Poštnina plačana v gotovini LGtO UV. V Ljubljani, v Četrtek, dne 15. julija 1926 St. 157. Posamezna Številka 2 Din Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdata celoleino v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 130 ln 2D, veCJI oglasi nad 45 min v Lil no po Din 2-50, vellltl po 3 In 4 Din, v uiedniikem delu vrstica po 10 Din g Pri večtero g naročilu popus; Izide ob 4 zjutraj razen pondel)Ko in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6M1 KoHopisl se ne vraCafo. nefranlclrana pisma se ne spre/emafo Uredništva telefon štev. SO. upravnlštva štev. 328 Političen lisi sca slovenski narodi Uprava /e vKopltar/evl al.št.6 Čekovni račun: C/ubl/ana štev. 10.6S0 ln 10.349 xa lnaerate, Sara/cvošt. 7563, Zagreb »t. 39.011. Vrana ln Suno/ št. 24.797 Kako se v naši državni upravi gospodari. IZPOVEDBE MLADENOVIČA V ODBOKU ZA PREISKAVO KORUPCIJE Belgrad, 14. jul. (Izv.) Na današnji seji anketnega odbora so se najprej prečitali spisi, ki so se odboru naknadno na njegovo včerajšnjo zahtevo dostavili. To so spisi strojnega oddelka železniškega ministrstva o reviziji, ki jo je uradno izvršil g. Mladenovič v Adamovu. Uspeh revizije je bil zanimiv. G. Mladenovič je pregledal vsega 30 vagonov. Ugotovil je, da so bili na fakturah zaračunani novi deli za priklopljanje, dejansko pa je našel na popravljenih vagonih stare dele. Samo pri tem smo bili oškodovani za več kot 150.000 češkoslovaških kron pri 30 pregledanih vagonih. Ugotovili so se slučaji, da se je zaračunalo dvakrat toliko lesa, kakor se ga je v resnici porabilo, da se je za popravilo odprtih vozov zaračunalo dvakrat toliko delovnih ur, kakor za popravilo zaprtih vagonov in da se je zaračunala za popravilo manjših vozov v nekaterih slučajih 5 do 7 krat toliko, kakor za popravilo veliko večjega voza. Vse to pri približno isti količini in vrsti popravil. Vse to kaže, s kako »solidnostjo« so se sestavljale fakture in s kako »solidnostjo« so se naši vagoni popravljali. Pri vsem tem se je stalno skozi vse leto mudil v Adamovu poseben naš delegat g. G. Tonka Zore, ki je imel nalogo, nadzorovati popravilo in revidirati fakture. Ravno v očigled neštetih takih dejstev je ravnatelj tvrdke v Adamovu g. Gut pristal že v Belgradu na to, da se popusti od zahtevanega zneska 30 odstot. Zanimivo je, da tvrdka v Adamovu prvotno ni bila urejena za popravilo vagonov in lokomotiv, marveč za izdelavo delov za mostove in podobno. Šele po sklepu pogodbe z našo državo se je nekako preuredila za popravilo vagonov. Mladenovič je pregledal samo 30 vagonov. Nato je moral prevzemati po raznih krajih Češkoslovaške nam posojene vagone. Kmalu pa je bil brzojavno poklican v Belgrad. Ko se je. vrnil ,je sestavil na podlagi svojih beležk podrobno poročilo o izvršeni reviziji. Mladenovič je danes pri osebnem zaslišanju izpovedal približno isto. Odločno je izjavil, da je Gut vpričo njega pristal na 30 odstot. popust od vsega dolžnega zneska. Na Mladeno-vičevem revizijskem poročilu ni nobene rešitve. V zaščito naših interesov se ni storil noben korak. Medtem in predno se je vrnil Mladenovič v Belgrad, se jo v Belgradu izvršila likvidacija spora na ta način, da se je tvrdki priznalo vse, kar je zahtevala. Zanimivo je, da odbor tega revizijskega spisa ni takoj prejel, ampak šele na posebno zahtevo. Prihodnja seja bo jutri. PosL dr. Kyfovec za zaščito našega kmetijstva. Belgrad, 14. julija (Izv.) Dopoldne se je vršila zadnja seja odseka finančnega odbora, ki je razpravljal o avtonomnem carinskem tarifu. Na seji so se preči tala pisma raznih gospodarskih in industrijskih društev proti obstoječim carinskim postavkam. Generalni ravnatelj za carine g. Šmid in še nekateri strokovni referenti glavnega ravnateljsta za carine so podrobno pojasnili te zahteve. Odsek se je z nekaterimi zahtevami gospodarskih društev strinjal in bo v plenumu fin. odbora stavil konkretne predloge. Vladna večina je večino teh zahtev odbila. Večja debata se je razvila o odredbi ministrskega sveta, s katero se razveljavlja odredba o carinski zaščiti naših agrarnih pro» duktov, to je carinskih postavk na uvoz tujih kmetijskih izdelkov. Na ta način se zopet dovoljuje uvoz ceredlij ,celo masti in drv. Ta odredba je prišla v času, ko je stopil v ve» Ijavo avtonomni carinski tarif, ki ima namen ščititi naše kmetijske proizvode pred uvozom iz tujine. Glede tega vprašanja se je razvila debata. Prvi je govoril demokrat S e č e ro v , ki je predlagal, da se zaščitne postavke obdržijo. Radikal Oto Gavrilovič je govoril proti. Posl. dr. K u 1 o v e c je najprvo odgo- varjal na izvajanja predgovornikov, ki so trdili, da je to samo domišljanje, ako govorimo o pasivnih krajih. Zlasti da Slovenija ni pasivna, ker ima industrijo, ki krije pasivnost v žitu. Če je bila celo Češkoslovaška prisiljena svoje kmetijstvo zaščititi,je to gotovo še bolj potrebno prj nas. Toda to vprašanje se mora urediti tako, da se upoštevajo pasivni kraji, da ne bodo ti kraji imeli v kmetijski državi mnogo dražjega življenja, kakor bi moralo biti z ozirom na žitno produkcijo. To bi vplivalo na drugo produkcijo, ker bi jo znatno podražilo. Zato mora država urediti prevozno politiko tako, da dovoli za pasivne kraje prevozne olajšave. Sedaj je tako, da je prevoz žita iz Amerike k nam cenejši, nego iz Banata v Dalmacijo. Davidovičeva vlada je to vprašanje pričela in bi ga tudi končala, da se ne bi pričela tista zločinska gonja, ki je našim krajem neizmerno škodovala. Poslanec Šečerev se strinja s Kulovče-virmi izvajanji in je predlagal resolucijo, da se pozove vlada, da zaščiti kmetijstvo z uvoznimi carinami, da pa obenem s primernimi železniškimi tarifi poskrbi, da pasivni kraji ne bodo oškodovani. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Srbski glas o razmerah v ljubljanski občini in v Sloveniji sploh. Belgrad, 14. julija (Izv.) »Radikal« pona-tiskuje iz »Obzora« članek o stanju v ljubljanski občini in zapostavljanju glavnega mesta Slovenije. Temu članku dodaja sledeč značilen predgovor: »Prinašamo ta članek zagrebškega ^Obzora«, iz katerega se vidi vso neresno in zločinsko zadržanje naših upraviteljev napram glavnemu mestu Slovenije in Slovencem v Ljubljani. Belgrajsko časopisje popolnoma neresno obvešča našo javnost glede Slovenije. Posebno slika SLS, stranko dr. Korošca, kot protMIrzavno in separatistično stranko. Resnica je ravno nasprotna. Slovenski »liberalci« so ljudje, ki so pod tujim jarmom stalno paktirali z Nemci in vlado, dokler ni Avstrija uvedla splošne volivne pravice. Ko so zmagali tako- zvani »klerikalci«, so bili »klerikalci« za časa tujcev predstavitelji narodnega pokreta, tako-zvani »liberalci« pa so bili nemškutarji, kakor-pravijo Slovenci. Ko so izgubili nemški gospodarji oblast, so takozvani »liberalci« poiskali nove gospodarje v Belgradu, da se jim ponudijo v službo. Tako so bili ti ljudje navdušeni za monarhijo in dinastijo, za narodno in državno edinstvo. Na ta način se jim je dala Slovenija za pašaluk, v katerem vlada ta gospoda že vrsto let. Korošec in njegova stranka, ki ima za seboj tri četrtine Slovencev, pa se na vse mogoče in nemogoče, dovoljene in nedovoljene načine pritiskata k tlom, da bi se njena moč razbila in oslabila. Slučaj z L.jub-. ljano lahko služi kot priročna ilustracija tega ' žalostnega stanja.