove Gorice, ki so sodelovali na natečaju rajonskega sveta za goriško severno Četrt na temo Miti in legende v posoški tradiciji. Včeraj so objavili imena zmagovalcev. Osnovne šole - posamezniki: prvo nagrado si delijo Robert Tomšič (OS So-vodnje), Michele Del Zotto, Federica Busatta in Davide Blasic (OS Frinta - GO), Vanda Milšavec (OS Solkan) in Tanja Vukelič (OS Štrukelj - NG). Skupinski izdelki: 4. in 5. razred OS Zupančič -GO, 2. razred OS Fumagalli - GO in 5.B razred OS Štrukelj - NG. Nižje srednje šole - posamezniki: 1. Miloš KostiC OS Solkan, 2. Zrinca OceliC OS Štrukelj, 3. Denis Zanier OS uršulink - GO. Skupine: 1. Uršulinke HI, 2. (ex-aequo) Manuela Ghi-rardi- Alessandra Chiap (Uršulinke II) in Tina Zgonik-Tea Žvokelj (Štrukelj).
Evropski dan šole
V	Katoliškem domu bo jutri ob 17.30 ob Evropskem dnevu šole prijateljsko srečanje, ki ga prireja EvropeistiCna akademija. Sodelovali bodo dijaki tukajšnjih šol in njihovi vrstniki iz Madžarske. Goriške šole bodo zastopali dijaki zavoda Fermi, madžarske dijake pa gimnazijci iz Zala-gaerszega. Poleg Evropeisticne akademije sodeluje pri pobudi tudi Združenje evropskih občin in skupina ANA iz Locnika.
Othello Orsona Wellesa
Spored Gorica Kinema predstavlja nocoj ob 20.45 v kinu Vittoria film Othello Orsona Wellesa. Wel-les je film posnel leta 1952 in istega leta zanj prejel Zlato Palmo v Cannesu. Pred kratkim so ga restavrirali in si ga je sedaj mogoCe ogledati na velikem zaslonu. Na Cipru pokopljejo guvernerja Othella in njegovo prelepo ženo Desdemono. Othello je ženo ubil, ker mu je hudobni Jago dal misliti, da ga vara s Kasijem. Ko je prevaro razkril, je obupani mož ubil tudi sebe. Iz Shakespearove tragedije je Wehes posnel moCan film, ki je vedno razdvajal tako publiko kot kritiko.
PROMET / VPRAŠLJIVA HIPOTEZA
Mednarodni prehod v škabrijelovi ulici?
Cilj naj bi bila preusmeritev prometa v mestu
Skupina načrtovalcev “j1 je pripravila obsežni udijo p stanju in mož 'h ukrepih za premedi
tev
prometa v Gorici, . eiuer smo obširno po ročali včeraj, je na ti skovni konferenci ol
Predstavitvi dosle opravljenega dela omeni a tudi predlog - gre sice 6.?.a hipotezo, so poja rod - o spremembi reži a dveh primestnih mej . 13 prehodov. Stirji rtženirji oz. urbanisti si artirec ugotovili, da ji Pjrsotnost meje dejavnik 1 ®oeno pogojuje pro ,et v Gorici. Zgovorei e Podatek, da je pov PreCni promet n; sakem od dveh medna o dni h prehodov pr deci hiši in v Stan režu med 3 in 6 tisoi avtomobili dnevno, pi
nekaj manj kot tisoC vozil dnevno pa potuje skozi prehoda Solkan in Šempeter.
Prehod pri Standrežu, kjer so našteli do največ 6 tisoč vozil dnevno, rešuje mesto pred navalom večjega dela vozil iz drugih predelov pokrajine oz. Furlanije. Dobršen del teh pa še vedno bremeni tudi mesto in se usmerja proti Rdeči hiši, kjer so našteli do 5 tisoC vozil dnevno. Del tega prometa se v Gorico steka z vozlišča na Tržaški ulici in nato po Ul. III. armata, kar ne povzroča večjih problemov. VeC težav pa je z avtomobili, ki prihajajo iz LoCniške smeri in peljejo proti meji po osi Ul. Aquileia in d’Aosta. Pri sodišču se ta val raz-
deli v manjša toka po Ul. Samo in Vittori o Veneto. Kako razbremeniti te ulice, so se vprašali tehniki in se dokopali do sledeče hipoteze: mednarodni prehod naj bi od RdeCe hiše prenesli na Skabrijelovo ulico in s tem del mejnega prometa usmerili na os ulic Brass, Leopardi, Leoni do LoC-niškega mostu. Kot reCe-no gre za hipotezo, ki jo bo treba še temeljito premisliti, da ne bi rešitev bila slabša od problema. Ne nazadnje ta hipoteza sploh ne upošteva ureditve prometa v Novi 'Gorici, medtem ko so sami načrtovalci poudarili, da bo pri sprejemanju končnih rešitev treba obravnavati mesti kot urbanistično celoto.
PREDAVANJE / V KNJIŽNICI D.FEIGLA
Kmecl o Prešernu nekoliko dmgače
Predavatelj osvetlil zlasti človeški lik pesnika - Jutri predavanje o Rebuli
Slovenska ljudska knjižnica Damir Feigel je v Četrtek priredila ‘drugo predavanje o slovenski književnosti v Čitalnici v ul. Croce. Številnim mladim poslušalcem se je tokrat predstavil dr. Matjaž Kmecl z ljubljanske filozofske fakultete z zares svojevrstnim predavanjem. Dr. Kmecl si je za temo svojega posega sicer izbral povsem klasičnega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna, osvetlil pa je predvsem njegovo človeško ozadje, ki je zaživelo preko prijateljstva z M. Čopom in A. Smoletom.
Cop in Smole: vsak je predstavljal eno skrajnost, med katero se je Prešeren gibal. Izredno naCitani Cop, najveeji poznavalec leposlovnih umetnin med Slovenci, je Prešerna silil v
resnost; Smole, zapisovalec slovenske ljudske pesmi, je s svojim vedrim in bohemskim življenjem vabil Prešerna v zabavo, v gostilne, v duševno razbremenitev.
Dr. Kmecl je s svojim zanimivim prikazom Prešernovega vsakdanjega življenja povsem pritegnil pozornost zbrane publike. Svoj nastop je sklenil z ugotovitvijo, da le Ce poznamo Človeško ozadje, ki se skriva za pesnikom Prešernom, lahko razumemo marsikaj, kar je nato postalo visoka poezija.
Niz predavanj v knjižnici (Ul. Croce 3) se nadaljuje jutri ob 17. uri, ko bo dr. Aleksander Skaza govoril o romanih Alojza Rebule.
NEVA KLANJŠČEK
VRH / NOCOJ V CENTRU DANICA
Slike in pripoved o lanski odpravi Tržič - Himalaja
V septembru 1992 se je v Nepalu mudila znanst-veno-alpinistiCna odprava, ki si jo je zamislil, uresničil in vodil dr. Borut Spacal, zdravnik na pnevmo-loškem oddelku športne medicine v TržiCu. V 16-elanski odpravi, ki je imela tudi pokroviteljstvo občine Tržič, so poleg dr. Spacala bili še trije Slovenci, in sicer: zdravnika dr. Rafko Dolhar in dr. Danjel Žerjal ter Marta Lavrenčič, ki je Spacalova žena.
Izsledki oz. rezultati medicinsko-znanstvene odprave so bili predstavljeni januarja letos na kongresu, ki se je odvijal v avditoriju tržiške bolnišnice. Na podlagi zbranih izkušenj bo v kratkem izšla študija, ki bo med drugim vsebovala tudi zdravniška pripo-
ročila za trekingaše in alpiniste, ki se podajajo v visokogorje. Medicinska znanost je glede višjih nadmorskih višin še zelo pomanjkljiva in vsaka nova študija je v tem pogledu kar se da dobrodošla.
O pripravah, izpeljavi in uspehu himalajske odprave bomo lahko iz prve roke slišali na pre-' davanju, ki si ga je omislilo ZSSDI. VeCer bo na sporedu v Četrtek, 6. maja s pričetkom ob 20.30 v prostorih Kultur-no-športnega središča na Vrhu. Spregovorila bosta pobudnika in udeleženca vzpona dr. Borut Spacal in dr. Rafko Dolhar. Sam veCer pa bodo obogatili tudi številni dia posnetki.
(VIP)
JAMARJI / RAZISKAVE V MESTU
Spust pod Travnik
Pod asfaltom številni še neraziskani rovi
TATVINA / PO ZASLUGI OBČANA
Policija našla računalnik ki so ga ukradli na Univerzi
Jamarji društva Berta-relli so se ob koncu prejšnjega tedna spustili v rove, s katerimi naj bi bil preprežen Travnik. Akcija, ki sodi v obsežnejši naCrt raziskovanja podzemlja Gorice, je bila uspešna, vendar se še ni sklenila. PaC pa so znani prvi rezultati. Raziskali so obokan rov v dolžini skoraj 32 metrov, v katerega so se spustili pod Pacassijevim vodnjakom, ter nekoliko krajši,odsek rova, ki teče pred Prefekturo v smeri proti Ul. Oberdan. Rov pod vodnjakom je širok en meter, visok pa 1, 1 me-
ter, nekoliko širši in višji je rov pred prefekturo. Notranjost je obzidana z lapornatimi ploščami, na dnu pa je okrog 20 do 25 cm blata in zemlje. Jamarji so našli tudi nekaj koščkov keramike in kosti. Prva domneva je, da sta rova,-ki imata tudi stranske odcepe, služila za odvodnjavanje. Podobne zidane jaške so jamarji prav te dni ugotovili tudi na območju San-ce, kjer imajo v programu nove spuste tako kot na območju Travnika, kjer želijo raziskati delno zasute rove, ki se vijejo pod grajskim gričem.
Pozornost in vestnqgt goriškega občana je policiji omogočila najdbo računalnika, ki so ga neznanci 29. aprila ponoči ukradli iz prostorov teCaja za tehnike v bla-goznanstvu na Univerzi v Ul. Alviano. Tatovi, ki so se v poslopje najbrž prikradli z zidarskih odrov (policija na vratih ni našla znakov vloma) so odnesli računalnik z monitorjem in tipkovnico ter diskete in priročnike.
Najdbo ukradenega blaga (razen monitorja in disket), ki je vredno nekaj milijonov lir, je omogočil moški, ki je
pod prikolico na nekem dvorišču opazil škatle, kar je pritegnilo njegovo pozornost. Obvestil je policijo, ki je v njih našla ukradeno računalniško opremo. Nadaljuje se preiskava, da bi preverili odgovornosti nekaterih osumljenih oseb.
Na policiji so te dni imeli opravka tudi s pozabljivim avtomobilistom. 50-letni možakar iz Vidma je namreč predsi-noci prijavil krajo avtomobila, včeraj zjutraj pa se je vrnil na kvesturo in preklical prijavo. Spomnil se je namreč, kje je parkiral avto...
M PRIREDITVE
GORIŠKI MUZEJ in KNJIŽNICA F. BEVKA
vabita nocoj ob 20. uri v grad Kromberk na predstavitev knjige Jožka Humarja Jezus med resnico in legendo. Pogovor bo vodil sociolog Marjan Tavčar, sodelujeta gledališka igralca Teja Glažar in Ivo BarišiC.
KNJIŽNICA D. FEI-GLA vabi jutri ob 17. uri na predavanje dr. Aleksandra Skaze, ki bo govoril o romanih Alojza Rebule. Predavanje bo v Čitalnici v Ul. Croce 3.
CELOVŠKI ŠKOF EGON KAPELLARI bo danes ob 20.30 v Avditoriju Fogar na povabilo Skupnosti krščanskega življenja pri centru Stella Matutina govoril na temo Kam gredo mladi.
KINO n LEKARNE
GORICA
VITTORIA Gorica kinema: 20.45»Othello«. Režija Orson Wehes.
CORSO Danes zaprto. Jutri 17.30-19.45-22.00 »Proposta indecente«. Prep. ml. pod 14. letom.
VERDI 18.00-20.00-22.00»Singles, 1’amore e un gioco«. I. Bridget Fonda.
TRZIC
COMUNALE Zaprto. EXCELSIOR 17.30-22.00»Anal selvaggio«. Prep. ml. pod 18. letom.
□ OBVESTILA
DRUŽBA se dobi jutri ob 20. uri na Oslavju.
ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA
organizira od 10. do 21. t.m. v večernih urah teCaj ribolova z muharsko palico. Prijave in informacije na sedežu društva v gostilni Rubijski grad v So-vodnjah.
KD BRIŠKI GRIČ iz
Steverjana vabi v nedeljo, 9. maja na 14. pohod Ste-verjan - Gonjače. Start bo ob 9.30 s prireditvenega prostora na Dvoru.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO vabi elane in prijatelje na spominski pohod Steverjan GonjaCe v nedeljo, 9. maja. Odborniki društva bodo sprejemali prijave na Dvoru v Steverjanu od 8.30 dalje.
MLADINSKI ODSEK-KD SOVODNJE organizira 2. lov na zaklad s kolesi dne 9. maja. Zbirališče pred sovodenjsko telovadnico ob 9. uri. Informacije dobite pri Tanji na tel. 882338. Vabljeni!
SPD GORICA sporoča, da sprejemajo prijave za avtobusni izlet na Golico, 23. t. m. Prijave na sedežu društva v sredo od 11. do 12. ure ter v Četrtek of 17. d o 19. ure. Društvo obenem vabi elane in prijatelje, da se v nedeljo, 9. maja udeležijo spominskega pohoda Steverjan - GonjaCe.
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 2 pri Sv. Ani, Ul. Garzarolli 154, tel. 522032
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
RISMONDO, Ul. Toti 52, tel. 410701
POGREBI
Danes v Gorici ob 12.00 Giorgio Malfatti iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 13.15 Teresa Ballaben, vd. Bressan iz splošne bolnišnice v Zagraj.
ZAHVALA
Po pogrebu najine predrage mame
Ljubke Šorli-Bratuž
se želiva zahvaliti vsem, ki so ji ob poslednjem slovesu kakorkoli izkazali spoštovanje in Čast. Iskrena zahvala koprskemu škofu msgr. Metodu Pirihu, ki je vodil obrede v cerkvi in na pokopališču. Prav tako številni duhovščini za somaševanje in udeležbo. Hvaležna sva goriskemu nadškofu p. Antonu Vitalu Bommarcu za
vikar dr. O. Simčič. Zahvaljujeva se tudi župniku g. C. Žbogarju za molitve pred odhodom v cerkev.
Topla zahvala naj gre združenemu pevskemu zboru in dirigentu Zdravku Klanjščku, prof. H. Bergantu za orglanje, vokalno-instrumen-talni skupini Centra E. Komel, zbom Srednje sole I. Trinko in dirigentu	prof.
S.	Jericnu, učencem Osnovne Sole O. Župančič za petje in recitacijo ter Oktetu S. Gregorčič iz Kobarida. Enako se zahvaljujeva vsem govornikom: ravnateljici dr. M. Brajnik -Saksida, dr. D. Paulinu in prof.
T.	Pavšiču, ki so se pokojnici poklonili v cerkvi, in tolminski kulturni delavki M. Filli ter dr. V. tnzku, ki sta se od nje posle vila ob odprtem grobu.
Lojzka in Andrej s teto Željko, sestrično Vero, bratrancem Igorjem in ostalimi sorodniki.
Gorica, 6. maja 1993
NOVICE
§) KRUPP
Stavkajoči jeklarji ne popustijo
DRESDEN - Stavkajoči nemški jeklarji so v sredo zagrozili, da bodo stavko, ki traja danes že Četrti dan, še razširili. Pogajanja med predstavniki sindikata in delodajalci so bila v sredo spet neuspešna. Has-so Douvel, vodja IG Metala v Saksoniji, je sporočil, da se bodo stavkajočim danes pridružili Se delavci štirih obratov jeklarske industrije. Ce delodajalci in stavkajoči do srede maja ne bodo dosegli sporazuma, grozi, da bo stavka zajela vseh pet vzhodnonemških dežel, kar bo Se bolj omajalo vzhodnonemško gospodarstvo. (Reuter)
Iraški predsednik pred sodišče
HAAG - Predstavniki iraške opozicijske stranke Iraški nacionalni kongres so se v sredo sestali z danskim zunanjim ministrom Koojimansom, s katerim so se pogovarjali o možnosti ustanovitve mednarodnega sodišča, na katerem bi iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu sodili za genocid, vojaške zločine in zločine proti človeštvu. Kot so sporočili iz Haaga, je danska vlada njihov predlog podprla. (Reuter)
Rdeči Kmeri napadli kitajske pripadnike sil ZN
PHNOM PENH - Pripadniki Rdečih Kmerov so v torek zvečer v osrednji Kambodži napadli skupino kitajskih vojakov, ki delujejo v sklopu mirovnih sil v tej državi, kar je prvi primer napada na vojsko države, ki je Kambodžo podpirala veC desetletij. Rdeči Kmeri so oporišče kitajske vojske obstreljevali z granatami in raketami, je sporočil predstavnik sil ZN Eric Falt. Kitajska vlada je zaradi napada že ostro protestirala. (Reuter)
Tretji dan muslimansko-hindujskih spopadov
NEW DELHI - Tretji dan spopadov med muslimani in hindujci v državi Manipur na severovzhodu Indije se je število žrtev še povečalo. Kot poročajo agencije, je bilo ubitih najmanj 115 ljudi, 300 pa je bilo ranjenih. V glavnem mestu Manipurja Impha-lu so v torek zvečer hoteli prekiniti policijsko uro, ki so jo uvedb prejšnji Četrtek, vendar pa so jo zaradi najnovejših dogodkov še podaljšali. Zaradi mödverskih spopadov se je veC kot 2.000 ljudi zateklo v posebna begunska taborišča. (STA)
Tako sta Boris in Naina proslavila obljubo o obilni zahodni pomoči
ZDA / NEGOTOVA USODA OBLJUBLJENE POMOČI
Clinton brez načrta za zbiranje denarja
Američani bi najprej radi vedeli, kaj bo storil zanje
WASHINGTON Ameriške obljube o visoki podpori ruskemu predsedniku Jelcinu za njegove reforme, težke 1, 8 milijarde, so se zaCele osipati v političnih prepirih o domačih gospodarskih težavah. Clintonova administracija kongresu Se zmeraj dolguje podrobnosti tega načrta, pripraviti mora strategijo, kako bo ta načrt predložila kongresu, predvsem pa mora povedati, od kod bo ta denar prišel.
To velikansko vsoto so Rusiji kot pomoč ZDA obljubile na tokijskem srečanju sedmih najrazvi-tejsih držav, tam, kjer so prejšnji mesec sklenili 43,4 milijarde dolarjev visoko stavo o Jelcinovi sposobnosti, da bo premagal svoje konservativne nasprotnike in svojo državo iz nekdanjega komunističnega sovražnika zares preobrazil v kapitalističnega družabnika. Ameriška pomoč vsebuje tudi 500 milijonov dolarjev iz virov za mednarodno pomoč. Na aprilskem vrhu v Vancouvru je predsednik Bill Clinton Borisu Jelcinu obljubil Se nadaljnjih 1,6 milijona dolarjev pomoči iz namenskih skladov. Za nameček je administracija zaprosila Se za 704 milijone dolarjev za pomoC Rusiji in nekdanjim sovjetskim republikam v okviru proračuna za tujo
William Scally / Reuter
pomoč za leto 1994 ter še dodatnih 400 milijonov za varno demontažo jedrskega orožja. »Pravzaprav zgolj pomagamo oblikovati zgodovino,« je zanosno izjavil veleposlanik Strobe Talbott elanom kongresa po tokijskem sestanku, ko jim je spregovoril v prepričanju, da je predlagana pomoC dobra naložba. Štirinajst dni zatem pa so se ti načrti zamajali. Senat je ugotovil, da v zvezi s temi obljubami ni nobenih podrobnosti in da še ni jasna strategija administracije.
Nie tudi ni povedano o tem, ali administracija to pomoč predvideva znotraj letošnjega fiskalnega leta ali naslednjega, ki se zaCne s 1. oktobrom. »Neprijeten občutek me obhaja, da moramo pravzaprav kupiti mačka v Žaklju, ne da bi poznali konkretne podrobnosti ali smer, kamor nas to pe-Ije,« je izjavil senator Mitch McConnell, republikanski elan podkomisije senata za vprašanja pomoči. »Kje bomo dobili ta denar?« se je spraševal predsednik pododbora, demokratski senator Patrick Leahy.
Senat je tudi zavrl Clintonov naCrt v višini 16, 3 milijarde, namenjenih spodbudi gospodarstva. Tako je opozicija s
svojo taktiko zavlačevanja onemogočila prepotrebne takojšnje učinke na domaCe gospodarstvo, ki je še zmeraj v negotovosti. »Gre za izrazito povezavo. Se pravi, veliko število elanov, ki bi sicer podprli rusko pomoč, so zdaj temu nenaklonjeni, ker Se ni sprejet sveženj ukrepov za spodbudo domačemu gospodarstvu,« je izjavil predstavnik demokratov Lee Hamilton, ki je tudi predsedujoči v Odboru za zunanje zadeve.
Tudi vodja demokratov Richard Gephardt je med tistimi elani kongresa, ki so prepričani, da morajo najprej videti učinke spodbud domačemu gospodarstvu, šele potem so pripravljeni glasovati za pomoC Rusiji. Leahy pa je brez zadržkov opozoril administracijo, da ni prav nobenih možnosti, da bi Rusiji odobrili dodatno pomoC v okviru proračuna za leto 1993, zaradi Cesar bi potem lahko v proračunu za leto 1994 dali še veC. Menil je, da je pomoC tujini, ki že tako Šteje med najbolj nepriljubljene programe ameriških vo-lilcev, sama po sebi zahtevno vprašanje, ki ne prenese dveh spornih glasovanj v enem koledarskem letu. Dejstvo, da
se bo v letu 1993 proračunski primanjkljaj Se p°' veCal, je zlasti republikance zapeljalo v maratonsko razpravo, ki je ogrozila tudi Clintonova sredstva, namenjena odpiranju novih delovnih mest. Leahy je tudi me' nil, da bosta Izrael ifl Egipt, dva najvecja porabnika, ki skupaj prejmeta 5 milijard dolarjev ameriške pomoči, morda pripravljena odstopiti kaj te pomoči Rusiji. Administracija je ta predlog odločno zavrnila.
Skupni imenovalec vseh teh razprav je neskončno zavlačevanj® kljub očitnim prizadevanjem administracije, da bi vprašanje pomoči razrešila hitreje. Hamilton je izjavil, da bo ta pomoC morebiti celo odobrena in da zaradi tega ni nikakršne potrebe po takojsnj1 akciji. Milijonska dolarska vsota, ki so jo namenili Rusiji že prej, tudi se ni porabljena, zatrjujejo nekateri. In drugič: 25’ aprila je Jelcin zmagal na ključnem referendumu in s tem zmanjšal pritisk, da je pomoč treba odobriti takoj. Ena zlobnih pripomb iz ust tistih, ki so znani po svojem zavlačevanju s problemi iz obeh strank, je tudi v tem, da bo pomoč za Rusijo komaj kaj manjša od tiste vsote, Id je bila v obdobja hladne vojne namenjena proti Sovjetski Zvezi.
PISMO IZ ŠVICE
O embalaži, psih in starem sesalcu
Na zaslonu se pojavi gospod srednjih let, tipični Švicar, zadovoljen in negovan ter zaCne v neizogibnem »schwiitzer diitsch«, ki na vseh koncih in krajih izriva knjižno nemščino, hvaliti svoj CopiC za britje, ki ga zaljubljeno gladi pred kamero. Vse skupaj se dogaja v Cmo-beli tehniki, saj tedaj, ko so brivski pra-pripomoCek narediti, televizija še ni poznala barv.
»Ze dvajset let mi pomaga pri britju in še vedno se s tem CopiCem in britvico najbolje obrijem,« se hvali možak in reklama je pri koncu. Pravzaprav še ne Cisto, zdaj pride še slogan, saj tudi najzvestejši televizijski gledalec doslej ni mogel ugotoviti, kaj neki stari gospod reklamira. »Ne zavrzimo starih stvari, ki nam še vedno služijo - tako proizvajamo manj odpadkov!« Aha, si mislim, to je pa Cisto nekaj drugega kot kakšna reklama za nov, na vse strani vrtljiv, s trojnim rezilom in računalnikom opremljen brivski aparat.
Naslednji dan se pojavi nov možak. Lahko bi bil tudi brat včerajšnjega gospoda, pa ni. V naročju pestuje star pisalni stroj in pravi, da je z njim napisal že veC kot 20.000 strani (le kdaj jih je štel, vendar je pri Švicarjih vse mogoče). Se vedno je dober, zatrdi, in na kraj pameti mu ne pade, Ce bi ga zavrgel. Se naprej bo pisal z njim, pa tudi odpadkov in smeti bo manj. Tretji veCer je na vrsti priletna gospa in skoraj prav toliko star sesalec za prah. Spet v Cmo-beli tehniki in tudi sesalec je še

