Truma pohodnikov po poteh kraških mlekaric Novi videmski nadškof že na začetku izkazal pozornost vsem na Videmskem živečim skupnostim /3 Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski Načelo, ki ne velja samo za Istro SandorTence Gianfranco Fini je med včerajšnjim srečanjem s hrvaškim kolegom Luko Bebicem dejal, da jezikovne manjšine pomenijo bogastvo, ki ga je treba ovrednotiti. Bogastvo za državo, v kateri manjšine živijo in tudi za njihov matični narod. Fini se je nanašal na Italijane na Hrvaškem in na Hrvate v Moliseju, načelo, ki ga je izpostavil predsednik poslanske zbornice pa velja tudi za nas. To ni prvič, da Fini spoštljivo govori o manjšinah, njegove včerajšnje besede pa imajo politični pomen. Izrečene so bile namreč v okviru italijansko-hrvaških odnosov, ki tako ali drugače zanimajo tudi nas kot sestavni del tega pisanega prostora, ki gre od Trbiža vse do Reke. Fini ni samo predsednik spodnjega doma italijanskega parlamenta, ampak tudi vodja italijanske desnice, ki se je sicer spojila z Berlusconijevo stranko. Desnica je imela in še ima velike kulturne in politične predsodke do manjšin, Fini pa si očitno prizadeva, da bi te predsodke premostila. To zahteva dolg miselni proces. Ko govorimo in pišemo o Finiju, takoj pomislimo na lokalno desnico, ki jo pooseblja danes vladni podtajnik Roberto Menia. Ta je še pred nekaj dnevi javno kritiziral novega tržaškega škofa zaradi slovenske besede v stolni cerkvi. Izstopa zelo velika razlika med Finijem in Menio, ki je bil nekoč njegov politični uče- dnevnik TOREK, 20. OKTOBRA 2009 št. 248 (19.647) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € AFGANISTAN - Komisija razglasila za neveljavne glasove z 210 volišč na predsedniških volitvah Zaradi volilnih goljufij se spet obeta balotaža Na njej naj bi se pomerila predsednik Karzaj in izzivalec Abdulah GORENJI TARBIJ - Tradicionalni praznik kostanja Burnjak to nedeljo privabil množico obiskovalcev GORENJI TARBIJ - Tradicionalni beneški praznik kostanja, znameniti Burnjak, ki se vsako leto tri nedelje v oktobru odvija v Gorenjem Tarbiju v občini Srednje, je bil na svojem osrednjem delu res slovensko obarvan. Lepo vreme je v nedeljo Na-diške doline privabilo množico obi- skovalcev iz Slovenije pa tudi iz ostalih predelov naše dežele. Burnjak se bo zaključil to nedeljo. Na 3. strani KABUL - Komisija za volilne pritožbe v Afganistanu je včeraj objavila poročilo o domnevnih množičnih volilnih prevarah na predsedniških volitvah, ki so v tej državi potekale 20. avgusta. Komisija je ob tem odredila, da se glasove z 210 volišč razglasi za neveljavne, saj je našla "jasne in prepričljive dokaze o poneverbah" na voliščih po vsej državi. Zato je od neodvisne volilne komisije, ki ima zadnjo besedo glede izidov volitev, zahtevala, "naj določen odstotek glasov za vsakega kandidata" razglasi za neveljavnega. Po sicer neuradnih virih naj bi po novem štetju sedanji predsednik Hamid Karzaj ne dosegel absolutne večine, zaradi česar naj bi se obetala balotaža med njim in izzivalcem Abdulahom Abdulahom. Na 29. strani V Sloveniji od polnoči dražji bencin Na 4. strani Dipiazza sprejel novo slovensko konzulko Na 7. strani Sovodenjska uprava z odbornikom FJK V • ■> m | • V V včeraj na MalniSču Na 23. strani Trgovci z goriškega Travnika na bojni nogi Na 23. strani Stanje pripravljenosti za izbruh nove gripe Na 26. strani RIM - Na srečanju s hrvaškim kolegom Fini pozval k spoštovanju manjšinskih skupnosti RIM - Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je pozval k spoštovanju in zaščiti jezikovnih manjšin. To je naredil na včerajšnjem srečanju s hrvaškim kolegom Luko Bebicem, ki ga je spremljal predsednik Italijanske unije in poslanec v zagrebškem saboru Furio Radin. Fini je izrazil upanje, da bo Hrvaška čimprej vstopila v Evropsko unijo. Bebica je tudi spomnil na nerešena vprašanja istrskih beguncev. Bebic in Radin sta obiskala tudi Mo-lise in se srečala s tamkajšnjimi Hrvati. Na 2. strani MARIBOR - Slovensko stalno gledališče Na Borštnikovem srečanju pozivi in ocene o krizi teatra MARIBOR - Ansambel Slovenskega stalnega gledališča je v soboto zvečer stal dve uri na odru stare dvorane Narodnega gledališča v Mariboru. Organizatorji mariborskega festivala so namreč tankočutno povabili tržaške kolege in jim ohranili termin in prostor na Borštnikovem srečanju (nastopiti bi morali s predstavo Hči zraka, f. KROMA), prisrčno so sprejeli njihov nastop, namenjen širši sen-zibilizaciji o bodočnosti ustanove in njenih uslužbencev. Na odru so tokrat igralci, tehnično in pravno osebje lahko izrazili svoje mnenje o položaju gledališča in o vzrokih težav in to med med kolegi in prijatelji, ki so jim izkazali svojo podporo. Na 6. strani 2 Torek, 20. oktobra 2009 ALPE-JADRAN / RIM - Srečanje s predsednikom hrvaškega parlamenta Fini: Manjšine bogastvo, ki ga je treba ovrednotiti »Dozoreli so časi za vstop Hrvaške v EU« - Na sestanku tudi italijanski poslanec Radin RIM - Jezikovne manjšine je treba zakonsko zaščititi in vsestransko ovrednotiti, tudi zato, ker predstavljajo bogastvo za vsako državo in za vsak narod. To je med včerajšnjim srečanjem s predsednikom hrvaškega parlamenta Luko Bebicem dejal predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. Po njegovem so tudi dozoreli časi za vstop Hrvaške v Evropsko unijo. Be-bica je pri Finiju spremljal poslanec italijanske narodnosti v saboru Furio Radin, ki je tudi predsednik Italijanske unije, krovne organizacije italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški. Fini in Bebic sta veliko pozornost namenila položaju in tudi težavam, s katerimi se soočajo Italijani na Hrvaškem. V tem sklopu je predsednik zbornice izpostavil misel o zaščiti manjšin, ki je v korist ne samo manjšini, temveč tudi matični državi. Bebic je dejal, da se Zagreb trudi za zaščito italijanske manjšine in da podpira njene odnose in vezi z matično Italijo. Fini je svojemu hrvaškemu kolegu postavil vprašanje istrskih beguncev in se zaustavil zlasti pri zapleteni problematiki odškodnin in vračanja njihove imovine. Z Bebicem sta se strinjala, da bo polnopravni vstop Zagreba v Evropsko unijo gotovo pospešil reševanje tudi problemov, ki jih stalno izpostavljajo ezuli ter njihova združenja. V tem okviru je Bebic dejal, da si Hrvaška prizadeva, da bi vsaj na simbolični ravni prišlo do vračanja ezulske imovine, tako v sklopu mednarodnih pogodb in, Luka BebiC če bo potrebno, tudi izven njih. Bebic je pred srečanjem s Finijem obiskal hrvaško skupnost v pokrajini Campobasso v deželi Molise. Poleg predstavnikov hrvaške manjšine in županov občin, kjer živijo Hrvati, je visokega gosta iz Zagreba pričakal tudi predsednik deželne vlade Moliseja Michele Iorio. Po podatkih, ki jih je pred nedavnim objavil osrednji statistični zavod ISTAT, živi v Moliseju trenutno nekaj več kot dva tisoč pripadnikov hrvaške skupnosti. V kratkem menda v Moliseju pričakujejo tudi Furio Radin hrvaškega predsednika Stipeta Mesi-ca. Italija in Hrvaška sta leta novembra leta 1996 podpisali dogovor, v katerem Rim uradno priznava obstoj hrvaške manjšine v Moliseju in se tudi obvezuje za njeno zaščito. Krajevna deželna uprava tudi finančno podpira kulturno dejavnost Hrvatov, ki živijo v občinah Montemitro, Acquaviva Collecroce in San Felice. Predsednik hrvaškega parlamenta bo jutri gost v Vatikanu, ki je med prvimi leta 1991 priznal neodvisno Hrvaško. Za mnoge je sporen tudi mejni prehod, ki ga je Hrvaška postavila pri Plovaniji SLOVENIJA - HRVAŠKA - Odgovor na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Premier Pahor: Državni zbor se mora odločiti, ali želi rešiti spor glede vprašanja meje s sosedo LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor je včeraj v odgovoru na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča o reševanju vprašanja meje poudaril, da bo moral državni zbor (DZ) sprejeti odločitev, ali želi rešiti spor glede meje ali ne. Po njegovih besedah je težko verjeti, da je brez razprav možno urediti to vprašanje, če se DZ ne more dogovoriti, kaj je presečni datum pri določitvi meje.Premier je spomnil, da je tako v DZ kot v saboru potrebna dvotretjinska večina - v saboru za ratifikacijo arbitražnega sporazuma, v DZ pa za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe. Zatrdil je, da imata državi z arbitražnim sporazumom veliko priložnost, da spor rešita. Če bi bil arbitražni sporazum samo v prid Hrvaški, bi ga sabor po besedah Boruta Pahorja že potrdil. Vendar pa imajo tudi na Hrvaškem težave s tem dokumentom, predvsem s točko 3b in po navedbah Pahorja je vprašljivo, ali ga bo hrvaški parlament sploh sprejel. "Jaz sem pripravljen zastaviti svojo avtoriteto in znanje, ugled, ki ostaja, da gremo naprej s sporazumom," je dejal premier. Jelinčič je v poslanskem vprašanju med drugim poudaril, da bi morala vlada poslušati starosto slovenske politike Franceta Bučarja, ki je nedavno dejal, da bi bilo bolje, da bi stanje glede slovensko-hrvaške meje ostalo tako, kot je, in spora ne bi rešili. Pahor se s tem ni strinjal in je menil, da bi ob nadaljevanju blokade hrvaških pristopnih pogajanj "celo vzhodno krilo naše soseščine pustili v stanju, ki ni dobro ne iz varnostnih, ne gospodarskih ali drugih razlogov". Dejal je še, da tudi ni prav, da hrvaški policijski čolni ostanejo na sredi Piranskega zaliva, saj je slovenska policija pred osamosvojitvijo nadzirala skoraj ves Piranski zaliv. Slovenski premier zato predlaga, da pride do podpisa arbitražnega sporazuma. "Jaz imam mandat za to in sem pripravljen tvegati interpelacijo bodisi proti sebi bodisi proti vladi," je zatrdil. Če bo šel sporazum skozi DZ, naj gre na referendum pred ljudi, ki naj odločijo o usodi tega pomembnega vprašanja. "Zdaj imamo priložnost, da dosežemo pravično rešitev ali pa bomo pustili to vprašanje nerešeno," je še poudaril. Zmago Jelinčič je Pahorju še očital, da želi vprašanje meje rešiti v korist Hrvaške in ponovil stališče svoje V Divači » Pritepenke iz tujih krajev« DIVAČA - Kosovelova knjižnica Divača prireja v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter Parkom Škocjanske jame odprtje razstave s predavanjem pod naslovom Pritepenke iz tujih krajev: in-vazivne tujerodne vrste. Predstavitev bo ta četrtek, 22. oktobra, ob 12.uri v divaški knjižnici. Na predstavitvi bodo sodelovali vodja službe za raziskovanje in razvoj v Parku Škocjanske jame Vanja Debevec Gerjevič in Leon Kebe, ki se že več let ukvarja z varstvom narave v Sloveniji. Tokratna predstavitev je namenjena mladim, medtem ko je predstavitev v torek, 3. novembra, ob 18.uri v istih prostorih namenjena odraslim. V novembru se bosta pridružila še podsekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor Branka Tavzes ter Jana Kus Veenvliet iz Zavoda Symboisis. Namen srečanj je predstaviti stanje biotske raznovrstnosti na svetovni ravni, katere analize kažejo, da so tujerodne vrste za uničevanje habita-tov eden najpomembnejših razlogov za izgubo biotske raznovrstnosti. Tujerodne vrste imajo velike negativne vplive na gospodarstvo, predvsem na kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo, ter na zdravje ljudi. Po drugi strani pa ne moremo zanikati dejstva, da so tujerodne vrste za ljudi tudi koristne. Večina kulturnih rastlin, ki jih gojimo v Evropi in predstavljajo osnovo naše prehrane, je izvorno tujerodnih vrst. (O.K.) Dvanajsti pohod po sledeh soške fronte BRESTOVICA PRI KOMNU - Turistično društvo Brest iz Brestovice pri Komnu prireja v nedeljo v sodelovanju s SŠKD Timava, Medja vas Štivan, ŠKD Cerovlje Mavhinje in komensko sekcijo sežanskega jamarskega društva že 12. pohod po sledeh soške fronte. Pohodniki se bodo lahko prijavljali že od 8.15 ure dalje pred vaško šolo v Brestovici, nakar bodo ob 9. uri krenili na pohod po krajši (9,5 km) ali daljši (13,5 km) poti. Pot jih bo vodila do Ce-rovelj in Pejce jame ter do Grofove jame, pri daljši varianti pa se bodo pohodniki podali še v Medjo vas. Med pohodom so na voljo napitki, sadje in prigrizki (v Cerovljah, Gro-fovi jami in Medji vasi), na zaključku pa jota s klobaso. Prispevek za pohod je 9 evrov. Pohodniki si bodo lahko ogledali obe jami, po pohodu pa bodo sledile družabne igre, demonstrirali bodo tudi nordijsko hojo in prikazali razstavo slik iz soške fronte in slike likovne sekcije KUP Pirniče. Mladi pa bodo lahko izdelovali izdelke iz buč, pekli kostanj in pokušali jabolčni sok. (O.K.) stranke, da Slovenija ne bi smela podpisati arbitražnega sporazuma. "Ne smete pozabiti, da je 25.6. 1991 relevanten datum le za nas. Hrvaška tedaj še ni bila samostojna država, Hrvati so se osamosvojili šele 8. oktobra 1991," je še dejal prvak SNS. "Tukaj sem zato, da branim naše nacionalne interese. In to tudi počnem," je očitek zavrnil Pahor. "Kateri predlog bo za vas sprejemljiv, da bomo rešili vprašanje meje pred vstopom Hrvaške v EU," je še vprašal Jelinčiča. Ob tem je premier tudi dopustil možnost, da je prišlo do spremembe stališča, da je treba vprašanje meje rešiti pred vstopom Hrvaške v EU. Po njegovem je tudi to legitimno stališče in bo DZ poiskal nov način za rešitev vprašanja meje. "Jaz sem izhajal iz tega, da se stališče ni spremenilo, in prišel do solidnega rezultata," je dejal Pahor. "Moje mnenje je, da se moramo temeljito posvetovati, kako stvari peljati naprej," je nadaljeval predsednik vlade. Po njegovih besedah se je treba zdaj odločiti, "ali bomo težave poglabljali ali jih bomo skušali rešiti". "Jaz predlagam, da jih rešimo," je poudaril. Jelinčič je tudi predlagal, da DZ opravi razpravo o meji s Hrvaško. Predsednik DZ Pavel Gantar je dejal, da bo DZ o tem predlogu odločal takoj po prekinjeni 15. točki dnevnega reda. (STA) ŠTIPENDIRANJE - Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič Natečaj za dodelitev štipendij za akademsko leto 2009/2010 TRST - Slovenski visokošolski sklad "Sergij Tončič" razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za akademsko leto 2009/2010: - štipendijo v znesku 1500 € za študentko - študenta visokošolskih zavodov, ki se izobražuje za poučevanje na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini; prošnji je potrebno priložiti potrdilo o dokončani višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, potrdilo o vpisu na ustrezno fakulteto ali fotokopijo indeksa (univerzitetne knjižice) ter morebitno dokumentacijo o izkušnjah pri delu z otroki in o opravljenih izpopolnjevalnih tečajih; - štipendijo v znesku 1500 € za študentko - študenta, ki je vpisan(a) v visokošolski program za predšolsko vzgojo v Republiki Sloveniji za pridobitev naziva "diplomiran(a) vzgojitelj(ica)"; prošnji je potrebno priložiti potrdilo o dokončani višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, potrdilo o vpisu na Pedagoško fakulteto ali fotokopijo indeksa (univerzitetne knjižice) ter morebitno dokumentacijo o izkušnjah pri delu z otroki in o opravljenih izpopolnjeval-nih tečajih; - štipendijo v znesku 1500 € za študentko - študenta, ki se izobražuje po dodiplomskem programu Fakultete za šport v Republiki Sloveniji; prošnji je potrebno priložiti potrdilo o dokončani višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, potrdilo o vpisu na ustrezno fakulteto ali fotokopi- jo indeksa (univerzitetne knjižice) ter morebitno dokumentacijo o delovnih izkušnjah na športnem področju v sodelovanju z društvi, ki jih zastopa ZSŠDI; - podpore rednim študentom, ki so vpisani v dodi-plomske in podiplomske visokošolske študijske programe. O številu in znesku posamezne podpore bo odločal odbor sklada; predvideno je financiranje šolnin, študijskih potovanj, kotizacije tečajev in seminarjev. Prednost imajo študenti, ki imajo slabe materialne razmere in želijo izpopolniti svoje poznavanje slovenščine. Prošnji je potrebno priložiti curriculum vitae, potrdilo o dokončani višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, potrdilo o vpisu na fakulteto ali fotokopijo indeksa (univerzitetne knjižice) ter morebitno dokumentacijo o doseženih priznanjih. V skladu s statutom Sklada morajo prosilci imeti stalno bivališče ali biti rojeni v Furlaniji Julijski krajini in ne smejo prejemati drugih štipendij ali podpor. Vsi interesenti naj prošnji priložijo fotokopijo osebnega dokumenta, družinski list in davčno prijavo vseh družinskih članov ter obrazec ISEE. Dokumentacijo naj prosilci pošljejo v zaprti ovojnici najkasneje do 21. novembra na Slovenski visokošolski sklad "Sergij Tončič', Ulica Ginnastica 72, 34142 Trst. Razpis je objavljen tudi na spletni strani sklada (www.sklad-toncic.org). Za dodatne informacije pišite na info@sklad-toncic.org. / ALPE-JADRAN Nedelja, 18. oktobra 2009 3 VIDEM - Uradna umestitev novega nadškofa, mons. Andrea Bruna Mazzocata Že na začetku pozornost vsem na Videmskem živečim skupnostim Novi vodja videmske cerkve pozdravil tudi v slovenščini, furlanščini in nemščini VIDEM - »Prosim, po slovensko, božji žegen!« S temi besedami je novi videmski nadškof, mons. Andrea Bruno Mazzocato, v nedeljo zaključil svojo homilijo ob svoji uradni umestitvi (imenovan je bil že 20. avgusta) v videmski katedrali. Že od vsega začetka je torej novi vodja videmske cerkve izkazal veliko pozornost do vseh v vi-demski pokrajini živečih skupnosti in njihovih vernikov, saj je ob zaključku pozdravil tako v slovenščini kot v furlanščini in nemščini. Slovesnosti so se med drugimi udeležili videmski podžupan Vin-cenzo Martines, deželna odbornika Riccardo Riccardi in Claudio Violino, predsednik Pokrajine Videm Pietro Fontanini, rektorica Videmske univerze Cristiana Compagno, nadškofi Trsta, Gorice in Pordenona monsignorji Crepaldi, Poletto in De Antoni, koprski škof Metod Pi-rih in številni drugi ugledni cerkveni predstavniki. Monsignor Mazzocato je na čelu videmske nadškofije nasledil mons. PietraBrolla, ki se je po skoraj devetih letih odpovedal mestu nadškofa, ker je decembra lani dosegel starostno mejo 75 let. Od svojih vernikov se je Brollo poslovil v nedeljo, 11. oktobra, v nedeljo pa je njegovo mesto prevzel bivši nadškof iz Trevisa. V svojem prvem nagovoru videmskim vernikom se je mons. Mazzocato spomnil tudi težkih trenutkov, ki so jih v zgodovini doživeli. Med zadnjimi je bil rušilni potres iz leta 1976, ki se ga še vedno vsi živo spominjajo. V vseh teh primerih pa je vera omogočila ljudem, da so si opomogli in ustrezno reagirali. Novi nadškof je tudi poudaril pomen številnih laikov, ki predstavljajo za videmsko nadško-fijo veliko bogastvo, saj so v furlanski družbi zelo aktivni in pomagajo širiti njene tradicionalne vrednote. (NM) Novi videmski nadškof, mons. Andrea Bruno Mazzocato vita cattouca Antonaz zahteva objavo »stanovalcev« iz FJK v davčnih paradižih TRST - Deželni svetnik Mavrične levice iz vrst SKP Roberto Antonaz je od predsednika dežele Renza Tonda zahteval objavo seznama 470 prebivalcev Furlanije-Julijske krajine, ki so si za stalno bivališče izbrali tako imenovane davčne paradiže. »Do objave mora priti zaradi pravičnosti in nujne transpa-rentnosti ter v soglasju z deželno agencijo za prihodke,« je poudaril Antonaz. Ob tem je svetnik SKP od Tonda tudi zahteval, da teh 470 prebivalcev FJK ne more imeti nikakršne pravice za deželne prispevke v kakršni koli obliki. Ob tem je še dodal, da bi moralo to veljati za vse, ki jim dokažejo utajo davkov. Antonaz se je v vprašanju tudi navezal na deželni proračun za leto 2010, ki bo za 280 milijonov evrov manjši od letošnjega, zmanjšanje prihodkov pa je treba v veliki meri pripisati prav manjšemu davčnemu prilivu. »To je po eni strani posledica gospodarske krize, po drugi pa davčnih utaj, ki so v FJK že tako zelo pogoste,« trdi Antonaz, ki je še poudaril, da je ogorčen, ker se je še enkrat pokazalo, da so odvisni delavci in upokojenci največji davkoplačevalci, medtem ko se mnogi selijo v davčne paradiže z edinim namenom, da se izognejo plačilu davkov v Furlaniji-Julijski krajini. ŽELEZNICE - Tat Uslužbenec iz Trsta ukradel 28.600 evrov VIDEM - Štiridesetletnega Tržačana B. M., uslužbenca italijanskih železnic, so včeraj kazensko ovadili, ker je ukradel denar, ki je iz deželnih avtomatov za vozovnice romal v pristojni urad. Vodstvo družbe Trenitalia je v četrtek, 15. oktobra, obvestilo sile javnega reda, da je nekdo izmaknil več kuvert, v katerih je bil denar, ki je prišel iz avtomatov na železniških postajah cele Furlanije-Julijske krajine. V kuvertah je bilo 28.600 evrov, izginile pa so iz pisarne deželne direkcije prevozov v Vidmu. Videmska železniška policija je prišla na sled osumljencu, ki je zadolžen za vzdrževanje avtomatov italijanskih železnic. Na dan kraje so ga opazili v bližini omenjene pisarne. Posnetki nadzornih videokamer so pokazali, da se je B. M. oddaljil s kovčkom na kolescih, v katerega je skril denar. V Trstu so ga presenetili v stanovanju njegove partnerke, kjer so našli celoten plen. GORENJI TARBIJ - Tradicionalni praznik kostanja v nedeljo res slovensko obarvan Množica obiskovalcev na Burnjaku Veliko ljudi je prišlo tudi iz Slovenije - Praznik se bo zaključil v nedeljo - Vzporedna prireditev Okusi zemlje kostanja V množici obiskovalcev so za dobro voljo poskrbeli tudi harmonikarji nm EVROPSKA UNIJA - Predsednik EPP Martens o širitvi »Hrvaška bi lahko končala ZGONIK Javno srečanje Kmečke zveze o pogajanja v prvi polovici 2010« razvoju podeželja ZAGREB - Predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Wilfried Martens je včeraj v Zagrebu ocenil, da ima Hrvaške priložnost, da v času španskega predsedovanja z EU sklene pogajanja in kmalu potem postane nova članica unije. Dodal je, da bo EPP storil vse za umik ostalih ovir na poti Zagreba k polnopravnemu članstvu v EU. "Imeli ste veliko ovir. Vemo, da ovire še obstajajo, v EPP pa bomo storili vse, da bi jim umaknili," je dejal Martens, ki mu je hrvaška premierka Jadranka Kosor predala odlikovanje za izjemne dosežke v mednarodnem priznanju Hrvaške in nesebični podpori na poti v evropske integracije. Kot je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina, je Martens dejal še, da je Hrvaška izpolnila pogoje za vstop v EU in da si z EPP delita enaka prepričanja glede EU. Poudaril je, da bo Hrvaška imela podporo vseh premierov in predsednikov EPP, da bi v času španskega predsedstva v prvi polovici leta 2010 z EU sklenila pogajanja. (STA) Predsednik Evropske ljudske stranke Wilfried Martens je prepričan, da bi Hrvaška lahko že v prvi polovici prihodnjega leta zaključila pristopna pogajanja z Evropsko unijo ansa ZGONIK - V Zgoniku bo danes v dvorani občinskega sveta javno srečanje na temo Novi deželni program za podeželski razvoj 2007-2013 - primerjava izkušenj med Republiko Slovenijo in Deželo Fur-lanijo-julijsko krajino. Srečanje se bo začelo ob 10.30 in ga prireja Kmečka zveza, na njem pa bosta govorili vodja sektorja za razvoj podeželja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Janja Kokolj Prošek in direktorica splošne, administrativne in računovodske službe na deželni direkciji za kmetijske, naravne in gozdarske vire Dežele FJK Serena Cutrano. Srečanje bo povezoval tajnik Kmečke zveze v Benečiji Stefano Predan. Drevi glavni svet Kmečke zveze TRST - V sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah bo drevi ob 20. uri seja glavnega sveta Kmečke zveze. Obravnavali bodo aktualne probleme, s katerimi se sooča kmetijstvo v FJK. GORENJI TARBIJ - Beneški praznik kostanja, znameniti Burnjak, ki se vsako leto tri nedelje v oktobru odvija v Gorenjem Tarbiju v občini Srednje, je bil na svojem osrednjem delu res slovensko obarvan. Lepo vreme je v Nadiške doline privabilo množico obiskovalcev iz Slovenije pa tudi iz ostalih predelov naše dežele, glavno vlogo pa so tokrat med drugimi imeli Planinska družina Benečije z vodenim pohodom na Hum in stojnico z domačimi slaščicami, prodajni sejem obrtniških in domačih izdelkov Kmečke zveze (na njem je sodelovala tudi Turistična zveza Zgornjega Posočja) ter harmonikarji iz Sežane in Benečije ter Nediški puobi, ki so poskrbeli za res veselo vzdušje. Pester spored druge nedelje letošnje izvedbe Burnjaka, ki ga prirejajo Tarbijska fara in vaščani, Športno združenje Gorenji Tarbij (Poli-sportiva Tribil superiore), alpinci iz Srednjega (Gruppo alpini Stregna), Kmečka zveza, Planinska družina Benečije, Civilna zaščita Občine Srednje, Pro loco Nediške doline in zadruga Albergo diffuso Valli del Na-tisone (Razpršen hotel Nadiške doline) pod pokroviteljstvom Občine Srednje in s podporo Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda ter nekaterih drugih pokroviteljev, pa je predvideval tudi slovesno peto mašo in procesijo, ples z ansamblom Sijaj, Mali Burnjak, na katerem je čarodej Roman Frelih zabaval otroke, in koncert Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec v cerkvi Sv. Janeza Krstnika, ki je navdušil vse poslušalce. Beneški praznik kostanja, ki je letos pobraten s podobno prireditvijo v Vitovljah, se bo zaključil v nedeljo, 25. oktobra. Dodatne informacije in podrobnejši program zadnjega dne so na razpolago na spletni strani www.burnjak.eu. Ljubitelji domače kuhinje pa naj ne pozabijo na spremno pobudo »Okusi zemlje kostanja«. Tako bo 23. oktobra v Utani v gostilni da Walter (0432723321) večerja s skupino Ne-diški puobi, 29. oktobra bodo lahko obiskovalci v Srednjah v gostilni Sa-le&Pepe (0432724118) med večerjo poslušali stare pravljice, le dan kasneje pa bo v Dugah v kmečkem turizmu La casa delle rondini (0432724177 ali 0432724200) praznik jesenskih dobrot. (NM) 4 Torek, 20. oktobra 2009 GOSPODARSTVO NAFTNI DERIVATI - Danes opolnoči v Sloveniji nova podražitev bencina in dizla S krepitvijo gospodarstva raste povpraševanje po energiji Cene bodo še rasle, prihodnje leto bo povpraševanje spet preseglo ponudbo LJUBLJANA - V Sloveniji so se opolnoči zvišale cene naftnih derivatov. Neos-vinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 0,020 evra na 1,099 evra za liter, 98-ok-tanski bencin prav tako za 0,020 evra na 1,117 evra na liter, cena dizelskega goriva se je zvišala za 0,021 evra na 1,036 evra, kurilnega olja pa za 0,026 evra na 0,593 evra na liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. Kot je za STA pojasnil direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevic, je za najnovejšo podražitev derivatov več razlogov. Kot prvi razlog je navedel optimizem vlagateljev na ameriških in evropskih kapitalskih trgih, ki ga pripisuje predvsem rasti industrijske proizvodnje v ZDA, kar obenem kaže na krepitev gospodarstva. »Na podražitve vpliva tudi relativno močan padec vrednosti dolarja, zaradi česar so vlagatelji v strahu začeli kupovati nafto, s čimer so umetno povzročili več- je povpraševanje,« je pojasnil in dodal, da so v preteklem obdobju zaloge surove nafte naraščale, dvig povpraševanja pa bo zaustavil večanje zalog tekočih goriv. Brečevic pričakuje, da se bo cena naftnih derivatov v letošnjem letu še krepila, večje cene pa bodo dosežene šele v naslednjem letu, saj naj bi takrat povpraševanje preseglo ponudbo. Povpraševanje naj bi po njegovem mnenju v naslednjem letu naraščalo približno za odstotek. Ob domnevi, da se trošarina v Sloveniji ne bo spremenila, bo 98-oktanski bencin danes dosegel raven, na kateri je bil 28. julija letos. V primerjavi z najvišjo vrednostjo v zadnjih mesecih, ki jo je ta bencin dosegel 11. avgusta, pa bo danes cenejši za štiri odstotke. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se bo danes v primerjavi s ceno, ki jo je imel 11. avgusta, prav tako pocenil za štiri odstotke. Najvišja vrednost dizelskega goriva pa je bila v zadnjih mesecih dosežena 25. avgusta, kar pomeni, da bo danes v primerjavi s to vrednostjo cena nižja za 2,3 odstotka, je še pojasnil Brečevic. (STA) OKUSI KRASA - Dvojna fotorazstava v restavraciji Daneu na Opčinah V znamenju česna in Dolomitov Pozdrav upraviteljev restavracije in kulinarične novosti v besedi Vesne Guštin, ki je predstavila tudi Jadranski koledar Daniele Ruzzier s svojo flavto, zraven njega (z desne) Davorin Devetak (SDGZ) in fotografinji Mirna Viola in Alenka Petaros kroma LOKALNE AVTONOMIJE Konsenz za osnutek zakona o distribuciji goriv, energiji in TLK VIDEM - Svet lokalnih avtonomij Furlanije-Julijske krajine je včeraj izrazil konsenz za osnutek zakona na področju energije, telekomunikacij in distribucijske mreže pogonskih goriv, ki ga je Tondov deželni odbor sprejel preteklega tretjega julija. Enotno besedilo združuje omenjena tri področja, jih posodablja in normativno poenostavlja. Poenostavitve je še posebej deležno področje energije in distribucije pogonskih goriv, medtem ko je sektor telekomunikacij z enotnim besedilom bolje regulamentiran. Na videmskem zasedanju so bile preučene vse pripombe, ki so bile zbrane med delom v komisiji. »Veliko jih je bilo sprejetih, nekaj jih ni bilo mogoče recepirati, vse ostale pa so bilde sprejete kot priporočila,« je povedal deželni odbornik za infrastrukture in transport Riccardo Riccardi, ki je izrazil zadovoljstvo nad skoraj soglasno doseženim konsenzom lokalnih uprav (15 glasov za, dva proti in dva vzdržana). Riccardi je ob robu zasedanja tudi povedal, da se bo projekt Ermes za razvoj širokopasovnega telekomunikacijskega omrežja nadaljeval, vendar z doslednim upoštevanjem pravil, ki jih je določil t.i. Bersanijev dekret. Nejasnosti pri izvajanju omenjenega dekreta so namreč povzročile precej zmede, ki je zavrla izvajanje projekta. Dekret namreč po Riccardijevih besedah predvideva zelo jasno razmejitev med javno pristojnostjo in zasebno službo, ki mora stati na trgu in sprejemati pravila konkurence. TURČIJA - V režiji tržaške TZ V Istambulu se je začela misija zveze Unioncamere s sodelovanjem 24 podjetij TRST - V Istambulu se je včeraj začela gospodarska misija zveze italijanskih trgovinskih zbornic Unioncamere, ki jo vodi predsednik tržaške (TZ) zbornice Antonio Paoletti, v njej pa so predstavniki 24 italijanskih podjetij s področja pohištvene industrije, kmetijsko-živilske in mehanske industrije. Misijo v Turčiji je organiziralo posebno podjetje tržaške Trgovinske zbornice Aries v sodelovanju z zavodom za zunanjo trgovino ICE, italijansko trgovinsko zbornico v Turčiji, italijanskim veleposlaništvom v Ankari, s turško gospodarsko zbornico, turškim združenjem delodajalcev (TUSIAD) in trgovinsko zbornico Istambula. Poleg tržaške zbornice oz. deželne zveze Unioncamere sodelujejo pri misiji tudi zbornice iz Massa Carrare, Foggie, Vercellija, Frosinona, Vidma, Pordenona, Novare, Potenze, Milana ter lom-bardske zveze zbornic z revijo Mondimpresa. Kot je na včerajšnjem prvem posvetu povedal italijanski generalni konzul v Istambulu Massimo Rustico, je zdaj čas za vlaganja v Turčiji, ki je 17. največje gospodarstvo na svetu in ga odlikuje izrazita prožnost. Italija je letos v Turčiji investirala že 230 milijonov dolarjev, medtem ko so bila italijanska podjetja po Pao-lettijevih besedah lani na prvem mestu po pridobljenih javnih zakupih del oziroma dobav. Italija je četrti trgovinski partner Turčije, z lani osvojenega tretjega mesta pa je zdrsnila zaradi zmanjšanja uvoza. S turške strani je bil na posvetu izpostavljen problem težavnega pridobivanja vstopnih vizumov za Italijo, predstavniki Unioncamere pa so v zvezi s tem zagotovili, da bodo posredovali pri Farnesini. EVRO 1,4918 $ +0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. oktobra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 19.10. 16.10. ameriški dolar japonski jen 1,4918 135,66 101841 1,4869 135,60 101508 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 43,7425 68,7420 43,6990 68,8430 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int" 7,4437 0 91430 7,4443 091175 L/1 1 LC11 1 JM I UI 1 L švedska krona nnr\q 1/^ 10,3978 8,3525 10,3907 8,3500 1 1UI VCJIVCI IVI UI ]0 češka krona cvifarclf i Tran« 25,785 15138 25,771 15180 jVIV-CIIjM 1 Idi llv estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 266,43 15,6466 267,85 11 i JM IUI II I L poljski zlot 4,1930 1 5445 4,2133 1 5458 KC11 ICIUJM UUICII avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,6206 1,9558 1,6213 1 9558 uuiuai JM ICV romunski lev lilv\\/cH litac 4,2937 3,4528 4,2882 3,4528 IILUVJM 11 LCIO latvijski lats ICKI rpa 0,7080 2,5575 0,7077 2,5562 UIOLIMjM ICCII islandska krona ti lira 290,00 2 1749 290,00 2 1768 LUI JIVCI lil o hrvaška kuna 7,2250 7,2445 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 19. oktobra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,245 0,3925 0,28406 0,59125 1,24688 0,69125 1,00875 1,24375 0,43 0,739 1,022 1,251 ZLATO (999,99 %%) za kg 22.842,90 € +208,54 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 19. oktobra 2009 OPČINE - Z igrivo in mestoma poduhovljeno Telemannovo fantazijo, ki jo je odigral mladi openski flavtist Daniele Ruzzier, sta članici krožka Fotovideo Trst 80 Alenka Petaros in Mirna Viola odprli drugo razstavo v okviru Okusov Krasa, tokrat v priljubljeni restavraciji Daneu na Opčinah. Pretežno mlado občinstvo sta najprej pozdravila upravitelj lokala Gu-glielmo Crino in njegov oče Marcello, ki sta pred dvema letoma prevzela vodenje znane restavracije s stoletno tradicijo v lasti družine Daneu. Poudarila sta, da sta prav zaradi te dediščine ohranila vse značilnosti in tudi osebje prejšnje uprave, da bi lahko še naprej zahajali v priljubljen lokal ne le Openci in Trža-čani, ampak tudi drugi zvesti gostje. Vesna Guštin je predstavila letošnje kulinarične novosti, krožnik Okusi Krasa 2009 (orehovi njoki), figov kruh in Jadranski koledar 2010, ki je letos posvečen sadju, podobno kot jedilniki Okusov Krasa, in bo zato v naslednjih dneh na voljo tudi v gostinskih obratih. Mirna Viola je pripovedovala o svojih širokih, 180-stopinjskih posnetkih iz gorskega sveta, vrhov, gozdnih jas, planin, alpskih vasic z značilnim naslovom Panodolomiti. Morda bi večji format reprodukcij lahko še učinkoviteje izrazil lepoto in harmonijo posnetkov. Alenka Petaros pa posveča izvirno študijo navidez postranski kuharski in kuhinjski prvini, česnu, ki pa ima močne simbolne razsežnosti. Česen je v resnici pomembna sestavina marsikaterega krožnika, ima priznane zdravilne značilnosti in - kot je dokazala Alenka Petaros - neslutene estetske kakovosti, naj si bo v cvetenju, posnet v detajlu, in tudi kot kulinarična prvina. Prijetnega začetka Okusov Krasa pri Danevu so se udeležili tudi kolegi sežanskega fotokluba Žarek, predsednica Konzorcija CIV Skupaj na Opčinah Laura Stojkovic in združenja Skupaj na Op-činah Marta Fabris, saj bodo že v ponedeljek v prostorih rajonskega sveta in v openskih trgovinah -odprli skupno pobudo, fotografsko razstavo na temo eno-gastronomije, pri kateri sodelujejo tudi openske trgovine. Predsednica SKD Tabor Živka Peršič pa se je s predstavnikom Okusov Krasa Davorinom De-vetakom dogovorila o izobraževalnem srečanju in degustaciji za člane društva in družine po novem letu. Za rezervacije pri Danevu, ki je odprt vse dni v tednu, lahko pokličete na tel. 040211241. (dd) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,90 IMTCDCI IDr»DA « /13 -1,49 +1 26 KRKA 1 1 IKA KOPER 75,59 -0,76 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 28,83 178,90 -0,59 -2,18 -1 26 TELEKOM SLOVENIJE 355,67 159,73 +1,31 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 54,50 AERODROM LJUBLJANA 36,89 DELO PRODAJA -rrm nnnn -0,67 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - KTUARCM7 7H1 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 14,71 -2,78 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 28,11 15,80 -0,53 -5,56 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 479,00 208,78 -2,24 -2,42 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 89,70 29,03 +4,30 -1,53 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 19. oktobra 2009 +1,13 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,359 1728 +0,22 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 6,99 1 488 +0,76 -0,14 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,765 1 166 +1,57 +1,23 EDISON ENEL ENI 4,26 1822 +0,00 +0,77 +1 22 FIAT FINMECCANICA 11,27 1245 +2,92 FINMECCANICA GENERALI IFIL 19,14 +0,08 +1,54 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,19 163 +2,90 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,72 -0,67 -0,95 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,92 9,53 1 89 -0,71 -0,37 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,42 12 94 +1,12 +1,19 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 22,16 -0,69 +1,89 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,22 6,57 1 20 +0,00 +0,38 +1 95 TENARIS TERNA 13,18 +1,46 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,69 1,09 108 +0,65 -2,33 UNICREDIT 2,75 -0,46 +0,82 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 79,27 $ -0,43 IZBRANI BORZNI INDEKSI 19. oktobra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.577,49 1.113,58 -1,21 -1,21 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.273,65 -0,40 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Pon^.