•T Poštnina plačana v gotovini. IX., St. 28. (..JUTBO" xvn., it. 159») Ljnbljana, ponedeljek 13. julija l9St Cena 2 Din ulica o. — leieton št, 3122, 312čl, 3124, 3125, 8126. tnseratnl oddelek: LJubljana, 8elen-Durgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455, podružnica Celje: Kocenova ulica SL 2. — Telefon št. 190. podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. • PoHr-nžnica Trbovlje: v hiši dr. Baum- ^artTiprla Ponedeljska izdaja »Življenje in svet44 Uredništvo; Ljubljana: Knafljeva ulica 6. Telefoa it. 8122, 8123, 8124, 3125 m 8120. TsaV ponedeljek zjutraj. 1— Naroča se posebej to velja po pošt; prejemana Din 4^, po rmsnatal-fjfh dostavljena Din 5.» mesečno Maribor: Gosposka ulica 1L Telefca St. 2440. Celja: StrossmayerJera uL 1. TeL 13. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifa Sestanek schuschniss - Hitler Po doseženem načelnem sporazumu se bosta v kratkem sestala Hitler In Schuschmgg, da v podrobnostih uredita bodoče nemško- avstrijsko sodelovanje D u n a j, 12. julija r. Kakor se doznava v dobro poučenih krogih, se bo v kratkem vršil sestanek med avstrijskim zveznim kancelarjem dr. Scliuschniggom in nemškim kancelarjem Hitlerjem. Sestanek se bo vršil najbrže v Berchtesga-denu ali pa v kakem drugem kraju vbližini avstrijsko-bavarske meje. Na tem sestanku bosta dr. Schuschnigg in Hitler osebno nadaljevala razgovore o bodočem razvoju obnovljenih prijateljskih odnošajev med Avstrijo in Nemčijo. Zlasti bosta pri tej priliki razpravljate«) poglobit« medsebojnih gospodarskih odnošajev. Avstrijsko tolmačenje sporazuma z Nemčijo omajna osnova avstrijske politike, in končno popolno priznanje, da narodni socialisti vAvstriji ne prihajajo v poštev ne kot politični faktor ne kot pogodbena stran. Ta načela in pogoji so bili sedaj brez rezerve priznani. Zato nič več ne ovira normalizacije odnošajev med Avstrijo in Nemčijo, ki jih je že pokojni kancelar Dollfuss označil za enega izmed glavnih smotrov avstrijske politike. Avstrija je vselej poudariala svoj položaj nemške države v Evropi. Tudi v bodoče se bo ravnala po tej okolščini, kadarkoli bo šlo za realizacijo miroljubnih namenov z miroljubnimi sredstvi. Obnova normalnih prijateljskih in sosednih odnošajev z Nemčijo pa je naravno vezana na pogoj, da ne bo škodovala nikakršnim interesom katerekoli druge države. Doseženi sporazum je popolnoma v skladu z znanim avstrijskim stališčem, da se ne smejo na noben način kršiti legitimne pravice in interesi drugih držav. Avstrijska politika ostane tudi v bodoče v okviru rimskih protokolov in na osnovi pakta Društva narodov ter na osnovi načela o prijateljskih in korektnih odnošajih napram vsem državam sveta, ki priznavajo avstrijsko neodvisnost in se abstini-rajo od vsakega vmešavanja v avstrijske zunanje zadeve. Ta normalizacija zagotavlja samostojnost in svobodo Avstrije ter zaradi tega pomeni bistveno podporo za ohranitev miru v Evropi, ki je bila dolgo časa v skrbeh zaradi nekih napetosti v srednji Evropi. Nespremenjena ostane tudi avstrijska notranja politika, katere svrha je pomir-jenje v notranjosti države. Kakor se je na odgovornih mestih čestokrat naglasilo, je pravica in dolžnost vsakega Avstrijca, ki je dobre volje, da pri tem sodeluje, to pa lahko stori lc v okviru domovinske fronte s tem, da se pokori njenemu vodstvu in da deluje le v skladu z občimi državnimi interesi, ki ne smejo trpeti nikake škode. Normalizacija odnošajev med obema nemškima državama v ničemer ne pomeni spremembe avstrijske ustave iz leta 1934. Prav tako pa tudi ne bo v ničemer vplivala na neomajno voljo zvezne vlade, da brani neodvisnost Avstrije z vsemi sredstvi, tako v notranje, kakor tudi v zuna-nje-političnem pogledu. Edina organizacija za ustvarjanje politične volje v Avstriji ostane domovinska fronta. Njene smernice se v ničemer ne spremene. V bodoče poleg nje ne sme delovati nikakršna druga politična organizacija. Pogoj za sprejem v domovinsko fronto ostane tudi v bodoče brezpogojno priznanje neodvisne krščanske demokratske stanovsko organizirane in avtoritativno vodene zvezne države Avstrije. Iz tega sporazuma jasno izhaja, da v Avstriji ne zdaj, niti v bodoče ni mesta narodnemu socializmu. Proti nepopravljivim ekstremnim elementom, ki bodo, kakor prej so skušali širiti mržnjo in neslogo med ljudstvom, se bo tudi v bodoče postopalo z vso nepopustljivo strogostjo. Dunaj, 12. julija, r. V avstrijski javno-iti je včerajšnji sporazum med Avstrijo in Nemčijo splošno napravil velik vtis. Splošno se zatrjuje, da je sedaj končno avstrijska vlada začela urejevati vprašanje, ki je že ves čas, odkar ic v Nemčiji zavladal Hitler, povzročalo avstrijskemu notranjemu in zunanjepolitičnemu položaju neko r.estalnost in nejasnost. Le v nekaterih političnih krogih so z modusom vivendi nezadovoljni. heim\vehrovci pa celo ne prikrivajo svojega presenečenja, ker so biji s tem v političnem pogledu docela izločeni iz vrste notranjepolitičnih faktorjev v državi in tako rekoč postavljeni pred vrata. Mussc!i2ii zadovoljen Avstrijski zvezni kancelar je seveda takoj obvestil italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija kakor tudi madžarskega predsednika Gombosa o doseženem sporazumu. V brzojavki, ki jo je poslal v Rim, je Mussoliniju znova posebej zagotovil svoje prijateljstvo in svoj trdni namen, da bo nadaljeval politiko avstrij-sko-italijanskega sodelovanja. Mussolini mu jc takoj odgovoril in je izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad doseženim sporazumom med Avstrijo in Nemčijo. V svoji brzojavki je omenil nedavni sestanek, ki *ta ga imela na Kocci delle Caminate in ■na katerem mu je že ustmeno sporočil svoj neomajni sklep, da ostane italijanska politika napram Avstriji nespremenjena. Italijanska in madžarska vlada sta bili tudi službeno obveščeni o rekonstrukciji avstrijske vlade, ki se je izvršila po sklenitvi sporazuma z Nemčijo in po kateri je bil imenovan direktor vojaškega arhiva državni svetnik dr. Glaise-IIorstenau za ministra brez portfclja, direktor kabineta zveznega kancelarja dr. Guido Schmidt pa za državnega podtajnika v ministrstvu za Zunanje zadeve. O sporazumu samem je Korbiro snoči objavil naslednje uradno poročilo: Pogajanja, ki so se vršila nekaj časa med zveznim kancelarjem in nemškim poslanikom na Dunaju z namenom, da bi se normalizirali odnošaji med Avstrijo in nemško državo, so se sedaj zadovoljivo zaključila. Ta zaključek pomeni poseben uspeh politike zveznega kancelarja. ki je že doslej deloval z nezlomljivo vztrajnostjo, doslednostjo in državniško modrostjo za ©hranitev popolne neodvisnosti in načrtno rotranjepolitično pomiritev Avstrije. Uspeha mu ni mogoče odreči. Avstrijska vlada ni nikoli negirala, da 'teži po taki normalizaciji med obema sosednjima državama, ki ju veže isti jezik. Pogoje za to normalizacijo je zvezni kancelar že ponovno jasno razložil vsej javnosti Ti pogoji so naslednji: Nedvoumno in popolno priznanje avstrijske neodvisnosti in samostojnosti, priznanje načela gledečnevmešavanja v avstrijske notranje zadeve, vpoštevanie deistva. da so rimski protokoli iz leta 1934 skupno Z naslednjimi protokoli iz leta 1936 ne- N&v zakon o zaščiti države Komunike je bil objavljen kmalu po seji avstrijske vlade, na kateri so sklenili za-varc vati položaj sedanjega režima v Avstriji tudi še na drugi način. Predvsem je bii sprejet novi zakon o zaščiti države, katerega določbe naj opravijo nedostatke kazenskega zakona glede kazenskih določb za napad na neodvisnost države za ogrožanje notranjega miru ter za sodelovanje v legalnih terorističnih formacijah in proti državnim organizacijam. Novi zakon kvalificira za zločin tudi vsako hujskanje k roparskemu umoru, požigom, nasilni sabo- taži, zlasti pri brzojavu in radiju, zbiranje sredstev za borbo proti režimu, uporabljanje sredstev, ki lahko motijo javna zborovanja, prireditve, sploh vse, kar lahko vznemirja prebivalstvo. Končno so po novem zakonu določene stroge kazni za razširjenje neresničnih vesti v svrho vznemirjenja prebivalstva, ali zbujanja nepo-voljnega vtisa v tujini. Mada je razpravljala tudi še o drugih sredstvih, ki naj ii omogočijo ohraniti notranje in zunanjepolitični prestiž Sodba Londona: Nov uspeh Nemčija London, 12. julija. AA. Vest o sporazumu med Avstrijo in Nemčijo londonskih političnih krogov ni presenetila, že dva tedna se je mnogo šušljalo in ugibalo o tem sporazumu, vendar pa listi, ki tolmačijo mnenje poučenih krogov in merodajnih činiteljev, ne prikrivajo svojega nezadovoljstva, da se je vprašanje odnošajev med Avstrijo in Nemčijo uredilo preko zapadno-evropskih velesil, na katere se je zlasti Avstrija doslej vendarle v mnogočem naslanjala. »Observer« pravi med drugim, da =!o Prvi nemški komentar bile države, ki so sklenile iokarnsko pogodbo, z avstrijsko-nemškim sporazumom znova postavljene pred dovršeno dejstvo. ! Nemčija je s tem zelo konkretno odgovo- i rila na nekatera izmed vprašanj v znani ; angleški noti. »Sunday Times« presoja spo- ' razum nekoliko bolj mirno in ugotavlja le, j da je Nemčija dosegla nov zunanjepolitični uspeh, ki bo v mnogočem pripomogel do večjega vpliva na srednjo Evropo, a jo hkratu tudi znova pribit?