Razne stvari. Iz domačih krajev. Političnega shoda na Vrarnskem ne bo 24. t. m. Pač pa se g o t o v o vrSi shod v prvi polovici meseca septembra. Mil. knez in skof *o se vrnili v turek, dne 12. t. m. iz kopalisča H jfgastein v Maribor nazaj. Osebne vesti. V Maribor pride kot oskrbnik deželne bolnice g. R. Zwirn, doslej cskrbnik bolnice v Voitsbergu. — V stalni pokoj je .stupii dežeini šol. nadzornik dr. Konr. J a r z v Brnu, kamor se je rnoral s Štajerskega umakniti sedanjemu Linhartu. Odlikovan je z redom železne krone tretje vrste. — Okrajni glavar v Celju, baron Apfaltrer pl. Apfaltrern je imenovan za namestniškega svetuika v Gradcu. — Odvetnik dr. Karl Wittermann v St. Lenartu v Slov. gor. se po preteku treh mesecev preseli v Fehring. Goreti je začelo včeraj okoli 11. uri predpoldne v kleti tukajšnjega trgovca z barvami, E. Bauerle, koroške ulice št. 9. Po neprevidnosti uslužbenca se je užgal firnis. Ker je požarna bramba v bližini ter \e bila takoj na licu mesta, je zabranila večjo nesrečo. Za pogorelce v Podovi. V petek so ustanovili mariborski Slovenci odbor, kateri je prevzel nalogo, zbirati podporo za pogorelce v Podovi. Dozdaj so darovali: po 20 K odvetniki: dr. J. Glančnik in dr. Pipuš; po 10 K: dr. Fr. Rosina, dr. Glaser, kanonik dr. I. Mlakar, notarski substitut Jakob Kogej, zobozdravnik dr. Kac, kanonik dr. Matek, neimenovan, profesorja veronauka Kavčič in Jerovšek; kanonik Voh 7 K; po 5 K: profesor veronauka Vreže, župnik Keleinina, prelat HribovSek; po 4 K: profesor teologije dr. Kovačič in g. Anton Korošec; vojaški kaplan Marzidovšek 3 K; po 2 K: notarijatski kaadidat Strelec, sodnijski tajnik Janežič, potovalni učitelj Bele, lekarničar Taborsky, vadniSki učitelj Marin, Rudolf Kukec, deželni sodni svetnik Vovšek, profesor VrstovSek. Kanonik Majcen 10 K; dr. Rosina še 5 K, hišni posestnik Rapoc 2 K, kaplan Vodošek 2 K, gimnazijski profesor Jerovšek in Matek po 2 K. Skupaj znesek 200 kroD, kateri se je poslal na župnijski urad v Slivnici, da se razdeli v podporo. Daljni zaeski v ta namen se sprejemajo pri uredništvu. Iz Središča se nam piSe: Središčani se v raznih listih napadajo, ker so se v neki nujni zadevi obrnili do dež. poslanca Orniga. Moj namen ni ta čin opravičevati, ampak pojasniti hočem, kako da se je to zgodilo. Vsled neke konjske bolezni v Čakovcu, prepovedala je naša vlada vsak promet s konjsko vprego čez mejo. Ako bi ta prepoved, katera je bila popolnoma neopravičena in postavno neutemeljena, nekoliko časa obstala, bil bi to hud udarec za središke obrtnike, trgovce i. t. d, sploh, vsak promet s SrediSčem, ki leži ob ogerski meji, bil bi ustavljen. Da bi se ta prepoved razveljavila, storila je prvi korak tukajšnja obrtnijska zadruga z vlogo na c. kr. okr. glavarstvo in na ptujskega župana Orniga. — Da pa se je ravno do tega poslanca obrnila, storila je to 1 e i z tega vzroka, ker je ta ud graSke trgovinske in obrtnijske zbornice in ima kot tak dolžnost braniti interese tudi slovenskega obrtnika in trgovca. Navedena prepoved se je potem kmalu preklicala, a ne satno vsled posredovanja g. Orniga, ampak tudi vsled vloge na c. kr. okr. glavarstvo odposlane; tako se izrečno v dotlčnem cdloku glasi. — Da bo si vsled tega dal g. O r n i g po s v o j i h časnikih hvalo in slavo peti, tega se nismo nadjali, ko bi to vedeli, pustili bi ga pri miru. Ako smo s tem storili naroden greb, naj se nam to ne vzame za zlo; zagotavljamo pa, da v bodoče g. Ornig nikoli več povoda ne bo imel, se hvalisati, da je za nas kaj storil. Zajedno pa prosimo naše deželne poslance, naj bi resno prevdarili, ali ne bi bolje bilo vdeleževati se sej deželnega zbora, potem nara pač ne bi trebalo beračiti pri naš-h nasprotnikih za kako uslugo. — S tem bi tudi nam prihranili nezaslužene napade, katenh so se nekaten slovenski iisti s tako slastjo popiijeli. Na sadjarski in vinarski šoli v Mariborn se je zaključilo Solsko leto dne 13. avgusta V zaftetku šolskega It^ta je bilo 46 učencev. TV.kom leta sta 2 iz-topila, 6 je bilo odpuščenih; ostalo jih je tedaj koncem Solskega leta 38. Od teh je 6 Nemcev, 31 Slovencev inl Srbo-Hrvat. 