-jfl SRX, Beograd BIFX Saraie\/0 379,22 2.054,42 -0,14 -0,39 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 3.533,68 -0,15 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.092,19 1.756,68 +0,96 +1 00 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.097,91 1.156,19 5.852,56 +0,94 -0,90 +1,90 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.281,54 3.892,36 2.739,88 +1,12 +1,69 +0,53 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.152,0 2.947,41 -0,35 +1 86 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.236,51 2.711,70 22.200,46 3.038,27 17.326,01 -0,20 +0,13 +1,23 +2,07 +0,02 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 20. oktobra 2009 5 ISTRSKI ZORNI KOT Prizadevanja proti nestrpnosti Miro Kocjan_ Tudi istrski časniki, kakor večina v državi, v glavnem optimistično pišejo in komentirajo kako tečejo priprave za ratifikacijo arbitražnega sporazuma med Hrvaško in Slovenijo. Predsednica hrvaške vlade Kosor-jeva je dejala, da priprave gredo svojo pot in da ne jemlje kot pritisk izjave slovenskega vladnega predsednika, da bi kazalo čim prej podpisati sporazum o mejnem vprašanju. Prvi del priprav je končan, prišli smo do deblokade v zvezi z vstopom v Evropsko unijo, kar da je velik uspeh za obe državi, je naglasila. Moja naloga je zdaj, da se posvetujem s političnimi predstavniki in predsednikom države. Mediji poudarjajo tudi izjave slovenskega predsednika Danila Türka, ki je izrekel upanje, da bi dogovor v arbitraži podpisali v prihodnjih tednih in da ne vidi kake nevarnosti tudi, če bi se kje zataknilo. Türk je preprosto dejal, da je prepričan, da je v tem delu Evrope dovolj »pameti«, da se problemi rešujejo na miren način. Na seji vlade je hrvaška pre-mierka obravnavala tudi poročilo Evropske komisije o ukrepih, ki jih je sprejela Hrvaška za priključitev Uniji. Kosorjeva je dejala, da je to najbrž zadnje poročilo te vrste, saj bo prihodnje leto država rešila vse probleme povezane s pristopom. Kar najodločneje je opozorila na dve nalogi: zaostriti boj proti korupciji in prenova pravosodja. Kakšno pa je stanje drugih držav na zahodnem Balkanu: prihodnje leto bodo, kakor je že potrjeno, odpravljene vize za Evropsko unijo za vse države, ki si prizadevajo za vključitev v vseevropsko organizacijo, kar naj bi bil »pomemben« korak naprej v smeri vezi med Evropsko unijo in Balkanom. Viz ne bo treba za državljane Srbije, Makedonije in Črne gore, sredi prihodnjega leta pa bo Evropska komisija predlagala odpravo tega potrdila tudi za Albanijo in Bosno in Hercegovino pod pogojem, da bosta ti dve državi spoštovali evropske norme. Vidno pozornost namenjajo hrvaški politiki tudi obisku namestnika italijanskega ministra za gospodarstvo Adolfu Ursu. Obisk so zaznamovale široke perspektivne smeri. O Jadranu, zlasti o severnem delu, je rekel, da je to pač »skupno« vprašanje vseh luk, ki jih obliva ta del morja. Smer pa je kar »več-kontinental-na«; zaznamujejo pa jo logistične, luške in sploh medsebojne prometne povezave zlasti z Indijo in Kitajsko. Skratka, vizija je »severni Jadran - Azija«. Italija podpira tako smer, upošteva »vmesne« luke, zlasti pa Hrvaško, ki da je »središče« balkanskih možnosti. Italijanska gospodarska prisotnost je že danes kar očitna na Hrvaškem. Vanjo izvaža letno blaga za 3,5 milijarde evrov, kar ustreza količini blaga, ki gre v Indijo. Italijanski gost je na pogovorih s hrvaškimi predstavniki poudaril tudi, da bo v tej evropski viziji italijanska manjšina na Hrvaškem (in v Sloveniji) zasedla posebno mesto. Predsednik hrvaškega sabora Luka Bebič je bil včeraj in v nedeljo na uradnem obisku pri predsedniku italijanske zbornice Gianfrancu Finiju. Obravnavane teme: gospodarski odnosi med dvema državama in skrb za manjšine. Mimogrede: Bebič je že pred srečanjem s Finijem obiskal kraje v Moliseju, kjer živi hrvaška manjšina. S Finijem pa sta načela tudi priprave Hrvaške za vstop v Evropsko unijo, kar Italija vsestransko podpira, razmere na zahodnem Balkanu, kjer igre Hrvaška »pomembno« vlogo in napore, da bi se razmere na Balkanu enkrat za vselej dolgoročno uredile. Obisk je bil na vabilo italijanskega predsednika. Hrvaški mediji, zlasti pa istrski, naglašeno poročajo o seji na tržaški pokrajini v zvezi z zamislijo, da bi v Trstu zgradili spominsko obeležje posvečeno eksodusu. Zamisel naj bi usmerjalo geslo »Zagotoviti bodočnost naši preteklosti«. Spomenik naj bi zgradili na področju Škofij, zanj naj bi skrbela miljska občina, razpis za to gradnjo naj bi zagledal svetlobo dneva najpozneje junija prihodnje leto. Predsednica Bassa Poropat je dejala, da je zamisel namenjena ohranitvi tukajšnje zgodovine, hkrati pa »utrjevanju kulture in miru, strpnosti in mirnega sožitja med narodi«. Istrska občila kar poudarjeno poročajo o težavah, ki so v Trstu v zvezi s slovenskim gledališčem in sploh s financiranjem slovenske manjšine. Poročila povezujejo s pismom, ki sta ga Rudi Pavšič in Drago Štoka naslovila neposredno na italijanskega predsednika Napolitana. Avtorja med drugim navajata, da gre za naravnost »življenjski« problem manjšine, saj je z njim povezan obstoj kar 300 slovenskih organizacij, društev in ustanov. V Pulju je uradno stekla sedma edicija festivala »Hand Made Fest«. Gre za kraj in prostor, kjer udeleženci (obrtniki in drugi) lahko predstavijo svoje ideje o predmetih (tudi umetniških), ki so značilni za Istro. Razstavljavcev je kar 140, med njimi pa so poleg obrtnikov kar umetniki, ljubitelji, zgodovinarji in drugi. Gre, kakor vidimo za neskončno zbirko idej, ki ponazarjajo vse istrske človeške aspekte. V Kopru pa so na pobudo skupnosti Italijanske unije v Rovinju in koprske televizije odprli razstavo pod naslovom »Istra v času« dejansko kot potrditev ljubezni do Istre in do Italijanske unije. Finančno je sodelovala italijanska vlada. Spet gre za živ prikaz Istre skozi zgodovino, zemljepis, umetnost in druge življenjske vidike. Mično gradivo bodo vnesli na DVD »kasete« (skupaj 10 tisoč) ter jih razdelili kot sodoben prerez istrske zgodovine in njenega razvoja. Italijanski skupnosti pa se v Opatiji obeta nova pridobitev. Gre namreč za novo italijansko šolo, s čimer bi nekako logično, kakor pravijo, nadaljevali že spodbudno dejstvo, da ima občina štiri vrtce z italijanskimi otroki, in sicer dve v Opatiji, enega v Lo-vranu in enega v Matuljih. V Pulju pa so nedavno odkrili spomenik znanemu italijanskemu pevcu Sergiu En-drigu, ki je bil doma v tem mestu. Spomenik je delo, oziroma darilo prijateljev Sergia Endriga iz Porta San Gior-gia, italijanskega mesteca, ki ima tesne stike s Puljem. Skulpturo pa so darilno dopolnili z vrsto pesmi in prozo, ki so jih v čast in spomin na Endriga pripravili šolarji v Portu San Giorgiu. Naslovi časnikov: »Ko se pesem sreča z literaturo«. V »Regijskem centru mladih« na Reki so na pobudo Info-centra odprli razstavo v počastitev »Mednarodnega dneva strpnosti«. Med pobudniki so bili tudi predstavniki nekaterih manjšinskih skupnosti, ki živijo na Reki. Na otvoritvi so naglašali, da »sovraštvo« žal še zmeraj obstaja, da je graje vredno, da je razširjena med mladimi in da tudi organizacije, tiste, ki so neposredno pristojne, pa tudi druge, ne store dovolj da bi toleranco pošteno in dosledno uveljavili. Na Reki, kot dokaz, je še zmeraj in marsikje niz grafitov, ki v bistvu širijo nestrpnost. Med drugim so sprejeli sklep, da bodo mladi na svojo pobudo poskrbeli za odpravo grafitov. Od 16. do 21. novembra pa bodo imeli »Teden globalne vzgoje«, na katerem bodo še dosledneje spregovorili o tem žalostnem poglavju. V te napore se namerava vključiti tudi skupnost študentov na reški univerzi. V prostorih redakcije »La voce del popolo« na Reki pa je generalni konzul Italije Fulvio Rustico predal priznanje »Viteza italijanske solidarnosti« časnikarju Errolu Superini, odgovornemu uredniku tega časnika. JEZIK NA OBROBJU Kadar pride v trgovinah zaradi krize do manjše prodaje, se začnejo trgovci združevati, ustanavljati odbore in razmišljati o skupnih pobudah in načrtih, s katerimi bi oživili trgovino in privabili več kupcev. Tako so poleti tržaški trgovci pri Sv. Jakobu ustanovili poseben odbor, ki je sklenil, da bo kupcem ponudil loterijo, na Opčinah pa so kupcem na ulicah ponudili večer nakupov in glasbe. Namesto preproste in vsem razumljive pobude pa smo brali, da so se tržaški trgovci odločili za projekte, ki jih podpira tudi deželna uprava. Projekt je v slovenščini tujka, kar nas že sama po sebi opozarja na omejeno rabo. Zadnje čase se posebno v časopisju raba tujke projekt zelo širi in srečujemo jo namesto pobude ali načrta, tudi osnutka. Vedno bolj je v modi. Z modnimi izrazi pa se godi tako kakor z modo na splošno, hitro se uveljavi, pa spet enako hitro izgine. Kljub sedanji modnosti pa vendar izraza projekt ne moremo uporabiti, kadar koli nam pride na misel in bi bil ustreznejši načrt ali pobuda, čeprav bi v italijanščini rekli progetto; slov. projekt in ital. progetto nimata enake teže. Italijani poznajo npr. progetto di legge, Slovenci pa zakonski osnutek. Za italijanski progetto di massima, zapišejo slovenski tehniki okvirni načrt. Lahko pa pomeni tudi zamisel. Slovenski projekt ni nič drugega kot tujka (iz lat. proiectum), ki jo v nekaterih strokah lahko uporabimo namesto slovenske besede načrt, v arhitekturi npr. za izdelavo zgradbe, v gradbeništvu pa za izdelavo ceste. Včasih pomeni tudi osnutek besedila, dokumenta ali zakona. Največkrat pa je projekt zaokrožen in celovit načrt za izvedbo česa. Nastane ob usklajenem delovanju več ljudi, služb, podjetij. Navadno gre za gospodarski, še večkrat za znanstveni (npr. simpozij), gledališki (npr. festival) projekt ali kaj drugega. V slovenskih medijih pogosto beremo o najrazličnejših projektih, ki jih podjetja, tovarne, organizacije in združenja pripravljajo in pošiljajo na Evropsko unijo, da bi iz evropskih skladov črpali sredstva za te svoje načrte. Mediji večkrat kritizirajo pomanjkljivo in površno pripravljene projekte, zaradi česar splavajo po vodi tudi zanje namenjena evropska sredstva. Slovenski projekt (ne pa ital. progetto) je za načrt tržaških trgovcev prezahteven izraz. V naslovu pa smo celo prebrali, da so trgovci svoj projekt uvedli namesto izvedli. Glagol uvesti uporabimo, kadar uvedemo koga v kaj, kar pomeni, da seznanimo koga z novo dejavnostjo, da se lahko vključi vanjo. Novinca uvedemo v delo. Pomeni pa tudi seznaniti koga z osnovami kake vede, kakega področja, npr. uvesti študenta v filozofijo. Uvesti koga v klub, v kako družbo pomeni vključiti koga vanjo. Pogosto zapišejo glagol uvesti časnikarji v publicističnem jeziku. Namesto v tovarne, (v šole) so uvedli računalnike ali uvedli so nove izraze, je bolje reči, da so jih začeli uporabljati. Za uvesti nov davek je ustrezneje predpisati nov davek; uvesti spremembe je spremeniti kaj; uvesti izboljšave je izboljšati kaj. Večkrat beremo tudi, da so uvedli proti komu kazenski postopek ali preiskavo namesto, da so kazenski postopek ali preiskavo začeli ali odredili. Poznajo pa ta izraz tudi v kemiji. Navedeni primeri nas opozarjajo tudi pri rabi glagola uvesti na previdnost, saj je njegova pravilna raba zelo omejena. Pomeni samo uvesti koga v kaj. S.L. PISMA UREDNIŠTVU Grofica Marica je le pretveza Hvala ti, grofica Marica! Če te zadnje čase ne bi dan za dnem vlačili po zobeh, bi skoraj pozabil, da zeva znotraj slovenske skupnosti v Italiji tako globok prepad. V resnici si samo razpihnila žerjavico, ki neprestano tli od konca druge svetovne vojne sem in za katero sem mislil, da jo bomo - po 60 letih! - vendarle pogasili. Očitno je, da sem se motil. Zadostoval je enodnevni zamik, s katerim je Primorski dnevnik objavil poročilo o goriški uprizoritvi operete, da so zagnali vik in krik, kakršnega smo vajeni iz grl berlusconijevcev, kadar se lotevajo opozicije. Eni grozijo z odpovedjo naročnine na dnevnik, češ da je zgolj glasilo levice in ne vseh Slovencev v Furla-niji-Julijski krajini, nekateri pa so dali jasno razumeti, da še z mezincem ne bodo mignili, ko bi časopis zašel v krizo, kakršna bremeni naše gledališče. Gre za podobno ihto, s katero desnica napada državno radiotelevizijo, pa naj bo to iz Palace Chigi ali iz bolgarske prestolnice. Skratka, bolj ko se pogrezamo v težave, bolj se kregamo in ločujemo. Ali kdo misli, da Primorski ni več naslednik Partizanskega dnevnika? Grofica Marica je kajpak le pretveza, saj smo iz vrst Sveta slovenskih organizacij in slovenske stranke že velikokrat slišali namig, češ, Primorski dnevnik bi moral biti »bolj naš«. No, kdor količkaj pozorno spremlja novice, ki jih objavlja, in podpise (ali začetnice) piscev, bo razumel, da je tako v samem uredniškem telesu kakor v poročanju dovolj pluralizma. Vsi, ki to tajijo, so v slabi veri ali pa niso dovolj pozorni. O nezadostni pozornosti priča tudi grda razvada premnogih bralcev, ki bolj verjamejo tukajšnjemu italijanskemu kot pa našemu dnevniku. In še briga jih ne, če zlasti politične vesti v Piccolu pogosto zavajajo našo javnost, ali če iz bolnika ustvarijo mrtveca. Namesto da bi se v novih težkih razmerah naša skupnost opogumila in strnila, jo je kriza še omalodušila, tako da premalo bojevito spremlja dogajanje, na primer administrativno ukrepanje, s katerim nas oblast potiska vedno bolj na obrobje in v asimilacijo. Ko sem že pri tem, ne morem mimo zadnjega stavka iz pisma uredništvu z naslovom Koliko je Slovencev v Italiji, ki ga je deželni tajnik slovenske stranke poslal našemu dnevniku in je bilo objavljeno 3. t. m. Glasi se takole: »O razlogih za tako zaskrbljujočo politično asimilacijo Slovencev in odgovornosti določene povojne politike v zamejstvu za ta pojav, pa kdaj drugič.« Morda bi bilo pametno Pandorino skrinjico pustiti zaprto, sicer bi iz nje utegnilo privreti tudi kaj nevšečnega za tistega, ki bi jo rad odkril. Recimo to, kako so predstavniki enega dela manjšine na nekdanjih pogajanjih z demokristjani za izbojevanje globalnega zaščitnega zakona obravnavali Slovence v videmski pokrajini; tudi ta okoliščina je še kako povezana s problemom asimilacije. Drago Gašperlin Naročimo se na čim več slovenskih časopisov in revij Želim odgovoriti gospe, ki je pisala Primorskemu dnevniku, potem ko je le-ta objasnil, da je bila nedeljska neo-memba Grofice Marice samo tehničen zadržek in ne namerno spregledanje goriškega operetnega podviga. Izvoda dnevnika, v katerem je bilo pismo objavljeno, žal nimam več, zato se že vnaprej opravičujem za morebitne netočnosti. Mene je urednik z naštevanjem štirih ali petih omemb o pripravah operete popolnoma prepričal, da ni šlo za nikakršno omalovaževanje te predstave, gospa pa kot da bi tega ne opazila! Ravno obratno. S svojo grožnjo in nekako spodbujanjem, da se odpovemo kupovanju in aboniranju na Primorski dnevnik, me je hudo prizadela, če ne celo šokirala. Toliko naših inštitucij je v krizi, ali naj se res odpovemo in pokopljemo še edini dnevnik, ki ga imamo tu? Brez bralcev ni časopisov. Brez Slovencev tudi slovenskih strank ne bo več. Priporočam, da se Slovenci naročimo na čim več slovenskih časopisov in revij, bog ne daj pa, da bi se iz strankarske in ideološke prenapetosti zaradi male zamere odpovedali naročnini našega tiska. Vera Sardoč Odprto pismo politikom V juliju sva z ženo poslušala v Tol-meču (Tolmezzo) Bachov Pasijon po Mateju. Soliste in zbor je spremljal orkester »Solamente Naturali Baroque Ensemble« iz Bratislave. Predvajanju sem sledil z videokamero v roki, da bi si »ukradel« vsaj nekaj zvočnih in slikovnih zapisov, saj za naše kraje ni običajno, da bi baročno glasbo izvajali z baročnimi instrumenti. Ker nemščine ne znam, sem Bachovo glasbo poslušal kot absolutno glasbo. Žena je izvedbi sledila z italijanskim prevodom besedila. Po koncertu sva si izmenjala vtise: ker je Bach z glasbo izrazil pomen besedila, glasba zaživi polno le skupno z besedilom. In spet se je izkazalo, da je žena imela prav! (Mimogrede: po koncertu mi je povedala, da je prvič v življenju občuti- Mlfi la, da je nemščina lep jezik - moč glasbe!) Na ta koncert (če lahko imenujemo »koncert« ta glasbeni izraz globoke vere) sem se spomnil ob branju vsega, kar je bilo napisanega o »Grofici Marici«. Vem, da kaj takega, kar sem slišal v Tol-meču, ne more zrasti na našem kulturnem polju, vendar bi se našla tudi kakšna srednja pot. Ne moti me, če se ljudje navdušujejo nad opereto: umetnost doživljamo s senzibilnostjo in ne s strokovno pripravljenostjo in vsakdo sprejema to, kar mu njegova senzibilnost dovoljuje. Nič hudega ni, če ljudje igrajo in poslušajo opereto. Dirigent Aladar Janes je pravil, da posluša vedno lahko glasbo, ko vozi avto: klasična glasba bi ga preveč vznemirila in ne bi mogel biti med vožnjo dovolj zbran; eden najlepših posnetkov Mozartove glasbe, kar sem jih slišal, je z jazz-ansamblom Clauda Bollinga; od tistih nekaj koncertov Fransa Brueggna, ki sem jih poslušal v živo, mi je ostalo v najlepšem spominu, ko je v Pa-dovi kot dodatek zaigral francosko popevko. Hudo pa je, če se naše poznavanje omeji le na lahko glasbo; hudo bi bilo, če bi poznali Mozarta le v jazzovskih priredbah; hudo bi bilo, če bi vso baročno in klasično glasbo nadomestile popevke. (Flavtist Frans Brueggen vodi Orkester 18. stoletja, ki izvaja z avtentičnimi instrumenti glasbo Mozarta in drugih klasičnih mojstrov). Da povzamem v dveh besedah: problem ni to, kar delamo; problem je to, česar ne delamo. Kakšna je naša kulturna raven? Citiram Naš vestnik, mesečnik slovenskih dušnih pastirjev na Tržaškem: »Časi se spreminjajo, a ne v dobro, in to hladno sprejemamo. Začeli smo celo razmišljati, ali je vsakoletna Prešernova proslava še smiselna. Pot gre navzdol. Pokopavamo svojo bogato kulturo. Ali se tega mrka sploh zavedamo? Obujanje zavesti ni nacionalizem. To je klic časa in še kaj drugega.« Kot glasbeniku mi je seveda najbolj pri srcu glasbena vzgoja. Žal mi je, da naše glasbene šole nimajo prave vizije, kaj glasba lahko pomeni in se ravnatelji ravnajo po glasbenem (ne)okusu mladih. Še posebej pa mi je žal, da več kot pol stoletja po koncu vojne na »naših« glasbenih šolah še vedno poučujejo ljudje, ki slovenščine ne obvladajo. Moje pismo ni namenjeno Gori-čanom, pač pa tistim našim politikom, ki imajo vpliv na naše kulturno delovanje. Miloš Pahor 6 Torek, 20. oktobra 2009 r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu »Če zvoni tržaškemu gledališču, zvoni celotni slovenski kulturi« Namesto predstave Hči zraka posegi in pozivi na osrednjem slovenskem gledališkem festivalu Ansambel Slovenskega stalnega gledališča je v soboto zvečer dve uri stal na odru stare dvorane Narodnega gledališča v Mariboru, zazrt v publiko Borštnikovega srečanja, medtem ko so se pred njim zvrstili govorniki, za njim pa so bili vidni odlomki z video posnetkov uspešnih produkcij zadnjih desetletij tržaškega gledališča: Matiček, Krvava svatba, Svinjak, a tudi novejša Hči zraka Hansa Magnusa Enzensbergerja, ki naj bi letos zaživela v tekmovalnem delu programa osrednjega slovenskega gledališkega festivala. Predstave pa ni bilo, kot ni bilo abonmajske kampanje, podpisanih pogodb umetniškega in tehničnega osebja, zadostnih finančnih sredstev za začetek sezone. Organizatorji mariborskega festivala so tankočutno povabili tržaške kolege, da ohranijo termin in prostor v ugledni izložbi vrhunskega slovenskega gledališča in so prisrčno sprejeli njihov nastop za širšo senzi-bilizacijo o bodočnosti ustanove in njenih uslužbencev. V zadnjem mesecu so se o krizi pogovarjali na inštitucionalnem nivoju, na odru pa so igralci, tehnika in osebje administracije lahko izrazili svoje mnenje o položaju gledališča in o vzrokih težav. Namesto sindikalnih, političnih in gospodarskih vprašanj so bili tokrat v ospredju glasovi tistih, ki se vsak dan trudijo na odrskih deskah in letos čakajo »pred zaprtimi vrati«. Vladimir Jurc je kot predstavnik kolektiva prebral poročilo, ki je zelo jasno in direktno, kritično in samokritično kazalo na odgovornosti slovenske in italijanske politike, zamejske stvarnosti in nenazadnje samih upraviteljev gledališča. Položaj totalne ničle kliče na prerod s prenovljenimi osnovami, da bi bilo enkrat konec s ciklično negotovostjo nikoli premoščenih kriz zgodovinske ustanove, ki vsekakor sloni na zdravih koreninah, o katerih so na srečanju zelo občuteno spregovorili tudi nekdanji člani igralskega jedra. Neizbrisni spomini na nemogoče delovne razmere, ki so jih obenem spremljali največji uspehi, idealistični naboj navdušenega ansambla in toplina publike, na drugi strani apel na inštitucije so bili vezna nit posegov ganjene Štefke Drolc in Aleksandra Valiča. Miranda Caharija, ki je v svoji karieri doživela več kriznih obdobij tržaškega gledališča, je podala razmišljanje o kontro-verznem značaju mesta Trst, kjer se več-kulturnost sporno sooča z miti preteklosti in kjer mora izpostavljeno slovensko gleda- lišče braniti osnovno civilno pravico obstoja. Adrijan Rustja je podal govor o krizi z zgodovinskim prerezom, ki se je pričel pri pomladi narodov in je skozi večkrat trnjevo pot prišel do današnjih dni. V posegu, kateremu je dal naslov Dan bridkosti in gneva, se je Polde Bibič ostro, a tudi precej hudomušno spravil nad šovinizem italijanske politike in nad provincialno samozadovoljnost slovenskih politikov, ki si ga ne-provincialna »trdnjava slovenske kulture« v Trstu ne zasluži. Kulturni propad na vseh področjih je posledica načrtnega poneumljanja vedno bolj malodušnih ljudi, kar se je po besedah igralca zrcalilo tudi v razmeroma slabem obisku solidarnostnega srečanja. Bolj kot ne-strokovna publika so se srečanja udeležili namreč predvsem gleda-liščniki, med katerimi so bili režiserji in igralci, ki so v preteklih letih sodelovali z SSG-jem, direktorja SNG Drama iz Ljubljane in Maribora Ivo Ban in Danilo Rošker, a tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, direktor Direktorata za umetnost Peter Dobrila in svetovalka za gledališke dejavnosti Mojca Jan Zoran. Nepogrešljiva je bila aktivna prisotnost predsednika sveta Festivala Borštnikovo srečanje Toneta Partljiča, ki je poudaril zgodovinsko povezavo med Trstom in Mariborom, kjer se je slovenska beseda uveljavila na ulicah s prihodom primorskih izseljencev in je tudi gledališka tradicija zaživela s tržaškimi ustvarjalci, kot je bila prva dobitnica Borštnikovega prstana Elvira Kralj. Ob osuplosti pred dogodki, ki so onemogočili začetek sezone SSG-ja, je Partljič poudaril tudi, da je treba pripisati vsaj del slovenskega, bolj pasivnega sprejemanja te krize tudi preskromni prisotnosti predstavnikov tržaškega gledališča na prireditvah in srečanjih, ki naj bi združevali celotno slovensko gledališko stvarnost. Govornik je dodal tudi, da bi morali problem obravnavati na evropski ravni kot kršitev osnovnih pravic in je apeliral na pozornost celotne gledališke scene, saj »če zvoni tržaškemu gledališču, zvoni celotni slovenski kulturi.« Dolgoletni član igralskega ansambla SSG in dobitnik Borštnikove nagrade Janko Petrovec je sodeloval z branjem dopisov; v pisni obliki so svojo podporo izrekli direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik, igralec Maurizio Zacchigna kot predstavnik gledališča La Contrada, direktor Kosovelovega doma in nekdanji član SSG Gojmir Le-šnjak Gojc ter igralka Polona Vetrih. Z besedo so si govorniki na mariborskem odru podajali tudi klobuk, na sliki je na glavi Štefke Drolc f. janko rath/večer Aleš Valič, ki bi moral nastopiti v predstavi Hči zraka, je v lastnem imenu in kot dekan AGRFT izrazil svojo bližino tržaškim kolegom in jim voščil, da bi jih v bodoče spremljal le tisti »ustvarjalni strah, ki je sestavni del življenja gle-dališčnikov«. Na odru so svojo prisrčno solidarnost izrazili tudi trije predstavniki gledališke šole Studio Art. Z besedami Federica Garcie Lorce o vlogi gledališča v družbi je nastopila tudi nekdanja članica SSG Barbara Cerar. Vodja Festivala Alja Predan je kot predstavnica Društva gledaliških kritikov in teatrologov označila SSG kot edinstveno, zgodovinsko ustanovo, katere zaprtje bi pomenilo kulturni umor. Nastopajoči so si med srečanjem podajali klobuk, ki je na koncu ostal na tleh; predsednica ZDUS-a Alenka Pirjevec pa je pravilno pripomnila, da so minili časi beračenja za gledališke ustanove, ki morajo zahtevati od pristojnih inštitucij uveljavljanje svojih pravic. Sama je obljubila, da bo Združenje pozvalo slovensko izvršilno oblast za odločno nastopanje v razgovorih z Italijo in še direktorje slovenskih gledališč, da trenutno brezposelne igralce zaposlijo do rešitve krize. Rossana Paliaga SSG - Po Borštnikovem srečanju Kriza: 4. teden Izvedenca nadaljevala z analizo stanja v teatru Po sobotnem večeru na Borštnikovem srečanju v Mariboru se je včeraj za Slovensko stalno gledališče in za njegov kolektiv začel nov teden. Četrti po odstopu upravnega sveta in uradnem začetku finančne krize ter ustanovitve kriznega odbora zaposlenih. Člani kolektiva so ocenili večer na mariborskem odru; izrazov solidarnosti je bilo nič koliko; morda bi lahko bila dvorana bolje zasedena, a organizatorji so tržaške gle-dališčnike »potolažili«, češ da je bila udeležba na solidarnostnem večeru za mariborske razmere kar solidna. Z večera le še kratek »tržaški utrinek«. V šestem nadstropju Kulturnega doma je razobešen letak o gledališki predstavi Jurčičevega Desetega brata. Bila je 2. decembra daljnega 1945. leta v takratnem gledališču (poznejši kinod-vorani) Fenice. Prva povojna. Med dvajsetimi igralci - a na odru so nastopili še kmetje, kmetice, svatje, pevci in harmonikarji, prava armada nastopajočih! - je bil tudi Aleksander Valič v vlogi Dražarjevega Franclja. V soboto je ta sedaj 90-letni igralec na Borštniku potegnil s svojimi tržaškimi nasledniki. Včeraj se je tudi nadaljevalo delo izvedencev, ki ju je skupščina SSG imenovala za analizo stanja v ustanovi. Ko-mercialistka Marija Marc je v uradih vzela v pretres dokumentacijo, v prihodnjih dneh jo bo pregledala skupaj z direktorjem Deželne gledališke ustanove Renatom Manzonijem, da bi do konca meseca izdelala predlog za izhod teatra iz krize. GLEDALIŠKI VRTILJAK - V nedeljo je bila v svetoivanskem Marijinem domu druga abonmajska predstava Tudi otroci so pomagali Palčici Andersenovo pravljico je s pomočjo posebne računalniške tehnologije uprizoril Mini teater iz Ljubljane - Prihodnja predstava bo 15. novembra Otroci niso bili le gledalci, ampak tudi aktivni udeleženci predstave kroma Gledališki vrtiljak Radijskega odra se je v nedeljo že drugič zavrtel ter publiki otrok, staršev in sorodnikov, ki so popoldne v dveh izmenah prišli v Marijin dom pri Sv. Ivanu, ponovno ponudil predstavo v znamenju Hansa Christiana Andersena. Če je bila na prvem srečanju na sporedu Mala morska deklica v izvedbi udeležencev Male gledališke šole Ma-tejke Peterlin, so si otroci in njihovi spremljevalci tokrat ogledali zgodbo o Palčici v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane, ki je malim gledalcem postregel z inovativno računalniško-lutkovno predstavo, tako da so si zgodbo ogledali na platnu, kjer so se liki junakov premikali s pomočjo posebne naprave, ki jo je upravljal igralec in režiser Robert Waltl. Palčico, deklico, ki je tako majhna, da spi v orehovi lupini, neke noči ugrabi krastača, ki jo želi omožiti z lastnim sinom-žabcem. S pomočjo metulja, ki ji pomaga pobegniti iz mla-kuže, v kateri se nahaja, se Palčica izogne nič kaj prijetni usodi, a s tem njenih dogodivščin še ni konec. Rešiti se mora namreč nadležnega hrošča, ki se prav tako želi poročiti z njo (kot alternativo pa ji zagrozi, da jo bo pojedel), a tudi potem ni še na varnem: preračunljiva miš Klara jo želi omožiti s sicer premožnim, a nič kaj prikupnim starim krtom, tako da Palčici grozi, da bo preostali del življenja preživela v temnih rovih in krtinah. A tudi iz te zagate najde izhod, tokrat s pomočjo lastovička Rudija, ki jo na svojem hrbtu popelje v toplo deželo, kjer živijo drugi palčki in palčice in kjer končno najde tudi sorodno dušo. Vse to pa stori z odločilno pomočjo otrok v dvorani, ki ji svetujejo, kako naprej in tako aktivno sodelujejo pri poteku igre. Tako je predstava, za katero so poleg Waltla zaslužni še avtorja koncepta Darij Kreuh in Tadej Fius, ustvarjalka likovne podobe Ana Košir, avtorica glasbe Špela Avse-nak in dramaturg Ivica Buljan, potem ko je že obkrožila svet , razveselila tudi male udeležence Gledališkega vrtiljaka. Ti bodo lahko svoje vtise tudi upodobili v okviru likovnega natečaja Moj najljubši gledališki junak, prav tako pa bodo lahko še naprej računali na animacijo, ki jo pred začetkom predstave nudi Študijski center Melanie Klein. Prihodnja predstava bo 15. novembra, ko se bo Lutkovno gledališče Maribor predstavilo s Čebelico Majo. (iž) / TRST Nedelja, 18. oktobra 2009 7 ITALIJA-SLOVENIJA - Dipiazza sprejel novo generalno konzulko Optimizem za SSG, težave s terminalom in vinjetami v Zupan in Vlasta Valenčič Pelikan soglašala, da je dialog edina dobra pot V Slovenskem klubu danes Lea Pisani in kultura oblačenja V Gregorčičevi dvorani bo nocoj ob 20.30 prvo jesensko srečanje Slovenskega kluba. Vladimir Vodopivec se bo z oblikovalko Leo Pisani pogovarjal o kulturi oblačenja oziroma tako imenovanem »image cunsultingu«. V petek stavka avtobusov Prevozno podjetje Trieste Trasporti sporoča, da bodo v petek, 23. oktobra, uslužbenci prekrižali roke. Sindikat uslužbencev javnih prevozov Rdb je namreč napovedal 24-urno stavko v lokalnem javnem prevozu, zaradi še vedno nerešenih zadev s podjetjem. Javni prevozi bodo vsekakor zajamčeni od 6. do 9. ure in od 13. do 16. ure. Igralni kotiček Palček vabi Občine Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor in Zadruga »L'albero azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Delavnice predvidene v naslednji tednih so: 21. in 28. oktobra: »Ondina radovedna nogavička«, »Tondone vijugasti karton«; 23. in 30. oktobra: »Tina simpatična nogavička«, »Nelo znani čopič«. Za informacije se lahko zainteresirani obrnejo na Igralni kotiček Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. Župan Roberto Dipiazza je generalni konzulki Vlasti Valenčič Pelikan izročil spominsko kolajno Občine Trst Pot dialoga med Italijo in Slovenijo je edina pot, ki je koristna za obe državi in obenem za ljudi, ki živijo ob nekdanji meji. Tržaški župan Roberto Dipiazza in nova generalna konzulka republike Slovenije Vlasta Valenčič Pelikan sta na včerajšnjem srečanju soglašala o pomenu politike dialoga in izrazila pričakovanje, »da se lahko vsa odprta vprašanja rešijo v obojestransko korist.«. In odprtih vprašanj med Rimom in Ljubljano je v tem momentu kar nekaj. Dipiazza je najprej izpostavil uspehe v odnosih med Italijo in Slovenijo in, kar zadeva Trst, v odnosih med italijansko večino in slovensko manjšino. Pohvalil se je, da mestna uprava dosledno izvaja zaščitni zakon za slovensko manjšino ter da je v tem okviru namestila dvojezične table in smerokaze. Čezmejne odnose je Dipiazza ocenil kot odlične, kar velja tudi za njegove odnose z župani okoliških občin in z ljubljanskim županom Zoranom Jankovicem. Zupan je zmerno optimist za rešitev hude finančne krize Slovenskega stalnega gledališča. Generalni konzulki je pojasnil, da se Občina zavzema za »primerne rešitve«, pri čemer je omenil odločilno vlogo deželne uprave. Boleče točke v odnosih med državama so v tem trenutku po županovem mnenju žaveljski uplinjevalnik in slovenske avtocestne vinjete. Dipiazza je potrdil svoje znano stališče v prid gradnji plinskega terminala in znova potegnil na dan jedrsko centralo v Krškem. »Ko je takratna Jugoslavija zgradila nuklearko ni Italije nihče vprašal za mnenje,« je podčrtal župan. Druga boleča točka so zanj avtocestne vinjete v mejnem pasu Slovenije, ki bi morale biti po njegovem zastonj vsaj za prebivalce tržaške pokrajine. »Občina se je v prvi osebi angažirala za rešitev tega vprašanja in o tem opozorila tudi zunanjega ministra Franca Frattinija. Računam na ugodne recipročne rešitve problema vinjet,« je včeraj na županstvu povedal Dipiazza. Slovenska generalna konzulka, ki jo je spremljala konzulka Bojana Cipot, je soglašala z Dipiazzo, da morata državi okrepiti dialog in da je treba rešiti vsa odprta vprašanja. Zupan je Vlasti Va-lenčič Pelikan poklonil šop cvetja in ji izročil spominsko kolajno Občine Trst. OBČINA TRST - Nepravilnost Regulacijski načrt: in zdaj? Hud udarec za nov regulacijski načrt tržaške občine. Deželno upravno sodišče je sprejelo priziv, ki ga je proti tržaški občini prav glede nekaterih eksponatov novega regulacijskega načrta vložila deželna zbornica geologov. Preprosto: tržaška občina je dala pripraviti geološko študijo, ki je priložena regulacijskemu načrtu, tržaški univerzi, namesto da bi jo dala izdelati poklicnim izvedencem, to je geologom. Tržaški občinski odbor je že lani odobril sklep, povezan z novim regulacijskim načrtom, v katerem je vključena tudi geološka študija, ki jo je o enem od mestnih predelov izdelala tržaška univerza. Deželni zbornici geologov to ni šlo po godu, saj naj bi bila s tem izigrana njihova poklicna kategorija. Zbornica geologov je zaradi tega 7. novembra lani vložila priziv na deželno upravno sodišče. Dober mesec kasneje (18. decembra lani) se je na priziv odzvala tržaška občina, seveda proti prizivu. Deželno upravno sodišče je 25. marca letos sprejelo priziv Zbornice geologov in svojo odločitev tudi nazorno utemeljilo. Občina bi morala dodeliti geološko študijo poklicnim izvedencem, študije, ki jo je izdelala tržaška univerza, pa ni podpisal poklicno usposobljen geolog. Poleg tega bi morala občina razpisati natečaj za oddajo tega dela v zakup, česar pa ni storila. Deželno upravno sodišče je zato naprtilo občini plačilo 5 tisoč evrov Zbornici geologov ter še dodatnih 2.246,80 evra za odvetniške in druge stroške. Občinski odbor je te in druge stroške zaradi izgubljenih sodnih pravd (skupno 32.470,51 evra) vključil v sklep, o katerem je potekala razprava med sinočnjo občinsko sejo. Med vsemi je najbolj odmevala prav izgubljena pravda z Zbornico geologov. Občinski odbornik za občinsko pravdništvo Claudio Giacomelli je ob predstavitvi poudaril, da je občinska uprava proti razsodbi deželnega upravnega sodišča že vložila priziv na državni svet. Svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič je opozoril, da bi lahko razsodba deželnega upravnega sodišča vplivala na bodočnost novega regulacijskega načrta. Če je bilo ugotovljeno, da je bila ena od spremnih študij pripravljena nepravilno in je torej neveljavna, bi pomenilo, da je dokumentacija novega regulacijskega načrta nepopolna. Osnovni občinski plan pa ne more biti nepopoln. Furlanič je tudi zelo negativno ocenil odločitev mestne uprave o prizivu na državni svet zoper razsodbo deželnega upravnega sodišča. Na ta način bodo stro- FERNETIČI Prejšnji teden dva primera trpinčenja živali Psički in mucke potujejo na zahod v neznosnih razmerah, brez vode in zraka Policisti so mladičem v četrtek takoj prinesli vodo, saj so bili v kombiju dehidrirani Mejna policija je prejšnji teden v treh dneh ustavila na Fernetičih dva kombija, ki sta bila prenatrpana s pasjimi in mačjimi mladiči. V torek so zasegli kar 48 psičkov, v četrtek pa so v ukrajinskem vozilu (voznik in sopotnik sta osumljena trpinčenja živali) našli šest malih buldogov, tri jazbečarje in sedem perzijskih mačk. Na dolgi poti iz Ukrajine v Italijo živali niso pile vode: veterinarji so ugotovili, da so mladiči (vsi so baje mlajši od treh mesecev) dehidrirani. Poleg tega nimajo obveznih mikročipov, niso cepljeni, v zadnjem delu kombija pa ni bilo oken in primanjkoval je zrak. Pri mejni policiji omenjajo, da je pojav značilen za nekdanjo mejo pri Trbižu, letos pa se je tovrsten promet delno preusmeril skozi Trst. Na Fernetičih so v tem letu ustavili štiri tovorna vozila z mladiči in jih iz zdravstvenih razlogov zasegli. Prvič, 30. marca, je policija zahtevala kazenski zaseg, ki se je zatem izjalovil, odtlej pa so vsakič postopali z upravnimi zasegi. Le-te utemeljujeta skrb za zdravje živali in za preprečevanje širjenja bolezni. Na Fernetičih so julija ustavili tudi italijanskega voznika, ki očitno ni bral časopi- Iztok Furlanič ški, ki jih bo morala plačati občina, še višji od dosedanjih, je napovedal. Predsednik urbanistične komisije Roberto Sasco (UDC) je menil, da razsodba deželnega upravnega sodišča ne bi smela vplivati na regulacijski načrt, da bi ga bilo treba zaradi tega razveljaviti. Mestna skupščina je sicer izglasovala sklep o plačilu stroškov za izgubljene pravde. Odobritev je tako rekoč dolžnostna; drugače bi ne moglo biti. Vprašanje bodočnosti regulacijskega načrta pa ostaja odprto. M.K. sov, saj ni vedel, da je Italija med vrhom G8 ponovno vzpostavila kontrole na mejah. Pri policiji priznavajo, da je pretok živali nedvomno pogostejši, prestreči prav vsa vozila pa je v danih okoliščinah nemogoče. Lastniki psičkov in mačk so običajno italijanski trgovci, ki jih poceni kupujejo v državah Vzhodne Evrope ter jih nato prodajajo trgovinam z živalmi v Italiji. Po zasegu se lastniki navadno ne potegujejo za svoje živali, ker to stane preveč. Raje ponovno vzpostavijo stik s svojimi dobavitelji in naročijo nov tovor živali iz Madžarske, Slovaške ali Ukrajine, kjer je kontrol manj, pravila pa niso tako stroga kot v Italiji. Zasežene živali prevzame združenje ASTAD, ki jih običajno odda v rejo. Mejna policija in veterinarji zdravstvenega podjetja ASS sodelujejo tudi pri pregledovanju živine, ki potuje z vzhoda na zahod. Veterinarska služba s proseške postaje pogosto naleti na nepravilnosti: goveda, drobnice, prašičev ali konjev je v prikolicah marsikdaj preveč, včasih so slabo nameščeni in med potovanjem zelo trpijo. Posledice so hude za žival, pa tudi za potrošnike, saj je kakovost mesa slabša. (af) OBČINA V Trstu vse več turistov Turizem na višku, prispevki za okrepitev kulturne dejavnosti pa so vse nižji. O spodbudnih oz. nespodbudnih podatkih sta spregovorila občinska odbornika Paolo Rovis in Massimo Greco, in sicer na srečanju z naslovom Turizem in kultura: Trst prednjači. Po podatkih, ki sta jih predstavila, so v Trstu od 1. januarja do 15. septembra zabeležil 12,8 odstotka več turistov kot v istem obdobju lani; v poletnih mesecih pa se je ta podatek dvignil celo na + 18 odstotkov. Prav gotovo so številke spodbudne in višje od tega, kar so zabeležile najbolj vabljive deželne turistične destinacije, kot so na primer Gradež, Palmanova ali Lignano. Trend je namreč za Trst izredno pozitiven in odpira delikatno vprašanje o priljubljenih deželnih počitniških izbirah. Zanimivi so tudi podatki, s katerimi je postregla družba Turismo FVG, ki je ocenila, da Trst v primerjavi z ostalimi destinacijami v deželi privablja bogatejše turiste predvsem iz Avstrije, Nemčije, Anglije, Francije, Amerike, Švice, Liech-tensteina, Španije, Hrvaške in Avstralije. Trst pa je turiste pričakal z novimi sprejemnimi strukturami za vsak žep, od hotelov do t.i. bed & breakfast. Odbornika pa sta potožila nad izredno skromnimi deželnimi finančnimi prispevki za turistično promocijo Trsta, ki so v zadnjem letu padli celo za 60 odstotkov, medtem ko se niso spremenili tisti za Vilo Manin in če-dajski Mittelfest. Z Rovisom je soglašal Greco, ki je opozoril na naval turistov na mestne muzeje, pri čemer so jih največ prešteli na razstavi o Srbih v Trstu na Gradu sv. Justa (18.295), na tisti o Leonor Fini v muzeju Revoltella (15.934) in pa na prikazu Le vele di Franco Pace v nekdanji ribarnici na nabrežju. Svoje je naredila tudi regata Barcolana, ki je v Trst v treh dneh privabila izredno veliko turistov (16.543 jih je obiskalo mestne muzeje). Rovis in Greco sta ugotavljala, da zanimanje turistov za Trst narašča, Dežela FJK pa kaže, da se za to še zmeni ne, saj vselej navija le za Gradež in Lignano. 8 Torek, 20. oktobra 2009 TRST / NABREŽINA - Marija Radovič vd. Blason praznovala svoj stoti rojstni dan Po trdem delu v Milanu zaslužen pokoj v rodni vasi Sto let izkušenj in dogodkov - Včeraj je telefon kar naprej zvonil, slavljenki pa je čestital tudi župan Ret »Mislila sem, da ne bo nihče izvedel, zdaj pa so vsi seznanjeni. Pa še župan se mi je pojavil v hiši!« Tako je praznovanje svojega stotega rojstnega dne včeraj komentirala Nabre-žinka Marija Radovič vd. Blason. Med nedeljsko mašo je njeno slavje najprej naznanil duhovnik, včeraj so se okoli gospe Radovič zbrali ljubeči sorodniki, obiskala pa sta jo še Primorski dnevnik in devinsko-nabre-žinski župan Giorgio Ret, ki ji je poklonil knjigo o lepotah občine. Sredi slaščic in cvetja je telefon gospe Marije včeraj vseskozi zvonil, tako da je moral celo župan priznati, da je slavljenka še bolj zasedena od njega. Marija Radovič kljub svoji visoki starosti še vedno stanuje sama v svoji hiši blizu nabrežinske železniške postaje. Sama pere, lika in čisti, letos pa so ji nečakinje prvič pomagale sneti zavese z oken. Redno bere Primorski dnevnik, Il Piccolo in revijo Gente, rešuje križanke in gleda televizijske dnevnike. Svojih (prvih) sto let sploh ne kaže, saj je čila, zdrava in živahna, spomin pa ima res dober. Do pokojnega soproga Ar-tura Blasona je še vedno ljubezniva (»imela sem zlatega moža, nikoli se nisva kregala«), zanjo pa radi skrbijo štirje nečaki. Marija se je kot prvorojenka rodila 19. oktobra 1909 v nabrežinskem starem vaškem jedru. Oče je bil iz Nabrežine, mati iz Kobjeglave. V naslednjih letih so se ji pridružili brata Zvonko (oče dirigenta Sergija Ra-doviča) in Poldo ter sestra Milica. Vojna vihra je družino prepodila na Gorenjsko - prej v Kranj, nato v Bri-tof in Predoslje. Ko so se Radoviče- vi vrnili v Nabrežino, je bila hiša porušena, v njej so se pasli konji. 4. januarja 1936 se je Marija poročila z Arturom Blasonom iz Gradišča. Arturo je po sledeh očeta (kiparja Giovannija Battiste Blasona) hotel delati v nabrežinskih kamnolomih. Toda v 30. letih to ni bilo tako enostavno: Arturo ni imel fašistične izkaznice in v kamnolomu ni bil zaželen. Preselila sta se v Milan in tam ostala celih 32 let. »Sprva sploh ni bilo lahko, kajti dela ni bilo. Izkaznice ni imel, zato ga niti na škofiji niso sprejeli kot kiparja,« je pripovedovala gospa Marija. Naposled je moral Arturo opustiti svoje sanje in preiti s kamna na železo: zaposlil se je v tovarni. Marija Radovič je prav tako delala v neki tovarni in v Milanu sta ostala do upokojitve leta 1968. »Domotožje je bilo hudo, med drugo svetovno vojno so naju mučili mraz, lakota in trdo delo,« je podčrtala Marija, ki je bila 29. aprila 1945 na Trgu Loreto, kjer sta visela Benito Mussolini in Claretta Pe-tacci. Po povratku v Nabrežino sta zakonca živela srečno, Arturo pa se je končno predal svoji pravi ljubezni -kiparstvu. Na domačem dvorišču je izklesal več umetnin, zanj pa je skrbela Marija. Po 58 letih poroke je Marija postala vdova, v krogu najdražjih pa je dočakala stoti rojstni dan. Pogovor je sklenila s prisrčno ugotovitvijo: »Prvi klic sem danes prejela iz Vareseja. Voščila mi je prijateljica, s katero sva se videvali pred več kot 40 leti. To pomeni, da le nisem tako žleht'...