Leto II.
Poštnina plačana o gotovini.
Ljubljana, petek 9. julija 1920.
Štev. 153.
Cen« po poiftli
ttulolBto . H arin pol leti .i ir— u četrt letn. I 21— ul mm. , B r— Za HjibljBno utusm 71
Ib iBoiiButn bmuIbb I Mr—
Bradiišfm li spran -n KopifapjBVB Dlica It I
Oradi, ttltfoi itn. a
posameina številka 60 vin. “ NEODVISEN DNEVNIK ~
Številka 60 vin.
Mobilizirajte!
je	po	Kristusovem rojstvu se
oiit«?	• da ie zasedel mesto poverje-
vla<jj& H socialno skrbstvo pri pokrajinski Ve«ko- . jftni dr- Gosar, sociolog, mož ^kliuK ?C\Z1^'vneŽa svetovnega naziranja. ijansLiu , nemu prepričanju izvestnih ljub-sarui n- Cr($ov', da ljudje te sorte baže že godilo" S1 • n'so ,za n°beno rabo, se je izdelal j0?-* ^Pričakovanega: Gosar je fe krat»iT • ^anovanjsko naredbo, katera dan z smjsel je ta, da naj tisti, katere-dohodk Ravnica letnih 40.000 K čistih *a del0°V’,in^ ^2 ki jim bilo treba prijeti b°d0 ^1 ki^e iu grade stanovanja, da Ž°n0v in M Uk°£e delavske družine iz va-bodQ | ®ti v udobnejša stanovanja, kjer ■*ak ne VSa) a^ko dihali, saj za hrano jim Čitali t ^reos^aia novcev. — Milijonarji so žgal; ci<fnare^k°> zamahnili z roko, si pri-*a oblačt;e,vS® teknili na divan in gledali Dr c Ce*: >>^'un'a PaPirial*
Uačrtu k -0s2r Pa je človek, ki hoče, po ... aoce, ker j(
v°. In
take
je njegovo spoznanje pra-
narj8m'"-;v0 Se ie zgodilo, da je 47 milijo-‘^ilijonar' i>0vfdal s 15. julijem stanovanja.
PdpetiUi°1?0ve^ati! Kai takega se še ^ič nim.| jV jr11 tak-le, kot dr. Gosar, ki n? Poznal ^"°	0 ie Pa star. In nihče ga
Yj<ieti| P , Vsai Po veselicah ga ni bilo nimajo j aVa kje si? Ljudje, ki ničesar 2arjejn'| °MPov,eduiej° stanovanja — milijo-^°venik- a . svei! To se je zgodilo v
|ulilianskikrVlČ'f^u^c>s^avija £ori' ^adi 47
°niagaftpi ^^jonarjev ji grozi propast!
Vrnžnik l°čilni faktorji, kje ste? So-
?l°licj o! >.v deželi, v Ljubljani, v pre-
M°bilL:^:eniie! Tri četrt na dvanajst je: j iraite!
^oveCi ^ajkllizirali so: dr. Tavčar, dr, Ku-fe celo *N * Narod« s svojimi dopisniki, Postavila P1-®!« in »Ljudski glas« sta se *ek tam ' ino črto. In sunek tu,. en su-S°v0 n ’ Pa ga bomo dr. Gosarja in nje-W iz Belrt j' ^r- Kukovec pa bo poma-s®<Hm »na s svojim 120 km daleč no-Tak m’ ?°jde! Le sapo in korajžo! jih m*; 1*2 'e začela borba na celi črti; Ve*ev ^	10 rešiti, da bo na stotine re-
2°nih Li Poprej prezebalo pozimi po va-* kkein 2 i 'n podstrešjih, da bo še več bolj r 1°.Ca m bede v Ljubljani, da se bo ?e bolj na' J? ednina beda, da se bodo « bodoč	tisoči	brez vere v državo
socjaf0st' da se bodo še bolj segrela 2amrli ppPpktični revoluciji, da bodo ^°l6Uria* človečanski čuti ubogega Mtie vol ’ ki danes še kozarca mrzle Pasla _v? ne dobi, da se bo še bolj raz-^ožilo 2jsta obrt, da se bo še bolj po-nicahj tevHo bebcev in ljudi po hiral-
j^b rnišic°- k°do vstali temni tisoči, jekle-So sy ln gigantske volje, da z elementi ted 2ržei° nadvse krivični jarem raz si rvP^, i b° spet vstal liberalni Jeremi-"^Ščanol brado in vzdihnil: Združimo ^ še Dr stranke! Ta pa je samo ena,
^ sv0f! ma'kna in stara, tako stara ra-? 1 Sanj a Pav)ePerjega imena, da se ji kga b ne ° socializmu. Ne zamerimo ^ 'Horg 2P vcmo, da drugačna sploh biti Sv t •šni udje, tak organizem! f^iio 'n. kar je na svetu je vse nepo-M Ue’ n k končno. Absolutno dobrega VedbaZnamo' Zato tudi dr. Gosarjeva h •	aks°lutno	dobra, ker je prvič
drugič pa je že namenoma * *cl dano mvmofo o o m /v v svrho
c, da je njih sutna nepre-Za
na* jr°blem stanovanjske bede smo se *. NeUaCs^ai dejansko toliko brigali kot jl^j, nd v člankov in teoretičnih preda-tu a ne ?ferih P* niso imeH prizadeti še h H i ' Ur-. Gosar je prvi, ki je izdelal k®1! ker radj tega je načrt relativno do-8lU tujDf n5kjer drugega. Potem pa fja«n0 s e d a n j i kritiki eno-b4n0 Priznavajo, da je teore-»o i/^Seino (Abditusl) do-k ^ntem/fV zamišljen. v | ene ^kem bi se vrtela debata samo ^li sc da načrt uresničiti? trdijo, da ne. Pripomniti pa je
