SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po poiti p rej »m an velja: Za celo lato predpiačan 16 (14., xa pol leta S (14., xa éetrt leta i (14., xa jadea
meiec 1 (14.10 kr.
V administraciji prejeman valja: Za «tla leto 12 (14., xa pol leta 6 (14., xa «etri leta S (14., la je4an meiec 1 (14. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 (14. 20 kr. vaó na leto. PoMMne Itevilke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inierate) vsprejema aprarnlitro in ekapedlelja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove »lice it. 2.
Rokopisi m ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednlatvo ja v Semenllklh alleah It. 2, I., 17.
Lchnja vaak dan, ixTxemíi nedelje in prainike, ob pol 6 ari pepoldne.
IŠtev. 2G2.
V Ljubljani, v petek 13. novembra 1896.
Letnili XXIV.
Podržavljenje železnic.
V seji državnega zbora dne 11. t. m. stavili so posl. dr. Kaizl in tovariši nujni predlog, v katerem pozivljejo vlado, da naj vae kar je potrebno ukrene, da se v smislu koncesij še letos podržavijo 1. vse garantovane proge avstrijske severo-tapadne železnice in 2. jugoseveronemška zvezna železnica.
Kakor znano, obotavlja se naša vlada še vedno, resno misliti na sistematično podržavljenje vsaj onih privatnih železnic, katere so neobhodne napredovanju posameznih krajev in splošnemu blagostanju. Znano je tudi, kako visoke dividende plačuje ljudstvo železniškim delnikom, ne da bi se moglo reči, da se radi tega po privatnih železnicah posebno dobro ali pa vsaj boljše vozimo kot po državnih. Istotako je znana stvar, da je mnogo onih železnic, katere bo danes privatna, društvena last, na svoje oziroma svojih davkoplačevalcev stroške svojedobno zidala država in jih še le pozneje — vsled popolnem napačne gospodarske politike — za primeroma majhne cene poprodala delniškim družbam.
Tako prišla je južna in severna, torej najvažnejši avstrijski železnici Eothschildu in sodr. v roke, ki sedaj napovedujejo vožne cene za osebe in blago, poleg tega pa še z zvito in če treba tudi cvenko-vito zakulisno politiko zgradbo državnih konkurenčnih železniških prog preprečajo. Boj zoper te železniške magnate je — to se mora priznati — jako hud in tem bolj nevaren, ker so v posameznih slučajih koncesije železniških družb že a priori nalašč in namenoma v posamičnih točkah, vzlasti v onih, katere se tikajo odkupne pravice države, tako nejasno sestavljene, da bi bile dolgotrajne in drage pravde mej državo in dotičnimi družbami skoraj da neizogibne. Zato se pa glede takih železnie vlada najraje ne poslužuje svoje odkupne pravice ampak
skuša se s takimi železnicami privatnim potom pobotati. V takem slučaja je seveda stališče države kot kupovalke slabše, od onega železniške družbe kot prodajalke in čestokrat se pripeti, da družba stavi naravnost nemogoče kupne pogoje. V tem slučaju pa navadno država odneha in — vse ostane pri starem, železniška družba pa nas še naprej dere.
Predvčerajnim stavili so Cehi v držav, zboru nujni predlog glede podržavljenja začetkom omenjenih železnic. Posl. dr. K a i z 1 utemeljeval je svoj predlog v izvrstnem, stvarnem govoru, v katerem je pojasnil skoraj da vsa podržavljenja sploh se tikajoča vprašanja. Radi njegove splošne vrednosti objavimo ta govor v najvažnejših točkah.
Poslanec opozarjal je najpreje na to, da se je zbornica uprav z istim predlogom uže junija me-Beca t. 1. bavila ter da je takrat vlada obljubila, da bode takoj začetkom jesenskega drž. zborskega zasedanja zbornici predložila načrt zakona glede podržavljenja severo - zapadne železnice. Jesen je že skoraj pošla, a vlada je s svojo ebljubo še na dolgu.
Ko se je prvokrat javno govorilo o podržavljanju omonjonih dveh ialo-nip n«m»r«.d j« todoujl
voditelj trgovinskega ministerstva pl. Wittek hoditi tisto pot, katera se nam zdi jedino prava, namreč podržavljenje dotičnih železnic v zmislu koncesij brez vsakega pogajanja z družbo. Radi tega bilo se je severo-zapadni in jugo-severonemški zvezni železnici potom kratkega odloka naznanilo, da država namerava odkupljenje omenjenih železnic. To pot pa je vlada zopet popustila in z železnicama stopila v razgovor in pogajanja. Vlada ima pri garantovanih železnicah temeljem koncesije pravico, železnico prevzeti v svojo upravo. Vlada sama potem določi v zmislu koncesije kupnino in o tem obvesti železniško upravništvo. Vlada nahaja se v tem slučaju v prijetnem položaju beati possidentis. Ako železniški
LISTEK
Obrazi iz toplic.
(Nekaj listov iz mojega dnevnika, —Spiwl Semen BemenoviS.)
(Konec.)
Dolgo sta molčala v vsprejemnem objemu.
Mati je prva pretrgala molčanje:
„Kaj ti pravi zdravnik ?"
„Da ne ozdravim več I" odgovoril je sin tiho, hladnokrvno, mrtvo ...
„Kaj praviš . .. ?" beseda je zastala materi v grlu.
„Da moram — moram umreti 1" je izgovoril sin z bridkim vzdihom.
Mati se mu je vrgla okrog vratu.
„Joso, moj Joso! reci, da si zdrav ... moj Joso, nikar, nikar ne muči uboge matere ... 1"
„Nobene pomoči!" z&ihtel je sin.
„Gorjó, gorjó ... oh, svetlo mojih očij... moje veselje — moje srce — moia duša ... ne, ne, moj Joso, ti ne boš umrl. Zdravniki ne vedó — ti mrzli zdravniki I .. . oh, oh, ob ..." obilne solze so jo polile.
Pri potu ob debeli stari hruški sta si slonila okoli vratu. Listje je ljubeznivo šepetalo, veje so se tožno pripogibale pod vetričem, v travi se je ogla
šal po tihem in zapuščeno osamljen stržek, iz grma ob stari hruški pa je prhnila preplašena ptica iz prvega sna. — Kaj jo je prestrašilo ? I, kaj ? — Žalostni vzdihi uničenega, strtega materinega srca! Da, da, da . .. — —
„Slava, slava!... živela gospa Prodanova!" je vnovič zakrilil urnebesni krik nad kegljiščem in nad veselo družbo. Gospa Prodanova je bila podrla vseh devet.
