I N F O R M A TOR
gorenje
KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE InM RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI,'NARAVNO ZDRAVILIŠČE	________I
Velenje, 16. januarja 1991
Spremembe v vodstvu Koncema Gorenje
Letom.
Številka 2
KOT DOBRO UIGRANA EKIPA — Tudi od dobrega dela vzdrževalcev strojev in naprav je marsikdaj odvisna izpolnitev delovnih načrtov in tudi kakovost končnih izdelkov. In če je delo vzdrževalcev usklajeno, kar pride zlasti v poštev pri menjavi orodij ob spremembi določenih tipov polizdelkov, potem je takšna zamenjava hitro in učinkovito opravljena. Tudi tu odloča štoparica — kot v mnogih športih - ter izurjenost in izkušnje.
________KJ.
Povečali proizvodnjo in izboljšali produktivnost
e°tem, ko je v sredo, 9. januar-o l.a T991, predsednik PO Goren-
-	/e Koncern Herman Rigelnik i- seznanil direktorje Gorenjevih
Podjetij o svojem namerava-
-	!?em odstopu s svojega polo-i- ja, se je zvečer sestal tudi s u Predsednikom slovenske vla-a de Lojzetom Peterletom in nje-0 9°v'mi sodelavci. Vendar nje-
’■ fice °dstoP ie kot kaže nePrek'
a Namen srečanja je bil, da se o nePosredno pogovorimo o po-e 'ozaiu, ki je nastal z nepreklic-•; ° odpovedjo gospoda Rigel-ii n|ka. Mi smo dolžni spoštovati a osebno odločitev gospoda Ri-, 9?ln'ka, ki je bil izjemno dober ’ °lr®ktor tega podjetja in je bil e|ezen vse podpore in priz-an)a vlade,” je po svojem raz-e 90v°m s Hermanom Rigelnikom a ^e,a Lojze Peterle. "Ugotovili i- m°’ da ne gre za nobeno za-i- ..ero’ ampak za osebno odlo-0 Oltev gospoda Rigelnika. Sku-al1 smo ga pregovoriti, ven-s dar na to ni pristal.”
h^^Vedam se’ da je možno, da " odo v delu naše javnosti to m°l° odločitev povezovali z J^azličnimi okoliščinami, med fbgim tudi z večkrat omenja-^nim govorjenjem o odklonil-^ odnosu nove slovenske uCade do direktorjev pretekle j^oobe. Zase lahko ugotovim, da -oc®Sa takega nisem doživel ali e|?.dčutil in da gre pri moji odlo-'tvi dejansko za razloge, ki jih ulR^Va*am’ i® zaPisal Herman 'gelnik v svojem pismu, v kate-em skuša pojasniti razloge za odstop in ga je naslovil na
sl°vensko vlado
"Pri tem naj poudarim, da razlog za moj odstop ni v morebitnem težkem položaju Gorenja ali v tem, da ne bi videl njegove realne perspektive. Pač pa je razlog predvsem v tem, da je osem let garaškega dela v Gorenju, pa tudi saniranje Kovinotehne in Metalne že pred tem v precejšnji meri izčrpalo moje moči in načelo moje zdravje. V nemajhni meri pa so vse težave pri poslovanju in okrog njega in spopadanje s klimo, ki vse to spremlja, v mnogočem izničile mojo motivacijo, ki pa bi jo moral imeti zelo veliko, daj bi že po svoji vlogi moral motivirati tudi svoje najožje sodelavce in celoten kolektiv,” piše v pismu o svojem odstopu Herman Rigelnik.
Takšen koncern, kot je Gorenje, bi brez predsednika lahko seveda hitro izgubil zaupanje ne le pri domačih, temveč tudi pri tujih partnerjih. Zato so najodgovornejši poslovodni delavci koncerna Gorenje že v sredo, ko jih je Herman Rigelnik seznanil s svojim odstopom z mesta predsednika PO koncerna, predlagali za kandidata na to mesto diplomiranega ekonomista Mitja Jenka dosedanjega izvršnega podpredsednika PO Gorenja Koncern.
S tem predlogom so predstavniki vodstva Gorenja seznanili tudi predsednika izvršnega sveta Slovenije Lojzeta Peterleta. O imenovanju novega predsednika poslovodnega odbora Gorenja Koncern pa bo razpravljal upravni odbor koncerna. Seja bo predvidoma 25. januarja.