«! k"«'5—•"nrafcemu bazenu. licfiin, 12 julija. Edini komentar o avstrijsko—nemškem sporazumu objavlja pozno ponoči izhajajoči list »Nacht—Ausga-be.« V svojem komentarju poudarja, da ie bil med Avstrijo in Nemčijo dosežen temeljni sporazum, ki predstavlja rešitev na. petosti v tem delu Evrope. Politični položaj v Evropi je glede avstmjisikega vpraša- nja rešen vsake negotovosti. Ves nemški narod bo ta sporazum sprejel z velikim zadovoljstvom- Ker je bil te sporazum sklenjen z vednostjo Rima, je s tem izključena v bodoče tudi vsaka možnost konflikta med Nemčijo in Italijo zaradri Avstrije. Po načelnem sporazumu med Dunajem in Ber linom bodo sedai v kratkem sledili sporazumi o praktičnem izvajanju obnovljenega prijateljstva- Vsa sporna vprašanja bodo urejena na prijateljski način. Kar se tiče gospodarskih odnošajev med Nemčijo in 'Avstrijo, je to predmet bodočih pogajanj- Trikot Rim- Dunaj-Berlin Rim, 12. julija- r. »Popolo d' Italia«, ki je često igral vlogo osebnega glasila »Mussolinija«, objavlja danes očdvidno inspiriran članek, v katerem zavzema stališče k spo razumu med Avstrijo in Nemčijo- List s posebnim poudarkom podčrtava priznanje rimskim protokolom s strani Nemčije in naglasa, da bodo ti protokoli tvorili tudi osnovo nadtaljnje izgraditve gospodarskih odnošajev med Nemčijo in Avstrijo na eni strani ter Nemčijo in Italijo na drugi strini. Priznanje neodvisnosti Avstrije s strani Nemčije predstavlja najvažnejši del doseženega sporazuma in na tej osnovi se bo gradila vsa bodoča srednje—evropska politika- List pri tem s posebnim zadovoljstvom podčrtava, da je dr. Schuscbnigg sklenil sporazum z Nemčijo ob najtesnejšem sodelovanju Italije ter da ni ukrenil ničesar, predino ni vprašal za svet in mnenje Musolinija. Avstrijsko—nemšikii sporazum predstavlja izvršeno dejstvo, na katerem ne more nihče več ničesar izpremeniti. Kancelar potuje v Rim Dunaj. 12. julija. w. Zvezni kancelar dr. Schuschnigg bo najbrže v torek ali sredo odpotoval v Rim. da poroča Mussoliniju o sporazumu z Nemčijo in se z njim dogovori zlasti v pogledu gospodarskih odnošajev med Avstrijo in Nemčijo v skladu z rimsikimi protokoli. Ostavka Madariage Madrid, 12. julija, r. Stalni delegat Španije pri Društvu narodov Madariaga, ki je bil predsednik sanikcijskega odbora, je podal ostavko na svoj položaj. Do ostavke ie prišlo zaradi hude kritike levičarskega tiska. ki je skrajno nezadovoljen s predlogi Madariage glede reforme Društva narodov. Obvezno posredovanje dela v ČSR Praga, 12. julija, r. Vlada je izdala uredbo o obveznem posredovanju dela. V bodoče morajo delodajalci v teku 24 ur prijaviti pristojnemu posredovalnemu uradu vsaiko prosto delovno mesto, bodisd da ie postalo prosto z odpustom delavca ali nameščenca ali pa zaradi povečanja obrata-Posredovanje je brezplačno in obsega vse panoge gospodarskega udejstvovanja. Pri posredovanju dela se bo oziralo predvsem na strokovno kvalifikacijo in telesno sposobnost nameščenca ter na njegove rodbinske razmere. Pri enakih kvalifikacijah imajo prednost oni, ki uživajo podporo od dr žave, in pa družinski očetje. Vse zasebne posredovalnice so, ukinjene Obenem se ustanove tudi posebne posvetovalnice za izbiro poklica. Prehrana Anglije za primer vojne London. 12. julija. AA- Na seji gori j zbornice, ki je bila posvečena vprašanju prehrane prebivalstva za primer vojne, jo izjavil lord kancelar Hailsham na številne opombe raznih govornikov, da je vlada že opetovano razpravljala o vprašanju, ali bi mogel sovražnik zlomiti odpor prebivalstva z lakoto. Proti temu so možni trije ukrepi: povečanje lastnih pridelkov, prost uvoz živil iz tujine in postavitev velikih zalog živil. Povečanje lastnega pridelka bi prineslo koristi, ki so lastne vsaki decentralizaciji, velike zaloge pa bi bile združene z izdatki, ki zopet predpostavljajo potrebno centralizacijo. Lord Hailsham je nato govoril obširno o povečanju pridelkov. Dejal je. da je pridelek živil od leta 1933 do 1935 narasel za blizu 20%. Na podlagi ottawske pogodbe je vlada dobila v dominionih in kolonijah zadostno količino potrebnih živil za Veliko Britanijo. Poskrbeti je treba samo za prevoz teh živil v Veliko Britanijo, to pa je zopet odvisno od razpoložljive to-naže. Tudi največja tonaža pa bi s svoje strani zopet ne zadostovala, če bi promet ladij ne bil varen. Takom svojega nadaljnjega govora je lord Hailsham izjavil, da je Velika Britanija preskrbljena z žitom, moko in drugimi živili za približno 3 mesece in da bi nobene zaloge ne rešile Velike Britanije, če ne ohrani svoje moči na morju in v zraku. Abesinci zopet napadajo Hudi spopadi v okolici Desija in Hararja — železniška proga je na več krajih porušena Rim, 12. julija, o- Sedaj se potrjujejo vesti o težavah, ki 60 nastale za Italijo v Abesiniji tudi po zasedbi Addiis Abebe. Listi poročajo, da Abesinci nadaljujejo borbo proti Italijanom nele v krajih, ki še niso okupirani, nego tudi v pokrajinah, ki so že v italijanskih rokah. Tako priznavajo, da je prišlo do krvavih spopadov v okolici Desija in drugod v severni Abesiniji, pa tudi v južnih predelih dežele. Izdano jc bilo posebno službeno poročilo o abesinskem napadu na progo Džibuti—Addi.s Abeba. ki pravi, da eo Abesinci izvršili napad zato. da bi oropali dva vlaka, ki sila vozila iz Dži-butija v Adis Abebo življenjske potrebščine- Napad je bil izvršen v četrtek zvečer. Italijani so pričeli Abesince takoi ob-koljevati. vendar se je borba nadaljeva/la vso noč in šele zjutraj so se Abesinci umaiknili letalom ter se poskrili v bližnjih gorah. Na obeh straneh je bilo mnogo izgub- Džibnti, 12. julija, o. Po podrobnih informacijah je močna skupina Abesincev v četrtek zvečer zasedla del proge med Di redavo in Adis Abebo Abesinci so razdrla progo na več krajih in celo na mestu, lci je samo 30 milj oddaljeno od Adis Abebe. Uničili so tudj vse signalne naprave. Podrli so celo vrsto telefonskih in brzojavnih drogov, zlasti med Ačaikijem in Modžom. Opazila jih je italijanska patrola, ki je takoj pozvala večje oddelke vojaštva na pomoč. Italijani so nastopili z oklop. nimi avtomobili in letali. Abesinci pa so se branili vso noč. Šele v zgodnjih jutranjih urah so se umaknili v planine- Maršal Graziami je odredil, da se proga nemudoma popravi in zavaruje- Rim, 12. julija, g. Danes eo prispele semkaj poročila o hudi bitki, ki se je pred dvema dnevoma razvila v okolici Hararja med italijanskimi četami in iregularnimi abeeinskimi tolpami. Abesinci so v velikem številu iz zasede navalili na italijanske čete, lci eo odhajale iz Harar ja na paitrole t dkoHco. Abesinci eo jih obkolili in hkrati napadli z vseh strani. Po več ur trajajoči bitki, v kateri so imeli Abesinci veMo® mrtvih in ranjenih, so se umaknili in razpršili. Italijanska letala so jrih zasledovala ter večkrat bombardirala in obsltreljevaia s strojnicami. Izgube na italijanski strani še niso znane. Propagandna turneja abesinskega cesarja London, 12. julija. AA. Havas poroča, da bo cesar llaile Selasi s svoio hčerko to poletje prepotoval vsa ameriška kopališča v svrho propagande za Abesinijo. Neka ame-riško-angleška filmska skupina je izjavila, da bo financirala to jiotovanje in je v to svrho že določila 10.000 funtov sterlingov Spor zaradi radijskih postaj v Adis Abebi London. 12. julija, r. Kljub za brani abesinskega podkralja Grazianija angleško poslaništvo v Adis Abebi še nadaije vzdržir je v obratu svojo oddajno in sprejemno radii jsko postajo. Graziani je zahteval na i po_ staja za dobo 14 dni ustavi vsako oddajo vesti. Angleški poslanik pa je to zahtevo v sporazumu s svojo vlado odklonil V italijanskih krogih je to stališče Anglije \xr zvailo veliko ogorčenje. Angleška vlada je proti temu odloku Grazianija protestirala v Rimu. Washington, 12. julija- AA. KeT so italijanske vojaške oblasti v Adis Abebi prepovedale tamkajšnjemu ameriškemu konzulu uporabo privoitne radijske oddajne postaje, je nastalo v ameriških političnih krogih veliko vznemirjenje- Splošno se zatrju. je. da vlada sicer ne namerava zara<4i tega formalno protestirati, da pa bo že t bližnjih dneh od italijanske vlade vendarle zahtevala garancije, da bo uporaba ameriške oddajne postaje v Adis Abebi najkasneje v 14 dneh sipet dovoljena, ker je brez. žična zveza med NVasfain gromom in ameriškim poslaništvom v Adis Abeb« nujno potrebna že zaradi zelo negotovega p^oaaj* v Abesinaji. Italija ne bo sodelovala ne v Bruslju, ne v Montreuxu R i m, 12. julija r. Na povabilo belgijske vlade je danes italijanska vlada službeno sporočila, da Italija ne bo sodelovala niti na konferenci lokarnskih držav v Brusijo, niti na dardanelski konferenc! v Montrenm. Kot vzrok svoje odklonitve navaja italijanska, vlada dejstvo, da bi se morala na te konference povaMtf tudi Nemčija, kar pa se kljub ponovni zahtevi Italije ni zgodilo. Svečana otvoritev nove železniške proge Kosovo polje—Peč Peč. 