Podtajnik Miloš Budin, delo prvega Slovenca v italijanski vladi /9 Na vrh Matajurja so planinci iz goriškega prostora speljali Sabotinske družne poti /^19 Bavčar v goriškem Kulturnem domu: »Odbor za človekove pravice je bil znanilec slovenske pomladi« / 18 Primorski SOBOTA, 17. MAJA 2008_ Št. 117(19.207) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Tam, kjer bi moral stati Miramar Dušan Udovič Po nekaterih zapisih naj bi Maksimiljan Habsburški njega dni prvotno namerava! zgraditi Mira-marski grad prav na območju, kjer se danes nahaja škedenjska železarna. Lahko si mislimo, da je moral biti kraj temu primerno idiličen, le škoda, da načrt ni bil uresničen. Tako imamo danes tam črno pošast, ki je dolga leta resda nudila kruh številnim delavcem in njihovim družinam, njeni lastniki, ki so si sledili v času, pa niso ne znali, ne hoteli prilagajati tehnologije sodobnim okoljskim standardom, kot narekujejo predpisi. Cilj je bil in še vedno ostaja maksimalni profit, vlaganje v varstvo okolja pa pride v poštev le toliko, da nabrisani odvetniki podjetja zmorejo za nekaj let kljubovati ukrepom sodnikov. Medtem se je na območju železarne desetletja kopičila ogromna količina nevarnih odpadkov. Lastništvo obrata sporoča, da je pravkar začelo triletni proces bonifikacije, sodni zaseg območja pa naj bi sanacijo sedaj celo oviral. Vprašanje, na katero bo očitno treba najti odgovor, je, koliko nevarnega odpadnega materiala je v desetletjih nenadzorovano zdrselo v morje, z vsemi možnimi posledicami za okolje in zdravje ljudi. Še najbolj zanimivo pa bi bilo vedeti, kako je mogoče, da nad vsem tem ni bilo ustreznega nadzora, tako kot določajo zakoni. Ali pa, če so inšpekcije bile, kdo je pri tem mižal na obe očesi. Z odlagališčem, ki ga je sodstvo zaseglo pred par dnevi na bližnjem območju lesnega pristanišča, pa je, kot vse kaže, še slabše, saj obstaja konkreten sum, da je poleg nespoštovanja predpisov o varstvu okolja šlo tudi za težko goljufijo. SLOVENSKA MANJŠINA - Pavšič in Štoka pisala Berlusconiju SKGZ in SSO računata na podporo nove vlade Poziv k izvajanju državnega zaščitnega zakona GORICA - Občni zbor Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Uspeh ob stoletnici Poslovno leto se je zaključilo z dobičkom, banka utrjuje svojo prisotnost na teritoriju GORICA - V goriškem Kulturnem domu je sinoči potekal redni občni zbor Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, ki letos praznuje 100-letnico ustanovitve. V svojem po ro či lu je pred sed nik uprav ne ga sveta slovenskega bančnega zavoda Dario Peric poudaril, da je bilo lan- sko poslovno leto uspešno, saj je dobiček prvič presegel en milijon evrov, banka pa iz leta v leto utrjuje svojo prisotnost na teritoriju. ITALIJA - Prvo srečanje vodij vlade in opozicije Berlusconi in Veltroni začela niz soočenj v znamenju »normalizacije« RIM - V okviru napovedane »normalizacije« odnosov med vladno večino in opozicijo sta se včeraj v Palači Chigi v Rimu prvič srečala na štiri oči ministrski predsednik Silvio Berlusconi in voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni. Kot je povedal Veltroni na zaključni tiskovni konferenci, sta z Berlusconijem soglašala, da se je treba takoj lotiti institucionalnih reform. Strinjala sta se tudi, da bo izhodišče Silvio Berlusconi za soočenje predstavljalo besedilo, ki gaje (levo) in Walter v pretekli zakonodajni dobi pripravil pred- Veltroni si podajata sednik komisije za ustavna vprašanja poroko v Palači Chigi slanske zbornice Luciano Violante. Izme-v Rimu njala sta si tudi poglede o drugih zadevah, pri čemer pa se večkrat nista strinjala. — Na 8 strani TRST Predstavili Kmetijske dneve TRST - Včeraj dopoldne so na tiskovni konferenci, ki je potekala v prostorih tržaške Trgovinske zbornice, predstavili letošnjo, po vrsti že štirinajsto izvedbo Dni kmetijstva, ribištva in gozdarstva, ki bodo od srede pa vse do nedelje pod geslom Morje in Kras potekali v Miljah. Prireditev je pomembna predvsem zato, ker med seboj povezuje vseh šest občin tržaške pokrajine, hkrati pa predstavlja nezanemarljiv vezni člen med inštitucijami in gospodarskimi subjekti, ki so dejavni na našem ozemlju. Na 4. strani TRST - Predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudi Pavšič in Drago Štoka računata, da bo tudi nova italijanska vlada nadaljevala na poti izvajanja zaščitnega zakona za našo manjšino. To je temeljno sporočilo njunega pisma ministrskemu predsedniku Silviu Berlusconiju, s katerim bi se predstavnika krovnih organizacij rada kmalu srečala. Pavšič in Štoka tudi računata, da bo Berlusconijeva vlada spodbudila razvojne možnosti in priložnosti, ki se našemu prostoru ponujajo po nedavnem padcu meje med Italijo in Slovenijo. Na 3. strani Boris Pahor v Vidmu dijakom spregovoril o grozotah fašizma Na 5. strani Gneča na goriškem festivalu zgodovine Na 18. strani V Trstu predstavili program letošnjega Foruma Tomizza Na 10. strani Odbor Corecom podal obračun poročanja medijev med aprilskimi volitvami Na 11. strani Na Opčinah - Dunajska cesta 17/A lastnik Oriella Brugnera Ženska in moška oblačila: GUI&Co, R. PELLEGRINI, FEYEM, GOOD MACH, R0DRIG0, GIO FERRARI... Perilo in pižame: LOVABLE, FILA, SLOGGI, SAMMA, GHIR0 Izbor mer za krepkejše postave. 2 Sobota, 17. maja 2008 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Kako je Slovenija dobila »velekapitaliste« Vojko Flegar / V evropskem ali svetovnem merilu so nepomembni, toda v slovenskem so večji od Silvia Berlusconija v Italiji ali Ole-ga Deripaske v Rusiji. Iz številnih nepreglednih rokavov in močvirij slovenske tranzicije so se v zadnjih letih preselili v njen glavni tok, narekujejo in usmerjajo koncentracijo kapitalskega lastništva, njihovo razmerje s politiko seje iz podrejenega spremenilo v najmanj enakopravno, v marsičem pa so ji že »zrasli čez glavo«. Kot uročena strmi Slovenija zadnje tedne v svoje »velekapitaliste«, tako podobne predvsem ruskim in drugim vzhodnoevropskim, a hkrati tudi različne. Obdobje »postsocialistične« prvobitne akumulacije kapitala, ki se je začela s privatizacijo nekdaj družbenega oziroma državnega premoženja, se počasi izteka in ni jih malo, ki se jim zdi, da je bila med njim »sreča« nekaterim naklonjena bolj, kakor bi zakoni in etika to dopuščali. Prvo ime te zgodbe je gotovo Boš-ko Šrot, prvi človek Pivovarne Laško oziroma poslovnega imperija, v katerem sta poleg malodane celotne slovenske industrije pijač (Laško, Union, Radenska, Fructal, Vital) tudi prva in tretja največja slovenska časopisno-založniška hiša (Delo in Večer), največji slovenski trgovec Mercator in nekaj finančnih družb. Vrednost celotnega laškega imperija je ocenjena na poldrugo milijardo evrov, a bolj kot točnost številke se zdi večini pomembno oziroma sporno, kako je takšna pijačarsko-medijsko-trgovsko-finanč-na skupina v prevladujoči lasti ozkega kroga ljudi okrog Boška Šrota sploh lahko nastala. Toliko bolj, ker sta Igor Bavčar s svojim imperijem okrog Istrabenza ali Bo- jan Petan s Termami Čatež in drugo največjo časopisno hišo Dnevnik priložnost »izkoristila« na precej podoben način in s podobnim uspehom (seznam pa se tudi z njima še ne konča). S pomočjo povezanih oseb in z izigravanjem prevzemne zakonodaje, preko delniških parkirišč in nepregledno razvejane mreže »prijateljskih« družb (deloma registriranih v tujini), z neupoštevanjem pravic malih delničarjev, z dobrimi političnimi povezavami ter ob skoraj popolnoma pasivnih regulatorjih trga in neučinkovitem pravosodju je tako krilatica o slovenski »zgodbi o uspehu« dobila drugi pomen. Ima pa novodobna slovenska zgodba o kraljih z Betajnove tudi svojo značilnost, zaradi katere se pomembno razlikuje od, denimo, ruske ali hrvaške o oligarhih oziroma tajkunih. Njeno bistvo je latentna oziroma potlačena kolektivna ksenofobija naroda, ki je prepričan, da se mora kot majhen »razoseblje-nju« postaviti po robu s togo obrambo »vsega obstoječega«, ne pa s samozavestjo, znanjem in odprtostjo. Malce protislovja je v vsem skupaj, med prepričljivo večino, ki je podprla vstop Slovenije v EU in Nato na eni strani, in »odkrito prikritim« odporom pred gospodarskim, jezikovnim, kulturnim in sploh vsakovrstnim »potujčenjem«, ko se včasih zdi, da si je precejšen del Slovencev Evropsko unijo ali Nato predstavljal kot nekakšno samopostrežbo, kjer vzameš, kar ti je všeč in pustiš, kar ti ne ustreza. A tega protislovja ni težko razumeti: vstop v EU in Nato je bil za večino Sloven cev nuj no po treb ni do kaz, da ni so »balkanci«, nekakšno maturitetno spričevalo celotnega osamosvojitvenega pro- cesa, skoraj nič pa niso razmišljali o tem, da integracija ni enosmerna cesta. Skozi različna obdobja svoje evropske integracije je tako Slovenija praviloma šla s precejšnjimi »bolečinami«; spomnite se, denimo, španskega kompromisa oziroma sprostitve prometa z nepremičninami ali prodaje Banke Koper italijanski prevzemnici. No, in nekako v tistem času, na prelomu tisočletij, ko je bil del javnosti, politike in medijev očitno hudo prizadet zaradi »razprodaje ob meji«, se je med spopadom med belgijsko pivo-varsko nadnacionalko Interbrew in Pivovarno Laško za ljubljanski Union ter med vstopom belgijske banke KBC v največjo slovensko banko NLB in prodajo farmacevtske družbe Lek švicarskemu No-vartisu politično artikuliral tudi tako imenovani nacionalni interes, nekakšna nadstrankarska »obrambna doktrina« pred domnevno razprodajo slovenskega kapitala tujcem. Po tistem - z izjemo prodaje jeklarskega Sija ruskemu kupcu - ni bilo nobenega večjega vstopa tujega kapitala v slovenska podjetja ali banke več, lani je bilo ustavljeno celo pogodbeno dogovorjeno povečanje deleža KBC v NLB, zaradi česar se zdaj belgijski partner v celoti umika iz banke. Sedanja vlada oziroma državni skladi so po letu 2004večino svojih deležev odprodali domačemu kapitalu, ne redko, kakor v primeru prodaje Merca-torja Pivovarni Laško in Istrabenzu, na hudo nepregleden način in v nenavadnih okoliščinah. V zavetju obrambe »nacionalnega interesa« je tako Slovenija, v glavnem z menedžerskimi odkupi, dobila svoje »velekapitaliste«, nad katerimi se iz tedna v teden bolj čudi in zgraža. ODPRTA TRIBUNA Da ne bomo zvonili po toči Vojmir Tavčar Najbolj radikalno, zato pa tudi zelo nazorno, je razmere prikazal Altan s svojo vinjeto na prvi strani republike. Jezen in mrk možakar srepo zre proti gledalcu, odločno obsoja vsakršno popuščanje in zahteva trdo roko: »Dovolj s polovičnimi ukrepi, vsaka mestna četrt naj ima svojega rablja«. Altan pretirava zavestno, ker si nihče v Italiji še ni upal javno zahtevati uvedbo smrtne kazni, vendar se lov na Rome, ki smo mu v teh dneh priča na »Škornju« nevarno bliža robu. Napadi na romska taborišča v neapeljski predmestni četrti Ponticelli, ki jo je kot kaže koordinirala krajevna kamoristična drhal, so že imeli značaj pogroma. Niso bili sicer prvi primer slepega nasilja nad priseljenci. Pred dobrim letom je prišlo do podobnega napada v Milanu, nekaj let prej so v nekatera taborišča Romov vdrli oboroženi in zakrinkani maščevalci, ki so streljali vsevprek. Organi pregona so sicer z dovolj odločnim posegom preprečili, da bi v Neaplju in nekaterih drugim mestih ljudje tudi fizično obračunali z Romi, toda širokopetezna akcija, s katero so prečesali malone vsa romska taborišča v državi, v sedanjih razgretih razmerah najbrž ne bo pomirila najbolj zagnanih netilcev narodnostne mr-žnje, ampak se lahko nehote spremeni v dolivanje olja na ogenj splošne preganjavice in izveni med ljudmi samo kot potrdilo, da je nezaupljivost do Romov več kot upravičena. Nobenega dvoma ni, da je v romskih taboriščih prestopništvo znatno nad poprečjem, da je odnos do otrok lahko marsikdaj vprašljiv, daje klanovski bojkot vključevanja mladih v šolske in delovne strukture nesprejemljiv, vendar to v nobenem primeru ne opravičuje stereotipnega pripisovanja skupne krivde nekemu narodu, ki naj bi temeljila na ne- katerih njegovih etničnih in nravnih značilnostih. Zaradi tega se desnica - in Severna liga še posebej - ki je celotno volilno kampanjo osnovala na poudarjanju občutka ogroženosti, igračka z ognjem. Novi notranji minister Roberto Maroni je sicer obsodil neapeljske izpade kot nesprejemljive, vendar je v isti sapi poudaril, da sta potrebni v odnosu do priseljencev odločnost in trda roka, »ker samo na ta način bomo preprečili, da bi jeza ljudi prevladala nad pravili omikanega sožitja«. Vendar njegove besede niso izzvenele kot odraz nekega globokega prepričanja. Morda bodo ukrepi za varnost, ki jih je napovedal in ki jih bo prihodnji teden predlagal v odobritev na seji vlade, razblinili dvome in pomisleke, ki jih vzbuja dosedanji pristop, vendar predlog obrambnega ministra Ignazia La Russe o skupnih obhodnicah vojske in policije ne izveni pomirjujoče. Kvečjemu bi te obhodnice bile samo vidna potrditev občutka ogroženosti ljudi, viden dokaz, kako politika popušča pritisku ulice. V nekaj desetletjih, v katerih se je življenjski standard krepko dvignil, so Italijani hitro pozabili na čase, ko so bili tudi sami deležni podobnega odnosa, kakršnega imajo danes do priseljencev. In vendar se je še sredi sedemdesetih let na vratih nekaterih švicarskih javnih lokalov pojavljal napis, daje vstop prepovedan psom in Italijanom. Mržnja, ki so jo tedaj občutili na lastni koži, jim očitno ni vcepila zadostnim protitelesc, da bi jih obvarovala pred virusom kseno-fobije (Povedano v oklepaju primer Strojanovh kaže, da tudi vsi Slovenci proti temu virusu niso bili cepljeni), občutka ogroženosti ne omili niti zavest, da bi gospodarski stroj brez priseljencev tekel znatno počasneje, brez njihovih prispevkov bi bil tudi celotni pokojnin- ski sistem pod veliko večjim vprašajem. Seveda, hišne pomočnice, delavci, ki opravljajo težaška in najbolj nevarna dela, negovalke in negovalci, ki skrbijo za ostarele, so tej družbi potrebni, vendar bi mnogi želeli, samo njihove roke, samo njihovo delo, ko pa so svoj dnevni posel opravili, bi morali zginiti kot kafre, se pogrezniti v neko meglo, ne pa s svojo, včasih nekoliko glasno prisotnostjo polniti ulice in trge in motiti tiste, ki radi nemoteno živijo v svojih toplih domovih. Kot izhaja iz nekaterih komentarjev, ki so bili objavljeni v teh dneh, je lov na Rome izzval v nekaterih krogih občutek nelagodja, vendar še ni občutiti tistega moralnega revolta, ki bi bil potreben v takih primerih in ki je edini lahko učinkovito zdravilo proti valu kseno-fobije. Mediji in politika, ali vsaj njen dober del, imajo pri tem veliko odgovornost, ker se niso jasno postavili po robu narodnostni mržnji, preveč ljudi se je skrilo za dvoumno formulo, da vprašanje varnosti nima ne levega ne desnega političnega predznaka, pretresljiva fotografija romske družine v trikolesnem dostavnem vozilu, ki beži po požigu taborišča v Ponticelliju, je presunila še premalo ljudi. In vendar bi moralo biti po dogodkih v prejšnjem stoletju vsem zelo jasno, kam lahko vodi narodnostna mržnja. Prav tako jasno pa bi moralo biti tudi, da je danes jeza ljudi usmerjena proti Romom, jutri pa bo lahko vzela na muho novega sovražnika in da pred njo ni varen nihče. Altan je v svojem prikazu razmer zavestno pretiraval, morda pa bi le morali ukrepati, omogočiti glasu tistih, ki si prizadevajo dokazati, da je možna tudi drugačna varnost, stroga, a obenem spoštljiva do najšibkejših, da zadoni bolj močno. Da ne bomo zvonili po toči. SKLAD MITJA ČUK SVETUJE Nadarjenost Omenili smo, da neprimeren vzgojno izobraževalni proces lahko zatira ali celo zatre v otrocih ustvarjalni potencial. Med otroki, ki so godni za šolo, so tudi taki, ki imajo posebne potrebe. Pri tem ne gre le za tiste, ki od narave niso dovolj obdarjeni, pač pa tudi za tiste, ki so v primerjavi z drugimi vsaj na nekaterih področjih bolj talentirani. Zelo je pomembno, da v želji po zadovoljevanju večine (ali zlate sredine) ne pozabimo na »posebne otroke«. Nekateri bolj nadarjeni otroci potrebujejo za to, da lahko polno razvijejo svoje sposobnosti, posebno pozornost. Nekatere posebneže v angleščini poimenujejo stammerer. Gre za otroke ali odrasle, ki se izražajo z obilico nehotenih premorov in ponavljanj. Zdi se, kakor da bi bili »počasnejši in zaostali«, pa ni res. Drugi imajo lahko posebne potrebe na čustvenem, seksualnem ali še katerem drugem področju. Ene je laže odkriti (denimo tiste, ki se izražajo na poseben način), druge teže. Otroci, ki ne odstopajo od »norme«, so torej v večini, med njimi pa so drugi, ki spadajo v manjšine. Mnogim takim otrokom iz manjših skupin lahko odlično pomagajo razne vrste umetniškega delovanja. Raznovrstna umetnost je lahko pravo blažilno sredstvo bodisi za otroke z umanjkljajem kot za one, ki so še posebej bogato obdarjeni s talenti; tako za tiste, ki jih bremenijo učne težave, kot za one, ki jih pri rasti teži pripadnost k tej ali oni etnični ali rasni skupini. Zdi se, da imajo mnogi otroci, ki jih še posebej veseli katerakoli umetnost, velikokrat težave z običajnim šolskim učnim programom. Velikokrat velja v šoli večja pozornost tistim otrokom, ki so posebej nadarjeni za logične in deduktivne naloge, manj pa je posvečajo onim, ki so talentirani za gledališče, slikarstvo, ples, glasbo itd. Večja nadarjenost v tem smislu pomeni tudi večjo sposobnost izražanja in komunikacije s pomočjo umetnosti. Odločilni sta stopnja nadarjenosti, kakor tudi število priložnosti za nadaljnje razvijanje talentov. Če torej ima kdo posebno sposobnost koordiniranja roke in očesa, opazovanja in reproduciranja, to še ni dovolj. Imeti mora tudi priložnost to svojo nadarjenost kvalitetno razvijati. Samo tako bo lahko ustvarjalen in originalen: ne le za to, da bo nekaj izdelal, naredil in pokazal, pač pa predvsem za to, da bo nekaj lahko dojemal na posebno kvaliteten način in s posebno žlahtno percepcijo. Tak »dar« se lahko pokaže tudi kasneje v življenju, zato moramo gojiti prizadevno, če se kaže neka nadarjenost, in paziti, da ne bodo vse moči usmerjene le v pridobivanje tehnike. Raziskovalci, ki poudarjajo pomembnost razvijanja in krepljenja ustvarjalnih sposobnosti pravijo, da je omogočanje takih možnosti slehernemu človeku moralna, vzgojna in socialna dolžnost celotne družbe. Predvsem naj družba zagotovi otrokom tako šolsko okolje, v katerem bo razvijanje vseh otroških nadarjenosti mogoče v največji meri in s posebno pozornostjo do tistih, ki so nadarjeni za posebne veščine. Seveda potrebujejo učitelji za to, da v otroku razvijejo njegove naravne darove do največje mere, dovolj časa in dovolj potrpljenja, včasih pa mora imeti šola še posebej izurjene učitelje. Ponekod so mnogi učitelji v šolah dovzetni in usposobljeni za tiste, ki so nadarjeni za matematiko, redkokdaj pa se zgodi, da pride do posebne individualne podpore pri umetnosti (izjeme so seveda vedno in dobrodošle). Ko šola nima posluha za posebne darove nekaterih otrok, mora otrok poiskati in najti sebi primerno podporo umetniških dejavnostih zunaj šole. Velikokrat se kaj rado pripeti, da pride do konflikta med njegovimi osebnimi potrebami in tem, kar od njega šola zahteva. Otrok v bistvu potrebuje kar najbolj dobro splošno vzgojo in izobrazbo, usklajeno s tistim, kar so njegove individualne posebne potrebe. Vzgojnoizobraževalni proces se mora odvijati torej v skupinah vrstnikov s podobnim zanimanjem, kar edino lahko zagotovi dovolj spodbudno in primerjalno učenje. Pomembno je, da je otroku, ki je posebej nadarjen, omogočen stalen stik z učiteljem, ki ima zanj in za njegov talent dovolj razumevanja. Izvedenci so mnenja, da se nadarjenost najbolj obrestuje, če še pred dvanajstim letom otroku omogočimo, da jo primerno razvija. Če zamudimo to zgodnje življenjsko obdobje, je velikokrat storjena nepopravljiva škoda. Seveda naj bi bilo okolje, v katerem talentiran otrok živi, dovolj živahno in spodbudno ter razumevajoče, da se bo otrokova sposobnost razvila do največje mere. Iz vsega je torej razvidno in raziskave izvedencev to potrjujejo, da so najpomembnejši katalizatorji osebnega razvoja in osebnih talentov družbeni dejavniki. Vpliv domačega, družinskega okolja, družbeni vpliv, skupine vrstnikov, v katerih otrok odrašča, razredna skupnost, razredno ozadje in zaupno vzdušje ter pozitivna naravnanost šole so pri tem merodajni. Vse namreč pogojuje mišljenje in družbeno razumevanje nadarjenosti, ki se kaže skozi razumevanje za najpomembnejše vrednote v vsakokratni družbi. Seveda je družbeno razmišljanje rezultanta tako pozitivnih kot negativnih teženj, zato se včasih lahko zgodi, da je zadržanost do bolj nadarjenih sovražna, ker se onim »manj nadarjenim« zdi, da so zaradi prvih ogoljufani. Nekako tako: »Ker jaz ne dosegam tvojih višin pri nečem, te raje oviram, kakor da bi bil uspeha deležen samo ti.« Dejansko pa se dogaja, da kljub šoli in družini, ki za nastajajoči talent nimata pravega razumevanja, talent kljub vsemu obstane. Dejansko pa se pogosto oni, ki jim je pri srcu umetnost, velikokrat znajdejo v manjšini, ki je od vseh zanemarjena. Nasproti potrebam bolj nadarjenih otrok se velikokrat postavlja vrsto predsodkov. Predvsem se je treba otresti misli, da so talentirani otroci nekaj višjega ali boljšega od onih, ki to niso. Ne gre namreč za elito, pač pa za tiste, ki iščejo odgovore na svoj različne način razmišljanja, čutenja, dojemanja življenja in se želijo ali so sposobni tudi izražati drugače. Sedanji učni sistem kaže vsaj na papirju željo, da bi bil dovolj fleksibilen do potreb vsakega posameznika. Po mnenju raznih izvedencev lahko s pomočjo umetniških dejavnosti pomagamo vsem tistim, ki imajo posebne potrebe: zaradi pomanjkanja daru ali zaradi večjega talenta. Vsem so z umetniškimi dejavnostmi dane številnejše priložnosti za adekvatni osebni razvoj. Umetnost namreč pomaga tako tistim z umanjkljajem do možnosti alternativnega sporočanja, kakor tistim z drugačnim načinom sporočanja poiskati druge vzporedne poti komuniciranja - skozi slikanje, ples, glasbo, odrsko igro ... Umetnost je torej zaradi svoje kreativnosti celo lahko vseživljenjska metoda učenja ali terapija. Če smo torej na eni strani omenili bolj obdarjene otroke, na drugi tiste, manj obdarjene, se moramo zavedati, da je vmes cela vrsta nians. Mnogi otroci, ki jih prištevamo vmesni stopnji, so mogoče tudi sami v šoli manj uspešni, ker ne morejo nikomur prav zaupati svojih misli. Umetniška dejavnost pa jim lahko pomaga preseči tako oviro, po-mag jim pridobiti zaupanje vase in dosegati boljše uspehe. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 17. maja 2008 3 SLOVENSKA MANJŠINA - Rudi Pavšič in Drago Štoka pisala Silviu Berlusconiju »Izkoristimo skupaj priložnosti, ki nam jih nudijo sedanji časi« Predsednika SKGZ in SSO izpostavila prepričanje, da je treba nujno preseči pojem manjšine TRST - Predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka sta predsedniku italijanske vlade Silviu Berlusconiju poslala naslednje pismo: Gospod predsednik, v imenu Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO), dveh najbolj reprezentativnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, Vam izrekamo iskrene čestitke za izvolitev predsednika vlade, in Vam želimo uspešno delo v korist italijanske države, vseh tukaj živečih narodnosti in vseh državljanov. Kot italijanski državljani, ki pripadamo slovenski jezikovni manjšini, vidimo v Vas kot v predsedniku vlade zanesljivega garanta ustavnih načel in tistih specifičnih zakonov, ki zagotavljajo pravice manjšinskih jezikov in kultur. V tem smislu je temeljnega pomena ustava, ki v 3. in 6. členu ščiti naša zakonita pričakovanja in podrobno navaja naše etnične, kulturne, socialne in ekonomske pravice. Prepričani smo, da boste skrbno spremljali udejanjanje ne samo naših ustavnih, ampak tudi tistih pravic, ki izhajajo iz evropskih normativ o človekovih pravicah, kakor tudi tistih, ki so predvidene v mednarodnih pogodbah, posebej še v Londonskem memorandumu iz leta 1954 in v Osimskih sporazumih iz leta 1975. Gospod predsednik, v tem letu praznujemo 60-letni-co sprejetja ustave, ki v celoti ohranja svoje vrednote v vseh bistvenih načelih, ki so zanjo značilni. Minilo je več kot pol stoletja od mednarodnega londonskega sporazuma, ki je zaključil dolgo povojno obdobje, ki je bilo v Trstu in v deželi Furlaniji Julijski-krajini obeleženo z velikimi napetostmi in negotovostjo. Določitve Londonskega memoranduma in kasneje Osimskih sporazumov so odprle nove možnosti iskanja dialoga in medsebojnega razumevanja tukajšnjih narodnosti, nove poti sporazumevanja v odkrivanju tistih idealov, ki so temelj našega skupnega življenja. Rudi Pavšič in Drago Štoka (desno) si želita čimprej srečati z ministrskim predsednikom Silviom Berlusconijem Decembra smo praznovali schengenski padec meje med Italijo in Slovenijo. Ta pomemben dogodek je odprl novo poglavje sicer že tvornih institucionalnih in človeških odnosov v krajih, ki so doživeli tako nemirno preteklost. Zgodovina daje torej deželi Furlaniji Julijski krajini, Italijanom in Slovencem, veliko priložnost za vsestransko rast, ugodno življenjsko raven in prijateljstvo med vsemi narodnostmi. Gospod predsednik, skupaj z večino prebivalstva Fur-lanije Julijske- krajine želimo izpostaviti prepričanje, da je nujno preseči pojem manjšine, ker so v nekem smislu vsi narodi manjšina v združeni Evropi, usmerjeni v miroljubno sožitje, v mir in kar največje možno sodelovanje. V tem kontekstu bi mi kot manjšina morali dobiti drugačen pomen v odnosih med narodnostmi in različnimi jeziki, ki so resnično bogastvo vsem enako razpoložljive Evropske unije. Skupna pripadnost Evropski uniji in temu odgovarjajoče preseganje meja, ne samo zemljepisnih, nam nudi nove možnosti sodelovanja in povezovanja, kjer velja kot primer navesti sodelovanje z italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. Da lahko opravljamo navedene važne naloge, potrebujemo podporo javnih uprav in uresničevanje veljavnosti zakonskih instrumentov, v prvi vrsti Zakona za zaščito slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini (38/2001) in Zakona za zaščito zgodovinskih jezikovnih manjšin (482/1999) kakor tudi drugih sprejetih državnih in deželnih zakonov. Prepričani smo, gospod predsednik, da bomo imeli v Vas in v Vaših sodelavcih trdnega in močnega podpornika pri uveljavljanju zgoraj navedenih naših pravic. Prav v tem duhu Vas prosimo za srečanje z vami v vladni palači, da bi lahko v neposrednem stiku bolje predstavili naša legitimna pričakovanja in utemeljena načela izražena v tem pismu. S temi pričakovanji Vam pošiljamo naše najiskrenejše pozdrave in Vam še enkrat želimo dobro in uspešno delo v vlogi predsednika vlade. DEŽELA - Nedeljska zapora trgovin Veliki trgovski centri: CGIL podpira Tonda VIDEM - Odnosi med sindikati, zlasti CGIL, in Riccardom Il-lyjem niso nikoli bili dobri, je pa vseeno zanimiva podpora, ki jo je CGIL dala novemu predsedniku Dežele Renzu Tondu. Ne gre sicer za splošna gospodarska vprašanja, temveč za problem velikih trgovskih centrov in nedeljske zapore trgovin. Tondo je predvčerajšnjim v deželnem parlamentu napovedal rdečo luč za nove trgovske centre na deželnem ozemlju, hkrati pa napovedal, da bodo lahko vse trgovine (vključno z velikimi centri) odprte največ dvajset nedelj na leto. To število je bilo sedaj neomejeno oziroma so o njem odločale posamezne občine. »Predsednik deželne vlade je dal razumeti, da mu ne ležijo pri srcu le potrošniki, temveč tudi zaposleni v trgovskem sektorju, ki imajo pravico do nedeljskega po- čitka,« menijo zastopniki CGIL (trgovski sektor). Tondove besede pozdravljajo tudi zastopniki trgovskih združenj, ki ščitijo zlasti srednje in male trgovine, manj zadovoljni z usmeritvijo nove vlade Furlanije-Julijske krajine pa so seveda lastniki veleblagovnic in večjih trgovskih centrov. Marsikdo v sindikalnih organizacijah in trgovskih združenjih se sicer sprašuje, če bo Tondo držal besedo ali gre le za načelne obljube, kijih potem ne bo uresničil. Ome ni li smo od no se med zvezo CGIL in Illyjem, ki so se za-o stri li, ko je Il ly za gro zil, da bo ka -zensko ovadil tržiške delavce, ki so za nekaj ur blokirali avtocesto pri Moščenicah. Družba Autovie Venete stavkajočih delavcev ni prijavi la so diš ču, afe ra pa je pus ti la za se boj gre nak pri o kus in Il ly je tu -di za ra di te ga iz gu bil kar ne kaj vo -lilnega konsenza na območju Trži- DEŽELNI SVET - Camber in Kocijančič Le kaj si imata v resnici za povedati? TRST - Deželni svet ni samo prizorišče ostrih političnih soočenj, temveč tudi neformalnih razgovorov med različno mislečimi. Gornja fotografija je bila posneta v četrtek nekaj minut potem, ko je pred- sednik Dežele Renzo Tondo prebral svoj politično-upravni program. Piero Camber (levo) je bil navdušen nad Tondovim govorom, Igor Kocijančič pa je Tondov govor ocenil za ohlapnega in nezanimivega. POLITIKA - Posledice volilnega poraza Mavrične levice Razkol v Komunistični prenovi Tajnik Lauri tvega nezaupnico TRST - Hud poraz na parlamentarnih volitvah bo po pričakovanju imel posledice za Stranko komunistične prenove. Deželni tajnik Giulio Lauri ima menda na tem mestu štete dneve, čeprav o njegovi usodi še ni rečena zadnja beseda. O tem bo v ponedeljek sklepal strankin deželni odbor. Dogajanja na deželni ravni odsevajo razplet dogodkov na državni ravni, kjer je Mavrična levica, kot znano, ostala brez parlamentarnega predstavništva. V Rimu so zaradi poraza odstopili vsi državni voditelji SKP, začenši s premierskim kandidatom Faustom Bertinottijem, istočasno pa je odstopila tudi glavnina deželnih tajnikov stranke. V Furlaniji-Julijski krajini je situacija nekoliko drugačna. Mavrična levica ni dobila ne senatorja ne poslanca, kljub porazu Riccarda Illyja pa ji je na deželnih volitvah uspelo izvoliti tri deželne svetnike. Dva iz vrst SKP (Igorja Kocijančiča in Roberta Antonaza) ter Stefana Pustetta, ki pripada Demokratični levici, nekdanji levi komponenti stranke Le- Koliko časa bo Giulio Lauri še DEŽELNI TAJNIK SKP? KROMA vih demokratov. Pozicija tajnika Laurija je torej nekoliko drugačna od situacije, v kateri so se znašli njegovi kolegi drugod po Italiji. Kljub temu so člani deželnega sveta stranke, ki pripadajo t.i. struji Ernesto, zahtevali Laurijev odhod. Do tukaj nič posebnega, struja Ernesto je namreč v manjšini in njena zahteva ne bi imela konkretnih posledic. V resnici pa ne bo tako, saj je zahtevo po tajnikovem odstopu podprla tudi skupina nekdanjih Ber-tinottijevih pristašev. Govorimo v preteklosti, ker se je Bertinotti umaknil s po- litične scene, še pred tem pa se je njegova komponenta razbila. Med tistimi, ki zahtevajo Laurijev odhod in takojšnje politično razčiščenje v SKP, sta Kocijančič in Antonaz, torej oba deželna poslanca stranke. Za Kocijančiča, ki je bil od vsega začetka kritičen do Mavrične levice, to stališče ni novost, marsikoga pa je presenetilo stališče bivšega Illyjevega odbornika Antona-za. Lauri meni, da Komunistična prenova nujno rabi prenovitev vodilnega kadra, ta pot pa zahteva določen čas in predvsem deželni kongres, ki bo v naslednjih mesecih. Odstop deželnega vodstva bi bil po tajnikovem prepričanju v tem trenutku huda politična napaka, ki bi zapletla zadeve namesto, da bi jih razčistila. Kocijančič in Antonaz pa nista tega mnenja. Tajnik se je na predsinočnji seji deželnega vodstva skliceval na nekatere proceduralne zadeve, tako da so sklepe preložili na ponedeljek. Takrat bo jasno, kakšna usoda čaka tajnika in s tem tudi SKP. 4 Sobota, 17. maja 2008 GOSPODARSTVO TRST - Včeraj predstavitev v prostorih Trgovinske zbornice Letos Dnevi kmetijstva, gozdarstva in ribištva pod geslom Morje in Kras Potekali bodo od srede do nedelje v Miljah - Organizatorji si želijo, da bi pobuda postala čezmejna TRST - Včeraj dopoldne so na tiskovni konferenci, kije potekala v prostorih tržaške Trgovinske zbornice, predstavili letošnjo, po vrsti že štirinajsto izvedbo Dni kmetijstva, ribištva in gozdarstva, ki bodo od srede pa vse do nedelje pod geslom Morje in Kras potekali v Miljah. Prireditev je pomembna predvsem zato, ker med se boj po ve zu je vseh šest ob čin tržaške pokrajine, hkrati pa predstavlja nezanemarljiv vezni člen med inštituci-jami in gospodarskimi subjekti, ki so dejavni na našem ozemlju. Statut predvideva, da vsaki izvedbi predseduje župan občine, ki prireditev gosti. Letos to nalogo opravlja milj-ski župan Nerio Nesladek. V svojem daljšem posegu je Nesladek na kratko predstavil zgodovino in razvoj kmetijskih dni, hkrati pa poudaril, da se je predvsem v zadnjem času pri njihovi izvedbi marsikaj spremenilo. Vedno večjo vlogo igrajo deželne in pokrajinske inštitucije, kljub temu pa prireditev seveda ohranja svoj prvotni značaj. So pa kmetijski dnevi seveda važen povezovalni trenutek med vsemi občinami pokrajine. Poseben pomen gre letos pripisati nedavnemu padcu nadzora na državni meji med Italijo in Slovenijo, ki bo tudi v prihodnje omogočal vse večje sodelovanje na tem območju. Novost letošnjega leta predstavlja dejstvo, da bo izvedba pobude Morje in Kras v znamenju občine, na ozemlju katere poteka. Ker so to Milje, sicer obmorska občina, bo šel velik poudarek predvsem na panoge, ki se tičejo ribištva in ribolova. Pobuda Morje in Kras pa bo seveda tudi odlična priložnost za znanstveno debato o tematikah, ki se tičejo okolja. Župan Nesladek se je ob koncu svojega posega zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k priredbi letošnje izvedbe kmetijskih dni, posebno zahvalo pa je izrekel družbi SIOT, ki upravlja čezalpski naftovod, in Zadružni kraški banki, generalnemu pokrovitelju letošnje izvedbe. Obe ustanovi sta namreč že od vsega začetka prisotni pri izvedbi kmetij skih dni. Predstavniki ustanov, ki sodelujejo pri pripravi Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva KROMA Uvodnim besedam Neria Neslad-ka so sledili posegi predstavnikov krajevnih uprav, ki bodo naslednji teden soudeležene pri izvedbi pobude Morje in Kras. Walter Godina je v imenu pokrajinske uprave poudaril predvsem pomen Trsta kot obmejnega mesta, ki je zaradi tega zanimiv tudi iz zgodovinskega vidika. Kulturno izročilo pa gre danes spojiti tudi s teritorijem in njegovimi tipičnimi produkti. Dolinska županja Fulvia Premolin je poudarila predvsem pomen, ki ga bo odigrala pobuda Morje in Kras, in sicer dejstvo, da bo večplastno ovrednotila teritorij. Pomembno pa je predvsem, da se teritorij znova začne vrednotiti in upoštevati, saj je bil precej časa zanemarjen. Odbornik občine Devin-Na-brežina Attilio Tamaro je naznanil, da bo letos njegova občinska uprava povabila predsednika združenja Citta del Vino. Dejstvo je pomembno predvsem zaradi tega, ker naši kraji slovijo predvsem po kakovostnem vinu, ki ga je treba promovirati in tržiti s kvalitetnim oljem. Nadja Debenjak pa je v imenu zgoniške občine poudarila predvsem vrednost, ki jo predstavljajo naši tipični pridelki, posebno skrb pa gre seveda posvečati vzdržnemu razvoju, saj je teritorij omejen in zato ne zdrži neomejenega pritiska. V predstavitev so zatem posegli še predstavniki stanovskih združenj in gospodarskih subjektov, ki že vrsto let dejavno sodelujejo pri pobudi. Direktor Zadružne kraške banke Aleksander Podobnik je spomnil, da spada med dolžnosti našega osrednjega bančnega zavoda tudi in predvsem pomoč pri razvoju teritorija. Davorin Devetak je v imenu gostinske sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja naglasil predvsem nujnost sodelovanja med pridelovalci in gostinci, Mario Gregorič pa je v imenu Kmečke zveze izrazil željo, da bi kmetijstvo lahko polno zaživelo, in sicer brez IZOBRAŽEVANJE - Včeraj slovesno proslavila 20. obletnico delovanja Podiplomska poslovna šola MIB vse od začetka zasleduje odličnost % v."s Podiplomska poslovna šola MIB school of management je svojo uspešno 20-letnico delovanja obeležila na včerajšnji odlično obiskani svečanosti, katere so se udeležili številni eminentni gostje iz političnega, gospodarskega in akademskega sveta. V nabito polni dvorani palače Ferdinandeo, kjer sicer domuje ugledna poslovna šola, je kot prvi občinstvo nagovoril generalni direktor šole Claudio Sambri, ki je na kratko orisal glavne etape pri razvoju šole. Go- vornik je še povedal, daje šola pred dnevi z Občino Trst podpisala konvencijo, na podlagi katere lahko še naslednjih devet let uporablja prostore palače Ferdinandeo, ob tem pa je Sambri izrazil željo, da bi v tem poslopju domovali tudi potem, ko bo veljavnost pogodbe zapadla. Odličnost in edinstvenost šole je nato pohvalil tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je predsedniku šole Enricu Tomasu Cucchianiju predal občinsko plaketo, ki jo ponavadi prejmejo Včeraj so v prostorih MIB School of Management na Ferdinandeju svečano proslavili dvajsetletnico delovanja KROMA zaslužne osebe ali institucije. V nadaljevanju sta srečanje oblikovala dva najvidnejša protagonista poslovne podiplomske šole MIB. Kot prvi je spregovoril predsednik Enrico Tomaso Cucchia-ni, ki je uvodoma izpostavil, da raje kot v preteklost zre v prihodnost, pri gradnji katere bi lahko v naslednjih desetletjih konstruktivno sodelovala tudi šola MIB. V nadaljevanju je predsednik podal svojo oceno časa, v katerem se svet sooča z vse več- EVRO 1,5498 $ +0,16 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. maja 2008 evro (povprečni tečaj) valute 16.05. 15.05. ameriški dolar 1,5474 1,5439 japonski jen 162,61 10,8234 162,48 108119 kitajski juan ruski rubel 36,9350 7,4628 36,9008 7,4626 UC1I IJKCI M Ulici britanski funt 0,79720 9,3220 0,79510 93078 JVCUJKO M UI1C1 norveška krona 7,8590 25,040 7,8440 25,029 LOKC1 MUI IG švicarski frank 1,6341 1,6310 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtfMicrki 7 At 249,66 3,4006 249,96 3,3991 UUMjM LlUL kanadski dolar avctra cKi 1,5496 1,6541 1,5407 1 6558 aVjUaDM UUIC1I bolgarski lev IV\mi mCKl 1,9558 3 6610 1,9558 3,6671 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona II1Y\\/CK i ifac 31,645 3,4528 31,720 3,4528 IILUVJM I I LCIO latvijski lats nra7lMCKI TAal 0,6981 2,5733 0,6978 2,5820 UlO ¿.IIJO IVI 1 CC1I islandska krona ti lira 119,77 1 9315 122,88 1 9399 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,2524 7,2525 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 16. maja 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,4975 2,71875 2,94125 3,17625 LIBOR (EUR) 4,37688 4,8575 4,89813 4,985 LIBOR (CHF) 2,345 2,77833 2,88667 3,10167 EURIBOR (EUR) 4,377 4,86 4,899 4,989 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.581,96 € +428,59 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 16. maja 2008 odvečnih zakonskih določb, ki zavirajo njegov razvoj. Svoj pozdrav je prinesel tudi direktor družbe SIOT Adriano del Prete. Srečanje za medije je zaključil dolgoletni predsednik Dni kmetijstva, ribištva in gozdarstva ter njihov sedanji glavni koordinator Boris Mihalič. Zaželel si je, da bi se v prihodnje za pobudo uveljavil naziv Morje in Kras in da bi hkrati prišlo do vse večjega sodelovanja tudi s slovensko stvarnostjo onstran meje. Pobuda Morje in Kras se bo začela z uradno otvoritvijo v sredo zvečer, in sicer na območju Caliterna v Miljah. Poleg sejemskega dela in okroglih miz je seveda predvidenih še cel kup dejavnosti, začenši z glasbenimi točkami, ki bodo v večernih urah poskrbele za razvedritev prisotnih. Poskrbljeno bo seveda tudi za udeležbo učencev šol vseh stopenj in za poučni izlet po miljski okolici. Primož Sturman jo globalizacijo in vse hitrejšim razvojem tehnologije, dotaknil pa se je tudi krize, ki vlada na različnih svetovnih trgih, med drugim tudi na italijanskem. Ker gospodarska rast predstavlja edino možnost za izboljšanje življenjskih razmer, se institucije morajo, kot je menil Cucchiani, soočiti z novimi izzivi in iskanjem novih odgovorov, ki bi omilili globalno krizo. Ob tem je govornik izpostavil pomen pričujoče šole, ki s svojo izobraževalno dejavnostjo že leta ustvarja kader, ki je kos ekonomskim spremembam, in pozval institucije, podjetja ter bivše študente, naj se angažirajo pri podpiranju poslovne podiplomske šole MIB. Zgodbo o uspehu, študijske programe, kader in vizijo šole MIB school of management je nato orisal njen znanstveni direktor prof. Vladimir Nanut, ki je ob tej priložnosti predstavil tudi publikacijo, s katero so njeni avtorji počastili dvajsetletno delovanje ustanove. Prof. Nanut je v nadaljevanju naštel nekaj vzvodov, ki so prispevali k uspešnemu razvoju te ustanove. Po njegovih besedah naj bi šola vseskozi težila k odličnosti, v okviru katere protagonisti postavljajo storitve na prvo mesto, spodbujajo medsebojno sodelovanje, ki presega meje področij, sektorjev, institucij in držav ter spoštujejo potrebe in želje posameznikov oz. podjetij. Slavnostno popoldne so oblikovali tudi drugi govorniki, med katerimi velja še posebej izpostaviti poseg rektorja tržaške Univerze Francesca Peronija in pozdrav direktorice Združenja za razvoj managemen-ta v Srednji in Vzhodni Evropi - CEEMAN dr. Danice Purg. (sč) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 35,80 IMTTIDCI IDDDA 31 30 +2,23 KRKA 1 1 IKA KOPER 98,97 +2,72 +0,17 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 64,45 264,98 +0,51 +0,03 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 688,01 252,48 +1,19 +0,50 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 104,51 DELO PRODAJA -ETOL -ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 89,66 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 30,80 MLINOTEST -KOMPAS MTS 20,08 Mil/A +0,11 +1,83 +0,79 -0,15 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 80,96 -0,22 TERME ČATEŽ ŽITO 443,64 243,10 +2,04 +1,15 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 16. maja 2008 +°,54 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,4125 8,68 21 41 +0,31 -0,29 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 13,8 -0,65 +8,24 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 2,29 7,81 1 594 -0,35 +0,89 EDISON ENEL ENI 7,02 -1,12 -0,07 FIAT FINMECCANICA 26,65 15,34 1959 +2,58 +2,20 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 25,71 2798 -1,19 1,15 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 5,5 -0,14 +2,61 LOTTOMATICA L UYOTT1CA 4,63 18,58 1881 -0,58 -3,58 +1 57 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 5,95 -1,05 PARMALAT PIREMI e C 13,14 1,93 0 575 -0,45 -0,57 +1 23 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 30,00 +0,00 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,2975 8,345 1431 -0,36 +0,06 +1 42 TENARIS TERNA 18,43 2 8075 +0,00 UBI BANCA UNICREDITO 17,6 4 7525 +0,09 +1,16 -0 76 UNICREDIIO UNIPOL 2,1275 +0,16 | SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 126,70 $ +0,33 IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. maja 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 8.696,11 +0,82 +0 76 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.926,94 6.147,97 116,92 +0,66 +0,11 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Bamaluka 4.114,64 1.907,26 +0,09 DII\J, DC1I 1JC1IUKC1 FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 4.114,78 1.862,90 +0,22 DCICA 1 J, DCUUI CiU SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.002,61 4.574,17 23.564,70 5.868,20 +0,96 +1,46 -1,25 +1,16 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.928,18 2.017,17 -0,50 -0 70 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF mn I nnrlnn 1.418,28 1.545,57 7.156,55 -0,37 +0,31 +1,07 ri se 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 6.304,30 6.304,30 5.057,51 4.410,70 +0,58 +0,04 +0 18 a i X, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 1.668,4 3.854,86 14.251,74 3.207,43 25.513,71 3.637,32 +0,80 +0,07 +0,94 +0,28 -0,08 +0,55 / ALPE-JADRAN Sobota, 17. maja 2008 5 VIDEM - Boris Pahor z mladimi gosti festivala Vicino/lontano Dijaki prisluhnili pripovedi o grozotah fašizma in taborišč Slovenski tržaški pisatelj opozoril tudi na izreden pomen ohranjanja jezikovnih tradicij VIDEM - Pod nabito polnim šotorom, ki so ga organizatorji namestili na osrednjem mestnem trgu, je bilo včeraj dopoldne - v okviru 4. izvedbe videmskega festivala »Vicino lon-tano,« ki je namenjen srečanjem, razstavam in predstavam, cilj katerih so »razmišljanja in soočanja kultur v glo-baliziranem svetu« - na sporedu srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem. Avtorju, ki zadnje čase doživlja s strani italijanskih medijev in javnosti zelo velik uspeh, so tokrat prisluhnili dijaki višjih in nižjih srednjih šol. Še pred uradnim začetkom srečanja so mladi, z italijansko izdajo Nekropole v rokah, povpraševali 95-letnega avtorja za avtogram. Sledil je pričetek sporeda. Odbornik videmske Občine Kristian Franzil je Pahorju, kateremu so ponudi li mes to na nad -vse udobnem festivalskem kavču fuk-sija barve, podelil priznanje. Ob njem, li terar ni zvez di, je sedel no vinar Alessandro Mezzena Lona, ki je v svojem uvodno-predstavitvenem posegu omenil, da je objava Nekropole v italijanskem jeziku pripomogla k odpravi »dvojne potlačitve:« v italijansko kolektivno zavest naj bi bilo končno sprejeto dejstvo, da nima Trst le italijanske, pač pa, ob drugih, tudi slovensko dušo, »na katero moramo biti ponosni in jo ceniti.