Zvone Petek
dober. 2e vidim proizvajalce novih aparatov, kako si pulijo lase: »HudiCa, kdo bo pa še kaj novega kupil, Ce bodo ljudje res obdržati vse stare gospodinjske stroje, metle, staro pohištvo...« Slednje je bilo na vrsti Četrti dan.
Da bi se švicarska družba obilja Cez noC spremenila iz modno potrošniško naravnane v anti-potrošniško družbo, se seveda ni bati. Premisleka vredna pa je pobuda, in to ne edina, ki skuša zmanjšati gore smeti, ki jih taka potrošniška družba proizvaja. Proizvajalci pralnih praškov se na televiziji zadnje Čase bolj kot s »pere bolje«, »ohranja sveže barve«, »odstranjuje madeže že pri 40 stopinjah« hvalijo, da je
njihov prašek mogoče kupiti tudi v Cisto navadni tanki plastični vreCki in ga stresti v porabljeno, prazno kartonsko škatlo, kajti »poglejte, kajco malo prostora vam vzame v vrečki za smeti skrbno zložena plastična vrečka!«
Pri tem seveda ne gre le za zavest, zmanjševati poplavo odpadkov in smeti, temveč je tako mogoče tudi precej prihraniti. Od marca namreč v Ziirichu, pa tudi drugod po deželi odvoza smeti nihče veC ne plačuje po kvadratnih metrih stanovanja ati po glavi družine, temveč - po vrečki. Smetarji odpeljejo le še posebej obarvane vrečke, ki pa so presneto drage, saj z vsako vrečko prebivalci
financirajo odvoz in uničenje njene vsebine. 35-ti-trska vrečka, ki jo štiričlanska družina z lahkoto napolni v dveh dneh, stane 1, 30 švicarskega franka, mesečno torej veC kot 20 frankov!
Kdor v kontejnerje odloži stare, cenene vrečke, tvega kazen 100 frankov, saj posebni »smetarski detektivi« (vsi po vrsti tujci), brskajo po takih vrečkah in stikajo za odvrženo kuverto, ati Časopis z naslovom nepridiprava. Teh je sila malo, vse veC švicarskih potrošnikov pa s pridom izkorišča smetnjake, ki stojijo v velikih blagovnicah, in pridno razpakira vse nakupljene izdelke in nepotrebno embalažo pusti trgovcu. Kaže tudi, da so
miniti Časi, ko je blešCeCa embalaža prodajala (slabe) izdelke. V modo prihaja »vzhodnonemški«, socrealistični design, pust in brez odvečnih škatlic, ovojev in okraskov. Cim manj odpadkov naravi; okolju dopadljivi morajo biti celo luksuznejši proizvodi, kot je kozmetika.
Družba obilja pa prinaša še dodatne skrbi. Kam denimo s starimi smučmi (povprečen Švicar jih zamenja v treh letih in vsako leto roma na odpad pol milijona smuCi z vezmi vred). Se bo pojavila Crno-bela reklama tudi zanje? (»Saj so še dobre, le robnike je treba malo nabrusiti.«) Steklo in papir že dolgo nista noben problem, saj so zabojniki za steklo na vsakem voga-
lu, ravno tako za odpadno olje, plastične steklenice, papir p'a (le Ce je skrbno zvezan) pobirajo ob natančno določenih datumih kar pred vrati.
Ostanejo še drobnarije, kot so porabljene baterije, ki močno onesnažujejo okolje. Tu je na delu šola. Ko sem pred Časom Cisto avtomatično hotel odvreči stare baterije v smeti, me je sin grdo ozmerjal. V šoti so jim povedati...
Tudi v Švico je pred dnevi odločno prišla pomlad in razveselila me je novica, da so v kantonu Zürich popisali vsaj 500.000 dreves, ki so v dobrem stanju. Walter Leu, direktor švicarske turistične centrale, je pred kratkim povabil tuje novinarje na rajžo po švicarskih jezerih in obljubil, da bo iz vsakega jezera popil kozarec vode, tako Cista so. Tudi koše za pasje kakce, ki so opremljeni s papirjem, da lahko lastniki zanje poskrbijo in jih spravijo v smeti, so sveže prebarvati.
Ko smo že pri psih: švicarske železnice (SBB) so dale v prodajo posebne letne vozovnice (tu jim pravijo abo) za pse. Napisane so v treh jezikih, v ličnih plastičnih ovitkih, v razliko od tistih za ljudi pa nimajo lastnikove stike in tudi podpisati se psu ni treba. Letna vozovnica za vse železniške, avtobusne in ladijske proge, skratka za najpopolnejšo mrežo javnega prevoza na svetu, stane 320 frankov.
Reportaža o uvedbi pasjega abonamenta je dobila v televizijskem dnevniku cele tri minute. V barvah.
IRAK / DENAR
Zaradi zamenjave bankovcev zaprli mejo
Ukrep naj bi pomagal zmanjšati količino denarja v obtoku in utrditi domači dinar
BAGDAD - V sredo je Irak za šest dni zaprl svoje meje in umaknil iz obtoka nekatere bankovce, tiskane v tujini, s čimer skuša doseči boljši nadzor nad denarno maso. Tako naj bi zaustavil padanje vrednosti iraškega dinarja. Mejo so zaprti ob osmih po lokalnem Času in bo ostala zaprta do ponedeljka do 24. ure, poroCa uradni tisk, ko citira odločitev Sveta poveljstva revolucije, najvišjega telesa v državi, Id mu predseduje Sadam Husein. Cez mejo bodo smeti samo potniki na službenem potovanju, taka domači kot tuji.
Centralna banka je začela jemati iz obtoka bankovce za 25 dinarjev, tiskane v tujini, ki jim rečejo kar »švicarski dinarji«, in jih bo zamenjala z bankovci
enake vrednosti, natisnjenimi doma, ki so že v obtoku. Za celotno operacijo sta zadolženi obe vladni banki, al-Rachid in al-Rafi-dain. Ko bo ta naloga opravljena, bosta v Iraku ostala samo še dva »švicarska« bankovca, namreč za 10 in 5 dinarjev, ki sta bila oba pravzaprav natisnjena v Veliki Britaniji še pred zalivsko krizo. Poleg tega so v obtoku še lokalni bankovci za 50, 25,10, 5 dinarjev, za 1 dinar, za pol dinarja in za Četrt.
Z vsemi temi ukrepi naj bi zmanjšati denarno maso, da bi se izboljšal menjalniški teCaj iraškega dinarja, ki strmoglavo pada po zalivski krizi in mednarodnem embargu, ki ji je sledil. Uradni teCaj do dolarja je 3,2, vendar je treba na Cmi borzi za en dolar
odšteti 50 dinarjev. Dolar pa je seveda osnova z3 izračun cen uvoženih izdelkov.
Od uveljavitve embarga je edino Cez Jordanijo m0" goc prehod potnikov do Iraka. S trenutnimi ukrepi bi biti lahko jordanski ti' govci oškodovani, razeti Ce ne bodo sprejeti pose-bnih predpisov, ki bi se nanašati nanje. Ne oni n® Kurdi namreč ne spreje-majo iraških, temveč safflO »švicarske dinarje«. Od konca zalivske vojne p°' vezujejo bankovce za 25 dinarjev, natisnjene v Ira' ku, z velikim denarniro tveganjem, saj lahko vlada, ki sicer nima deviznih vi' rov, tiska takega denarja po milji volji. V Jordaniji menjavajo en »švicarski* bankovec za dva ati tri ir3' ške. (AFP)
FINSKA / NOVI ZUNANJI MINISTER
Ministrstvo za zunanje zadeve bo vodil Haavisto, ki nasprotuje vstopu v ES
HELSINKI - Finski predsednik Mauno Koivi-sto je imenoval novega zunanjega ministra. To funkcijo bo opravljal He-ikki Haavisto, precej neznan politik iz vrst vladajoče desnosredinske koalicije, ki ima malo izkušenj v zunanji politiki, znan pa je po svojem nasprotovanju, da bi se Finska vključila v Evropsko skupnost. Finska je sicer februarja letos začela pogajanja o vstopu v ES in Haavisto bo tako novi voditelj finske pogajalske ekipe v Bruslju. Finska se strinja z maastrischtskim sporazumom, vendar
Finci vztrajajo pri posebni zaščiti za arktično in subarkticno kmetijstvo. Novi zunanji minister se je doslej ukvarjal s kmetijsko politiko, predvsem z varovanjem kmetijske krajine. Bil je predsednik vplivne Zveze kmetijskih proizvajalcev in lastnikov gozdov, ki močno nasprotuje finskemu vključevanju v evropska združenja, Ceš da bi to lahko uničilo finsko kmetijstvo. Finska namreč izvaja stimulativno kmetijsko politiko in namenja kmetijstvu velike subvencije iz proračuna. Haavistovi nasprotniki poudarjajo, da je mini-
ster zakrivil dve prometni nesreči, v katerih je uriti' la ena oseba, dve pa sta biti hudo poškodovani.
Haavisto je na mestu zunanjega ministra zamUj njal Paava Vairinena, k* je to funkcijo opravljal kar šest let. Vairinen j® odstopil, da bi se lahko posvetil volilni kampanji za mesto predsednika republike. Volitve predsednika republike bodo januarja leta 1994, sedanji finski predsednik Mauno Koivisto pa je že sporočil, da ne bo veC kandidiral za ta položaj. Koivisto j® predsednik republike 2® od leta 1982. (Reuter)
PRIPRAVE NA URESNIČEVANJE MIROVNEGA NAČRTA V BIH
ROMUNIJA / STAVKOVNI VAL
Koliko časa bo minilo od sprejetja do izvedbe mirovnega načrta?
Neuvrščeni zahtevajo, da Žepa, Gorazde in Tuzla postanejo območja pod ncdzorom sil ZN
Romuni vsak dan bolj ubogi
Sindikati zahtevajo višje plače, vlada pa to zavrača
WASHINGTON- Kljub tedne dolgemu načrtovanju obsežnih mirovnih operacij v Bosni se zdi, da Politične in vojaške strate-8ije še malo niso pripra-vljene na izvajanje miro-vuega načrta. Nepričakovano je vodja bosanskih Srbov Radovan KaradžiC v soboto v Atenah podpisal mirovni načrt in se tako
uklonil pritisku svojih srbskih prijateljev v Beogradu ter nekaterim popravkom v mirovnem načrtu, ki sta jih ponudila posrednika Cyms Vanče in lord Owen.
KaradžiCev samozvani parlament se bo v sredo odločal, ali naj ratificira dokumente, in Vanče je prepričan, da ga bo večina
Evelyn Leopold / Reuter
podprla, čeprav je opozicija precej glasna. »Praktične elemente Vance-Ow-novega načrta moramo Sele proučiti,« meni ruski ambasador Julij Voroncov, ki ta mesec predseduje VS. »Ves Cas, ko smo si prizadevali predvsem za pod-
pis pod tem načrtom, smo mogoCe spregledali zelo pomembne nadrobnosti«.
Bosanski Muslimani in Hrvati so že sprejeli naCrt, katerega najbolj sporen del predvideva razdelitev države na 10 polavtonomnih provinc, delno z uposteva-
ČjDogorski predsednik Bulotovič, srbski predsednik Miloševič, grški premier Micotakis in predsednik ZRJ Čosič so Prišli na Pale prepričevat bosanske Srbe, naj vendarle podpišejo Vance-Ownov mirovni načrt (TelefotoiAP)
njem etničnih meja. Za izvedbo tega naCrta bo Nato, ki načrtuje operacijo ZN v Bosni, potreboval, kot je izjavil generalni sekretar ZN Butros Gali,
70.000	vojakov. Osnutek tega načrta, ki naj bi ga potrdili politični voditelji držav Članic Nata, je že pripravljen, Čeprav še ni bil predložen ZN.
Diplomati opominjajo, da je Nato že na začetku prosil za tri tedne, Čeprav je bil sprva prepričan, da bo naCrt lahko pripravil v vseh podrobnostih že v štirinajstih dneh. Podrobne načrte mora Butros Gali predložiti še VS, ta pa mora potem sprejeti resolucijo, ki bo omogočala izvedbo celotne operacije. Sele na podlagi resolucije bo mogoče zaCeti izpolnjevati Vance-Ownov umik o premirju, razpustitvi vojaških formacij in o številnih drugih zelo zapletenih vojaških akcijah. Zaradi tega Časovnega zamika med podpisom naCrta in začetkom njegovega uresničevanja so se pojavili Številni strahovi, da se bo vojna še bolj zaostrila, z njo pa tudi trpljenje civilnega prebivalstva v Bosni in Hercegovini.
Predstavniki neuvrščenih v VS predlagajo, da bi prestolnico Sarajevo in muslimansko Zepo, Tuzlo in Goražde takoj spreme-
nili v varna območja N. V primem, da bo srbsk parlament podprl Vace-Ownov naCrt, bo spijeta vnaprejšnja resolucij; ZN, ki bo po vsej verjetiosti omenjala varna obracja, vendar brez udeležb; Unproforja. »Ne smemo meti preveč iluzij o tem, kdi sile Unproforja so zelo omejene in jih ni mogoč poljubno razmeščati v O ali 20 različnih krajev, j( izjavil Voroncov.
Butros Gali je medeni v torek Članicam VS pedlo-žil delovno gradivo vrveži s poveljniško stmktuo celome operacije z omeijeni-mi'70.000 možmi. Zdo jasno je poudaril, da norajo biti tiste države, kioodo prispevale svoje vojjke, a niso clanice Nata, udleže-ne pri načrtovanju in vključene v poveljliske strukture Nata. Hkratpa je poudaril, da bodo mele ZDA splošno politicio in strateško kontrolo, kijo bo izvajal generalni seketar, podrejen VS. Predlagal je tudi, da bi imenovalipose-bnega odposlanca gereral-nega sekretarja, ki b: imel pooblastila za koordiracijo vseh političnih, vojaških in človekoljubnih akcij ZN v nekdanji Jugoslaviji.
Butros Gali predlaga, da bi bil ta odposlanec sopredsedujoči na mednarodni konferenci o nekdanji Jugoslaviji, na mestu, ki ga zdaj zaseda norveški zunanji minister Thorvald Stoltenberg, ki je nasledil Van-
cea: Iz diplomatiskih virov poročajo, da so ZDA nekaterim predlogom, ki skušajo zmanjšati vpliv Nata, ugovarjali. »-Washington si želi, da bi njegove vojaške sile znotraj Nata uživale kar najve-Cjo samostojnost prav tam, kjer drugi zahtevajo popoln nadzor generalnega sekretarja,« je izjavil eden oci udeležencev.
Ameriška vojska je pripravljena napotiti 25.000 mož v sestav mednarodnih sil, so izjavili predstavniki Pentagona. Diplomati pa so prepričani, da so dejanski načrti, ki bi omogočili učinkovito izvajanje resolucije, še zelo daleC od stvarnosti. »V to se podajamo z zaprtimi očmi,« je izjavil eden od zahodnih udeležencev.
BUKAREŠTA - Vsi večji romunski sindikati so vCeraj zaceli z veliko stavko, da bi tako opozorili na katastrofalne razmere, v katerih živi velika večina romunskih delavcev. Bukareštanski radio poroča, da so se za zaprtimi vrati sestali romunska vlada in predstavniki sindikatov, da bi se dogovorili o obnovitvi pogajanj. Stavka, v kateri sodeluje šest velikih sindikatov na Čelu s sindikalnim blokom Fratia, se je začela potem, ko so propadla komajda zaCeta pogajanja med sindikati in vlado o politiki plaC. Sindikalni voditelji so pozvali vlado Nicolaja Vacaroiuja, naj obnovi pogajanja, v nasprotnem primeru pa bodo »v naslednjih 48 urah
na nacionalnem nivoju stavko še razširili«.
»Danes ob šesti uri zjutraj se je ustavilo delo tudi v naftnih rafinerijah v Ploestiju, Braziju in Cam-pini,« je izjavil predsednik sindikata delavcev v naftni industriji Mihai Si-reteanu. Sireteanu je povedal, da bodo tudi delavci v veliki rafineriji v Midii ob Cmem morju zaceli stavkati, Ce predvidena pogajanja ne bodo prinesla otipljivih rezultatov.
Stavkati je začelo tudi približno 10.000 pristaniških delavcev v Črnomorskih pristaniščih Konstanci, Mangaliji in Agi-geji ter v pristaniščih na Donavi, je povedal Ghe-orge Caraiani, predsednik sindikata delavcev pristanišča v Konstanci. Stavki so se pridružili tudi zdravniki in drugo zdravstveno osebje v vseh večjih bolnišnicah v Bukarešti in drugih večjih romunskih mestih. Stavka tudi veC kot 100.000 delavcev v cestnem in železniškem prometu.
Izvedenci romunskega finančnega ministrstva so izračunali, da stavka romunsko gospodarstvo vsak dan stane veC kot 91 milijonov dolarjev. Ministrski predsednik Vacari-ou je pristal na zvišanje minimalne plače od 28 ameriških dolarjev na mesec na 49 dolarjev.
(Reuter)
Ali Srbija odpira južno fronto?
PRIŠTINA - Srbska policija, okrepljena z vojaškimi enotami, je v sredo opoldne obkolila albansko vas Brekoc v bližini Dža-kovice na Kosovu, je sporočil informativni center Kosova. Vas, ki leži 4 kilometre od albanske meje, je še vedno obkoljena, srbske sile pa jo obstreljujejo s težkim oro-
žjem in topništvom. Pri tem sta bila ubita dva Albanca. V vas ali iz nje ne more nihče. Kot poroča informativni center, je to prvi taksen napad na eno od albanskih vasi na Kosovu. Vzrok za napad še ni znan, srbske oblasti pa v zvezi z napadom še ni dala uradne
HRVAŠKA / ELEKTRONSKI MEDIJI
GRČIJA / AFERA
Dižavni nadzorniki in policija zapečatili čakavski radio in TV
Jugoslovanski zakon o medijih pride prav tudi novim hrvaškim oblastem
Prisluškovali naj bi vrsti opozicijskih politikov in novinarjev
Grška vlada zanika povezavo z afero, v katero naj bi bil vpleten tudi predsednik vlade Micotakis - Zaradi škandala poskočila naklada tiska
Marjan Kos / Skopje
Zagreb, cakovec -
Iztegnilo bi se zgoditi, da bodo Medimurci v nasle-r^jih dneh demonstrbali. Utžavni nadzornik je sredi aprila zapečatil zasebno lelevizijo Medimurje in zasebno radijsko postajo Radio Nedališče. Na Hrva-sbexn je 22 zasebnih televi-2ljskih in radijskih postaj, ena pa nima delovnega ^ovoljenja, vsaj ne stalne-8a- Veljavni zakon o elek-donskih medijih je Hrva-Ska prevzela kar iz zakona kRRj, ki ne predvideva Možnosti zasebnih elektronskih medijev. Novi zahoti bo sabor obravnaval Najverjetneje šele jeseni, rjRlej pa se bodo morale iy Adria, TV Marjan, šibe-Niška lokalna televizija in stevilne radijske postaje na razne načine znajti, da bodo lahko delovale. Dovolje-
SOFIJA - VeC kot tri leta P° padcu komunističnega režima v Bolgariji je usoda VeliCastnega spomenika ''Slavni sovjetski armadi, F1 je Bolgarijo osvobodila jarma fašizma«, ki se dviga j' središču Sofije, razdelil Rolgare. Mestni očetje v oolgarski prstolnici, ki so antikomunisti, so se pred Nresecem odločili, da bodo Nniaknili bronasti spome-Nik, težak 36 ton, visok 40 Nretrov, ki so g postavili po drugi svetovni vojni na tr-Sn pred poslopjem univer-Ze- Toda takoj je bil usta-Novljen »komite za varstvo spomenika sovjetski arma-dr«. Cela zadeva utegne
nje za delo je mogoče dobiti samo zaCasno, najpogosteje za en mesec, tako da si celo v Zagrebu izredno priljubljena mladinska televizija OTV vsak mesec podaljšuje dovoljenje za delo.
V Čakovcu in sploh po vsem Medimurju je odločitev, da se tamkajšnji zasebni postaji radia in televizije zapečatita, povzročila nezadovoljstvo lokalnega prebivalstva, ki si - združeno v lokalpatriotizmu - razlaga to potezo kot politični poskus, da bi Medi-murcem zaprli oci in usta.
»Motijo se oni zgoraj, Ce mislijo, da se jim bo to posrečilo. Ljudje so revoltira-ni in se vprašajo, zakaj so ravno, v Medimurju onemogočili oddajanje nedržavnih programov. Zahtevo za dovoljenje smo predlo-
povzroCiti nove zaplete ob komemoraciji 9. maja, dneva zmage nad fašistično Nemčijo leta 1945, ko ruski ambasador že po tradiciji položi cvetje na ta spomenik. Vlada je sklenila, da bo o tem moralo odločiti sodišče.
Spomenik predstavlja sovjetskega vojaka na vrhu obeliska, s strojnico v dvignjeni roki, ob njem je bolgarska mati, na njenih rokah otrok in tu je še moški, ki je v vojaku prepoznal osvoboditelja.
Zagovorniki in nasprotniki odstranitve spomenika so se srečali 11. aprila. Prvi so sovjetskega vojaka
Ramiz Mehulič / Zagreb
žili ministrstvu za zveze, kot zahtevajo predpisi. Rok za odgovor, bodisi pozitiven ah negativen, je en mesec, namesto tega pa so nam poslali državnega nadzornika, ki ga je spremljala policija, in to še pred potekom enomesečnega roka. V tem vidim politično ozadje,« pravi Mladen SariC, vodja projekta neodvisne TV Medimurje in dodaja, da bo zadevo medimurskih elektronskih medijev intemaci-onaliziral, Ce se problem v najkrajšem Času ne reši pozitivno. »S CNN smo se že dogovorili, da naredijo reportažo o našem primem, prav tako pa tudi z avstrijsko državno televizijo in z vrsto drugih tujih medijev.
Maria Dimitrova / AFP
imeli za »okupatorja«, drugi pa so za antifašista. Pregrete glave je morala ločiti policija. Naslednji dan so se duhovi spet vznemi-rili, ko so zaceli na trg dovažati opremo za odstranitev spomenika in je moralo poseči 200 policajev, da so ločili nasprotujoči si skupini.
Odstranitev spomenika je za enkrat odložena. Poslanci socialistične stranke (nekdnaji komunisti) so predlagali triletni moratorij za odstranjevanje spomenikov iz preteklosti. To-
Z vsem tem umazanim perilom in zahrbtnimi igrami okoli TV Medimurje bomo šli v tujino in v tiste domače medije, ki bodo hoteli in si upali to objaviti,« zatrjuje SariC.
»Državni nadzornik je prišel v spremstvu policajev, ki so jim manjkali samo še usnjeni plašči, pa bi bili videti kot iz filma. Najprej so hoteli zaseči vso opremo, nato pa so si le premislili,« nam z ironičnim nasmehom opisuje prihod »kazenske odpra-ve»v medimurski Radio NedelišCe Enver Muminovič, lastnik in napovedovalec prvega neodvisnega medimurskega radia.
V ministrstvu za promet in zveze zadeve ne želijo komentirati. Državni nadzornik Miroslav BeložiC, ki je opravil obe pečatenji v
da protikomunistična večina v parlamentu je odklonila predlog, da bi to vprašanje uvrstili na dnevni red. Voditeljica poslanske skupine socialistične stranke Nora Ananijeva je želela pred poslanci prebrati apel ruskega Vrhovnega sovjeta, da se problem uredi ob spoštovanju določil meddržavnega sporazuma o prijateljstvu med Bolgarijo in Rusijo«. »To je vmešavanje Rusije v notranje zadeve Bolgarije«, so trdili poslanci protiko-munisitcnega gibanja -Zveze demokratičnih sil. Prišlo je celo do fizičnega spopada med poslanci in
Čakovcu, nas je poslal k svojemu šefu, ta pa je pogovor zavrnil in predlagal, naj mu vprašanja zastavimo pismeno »in bo nanje po določenem postopku že odgovoril nekdo, ki je za to pooblaščen.« V ministrstvu tudi niso vedeli ali pa niso želeli odgovoriti, zakaj je bil rašomonski pohod na elektronske medije izveden samo v Medimurju, Čeprav je na Hrvaškem še veliko drugih RTV- postaj, ki delujejo brez ustreznih papirjev. Medimurci, ki niso vajeni reševati političnih rebusov, vedo le eno - da se z njimi »neznano kdo« igra. Pojasnilo za pečatenje medimurskih ust in ušes bi utegnilo biti tudi v tem, da na lokalni televiziji ne HDZ in tudi ne katera koli druga pohticna partija niso imeli nikakršnega vpliva.
Ananijeva je bila laže poškodovana.
Da bi bil problem še bolj zapleten, se je izkazalo, da tudi lastništvo nad spomenikom ni gotovo. Sofijska mestna uprava je bila prepričana, da je spomenik last mesta, vlada pa je predložila listino iz leta 1947, s katero dokazuje svoje lastništvo nad spomenikom.
Iz neuradnih virov se je izvedelo, da je ruski veleposlanik Avdejev zaprosil bolgarske oblasti naj očistijo spomenik, ki je ves popisan z grafiti, med katerimi so tudi kljukasti križi, da bo lahko tja položil cvetje 9. maja.
ATENE - Korupcijski škandali, ki so pretresli celotno državno in politično strukturo Italije, niso ne prvi ne zadnji razkriti nelegalni posli, v katere se spuščajo politiki najvišjega ranga. Afera prisluškovanja telefonov v Grčiji, ki je sicer medijska hit tema na Peloponezu, Čeprav se po svojem obsegu in dometu ne more primerjati s tistim, kar se je zgodilo v ItaKji, je še eden v vrsti primerov, ki kaže vse pomanjkljivosti nosilcev visokih državnih Časti.
V viharju tega škandala se je znašel tudi sam premier Konstantin Micotakis. Človek iz njegovega osebnega spremstva, izvedenec za prisluškovanje telefonov Hristos Mavrikis, je razkril dolg seznam znanih oseb, pripadnikov opozicije, vplivnih posameznikov v sedanji oblasti, poslovnežev in novinarjev, ki so jim prisluškovali. Vse to naj bi po njegovih trditvah počeli z vednostjo sedanje oblasti.
Ena ključnih osebnosti, ki jo omenjajo v zvezi s tem škandalom, je general Nikos Gerlakis, sled, ki vodi do premiera Micotakisa. Gre za nekdanjega prvega Človeka Državne agencije za informacije, ustanove, za katero se skriva grška tajna služba. Gerlakis velja za zelo dobrega Micotakisovega prijatelja. Zanimivo je, da se je operacija prisluškovanja vplivnim osebnostim, med katerimi je tudi vodja Pasoka Andreas Papandreu, ki
je v opoziciji, začela pred petimi leti. Takrat je bila Micotakisova Nova Demokracija še opozicijska stranka.
Vlada zavraCa kakršnokoli povezanost s prisluškovanjem. Podobno trdi tudi general Gerlakis, ki je Mavrikisa tožil zaradi obrekovanja. Mavrikis pa odgovarja, da ima neizpodbitne dokaze na veC sto avdiokasetah s posnetimi pogovori. Prav tako
ponuja tudi kup lažnih osebnih izkaznic, ki mu jih je priskrbela policija, in naslovov stanovanj, najetih pod lažnimi imeni in uporabljenih za tovrstne nelegalne namene.
Neposreden rezultat škandala je zaenkrat umik nekega zakona iz parlamentarne procedure. Zaradi ozračja afere je bil premier Micotakis prisiljen umakniti zakon, ki naj bi javnim
V afero naj bi bil vpleten tudi grški premier Micotakis
______________BOLGARIJA / SPOMENIK RAZDELIL LJUDI______________
Za nekatere je šestintrideset ton težka skulptura niškega vojaka spomenik okupatorjem, za druge pa spomenik boja proti fašizmu
glasilom prepovedal objavo naskrivaj posnetih telefonskih pogovorov. Prav to je ta hip najveCja poslastica v grškem tisku, ki mu je po Mavrikisovih razkritjih naklada zelo zrasla. Pokazalo se je, da je grška javnost še kako zainteresirana za zaupne pogovore, ki so jih vodili med seboj visoki državni uradniki in politiki.
Ce ne bo vse skupaj utišano, pričakujejo ustanovitev preiskovalne komisije, ki bo raziskala celoten primer. Ali pa se bo res vse končalo v rokah pravosodja - ni povsem jasno. V Času odhoda socialistov z oblasti je prišlo do podobne afere, v kateri je bil ključna osebnost direktor grške pošte. Ko je zagrozil, da bo zaCel »prodajati posnete kasete na glavnem atenskem trgu«, so celotno zadevo pometli pod preprogo.
Očitno v tem primeru opozicija vsaj zaenkrat noče popustiti in zahteva uvedbo takojšnje preiskave. Ali bo do nje res prišlo, pa je predvsem odvisno od tega, kakšne adute oziroma kako kompromitirajoče gradivo ima na vpljo sedanja vlada v zveži z nasprotno stranjo. Ce bi sklepali po dveh zadnjih aferah, ni imel nihče ekskluzivne pravice do prisluškovanja telefonskim pogovorom. Medtem ko je vlada prislu-1 skovala opoziciji, je prihajalo tudi do primerov opozicijskega prisluškovanja oblasti. Videti je, da v politiki ne more niheh ostati Čistih rok.
SLOVENKA
Četrtek, 6. maja 1993
NOVICE
PO OBISKU NAČEŠKEM
SINDIKATI / PRAVNO VARSTVO DELAVCEV
80-letnica akademika prof. dr. Janeza Milčinskega
LJUBLJANA- Predsednik Slovenije Milan Kučan in podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Ciril Zlobec sta včeraj obiskala akademika prof. dr. Janeza Milčinskega na njegovem domu. Ob visokem jubileju sta mu Čestitala in izrazila svoje najboljše želje. (T. K.)
Janša pri Carterju
LJUBLJANA - Kot je sporočil kabinet ministrstva za obrambo, je bil slovenski obrambni minister Janez Janša med njegovim gostovanjem na sedežu televizijske družbe CNN v Atlanti gost nekdanjega predsednika ZDA Jimmyja Carterja. Na večerji, ki jo je Carter priredil Janši, sta se pogovarjala predvsem o Sloveniji in o njenih možnostih za enakopraven razvoj, potem ko se je odcepila iz Jugoslavije. Carter je izrazil tudi željo, da bi obiskal Slovenijo. (A. K.)
Viški upokojenci o usmeritvi DeSUS
LJUBLJANA - Na 15. seji IO viške organizacije so delegati poudarih, da želijo imeti stranko, ki ne bo mobilizirala le upokojencev, paC pa tudi druge sloje družbe. Želijo postati tudi stranka demokratične socialne države, ki bi varovala tiste državljane, ki svojih pravic iz minulega dela ne morejo zavarovati s stavkami. Zavedajo se, da bo njihovo minulo delo zavarovano samo, Ce bodo uresnicih svoj program, ki je konstruktiven in ne brani le pravic iz minulega dela. V sporočilu za javnost so zapisali tudi, da vodstvo Združene liste svojih obljub njihovi stranki ni izpolnilo in edinega njihovega poslanca ni podprlo v parlamentarnem boju za pravice upokojencev. (A. K.)
Odvzem imunitete Protnerju in Jelinčiču: da ali ne?
LJUBLJANA - Mandatno-imunitetna komisija bo državnemu zboru predlagala, naj poslancu LDS Jožetu Protnerju ne odvzame poslanske imunitete in s tem ne dovoli uvedbe postopka zoper njega. Za mnenje o njegovi poslanski imuniteti je zaprosilo temeljno javno tožilstvo v Mariboru, ki ga obtožuje, da je kot odgovorna oseba, t.j. kot direktor podjetja Vinag Maribor izrabil svoj položaj z namenom, da bi drugi osebi pridobil protipravno premoženjsko korist. V primeru Zmaga Jelinčiča se je komisija odločila državnemu zboru predlagati, da se mu imuniteta odvzame za vse tiste primere, za katere postopek na sodišCu že poteka, tako da se s tem omogoči nadaljevanje obravnave. Za postopke, ki se še niso zaceli, pa naj bi tudi za poslanca Jelinčiča veljala poslanska imuniteta, kar pomeni, da jih ni mogoCe zaCeti. V komisiji se je v zvezi s tem pojavila polemika, ali ima poslanec pravico, da se odreče imuniteti in s tem skuša na sodišCu dokazati svojo nedolžnost, ali pa velja odločitev državnega zbora, da se mu imunitete ne odvzame. (STA)
Poziv poslanske skupine predsedniku republike
LJUBLJANA - Samostojna poslanska skupina poziva predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, naj Cim prej predloži državnemu zbom tri kandidate za ustavne sodnike, da bi tako lahko ustavno sodišče začelo v najkrajšem možnem Času normalno delovati. Vloga ustavnega sodišča je opisana v ustavi Republike Slovenije, zato je samostojna poslanska skupina presenečena zaradi nerazumljivega in politično nesprejemljivega zavlačevanja predsednika republike. (T. K.)
Obisk ukrajinskega odposlanca
LJUBLJANA - Do petka se bo v Ljubljani mudil veleposlanik za posebne naloge pri zunanjem ministrstvu Ukrajine Andrej Ozadevski. Ukrajinskega odposlanca je sprejel minister za zunanje zadeve Republike Slovenije Lojze Peterle. Največ pozornosti so v pogovoru namenili sodelovanju med Slovenijo in Ukrajino na političnem in gospodarskem področju. Veleposlanik Ozadevski je predstavil zamisel predsednika Ukrajine Leonida Krav-Cuka o konferenci šefov in vlad vzhodnb- in srednjeevropskih držav, s katero naj bi, po razpadu totalitarnih režimov in dosedanjih federacij ZSSR in SFRJ, postavili pravne temelje in jamstvo za njihovo varnost. Prav tako pa so se pogovarjali o odprtju obeh predstavništev, tako v Ljubljani kot v Kijevu. (T. K.)
Pojasnilo
V včerajšnji številki Republike smo objavili tudi članek Slovenski izseljenski matici gre za preživetje, pravi njen predsednik dr. Mirko Jurak. Ker meni, da gre v članku za nekatere nejasnosti, je dr. Mirko Jurak poslal pojasnilo, v katerem pravi, da je na seji Izvršnega odbora Slovenske izseljenske matice dejal, da bi se za sredstva lahko potegoval kdorkoli, ni pa trdil, da se sredstva delijo komurkoli. Tudi ministru Peterletu in sekretarju Venclju ni očital, da s takšnimi predlogi financiranja forsirata svoja društva, fzrazil je le načelno bojazen, da bi bila ta dejavnost v prihodnje odvisna od človeka, ki bi zasedal to ministrsko mesto.
Širjenje
sodelovanja
Predsednik vlade je z izidi pogovorov zadovoljen
Z delavci lahko vsak počne, kar mu pade na pamet
Gluha država je pustila svoje delavstvo na cedilu in brez zaščite
Boštjan Lajoic
LJUBLJANA - Slovenski ministrski predsednik dr. Janez Drnovšek je na včerajšnji tiskovni konferenci podrobneje predstavil rezultate nedavnih obiskov na Portugalskem in Češkem, ki sta po njegovem mnenju še utrdila prijateljske odnose med n&šo in tema dvema državama.
Na Portugalsko se je Drnovšek odpravil na osebno povabilo premiera Ca-vaca Silve, sodeloval pa je na mednarodni konferenci o novih pohtiCnih razmerjih v svetu po zlomu železne zavese ter o odnosih med razvitimi in nerazvitimi (Sever-Jug). Po mnenju portugalskih gostiteljev je Slovenija na dobri poti, da se gospodarsko in politično prilagodi tržni Evropi, zato jo bo Portugalska še naprej podpirala. Posebej pomembna je politična stabilnost, ki je v Sloveniji že tolikšna, da tudi portugalski gospodarstveniki ne oklevajo več z naložbami v naše gospodarstvo. Drnovšek se je v Lizboni srečal s številnimi gosti konference, med drugim tudi z Arthurjem Dunklom, generalnim sekretarjem GATT (Splošnega trgovinskega in carinskega sporazuma). Kot je povedal premier Drnovšek, je to še zadnja pomembna gospodarska ustanova, v katero nismo včlanjeni, pogovori o
tempa ravno potekajo. Po Duidovem mnenju so do-sednji pogovori uspešni, zati utegne Slovenija v kratem postati polnopra-vnadanica GATT.
inez Drnovšek je prvi držsmik na tako visoki ravni ki je obiskal Češko, poten ko se je osamosvojila. losebej pomemben je podns memoranduma o proti trgovini med drža-varta, ki bo zaCel veljati pribdnje leto. Državi se moßta še sporazumeti o skuiini proizvodov, za ka-tereoo veljal dveletni' rok prikgajanja, carine zanje pa raj bi se že prihodnje leto prepolovile.
Drnovšek je povedal, da nanerava naša država v kratcem podpisati podoben sporazum tudi s Slovaški, v prihodnosti pa tudi z Madžarsko in Poljsko. Prenier je poudaril, da bo slovensko gospodarstvo lahki zdržalo konkurenco drugih gospodarstev, potem šo se bo ta trg odprl.
Drnovšek je omenil tudi »tekmovanje« med Slovenijo in Češko, katera bo hitreje preobrazila svoj sistem Po njegovih besedah ima Slovenija prednost pri liberalizaciji zunanje trgovine in trdnosti valute, zaostajamo pa pri privatizaciji, pomembno pa je tudi sodelovanje obeh držav pri srednjeevropski kolektivni varnosti.
LJUBLJANA - V minulem letu je služba za brezplačno pravno pomoC pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije obravnavala 30 tisoC primerov, v katerih so se nanjo obrnili slovenski delavci, ki si niso znali drugače poiskati pravne varnosti. Na sodišCu združenega dela je 14 tisoC nerešenih primerov kršitve delavskih pravic, kršitve pa je na svoji koži občutilo veC kot 50 tisoC delavcev. To so številke, ki pojasnjujejo gnev in ogorčenost ra-zpravljalcev na včerajšnjem pogovoru o pravni varnosti zaposlenih v Sloveniji, ki so ga organizirali pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.
Pravzaprav bi se dalo skoraj dveurno razpravo strniti v nekaj stavkov, ki so jih izrekli sodelujoči. V državi, ki se sicer ima za socialno in pravno, delavci nimajo zagotovljene nobene pravne varnosti. Vsa dosedanja opozorila, vse prošnje in zahteve so pri vladi, državnem svetu in državnem zboru naletele na gluha ušesa. Zakonodaja je neusklajena, zastarela in tako rekoč neuporabna, nova, ki so jo obljubljali, pa je obležala nekje v predalih. SodišCa združenega dela, ki prav tako visijo v zraku, so zatrpana z delom in imajo premalo ljudi, sindikalna opozorila so kot glas vpijočega v puščavi, delodajalci pa z delavci lahko počno, kar se jim
zljubi. Udeležence je včeraj najbolj zbodlo dejstvo, da je sodišče, ki naj bi bilo najvišji organ za zagotavljanje pravnega reda, nemočno. Delavec, ki je na milost in nemilost prepuščen vodstvu podjetja, sicer lahko toži svoje delodajalce, vendar je to v bistvu nesmiselno, saj bo prišel njegov primer na vrsto Cez dve ali tri leta, ko bo za to že zdavnaj prepozno. Tega se zavedajo tudi delodajalci, ki namerno kršijo vse delavske pravice, ob grožnjah s tožbo pa le skomignejo z rameni in pravijo: »Tožite!«
Ne samo to. Tudi Ce delavec vendarle dobi svojo pravdo, mu pozitiven izid še ne zagotavlja boljšega položaja, saj gredo podjetja v steCaj po tekočem traku, pJaCe, regresi, izplačani vrednostni papirji pa so le pobožna želja, saj denarja preprosto ni. Soočeni smo s pojavom, ki ga še slutili nismo, znašli smo se v srednjem veku, v su-žnjelastniškem odnosu neslutenih razsežnosti. Podjetništvo, lastninjenje, zakoni, ki so krivi za to anarhično stanje, so nespremenjeni, vlada (v širšem pomenu besede) pa gluha. Sindikat, ki na vse načine, tudi pisno, opozarja na nepravilnosti in na prepotrebne spremembe, mora zbrati pred skupščino tisoč ljudi, da ga kdo sploh posluša, kaj šele usliši. V marsikaterem po-
Sergeja Zorn
gledu pa je sploh nemočen. Sindikalni zaupniki so izpostavljeni in nenehne tarCe napadov vodilnih, o njihovi zavarovanosti, ki jo sicer zagotavlja zakonodaja, pa ni ne duha ne sluha. Treba bi bilo temeljito razmisliti o tem, da so sindikalni zaupniki ponavadi ljudje, ki si nekaj upajo, ne pa ljudje, ki bi se brezpravnemu odnosu do delavcev lahko upirali tudi s svojim znanjem in usposobljenostjo.
Delovna inšpekcija, ki naj bi pomagala pri varstvu delavcev, prav tako obstaja le na papirju, je bilo slišati včeraj, saj naj bi isti ansambel, ustanovljen še za Časa zakona o združenem delu predvsem za
varovanje delavcev pri delu, zdaj igral povsem novo glasbo. Ce bi jo res hotel, bi moral biti bolj usposobljen in številnejši. Družba, v kateri pride na enega delavca šestkrat več policajev kot delovnih inšpektorjev, nima prihodnosti.
Družba bi se morala zavedeti svoje gnilobe in tudi kaj ukreniti, je bilo slišati. Vse od začetkov demokracije pri nas so vsi, ki so imeli v rokah škarje in platno, svoj Cas posvečali medstrankarskim prerekanjem, odstavljali rdeCe ali kakšne druge direktorje, delavci pa imajo vsak dan manj pravic. Z včerajšnjega pogovora bodo vladi in parlamentarnima zboroma poslali sindikalni apel, vprašanje pa je, Ce ga bo sploh kdo prebral, je dejal na koncu Dušan Semolič,
predsednik sindikatov, ki združujejo pol milijona ljudi, pa v boju proti peščici ljudi (v primerjavi s polmilijonsko množico) vsemu trudu navkljub ne dosežejo ničesar. In Cisto za konec: zdaj nemočno slovensko ljudstvo niti Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin nima veC, ker mu je potekel mandat, je včeraj povedal nekdanji predsednik nekdanjega sveta prof. dr. Ljubo Bavcon. Ce je komu zaradi tega zelo žal, mu lahko povemo, da je prof. Bavcon včeraj dejal tudi to, da trdnega zidu okrog vlade in parlamenta niti njim ni uspelo prebiti. To pa je pravzaprav vse z včerajšnjega pogovora o socialni in pravni državi ter o njenih proletarcih.
i
Dušan Semolič (levo) še upa, da pravicam slovenskega delavstva ni odbila zadnja ura (TRIO)


KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN ADMINISTRATIVNE ZADEVE
KOMISIJA DRŽAVNEGA SVETA / USTAVNI SPOR

Koliko strokovnih sodelavcev potrebujejo poslanci?
Začasni kriteriji -Je 15 čistilk preveč ali premalo?
Ivanka Mihelčič
LJUBLJANA - Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve državnega zbora (Kviaz) se je včeraj med drugim lotila tudi oblikovanja meril za zagotavljanje strokovne pomoči poslanskim skupinam zbora. Razprava pa se je zapleda v začarani krog pojasnjevanj, kdo je pravzaprav tisti, ki mora oblikovati sistemizacijo dela zbora (ta naj bi bila narejena do 23. maja), kdo pa izraziti »potrebo« po določenem številu strokovnih sodelavcev poslanskih skupin, ki naj bi bili tudi vključeni v to sistemizacijo. Naposled so vendarle prišli do jasne ugotovitve, da sistemizacijo pripravljajo strokovne službe pod vodstvom generalnega sekretarja, da pa je prav Kviaz tisto matično telo, ki mora oblikovati do-
končno merilo in povedati, ah naj ima zbor eno moCno strokovno službo, ki bo po potrebi servisirala poslanske skupine, ali pa naj ima vsaka poslanska skupina svoje(ga) strokovne(ga) sodelavca.
Slednja rešitev je sicer manj racionalna, so poudarjali v včerajšnji razpravi, je pa zato bolj učinkovita, saj bi skupine tako imele človeka, ki zanje ne bi delal polovično, temveč »s srcem in dušo«. Ob'vpraša-nju, koliko teh sodelavcev naj bi imeli, pa je nekdo razložil, da že dolgo obstaja dogovor vodij poslanskih skupin, po katerem naj bi na vsaka dva poslanca zaposlili po enega strokovne- , ga sodelavca. Kaj pa bi to
za zbor pomenilo, pa je elanom Kviaza hitro pojasnil generalni sekretar zbora Bogdan Biščak. Dejal je, da bi tako morali na novo zaposliti kar 45 ljudi, kär bi zbor stalo nadaljnjih 7, 2 milijona tolarja mesečno oziroma nekaj vec kot 86 milijonov tolarjev letno. Na vprašanje, kje ta denar vzeti, pa včeraj ni bilo odgovora, kar je v bistvu tudi zavr-lo dokončno sklepanje o tem vprašanju. Ob tem se je razvila tudi polemika, da je treba narediti pregled zaposlenih, zlasti tistih, kot je dejal Sašo Lap, ki so le navidezno zaposleni. Pri tem je imel v mislih tudi preveliko število čistilk v parlamentu, Čeprav smo kasneje prišli do podatka, da je teh
delavk le petnajst, na skrbi pa imajo kar osem tisoč kvadratnih metrov delovne površine. Razpravo so tako zaključili z začasnim sklepom, po katerem naj bi imele poslanske skupine, ki štejejo do deset poslancev, pravico do enega strokovnega sodelavca, tiste, ki imajo od deset do dvajset poslancev, do dveh, skupine z vec kot dvajsetimi poslanci pa bi lahko imele tri strokovne sodelavce. Upoštevaje sedanje stanje (vse skupine že imajo po enega »strokovca«) bodo tako zaposlili le šestih novih strokovnjakov, poleg tistih, ki jih potrebujejo tudi druge službe v parlamentu. Ta namreč v celoti zaposluje skupno 310 ljudi, za pripravo in izvajanje dela zbora pa bi jih potrebovali še najmanj 30.
Svetniki niso kršili ustave in zakona
Komisija za politični sistem odgovarja ustavnemu sodišču - Zakonodajni referendum celovito urediti
LJUBLJANA - Ker je ustavno sodišCe državni svet zaprosilo, naj se v štirinajstih dneh opredeli do pobude poslanske skupine Demokratske stranke -ta sodi, da sklepa o funkciji predsednika državnega sveta in o nadomestitvi dela plaCe za nepoklicno opravljanje funkcije v državnem svetu nista v skladu ustavo in zakoni - se je na včerajšnji seji sestala komisija za politični sistem državnega sveta.
Demokrati namreč menijo, da sta sklepa v nasprotju z'ustavo, ki državni svet opredeljuje kot zastopstvo petih interesov. To naj bi pomenilo, da je svet institucija sui generis, zato tudi o financiranju iz proračuna ni mogoče govoriti.
Komisija je najprej
Majda Vukelič
izrazila dvom o izkazanem pravnem interesu, ki ga mora dokazovati vsakdo, ki se obrne na ustavno sodišCe. Kar pa zadeva Častno opravljanje funkcije, je predsednik komisije Ivan Kristan razložil, da so sistem povzeli po prejšnji ureditvi, ki je veljala v slovenski skupščini (ta je poznala poklicne in nepoklicne poslance), in da Častna funkcija v nobenem primeru ne pomeni tega, da svetniki niso upravičeni do dela izgubljenega zaslužka. Državni svet pa je tako in tako vse rešitve usklajeval s tistimi, ki so bile sprejete v državnem zboru. Komisija je še posebej poudarila, da s svojimi
akti ni kršila nobenega zakona in da gre, kot je dejal Vladimir Tkalec, za globlji spor in osebni^ spodbijanje vloge državnega sveta glede na,to, da je glavni pobudnik spora pred ustavnim sodiščem France Bučar.
Komisija se je ukvarjala tudi z delovnim gradivom o odprtih vprašanjih zakonodajnega referenduma, ki je poleg odložnega veta eno od najmočnejših orožij državnega sveta zoper odločitve državnega zbora. Ta vprašanja naj bi obravnavala tudi druga delovna telesa državnega sveta in na njihovi podlagi naj bi pripravili predlog za izdajo zakona o referendumu, ki bi ta vprašanja celovito medil, saj ustavne rešitve še zdaleč ne zadostujejo.
______ZAOSTROVANJA / OBRAMBA______
Je mogoče trditi, da pariamentami odbor ni pooblaščeni organ...?
LJUBLJANA - Čeprav je že od same ustanovitve in imenovanja odbora za obrambo državnega zbora bilo Čutiti, da sodelovanje med odborom in obrambnim ministrstvom ne bo teklo gladko, se to tudi Čedalje bolj jasno vidi, o čemer priCa tudi najnovejši primer. Odbor je namreč zahteval od ministrstva, da mu poroča o zaposlenih v svojem resorju. Namesto pričakovanega poročila pa je odbor prejel le odgovor, da teh podatkov »v zahtevani oblila« ministrstvo ne more posredovati, saj gre za osebne podatke o delu, oziroma o
evidenci zaposlenih delavcev.
Pri tem se ministrstvo sklicuje^na zakon o varstvu osebnih podatkov, v svojem odgovoru pa še pravi, da takšne podatke lahko posreduje »drugim uporabnikom samo, Ce so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne zahteve ali ob privolitvi posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo«. Skratka, da lahko posreduje le navadno statistiko, ki ne omogoča identifikacije posameznikov, na katere se nanaša.
Predsednik odbora Zmago JelinCiC s takšnim
odgovorom nikakor ni zadovoljen. Pojasnjuje, da je odbor predvsem zanimala izobrazbena struktura zaposlenih v obrambnem resorju, Ceš da je vse preveč oficirjev nekdanje jugoar-made, ki so v slovenski vojski dobili še višji Cin, kot so ga imeli prej, kar da je nesprejemljivo. Jelinčiča pa je »zbodla« tudi formulacija iz pisma, ki govori o nepooblaščenih uporabnikih teh podatkov. Dopoveduje paC, da odbor vsekakor je pooblaščen organ, »obrambni minister pa pozablja, da je le uslužbenec, ne pa lastnik privatne vojske v Sloveniji».(I.M.)
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA / O MLEKU
Kmetje zahtevajo izboljšanje svojega položaja, sicer bodo organizirali vsesplošen protest
Tadeja Kuhar
LJUBLJANA- Predstavniki Slovenske kmečke zveze in Slovenske ljudske stranke so se včeraj pogovarjali predvsem o kmetijskih cenah, zlasti o ceni mleka, kar še vedno velja za nerešeno vprašanje. Oba kolektiva sta nezadovoljna z vladno politiko, ki kmetijska vprašanja Čedalje bolj odlaga na stranski tit. Kot je povedal poslanec Slovenske ljudske stranke Alojz Metelko, je bil delež za kmetijstvo v celotnem proračunu zmanjšan z dvanajstih milijard na dobrih devet mi-
lijard tolarjev, kar je za Četrtino manj kot v lanskem letu. Franc Zagožen, predstavnik Slovenske ljudske stranke, je povedal, da pričakujejo, da bo vlada sprejela vsaj sklepe državnega zbora, drugače jih bodo morali sprejeti s protesti. Poudaril je, da se gre vlada politiko zavlačevanja pri tej pomembni stvari in Ce bo šlo tako naprej, bodo organizirali vsesplošen protest kmečkih delavcev. Problematika kmetijstva
mora biti na dnevnem redu državnega zbora, Ce pa vlada ne bo sprejela sklepov predstavnikov kmečke zveze, ostane samo še protest sindikata Slovenske kmečke zveze.
Podpredsednik te zveze Ciril Smrkolj je omenil, da se cena mleka ne spreminja v korist kmetov in da bo maja ostala taka, kot je bila aprila. Zato kmetje sploh ne vedo vec, komu lahko še zaupajo, vladi ali državnemu
zboru. Tudi on je poudaril, da bodo morali med poletnimi počitnicami iz protesta zapreti vse pomembne ceste, ce se stvari ne bodo začele premikati na bolje. Zoran Madon, poslanec Slovenske ljudske stranke, pa je povedal, da se razmere v kmetijstvu od lani niso izboljšale, Čeprav sta se medtem zamenjala kmetijska ministra. Pravi, da bo vlada s takim odnosom sprla delavce in kmete med seboj. Gre za preživetje kmetov, ki je bolj ogroženo kot preživetje delavcev.
AVSTRIJA
Četrtek, 6. maja 1993
AVSTRIJA / BANČNIŠTVO
Kritični glasovi glede združitve CA/Raiffeisen
Tudi mednarodni partner?
DUNAJ - Pretekli teden oznanjeni načrti Raiffeisen Zentralbank (RZB) o možnem prevzemu državnega večinskega deleža pri drugi najvecji avstrijski banki Creditan-stalt (CA) so sprva naleteli na negodovanje političnih predstavnikov (SPÖ, FPÖ, Zeleni, LF), zdaj se oglašajo tudi kritiki iz vrst obeh bančnih ustanov.
Predsednik obratnega sveta CA Franz Ovesny glede napovedanega me-ga-deala (nastala bi naj-vecja avstrijska banka) dvomi o tem, ah je RZB dejansko idealni partner: ”Saj ne more biti cilj takega posla, da bi najvecji konkurenti CA na področju primarnih sredstev postali večinski lastniki CA”.
Tudi v nadzornem svetu CA so bili izpostavljeni interesni konflikti in problemi, na primer med filijalami CA in RZB ah deželnimi bančnimi ustanovami CA in deželnimi bankami Raiffeisen, ki so istočasno lastniki RZB. Razen tega so Upravičene tudi skrbi zaradi morebitne prenizke Prodajne cene.
Medtem se je tudi generalni direktor salzburške Raiffeisenove zve-2e Manfred Holztrattner izrekel proti tem načrtom. CA s svojimi številnimi industrijskimi ude-lažbami naj ne bi bila
idealen partner za agrar-no-gospodarsko usmerjeno Raiffeisenovo ustanovo. Tudi iz drugih sektorjev Raiffeisenove zveze je bilo slišati kritične pripombe. Vodstvo RZB, ki je precej energično zavrnilo vse kritike, hoče vprašanje Cimprej razčistiti v pogajanjih z večinskim lastnikom CA - zvezo odnosno pristojnim finančnim ministrstvom.
Vendar tudi tu vedno bolj prihaja do zaprek: v torek se je kancler Franz Vranitzky izrekel proti nekaterim konstrukcijskim predlogom za združeno RZB/CA, hkrati pa je izpostavil, da je predlog RZB o prevzemu CA le eden izmed mnogih možnih modelov. Prav tako bi lahko bila mogoča udeležba mednarodnega partnerja pri CA, je menil Vranitzky. Na strankarski prireditvi v dunajskem Döblingu pa je postal še bolj jasen -Raiffeisenov znak da ne bo visel na CA, je tam dejal kancler.
Tudi generalni direktor CA Guido Schmidt-Chi-ari se je izrekel proti združitvi, medtem ko se je vicekancler in vodja ÖVP Erhard Busek zavzel za načrte RZB kot 'avstrijsko rešitev’. Finančni minister Lacina pa je zaenkrat za nedoločen Cas preložil razgovor z vodstvom RZB. (I.S.)
KOROŠKA / NOVO DRUŠTVO
Vklenjeni Prometej kot “ognjeni krst“ za novo gledališče
74, maja premiera v Šentjakobu
CELOVEC -Trije kulturni ustvarjalci, Hanzi Wieser iz Šentjanža, Krista Krušic iz Kotmare vasi in Marjan Stikar iz Šentjakoba so te dni koroški javnosti predstavili Uovo pobudo na področju slovenskega gledališča - "Društvo za razvoj samostojnega gledališča na Koroškem”.
Predsednik novo usta-' uovljenega društva, Han-zi Wieser, je namen in cilje društva označil takole: "Zamisel je stara, uamrec postaviti slovenski amterski teater na višjo raven. Zato smo se mladi igralci zbrali okrog mladega, sposobnega režiserja Marjana Slikarja, ker preti nevar-uost, da nam dobri igralci odidejo na Dunaj, v-Slovenijo ali celo v
1 PRIREDITVE
Četrtek, 6. 5.1993
CELOVEC
Gledališče Landhauskeller, 20.00 - "Ti si moja mati” nem. (Joop Admi-raal),
Petek, 7. 5.1993
ROZEK
Galerija Rožek, Semi-slavce 13, 19.00 - Helga Duffek bere iz svojih del, uvodne besede: Brane Kovic;
DUNAJ
Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju, Mondscheingasse 11, 20.00 - Literarno branje ob 117-let-nici Cankarjevega rojstva.
Erwin Köstle bo bral iz svojih prevodov Cankarjeve "Dunajske proze”.
Nemčijo“ je dejal Wieser.
Načrt društva je, šolati 15 do 20 mladih amaterjev in tako ustvariti gledališki kader (igralci, tehniki itd.).
Nadalje želi novo ustanovljeno društvo vključiti predvsem tudi šolsko mladino in jo navdušiti za gledališče. Skupina je snovana kot samostojno društvo, “ker se nam zdi preživeto, se vključevati v kakršnokoli organizacijo“, je dejal predsednik društva in dodal, da se nova skupina ne razume kot konkurenca slovenskim kulturnim društvom na dvojezičnem ozemlju. “Nasprotno, navdušeni in šolani igralci se bodo z veseljem udejstvovali tudi v domaCem društvu”, je menila trojka na predstavitveni tiskovni konferenci v torek v Celovcu.
Prvi projekt gledališkega društva je razložil režiser Marjan Stikar: "Ker poučujem na Višji šoli za gospodarske poklice v Sentpetru pri Šentjakobu, je bila prva misel, sodelovati z uCen-ci/uCenkami te šole. In tako je tudi nastala tema za prvi nastop nove gledališke skupine: igra iz grške mitologije -Aischy-losev Vklenjeni Prometej.
Premiera bo 14. maja v farni dvorani v Šentjakobu, tema pa je slej ko prej aktualna: svarilo nad starimi oblikami katerekoli diktature in opora mladi demokratični miselnosti, problem maščevanja in kaznovanja, krivde in zločina., boj med posameznim in družbo.
AVSTRIJA / IZOBRAZBA
Uvedba
evropskega
standarda
Strokovne visoke šole
Igor Schellander
DUNAJ - Avstrijski izobraževalni sistem bo dobil inovacijo, ki sodi v državah Evropske skupnosti že med ustaljene standarde. Parlament je vCeraj razpravljal in tudi sklepal o uvedbi Strokovnih visokih šol, ki naj bi dopolnile izobraževalno podnudbo po srednješolskem zrelostnem izpitu in ki naj bi bile atraktivan in zlasti gospodarstvu koristna alternativa k visokošolskemu študiju na univerzah.
Strokovne visoke šole bodo usmerjene v konkretno poklicno izobrazbo. TežišCa naj bi poleg tehničnih usmeritev bila dana za trgovske, turistične in zavarovalniške poklice. Študiji bodo trajali Sest semestrov, pouk pa bo useboval teoretične in praktične osnove. Absolventi bodo zaključili svojo izobrazbo z nazivom magistra ah diplomiranega inžinerja in bodo priznani v vseh državah Evropske skupnosti.
Domače gospodarstvo uvedbo strokovnih višjih šol še posebej pozdravlja, saj mu slej ko prej manjka zlasti tehnično kvalificirano
osebje. Strokovne višje šole bodo dostopne absolventom gimnazij, poklicno-izobraževal-nih šol in tudi vajencem. Po prvih ocenah naj bi se okoli 30.000 ljudi poslužilo nove izobraževalne ustanove. •
DrugaCe kot pri ostalih izobraževalnih inš-titucijah za ustanovitev in financiranje strokovnih visokih sol ne bo izključno pristojna zveza.
Pobudo za ustanovitev teh šol ah posameznih visokošolskih strokovnih tečajev lahko - po upoštevanju detajliranih predpisov - dajo občine, deželne vlade in celo posamezna podjetja. Posebni neodvisni 16-clanski svet za strokovne višje šole (sestavljali ga bodo univerzitetni profesorji in praktiki, pri Čemer mora biti zaseden z najmanj štirimi ženskami) bo predloge preverjal in izstavljal dovoljenja. Izobraževalni stroški bodo znašali okoli 130.000 šilingov na osebo in leto, pri čemer bo zveza prispevala h kritju le majhen del.
Zakon bo začel veljati 1. oktobra letos.
AVSTRIJA / GOSPODARSKA KRIZA
Znatno manj tujih delavcev
Verzetnitsch napovedal vrsto ukrepov
Ivan Lukan
DUNAJ - Alarmantne številke na področju brezposelnosti v Avstriji - konec meseca aprila 1993 je bilo 223.000 ljudi ah za 20 odstotkov veC kot aprila leta 1992 brez zaposlitve - so v avstrijsko notranjo politiko vnesle ostre konflikte. Ne samo opozija kritizira gospodarsko politiko koalicijske vlade socialdemokratov in ljudske stranke, tudi znotraj koalicije je položaj vse bolj napet. Kancler Vranitzky sicer skuša te napetosti
vsaj v javnosti prekrivati, kar pa ljudska stranka le deloma dopušča. To po zaslugi njenega predsednika in namestnika kanclerja Erharda Buseka, ki glasno in ostro izraža svoje nezadovoljstvo, predvsem nad politiko socialnega ministra He-souna, ki zahteva tudi s strani podjetij, da prispevajo svoj delež k Čimprejšnji rešitvi krize.
Poleg zveznih politikov se je k dramatičnem položaju gospodarstva v Avstriji izjavil tudi pred-
sednik avstrijske Zveze sindikatov, Alfred Verzetnitsch. V intervjuju za avstrijsko radio-televizijo je socialdemokratski politik dejal, da bo treba nujno ukrepati proti ilegalnem zaposlovanju (Verzetnitsch je s tem v zvezi menil, da gre za nekaj desettisoC delovnih mest!), napovedal pa je tudi občutljivo redukcijo inozemskih delavcev v Avstriji (“od trenutno 10 na osem odstotkov“). "NoCemo delavce iz drugih držav množično poslati domov, potrebni pa bodo restriktivni ukrepi glede dotoka inozemskih delovnih sil“, je dejal predsednik Zveze sindikatov, ki šteje nad 1,6 milijona elanov.
Nadalje je Verzetnitsch poudaril, da bo kot odgovor na gospodarsko krizo v Avstriji treba for-sirati javne gradbene projekte, razmišljati pa bo treba tudi o novi ureditvi letnega delovnega Časa. Veliki problem, ki ga je mogoče rešiti samo dolgoročno, je po mnenju Verzetnitscha dejstvo, da je premalo novih delovnih mest. Trenutno je namreč na razpolago samo 38.000 nezasedenih delovnih mest, skoraj 230.000 ljudi pa je brez zaposlitve.
JUŽNA KOROŠKA
wmmmarn
Šentjanž v Rožu: nov narodnopisni muzej in komunikacijsko središče
... : .........................................*
Alois Angerer
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu že nekaj let išCe ustrezne prostore za na-rodnopisno zbirko, ki se je nabrala od zbiralnih akcij v 50-ih letih v Podjuni oz. ki je nastala tudi iz priložnostih daril, ki so jih posamezniki posredovali osrednji slovenski kulturni organizaciji. SPZ je želela spraviti zbirko v koroški deželni muzej, vendar je politika vedno izničila vsa tovrstna prizadevanja;
Po strokovnem posvetovanju s direktorjem etnološkega muzeja v Ljubljani dr. Ivanom Sedejem in preparatorjem dr. Golobom se je dr.Janko Malle, tajnik SPZ med desetimi objekti, ki so bila na voljo kot bodoC muzej, odločil leta 1992 za staro šolo v Šentjanžu v Rožu, stavbo , ki je bila edina primerna za stalno razstavo in muzejske potrebe. Odkupili so poslopje od podjetja Intermercator in ga zaceli obnavljati. Treba je bilo obnoviti električno napeljavo, preurediti notranje prostore, pripraviti kanalizacijo in obnpviti pod-stešje v prireditveni prostor.
Ze kar kmalu se je izkazalo, da je stavba pravo odkritje,saj se ponuja še za razne druge namene. Zato zdaj pripravlja SPZ obširen koncept, kako bi "Stara šola” postala pravo kulturno-komu-nikacijski center in to ne samo za vaške potrebe , marveč tudi za potrebe širše okolice.
ZaCela so se torej gradbena dela, delavci so brskali po zaprašeni stavbi, vaščani so krepko pomagali in mimogrede je novo življenje napolnilo stare šolske razrede.
Ponudba je kar raznolika in zanimiva: v kleti so držabni prostori, kjer majhne skupine lahko klepajo ob kozarčku in se privežejo dušo. V pr-tlicju sta družabni prostor in manjša dvorana za 60 ljudi, prvo nadstropje je predelano v razstavne
prostore (skupaj 100 kvadratnih metrov) na podstrešju pa bo lična dvorana s 130 sedeži.
Skoraj neopazno se je že letos odvijala cela vrsta kulturnih srečanj, ki so dokaz veC, kako potrebni so za medsebojno povezanost tudi ustrezni prostori.
Samo letos je bilo že v Šentjanžu gostovanje kantavtorja Iztoka Mlakarjahz Nove Gorice, predstavila se je skupine "hortus musicus” iz Celovca , nastopil je glasbeni trio "Die Interpreten” iz Nemčije, na sporedu pa je bil tudiobisk lutkarjev iz Šmihela. Zaceli so tudi že obujati stare ljudske običaje v vasi, na primer je - prvič po dolgih letih - “Pehtra baba“ obdarovala otroke, kot je to bila stara navada v Rožu.
Poleg tega se je začela v novem središču srečevati vaška mladina, saj so na voljo televizor, video-naprava in pa tudi potujoča knjižnica Slovenske študijske knjižnice.
Tudi dvojezični učitelji iz Roža in z Gur želijo koristititi to novo in zanimivo
ponudbo. Trenutno vadi v stari šoli novo ustanovljena gledališka skupina iz Roža in se pripravlja na premiero.
Da bi bila slika še bolj pestra, bo nov center postal tudi znanstveno-razis-kovalno središče. “Narodopisne zbirke niso namenjene ogledu v zavarovanih vitrinah in da bodo del nekega "mrtvega muzeja”; etnologija je živa veda, prav tako je narodna kultura del današnjega življenja“, je dejal Janko Malle v pogovoru za naš list.
Nadaljnji načrti za novo središCe v Rožu pa so :
*) Celovška univerza naj bi “stare stene“ napojila z znastvenim navdihom v obliki organizacije teCajev in seminarjev muzejske predagogike.
*) iz obširne narodpisne zbirke bodo priredili tematsko opredeljene razstave, ki naj bi osvetlile socialno, kulturno in zgodovinsko življenje koroških Slovencev. Tako bo letos narodopisna razstava o prehranski kulturi Rožanov (narodne jedi, njihova priprava, pripomočki za predelavo živil in ljudsko kuhinjo, prikaz kmečkega dela itd.). Program za to razstavo je izdelala skupina študentov na etnološkem oddelku ljubljanske univerze v okviru seminarske naloge pod vodstvom prof. Janeza Bogataja.
*) Vsako poletje se bo “Stara šola“ spremenila v raziskovalno delavnico, za katero bodo skrbeli sledeči organizatorji: Univerza Ljubljana, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Slovenska prosvetna zveza v Celovcu.
Letos se bo zbralo konec julija 21 mladincev iz Slovenije in 21 mladih domačinov iz Šentjanža in Bilcovsa, da bi v osmih delovnih skupinah obdelovali temo “Vsakdanja kultura domačega kraja na primeru nekaterih etnoloških izdelkov“.
NOVICE
V	ospredju pogajanja z ES
HELSINKI - V ospredju dvodnevnega obiska avstrijskega zveznega predsednika Thomasa Klestila na Finskem bodo pogajanja o pristopu obeh držav k Evropski skupnosti, ki so v Bruslju v polnem teku. Kot poroča tiskovna služba avstrijskega zveznega predsednika, so nadalje na sporedu bilateralna vprašanja, evropska varnost ter položaj v vzhodnoevropskih državah.
Brezposelnost: Cerkev za solidarni prispevek
DUNAJ - Avstrijski škof Aichem je v aktualni razpravi o financiranju zavarovalnice za brezposelnost podprl predlog finančnega ministra Hesouna. Le-ta je predlagal, naj vsi tisti, ki ne plačajo v zavarovalnice (uradniki, obrtniki, kmetje, prostopoklicni itd.) prispevajo 0,5 odstotka njihovega osebnega dohodka kot solidarnostni prispevek, politiki pa pet odstotkov. Škof Aichern, ki je v avstrijski škofovski konferenci pristojen za socialna vprašanja, je v zvezi z visoko brezposelnostjo pozval k večji solidarnosti in menil, da je potrebno ustvariti večje število delovnih mest tudi na socialnem področju.
Dobrodelna gala v okviru akcije “Sosed v stiski“
DUNAJ - Znani operni pevci, med njimi Sherill Milnes, Peter Dvorsky, James King, Giuseppe Gia-comini, Eva Marion in Hermann Prey, bodo danes, Četrtek, ob 20. uri, v dunajski katedrali Svetega Stefana nastopih na dobrodelni prireditvi v korist akcije “Sosed v stiski“. Moderator koncerta bo britanski filmski igralec Christopher Lee, vstopnice pa bodo pradajah pred katedralo. Avstrijska radio-tele-vizija (ORF) bo koncert posnel in ga oddajal v soboto, 8. maja ob 22.20 na prvem programu.
AUA-kooperacija z družbo British Airways?
DUNAJ - Kooperacijska pogajanja avstrijske letalske agencije z drugimi evropskimi letališkimi družbami so v polnem teku. V nadzornem svetu AUA očitno slej ko prej ni jasnih in zlasti ne skupnih izhodišč. Tako je iz tega gremija ta teden prišla vest o možnih kooperacijskih pogajanjih z British Airways Le-ta je ena izmed poslednjih evropskih družb, ki obratuje še z dobičkom. Angleži naj bi bili zainteresirani zlasti nad vzhodnoevropskim omrežjem AUA, saj sami v vzhodnih državah nimajo zgrajene lastne infrastrukture. Kooperacija z Angleži bi ekonomska bila gotovo smiselna, saj si tudi letališči London in Dimaj ne konkurirata. Vendar zaradi dosedanje prakse pri udeležbah, kooperacijah ali pri prevzemih, ki jih je izvedla angleška družba (mdr. 50 % francoske TAT, 26 % avstralske Quantas, Air Russia), za malo AUA tudi eventualna kooperacija z British Airways ne obeta zaželjene ohranitve samostojnosti in 'nacionalnega’ znaCaja agencije. (I.S.)
Bilateralna pogodba med ÖMV in Slovnaft?
DUNAJ - V okviru državnega obiska predsednika slovaške vlade Miroslava MeCiara v ponedeljek in torek je ponovno bila na dnevnem redu možna kooperacija med Avstrijsko upravo mineralnega olja (ÖMV) in slovaško družbo Slovnaft. Avstrijski minister za državno industrijo Viktor Klima je z MeCarjem vodil pogovore o možni medsebojni udeležbi družb. OMV je lani zaključila poslovno leto z 264 milijoni šilingi izgube, že nekaj Časa pa potekajo razprave o možni privatizaciji ali raznih kooperacijskih variantah s tujimi partnerji koncerna z večinskim državnim deležem. Prednost take kooperacije bi bila zlasti geografska bližina med Dunajem in Bratislavo. (I.S.)
Noricum: Klestil kot priča
DUNAJ - Deželno sodišče na Dunaju je v zadevi Noricum sprejelo sklep, da bo 2. junija letos kot pričo zasliševala tudi sedanjega avstrijskega zveznega predsednika Thomasa Klestila. Le-ta je bil v omenjenem Času avstrijski ambasador v ZDA, sodišču pa naj bi kot priča poročal, kakšne informacije je takrat prejel od ameriških politikov in organov v zvezi z iranskimi posli avstrijske državne industrije.
V	aprilu več prometnih nesreč
CELOVEC - Po vCeraj objavljeni statistiki se je v mesecu aprilu na Koroškem zgodilo 187 prometnih nesreč, pri katerih je izgubilo žilvljenje pet oseb. V primerjavi s prvimi meseci letošnjega leta je število nesreč moCno naraslo.
AVSTRIJA / NASILJE
Vznemiiljivo naraščanje kriminalnosti med otroki
DUNAJ - Nie kaj razveseljivi niso podatki, ki jih je začetek tedna predstavila ministric^ za okolje, družino in mladifto Maria Rauch-Kallat: kaznjiva dejanja in zlasti delikti nasilja me/d otroci v Avstriji so v preteklem letu narasli za 20 odstotkov! Varnostni organi so 1992.1eta registrrali tozadevne ovadbe zoper 3000 otrok.
Kot glavni vzrok za nasilje med otroci ministrica vidi naraščajoče število zakonskih razvez, od ka-
terih je letno prizadetih 10.000 otrok izpod 14.leta starosti. Zaradi razpadanja družin in ločitev staršev naj bi .otroci izgubili občutek varstva in sigurnosti. "Skoraj vsak otrok, ki izvaja nasilje, je sam doma bil priča nasilju”, izpostavlja Rauch-Kallat.
Zato ministrica za okolje, družino in mladino predlaga preventivne vzgoje ukrepe za dvanajst- in trinajst letnike, ki naj bi potekali v okviru šolskega pouka.
KULTURA
Četrtek, 6. maja 1993
VIDEO / SVETOVNI FESTIVAL V PEN HAAGU
Genocid v spalnici
Video umetniki z vsega sveta so v svojih delih tematizirali telo in okolje, pojma, ki trenutno vznemirjata tako Vzhod kot Zahod - Slovenijo so zastopali trije projekti
Od 19. do 25. aprila je v Den Haagu na Nizozemskem potekal World Wide Video Festival. Festival, ki že enajstič zapored predstavlja prerez tekoče svetovne video produkcije (z vec kot deset ur video programa dnevno in video instalacijami), so letos organizirali v novo pridobljenih prostorih v srediSCu mesta (SPUI189). To je spodbudilo festivalsko organizacijo, da se je preimenovala tudi v center, World Wide Video Center, ki že nekaj let usklajuje obsežno evropsko distribucijo videa.
Haaški festival je med najpomembnejšimi evropskimi video festivali, ki predstavlja, odkriva in dokumentira vsakoletno svetovno video produkcijo. Na letošnjem festivalu so po besedah direktorja in selektorja festivala Toma van Vlieta predstavili 81 produkcij, izbranih (na podlagi prijav zainteresiranih avtorjev) med približno 300 prispelimi video projekti. Iz Slovenije so se predstavili: »Zenska, ki nenehno govori« Marine GržiniC in Aine Šmid, »Stopnišče« Jasne Hribernik in »Avtobus« Nevena Korde in Zemire Alajbegovič.
Sest predstavljenih video instalacij na različnih prizoriščih nizozemskega glavnega me-
sta ilustrira dve (zahodno?!) evropsko-ameri-ski video obsesiji: telo in okolje (environment). Marina Abramovič, beograjska konceptualistka, ki že skoraj dve desetletji živi in deluje na Nizozemskem, se je predstavila z instalacijo Postati viden. V tem projektu Abramovičeva kondenzira lastno obsesijo s telesom in energijo. Na monitorjih se predvajajo različne, a časovno usklajene faze že prej dokumentiranega perfor-mancea umetnice z velikanskimi, čeprav nestrupenimi kačami. Prav tako tudi vsi drugi elementi instalacije (ki navkljub sugestivnim posnetkom ne vzpostavlja zaželene komunikacije z gledalcem) operirajo z mističnimi in energetskimi koordinatami (uporaba materialov: brazilski kristal, število monitorjev itd). Avtorja Atsushi Ogata in C. M. Judge pa v instalaciji Transvaal raziskujeta odnos med umetnostjo, tehnologijo in okoljem. Odnos elementov instalacije (pesek, objekti) z njeno izjemno natančno zgrajeno material-no/imaterialno temporalnostjo (projekcija, svetloba posnetkov itn.) so naredili Transvaal za
Marina Gržinič
eno od bolj sugestivnih video instalacij festivala. Zahodni American španskega porekla Francesco Torres pa je v instalaciji z naslovom Svilene nogavice videaliziral Se tretjo veliko tematsko video obsesijo, ki povezuje zgodovino videa kot medija s historičnim in političnim spominom. Izvlečki iz hollywoo-dskega filma Svilene nogavice (1952) so juksta-pozicionirani z dekon-strukcijo zmontiranega arhivskega gradiva Lenina v družbi žene in mačke. Vse pa je umeščeno v rdeC dekor z obvezno žensko toaletno mizico
in ženskim imaginari-jem. Ob Torresovi instalaciji se lahko sprašujemo o odnosu med sistemom in podobo, o njunem ravnovesju in oblikah medsebojne akcije. Ali drugače rečeno, in na to nas napeljuje Torres, ni presenetljivo, da se svet ob grozotah v BiH ne zgane več, saj se, kot lahko interpretiramo še enega od elementov instalacije - mikro TV/radijski sprejemnik, položen na toaletno mizico, ki predvaja posnetke pokola v vrsti za kruh v Sarajevu -, posnetki bosanskega genocida ponovno predvajajo sa-
mo še.v spalnicah!
In zato naj bi se nova kontekstualnost video medija določala prav z replayem, s ponovnim predvajanjem, dekonstru-kcijo, rekontekstualizaci-jo zgodovinskih, političnih posnetkov ali še bolj preprosto, kar z oblikovanjem nekajurnih video programov, ki glede na izbrano temo programsko združuje videotrakove različnih avtorjev, tematik in estetik. Prvo skupino so na festivalu vec kot samo provokativno prikazali madžarski in poljski avtorji (Enyedi, Kroli-kiewicz, Solyom itd.), drugo pa programi, kot so Demontaža: film/vi-deo, recikliranje, Tran-svoices itd.
Marina Gržinič in Aina Šmid: Ženska, ki nenehno govori, video, 1993
France Štiglic (1919-1993)
V	74. letu starosti je umrl režiser France Štiglic, osrednja umetniška osebnost slovenske kinematografije zadnjih desetletij, publicist, zavzet kulturni delavec, dobitnik številnih nagrad in priznanj ter mednarodno ugleden filmski ustvarjalec.
France Štiglic, rojen leta 1919, se je ob študiju prava v Ljubljani učil tudi igre pri Osipu Sestu in bil elan avantgardnega gledališča mladih. Sodeloval je v narodnoosvobodilnem boju, ki ga je pozneje pogosto navdihoval pri filmskem ustvarjanju.
Po vojni je asistiral znanemu ruskemu režiserju A. V. Roomu pri filmu, V planinah Jugoslavije. Kot režiser se je najprej predstavil s kratkimi dokumentarnimi filmi, predvsem o mladinskih delovnih akcijah. Prvi celovečerni film Na svoji zemlji, ki govori o sodelovanju ljudi iz okolice Trsta v NOB, je posnel leta 1948. Tudi naslednji film, Trst, posnet po scenariju Franceta Bevka, je imel podobno vsebino, vendar še daleč ni bil tako uspešen kot prvenec.
V	petdesetih letih je veliko delal za producenta zunaj meja Slovenije. Za skopski Vardar film je posnel vojni film Volčja noč in kriminalko Viza za zlo. Po mnenju mnogih kritikov pa je njegova najveCja mojstrovina film Deveti
krog (producent Jadran film), v katerem je prikazal strašno preganjanje Zidov med drugo svetovno vojno. Film je prinesel slovenskemu režiserju nominacijo za oskarja in veliko zlato areno v Pulju.
Tudi Dolina miru, film o prijateljstvu dveh otrok z ameriškim pilotom (J. Kitzmiller), je prinesel Štiglicu mednarodno priznanje v Cannesu, Kitzmiller pa je dobil nagrado za najboljšo moško vlogo. V tem tematskem območju je ustvaril tudi Balado o trobenti in oblaku, posneto leta 1961, kjer je zgodbo družine med drugo svetovno vojno postavil na raven brezčasovne tragedije.
Štiglic je posnel tudi prvi slovenski barvni film Amandus in prvi socialnokritični film Pastirci. Otroci pa so brez dvoma najbolje sprejeli njegovo filmsko komedijo Ne joči, Peter.
Za televizijo je pokojni umetnik posnel mladinsko nadaljevanko Bratovščina sinjega galeba po delu Toneta Seliškarja in Strici so mi povedali po scenariju Miška Kranjca.
France Štiglic je bil in ostaja odličen, mednarodno priznan filmski usvarjalec, mojster prikazovanja lepe pokrajine in znan po svojem prijaznem pristopu do igralcev, predvsem do najmlajših. (T. L.)
■■

Heroji so utrujeni
David Bowie: »Black Tie White Noise« (Emi, 1993; 67 minut; rock)
Bryan Ferry: »Taxi« (-Polydor, 1993; 48 minut; rock)
»Lahko sva heroja le za en dan.« (David Bowie, »Heroes«, 1977) Ce bi tale verz takole na hitrico ošvrknili s pogledom, bi pomislil le na dve osebi -heroja, ki bi ju lahko imel g. Bowie v mislih: najprej seveda sebe, nato pa še Bryana Ferryja, bivšega pevca skupine Roxy Musič. Resnica je seveda drugačna; »Heroes« je oda dvema zaljubljencema, ki sta se v Času snemanja te plošče v Berlinu vsak večer dobila ob Berlinskem zidu, kar je Bowie opazoval skozi okno studia.
Toda zakaj bi lahko bila ta dva heroja g. Ferry in g. Bowie?
V zadnji številki nemškega trendovskega mesečnika Tempo pravi Bowie, da so edino Roxy Musič (kjer je prepeval in
komponiral Ferry) in on sam bili tisti, ki so v začetku sedemdesetih (z) rušili vse ovire in razmejitve med visoko in nizko kulturo oziroma umetnostjo v glasbi. B. Ferry kot diplomirani slikar, ki je Študiral pri R. Hamiltonu in ki je svoja dela ustvarjal s pomočjo metode cut up in poparta, ter Sowie kot učenec velikega mojstra pantomime L. Kempa in kot človek, ki je v rokenrol vnesel elemente igre, gledališča, magije, psihologije, filozofije in seveda poparta (v najširšem pomenu besede).
In minuli mesec sta se oba že nekoliko postarana mojstra vrnila na glasbeno prizorišče, ki je dolga leta samevalo brez njunih ploSC, z albumoma »-Taxi« (Ferry) in »Black Tie White Noise« (-Bowie). »Taxi« je zbirka devetih predelav od »I Put A Speli On You« prek veCne »All Tomorrow’s Parties« pa do tradicionalne »Ama-
zing Grace«. Pri snemanju lastne glasbe, ki naj bi nekega dne izšla na plošči »Horoscope«, se je namreč Ferryju nekaj zalomilo (najverjetneje kot posledica pomanjkanja glasbenih idej), zato se je na hitrico odločil posneti nekaj predelav, kar je počel že v sedemdesetih, ko je na raCun slave Roxy Musič žel denarce s solo zbirkami remakov. »-Taxi« je plošča z za Bryana posvem standardnim, celo klišejskim zvokom, seveda pa ’-Byron Ferrari’, kot so Ferryja nekoč krstili, Se vedno premore tisti značilni vibrato, zaradi katerega bi lahko prepeval tudi telefonski imenik, pa bi Se vedno zvenel odlično. Toda kje so nekdanji Car, aroganca in duh umetnika, ki jih je mojster nekoC uspel vcepiti v predelave? ’Cool’ je bila vedno ena od besed, povezanih z Bryanovim imenom, karakterjem in glasbo - toda tokrat ne more biti govora o ’cool’ odnosu do glasbe in izvirnikov, ampak o očitni nezainteresiranosti za samo ploščo, ki je tako nastala iz želje po večji pokojnini (ali žepnini), ne da bi imela kaj povedati. Prevec klišejska in razen za fanatične oboževalce Ferryjevega vokala, ki kupujejo plošCe že samo zaradi tega, povsem nepotrebna plošča.
»Black Tie...« je plo-šCa, ki presega Bowiejeve plošče iz osemdesetih in ki navdih nostalgično išCe v njegovih delih iz sedemdesetih (predvsem po albumih »Station To Station« in »Low«) - vendar nie vec. Glavni razlog za slab(š) o podobo plošče so: v nekaterih skladbah skrajno moteč pla-
stik-fantastik zvok bobnov, ki ne dosegajo niti nevrotičnega ritma »-Low« ali »Scary Monsters« niti topline »-Young Americans« ali »Station...«, ter nasploh preveč plastičen in puhel zvok. Pa seveda štiri - pet slabih skladb. Zaradi teh plošča moCno niha, vendar je tudi tu deluje faktor hipnotičnega vokala, ki lahko (skoraj) povsem zamegli taksne in drugačne pomanjkljivosti. Seveda Ce vam je Bowiejev glas všeC. Meni je, tako kot so mi (zelo zelo) všeč njegove plošCe iz sedmega desetletja našega stoletja, tako da, kot se temu reCe, na tej ploSCi najdem nekaj (malega) zase, čeprav je ta všečnost bolj rezultat asociacij na starejša dela.
Za to je najboljši primer pesem »Jump They Say« o njegovem norem bratu, ki je naredil samomor. To tematiko ali, če hočete, zgodbo je Bowie ubesedil, oziroma pove-
dal že kar nekajkrat, na primer v »Ali The Ma-dmen« in »The Man Who Sold The World« (obe iz leta ’71). Deja vu, torej, »-Jump...« pa vendarle skupaj z »Nite Flight«, »Pallas Athena«, »You’ve Be-en Around« in naslovno skladbo dokazuje, da Bowiejeva magičnost le še ni povsem izginila, čeprav so ostale skladbe le še bleda senca nekdanje veličine, privlačnosti in izvirnosti.
Razmišljate o nakupu novih plošč Davida Bowieja ip Bryana Ferryja? In še nimate njunih starejših del? Potem ■rajši denar porabite za plošče, kot so Bowiejeve »Ziggy Stardust«, »-Hunky Dury«, »Young Americans«, »Station...«, »Low« ali »Heroes« in »Stranded«, »Country Life«, »Avalon« ali »Boys And Girls« Roxy Music oz. Bryana Ferryja. To so njune prave plošCe.
Marko K.
Milosavljevič
KULTURA
Četrtek, 6. maja 1993
__________LITERATURA / POGOVOR Z AVTORJI PESMI ŠTIRIH (3)_
Karkoli sem kdaj pisal zares,
je bil verz
Janez Menart je velik original v slovenski kulturi - Poezija nista samo misel in čustvo, ampak tudi primerna oblika - Ko nastopijo modernisti, za druge ni več prostora
Boštjan Lajovic
Spoznal sem...
Spoznal sem nično, klavrno usodo vseh tistih, ki živeli so nekoč, in tistih, ki nekoč živeli bodo, spoznal usodo lastno in nemoč.
A rad imam, da dež mi v Sipe trka, da žarek sonca leze čez parket, in všeč mi je, ko vidim, da se črka dopleta s črko v smiselnost besed.
In rad imam ljubezni bežne hipe in praznost, ki se porodi iz njih, in zgrbljen list, ki ga zanese v Sipe, da skrtne kot pero, ki piSe stih.
Rad se zaganjam v ničeve opravke, ki mi nameče jih vsakdanji dan, rad izgovarjam nepomembne stavke, ki zanje vem vnaprej, da so zaman.
Rad sem v nemirnih sapah smet usode, čeprav me včasih je vrtincev strah, četudi vem, da bom prešel brez škode, kot je zapisano, iz praha v prah.
Janez Menart je tretji od Štirih pesnikov. Seveda, ce upoštevamo vrstni red, kot je zapisan na platnicah legendarne Pasniške zbirke. Sicer Pa je Menart tako paradoksalna osebnost, da lrna človek včasih obcu-jak, kot da prihaja iz nekoga drugega časa. Piše strogih pesniških oblicah, opeva malega Clo-vaka in oprijemljivi svet, Prevaja težka klasična dala. In odklanja kakr-Sankoli modernizem v dnietnosti. Vsekakor original v teh modernisti-t'tdh Časih, ko velja oblica za pomanjkanje duda, visoke naklade in dobro prodajane zbirke Pa za se en greh zaplan-danih Slovencev. Origi-dalna je tudi Menartova žlvljenjska obsedenost: dapisati slovenski ep. Se ena rokavica modernistom v obraz. Menart se Proti njim bori z oro-jjioni, ki ga najbolje vi-oti: s tercinami in nibe-Unskimi kiticami, pa aaksametri in elegičnimi distihi. Najin pogovor Sva zato tudi pričela z epom.
Ja najnovejsa sloven-ska zgodovina dogodko-'aio tako nabita, da bi si ?aslužila ep? Bi vas to aoko spravilo v zanos?
Morda roman, ep pa d0- A jaz tega ne bi mo-8al narediti. Vse je slo Prahitro. Pripravljenih sam imel, na primer, ce-0 vrsto k osamosvojitvi dsirterjenih člankov, pa s° postali kar naenkrat Popolnoma brezpredme-fdi, ker je politično dogajanje te reci kar na veliko 91 mimogrede razrešilo, ^a tisto, za kar je bilo treba svoje dni dolgo mišmi, kako se bos izražal, Oa bog »prigel skozi«, so naenkrat popadale vse °vire. Za primer: leta tQSS, ko sem prišel iz v°iske, sem napisal pesem Kralj Matjaž. To je oila ena mojih redkih pesmi, ki sem jo namerno zakamufliral v modernistično nejasnost, da bi jo tanko objavil. V njej sem Pa vendar jasno povedal: venci bi radi narodno svobodo, vendar se vsak ciovek boji zase, za svojo Življenjsko usodo in to je tista ovira, da Kralj Ma-
tjaž ne potegne meča. Čeprav pesem z današnjega zornega kota ni prav nie problematična, je takrat, leta 1958, niso objavili (značilno za Cas pa je, da sem jo poslal poti psevdonimom in po ovinkih, da me ne bi mogli »dobiti«). Tiskana je bila šele leta 1965 s pravim imenom. Bili pa so to Časi, ko nisi smel s poudarkom reci Slovenija je moja domovina; bila je ožja domovina, pa Čeprav celo uradno forsira-ni »proletarski« Cankar ni napisal: »O, ožja domovina, ti si kakor zdravje!« Zato je bilo takrat mnogo neznatnih reci, ki se nam danes zdijo smešno nepomembne, ki pa so takrat ljudem veliko pomenile.
Potem pa se je zdaj nazadnje po letu 1988 vse nenadoma kar odprlo in ta politični preboj je mimogrede uredil vsa tista vprašanja, ki so vCasih predstavljala skoraj nepremagljive ovire: da morajo biti filmi in TV slovensko podnaslovlje-ni in podobno, pa še mnogo hujše reci, da hočemo suverenost, da hočemo konfederacijo, in celo svojo vojsko, o Čemer smo prej govorili le med seboj. In še in še. Zelo hitro je šlo, popolnoma drugače, kot bi Ciovek, ki je bral zgodovino, mislil, da se neki svet ruši. Ce po naših dogodkih gledam nazaj na francosko revolucijo, vidim, da je bilo takrat najbrž približno enako, Čeprav se nam danes zdi vse nekako bolj pregledno, privzdignjeno in veličastno. Kar naprej so nekaj vse bolj hitro in vse bolj glasno govorili, pa zborovali, pa ta je nekaj rekel, pa oni je nekaj rekel, pa ta proglas, pa oni apel, pa se je svet prekucnil na glavo.
Kakšno pa je vaše mnenje o sodobni slovenski poeziji?
Zavračam vse, kar je nejasno in kar nima oblike. Ni nujno, da je to prav vezana oblika, videti pa se mora, da ni samo nakladanje ad hoc. Misli in Čustva najdete namreč tudi v prozi, celo v Časopisnih člankih, pa zato
tisto še niso pesmi.
Kdo od slovenskih pesnikov pa vam je blizu?
Ce preskočim klasiko, veC ali manj moji ožji sodobniki. Mislim, da je slovenska poezija po vojni imela svoje zlato obdobje, še nikdar namreč ni premogla toliko dobrih pesnikov obenem. Cez sto let bodo to ugotovili tudi literarni zgodovinarji. Jaz sam iskreno cenim Bora; zlasti v mladosti sem zelo cenil Minattija in svoje tri ožje kolege; pa pokojnega Vipotnika; spoštujem in rad imam Levca; potem je tu še seveda Krakar in sploh vsi, ki so upodabljali svoj Cas in ga ohranili za prihodnost: Skerlova, KaCiCeva, Hofman, Šmit, Bordon, Šali; in še kdo. Pri vsakem se najde kaj lepega in globokega. Jaz nisem kot Josip Vidmar, da bi rekel »to vse je nie«. Od mlajših imam najraje Fritza; blizu mi je tisti del Kuntnerja, ki je zagledan v kmečki svet; mislim, da je vsestranska umetnica Svetlana Makarovič; všeC mi je tudi Kravoso-va radoživost; prvovrstna se mi zdi otroška poezija Grafenauerja; zlasti zaradi slikovitosti
Janez Menart
prispodob in skrivnostnega vzdušja cenim tudi Gregorja Strnišo. Od »najmlajših« rad berem pesmi Jesiha, Novaka, tudi Ihana (a ta bo po mojem »ušel« med prozaiste).
Ali preberete vso slovensko poezijo ali morda kakšnih avtorjev sploh ne berete?
Do nedavnega sem prebral vse. Verjetno sem eden redkih, ki je prebral vse slovenske zbirke od začetka pa nekako do leta 1975. Do takrat sem vse tudi kupoval. Potem sem malo prenehal, ko so prišli vsi ti modernizmi. Ko sem dve leti objavljal v Književnih listih rubriko »izbrana pesem«, sem spet prebral vse, kar je izšlo, pa še za nazaj. Zadnjih nekaj let pa imam avtorje, ki jih preberem sam od sebe, druge pa samo, Ce me kdo od tistih, katerih okusu zaupam, posebej na kaj opozori. Po revijah pa preberem prve tri, štiri verze in berem naprej le v redkih primerih, če me avtor zna v prvih vrsticah zainteresirati.
Kje pišete? Doma? Imate kak poseben kotiček?
Ponavadi pišem pesmi na pamet v postelji. Potem jih pa zapišem in če je treba, tudi še veliko popravljam. Prevajam pa že vse življenje na kolenih v postelji ali pa pri svoji še študentski mizici, ki jo lahko premikam po mili volji. V računalnik vnesem vse, kar je napisanega v verzih šele potem, ko je povsem gotovo; da mi je na hitro pri roki. Vse, kar je v prozi, pa pišem neposredno v računalnik.
Ali ste se vedno tajnik umetnostnega razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti?
Ne, sem odstopil zato, ker so mi iz drugega razreda (razreda za filološke in literarne vede) za kandidata za letošnjega novega člana vsilil Daneta Zajca. Ko sem izvedel, kaj se pripravlja, sem predsedniku povedal, da se s to poezijo nisem nikdar strinjal in da o tem kandidatu zato ne bom pisal pohvalne utemeljitve, ki bi jo kot tajnik po službeni dolžnosti moral, pa da je tudi ne bom bral, če bi jo napisal kdo drug. Da pa lahko odstopim kot tajnik razreda. Predsednik akademik France Bernik je to možnost mirno sprejel in jaz sem tajništvo odložil.
Kakšna pa je tehnika predlaganja oziroma sprejemanja kandidata?
Do razpisanega datuma lahko predlagajo kandidate tudi zunanji predlagatelji. Pozneje pa razen ustreznega razreda le še predsedstvo in drugi razredi. A nepisano pravilo je doslej bilo, da kandidata predlaga ustrezni razred. Zdaj se je, vsaj v našem razredu, zgodilo prvič, da nam je drugi razred ob občutni podpori predsedstva že nekako predestinirano predlagal svojega kandidata. V našem (umetnostnem ali petem) razredu je bil ta potem sicer res tajno izvoljen za kandidata, vendar nas je bilo na odločilni seji od 15 elanov razreda (med katerimi je 7 književnikov) navzočih le 8 članov; od tega sva bila le dva književnika, Sest pa je bilo
drugih (likovnikov, glasbenikov, arhitekt). Jaz sem bil proti predlogu, eden se je vzdržal. Proti Zajcu osebno nimam nič, upiral sem se zaradi tega, ker je zdaj očitno, da v SAZU ne bodo sprejeti mnogi, za katere mislim, da bi bili bolj ali vsaj prav tako upravičeni postati elani Akademije, kot na primer (če ostanem samo pri pesnikih) Lojze Krakar, Tone Pavček, Ervin Fritz, Svetlana Makarovič in še kdo od mlajših. Tega je zdaj konec. Ko pridejo te vrste umetniki (»modernisti«) kamorkoli, poznajo samo še sebe. Tako so prevzeli Društvo književnikov, PEN klub, razne založbe, komisije in podobno; in potem ni več prostora za nikogar, ki ne sodi med njihove somišljenike.
Pogovoriva se Se malo o samostojnosti Slove-nije.Zanjo ste se močno angažirali. Večkrat je slišati, da je slovenska kultura z izgubo Jugoslavije tudi precej osiromašena, zlasti v smislu intelektualne Širine, odprtosti, CeS da je Slovenija postala zatohla država, nekakšna rigidna avstroogrska provinca. Ali se s tem mišljenjem strinjate?
Tale »avstroogrska provinca« mi diši po srbski propagandi. Mislim, da smo Slovenci bili zmerom prej preveč kot premalo odprti vsemu tujemu. Proti bivši Jugoslaviji smo se trenutno seveda res zaprli, kaj pa naj bi zdaj iskali v tisti krvavi godlji? Na zahod pa smo kulturno še zmerom odprti, kot so zmerom bili. Kar se mene osebno ti-Ce, glede Jugoslavije nimam občutka, da bi z njo izgubili kaj posebnega. Nikdar nisem čutil, da bi to bil moj svet. Že cirilica je bila zame nekaj tujega, v zadnjih letih tudi odbijajočega.
Eden glavnih očitkov skupni državi je bil, da je slovenščina ogrožena zaradi vplivov srbohrvaščine. Zdaj smo priča izjemnemu vplivu tujih jezikov. Skoraj ni podjetja, ki bi se imenovalo s slovenskim imenom. Vpliv angleščine je tudi izjemno močan. Ali se vam
Janez Menart (Foto: Aleš Pavletič/TRIO)
zdi v tem trenutku slovenščina bolj zaščitena, kot je bila?
Bolj zaščitena je zaradi tega, ker imamo Slovenci zdaj zakonsko moč v svojih rokah. Upam, da jo bomo znali pametno uporabiti. Toda tuji zaho-dnojezicni vplivi so se začeli širiti že mnogo prej, le občutili smo jih manj, ker je jeziku glavna nevarnost pretila od srbohrvaščine. A mene jezik sam po sebi tudi takrat ni zanimal, čeprav sem ta aspekt taktično uporabil. Meni je bil jezik samo simbol politične suverenosti. Slo mi je samo za slovensko orientirano politiko, takrat še za samoobrambno politiko. Ce preberete tisti moj članek o jedrih iz leta 1984, je na koncu jasno povedano, da bi nas nekdo rad po-hopsal. Decidno sem povedal, da bi centralisti radi iz slovenskega mačka naredili rep jugoslovanskega leva, in se temu prvi med vsemi uprl z zahtevo po spoštovanu v ustavi zapisanih slovnen-skih pravic do enakopravnosti. Resno sklicevanje na ustavo je bilo takrat še tako rekoč »protidrža-vno«.
Imate kaj prijateljev,
književnikov iz bivše Jugoslavije, s katerimi Se ohranjate stike?
Po Jugoslaviji nisem imel nikdar kakšnih posebnih zvez. Malo bolje sem se poznal samo z nekim mekedoncem in z Zagrebčanom Zvonimirjem Golobom, ki je prevedel moje pesmi. Res rad pa sem imel Grigorja Viteza, ki je prevedel izbor mojih pesmi, jaz pa njegovo pesniško zbirko za otroke »Prepelica«. Žal je že davnaj umrl. Iz srbščine sem prevajal bolj malo, pač pa sem prepesnil kar precej verzov za Antologijo hrvaške poezije in za izbor iz KrkleCevih pesmi. Tudi potoval po Jugoslaviji nisem veliko. Me ni vleklo.
Kako se intimno politično opredeljujete? Se vas da uvrstiti v kakšen predal, ki ga zdaj poznamo v demokratični Sloveniji?
Jaz sem samo narodnjak in sem za tisto, kar je za Slovenjo in za Slovence dobro. Lahko se motim v svoji presoji, kaj je koristno in kaj ni, toda to mi je vodilo. Ideološka vprašanja pa me zelo malo zanimajo.
S Cim se zdaj konkretno ukvarjate?
Pripravil in oddal sem izbor Bordonovih pesmi, prvi posthumni. Ze lani sem pripravil slovenske balade, ki naj bi izšle pri Prešernovi družbi, pa je ta zdaj zašla v takšne težave, da ne vem, ali bo kaj iz tega. Trenutno prevajam Lamartina za zbirko Lirika pri Mladinski knjigi, počasi pa tudi Mastersovo Antologijo mesteca Spoon River. Napol pripravljeno sem imel zbirko lastnih balad z naslovom Osvajalci, bilo je še pred vojno, toda takrat je bila petdesetletnica SAZU in sem se toliko vpregel, da sem potem moral nekaj izločiti, pa sem to knjigo, ker Slovenci epike tako ali tako ne cenijo. Naslov moje zadnje zbirke pa bb Zadnja pomlad, to že vem. Prva je bila Prva jesen. Nekaj takega se počasi nabira. Mogoče bom vendar še izdal Osvajalce, da mi pesmi ne obležijo po revijah, kajti kar je v revijah, propade, razen za posmrtne krte. Občutek pa imam, da bom napisal tudi še pre-davno zamišljeno pravljico Stoletna ura, seveda v verzih. Kajti, karkoli sem kdaj pisal zares, je bil verz.
Bilanca frankfurtskega sejma umetnosti
Frankfurt - od 24. do
28. aprila je bil v Frank-Urtu sejem sodobne 'JJbetnosti in organizato-rji so takoj ob zaključku objavili njegovo bilanco. Sojem, ki ga je obiskalo
19.000	ljudi, je bil za ^oge galeriste finančno UsPešen. V zgornjem cenovnem razredu se je odrezala predvsem kö-iiiska galeristka Gmur-^ynska, ki je skulpturo Louise Nevelson prodala Za 700.000 nemških mark in tihožitje Picabia Za 180.000 mark. Galerija ^ogönewald und Beuse jo Nayevo sliko iz leta 1958 prodala za pol milijona mark, galerija Neu-ondorf pa veliko platno Morrisa Lewsa za
850.000	mark. Na seznamu strokovnjakov za afriško umetnost je najbolj izstopala galerija Jahn, ki jo za 800.000 mark prodala skulpturo, ki si jo je kupec rezerviral že pred Sejmom.
Splošni trend prodaje se glede na rezultate odmika od kiparstva in se vra-
ča k dvodimenzionalnim umetninam. Najbolje so se prodajale slike, katerih cene niso presegle 10.000 mark. Nekoliko slabše so galerije prodajale dela mlajših, še neuveljavljenih avtorjev. Sejem Art Frankfurt bo naslednje leto potekal od 25. do 29. marca, vendar še ni jasno, kdo bo njegov umetniški vodja. (A. K.)
Pomladne
galerijske
premiere
KÖLN - Prvi konec tedna v maju pripravijo kölnske galerije »Premiere«: 86 galerij ima tri dni odprta vrata, vsaka od njih pa pripravi novo razstavo, na kateri predstavi avtorje, ki so zanjo najpomembnejši. Tokrat si bomo lahko ogledali marsikaj: od Duchampa, Mana Raya, prek Picassa, Artschwagerja, Palerma, do Sean Landers, Ricarda Breya in Laure Craig McNellis. Hkrati bodo, tokrat že štirinajstic, svoja vrata odprli tudi umetniki. VeC kot 300 slikarjev in kiparjev bo ustvarjalo pred oCmi obiskovalcev.
Kljub slovesu rajskega mesta za umetnike in galeriste pa gospodarska recesija, ki je močno udarila tudi tržišče z umetninami, ni prizanesla niti Kölnu. V osemdesetih letih je bil Köln eden najve-Cjih umetnostnih centrov na svetu: odpirale so.se nove galerije, cene so rasle, podjetni galeristi so odkrivali novo generacijo umetnikov, ki je tako enim kot drugim prinesla več kot soliden zaslužek. Zdaj se galerije in muzeji neuspešno otepajo s finančnimi težavami; zelo pogosti so na mestne oblasti naslovljeni klici na pomoč.
Likovne generacije osemdesetih let, ki jih je na tržišče naplavila tudi veriga köInskih galerij, so postale izrabljeno blago, ki se ne prodaja veC tako dobro kot nekoč. Zdi se, da so kölnske galerije svoj labodji spev že odpele: predvsem v obliki velikanskih platen in instalacij. Ko je vzhodna Evropa odprla meje, so z glasno medijsko spremljavo kovali v zvezde in predvsem prodajali umetnost vzhodnega bloka, vendar se je pozneje izkazalo, da
je šlo bolj za modno muho kot pa za trajnejši proces. Grenka izkušnja in finančna izguba sta vzeli pogum in voljo marsikateremu galeristu. Tisti, ki so ostali, so zdaj previdnejši. Najpogosteje razstavljajo »preizkušene« avtorje, najraje klasike moderne in avangard. Mestne oblasti, ki imajo prav tako vsako leto nižji proračun, so sicer ponosne, da Köln imenujejo kulturno prestolnico Nemčije, vendar dlje od tega ne grejo. Mestni Zupan je zdaj, ko so Premie-re_ tu, povabil na obisk predstavnike institucij, ki se posvečajo likovni umetnosti, ti pa so izkoristili priložnost in županu predstavili svoj najnovejši načrt. V opuščenih predmestnih poslopjih naj bi uredili razstavne prostore, kjer bi že čez dve leti v obliki trienalnih razstav predstavljali sodobno umetnost.
Galeristi zatrjujejo, da lahko Köln ohrani svoj sloves umetniškega mesta le, Ce bodo ustvarjali dovolj dogodkov: festivale, trienala, komercialne razstave. Brez izgube lahko poslujejo le, Ce v mesto
privabijo množice ljubiteljev likovne umetnosti. Beseda popularnost je v besednjaku galeristov izpodrinila besedo umetnost. Pri tem ne poznajo meja in o tem, kako bi dokončno pirehiteli konkurenčni Berlin, razmišljajo takole: Berlin, ki bo hkrati tudi politična in diplomatska prestolnica, je mnogo večji, in vanj se ho stekal precejšen del državnega proračuna. Zato nas lahko reši edinole umetnostna oaza, ki pa se mora vzdolž Rena razprostirati od Bonna prek Köhra so Diisseldorfa. Kljub temu ta megalomanski projekt, ki miselno ustreza ideji o Disneylandu (glede na neuspeh Euro-Disneya pa očitno tudi finančno), ne more odvrniti nekaterih pomembnih kölnskih galeristov, da ne bi pazljivo zavili svojih umetnin in jih preselili v Berlin.
Michael Werner neprestano govori o tem, prav tako Paul Maetz, ki si je že kupil stanovanje, in Errjst Busche, ki se je tja že preselil. Galerist Max Hetzler je izjavil, da želi ven iz »zakoličene pozicije« v »odprto vzdušje«
Berlina. Četudi letošnje Premiere obetajo marsikaj zanimivega in so galeristi pokazali, da še vedno verjamejo v svoje delo, to počnejo z žalostjo v srcih in s previdnim kora-kom.(A. K.)
V Franciji izšel dnevnik vojnega Sarajeva
PARIZ - Pri pariški založbi Spengler je marca izšel Journal de guerre, vojni dnevnik enega tistih intelektualcev, ki se še vedno noro zagnano trudijo ohraniti civilno in civilizirano podobo Sarajeva. Napisal ga je Zlatko Dizdarevic, glavni urednik sarajevskega dnevnika Oslobodenje, ki skoraj po Čudežu vsak dan izhaja sredi obleganega mesta. Knjiga je nekakšna kronika mesta, v kateri Dizdarevic brez velikih literarnih pretenzij iskreno in neposredno opisuje svoja vojna doživetja in razmišljanja. Končuje se s stavkoma: »Naše mesto je tu. Moral sem to še zadnjič povedati«. (Su. K.)
Legendarni Golobnjak spet poln
PARIZ - Aprila je ob osemdesetletnici ustanovitve svoja vrata ponovno odprl obnovljeni Vieux Colombier (Stari golobnjak), eno izmed legendarnih gledališč na levem bregu Seine, v katerem so se francoskemu občinstvu s svojimi deli prvič predstavljali Sartre, Beckett, Ionesco..., v času eksistencialistične mrzlice pa je slovel tudi po svojem eminentnem jazzovskem klubu, kamor sta med drugimi zahajala Burt Lancaster in Kirk Douglas. Gledališče, ki je bilo dolgo zaprto, je zdaj pod svoje okrilje
vzela Comedie Frangaise in ga - kot svoj drugi oder - namerava nameniti izključno sodobnim besedilom v režiji mlajših režiserjev. Začetno predstavo je pripravil kar sam umetniški vodja Comedie Frangaise in eden trenutno pomembnejših francoskih režiserjev Jacques Lassale. Gre za dve drami prve dame novega romana Natha-lie Sarraute - Tišina in Ona je tu. Napisala ju je konec šestdesetih let in z njima v gledališki dialog prenesla svoje tropizme. Drami bosta na sporedu do srede junija (Su. K.)
NOVICE
		