treba, da so te vrste trditve subjektivne; kapitalist naloži danes denar raje v trgovino in obrt kot pa v poslopje, ki se mu bo pač rentiralo, ne pa rodilo velikih dobičkov. Zato je v njegovem interesu, da se stanovanjska naredba ukine. Sebičnež bo dejal, da ima kapitalist prav. Ker pa je v interesu skupnosti, da se potom stanovanjske naredbe odpravi stanovanjska beda in ker je interes skupnosti nad onim poedincev, je dolžnost nas vseh, da pripomoremo temu socialnemu zakonu do zma-g e ! Priznanje in ravnanje po tej kardinalni točki je predpogoj za socialno pravično urejeno človeško družbo, zato ne moremo mnogo dati na trditve in zagotovila »prizadetih«. — Na drugi strani trdi dr. Gosar, da je »Miredba izvedljiva. V »Slovencu« je dokazal že znatne uspehe, Ker je dr. Gosar že z naredbo samo, kakor tudi z odločno voljo, da isto izvede, dokazal, da mu ne gre za osebe in stranke, ampak za skupnost, je smatrati njegovo mnenje v zelo veliki meri za objektivno in stvarno zlasti, ker je odločno izjavil, da bo upošteval pri izvedbi naredbe vse, kar je res upoštevanja vredno. Zato ga nimamo prav nobenega razloga, da ne bi podpirali dr. Gosarja pri delu za odpravo stanovanjske bede, čeprav spravi vse »klerikalne« milijonarje iz stanovanj. Kateri pa so ti?
Za konec pa to: Oni, ki so zoper to naredbo, naj dokažejo, da je naredba neiz-
vedljiva! Ne s časopisnimi bombami, s stvarnimi dokazi naj pridejo na dan! Saj je dr, Gosar javno izjavil, da je potem pripravljen izvajati vse konsekvence. Ne trdimo, da je tak dokaz nemogoč, pač pa, da bo to trdo delo zanj. Ampak nekaj drugega je res: Stanovanjsko vprašanje kriči po rešitvi Čujte, mogotci: ljudje, na konji in osli, umirajo na njej, počasi, dan za dnem, čisto polagoma jim ugaša moč življenja! Tu je treba takoj na delo! Toda, kako?
Dr. Gosar pravi: Milijonarji naj zidajo, da pojde ljudstvo, bedni proletarci iz vagonov! Če vam ta načrt ne ugaja, povejte vi boljšega. Vsi ga bomo veseli, posebno pa dr. Gosar, ki mu ni na tem, da se uresniči njegov načrt, marveč na tem, da se odpravi stanovanjska beda na najboljši, na najpravičnejši način!
In tedaj: Ne kričite, ne zabavljajte, ne jokajte, ne guslajte krog dr, Kukovca, ne pojte Jeremijad! Vseh 47 milijonarjev spravite skupaj in njih zagovornike ter delajte, delajte in napravite boljši načrt! Gospodje, tukaj velja: Mobilizirajte! Mobilizirajte svoje sile za socialno delo, ker kapitalizem in sebičnost sta ona deja, ki majeta temelje naši domovini! Danes je še čas, drugič bo prepozno. Torej na delo! Mobilizirajte!
Ž,
Radič pred sodiščem.
Zagreb, 8. julija. Danes se je začela pred zagrebškim senatom glavna razprava proti predsedniku hrvatske Seljačke stranke Stepanu Radiču.
Pred čitanjem obtožnice vstane eden Radičevih zagovornikov in predlaga, naj se sodno postopanje proti Radiču ustavi, češ, da se s tem krši Radičeva poslanska imuniteta, ker je poslanec hrvatskega sabora. Ker pa se je razprava že pričela, naj se vsaj hitro zaključi, in sicer z oprostitvijo Radiča. Oglasi se še drug Radičev zagovornik, ki opozarja, da je bil Radič aretiran še-le 24 ur po zborovanju, na katerem naj bi se bil v svojem govoru pregrešil proti zakonom, da torej ni več obstojala neposredna zveza med činom in aretacijo, ki jo zakon zahteva.
Državni pravdnik dr. Urbani izjavi, da se je vprašanje Radičeve imunitete rešilo na Radičevo pritožbo z odlokom banskega stola- Radičeva aretacija se je izvršila popolnoma v duhu zakona.