„Gospa, hočete, da vas vzdignemo ?"
„Uljudno odklanjam . . . he, he, he!"
„To se zapiše v spominsko knjigo kegljišča!"
„Seveda, seveda."
„Gospod učitelj, pišite I"
„Da, da . . . gospoda moja, že pišem . .. ,Cast slovenskim damam I' . . . tako , gospoda, tako .. . ,Zlat list v tej knjižici' . . ."
„Dobro, dobro !"
„Dalje...: ,Gospa Elizabeta Prodanova, c. kr. bilježnika soproga, 22. julija — vseh devet!' . . . Gospoda, ali še kaj ?"
„Gospod učitelj, narišite zraven krono !"
„Da, da ...I"
Vse je slavilo kraljico kegljajočih dam. Frene-tičen krik je pa šele zaoril potem, ko je postavila natakarica „Štefan" vina na mizo in priliznjeno pristavila :
„Poljubljam roko, milostljiva 1"
podjetniki z določeno odkupnino niso zadovoljni, nastopijo lahko pot tožbe, v kateri jim pripada težav-nejša vloga tožiteljev.
Govornik opozarja potem na neki splošni zakon o podržavljenju železnic, glede kojega se v železniškem ministerstvu baje »rše pripravljalna posvetovanja, in meni, da je tak zakon čisto nepotreben in bo že radi svoje splošnosti nepraktičen in nepotreben za posamični slučaj.
Pri celi akciji, pravi dr. Kaizl, je posebno obžalovati to, da so se baš tisti organi, ki so vladi najbližji, najbolj trudili, da bi našli v koncesiji spornih točk, vsled kojih se je družbin položaj izdatno zboljšal. Svoj predlog govornik imenuje nujen zato, ker se situvacija države nasproti železnici od leta do leta slabša in bo že v bodočem letu odškodnina železnici že za 100.000 gld. letne rente večja, nego bi bila še letos. Govornik prosi tedaj, naj zbornica vsprejme brez ugovora nujnost predloga in predlog sam, vlada pa da naj v najkrajšem času predloži načrt zakona za podržavljenje. (Odobravanje.)
Železniški minister Guttenberg pojasnjeval je vladno stališče napram temu, kakor je sam priznal, narodnogospodarsko velevažnemu vprašanju,
rabil mnogo lepih besed in konečno izjavil, da vladi ne preostaja druzega, nego misliti na odkup železnice po koncesiji; (Odobravanje) sicer pa, da se vlada v tem oziru ne bode prenaglila, in, upoštevajoč vse razmere, varovala korist države.
Nujnost predloga in pa predlog sam sta se na to vsprejela. Na vladi bode tedaj ležeče, da se ravna po predlogu, v katerem je izraženo občno ljudsko mnenje, in pravočasno ukrene potrebno, da se varujejo ljudske in obče gospodarske koristi napram nenasitljivemu kapitalističnemu molohu.
Ako se to ne zgodi pravočasno, treba bo zopet in bolj energično pritisniti.
Pričelo se je trkanje in napivanje. Gospa Prodanova je poslušala in poslušala, ljubeznjivo se priklanjala ter se še ljubeznivejše smehljala z redkimi, a glasnimi: „he, he, he ..
Ženska v blaženi sreči !
Od vesele naše družbe mi je splavalo oko pod staro hruško ob cesti. Tu je še bridkejše ihtela mati pri sinu. Ženska v trpki nesreči ! — Ono je hvalil v njeni sreči zbor veselih tovarišev in tovarišic, — ta pa ni imela v svoji bedi sočutnega srca, ki bi ji bilo lajšalo neznosno bol! ? V dno duše me je za-mrzelo. Iz prsij se mi je izvil vsklik:
„O, ironija življenja !" Zamislil sem se. Iz za-misljenja me je vzdramil nežen glas:
„Kaj premišljujete, gospod?"
Začuden sem se ozrl. Za menoj je stala prikupna oseba gospice Albine St., najmirnejše in najbolj tihe dame v naši družbi.
„Klanjam se, gospica ... kaj premišljam ? .. .
i, v nekaj sem se bil zamislil."
„Videli ste morebiti prav tisti prizor ko jaz, ki sem sedela ob ograji pri potu ?"
„Kateri ?"
„Pod hruško . ..!"
„Da!"
„Oprostite, da vas motim". S temi besedami se je obrnila proč. V njenih očeh sem zapazil dve svetli solzi. Bila je nežnočutna, blaga ženska, ka-
Državni zbor.
Dunaj, 11. novembra.
Pričetkom seje odgovarja naučni minister baron Gautsch na interpelacijo posl. dr. K u r z a in tovarišev, ki so vprašali, ali hoče minister sklicati komisijo strokovnjakov v modroslovju, ki naj bi preiskala vspehe preiskav dr. Ježeka, ki ovržejo Har-veyevo teorijo o toku krvi, in s poskusi prouči njegova načela. Naučni minister pravi, da je nova hipoteza sicer zanimiva, vendar pa ne tolikega pomena, da bi se naučno ministerstvo moralo pečati s tem vprašanjem, katero naj preiščejo učenjaki.
Dalje odgovarja na interpelacijo dr. Eogela in tovarišev, ali je profesor na srednjih šolah še usposobljen za poučavanje, ako se je več let odtegnil svojemu učiteljskemu poklicu. Tej interpelaciji je dal povod sklepa štajer. dež. odbora glede profesorja in bivšega državnega poslanca dr. Hoimanna. Minister pravi, da se določba v XXIV. členu min. naredbe z dne 7. febr. 1884 ne nanaša na nameščene profesorje, ki so na podlagi zakonskih določb ali uradnih odlokov začasno oproščeni pouka.
Zbornica nadaljuje debato o premembi in dopolnilu obrtnega reda.
Posl. dr. F u n k e izjavlja, da ni umestno govoriti o „umirajoči zbornici", ki v zadnjem času razvija toliko delavnosti. Obrtniki si sami ne morejo pomagati in potrebujejo državne podpore. V prvi vrsti treba uravnati vprašanje o učencih. V tem oziru je treba več obrtnih šol, kjer naj bi učenci razstavljali svoje izdelke. Na drugi strani pa naj bi obrtniki sami uvaževali potrebo nadaljevalnega poduka za učence.