B.G.
Kljub dotrajanosti tehnološke opreme so v obratu Hladilniki Zamrzovalne in hladilne tehnike Gorenja Gospodinjski aparati v letu 1990 izdelali kar za 52 odstotkov več hladilno-zamrzovalnih aparatov kot leto poprej in tudi bistveno izboljšali produktivnost proizvodnje.
le v začetku leta 1990 so se v obratu Hladilniki zavedali, da je pred njimi težavno obdobje. Odločili so se za povečanje proiz-
Kako bomo delali?
Za delavce Gorenja Gospodinjski aparati pa tudi mnoge druge je bila prva sobota v januarju delovna, saj smo opravili še drugo izmed dveh solidarnostnih sobot namenjenih pomoči prizadetim v novembrskih poplavah.
Po terminskem koledarju Gorenja Gospodinjski aparati je to tudi edina delovna sobota v januarju, februarja pa bosta delovni soboto 1. in 23. februarja. Tudi marca naj bi bila prva sobota v mesecu delovna, delali pa naj bi še v soboto 23. marca.
vodnje od 670 na 900 različnih hladilno-zamrzovalnih aparatov na dan. Vendar so doslej že tudi to številko znatno presegli in končni cilj postopne posodobitve obrata Hladilniki je dnevna proizvodnja 1500 aparatov.
Kot priznava vodja obrata Hladilniki Dušan Jeriha, so imeli tudi nekaj sreče, da so uspeli uresničiti letni delovni načrt. Še več, za 12 odstotkov so namreč presegli načrtovano letno proizvodnjo. To pomeni tudi 52 % več kot leta 1989 proizvedenih hladilno-zamrzovalnih aparatov in tudi za 38 % višjo produktivnost v primerjavi z letom 1989.
Gorenje
Gospodinjski aparati
Za ta kolektiv so doseženi uspehi spodbudni, čeprav so se morali soočiti s številnimi težavami, predvsem z dotrajano opremo, staro tudi do 21 let. Kljub temu so osvojili zahtevno proizvodnjo zamrzovalnih skrinj ZS 140 za General Electric ter še nekaj novih tipov zamrzovalnih omar in kombiniranih aparatov za ameriški in angleški trg. Zato se je v letu 1990 povečala tudi proizvodnja za izvoz, In sicer od 73 % v letu 1989 na 80 % leta 1990.
H. J.
Jejedilnikih Gorenja Gospodinjski aparati so decembra 1990 izdelali 38.030 kuhalnih aparatov, od tega 29.000 za izvoz in s tem v celoti izpolnili delovni načrt.
Uresničevanje operativnega delovnega načrta za december 1990
Naši
upokojenci
GORENJE ELEKTRONIKA
GORENJE SERVIS
LEGENDA
Proizvodnja skupaj Proizvodnja za Izvoz
Za Gorenje Gospodinjski aparati so podatki v naravnih enotah in nam jih posreduje njihova centralna priprava proizvodnje.
Za ostale so podatki v pogojnih enotah in nam jih dajejo planske službe.
Zadnji mesec minulega leta je bil za 33 naših sodelavk in sodelavcev tudi poslednji delovni mesec, saj so izpolnili pogoje za takšno ali drugačno upokojitev.
Največ, 22 se jih je upokojilo seveda v Gorenju Gospodinjski aparati, ki je tudi naše največje podjetje. V Zamrzovalni in hladilni tehniki se jih je upokojilo šest. Marija Cvikl, lanserka proizvodnje po 25 letih dela v Gorenju, sestavljalka Pavla Ramšak, ki se je pri nas zaposlila 1971. leta, pregledovalka sklopov Draga Berkenjačevič, v Gorenju je bila 26 let, obdelovalka plastike Ivanka Grobelnik po 16 letih, programerka-lanserka Marija Vovk po 23 in preizkuševalec Oto Močivnik po 19 letih dela v Gorenju.
V	Pralno-pomivalni tehniki so
se decembra upokojili Antonija Pajenk, obratna laborantka po 19 in sestavljalka na integriranem delovnem mestu Marija Kotnik po 27 letih dela v Gorenju, skupinovodkinja Štefanija Drame, ki se je v Gorenju zaposlila 1966. leta, transporter Franjo Putar po 8 letih dela pri nas ter pregledovalka sklopov Jožefa Mežnarc in posluževalka naprav mehanske obdelave Karolina Kac, p n/a po 12 in druga po 15 letih dela v Gorenju.