« Državotvorno delo radikalov in radičevcev. Belgrad, 14. jul. (Izv.) Danes se je vrnil v Belgrad zunanji minister Ninčič. Takoj je obiskal predsednika Uzunoviča in ga obvestil o uspehih svoje avdience. Nato pa je imel dolge konference z raznimi uglednimi voditelji radikalne stranke. Posvetovanja se bodo nadaljevala, nakar je pričakovali nekoliko živahnejšega razpleta položaja. Tekom daua-Šnjega dne ni bilo nobenih sprememb. V Bel-«rad in prispel predsednik Kadičevc stranke Predaveo, da podpira Pavla Radiča v njegovi akciji proti Nikiču. Velika malomarnost Bolgrad, 14. jul. (Izv.) Pred štirimi tedni je notranji minister določil nekaj podpore za pogorele© v Prigoriei. Izplačila in unkazila pa ni od nikoder. Posl. § k u 1 j je osebno poizvedoval, zakaj se podpora ne izplača. Vzrok je v tem, ker akt še vedno leži nepodpisan v ministrstvu. Nadaljnje podpore za Slovenijo so neznatne, ker gredo glavni krediti v Voj-yodiuo radi poplav,, Belgijski pooblastilni zakon. Bruselj, 14. julija. Boj angleške in ameriške finance proti franku je vztrajen in uspešen. Po zadnjem Caillauxovem uspehu v Londonu je belgijska in francoska valuta proti pričakovanju javnosti zopet padla. Ta pojav je pa manj iznenadil finančne in politične kroge, ki so si že na jasnem, da sledi vsaki akciji, ki bi mogla ugodno vplivati na frankovo veljavo neposredno in precizno protipoteza angleške in ameriške visoke finance. Kam ta boj vodi m kje ima svoje prave vzroke, je težko reči, obe državi Francija in Belgija morata vse storiti, da preprečita nadaljnje uničevanje svojega denarja in notranje nemire. V tem tonu je govoril ministrski predsednik Y a s p a r o zadnjem padcu franka: Padec franka in vznemirjenje sta popolnoma brez podlage. Ne opravičuje jih niti gospodarsko, niti finančno niti politično stanje v državi. Prav nič se ni zgodilo, kar bi moglo motiti narodno gospodarstvo. Antverpenska luka je po ogromni stavki začela delati in letine so izredno bogate. Ravnovesje proračuna smo zasigurali vkljub in proti porastu inozemskih valut. Po vsem tem moramo biti prepričani, da država ni v nevarnosti. Da bo na vedne intrige mogla vlada sproti odgovarjati z varnostnimi in preventivnimi odredbami, je predložila zbornici pooblastilni zakon za 6 mesecev. Zakon pravi med drugim: »Da bo mogoče izpeljati finančno obnovo in pripraviti stabilizacijo valute, lahko kralj v dobi 6 mesecev podvzame vse tiste korake, ki jih smatra potrebnim za izboljšanje določb o kroženju bankovcev, za preprečenje inflacije in za povrnitev kapitalij, ld so vsled izrednega finančnega stanja pobegle v inozemstvo. V isti namen more kralj najeti posojila. Kralj sme izpremeniti statute državne banke, kolikor so izpremembe potrebne za gornji namen. Dalje se kralju dajejo pooblastila glede pogodb na zlati bazi, glede odredb proti razširjanju vesti, ki škodujejo državnim financam, glede odredb o omejitvi luksusa. Kralj more v tem času izpreminjati carinske postavke in davke, v kolikor je to potrebno, ca država ne bo trpela na dohodkih, če bo valuta še padala. Ker ima vlada v zbornici ogromno večino in so izjemni zakon izdelale vse koalicijske stranke sporazumno, je gotovo, da bo zbornica zakon po kratici razpravi sprejela- To dejstvo bo vplivalo tudi na glasovanje v pariškem parlamentu, zlasti na socialistične stranke, ki bodo težko drugače glasovale kakor njihovi tovariši v Belgiji. Ta moment je odločil, da je Caillaux sklenil predložiti svoj pooblastilni zakon šele v petek. Bruselj, 14. julija. (Izv.) Pri razpravljanju o zakonskem načrtu za polnomočje kralju na nočni seji zbornice je govoril minister Hy-mant, da vlada s tem zakonom še vedno misli ostati na stališču ustave. Sodna oblast bo čuvala nad tem, da bodo ukrepi vlade v skladu z vsemi zakoni. Zakon o tisku bo še nadalje v veljavi. Minister Yaspar je izjavil, da bodo interpelacije v parlamentu dovoljene šc nadalje in da vlada ne misli odrediti nobenih novih davkov. Zakon je bil nato pri prvi razpravi sprejet. Druga razprava se bo vršila v četrtek. Bruselj, 14. julija. (Izv.) Generalni sve* socialistične stranke se je izrekel 738 proti 10 glasovom za sprejetje zakonskega predloga, ki daje kralju posebno polnomočje za podpiranje franka. 15 smrtnih obsodb v Smerni. Carigrad, 14. 7. (Izv.) Včeraj popoldne so objavili razsodbo o obtožbi proti zarotnikom proti predsedniku angorske republike Kemal paši. 13 navzočih obtožencev je sodišče obsodilo na smrt. Med obsojenci so naj-odličnejši mladoturki: bivši minister Šikri in bivši načelnik policije Djambulat, dalje pet opozicionalnih poslancev. Dva odsotna obtoženca sta tudi obsojena na smrt, namreč znani voditelj mladoturkov Kemal in prejšnji generalni guverner Abdul Kadir. 13 smrtnih obsodb so po načrtu danes že izvršili in sicer v Smirni. Veliko obtoženih članov opozicije je oproščenih. Proti voditelju opozicije Reut bej so proces izločili. Ta proces se bo vršil v Angori istočasno s procesi proti prejšnjemu finančnemu ministru Djavid in drugim mladoturkom. Dva neprijetna pa potrebna gosta v Parizu Pariz, 14. julija. Likvidacijo nesrečne maroške vojne naj manifestira obisk maroškega sultana in prihod španskega diktatorja v Pariz. Oba obiska sta francoski javnosti kakor tudi levičarsko orijentirani vladi rav-notako neprijetna kakor potrebna. Dočim je prisotnost maroškega sultana samo potrebna manifestacija francoskih varuških pravic proti najnovejšim italijanskim in angleškim aspiracijam in zahtevam, je Primo de Rivera prišel podpisat maroške pogodbe. Te pogodbe so samo izpopolnitev tistih pogodb iz predvojnih let in same izrecno ugotavljajo, da nočejo prejšnjih pogodb v ničemer izpreminjati. Pogodbe podrobno določajo meje med španskim in francoskim delom maroških kolonij, stražo obali in obmejni promet. Pri prihodu in sprejemu obeh oblastnikov je pariška ulica dala duška svoji nejevolji proti predstavnikoma reakeionarstva. Dasi so vpili in žvižgali le nekateri »komunisti« kakor pravijo uradna poročila, je vendar dovolj, da sta moža zvedela, da Evropa pravilno ocenjuje njuno delo v domačiji. Poplave tudi v Italiji. Rim, 14. julija. (Izv.) Okolica Tivolija je kovnih organizacij, ki se vmešavajo v zadeve Aniene in povzročila po polju in v vrtovih ogromno škodo. Še več škode pa je napravila voda pri zgradbi električne centrale za Rim. Odnesla je vso jezove in začasne naprave pri graditvi. V Fioggi je mnogo hiš pod vodo. Telefonske in telegrafske naprave kakor tudj železniške zveze so pretrgane. Plazovi so se vsuli na železniško progo in zaprli pot. O velikem neurju poročajo tudi iz Neapla, kjer se je utrgal oblak. Po vsej okolici je dež napravil ogromno škodo. Na več krajih se je pogreznOa zemlja. POLJSKA IN JUGOSLAVIJA. Varšava, 14. 