« (af) Praznik v Nabrežini: v sredini sedita Marija Radovič in župan Giorgio Ret kroma TRNOVCA - Ob obletnici smrti Bruna Škrka Baklada v spomin V soboto, 14. novembra ob 18. uri na pobudo društva Vigred, Združenja staršev osnovne šole in vrtca iz Šempolaja Kogar ljubiš, nikoli ne umre ... Bilo je pred petindvajsetimi leti, natanko na ta dan. Bruno Škrk, po rodu iz Trnovce, majhne vasice na robu devinsko nabrežinske občine, je izgubil bitko z rakom. Takrat je imel dvain-štirideset let. Eden med tolikimi, boste rekli! Res je. Na žalost. A za nas, nepozabni, edini! Njegov poklic peka mu je bil pisan na kožo. Ze kot vajenec ga je opravljal z veliko resnostjo, z leti pa z nabrano profesionalnostjo. Kot samouk se je izučil še za slaščičarja. Njegove torte so bile prava poslastica. Rad je delal na svoji skromni kmetiji, še posebno v vinogradu, kjer je leto prej dosadil mlade trte. Bolezen se ga je lotila prav v trenutku, ko je koval načrte in upe in bil poln življenjskega zagona. Na svoji domačiji je prvič odprl toliko pričakovano osmico. Še sploh ni slutil, da bo zanj zadnja. Bil je prisoten na takratnem prazniku Trnovca vabi v organizaciji vaške skupnosti, kjer je z veliko vnemo kuhal domače štruklje. Tu se ga je bolezen lotila in se ga je prijela. Upal je, da ji bo kos. Trpel je in se boril do konca. Zdelala ga je in ga pokosila. Izgubili smo skromnega človeka, ki je ljubil in skrbel za svojo družino in je svoje otroke vzgajal v duhu poštenosti in strpnosti. Izgubili smo človeka, ki je veliko pripomogel k ustanovitvi in združenju vaške skupnosti. Marsikdo gotovo še hrani lesena srčeca, ki so bila vizitka vaškega praznika. Ta so bila sad njegovega ročnega žaganja. Izgubili smo človeka, ki je bil ponosen na svoj poklic, tudi če je zanj moral žrtvovati marsikatero praznovanje ali družabnost. In življenje je šlo naprej! Danes bi imel pravnuke in bi z njimi lahko užival v zasluženem pokoju. Ponosen bi bil na delovanje kulturnega društva Vigred, še posebno, ker so v njem soudeležene vse okoliške vasi. Zadovoljen bi bil, da se še vedno kdo odloči za poklic peka in bi spoštoval to izbiro. Zagotovo pa bi v svojem vinogradu okušaval sorte grozdja in užival ob kozarčku v svojem domačem hramu. V hvaležen spomin bodo zanj zagorele bakle. V soboto, 14. novembra ob 18. uri bo v organizaciji društva Vigred, Združenja staršev osnovne šole in vrtca iz Šempolaja v Trnovci baklada. Izkupiček pobude organizatorji namenjajo Hospicu iz Ul. Natale v Avianu. Vsi, ki so ga ljubili in ga ljubijo BARCOLANA - Zabava in karabinjerji Prireditelju 37.000 evrov globe, glasbenico pa kar sredi koncerta obravnavali kot ilegalko V dnevih Barcolane se vsako leto, ob regati, vrstijo tudi številne pobude in koncerti. Več mladih se je letos zabavalo na prireditvi Barcolana After Party, ki jo je kulturno združenje Dream v petek in soboto ponoči organiziralo na Pomorski postaji. Potem ko je petkovo zabavo vodil DJ Tommy Vee, so sobotni »party«, ki je trajal od 23. do 4. ure, pokvarili karabinjerji s poveljstva v Ul. Hermet. Med prireditvijo so začeli pregledovati dokumente in dovoljenja, sredi koncerta pa so stopili do znane ameriške DJ Scarlett Etienne in od nje zahtevali, naj pokaže osebni dokument. Slavna glasbenica iz ZDA, ki je pravkar mešala plošče, nad zahtevo ni bila navdušena - prej nasprotno, incident pa se sploh ni končal tisto noč. Karabinjerji so združenju Dream naložili nič manj kot 37.750 evrov globe, ker naj bi na črno zaposlilo ameriško glasbenico (v zapisniku jo karabinjerji označujejo kot »neevropsko državljanko brez delovnega dovoljenja za bivanje«), dve garderoberki, štiri barmanke in barmana, blagajničarja in dva vratarja. Upravni pooblaščenec združenja naj ne bi prijavil deseterice uslužbencev na krajevnem okencu za zaposlovanje, karabinjerji pa so ga prijavili sodstvu. Združenje Dream je v tiskovni noti pojasnilo, da je pripeljalo v Trst svetovno zvezdo glasbe house Scarlett Etienne, ki je podpisala redno pogodbo pri družbi IOD v Reggiu Emilii. Združenje je nakazalo plačilo preko banke. Vsi ostali delavci so pred začetkom večera podpisali pogodbo za občasno delo, ki je za tovrstne dogodke edina možna oblika delovnega razmerja. »Da so ti ljudje delavci na črno, je prosta interpretacija karabinjerjev, ki si prevzemajo odgovornost za te besede,« so poudarili predstavniki združenja Dream, pri katerem so prepričani, da je osebje delalo v skladu z vsemi obstoječimi predpisi na področju zaposlovanja. ULICA GIULIA - Avto povozil peško Stara gospa umrla Maria Gregori, stara 98 let, je prečkala cesto deset metrov od prehoda za pešce V mestnem prometu je včeraj ugasnilo še eno življenje. Avtomobil, ki je privozil z Ulice Battisti na Ulico Giulia, je povozil priletno Tržačanko Mario Gregori, ki je prečkala cesto, ponesrečenka pa je po nekaj urah zaradi prehudih poškodb umrla v bolnišnici. Po navedbah tržaške občinske policije, ki se je ukvarjala z nesrečo, je gospa ob 10.25 hodila čez cesto približno deset metrov stran od prehoda za pešce, na Ulici Giulia pri hišni številki 15. Hudo poškodovano gospo, ki je imela 98 let, je rešilec službe 118 prepeljal v katinarsko bolnišnico, na urgenci so izdali pridržano prognozo. Zlomila si je roko in nogo, kar je pri tako visoki starosti težko prenesti. Po nekaj urah je gospa Gregori v bolnišnici izdihnila. »Reli« po Ulici Castagneto V nedeljo zvečer je 21-letni tržaški voznik M. G., ki je vozil z avtomobilom renault clio po Ulici Castagneto, uprizoril pravi reli. Mladenič je vozil v smeri proti Vili Giulia, takoj na začetku ulice pa je na desni strani trčil ob parkiran avtomobil smart. Po poti navzgor je poškodoval še dve parkirani motorni kolesi, nato je zavil levo in zadel ob avtomobil renault, ki je bil prav tako ustavljen ob cesti. Povzročitelj je izgubil nadzor nad vozilom in treščil še ob kombi volkswagen transporter in fiat pando. Fiata je v zaletu celo dvignilo in odbilo v zid. Na koncu je bilo poleg clia poškodovanih šest parkiranih vozil. Posegla sta dva pajka, gasilci so morali za silo popraviti zid, mestni redarji pa so mlademu vozniku odvzeli vozniško dovoljenje in mu odbili deset vozniških točk. Zaradi neprilagojene hitrosti je plačal tudi 78 evrov globe in izgubil še dodatnih pet vozniških točk. OD 29. OKTOBRA Trst se bo spremenil v literarno pristanišče Massimo Cacciari, beneški filozof in pisatelj, sicer pa tudi župan mesta v laguni, bo najodmevnejši gost festivala Iperporti, ki bo prihodnji teden potekal v Trstu. Tridnevno prireditev prireja tržaška Dom literature (Casa della letteratu-ra), ki združuje štirinajst mestnih društev, med katerimi je tudi Slovenski klub. Cacciari bo v Trstu v soboto, 31. oktobra, predstavil svoj esej L'ange-lo necessario. Festival Iperporti je včeraj predstavil Roberto Dedenaro, ki predseduje Domu literature. Pojasnil je, da je tudi vezna nit druge izvedbe festivala tržaško pristanišče: pristanišče kot kraj, kjer pristajajo potniki in kulture z različnih koncev sveta; pristanišče kot kraj, iz katerega krenejo tisti, ki želijo spoznati nove kraje in ljudi. V tridnevnem sporedu so posebno pozornost posvetili prevajanju; ta sklop bo v četrtek in petek potekal v dvorani Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu. 29. oktobra bo beseda najprej tekla o pesnici Carol Ann Duffy (s prevajalko Giorgio Sensi se bosta pogovarjala Darja Betocchi in Roberto Cirelli), ob 11. uri pa bo govor o slovenskih literarnih revijah Poetikon in Litera ter o tržaški Almanacco del Ramo D'oro (sodelovali bodo Nadja in Ivan Dob-nik, Orlando Uršič, Marko Kravos, Mary Barbara Tolusso in Cvetka Bevc). Petkovo jutro bodo posvetili slovenskim prevodom Itala Calvina (z Alenko Jovanovski in Teo Štoka), angleški sodobni poeziji (z Loredano Magazzeni in Brendo Poster) ter romunskim prevodom Claudia Magri-sa (z Afrodito Cionchin). Popoldanski spored bo potekal v kavarni San Marco. V četrtek bodo ob 17.30 predstavili knjigo Renate Lunzer Irredenti-Redenti, ki je posvečena intelektualcem Julijske krajine in njihovim avstro-ogrskim mitom. Ob 21. uri bo na sporedu literarno branje predstavnikov hrvaške, grške in francoske skupnosti v Trstu. V petek popoldne bo uvedlo srečanje s pesnicama Loredano Ma-gazzeni in Brendo Poster, nato pa sklop literarnih popotovanj, posvečen »svetim mestom in mestom pogubljenja«; poljski novinar in režiser Roman Dobrzy\\\\\\\u0144ski bo spregovoril o Varšavi, Luciano Troisio in Carlo Bordini o Šanghaju in Medel-linu, Sebastien de Fooz pa o Jeruzalemu. Istega dne (ob 21. uri) bo v kavarni San Marco neobičajna predstavitev knjige Il bene che resta: avtor Piero Spirito se bo pogovarjal z glavnim junakom svojega romana, ki ga bo poosebljal Alessandro Mizzi. Sobotni popoldan bo uvedlo srečanje o obmejni haiku poeziji, ki ga bosta sooblikovala Gontran Peer (Briksen) in Toni Piccini (Trst). Barbara di Noi bo predstavila svoj esej o Kafki, tridnevni festival pa bo ob 18. uri kot rečeno zaključilo srečanje z Massimom Cacciarijem. (pd) / TRST Torek, 20. oktobra 2009 9 FESTIVAL WUNDERKAMMER - Vezna niz noč v vseh aspektih Prvi letošnji koncert posvečen solzam Note harfe in čembala ter glas sopranistke ustvarili ustrezno atmosfero V skrivnostnem zavetju noči se sanje in more duše prikazujejo budni zavesti, ki jim daje tolažbo in podporo izraza, včasih tudi s posredovanjem umetniške govorice. Zato je društvo Epi-cantica posvetilo v preteklih stoletjih zelo razširjenemu toposu in simbolu solza prvi koncert letošnje izvedbe festivala Wunderkammer, katerega vezna nit bo Noč v vseh svojih astronomskih, metaforičnih in čustvenih aspektih. Solze v renesančni in baročni glasbi so namreč tema novega koncertnega projekta skupine Janas, ki je združila pet tematskih sklopov pod skupni naslov »Distillatevi o Cieli« (Rosite, Nebesa). Večer se je pričel s španskim spevom, ki govori o neki noči v novembru leta 1512, ko je zelo priljubljen vitez izgubil življenje pod mečem neznanega morilca. Tudi pesnik Lope de Vega in skladatelj Antonio de Cabezon sta v verzih in v glasbi ovekovečila krvavi dogodek, katerega spomin je še danes živ v melanholičnih tonih teh »solza nostalgije« po izgubljenem. V zanimivem programu so sledile še solze bolečine, upanja in strasti, prikaz temnih in svetlih odtenkov tega čustvenega izraza. Festival Wunderkammer nas je v zadnjih letih privadil na vsebinsko in estetsko, prikupno izoblikovane ponudbe, obenem, ustrezno s filološkimi prijemi, na soočanje z manj razširjenimi glasbili, ki na najbolj primeren način rekonstruirajo izvirno zvočno sliko skladb iz preteklih stoletij. Tokrat se je pozornost občinstva usmerila predvsem v zvok baročne, dvojne harfe, na katero je igrala Marina Bonetti. Bogat, skoraj »tekoč« zvok tega glasbila se je posebno učinkovito prelil v atmosfere izbranega programa, se ujel z zvokom čembala in z glasom sopranistke Lie Serafini. Novembra se vrača »tržaški Sanremo« Trst se že pripravlja na tradicionalni »domači Sanremo«. V sredo, 11. novembra, bo namreč na odru tržaškega gledališča Rossetti zaživel 31. Festival tržaške popevke. Tekmovanje se obeta izredno zanimivo, saj bodo udeleženci prisluhnili številnim novim skladbam v tržaškem narečju, med protagonisti spektakla pa nedvomno velja omeniti prisotnost Teddyja Rena in Lorenza Pilata ter hudomušnih in ironičnih skupin Bandomat, Mitiche Pirie in Bande Berimbau. Zadonele bodo seveda tudi zimzelene tržaške popevke Trieste mia, Muleta (Lelia Lut-tazzija) in Te voio ben. Reno bo ob tej priložnosti prejel priznanje Trie-stinita 2009, ki jo podelijo vsem, ki so ime mesta ponesli po svetu. Za prvo mesto se bo na tekmovanju potegovalo 13 novih popevk, nagrajena bo tudi zmagovalna pesem 5. meddeželnega tekmovanja La canzone dialettale del Triveneto (nagrada Enrico Zardini), hkrati pa se bodo poklonili tržaškemu pesniku Claudiu Grisancichu z branjem njegovih verzov, za katerega bo poskrbela igralka Ombretta Terdich. To pa še ni vse, saj bodo na večeru nagradili tudi zmagovalca 16. mini-festivala tržaške popevke za mlade pevce pod 13. letom starosti (nagrada Giulio Comuzzi). Vstopnice so na prodaj (od 5 do 15 evrov) pri gledališki blagajni in pa v Ticket Pointu na Korzu Italia 6/c. SKD BARKOVLJE - V spomin na Zora Starca Jesenski pohod s Kontovela v Barkovlje Preteklo soboto se je s kontovel-skega roba proti Barkovljam spuščala pisana druščina pohodnikov, ki so se zbrali na tradicionalnem jesenskem pohodu Slovenskega kulturnega društva Barkovlje. Ze tretje leto zapored je bil pohod posvečen širokogrudnemu in dejavnemu domačinu ter dolgoletnemu članu barkovljanskega društva Zoru Starcu, na grob katerega so tudi letos pred začetkom pohoda položili cvetje in se tako poklonili njegovemu spominu. S kontovelskega pokopališča se je nato začel pohod, ki se ga je udeležilo okrog 80 pohodnikov z vseh koncev tržaške pokrajine. Po barkovljanskih klancih in ulicah je pohodnike vodila prof. Marinka Pertot, ki jih je seznanila z bogato kulturno in zgodovinsko dediščino teh krajev. Skok v zgodovino Bar-kovelj se je začel z idealne razgledniške točke, od koder se je pred pohodniki razprostiral čudovit pogled na s soncem obsijane Barkovlje. Udeleženci pohoda so izvedeli, kako je pravzaprav ta zaselek nastajal in kako se je skozi čas spreminjala naša obala. Prof. Pertotova je s seboj prinesla tudi nekaj fotokopij pisnega gradiva iz časa po letu 1875 in razložila pohodnikom, s čim so se domačini nekoč ukvarjali. Pohodniki so nato krenili po Napoleonski cesti ter se spustili na Belo cesto ali Furlansko cesto, od koder so se odpravili proti hiši našega priljubljenega pisatelja Borisa Pahorja, ki pa Včeraj danes Danes, TOREK, 20. oktobra 2009 IRENA Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 18.11 - Dolžina dneva 10.43 - Luna vzide ob 10.11 in zatone ob 18.58. Jutri, SREDA, 21. oktobra 2009 URŠKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,8 stopinje C, zračni tlak 1017,8 mb ustaljen, veter 30 km na uro vzhodnik seve-ro-vzhodnik, vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 18,5 stopinje C. [I] Lekarne Prvi letošnji koncert je izzvenel v zvokih harfe, čembala in soprana kroma Ohranjen, izvirni repertoar za dvojno harfo je zelo omejen, črpanje iz literature za strune lutnje pa ponuja zelo posrečene povezave, kot je dokazala izvedba znanega motiva Flow my tears oz. v instrumentalni različici Pavana lachrimae Johna Dowlanda, ki je po tradiciji eden od najbolj očarljivih glasnikov ekspresivne moči solza (Semper Dowland, semper dolens-je samokritično dejal o sebi). S posvetnimi in cerkvenimi skladbami Monteverdija, Maz-zocchija, Grandija, Merule in drugih je solzam dala besede-in petje- sopranistka, ki je strokovnjakinja na področju izvajanja vokalne literature 17. stoletja. Po dani temi in po odkriti, čustveni izraznosti skladb pa bi v pevskih izvedbah pričakovali večji in-terpretacijski zanos, medtem ko način petja Serafinijeve sloni na lahkotnosti emisije in stilni korektnosti, kar ponuja dovolj natančne izvedbe, ki pa ne prevzamejo. V kontrastu s skromno energijo pevskega dela pa je instrumentalne izvedbe ob že omenjeni harfist-ki, živo oblikovala čembalistka Paola Erdas, ki je znala tudi tokrat spojiti v ubrano zvočno celoto raznolike barve poglobljenih izvedb. Živopisani toni so obarvali predvsem zadnji del programa, ko je strast dala solzam spevne, dopadljive, temperamente barve najbolj neobvladljivih čustev do odkrite, opisne dramatičnosti obsežnega izliva duše Lagrime mie Barbare Strozzi, edine skladateljice na programu, ki je ob ljubezenskih mukah lahko objokovala tudi, da ji čas, v katerem je živela ni dovolil, da bi se kot ženska uveljavila po nedvomnih umetniških sposobnostih. Rossana Paliaga Do sobote, 24. oktobra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Trg Cavana 1 (040 300940), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino ga žal zaradi delovnih obveznosti ni bilo doma. Od tu je pohodnike pot vodila do ulice Salita di Contovello, do ceste torej, ki je nekoč povezovala zahodni rob Krasa s Trstom. Tu so pohodniki izvedeli veliko zanimivih podatkov o mle-karicah, ki so krajane oskrbovale s svežim mlekom, izvedeti pa je bilo mogoče tudi veliko reči o ribolovu. Pot je nato pohodnike vodila mimo nekdanjih gostiln Scheimer in Martelanc in jih pripeljala do obale, kjer je prof. Pertotova govorila o razvoju pristanišča in drugih objektih, še posebej o »škverih«, se pravi neke vrste ladjedelnicah za lesene ladje. V Barkovljah sta se namreč nahaja kar dva škvera, pohodniki pa so lahko pobliže spoznali škver, ki se je nekoč nahajal tam, kjer danes stoji barkovljanski vodomet. Vodička je razložila, da so na tem mestu preprodajali les, ki so ga dobili od starih ladij, s tem lesom pa naj bi se, kot je povedala Pertotova, oskrbovale tudi naše perice. Po rekreativnem sobotnem popoldnevu, ki ga je zaznamovalo mrzlo jesensko vreme, je sledila družabnost na sedežu barkovljanskega društva, kjer so pohodniki uživali ob dobri hrani in pijači. Naj povemo, da je družina Zora Starca prispevala pijačo in predjed, za pašto so poskrbeli priložnostni kuharji, manjkalo pa ni niti kolačev in drugih sladkih dobrot, ki so jih spekle spretne domačinke. (sč) AMBASCIATORI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Up«. ARISTON 16.00, 20.00 »Di me cosa ne sai - Inchiesta su un grande mistero italiano«; 17.30, 21.30 »I cannibali«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00, 22.00 »Up - 3D«; 16.05, 18.10, 20.10, 22.10 »Up - 2D«; 15.55, 20.00, 22.15 »Orphan«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Halloween II«; 15.50, 17.55, 20.00 »Fame - Saranno famo-si«; 22.00 »Barbarossa«; 18.10 »La doppia ora«; 16.05, 18.55, 21.45 »Ba-stardi senza gloria«. FELLINI - 17.00, 18.40 »Le mie grosse grasse vacanze greche«; 20.15, 22.15 »Motel Woodstock«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Lo spazio bianco«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 19.00, 21.40 »Baaria«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 22.00 »Viola di mare«; 18.20, 20.10 »La doppia ora«. KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 18.10, 20.00, 21.50 »Bitka za planet Terra 3D«; 17.00, 21.30 »Brata Bloom«; 16.50, 19.00, 21.10 »Fame: Sanje o slavi«; 19.10 »Povračilo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.10, 21.45 »Bastardi senza gloria«; Dvorana 2: 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Up«; Dvorana 3: 16.30, 22.15 »Halloween II«; 18.10 »Barbarossa«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Basta che funzioni«; 20.30 »Fame -Saranno famosi«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KI NEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.30, 21.30 »Up«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.30, 22.20 »Up - Digital 3D«; Dvorana 3: 17.45, 20.30 »Ba-stardi senza gloria«; Dvorana 4: 17.30 »Fame - Saranno famosi«; 20.00, 22.10 »Orphan«; Dvorana 5: 17.40, 20.10, 22.00 »Lo spazio bian-co«; niz filmov »Kinemax dAutore«: 17.30, 20.00, 22.10 »Questione di punti di vista«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA vabi starše dijakov vseh razredov na srečanja z razredniki in na volitve predstavnikov staršev v razredne svete, ki bodo danes, 20. oktobra, ob 17. uri na novem sedežu zavoda v ulici Weiss, 15. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo v petek, 23. oktobra, potekale na naši šoli volitve za obnovo razrednih svetov s pričetkom ob 18. uri. Ob tej priložnosti se bodo starši lahko tudi pogovorili z razredniki. Obenem bo potekalo tudi srečanje za starše 1. razredov. Starši dijakov so naprošeni, da se volitev polnoštevilno udeležijo. Prispevki V spomin na Steliota Krmaca darujeta Slava in Luciano 20,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Ob lepem praznovanju okrogle obletnice prijatelja Vanje daruje Paolo Pavlica 40,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na Vero Lozej daruje Ljuba Smotlak 50,00 evrov za Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo. V spomin na hčerko Tamaro daruje družina Petaros 50,00 evrov za Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo. Za sodelovanje na 61. Marijanskem shodu daruje Franc Pohajac 20,00 evrov za Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo. Namesto cvetja na grob pokojne Silje Ra-žem (Čotove) daruje Majda Ciacchi z družino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. V spomin na bratranca Petra Stublja daruje sestrična Grozdana 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega svaka in strica Pe-pija Turka daruje Sonja z družino 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Stelija Krmeca darujeta družini Cibic in Doglia 50,00 evrov za Skupnost Družina. V spomin na dragega Slavka Košuta darujeta Dragica in Drago 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. t Po dolgi bolezni nas je zapustila naša ljubljena mama, tašča, nona in sestra Gizela Šemec vd. Gruden Zalostno vest sporočajo hčerka Božka, zet Boris, vnuka Albert in Kristjan, sestra Marica in ostalo sorodstvo. Pogreb bo jutri, 21. oktobra ob 12. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v sama-torsko cerkev. Samatorca, Šempolaj, 20. oktobra 2009 Zadnji pozdrav teti Zelki Silva in Jadrana z družinama Ob nenadni težki izgubi dragega očeta Dina izrekamo globoko soža-lje odbornici Loredani Verni in njenim najdražjim vsi pri SK Devin 19.10.1997 19.10.2009 Janko Guštin V naših srcih z ljubeznijo živiš. Tvoja družina Zgonik, 19. oktobra 2009 10 Torek, 20. oktobra 2009 TRST / DRUŠTVO SLOVENSKO GLEDALIŠČE "Živeti, igrati... Da, igrati!" Gledališka šola STUDIO ART začenja svojo novo sezono.Vabimo vse, ki se zanimajo na gledališko umetnost, da se nam tudi letos pridružijo Informacije in vpisovanje na tel. 347-7615287 ali sola@teaterssg.it PRVO INFORMATIVNO SREČANJE v sredo, 21 .oktobra ob 17.30 v prostorih Zveze Slovenskih Kulturnih Društev, ul. S. Francesco, 20 - Trst Če si kdaj pomislil, da bi postal igralec, ne odlašaj - javi se in pridi! Naša mama, nona in pranona Sveta je dočakala častitljivih 90 let. Čestitamo ji vsi domači ¿i Čestitke Včeraj je na fakulteti za strojništvo - smer letalstvo uspešno diplomiral PRIMOŽ ROGELJA. Iskreno ti čestitamo in ti želimo še veliko uspehov, stari prijatelji. S Izleti TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA obvešča, da za tradicionalni izlet oljkar-jev, ki se bo odvijal v dneh 28., 29. in 30. oktobra v Lago di Garda in Švico, so na razpolago še zadnji 2 mesti. Cena izleta za vse tri dni (vse vključeno) znaša 280,00 evrov. Za vse dodatne informacije, za podrobni program izleta ter za najhitrejša 2 zamudnika sta na razpolago v jutranjih urah Laura 0408990103 in Roberta 040-8990108. Obenem prosimo vse že vpisane izletnike, naj poravnajo vpis do najkasneje petka, 23. oktobra. JELINČIČEVA KOČA NA ČRNI PRSTI - Na povabilo Planinskega društva Podbrdo organizira SPDT v soboto, 24. oktobra, avtobusni izlet v Baško grapo. Pred 50. leti je P.D. Podbrdo prevzelo upravljanje planinskega doma na Črni prsti, ki je poimenovan po Zorku Jelinčiču. Za kočo je prej skrbelo naše društvo. Spoznali bomo posebnosti in slikovitost vasi in zaselkov po pobočjih nad ozko dolino. V popoldanskih urah se bomo udeležili spominske svečanosti. Prijave (čimprej) sprejemata: Livio tel. št.: 040-220155 in Vojka tel. št.: 0402176855. KRUT, v sklopu prireditve Starosta Mali Princ, vabi v nedeljo, 25. oktobra, na izlet z vodenim ogledom bazilike in arheološkega območja v Ogleju in na popoldansko koncertno predstavo v goriškem Kulturnem domu. Podrobnejše informacije in vpisovanja na sedežu krožka, Ul. Cicerone št. 8, Trst, tel. št.: 040-360072. Ü3 Obvestila ŽIVIJO 50-LETNIKI! Pozor, vsi rojeni v letu 1959 - od Krasa do Brega, Trsta ter vse do Milj in še dlje... - se dobimo v soboto, 7. novembra, zvečer v znani gostilni na Krasu, da proslavimo naše srečanje z Abrahamom. Poskrbljeno bo za dobro voljo, zabavo in tudi ples! Pridružite se nam, ne bo vam žal!! Za vse podrobnejše informacije lahko pokličete - Danjel: 333-7410475, Loredana: 329-8552014 (v večernih urah), Jožko: 348-9001666, Anica: 040-368430. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se do konca oktobra nadaljuje vpisovanje na tečaje pilates vadbe, ki potekajo na sedežu društva ob večernih urah ob ponedeljkih in četrtkih. Za vpis in pojasnila 040-327327, 340-4835610 (Anica) 040-327062, 328-2767663 (Norma) v večernih urah. JUS NABREŽINA vabi člane, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Zbirališče »Za vodico«. Čiščenje se bo vršilo vsako soboto od 9. ure dalje. Odpade v primeru slabega vremena. Vsakdo naj s seboj prinese tudi potrebno orodje. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bo danes, 20. oktobra, ob 20. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah seja glavnega sveta. MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja tečaj latinsko-ameriških plesov. Informativni sestanek bo danes, 20. oktobra, ob 19.30 v prostih krožka v Dolini. Toplo vabljeni! SK DEVIN prireja tedensko zimovanje na prelazu Jochgrimm (Oklini) in v kraju Forni di Sopra od 26. decembra do 2. januarja 2010. Možnost smučarskih tečajev pod vodstvom društvenih učiteljev. Informacije in vpisovanje do danes, 20. oktobra, na info@skde-vin.it ali na tel. št.: 340-2232538. SLOVENSKI KLUB prireja danes, 20. oktobra, otvoritveni večer z naslovom »Kultura oblačenja oziroma Image Consulting danes«. Srečanje z Leo Pisani. Pogovor bo vodil Vladimir Vo-dopivec. Večer bo potekal v Gregorčičevi dvorani s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 20. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V nedeljo, 25. oktobra, ob 13.30 iz Padrič odhod avtobusa za nastop v Celovcu. JUS TREBČE vabi člane in lastnike parcel v Republiki Sloveniji na predstavitev osnutka odloka o razglasitvi Robnega območja Kobilarne Lipica, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah v sredo, 21. oktobra, ob 20.30. KRUT obvešča, da bo predstavitvena konferenca o novem začetnem tečaju »Ohranjanje zdravja z naravnimi metodami« na našem sedežu v sredo, 21. oktobra, ob 17.30. Začetek tečaja je predviden v sredo, 28. oktobra, ob 19.30. Obenem sporoča, da bo tečaj 2. stopnje začel 4. novembra, ob 17.45 in tečaj 3. stopnje 28. oktobra, ob 17.30. Prosimo potrdite prisotnost! Vse informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone št. 8b, tel. št.: 040-360072. TEČAJI ZA ODBORNIKE in člane v organizaciji ZSKD in SDZPI bodo potekali v Trstu po naslednjem vrstnem redu: fiskalna zakonodaja 21. oktobra (izjemoma v sredo) od 18. do 20. ure, informatika 26. oktobra in 2. novembra. Tečaji bodo potekali na sedežu Zavoda v Trstu (Ul. Ginnastica 72), tel. 040566360, od 19. do 21. ure, razen fiskalne zakonodaje, ki bo potekal na sredo od 18. do 20. ure. Vpisnino je potrebno poravnati pred začetkom tečaja. VZGOJNO ZAPOSLITVENO SREDIŠČE IZ SESLJANA temo »Slike in besede skrivnosti«. Fotografijo naj spremljajo besede ali poezija, ki utemeljijo njen pomen. Pričakujemo Vaše izdelke na kartončku v Naselju Svetega Mavra, 124 v Sesljanu, do srede 21. oktobra v jutranjih urah. Format fotografij je prost. Info: 040-299771. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi na degustacijo vina Ramandolo, ki bo v četrtek, 22. oktobra, ob 20.15 na sedežu (Lonjerska cesta, 267). Predstavili ga bodo člani Konzorcija za zaščito vina Ramandolo. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, ali na tel. št.: 333-4219540 (Luciano). PLESNA ŠOLA - SKD F. PREŠEREN obvešča, da bo še ena poskusna lekcija tečaja plesa za odrasle v zgornjih prostorih gledališča v Boljuncu v četrtek, 22. oktobra, od 20.30 do 21.30 za začetnike in nadaljevalce. Za vpis ali informacije pokličite tel. št.: 3288374369. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 22. oktobra, v svojem sedežu (Prosek 159). ANGLEŠČINA - SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivne jezikovne tečaje ob koncih tedna. Prvo srečanje - Pregled angleških časov - 23. in 24. oktobra. Informacije in predvpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine; tel. 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje priznanega poznavalca komplementarne medicine Franca Božjaka na temo »Bolezen ni poraz, temveč klic k spremembi«. Predavanje bo v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cordaroli, 29) v petek, 23. oktobra, ob 20.uri. MLADINSKI KROŽEK V DOLINI prireja v svojih prostorih vsak petek med 16. in 18. uro družabnost za osnovnošolce in nižje srednješolce. Pomagali ti bomo pri pisanju domačih nalog, če ti lete povzročajo težave, gotovo pa nam bo ostalo tudi časa, da se skupaj zabavamo in igramo s prijatelji. Začetek 23. oktobra. PRAVLJIČNE LUTKOVNE URICE za otroke iz vrtca: vabljeni vsako soboto od 10. do 11. ure v Finžgarjev dom na Opčinah. Vodi Urška Šinigoj. Za informacije: 340-2449425. PSIHOANALITIČNI KALEJDOSKOP -doprinos psihoanalize k psihoterapiji, znanosti in umetnosti. Pri okrogli mizi sodelujejo: Pavel Fonda, Hektor Jo-gan, Breda Kozina, Veronika Lokar, Suzana Pertot, Vlasta Polojaz. Srečanje bo v petek, 23. oktobra, ob 17. uri v mali dvorani Narodnega doma, Ul. Filzi 14. Toplo vabljeni! S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE Vas letošnje šolsko leto prvič vabi na pravljično uro in likovni kotiček: »Srečna Suzana«, avtor Matt Buckingham. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole. Vabljeni v soboto, 24. oktobra, ob 11.40, v društvene prostore na štadjon 1. Maj. Ne pozabi: s seboj prinesi staro cd zgoščenko. SKD LIPA iz Bazovice vabi na »Pot pastirskih hišic« v soboto, 24. oktobra, ob 20.30 v bazovskem domu predstavitev poti in ogled filma »Pastirske hišice na Krasu«. V nedeljo, 25. oktobra, pohod in ogled pastirskih hišic v okolici Lokve. Zbirališče pri jami Vi-lenici ob 13.30. Predstavitev in pohod bo vodil Boris Čok. SZSO vabi vse voditelje in pripravnike na »Dan voditelja« v nedeljo, 25. oktobra, v Marijanišče na Opčine. Zbiranje ob 10.40 pred opensko cerkvijo, po sv. maši bo sledil program na temo »Kaj pomeni skupnost voditeljev in kako mora delovati«. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 31. oktobra, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Na-brežini. Ples ob zvokih Dua Melody. TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli sestanki po družinah. Na Op-činah: vsako soboto od 17.30 do 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (info: 3771174411 - Martina); na Kontovelu in Proseku: vsako soboto od 15.00 do 16.00 v telovadnici na Kontovelu (info: 3472735272 - Karin); v Križu: vsak petek od 15.30 do 17.00 (info: 3349309930 - Jakob); v Saležu: vsak torek od 17.00 do 18.00 v knjižnici v Saležu (info: 3408940225 - Ma-dalena). KRUT, obvešča, da bo začetni tečaj Flo-riterapije v četrtek, 4. novembra, od 16.00 do 17.30. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. SK DEVIN prireja sejem rabljene športne opreme od 4. do 29. novembra v Sesljanu 41/d. Zbiranje 4. in 5. novembra, prodaja od 7. do 29. novembra, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.00. KRUT vabi vse tečajnike, ki so opravili Reiki 1. stopnje na tečaj 2. stopnje, ki se bo odvijal na sedežu 7. in 8. novembra 2009. Zahtevan je predhodni razgovor s predavateljico! Zainteresirani dobijo vse dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072. LETNIKI 1974 so vabljeni na večerjo 35. letnikov, v soboto, 7. novembra, v Repen pri Križmanu, ob 20. uri. Javite se na mail: vecerja74@gmail.com najkasneje do 2. novembra. KRUT obvešča, da 12. novembra steče začetni ciklus Psihomotorike. Istočasno seznanja, da se ob četrtkih odvijajo srečanja nadaljevalnega tečaja. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040360072. ŠPANŠČINA - SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivne tečaje ob koncih tedna. Prvo srečanje jezika - »Fin de semana espanol« - Tečaj španščine s kulinaričnim kotičkom - 14. in 15. novembra. Informacije in predvpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine; tel. 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka od 10.00 do 14.00. 40-LETNIKI pozor, pozor!! Dne 21. novembra, ob 20. uri bomo praznovali svojo obletnico na skupni večerji. Pridi tudi ti! Smeha, plesa in zabave ne bo manjkalo. Informacije: Martina (tel.: 335-6228630) in Emanuela (tel.347-5710673) od 20. do 21. ure. Rezervacije in plačilo sprejemamo do vključno 15. novembra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na podelitev priznanj 4. Natečaja za zborovske skladbe za nagrado Ignacij Ota v petek, 20. novembra, ob 18. uri v Narodni dom v Trst (ul. Filzi 14). PRI SKLADU MITJA ČUK - Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob petkih ob 19. uri začetniki, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. Informacije in predvpisi tel. št. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za predstavitev prošenj za dodelitev prispevka k znižanju cene goriva za stanovanjsko gretje na goratih področjih za leto 2007 in/ali 2008. Bivajoči v Občini Repentabor, ki izpolnjujejo pogoje predvidene v razpisu, lahko predstavijo prošnjo na posebnem obrazcu razpoložljivem v občinskem tajništvu. Rok za predstavitev prošenj na tržaško pokrajino zapade 30. novembra 2009. IS Prireditve DRUŠTVO SLOVENCI V MILANU - Associazione Sloveni a Milano Vas vljudno vabi na srečanje z Miroslavom Košuto pesnikom, dramaturgom in prevajalcem, ki bo danes, 20. oktobra, ob 18. uri v knjigarni Libreria Clau-diana v Milanu, ulica Francesco Sforza, 12/a (tel.+fax: 02-76021518, www.sloveniamilano.eu). Pesnik bo predstavil dvojezično antologijo »Spomin odsotnega telesa«. Uvodno besedo bo prispevala prof. Tatjana Rojc (Univerza Nova Gorica). SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM - Openska glasbena srečanja -Koncertna sezona 2009/10: v četrtek, 22. oktobra, ob 20. uri gostovanje Pup-kin kabaretta s predstavo »Saturday night Straus«. Toplo vabljeni! KONS - DRUŠTVO ZA UMETNOST v sodelovanju z Zadrugo Naš Kras in ob podpori Finančne družbe KB 1909 in Zadružne kraške banke, vabi v petek, 23. oktobra, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje razstave Sorica 2009. Razstavljajo Jana Pečar, Luisa Toma-setig, Tanja Kralj, Rado Jagodic, Ivan Žerjal in Robi Jakomin. Dela bo predstavil umetnostni kritik Štefan Turk. Za glasbeno kuliso bosta poskrbela An-drejka Možina in Gorazd Pintar. SKD PRIMOREC vabi na otroško glasbeno igro Mavrična ribica v izvedbi Otroške dramske skupine Slovenec v petek, 23. oktobra, ob 18.30 v Ljudski dom v Trebče. V BAMBIČEVI GALERIJI bo do petka, 23. oktobra, na ogled razstava akvarelov Andreja Kosiča »Veličastni jesenski Kras«. Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro. 1. ZBOROVSKA REVIJA SAKRALNE GLASBE MONTUZZA »In Christo per Mariam« v organizaciji zbora »Capella Corale dei Frati Cappuccini« v cerkvi »SantApollinare Montuzza« se bo nadaljevala 24. in 31. oktobra, vedno s pričetkom ob 20.30. Vse potrebne informacije na tel. št. 3403138982. ZCPZ - TRST vabi na 7. Revijo cerkvenih pevskih zborov openske dekanije, ki bo v soboto, 24. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi na zabavno predstavo »Imate kaj za prijaviti?«. Predstavo prireja gledališka skupina skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana, v nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri v društveni dvorani. Besedilo in režija Ruggero Paghi. Sodelujoči: D. Konestabo, L. Pirjevec, P. Rotter, E. Jeličič, N. Celar, C. Polet-ti, M. Maurel, R. Paghi, tehnika A. Ce-broni in F. Berne. SKD SLOVENEC IN SEKCIJA VZPI-ANPI IZ BORŠTA IN ZABREŽCA vabita v nedeljo, 25. oktobra, ob 14.30 na pokopališče v Boršt na »Spominsko svečanost ob 60. letnici postavitve spomenika NOB. Spored: ob 14.30 zbirno mesto na »Solnah« in nato sprevod do pokopališča; polaganje vencev; govor dolinske županje Fulvie Premolin; govor zgodovinarja Boruta Klabjana; učenci COŠ F. Venturini Boršt-Bolju-nec-Pesek; Mepz Slovenec-Slavec; Pihalni orkester Breg. V primeru slabega vremena bo svečanost v srenjski hiši v Borštu. S Poslovni oglasi NUDIMO GRADBENO-OBRTNI-ŠKA, PLESKARSKA DELA IN KNAUF. Dolgoletna tradicija in garancija. Janmont d.o.o. 00386(0)5-7686240, 00386(0)-41617838. PART-TIME ZAPOSLIMO OSEBE z izkušnjami ter veseljem do dela z malimi otroki. Življenjepis na odg.otroci@gmail.com 0 Mali oglasi GOSPA IŠČE delo, part-time, tel. št. 3345381318. IŠČEM DELO kot varuška, nudim lahko tudi pomoč pri učenju in pisanju domačih nalog. Tel. št.: 347-5142426. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica dvakrat/trikrat tedensko. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 338-4360677. KLAVIRSKO HARMONIKO znamke Pi-gini, letnik 2007, 72 basov prodam po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 338-1032624 (v popoldanskih urah). KOTALKE znamke rollerblade z štirimi plastičnimi kolesci, št. 42, v zelo dobrem stanju, podarim. Tel. 040-208989 ali 348-4462664. NA PRODAJ je 1000 kv. m. veliko zemljišče v bližini Doline, z možnostjo za-zidave enostanovanjske hiše. Zainteresirani naj kličejo na tel. št. 3407875620. NEKADILCEM DAJEM V NAJEM novejše stanovanje v Sežani, okusno opremljeno in s parkirnim mestom v garaži. Telefonirati v večernih urah na št. 333-3901512. ODDAJAMO opremljeno stanovanje na Proseku. Tel. 320-1509155. PODARIM dve mali mucki, stari dva meseca. Tel. št.: 347-4164957 ali 3480937701. IH Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel.: 040-299442. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah na št. 133 odprla osmico. Toplo vabljeni. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci 5. Tel. 040-229270. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 3. Tel. 040-327240. Tanja Peteani (KŠD Vipava): »Vadbeni prostor je za nas prioriteta« / 13 Rekordna udeležba na kotalkarskem Pokalu Vipava Olimpijec Domenico Fioravanti: »Plavanje čaka obdobje suhih krav« V Tržiču predstavitev Jadrana Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika nogomet - Po peti zaporedni zmagi Krasa Koimpex v elitni ligi Apetit raste Nogometaši repenskega Krasa Koimpex, ki so po petih krogih kot novinci v elitni ligi zbrali prav toliko zmag, so največje presenečenje v tem uvodnem delu sezone. Najbrž niti največji optimisti niso pričakovali tako sijajnega začetka, čeprav se je vedlo, da imajo v Repnu solidno in dovolj izkušeno zasedbo. Nekateri nogometaši so že igrali v elitni in tudi v D-ligi (Tomizza, Giacomi, Ciprac-ca). Ekipa ene najmanjših občin v Italiji bo v naslednjih krogih v najvišji deželni ligi v središču pozornosti. Rdeče-beli so že postali strah in trepet bolj izkušenih furlanskih klubov, ki v zadnjih sezonah krojijo vrh deželnega nogometa in imajo bogato tradicijo. Tržaški klubi v zadnjih sezonah igrajo v elitni ligi drugorazredno vlogo. Le miljska Muggia se je v lanski sezoni približala zgornjemu delu lestvice. A ni nikdar naskakovala prvega mesta. Podobno velja za San Luigi. V D-ligi ni tržaškega predstavnika že več kot deset let. Prvenstvo je še dolgo. Krasa novi izziv ne straši. Prav nasprotno. Vse skupaj postaja zelo zanimivo! fr Jasna Tuta NEMOGOČI PAR ! Biserka Cesar Boris Pangerc ŠPORTNA KRIŽANKA /^13 VČERAJ DANES Lara Posega / 22 POGLED Z VEJE Grofica Marica Marij Čuk Brez grofice Marice, vremenskih napovedi, tržaškega urbanističnega načrta, nove gledališke krize, pomanjkanja sredstev, manjšinskega joka in stoka, ma-zohističnega udrihanja s kladivom po lastnih jajcih,- brez vsega tega in še marsičesa ne gre. Ne more iti! Kaj pa bi se dogajalo z nami, ko bi teklo vse kot po maslu, ko bi bili enkrat samkrat zadovoljni z lastno usodo in si jo naložili na ra-me?Zapadli bi v hudo depresijo, izgubili bi orientacijo, znašli bi se v slepi ulici. Samopomilovanje je že dolgo naš priljubljeni konjiček, ki ga jahamo in jahamo in si ne privoščimo niti sekunde počitka. Bo že res, da imamo razloge za zamejsko in osebno žalost, a zavedati se moramo, da žalost prikliče novo žalost, to je kot domina, ko plošček podre še enega in naslednjega, nato še enega, še enega, še enega... Stop žalosti! Zato se veselim grofice Marice! Zakaj se je ne bi veselil, ko je prišla med nas tako spontano in radoživo, da je zamajala desetletne temelje naše destruktivne intelektualne turobnosti! A to je drugo poglavje, ki ne sodi v te zapise... Sem pa sodi brez dvoma ugotovitev, da so se začela tudi razna odbojkarska prvenstva. Za naše (?) barve katastrofalno. Na desetih tekmah kar osem porazov, kar je že skoraj za vpis v knjigo Guinessovih rekordov. Sedaj pričakujem predvsem polemike, ugotovitve, razhajanja o nastopu in ideji Televite v B ligi, ki naj bi združila odbojkarski Trst v celoto. Katero?Športno bratstvo med Slovenci in Italijani? Že prav, hvalevreden poskus, ki pa se že izkazuje kot iluzorično hotenje, kajti Trst kljub novemu tisočletju in združevalnem evropskem naboju tega še ne občuti. Recidivi preteklosti so še odločujoči, pa naj si to priznamo ali ne. Peščica gledalcev v športni palači je zgovoren dokaz, da se vsebina skupnega nastopa brez narodnostnih in jezikovnih pregrad še ni prijela tega našega podnebja. To smo občutili tudi z uvedbo nadnapisov v gledališču... Manjšina si lahko z vsemi sredstvi prizadeva za 'normalizacijo', a dokler tega ne začuti predvsem večina, ne bo šlo. To je kot v ljubezni: ko eden ljubi, drugi pa ne, ne kaže interesa ali celo izrablja položaj, ne moremo govoriti o sozvočju čustev in skupni poti. Večkrat sem zapisal: šport je metafora življenja. Je čustvovanje. So vzponi in padci. Iskanje ravnotežja. Na tem mestu seveda ne mislim na Maradono, ki je skozi šivankino uho pripeljal argentinsko reprezentanco na svetovno prvenstvo in je po zmagi proti Urugvaju izlil svoje semenčice frustracij- na koga drugega kot na novinarje. Z neponovljivimi besedami, ki ne sodijo niti v bordele. Na misel mi prihaja zapis olimpijskega in svetovnega prvaka, športnika z veliko začetnico Primoža Kozmusa, ki je na vrhuncu nepričakovano zaključil kariero. V poduk citiram del njegovega poslovilnega zapisa: Čas teče. Vsak piše svojo življenjsko zgodbo. Povsem drugačno, le začetek in konec sta znana. Srečo imamo, da lahko izberemo scenarij, ki nam ugaja. Potrebno je le malo poguma in samokritike, da prilagodimo želje svojim danostim in okolju. Preseneti nas lahko le narava, ki pa ima to pravico. Prepustimo se ji in uživajmo njene ideje, ki jih nam sporoča. Šele to je življenje, ki ga želimo. A mnogi se ga bojite. To je ljubezen. Brezpogojna. Zato, pravim sam, noč ni nikoli tako temna, da v njej ne bi videli. Le oči moramo odpreti, spoznati, kdo nam je ob strani. Tudi občasni porazi so del našega bivanja. Namizni tenis: pomembna zmaga krasovcev v B2-ligi Na 15. strani Ruzzier 12. na DP v hitri hoji na 50 km Na 15. strani Odbojka: za uvod več porazov kot zmag Na 18. strani Tanja Romano: »Zadnji mesec priprav najtežji« Na 19. strani 12 Torek, 20. oktobra 2009 ŠPORT / A-LIGA DAN POTEM Gol Stankoviča sad družinske specializacije Dimitrij KriZman nogomet - Dodatne kvalifikacije za nastop na SP 2010 v Južni Afriki Slovenija bo igrala proti Rusiji Kek: »Rusija je nesporen favorit, skrbijo pa me razmere v Rusiji, predvsem igralna površina« ZÜRICH - Slovenska nogometna reprezentanca bo v dodatnih kvalifikacijah za uvrstitev na svetovno prvenstvo leta 2010, ki bo v Južnoafriški republiki, igrala z Rusijo. Tako je določil žreb na sedežu Mednarodne nogometne zveze v Zürichu. Prva tekma bo v soboto, 14. novembra v Rusiji, povratna pa štiri dni pozneje v mariborskem Ljudskem vrtu.Slovenska javnost si je želela, da bi se nogometaši na žrebu izognili predvsem Franciji in Portugalski, čeprav ima selektor Matjaž Kek (na sliki) tudi veliko pomislekov glede mrzle Moskve in igranja na umetni travi. »Od žreba nisem pričakoval nič posebnega. Rusija je v dveh tekmah nesporen favorit, nekoliko pa me skrbijo razmere, ki jih bomo imeli v Rusiji, predvsem igrišče in sama igralna površina. V prvi vrsti pa si želim, da bi bili moji igralci sredi novembra dobro pripravljeni, saj bo tokrat šlo dokončno zares,« je dejal Kek. Slovenska vrsta se je z Rusi doslej pomerila na treh uradnih tekmah. Če prijateljska 11. februarja 1996v La Valetti ni imela posebnega pomena, pa sta bila povsem drugačnega značaja naslednja obračuna. Pod takratnim vodstvom Srečka Katanca so se slovenski nogometaši s favoriziranimi Rusi pomerili v kvalifikacijah za SP 2002. Prvi dvoboj se je v Moskvi 24. marca 2001 končal z neodločenim izidom 1:1, drugega, 1. septembra 2001 v Ljubljani, pa so z 2:1 dobili igralci v zeleno-belih dresih. S te tekme se je v spomin vtisnila predvsem sporno (na slovensko srečo) dosojena enajstmetrovka angleškega sodnika Grahama Polla, ki jo je v izdihljajih tekme zanesljivo izvedel Mi-lenko Ačimovič in s tem Slovenijo povsem približal dodatnim kvalifikacijam. V teh so - kot je vsem znano - Slovenci izločili Romunijo in se prvič v zgodovini prebili na prvenstvo sveta. Tokrat jim stavnice ne pripisujejo velikih možnosti za nov tovrstni podvig, toda nekatere predstave v teh kvalifikacijah za SP 2010 so pokazale, da si ob pravem pristopu tudi slovenski «outsiderji» lahko prislužijo vozovnice za na jug Afrike. Bodo pa (vključujoč mrzlo vreme in umetno travo na prvi tekmi) gotovo najtežji tekmec prav ruski nogometaši. Ti so se v zadnjih letih prebili in se utrdili na svetovni sceni. Imena, kot so Andrej Aršavin, Roman Pavljučenko, Pavel Pogrebnjak, zvezdnik prihodnosti Alan Dzagojev, Dinijar Biljaletdi- nov, Jurij Žirkov, Sergej Ignjaševič, Igor Akinfejev in drugi ter čarovnik na selek-torskem stolčku Nizozemec Guus Hiddink, potrjujejo Ruse za nesporne favorite. Da so izvrstna reprezentanca, so nenazadnje dokazali na evropskem prvenstvu leta 2008, ko so z zelo lepo igro osvojili tretje mesto in tako dosegli največji uspeh ruskega reprezentančnega nogometa po razpadu Sovjetske zveze. Toda niti vsa ta izjemna dejstva Rusom ne zagotavljajo «avtomatično» svetovnega prvenstva. Tega se pod Uralom gotovo zavedajo, tako kot se kljub še bolj blesteči zgodovini vsaj kančka nepredvidljivosti tovrstnih tekem zavedajo tudi zaenkrat neprepričljivi Francozi, ki jim bo nov nastop na SP skušala preprečiti Irska, Portugalci, ki se bodo s svojimi zvezdniki zoperstavili zelo dobri izbrani vrste Bosne in Hercegovine, in Grki, ki jim le naslov evropskih prvakov iz leta 2004 prav tako ne bo nič pomagal v boju z vse boljšimi Ukrajinci. Pari dodatnih kvalifikacij: Irska -Francija Portugalska - BiH Grčija - Ukrajina Rusija - Slovenija Selektor JAR izgubil službo JOHANNESBURG- Vodstvo Nogometne zveze Južnoafriške republike (SAFA) je odpustilo selektorja izbrane vrste Brazilca Joela Santano, ki je v zadnjih nekaj prijateljskih tekmah vknjižil zgolj poraze. San-tana je mesto selektorja JAR prevzel pred 15 meseci od rojaka Carlosa Parreiro. Medtem ko so ob neverjetnem (in posrečenem) golu Stankoviča vsi iskali krivca v vratarju Amelii, ki naj bi bil pravi specialist za prejemanje takih zadetkov, saj je že lani v dresu Palerma pokasiral projektil z dolge razdalje, je skrita ostala druga analogija: Interjev vezni igralec je zadel praktično z enakega položaja kot Milenko Ačimovič na znameniti tekmi Slovenija -Ukrajina za Bežigradom. Dejali boste: in? Ačimovič je poročen s Stankovičevo sestro, tako da gre za pravo družinsko specializacijo. Pomembnost enega in drugega gola seveda ni primerljiva, če nanje gledamo z zornega kota posledic, ki sta ju imela. Toda malo širše gledano je tudi Stankovičev gol zelo pomemben. Kaže namreč na to, da je pred Interjem, vsaj na domačem prizorišču, še ena sezona, ko mu gre vse po maslu. Goli v sodnikovem podaljšku, goli s polovice igrišča, ko se ti take stvari ponavljajo je več kot jasno, da so zvezde na tvoji strani in tudi slabši ekipi bi bila zagotovljena mirna plovba. Kaj šele In-terju, ki je glede na zdaj že ponavljajoče se neprepričljive predstave Juventusa, razred zase. Pri Juventusu očitno plačujejo davek poškodb, nujnega zla današnjega hitropoteznega nogometa. Poškodovane imajo bolj ali manj vse ekipe, tiste, ki igrajo tudi med tednom v Ligi prvakov več, precej igralcev pa prihaja poškodovanih z reprezentančnih akcij. Pri Juventusu, kjer z določeno upravičenostjo trdijo, da imajo solidno enajsterico, manjka prav nekaj ustreznih zamenjav. Spomnim se nekega milanskega derbija dolgo let nazaj, ki se je odločil v drugem polčasu. Eden izmed akterjev je slikovito opisal dogodke: »Milan je v igro vključil Van Bastena, Interpa je na teren poslal Piraccinija...