« Poleg tega so z opisom dogajanja v koncentracijskih taboriščih bralci lahko spoznali, da niso v le-teh umirali le Žid-je pač pa tudi številni politični depor-tiranci. Mezzena Lona je v nadaljevanju, med omembo požiga Narodne- ga doma, občuteno dejal, da se ob ruševinah Narodnega doma ljudje niso zgra žali nad tem kar se je zgo di lo, in izpostavil, da je temu botrovalo zmot no pre pri čanje o ogrože nos ti italijanske večine s strani slovenske manj ši ne. Sledilo je enourno neprekinjeno Pahorjevo izvajanje. Kandidat za Nobelovo nagrado za literaturo je omenil gro zo te, ki jih je faši zem pri zade -jal slovenskemu in hrvaškemu prebivalstvu v Julijski krajini. Sledil je podro ben opis tega, kar je kot poli tič ni deportiranec doživljal v Dachauu, Bu-chenwaldu, Dori, Natzweilerju in Begen-Bels nu. Dejal je, da je bi lo v koncentracijskih taboriščih za preživetje potrebno imeti srečo. Množica dijakov ga je vseskozi pozorno poslušala. Spomnil je, da je ob 6 milijonih Židov, v koncentracijskih taboriščih umrlo 4 milijone političnih deporti-rancev in drugi. Omenil je tudi Rab, Rižarno in »najslabše naciste-Av-strij ce«. Kaj pa povra tek ob kon cu voj ne v vsakdanje življenje? »Mnogi taboriščniki so napravili samomor.« Ko je pisatelj spregovoril o povojni ljubezni - »edi nem na či nu za jut riš nje življenje« - v francoskem sanatorju, je s strani poslušalcev požel prvi aplavz. »Krščanstvo pravi, da moramo ljubiti tudi sovražnika, a to velja samo za svetnike. Resnici na ljubo nimamo kaj odgovoriti, ko nas budisti vprašajo in opozorijo na to, kar je krščanska kulturna tradicija proizvedla v teku zgodovine in pa za časa fašizma v Italiji Boris Pahor je s svojim živahnim nastopom vzbudil izredno zanimanje pri res številčni mladi publiki BUMBACA, NM in Španiji (katolicizem), v dobi nacizma v Nemčiji (katolicizem in protes-tantizem) ter v sovjetski Rusiji (pra-voslavje).« V končnici svojega nastopa se je, izhajajoč iz totalitarizmov, ki niso spoštovali človekovega dostojanstva in telesa, zavzel za spoštovanje le-tega v sodobni družbi ter se iz svojega soci al de mo kratske ga pre pri čanja kri tič no ob regnil ob pre moč kapi tala v sve tu, v kakršnem nam je da no žive ti. V zaključku je Pahor govoril tudi o pomenu ohranjanja lastnih jezikovnih tradiciji ter dejal, da so danes pri nas razseljenci tisti, ki prihajajo s trebuhom za kruhom iz Afrike in se morajo v Evropi odpovedati svoji istovetnosti ter postati Francozi, Nemci, Italijani, itd. »Morate biti zvesti samim sebi,« je velel dijakom in jim v s tem v zvezi citiral Danteja. Tržaški pisatelj je nazadnje odgovoril na vprašanje dijaka, ki gaje vprašal, kaj kot bivši taboriščnik meni o nasilju, do katerega je pred nedavnim prišlo v Veroni. Slavnemu gostu se je v slovenščini javno zahvalila »za vse, kar je povedal v oddaji pri Faziotu« beneška Slovenka. Festival »Vicino lonta-no« bo danes in jutri obravnaval še druge problematike, ki zadevajo zgodovino z območij italijanske vzhodne meje. (M.Caharija) ZAVOD 25. JUNIJ Shod za pravično mejo s Hrvaško čez teden dni LJUBLJANA - Zavod 25. junij je včeraj sporočil, da bo tretji shod za pravično mejo s Hrvaško v Sečovljah pripravil v soboto, 24. maja. Shod, ki bi sicer moral po prvotnih načrtih potekati danes, a so ga v četrtek zaradi neizdaje dovoljenja preložili, so včeraj v Piranu že prijavili.Zagotovi-li so tudi, da bo zavod, če bodo odstranjena cvetlična korita na poti do domačije Jo-ška Jorasa in spremenjena slovenska izhodišča za morebitno razsojanje v mejnem sporu s Hrvaško pred mednarodnim sodiščem, prekinil vse aktivnosti v zvezi s slo-vensko-hrvaško mejo do parlamentarnih volitev. Kot so še zapisali, so prijavo za shod 24. maja z vsemi potrebnimi soglasji vložili včeraj, torej osem dni pred predvidenim shodom. V zvezi s četrtkovo prepovedjo shoda to soboto s strani Upravne enote Piran, pa so v zavodu še enkrat poudarili, da je bila prepoved izdana v nasprotju z 11. členom zakona o javnih zbiranjih, ki v poglavju "dolžnosti prijave" govori o tem, da mora organizator shod prijaviti najmanj tri dni pred dnem shoda. (STA) KORZIKA - Pogoji za delo na gori San Pietro ekstremni H V ■ II • • V«VV • ■ V* Težave slovenske ekipe pri čiščenju območja, kjer je leta 1981 strmoglavilo letalo Adrie-Airways AJACCIO - Pogoji za delo so izjemno nevarni, celo ekstremni, pobočja gore so izredno strma, razbitine pa so raztresene po velikih površinah, je za STA povedal vodja operacije asanacije gore San Pietro na Korziki. Ostankov letala je dvakrat več, kot so predvidevali, kljub temu pa načrtujejo, da bo operacija končana v predvidenem roku, je še dejal. Kot je povedal vodja operacije Bojan Kopač iz uprave za zaščito in reševanje, so do včeraj na deloviš-če 3, kjer od njih razbitine prevzema lokalna komunalna služba, s helikopterjem v 18 vrečah prepeljali skupno 5320 kilogramov kosov, med njimi štiri večje kose. Na prizorišču samem pa je po njegovih besedah za odvoz pripravljenega še več kot osem ton materiala, tako da so skupaj zbrali skoraj 13 ton. Kot je poudaril, so pogoji za delo izjemno nevarni, celo ekstremni. Pobočja gore so izredno strma, razbitine letala pa so raztresene po velikih površinah, je dejal. "Predvsem pa je nevarno, ko na helikopter zapenjamo vreče z materialom, saj rotor helikopterja s svojo močjo ustvarja razmere, ki dvigajo manjše kose, ti pa so lahko izjemno nevarni," je pojasnil Kopač. Zato so se po njegovih besedah tudi odločili, da najprej začnejo s čiščenjem v bližini pristajalnega mesta helikopterja. Zgornji del območja je tako že pospravljen, a zdaj bodo razmere vsak dan bolj težavne. Oddaljenost ostankov letala bo namreč bistveno večja in treba jih bo prenesti do zbirnega mesta, je pojasnil vodja projekta. Po besedah Kopača reševalcev in drugih sodelujočih ne ovirajo toliko občasne kratke plohe, ki so za tisto območje običajne, pač pa dolgotrajnejši nalivi, ki so jim bili priča v ponedeljek in torek. V torek ravno zaradi takšnega vremena ni bilo mogoče oditi v goro in odločili so se, da bodo delo opravili danes, ko bi bili sicer de la pro sti. Večjih poškodb reševalcev in drugih sodelujočih po Kopačevih trditvah ni bilo. Prišlo je edinole do manj- Ostanki strmoglavljenega letala na Korziki šega zdrsa na skali, vendar zdravniška oskrba ni bila potrebna. Večkrat pa pride do manjših ureznin ali odrgnin, predvsem zaradi trnja. Zaradi bujne vegetacije morajo reševalci in ostali sodelujoči mnogo grmičevja tudi posekati, je do dal. Kopač je še izpostavil, da so ob pospravljanju ostankov letala ugotovili, da je razbitin precej več, kot je bilo prvotno predvideno. Kot je dejal, so si v februarju strokovna komisija in predstavniki Adrie Airways ogledali območje, uprava za zaščito in reševanje pa je na osnovi strokovnega mnenja ocenila, da je ostankov med 15 in 20 tonami. Na osnovi tega so po njegovih besedah načrtovali rok, v katerem bo delo končano, in število ljudi, ki jih potrebujejo. Ko pa so začeli razbitine odstranjevati, so ugotovili, da je tega materiala med 30 in 40 tonami, je še dodal vodja operacije Kopač. Skupina strokovnjakov je na Korziko sicer odpotovala 11. maja z namenom asanacije kraja nesreče letala Inex-Adrie, ki se je zgodila leta 1981, ko je letalo treščilo v goro San Pietro. Čiščenje območja nesreče, zbiranje letalskih razbitin in drugih ostankov nesreče naj bi potekalo do konca maja. Načrt za asanacijo je vlada sprejela v začetku aprila. Letalska nesreča, v kateri je umrlo vseh 180 potnikov in članov posadke, se je zgodila 1. decembra 1981. (STA) Jutri na STV RAI slovenski dokumentarec Delitve TRST - Jutri ob 20.50 bo na STV RAI v mesečni rubriki Slovenski film na sporedu dokumentarni film Delitve iz leta 2003, katerega avtor in režiser je Miran Zupanič. V njem je prikazal usodo mnogih slovenskih družin, ki so tako s Primorske kot tudi iz drugih slovenskih dežel, v času med obema vojnama odšli v Makedonijo, kjer so jim v okolici reke Vardar ponudili v obdelovanje velike površine zemlje. Miran Zupanič je s posrečeno roko na filmski trak zbral pričevanja nekaterih izseljencev, ki so to doživeli še kot otroci. Pred predvajanjem filma bo na sporedu krajši pogovor s samim režiserjem Miranom Zupaničem. Naj omenimo, da je Zupanič na lanskem 10. Festivalu slovenskega filma v Portorožu z dokumentarcem Otroci s Petrička prejeli nagrado za najboljši film. Ponovitev rubrike Slovenski film bo v četrtek, 22. maja, po TV dnevniku. Po slovenski TV o kmetijstvu na Tržaškem, Goriškem in Videmskem LJUBLJANA - V oddaji Ljudje in zemlja na slovenski nacionalni TV bodo jutri na prvem programu ob 12.uri (ponovitev v ponedeljek, 19.5. ob 12.00 in na TV Koper v nedelj, 25.5. ob 18. uri) predstavili utrip kmetijstva v tržaški, goriški in videmski pokrajini, kjer so nosilci dejavnosti, slovenski kmetje. Na Tržaškem so obiskali vinogradniško-vinarsko in oljkarsko dejavnost družine Parovel iz Boljunca in okušali dobrote v osmici Stanka Miliča v Zgo-niku. Tudi pri Vidalijevih iz Bazovice se je dejavnost predelave mleka v najrazličnejše izdelke dobro prijela med kupci. V Rubijah nastaja grad lastnika Venceslava Černica, ki bo osnova širitvi vinogradniške dejavnosti in hkrati mesto za trženje vina. Agrotu-rizem je za Korsičeve iz Jazbin čedalje pomembnejši vir prihodkov. Ol-jkarstvo in vinogradništvo sta glavni dejavnosti kmetije Komjanc iz Jazbin. V Benečiji so v sadovnjaku Bepija Mar-tiniča ugotavljali, da jablanam letos dobro kaže. Slabše je pri Cotijevih iz Čedrona, kjer predelava medu iz leta v leto pada. Trenutno pridelujejo 8 ton medu. Predstavili bodo tudi ponudbo gostilne Sale e pepe v Srednjem. Oddajo v dolžini 50 minut so pripravili urednik in novinar Vlado Ostrouška, snemalca Angel Vidmar, Niko Čadež, tonska tehnika Branko Majer, Emil Grbec in tajnica oddaje Danila Bajc. 6 Sobota, 17. maja 2008 IZSELJENCI / Beneški rudarji v Belgiji (1958) ŠTIRIDESET LET ZVEZE SLOVESNKIH IZSELJENCEV IZ FURLANIJE JUL Z domovi Uvod V Argentini (1950) Letos proslavlja Zveza slovenskih izseljencev iz Furlanije Julijske krajine svojo 40. obletnico nastanka in plodnega delovanja ob strani beneškim in drugim Slovencem iz naše dežele, ki so v iskanju zaslužka zapustili rodne kraje in se trajno ali začasno podali v širni svet. Ob obletnici, ki jo je Zveza ravno sinoči zabeležila s spominskim posvetom in srečanjem svojih članov ter prijateljev, želimo ponuditi nekaj utrinkov iz dolge in razgibane zgodovine našega izsel-jenstva, zlasti tistega iz beneškoslovenskega območja, kjer je, kot nikjer drugje, krojilo usodo in sam obstoj slovenske narodne skupnosti. Začetki v Novem veku Če povprečnega pripadnika slovenske narodne skupnosti v Italiji povprašaš o območjih in zgodovinskih obdobjih, povezanih z izseljenskim pojavom na zahodnih mejah slovenskega etničnega ozemlja, bo zagotovo navedel množično zapuščanje beneškoslovenskih dolin in Rezije v desetletjih po drugi svetovni vojni. Zaradi časovne bližine in še bolj zaradi dramatičnega obsega ter političnega ozadja je to izseljevanje skupaj z emigracijo, ki je slovensko skupnost v Italiji prizadela za časa fašizma, dejansko najgloblje vsidrano v naši kolektivni zavesti. Vsak beneški Slovenec ali Rezijan pa bo znal povedati, da je to le zadnje poglavje v dolgi selitveni tradiciji tamkajšnjega prebivalstva. Govoriti o tradiciji je povsem ustrezno, če pomislimo, da so na tamkajšnjem območju selitve dokumentirane že v 16. stoletju in da so postale trajni sestavni del gospodarskega udej-stvovanja. Šlo pa je v prvi, dolgi fazi predvsem za začasne, najpogosteje sezonske oblike izseljevanja, s pomočjo katerih so prebivalci hribovitih območij dopolnjevali nezadostne krajevne gospodarske vire - poljedelstvo, živinorejo in gozdarstvo - s pridobitnim delom izven domačih krajev. To sezonstvo je bilo v glavnem moški posel, navadno se je odvijalo v zimskih, za agrarna dela mrtvih mesecih, opiralo pa se je na specializirane dejavnosti, predvsem na popotno trgovino in obrtne poklice. »Guzirovci« - tako so se v Benečiji imenovali krošnjarji - so s svojimi nahrbtnimi omaricami prodirali v naj-zakotnejše podeželske kraje in na sejmih ter od vrat do vrat ponujali vsakemu gospodinjstvu potrebno kramo, od šivank, sukancev, tekstila do malega orodja in kuhinjske opreme. Pri tem udejstvovanju so bili dobro usklajeni, kar je veljalo še posebej za prodajalce svetih podob, ki so jih nadiški »guzirovci«, organizirani v najmanj 36 skupin, v drugi polovici 18. stoletja pogodbeno preprodajali za tiskarje Remondine iz Bassano del Grappa od Avstrije in Poljske do Bosne in Srbije. Na poti nazaj pa so odkupovali cunje in jih nato prodajali parirnicam v Beneški republiki. Zaradi dobrega zaslužka so se nekateri začeli popolnoma posvečati krošnjar-stvu in ostajati dlje časa od doma. Podobno je bilo tudi z Rezijani, med katerimi je bilo poleg krošnjarjev tudi veliko popotnih obrtnikov kot so steklarji, kotlarji, brusači in drugi rokodelci, ki so po domovih v mestih in na podeželju ponujali vrsto drobnih uslug. »Novo« sezonstvo v 19. stoletju V 19. stoletju je nastopila nova faza v izseljevanju iz hribovitih predelov Furlanije in celotnega vzhodnega alpskega loka, ki je postala znana kot »novo« sezonstvo. Za razliko od prejšnjega obdobja, je sedaj pojav postal množičen. Tradicionalnim popotnim poklicem so se pridružili novi, predvsem gradbeniški, od specializiranih (npr. zidarjev, kamnosekov, de-koratorjev, pleskarjev, dekoratorjev) do najpreprostejših (strežajev, kopačev, delavcev v opekarnah in raznih težakov). Ta premik je bil povezan z razrastjo trga delovne sile, ki sta ga v teku 19. stoletja spodbudila razvoj industrije in mest ter razmah javnega in zasebnega gradbeništva. »Novo« sezonstvo se je tudi časovno premaknilo iz zimskih mesecev na čas od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Množičnost je spodbujal zadovoljiv zaslužek, ki je bil razmeroma lažji od napornega kmetovanja v hribovitem svetu, kjer zaradi strmin uporaba vprežne in tovorne živine ni bila mogoča in je vse delo slonelo izključno na človeških plečih. V Reziji je tako v drugi polovici 19. stoletja opravljalo poklice ali dejavnosti izven doline, največ po srednji Evropi, nad 80 % aktivnega moškega prebivalstva. Del se je ukvarjal z zidarstvom in drugimi poklici ter težaškimi deli v gradbeništvu, pomemben del se je zaposloval tudi v opekarnah, vključno z ženskami in otroci, ki so proti koncu stoletja vse pogosteje sledili moškim na poti izseljevanja. Dober del Rezijanov pa je ostajal še vedno vezan na tradicionalne poklice, zlasti na krošnjarjen-je in na brusaško obrt, zaradi česar se je rezi-jansko sezonstvo oziroma začasno izseljevanje razlikovalo od furlanskega, v katerem so daleč prevladovali delavski poklici. Rezijanske obrtnike in trgovce, bodisi popotnike kot že trajneje naseljene, med katerimi tudi premožne ve-letrgovce z južnim sadjem, najdemo v desetletjih pred prvo svetovno vojno po vseh pomembnejši središčih Avstro-Ogrske, od Trsta in Reke, do Dunaja, Gradca, Prage, Bratislave. Iz Nadiških in Terskih dolin so od srede 19. stoletja moški odhajali na sezonsko delo na »gaj-zinpon«, kot je udomačeno zvenel nemški izraz »zur Eisenbahn«, se pravi na gradnjo in naposled vzdrževanje železniških prog po Avstriji in Nemčiji. Nekateri so se zaposlovali v opekarnah in v gradbenih poklicih. Čeprav so trgovski posli s kolportažo svetih podob iz Remondinijevih tiskarn že zdavnaj prenehali, so se mnogi še vedno ukvarjali tudi z »guziranjem«. Med njimi tudi krošnjarja Rutar in Primožič iz Dreke, ki sta svojo kramo ponujala vse dol do vznožja Kavkaza, kjer sta v Vladikavkazu kupila obsežno posest in ustanovila znamenito beneškoslovensko agrarno ter obrtno kolonijo Italijanski hutor. Vse pogostejši pa je postajal tudi pojav dikel, to je deklet in žena, ki so odhajale službovat k mestnim družinam, da so si prislužile za poroko oziroma da so pripomogle k vzdrževanju družine. »Etnični faktor« Sicer je bilo v Benečiji v tej fazi sezonsko izseljevanje občutno manj obsežno kot drugod v Furlaniji. Medtem ko se je iz Furlanije izseljevalo letno povprečno 14 % prebivalstva, jih je iz špeterskega okraja odhajalo le dobre 4 %. Ta relativna neizrazitost je pritegnila pozornost proučevalcev emigrantske problematike, ki so takrat spremljali vsesplošen selitveni pojav z vidika gospodarske politike in družbenih posegov, ki jih je terjal od državnih oblasti in krajevnih uprav. Eden največjih italijanskih geografov Francesco Musoni, po materi Benečan, je na začetku 20. stoletja, najbrž tudi opirajoč se na svoje intimistično doživljanje Benečije, razlagal to »anomalijo« s teorijo o »etničnem faktorju«. Vzroke je namreč iskal v značaju slovanskega človeka, ki naj bi bil navezan na družino, dom in še tako skromno grudo. Ljubil naj bi vaško življenje in se v svoji nedovzet-nosti za novote ter zaradi pomanjkanja pustolovskega duha raje odpovedal stiku s širnim svetom, tudi za ceno revnejšega življenja. Teza, ki jo je sočasno vsaj nekoliko izpodbil Evgen Blan-kin, s tem, da je poleg relativno radodarnejšega kmetijstva v beneškoslovenskih dolinah opozarjal tudi na način posestnega dedovanja, ki je tesneje vezal ljudi na zemljo, je seveda nekonsistentna in je sad takratnega gledanja na etnično drugačnost in stereotipnih podob o slovenskem oziroma slovanskem svetu tudi v očeh Slovencem naklonjenih predstavnikov italijanske kulture. Brezpredmetnost »etničnega faktorja« dokazuje primer Rezije, torej slovenske doline, ki je v istem obdobju bila najizrazitejše izseljensko območje v vsej Furlaniji, očitno pa ga izpodbija tudi sama izseljenska tradicija nadiških in terskih krošnjarjev iz 18. stoletja kot tudi množični porast izseljevanja, do katerega je prišlo v Benečiji na začetku 20. stoletja. V prvem desetletju 20. stoletja se je namreč letno izseljevanje v špetrskem okraju dvignilo nad 12 % vsega prebivalstva in v nekaterih občinah preseglo 22 %. S tem je Benečija prodrla v sam vrh najizrazitejših izseljenskih območij v severovzhodni Italiji. Zanimivo je, da so taki množičnosti botrovali ne samo kontinentalni, pač pa tudi čezoceanski tokovi, usmerjeni v Združene države Amerike. Za razliko Furlanije, ki jo je od srede 70. let 19. stoletja zajelo tudi odseljevanje v Argentino, Brazilijo in druge južnoameriške države, je bil to edini primer tako množičnega odhajanja v Severno Ameriko in je ponovno izstopal kot svojstven beneškoslovenski pojav. Začel se je proti koncu 19. stoletja, ko je manjša skupina odšla delat v mesto Nanaimo v British Columbijo blizu tihooceanske meje med ZDA in Kanado. Vzplamtelo pa je od leta 1903 dalje do vstopa Italije v prvo svetovno vojno in se nadaljevalo še v 20. letih. Tokovi so bili usmerjeni v industrijska in rudarska središča ZDA, v prvi vrsti v Pennsilvanijo, Indiano, Illinois in Washington, kjer so se zlasti v Chicagu, Clevelandu in In-diani oblikovale kar številčne beneškosloven-ske kolonije. V registrih priseljencev, ki so jih ameriške oblasti sestavljale ob vstopu v državo na otoku Ellis Island v New Yorku, je v omejenem časovnem loku zabeleženih okrog 2.500 prihodov iz Beneške Slovenije. Velika večina priseljencev je bila moških, od katerih so se mnogi po nekajletnem bivanju vračali z zaslužkom domov in se pogostoma ponovno podajali na Sezonci iz Benečije v opekarni v Mariboru (1912) V belgijskih premogovnikih (1950) / IZSELJENCI Sobota, 17. maja 2008 7 IJSKE KRAJINE no v srcih nekajletno delo v Ameriko, del pa se jih je trajno naselil na ameriških tleh in za sabo poklical ženo, otroke ali zaročenko. V okviru teh kolonij je bilo ustanovljeno tudi prvo benečansko društvo. Trajno izseljevanje in njegove demografske posledice Prva svetovna vojna je prekinila bodisi tradicionalne bodisi novejše selitvene tokove, po njej pa so se zaradi geopolitičnega preoblikovanja Evrope ter preustroja mednarodnih gospodarskih razmer začeli izseljenski procesi korenito spreminjati. Trgovcem, brusačem, kot tudi zidarjem in drugim gradbenim delavcem je postalo nekdanje srednjeevropsko delovno tržišče težje dostopno in gospodarsko manj hvaležno. Delavski tokovi so se sprva preusmerili proti Zahodni Evropi, zlasti v Belgijo, Francijo in Luksemburg, delno tudi v Južno Ameriko, z nastopom fašistične politike omejevanja odhajanja v inozemstvo konec 20. let pa so se obrnili v notranjost italijanske države, delno v italijanske kolonije v Afriki, v 30. letih v skladu z italijansko-nemškim prijateljstvom pa tudi v Nemčijo. Druga pomembna novost je bila v tem, da je izseljenski pojav izgubljal sezonski oziroma začasni značaj in se spreminjal v dolgoročnejšo ali celo trajno odselitev. S tem se je začel proces zapuščanja dolin, ki se je sicer skladal s takratnim vsesplošnim začetkom odliva hribovskega prebivalstva proti mestom in raznim gospodarskim središčem. Prebivalstvo Rezije je tako med leti 1911 in 1936 padlo od skoraj 4.700 na manj kot 3.000 oseb, to je za 45 %, v Benečiji pa je bil demografski padec v istem obdobju manj izrazit in je znašal okrog 12 %. Zato pa je demografsko nazadovanje postalo malodane dramatično po drugi svetovni vojni. V razdobju 1951-1984je število prebivalstva v okrožju Špetra Slovenov upadlo od dobrih 16.000 na 7.700, ali za 52 %, v Reziji pa v letih 1951-1981 za več kot 54 %. Odtlej je pojemanje števila prebivalstva manj izrazito, a se še vedno nezadržno nadaljuje. Ta situacija je bila rezultat množičnega zapuščanja dolin, ki je bilo posebno intenzivno v 60. letih, in pa spremenjene demografske strukture, ki je z odhodom mladih generacij izgubila potrebni reproduktivni potencial. Tako dramatični izseljenski procesi se uokvirjajo v pospešeno spreminjanje širših družbenih in gospodarskih razmer s preustrojem zaposlitvenih možnosti na italijanskem in na širšem evropskem delovnem tržišču ter z uveljavljanjem novih življenjskih standardov. Hribovita območja so za tem hitrim razvojem zaostajala in zato doživljala stopnjevanje emigracije. Ta se je usmerjala najprej proti evropskim državam, zlasti v Belgijo, Francijo, Luksemburg, Švico in Zahodno Nemčijo, in v čezoceanske dežele, največ v Argentino, Venezuelo, Brazilijo, Kanado in Avstralijo. Te države so v desetletjih po drugi vojni v okviru svojih gospodarskih politik privabljale najrazličnejše poklicne profile kot tudi nekvalificirano moško in žensko delavstvo iz tujine, ki je odigralo pomembno vlogo pri njihovi gospodarski rasti. Kasneje, ko je industrializacija in modernizacija začela hitro na- predovati tudi v Italiji in se razširila na njena severovzhodna območja, so se izseljenski tokovi usmerili proti regionalnim in drugim sever-noitalijanskim gospodarskim središčem. Ta proces je pospešila popotresna obnova, ki je spodbudila tudi povratek dela izseljencev iz drugih držav. Izseljevanje in politika Kot še drugod po Italiji je tudi v Furlani-ji v povojnem obdobju bilo izseljevanje deležno pozitivnih vladnih posegov kot sredstvo gospodarske politike za reševanje kriznih družbenih razmer. Naj omenimo samo dvostranske pogodbe, ki jih je Italija v prvih povojnih letih sklenila z Belgijo in Francijo za »izvažanje« delovne sile, ki sta jo ti državi nujno potrebovali za zagon rudarske proizvodnje in uresničitev energetskih planov. Italija pa se je soočala z močno brezposelnostjo, ki jo je blažila z dobro organizirano izseljensko politiko. Tudi v Benečiji so takrat delovali zaposlovalni uradi, ki so re-krutirali in množično odpošiljali delavce v tujino. Čez leta se je izkazalo, da je v skladu s tajnimi klavzulami dvostranskih pogodb v zameno za vsakega izseljenca Italija dobivala določeno količino premoga, kar je bilo za deset-tisoče izseljencev žalitev, saj jih je lastna država obravnavala in dobesedno izmenjavala kot preprosto gospodarsko blago. V Benečiji pa je politika odigrala še bolj nečastno vlogo. Če je bil množični odliv prebivalstva v povojnih desetletjih del procesa, ki je zajel vsa italijanska hribovita območja, je v Benečiji pojav zadobil neprimerno večji obseg kot drugod. Temu niso botrovale le »naravne« družbeno-gospodarske razmere, ampak tudi prefinjena državna politike, ki je iz ideoloških in nacionalističnih interesov načrtno spodbujala involucijo prostora. Prek neustreznega urbanističnega planiranja, z omejitvami, povezanimi z vojaškimi služnostmi, in drugimi upravnimi prijemi je onemogočila izkoriščanje agrarnih in drugih gospodarskih zmogljivosti Benečije in še dodatno spodbudila trajno izseljevanje. Cilj pa je bil kolikor mogoče ošibiti slovensko narodno skupnost tega območja in ji spodkopati temelje za obstoj. Vse to v okviru nacionalnega utrjevanja vzhodne italijanske meje, v katerem si je Italija prizadevala vse od 1866. leta in paradoksalno dosegla največje uspehe v času razcveta demokracije. Ne smemo pozabiti, da je k takemu rezultatu poleg gospodarske politike in nacionalistične propagande prispevalo tudi nacionalistično ustrahovanje prebivalstva s strani podtalnih dejavnikov, ki so delovali v sklopu zahodnih obrambnih sistemov protu komunistični nevarnosti in so svojo vlogo zlorabili v raznarodovalne na- Zveza izseljencev in njena vloga Močna pospešitev izseljevanja je vsekakor sprožila reakcijo na družbeno-gospodar-sko propadanje in odmiranje Beneške Slovenije. Hkrati je v ljudeh okrepila zavest o etnični oziroma narodni pripadnosti tega območja in spodbudila prizadevanja za preporod te deželice kot svojstvene sestavine slovenske skupnosti v Italiji in širše slovenske stvarnosti. Pri tem so pomembno vlogo odigrali prav izseljenci, ki so tudi prek izkušnje v tujini jasno zaznali kulturne značilnosti in specifične probleme Benečije ter beneškoslovenske družbe. Z delom in življenjem na tujem so se krepili tudi znanje, samozavest, vera v lastne zmogljivosti, čut pripadnosti in dolžnosti do skupnosti doma in v izseljenstvu. Z vsem tem so povezana prizadevanja izseljencev za samostojno organizirano družbeno in kulturno delo, ki so leta 1968 pripeljala do nastanka Zveze beneških izseljencev. Ustanovljena je bila v mestecu Orbe, v frankofonskem kantonu Vaud na jugozahodu švicarske konfederacije, kjer si je tisti čas služila kruh številna skupina beneških rojakov. Že od samega začetka je vzpostavila tesne stike s slovenskimi organizacijami v Benečiji, Trstu in Gorici in izseljence vključila v institucionalno delovanje za enotno uveljavljanje slovenske narodne skupnosti v Italiji. V prvi fazi je, med drugim tudi prek svojega glasila Emigrant, skrbela za stike med izseljenskimi skupnostmi in izvornimi kraji, prizadevala si je za ustavitev izseljevanja, za ureditev socialnega položaja in drugih potreb izseljencev in njihovih družin. Po potresu leta 1976, ki je močno prizadel tudi Benečijo, so bili mnogi izseljenci in njihova Zveza tesno vpeti v procesu obnove, ki je postal tudi izhodišče bodočega družbenega in kulturnega razvoja tega dela slovenske stvarnosti v Italiji. V tej fazi se je izseljenska organizacija tudi preselila v Čedad, od koder še danes kot sestavni del slovenske institucionalne strukture služi izseljenskim skupnostim in včlanjenim društvom v Evropi, Severni in Južni Ameriki in Avstraliji. Zveza izseljencev se je na začetku 90. let preoblikovala iz beneškoslovenske v deželno organizacijo in je kot taka postala uradna referenčna organizacija za izseljenstvo slovenske narodne skupnosti pri Deželi Furlaniji Julijski krajini. Od takrat se je tudi njeno ime spremenilo iz Zveze beneških v Zvezo slovenskih izseljencev, ki mu je bilo pred leti dodano še Slovenci po svetu. Ta pripis zaznamuje zgodovinsko spremembo ne toliko v poslanstvu kot v vsebinski vlogi organizacije, ki je nujna posledica spremenjenih razmer in potreb izsel-jenstva. Današnji izzivi v odnosu do izseljenskih skupnosti so namreč bistveno drugačni od tistih izpred dvajsetih ali tridesetih let, ko so bili selitveni procesi v polnem teku. Danes se organizirano delovanje na tem področju sooča z vprašanjem generacij, ki niso doživele izkoreninjenja iz naših krajev, ker so rojene v krajih priseljevanja njihovih staršev in jim je torej tujina domovina. Zato pa se njihov odnos do »starega kraja« njihovih staršev ali dedov ni spremenil. Nasprotno, čut do korenin in potreba po poznavanju izvornih krajev ostajata živa in sta vredna posebne pozornosti. Vloga Zveze je zato danes vse bolj v iskanju primernih načinov za vzpodbujanje obojestranskega zanimanja in ohranjanje družbenih, kulturnih in drugih vezi med tukajšnjim prostorom in skupnostmi v svetu, ki iz njega izhajajo. Aleksej Kalc Prvi predsednik Marko Petrigh, ob njem Nadja Kriščak Beneška poroka v ZDA (okrog 1930) Prvi na levi zgoraj sedi Dino Del Medico, nekdanji predsednik (1972) Skupina »avstralskih« Benečanov 8 Sobota, 17. maja 2008 ITALIJA / POLITIKA - Prvo srečanje med voditeljema pozicije in opozicije Berlusconi in Veltroni: Čim prej izpeljati institucionalne reforme Različni pogledi na socialne zadeve, RAI in Alitalio - Kritični odzivi radikalne levice zaradi volilnega zakona »Italija nujno potrebuje institucionalne reforme in te morata skupno izpeljati pozicija in opozicija. To stališče bi zagovarjal, če bi bil na vladi, in isto stališče zagovarjam zdaj, ko sem v opoziciji. Pravila igre morajo biti skupna.« Tako je povedal generalni sekretar Demokratske stranke Walter Veltroni na tiskovni konferenci, ki jo je priredil takoj potem, ko se je včeraj opoldne srečal s predsednikom vlade Sil-viom Berlusconijem v Palači Chigi. Šlo je za prvo srečanje med voditeljema vlade in glavne stranke opozicije, ki naj bi odprlo novo fazo dialoga oz. korekt-nejšega soočanja v italijanski politiki. Trajalo je 40 minut. Veltroni je ocenil, da je bilo plodno, in je podobno kot Berlusconi pred nekaj dnevi izrazil pričakovanje, da bodo takšni sestanki postali periodični. Kot rečeno, so bile v središču pogovora institucionalne reforme. Sogovornika sta soglašala, da se jih je treba lotiti takoj. Strinjala sta se tudi o izhodišču. Le-to naj bi predstavljalo besedilo, ki ga je v prejšnji zakonodajni dobi pripravil predsednik komisije za ustavna vprašanja Luciano Violante, se pravi predstavnik Demokratske stranke, ki se je ob zadnjih volitvah umaknil iz aktivne vsedržavne politike. Toda Berlusconi in Veltroni sta se dotaknila tudi drugih zadev. Voditelj Demokratske stranke je izrazil pričakovanje, da bo vlada čim prej v parlamentu odgovorila na najbolj pereče socialne izzive. »Berlusconija sem opozoril, da obstaja pereča zadeva življenjskih razmer Italijanov, zlasti nestalno zaposlenih, družin in upokojencev« je dejal. Tudi zaradi tega je Veltroni na vprašanje, kaj misli o ukinitvi davka ICI na prvo stanovanje, odgovoril: »Če obstaja finančna razpoložljivost, potem bi jo morali najprej uporabiti za zvišanje delavskih plač, kar zame predstavlja prioriteto«. Sogovornika sta se pomudila pri vprašanju imenovanja novega vodstva RAI. Veltroni je menil, da je treba spremeniti zakonodajo, ki ureja to področje, in sicer v tem smislu, da bi se politične stranke umaknile iz državne radiotelevizije. Šele potem naj bi se zamenjalo vodstvo. Glede Alitalie je Veltroni dejal, da imata vlada in Demokratska stranka zelo drugačni viziji. Po njegovem je bila napaka zavrniti ponudbo Air France-KLM. Na srečanju je bil govor tudi o zunanji politiki. Veltroni je zaželel, da bi se na tem področju vlada in opozicija kolikor mogoče strinjali, češ da bi bilo to v skupno korist. Sogovornika sta se naposled bežno dotaknila še volilnega zakona za Evropski parlament. Veltroni je dejal, da se ni strinjal s predlogom, po katerem naj bi vnesli 5-odstotni volilni prag. »To bi onemogočilo vstop pomembnim silam, ki so izpadle iz italijanskega parlamenta,« je dejal. Po njegovem bi bil sprejemljiv 3-odsto-ten volilni prag. Prav ta zadeva je sprožila nekatere polemične odzive iz vrst bivše Mavrične levice. »Priče smo napadu na demokracijo,« je dejal bivši sekretar SKP Franco Giordano. Nekdanja načelnica parlamentarcev SIK Manuela Palermi pa je pristavila, da »barantanje med Veltronijem in Berlusconijem meji na državni udar«. Kaj pa Berlusconi? Srečanja z Veltronijem ni hotel komentirati v živo, saj naj bi po novem s časnikarji komuniciral le v »institucionalnem okviru«. Zvečer je predsedstvo vlade objavilo tiskovno poročilo, v katerem je rečeno, da je bilo srečanje konstruktivno in da se je odvijalo v prisrčnem vzdušju. Predsednik vlade upa, da se bodo takšna srečanja redno vrstila, in poudarja, da bi jih nikakor ne smeli razumeti v smislu zabrisavanja različnih vlog, ki jih imata večina in opozicija. mr r w. S» 14 yr ' JJá , r ff Berlusconi in Veltroni to sredo v poslanski zbornici ANSA BRUSELJ - Romi in zapiranje državne meje EU opozarja italijansko vlado: Schengna ne bomo spreminjali! BRUSELJ - Schengenski sporazum je učinkovit in ga ne gre spreminjati. Evropska unija odločno zavrača stališče novega italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija, ki je namignil na možnost, da bi Italija v nekaterih primerih samovoljno ukinila schengenski sporazum o prostem prehodu ljudi in blaga. Šef rimske diplomacije se je nanašal na Rome, ki so v glavnem romunski državljani in ki so v teh dneh pod udarom in vsakovrstnimi pritiski zlasti na območju Neaplja. Italija se je prav zaradi Romov in priseljencev na sploh znašla v precejšnjih težavah na mednarodni ravni. Španska vlada s podpredsednico Mario Tereso Fernandez de la Vega tako obtožuje Rim, da izvaja rasistično politiko, oglasil se je tudi libijski voditelj Gada-fi z obtožbo, da Italija vse bolj nasilno preprečuje Afričanom dostop do lastnih obal. Skratka, kar nekaj težav za Berlusconijevo vlado, ki pripravlja izredne ukrepe za Rome in priseljence, ki nezakonito živijo v Italiji. Predsednik republike Giorgio Napolitano je dal vedeti, da ne bo podpisal dekreta, če slednji ne bo v skladu z ustavnimi načeli. Oglasil se je tudi notranji minister Roberto Maroni, ki je zanikal, da nova vlada izvaja "lov na tujce", in zagotovil, da Italija ne bo kršila pravic priseljencev, vključno Romov. Romi so v Neaplju pod zelo hudim pritiskom ANSA Papež pozval vlado, • I v« naj pomaga družinam VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je pozval italijansko vlado, naj priskoči na pomoč številnim družinam, ki živijo »v stanju zaskrbljujoče negotovosti«. To je storil, ko je včeraj sprejel predstavnike Foruma družinskih združenj, ki so v četrtek izročili predsedniku republike Giorgiu Na-politanu predlog davčnih olajšav za družine z otroki. Papež je tudi ob tej priložnosti poudaril, da je družina, temelječa na zakonu med moškim in žensko, temeljna celica družbe, ki jo je treba vsestransko zavarovati. Zato bi je ne smeli zamenjati z zvezami drugih vrst ali jo celo smatrati za enakovredno takšnim zvezam. Po treh letih izvedel, da ni okužen s HIV BOLOGNA - Moški, ki je tri leta zaradi zdravniške napake živel v zmotnem prepričanju, da je okužen z virusom HIV, je od bolnišnice v Bo-logni dobil 200.000 evrov odškodnine. Danes potrebuje psihološko pomoč in napoveduje pritožbo, saj za preživete duševne bolečine zahteva dva milijona evrov odškodnine. Po postavljeni diagnozi so zdravniki oškodovancu povedali, da je še prezgodaj za kakršnokoli terapijo, saj naj bi bila gostota virusa v krvi prenizka. Vsakih šest mesecev so ga nato naročili na nov splošni pregled čez pol leta, testa pa niso nikoli ponovili. Nesrečnež tri leta ni imel spolnih odnosov, izgubil je delovno mesto v odvetniški pisarni in ni našel nove redne službe, zapustila ga je zaročenka, zaprl se je pred družbo, redko se je s kom pogovarjal. Leta 2000 se je ponovno zaljubil in takrat zahteval novo testiranje o okužbi z virusom HIV, test pa je bil negativen. S trinajstletnico snemal pornografske videoposnetke PALERMO - Karabinjerji so aretirali dvajsetletnega Gianfranca Scarpa-cija, ker je imel spolne odnose s svojo trinajstletno zaročenko: italijanski zakon namreč odnose z osebo, ki ni še dopolnila štirinajst let, enači s spolnim nasiljem. Obtožujejo ga tudi proizvajanja pedopornografskega materiala, saj so v njegovem mobitelu našli številna sms-sporočila z erotično vsebino. Podobne vsebine so bili tudi videoposnetki, ki jih je proizvedel s svojim mobilnim telefonom: video sporočilo je prejel tudi stric tri-najstletnice, ki je o zadevi nemudoma obvestil njene starše, slednji pa karabinjerje. Dekle je preiskovalcem priznalo, da je imela spolne odnose s fantom in da je prostovoljno pristala na snemanje erotičnih filmčkov. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Los Angeles Times: Italija postaja zgled, kako ne bi smeli pristopiti do vprašanja priseljenega prebivalstva Nastop nove Berlusconijeve vlade je močno odjeknil v tujih medijih: v ospredju sta predvsem vprašanje desne usmeritve nove koalicije in negativni odnos do priseljencev. Francoski Le Figaro objavlja poglobljeno analizo vzrokov Berlusconijeve zmage. Vodja italijanske desnice ni prepričal Italijanov s svojimi demagoškimi obljubami in neokusnimi šalami, pač pa je uspeh treba pripisati njegovi izredni intuiciji, trdemu delu in kompaktni skupini. Prav ekipa je bistvo Berlusconijevega sistema. Dokaz je nova vlada, v kateri je strnil okoli sebe pretorijansko stražo 12 ministrov iz svoje stranke na skupnih 21. Njegovi sodelavci niso javni funkcionarji, univerzitetni profesorji, intelektualci ali sodniki. Zrasli so v Berlusconijevi stranki ali podjetjih; mnogi so novinarji, odvetniki in finančniki iz Fi-ninvesta, posebno vlogo pa ima Gianni Let-ta, ki je predsednikov nenadomestljivi svetovalec. Berlusconijeva metoda sloni na izkušnji finančnega promotorja in pobudnika zasebnih televizijskih mrež, zato namesto teoretskih razglabljanj zagovarja konkretna dejanja, od katerih pričakuje takojšnje rezultate. Sodelavci mu predstavljajo možne alternative, o vsem pa določa osebno. Berlusconi deluje na kratki rok, skrbno upošteva javno mnenje in se opira na javnomnenjske ankete, piše pariški konservativni dnevnik. Avstrijski Der Standard objavlja profil predsednika senata Schifanija, ki ga opisuje kot »Berlusconijevega sicilskega vazala«. Schifani goji dve ljubezni: nogometno ekipo Palerma in Berlusconija, ki ga »nosi v srcu«, kot je sam javno priznal. Liberalni dnevnik opisuje Schifanijevo politično pot od časa, ko je bil demokristjan, vse do pristopa k Forzi Italia. Pri tem poudarja tudi nekatere sumljive plati Schifa-nijeve preteklosti, ki jih je posredoval novinar Travaglio, znan zaradi svojega poznavanja političnih škandalov. Der Standard v dopisu iz Italije poroča, kako je že pred časom bilo objavljeno v knjigi, da je Schi-fani vzdrževal stike z osumljenci mafijskih poslov, pa ni nikoli tožil avtorjev zaradi obrekovanja. »Ola de violencia contra gitanos« - val nasilja proti Romom, piše argentinski La Nacion. »Po tem, kar se je zgodilo v Neaplju, nas je vseh strah, da bodo prej ali slej napadli tudi nas,« pravi priseljenka iz Romunije v romskem naselju na rimskem obrobju. »Če je kdo zagrešil hudodelstva, naj odgovarja pred zakonom. Ni pa prav, da nas obtožujejo vse, saj nismo vsi enaki,« navaja izjavo temnolase in temnopolte ženske, medtem ko nad barakami Romov brni helikopter policije. Dnevnik iz Buenos Airesa na koncu piše tudi, da se sicer terorizirana vsekakor počuti bolje v Italiji kot v rodni Romuniji. Italija se zavzema za prenovitev schengenske pogodbe, beleži Financial Times. Program, ki ga je v parlamentu predstavil Berlusconi in ki sloni predvsem na gospodarskih posegih, je zelo trd glede varnosti in priseljevanja, vprašanji, na katerih je slonela volilna kampanja njegovih desnih zaveznikov. Na vprašanje poročevalca londonskega finančnega dnevnika zunanji minister Frattini pojasnjuje, da je schen-gensko pogodbo treba posodobiti in med italijanskimi predlogi je v ospredju zahte- va po uvedbi minimalnega dohodka za državljane EU, ki nameravajo ostati v državi več kot tri mesece. »Italy needed fascism, says the new Duce«, to se pravi Italija je potrebovala fašizem, trdi novi duče. Brutalni naslov britanskega The Sunday Times uvaja v daljši intervju z novim rimskim županom, v katerem Alemanno trdi, da je fašizem bil bistvenega pomena za modernizacijo Italije. Sicer Alemanno zavrača naziv fašista, priznava pa, da je v mladih letih bil mnenja, da je fašizem bil bistveno pozitiven, čeprav »nam je sedaj jasno, da je bil totalitaren in negativen pojav in ga zato obsojamo«. Glede svojih treh aretacij zaradi nasilja v 80-ih letih pa novi župan zagotavlja, da bi danes ne zakrivil več dejanj, zaradi katerih so mu takrat nataknili lisice, vendar je treba upoštevati, da je Italija doživljala državljansko vojno... Los Angeles Times posveča komentar italijanski desnici in pri tem izrecno izpostavlja stališča rimskega župana Alemanna kot primer uveljavljanja stališč, ki vznemirjajo svet glede prihodnosti prisel- jencev v Italiji. Po mnenju kalifornijskega dnevnika Alemanno ni samo skrajnež, čigar zmago so nazdravljali s fašističnimi pozdravi in vzklikanjem dučeju, pač pa izraža porast desnice, ki je oblikovala najbolj konservativno povojno vlado. To spravlja v zadrego ostalo Evropo, čeprav so premik na desno zabeležili tudi v Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem. Skupni faktor je strah pred priseljenci, saj se demografska sestava Evrope menjuje, upadajo rojstva in se veča pritok iz severne Afrike, Turčije in vzhodne Evrope. Vendar je vnema proti priseljencem dosegla višek prav v Italiji. Nacionalno zavezništvo in Severna liga sicer zavračata Mussolinijev militarizem in antisemitizem, vendar sta na ul-tranacionalistričnih stališčih proti tujcem, na meji s ksenofobijo. Ni nevarnosti, da bi Italija spet ogrožala sosede, piše Los Angeles Times, vendar gre nezadržno v smer skrajno negativnega odnosa do priseljencev: »Italija postaja zgled, kako ne bi smeli pristopiti do vprašanja priseljenega prebivalstva. Sergij Premru / AKTUALNO Sobota, 17. maja 2008 POGOVOR - Edini slovenski predstavnik v italijanski vladi o svojem delu, dolgem dve leti manj devet dni Podtajnik Miloš Budin, vse se je začelo in končalo maja 9 • •• Zgodilo se je pred dvema letoma na današnji dan: 17. maja 2006. Za majhno slovensko skupnost v Italiji velik, zgodovinski dogodek: Miloš Budin je bil imenovan za podtajnika. Postal je prvi Slovenec v vladi italijanske republike: podtajnik na ministrstvu za mednarodno trgovino. Podtajnik Budin, ali se spominjate tistega dne? »Večer prej so stranke napeto razpravljale za porazdelitev podtajnikov.« Bilo jih je kar nekaj... »Vlada je štela 104 ministre, podmi-nistre in podtajnike. Največ dotlej. »Da. Zato je bila v zadnji finančni zakon vključena omejitev. Na podlagi osebne izkušnje pa se mi zdi, da je sedanje število 60 vladnih članov premajhno.« Kako se je začela vaša vladna izkušnja? »Že nekaj prej sem vedel, da bom postal podtajnik. Razprava je potekala o re-sorju. Novico o imenovanju pa mi je sporočil vsedržavni tajnik Levih demokratov.« Piero Fassino? »On je bil odgovoren za pogajanja med strankami. Dan kasneje je bila na vrsti zaprisega v Palači Chigi.« Ste bili takrat prvič v vladni palači? »Ne. Prvič sem prestopil njen prag leta 1996. Kak mesec po nastopu prve Pro-dijeve vlade, v strankarski zasedbi.« Vaš prvi stik z ministrico za mednarodno trgovino Emmo Bonino? »Ob razpravi o zaupnici vladi v parlamentu. Takoj je bilo jasno, da bo sodelovanje z njo delovno, produktivno in neobremenjeno.« Kaj sploh dela podtajnik? »Podtajnik je podminister. Od ministra dobi pooblastila za določene resorje.« V vašem primeru? »Z ministrico in kolegom podtajni-kom smo si razdelili pristojnosti na geografski osnovi. Meni je "pripadala" Evropa, s srednjo Azijo in ameriško celino. Razen nekaj obiskov Boninove sem delo na teh geografskih območjih opravil osebno.« Konkretno kaj? »Eh... Zdi se mi, da gre za vprašanja, ki bi jih časopis lahko zastavil pred dvema letoma... « Nikoli ni prepozno... »Seveda... ker nikoli ni prepozno, in ker je vedno koristno stvari poznati, je tudi ta priložnost dobra. Ministrstvo za mednarodno trgovino se ukvarja dejansko z mednarodno ekonomijo oziroma z mednarodnimi ekonomskimi odnosi. Trgovina je le eden od sektorjev. V globaliziranem svetu govorimo o mednarodni ekonomiji.« Kaj dela to ministrstvo? »Ministrstvo na primerne načine - od diplomatskega dela do konkretnih zakonskih določb - podpira italijanska podjetja, da se s svojimi proizvodi in z investicijami uveljavijo po svetu. Dodatno si tudi prizadeva, da pritegne čim več tujih investicij v državo.« Ali gre za promocijo tako imenovanega made in Italy? »Ne samo. Made in Italy je naslov, pod katerim se razume samo nekatere značilne italijanske proizvode. V resnici pa govorimo o širšem delovanju na gospodarskem področju: o investicijah, izmenjavah, o skupnih podjetjih, na primer v tujini ali o skupnih podjetjih v Italiji; ali pa o realizaciji infrastrukture in drugih javnih del po svetu. To je tudi ena od prvenstvenih skrbi ministrstva. Bi lahko pojasnili, za kaj gre? »Ponudil bom konkreten primer. Ko se podvaja Panamski kanal, takrat konkurirajo podjetja iz celega sveta. To so posli, veliki denarji. Tu igrajo mednarodni stiki veliko vlogo tudi za podjetja tvoje države. Vladne stike z državo, v tem primeru Panamo, je treba negovati, vzpostaviti s sogovorniki tako vzdušje, da bo prijazno podjetju tvoje države.« Bili ste neke vrste vladni biznis-men... »Izraz ni pravilen. Vlada skrbi za dobre odnose, za prozornost, za to, da se stva- ri odvijajo, kot je tvoji državi treba. Stiki in srečanja, ki jih opravlja vladni predstavnik po svetu, so širši, so političnega značaja in vsebine. Te zadeve najbolje razume kateri koli podjetnik ali trgovec, ki opravlja svoje posle po svetu.« Pri svojem delu ste srečali mnogo ljudi, spoznali mnogo podjetnikov. Kakšni so bili vaši odnosi? »Srečanj je bilo res veliko. Zame je bila to velika obogatitev. Od teh srečanj mi bo ostalo v zelo prijetnem spominu hvaležnost in priznanje italijanskih podjetnikov po svetu - velikih, srednjih, največjih, manjših - za našo prisotnost. Kajti: prisotnost vlade je znak pozornosti do države, v kateri se ti podjetniki nahajajo ali delujejo, znak prizadevanj za dobre stike s to državo in torej tudi znak pozornosti do italijanskega gospodarskega sistema.« Vprašanje je neizbežno: kdo so ti, predvsem veliki, podjetniki, ki so se vam zahvalili za vaše delovanje? »Gre za številna podjetja, od največjih, ki so skoraj obvezno prisotna pri večjih mednarodnih misijah, pri tako imenovanih sistemskih misijah, ko se na obisk v drugo državo odpravi večja delegacija, s predsednikom vlade, več ministri in pod-tajniki, do manjših. Med večjimi gre omeniti Eni, Enel, Finmeccanico, Fincantieri, ko gre za pomorske zadeve, Fiat...Teh velikih misij se udeleži nekaj sto podjetnikov, med njimi so tudi manjša podjetja.« Recimo: od Fiata do Kocmana... »Tudi nižje. Ampak pazite: Koimpex ni majhno podjetje. Kocman je zelo uspešen podjetnik: na vzhodu, v Rusiji in v Belorusiji je zelo čislano podjetje. A hotel sem povedati nekaj drugega.« Prosim. »Italijanski podjetniki so dolga leta zavidali konkurentom iz drugih držav, ker so jim njihove vlade posvečale večjo pozornost pri internacionalizaciji njihovih gospodarskih dejavnosti.« To je bila, dejansko, kritika poprejšnji, Berlusconijevi vladi. »Recimo, da je to bila kritika dotedanjemu pojmovanju mednarodne gospodarske politike italijanskih vlad. Italija je šibkejša na sistemskosti, pri sistemskih prijemih, ima pa drugo prednost.« Katero? »Italijanski podjetniki so izredno »Predvsem si predstavnik italijanske vlade. So pa priložnosti, ko lahko izpostaviš svojo slovensko pripadnost. Te sem skušal izkoristiti, kar predstavlja prednost. Veliko prednost.« KROMA spešnejšimi v svetu. Italija je na individualnem nivoju izredno uspešna, šibkejša pa je pri sistemskih prijemih. Prodijeva vlada je na tem področju opravila preobrat.« Kako? »Ponazoril vam bom s konkretnim primerom. V zadnjih dveh letih je italijanska vlada opravila celo vrsto velikih mednarodnih sistemskih odprav: na Kitajskem, v Indiji, Braziliji, pri Arabskih emi- kreativni, delavni, sposobni. Italijansko podjetništvo je - po vsebini - med najbolj kompetitivnimi na svetu. Imate v mislih italijansko modo? »Ne samo modo in dizajn, za katera je znano, da sta v samem svetovnem vrhu. Italijansko podjetništvo je danes tudi na tehnološkem področju med naju- ratih, v Kazahstanu, v Rusiji in še nekaj drugih. Priredili smo celo vrsto konferenc na relaciji Italija-Latinska Amerika.« To je bil eden od konkretnih rezultatov vašega dela. »Tako nekako.« Drugi rezultati? »Velikansko pozornost smo s poli- tičnega vidika posvetili državam, ki se sedaj uveljavljajo na svetovnem tržišču. Govorimo o Vzhodni Evropi, še posebej o Rusiji. Letna izmenjava z Rusijo znaša 27 milijard evrov. To niso mačje solze. Podobno je s Kitajsko, Indijo, Srednjo Ameriko, Brazilijo. To so ogromna nova tržišča za prodajo, za investiranje, za realizacijo infrastrukture. Tu moramo biti prisotni.« Med mednarodnimi odpravami ste se gotovo srečali s številnimi političnimi osebnostmi svetovnega formata. »Spominjam se brazilskega predsednika Lule, številnih ministrov Putinove ruske vlade... « Dogodek, ki vam je ostal vtisnjen v spominu? »Mnogo jih je bilo. Rad bi izpostavil lansko odprtje mednarodne gospodarske konference v ruskem Sočiju ob Črnem morju. Letovišče Soči je bilo pravkar izbrano za prizorišče zimskih olimpijskih iger leta 2014, kar pomeni dodatne investicije, dodatna javna dela, priliv kapitala, in priložnost za prodajanje, konkuriranje. Na odprtju so me izbrali - ob srbskem, turškem in avstrijskem vladnem predstavniku - za poseg. V dvorani z več kot tisoč ruskimi podjetniki se mi je izredno posrečil kratek nagovor v angleščini, ki pa sem ga začel in končal z... slovensko-ruščino, kar je imelo v dvorani svoj pozitiven odmev.« Slovenec v italijanski vladi: hendi-kep ali prednost? »Predvsem si predstavnik italijanske vlade. So pa priložnosti, ko lahko izpostaviš svojo slovensko pripadnost. Te sem skušal izkoristiti, kar predstavlja prednost. Veliko prednost.« Kako so vaši delovni kolegi sprejemali to vašo posebnost? »Dejstvo, da se je predstavnik italijanske vlade v nekaterih državah vzhodne Evrope sporazumeval s predstavniki teh držav dejansko v njihovem jeziku, je predstavljalo prednost, ki jo je italijanska vlada priznavala.« Priznavala kot nekakšno dodano vrednost? »Tako. Ne bi hotel, da bi to zvenelo nečimrno, ampak kolegi so mi to dodano vrednost marsikdaj zavidali.« Česa ste se pri vašem delu najbolj veselili? »Fiatovega prevzema kragujevške Zastave. Tako je bilo nekaj storjeno tudi za Srbijo, za tamkajšnje delavce... « Česa pa vam je najbolj žal? »Srečanja petih italijanskih in petih slovenskih ministrov, ki bi moralo biti 25. januarja zjutraj, a ga ni bilo.« Zakaj? »Večer prej je Prodijeva vlada padla in srečanje je odpadlo.« Vi ste bili prvi tržaški Slovenec v italijanski vladi. Sedaj je član vlade prvi tržaški bivši neofašist. Ali to pomeni, da ideološke razlike počasi izginjajo? «Bolj kot izginjajo - so manj poudarjene. Ideološki pristop do stvari je danes manjši. Ne smemo pa pozabiti, da različne politične kulture ostajajo, ne izginjajo. Čez mesec, 27. junija, bo minilo 20 let od vaše prve izvolitve v deželni svet. Bili ste prvi Slovenec podpredsednik deželnega sveta; postali ste prvi Slovenec podtajnik vlade. Vedno "..pod" Ali bo kdaj napočil čas, ko bo lahko Slovenec v Italiji postal tudi... "nad"? »Poznate pregovor "Rajši prvi v Ko-ludrovci, kot drugi v Rimu"? Pri nas se mnogi zavzemajo za prvo možnost. Osebno svarim, da je to zgrešeno. Slovenci se ne smemo zapirati v svoj borjač. Meriti se moramo izven našega domačega dvorišča. To mora biti naša ambicija. Še nedavno tega je na širšem zamejskem sestanku nekdo trdil, da Slovenec ne bo mogel nikoli postati tržaški župan.« Ali bo lahko postal? »Mi trdimo, da kaj takega ni od nas odvisno. Vedno bolj pa sem prepričan, da je vsaj v enaki meri to res od nas odvisno: od naše politične sposobnosti in želje po uveljavitvi v širši družbi.« Miloš Budin je v pogovoru nekaj sramežljivo zamolčal. V Turinu vedo povedati, da je prav njegovo srečanje s predsednikom Lucom Corderom di Montezemolo dalo potrebni zagon Fiatovemu projektu v kra-gujevški Zastavi. Budin je bil vladni podtajnik od 17. maja 2006 do 8. maja 2008. Skupno 730 dni. Marjan Kemperle 1 0 Sobota, 17. maja 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it TRST - Včeraj predstavitev v kavarni San Marco bo presegel domače meje Uradni začetek bo v sredo v tržaškem Narodnem domu s prvim simpozijem »Off Limits« Letošnji deveti Forum Tomizza se bo prihodnjo sredo že četrtič zapored začel v Trstu. Program, ki so ga organizatorji (Skupina 85, društvo Altamare-a, krožek Istria, Časopisni založniška družba Primorske novice, Mestna knjiž-njica Umag) predstavili na včerajšnjem srečanju z novinarji v tržaški kavarni San Mar co, je kot ved no bogat in ze lo pri -vlačen. »Naslov letošnjega simpozija je angleška skovanka Off-limits. Človek lahko to besedo interpretira na več načinov. Off-limits ponazarja ves naš prostor, kije stičišče treh glavnih evropskih kultur, slovanske, germanske in latinske,« meni istrski pisatelj in novinar Milan Rakovac, ki je obenem poudaril pomen tovrstnih srečanj, ki krepijo bratstvo in sožitje med tu živečimi narodi. Istrski pisatelj Fulvio Tomizza, po katerem so poimenovali narodnostno mešani kulturno-literarni Forum, je bil namreč eden izmed glavnih nositeljev teh svetlih idealov. Letošnji Forum Tomizza bo presegel domače tržaško-primorske-is-trske meje. O srbskih, kosovskih in bo-sansko-hercegovskih zdrahah bodo namreč spregovorili priznani predavatelji Edi Shukriu iz Prištine, Saša Grijic iz Beograda in Nenad Veličkovic iz Sarajeva. Letošnji Forum Tomizza se bo torej uradno začel v sredo. Ob 16.30 bo v tržaškem Narodnem domu (Ul. Fabio Filzi 14) prvi simpozij Off-limits. Spregovorili bodo direktor reške založbe Edit Silvio Forza iz Pulja, univerzitetni profesor Reinhard Kacianka iz Celovca, univerzitetna profesorica Marija Mitrovic iz Trsta, pesnik Boris Pangerc iz Doline pri Trstu, univerzitetna profesorica Marina Sbisa iz Trsta in tržaška novinar- ja Sandor Tence ter Fabio Amodeo. Ob 18. uri bodo predstavili zbornik Tomizza 2005-2007. V večernih urah (ob 20.00) pa bo v grškem lokalu Bistro Time Out (Ul. Malcanton) literarni koncert Artistra. Sodelovali bodo književniki Laura Marchig, Josip Osti in Mialn Rakovac ter glasbenika Klarisa Jovano-vic ter Vasko Atanasovski. Forum Tomizza se bo v četrtek nadaljeval v Kopru, v petek pa v Umagu. Zaključno dejanje bo prihodnjo soboto s krajšop ko-memoracijo na grobu Fulvija Tomizze v Materadi. K V m Posnetek z včerajšnje predstavitve Foruma v kavarni San Marco KROMA Prva pobuda Tomizzovega Foruma (Pre Forum) se je vršila včeraj pozno popoldne, ko so organizatorji predstavili Tomizzove poti po Trstu (v okviru romana Zlo prihaja s severa iz leta 1984, v katerem istrski pisatelj opisuje Verge-rije in Trubarjeve tržaške dogodivščine). Zgodovinski pohod, ki sta ga priredila in vodila publicistka Patrizia Vascotto in Stella Rasman, se je začel v Narodnem domu, kjer so dijakinje in dijaki tržaškega znanstvenega liceja France Prešeren pripravili razstavo o palačo Bonomo. Pohod so zaključili na tržaškem griču Sve- tega Justa. V ponedeljek (ob 17.30) pa bo v Krožku novinarjev (na korzu Italia, 13) okrogla miza na temo Zlo prihaja s severa. Sodelovali bodo Miran Košuta, Claudio Martelli, Pierluigi Sabatti in Irene Visintini. Organizatorji so obenem še dodali, da so za letošnjo mednarodno literarno nagrado Lapis Histriae (nagrade bodo podelili v petek ob 19. uri v knjižnici v Umagu), prejeli rekordnih 73 izdelkov. Prispevke so prejeli v slovenskem, italijanskem, hrvaškem in srbskem jeziku. (jng) MALABAR - Nemške filmske zvezde na delu v Trstu »Igralci trdo delamo, za zabavo ni veliko časa« Klepet s Heinichenom, komisarjem Laurentijem in Sgubinom Znani Henry Hübchen in Florian Panzner že petič poosebljata glavna junaka Heinichenovih romanov, tokrat v filmu Totentanz Huda nemška trojica: z leve proti desni Henry Hübchen, Veit Heinichen in Florian Panzner KROMA Pred Malabarom so včeraj snemali prizor 5. nemškega filma serije Komisar La-urenti. Filmi so povzeti po romanih Veita Henichena, ki že vrsto let ustvarja v svoji hiši pod Križem. Pet njegovih romanov je bilo prevedenih v italijanski jezik, eden v slovenskega, v Nemčiji pa so njegove tržaške kriminalke tako popularne, da marsikaterega bralca zvabijo v naše mesto. Produkcijska hiša Trebitsch Entertainment je vajeti zadnjega filma Totentanz (italijanski prevod Danza macabra bo izšel 8. julija) predala novemu režiserju, Ulrichu Zrennerju. »Sprejšnjimi produkcijami nisem bil posebno zadovoljen, ker ni bilo sodelovanja in komunikacije,« pravi Heinichen. Nemški Križan si privošči špric z aperolom v družbi svojih glavnih junakov, komisarja Laurentija in pomočnika Sgubina. Upravitelj Malaba-ra Walter Cusmich jim za priboljšek ponudi vrhunsko oljčno olje iz Doline. Roman in film o mrtvaškem plesu se začneta, seveda, v Hrastovljah. Zgodba se dotakne industrijskega vohunjenja in trgovine z nevarnimi odpadki, tem, ki tržaškega policijskega komisarja enostavno oplazijo. Film za nemško televizijo že 6 tednov snemajo v Trstu, na openskem tramvaju in še kje. V Nemčiji bi bilo verjetno težko v miru kramljati s Henryjem Hübchenom, znanim nemškim igralcem, ki je po Heiniche-novem mnenju trenutno kar največji. Že v 70. letih je bil med najbolj priljubljenimi filmskimi igralci Vzhodne Nemčije. V Trstu je klepet mogoč, ker ga tu ne poznajo. 61-letni Berlinčan že petič pooseblja Lauren-tija, 32-letni Florian Panzner pa mu prav tako petič stoji ob strani v vlogi zvestega Sgu- bina. Pogovor soustvarja priložnostni tolmač, Veit Heinichen. V Trst prihajajo mnoge filmske produkcije. Nemška igralca sta tu že skoraj doma, ali je mesto dobro za snemanje filmov? Hubchen meni, da »je vse odvisno od dela, ki ga opravljaš. Če si s potekom filma zadovoljen, ti je mesto všeč; v tem primeru je tako«. Sam stanuje tačas v lepem stanovanju na Greti, kjer ima privilegiran pogled na zaliv. Mladi Panzner se na ta konec redno odpravlja kot turist: »Rad imam Glinščico, vino iz Praprota ter hribe, kot sta Slavnik in Nanos, na katerega sem šel pozimi v največji burji.« Cenita tržaško večkulturnost, bližina hrvaškega morja in Slovenije je zanju ime- nitna. Strinjata se, da bi daljše snemanje z večjimi sredstvi bolje ovrednotilo te kraje na platnu: »Naši filmi ne posredujejo vseh občutkov iz Veitovih knjig«. Hubchen živi v Berlinu, po lastnih besedah pa nima poguma, da bi se preselil kam daleč: »Nisem tako odločen, da bi spremenil svoje življenje. Kot bivši jadralec in de-skarpa bi se vrnil v Trst, da bi se udležilBar-colane, to že. Zahteval bom mesto na največji jadrnici.« Izkušeni igralec je zrastel in dozorel v socializmu: svet nemškega filma je po padcu Berlinskega zidu doživel globoko preobrazbo: »V Vzh. Nemčiji sploh se ni govorilo o dobičku. Prifilmih sta obstajala le dva pojma: ideologija in filmska umetnost, ka- kovost proizvoda. Nenadoma smo se soočili s komercializacijo filmov, vsebine so prešle v ozadje, ekonomija pa v ospredje. Televizija vlaga danes mnogo manj v filme, ker zahtevajo kvizi in resničnostni šovi manj truda in sredstev.« Ob srebanju šprica in pokušanju olja se poraja zadnje vprašanje... Ali je življenje filmskih igralca res prepojeno z zabavo in nočnim življenjem? Hubchen se nasmeje: »Tu sedimo čisto slučajno, to je stereotip. Igralec dela 12 ur na dan, zvečer je truden, povečerja in gre spat. Svet nemškega filma je z leti izgubil kar nekajfinančnih sredstev in naše življenje je bolj normalno od tistega, ki si ga ljudje predstavljajo.« Aljoša Fonda Sergio Zavoli v Trstu Leta 1967 je priznani italijanski novinar posnel dokumentarec o goriški umobolnici za TV7/Rai. Novinarju je bilo ime Sergio Zavoli, dokumentarnemu filmu pa »I giardini di Abele«. Štirideset let kasneje bodo film ponovno predvajali v Trstu, v okviru praznovanj ob tridesetletnici zakona 180, ki je odredil zaprtje psihiatričnih bolnišnic. V ponedeljek bo tako Za-voli gost avditorija Revoltella (Ul. Diaz), predvajanju filma pa bo sledila predstavitev knjige »Franco Basaglia. Una biografia«, ki sta jo napisala Michele Zanetti in Francesco Parmigiani. Pričetek ob 17.30. Veit Heinichen o svojih policijskih romanih Žal skoraj istočasno z zgoraj omenjeno prireditvijo, bo v dvorani Baroncini (zavarovalnica Generali, Ul. Trento 8) srečanje z nemškim pisateljem Veitom Heinichenom, ki že veliko let živi in ustvarja v Trstu. Z njim se bo pogovarjal Univerzitetni profesor El-vio Guagnini. Pričetek ob 17.45. V ponedeljek v Šempolaju Festival prijateljstva SKD Vigred, Kulturno društvo Tomaj, Razvojno društvo Pliska, osnovna šola Dutovlje in COŠ S.Gruden vabijo na Festival prijateljstva - Kosovelov večer 2008, v ponedeljek 19. maja, ob 20. uri, v Štalci v Šempolaju; v sredo 28. maja, ob 20. uri, v Kulturnem domu v Tomaju. Sodelujejo: Mladinska glasbena skupina Vigred (mentor Aljoša Saksida), učenci osnovne šole Coš S. Gruden (Šempolaj), učenci osnovne šole Dutovlje - podružnice Tomaj, pevka Martina Feri ter dramski odsek SKD Vigred. Izrael - od sanj do resničnosti Tržaška judovska skupnost prireja ob šestdesetletnici nastanka izraelske države predstavitev knjige zgodovinarja Claudia Vercelli-ja (Israele - Storia di uno Stato -Dal sogno alla realtà ). Srečanje bo v torek, 20. maja, ob 18. uri v konferenčni dvorani »Carlo e Vera Wagner« v Ul. del Monte 7. Umetniki, pozor! Kulturno društvo Artesette sporoča, da je do 15. junija odprto vpisovanje na natečaj Jadra in marine (Vele e marine). Udeležijo se ga lahko slikarji, kiparji, grafiki in fotografi vseh narodnosti, dela pa bodo razstavljena na treh različnih lokacijah: na sedežu društva Ar-tesette, v dvorani »ex Albo Preto-rio« ter na Pomorski postaji (ta razstava bo sovpadala s priljubljeno Barcolano). Več informacij na telefonskih številkah 040 631355 in 349 6803724 ali na elektronskem naslovu artesette2007@libero.it. Otroški praznik na trgu Na Verdijevem trgu bo tudi to nedeljo poskrbljeno za najmlajše. Od 11. do 17. ure bodo animator-ji kulturnega društva »Cose di vec-chie case« zanje priredili družabne igre in plese, ter otroke naučili, kako lahko s pomočjo balončkov »sestavijo« razne živali. Dopolnilo k članku o reviji Pomlad glasov Iz podnaslova članka o reviji Pomlad glasov je po pomoti izpadlo ime Otroškega pevskega zbora Fran Venturini, ki se je prav tako kot navedeni trije zbori uvrstil v finale. Za napako se opravičujemo. / TRST Sobota, 17. maja 2008 1 1 CORECOM - Obračun poročanja medijev pred aprilskimi volitvami Deželne televizije spoštovale »par condicio« V informativnih oddajah RAI Uly in Tondo dobesedno izenačena - Kandidatkam samo mrvice Gora podatkov, kijihje včasupred volitvami zbral in analiziral deželni odbor za komunikacije Corecom, kaže, da so televizijski mediji v FJK dosledno spoštovali pravila o nepristranskem političnem poročanju v tednih pred aprilskimi parlamentarnimi in upravnimi volitvami. V sodelovanju s tržaškimi študenti komunikologije je Corecom posnel in pregledal 151 ur informativnih oddaj, pri tem pa ni zabeležil kršitev t. i. zakona »par condicio«. Podatke so včeraj v palači deželnega sveta opisali predsednik in podpredsednik Corecom Franco Del Campo in Danilo Slokar ter ravnatelj fakultete za vzgojne vede Giuseppe Battelli. Del Campo meni, da so rezultati odlični. Pri deželni televiziji RAI, ki je bila kot javna televizija pod najstrožjim nadzorom, so dosegli svojevrsten rekord: od 10. marca do 11. aprila so deželne informativne oddaje posvetile novicam o kandidatih Renzu Tondu in Riccardu Illyju v izkupičku točno enak čas (28 minut in 42 sekund), v samih izjavah predsedniških kandidatov pa je Illy zaostal za Tondom za pičlih 9 sekund! Ravnovesje je prevladalo tudi med posameznimi strankami in v zvezi s parlamentarnimi volitvami. Zaradi manjšega zapleta v študijo niso še vključili številk o slovenskih televizijskih poročilih RAI, Del Campo in Slokar pa sta potrdila, da je bilo poročanje slovenskega programa prav tako nepristransko. Corecom je nadzoroval tudi informativne oddaje mrež TVM, Tele4, Te-lefriuli, Telepordenone, Antenna3 in Vi-deoregione. Po mnenju Del Campa so rezultati »nedvomno med boljšimi v Italiji«. Edine manjše kršitve zadevajo objavo javnomnenjskih raziskav na nekaterih časopisih: v štirih primerih je v člankih izostal opis metodologije javno-mnenjske raziskave. Zelo pomenljiv pa je podatek, ki priča o stopnji zastopanosti žensk v politiki, a tudi o pozornosti medijev do njih: nastopi in vesti o političnih predstavnicah so na raznih TV postajah zaobjeli od 2,21 do 4,51 odstotka vseh političnih vesti. Izjema je Telepordenone, kije kandidatkam in nežnemu spolu nasploh namenil 12,21 odstotka političnih novic. Končno vprašanje včerajšnjega srečanja je bilo, ali je zakon »par condicio« pravzaprav potreben. Del Campo meni, da so nekateri predpisi morda preveč rigidni, obstoj jasnih pravil za poročanje v javnih in zasebnih medijih pa je ze lo po mem ben. ( af) PROJEKT AGROMIN Dve koristni knjigi za člane Kmečke zveze Na sedežu Kmečke zveze sta na razpolago članom dve zanimivi knjigi, ki sta nastali v okviru čezmejnega projekta Agromin. Projekt, katerega nosilki sta bili KZ na italijanski strani in Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti na slovenski, je predvideval izdelavo slovensko-itali-janskega in italijansko-slovenskega slovarja strokovnih izrazov s področja čebelarstva, oljkarstva in olja, sirarstva, vinogradništva, vinarstva in zelenjadarstva ter dvojezično knjigo o tipičnih kmetijskih izdelkih čezmejnega območja. Knjigi sta bili skladno s programom izdelani in tiskani. Gre za zanimivo in koristno čtivo, pri izdelavi katerega so dali pomemben doprinos tudi strokovnjaki KZ. Obe deli sta lahko koristen pripomoček za vse, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, še zlasti pa za njene člane, ki živijo in delajo na narodnostno mešanem območju, kjer se prepletata dve kulturi in kjer lahko knjigi pripomoreta - ne glede na njuno strokovno vsebino - k boljšemu medsebojnemu razumevanju in spoznavanju. KZ vabi v tem duhu in v tem prepričanju svoje člane, da dvignejo obe knjigi. Z včerajšnje tiskovne konference: drugi z desne je Giuseppe Battelli, tretji in četrti sta Franco Del Campo in Danilo Slokar KROMA POHOD - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca Po poti gradov Skupinski posnetek na Gračišcah, pri cerkvi Marije Snežne Umrl mladenič, v sobi anaboliki in druga sredstva V četrtek ponoči je v svoji postelji umrl 24-letni Giacomo Cavazzini, vzroke smrti pa preiskuje policija. V njegovi spalni sobi so policisti odkrili večjo količino anabolikov in drugih nedovoljenih sredstev, ki jih nekateri bodibilder-ji porabljajo za povečanje mišične mase. Pokojnik je redno obiskoval mestne telovadnice. V stanovanju na Mira-marskem drevoredu št. 27 so Cavazzi-nijevi starši sredi noči slišali sina, ki je v svoji postelji težko dihal. Mladenič je dejansko umrl pred njihovimi očmi, medtem ko ga je zdravstveno osebje skušalo obdržati pri življenju. Policisti so v spalnici zasegli večjo količino anabolikov, raznih nepoznanih tablet, fiol in brizgalk. Nekateri proizvodi naj bi po prvih navedbah prihajali iz Slovenije. Sodstvo je uvedlo preiskavo o dogodku, morebitne povezave med smrtjo mladeniča in zaseženimi tabletami bodo pojasnili obdukcija in kemijske analize. V kavarni Ponchielli štiri tatvine v poldrugem mesecu Policija je včeraj zjutraj ob 4. uri aretirala par, ki je vlomil v kavarno Ponchielli in ukradel 70 evrov. V zaporu sta 45-let-ni Tržačan Stefano Pettirosso in 42-let-na avstrijska državljanka Gina Vesce. Najprej sta razbila okno kavarne, zatem pa je eden od dveh stegnil roko in dosegel notranjo kljuko okna. Zlezla sta v lokal, pri pultu sta vzela 70 evrov, medtem pa je zazvonil alarm. Ucvrla sta jo proti Ul. Carducci, kjer pa ju je ustavil avto policije. Tatica je agentom takoj izročila torbico, v njej so bili poleg denarja tudi izvijač in rokavice. Kavarno Ponchielli so razni tatovi v poldrugem mesecu obiskali že štirikrat, v istem obdobju pa so bili dejavni tudi v stanovanju lastnika kavarne. Slednji ima zvrhano mero smole: iz kavarne so mu dvakrat odnesli po tristo evrov, enkrat so mu neki mladeniči odnesli mizico, sosednji bari pa podobnih težav niso imeli. »Upam, da se je z aretacijama črna serija končala. Policija sumi, da sta prejšnja dva vloma opravila ista storilca, domneve pa bodo potrdili ali zavrnili s pregledom prstnih odtisov,« je povedal lastnik. Tatove je presenetil alarm, ki se je tokrat sprožil po 10 sekundah, medtem ko je navadno zvonil po 30 sekundah. Nova preiskava o pedofiliji Dva Tržačana, dva Videmčana in Por-denončan so osumljeni sodelovanja v mreži ponudnikov in uporabnikov spletnih posnetkov s pedofilsko-por-nografsko vsebino. Poštna policija je med hišnimi preiskavami zasegla 9 računalnikov in 2189 CD in DVD plošč (1900 plošč je imel nek Tržačan). Akcija sodi v preiskavo sodstva iz Sa-vone, ki bo moralo ugotoviti, kako so osumljenci prišli do posnetkov. Prejšnjo nedeljo je bilo vreme kot naročeno, jasno in z rahlo burjico, kar je še pripomoglo k uspehu izleta po Poti gradov, ki so ga priredile članice Skupine 3555 SKD France Prešeren iz Boljunca. Pohod je dopolnil februarsko predavanje Branka Bratoža - Ježka in je predvideval peturno hojo od Hrastovelj do Črnega ka-la. Da bi prehodili krožno pot v celoti, bi potrebovali ogromno časa, zato bo to ostal izziv za naslednjo sezono. Z osebnimi avtomobili smo se izletniki najprej odpeljali preko Socerba do Črnega kala, kjer smo pod previsno pečino pustili nekaj avtov in se nato podali do Hrastovelj, kjer je bila naša izhodiščna točka. Tam nas je pričakal vodič Ježek in kar strumno smo se podali preko vasi v dolino ter se mimo obdelanih polj in vinogradov začeli vzpenjati proti mogočni steni Štrkljevice, kije bila nekoč raj za alpiniste. Sedaj je plezanje v njej prepovedano, ker tu gnezdi veliko ptic. Čeprav smo nameravali uvodoma obiskati cerkvico sv. Trojice v Hrastovljah, smo načrt opustili zaradi zapetljaja, zato je bila naša prva točka cerkvica sv. Štefana v bližini vasi Zanigrad, ki je pravi biser; pokrita je s skrlami, na portalu so razvidni letnica 1521 ter napisi v glagolici. Od tu se razprostira čudovit razgled na Rižansko dolino, mi pa smo se podali v opuščeno vas Zanigrad, kjer se edini znak življenja zaznava na hišni številki 1. Pot nas je od tod vodila v reber proti Podpeči. Nad vasjo kraljuje obrambni stolp iz časov Beneške republike, ki se ga vidi daleč naokrog, do njega pa vodi pot po kamnitih stopnicah, ki so zavarovane z verigo. Še prej smo pogledali v obzidano jamo, kjer so se prebivalci skrivali, ko so vas oblegali Turki. Stolp je bil zaprt, povzpeli pa smo se po lesenih stopnicah na balkon, ki zgleda, da visi nad praznino, da kar vzame sapo. Še zadnji vzpon i n že smo stali na kraškem robu, od koder sega razgled od tržaškega do koprskega zaliva in dlje proti Istri in Julijcem. Tu smo se odpočili in okrepčali in že smo krenili proti Prapročam, ki stojijo na planoti pod Slavnikom ter na prazgodovinsko gradišče na Gračišcah, kjer stoji cerkev Marije Snežne. Zgledalo je, da hodimo po botaničnem vrtu, saj smo se sprehajali med potonikami in drugim cvetjem, ki se je na travnikih bohotilo in nas omamljalo s svojim vonjem. Spet smo zakorakali proti kraškemu robu in pot prehodili med neštetimi strelskimi jarki, ki so nas opominjali na grozote druge svetovne vojne in se nato po strmi stezi spustili do železniške proge, kije zarezana v ostenje nad Črnim kalom, in še nižje, pod plezalne stene, kjer je mrgolelo plezalcev ter dospeli do parkirišča, kjer smo zjutraj pustili avtomobile. Dan pa ni bil še končan, odpeljali smo se spet v Hrastovlje ter se okrepčali na turistični kmetiji, kjer smo se v prijetni družbi zadržali do poznega. (sž) V TOREK - Občina Dolina in TFS Stu ledi Iz Beograda prihaja skupina »Gradimir« V torek, 20. t.m., bo v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu večer pesmi in plesov, ki ga bo izvajala folklorna skupina »Gradimir« iz Beograda. Večer si je zamislila uprava občine Dolina v sodelovanju s TFS »Stu Ledi«, ki je prevzela organizacijo prireditve. Folklorna skupina »Gradimir« iz Beograda, ki je bila ustanovljena pred 60 leti, zelo uspešno nastopa v raznih krajih sveta in tako bo po nastopu v občini Dolina izvedla turnejo po južni Italiji. Od ustanovitve do danes je k skupini pristopilo in z njo sodelovalo nad 10.000 članov, ki so nastopili pred mnogimi navdušenci širom sveta. Glavni namen skupine je zaščititi svoje običaje in posredovati edinstveno kulturno dediščino prihodnjim rodovom. Njihov repertoar zajema številne ljudske pesmi in plese iz različnih predelov Srbije. Program izvajajo s pomočjo pisanih kostumov in orkestra, ki igra na tradicionalne glasbene inštrumente. Leta 2006 so s ponosom proslavili 60. obletnico delovanja skupine in v istem letu so izvedli številne projekte, ki so se jih udeležili otroci, mladi in odrasli, ki vadijo v raznih skupinah. Danes šteje folklorna skupina »Gradimir« približno 300 članov, ki sodelujejo na številnih prireditvah in njim gre za slu ga za vrs to na grad in priznanj, ki so jih dosegli na raznih tekmovanjih. Skupina promovi-ra domače običaje tako v Srbiji kot v tujini. Naj omenimo njihovo udeležbo na številnih folklornih festivalih in prireditvah v Romuniji, na Madžarskem, v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Španiji, Grčiji, na Švedskem, v Kanadi in Združenih državah Amerike. Obeta se res zanimiv in prijeten ve čer, na ka te rem bo pri so ten tudi generalni konzul Republike Srbije v Trstu dr. Vladimir Nikolic. 12 Sobota, 17. maja 2008 TRST / BARKOVLJE - Občinska uprava bo obeležila opravljeno delo z vrsto prireditev danes in jutri Skupina Frecce tricolori za obnovljene »Topoline« Vložili 2 milijona evrov - Omejitve v prometu - Jutri popoldne enosmerna vožnja na Furlanski cesti Z nastopom letalske akrobatske skupine Frecce tricolori bo jutri doseglo vrhunec praznovanje, ki gaje priredil občinski odbor ta konec tedna v Barkovljah. Sredi tedna so namreč predstavili obnovljeno kopališče Topolini, njegovo uradno odprtje pa je hotela občinska uprava primerno obeležiti. Tako se je že včeraj začela vrsta prireditev, ki bodo v celoti zaživele danes in ki jih bo jutri popoldne zapečatil Air Show akrobatske skupine. Zaradi tega je že danes prepovedano parkiranje na nekaterih območjih v Barkovljah in je promet na nekaterih cestah omejen. To bo veljalo tudi jutri popoldne, ko bo cesta s Trga 11. septembra 2001 v smeri proti Trstu zaprta za promet. Obnova »Topolinov« je davkoplačevalce stala dva milijona evrov, sta na predstavitvi povedala župan Roberto Di-piazza in pristojni občinski odbornik Franco Bandelli ter poudarila, da je zdaj spet brezplačno na razpolago kilometer dolgo kopališče, ki je opremljeno z vsem potrebnim. Obnovili so v bistvu vso strukturo, ki je zdaj popolnoma v skladu z varnostnimi predpisi, namestili pa so tudi štiri nove tuše in sanitarije v borovem gozdiču. Na bližnjem skalovju bodo junija postavili stopnice za varen dostop do morja na dveh točkah, odprli bodo tudi prostor za igro s »skrlami«. Uradno praznovanje novih »Topolinov« se je začelo včeraj popoldne s turnirji v briškoli, v metanju skrl in v balinanju. Vse prireditve, ki so namenjene mlajšim in starejšim, so na območju kopališča. V vsakem »Topolinu« se nekaj dogaja, od turnirja v briškoli do manjših koncertov, razstave konjičkarjev in sta-rodobnih Vesp (v priredbi kluba Vespa Club Ovi Duri), dresiranih psov in ženskega nogometa. Nad kopališčem bodo Pogled na slovite »Topoline« danes od 16.45 do 17.25 vaje skupine Frecce tricolori. Od 18. ure dalje bo zaključna faza in nagrajevanje omenjenih turnirjev. Vzporedno bodo razne športne in druge dejavnosti, od karateja do animacij za otroke. Ob 20. uri bo modni defile, sledila bo glasba v živo s skupinami Boogie Nite, Twin Life in Ottava Nota. Jutri bo od 15.30 do 17.50 Air Show, ki ga prireja občinska uprava v sodelovanju z Aero Club Friulano. Prevozno podjetje Trieste Traspor-ti bo tudi povečalo število avtobusov, ki vozij o na progah 6 in 36 in ki bodo danes izjemoma peljali do 24. ure. Obe progi bodo okrepili tudi jutri od 13.30 do 20. ure, ko bodo avtobusi peljali vsakih 5-6 minut. Na barkovljanskem nabrežju bodo v okviru prireditve tudi razne omejitve v prometu. Poleg prepovedi parkiranja na številnih mestih (danes in jutri) naj še zlasti omenimo nedeljsko za- prtje Miramarskega drevoreda za promet iz Barkovelj proti Trstu. Promet bo prepovedan od 15.30 do konca prireditve. Prav tako jutri bo na Furlanski cesti od 14. ure dalje veljala enosmerna vožnja od Ul. Perarolo do Proseka. Enosmerna vožnja bo veljala tudi na Ul. San Nazario, ki povezuje Prosek in Napoleonsko cesto, in na cesti, ki pelje od Napoleonske do pokrajinske ceste št. 1, ki povezuje Prosek in Opčine. Jutri Pohod prijateljstva od Zgonika do Pliskovice Pohod prijateljstva je ime pohodu, ki ga jutri prirejata Občina Zgonik in Občina Sežana in je neke vrste naslednik pohoda odprte meje. Letos se bodo pohodniki najprej zbrali v Zgoniku pred županstvom(ob 13.uri), od koder se bodo napotili po poti mlekaric čez Jarovce do Pli-skovice. Tudi program, ki ga pripravljajo v Pliskovici, je res vabljiv, saj se bo ob 15.uri začel Metlarski praznik: sajenje trsa najstarejše trte na svetu, nastop najmlajših Plisko-vljanov ter Kd Kraški šopek in dua Metlarja, sprevod metlarjev, sežiganje metel, ob 17. ure športne igre, ob 19. briškola in ples z ansamblom MAK. Pri Razvojnem društvu Pliska in Krajevni skupnosti Pliskovica je Občina Zgonik našla zelo motivirane in organizacijsko sposobne sogovornike, ki so jim dobrososedski odnosi res pri srcu. Tako je tudi pričakovanje za pohod na eni in drugi strani veliko, odziv pohodni-kov pa vedno nadvse spodbuden. Prav gotovo bo tako tudi v nedeljo, vremenu navkljub. V Štalci o kmetijstvu V torek, 20. maja, ob 20.30 bo v prostorih šempolajske Štalce (sedež društva Vigred) javno srečanje na temo: Kmetijstvo in teritorij. Prireja ga Kmečka zveza, govor pa bo o stanju, problemih in razvojnih možnostih našega kmetijstva ter teritorija, predvsem v odnosu do pristojnih oblasti. Dan boja proti možganski kapi V nedeljo se bo tudi v Trstu odvijala pobuda združenja Alice, ki ima namen informirati javnost o možganski kapi, ki je danes med najbolj razširjenimi vzroki smrti. Od 9. do 18. ure bodo na Borznem trgu brezplačno merili pritisk in nudili informacije o pravilnih življenjskih stilih. DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL - Za malčke in njihove družine Nepozabne počitnice Že sedmo leto so jasli priredile prvomajske počitnice v naravi - 9 družin letovalo na Rogli Vodstvo in vzgojitelji Dijaškega doma »S. Kosovel« že sedmo le to za po re do ma or ga ni zi ra - jo prvomajske počitnice za družine malčkov, ki obiskujejo tamkajšnje jasli. Le toš njih po čit nic se je ude le ži lo de vet dru žin, ki sta jih spremljali vzgojiteljici Renata Pa do van in Eri ka Odo ri co. Od 1. do 4. ma ja smo dru ži ne le to va -le v prekrasni vasici Gorenje, ki je samo par kilometrov oddaljena od Žreč in nekaj kilometrov oddaljena od klimatskega zdra-viliš ča na Ro gli. Izbrana lokacija je za družine z maj hni mi otro ki iz red no pri mer na. V bliž nji oko li ci smo ime li star ši in otro ci ogro mno mož nos ti za igre na pro stem, sprehode v naravo, kolesarjenje, ho jo in bi va nje v na ra vi. V jut -ranjih urah sta vzgojiteljici organi zi ra li vo de ne vzgoj no di dak -tične dejavnosti za malčke, starši pa smo bili prosti do prvih popoldanskih ur. Prosti čas smo od ras li iz ko ris ti li za kraj še iz le -te in spre ho de, ne ka te ri so si privoščili malo počitka in sprosti tev v bliž njem ter mal nem cen -tru Žre če. Po pol dan ski čas pa smo preživljali vsi skupaj. Tako smo se na pri mer po da li na iz -let na kmetijo, izdelovali smo Malčki, njihovi starši in vzgojiteljici na tradicionalni skupinski sliki lut ke, pe li otroš ke pes mi ce, se igra li na pro stem ipd. Po čit ni ce so bi le ta ko za otroke kot za njihove starše enkratno doživetje. Končno smo lahko bivali nekaj dni v neposrednem stiku z naravo, uživali čist zrak ter na mes to pro me ta poslušali tišino in ptičje petje! Vsi smo bi li iz red no za do -volj ni. Na ši mal čki so se vr ni li do mov s pol no ko ša ro no vih spoznanj, izkušenj in doživetij. Hvala Renata, hvala Erika, za ves trud in požrtvovalnost ter strokovnost pri organizaciji in vodenju tako hvalevredne pobude! Starši KRIŽ - V soboto, 24. maja, v domu Sirk Jubilejna zborovska revija Pesem ne pozna meja V kulturnem domu Alberta Sirka v Križu bo v soboto, 24. maja, jubilejna 40. zborovska revija Pesem ne pozna meja. Na odru se bo z začetkom ob 19.30 zvrstilo deset zborov iz zamejstva in iz Slovenije: Moška vokalna skupina Un's Trboul, MPZ Franc Zgonik iz Branika, Moški in Ženski pevski zbor Jezero iz Doberdoba, MPZ Društva vino-gadnikov Goričko, MPZ Foltej Hartman iz koroškega Pliberka, MePZ Avgust Pavel z Gornjega Senika, MePZ Svoboda iz Trbovelj ter gostujoča Moški in Ženski pevski zbor Vesna. Približno dvesto pevk in pevcev bo torej nadaljevalo tradicionalno revijo, začetki katere segajo v pozna šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so prosvetni delavci iz Križa in Trbovelj navezali prve prijateljske stike, ki so kasneje privedli do pobratenja med društvoma iz obeh slovenskih krajev, Vesna in Svoboda. Navezi Križ-Trbovlje se je kasneje pridružilo še društvo Franc Zgonik iz Branika. Začetno sodelovanje se je udejanjilo s koncertoma v Braniku leta 1968 in v Trbovljah dve leti kasneje. Pobuda se je nato za nekaj let zaustavila, do ponovne oživitve pa je prišlo leta 1975, ko se je sestal nov pripravljalni odbor, kateremu so se pridružili še predstavniki zborov iz Doberdoba, Trebč in Pliberka. Revija je tako doživela pravi preporod, prvi združeni nastop sodelujočih zborov pa je bil prav v Križu leta 1976. S časom sta k pobudi pristopila še zbora iz Monoštra in z Goričkega, za krajše obdobje pa tudi pevci iz Pridvora pri Ko pru. Revija je po besedah pobudnikov nastala z namenom ovrednotiti družbeno in narodno vlogo zborovskega petja pri Slovencih. Organizatorji pravijo, da »danes seje marsikaj spremenilo, Slovenci pa še vedno pojemo z istim zanosom in z isto ljubeznijo kot naši dedje in očetje«. Poleg posameznih zborovskih koncertov bodo združeni zbori sooblikovali zadnjo točko sobotnega srečanja s skupnim nastopom, med katerim bodo pevke in pevci zapeli Ipavčevo Slovenec sem, Našo pesem Mirana Rustje in Simonitijevo Vstajenje Primorske. Po koncu revije se bodo udeleženci zbrali v kriškem Slomškovem domu, kjer jih bodo prireditelji primerno pogostili. Preostali del večera bo priložnost za klepet in utrjevanje prijateljskih stikov. Organizatorji iz vrst SKD Vesna se zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli k letošnji Pesmi ne pozna meja, posebno pa vsem vaščanom, ki so jim priskočili na pomoč, Zvezi slovenskih kulturnih društev in pa rajonskemu svetu za Zahodni Kras, ob tem pa vabijo vse ljubitelje slovenskega zborovskega petja, naj se prireditve množično udeležijo. (MiK) / DANES - Ob 9. uri v Narodnem domu O Trubarju Simpozij prireja Slavistično društvo Trst - Gorica - Videm j ■ i Kot smo že poročali bo danes dopoldne v Narodnem domu simpozij o Primožu Trubarju in njegovem času. Na njem bodo sodelovali ugledni predavatelji Boris Paternu, Silvano Cavazza, Majda Merše, Erika Fornazarič. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 17. maja 2008 PASKAL Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.32 - Dolžina dneva 15.01 - Luna vzide ob 18.18 in zatone ob 3.49. Jutri, NEDELJA, 18. maja 2008 ERIK VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,0 stopinje C, zračni tlak 1014,0 mb narašča, veter 18 km na uro jugozahodnik, zmerno oblačno, vlaga 77-odstotna, rahlo razgibano, temperatura morja 19,4 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 12. do sobote, 17. maja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni Trg 12 (040 367967), Ul. Ma-scagni 2 (040 820002), Opčine - Piazzale Monte Re 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni Trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Piazzale Monte Re 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (040 633080). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino ALCIONE - 17.00, 19.00 »Tutta la vita davanti«; 21.00, 22.45 »Juno«. AMBASCIATORI - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Iron man«. ARISTON - 16.30, 18.15 »Ernesto« (r. S. Samperi, po romanu Umberta Sabe); 20.00, 22.15 »Il futuro non e' scritto. Joe Strummer«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Superhero - il piu' dotato fra i supe-reroi«; 16.00, 18.40, 21.30 »Gomorra«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Gli ultimi della classe«; 16.30, 22.00 »Speed Ra- Po odmoru pa še Igor Škamper-le, Marija Mercina in Marta Ivašič. Na ogled bo tudi razstava faksimiliranih izdaj Trubarjevih knjig, ki jo je pripravila Narodna in študijska knjižnica. Pričetek ob 9. uri. cer«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Not-te brava a Las Vegas«; 16.00, 17.15, 18.30, 21.30, 22.00 »Iron Man«; 20.00 »Saw 4«; 20.15 »U2-3D«. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 21.15 »L'al-tra donna del re. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.00 »Mongol«. FELLINI - 16.10, 18.10, 22.00 »Il cac-ciatore di aquiloni«; 20.10 »I Demoni di San Pietroburgo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.30, 20.00, 22.15 »Gomor-ra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.10, 20.45, 22.20 »Alla scoperta di Charlie«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00, 20.10, 23.20 »Tekla bo kri; 22.40 »Točka prednosti«; 16.30, 18.40 »Kronike Spiderwick«; 16.10 »SOS planet in Morski psi«; 16.40, 19.00, 21.20, 23.40 »Dokler naju Jackpot ne loči«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Superhero Mo-vie«; Dvorana 2: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Notte brava la Las Vegas«; Dvorana 3: 15.30, 22.00 »Speed Racer«; 17.30, 20.50, 22.30 »Il treno per Darjeeling«; 19.10 »Saw IV«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Certa-mente, forse«. SUPER - 16.30 »Sopravvivere con i lupi«; 18.20, 22.00 »Carnera«; 20.20 »La ragazza del lago«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.00 »Superhero Movie«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Notte brava a Las Vegas«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.15 »Gomorra«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Iron Man«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Mongol«. H Šolske vesti ZGODOVINSKA RAZSTAVA »BONO-MOVE POTI«: Ob Trubarjevem letu in natečaju za šole FAI-Fondo per lAmbiente Italiano, Vas dijaki in profesorji 1. klasičnega razreda liceja France Prešeren v Trstu vljudno vabimo danes, 17. maja, v Narodnem domu v Trstu, na Visoki šoli modernih jezikov, Ul. Filzi 14, od 9. do 13. ure, na ogled zgodovinske razstave o škofu Petru Bonomu, Trubarjevemu učitelju. Veseli bomo, če boste prišli. UČENCI IN UČITELJICE OŠ ALBERT SIRK IZ KRIŽA vabijo na otvoritev razstave v petek, 23. maja, ob 19. uri, v šolskih prostorih. Urnik razstave: sobota 24. maja, od 17. do 19. ure, nedelja 25. maja, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: naravoslovni »Živijo Ke-kec« v Kranjski Gori, od 8. do 14. junija (od 1. do 5. razreda); biološki »Morska zvezda« v Piranu, od 16. do 21. junija (od 4. razreda dalje); kraso-slovni »Netopir« v Postojni, od 22. do 27. junija (od 10. do 14. leta); jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, TRST od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 24. do 29. junija (od 5. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcin-ski@gmail.com. S Izleti IZLET SPDT NA KUCELJ: SPDT organizira v nedeljo, 18. maja 2008, avtomobilski izlet na rob Trnovskega gozda in sicer na Kucelj, najbolj razgleden vrh v grebenu Čavna. Naš pohod se bo Začel s Predmeje, vasice nad Ajdovščino. Predvidevamo 4 - 5 ur hoje. Izlet vodi Livio Semec. Odhod udeležencev bo ob 7.30 izpred spomenika v Križu. KRIŽKA SEKCIJA VZPI ANPI obvešča udeležence izleta v Jasenovac - Zagreb v nedeljo, 18. maja, da bo odhod avtobusa iz Križa pri spomeniku ob 6.30. Potrebna je veljavna osebna izkaznica. OBČINA ZGONIK vabi v nedeljo, 18. maja, na »Pohod prijateljstva Zgonik - Pliskovica«. Odhod ob 13. uri v Zgo-niku (pred Županstvom). Ob 15. uri Metlarski praznik v Pliskovici. Program: sajenje trsa najstarejše trte na svetu, nastop najmlajših Pliskovljanov ter Kd Kraški šopek in dua Metlarja, sprevod metlarjev, sežiganje metel, ob 17.uri športne igre, ob 19. uri briško-la, sledi ples z ansamblom MAK. AŠD-SK BRDINA obvešča, da bo odhod za avtobusni izlet v Gardaland v nedeljo, 25. maja, ob 5.45 iz Opčin, na avtobusni postaji pri baru Arnoldo. V PETEK, 30. MAJA, ko praznujemo praznik Jezusovega presvetega srca, vabimo šolske sestre de Notre Dame na romanje na Trsat, na otok Krk ter na otok Cres. Stroški za avtobus, ladjo, vožnjo po Cresu in kosilo znašajo 50,00 evrov. Avtobus bo s Trga Oberdan odpeljal zjutraj ob 6. uri, s Sesljana ob 6.15, iz Nabrežine ob 6.20, iz Sv. Križa ob 6.25, s Proseka ob 6.30, iz Opčin ob 6.40. Vpišite se čimprej na tel. št.: 040220693 ali 347-9322123, kjer boste dobili podrobnejše informacije. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 22. junija, izlet v Benečijo - Čedad in okolica. Odhod iz Boljunca ob 8. uri. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040228050. MEPZ SLOVENEC-SLAVEC priredi, ob priliki nastopa na pevskem festivala »I castelli incantati«, od 3. do 6. julija 2008, avtobusni izlet v okolico Rima. Na razpolago je še nekaj mest. Za informacije lahko pokličete tel. št.: 3386064971 (Sonja). Ul Osmice DRUŽINA PERTOT (Špj'lni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Ma- vhinjah odprla osmico. Obiščite nas! Tel. 040-299442. OSMICA SILVANO FERLUGA vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnov-ca št. 4. OSMICO sta odprla Paolo in Robi Fer-foglia v Medjivasi št. 6. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO smo odprli pri Batkovih, v Repnu. Ob domači kapljici nudimo domač prigrizek. Tel.: 040-327240. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Colja v Samatorci št. 50, tel. na št.: 040229224. Vabljeni! SALOMON je v Rupi odprl osmico. V RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina. 0 Prireditve PIHALNI ORKESTER Breg in Glasbena Matica prirejata nastop gojencev in glasbene šole v ponedeljek, 19. maja, ob 17.30 v dvorani Valentin Vodnik v Dolini. Vabljeni! SKD LONJER - KATINARA vabi danes, 17. maja, ob 20.30 v ŠKC v Lonjerju, na ogled gledališke predstave »Srčni mrk« v izvedbi dramske skupine KD Rovte - Kolonkovec. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst - Gorica - Videm v sodelovanju z visoko šolo modernih jezikov za tolmače in prevajalce prireja danes, 17. maja, ob 9. uri, v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14, »Simpozij ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja«. V KULTURNEM CENTRU L. BRATUŽ -danes, 17. maja, ob 10. uri, v okviru »Festivala Vizije 2008« bosta dramska skupina Delecto in ŠD Megaronna uprizorili Lorda Byrona »Parizina«. Ob 11.30 pa bodo Kranjski komedijanti odigrali predstavo »Zlatolaska«. Vstop prost. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na praznik otroškega likovnega in glasbenega ustvarjanja »Male ustvarjalne roke«, v nedeljo, 18. maja, ob 17. uri, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Me-težici«. Na programu sta predstavitev in nagrajevanje izdelkov likovnega natečaja »Rdeče češnje, dar pomladi«, v glasbenem delu pa nastop učenk in učencev OŠ Livade iz Izole s spevoigro »Show strahov«. Kioski delujejo od 16. ure dalje. SKD VIGRED, KD TOMAJ, RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA, OŠ DUTOVLJE IN COŠ S. GRUDEN vabijo na Festival prijateljstva - Kosovelov večer 2008, v ponedeljek 19. maja, ob 20. uri, v Štalci v Šempolaju ter v sredo, 28. maja, ob 20. uri, v Kulturnem domu v Tomaju. Sodelujejo: Mladinska glasbena skupina Vigred (mentor Aljoša Saksida), učenci Coš S. Gruden (Šem-polaj), učenci OŠ Dutovlje - podružnica Tomaj, pevka Martina Feri ter dramski odsek SKD Vigred. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO v sodelovanju s Tržaško Folklorno Skupino »Stu Ledi« vabi v torek, 20. maja, ob 20.30, v gledališče F. Prešeren v Boljuncu, na večer folklornih plesov iz Srbije »Igraj kolo...... Nastopa Folklorna skupina Gradimir iz Beograda. Vstop prost. SKD LIPA V SODELOVANJU Z ZSKD IN RAJONSKIM SVETOM ZA VZHODNI KRAS prireja »Pesem na M'zarju 2008«: v sredo, 21. maja 2008, ob 20.30, v Bazovskem domu v Bazovici, predavanje videoposnetkov Ser-gia Zocha »S kamero naokrog« ter otvoritev fotografske razstave Štefana Grgiča »Krog in okrog«; v soboto, 24. maja, ob 20.30, v dvorani športnega centra Zarja v Bazovici, 4. srečanje moških vokalnih skupin »Fantje pojejo na vasi«; v sredo, 28. maja, ob 21. uri, na vrtu Gospodarske zadruge, dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj prireja veseloigro v narečju »Partnerji« (priredba in režija Ingrid Werk); v petek, 30. maja, ob 20.30, v Bazovskem domu, predstavitev pesniških zbirk Tatjane Križmančič »Ko beseda postane poezija«; v soboto, 7. junija, ob 20.30, na M'zarju, zaključni koncert vaških zborov OPZ A.M. Slomšek, MePZ Lipa, MoVS Lipa, Narodno zabavni ansambel Ano ur'co al pej dvej. SKD TABOR prireja v sredo, 21. maja, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah potopisno predavanje »Dve potovanji, ena celina - Afrika«. V sliki in besedi bosta Mali in Burkino Faso, Zambijo, Bocvano, Namibijo ter Južnoafriško republiko predstavila Borut Bogatec in Matej Lupinc. Vabljeni! MOŠKA VOKALNA SKUPINA »LIPA« pod okriljem SKD Lipa vabi na 4. srečanje »Fantje pojejo na vasi«, ki bo v prostorih Športnega centra Zarja v Bazovici v soboto, 24. maja, ob 20.30. Program oblikujejo: MoVS Lipa, MoPZ Skala, Hrušiški fanti, PD Slavček. Vabljeni ljubitelji petja! SKD VESNA IZ KRIŽA vabi vse člane, prijatelje in ljubitelje petja na 40. izvedbo revije »Pesem ne pozna meja«, ki bo v Domu Alberta Sirka v Križu v soboto, 24. maja, ob 19.30. Sodelujejo: MePZ »Svoboda« in Moška skupina »Un s Trboul« iz Trbovelj, MoPZ »Franc Zgonik« iz Branika, MoPZ »Foltej Hartman« iz Pliberka, MoPZ »Društvo vinogradnikov Goričko« iz Murske sobote, MePZ »Avgust Pavel« iz Gornjega Senika v Porabju, Ženska vokalna skupina in MoPZ »Jezero« iz Doberdoba in domača ŽPZ in MoPZ »Vesna«. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO IN MESTNA OBČINA KOPER vabita v nedeljo, 25. maja, na tradicionalno »Srečanje na Socerbu«. Zbirališče ob 14. uri pri izviru na Zgu-renci in pohod po stari romarski poti do Socerba; vodita člana SPDT Slav- Sobota, 17. maja 2008 ko Slavec in Marinka Pertot. Ob 17. uri slovesna sv. maša v Socerbski jami, po maši pozdrav predstavnikov občin Koper in Dolina, kulturni program in družabnost. ŠKD CEROVLJE MAVHINJE vabi v nedeljo, 25. maja, na 1. pohod »Po stezah B'zgonovega vrha«. Odhod od 9.30 do 10.30 iz dvorišča bivše osnovne šole v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Prispevki V spomin na predrago mamo Kristino, ki bi 18. t.m. praznovala svoj 100. rojstni dan, poklanjajo njeni otroci Sander, Zmago, Mara, Stana in Ivanka 50,00 evrov za raziskavo rakastih obolenj in 50,00 evrov za Sklad Albina Bubniča. Ob obletnici smrti dragega Milana Kureta darujeta žena Rika in hči Magda z družino 30,00 evrov za ŠD Breg. V spomin na Leukota Franca darujeta Verica in Bruno Bertolino 20,00 evrov za balinarsko sekcijo AŠD Sokol. Namesto cvetja na grob Pierine Adamič darujeta Alberta in Armando Leghis-sa 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku. V spomin na Olgo Strain daruje Nataša Pasarit 50,00 evrov za združenje za raziskavo rakastih obolenj AIRC. V spomin na očeta Leukota daruje Robi Franco 200,00 evrov za nabrežin-sko godbo, 200,00 evrov za PD Igo Gruden, 200,00 evrov za ŠD Sokol, 200,00 evrov za balinarsko društvo Nabrežina, 200,00 evrov za balinarsko sekcijo Sokol, 200,00 evrov za ŠZ Jadran. V spomin na Leukota Franca daruje Herman Svetlič z družino 20,00 evrov za balinarsko sekcijo AŠD Sokol. V spomin na Alenkinega brata Walter-ja Bullo darujejo uslužbenci in upravitelji občine Repentabor 147,00 evrov za Kulturni dom na Proseku. V spomin na Angela Novelli - Ginota daruje T. M. 50,00 evrov za SKD Primorec. V spomin na nonota Leukota darujeta Ivana in Marko Corsi 100,00 evrov za balinarsko sekcijo Sokol in 100,00 evrov za Jadran. V spomin na Matejko Peterlin Maver darujeta Dina in Miloš 50,00 evrov za Rojanski Marijin dom. Ob priliki zlate poroke darujeta Vilma in Ignacij Samec 70,00 evrov za MoPZ Fran Venturini. ^ Zapustila nas je naša draga Maria Ceh vd. Leghissa stara 85 let Žalostno vest sporočajo hčerke Mirella, Rada in Giuliana z družinami ter vsi sorodniki. Pogreb bo v ponedeljek, 19. maja ob 14.00 v župnijski cerkvi v Mavhinjah. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki bodo počastili njen spomin. Mavhinje, 17. maja 2008 Priznano pogrebno podjetje Preschern - Ronke O, škoda teh lepih oči, če smrt jih prerano vgasi, in krasnega škoda života, če grobna obda ga temota. (S. Gregorčič) Mateju v slovo! V globoki žalosti Draga, Jamil, Nataša, Gigi, Ljubo 17.5.1998 17.5.2008 Albin Hrovatin Z ljubeznijo in hvaležnostjo se te spominjajo žena Lidija in vsi tvoji dragi. Briščiki, 17. maja 2008 1 4 Sobota, 17. maja 2008 TRST / ASD CHEERDANCE MILLENIUM ob priliki 5. obletnice ustanovitve društva vabi na priložnostno danes, 17.maja, ob 20.30 v športnem centru Ervatti pri Briščikih Na sporedu bodo piesno-navijaške točke in musical "101 daimatinec". _Toplo vabljeni!_ SKD Lonjer - Katinara vabi na ogled gledališke predstave SRČNI MRK v izvedbi dramske skupine KD Rovte-Kolonkovec DANES, 17. maja ob 20.30 vŠKCvLonjerju STUDIO ART VABI NA MLADINSKI GLEDALIŠKI MARATON SREDA, 21. MAJA 2008 V SLOVENSKEM STALNEM GLEDALIŠČU PROGRAM BODO OBLIKOVALE VSE SKUPINE, KI DELUJEJO V OKVIRU STUDIO ARTA 18.00 -STUDIO ART-BENEČIJA 19.30 - STUDIO ART - TRST 1 Arthur Miller - LOV NA ČAROVNICE (prizor) Achille Campanile Carlo Goldoni - PRIMORSKE ZDRAHE (prizor) TRAGEDIJE V DVEH REPLIKAH Režija: Marjan BEVK Režija: Sergej Verč 18.30-STUDIO ART-GORICA 20.30-STUDIO ART - TRST 2 Richard Harris - STEPING OUT Eugene lonesco - ZVRATNE IGRE Režija: Sergej VERČ Režija: Boris Kobal Danes si obljubita večno zvestobo Dolores in Mitja Vso srečo vama želimo vsi pri oktetu Odmevi □ Čestitke V Dolini praznuje priljubljena gospa ADA svoj okrogli jubilej. Veliko zdravja in da bi ji bila nadaljnja življenjska pot posuta s samimi rožicami, kot so tiste, ki jih sama izdeluje za vse nas, je želja vseh, ki jo imamo posebno rade. V Dolini bo danes zaprto za promet, velika fešta se pripravlja spet. Tokrat naša ADA slavi okrogla leta, ma ne vem še kaj se ji zvečer vsega obeta. Vsega dobrega ji prijateljica želi in z njo Slavčevi vsi. Pa tudi telovadnice bomo ti voščile zvečer, ko se bomo dobile. Naj ves Breg ve, da danes v Dolini pr' Križce ADA POČKAR okrogli rojstni dan praznuje. Mnogo sreče, zdravja in veselja ji želita mačkol-janki Ema in Danica. Naš dragi MARTINPURGER in brhka ELISABETTA MINCA stopata danes na skupno življenjsko pot. Župnijska skupnost Žavlje - Štramar se veseli z njima in jima želi ljubezni in zdravja ob zaupanju v božje varstvo in pomoč. Danes si bosta v Miljah obljubila večno zvestobo ELISABETTA in MARTIN. Obilo lepih in srečnih skupnih dni, vama iz vsega srca želi sestra Rosana z Maksijem, Jasno in Živo. Danes, 17. maja, L ARA praznuje okroglo obletnico. Da bi ta dan in še na mnoga leta živela v zdravju in veselju skupaj z njenimi dragimi ji želita Vida in Marko. □ Obvestila DRŽAVNA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da so v tajništvu šole na razpolago diplome za šolsko leto 1999/2000. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira v petek, 23. maja, ob 20.30 na sedežu (Milje ul. DAnunzio 62) srečanje s časnikarjem-članom paritetnega odbora Ivom Jev-nikarjem na temo Zaščite: Bodimo Realisti - zahtevajmo enakopravnost. Vljudno vabljeni. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER V NARODNEM DOMU V TRSTU (Ul. Filzi 14) vabi slovenske organizacije, ki bi rade posredovale informacije o svojih pobudah, da kontaktirajo urad ob sledečih urnikih: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure, sreda in petek od 16. do 18. ure, na tel. št.: 0403481248 ali e-mail: info@narodni-dom.eu. PILATES-SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno vadbo, ki bo potekala vsak petek od 19. do 20. ure ali od 20. do 21. ure, v društvenih prostorih. Pojasnila na tel. št.: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM ob priliki 5. obletnice ustanovitve društva vabi na priložnostno »Zaključno prireditev« danes, 17. maja, ob 20.30, v športnem centru Ervatti pri Briščikih. Toplo vabljeni! AŠD SOKOL vabi vse člane, športnike in prijatelje na čiščenje športnega igrišča AŠD Sokol danes, 17. in v soboto, 24. maja, od 14. ure dalje. Vsakdo naj prinese delovno opremo in orodje. Po opravljenem delu bo sledila bogata »merenda« v domači osmici pri »ŠPJ'LNIH«. Toplo vabljeni. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 17. maja, odhod avtobusa za nastop na proslavi na Kozjanah ob 9. iz Padrič. V torek 20. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za nastop na Dnevu Mladosti, ki bo v Kam-breškem, v nedeljo, 25. maja. V NEDELJO, 18. MAJA bo v Barko-vljah, v cerkvi Sv. Jerneja prvo sveto obhajilo, med mašo od 11. ure. Enajst prvoobhajancev bo stopilo prvič k obhajilni mizi, oblečeni bodo v nošah. Pel bo Mladinski zbor Kraški cvet, pod vodstvom sestre Karmen. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 19. maja, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva ul. 3, na srečanje z zgodovinarko Alessandro Kersevan, avtorico knjige »Lager italia-ni. Pulizia etnica e campi di concentra-mento fascisti per civili jugoslavi 19411943«, ki je izšla aprila pri založbi Nu-trimenti. Začetek ob 20.30. SKD VIGRED, Kulturno društvo Tomaj, Razvojno društvo Pliska, OŠ Dutovlje in COŠ Stanko Gruden vabijo na Festival prijateljstva - Kosovelov večer 2008; v ponedeljek, 19. maja, ob 20. uri, v Štalci v Šempolaju. V sredo, 28. maja, ob 20. uri, v Kulturnem domu v Tomaju. Sodelujejo: Mladinska glasbena skupina Vigred, učenci COŠ Stanko Gruden in OŠ Dutovlje, pevka Martina Feri in dramski odsek SKD Vigred. SKGZ IN ITALIJANSKA UNIJA vabita na predstavitev zbornika ob zaključku evropskega projekta »Sapeva - Vloga manjšin v novi Evropi« v ponedeljek, 19. maja, ob 17.30 v prostorih Narodnega doma v Trstu - Ul. F.Filzi 14. TEHNIČNI URAD OBČINE DOLINA obvešča, da bo zaradi vzdrževalnih del na občinskem vodovodnem omrežju, v ponedeljek, 19. maja, od 9.30 do približno 11. ure, prekinjena dobava vode v kraju Dolina. V primeru neugodnih vremenskih razmer bo prekinitev odložena na prvi dan, ko bo mogoče izvesti popravila. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ IN ZDRUŽENJE ZASEBNIH KRAŠKIH LASTNIKOV vabita vse prizadete lastnike na srečanje v torek, 20. maja, ob 20. uri, v Ljudskem domu - Trebče, kjer bo razprava ter podpis ugovora o nasprotovanju ojačitvi in delni spremembi trase obstoječega elektrovoda, kot ga predlaga družba Terna. FOTOVIDEO TRST 80 vabi ljubitelje fotografije na redni sestanek članov, ki se bo odvijal v Gregorčičevi dvorani, Ul. San Francesco 20 v torek, 20. maja ob 20.30. Kdor si želi pokazati ostalim izbor fotografij, naj jih prinese s seboj na cd-ju ali pa tiskane. Seznanili vas bomo tudi s projekti, ki jih nameravamo izvesti v teku leta. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane in ostale kmetovalce v občini Devin-Nabrežina na javno srečanje, ki bo v torek, 20. maja, ob 20.30 v »Štalci« v Šempolaju na temo Kmetijstvo in teritorij. Namen srečanja je pogovoriti se o stanju, problemih in razvojnih možnostih našega kmetijstva in teritorija predvsem z vidika odnosa pristojnih oblasti. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal dne 22. maja, ob 20. uri, na svojem sedežu (Prosek, št. 159). SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja tradicionalni »46. Praznik češenj« od petka, 23. maja, do ponedeljka, 26. maja, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Me-težici«. Program: v petek, 23. maja, od 20. ure dalje ples s skupino Happy Day; v soboto, 24. maja, od 20. ure dalje ples s skupino Malibu; v nedeljo, 25. maja, od 17. ure dalje zabavna glasba godbe Mužika Sv.Lazar, od 20. ure dalje ples s skupino Kraški kvintet; v ponedeljek, 26. maja, od 20. ure dalje ples s skupino Alter Ego. Odprtje kioskov: vsak dan ob 17. uri, v nedeljo ob 16. uri. Prisrčno vabljeni! 42. REDNI OBČNI ZBOR in 5. kongres Zveze slovenskih kulturnih društev bosta potekala v soboto, 24. maja, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu AKŠD Kremenjak v Jamljah, Provmajska ulica 11 (GO). JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane in prijatelje na delovno akcijo v soboto, 24. maja, od 8. ure dalje. Sledila bo tradicionalna špagetada. SKD IGO GRUDEN sporoča, da bosta pod vodstvom Mojce Malek potekala 24. maja v društvenih prostorih v Nabrežini dva glasbena dogodka. Ob 18. uri bo stekla ženskam namenjena delavnica »Preporod ženstvenosti«. Ob 20. uri pa bo za vse na vrsti »Zvočna kopel«. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Pojasnila in prijave na tel. št.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). MALČKI OTROŠKEGA VRTCA PALČIČA vas vljudno vabimo na razstavo ročnih in likovnik izdelkov, ki bo v prostorih ricmanjskega vrtca v nedeljo, 25. maja, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN CPZ SV. JERNEJ vabita na tradicionalni šmar-nični »Koncert Marijinih pesmi«, ki bo v župnijski cerkvi na Opčinah v petek, 30. maja, ob 20. uri. Koncert oblikujejo OPZ Vesela pomlad, MlDPS Vesela pomlad in ZPS Vesela pomlad, ki jih vodi Mira Fabjan, ter MoPS Sv. Jernej in MePZ Sv. Jernej, ki ju vodi Janko Ban. Priložnostno misel bo podala Nataša Sosič-Fabjan. Toplo vabljeni! AŠD SOKOL v sodelovanju z ZSŠDI vabi vse člane, starše, prijatelje in sim-patizerje na »Zaključno športno akademijo« z družabnostjo dne 30. maja, ob 18. uri v nabrežinski telovadnici. Nastopali bodo vsi najmlajši društveni športniki. Toplo vabljeni. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004, v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpisovanje je odprto do 31. maja, na tel. št.: 040-226332 ali na info@cheerdance-millenium.com. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. PEVSKI ZBOR I. GRUDEN praznuje letos 40-letnico delovanja. Obletnico bomo proslavili s koncertom 14. junija v Nabrežini in vabimo bivše pevke in pevce, da skupaj zapojemo dve pesmi. Vaje za to priliko bodo 6., 9. in 13. junija ob 20.30 v društvenih prostorih. Toplo vabljeni! SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratko-hlačnik 2008« na Proseku od 7. julija do 1. avgusta, od 8. do 17. ure. Informacije in vpis do 6. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131, tel. 040-212289. AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, organizira brezplačni odbojkarski kamp »Želiš spoznati odbojko« za deklice in dečke rojene v letih 1997 - 1998 - 1999 - 2000. Kamp se bo vršil od ponedeljka 9. junija do sobote 14. junija od 9. do 12.30 ure v nabrežinski občinski telovadnici. Info: Cirila 335/5313253 in Lajris 348/8850427. Toplo vabljene vse osnovnošolke in osnovnošolci. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 9. junija do 20. junija; drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. ORATORIJ 2008 V MARIJANIŠČU NA OPČINAH: Marijanišče pod vodstvom g. Bedenčiča skupaj z mladimi animatorji tudi letos organizira počitniške dneve za mladino. Prvi teden: od ponedeljka 23. do vključno petka 27. junija, je namenjen otrokom iz osnovne šole. Program obsega poleg dveh dni v Marijanišču, en dan kopanja na morju ter enodnevni izlet v hribe z dvourno hojo. Drugi teden bo za dijake nižje srednje šole in to od ponedeljka 30. junija do petka zvečer 4. julija. Za to skupino je predviden kot že nekaj let dvodnevni izlet v slovenske planine. Število je omejeno, za vsako skupino največ 25 udeležencev. Vpisovanje do 10. junija na tel. tajnico 040-211113 ali 335-8186940. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: Poletne centre za otroke od 1. do 12. leta starosti. Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v Ul. Gin-nastica 72 (Tel.: 040573141). TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Mira-marski drevored, 32, ob ponedeljkih S Poslovni oglasi iščemo dinamično osebo za delo v uradu v industrijski coni pri Orehu. Zahtevamo dobro znanje uporabe računalnika in obvladanje slovenskega jezika. Ne part-time. Prošnje na faks 040/9234007 agriturizem colja - sama-torca - odprto petek, sobota, nedelja - 040/229326 roberto šavron je odprl OSMICO v Zgoniku pri Stankotu Miliču in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da se bodo Poletne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št.: 040635626, 0481-531495). L. Mali oglasi IŠČEM DELO kot hišna pomočnica 2 krat-3 krat tedensko. Telefonirati v večernih urah na tel. št.: 338-4360677. IŠČEM gume pirelli p6, 195/60r 15. Tel.: 349-5236657. PRODAM ALFA ROMEO 155, letnik 1995 v odličnem stanju, cena 1.000 evrov; tel. 0481-539974, 349-8149391. PRODAM fiat 1, letnik '87, bele barve, s klimo, prevoženih 77.000 km, edini lastnik, cena 500,00 evrov. Zainteresirani lahko pokličejo ob uri obedov na tel.: 040-413429. PRODAM gumijasti motorni čoln, so-lemar 25 offshore exclusive, letnik 2003, komplet s prikolico in motorjem mercury 250 verado, letnik 2005. Tel. 346-3081632 ali 338-7659177. PRODAM raznovrstno rabljeno pohištvo po ugodni ceni. Tel. 040575145 ali 348-2801144. PRODAM traktor Zetor 7245, letnik 1988, 1280 prevoženih ur, kabina 4x4, zračne zavore za prikolico Pa-terniani in traktor Zetor 6711, letnik 1978, obnovljen motor, 530 prevoženih ur, varnostni lok. Tel. 040228932 ali 00386-040302044. PRODAM vstopnico za musical Cat za 29. maj, ob 16. uri. Cena 55,00 evrov. Tel. na št.: 040-214412. V BOLJUNCU ob cestnem jarku smo našli žensko denarnico brez dokumentov. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št.: 040-228382. V JAMLJAH dajem v najem starejšo hišo, deloma opremljeno, z vrtom. Klicati ob večernih urah na 0481419993 ali 335-8006548. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: agip: Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 esso: Trg Foraggi 7, Opčine -križišče q8: Istrska ulica 212 črpalke odprte 24 ur na 24 agip: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 total: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE nočne črpalke in self service tamoil: Ul. F. Severo 2/3 agip: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 esso: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 omv: Proseška postaja 35 shell: Ul. Locchi 3, Fernetiči total: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Primorske § Nepremičnine A Sobotna priloga Primorskega dnevnika stran pripravila oglaševalska agencija i nieuid www.tmedia.it Od primarnih hišk do obnov po drugi vojni (2) Drugi del: Pogovor z Edo Belingar, univerzitetno diplomirano etnologinjo in prof. sociologije, zaposleno na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica. Je strokovnjakinja, pristojna v organizaciji za izvajanje ukrepov varstva nepremične kulturne dediščine in konservatorska svetovalka za profano stavbno dediščino na Krasu. Kdaj dobijo kraška naselja in vasi podobo, kakršno poznamo danes? V 17. in 18. stoletju, po prenehanju turških vpadov, beneških vojn ter začetku splošnega napredka podeželja, tudi po zaslugi dejstva, da je 1719 Trst postal svobodna luka, se je začel razmah gradbene dejavnosti. Posamezni gospodarji začno združevati stavbne enote, ki do takrat ležijo v nizu, v enotno domačijo. Zunanja stopnišča se opuščajo, saj ovirajo promet z vozovi. Posledično se vzpostavi povezava med posameznimi enotami domačije, ki teče skozi notranjost, izvedejo se preboji v skupnih stenah. Zunanji dostop omogoči zidani hodnik, na katerega vodijo prav tako zidane kamnite stopnice z ograjo in pristreškom. Vse skupaj dobi tudi še lepšo zunanjo podobo. Blagostanje se opazi tudi skozi obliko in opremljenostjo zunanjih fasad, z urejeno razvrstitvijo in oblikovanjem fasadnih odprtin in kamnoseškimi podrobnostmi na celotnem objektu. Marsikje posnemajo vzore iz bližnjih mest. Okenske odprtine so opremljene s pokončnimi kamnitimi pravokotnimi okvirji. Zaradi želje po vnašanju svetlobe v prostore se povečajo, razmerja med odprtinami in zidanim delom fasade pa so preprosta in jasna, kot taka se ohranijo vse do prve svetovne vojne. Poleg izpolnjevanja osnovne funkcije zaščite učinkujejo domačije tudi lepo na pogled. Na bolj reprezentativnih lokacijah nastajajo za kmečko okolje izjemne arhitekture, kmečki dvorci in furmanske domačije. Tako pride do borjačev, vhodnih portalov ... Tekom 18. in 19. stoletja so tam, kjer je bila parcela dovolj velika, domačiji okrog dvorišča v nizu dozidali poslopja. Izoblikuje se borjač, na katerem zavzema z okenskimi in vratnimi odprtinami praviloma proti soncu obrnjena stanovanjska hiša osrednji položaj. Poslopja z zunanjimi fasadami obrišejo parcelno mejo, preostali prostor pa zamejijo z visokim zidanim kamnitim zidom, ki se proti vaškemu prostoru odpira z reprezentativno kamnoseško opremljenim vhodnim portalom, kalono in portonom, lesenimi vrati. Spremembe se izvršijo tudi znotraj organizacije same domačije. Posamezne stavbne enote dobijo zgolj stanovanjsko, druge gospodarsko funkcijo. Ognjišče potisnejo v spahnjenco, zunanji prizidek kuhinje, od koder se odvaja dim skozi slikovit dimnik. V nadstropju hiše povezuje posamezne enote lesen hodnik, gank, ki sloni na umetelno kamnoseško izdelanih konzolah, med-jonih. Gank opremijo z leseno ograjo in korčnim nadstreškom, lindo, ki preprečuje močenje lesenih desk, s katerimi je gank popoden. Nadstrešek je služil tudi za sušenje poljskih pridelkov, predvsem koruze, pa tudi žita. Strme skrlate strehe ponekod zamenjajo s položnejšimi korčni-mi, pri čemer sleme ostane na isti višini, obodni zid pa pozidajo do položnejše strehe in tako pridobijo uporabno podstrešje, čofito, tudi kašče. Razlike med hišami so opazne. Premožnejši si privoščijo lepše hiše, bogatejšo opremo, lasten vir vode. Razlike med bolj in manj premožnimi na vasi se izkazujejo predvsem v bogastvu kamnoseške, pa tudi druge opreme, ne pa v sami organizaciji domačije, ki je v obeh primerih enaka. Nekatere bogatejše domačije v tem času že privoščijo vodnjak na domačem dvorišču, štirno, sprva z zidanim, kasneje pa umetelno izdelanim kamnitim obodom, šapom, ki bistveno prispeva k lažjemu življenju na kmetiji. Oskrba z vodo je bila vse do napeljave vodovodov prav gotovo eden ključnih dejavnikov, ki so na Krasu otežkočali preživetje. Nemalokrat se je namreč zgodilo, da so ljudje vodo pili tam, kjer živina - v kalih, pa čeprav so nam tudi iz arhivskih virov poznana prizadevanja takratne av- Dane pri Divači, Komnunska štirna, ki je služila potrebam cele vasi. FOTO E.B., 2008 005 strijske oblasti, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja tako finančno kot po tehnični plati vzpodbujala gradnja skupnih, komunskih vodnjakov po kraških vaseh, ki naj bi izboljšali tako preskrbo z vodo kot njeno kakovost. A tudi slednji ob velikih sušah niso mogli zadostiti vsem potrebam po vodi in ljudje so se morali znajti po svoje, saj je bila suša navadna prikazen na Krasu vsako poletje, kot jo je 1892 označil Simon Rutar. Kaj se zgodi z arhitekturo kraških vasi v obdobju po prvi svetovni vojni? Naselja izkazujejo za Kras tipično gručasto podobo. Prostorska rast domačije je tako izpolnjena, nadaljnje obdobje pomeni le dodajanje novih oblikovnih elementov in kot taka dočaka še prvo četrtino 20. stoletja. Obnova po prvi svetovni vojni ni prinesla kakšnih bistve- no novih oblikovnih elementov. Odpravljanje posledic druge vojne pa se je na Krasu, ki je bil od 1945 do 1947 vključen v cono A Julijske krajine, vršila s pomočjo Zavezniške vojaške uprave. Poleg obnove stanovanjskih hiš se je tedaj popravljala tudi prometna infrastruktura. Sprva je bilo predvideno polovično financiranje prenov s strani Zavezniške vojaške uprave, kasneje pa brezplačno popravilo brez vračila za vse vasi, kjer so bile vse hiše ali večina poškodovane zaradi vojne ali so jih uničili Nemci ali fašisti iz maščevanja do partizanskega delovanja. Takih je bilo 29. Oškodovanci so seveda hoteli izboljšati svoje domove in odpraviti pomanjkljivosti, npr. zgraditi večjo hišo, povečati okna in vrata, namestiti peč, vendar je v teh primerih moral lastnik zagotoviti lastna sredstva, tako da je bila zavezniška pomoč tudi nekakšen regulator oblikovanja. Pri sami obnovi v kraških vaseh je prihajalo do številnih nepravilnosti, saj se je gradilo hitro, s slabimi materiali, pa še varčevalo se je z njimi. Kljub vsemu pa so bili ljudje zadovoljni. Upali so, da se bodo obnovila tudi gospodarska poslopja, a so zavezniki prej odšli. Ravno tako niso bila obnove deležna javna poslopja, ki marsikje še danes čakajo na boljše čase. Dogajanje po tem času pa nam je že bolj poznano. Detajl kraškega vhodnega portala Ru| Jernej Suša s.p. Nepremičninska organizacija Krasa in Brkinov Partizanska 37a 6210 Sežana tel.: (0)5 730 45 40 faks: (0)5 734 22 12 mobitel: 00386 (0)31 648 066 e-mail: info@ruj-sp.si http://www.ruj-sp.si Dane pri Sežani, 154 m, parcela 1.025 m2, hiša je nova - L. 2007, nadstan-dardna, enonadstropna, vseljiva, na lepi lokaciji, na robu naselja, 2 kopalnici, voda, elektrika, CK-plin, mala čistilna naprava. Orlek, 110 m , parcela 200 m , nova-L.2003, enonadstropna, vrstna, popolnoma vseljiva, opremljena kraška hiša, z savno in jacuzzi-jem, lepo urejena terasa iz katerega je lep razgled proti Sežani in Italiji Barkovlje, luksuzen , nadstandardni apartma, mansarda, velika terasa, dva garažna boksa, velika klet (skupaj 258,11 m2). Čudovit pogled na morje, zgrajen leta 1995 kot unikatna arhitektura. Velik izbor nepremičnin na Krasu, Brkinih ter na Slovenski obali. Nudimo popolno pravno varnost in vse strokovne storitve pri prodaji/nakupu nepremičnin. Imamo organizirano lastno pravno službo s pravnim svetovanjem, številne sodelavce s področja ocenjevanja nepremičnin, projektiranja, gradbene stroke in urejanja etažne lastnine._ ^ Primorske / Nepremičnine * A' A Sobotna priloga Primorskega dnevnika včlanjen www.iglooimmobiliare.it lastnik M. Kraus IMMOBILIERE Sv. Ivan - zelo svetlo stanovanje v višjem nadstropju z dvigalom, sestavljeno Iz vhoda, velike dnevne sobe z majhno teraso, kuhinje, zakonske spalnice, kopalnice z oknom, shrambe In zidnih omar. € 124.000 Ulica Cantu na mirni lokaciji, v zelenju, razgledno stanovanje v zadnjem nadstropju: vhod, dnevna soba s teraso, kuhinja z balkonom, dve zakonski spalnici, kopalnica, shramba in velika zidana klet €144.00011 Opčine - na mirni lokaciji, v zelenju, v manjšem bloku stanovanje sestavljeno iz vhoda, dnevne sobe s teraso, kuhinje, dveh zakonskih spalnic, kopalnice, shrambe ¡n kleti. € 190.000 - možnost dogovora. Rio Corgnoleto ekskluzivno podstrešno stanovanje, v dveh etažah s terasami, odlično dokončano, z izrednim pogledom na morje in mesto. Nahaja se v novejšem bloku, na zeleni in mirni lokaciji. Udobno parkiranje v dodeljenem pokrlten parkirnem prostoru. € 350.000 Ulica Commerciale - nižje pogled na morje In mesto, na privatni cesti, daleč od prometa, v rezidenčnem naselju, svetlo podstrešno stanovanje v dveh etažah in razglednimi terasami. Klet in dvojni zasebni parkirni prostor v garaži. S. Pasquale v mirnem naselju, svetlo stanovanje v gosposki stavbi z dvigalom in velikim solastniškim vrtom. Vhod, dnevna soba s teraso, kuhinja z balkonom, tri spalnice, dve kopalnici In dve shrambi. Klet in parkirni prostor v garaži € 290.000 - možnost dogovora. 5 Zaradi velikega povpraševanja iščemo stanovanja z balkonom in /ali hišice z vrtom na Krasu Vile in hiše z vrtom Opčine - stari centervasl, značilna hišica na treh nadstropjih, 110 m2, potrebna prenovitve. €130.000 Opčine - v rezidenčni četrti, samostojna vila obdana z angleškim vrtom, z dostopom in pokritimi parkirnimi prostori za več avtomobilov, natančne dodelave in posebna izbira gradbenih tehnik. Izvirna v tej kategoriji z najsodobnejšim dizajnom. Napeljave v skaldu z zadnjimi predpisi. Cesta za Lazaret - na ekskluzivni poziciji z izrednim pogledom na zaliv in morje, ponujamo posebno in moderno vilo, odlično dokončano, z razglednimi terasami In velikim boksom. Perfektna. Ricmanje - prijazna samostojna hiška v zelenju, z opremljenim dvoriščem, 120 m2, s pergolo in prostorom za barbecue. Parkirni prostori. €310.000 Ul. Imbriani, 7 (stopnišče B) II. nadstropje - TRST - Tel. 040.661777 - 040.7600243 Fax 040.365811 e-mail: igloo.immobiliare@libero.it - Urnik: 9.00 -13.00 in 16.00 -19.30 www.immobiiiarepuntocasa.it Ul. Cicerone št. 8-TRST Tel. 040 662111 Fax. 040 634301 cenitve'nasvetiza nepremičnine'kupoprodaja REPEN/ Novogradnja, štiri čudovite hiše v naravi, tudi s pogledom na morje, možnost personalizacije, visoko kvalitetne zaključne obdelave, vseljive kor?c rrrrca 2009. NAŠE PONUDBE J NABREŽINA: na mirni in sončni poziciji, v zelenju, hiša potrebna prenovitve z delno zazidljivim vrtom prib.4G00m2. €305.000,00,-ULICAMOLINOAVENTO: stanovanje sestavljeno iz dnevne sobe, zakonske spalnice, kuhinje, kopalnice, dveh balkonov, kleti. Avtonomno ogrevanje. €89.000,00,- PREDEL TRG HORTIS (ULICA DEI FABBRI). stanovanje sestavljeno iz kuhinje z balkonom, dnevne sobe, dveh spalnic, kopalnice, kleti. Avtonomno ogrevanje. €118.000,00.-PREDELSV.JUSTA: svetlo stanovanje v dobrem stanju, pogled na vrt, sestavljeno iz kuhinje z balkonom, dnevne sobe, zakonske spalnice, spalnice, kopalnice, stranišča, kleti. Avtonomno ogrevanje. €132.000,00,- ULICAMARTIRIDELLALIBERTA': svetlo stanovanje, velike kvadrature, v dobrem stanju, primerno za urad - kuhinja, sedem sob, dve kopalnici, shramba, tri balkoni. Avtonomno ogrevanje. €305.000,00.-PREDELBONOMEA: zadnje nadstropje + mansarda, stanovanje z razgledom na zaliv, sestavljeno iz dnevne sobe, kuhinje, treh spalnic, treh kopalnic, balkonov, kleti. Parkirni prostor, avtonomno ogrevanje in solastniški vrt. €449.000.00,- 'e aaenzia i m moörlla re Devin 10/c Devin Nabrežina (TS) Tel. 040.2070016 PRODAJA □ NABREŽINA - majhna dvoetažna hiša 150 m2. Pritličje je sestavljeno iz lesenega dnevnega prostora v tirolskem stilu, sprejemnice, kuhinje, kopalnice, shrambe, prvo nadstropje pa iz štirih spalnih sob, kopalnice in prehoda. Notranje tlakovano dvorišče, skupni parkirni prostor. 