7. (Izv.) Prihodnje dni se prično pogajanja o poljsko-jugoslovanski prijateljski pogodbi. Za pogodbo so se izvršile že daljše predpriprave, tako da je upati, da bodo pogajanja hitro napredovala. SOLUNSKO VPRAŠANJE. Atene, 14. (Izv.) Te dni pride sem jugoslovanska delegacija za jugoslovansko-grška pogajanja, ki. se bodo takoj pričela. Glede jugoslovanske proste luke v Solunu se je dosegel načelen sporazum. 0 tem se bodo sklenile tri konvencije: o prometnih zadevah v prosti coni« o carinskih tariiih in sanitetnih odredbah. BOLGARSKO-TURŠKE POGODBE. Sofija, 14. 7. (Izv.) Bolgarski poslanik xr Atenah bo odpotoval v Angoro, da predloži turškemu zunanjemu ministru v podpis rati-fikacijskc listine o konvencijah, ki sta jih bolgarski in turški parlament sprejela. Poleg prijateljske pogodbe bo bolgarski odposlancc sklenil tudi začasno konvencijo, ki bo vsebovala klavzulo največje ugodnosti. Ta konvencija bo ostala v veljavi, dokler državi ne skleneta trgovske pogodbe. ODPUŠČENI ŽELEZNIČARJI V NEW-YORKU. Newyork, 14. julija. (Izv.) Ker je rok za končanje stavke podzemeljskih železničarjev potekel, so podjetniki odpustili 1688 železničarjev. New-York, 14. julija. (Izv.) Podjetniki podzemeljske železnice nameravajo tožiti štrajkujoče delavce radi izgube, ki so jo imeli vsled stavke v znesku 239.000 dolarjev. Od sodišča zahtevajo, da prepove obstoj stro-kovnih organizacij, ki se umešavajo v zadeve podjetnikov. SMRT V OGNJU. New York, 14. julija. (Izv.) SnoČi Je 1* bruhnil požar v nekem hotelu mesta Baines-falls (New-Y). Od 48 gostov iu 40 nastavljen-cev so trije našli smrt. 11 je bito rauieuili, 9 oseb pa še pogrešajo. Za avtonomijo Ljubljane. Izmed neštetih grehov, ki jih ima SDS na »voji vesti, je pač eden najtežjih ta, da je od-žrla Ljubljani avtonomijo, samo zato, da je mogla v obliki gerentskega sveta, ki ga tvorijo njeni eksponenti, zagospodovati na našem magistratu. Znano je, na kak nepošten in v zgodovini slovenskih strankarskih bojev doslej nezaslišan način, s pomočjo intrig, hujskanja in nasilja, je to dosegla. Spominjamo se iz davnih dni govora, ki ga je imel rajni dr. Tavčar o priliki nekih občinskih volitev. ... In pa možje Ljubljančani, avtonomne pravice Ljubljane treba branili kakor sveto ognjišče... In na županski stol bele Ljubljane sme sesti samo mož, izvoljen po vaši svobodni volji... Danes bi se moral dr. Tavčar v grobu obrniti od žalosti, kam je LJubljana po sedmih letih samostojne države Slovencev prišla in kam je prišla liberalna politika na Kranjskem pod tistimi ljudmi, ki so prevzeli njegovo politično dediščino. KarakterLstikum takozvane samostojne demokratske stranke je, da stoji dejansko v ravnem nasprotju s svojim programom in s tem, za kar hoče veljati. Proglaša se za svobodomiselno, demokratično, napredno, v resnici pa je njena kratka zgodovina začrtana z dolgo vrsto samih činov reakcionarstva, nedemokratičnosti in nazadnjaštva. Tako tudi v pogledu Ljubljane. Namesto da bi SDS branila avtonomijo Ljubljane, jo pa vidimo v vlogi njenega grobokopa. In pri tem ima »Jutro« še drznost trditi, češ SDS je najmočnejša ljubljanska stranka, in ne izprevidi, da s tako trditvijo samo povečuje sramoto, ki pada na njeno glavo. Če bi bila SDS res najmočnejša stranka v Ljubljani, potem bi bila toliko večja njena dolžnost, da se zavzame za avtonomijo Ljubljane, ne pa da proti njej rujel Te dni smo brali po časopisju neke izjave šefa ljubljanskega gerenstva dr. Puca, ki naj bi vzbudila vtis, kakor da je on pravzaprav proti svoji volji na tem mestu oziroma da ni pričakoval, da bo moral gerentsko breme tako dolgo nositi na svojih ramenih. Logično bi potemtakem bilo le, ko bi dr. Puc to breme, ki mu po njegovih zatrdilih vrhu tega še materijalno škoduje, odložil. Zakaj tega ne stori? Gotovo bi to vse svobodoljubno ljubljansko meščanstvo, ki je radi sedanjega protiustavnega stanja ogorčeno, s simpatijami sprejelo. In kar bi bilo g. dr. Pucu tudi sicer,-v interesu njegove nadaljnje politične karijere priporočljivo. To samo tako mimogrede omenjeno in pa z dobrim namenom, ker je g. dr. Puc sicer osebno simpatičen in zatrjujejo o njem ljudje, ki ga bližje poznajo, da se tudi po svojem mišljenju v marsičem prijetno razlikuje od ostale samostojno-demokratske ge-neralitete. V ostalem nas seveda interesi g. dr. Puca nič ne brigajo in je njegova stvar, da stori, česar ne more opustiti. Hoteli smo samo povdariti, kar je logično In dosledno. In kar bi morala izvajati tudi SDS, ako bi bila logična in dosledna. Kar pa žalibog ni. Najmanj pa njeno glasilo, ki zagovarja sistematično pravico gerentstva s trditvijo, da je njegovo gospodarstvo boljše kot od izvoljenega občinskega zastopstva. Mar je bilo pričakovati, da bo »Jutro« nasprotno priznalo? Tudi španski režimski listi na primer zatrjujejo, da je na Španskem pod diktaturo boljše kot pa pod parlamentarno vlado, na kar je že neki angleški list dobro pripomnil: Mar pa to kaj opravičuje diktaturo? In kaj pa sploh opravičuje ljubljansko gerentstvo? Zakaj je Ljubljana oropana svoje avtonomije in še tako dolgo povrhu? Zakaj se ne razpišejo občinske volitve? Jemati Ljubljani njeno avtonomijo, prikrajševati ljubljanskemu meščanstvu njegove meščanske pravice, staviti Ljubljano pod kuratelo in na našem magistratu nameshi parlamentarne ljudske vlade etablirati strankarski absolutistični režim, to ne gre. Ljubljana tirja svoje pravice. Ni je pravne podlage, ki bi opravičevala, da se naša občina stavlja pod izjemno stanje, da se ji omejuje njena svoboda, ona tudi noče biti upravljana, ona se hoče sama upravljati. Težke skrbi ima Ljubljana in velika, važna vprašanja čakajo rešitve, ki se jih more lotiti samo legalno izvoljen občinski svet, pooblaščen od meščanstva in odgovoren meščanstvu za svoje delovanje. Zato pa moramo odločno zahtevati od vlade, da nemudoma razpiše nove občinske volitve, da pride Ljubljana spet do svoje avtonomne'uprave, in tej zahtevi se mora pridružiti vsak, ki sta mu čast in blagor slovenske metropole kaj pri srcu in ki ima v ostalem v sebi kaj svobodnjaškega in demokratičnega meščanskega čuta. Posl. Škuli za zaščito naših obrtnikov. Belirrnd, 14. jul. (Izv.) Ministrstvo za javna dela je odredilo da smejo načrte za razne stavbe izdelovati samo inženirji in še to samo v to pooblaščeni. S tem bi bili silno prizadeti naši obrtniki, razne obrtne šole pa bi bile naravnost uničene. Posl. Škulj je osebno interveniral pri trgovskem ministru Krajaču, da bi se na kak način preprečila izvršitev te nared-be. Trgov, minister je takoj pod vzel krepko akcijo proti nameravanemu monopoliziranju. „Spokorniki". Svetla je zgodovina Slovencev po prvem katoliškem shodu. Val mladosti, brezmejne vere v lepšo bodočnost, val trdnih načel in trdnega programa je objel slovenski narod in položili so se temelji za stoletja. Ljudstvo se je dramilo in začelo graditi vseslovenski dom lastne kulture, lastnega gospodarstva, lastnega političnega življenja. In postavilo si je branik v brambo proti vsem, naj pridejo kadarkoli in od