Narodni poslanci — storite svojo dolžnost! Pclcžaj državnega tifadriištva je ptištnl naravnost nezruošeri. Plače ne zadoščajo :za najpreprostejše življenje, dfagimja harašča od dne do dnc, državni krmilarji Se pa niti najmanje ne zga« nejo, da bi pričeli vsaj razmišljati o upro= paščanju državnega uradništva, ki so mu vzrok nezadostni pr-jjemki. Dohodki ne do* seaajo minirhuma za najprimitivnejše življe« njc. Kakor bi sc rogali iz bede je v nasprotju z odpomočjo celo znižala država prejenike svojemu uradništvu. Pod pfctvezo poplave so se izvršili ptii odtegljajiin letoS drugi — za nabavljačke zadruge: Dolžna razlika se 0'bljublja od leta do leta, od vnanjega posc» jila do posojila. V srcih državn.cga uradništva se pa vzbuja in raste gnjev, pada veselje do dela in veselje do življenja ... Obup tare -družine, obup lega v srca družinskih očetov in mater! A vsega tega ne vidijo maši narodni po* slanci, vsemu temu so nedostopni — to stopa v ozadje spričo strankarskih bojev, ki se jim zde važnejši od vprašanj zadovoljitv,e držav* nega uradništva, od vprašarij eksistenc tiso= čev in tisočev. V nasprotju ž odpomočjo in ustvaria* njem ravnovesja sprejemajo zakone, ki^ do-* našijo nova bremena državncmu uradmstvu. Stanovanjski zakon je pognal najemnino y nezinosno višino, da mora vsak mesec odsteti državni uradnik polovioo svoje plače samo •z,a stanovanje. Stanarina, ki že prej ni dose* zala višine najemnin, je pa ostala neizpre* menjena m nosi naravnost v posmeh vsemu svoje ime. Z davčnim zakonom so se nalozila ogromna bremena državnemu uradništvu. Nihče pa ne pomisli, da kolikor mora dati državni uradnik za te poviške, si mora pritrgati edino pri prehrani in obleki, kar gre na račun njegovega zdravja, njegove de* lovne zmožncsti in na račun zdravja in za= dovoljstva njegove družine. Danes vse tarna, vS6 godrnja in je nezadovoljno. In to po pravici, kajti to življe* nje, ki ga živi državno uradništvio, ni vredno imena življenja! Vsakdo je primorain gledati za postranskimi dohodki, ker s svojimi red* nimi prejemki nc more preživljati ne sebe in ne svoj.e družine. Prevedba kronskih upokojencev na di* narske plače se ne gane z mrtve točke in iza* man je vse tarnanje, zaman so vsi koraki in vse uloge za rešitev tega vpr.ašanja. Zakon, ki je jasem, se ne izvede in velja dvojna me= ra — ena za nekatere stroke državnega urad* ništva, ki so že prevedeni in druga za uči* teljstvo. Organizacija js napravila že nešteto vlog in predlogov za izboljšanj.e gmotnega stanja. Protestirala je proti odtegljajem za poplave, a cdločilni mogotci so šli preko protesta _de* settisočev; protestirala je prcti odtegljajem za nabavljačke izadruge, a zopet so gluha ušesa merodajnih faktorjev, ki tirajo z raz= nimi izgovori na finančni zakon in pocbla= stilo stvar naprej; za prevedbo upokojencev so bili storjeni nešteti ikoraki, dcbljenih je bilo polno obljub, a vse zaman — čas teče in vprašanj,e se ne gane z mrtve točke. Zakona neče nihče več spoštovati! Merodajni činitelji imajo od organizacij vse predloge za ureditev gmotjjega in prav= nega vprašanja uradništva in učiteljstva po= dane. Tudi naša organizacija je sodelovala pri iizdelavi predlogov za revizijo uradniške* ga zakona. V kolikor ni bilo mogoče tam vnesti specijalnih zahtev, so jih organizačni predstavitelji vnesli v projekt šolskega za« kona. Toda revizija uradniškega zakona čaka »na boljšc časc«, da pride kriza državnega uradništva do vrbunca; še več — že v naprej obetajo, da z revizijo ne bo izboljšanja, smpak se izvrši le premos enega dela dra= ginjskih doklad na plače, poslabšati pa ho» čejo pravni položaj v korist države, a v ško= db uradništva. Projekt šolskega 'zakona bo čakal majbrže zopet. vladne krize in s tem bomo čakali zopet na nov projekt. S tem vprašanjem pa bodo čakale še na= dalJE rešitve nadziorniškjs dc;klade, upravi= teljske doklade, kurivo ža učiteljstvo, uredi» tev stanovanjskega vprašanja itd., itd. Taki šo izgledi! In naš >boj? Naš boj za izboljšanje gmotncga štanja ne moremo več pustiti saroo na vodstvu or^ ganizacije. Razpresti ga moramo po vseh društvih in do zadnjega člana. Vsi še m-o-ra* mo oglasiti v tem vprašanju, vsi moramo prispcvati k temu boju! Društva naj poši* ljajo toizadevne resolucije in članke posebej »Učit^ljskemu Tovarišu«, ki bo vse to stalno priobčeval na posebnem mestu, da bodo čuli naš glas mcrodajni činitelji ter jim bo stalen opomin, dokler ne bodo storili svojo dolž= nost!