12. julija, r. Danes je bila na svečan način otvorjena nova železniška proga Kosovo polje-Peč, ki predstavlja del tako zvane jadranske proge. Otvoritvi so prisostvovali prometni minister dr. Spaho, minister pravde Gvetkovič, generalni direktor državnih železnic inž. Naumovič, več senatorjev in narodnih poslancev ter drugi odličniki. Davi je prispel na postajo Kosovo ix>lje posebni vlak oficielnih zastopnikov in drugih povabljenih gostov, katerim je bil prirejen svečan sprejem. Nj. Vel. kralja je pri otvoritvi zastopal divizijski general Radivoje Ztatanovič. Otvoritveno svečanost je otvoril prometni minister dr. . Spaho 9 kratkim nagovorom, v katerem je očrtal pomen novo zgrajene proge Vir naprosil zastopnika kralja, da otvori novo progo. Zastopnik kralja je nato s prigocLnira govorom prerezal svileni trak, s čimer je bila proga otvorjena. Gostje eo nato vstopih v vlak. ki je kot prvi vozil po novi progi. Na vseh postajah eo se vrstili slavnostni sprejemi in prigodne svečanosti- Ob 11.20 je prispel vlak v Peč, kjer se je zbralo nad 7.000 ljudi. Na pozdrav predsednika občine je odgovoril minister pravde Cvet-kovič- V Peči je bil nato banket. Zvečer so se odličnikj vrnili v Beograd. Beck v Gdansku Varšava, 12. julija, r. Poljski zunanji minister Beck je snoči odpotoval y Gdansk, kjer bo ostal dva do tri dni. Svoje bi ran je t Gdanska bo izkoristil ia to. da stopi v neposredne stike s predsednikom narodno socialističnega senata v Gdansku Greiserjcm in z visokim komisarjem Društva narodov Lesterjem. Beck bo poizkušal t osebnim posredovanjem odstraniti nastale spore. Ce pa se mu to ne bo posrečilo bo izvršil in. totvencijo tudi v Berlinu. Velik uspeh čsl. notranjega posojila Praga, 12. julija. AA. Včeraj se je zaključila subskrlpcija češkoslovaškega notranjega, posojila za državno obrambo. Po doslej znanih podatkih se je nabralo okrog 2 milijardi 700 milijonov češkoslovaških kron. 1 štiriurna avdienca Titulesca Bukarešta, 12. julija. AA. Včeraj opoldne se je vrnil iz Montreuxa v Bukarešto zunanji minjster Titulescu. Ob 18. je bil v avdijenci pri kralju, ki je trajala vse do 22. ure. ntulescu je podal kralju podrobno poročilo o mednarodnem položaju ter o diplomatskih dogodkih v ženevi in Mon-treuxu 20 milijard za javna dela v Franciji Pariz. 12. julija. AA. Havas poroča: Snoči je imel minister za narodno gospodarstvo Spinasse govor v radiu, v katerem je poudaril, da bo vlada nadaljevala svojo ak- cijo, da se dvigne gospodarska delavnost ▼ Franciji. Podčrtal je posebno, da bo vlada strogo kaznovala tiste, ki neupravičeno povišujejo cene in bo njihova imena objavila v vseh listih. Sedanji francoski zakoni ne dovoljujejo vladi, da bd delala tako ostro, kakor bi to želela in zato predložila v tej smeri nove zakonske načrte. Kar se tiče načrta o javnih delih, sporoča minister za narodno gospodarstvo, da se bo y treh letih za javna dela porabila vsota 20 milijard frankov. Ta javna dela bodo posvečena predvsem poljedelstvu, vinogradništvu, zboljšanju ljudskega zdravja, napredku znanosti, zidanju novih šol, razvoju športa in tujskega prometa v državi. Rio de Janeiro. 11. julija A A. Havas poroča: V Braziliji je bila odkrita nov«, ekstremistiona zarota, ki je hotela potegniti za seboj armado. Mnogo oseb j« aretiranih Odlikovanja strokovnjakov Beograd, 12. julija. AA. V imenu Nj. Ve!-Ikralja Petra II. in z ukazom kraljevega namestništva so na predlog finančnega ministra odlikovani: Z redom Jugoslovenske krone 3. reda Jack Rief, pomočnik ravnatelja oddelka fondov v finančnem ministrstvu. z redom Jugoslovenske krone 4. reda Maurice de Merville, inšpektor oddelka v finančnem ministretvu, Octave Bizaflue, tajnik Otomanske banke, z redom ev. Save 4. razreda Jacques Mavil, generalni tajnik Vzhodnega finančnega društva, z redom jugoslovenske krone 5. reda Maurice Jofre, od Združene pariške banke, vsi iz Pariza; z redom Belega orla 4. reda Vojin Djuri-čič, upravnik Državne hipotekarne bank-?, z redom sv. Save 3- reda Ljubiša Nikič, 6vetnik finančnega ministrstva in dr. Miloi-ko Vilimanovič. šef oddelka Državne hi. potekarne banke. >JUTRO« ponedeljsba Izdaja 2 = Narodni železničarji so zaključili kongres Predlogi za Izboljšanje železničarskega položaja — Nova uprava pod predsedstvom inž. Nikole Gjuriča Ljubljana, 12. julija. Brez velikega zunanjega pompa, med stvarnim razpravljanjem o perečih stanovskih vprašanjih ter z jasnimi, vsega uvaže-vanja vrednimi sklepi, ki predstavljajo najnujnejše zahteve naše »šeste armade«, se je danes dopoldne na Taboru zaključil 18. kongres Združenja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev. Po včerajšnji konferenci je najprej do pozne noči zasedal odbor za sestavo kongresne resolucije, ob 20.30 pa so se delegatje. člani centralne uprave in drugi gostje zbrali na verandi restavracije Zvezde k skupni večerji. Med sodelovanjem godbe in moškega pevskega zbora železničarskega glasbenega društva »Sloge« je večer potekel v najlepšem prijateljskem razpoloženju. Za davi je bil napovedan odhod po mestu, a neprijazno vreme je bilo krivo, da je večina kongresistov po najbližji poti odhitela proti Taboru. Velik del udeležencev pa se je vendarle zbral ob vrtu kolodvorske restavracije na Masarykovi cesti, odkoder so z dvema društvenima praporoma ter z ljubljansko in smederevsko godbo odkorakali po Miklošičevi cesti, Tavčarjevi ulici, Tyrševi cesti, Šetcnburgovi ulici. Kongresnem trgu. \Volfovi ulici, čez trimostje in po Stritarjevi ulici pred mestni magistrat, kjer so člani centralne uprave položili pred spomenik blagopokojnega kralja Petra I. lovorjev venec s trobojnico, godba »Sloge« pa je zaigrala državno himno. Z Mestnega trga so železničarji odkorakali čez Vodnikov in Krekov trg, po Kopitarjevi ulici, Resljevi cesti, Komenskega ulici in Vidovdanski cesti v dvorano Sokolskega doma na Taboru, ki se je napolnila do zadnjega kotička Pozdrav domačina in predsednika Delegate in goste, med katerimi so bili tudi direktor državnih železnic dr. Fatur kot zastopnik prometnega ministra, svetnik dr Ogrin za bana in bansko upravo in zastopnik komandanta divizije, jt kot domačin nagovoril najprej ljubljanske oblastne uprave inž. Roglič, ki je posebej še pozdravil predstavnike oblastev, tovariških organizacij in tiska ter vse ostale goste, delegate in člane centralne uprave. Svojo dobrodošlico je končal z izrazom želje, naj bi kongres prinesel mnogo plodnih rezultatov za izboljšanje življenjskega in delovnega položaja železničarskega stanu in bi tako s konsolidacijo te naše najvažnejše delovne panoge pripomogel k izboljšanju celotnih razmer v državi. Ko je nato povzel besedo predsednik centralne uprave inž. Debeljevič iz Beograda, je najprej ugotovil, da po poročilu verifikacijskega odbora prisostvuje zborovanju 99 delegatov, ki so prinesli poverilnic za 35.000 glasov. Pred piočetkom kongresnega dela, je nato izjavil predsednik, počastimo najprej spomin enega največjih ljudi, kar jih je kdaj premogel naš narod, in obenem najpleme-nitejšega dobrotnika železničarjev in brodarjev, blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja. Stoje je vsa množica v dvorani trikrat zaklicala: Slava! godba »Sloge« pa je intonirala državno himno. Ko se je predsednik inž. Debeljevič nato spominjal mladega kralja Nj. Vel. Petra II. je skupščina med živahnimi ovacijami vladarju, visokega kraljevskemu domu in Jugoslaviji sprejela vdanostno brzojavko. Na enako topel način so zborovalci poslušali še brzojavne pozdrave Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu in namestnikoma dr. Stankoviču in dr. Peroviču, nato pa še predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, prometnemu ministru dr. Spahu, pomočniku ministra inž. Senjanoviču, generalnemu direktorju državnih železnic inž. Naumovi-ču, tehničnemu pomočniku generalnega direktorja inž. Jojiču, administrativnemu pomočniku generalnega direktorja Cugmusu, direktorju pomorske direkcije v Splitu inž. Stipanoviču, direktorju rečne plovidbe inž. Vukašinoviču, ljubljanskemu županu dr. Adlešiču, predsedniku Lige jugoslovanskih železničarjev inž. Djuriču in predsedstvom bratskih stanovskih organizacij v Varšavi Pragi in Sofiji. Med kopo pozdravnih pisem, ki so prispela kongresu iz vseh krajev države in iz tujine, je bilo deležno posebno navdušenega sprejema pismo bratov Bolgarov, a mimo številnih drugih predstavnikov je zborovanju želel najlepšega uspeha tudi narodni poslanec g. Pleskovič iz Trbovelj. Ker je bilo vse delo kongresa do podrobnosti izvršeno že na številnih konferencah in sejah posameznih odsekov, je bila današnja skupščina v glavnem bolj formalnega pomena in je trajala komaj pičlo uro. Najprej je predsednik nadzornega odbora Stepanovič na kratko poročal. da je revizija našla vse knjige v najlepšem redu in zato predlaga razrešnico dosedanji upravi. Predlog je bil soglasno sprejet. Zatem je delegat Bosner iz Zagreba pripomnil, da skupščini ni treba posebej predlagati vseh specialnih resolucij in je prosil samo za potrditev sklepa, da se uvede enotna članarina