Posl. Kupelwieser želi, naj se § 99 v toliko izpremeni, da „praviloma" se učna doba ne sme čez jedno leto podaljšati, da morejo učenci ponavljati izpite.
Trgovinski minister baron G 1 a n z priporoča, naj se pusti v zakonu določba, da se učna pogodba za učence dela pri županstvu, ako gospodar ni član nobene zadruge, kar je mogoče pri tovarnarjih. Minister je proti podaljšanju učne dobe čez jedno leto.
Posl. D e m e 1 naglaša , da je država sama mnogo zanemarila glede izomike obrtnikov; v Nemčiji je v tem oziru mnogo boljše.
Posl. Br<>,nn*°''r I>n>i)r»lji promamhn obrtnega reda ; posl. N e u b e r naglaša, da se vse stranke vjemajo glede podpore obrtnemu stanu in primerne obrtne reforme. Govornik priporoča risarske šole posebno za stavbinske obrte in da se učencem na teden da prilika nekaj ur hoditi v šolo.
Poročevalec E i n e r ugovarja skoraj vsem pre-minjevalnim predlogom, priporoča pa resolucijo, naj vlada uredi delavno dobo trgovskih pomočnikov. Pri glasovanju obveljajo z malimi premembami § 99 (dolžnosti učencev), § 100 (dolžnosti gospodarjev), § 137 (kdaj se gospodarju vzame pravica imeti učence), kakor tudi vsi ostali paragrafi.
Nato se prične razprava o predlogu poslanca Kaizla in tovarišev, ki meri na to, da se odkupi
teri ni ugajala hrupna družba. Sam ne vem, kam je izginila poznejše. Cel večer je nisem več videl.
Mati in sin sta se bila vzdignila izpod hruške in molče odšla v vas . ..
Naša družba je nadaljevala kegljanje pri luči.
Ze sem mislil vstati s svojega sedeža in se pridružiti veselim tovarišem in tovarišicam, da bi se malo razvedril. Ze sem se pripravljal na opravičenje, zakaj nisem takoj pritekel častitat gospe Prodanovi in že sem zbiral besede v stavke, da vsaj sedaj popravim zamujeno — kar se je začul ropot konjskih kopit in drdranje gosposkega voza. Postal sem.
Cili konjiči so pridirjali. Pogledal sem v voz. V njem je sedel debel možak. Spoznal sem ga. Bil je — juvelir J. Zraven njega je molče sedela bleda in upala — njegova hčerka. Voz je lahno bežal proti Novemu mestu . . .
V veseli naši družbi pa je prepeval uprav takrat gospod Kladivar — prvi veseljaček — tole narodno:
„Kdor en jabuk maj', Pa ne je ga ne; Kdor v gostilno gre, Pa neče vinea pit' — Ta mora velik tepec bit'!"
„Velik, velik tepec bit I" je odmevalo v bližnjem gozdiču, skozi katerega je tekla lahna kočija.
Da je moral šmentani Kladivar uprav takrat
peti to pesen !. . .
1. garantirano omrežje avstr. severo-zahodne železnice in 2. južno-severno nemška železnica in sicer v smislu pogodbe in še v tekočem letu. Po kratki debati in pojasnilu železniškega ministra se sprejme nujnost kakor tudi predlog Bam. — Posl. H a u c k interpeluje železniškega ministra radi delavskih razmer pri južni železnici, posl. Hauck, D o t z in tovariši pa ministerskega predsednika radi postopanja graške policije pri raznih shodih.
Prihodnja seja v petek.
Dunaj, 12. novembra. Budgetni odsek.
V današnji seji budgetnega odseka je izjavil načelnik B u s s, da odloži načelništvo, ker je izstopil iz nemške levice, kateri so bile večje stranke pričetkom tega državnega zbora dovolile to častno mesto.
Odsek je nato brez premembe vsprejel vladno predlogo glede znižanja pristojbin pri posojilih za kraljevino češko in mesto Plzen.
Posl. dr. M e n g e r poroča o proračunu carine ter naglaša, da bi se moralo vstaviti 42 milijonov in ne 40, kakor predlaga vlada. Ker pa sta delegaciji že odobrili to svoto, nasvetuje resolucijo, da naj vlada v prihodnje vstavlja v proračun znesek zadnjih treh let. Dalje predlaga dve resoluciji, da naj se v Zatcu ustanovi carinski urad in da vlada pri na-godbi z Ogersko ne sme dovoliti višje carine od petrolja.
Dr. K a i z 1 vpraša vlado, ali bode o pravem času odpovedala carinsko in trgovinsko zvezo z Ogersko, ter zahteva, naj vlada stalno namesti finančne stražnike ter jim dovoli ženitev po šestletni službi.
Finančni minister vitez B i 1 i n s k i naglaša, da se mora v proračun vstaviti svota, katero sta določili delegaciji; sicer pa slučajni preostanek zmanjša kvotni prispevek. Posl. Kaizlu odgovarja, da vlada varuje pravico odpovedi carinske in trgovinske zveze z Ogersko, da pa se v tem trenotku ne more jasneje izraziti. Glede finančnih stražnikov izjavi minister, da bi se morale plače zvišati, kar pa bi provzročilo velike troške. Proračun carine je bil vsprejet.
Posl. M e n g e r poroča še o posebnih davkih pri trgovini in prodaji žganih pijač. Proračunava se 1,135.000 gld. Poročevalec priporoča, naj se ta davek opusti ter pndeli konsumnemu davku.
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. novembra.
O poslovnem, načrtu državnega zbora do bližnjih božičnih počitnic se poroča, da se rešijo oziroma obravnavajo poleg obrtne novele, ki je sedaj v razpravi, še naslednje predloge: AVurmbran-dov predlog glede podeieljenja zavarovanja zoper ogenj. Gledi tega predloga bo pa baje Hohenwar-tov klub predlagal, naj se vrne odseku. Nadalje se vrši razprava o uradniški predlogi, o predlogi gledi živinske soli, kakor tudi predlog poslanca Pacaka gledi dolžnosti pričevanja državnih poslancev. Ko-nečno želi tudi poljedelski minister, da pride njegova predloga glede kmečkih zadrug na vrsto, kije gotovo največje važnosti.