koderkoli. Kaj pa so delali predhodniki sedanje SDS? Nič manj sramotne vloge jim ne bo pripisal politični zgodovinar kot v času po vojni. Poleg majniške deklaracije bo za slovenski narod pred vstopom v novo državo izhodna točka zmaga ljudstva nad zvezo zlaganega liberalizma in naprednjaštva z Nemci v bivšem deželnem odboru. Ko so ljudski zastopniki enkrat za vselej razkrinkali njegovo narodnjaštvo in naprednjaštvo! In kaj so delali, da pomagajo ljudstvu gospodarsko? Prepovedano zborovanje dr. Kreka v Ljubljani. Ko jc začel plesti prekrasni venec sedaj tako mogočnega slovenskega zadružništva, jc najmarkantnejši odgovor, če izvzamemo »plemenito« tekmo »junaške« agromer-kurske dobe. In kaj so delali, da dvignejo slovensko ljudstvo narodno-kulturno? Št. Viški zavod, prva slovenska gimnazija, ovire pri ustanavljanju in napadi na njeno delovanje, prosvetno delovanje kat. duhovščine, ustanavljanje društvenih domov, delovanje kat. aka-demičnega naraščaja in »plemenito« streljanje Iažinarodnjaštva in lažinaprednjaštva na te ustanove, na to delovanje, s krogljami smešnih namigavanje na farovške kuharice daje odgovor s poraznimi dokazi. No, nekaj so se postopoma naučiti. Ut aliquid videatur in da ne bi bili popolnoma potisnjeni ob steno in v pozabljivost, so začeli s konkurenco in ustvarjali malenkosti... Volk spremeni sicer dlako, a nravi nc. Slovenski narod je še drgetal od navdušenja v borbi, ko sta njegove gore zelena lista dr. Krek in dr. Korošec klicala v novo dobo: Dvignite glave, saj približalo se je vaše odrešenje! Ko je utrjena vera v svobodni narodni razmah izpovedala svoj čredo v novo jugoslovansko državo. A zli mefistovski duh je moral začeti ponavljati staro vlogo, od kraja. Zavržen od ljudstva je začel mešetariti po Belgradu za ceno oblasti, katere mu slovenski narod ni hotel dati za nobeno ceno. Za ceno oblasti je zatajilo naše demokra-tarstvo Slovenijo in postalo bolj srbsko kot Srbi sami. V programatičnih oglasih je Cankarjev jezik proglasilo za dijalekt. Svojemu denarju je zahtevalo desetkratno ponižanje. Slovence je med Srbi z vsemi silami proglasilo za protinaroden, protidinastičen in proti-državen element, našo Slovenijo pa za leglo prevratnikov kot da ni imela za seboj 1500 letne zgodovine slovanskih ciljev! Slovenski liberalizem, organiziran v SDS, si je v lastni narodni državi postavil zgodovinsko redki spomenik denunciranja celega, lastnega naroda v narodni državi, samo da v skrajni servilnosti s tujo pomočjo zavlada nad svobodnim narodom! »Demokratska« stranka je s satansko slastjo maščevalnosti preganjala slovensko uradništvo, preganjala belo Ljubljano, preganjala slovenske župane, občinske odbore, industrijo, denarne zavode, kulturne inštitucije in se ni ustrašila niti pred — slovensko univerzol Čas vladanja je prešel, a narod je ostal, zlagane fraze so se razblinile v nič. »Jutro« je začelo zopet peti slovensko pesem in Pri-bičevič mu je dovolil celo vseslovansko. Bivši predsednik SDS dr. Kukovec izjavlja po Mariboru, da mu je jasno, da do resnično demokratičnega javnega življenja pridemo z lastno močjo in sedanji predsednik SDS dr. Žerjav pošilja časopisom popravke, da ni glasoval za centralizem, piše po »Domovini« članke, da jc kompetenca ustavno garantira-nih upravnih samouprav večja kot ona deželnih odborov z zakonodajno močjo in demokratski organi pišejo o federativni ureditvi države, ne da bi drugi se istočasno ne zmotili smešiti celo avtonomijo! Naše stališče k tem spokoritvam je povsem jasno, ker jim enostavno ne verjamemo. Kdor ni imel srca za slovensko ljudstvo pod Avstrijo, kdor ga ni imel v vladi v Belgradu in Ljubljani, ga ima še manj v opoziciji. Smatramo pa za zgodovinsko nalogo slovenske javnosti, da neusmiljeno izžge to rano na svojem telesu, brez usmiljenja razkrinka delovanje SDS zlasti v novi državi. Prelepa jc Slovenija in prepošten je naš narod, da bi kdo še trpel na njem to bolezen in prekrepki so dokazi preteklosti, da bi normalni človek verjel v spokorjeno bodočnost SDSI VSTAJA V PERZIJI. Pariz, 14. julija. (Izv.) »Chicago Tribune« poroča, da vodi vstajo v Perziji v mestu Cho-rassa nečak sedanjega šaha, ki se hoče maščevati radi tega, ker so mu odrekli neko visoko mesto v armadi. PROTI TIHOTAPSTVU Z ALKOHOLOM. London, 14. julija (Izv.) Snoči je prispel v London brigadni general Andrews, ki prihaja v imenu ameriške vlade, da z angleškimi uradnimi krogi sklene primerne dogovore glede zatiranja tihotapstva z alkoholom " Ameriko. r Kateheti bodo poučevali dalje j Belgrad, .14. jul. (Izv.) »Jutro« je pred par dnevi priobčilo alarmantno vest, da je ministrstvo za prosveto odredilo glede ljudskih šol v pogledu verouka, da smejo kateheti verouk poučevati le na tistih šolah, kjer so ka-tehetska mesta sistemizirana, drugod bodo pa poučevali verouk ljudskošolski učitelji. Posl. Škulj se je takoj informiral pri prosvetnem nadzorniku dr. Lončarju in velikem županu Baltiču, kaj je na stvari, pa ni bilo nikomur o tem nič znanega. Poslanec Škulj se je nato o zadevi informiral pri prosvetnem ministrstvu, kjer nikdo ne misli na odredbo, j ki bi nasprotovala § 5. šolskega zakona in je iz jasnih razlogov neizvedljiva. Debata o davčnem zakonu. Belgrad, 14. julija. (Izv.) Na današnji seji davčnega odbora je fin. minister predložil novo besedilo čl. 21., ki naj uredi način, kako se določi višina čistega katastrskega donosa v tistih krajih, kjer kataster obstoja, in kako se bo v tem pogledu postopalo v tistih krajih, kjer katastra sploh še ni, kakor v Črni gori in v Srbiji. Nova stilizacija govori o vzornih okrajih in vzornih posestvih, ki naj bi služila v svrho določitve čistega katastrskega donosa za pokrajine, oziroma skupine poglavar-stev, ki so slična po podnebju itd. To delo bi izvršila posebna komisija. Stilizacija je silno nerodna in nerazumljiva. Zato je opozicija nastopila proti njej. Ker so tudi nekateri člani vladne večine izrazili svoje pomisleke, se je seja po dveurni debati prekinila in se bo jutri razprava ponovno nadaljevala. Akcija proti albanskemu poslaniku. Akcija proti novemu albanskemu poslaniku Cena Begu se nadaljuje. Cena Beg je bil član začasnega narodnega predstavništva, torej naš državljan, ki je v Albaniji bil tudi minister za notranje zadeve in je tudi v ozkih zvezah s predsednikom Albanije. Očitajo mu, da je on izigraval našo državo v prilog Italije. Poslanec Božovič je priobčil odprto pismo na ministra za zunanje zadeve dr. Ninčiča, katerega vprašuje, kako je mogel postaviti kralja v tako situacijo, da sprejme roko Cene Bega. Poslanec obljubuje, da bo priobčil dokaze, ki onemogočujejo Ceno Bega kot poslanika v Belgradu. A »Lajna o avtonomiji« je zadnji »Jiitrov«. argument na naš članek »Kvišku glave«. V svojem pristnem tonu pravi, »da fazven par brezvestnih klerikalnih bedakov se v državi živ krst več ne zmeni za to vprašanje, da so to perverzni nazori... da so veliki časi v SLS našli pritlikave in degenerirane judi ...