po 10 Din za vso državo. V imenu odbora za sestavo resolucije je delegat Outrata prečital samo okvirno resolucijo po kateri kongres Združenja jugoslovenskih državnih nacionalnih železničarjev in brodarjev enodušno kon-statira: Železničarji ugotavljajo in zahtevajo Splošni položaj železniških m brodarskih nameščencev in delavcev je postal do skrajnosti neznosen zlasti še kar se tiče venskim železničarjem in brodarjem zagotovi vsaj znosne pogoje za življenje, kar je tudi v interesu države in prometnih ustanov. Kongres vnovič opozarja vse poklicane činitelje, da je rešitev gospodar sko-socialnega in splošno službenega položaja železniških in brodarskih nameščencev in delavcev neodložljiva in da vsako zavlačevanje te rešitve lahko rodi usodne posledice. Zato zahteva kongres, da se vsemu železniškemu in brodarskemu osebju zagotovi eksistenčni minimum. Nujne obravnave in rešitve je potreben problem delavcev državnih prometnih ustanov, a reši naj se v smislu dosedanjih predlogov in zahtev združenja. Najnujneje ie treba razveljaviti zadnjo uredbo o najemnini v državnih stanovanjih ki je velikemu delu osebja, zlasti pa onim, ki so s službo vezani na državna stanovanja, še bolj poslab šalo že itak težavni gmotni položaj. Z za konom naj se izvede revizija razvrstitve osebja pomorske uprave, ki io ie uvedel zakon o državnem nrometnem osebju iz leta 1932. in na podlagi te reviziie nai se izvr.še vsa doslei neizvedena napredovanja v tej stroki. Z zakonom naj se regulira položaj uslužbencev in delavcev držnvn» rečne plovidbe in hkratu naj se zavarujejo vse njihove pravice Vi «<-» si ii^ nridrcsu uspešnega javne-era dela. ki sloni zlasti na deželi v osrromni večin' na nlegovih ramah. uči_ teljctvo no nraide* prlčaVule. da bo uživalo vso oporo javnofrti in zaščito pri oblasteh. To ie potrebo tudi zavoljo teera. ker vrši učiteljstvo svoie delo kot državni orean. pa se ob oomanfkantu zašč'te v vsakem primeru ruši tudi avtoriteta nleerovesra služb<>nesra položaja in s tem avtoriteta državna uprave- Zavest, da je zaščiten pri svojem delu s staliostio bo učiteliu da-iaift noguma z« ustvarjanje. Izostale bodo grožnje in maščevanja. vpliv lajišklh krogov na personalno orrsvetuo politiko bo potisnjen v stran Učiteliu neb o treba jemati obzira do onih. s katerimi prihala pri svojem Izvenšolskem de'u v navzkrižje zaradi njihovih osebnih ambicij Mimo pravnega p« je važen tudi duševni moment. Le človek ki se bo čutil varnega in zaščitenega, bo lahko broz pridržkov uspeško delal med narodom. Učitelj, ki bi moral kalkulirati kakor trgovec tn se uravnavati kakor barometer, ne bo mogel prejemkov, ki so znižani pod mejo eksi- imeti pravega poleta Nestalnost in boja- vzgojno delo zasnova, ki je ni mogoče poljubno vezati ali nadaljevati kjerkoli. Nesistematične in prepogoste spremembe pomenijo zastoj. Stalnost učitelja v službenem kraju pa narek i je tudi gospodarska stran učitelja samega Trden gospodarski fundament je najboljši pogoj za reševanje naših stanovskih in idejnih vprašanj. Znan je stari slovenski rek. da se pravi trikrat Seliti prav toliko kakor enkrat po-goreti. Selitev pomeni v vsakem primeru tudi gospodarski udarec za učitelja prinaša pa mu tudi moralno ponižanje in fizično trpljenje. A kar je najhuje, nestalnost krivi ljudem tudi znažaj. Narodni učitelj mora biti čim bližji staršem »vojlh učencev. A če se učitelji ▼ kraju neprestano menjujejo, kako naj se ustvari res prisrčna, globoka vez med šolo in domom? Učitelj ne pride do rednega dela, a otroci De do rednega pouka, šola je živ instrument, ki ne prenaša poizkusov brez notranjih pretresljajev. Smotri šolskega dela so nam v učn^h načrtih točno začrtani. Učitelj, ki pozna duševno obzorje svoje mladine, k računa z okoliščinami, ki so mu starši pri.atelji, bo gotovo laže dosegel svoj smoter kakor premeščen učj-teljnovtnec. Neodgovorni krogi, ki predpostavljajo osebne interese zdravim šolskim in prosvetnin. razlogom, zlorabljajo svoj slučajni vpliv proti učitelju in s tem škodujejo državi in njcmu. Učitelji se nahajajo v položaju, ki iz leta v leto glasneje kliče po stalnosti Oddaja boljših mest se vrši brez razpisa, brez konkurence. Čeprav bi morale odločati v prvi vrsti kvalifikacija in socialne razmere prosilca, se službena mssta oddajajo po čisto drugih, osebnih vidikih. Tako se dogaja, da učitelji z najboljšimi kvalifikacijami in številnimi družinami leto za letom vlagajo prošnje za premestitev v kra-:, kjer hi lahko svoje otroke šolali. Dolgih trinajst let so učitelji brez stalnosti. zaradi česar trpita šola in pouk. Pri namestitvah stopajo v ospredje oziri, vezanj na prijateljske stike, ustvarja se pro tekcionizem, nepoklicani činitelji odločilno posegajo v personalne prosvetne zadeve. Nestalnost ustvarja ogromno škodo, pa tudi mnogo dela ki ga povzročajo premestitev Zahteva po etalnosrti nj nova. pa prinašajo premestitve še neko zlo: bolezenske dopuste. Znano je da se število bolezenskih dopustov veča. čim več je premestitev Zahteva po stalnosti nj nova. Poudarja se že vse od leta 1923 in organizacija je od tega leta vedno tn povsod zahtevala njeno uzakonitev. A na žalost so vsa prizadevanja kljub neizpodbitnim utemeljitvam ostala brezuspešna. Praktično stalnost bi dosegli z izpremembo § 97 za kona o narodnih šolah. Premestitve naj bi se vršile samo ob koncu šolskega leta. med letom pa le v primerih, kjer govore zdravstveni razlogi in kjer gre za premestitev zakoncev v tetj kraj. Po službeni potrebi naj bi se premestitve vršile le tedaj, če jih zahteva resnična potreba (če se zapre šola ali razred or-nik, pol predsednik in predsednik podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda za Savo — Javornik in Koroško Belo. Je soustanovitelj podružnice NSZ. ki ji je bil več let predsednik in odbornik. Dalje je odbornik občinske organizacije JNS, ki ga je poslala tudi v občinski odbor, kjer zastopa interese delavstva že polnih 10 let. Kot narodnjak je moral od nasprotnikov mnogo prestati. Vse to pa ni omajalo njegovega nacionalnega prepričanja. Z velikim idealizmom zre v bodočnost, trdno prepričan. da se tudi naši državi odpira lepša bodočnost. K njegovemu pomembnemu jubileju in: iskreno čestitamo z željo, da ga usoda ' Vrtni njesrovi družini zdravega in zadovolir' -ra še dolk: 1. raz Scršs 3&A Kajfež 3564, Marek 2956. 2. raz. Czurda 2880, 3. raz. Kosec 2S41, Baloh 2676. Tek 10 km: Pere 35:54-3 pet, Bezlaj 3S:57. Skok v dal ino; 3. raz Šušteršič 547, Rajič D 4,53 T o kok: 1. rez- Slapar 1040. Goršek 1027, Srakar F. 9a6. Kopje: 1. raz. S!?par 4610, Kajfež 3955. Serše 3785 3- raz. Weibl 2945. Tek na 800 m: 1. raz- Goršek 2:04.4, Srakar F. 2 : 04.9 S eobotn:m in včerajšnim tekmovanjem se je Primorje predvidena plasiralo na eno prvih mest. vendar končno število točk še ni ugotovljeno- To:ke se šlejejo po novih finskih tabelah. Včerajšnje tekmovanje je močno oviral dež in je b lo zaradi naliva igrišče močno razmočeno. P:člo število lahkoatletskih eod_ n:kw ie opravilo svoi posel v dobrih 2 urah zadovoljivo in v redu. podpori od zadaj bi bil napad gotovo najboljši del moštva. Medseboj je bil prilično povezan, srednji napadalec je nekajkrat poiskal v nasprotnikovi obrambi luknjo, umeli so tudi dobre in uspešno po bliskovito prenašati igro, kar je parkrat zmešalo nasprotnikovo obrambo, toda pred o-lom se je le vedno našel nasprotni rani-lec še v poslednjem hipu na pravem mostu, tako da pravih prilik za strel skoro ni bilo. Igra je potekla v naglem tempu, ki je trajal do konca, tudi mnogo južnj-.iškega temperamenta j: bilo v ;gri. Parkrat je ž? kazalo, da bo prekipel — trčenja na spolzikih t'eh so bil neizogibna in so povzročala jezo pri onih, k* so zaradi njih trpeli — vendar je naposled zmagala discipliniranost nad maščevanostjo in S3 je vse gladko izteklo V vodstvo so prišli Nišlije že v 2 min iz kota. ki ga je levo krilo idealno streljalo, srednji napadalec je le nastavil glavo in žoga je bila v mreži. Sarajevčani so po čudovitem naključju zravnali še'e v 30. min.: vratar je pri startu na žogo ceroano padel in odbil žogo v protivrijka, nakar se j? žoga vrnila in se počasi trkljala v niški gol. Zato so Nišlije pritisnili in že po dveh minutah z lepo kombinacijo, kf jo je zaključil srednji napadelc z razantnim 6treJom, prišli zopet v vodstvo. Po odmoru je v 13. min. levi sarajevski branilec nevarno zrušil niško desno zvezo v kazenskem prostoru, enajstko je Mitrovič z bombo pretvon'1 in s tem je bila bitka pač že odločena Odslej so na tre-notke tudi Sarajevčani prevladovali na terenu, Nišlije so popustili, ali situacije n'«o hoteli dati iz rok V 40. min so zopet z uspešno kombinacijo pred sarajevskim golom in vedja napada v četrtič potrebe mr. žo. še eno enajstko jim prisodi sodnik, toda sedaj imajo očividno že dovolj, pa gre žoga v aut. Sodil je g. Macoratti objektivno. ★ Slovan : Amater 9 : 2 (5 • 1) V borbo za podsaveznsga prvaka drugega razreda sta sedaj posegla vmes že ljubljanski in trboveljski prvaik. Slovan je nastopi/l kompleten z vsemi najnovejšimi ak-viz;oijarn.i in dobesedno pregaziil Trbovelj-čane, ki v raztrgani igri niso nudili skoro nobenega odpora. Dva zgodtftka so dosegli iz nenadnih predorov in ima enega na vesti Maliič, drugega K obal Za Slovana je Dobedet, nogometaska stara kost, šestkrat potresni mrežo. Sodil je prav dobro g. Vr-hovnik- immisKi Državni prvak v olimpijskem deset©b©ju je postal ffaškovee Malinar!