V	Štedilnikih so se upokojili prevzemalka gotovih izdelkov Pavla Albreht, v Gorenju je delala 22 let, upravljalec naprav površinske zaščite Stanislav Borovnik po 27 letih dela v Gorenju, sestavljalka Matilda Srt, v Gorenju se je zaposlila pred 19 leti, in komisionarka Matilda Polak, ki je bila ena prvih delavk
Bolj zdravi v novo leto
Kakorkoli že nanese pogovor v Gorenju Mali gospodinjski aparati, se nekako še vedno navezuje na prvonovembrsko poplavo.
Tudi v obratni ambulanti je tako. In čeprav so se takrat kar malo bali, da bodo imeli več poškodb, pa tudi drugače bolnih ljudi, se to na srečo ni uresničilo. Sploh pa, če enako obdobje lani, mesece oktober, november in december, primerjamo s tistimi v letu 1989, se pokaže, da so v Gorenju Mali gospodinjski aparati zdaj bolj zdravi. Poprečno je bilo v lanskih zadnjih treh mesecih kar dober odstotek manj bolniških izostankov, kot leto poprej.
Gorenje
Mali gospodinjski aparati
Višja medicinska sestra Cvetka Marjanovič, ki ambulanto vodi, pravi, da je to še sreča, saj je bilo v ambulanti uničeno vse: od
zdravstvenih kartotek delavcev, materiala za obvezovanje, do manjših in večjih ter zahtevnejših in tudi dragih medicinskih aparatov.
Med tem časom, pa tudi sicer, delavci Gorenja Mali gospodinjski aparati tudi sami skrbijo, da bi se obvarovali bolezni, ki jih lahko preprečijo ali omilijo. Kot že leto nazaj, se je tudi letos za cepljenje proti gripi odločilo precej delavcev, vendar je prvotno zastavljeni načrt cepljenja poplava onemogočila. Tako so v decembru cepili šele prvič, čeprav bi drugače proti koncu meseca že drugič. V tovarni se je tokrat cepilo le 20 delavcev, čeprav je prej bilo prijavljenih več. Cvetka Marjanovič pa ugotavlja, da tisti, ki so se v preteklosti pravočasno cepili, niso zboleli ali pa jih je prizadel le manjši prehlad.
Kaj torej dodati? Še vedno je res, da za svoje zdravje lahko največ storimo prav sami.
D. R
Gorenja, saj je začela delati še v vasi Gorenje pred 32 leti.
V	strokovnih službah Gorenja Gospodinjski aparati so pogoje za upokojitev izpolnili: Jožica Meža, samostojna referentka proizvodne dokumentacije, v Gorenju je bila 26 let, tehnologinja Jožica Centrih po 21 letih dela pri nas, nakladalec-razkladalec Alojz Azola, ki se je zaposlil v Gorenju pred 12 leti, in Angela Zorman, referentka devizno-obračunske dokumentacije po 18 letih dela v Gorenju.
V	tem mesecu pa sta se upokojila tudi Hermina Sevčnikar, lan-serka-poenterka v Galvani po 23 letih, in Karel Vreš, embaler v Kondenzatorjih po 14 letih dela pri nas.
V	Gorenju Notranja oprema se
je konec lanskega leta upokojil Anton Pirš, ki se je v Gorenju zaposlil pred 20 leti, nazadnje pa je delal kot pomožni mizar I v programu Kuhinje.
V	Gorenju Commerce sta se upokojila Majda Piano, samostojna referentka deviznega kontrolnika, ki je v Gorenju delala od 1971. leta in vodja skladišča v Velenju Silvester Kukovič, ki se je v Gorenju zaposlil pred 9 leti.
V	Gorenju Servis se je po skoraj 31 letih dela v Gorenju upokojil samostojni varnostnik Franc
Lesjak. V decembru sta se v ter podjetju upokojila še Ivan Bastl J skupinovodja vzdrževanja, ki š je pri nas zaposlil pred več kot 2 j leti, in Radoje Vešovič, skla -diščnik servisne enote v Titogra j du po 15 letih dela pri nas. { V Gorenju Koncern pa se f # upokojil Cveto Glojek, vozni ( predsednika PO. Gorenju je b £ zvest več kot 34 let in mnogi m0 I nami se ga spominjajo tudi kc c prvega pravega serviserja Go renja.