Nato prosi za besedo Radič sam, ki ima poleg sebe polno knjig, časopisov in beležk. Izjavlja, da njegova stvar ni vprašanje njega samega, ampak celokupne javnosti, saj gre za veljavo ustave- Pravi, da je še vedno član narodnega predstavni-
štva, ker verifikacijski odbor o obeh mandatih, ki jih je bila Seljačka stranka odklonila, še ni sklepal- Nato Radič obširno govori o svojem poklicu in delu kot politik in pravi, da mora svojo politiko od časa do časa izpreminjati in jo prilagodi-vati mnenju ljudstva. Aretirali so ga po nalogu Stojana Protiča.
Ko je Radič končal svoja obširna izvajanja, je odgovarjal državni pravdnik. Pobija Radiča in pravi, da ne gre samo za en govor, ampak za celokupno njegovo delo od prevrata sem.
Po polurnem odmoru sta zopet obširno govorila en Radičev zagovornik in Radič sam, ki sta znova zahtevala, da se kazensko postopanje ustavi in zahteva najprej od hrvatskega sabora in narodnega predstavništva izročitev Radiča.
Senat se umakne na tajno posvetovanje in po vrnitvi v sodno dvorano proglasi, da se predlog zagovornikov zavrača, ker je poslanec imun samo tako dolgo, dokler ne zakrivi kaznjevega dejanja. Senat je prepričan, da se je Radičeva aretacija izvršila pravilno-
Nato se je razprava zaključila in se danes nadaljuje.
Neodvisni socialisti nočejo s komunisti.
LDU Berlin, 8. julija. (DunKU.) Kakor javlja »Vorwarts«, je neodvisna socialno-demokratična stranka Nemčije prosila kongres izvrševalnega odbora tretje internacionale za sprejem. Kongres je stavil po-
goj, naj se neodvisna stranka pred sprejemom združi s komunistično stranko. Na konferenci voditeljev neodvisnih socialistov so sklenili, odkloniti to pogodbo.
BOJI S TURKI IN ARABCI.
LDU Amsterdam, 8, julija. (Dun. KU) »Times« javljajo iz Sirije, da so Grki zasedli Lagli, 30 milj vzhodno od Aidina. Pred. zasedbo so Arabci kraj zapalili in pomorili mnogo prebivalcev.
LDU Amsterdam, 8. julija, (Dun, KU) »Daily Mail« poroča iz Carigrada: Tu se širijo vesti, da nameravajo Francozi z močnimi silami zasesti arabski pas v Siriji, ^ mestoma Aleppo in Homa vred, in da so v to svrho izkrcali pri Alexandretti 12,000 mož,
RAZOROŽITEV NEMČIJE.
. LDU Pariz, <7. julija. (DKU) Na vče-rajšnji seji odbora za zunanje zadeve so odobrili poročilo Tardleuja glede razorožitve Nemčije. Poročilo konča s pripombo, da je potrebno, da se morajo vojaške klavzule versailleske mirovne pogodbe natančno izvesti. ^
ENTENTNE KONFERENCE.
LDU Pariz, 8- julija. (DKU) Vprašanje obnove pride na konferenci v Spaji na vrsto šele v petek ali v soboto. Nekateri listi menijo, da se bodo po konferenci vršila še posamezna posvetovanja v Ostendi in v Londonu.
KONFERENCA EVROPSKIH POŠTNIH UPRAV.
LDU Pariz, 7. julija. (DKU-Havas) Včeraj se je v ministrstvu za javna dela sestala konferenca poštnih uprav. Na tej konferenci so zastopane vse države Evrope.
REVOLUCIJA V MEHIKI.
LDU Kaone Pass, (Texas), 8- julija. (DunKU.) V bližini Monelereja je bilo razrušenih 12 mostov. Menijo, da je v Mehiki zopet izbruhnila revolucija.
Pismo iz Zagreba.
/	U	srpnju.
Komuniste. — RaskoL — Stranke bez so-cijalnoga programa. — Potreba intenzir.
nije naše akcije.
Opče nezadovoljstvo, koje je bilo posljedica dugoga i mučnoga rata, bilo je plodno tlo, na kojem se je komunizam brzo rascvijetao. Narod je bio izmučen, izglad-njen, zaražen bolestima, pa je jedva doče-kao, da bilo u kakvoj formi dade oduška svojem ogorčenju. Oni, koji su se vratili iz rata potpuno iznemogli, uništeni mate-rijalno, našli su kod kuče mnoge, koji nisu bili u ratu, a kojima je korupcionistički sistem dao priliku da se obogate, sišuči si-romašnom narodu krv, Komunistički su agitatori znali upotrebiti ovo narodno ogorčenje, huškajuči ga na sve one, koji nešto posjeduju i obečavajuči mu zlatna brda i doline. Valja srušiti čitavo društvo, pa sagraditi novo na podloži bratstva, jed-nakosti i slobode, u kojem neče biti ni bi-jede ni siromaštva, a niti nezadovoljstva. Narod je slušao zamamna obečanja komunista i pristao uz njih, Vjerovao je njihovim riječima, kojima oni sami nisu vjero-vali. Taj je narod, premda konzervativan i religiozan, pristao listom uz propovjed-nike novoga evandelja, koji su ipak vješto sakrivali od naroda sve ono o komunizmu, na što naš narod nebi bio pristao, Čitavi krajevi, u kojima je inače narod dobar, ra-din, vjerski osječa, zarazili su sa komunizmom, Nu narod je počeo po malo da pro-gledava. Uvidio je, da komuniste nemogu ni stoti dio onoga ispuniti, što su obečali. Upoznali su, da je komunizam jedna pusto-lovina, u kojoj bi seljak i radnik izgubio f ono malo, što sad ima. Komunistički su vode dobro zapazili, da im narod okreče leda, pa da bar nešto spasu bili su voljni doči pred narod s umjerenijim programom. Opazili su, da se naš narod ne če dati tako lahko natjerati u redove revolucije, a za volju raznih pustolova, kojima se prohtjelo Časti, vlasti i novaca. Nu opet ni vode nisu jednodušni, Jedni su radikalni, drugi umje-reniji. Jedni još jačim i vatrenijim frazama raspaljuju mase, drugi su blaži, pa traže veza s drugim, gradanskim strankama, Po-cijepali su se vode, a pocijepali su se i pristaše, koji su im još bili ostali vjerni. Narod, napose seljaštvo sve nepovjerljivije prati sve to komunističko natezanje i cstavlja ih.