« — Uspelo mladinsko tekmovanje Maribor, 12. julija Na stadionu Železničarja se je vršil v soboto in danes popoldne olimpijski de-setoboj za prvenstvo Jugoslavije, ki je bil zdiužen z mednarodnim juniorskim lahko-atietskim mitingom. Tekmovanje je priredil j LAS v organizaciji mariborskega Že-"ezničarja in je bilo pod pokroviteljstvom mariborske mestne občine. Za državno prvenstvo v olimpijskem de-setoboju je startalo samo 7 tekmovalcev, doiin; je na juniorskem mitingu nastopilo i okc.h 7C mladeničev. i Državno prvenstvo v olimpijskem dese-tobojii si je priboril član Haška Edvard M al mar lč. ki je dosegel 5181 točk. Sledijo kot 2 Marjan Ferkovič (Hašk) 4798, 3. Srdjan Jurkovič (Concordia) 4629, 4. Milan Kieut (Žel. Maribor) 4291. 5. Vika Merzelj (Maraton, Maribor) 4147, 6. Franc 5ef (Ha k) 4123. 7. Štefan Balgavi (Sašk, Sarajevo) 3854. Zmagovalec Malinarič je dosegel v posameznih discipHnah naslednje rezultate: Tek 100 m 12, skok v daljino 6.30, met krogle 10.13, skek v višino 1.70, tek 400 m 57 110 m zapreke 18.01, met diska 31.87, skok'ob palici 2.90, met kopja 40.5, tek 1500 m 5:08. Juniorji v borbi Na juniorskem mitingu »o bili doseženi tile rezultati: Met krogle, 5 kg, juniorji C: 1. Ska a (Primorje) 12.68, 2. Hallegger (GAK) 11.96 3. Smcrdu (Železničar, Maribor) 11.63. Met krogle 4 kg, juniorji B: 1. Zorko (Železničar) 14.60. 2. Linder (Železni "ar) 13.88, 3 lile (Hašk) 13.81. Tek 1000 m: 1. Takač (Slavija, Variždi-) 2:44, 2. Košir (Planina) 2:46. 3. Frank (GAK) 2:50. Tek 100 finale: 1. Hiibl (GAK) 11:6. 2. Steska (GAK) 12. 3. IUe (Ha-k) 12.1. Slafcta 4X100 m: 1. GAK, 50.02, 2. kombinirana štafeta Primorja, Ilirije, Slavije, Haška 50 06, 3. Železničar 50.08, 4. Maraton, Maribor, 52. Met diskn: 1. Skaza (Primorjc) 37.93, 2. Kranjčič (Železničar) 33.09, 3. Lipovšek (Maraton) 32.93. Met kopja: 1. Zorko (Železničar) 46.19, 2 Lon"arič (Maraton) 41.64, 3. Hallegger (GAK) 38.27. Skok v daljino: 1. Hallegger (GAK) 5.95, 2. Zorko (Železničar) 5.94, 3. lile (Hašk) 5.92. Skok v višino: 1. in 2. Pollak (Primorje) i in Lužmk (Maraton) 1:55, 3. — 6. Smerdu, Zorko, Gregorič (vsi Železničar), Vahtar (Primorje). Po tekmovanju so se zbrali atleti pred tribuno, kjer je v imenu mestne občine dr. Senkovič izročil zmagovalcu v olimpijskem desetoboju krasen pokal. Drugoplasirani je prejel lep pokal Železničarja, ostali udeleženci pa plakete. Nemčija : Jugoslavija 3:2 Zaradi nevihte je bila včerajšnja single igra med Mitičem ln Menzlom prekinjena Nemci pa so nato brez boja prepustili Jugoslaviji dve točki Zagreb, 12. julija. zel in Lund. Tudi naš kapetan dr. Malan- Današnji tretji dan evropskega finala v tekmovanju za Davisov pokal je prekinil dež. 2e zjutraj je deževalo, dopoldan se je pa vreme zboljšalo in ko se je ob 14.30 pričela prva igra, je bilo na prostoru Akademskega ten>s kluba na Salati zbranih veliko število gledalcev, čeprav manj kakor prva dneva. Okoli 16. je nastala silna nevihta, ki je tekmovanju napravila konec in je bilo nadaljevanje preloženo na ponedeljek. Nemca Cramm in Henkel sta že po doublu zapustila Zagreb in se z vlakom odpeljala na Dunaj, odkoder bosta nadaljevala pot z aeroplanom do Berlina in od tam v Wimbledon. Nemški zvezni kapetan je zato določil, da igrasta mesto nju iVlen- čec je zaradi indispozicije Punčeca in Pal-lade postavil Kukuljeviča in Mitiča. žreb je določil, da igrata najprej Mentzel in Mitič. Tekmovanje se je začelo točno ob 14.30. Nemec je bil očitno boljši in je v prvih dveh setih zmagal s 6 : 4 in 6 : 3. Nadaljnje tekmovanje je prekinila nevihta. Najprej je bilo sklenjeno, da se bosta igri jutri nadaljevali. Nemci pa so se naenkrat odpovedali nadaljevanju single iger z utemelj tvijo, da se jim mudi v Berlin. S tem je bilo evropsko finale za Davisov pokal med Nemčijo in Jugoslavijo zaključeno. Jugoslavija je dobila skoraj brez boja dve točki in je končno stanje 3 : 2 za Nemčijo. DeSinitivno so odobreni načrti za palačo vseučiliške knjižnice v Ljubljani Sredstva za kr-tje stroškov se bodo — kakor ravaja poročilo banske uprave, iz katerega črpamo te podattke, — v glavnem našla iz posojila pri Državni hipote karni banki, ki bo dala na razpolago 7.500.000 Din, in iz fondov ža vseučlliško knjižnico, ki jih zbirata banska uprava in ljubljanske univerza Z graditvijo bo mogoče začeti že konec avgusta in pri tem velikem gradbenem delu bo dobilo zaslužek lepo število obrtnikov in delavcev. Odobreni načrt se v glavnem naslanja na že znani načrt univ. prof Plečnika. Vendar omogočajo nekatere izpremembe ugodnejšo rešitev tlorisa in preglednejše bolj monumentalno oblikovano glavno stopnišče. Stavba bo stala na veliki parceli za poslopjem banke Slavije ter se bo na slanjala na že stoječe stavbe nasproti Križankam in Napoleonovemu trgu. Zgradba imela štiri nadstropja in podstrešje. Na notranji strani četverokota bodo ob treh straneh hodniki vezaln vse prostore knjižnice in skladišča knjig z glavno dvorano, čitalnico. Srednji notranji trakt pa bo imel le stopnišče, ki bo vodilo v veliko čitalnico v prvem nadstropju. Mojster Plečnik je vložil v ta načrt obilo truda in ljubezni in je po dolgoletnem študiju ustvaril refi tev, ki bo za stoletja v kras Ljubljani. Za zelo posrečeno se smatra tudi rešitev štirietran skih stopnišč, ki vežejo posamezne trakte velikega štiri kota med seboj. Ob čitalnici bosta dva lifta, v katerih se bodo prevažale knj/ige iz skladišč. Najskrbnejše je razdeljena razmestitev veeh potrebnih prostorov, zlasti lepo pa bo urejena velika čitalna dvorana, kj bo sega'a od prvega do tretjega nadstropja, visoka bo 10 m. široka lo m, dolga pa 4C bo imela približno obliko štirokota s po- ( m. Svetlobo bo prihajala vanjo skozi dve vprečmo 45 m dolgimi stranicami. Visoka bo 22 m in bo imela ravno streho, krito z bakreno pločevino. Fasada bo ob vseh treh cestah izdelana v enotnem slogu V Knežj: ulici bo glavni vhod z veličastnim porta lom. Od glavnega vhoda bo šel po sredo dvorišča še srednjn dvoriščni trakt proti glavni ftitalni dvorani. Ta trakt bo Imel samo hodnike in mogočno stopnišče ter bo delil od štjrikota zunanjih traktov omeje no dvorišče v dve dvorišči, ki bosta merili približno po 8 m v širino in 18 m v dolžino. 2e letošnjo pomlad je univerza dala s poskusnimi vrtanji določiti kakovost zem ljišča. Vrtanja so pokazala, da moremo ra čunati z dobrimi temelji jz žive skale Se le v globini 25 m. Temelji knjižn'ce bodo zaradi tega zelo razširjeni, tako da bo domala vsa ploskev pod trakti podbetonirana s temeljno betonsko ploščo, ki bo enako merno porazdel:evala pritisk stavbe na slabotno zemljišče Knjižnica bo nad kletjo in pritličjem velinkanski okni, ki bosta gledali na Vego vo in Gcsposko ulico. Sredi dvorane bo š" tretje veliko okno, ki bo segalo do stropa čitalnice in bo dobivalo svetlobo z razsež-nega dvorišča. V dvorani sami bodo v sre dini na razpolago katalogi, tu se bodo od dajale knjige, dočim bodo na levi in desni čitaine mize. Dohod v dvorano bo skozi glavni vhod v Knežji ulici, stopnišče bo okrašeno z mogočn;m stebrovjem. Stropo vi v vseh nadstropjih bodo iz rebrastih železo bo tonskih plošč. saj bodo nosili ogromno težo. Nad glavno čitalno dvorano bo v četrtem nadstropju nizka dvorana, ki bo uporabljana za potrebe univerze. Vsa zgradba bo ogrevana s centralno kurjavo, velika čitalna dvorana in vestibul s stopniščem vred pa « toplim zrakom. Prof. Plečnik je poskrbel, da bo zunanjost povzdignjena z odlično fasado. V njej se bosta izražali najboljša kakovost gradiva in monumentalni način grad; t ve V pritličju bo knjižnica .vsa obložena z Propagandna vožnja motociklistov Ob priliki kongresa narodnih železničarjev je Herme« razen djrugih spornih prireditev izvedel tudii velikopotezno maloai-kiistično diiiko. Odbor prirediteljev, loi je zbral okoli sebe veliko število motociiklistov, se je dobro zavedal, da z o žirom na obstoječe ra.incre ive more prirediti ka>ke pompsane dirke, ki zahteva od tekmovalcev posebno konstruirane stroje in večae donarn-e žrtve. Da pi tekmovalnemu stremljenju večine motociklistov kolukor toliko ugodi, «i je zamoril tekmovanje v obliki ocenjevalne vožnje, kakršne prirejajo tudi povsod v (tujini- Ne gre tu za kako vratolomno brzino ali p«a nevarno akrobatsko zavijanje v razMčnih legah proge, temveč za že v naprej preračunano dosego predpisanega voznega časa pri pasiranju določenih kontrol rna progi- Pri tem s« od tekmo^ valca zahteva budno zasledovanje funkcioniranja motorja na V6ej vožnji. Proga včerajšnje vožnje je šla iz Ljubljane izpred delavnice »Triumph—Auto« na Celovški cesti skozi Skofjo Loko, ckije po Poljanski dolini v Žiri in skozi Logatec in Vrhniko nazaj v Ljubljano, kjer je bil cM j pred Narodnim domom na Bleiwesovi cesti- Dolžina proge znaša okoli 100 km. Seveda je vladalo med morooLkLsti za to vožnjo precejšnje zanimanje, kajti prijav do sobote zvečer ni bilo nič mani kot 32-Neprestano deževje po noči na nedeljo ter na dan samega tek.mo\M.nja j-e od sodelovanja odteguilo 17 prijavljenih d rkačev in se je r.a ®'.aTtu javiiio sr^o 15 kora 'živih mo_ rooklistov. Čeprav jim neugodno vreme in razmehrana pros?. dokaj oie?ikoeala vožnjo so b li sikoraj vsn kos svoji nalogi. Rez'V'ta.