TEORIJA KOMPLEKSNOSTI 2 / AVTOMATSKO RAZKRIVANJE UČINKOVITIH SAMOOBNAVLJAJOC1H SE PROGRAMOV.
Prstan namesto naočnikov
SAO PAULO - V bolnišnici Escola Paulista de Medicina v brazilskem mestu Sao Paulo so z nekaj bolniki preskusili pripomoček, imenovan »intrastromalni roževinasti prstan«. Ta majceni prozorni plastični vložek iz polimetil metakrila-ta je dolg vsega tri desetine milimetra, naredili pa so ga v kalifornijskem podjptju KeraVision. Vsadijo ga v oko, da bi popravili vid. Prstan namreč zakrivljenost očesa bodisi zmanjša (kadar je treba popraviti kratkovidnost) oziroma jo poveča (pri dalekovidnosti) ali zenaCi (v primeru astigmatizma). Brazilski kirurgi so za vsaditev potrebovali približno pol ure, in sicer so v veznem tkivu naredili dva milimetra širok vrez. Bolnik ne Čuti nikakršne bolečine, ranica pa se zaraste v treh dneh.
Pričakovati je, da bodo mnogi ljudje s slabim vidom mogli kmalu odložiti naočnike oziroma kontaktne leCe. V naslednji fazi preskušanja nove metode bodo v treh letih opravili še 600 vsaditev. Velja prepričanje, da bo poseg cenovno konkurenčen drugim metodam korektivne očesne kirurgije, kakršne so radialna keratotomija in »lasersko kiparstvo« (cca 1500 dolarjev za oko). (E. J.)
Vse večja skrb za vzdrževanje tehnične opreme
LONDON - Po poročilu ugledne mednarodne ustanove za raziskavo trga Frost & Sullivan na mnogih industrijskih področjih vse bolj prihaja do izraza t.i. »prognostično« vzdrževanje opreme (v primerjavi s klasičnim »kriznim«). Pri tem je v ospredju aeronavtična industrija, v kateri so leta 1992 za nadzorno opremo uporabili 38 milijonov dolarjev. Tudi na drugih področjih namenjajo vse veC naložb za to vrsto preventivnega vzdrževanja - z instrumenti' za odkrivanje tresljajev, napravami za analizo odpadnih olj, opremo za termografski nadzor itd. Lani so za takšno opremno namenili približno 195 milijonov dolarjev. V ustanovi Frost & Sullivan pričakujejo, da se bodo stroški za te namene do leta 1997 povečali na približno 265 milijonov dolarjev. To oceno so podkrepili s temi besedami: »Glavni motiv za vse širšo prakso stalnega nadzora je današnji komercialni pritisk, da bi podaljšali delovno dobo, hkrati pa je potrebno vse veC Časa za vzdrževanje in servisiranje opreme in strojev.« (E. J.)
Srečanje COST 233 o prozodiki
v sintetiziranem govoru
BLED - Sedmo evropsko strokovno srečanje COST 233 o'prozodiki v sintetiziranem govoru je, kot smo že poročali, potekalo od 14. do 16. aprila letos v hotelu »Toplice« na Bledu pod pokroviteljstvom Ministrstva za znanost in tehnologijo. Organizator srečanja je bil Laboratorij za jezikovne in govorne tehnologije Odseka za računalništvo in informatiko na Inštitutu Jožef Stefan (IJS). Udeleženci srečanja so bili strokovnjaki iz Anglije, Belgije, Češke. Danske, Srbije, Nemčije, Norveške, Španije, Švedske, Švice in Slovenije. Obiskali so jezikovne laboratorije na IJS in na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo. Na srečanju so bili predstavljeni najnovejši rezultati raziskav na področju pravilnega naglaševanja računalniško izgovorjenih besed ali stavkov, ki so zelo pomembni za Cim lažjo razumljivost računalniškega govora za uporabnike. Predstavniki podjetja British Telecomm ter Univerze KTH iz Stokholma so ponazorili visoko kvaliteto izgovorjave v angleškem in švedskem jeziku. Naši predstavniki pa so prvič demonstrirali računalniško izgovorjavo posameznih slovenskih besed na dveh tujih sintetizatorjih, ki jih je v okviru svojega magistrskega dela razvil Simon Weil-guny. Ugotovil je vrsto pomanjkljivosti v lingvističnem in glasovnem korpusu slovenskega jezika, zaradi Cesar bodo potrebne se nove raziskave. (Nov. IJS)
Bolezenski preplah na ulicah
TAIPEI - Po pisanju Časnika The Free China Journal vse veC ljudi na ulicah Taipeia trpi za napadi preplaha, za katere so značilna bolezenska znamenja: vrtoglavica, drhtenje in slabost na javnih krajih. Tajvanski zdravniki poročajo, da se je število ljudi, ki so se zaradi napadov preplaha zatekli po pomoC, od sto v letu 1991 povečalo že na 450 v letu 1992. To povečanje pripisujejo stresom, značilnim za družbe, ki hitro rastejo, a tudi težnji po popolnosti, ki je posledica vse hujše konkurence v industrializiranem okolju. Svetla stran vsega tega: približno 80 odstotkov žrtev tovrstnih motenj s skupinsko terapijo osvobodijo osebnih strahov. (E. J.)
Prednost prazgodovinske prehrane
DALLAS - Bi radi shujšali nekaj kilogramov? Nie veC se ni treba zateci h kaki izmed »znanstvenih diet«, kakršne priporočajo dandanes. Dovolj se je zgledovati po naših davnih prednikih, prazgodovinskih ljudeh, ki so živeli veliko bolj zdravo kot mi. Tako vsaj trdi Van M. Brayant, antropolog iz Teksasa.
Da bi svojo trditev dokazal, je na temelju ostankov hrane, najdene poleg prazgodovinskih ognjišč, sestavil značilen »jedilni list« tiste dobe: cvetovi kaktusa, semena, Čebula, jagodičevje, skorja mladih stebel in podobna naravna hrana. Potrebo po beljakovinah živalskega izvora je pračlovek potešil s kobilicami, kuščarji, mišmi, kačami in ribami.
Profesor Brayant je kot dosleden profesionalec tovrstno prehrano osebno preskusil. Posledica: izgubil je deset kilogramov in je zdaj zdrav kot dren. Prav nič ga ni težko posnemati: v svoj jedilnik vključite kumare, kolerabo, fižol, krompir in riž, kajti ta živila ustrezajo prazgodovinskim. Uporabljajte samo maščobe rastlinskega izvora, jejte perutnino in ribe (po možnosti jih lovite sami), malo govedine in zelo malo soli. Alkoholu se morate odreci, saj ga v sivi davnini niso poznali. »Vrednost takšne prehrane je nespodbitna, saj so se je ljudje oklepali kar pet milijonov let,« trdi ameriški znanstvenik. (E. J.)
»Samorazvojna kritičnost« natančno odseva vzorce in stabilnost pravega sveta
Raziskovalci so se lotili sistematične analize matematičnih pravil, ki veljajo za področje ekologije: že prvi rezultati kažejo, da bodo morali ekologi gledati na evolucijo skozi povsem drugačna očala
Ekonomske simulacije: trgovci in kupci v Čipu
Genetske algoritme so uporabili tudi v ekonomskih računalniških modelih, še enem izmed razredov prilagodljivih kompleksnih sistemov. Pomemben problem v gospodarstvu je 'oblikovanje uspešnih trgov. Trg pomeni katerikoli kraj, kjer posamezniki trgujejo po sprejetih pravilih - od krajevne samopostrežne trgovine, v kateri cene določajo prodajalci, do dražbe, na kateri cene s svojimi ponudbami oblikujejo kupci. Ce je trg uspešen, potem ne more biti noben kupec ali prodajalec na boljšem, ne da bi bil kak drug prodajalec ali kupec na slabšem. Z drugimi besedami, tržna uspešnost je nekakšno globalno »ravnovesje«, kajti cen, ki so jih kupci voljni plačati, ni mogoče spremeniti, ne da bi od koga drugega zahtevali, naj za kaj plaCa veC, kot se mu blago zdi vredno, oziroma, da kaj proda ceneje, kot bi sicer želel.
Ekonomisti vedo, da je na nekaterih pravih trgih to ravnovesje skorajda vzpostavljeno. Niso pa še povsem doumeli, kako se tak uspešen trg izoblikuje iz decentraliziranega, koristoljubnega ravnanja posameznih dejavnikov, katerih racionalnost in znanje sta omeje-
na. John Miller, ekonomist z Univerze Carnegie Mellon, je za preučevanje nastajanja uspešnih trgov razvil poseben računalniški model. Millerjevo umetno gospodarstvo sestavljajo »umetni prilagodljivi agenti«, izmed katerih ima sleherni lastno kupno oziroma prodajno strategijo. Vsak agent ima omejeno količino podatkov o vrednosti blaga, ki je naprodaj, in o tem, kakšna utegnejo biti povpraševanja in ponudbe drugih agentov. Trgovska strategija vsakega agenta - koliko bo ponudil oziroma plačal za to ali ono blago - je odvisna od njegove omejene- informiranosti. »Sposobnost« agenta ocenjujejo po njegovem »dobičku« - kako se je povečal oziroma zmanjšal ves njegov denar (ali količina blaga).
Cilj slehernega agenta je potemtakem kar najbolj povečati lasten dobiček, in selekcija v genetskem algoritmu je oprta samo na to merilo. Kljub temu genetski algoritem, ki je skraja oprt na populacijo agentov s povsem naključnimi trgovskimi strategijami, zmore navreči skupek agentov, katerih združene trgovske strategije postavijo na noge kar najuCinkovi-tejši trg.
S takšnimi modeli si ne pomagajo samo eko-
nomisti, temveč jih je mogoče prikrojiti tudi za reševanje drugih problemov, recimo za najboljše dodeljevanje uporabniškega Časa v velikih decentraliziranih računalniških mrežah t. i. distribuiranega tipa.
Alternativna ekologija: boj »digitalnih organizmov«
Leta 1990 je Thomas Ray, ekolog na Univerzi Delawarea, drugačno vrsto genetskega algoritma uporabil za simulacijo razvoja »ekološke skupnosti« samoobnavljajo-Cih se programov oziroma »digitalnih organizmov«. Projekt, imenovan Tierra, se zaCne z enim samim tovrstnim programom, ki je shranjen v enem sektorju računalnikovega pomnilnika, potem pa svoje kopije nalaga v druge sektorje. Poskrbljeno je, da pri kopiranju občasno pride do napak, torej do evolucije z variacijo in selekcijo. Potomski programi se potem sami preslikajo, kajpada z novimi mutacijami.
Po veC ciklih je računalnikov pomnilnik poln populacije samoobna-vljajocih se programov, ki so vsi v sorodstvu z enim samim prednikom. Ti programi se med seboj potegujejo za računalniški cas in prostor v pomnilniku, kjer bi radi
William Newmann * v
vgnezdili svoje potomstvo. Kot v pravi evoluciji je Čutiti selekcijski pritisk in zato vidimo vedno nove samoobnovi-tvene strategije. Ray je s Tierro lahko podrobno preučil razne ekološke fenomene, denimo tekmovalnost med gostitelji in zajedalci in celotno dinamiko spreminjajoče se populacije. Zdaj s kolegi raziskuje, kako bi avtomatsko odkritje učinkovitih samoobnavljajo-Cih se programov uporabil za kako koristno opravilo - predvsem za razvoj programov, namenjenih paralelnim računalnikom.
Christian Wissel iz Centra za ekološke raziskave v Leipzigu je proti koncu 80. let razvil preprost umeten ekološki sistem, da bi preučil mozaični cikel, značilen za nemške bukove gozdove. Pravi gozdni ekosistem je mogoCe razkosati na mozaik zaplat, na katerih steCe tale cikel: - kadar se zruši stara bukev, kakih 20 let na njenem mestu ostane vrzel; - vrzel naslednjih 50 let navadno zapolnijo breze, nato pa približno 150 let tod rastejo najrazličnejša drevesa; - potem se razširi gošCava mladih bukev, ki se v 30 letih razvijejo
v velika drevesa; - nasle-
dnjih 300 let gospodujejo stare bukve, a ko te padejo, se cikel ponovi.
Različne zaplate gozda so vsak hip v različni fazi cikla in zato je vpliv ene zaplate na drugo odločilen. Primer: novo jaso breze prej kolonizirajo, Četudi na sosednji zaplati rastejo ta drevesa. Kadar se zruši bukev, bo sončna svetloba morda močneje obsijala debla sosednjih bukev; ta drevesna vrsta visoke stopnje osončenja ne prenese in prizadeta drevesa se kmalu posušijo, tako da nastanejo še nove vrzeli. Wissel je ugotovil, da iz preprostega nabora pravil, ki veljajo za biološke interakcije in fiziologijo dreves, ne izločimo samo umetnega mozaičnega cikla, temveč lahko tudi pokažemo, kako so nihanja števila in velikosti dreves in vrzeli na večjih območjih usklajena z dogajanji na bolj krajevni stopnji.
Kljub vse večjemu številu umetnih ekoloških aplikacij, izmed katerih je Tierra Thomasa Raya najbolj znana, ni še nihče razvil splošne teorije. PaC pa so se raziskovalci lotili sistematične analize matematičnih pravil, ki veljajo za to področje. 2e prvi rezultati kažejo, da bodo ekologi morali na evolucijo gledati skozi drugačna očala.
Na Univerzi v War-
wicku sta se Jacqueline McGlade, profesorica bioloških ved, in matematik David Rand posvetila razmerju med prostorsko razširjenimi in srednje velikimi umetnimi ekološkimi okolji. Njuna iztoCnica je bila preprosta misel, da organizmi svojemu okolju vtisnejo pečat. V okviru srednje velikega okolja, kakršnega preučuje večina ekologov, to pomeni, da agresivni virus vedno zasede prostor, na katerem je bila poprej populacija šibkejšega virusa. Toda v prostorsko razširjenem umetnem ekološkem okolju je odpor proti invaziji močnejši. Šibkejši virus zna namreč tako »razparcelirati« prostor -v nekaterih delih iztrebi prvotno populacijo -, da se zaradi takšnega vzorca virulentnejši virus ne more razširiti po vsem prostoru. Najstabilnejši so zato tisti virusi, ki se znajo tako brzdati, da ne postanejo preveC virulentni, kajti tedaj najdejo »žepe«, v katerih preživijo.
Takšna »samorazvojna kritičnost« natančneje odseva vzorce in stabilnost, ki jih opažamo v pravem svetu. Ce bomo razumeli njen pomen, bomo nemara laže opravili z računalniškimi virusi. Se pomembnejša pa je možnost, da s tovrstnimi metodami izbolj-
šamo izkoriščanje naravnih bogastev. Ena izmed komercialno prednostnih nalog je preprečevanje gozdnih požarov. Prostorski vzorci, ki se razvijajo v oskrbovanem gozdu, bodo prej-kone drugačni kot v neurejenem, vendar se gozdarji za to kaj malo menijo, ko skozi gozdove . utirajo dolge, kot hodnik ravne preseke. Požari znajo biti kot virusi bolj ali manj agresivni: tisti, ki se razplamtijo v krošnjah, se hitreje širijo in naredijo veC škode kot tisti, ki napadejo podrast. Ce bi gozdni požar potemtakem tako obvladali, da bi ga priklenili ob tla, bi preprečili hudo škodo, kajti ogenj, ki tli v podrasti, ustvari mozaik vrzeli, te pa preprečijo, da bi se požar razširil na krošnje.
Umetna ekološka okolja, ponazarjajoča teorijo kompleksnosti, lepo nakazujejo, kako kritično tkejo v naravi vzorce tisti organizmi, ki v njej živijo in se razvijajo. Teorija kompleksnosti napoveduje, da zelo učinkoviti posamični organizmi nemara ne morejo zasesti ekosistema, katerega populacijo sestavljajo manj učinkoviti organizmi-Nakazuje pa tudi, kako pomembni so v razvoju tako pravih kot umetnih ekologij zgodovinski &a' gmenti. (Prev. V. N.)
ANATOMIJA / OD VESALIUSA DO SODOBNE AVTOPSIJE
Mrtvi za žive
Smrt je prešla v profesionalne roke
Marijan Erjavec
Večina se nas niti ne zaveda, da mnogih trupel po smrti ne napotijo naravnost proti pokopu, ampak jih še za kak dan ah dva zadržijo patologi, da bi opravili »končno zdravniško konzultacijo«, to je razteleševa-nje (avtopsijo), ki natančneje razjasni okoliščine in vzroke smrti. Včasih to terja preiskovalni sodnik, največkrat pa so razlogi za avtopsijo medicinski. Danes se nam zdi to samoumevno, še pred štirimi stoletji pa temu ni bilo tako.
Se v Kolumbovih Časih je medicina slepo verjela spisom nekega rimskega ranocelnika, ki je imel na skrbi gladiatorje. Razumljivo je, da ga je mikalo poznati njihov notranji telesni ustroj, vendar do trupel svojih ubitih varovancev ni imel pravice, zato je na sestavo človeka sklepal po ogledovanju razkosanih prašičev in opic. Imenoval se je Galen in njegov nauk je veljal 13 stoletij.
Sveto nedotakljivost človeškega trupla je šele v 16. stoletju prekršil flamski zdravnik Andreas Vesalius. Sele 28 let mu je bilo, ko je objavil svojo slovito zbirko lesoreznih podob raztelešenih trupel in njihove drobovine. Ker ga.je medicina in sploh vsa javnost zato silovito napadla, se je znanosti odrekel, sežgal svoje zapiske in zbežal v Španijo, kjer je postal dvomi zdravnik. Ko je tudi tam nekoč z dovoljenjem kralja samega raztelesil truplo nekega skrivnostno umrlega plemenitaša, so se razširile govorice, da je plemenito srce v telesu tedaj še utripalo. Hoteli so ga obesiti, Filip h. pa ga je pomilostil in poslal na spokorniško pot, na kateri je postal žrtev brodoloma.
Znanstvena pomlad še ni nastopila in anatomske vede so napredovale le počasi. Celo na Flamskem je usmrčene bolj ali manj javno raztelešal le modni zdravnik Nicolas Tulp. Ob tem delu ga je ovekovečil Rembrandt na sliki Anatomska lekcija. To je bilo leta 1632, v Času ko je van Leeuwenhoek izumil mikroskop.
Medicina pa je napredovala počasi. Bolj kot za trupla so se zdravniki takrat zanimali za obvladovanje epidemij in za diagnoze pri živih ljudeh. Avtopsije so se iz javnosti preselile v zasebnost zdravnikov, posebno v Angliji. Tam so namreč dobili pravico secirati, vendar le trupla obešenih zločincev. Sele v 18. stoletju so oblasti v Amsterdamu dovolile raztelesiti letno še po štiri trupla revežev, ki so umrli po bolnišnicah, svojci pa niso zmogli poravnati računov zanje.
V Angliji so se za trupla zaCele postopoma zanimati medicinske šole in zdravniška društva. Kljub takrat znani marljivosti rabljev je trupel vedno bolj primanjkovalo. Rablje so posamezniki zaceli podkupovati; plačevali so celo že za sveže obsojene. Se najlaže je bilo krasti trupla siromakov iz krst, namenjenih na občinska pokopališča. S tolpami izvedencev za »vstajenja mrtvih« je sodeloval celo znameniti zdravnik John Hunter, ki mu je posvečen oddelek muzeja Kraljevega društva kirurgov v Londonu. V njem še danes visi okostje irskega cirkuškega velikana, ki ga je leta 1783 Hunter izpred nosu svojih
kolegov s 500 funti preplačal pogrebnemu mojstru.
Zaradi takšnih in podobnih škandalov se je javnost zgražala in leta 1832 so takratni »zeleni« zažgali novi anatomski inštitut v Aberdeenu. Vsemu navkljub pa so trupla siromakov, pomrlih v bolnišnicah, še vedno pokopavali le navidezno, v resnici pa so pokradena koncavala na secir-nih mizah anatomov. Dogajale so se še hujše reci. Leta 1892 so v Edinburghu odkrili nekega Burkeja, ki je zvabljal popotne ženske, jih opijal in moril, njihova trupla - vsega jih je bilo 16 - pa prodajal eminentnemu kirurgu Robertu Knoxu. Porota je Konxa oprostila, Burkeja pa so obesili in po sodnikovem ukazu javno raztelesili. Temu dejanju je prvi dan prisostvovalo 2000 študentov, drugega dne pa tudi 30.000 radovednih meščanov.
Škandali so dvigali prah okoli anatomskih ved tudi v britanskem parlametnu, vendar je trajalo še 10 let, da je bil sprejet zakon, ki je namesto pokopa dovoljeval seciranje vseh revežev, ki so pomrli po bolnišnicah. Te so se tako znebile stroškov pokopa, zdravniki pa so dobili svoja trupla za študij. Oce vseh teh premi-kott je bil prosvetljeni filozof Jeremy Bentham in njegova smrt je bila nekakšna krona teh dogajanj. Njegova zadnja volja je bila, da raztelesijo tudi njega in ga preparirajo v avtoikono, skelet v spomin prihodnjim rodovom. Stekleni očesi,je v ta namen hranil celih 20 let. Zamislil si je velike galerije avtoikon slovitih, pa
tudi proslulih ljudi, ki bi bile na ogled javnosti. Njegove zamisli o avtoikonah se niso prijele in Cas je pobral tudi njegovo lastno.
Kot smo že rekli, je za današnje patologe avtopsija zadnja medicinska konzultacija. Njen pomen se v stoletjih ni spremenil, paC pa le njene metode. SpriCo slikovitih modemih diagnostičnih postopkov anatomski del avtopsij ne nudi nikakršnih presenečenj veC in njihova teža se je premaknila na mikroskopski študij vzorcev bolnih tkiv. Pravica - in celo dolžnost avtopsije je navadno določena v zakonih posameznih dežel. Pri nas na primer je obvezna pri vsakomer, ki umre v bolnišnici, z nekaterimi izjemami seveda. Povsod jo morajo opraviti, kadar to zahteva preiskovalni sodnik.
Spremenilo pa se je tudi umiranje samo. Svoje Čase se je umirajoči na ta dogodek pripravil ter odšel na drugi svet spravljen s tostranskim, doma, ob svojih najdražjih, ki naj bi se ga spominjah v opomin in poduk. Sodobno umiranje se je preselilo med brezosebne stene dokaj Čistih bolniških sob in v zmedo zapletenifi aparatur. Smrt je prešla v poklicne roke, ki med drugim prežijo tudi na redke priložnosti s smrtno poškodovanimi možgani in povsem »zdravim truplom«, ki lahko postane dragocen vir nadomestnih organov. Ti so, seveda ob kopici izpolnjenih drugih pogojev, iskani za ohranjanje drugih življenj in treba jih je skrbno ločiti od preostalih »posmrtnih ostankov«, ki bodo po krajšem obisku v krematoriju končali pod goro cvetja in v spremstvu neutolažljivih svojcev.
Tk t ekdanji predse-|\l dnik slovenske-X N ga parlamenta France BuCar je nedavno izjavil, da so bile informacije, ki jih je dobival od Visa, po vsebini pödobne slabim Časopisnim člankom. Slovenski varnos-tno-obvešCevalni sistem je svojo obveščevalno (informativno) komponento spremenil v spektakel, ki postane zanimiv, ko zaCne njegova vsebina curljati skozi medije v javnost. Obveščevalna vsebina je sama po sebi nekoristna (BuCar). Njena funkcija je zgolj spektakel (v Cašu afer).
Spektakel, funkcijo slovenskega varnostno-obveSCevalnega sistema definira nekaj »udbovskih« sindromov. Njihov nastanek izvira Se iz Časa nastanka SDV. Občasno se pojavljajo pri menjavi oblasti: v prejšnji Jugoslaviji, v obdobju slovenske pomladi, pred zadnjimi volitvami in v Času sestopa demokratov. Gre za sindrome tajnih zarot, komunističnih prevratov, vračanja prejšnjega sistema, pokvarjenosti posameznika... Omeniti pa velja tudi sindrome nedovoljenega prisluškovanja, agenta udbe, tajnih dosjejev in tajnih služb (-Kos, vzporedni Vis, stara udba...). Izrazi pridejo prav za stigmatiziranje političnih na-
Vis kot
spektakel
Boštjan Horvat
sprotnikov v kritičnih političnih trenutkih.
Sindrom agenta udbe smo spoznali v znamenitem televizijskem ZarišCu (Brejc -Kozinc). Paradoks, ki spremlja omenjene situacije, je v tem, da je delal Vis izključno z agenti SDV (nekdanja udba). Po prevzemu oblasti je notranji minister zamenjal nekaj Sefov SDV, takoj nato pa prestrašene operativce napodil delat. Vso politično policijo je razporedil v različne (novo nastale) hibridne oddelke, kjer so se morali zaCeti ukvarjati s strokovnimi deli. V kritičnih trenutkih za slovensko samostojnost (plebiscit, zasedba Štaba TO in obdobje vojaških spopadov) pa je zahteval angažiranje kompletne udbovske mreže. Strokovnost ni
FICIN ICA
bila veC pomembna. Tako je pridobil praktično vso udbovsko mrežo. Brejcev očitek Kozincu postane paradoksalen: Brejc, naslednik SDV (udbe) - očita nekomu udbovsko preteklost! Sindrom agenta udbe je paradoksalen, ko ga izreCe udba sama!
Sindrom nedovoljenega prisluškovanja se je pojavil že v predvolilni aferi z Visom. Ze takrat smo ugotovili, da je absurdnost prisluškovanja v Sloveniji v navidez pravnem pokritju z odločbo sodišča. V zadnji aferi ga lahko zasledimo v prisluškovanju Petru Riglu, koordinatorju predvolilne kampanje LDS in Janeza Drnovška.
Nekakšna »sovražna dejavnost« Petra Rigla se je pojavila prav v Času predvolilne kampanje! Vis preprosto reCe, da je nekdo mogoCe agent neke tuje obveščevalne službe ali kaj podobnega. Kakšne možnosti pa ima sodnik, da te domneve preveri?
Generiranje obveščevalnih afer bo trajalo tako dolgo, dokler služba, kakršna je Vis, ne bo odpravljena. Vseeno je, kako se takšna služba imenuje. Prisluškovanje, proizvodnja agenturne mreže in podobni sindromi bodo izginili, ko bo zakon prepovedal njihovo uporabo v Sloveniji. Takšni ukrepi so lahko dovoljeni zgolj v ka-
zenskem postopku. Zato je treba preprosto odpraviti Vis in še kakšno podobno službo. Sele potem je mogoCe graditi nov varnostno-obvešCevalni sistem, ki ne bo obremenjen z metodami, ki obstajajo samo zaradi možnosti njihove zlorabe v politične namene.
Obstoj takšnega aparata je za Slovenijo sramota. Argumenti, da je Slovenija preplavljena z mafijo, tujimi obveščevalnimi službami in trgovci z orožjem, ne zaležejo: v triletnem obdobju demokracije še ni bilo sojenja zaradi teh dejavnosti. Torej so takšne službe neučinkovite in predvsem nepotrebne!
Slovenska varnos-tno-obvešCevalna stroka se ne zaveda agonije, v kateri se je znašla. V Času med eno in dru-
go afero producira nezanimive (BuCar) informacije, ki dobijo svojo vrednost v boju za politično oblast.' Zavest, da živimo v svetu, ki zahteva gospodarski in siceršnji družbeni razvoj, daje novo možnost tudi temu sistemu. Obveščevalna podpora je potrebna predvsem slovenskemu gospodarstvu in ne veC političnim strankam v boju za oblast. Delne rešitve na tem področju bodo ustvarjale nove afere, ki nas v razvitem svetu le kompromitirajo.
Vis kot oblika spektakelske funkcije bo živel, dokler ne bo opustil tajnih metod in dokler ne do dobil drugačne vsebine. V svojem bistvu je neučinkovit in nezanimiv. Obstajal bo, dokler ga ne bo povozil Cas.
_______KOLO ZGODOVINE_____
Stojte,
izstopiti hočem!
Gojko Marinkovič
■y s-ot prejšnji leti Hrvaška tudi letos IS ne bo praznovala dneva zmage JL V. nad fašizmom, niti ne bo proslavila 8. maja, dneva, ko je bil osvobojen Zagreb, a tudi ne mnogih drugih datumov, spominjajočih na čase, ko je bila ta dežela po dolgem Času na strani zmagovalcev.
Ni veC ne Trga žrtev fašizma, ne Ulice 8. maja, ne KonCarove, ne Kraševe. V zadnjih treh letih je bilo uničeno več kot dva tisoč pomnikov, povezanih z NOB, opravljeno je bilo takšno revolucionira-nje zgodovine in sedanjosti, da predstavniki Hrvaške Ciste stranke pmva meni nič, tebi nič izjavijo, da Istre niso osvobodili partizani, temveč nihče drug kot Paveličevi ustaSi. Med ustvarjanjem nekakšne lastne nove demokracije so hrvaški glavarji in bojevniki rdečo zvezdo razglasili za nič več in nič manj kot simbol vraga, medtem ko sistem, ki je bil v teh krajih petdeset let na oblasti, kratko malo imenujejo obdobje mraka in enoumja. Ne slavimo več niti dneva vstaje, za katerega so nekdaj povsem neopravičeno in lažno, po načelu dogovorne zgodovine določili 27. julij, da bi tudi tako ohranili pri življenju tezo o tem, kako pozno so Hrvati prijeli za orožje. Za državni praznik, imenovan dan odpora proti fašizmu, so razglasili 22. junij, datum ustanovitve prvega (siskega) partizanskega odreda na*ozemlju nekdanje Jugoslavije. A koliko ta praznik velja, pove tale dogodek: poveljnik Osijeka polkovnik Glavaš je lani na državni praznik sporočil, da bo vsakdo, ki ne bo prišel v službo, dobil odpoved, kajti jaz, Glavaš, vaš gospodar, ne priznavam nikakršnega antifašizma, vse to so namreč komunardske ukane.
O vsem tem pripovedujem, ker skušam samemu sebi pojasniti to in ono. Nikakor mi ne gre glavo, zakaj zmago nad fašizmom in nacizmom slavi ves svobodoumni svet, tisti, na katerega se »Ljiepa naša« tako lahkotno sklicuje.
Glejte, povabili so me v italijansko mestece Pesaro, ki leži med Riminijem in Ancono, da bi 25. aprila, ko se spominjajo 48. obletnice osvoboditve Italije, sodeloval v javni razpravi na temo Vojna v nekdanji Jugoslaviji in nova svetovna ureditev. Gospod sindaco (župan) Oriano Giovanelli, sicer član Ochettove Stranke demokratske levice (nekdanji komunisti), ki je na oblasti skoraj v vsem tem kraju mirnih in pridnih ljudi, je tako hotel someščanom pomagati, da bi zvedeli kaj več o tem, kar se dogaja pri njihovih sosedih in da bi se zavedeli, kakšen božji blagor je živeti brez vojne in strahu. Med občinstvom v mestni hiši so bili tako mladi gimnazijci in študenti kot zreli ljudje, vse do tistih, ki so se nekdaj kot partizani borili v svojem kraju, a tudi v Titovih enotah. Enega izmed njih je hudo prizadelo, ko je zvedel, da je umrl njegov komandant Peko Dapče-vič. Ne bi mogli reči, da so ti meščani, ki ta hip skrbijo za kakih petdeset družin bosanskih beguncev, razumeli, kaj se je zgodilo in kaj se dogaja v njihovi nekdanji sosednji državi, a zdaj sosednjih državah, vendar jim dobronamernosti ni manjkalo. Sicer pa koliko naših ljudi razume, kaj se dogaja z nami? Koliko jih ve, kaj bo z nami? Tam sem torej, petdeset kilometrov od oporišča v Riminiju, od koder vzletavajo letala na akcijo Svobodno nebo, v državi, ki je bila nekdaj okupator moje domovine, proslavil dan osvoboditve, če ga že ne bom mogel pmznovati v svoji neodvisni in suvereni Hrvaški, državi, ki je premagala taisto Italijo, a od enajstih korpusov, kolikor jih je imela NOVJ, jih je dala kar pet.
Kolo zgodovine se obrača, toda glej, včasih se zgodi, da se zainrti tudi v napačno smer, pa tedaj poraženci pmznu-jejo svobodo, a nekdanji zmagovalci bi radi po vsej sili med poražence. Človeku se zvrti v glavi, ima ga, da bi zavpil: ' Stojte, izstopiti hočem, na napačni vlak sem sedel! O, kje je zasilna zavora?!
PRAVNA DRŽAVA - PRISLUŠKOVANJE PO AMERIŠKO (1)
Zasebnost telefonske govorilnice
Zmotno je prepričanje, po katerem policije in varnostne službe na Zahodu, glede na bogato demokratično tradicijo svojih držav, z nečednim prisluškovanjem nimajo nič opraviti. Resnici na ljubo je prisluškovanje postalo skorajda nepogrešljiva preiskovalna tehnika, brez katere si sploh ni veC mogoCe predstavljati uspešnega boja z organiziranim kri-nhnalom.
Bistvena razlika, ki našo prisluškovalno afero na koncu koncev loCi od podobnih afer na primer v Franciji ali ZDA, ni v tem, da pri nas prisluškujejo, v ZDA pa ne, ampak v tem, da imajo taki ali drugačni prisluškovalni haski (kar je po logiki stvari vsako neupravičeno prisluškovanje, ki ni ostalo skrito očem javnosti) doloCen epilog, ker se natančno ve kdaj, kako, komu in kdo lahko prisluškuje in kaj doleti tistega, ki se teh pravil ne drži.
Presoja in ocena slovenske prisluškovalne afere ne more biti popolna, ce ne vemo, kateri so tisti pravni kriteriji, po katerih se sploh presoja (ne) dopustnost prisluškovanja. Da pa bi imela razprava o t. i. elektronskem prisluškovanju v Sloveniji kakršnokoli strokovno težo, ni mogoCe mimo ugotovitev ameriške pravne doktrine na tem področju. Razlog za to je preprosto dejstvo, da ameriško pravo zaradi svoje kazuisticne narave najpopolneje odraža možne zaplete v zvezi s prisluškovanjem.
Prisluškovanje je, tako kot na primer hišna preiskava, v državah z razvito pravno doktrino kot so ZDA, mogoče samo, Ce so izpolnjeni določeni pogoji - predvsem je to od sodišča odobreni nalog za prisluškovanje. Ta mora temeljiti na določeni stopnji verjetnosti, imenovani »probable cause« (pojem se vsebinsko delno prekriva z utemeljenim sumom iz našega kazenskega postopka, vendar pomeni tudi nekaj veC kot samo utemeljen simi), da bodo prek komunikacijskih sredstev, ki jim policija • želi prisluškovati, posredovani določeni podatki, pomembni v zvezi s storitvijo natančno določenega in konkretnega kaznivega dejanja.
Globlji razlog, ki stoji za precej ostro postavljenimi kriteriji zakonitosti preiskave in prisluškovanja v ZDA, je varovanje zasebnosti. Kot pojem, ki je deležen posebnega ustavnopravnega varstva, je pojem zasebnosti tudi v ZDA relativna novost. Posredno je bila kot ustavna kategorija obravna-, vana šele v primeru Griswold iz leta 1965 (381 U.S. 479/1965), ki se sicer nanaša na vprašanje dovoljenosti uporabe kontracepcijskih sredstev in tako, vsaj na prvi pogled, nima nikakršne zveze niti z zasebnostjo, kaj šele s prisluškovanjem. V resnici pa je ta, malce nenavaden primer, v katerem je ameriško vrhovno sodišče odločilo, da je uporaba kontracepcijskih sredstev povsem intimna in
zasebna stvar poročenih in neporočenih ameriških parov, odprl povsem nove vidike ustavnopravne presoje določenih primerov.
S tem ko je vrhovno sodišče zasebnosti dalo položaj ustavne pravice, je med drugim odprlo pot tudi svoji odločitvi v znamenitem prisluškovalnem primeru Katz v. U. S. (389 U. S. 347/1967). Sodniki so se strinjali, da je nepooblaščeno prisluškovanje protipravna preiskava, Čeprav se nanaša zgolj na nematerialni (neotipljiv) telefonski razgovor (v nasprotju z »materialnostjo« predmetov, ki jih policija najde pri običajnih preiskavah) in ne glede na to, da ni prišlo do rizičnega motenja posesti prisluškovanca, ker Četrti amandma k ameriški ustavi (»The right of the people to be secure in their persons, houses, papers, and effects, aga-inst unreasonable sear-ches and seizures, shall not be violated, and no warrants shall issue, but upon probable cause, supported by oath or af-firmation, and particu-larly deseribing the place to be searched, and the persons or things to be seized.« IV. amandma k ameriški ustavi), glede na svojo novo ustavnopravno razlago, ni bil veC namenjen varovanju prostorov, ampak oseb v teh prostorih, tudi kljuCno vprašanje tega primera ni bilo, ali je telefonska govorilnica, na katero so policijski agenti namestili prisluškovalno napravo, »ustavno varovano
Mitja Jelenič
področje«. Ustavno varstvo je namreč namenjeno osebi, ki se utemeljeno zanaša na zasebnost določenega prostora, bo-
disi da je to njegovo stanovanje, pisarna, avtomobil ali pa telefonska govorilnica. Ni pa odločitev v Katzu prisluško-
vanja postavila zunaj zakona in tega namena vrhovno sodišče niti takrat hiti pozneje ni imelo. Vrhovni sodniki so v svoji
odločbi celo izrecno nakazali, da bi sodno pooblastilo, ki bi temeljilo na primerni utemeljitvi policije glede potrebnosti prisluškovanja, predvsem v primerih državne varnosti lahko pomenilo povsem drugačno odločitev v kakšnem podobnem primeru, kot je bil Katz.
Leta 1968 je ameriški kongres, verjetno tudi pod vplivom zgoraj omenjenega stališča sodnikov vrhovnega sodišča glede načelne sprejemljivosti prisluškovanja, sprejel t. i. Omnibus Crime Control and Safe Street Act (v nadaljevanju Omnibus Act), ki v tretjem poglavju predvi-devaaa izdajanje sodnih nalogov za prisluškovanje (o Čemer veC v nadaljevanju).
Vrhovno sodišče ZDA doslej še ni presojalo ustavnosti določb Omnibus Act, ki se nanašajo na prisluškovanje. Deloma tudi zato, ker so avtorji Omnibus Act v določbah, ki se nanašajo na prisluškovanje, odpraviti tiste glavne pomanjkljivosti, zaradi katerih je leto dni pred sprejemom omenjenega zakona vrhovno sodišče v primeru Berger v N. Y. (388 U. S. 41/1967) ocenilo kot neustaven podoben zakon države New York. Odločitev sodišCa je bila za pisce Omnibus Acta namreč opozorilo, da vrhovno sodišCe, Čeprav načeloma ne nasprotuje prisluškovanju, kljub temu ne bo trpelo preširokih in nejasnih prisluškovalnih pooblastil za policijo.
Newyorški prisluškovalni zakon se je izkazal za ustavno nesprejemljivega zaradi štirih ustavnopravnih pomanjkljivosti: 1. pri opredeljevanju formalnih pogojev za izdajo naloga za prisluškovanje zakon ni zahteval niti utemeljenosti suma niti specifičnosti opisa informacij, ki bi jih policija želela elektronsko prestrezati; 2. zakon je dovoljeval neprimerno dolg poseg v zasebnost - s prvim nalogom je bilo prisluškovanje lahko odobreno za Cas dveh mesecev z možnostjo podaljšanja za nadaljnja dva meseca; 3. zakon policiji ni nalagal, da preneha s prisluškovanjem takoj, ko je namen, za katerega je bilo prisluškovanje odobreno, uresničen; in 4. zakon ni predvidel obveznosti, da policija o prisluškovanju obvesti osebo, ki naj bi ji bilo prisluškovano oziroma, kar je pri prisluškovanju bolj smiselno, ni zahteval od policije, da poda razloge za to, da prisluškuje naskrivaj.
Preden se posvetimo vprašanju, kako se je tem pomanjkljivostim newyorskega zakona izognil Omnibus Act, si na kratko oglejmo še nekatere bistvene določbe slednjega.
Omnibus Act pooblašča javnega tožilca, da od sodišCa zahteva nalog za prisluškovanje z namenom, pridobiti dokaze za določena, v zakonu našteta kazniva dejanja, za pregon katerih so pooblaščene zvezne oblasti (FBI). Sem
sodijo kazniva dejanja, ki se nanašajo na vohunstvo in izdajo državne skrivnosti, trgovanje z mamili, igre na sreCo, goljufije v stečajnem postopku, javne uslužbence in sindikate. Omogoča pa tudi prisluškovanje za določena težja kazniva dejanja po kazenskih zakonih posameznih zveznih držav, Ce njihova zakonodaja prisluškovanje dovoljuje.
Vsako prisluškovanje, ki ni v skladu z določbami tega zakona, je kaznivo. Tako dejanje preganja zvezna policija (-FBI) in se kaznuje s petletno zaporno kaznijo ali denarno kaznijo v višini 10.000 dolarjev. Obenem pa se, kar je s stališča kazenskega procesa najpomebneje, dokazi, ki so pridobljeni s takim prisluškovanjem, ne morejo uporabiti v kazenskem postopku zoper prisluškovano osebo.
Naštete omejitve ne veljajo za ustavna pooblastila predsednika ZDA, da zavaruje državo zoper zunanje grožnje in nevarnosti. To pomeni, da lahko predsednik, ne oziraje se na določbe Omnibus Acta, odredi prisluškovanje, Ce presodi, da je to zaradi koristi države potrebno. Edino omejitev predsedniku je vrhovno sodišCe postavilo v primeru U. S. v U. S. District Court (407 U. S. 297/1972), kjer je odločilo, da zakon predsednika ZDA ne pooblašča za prisluškovanje v notranjih državnovarnostnih primerih.
(Se nadaljuje)
TEČAJI
Četrtek, 6. maja 1993
						