Po 22 letih dela v Gorenju se i upokojila Marija Šmid, ki je skl paj delala 31 let. V Gorenju Pr< L cesna oprema je opravljala del c samostojnega knjigovodje anal v tičnega knjigovodstva.	o
V Gorenju Elektronika so s s
upokojili trije. Samostojni razve d ni tehnolog Franc Perme se j i< za ta korak odločil po 37 letih de h la, zadnja štiri leta je delal v Ge n renju. Po 35 letih skupnega dele * v Gorenju je bila zaposlena o J marca 1969, je šla v pokoj vodi plana in analiz Danica Lipce šek. Nekaj manj delovnih let I f nanizala skladiščnica Cilka K< v pušar, ki je vseh 32 delovnih H d preživela na delu v Gorenju. * D. I ti
-- v
Decembra manj v bolniški	š
. V večini podjetij Gorenja so se zadnji mesec preteklega leta bolniški izostanki zmanjšali. Resda je velika verjetnost, da gre to zmanjšanje pripisati tudi manjšemu številu delovnih dni, a vseeno upamo, da je razlog le mogoče iskati še kje drugje.
V Gorenju Gospodinjski aparati, kjer so decembra v primerjavi z novembrom odstotek bolniških izostankov zmanjšali skoraj za cel odstotek, je bilo največ bolniške v Zamrzovalni in hladilni tehniki, 7,4 %. Najbolj pa so v tem podjetju odstotek bolniških izostankov zmanjšali v Kondenzatorjih, kar za 2,2 %. To je še posebej presenetljivo, če vemo,
da gre za okolje s tradicionall visokim bolniškim staležem. Pregled decembrskih bolniškj izostankov v naših podjetjih i njihova primerjava z novembri kim kaže, da so bolniško najdb zmanjšali v obratu Embalaž Gorenja Notranja oprema, M za 5 odstotkov. Najbolj pa so i je povečali v Gorenju Raziskav kl in razvoj, kjer so imeli decembf 4,7 % več bolniških izostanke kot mesec poprej.	»
Najmanj bolniških izostankov (j q so decembra imeli v strokovni službah Gorenja Koncern, 1, d % in v Gorenju Elektronika, t „ % ali 3,4 % manj kot novembri B.C
Bolniški izostanki v decembru 1990
% skupnega časovnega fonda
M
67
79
I
k;
9i
Še naprej prijatelji
V petek, 14. decembra 1990, so se delavci oddelka uvozne dokumentacije izvoza Gorenja Commerce prisrčno poslovili °o dolgoletne sodelavke Vere Hribernik, ki se je upokojila 1. Oecembra 1990.
Te slovesnosti se je udeležila tudi miada upokojenka" Majda Piano, ki Po dvajsetih letih dela na kon-0|mku uvoza, upokojila v petek.
Gorenje
Commerce
2 sv°iih občutkih ob upokojitvi je bila ahJ8 Hribernik zgovorna, resna in odkrita. V Gorenju je vseh 15 let dela-e na uvozni dokumentaciji. "Včasih riern začutila naveličanost In odpor i i-° te9? dela, a to ni trajalo dolgo, v , ..za hip- Dolga leta, moram reči, je ! °"° zelo prijetno delati in si neneh-1	° prizadevati. Vendar časi so se
zelo spremenili. Tak delovni čas, ki Preprosto melje in Izčrpava, vzdušje negotovosti in vse večje
"dečas, ko se moraš poslo-A vseeno težko razumeš, naenkrat ne bo več budilke, i n , 60 Prebujala. In naenkrat ve** V^a*a 'z doline ne bo Siti	da rnoraš pospe-
Tako se je ob izteku delovnega leta 1990 izteklo tudi delo za Matildo Polak, komisio-narko v Štedilnikih Gorenja Gospodinjski aparati. Kar od 1. julija 1958 je delala v proizvodnji štedil-iem A	—« nikov in v zadn-
1 kumentsT'kar preobremeniena z do-
li
y °bratu Plastika Zamrzovalne p j? hladilne tehnike Gorenja < gospodinjski aparati sta se Pred nedavnim od svojih so-olavk in sodelavcev in redne-ri fa osla poslovili Marija Cvikl in ( anka Grobelnik.
y	Marija Cvikl je
vseh 25 let dela v Gorenju preživela v skladiščni službi obrata Plastika, ob slovesu pa so ji sodelavci pripravili prisrčno slovo.