Češko vseučilišče na Moravskem. Izjava naučnega ministra barona Gautscha je v obilni meri razburila moravske nemške liberalce in začeli so že sanjati o nekem celjskemu podobnem vprašanju. Glavno gardo zastopa iz raznih takih prilik znani list „Tagesbote". To glasilo trobi v svet, da vprašanje glede češkega vseučilišča na Moravskem ni tako jednostavno, kakor bi se komu dozdevalo na prvi pogled, kajti to ni samo šolska, marveč tudi prevažna politična in narodna zadeva, ki zelo nad-kriljuje znano celjsko vprašanje, katero je pa vendar vrglo ministerstvo in sistem. Baron Gautsch premalo ceni politično in narodno stran takih vprašanj, ker sicer bi ne govoril samo o „pouku" in k večjemu še o fiuancijelnih razmerah. Minister ne sme misliti, da je vsaka zahteva nenemških narodov samo kulturnega pomena. On se seveda s takim pojasnilom najložje izogne vsem težkočam, akoravno s tem še ni rešeno vprašanje gledi nemške narodnosti, ki je vendar lepilo (! ) države. Baron Gautsch je bil že jedenkrat naučni minister in potem zopet ni bil in kaj tacega se mu kaj lahko pripeti v najbližnjem času. Tako in jednako se glasi ouvertura tega glasila k napovedani pogodbeni borbi mej Cehi in Nemci. Tako ima v čislih nemško - liberalna klika kulturne zahteve nenemških narodov.
Ožje volitve na Mažarskem so izpadle včeraj, kakor je bilo pričakovati, popolno ugodno za židovsko-liberalno vladno stranko. Zmagala je, ako se sme sploh njena priboritev tako imenovati, v vseh šestih okrajih s svojimi kandidati proti kandidatom katoliško-ljudske stranke v petih in proti onemu Košutove stranke v jednem slučaju. Poslednji stranki je vladna klika najbrže v obilni meri hvaležna, ker je ni ovirala pri volitveni borbi nasproti najpogumnejšemu vodji katoliške ljudske stranke, grofu Ferdinandu Zicbjju, ki je seveda potem takem moral propasti. Vladna klika je sedaj tem lažje zmagala, ker je lahko koncentrirala vse svoje agita-cijske sile na maloštevilna bojišča, katera je najbrže pri glavni volitvi nameroma prihranila za bodoči, „mirneji" čas. Akoravno nimamo še natančnih poročil, vendar lahko že danes naglašamo, da se tudi včerajšne volitve niso vršile zakonitim potom, in se je ravnotako rabila sila, kakor pri prvi volitvi.
Interpelacija v nemškem državnem «boru gledč odkritij Bismarckovega glasila, katero so stavili v predzadnji seji poslanci centruma, vladi nič prav ne ugaja in je torej vse radovedno, kako se bo rešila iz nastavljene zanjke. Naravnostnega odgovora državni zbor že a priori ne more pričakovati, kajti potem zada vlada sama sebi najgorjo zaušnico, ker bi se ta njena izjava prav nič ne strinjala z izjavo, ki jo je objavil pred nekaj dnevi „Reichsanzeiger". Pač pa se pričakuje obširneje poročilo o stališču Nemčije v trozvezi in njenem razmerju napram ostalim državam. Mogoče je tudi, akoravno ne lahko verojetno, da se graja z vladne strani način, na kakoršen so objavile „Hamburger Nachrichten" državne tajnosti, vendar bode pa vse-kako vlada zagovarjala politiko kneza Bismarcka. Ker se je odgovor določil še le na ponedeljek 16. t. m. in bo ravno tedaj dospel državni kancler knaz Hohenlohe s potovanja, se meni, da bo on sam odgovarjal centrumu glede neutralitetne pogodbe z Rusijo.
Slovstvo.
Aškerc in drugi.
(Dalje.)
Pesnik vidi silno nasprotstvo med kapitalistično družbico in proletarijsko maso, in .to mu daje več idej, katere uporablja za pesmi. Pri tem pa izraža take nazore, da kažejo le njegovo onemoglost v presojanju socijalnega vprašanja. Kader slika grozno nesoglasje med družbo, takrat pač večkrat resnico dobro zadene, kader pa „rešuje socijalni problem", takrat ga pusti še teh par fraz na cedilu, katere je povedal Sokolom.
S pesmijo „Kako je v brlogu nastal nemir," se ne pečamo, ker je pač v vsakem oziru preo-korna, vseskozi neestetična in vkljub svoji dolgosti jako plitva.
A „Satanova smrt" kaže Aškerčeve nazore jasno: Satan sedi na prestolu in k njemu prihajajo razni služabniki, da mu poročajo, kako delujejo po svetu. Izmed teh „vragov" sta za nas važna dva. Jeden je čuden: derviš z zelenim turbanom. Ta „satanov služabnik" se pritožuje, da na svetu preveč napreduje omika, napredek, svoboda, ta „vrag" je mračnjak, nazadnjak 1 Tako poroča svojemu šefu — satanu :
„Veličanstvo! Ni daleč več konec sveta! Cislo znamenj zloveščih množi se: Oh, iz teme k svetlobi čim dalje, tem več Sili, trudi in peha Ijudij se!
„O, kako prevelika luč smrtnim očem, To spoznanje strup duSam Škoduje! Blagodejna le tema je, pravimo mi, Toda svet tega zdaj ne veruje!"
„Le nazaj, nazaj, v blažene čase nazaj, Ko grmade so svete plamtele! In ko žrtve so misli svobodne na njih Bogu v slavo proklete gorele !•'
„TakSno ljubimo luč in tak pojem je naš O napredku, duSevni svobodi ... Ne vstavljaj nas, Lucifer-solnce, nikar! Navdihuj, ideal nas in vodi!. .."
„Neue Freie Presse" bi gotovo bogato nagradila te vrstice, zakaj redko kdaj se je o krščanstvu in o njega kulturni nalogi v naši dobi tako neresnično pisalo. Res, le „misel svobodna" ona misel, ki je res svobodna od vseh logičnih zakonov in ni vezana niti na resnico, je mogla svetu oznaniti novo pridobitev „prosvete" in „napredka" : derviša z zelenim turbanom na glavi, ki je satanov sluga.
Sedaj pristopi drug sluga k satanu: kan iz devete dežele — „tolst in debel ko pustno je prase".1) Ta je pa kapitalist. Ako se je kdaj pesniku kak popis posrečil, moramo reči, da je tu kapital, gospodarstvo naših držav izvrstno popisal. Le jedno stvar je zamolčal: da je ta „kan" iz one dežele, v kateri vlada „Misel Svobodna". A poslušajmo, kako razvija kapitalistični kan svojo gospodarsko teorijo:
„Domovine me sreča neskončno skrbi. Noč in dan, oh, po glavi mi hodi! Socijalni problem že rešujem več let... No, poslufiaj, a potlej sam sodi!