5. maj 1993						
	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečai za 1 ATS)		Italijanska lira (tečai za 100ITL)	
menialnica	nakupni	prodajni	nakupni	prodaini	nakupni	prodajni
A Banka	69,00	70,00	9,70	9,88	7,30	7,42
AMTK Plus	68,90	69,45	9,65	9,75	7,20	7,45
Atelje 92 Idrija	68,70	69,40	9,50	9,80	7,30	7,40
Avtohiša*	68,80	69,10	9,60	9,80	7,20	7,40
Ažur Grosuplje	68,80	69,50	9,60	9,85	7,20	7,50
Banka Vipa	68,70	69,12	9,66	9,74	7,30	7,37
Bela vrtnica	69,00	69,60	9,70	9,90	7,30	7,50
Bobr Trzin in Fužine	68,70	69,30	9,65	9,90	7,20	7,50
BTC Terminal Sežana	68,80	69,50	9,65	9,80	7,20	7,37
BTC d.d. Ljubljana*	68,40	69,40	9,60	9,80	7,15	7,45
Burin Moste	68,90	69,40	9,55	9,85	7,20	7,45
Burin Center	69,10	69,30	9,65	9,80	7,20	7,40
Come 2 us	69,00	69,70	9,70	9,90	7,20	7,50
Dom Kaffe	69,00	69,40	9,78	9,87	7,35	7,50
Dom na trgu	68,95	69,39	9,75	9,85	7,30	7,39
Emona Globtour*	68,10	69,50	9,67	9,87	7,19	7,43
Eros Ljubljana	69,00	69,40	9,75	9,80	7,20	7,40
Eros Kranj	69,15	69,45	9,77	9,95	7,20	7,45
Eurotours International*	68,60	69,60	9,60	9,80	7,30	7,45
Feniks Koper*	68,50	69,45	9,60	9,85	7,28	7,45
Feniks Markovec Koper*	68,40	69,45	9,60	9,85	7,29	7,45
Feniks Portorož*	68,45	69,45	9,65	9,85	7,28	7,45
Fiba Koper	68,62	69,18	9,58	9,78	7,30	7,42
Firadas	68,70	69,40	9,60	9,80	7,18	7,37
Galileo Kozina	68,90	69,30	* 9,60	9,70	7,32	7,45
Golfturist Domžale	68,80	69,25	■ 9,50	9,85	7,10	7,50
Hida*	69,15	69,30	9,77	9,73	7,36	7,41
Hipotekama banka Koper	68,30	69,30	9,52	9,80	7,25	7,70
Hram Rožice Mengeš	69,25	69,45	9,75	9,80	7,31	7,40
Hranilno kreditna služba	68,90	69,50	9,64	9,80.	7,25	7,55
Idila Sečovlje	68,70	69,30	9,68	9,90	7,25	•7,45
llirika Ilirska Bistrica	68,65	69,24	9,56	9,77	7,22	7,40
Ulrika Slovenj Gradec	68,82	69,49	9,69	9,79	7,20	7,40
llirika Postojna	68,62	69,18	9,64	9,77	7,26	7,40
llirika Sežana	69,00	69,24	9,68	9,78	7,30	7,40
Klub Slovenijales	69,00	69,50	9,70	9,90	7,30	7,50
Komercialna banka Triglav d.d	68,54	69,36	9,63	9,81	7,22	7,44
Kompas Hertz Celje*	68,80	69,30	9,70	9,90	7,20	7,50
Kompas Hertz Velenje*	68,80	69,30	9,70	9,90	7,20	7,50
Kompas Hertz Idrija*	68,80	69,30	9,70	9,90	7,20	7,50
Kompas Hertz Tolmin*	68,80	69,30	9,70	9,90	7,20	7,50
Kompas Hertz Novo Mesto*	68,80	69,30	9,70	9,90	7,20	7,50
Kompas Hertz‘Krško*	68,80	69,30	9,70	9,90	7,20	7,50
Kompas Hertz Bled*	68,80	69,30	9,70	9,90	7,20	7,50
Kompas Fintrade	68,30	69,39	9,65	9,79	7,25	7,45
Kompas Holidays	69,10	69,40	9,75	9,85	7,30	7,50
Libertas Koper*	68,75	69,25	9,66	9,79	7,30	7,45
Ljubljanska banka d.d.	68,10	69,80	9,62	9,82	7,19	7,48
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje	68,00	69,40	9,66	9,86	7,00	7,44
LB Dolenjska banka NM	68,30	69,30	9,60	9,85	7,30	7,50
LB Komercialna banko NG*	67,15	69,40	9,45	9,87	6,75	7,41
LB Kreditna banka MB d.d.*	68,20	69,55	9,65	9,87	7,00	7,44
LB Splošna banka Celje	68,30	69,40	9,50	9,87	7,15	7,43
LB Splošna banka Koper*	68,35	69,85	9,36	9,78	6,98	7,47
MA - Vir	68,90	69,40	9,65	9,85	7,25	7,50
Madai Nova Gorica*	68,90	69,45	9,65	9,75	7,35	7,43
Madai Šempeter*	68,90	69,45	9,65	9,75	7,35	7,43
Media*	69,10	69,50	9,75	9,85	7,30	7,45
Niprom 1*	69,10	69,50	9,72	9,82	7,25	7,50
Niprom II*	69,10	69,50	9,72	9,82	7,25	7,50
Otok Bled	69,00	69,48	9,69	9,81	7,17	7,38
Optimizem Lož*	68,50	69,50	9,65	9,85	7,23	7,45
Optimizem Postojna*	68,55	69,10	9,59	9,75	7,25	7,40
Petrol*	69,10	69,30	9,75	9,85	7,35	7,45
Pigal Solkan*	68,70	69,30	9,70	9,82	7,33	7,43
Pigal Kobarid*	68,70	69,30	9,70	9,82	7,33	7,43
Pigal Obutek*	68,70	69,30	9,70	9,82	7,33	7,43
Pigal Diskont*	68,70	69,30	9,70	9,82	7,33	7,43
Poštna banka Slovenije*	68,33	69,35	9,45	9,80	6,84	7,35
Probanka Maribor	69,00	70,00	9,70	9,85	7,05	7,40
Publikum Ljubljana	69,10	69,22	9,71	9,82	7,30	7,35
Publikum Celje	68,95	69,29	9,70	9,80	7,12	7,35
Publikum Dobova	68,85	69,40	9,61	9,81	7,05	7,40
Publikum Kostanjevica	68,85	69,40	9,61	9,81	7,05	7,40
Publikum Krško	68,85	69,40	9,61	9,81	7,05	7,40
Publikum Maribor	69,00	69,35	9,73	9,79	7,15	7,35
Publikum Metlika	68,60	69,10	9,60	9,79	7,15	7,35
Publikum Mozirje	68,80	69,35	9,65	9,84	7,00	7,39
Publikum Novo Mesto	68,60	69,10	9,60	9,75	7,15	7,35
Publikum Piran	68,70	69,34	9,65	9,76	7,23	7,44
Publikum Tolmin	68,85	69,13	9,71	9,83	7,33	7,49
Publikum Sevnica	68,90	69,35	9,70	9,87	6,90	7,25
Publikum Šentilj	68,80	69,35	9,70	9,82	7,15	7,35
Publikum Šentjur pri Celju	68,90	69,25	9,70	9,81	7,12	7,39
Publikum Trebnje	68,30	69,00	9,60	9,75	6,90	7,25
Publikum Zagorje	68,80	69,35	9,68	9,84	7,20	7,42
Publikum Žalec	68,95	69,29	9,70	9,78	7,10	7,35
Roja	68,80	69,30	9,60	9,75	7,27	7,38
Shalaby Koper	68,62	69,20	9,56	9,78	7,30	7,42
Sit - on	68,80	69,30	9,60	9,80	7,20	7,50
SKB d.d. Ljubljana* **	68,60	68,80	9,75	9,77	7,30	7,45-
Slovenijaturist Ljubljana	69,10	69,40	9,76	9,85	7,35	7,45
Slovenijaturist Jesenice	68,85	69,60	9,70	9,82	7,30	7,42
Slovenijaturist žel. p. Ljubljana*	69,15	69,40	'9,75	9,90	7,20	7,45
Slovenijaturist žel. p. Maribor*	■69,00	69,80	9,70	9,81	6,80	7,20
Slovenska investicijska banka*	68,80	69,40	9,55	9,80	7,18	7,40
Sonce	69,00	69,30	9,70	9,86	7,35	7,45
SZKB d.d. Ljubljana	68,90	69,50	9,64	9,80	7,25	7,55
Tartarus Postojna	68,38	69,22	9,52	9,76	7,11	7,38
Tentours Domžale	69,00	69,50	9,60	9,85	7,20	7,50
Tori*	68,95	69,30	9,60	9,85	7,16	7,45
Tourist Service Portorož	67,65	69,45	9,32	9,82	6,95	7,35
Upimo	69,20	69,25	9,70	9,80	7,35	7,44
Tečaj velja danes:' Zaračunavaj	o provizijo	:" Menj	alnice nisc	> poslale p	odatkov: -	-
ivi/vi.r\jic:/s. n11>/s,
Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI
I)t~lov'iii eas: 7.00 do lO.OO Tel.: 061/126-111, 127-273
											
Tečajna lista št. 86 z dne 5. maja 1993 — Tečaji veljajo od 6.5.1993 od 00.00 ure dalje											
							ZA DEVIZE					
država		šifra	valuta		enota	nakupni		srednji		prodajni	
Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hn/aška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska Skupnost Španija Opomba: Tečaj hrvaškega c na valuta plačilno sredstvo.		036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 linarja s«	avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka drahma funt lira hrv. dinar jen gulden krona escudo krona frank funt Sterling dolar ECU peseta ) uporablja za izkaze		1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 ioo 100 100 100 100 1 1 1 100 >vanje rezultr	73,3523 947,0311 324,0264 82,1724 1734,0474 1941,8933 1977,5335 6661,7265 7,1880 95,1961 5931,2682 1574,4991 71,9466 1434,9358 7422,4956 164,7445 104,8223 130,2501 90,9326 Irtov iz poslovanja		73,5730 949,8807 •> 325,0014 82,4197 1739,2652 1947,7365 1983,4840 6681,7718 49,1845 162,9016 7,2096 5,3000 95,4825 5949,1155 .1579,2368 72,1631 1439,2536 7444,8301 165,2402 105,1377 130,6420 91,2062 z Republiko Hrvaši		73,7937 952,7303 325,9764 82,6670 1744,4830 1953,5797 1989,4345 6701,8171 49,3321 163,3903 7,2313 95,7689 5966,9628 1583,9745 72,3796 1443,5714 7467,1646 165,7359 105,4531 131,0339 91,4798 <o, kjer je omenje-	
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 6. MAJA 1993											
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)				•	tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)					
		(A) tolarski del		(B) devizni	skupaj del		APOEN	(A) tolarski del		(B) devizni del		skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993:						1,000,000	639,903		663,264		1,303,167
35		127,9805%		132,6529%	130,3167%	100,000	63,990		66,326		130,317
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993:						1,300,000	634,146		649,614		1,283,760
152		97,6609%		99,9106%	98,7507%	130,000	63,415		64,961		128,376
1		i											
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
5. MAJ 1993	v SIT za 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Fiba Koper	5,00	6,90
Hida* *	4,50	6,50
Idila Sečovlje	4,50	5,50
llirika Postojna	4,50	6,90
Libertas Koper*	5,00	6,90
MA Vir	5,00	7,00
Niprom 1 in II*	5,00	6,50
Slovenijaturist žel. p. Lj.*	5,20	7,00
Sonce	5,00	7,00
Tentours Domžale	5,00	9,00
Tori	5,00	8,00
Tečaj velja danes:*		
		
5. MAJ 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1440,00	1490,00
nemška marka	920,00	942,00
francoski frank	271,50	280,00
holandski gulden	814,00	840,00
belgijski frank	44,50	46,00
funt Sterling	2260,00	2320,00
irski Sterling	2200,00	2300,00
danska krona	237,00	246,00
grška drahma	6,50	7,20
kanadski dolar	1127,00	1165,00
japonski jen	12,90	13,70
švicarski frank	1020,00	1045,00
avstrijski šiling	130,00	134,00
norveška krona	215,00	224,00
švedska krona	196,00	204,00
portugalski escudo	« 9,80	10,30
španska pezeta	12,30	13,00
avstralski dolar	1004,00	1040,00
madžarski florint	10,00	15,00
slovenski tolar	13,20	14,00
hrvaški dinar	0,50	0,80
		
5. MAJ 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajnii
ameriški dolar	10,8500	11,3500
kanadski dolar	8,5000	8,9000
funt Sterling	17,1000	17,9000
švicarski frank	767,5000	797,5000
belgijski frank	33,6500	34,9500
francoski frank	205,0000	213,0000
holandski gulden	613,5000	637,5000
nemška marka	689,5000	715,5000
italijanska lira	0,7400	0,7800
danska krona	179,5000	186,5000
norveška krona	163,0000	170,0000
švedska krona	148,5000	155,5000
finska marka	200,5000	210,5000
portugalski escudo	7,5000 ■	7,9000
španska peseta	9,4500	9,9500
japonski jen	9,8000	10,2000
slovenski tolar	9,8000	10,6000
hrvaški dinar	0,0400	0,0700
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu.		
		
5. MAJ 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1435,00	1480,00
nemška marka	918,00	938,00
francoski frank	271,00	283,00
holandski gulden	812,00	832,00
belgijski frank	44,30	46,00
funt Sterling	2250,00	2300,00
irski Sterling	2220,00	2270,00
danska krona	237,00	247,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1125,00	1165,00
švicarski frank	1015,00	1035,00
avstrijski šiling	130,00	134,00
slovenski tolar	13,00	13,80
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od ö.maja 1993 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	šiling frank marka lira funt dolar > okvirni. Pri tečaje na	100 100 100 100 1 1 ikonkre trgu de	982,0413 2050,6398 6908,0000 7,4537 170,8348 108,6974 itnih poslih je mo; iviz oz, poseben c	986,3061 2059,5453 6938,0000 7,4861 171,5767 109,1694 >no odstopanje Jogovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni. Pri konkretnih pos	DEM DEM ih ie možn	69,00 69,05 o odstopanie	69,36 69,45 i
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne ö.maja 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan, P določi v sporazumu. " Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM DEM DEM DEM (F so dolo niči Banke lije poveč >ljajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e.	69,10 69,05 68,98 69,05 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati <ladu s teks	69,45 69,40 69,33 69,40 agi srednjih i drugih va-zimanjSano in prodajo oih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
5. MAJ 1993	v LIRAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	_	1458,840		•
ECU	—	1811,590	—
nemška marka	—	926,660	—
francoski frank	—	275,070	—
funt Sterling	—	2291,840	— .
holandski gulden	—	825,000	—
belgijski frank	—	45,070	—
španska pezeta	—	12,649	—
danska krona	—	241,210	—
irski funt	—	2258,580	—
grška drahma	—	6,816	—
portugalski escudo	—	9,997	—
kanadski dolar	—	1143,740	
japonski jen	—	13,262	—
švicarski frank	—	1032,810	—
avstrijski šiling	—	131.740	—
norveška krona	—	219,050	—
švedska krona	—	200)030	—
finska marka	—	270;410	—
avstralski dolar	—	1019,000	
			
4. MAJ 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	HHHi	1,574	HiHHHi
francoski frank	-	29,680	-
nizozemski gulden	-	89,040	-
belgijski frank	-	4,864	-
španska peseta	-	1,368	-
danska krona	■m	26,035	-
kanadski dolar	-	1,238	-
japonski jen	-	1,424	-
švicarski frank	-	110,800	-
avstrijski šiling	.■ -	14,214	-
italijanska lira	—81	1,072	-
švedska krona	-	21,555	-
			
5. MAJ 1993			
država i		banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00 ■	11,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	10,30	11,30
Avstrija	' Posojilnica Borovlje	9,75	10,75
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,80	10,60
Avstrija	Posojilnica Ločilo	10,00	11,00
Italija	Kmečka banka Gorica	13,00	13,80
Italija	Tržaška kreditna banka	13,20	14,00
					
I 4. MAJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	558400	560100	561800
Fräncija	frank	100	1165200	1168700	1172200
Nemčija	marka-	100	3926800	3938600	3954000
Italija	lira	100	4113	4125	4137
Švica	frank	100	4351300	4364400	4377500
ZDA	dolar	1	62101	62288	62475
V.Britanija	' funt	1	97500	97793	98086
1 Opomba: povzeto po Reuterju					
					
6. MAJ 1993			ZA DEVIZE		
država	■ valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	17204,7548	17256,5244	17308,2940
Kanada	dolar	1	1494,0659	1498,5616	1503,0573
Francija	frank	100	35920,0364	36028,1208	36136,2052
Nemčija	marka	100	121035,8000	121400,0000	121764,2000
Italija	lira	100	130,5976	130,9906	131,3836
Japonska	jen	100	1737,1809	1738,3700	1738,5751
Švica	frank	100	134750,8506	135150,3196	135561,7886
Velika Britanija	funt	1	2988,7370	2997,7302	3005,7234
Slovenija	tolar	100		.1786,0000	
ZDA	dolar	1	1902,5828	1908,4080	1914,1332
| Tečaj HRD velja za obračun carin in starega deviznega varčevanja.					
3
					
8. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	10774,69	1108,02	1142,34
Kanada	dolar	1	1024,21	1027,32	1030,40
Francija	frank	100	23099,54	23169,14	23238,65
Nemčija	marka	100	78144,93	78380,07	78515,20
Italija	lira	100	84,63	84,88	85,14
Švica	frank	100	84591,88	84846,42	85100,96
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	25,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1291,73	1295,62	1299,50 r
GOSPODARSTVO
Četrtek, 6. maja 1993
17
FRANCIJA / DENARNA UNIJA
Sodelovanje
neodvisnih
Guverner Banke Francije poziva k spoštovanju rokov-
PARIZ - Banka Francije, za katero analitiki menijo, da postaja v zadnjem Času vse bolj neodvisna, je trdno prepričana, da je treba spoštovati roke za evropsko monetarno unijo. Guverner Jacques de Larosie-re je tudi izjavil, da morajo guvernerji nemudoma spraviti v red svoje proračune, Ce se hoCejo držati teh rokov. V govoru, ki ga je na seminarju prebral njegov namestnik Denis Ferman, je Larosiere zatrdil: »Nujno je treba uresničiti celoten sporazum iz Maastrichta, skupaj s koledarjem rokov, ki ga vsebuje«. Francoski premier Eduard Balladur je namreč prejšnji teden izjavil, da bo zelo težko izpolniti roke zaradi številnih težav, s katerimi se spopadajo evropska gospodarstva. Čeprav je premier Balladur obljubil, da bo Banka Francije neodvisna že v nekaj mesecih, je Larosiere brez zadržkov izjavil: »Maastrichtski sporazum samo formalizira tiste omejitve, ki so, ne glede na vse, ključne za države, ki hoCejo bneti zdravo gospodarsko rast«. Ko je poudaril potrebo po gospodarski kompatibilnosti držav ES, je dodal: »S tega vidika je zelo pomembno, da programe za gospodarsko okrevanje in konsolidacijo proračunov, ki so jih že sprejeli v Številnih evropskih državah, začnemo uveljavljati takoj, Ce hoCemo priti do
nujno potrebne medsebojne kompatibilnosti že v letu 1997«. Francoski premier Balladur, ki si prizadeva, da bi, kot to zahteva maastrichtski sporazum, naraščajoči proračunski primanjkljaj že do leta 1997, kar je skrajni rok za popolno monetarno unijo, spravil na manj kot 3 odstotke BDP, je predsedniku Evropske komisije Jacqu-esu Delorsu izjavil, da bi bilo za to treba ali olajšati pogoje ali pa prestaviti skrajni rok. Doslej predstavniki Banke Francije ponavadi niso nastopali v javnosti s stališči, ki bi bila drugačna od stališč vlade. Analitiki menijo, da v tem že lahko vidimo spremembe, ki so znamenje bodoče avtonomnosti centralne banke. De Larosierov govor, zaradi katerega se avtor tudi ni udeležil pogreba nekdanjega premiera Pierra Beregoyoya, je Denis Ferman prebral pred francosko-nemško trgovinsko zbornico, neposredno po govoru vodje Bundes-banke Helmuta Schlesin-gerja. V svojem govoru je De Larosiere omenil tudi zgledno sodelovanje med francosko in nemško cen-vtralno banko v Času jesenske in zimske krize v evropskem monetarnem sistemu in izrazil prepriCa-nje, da bo neodvisnost Banke Francije ter drugih centralnih bank še poglobila takšno sodelovanje.
Reuter
Francija: nič ne bo premaknilo Eifflovega stolpa (Foto:Srdan 2ivulovie/TRIO)
ČEŠKA / VRAČILO PREMOŽENJA
Zanima jih le gotovina
Liechtenstein zahteva denar za zaplenjeno zemljo
John Speack / Reuter
PRAGA - Liechtenstein od Češke zahteva približno 210 milijonov dolarjev kot kompenzacijo za zaplenjeno ozemlje pred 75 leti, je izjavil vladar Liechtensteina v intervjuju, ki so ga objavili včeraj. »V skladu z mednarodnim pravom, bi to zneslo skoraj milijardo dolarjev«, je izjavil princ Hans Adam II. za Češki dnevnik Mlada fronta dries.. »Vendar se zavedamo, da to ni realno«. Zahtevano zerpljišče je veliko 1600 kvadratnih kilometrov in po obsegu kar desetkrat večje od samega Liechtensteina.
Stoletja je pripadalo liechtensteinski kraljevski rodbini, leta 1918 pa mu ga je zaplenila novoustanovljena država Cehoslovaška. Od meseca marca, ko je Liechtenstein uradno zahteval odškodnino, je zdaj že pokojna Cehoslovaška večkrat poudarila, da njena zakonodaja ne dopušča povračil za lastnino, ki je bila zaplenjena pred letom 1948. »Zaradi tega smo se odločili za strožjo metodo in glasovali zoper Cehoslovaško v nekaterih mednarodnih organizacijah«, je izjavil princ Hans Adam II.
Predstavnica Češkega zunanjega ministra Vera Samkova je v sredo izjavila, da »Češko stališče ostaja nespremenjeno«.
Liechtenstein prav tako zahteva sliko iz 17. stoletja, delo nizozemskega slikarja Pietra van Laera, ki' si jo je Cehoslovaška lani sposodila od Nemčije za razstavo, je izjavil princ. Povedal je, da je bila prav tako last njegove družine. Na vprašanje, ali Liechtenstein ne bi mogel preprosto pozabiti na daljno preteklost, je princ Hans Adam odgovoril nikalno in zavrnil kakršno koli simbolično povračilo. »Nobenih opravičil ne potrebujemo za tisto, kar je bilo storjeno. Zanima nas samo gotovina«, je zatrdil. Omenil je tudi, da bi v primeru, Ce bi njegova družina prejela odškodnino, ves ta denar namenili investicijam na območju nekdanje Ce-hoslovaške.
Cehoslovaška in Liechtenstein nista imela nikoli diplomatskih odnosov in Liechtenstein jih tudi ni pripravljen vzpostaviti, dokler ne bodo ugodili njegovim zahtevam, je povedala Samkova.
EVROPSKA SKUPNOST / AVTOMOBILI
ŠVEDSKA, FINSKA / KMETIJSTVO
Število registriranih vozil se je zmanjšalo, vzrok za to pa naj bi bili previsoki davki
V ES se je število avtomobilov v enem letu zmanjšalo skoraj za 20 odstotkov - Sporen sporazum z Japonci, ki temelji na predvidevanjih o le 6,5-odstotnem znižanju prodaje
BRUSELJ - V Evropski skupnosti (ES) je število avtomobilskih registracij upadlo v letošnjem aprilu za 18, 3 odstotka v primerjavi z letom poprej, je vCeraj objavila Zveza evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA).
V prvih štirih mesecih letošnjega leta je prodaja upadla za 17, 8 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani, dodaja poročilo. Te številke bi utegnile prisiliti Evropsko skupnost, da znova obravnava določbe sporazuma, sklenjenega z Japonsko o izvozu avtomobilov. Sporazum za leto 1993 je temeljil na predvidevanih, da bo povpraševanje po avtomobilih v ES padlo za 6, 5 odstotka. Tako ACEA kot Francija sta se pritoževali, da so ta predvidevanja preveč
optimistična. Francoski minister za industrijo Ge-rard Longuet je naCel to vprašanje v pogovoru z Martinom Bangemannom, ki ie v ES pooblaščen za industrijo, v Bruslju v torek. Toda Bangemann zaenkrat meni, da ne bo potrebe, da bi preložili na zgodnejši datum sestanek, ki je že določen za september. Številke iz začetnih mesecev letošnjega leta so posledica neobičajnih okoliščin, kot so nacionalne davčne spodbude, ki so potrošnike motivirale, da so avtomobile kupovali že ob koncu leta 1992. PaC pa je Bangemann privolil, da bo v primem, Ce bodo številke tudi maja in junija »drastično nizke«, obravnaval možnost, da bi sestanek sklicali julija ali avgusta. (Reuter)
Nagrada ob vključitvi v ES
Posebne ugodnosti za kmete iz severnih držav - Neugodno podnebje
BRUSELJ - V torek sta Švedska in Finska zaceli kampanjo za posebne ugodnosti za njune kmetijce, ko se bosta pridružili Evropski skupnosti. Njuna ministra sta se namreč na ločenih obiskih sestala z predstavnikom evropske komisije.
Švedski minister za kmetijstvo Karl Erik Olsson in njegov finski kolega Marti Pura sta se vsak posebej sešla z visokim funkcionarjem za kmetijstvo ES Renejem Steichenom, da bi ga prepričala, da morajo njihovi kmetovalci dobiti posebne ugodnosti, ker so soočeni z ostrim severnim podnebjem.
Obe nordijski državi, s katerima je ES začela
pogovore 1. februarja, si želita, da bi ostale v veljavi visoke ravni podpore tudi potem, ko se pridružijo ES, ker imajo njihovi kmetovalci bolj mrzlo podnebje, krajšo vegetacijsko dobo in manj obdelovalne zemlje kot kmetovalci v ES. Ce pa bi obveljala sedanja pravila ES, bi velik del podpore njihovim kmetovalcem odpadel.
Po sporočilu uradnih predstavnikov evropske komisije je Steic-hen odgovoril, da izvršna telesa ES išCejo način, da bi rešili skrbi severnih prosilcev, vendar ti ne smejo pričakovati, da jih bodo obravnavali ugodneje i kot druge Članice ES.
(Reuter)
NOVICE
Sporazum o kooperaciji
BUDIMPEŠTA - Volkswagen in madžarsko državno podjetje Raba bosta kmalu sklenila sporazum o kooperaciji, po katerem bo Raba sestavljala lahke kamione na Madžarskem, je v sredo sporočil predstavnik vlade.
Predstavnik ministrstva za trgovino in industrijo je potrdil novico, objavljeno v dnevniku Vilaggazda-sag, da utegne biti sporazum dosežen naslednji teden.
Po sporazumu naj bi Volkswagen dobavljal motorje in ohišja Rabini tovarni v Gyorju, Raba pa bo izdelovala podvozje kamionov in opravljala končno montažo. Proizvodnja je načrtovana glede na domači trg in ne bo presegla pet tisoč vozil. Predstavniki Rabe zaenkrat ne dajejo komentarjev. Ze omenjeni dnevnik je citiral enega izmed direktorjev madžarske tovarne, ki je dejal, da bo sporazum podpisan v treh ah štirih tednih, proizvodnja pa lahko stekla v drugi polovici leta. (Reuter)
Tuje naložbe vztrajno naraščajo
BUKAREŠTA - Maja so tuje naložbe v Romunijo dosegle 656 milijonov ameriških dolarjev, registrirali pa so veC kot 24.000 družb s tujim kapitalom, je v sredo objavila romunska agencija za razvoj. »Tuje investicije vztrajno naraščajo že tri leta, hkrati pa tudi število družb, v katerih je delež tujega kapitala vreden veC kot deset milijonov dolarjev,« je za Reuter izjavil uradni predstavnik omenjene agencije. Romunija potrebuje letno 1, 5 milijarde dolarjev dotoka tujega kapitala, ki naj podpre njeno gospodarsko prestrukturiranje in tržne reforme. Sedanje letne naložbe se gibljejo pri približno 200 milijonih dolarjev, pravi sporočilo za tisk agencije za razvoj. (Reuter)
Tuji delničarji v čeških jeklarnah
PRAGA - VeC kot 30 velikih industrijskih investitorjev iz tujine se je zbralo ob nakupu 51-odstotne-ga deleža, ki sta ga ponudila dva najvecja Češka proizvajalca jekla - Poldi Kladno in Drin, so v sredo sporočili predstavniki Poldija. Konzorcij investitorjev, ki je na začetku leta plačal 60 milijonov kron (21, 5 milijona dolarjev) za 51 odstotkov obeh koncernov, doslej ni mogel pridobiti drugih tujih vlagateljev, je dejal za Reuter Pavel Korych. Dodal je, da že sam Poldi potrebuje približno 211 milijonov dolarjev v kapitalu v naslednjih dveh letih. (Reuter)
Banka kupuje banko?
DUNAJ - Nadzorni odbor najvecje avstrijske banke skupine Creditanstalt-Bankverein se bo v petek ali v ponedeljek sestal, da bi obravnaval ponudbo Raiffeisen Zentralbank AG (RZB) o prevzetju, je v sredo izjavil elan odbora Werner Muhm. »Pomembno je, da se hitro doseže odločitev, ker bi predolge razprave Creditantaltu, lahko samo škodovale,« je dejal Muhm. RZB, centralna ustanova avstrijskega kmetijskega bančnega zadružništva, je prejšnji teden poslala dopis finančnemu ministrstvu; želela bi namreč prevzeti večinski delež v Credin-tanstaltu. Vendar pa doslej še ni predložila podrobne ponudbe za to banko, ki je pod nadzorstvom države. Muhm ni želel napovedovati izida sestanka, vendar je dejal, da je po večini doslej objavljenih izjav mogoče soditi, da bo ponudba zavrnjena. (Reuter)
Bela hiša ne da denarja
WASHINGTON - Clintonova administracija je v sredo objavila, da umika zahtevo za 70 milijonov dolarjev, ki naj bi jih vplačala evropski banki za obnovo in razvoj, ki so jo kritizirali zaradi zapravljivosti. »Strinjamo se z mnenjem kongresa, da morajo mednarodne ustanove, ki jim zaupamo denar, ta denar uporabiti modro, ne pa zapravljivo,« je dejal podsekretar ministrstva za finance Lawrence Summers, ko je objavil to odločitev v govoru v podkomiteju za bančništvo. »Skupaj z drugimi delničarji bomo tudi mi ukrepali, da se poostri nadzor v EBRD.« (Reuter)
Predstavniki Sklada v Rusiji
MOSKVA - V sredo je prispela v Moskvo 15-clanska delegacija Mednarodnega denarnega sklada (MDS) na pogovore o gospodarski pomoči Rusiji. Pogovori se bodo nanašali na novi sklad v višini treh milijard dolarjev v okviru 43 milijard dolarjev pomoči, za katero se je v Tokiu dogovorila skupina sedmih najbolj razvitih industrijskih držav. Direktor MDS Michael Camdessus je aprila izjavil, da bodo sredstva iz tega sklada lahko zaceli črpati že junija. MDS pričakuje, da bo Rusija dokazala svojo zavzetost za gospodarsko stabilizacijo, nekoliko obrzdala svojo preveč potratno centralno banko in znižala inflacijo, ki se je povzpela na 21 odstotkov v mesecu marcu, in sicer na mesečno raven 5 odstotkov, kot poročajo finančni viri. (Reuter)
MADŽARSKA / POSOJILO MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA
Zaradi prevelikega proračunskega primanjkljaja je Sklad Madžarom lani zamiznil posojilo, zdaj pa naj bi se dogovorili za reprogramiranje
BUDIMPEŠTA - Madžarska bi lahko v tem letu Črpala okoli 400 milijonov dolarjev svežih posojil od Mednarodnega denarnega sklada (IMF) po reprogramiranem posojilnem paketu, ki bo kmalu odobren, je vCeraj izjavil predstavnik madžarske Narodne banke. Namestnik predsednika te banke Frigyes Harshegyji je za Reuter povedal, da bi posojilo IMF sprostilo dodatne kredite svetovne banke in Evropske banke za obnovo in razvoj, kar bi Madžarski pomagalo, da reorganizira in prestrukturira svoje gospodarstvo.
Ce bi IMF Madžarski znova odprl dostop do posojil, ki je bil zamrznjen lansko leto zaradi prevelikega odmika od načrtovanega proračunskega primanjkljaja, bi to madžarski Narodni banki omogočilo manjšo vezanost na izdajo obveznic. Centralna banka je namreč v tem letu z emisijo javnih obveznic zbrala okoli dve milijardi dolarjev, kar vključuje tudi 150 milijonov dolarjev petletnih evroobveznic, ki bodo po pričakovanju dane v obtok proti koncu naslednjega tedna. »Zaenkrat mislim, da ne bo no-
vih izdaj. Za takojšen gotovinski dotok jih ne potrebujemo,« je dejal podpredsednik banke. »Zelo verjetno je tudi, da bomo z IMF obnovili reprogramirani dogovor, ki bo pomenil približno 400 milijonov dolarjev v letošnjem letu in poleg tega še posojila Svetovne banke, tako da so naše potrebe po Čistih posojilih že pokrite, zlasti Ce bo uradno ta denar tudi prišel v državo. Kot pravijo moji kolegi, ki so na pogovorih v Washingtonu, se bo to skoraj zagotovo zgodilo.« Harshegyiji je dejal, da je omenjenih 400 milijonov
dolarjev del posojila v znesku 700 milijonov dolarjev, ki ga Madžarska ni mogla Črpati iz triletnega posojilnega paketa, dogovorjenega z IMF v letu 1991, ki pa je bil lani suspendiran, ker je imela Madžarska prevelik proračunski primanjkljaj. Ta sredstva pa bodo zdaj dostopna, Ce bo dosežen dogovor, ki bi ga predvidoma podpisali v nekaj tednih. Harshegyiji je dejal, da bo načrtovanih 150 milijonov dolarjev evroobveznic pomagalo poravnati obveznosti za posojilo v vrednosti dve milijardi dolarjev. Centralna
banka si je tudi zastavila cilj, da bi rezerve ohranila na približno pet milijardah dolarjev. Trenutno znašajo te 5, 5 milijarde dolarjev.
Madžarska centralna banka si prizadeva ohranjati rezerve tujih valut na ciljni ravni, ker se približuje konvertibilnosti forinta. Po besedah podpredsednika banke bo morala Madžarska letos plačati za servisiranje svojega zunanjega dolga 3, 2 milijarde dolarjev. Njen bruto zunanji dolg se je ustalil v zadnjih treh letih na 21 do 22 milijard dolarjev. (Reuter)
Četrtek, 6. maja 1993
NAJAVE PRIREDITEV
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM (061/222-815)
PIAF - KONCERT ZA DVA IGRALCA (sobota, 8. 5. ob 21.30, premiera in v nedeljo, 9. 5. ob 21.30. uri). Sodelujejo: Alenka Vidrih, Gojmir Lešnjak; Borut Lesjak klaviature; Sasa Olenjuk, violina in kitara; Slavko Žnideršič, harmonika.
DRAMA SNG (061/221-511)
Max Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE, premiera (sobota, 8. 5. ob 20. \uri). Uprizoritev so pripravili: režiserka in prevajalka Barbara Hieng- Samobor, dramaturginja Mojca Kranjc, lektorica Majda Križaj^cenograf Andrej Erjavec, kostumografka Jerneja Jambrek, komponist UroS Fürst, glasbeni vodja Brane Demšar, koreograf Andrija Labos, asistenta dramaturgije Tatjana Zidar in Janez Vencelj. Igrajo: Igor Samobor, Boris Juh, Zvezdana Mlakar, Lojze Rozman in drugi. Za izven (konto).
MALA DRAMA
A. Nicolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE (danes, 6. 5. ob 20. uri). Monodramski nastop Polone Vetrih. Za izven.
A. Nicolaj: PRVA KLASA ( petek 7. 5. ob 20. uri).
OPERA (061/331-945)
KRPANOVA KOBILA (danes, 6. 5. ob 15. uri). Mladinska.
NETOPIR ( sobota 8. 5. ob 19 uri). Za izven in konto. Predstava je razprodana.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852)
A. Dorfman: DEKLICA IN SMRT (danes, 6. 5. ob 19.30. uri, predpremiera za abonma Študentski B, v petek, 7. 5. ob 19.30. uri, premiera za izven). Režija: Zvone Šedlbauer, igrajo: Stanislava Bonisegna, Tone Kuntner in Marko SimCiC.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE (061/310-610)
G. Achternbusch: SUSN (petek, 7. 5. ob 19.30. uri). Za izven.
A. A. Rozman: TARTIF (sobota 8. 5. ob 19 . uri).
šentjakobsko gledališče
(061/312-860)
N. Simon: ZARES ČUDEN PAR, komedija
(petek, 7. 5. ob 19.30). Gostovanje.DPD Svoboda F. Mencinger iz Javornika. Za izven.
MARIBOR
DRAMA SNG (062/221-206)
D. Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA (petek, 7. 5., ob 19. 30. uri). Za red Premierski.
D. Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA (sobota, 8. 5. ob 19.30 uri). Za red Drama in izven.
D. Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA (nedelja, 9. 5. ob 19.30 uri). Za red Repriza.
OPERA.
LUNA NAD MISSIPPIJEM (danes, 6. maja ob 16 uri). Za red nedelja in za izven.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE (063/25-332)
Moliere: NAMIŠLJENI BOLNIK (petek 7. 5. ob 11. uri). Za abonma Srednja Sola Borisa Kidriča II Celje.
KAMNIK
KD DUPLICA
M.	Dekleva: ZVEZA DIAMANTNEGA CUKA (danes, 6. 5. ob 16. uri). Režija Mojca Pozna-novic. V izvedbi GS Zaklonišče Štev. 4.
N.	Simon: BOSA V PARKU (danes, 6. 5., ob 20. uri). V izvedbi GS Kaj ti mar, KD Komenda, režija Mirko Pogačar.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE (064/222-681)
Miro Gavran: MOZ MOJE ŽENE, komedija (danes, 6. 5. ob 20. uri). Gostovanje Moje gledališče (Španski borci). Za abonma Zeleni, konto in izven.
KOPER '
GLEDALIŠČE LOŽA
A. P.Cehov: SNUBAČ (petek, 7. 5. ob 9., 10. in 12. uri). Gostovanje na srednji tehnični in naravoslovni Soli v Mariboru. Igrajo: Barbara Jakopič, Miloš Battelino in Iztok Jergb. Režija: Brane Kraljevič.
V ponedeljek 10. 5. gostuje gledališče LOŽA ob 10. in 12. uri z isto predstavo v Narodnem domu.
NOVA GORICA
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE (065/25-326)
L. Pirandello: HENRIK IV. (petek, 7. 5. ob 20. uri). Gostovanje v Ajdovščini.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
KULTURNI DOM
Danes, 6. maja, ob 11. uri - Milan KleC »vsega je kriva Marjana Deržaj» Režija Dušan Mlakar. Predstava za Red J
Slovensko stalno gledališče bo gostovalo s predstavo »Cesarjeva nova oblačila» jutri, 7. t.m., ob 15. uri v vojašnici »Pasubio» v Cervinjanu in v soboto, 8. t. m., ob 15. uri v vojašnici »Vescovo» pri Čedadu.
DVORANA TRIPCOVICH
Operna sezona in Baleti 1992/93
Predprodaja vstopnic za baletne predstave »Trieste danza«; »Ma mere l’oye« M. Ravela in »La giara« A. Casselle, v sodelovanju s stalnim gledališčem Furlanije-Julijske krajine so Ze v teku pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih).
Pri blagajni gledališCaVerdi-Dvorana Tripcovich se nadaljuje prodaja vstopnic za vseh deset predstav »Kaffee-Kanttate» in »Rinaldo» s pričetkom v torek, 11. t.m., ob 20. uri.
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
Danes, 6. t. m., ob 19.30 »Ljubezenski napoj«
LJUBLJANA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE (061/314-962)
Svetlana Makarovič: GAL MED LUTKAMI (sobota, 8. maja ob 9.30 in 17.00. uri). Za izven.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Danes, 6. maja, ob 21. uri baletna predstava »Amleto/Ofelia« v izvedbi gledališke skupine Virgilio Sieni.
Ob 18.30 bo Virgilia Sieno predstavila Elisa Vaccarino; ob 20. uri vi-deo-balet »Rosa« in »M is for man, mušic, Mozart«; ob 22.30 »La nuova tempesta«. Vstop prost.
V	ponedeljek 10. in torek, 11. maja gostovanje gledališke skupine Glau-ca Maurija z delom »Beckett«. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063) in v gledališču Rossetti (tel. 54331).
GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA
Danes, 6 maja, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Pro.Sa Produzio-ni iz Rima - Maria Pacome »Et moi... et moi«. Rezija Ennio Coltorti. Nastopajo Valeria Valeri, Elettra Bisetti, Marco Bolognesi. Ponovitev jutri ob 20.30.
GLEDALIŠČE MIE LA
V	torek, 11. maja, ob 21. uri, v sodelovanju z zadrugo Bonawentura, nastop južnoameriške skupine Las Tijeras.
(Gaetano Donizetti). Ponovitev v soboto, 8. t. m. ob 19.30.
V petek, 7. maja, ob 19.30 rock opera »Jesus Christ Superstar«.
KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288)L
Otroška predstava EKO-EKOv, v izvedbi gledališke skupine OS Bičevje (sobota,8. 5. ob 17. uri).
KOROŠKA
ZA NAJMLAJŠE
SLOVENIJA
PETER LOVR1N: PARAVAN ali SPANSKA STENA
Prihaja z Daljnega vzhoda, iz Čudovite orientalske kulture. Uporabljali so ga kot zavetje pred vetrom, zaslon pred ognjiščem, pred posteljo ali za pregrado znotraj prostora. Skozi zgodovino paravan ni izgubil svoje funkcije. Nasprotno: zaslon pred posteljo - vašo intimo, pregrada prostora, ki je lahko gibljiva po vaših željah...
V Likovnem razstavišču Domžale bo v petek, 7. maja ob 20. uri otvoritev prodajne razstave paravanov in svetlobnih slik umetniškega oblikovalca Petra Lavrina, ki Živi in ustvarja v Ljubljani. Avtorja bo predstavil dr. Cene Avguštin, nastopil pa bo tudi glasbenik Lado Jakša. Razstava bo na ogled do 21. maja letos.
GLASBA	
SLOVENIJA	
•	J
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM (061/222-815)
KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE danes, 6., in jutri, petek 7. 5., ob 19.30 uri, Gallusova dvorana). Za Oranžni abonma I in II.
Dirigent: Pierre-Dominique Ponnelle, solistka: Rita Kinka-klavir .Spored: A. Ajdic-Nekje v srcu; F. Chopin-Koncert za klavir in orkester St. 2. v f-molu op. 21; C. Franck-Simfonija v d-molu.
GRAD KROMBERK
Koncert MLADI GLASBENIKI NA KONCERTNEM ODRU (petek, 7. 5. ob 20. uri). Predstavili se bodo goriški glasbeniki: klarinetist AljoSa in harmonikar Marko Deferri, trobrntar MiloS Rijavec in pozavnist Sandi Gej. Koncert je izven abonmaja.
ROGAŠKA SLATINA
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
PODOBE IZ SANJ, koncert mladih umetnikov vrhniške občine ( sobota, 8. 5. ob 19.30 uri, Gallusova dvorana).
MARIBOR
KAZINSKA DVORANA
Trio kitar (Hrvaška) (danes, 6. 5. ob 19.30 uri). 6. abonmajski koncert KPC.
Koncert MOPZ »Skladateljev Ipavcev« -Šentjur in MOPZ Zdravilišča Rogaška Slatina (petek, 7. 5. ob 20. uri, Kristalna dvorana). Zborovodja Franc Plohl.
VELENJE
GLASBENA SOLA VELENJE
Koncert NataSe Majer, klavir in Mariborskega opernega orkestra ( danes, 6. 5. ob 20 uri).
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM (Galerija CD)
Razstava OSKARJA KOKOSCHKA - Skice s potovanj. Razstavo si lahko ogledate do 6. junija.
NARODNA GALERIJA (061/219-740)
EVROPSKI SLIKARJI IZ SLOVENSKIH ZBIRK. Razstavo si lahko ogledate do 4. julija.
NARODNI MUZEJ
Razstava ROJSTVO ČIPKE (projekt Študentov oblikovanja tekstilij in oblačil na oddelku za tekstilno tehnologijo fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani).
MESTNA GALERIJA
Do 22. maja je na ogled razstava izbranih del iz retrospektive avstrijskega umetnika HANSA BISCHOFFSHAUSNA.
GALERIJA ICPE
Danes, 6. 5. ob 13. uri, vas vabiijto na otvoritev razstave grafik in slik METE ADA-MIC-BAHL. Slikarka je leta 1991 diplomirala iz grafike in slikarstva na Virginia Commonwealth Universitv, Richmound, ZDA.
CEKINOV GRAD (Muzej novejše zgodovine, 061/323-968)
Na ogled je razstava MENJAVE DENARJA
V	20. STOLETJU V SLOVENIJI.
GALERIJA COMMERCE
Do 21. maja je na ogled razstava slik EMILA TOMASA-THOMASA.
VODNIKOVA DOMAČIJA
Na ogled je razstava slik slikarja BOGDANA POTNIKA. Razstava bo odprta do 18. maja
GALERIJA KOMPAS
Danes, 6. 5. ob 20.30 uri otvoritev razstave slikarja iz Sibirije NIKOLAIA RY-BAKOVA. Umetnik je dobitnik številnih nagrad in priznanj ; leta 1990 je dobil prvo nagrado na grafičnem bienalu v Kalinin-gradu in prvo nagrado ha natečaju Zlati Copic v Moskvi, leta 1992 mu je bil podeljen moskovski Grand Prix.
GALERIJA KRKA
Na ogled je razstava skulptur akademskega kiparja PETRA ČERNETA. Razstava bo odprta do 19. maja.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
Na ogled je razstava DRAGICE CADE2 : Skulpture 1991-92.
INSTITUT JOŽEF STEFAN
V	avli instituta je do 28. maja na ogled razstava grafik akademske slikarske MILENE
Gregorčič.
KOČEVJE
MUZEJ KOČEVJE
Na ogled je razstava IDEJNO ARHITEKTURNE REŠITVE NOVE CERKVE V KOČEVSKI REKI. Razstava bo na ogled do 28. junija 1993
PORTOROŽ
AVDITORIJ
Na ogled je razstava slik ANDRAŽA ŠALAMUNA, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za leto 1992.
POSTOJNA
GALERIJA MODRIJANOV MLIN
Na ogled je razstava fotografa LUCIANA KLEVE. Razstava je na ogled do 15.' maja.
MARIBOR
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ
Na ogled je razstava Društva likovnih umetnikov Maribor. Sodeluje 36 elanov s skupno 78 likovnimi deli v različnih tehnikah.
NOVINARSKI KLUB (062/222-251)
Na ogled je razstava slikarja ZLATKA GNEZDA.
KRANJ
MESTNA HIŠA (Stebriščna dvorana)
Danes, 6. 5. bo ob 18. uri otvoritev razstave poslikanega pohištva na Gorenjskem - IZ RESTAVRATORSKE DELAVNICE. Razstava bo odprta do 15. junija.
MURSKA SOBOTA
POKRAJINSKI MUZEJ (ptostori muzeja Grad 2. nadstropje)
V petek , 7. 5. ob 19. uri, vas vabimo na otvoritev razstave SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM.
NOVA GORICA
GALERIJA GORICA
Do 19. maja si lahko ogledate razstavo slik STANETA JAGODICA, iz ciklusa Cosmos Gloria.
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
TK GALERIJA
Danes, 6. maja, ob 17.30 otvoritev fotografske razstave Martina Rauchenwalda (Avstrija), Maurizia Frullanija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija).
GALERIJA CARTESIUS
Se danes je na ogled razstava Luise Marie Sguazzi z naslovom »Mi sembra ieri«. Urnik: 11-12.30, l'e.30-19.30.
GALERIJA BASSANESE
Do 20. maja je na ogled razstava Paola Patel-lija. Urnik: samo ob delavnikih od 17. do 20. ure.
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Umik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure.
MIRAMARSKI GRAD
ART LIGHT HALL
Do 28. maja bo na ogled razstava avstrijske slikarje Gabriele Schurian.
BANI (OPČINE^
OVČARJEVA HIŠA
Do 23. maja je na ogled razstava z naslovom »Ondile Cez Stari vrh - Bani: Zgodovina kraskega naselja skozi stare katastrske mape, listine in pričevanja.
GORICA
GORIŠKI GRAD
Do 16. maja bo na ogled razstava »Beneški odtenki» goriskega slikarja Vanje Franka.
V ZAPORIH NA GORIŠKEM GRADU
Do 9. maja je na ogled razstava Annibel Cu-noldi.
GRADIŠČE
GALERIJA L. SPAZZAPAN
Na ogled je razstava o goriskem likovnem zavodu »Max Fabiani».
FURLANIJA-JU LUSKA KRAJINA
TRST
DVORANA TRIPCOVICH
V	torek, 11. t.m., ob 20. uri (red A) - premiera JTS. Bach »Kaffee-Kantate» in J. Brahms »Rinaldo». Dirigent C. Farncombe.
MIUE
GLEDALIŠČE VERD
V	nedeljo, 9. t.m., ob 11.00 - koncert vokalne skupine »Li Festinanti», ki bodo izvajali »I flori mušicah»
GLEDALIŠČE MTFI A
V	petek, 14. maja, ob 21. uri niz koncertov »Zattere alla deriva«. Nastopil bo Jin Hi Kim.
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
Jutri, 7. maja, ob 20.30 niz Danubio - Una ci-viltä musicale-Köncert skupine Budapest Strings.
GAIO Dl SPILIMBERGO fPW
ROTOTOM
V	ponedeljek, 10. maja koncert rock skupine Ramones. V petek, 21. maja pa rock skupine Biohakard.
VIDEM
ŠPORTNA PALAČA CARNERA
V	ponedeljek, 10. maja, ob 21. uri niz koncertov Udine jazz - Ray Handerson Quartet.
STADION FRIULI
12. junija koncert Vasca Rossija.
Zgodovinski muzej
Stalna razstava »Načrti za Miramar». MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letovišCar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella.
STUDIO TOMMASEO
Se danes razstavlja svoja dela Lorenzo Mattotti.
JULIET
Do 25. maja razstavlja Enrico De Par. Na ogled samo ob torkih od 18. do 21. ure.
GLEDALIŠČE MLELA
Do 10. maja je na ogled razstava grafik Gian-franca Pagliara.
ČEDAD
OBČINSKI PROSTORI - BORGO PIAVE
Jutri, ob 19. uri otvoritev razstave o nosi Ziljske doline. Razstavo sta organizirala KD Ivan Trinko in Krščanska kulturna zveza iz Celovca, trajala pa bo do 14. t. m.
ŠPETER
BENEŠKA GALERIJA
V soboto, 8. t. m., ob 18.30 odprtje razstave Nandeta Rupnika »Idrija od tukaj in tam«.
VIDEM
PALAČA SAVORGNAN
Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«.
KOROŠKA
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
UUBUANA
INSTITUTOM STUDIORUM HUMANI-TATIS (061/222-245)
Vabimo vas na nredavania dr. MARINE
TRST
POMORSKI KLUB SIREN A-BARKOVLJE
Jutri, 7. t. m., ob 18. uri -Založba Mihelač
SBISA, profesorice na Institutu za filozofijo Univerze v Trstu, z naslovom Govorna- dejanja in diskurzivna analiza (od 5. do 21. 5., vsako sredo, Četrtek in petek od 18. do 20. ure , v Mali dvorani SAZU, Novi trg 4/II). Vabljeni.
vabi na predstavitev knjige »Sredi zemlje Sredozemlje«, v kateri se z izborom ob življenjskem jubileju predstavlja pesnik Marko Kravos. Igral bo duo PišCaci.
CELOVEC
GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30
Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja.
Danes, ob 19. uri otvoritev, razstave Jiirgena Brodwolfa.
CAFE LENDHAFEN Villacher str. 18
Do 8. maja 1993 razstavlja Božin Kuzman.
KNJIGARNA MOHORJEVE
Do 14. t. m. je na ogled je razstava fotokrožka Koroške dijaške zveze.
KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA, Burgg. 8
Na ogled je razstava Suse Krawagna.
KAVARNA UMETNIKOV, Goethepark
1
Do 29. t. m. je na ogled razstava Gabriele
Schurian.
MESTNA HIŠA - MALA GALERIJA, Theaterpl.
Do 22. t. m. je na ogled razstava Brigitte Hoik.
BELJAK
GALERIJA HOLZER, Widmanng. 7
Do 31. t. m. je na ogled razstava Heralda Gangla.
TINJE
GALERIJA TINJE
Do 11. maja razstavlja kipe in akvarele Stane Jarem
ROŽEK
GALERIJA ROŽEK Semislavče 13
Do 16. maja razstavlja Ivo Prančič.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
------t---------------------
IkOVENSKI PROGRAMI
IT SLOVENIJA 1
Zgodbe iz školjke
19. mednarodni mladinski pevski festival Celje '92: Dekliški zbori
Analitična mehanika, 13/52 del ameriške izobraževalne serije
Ansambel Miha Klinca, ponovitev Poročila
Akcent, ponovitev
TV dnevnik 1 - slovenska kronika
Ziv žav, otroški program
Regionalni studio Maribor
16 crk, tv-igrica
Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Zarisce
Eurosong '93: Predstavitev tekmovalnih skladb, 2. del Tednik, VPS 2130 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215
Sova
On in ona, 8/13 del ameriške humoristične nanizanke, VPS 2245
Psihiatri, 7., zadnji del angleške nadaljevanke, VPS
00.05
2310
Video strani
Q RAI 1
	Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik
	Film: Tempo di villeg-giatura (kom., ’46), vmes (11.00) dnevnik Vremenska napoved
	Variete: Buona fortuna
Jt*|	Dnevnik 1
SMRT	La signora in giallo
	Dnevnik in Tri minute
	Fatti, misfatti e...
	Aktualno: Primissima
m	Sport: Tenis (2)
BS?	Mladinski variete: Big
	V Parlamentu in vesti
m	Nan.: Cuori senza etä
	Dok.: Kvarkov svet
	Vreme, dnevnik, šport
	Variete: Saluti e baci dali'opera
	Dnevnik 1
	Aktualno: A carte sco-perte
	Dnevnik in vreme
	Danes v Parlamentu
	Rubrika opolnoči
	Film: Ovunque tu sia (dram., It.-Nem.-Poljska '90, r. K. Zanussi)
IT SLOVENIJA 2
RAI 2
g? RETE 4
6.25
8.10
11.35
12.35 13.30 14.00
17.00 17.45 18.20
19.00 20.30
Nanizanke
Nad.: General Hospital, Marilena, Ines, Amanda, (9.30) vesti II pranzo e servito Nad.: Celeste TG 4 vesti
Nad.: Sentieri, 15.15 Greda, 16.00 Anche i ricehi piangono Aktualno: Lui lei l’al-tro, nato (17.30) vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati
Kviz: II nuovo gioco delle coppie TG4 vesti in nad.: La signora in rosa Filma: II presidio -Scena di un crimine, 22.30 L’uomo dalla cravatta di cuoio, vmes (23.30) vesti
Ml CANALE 5
Na prvi strani Nanizanka, nato Mau-rizio Costanzo Show Variete: ore 12 Dnevnik TG 5
17.25
17.50
18.45 19.15 19.30 20.00 20.10
20.35
21.35
22.25
22.45
Tedenski izbor:
Sova, ponovitev
V športnem duhu, 5/15 del ameriške humoristične nanizanke
Psihiatri, 6/7 del angleške nadaljevanke 2e veste?
Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
TV dnevnik 2, vreme, šport
Poslovna borza
Znanost, 17. oddaja
Umetniški večer
Oddaja o ameriški literaturi
Sodobna ameriška literatura:
John Updike, dokumentarni film Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža Video strani