Ivanka Grobelnik se je ob slovesu spomnila predvsem težkih delovnih pogojev v bivšem Chrommetalu, kjer se je zaposlila 1974, v t. zadnjih letih pa k	r je bila kontrolor-
a plastike in delala tudi pri briz-9alnem stroju.
Janez Sterkuš
odtujenosti med ljudmi, so me spodbudili za upokojitev. Tako se bom razbremenila in ubežala vsej tej psihozi. Če ne bi bilo teh dobrih sodelavcev, bi bila moja duša ta čas prazna,” je smehljajoče se končala Vera Hribernik in dejala, da oni ostanejo še naprej njeni prijatelji.
D.Z.
Gorenje
Gospodinjski aparati
Tudi Stane Borovnik, strojnik v oddelku površinske zaščite, je pred časom poslednjič oblekel delovni plašč v emajlimici štedilnikov. Od leta 1963 naprej je pripadal Gorenju v pravem pomenu besede. Ni ga bilo dela, ne v Gorenju, pa tudi doma ga ni, ki se ga Stane ne bi lotil in uspešno opravil. Delo mu gre rado od rok, so povedali sodelavci in mu ob slovesu podarili nekaj ročnega orodja.
H.J.
Zahvala
Sodelavcem na prvem in drugem montažnem traku Štedilnikov Gorenja Gospodinjski aparati se zahvaljujem za darilo ob odhodu v pokoj. Posebna zahvala velja Viliju Lamovšku, Kristini Iršič in Zdenki Drev.
Pavla Albreht
Prejeli smo...
Še eno priznanje naše kakovosti
Iz Banja Luke je prispelo pismo, ki ponovno govori o kakovosti naših izdelkov.
Rada Nikič izredno hvali izdelavo pralnih strojev. Svojega je kupila že leta 1968 in še danes pe-re kot nov.
"Ob tej priložnosti vam čestitam in ob novem letu želim vse najboljše z upanjem, da boste nadaljevali s tako kakovostnimi izdelki kot doslej," je med drugim zapisala Rada Nikič.
H. J.
Srečanje na delovnem mestu
Franc Žerdoner
Stičišče vezi sveta z Gorenjem in obratno, avtomatska telefonska centrala, je podobna čebeljemu panju. Ko vanjo vstopiš, slišiš neprekinjeno skladno melodijo besed telefonistov... "Gorenje, moment, vežem, govori, moment,...’’ ki dohitevajo ali prehitevajo druga drugo.
V tem šumenju besed je Franc Žerdoner več kot dvajset let, saj je po letu in pol dela v skladišču odpreme Gorenja postal 1971. tretji telefonist Gorenja. Nedolgo zatem jih je bilo v nekoliko zmogljivejši centrali sedem. Od leta 1984 naprej delajo na sedanji avtomatski centrali, ki še zdaleč ne zadovoljuje potreb Gorenja po hitrih notranjih in zunanjih telefonskih povezavah. Zastarelost centrale, predvsem prve, je najbolj očitna ob konicah obremenjenosti, ko zunaje klice ne preklopi takoj, včasih je treba za to počakati nekaj sekund, včasih celo pol minute. Težava je tudi v tem, da centrala ne daje kontrole poziva oziroma stranka po prevezovanju na interno številko ne sliši ničesar, dokler se ji ne oglasi željena oseba ali ponovno telefonist, le-ta pa mora medtem prevzemati in usmerjati naslednje klice. Če vemo, da je na obeh centralah več kot 1100 internih in 90 zunanjih linij in da od leta 1976 opravljajo klicni sistem, se pravi dajejo informacije o internih številkah, si ni težko predstavljati nezavidljivega položaja telefonistov. Ker zastareli opremi ne moreš vdihniti več duše kot ji lahko Gorenjevi telefonisti, je treba reči. da si oni prizadevajo biti prijazni, ustrežljivi, vztrajni, potrpežljivi. Da bi bil Gorenjev stik s tujim svetom čimbolj zgleden in učinkovit so in še bodo izpopolnjevali znanje tujih jezikov.