Socijalne su reforme ipak potrebne. Na jednoj je strani pretjerano siromaštvo, na drugoj pretjerano bogatstvo. Valja da se društvene prilike ozdrave pa onemogu-čd odviše veliko obogačivanje, koje je na štetu društva, a da se pomogne radniku, Seljaku, da može pristojno živjeti. Naše gradanske stranke — demokrati i narodni klub — nijesu uvidele potrebu vremena. — Demokrati su zgoljni kapitaliste — una-pred dakle protivnici svih socijalnih reformi. Oni nemogu da privuku narod k sebi. Nu ni narodni klub nije narodu privlačiv, Ta je stranka zadojena ideologijom državo-pravnih borbi iz predratnih vremena. Ona nema nikakva ni socijalnog ni kulturnog programa, pa su njezini dani izbrojeni. Narod ne neče više dati oduševljavati za ko-jekakve krilatice bez realne vrijednosti. Narod traži socijalno-kultumi program kod stranaka. Narodni klub pak nemože da ta-kao program ima. Ta on se sestoji od ljudi, koji su posve različitog mišljenja na pojedina socijalna i kulturna pitanja. Ni ta dakle stranka nemože udoyoljiti narod.
Preostaje još Pučka stranka sa svojim jasno očrtanim socijalnim i kulturnim programom. Ona se tek pojavila u narodu i narod ju je svuda prigrlio. Pučka stranka organizira seljake u seljaške demokracije, a radnike u radničke demokracije nagla-šujuči, da nije naša zadača borba jednog staleža protiv drugog, nego borba zajed-nička svih staleža protiv kapitalizma. Pučka stranka ne zaluduje svijet sa nepro-vedivim frazama, nego mu tumači i °“u' ševljava ga za ono, što se dade provesti na polju socialnih reformi, zapušta ni jednog staleža, a kako ,e seljačk. Tradnički stalei največi, posvečuje njima i največu brigu več i zato, što su radmci
Stran 4.
»Večerni list«, dne 9. julija 1920.
Štev, 153.
i seljaci najviše potišteni, izrabljivani, bez-pravni. Osobito je zgodan čas sada, da razvijemo jaku akciju medu radnicima. Njima valja predočiti, da im nije spas u komunizmu, nego u krščanskim organizacijama, koje če ga umno prosvjetliti u vjer-skc-prosvjctnim organizacijama, gospodarski pomoči u gospodarskim organizacijama, a učiniti ga uplivnim na zakonodavstvo pomoču političkih organizacija.
PROTI MAŽARSKIM KOMUNISTOM.
LDU Budimpešta, 7. julija. (DKU-MKU) V razpravi proti ljudskim poverjenikom je nastal danes odmor, katerega porabljajo branitelji, da pregledajo akte- Branitelja bivšega ljudskega poverjenika Van-tusa, dr. Szanta, je včeraj v njegovem stanovanju zadela kap-
Vsesokolski zlet v Pragi.