« Žal pri Juventusu namesto poškodovanih solidnih igralcev na igrišče prihaja vse preveč »Piraccini-jev«, da bi črno-beli bili konkurenčni. Seveda nimajo vse ekipe veliko število poškodovanih. Tako na oko bi rekel, da imajo v zadnjih letih kar malo dela Fiorentinini zdravniki. Trditev naj bi bila skregana z malo prej povedanim, saj vijoličasti vsako leto igrajo tudi v evropskih pokalih. Skrivnost? Morda trener, v tem primeru Prandelli. Ne spadam med njegove brezpogojne častilce, saj menim, da bi lahko Fiorentina z obstoječim kadrom še posebno v Ligi prvakov pustila vidnejši pečat. Ali dolgoletni trenerski staž na isti klopi privede tudi do boljšega poznavanja igralcev in morda tudi ustreznejše obremenitve le-teh, kar se potem pozna na manjšem številu poškodb? Milan je prekinil črni niz, zmaga pa spada medpirove in celo škodljive, saj bo le podaljšala upanje v boljši jutri. Koreniti rez bi bil dobrodošel, a ni jasno, kdo naj bi ga izvedel: Berlusconi ima obilico drugih skrbi, Galliani se v kriznih razmerah ne znajde prav dobro, lik trenerja pa je pri Milanu že leta dolgo zgolj lutka. čeprav ni jasno, čigava! (dimkrizman@gmail.com) zlata žoga Med kandidati brez Italijanov PARIZ - V nedeljo so objavili nominirance za najboljšega evropskega nogometaša leta. Prestižno lovoriko zlata žoga vse od leta 1956 podeljuje francoski magazin France Football. Lani je nagrado osvojil Portugalec Cristiano Ronaldo v dresu Manchester Uni-teda, ki je v glasovanju premagal zvezdnika Barcelone Argentinca Lionela Messija.Prav Messi je letos prvi favorit za prestižno nagrado, saj se je med strelce vpisal tudi na finalni tekmi lige prvakov proti Manchester Unitedu, ki jo je Barca dobila z 2:0. Na seznamu, ki ga je danes objavil magazin France Football, je seveda tudi lanski zmagovalec Ronaldo, štirje angleški igralci Steven Gerrard, Franck Lampard, Wayne Rooney in John Terry, med trideseterico pa ni moč najti niti enega Italijana, kar je nov dokaz o padcu kvalitete prvenstva na apeninskem polotoku. Zmagovalec bo znan 1. decembra. Seznam 30 nominirancev za zlato žogo: Andrej Aršavin (Rus/Arsenal) Karim Benzema (Fra/Lyon, Real Madrid) Iker Casillas (Špa/Real Madrid) Cristiano Ronaldo (Por/Manchester United, Real Madrid) Diego (Bra/Wer-der Bremen, Juventus Torino) Didier Drogba (Slonokoščena oba-la/Chelsea) Edin Džeko (BiH/Wolfsburg) Samuel Eto'o (Kam/Barcelona, Inter Milano) Cesc Fabregas (Špa/Arsenal) Fernando Torres (Špa/Liverpool) Diego Forlan (Uru/Atletico Madrid) Steven Gerrard (Ang/Liverpool) Ryan Giggs (Wales, Manchester United) Yoann Gourcuff (Fra/Bor-deaux) ^ierry Henry (Fra/Barce-lona) Zlatan Ibrahimovic (Šve/In-ter Milano, Barcelona) Iniesta (Špa/Barcelona) Julio Cesar (Bra/Inter Milano) Kaka (Bra/Milan, Real Madrid) Frank Lampard (Ang/Chelsea) Maicon (Bra/Inter Milano) Lionel Messi (Arg/Barcelona) Luis Fabiano (Bra/Sevilla) Franck Ribery (Fra/Bayern München) Wayne Rooney (Ang/Manc-hester United) John Terry (Ang/Chelsea) Nemanja Vidic (Srb/Manchester United) David Villa (Špa/Valencia) Xavi (Špa/Barcelona) Yaya Toure (Slonokoščena obala/Barcelona). odbojka - Televita v državni B2-ligi Prvi krog potrdil težavnost prvenstva košarka - AcegasAps v B2-ligi Skromna sodnika zmedla domačo ekipo DRŽAVNE LIGE Prvi nastop moštva Televita 2010 v državni B2-ligi je pokazal, da čaka trenerja Bosicha in njegove igralce zelo težka pot, saj je tekma v dvorani Palatrieste (zbralo se je kakih 100 gledalcev, več jih pričakujejo, ko bodo igrali ob nedeljah) potrdila, da je razlika med državno ligo in deželnimi, ki smo jih bili pri nas vajeni gledati zadnja leta, res zelo velika. Čeprav je bil nasprotnik Mestrino iz Padove novinec v ligi, se zdi, da ne bo odigral podrejene vloge, zato poraza in povprečnega nastopa ne gre jemati tragično. Kar je neugodno presenetilo, je bilo pomanjkanje ustrezne reakcije vsakič, ko je ekipa zašla v težave. Na neborbenost sta po tekmi opozorila tudi trener Bosich in športni vodja Michelli, v resnici pa ima poraz tudi svojo bolj tehnično razlago. Ob tem, da je bil sprejem servisa nezadosten, na kar je opozoril trener po tekmi, je bilo razvidno, da v ekipi manjka tolkač, ki bi lahko učinkovito napadal po visokih podajah (veteran Mari to ni) v fazi branjenja pa je Televita za zdaj tako in tako ranljiva, ker je blok še dokaj pomanjkljiv. Skratka, treba bo pokazati dosti več. Izidi 1. kroga: Biancade - Trentino Volley 2:3, Sisley TV - Vicenza 0:3, Sar-meola - Cles 3:1, Televita 2010 - Mestrino Padova 0:3, Metallsider TN - Motta 1:3, Lo-reggia PD - VBU Videm 1:3, Futura Cor-denons - Monselice 2:3. Podajalec Stefano Rigonat kroma Vrstni red: Mestrino, Vicenza, Mot-ta di Livenza, Sarmeola in VBU Videm 3, Monselice in Trentino Volley 2, Biancade in Futura Cordenons 1, Loreggia PD, Cles, Metallsider TN, Sisley TV in Televita 2010 0. Prihodnji krog (24.10): Monselice - Trieste Televita AcegasAps je po predvidevanuju, a z veliko težavo, premagal trdoživo ekipo iz Osima. Zmaga bi bila bržkone veliko lažja, ko bi ne za vsaj tri četrtine krila njeno usodo sodnika, kakršna običajno ne vidimo niti v promocijskem prvenstvu. V prvih treh četrtinah so dosodili domači ekipi kar 24 osebnih napak, nasprotnikom pa le 14, a tudi interpretacija drugih košarkarskih pravil je bila večkrat, milo rečeno, originalna. Takšna merila so domačo ekipo precej zmedla, tako da je bila koncentracija slaba, gostje pa so s hitrima Barsantijem in Vitalejem to uspešno izkoristili. Pdo preporoda je dejansko prišlo le v zadnji četrtini, ko sta se sodnika, vsaj kar se osebnih napak tiče, nekoliko umirila (dosodila sta jih le 5 Tržačanom in 6 gostom). Osi-mo je celo tekmo igral samo s sedmimi igralci, ob odsotnosti Pozzija pa so glavno breme nosili le v štirih. Ob le rahlo zvišanem tempu domačinov so v zadnjih desetih minutah vidno popustili. AcegasAps je tako le nekoliko popravil slab odstotek realizacije, ki je kljub temu na koncu bil iz igre le 40-odstoten. Nedeljski izidi pričajo, da je prvenstvo še kako izenačeno, saj sta s polnim izkupičkom ostali le dve ekipi, vse štiri tekme pa izgubil le Castellet-to Ticino, ki pa je v nedeljo nudil močan odpor prvouvrščenemu Fortitudu. Izid nedeljske tekme: AcegasAps - Robur BK Osimo 84:73 (16:17, 39:41 53:59) ACEGASAPS: Lenardon 14, Ma-risi 6 Spanghero 14, Bocchini 20, Be-nevelli 4,Colli, Benfatto 16, Scarponi 7, Crotta, Bonetta. BK OSIMO: Naso 12, Cardellini, Barsanti 26, Vitale 13, Gennari 4, So-ricetti, Fois 4, Di Maggio, David 3, Rossi 12. Izidi 4. kroga: Trento - Monte-catini 71:63; Castelletto Ticino - For-titudo 76:81; Verona - Fidenza 78:73; Ozzano - Jesolosandona 94:74; Riva del Garda - Forli 79:81; Treviglio - Brescia 75:76; AcegasAps - Osimo 81:74; Omegna počivala. Vrstni red: Fortitudo Bologna in VemSystem Forli 8, Cartiere Riva del Garda, Tezenis Verona in PentaGrup-po Ozzano 6, Paffoni Omegna, Leo-nessa Brescia,Bitumcalor Trento in AcegasAps Trst 4, Robur BK Osimo, Siram Fidenza, Co.Mark Treviglio, 2, Nobili SBS Castelletto Ticino, Jesolo-sandona Bk in AgricolaGloria Monte-catini 0. Marko Oblak KOŠARKA A-liga IZIDI 2.KROGA: Treviso - Rim 92:85, Teramo - Varese 84:58, Biella - V.Bologna 79:76, Milan - Ferrara 71:66, Pesaro - Siena 67:80, Monte-granaro - Caserta 86:84, Neapelj -Avellino 58:82, Cremona - Cantu 103:104. VRSTNI RED: Siena, Avellino in Treviso 4, Teramo, Caserta, Bologna, Varese, Milano, Rim, Mon-tegranaro, Cantu, Biella in Ferrara 2, Pesaro in Cremona 0, Neapelj -4. ODBOJKA A1-liga IZIDI 6.KROGA: Piacenza - Mace-rata 2:3, Trento - Cuneo 3:0, Perugia - Vibo Valentia 3:1, Modena - Mon-za 3:1, Verona - Treviso 0:3, Latina - Pineto 3:0, Loreto - Forli 3:1, Taranto prost. VRSTNI RED: Trento 15,Treviso in Modena 13, Piacenza, Cuneo in Taranto 10,Macerata 9, Verona 8, Loreto in Vibo 7, Perugia, Monza in Latina 6, Forli 3, Pineto 0. ROKOMET A1-liga IZIDI 4.KROGA: Pressano - Meran 31:33, Ambra - Bocen 23:30, Intini Noci - Mezzocorona 29:30, Caste-naso - Brixen 28:26, Girgenti - Pra-to 25:31, Trst - Romagna 26:23. VRSTNI RED: Mezzocorona 12, Pra-to 10, Bocen in Trst 9, Romagna 7, Meran in Castenaso 6, Pressano in Brixen 4, Intini Noci 3, Ambra in Girgenti 0. / ŠPORT Torek, 20. oktobra 2009 1 3 naš pogovor - Tanja Peteani, AŠD Vipava Že dva zloma roke: plošča neuporabna Plošča, ki so jo obnovili leta 2007, se kruši in je stopničasta Amatersko športno društvo Vipava združuje letos štirideset kotalkarjev in osem tečajnikov, ki spoznavajo osnove kotalkanje. Če bodo kotalkanje vzljubili, se bodo po enomesečnem uvodnem delu pridružili ostalim članom kluba. Delovanje se v klubu s Peči razvija v šestih skupinah, čeprav klub nima svojega primernega vadbenega prostora. Zgodbo o plošči na Peči, kjer je deset let nemoteno deloval klub, nam je pojasnila trenerka in odgovorna za kotalkarsko sekcijo Tanja Peteani: »Ploščo na Peči je po mnogih obljubah vendarle obnovila prejšnja občinska uprava leta 2007. Že pred našim prvim nastopom junija 2007 ob občinskem prazniku pa so na plošči nastale gube. Podjetje jo je zato moralo ponovno popraviti, a so ploščo še dodatno pokvarili. Sedaj se vseskozi kruši in je zaradi dodatnih popravil stopničasta.« Je v bistvu neuporabna? Zelo nevarna je, saj tudi najmanjši kamenček lahko povzroči nesrečo. Dve kotalkarici sta si po padcu zlomili roko. Tu trenirajo samo najmlajši: na plošči so vsekakor označene vse ovire ... Smo pa vselej pripravljeni na morebitne nesreče. Ali boste sedaj postopali? Nova občinska uprava nam je ob strani in se zaveda napak, ki so bile storjene. Prej nismo imeli takega posluha, kot ga imamo sedaj. Občinska uprava želi težave s ploščo rešiti. Naša želja je, da bi končno dobili pokrito ploščo. Mislim, da to sovpada z željami uprave. Kje so bile storjene napake? Je šlo za finančne probleme ali je bilo zadolženo podjetje neprofesionalno? Mislim, da podjetje, ki je obnovilo ploščo, ni bilo specializirano za taka dela. Na prejšnji plošči smo trenirali in nastopali celih deset let, nova pa v bistvu je bila od začetka neuporabna. Tehniki in odborniki smo delom sledili, ampak niti to ni pripomoglo k dobremu izteku popravil. Na končni produkt so vplivali različni dejavniki, mogoče tudi vreme. Povedali ste, da trenirajo na plošči samo najmlajši, kaj pa ostali? K sreči smo lani novembra pri- dobili dovoljenje za treniranje v paviljonu goriškega sejma Espomego. Gladek cementni pod so prebarvali z lakom, tako da so pogoji za treninge dobri. Tu trenirajo zato izključno agoni-sti in starejša promocijska skupina. Kaj pa v zimskih mesecih? Agonisti in starejša promocijska skupina trenirata v paviljonu; ker tam ni ogrevanja, trenirajo najmlajši v so-vodenjski telovadnici. K sreči ne tavamo več od telovadnice do telovadnice, od kluba do kluba po goriški pokraji- ni. Pred pridobitvijo dovoljenja za treniranje v paviljonu sejma smo trenirali tudi v sobotah in nedeljah, saj sicer nismo dobili prostih terminov. So težave z vadbenimi prostori kaj vplivale na pretok novih članov? Ne. Lani smo pridobili veliko novih članov. Letos je skupno 40 kotalkarjev (od 2005 do 1995), osem pa sledi tečaju. Če bodo želeli, se bodo po enomesečni brezplačni vadbi pridružili skupini začetnikov. Koliko trenerjev pa sledi mladim? Agoniste trenira Isabella Lucigrai, ostale pa Elena Visintin, Nataša Pahor in jaz. Za kondicijsko vadbo skrbi diplomirana profesorica športne vzgoje Monika Quaggiato. Pomanjkanje zaprtih prostorov ste nekoč potešili z vadbo v manjši telovadnici na Peči ... Tako je. To pa je v bistvu majhna sobica, kjer ni možno izvesti niti enega lika. Sedaj trenirata tam dve plesni skupini, ki ju vodi Jelka Bogatec. Pokrita plošča je vaša prva želja, kaj pa ostali načrti? Mislim, da je to že dovolj. Zaenkrat je to edina želja. Veronika Sossa na občini - Odbornica za šport Primožič Želimo ugotoviti, kdo je kriv za to »Storjene so bile napake, kijih bo sedaj treba popraviti.« Tako nam je pojasnila tudi odbornica za šport Občine Sovodnje Vesna Primožič, ki utemeljuje, da je bil najbrž material in postopek gradnje kotalkarske plošče na Peči zgrešen. »Sedaj bomo začeli z ekspertizo, da bomo ugotovili, zakaj je plošča že pokvarjena in kdo je kriv za to. Ploščo bo treba nujno popraviti, saj je neuporabna. Menim pa, da bi bilo najbolje, da bi jo znova popolnoma obnovili. Obenem pa računamo, da bo- mo prejeli prispevek, ki nam ga je javno obljubila tudi odbornica za šport goriške pokrajine Sara Vito. Prispevek bo namenjen pokritju kotalkališča na Peči,« je še povedala Primožičeva, ki je poudarila, da je Občina nasploh naklonjena rešitvi težav društva Vipava. Kdaj se bodo začela popravila na Peči, še ni znano. Odbornica upa, da bodo dela stekla kmalu. »Upam, da bomo vsekakor za popravilo čakali manj kot smo morali čakati za popravilo ... oziroma za okvaro.« (VS.) NEMOGOČI PAR Športni uspeh? Bil sem med pionirji Bregove odbojke. Bil sem tudi v šolski izbrani ekipi in z njo osvojil tržaško medšolsko prvenstvo. Najljubši športni mentor? Bojan Pavletič. Treniral je borovke, a si je včasih ogledal tudi naše treninge na štadionu Prvega maja. Kdaj ste bili zadnjič v športni opremi? Uf, leta '73 ali '74 v Ljubljani. Rekreacija: kaj, kdaj, kako, koliko in kje? Gojenje oljk. Najljubši športnik, športni klub, reprezentanca? Učo Jurkič, Giacinto Facchetti in Isin-bajeva, navijam za Juventus in Bregove ekipe, moje najljubše reprezentance pa so slovenske. Športnik med kolegi? Med profesorji Sonja Milič in Claudio Starc. V politiki ne vem, med pesniki pa ... Veste, zdi se mi, da je nogometaš Dario Frandolič pisal pesmi. Dobite vstopnici za ogled olimpijskih iger. S kom greste v London? S hčerko. Športna kultura: koliko meri maraton? 42 kilometrov in 145 metrov. 195 metrov. Poznate Biserko Cesar? Kako da ne. Spremljam njene uspehe in vem tudi za njena potovanja v Afriko. (pv) Študijski uspeh? Sem diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok na Pedagoški fakulteti v Kopru, kmalu bom imela še diplomo za razredni pouk. Najljubši učitelj ali profesor? Giuliana Jelovčan, predavateljica didaktike športne vzgoje. Kdaj si bila zadnjič v gledališču, na razstavi ali v muzeju? Včeraj na gledališki predstavi Mirando-lina v Trebčah. Branje: kaj, kdaj, kako, koliko, kje? Berem dosti, predvsem strokovno literaturo, a tudi leposlovje. Ponavadi zvečer. Vsekakor zelo rada berem drugim, recimo pravljice otrokom. Najljubša glasba, knjiga, film? Poslušam malo vsega, nimam najljubšega filma, berem najraje afriške avtorje. Intelektualec v tvojem športu? Anna Giordano Bruno ni samo skakalka s palico, ampak je ena redkih vrhunskih športnic, ki je doktorirala in tudi poučuje matematiko. Dobiš vstopnici za ogled Louvra. S kom greš v Pariz? V Louvru sem že bila. Če bi spet šla, bi vzela s sabo nekoga, ki se spozna. Splošna kultura: kdo je avtor pesmi Nekoga moraš imeti rad? Nimam pojma. Ivan Minatti. Poznaš Borisa Pan-gerca? Ne osebno, ampak vem, kdo je. (pv) »Šlo je za nesrečo, a formuli ena je prinesla izjemno pu-bliciteto.« (Demantira-na, nato pa s posnetkom dokazana izjava Bernia Ecc-lestona o smrti Ayrtona Senne, Folha Online, 18.10.) »Tudi ZSŠDI se sooča z velikimi problemi in če tega ne obeša na veliki zvon, to še ne pomeni, da problemov nima.« (Iz tiskovnega sporočila ZSŠDI, 16.10.) »Vprašanje je, kako bodo kroglice zavrteli in ne kako se bodo vrtele. To, kar se dogaja v zvezi s favoriziranjem velikih, je namreč že preveč.« (Matjaž Kek pred žrebom parov kvalifikacijskih tekem za SP, Delo, 16.10) »Avtorja domislice 'najbolje je oditi, ko si na vrhuncu' bi uradno razglasil za neprištevnega.« (Goran Vojnovičo Kozmusovi odločitvi, da konča kariero, Dnevnik, 16.10.) »Moram izbrati, kdaj bi rad svoj pogreb, ker ni vsak datum dober. Recimo, če Italija zmaga na svetovnem prvenstvu, tvoj pogreb ne bo zanimal nikogar, zato svetujem pretvarjanje, da si še živ.« (Paolo Villaggio v oddaji Victor Victoria, La7,15.10) 360 stopinj Jasna Desko ima rada poleti in pozimi Jasna Tuta (rojena 13. maja 1980) iz Sesljana je vsestranska športnica: najraje ima vodne športne aktivnosti, ki jih dopolnjuje z zimskimi športi in drugimi dejavnostmi. Svojo športno pot je sicer začela pri Sokolu kot odbojkarica, nato je prestopila k jamarjem društva Grmada in nekaj let tudi plesala v skupini Show chance. Pri šestnajstih letih se je udeležila tečaja jadranja na deski in se tako ponovno približala sesljan-skemu jadralnemu klubu Čupa (kot otrok je že sodelovala na tečajih optimista) Po prvih izkušnjah v vlogi asistenta pri tečajih jadralne deske je pridobila licenco inštruktorice jadranja: »Čeprav sem sprva pomagala na tečajih jadralne deske, sem sedaj večinoma vključe- na v tečaje optimista in tekmovalne skupine.« Ob jadranju Jasna, ki je tudi vaditeljica plavanja, se še ukvarja z borda-njem, plezanjem in potapljanjem. Med najboljše športne dosežke uvršča zmago Trofeje Štrbunk. Nagrado podeljujejo pri Čupi tistemu, ki kaj nakuha ali se mu dogodi kaj smešnega. Stan: prosta Ostali športi: plezanje, potapljanje, jadranje na deski, deskanje na snegu, plavanje Moj mentor: jih je dosti, za vsak šport vsaj eden Ostale dejavnosti in konjički: skavti Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Repubblica, Svet in ljudje, Slo1, Che tempo che fa Spletna stran: www.ua- kauaka.com Knjiga na nočni omari- ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA ci: Jej, moli, ljubi Najljubša glasba: Ska in reggae Najljubši film: Diario di motocicletta Moj lokal: Uakabaraka pri Čupi Najljubša jed: zelenjavni kus kus Najljubša pijača: voda Mi je všeč/mi ni všeč: morje/mraz Najljubši športnik: Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta Najljubša osebnost: Maria Montessori Najljubše počitnice: Kuba Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... plesalka. Moja himna: Bit (Zmel- koow) Moj vrstni red: ljubezen, prijatelji, šport, zdravje REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV RENZO ARBORE NASILNA KRADLJIVKA PRAŠKI NOG. KLUB IND. PLEME J. AMERIKE ČOPIČ BRANKO NASA GLEDALIŠKA IGRALKA KRALJ ROPOTIJA, KRAMA ZOLAJEV ROMAN SLOVARČEK - ABAKAN = mesto v Rusiji • ATAMANT = mož boginje Nefele • SALA = nekd. nogometaš in trener Torina (Claudio) OBREDNA OBLEKA DUHOVNIKOV MODER STAREC VRV PO DOMACE USEDUNA, SEDIMENT IZRAELSKI PREROK JUG. TRENER NIKOLfi ITALIJANSKA GLEDALIŠKA IGRALKA (FRANCA) GLAVNO MESTO ARMENIJE BERI ŠPORTNO PRILOGO PD TRINID. ATLET BOLTON BLEŠČAVA, 2AR ZNAMKA NEM. AVTOV NEKD. NOG. TORINA NAS PESNIK MERMOLJA TE2KO OZDRAVLJIVA BOLEZEN KNJIGA ZEMLJEVIDOV NOMEN NESCIO PRVI MITOLOŠKI LETALEC ATLETSKA DISCIPUNA 2ENSKO LJUBKOVALNO IME OSVEŽILNA PIJAČA VOULNA SKRINJICA EDI KRAUS 14 Torek, 20. oktobra 2009 KOŠARKA / državna c-liga - Jadran Qubik na 1. maju proti Caorlam Končni izid spet prehuda kazen Proti močnim in visokim nasprotnikom Jadran v boju za zmago do zadnje četrtine Jadran Qubik caffe - Euromobil Caor-le 63:78 (16:19; 38:38; 53:56) JADRAN: S. Ferfoglia 9 (4:6, 4:5, 0:1), Marušič 4 (2:3, 2:3, -), Sosič 18 (2:4, 5:6, 2:4), Franco (-, 0:1, 0:2), Coco 6 (-, 3:6, 0:l); Vitez 7 (2:2, 1:4, 1:2), Oberdan 4 (2:4, 1:4, 0:1), Slavec 8 (-, 1:1, 2:4), Se-mec 5 (1:2, 2:2, -), Malalan 2 (-, 1:1, -), TRENER: Grbac. PON: Slavec (39'). SON: 26. SKOKI: 21 (17 v obrambi in 4 v napadu). Jadran Qubik caffe je v nedeljo visoko izgubil proti še nepremaganim Caorlam. Končni izid pa gotovo lahko vara, saj sta si bili ekipi povsem enakovredni vse do zadnje četrtine. Na neobičajnem »domačem« Prvem maju, ki so ga Jadranovi navijači in glasna skupina gostov v celoti napolnili, je v uvodnih minutah Peter Sosič v napadu nadigral odličnega Cosso in s petimi točkami takoj zagotovil vodstvo svoji ekipi (7:5). Tudi v obrambi, kjer so gostje skoraj stalno imeli višinsko premoč, saj so igrali kar s tremi dvometraši, so se Franco in soigralci dobro odrezali in pogosto uspešno zaustavljali nasprotnike. Celo na skoku sta si bili ekipi skoraj enakovredni, saj je končna razlika med ekipama znašala le tri odbite žoge v korist Caorl. Oboji so v prvi četrtini precej grešili, gostje pa so s protinapadi bolje izkoristili napake združene ekipe in si priigrali nekaj točk naskoka. Po dveminutnem odmoru je Euromobil Caorle povečal vodstvo na sedem pik (20:27), z agresivno obrambo in trojko Slavca ter košem Coca v napadu pa so se domačini takoj približali. Jadran je vse do konca polčasa zasledoval nasprotnike. Tik pred iztekom so plavi izgubili žogo, ker je napad trajal več kot 24 sekund, gostje pa so od sodnikov zahtevali dodatni dve sekundi, češ da so pri mizi prepozno zaustavili štoparco. Igralci Caorl so žogo takoj nerodno zapravili, v »dodatnih« sekundah pa je Sosič s trojko izenačil. Alex Vitez je v eni minuti dosegel trojko, pridobil žogo, zadel v protinapadu in blokiral dvometraša! kroma Po glavnem odmoru so gostje izkoristili tehnično napako Slavca in si takoj priigrali pet točk naskoka. V tem trenutku je stopil v ospredje Alex Vitez, ki je s trojko, pridobljeno žogo in košem v protinapadu takoj izenačil, po njegovi blokadi na dvometrašu Mussolinu pa so jadranovci s Sosičem tudi povedli. V tretji četrtini so Caorle večino točk dosegle izza črte prostih metov, saj sta sodnika v prvih osmih minutah dosodila kar osem prekrškov v njihovo korist, nobenega pa v škodo. V poslednji četrtini je Jadran, kljub neuspešni igri v napadu, z dobro obrambo dalj časa obdržal stik z nasprotnikom. Tekme pa je bilo konec, ko se je med gosti nenadoma prebudil strelec Cossa. Štiri njegove trojke so v zaključnih minutah dokočno pokopale še poslednje upe domačih gledalcev. (M.O.) NAJBOLJŠI STRELCI Ta teden: Klarica (Br) 27, Sosič (J) 18, Alberti (B) 14, Buttignon (Br) 13, Secchet (Br) 11, Lokatos (Br), Štokelj (B), Šušteršič (B), Madonia (B), Švab (K) in Bukavec (K) 10. Skupno drž. C-liga: Sosič 68, S. Ferfoglia 41, Slavec 34, Coco 24, Vitez 23, Franco 21. Skupno dež. C-liga: Klarica (Br) 72, Alberti (B) 46, Haskič (Br) 35, Buttignon (Br) 33, Crevatin (B) in Madonia (B) 32, Šušteršič (B) 26, Bole (B) 25, Krizman (B) 24. Skupno D-liga: Švab 53, Lisjak 30, Zaccaria 28, Paoletoč 20, Bu-kavec 18. deželna c2-liga - Nedeljsko gostovanje Čvrst odpor borovcev ni bil kronan s presenečenjem Roraigrande - Bor Radenska 71:66 (16:11, 29:30, 51:43) BOR: Bole 6 (-, 3:4, 0:3), Krizman 9 (5:6, 2:3, 0:1), Štokelj 9 (2:2, 2:2, 1:2), Alberti 14 (0:4, 4:9, 2:4), Devčič 1 (1:4, -, -), Madonia 10 (4:7, 3:9, 0:5), Crevatin 7 (-, 2:4, 1:5), Nadlišek, Šušteršič 10 (1:2, 3:4, 1:2), n.v. Bocciai in Gallocchio, trener Andrea Mura. PON: Krizman (38'). _ Čvrstemu odporu navkljub se borovcem ni posrečil podvig na igrišču močnega Roraia, enega od kandidatov za napredovanje, katerega veterani so bili prisebnejši zlasti v končnici. V Por-denonu sta se v nedeljo društvi srečali sploh prvič v zgodovini, trener Mura je poslal na igrišče običajno mlado standardno peterko Crevatin, Bole, Šušter-šič, Madonia, Alberti. Bolje so srečanje začeli gostitelji, ki so prvo četrtino - ko sta si Šušteršič in Krizman že nakopala tri prekrške - sklenili pri vodstvu 16:11. Po prvem krajšem odmoru so gostje presenetili favorizirane domačine z delnim izidom 13:0, ki je bil sad čvrste obrambe, protinapadov, resnici na ljubo pa tudi številnih napak (zlasti v prostih metih, 9:22) nasprotnikov. Bor je tako povedel s 16:24, do polčasa pa so najbolj izkušeni možje domače vrste (Co-lombis 15, Bellanca 13, Piccin 11) spet vzpostavili ravnovesje. Po odmoru so svoje najboljše lice pokazali Pordenončani, katere nalet je Borov trener skušal zajeziti z agresivno consko obrambo 2-3. Namera je Sve-toivančanom tudi uspela, s serijo desetih zaporednih točk Šušteršiča so sredi zadnje četrtine povedli s 57:58. V končnici pa so naši zgrešili veliko prostih metov (13:25), temnopolti Prince je spravil skozi mrežico dve zelo pomembni trojki in priložnost za prestižen in dragocen skalp (na igrišču, na katerem bo najbrž malokdo zmagal) je splavala po vodi. Porazu navkljub je bil Odsotnosti se niso poznale Kljub zelo težkim odsotnostim (Samec, Haskič in Jevnikar) so Bre-žani proti nerazpoloženi Arditi čisto suvereno nanizali drugo zaporedno zmago. Obakrat so bili uspešni na tujem (Fa-gagna in Gorica), kar je še bolj vredno poudarka. Tako so varovanci trenerja Krašovca prav kmalu prebavili trd spopad z višjo ligo (poraz na prvi tekmi doma s kar 91 prejetimi koši), v soboto pa jih čaka v Dolini zrelostni izpit proti presenetljivemu videmskemu UBC, ki je ravno tako novinec in še nepremagan. © Neizprosna obramba Res je, da sta v vrstah nebogljenega Don Bosca manjkala najbolj reprezentativna posameznika, bivša drugo-ligaša Tomasini in Volpi, toda Kontovel je drugi prvenstveni par točk zbral brez vsakršne težave. Ostri obrambi Gerjevičevih mož je bil nasprotnik kos le v prvih dveh četrtinah, v drugem polčasu pa so domači dovolili gostom bornih 15 točk (skupaj vsega 36). Po uspehu skozi šivankino uho v Vilešu so Kontovelci tokrat tudi pridobili tudi na samozavesti, pozitivno pa je, da so k zmagi prispevali prav vsi. nastop Borove čete (v vrstah katere sta letos prvič nastopila tudi mlada Devčič in Nadlišek) pozitiven, v prihodnjem krogu v soboto doma proti konkurentu za obstanek Goriziani (ki je tokrat prebila led) pa bo potrebna zmaga. ©Sami na dnu V nedeljo je Rovigo presenetil favorizirane Goričane in dosegel prvo prvenstveno zmago. Jadranovci so sedaj edina ekipa brez zmage, igrali pa so že proti dvema izmed štirih najbližjih nasprotnikov, NBU-ju in Spilimbergu. Rovigo bodo gostili čez deset dni, San Vendemiano pa v desetem krogu - 29. novembra. V soboto pa je na sporedu na papirju zahtevnejše gostovanje proti Padovi, ki je že dvakrat slavila. • Porazna končnica Jadran Qubik caffe je v prvih štirih krogih zmeraj izgubil v zadnji četrtini. Nasprotniki so sicer povprečno dosegali skoraj tri točke več kot v prvih treh četrtinah (22,25 proti 19,66), Grbčevi varovanci pa manj kot polovico (9,5 proti 19,33). Vse do zadnjega dela pa so bili tudi statistično povsem enakovredni prav vsakemu nasprotniku... sandi rauber »Še vedno sem optimist« Po nedeljskem porazu - že četrtem zapored - smo se o Jadra-novi negativni seriji pogovorili s Sandijem Rau-berjem, dolgoletnim stebrom združene ekipe in sedanjim športnim direktorjem. Med publiko so tekmo označili kot "fotokopijo" prejšne. Ali je bila res slična? Vse štiri tekme smo izgubili v zadnji četrtini, točneje v zadnjih petih minutah, ko so igralci popustili. Do tretje ali celo do polovice četrte smo vodili ali je blo stanje izenačeno. Kdo ve, morda bi bilo bolje, če bi zasledovali. Caorle s Pordenonom naj bi napredovala, tudi če imajo več igralcev, ki bi hoteli odigrati glavno vlogo. Vsekakor pa so to igralci za višjo kategorijo ali celo dve kategoriji višje in so v teh ligah tudi igrali. Zakaj pa so igralci popustili? Ali so bili fizično utrujeni? Fizično? Po izkušnjah, ki sem jih imel, si fizično utrujen, ko za nasprotnikom zaostajaš. Fizično niso bili utrujeni, saj tudi na treningih delajo dobro. Zmanjkali pa sta koncentracija in samozavest, ko bi morali stisniti. Nimamo kaj jim očitati »errare humanum est«. Zgrešili pa smo, ko ne bi smeli - v odločilnih trenutkih. Kaj bi lahko izboljšali? Glavo! (smeh). Za to bi morali delati z vsakim posebej. Tehnično lahko igralec po dvajsetem letu izboljša samo, če hoče. Če pa ne, igra zmeraj na enak način, kar lahko zadostuje proti šibkejšim ekipam. Res pa je, da če bi tudi prve tekme igrali kot proti Caorlam, bi lahko zmagali vsaj eno tekmo. Pri Jadranu je 10 igralcev, ki lahko igra, so vsi na istem nivoju. Peter Sosič je včasih fizično in tehnično boljši, nimamo pa enega Cosso, dvo-metraša, ki zadeva tudi trojke. Kateri pa so cilji? Po štirih porazih je zmeraj težko prebiti led. Upam, da nam bo uspelo že proti Padovi. Če bomo zmagali, bodo igralci za tem dosti bolj prepričani. Glede prvenstva sem zmeraj optimist. Cilj je še vedno deveto mesto - ali več, med posamezniki pa, da kakšen igralec pokaže kaj več, predvsem v napadu. (M.O.) C-liga IZIDI 4. KROGA Montebelluna - NBU 70:68, Rovigo - NPG 59:57, Virtus UD - Marghera 80:48, San Daniele -Codroipo 62:71, Oderzo - Spilimbergo 81:71, Jadran Qubik - Caorle 63:78, San Vendemiano - Pordenone 49:73, Pool Venezia - Padova 84:74 Pordenone 4 4 0 316:235 8 Caorle 4 4 0 298:239 8 Oderzo 4 3 1 288:267 6 Codroipo 4 3 1 287:272 6 Virtus UD 4 2 2 277:256 4 NPG 4 2 2 262:252 4 Padova 3 2 2 283:282 4 Pool Venezia 4 2 2 285:288 4 Marghera 4 2 2 277:284 4 San Daniele 4 2 2 289:306 4 Montebelluna 4 2 2 265:286 4 NBU 4 1 3 279:292 2 Spilimbergo 4 1 3 289:311 2 San Vendemiano 4 1 3 253:286 2 Rovigo 4 1 3 234:272 2 Jadran Mark 4 0 4 234:272 0 PRIHODNJI KROG: NBU - San Vendemiano. Spilimbergo - Rovigo, Marghera -Pordenone, Oderzo - Virtus UD, Caorle -Montebelluna, Codroipo - Gemini VE, Padova - Jadran Qubik (24.10. ob 21.00), NPG - San Daniele C2-liga IZIDI 3. KROGA Ardita - Breg 52:74, Goriziana - Collinare 79:63, UBC -Servolana 88:84, Santos - CBU 70:50, Venezia Giulia - Credifriuli 101:73, Ronchi - Latisana 68:88, Roraigrande - Bor Radenska 72:66, Alba CUS Udine 83:87 Santos 3 3 0 240 UBC 3 3 0 235: Roraigrande 3 3 0 234 Venezia Giulia 3 2 1 242: Alba Latisana Breg Ardita 3 2 Servolana 3 1 2 251: CUS Udine 3 1 2 239: Goriziana 3 1 2 199: Bor Radenska 3 1 2 209: CBU 3 1 2 203: Ronchi 3 0 3 217: Collinare 3 0 3 199: Credifriuli 3 0 3 249: 3 2 1 3 2 1 321 3 2 1 228: 236: 243 255 1 :197 :2O9 216 :2O8 228 232 207 199 252 244 :2O9 224 237 242 233 249 PRIHODNJI KROG: Lusetti - Collinare, Bor Radenska - Goriziana (ob 20.30 v Trstu), Servolana - Venezia Giulia, CUD Udine -Ronchi, Breg - UBC (ob 20.30 v Dolini), CBU -Credfriuli, Roraigrande - Ardita, Alba - Santos D-liga vzhod izidi 3. KROGA Grado - Villesse 66:75, Dentesano Gradišče- Dinamo GO, Romans - Monfalcone 58:63, San Vito - Sbrindella 87:93, Kontovel - Don Bosco 63:36, Geatti - Perteole 82:64 Geatti 3 3 O 249:192 6 Monfalcone 3 3 O 211:183 6 Sbrindella 2 2 O 173:158 4 Kontovel 3 2 1 202:190 4 San Vito 3 2 1 249:242 4 Dentesano 2 1 1 151:136 2 Perteole 3 1 2 221:222 2 Romans 3 1 2 214:216 2 Grado 2 1 1 144:145 2 Villesse 3 1 2 198:219 2 Dinamo 3 1 2 195:231 2 NAB 2 O 2 147:165 O Don Bosco 3 O 3 163:211 O PRIHODNJI KROG (24.10. ) Perteole - Monfaclone, Sbrindella - Dentesano, NAB - Grado, Villesse - Dinamo, Kontovel - Romans (23.1 O. ob 21.OO pri Briščikih) Don Bosco - Geatti NAJ DOSEŽKI PETER LISJAK Kontovelec Peter Lisjak je v prejšnjem krogu zbral 8 točk, tri koše je dosegel po prodoru, enega pa iz zunanje pozicije. 20-letnik (rojstni dan je praznoval 3. oktobra) pravi, da meta ne trenira veliko. Na treningu vadi, ko to zahteva trener. Mete trenirajo na vsakem treningu pred odhodom v slačilnice. Najraje ima prodore, všeč pa mu je tudi met iz šestmetrske razdalje; zatika pa se mu pri prostih metih. Študent ekonomije na Tržaški univerzi se na igrišču dobro uje-me z vsemi soigralci, najbolj pa z Danjelom Zaccario. Najboljši dosežek je zbral lani v D-ligi, ko je je dosegel 29 točk. Prosti meti: Klarica 6:7 (85 %), Krizman (B) 4:5 (80 %). Za 2T: Sosič 5:6 (83 %), Lisjak (K) in S. Ferfoglia (J) 4:5 (80 %). Za 3T: Klarica (Br) 3:4. Statistika flop: prosti meti: Alberti (B) 0:4, za 2T: Zeriali (Br) 1:7, za 3T: Secchet (Br) 1:7, Ma-donia 0:5. / ŠPORT atletika - Absolutno državno prvenstvo v hitri hoji Ruzzier je na razdalji 50 km pristal na solidnem 12. mestu Naslov je osvojil Marco De Luca, ki je bil na SP v Berlinu osmi Kfcl Še vedno s častnimi dosežki tudi na članski ravni košarka - V prvem concept Qubik baru v tržiškem Kinemaxu predstavili Jadran Sodelovanje na več ravneh Ekipa vrh meddruštvene pomoči, zdaj tudi skupaj z Acegasom - Boniciolli: »Koncept dela smo v bistvu prevzeli od vas« S predstavitve v tržiškem Kinemaxu altran namizni tenis - Trener videmskega Rangers, Pirančan Marino Filipas »Tujce je treba v društva vključevati z zmernostjo, pripomorejo pa k rasti« Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier, ki v Italiji tekmuje za društvo Atletica Gorizia, je v nedeljo v kraju Scanzorosciate v pokrajini Bergamo nastopil na državnem prvenstvu na razdalji 50 kilometrov za člane. Izjemno naporne tekme se je udeležilo 21 atletov iz Italije, ker pa je bilo tekmovanje odprtega značaja, so na njej nastopili tudi športniki iz Ukrajine, Belorusije, Latvije, Švice, Slovaške in Mehike. Tekmo je osovjil Belorus Ivan Trostski s časom 3 ure 54 minut 48,1 sekunde. Na drugo mesto se je uvrstil Italijan Marco De Luca (3.55:38,0), ki je - ob odsotnosti aktualnega prvaka Alexa Schwazerja in Tržačana Diega Cafagne - osvojil naslov prvaka, čeprav je bil v Ber-gamu za dobrih devet minut počasnejši kot avgusta na svetovnem prvenstvu v Berlinu, kjer je pod Brandeburškimi vrati pristal na 8. mestu. Tretje mesto na tekmi v Ber-gamu je pripadlo Mehičanu Joseju Leyveru Ojedi (3.57:15,5), na 2. oz. 3. stopničko zmagovalnega odra za italijanski naslov pa sta stopila še sedmouvrščeni Andrea Adregna V tržiškem Kinemaxu, v prvem t.i. »concept« Qubik baru, so včeraj predstavili člansko ekipo Jadrana, ki letos nosi tudi ime po novi blagovni znamki Qubik caffe. Predstavitev je uvedel predsednik Adriano Sosič, ki je obnovil že razvit projekt Jadran SKPDJ, ki vključuje bogato delovanje štirih klubov, obenem pa nakazal novosti letošnje sezone. Opozoril je na selitev na Opči-ne (»lokacija je sedaj bolj dostopna vsem navijačem«) in začetek plodnega sodelovanja z Acegasom: »Pri tem projetku ne gre za zamenjavo igralcev, kot so nekateri napovedovali,« je pojasnil. »To je širše zasnovan projekt, ki vključuje izobraževanje trenerjev na tehničnem in administrativnem nivoju, gre pa tudi za sodelovanje igralcev na skupnih treningih. Tisti, ki se bo naposled izkazal, mu bo tržaška ekipa Acegas odskočna deska v svet profesionalizma,« je zaključil Sosič. O projektu je spregovorila tudi duša tržaške ekipe Matteo Boniciolli, ki se je udeležil včerajšnje predstavitve. Boni-ciolli je spomnil, da je v bistvu projekt Ace-gas nastal po zasnovi Jadranove ideje: »Koncept povezovanja različnih društev, ki ga razvijamo tudi mi, ima v bistvu osnovo v vašem projektu,« je pojasnil in dodal, da je tako sodelovanje pot za skupno rast. »Acegas kot najvišje postavljena ekipa bo zdajle za najboljše igralce odkočna deska. Če bi Jadran prekosil Acegas, pa si bosta ekipi zamenjali vloge,« je še poudaril Boniciolli in povedal, da temelji sodelovanje izključno na zaupanju in spoštovanju sodelujočih odbornikov obeh klubov, ne pa na kakih podpisanih listinah. Predstavitev igralcev je vodil Sergio Tavčar, ki je nato dal besedo trenerju Dra-ženu Grbcu, edini večji novosti letošnje Ja-dranove ekipe. Potem ko je obnovil svojo košarkarsko pot je trener nekaj misli posvetil predvsem trenutnemu slabemu stanju na lestvici. Kritično je ocenil, da še ni videl napredka, ki ga je načrtoval na začetku sezone. Trdo delo, meni, pa bo prav gotovo obrodilo zaželjene sadove. Kljub negativnemu izkupičku tudi odborniki verjamejo, da bo Jadranu uspelo doseči zastavljene cilje. Tako je klubu zaželel tudi predstavnik ZSŠDI-ja Andrej Vremec in direktor družbe Cogeco Spa Robert Vidoni, ki je predstavil blagovno znamko Qubik caffe. V kratekm posegu je pojasnil, da je pomemben poslovni korak zrasel v okviru skupine KB 1909 oziroma povezane družbe Cogeco, ki je lani prevzela tržaško podjetje Vidiz&Kessler. Prisoten je bil tudi direktor podjetja Diego Vidiz. (V.S.) (4.10:59,8) in osmouvrščeni Lorenzo Dessi (4.14:01,8). Ruzzier je s časom 4:34,38,7 osvojil absolutno 17. mesto, bil pa je 12. med Italijani. »S svojim nastopom sem zadovoljen, saj sem si za cilj zadal hojo po 4 urami 40 minut. Hodil sem konstantno, zadnji krog (vsak krog je meril 2,5 kilometra) sem pospešil in prihodil v cilj še dokaj svež. V Bergamu je bilo zelo mrzlo, saj so bile na startu ob 9. uri štiri stopinje, na cilju pa trinajst. Najbrž je to razlog, da sem se premrazil in sem se moral ustaviti zaradi fiziološke potrebe, brez tega zapleta pa bi bil najbrž na koncu med Italijani deseti in bi tudi prejel 100 evrov nagrade,« je opisal nastop Ruzzier, ni pa pozabil povedati, da je bil drugi najstarejši tekmovalec na tekmi kar 25 let mlajši od njega. Ekipni naslov je prvič osvojila ekipa Aeronautica Militare. V kraju Scanzorosciate so tekmovali tudi veterani na 20 km. Po nekaj dneh počitka in potrebne regeneracije bo Ruzzier konec tedna nastopil na tekmi Alpe Adria od Milj do Trsta v skupni razdalji 11 km. V soboto smo po sedmih letih v zgoniški telovadnici v okviru tretjega kroga ženske A2-lige znova prisostvovali deželnemu derbiju, ki pa je imel tudi priokus slovenskega derbija. Barve ekipe Rangers iz Vidma (občasno) brani namreč tudi Svetoivančanka Lara Posega, trener vi-demskega moštva pa je stari znanec zamejskega namiznoteniškega gibanja, in sicer Pirančan Marino Filipas, ki je v letih 90 treniral Borovo namiznoteniško vrsto. Skozi njegove roke je šlo kar lepo število tako slovenskih kot italijanskih športnikov in športnic in kar zadeva dela, Filipas pravi, da ni razlik med slovenskimi in italijanskimi društvi, saj tako na eni kot na drugi strani je primarni cilj vzgajanje dobrih športnikov. Strinja pa se, da se je v zadnjih letih italijansko namiznoteniško gibanje spremenilo: »V Italiji je kvaliteta na visoki ravni, tudi zato ker nastopa veliko tujk in je prisotnih tudi veliko tujih trenerjev, ki dobro delajo. Dokaz je tu v Zgoniku. Kras je eno najboljših društev v Italiji in s svojim delom to tudi vsak dan dokazuje.« Marino Filipas kroma Ali ne drži, da preveliko število tujih igralcev slabo vpliva na raven italijanskega namiznega tenisa? »To je malo provokativno vprašanje, na katerega ne bom odgovoril. Imam pa svoje mnenje. Kot v ostalih športih se prisotnost tujcev pozna. Če vzamemo primer košarke, ko je bila še Jugoslavija, v domačem prvenstvu ni bilo tujcev in Jugoslovani so bili tedaj med boljšimi na svetu. Sedaj pa ni tako. Vsekakor, če se tujce uporablja zmerno in predvsem na pameten način, lahko pripomorejo k rasti kvalitete.« Kakšna pa se vam zdi A1 liga? »Že A2 je zelo močna, kaj šele A1-liga, čeprav mislim, da tudi tam niso vse ekipe boljše od Krasa. Vse tujke, ki igrajo v A1-ligi, so profesionalne igralke, za razliko od igralk Krasa, kjer so igralkam v glavne študentke. Pri našem društvu pa so igralke v glavnem zelo mlade. Primerjati A1 ligo z A2 ligo je zaradi tega zelo težko.