« Odkrito povedano, da drugačnega odgovora od »Jutra« nismo pričakovali, ker z »degenerirane in pritlikave« strani morejo priti samo taki odgovori. »Jutro« namreč ne bo priznalo iz lastnih vrst, da je ideja samoodločevanja narodov v naši državi tako močna, da je celo njegova, sestra cejska »Nova doba« zapisala — po »Jutru« — hiperperverzni nazor o federativni ureditvi države in da njegov bivši ljubljenec dr. Kukovec izpoveda — po »Jutru« — perverzni nazor o lastni moči, s katero le pridemo do resnično demokratičnega živ-jenja, to je slovensko samoodlo-č e v a n j e ! »Jutro« tudi ne bo priznalo, da je ravno sedaj Žerjav začel razmišljati v »Domovini« o samoupravah, ki bodo imele večjo kompetenco kot bivši deželni odbori! »Jutro« je sicer pozdravilo glas »Prekmurska Prekmurcem!« — seveda — ker je šla nova stranka proti »klerikalcem«! »Jutro« tudi ne bo priznalo razpoloženja med hrvatskim narodom v Bosni in Hercegovini. Pa tega tudi ne pričakujemo! Ljudi, ki žonglirajo v opoziciji s širokimi samoupravami in celo federacijo, ne bo, ko se bo to vprašanje končno uredilo, sploh zraven. A «Jutro» in Ljubljana! SDS je razpustila občinski svet ljubljanski, ker jo je jezila zgodba o cekinu, ko se je Žerjavov volivni red praktično uporabil! SDS je bila, ki je razpisala volitve na 8. II. 1925, ravno na dan državnozborskih volitev, da bi si z zvijačo priborila ljubljanski mandat! SDS je bila, ki je te volitve odgodila, SDS je bila, ki je postavila sedanji gerentski svet v sporazumu z radikali! Seveda ljudje, ki poročajo v Belgrad, da so na Vidovdan streljali v Ljubljani »klerikalci« in ne orjunaši, ne morejo drugače kot da zapišejo, »da so klerikalni voditelji v strahu pred sodbo ljubljanskih volivcev skupno s svojimi zavezniki zadnje leto neprestano intrigirali proti razpisu občinskih volitev.« Mi smo povdarili ponovno: Z judmi, ki jim je laž princip, je nemogoča vsaka debata in to ponavlja danes znova z nami cela Ljubljana! A Pašic pišo pismo ... Iz Karlovih Varv je dal Pašič povelje, da se sme marširati i. radikalne strani na »junački mejdanc ob priliki belgrajskih občinskih volitev samo z eno listo. In deca Bobič in Mnksimovič sta se i vdala in išče se kandidat. Poučeni krogi trdijo, 1 da je ta preobrat nastopil radi tega, ker ho-! čejo radikali po zgledu ljubljanskega dr. DPuca tudi belgrajsko občino depoliti-i zirati... A Borba v HSS. Zagrebški krogi borbo v HSS tomačijo takole: Nekateri člani vodetva, ki so ostali brez mandata, hočejo volitve. Dr. Maček in Piredavec sta zakrivila, da je stranka 1. 1924 prišla v prekerni položaj, a po Ni, kičevi zaslugi je došla do sporazuma. Nikič je pristal na radikalni centrum, Maček in Pre-davec pa sta se pridružila Pavlu Radiču, ki da se nagiblje k Pašičevi skupini. Odtod bor. ba proti Nikiču in napadi Radiča proti Uzu-noviču v nadi, da se na jesen Radičeva dinastija /najde pod Pašičevo streho. »Jutarnji list« to dementira zlasti iz razloga, ker še ni razčiščeno vprašanje korupcije. Francosko-ansBeška pogodba. V največjo stisko je Franciji posvetil žarek solnca. Pogodba, ki jo je sklenil Calliaux v Londonu, je zelo ugodna. Jutri bo Caillaux zahteval izredno za« upnico in pooblastila za regulacijo financ v sličnem obsegu, kakor jih je že dobila belgijska vlada. Ali bo zmagal? Konstitucija zbornice govori proti. Caillaux bo vsekako kazal na uspeh v Londonu in precedens v Belgiji In parlamentarne počitnice ne dovoljujejo dolgih debat. Te okoliščine bodo pomagale francoski vladi in pa dejstvo, da je dežela dejansko že v največji sili in nima prav nobenega razloga zakrivati si lastno nesrečo ter jo povečavati z novo krizo. Caillaux smatra pooblastilni zakon za predpogoj, da more sploh resno nadaljevati sanacijsko delo. To njegovo zahtevo potrjuje tudi dejstvo, da je takoj po sklenitvi pogodbe francoski frank v Londonu padel na 192. Tukaj so se konkurenčne intrige pokazale pač dovolj očito. Londonska pogodba pomeni gotovo prvi odločen korak k ozdravljenju francoskih financ. Če bo imela še prorokovane učinke v Ameriki, in bodo Francozi pokazali vsaj nekaj več discipliniranosti in požrtvovalnosti, je frank iz vode. • Ves francoski dolg, ki je predmet zadnjega dogovora med Caillauxom in Churcil-lom, znaša 633 milijonov angleških funtov. Obrestuje se po 5 odstotkov. Ker se s sedanjo pogodbo dolg dejansko zniža za 60 odstotkov, mora Francija plačati v 62 letih 260 milijonov funtov. Najvažnejša pridobitev je delni moratorij za prva leta. Anglija je vedno zahtevala, da mora Francija že v prvem letu plačati 12 in pol milijona funtov. Sedaj s« je ta znesek znižal na 4 milijone. T-rp1*.čevalo se bo v polletnih obrokih vsake i 15, . .jp-tembra iu 15. marca. Francija tn< • la- čila, ki pa ne sme znašati polovice ka, vsak obrok odložiti za 3 leta. 1 to naznaniti 90 dni pred zapadlostjo. Za Caillauxa je londonska pogodba velik uspeh. Poleg manjših obrokov, nizke obrestne mere je dosegel tudi to, da se je Franciji v posebnem spremnem pismu priznala pravica po izpremembi pogodbe, če bi nemška repa-racijska plačila Franciji izostala. Francija dalje lahko zahteva revizijo pogodbe, če bi previsoka plačila ogrožala stabilizacijo kurza franka. To določilo pomeni, da bodo angleške banke, ki so sedaj delovale na padcu franka imele interes, da se frank dvigne in drži, ker sicer Anglija ne dobi plačil. Francija si je dalje izvojevala možnost, da si odkupi zlati zaklad 53 milijonov funtov, ki ga je med vojno odstopila Angliji. V Parizu je zavladalo navdušenje, ko so prišla poročila o izvojevanih ugodnostih. Časopisje zatrjuje, da bo ta pogodba odločilno vplivala tudi na ureditev francoskih in angleških dolgov v Ameriki. Časopisje podčrtava, da je Caillaux pripravil tudi vse potrebno za ureditev dolgov med Obema državnima bankama in imel v Londonu važen sestanek z angleškimi bančniki. . Pariz, 14. julija. Glede francoskega zlatega zaklada je sprejet sklep, da prizna Francija Angliji in obratno dolg v zlatu 53 in pol milijona funtov. Ta dolg je brezobresten in se bo plačevanje uredilo s kasnejšimi dogovori. Francija se je obvezala, da bo vse Angleže, ki so med vojno utrpeli v Franciji kako škodo, odškodovala po istem merilu in načinu kakor svoje državljane. Isto obvezo je prevzela tudi Anglija glede prizadetih Francozov. Važna pridobitev za Francoze je določba, da ima Francija pravico zahtevati revizijo tega dogovora, če bi francoska odplačila Angliji presegala angleška odplačila Ameriki. Washington, 14. julija. (Izv.) Državni kladni tajnik Mellon je izjavil, da revizija francosko-ameriškili pogodb o ureditvi francoskega dolga ni več zadeva njegove komisije, ampak se mora Francija, če hoče doseči kake izpremembe in olajšave, obrniti naravnost na kongres Združenih držav. Ameriška vlada pa tozadevno niti uradno, niti polurad-no ni prejela ničesar. VEČSTOMILIJONSKA TATVINA. Inomost, 14. julija. (Izv.) Iz Kufsteina poročajo, da je bil od sobote do pondeljka zjutraj izvršen vlom v železno blagajno mestne hran-lnice. katero so oropali za 330 milijonov kros Ka/ se godi doma Poplave. Vedno nedosegljivo