Zagrebška »Riječ« je glasilo demokratske stranke, zagovornica sokolstva, ki je tudi že ljuto napadala orlovstvo- Dne 5. t. m. prinaša ta liberalni list o vsesokol-skem zletu v Pragi med drugim tudi tele slike:
Jugoslovanski sokolski savez ima starešino in dva podstarešini — vsi živi in zdravil Na zletu ni bil nihče izmed njih, savez pa so zastopale 3 nalašč izbrane osebe- Naš poslanik v Pragi, g. Hribar je vodil veliko skrb za vse, a posebno za ta-kozvano jugoslovensko delegacijo, posebno *a g- ministra Pribičeviča in Ninčiča. Treba vedeti, da sta sploh na zlet bila poslana edino od naše države dva aktivna ministra, — razen rumunskega, ki je došel naknadno radi neke municije. Torej srečna Jugoslavija pošlje dva svoja aktivna ministra! In ko so došli ob priliki naši novinarji k enemu izmed ministrov, jih ni vedel sprejeti kje drugod kakor na hodniku pred vrati- Ministroma so bile dodeljene popolnoma navadne sobe kakor navadnim »potnikom«. Ko sta naša ministra došla na vežbališče, sta morala čakati, da sta dobila prostor, a še tega v tuji loži v prvi vrsti zadaj • • • Medtem pa so druge najmanjše in najneznatnejše deputacije imele svojo posebno ložo- (Smo radovedni, če so Sokoli tudi Lahom odkazali zadnji prostor? Op. ur )
Zato se je na Vidov dan izkazal naš g. poslanik. Poslal je neko svojo »dvorsko budalo«, da gnjavi prisotne s svojimi odvratnimi govorancami v ruski cerkvi, — in vozil se je v cerkev kakor kak potentat, pred kočijo sokolska konjenica, potem kočija, v kočiji naš g- poslanik, za kočijo pa zopet sokolska konjenica. (Kakor se vidi, nekateri Sokoli radi igrajo lakaje-! Ur.) Istega dne, 28- junija, je priredil naš g- poslanik soarejo v svojem dvoru- Povabljenih je bilo preko 300 oseb, moški in ženske- Družba je bila zelo odlična in kaj bo-ljega in lepšega Praga ne more dati- Naštejemo samo nekatera imena: Masaryk, Beneš, Engliš, Haberman, Steparek, Ma-char, Drtina itd- Ob tej priliki je imel naš g- poslanik »svečani« pozdravni govor- Ta govor se je na kratko glasil takole: »Naš ljubljeni prestolonaslednik se nahaja ravnokar v slovenski domovini, kamor je došel iz hrvatske domovine, pa je prav, da ga pozdravimo in pošljemo brzojavko v v Ljubljano, tu v Pragi pa da mu vzkliknemo trikrat: »Slava!« — Dalje je govoril g- poslanik o sokolih in »sokolski zvestobi«, ki je dovedla do te velike svobode . • • To je bilo vse! In to je bilo govorjeno pred 300 odličnjaki, pred dvema našima aktivnima ministroma. Medtem ko je poslanik govoril so mnogi hoteli plakati- Zanimivo je, da g- poslanik z nobeno besedo ni omenil Vidovega dneva, dasi je bila soareja prirejena ravno na Vidov dan- In zanimivo je, da je govoreč o zaslugah za svobodo, popolnoma pa pozabil na srbsko in jugoslovansko vojsko, katere številna deputa-cija je stala pred njim ravno ob času pozdrava ...«
Tako obdeluje demokratski list sokolsko slavnost v Pragi- Sokol s to prireditvijo ni imel sreče. Sklenili so, da Lahov ne bo. Če pa pridejo, odidejo Jugoslovani. Lo-hi so prišli, Jugoslovani tudi in so ostali — seveda na galeriji. Tako so se postavili!
Polifline novice.
'+ Nesocialen župan- Ljubljana ima nesocialnega župana, o tem danes no more nihče več dvomiti- Marsikdo je morda mislil, da se krije za dr- Tavčarjevimi očetovskimi manirami pravo jedro:	socialno
čustvo- Toda vse, kar je dr. Tavčar dose-daj storil in še bolj tisto, česar ni storil, dokazuje, da je gospod župan buržua stare šole, ki je sicer pripravljen, deliti revežem miloščino, nikoli pa takozvanemu »nižjemu ljudstvu« priznati kakih pravic. Pod njegovim županovanjem se je pač nekaj malega storilo za reveže, a nič trajnega, celotnega, o kakih velikopoteznih socialnih ustanovah in akcijah pa ne najdemo nobene sledi. Morda ni na svetu večjega mesta, čegar občinska uprava bi ka-
zala v teh burnih in brzo tekočih časih toliko neumevanja nasproti socialnim vprašanjem in nalogam. Ali g- župan dr. Tavčar res misli, da je mestna občina storila dovolj, ako je revežem razdelila nekoliko zdroba, kaše, ječmena in moke ter da sme sedaj počivati na lovorih očetovske radodarnosti? Tu je g- župan v kruti zmoti in bi bilo prav, da bi se tega že enkrat zavedel- Naše mesto potrebuje obsežnega socialnopolitičnega načrta, ki naj bi se smo-treno, dosledno uresničeval. In tu mora stati na čelu in dajati iniciativo socialno zaveden župan. A kaj vidimo? Naš župan stoji v javnosti na straži za interese naj-maloštevilnejše, za splošnost najmanj koristne skupine ljudi: kapitalistov. Zanje lomi kopje v časopisju in po svojih pristaših v parlamentarni areni, zanje deluje navzgor, zanje preliva solze, dočim se mu vsa beda ostalega prebivalstva zdi sicer nekaj neprijetnega, a ga niti izdaleka ne vznemirja tako, kakor če preti njegovim botrom bogatašem najmanjša, neljuba neprilika- Tako smo doživeli, da se ljubljanski župan z vso silo upira nujno potrebnim socialnim paredbam pokrajinske vlade, namesto da bi jim šel iz vseh sil na roko- Dr. Tavčar bi smel to pač storiti kot odvetnik in demokratski zastopnik, ne pa kot župan ljubljanskega mesta- Kot tak bi moral ostati na visokem stališču socialne misli. Ako se na to stališče ne more povspeti, je to žalostno zanj, še žalostneje pa za večino ljubljanskega prebivalstva, ki ne spada med kapitaliste.