« Kakšna pa je raven namiznega tenisa v Sloveniji? »Mislim, da je v Sloveniji raven dobra, čeprav se tudi tam pozna svetovna kriza, ki je zajela vseh. Mislim, da se v društvih dobro dela, da imajo dobre trenerje, saj še vedno obstaja tradicija. Vseka- Sreda, 21. oktobra 2009 439 namizni tenis Pomembna zmaga krasovcev Lavis - Kras 0:5 Bottura - Rotella M. 0:3 (2:11,5:11,7:11); Simoni - Rotella S. 2:3 (11:7,7:11,8:11,11:6,8:11); D'Orazio - Simoneta 0:3 (6:11,3:11,8:11); Simoni - Rotella M. 2:3 (11:6,11:9,3:11,1:11,8:11); Bottura - Simoneta 0:3 (4:11,5:11,7:11) Krasovci so na nedeljski tekmi proti Lavisu dosegli zelo pomembno gladko zmago proti neposrednemu tekmecu v boju za obstanek v ligi. Nasprotniki spadajo namreč med slabše postave prvenstva in za krasovce je bilo zelo pomembno prebiti led po dveh začetnih porazih. Nakaj težav je krasovim igralcem povzročil najboljši izmed nasprotnikov mladinec Simoni: oba brata Rotella sta ga premagala po petih setih. Starejši od bratov je po prvih dveh nizih izgubljal 2:0; tedaj je zbral vse moči in zaigral bolj zbrano in nasprotnika nadigral. Stefano pa je tokrat zaigral nekoliko slabše, saj mu je manjkal občutek z žogico. Vseeno mu je po borbenem boju uspelo iztržiti točko. Bojan Simoneta je slabše nasprotnike gladko premagal. Po dvotedenskem počitku bodo kra-sovci gostili ekipo iz Sarmeole, ki je doslej kot krasovci dosegla le eno zmago. Tekma bo za zgoniške fante zelo pomembna in se bodo morali zato dobro pripraviti.(T.F.) Ostali izidi 2. kroga: Sarmeola - San Dona 0:5, Vilazzano - Marostica 0:5, Duo-mofolgore - Marling 4:5, Sarnthein - Set-timo 5:3. Vrstni red: Sarnthein in San Dona' 6, Marostica, Marling in Settimo 4, Sar-meola, Kras in Duomofolgore 2, Lavis in Villazzano 0. Prihodnji krog (7.11): Kras : Sar-meola HOKEJ NA ROLERJIH Prehuda kazen za ZKB Kwins Poletovci so po dveh krogih A1:lige v hokeju na rolerjih še brez točk. Poraz doma proti Milančanom je bi pričakovan, izidi 1:7 pa je prehuda kazen za poletovce, ki so igrali vedno s tremi linijami, v katerih so bili tudi 16 let stari igralci. Polet je petkrat igral »power play« z igralcem več, ni pa zadel niti enkrat. »Izboljšati moramo zbranost«, je povedal trener Aci Ferjanič. V derbiju kroga je Asiago premagal tržaško Edero. Izidi 2. kroga: Monleane - Draghi Turin 9:4, Asiago - Edera 8:4, Ferrara : Arezzo 1:3, ZKB Kwins - Milano 24 Quanta 1:7, Modena - Vicenza 2:2, Civitavecchia je bila prosta. Vrstni red: Asiago in Arezzo 6, Edera, Civitavecchia, Monleale, Milano 24 in Ferrara 3, Modena in Vicen-za 1, Torino in ZKB Kwins 0. Prihodnji krog (24.10.): ZKB Kwins : Vicenza kor pa je potreben tudi talent, saj že res, da lahko vsakdo igra ping pong, toda le malokdo lahko doseže vrh. Tudi ajboljši trener ne pomaga, če nisi talentiran.« Letos imate v Vidmu zelo mlado postavo, mogoče celo najmlajšo v ligi. Kateri so vaši cilji? »Naš glavni cilj je seveda obstanek v ligi. Trenutno je v našem dometu in upam, da nam bo tudi uspelo, ker so mlada dekleta polna volje do dela. Ker pa sta obe naši igralki v mladinski reprezentanci, je naš cilj tudi ta, da jima zagotovimo določeno raven dela.« Kakšni pa so osebni cilji? »Kot vsako sezono: dobro delati in se ob tem tudi zabavati.« (RAS) □ Obvestila ŠZ DOM IZ GORICE vabi danes, 20. oktobra, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20 ) na občni zbor amaterskega športnega društva DOM iz Gorice. Dnevni red: predsedniško poročilo, poročila posameznih športnih sekcij ter predstavitev programov za novo sezono, izvolitev novega odbora. Mehanik Skupinska akcija Torek, 20. oktobra 2009 2 3 ! B Torek, 20. oktobra 2009 ODBOJKA / tekma kroga - Val Imsa preizkusil moč favoriziranega San Giovannija Po borbenem nastopu tudi društvena družabnost Kljub pomanjkljivostim in trenutkom nezbranosti so bili zadovoljni z igro 1.krog Krstni nastopi deklet Ena zmaga pri moških in ena pri ženskah je izkupiček naših ekip v uvodnem krogu deželnih odbojkarskih lig. Pri ženskah je bila po pričakovanju najbolj uspešna Sloga List, ki je nadigrala tržaško ekipo S. Andrea in tako potrdila, da se lahko letos poteguje tudi za mesto v zgornji polovici lestvice C-lige. Zelo blizu točke so bile tudi odbojkarice združene ekipe Bora in Brega, ki so bile System Volleyu enakovredne, zaradi manjših black-outov, ki si jih na tej ravni pač ne morejo privoščiti, pa so zmago prepustile nasprotnicam. Naj še omenimo, da so v C-ligi debitirale Maria Della Mea, Anja Grgič in Katerina Pučnik. Glede tega prvenstva pa je na splošno zanimiv podatek, da se v prvem krogu nobena tekma ni zaključila po petih nizih, presenečenj pa tudi ni bilo. VD-ligi je Naš prapor, za katerega je zaigral tudi Pedro Boschini (očitno se je tik pred prvenstvom premislil), slavil zelo pomembno zmago v boju za obstanek. Trave-siu so brici sicer prepustili točko, a so lahko vseeno zadovoljni. Pri ženskah pa ne Kontovel ne Govol-ley Kmečka banka nista osvojila seta. Bukavčeva in soigralke so se pomerile z Vivilom, ki si letos želi napredovati v C-ligo. Proti njem bi verjetno imele več možnosti za vsaj delni uspeh, če bi boljše sprejemale. Goričanke pa so gladko izgubi-leproti neposrednemu konkurentu za obstanek. Rizzi ima prav tako mlado ekipo, a je zaigral bolj zrelo in odločno, Govolley pa trenutno še pogreša igralko, ki bi lahko v odločilnih trenutkih spravila žogo na tla. Naj še omenimo, da so pri naših D-ligaših v tem prvenstvu de-bitirale Ilenia Cassanelli, Vera Bal-zano in Martina Cella. Borben nastop, ki pa na koncu ni bil nagrajen s točko. Valovi odbojkar-ji so se v prvem krogu moške C-lige pomerili s S. Giovannijem, ki tudi letos sodi med glavne favorite za napredovanje v državno B2-ligo. Furla-ni so sicer v primerjavi z lansko sezono nekoliko spremenili postavo, saj se je na primer Michele Ombrato vrnil k Valu, kljub temu pa imajo v svojih vrstah dovolj dobrih igralcev, da lahko ciljajo na najvišja mesta. Tokrat so valovce, ki so nastopili brez Sloboda-na Margeta, ki zaradi službenih obveznosti nekaj časa verjetno sploh ne bo mogel trenirati, premagali predvsem po zaslugi dobre povezave med blokom in obrambom. Delo so jim sicer v določenih trenutkih olajšali sami Valovi odbojkarji, ki so zaradi slabšega sprejema napadali zelo predvidljivo. Makučevi varovanci so zaradi tega s težavo prihajali do točk, poleg tega pa so na momente igrali premalo zbrano, da bi lahko izkušene nasprotnike presenetili. Pomanjkljiv je bil predvsem servis, ki je bil na splošno premalo učinkovit, preveč pa je bilo v tem elementu tudi napak. Če izvzamemo trenutke nezbranosti, je bil sobotni nastop vsekakor dober, tako da bi s podobno igro proti slabšemu nasprotniku verjetno iztržili precej več. SEDMERKA TEDNA Igor Florenin in Robert Paoletti sta na Valovi »fešti« pekla piščance Kljub številnim porazom v glavnem naše ekipe v prvem krogu niso razočarale. Med posamezniki naj tokrat omenimo: Valovega tolkača Stefana Faganela, ki je zelo dobro nadomestil odsotnega Margeta; libera Našega prapora Luko Frandoliča, ki je bil v polju zelo zanesljiv; mladega podajalca Roberta Devetaka, ki se je zelo dobro vključil v Slogino ekipo. Omeniti je treba tudi Sočana Ivana Černica, ki je bil na korektorskem mestu zelo učinkovit. Med posameznicami zaslužijo pohvalo Kontovelka Ilenia Cassanelli, ki se je izkazala v napadu in na servisu, slogašica Chiara Fazarinc, ki je bila z 19 točkami ženski top scorer tedna, ter podajalka Bora/Brega Tjaša Gruden, ki je bila zanesljiva v obrambi, dosegla pa je tudi veliko točk. Kljub porazu je v nedeljo v Va-lovem taboru prevladovalo veselo vzdušje, saj so imeli društveni praznik v domu Andreja Budala v Štan-drežu. Na obisk pa je prišel tudi dolgoletni Valov trener Fabrizio Marchesini, ki trenutno vodi Bi-bione. NAŠE ŠTEVILKE Top scoreji tedna Moški: Ombrato (Val Imsa) 22; D. Faganel (Val Imsa) in Boschini (Naš prapor) 18; I. Černic (Soča ZBDS) 15; Cettolo (Sloga) in Valentinčič (Olympia Fer-Style) 13. Ženske: Fazarinc (Sloga List) 19; La Bianca (Sloga List) 13; Vodo-pivec (Bor Breg KB) 11; Flego (Bor Breg KB) 10, Bukavec (Kontovel) in Della Mea (Bor Breg KB) 9, Mania' (Govolley KB) 8. V C-ligi kljub porazu z igro nista razočarali Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje in Sloga. Sočani so se brez glavnega tolkača Testena dobro upirali izkušenim odbojkarjem Il Pozza/Remanzacca in bi lahko celo iztržili točko, če bi imeli več športne sreče. Mladi slo-gaši, ki se jim je v okviru sodelovanja s Sočo pridružil podajalec De-vetak, pa so se pogumno borili proti Prati, ki pa je bila zanje objektivno pretrd oreh. Brez točk je ostala tudi Olympia Fer-Style, ki je prav tako igrala proti eni boljših ekip v ligi, to je Fincantieriju. Kljub temu pa bi mu lahko na splošno nudila nekoliko boljši odpor, če bi igrala bolj samozavestno. under 16 ženske - Na Tržaškem Med štirinajstimi ekipami tudi Bor-Govolley, Kontovel-Sokol in Bor B Združena tržaško-goriška ekipa se bo potegovala za naslov - Nova formula - Uspešen prvi krog Konec tedna se je na Tržaškem začelo prvenstvo U16, v katerem letos nastopa štirinajst ekip. Med temi so tudi tri naše: združeni ekipi Bora in Govol-leya ter Sokola in Kontovela in Bor B. Organizatorji so se letos odločili za novo formulo prvenstva deklic, zato da bi se vse ekipe čim večkrat pomerile s sebi enakovrednimi nasprotnicami, poleg tega pa da bi vse odigrale zadostno število tekem. Tako so ekipe razdelili v štiri majhne kvalifikacijske skupine. Osem najboljših ekip (prva in druga iz vsake skupine) se bo nato po dvakrat pomerilo med sabo, ostale pa bodo prav tako nadaljevale svoje prvenstvo v tolažilni skupini. V play-off se bo neposredno uvrstilo najboljših pet iz prve skupine, šestouvrščena pa se bo pomerila z najboljšo med »poraženkami«. Zmagovalka se bo prav tako uvrstila v končnico, kjer bodo ekipe razdeljene v dve skupini. Prvouvrščeni ekipi se bosta nato pomerili v finalu, ki bo predvidoma 11. aprila. Med našimi ekipami se za uvrstitev v finale in pokrajinski naslov nedvomno poteguje združena ekipa Bora in Govolleya Kinemax, saj so borovke že pred dvema letoma brez večjih težav premagale tržaške vrstnice iz drugih društev. Njihov glavni konkurent bi morala biti Altura. Varovanke trenerke Na-cinovi so z lahkoto slavile v uvodnem krogu skupine H proti Lucchiniju s 3:0 (25:6, 25:10, 25:14). V isti skupini nastopa tudi združena ekipa Sokola in Kontovela, ki jo sestavljajo v glavnem odbojkarice, ki bodo lahko še eno leto nastopale v tej starostni kategoriji. Zato so njihove ambicije v prvenstvu nekoliko manjše, kljub temu pa se lahko zelo dobro odrežejo. V prvi tekmi so to že dokazale, saj so s 3:2 (25:18, 19:25, 23:25, 25:12, 15:10) premagale starejše igralke Volleya 3000. Naj še omenimo, da so prvič igrale z enim samim podajačem in liberom. Najmlajšo ekipo pa ima Bor B, ki ima v svojih vrstah predvsem igralke kategorije U14. Edini cilj je torej nabiranje izkušenj. Kljub temu pa so plave z uspehom začele prvenstvo. Njihov nasprotnik je bil Libertas, ki ima v ekipi same začetnice, tako da prave igre sploh ni bilo. Domače igralke so slavile s 3:0 (25:5, 25:5, 25:9). V skupini P nastopata še Altura A in Triestina Volley B. V ostalih dveh skupinah pa igrajo, Coselli, Triestina Volley A, Oma B (skupine L), Altura B, Oma A in Virtus (skupina N). KINEMAX: Aleksija Antonie, Janja Hauschild, Irina Kneipp, Mateja Petejan, Katerina Pučnik, Veronica Rabak, Stefania Visintini, Giulia Zonch, Martina Zerjal (vse '94), Martina Cella, Dragana Miloševic (obe '95). Trenerka: Betty Nacinovi SOKOL/KONTOVEL: Ivana Fra-giacomo, Anna Paoli (obe '94), Sa-mantha Agosta, Alessandra Brankovič, Martina Bresciani, Tereza Budin, Marinka Devetak, Elisa Franceschini, Ful-via Gridelli, Nika Klobas, Mara Miche-li, Nina Pahor, Ivana Škerk, Janika Škerl, Urška Vidoni, Martina Villatora, Sara Zerjal (vse '95). Trenerka: Lajris Zerjal BOR B: Carolina Russo ('94), Nicole Pillepich, Martina Pincer, Sara Sandic ('95), Giulia Buldrin, Scharon Costantini, Bianca Furioso, Alice Gher-si, Sofia Shanti Giannotti, Denise Olivo, Lucrezia Pozzo, Francesca Quaia, Carolina Rabak, Michela Zonch (vse '96), Veronika Pučnik ('97). Trener: Mitja Gombač Moška C-liga IZIDI 1. KROGA Basiliano - Buia2:S, Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - l Pozzo 1:3, PAV Natisonia - Val Imsa S:!, Fincantieri - Olympia Fer-Style S:0, Prata - Sloga S:0, CUS Trieste - Porcia 3:1, FerroAlluminio ni gral Prata 1 1 0 S:0 S Fincantieri 1 1 0 S:0 S PAV Natisonia 1 1 0 S:! S Il Pozzo 1 1 0 S:! S CUS Trieste 1 1 0 S:! S Buia 1 1 0 S:2 2 Basiliano 1 0 ! 2:S ! Porcia 1 0 ! !:S 0 Soča ZBDS 1 0 1 1:3 0 Val Imsa 1 0 1 1:3 0 Olympia Fer-Style 1 0 1 0:3 0 Sloga 1 0 1 0:3 0 Ferro Alluminio 0 0 0 0:0 0 PRIHODNJI KROG (24.10.): Il Pozzo - Basiliano, Buia - CUS Trieste, Val Imsa - FerroAlluminio (ob 20.S0 v Štandrežu); Porcia - Natisonia, Olympia Fer-Style Prata (ob 20.00 v Gorici, Špacapan); Sloga - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje (ob 20.S0 v Repnu) Moška D-liga izidi 1. KROGA Naš prapor - Travesio S:2, Volley Club - Reana 3:2, Ausa Pav - San Sergio 2:3, Pippoli UD - Broker TS 3:1, Cordenons - Lignano 1:3, Altura TS in Vivil nista igrala Lignano !! 0 S:! S Pippoli UD !! 0 S:! S San Sergio !! 0 S:2 2 Nas prapor 11 0 3:2 2 Volley Club !! 0 S:2 2 Travesio !0 ! 2:S ! Reana !0 ! 2:S ! Cervignano !0 ! 2:S ! Broket TS !0 ! !:S 0 Cordenons !0 ! !:S 0 Vivil 00 0 0:0 0 Altura 00 0 0:0 0 PRIHODNJI KROG (24.10.) Reana - Naš prapor (ob 20.S0 v Reani), Travesio, Cordenons, San Sergio - Altura, Lignano - Ausa Pav, Vivil - Volley club naš pogovor Ombrato: »Zgornji del v našem dometu« Dvajsetletni Valov korektor Michele Ombrato je tekmo proti S. Giovan-niju verjetno med Makučevimi varovanci najbolj občutil, saj je igral proti svojim lanskim soigralcem. Letos se je odločil, da se vrne k svojemu matičnemu društvu. »Pri Valu sem se vedno imel dobro, poleg tega pa sem se letos vpisal na univerzo. Igranje v Štandrežu lažje vsklajujem s študijskimi obveznostmi.« Valov tolkač v Guminu obiskuje fakulteto za motorične vede, saj bi rad postal kondicij-ski trener. »To sem si že od nekdaj želel. Po opravljeni maturi se sicer nisem takoj vpisal na univerzo in sem si lani poiskal službo, letos pa sem se odločil, da se vendarle posvetim študiju. Na predavanjih mi je všeč in se zato svoje odločitve ne kesam.« Ombrato je zadovoljen tudi, da se je vrnil k Valu, ki ima letos solidno ekipo. »Nihče nas ne bo mogel zlahka odpraviti, kar smo dokazali že v soboto, ko bi lahko odnesli več, če ne bi naredili v končnicah neumnih napak.« Glede svojih bivših soigralcev pa Valov odbojkar pravi, da so bili lani boljši, čeprav se bodo tudi letos potegovali za najvišja mesta, a se morajo še uigrati. Med boljšimi bi morali biti tudi Buia in Ba-siliano, Ombratu pa je všeč tudi igra Fincantierija. »Mi pa moramo ciljati na zgornji del lestvice. Mislim, da je v našem dometu.« Rezultati bodo verjetno v veliki meri odvisni tudi od njegove učinkovitosti, saj je pri Valu letos standardni korektor, potem ko je lani igral na krilu. »Zadovoljen sem, da spet igram na korektorskem mestu, vendar me tudi igranje na krilu ne bi motilo.« Ombrato sodi vsekakor med boljše tolkače v naši deželi, zaenkrat pa ne razmišlja o igranju na višji ravni. »Pred enim letom se je moj odnos do odbojke spremenil. Posvečam se ji z veliko vnemo, vendar predstavlja zame predvsem zabavo. Igranje na državni ravni bi zahtevalo nekoliko drugačen pristop oziroma bi pomenilo precej večjo obveznost. Sem pa še mlad, tako da se lahko v bodoče še premislim.« Zenska C-liga IZIDI 1. KROGA Martignacco - Tarcento 3:1, RojalKenendy - Sangiorgina 0:3, Bor Breg Kmečka banka - System Volley 1:3; Sloga - S.Andrea S. Vito 3:1, Volleybas - Millenium 0:3; Talmassons - Blue Pordenone 3:0, Chions - Pordenone 3:1 Talmassons 1 1 0 3:0 3 Millenium 1 1 0 3:0 3 Sangiorgina 1 1 0 3:0 3 Sloga List 1 1 0 3:1 3 System Volley 1 1 0 3:1 3 Chions 1 1 0 3:1 3 Martignacco 1 1 0 3:1 3 Bor Breg KB 1 0 1 1:3 0 Pordenone 1 0 1 1:3 0 Tarcento 1 0 1 1:3 0 S.Andrea 1 0 1 1:3 0 Volleybas 1 0 1 0:3 0 RoyalKennedy 1 0 1 0:3 0 Blue PN 1 0 1 0:3 0 PRIHODNJI KROG (24.10.) System Volley -Martignacco, Sangiorgina - Volleybas, Tarcento - Chions, S.Andrea S.Vito - Rojalkennedy, Pordenone - Sloga List (ob 20.30 v Pordenonu), Millenium - Blu Volley, Talmassons - Bor Breg Kmečka banka (ob 20.30 v Talmassonsu V Zenska D-liga izidi 1. KROGA Gemona - Fincantieri 3:0, Pradamano - Volley Carnia 2:S, Altura TS - Azzano 2:S, Vivil - Kontovel S:0, Buia - Mossa S:0, Cordenons - Trivignano S:2, Govolley Kmečka banka - Rizzi 0:3 Buia !! 0 S:0 S Rizzi !! 0 S:0 S Gemona !! 0 S:0 S Vivil !! 0 S:0 S Volley Carnia !! 0 S:2 2 Azzano !! 0 S:2 2 Cordenons !! 0 S:2 2 Trivignano !0 ! 2:S ! Pradamano !0 ! 2:S ! Altura !0 ! 2:S ! Kontovel 10 1 0:3 0 Govolley KB 10 1 0:3 0 Mossa !0 ! 0:S 0 Fincantieri !0 ! 0:S 0 PRIHODNJI KROG (24.10.): Azzano - Gemona, Volley Carnia - Buia, Fincantieri - Govolley Kmečka banka (ob 21.00 v Tržiču), Kontovel - Manzano (ob 20.15 pri Briščikh), Rizzi - Vivil, Mossa - Cordenons, Trivignano - Altura. / ŠPORT Torek, 20. oktobra 2009 1 3 umetnostno kotalkanje - Tanja Romano pred SP »Zadnji mesec priprav je zame vedno najtežji« Poletova šampionka bo od 16 do 20. novembra v Freiburgu naskakovala nove svetovne naslove Za našo kotalkarico Tanjo Romano se vrhunec sezona bliža z naglimi koraki. Do nastopa na svetovnem prvenstvu v nemškem Fraiburgu manjka namreč manj kot en mesec. Šestnajstega novembra jo čaka nastop v obveznih likih, dva dni kasneje bo na vrsti kratki del prostega programa, po še enem dnevu počitka, v petek, 20. novembra, pa sklepni dolgi program. Formula je nenavadna, saj so doslej na prvenstvu članice običajno tekmovale tri dni zaporedoma. Romanova bo edina »azzurra«, ki bo tekmovala tudi za zlato kolajno v kombinaciji, samo za naslov v prostem programu se bosta potegovali mladi Sbeijeva in Tra-nijeva, samo za obvezne like pa Giun-tijeva in Cocchijeva. Nobena skrivnost ni, da močna italijanska odprava računa na odličja v vseh zvrsteh, Sbei-jeva in Tranijeva pa sta, kljub temu, da sta stari šele 20 let, lahko resni tekmici tudi za Romanovo, saj po besedah naše šampionke hitro napredujeta in izvajata dovršene trojne skoke. »Toda tekma je tekma in to velja seveda tudi zame, in bomo videli, kako se bosta odrezali,« pravi Tanja, ki Tanja Romano je 13-kratna svetovna prvakinja. Sedem naslovov ima v kombinaciji, šest pa v prostem programu kroma je v tej fazi priprav zelo utrujena. »Zadnji mesec je vedno najtežji, zdaj v glavnem že le ponavljam program, kar zahteva veliko zbranosti in me psihično povsem izčrpa, napetost rase, svetovno prvenstvo pa je razmeroma še daleč,« pravi Tanja in po malem priznava, da je v zadnjih dveh, treh letih vse težje obdržati enako raven dela. »Tudi kotalkanje se spremi- nja, mladi val tekmovalk pa je zelo dober, približuje se mi, zato vem, da moram biti optimalno pripravljena. Seveda si želim zmagati, hkrati pa merim tudi na dovršenost nastopa. Zagotovo želim pokazati več kot na državnem prvenstvu,« je povedala Romanova, ki je letos sicer spremenila kratki program, vendar je obdržala vse dosedanje skoke, novih v program ni vključila. Letos je zanjo vsekakor vse drugače kot lani, ko je bil nastop na SP njen edini v sezoni. Letos so bile priprave mnogo uspešnejše in Tanja je povedala, da je doslej vse potekalo v najboljšem redu. Na nedavnem zboru reprezentantk v kraju Reggio Emilija so imeli tudi možnost, da preizkusijo kotalkarsko ploščo, na kateri bodo tekmovali v Nemčiji, plošča pa ni najboljša.» V bistvu gre za isto ploščo, na kateri je bilo svetovno prvenstvo leta 2005 v Rimu, le da so jo prebarvali z belo barvo. Nad njo nisem navdušena, vsaj pa že zdaj vem, kaj me čaka,« je povedala Poletova šampionka, ki bo v naslednjih dneh trenirala tudi na Op-činah. (ak) umetnostno kotalkanje - 14. Pokal Vipava Nastopilo je 111 kotalkarjev Rekordno število udeležencev - Tekmovanje v telovadnici v dolini Korna je bilo namenjeno tekmovalcem in netekmovalcem Barve Vipave je na 14. pokalu Vipava branilo 39 kotalkarjev, 12 tekmovalcev in 27 netekmovalcev jadranje V Kopru posadka 470, laser in optimisti Jadralni klub Jadro Koper je minuli konec tedna priredil Jesenski pokal, na katerem se je zbralo preko sto jadralcev. Na mednarodni preizkušnji so se v soboto in nedeljo pomerili v treh klasah: v optimistu, laserju (radial, standard in 4,7) in 470. Med udeleženci so bili tudi člani naših klubov Čupe in Sirene. V soboto je pihal srednje lahek veter, v nedeljo pa je jadralce spremljala burja od 20 do 33 vozlov. Najboljša sta bila Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti v olimpijskem razredu 470. V konkurenci desetih posadk sta po petih plovih zasedla končno prvo mesto, a z minimalno prednostjo. Dru-gouvrščena slovenska posadka Mikulin/Prinčič je zbrala le točko manj: »Po dveh tednih, ko nisva trenirala, sva se morala spet ujeti. Predvsem v soboto sva naredila nekaj napak,« je pojasnil krmar Simon. V soboto sta opravila tri regate in zbrala 1., 3. in deveto mesto (zaradi zgrešenih taktičnih izbir in napak), v nedeljo pa sta bila prva in druga. »Nedeljski regati sta bili pozitivni tudi zato, ker že dolgo nisva jadrala v takih vetrovnih razmerah,« je še dodal Simon. Varovanca trenerja An-tonaza sta regato izkoristila predvsem za dober trening. Tretje mesto je pripadlo jadralkama Carraro/Komotar (Pietas Julia), ki trenirata pod taktirko Anto-naza. V razredu optimist pa je nastopilo enajst naših jadralcev, ki so se uvrstili v spodnjo polovico lestvice. 140 jadralcev iz Italije, Slovenije, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske je opravilo štiri regate. Trener Ču-pe Benčič je bil z nastopi svojih varovancev razočaran, pri Sireni pa so dobro odjadrali samo v soboto, v nedeljski burji pa se mladi kadeti niso znašli. Nastopili so: juniores - Haron Zeria-li, Cecilia Fedel, Martina Husu (vsi Čupa); kadeti: Luca Car-ciotti, Sebastian Cettul in Jana Germani (vsi Čupa), Nicolas Starc, Pietro Osualdini, Vanja in Max Zuliani in Peter Marzo Magno (vsi Sirena). V razredu laser standard je nastopil jadralec Čupe Alessio Spadoni in zasedel spodbudno tretje mesto. Preko sto mladih kotalkarjev se je v nedeljo pomerilo na Pokalu Vipava v organizacij istoimenskega društva s Peči. Letošnja izvedba pokala, ki ga društvo prireja neprekinjeno od leta 1995, je bila nadvse uspešna. Edina negativna točka je bil prireditveni prostor: zaradi neuporabnega zunanjega kotalkališča na Peči, so morali letošnje tekmovanje prirediti v telovadnici v dolini Korna. To je bilo šele drugič, ko so morali odborniki »preseliti« tekmovanje. V prejšnjih izvedbah so to storili zaradi dežja, tokrat pa je bila težava povsem drugačna. Tekmovanje, namenjeno kotalkarjem od letnika 2005 do letnika 2005, je bilo dvodelno. Zjutraj se je pomerilo 42 tekmovalcev, ki so bili porazdeljeni v osem starostnih in kakovostnih skupin. V popoldanskih urah pa so bili na vrsti številnejši netekmovalci (skupno jih je nastopilo 69), ki so nastopili v enajstih skupinah. Za skupno društveno razvrstitev so upoštevali osem najboljših kotalkarjev vsakega društva. Med desetimi klubi iz naše dežele, Slovenije in Hrvaške je največ točk zbralo društvo UGG Go-rizia, drugi je bil klub iz Vileša, tretji pa KK Renče. Vipava, ki ni bila vključena v društveno lestvico, je na tekmovanje prijavila 39 kotalkarjev. Organizatorji so bili z letošnjo izvedbo zelo zadovoljni: »Zanimanje narašča. Letos se je zbralo rekordno število otrok,« je pojasnila trenerka in odgovorna za kotalkarsko sekcijo Tanja Peteani. Štirinajsta izvedba pokala se je zaključila z bogatim nagrajevanjem: prvi trije uvrščeni vsake kategorije so prejeli pokale, ostali tekmovalci pa kolajne. rolkanje - Zadnja preizkušnja italijanskega pokala in končna lestvica Mladina na tretjem mestu V končni lestvici Niki Hrovatin med naraščajniki in Enzo Cossaro med masteri 3 na prvem mestu - Še druge spodbudne uvrstitve fin uhiiah V kraju Trissino pri Vicenzi se je v nedeljo z zadnjo preizkušnjo italijanskega pokala končala tekmovalna rol-karska sezona. Tekme v reber, ki je podelila tekmovalcem še zadnje točke za skupno razvrstitev italijanskega pokala, se je udeležila tudi enajstčlanska skupina rolkarjev Mladine. Izkupiček je bil tudi tokrat pozitiven: člani kriškega kluba so stopili šestkrat na stopničke. Prva sta bila Patrizia Turchet med damami in Enzo Cossaro v kategoriji master 3. Drugo mesto sta osvojila Jasna Vitez med najmlajšimi (2 km) in Nikola Iona med naraščajniki (7 km), tretja je bila Mateja Bogatec med članicami (10 km) in Dana Tence med najmljašimi. Ostali izidi - dečki: 4. Luka Ghira, 5. Federico Ferluga. Naraščajniki: 6. Niki Hrovatin, 11. Giulio Ferluga, dame: 4. Chiara Dilenardo. Na društveni lestvici je Mladina osvojila četrto mesto, prvi je bil Bassano. Po zadnji preizkušnji je dopolnjena tudi skupna razvrstitev letošnjega pokala, na kateri je kar nekaj spodbudnih Enzo Cossaro izidov naših rolkarjev. Po sedmih preizkušnjah je med naraščajniki zbral največ točk Niki Hrovatin, na drugo mesto pa se je uvrstil društveni sotekmo-valec Nikola Iona, Federico Ferluga pa je bil 29. med 35 tekmovalci. Na najvišjo stopničko je stopil tudi Enzo Cossa- Niki Hrovatin ro v kategoriji master 3. Svetovna prvakinja in zmagovalka svetovnega pokala Mateja Bogatec je bila na skupni razvrstitvi druga (zaradi mednarodnih tekem se ni udeležila vseh tekem italijanskega pokala), boljša je bila Erika Bettineschi. V konkurenci 25 mlajših mladincev je drugo mesto pripadlo Rudiju Balzano, ki pa na zadnjih treh tekmah ni nastopil zaradi poškodbe. Njegova uvrstitev bi bila lahko sicer še višja, saj je do četrte tekme vodil. Med dečki je bil Luka Ghira tretji, sedmi pa Federico Ferluga. Deklica Jana Prašelj je bila tretja, med najmlajšimi sta bili 2. Jasna Vitez in 3. Dana Tence, ki bo v tej starostni kategoriji nastopala tudi v naslednji sezoni. Turchet Patrizia je zasedla med damami 2. mesto, šesta pa je bila Chiara Di-lenardo. Mladina je bila na društveni lestvici po sedmih tekmah odlična tretja. Boljša sta bila Montebelluna in Bassa-no, ki sicer imata veliko starejših tekmovalcev, priložnostno pa včlanjujeta tudi smučarske tekače. »S končnim rezultatom sem zelo zadovoljen, saj mi tekmujemo izključno z našimi tekmovalci. Naš klub pa sodi med tiste z najštevilnejšim mladinskim sektorjem. Upam, da bomo naslednje leto vključili v tekmovalno skupino še nekatere najmlajše,« je ocenil predsednik Boris Bogatec. 20 Torek, 20. oktobra 2009 NOGOMET / elitna liga - Po peti zaporedni zmaga Krasa Koimpex »Šele decembra bomo videli, ali smo zreli za vrh lestvice« Predsednik Domenico Centrone je prepričan, da nasprotnikovih mrež ne bo tresel samo Kneževič 5. krog Kneževič kot javni uslužbenci Nekako kot zaposleni v javnih sektorjih, ki pred začetkom delovnega dne morajo ožigosati službeno kartico, da dokažejo svojo prisotnost na delovnem mestu, približno tako se obnaša Radenko Kneževič na vsaki tekmi Krasa. V dosedanjih petih nastopih se je vsakič vsaj enkrat vpisal med strelce (ga bo minister Bru-netta morda zaradi tega nagradil?) in tako prispeval levji delež k petim zaporednim uspehom repenskega moštva. Ali je morda cilj Musoli-novih varovancev preseči lanski rekord? Pred natanko letom dni so nanizali pet zaporednih zmag, nato jih je Lignano prisilil upočasniti tempo. Bomo videli, kako bo, vsekakor so se v tem krogu začele redčiti vrste ekip, ki so bile Krasu tik za petami. Še najbolj presenetljiv je poraz Mon-falconeja, ki je bil v predprvenstve-nih napovedih prvi favorit za napredovanje. Peti krog je bil za ekipe naših društev navsezadnje pozitiven. V promocijski ligi je Vesna, ravno tako kot Kras, še neporažena. Sicer kriško moštvo ni še odpravilo določenih težav v napadu, a je vseeno zelo trd oreh za kateregakoli nasprotnika in v nedeljo so Michele Leghis-sa in soigralci z organizirano obrambo onesposobili ekipo iz Vileš. Najbrž bi se strelec edinega gola celo bolje znašel na nekaterih A-ligaških »zelenicah«, ki so v tako sramotnem stanju, da zelo spominjajo na njemu priljubljena peščena igrišča, a tudi Vesni je še kako koristen... V drugi amaterski ligi se nadaljujejo težave Zarje Gaje, ki je morala še tretjič sklonjenih glav zapustiti igrišče. Težave bazovskega društva so vezana prav na prepustno obrambo, ki je v petih krogih že 10-krat omogočila nasprotnikom, da so zadeli. Ali so se morda v Bazovici nalezli Primorjevega sindroma, ravno ko je proseško moštvo uspelo zaključiti tekmo z le enim prejetim golom? In smo že na pet zaporednih zmag. Ni kaj, v tem začetku prvenstva je vsem jasno, da je repenski Kras tista ekipa, na katero je treba paziti. Z rde-če-belimi drži korak le Tricesimo, ki po nedeljski zmagi v Azzanu Decimu zaostaja še vedno za tri točke. Glavni favoriti, predvsem Monfalcone, že zaostajaj°. Predsednik repenskega društva Domenico Centrone je kot vedno trdno priklenjen z nogami na tleh. »Zdajšnji trenutek je fantastičen. Morala je na višku in vsi skupaj smo zelo veseli. Vsekakor se dobro zavedamo, da bo naloga vse prej kot lahka. Prav zaradi tega 'živimo' iz tekme v tekmo. Šele decembra bomo videli, ali smo zreli za mesta na vrhu lestvice,« je dejal Centrone, ki si je v nedeljo z ostalimi Krasovimi odborniki ogledal tekmo Pro Fagagna - Sevegliano. »Pro Fagagna bo naš nedeljski nasprotnik v Repnu. So solidna ekipa, ki se dobro brani in igra na protinapad. V obrambni vrsti bomo morali igrati ze- V soboto je na desnem krilu igral dobro Luca Paravan (v ozadju branilec Michele Banello) kroma lo pozorno,« opozarja Krasov predsednik. Kapetan Radenko Kneževič je doslej dosegel že sedem golov, od skupno enajstih, ki jih je dal Kras. Po eni strani je to dober znak, čeprav v Krasovem taboru pričakujejo tudi gole drugih nogometašev. »V lanski sezoni Kneževič ni bil v dobri strelski formi, tako da so zadetke dajali drugi nogometaši. Pričaku- jem, da se bodo kmalu zbudili. V to sem prepričan,« je še dodal Centrone. V obrambni vrsti je v soboto »zmanjkal« Matej Bagon, ki je zbolel. Na njegovem mestu je igral Banello, ki je dobro opravil svojo nalogo. »Bagon je doslej igral zelo dobro. Dokazal je, da je zrel za elitno ligo. Je hiter in zelo dobro pokriva nasprotnikove napadalce. Pa tudi v fazi gradnje igre je že zelo izkušen in natančen.« 1. amaterska liga - Primorec izenačil pet minut pred koncem tekme Točka preskromna nagrada V prvem polčasu vsaj štiri čiste priložnosti za Trebence - Vstop Saua odločilen no na višji ravni kot Medejeva (gostje so se skoraj izključno posluževali dolgih podaj, medtem ko je Primorec »gradil« igro). V prvem polčasu so bili gostje skoraj popolnoma brez moči, nikoli se niso nevarno približali Sportiellovim vratom, medtem ko je Primorec ustvaril vsaj štiri zrele priložnosti. Svoje je prispeval tudi sodnik, ki je ocenil prekršek vratarja Cecheta nad Mercande-lom kot hlinjenje napadalca Primorca in ga opomnil. Po vodstvu gostov je Primorec še dodatno pritisnil in začel nizati priložnost za priložnostjo. Cechetu je uspelo zaustaviti strele Mercandela in Mos-colina, vse dokler ni Sauju le uspelo izenačiti le pet minut pred iztekom srečanja. Po doseženem golu je Primorec poskušal celo spreobrniti izid v svojo korist, vendar je časa zmanjkalo. Po prikazani igri bi si torej Lanza in soigralci zaslužili kaj več kot točko, a glede na nastalo situacijo so se v taboru Tre-bencev veselili tudi točke. Primorčev trener Maurizio Sciarrone je zadovoljen z igro, toda ne z rezultati Trener Sciarrone se je po skoraj vsakem od dosedanjih nastopov pritoževal, da njegova ekipa ustvarja številne priložnosti, igra bolje od nasprotnikov, a na koncu se mora zadovoljiti z kroma nagrado, ki je manjša od zaslužene. To nedvomno velja tudi za nedeljsko tekmo proti Medei, saj je bila Primorčeva premoč več kot očitna, tudi igra Sciar-ronejevih varovancev je bila nedvom- 2. amaterska liga - Točka le Primorju in Bregu Korak naprej za proseško Primorje Okrnjeni Zarji Gaji v gosteh ne gre od rok S točko so pri Bregu in Primorju le delno zadovoljni. Zarja Gaja pa se je iz Pierisa vrnila z novim porazom. Začnimo pri Bregu, ki je v Beljanu po prvem delu že vodil z 1:0. Gostitelji so v drugem delu izenačili. »Usodna nam je bila napaka v obrambi. Vsekakor smo v prvem polčasu ustvarili številne priložnosti za gol. Žoga pa ni hotela v vrata oziroma mi pred vrati nismo bili najbolj spretni,« so priznali v Bregovem taboru. Breg je sicer še nepremagan, z neodločenimi izidi pa se oddaljuje od vrha lestvice, kjer kraljuje Nonisova Mu- glia. Na tekmi Primorja pa tokrat ni padlo veliko golov (1:1 v Fiumicellu). »Končno smo se malo organizirali in smo igrali bolje kot na zadnjih tekmah,« je dejal branilec ekipe proseškega društva Mitja Merlak. »Doslej smo v fazi obrambe igrali slabo. Tokrat pa smo storili korak naprej. Škoda, da je sodnik do-sodil nasprotniku enajstmetrovko. Zakrivil sem jo jaz, čeprav se prepričan, da prekrška ni bilo. Sodnik je bil od akcije oddaljen vsaj šestdeset metrov,« pravi Merlak. Primorje je tudi tokrat igralo napadalno: Pipanu je dvakrat preprečila gol vratnica, pa še Puzzer se je večkrat nevarno približal nasprotnikovim vratom. Pekoč poraz pa je precej potrl nogometaše Zarje Gaje. Podpredsednik Edvin Milkovič ni bil kritičen z nogometaši: »Zaradi številnih poškodb smo znova igrali z zelo okrnjeno postavo. Kljub temu nismo bili slabši od Pierisa in pri izidu 2:1 smo imeli številne priložnosti za izenačujoči gol. Tretji gol pa nam je odsekal noge.« Milkovič je pohvalil Marka Kariša za požrtvovalno igro in Vilija Bečaja, ki je s pravim evrogo-lom zatresel nasprotnikovo mrežo. JUTRI PRIMORJE IN MLADOST -V okviru 2. kroga drugega dela deželnega pokala bo Primorje igralo jutrišnjo domačo tekmo v Žavljah. Rumeno-rde-či bodo ob 20.30 igrali proti Pierisu. Do-berdobska Mladost pa bo ob 20.30 igrala na Opčinah proti Roianeseju. Ju-ventina, državni pokal, bo v drugem krogu prosta. Postave in izidi Vesna - Villesse 1:0 (0:0) STRELEC ZA VESNO: v 47.dp Leghissa. VESNA: Dovier, Bertocchi, Biba-lo, Gulič (Debernardi), Degrassi, Leghissa, Cheber, Giorgi, De Pasquale (Ronci), Leone, Donda (P. Carli). Trener: Veneziano. Lumignacco - Juventina 0:1 (0:1) STRELEC ZA JUVENTINO: v 25. Marini. JUVENTINA: Furios, Trevisan (Rosolen), Iansig, Gerometta, Morsut, Masotti, Radovac, Pantuso, Catanzaro, Marini (Furlan), Stabile. Trener: Tom-izza. Primorec - Medea 1:1 (0:0) STRELEC ZA PRIMOREC: v 40.dp Sau. PRIMOREC: Sportiello, Udina, Ojo, Meola, Santoro, Leghissa, Di Gregorio, Mercandel (Benelli), Moscolin, Micor (Sau), Lanza. Trener: Sciarrone. Begliano - Breg 1:1 (0:1) STRELEC ZA BREG: v 20. L. De-grassi. BREG: Barbato, Medda, L. De-grassi, Farra, Busci, Coppola, Laghez-za (Cigui), Suttora, Krevatin, D. De-grassi, Snidar (Bursich). Trener: Peta-gna. Fiumicello - Primorje 1:1 (1:0) STRELEC ZA PRIMORJE: v 22.dp Puzzer. PRIMORJE: Maganja, Mihič, Zi-darich, Merlak, Tomasi, Bullo, Sardoč (Antoni), Mescia, Ferro, Puzzer, Pipan, Siccardi (Pauletic). Trener: Gulič. Pieris - Zarja Gaja 3:1 (1:0) STRELEC ZA ZARJO GAJO: v 7.dp Bečaj. ZARJA GAJA: Fior, Bernetič, Franco, Primosi (Bernobi), Asselti, V. Križmančič, Schiraldi, Mihelčič, Zoc-co, Bečaj, Kariš (Jarc). Trener: Di Sum- Elitna liga IZIDI S. KROGA Azzanese - Tricesimo 1:2 , Fincantieri - Torviscosa 1:2, Fontanafredda - Tolmezzo 1:0, Pro Cervignano - Monfalcone 1:0, Pro Fagagna - Sevegliano 3:0, Rivignano - Sarone 0:0, San Luigi - Kras 0:1, Virtus Corno Muggia 2:1. Kras Koimpex S S O O 11:3 1S Tricesimo 5 4 0 1 6:5 12 Fontanafredda 5 3 2 0 10:3 11 Torviscosa 5 3 1 1 6:3 10 Monfalcone 5 2 2 1 5:2 8 Pro Fagagna 5 2 2 1 7:4 8 V. Corno 5 2 2 1 5:6 8 San Luigi 5 2 1 2 5:5 7 Pro Cervignano 5 2 1 2 3:4 7 Muggia 5 1 2 2 5:6 5 Sevegliano 5 1 2 2 4:7 5 Fincantieri 5 1 1 3 7:9 4 Rivignano 5 1 1 3 1:4 4 Azzanese 5 0 2 3 5:9 2 Sarone 5 0 2 3 3:9 2 Tolmezzo 5 0 1 4 4:8 1 PRIHODNJI KROG Kras Pro Fagagna Promocijska liga IZIDI 5. KROGA Buttric - Pozzuolo 4:0, Staranzano - Sovodnje 2:2, Centro Sedia - Ponziana 1:1, Gemonese - San Daniele 2:2, Lumignacco - Juventina 0:1 Pro Gorizia - Union 2:3, Trieste Calcio - Martignacco 2 :2, Vesna - Villesse 1:0. San Daniele 5 3 2 0 8:4 11 Martignacco 5 2 3 0 7:5 9 Vesna S 2 S O 7:S 9 Buttrio 5 2 2 1 7:4 8 Trieste Calcio 5 2 2 1 10:8 8 Juventina S 2 2 1 6:S S Union 5 2 1 2 9:7 7 Staranzano 5 1 4 0 5:4 7 Gemonese 5 2 1 2 8:7 7 Lumignacco 5 1 3 1 3:3 6 Pro Gorizia 5 1 2 2 6:6 5 Sovodnje S 1 2 2 7:S S Ponziana 5 0 4 1 4:5 4 Villesse 5 1 1 3 2:6 4 Centro Sedia 5 0 2 3 3:7 2 Pozzuolo 5 0 2 3 2:10 2 PRIHODNJI KROG Juventina - Vesna, Sovodnje - Ponziana 1. amaterska liga IZIDI 5. KROGA Domio Capriva 2:0, Fogliano - Zaule 2:2, Gradese - Ronchi 0:1 , Isonzo - Azzurra 0:1, Mariano - Turriaco 1:1, Primorec - Medea 1:1, Pro Romans - San Giovanni 2:1 San Lorenzo - Costalunga 3:2. Zaule 5 3 2 0 8:3 11 Pro Romans 5 3 1 1 8:4 10 Turriaco 5 3 1 1 6:5 10 San Lorenzo 5 2 3 0 11:8 9 Fogliano 5 2 2 1 9:5 8 Domio 5 2 2 1 7:6 8 Azzurra 5 2 2 1 5:5 8 Ronchi 5 2 2 1 5:6 8 San Giovanni 5 1 3 1 3:3 6 Isonzo 5 1 2 2 5:5 5 Medea 5 0 5 0 5:5 5 Primorec S 1 1 S S:7 4 Costalunga 5 1 1 3 4:7 4 Capriva 5 1 1 3 2:7 4 Mariano 5 0 3 2 3:6 3 Gradese 5 0 1 4 2:6 1 PRIHODNJI KROG Romans - Primorec 2. amaterska liga IZIDI 5. KROGA Begliano - Breg 1:1, Chiarbola - Opicina 1 :2, Esperia - Cormonese 5:2, Fiumicello - Primorje 1:1, Mug ia - Piedimonte 1:0, Pieris - Zarja Gaja 3:1, Romana - San Canzian 1:2, Sistiana - S.Andrea 0:0. Muglia 54 0 1 8:3 12 Pieris 53 1 1 11:5 10 Sistiana 52 3 0 7:5 9 Opicina 53 0 2 8:9 9 San Canzian 52 2 1 10:6 8 Esperia 52 2 1 9:6 8 Breg S 1 4 O 9:7 7 Cormonese 52 1 2 8:10 7 Piedimonte 51 3 1 4:4 6 Begliano 51 3 1 7:10 6 Primorje S 1 2 2 1S:14 S Romana 51 1 3 5:7 4 Sant'Andrea 51 1 3 6:11 4 Zarja Gaja S 1 1 S S:1O 4 Fiumicello 50 3 2 6:8 3 Chiarbola 50 3 2 8:11 3 PRIHODNJI KROG Breg - Romana, Primorje - Begliano, Cormonese - Zarja Gaja 3. amaterska liga IZIDI 5. KROGA Audax - Poggio 2:2, Campanelle - Ruda 1:3, Roianese - Lucinico 0:0, Sagrado - Mossa 1:3, Terzo - Aurisina 3:0, Torre - CGS 0:0, Villa - Montebello 2:3, Mladost prosta. Terzo 5 4 0 1 13:3 12 Roianese 4 3 1 0 6:3 10 CGS 5 3 1 1 8:7 10 Montebello 5 2 3 0 6:4 9 Ruda 5 2 2 1 6:4 8 Mossa 4 2 1 1 8:5 7 Audax 5 2 1 2 11:11 7 Poggio 4 1 2 1 5:5 5 Sagrado 5 1 2 2 7:6 5 Torre 5 1 2 2 3:4 5 Lucinico 5 1 2 2 3:5 5 Villa 5 1 1 3 4:6 4 Mladost 4 1 1 2 S:S 4 Aurisina 5 1 0 4 3:13 1 Campanelle 4 0 1 3 7:11 1 PRIHODNJI KROG Lucinico - Mladost ma / NOGOMET Torek, 20. oktobra 2009 21 promocijska liga - Dve zmagi Čakajoč na derbi, pri Vesni in Juventini so zadovoljni Trener Vesne Veneziano pohvalil igro v prvem polčasu - Juventina dobiva pravi videz Vesnin napadalec Michele Leghissa je pri visokih žogah neustavljiv kroma V promocijski ligi se je vrhu lestvice približala kriška Vesna, ki je v nedeljo premagala Villesse. Za lepo presenečenje pa je poskrbela tudi Juventina, ki je v gosteh premagala Lu-mignacco. Tudi nogometaši štandre-škega društva so se povzpeli na zgornji del. »Kljub vsem težavam in poškodbam smo tam. Vodilni San Daniele ima le dve točki več, tako da mu dihamo za ovratnik,« je dejal Vesnin trener Roberto Veneziano, ki je pohvalil vse svoje varovance. »Igrali smo dobro in nasprotnika smo predvsem v prvem polčasu povsem onesposobili. Škoda le, da nismo zatresli mreže, čeprav smo imeli dve dobri priložnosti. V drugem delu nam je nasprotnik povzročil nekaj težav, v obrambi pa se nismo pustili presenetiti. Naši branilci so igrali brezhibno,« je še ocenil Veneziano in dodal: »V prihodnjih krogih bomo igrali proti močnejšim ekipam, začenši z Juventino v soboto. Na vsaki tekmi ustvarimo številne priložnosti za gol, ki pa jih nato ne konkretiziramo. Ta je naša glavna hiba.« Pri Ve- naraščajniki - Pokrajinsko prvenstvo S polnim izkupičkom • V I • V • V • I v pričakovanju močnejših sni je bil znova odločilen Michele Leghissa, ki je tudi v nedeljo igral v napadu. Zadovoljni so tudi v taboru Ju-ventine, ki so vse tri točke osvojili v Lumignaccu. »Nedeljske točke so zlata vredne, saj je furlanska ekipa solidna in ima ambiciozne cilje,« je povedal trener Juventine Giovanni Tomizza. »Juventina počasi dobiva pravi videz. To še ne pomeni, da smo doslej igrali slabo. Težave smo imeli le v napadu, saj žoga ni hotela v mrežo. Naša moč sta obrambna in zvezna linija,« je prepričan Juventinin trener. Ekipa štandreškega društva je imela precej smole s poškodbami. Furlan in Gerometta sta okrevala, Dario Kovic pa bo nared v kratkem. V soboto ga proti Vesni ne bo. »Škoda, ker je Dario odličen motivator. Lepo bi bilo, da bi bil vsaj na klopi,« pravi Tomizza. Nekoliko slabši, a vse prej kot zaskrbljujoč je položaj Sovodenjcev, ki so v soboto igrali neodločeno v gosteh v Štarancanu (2:2). Sodeč bo izjavi predsednika Zdravka Kuštrina, bi bili belo-plavi morali zmagati, saj so imeli več priložnosti za gol. Sovo-denjci imajo pet točk na lestvici. V prihodnjih treh krogih čakajo Sovodenjce tri zelo pomembne tekme. Belo-modri bodo igrali proti Ponziani, Centro Sedii in Villessam. Te tri tekme bi lahko bile za varovance trenerja Claudia Sarija pravi mejnik. V SOBOTO - V 6. krogu bodo v soboto stopile na igrišče vse tri ekipe naših društev. V Štandrežu bo na sporedu goriško-tržaški slovenski derbi med Juventino in Vesno. V So-vodnje pa prihaja tržaška Ponziana. Od nedelje se bodo tekme začele ob 14.30. 