7.00
8.45 9.05
9.30
11.00
11.30
11.45 12.00 13.00
14.10
15.30 17.15 17.25
19.15
Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: Pranzo di nozze (kom., ZDA ’56)
Nan.: Doogie Howser Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Nonsolonero Nad.: Quando si ama, 14.50 Santa Barbara Film: Chi e Julia?
Vesti in iz Parlamenta Nan.: Hill Street, 18.20 L’ispettore Tibbs, vmes šport Nad.: Beautiful
19.45
20.20
Dnevnik in šport Variete: Ventieventi
16.00
17.55
18.00
20.00
20.25
20.40
22.45
23.15
Sgarbi quotidiani Aktualno:	Forum,
14.35 Agenzia matrimoniale, 15.00 Ti amo parliamone,15.30 L’ar-ca di Nofe - Itinerari Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo b giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Kviz: Tutti per uno Nan.: Robinsonovi Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti
ITALIA 1
4, KANALA
09.00 09.50
11.00 18.20
18.30 19.25 20.00 20.15
20.30 21.20 22.05 23.35 00.30 00.40 01.00
RIS, risanke in spoti Astrološka napoved
Drugačen svet, ponovitev 153. dela am. nadaljevanke MCM
Rock starine, 12. oddaja o starem rocku
MCM
Risanka
Dnevnoinformativni program in vreme
Dragacen svet, 154. del ameriške nadaljevanke
Kulinarični kotiček, ponovitev 13. oddaje
Komik, ameriški film
Dnevno informativni program
Astrološka napoved
MCM
Video strani
^ KOPER
20.40
22.35
23.15
23.55
24.00
Film: Doppia identitä (krim., ZDA ’89) Aktualno: Rock cafe TG 2 - Pegaz Nočni dnevnik Dok.: V kioskih
^ RAI 3
6.45
12.15
13.45 14.00 14.20 14.50
15.15
15.45 16.30
18.50
19.30
19.50
20.30
Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Pogled na umetnost Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR - Dežela 7 Sola se posodablja Samo za šport Zenski tenis: mednarodno srečanj.e Italije in rubrika Derby Sport, vreme, dnevnik Deželne vesti BlobCartoon, nato Blob in Una Cartolina Aktualno: II rosso e il nero (vodi M. Santoro)
	Otroški variete
	Nanizanke
	Odprti studio
	Otroški variete
	Nan.: Dieci sono pochi
	Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Unomania
	Nan.: 21 Jumpstreet
	Varieteja: Twin Clips, 17.30 Mitico
	Studio šport
	Nan.: Baywatch, 19.00 Tarzan
	Variete: Ma mi faccia il piacere
	Variete: Karaoke
	Film: Invasion U.S.A. (pust., ZDA '85, i. Chuck Norris)
	Variete: Mai dire TV
	Film: Buonanotte... ra-gazze (srh., ZDA ’89
	Odprti studio
# TELE 4
			Dnevnik in Omnibus	
	Primorski forum		Dnevnik, pregled tiska, kultura in vreme	
			Variete: Fuori orario	
Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi
TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 20.35
IB Koper
13.00 13.50 15.15
16.00 16.05
16.45
17.25 18.00
18.50
19.00
19.25
20.15
20.40
21.20
21.50
22.00
Mannix, ameriška tv nanizanka
Prijateljeva smrt, it. film
NoCni sodnik, am. tv
nanizanka
Novice
Čarobna svetilka Sprehod po moderni umetnosti, it. dok. serija
Stripy, risanke Bersaglio, ponovitev Arhitektovi nasveti Primorski forum Primorska kronika TV dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka
NoCni sodnik, ameriška nanizanka Meridiani, aktualna tema
Prvenci: John Milius, ameriška dok. serija TV dnevnik Juke box, glasbena oddaja v živo,-vodi: Alex Bini
G3K2F Avstrija 1
	Čas v sliki
	Zahodno od Santa Fe- ja
	Sinha Moča, 149. del
	Magnum: Mrtvečeva vrnitev
	V tujski legiji s Stanom Laurelom
	Jaz in ti, otroški spored
	Tao Tao, risana serija
	Alfred J. Kwak: Predsednik za Velikovo-dno deželo
	Cas v sliki
	Kopališki mojstri iz Malibuja: NoC Črne lune
	Opojnost planin in pršic: Stric iz Amerike, 6. del
	Ambo terno, svet številk
	Valdez prihaja, ameriški vestern
	Komedija v maju, fr. film
EMSP Avstrija 2
	TisoC mojstrovin
	Na sledi mrožem: Neznani velikani
	Harry in Hendersono-vi: Harryjev stari prijatelj
	Made in Austria, kviz
	DomaCe reportaže
	Trailer, za ljubitelje filma
	Pozor, kultura!
	Cas v sliki
	Dokazi ljubezni, dok. oddaja o interreligioz-nih zakonih
	Sporna vprašanja: Ljubezen brez meja?
	Hello Austria Hello Vienna, ponovitev
	Poročila TisoC mojstrovin
[]♦[] Hrvaška 1
07.00
10.00
10.05
11.15
11.30
12.00
13.30
14.00
14.50
15.40
16.00
16.05
16.35 18.00
18.05
18.35
19.30
Dobro jutro, Hrvaška Poročila
Zgodbe iz Monticella, 121. del Poročila TV sola
Nemščina, 17. lekcija Naj bo igra!, 1. del Poročila
Ko se svet vrti, 119. del ameriške nadaljevanke Monofon Poročila
Prvi krog, ponovitev 3/4 dela angleške nadaljevanke Afternoon Report Poročila
Učimo se o Hrvaški
Malavizija
Poročila
Znanost in mi
Santa Barbara, 396.
del ameriške nad.
Dnevnik 1
20.05
20.50
21.35
22.35
Spekter
Me je kdo iskal? Ekran brez okvirja Dnevnik 2
23.45
23.50
Poročila v angleščini Poročila
00.00
Sanje brez meja
Hrvaška 2
19.30
20.05
20.50
21.20
22.15
23.10
00.10
Dnevnik 1
Eurosong '93,	2.,
zadnji del
Detektiv Buntz z Beverly Hillsa, 4/13 del ameriške humoristične nanizanke Prvi krog, 4., zadnji del angleške nadaljevanke po romanu Aleksandra Solže-nicina
Svet morskih psov in barakud, dokumentarni film Metal-mania Horoskop
(“™) Madžarska
■	Čez dan
	Peklenski raj, brazilska serija
	Klinika, ponovitev
yju	Igra
mili	Poročila
	Pregled dogodkov dneva
	Northwood, kanadska serija, 21, del
	Svet denarja
	Čez dan
	Večerna pravljica
	Za boljši jezik
	O glasbi
	Dnevnik
Jj?	Bodite uro z menoj
? E	Aktualno
	Kraj dejanja, nemška kriminalka
	Womack	und Womack, nemški glasbeni film


John Updike - sodobni ameriški pisatelj
Nocoj si lahko ogledate zadnjo oddajo iz cikla o sodobni ameriški literaturi - Umetniški večer z Johnom Updikeom
l V Umetniškem veCeru -V te lahko spremljate ob . Četrtkih v večernih urah na drugem programu TV Slovenija, v zadnjem Času Pa so posvečeni sodobni ameriški literaturi - bo no-c°j predstavljen znani ame-riški pisatelj John Updike.
John Updike se je uvrstil amd najbolj znane mednarodne pisce zlasti z romani. Predvsem so mu tovrstno slavo prinesla štiri dela, v katerih je glavni književni Rabbit. Te štiri romane ja napisal v zadnjih štiride-sstih letih.
Updikeov lik Rabbit je povsem povprečen in spodoben človek. Njegov cisto običajen vsakdan pa obremenjujejo problemi, ki izvirajo iz njegovih osebnih ne-zadovoljstev in lastne raz-
dvojenosti. Rabbit je bil nekdaj obetajoča košarkarska zvezda v malem mestecu Brewer. Prav v tem mestu je svoje zgodnje otroštvo preživljal tudi sam pisatelj.
V prvem delu Umetniškega večera boste tako videli dokumentarno oddajo o Johnu Updikeu. Rdeča nit oddaje je pogovor s pisateljem na njegovem domu iz otroštva.
Ob pogovoru pa bodo prikazani tudi nekateri dramatizirani odlomki iz njegovih štirih književnih del. S takšnim pristopom so poskušali avtorji oddaje označiti glavne teme in družbene probleme, ki jih pisatelj obravnava v svojih delih. Ob televizijski vizualizaciji pa ne gre prezreti močne
povezave med pisateljevim uspešnim ustvarjanjem in njegovo preteklostjo, saj je ta zaznamovala njegova dela.
Dela Johna Updikea povsem jasno odslikavajo Cas, v katerem je pisal, in glavne probleme, ki so se v tem Času porajali v njem in okoli njega. V svojih delih tako obravnava razlike med spoloma, probleme, ki so se v svetu pojavili s pojavom rasizma, grozo ob krvavih in zaznamujočih dogodkih v Vietnamu, svetovne probleme ob naftni krizi in zaskrbljujoče upadanje gospodarske moCi vsemogočne Amerike.
Dokumentarcu o Johnu Updikeu bo sledila oddaja o ameriški literaturi, ki jo bo vodil Matej Bogataj.
KANAL A
KOMIK, ameriški film
22.05
RAI 2
PRANZO Dl NOZZE, ameriški film
09.30
Film Komik se dogaja v nekem drugem času in prostoru; pravzaprav ni časa, ni svetolobe, ampak le črnina v skorji družbe, kjer živijo temne sence, bolezen, umazanija in golazen. V tej družbi ni nikakršnih navad in običajev. Edini red ustvarjajo ljudje, ki imajo moč in denar, da si le-to lahko privoščijo. V taksnem svetu, kjer se živi od nesreče drugih, bolezen ne napada le teles, ampak tudi razum. V taksnem svetu ljudje ne živijo, temveč le obstajajo. Film Komik je režiral Richard Driscoll, v njem pa so zaigrali Steve Munroe, Bernard Plant, Jeff Pirie, Bob Flag in Berdia Timini.
Film z originalnim naslovom The Catered Affair je leta 1956 režiral Richard Brooks . Zgodba razpreda o dogodkih v družini Hurley, kjer pripravljajo hčerkino poroko. Hčerka bi se rada poročila preprosto, brez velikega števila povabljencev, kar posebej razveseli očeta, ki bi si rad kupil nov taksi. Z načrtom pa se ne strinjajo ženinovi starši. Gospod Hurley se odloči, da bo poročno slavje v razkošnem hotelu. Toda kmalu pride do vrste zapletov: nevestina prijateljica ne more kupiti primerne obleke, vsi godrnjajo, dvorana je zasedena... V filmu so zaigrali Bette Davis, Ernest Borgnine in drugi.
RA SLOVENIJA 3	10.05
KOMEDIJA:
Prvič, zadnjič in nikoli več
PRO 7	20.15
HOBOTNICA S SMRTONOSNIMI LOVKAMI, it. film
Radijsko igra Prvič, zadnjič in nikoli več je napisala Darja Gogala. Govori o dogodivščinah dveh mestnih šestnajstletnic, njunih duševnih stiskah in težavah, ki jih imata s starši, vrstniki, s šolo in sami s sabo. Avtorica tako ustvari zanimivo sliko o mladem rodu. Igra ima tudi učinkovito radiofonsko strukturo. V njej se po logiki nezadržne igrivosti prepletajo dnevniška izpoved junakinj in kratki igrani prizori, ki jih dekle, kot glavni akter v njih, komentira z ironično distanco. Igrajo: Violeta Tomič, Milena Janežič, Andrej Nahtigal, Božo Vovk, Zvone Hribar in drugi. Za ton in montažo je poskrbel Staš Janež, igro pa je režiral Jože Valentič.
Pravi naslov filma je Tentacoli, nastal pa je v Italiji leta 1977 pod režijskim vodstvom Oliverja Hellmana; ime je psevdonim za Ovidia As-sonitisa. V Kaliforniji neznana pošast požira plavalce in za seboj pušča le ostanke kosti. Izkaže se, da je pošast ogromna hobotnica. Po številnih nesrečnih žrtvah in po mnogih neuspelih poskusih, da bi se je obvarovali, se odločijo, da jo bodo poskušali obvladati z dvema udomačenima mečaricama.
Kljub temu, da je film nastal v italijanski produkciji, v njem nastopajo izključno ameriški igralci: John Huston, Henry Fonda, Shelly Winters in drugi.