+ S topom nad občinstvo- Splitsko prebivalstvo je 2- t- m. vprizorilo kot odgovor na poizkušeni komunistični štrajk štrajk velike manifestacije. Ko je sprevod prišel mimo neke kavarne, je razburil živce tam sedečim italijanskim častnikom, ki so začeli izzivati. Hrvatska mladina si tega ni dala dopasti. K sreči je žandarroerija pametno posredovala in preprečila izgrede. V tem so pa za dogodek zvedeli tudi na italijanski vojni ladji; brž so oborožili motorni čoln s pravim pravcatim topom in krenili proti obali, kjer jih je občinstvo sprejelo z muzanjem. Kdo bi se ne muzal, ko hite Lahi takoj po varstvo topov.
Kri,,. V Prvačini so karabinerji napadli cerkveno procesijo in prelila se je kri naših nesrečnih bratov, ki že dve leti z občudovanja vrednim samozatajevanjem prenašajo vse grozote in muke tujega na-silstva. Kakor širom celega jugoslovanskega sveta, proslavil se je tudi v zasedenem ozemlju praznik sv. Cirila in Metoda na svečani način. Tudi v najčmejših dneh bivše Avstrije se ni našel javen organ, ki bi bil smatral nedolžno procesijo ljudstva v čast blagovestnikom našega naroda za izzivanje — le v »»svobodoljubni« in »kulturni« Italiji je mogla tradicionalna narodna svečanost, mirna in dostojna, razburiti karabinjerje- Pomislimo, da je usoda našega jugoslovanskega ljudstva prepuščena samovolji italijanskih arditov in karabinjerjev, ki smejo po svoji slepi pameti streljati na nedolžne ljudi, ko proslavljajo dan svojih blagovestnikov, kakor so to delali skozi stoletja. Država, ki je internirala na tisoče nedolžnih ljudi, ki je zakrivila smrt tisoč in tisoč junaških srbskih bratov na tragičnem prehodu skozi Albanijo, ki je na Asinari in drugod obsodila na grozno, počasno izumiranje cele tabore naših ujetnikov, samo za to, ker so bili Jugoslovani in so se hoteli boriti na strani svojih bratov na solunski fronti — si upa nastopati v omatu veleduhovna, kulture in napredka in izreči nad našo domovino svoj anatema balkanizma! V interesu miru med narodi smo bili pripravljeni na žrtve; odgovarjali smo na besno blatenje našega narodnega imena in naše narodne časti z besedami ljubezni in s prošnjami, naj ne sejejo novih razdorov in nove vojne — odgovor na to je bilo novo spletkarjenje s pomočjo habsburških agentov in streljanje na neoboroženo procesijo, Vprašamo našo vlado, ali bo še vedno gledala križem rok na teptanje ljudskih pravic v zasedenem ozmelju, ali bo še dalje dovoljevala, da se naša inteligenca deportira in naš narod ubija? Ne zahtevamo sicer vojne in novega krvoprelitja, ker nimamo iskrenejše želje kot prijateljski sporazum z italijanskim narodom, ki v zemlji »svobode« ni nič manj tlačen kot naš. Pač pa zahtevamo, da naša vlada stopi iz rezerve in da se odločno zavzame za bedne naše brate onostran demarkacijske črte, ki imajo vsaj pravico do varnega življenja. Dosedanje prepuščanje našega ljudstva v zasedenem ozemlju njegovi usodi je zelo nevaren način reševanja jadranskega vprašanja. Samo z mirno odločnostjo, ki jo zahtevamo od naše vlade, se bomo izognili nepotrebnemu razburjenju našega ljudstva in večnim sporom, ki bi utegnili postati usodepolni za ves svet. Skrajen čas je in prelita kri resen opomin . P. P.
-j- Socialni demokrati proti delavcu, »Grazer Volksblatt« poroča iz Knittelfel-da, da so tamkajšnji socialdemokrati iz strankarske zagrizenosti spravili ob kruh strojnega mojstra Viktorja Zack, Le-ta se je bil udeležil letošnje procesije Sv, R, T. in si s tem nakopal neizprosno sovraštvo
rdčih sodrugov. Začeli so ga na vse mogoče načine mučiti in končno so dvignili proti njemu svoj obratni svet, ki je zahteval od ravnatelja, naj Zacka odstrani iz podjetja, ker da seje med delavstvo nemir. Ravnatelj je zahtevi brez vsake preiskave ugodil in vrgel Zacka na cesto. Zopet lep »socialni« čin socialne demokracije!
Dnevne novice.
— Obnovitev samostana na Sv, Gori pri Gorici. Kot poročajo, se je že pričelo z delom za obnovitev samostana na Sv. Gori pri Gorici. Sezidali bodo za zdaj 25 m dolgo in 10 m široko kapelo. Za dovozno cesto bodo vporabili cesto, ki pelje od Plavi na Sv. Goro in ki so jo zgradili med vojno,
— Ljudski c-der v Kamniku, Ljudski oder iz Ljubljane gostuje to nedljo dne 11. t. m. ob 5. uri popoldne v »Kamniškem domu« v Kamniku z dramo v treh dejanjih: »Mrak«, ki so jo igrali že z uspehom v Ljubljani in drugod,
— Razpisana mesta državnih cestnih mojstrov. Gradbena direkcija za Slovenijo razpisuje oddajo dveh mest državnih cestnih mojstrov. Podrobnosti glede prejemkov in sestave prošenj reflektantje za ta mesta razvidijo v dotičnem razpisu v Uradnem listu.