260.000,00 € □ MARTIGNACCO - krasna vila (postavljena tik ob drugo) v mirnem in zelenem okolišu, z odprtim razgledom in v bližini vseh povezav javnega prevoza, 180 m2 v dveh etažah. Sestavljena je iz štirih sob -dve imata balkon- velike dnevne sobe, kuhinje in treh kopalnic, vrta in pokritega dvorišča z dvema parkirnima prostoroma. 270.000,00 € Možnost dogovora. □ DEVIN - Vrstna dvoetažna hiša v izmeri 113 m2, natančno obnovljena s tlakovanim zunanjim prostorom. V pritličju se nahajajo kuhinja, dnevna soba, velika terasa in vk, med pritličjem in prvim nadstropjem ena soba z balkonom, v prvem nadstropju pa dve sobi s terasami in kopalnica. Klet in garaža, 340.000,00€ Možnost dogovora. □ OGLEJ - PRILOŽNOST! Nova stanovanja različnih velikosti. Zelo ugodne cene. □ STARE VILE, KMEČKE HIŠE IN TURISTIČNE KMETIJE V TOSKANI. Zaupni dogovori. □ DEVIN NABREŽINA Odlično dodelana nova stanovanja različnih velikosti. Pogled na morje. □ OKOLICA MEDJAVAS na Krasu, gozdnato kmetijsko zemljišče, ca. 10.000 m2, bogato zaraščeno, meji s Slovenijo. € 60.000,00 možnost dogovora. DEJAVNOSTI □ RONKE - Prodaja prostora za dejavnost v izmeri 55 m2, v centru mesta, sestavljenega iz velike vhodne sobe, manjše sobe, kopalnice. Možnost spreminjanja uporabnosti prostora. □ GRADEŽ - PRODAJA HOTELA s 4 nadstropji in 54 sobami, restravracijo z veliko verando, dvemi stanovanji v 4. nadstropju za gospodarje, fitness centrom v pripravi in pokritimi parkirišči. Dobro vpeljan, redni gostje, odličen za družinsko vodenje. Zaupni dogovori. □ TRŽIČ - PRODAJA vpeljane estetske dejavnosti: zidovi in naprave. Skrbno držan prostor z rednimi strankami, parkirišče v bližini, območje v razvoju. Zaupni dogovori. NAJEM □ DEVIN - najem sezonskih sob □ DEVIN CENTER - Lepo opremljeno stanovanje, 60 m2: dnevna soba, kuhinjski kotiček, spalna soba, delovna soba, kopalnica. Luksuzno dodelan. 1.000,00 € MESEČNO TRST-TRG F0RAGGI zanimiv in svetloben pisarniški prostor, 500 m2: samostojni vhod, potreben prenove, primeren za ambulanto ali za večnamenske urade. Zaupni dogovori. TRST-CENTER pisarniški prostor, avtonomno ogrevanje, ca. 200 m2: 6 uradov, 2 kopalnici, shramba, veranda in prostor pod stopnicami. € 330.000,00 TRST - V BLIŽINI CENTRA stanovanje, 85 m2, avtonomno ogrevanje: kuhinja, dnevna soba, 2 spalnici, garderoba, kopalnica, shramba. € 160.000,00. Parkirni prostor v garaži € 30.000,00 TRST-CENTER novo stanovanje, 113 m2, v popolnoma prenovljeni stavbi v letu 2003, avtonomno ogrevanje, kvalitetne dodelave: dnevna soba, kuhinjski kot, 3 spalnice, kopalnica. € 242.000,00 TRST-R0JAN bVBntp stanovanje 165 m2: samostojni vhod, kuhinja, dnevna soba, — —* 5 spalnic, dve kopalnici, avtonomno ogrevanje, primeren tudi za laboratorij._ TRST R0T0NDA DEL B0SCHETT0 v manjši stavbi pivnica 120 m2, z dvoriščem 60m2 in s stanovanjem 120 m2 ter podstrešjem. Zaupni dogovori. TRST-SKEDENJ podstrešno stanovanje sestavljeno Iz kuhinje, dnevne sobe, 3 spalnic, 2 kopalnic, 3 balkonov, mansarde in krasne terase ca. 170 m2, odprt pogled tudi na morje. Parkirni prostor v garaži. € 340.000,00 TRST-ULICA SVEV0 v gosposki stavbi podstrešno stanovanje z odprtim pogledom, v dveh etažah: kuhinja, dnevna soba, 2 spalnici, 2 kopalnici, 2 balkona, 1 terasa 30 m2, klet in pokrit parkirni prostor. € 330.000,00 TRST R0C0L nova dvodružinska hiša -2 samostojna stanovanja v treh etažah (garaža, kuhinja, dnevna soba, 2 spalnici, 2 kopalnici, 2 terasi, manjši vrt). Visok energetski prihranek. Možnost ločene prodaje. TRST-FRIZERSKI SALON IN FRIZERSKA DEJAVNOST ekskluzivist za severovzhod, SLO in HR, odlični lokal v centru, 135 m2, predaja delovanja, dovoljenj In opreme. Nizka najemnina. TAM IMMOBILIARE SRL TRST - UL. P.L. DA PALESTRINA, 5 TEL. 040.3498398 / 040.304998 www.pireMreagencv.corn/ts/batfcrt Včlanjen v Pirelli RE Agency. Vsak član je neodvisen in samostojen podjetnik. IIRELLI RE 1 8 Sobota, 17. maja 2008 stran pripravila . .. oglaševalska agencija Zfl VOSO reklam° na Primorskem dnevniku www.tmedia.it brezplačna št. 800.129.452 »Residence Chiadino« v Trstu Družba KB Invest iz Gorice si je pri odločitvi za gradnjo luksuznega stanovanjskega bloka Chi a di no v Trstu za da la, da bo kup cem po nu di la po pol no sta no -vanj sko udob nost. Za to so bi le pri načrtovanju rezidenčnih stanovanj upoštevane najsodobnejše gradbene in tehnične rešitve, kakor je bi la tu di zah te va na iz ved -ba, ki mo ra bi ti na naj viš ji rav ni. Temeljite priprave investitorja in načrtovalcev so garancija za brezskrbno udobnost bivanja in popolno zasebnost stanovalcev. Stav be so na mreč ter mič no in akus tič no izo li ra ne, v njih je pos -krbljeno za poletno ter zimsko klimatizacijo. Nadstandardna re-zidenčna stanovanja so skrbno Wirr Tloris udobnega stanovanja v pritličju razporejena, nekatera nudijo pogled na morje. Stanovanjske enote so med se boj izo li ra ne, so pol -ne naravne svetlobe, obdaja jih zelenje, njihova udobna notranjost pa se nadaljuje na zunanje terase. Okolje Chiadino je mestna četrt na vrhu vzpetine v vzhodnem predelu Trsta. Na vzhodni strani jo obdaja gozd Farneto oziroma Boschetto, ki predstavlja velika zelena pljuča sredi mesta, na zahodni strani pa je območje obdano z mestnim botaničnim vrtom. Residen-ca Chiadino nudi stanovanja, obdana z zelenjem, čeprav so del priljubljene in zlahka dostopne mestne stanovanjske četrti. Nadstandardna Stanovanjska enota v prvem nadstropju Značilnosti stavbe Rezidenca Chiadino je prestižna novogradnja na treh nivojih nad zemljo in podzemno etažo, namenjeno garažnim prostorom. Obdaja jo zasebna zelena površina, ki je lahko urejena kot zasebni ali skupni vrt. Vsako etažo tvorijo tri stanovanja, ki se razlikujejo po tlorisu in površini; nadstropja so povezana s stopnicami in dvigalom. Stanovanja v drugem nadstropju bodo razporejena na dveh nivojih in z notranjimi stopnicami povezana s podstrešjem, kjer je še strešna terasa. Stanovanjske enote so grajene po normativih za največjo termično in akustično udobnost ob upoštevanju najsodobnejših tehničnih določb, ki zagotavljajo kakovostno življenje. Stanovanja Kvadratura stanovanj je različna, tako kot so različne želje kupcev. Vsa pa nudijo dovolj bivalnih površin in udobja, ker že najmanjša stanovanja merijo 95 kvadratnih metrov. Stanovanja se torej ne ločijo le po postavitvi v nadstroja, saj se kvadratura največjih zaustavi pri 180 metrih, ki jamčijo popolno udobnost tudi za največje družine. Stanovanjem je treba posebej prišteti še parkirne prostore v podzemni garaži, ki hkrati gosti kletne bokse. Za notranje prostore vsake stanovanjske enote so značilne visokokakovostne rešitve, za arhitekturno dodelavo zunanjih in skupnih prostorov pa smo upoštevali visoke gradbene in tehnološke standarde. Notranje dodelave so prvovrstne, prostori so veliki in svetli, zato jih boste zlahka opremili z okusom. Rezidenca je opremljena z okni in vrati z izolacijsko zasteklitvijo, tlak je iz viso-kokakovostnih materialov, kot sta parket in keramika. Celoten pro- jekt je načrtovan za popolno stanovanjsko udobje in preprosto vsakdanjo uporabo. Na razpolago so tudi parkirni prostori, ki jih je mogoče spremeniti glede na potrebe stanovalcev. Prodaja Informacije o prodaji luksuznih stanovanj v zelenem predelu Trsta so na voljo na telefonski številki 040 299137 in na spletni strani www.kbinvest.it. Naj danes le namignemo, da so nekatera stanovanja že prodana, večji del te atraktivne nepremičninske ponudbe, pa je vendarle še na voljo. Lastniki najvišjega stanovanja se bodo razvajali v dveh etažah V družbi KB Invest so zelo zadovoljni z odzivom na dan odprtih vrat v soseski Carsia na Opčinah. Minuli konec tedna je na vodene oglede njihove naložbe na Opčinah prišlo nepričakovano veliko obiskovalcev. »Mnogi med njimi so bili bodoči kupci, veliko je bilo predstavnikov stroke in kar nekaj radovednežev. Prav vseh smo bili zelo veseli«, je uspešen promocijski konec tedna pokomentiral Dušan Košuta, poverjeni upravitelj družbe KB Invest iz Gorice. 1 8 Sobota, 17. maja 2008 O w £Primorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it Pravi »znanilec slovenske pomladi«, oz. prelomnega zgodovinskega obdobja, ki je pred dvajsetimi leti pretreslo slovensko politično prizorišče in sprožilo postopek, s katerim so se Sloveniji odprla vrata Evrope. To je bil Odbor za varstvo človekovih pravic, o katerem je v četrtek v Kulturnem domu spregovoril slovenski politik, politolog in gospodarstvenik Igor Bavčar. V Gorico sta Bavčarja povabila Slovenska kulturno gospodarska zveza in Kulturni dom, ki sta ob dvajseti obletnici ustanovitve Odbora priredila javno srečanje, ki so se ga udeležili tudi novinarji številnih slovenskih medijev. Pop Tv je poskrbela celo za neposreden prenos po kabelskem televizijskem programu. Bavčar je bil namreč predsednik 52-članskega odbora, ki so ga ustanovili ju- nija 1988 potem, ko je varnostna služba aretirala takratnega komentatorja revije Mladina Janeza Janšo. Odbor za varstvo pravic Janeza Janše se je z aretacijo Boršt-nerja, Tasiča in Zavrla kmalu preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic, ki je postavil v ospredje vprašanje slovenske samostojnosti ter je koordiniral množične civilno-družbene proteste in notranjepolitične pritiske. »Najpomembnejši atribut Odbora je bila množičnost, saj je zajel zelo širok segment prebivalstva. Druga pomembna značilnost je bila širina odbora samega, v katerem so bile različne družbene in politične komponente, ki so se soočale v zvezi s ključnimi vprašanji razvoja Slovenije. V odboru so se ta ključna vprašanja artikulirala, konsenz okrog neodvisnosti in drugih bistvenih vprašanj pa je bil izredno ve- lik,« je povedal Bavčar, ki sta ga goriškemu občinstvu predstavila ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel in koordinator srečanja Boris Peric. Bavčar je v svojem posegu prikazal kompleksnost političnega položaja v Sloveniji ob koncu 80. let, ko ni bilo le »izven slovenskih meja nejasno, kako se bodo dogodki iztekli.« »Velika negotovost je vladala tudi v Sloveniji. Pri odboru smo bili prepričani, da nas čaka težko in dolgo obdobje. Izjemna dinamika, ki je privedla do osamosvojitve in nato še do drugih dosežkov, je prehitela tudi pričakovanja najbolj drznih napovedovalcev. Darko Bratina, ki je na začetku 90. let izrazil pričakovanje, da bo Slovenija v nekaj več kot desetletju vstopila v Evropo, je bil pravi vedeževalec,« je ocenil gost, ki se je v teku srečanja spomnil tu- GORICA - Srečanje z Igorjem Bavčarjem v priredbi SKGZ in Kulturnega doma Odbor za človekove pravice »znanilec slovenske pomladi« Gost je prikazal kompleksnost političnega prizorišča v Sloveniji ob koncu 80. let Z leve Peric, Bavčar in Komel BUMBACA di na stike, ki jih je kot predsednik Odbora imel v zamejstvu, na primer z SKGZ-jem, Vinkom Levstikom in drugimi. Med temami, ki jih je Bavčar razvil v pogovoru s četrtkovo publiko, je bila razvejana mednarodna dejavnost odbora, beseda pa je tekla tudi o odnosih med odborom in vladajočo komunistično partijo. »Odbor je oblasti očital, daje njena tajna policija aretirala četverico in jo izročila vojski. S tem je v bistvu priznala, da ni gospodar na svojem teritoriju,« je povedal Bavčar, ki se je zaustavil tudi pri pomembni vlogi, ki so jo v obdobju »slovenske pomladi« odigrali mediji. Razprava se je nato dotaknila še razmer v drugih državah bivše Jugoslavije, kijih je po razpadu federacije z razliko od Slovenije doletela žalostna usoda. (Ale) POSVET -SDGZ Razvojna usmeritev Severne Primorske Razvojna usmeritev Severno-primorske regije je naslov predavanja, ki ga bo v ponedeljek, 19. maja, ob 18.30 priredila goriška sekcija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Gosta večera v Kulturnem domu, katerega pokrovitelj je Zadružna banka Doberdob Sovod-nje, sta vodja projektne skupine In Prime Almira Pirih in direktor razvojne agencije ROD iz Ajdovščine David Bratož. Predavatelja bosta posegla v slovenščini, goriška občina, ki je soorganizator pobude, pa bo poskrbela tudi za prevajanje v italijanščino. »Goriška sekcija SDGZ si je zastavila cilj, da bo z raznimi pobudami pripomogla boljšemu poznavanju našega teritorija z gospodarskega vidika. V to dejavnost se vključuje tudi ponedeljkovo srečanje, ki bo namenjeno razvojnim projektom in gospodarski sliki Severne Primorske,« je povedal predsednik goriške sekcije SDGZ Karlo Devetak. Direktor razvojne agencije ROD iz Ajdovščine David Bratož bo udeležencem srečanja predstavil stanje gospodarstva v Severnopri-morski regiji, njegove perspektive in projekte, v katere vlagajo njene občine. »Predstavil bom tudi priložnosti za tuje vlagatelje, na primer poslovne cone in razpise, ki so namenjene podjetjem iz Slovenije in drugih držav,« je povedal Bratož. Almira Pirih pa bo spregovorila o projektu In Prime, ki je od leta 2002 eden od ključnih regijskih razvojnih projektov. »Vlada Republike Slovenije gaje leta 2006 vključila tudi v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023,« je povedala Pi-rihova, ki bo v Kulturnem domu predstavila rezultate prve faze projekta, v katerega se je vključilo osem podjetij, ki se bodo čez en mesec prijavila na javni razpis. (Ale) GORICA - Včeraj se je uradno začela četrta izvedba zgodovinskega festivala eStoria Slabo vreme ni pregnalo ljubiteljev zgodovine Množična prisotnost obiskovalcev na vseh poudah - Občinski odbor je zavrnil prošnjo upraviteljev nočnih lokalov o podaljšanju urnika Nabito polni šotori in vrvež na ulicah mestnega središča. Festival eStoria se ni izneveril slovesu najprivlačnejše manifestacije, kar jih premore Gorica. Čeprav so bile vremenske napovedi nenaklonjene organizatorjem, se je uvodnega festivalskega dne udeležila velika množica. Včeraj so mesto poživili ljubitelji zgodovine vseh starosti, ki jih je priklical kakovostni program na temo herojev, o katerem so v prejšnjih dneh spregovorili tudi časopisi, kot sta Repubblica in Corriere della Sera. »Vaša množična prisotnost dokazuje, da je festival postal referenčna točka za Gorico in druge dežele. Naše mesto je sicer bogato z manifestacijami in kulturnimi srečanji, eStoria pa izstopa,« je na uradnem odprtju festivala nagovoril množično občinstvo goriški župan Ettore Romoli, ob katerem sta pozdravila publiko tudi pokrajinska odbornica Sara Vito in predstavnik založbe LEG Adriano Ossola. Na odru šotora Erodoto so spregovorili še predsednik Fundacije goriške hranilnice Franco Obizzi, ki je poudaril, da se iz leta v leto udeležuje manifestacije večje število ljudi, in predsednik goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgarla-ta. »Gorica si zasluži biti v centru pozornosti. Naš cilj je, da bo festival v letih dosegel raven knjižnega sejma v Turinu,« je povedal Sgarlata. Ob pozitivnih plateh gre omeniti tu- Poln šotor med včerajšnjim posvetom o letalstvu BUMBACA di negativne. Zaprtje korzov, kateremu se je pridružilo še gradbišče pri sodišču, je včeraj v dopoldanskih urah povzročilo kar nekaj prometnih težav in zastojev, vozniki pa so imeli težave tudi zaradi pomanjkanja par- kirnih prostorov. Velikega števila obiskovalcev so se veselili upravitelji goriških lokalov, čeprav je občinski odbor zavrnil njihov predlog, da bi ob priložnosti tridnevnega festivala podaljšali urnik odprtja do enih. ESTORIA - Tudi danes pester program Od Franca Basaglie do Che Guevare Festival eStoria bo danes ob 9. uri odprlo srečanje v šotoru Apih v ljudskem vrtu, kjer bosta na Franca Basaglio spomnila Domenico Casagrande in Michele Zanetti, ki ju bo vodil novinar Vincen-zo Compagnone. O liku srednjeveškega junaka bodo ob 9.30 v šotoru Erodoto spregovorili Alessandro Barbero, Maria Teresa Fumagalli in Paolo Cammarosa-no, ob 10. uri pa bo v šotoru Apih tekla beseda o Garibaldiju. Ob 10.30 bo v šotoru Erodoto na vrsti predavanje o sumer-skem kralju Gilgamešu, o junakih italijanskega odporništva pa bodo ob 11.30 v šotoru Apih spregovorili Elena Aga Rossi, Anna Di Gianantonio, Stefano Fabe-i in Mimmo Franzinelli. Che Guevaro bodo ob 11.30 v šotoru Erodoto predstavili Dario Fertilio, Lodovico Incisa di Came-rana in španski pisatelj Paco Ignacio Tai-bo II, na istem prizorišču pa bo ob 15. uri predavanje o Mazziniju. Ob 15.30 bo v šotoru Apih na sporedu srečanje o junakih, ki so se borili zoper mafijo. Posegli bodo javni tožilec pro-timafijskega oddelka iz Reggio Calabrie Nicola Gratteri (pred nedavnim so v njegovem uradu našli prisluškovalno napravo), bivši župan iz Sinopolija Domenico Luppino in novinar Stefano Mensurati. Heroje, ki so navdihnili Mussolinija, bodo ob 16.30 v šotoru Erodoto obravnavali Richard Bosworth, Roberto Chiarini in Paolo Nello. Govor bo tudi o svetnicah in čarovnicah, ki jih bodo ob 17. uri v šotoru Apih predstavili Luisa Accati Levi, Silvia Maggio in Giovanna Paolin, o rimskih junakih pa bodo ob 18. uri spregovorili Gi-no Bandelli, Rose Mary Sheldon in Gian-franco de Turris. Ob 18.30 bo v šotoru Apih potekalo srečanje z naslovom Fašisti po fašizmu, ki ga bodo oblikovali Antonio Carioti, Mimmo Franzinelli in Marco Cimmino. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 17. maja 2008 1 9 PLANINSTVO - Skupna pobuda ljubiteljev gora ožjega goriškega območja Sabotinske družne poti speljali na vrh Matajurja Ob mlajših in starejših planincih se je izleta udeležilo veliko družin z otroki Planinci na vrhu Matajurja (zgoraj) in med vzponom nanj (spodaj) LOREDANA PRINČIČ Nekaj nad sto planincev se je prejšnjo nedeljo udeležilo skupne pobude, ki so jo priredili člani goriške sekcije CAI in kije, že četrtič zapored, združila ljubitelje gora ožjega goriškega območja. Pod geslom Sabotinske družne poti so se pohodniki odpravili na Matajur v Beneški Sloveniji. Ob kar le pem, če prav ne ko li ko hlad nem vre me nu, so se pla nin ci, mla di in sta -rejši, poudariti velja tokrat prisotnost številnih družin z otroci, odpravili od zavetišča Pelizzo najprej proti Domu na Matajurju, kjer so jih s čajem priča ka li čla ni Be neš ke pla nin ske dru ži -ne. Od doma, ki kakor znano leži na izredno razgledni točki, so udeleženci uživali ob pogledu na Furlanijo in celo Tržaški zaliv, medtem ko so v smeri proti Julijcem, zlasti kaninski skupini, nagajali oblaki. Kekci so ob vzponu proti bližnjemu vrhu gore, oddaljenem kakih dvajset minut, uživali ob še kar velikih zaplatah snega na senčni strani gore. Kar lepa množica se je zbrala pri kapelici na vrhu. Goričanom in Novogoriča-nom so se pri dru ži li še pla nin ci iz Brd in Kamenj. Skratka vsestransko pisana in veselo razposajena druščina. Udeležence so tu pozdravili predstavni ki druš tev, po tr di li po memb nost pobude, ki se je porodila leta 2004 in po uda ri li na men, da se v sme ri dru že -nja, spoznavanja in utrjevanja prijatelj- stva nadaljuje. Prijeten nedeljski izlet se je sklenil v zavetišču Pelizzo. Dobr šen del ude le žen cev se je na Matajur pripeljal z avtobusom v organizaciji SPDG, številni so za prevoz poskrbeli sami, nekaj pa je bilo tudi kolesarskih navdušencev, ki so do zavetišča dobesedno prispeli z lastnimi močmi, pritiskajoč na pedale. Po bu do Sa bo tin skih druž nih po - ti so prvič uresničili leta 2004. Dvakrat zaporedoma so se planinci zbrali na Sa bo ti nu, do ma či go riš ki go ri, la ni pa na Koradi. V letu 2009 napovedujejo novo srečanje in, seveda, nov cilj. GORICA V enem letu 144 aretacij Claudio Gatti BUMBACA Goriški kvestor Cladio Gatti je zadovoljen z delom, ki ga je policija opravila v zadnjem letu. Po njegovih besedah so namreč zaključili več pomembnih preiskav, skupno pa so odkrili storilce 52 odstotkov kaznivih dejanj. Od 1. maja 2007 do letošnjega 30. aprila so policisti v goriški pokrajini preverili istovetnost 99.137 oseb, pregledali pa so 67.331 avtomobilov. Na telefonsko številko 113 so prejeli 2.920 klicev, medtem ko so skupno obravnavali 1.975 kaznivih dejanj, priprli 144 oseb, sodnim oblastem pa prijavili 877 oseb. Ob tem so izdali 3.420 potnih listov in 125 prepustnic, obnovili pa so 952 potnih listov in 224 prepustnic. Izdali so tudi 2.100 dokumentov za izhod iz države za mladoletne. Urad za priseljence pri goriški kvesturi je izdal 8.472 dovoljenj za bivanje, obravnaval pa je 160 postopkov za pridobitev statusa azilanta. Leteči oddelek je v okviru preiskave Cabernet aretiral štiri osebe in jih prijavil 22, v okviru preiskave Tan-gor pa so aretirali 14 oseb in zasegli 340 kilogramov hašiša. V preiskavi Blue Clean so prišli na sled kriminalni združbi, ki je s nepokritimi čeki »zaslužila« več kot 350.000 evrov; v okviru te operacije so aretirali tri osebe, sedem pa so jih prijavili. Skupno so policisti zasegli 351 kilogramov hašiša, 21 gramov heroina, 151 gramov kokaina, 239 gramov marihuane, 13 gramov an-fetamina in dve ampuli metadona. Cestni policisti so obravnavali 11.674 kršitev prometnega zakonika; med temi je bilo kar 3.808 primerov prehitre vožnje, 257 voznikov je sedlo za volan s previsoko stopnjo alkohola v krvi, 8 pa pod vplivom drog. Skupno so odvzeli 932 vozniških dovoljenj, obravnavali pa 837 prometnih nesreč, od katerih se jih je 22 zgodilo v večernih urah po izhodu iz javnih lokalov. 10 nesreč je bilo smrtnih, 478 pa z ranjenci. Danes ob 11. uri bo v grajskem naselju v Gorici slovesnost ob 157. obletnici ustanovitve policije. GORICA - Občinska uprava sprejela ukrep za povečanje varnosti v cestnem prometu Z radarjem proti prehitrim voznikom Gentile: »Stanovalci domala vseh mestnih četrti so nas opozorili na številne avtomobile, ki nevarno drvijo po naseljenih predelih« Z radarjem bo goriška občina skušala »ukrotiti« voznike, ki ne spoštujejo prometnega zakonika in v mestnem središču vozijo krepko nad dovoljenimi hitrostmi. Pristojni občinski odbornik Fabio Gentile je včeraj napovedal, da mestni redarji bodo začeli meriti hitrost z radarjem s ponedeljkom. Gentile je pojasnil, da gre za povsem transparentno pobudo, ki ni nikakor uper-jena proti goriškim voznikom. »Stanovalci domala vseh mestnih rajonov so nas opozorili, da avtomobili drvijo sredi hiš, zato pa smo se odločili, da spet uvedemo radar, ki ga je občina kupila pred leti in ga takrat tudi drago plačala,« je pojasnil Gentile. Po njegovih besedah občinska uprava nikakor ne namerava mestnih redarjev skrivati za grmi, zato pa so tudi na spletni strani občine objavili urnike in kraje, kjer bodo hitrost merili z radarjem. Obenem so tudi namestili cestne znake, ki voznike opozarjajo na merjenje hitrosti z radarjem in jim svetujejo, naj znižajo hitrost. (dr) GORICI - Urniki merjenja V ponedeljek v Ul. Terza Armata Goriški mestni redarji so objavili urnike in dneve merjenja hitrosti z radarjem objavili na spletni strani goriške občine (www2.comune.gorizia.it/ufficinew/-pm/telelaser.php). V ponedeljek, 19. maja, med 9.30 in 11.30 bodo merili hitrost v ulici Terza Armata, v sredo, 21. maja, med 15. in 18. uro v Svetogorski ulici, v soboto, 24. maj a, med 9.30 In 11.30 v Tržaški ulici, v torek, 27. maja, med 15. In 18. uro v ulici Kugy, v četrtek, 29. maja, med 9.30 in 11.30 v ulici Fatebenefra-telli, v soboto, 31. maja, med 15. in 18. uro v ulici Fai-ti. Z merjenjem bodo nadaljevali tudi prihodnji mesec; 3. junija bo radar v ulici Isonzo Argentina, 5. junija na Majnicah, 7. junija pa v ulici Udine. 20 Sobota, 17. maja 2008 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - V mali dvorani novogoriškega Kulturnega doma Kinodvorana ostala brez komercialnih filmov Število gledalcev je bilo prenizko - Planet Tuš se zanima za gradnjo multikina V novogoriški kinodvorani - mali dvorani novogoriškega Kulturnega doma - že več kot mesec dni ni več ponudbe komercialnih filmov. Obisk je bil premajhen, da bi se pokrili stroški obratovanja kina, zato se je novo-go riš ka mes tna ob či na od lo či la, da Kulturnemu domu, ki je dejavnost zadnje leto izvajal, le-te ne bo več financirala. Tako se je izjalovil še en poskus ohranjanja ponudbe komercialnih filmov v mestu. Zgodba namreč ni nova, z izzivom so se predhodno spo pad li tu di dru gi, a žal ne us peš no. Na prvo žogo bi lahko rekli, da j e za premajhen obisk v Novi Gorici kriva zastarela kinodvorana, ki ne nudi toliko blišča kot sodobno opremljene različice drugod. Toda načelnik oddelka za družbene dejavnosti na novogoriški mestni občini Vladimir Peruni-čič pravi, da je vzroke treba iskati tudi drugje. Po njegovih besedah se je predvsem spremenil dostop do filmov in s tem tudi vzorec navad: na svetovnem spletu so najnovejši filmi dostopni še preden pridejo v distribucijo. Temu je težko konkurirati s še tako bleščečo dvorano, sploh če distributer sam ni zain te re si ran za to, da se na manj -še novogoriško tržišče filmi distribu-irajo enako ažurno kot, denimo, v Ljubljani. Komercialni film je bil v Novi Gorici najprej v domeni zasebnega ki-nopodjetja, ki pa je šlo v stečaj. Za tem je ponudbo prevzel drugi zasebnik; Avdio video center iz Nove Gorice, ki je po šes tih le tih obu pal, saj se za deva finančno ni in ni izšla. »Zato je lani aprila novogoriški Kulturni dom kot javni zavod s področja kulture predlagal občini, da bi skušal prevzeti komercialni del filmske ponudbe. V primeru, da bi šlo, bi s tem nadaljevali, v primeru izgube, pa bi odločitev o usodi kina prepustili mestni občini,« pojasnjuje direktorica Kulturnega doma Pavla Jarc. Na spletu prej kot v dvoranah Po letu dni je postalo jasno, da kino prinaša izgubo, zato se je novo-goriška občina odločila, da to dejavnost ukine. Lani je novogoriški kino med aprilom in decembrom obiskalo 7.000 ljudi, oziroma povprečno 30 na predstavo. »Še naprej pa nadaljujemo s ponudbo umetniškega filma, ki ga občina sofinancira, in je tudi zelo lepo obiskan. To me še posebej veseli, saj kaže na to, da imamo v Novi Go- Kinodvorana se nahaja v mali dvorani novogoriškega Kulturnega doma FOTO K. M. _ rici izobraženo publiko tudi na filmskem področju. Okrepili smo tudi filmsko ponudbo za otroke različnih starostnih stopenj in tudi s to ponudbo še nadaljujemo,« zaključuje direktorica. »Nobene logike ni v tem, da bi občina z javnimi sredstvi pokrivala izgubo na komercialni dejavnosti,« pa odločitev občine pojasnjuje načelnik Vladimir Peruničič. Po njegovem mnenju je ponudba komercialnih kino predstav stvar privatnega kapitala, kar utemeljuje s primerjavo, da je v vsej Sloveniji le en državni kino, gre za Kinoteko. »Hollywoodski filmi pa so čisto druga zgodba. Dandanes si jih lahko doma, s pomočjo interneta, pogledamo še preden pridejo v kino dvorane,« pravi načelnik. Raje v Ljubljano ali Gorico Pojav filmov na videokasetah in s tem videotek je prvi oklestil obisk v kinodvoranah, izpopolnjena tehnolo- gija pa nudi vedno več. Internet, DVD-ji in drugi mediji, pa tudi ponudba t.i. domačega kina v tehničnih trgovinah in velikih LCD ali plazma ekranov, ki vse bolj izpodrivajo običajne televizijske ekrane iz dnevnih sob, je bržkone pripomogla k temu, da si vse več ljudi najljubše filme ogleda v udobju domačega naslanjača in ob želenem času. Kaj pa o ukinitvi komercialne ponudbe v kinu menijo Novogoričani? Nekateri se ob tem vprašanju začudijo, češ, »nisem vedel, pa saj že dolgo sploh nisem bil v kinu...« Drugi povedo, da si filme raje ogledajo čez mejo v sosednji Gorici, kjer je kar šest ki-nodvoran ali v ljubljanskem Koloseju. Med njimi je tudi 28-letni Jure Škara-bot, ki pravi, da v Novi Gorici kina ni obiskal že kake dve leti. Moti ga predvsem slaba ponudba, zastarela in slabo opremljena dvorana. Zato gre raje v ljubljanski Kolosej, kjer je po njegovem mnenju boljša ponudba fil- mov, dvorana bolje opremljena, ozvočenje boljše, pa tudi pregleden razpored filmov mu je tam bolj všeč. »Škoda, da v Novi Gorici ni več komercialne ponudbe, z možem sva si večkrat ogledala kakšen film,« pa je povedala Tamara iz Nove Gorice. Težava ni le dvorana Dvorana, v kateri so predvajali tudi komercialne filme, poleg tega pa v njej potekajo tudi koncerti in podobno, je stara 27 let. Po besedah direktorice Kulturnega doma v tem času razen nakupa novih kino projektorjev in ozvočenja drugih posodobitev ni bilo. Cena vstopnice za ogled filma je v Novi Gorici znašala 4 evre, v ljubljanskem Koloseju pa je redna cena 4,95 evra. So očitki No-vogoričanov o zastarelosti torej upravičeni? Načelnik Vladimir Peruničič meni, da ne povsem. »Novi kino projektorji v novogoriški kinodvorani so eni najboljših, zvok je bil predvajan v dolby sorround sistemu, tako kot kje drugje. Edino dvorana nima ravno takega blišča kot, denimo, Kolosej, toda to pa ni v domeni lokalne skupnosti, temveč v domeni kapitala. Kleč je tudi v tem, da je dvorana majhna, sprejme torej malo obiskovalcev, torej distributerji niso zainteresirani, da v take kinodvorane pošljejo filme hkrati kot v večje. Zato prihaja do tudi dvotedenskega zamika med prikazovanjem istega filma v Novi Gorici in v Ljubljani. Prikazovalec filmov tu nima moči,« pravi Peruničič. Na vprašanje, kakšno bo poslej mesto, ki da nekaj nase, brez kina, Peruničič odgovarja: »Saj kinodvorano vendar imamo, nimamo prikazovalca. To vsekakor ne more biti javni zavod, ki se financira iz proračunskih sredstev. Tu gre za profit. Če privatni kapital ugotovi, da se v Novi Gorici računica izide, naj zgradi v mestu multikino. Po mojih informacijah se za to zanima Planet Tuš, ki naj bi v mestu zgradil sistem treh ki-nodvoran. Naloga lokalne skupnosti v tem primeru je v tem, da zagotovi prostorske akte, po katerih se takšna zadeva lahko umesti v prostor,« pojasnjuje načelnik, ki še dodaja, da bodo v novogoriški kinodvorani še zavrteli tudi kakšen komercialni film, če bo po katerem veliko povpraševanje. »Če pa se pojavi kakšen zasebnik, ki bi to dejavnost rad prevzel: vrata so odprta,« še dodaja načelnik Peruničič. Katja Munih GORICA - Natečaj Kitaristi iz vsega sveta V Gorici se danes pričenja 5. izvedba Evropskega natečaja klasične kitare, ki ga prireja goriško kulturno združenje Centro Chitarristi-co - Mauro Giuliani pod pokroviteljstvom goriške občine in goriške pokrajine. Natečaja, ki se ga bo udeležilo skoraj 200 mladih talentiranih kitaristov iz številnih evropskih in iz-venevropskih držav, so predstavili v četrtek na goriški občini. Tako goriški odbornik Antogno Devetag kot pokrajinski odbornik Maurizio Salomoni sta soglašala z ugotovitvijo, da je sodelovanje med posameznimi organizacijami in institucijami uspešna pot za snovanje kvalitetne kulturne ponudbe v Gorici. Poudarila sta še, da je častni pokrovitelj glasbenega natečaja predsednik republike Giorgio Napolitano. Prizorišče avdicije kitaristov, ki se bodo začele prihodnji petek in zaključile v nedeljo, 25. maja bo hiši Morassi na grajskem naselju. Izvajalce bo ocenila pristojna žirija sestavljena iz velikih imen srednjeevropskega glasbenega prostora, med katere sodi tudi tržaški kitarist Marko Feri. Nagrado Merca-tali najbolje uvrščenemu kitaristu v posameznih kategorijah bodo podelili na zaključnem slavnostnem dogodku v nedeljo, 25. maja, v deželnem avditoriju v Gorici. Glasbeni festival bodo spremljale številne spremne pobude. Danes bodo ob 18. uri v hiši Morassi v grajskem naselju odprli tudi likovno razstavo goriških amaterskih umetnikov »Sei corde su tela«. Tema razstavljenih del je glasbeni utrip karibskega otoka Kuba. Na istem mestu bo tudi koncert skupine Gary Guitar Quartet. Jutri bo ob 18. uri v prostorih pokrajinskega muzeja v grajskem naselju nastopil kitarski ansambel »A piu corde« iz Sacileja pod vodstvom Lucie Pizzutel. Skupina bo s kitaro izvajala Vivaldijeve, Mertzove in Duartejeve skladbe. V ponedeljek, 19. maja, pa bodo vedno v Hiši Morassi ob 20.30 vrteli biografski film »Homo Ludens« o Leu Brouwerju. Kubanski glasbenik velja za enega izmed najpopolnejših in dovršenih kitaristov na svetu. Uvodoma bo o sodobni glasbeni sceni predaval dirigent Giorgio Tortora. (VaS) GORICA - Lekarne Zdravila na dom Prizadete in nesamostojne osebe lahko zdravila brezplačno prejemajo naravnost na dom. Storitev namreč že nekaj časa brezplačno zagotavlja goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn, ki se je zavzelo za pobudo v sodelovanju z združenjem civilnih invalidov. »Zdravila je možno prejemati brezplačno na dom od ponedeljka do sobote med delovnim urnikom občinskih lekarn. Prostovoljec združenja invalidov bo osebam, ki bodo v jutranjih urah poklicali občinsko lekarno v Štandrežu ali v ulici Garzarolli pri sv. Ani, popoldne prinesel naročena zdravila,« je povedal predsednik podjetja za upravljanje občinskih lekarn Pierluigi Ceccarello. Telefonska številka lekarne v Štandrežu je 0481-21074, številka lekarne v ulici Gra-zarolli pa je 0481-522032. Lekarni sta odprti med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19.30. KOMIGO - V torek Petelinji zajtrk V Kulturnem domu v Gorici bodo v torek, 20. maja, v okviru gledališkega festivala Komigo predvajali slovensko filmsko uspešnico s podnapisi v italijanščini »Petelinji zajtrk«. Predvideni sta dve projekciji; prva se bo pričela ob 18. uri, druga pa ob 20.30. Petelinji zajtrk je ljubezenska zgodba, v kateri se komično prepleta s tragičnim. Kraj dogajanja je Gornja Radgona, majhno mesto, kjer čas teče počasneje. Na začetku se zdi, da junaki filma živijo tiho in neopazno, vendar se kmalu izkaže, da vsak izmed njih goji skrite strasti, ki poskrbijo za nenadne zaplete. Vstopnina je 5 evrov. Naslednja - peta - predstava v abonmaju Komigo bo že v ponedeljek, 26. maj a, ob 20.30, in sicer komedija v furlanskem jeziku »Be-ato fra le gonne« z gledališko skupino Trigeminus iz Manzana; avtor in režiser je Mauro Fontanini iz Go rice. NOVA GORICA - Največje sinhrono plesanje na svetu Rekordna četvorka Skupno je po vsej Sloveniji zaplesalo 26.957 dijakov - Brulc: »Po šolanju vrnite se na Goriško« Mladi plesalci v središču Nove Gorice FOTO KM. Letošnja maturantska parada je v Novi Gorici v plesu četvor-ke združila 936 maturantov iz širše severnoprimorske regije. Tudi po njihovi zaslugi je bil v Sloveniji potolčen lanski rekord v največjem sinhronem plesanju četvorke na svetu - letos seje po vsej državi točno opoldan v njenih taktih zavrtelo natanko 26.957 maturantov oz. 3.471 več kot lani. V Novi Gorici je dijake pozdravil župan Mirko Brulc in jim zaželel srečo pri nadaljnjem študiju ter dodal željo, da bi se jih po končanem šolanju čim več vrnilo na Goriško. Plesalcem je bilo naklonjeno tudi vreme; dežje pojenjal tik pred začetkom dogodka, tako da je bil ples s pripravljenimi dežniki le simbolen. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 17. maja 2008 21 GORICA - Marušič in Salimbeni predstavila knjigo Joachima Hoslerja o Sloveniji Zgodovina mlade države in njenih odnosov s sosedi Do leta 1918 so si Slovenijo lastili nemški plemiči, zatem pa je bil močan vpliv nemškega kapitala »Slovenia. Storia di una giovane identita europea« je naslov italijanskega prevoda knjige nemškega zgodovinarja Joachima Höslerja, docenta na oddelku za zgodovino iz Univerze v Marburgu, ki bo nedvomno pripomogla k temu, da bosta širša nemška in italijanska javnost bolje poznala slovensko narodno in kulturno identiteto in se poglobila v proces nastajanja te mlade evropske države. Prevod dela »Slowenien. Von den Anfängen bis zur Gegenwart«, ki je izšlo pred dvema letoma pri založniški hiši Bücher Pustet v Nemčiji, sta v Gorici predstavila zgodovinarja Branko Marušič in Fulvio Salimbeni prejšnji po ne de ljek na ža lost v skrom no za se -de ni kon fe ren čni dvo ra ni dr žav ne knjižnice. Večer je priredila založba Beit iz Trsta v sodelovanju z Inštitutom za srednjeevropska kulturna srečanja ICM iz Gorice. »Slovenci imamo z vsakim našim sosedom poseben odnos. Prav Nemci pa so v naši zgodovini pustili najbolj otipljive sledove. Vse do leta 1918 je bil dobršen del slovenskega ozemlja v lasti nemških plemiških rodbin; kasneje pa pod direktnim vplivom nemškega kapitala, ki je posredno in neposredno obvladoval ta prostor in vplival na njegov ekonomski, politični in kulturni razvoj,« je uvodoma povedal goriški zgodovinar Branko Marušič in se naposled lotil obsežnega pregleda zgodovinopisja vseh pomembnejših preteklih in sedanjih nemških avtorjev, ki v svojih delih preučujejo tako pomembna zgodovinska dogajanja na slovenskem od Karantanije dalje kot pomembne osebnosti s področja družbenega in kulturnega delovanja, med katerimi velja omeniti Trubarja, Valvasorja in Prešerna. Skoraj tristo strani obsegajoča knjiga, kateri je spremno besedo napisal zgodovinar Jože Pirjevec in ki temelji na že obstoječih zgodovinskih virih, zaobjema vse etape slovenske zgodovine od srednjega veka, preko reformacije in dveh svetovnih vojn do slovenskega predsedovanja Evropski Uniji. O publikacij je spregovoril tudi tržaški Z leve Salimbeni in Marušič BUMBACA zgodovinar Fulvio Salimbeni, ki je monografijo o Sloveniji opredelil »kot knjigo, ki objektivno poroča o slovenski zgodovini«. Poleg krajšega vsebinskega pregleda Hoslerjevega dela je bil ponedeljkov večer tudi prilika za izmenjavo mnenj o odnosu, ki ga imajo mladi Goričani do zgodovine. »Iz svojih profesorskih izkušenj opažam, da vlada med mladino splošno nezanimanje do lastne zgodovine in tudi do zgodovine soseda. Večkrat se zgodi, da mladi sicer poznajo pomembne svetovne dogodke, kot so na primer vojna v Vietnamu ali problematika bližnjega vzhoda, malo poznane pa so jim osnovne, na katerih sloni italijanska demokratična družba. O odporništvu in nastajanju republiške ustave jih zna večina povedati bore malo,« je ugotavljal Salimbeni. Podobnega mnenja je bil tudi Marušič, ki je opozoril, da gre razloge za nepoznavanje krajevne zgodovine iskati tudi v šolskih programih, ki le-tej dajejo žal premalo pozornosti. (VaS) GORICA - Zaključil se je niz predavanj Gibanje učinkovito sredstvo proti diabetisu S petimi informativnimi večeri, ki so si v prvih petih mesecih letošnjega leta sledili v Gradežu, Gradišču, Krmin, Tržiču in Gorici, so občane seznanjali o diabetisu, za katerim vsako leto v deželi oboli v milejših ali akutnih oblikah zaskrbljujoč odstotek ljudi. Dobro obiskana informativna srečanja, na katerih so predavali specializirani zdravniki, zaposleni v ambulantah goriškega zdravstvenega podjetja, je priredilo posoško Združenje diabetikov v sodelovanju z goriško pokrajino in državnim združenjem lekarn Federfarma. Bolniki sladkorne bolezni se splošno delijo v dve skupini, v tiste, ki so odvisni od inzulina, in tiste, ki so zaradi ne- pravilnega prehranjevanja ali prekomerne telesne teže potencialni bolniki. Prav tem so namenjeni tovrstni informativni večeri, saj lahko le s pravočasnim odkrivanjem sladkorne bolezni preprečimo razvoj njenih hujših oblik. V nedeljo, 25. maja, bo v Ronkah potekalo srečanje kolesarjev pod geslom »La dolce pedalata«. Udeleženim diabetikom bodo na prizorišču pred odhodom izmerili stopnjo glikemije v krvi. Merjenje bodo ponovili po opravljenem kolesarjenju. Rezultati meritev bodo dokazali, da gibanje in fizični napor sta učinkovito sredstvo za preprečevanje diabetisa. (VaS) Kost od pršuta in brizgalki Zasedanje rajonskega sveta iz goriške mestne četrti se je v četrtek zaključilo z zamenjavo »daril« med podžupanom Fabiom Gentilejem in rajonskim svetnikom Francom Zottijem. Ob glavnem pokopališču ležijo že več kot eno leto odrabljene brizgalke; da bi opozoril na njihovo prisotnost, je Zot-ti pobral dve brizgalki, jih postavil v steklenico in ju med zasedanjem rajonskega sveta izročil Gentileju. Ta mu je v zameno dal kost od pršuta, zatem pa skupaj s poveljnikom mestnih redarjev zapustil dvorano. Gentile se je sicer zasedanja udeležil, da bi skupaj s poveljnikom mestnih redarjev predstavil ukrepe proti nočnemu hrupu. Po besedah rajonske svetnice Demokratske stranke Silvie Bel-trami je bilo Gentilejevo podajanje neprepričljivo in pomanjkljivo, poleg tega se je po njenih navedbah podžupanu mudilo, saj naj bi imel drugo obveznost. Poostren nadzor Novogoriška prometna policija bo jutri izvajala poostren nadzor nad prekoračitvami največje dovoljene hitrosti v prometu. Večje število patrulj bo na območju policijske uprave Nova Gorica hitrost nadzorovalo z laserskimi merilniki in radarji. (km) V Šlovrencu nov semafor V Šlovrencu imajo nov semafor, vendar ni namenjen avtomobilistom, pač pa igralcem bejzbola. V preteklih dneh so namreč ob igrišču za ameriški šport namestili velik elektronski semafor, s katerim bodo že na današnji tekmi domače bejzbolske ekipe Drag Bears šteli točke. Semafor je stal 30.600 evrov, dve tretjini zneska pa je občinska uprava krila s prispevkom pokrajinskega odborništva za šport, za katerega je odgovorna od-bornica Sara Vito. Vitovska v Gradišču V enoteki v Gradišču bodo danes ob 11. uri podelili priznanja Gran Premio Noe najboljšim vinom iz dežele FJK; ob 18. uri bodo predstavili monografijo »Vitovska - i vigneti dal mare al Carso«. Hitra cesta spet odprta Včeraj so se zaključila prenovitvena dela, zato pa je ponovno odprta hitra cesta med Gradiščem in Vilešem v smeri proti jugu. GORICA - V soboto, 31. maja Triatlon Pričakujejo atlete iz vse dežele in tudi iz Slovenije Ljubitelji vzdržljivostnih športov, kolesarjenja, teka in plavanja kot tudi njihova zvesta spremljajoča publika bodo v Gorici v soboto, 31. maja prišli na svoj račun. Po mestnih ulicah se bo namreč odvijal Prvi triatlona mesta Gorice. »Z zadovoljstvom spremljamo in tudi finančno podpiramo vsa tista društva, ki si upajo organizirati tako odmevne dogodke, ki so promocija za naše mesto in privabljajo športnike iz vse goriške okolice,« je na predstavitvi pobude povedala pokrajinska odbornica za šport Sara Vito. Organizator triatlona je društvo Adria Gorizia Triathlon, pobudo pa je pokrajina vključila v evropski projekt Eurogosport. »Pozornost namenjamo predvsem najmlajšim, ki se bodo lahko preizkusili v tovrstni, žal še ne dobro poznani, športni panogi,« je v imenu goriškega društva Triathlon, ki šteje v svojih vrstah 30 včlanjenih amaterskih športnic in športnikov povedal, povedal predsednik Marko Braida, ki upa, da bo pobuda dobro uspela in postala stalnica v športni ponudbi mesta. Tekmovanja bodo potekala v soboto, 31. maja, pričela pa se bodo 14.uri. Najprej bodo nastopili otroci in dijaki goriških srednjih šol, ki se bodo pomerili v plavanju, kolesarjenju in teku na razdaljah 100 m, 4 km in 1 km. Start starejših tekmovalcev je predviden za 16.30. Svojo hitrost bodo preizkusili na razdalji 400 m v plavanju, 10 km kolesarjenja in 2,5 km teka. Organizatorji pričakujejo številen obisk atletov iz vse dežele kot tudi predstavnikov triatlonskih klubov iz Slovenije. Atleti se lahko na tekmovanje prijavijo do 29. maja na naslovu info@goriziatriathlon.it. Več informacij je mogoče najti tudi na spletni strani www.goriziatriathlon.it. Prizorišče triatlona mesta Gorice bo na Malih Rojah. Športniki bodo pri tekmovanju uporabili občinski bazen in prostore goriškega športnega centra Fabretto. Kolesarjenje in tek bosta potekala v ulicah San Michele, Barca, Zara in Ca-podistria. Med tekmovanjem, ki bo potekalo med 14. in 18. uro, bodo omenjene ulice za promet zaprte. (VaS) VIPAVA - Ribiško društvo priredilo tekmovanje v Romansu Lovili so velikanke Najtežjo postrv je ujel Valentino Degano, tehtala pa je 2,5 kilograma - Tekmovali tudi člani RD Renče Tekmovalci z največjimi ujetimi postrvmi Sto štirideset ribičev se je prvo nedeljo v maju udeležilo tekmovanja v lovu na postrv velikanko, ki sta ga priredila sovodenjsko ribiško društvo Vipava in pokrajinska zveza FIPSAS. V dveh umetnih jezercih pri Romansu je poleg ribičev Vipave in drugih goriških društev tekmovalo tudi približno petnajst članov ribiške družine Renče, ki stanujejo v Mir-nu in okolici. Za tekmovanje so v jezerci spustili 150 kilogramov postrvi, ki so bile težke tudi do treh kilogramov. Med posamezniki je zmagal Robertone Mar-cuzzi (SGP Team, 5,740 kg), drugi je bil Valentino An-tonelli (Vipava, 5,505 kg), trej Roberto Degano (Vipava, 4,290 kg), četrti pa Rado Buzin (Vipava, 4,270 kg). Najtežjo postrv je ujel Valentino Antonelli, tehtala pa je 2,575 kilograma. Med ekipami je prvo mes- to osvojilo društvo Vipava; za uvrstitev so upoštevali ulov šestih ribičev, Vipavini pa so skupno potegnili iz vode 22,860 kilogramov postrvi. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa G070 iz Gorice (17,310 kg), na trej SGP Team iz Manzana (17.135 kg), na četrto ARAC jz Trsta (8,685 kg), na peto San Canzian (7,525 kg), na šesto Farra (7,010 kg), na sedmo RD Renče (5,758 kg), na osmo pa Locovaz (4,515 kg). 22 Sobota, 17. maja 2008 GORIŠKI PROSTOR / Danes, 17. maja 2008, slavita v Doberdobu Zorka in Romano Marusic 50 let skupnega življenja. Še veliko srečnih trenutkov v naši sredi kličemo vsi, ki Vaju imamo nadvse radi. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. ~M Gledališče IZ NIZA »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RISATE!« danes, 17. maja, ob 20.45 v Kulturnem domu v Gorici »Quel vizietto« (iz »La Cage aux Folles«) v izvedbi gledališke skupine Qaos iz Forlija. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.00 »Superhero Movie«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Go-morra«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Not-te brava a Las Vegas«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Mongol«. Modra dvorana: 17.45 - 20.30 »Speed Racer«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Iron Man«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.00 »Superhero Movie«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Not-te brava a Las Vegas«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Go-morra«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Iron Man«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Mongol«. fî Razstave ČEZMEJNA RAZSTAVA SLIKARJA FRANCETA SLANE je na ogled v galeriji Artes v Novi Gorici (ul. Grad-nikove brigade 6) in v galeriji Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20); do 30. maja v galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v večernih urah med prireditvami; v galeriji Artes v Novi Gorici ob delavnikih od 9. ure do 12.30 in od 15. do 19. ure. ČIPKARSKA ŠOLA V GORICI vabi na odprtje razstave čipk ob 1. mednarodnem natečaju z naslovom Čipke v Gorici danes, 17. maja, ob 11.30 v samostanu uršulink v ul. Palladio 6 v Gorici; razstava bo na ogled do 25. maja vsak dan med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro, ob nedeljah do 18. 0 Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 ure; informacije na tel. 0481-386463, scuola-merletti@libero.it. FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI iz Gorice obvešča, da je v baru v ul. Petrarca v Gorici do 25. maja na ogled razstava člana Viktorja Selve z naslovom »Scalini« . LIONS KLUB NOVA GORICA vabi do 24. maja na ogled dobrodelne razstave likovnih del na temo Nasmeh pomladi v avli mestne občine Nova Gorica; izkupiček prodaje umetnin bodo namenili slepim in slabovidnim. MUZEJSKE ZBIRKE GORIŠKEGA MUZEJA so odprte po poletnem urniku: Muzejska zbirka Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13. do 19. ure; Muzejska zbirka Sv. gora sobota, nedelja, prazniki od 10. do 18. ure; Muzejska zbirka Grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, sobota, nedelja, prazniki od 13. do 17. ure; Muzejska zbirka Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, sobota od 12. do 19. ure, nedelja od 10. do 19. ure. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika; informacije in najave na tel. 003865-3359811. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. RAZSTAVA »I COSULICH. UNA STO-RIA PER IMMAGINI« je na ogled v ul. S. Ambrogio (Palazzetto Veneto) v Tržiču; do 15. junija od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro. V MODRA'S GALERIJI je na ogled razstava slikarja Mirana Kordeža z naslovom Z vetrom; do 25. maja ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob praznikih med 10. in 12. uro. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava z naslovom Sanje Artura Nathana; do 31. maja od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30, ob nedeljah zaprto. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je še danes, 17. maja, na ogled razstava avtorskih mozaikov z naslovom »mosaicando&mosaicisti« med 10. in 13. uro, ko bosta potekala tudi srečanje z umetniki in laboratorij mozaikov; informacije na tel. 3331050680 (Opus Aquileia). V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled razstava grafik Sonje Makuc in male plastike Tee Curk; na ogled bo do 24. maja od torka do sobote po urniku Katoliške knjigarne. V GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA na Veliki poti 15 v Solkanu bo do 30. maja na ogled razstava slikarja Vla-dimirja Klanjščka z naslovom Obrobje. V GOSTILNI KORŠIČ V ŠTEVERJANU bo do 25. maja na ogled fotografska razstava z naslovom Pomlad 2008; razstavljajo Erika Makovc, Monika Zajšek, Elija Mužič, Fabijan Mužič, Evgen Komjanc, Toni Gomišček, Mihael Corsi in Marjetka Plesničar. V GOSTILNI SHERLOCK na Oslavju (pri Tildi) razstavlja svoje fotografije Marko Vogrič, član fotokluba Skupina 75. Dela v različnih tehnikah in formatih bodo na ogled do poletja. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom Negovan Nemec 20 let pozneje; po domeni ali ob prireditvah do 30. junija; informacije na tel. 0481531445. V LADJEDELNICI FINCANTIERI V TRŽIČU je do 30. junija na ogled razstava z naslovom »100 anni di navi a Monfalcone«. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (trg E. Kardelja 5 v Novi Gorici) je na ogled razstava z naslovom Lujo Vo-dopivec Skulpture; do 30. maja od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V OBČINSKEM MUZEJU V PALAČI LOCATELLI V KRMINU je na ogled razstava slikarja in pesnika Gustava Januša; do 2. junija ob četrtkih in petkih med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10.30 in 12.30 ter 16. in 19. uro. V OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču sta na ogled dve razstavi: »Vito Timmel. Il Teatro di Panzano« in »Tranquillo Maran-goni. Un artista in cantiere«; do 15. junija od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici je v priredbi Pokrajinskih muzejev iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Secesionist na robu cesarstva«; na ogled do 30. septembra vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro (informacije na tel. 0481-547541 ali musei@provincia.gorizia.it). V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. ~M Koncerti GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v torek, 20. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert har-monikaša Igorja Zobina. SNOVANJA 2008 V ORGANIZACIJI SCGV EMIL KOMEL: v soboto, 31. maja, ob 18. uri v dvorani krom-berškega muzeja koncert z naslovom »Renesansa« (pevska skupina Musi-cum predstavi novo zgoščenko); informacije na tel. 0481-532163, scgvko-mel@tin.it; vstop prost. ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE Javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza slovenske katoliške pro-svete Gorica vabijo na zaključno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Primorske Naša pomlad 2008 v četrtek, 22. maja, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Nastopili bodo otroški pevski zbori Višaji - OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, OŠ Šempas, OŠ Dobrovo-Kojsko, OŠ Komen podružnica Štanjel, OŠ Draga Bajca Vipava, glasbena šola Koper podružnica Izola, glasbena šola Koper; mladinski pevski zbori OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, vokalna skupina Bodeča neža Vrh, dekliški pevski zbor Elum - DMOPP Bakla Postojna. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo v maju profesorji vseh oddelkov šole nudili brezplačne poskusne individualne lekcije za otroke; prijave na tajništvu Glasbene matice v Gorici, korzo Verdi 51, tel. 0481531508, od ponedeljka do petka med 15. in 17. ure. S Izleti DRUŠTVO JADRO IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK vabita na avtobusni izlet v Belo Krajino v nedeljo, 25. maja; informacije in vpisovanje na tel. 0481-482015. KRAJEVNE SKUPNOSTI Solkan, Pev-ma-Štmaver-Oslavje, Stražice in Sve-togorska-Placuta vabijo na 9. čezmejni Pohod treh mostov, ki bo v nedeljo, 18. maja. Zbirališče bo od 9. ure dalje pri bivši karavli v Solkanu, kjer bo tudi cilj; štart ob 9.30. Med potjo bosta delovali dve okrepčevalnici, v Štmavru in pri pevmskem mostu. NA SPREHODU PO TRŽIŠKEM OZEMLJU: v nedeljo, 18. maja, kolesarski izlet po zaščitenih območjih Cavana in Schiavetti z zbirališčem ob 9. uri na parkirišču Gaslini (ul. Va-lentinis), ob 9.15 pred stolnico v Tržiču (ul. F.lli Rosselli) in ob 9.30 na cesti za Marino Julijo pred silosi De Franceschi za udeležence, ki bodo prišli z avti. Izlet se bo zaključil ob 13. uri. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na dvodnevni planinski izlet (nezahtevna lahka pot, organiziran avtobusni prevoz, število prijav omejeno, vodja ture Jasna Kovšca - tel. 0038651-338879 in Jože Sedevčič - tel. 0038641-345411) v Gorski Kotar (Ri-snjak - 1528 m, Snježnik - 1506 m, Črni vrh - 1335 m); odhod v soboto, 24. maja, ob 5. uri izpred avtobusne postaje v Novi Gorici, povratek v nedeljo, 25. maja, zvečer; informacije na sestanku, ki bo v četrtek, 22. maja, ob 18. uri, prijave na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865- 3023030 vsak torek in četrtek med 15. in 19. uro (akontacija 20 evrov). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na izlet na Lanež (Cuel de La-nis) - 1629 m, Laški plaz (Laschiplas) - 1612 m in Postovčič (Postoucic) -1611 m v nedeljo, 1. junija (tura je zahtevna, vodja izleta Miranda Čotar). Sestanek z udeleženci v torek, 27. maja, ob 18. uri na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 0038653023030. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na izlet z gorskimi kolesi na planino Sleme in Petrovč (zelo zahtevna tura visoko nad Sočo, vodita Igor Kleč in Tomaž Barbič) v petek, 23. maja. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih, Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030 v torek, 20. maja ob 18. uri. SPDG obvešča, da je odhod pohod-niškega izleta na Bevkov Vrh (1050 m) na Cerkljanskem v nedeljo, 18. maja, predviden ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši. Prevoz z lastnimiprevoz-nimi sredstvi; informacije na tel. 0481-81965 (Boris). SPDG vabi na drugi društveni sezonski izlet z gorskimi kolesi. V nedeljo, 18. maja, bo na vrsti Slavnik po dolini Glinščice (približno 45 km razdalje za 1000 m višinske razlike); zbirališče ob 8. uri na parkirišču pri Rdeči hiši; informacije na tel. 328-8292397 (Robert). □ Obvestila POLETNO SREDIŠČE SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA v Gorici bo delovalo od 9. junija do 18. julija in od 25. avgusta do 5. septembra, od ponedeljka do petka; vpisovanje in podrobnejše informacije daje uprava na tel. 0481-533495 ob delavnikih med 13. in 18. uro najkasneje do 23. maja. POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2008 za otroke od 4. do 12. leta, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole v organizaciji Skupnosti družin Sončnica bo v Gorici od 9. junija do 11. julija med 7.45 in 13. uro z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom ali brez; vpis na sedežu Mladinskega doma ul. Don Bosco 60 (od ponedeljka do četrtka med 15. in 17.30); informacije na tel. 0481-546549, 0481-536455 in 328-3155040. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce bodo letos v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije na ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja danes, 17. maja, z začetkom ob 8. uri na igriščih v Štandrežu in So-vodnjah (ob slabem vremenu v Gradišču) 6. mednarodni balinarski ženski turnir. Nastopalo bo dvanajst ekip iz naše dežele in Slovenije; informacije na tel. 0481-531611. BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja ob 20-letnici ustanovitve, 18. mednarodni moški turnir na 24 ekip v soboto, 24. maja. Zbor ekip bo ob 8. uri na igrišču v Štandrežu za telovadnico. Igra se na igriščih v Gradišču, Renčah v Sloveniji in v Štandrežu. DRUŽBE IRIS, IRISACQUA IN ISOGAS obveščajo, da je okence v ulici San-tAmbrogio v Tržiču zaprto zaradi dezinsekcije. Dejavnosti tržiškega okenca bo do nadaljnjega prevzelo okence v ulici Cau de Mezo v Ronkah, ki bo odprto od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 14. in 18. uro. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sklicuje v petek, 6. junija, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici redni občni zbor, v prvem sklicu ob 12. uri, v drugem sklicu ob 16.30. Pred občnim zborom bosta ob 16.30 proslavitev 25-letnice Društva in razstava likovnih del članic Silve Stantič in Emilije Mask. KMEČKA ZVEZA iz Gorice obvešča, da je na razpolago svojim članom in drugim interesentom za izpolnitev davčne prijave ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 13. uro; informacije na tel. 0481-82570. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce bo potekala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije na ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji na- tečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiške-ga kulturnega konzorcija, Vila Vicen-tini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ron-ke, do 12. ure 30. maja. OBČINA GORICA sporoča, da bosta anagrafski in matični urad v ponedeljek, 19. maja, v popoldanskih urah zaprta. PALAČA CORONINI CRONBERG na drevoredu XX settembre v Gorici bo do oktobra odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 20. uro; informacije na tel. 0481-533485. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v sredo, 21. maja, v prostorih goriške prefekture na Travniku. 0 Prireditve DRUŠTVO TERRE SUL CONFINE, CENTER GASPARINI - GRADIŠČE IN KROŽEK ACLI - ROMANS vabijo na mednarodno srečanje z naslovom Koncentracijsko taborišče v Viscu, kraj spomina, ki ga je treba rešiti. Sodelovali bodo Dario Mattiussi centra Gasparini, Ferruccio Tassin društva Terre sul Confine, Moreno Zago Tržaške univerze, zgodovinarka Sla-vica Plahuta in Andrea Licata centra Studi sulla Pace. Srečanje pod pokroviteljstvom SSO, SKGZ, ZSKP, ZSKD, SP, NŠK, ZCPZ, Kulturnega doma Gorica, Kulturnega centra Lojze Bra-tuž, Novega glasa in raznih drugih italijanskih društev in združenj bo v petek, 23. maja, ob 20.30 v konferenčni dvorani rekreacijskega centra Umberto Miniussi v ul. Gorizia 2 v Viscu pri Palmanovi. SCONFINANDO je naslov niza prireditev v organizaciji dežele FJK in občin Dobrovo, Krmin in Medea: danes, 17. maja, ob 21. uri v parku občinske palače v Krminu (ob slabem vremenu v občinskem muzeju v palači Locatelli) prireditev z naslovom »Sconfinare... con la poesia«; prisotni bodo Luciano Morandini, Gustav Januš, Maurizio Matiuzza in Stanka Hrastelj. SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA prireja informativno predavanje na temo razvojne usmeritve Severnoprimorske regije; v goste bosta prišla Almira Pi-rih, predsednica podjetja Imprime, in David Bratož, direktor Razvojne agencije - ROD Ajdovščina. Potekalo bo v ponedeljek, 19. maja, ob 18.30 v prostorih Kulturnega doma v ulici Brass v Gorici. Poskrbljeno bo tudi za simultano prevajanje v italijanščino. Pogrebi DANES V GORICI: 12.00, Brunetta Bu-sato vd. Bortot v kapeli splošne bolnišnice in na glavnem pokopališču. DANES NA JAZBINAH: 10.00, Emilia Komjanc vd. Mahnič iz hiše žalosti na Jazbinah št. 17 v cerkev in na pokopališče. DANES V RONKAH: 11.00, Imelda Pe-rissin por. Sanso (ob 10.15 iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.50, Gianfranco De Stabile iz bolnišnice v kapelo pokopališča in v Trst za upepelitev. PRIREDITVE Sobota, 17. maja 2008 2 3 /- GLEDALIŠČE GLASBA GLEDALIŠČE - Predstavitev gledališke sezone 2008/2009 Šest premier na velikem, dve na malem odru in pet koprodukcij LJUBLJANA - Šest premier na velikem in dve na malem odru ter pet koprodukcij je lani imenovana direktorica in umetniška voditeljica Mestnega gledališča ljubljanskega Barbara Hieng Samobor pripravila za sezono 2008/2009, katere repertoar ne bo več "podedovan" od predhodnika Borisa Kobala, temveč ga je oblikovala samostojno. Poleg moralne podpore in prijateljstva sem podedovala tudi izredno velik nabor stalnih obiskovalcev in skrbno sestavljen, dograjen igralski ansambel, se Hieng Samobor-jeva na predstavitvi prihodnje gledališke sezone ni pozabila pokloniti predhodnikom. Samo dve besedili bosta klasični, zanju sta jo, kot je dejala, nagovorila režiserja - Vito Taufer, ki bo po dvajsetih letih v tej hiši zdaj postavil Plavtovo komedijo Osli, in Sebastijan Horvat, ki se vrača k Shakespearu in mračni komediji Milo za drago. Večinoma bodo uprizorjena nova besedila, veliko bo slovenskih praizvedb, prvič bosta z odra spregovorila Rusinja Olga Muhina s Tanjo, ki jo bo režiral Matjaž Pograjc, in Čeh David Drabek s Plesom na vodi - režijo je prevzela Hieng Samoborjeva. No va umet niš ka vo di telji ca MGL odklanja "metode (pod)kupo-vanja občinstva s kopičenjem vseh vrst gledališkega kiča", stavi pa na pro gram, ki ni dol go časen in ni sam sebi namen, temveč je duhovit, odprt in demokratičen do različnosti, kot je zapisala v programski knjižici. Re per toar MGL se bo gibal od društvenih fresk do izkristaliziranih usod posameznikov, upošteval bo vodilne teme sodobne evropske dramatike - iskanje politične identitete, spolne identitete ter socialne in moralne "varnosti". Rdeča nit besedil so raznovrstne manipulacije. Hieng Samoborjeva je spomnila na nove oblike političnega teatra, ki združuje strastno željo po umetniški, družbeno politični konfrontaciji in iskanje umet niš kih form. Občinstvo bodo po "različnih krajinah" v novi sezoni vodili režiserji s "kultiviranostjo in močnim stališčem". Krstili bodo še lansko Grumo-vo nagrajenko - Za naše mlade dame, "novo pisavo" Dragice Potočnjak v režiji Tijane Zinajic, češki gost Stanislav Moša bo v MGL režiral tretjič, tokrat musical Sugar - Nekateri so za vroče, nastal po scenariju filmske uspešnice iz leta 1959. V izbor ni prišel zaradi pritiska publike, je zagotovila Hieng Samoborjeva, temveč zaradi ansambla, ki se kvalitetno spopada z žanrom glasbenega gledališča. Na Mali sceni bo Punce in pol dramatičarke Caryl Churchill zrežiral novinec, mladi Jaka Andrej Vojevec, obdan s sedmimi interpretkami, pa tudi sicer ima v ustvarjalni ekipi, kot je dejal, same ženske. Režijo komedije Grdoba Mariusa von Mayenburga, ki skozi ostro satiro opozarja na sodobno obsedenost z lepim videzom, so zaupali Borisu Kobalu. In kako sta svoje videnje klasike obrazložila prekaljena Horvat in Taufer? Živimo v demokraciji, a raste šte- vilo restriktivnih zakonov, je pojasnjeval prvi. Svobodo "na vsakem oglu" krati država, ki se postavlja v vlogo "mame in očeta". Mi, pokorni državljani, ji sledimo, da bi bili varni. Horvat si je pri iskanju izhodišč za to "politično, kritično" predstavo, torej zastavil vprašanje: Kdaj se posameznik temu lahko upre? Plavtovi Osli (Asinaria) v prevodu Marka Marinčiča bodo na nek način odslikali poante celotne sezone. Starorimski komediograf Plavt po Tauferjevih besedah na neverjeten način govori o našem času. Plavtove komedije sodijo med prve literarne tekste v latinščini, so pa tudi zgodovinski dokument o obratu, ko se pozornost človeka od javnih zadev obrne v intimo. Govori o temeljnih dogajanjih v človeku, tematizira pa svobodo, nasilje, demokracijo, diktaturo. To "niso velike zgodbe", je pripomnil Taufer, vendar kažejo "do najbolj golega slečenega človeka". Koprodukcije z MGL bodo dramsko-glasbena Solistika v režiji Branka Završana (Društvo Familija), Let v Rim Mihe Mazzinija v režiji Alena Jelena (Glej), Lili - kulturne razglednice, avtoric in režiserk Uršule Teržan in Klavdije Zupan (Društvo Celinka), rekonstrukcija Spomenika G, za rojstvo fizičnega gledališča prelomne predstave izpred desetletij, nastale po predlogi Bojana Štiha, tokrat v režiji Janeza Janše in Dušana Jovanovica (Maska) in Me6x avtoric Mojce Dimec Bogdanovski, Mojce Funkl in Barbare Krajnc (Fičo balet). (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Corrado Augias in Vladimiro Polchi: »Aldo Moro. Una tragedia italiana« / igrata Paolo Bonacelli in Lorenzo Amato, režija: Giorgio Ferrara. V torek, 20., in v sredo, 21. maja, ob 20.30. Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli Nicola Fano: »Lillipupa« / režija: Antonio Calenda; igrajo: Angela Pagano, Ivan Schiavi, Agostino Oliviero - violina, Pierangelo Fevola - tamburica, Massimo Biclungo - kitara. Danes, 17. maja, ob 21.00 in jutri, 18. maja, ob 17.00. Gledališče La Contrada Marcello D'Orta: »Io speriamo che me la cavo« / režija: Domenico M. Corrado; igra: Maurizio Casagrande. Danes, 17. maja, ob 20.30, jutri, 18., in v torek, 20. maja, ob 16.30, od srede, 21., do sobote, 24. maja, ob 20.30 ter v nedeljo, 25. maja, ob 16.30. Gledališče MIela V ponedeljek, 19. maja, ob 21.21 / »Pupkin Kabarett« GORICA Kulturni dom Danes, 17. maja, ob 20.30 / komedija-mu-sical »Quel vizietto« v izvedbi gledališke skupine Gruppo Qaos iz Forlija. V torek, 20. maja, ob 20.45 / nastop gledališke skupine Trigemunus iz Mnzana. V ponedeljek, 26. maja, ob 20.30 / v okviru festivala Komigo, komedija v fur-lanščini »Beato fia le gonne« v izvedbi gledališča Trigemunus iz Manzana. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Nova Gorica V petek, 23. maja, ob 20.30 / Maksim Gorki: »Letoviščarji«. V sredo, 28., in v soboto, 31. maja, ob 20.30 / Brata Presnjakov: »V vlogi žrtve - Teater absurda v policijski izvedbi«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 17. maja, ob 19.30 / Pier Paolo Pasolini: »Svinjak«. V ponedeljek, 19. maja, ob 19.30 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. V torek, 20. maja, ob 19.30 in v sredo, 21. maja, ob 11.00 / J. B. P. Moliere: »Tartuffe«. V četrtek, 22., in v petek, 23. maja, ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagababa«. V soboto, 24. maja, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. Mala drama V petek, 23., in v soboto, 24. maja, ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 17. maja, ob 20.00 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. V ponedeljek, 19. maja, ob 20.00 in v torek, 20. maja, ob 15.30 in ob 20.00 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V sredo, 21., četrtek, 22., in v petek, 23. maja, ob 20.00 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. V soboto, 24., in v ponedeljek, 26. maja, ob 20.00 / Vladimir Nabokov: »Lo-lita«. Mala scena MGL Danes, 17. maja, ob 19.30 / Marjana Krajač, Selma Banich Sodaberg: »Stva-rajuci Eve«. V torek, 20. maja, ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. V sredo, 21., in v četrtek, 22. maja, ob 20.00 / Jana Pavlič: »Tosca«. V petek, 23. maja, ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da se šla na potovanje«. V soboto, 24. maja, ob 20.00 / Jose SAnchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V ponedeljek, 26. maja, ob 20.00 / Kurt Weill, Bertolt Brecht: »Hrepenenja«. Šentjakobsko gledališče D. Alfirevic, D. Srhoj: »Trg žabjih dlak« / v četrtek, 22. maja, ob 18.00, v ponedeljek, 26., v sredo, 28., in v petek, 30. maja, ob 19.30. Mladinsko gledališče Danes, 17. maja, ob 20.00 / Jacob in Wilhwlm Grimm: »Sneguljčica in sedem palčkov«, režija Vito Taufer. Jutri, 18. maja, ob 19.00 / po Herveju Guibertu: »Mlado meso«, režija Ivica Buljan. V torek, 20. maja, ob 17.00 / Mark Ravenhill: »Kok ti men zdej dol visiš« režija Vito Taufer. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Gaetano Donizetti: »Roberto Deve-reux« / danes, 17. maja, ob 17.00, jutri, 18. maja ob 16.00 ter v torek, 20. maja ob 20.30. Gledališče Rossetti Disney: »High School Musical« / priredila Compagnia della Rancia, v režiji Sa-veria Marconija. Danes, 17. maja, ob 16.00 in ob 20.30 in jutri, 18. maja, ob 17.00. Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli ■ Trieste per la danza 2008. Danza & dintorni contemporanei V sredo, 21., in v četrtek, 22. maja, ob 21.00 / Compagnia ArteffettoDanza: »Tu che tagliavi fiori di polistirolo«. Koreografija Valentine Moar. V soboto, 24., in v nedeljo, 25. maja, ob 21.00 / Zagreb Dance Company: »Stripped«. Koreografija: Snjezana Abramovic Milkovič. Gledališče Miela Danes, 17. maja, ob 21.15 / koncert Carla Boccadora. Miramarski tropski park Jutri, 18. maja, ob 11.00 / »Piccolo concerto per i colibri« - na flavto bo igral Tommaso Bisiak. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V sredo, 21. maja, ob 20.45 / nastopaga Orchestra della Società Filarmonia in Coro del Friuli-Venezia Giulia. _SLOVENIJA_ KOPER Dvorana Pokrajinskega muzeja Koper Jutri, 18. maja, ob 19.00 / koncert MePZ Obala Koper pod vodstvom Maje Cilenšek; solista: bariton Samo Ivačič in pianistka Tatjana Jercog. KOSTANJEVICA Samostanska cerkev Gospodovega oznanjenja V torek, 20. maja, ob 20.00 / koncert Igorja Zobina - harmonika. CERKNO ■ 13. mednarodni festival Jazz Cerkno Danes, 17. maja, ob 20.00 Caetitu (Bra., VB, Nem.), ob 21.30 Paolo Angeli, An-tonello Salis (Ita.), ob 23.00 Han Ben-nink Trio (Niz., Ita.). POSTOJNA Jamski dvorec V četrtek, 22. maja, ob 20.30 bo v okviru Postojna Blues Festivala igrala skupina Hiša. LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 20. maja, ob 20.30 bo v Klubu CD koncert pevske skupine La Cor De La Plana (Francija). Križanke V četrtek, 22. maja, ob 21.00 / koncert skupin Vieux Farka Toure (Mali) in Ti-ken Jah Fakoly (Slonokoščena obala). V petek, 23. maja, ob 21.00 / koncert skupin Gang Of Four (Velika Britanija) in Ojos de Brujo Sound System (Španija). V soboto, 24. maja, ob 20.00 / koncert skupine Pro Arte ob 40-letnici ustanovitve. V petek, 30. maja, ob 20.30 / Oliver Dragojevic & Klapa Bonaca. Mediapark Cvetličarna Danes, 17. maja, Bon Giovi (tribute to Bon Jovi). V četrtek, 22. maja, ob 21.00 / koncert skupin Divlje jagode in Atomsko sklo-nište. V soboto, 24. maja, ob 21.00 / koncert basista Glenna Hughesa. AKC Metelkova V soboto, 24. maja, ob 21.00 / romski hip hop večer s skupinami Gipsy.CZ (Češka), Picikato Brass Band feat.Kemp (Makedonija) in Doctor Batonga! (Španija). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: do 23. maja bo na ogled razstava Fotokrožka Trst 80 »Človek in čas«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. V gledališču Miela bo še danes, 17. maja, na ogled razstava »L'inutile indi-spensabile«. Svoje izdelke razstavlja 110 umetnikov. V gradu pri sv. Justu: sta na ogled razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cairo« in »Armeni a Trieste tra Set-tecento e Novecento«. Urnik: do 25. maja od 9. do 19. ure. Zaprto ob ponedeljkih. V Trgovinski zbornici je na ogled razstava slik o Somaliji. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. V kavarni San Marco bo do jutri, 18. maja, na ogled razstava Niccie Quarto »La volutta e il sogno«. Spazio comunicarte (Ul. S. Nicolo 29) / do 24. maja bo na ogled razstava »Stefano Valvasori - +«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 16. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra, z urnikom: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: in-fo@kraskahisa.com. NABREŽINA V dvorani Iga Grudna bodo do jutri, 18. maja, na ogled slike Klavdija Palčiča. Urnik: v soboto, od 17. do 19. ure, v nedeljo, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kavarni Gruden so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Laurenti. Urnik kavarne, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA ČEZMEJNA RAZSTAVA slikarja Franceta Slaneta v organizaciji Kulturnega doma v Gorici in galerije Artes iz Nove Gorice bo na ogled do 30. maja v galeriji Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brigade 6) in v Galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20). Urnik: v Galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; v galeriji Artes v Novi Gorici pa ob delavnikih od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: / do, 30. junija, bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. V Državni posoški knjižnici bo 31. maja na ogled razstava »I sogni di Arturo Nathan« (izbrana dela od 1922 do 1943). DOBERDOB V Modra's galeriji bo do 25. maja, na ogled razstava slikarja Mirana Kordeža z naslovom »Z vetrom«. Urnik: ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob praznikih med 10. in 12. uro. ŠTEVERJAN V gostilni Koršič bo do 25. maja na ogled fotografska razstava z naslovom Pomlad 2008; razstavljajo Erika Makovc, Monika Zajšek, Elija Mužič, Fabijan Mužič, Evgen Komjanc, Toni Gomišček, Mihael Corsi in Marjetka Plesničar. TRŽIČ Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silenzio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto. V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Mestni galeriji Nova Gorica (Trg E. Kardelja 5) bo do 30. maja na ogled razstava z naslovom Lujo Vodopivec Skul-pture. Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. SOLKAN V Galeriji Tir v KC Mostovni bo do konca maja na ogled razstava akademskega slikarja Janeza Zalaznika »Sladke laži in druge nečednosti«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11. do 15. ure. V Galeriji Dimenzija napredka, na Veliki poti 15, bo do 30. maja, na ogled razstava slikarja Vladimirja Klanjščka z naslovom »Obrobje«. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Spomeniškovarstveni center (Trg francoske revolucije 3) / do 24. maja bo na ogled razstava »Restavratorstvo = Z členov«. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. 24 Sobota, 17. maja 2008 SVET / LIMA - Pod predsedstvom Peruja in Slovenije kot predsedujoče EU Vrh med Evropsko unijo ter Latinsko Ameriko in Karibi Voditelji skoraj 60 držav bodo govorili predvsem o boju proti revščini in podnebnim spremembam LIMA - V perujski prestolnici Lima se je včeraj začelo peto vrhunsko srečanje 27 članic Evropske unije in 30 držav Latinske Amerike in Karibov. Srečanju sopredseduje predsednik Evropskega sveta, slovenski premier Janez Janša, ki je v uvodnem nagovoru poudaril, da lahko EU in Latinska Amerika skupaj najdeta odgovore na izzive 21. stoletja. Voditelji skoraj 60 dr žav bodo v Limi go vo rili predvsem o boju proti revščini in podnebnim spremembam, sprejeli pa naj bi tudi izjavo iz Lime, ki so jo v četrtek uskladili zunanji ministri obeh strani. Gostitelj, perujski predsednik Alan Garcia je v uvodnem nagovoru poudaril, da je združena Evropa, ki že desetletja živi in se razvija v miru, lahko zgled za dr žave Latin ske Ame rike. Iz ra zil je pre pri čanje, da bodo la tin -skoameriške države uspešne le, če bodo verjele v demokracijo, razum in pove zo vanje. Gar ci a je predla gal tudi uvedbo posebnega davka na gorivo, zbra na sredstva pa bi na me ni li za pogozdovanje na območju Amazoni-je. Podpisali smo številne protokole, vendar pa moramo, če želimo ohraniti okolje, sprejeti konkretne ukrepe, je dejal. Predsedujoči EU Janša pa je po-uda ril, da že li slo ven sko predsed stvo unije v času, ko se je v povezavi končalo ob dob je ne odlo čenos ti gle de lastne prihodnosti, pripeljati do odloči tev, ki so pomemb ne za glo balno vlo go EU. Evropa že li pri tem poslu -šati tudi druge in upoštevati njihove potre be, je do dal. Jan ša je izra zil pri -čakovanje, da bo današnji vrh potrdil stra teško partner stvo med EU in Latin sko Ame riko. Spo mnil je, da so bi -li v pre teklosti že do seže ni pomemb -ni rezultati. Dialog teče na različnih področjih, od socialne kohezije, varovanja okolja in migracij do boja proti drogam in terorizma. Okrepilo se je gospodarsko sodelovanje, regiji pa sodelujeta tudi globalno. "Skupaj imamo moč in znanje, da naj de mo učin ko vite, traj nost ne in pravične odgovore na izzive 21. stoletja," je dejal Janša. "Naš cilj bi lahko bil: razvijajmo strategije za socialno vključenost in trajnostni razvoj, poma gaj mo ši riti to in tako gra di mo boljšo prihodnost za vse skupaj." Dvomljivce pa lahko po Janševih besedah pre pri ča tudi no go met, igra, ki je bli zu tako Evropi kot Latin ski Ameriki. Od osemnajstnih naslovov svetovnih prvakov jih je doslej namreč devet šlo v Evropo in devet v Latinsko Ameriko, je pojasnil premier Janša. Predsed nik Evrop ske ga par la -menta Hans-Gert Pöttering je poudaril, da je pomemb no, da vo di telji da -nes potrdijo svojo podporo načelom demokracije, svobode govora in spoštovanja človekovih pravic ter zavrnejo vse oblike diktatur oziroma avtoritarnih režimov. Zavzel se je tudi za končanje pogajanj o sklenitvi pridru-žitvenih sporazumov med EU na eni strani ter Andsko skupnostjo in Srednjo Ameriko na drugi do sredine leta 2009, pa tudi za sklenitev takšnega sporazuma z Mercosurjem. Zbra ne vo di telje je na go vo ril tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Ta je sicer že v sredo dejal, da bo Evropa naredila vse, da to ne bi bil le še en vrh, temveč bo to do kaz tes ne pove zanos ti Evrope in Latin ske Ame rike. Za organizacijo vrha je poskrbel Peru, Slovenija pa je kot predsedujoča EU sodelovala pri pripravi vsebin srečanja, ki velja za enega največjih do god kov v času slo ven ske ga predsedovanja uniji. Vrh v Limi je že peto vrhunsko sre čanje dr žav EU ter Latin ske Ame -rike in Karibov. Prvo je bilo leta 1999, zadnje pa leta 2006 na Dunaju. Srečanja sicer potekajo izmenično v Evropi ozi roma Latin ski Ame riki, in sicer vsaki dve leti. Tokratnega srečanja naj bi se udeležili skoraj vsi voditelji držav Latinske Amerike. Prišel je tudi venez-uelski predsednik Hugo Chavez, pa tudi večina predsednikov držav oziroma vlad članic EU. V Limo pa ne bo britanskega premiera Gordona Brow-na in novega italijanskega premiera Silvia Berlusconija, pa tudi ne francoskega predsednika Nicolasa Sarkozya, ki ga nadomešča premier Francois Fil-lon. Peruj ske ob las ti so v času vrha uvedle izredno stroge varnostne ukrepe. Za varnost skrbi okoli 50.000 policistov iz vse države, okolica kraja dogodka, Nacionalnega muzeja v Limi, je popolnoma zaprta, v glavnem mestu Peruja pa imajo že od četrtka dela proste dneve. Pred vrhom je bil v četr tek v Li-mi drugi poslovni vrh EU-L AC, na katerem je Janša kot predsedujoči EU nastopil kot eden uvodnih govornikov. (STA) Med udeleženci vrha so (v prvi vrsti z leve) španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero, perujski predsednik Alan Garcia, slovenski premier Janez Janša, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in nemška kanclerka Angela Merkel ANSA KITAJSKA - Potres naj bi vsega zahteval 50 tisoč mrtvih Nov popotresni sunek sprožil plazove in povečal opustošenje PEKING - Močan popotresni sunek je včeraj blizu žarišča ponedeljkovega silovitega potresa na Kitajskem sprožil zemeljske plazove, ki so pokopali več vozil in znova od sveta odrezali opustošena območja osrednje Kitajske. Uradno število žrtev potresa se je povzpelo na prek 22.000, po ocenah oblasti pa naj bi doseglo 50.000. Popotresni sunek, ki je po ocenah ame riš ke ga ge o loš ke ga in šti tuta dosegel moč 5,5 stopnje po Richter-jevi les tvi ci, je popold ne po lo kal nem času stresel območje province Seču-an, je navedbe svojih poročevalcev povzela kitajska tiskovna agencija Xinhua. Plazovi, ki jih je sprožil sunek, so pod sa bo poko pali ve li ko vo -zil na ces ti, ki vo di pro ti žarišču potre sa, pri čemer je šte vilo žrtev še ne -zna no, poroča ame riš ka tis kov na agencija AP. S Ki taj ske med tem poročajo o novem uradnem številu žrtev, ki se je povzpelo že na 22.069, je poročanje Xinhue povzela francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem pa kitajska vlada ocenjuje, da je v ponedeljkovem potresu z močjo 7,9 stopnje po Rich-terjevi lestvici, umrlo 50.000 ljudi. Poleg tega je po besedah visoke ga lo kal -nega predstavnika več kot 4,8 milijona ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Potem ko so vče raj poročali o dveh ljudeh, ki so ju reševalci rešili izpod ruševin, je število včeraj rešenih preživelih naraslo na 17. Vse so nemudoma odpeljali na zdravljenje, še poroča Xinhua. Med preživelimi v okrožju Beichuan so reševalci našli dve osebi, ki sta pod ruševinami poslovne stavbe preživeli 95 ur. Poleg tega so iz ruševin bolnišnice potegnili 23-letno medicinsko sestro. Možnosti čudežnih rešitev so sicer vedno manjše, saj obstaja le majhna verjetnost, da kdorkoli pod ruševinami preživi več kot 72 ur. V potresu na Kitajskem je bilo uni čenih tudi 7000 šol, zara di česar je kitaj ska vla da spro žila pre is kavo o tem, ali gre za to kri viti sla bo grad -njo. Xinhua še poroča, da je v starem delu okrožja Beichuan porušenih 80 odstotkov stavb, medtem ko jih je bilo v no vem de lu uni čenih 60 odstot -kov. Na celotnem območju Beichua-na, ki ga je vče raj obis kal kitaj ski predsednik Hu Jintao, naj bi umrlo 5000 ljudi, še poroča AFP. (STA) Med popotresnim sunkom so vojaki prekinili reševalno delo Nemčija, Nizozemska in Francija proti teroristom PARIZ - Predstavnik francoske policije je včeraj sporočil, da so oblasti v Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem v preiskavi o domnevnem financiranju islamskega terorizma prijele 10 ljudi. Po navedbah omenjenega vira poskuša sedaj policija ugotoviti, ali so osumljenci pomagali financirati islamske skrajneže, povezane s teroristično mrežo Al Kaida, v Uzbekistanu. Enega osumljenca so prijeli v Nemčiji, drugega na Nizozemskem, ostale pa v Franciji. Narodnosti osumljencev omenjeni vir ni razkril, je pa povedal, da so govorili turško. Policija je preiskala njihove domove, napovedala pa je tudi možnost novih aretacij. Policija sumi, da so prijeti zbirali sredstva za Uzbekistansko islamsko gibanje, skrajno skupino, ki naj bi imela po mnenju ZDA tesne vezi z Al Kaido. Šlo naj bi za "preventivne" aretacije, saj za s strani osumljencev zbrana sredstva ni jasno, ali so bila uporabljena za izvedbo terorističnih napadov. Misija Eulex na Kosovu praktično ustavljena BRUSELJ - Nameščanje pripadnikov bodoče misije EU na Kosovu (Eulex) je praktično ustavljeno, in sicer predvsem zaradi srbskega in ruskega nasprotovanja, je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal vodja misije Yves de Kermabon. Po osamosvojitvi Kosova je namreč v to novo državo prišlo le 220 pripadnikov od skupno po načrtih 1900-članske misije. Po načrtih naj bi pripadniki nove misije Eulex pomagali Kosovu pri izgradnji institucij in pri urjenju policistov, sodnikov in drugih državnih uradnikov. Po načrtih naj bi misija delovala na celotnem območju Kosova, vendar pa jih na severnem, srbskem delu še ni. To bo prisililo EU, da bo spremenila svoje načrte, še poroča AFP. Po prvotnih načrtih naj bi sedanja misija Združenih narodov na Kosovu (Unmik) Eulexu nadzor nad pokrajino predala do 15. junija. To naj bi se zgodilo takoj, ko se bo za to odločil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Toda Rusija temu načrtu ostro nasprotuje in vztraja, da je bila neodvisnost Kosova razglašena enostransko in v nasprotju z mednarodnim pravom. "Povsem možno je, da tudi po 15. juniju ne bomo napredovali, če ne bomo vzpostavili jasnega političnega okvira," je dejal vodja Eu-lexa de Kermabon. "Misija je trenutno 'na čakanju' in pričakujemo odločitve Združenih narodov," je še dejal. (STA) ANSA BLIŽNJI VZHOD - Tretje letošnje sporočilo vodje Al Kaide Bin Laden: Nadaljevanje svete vojne do osvoboditve Palestine KAIRO - Vodja teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden je v novem zvočnem posnetku, ki je bil objavljen včeraj, napovedal, da bo mreža nadaljevala sveto vojno proti Izraelu in njegovim zaveznikom do osvoboditve Palestine. Posnetek traja skoraj 10 minut, njegove pristnosti pa še niso preverili. Objavljen je bil na spletni strani, ki jo Al Kaida pogosto uporablja, glas na posnetku pa je bil podoben tistemu v prejšnjih bin Ladnovih sporočilih. Posnetek je spremljala fotografija bin Ladna, oblečenega v belo obleko, ob njem pa je bila tudi fotografija mošeje Al Aksa v Jeruzalemu. To je tretje sporočilo bin Ladna letos, objavili pa so ga ob sklepu obiska ameriškega predsednika Georgea Busha v Izraelu, ki praznuje 60. obletnico ustanovitve. "Zahodne države, namen tega govora je, da boste razumeli ključni razlog za vojno med našo civilizacijo in vašimi civilisti. Mislim na palestinsko stvar," je v posnetku navedel vodja Al Kadie. "Palestinska stvar je ključno vprašanje za moj (islamski) narod. Bila je pomemben element, kije mene in še 19 drugih od začetka z velikim mo- Osama bin Laden ANSA tivom vzpodbudila k boju za tiste, ki so zatirani in podvrženi krivicam," je dodal bin Laden. V posnetku je bin Laden tudi poudaril, da je zahodnim medijem minulih 60 let "s prikazovanjem judovskih zavojevalcev, okupatorjev dežele, kot žrtev in hkratnem prikazovanjem nas kot teroristov" uspelo prati možgane ljudem. "Pred 60 leti izraelska država ni obstajala. Ustanovljena je bila na zemlji Palestine, ki je bila zavzeta s silo. Izraelci so okupatorji, proti katerim bi se morali boriti," je navedel vodja Al Kai-de. Bin Laden je tudi kritiziral zahodne voditelje, ki so se udeležili slovesnosti ob 60. obletnici ustanovitve Izraela. Kot je dejal, so ti pri izražanju želje po izraelsko-pale-stinskem mirovnem dogovoru neiskreni, pa tudi ne kritizirajo Izraela zaradi napadov na palestinsko ljudstvo. "Namen mirovnih pogovorov, ki so se začeli pred 60 leti, je zgolj zavajanje idiotov," je dejal bin Laden. "Po vsem uničenju in pobojih... vaši voditelji govorijo o načelih. To je neznosno," je poudaril. "Palestinske organizacije označujete za teroriste, jih bojkotirate in kaznujete, medtem ko Izraelci pobijajo civiliste, ženske in otro ke," je do dal. Bin Laden je v posnetku tudi omenil nekdanjega izraelskega premiera Menahe-ma Begina, ki je po njegovih besedah judovskim milicam leta 1948 odredil napad na arabsko vas Deir Jasin. Takrat je bilo ubitih več kot 100 Arabcev, ostali pa so morali pobegniti. "Namesto da bi kaznovali (Begina), je dobil Nobelovo nagrado," je dejal bin Laden. Begin je Nobelovo nagrado za mir prejel za dosego mirovne pogodbe z Egiptom leta 1979. (STA) / KULTURA Sobota, 17. maja 2008 25 TOMIZZOV DUH a »Gorjupa bajta« ; Milan Rakovac_ Vrnil sem se iz Črne gore, s srečanja »pogumnega« naslova »Južnoslovanski pisatelji« (sveta jeza nas, Južne Slovane popade, ko zaslutimo omembo jugoslovanstva, mar ne?). Govorim verz ljudske pesmi; »..ajde Jano kucu da prodamo, da prodamo samo da imamo...