v kakovosti ostane Schicht-ovo milo znamke Jelen." Kajti nič na svetu nas ne more napotiti, da poslabšamo naše najboljše, kakovost našega mila. Mogoče bi nam bilo poceniti naše Jelenovo milo s tem, da bi ne porabljali „tako dobre" surovine. Ne storimo tega, kajti nam ni samo na tem, da proizvajamo »dobro milo", temveč nam je na tem, da proizvajamo najboljše milo! CELJE IN OKOLICA. Vsled velikega deževja, ki je trajalo že v noči od sobote do nedeljo in se s kratkim presledkom nadaljevalo tudi v noči od ponedeljka do torka, so vsi pritoki Savinje tako narasli, da so poplavili celo okolico. Posebno so narasli pritoki Voglajna, Sušnica, Koprivnica in Košnica, tako da je vsa okolica v Zavodni, kakor tudi v Gaberjib in na Dolgem polju pod vodo. Ljudje se morajo prevažati na čolnih, ako hočejo priti v mesto. V celi okolici je udarila voda v kleti in napravila s tem velikansko škodo. Savinja, ki je narasla nad iri metre, ogroža celo Kapucinski most, čez kojega se sme hoditi le v najnujnejših Slučajih, in pa tudi brv, ki veže okraj pri Stari grofiji z mestnim parkom. Mestni park sam, kakor tudi vrt pri Stari grofiji je ves pod vodo. Ravno tako je tudi zaprt dohod do Zavodne, kjer je Voglajna napolnila s svojimi vodnimi masami cesto, ki pelje pod železniškim mostom. Tudi v daljnji okolici Celja, t. j. v Štorah ter v Sp. in Zg. Hudinji, na Tremerjih in v Gaberju je večinoma vse pod vodo. Voda, posebno pa Savinja, še vedno narašča in je pričakovati, da bo Savinja dosegla višino 4 m nad nor-malo. Nekako ob 8. uri zjutraj v ponedeljek so po Savinji pridrveli 4 splavi, od kojih sta se dva razbila, druga dva pa sta srečno vsled previdnosti stražnikov na Kapucinskem mostu splavala pod Kapucinskim mostom. Nevarnost je bila zelo velika, da se vsled sunka teh splavov most podere. Delo pri novi okoliški šoli je seveda ustavljeno, ker je cela okolica na Dolgem polju pod vodo. (To poročilo, pisano v pondeljek dopoldne, smo prejeli de mortuis nihil nisi bene« ampak vendar je res, da ima mnoge krivde na tej miselnosti pokojni Iv. Rade-ljak, lastnik lista »Zajednicac. Ta mož, dasi sicer velezaslužen za našo kolonijo, je bil s svojim listom strasten Avstrijec, prirejal v Rosario skupščine skupaj z Nemci in Turki, ko pa je Avstrija propadla, je postal istotako strasten hrvatski parlikuiarist, ki ni priznaval ue srbstvu ue slovenstva. mir M. Kostanjevec. — V rezervi: pehota: za rez. kapetana II. razreda poročnik Aleksander N. Baltič; za rezervne poročnike podporočniki Franc P. Češarek, Hinko P. Brnetlč in Josip J. Lončarič; artiljerija: za rezerv, kapetana II. razreda poročnik Vilko J. Mažgon; za rezerv, poročnika podporočnik Aleksander A. Linhart; inženerstvo: za rezerv, kapetana II, razreda poročnik Danilo A. Žagar; ekonomska stroka: za rez. admin. Josip M. Sot-ler; s činom od 23. marca 1925: pehota: za rez. kapetana I. razreda Stane Vidmar; za rez. poročnika podporočnik Maks L. Rozman; za rez. kapetana II. razreda poročnik Stanislav Pelen; za rez. inž. poročnika podporočnik Albert J. Poženel; za rez. kapetane II. razreda poročniki: Dragotin K. Moderčin, Vinko Sire, Franjo L. Sevnik, Peter Broz, Jakob J. Perhavec in Ernest J, Gorišek; za rez. poročnika podporočnik Lovro A. Hribar; inženerstvo: za rez. kapetana II. razreda poročnik Janko- Kolar; v sanitetni stroki: za rez. lekar. kapetana I. razreda Ivan T. Klobučar in dr. Dušan K. Gregorič; za rez. lekar. kapetana II. razreda poročnik dr. Stanke F. Kmet; v pehoti: za rez. kapetane I. razreda kapetani II. razreda Alfred H. Koš; Viktoi K. Babnik, Mirko Hikec, Dragotin M, Pogorele, Rafael I. Mahnič, Ivan E. Klemenčič, Josip I. Kordiš, Franjo V. Stuhec in Ivan S. Gostinčar; za rez. kapetana II. razreda poročnik Rihard G. Kokalj; za rez. poročnike podporočniki: Lavoslav I, Šešelj, Anton F. Gaus, Mirko Altman, Matija M, Ivančič, Josip J. Močan, Rudolf M. Jež, Venceslav G. Gla-van, Franjo M. Kovačič, Izidor J. Gudel, Robert F. Zalokar, Bogomil J. Rohrman Josip M. Kolbezen, Ivan I. Hrovatin, Josip J. Gruden, Bruno V. Parma, Karel F. Princ, Waltei J. Samide, Fran L. Langerholc, Ferdo J. Klopčar, Leopold M. Benk, Anton A. Gabron Herman B. Ercegovič in Leo L. Abram; vi sanitetni stroki: za rez. sanit. kapetana I. razreda kapetani II. razreda dr. Fran I. Virant, dr. Franc J. Toplak, dr. Ljudevit Lj. Kobalj, dr. Peter J. Adamovič in dr. Ivan Pintar; v sodni stroki: za rez. admin. podporočnika narednik dijak Ivan S. Petrič, — Reaktiviran je rez. zrakoplovni podporočnik Leo M. Bra-daška. k Trgovska in obrtna zbornica v Novem Sadu se je na svoji seji dne 11. t. m. končno konstituirala; skoraj soglasno je bil izvoljen za predsednika inžener Daka Popovič. ■k Polovična vožnja v kopališča. Ministrstvo za železnice je dovolila polovično vožnjo posetnikom kopališč, ki dokažejo, da plačajo največ 30 Din neposrednega davka in 80 bivali v kopališčih, določenih od ministrstva za narodno zdravje najmanj 15 dni. k Poprava sarajevskega gledališča. Sa-rajevsko gledališče se bo tekom počitnic popolnoma prenovilo in povečalo ter opremilo z moderno električno instalacijo, ir Amerikanci se vračajo. Te dni se je vrnilo v Split 14 naših izseljencev, ki se vračajo iz Amerike v domovino. k Meštrovič v Splitu. Na počitnicah v Splitu se mudi profesor zagrebške akademije kipar Meštrovič. ■k Razstava v Splitu. Danes se otvori i Splitu razstava fotografij iz cele države. Razstava je v umetniškem salonu Galič. ■k Končna razmejitev. Generalni štab pripravlja načrte za končno razmejitev naših mej, kjer ta še ni izvršena. k Več gojencev vojne akademije. Ministrstvo za vojno namerava sprejeti letos gojence v vojno akademijo preko določenega števila, kar je v zvezi z osnovanjem nove armadne oblasti v Nišu. k Dežno plašče vseh vrst — specialno za gg. duhovnike — ima vedno v zalogi F. Lu-kič, Ljubljana Pred škofijo 19. •k Javno priznanje Vilfanovemu čaju. Laboratorij mr. D. Vilfan, Zagreb, Ilica 204. Po uporabi Vašega izvanrednega čaja, izgubila sem v 8 mesecih 12 kilogramov na svoji težini, ter sem se prepričala o njegovem tabornem delovanju in ga vsakemu toplo priporočam. — Gertl Smičiklas, Zagreb, Lipna c. 40. Dom pod nebom. Pod nebom, pod dežjem stojijo na Vrazovem trgu, pred staro šentpetrsko vojašnico štirje domeh vi v šatorih. Štiri sto, štiri tisoč takih domov po vagonih, kleteh in drugod, štiristo tisoč takih domov pa en sam naš veliki greh. Nad nebom se temni nebo. Nekje pa možje vršijo postave ukaz. Svete podobe snemajo s sten, skrinje odnašajo, postelje, posodo iz kuhinje, pisar pa vodi zapisnik. Mati stoji ob vratih in ne ve, kam bi dala roke, dela vajene, danes pa tako žalostno onemogle. Četvero otrok se tišči k njenemu krilu, pa še so v napoto mrkim, trdim možem. Očetov glas je danes tako mehak kakor nikoli sicer... Na cesti stoji lojtrski voz. Nanj nakladajo nosači njihovo bedno selitev. O, kako bedno! Človek živi, leta in leta živi, in ni mu hudo. Pa predeneš kaj, za spoznanje premakneš — in glej, vnebovpijoča siroščina je zasijala pred