77\Še brez poraza Naraščajniki Pomladi s trenerjem Dinom Tommasijem in drugimi spremljevalci kroma I ^JJ Kriška Vesna je po petih krogih še nepremagana. Nogometaši kriškega društva so trikrat igrali neodločeno in dvakrat zmagali. V Križu so torej mož beseda: kljub številnim težavam so navijači »plavih« lahko zadovoljni, saj zaseda ekipa mesta tik pod vrhom lestvice. Ko bo trener Roberto Venezia-no imel na razpolago vse nogometaše, smo prepričani, da bo pela povsem druga pesem. m. leghissa Rad igra v napadu Kmalu na SP v Dubaj Michele Leghissa pri Vesni kot Radenko Kneževič pri Krasu? Skoraj, približno daj (smeh), čeprav bi moral zadeti še vsaj tri gole. Radenkov (Kneževič op. ur.) začetek sezone je nadvse fantastičen. Še naprej dokazuje, da je odličen igralec, čeprav je elitna liga bolj zahtevna. Tudi jaz sem zadovoljen s svojimi nastopi v tem uvodnem delu prvenstva, saj sem dal štiri gole. Ker ni bilo napadalcev, me je trener preizkusil v napadu in sem doslej kar uspešno nastopal. Moram priznati, da mi je novo igralno mesto zelo všeč. V nedeljo je bil proti ekipi iz Vi-leš odločilen prav tvoj zadetek. Proti Villessam smo stalno držali vajeti igre v svojih rokah. Že v prvem polčasu bi lahko dvakrat zatresli nasprotnikovo mrežo. Pri zaključkih pa smo nismo bili natančni. Zmagoviti gol je padel šele v drugem delu. Zmaga pa je bila povsem zaslužena, saj bi bil neodločen izid pretesen. Doslej smo po cesti po nepotrebnem izgubili že nekaj točk. Ali bi se lahko letos potegovali za napredovanje v elitno ligo? Mislim, da bi se lahko, saj ni pravega favorita za napredovanje. Je kar nekaj dobrih ekip, med katere spadamo tudi mi. Tudi Juventine ne smemo podcenjevati. Če se ne motim, tudi oni ciljajo v play-off. V Štandrežu bomo igrali v soboto. Prepričan sem, da bo zanimiva tekma. Kdo je pravzaprav favorit za napredovanje? Ne poznam dobro vseh ekip. San Daniele je dobra in mlada ekipa, a vse prej kot nepremagljiva. Za pravo sliko treba še počakati. Trener Veneziano bi gotovo potreboval še enega dobrega napadalca? V napadalni vrsti smo res nekoliko okrnjeni. Vsekakor smo doslej to luknjo dobro zakrpali. Kmalu boš z reprezentanco nogometa na mivki odpotoval na svetovno prvenstvo v Dubaj. SP bo od 16. do 22. novembra. Na Arabski polotok bomo z reprezentanco odpotovali malo prej. Težko bo. Igrali bomo proti evropskemu prvaku Rusiji, močni Argentini in Kostariki. V finalni del napredujeta le dve ekipi. Kateri igralec ekip naših društev bi lahko bil uspešen tudi na mivki? Moj soigralec Leone. Tehnično je dobro podkovan. (jng) Pomlad - Montebello Don Bosco 5:2 (1:0) STRELCA ZA POMLAD: Pao-letti 4 in Kuret. POMLAD: Vidoni, Riosa, Rosso-ne, Žerjal, Brass, Carli, Viviani (Dal-niy), Hoffer (Verni), Paoletti, Kuret, Krasniqi (Bonetta). Trener: Tommasi. Naraščajniki Pomladi so v tretjem krogu pokrajinskega prvenstva še tretjič zapored zmagali. V mrzlem in vetrovnem nedeljskem jutru so na Er-vattiju odpravili šibkejši Montebello Don Bosco, ki pa se je v prvem polčasu solidno upiral oranžno-plavim. Tommasijevi varovanci so sicer povedli s Christianom Paolettijem, gostje pa so kar dvakrat zadeli vratnico. Na začetku drugega polčasa je Montebello Don Bosco izenačil s prostega strela. Žoga je s pomočjo burje zavila v drugo smer, tako da je bil vratar Matija Vi-doni brez moči. Zadetek pa ni pre-staršil gostiteljev, ki so minuto kasneje že znova vodili. Gol je dal vedno hitri Paoletti, ki je tudi tokrat dokazal, da je v napadalni liniji zelo zanesljiv. Nasprotnikovega vratarja je premagal z lepim diagonalnim strelom. Skoraj prava fotokopija je bil tudi tretji Pao-lettijev zadetek. V nasprotju s prvim je tokrat streljal proti vratom z desne strani. Pomlad je prevzela pobudo v svoje roke, čeprav igra - tudi po zaradi precej močne burje - ni bila najlep- ša. Okrog 60. minute je Pomlad še četrtič zatresla nasprotnikovo mrežo. Paoletti je lepo podal z desne strani v kazenski prostor, kjer je Erik Kuret natančno meril v vrata. Nekaj minut kasneje je bil rezultat že 5:1. Svoj četrti skalp je dal Paoletti, ki je nasprotnikovega vratarja ukanil z lepim lobom. S tem pa tekme še ni bilo konec. Pred trikratnim sodnikovim žvižgom so gostje še enkrat zatresli Vidonijeva vrata. Obrambna vrsta je zaspala in gostujoči napadalec je brez težav in nemoteno streljal proti vratom. IZJAVA PO TEKMI: Trener Pomladi Dino Tomma-si: «Igrali smo dobro in zmaga je bila povsem zaslužena. Pohvaliti moram vse fante, čeprav še vedno nam ne uspe odigrati celotne tekme stoodstotno koncentrirani. V nedeljo nas čaka težka naloga, saj bomo igrali proti močni Ponziani. Vsekakor sem s to skupino fantov zelo zadovoljen. Prepričan sem, da lahko nogometaši veliko napredu-jejo.» (jng) Ostali izidi: Domio - Zaule 1:0, Esperia - Ponziana 2:3, Roianese - Opi-cina 2:6, S. Andrea - S. Luigi B 0:1, Si-stiana - T. Calcio B 4:2, Cgs je bil prost. Vrstni red: Pomlad 9, Ponziana, San Luigi B, Esperia, Sistiana 6, Opicina, S. Andrea 4, M./D. Bosco, T. Calcio, Do-mio 3, Zaule, Cgs, Roianese 0. Prihodnji krog: Ponziana - Pomlad. najmlajši in začetniki - Na Tržaškem in na Goriškem Vsi so izgubili Najmlajši Pomladi niso bili zadovoljni s sojenjem - Začetniki so pokazali napredek Pomlad - Cgs A 2:3 (1:1) STRELCA ZA POMLAD: Bolognani v 30. in Kovacic v 36. min. POMLAD: Ghira (Carli), Sedmach (Jerman), Racman, Stoj-kovič, Simeoni, Kerpan, Bolognani, Renar (Kovacic), Caselli (Pagnan), Arduini, Rebula; Čubej, Skupek. Trener: Žeželj. Najmlajši Pomladi si tesno in nezasluženo izgubili proti solidni ekipi Cgs A. Sodnik je namreč v zadnji minuti razveljavil Kerpa-nov zadetek, češ da je bil slednji v nedovoljenem položaju. Cgs je povedel že po treh minutah po napaki obrambe Pomladi. Gol je predramil gostitelje, ki so nato igrali napadalno in so nasprotnika potisnili v svoj kazenski prostor. V prvem polčasu se je izkazal gostujoči vratar, ki je ubranil številne strele. Premagal ga je šele Bolo-gnani v 30. minuti. V drugem delu je Pomlad povedla s Kovacicem. »Nato se je začel sodnikov 'show' Najprej ni izključil nasprotnikovega nogometaša, ki je storil hud prekršek nad Arduinijem in nato je spregledal igranje roko,« je dejal spremljevalec Marco Arduini. V nadaljevanju so gostje dvakrat zatresli domačo mrežo. Pomlad je tako ostala praznih rok. Ostali izidi: Esperia - Domio 1:1, Fani Olimpia - Sistiana 0:6, S. Andrea - Muggia 1:4, T. Calcio B - M./D. Bosco 3:0, Cgs B je bil prost. Vrstni red: Cgs A, Sistiana, Muggia 6, S. Andrea, M. D. Bosco, T. Calcio 3, Esperia, Domio 1, Pomlad, Fani, Cgs B 0. Prihodnji krog: Pomlad - Cgs B. ZAČETNIKI 11:11 Pomlad - Ponziana 0:1 (0:1, 0:0, 0:0) POMLAD: Paoli, Skivjani, Cherin, Suppani, Paolucci, Ghersi- nich, Glavina, Košuta, Orel, Kocman, Genzo. Trenerja: Pahor in Pao-lucci. Okrnjena Pomlad je mortala na domačem igrišču priznati nasprotnikovo premoč. Ponziana je sicer zmagala le z enim golom razlike. Igra se je v glavnem odvijala na sredini igrišča. ZAČETNIKI 7:7 Muggia C - Pomlad B 5:2 STRELEC ZA POMLAD: P. Gregori 2. POMLAD B: Gregori L., Gruden, Smotlak, Eva, Loncar, Orel, Gregori P. Trener: Kos Pomlad je igrala borbeno in požrtvovalno. Varovanci trenerja Andreja Kosa so pokazali lep napredek. Tokrat se je izkazal Patrik Gregori, ki je dvakrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Mladost - Fincantieri 0:6 (0:2, 0:4, 0:0) MLADOST: Zanier, M. Faidiga, K. Faidiga, Serafin, Danielis, Cosani, Trevisan, Čevdek, Mosetti, Devetak, Devivo, Glessi. Trener: Peric. Mladost je tokrat igrala slabše kot ponavadi. Med boljšimi na igrišču je bil le Simon Čevdek. Capriva - Juventina 2:1 (1:1, 1:0, 0:0) STRELEC ZA JUVENTINO: Maksim Antonini. JUVENTINA: Braini, Bernardinis, Clancis, Marchesini, M. Antonini, Forchiassin, Milanese, Waccher, Tomadin, S. Antonini, Mu-tavčič. Trener: Marega. Juventinini začetniki so tesno izgubili v Koprivnem. Trener Ma-rega je bil vseeno zadovoljen. 22 Četrtek, 22. oktobra 2009 ALPE-JADRAN olimpijski gost - Pri športnem društvu tržaških gasilcev Domenico Fioravanti, iz bazena pred mikrofon V Sydneyju prvo zlato za italijansko plavanje - Grozi nekaj let suhih krav Športno društvo tržaških gasilcev si je za zagon svoje plavalne sezone omislilo prvovrstnega botra v osebi Dome-nica Fioravanteja, prvega dobitnika zlate kolajne na OI za Italijo. Bilo je leta 2000 v Sydneyu, kjer se je Italija kot ekipa močno zasidrala v svetovni vrh tudi z drugimi uspehi. Sam Fioravanti (doma iz okolice Novare) je v Avstraliji zmagal tako na 100 kot200 m prsno. Za plavalca je bil to vrhunec kariere, saj je v nekaj naslednjih sezonah dosegal slabše rezultate, na koncu pa so mu zdravniki ugotovili manjšo napako na srcu, kar ni bilo v skladu z vrhunskimi telesnimi napori. Fioravanti (32 let) je priložnostno odličen komentator velikih plavalnih tekmovanj za državno televizijsko mrežo. V bazenu na Alturi so prisotni najprej sledili predvajanju njegovih dveh olimpijskih uspehov, nato pa so mu gojenci in gojenke plavalne šole postavljali razna vprašanja in na koncu odšli z njegovim avtogramom na majcah, trenerkah ali na listih papirja. Zanimivo je bilo vprašanje 12-letne deklice, ki je hotela izvedeti za občutke po olimpijski zmagi. »Najlepše je bilo, ko sem se vrnil domov«, je povedal Fioravanti, »...il sin-daco e la banda...« Po plavalno burnem letu 2009, ko so se na SP v Rimu spremenili vsi časovni mejniki in je »tekstilni doping« (velika plovnost kombinezonov) postavil pod vprašaj smisel tega športa na najvišji ravni, je bilo nekaj vprašanj dvojnemu olimpijskemu prvaku na mestu. Najprej o tem, kaj ostaja plavanju po nastopu kopalk, ki so prej podobne rešilnim pasovom kot oblačilom. »Nedvomno se obeta več sezon suhih krav. Z novim letom se bo površina telesa, ki jo bodo lahko pokrivale kopalke znatno zmanjšala. Kaznovani bodo predvsem moški. V Rimu doseženi rekordi ostajajo v veljavi in vprašanje je, kdaj bodo plavalci lahko znova prestavili mejnike. Trajalo bo zelo dolgo. Vsekakor je pri vsem opazna kratkovidnost plavalnih ustanov. V iskanju odmevnosti in pokroviteljstev so padli v past izdelovalcev opreme in iz nje se bo težko izvleči.« Vzporedno z materialom se je v letih spremenil tudi zunanji videz pla- Domenico Fioravanti je v bazenu na Judovcu (Alturi) odgovarjal na vprašanja otrok kržman valcev in plavalk. Težnja po super-manih je izrazita. Ti sam bi bil danes skoraj pritlikavec. »V tem pogledu je potrebno izpostaviti razlike med različnimi slogi. Kravl, delfin in hrbtno plavanje v podvodnih fazah ne vsebujejo gibov, ki bi ovirali napredovanje v vodi. Tekmovalni cilji se zato gradijo predvsem na telesni moči. Seveda ob potrebni vzdržljivosti. Pri teh slogih pa skoraj ni več možnosti, da bi se tehniko izboljšalo. Večja telesna masa je prvi pogoj za večjo moč. Plavalni supermani danes pripadajo tem trem zvrstem plavanja.« Je torej prsno plavanje namenjeno »revnim«? »Gotovo je manj spektakularno. Nad vodo se vidi samo glavo in obrati so za oko precej nerodni. Ker pa se tako z rokami kot nogami izvaja gibe, ki ovirajo napredovanje, je nekaj rezerv za iskanje izboljšanih tehnik. Večja je tudi potreba po gibčnosti in zato so plavalci prsnega sloga lahko tudi manjši in drobnejši.« Plavanju danes slediš predvsem z mikrofonom v roki. Gre več zanimanja agonizmu ali tehniki? »Če gre za tekmovanje je nemogoče spregledati agonizem. Tudi zame, ki plavanje dobro poznam. Seveda pa ne uidejo niti podrobnosti, ki jih lahko uvrščamo med izboljševanje tehnike. Sodobna tehnologija, z obilico posnetkov izpod vodne gladine, omogoča analizo učinkovitosti udarjanja nog in obratov, pri katerih se včasih dogajajo napake, ki krojijo rezultate.« Gledalce pred ekrani večkrat muči vprašanje kako je možno, da se v enem dnevu plava zjutraj kvalifikacije, popoldan pa finale in morda še drugi finale iz kvalifikacij prejšnjega dne. Dosežejo se tudi po tri svetovni rekordi. Je vse čisto? »O čistosti odločajo testiranja. Pripomniti gre, da trajajo plavalne preizkušnje največ po okoli 15 minut, za večino panog pa med minuto in štirimi minutami, treningi vrhunskih tekmovalcev pa po dve do tri ure zjutraj in prav toliko popoldan. Dodamo lahko tudi vadbo na suhem. To neverjetno povečuje vzdržljivost in omogoča take podvige. Sicer so takih junaštev zmožni samo nekateri.« Kot pripadnik prsnega plavanju gotovo poznaš Slovenca Tahiroviča in Markiča. Mnenje o njiju. »Na delu sem ju videl že nekajkrat. Gre za dobra plavalca. Bolj prespektiven se mi zdi Markič.« Bruno Križman liga prvakov Fiorentina in Inter za zmago Za nekatere bo tretji krog lige prvakov priložnost, da pozabijo na neuspehe v domačem prvenstvu, drugi pa bi želeli nadaljevati tudi na evropski ravni to, kar jim že uspeva na državni. Od italijanskih ekip bosta danes stopili na igrišče Fiorentina in Inter. Fiorentina je po zmagi nad Li-verpoolom precej izboljšala svoj položaj, proti pepelki skupine Debrece-nu pa pride v poštev le zmaga, saj mora biti cilj Toskancev proti tej ekipi šest točk v dveh tekmah. Inter na San Siru naskakuje prvo zmago v Evropi. Če bodo črnomodri igrali kot v soboto v Genovi, ukrajinskemu prvaku Dina-mu bo res trda predla. Najzanimiveje bo jutri v Madridu, kjer bo domači Real s Kakajem na čelu gostil Milan. Na papirju je povprečni Milan te sezone skoraj brez moči proti pravi paradi zvezdnikov, s katero razpolaga ekipa iz španske prestolnice. Za Juventus velja isto kot za Fiorentino: Maccabi je najslabša od četverice ekip v A skupini, tako da morajo Amauri in soigralci izraelsko ekipo dvakrat premagati. Prvič jutri v Turinu, nato še dva tedna kasneje v Izraelu. Spored 3. kroga: Danes (ob 20.45): Skupina E: Debrecen - Fiorentina, Liverpool Lyon; Skupina F: Barcelona - Rubin Kazan, Inter - Dinamo Kijev; SkupinaG: Rangers -Unirea, Stuttgart - Sevilla; Skupina H: Arsenal - Olympiacos, Alkmaar -Liege. Jutri (ob 20.45): Skupina A: Bordeaux - Bayern, Juventus - Maccabi Haifa; Skupina B: Cska Moskva - Manchester Utd (ob 18.30), Wolfsburg - Besiktas; Skupina C: Real Madrid - Milan, Zürich - Marseille; Skupina D: Chelsea - Atletico, Porto -Apoel Nikozija. (I.F.) VČERAJ DANES Lara Posega Za katedrom in še vedno tudi za zeleno namiznoteniško mizo Namizni tenis in študij. Poanta, ki se v življenju 33-letne profesorice Lare Posega nenehno ponavlja in dopolnjuje. Bivša namiznoteniška igralka Bora je tačas profesorica ruščine in angleščine na liceju France Prešeren v Trstu. Na športno kariero (nastopala je tudi v A2 in B-ligi, bila je ekipna državna podprvakinja, v tretji kategoriji pa je stopila tudi na stopničke) jo vežejo prijetni spomini:»Imela sem res veliko zadoščenj, vseskozi pa je tisto obdobje spremljala zelo dobra družba. Sicer pa šport ni bil nikoli na prvem metu,« potrjuje danes mamica iz svetega Ivana. »Na prvem mestu je bil vselej študij in prijatelji. Nikoli nisem veliko žrtvovala za šport.« Lara Posega se je po končani višji srednji šoli usmerila v študij jezikov in zaključila fakulteto modernih jezikov na Tržaški univerzi. Izbrala je angleščino in ruščino, »ker mi je všeč ruska literatura.« Pred poučevanjem se je preizkusila v prevajanju, a ji to ni ležalo. Ob družini in službi vodi tudi obiske na razstavah. Nazadnje je vodila oglede na razstavi Andyja Warhola v Trstu, rada ima tudi razstave ikon, zanima pa jo tudi fotografija. Športa pa nikakor ni odpisala. Po izkušnji pri Boru je nekaj let opustila igranje, potem pa je sledila trenerju Marinu Filipacu. Ze nekaj let je članica videmskega kluba Rangers. Še pred rojstvom otroka je igrala v B-ligi, sedaj pa gre za zeleno mizo mogoče enkrat mesečno. Neposredno je z namiznim tenisom povezana tudi doma, saj je mož mednarodni sodnik: »Lani je sodil na olimpijskih igrah v Pekingu. Zaradi nosečnosti mu nisem sledila,« je pojasnila in pristavila, da sicer italijansko namiznoteniško ligo ne spremlja: »Raje igram kotpa gledam. Kvečjemu gledam evropska in svetovna prvenstva in druge kakovostne turnirje.« Kako pa postopa s športniki v šoli? »Med dijaki je veliko odbojkarjev in košarkarjev, nekateri pa že nastopajo na višji ravni. Če izostanejo, želim, da vse nadoknadijo. Sicer pa nimam večjih težav, saj so navadno dobri športniki tudi dobri dijaki.« (V.S.) / t Button prvak Britanec (Brawn-Mercedes, na sliki) je novi svetovni prvak formule 1. Button si je v prvem delu sezone nabral toliko naskoka, da ga tekmeci, tako tisti iz lastnega tabora kot letos najnevarnejša zasledovalca iz Red Bulla, niso več mogli ujeti. Zgolj teoretične možnosti Rubensa Bar-richella in Sebastiana Vettla so se na nedeljski VN Brazilije končale z njunima osmim in četrtim mestom, Buttonu pa je bilo peto povsem dovolj, da je z 89 točkami že dirko pred koncem postal svetovni prvak. Britanska dirkača sta tako poskrbela za prvo zaporedno zmagoslavje te države po letih 1968 (Graham Hill) in 1969 (Jackie Stewart). Za nameček pa je še ekipa Brawn potrdila konstruktorski naslov že v svoji krstni sezoni v formuli 1. V Braziliji je zmagal Avstralec Webber pred Poljakom Kubico. Tretji je bil Buttonov rojak, lanski prvak Hamilton. Na 41. gimnastičnem svetovnem prvenstvu v Londonu je 35 -letni slovenski telovadec osvojil peto mesto na drogu. Srebrna kolajna se mu je tudi tokrat ponujala kot na dlani, pri seskoku z orodja pa je žal napravil napako za pol točke. Zmagal je olimpijski prvak Kitajec Zou Kai (16,15). t Rossiju naslov? Casey Stoner (Ducati) je zmagovalec dirke za VN Avstralije v razredu motoGP. Valentino Rossi (Yamaha) je bil drugi in je še povečal prednost na skupni razvrstitvi, saj je Španec Lorenzo zlezel s steze že v prvem krogu, tako da je zanj bržkone že konec sanj o prvem naslovu prvaka. Do konca prvenstva sta namreč le še dve dirki - VN Malezije in VN Španije. Po nastopu je Rossi dejal, da se je odločil dirkati previdno, da bi moštvu privozil pomembne konstruktorske točke. «To je bilo eno najpomembnejših drugih mest v karieri,» je menil Rossi. i Miro Cerar Slovenski predsednik Danilo Türk je odlikoval Miroslava Cerarja z zlatim redom za zasluge za velik prispevek na področju športa in prepoznavnosti Slovenije ter izjemne dosežke v gimnastiki. Miro Cerar, nekdanji vrhunski telovadec in dvakratni olimpijski zmagovalec, je v letih od 1962 do 1970 v svetu veljal za nepremagljivega. Devetkrat je bil izbran tudi za najboljšega športnika Jugoslavije. Cerar bo 28. oktobra dopolnil 70 let. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu sovodnje - Občinski upravitelji včeraj z deželnim odbornikom na Malnišču Zahtevajo sporazum za sanacijo odlagališča Pokrajina pripravila dokumentacijo, s katero bo občina objavila razpis za posodobitev karakterizacije Deželni odbornik Elio De Anna z županjo Alenko Florenin in podžupanom Slavkom Tomsicem pred odlagališčem na Malnišču bumbaca gorica - Podvržen bo koronografiji Po lažjem infarktu Gherghetta na Katinari Predsednika goriške pokrajine Enrica Gherghetto so včeraj prepeljali v bolnišnico na Katinaro, kjer bodo na njem opravili temeljite izvide srca, potem ko ga je v soboto na njegovem domu obšla slabost. Doživel naj bi lažji infarkt, ker pa je v preteklosti že bil podvržen srčnim napadom, se je Gherghetta že takoj po prvih bolečinah v prsih s pomočjo žene napotil v tržiško bolnišnico. Tam so na njem opravili prve preglede, včeraj sredi dneva pa so poskrbeli za prevoz na Katinaro, kjer bo podvržen koronografiji. Na goriški pokrajini so včeraj potrdili, da je njegovo zdravstveno stanje stabilno in da se Gherghetta javlja preko SMS -jev, iz katerih izhaja, da ni razlogov za zaskrbljenost. Vsekakor ga bodo v bolnišnici zadržali na opazovanju, zato da pojasnijo diagnozo in predpišejo ustrezno terapijo, ki bo vsekakor povezana tudi z obdobjem počitka. Občina Sovodnje je na deželo FJK naslovila zahtevo po podpisu sporazuma, na podlagi katerega bo lahko v čim krajšem času prišlo do rešitve vprašanja Malnišča. Problem tamkajšnjega odlagališča je bil v središču včerajšnjega obiska deželnega odbornika Elia De Anne v Sovodnjah, kjer so ga sprejeli županja Alenka Florenin, podžupan Slavko Tomsič ter odbornika Vesna Primožič in Erik Peteani. Le-ti so gosta, ki si je odlagališče tudi ogledal, seznanili z dosedanjim potekom postopka za sanacijo območja, izpostavili pa so predvsem potrebo, da dežela priskrbi dodatna finančna sredstva za izpeljavo posega. Furlanija-Julijska krajina je namreč občini že dodelila nekaj manj kot 500.000 evrov, ki jih bo uprava porabila za posodobitev karakterizacije (študije o materialih in stopnji onesnaženosti območja), ki je bila že izdelana pred leti, za izdelavo načrta za sanacijo in začetek posega, preostalega denarja za odvoz in uničenje materiala, ki je nakopičen na Malnišču, pa zaenkrat še ni. Po izračunih, ki so jih naredili pred leti, bi celotna sanacija morala znašati najmanj dva milijona evrov. Pri postopku za prilagoditev karakte-rizacije novi zakonodaji, kjer je občini So-vodnje s svojimi tehničnimi uradi priskočila na pomoč pokrajina Gorica, je v prejšnjih tednih prišlo do koraka naprej. »Tehnični uradi pokrajine so nam pripravili dokumentacijo, s katero bo naš tajnik lahko objavil razpis za izbiro podjetja, ki bo posodobilo ka-rakterizacijo. Ko bo to nared, bomo objavili razpis za izdelavo načrta sanacije, nato pa bo šele na vrsti poseg,« je povedal podžupan Slavko Tomsič, ki se je pred dvema tednoma v spremstvu odbornice Vesne Primožič srečal s predstavniki pokrajine. Problem odlagališča v Sovodnjah je izbruhnil že leta 1997, ko je podjetje Ecological Service najelo zemljišče na Malnišču, ki je bilo last podjetja Neviera iz Neaplja. Podjetje Ecological Service je na kraju začelo odlagati velike količine odpadkov, ki bi jih moralo reciklirati (gre za ostanke zmletih avtomobilov in drug material), v resnici pa je po treh mesecih šlo v stečaj in izginilo. Na kraju so pustili 11.400 kubičnih metrov odpadkov, ki skupno tehtajo 6.500 ton. Analize, ki so jih opravili pred leti, so ugotovile prisotnost onesnažujočih snovi v koncentraciji, ki presega dovoljene vrednosti (svinec in kadmij) in prisotnost drugih zdravju nevarnih spojin (PCB). Lastniki zemljišča, ki bi mo- rali poskrbeti za sanacijo, so se dolžnosti izognili, zato je občina s pomočjo pokrajine poskrbela za začasno rešitev, ki bi preprečila pronicanje strupov v zemljo in v podtalnico, ali v bližnjo strugo Vipave. Odlagališče je namreč na dvorišču nekdanje papirnice na bregu Vipave, na območju, ki je ob visokem vodostaju izpostavljeno nevarnosti poplav. »De Anna je izrazil pripravljenost dežele, da nam priskoči na pomoč pri dokončni rešitvi vprašanja odlagališča. Zato nas je povabil v Trst, kjer bomo razpravljali o vsebini sporazuma. Odbornik je tudi povedal, da nam bo dežela priskočila na pomoč pri dopolnitvi športnega centra. Ob novem nogometnem igrišču, kjer bodo kmalu nared tudi slačilnice in streha nad tribunami, je treba namreč urediti tudi pomožno igrišče in parkirišče,« je povedala županja Alenka Florenin. (Ale) NA TRZISKI POSTAJI Izpraznili avtomate S silo so odprli avtomat za prodajo vozovnic, iz njega pobrali ves denar in izginili neznano kam. Tatovi so bili na delu na tržiški železniški postaji v noči med nedeljo in včerajšnjim dnem. Ko potnikov in osebja zaradi pozne ure ni bilo več, so nepridipravi vstopili v notranjost postaje, kjer so se z železnim predmetom lotili avtomata za prodajo vozovnic. V nekaj minutah so napravo odprli, pokradli ves denar in zbežali, ne da bi kdo opazil njihovo početje. Uslužbenci železniške postaje so krajo odkrili v jutranjih urah, ko so lahko le prijavili dogodek silam javnega reda. Tatovi so povzročili veliko gmotno škodo, saj bo treba avtomate zamenjati, poleg tega pa so spravili v težave tudi vse potnike, ki se odpravljajo na postajo, ko je blagajna za prodajo vozovnic že zaprta. Avtomate tržiške postaje so sicer že izpraznili marca 2007. Takrat jih je s silo odprla skupina romunskih državljanov, ki so jih zatem izsledili in aretirali. Preiskovalci so ugotovili, da je šlo za pravo kriminalno združbo, ki je bila specializirana ravno v kraji denarja iz avtomatov na železniških postajah. gradež - Razzini vložil svetniško vprašanje gorica - Evropski projekt JeZen na SVoje Na Valentina Staniča I I llfl V V ■ ■ ■ v v ' bo spominjala plošča Ligaš polemizira z odločitvijo dežele, da ukine oddelek prve pomoči »Dežela je zagotovila popolno podporo Gradežu, da bi turistično sezono raztegnil čez celo leto. V resnici pa so ukinili 24-urno delovanje oddelka za prvo pomoč.« Deželni svetnik Severne lige Federico Razzini ni nikakor zadovoljen z odločitvijo uprave deželnega predsednika Renza Tonda, ki v jesenskih in zimskih mesecih ne namerava zagotoviti delovanja grade-škega oddelka za prvo pomoč 24 ur na dan. Razzini je zaradi tega vložil svetniško vprašanje, v katerem je poudaril, da Gradež letno obišče dvesto tisoč turistov. Zaradi tega je po njegovih besedah treba vlagati v zdravstveno oskrbo in v druge osnovne storitve v mestu ob laguni, ki bo le tako privlačno tudi izven poletne turistične sezone. »Deželna uprava je zagotovila štiriindvajseturno delovanje oddelka prve pomoči med 1. majem in 30. septembrom, potem pa so to storitev ukinili že 15. julija, čeprav bi jo po mojem mnenju morali zagotoviti « opozarja Razzini. gorica - V službi še do konca oktobra Romolijev glasnik Cosma dal odpoved Portelli: Po njegovi zaslugi je občini uspevalo prikrivati svoje neuspehe S prvim novembrom bo tiskovni urad goriške občine ostal brez svojega vodje. Stefano Cosma je namreč dal odpoved, tako da bo s službi ostal do 31. oktobra. Cosma je županu Ettoreju Romoli stal ob strani že med volilno kampanjo, ob njenem zaključku pa ga je prvi občan imenoval za vodjo tiskovnega urada in tudi za svojega glasnika. Po nekaj več kot dveh letih je Cosma sporočil županu, da hoče zapustiti tiskovni urad in da se hoče odpovedati svoji zadolžitvi glasnika; pred dnevi so tako na oglasno desko županstva razobesili sklep, na podlagi katerega so vzeli na znanje odpoved. Sklep o odpovedi je včeraj na oglasni deski prebral tudi načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Federico Portelli. »Samo po zaslugi Cosme in uspešne komunikacijske kampanje je doslej Romolijev odbor uspel prikriti vse svoje neuspehe in nestrokovnost svojih članov. S stalno in ka-pilarno propagando, ki je slonela na spotih, so upravitelji prikazali za svoje projekte, ki jih je v resnici zastavil prejšnji odbor,« poudarja Portelli in nadaljuje: »Cosmi želim vse najboljše, toda njegov odhod bo za Ro-molija hud udarec. Bo Cosmov naslednik sposoben vrniti ugled vedno manj priljubljeni upravi?« Cosmovega naslednika bo v kratkem izbral župan, saj je njegovo imenovanje med pristojnostmi župana. Po sledeh Valentina Staniča je ime projekta, ki se bo potegoval za denar iz evropskega sklada Italija-Slovenija 2007-2013 in v okviru katerega bodo tudi v Gorici obudili spomin na slovenskega izobraženca, duhovnika, alpinista, vzgojitelja in kulturnega delavca. Nosilec projekta, pri katerem bo sodelovala tudi goriška pokrajina, je občina Kanal. Celoten projekt je vreden 1.130.000 evrov, od katerih bo Gorici namenjenih 105.000 evrov. Partnerji nameravajo urediti muzej v Staničevi rojstni hiši, v Gorici pa bo v sodelovanju z državno knjižnico v ulici Mameli in Bevkovo knjižnico iz Nove Gorice postavljena dokumentarna razstava o njegovem življenju in delu. »Pomembna bo tudi postavitev spominske plošče na stavbi, ki je na vogalu med ulicama Seminario in Brass v Gorici. V njej ima danes sedež italijanski višješolski zavod DAnnunzio, poslopje pa je leta 1840 dal zgraditi Stanič, ki je v njem odprl gluhonem-nico,« je povedal pokrajinski odbornik Marko Marinčič. Pokrajina je sicer pred dvema letoma obnovila poslopje nasproti Kulturnega doma, na marmornati plošči, ki so jo odkrili ob predaji šole, pa ni o Staniču niti besedice. Torek, 20. oktobra 2009 2 3 APrimorski ~ dnevnik gorica - Travnik Trgovci • v« ■ • izročili spisek zahtev Travniško gradbišče bumbaca Gradbišče na Travniku že dalj časa sameva, zato so trgovci z osrednjega goriškega trga in z okoliških ulic zahtevali srečanje z županom Ettorejem Romolijem, ki je njihovi prošnji ugodil prejšnjo sredo. S prvim občanom so se srečali predstavniki zveze ASCOM, v imenu odbora trgovcev, ki sledi uresničitvi prenove Travnika, pa sta bila prisotna Benedikt Kosič in Beniamino Ur-sic. Trgovci so župana opozorili, da že več tednov na Travniku ni niti enega delavca, zaradi tega pa je že prišlo do zamude glede na program gradbenih del, ki ga je svojčas predstavila goriška občinska uprava. Župan je zagotovil, da se bo takoj postavil v stik s podjetjem Luci costruzioni in zahteval zaključek del na Travniku. Trg je namreč v glavnem že prenovljen, sredi ploščadi je še nekaj lukenj, ki jih mora gradbeno podjetje napolniti in tlakovati. Na srečanju so trgovci izročili Ro-moliju spisek svojih zahtev v zvezi z zaključkom del na Travniku. V prvi vrsti so trgovci opozorili na pomanjkanje parkirnih mest; pred prekvalifikacijo je bilo namreč na Travniku urejeno parkirišče, zdaj pa je v tem predelu Gorice parkirnih mest bore malo. Trgovci so opozorili, da pomanjkanje parkirišč bo oviralo gospodarski razvoj trga, seveda pa bo negativno učinkovalo tudi na njegov turistični preporod. Zveza ASCOM je občino pozvala, da naj pozorno razmisli o pomanjkanju parkirišč, saj brez njih Travnik po mnenju trgovcev ne bo nikoli zaživel. »Od občinske uprave zahtevamo, da naj se premisli in spet odpre prometu predor Bombi in da naj omogoči prehod vozil v smeri ulic Carducci in Mameli,« opozarjajo trgovci, ki občino pozivajo tudi, da naj poskrbi za urbano opremo za Travnik. »Na podlagi izkušenj zveze ASCOM iz Grade-ža smo prepričani, da občina mora zaupati načrtovalcu pripravo projekta za območje, ki ga bodo zasedli javni lokali s svojimi mizicami in senčniki, trgovine pa s svojimi izložbami,« poudarjajo goriški trgovci, ki opozarjajo tudi na težave zaradi dostave blaga. Po mnenju zveze ASCOM je namreč treba skupaj z občinsko upravo čim prej določiti parkirna mesta in območja ob Travniku, kjer bodo parkirali tovornjaki za dostavo blaga. Nazadnje trgovci zahtevajo, da naj se pravočasno določijo tudi mesta, kjer bodo stali zabojniki za odpadke. Pri tem trgovci pojasnjujejo, da od začetka prenove trga morajo sami odvažati odpadke na njihova zbirna mesta, čeprav plačujejo slane račune, na podlagi katerih bi morala družba IRIS smeti pobirati pred trgovinami. Nazadnje so pri zvezi ASCOM prepričani, da občinska uprava mora v sodelovanju s trgovci prirejati dogodke, ki bodo na trg priklicali čim več ljudi. Med drugim je ravno dogajanje zadnjih mesecev pustilo svoje znamenje na ploščadi; po modni reviji Mittelmoda je bil tako Travnik poma-zan s smolo, ki se je cedila s sveč. Čiščenje trga je občino stalo deset tisoč evrov, zato pa občinska uprava bo od družbe Gorizia e Udine fiere zahtevala odškodnino. 24 Torek, 20. oktobra 2009 GORIŠKI PROSTOR Š / gorica - Slovenska knjižnica Damir Feigel v sodelovanju z ZSKD Pravljične urice odprte svetu in tujim jezikom Ob slovenskih tudi pravljice v furlanščini, rezijanščini, angleščini, litovščini, grščini, svahiliju in malajščini Priljubljene pravljične urice knjižnice Damir Feigel se odpirajo svetu. Letos bo namreč na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev (ZSKD) stekla pobuda z naslovom Pravljice sveta, ki bo popestrila dogajanje v mladinski sobi KB centra na Verdijevem korzu v Gorici in njenim obiskovalcem omogočila, da bodo dodatno razširili svoja obzorja. Ob pravljicah v slovenskem jeziku bo namreč Feiglova knjižnica od prihodnjega tedna do aprila nudila otrokom tudi pravljice v furlanščini, španščini, rezijanščini, nemščini, angleščini, litovščini, grščini, sva-hiliju in malajščini, kar bo za male bralce priložnost, da spoznajo različne melodije tujih jezikov. Slovenski knjižnici bosta v tej dogodivščini, ki so jo podprli SKGZ, pokrajina Gorica, KB center in Narodna in študijska knjižnica (NŠK), stala ob strani tudi Zavod združenega sveta iz Devina in Videmska univerza. »Letos poteka dvajseta obletnica otroških uric Feiglove knjižnice. Na bivšem sedežu v ulici Croce smo leta 1989 začeli s popoldanskimi srečanji z avtorji, nato pa smo se osredotočili na prebiranje pravljic. Pri le-teh ne gre za golo prebiranje, pač pa za animacijo in sprostitev za otroke, ki se približujejo branju na igriv način. Popoldanskih uric, ki so namenjene poslušalcem od tretjega do osmega leta, se udeležujejo tudi starši, ki s svojimi otroki podoživljajo pravljice,« je med včerajšnjo predstavitvijo pobude, ki so se je gorica - CARIGO »Paideia« nagrajena Projekt za spoznavanje Slovencev Fundacija Goriške hranilnice je razglasila dvanajst zmagovalcev prve izvedbe natečaja »Giovanidee«. Med nagrajenimi je tudi projekt Paideia, ki so ga pripravili goriški univerzitetni študentje Simon Koren, Aljo-ša Jarc in Jurij Klanjšček. Gre za projekt, s katerim njegovi snovalci želijo ustanoviti dinamično obliko for-macijsko-izobraževalnega kroška FIPEF v Gorici, ki bo predvsem univerzitetnim študentom iz bolj oddaljenih predelov Italije predstavil dejavnosti slovenske narodnostne skupnosti v mestu in njeni okolici. Krožek naj bi študentom dajal tudi vpogled v trg dela. Praktično se bo projekt udejanjil s šestimi večeri, ki jih bodo oblikovali tako slovenski kot italijanski predavatelji, ki delujejo na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. V prihodnjih tednih bodo študentje ustanovili društvo FI-PEF in projektu dali tudi pravno in administrativno podlago. Slovensko-italijanske odnose v Gorici skozi čas obravnava tudi drug nagrajeni projekt z naslovom »Topografia della Memoria - Museo diffuso della Citta«, koordinator katerega je neapeljski študent Ales-sandro Cattunar. Skupina italijanskih študentov bo med prebivalci Gorice in Nove Gorice zbrala pričevanja o tem, kako so občani obeh mest doživljali mejo. Pričevanja, obogatena s fotografskim gradivom, bodo postala vsebina tabel, ki jih bodo namestili na najbolj reprezentativne točke na nekdanji meji med Gorico in Novo Gorico. Natečaj Fundacije CARIGO je bil namenjen skupinam mladih, ki delujejo na ozemlju goriške pokrajine in ki bi radi uresničili svojo zamisel ter tako prispevali k razvoju mesta predvsem na področju ovrednotenja teritorija in družbene interakcije. Fundacija je prejela skupno sedemnajst projektov, nagradila pa jih je dvanajst; za natečaj je dala na razpolago 150 tisoč evrov. (VaS) udeležili tudi ravnatelj tržaške NŠK Milan Pahor, predsednik SKGZ za Goriško Livio Semolič in Ana Magajna z urada za jezikovne manjšine pri goriški pokrajini, povedala knjižničarka Luisa Gergolet. O Pravljicah sveta je predsednica ZSKD za Goriško, Vesna Tomsič, pojasnila, da bodo potekale dvakrat mesečno. »Vsak drugi ponedeljek bodo otroci spoznali eno pravljico iz slovenske ljudske zakladnice - le-to namreč premalo poznajo -, in eno pravljico v tujem jeziku. Slednje bodo prebirali dijaki Zavoda združenega sveta in študentje Videmske univerze. Pri tem sploh ni pomembno, da otroci razumejo bistvo zgodbe, pač pa to, da spoznajo, kako je svet pisan in da obstajajo mnogi jeziki, ki imajo različne melodije,« je povedala Tomsičeva. »SKGZ je z velikim prepričanjem podprla projekt, s katerim Slovenci v Italiji pokažemo, da ne znamo promovirati le lastne kulture, vendar smo akterji, ki povezujemo in pro-moviramo različne kulture in prisotnosti,« je povedal Semolič in spomnil, da potekal letos tudi deseta obletnica odobritve zakona 482/1999, ki ščiti zgodovinske manjšine v Italiji. Prvo srečanje s pravljicami bo že v ponedeljek, 26. oktobra, ob 18. uri. Slovensko pravljico Povodni mož bo prebrala in animirala Karolina Černic, Ieva Du-daite in Kamile Vaupsaite pa bosta v li-tovščini pripovedovali pravljico »Joniukas ir Grytute«. (Ale) Vesna Tomsič in Luisa Gergolet bumbaca šola - V petek Sindikat prireja posvet o reformi Tudi šolniki z Goriškega z zaskrbljenostjo spremljajo razpravo o napovedani reformi višjih srednjih šol. Zato Sindikat slovenske šole prireja v petek, 23. oktobra, ob 17. uri v avditoriju slovenskega šolskega centra v Gorici posvet o reformi, ki naj bi star-tala prihodnje šolske leto. Postopek odobritve je sicer še na začetku, marsikaj pa je nedorečenega, zaradi česar goriška pokrajina letos naj ne bi organizirala običajnega salona za usmerjanje dijakov. Petkov posvet bo odprt javnosti, na njem bodo sodelovali šolniki in sindikalisti, med drugimi pa je udeležbo zagotovila tudi senatorka Tamara Blažina. Reforma višjih srednjih šol, ki se pripravlja v Italiji, naj bi stopila v veljavo s prihodnjim šolskim letom, navalila pa bo seveda tudi na slovenske višješolske zavode. Ker je še preveč nejasnosti in ker bo januarja zapadel rok za vpise - če ga ne bodo odložili -, so se aktivirali profesorji obeh polov slovenskega šolskega centra v ulici Puccini. Najprej so se sestali na pobudo enotnih sindikalnih predstavništev, iz te skupščine pa je izšla ožja skupina profesorjev, ki zastopajo vse višje srednje šole in delujejo kot neke vrste komisija pod koordinacijo Sindikata slovenske šole. Pobuda za petkov posvet je nastala ravno v tej sredini. doberdob - Fassino in Serracchianijeva gosta krožka Demokratske stranke Zagotavljata pomoč Poslanca sta seznanjena s težavami slovenske narodne skupnosti in zlasti s krčenjem državnega prispevka tržič - Fassino »Demokratska stranka « V Doberdobu sta bila v nedeljo na kosilu v gostilni pri Andreju poslanec Pie-ro Fassino ter evropska poslanka in hkrati kandidatka na primarnih volitvah za deželno tajništvo Demokratske stranke (DS) Debora Serracchiani. Dopoldne sta se v tržiškem Kinemaxu srečala z volivci, nato pa sta bila gosta doberdobske sekcije Demokratske stranke. V Doberdobu so Fassina in Serrac-hianijevo, ki na državni ravni podpirata listo Daria Franceschinija, sprejeli tajnik krajevne sekcije DS Andrej Gergolet, domači župan Paolo Vizintin, podžupanja Luisa Gergolet, Igor Dolenc in tržaški pokrajinski svetnik Emilio Coretti, dalje goriška pokrajinska svetnika Marco Jarc in Paolo Mezzorana, tajnik goriške sekcije DS Giuseppe Cingolani, tajnik sovo-denjske sekcije DS Mauro Juren, nabre-žinski občinski svetnik Massimo Veronese ter doberdobska občinska Fabio Visintin in Andrej Ferfolja. Udeležence srečanje je v imenu doberdobske sekcije pozdravil Andrej Gergolet, ki na primarnih volitvah za vsedržavno skupščino stranke kan- didira na listi »Semplicemente democra-tici«, ki podpira Franceschinija. Zupan Vi-zintin se je ob dobrodošlici uglednima gostoma, zahvalil krajevni sekciji DS za vabilo na srečanje. Fassina je župan opozoril na težave manjših občin, ki opravljajo ogromno delo z vse bolj skromnimi finančnimi dotoki, a kljub temu uspejo zaključiti bilanco pozitivno, kar se ne dogaja v številnih velikih občinah. Vizintin je ob tem spomnil tudi na zaščitni zakon za slovensko narodno skupnost, saj veliko njegovih členov še vedno ne izvajajo. Fassi-no je povedal, da bodo o problemu malih občin razpravljali v parlamentu v naslednjih tednih, še bolj pa ga je zanimalo sedanje stanje slovenske narodne skupnosti v Italiji. Pokrajinski svetnik Jarc je obrazložil kritično stanje zamejskega šolstva, medtem ko je podžupanja Gergoletova opozorila Fassina, da je med vsemi trenutno najpomembnejši problem krčenje prispevka, ki ga je slovenska narodna skupnost v Italiji deležna iz zaščitnega zakona. Zmanjšanje prispevka za skoraj 1,3 milijona evrov pomeni za nekatere izmed Z leve Fassino, Serracchianijeva, Mezzorana in Jarc med srečanjem v Doberdobu bumbaca 300 slovenskih društev, ki se s tem denarjem komajda preživljajo, dejansko izginotje. V zvezi s to problematiko je Ger-goletova pojasnila, da sta predsednika obeh krovnih organizacij pravkar pisala Napolitanu. Fassino, ki težave Slovencev v Italiji očitno dobro pozna, je obljubil, da bo na problematiko opozoril v parlamentu in da si bo prizadeval za njeno pozitivno rešitev, kot se je to zgodilo že lani. Tudi Serracchianijeva je zagotovila, da se bo po nedeljskih volitvah podrobneje ukvarjala s problematikami slovenske narodne skupnosti in da se bo tudi naučila slovenščine, kar je po njenem mnenju izraz spoštovanja do slovenske narodne skupnosti v deželi. Med kosilom so se gostje pogovarjali tudi o petem koridorju, uplinjevalni-ku, obstoju pokrajin in o drugih perečih vprašanjih. Fassino je ob zaključku srečanja pozdravil vse prisotne z upanjem, da bo prihodnjo nedeljo zmagala lista Ser-racchiani-Franceschini, ker verjame v združevanje reformističnih sil, ne pa v no-stalgični seštevek preteklih pripadnosti. ni deljena »Demokratska stranka ni nikakor deljena. Primarne volitve so sredstvo demokratičnega soočenja in omogočijo, da se politika in javna družba približata ena k drugi.« Tako je v nedeljo poudaril poslanec Piero Fassino, ki se je v tržiškem Kinema-xu udeležil volilnega shoda za primarne volitve Demokratske stranke. Na srečanju je bila spregovorila tudi kandidatka za deželnega tajnika DS Debora Serracchiani, ki skupaj s Fassinom na državni ravni podpira kandidaturo Daria Franceschinija. »V zadnjih tednih je Demokratska stranka priredila 7.200 kongresov, ki se jih je skupno udeležilo preko pol milijona delegatov. Nobena druga stranka v Italije ne uspe na tak način mobilizirati svojega članstva,« je med srečanjem v Tržiču opozoril Fassino in poudaril, da je zanj Franceschini najboljši kandidat za vodenje stranke. »Demokratska stranka združuje moške in ženske z različnimi izkušnjami in svetovnimi nazori, zato pa podpiram Francesc-hinija, ki to združevanje najbolje pooseblja,« je razložil Fassino in opozoril, da je za Demokratsko stranko pogubno merjenje moči med nekdanjimi Levimi demokrati in predstavniki Marjetice. »Stranko lahko poenoti le Franceschini,« je prepričan Fassino, ki je spregovorili tudi o državni vladi in sporih na državni ravni. »Predsednik vlade ima sto poslancev in petdeset senatorje več kot opozicija, kljub temu pa je obseden in povsod vidi sovražnike. Enkrat so proti njemu sodniki, drugič novinarji, tretjič Evropska unija in predsednik republike,« je poudaril Fassino. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 21. oktobra 2009 1 5 jamlje-sela - 270 udeležencev na 14. kraškem pohodu Truma pohodnikov po poti mlekaric Društvo Kremenjak pripravlja koledar z ledinskimi imeni Udeleženci pohoda med kulturnim programom v Jamljah (spodaj); nagovarja jih župan Mirna Kostanjevice Zlatko Martin Marušič (levo), ob katerem so bili še predsednica in tajnica društva Kremenjak Bruna Visintin in Martina Pahor ter doberdobski občinski odbornik Daniel Jarc bumbaca Okrog 270 pohodnikov se je v nedeljo udeležilo 14. kraškega krožnega pohoda in se sprehodilo po nekdanji poti mlekaric, ki je povezovala Jamlje s Selami na Krasu. Odborniki in člani društva Kremenjak ter družbeni delavci s Sel so prejšnji teden očistili staro gozdno pot, ki jo je med poletjem zaraslo rastlinje, tako da je bila spet prehodna kot za časa mlekaric. Prebivalke Sel na Krasu in vseh okoliških vasi so namreč po strmem pobočju Kre-menjaka vse do razmejitve leta 1947 nosile v Tržič mleko, ki je za njihove družine predstavljalo pomemben vir dodatnega dohodka. Letošnji pohod se je začel v Jam-ljah, od koder so se udeleženci po nekdanji poti mlekaric povzpeli do Sel. Po malici so se vrnili v Jamlje, kjer jih je pričakalo kosilo. Krajši kulturni program so nato oblikovala dekleta plesne skupine Kremenjak pod vodstvom Jelke Bogatec; nato je pohodnike nagovorila predsednica društva Kremenjak Bruna Visintin in nagradila najstarejša udeleženca. Priznanje sta prejela Olga Košuta, letnik 1934, in Mario Pahor, letnik 1930. Prisotne so pozdravili tudi župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič, doberdobski občinski odbornik Daniel Jarc, podpredsednik turističnega društva Dren s Sel Martin Švagelj in predsednik krajevne skupnosti Sela na Krasu Zvone Frandolič. Sledile so družabne igre, v katerih so se pomerili Jameljci in Selani. Tekmovali so v metu škrl in obročev, metu na koš, skokih z vrečami in briškoli. Tretjič zapored je zmagala ekipa iz Jamelj in si tako zagotovila prehodni pokal. Nagrajevanju je sledila zabava s harmonikarjem Veselkom. Jameljski kulturni delavci društva Kremenjak se medtem že pripravljajo na nove pobude. 15. novembra prirejajo tradicionalno martinovanje, 27. novembra bo predstavitev društvenega koledarja, ki je letos posvečen ja-meljskim ledinskim imenom in novim lesenim tablam, ki so njim posvečene; dalje bo 5. decembra miklavževanje, 20. decembra pa božični koncert. gorica - Kinoatelje v širšem evropskem prostoru DokumentArt z Malo apokalipso, Photonic Luminatic pa z EU-forio V jesenskem času je goriški Kinoatelje prisoten v širšem evropskem prostoru, kjer je gost festivala dokumentarnega filma in umetniške razstave. Mala apokalipsa, dokumentarni film Alvara Petriciga v produkciji Kinoateljeja in Zavoda Kinoatelje ter v koprodukciji kulturnega društva Ivan Trinko, lani nagrajen na Festivalu slovenskega filma z Vesno za posebne dosežke, se bo tokrat predstavil na festivalu DokumentArt v Nemčiji in na Poljskem. Posebna značilnost festivala je čezmejno sodelovanje med mestoma Szczecinon in Neubranderburgom, ki že tretje leto zapored skupaj organizirata festival. Med 371 prispelimi filmi in 67 izbranimi, ki prihajajo iz enajstih držav, bo Petricigova Mala apokalipsa na ogled v vitrini vzhodne Evrope. Film si bo mogoče ogledati danes v Szczecinu na Poljskem in jutri v Neubrandenburgu v Nemčji. Napredek, umik, katastrofa - termini, ki jih filmski esej ujame v podobe zapuščene vasi Čišnje, ki se postopoma prazni in radikalno konča s potresom. Sledi človeške prisotnosti se spremenijo v ruševine. Še vedno pa so prisotni človeški spomin, posnetki glasov, zgodbe prebivalcev, ki obujajo spomine na čas brez elektrike in tekoče vode. Tako je selektor festivala utemeljil uvrstitev v program. V Cankarjevem domu v Ljubljani si je mogoče ogledati skupinsko razstavo Photonic Luminatic, ki predstavlja novejše smernice v slovenski fotografiji in videu z izbranimi avtorji mlajše in srednje generacije. Razstava je razdeljena na tematske sklope, ki opozarjajo na različne avtorske pristope, izbor video projektov pa pomeni zaokroženo vsebinsko celoto, kar poudari že z izbranim naslovom Perspektive mest. Med video projekti je razstavljena tudi videoinstalacija EU-foria - spovednica švercarskih grehov Anje Medved. Video je nastal na dan odstranitve mejnih zapornic med Gorico in Novo Gorico, ko je bila izvedena prva zbiralna akcija spominov. Carinarniška hišica na meji je bila spremenjena v video spovednico, v katero so bili prebivalci obeh mest povabljeni, da povejo svoje spomine na mejo, tudi take, ki jih nikoli ne bi povedali cariniku. števerjan - Družabno srečanje SPDG Do kostanja z gorskimi kolesi in peš Alvaro Petricig Vesela druščina na Valerišču (zgoraj) in med peko kostanja (desno) foto ml, bumbaca dol - V nedeljo Od Bonetov do Devetakov Pohod skozi doljanske zaselke Od Devetakov do Bonetov bo v nedeljo, 25. oktobra, speljan pohod, med katerim bodo udeleženci spoznali zgodovino in znamenitosti doljanskih zaselkov. V sodelovanju s Slovenskim planinskim društvom iz Gorice ga prirejata Srečko Vizintin in Tanja Visintin, ki je pred leti napisala knjigo Spoznavanje do-berdobskega Krasa. Publikacija, ki je obenem pedagoški priročnik in turistični vodnik, izhaja iz inovativnega pedagoškega projekta, v okviru katerega avtorica izpostavlja zaporedje didaktičnih iti-nerarijev sicer malo opaznega okolja, ki pa je edinstven zaradi svojih geomorfo-loških značilnosti, biorazličnosti, kot tudi zaradi zgodovine in kulture, ki označujeta stezice med kamnitim obzidjem. Zbirališče pohodnikov bo ob 9. uri pred gostilno Pri Miljotu pri Devetakih. Od tod se bodo udeleženci podali proti Vižintinom in Paljkišču, potem pa naprej do vseh doljanskih zaselkov. Nad Mikoli se bodo povzpeli na hrib Kal, na katerem se nahaja mlaka, med potjo pa bo Visintinova spregovorila o nastanku Dola, o nekdanji poštni cesti, o znamenitostih vseh doljanskih zaselkov. Pohod bo skupno trajal približno štiri ure in ne bo posebno zahteven. Udeleženci bodo lahko parkirali pri Devetakih, potem pa bo poskrbljeno za prevoz od Bonetov do startne točke; informacije na tel. 3355421420 (Srečko). V Brdih in v koledarju kmečkega dela predstavlja mesec oktober, za katerega poznamo tudi starejši, veliko bolj pojmoven izraz vinotok, obdobje, ko se večji del opravil iz vinograda preseli v klet. Domačija pri Šte-karjevih v Števerjanu pa v oktobru postane prizorišče že tradicionalnega praznika kostanja, ki ga že nekaj desetletij v tem jesenskem mesecu prireja Slovensko planinsko društvo Gorica. Tudi tokratna »kostanjada« je v nedeljo minila v znamenju vedrega razpoloženja z lepim številom obiskovalcev, ki so zaradi ugodnega vremena k Štekarjevim na Valerišču prihajali od jutra pa vse tja do mraka, nekateri celo še kasneje. Najživahnejše je bilo ravno v prvih popoldanskih urah, ko je k Štekarjevim iz vinogradov in gozdov prikorakala skupina skoraj štiridesetih kekcev v spremstvu svojih staršev. Skupina udeležencev pohoda v okviru društvene Kekčeve poti se je v jutranjih urah izpred športne hale v Podgori povzpela na Kalvarijo, kjer jih je pričakal topel napitek, nato so po gozdnih poteh nadaljevali pohod vse do Štekarjeve domačije. Tu so jih člani društva SPDG postregli še s paštašuto. Kmalu zatem je prikolesarila še skupina petintridesetih gorskih kolesarjev, ki deluje v okviru Slovenskega planinskega društva Gorica in ki se je podala na skoraj štirideset kilometrov dolgo turo po goriških Brdih. Pedale svojih koles so iz nižine neprekinjeno potiskali navkreber vse do gotske cerkve sv. Križa na Kojskem, kjer jih je pričakala dvojica društvenih članov s toplim čajem. Družabnost se je pri Štekarjevih ob pečenem kostanju in žlahtni kapljici rebule nadaljevala vse do mraka. Škoda, da harmonike in prijetno uglašene slovenske pesmi tokrat ni bilo slišati. Za sladko vzdušje pa so poskrbele odlične društvene kuharice, ki so ves dan pekle slastne marmeladne in čokoladne palačinke. (VaS) 26 Torek, 20. oktobra 2009 GORIŠKI PROSTOR šempeter - Po najbolj črnem scenariju naj bi zbolela četrtina prebivalcev Na severnem Primorskem pripravljeni na izbruh gripe Vudrag: »Cepljenje je izjemno pomemben in učinkovit preventivni ukrep « Pristojne zdravstvene in druge službe v goriški zdravstveni regiji so pripravljene na morebiten izbruh nove gripe, v okviru katerega bi po najbolj črnem scenariju zbolela četrtina od dobrih 100.000 prebivalcev, je včeraj v Šempetru pri Gorici zagotovil vodja regijske koordinacijske skupine za borbo zoper pandemijo Marko Vudrag. V Sloveniji so z laboratorijskimi testi doslej potrdili 275 primerov nove gripe, po ocenah pa je vseh primerov med 2.000 in 2.500. V goriški zdravstveni regiji je po ocenah doslej za novo gripo zbolelo med 100 in 150 oseb. »Posamezni primeri se stalno pojavljajo. Ob izbruhu, kakršni se pričakujejo v hladnih in mrzlih jesenskih in zimskih mesecih, bi po najhujšem scenariju zbolelo 25 odstotkov populacije, a ne hkrati, temveč v daljšem časovnem obdobju,« je Vudrag pojasnil in poudaril, da kakršnakoli panika ni potrebna, saj so pristojni ustrezno pripravljeni. Po njegovih besedah je zato primerno cepljenje tako proti sezonski kot proti novi gripi. »Cepljenje je izjemno pomemben in učinkovit preventivni ukrep. Pomembno je cepljenje proti sezonski kot proti novi gripi,« je še poudaril. Medtem ko so na severnem Primorskem v Sloveniji s cepljenjem proti sezonski gripi že začeli, bodo okoli 1.500 doz cepiva zoper novo gripo prejeli prihodnji teden; v prvi fazi bo najprej cepljeno zdravstveno osebje in druge servisne službe. »Nova gripa zaenkrat ne povzroča nikakršnih težav. Panika ni potrebna, saj posebej dramatičnih zadev ne pričakujemo,« je še povedal Vudrag in opozoril tudi na pomen higiene, umivanja rok in druge preventivne ukrepe, s katerimi lahko posamezniki preprečijo, da bi se nova gripa širila med ljudmi. Po doslej znanih podatkih so v svetu z laboratorijskimi testi novo gripo potrdili pri 400.000 ljudeh, skupaj pa naj bi zbolelo med štiri in pet milijonov oseb. Zaenkrat je umrlo več kot 4.700 ljudi, kar pomeni, da za novo gripo umre promil tistih, ki zbolijo, je navedel Vudrag. Sicer pa je poveljnik šempetrsko-vrtojbenske civilne zaščite Stane Črvič včeraj povedal, da so pripravljeni načrti ukrepanja ob morebitnem izbruhu pandemije, ki jih usklajujejo s šolami, vrtci, policijo, gasilci in drugimi organizacijami. kromberk - Z začetkom novembra po zaslugi Panvite Mip se vrača na police Polanič (Panvita): Če bomo Mipov obrat tudi kupili, bi v njem delo dobilo med 120 in 140 ljudi Mipovi izdelki se bodo z novembrom vrnili na prodajne police. Predsednik upravnega odbora družbe Panvita Mir, Peter Polanič, je namreč včeraj povedal, da so za šest mesecev sklenili najemno in licenčno pogodbo, s katero so dobili za pol leta pravico do uporabe blagovne znamke Mip. Pojasnil je, da je proizvodnja na tej lokaciji razdeljena na tri segmente, in sicer poltrajni program, ki vključuje mortadelo, pečeni in kuhani pršut ter pečene in kuhane slanine, kraški program, v katerega v obdobju najema ne bodo vlagali, ampak se s stečajnim upraviteljem Miroslavom Bene-dejčičem dogovarjajo o tem, da bi odkupili pršute, ki so ostali na zalogi, teh pa je 18 tisoč. Tretji segment, ki se je tudi že začel, pa je prenos dela proizvodnje iz obrata v Gornji Radgoni v Kromberk, kjer so nekatere proizvodne linije modernejše in imajo solidno kapaciteto. Polanič je včeraj tudi povedal, da trenutno proizvajajo v skladu z začrtanim planom, da so v dveh tednih proizvedli že 30 ton izdelkov in da so zaposlili 47 oseb. Pet so jih zaposlili na Panviti, preostali pa so delo dobili preko zavoda za zaposlovanje. »Ti so lahko na ta način zaposleni štiri mesece, kasneje pa bomo z njimi podpisali dvomesečno pogodbo. Če nam bo uspelo obrat odkupiti, pa bomo z njimi sklenili dolgoročne pogodbe o zaposlitvi,« je še poudaril in dodal, da bodo finančna sredstva, ki so jih angažirali za najem proizvodnje, znašala od 500 do 700 tisoč evrov. Odvisno bo od tega, ali se bodo s stečajnim upraviteljem uspeli dogovoriti tudi glede odkupa pršutov. »Naš osnovni namen, zaradi katerega smo tudi vstopili v to zgodbo, je, da se po izteku najema oziroma takrat, ko bo premoženje pripravljeno za odkup, tudi potegujemo za odkup,« je še dejal Polanič in izrazil prepričanje, da je 40 milijonov evrov, kolikor naj bi po nekaterih ocenah Mipova proizvodnja sodi v skupino Panvita, ki združuje enajst podjetji, hkrati pa je Mipova blagovna znamka ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v Sloveniji foto n.n. znašala celotna vrednost, preveč, in da računajo na to, da se bo ta vrednost prepolovila. »Ko smo delali prve prodajno proizvodne projekcije, smo prišli do zaključka, da bi lahko ob odkupu premoženja v Mi-povem obratu v Kromberku ponovno zaposlili od 120 do 140 delavcev, ki naj bi proizvedli okrog 3.000 ton mesnih izdelkov letno,« je pristavil. Igor Banič, član uprave skupine Panvita, je pojasnil, da bodo Mipovi izdelki na policah trgovskih sistemov Mercator, Spar, Tuš, Jagros in Klasek ter v njihovih lastnih maloprodajnih trgovinah v prvi polovici novembra. »Računamo, da bomo mesečno prodali okrog 60 ton teh izdelkov, pretežno na slovenskem tržišču, pa tudi na Hrvaškem, kjer je ta blagovna znamka prepoznavna, in na drugih tržiščih, kjer smo aktivni,« je dodal. Tudi v interesu stečajnega upravitelja Miroslava Benedejčiča je bilo, da se ti izdelki čim prej vrnejo na prodajne police. Povedal je še, da Panvita sestavine za recepture Mipovih izdelkov dobiva preko Mipa v stečaju, ki ima pogodbe z dobavitelji sestavin in aditivov. »Z izjavo o zaupnosti smo zadolžili vse delavce, ki so pod kazensko odgovornostjo dolžni čuvati svoje vedenje o teh proizvodih, da se tako zagotovi potrebna tajnost, dokler te re-cepture ne bodo prodane,« je poudaril in dodal, da bo treba ocenjeno premoženje nadgraditi, saj so ocenili nepremičnine in premičnine v mirujočem stanju, s tem ko so zagnali proizvodnjo v Mipovih obratih v Tolminu in Kromberku pa bo treba na novo oceniti, kolikšna je ta presežna vrednost podjetja v delujočem stanju. Izpostavil je tudi problematiko žigosanja Mipovih pršutov z oznako Kraški pršut, saj je od vseh pršutov na zalogi le 2.500 takih, ki so označeni s to štampiljko, vsi ostali pa ne, pa čeprav so bili vzgojeni in zorjeni kot kraški pršut, problem pa je v tem, da Gospodarsko interesno združenje Kraški pršut tem pršutom odreka pravico do žiga, ker je šla družba v stečaj, kar je ocenil kot umazano igro, v ozadju katere so premoženjske koristi. »Če ne bo šlo drugače, bomo sprožili upravni spor, pri čemer ne dvomim, da bomo uspeli,« je zaključil. Nace Novak [1] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. ~M Koncerti V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v petek, 23. oktobra, ob 20.30 glasbeni dogodek Pesmi ob meji - »Canzoni di confine 2009«, ki bo posvečen Gior-giu Gaberju. Osrednji gost bo Neri Marcore. Vstop bo brezplačen, vendar z vabili, ki so na razpolago v uradu Kulturnega doma (Ulica Brass 20, tel. 0481-33288). [Ul Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.40 -20.30 - 22.15 »Up«. Dvorana 2: 17.45 - 20.30 »Bastardi senza gloria«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.10 »Tris di donne e abiti nuziali«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.30 -21.30 »Up«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 - 20.30 -22.20 »Up« Digital 3D. Dvorana 3: 17.45 - 20.30 »Bastardi senza gloria«. Dvorana 4: 17.30 »Fame - Saranno fa-mosi«; 20.00 - 22.10 »Orphan«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.10 »Questione di punti di vista«. Prireditve GORIŠKI MUZEJ prireja predavanje na temo kuhinje - središču doma in stanovanjske kulture v Vipavski dolini. Potekalo bo na gradu Kromberk danes, 20. oktobra, ob 20. uri. Predavala bo etno-loginja Špela Ledinek Lozej z Inštituta za slovensko narodopisje - Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici. KD SABOTIN v sodelovanju z rajonskim svetom za Pevmo, Štmaver in Oslavje, ZSKP, župnijo Sv. Mavra in Silvestra ter civilno zaščito občine Gorica prireja v soboto, 24. oktobra, ob 20.30 na sedežu društva (v okraju Znorišče v Štma-vru) kulturni večer z naslovom Ob stoletnici prvega poleta z motornim letom bratov Rusjan. M Izleti AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja avtobusni izlet v Celovec in Beljak z ogledom božičnih tržnic v ponedeljek, 7. decembra; odhod ob 7. uri iz Jamelj, vrnitev približno ob 21. uri, kosilo je vključeno v ceno izleta; vpisovanje danes, 20. oktobra, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jamljah; informacije na tel. 3342400658 (Elisa v večernih urah). KD SOVODNJE organizira tridnevni izlet na božične tržnice v Nuernberg, Bamberg in Rothenburg. Odhod bo 6. decembra ob 6. uri pri Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije in vpisi na tel. 3493666161 (Erik). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA priredijo v sklopu martinovanja enodnevni izlet v Vicenzo 7. novembra z ogledom mesta in vinske kleti; vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni pri Ivici (0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). ZDRUŽENJE KRVODAJALCEV SOVODNJE prireja družabno srečanje z degustacijo briških vin in večerjo ob glasbeni spremljavi v soboto, 28. novembra, v kleti na Dobrovem. Predviden je avtobusni prevoz v obe smeri z vmesnimi postanki v Štan-drežu (pri cerkvi), Sovodnjah (pri telovadnici), Gabrjah (na trgu) in Ru-pi (pri gostilni Sonja); vpisovanje z obveznim plačilom celotnega zneska poteka na sedežu združenja v Ga-brjah vsak torek in petek od 19. do 20. ure do 6. novembra; informacije na tel. 340-3423087 (Paolo Brai-ni). 13 Obvestila KD SOVODNJE vabi vse člane, predstavnike društev in prijatelje, da se udeležijo rednega občnega zbora društva v sredo, 21. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu v Sovodnjah. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja tradicionalni piknik 25. oktobra ob 16.30 v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu; informacije in vpisovanje na tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in tel. 0481-78192 (Jožko Vižintin). 55-LETNIKI IZ SOVODENJ in okolice (letnik 1954) organizirajo v soboto, 7. novembra, družabnost z večerjo in glasbo v restavraciji na Majnici; informacije in vpisovanje čimprej v lekarni Marko Rojec v Sovodnjah. V CENTRU GRADINA v Doberdobu prireja družba Rogos v petek, 23. oktobra, pokušnjo vin Benjamina Zidaricha. Po-kušnja se bo začela ob 20.30; nujna predhodna najava na tel. 333-4056800, inforogos@gmail.com. ŠZ DOM sklicuje občni zbor danes, 20. oktobra, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Na dnevnem redu so poleg predsedniškega poročila, še poročila posameznih športnih sekcij ter predstavitev programov za novo sezono in izvolitev novega odbora. DRUŠTVO TRŽIČ obvešča, da bo rekreacijska telovadba potekala v telovadnici šole Duca dAosta v Tržiču od 4. novembra dalje. Prvo srečanje za dobro počutje bo v sredo, 21. oktobra, ob 18. uri na sedežu društva v Ul. Valen-tinis, 84; informacije na tel. 3472471222. KULTURNO DRUŠTVO SKALA iz Ga- brij obvešča člane in prijatelje, da bo Š-/ Še nekaj prostih mest SDZPI obvešča, da je še nekaj mest za tečaj Tehnike finančnega posredništva, namenjen brezposelnim z višješolsko diplomo. Trajal bo 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi). Brezplačni tečaj bo potekal na goriškem sedežu SDZPI; rok vpisovanja bo zapadel 22. oktobra; informacije na tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it, www.sdzpi-irsip.it. Mali bienale na ogled Danes ob 11. uri bo v centru Lenassi v Gorici odprtje razstave instalacij in risank, ki jih je pripravilo okrog 200 učencev goriških osnovnih šol v okviru projekta okolj-ske vzgoje. Obudili bodo Orcula, Čateža, Blagodeja, Krivopete in druge like iz krajevnih legend; otroški bienale poteka pod mentorstvom Francesca Tullia Altana. Redarji na Prvomajski ulici Redarji iz Gorice in Sovodenj bodo jutri opravili skupno akcijo nadzora nad cestnim prometom. Na Prvomajski ulici v Sovodnjah bodo izvajali elektronsko meritev hitrosti. Drevi Domov občni zbor Danes ob 18.30 bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici občni zbor ŠD Dom. Poleg predsedniškega poročila bodo na dnevnem redu še poročila posameznih športnih sekcij, predstavitev programa za novo sezono in izvolitev novega odbora. Predprodaja za »Stomp« Danes se bo v gledališču Verdi v Gorici začela predprodaja vstopnic za ponovitev predstave »Stomp«, s katero se bo 10. novembra začela nova sezona občinskega teatra; ponovitev bo 11. novembra (informacije na tel. 0481-3833327). Prispevki za glasbene šole V soboto, 31. oktobra, bo zapadel rok za vložitev prošenj za prispevke, ki jih pokrajina Gorica nudi nedržavnim glasbenim šolam; informacije so na voljo na tel. 0481385210. Pri Mirnu gorela tovornjaka Med Mirnom in Vrtočami sta prejšnjo noč gorela dva tovorna avtomobila znamke DAF, ki sta bili parkirana na parkirnem prostoru ob cesti. V celoti sta zgoreli kabini dveh vlečnih vozil. V požaru, do katerega naj bi prišlo zaradi napake na električni instalacij, je nastalo 45.000 evrov škode. (nn) S Poslovni oglasi GORIŠKO PODJETJE IŠČE uradnika/uradnico z znanjem slovenščine, italijanščine in zlasti ruščine. Tel.0481-531611 PART-TIME ZAPOSLIMO OSEBE z izkušnjami ter veseljem do dela z malimi otroki. Življenjepis na odg.otroci@gmail.com redni občni zbor v petek, 23. oktobra, ob 19.30 v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Gabrjah. KD SA BOTIN v sodelovanju z rajonskim svetom za Pevmo, Štmaver in Oslavje, ZSKP, župnijo ter civilno zaščito občine Gorica, prireja 20. pohod na Sa-botin v nedeljo, 25. oktobra. Zbirališče ob 8.45 na parkirišču na Osimski cesti, odhod ob 9. uri; ob 10.30 bo maša ob ruševinah cerkve Sv. Valentina, sledila bo družabnost s kosilom in kostanjem ob 12.30 v prostorih bivše osnovne šole v Štmavru. TABORNIKI RMV obveščajo, da potekajo sestanki v Doberdobu vsako drugo soboto od 15. do 16. ure v prostorih društva Jezero; informacije na tel. 349-3887180 (Gabrijel). Pogrebi DANES V PIERISU: 11.00, Angelina D'Agostin vd. Spessot (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.15) v cerkvi, sledila bo upepelitev. / KULTURA Torek, 20. oktobra 2009 27 gorica - KC Lojze Bratuž Simfonični orkester RTVS s slovensko sodobno glasbo Na koncertu, ki je sodil v okvir Kogojevih dnevov in je tudi odprl sezono v Bratužu, je dirigiral A. Nanut Nemirno življenje je Marija Kogoja pripeljalo tudi v Gorico, zato je mesto postalo obvezna etapa mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Priložnost za poklon skladatelju se je letos združila z otvoritvijo glasbene sezone 2009-10 KC Lojze Bratuž, ki bo potekala ob sodelovanju SCGV Emil Komel in goriškega Združenja cerkvenih pevskih zborov ter ob podpori Sklada goriške hranilnice. Dogodek je v dvorano privabil lepo število poslušalcev, kajti gostoval je simfonični orkester RTVS, za katerega je bil goriški oder kar pretesen, poleg tega pa je nastopala domača solistka, sopra-nistka Alessandra Schettino. Koncert je dirigiral kanalski mojster Anton Nanut, umetniški vodja Kogojevega festivala, ki letos obhaja okroglo trideseto obletnico in uspešno nadaljuje s programskimi smernicami, iz katerih se je pobuda rodila: izvajanje sodobne glasbe, predvsem slovenskih, pa tudi tujih avtorjev, goriški koncert pa je slonel izključno na slovenskih ustvarjalcih- od mojstrov, ki so v 20.sto-letju postavili temelje sodobnemu slovenskemu simfoničnemu snovanju, do še živečih avtorjev, ki iščejo lastna izrazna sredstva. Večer sta odprli dve Uverturi Luci-jana Marije Škerjanca, skladatelja široke evropske vizije, ki se je v svojem slogu gibal med pozno romantiko in impresionizmom: Svečana uvertura iz leta 1925 nazorno odgovarja naslovu ter izkorišča gosto podlago godal, nad katero trobila zaz-venijo polno in slovesno. Leto kasneje je Škerjanc spisal Lirično uverturo, ki je prežeta s toplim melosom, a se izogiba retoriki in ugasne v spokojnem tihožitju. Mojster Nanut je na dirigentskem odru še vedno avtoriteta, ki zna orkestru posredovati svojo jasno začrtano interpretativno pot in vliti ansamblu kohezijo ter živahen po- Anton Nanut je tudi umetniški vodja Kogojevega festivala bumbaca ustvarjalni naboj. To je bilo razvidno v Štirih slovenskih ljudskih pesmih Janija Goloba, ki so po značaju zelo različne in zahtevajo od orkestra fleksibilnost ter neza-nemarljive tehnične sposobnosti: robato in energično igro v Kresni, ki jo viole podkrepijo s svojim ostinato, Zalika in Son-čica pa je ljubko šepajoček valček; lirsko zasanjana, z izstopajočo melodijo viole je tretja pesem-Vora bije, sonce že zahaja-ter poskočna, začinjena s tipičnim rezi-janskim pritrkovanjem z nogo zaključna Sv.Sintilawdič. Orkester se je v Golobo-vem nizu bogato razživel, bolj enostavna in premočrtna pa je bila partitura Pavla Mihelčiča Štiri ljudske pesmi za sopran in orkester, ki je v KCLB doživela svojo praiz-vedbo. Mihelčič pri svojih priredbah ni iskal novih prijemov, orkester je le podčrtal in harmonsko opremil melodično li- nijo solistke. Alessandra Schettino se je lepo vpletla v izvedbo in rahločutno podala domači venček s pesmimi Godec pred peklom, Kata Katalena in Pozimi pa rožice ne cveto, svojo ekspresivnost pa je najbolj prepričljivo dokazala v Prošnji umirajočega junaka. Sopranistka in skladatelj, ki je bil prisoten v dvorani, sta bila skupaj z orkestrom in dirigentom deležna dolgih in toplih aplavzov, večer pa je sklenila Simfonietta Primoža Ramovša. Nedvomno eden najboljših slovenskih mojstrov 20.stoletja je to skladbo spisal L1951, ko je njegov slog vsrkoval neokla-sicistične smernice in se še ni odpiral bolj avantgardnim tokovom: Ramovševa partitura je izredno tehtna ter mojstrsko izkorišča bogastvo simfoničnega orkestra: živahni, skoraj odrezav začetni Allegro se sanjavo in skrivnostno umiri v drugem stavku, ki se nato nabrekne do dramatične napetosti; tudi brez tolkal je ritmična živahnost zagotovljena, kot je bilo slišati v sinkopiranem tretjem stavku, naelek-treni finale pa je odločno zaokrožil jasni kompozicijski načrt. Zelo pohvalno so se izkazali solisti, od koncertnega mojstra do pihalnega oddelka, kjer so klarinet, oboa, flavta in angleški rog odigrali pomembne vloge, suvereno so se odrezali tudi tro-bilci in mimo rahlih ritmičnih neskladnostih v gostem prepletanju nižjih godal so vsi oddelki delovali enovito in dokazali profesionalni nivo, ki je že dolga leta odlika orkestra. Navdušenje občinstva, ki je vse po-ustvarjalce nagradilo z dolgimi aplavzi, je najlepša napotnica za uspešno nadaljevanje sezone. Katja Kralj Združitve arhitekturnega • • f v muzeja in grafičnega centra ne bo Ministrica za kulturo Majda Širca in ljubljanski župan Zoran Jankovic sta včeraj podpisala pismo o nameri, iz katerega izhaja, da združitve Arhitekturnega muzeja Ljubljana (AML) in Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) ne bo. Ministrstvo bo AML preneslo na nacionalno raven, usoda MGLC pa zaenkrat ostaja še odprta, je pojasnila Šir-ca. AML bo tako postal javni zavod nacionalnega pomena, njegova ustanoviteljica pa bo država. Ta ga je tudi do sedaj v veliki meri financirala, do konca leta pa bo poskrbela za nov ustanovitveni akt in v prihodnjem letu zagotovila tudi potrebna sredstva, ki so nujna za delovanje arhitekturnega muzeja, je na novinarski konferenci pojasnila Širca. Glede MGLC pa so, kot je dejala, pustili možnost, da skupaj s stroko razmislijo o tem, ali se MGLC, katerega ustanoviteljica je občina Ljubljana, v veliki meri pa ga financira država, pripoji kakšni instituciji na državni ravni, kot sta Moderna galerija ali Narodna galerija, ali se morda priključi k Muzeju in galerijam mesta Ljubljana ali pa ohrani samostojnost. Jankovic je poudaril, da je vesel tega dogovora ter da se z njim zapira 15 dogovorov, ki sta jih ministrica in župan predstavila pred približno enim letom. Po njegovih navedbah je pred njimi le še »vprašanje Narodne galerije in Narodnega doma in Ilirije«. Širca in Jankovic sta se prav tako dogovorila, da bo ministrstvo v prihodnjih treh letih (2010-2012) med nove razvojne projekte uvrstilo Center sodobnih umetnosti v prostorih nekdanje tovarne Rog. Višina sredstev, ki jih bo ministrstvo v treh letih namenilo za razvojne projekte v Rogu, lahko seže do največ 3,5 milijona evrov. (STA) revije - Sedma številka Mladike Najprej o študijskih dnevih Draga 2009, nato pa kritično o tržaškem regulacijskem načrtu Sedma številka tržaške revije Mladika je zagledala luč v tiskarni Graphart v Trstu konec prejšnjega meseca. Revija na platnici prinaša utrinek s študijskih dnevov Draga 2009, in sicer s predavanja ministra RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Zekša, ki je na študijskih dneh govoril o odnosu med matico s slovenskimi skupnostmi po svetu in z manjšinami v sosednjih državah. »Ko ti zmanjkujejo tla pod nogami ...« je naslov uvodnika, v katerem avtor razmišlja o tržaškem regulacijskem načrtu in ugotavlja: »Masovne novogradnje, ki se napovedujejo s spremembo namembnosti nekaterih večjih območij na tržaškem Krasu, namreč utegnejo korenito spremeniti narodnostno podobo nekaterih tržaških vasi ... « Uvodničar dodaja, da je to dejanski epilog zgodbe, ki se je začela že pred desetletij, ko so na Krasu najprej zgradili naselja za istrske begunce, da bi umetno ustvarili italijanska naselja na pretežno slovenskem ozemlju, nadaljevalo se je z gradnjo avtoceste in plinovoda in s prodajanjem zemlje. Uvodničar zaključuje, da »očitno nismo sposobni oblikovati kako resno politiko glede teritorija. Osma številka revije je bogata z literarnimi prispevki: v njej je novela »Učitelj v podružnični šoli« Primoža Vrenika, ki je bila priporočena na 37. literarnem natečaju revije Mladika, pesmi Andrejke Jereb, ki je na Mladikinem natečaju prejela drugo nagrado za poezijo, objavljene so tudi postumne pesmi športnika in publicista Bojana Pavletiča. Poseben pomen ima tudi objava pisma prevajalke Martine Clerici gospe Radoslavi Premrl Pahor, pismo je žal prišlo prepozno, da bi ga gospa še prebrala, ker je umrla dva dni potem; v njem mlada italijanska prevajalka izraža hvaležnost gospe, da je imela pogum in moč izpovedati v knjižni obliki zgodbo brata, narodnega heroja Janka Premrla - Vojka. Špela Pahor je avtorica zapisa o duhovniku Dominiku Pe-ganu; v članku opisuje njegovo mladost, novomašništvo in nastop prve službe na Istrskem. Zanimivi so stiki s tržaškim škofom Santinom in odnos do NOB. Peter Merku piše o življenju v Nemčiji, in sicer o tujih učencih, ki so prišli k njemu na izpopolnjevanje, Branka Sulčič objavlja novo nadaljevanje o Piccolominiju in naših krajih, v rubriki 1000 besed se objavlja odlomek iz romana, knjižnega prvenca Vilme Purič Burjin čas; v zgodovinskih drobcih Lida Turk opisuje štirijezični dokument iz časa Ilirskih provinc, Vlado Rus je poslal oseben spomin na Egidija - »Milana« Vršaja. Revijo dopolnjuje bogata Antena, ocene knjige L'altra anima di Trieste (Druga duša Trsta), ki jo je uredila prof. Marija Pir- jevec, posebne številke Brazd s Trmuna, članek Cirila Velkovr-ha o planinskem založništvu in o knjigi Mojce Luštrek Gora je moja muza. Lev Detela je avtor članka o slikarju Francetu Mi-heliču. Na koncu je še poročilo o delovanju Knjižnice Dušana Čer-neta v letu 2008. V mladinski prilogi Rast Jernej Šček je avtor članka-uvod-nika o drugačnih, v naravi preživetih počitnicah, David Požar pa razmišlja o človekovi potrebi, da obvlada spremembe in življenjski tok. Več strani obsega poročilo o 19. Dragi mladih, Festivalu mladinske ustvarjalnosti in deklaraciji, ki so jo sprejeli njeni člani. Helena Pertot ocenjuja dve filmski novosti, Matja Rupel piše o svojem vstopu na AGRFT, Maja Smotlak ocenjuje knjigo Borisa Pahorja Parnik trobi nji, ki je bila pred nedavnim spet ponatisnjena v slovenskem jeziku in tudi prevedena v italijanščino. benetke - Gledališče Malibran Agripina ob 250-letnici smrti G. F. Händla Minilo je 300 let, odkar je opera Agripina Georga Friedricha Handla prvič uspešno zazvenela v gledališču San Giovanni Grisostomo v Benetkah. Danes se tisto gledališče imenuje Ma-libran in je vsako leto jeseni prizorišče izvedb žal preveč zanemarjene baročne operne literature. Letošnja, 250-letni-ca smrti znamenitega baročnega skladatelja je postala najprimernejša priložnost za praznovanje dvojne obletnice z uprizoritvijo opere, ki predstavlja slovo od italijanskih scen pred razcvetom njegove umetnosti na angleških odrih. Takrat štirindvajsetletni skladatelj je imel za seboj nekaj uspehov na opernem in oratorijskem področju in je že solidno obvladal pravila operne govorice. V viharnih, patetičnih, liričnih arijah mladostne opere, med katerimi so, po takratnem običaju, mnoge reci-klaže iz prejšnjih del, se že prikazuje zora razvoja, ki je pustil najgloblje sledi v zgodovini glasbe tistega obdobja. Agripina je zgodba o ambiciozni ženi rimskega cesarja Klavdija in predvsem o njenih spletkah, da bi ustoličila sina Nerona na prestol, kar v libretu kardinala Grimanija dobi komične poteze, ki v teh dneh zabavajo tudi publiko beneškega gledališča. Ze več let so uprizoritve baročnih oper v Benetkah zaupane študentom specifičnega laboratorija univerzitetnega oddelka za design in umetnost IUAV, ki žal niso do sedaj presenetili z inovativnim in ustvarjalnim pristopom, ki bi ga pričakovali in vztrajajo pri statičnih, neoklasicističnih in muzejskih prijemih, ki prav gotovo ne ponujajo pevcem dodatnega navdiha. Za sporočilnost in dober uspeh predstave je poskrbela solidna zasedba strokovnja- kov antičnega repertoarja, med katerimi sta blesteli pevki v glavnih ženskih vlogah. V vlogi Agripine poje švedska mezzosopranistka Ann Hallenberg, ki je briljantno, s humorjem in zanesljivim obvladanjem baročne vokalnosti pristopila k zahtevni in obširni vlogi, kot spogledljiva Popeja pa zelo prepričljivo, sproščeno in bravurozno nastopa argentinska sopranistka Veronica Cangemi. Oba lika vodita razvoj zgodbe, prvi z močjo oblasti, drugi pa ljubezni; po njuni volji plešeta napuh-njen vladar (basist Lorenzo Regazzo, ki je uravnovesil nekatere šibkosti v nižji legi z dobrimi igralskimi sposobnostmi), naivno otročji sin Neron, ki ima svež, bolj šibek a zelo fleksibilen glas mladega romunskega kontratenorista Florina Cezarja Ouatuja in preračunljiva osvobojenca Pallante (navdušen, vokalno prodoren basist Ugo Gua-gliardo) in Narciso. Edini junak zgodbe, ki se kljub vsem spletkam zaključi s srečnim razpletom, je Oton, ki se bo odpovedal oblasti iz ljubezni do Pope-je; utelesil ga je katalonski kontratenorist Xavier Sabata z okroglim altovskim glasom, kateremu ni dal veliko ek-spresivnih barv. Pred pultom stoji Fabio Biondi, italijanski referenčni umetnik, ki je kot vedno filološko prevzel dvojno vlogo dirigenta in koncertnega mojstra. Namesto njegovega orkestra Europa Galante so se dobro odrezali orkestraši gledališča La Fenice. Kdor je zamudil vse predstave, bo lahko poslušal posnetek premiere, na sporedu bo 24. oktobra na valovih tretje radijske postaje RAI. Rossana Paliaga 28 Torek, 20. oktobra 2009 ITALIJA / politika - Gospodarski minister se oddaljuje od ameriškega modela Tremonti: Stalno delo je osnova stabilne družbe Epifani (Cgil): Se industrialci strinjajo? Bonanni (Cisl): Potrebni konkretni ukrepi alfano »Z mafijo nobenih pogajanj« RIM - »Berlusconijeva vlada se ni nikoli pogajala z mafijo, temveč je proti njej sprejela vrsto učikovitih represivnih ukrepov.« Pravosodni minister Angelino Alfano je včeraj zanikal govorice o kakršnih koli odnosih med aktualno vlado in mafijo, o katerih teče v teh dneh ostra polemika. Ne sicer toliko o sedanji vladi, kot o njenih predhodnicah, zlasti v času, ko so mafijci ubili sodnika Giovan-nija Falconeja in Paola Borsellina. O nejasnih odnosih med državnimi aparati in organiziranim kriminalom je med TV oddajo Annozero spregovoril Massimo Ciancimino, sin nekdanjega župana Palerma Vita Cianci-mina, ki je bil vpleten v mafijske posle. Mladi Ciancimimo je pred televizijskimi kamerami pokazal papir, ki naj bi dokazoval zagonetne odnose med mafijo in nekaterimi predstavniki državnega varnostnega aparata. Šlo naj bi predvsem za odnose v času pred atentatom na Borsellina in njegovo spremstvo. Nekatere stike med mafijo, policijo in sodstvom je priznal tudi vodja državnega protima-fijskega tožilstva Piero Grasso. Dejal je, da so ti stiki tako ali drugače rešili življenje marsikateremu ministru, žal ne Borsel-linu in njegovim varnostnikom. Grassove besede so zelo prizadele Borsellinovega brata Salva-toreja, ki sedaj zahteva, naj sodstvo razčisti ta zagonetna dogajanja. Massimo Ciancimino, ki so ga včeraj zaslišali sodniki iz Caltanisette in Palerma, medtem napoveduje nove dokumente. Med drugim pogoje, ki jih je mafijski voditelj Toto Riina postavil državi za ustavitev atentatov proti njenim zastopnikom. Giulio Tremonti ansa abruci - Potres 12 osumljencev za zrušenje študentskega doma L'AQUILA - Živosrebrni stolpec se je v teh dneh v LAquili spustil do ničle in celo padel pod njo. S tem postajajo vse težje razmere, v katerih živi kakih 6 tisoč potresencev v šotorih. Vodja civilne zaščite Guido Bertolaso je zagotovil, da organizacija dela, kar je v njenih močeh, da bi tem ljudem čim prej zagotovili boljšo streho. Ob tem je mimogrede omenil, da od tujih držav, ki so obljubile pomoč po potresu iz letošnjega 6. aprila, ni doslej nobena prispevala niti evra. Medtem pa se nadaljujejo preiskave o morebitnih odgovornostih načrtovalcev in gradbenikov za zrušenje nekaterih stavb med potresom. Javni tožilec Alfredo Rossini iz L'Aquile včeraj napovedal, da bo 12 osumljencem poslal jamstvena obvestila zaradi zru-šenja študentskega doma, pod ruševinami katerega je umrlo osem študentov. Rossini je pristavil, da preiskave zadevajo tudi konvikt, sodišče, prefektu-ro, bolnišnico San Salvatore in še druge javne in zasebne stavbe. verstva - O islamskem verouku Deljena mnenja v politiki in Cerkvi RIM - Italijanski notranji minister Roberto Maroni je včeraj v oddaji Mat-tino 5 nastopil proti uvedbi islamskega verouka v šoli, ki jo je predlagal vladni podtajnik Adolfo Urso, saj taka pobuda ne bi prispevala k integraciji. Medtem ko je katoliški verouk izraz Cerkve s hierarhijo in jasnimi vrednotami, je islam popolnoma drugačen: tu imami svobodno tolmačijo koran ter ni dogem in jasnih sporočil, meni Maroni. Mnenja v političnem svetu so deljena (z Maronijem so potegnili njegov strankarski in vladni kolega Roberto Calderoli ter vidni predstavniki desne sredine, medtem ko sta predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini in prvak Demokratske stranke Massimo D'Alema za uvedbo), tako kot znotraj Cerkve: če je islamskemu verouku naklonjen predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir kardinal Renato Raf-faele Martino, pa mu nasprotuje predsednik Italijanske škofovske konference kardinal Angelo Bagnasco, za katerega se katoliški verouk v šolah poučuje na podlagi konkordata, saj je katoliška vera sestavni del italijanske zgodovine in kulture. Vidni katoliški pisec Vittorio Messori pa je v komentarju za dnevnik Corriere della sera pobudo označil za nesmiselno. Za muslimane je njihova vera namreč edina prava, zato odklanjajo pojme, kot sta npr. verska nevtralnost ali zgodovina verstev. Če bi se islamski verouk le malo razlikoval od tega, kar učijo v mošejah, bi neizogibno prišlo do nasilja, meni Messori, ki je drugače prepričan, da bo na dolgi rok Zahod s svojimi vrednotami, še bolj pa s svojimi razvadami, smrtna past za islam. Medtem pa je papež Benedikt XVI. ob sprejemu šefa delegacije komisije Evropske skupnosti Yvesa Gazza ponovno poudaril pomen krščanskih korenin Evrope, ki pa jih ogrožajo posamezniki in skupine, ki želijo uveljaviti svoje interese v škodo skupnega načrta, zato utegne priti do razgradnje evropskega civilizacijskega modela. MILAN - Kot kaže, se gospodarski minister Giulio Tremonti vse manj navdušuje nad ameriškim družbenogospodarskim modelom. Na posvetu, ki ga je včeraj priredila Banca popolare di Milano, je nepričakovano zapel hvalospev stalnim oblikam zaposlitve. »Ne verjamem, da bi bila mobilnost sama po sebi vrednota. Mislim, da je v družbenih strukturah, kot je naša, stalno delovno mesto osnova, na kateri graditi družino in sploh življenje. Stalna zaposlitev je osnova družbene stabilnosti,« je dejal minister. Tremonti je ugotovil, da je uvedbo večje fleksibilnosti oz. vse bolj nestalnih oblik dela zahtevala globalizacija, ki ni spremenila toliko količine dela, kolikor njegovo kakovost. Italija in sploh Evropa sta se morali temu prilagoditi, čeprav sta po njegovih besedah mobilnost in fleksibilnost dela skregani z duhom socialne države, ki je značilna za njuno družbeno-gospodarska ureditev. Na posvetu so bili prisotni tudi voditelji zveznih sindikatov Cgil Gugliel- mo Epifani, Uil Luigi Angeletti in Cisl Raffaele Bonanni. Ministrove besede so jih povsem iznenadile. »Rad bi videl, kako se nanje odziva zveza industrialcev Confindustria,« se je rezko odzval Epi-fani. »Po tem kar je povedal, bi ga lahko imeli za člana našega sindikata. Ne vem, če bi mu bilo to všeč, ampak je tako,« je nejeverno povedal Angeletti. Bo-nanni pa je menil, da je zahteva po stalni zaposlitvi pravzaprav nekaj naravnega. Po njegovem bi morali kaj konkretnega ukreniti, da bi se uspešneje uveljavljala v novih razmerah. Po mnenju Cisl bi to lahko dosegli tudi na tak način, da bi nestalno delo bolje plačali in ga močneje socialno zaščitili kot stalno. Sicer pa je minister Tremonti v svojem včerajšnjem nastopu govoril tudi o ustavi. Dejal je, da je »še vedno veljavna« in da jo pomanjkljivo izvršujemo. Izrazil je prepričanje, da bi morali bolj kot soupravljanje uveljavljati soudeležbo zaposlenih pri uspehih podjetja. tragedija revščine - Zasilno ogrevanje Šestletnega dečka zadušil dim z žara NEAPELJ - V Neaplju so spet zabeležili tragedijo revščine. Tokrat je udarila po priseljencih. V revnem stanovanju v četrti Sanita so namreč včeraj našli mrtvega 6-letnega Elvisa. Zadušil ga je ogljikov dioksid z žara, ki ga je revna družina uporabljala za ogrevanje, odkar ni razpolagala več z električno energijo. Deček je ležal ob svoji mami, 40-letni Manueli Fortes Rodriguez, ki so jo našli v nezavesti, saj je ogljikov dioksid tudi njo zastrupil. Družina je v Italijo prišla z Zelenega rta