«. Hišo smo prodali in zdaj imamo, Južni Slovani. Medtem ko sem popotoval po jugu, je Miha Baloh, spoštovani prijatelj, zaradi katerega sem kot gimnazijski amerikanofil začel gledati jugoslovanske filme (no, dobro, slovenske, bosanske, hrvaške, srbske...), ker je bil enak frajer, faca, šarmantni lump kot Gregory Peck ali James Dean, dostojanstveno proslavil osem-desti rojstni dan. Mica Baloc, Michele Baloggi, o come? Xe quel ator Slavo, e va be' Sloveno, inssoma Iu-go, dai, sto Miha Baloh co'ste »H« inpronun-ciabili, che osava a Trieste anni cinquanta sven-tolar la bandiera slovena con la stella rossa, e per quel i lo ga buta' fora d'ltalia; e giustamen-te, altroche' la Settima Federativa, foibe, eso-do e tutto quanto... Trebao sam biti na Mihinoj proslavi, a evo me u Ulcinju. Gledam grotesknu tranzicijsku arhitektoniku lokalnih tycoona: Gorjupa bajta, kako se zvao film u kojem nastupa Miha Baloh. Gorka kuca južnoslavenske postmoderne; spaljena, minirana, bombardirana, oteta, pro-kle ta. Fantastična slika na pustoj asfaltiranoj cesti u brdima iznad Ulcinja; veliko stado koza, nigdje pastira, i tri pametna psa šarplanin-ske pasmine. I pogled kao s finis terrae, Jadran, Otrant, oceanska slika, more i nebo u spoje-nom horizontu. I kič sladoledastih kuca Ulcinja, i beskrajna plaža koja se prostire do Albanije... U Nikšicu fantastična zgrada-skulptura, apsolutno estetsko čudo vrhunske hrabrosti i invencije: nezavršeni megalomanski spomenik samoupravljačke socijalističke ekstaze, betonske izlomljene vertikale i dijagonale mjestimič-no zastrte lazurnim staklima, djelo slovenskog arhitekta Marka Mušiča. Sada ne znaju što bi s njom, več i samo rušenje vele da bi koštalo dva milijuna eura! Še ena gorjupa bajta jugoslovanska. Odmah iznad Dubrovnika, ali u drugoj državi, na golim kraškim brdima, sablasno naselje mahom posve praznih ali cijelih kuča, či-ji su vlasnici valjda vjerovali da ostaje na sna-zi parola »i poslije Tita - Tito«, a sada su kao prognanici i bjegunci rasuti po bijelom svije-tu i tko zna hoče li se ikada vratiti; v svojo gor-jupo bajto... Upijao sam minulih dana, žudno i sentimentalno, putujuči kroz Trebinje u Nikšič pa u Ulcinj, poznati mi zadah Balkana. Brutalna degradacija koja je smrvila, ne samo topovima, poratnu dinamičnu arhitekturu u arheologiju. Usporena tranzicija, etatistični zanosi, žarki sa-mouvjereni pogledi nomenklature na Zapad. I ljudi na rubu egzistencije i bilo kakve nade, ili ispod ruba nade. Nazivam Mihu, čestitam, Mojster, gromko si dijelimo komplimente, ja da sam pravi Is-tran, ogromni, ti si Miha kruh i sol naše scene, filma, televizije, vidim te i sada kako klečeči u Slovenskem gledališču u Trstu grmiš Prešerna. Prebirem jubilarne podatke, taj nevje-rojatni Baloh, jedina naša europska zvijezda (poslije njega i Bekim Fehmiu). Baloh, kako samo zvoni to prezime! Iza njega je nekih deve-deset kazališnih uloga, osamdesetak filmova, petnaestak televizijskih serija, dvadesetak televizijskih filmova i drama. Ter ča, a koliko je još naših artišti dobili Orden rada sa zlatnim vijencem! Samo bin vo-lija bija biti u Trstu i gledati tega muškardina herojskega korpusa i cesarskega lica i apostolskega grla kako maše z našon bandiron Anni Cinquanta; Siedma Federativna Republika, nego ča, je moga biti Trst, jur kada malomeščanski patriotizem tržaški ni hotel obdržati lastno državo STT-TLT; štuorije pasane, Sedma Federativna, kako i Šest Federativnih Republika, i cila Federacija. Sve je to danas gorjupa bajta, čo muoj! Ah naše gudure i kubure, naše jame i naše kame; govorim u Nikšiču, odakle su kreta-le brigade pljačkati Konavle i bombardirati Dubrovnik. Ostaje nam nostalgija, ostaje nam inercija titovskog bratstva, bračo, a iz svih tih historijskih meandara moguča je naša nova formula južnoslavenska; stvaranje interesnogsu-sjedskoga prijateljstva. Crna Gora može biti posrednik te formule, sa svojim mitovima i čojstvom, sa svojim luksemburškim dimenzijama, sa svim svojim Crnogorcima i Srbima, Bošnjacima i Albanci-ma i Hrvatima, jer tako je mala dakle neopas-na za opasne susjede s kojima graniči, s državama nastalim iz republika i autonomnih pokrajina - Hrvatska, BeHa, Srbija, Kosovo, plus Albanija. Plus zaštitnička naklonjenost Italije! Naravno, hrvatski i slovenski poslovni ljudi ov-dje su več kod kuče. Gorjupa bajta Montenegro, sredozemsko srce Balkana, potopljeno v Jadran. Balkan, mračnejša stran evropske podzavesti, ki si silovito prizadeva priti na svetlo. Morda prihaja čas za novega človeka, tistega, ki ga je upodabljal Miha Baloh, tistega, kije očaral zgodovinarja Fortisa, pa Heineja in Goetheja, Karla Juengerja in Rebecco West...Če se ne bomo seveda spet hoteli »vrniti v svoje hribe«, kot nam je 1964., skoraj trideset let pred Vukovarjem in Sarajevom, prerokoval bleščeči Britanec Brian Aldiss. LJUBLJANA - Do 24. maja Celotedensko kulturno-politično dogajanje v okviru projekta EuroGlobe V Ljubljani bo od danes do 24. maja vrsta kultur-no-političnih dogodkov pod enotnim imenom EuroGlobe. Dogodki, ki bodo v Šentjakobskem gledališču in AKC Metelkova, bodo predstavljali evropsko kulturo in spodbujali k razpravi o perečih temah, ki pestijo Evropsko unijo. Koordinator projekta v Sloveniji Peter Matjašič je včeraj na tiskovni konferenci povedal, da bo projekt potekal v treh sklopih. V prvem, ki bo posvečen umetnosti in kulturi, si bo moč brezplačno ogledati gledališke igre v izvedbi nemške skupine Shakespeare und Partner. Drugi sklop bo ponujal razprave in delavnice, povezane z EU, v tretjem pa se bodo sodelujoči lahko pomerili v pesniškem slemu ali rap tekmovanju. Projekt, ki bo prispeval tudi k letu kreativnosti in inovacije leta 2009, je namenjen predstavitvi pogledov na prihodnost EU, je povedal direktor projekta EuroGlobe Daniel Dettling. Pri tem je poudaril velik pomen kulture kot pogoja demokracije pri skrbi za skupno evropsko prihodnost. Matjašič je izpostavil tudi pomen spodbujanja razprave, v katero bi morali biti vključeni vsi državljani unije in ki je pravzaprav glavni cilj projekta. Razpravo bo projekt EuroGlobe gradil na tradiciji Shakespearovega gledališča, kije v središče dogajanja postavilo izmenjavo, ustvarjanje in medsebojno vplivanje med občinstvom ter igralci. Šentjakobsko gledališče bo tako spremenjeno v interaktivno areno, ki bo omogočala izmenjavo mnenj med sodelujočimi. Ob tem je Norbert Kentrup iz nemške skupine izpostavil podobnost med obliko Shakespearovega gledališča Globe v Londonu ter razmerami v EU, kjer so države obkrožene z ostalimi članicami in kjer je potrebno - po vzoru interakcije med gledalci in igralci v Globe gledališču -vzpostaviti sodelovanje in večstransko komunikacijo. EuroGlobe, katerega osrednji namen je spodbujati razpravo o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Evrope v državah članicah, ki predsedujejo Svetu EU, bo svoje poslanstvo letos jeseni nadaljeval v Strasbourgu v Franciji in nato v začetku leta 2009 v Pragi na Češkem. (STA) INTERVJU - Pogovor z Marto Verginella o knjigi Pozabljena polovica - Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem Predstavitev pomembnih, a prezrtih žensk Knjiga o ženskah, ki so jo pripravile in večinoma tudi napisale ženske - Zbrale in uredile so jo Alenka Šelih, Milica Antič Gaber, Alenka Puhar, Tanja Rener, Rapa Šuklje in Marta Verginella Lani je pri založbi Tuma izšlo pomembno delo z naslovom Pozabljena polovica - Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Gre za knjigo o ženskah, ki so jo pripravile in večinoma tudi napisale ženske. Zbrale in uredile so jo Alenka Šelih, Milica Antič Gaber, Alenka Puhar, Tanja Rener, Rapa Šuklje in Marta Verginella. Pri pisanju portretov je sodelovalo kar 60 avtorjev in avtoric, ki so podali zanimive in slikovite portrete, napisane z distanco. V knjigi so zajete pisateljice, glasbenice, plesalke, likovne ustvarjalke, igralke, učiteljice in družboslovke, pa političarke, zdravnice, medicinske sestre, pravnice, hotelirke, mecenke. Skratka, pred bralci se razgrinja bogata publikacija, ki na skoraj šeststo straneh predstavlja vse pomembne in prezrte ženske. O tem, kako se je rodila ideja za nastanek te publikacije, o njenem nastajanju in pomenu tovrstnih biografskih leksikonov, smo spregovorili z dr. Marto Verginello, ki je v knjigi prispevala tudi spremno besedo. V knjigi Pozabljena polovica - Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem je zbranih 129 portretov žensk različnih poklicnih profilov, ki so s svojim delom poskušale izboljšati okolje in razmere, v katerih so živele. Kakšni so bili kriteriji pri izboru posameznic v knjigo? Pri izboru kriterijev smo upoštevali delo, ki ga je tako na znanstvenem kot umetniškem ali pa prosvetnem področju posameznica opravila in s svojim delom zapustila pomembno sled v slovenski javnosti in slovenski družbi. Drugi kriterij, ki smo ga upoštevali, je bilo dejstvo, da je posameznica živela v času 19. ali 20. stoletja in da je v tem času tudi umrla. Živih Marta Verginella danes in jutri na festivalu Vicino/lontano V videmski knjigarni Friuli (Ul. dei Rizza-ni 1/3) bo Marta Verginella danes ob 17. uri predstavila svojo knjižno uspešnico Il confine degli altri. Jutri pa bo sodelovala na okrogli mizi o vzhodni meji in zgodovinskem spominu; debata bo ob 9.30 pod šotorom na Trgu Liberta. Ob tržaški zgodovinarki bodo na njej spregovorili Maurizio Bait, Michele Nardelli in Giorgio Petracchi. protagonistk torej nismo upoštevali. Pri izboru smo upoštevali tudi generacijsko raznovrstnost kot tudi regionalno pripadnost. Prizadevali smo si, da bi bile pri tem izboru vse regije enakovredno zastopane. Zbornik je rezultat timskega dela. Lahko si predstavljamo, kako dolgotrajno delo je priprava takšnega zbornika. Koliko časa je sploh potekalo ustvarjanje publikacije? Sestajali smo se šest let, kar pomeni, da je šlo za dolgoletno koordiniranje, določanje kriterijev izbora. Različne poglede smo morali večkrat usklajevati, skozi izkušnje se je tako izoblikovala knjiga. Tako kot smo skupno predebatirali vse kriterije izbora, je bil skupno predebatiran tudi naslov. To se vse odraža v knjigi, ki je, kot rečeno, rezultat timskega dela. Pred bralci se sicer razgrinja poljudno napisan biografski leksikon slovenskih žensk. Kako to, da ste se avtorice odločile za tako poljuden ritem pripovedovanja in obenem za več različnih pripovednih stilov? Najprej je prevladalo mnenje, da bi morali portrete napisati literati, in sicer na način, ki bi pritegnil bralko oziroma bralca. Pozneje se je izkazalo, da potrebujemo več avtorjev oz. avtoric, prevladalo je namreč mnenje, da tudi literat včasih ni dovolj primeren, ko gre za podajanje neke biografije, ki mora vključevati vendarle tudi številne verodostojne podatke. Mnenja smo bili tudi, da je skorajda boljše, če to življenje predstavijo tisti, ki raziskujejo posameznice. Literarni zgodovinar oz. umetnostni zgodovinar, ki se zelo podrobno ukvarja z neko umetnico, slikarko, naj bi bil primernejši avtor biografije, kakor nekdo, ki zelo dobro piše, a piše s povsem drugačnimi kriteriji. Med portretirankami so svoje mesto našle tudi zaslužne Tržačanke. Marica Nadlišek Bartol, Marica Gregorič Stepančič, Elvira Terezija Kralj, Breda Šček, Elda Piščanec ... so le nekatere izmed žensk, ki so v 19. in začetku 20. stoletja ustvarjale Slovenijo. So morebiti pomemben pečat v kulturnem življenju tržaških Slovencev pustile tudi druge ženske, ki pa v zborniku niso prisotne? Pri pripravljanju publikacije je šlo za izbor plesalk, glasbenic, učiteljic ... V tem izboru najbolj relevantnih so se znašle tudi nekatere Tržačanke. Če bi knjiga lahko obsegala več biografskih portretov, potem bi lahko v tem izboru bilo še veliko več Tržačank in Goričank. Dejansko smo hoteli poskrbeti za neko uravnoteženost. V tem izboru knjiga zagotovo ni popolna, je pa pomemben pripomoček, ki v glavnih obri- sih ponuja vpogled v obseg ženskega javnega delovanja na različnih področjih. Kako to, da Slovenci dobivamo celostno informacijo o »pozabljeni polovici« šele v začetku 21. stoletja? Poskusi pisanja ženskih biografij in pisanja ženske zgodovine na Slovenskem so se pojavljali v različnih zgodovinskih obdobjih. Denimo že v tržaški Slovenki najdemo objavljene sicer skromne biografske zgodbe, ki pa kažejo na to, da je že prva generacija emancipiranih žensk poskušala ukoreniniti svoje delovanje v preteklosti in si poiskati zglede v različnih zgodovinskih obdobjih. Podobno se je zgodilo v dvajsetih in tridesetih letih minulega stoletja, zlasti v krogu Angele Vode in Pavle Hočevar, ko se je ponovno začelo pisati zgodovino žensk. Angela Vode je izrecno opozarjala na to, da je treba zapisati ženske biografije zato, da bo postalo jasno, da imajo neko preteklost tudi ženske. Pogumne, neustrašne in brezkompromisne ženske, ki so zbrane v zborniku, so kljub dejstvu, da jim je bil zgodovinski trenutek nenaklonjen, v marsikaterem poklicu zaorale ledino in poklicno tudi uspele. Kdaj je po vašem mnenju prišlo do emancipacije spolov v pravem pomenu besede? Izpostavila bi dve prelomni obdobji. Ob koncu 19. stoletja so se ženske prvič lahko, vsaj v nekaterih okoljih, vpisovale na univerzo. Sicer je šlo za redke posameznice. V dvajsetih, tridesetih letih se je nato univerzitetni študij odprl tudi za ženske v večji meri. Na ljubljanski univerzi se izšolajo prve znanstvenice, prve pravnice. Vendar pa njihovo delovanje v poklicnem okolju ni bilo enostavno in če pogledamo, je zastopanost žensk na posameznih poklicnih področjih množičnejša šele po drugi svetovni vojni. Zakaj šele takrat? Je k situaciji prispeval morda tudi narodnoosvobodilni boj? Narodnoosvobodilni boj je zagotovo omogočil večjo žensko politično aktivnost in dejansko v določeni meri tudi spodbudil žensko šolanje. Je pa tudi res, da je druga svetovna vojna tudi v drugih okoljih delovala v tem smislu. Če primerjamo slovensko družbo z drugimi, lahko ugotovimo, da je slovenska družba nedvomno spodbujevalno delovala na zaposlovanje žensk. Naklonjenost emancipaciji žensk je bila zelo živa po letu 1945, socialistična družba pa je med drugim povečala zlasti socialno skrbstvo, ki je potem omogočalo ženskam ne samo to, da so se izobrazile, ampak tudi to, da so se zaposlovale. Pa morda ob koncu še eno vprašanje. Otroci se v šolah ne učijo o pomembnih Slovenkah, ki so prav tako kot moški kolegi sodelovale pri graditvi slovenske kulture. Bi potemtakem dotični zbornik nekega dne lahko postal pomemben učni pripomoček za analizo zgodovine, ki so jo pisale ženske? To zagotovo. Učbeniki so večkrat napisani po enem in istem ključu. Drži tudi ugotovitev, da tudi zgodovina književnosti zelo malo spregovori o ženski literaturi. Upam, da bo pričujoča knjiga opozorila na neko vrzel, ki jo bo treba v bodoče zapolniti, oz. da se bodo z njo začeli ukvarjati tako, da bi pripoved o preteklosti, pripoved o literarnem, umetniškem in znanstvenem delovanju zajela tudi drugo polovico. Veliko priznanje za avtorje knjige pomeni bržkone tudi odločitev, da bo publikacija letos poleti doživela ponatis . Glede na to, da pomembni slovenski založniki na začetku niso kazali velikega zanimanja za to knjigo, je ponatis nedvomno potrdilo, da zanimanje za tovrstno delo med slovenskim prebivalstvom obstaja, da je tako knjigo mnogo ljudi pogrešalo in da se knjiga dobro bere, v kar smo vložili veliko naporov. Ponatis potrjuje tudi to, da so se pomembni slovenski založniki krepko motili o tem, kaj si slovensko bralstvo zares želi. Sanela Čoralič TRST Sobota, 17. maja 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NAŠ POGOVOR - Predsednik zveze nogometnih trenerjev Renzo Ulivieri na obisku v Dolini »Lepo je, da bo prvak znan šele v zadnjem krogu« S Cuperjem so ravnali slabo -»S hišnikom nekega igrišča na Krasu sva se pogovarjala o Rižarni in zgodovini« Predsednik državne zveze nogometnih trenerjev (AIAC) Renzo Ulivieri meni, da Interjev branilec Marco Materazzi »Matrix« (v dvoboju z Udinesejevim igralcem Obodom) proti Sieni ne bi smel streljati enajstmetrovke ANSA, KROMA Predsednik italijanskega združenja nogometnih trenerjev (AIAC) Renzo Ulivieri, ki je v letošnji sezoni neuspešno vodil Reggino, je zelo razgledan človek. Zanima se za politiko (v šestdesetih letih se je vpisal v KPI, zdaj pa je aktiven pri Demokratski stranki) in zgodovino. V četrtek popoldne se je trener iz San Miniata pri Pisi mudil v dolinski obrtni coni (v dvorani pri geometru Igorju Tulu), kjer je predaval udeležencem trenerskega tečaja. Simpatični trener je bil zelo razpoložen. Pred zadnjim krogom nogometne A-lige je prvenstvo še odprto. Ste pričakovali tak konec? Sploh ne. Pričakoval sem, da bo Inter zmagal naslov vsaj tri-štiri kroge pred koncem prvenstva. Na srečo pa ni bilo tako. Tak konec je velik plus za ves nogomet. To je dokaz, da je italijansko prvenstvo zelo izenačeno. V nedeljo bo res zanimivo. V ospredju bosta dvoboja Catania - Roma in Parma - Inter. Inter ima nekaj več možnosti, ker ima tudi točko več na lestvici. Vsekakor bodisi Inter kot Roma ne bosta imela lahke naloge. Parma in Catania bosta igrali na vse ali nič. Opazil pa sem, da so vsi odpisali Em-poli. Če bosta izgubili Parma in Catania in Empoli bo zmagal, potem se bodo rešili prav Toskanci. Spallettijeve in Mancinijeje dobre in slabe lastnosti? Spalletti je zelo umirjen in discipliniran trener. To pozitivno vpliva na ekipo. Včasih pa je preveč pikolovski. Mancini pa se hitro razburi. Vsekakor ima dober odnos s svojimi igralci. Oba sta vrhunska trenerja in lahko še veliko napredujeta. Kako pa kot predsednik trenerske zveze komentirate Parmino odločitev, da odslovi trenerja Cuperja? Tega dejanja ni razumel nihče. Kot predsednik trenerske zveze obsojam tovrstna dejanja. Cuperja so dejansko odstavili brez pravih utemeljitev. Trenerji smo žal še vedno premalo zaščiteni. Tudi sam sem na lastni koži doživel podobno situacijo. Pri Reggini? Tako je. Ekipo iz Reggio Calabrie sem treniral le nekaj mesecev. Ko sem spoznal ekipo in stvari so se začele obračati na bolje, me je poklical predsednik in mi sporočil, da nisem več trener Reggine. Reggina pa se bo skoraj gotovo rešila. Dobro. Zelo sem vesel. Reggina si zasluži A-ligo. V nedeljo je Materazzi sam odločil, da bo izvajal kazenski strel (in zgrešil enajstmetrovko). Streljati bi moral Cruz. Če bi bil na Mancinijevem mestu, kaj bi vi rekel Materazziju? Naj gre po tekmi pod tuš v kako drugo slačilnico (smeh). Enkrat se mi je tudi meni pripetila podobna situacija. Bil sem zelo jezen. Materazzi je pač želel biti protagonist. Če bi zadel v polno, bi bil glavni Interjev junak in črno-modri bi zmagali 'scudetto'. Politično ste zelo blizu Demokratski stranki. Z Demokratsko stranko sem na zadnjih volitvah zelo tesno sodeloval. Žal pa so šle volitve zelo slabo. Prave levice ni več v parlamentu in to je zelo slabo za našo demokracijo. Priznati moramo, da smo pri DS storili nekaj napak. Žal Veltroni tega noče priznati, četudi bi moral. Volivci so pametni in pričakujejo tako dejanje. Koliko poznate Trst? V Trstu sem večkrat igral proti Trie-stini. Povrh tega pa imam tu pri vas številne prijatelje. V Furlaniji pa sem veliko sodeloval z Bearzotom. Pri vas pa sem pred leti spoznal tudi nekega hišnika, ki skrbi za neko nogometno igrišče na Krasu. Ne sprašujte me za ime, saj se ga ne spomnim. Skupaj sva se pogovarjala o zgodovini Trsta. Povedal mi je o Rižarni, deportacijah in še o marsičem. Bilo je res zanimivo. Kje pa boste trenirali prihodnje leto? Sploh ne vem. Mogoče tudi ne bom treniral. Star sem 67 let. Ne nameravam pa še končati svoje trenerske kariere. Jan Grgič ATLETIKA Pistorius dobil priziv, zdaj bo lovil normo za OI LOZANA - Eden najboljših športnikov invalidov na svetu, južnoafriški sprinter Oscar Pistorius, je na Mednarodnem športnem arbitražnem razsodišču (CAS) v Lozani dobil pritožbo in se bo lahko potegoval za mesto v reprezentanci JAR za nastop na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu. S tem je CAS razveljavilo sodbo Mednarodne atletske zveze (-IAAF). IAAF je namreč 21-letnemu Pistoriusu prepovedala nastopati v konkurenci neinvalidnih športnikov. Januarja letos je odločila, da Pistorius, ki zaradi amputacije obeh nog teče s posebnimi pripomočki iz karbonskih vlaken, ne bo mogel nastopiti na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu v teku na 400 metrov. Komisija IAAF je svojo odločitev pojasnila z dejstvom, da proteze dajejo Pistoriosu določeno prednost v primerjavi z drugimi atleti, utemeljila pa s členom v statutu, ki pravi, da je nedovoljena uporaba kakršnih koli tehničnih pripomočkov. Ti namreč Pistoriusu omogočajo doseganje enake hitrosti s četrtino manj porabljene moči v primerjavi z neinva-lidnimi tekači. Čeprav je Pistorius dobil pritožbo CAS, se mora na letošnje OI še uvrstiti. Za zdaj ima v lasti rekord na 400 m na paraolimpijskih igrah (46,56 sekunde), vendar je ta čas preslab za kvalifikacije na OI - meja je 45,55 sekunde. Tudi če se Pistoriusu ne uspe uvrstiti v reprezentanco JAR v teku na400 m, pa ga lahko južnoafriški selektor še vseeno uvrsti v štafeto 4x 400 m, lahko pa se OI udeleži tudi kot rezerva. Pistorius si ne želi nastopiti le na OI, ampak bo sodeloval tudi na paraolimpijskih igrah, ki jih bo Peking gostil od 6. do 17. septembra. NAŠA »DODATNA« NAPOVED A-LIGE Blaž Kemperle in Gregor Zavadlav napovedujeta Interjevo slavje, četudi Tudi na našem vrstnem redu točkovne napovedi A-lige bo odločal zadnji prvenstveni krog. »Dodatno tekmo« za simbolični naslov bosta igrala košarkar Cicibone Blaž Kemperle in nogometaš Uniona Gregor Zavadlav, ki sta kot prava eksperta zbrala največ točk, to je 15. Roma ali Inter? Kot navijač Juventusa se bojim, da bo na koncu zmagal Inter. Sicer upam, da bo uspelo Romi. Kdo bo postal prvi strelec A- lige? Najbrž Borriello. Trezeguet in Del Piero najbrž ne bosta uspešna. Mutu je diskvalificiran. Z Blažem sta bila tudi na vrhu lestvice vašega »fantanogo-meta«. Kako se je končalo? Na žalost sem se uvrstil le na tretje na mesto. Gregorjeva napoved: Sampdoria - Juventus 1 (2:1) Atalanta - Genoa 1 (3:2) Cagliari - Reggina 1 (2:0) Catania - Roma 2 (0:1) Empoli - Livorno 1 (1:0) Lazio - Napoli X (2:2) Milan - Udinese 1 (3:1) Parma - Inter X (1:1) Siena - Palermo X (0:0) Torino - Fiorentina 2 (1:2) Avellino - Triestina 1 (2:0) Roma ali Inter? Najbrž bo zmagal Inter, četudi upam v preobrat. Kdo bo postal prvi strelec A-lige? Prvi strelec bo eden od dveh Ju-ventusovih napadalcev Trezeguet ali Del Piero. Mogoče Del Piero. Streljal bo kako enajstmetrovko. Z Gregorjem sta bila tudi na vrhu lestvice vašega »fantanogo-meta«. Kako se je končalo? Ni šlo dobro. Končal sem na petem mestu. Blaževa napoved: Sampdoria - Juventus X (2:2) Atalanta - Genoa 1 (2:1) Cagliari - Reggina 1 (2:1) Catania - Roma 2 (0:3) Empoli - Livorno 2 (2:0) Lazio - Napoli 2 (1:2) Milan - Udinese X (1:1) Parma - Inter 2 (1:2) Siena - Palermo 2 (2:3) Torino - Fiorentina 2 (0:2) Avellino - Triestina X (0:0) V prejšnjem krogu: Roberto Zuppin je v prejšnjem krogu zbral šest točk. Pravilno je napovedal en izid in tri tekme. (Pravilni izid 3 točke, pravilna napoved tekme 1 točka). Vrstni red: B. Kemperle in G. Zavadlav 15 točk, D. Centrone, I. Tomasetig, Jaš Grgič 11, E. Bevk in G. Križmančič 9, M. Jarc 8. NOGOMET - Danes v B-ligi Avellino motiviran Triestina zdesetkana Po težji poškodbi kolena (po četrtkovi operaciji znaša prognoza štiri mesece) bo Pablo Granoche najbrž tudi v prihodnji sezoni vsaj še pol leta ostal član Triestine KROMA Po tekmi izpred tednom dni, ko sta si Triestina in Piacenza (sporazumno) razdelila točke, je težko napovedovati, kaj se bo lahko dogodilo danes v Avellinu (pričetek ob 16. uri). Navse-zad nje naj brž nis mo da leč od res ni ce, ko trdimo, da bi bil dokaj presenetljiv vsak izid različen od zmage domače enajsterice. Razliko naj bi danes delale motivacije. Domača enajsterica se namreč krčevito bori pred izpadom (na lestvici ima 34 točk, to se pravi 16 manj kot Tržačani) in torej nuj no potrebuje točke, ki bi lahko vsaj zagotovile mesto v končnici za obstanek. To se pravi dodatne tekme, najbrž proti Tre visu ali Mo de ni, ki bi omo go čale moštvu iz Irpinije, da bi si zagotovilo mesto v B-ligi tudi v prihodnji sezoni. Obratno je Triestina popolnoma brez ciljev in, kljub napovedim nekaterih igralcev, je težko pričakovati, da se bodo Maranovi varovanci danes na nož borili za točke. A ko smo že pri nožih, napadalec Triestine Pablo Granoche je šel pod nož v četrtek, operacija kolenskih vezi pa je odlično uspela, tako da je pričakovati, da bomo urugvajskega napadalca lahko čez štiri-pet mesecev znova videli na delu. V katerem dresu je težko napovedovati, vendar je po huj ši poškod bi, ki jo je Gra no che stak -nil na tekmi proti Piacenzi, bolj verjetno, da bo »el Diablo« ostal vsaj še polovico sezone v Trstu. V tem trenutku bi ga morali namreč prodati po precej nižji ceni od napovedane, saj nihče ni pripravljen investirati milijonov evrov za igralca, ki se je tako hudo poškodoval. Tržačani so se poda li v Avelli no zdesetkani. Ob odsotnosti Granoche-ja je še cela vrs ta poško do vanih igral -cev (med drugimi Piangerelli in Prin-civalli), diskvalificirana sta Rizzi in Mi-nelli, medtem ko so Petrasa vpoklicali v slovaško reprezentanco. Trener Ma-ran je bil tako prisiljen črpati tudi iz ekipe Primavera. Odpotovala sta tudi Da Dalt in Sgrigna, vendar nista 100% priprvljena. V obrambi se na sredino vrača Kyriazis, saj ima trener na razpo- lago le četverico branilcev (Milani, Ky-riazis, Lima in Pesaresi), na sredini naj bi mesto v postavi dobil De Cristofa-ro, v na padu pa bo naj brž zai gra la tro -jica Šedivec, Della Rocca in Testini. Verjetna postava Triestine: Dei; Milani, Kyriazis, Lima, Pesaresi; De Cristofaro, Allegretti, Gorgone; Šedivec (Tabbiani), Della Rocca, Testini. Tekmo bo sodil Herberg iz Messine. (I. F.) / ŠPORT Sobota, 17. maja 2008 27 ODBOJKA - O reprezentanci in nadaljnjih nastopih Za Lorisa Maniaja odprte še vse poti Tokio, svetovna liga in Peking: »konkurent« Corsano je ta čas poškodovan V pričakovanju odločilnega kvalifikacijskega turnirja, ki bo v Tokiu podelil še zadnjo vstopnico za nastop na letošnjih olimpijskih igrah, se državna odbojkarska reprezentanca pripravlja v Modeni s polno paro. Že skoraj mesec dni tre ni ra z ostali mi repre zen tan ti tudi Števerjanec Loris Mama. ŠPANIJA - V četrtek je izbrana vrsta pod vodstvom selektorja Anastasija odigrala v Modeni pripravljalno prijateljsko tekmo proti španski reprezentanci, danes pa se bosta ekipi pomerili še v Cagliariju. Španci so lani pod taktirko selektorja Anastasi-ja osvojili evropski naslov, po zgodovinskem uspehu španskega odbojkarskega gibanja pa je italijanski trener sprejel nov izziv, in sicer vodstvo italijanske izbrane vrste. Kljub temu je Anastasi ostal v odličnih odnosih s španskimi kolegi, s katerimi je včeraj vodil skupni popoldanski trening. (NE)PRIČAKOVANO - V četrtek je proti španski reprezentanci igral tudi Loris Mania, ki je suvereno nastopil v vseh nizih. »Igral sem, ker Corsana muči poškodba kolena. Že nekaj časa sledi fi-zioterapij v telovadnici in bazenu,« je pojasnil Loris, in nadaljeval: »Corsano je potrdil, da bo nared za zadnji predolimpijski kvalifikacijski turnir, ki bo v Tokiu od 31. maja do 8. junija. Končna odločitev, kdo od naju bo res odpotoval na Japonsko, pa bo padla šele pred odhodom.« Loris bo sicer na razpolago trenerju Anastasiju, čeprav bi mu odhod na daljni vzhod preprečil, da bi pričakal prvorojenčka. TRENINGI - Treningi v Modeni so prilagojeni letošnjemu glavnemu cilju, in sicer uvrstitvi na olimpijske igre: »Treniramo vsak dan zjutraj in popoldne. Med tednom še nismo imeli prostega jutra. Zjutraj krepimo moč v fitnesu, večkrat pa imamo zjutraj tudi običajen trening v telovadnici. V Tokiu bo reprezentanca igrala tekme tudi ob 11. uri, tako da moramo biti vajeni 100-od-stotnega doprinosa tudi v jutranjih urah,« je povedal Loris. Loris Mania bo danes v Cagliariju z izbrano vrsto igral drugo prijateljsko tekmo proti Španiji. V četrtek je suvereno branil in sprejemal KDO BO NA SPISKU? - Včeraj je Anastasi določil štirinajsterico, ki bo odpotovala v Cagliari: libero Loris Mania, blo-kerji Mastrangelo, Bovolenta, Birarelli in Sala, napadalci: Cisolla, Zlatanov, Martino in Casoli, korektorji Fei, Paproni in Gavotto, podajalca Vermiglio in Meoni. Kdo bo konec maja odpotoval v Tokio, pa je še vprašljivo. Anastasi se bo lahko odločil, da na Japonsko pelje 14 igralcev, le 12 pa jih bo lahko prijavil na zapisnik. Mesto v šesterki, je izjavil trener Anastasi, sta si že zagotovila podajalec Vermiglio in korektor Fei. Igralci, ki bodo nastopili na predk-valifikacijskem turnirju, pa ne bodo nujno tisti, ki jih bo Anastasi v primeru uvrstitve na OI vpoklical tudi za nastop v Pekingu. »Če ne bom odpotoval v Tokio, se bom z B-reprezentanco pripravljal za na- stop na svetovni ligi. Na nekaterih tekmah lige bom gotovo igral,« je povedal Števerjanec, ki pa si ne dela utvar glede nastopa na OI: »Kot sem že povedal, je to zame šele prvo leto v reprezentanci, tako da je že vpoklic veliko zadoščenje. Vestno se pripravljam in sem na razolago trenerju. Naj on odloči, kdo je med mano in Corsanom primernejši. Seveda bi se veselil nastopa na OI,« je skromno priznal Loris, ki bo danes ob 21.30 v Ca-gliariju spet nastopil proti evropskim prvakom Špancem (na Raisport sat). ČERNIC - »Pred tremi tedni je Matej prišel na obisk v Modeno, kjer mu je fi-zioterapevt poveril rehabilitacijske vaje, sedaj pa jih izvaja doma,« nam je zaupal Loris, ki ne izključuje, da bi se lahko po Tokiu reprezentanci pridružil tudi Matej. »AZZURRE« Na turnir v Abu Dhabi tudi Sandra Vitez San dra Vitez bo z italijansko reprezentanco od ponedeljka do srede 28. maja nas topi la na prestižnem turnirju v Abu Dha-biju (nagradni sklad 1 milijon dolarjev). Italijansko izbrano vrsto bosta v Združenih arabskih Emiratih spremljala trenerja Marco Bracci in Lorenzo Micelli. Italija bo igrala v skupini A z Nizozemsko, Egiptom, Alžirijo in Avstralijo. Rusija, Kuba, Nemčija, Azerbajžan in Francija pa bodo nastopale v skupini B. Sandra bo na turnirju igrala v vlogi napadalke: »Ne vem pa, kdo bo v prvi postavi. Ostalim sem se pridružila pred desetimi dnevi. Od takrat smo večinoma krepili mišično moč v fitnesu in bazenu, z žogo pa smo trenirale le štirikrat,« je pojasnila Sandra, ki bo pred odhodom v Abu Dhabi preživela vikend doma. Po turnirju bo nadaljevala treninge z reprezentanco, čeprav ne bo nastopila na Grand Prixu. »Ne vem pa še, kje bom nastopala v naslednji sezoni,« je zaključila. Selektor Barbolini je za nastop v Abu Dhabiju izbral mlajšo dvanajsterico: Fiorin, Arrighetti, Merlo, Vigano, Garzaro, Bosetti, Pin cera to, Vitez, Cri san ti, Decor -di, Rondon in Centoni. NOGOMET NA MIVKI - V Španiji kvalifikacije za nastop na SP Leghissa spet junak Nogometaš iz Medje vasi s štirimi goli poskrbel za preobrat, po zmagi proti Ukrajini pa se je Italija že uvrstila v pol finale in na SP BENIDORM - Italijanska državna reprezentanca v nogometu na mivki si je na kvalifikacijah za SP v Španiji s če-trtfinalno zmago proti Ukrajini z 8:3 poleg uvrstitve v polfinale že zagotovila tudi nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu Fifa world Cup 2008, kar ji je uspelo četrtič zapored. Najzaslužnejši za zmago »azzurrov« je bil vnovič slovenski nogometaš Michele Leghissa, in to še bolj kot dan prej, ko je bil med boljšimi tudi proti Belorusiji. Včeraj je branilec iz Medje vasi Italijo dobesedno rešil pred kapitulacijo. Potem, ko so »az-zurri« prvi povedli, je Ukrajina dosegla tri gole zapored in ob koncu prve tretjine povedla s 3:1. V drugi tretjini je stopil v ospredje Leghissa in dosegel tri gole zapored, četrtega pa še v začetku zadnje tretjine. Bilje nezadržen. Dva zadetka je dosegel s strelom od daleč, enega z akrobatskim polobratom, zadnjega pa z glavo. Italija je tako povedla s 5:3, v nadaljevanju pa je tri gole dosegel še Pal-macci. S svojo požrtvovalnostjo sije Leghissa na koncu prislužil pravo ovacijo gledalcev, zelo zadovoljen z njegovim nastopom pa je bil tudi selektor Gian-carlo Magrini. »Kapetan Pasquali je naš lider, toda oskar podeljujem tokrat Leghissi. Takšnih igralcev in ljudi ni dosti. V mislih nimam samo današnje gole. On nikoli ne popusti, nikoli ne izgublja besed po nepotrebnem, ko igra pa je vedno med najboljšimi,« je na vprašanje, zakaj je Leghis sa že ne kaj let stan dardni član reprezentance odgovoril selektor. V današnjem polfinalu se bo Italija ob 17.45 pomerila s Portugalsko (neposredni prenos po Eurosport 2). KOLESARSTVO - V 7. etapi Gira je zmagal Italijan Bosisio Di Luca potegnil, Contador reagiral Špilak verjetno izgubil lepo priložnost PESCOCOSTANZO - Italijan Gabriele Bosisio, klubski sotekmova-lec slovenskega kolesarja Jureta Golčar-ja pri moštvu LPR Brakes, je zmagovalec sedme etape 91. kolesarske dirke po Italiji. Izjemno razgibana trasa s štirimi gorskimi nagradami in ciljem v strmini je tekmovalcem po pričakovanjih burila domišljijo in jim ponujala številne priložnosti za izboljšanje svojega položaja v generalni razvrstitvi, svojo priložnost na Apeninih pa je najbolje izkoristil 27-letni Bosisio, ki si je z zmago - sploh svojo prvo na Giru -prikolesaril tretje mesto v skupni razvrstitvi. Vodilni v skupni razvrstitvi Visconti je navzlic zaostanku 3:52 minute zadržal prestižno rožnato majico (zelo mu je pri tem pomagal Paolo Bettini), pred današnjo, 208 km dolgo preizkušnjo od Rivisondolija do Tivolija pa je 25-letni kolesar dejal: »Jutrišnja etapa bo zago tovo manj stresna.« Odločitev o zmagovalcu je padla v zadnjih treh kilometrih. Potem ko je četverica ubežnikov, v njej je bil poleg Bosisia, Kirjienka in Selle še Kolum-bijec Cardenas, v strnjeni skupini premagala zahteven vzpon na 9,2 km dolg Pietransieri, se je v sami končnici dirke iz skupine »izstrelil« Bosisio in si pri- Di Luca, za njim Ricco' ANSA kolesaril kar lepo prednost pred svojimi zasledovalci. Veliko se je dogajalo tudi v ozadju, kjer je iz glavnine silovito potegnil Danilo Di Luca, od favoritov pa sta njegovemu tempu kljubovala samo Ric-cardo Ricco,' Pierpaolo Piepoli in Alberto Contador. Poskus je sicer na koncu skoraj propadel, le Simoni je nekoliko bolj zaostal. Med vzponom na Rio ne ro San -nitico se je v eni od vodilnih skupin znašel tudi najmlajši od slovenskih udeležencev Gira, Simon Špilak, a je nato popustil in na koncu »pridelal« skoraj 15 minut zaostanka, s tem pa verjetno izgubil priložnost, da bi oblekel belo majico, ki jo podeljujejo najboljšemu mlademu. Vrstni red 7. etape (Vasco - Pe-scocostanzo, 176 km): 1. Gabriele Bosisio (Ita/LPR Brakes) 4.45:05; 2. Vasil Kirjienka (Blr) + 0:46; 3. Emanuele Sella (Ita) 1:02; 4. Felix Rafael Cardenas (Kol) 1:33; 5. Danilo Di Luca (Ita) 2:04; 6. Riccardo Ricco (Ita); 7. Leonardo Piepoli (Ita) 2:07; 8. Alberto Contador (Špa) 2:10; 9. Davide Rebellin (Ita) 2:55; 10. Franco Pellizotti (Ita) .. 26. Tadej Valjavec (SLo/AG2r Mondiale) 2:55; 51. Jure Golčer (Slo/LPR Brakes) 4:39; 76. Simon Špilak (Slo/Lampre) 14:51. Skupni vrstni red: 1. Giovanni Visconti (Ita) 32.03:01; 2. Matthias Russ (Nem) + 0:09; 3. Gabriele Bosisio (Ita) 5:43; 4. Danilo Di Luca (Ita) 7:27; 5. Emanuele Sella (Ita) 7:36; 6. Felix Rafael Cardenas (Kol) 7:46; 7. Riccardo Ricco (Ita) 7:53; 8. Daniele Nardello (Ita); 9. Alberto Contador (Špa) 7:56; 10. Franco Pellizotti (Ita) 8:11 .. 29. Tadej Valjavec 9:41; 54. Jure Golčer 14:27; 61. Simon Špilak (vsi Slo) 21:17. ROKOMET V V • Trzacam se danes poslavljajo TRST - Rokometaši tržaškega moštva Pallamano Trieste bodo danes v dvorani na Čarbo-li (pričetek ob 18.30) odigrali zadnje prvenstveno tekmo A2-lige. Njihov nasprotnik bo Sere-gno. Tržačani so si že v prejšnjem krogu zagotovili napredovanje v A1-ligo (druga liga, prva je elitna), tako da bo današnja tekma tudi priložnost za proslavljanje zasluženega napredovanja. HOKEJ IN LINE - Tržaška Edera Officina Belletti bo jutri ob 20. uri na Čarboli odigrala drugo polfinalno tekmo za naslov prvaka proti Vicenzi. Na prvi tekmi je Edera zmagala s 7:3. ODBOJKA - Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je v prvi tekmi prvega kvalifikacijskega turnirja za nastop na evropskem prvenstvu v Turčiji leta 2009 v Rotterdamu premagala Latvijo s 3:0 (22, 20, 20). Slovenija: Vidič, Satler, Čebron 8, Pleško 8, Kamnik, Šmuc 1, Škorc, Urnaut 13, Ga-sparini 14, Pajenk 6, Komel, Flajs. Izbranci selektorja Gregorja Hribarja se bodo danes pomerili še z Azerbajdžanom, jutri pa z Nizozemsko. MANCHESTER V POKALU UEFA - Angleški nogometni klub Manchester City je dobil mesto v prihodnji sezoni pokala UEFA. Cityju je evropsko mesto prinesla lestvica »fair playa«. ŠPANCI - Španska nogometna reprezentanca do 17 let je na evropskem prvenstvu v Turčiji ubranila naslov prvaka stare celine v tej starostni kategoriji. V finalu v Antalyi so španski upi s 4:0 (2:0) premagali francoske vrstnike. Za Špance so zadeli Keko (31.), Sergi (46.), Thiago (63./11 m) in Manu (69.). VELASCO - Argentinski trener Julio Velasco ne bo več trener odbojkarskega prvoligaša Montichiari, pri katerem je letos nastopal tudi Števerjanec Loris Manià. NBA - Branilec naslova prvaka San Antonio Spurs je v polfinalu končnice zahodne konference z 99:80 premagal New Orleans Hornets in skupni izid v zmagah poravnal na 3:3. Odločilna sedma tekma bo v ponedeljek v New Orelansu.Junak srečanja je bil Manu Ginobili s 25 točkami. POMOČ ŽRTVAM - Zvezdnik lige NBA in ekipe Houston Rockets, Kitajec Yao Ming, je žrtvam katastrofalnega potresa, ki je prizadel kitajsko provinco Sečuan, podaril 185.000 evrov denarne pomoči. PONOMARENKO - Primorska kajakašica na mirnih vodah, 26-letna Špela Ponomarenko je uspešno nastopila v polfinalu evropskega prvenstva v Milanu. S tretjim mestom v skupini si je priveslala finale A na 500 m in (neuradno) tudi kvoto za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. Tako bo Slovenija na OI očitno poslala dva mirnovodaša: Po-nomarenkovo in Jerneja Župančiča Regenta. INVALIDI - Košarkarji na vozičkih moštva Nordest Ca-stelvecchio Endesa iz Gradišča se bodo danes in jutri v domači dvorani PalaZimolo potegovali za napredovanje v A1-ligo. Danes ob 11.45 se bodo pomerili s Cagliarijem, ob 20.00 pa s Tor-resom, jutri ob 11.45 pa še z Vi-cenzo. Napredujejo tri ekipe. BELLINI - Ekstremni veslač Alex Bellini je po 86 dneh in 2545 morskih miljah priveslal v Polinezijo. Cilj Bellinija je Sydney, startal pa je iz Peruja 28 Sobota, 17. maja 2008 ŠPORT / STRELJANJE - Tradicionalno tekmovanje društva »Doberdob« pri Petovljah Iz naše dežele in Slovenije tekmovali varno in uspešno Ocenjevalna komisija prijetno presenečena nad dobrimi rezultati v vseh disciplinah Društvo Slovenskih lovcev F.J.K Doberdob je preteklo nedeljo v Ušjah pri Petovljah organiziralo že tradicionalno pristreljevanje risanic tekmovalnega značaja. Pokrovitelj nedeljskega tekmovanja je bilo Združenje Slovenskih Športnih Društev v Italiji (ZSŠDI). Lovci in strelci so streljali na 100 metrov dolgem strelišču v lovski in športni kategoriji ter z risanico brez optike. V športni kategoriji strelec strelja s športno puško. Ta je po navadi težja, zelo precizna in ima kopito narejeno po meri. V lovski kategoriji lovec strelja z lovsko puško, ki jo navadno uporablja tudi za lov. Taka puška je lahko preprosta prelamača, kombinirka ali pa kara-binka, kije zelo uporabna in priljubljena med našimi lovci. Vsi strelci z vseh kon cev de že le in sosednje Slovenije so pripomogli k temu, da je tek mo vanje potekalo v naj -bolj šem redu in, kar je še naj pomemb -nejše na takih tekmovanjih, v največji var nos ti. Zavedajmo se, daje malomarnost in brezbrižnost na strelski tekmi lahko nevarna ali pa celo usodna. Zaradi tega je upoštevanje izobešenega pravilnika o previdnosti zelo pomembno za var nost vseh. Nedeljska tekma je bila tudi priložnost druženja, izmenjave mnenj in še posebej za pristrelitev pušk, saj se 15. maja začne lovska sezona. Pri lovu je iz etičnega vidika pravilno imeti pravilno pristreljeno lovsko risanico predvsem zato, da divjadi ne povzročamo nepotrebnih muk. Strel je zad nji na men lo -va, zato pa mora biti absolutno precizen in zadati smrtonosno rano. Pri ocenjevanju tarč je bila komisija prijetno presenečena nad dobrimi rezultati v vseh disciplinah. V kategoriji pušk brez optike je prvo mesto zasedel M. Padulo z 32/33 točkami, sledili so mu P. Devetak s 30 točkami na Levo nagrajenci, spodaj strelna črta drugem mestu, R. Mian in A. Cosson z 29 točkami na tretjem in četrtem mestu. V lovski kategoriji je na prvem mestu stal I. Valentinuz s 30/30 točkami, sledili pa so mu po vrstnem redu M. Padulo, A. Bertolo in M. Croselli z 29 točkami. V športni kategoriji je prvo mesto osvojil M. Panker s 33/33 točkami, dru go mes to P. Deve tak s 33 točka mi, tretje mesto M. Padulo s 32 točkami in četrto mesto je osvojil I. Valentinuz s 31 točkami. Prvo mesto društvene lestvice je osvojil M. Croselli z 29/30 točkami, drugo O. Murenec s 27 točkami, tretje mesto A. Mikol s 27 točkami, četrto pa N. Pahor s 25 točkami. Tekmovanje je končalo v zgodnjih popoldanskih urah, saj je komisijo čakala še težka naloga ocenjevanja tarč in sestavljanja lestvic. V svojem pozdravu prisotnim se je predsednik društva Doberdob Egon Malalan posebno zahvalil pokroviteljem in vsem, ki so na katerikoli način pomagali pri organizaciji tekmovanja. Sledilo je nagrajevanje najboljših strelcev vsake kategorije. Nagrajena sta bila tudi najstarejši strelec tekmovanja E. Bris si in naj mlajši stre lec M. Visin tin. Za popestritev strelske preizkušnje je društvo priredilo tudi loterijo z bogatimi nagradami. 