teboj. Nad mestom se temni nebo. Nekje pa možje jo oblak, skozi ploho se leno pomiče lojtrski voz, hlapec kolne, štirje bosi, gologlavi otro-čiči se lovijo za mater, zadaj oče — v prijazni krčmi pa pri kozarcu vina vedri komisija. V jugoslovanskih kolonijah v Argentini. v. Kar je starih naseljencev so večinoma posestniki zemlje, k' jo obdelujejo in tem je hej! So med njimi našinci, ki imajo po 100, 200, 300 in več hektarjev zemlje. Kakšen kapital je to, ako se računa da velja v prov. Santa Fe J hektar obdelane zemlje danes 1000—1500 pesov! Vendar večina naših ljudi niso lastniki zemlje, marveč je najemajo in tem gre že bolj trda. Še pred 10—12 leti se je najemala zemlja v Argentini po 20—25 pesov za hektar in leto, danes se težko dobi v prov. Santa F6 pod 80—100 pesov hektar na leto. Ako je dobra letina ter ugodne cene za pridelke, je dobro, če pa tega ni, imajo tudi naši farmerji ne-lastniki zaznamovati pasivna leta. Kaj bi rekel o njih kulturnem življenju? Niso protivni veri, pač pa skrajno mlačni, cerkev vidijo samo, kadar je krst, poroka ali pogreb. Dva sta vzroka njihove verske mlačnosti: prevelika oddaljenost od cerkvS in nerazumevanje njih s strani tujih duhovnikov. Če bi se stara domovina malo bolj pobrigala za to našo vejo v tujini ter poslala med nje duhovnike, bi bilo drugače. Ali baš do letos se ni nihče pobrigal za te naše izseljence, vsa briga stare domovine je bila usmerjena proti severni Ameriki, medtem ko se je južna popolnoma zanemarila. Velika večina naših poljedelcev v Argentini je pismena, vendar je čitanje med njimi malo razširjeno. Odkar je v aprilu t. 1. umrl lastnik >Zajednice< v Rosario, nimajo svojega glasila. Včasih si eden ah drugi nabavi kak starodomovinski koledar, ta aH oni si drži kak dalmatinski listič. Kako ie z vzgo- jo otrok? Kar je bogatih, dajejo svoje otroke v Rosario v višje šole ter je iz teh že izšlo majhno število intelektualcev, zdravnikov, odvetnikov itd. Vendar ti intelektualci so za naš narod že izgubljeni. Obiskal sem v Rosario večino njih. Priznavajo odkrito, da so njihovi starši bili Dalmatinci ali govoriti v maternem jeziku že več ne morejo. Zanimivo je, kakor bi rekel, ambulantno učiteljevanje med njimi. Poznam dva Hrvata, ki učiteljujeta med našimi poljedelci (gg. Hržiča in Jerkunico), pa jih je gotovo še več. Posebno g. Jerkunica je zelo izobražen mož, študiral je filozofijo na zagrebški univerzi. Tem ambulantnim učiteljem žal ni na rožicah postlano in zaslužijo komaj toliko, da živijo. Tudi za nje velja latinski pregovor: »Quem dii oderunt, magi-strum fecerunt«. Tem nomadskim učiteljem cvete njih borna pšenica bolj po zimi kot po leti, kajti po leti so tudi otroci zaposleni. Navadno pride tak potujoči učitelj na kakšno farmo, kjer ostane 3—4 mesece. Čakarerji (= farmerji) iz okolice pošiljajo potem na do-tično farmo svoje otroke. Včasih se jih zbere 20—25. Učitelj dobi navadno od vsakega otroka po 5 pesov mesečno. Hrano in stanovanje dobi zastonj na čakri (= * ■ +ekle od vrat do zakonskih postelj in 'i :i,i . ; ' v 3, da sem sentimentalen ali kar-t dejal gospod, »ampak ta soba je vendar!.:- velik kos mojega življenja. Svoja otroška .n mladeniška leta sem presanjal za takim domom, za temi preprogami in rožami, za tem mirom in tišino. Spominjam se, kako sem se nekoč kot beden gimnazist teden dni potikal okoli brez stanovanja. Pri kakem tovarišu sem včasih prenočil, včasih v parku, včasih sem zavihal ovratnik in z rokami v žepu taval po mestu do zore. Tako sem nekoč" pozno zvečer stal na cesti, ko je začel zadati dež. Stopil sem na trotoar in sem se stisnil k zidu. Kake četrt ure sem že stal tam moker In premražen. Tedaj je v drugem ali tretjem nadstropju nad menoj zapel klavir. Skozi zaprta okna so prihajali do mene pridušeni glasovi, skozi težke zavese sta se dva stolpa luči, od rdečega abažurja zatemnele, sipala na mokro cesto. Na mah sem občutil vso rajsko srečo dveh, treh ljudi, ki živijo tam gori. Bežal sem pred to pesmijo, pred to lučjo, pred to srečo, vso dolgo mokro noč sem bešfol, pa so se mi vgnezdile v dušo kakor neodoljiv ukaz. Noge so mi krvavele na trdi cesti življenja, pa sem vedel, zakaj. Zdaj živim tu in le malo mi še manjka, pa bi bil srečen.« Na mehki preprogi, pod svetlim lestencem je stal gospod in govoril in obraz mu je sijal, mi pa smo plašni stali na pragu in poslušali, nismo si upali v sobo in smo le vratove stezali v tihi, blaženi gospodov dom. In ko smo se poslovili potem in smo šli čez dvorišče, so psi še huje planili proti nam; menda smo se jim zdeli še bolj nebogljeni in grešni kot prej. • Nad mestom se je utrgal oblak, leno se pomiče voz, oče, mati, štirje bosi otročiči... __L. M. Cfulblfana G Krekova mladina v Ljubljani gostuje v nedeljo na Viču v Društvenem domu r igro »Deborah« v 8 slikah. Igra je zelo zanimiva. Vičani ne zamudite zanimivosti! Začetek ob pol 8 zvečer. Konec ob 10. Cene običajne. K obilni udeležbi vabi odbor. — Vsi igralci pri igri »Deborah« se vabijo k skušnji, katera se vrši v četrtek ob 8 v društvenem prostoru. Vabljeni so tudi vsi oni, M so pri predstavi statirnli. Vsi in točno! Režiser. O Na travniku pred šentpetersko vojašnico so sedaj kar štirje šotori deložiranih družin. Ce se ne bodo oblasti zganile, bo tam kaBcor še mnogokje nastalo celo taborišče, ne sicer ciganov, pač pa brezdomcev. G. dr. Puc pa trdi, da mestno gerentslvo skrbi za stanovanja kakor nihče pred in nihče za njim. © Nova ljubljanska afera. V neki delavnici v Ljubljani je štrajk. Ker se je nekdo izmed delavcev skujal in postal stavkokaz, so ga ostali delavci ovadili, češ, da je nekoč pravil, kako je svojega dekleta pregovoril k splavu ploda moškega spola. Delavci so stav-kokaza naznanili kar bližnjemu stražniku. Policija je omenjenega moža aretirala, ta pa je izdal dekle, od tega mater in babico, ki je baje pri tem nečednem poslu pomagala. Policija preiskuje vso zadevo. O Odmevi prvega maja. V sredo ob 10 so se zagovarjali pred sodiščem zagorski komunisti Mirko Weinberger, Beno Jugovar in bivši nepotrjeni zagorski župan Ludvik Fajn-, vsi so bili obtoženi, da so se pregrešili proti zakonu o zaščiti države in sicer prva dva radi komunistično-političnih govorov na del. praznik prvega maja v Zagorju, tretji pa radi tega, ker je naslikal napis z besedilom: »Živela revolucionarna delavska mladina!