+i, ki so se izražali v točkah, so bili: 1 Pollofc Fran 2o0 točk, 2. Pollak Ivan 250, 3. Hribernik 217. 4 Po'š-ik 241. 5. Ja-krrvč 23x2, 6- inž. Luk man .729, 7. Horjatk 223. 8. Smuč 217. 9 Pa.v?r 214. 10. Arlo "V)5. 11 Barrn^arlen 305, 12. Hobacher 172 Z.a-ad defektov na mo^riih sta odsto. ni'i d^k"5« Skon-c in Pr-eb'1 Tekmovanje za Daviš p. prekinjeno * Olimpijska kolesarska dirka Zagreb, 12. julija. Danes se je vršila tretja izbirna kolesarska dirka, ki naj bi določila šest naših najboljših dirkačev, ki bodo zastopali našo državo na olimpiadi v Berlinu. Proga je bila ista kakor zadnjič ter je merila približno 100 km. Rezultati so bili naslednji: 1. Prosinek (HKQ 2:53.45, 2. Ivkovič (Gradjanski) 2:57.33, 3. Gartner (Ljubljanica) 3:59.46, 4. Erdely (Beograd) 2:59.58, 5. Valant (Ljubljanica) 4:02.21, 6. Pokupec (Gradjanski) 3:06.40, 7. Ormož (Železničar) 3:07.22, 8. Faninger (Gradjanski) 3:09.45, 9. Banek (Gradjanski) 3:13.33. Na vsej progi je divjal močna nevihta. Zaradi tega so danes doseženi rezultati precej enakovredni rezultatom na zadijji dirki. Jutri zvečer se bo sestal Kolesarski sa-ves ter bo določil končnoveljavno sestav naše olimpijske kolesarske ekipe. SK Ljubljana. Drevi ob 19. seja uprav-nega odbora v klubski pisarni, Beethovnova št_ 9. obdelanim podpeSkim kamnom. Od pritličja do glavnega venca bo fasada obložena z opeko in različnim kamnom, ki bo tudi različno obdelan. Okna bodo umaknjena nekoliko navznoter, v sredini pa bo stal mogočen bronast steber z lepim kipom. V višini pritličja bosta stala pred glavnim oknom dva bronasta centavra. Celotno zgradbo bo zaključeval mogočen venec iz plošč brušenega umetnega kamna, podstrešje pa bo imelo okna le na dvorišče. Poročilo barske uprave poudarja, ob zaključku: vse, kar moremo reča o tem načrtu, je da je mojster Plečnik položil v načrte vso svojo ljubezen, ogromna izkustva in znanje in da nam je omogočil zgraditev sekularne zgradbe, ki jo bodo občudovali še pozni rodovi. je — učni predmet V Avstraliji primanjkuje gospodinjski nameščencev. Sedaj so se oblasti odločile napraviti temu konec na ta način, da so uvedle kuhanje kot obvezni predmet v Šolah. Zanimivo pa je. da tega predmeta niso uvedli samo v dekliških šolah, temveS da ro pritegnili k temu tudi fante. V Melbournu vodijo kuharske tečaje za fante kuharji najboljših hotelov. Spočetka moška mladina ni bila posebno navdušena za novi predmet., potem je dobila veselje zanj in uspehi so tako dobri, da so pri nekem tekmovalnem kuhanju deških in dekliških šol zmasrali dečki. Žirija je menila, da so bile jedi, ki no jih pripravili dečki, okus-nejše Zdaj si dekleta prizadevajo, da bi pri naslednji tekmi popravile svoj poraz. Leteče igralske družine Italija, kjer igralske družine neprestano potuiejo iz kraja v kraj in kjer stalnih ansamblov po gledališčih tako rekoč ni. je bila menda prva, ki je rograbila idejo av-tomobiliziranih gledaliških in pevskih družin. Ta »Tespidina kola« na motor spadajo d*nes že k rednemu italijanskemu gledališkemu obratu. Sedaj jp storila Rusija Se korak da^e. Organizirala je potovania umetniških družin z letali. Ansambel Velikega gledališča v Moskvi je na krovu celega majhnega brodovja letal odpotoval na sever, kjer so tudi veliki kraii zavolio slabih železniških in cestnih razmer sekoraj odrezani od kulturnega žiiv-lienia. V Rusi;i so letala doslej posebno radi uporabljali kinematografski operaterji. Tako ie pred kratkim z letalom pristal v pamirskem ozemliu operater, ki je tam pred-vaial filme. Liudstvo se je tedaj prvič seznanilo s kinematografom. IAJ II H < 1UU 11 O J! .H t IUJUt Jt JUUUUULR I INSERUtAJTE V »JUTRU44! žena v sodobnem svetu Poziv ženam vsega sveta Mednarodne ženska zveza za žensko volilno pravico je izdala na vse včlanjene organizacije iz raznih držav tale poziv: »V današnjih žalostnih časih poziva zveza žene vsega sveta, da se združijo v delu za demokracijo in mir Ve žene ne morete dopustiti, da se vam kratijo vaše pravice, niti se jim ne morete prostovoljno odreci, ne da bi s tem slabile svojo lastno moč, ki jo potrebujete v službi skupnosti. Zato pozivamo žene in može, naj delajo na to, da bodo zadeve žen, demokracije in miru čim tesneje povezane. 2ensko gibanje temel jI na spoštovanju človekove osebnosti, na pravičnih odno-siih med spo'oma in na pravilnem vrednotenju različnih sposobnosti in na enakopravnosti v pravici do dela. Demokracija temelji na istih principih: na razredni pravičnosti, sodelovanju vseh državljanov pri organizaciji skupnega življenja narod«, priznavanje svobode in njene posledice odgovornosti, ki jo svobodno izvaja individualna disciplina. Tudi mir temelji na enakih principih: pravičnost med narodi, namesto sile pravica, vzajemno delo med narodi, ki naj vsem prinaša čim večjo svobodo in bta-gostan jc. Prihodnje leto 1^37- nam bo anketa, ki jo vodi Društvo narodov, odprla vpogled v položaj žen vseh držav glede njihovega gospodarskega in državljansiknga stanja. Prvič izraža neka svetovna organizacija' (moških) željo, da dobi točno sliko o ženskih pravicah in o njenem zapostavljanju. o njenih zmagah in porazih. Danes še ne vemo, kakšna bo ta slika, toda če bo zadovoljiva, nas bo ohrabrila. d-i bomo uporabile svojo ir.o" za reševanje vznemirja jočih problemov sedantaga časa. Če bo pa slika nepovolina. bo pojač;'a naš čut za so!: d urnost, da bomo pomagale vsem /cnam, ki sc bore za svoje pravice, v zavesti. da s tem koristimo vsemu človeštvu Zdaj pretresa svet senca totalitarne države. zatira spoštovanje osebnosti, stavlja silo nad p-avičnost. in slepo pokorščino na-d svobodno priznavanje discipline: razen tega pa ustvarja nazadnjaško orgamn-zacijo. kier ima besedo edinole mož in kjer se ženina dejavnost in izkustvo ne moreta uveljaviti. _ ... Vera v demokracij0 ie izginila in ljudje zastrupi;eni s prona'Wido so se od rekli svou lastni volr «vo!i pre-on in svojemu življenju pred branijo in egoizmom diktatoriev. Bled, julija Gorenjska je bila letos močno prizadeta zaradi slabe zime. Odpadlo je mnogo tujcev, ki predstavljajo v zimskem času edini zaslužek prebivalstvu. Obetali so si, da bo poletna sezona boljša. Tudi to se ni zgodilo. Do začetka julija je bilo silno muhasto vreme. Deževalo jc vsak dan v večjih ali manjših presledkih. Šele v juliju se jc položaj izpremenil. Nastopilo je nenadno toplo vreme in na mah so oživele letovi-ščarske postojanke. Bled ima izredno veliko gostov. Vse narodnosti so zastopane, prvaeijo pa seveda Jugosloveni, zlasti iz južnejših krajev. Mnogo je tudi Nemcev, vendar ne toliko kakor druga leta, ker imajo pač težave z deviznimi predpisi. Vendar so Nemci izmed ino-zemcev na prvem mestu. Okoli Parkho-tela in Toplic se suče pisana mednarodna družba z najnovejšimi proizvodi poletne mode in dobi gledalec vtis, da se nahaja na znameniti Promenade d'Anglais v Niči. Na A kar se tiče zemelj, kjer se demokracija še spoštuje — vsaj službeno, — se more o njih reči, da so žal pojačile na-petosii med državami, ker niso držale besede, ker so izda!e Društvo narodov in pristale na to, da se uniči mala država, ki jo je poraz:il sovražnik, opremljen z najstrašnejšim materialom moderne vojne. Naj vse strašno trpljenje, ki ga preživljajo narodi, navdahne žene vsega sveta z ncrvo energijo, z iskreno vero in prosvet-1 j enim duhom, da odvrnejo to naraščanje grozot- Združimo svoje moči s silami poštenih mož in ustvarimo svet, kjer bo lojalno sodelovanje in prijateljski sporazum omogočil, da vsi narodi r ši jo svoje lastne nacionalne in .mednarodne težave in na'oge. Tečaj za kulturno delo med našimi ženami Poglobitev kulturnega dela jc potrebna zlasti med ženami na deželi. Tu se aipre hvaležno polje dela vsem izobraženicam, ki jih je usoda zanesla na deželo, bodisi da so se poročile z možmi, ki vrše svoj poklic med kmečkim prebivalstvom, bodisi da so našle tamkaj svojo eksistenco kot učiteljice, zdravnice, oskrbne sestre, poštne uradnice. Današnje življenje zahteva od teh žen. da slepijo iz svojega službenega področja tudi v javnost, čeprav je m nogi m težavno, ker niso na to pripravljene. Da to pomanjkljivost šolske izobrazbe naših deklet nekoliko nadomesti, jc naša Ženska zveza sklenila prirediti izobraževalni tečaj za kulturno delo zlasti med kmečkimi ženami- Predavanja bodo tal^. 1. Gospodarstvo — osnova političnega in družabnega dogajanja. 2. Žena in politika (pomen ženinega sodelovanja v političnem žri vi jen ju)- 3. Ženine naloge v javnih korporaci jah. 4. Pomen svetovnega (mednarodnega) gospodarstva za posamezne narode. 