RADIO

Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00,
23.00	Porodila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti;
13.20	Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska;
14.05	Poslovne informacije; 15,00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila;
19.45	Lahko noC, otroci;
20.00	Četrtkov veder;
21.05	Literarni veCer; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika;
8.30	Dopoldne na valu 202; 8.40 Koledar prireditev; 10.35 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna;
12.00	Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Prenos 1. progr.;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba; 17.00 Teme; 17.50 Šport; 19.30 Jazz;
21.00	Zavrtite-Uganite;
22.20	Rock Underground.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1;-100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro;
9.05	Matineja; 10.05 Komedija; 11.05 Lahka glasba; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program;
15.00	Jezik naš vsakdanji; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.05	Operni umetniki;
16.45	Tretja stopnica; 17.00 Angleška glasba; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Koncert; 19.35 Zbori; 20.00 Iz arhiva; 22.05 Večerni lo-gos; 22.20 ZvoCni zapisi;
23.00	Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska;
7.45	Evergreen; 8.00 Modri
val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Amerika; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-toplo-vroCe; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Hit Nova Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice;
18.00	Mladim poslušalcem; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci;
7.00	Dober dan otroci;
7.45	Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8,05 Horoskop, slovarček; 8.25 Val RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Zema dneva; 11.00 Kam na počitnice; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baigue-ro; 16.00 Ob štirih; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutique Gallus; 17.20 Slngle tedna;
17.50	Priredbe uspešnic;
18.00	Souvenir d'ltaly;.
18.45	Jazz; 20.00 NoCni spored.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;
8.00,	10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 8.50 Slovenska lahka glasba;
9.30	Revival; 10.00 Poročila; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Podobe iz sajnj (I. Cankar, pripoveduje Mira sardoC);
11.45	New Age; 12.00 Moja srečanja z ljudmi v stiski; 12.20 Potpuri; 12.40 MePZ Valentin Vodnik;
12.50	Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Dvignjena zavesa; 15.00 Kantav-torji in šansonieji; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Naša pesem 92 - DPZ Domžale; 18.00 Četrtkova srečanja: Vaš Pepi in pa-paCi (prof. Kosovel piše iz zapora); 18.30 Blues; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost;
18.30	Revolution rock.
Radio Koroška
Od 18.10-19.00 Rož-Podju-
na-Zila.
IZBOR IZ SATELITOV
MUSIČ TELEVISION
07.00	Awake on the Wild Side, vodi R. de Ruvo; 10.00 Video, vodi Paul King; 13.00 Video, vodi Simone Engelen; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King;
17.00	Coca Cola Report, vodi Kristiane Bäcker; 17.15 MTV v kinu, vodi Pip Dann; 18.00 Simone's Dance Party; 18.30 MTV Prime, vodi Pip Dann; 00.00 Partyzone; 03.00 NoCni video
SKY ONE
07.00	DJ Kat Show; 09.40 Lamb Chop's Play-a-long; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Santa Barbara;
15.15	Sally Jessy Raphael;
16.15	Different Strokes; 18.00 Star Trek: The Next Generation; 19.30 E Street; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Melrose place;
22.00	Chances; 23.30 Star Trek: The Next Generation; 00.30 Studs
MOVIE CHANNEL
07.05 The Little Marins; 15.00 Battle Taxi; 17.00 Duncans World; 21.00 The Commi-tments; 00.45 Paris Trout; 02.25 In the Best Interest of the Child; 05.25 Last Wish
PRO 7
05,10 Serije: 09.35 Sarabanda za mrtve ljubimce, angleški film; 13.45 Preskusni pilot, am, film; 16.19 Risanke; 18.35 Show Billa Cosbyja, 147. del; 19.05 Ulice San Francisca, 131. del;
20.15	Hobotnica s smrtonosnimi lovkami, it. film; 22.05 T. J.
V
Hooker: Smrtonosen strip;
23.00	L. A. Heat, am, akcijski film
PREMIERE
10.00	NoC z Alice, am. film;
14.15	Premaknjenca na cesti, am. komedija; 15.45 Luc v temi, am. film: 17.20 Ko ljubezen zgori, avstralski film; 20.15 Smrt v Namibiji, britanski film; 22.55 V zadevi Henry, am. film (Harri-son Ford), od 00.40 do 05.15 ponovitve filmov
EUROSPORT
08.30 Aerobika; 09.00 Golf;
10.00	Snooker, ponovitev;
12.00	Nogomet: Pokal UEFA:
14.00	Košarka NBA; 19.30 Športne novice; 20.00 Hokej na ledu: NHL; 22.00 Nogomet; 00.00 Kickboks; 01.00 Športne novice
3SAT
17.00	Divje živali, s kamero po divjini, 18. del; 22.25 El Bruto, mehiški film
SATI
20.15	Pravica iz teme: Chel-sea, 5. del; 22:15 Power Play, kanadska politična srhljivka
RTL
09. 00 Serije, 12.30 Springfieldo-va zgodba, 1701. del; 13.20 Kalifornijski klan, 1024. del; 19.45 Dobri časi, slabi Časi, 248. del; 21.15 Klic v sili, dramatične reševalne akcije; 00.00 Zakon v Los Angelesu: Izgubljeni brat
SUPER CHANNEL
23.00	Untamed West, amgriški vestem s Charttonom Hestonom
J
Četrtek, 6. maja 1993
ŠPORT
planinski svet
Izlet na Sv. Trojico
Gore in griči v neposredni bližini Postojne so idealni cilji za prve pomladanske izlete, ki predstavljajo primeren trening za kasnejše vzpone na zahtevnejše vrSace. SPDT se je zato odločilo za spremembo svojega programa izletov in na željo pobratenih planincev društva Integral iz Ljubljane, sklenilo prirediti pohod-sreCanje na pol poti, s hojo na Sv. Trojico, na katero je bil Se nedavnega iz vojaških razlogov zaprt dohod vsem tujim planincem.
Izlet na Sv. Trojico, znano iz Časov Martina Krpana, bo v nedeljo, 9. maja. Udeleženci se bodo zbrali ob 8. uri na Narodni ulici na Opčinah pri restavraciji Da-nev, odkoder se bodo z avtomobili odpeljali v Postojno, kjer se bodo ob 9. uri pred novo avtobusno postajo srečali z ljubljanskimi planinci. V spremstvu planinskega vodnika iz Postojne se bodo nato skupno podali na pot na Sv. Trojico, s katere se bodo po približno štirih urah hoje vrnili na izhodišče. Obeta se lep izlet v letos dokaj pozno pomladansko naravo, ki pa zagotavlja prave užitke za ljubitelje gozdnih poti, ki se menjujejo z zelenimi senožetmi.
Osnovnošolci so si ogledali jame
Mladinski odsek SPDT je že izpeljal prvi letošnji izlet za osnovnošolce, ki spada v okvir Športne šole in je veljaven za konCno točkovanje na osnovnošolski olimpiadi. Pri Gabrovcu se je v nedeljo dopoldne zbralo 15 osnovnošolcev, pretežno iz mestnih Sol, ki so se takoj napotili na ogled jame imenovane Gabrovska pečina. Spremljala jih je geologinja Katja Kjuder, ki je najmlajsim izletnikom obrazložila nastanek kraških jam, v katerih so v prazgodovini prebivali ljudje. Po obisku jame pri Gabrocu, so se mladi izletniki podali Se do Zidariceve pejce blizu Samatorce in si tudi tu pod strokovnim vodstvom ogledali jamo. Najbolj veseljo je bilo v popoldanskih urah, ko so se izletniki ustavili na velikem travniku pri Sama-torci in sodelovali pri raznih igrah. Vse se je zaključilo pri gostilni Žbogar, kjr so organizatorji predali svoje varovance staršem.
Mladinski odsek SPDT pripravlja Se drugi izlet, ki bo v nedeljo, 16. maja. Tedaj bodo prireditelji popeljali najmlajše izletnike na Sv. Lenart nad Samatorco, na 400 metrov visok grič, s katerega je lep razgled po okolici. Izlet je veljaven za točkovanje na osnovnošolski olimpiadi in za podeljevanje značk SPDT. UdeleCenci naj se zberejo ob 9. uri v nedeljo, 16. maja, pri gostilni Suban v Trnovci. Vsa pojasnila daje načelnik MO Robert Devetak, ki odgovarja na tel. 55180 v večernih urah.
Uspešen potek alpinističnega tečaja
Z uspehom se nadaljuje aplinisticni teCaj, ki ga prireja istoimenski odsek SPDT. V teCaj se je prijavilo 16 vestnih mladih ljudi, ki so se resno oprijeli dela in redno zahajajo bodisi na predvidena predavanja kot na praktične vaje v Dolino Glinščice. Prejšnjo nedeljo so tečajniki, pod vodstvom vaditeljev, plezali v stenah Glinščice imenovane Concave in Bal-lerine, sinoči pa so se udeležili predavanja o prvi pomoči, ki ga vodi zdravnik dr. Dani Žerjal. Prireditelji so tečajnike porazdelili v tri skupine, ker na tak način potekajo vaje bolj sproSCeno in neprimerno bolj uspešno. TeCaj na terenu se nadaljuje tudi v soboto in nedeljo in tečajniki se bodo zbrali na Jezeru ob 8.00, odkoder bodo šli pod stene in jih zaceh naskakovati. Povedati je treba, da so vaditelji kar zadovoljni s potekom teCaja, ki je bil, glede na zanimanje širšega kroga mladih ljudi, kar potreben.
Z mladimi na Slavnik
Kaj je lepšega kot izlet na Slavnik v tem Času, ko se po travnikih razcvetajo prve pomladanske cvetice in ko dvigajo svoje šesthstne glavice bele, dišeCe narcise. Obalno planinsko društvo iz Kopra je sklenilo prirediti tradicionalni planinski pohod z mladimi v cvetoCo naravo Slavnika, v soboto, 15. maja, namesto napovedanega 6. junija in kasnejšega dneva planincev, ki naj bi bil oktobra.
Res je sedanji Cas najbolj primeren. Kaj je lepšega kot počivajoči razgled po širnih slavniških travnikih v cvetju v toplem pomladanskem soncu: pravi užitek še za vsakega planinca in ljubitelja narave. Prihodnjo soboto torej vsi na Slavnik, mladi in manj mladi v zeleno, cvetoCo in sončno naravo. (L.A.)
Na Trstelju letos manj planincev
Na Trstelju je bilo zadnjo aprilsko nedeljo srečanje, ki ga je priredilo PD Nova Gorica. Udeležba je bila letos nekoliko skromnejša, zlasti kar zadeva zamejska planinska društva, saj je bilo prisotno pravzaprav eno samo. PaC pa so se snidenja na tej planinski postojanki na meji med Vipavsko dolino in Krasom udeležili predstavniki planinskih društev iz raznih krajev Primorske.
Za prijetno počutje je poskrbel muzikant, vreme je bilo primemo, razgled res ni bil najboljši, vendar pa so izletniki lahko uživah ob pogledu na bujno pomladno cvetje, zlasti na velikonočnice in pomladni encijan.
Ob kratkem poročilu še vprašanje: je prijateljstvo in srečevanje med planinci res izgubilo na pomenu?
Izlet na Golico
Ge imate radi cvetje, potem je avtobusni izlet na Golico, ki ga pripravlja SPDG kot nalašC. Vpisovanje se je že zaCelo. Izlet bo predvidoma 23. t. m. morda pa že teden pred tem, Ce se bo nadaljevalo toplo vreme. Narcise v rovtih nad Jesenicami so namreč letos neobičajno zgodaj zacvetele. Pravljična podoba, ki se obnavlja iz leta v leto, se utegne zato pred Časom spremeniti. Golica in njena cvetoča pobočja so eno od Čudes naše domovine, ki jo je treba vsaj enkrat videti.
Zmerne hoje bo približno dve uri in to po gozdnih poteh in stezah. Za tiste, ki ne morejo hoditi pa bo na voljo avtobus.
V	nedeljo spominski pohod Števetjan-Gonjače
V	Steverjanu bodo v nedeljo spet priredih spominski pohod do spomenika v GonjaCah. Start bo ob 9.30 z Dvora. V Dvoru bo tudi cilj množičnega pohoda. SPDG vabi elane in prijatelje, da se tudi letos v CimveCjem številu udeležijo omenjene manifestacije, ki je posvečena 50-letnici množične vstaje primorskih ljudi proti fašizmu.
»Cankar in Zois« izgubil v Padovi
Odbojkarji iz Gorice izločeni
Pot odbojkarjev združene ekipe naših goriških višjih srednjih šol Cankar in Zois na med-deželni ravni Dijaškega prvenstva, žal, ni bila dolga. Fantje, ki so si na deželni fazi priigrali prvo mesto, so se v Padovi pomerili z dijaki liceja Galilei iz kraja Borgo Val-sugana pri Trentu in izgubili s 3:1 (8:15, 15:4, 15:7, 15:11) ter bili tako izločeni.
Začetek srečanja ni napovedoval tako grenkega konca. Nasprotno. Goričani so v prvem setu povsem nadigrali nasprotnika, ki je zgleda! celo precej nebogljen. Od drugega seta dalje pa je prišlo do popolnega preobrata. Dijaki Ga-lileia so zaigrali odločno, borbeno in urejeno, z odličnim blokom pa so onesposobili vse napade Zoisa/Cankarja. Igralcem naših šol je samozavest upadla, zaigrali so precej nesproščeno, blok je bil preveč propusten, napad pa prešibek. Skratka, zaigrali so daleč pod svojimi zmožnostmi, tako da je bil poraz, žal, neizbežen.
KOTALKANJE / NA DEŽELNIH TEKMOVANJIH
Uspešni nastopi kotalkaric Poleta
Že 5 poletovcev uvrščenih na DP
Deželna prvenstva v umetnostnem kotalkanju se bližajo h koncu, na posameznih tekmah so nastopili številni predstavniki openskega Poleta.
O uspehih Kokorovca in Tretjakove smo že poročali, od ostalih tekmovalcev pa so bile prve na vrsti deklice, ki so zaradi visokega števila prijavljenih tekmovalk (bilo jih je preko 80), morale nastopiti najprej na kvalifikacijah in kasneje na finalnem tekmovanju. Od Poletovk so tekmovale Tanja Romano, Vesna Hrovatin in Maruška Hrovatin, vse tri rojene leta 1983, tekmovale pa so v konkurenci, ki je bila v veliki večini eno leto starejša od Poletovih kotalkaric. V polfinalnem delu, ki je bil v Pordenonu, je bila v eni skupini Vesna Hrovatin 12., v drugi skupini, kjer je zmagala Elisa Guiotto iz Pordenona (letnik 1982) pa Tanja Romano druga in Maruška Hrovatin 21.
Vse tri so se uvrstile v končnico tekmovanja, ki je bila na sporedu dva tedna kasneje v dvorani kluba Gioni iz Trsta. Na tem tekmovanju je vladalo najveCje zanimanje za dvoboj Guiotto - Romano, saj je bilo jasno, da se mlajša Poletovka ne bo zlahka predala bolj izkušeni nasprotni-
Cristiana Merlo
ci. Guiottova je sicer zmagala v obveznih likih in kombinaciji, Tanja Romano pa je izvedla najboljši prosti program (povprečna ocena 4, 2 - boljše od vseh članic iz naše dežele, ki so nastopile na deželnem prvenstvu na Opčinah) in se uvrstila na konCno drugo mesto. Vesna Hrovatin se je z 19. mestom uvrstila na med-
deželno prvenstvo, Maruški Hrovatin pa se je kljub dobro izvedenemu prostemu programu ta rezultat za las izmuznil.
NarašCajnice so tekmovale v dvorani tržaškega PAT. Polet sta zastopali Cristiana Merlo in Maja Berzi. Merlo-va je tako v obveznih likih kot v prostem programu predstavljala razred zase in zmagala z veliko prednostjo. Na drugo mesto se je z odlično izvedbo obveznih likov in prostega programa nesporno uvrstila Maja Berzi, ki si je s tem zagotovila tudi neposreden nastop na državnem prvenstvu, glede na to, da je bila Merlova, lanska državna pvakinja deklic, že avtomatično uvrščena in je torej svoje mesto v deželni konkurenci prepustila drugouvrščeni. Državno prvenstvo bo od 14. do 18. julija nastopile v Rosetu degli Abruzzi.
Vse poletovke bodo sedaj nastopile še na deželnem prvenstvu UI-SP, kjer se bodo prav tako potegovale za uvrstitve na državno prvenstvo, ki bo letos v Calde-rari di Reno (Emilija).
Vsi ti uspehi so vsekakor zelo spodbudni za slovensko kotalkarsko društvo, ki ima sedaj že pet tekmovalcev uvrščenih na državna tekmovanja.
SMUČANJE / POKAL SLOVITA
S tekmo na Kaninu sezona končana
Na kombinacijskem veleslalomu najbolj uspešni med mladinci in mladinkami
Za konec smučarske sezone so smučarski delavci S.C. Sella Nevea in S.K. Kanin organizirali tekmo, ki je bila v soboto na Nevejskem sedlu in v nedeljo na Kaninu in je bila v kombinaciji veljavna za 1 trofejo "Slovita”. V absolutni konkurenci je med moškimi zmagal Stefano Romanelli in med ženskami pionirka in že italijanska prvakinja v vseh treh disciplinah med deklicami Katia Casolino, ki oba nastopata za S.C. Lussari.
Na Nevejskem sedlu se je v vseh kategorijah v veleslalomu prijavilo kar 187 smučarjev, zanimivo je bilo, da so morali vsi smučarji na Start v Conca Prevali peš (potrebno je bilo približno uro hoje do starta) kot v starih Časih, ko še ni bilo vleCnic. Start je bil na nadmorski višini veC kot 2000 m, na višinski razliki 250 m pa je bilo postavljenih 25 vratc. Na žalost je bil sneg tipično spomladanski in povrhu še moker od dežja, ki je dan prej nenehoma padal. Smučarji, ki so zastopali 18 društev iz obeh strani meje so bili razdeljeni na 10 moških in 7 ženskih kategorij. Tudi naši smučarji (vsi SK Brdina) so dosegli nekaj dobrih rezultatov. Med cicibani je bil Giorgio Pitacco s Časom 59.43 na 11. mestu, Erik Piccini pa s Ca-
Peter Ferluga - drugi
som 60.38 takoj za njim. Med deklicami sta bili sestri Mezgec (Brdina) na 4. oziroma 5. mestu. Fjo-na je dosegla Cas 55.33, Karin pa 60.61. Cas 60.75 je prinesel v kategoriji narašCajnic Alji Hrvatic sedmo mesto. Med mladinci je bil Peter Ferluga s Časom 51.52 drugi, Peter Ferfila pa 5. V kategoriji dam 1 se je uvrstila Zora Mezgec na 2. mesto. Nagrajevanje je potekalo dvojezično v koci Gilber-ti.
Naslednji dan so skoraj isti tekmovalci merili svoje moCi v veleslalomu na slovenski stani Kanina. Organizacija je bila izvrstna in tudi sneg je bil zelo dober. Start je bil
na višini 2225 m in cilj na 2075 m, proga pa je imela 20 vratc. Kategorij je bilo znatno manj kot dan prej, tako da je bila konkurenca precej ostra. Tudi na tej tekmi so naši smučarji dosegli nekaj dobrih rezultatov. Smučarjem SK Brdina so se pridružili tudi smučarji SK Devin. ^ združeni kategoriji baby ženske in cicibanke je bila Sheila Perosa (Devin) na 10. mestu. V isti kategoriji med fanti je bil Erik Piccini (SK Brdina) 11. V skupni kategoriji pionirk se je Fjona Mezgec uvrstila na sedmo mesto, medtem ko je bila Alja Hrvatic osma, Karin Mezgec pa se je uvrstila takoj za njo. Med pionirji so solidno smučali tekmovalci Devina Robi Pertot, Stefano Maizan in Tomaž Sirca. Pri mladincih je bil Peter Ferluga zopet odličen drugi, tretji pa Peter Ferfila. Se bolj uspešna je bila med mladinkami Valentina Su-ber, ki je kljub napaki zasedla 1. mesto. Med članicami je bila Gabrijela Pieri (Devin) tretja. Isto mesto je zasedla med damami Zora Mezgec (Brdina), v kombinaciji pa je bila v tej kategoriji prva. Tudi med veterani so solidno smučali Stojan Sos-si, Roberto Greco Robert0 (oba Devin) in Rado Su-ber (Brdina), ki so zasedli 7., 8. in 9. mesto. E. M.
ŠPORTNI DAN / NASTOPILI UČENCI SOL IZ SALE2A, GABROVCA, PROSEKA IN ZGONIKA
NOGOMET / NAJMLAJSI
Preko sto osnovnošolcev tekmovalo v mnogoboju
V športno-kulturnem centru v Zgoniku je bilo v torek res enkratno vzdušje. Odvijal se je namreč že tradicionalni športni dan za osnovnošolce in osnovnošolke na pobudo nekaterih marljivih učiteljic in v sodelovanju z odsekom za otroško telovadbo pri športnem krožku Kras. Solarn iz Saleža, Zgonika in Gabrovca so se tokrat priključili še uCenci in učenke proseške osnovne šole. Preko sto prizadevnih šolarckov se je pomerilo v atletskem mnogoboju in sicer v sledečih panogah: teku na 300 m, skoku v daljino z mesta, metu kroglice, oziroma enokilo-gramske medicinke ter spretnostnem poligonu. K izrednemu uspehu športnega praznika so pripomogli skoraj brezhibna organizacij, lepo vremein seveda otroci sami, ki so navdušeno sledili razlagam učiteljstva in vaditeljev. Prav vsi so napeli moCi, da bi dosegli Cim boljše rezultate, ali pa izboljšali lastne dosežke v že prej naštetih športnih veščinah. V prijateljskem vzdušju se je tekmovanje zaključilo z nagrajevanjem najboljših in dodelitvijo spominskih kolajn vsem prisotnim.
REZULTATI
5. razred
Dečki: 1. Jan Pahor (Prosek), 2. Denis Doglia (Zgonik), 3. Devan Cecchi (Prosek).
Deklice: 1. Sara Locasto (Prosek), 2. Valentina Bat-tigelli (Gabrovec), 3. Jagoda Milic (Zgonik).
4. razred
DeCki: 1. Tomaž Nabergoj (Prosek), 2. Ivan Cernjava (Prosek), 3. Marko Fusilli (Prosek).
Deklice: 1. Yael Ukmar (Prosek), 2. Tjaša Guštin (Zgonik), 3. Meta Starc (Prosek).
3. razred
DeCki: 1. Mitja Suc (Zgonik), 2. Gregor Budin (Zgonik), 3. Dean Furlan (Zgodnik).
Deklice: 1. Deborah Vitez (Prosek), 2. Martina Milic (Zgonik), 3. Lara Prašelj (Prosek).
2. razred
Dečki: 1. Uroš Fabiani (Salež), 2. Matteo Pipan (Prosek), 3. Omar Turco (Prosek).
Deklice: 1. Ljuba Sancin (Salež), 2. Erika Suc (Salež), 3. Nicol Starc (Prosek).
1. razred
Dečki: 1. Dimitrij Batti (Salež), 2. Edvin Stoka (Prosek), 3. Gregor Colja (Gabrovec).
Deklice: 1. Giorgia Buz-zai (Salež), 2. Tamara Cernjava (Prosek), 3. Martina Lisjak (Prosek).
S. M.
»Boji« na mnogoboju v Zgoniku so bili zelo zagrizeni (Foto Sergio Ferrari/KROMA)
Mladost izgubila vse možnosti za prvo mesto
Prvenstvo najmlajših se poCasi bliža koncu, saj do zaključka manjkata še dve koli in nekaj zaostalih tekem. Z zmago v Doberdobu si je Mossa po vsej verjetnosti že zagolovila prvo mesto, ki ga lahko ogrozi le kak nepredviden spodrsljaj, kar pa v nogometu ni nemogoče. Spomnimo se povsem nepričakovanega poraza dober-dobske Mladosti v Pierisu, ki je pokopal vse upe kraške-ga moštva. Na podlagi imen igralcev Pierisa, smo šele kasneje izvedeli, da se je domače moštvo za tekmo z Mladostjo okrepilo kar s sedmimi igralci njihove »prve« ekipe, t.j. ekipe, ki igra v deželnem prvenstvu. Ob takih podatkih je vsak komentar odveč, kajti podobno »nagajanje« lahko vrže temno senco na stike med društvi.
Z dvema zaporednima porazoma je Mladost izgubila stik z vrhom in namesto na prvem ali drugem mestu, bo verjetno pristala na Četrtem.
Izidi 13. kola povratnega dela: Aris-Gradese 0:4, Monfalcone-Staranzano (preložena), S. Marco-Pieris 0:1. Mladost-Mossa 0:1, Opicina-Sanrocchese (preložena), S. Sergio-Romana (preložena), Corno-Pro Romans 2:5, Isontina-Lucinico 7:1.
Zaostala tekma: Sanrocchese-S. Sergio 2:2.
Vrstni red: Mossa 50, Opicina 47, Isontina 46, Mladost 45, Monfalcone 35, Gradese 28, Corno 27, Pro Romans 27, Aris 25, S. Sergio 24, Pieris 24, Lucinico 23, S. Marco 14, Staranzano 11, Sanrocchese 5, Romana 3. (VIP)
Obvestila
SK BRDINA
vabi vse elane in simpatizerje na zaključno prireditev in nagrajevanje atletov, ki bo v soboto, 8, maja, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah.
SK DEVIN
vabi na 19. občni zbor, ki bo na sedežu društva v Cerovljah v petek, 7. maja 1993 v prvem sklicanju,' ob 19.30 in v drugem sklicanju ob 20.30 Z naslednjim dnevnim redom:
1.	otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev predsednika in tajnika; 3. predsedniško poročilo; 4. tajniško poročilo; 5. blagajniško poročilo; 6. poročilo nadzornega odbora; 7. razrešnica; 8. pozdravi gostov; 9. razprava; 11. izvolitev izvršnega in nadzornega odbora.
SZ JADRAN
obvešCa, da bo v petek, 14. t. m. v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Dnevni red: 1. predsedniško in tajniško poročilo,
2.	blagajniško poročilo, 3. diskusija, 4. volitve novega odbora, 5. razno.
NOGOMET / PO ZMAGI NAD BQRUSSIO V DORTMUNDU
NBA / ČETRTFINALE KONČNICE
Juventus le korak do pokala UEFA
^ino Baggio (strelec prvega gola za Juventus) v dvoboju s Stephanom Chapuisatom
Borussia Dortmund -
Juventus 1:3 (1:2)
Strelci: Rumennigge v D. Baggio v 26., R. Baggio v 30. in 73. min.
BORUSSIA:	Klos,
Beinhardt, Schmidt, Franck (Mili), Grauer, Lu-Sch, Reuter, Zorc, Cha-Puisat, Rummenigge, Roscher.
JUVENTUS: Peruzzi, Jjarrera, De Marchi, D. Baggio, Köhler, Julio Ce-®ar, Conte, Marocchi, vialli, R. Baggio (Di Ca-nici), Moeller.
Sodnik: Puhi (Madžar-
ska); Gledalcev: 40.000 DORTMUND - Z zmago 3:1 proti Borussii v Dortmundu je turinski Juventus postavil resno hipoteko na osvojitev letošnjega pokala UEFA, saj je malo verjetno, da bi Nemcem na povratnem srečanju uspelo nadoknaditi zaostanek. Čeprav se je tekma zaCela v znaku Borussie, ki je z golom Rumenniggeja povedla že v 1. minuti, pa smo nato v nadaljevanju videli izvrstno predstavo Juventu-sa, ki je najprej z golom
Dina Baggia izenačil, nato pa je Roberto Baggio z dvema goloma poskrbel za veliko slavje.
Borussia je sicer v drugem polčasu stalno napadala, vendar pa si večjih priložnosti za gol ni ustvarila. Po drugi strani pa je bil Juventus izredno nevaren v protinapadih in bi lahko dosegel Se kak gol veC, Ce bi bili napadalci nekoliko priseb-nejsi. Poleg dvakratnega strelca Roberta Baggia, ki je takoj po drugem zadetku zaradi lažje
poškodbe zapustil igrišče, je zelo dobro zaigral tudi Gianluca Vialli.
Za Juventus je to že deveti nastop v evropskem finalu, doslej pa je osvojil Štiri naslove: enkrat je zmagal v prvaku prvakov, enkrat v pokalu pokalnih zmagovalcev, dvakrat pa v pokalu UEFA. Borussia je 5. maja 1966 nastopila v finalu pokala pokalnih zmagovalcev in v Gla-sgowu premagala Liverpool z 2:1.
Povratna tekma bo 19. maja v Turinu.
Z zmago pri Lakersih Phoenix spet v igri Bullsi že v polfinalu
Vanja Jogan
NEW YORK - Po dveh zaporednih porazih na domačih tleh je Phoenix dokazal, da je res izredno solidna ekipa, saj so Barkley in ostali zmagali v Los Angelesu in tako znižali zaostanek na 2:1. Prav Barkley je bil s 27 točkami najboljši strelec Sunsov, ob njem pa je izvrstno zaigral mladi Dumas (18 točk). V vrstah Lakersov se je izkazal Vlade Divac, ki je dosegel kar 30 točk.
V isti skupini je Utah spet premagal peterko Seattla in prešel v vodstvo v zmagah, ima pa izredno priložnost, da se uvrsti v naslednje kolo, saj bodo Četrto tekmo spet odigrali v domači dvorani.
Na Vzhodu je Indiana pokazala, da se nima namena zlahka predati, saj so Schrempf in soigralci visoko premagali New York, ki poprečno prejme manj kot sto točk na tekmo, tokrat pa jih je Indiana dosegla kar 116. Bo potrebna tudi peta tekma ali pa bo New York zmagal na igriSCu Indiane?
Le Chicagu je uspelo zmagati z gladkim 3:0, pa Čeprav je moral Michael Jordan z igrišča zaradi zvina gležnja že takoj po odmoru. Pippen in ostali so bili boljši od Atlante
Anthony Mason (N.York)
tudi v gosteh in sedaj mirno pričakujejo zmagovalca med New Jer-seyem in Clevelandom. Bomo priCa dvoboju Petrovič - Jordan?
IZIDI IN STANJE
Vzhod: Charlotte - Boston 2:1 (v zmagah); New Jersey - Cleveland 1:1; Indiana - New York 116:93 (1:2); Atlanta -Chicago 88:98 (0:3).
Zahod: LA Clippers -Houston (1:2); San Antonio - Portland (1:1); LA Lakers - Phoenix 102:107 (2:1); Utah - Seattle 90:80 (2:1).
UTRINKI S PRVIH ČETRTFINALNIH TEKEM
SKUPINSKA IGRA: Na prvem srečanju med Clevelandom in New Jersey je domača ekipa visoko premagala New Jersey, ključ zmage pa je bila prav gotovo odlična skupinska igra Cavalier-sev, saj je kar devet! posameznikov preseglo mejo desetih točk, medtem ko je pri Netsih solidno igral le Coleman (31 točk), slab dan pa je imel tudi Petrovič (10 točk, 4:13 pri metu).
LEWIS OUT: Boston je na pragu izločitve, eden izmed razlogov za slab učinek Celticsov pa je prav gotovo prisilna odsotnost najboljšega strelca ekipe. Reggie Lewis je na prvi tekmi igral odlično, zatem pa je imel težave s srcem in sedaj sledi ekipi iz postelje.
OLAJUWON MVP KONČNICE? Center Houstona Akeem Olajuwon igra v končnici celo boljše kot prej. Na prvi tekmi je dosegel 28 točk, imel 11 skokov, 6 asistenc in kar 9 krat blokiral met nasprotnikov.
NEGATIVNI REKORD: Na tekmi Boston - Charlotte je strah pred zmago zajel skoraj vse igralce. Regularni del se je zaključil pri izidi 89:89, v prvem podaljšku je bil izid spet izenačen (97:97), v dodatnih petih minutah pa je Charlotte dosegel le dve točki, Boston pa samo eno!!!
Streljanje: Rajmond Debevec zmagal v L Angelesu
PotvMünchen
LOS ANGELES -Prvi dan svetovnega Pokala v streljanju, na katerem sodelujejo te-fttiovalci iz 46 držav, je slovenski reprezentant Rajmond Debevec z zračno puško dosegel že svojo 16. zmago v tem tekmovanju. Po prvih desetih strelih je zapovrstjo zadel 40 desetk in s skupnim rezultatom 593 prevzel vodstvo. Finale se je za Debevca začel slabše, saj je po petih strelih zbral le 50, 1 kroga. Norvežan Sten-vaag ga je prehitel, razliko pa je v šestem strelu se povečal. Odločilni je bil osmi strel, ko je Debevec zadel 10, 7 kroga (to je bil tudi njegov najboljši strel v finalu), Sten-vaag pa samo 9, 4. Debevc je s tem strelom izničil Norvežanovo prednost, v devetem strelu je zadel 10, 0, Norvežan pa 9, 7 kroga. Takrat je tudi dobil prednost, ki se po desetem strelu, ko sta oba zadela 10, 0, ni vec spremenila. Z zrnago si je Debevec po dveh tekmah svetovnega pokala že zagotovil nastop na finalu osmih najboljših v Miinchnu.
Renata Oražen je z rezultatom 382 krogov zasedla 19. mesto med 40 strelkami.
Rezultati - zračna puška: 1. Debevec (-Slo) 694.0, 2. Stenvaag (Nor) 693.7, 3. Kim Jong (Kor) 690.9, 4. Conception (Fil) 690.8, 5. Johnson (-ZDA) 690.7, 6. Kino-uchi (Jap) 689.7, 7. Kim Soung (Kor) 689.3, 8. Maksimovič (ZRJ) 688.9. (S. S.)
KOŠARKA NA HRVAŠKEM / NJENIM IGRALCEM JE ÖOVOLJENO V SE
Gibona vedri in oblači v Hrvaški
Z JNHttWe
. ______
Dražen Petrovič na tekmi proti ZDA v Barceloni
ZAGREB - Košarkarji Gibone so že drugič po vrsti prvaki Hrvaške. To dejstvo bo sicer na Hrvaškem izzvalo tolikšno vznemirjenje in zanimanje, kot Ce npr. komu povemo novico, da »za petkom pride sobota«. Gibona je prvak in to je tudi morala postati. Seveda ima najbolj kvalitetno in najmočnejše moštvo, 10 igralcev, o katerih lahko ostali klubi samo sanjajo. Prvi primer: Gibona je z neprikritim zadovoljstvom odpustila Zorana Cuturo, živo legendo zagrebške košarke. Za »cibose« je bil odveč, prešel je v vrste njihovega glavnega tekmeca, Slobodne Dalmacije, tam pa je naenkrat postal -ključni igralec. Gibona je brez solz v začetku sezone pospremila tudi Danka Cvjetičanina (odšel je v madridski Estudiantes), Ivana Sunaro (v Maribor), Dževada Alihodžiča (brez angažmaja, trenira s Stefa-nelom v Trstu), Andra Knega (ne igra vec košarke).
Predstavljajte si to peterico: Cvjetičanin, Cutura, Sunara, Alihodzič, Knego! Katero mesto bi takšno moštvo zavzelo na prvenstvu Slovenije ali Hrvaške? Toda za Cibono vsi ti niso »bili dovolj dobri«. V Tomju so enostavno pokupili vse, kar je v tem hipu na tržišču kaj veljalo. Iz drugega mestnega kluba Zagreba so pripeljali Ivico ZuriCa, ki si je tako zagotovil položaj v hrvaškem »sanjskem moštvu« (Dream Team), namreč v reprezentanci. Potem bosenskega Hrvata Ivico Marica, begunca iz Zenice in igralca beograjskega Partizana, takratnega prvaka Evrope, Iva Nakiča, kar je v
hrvaški javnosti dvignilo veliko prahu. Ni sporno, da je Nakič kvaliteten košarkar, nesporno pa je tudi to, da je ta poljubljal srbsko zastavo in z visoko dvignjenimi tremi prsti proslavljal v Času najhujših srbskih pustošenj po Hrvaški. V začetku se Nakič ni smel prikazati na zagrebških ulicah, skrival se je po stanovanjih prijateljev, na to, da bi igral v Zadru ali Splitu, pa ni smel niti pomisliti.
Cibonini navijači in Zagrebčani so ga nekako vendarle »prebavili« in sprejeli, Čeprav mu skupine s tribun tudi danes skandirajo »Jovo, Srbine« ali pa ga izzivajo s pesmijo Partizanovih navijačev: »Otišo si, ostala je tuga, uvek če te voleti grobari sa juga«. Da o žalitvah, ki jih je bil deležen v Splitu, v finalnih tekmah za prvenstvo Hrvaške, sploh ne govorimo. Nakič, za katerega tudi posamezni soigralci pravijo, da je »Čudak«, je dovolj nesramen, da si upa Torcidi in Splitčanom pokazati »tisto stvar«, kar je v tandemu s Črnogorcem Zdravkom Radulovičem tudi storil na splitskih Gripah. V dresu Gibone so zavarovani kot medvedi in dobro vedo, da za to ne bodo kaznovani. In tako je tudi bilo. Sicer pa je Radulovič med sezono v slačilnici barbarsko udaril zdravnika moštva dr. Božidarja Fučkarja, tako da je raCun za žalitve »plačal« zdravnik! Novosel in njegova druščina pa so na začudenje vseh slednjega potem vrgli iz kluba! Najboljšega strelca Raduloviča pa so le opomnili, Ceš da »ni lepo, Ce pretepaš zdravnike«.
Cibonini igralci so pre-
prosto nedotakljivi. Mimo lahko žalijo sodnike skupaj s trenerjem Aleksandrom Petrovičem, za to pa so deležni zgolj simboličnih kazni. Lahko žalijo novinarje, v klubu pa jih bodo za to celo pohvalili. Tako zadnja dva meseca Ciboni-ne zvezde niso hotele dajati izjav za javnost, kar tako, vendar nihče, zaradi »višjih interesov«, o njih ni smel napisati napisati »nie slabega«. Svojo nedotakljivost so dokazali tudi na finalni tekmi s Slobodno Dalmacijo. Pred dvema tekmama na terenu »rumenih«, ki bi utegnil prinesti prednost Splitčanom, so v vrstah Gibone zagnali preplah, Ceš, »da se bojijo za regularnost tekem in za svojo varnost v Splitu«. Vodstvo in igralci Slobodne Dalmacije so takoj dobili stroga navodila »z najvišjega mesta«, da »morajo spoštovati regularnost« in
»da tekmo lahko izgubijo, ne smejo pa izzivati«. Tako se je tudi zgodilo. Objektivno veliko slabši splitski igralci so morali na terenu predvsem paziti, da ne bi koga preveč grdo pogledali oziroma da ne bi užalili samozvanih Ciboninih veličin, šele potem so lahko razmišljali tudi o morebitni zmagi. O »umazani igri«, ki so jo iz Tomja podtaknili Zadru v polfinalu, pa smo že pisali...
Kljub temu pa Gibona, kljub vsem »pooblastilom«, ki jih ima po igralski in finančni plati, ni imela uspešne sezone. Osvojila je prvenstvo, a znova izgubila pokal, v Evropski ligi pa dosegla slabši rezultat kot lani, ko ni smela igrati v Zagrebu. Toda za Cibono nekaj štejejo le evropski uspehi. Seveda pa v Evropi »cibosi« pred sodniki niso zavarovani tako kot na domačih terenih, čeprav je
Borislav Stankovič, generalni tajnik FIBA, »veliki navijač Gibone«. Tako so Zagrebčane zelo milo kaznovali zaradi fizičnega obračunavanja s sodniki po tekmi z Limogesom v Zagrebu, ki so jo sicer »zaigrali« sami, z njo pa tudi vse priložnosti za boljšo uvrstitev.
Gibona dolguje svojo karizmo in »staro slavo« pravzaprav dvema velikanoma, Draženu Petroviču in Mirku Novoselu. Dražen Petrovič jih je dvakrat pripeljal na evropski vrh in zagotovil denar za gradnjo dvorane ter poslovnega centra, ki je danes neusahljiv vir denarja (najemnina, ki priteka od številnih bifejev, butikov, trgovin, restavracij, poslovnih prostorov...). Novosel pa je kljub temu s spretnimi mahinacijami uspel izrabiti »noro ljubezen do Dražena«. Krešimir Cosič, legendarni košarkar in trener, zdaj svetnik hrvaškega ambasadorja v Washingtonu, je pred kratkim izjavil: »Novosel je genij. V vsakem sistemu si uspe prigrabiti vse funkcije«.
Natančno tako. Ko je imela glavno besedo Partija, je bil Novosel elan Zveze komunistov, njegovi glavni prijatelji in sodelavci pa so bili komunistični poglavarji, na primer Saj-ber, Vrhovec, Mikič... Novosel je tudi v Giboni ustanovil partijsko celico, katere sekretar je bil - Aleksander Petrovič. Ko so se mu komunisti odrekli zaradi dokazanih malverzacij, se je Novosel ob spremembi oblasti kot »jnučenik« v Zagreb spet lahko vrnil skozi velika vrata. Nemudoma je postal »velik Hrvat in demokrat«. Zdaj je
spet vse: namestnik ministra za šport, direktor in selektor reprezentance, glavni v Giboni. Je človek, ki mu hadezejevska oblast kar najbolj zaupa, Čeprav se je zaradi finančnih malverzacij sporekel z Antunom Vrdoljakom, še enim »genijem za vse sisteme in vse funkcije«. Na kratko: Gibona je bila in še naprej je klasični režimski klub, »državna institucija«, kot na primer Crvena zvezda ali Partizan v Beogradu. Klub, ki mu je dovoljeno vse in ki ga oblast na veliko razvaja. V kolikšni meri bodo lahko na takšen naCin dominirali, pa ni vec odvisno od moči moštva, ampak od odnosov v celotni družbi. Ker so navajeni na to, da je mogoče vse rešiti z enim ali dvema telefonskima pogovoroma, je vprašanje, kako se bodo v Giboni znali prilagodili pravim tržnim odnosom, ko je treba vse plačati in za vse izstaviti Ciste račune.
Zato tudi ni toliko pomembno, da bosta Cibono kmalu zapustila dva ključna igralca, Zdravko Radulovič in Goran Sobin. Mogoče tudi Ivo Nakič, čigar soproga Zorica s sinom (ima ga s teniškim igralcem Zivojinovičem) živi v Ljubljani in se boji priti v Zagreb, pri Giboni pa niso vec pripravljeni dobrodušno dovoljevati, da se Nakič kar tako vratolomno vozi po avtocesti Zagreb - Ljubljana. Prav tako omenjajo tudi odhod Franja Arapo-viča, Ivice Zuriča...
Gibona bo spet pokupila vse, kar je kaj vredno na tržišču. Ali pa bo šibkejšim klubom preprosto ukradla najboljše igralce. Tako kot je nekdaj Dražena Petroviča Sibenki... (J. Z.)
NOVICE
Vuelta: šprint tokrat Gonzalesu
LA SENIA - Španska Vuelta se še naprej odvija v znamenju množičnih Sprintov. Včerajšnjega, na sporedu je bila 10. etapa od Valencie do La Senie (206, 8 km), je dobil domačin Juan Carlos Gonzales pred Poljakom Spruchom in rojakom Gutierrezem. Švicar Ziielle je ohranil rumeno majico.
Moxicono - Misura že 2:0
MILAN - Maxicono Parma je tudi v drugi tekmi finalne tekme končnice italijanskega odbojkarskega prvenstva premagal Misuro in mu zdaj za osvojitev naslova zadostuje še ena sama zmaga, ki jo bo skušal doseči že v soboto v Parmi, ko bo na sporedu tretje srečanje. Včerajšnja tekma se je končala po petih setih, potem ko je Misura že vodila z 2:0. Misura - Maxicono 2:3 (15:7, 15:13, 11:15, 13:15, 11:15)
Maradone ne bo na Ameriškem pokalu
BUENOS ADRES - Maradonov menedžer Juan Marcos Franchi je tudi uradno sporočil, da sloviti »Pi-be de oro« ne bo obnovil pogodbe s Sevillo, ki zapade 20. junija letos, ko bodo prvoligaši v Španiji odigrali zadnje kolo, da pa bo do zadnjega izpolnil obveznosti do kluba, se pravi, da bo v dresu Seville odigral še tri prijateljske tekme. DrugaCe povedano, to pomeni, da ga zanesljivo ne bo na tekmah za ameriški pokal (od 15 junija do 4. julija v Ekvadorju), želi pa nastopiti na južnoameriških kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu v ZDA, ki bodo od julija do septembra.
»Maradona je utrujen. Klasičnih pogodb ne bo veC podpisoval, treba bo zato premisliti, kako bi ga lahko še vezali na nogomet. Trener noče postati, ker pravi, da se nogometa ne da priučiti, labko pa bi imel teCaje za otroke, seveda Ce bi našli kakega primernega sponzorja«, je še povedal Franchi.
Molitev za »malo Mo«
BEOGRAD - V cerkvi Svetega nadangela Gavrila v Zemunu pri Beogradu je bila pred dnevi molitev za Čimprejšnjo ozdravitev najboljše teniške igralke na svetu, Jugoslovanke Monike Seleš. Molitev je vodil zagrebško-ljubljanski metropolit Jovan.
Brez presenečenj
RIM - Rezultati Zenskega teniškega turnirja -1. kolo: Graham (ZDA) - Bonsignori (Ita) 6:3, 6:4, Zivec-Skulj (Nem) - Piccolini (Ita) 6:3, 6:0; 2. kolo: Van Lottnm (Fra) - K. Maleeva (Bolg, 12) 6:3, 2:6, 6:3, Pierce (Fra, 11) - Savoldi (Ita) 6:0, 6:1, Gorrochate-gui (Arg) - Majoli (Hrv) 6:3,
4:6, 7:6 (7:5), Herreman (Fra) - Farma (Ita) 6:2, 6:0, M. J. Femandez (ZDA, 4) - Kruger (JAR) 6:2, 6:1, Bentivolgio (It) - Novotna (Ceš, 7) 7:5, 7:6 (7:5), Huber (Nem) - Ferrando (It) 7:5, 6:2, Capriati (It, 5) -Cecchini (It) 6:3, 6:2
Emilio ugnal Javiera
HAMBURG - V drugem kolu teniškega turnirja z nagradnim skladom 1, 6 milijona dolarjev, je v španskem »derbiju« bratov Sanchez Emilio s 6:4, 6:3 ugnal Javiera. Rus Cesnokov je prvi set dvoboja s Furlanom izgubil z 1:6, v naslednjih dveh pa je Italijanu prepustil le eno igro!
Ostali rezultati: Becker (Nem) - Steeb (Nem) 6:4, 6:2, Edberg (Sve, 1) - Filippini (Uru) 6:3, 6:3, No-vaCek (Ceš, 8) - Olhovskji (Rus) 6:4, 6:2, Clavet (Spa) - Rosset (Svi, 13) odstop.
Prvi nosilec predal dvoboj
TAMPA - Rezultati moškega teniškega turnirja -1. kolo: P. McEnroe (ZDA) - Woodforde (Avstral, 1) 3:6, 7:6 (7:5) 4:0 predaja, Masur (Avstral, 2) - Morgan (Avstral) 6:3, 6:3, Wheaton (ZDA, 3) - Stolle (Avstral) 6:1, 6:1, Martin (ZDA, 4) - Femandez (Meh) 4:6, 6:4, 6:1, Reneberg (ZDA, 5) - Schaller (Av) 6:2, 6:4, Dunn (ZDA) - Mancisidor (Spa) 2:6, 6:4, 7:6 (7:2), Woodbridge (Avstral) - Palmer (ZDA) 2:6, 6:4, 6:3, Shelton (ZDA) - Skoff (Av) 6:3,1:0 predaja, Pemfors (Sve) - Spadea (ZDA) 6:1, 3:0, predaja, Fromberg (Avstral) - Eltingh (Niz) 6:4, 6:7 (5:7), 6:3, Yzaga (Peru) - Krickstein (ZDA) 6:4, 3:6,6:4.
Najvišje zmagali Milwaukee Montreal in Sl Louis
NEW YORK - Rezultati zadnjega kola profesionalne baseballske lige MLB (Major League Baseball): Cleveland - California 5:3, Detroit - Kansas City 5:3, New York - Oakland 4:2, Seattle - Boston 7:6, Milwaukee - Chicago 6:1, Minnesota - Baltimore 4:3, Texas Toronto 3:2, Florida - Cincinnati 9:6, Montreal - San Diego 6:1, Atlanta - Pittsburgh 3:2, Colorado - Chicago 14:13, St. Louis - Houston 6:1, Los Angeles - New York 8:4, Philadelphia - San Francisco 4:3.
Zmagi Pittsburgha in Montreala
NEW YORK - Rezultati drugega kroga ameriške profesionalne lige v hokeju NHL (Stanley Cup) -Patrick Division Finale: Pittsburgh - N.Y. Isländers 3:0, Adams Division Finale: Montreal - Buffalo 4:3.
Johnson še »kralj« WBA v poltežki kategoriji
DENVER - Ameriški boksar Reggie Johnson je v dvanajstih rundah premagal Gvajanca Waynea Harrisa in obdržal naslov prvaka WBA (World Boxing Association) v poltežki kategoriji.
»World league«: start azzurrov proti Nizozemski
BOLOGNA - Pripadniki italijanske odbojkarske reprezentance z nestrpnostjo pricakujejob začetek tekmovanja World league. 2e 20. in 21. maja v Bologni in 22. v Veroni se bodo namreč pomerili z Nizozemsko, ki jih je na zadnjih olimpijskih igrah v Barceloni izločila iz boja za kolajne. 28. in 29. maja bodo v Turinu in Milanu igrali proti Kubi, 11. in 12, junija v Vidmu oz. v Trstu proti Kitajski, 18. in 19. junija v Cagliariju proti Koreji ter 16. in 17. julija na Siciliji proti Finski. Italija je dobila vse tri dosedanje izvedbe tega tekmovanja, na katerem sodelujejo vse najboljše reprezentance na svetu.
KRONIKA - RUBRIKE
Četrtek, 6. maja 1993
ČRNA KRONIKA
Naftno »črpališče«
MURSKA SOBOTA - V prvih dneh tega meseca je nekdo na silo odstranil pokrove na rezervoarjih dveh delovnih strojev na cestnem gradbišču pri Odrancih ter si iz njih načrpal 470 litrov nafte v vrednosti približno 25 tisočakov.
Motorček mu je pobegnil
MARIBOR - Štirinajstletnemu »motoristu« je motorček očitno pobegnil, saj je z njim zapeljal na travnik, kjer se je igrala skupina otrok, in zadel 7-letno punčko, ki je obležala hudo poškodovana. Fantiča so policisti prijavili javnemu tožilcu.
Otrok stekel pred avto
PORTOROŽ - V torek popoldan je voznica osebnega avtomobila Elza G. na prehodu za pešce pri portoroški avtobusni postajii zadela otroka. Ivan, rojen leta 1988, iz Portoroža, je nenadoma stekel Cez prehod, tako da voznica ni mogla preprečiti nesreče. Otrok je dobil hude telesne poškodbe in se zdravi v izolski bolnišnici. (B.V.)
Čelno trčenje na Črnem kalu
GRM KAL - V torek popoldan je na magistralni cesti pri odcepu za Avelj voznik avtomobila Mladen M. iz Zazida med vožnjo iz Kopra proti Kozini prehiteval cisterno, ko je v nasprotni smeri prav tako prehiteval neko drugo vozilo voznik osebnega avtomobila Ermin K. iz Hrastovca. Prišlo je do Čelnega trčenja, pri Čemer sta hude poškodbe dobila voznik Ermin K. in ena od njegovih sopotnic, druga sopotnica v tem vozilu pa je bila laže ranjena. Drugi udeleženci niso bih poškodovani, zoper voznika Mladena pa je uveden postopek, ker je osumljen kot povzročitelj te nesreče. (B. V.)
»Šaljivci« so si privoščili Občinarje
KOPER - Na UNZ Koper so vCeraj ob deseti uri dobiti obvestilo, da so neznanci napovedati eksplozijo v občini hiši Koper. Ker občinska uprava dela na dveh lokacijah, so morali izprazniti tako stavbo na Verdijevi kot tudi tisto na Trgu revolucije. Strokovnjaki, ki so obe stavbi preiskati, niso našli ničesar, vseeno pa so se delavci občinske uprave z določeno nelagodnostjo vrnili na delo. Občinski uslužbenci so paC pogosto tarCa zmerjanja in celo groženj, ponavadi od tistih strank, ki tiočejo zase izsiliti nekaj, kar jim po predpisih ne gre. (B. V.)
Baraka brez strelovoda
LJUBLJANA - Strela, ki je ob torkovi popoldanski nevihti udarila v barako na Tomačevski cesti, je oplazila tudi 30-letnega Ibrahima K. Mož se je ob nevihti skril v barako, strela, ki ga je tam ujela, pa mu je pošteno ožgala nogi.
KOPER - VCeraj nekaj pred polnočjo je zagorelo v samem mestnem srediSCu Kopra. Stanovanjska hiša v Ulici OF št. 8, tik zraven stavbe, v kateri je sedež koprske Skupnosti Italijanov. Gasilci so prišli na mesto požara praktično takoj, vendar so zaradi oteženega dostopa požar lahko zaustavili šele ob Četrti uri zjutraj. V požaru ni bil nihče poškodovan, stavba s štirimi stanovanji pa je povsem uničena, skupaj z vsem, kar je bilo v njej. Za stanovalce je že poskrbela koprska socialna služba. Po ugotovitvah raziskovalne komisije je vzrok požara po vsej verjetnosti kratek stik na električni napeljavi na lesenem podstrešju krepko Cez sto let stare zgradbe. Škodo cenijo na približno pet milijonov tolarjev. (B. V.)
(Foto: Z.Primožič)
Goreča ljubezen
LJUBLJANA - V torek popoldne je gorelo v stanovanju na Povšetovi ulici, ogenj pa se je tako razplamtel, da so ga morali pogasiti poklicni gasilci. Zagorelo je v spalnici in kuhinji, uničeni pa sta vzmetnici in vzglavnika na zakonski postelji ter njen okvir, v kuhinji pa košara za kruh, ki je bila na hladilniku. Na mestih, kjer je zagorelo, ni bilo virov energije, zato policisti sumijo, da je požar zanetila 29-letna Jolanda B., ki z lastnikom stanovanja živi v zunajzakonski skupnosti. Po njihovih podatkih sta si bila stanovalca že nekajkrat »nasprotnih mnenj«, Jolanda pa naj bi že večkrat zagrozila, da jo bo svojemu fantu že »podkurila«.
DRŽAVA PROTI JELINČIČU
»Razprava« pred sodno palačo
Stari borci podpirajo Jelinčičev boj za »čisto« Slovenijo
LJUBLJANA - Razprava proti »enfantu terri-blu« slovenskega političnega življenja Zmagu Jelinčiču, zadnje Čase vse manj poteka v sodni dvorani, kamor ga »vabijo« zaradi spornega obračunavanja z Neslovenci lani v TržiCu, ko je uporabil tudi pištolo in dvakrat opozorilno ustrelil v zrak oziroma tla, ker naj bi ga skupinica Bosancev napadla. To je pravzaprav tudi glavna tema spraševanja prič (ki jih sodišču uspe »spraviti« v sodno dvorano), saj sodnik Primož Sa-far skuša ugotoviti, ali je JelinCiC streljal v samoobrambi ati ne.
Razprava se namreč zaradi kroničnega »pomanjkanja« vseh povabljenih prič vse bolj seti pred sodno dvorano številka 47 ali pa že kar pred samo stavbo ljubljanskega temeljnega sodišča. Spomnimo se na zadnjo obravnavo proti Jelinčiču v začetku aprila (ki je bila pre-stavjena na vCeraj, ker priče niso prišle), ko je nekdanji partizan-sppmeni-Car Franc Kržišnik-Ris pred sodno dvorano med brnenjem televizijske kamere in ob svetlikanju bliskavic novinarskih fotoaparatov izročil Jelinčiču spominsko darilo in medalji Sercerjeve brigade. Tudi vCeraj je že pred
obravnavo Jelinčiča pred sodno palaCo pričakala skupinica podpornikov in mu zaželela veliko sreCe v sodni dvorani.
Mimogrede povedano, je bila včerajšnja sodna obravnava spet preložena, ker sta od treh pozvanih prič prišle le dve, Jelinčičev odvetnik Drago Demšar pa je zahteval hkratno zaslišanje vseh treh. Ker pa je priča Esad Džefero-vic posebej za to obravnavo prišel iz Italije, kjer dela kot zidar, je Demšar popustil in dovolil njegovo zaslišanje. Džeferovič je povedal približno enako zgodbo - »ki se je ne spominja veC cisto natančno, ker je od dogodka preteklo že celo leto« - kot tro-
jica njegovih prijateljev, ki so pričali na začetku procesa, ki se je zaCel sredi februarja. Povedal je namreč, da je s prijatelji v miru šel po cesti in se z njimi pogovarjal, ko jih je Jelinčič sprva »nadrl«, da je tu Slovenija in da se tu govori slovenski jezik, potem pa nameril pištolo v Celo enega izmed njih. Tako kaže, da bo ključna naloga sodišča ugotoviti, kdaj je JelinCiC izvlekel pištolo in potem streljal: on in »njegovi« priči namreč trdijo, da so bili napadeni in da je pištolo izvlekel šele potem - da bi se branil -, Bosanci pa vsi po vrsti trdijo, da je Jelinčič najprej potegnil pištolo, šele potem se je zaCelo
»mahanje« in nato streljanje.
Včerajšnje srečanje pred sodiščem se je s tem zaslišanjem končalo in sodnik je sklical novo, ki bo zadnji majski dan, ko bodo (Ce bodo), zaslišali še preostati dve priči.
Pred sodno dvorano je potem spet zabrnela televizijska kamera, Jelinčiča pa je pred zgradbo sodišča pričakala skupina somišljenikov in starih borcev - partizanov, seveda s Francem Kržišnikom-Ri-som na Čelu. Tudi plapolajoče zastave in transparent so popestrili prihod borca za slovenstvo iz zgradbe ljubljanskega sodišča... V. Kadunec (Foto: A. PavletiC/TRIO)
JUTRI
7. maja
7. maja 1840 se je v kraju Votkinsk rudarskemu inženirju Čajkovskemu rodil sin Peter IljiC. Družina se je kmalu po njegovem rojstvu preselila v St. Petersburg, kjer je oCe postal direktor Tehnološkega inštituta.
Mladi Čajkovski je študiral pravosodje in prevzel urad na ministrstvu, medtem pa zavzeto študiral glasbo, čeprav ni kazal posebnega talenta in v družini ni bilo nobenega glasbenika.
Poglobljeno zanimanje za glasbo ga je pripeljalo na novoustanovljeni konservatorij v St. Pe-tersburgu, kjer ga je uCil Anton Rubinstein.
Vstop Petra JljiCa Čajkovskega v svet glasbe je bil daleC od triumfa. Samo osebne simpatije Ru-binsteinovega brata Nikolaja so mu pomagale, da je dobil službo na moskovskem konservatoriju. Njegova prva opera Vojvoda je bila popoln polom. Pridružil se je »veliki peterici«, njihovim idealom pa ni sledil. SreCe ni imel niti v ljubezni, saj se je njegova velika ljubezen poročila z drugim.
Povsem se je posvetil glasbi in svojo komplicirano naravo utapljal v ustvarjanju. V sedemdesetih letih so nastale umetnine, ki so doživele uspeh, in Čajkovski se je uveljavil..
Kljub uspehu in slavi je imel veliki romantik zapleteno in težko usodo, zato je tudi njegova glasba prepletena s tragičnim občutjem.
NARODNI PARKI ZDA
Matjaž Potokar
Kanjon, ki ni kanjon
Hudičevo mesto, če zgubiš kravo, je rekel Ebeneezer Bryce, po petih letih pa prekleti kraj zapustil - Kanjon Bryce je ' pravzaprav amfiteater, izdolben v rdeče klife
Manjša mesta ameriškega Srednjega zahoda na poti med Tetonskim narodnim parkom in kanjonom Bryce, kot so Jackson, Rock Springs in Vernal, v popotniku ne zapustijo nikakršnega vtisa. Večinoma gre za enolična oziroma največ dvolična mesta, v katerih je moC takoj najti vse, kar ti ponujajo. Trgovina, zdravnik, bencinska Črpalka, orožar, javna hiša, trgovina z alkoholnimi pijačami, hitra hrana in policija.
Kanjon Bryce (Canyon Bryce) pravzaprav sploh ni kanjon, paC pa amfiteater, izdolben v rdeCe klife. Pokrajina ob šestinpetdeset kilometrov dolgi cesti, ki se na
koncu kanjona preprosto obrne nazaj, bi prenekatere-ga Slovenca spomnila na Postojnsko jamo na prostem v rdeCe škrlatni barvi. Izjemna lunarna pokrajina s samosvojim živalstvom in rastlinstvom je vredna ogleda s ptičje perspektive, se pravi s ceste in razglednih točk, pa tudi z dna kanjona. Pot navzdol se ne končuje pri reki, popotnik po približno dvajsetminutnem pešačenju dobi prostorsko predstavo o masivnosti rdečih stalagnitov, ki rastejo iz rdeCe zemlje in vCasih zakrijejo nebo.
Geologi pravijo, da amfiteater z imenom Bryce dolguje svojo podobo prvi od šestih plasti klifov t.j. vijoličaste-
mu klifu, ki se potem nadaljuje v ostale, nekateri klifi tvorijo tudi material za Zion-ski narodni park, končajo pa se z rožnatim odtekom kli-fne kamenine severnega roba Velikega kanjona (Grand Canyon). Menda je pred davnim Časom ta kamenina nastala iz izsušenega dna nekdanjega jezera. Gre za najmanjši klif, ki je nastal pred približno 100 milijoni let. Pokrajine torej ni dolbel re-Cni tok, kot je to pri kanjonih običajno, paC pa redke padavine, zmrzal in sonce. Vijolični klif je dobil svojo barvo zaradi železa, ki ga vsebuje in ki ob stiku z zrakom dobi rdeCe škrlatni odtenek. Od tod tudi značilna škrlatna
Kanjon Bryce je vreden ogleda s ptičje perspektive pa tudi z dna kanjona
pokrajina, ki je slabo poraščena in zato skoraj gola. Ce si kamenino ogledamo povsem od blizu, je mogoče opaziti nekaj odtenkov rdeCe in rumene barve, zaradi železa, pa tudi škrlatne barve, na račun mangana. Najbolj zanimivo pa je, da se odtenki spreminjajo, odvisno od tega, kdaj opazujete Bryce. Zato se ne gre Čuditi, Ce se dve od triindvajsetih razglednih točk imenujeta Točka sončnega vzhoda (Sunrise po-int) in Točka sončnega zahoda (Sunset poiont). Oblike, ki so jih izdolble padavine, so bolj nenavadne, kot da bi si jih izmislil suprematisti-cni kipar. Včasih so tako antropomorfne, da jim ni mogoče zgrešiti imena. Tako ima znana skupina kamnov ime »Vod turških soldatov v ozkih hlačah« (Platoon of Turkish Soldiers in Pantaleons). Večkrat gre za naravne mostove, kapnikom podobne velike skulpture, gobe, igle, sulice, pagode, minarete, templje in podobno.
Kanjon Bryce dolguje svoje sedanje ime mormonskemu naseljencu Ebeneezerju Bryceu, ki si je pet let prizadeval, da bi si v teh krajih uredil svoje domovanje. Zaradi suhega in ostrega podnebja, predvsem pa pomanjkanja vode, je na koncu odnehal. Preživel pa ga je kanjon, ki nosi njegovo ime, in njegov izrek o tem predelu: »Hudičev prostor, Ce se ti v njem izgubi krava«. Vse to precej slikovito ponazarja težave življenja v tistem Času. Kanjon Bryce so že pred njim poznali indijanci iz plemena Paiute. Poimenovali so ga tako, kot se jim je kazal, seveda v svojem jeziku,
v prevodu pa bi se glasilo: »RdeCe skale, ki stojijo kot moški v posodastem kanjonu«. Se bolj zanimiva je indijanska legenda, ki pripoveduje o nastanku rdečega kanjona. Pravi, da so v kamnih podobe ljudi, ki so tu živeli, še preden je Bog obiskal-zemljo. To še niso bili pravi ljudje in so veliko grešili. Spremenili so se v rdeCe okamenele podobe in tako odstopili prostor za življenje plemenu Paiute. Ti so amfiteater imeli za sveti kraj, nekaj zaradi duha prednikov, ki še pustoši tod naokoli, nekaj pa verjetno tudi zaradi pokrajine same. Ta seveda še dandanes v turistih, ki se spustijo po slabo zavarovanih stezicah na dno skledastega kanjona, da bi pogledali oblike tudi navzgor, vzbudi sakralno občutje. Na dnu kanjona ni Čutiti nikakršnega vetra, zamirajö pa tudi vsi tisti običajni zvoki, značilni za turistični vrvež. Občutek vznesenosti in svete tišine v vsakomur dokaj hitro nape-
lje na to, da se začne drugače obnašati. Sicer pa je približno dvajsetminutna pot na dno priporočljiva za ljudi s kondicijo. Najvišja, Mavrična točka (Rainbow point), namreč leži kar 2776 metrov nad morjem, dno kanjona pa kakih dvesto do tristo metrov nižje. Park si je, razen na najbolj običajen način, to je z avtom, mogoče ogledovati tudi na mulinem hrbto. Turist pa mora paziti na to, da izlet konca v enem dnevu, sicer si mora pridobiti dovoljenje, da lahko v parku prespi. Globlje v notranjosti kanjona Bryce lahko prenočuješ le v šotoru. Vodici opozarjajo tudi na nekatere divje živali, od katerih velja omeniti gorskega leva, ki pa ni prav pogost gost in zato tudi ni nevaren.
Kanjon Bryce je nedvomno najbolj nenavaden predel v južnem Utahu in je od vseh izjemnih narodnih parkov ameriškega Srednjega zahoda najbolj vreden ogleda.
JEDILNIK
juha iz rjavega fižola domači zajec v mrežici krompir z drobnjakom princes krofi
Slavko Adamlje
Juha iz rjavega fižola
SESTAVINE:
400 g rjavega fižola, 20 g olja, 60 g sesekljanega korenčka, sesekljana Čebula, stebelna zelena, narezana na kolobarje, suha svinjska kraca, sesekljan strok česna, sol, poper, Žlička gorčice, limonin sok, cherry
CAS PRIPRAVE: 150 minut
Namočen fižol odcedimo. Na segreti maščobi prepražimo korenček, Čebulo in zeleno, dodamo fižol in Česen ter zalijemo. Posolimo in popramo. ,V drugi posodi kuhamo svinjsko kraCo približno 2 uri. Ko je kuhana, jo vzamemo iz lonca, odluščimo meso od kosti in ga narežemo na kocke. Juho zmešamo v mešalniku, damo vanjo na kocke narezano meso krače in zacinimo z gorčico, limoninim sokom in cherryjem.
VEGETARIJANSKI JEDILNIK
Neva Miklavčič Predan
dušen riž
polnjene kolerabice pečena jabolka z orehi
Polnjene kolerabice
SESTAVINE:
3/4 skodelice ajdove kaše, 1,5 skodelice vode, skodelica sojinih kosmičev, 2 dl sojinega mleka, 8 kolerabic, 1/2 1 vode, strok Česna, sol, bazilika (po Želji), peteršilj, 1 dl kisle smetane, žlička moke, 2 žlici vode
Prebrano in oprano ajdovo kašo skuhamo. Sojine kosmiče namočimo v malo mleka. Kole-rabicam odrežemo vrh za pokrov in jih izvotlimo z zgornje strani. Sredico skuhamo v osoljeni vodi do mehkega, vodo odcedimo in prihranimo, sredico pa zmeljemo v mešalcu in pire stresemo v vodo.
Skuhano ajdovo kašo zmešamo z namočenimi sojinimi kosmiči, dodamo strt česen, prav malo sveže ali suhe bazilike, sesekljan peteršilj in sol. Z zmesjo napolnimo kolerabice. Pokrijemo jih s prej odrezanimi kapicami in spnemo z zobotrebci. Polnjene kolerabice damo v plitvo posodo in jih zalijemo z vodo, zmešano s pirejem. Prilijemo še toliko vode, da je bo približno 1/2 litra. Kolerabice kuhamo 15 do 20 minut. Proti koncu kuhanja omako zgostimo s kislo smetano, zmešano z moko in malo vode. Pokuhamo in ponudimo.
/
OBISK V UZBEKISTANU
ZDA / POSEGI ODVETNIKOV NA PROCESU ALLEN - FARROW
Razpet med Azijo in Rusijo
Nasprotovanje fundamentalizmu
Luigi Sandri, Ansa
TAŠKENT - Zakoreninjen v svojo tisočletno zgodovino, a odprt sodobnemu svetu, spoštljiv do religije, a trdno odločen v kali zatreti vsak pojav »islamskega integralizma«, prijatelj Rusije in obenem trdno priklenjen v stvarnost Srednje Azije, ki išCe svoj novi geostrateški položaj. To je slika, ki jo je o svojem Uzbekistanu v Moskvi akreditiranim novinarjem, dal predsednik Islam AbduganjeviC Karimov.
Uzbeski predsednik jim je predstavil probleme, upanja in težave bivše sovjetske republike v spremenjenih zgodovinskih okoliščinah, ki jih je sprožil spodleteli komunistični puC avgusta 1991 in propad Sovjetske zveze ter komunističnega režima.
Uzbekistan je velik kot Italija in Avstrija skupaj, od 22 milijonov prebivalcev je večina Uzbekov, precej je Tadžikov, Tatarov in Kirgizov, nekaj manj Nemcev, Korejcev in Zidov, ter se nekaj drugih narodov, ki jih je Stalin tudi tu nasilno naselil. Povsem razumljivo so tu številni ruski priseljenci, ki pa ne predstavljajo večjih težav, ker se za sedaj ne Čutijo ogrožene. Uzbekistan meji na Kazahstan, Turkmenistan, Kirgizistan, Tadžikistan in na Afganistan in je eden od desetih držav Skupnosti neodvisnih držav. Istočasno zagovarja še bolj tesne povezave med petimi nekdanjimi srednjeazijskimi sovjetskimi republikami. Prav v Taškentu so 4. januarja predstavniki petih srednjeazijski držav postavili temelje »skupnemu tržišču«.
Karimov, ki je bivši uzbeški partijski Voditelj, je bil izvoljen za prvega predsednika decembra 1991, ko je prejel 84% glasov in tako prepričljivo porazil svojega tekmeca, kandidata demokratične stranke ERK Muhamada Salika.
Po Karimovih besedah mora »suve-
reni in neodvisni« Uzbekistan ohraniti »dobre odnose z Rusijo«, ker edina lahko jamči stabilnost v Srednji Aziji. Karim vsestransko podpira reforme v Rusiji. Priznava, da so bile storjene napake, a ne vidi, kdo bi lahko nadomestil Borisa Jelcina. Bolj ga skrbi »dramatični položaj« v sosednjem Tadžikistanu, ki je s svojo državljansko vojno v opomin vsej Srednji Aziji.
»Resnica je še bolj tragična«, trdi Karimov. »Nekateri imajo interes, da se plameni islamskega fundamentalizma iz Afganistana razširijo v Tadžikistan in da od tu butnejo preko vse Srednje Azije, ki bi jo zajel nepogasljivi požar.«
Uzbeški predsednik je tuje novinarje spomnil, kako je aprila 1992 islamska opozicija začela napadati tadžiškega predsednika Rahmona Nabijeva in je za »demokrate« proglasila kmete, ki so jih plačali, da bi na ulicah Dušanbeja zahtevali Nabijev odstop. »Kakšni so to demokrati«, poudarja Karimov, »Ce so prepričani, da je resnica samo njihova in skušajo z vsemi sredstvi prevzeti samo zase vso oblast.«
Islam je religija in način življenja, ki vodi k »miru« in »sožitju« je poudaril Karim, ki je bil kljub svoji komunistični preteklosti kot pravi musliman na hadžu, romanje v Meko in Medino.
Tujim novinarjem je potrdil, da se z vsemi sredstvi bori proti »verskemu fanatizmu in skrajnežem« in da se bo poslužil tudi neprijetnih metod, da ne bi Uzbekistan postal novi Tadžikistan. Pri tem ga ne moti, da mu očitajo, da se poslužuje »nedemokratičnih metod«. Izzivalno je novinarje vprašal, naj mu navedejo vsaj eno državo v Aziji, kjer bi vladala prava demokracija in poudaril, da se demokracije ne zgradi niti v enem dnevu ali v enem letu.
Z medsebojnim obrekovanjem končana sodna obravnava
Sodišče bo moralo odločiti, kateremu od ločenih zakoncev bo zaupalo otroke
Mia Farrow prihaja na sodišče (Telefoto AP)
NEW YORK - Potem, ko je spregovorilo 30 prič in je bilo napisanih 3.500 strani zapisnikov, so v obravnavi za varstvo otrok odvetniki Mie Farrow izjaviti, da Woody Allen zlorablja otroke, režiserjevi odvetniki pa so odvrniti, da je igralka nasilna in histerična.
Odvetniki so izpostaviti svoje zaključke pred sodnikom Elliottom Wilkom, ki bo moral razsoditi, kateri od staršev bo dobil v varstvo posvojena otroka Mosesa (15 let) in Dylan (7 let) ter naravnega sina Sat-chela (5 let). Večji del obravnave je bil namenjen razpravi o Allenovi domnevni spolni zlorabi hčerke Dylan lansko poletje na domu Mie Farrow na podeželju.
“Gospod Allen sploh ne ve, kako se obnaša odgovoren in dostojen človek, da ne govorimo o očetovstvu, ” je v svojih zaključkih izjavila odvetnica gospe Farrow, Elea-nor Alter. Zatrdila je, da je Allenovo obnašanje “moralno nesprejemljivo” in še dodala, da bi bil za otroke strašen vzor.
Izvedenci, ki so v zvezni državi Connecticut in-tervjuvati Dylan, Allena in Mio Farrow, so prišli do zaključka, da ni razlogov, da bi Allena obtožiti, da je zlorabil Dylan. Toda psihiatri, ki jih je gospa Farrow prosila za mnenje, so naglasiti, da je že samo
izhodišče tega poročila napačno.
Allenova stran je poskušala prikazati igralko kot maščevalno žensko, ki je prepričala Dylan, naj pove, da jo je režiser zlorabil. Allenov odvetnik Elkan Abramowitz je izjavil, da si je Mia Farrow izmislila podrobnosti, ki podpirajo trditev, da so bili odnosi med gospodom Allenom in Dylan spolno obarvani. Razprava je bila nenavadna kot zapleti v Allenovih filmih. Abramowitz je zagovarjal sta-
lišče, da gospo Farrow žene sovraštvo, potem ko je odkrila, da ima Allen razmerje z njeno posinovljeno hčerko, 221etno Soon-Yi Previn. Igralka je zvedela za to razmerje, ko je odkrila fotografije gole Previnove, ki jo je Allen stikal januarja 1992.
Načelnik skupine izvedencev iz Connecticuta je pričeval, da je bila Dylan videti bolj zaskrbljena zaradi tega razmerja kot pa zaradi domnevne zlorabe.
Tudi pediater John Le-venthal, strokovnjak za
otroško obnašanje, je pričeval, da je bila Dylan videti bolj zaskrbljena zaradi tega razmerja, ki ga je imenovala “zadeva z Soon-Yi”, kot pa zlorabe. Sicer pa je bil Leventhal zelo kritičen do obeh staršev. Ugotovil je, da je Allen tog, do sebe prizanesljiv, včasih zelo zadržan in hladen. Po njegovem mnenju pa je odnos Mie Farrow do svojih otrok še slabši, Ceš da ni v stanju skrbeti za potrebe hčerke Dylan in da ima do otroka zadušljiv odnos.
Woodyja Allena so pred sodiščem obkrožili novinarji in fotografi (telefoto AP)
ZDA / ŽIVALSKI VRT V BALTIMORI
Nova pingvina
v veselje otrok
Obiskovalce živalskega vrts v Baltimnori, ki je poznan po velikem številu pingvinov (v če-Ter je drugi na svetu za Amsterdamom), sta razveselila dva nova gosta iz Afrike. (AP)
r ITALIJA / ORGANIZIRANI KRIMINAL POTREBUJE OROŽJE n
Iz nekdanje Jugoslavije in Švice tihotapili orožje
Onesposobili tudi goriško »podružnico« prekupčevalcev
REGGIO CALABRIA - Leteči oddelek policije iz Reggio Cala-brie je onesposobil skupino kriminalcev, ki je dostavljala orožje v Kalabrijo in v Italijo iz Švice in iz nekdanje Jugoslavije. Po besedah preiskovalnega sodnika Roberta Pennisija so prekupčevalci imeti svoje »urade« tudi v Gorici, kjer je njihova »podružnica« skrbela za posle z nekdanjo Jugoslavijo, medtem ko je za nakupe v Švici skrbela kar »domača centrala« v Reggio Calabrii.
V noCi na torek so policijski agenti iz Reggio Calabrie aretirati tri osebe, ki so z belim golfom prevažale 25 pištol in veC kot tisoč nabojev. Aretiranci so stari znanci policije, in sicer brata Napoti, Bruno in Salvatore iz Mali-cucca pri Reggio Calabrii, in Michele Oppedisano. Brata Napoti je policija že aretirala leta 1991 v Švici, ker sta s seboj imela dve avtomatski puški AK-47 (Kalaš-nikov). Vseh 25 pištol v belem
golfu je bilo kalibra devet »para-belum« z odstranjeno registrsko številko.
V okviru iste preiskave so priprli še sedem oseb. V tej akciji so sodelovale kvesture iz Gorice in Coma ter komisariati iz Polistene (Reggio Calabria) in Crotoneja (Catanzaro). Po dosedanjih ugotovitvah je vse orožje prihajalo v Kalabrijo po dveh ločenih tihotapskih poteh (švicarska in jugoslovanska). Del orožja je ostal v Kalabriji, preostalo pa so prodati v druge italijanske dežele.
Kvestura iz Reggio Calabrie ni hotela navesti imena sedmerice priprtih, da ne bi »ogrozili nadaljnjega poteka preiskave«. Preiskovalce zanima predvsem »go-riško-jugoslovanska pot«, saj še niso ugotovili, kdo so biti dobavitelji orožja za goriško javko.
Kvestor iz Reggio Calabrie Aldo Gianni je med včerajšnjo tiskovno konferenco navedel, da je sedanja operacija zgovoren
dokaz, da kalabrijski in siciljski organizirani kriminal krvavo potrebuje orožje. Kaj to pomeni, kvestor ni pojasnil, le navedel je, da so v zadnjih umorih v Kalabriji uporabiti avtomatske pištole vojaškega porekla. Aldo Gianni je obenem navedel, da bodo skušati zmanjšati število orožnih listov predvsem za posest pištol. V pokrajini Reggio Calabria je trenutno kar 45 orožnih listov za posest pušk.
Načelnik letečega oddelka iz Reggio Calabrie Mario Blasco pa je novinarjem povedal, da se je kalabrisjki kriminal že preusmeril tudi na prekupčevanje z orožjem, ki je po mamilih najdonosnejši posel. Glede plačevanja kupljenega orožja so se kalabrijski prekupčevalci posluževati poštnih nakaznic, ki so jih pošiljati svojemu zaupniku v Gorici. Ta je kot blagajničar za nakupe v nekdanji Jugoslaviji sproti plačeval v gotovini vsako pošiljko.