29 jih je posestniskih sinov, 7 uradniških, 1 obrtnikov in 1 učiteljev sin. Obdarovani so bili 4 Slovenci. Šola je popolnoma v nemških rokah. Še celo iz Pruskega imajo jednega učitelja. Za to tudi šola nima pravega pomefta za Spodnji Štajer. V zavodu vlada taka nestrpnost, da še Slovenci niti v svojem materiaem jeziku govoriti ne smejo. In poteta pa bi naj učenci, kadar pridejo iz Sole, druge Slovence učili z besedo, če pa se jim zabranjuje vaditi se v slovenskih izrazih! Nova knjiga. V naši tiskarni }e izšla nova ličDa knjižica: Kapela žalostne Matere božje v Središču in njen častni venec. Spomenica na zlato mašo dveh srediskih rojakov (mil. proSt Herg in bivSi profesor Šinko) 1. 1902. Spisal duhovski svetovalec M a t e j S1 e k o v ec, bivSi središki kapelan Knjigo krasijo tudi štiri umetno izvrSene slike. Strela. Dne 7. t. m. zvečer je vdarila strela v viničarijo g. Frasa pri Mariboru in jo užgala. Viničarju so pogoreli poljski pridelki in jedna krava. Začasna oprostitev vinogradov od davka. Uradni list celjskega okr. glavarstva prinaša sledeči odlok: V smislu c. kr. finančnega ministrstva z dne 16. julija 1902, št. 38.957, zadostuje, da se pridobi začasna oprcstitev obnovljenih vinogradov od davka, ako se ne izkažejo v točki 2. člena III. izvršilnega predpisa z dne 6 julija 1890, drž. zak. št. 144, duločene zahteve, ampak ako se sklicuje le na to, da novozasajena parcela kakega prejšnjega vinograda leži v kakSni okuženi občini, t. j. v selski občini, za katero se je na podlagi § 1. in 4. zakona z dne 3. aprila 1875, drž. zak. št. 61 izdala prepoved. Sv. Eriž na Murskem polju. Kakor je naS list poročal, so obhajali rojaki — duhovniki pri Sv. Križu na Murskem polju dne 5. avgusta t. 1. obletnico po f stolnem dekanu, dr. Ivanu Križaniču, ki počiva na tamošnjem pokopališču. Bilo se je zbralo 12 6č. gospodov med njimi tudi vlC. g. Friderik Kukovič, župnik iz Dobrne. Drugi so bili zadržani po svojih poslih. Poslali pa so pozdrave pismeno ali po brzojavu. Lepa, ob enem pa žalostna slovesnost se je začela ob 8. uri z vigilijami, po katerih je služil č. gosp. Matej Štrakl ob obilni asistenci slovesno črno mašo za pokojnika in opravi) mclitve pri tumbi. Pri sv. maši so peli gg. učitelji s spremljevanjem orgt-1 lep enoglasen ,Requiem'. Po teh opravilih so obiskali duhovniki in nekaj vernega Ijudstva grob, ki je bil lepo okinčan. Posebno lep pa je nagrobni spominek, katerega so pnstavile pokojnemu dobrotniku iz hvaležnosti čč. Solske sestre. Ker je bila ta svečanost ravno v torek, so se udeležili mesto šolarske maše Solarji slovesne maše. Mislim, da je to bilo pač prav umestno. Naj se spomiDJajo svojih velikih roiakov tudi otroci; naj vidijo, kaj z božjo pcmočio zamore postati s pridnostjo in marljivostjo mož, ki se je kakor oni rodil v kmečki hiši. Naknp žita. C. in kr. vojaška oskrbovalnica v Mariboru (Eisenstrasse 16) bode kupila meseca septembra od posestnikov in gospodarskih zvez 200 meterskih stotov rži ia 360 meterskih stotov ovsa. Seveda mora biti zrno jako lepu in debelo, popolnoma zrelo, čisto (brez mešanih drugih zrn) ter mora biti od zadnje žetve. Težak mora biti 1 hl zrna pri rži vsaj 69 kg, pri ovsu 41 kg. Kupi se v vsaki množini, tudi pod 100 met. stotov. PJsmene ponudbe morajo biti kolekovane z 1 K. Pri ustmeni ponudbi se prine*e 2 kg na ogled. Vsak ponudnik, ki še vojaški upravi ni znan, a ima dotično mni žino, katero je ponudil. se mora izkazati s prk-o ali pa s potrdilom politične oblasti. Vse natan 'neje se izve v voiaški oskrbovalnici. Mladi tatovi. 