Ves ta utrip na telefonski centrali in problemi, s katerimi se telefonisti soočajo, je utrip življenja in dela Franca Žerdonerja, ki se mu je zapisal že v šoli za telefonista v Škofji Loki. Vredno je prisluhniti njegovemu razmišljanju o tem, kaj lahko storimo vsi interni naročniki za bolj učinkovito delo v medsebojnem komuniciranju. "Treba je vedeti, da velja prednost zunanjih klicem. Zato je treba opozoriti telefonista, da ima za nas zunanji klic, razumeti odgovorno in prekiniti interni razgovor ter sprostiti linijo. Za pogovore s strankami in poslovnimi partnerji se je treba vnaprej pripraviti. In-
terni pogovori naj bi bili vsebinsko povezani z delom, kratki in jedrnati. Hitrim stikom s poslovnimi partnerji lahko veliko prispevajo naročniki sami, če jim vnaprej sporočijo svojo interno številko, če telefonistom v centrali na interno 109 sproti sporočijo spre-membno interne številke ali delovnega časa in podobno”, je dejal vodja avtomatske telefonske centrale Franc Žerdoner. Vse spremembe, ki jih v Gorenju zaradi reorganizacij ali selitev nikoli ni manjkalo, ob povečanju števila internih linij, telefonistom otežujejo delo. Namreč, nemogoče je vedeti, kdo vse je dostopen na tisoč sto internih linijah. Zato si telefonisti medsebojno nenehno pomagajo, dopolnjujejo in šepetaje drug drugemu, povedo to in ono interno številko, si jih zapišejo za naslednjič... Pred leti smo sodelavke prijeten moški glas iz centrale kar imenovale "lepi glas”. To je tudi danes. Zveni iskreno in odgovorno. Brez slušalk na ušesih Franc Žerdoner v najinem razgovoru razkriva svojo več kot dvajsetletno vpetost v Gorenjeva hotenja, zvesto zasledovanje skupnih uspehov in napredka. Zadovoljen je z vsem, čeprav bi lahko brez slabe vesti katero rekli o podcenjevanju dela telefonistov.
Franc Žerdoner, vodja avtomatske telefonske centrale, zasebno! Že vrsto let je zapisan glasbi, ansamblu Šaleški fantje, ki ga vodi dvajset let, komponira, poje v raznih zborih. Z ženo Magdo, tudi ona je 19 let zaposlena v Gorenju, in 13-letno hčerko Ano preživljajo prosti čas v dvosobnem stanovanju in na podedovanem koščku zemlje, kjer se rojevajo nove melodije in notranji mir za nov delovni dan.
Dušanka Založnik
gorenje
63320 Velenje, Partizanska cesta 12
objavlja
prosta delovna mesta
1.	vodja oddelka (vodenje področja izvoza)
2.	referent I (samostojni referent izvoza)
Poleg splošnih, z zakonom določenih
pogojev, morajo kandidati izpolnjevati
še naslednje pogoje:
1.
-	dipl. ekonomist ali ekonomist -smer zunanja trgovina
-	4 leta delovnih izkušenj
-	aktivno znanje dveh tujih jezikov
-	zunanjetrgovinska registracija
-	vozniški izpit B kategorije
2.
-	dipl. ekonomist ali ekonomist -smer zunanja trgovina
-2-3 leta delovnih izkušenj
-	aktivno odn. pasivno znanje enega tujega jezika
-	zunanjetrgovinska registracija
-	vozniški izpit B kategorije
Za navedena delovna mesta je odrejeno poskusno delo v skladu s 7. členom Splošne kolektivne pogodbe.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjenih pogojih dostavijo v roku 8 dni po objavi oglasa na naslov: Gorenje Servis, d.o.o., Partizanska 12, 63320 Velenje, Oddelek splošnih zadev
Prijave brez prilog in nepravočasno poslane prijave ne bomo upoštevali. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 45 dni.
6. novoletni tek v Topolšici — ena najlepših tekaških prireditev v Sloveniji! Kar okrog 300 udeležencev je prišlo iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Po teku kolajne, kopanje, savnanje, družabno srečanje, nagrade... (Več v naslednjem Informatorju)
Zimska kulturna srečanja na Uršlji gori
Ljubitelje narave vabimo na Uršljo goro (1696 m), kjer potekajo "zimska kulturna srečanja".
Gorenjčani se bomo teh srečanj udeležili v nedeljo, 20. januarja 1991. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Rdeče dvorane. Povratek bo v popoldanskih urah.
Za izlet je potrebna popolna planinska oprema za visokogorje v zimskih razmerah.
Če ste prezrli?