5. Gospodarska in politična demokracij — osnova svetovnega miru 6. Kulturne naloge intelektualke med našimi kmečkim.i ženami. Tečaj bo v dneh 24. 2o. in 26- avgusta na šentjakobski meščanski šoli (morebitne spremembe bodo pravočasno javlj-ne). Prispevek za režrflke stroške je 30 Din. Prijave je treba postati na Jugoslovensko žensko zvezo, v Ljubljani. Staničeva ulica 1. jezeru je opaziti le malo čolnov — pripeka je prehuda, vse išče blagodejni hlad v senčnatih vrtovih. Mladina je željna -lesa, toda tudi starejši svet se prav rad poizkuša na parketu ali na improviziranem plesišču na vrtu Tudi ples je v znamenju današnjega časa. Spričo tako hude vročine strogi modni predpisi, ki so običajni v mondenih letoviščih, ne veljajo. Pleše sc z odprtimi ovratniki in v kratkih rokavih. Plesni tempo je vročini primerno umerjenejši. Tako je tudi prav, kajti baš med plesom se nudi najboljša prilika za koketiranje, ki je na Bledu na zelo visoki stopnji. Seveda ne pleše vse, kar je na Bledu. Prelepa okolica je preveč mamljiva. Na razpolago so udobni avtobusi, ki so vedno polni izletnikov v daljno in bližnjo okolico. Proti večeru se vračajo z izletov in zabavišča so zopet nabito polna. Poleg mon-denega smokinga in fraka — vročina je popustita — kajpak ne manjka tudi kratko-rokavnikov in platnenih oblek. Zakaj bi si kaj takega ne privoščili — saj plačajo vsi isto ceno in tudi v postrežbi ni nobene razlike. Dojim se plesa željni sučejo večinoma v Parkhotelu ali v Toplicah, je shajališče kopalcev na nasprotni strani jezera. Voda je menda pretopla, da bi se telo dovolj ohladilo To bo, tako vsaj mnogi zatrjujejo, tudi glavni vzrok, da večina sploh ne gre v vodo, ampak leži raje udobno zlek-njena na solncu. Sramota bi bita, da bi se vrnili domov bledoliOni — moda zahteva, da si dodobra prepečen, siccr ti nihče nc verjame, da si letoval. Sploh ima moda odločilno besedo — tudi pri kopanju. Vse mogoče in nemogoče kopalne kostume je videti. Dernicr eii najnovejših dunajskih, pariških in angleških modnih listov. Kakor mavrica se zdi vsa ta pisana družba. Škoda je prelepe kopalne obleke, da bi se zmočita. Nikjer ni zapisano, da bi se moral kopati v vodi — saj zadostuje sončna kopel. Zato imajo imenitnejši kar po več vzorcev kopalnega pribora — za vodo in za solnce. Za takozvano očesno kopel, ki je pri letoviščarjih oziroma -kah tudi v visoki čisli, pa se kajpak zelo podajo najnovejši kopalni plašči. Zlasti temno pomarančasti in rdečkasti so posrečeni in tudi imenitni — koža izgleda vse bolj rjava. Sicer se pa kopljejo le bolj otroci in pa časih celo kopalni mojster. Za vse to je seveda treba imeti kaj pod palcem. Seveda so tudi taki, ki jim je dovolj videz. To se dogaja zlasti ob nedeljah. Takrat se z izletniško ali obratno karto pripelje dosti Ljubljančanov, ki ostanejo če/ dan na Bledu in se sučejo v mednarodni družbi, kakor bi to bil njihov edini poklic. Blejčani jim tega ne zamerijo — samo, da prinesejo denar. Vrvenja in hrupa je na Bledu dovolj. Povsem drugačna slika se ti pa nudi nekoliko višje proti Julijskim Alpam, tam pod Bogatinom s svojimi zakladi. Kdor ljubi mir in mu ni do modnih uspehov, gre v Bohinj. Že sama jezerska ravan je tako tajinstveno mirna in mračna, da človeka nehote prisili k mirnosti. Hrup bi se Bohinju ne podal in hvaležnie moramo biti oblastem, ki so s posebnimie eukrepi onemogočile, da bi se Bohinj približal Bledu." Hoteli po bohinjski dolini niso tako polni kakor na Bledu. Semkaj prihajajo le resnični prijatelji narave in taki, ki jim je mir resnično potreben. Seveda se najdejo tudi taki, ki tudi v tem vzglednem miru ne najdejo mira. Med slednje moramo tudi prištevati okoli štirideset nemških učenjakov, menda bota-nikov in geologov, ki so prišli v Bohinj na oddih. Vsi bregovi so jih polni. Povsod stv kajo za nečem, ob kolku jim pa mahedra botanirka. Nobena žuželka, nobena travica ne uide njihovim z očali oboroženim pogledom. Posoda se polni z raznimi metulji, hrošči in kobilicami — Janezi ^Crstniki re-divivusi. Domačini kimajo z glavami — ne gre jim to početje v glavo. Sicer pa, kaj bi jih motili, saj je dovolj tega mrčesa. Tudi rumunščine je slišati po bohinjskih »ulicah«. Menda je letos tu toliko teh vzhodnih gostov kakor še nikdar doslej. Rumun-ska valuta je sicer — če so borzna poro-čila točna — precej šibkejša od naše, toda, če je take valute dovolj, se tudi z njo da živeti na letovišču. Bohinj je precej drag. Ne vemo zakaj. Morda nameravajo na ta način privabiti več tujcev? Na svetu je vse mogoče in morda je ta metoda pravilna. Potrpeti je treba, cas bo to pokazal. Morda je na Bledu in v Bohinju še kajj drugega. Vse to, kar je v teh vrsticah, je bežen opazovalec videl v teku pičlega dneva. Sicer pa brez zamere. Kdor je dober plačnik, najde milost pred bogom in tudi pred ljudmi. Jirifi^HlOfi ZH sanacijo Feniksa Akcijski odbor za zaščito zavarovancev Feniksa zahteva takojšnjo ustavitev vseh plačil do sanacije in pretvoritev v zadrugo samih zavarovancev Osijek, 12. julija. Včeraj se je vršil- sestanek akcijskega odbora za zaščito »Feniksovih« zavarovancev, na katerem je bila sprejeta obširna spomenica. V njej se kritizira način, kako se je v Avstriji rešilo vprašanje sFeniksa« na škodo vseh neavstrijskih zavarovancev. Z zakonsko uredbo v korist avstrijskih zavarovancev se je >Feniks« oprostil vseh obveznosti nasproti afiliaciam v tujini, s čimer je postal dvomljiv obstanek vseh neavstrijskih filialk »Feniksa«. Za zavarovance v Jugoslaviji je važno, da vedo, kako je z onimi milijoni, ki so jih jugoslovenski državljani zaupali tej tuji družbi. Zato je treba iskati poti, kako bi se rešilo, kar se da rešiti. O stanju »Feniksa« v Jugoslaviji se ve prav za prav le toliko, da družba ne more zadostiti svojim obveznostim, da manjkajo milijoni in da je denar zavarovancev v nevarnosti. V spomenici se izraža sum v učinkovitost uredbe o »Feniksu«, ker se s to uredbo daje družbi možnost, da na račun in škodo velikega števila zavarovancev dobi majhno število zavarovancev nazaj svoje prihranke v polnem znesku, med tem ko se drugi puščajo v negotovosti, ali bodo sploh mogli kdaj realizirati svoja zavarovanja, in če jih bodo, v kakšni višini se bo to zgodilo. V drugi uredbi se zahteva od zavarovancev, da tudi pri teh okolnostih nadaljujejo plačevanje premij na tako zvani vezani račun. To pa ne predstavlja nikakega jamstva. Po mišljenju, k: se je Culo na nedavni plenarni seji zagrebške Trgovske in industrijske zbornice, niti ta vplačila na vezani račun niso zavarovana, temveč še celo ogrožena, ker se zaradi napačnega tolmačenja uredbe ministra za trgovino in industrijo dovoljuje izplačevanje zavarovalnin s tega vezanega računa. Ta uredba bi mogla nuditi zavarovancem neko izvestno varnost le tedaj, če bi se »Feniksu« dovolilo, da s tega računa dviga samo one zneske, ki so potrebni za poravnanje riziko-premije, in eventualno one zneske, ki jih je na ta način plačala oseba, katere zavarovanje dospeva s smrtjo ali doživljenjem zavarovanca, kolikor se ti zavarovanci zdaj sploh smejo izplačevati, dokler se ne ve, kakšno je stanje »Feniksa«. Zneski za poravnanje rizi- I kopremij so neznatni in za primer, da sanacija »Feniksa« ne uspe, bi mogli zavarovanci računati z možnostjo povračila odslej vplačanih premij v polni višini. Med tem pa se po mišljenju zagrebške zbornico dovoljuje izplačevanje zavarovalnin s tega vezanega računa v polnem obsegu, kar pomeni, da bi v primeru likvidacije družbe manjkal s tega računa denar za povračilo zavarovancem v polnem znesku. To je očitno protivno besedilu in intenciji uredbe. Iz tega sledi potreba, da so zavarovanci pri nadaljnjem vplačevanju oprezni. Toda popolno ustavljenje vplačil ima spet svoje nevarne strani: zavarovanci lahko izgubijo dosežene pravice. Zato se zahteva, naj bi zavarovanci odslej vplačevali le rizikopremije za primer smrti, a za ostali del premij naj se dovoli počakanje do končne rešitve »Feniksove« usode. Razen tega bi bilo treba ukiniti odredbo, po kateri se zavarovancem zabranjuje vlaganje tožb proti »Feniksu«. Polica zavarovanca predstavlja pogodbo med njim in »Jf e-niksom«. Ako je »Feniks« na Dunaju prešel v roke nove družbe, je ta nova družba kot pravna naslednica prejšnje družbe dolžna prevzeti vse obveznosti nasproti upnikom tako v Avstriji kakor izven njenih mej. Mednarodno pravo daje dovolj možnosti, da se uvede postopanje proti dunajski centrali. Za vse spore je po polici pristojno beograjsko sodiščfe. To bi moglo dognati pravo stanje družbe in vse razloge, ki so dovedli do insolvence in nelikvidnosti. Da »Feniks« ne bi prišel v še večie težave, ni drugega izhoda, kakor da se mu dovoli odložitev vseh izplačil, torej tudi moratorij za likvidiranje dospelih zavarovanj: še več, zabrani naj se mu njih izplačevanje. Nastane vprašanje, ali je sanacija »Feniksa« sploh mogoča. Zavarovanci ne vedo, pri čem so. Takemu stanju je treba napraviti hitro in odločno konec. Institucijo zavarovanja je treba rešiti pred nesrečo, ki ji grozi zaradi čedalje