151etna fanta Franc Veingerl in Jožef Nemec sta lzvrSila v Mariboru in okolici več tatvin. Zaradi tega je bil obsDJen Veingerl na 6 mesecev in Nemec na 6 tednov ječe. Veingerl je bi! že predkaznovan. Stari denar. Nekaten ljudjs so začeli pridno izdajati stare tolarje po 2 g!d., ker so tako veliki kot sedanji petkronski. Kdor ga prinese na c. kr. davčni urad, mu ga presekajo na dva dela. Pazite torej pri denarju. Celjske novice. Pretekli teden je opazila pri kopanju 16 letna deklica Viljemina Jelenc neko truplo, ki je plavalo po Savinji. Pogurana deklica je plavala za njim ter \e i velikim naporom izvlekla truplo nekega 81etnega fanta na breg, kjer je prišel zopet k zavesti. Pogumni deklici se ima zahvaliti, da ni utonil. — Umrl je pretekh Cetrtek v Celju trgovec Fr. Krick. Bil je zmeren in pošten Ner&ec ter deloval tudi v odboru mestne hraailnice. Kapela pri Radgoni. Mutsko požarno društvo spi smrtno spanje; kakor v društvenem, tako je zanemarjeno tudi v narodnem oziru. No, sedaj bode gotovo vstalo in delalo čast celi občini Hrastje-Muta, oziroma celi fari Prišel |e namreč v vas »kramarski apostol«, ki jih navduduje, pa za vse kaj druzega, kakor za to, kar je potrebno. Prišel je natnreč kmeta reSit iz njegovega jarma. Požarni »štelfertreter« zajeraa vso svojo modrost iz tega kramarja. Tudi nekdo drugi, kojega ime bodem naznanil, ako se ne poboljša, je poseboo goreč prijatelj tega kramarskega in nemčurskega apostola, ki na vse kriplje obrekuje in črti »Naš Dom«. Gotovo ste že uganili, kdo je ta kramarski apostol. To je namreč oni zloglasni »Štajerc« ali »giftna krotat iraenovan. Samomor. Pri Sv. Juriju ob Ščavnici se je obesila gostilničarka Terezija Vaupotič. Storila je to baje v obupu. Bila je sicer usmiljenega in mebkega srca. Požar je popolnoma uničil dne 4. t. m. hišo in gospodarsko poslopje posestnika Mat. Škortinek pri Konjicah. Posestnik, ki je žagar, je bil odsoten na neki oddaljeni žagi. Vzrok požaru še dozdaj ni znan. Utonil ie v Dravi blizu Krčovine pri Ptuju 41 letni udovec Janez Petelinšek. Po konSanem delu kosil je namreč na travniku svojega brata, Sel se je kopat s svojira bratom Francem in Lovrencem Zupanič. Jernej PetelinSek je zaSel v premočen tok in je utonil Trupla še zdaj niso naSli. V Anžah pri Rajhenbnrgu je pičil neko dekle, ki je nato v treh urah umrlo. Novo ime. G. L u b r i Mihael, posestnik iu uradnik pri premogovniku v Trbovljah, bode se z dovdjenjem oblastvenim zanaprej irnenoval »Slavec«. Dosedanje rodbinsko ime »Lubri« je v >Slavec« že prepisano v krstni m poročni in v zemljiSčni knjigi. Njegov sin Albin je letos postal duhovnik in kapelanuje v Zrečab. V šoiah se je pisal še >Lubri«, a sedaj tudi on seveda nosi novo irae očetovo »Slavee«. Na Hardekn pri Ormožu je v novem odboru zopet županom izvoljen gosp. Martin Stanič: svetovalca sta gg Jože Kralj in Franc Hanzelič, stari odborniki pa so gg. Andrej BogSa, Matjaž Keftek, Matjaž Prapotnik, Iv. Sterman. Matjaž Zadravec in Andrej Zinko. Vsi vrli narodnjaki. Ziveli! Bog blagoslovi njih delo v korist mile domovine! V Loperčicah pri Ormožn umrl je posestnik Miha Vrhovčak v 80. letu svoje starosti ter bil 10. t. m. na humskem pokopaliSču ob mnogem spremstvu pokopaa. Pokojnik je bil nekdaj grenadir in izvrsten muzikaS, poznat med