NOVICE
Revščina in zaostalost botrovali krvoskrunstvu
PEKING - Trije bratje iz neke zakotne vasi.v juž-nokitajskem Hunanu, ki so biti tako revni, da so se jih dekleta dobesedno izogibala, so sklenili, da bodo živeti v krvoskrunskem razmerju s svojimi tremi sestrami. Ko se je starejšemu paru rodil otrok, je krvoskrunstvo šlo v javnost, sorodstvo pa je poskusilo »greh« oprati s krvjo. En par so ugo-dobili, druga dva pa sta se uspela rešiti. To je včeraj zapisal neki dnevnik iz Hainana pod naslovom »Zakotni kraji kitajskega kmečkega podeželja, kjer so pozabiti na zakone«.
Bremenska policija bo rekrutirala tujce
BERLIN - Bremenske oblasti so sklenile, da bodo sprejele v policijske vrste tudi priseljence, kljub zakonskim določilom, da so policisti lahko samo Nemci. Rekrutiranje hijcev bo omejeno, poveriti pa jim bodo nehvaležno nalogo nadzorstva nad območji, kjer živijo predvsem tujci. Oblasti so prepričane, da bodo s tem ukrepom izboljšale odnose med tujci in policijq. Seveda bodo agenti v Nemčiji rojeni sinovi tujih priseljencev, ker ne morejo postati nemški državljani, saj »nimajo nemške krvi«.
Raste število žrtev neurja v osrednjem Čilu
SANTIAGO DE CHILE - Dvaindvajset mrtvih, 80 pogrešanih in 79 ranjenih je začasni obračun strahovitega neurja, ki je zajel glavno mesto in širše območje osrednjega Čila.
Pripravlja: Silvo Kovač
	1	2	3	4	5	6	7	
	8							9
10			•	11				
12			13	•	14		•	
15				16	•	17		
		18			19	•	20	
21	22	•	23			24		
25		26	•	27			28	29
30			31	•	32			
33				34	•	35		
36					37			
	38							
Vodoravno:
1. elektronska cev s šestimi elektronkami, 8. prebivalci Črne celine, 10. švedsko zimskošportno središče, 11. indijski fizik, Nobelov nagrajenec leta 1930 (Candrasekhara Venkata), 12. reka, ki teCe skozi glavno mesto italijanske dežele Toskane, 14. nemški filozof, utemeljitelj kritične filozofije (Immanuel), 15. ime italijanske filmske igralke Qua-rante, 17. angleški polarni raziskovalec (John), 18. antično ime jadranskega otoka Vus, 21. kratica za državno prvenstvo, 23. delujoči vulkan na Siciliji, 25. ime ameriškega satirika Bu-chwalda, 27. ime slovenskega opernega pevca in glasbenega pedagoga Dermote, 30. španski slikar in grafik (Joan), 32. spojine, v katerih sta na kisikov atom vezana dva alkilna preostanka, 33. nekdanji svetovni rekorder v teku na 1500 m (Steve), 35. podoba, 36. podaljšan del predmeta, na katerega se kaj pritrdi,
38. garje, srab.
Navpično:
1. ime predsednika ZDA v letih 1945 do 1953 Trumana, 2. nekdanji turški naziv za gospoda, 3. avtomobilska oznaka Kranja, 5. starosta, 6. smola indonezijskih dreves, 7. sladek južni sadež, 9. nogometni klub iz Milana, 10. švicarski dramatik (Johannes), 13. desni pritok reke Sene v Franciji, 16. ime nekdanje danske filmske igralke Nielsen, 19. ime nekdanje angleške filnjske igralke Bancroft, 21. ime angleškega voznika formule 1 Hilla, 22. mesto pri reki Roni v južni Franciji, 24. nekdanji britanski ministrski predsednik (Clement), 26. udarec z vrati, 28. afriška antilopa, 29. ime angleškega popevkarja Kershawa, 31. slovenska operna pevka (Ondina), 34. ime filmskega igralca Hunterja, 37. avtomobilska oznaka Vicenze.
•saiqe^s ‘qaABjsBU ‘}}8ao ‘me ‘uojuv ‘UV
-jg ‘dp 'jg ‘BSSI ‘3B>I ‘eipAg ')ue>[ ‘ouiy ‘ueiueg 'ajy ‘ureoujv ‘eposqoq :ouAejopoy\
Aaxisara
8
/
6
5
4
3
2
1
a b c d e t g h
^Nal0gaTl39 Naloga 140 ^
a b c d e t g h
Šahovska naloga št. 139
V. Makgrot - K. Flier / Anglija
1987
Tokrat objavljena naloga je nastala pri partiji, igrani na ženskem šampionatu Anglije. Bela je v materialni prednosti in črna se je vdala v usodo ter odigrala l...a4? in Cez nekaj potez predala partijo. Vendar pa je pozicija skrivala možnost, po kateri se bo Črna ubranila vseh groženj in zmagala. Poiščite to možnost!
Šahovska naloga št. 140 Razuvajev - MatanoviC / Ljubljana 1973
Beti je nevarno sklenil obroč okrog Črnega kralja. Sedma vrsta in Črna diagonala d4-h8 odtehtata materialno prednost Črnega, ki je razvidna na diagramu. Kako je beti, ki je na potezi, še stopnjeval prednost in izpeljal učinkovito
zaključno kombinacijo, po kateri je moral Črni podpisati predajo?
Rešitev naloge St. 137
Bela trdnjava se ne umika v obrambo, temveč aktivno poseže v razbijanje obrambe črnega l.Tg7:+! Učinkovita zmaga je po žrtvi na pomolu. Po izsiljenem
1..	.Kg7: sledi nova Žrtev 2.Tf7+U Zdaj mora v obrambo črni skakač.
2..	.5.7: in beli po odprti diagonali al-h8 izpelje matni napad 3.Se6++ Kg8 4.Dg6 mat!
Rešitev naloge St. 138	*
Napredovanje črnega b kmeta beli najprej prepreči z nenavadno potezo l.LeS! Le5: Na l...d4 2.Kd6 b2 3.Le4+ z remijem. V igro se nato vključi beli kralj 2.Kd5: Lf6 3.Kc4! b2 4.Le4+ z remijem. Tudi na
2..	.b2 3.Ke5: blD 4.Le4+ beli uspe remizirati!
24
Četrtek, 6. maja 1993
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA /RAZMEROMA TOPLO_________ ALPE JADRAN / SONČNO, POPOLDNE PLOHE
Vremenska slika
Nad Sredozemljem je plitvo območje nizkega zračnega pritiska, nad severno polovico Evrope pa območje visokega zračnega pritiska. Z vzhodnimi vetrovi priteka nad naše kraje topel in razmeroma vlažen zrak.
C A
srediiöe središče ciklona anticiklona

DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10%
10-30%
pod 5
5-10
30-50%	10-30
Mii****
50-80%	30-60
*** #** *** ***
nad 80%	nad 60
VETER I NEVIHTE
t
5-10 m/s
i
nad 10 m/s

TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13. uri
LJUBLJANA......	10/15
TRST....... 17/22
CELOVEC.......	10/16
BRNIK........ 8/14
MARIBOR........	12/12
CEUE....... 10/12
NOVO MESTO...... 12/12
NOVA GORICA..	14/21
MUR. SOBOTA....	12/11
PORTOROŽ.......	18/22
POSTOJNA.......	11/14
ILIRSKA BISTRICA.	14/16
KOČEVJE........	11/12
ČRNOMEU.......-	13/13
SLOV. GRADEC..	8/12
BOVEC....... 10/20
RATEČE.........	8/16
VOGEL.........-	7/11
KREDARICA......	0/0
VIDEM...... 14/23
GRADEC.........	10/12
MONOŠTER.......	10/10
ZAGREB........	13/12
REKA........ 17/18
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI......*.	0/15
STOCKHOLM.....	2/16
K0BENHAVN.....	2/15
MOSKVA........	10/22
BERLIN............ 6/15
VARŠAVA.......	6/15
LONDON........	5/16
AMSTERDAM.....	2/15
BRUSELJ........... 3/15
PARIZ............. 7/17
DUNAJ............. 11/17
MÜNCHEN.......	9/12
ZÜRICH............ 11/15
ŽENEVA............ 12/19
RIM................ 9/21
MILAN............. 12/24
BEOGRAD.......	13/23
BARCELONA.....	10/21
BUKAREŠTA.....	9/16
ISTAMBUL...... 'Il/IB
MADRID............ 10/21
LIZBONA.......	13/15
ATENE............. 16/21
TUNIS-............ 12/22
MALTA............. 13/21
KAIRO............. 15/28
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 05.42 in zašlo ob 20.17. Dan bo dolg 14 ur in 35 minut. Luna bo vzšla ob 21.04 in zašla ob 05.32.
SETVENI KOUDAR
Lima je v znamenju Škorpijona, element voda. Polna luna ob 05.34. Dan je primeren za presajanje in okopavanje solate ter za setev vseh vrst zelenjave z zelenimi listi.
TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA
Jezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP.
Jadransko morje: Portorož NP, Trst NP, GradeZ NP, Crik-venica 15,6°C, Pulj NP, Lošinj NP, Split 16,5°C, Hvar 15,8°C, Vis 16,5°C, Hvar 16°C.
Reke: Mura (G. Radgona) H.O^C, Sava (Radeče) 14,6°C, Savinja (Laško) 12°C, Ljubljanica (Moste) 12,1°C, Bistrica (Sodražica) 10,5oC, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,9°C, GradašCica (Dvor) 9,4°C, Iška (Iška) 9,8°C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.31 najnižje -57 cm, ob 11.56 najvisje 27 cm, ob 17.09 najnižje -17 cm, ob 23.09 najvisje 47 cm Jutri: ob 6.05 najnižje -54, ob 12.38 najvisje 24 cm, ob 17.45 najnižje -11 cm, ob 23.40 najvisje 41 cm
Slovenija: Spremenljivo Sosednje pokrajine: Ob bo, občasno ponekod prete- Jadranu bo precej jasno, žno oblačno. Popoldne bo- drugod spremenljivo do posamezne plohe ali ne- oblačno, popoldne bodo vihte. Najvisje dnevne tem- v Alpah plohe ali nevi-perature od 16 do 21°C.	hte.
V	Sloveniji	Obeti
V	petek bo sončno, popol- Tudi v soboto bo sončno
dne Se posamezne plohe in toplo, le popoldne boah nevihte.	do Se plohe ali nevihte.
RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste so na posameznih odsekih Se vedno mokre in spolzke. Promet je redek in tekoC. Na mejah ni Čakanja za prestop.
VPLIV VREMENA NA LJUDI
Soparnost ■ občutek neugodja
Tanja Cegnar
Ob obali se poleti pogosto pojavlja soparnost, to je občutek neugodja, ki ga zaznavamo ob visoki temperaturi in vlažnosti zraka ob brezvetrju ali zelo Šibkih vetrovih.
Prve primere soparnosti običajno opazimo že v drugi dekadi maja, zadnje pa konec septembra. Julija in avgusta so toplotno obremenilne razmere zelo pogoste. Poleti lahko trajajo obtežilne razmere soparnosti tudi več dni zapored. Soparnost, ki se pojavi le za krajši čas, do nekaj ur dnevno, laže prenašamo kot dolgotrajnejšo soparnost, ki traja večino dneva ali več dni zapored. Izrazito neprijetno je, če soparnost vztraja tudi čez noč. Ob obali je tako povprečno kar 29 dni na leto, ko se temperatura zraka niti ponoči ne spusti pod 20°C, najpogosteje julija, neredko pa tudi avgusta.
Opozorimo naj Se na dejstvo, da se za organizem toplotne razmere z oddaljevanjem od morja že na majhnih razdaljah občutno
spreminjajo. Skupni učinek že razmeroma majhnih sprememb v vrednostih posameznih meteoroloških elementov lahko privede do zaznavno drugačnega biotoplotnega občutja. Obalno območje je v Sloveniji najbolj sončno. Pozimi, spomladi in jeseni je izdatno osončenje zelo zaželeno, poleti pa močno prispeva k toplotni obremenitvi. V drugi polovici junija sije sonce v povprečju več kot deset ur dnevno.
Povprečna oblačnost je najmanjša poleti, največja pa decembra in januarja. Na leto je več kot 90 jasnih dni, največ avgusta in septembra, najmanj marca in aprila. Oblačnih dni je 97, največ februarja, najmanj pa julija in avgusta. Uporabo učinkov sončnega obsevanja v zdravilne namene imenujemo heliote-rapija. Skoraj najvažnejši naravni zdravilni dejavnik v heliote-rapiji je ultravijolično sevanje. Ima lokalne in splošne učinke. V klimatski terapiji ultravijolično sevanje nikoli
ne deluje izolirano, ampak v okviru celotne helioterapije, torej skupaj z infrardečimi in svetlobnimi žarki. Za izvajanje helioterapije je zelo pomembna pravilna izbira dnevnega časa.
Kadar je sonce visoko nad obzorjem, je delež difuznega ultravijoličnega sevanja manjši od neposrednega, sicer pa prevladuje difuzno ultravijolično sevanje. Poleg astronomskih faktorjev vplivata na jakost sevalnih tokov predvsem oblačnost in prepustnost ozračja. Na tankih, visokih oblakih se difuzno ultravijolično sevanje okrepi, na debelih oblačnih slojih pa oslabi.
Ultravijolično sevanje povzroča oksidacijo melanina, vpliva na tvorjenje vitamina D, spodbudi nekatere endokrine žleze, pospešuje nastajanje histamina in povečuje delež hemoglobina v krvi. Pomembnejši so fiziološki učinki sončnega obsevanja, vendar tudi vplivi na psihično počutje niso zanemarljivi.
k	^
Horoskop
piše
* Aleksandra Zorc Berce

OVEN 21-3/204: Popolnoma ste se osredotočili na svoj odnos do partnerja, saj ugotavljate, da tudi tukaj ni vse najlepše brez truda. Za pričkanje poiščite razlog v sebi.
BIK 214/20-5 : Prav zadovoljni boste, če vam bo uspelo misli zadržati pri delu, vendar s tem ne boste razrešili stvari, ki vas težijo. Zvečer se ognite prepirom.
DVOJČKA 21-5/21-6 :S partnerjem bosta prišla na zeleno vejo in razrešila spor, ki je oba že lep čas mučil. Vaše potrpežljivosti pa bo konec, ko boste ugotovili, da ni kompromisa.
RAK 22-6/22-7 : Denar in pogovori na to temo nimajo konca in vaš predlog ne more ublažiti partnerjeve jeze, zato mu prepustite pobudo in se prilagodite njegovim zahtevam
LEV 23-7/23-8 : Vas nagonski občutek za spremembe v razpoloženjih je prav tisto, kar potrebujete sedaj. Ne bo vas veliko stalo, če se boste potrudili in prisluhnili partnerju.
DEVICA 24-8/22-9 : Povsem odgovorno se lahko soočite s poslovnimi problemi, čeprav ne boste odkrili pravega odgovora, dokler se ne pojavi jasna slika. Prijeten večer vas čaka.
TEHTNICA 23-9/22-10 : Po dolgih letih boste srečali prijatelja, ki vam bo s svojim veselim odnosom olepšal dan in dal voljo za nove spopade. Čustvena napetost se vseeno stopnjuje.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Na nekem se Stanku se bodo močno trudili, da bi vas utišali, saj niso pripravljeni poslušati ne vaših kritik ne predlogov. Kuha se nekaj velikega.
STRELEC 23-11/21-12 : Dobili boste novo službeno zadolžitev, ki pa vas ne bo ravno razveselila, čeprav pomeni korak naprej. Pri kosilu si boste nabrali nekaj novih točk.
KOZOROG 22-12/20-1 : Danes boste doživeli dan prepovedi, ki se bodo nanašale na za vas izredno pomemben projekt. Razlog je zavidanje, zadeva pa Se ni dokončna.
«
VODNAR 21-1/19-2 : Ce ste danes razpoloženi za uveljavljanje svoje najbolj priljubljene ideje, storite to s pogumom, kajti vse kaže, da vam bodo prisluhnili.
RIBI 20-2/203 : Nobene potrebe ni, da bi takoj in odločno zavrnili nekoga, ki vam rise gradove v oblakih. Delček vsega je morda uresničljiv, zato dvakrat premislite, preden se odločita
ZDA / LES ASPIN DAL ZELENO LUC ZA ZENSKE PILOTE
Zenske v bojnih enotah skibijo oficirje Ob predsodkih strah pred konkurenco?
Zenske v vojski
Odstotek žensk v ameriški vojski:
9,3 10,2 JI’5
Odstotek aktivnih žensk in moških v ameriški vojski 28. februarja 1993
1973 75 ’81	’83 ’87 ’92
•Moški: 518.578 •Zenske: 72.491
Zenske ne smejo delovati pri:
•	pehoti
•	oboroženih enotah
•	artilerijskih enotah
•	bojnih helikopterjih
1
•Moški: 465.794 •Zenske: 54.356 Zenske ne smejo delovati na:
•	rušilcih
•	podmornicah
•	letalonosilkah
•	bojnih letalih
•Moški: 380.401 •Zenske: 66.067 Zenske ne smejo delovati na:
•	lovcih
•	bombnikih
•	vseh drugih bojnih letalih
•Moški: 174.041 •Zenske: 8.149 Zenske ne smejo delovati pri:
•	letalstvu
•	pehoti
•	oboroženih enotah
•	artilerijskih enotah
•	tankih

Vir: Podatkovni center obrambnega ministrstva
AP/Carl Fox
WASHINGTON - Sklep Clintonove administracije, da bodo odslej tudi ameriške vojakinje sodelovale v bojnih enotah, je ena redkih predvolilnih obljub, ki' jih Bill Clinton uresničuje. Resnici na ljubo se mora zahvaliti škandalu Tailhook, ko se je kongres mornariških »top gunov« v Las Vegasu leta 1991 spremenil v pravo orgijo, tako da so kar 175 »zračnih revolve-rašov« obtožili spolnega nasilja nad 83 »bojno neaktivnimi« vojakinjami. Vojaški vrhovi so morali kloniti in ženskam odpreti vrata v bojne enote. Trenutno so to nalogo poverili letalstvu, saj se bo vsak čas začelo uriti deset pilotinj, ki so do sedaj lahko letele le na transportnih letalih in helikopterjih daleč od kriznih območij. Air Force naj bi prve pilo-tinje na prestreznikih in bombnikih sprejel v aktivno službo že v začetku prihodnjega leta, zgledu bo sledilo mornariško letalstvo in Sele nato helikopterske enote kopenske vojske. Iz tega je samo po sebi razvidno, da bodo ženskam poverili take vojaške naloge, ki so v skladu z njihovimi fizičnimi zmogljivostmi. Malo verjetno je, da bodo ženske z avtomatskimi puškami in ročnimi granatami jurišale na sovražne položaje, ni pa naravnih ovir, da ne bi upravljale s tanki, samohodkami in drugo bojno mehanizacijo. Se manj je ovir, da se ne bi jutri ženske vkrcale na rušilce, križarke, bojne
ladje in letalonosilke. Kot zadnje jim bo morda celo uspelo prodreti v »najsvetejse«, v jedrske jurisne in strateške podmornice. Zakaj ne bi smele ženske pritiskati na sprožilce za-izstrelitev manevrirnih raket, bedeti pred radarskimi zasloni ali celo poveljevati rušilcem in križarkam.
Seveda so vojakinje že dalj časa prisotne v ameriški vojski. Zakonsko pa so jih potisnili na obrobje kot zgovorno dokazuje priloženi črtež ameriškega obrambnega ministrstva. Ker je napredovanje v ameriški vojski tesno povezano s službovanjem v bojnih enotah, je povsem razumljivo, da vojakinje vsestransko pozdravljajo sklep Sefa Pentagona Les Aspina. Med njihovimi moškimi kolegi pa ni navdušenja. Ce višji častniki modro molčijo, da ne bi »politično ogrozili« svoje bodočnosti, pa je ostali oficirski kader skrajno kritičen. Vsi se bojijo, da bi prisotnost žensk v bojnih enotah negativno vplivala na disciplino, prav tako jih je strah spolne promiskvi-tete.
Pri tem pa pozabljajo, da je že sedaj v vojski precejšnja promiskviteta in to v enotah, kjer se vojaki in vojakinje dolgočasijo in ne povzroča večjih težav razen med »kongresi« bojne elite in raznimi »vojaškimi zabavami«.
Vse	dosedanje
izkušnje iz najrazličnejših osvobodilnih in državljanskih vojn pa nesporno dokazujejo, da
kdor vsak trenutek zre smrti v oči vidi v Zenski le bojnega tovariša in nič drugega. Morda pa je to nasprotovanje le strah, da bi ženskam sledili homoseksualci. Tem pa bi morali odpreti pot tudi v nemehanizirane enote, tako da marsikaterega puritanskega častnika ne pusti spati mi-
sel, da bi bili lahko jutri v strelskih jarkih tudi homoseksualci.
Morda pa se moški oficirski kader boji konkurence v tem težkem trenutku za ameriško vojsko, ko bi lahko vsak čas Clinton začel uresničevati svetopisemsko misel »spremenite kopja v lemeže«.

I