»Grad prekrasen sezidal za harem sem svoj; Tristo rožic v njem živih cveti mi! Na vsem vzhodu ne najdeš ti lepSih nikjer; Harem dela velike skrbi mi."
„In konjuSnica nova in pasji hlev nov — To oboje se baš dokončuje —, Dve palači ponosni! Poddanik nobčn
V	hiSah lepših nikjer ne stanuje.
„Karavane vsak dan mi iz vseh pokrajin
V	grad donažajo danj in darove;
Kam poshraniti vse? Kak zapraviti vse? To skrbi dan na dan so mi nove."
„Vsa Deveta dežela na tabora dva Nejednaka se modro deli ti:
V	tabor večji berače sem gladne nagnal,
V	manjšem sami bogatci so siti."
„Jaz na strani bogatcev seveda stojim, Nje le z milostjo svojoj podpiram; Hej, pri Djih je veselje! Zabave vsak dan! Siromake čemerne preziram."
,,Da veselja berači ne motijo nam, In zabave da bolj so nam varne — Oh, to dela največjih mi vsak dan skrbij! —
V	vsaki vasi dam gradit vojame ..."
„Po načelih jaz tvojih') visokih tako Za očino delujem — a čuda! Nehvaležno mi ljudstvo za mojo je skrb — Ne priznava mi mojega truda!"
„Zadovoljni robovi več niso z menoj, Godrnjanje se širi osodno, Vse otresa verige ... na svoje nogž Hoče vstati, hoditi svobodno."
„O nekakih krivicah berači kriče, To vsakdanja je njihova pesem! Kaj pravica je — tega v resnici ne vem; Kar živim, o njej sanjal Se nesem."
„Milijoni umirajo, p rž, od gladu, Jeli kruha bi radi, a ni ga! Jaz sem sit. Če poddanik je lačen kje kak, No, kaj mene, povej mi! to briga?"
„Domovina, glej! meni na srcu leži, Skrb za njo že ne daje mi spati . . . Socijalni problem jaz razumem — kaj ne? Kdo bi mogel ga drug razvozlati ?" . . .
Da je tak „realizem" smrt vsake prave poezije, o tem se menda ni treba dolgo razgovarjati. A gotovo je, da je kapitalistično gospodarstvo izvrstno popisano. Zal, da Aškerc ne ve, od kod so prišli taki nazori v družbo. Tako tartarsko gospodarstvo požrešnih in samopašnih kanov je postalo mogoče šele tedaj, ko se je odpravilo krščanstvo iz držav. — „Misel Svobodna" je razrušila meje, katere je krščanstvo s strogimi zakoni stavilo samopašnosti, iz-koriščevanju ljudstva, svobodni konkurenci. Liberalizem si je pridobil žalostno slavo, da je pritiral sedanje države do tega strašnega stanja.
(Dalje sledi.)
*) Takih surovostij se mora privaditi, kdor hoče „uživati" naše „realiste". ') Satanovih.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Ljubljana, dne 11. nov.
(Konec.)
O rekurzu črevljarja M. Trebarja proti magi-stratnemu odloku, s katerim se zahteva od njega 40 gld. letnine za prostor v šolskem drevoredu, na katerem si je postavil lastno barako, poroča odbornik dr. Stare ter predlaga, naj se prošnji ne ugodi, ker on ni zgubil stanovanja vsled potresa, marveč se mu je isto samo odpovedalo.
Odbornik dr. G r e g o r i č priporoča Trebarjevo prošnjo, ker je imel kot mali obrtnik ako ne direktne vsaj iudirektno škodo, kakor sploh vsi mali obrtniki, ker je zanj ta svota že znatna in ker mora k letu itak podreti svojo barako, kakor vsi drugi. S tem predlogom se strinjajo odborniki Kozak,
Dimnik in Mali in se pri glasovanju tudi vsprejme.
Na to sledi poročilo finančnega in policijskega odseka o organizaciji mestne straže. Da bi se izognilo vednim pritožbam od strani prebivalstva, je predlagal policijski komisar, naj se pomnoži število redarjev za 24 mož. S tem bi bilo prvič ustreženo javni varnosti, drugič, bi se pa znatno olajšala zelo težavna služba mestnih stražnikov, ki morajo sedaj v 48 urah 28—30 ur biti neprestano v službi. Po-višauje je dalje potrebno vsled vedno večjega prometa, posebno pa še vsled priklopljeuja Vodmata.
Poročevalec Senekovič prebere na to poročilo županovo, ki je mnenja, naj se z ozirom na sedanje finančne razmere pomnoži straža samo za 10, t .j. na 50 mož, ob jednem pa naj se jim zviša letna plača ter določijo nastopni plačilni razredi: 600, 550, 500, 450, 420 in 360 gld. V poslednji razred naj bi spadalo 28, torej nad dve tretjini začasnih stražulkov. Ob jednem naj bi se določile petletnice po 60, 50 in 40 gld. Kouečno nasvetuje župan, da se zvežejo posamue stražnice s telefonsko zvezo in se posebno zaslužni stražniki odlikujejo z srebrnimi svetinjami na belo-zelenem traku. Odseka se strinjata s tem, da se pomnoži mestna straža za deset mož, ne ugaja jima pa plačilna lestva, marveč predlagata nastopno vrsto: 2 vodji z letno plačo 600 gld., 10 nadstražnikov po 500, 20 stražnikov po 450 in 18 začasnih stražnikov s plačo 400 gld. Prvi trije razredi naj bi bili defiuitivni s pravico do pokojnine. Mesto petletnic predlaga odsek lOod-stotno aktivitetno doklado. Svota povišanih plač bi znašala na leto 22.400 gld., torej nekako 7000 več ko sedaj. Odsek odobrava konečno telefonsko zvezo mej stražnicami, ne strinja pa se s predlogom županovim gledi srebrnih svetinj.
Tem predlogom se odločno protivi odbornik G o g o 1 a. Govornik pogreša izkazov o številu stražnikov v drugih mestih, pripomni, da je za časa policijskega komisarja Perone zadostovalo 16 stražnikov in da ima mesto Inomost samo 30 stražnikov. Odb. Gogola dalje naglaša, da je pri straži mero-daina le kvaliteta, ne pa število. Povoljen vspeh bi se dosegel s povišanjem plače in dobro šolo; poleg tega se pa morajo sprejemati boljše moči, kakor so se n. pr. lansko leto. Konečno se izjavi, da bo glasoval le za 4 nove stražnike, kolikor se jih potrebuje za novi mestni del, dalje pa noče obteževati občine 8 tako znatno svoto.
Podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s obžaluje, da se govornik ni udeležil odsekove seje, kjer bi bil ložje izrazil svoje pomisleke, in se Čudi, kako more kaj tacega govoriti.
Odborniki Mali,Turk, dr. M a j a r o n in dr. G r e g o r i č se popolno strinjajo z odsekovimi predlogi; poslednji omeni, da bo z veseljem glasoval za predloge, ker ne bo denar zavržen, ako se bolje poskrbi za javno varnost. S tem se bode pa tudi znatno zboljšalo žalostno stanje stražnikov ter bo tudi ložja izobrazba, ker ne bodo ti tako utrujeni.
Odborniku Gogoli odgovarjata še župan in poročevalec Senekovič.
Odbornik dr. Maj ar on predlaga dostavek, da se morajo nove službe takoj razpisati in spopolniti do 1. januvarija 1897.
Odbornik dr. Stare je mnenja, da ne smejo biti vsi stražniki oženjeni, marveč naj bodeta dve tretjini samskih in naj se za te omisli posebna vojašnica v novem poslopju za požarno brambo, ki se v kratkem izvrši.
O tem predlogu se vname zelo dolgotrajna debata. Dr. G r e g o r i č meni, naj bodo neoženjeni samo začasni stražniki, ki še ne dob3 tolike plače, da bi mogli preživiti družino, in ki še nimajo pravice do pokojnine. Z vojašnico govornik ni zadovoljen.
Ta predlog podpira tudi odbornik S v e t e k.
Odbornik Pire predlaga iz demokratskega stališča, naj se nikomur ne krati sloboda ženitve.
Odbornik T r č e k govori za vojašnico, odbornik Vel k a vrh predlaga, naj bodeta dve tretjini ože-njenih.
Poročevalec pa je konečno mnenja, naj se pri oddaji služb ozira v prvi vrsti na neoženjene prosilce.
Pri glasovanju so bili vsprejeti vsi predlogi odsekov ter dodatni predlogi odbornikov dr. Majaron in Pire.
Ostale točke se obravnavajo v jutrišnji seji.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. novembra.
(Deželni glavar kranjski) g. Oton De tel a je bil včeraj od presvetlega cesarja vsprejet v avdi-
jenci.
(Paleta,) katero je darovala naša domača umetnica gospica Ivana Kobilčeva za efektno loterijo „Glasbene Matice" v Ljubljani, je vredna družica prejšnjim delom nadarjene te slikarice. Slika — zbirka raznobojnih cvetlic naše flore — odlikuje se po lepi koncepciji, dovršeni tehniki in dobri dispoziciji, sploh po vseh onih vrlinah, katere smo že čestokrat opažali pri umotvorih Kobilčinih. — S tem lepim darilom pridružila se je gospica Ivana Kebilčeva prvim, ki so dejanjski podprli namero Ma-tičino. — Naša želja je, da posnemajo domorodno darovalko vsi zavedni Slovenci; poleg tega pa želimo tudi, da nam je skoro prilika, videti zopet kako novo delo marljive gospice, in v to pomozi naše za umetnost vneto občinstvo kar največ mogoče.
(Slovensko gledališče.) Opozarjamo na današnjo predstavo igre „Dom"; v nedeljo se bode predstavljala Schillerjeva tragedija „Marija Stuart", katera je pri prvih dveh predstavah dosegla tako sijajen uspeh, da je pač pričakovati dobrega obiska.
(Uradne ure na magistrata) bodo z dnem 1. decembra od 8. ure zjutraj do 2. ure popoludne. Za stranke je odločen čas od 8. ure zjutraj do 1. ure popoludne. — Uradovanje ob nedeljah in praznikih ostane nespremenjeno.
(Iz blejske okolice,) 10. novambra. Po dolgotrajnem deževju imamo danes lep jesenski dan. Vse hiti v gozd po listje in po storže. Neverjetno dobro gre letos kupčija s storži. Ako se pelješ v Lesce, srečuješ na cesti voz za vozom samih storžev. V Lescah je pa kolodvor veliko premajhen, da bi mogli hitro razkladati. Vsak dan j h gre več vagonov naprej. Do sedaj so jih nad 50 vagonov to odposlali. V vsak vagon jih naložb 10.000 do 11.000 kilogramov. Cena je zopet znatno poskočila. Po 2 gld. 50 kr. se sedaj plačujejo. Precej tisočakov bodo vrgli in lep zaslužek imajo oni, ki jih oberajo, pa tudi vozniki. Škodo utegnejo imeti le posestniki gozdov, ker mnogi prav neusmiljeno klestijo smreke in lomijo veje, samo da imajo vreče prej napolnjene, zato tudi mnogi posestniki sami oberajo. Nekateri so potegnili za storže v svojih gozdih po 50, 100 in več goldinarjev, še največ pa seveda nese ta kupčija — prekupcem. Kakor govore, rabijo te storže nekaj za seme, največ pa da izdelujejo ono tekočino, s katero si vi po mestih čistite zrak v svojih zaduhlih sobah.
(Rezervisti,) katerim so pri kontrolnem shodu vojaške knjižice pridržali, dobi jih zopet pri magistratu nazaj.
(Nagle smrti) je umrl dne 5. t. m. 441etni di-urnist Pavel Bazboršek iz Podpeč.
(Odlikovanje.) Izdelovatelj perila na Dunaja, gosp. Valentin Zupančič, rojen Kranjec iz Le-sec na Gorenjskem, dobil je naslov dvornega zala-gatelja.