večjega nezaupanja. Danes v času širjenja kolektivnosti in kooperacije, v času zadružništva, je primerna misel, da bi zavarovanci sami pre- j vzeli »Feniks« in ga pretvorili v zadrugo j samih zavarovancev. Pogoji za to so dani. 1 Prvi korak v smeri sanacije bi bila natančna bilanca. Omenjeni prevzem »Feniksa« bi se mogel zgoditi takole: Na osnovi bilance bi se ugotovila dejanska vrednost vplačanih prihrankov, odnosno njih nominalna vrednost. Ta zmanjšana vrednost bi se označila na vsaki polici. Razlika med dejansko in nominalno vrednostjo bi se knjižila pri zadrugi kot zavarovančev delež. Teh deležev ne bi smel nihče na noben način vnovčdti in bi se amortizirali s čistimi dohodki zadruge. Tako dolgo, dokler ta razlika v vrednosti nc bi bila izenačena, bi zadruga to razliko vodila kot fiktivne terjatve svojih članov. Zadruga bi imela na ta način takoj formalno nadomeščene vse predpisane premij-ske rezerve. Dospele zavarovalnine bi se likvidirale v višini zmanjšane vrednosti z dodatkom vseh pozneje vplačanih premij v polni višini, ker bi bila nova vplačila čisto zavarovana. Deleže bi zadruga 'kupovala v razmerju z amortizirano vrednostjo, to je izplačevala bi v gotovini vse one vsote, ki bi bile deležem že odobrene ali bi se iz čistih dohodkov odobrile. V teku časa bi vsak zavarovanec dobil na ta način polno vrednost svoje police, a ostal bi imetnik deleža, katerega vrednost bi se vsako leto dvignila za znesek odpadajočega dela čistih dohodkov. Zadruga bi tedaj, ko bi bil na ta način izravnan ves sedanji primanjkljaj, mogla zadružnikom izplačevati izvestne dividende. Spomenica z vsemi že omenjenimi zahtevami se izroči tudi ministrstvu za trgovino in industrijo. Zbor filatelistov bo v Subotici Iz akvaristove torbe Nekaj o Barju in ščukoglavi kljunačici Pokresna deba tja do oktobra je za nas akvariste gotovo najlepša, kajti povsod sta vodna favna in ilora v bujnem razvoju. Zlasti Ljubljansko barje je v tem pogledu pravcat raj. dasi je dandanes že precej izsušeno- Pred kakimi 3000 leti pa se je razprostiralo veliko plitko jezero v zda i tako plodni kotlini s poed.n ir.i na-se!b'nami »nostiearjev. Prej lovci so pod vplivom z juga čez kras prihajajočih trgovcev postali čolnarji in prevažali na sever namenjeno blago z južne na severno oba! jezera Ko so v tretjem predkrščanskem stoletju prišli Kelti, je bilo jezero deloma že zamočvirjeno. Rimljani so pa začeli Barje kulti vihati, o čemer priča cesta, ki so jo našli 3 m pod današnjo površino in ki je menda spajala Babno gorico z južno obalo Barja. Po umiku Rimljanov so se kultivirana zemljišča spel zamočvirila. Tako je stalo Barje do 18. stoletja, ko so ponovno zabeli izsuševali je in leta 1780-je začela odtekal'i voda tudi po tedaj ta-gotovljenem Gruberjevem prekopu. Po zailonu zvezde velikega Korzičana so nadaljevali dela. poglobili vLj ubija ni strugo Ljubljanice in porušili jezove, ki so nadaljevali dela: poglobili v Ljubljani kakor ga ovira nori jez še dandanes. Na Barju je nastalo toda j tudi omrežje stra-donov in tudi Ižanska oesta je Kila leta 1S27- dokončana. Y začelku druge polovice 19. stoletja s^a bili koriti Ljubljanice in prekopa še poglobljeni zagledata p« sita beli dan tudi Zornov graben .in Karlov-ski most. Kljub vsemu temu s.ta. kaT bo starejšim Ljubljančanom in Barjaroom še dobro v spominu, poplavi leta 1888. in 1895. pretvorili Barje dobesedno v jezero. Zatem je sledita ponovna poglobitev Gruber ;evca: s poglabljanjem Ljubljanice, kakor vobče znano se pa ukvarjajo že več decenijev do današnjih dni * • Znano je. da je množica rib navajena tako na morsko kakor tudi na presno in mešano vodo. Taka ribica je na primer ščukoglava kljunačica (Hemirhamphus fluviaitilis Bleek.), ki živi ob obalah Indijskega morja in ki se z lahkoto privadi presni vodi, ki ji dodamo nekaj soli. Ri-H;ca ie le 6 do 8 cm dolga, zelo sloka. dolnja čeljust ie pa kljunasto podaljšana. Halja je rumenozelena. proli trebuhu pojemajoča. Na dolnr strani pred plavutmi so klinaste črne črte, samec pa ima na daleč nazai rsomaknjeni hrbtn; plavuti rdečo pego, sicer je pa tudi šibkejši od samice, kar nas speminja na zobokrape, 6 katerimi ima naša riba tudi to skupno lastnost. ro!i popolnima razvite mladiče. Sicer ta pa izrazito površinska ribica, »•kremna in trdna, zahteva pa najmanj 22°, prervši Hh na t<'d; d.^-^Mno več. Žal v naših akvarijih še neznana- O.S. 42 letno potovanje dopisnice Bakar, 12. julija Kar 42 let je potovala dopisnica iz Puie, ki jo je 27. februarja 1. 1894. napisal Ivan Matešič in naslovil na Lovrenca Cuculiča v Kukulianovu pri Bakru- Od pošiljatelj je umrl že pred 27 leti. Dopisnica je že vsa počečkana in je na njej vrsta žigov, ki pričajo. da je svore potovanje napravita tudi fra Ameriko. Zadnji zig je udarita na dopisnico pošta Skriievo dne 23. junija leic*. Na dopisnici je znamka za pet krajcarjev. Hkratu ho velika mednarodna razstava znamk Jugoslovensika filatelija je postala v zadnjem času zelo aktivna- Z vesel em lahko ugotovimo njen razmah, ki se opaža zlasti pri mladini. Razstave, ki jih prirejajo filatelisti vsako leto. ka/ejo po svoji vrednosti in učinkovitosti vsestranski napredek- Potrebujemo samo še lepih znamk, za ka'ere sc bo tujina boli zanimala kakor za dosedanje izdelke naše markarnice. ki so pod vsako kriitiko. Upamo, da se bo naša želja kmalu izpolnila, saj se bo začeta v kratkem zidati nova palača za tiskanje znamk in so moderni stroji za izdelovanje znamk v boljših vrstah ti«4ca, kolikor nam je znano, žc v Beogradu. Letošnji kongres filatelistov bo od 5. do 8. septembra v Subotici. F: lat eliptična zveza si jc izbrala to mesto zaradi tega. ker bo praznoval tamkajšnji fitateli stični klub »Bcč. ka« le-tios svojr> petnajstletnico. Kongres bo pod visokim pokroviteljstvom Nj Vis. kra. Ijeviča Tomisiava. Z nj'm bo zdn-užena razstava znamk, za katero sc je oglasilo žc izredno veliko število razšla vi talcev iz naše države in iz tujine. Zlasti velika obeta biti udeležba razstavljavcev in obiskovalcev iz bližnje Madžarske. Tudi iz Ljubljane se je do-slej prijavilo nekai razstavi jalcev; nekateri se pa najbrž še bodo, ker je rok za prijave do 1. avgusta- Za najlepše zbirke je razpisanih skupno 18 raznih nagrad. Razen razstave bo v Subotici velika bor za znamk, za katero se je priglasilo že tudi nekaj nemških trgovcev. __ Vse kongresne prireditve bodo v mestni Kazini. Za to priložnost bo odprta tam tudi posebna pošta s specialnim žigom. Za udeležbo kongresa in razstave je dovoljena polovična vozna cena. Vsi udeleženci naj si kupijo pri odhodu celo vozovnico in rumeno legitimacijo. Povratna vožnja bo brezplačna. samo legitimacijo bo treba /igosaiti v kongresnem uradu. Raje je javil svoj prihod na kongres tudi naš poštni nrnister. ,ki se bo ob tej priložnosti informiral o vseh željah naših fila^lisitov. Vse informacije, ki so v zvezi s kongresom in razstavo, daje tajništvo fitafleFstičnega društva »Baoke« v Subotici. Maribor preko nedelje Maribor. 12 julija. Današnje deževje je preprečijo nfriogc načrte, ki so si jih napravili mariborski planinci, kopalci in izletniki. Od slabega vremena pa so bili deležni koristi gostilničarji in kavarnarji, ki so imeli polne lokale. Prijateljski večer mariborskih šahistov je bil sinoči pri »Novem svetu-« Na večeru so izročili prehodni fokal letošnjemu zmagovalcu mariborskega šahovskega turnirja Mariborskemu šahovskemu klubu. S prisrčnimi besedami je pozdravil v uvodu vse navzočne predsednik Mariborskega šahovskega kluba g- Golouh- Nato je g. Ostanek podal pregled izidov šahovskega tekmovanja im g. Lukež je v imenu šahovske sek-cije UJNŽB kot lanskega zmagovalca izročil prehodni pokal v roke predsedlnika MŠK g. Golouha. Prisrčne besede, ki so iz-podbudile k sodelovanju mariborskih šahovskih edinic, sta ob zaključku izpregovo-rila profesor g. Sita in g. dr. l>anev Na Dravskem polju gorijo domačije V Braunšvajgu pri Račah je zgorela hiša posestnika Štefana Jakoliča. Plameni so zajeli tudi hišo soseda posestnika It__ Forstnerja. Y Hočah pa je upepelil ogenj domačijo pocestnice Llizaberte Beraničeve. \ zrok požarov je najbrže zlobna požigal-čeva roka. Tatovi in tihotapci Neznanci so vdr.li v tvornico Ivana Mu količa v Slovenjgradcu on odinesli razn« stroje, orodje in nekaj cfrugiih reči v vrednosti nad 30.000 dinarjev- Posestniku Francu koretu na Ojstrici so ukradli zlikovoi kobilo- Mehaniku Francu Horvatu je nil iz neke garaže v Frančiškanski ulici ck. namo. Na Glavnem trgu e zasačil stražnik 431etnega Jakoba Š.. ko ;e ponujal kmeti-cam saharin. Stražnik ga je aretiral rn sar1 harin zaplenil. Novorojenčkovo trupelce v potoku V potoku Globetki v Prlekiji sta našla dws kopalca trupelce novorojenčka, ki je žo nekaj dni ležalo v po-toku. Razodjftje zajnmčilo delavstvu, da zaTadi stav«, ke ne bo odpuščen noben delavec. Na Bledu In v Bohinju Sem in tja v enem dnevu Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno o. a kot tiskarnarja Franc JezerSek. — Za mseratnj del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.