V sektorju rekreacije Gorenja Družbeni standard so za zimske šolske počitnice pripravili smučarske tečaje in na voljo je še nekaj prostih mest, tako na Kopah kot Golteh.
Tečaji bodo od 26. do 30. januarja, avtobusi bodo vozili ob 8. uri, povratek s smučišč pa bo ob 16.30.
Za smučarske tečaje na Kopah je cena za odrasle 1.200 dinarjev (prevoz, smučarske karte, hrana, vaditelj), za otroke 1.000 dinarjev. Brez hrane je prispevek manjši za 100 dinarjev, brez prevoza pa za 300 dinarjev. Za tečaje na Golteh plačajo odrasli 1.150 dinarjev, otroci pa 950 dinarjev.
Nočni tečaji bodo od 1. do 5. februarja, z odhodom ob 15.15 od Gorenja in Rdeče dvorane. Cena tečaje je 600 dinarjev, namenjeni pa so le odraslim.
Prijavite se lahko v oddelku za rekreacijo (nad restavracijo), informacije po telefonu 428 (II. ATC).
H. J.
Tekmovanje v sankanju
Zaradi slabega vremena minulo nedeljo je bilo prvenstvo za pokal Gorenja v sankanju za ekipe, družine in posameznike za leto 1991 preloženo na soboto, 19. januar 1991.
Tekmovanje bo v Mislinji, kjer se bodo udeleženci zbrali ob 8.15 pred pekarno.
Odhod avtobusa iz Velenja bo ob 8. uri. Prijavite se do petka, 18. januarja.
Tečaj smučarskega teka
Začetni tečaj smučarskega teka bo od 14. do 18. januarja 1991 od 15.45 do 17.15 v Mislinji. Če bo v Velenju dovolj snega, bo tečaj tu.
Opremo za smučarski tek si lahko izposodite v sektorju za rekreacijo (Gorenje Družbeni standard, tel. 428, II. ATC), kjer se je treba čimprej prijaviti.
Nov razpored malic
Od ponedeljka, 14. januarja 1991 naprej velja za vse, ki delamo dopoldne, nekoliko drugačen urnik malic.
8.30
8.40
8.45
8.50
9.00
9.00
9.20
9.30
10.30 10.45
11.00
11.15
11.30
delavci Kuhalnih aparatov Gorenja Gospodinjski aparati, Vzdrževanja Gorenja Gospodinjski aparati (razen tekočega vzdrževanja proizvodnje in strokovnih služb) in proizvodnje
Gorenja Eko
delavci proizvodnje Gorenja Elektronika
delavci Galvane Gorenja Gospodinjski aparati in skladišča
gotovih izdelkov Gorenja Gospodinjski aparati
delavci Plastike Zamrzovalnih in hladilnih aparatov Gorenja
Gospodinjski aparati
delavci Zamrzovalnih omar, Zamrzovalnih skrinj Gorenja Gospodinjski aparati in proizvodnje Gorenja Notranja opre-
delavci proizvodnje in prirezovalnice Pralno-pomivalnih aparatov Gorenja Gospodinjskih aparatov delavci Hladilnikov Gorenja Gospodinjski aparati delavci iz proizvodnje Gorenja Procesna oprema delavci Gorenja Servis in Gorenja Družbeni standard delavci Gorenja Commerce, Gorenja raziskave in razvoj in Gorenja Koncern
delavci strokovnih služb Gorenja Notranja oprema in Gorenja Elektronika
delavci strokovnih služb Gorenja Gospodinjski aparati delavci strokovnih služb Gorenja Procesna oprema in Gorenja Eko
Kosila so od 13. do 14. ure, delavci popoldanske izmene pa začnejo z malico ob 17.30.
Za smučanje, kopanje, zdravje
Čeprav tudi letošnja zima skopari s snežno odejo v naši dolini, lahko za snežno bele užitke uberemo pot proti Goltem.
Z roko v roki nudita RTC Golte in hotel Vesna Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica vsem ljubiteljem smuke ter kopanja 7-dnevni in 10-dnevni ski-paket, ki zajemata polpenzion v hotelu Vesna, čudovito smuko po pobočjih Golt, petdnevno ali osemdnevno karto za gondolo in vlečnico, topel obrok v restavraciji na Golteh, neomejeno kopanje v termalnem bazenu in uporabo savne v hotelu Vesna. Vrhunec sladkih smučarskih doživetij bodo začinili plesni večeri in prireditve v hotelu. Poskrbeli bodo še za ustrezno aktivnost najmlajših udeležencev paketov.