Muro in Dravo. Naj v miru počiva. Žitne cene. V Mariboru: 1 hl pSenice 15 K 60 v, rži 13 K 40 h, ječmena 13 K 40 v, ovsa 14 K 40 v, koruze 13 K 80 v, prosa 15 K 20. ajde 13 K 60 v, fižola 20 K. — N a D u n a j u : 50 kg pšenice 7 K 85 v, rži 6 K 70 v, koruze 5 K 50 v. čmkvant 6 K 40 v. />vsa 7 K 55 h, fi*ola 10 K. Sejmi na Štajerskem meseca avgnsta. Arnovž 25, Kapela 18, Ljubno 26., Sv. Duh na Stangori, župnije Sv. Jurij ob Ščavnici 25., Sv. Filip v Veračah 29,LaSko 25., Sv Trojica v Slov. gor. 28, Muta 29., Jaremna 18, Sv. Junj ob Pesnici 20., Limbus 16, Svinčina (samo za blago) 28., Cmurek 25., Sv. Peter 29, Sv. Jernej 25., Sv. Tornaž pri Veliki Nedelji 29., Hajdina 30., Turnišče 26., Rogatec 25.. Poličane 29, Slov. Bistrica 25, Velenje 25., na novo potrjeni sejem v Rajhenburgu 26. Cerkvene stvarl. Romanja k Mariji Pomagaj se ude ležijo, kar z veseljem sližimo, tudi velečastiti gospod duhovni svetovalec Martin Jurkovič, župnik pri Sv. Petru. Umrl je č. g J. Kovalik, misijonar pri Sv. Jožefu pri Celju. V soboto opoldan je še opravil skupno z drugimi svoje urne molitve; iz cerkve gredoč mu je pcstalo slabo, na kar je legel in v par trenotkih potem lahko izdihnil. Star je bil 61 let. Pogreb z obilno vdeležbo duhovnikov se je vršil dne 11. t. m. N. v m. p.! Št. Andraž v lavantinski dolini. Skupne duhovne vaje (v nemškem jeziku) bodo v novicijatski hiši Tovarištva Jezuso- vega, in sicer: I. za duhovnike: od večera 18. do jutra 22. avg. od 1. do 5. septembra, od 29. sept. do 3. okt. H. za dijake: od večera 23. do jutra 27. avgusta. Oglasila naj se pošljejo pravočasno na predstojniStvo novicijatske hiše. Duhovniške vesti. C. gosp. Franc G a r t n e r, kapelan, je prestavljen iz Hoč Da Vransko. V Hoče pride kot II. kapelan 6. g. novomašaik Andrej Lovrec. — Duhovne vaje za duhovnike se vršijo letos na Slatini od 22. do 26. septernbra. Iz Starega trga. Dne 18. avg. 1. 1602 je slavni ljubljanski Skof Tomaž Kren romarsko cerkev sv. Uršule na PleSivcu slovesno posvetil in ob enera tam zakrament svete birme delil, kar je iz listine, od imenovanega nadpastirja lastnoročno podpisane, razvidno. Spadala je namreč takrat starotrška župnija, ki je novo cerkev sv. UrSule za podružnico dobila, k ljubljanski škdfiji. Ker bo prihodnji teden 300 let minulo, odkar je bila eerkev sv. Uršule dozidana in posvečena, se bo tam skozi cel teden, namreč od 17. do 24. avgusta, tristoletnica s sv. misijonom obhajala. Dramlje pri Celjn. Nedelja, 20. julija, je bila za naSo mladino dan največjega veselja. Slovesno se je namreč ustanovila Marijina družba kršeanskih mladeničev in deklet. Ti dve družbi sta gotovo najlepši sad svetega tnisijona, katirega so v adventu lanskega leta tukaj vodili preč. gospcdje lazaristi M. Rlančnik, Zdravljič in Pediček, in zaradi katerega je svoj čas »Slov. Narod« na ostudeti način napadel našega preč g župnika Andr. Podhostnika. — K slovesnemu sprejemu sta prišla preč. gospoda M. Kiančnik in Zdravljič od sv. Jožefa pri Celju in sta v krasnsh govorih navduševala našo mladino, naj se ceustrašeno zbira pod zastavo nebeške Matere in posnema njene čednosti. Marijina družba krSčanskih mladeničev šteje sedaj 76 udov, družba deklet pa okoli 200. Ginljiv je bil prizor, ko so vsi udje in še mnogo druzega ljudstva na dan sprejema pristopili k mizi Gospodovi, in krasno je donela družbena pesem in pa čudovito lepi »Magnifikat« po natlafieno polni cerkvi. Da, to je bil »dan, ki ga je napravil Gospod«, to }e bil dan, ko je drameljska mladina pokazala, da je za vse dobro vneta. Zanimanje za družbo raste od dne do dne — vkljub brezpomembnim zaprekam. Shodi so izvrstno obiskani in položen