(Iz Vranje Peči) dne 12. nov. Pri nas smo na zahvalno nedeljo streljali, ker smo dobili novega g. župnika, prvega dušnega pastirja s tem naslovom. — V spominu nam je še g. Mihael Rozman, ki je tukaj služboval celih 50 let., t. j. od 1. 1822 do 1. 1872. Imel je vse pravice samostojnega duhovnika, imenoval in podpisaval pa se je vedno le kot lokalni kaplan. Nasledoval ga je g. Janez Parapat, znan zgodovinar in pisatelj. Oskrboval je župnijo 7 let, t. j. od 1. 1872 do 1. 1879. Njegovo življenje, delovanje in trpljenje je popisal g. J. Benkovič v „Dom in Svetu" 1. 1894 z geslom : „Slep je, kdor se s petjem ukvarja". Od 1.1879 do letos je župnijo z vso skrbljivostjo vodil g. Valentin Pečnik ; pred tremi mesci jej je zavoljo bolehnosti dal slovo. Novi g. župnik tudi uči otroke v novo vstanovljeni zasilni šoli branja, pisanja in računstva. Sosedni gg. duhovniki so ga prišli pozdravit v ponedeljek, t. j. 9. nov. Ta dan se je tudi sklenilo, da se odslej ne
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v korznem listu
zaznamovanih
I Bezlrk nsplat
Kr 11, Partflrr'
bo več pisalo Vranja peč, ampak pravilno: Vranja Peč. Gospodu župniku Bog daj tisoč sreč 1
(Skoraj neverjetno.) Iz ombrometrične štacije v Zelimljah se nam poroča: Čudno je bilo letošnje poletje. Vedni dež in zopet dež. Človek bi mislil, da je letošnje poletje Bog zna koliko več dežja padlo, kakor lansko. In vendar temu ni tako. Od 1. julija (ko ae je tu opazovalnica ustanovila) pa do 7. nov. je bilo tu mokrote lansko leto 8215 mm, letos pa v istem času, to je do zahvalne nedelje, 821*4 mm. Bilo je toraj lansko poletje v istem času še 01 mm več dežja, kakor pa letos. Ce pomislimo še, da je bil lanski majnik in junij dokaj moker, letošnji maj-nik pa in prva polovica junija precej suha, pridemo do zaključka, da je lansko poletje precej več dežja bilo nego letos. In vendar smo lani avgusta meseca imeli precej občutljivo sušo, letos pa vedno v vodi Btali I
(Trnplo) Alojzija Kočevarja z Blok, ki je sinoči utonil pri šentpeterskem mostu, je dobil Anton Klaker. Odpeljali so je v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Govori se, da je Kočevar sam skočil v vodo.
Koliko je resnice na tem, ne vemo.
*
* *
(Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Premeščeni so č. g g.: Anton R a v š e 1 j iz Starega Trga v Pameče, Mat. S t o k I a s iz Šmartna pri Slov. Gradcu v Ribnico, Maks Ocvirek od Svetega Štefana na Muto; č. gospod Josip Horvat, župnik na Bizeljskem, je stopil v stalni pokoj.
(Dragoceno zbirko hroščev) je daroval gospod M. Lipold, veleposestnik v Mozirju, slov. gimnaziji v Celju.
(Politično drnStvo .Edinost") priredi prihodnjo nedeljo tri javne shode: zjutraj v Bazovici, popo-ludne na Občini in v Marezigah.
(V Baderni) bodo prihodnji teden otvorili drugo ljudsko šolo družbe sv. Cirila in Metoda za Istro.
(Novi član dež. šol. sveta za Istro) na mesto umrlega kanonika Jos. Križmana je g. Nikola Drns-covich. Tako so vsi člani, katere imenujeta vlada in dež. odbor, Italijani ali njih pristaši, iztzemši dež. šol. nadzornika vit. Klodiča. kateremu pa so itak vezane roke. Torej za 118.000 Italijanov vse, za 185.000 Slovanov nič.
(Vinska letina v Dalmaciji) je letos prav dobra, posebno v šibeniškem in zadarskem okraju, na Visu in Korčuli.
(Iz Rima) 10. novembra. Mnsg. Macario je včeraj t. j. 9. nov. prišel v Rim in stanuje v avstrijskem hospicu „S. Maria dell'anima", kjer ga je mnsg. Nagi prijazno sprejel. Popoldne se je predstavil avstrijskemu poslancu grofu Revertera, zvečer ob 6. pa ga je v avdijenci sprejel sv. Oče. Mnsg. Ciril Macario je rojen 19. februvarja 1867, tedaj še ni 30 let star; njegov rojstni kraj je Scenainch v škofiji Tebe. Lansko leto 15. novembra bil je imenovan apostoljskim administratorjem aleksandrijskega patrijarha in ktnaJo potem so ga sv. Oče poslali k Meneliku, naj bi posredoval glede oproščenja laskih vojakov vjetnikov. Da se to eminentno človekoljubno podjetje ni posrečilo, dala je povod laška frama: sonska vlada, katera je vse Bvoje moči napela, da bi le preprečila blage namene svete stolice. V tem smislu so tudi framasonski časopisi očitno javili, da je bolje, da ostanejo laški podaniki v Afriki, kakor da jih oprosti sv. Oče. To je pač človekoljubje fra-masonov 19. stoletja.
(Oropan samostan.) Iz Belgrada se poroča, da je trop šestih hajdukov napadel samostan Sveti
Petar pri Paračinu ter ga popolnoma izropal. Samostanski opat rešil je svoje življenje samo na ta način, da je prosil milosti roparskega kolovodje.
Telegrami.
Dunaj, 13. novembra. Presvetli cesar je vsprejel včeraj župana Strobacha v avdijenci. Župan je prosil cesarja, naj bi obiskal nameravano Schubertovo razstavo v januva-riju. Cesar je obljubil, da obišče razstavo, ako bo le mogoče.
Dunaj, 13. novembra. Pričetkom seje je odgovoril naučni minister na interpelacijo poslanca dr. Šusteršič-a radi Lavrenčičevega dela povodom cesarjeve petdesetletnice. Minister je izjavil, da Lavrenčič nima nikakega naloga od ministerstva in da se je pozval, naj opraviči svojo trditev, da se delo izdaje po vladnem nalogu.
Dunaj, 13. novembra. V okraju Margarethen so našli umorjeno 70 letno šiviljo Stöger v njenem stanovanju. Najbrže je izvršen rop in umor.
InomoBt, 13. novembra. V južnotirol-skih mestih so bili izvoljeni vsi dosedanji deželni poslanci.
Solnograd, 13. novembra. Pri dopolnilni volitvi za državni zbor je bil mesto poslanca Lienbacherja izvoljen stolni kapitular Winkler.
Levov, 13. novembra. Dopolnilna volitev za deželni zbor mesto pokojnega posl. viteza Dembovskega se je razpisala na 22. decembra.
BudimpeSta, 13. novembra. Pri vče-rajšnih ožjih volitvah se je dosegel nastopni vspeh: V Kecskemetu je zmagal liberalec Nagy proti grofu Ferdinandu Zichyju, v Va-covu liberalec Gajary proti župniku Reveszu, v Raczkovcu liberalec Földvary proti Košu-tovcu Varsanyju. Tudi v Varinu je zmagala liberalna stranka.