Cena sedemdnevnega paketa po osebi v dvoposteljni sobi je 3.690 dinarjev, desetdnevnega pa 5.265 din. Za otroke do 5 let starosti je bivanje v okviru ski-pa-ketov brezplačno, za otroke od 5 do 12 let pa velja 40-odstotni popust, če spijo s starši na dodatnem ležišču. Prevoz na Golte in v hotel zagotovijo udeleženci sami.
Za celodnevno smučanje in po tem kopanje ter savnanje v hotelu, ki so prava pot do boljšega zdravja in več moči, se splača nameniti čas šolskih počitnic.
D. Z.
Potrkaj na prava vrata!
Spoštovanim bralcem sporočamo, da se je uredništvo Informatorja preselilo nadstropje višje in je sedaj v sobi 24, II. nadstropje prizidka Hladilnikov. Naša telefonska številka je še naprej 133 na II. ATC.
Vse vozače pa obveščamo, da se je organizator prevozov Tone Ravnjak preselil v Paviljon ob Paki, soba 20. Njegovi telefonski številki sta interna 453 na II. ATC in 855-386.
Preselile pa so se tudi kadrovske delavke Gorenja Gospodinjski aparati in sicer iz sobe 2 v sobo 11,1. nadstropje prizidka Hladilnikov.
Malica
Leopold Starman
Nekateri ljudje imajo srečo, da na svoji poti skozi življenje od-sanjajo svoje sanje in najdejo svoj mir. Tvoja pot skozi življenje, Polde, pa je bila narejena iz mnogih vračanj. Velikokrat je bilo treba porušiti komaj zgrajeno in vse začeti znova. Eno takih vračanj je bil tudi tvoj začetek dela v Gorenju | Elektronika v sektorju tehnologije pred trinajstimi leti.
Tako lahko je primerjati tvoje življenje, Polde, in našo Elektroniko. Doživeli smo veliko	1
padcev, po katerih ni nihče upal, da se bomo pobrali in da	■
se boš pobral tudi ti. Prišli pa	i
so lepši časi. Zate morda ta-	,
krat, ko se je povsod po Elektroniki pojavil rumen krog z	I
velikim l-jem, znakom za ino-	i
vacije. Morda kot znak, da si	I
po mnogih vračanjih našel de-	,
lo, ki vrača mir in daje zado-	,
voljstvo. Elektronika pa je postala sinonim dobrega dela na področju inovacij.
Urejal si našo strokovno revijo	|
Trendi, pomagal mladim sodelavcem s svojim bogatim znanjem tujih jezikov in iz-	’
košnjami, nabranimi v tujini.	*
Pred mesecem dni si začel vo- ^ diti tudi oddelek dokumentaci-	<
je v razvoju. V delu naše in ^ tvoje Elektronike bodo še dol-	1
go sledi, ki jih je pustilo tvoje c delo.	c
Življenje doma si si uredil, kot	!
si najbolje mogel. "Moja punčka," kot si velikokrat rekel	s
svoji hčerki Adrijani, ti je po-	k
menila vse.	c
Polde, želimo ti, da onkraj tem-	^
ne reke Stiks najdeš svoj mir.	^
Mir, ki si ga vse življenje iskal.	P
tako želel, pa tako malo užil.	p
Spoštovali smo te in te imeli	d
radi. Hvala za vse, kar si storil	C
za nas in Gorenje.	n
Sodelavci	v
Gorenja Elektronika	£
P
'	ji
k
___________________________ J je
Četrtek
Petek
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Redna
Goveji naravni zrezki, ocvrtki, kislo zelje v solati
Pleskavice v omaki, dušen
riž, puding
Kisla repa, zabeljen
fižol, krvavice
Goveji golaž, testenine,
sadje
Pečen piščanec, riž, solata
Pečenice, dušeno kislo zelje, pecivo
Dietna
Naravni zrezek, slan krompir, solata
Sekljani zrezki, dušen riž, puding Kisla repa, pire krompir, krvavice Telečja obara, ajdovi žganci, sadje Pečen piščanec, riž, solata
Hrenovke, cvetača, pecivo
INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja Mal /-gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški ^ odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklad« . 7890 izvodov. Grafična pripava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Oproščeni prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti V0' c lenje.	^1
ar
3 9 5:9.9S <