je že tudi temelj družbeni knjižmci, ki bo štela v kratkem času najmani 500 zvezkov. Preč. gosp. M Frece, župnik na Belih Vodah, je sam velikodušno daroval družbeni knjižoici blizu 200 knjig, nekateri drugi preč. gospodje pa so tudi obljubili knjig. Prisrčna hvala! Da je knjižnica pri nas potrebna, kaže veliko zanimarije naše mladine za dobre spise; le beri, pridno beri, krščanska mladina drameljska! Da ti knjig ne bo manjkalo, se bo že skrbelo! — Prečast. gospodom misiionarjem izrekamo tetn potom najiskrenejso zahvalo za njih trud in požrtvovalnost. Vi pa, mladeniCi in dekleta drameljska, ostanite zvesti obljubatn, ki ste jih obljubili Vaši zaSčitnici, Kraljici nebeški, ne vstrašite se ovir in nasprotnikov, ampak le pogumno naprej, naprej za Boga, vero in narod!! Drustrena poročila. Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki: Fr. Polanec na Štanovskem za kruh sv. Antona 2 K; Kolarič, kaplan, 2 K; Čede, kaplan, 5 K; Ogrizek, trgovec v Oseku, 10 K. Slovensko pevsko društvo v Ptuju. V sredo, dne 20. t m. bode ob 6. uri zvečer skupna pevska vaja za zunanje čast. pevke in pevce ormoškega in ptujskega okraja v Ptuju v Narodnem domu; Odbor. Družbi sv. Cirila in Metoda so mes. j u 1 i) a poslali prispevke p. n. gospoda in društva: Mariborski bogoslovci 1902. I. 200 K, Ježovnikova gostilna v Velenju iz nabiralnika 8 K; posojilnica v Žalcu 40 K, v Pišecah 10 K; podružnica: ženska v Trbovljah 69 K, v Ljutomeru 1710 K, za Vuhred in okolico 10 K, izvenakademična v Gradcu 50 K. — Družba je imela meseca julija skupaj 480606 K dohodkov in 383281 K stroSkov. — Blagajništvojdružbe sv. Girila in Metoda. Iz drugfih krajev. Roparski nmor na Danajn. V soboto je bila na Dunaju umorjena 801etna trafikantka Viljemina Jiilich pl. Julienthal. Sum leti na mladega človeka, ki je že nekaj dni opazoval trafiko in starkine navade. Policija pravi, da se je morilec priplazil skozi kuhinjska vrata, katera je v petek zvečer ob pol 10. uri pustila postrežnica nekoliko odprta, ko je šla po vodo. Morilec se je skril pod posteljo in ko je postrežnica odsla, čakal je, da stara trafikantinja zaspi. V spanju ji je prerezal vrat, nakar ji je iz denarnih skledic pobral drobiž m vzel nekaj cigar. Nato je zbežal skozi okno na trg. V obleki umorjene ženske je zasledil 20 kron papirnatega denarja. Policija je krčevito delala, da bi morilca zasledila. Kakor javljajo brzoiavi, se |i je to baje posrečilo. Prijeli so ga 10. t. m. in je vse obstal. Morilee je 28 letni nožar Anton Schoeneckel iz Knežiča na Moravskem. Schoeneckla zasleduje deželno sodišče v Ratiboru radi tatvine in uloma. Samomor z možnarjem. Posestnik Konrad Kaufman iz Obermochla na Zgor. Štajerskem si je na kaj čuden način končal živJjenje. Nabasal je možnar, s katerim se navadno strelja pri procesijah, se vsedel nanj in užgal. Seveda ga je takoj odneslo na drugi svet. Pognmen kapitan. Kapitan Henry Newman in njegov šestnajstletni sin sta odplula iz New Yorka proti AngleSki v majhnem čolnu, katerega kurita s petrolejem. Kapitan je izjavil, da se upa dospeti na Angleško v 30 dneh, če se med časorn kaj posebnega ne primeri. Doslej sta srečali že dve ladji pogumnega kapitana. Parnik »St. Louis« je srečal čolniček kapitana Newmana. Do takrat je prevozil že 875 morskih milj. Iz tega se da sklepati, da bo Newman res dospel na AngleSko v 30 dneb, če se mu ne pripeti kaka nezgoda. Parnik »St. Louis« je po mornarsko pozdravil pogumnega kapitana in ta mu je odzdravil in signaliziral. da sta oba potnika zdrava. Hud petelin. V Kalumetu imajo pri neki hiši tako hudega petelina, da so ga primorani z venžico priklenjenega imeti, sicer pobije vse