v Senegalu. Mama in sin sta zadnje leto živela sama v tesnem in revnem stanovanju. Ženska se je preživljala kot neredno zaposlena hišna pomočnica. Ker ni mogla plačati računa, ji je podjetje Enel pred kratkim prekinilo dobavo električne energije. Zato se mama in sin nista mogla več greti z električno pečico, ampak sta kurila ogenj na navadnem žaru. To pa je bilo za dečka usodno. »Sanjal je, da bi postal inženir,« je dejala njegova učiteljica, ko je zvedela za tragedijo. »Imel je 6 let, a je že znal brati in pisati. Zelo rad je risal,« se ga je ganjeno spomnila. Policija odnaša dečkovo truplo ansa Zelena luč za uvedbo tabletke RU486 RIM - Upravni svet italijanskega inštituta za zdravila (AIFA) je včeraj dal nalogo generalnemu direktorju Gui-du Rasiju, naj v uradnem listu objavi navodila za uporabo tabletke za prekinitev nosečnosti RU486 v bolnišnicah. AIFA, ki deluje pod okriljem ministrstva za zdravstvo, je že julija načelno legaliziral uporabo te sporne tabletke, včeraj pa je prižgal zeleno luč še za zadnji akt, s katerim bo načelna legalizacija postala konkretno izvedljiva. Kot znano, bo mogoče tabletko v Italiji uporabljati le v bolnišnicah, in sicer v mejah zakona 194 iz leta 1978 o namerni prekinitvi nosečnosti. Brachino se je opravičil sodniku Mesianu MILAN - Odgovorni urednik Videonews Claudio Brachino se je včeraj javno opravičil sodniku Raimon-du Mesianu zaradi posnetkov, ki jih je objavil v oddaji Mattino 5 na Ber-lusconijevi mreži Canale 5. V prispevku je novinarka sodnika zalezovala po milanskih ulicah in ocenjevala njegovo obnašanje pri brivcu in med kajenjem ter celo njegove nogavice. Mesiano je namreč tisti sodnik, ki je na procesu o prevzemu založniške hiše Mondadori odločil, da mora grupa Fininvest (v katero sodi Mediaset) izplačati 750 milijonov evrov odškodnine družbi CIR Carla De Be-nedettija. Brachino je dejal, da ni hotel nikogar žaliti, Mesiana pa je povabil v studio, da bi se pogovorila. Oglasil pa se je tudi pravosodni minister Angelino Alfano in se provo-kativno vprašal, ali velja pravica do zasebnosti samo za sodnika ali pa tudi za druge, vključno za predsednika vlade. Gianna Nannini po novem avtorica filmske glasbe RIM - Kraljica italijanskega rocka, 53-letna Gianna Nannini začenja novo kariero skladateljice filmske glasbe. Za italijanski film »Viola di mare«, ki so ga prikazali na filmskem festivalu v Rimu, je pevka napisala glasbo. Film je zrežirala Donatella Maiorca, pripoveduje pa zgodbo o lezbični ljubezni. »Film pripoveduje zgodbo o lezbični ljubezni v 19. stoletju. Minili sta že stoletji, a polemike okoli seksa so vedno enake. Glasbo za ta film sem napisala, da bi lahko prek nje z gledalci spregovorila o homofobiji, homoin heteroseksualnosti. Albert Camus je nekoč dejal, da tudi preproste besede lahko povzročijo trpljenje, če so napačno uporabljene,« je dejala Nan-ninijeva, ki je že večkrat spregovorila o svoji biseksualnosti. razstava - V Galeriji Akademije do 10. januarja Leonardov Vitruvijski človek na ogled v Benetkah BENETKE - Znamenita risba Leonarda da Vincija Vitruvijski človek je po sedmih letih ponovno javno razstavljena v Galeriji Akademije (Gallerie dellAccademia) v Benetkah. Risbo s peresom in črnilom sicer v Galeriji Akademije hranijo v - kar se tiče svetlobe in vlage - strogo nadzorovanih pogojih. Risba prikazuje moško figuro v dveh položajih - z nogami skupaj in rahlo razširjenimi ter z rokami, razširjenimi vodoravno ter razširjenimi vodoravno in rahlo dvignjenimi, ki jo očrtujeta krog in kvadrat. Leonardo je v njej pokazal na povezanost človeških proporcev z geometrijo. Pri tem se je oprl na pisanje rimskega arhitekta Vitru-vija. Risbo spremljajo zapisi, ki prav tako temeljijo na Vitruvijevem pisanju. Leonardo je tako kot Vitruvij verjel, da bi morali biti popolni proporci človeške figure temelj za ustvarjanje arhitekture. Leonardo da Vinci naj bi risbo ustvaril okrog leta 1490, in sicer v obdobju, ko se je intenzivno posvečal študiju matematičnih konceptov harmonije in popolnosti. Ko je leta 1513 zapustil Milan, se je za risbo za več desetletij izgubila sled. V javnosti se je ponovno pojavila leta 1810, ko je bila objavljena v knjigi italijanskega slikarja in pisca o umetnosti Giuseppeja Bossija o znameniti Leonardovi freski Zadnja večerja. Leta 1811 je Bossi, ki je velik del življenja posvetil študiju Leonardovih del, risbi posvetil samostojno publikacijo, po njegovi smrti leta 1815 pa so celotno Bossijevo zbirko, vključno z risbo, dali na dražbo. S še 25 listi jo je kupila avstrijska vlada za Galerijo Akademija v Benetkah, ki so bile tedaj pod nadzorom Avstrije. Risbo, ki jo v Galeriji Akademije za javnosti razstavijo le občasno, bo mogoče občudovati do 10. januarja prihodnje leto. / SVET Torek, 20. oktobra 2009 2 9 afganistan - Komisija za volilne pritožbe objavila dolgo pričakovano poročilo Glasovi z 210 volišč neveljavni Znova mogoč drugi krog volitev Karzaj naj ne bi prejel absolutne večine glasov - Nato zaskrbljen zaradi politične krize KABUL - Komisija za volilne pritožbe v Afganistanu je včeraj objavila poročilo o domnevnih množičnih volilnih prevarah na predsedniških volitvah, ki so v tej državi potekale 20. avgusta. Komisija je ob tem odredila, da se glasove z 210 volišč razglasi za neveljavne, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Komisija, ki deluje pod okriljem Združenih narodov, je sporočila, da je našla "jasne in prepričljive dokaze o poneverbah" na voliščih po vsej državi. Zato je od neodvisne volilne komisije, ki ima zadnjo besedo glede izidov volitev, zahtevala, "naj določen odstotek glasov za vsakega kandidata" razglasi za neveljavnega. Točnega števila glasov niso razkrili, jasno je le, da je neveljavnih več sto tisoč od skupno pet milijonov oddanih glasovnic. Med dokazi za poneverbe so med drugim neprepo-gnjeni volilni lističi, enako označena več kot polovica glasovnic s posameznega volišča ali sto lističev z enakimi oznakami. Iz včerajšnjega sporočila komisije za volilne pritožbe sicer ni razvidno, ali je afganistanski predsednik Hamid Karzaj 20. avgusta prejel več kot 50 odstotkov glasov volivcev ali ne, od česar je odvisen morebiten drugi krog volitev. Po navedbah neimenovanega zahodnega diplomata, na katerega se sklicuje AFP, naj bi Karzaj prejel manj kot 48-odstotno podporo, vendar pa volilna komisija tega podatka ni želela potrditi. Sklepi komisije za volilne pritožbe so ključni za volilno komisijo, ki bo lahko po izključitvi poneverje-nih glasov končno razglasila dokončne izide volitev in hkrati z njimi tudi odredila morebiten drugi krog volitev, v katerem bi se pomerila predsednik Hamid Karzaj in njegov glavni izzivalec Abdulah Abdulah. Volilna komisija za zdaj še ni sporočila, kdaj bo razglasila končne izide volitev, a to bi morala storiti v kratkem. Karzajev tiskovni predstavnik Vahid Omar je menil, da na podlagi včeraj objavljenih številk še ne bi smeli razsojati. To je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sprožilo ugibanja, da bi volilna komisija, na katero vpliva Karzaj, lahko zavrnila drugi krog volitev ter tako še nekoliko zavlekla oblikovanje vlade. Švedsko predsedstvo EU je vče- raj pozvalo Karzaja, naj privoli v drugi krog volitev, če bodo volilni izidi pokazali, da je potreben. Kot je po poročanju AFP poudaril švedski zunanji minister Carl Bildt, bi morali vsi, ki sodelujejo v volilnem procesu v Afganistanu, upoštevati vse vidike postopka. Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen pa je zahteval čimprejšnjo razjasnitev izidov volitev. "Čas ni na naši strani," je na novinarski konferenci v Bruslju posvaril Rasmussen in pri tem omenil mednarodne sile v Afganistanu ISAF, ki delujejo pod okriljem Nata. "Potrebujemo hitre odločitve. Potrebujemo pa tudi stabilno vlado v Kabulu, s katero bomo lahko sodelovali in ki jo bo prebivalstvo sprejelo kot verodostojno," je zatrdil. Kot je pojasnil Nato potrebuje razjasnitev razmer v Afganistanu, preden sprejme ključne odločitve glede prihodnje strategije in števila vojakov v Afganistanu, poroča dpa. (STA) Hamid Karzaj ansa Abdulah Abdulah ansa Pakistanska vojska napada poveljstva talibanov ISLAMABAD - Pakistanska vojska v okviru kopenske in letalske ofenzive, ki jo je pred tremi dnevi začela v južnem Vaziristanu, napada poveljstva talibanov, je včeraj sporočila pakistanska vojska. "Glavna tarča so poveljstva. Upamo, da bomo dobili vodje," je pojasnil tiskovni predstavnik pakistanske vojske Atar Abas. Po njegovih besedah je bilo v prvih treh dneh spopadov ubitih 78 talibanov. Pakistanski talibani naj bi bili sicer odgovorni za val krvavih napadov v Pakistanu, ki je v zadnjih dveh letih zahteval več kot 2300 smrtnih žrtev. Kurdska PKK poslala v Turčijo »skupino miru« ANKARA - Manjša skupina neobo-roženih kurdskih upornikov v bojnih uniformah je včeraj prečkala mejo med severnim Irakom in Turčijo in s tem simbolično podprla prizadevanja za mir s turško vlado. Takoj po prečkanju meje na mejnem prehodu Ha-bur je Kurde priprla turška paravoja-ška policija. V skupini je bilo osem upornikov, pripadnikov v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK), ostali pa so bili kurdski civilisti iz begunskega taborišča na severu Iraka. Paravojaška policija jih je takoj po vstopu v Turčijo priprla, nato pa so jih v prostorih bližnjega vojaškega bataljona zaslišali tožilci. (STA) iran - To nedeljo v provinci Sistan-Balučistan na jugovzhodu Irana Krvav atentat na Revolucionarno gardo Režim obtožuje ZDA, Veliko Britanijo in Pakistan Pripadniki revolucionarne garde ansa TEHERAN - Število žrtev nedeljskega samomorilskega napada v provinci Sistan-Balučistan na jugovzhodu Irana se je po poročanju iranske televizije Press TV povzpelo na 42. Med mrtvimi je sedem visokih poveljnikov elitne revolucionarne garde in več lokalnih plemenskih voditeljev. Press TV je v nedeljo poročala, da sta v okviru napada odjeknili dve eksploziji. Prva naj bi odjeknila pri mestu Pišin nedaleč od meje s Pakistanom, in sicer v bližini avtomobila, s katerim so se poveljniki revolucionarne garde peljali na srečanje s sunitskimi in šiitskimi lokalnimi plemenskimi voditelji. Druga eksplozija naj bi odjeknila na samem srečanju omenjenih voditeljev. Drugi viri govorijo o le eni eksploziji v neposredni bližini omenjenega srečanja. Po poročanju iranske državne televizije je odgovornost za napad že prevzela skupina Džundala oziroma Božja brigada. Skupina naj bi bila povezana z mednarodno teroristično mrežo Al Kaida, na jugovzhodu države pa že več let vodi upor proti iranskim šiitskim oblastem. Vodja revolucionarne garde Mohamed Ali Džafa-ri je že napovedal, da bo Teheran od Pakistana zahteval izročitev prvega moža Džundale Abdolmaleka Rigija. Kot je po poročanju iranske tiskovne agencije Isna pojasnil Džafari, mu je iranska obveščevalna služba predložila nov dokaz o tem, da je Rigijeva skupina "v neposredni zvezi z ameriškimi, britanskimi in, na žalost, pakistanskimi obveščevalnimi službami". Rigi "brez vsakršnega dvoma deluje na ukaz teh služb", je še dejal Džafari in dodal, da bo Teheran v kratkem v Pakistan poslal delegacijo, ki bo tamkajšnjim oblastem pokazala nove dokumente in zaprosila za njegovo izročitev. Vodja kopenskih enot revolucionarne garde Mohamed Pakpur je medtem dejal, da sta Washington in London v Pakistanu urila in opremila tiste, ki so izvedli napad. "Sovražniki islamske republike Iran ne morejo prenašati enotnosti v državi," je na državni televiziji dejal Pakpur. Iranski voditelji so napad ostro obsodili že v nedeljo, pri tem pa jih je več s prstom pokazalo na zahodne sile in Pakistan. Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je v odzivu na krvavi napad obljubil maščevanje odgovornim zanj. ZDA, Velika Britanija in Pakistan so že v nedeljo obsodili napad in zavrnili obtožbe o svoji vpletenosti. Včeraj sta se odzvali tudi Evropska unija in Rusija. Švedsko predsedstvo unije je v sporočilu napad obsodilo in dodalo, da EU obžaluje tragično izgubo človeških življenj. Napad oziroma "zločin skrajnežev" je obsodila tudi Rusija. Njen predsednik Dmi-trij Medvedjev je v sožalnem pismu iranskemu predsedniku zapisal, da boj proti grožnjam, povezanimi s terorizmom in ekstremizmom, "ne glede na to, od kod prihajajo", zahteva združitev moči vseh držav, ob čemer je Rusija pripravljena na sodelovanje z Iranom. (STA) iran El Baradej optimist Ključni pogovori o jedrskem programu DUNAJ - Na Dunaju so se včeraj začela pogajanja ZDA, Rusije in Francije z Iranom o jedrskem programu slednjega. Velesile želijo na pogajanjih, ki bodo za zaprtimi vrati predvidoma potekala dva ali tri dni, s Teheranom doseči dogovor o bogatenju urana v tujini in časovni načrt o tem. Na pogajanjih se želijo zahodne države z Iranom dogovoriti, da bi Teheran nizko obogateni uran do konca leta izvozil na dodatno bogatenje v tujino, to je v Rusijo oz. Francijo. Največjo nevarnost na pogajanjih predstavlja nestrinjanje o tem, kaj natančno se je šesterica držav (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija in Nemčija) z Iranom dogovorila na pogovorih v Ženevi pred dvema tednoma in pol. Prav na teh pogovorih so namreč dosegli načelni dogovor, da bodo iranski uran bogatili v tujini. Pogovore na sedežu ZN v avstrijski prestolnici je odprl generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej, na njih pa sodelujejo tudi strokovnjaki IAEA. El Baradej je pred novinarji povedal, da so se pogovori začeli dobro, sestanek pa je bil "dokaj konstruktiven". Povedal je tudi, da so vpletene strani spregovorile o večini tehničnih vprašanj, pogovore pa bodo nadaljevale v torek. Predstavniki vpletenih strani so medtem sestanek zapustili redkobesedno. Vodja iranske delegacije Ali Asgar Soltanieh je tako dejal le, da soglaša z El Baradejevimi izjavami. Iran na pogajanja ni poslal visokega predstavnika, iz Teherana pa so včeraj tudi napovedali, da bodo na pogovorih na Dunaju vztrajali na trdnih stališčih. Kot so sporočili iz iranske jedrske agencije, bo Iran uran za svoj raziskovalni reaktor v Teheranu bogatil sam, če na Dunaju ne bodo sklenili dogovora o bogatenju urana v tujini. Malo obogateni uran, to je do 20 odstotkov, kakršnega trenutno proizvajajo v jedrskem obratu v iranskem Natancu, se uporablja kot gorivo za jedrske reaktorje, medtem ko se bolj obogateni uran uporablja za zdravstvene reaktorje ali jedrsko orožje. (STA) makedonija in kosovo Po ratifikaciji dogovora o meji državi vzpostavili redne diplomatske odnose SKOPJE - Po parlamentu v Prištini je sporazum o določitvi kosovsko-makedonske meje v soboto zvečer ratificiral tudi parlament v Skopju. Za zakon o ratifikaciji sporazuma, ki sta ga državi podpisali v petek zvečer, je glasovalo 72 poslancev, 11 jih je bilo proti. Zunanja ministra Kosova in Makedonije sta že tudi vzpostavila diplomatske odnose med državama. Koalicijski poslanci in poslanci albanskih strank so v razpravi soglasno branili sporazum. Kot so poudarjali, gre za dokument državnega in nacionalnega interesa, s katerim postaja Makedonija ena redkih držav v regiji "z jasno izrisanimi mejami". Do sporazuma sta državi sicer prišli po več mesecih pogajanj. Okoli 2500 hektarov spornega ozemlja v skladu s sporazum prihaja pod Makedonijo. Območje je namreč po prihodu mednarodne uprave na Kosovo 1999 ostalo nedefinirano. Še danes to območje nadzira okoli 1000 ameriških pripadnikov mirovnih sil na Kosovu Kfor. Po ratifikaciji sporazuma v obeh parlamentih sta zunanja ministra Kosova in Makedonije, Skender Hyseni in Antonio Mi-lošoski, v noči na nedeljo že tudi podpisala sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama, so po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina sporočili iz Prištine. "Prepričani smo, da bo vzpostavitev diplomatskih odnosov med našima državama služila razvoju, medsebojnemu razumevanju ter interesom miru in varnosti v regiji," so sporočili in dodali, da bodo sedaj sledili koraki, potrebni za odprtje veleposlaništev in akreditacijo veleposlanikov v obeh državah. (STA) eu - Po vztrajnih protestih Bruselj bo mlekarjem pomagal še z zadnjimi 280 milijoni evrov BRUSELJ/LUXEMBOURG - Evropska komisija je včeraj v Luksemburgu oznanila še 280 milijonov evrov pomoči mlekarjem pri soočanju z rekordnim padcem cen mleka. Evropska komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel je ob tem opozorila, da je to zadnja pomoč, ki jo kmetje lahko dobijo. "Države članice so mi izpulile zadnje perje," je ponazorila. "Dejstvo je, da nam je ostalo le še 300 milijonov evrov in to je meja, ki jo preprosto moramo ohraniti, da ne bi ogrozili finančne discipline. To je torej denar, ki nam je še ostal in nobene možnosti več ni za izjeme in za prošnje za še več denarja," je poudarila Fischer Boelova. Komisarka je tudi priznala, da je ta pomoč odziv na proteste jeznih kmetov. To je poskus Evropske komisije, da bi napravila konec protestom na evropskih ulicah, ki postajajo skorajda redni tedenski dogodek. "Mislim, da se to mora končati in da moramo začeti gledati v prihodnost, namesto v preteklost," je poudarila. Denar bo po njenih besedah razdeljen med države članice glede na njihovo proizvodnjo in v skladu z njihovimi kvotami. Ta pomoč je po besedah švedskega predsedstva EU ustrezen odziv na poziv 21 držav članic, med njimi Slovenije, in bo pomagalo evropskim pridelovalcem mleka pri soočanju z resno krizo. (STA) 30 Torek, 20. oktobra 2009 PRIREDITVE društvo za umetnost kons - V petek odprtje razstave Sorica se za teden dni seli v repensko Kraško hišo m Sorica, krajinski biser na prostranih pobočjih, s svojimi kozolci in zeleno svežino, je že drugo leto zapored uokvirila intenzivni ustvarjalni maraton članov Društva za umetnost Kons. Podstrešni atelje Groharjeve hiše je v juliju spet spojil raznoličen likovni in fotografski vrvež mlajše generacije Slovencev iz Italije in ponudil priložnost za umetniški klepet med platni in papirjem. Impresije iz idile na planoti so tudi letos predvsem umirjene in željne sobivanja ter deljenja izkušenj izven običajnega kroga in vsakdana. Ob tem ponujajo premislek nad utečenimi oblikami kulturnega druženja. Raznovrstnost nastalih del je običajni predznak Društva za umetnost Kons, ki išče skupni jezik predvsem v ustvarjanju skupnega prostora in utemeljevanju pravice do različnosti. Dela Jane Pečar, Luise Tomase-tig, Tanje Kralj, Rada Jagodica, Ivana Žerjala in Robija Jakomina, ki so nastala v Sorici, bodo ob sodelovanju Zadruge Naš Kras na ogled tudi v Kraški hiši v Repnu. Odprtje bo v petek, 23. oktobra, ob 20. uri; razstavo bo predstavil Štefan Turk, za glasbeno kuliso bosta poskrbela Andrejka Moži-na in Gorazd Pintar. jj r.K L ■ h —-=f*csvj cru: r L11 r-kri híí _ v,d tin mqjcpffl I 71.líl-._ l.ll.JHB Pobudo sta podprli Finančna delniška družba KB 1909 in Zadružna kraška banka. Razstava bo na ogled do 1. novembra; v soboto, 24. oktobra, od 17. do 19. ure, v nedeljo, 25. oktobra, od 11. do 12.30 in od 15. do 17. ure, v petek, 30. oktobra, od 17. do 19. ure, v soboto, 31. oktobra, od 17. do 19. ure in v nedeljo, 1. novembra, od 11. do 12.30 ter od 15. do 17. ure. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST La Contrada -Gledališče Orazio Bobbio Ugo Vicic in Francesco Macedonio: »Remitùr! Le donne al parlamento«. Nastopa gledališče La Contrada v režiji Francesca Macedonie. Urnik: do 25. oktobra ob 20.30, ob torkih in nedeljah ob 16.30. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli Luciano Pasini po Eugène Ionescu: »La cantatrice«. Nastopa gledališki la-boratorji Stalnega gledališča FJK. Ogled predstave bo možen danes, 20. oktobra ob 16.00 in 18.00 ter 21. oktobra ob 18.00. Furio Burdon: »La notte dell'angelo«. Nastopajo Massimo De Francovich, Daniela Giovanetti in Guido Saudelli. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine Od srede 28. do sobote, 31. oktobra / Stalno gledališče iz Kalabrije - Luigi Pirandello, režija: Elisabetta Courir / Il giuoco delle parti, igrajo Geppy Glei-jeses, Marianella Bargilli in Leandro Amato. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 27. in v sredo, 28. oktrobra ob 20.45 / Ugo Vicic in Francesco Macedonio: »Remitùr, le donne al parlamento«; režija: Francesco Macedonio. GORICA Kulturni Dom V soboto, 24. oktobra ob 20.30 / »I Me- necmi«; nastopa teater »Picari« iz Macerate. V nedeljo, 25. oktobra, ob 17.00 / »Starosta Mali Princ«. V soboto, 31. oktobra ob 20.30 / »Ra-mayana«; nastopa kitajska opera iz Sin-gapurja. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 20. in v soboto, 24. oktobra ob 19.30 in 21.50 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. Jutri, 21. in v četrtek 22. oktobra ob 19.30 / Thomas Middleton, William Rowley: »Premenjave«. V ponedeljek, 26. in v torek, 27. ok-torbra ob 19.30 / Sebastjan Horovat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. V sredo, 28. in v četrtek, 29. oktobra ob 19.30 / Thomas Middleton, William Rowley: »Premenjave«. Mala drama Jutri, 21., v sredo, 22. in v ponedeljek, 24. oktobra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II - Igra«. V torek, 27. oktobra ob 20.00 / Milena Makarovič: »Barčica za punčke«. V sredo, 28. oktobra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Bog masakra«. V petek, 23. in 26. oktobra ob 20.00 in 21.30 / David Mamet: »Bostonska naveza«. V nedeljo, 25. oktobra ob 20.00 in 22.00 / Gostuje AGRFT in zavod MASKA: »Žlahtna plesen Pupilije Ferke-verk, rekonstrukcija«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 20. oktobra ob 19.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. Slovensko mladinsko gledališče V petek, 30. oktobra ob 21.00 / Pier Paolo Pasolini: »Amado mio«. Režija: Ivan Peternelj. Koprodukcija SMG in ŠKUC gledališče. Jutri, 21. oktobra ob 11.00 in ob 17.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V četrtek, 22. in v soboto, 24. oktobra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtja«. V petek, 23. oktobra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merill: »Sugar -nekateri so za vroče«. Mala scena V četrtek, 22. oktobra ob 20.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. V soboto, 24. oktobra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Cankarjev dom Danes, 20. in v soboto, 24. oktobra ob 20.00, dvorana Duše Počkaj / Herbert Achternbusch: »Ella«. Režija: Primož Ekart. Igrata: Primož Ekart, Štefka Drolc; produkcija: Imaginarni, CD. Šentjakobsko gledališče V četrtek, 22. oktobra, ob 19.30 / Woody Allen: »Bog« (komedija); priredba in režija Gašper Tič. V petek, 23. oktobra ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se, Katka« (komedija); režija Boris Kobal. V soboto, 24. oktobra ob 19.30 / J. Ha-šek: »Prigode dobrega vojaka« (komedija); režija Gojmir Lešnjak Gojc. ■ WUNDERKAMMER Festival antične glasbe V sredo, 28. oktobra ob 20.30 Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli / »Notte, dolce notte, terribile notte«. Giorgio Caoduro - bariton in Alessandra Sa-gelli - klavičembalo. ■ WUNDERGARTEN Glasovi geta V soboto, 31. oktobra ob 20.30 Cerkev Rožnovenske Device / »So sol d'amar-ti«. ženski vokalni trio Lombardo-Be-nigni-Zambruno in Piemonta, na sporedu predvsem pesmi okcitanske tradicije. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 26. oktobra ob 20.30 začetek sezone z Maureen Jones in Mas-similianom Baggiom (oba klavir), na spredu W.A.Mozart/Sonata K448, J.Brahms/Varijacije na temo Haydn op.56 b in S. Rachmaninov/Suite n.2 op.17. OPČINE Prosvetni Dom V četrtek, 22. oktobra ob 20.00 / Pup-kin Kabarett: »Saturday night Straus«. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 29. oktobra ob 20.45 / Trio di Parma/ Alberto Miodini klavir, Ivan Rabaglia violina, Enrico Bronzi violončelo. GORICA Kulturni Dom V petek, 23. oktobra ob 21.00 / »Can-zoni di confine - Pesmi ob meji 2009«; gost večera: Neri Marcorè. V petek, 30. oktobra ob 20.30 / koncert Abba show s skupino »Abba-zia« iz Reke. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 20. in jutri, 21. oktobra ob 9.30 in 11.30, Gallusova dvorana / Simfonična matineja Glasbene mladine Slovenije, »Čas teče«. Nastopata Orkester Slovenske filharmonije in Slovenski komorni zbor. Dirigent: Tošihiro Jonezu. Voditelj: Peter Šavli. Danes, 20. oktobra ob 20.00, Linhartova dvorana / Big Band RTV Slovenija, »Glenn Miller revival«. Dirigent: Emil Spruk. Solistka: Nuša Derenda. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 23. ob 20.30 in v soboto, 24. oktobra ob 18.00 / Sedmi koncert v okviru simfonične sezone 2009. Dirigent: Stefan Anton Reck. Glasba: Schumann in Mahler. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgo- celje - Razstava Pot okoli sveta Alme Karlin V Pokrajinskem muzeju Celje so sinoči odprli občasno razstavo na temo poti okoli sveta, ki jo je opravila svetovna popotnica Alma Karlin. Razstava z naslovom Poti poleg razglednic in predmetov, ki jih je Karlinova prinesla s potovanja, obsega tudi herbarije in diapozitive, ki so na ogled prvič. Karlinova se je leta 1998 rodila v Celju. V Pokrajinskem muzeju Celje so se 120-letnici rojstva so-krajanke poklonili z veliko razstavo, katere kustos je Vladimir Šli-bar. Ta je pojasnil, da je Karlino-va z večletne poti okoli sveta med letoma 1919 in 1927 prinesla več kot 600 razglednic, ki so služile za nekakšno slikanico. Na razstavi so razglednice nalepljene na veliki valj, ki označuje njeno pot. Karlinova je slovela tudi kot velika zbirateljica, kar dokazujejo tudi številni razstavljeni predmeti, ki jih je kupila na poti ali pa so ji jih podarili. Popotnica je želela, da bi bili ob njenem povratku predmeti povezovalna nit med različnimi ljudstvi sveta. Šlibar je napovedal, da bo razstava na ogled do 16. januarja 2011, potem pa si želi, da bi jo bilo moč videti tudi v Ljubljani. (STA) dovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Kavarna Tommaseo: do 4. novembra razstavlja umetnik Boris Zuljan in sicer dela iz »tržaškega okolja«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: do 23. oktobra je razstava akvarelov Andreja Kosiča: »Veličastni jesenski Kras«. Ogled od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: na ogled je razstava Katarine Kalc »Merjaščeva pozitivna perspektiva«. Urnik ogleda v času odprtja kavarne. GORICA V galeriji Mario Di Iorio v državni knjižnici v Ul. Mameli je na ogled razstava z naslovom F.M. Dostojevskij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30. Vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30. V Kulturnem centru Lojze Bratuž je še danes na ogled razstava z naslovom »Goriški likovni krog in slovenski tisk v Gorici med obema vojnama«. Urnik: med 17.00 in 19.00. V Kulturnem domu je do 25. oktobra na ogled fotografska razstava: »11. Foto-srečanje 2009«. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. SLOVENIJA / SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOPER - PIRAN Galerija Loža Koper in Mestna galerija Piran: Valentin Oman - razstava »Ara Pacis«, slike. Možnost ogleda do 22. novembra. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: razstava slik Janeza Mo-horiča. Razstava bo predvidoma na ogled do sredine novembra. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 18.00 Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. / RADIO IN TV SPORED Torek, 20. oktobra 2009 31 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Prvi aplavz: učenci in učenke 3., 4. in 5. razreda OŠ Ivan Trinko Zamejski - Ricmanje Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10 Vremenska napoved 11.30 13.30, 17.00, 20.00, 23.15 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nad.: Un medico in famiglia 6 (i. L. Banfi, G. Scarpati, C. Misasi) 23.30 Aktualno: Porta a porta 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.15 Aktualno: Agenzia RiparaTorti 6.25 19.00, 1.25 Talent show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Un mondo a colori - Files 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Variete: Scalo 76 Talent (v. L. Ago- sti, A. Rostagno) 17.20 Nan.: Las Vegas 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved, športne vesti in rubrike 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 21.50 Nan.: Criminal Minds (i. G. Gu-bler) CRIMINAL MINDS 22.40 Nan.: Law & Order 23.25 Šport: 90° Minuto Champions 0.50 Dnevnik in Parlament ^ Rai Tre 6.00 8.15 9.15 9.20 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Dnevnik-rubrike 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: Trebisonda - Melevisione 15.40 Nan.: Zorro 16.00 Aktualno: Tg3 GT Ragazzi 16.10 Aktualno: Huntik 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Ballaro 23.20 Variete: Parla con me 0.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: GAP - Generazione alla prova (v. B. Rinaldi) Rete 4 Nan.: Tutti amano Raymond Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Febbre d'amore Nan: Giudice Amy Dnevnik in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.10 Nad.: Sentieri 16.30 Film: Rullo di tamburi (western, ZDA, '54, r. D. Daves, i. A. Ladd, A. Dalton) 17.00 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: ...piu forte ragazzi! (kom., It., '72, r. G. Colizzi, i. B. Spencer, T. Hill) 21.50 0.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.20 Film: Confidence - La truffa per- fetta (kom., i. D. Hoffman, R. Weisz) luí JH1 vti :.wun W.ütAHlll mil '.MHPMU.N CONFIDENCE Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Figu - Album di persone notevoli Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti in rubrike 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Vento di passione 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 9.55 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Nad.: Il Falco e la Colomba (It., '09, r. G. Serafini, i. G. Berruti, C. Coppola) 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) O Italia 1 6.30 13.40, 17.45 Risanke 8.55 Nan.: Happy Days 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 11.20 Nan.: The Sentinel 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.20 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: Il mondo di Patty 17.10 Nan.: iCarly 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanke: Simpsonovi 20.30 Kviz: Il colore dei soldi (v. E. Papi) 21.10 Variete: Le Iene show (v. I. Blasi, Luca & Paolo) 0.00 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 15.20 Dokumentarec o naravi 10.00 14.30 Klasična glasba 11.00 Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 13.05 Dok.: Borgo Italia 13.50 Aktualno: ... Nel baule dei tempi 16.15 Talk show: Grande Talk - Pillola 17.00 Risanke 19.00 Variete: Carnia, terra d'emozioni 20.00 Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Variete: Attenti al cuoco 22.45 Aktualno: Videomotori 23.35 Košarkarska tekma: Basket Venezia - Basket Snaidero Ud La 7 LA ^ 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Punto Tg, sledi Due minuti in un libro 10.25 Nan.: Matlock 11.30 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Hardcastle & McCormick 14.00 Film: Stato d'allarme (dram., ZDA, '65, r. J.B. Harris, i. R. Widmark, S. Poitier) 16.05 Nan.: Stargate Sg-1 17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 19.00 21.10 Nan.: The District 20.00 0.35 Dnevnik 20.30 1.00 Aktualno: Otto e mezzo 23.40 Variete: Victor Victoria Slovenija 1 Kultura, sledi Odmevi 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Na potep po spominu Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) Zgodbe iz školjke Dok.: National Geographic (pon.) Družinske zgodbe (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Ars 360 (pon.) 13.35 Podoba podobe (pon.) 14.00 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Marči Hlaček 16.05 Lutk. serija: Notkoti 16.25 Dok. nan: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.25 Igrano-dok. serija: Lov na čarovnice 18.00 Big father 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 20.55 Dokumentarec meseca 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. odd.: Zgodba o Indiji {p Slovenija 2 6.30 7.30 7.55 8.55 16.35 17.00 17.25 18.00 19.00 0.35 Zabavni infokanal Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 20.10.1991 (pon.) Studio City (pon.) Seja državnega zbora Magaz. odd.: Koš Glasnik Mostovi - Hidak V dobri družbi s Smiljanom Večerni gost (pon.) 20.00 20.30 21.30 22.00 23.30 0.20 13.45 14.00 14.20 14.40 15.00 15.10 16.00 16.30 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.40 21.10 22.15 23.15 23.45 Mlad. serija: Muzikajeto Globus Dok.serija: Obrazi drugačnosti Dediščina Evrope (pon.) Lit. nad.: Doktor Živago (pon.) Derren Brown: Miselni triki (pon.) Koper Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Kuharski recepti Kino premiere Arhivski posnetki Sredozemlje Artevisione - magazin Meridiani - Aktualna tema Evropski magazin Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.15 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Folkest 2009 Potopisi »Q« - trendovska oddaja Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo Biker explorer Istra in... Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.00 10.05 18.00 18.45 20.00 20.30 21.30 22.00 22.30 Dnevnik TV Primorka, kultura, vremenska napoved in videostrani Novice 19.00, 23.30 Mozaik 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 17.20 Hrana in vino, oddaja o ku-linariki (pon.) Videofronta Pravljica 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved Primorski tednik Za zdravo srce Asova gibanica Med Sočo in Nadižo radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Iz dežele črnih tančic; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.0015.00 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z asfalta v eter; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelek-ta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.30 Poudarek dneva; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncerti na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elektroakustične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 20. oktobra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno X\ zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 mocan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1010 1000 990 AMSTERDAM .ONDONo.^ O 6/13 5/12 6/13 K0BENHAVN ■ ■siri ° — A BERLIN 2/9 O VARŠAVA O-3/6 MOSKVA O KIJEV 2/9 O PARIZ -1/12 OBRUSELJ 6/12 ŽENEVA 4/10 O MILAN O 2/13 DUNAJ 2/8 O LJUBLJANA 0-3/8 C Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD o 6/7 SKOPJE O 6/8 • \vATENE l\l5/23 O SOFIJA 7/9 C Našo deželo varuje območje visokega zračnega pritiska. Danes bo začel pritekati iz jugozahoda v srednjo nizke plasti ozračja bolj vlažen zrak. V četrtek pa bo prevladovala atlantska fronta. Nad severnim Atlantikom in zahodno Evropo je obsežno ciklonsko območje s fronto, nad vzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, nad Balkanom pa še vztraja višinsko jedro hladnega zraka. Z jugozahodnim vetrom doteka nad naše kraje razmeroma suh in postopno bolj topel zrak. i DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 18.11 Dolžina dneva 10.43 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo v torek sprva ugoden, čez dan pa se bo postopoma začela krepiti vremenska obremenitev in zvečer bodo imeli občutljivi ljudje že manjše vremensko pogojene težave. Moteno bo spanje vremensko občutljivih ljudi v noči na sredo. rchz^ PLIMOVANJE Danes: ob 4.53 najnižje -22 cm, ob 11.05 najvišje 50, ob 17.57 najnižje -57 cm, ob 0.12 najvišje 21 cm. Jutri: ob 5.14 najnižje -14 cm, ob 11.21 najvišje 43 cm, ob 18.28 najnižje -47 cm, ob 0.54 najvišje 15. ''"lunine MENE ^ Luna vzide ob 10.11 in zatone ob 18.58 MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,7 stopinje C. TEMPERATURE V GORAH 500 m............8 1000 m............4 1500 m...........-1 OC 2000 m . 2500 m . 2864 m . . -3 . -5 . -5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 0/11 CELOVEC O -1/10 VIDEM O -3/15 PORDENON -2/14 TRBIŽ O _ 5/9 S -5/8 0 /9 KRANJSKA G. & ČEDAD O*"" -2/14 jfv^ GORICA O ° N. GORICA 1/15 0/13 o-3/9 S. GRADEC O S TRŽIČ -2/10 & MARIBOR o 0/11 PTUJ O M. SOBOTA O1/11 o KRANJ o LJUBLJANA -1/12 POSTOJNA CELJE -2/12 N. MESTO -1/11 O ZAGREB 1/11 O ^NAPOVED ZA DANES Prevladovalo bo zmerno oblačno vreme, v predalpskem svetu in ponekod po nižinah bo več oblačnosti, v Alpah pa bo jasno. Hladneje bo, v prvi jutranjih urah se bo lahko po nižinah pojavljala slana. Pretežno jasno bo, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Zapihal bo jugozahodnik, na zahodu se bo popoldne pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, ob morju do 2, najvišje dnevne od 9 do 12, na Primorskem do 14 stopinj C. '¿5 TOLMEČ O -1/10 & CELOVEC O 1/12 O GRADEC -1/14 o -1/9 KRANJSKA G. VIDEM O 1/15 O PORDENON 2/14 TRBIŽ O -2/9 «4L ČEDAD^^* 2/14 GORICA O 4/15 O N. GORICA z 6/14 o-1/13 S. GRADEC pTUJ O CELJE 1/15 o — ° ^ LJUBLJANA U ' r 3/14 N. MESTO 3/16 ' 'POSTOJNA O ^^ 0 2/12 ¡JK, **--- KOČEVJE / MARIBOR 01/15 M. SOBOTA O 2/16 tRZIČ ¿S^ >-7 1/13 o KRANJ ZAGREB 2/17 O n T, (NAPOVED ZAJUTRI Jutri bo prevladovalo zmerno oblačno vreme, zvečer bo začelo deževati. V četrtek se bodo pojavljale močne padavine, predvsem v Predalpah. Ob morju bodo padavine nekoliko manj močne, pihal bo jugovzhodni veter. Jutri bo na zahodu pretežno oblačno, na vzhodu pa bo še delno jasno. Pihal bo okrepljen jugozahodnik. V zahodni Sloveniji bo v noči na četrtek začelo deževati. V četrtek bo oblačno in deževno, le v vzhodni Sloveniji bo še večinoma suho. zDa - Starša sta si jo izmislila, da bi si zagotovila resničnostni šov avstraliJa - Jessica Watson odplula Drama z dečkom, ki naj bi Najstnica na pot pobegnil z balonom, le potegavščina okoli sveta z jadrnico DENVER - Po veliki reševalni akciji šestletnega dečka, ki naj bi v četrtek pobegnil v doma narejenem balonu, a ga tam sploh ni bilo, se je izkazalo, da je bila celotna zgodba potegavščina. Dečkova družina si jo je izmislila, da bi si zagotovila pogodbo za snemanje resničnostnega šo-va, je v nedeljo potrdila policija v ameriški zvezni državi Kolorado. Kot je pojasnil policijski šerif v okrožju Larimer v Koloradu Jim Alderden, sta si Richard Heene in njegova na Japonskem rojena žena Majumi zgodbo o tem, kako je njun sin Falcon pobegnil v balonu, preprosto izmislila. Falcona so kasneje odkrili na podstrešju domače hiše, kjer se je skrival več ur, bizarni zaključek drame, ki je pritegnila pozornost celotnih ZDA, pa je takoj zbudil sum potegavščine. "Ni potrebno razlagati, da sta za nas uprizorila zelo dobro predstavo in mi smo nasedli," je novinarjem dejal Al-derden in poudaril, da sta zakonca Heene igralca, ki sta se pravzaprav tudi spoznala na tečaju igre. Pojasnil je še, da je bil njun načrt, v katerega sta vpletla tudi otroke, prepričati ljudi, da je Falcon v balonu in da je njegovo življenje ogroženo. S tem bi si zakonca, ki sta sicer že nastopila v šovu "Wife Swap" (Zamenjava žen), pridobila želeno pozornost medijev, kot sta upala, dovolj, da bi si zagotovila pogodbo za resničnostni šov. "Na lestvici bizarnosti, si to zasluži de-setko," je še dejal. (STA) ZVEZD NICA Soseda toži Madonno zaradi hrupa NEW YORK - Ena izmed Ma-donninih sosed v New Yorku je sprožila tožbo zaradi preglasne glasbe in plesnih vaj. Karen George namreč živi nad Madonninim stanovanjem na Manhattnu in ji ni niti najmanj všeč, da pop zvezda stanovanje pod njo uporablja za plesni studio. Zdaj toži lastnika stavbe za odškodnino. Zaradi nenehnih plesnih vaj in glasne glasbe morajo sosedi trpeti "donečo glasbo, topotanje in tresenje sten". In to po tri ure na dan, poudarja Geor-geova, ki se je odločila, da bo tožila stanodajalce. Ti so se sicer že večkrat pritožili pri Madonni. (STA) Pristajanje pri Heenejevih izdelanega balona ansa v somaliJi Zmagovalec kviza nagrajen z orožjem MOGADIŠ - Zmagovalci radijskih kvizov se v večini držav veselijo denarnih dobitkov, avtomobilov in televizij, v od vojne razdejani Somaliji pa je precej drugače. Zmagovalec kviza v mestu Kismaayo na jugu Somalije je bil zaradi odličnega poznavanja korana nagrajen z ročnimi granatami, puškami kalašnikov AK-47 in strelivom. Kot je pojasnil vodja financ pri somalijski uporniški skupini Al Šabab Šejk Ab-divali Mohamed Aden, naj bi namreč nagrade prebivalstvo "spodbudile k bojem"'. (STA) SYDNEY - Avstralska 16-letnica Jessica Watson je v nedeljo začela potovanje, s katerim želi postati najmlajša oseba na svetu, ki je sama objadrala svet. Izziv, na katerega se je podala najstnica, je izzval po eni strani občudovanje, po drugi strani pa tudi številne kritike, češ da je preveč nevaren. Jessica bo poskušala svet prepotovati na jadrnici živahno rožnate barve po imenu Pink Lady. Na dolgo pot se je odpravila v glavnem sydneyjskem pristanišču v nedeljo ob 9. uri zjutraj po lokalnem času. Poleg sorodnikov, prijateljev in številnih privržencev na kopnem je njeno jadrnico ob začetku poti pospremila skupina kajakov in manjših čolnov. Najstnica je sicer močno poškodovala svojo jadrnico, ko je na testni plovbi minuli mesec trčila v 63.000-tonsko tovorno ladjo. Ta nesreča je vzpodbudila pozive oblasti v avstralski zvezni državi Queensland, naj Jessica vendarle znova premisli svojo odločitev in se jadranju okoli sveta zaenkrat odpove, saj je očitno prenevarno zanjo. A Watsonova, ki bo v prihodnjih osmih mesecih - toliko naj bi namreč trajalo njeno potovanje okoli sveta - spala po največ 20 minut naenkrat, je bila ves čas trdno odločena, da izpolni svoje sanje. Avgusta letos je 17-letni Britanec Mike Perham postal najmlajša oseba, ki je preplula svet, a se je moral na poti trikrat zateči v pristanišča. Kot si je zastavila Jessica, bo iz Sydneyja odjadrala severno do Ekvatorja, nato okoli zloglasnega južnoameriškega Rta Horn in nazaj preko južnega Atlantika in Rta Dobrega upanja na južni konici Afrike. Skupno je pot dolga 23.000 morskih milj. (STA)