— Povračilo takse za nerazprodane vstopnice. Vsa podjetja, ki prirejajo predstave, veselice, zabave itd- se v zmislu odloka finančnega ministrstva z dne 18- junija 1920 št- 5480 opozarjajo, da se bo vračala taksa samo za tiste nerazpTodane vstopnice, ki niso odtrgane od bloka (knjižice), imajo kupon in so označene s številko ali označenjem prostora (sedeža, stojišča). Prošnjam za povračilo takse priložene vstopnice, ki ne odgovarjajo tem zahtevam, smatrala bodo finančna obla-stva kot že vpotrebljena, ter bodo zavrnila seveda tudi prošnjo za povračilo takse.
— Tatvina v Grosupljem. Anton Mikuž, doma iz Rakitne, je delal kot tesar v Grosupljem. Dne 14. majnika t. 1. je prišel v trgovino Leopolda Hudeta. Mikuž je naročil steklenico piva, ko je šel Hude po pivo v klet, je pa ukradel Mikuž iz predala 550 kron. Mikuž priznava, da je v resnici Hudetu 550 kron ukradel. Sodišče je obsodilo Mikuža, ki je bil že enkrat radi tatvine obsojen na 14 dni strogega zapora, na 4 mesece težke ječe.
— Tragedija v Zagrebu, Smrt zdravnika dr, Bogdana Malca se je pojasnila tako, da je najprej ustrelil svojo nevesto, hčerko ugledne družine, in nato še sebe. Vzrok; nesrečna ljubezen. Dr, Malec je imel preje dolgoletno znanje z nekim drugim dekletom, ki je menda ni mogel pozabiti, Po drugih vesteh je dr. Malca gnalo v smrt zapostavljanje v službi — 24 let je deloval v bolnišnici usmiljenih sestra, sedaj je bil pa imenovan za asistenta v IX, činovnem razredu. Žrtvi so pokopali ob veliki udeležbi prebivalstva,
— 70 letnica zasebnega brzojava. 15. februarja 1850. so v bivši Avstriji otvorili brzojav, ki je dotlej služil samo vladnim poslom, tudi za zasebnike. Letos obhaja torej zasebni brzojav 70 letnico svojega poslovanja. Prve brzojavne zveze so bile na progah: Dunaj — Brno, Olomuc — Praga in Dunaj — Trst- Pristojbine so bile pa tako visoke, da si je le malokdo privoščil »luksus« brzojavljanja, saj je stala brzojavka 10 besed na progi Dunaj — Brno 3 goldinarje 24 novč., a brzojavka z 20 besedami z Dunaja v Trst 9 goldinarjev 13 novč. Zato je umljivo, da je bilo prvo leto oddanih samo 3000 brzojavk; 1. 1854. pa že 220-000 in 1906- 1. 17 milijonov!
— Valute dne 8, julija na zagrebški borzi: 1 ameriški dolar 64 K; 100 avstrijskih kron 42 K; 100 carskih rubljev 122 K; 100 francoskih frankov 536 K; 1 napole-ondor 275 K; 100 nemških mark 199 K; 100 rumunskih lejev 169 K; 100 češkoslovaških kron 156 K.
Ljubljanske novice.
lj Seja Ljudskega odra se vrši danes ob 7, uri zvečer v Ljudskem domu. Naj se vdeležijoi seje vsi člani polnoštevilno in točno.
lj Prevod povesti, ki se nanaša na rusko-japonsko vojno, nam je poslal g. Al. P, Prosimo, naj nam pošlje znova naslov povesti in ime pisatelja, ker se nam je naslov list izgubil,
lj Poziv. V pondeljek, dne 12- julija slavimo rojstni dan našega vladarja, kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, Petra I- Vabim vse hišne posestnike, da na ta praznični dan okrase svoje hiše z državnimi in narodnimi zastavami. — dr. Ivan Tavčar, 1. r-, župan.