kokoši po soseski. Ponesrečen otrok. Marija Kolar, posestnika žena iz Dravelj na Kranjskem, je imela štiri nedorasle otroke. Neko popoldne je s!a Kolar s svojim 13 let starim sinom Nackom na kakih deset minut cd hiSe cddaljeno njivo ter pustila triletnega Pavlčka pod nadzorstvom petletne hčerke Marijane sama doma. Otroci so se igrali pred Zanoškarjevo hišo, in tukaj je po naključbi Zanoškarjev šestletni otrok Janez tako nesrečno z rovnico zadel malega Pavlčka, da je ta vsled dobljene poskodbe čez nekaj dni umrl. V neinških bankah poka. Zopet je na Nemskem v Draždanih (Saksonsko) ustavila neka stara banka svoja plačila. Zgube je čez 7,000 000 K. Blažena nemčija! Prva misel. Neki pijanec, ki je šel v temni noCi proti domu, pade v neki prepad: >Grozno« vzdihne revež čez nekoliko časa, ko se zave, kje da je, »kaj bo, če postanem žeien«. Je-li človeku potreben želodec? Na to vpraSanje odgovarjajo zdravniki z — ne! Leta 1893 se je bilo dogodilo prvikrat, da so nekemu bolniku, ki je imel raka v želodcu, operativnim potom odstranili bolani želodec. Ta bolnik je sicer umrl, ali započeta praksa se je nadaljevala, ter je sedaj — kakor poroča neki zdravniški list — v nemSkem cesarstvu 16 ljudij, ki veselo žive — brez želodca, katerega so jim odstranili radi raka. Službo želodca, da jim opravljajo čreva, ka- tera so po odstranjenju želodca seSili. Tako Citamo v listih. Ce pa ie res, da človek more živeti tudi brez želodca, potein pa imajo ljudje, ki žive brez želodca, to veliko srečo, da jih nikdar — želodec ne boli! In ta šmentani želodec dela kaj rad sitnosti pri človeku. Zobe je dobil. Pred malo meseci je prišel 551etni kmet k nekemu zdravniku na Dunaju ter mu pripovedoval, da je v svojem 25. letu izgubil vse zobe, zdaj pa da se mu je močno razbolela spodnja čeljust. Zdravnik ie spoznal, da mu ondi naraščajo novi zobje. Po treh mesecih pa je dobil kmet 18 novih zobov, 10 na spodnji, 8 pa na gornji čeljusti. To Je najbrž jako redka prikazen, da človek dobi tudi na stara leta nove zobe. Z zobmi modrosti, ki jih dobi človek v 18. letu, se navadno konča rast zob. Smrt pod vlakom. Iz Kaire se poroča: Polkovnik Forestir Walker, generalni adjutant zapovednika angležkih Cet, je v Helnanu prišel pod vjak in ostal mrtev. Cebele morilke. V bližini Tata ležečem kraju Baja so čebele napadle nekega kmeta Koblenca in njegova dva konja ter jih tako opikale, da sta konja takoj poginila, kmeta so pa ljudje dobili skoro na to umirajočega. Na limanice mn je šel. V gledališču v Parizu }e nek Anglež naenkrat zapazil, da mu je ukradena ura. Glasno zakliče zatorej med ljudstvo: »Tisti, ki mi ie ukradel uro, naj pazi, kajti ura bije vsake četrt uro iako glasno.« Komaj je to izrekel, vzdigae se neki gospod, ki je sedel v njegovi bližini, ter hoče oditi. Anglež ga zgrabi ter mu med krohotom ljudstva vzame uro iz žepa. Prav se mn zgodi. K nekemu peku pride čevljarski učenec ter ga vpraSa: »Iraate stare žemlje?« »Da«, pravi pek, »imam jih!« »Prav se vam zgodu, reče na to učenec, »zakaj jih pa niste prej prodali!« Prazna glava. Znani pravoslovec in vodja katolikov v Nemčiji, Windthorst, ki je bil jako majhne postave, prepiral se je nekoč z nekim velikanom o pravoslovnih vprašanjih. Ker ga je Windthorst prekašal v znanosti, zakliče velikan konečno jezno: »Če ne molčite, vtaknil vas bodem v žep!« »Ha!« se odreže Windthorst, »vtaknite me rajsi v glavo, — tam imate več praznega prostora!« Kdo je bil pametnejši? Dva moža se srečata v neki ozki uliei. Nobeden se ni hotel ogniti. Prvi zakriči: »Jaz se vsakemu oslu ne ognem!« >Jaz pa!