1. junija 2008 bo Društvo slovenskih lovcev F.J.K »Doberdob« v sodelo- vanju s strelskim društvom Svoboda organiziralo v Štorjah pri Sežani strelsko ekipno tekmovanje v kombinaciji na glinaste golobe in na tarčo z malokaliber-sko puš ko. ( M. R.) ŠOLSKI ŠPORT Šola »Trinko« s tremi finalisti v lahki atletiki V sredo, 14. maja je na goriškem atletskem stadionu na Rojcah stekla deželna faza atletskega tekmovanja za dijake nižjih srednjih šol. Pravico do nastopa so dosegli tudi trije dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice, ki so uspešno nastopili na pokrajinski fazi. Dijakinja drugega razreda Alice Pecorari, kije bila na pokrajinski fazi v panogi 80 m z ovirami prva, dobrega rezultata na deželni fazi ni ponovila, saj se je poškodovala že na ogrevanju. Tekmovanje je sicer zaključila, a brez vidnih rezultatov. Erika Raido pa je pri suvanju krogle izdala trema in je bil na koncu šesti. Na pokrajinski fazi premagal ostale tekmece z metom 11,12 m. Najboljši rezultat je dosegel dijak drugega razreda Martin Novak. V teku na 1000 m je bil četrti s časom 3:01. Martin in Alice sta sicer tekmovala z leto starejšimi dijaki, tako da bosta lahko nastopila na tekmovanju še naslednje leto. Na pokrajinski fazi je nastopilo 24 dijakov. Ekipno je Trinko zasedel pri dijakinjah 8. mesto, pri dijakih pa 9. Rezultati - dijakinje: 80 m ovire: 1. Alice Pecoraro 13,1; 80 m: 9. Karol Paulin 11, 24. Valentina Cijan 13,4; 1000 m: 6. Tamara Lupin 3:38,5; višina: 9. Elisabetta Castellan 1,30 m, 24. Lara Turri 1,10 m; daljina: 12. Lara Feri 3,51 m, 15. Aleksija Antonič 3,46 m; suvanje krogle: 17. Gaia Mauri 6,27 m; štafeta 4 x 100 m: 7. Trinko 59,9; dijaki: 80 m ovire: 10. Izaija Nanut 14,0, 24. Denis Robazza 17,0; 80 m: 18. Jason Visintin 11,9; 1000 m : 2. Martin Novak 3:04,8, 24. Luca Markovič 3:58,9; višina: 13. David Raida 1,35 m; daljina: 13. Tadej Pahor 4,11 m, 14. Denis Škerk 4,11 m; suvanje krogle: 1. Erik Raida 11,12 m, 10. Marco Ventin 9,04 m; štafeta 4 x 100 m: 10. Trinko 56,6. KOŠARKA - Razgibana sezona za primorske peterke Porušeno dosedanje razmerje sil Luka Koper na vrhu, Postojna in Nova Gorica napredovali v 1. ligo, Kraški zidar Sežana pa je iz nje izpadel - Tudi afera, ki še odmeva V primorski košarki je prišlo letos do velikih premikov. Košarkarska sezona v Sloveniji je pri kraju in veliko je bilo že končnih odločitev, zlasti za peterke iz obmejnega pasu, ki so že vse na počitnicah. Najboljše štiri ekipe bodo sicer še igrale za sam državni naslov. Luka Koper (glej pogovor) pa je v torek končala nadvse uspešno prvenstvo na prestižnem šestem mestu, v najvišjo ligo sta napredovala Misel Postojnska jama in Nova Gorica, Kraški Zidar Jadran Sežana pa je izpadel v 1.B ligo. Skratka, precejšnje spremembe. Ogromen korak naprej je pokazal zlasti Koper stratega Predraga Milovi-ča, ki se je ob pomoči močnega sponzorja, kakršna je Luka, uvrstil v ligo za prvaka, tu zasedel nenadejano šesto mesto in se tudi prebil v finalno tekmovanje četverice za pokalno lovoriko. Izjemna je bila sezona Postojne, ki je po enem samem letu na nižji ravni spet neposredno napredovala med smetano slovenske košarke, potem ko je bila celo le to na vrhu. Glavni pro tago nist na igrišču je bil veteran Zoran Lazarevski: legenda sežanske košarke je, čim je tor-barjem zagotovil matematično napredovanje, prisluhnil klicu na pomoč iz Sežane ( kjer je igral do la ni) in od sre -de aprila prevzel vo de nje Kraš ke ga Zidarja. Le-tega so namreč po nihajočih nas topih in dveh spre mem bah na klo -pi (do decembra je ekipo vodil Tomo Krašovec, kije nato odstopil) kotpred-zad nje ga v 1. A li gi čakale do dat ne tek -me za ob sta nek pro ti dru go in tretje uvrščeni ekipi iz 1.B lige (Parklji Bežigrad s starim mačkom Romanom Horvatom in No va Gorica), ki pa sta nas - kakovala napredovanje. Tri ekipe za eno mes to pod son cem. Ze pred uvodnim derbijem Sežana - Nova Gorica pa je prišlo do birokratskega zapleta, ki je nato močno krojil potek tega podaljška sezone. Med prvoligaš-kimi klubi velja namreč v Sloveniji nepisan dogovor, ki dovoljuje tujcem igranje zgolj s turistično vizo. Nova Gorica pa kot klub iz druge lige ni bila med podpisniki sporazuma in je na zvezi zahtevala, da trije tujci Sežancev ne smejo igrati, če nimajo delovnega dovoljenja za bivanje. Omenjeni košarkarji so morali celo po hitrem postopku iz Slovenije domov v svoje matične države bivše Jugoslavije, Kraški Zidar pa je tako ostal dejansko s prepolovljeno zasedbo, izgubil tekmo z Novo Gorico in tudi vse ostale ter tako izpadel iz lige. Novogoričani pa so bili uspešni na vseh štirih tekmah kvalifikacij in tako po desetih letih naskako-vanja najvišje lige ob koncu vendarle slavili prestop na račun v rednem delu prvenstva boljših Parkljev. Ob taki aferi polemikam s košarkarsko zvezo ni videti konca, saj Sežanci napovedujejo tudi pritožbo na sodišče. Od danes končnica za naslov Danes se bo začel polfinale lige UPC Telemach za sezono 2007/08. Štiri najboljša moštva rednega dela državnega prvenstva se bodo za preboj v veliki finale merila na dve zmagi, v velikem finalu pa na tri. Uvodni tekmi polfinala bosta torej danes, čakata pa nas dvoboja Uniona Olimpije in Zlatoroga (ob 16.30) ter He-liosa Domžal in Krke (20.00). Drugi pol-finalni tekmi bosta 20. ali 21. maja, morebitni tretji pa prihodnjo soboto. NAŠ POGOVOR - Elvis Klarica (Luka Koper) »Ekipa homogena, klub pa je vse bolj profesionalen« V vrstah Košarkarskega kluba Koper, kije izpeljal nadvse uspešno sezono, je igral letos tudi domačin Elvis Klarica (letnik 1981), bivši Jadranov igralec in sicer zaročenec naše prvoli-gaške odbojkarice Sandre Vitez. Ob koncu prvenstva se veseli uspeha kluba, s svojo minutažo pa ni zadovoljen. Najprej o klubu. Je bil za kakovostni preskok odločilen vložek Luke Koper? »Nedvomno so bile poglavitne urejene finančne razmere. Vse skupaj je bolj profesionalno. Društvo raste, direktor Boštjan Nachbar je sicer neizkušen, vendar menim, da se bo klub polagoma še izpopolnjeval.« Ekipa je predvajala učinkovito igro. »Bila je to odlična skupina, odnosi v ekipi so bili dobri. Trener Milo-vič je zlasti uspešen strateg, dobro prebere igro vsakega nasprotnika. Ključen mož je bil za nas center Pašalič, bivši igralec Slovana, odličen iz vseh vidikov. Ob njem pa je bilo več izkušenih košarkarjev in rezultat je bil tu. Ob zmagah gre podčrtati tudi dva poraza proti Olimpiji za samih deset točk.« Kaj pa ocena o tvojih nastopih? »S trenerjem, s katerim smo Elvis Klarica BUMBACA začeli sezono, sem bil član prve peterke. Z Milovičem pa sem večkrat igral samo tri minute ali celo nič, včasih do dvajset minut. Nisem zadovoljen, saj mislim, da bi zaslužil več prostora in sem to vsakič, ko sem stopil v igro, tudi dokazal. Pač trener je imel svoj 'zakaj'. Malce so me grdo gledali, ker sem imel v pogodbi zaradi službe samo večerni trening. Dva meseca sem celo tako uredil na delu, da sem hodil v službo že ob sedmih, da sem lahko opravil tudi jutranji trening. Vendar ni služilo.« Že veš, kje boš igral prihodnje leto? »Milovič bo menda ostal v Kopru, tako da bom poleti skušal iti na kako preizkušnjo v italijansko A2 ligo. V Italiji lahko igram od A2 lige navzgor in od C2 navzdol, vendar me nizka raven deželnih prvenstev resnici na ljubo ne mika. Bomo videli, mogoče grem v Portorož.« Igral si v ligi za prvaka. Kdo bo osvojil državni naslov? »Olimpija, saj Domžale letos nimajo tako močne ekipe.« Kako komentiraš afero o tujih košarkarjih, ki je pretresla play-out za obstanek in oškodovala zlasti tvoje bivše soigralce Kraškega Zidarja? »Sežana se je tri leta reševala tako, da je športni vodja Meden pred ligo za obstanek najel nekaj tujcev. Mislim, da je prav, da se jim je enkrat to maščevalo. Vrniti se v prvo ligo pa bo po nazadovanju zelo težko.« Pa še to. Iz C2 v C1 ligo si napredoval tako v dresu Jadrana kot Muggie. Letos sta med glavnimi favoriti za vrnitev na državno raven. Komu bo uspelo? »Mislim, da bo napredoval Jadran, če se le ne bo poškodoval kateri od glavnih nosilcev. Tisto leto, ko smo z Jadranom napredovali, nam je šlo vse dobro, v play-offu pa te zna vsaka malenkost drago stati.« / ŠPORT Sobota, 17. maja 2008 29 TENIS - Jutri v Tricesimu odločilna tekma v ženski C-ligi Libera proti Gaji tudi s profesionalko Santangelo? Nekdanja 34. igralka na svetu bi se pomerila s Paolo Cigui - Zmagovalec gre v državno fazo Bo zadnji krog teniške C-lige v stilu mednarodnih turnirjev, kjer se bosta pomerili tudi igralki s točkami na svetovni lestvici? Jutrišnji dvoboj v Tricesimu med domačo Libero in padriško-gropajsko Gajo je v boju za napredovanje odločilen, saj sta obe ekipi po 6. krogu nepremagani na vrhu lestvice, v nadaljnjo fazo pa se uvrsti samo zmagovalec skupine. Šele jutri bodo gajev-ke izvedele, ali bo Libera prvič v letošnji ligi nastopila tudi z eno najboljših italijanskih igralk Maro Santangelo, ki je bila vse do poškodbe oktobra lani 34. igralka na svetu, zdaj pa je 103. »Upam, da bo prisotna, saj bi končno v prvenstvu igrala proti boljši nasprotnici,« se veseli morebitnega nastopa proti močni nasprotnici naša najboljša igralka Paola Cigui, ki se je letos uvrstila na svetovno lestvico (trenutno je na 968. mestu). Ker je 19-letna Paola pri Gaji prva nosilka v ekipi C-lige, bi v primeru prisotnosti Santangelove gotovo igrala proti njej. 26-letna Santangelo, ki je rojena v Rimu, živi pa v Trentu, se je na igrišča vrnila šele pred kratkim, pravkar pa je končala z nastopi na odprtem prvenstvu Italije v Rimu. Med posameznicami je izgubila že v prvem krogu glavnega turnirja proti Ukrajinki Bondarenkovi (št. 34.). med dvojicami pa je izpadla v drugem krogu. Več mesecev je sicer mirovala zaradi poškodbe, tako da najbrž ni še v najboljši formi. V prvenstvenih tekmah sta za Libero doslej vedno nastopili dve izkušeni igralki, naturalizirana Belousinja Anissimo-va, (kat. 2.6) in Avstrijka Auerjeva (3.2), ter 16-letnica Padoan (3.4), klub pa ima še več drugih igralk. Italijanki Scartoni (2.4) in Pizzichini (2.4) naj ne bi igrali, saj naj ne bi jamčili uspeha, Lubiani (2.3) že dolgo ne nas- TENIS Gajine ženske na več frontah Ta koncu tedna bosta začeli prvenstvo D2 lige dve ženski Gajini postavi, ki bosta nastopili vsaka v svoji skupini. Prvo ekipo sestavljajo mladinke, od katerih bodo glavno vlogo nosile Nicoletta Furlan, Stefania Braidotti in Ivana Arduini, v drugi pa je skupina starejših članic, ki so v prejšnjih letih igrale veteransko prvenstvo in ki se bodo vrstile v posameznih srečanjih in si delila mesta tudi v postavi, ki bo nastopala v okviru slo ven ske polet ne pri -morske lige Ladies. Jutri začnejo svojo prvenstveno pot tudi deklice do 14. leta. Kapetan Cirila Devetti je tokrat skli cala za sre čanje v go -steh pri Polisportivi S. Marco v Ribiškem naselju Sanjo Valen-te in Ginevro Zelaschi, v naslednjih srečanjih pa bo imela na razpolago tudi Tamaro Šu-man. V prvenstvu za deklice do 12. le ta bos ta igra li Ni colet ta Furlan in Petra Corbo, prvo srečanje bosta imel i 24. maj a. Še kasneje bodo začele under 16 Carlotta Orlando, Stefania Braidotti in Ivana Arduini, saj bo Gajina ekipa, tako kot TC Civi-dale, vstopila v tekmovanje komaj v drugem delu prvenstva, ko bo odigrala polfinalno deželno srečanje proti eni od dveh najbolje uvrščenih ekip po zaključku prvega dela. (ma.r.) Se bo Paola Cigui (desno) jutri v Tricesimu pomerila z vrhunsko tenisačico Maro Santanegelo (spodaj)? KROMA, ANSA NOGOMET Vesna potrdila Della Zotto topa, če bi igrala Belorusinja Smashnova (2.1) pa ne bi mogla igrati Auerjeva (v ligi lahko igra samo ena tujka). Klub iz Tricesima ne skriva želje po napredovanju. Predsednica furlanskega kluba Paola Galante si želi, da bi se z ekipo čim prej prebila do najvišje lige, zato je vanjo privabila kakovostne igralke. Kljub možnemu nastopu Santangelove so pri Gaji optimisti: »Nasprotnice so močnejše, ampak mi lahko igramo povsem neobremenjeno. Težko je predvidevati; lahko se zgodi karkoli,« je povedala Paola, ki je v zadnjih tednih dobro trenirala na igriščih in pilila kon-dicijsko formo za bližajočo se sezono turnirjev. »Najbrž bo Santangelova igrala brez prave motivacije, saj nenazadnje bo to njen prvi nastop v prvenstvu. Ne izključujem, da bi jo lahko presenetila,« je napovedala samozavestna Paola, ki sicer že dva meseca ne nastopa proti močnejšim nasprotnicam. Ob Paoli Cigui bosta gropajsko-padriško ekipo dopolnjevali še 15-letna Carlotta Orlando (3.1), ki je v prejšnjih dneh na mednarodnem ITF turnirju v Mariboru potrdila odlično formo in Mojstrančanka Nina Šuvak (3.1), kije že v prejšnjih krogih prvenstva dokazala dobro uigranost. V primeru zmage bi gajevke osvojile prvo mesto v skupini in bi neposredno napredovale v naslednjo fazo. V primeru neodločenega izida 2:2 (igrajo se trije posamezni dvoboji in ena igra dvojic) pa bo v naslednjo fazo napredovala ekipa, ki jo bo teniška zveza izžrebala. Na državni fazi bo treba za napredovanje v B-ligo premagati še dva nasprotnika. Marco Della ZOTTA ODBOJKA - U14 Bor Kinemax na deželnem finalu v Romansu Odbojkarice Bora Kinemax, edina naša ženska mladinska ekipa, ki je doslej v letošnji sezoni osvojila pokrajinski naslov, in sicer med štirinajstletnicami, bo jutri v Romansu (občinska telovadnica, Ul. Atleti azzurri) nastopila na deželnem finalu. Žreb ji je za polfinalnega nasprotnika določil Rizzija, prvaka videmskega pokrajine. Tekma bo ob 9.30. V drugem polfinalu bosta igrala Chions (Pordeno-ne) in Farra (Gorica). Finalna tekma za naslov bo ob 17. uri. Naloga varovank trenerke Betty Nacinovi ne bo lahka, saj bo to prvič, da se preizkusijo na deželni ravni (lani so bile prvakinje under 13, a deželne faze ni bilo), prepričani pa smo, da bodo dale vse od sebe. Ü] Obvestila KROMA 31-letni Marco Della Zotta bo tudi v prihodnji sezoni trener Vesne v promocijski ligi. Nekdanji igralec in v začetku letošnje sezone trenerjev pomočnik je februarja na klopi Križanov zamenjal Armanda Trentina, ki je odstopil le teden dni potem, ko je prevzel mesto Ruggiera Caloja. Pod vodstvo Della Zotte je ekipa v 12 krogih dosegla štiri zmage, štiri neodločene izide in štiri poraze, kar je precej boljši rezultat kot v prvih 18 krogih (le dve zmagi in šest porazov), ni pa zadostovalo za obstanek v elitni ligi. Kljub izpadu se je vodstvo kriškega društva vendarle odločilo za njegovo potrditev, kot kaže, tudi v sozvočju z igralci. Predsednik kluba Roberto Vdoru je želel tudi pomiriti navijače pred strahom, da bi ekipo razformirali. »Želimo obdržati najmanj 70% letošnjega igralskega kadra, predvsem vse tiste, ki so pokazali navezanost na naše barve. Z delom bomo začeli takoj,« je povedal. AŠD-SK BRDINAobvešča, da bo odhod za avtobusni izlet v Gardaland v nedeljo, 25. maja, ob 5.45 iz Opčin, na avtobusni postaji pri baru Arnoldo. SK DEVIN vabi jutri, 18. maja na kolesarski izlet po Krasu. Zbirališče ob 9.uri na križišču s semaforjem na Opčinah, na parkirišču na desni strani, če vozimo iz Trsta proti Banom. SK DEVIN prireja dvodnevni kolesarski izlet v Hochpustertal 1. in 2. junija 2008, kjer je na razpolago preko 40 km dolga kolesarska steza ob Dravi in povratek na startno točko z vlakom. Vpisovanje do 22.maja. Informacije na : info@skdevin.it ali na tel. 3402232538. AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI, organizira brezplačni odbojkarski kamp »Želiš spoznati odbojko?" za deklice in dečke, rojene v letih 1997 - 1998 - 1999 - 2000. Kamp bo od ponedeljka, 9. junija do sobote, 14. junija od 9. do 12.30 ure v nabrežinski občinski telovadnici. Info: Cirila 335/5313253 in Lajris 348/8850427. Vabljeni osnovnošolci/ke. TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJE na Padričah organizira od 9. junija 2008 začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce. Informacije in prijave na tel. št.: 389-8003486 (Mara). ŠPORTNI DAN - V Zgoniku Učenci so tekmovali v petih panogah 135 učencevzgoniške, saleške, proseške, kriške in reprentaborske osnovne šole so se pomerili v spretnostnem poligonu, metu, skokih in teku V zgoniškem športnem centru se je včeraj v jutranjih urah zbralo 135 učencev zgoniške, saleške, repentabor-ske, proseške in kriške osnovne šole, ki so se pomerili v različnih športnih spretnostih. Tradicionalni športni dan je zrežiralo športno združenje Kras, ki je pripravilo tekmovanja v štirih pono-gah v zunanjih in notranjih prostorih športnega centra. Osnovnošolci so tekmovali v spretnostnem poligonu, metu krogle (učenci 1. in 2. razreda so metali teniš ke žo gice), šprin tu s spre mem bo smeri in skoku v daljino z mesta. Pri organizaciji in meritvah so društvenim vaditeljem (Sonji, Robertu, Čanotu Milič in Zvonku Simoneta) pomagali tudi učiteljici in odgovorni za otroško telovadbo pri ŠZ Kras Darma Purič in Nadja Škabar ter ostali učitelji. Po tekmovalnem delu so učitelji nagradili najboljše: prvi trije uvrščeni so prejeli kolajne, ostali pa diplomo. Za končno lestvico so prišli v poštev izidi vseh disciplin, v primeru enakega števila točk pa so so upoštevali uvrstitev v spretnostnem poligonu. »Rezultati so dvolični, saj so otroci, ki se redno ukvarjajo z motoriko, tehnično dosti boljši od tistih, ki ničesar ne delajo in nimajo razvitih psihomotoričnih sposobnosti,« je po tekmovanju povedala profesorica in organizatorka športnega dne Sonja Milič. Rezultati: 1. razred - deklice: Mateja Tavčar (Gruden), 2. Nicol Cala-brese (Sirk), 3. Mija Ukmar (Černigoj); dečki: 1. Michele Brunetti (Čer), 2. Mat-tia Del Latte (Sirk), 3. Nikoalj Malalan (Gra); 2. razred - deklice: 1. Gaia Orel, Učenci 1. in 2. razreda (zgoraj) so metali teniško žogico, starejši pa medicinko. Na sliki spodaj spretnostni poligon KROMA 2. Nastja Daneu, 3. Meta Sterni (vse Čer); dečki: 1. Matej Perčič (Čer), 2. Andraž Štoka (Sirk), 3. Alessio Celea (Čer); 3. razred - deklice: 1. Sarah Sedmach, 2. Jessica Corazza (obe Čer), 3. Dana Tenze; dečki: 1. Rudy Skerk (L.K.-Gorazd), 2. Danjel Pipan, 3. Aram Co-varelli (oba Sirk); 4. razred - deklice: 1. Jasna Vitez (Gra), 2. Sara Brunetti, 3. Laura Beatriz Matelko (obe Čer); dečki: 1. Luka Sartore, 2. Sandor Ciuch, 3. Daniele Buri (vsi Čer); 5. razred - deklice: 1. Katarina Jazbec (1. maj 1945), 2. Petra Sossi (Čer), 3. Petra Maria Corbo (Gra); dečki: 1. Kristian Vidali (Gra), 2. Jakob Škabar (Čer), 3. Tommy Budin (1. maj 1945). 30 Sobota, 17. maja 2008 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je te dni objavila pismo nekega Sve-toivančana, ki svari nad naraščajočo selitvijo Italijanov v pretežno slovenske tržaške okraje. »Kakor povsod po spodnji okolici, tako se je zadnja leta ne-selilo tudi v sv. Ivanskem okraju mnogo tujcev. V Ro-janu, v Škednju in Rocolu so domačini skrbeli, da so privabili v svoje kroge vse, kar je slovanskega, oziroma, kar se je dalo privabiti. Sv. ivanski okraj, oso-bito pa Federigovec in zag. S. Cilino, sta po večini obljudena po slovenskih naseljencih in domačinih, med katerimi je precejšnje število Lahov. Ako si zašel v omenjene kraje, boš slišal otroke, kako kramljajo med seboj po - laško! In vendar je narodna šola v neposredni bližini! Kaj je vzrok temu prodiranju laščine v okraj, ki je bil vselej najbolj narodno probujen? Moje mnenje je, da so domačini precej krivi širjenju tujih jezikov v njih okraju. Navadni izgovori, češ, tu in tu so 'Kranjci, ki se pačijo med sabo in z otroci v tujem jeziku, dočim - domačini so in ostanejo narodni - taki izgovori ne veljajo. Dolžnost nas vseh je, da delujemo toliko med domačini, kakor med onimi brati, ki so prišli od zunaj, ter da te in one svarimo pred skupnim sovražnikom. Bagateliziranje 'Kranjcev' je že marsikje imelo žalostnih posledic ne izključivši sv. ivanskega okraja, zato bi bil čas, da se neha delati razliko med -brati ene in iste narodnosti. Skušaj mo, da nevedne poučimo, in ako so zašli na kriva pota, da jih rešimo iz tujih krempljev. Vabimo k sebi slehernega, ki je naš brat po krvi in jeziku in ne odbijajmo ga od sebe z neumestnimi 'Kranjci, Čufarji itd. V mestu samem napredujemo in ni redek slučaj ko se v sredini mesta sliši tropo otrok, kako kramljajo v slovenskem jeziku. Tem več boli človeka ako mora v okolici poslušati, kako otroci domačinov in naseljencev podlegajo sovražnemu tujcu. Prosimo vas, storite vse možno, da se popravi, kar se da popraviti, da ne bo prepozno. Pa - brez zamere!« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Slovensko gospodarsko združenje je te dni obhajalo v prostorih trgovinske zbornice svoj šesti redni občni zbor. Prisotnih je bilo veliko število članov, predstavnikov tržaške trgovinske zbornice, Slovenske kulturno gospodarske zveze, Kmečke zveze in društva Pravnik. Tajnik Marij Kocijančič je prebral obsežnejše poročilo združenja o splošnem tržaškem gospodarskem položaju ter v nadaljevanju poročila orisal tudi vsakdanje delo zduženja. Ostro je obsodil zlonamerne napade določenih krogov tiska, ko pa je dobro znano, »da smo izgubili vrsto bančnih in drugih gospodarskih ustanov in še danes zdaleč niso bile popravljene vse krivice. Ti napadi so škodljivi tako za Slovence kot za Trst na splošno, saj kvarijo ozračje in tam, kjer ni miru, se tudi gospodarstvo ne more v redu razvijati. Slovenci imamo pravico živeti od svojega dela, pravico do enakopravnega gospodarskega izživljanja in razvoja kot enako- pravni tukajšnji državljani. Nepravilni odnos pa se ne kaže samo pri vprašanjih zastopstva, v napadih določenih zlonamernih krogov, temveč tudi na drugih področjih in se na primer postavljajo razne zapreke pri dodelitvi obrtnic. Zlasti pa je pereče vprašanje zaposlitve slovenske mladine. Znano je namreč, da se iz leta v leto čedalje bolj širijo vrste naše nezaposlene mladine in to od diplo-mirancev, absolventov srednjih šol, trgovske akademije pa vse do absolventov strokovnih šol. Čeprav je naša mladina na glasu kot sposobna, da pozna več jezikov, da je marljiva, le s težavo dobi službo v raznih privatnih sektorjih, da ne govorimo o javnih, državnih in poldržavnih ustanovah, kjer bi prav gotovo dobili službo številni naši mladi ljudje, le če bi prišlo, kot bi že zdavnaj moralo priti, do dokončnega izvajanja Memoranduma, ki določa tudi v javnih uradih rabo slovenskega jezika.« FILMI PO TV Sobota, 17. maja, rete 4, ob 21.30 D-Tox Režija: Jim Gillespie Igra: Sylvester Stallone Agent FBI Jack Malloy si ni opomogel od posledic, ki jih je na njem pustilo prisostvovanje brutalnemu zločinu, zato se prijavi na policijsko kliniko za zdravljenje odvisnosti od alkohola. Na zdravljenju se policisti soočajo s prihodnostjo. Toda ta zdravstvena ustanova se kmalu spremeni v moro in zapor. Snežni metež katastrofalnih razsežnosti kliniki onemogoči kakršno koli komunikacijo z zunanjim svetom, pacienti pa začnejo nenadoma umirati v čudnih okoliščinah. Preživelim kaj kmalu postane jasno, da je med njimi morilec in da je lahko kdor koli izmed njih njegova naslednja žrtev. Ponedeljek, 19. maja, rete 4, ob 21.10 Programmato per uccidere la, da bo tu našla Ameriko. Stvari pa so se zasukale nekoliko drugače in Vesna se je kaj kmalu znašla na cesti... ^//Juvw Režija: Dwight H. Little Igrajo: Steven Seagal, Basil Wallace, Keith David, Tom Wright In Joanna Pacula Po upokojitvi se nekdanji pripadnik Agencije za narkotike John Hatcher vrne v rodni kraj in kmalu odkrije, da so se v njegovi stari četrti pojavili preprodajalci mamil. Hatcher, ki se je medtem odločil, da jih prežene, je v napoto okrutnemu vodji narko mafije, ki obsodi Hatcherja in njegovo družino na smrt. Sreda, 21. maja, rete 4, ob 23.45 Vesna va veloce Režija: Carlo Mazzacurati Igrajo: Antonio Albanese, Stefano Accorsi in Antonio Catania Ime Vesna si je režiser Mazzacurati izbral zato, ker je res spoznal dekle s tem imenom, se z njo spoprijateljil in si nekako njej v čast izposodil tudi ime. Sicer pa je zgodba bistveno drugačna od tiste Mazzacuratijeve prijateljice. Filmska Vesna je namreč Čehin-ja, ki se je s sonarodnjakinjo Marino odpravila na potovanje v Italijo. Prepričana je bi- Četrtek, 22. maja, canale 5, ob 23.30 Prima ti sposo • • • poi ti rovino Režija: Joel Coen Igrata: George Clooney in Catherine Zeta Jones Clooney igra Milesa Masseya, uspešnega odvetnika, strokovnjaka za ločitve, ki ima čisto vse, v nekaterih primerih pa celo več od tistega, kar si želi. Kljub zavidljivemu številu prijateljev, petičnih strank in vrsti zmag se znajde pred zahtevno odločitvijo. Uspeh ima zagotovljen, mori pa ga hud dolgčas in na vsak način si hoče najti novih izzivov... Petek, 23. maja, La7, ob 23.15 Proposta indecente Režija: Adrian Lyne Igrajo: Demi Moore, Robert Redford in Woody Harrelson Nadarjeni arhitekt David in privlačna borzna posrednica Diana sta že precej let srečno zaljubljena, sedaj pa sta našla primerno lokacijo za njuno novo hišo. Najameta posojila, David izdela načrte in njune življenjske sanje se pričnejo uresničevati. Toda kmalu zatem pride recesija in ju potisne v velike dolgove, zaradi katerih lahko izgubita vse, kar sta ustvarila. V obupnem poskusu zbereta ves preostali denar in se odpravita v Las Vegas, kjer nameravata v igralnici staviti na vse ali nič. Sreča ju pusti na cedilu, toda bogataš John Gage opazi lepo Diano in ji predlaga, da bi za milijon dolarjev preživela eno noč z njim. Diana in David se tako znajdeta v moralni dilemi, ki ju privede do hudih pomislekov. Ali je njuna ljubezen res brezpogojna, oziroma kakšen vpliv bo imel denar na njun odnos? (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO GRŠKI MATEMATIK IN FILOZOF PREBIVALEC NOVE CELINE POLJSKI REŽISER POLANSKI ŽERJAL IRENE SVEDSKA FILMSKA IGRALKA REKA NA TAJSKEM OTIS REDDING FOTO BORIS PRINCIC INDIJSKI PESNIK MAJHNA CERKVENA ZGRADBA OKOSTJE, OGRODJE PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK ITALIJANSKI PEVEC (ANDREA) LADJEDELN. NAPRAVA SL. PISATELJ IN REŽISER PREBIVALKA EVROPSKE PRESTOLNICE LASTNINA, IMETJE NASPROTNIK PRAKTIKA NEKDANJI FR. NOGOMETAŠ VRHNJE PODROČJE ČLOVEŠKE LOBANJE GORSKE SANI PRIJETNOST, DOMAČNOST NAJVIŠJA GORA V TURČIJI PLAT NAJVEČJA GORA NA SVETU IRSKI BRINOVEC VAS V DOLINSKI OBČINI TOVOR NA VOZILU OLGA CEHOVA UKRAJINSKI LJUDSKI PLES NEKD. PREDSEDNIK ITALIJE MLINSKI ŽLEB SPANSKI ILUSTRATOR (MARIANO) ITALIJANSKA CESTNA SLUŽBA GROBOZRNAT ... SNEG NEKD. AVSTR. VOZNIK F1 BRIT. PEVEC (MICHAEL) / FILMSKI IGRALEC SHARIF LUPINICA PRI ALGAH ČEŠKO MOŠKO IME RIMSKA BOG. PLODNOSTI POČITNIŠKA PRIKOLICA HLADNO OROŽJE ROD LAVER ITAUJANSKI IGRALEC TOGNAZZ1 KONEC POLOTOKA VALENTIN ASMUS SOZVOČJE TONOV ARA, NAPLAČILO PALICA, FIŽOLOVKA SERGIO TAVCAR AKUTNI KORONARNI SISTEM USPEŠNOST, ZAVZETOST PRIJETEN VONJ RIMSKI POZDRAV NAPAD, NASKOK ZNAMENITI MANASTIR OB VOLGI NAŠA PUBLICISTIKA VALENČIČ PRED PRIIMKOM NAŠA NIKALNICA DAVID NIVEN OKUSNA RIBA TRENER LIVORNA PIJAČA PRED JEDJO PROSTOR ZA HRANJENJE PRTLJAGE URBAN TEKSTOR PRŠČICA HRV. NAFTNI KONCERN ITALIJANSKI PESNIK RISI ŽENSKO IME ALDO RUPEL NEKADNJI AV. SMUČAR (HANS) ILUSTRIRAN ČASOPIS VEZNIK AM. IGRALEC PACINO STAR GERMAN FRANCOSKI PISATELJ DIDEROT ZAČETEK, ROJSTVO PRIPADNIK TURŠKEGA LJUDSTVA V RUSIJI BERI PRIMORSKI DNEVNIK OKRASNA RASTLINA REKA V KAZAHSTANU LJUBLJANSKA VELEBLAGOVNICA TRSKA OBLJUBA SLOVARČEK - AKS = koronarni sistem • AMANAT = indijski pesnik • BATT = britanski pevec • ILI = reka v Kazahstanu • KRESER = Španski ilustrator • MAKAREV = manastir ob Volgi * NAN = reka na Tajskem • ORSI = trener Livorna / RADIO IN TV SPORED Sobota, 17. maja 2008 BI Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2008: OPZ Friderik Baraga - Sv. Križ 20.30 TV Dnevnik, sledi Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Io sto con lei 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica - La tv che fa bene alla salute 9.30 Aktualno: Settegiorni 10.20 Variete: ApriRai, sledi vremenska napoved 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa - L'in-chiesta 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Effetto sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: Alta tensione (vodi Carlo Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.15 Variete: Dimmi la verita (vodi Ca- terina Balvio) 23.50 Nočni dnevnik 23.55 Aktualno: Millemiglia, una leg-genda italiana 0.45 Aktualno: Applausi 1.15 Nočni dnevnik Rai Due 6.20 Aktualno: L'avvocato risponde 6.30 Aktualno: Il mare di notte 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Variete: Aprirai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 14.00 Variete: Scalo 76 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Alias 19.50 Resničnostni šov: X Factor - La settimana 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 22.40 Nan.: E-ring 23.30 Šport: Sabato sprint 0.15 Nočni dnevnik 0.25 Dok.: Dossier Storie ^ Rai Tre 7.00 8.45 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.00 Aktualno: Art news 10.30 Dnevnik in rubrike 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved 13.20 Dnevnik: Mediterraneo 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tg Ambiente Italia 15.50 Šport: Sabato sport 15.55 Kolesarstvo: 91° giro d'ltalia 17.35 Nogomet: Magazine Champions League 18.10 90. minuto: B liga 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.15 Variete: Blob 20.20 Variete: Che tempo che fa 21.30 Dok.: Ulisse - il piacere della sco-perta 23.20 Deželni dnevnik 23.40 Dok.: Storie maledette 0.40 Vremenska napoved u Rete 4 6.30 Dnevnik - Pregled tiska 6.45 Nan.: Vita da strega 7.45 Nan.: Amico mio 9.50 Aktualno: Vivere meglio 11.30 Dnevnik in prometne vesti 11.40 Aktualno: Fornelli in piazza 12.40 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sipario del Tg4 15.00 Film: Perry Mason - Elisir di morte (krim., ZDA, '93, i. R. Burr) 17.00 Film: Una famiglia nel West (dram., ZDA, '05, i. M. Landon) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Walker Texas Ranger (i. C. Norris) 21.30 Film: D-Tox (krim., ZDA, '01, i. S. Stallone) 23.30 Nan.: Bones 0.20 Film: Sangue in copertina (krim., ZDA, '00, i. R. Silver) Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Jutranji dnevnik Glasbena odd.: Loggione Variete: Maurizio Costanzo Show Film: Il grande giorno (kom., ZDA, '01, i. J. Margulies) 13.00 Dnevnik, okus in vremenska napoved 13.40 Aktualno: Nonsolomoda 14.10 Aktualno: Uomini e donne 16.00 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca 18.50 Kviz: 50 - 50 (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Variete: La Corrida - dilettanti allo sbaraglio (vodi G. Scotti in M. Coppa) v Italia 1 6.10 Nan.: Otto sotto un tetto 6.55 Risanke 10.45 Nan.: Willy, il principe di Bel Air (i. W. Smith) 11.15 Nan.: Più forte ragazzi 12.25 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 13.25 Šport: Gran Prix Moto 13.55 Šport: Motociklizem: GP - Francija 16.05 Šport: Tenis 19.00 Film: Dragonheart (fant., ZDA '96, i. D. Quaid) 21.00 Film: Il giro del mondo in 80 gior-ni (pust., ZDA, '04, i. S. Coogan) 23.20 Film: Shark Attack: emergenza squali (akc., ZDA, '02, i.J. Barrow-man) 1.10 Studio Sport ^ Tele 4 7.00 7.15 8.00 8.10 9.30 9.55 12.50 13.30 14.00 14.40 15.35 19.00 19.55 20.05 20.55 22.40 23.40 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00, 1.30 Dnevnik 17.00 Risanke Buongiorno con Telequattro 2008: horoskop, svetnik dneva, vreme, pregovor Storie tra le righe Udinesismi, il blog in tv Formato famiglia Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali Aktualno: ...Su di giri Klasična glasba Alla scoperta dell'Universita di Trieste Dok.: Dokumentarec o naravi Aktualno: Música, che passione! Dnevnik, športne vesti Aktualno: Campagna amica Film: Negli occhi di uno scono-sciuto (krim., '97) Aktualno: Eventi in Provincia Glasba: Voci dal ghetto 7.00 Aktualno: Omnibus Weekend 9.20 Aktualno: L'intervista 9.50 Nan.: Get Smart 10.30 Film: James Tont operazione D.U.E. (kom., It., '66, i. L. Buzzanca) 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: F/X 14.00 Film: Un turco napoletano (kom., It., '53, i. Toto) 16.00 Film: Il genio (kom., ZDA '98, i. E. Murphy) 18.00 Film: Operazione Siegfried (pust., VB, '75, i. T. Savalas) 20.00 Dnevnik 20.30 Nan.: Otto e mezzo 21.10 Nan.: L'ispettore Bamaby 23.05 Variete: Crozza Italia 0.55 Nočni dnevnik (t Slovenija 1 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 Lutkovno igrana nan.: Bine 7.50 Poučno razvedrilna oddaja: Ali me poznaš 8.00 Igrana nan. (pon.) 8.20 Pod klobukom (pon.) 8.50 Kratki igrani film: Kaj nam je bilo tega treba (pon.) 9.10 Kino Kekec: Sergeant Pepper 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Debatna odd. za mlade: Tekma 14.05 Odpeti pesniki 14.15 Film: Šampion rodea 15.55 Sobotno popoldne 16.00 O živalih in ljudeh 16.15 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.25 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.20 Utrip 19.35 Vremenska napoved in športne vesti 19.55 50 let televizije 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 22.30 Hri-bar 23.30 Nad.: Deadwood {p Slovenija 2 Skozi čas 50 let televizije Vroči stol (pon.) Primorski mozaik (pon.) Študentska (pon.) Z glavo na zabavo (pon.) Nan.: Absalonova skrivnost Pesem Evrovizije 2008 (pon.) Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) Slovenci po svetu Zdaj! (pon.) Športni film: 100 let mednarodnega hokeja na ledu London: nogomet, finale angl. pokala, Cardiff City - Portsmouth Celje: rokomet (M), tekma lige MIK, Celje pivovarna Laško - Ci-mos Koper Film: Ljubi me ... ne ljubi me Moda: Bleščica Odštevanje do pesmi Evrovizije (3. del) Slovenski magazin Sobotno popoldne Nad.: Strelice nasprotne usode 8.05 8.15 8.35 9.35 10.05 10.25 10.50 11.20 12.50 13.45 14.15 14.45 15.50 18.10 20.00 21.30 22.00 22.25 22.50 1.05 Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Pogovorimo se o... 15.10 Sredozemlje 15.40 Šport: SP v hokeju na ledu, polfinale 17.10 Avtomobilska oddaja 17.30 Globus 18.00 Brez meje (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.30 Verska oddaja: Jutri je nedelja 19.45 Vzhod - Zahod 20.00 Film: Mafijci (drama, r. R. Mauri, i. E. Crisa, W. Guida) 21.35 Alter eco 22.05 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 22.20 Glasb. odd.: In orbita 22.50 Dok. oddaja 23.20 Vsedanes aktualnost Tv Primorka 10.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.00 23.40 Video strani 17.00 Polka in majolka 18.00 Čas za nas(pon.) 18.45 Med Sočo in Nadižo (pon.) 19.15 Settimana Friuli 19.40 Slovenska vojska 19.45 Kulturni utrinek 19.55 Epp 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Mi znamo, 11. del 21.00 Gled. predstava: Tu imam narisanega boga 22.10 35 let - živeti s multiplo sklerozo 23.10 Kultura (pon.) 22.30 Jordanija: rally za SP (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro ju tro, vmes koledar in napovednik; 8.00 Po ročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni do godki; 9.00 Vse najboljše iz Radioaktivne ga vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Trie ste Musica Ensemble; 11.10 '70-'80-'90 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Sobotni mix sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ne-diški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 17.40 Glasbeni list; 18.00 Mala scena: Vinko Moderndorfer: Glasba in duša svetlobe - režija F. Žerjal; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 16.15-20.00 Sms; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mislej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Ca-podistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringa-raja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Zvezdosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 6.45, 8.20 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 12.00 Moja soseska; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Divertimento; 15.00 Intermezzo; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Operni koncert; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 20.00 G. Verdi: La forza del destino; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 17. maja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.32. Dolžina dneva 15.01. LUNINE MENE Luna vzide ob 18.18 in zatone ob 3.49. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. PLIMOVANJE Danes: ob 3.35 najnižje -52 cm, ob 9.42 najvišje 23 cm, ob 14.58 najnižje-21 cm, ob 21.14 najvišje 51 cm. Jutri: ob 4.03 najnižje -58 cm, ob 10.17 najvišje 25 cm, ob 15.29 najnižje-17 cm, ob 21.35 najvišje 50 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500m...........22 2000 m............8 1000 m ..........16 2500 m............5 1500 m ..........11 2864 m............2 UV INDEKS Objasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva vgorah dosegel 7 in pol, po nižinah pa 6 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalniceARPA OSMER (NAPOVEDZAJUTRf Oblačno bo do pretežno oblačno z obilnimi padavinami, deloma nevihtami. Ponekod ob morju in vjužnejših nižinskih predelih se bo lahko vmes kratkotrajno delno razjasnilo. Ob morju bo dopoldne pihal okrepljen jugo. Jutri in v ponedeljek bo oblačno s pogostimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Največ dežja bo v zahodni Sloveniji. Nekoliko hladneje bo. VESOLJE - Po ugotovitvah ruskih znanstvenikov »Vesoljski« ščurki se razmnožujejo hitreje VELIKA BRITANIJA - Nepazljivost Ministrica Flint nehote razkrila zaupne dokumente Levo: navaden ščurek Desno: britanska notranja ministrica Caroline Flint MOSKVA - Potomci ščurkov, ki so v vesolju bivali 12 dni, se hitreje razvijajo od ščurkov, ki so bili spočeti na Zemlji, so ugotovili ruski znanstveniki. Kot je še poročala ruska tiskovna agencija Interfax, so hkrati znanstveniki ugotovili, da so "vesoljski" ščurki že dobili vnuke, ki pa se ne razlikujejo od običajnih ščurkov. Ruski znanstveniki opravljajo poskuse s ščurki, ki so lani poleteli v vesolje in tam bi vali 12 dni. Znan stve -ni ki so med dru gim do gna li, da je ena od samic po vrnitvi iz vesolja izlegla 33 ščurkov, spo četih v brez tež nost nem stanju, ti pa so hitreje zrasli kot njihovi "bratje," spočeti na Zemlji. (STA) SRBIJA - Splošna raven izobrazbe nazaduje Šestina Srbov nima končane osnovne šole BEOGRAD - Več kot 1,2 milijona od približno 7,5 milijona prebivalcev Srbije nima osnovnošolske izobrazbe, medtem ko je 3,5 odstotka prebivalstva popolnoma nepismenega. Po podatkih srbskega statističnega urada se več kot 227.000 prebivalcev Srbije podpisuje s križcem, 126.127 državljanov je končalo od enega do treh razredov osnovne šole, medtem ko je 898.847 prebivalcev naredilo od štiri do sedem razredov osnovne šole, je nedavno objavil beograjski časopis Biznis i finansije. Rezultati testov branja kažejo, daje 40 odstotkov tistih, ki se opredeljujejo kot pismeni, v resnici nepismenih, medtem ko je test pisanja ta odstotek še zvišal. Srbija je edina država v Evropi, v kateri se je v zadnjih 15 letih zmanjšalo število državljanov z visoko izobrazbo, univerzitetno diplomo pa ima le sedem odstotkov prebivalstva. Vsako leto v srbskih srednjih šolah ostaja 10.000 prostih mest, kljub temu da je šolanje brezplačno. Po ocenah strokovnjakov naj bi 15 šol za odrasle, kolikor jih je v državi, nepismene in polpismene prebivalce opismenilo šele čez 150 let. Srbija se s 3,8 odstotka bruto domačega proizvoda, kolikor ga država nameni za izobraževanje približno pol milijona učencev, uvršča med države z najnižjo finančno podporo izobraževanju. (STA) LONDON - Britanska notranja ministrica Caroline Flint je ta teden po nesreči fotografom razkrila zaupni dokument, ki napoveduje padec cen na nepremičninskem trgu za 10 odstotkov. Flintova je dokumente nosila na sestanek vlade na Downing Street 10, in sicer v prosojni mapi. Fotografi so posneli nekaj posnetkov od blizu, na katerih se da prebrati vsebina dokumenta. Zaupni dokument razkriva, da bodo cene na britanskem trgu nepremičnin letos padle za pet do 10 odstotkov. Poleg tega naj bi naraščalo število zaplenjenih nepremičnin, za katere lastnik ne more več odplačevati hipoteke, v dokumentu celo piše: "Ne moremo napovedati, kako resna bo postala situacija." Ministrica je kasneje trdila, da v besedilu ne gre za vladno napoved, ampak za mnenja industrijskih analitikov. Dokument je vseeno v nasprotju z zagotovili britanskega premiera Gordona Browna, da je položaj Velike Britanije dovolj močan, da lahko kljubuje negativnim učinkom globalne kreditne krize. Brown je dejal, da bo padec cen nepremičnin obvladljiv. Flintova je medtem skušala omiliti svoj spodrsljaj. "Takšne stvari se dogajajo," je izjavila. "Nisem prva, ki so jo tako ujeli in najbrž ne bom zadnja." (STA)