lj Razburjenje na trgu. Danes je bilo na trgu razburjenje, češ da je mestni magistrat sam nastavil višje cene blagu, ki je prišlo iz Sobotice na trg, kot jih je pa do-tični trgovec sam zahteval. K temu smo prejeli pojasnilo, da se je na magistratu storilo vse, da so se postavile najnižje cene, ki so bile mogoče. Blago je bilo že samo po sebi ceneje, kot sicer blago na na-
šem trgu. Ta konkurenca je tudi P°v čila, da je cena našemu blagu no padla, celo pod višino cen blagu « botice. Mogoče so ravno od k011* prizadeti povzročili podobne, neosno govorice. Toliko v pojasnilo,
restavraciji glavneg«
lj Tatvina v
lodvora- Ko sta zapustili pri rest« _ ju Dolničarju Marija Meglič in u mažič službo, je preiskala gospa a ^ Dolničar njunine reči in ie na . w 6 litrov ruma, 1 steklenico žganja m , teljko vina. Megličeva je ‘zma	ta{vjnc
čarjevi tudi precej perila. Zaradi je bila Megličeva že enkrat obsoj 10 dni zapora, tudi takrat Jc	a , (j,
čo- Sodišče je obsodilo Megličevo Tomažičevo pa na 2 meseca tez e J . »Kako to, da ste Vi lotili tatvine* j* L Sv- Ani niso taki ljudje?« vPrajx.,,0rj: Rekar Megličevo, ki cinično o g ^ »Povsod po celem svetu se krade, j« še malo »naredila«!«
lj Pevskega izleta zbora"««® Matice« na Koroško se udeležita venski kencertni pevki ga. Mira peraria in ga. Pavla Lovšetov«* -peraria poje v Borovljah: Dev: PW jič; Što me ne ljubiš. Pavčič: Pa Lovšetova pa na Vrbskem jezeru:	,	y
Ciciban, Cicifuj. Lajovic: Bujni v polju in Dev: Ptička, Ljubljanske iz f ki bi se hoteli izleta na Vrbsko )e ^gi nedeljo udeležiti, opozarjamo, da je ^
prvega jutranjega turistovskega v
Ljubljane v nedeljah ob 5.17, odh ^ gega jutranjega normalnega vlaka v y 6.38 iz Ljubljane. Prihod prvega v J, Vetrinj je ob 9. uri dop., drugega P ^ 11, uri. Pešhoja iz Vetrinja do 0 *arfle& skega jezera traja 3 ure. Odhod ve • vlaka iz Vetrinja v Ljubljano je * LjvSli den, da je pešizlctnikom	<aj	pl
na Otoku kvečjemu eno uro. OdbjL ^ bo v nedeljo izjemoma kot	drugi	<*	jj
čemega vlaka, vlak med 9,	in	^1 *
Vetrinja, s tem se bo pevski zbor Ljubljano, Izlet v soboto v Borov j	^
Ljubljančanom ne priporoča, ker ne Borovljah prenočišč,
lj Umrli so v Ljubljani: Irena.M
šek, sirota, 14 let, — Evgenija	^
hči žel. uslužbenca, 7 let, — Manj« eSt-gostja, 80 let. — Helena Bohinc, P|\-e|c, nikova žena, 37 let, — Gregor Sle®	C(
posestnik, 57 let. — Fran Koleša, <*e	jet
54 let, — Tomaž Slapka, delavec,
— Karel Novak, agent, 48	let,	go-
Lajovec, posestnica, 74 let.	—
šteršič zasebnica, 49 let, — Ana i^afi služkinja, 22 let, — Jernej Dolinar* * jc|,
'et1
Kovče, žena zidar, pomočnika, 20 Sonja Pirc, hči kontoristke, 8 dni- "T ^ Marija Poljak, bolniška sestra, 49	' 55
Marija Podbevšek, delavčeva V,,°V,X<# let, — Stanislava Pajk, hči čevlj«*® pomočnika, 8 mesecev,
65 let, — Rudolf Jerman, vrtnar, yj Ivan Unikar invalid, 53 let, — f j ^ Kovče, žena zidar, pomočnika, 20 g,
I. slovanski orBovski
Iz taborske pisarne, Na pismen*^, šanja mnogih odgovarjamo	v
Prijaviti se je treba tistim, ki narodnih nošah in ravnotako tud1, ki se mislijo peljati z gosti na Bled i0 ^3. sko jezero. Naročila za vstopnice zagjen)3 cert, gled, predstave in tribune spr jj* istotako že sedaj taborska P‘?arD-0, i1’ vsak način se je treba prijaviti °nlJfitt hočejo imeti od nas nakazano P1®*1 gjtfip' in hrano. Hitite torej s prijavami ^ na prenočišča. Kar se tiče drugih Pjjj, i# čišč, opozarjamo, da si sam po ho gostilnah nihče ne more dobiti Pren jjfejo Na vsa pismena vprašanja, ki se ;ejb* splošnosti, odgovarjamo po c? splo*> Zadnji čas za taborske izkaznice za vse prijave je 20. julija. Zato ni V.
Izkaznice so veljavne za vse v času tabora, ne samo za posebne-ima posetmk izkaznice polovično za v Maribor,	,j0	t>*'
Tistim, ki so se priglasili, y U' kazala prenočišča šele v MariborU^^e« mošnji taborski pisarni bo vsakdo ^ kje ima odkazano prenočišče,
ki imajo skupna kot oni, ki so SpiaČ«°se f
za hotele, Mariboru,
oziroma gostilne.
ki
s o
Pevci! Nekaj pevskih zb°I'0'^ctD<JS^ prav močni in ugledno goje lepo u ia,
-	-----	-i,
*i,"** in ..rt«
prav mocm m ugieano goje iv?” - , sa še ni med priglasi. Ker je še malo ^ ys^ mariborske slavnosti, prosimo, Jol°' oglasijo za sodelovanje pri n13®1 stafl°V[,
čijo zastopnika za zborovanje:	, st/ej'
zbor Pevske zveze. Zbori cerkveni e„eg. ni po izobraževalnih društvih! ^‘sja|j vs* naj ne bo med Vami, da ne bi P° nekaj pevcev in enega zastopnik
Odgovorni urednik Jože Ru ./(*», . Izdajatelj konzorcij »Večernega yabl)^ Tisk« »Jugoslovanska tiskarna« v
Širite »Večerni