« reče drugi mirno ter stopi na stran. Prešički brez očij. V Sv. Lovrencu pri Flumičelu sta vrgli dve svinji 16 prešičkov, ki so brez očij. PreSički živijo in jedo ter se počutijo dobro. Ce je človek mladoleten. 181etnidelavec je tožil nekega tovarnarja radi žaljenja na časti. Zagovornik tovarnarja je pa pri obravnavi predlagal, da se naj njegov klijent takoj oprosti, ker mladoletna oseba ne more samostojno tožiti radi žaljenja na časti. Toda sodni dvor je bil mnenja, da ima tudi mladoleten pravico samostojno tožiti, ako je le prekoračil 14. leto. Pri obravnavi so se potem poravnali. v^uden vzrok smrti. V samostanu v Flushing, Long Island, je umrla te dni uuna Leona Jeodic, ki je vedno tožila o bolečinah v želodcu in nobeden zdravnikov si ni mogel raztolmačiti njene bolezni. Sedaj pa so truplo preiskali in naSli v želodcu dolgo iglo, ki jo je zbadala gori v prsi. 102-letni zaročnik. Iz Temes Sag-a piSejo, da se je tamošnji najstareji človek, 102-letni posestnik Štefan Hugar oženil s svojo 80-letno zvesto služkinjo Marijo Hefer. Stari je popolnoma zdrav. Poroke se je udeležila vsa vas. Bela žena v premogovniku. Iz Valesa se poroča, da so v ondotnem premogovniku vsi opustili delo. Povod k temu dala jim je neka prikazen. Nekaj premogokopov je prislo pred nekaj dnevi v največjem strahu iz premogovnika in so začeli pripovedovati, da hodi v rovib neka bela prikazen s svetilnico v rokah, glasno tarnajoč in jokajoč. Ker se je v dotičnem premogovniku pripetilo že več eksplozij tekom par let, smatrajo vraževerni premogokopi to belo prikazen za slabo znamenje. Premogovnik so zaprli za nedoločen čas. Oživel. V Findlagu v Ohio se je zgodil naslednji dogodek: Cele štiri ure so imeli ljudje farmerja John Fenstermacherja za mrtvega. Več tednov je John Fenstermacher že bolthal in bil slednjič prisiljen ostati mirno v postelji vsled raznoterih boleznij. Bolezen se mu je vidoma hujšala in zvečer je ob osmih po presodku vseh umrl. Družinski zdravnik ga je za mrtvega spoznal. Družina njegova je žalovala in poslala po pogrebnika. Ravno pred prihodom pogrebnika pa se obrne mrlič na ležišču, globoko zazeva in si zmane oči. Fenstermacber se sedaj počuti boljše kot kdaj preje. Namestn psa ustrelil človeka. V občini Gomor Kisfalud se \e večkrat v vrtu Pavla Goraca klatil velik tuj pes, ki je na vrtu napravil veliko Skode. Gorae je te dni zagrabil za puško in pomeril na nadležnega psa. Strel je počil, a krogla ni zadela psa, ampak na sosednem vrtu delajočega moža Ludovika Vruce, ki se je mrtev zgrudil. Vruce zapušča vdovo s petimi nepreskrbljenimi otroci. Gorac se je sam javil sodišču. Ciospodarske drobtinice. Gnoj in gnojenje. (Dalje.) Tu imamo torej one štiri snovi, na katere se moramo pri gnojenju najbolj ozirati, katere posebno zbiramo v živinskem gnoju, kompostu, kupujemo v mineraličnih gnojilih itd. Omeniti hočemo pa še dva, ki imata za rastlinsko življenje tudi velikanski pomen. To sta e) kislec in vodenec. Kislec nahaja ee prost v zraku, pomešan največ z dušeem. Kakor živalim, tako služi kislec tudi rastlinam za dibanje. Brez kisleca sploh ni mogoče živalsko kakor tudi rastlinsko življeuje. Dihajo pa vsi deli rastline, tudi korenine. Namaži steblo drevesa z maščobo, ki zabrani dihanje steblu, kako ti bode drevo klaverno postalo. Okopaj v mokrem n. pr. trsje, zemlja se stepta, zrak ne more vanjo in tako postane trsje klaverno, bledo. Že zaradi dihanja korenin skrbi, da pride zrak v zemljo. Kislec zraka v zemlji ima pa tudi velikanski pomen zaradi okisavanja snovi v njej, ki šele vsled tega rastlinam ugodne postanejo zaradi razkrajanja v zemlji vezanih redilnih snovi, neposredno vsled okisavanja ali posredno vsled razvijanja oglenčeve kisline iz sprstenine