Carigrad, 13. novembra. Sultan je zelo častno vsprejel avstro-ogerskega poslanika barona Calice. Politika se v pogovoru ni omenjala.
Belgrad, IB. növembra. Radi popolne preplave Moravske doline je ustavljen ves železniški promet. Vsi kraji ob obrežju Drine in Morave so pod vodo.
Pariz, 13. novembra. (Poslanska zbornica.) Dvorana in galerije so prenapolnjene. Povsodi vlada živahno gibanje. Posl. Mir-man interpeluje vlado, zakaj je dovolila, da se smejo vršiti „gotovi" cerkveni shodi, in zakaj je prepovedala shod profesorjev in učiteljev. Govornik graja vladno nezaupanje nasproti učiteljem in njeno slabotnost napram agitaciji duhovščine, ki je brez dovoljenja priredila več shodov v Rheimsu, na katerih se je nauduševalo za boj proti vladi. — Naučni minister Rambaud odgovarja poslancu Mirmanu, da namerava predložiti prav slobodnjaški zakon, s katerim se bo učitelj-stvu dovoljevalo, združevati se in prirejati poljubne shode. Pravos. min. Darlan izjavlja, da se je samo jeden shod v Rheimsu vršil tako, da ga vlada ne more odobravati. Vde-ležilo se ga je šest duhovnikov, izmej ka-
terih se je samo jeden tako obnašal, da je bilo razžaljivo, in mu je vlada vsled tega odtegnila plačo. Vlada namerava razposlati na škofe okrožnico, v kateri se vlada zavaruje za bodočnost proti jednakim dogodkom. Ministerski predsednik Meline naglaša, da se glede shoda v Rheimsu mnogo pretirava. — Vlada ni smela energično poseči vmes, ker so se ga vdeležili tudi lajiki. Popolno neresnična pa je trditev, da dela vlada „klerikalcem" propagando. Naši predniki so bili ravno tako tolerantni, ko mi. Naša politika se strinja z interesi dežele. — Oglasilo se je še več govornikov, ki se niso strinjali z vladno izjavo, ter predlagali, naj se ji izreče nezaupnica. Pri glasovanju pa je bil s 324 proti 225 glasovom vsprejet predlog posl. Poincarč, ki odobruje vladno izjavo.
Pariz, 13. novembra. Senat je vsprejel načrt zakona glede preosnove davka na pijače.
a «ilnlbotitc
bolehava vgled pomanjkanja krvi in na iivcih, blede in slabotne otrok«; ¡»vrstnega okusa in preizkušenega učinka je
ieleznate vino lekarja Piccolija v Ljubljani (Danajika cesta)
priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol litersk» steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenio gld. 4-50. (122 50—38) 2
Umrli bo:
11.	novembra. Marija Dopfer, dimnikarjeva hči, 8'/, meseca, Krakovske ulice 27, morbus Brightii chon.
12.	novembra. Alojzij Kočevar, lesni agent, 43 let, je v Ljubljanici vtonil.
Meteorologično poročilo.
a * a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	5 i . lil s®* * >
12	9. zvečer	733-8	2-3	sr. svzb.	skoro jasno	
13	7. zjutraj 2. popol.	7367 737 6	-0-8 3-3	si. svzh. sr. svzh.	megla oblačno	0-0
Srednja včerajšnja temperatura 2'6°, za 18° pod nor-malom.
Danes zjutraj močna slana.
Služba orgljavca in mežnarja
je takoj oddati.
Več se izve pri podpisanem.
Peter Režek, žnpnik. 748 3-1	Stari Trg pri Poljanah.
I> u h a j k a borza.
Dni 13. novembra.
Skupni driavni dolg ▼ notah.....101	gld.
Skupni držami dolg v srebru ... .	101	,
Avstrijska zlata renta 4*......122	.
Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron .	101	,
Ogerska zlat» renta 4%.......122	.
Ogerska kronska rent» 4*, 200 kron . .	»9	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	938	.
Kreditne delnice, 160 gld............364	.
London vista ..........119	.
Nemški dr*, bankovci xa 100 m. nem. drl. velj.	58	,
80 mark............11	.
20 frankov fnapoleondor)............9	.
Italijanski bankovci........44	„
C. kr. cekini......................6	„
35	kr.
30	.
45	.
10	.
15	. 35 .
30 1 90 . 77'/,. 76 . 53',, 50 „ 69 „
Dn6 12. novembra.
4« drlavne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	144	gld.	—
5* državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	154	.	50
Državne srečke i. 1864, 100 gld. . .	193	.	25
4 * zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	,	—
Tišine srečke 4%, 100 gld.......137	,	—
Dunavske vravnavne srečke ...	129	,	75
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,	10S	„	—
Posojilo goriškega mesta.......112	,	—
4% kranjsko deželno posojilo.....99	,	25
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 $	99	„	35
Prijoritetne obveznice driavne železnice . .	222	,	25
, „ južne železnice 3% .	173	„	—
, n južne železnice 6% .	127	,	90
„ , dolenjskih železnic 4 K	99	„	50
Kreditne srečke, 100 gld........198 gld.
srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140 ,
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17 ,
Rudolfove srečke, 10 gld.......22 ,
Salmove srečke, 40 gld........70 .
St. Gendis srečke, 40 gld.......71 .
Waldsteinove srečke, 20 gld......60 .
Ljubljanske srečke.........22 .
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. ■	154 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3377
Akcije tržaikog* Lloyda, 500 gld. ...	427
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	99
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	64
Montanska družba avstr. plan.....84
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	155
Papirnih rabljev 100........127
75
76
60
25
05 50 62
,, ,„..................... ■■ ■! Hill......Ml ..............................		
i «4P Vaknp in prodaja *£B 8 vsakovrstni L drtavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. i Zavarovanj« za zgube pri irebanjlh, pri isžrebanj« g najuanjsega dobitku i; K elan t na is vrši te v naročil na borsl.	Menjarnična delniška'družba G K C U H" Wollziili it. 10 Dunaj, Ririihilfirstrasu 74 B.	M4T Pojasnila IS v vseh gospodarskih in Inaninfh stvareh, potem « kursnih vrednostih vsoh 4pekul*sl|ekik vrednostnih papir|ov >n veslal oviti za dosego kolikor je mogoče visooega «breetovanja pri popolni varnosti |y naloženih jp lavulo,