itd. Kislec z vodencem pa tvori vodo. Voda je za l-astliustvo najvažnejši pogoj. Ona služi kot redilna snov, kot gradivo rastlinara. Le ž njeno pomoejo je mogoča rast, kajti ona napravi rastlino sočno, posamezne stanice napete. Ovela rastlina ne zamore rasti. Voda pa ima tudi veliko nalogo, da prenaša vse druge redilne snovi, ki so v zemlji, v tiste dele rastlin, kjer se prebavljajo, predeljujejo, istotako prenaša zopet voda v tistih pripravljene snovi v druge dele. V vodi, ki pride po koreninab v rastlino, pa ne sme biti naenkrat mnogo takih redilnih snovi razstopljenih. Premočne razstopnine vničijo rastline. Marsikateri je že skusil, kako so se rastline posušile, ako je n. pr. z močno gnojnico ali kako gnojilno soljo na nekaterih mestih gnojil. Ljudje pravijo, da so se rastline požgale. Ker pa voda redilne snovi iz zemlje v zelo stanjšani muožini le po malem v rastlino prenaša, porabi rastlina zelo veliko vode. Kar je vode več, jo pa rastlina hlapi. To blapenje je pa tudi zelo važno, ker si vreja ž njim rastlina svojo lastno toploto. Eno drevo hlapi na dan do 100 l vode. Za 1 kg suhe tvarine, ki se napravi v rastlini, je treba pri ovsu a. pr. 360 delov vode, pri detelji celo 410 delov. Iz tega je razvidno, kako velike množine vode je treba za rastline. V Mariboru pade približno 120 cm visoko dežja na leto. Na oral ga pade torej 6,720.000 l. Pri tem je tudi sneg viačunjen. Na oralu pridelamo v ovsu n. pi\ 6000 kg suhe tvarine. Akopotrebuje 1 kg suhe tvarine 360 kg vode, torej potrebuje oves na enem oralu za tak pridelek 2,160.000 kg vode. Glede vlage smo torej pri nas v obče še na dobrem, pa moramo le tudi vareni biti ž njo. Velik del vode izhlapi ali pri deževju sproti odteče ali pa se pogrezne v večjo globino. Sarao ona voda, ki pade v onik mesecih na zemljo, kadar oves na polji stoji ne bode zadostovala. Tega dol je treba zemljo v jeseni prav pripraviti. Drevje bodemo na jesen okopali pa kolikor mogoče pod kapom pom krone, njive za jarino v jeseni preorali. Spravili bomo zemljo v tak stan, da bode lahko vodo sprejemala, torej bomo površje zemlja zrahljali, spravili z gnojenjem sprstenino v zemljo, pokrivali površje vsaj okoli mladega, drevja s slamnatim gnojetn ali smrečjem itd» V strminah bomo posebno v sadonosnikih vodo lovili ter jo pri mladem drevju napeljavali od enega drevesa k drugemu, pri velikem drevja pa napravirao med vsakima dvema drevesoma jame, v katere speljujmo vso vodo, ki po strmini priteče. Površno rahlanje zemlje, zatiranje plevela itd. pa tudi zabranjuje preveliko izparivanjevode, ki bi pvihajala Ąsled kapilarne sile iz globočine popolnoma na površje, ako ne bi bilo to zrahljano. llačenje zemlje pri sajenju, ali valjanje pri setvah, ima pa namen kapilarno zvezo z nižjimi plastmi tvoriti, da pride vlaga od nižjih plasti lahko do sadik oziroma semena. Pri pomanjkanju vode rastline tudi ševspevajo, toda dobijo poseben značaj (Xerophyte), ki ni namenu kmetovalca ugoden. East postane zelo slaba, rastlina se zavaruje proti osušenju z debelejo kožo, z manjšim povvšjeni listov, postane bolj lesnata itd. Poljedelec, sadjerejee itd je gotovo že mnogokrat opazil to nepovoljno lastaost. Tudi po nepravočasaem gnojenjn s kajnitom, ki ima ranogo kubinjska soli, se ta neugodna prememba rastlin opazi. Da je pa premnogo vode zopet škodljivo, to pa dobro poznajo naši kmetovalci. V tem slučaju je potrebno odmakanje, da se površje podzemeljske vode zniža. To odmakanje p». mora biti tudi spored posobnib razmer pametno izvršeno, sicer se dobi namestu vsled preobile vlage malovrednega zemljišča zemljišče, ki je vsled prevelike suše malo vredno. (Dalje pribodnjič.)