« Sod. razpravi je predsedoval sodni svetnik dr. Gradnik. Državni pravdnik je predlagal, da se obravnava preloži, ker še ni ves dokazilni material tu. Zagovornik dr. Lemež se je temu predlogu priključil, nakar je bril predlog sprejet. O Koncert se vrši redno vsak dan od 20—24 v restavraciji pod »Skaleo«, Mestni trg 11. Igra prvovrstna godba. O Pregled živine, vozil in opreme (člen 245 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice) se vrši za mestno občino ljubljansko od 27. julija do 1. avgusta 1926 na Ambroževem trgu. Pregledovanje se prične vsak dan ob 7 dopoldne in se nadaljuje ob 1 popoldne. K pregledu se morajo privesti: a) živina, stara nad tri leta in sicer konji, osli, mezgi in mule, b) vozovi za konjsko vprego, kočije, koleslji, zapravljivčki, dvokolnice s sodi za vodo ter jahalna in vprežna oprema (sedla, komati, naprsnjaki itd.), c) avtomobili (osebni in tovorni) in č) motocikli. Jahalni konji morajo biti osedlani, vprežna živina pa vpre-žena v svoje vozove. Kdor nima voz za svojo vprežno živino, naj privede le živino z vprež-no opremo. Oni, ki imajo več voz, naj pripeljejo boljše vozove. Živina se ne bo žigosala. Avtomobili in motocikli se morajo privesti z vso svojo opremo. Volov, volovskih voz in biciklov ni potreba pripeljati k pregledu. Kdor ima svojo živino, vozila in opremo v redu pripravljene, bo pozvan s posebnim pozivom k pregledu. V pozivu določenega dneva in ure naj se vsakdo točno drži in prinese poziv s seboj. Dohod na pregledo-vališče je pri šentpeterskem mostu ob meji parka na Ambroževem trgu. Kdor ni izpolnil svoje prijavne dolžnosti v zmislu tukajšnjega razglasa z dne 25. maja 1926, štev. 157/pov., V. u., mora svojo živino, vozila ter opremo — in sicer tudi vole, volovske vozove in bicikle — naknadno prijaviti od 15. do 17. julija 1926 v dopoldanskih uradnih urah mestnemu vojaškemu uradu v Mestnem domu. Vsaka, po zaključitvi popisa nastala izprememba pri živini, vozilih in oprem (n. pr. nakup, prodaja pogin živine, neuporabljiivost vozil itd.) se mora takoj naznaniti mestnemu vojaškemu uradu. Namen popisa in pregleda ni rekvizi-ciija, temveč samo evidenca. Vojaška uprava mora namreč za slučaj vojske vedeti, koliko živine, vozil in opreme imamo v državi. Kdor se ne bo ravnal po tem razglasu, bo strogo kaznovan, razven tega pa še pozvan h komandi vojnega okrožja v svrho naknadnega popiisa in pregleda, O Tečaj za elektroinstalaterje v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani namerava v mesecu septembru in oktobru prirediti tečaj za elektroinstalaterje v Ljubljani. Pouk bo teoretičen in praktičen. V prvi vrsti se bodo proučili veljavni elektrotehnični predpisi. Predaval bo g. ing. A. Dietrich. Tečaj se bo vršil v večernih urah trikrat na teden. Vsi interesenti naj prijavijo svojo udeležijo ustno ali pismeno pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10 najkasneje do 1. septembra t 1. V nedeHo dne 18. lullja im Vrhniko! Popoldanska prireditev Vrhniške oriiške sreniel Maribor n Številke za denarno nagradno tekmo, do katerih imajo pravico točni plačniki, se morejo dvigniti samo še danes pri naši upravi na Koroški cesti št. 1. □ Zopetna revizija Mestne hranilnice. Veliki župan dr. Pirkmajer je, kakor smo zvedeli, naročil, da mora Mestno hranilnico še enkrat revidirati izvedenec Zveze jugoslovanskih hranilnic. Mislimo, da je po strokovno izvršeni reviziji, ki jo je izvršila občinska komisija, ta ponovna revizija popolnoma nepotrebna in more zavodu samo škodovati. Sicer pa bomo o tem v kratkem več poročali. □ Kdor še ne ve, kam naj gre v nedeljo, mu svetujemo, naj ne pomišlja in naj se odloči v Št. Iljl □ Glasbena Matica v Mariboru. Del moškega zbora Glasbene Matice bo sodeloval pri Razlagovi proslavi dne 25. julija 1926 pri Mali nedelji. Popoldne od 2.—3. ure bo v okvirju slavnosti priredila Glasbena Matica poseben koncert, pri katerem zapoje poleg par težjih, umetnih pesmi večinoma le polno-doneče, preprostemu ljudstvu razumljivejše skladbe. Odbor Glasbene Matice ima po večini vse delo za prihodnje leto že pripravljeno, tako da je upati prav živahnega razmaha tega najvišjega glasbenega instituta v Mariboru. □ Mariborsko podporno društvo za odpuščene kaznjence ima danes v četrtek 15. t. m. ob pol 12 svoj redni občni zbor v konferenčni sobi moške kaznilnice. Vsi, ki se zanimajo za društvo, vabljeni! □ Seja obč. odbornikov Narodnega bloka se vrši v petek, 16. t. m. ob četrt na sedem v posvetovalnici na magistratu. □ Tudi vremenska hišica je menda že obupala, da bodo kdaj jasnejši časi, pa je pretekli teden opustila vsako zaznamovanje zračnega tlaka. Sicer pa je najbolje tako, ker nas je letos itak precejkrat nalagala. □ »Volksstimme« nima miru in mora v vsaki številki nekaj proti katoliški Cerkvi, proti kakemu redu ali pa kaki osebi napisati, da se seveda le pokaže — protikatoliško. Zdaj se ji je pa enkrat tako zaletelo, da se ji bo, kakor je upati, jezik enkrat za vselej zavezal. Delavstvo vedno bolj izpregleduje, da je ta list in stranka le zato, da hujska na vse strani, proti vsakemu javnemu redu. Tudi zadeva »državna zastava« ne bo pozabljena! □ Določitev prevoznine lastnikom avto-taksometrov. Mariborski fijakerji imajo že davno natančno od oblasti določene takse, katerih se tudi držijo. Lastniki avtotaks pa so doslej računali prevoznino poljubno, ker niso bili vezani na kako določeno takso. Radi zaračunavanja previsokih prevoznin od strani lastnikov avtotaksometrov je bilo doslej že veliko pritožb. Dokler je bil mestni obrtni referent na okrajnem glavarstvu, ni to ukrenilo ničesar radi teh taks, sedaj po vrnitvi obrtnega referenta mestu, bo pa izdelal te dni obrtni referent natančen pravilnik, po katerem se bodo morali ravnati avtotaksometri pri zaračunavanju prevoznine po mestu in okolici. □ Mariborski mestni iizikat dobi nov instrumentarij. Mariborski mestni fizikat ni bil doslej opremljen s potrebnimi instrumenti. To pomanjkljivost glede instrumentov je uvi-del pri letošnjem proračunu občinski svet in dovolil lepo vsoto za nabavo zdravniškega orodja. Mestni fizikat je naročil te dni za 11 tisoč dinarjev raznih instrumentov, ki so bili res potrebni in bodo dospeli te dni v Maribor. □ Prezidava Narodnega doma. Odbor Posojilnice je sklenil prezidati Narodni dom. Vhod v gornje prostore bo z vrta. Vestibul bodo preuredili v pisarne za Posojilnico. Dosedanje posojilniške uradne prostore bodo spremenili v stanovanja. Veliko gostilniško dvorano bodo prezidali na polovico in jo spremenili v pisarno. Poleg navedenih bo izvršenih še par drugih sprememb. Prezidava bo stala okoli 150.000 Din. □ »Domovinski dan« pri Šmarjeti ob Pesnici se je radi neugodnega vremena moral od 11. t. m. preložiti na nedeljo 18. t. m. Ta dan se ta prireditev vrši na vsak način, pri vsakem vremenu. Vse mariborske in okoliške goste prosimo in vabimo, da nam ne odpovedo nameravale udeležbe, marveč še v večjem številu nehitiio dne 18. L m. v našo sredina ' □ Sprememba posesti. Nabavljalna zadruga državnih nameščencev je kupila hišo na Rotovškem trgu (gostilno Pcčnik) od pivovarne Tscheligi, v katere prostore se namerava preseliti koncem tega leta. □ Umrla je gospa M. Planinšek, soproga mestnega obč. svetnika Planinška. □ Umrl je v Gradcu v bolnici g. Frane Ruhri, bivši ravnatelj pisarne na mariborskem magistratu. Pokojni je bil znan kot dober pevec in je mnoga leta sodeloval tudi pri cerkvenem petju v stolnici. N. v m. p.! □ Prazna stanovanja. Stanovanjsko so* dišče sporoča, da se bodo dodelila prosilcem sledeča stanovanja: 1. Aleksandrova c. 18 II. 3 sobe in kuhinja od stranke Ivan Kosti 2 Jezdarska ul. 1 II., 2 sobi, in kuhinja od stranke Karel Pestevšek. 3. Vrbanova ul. 21 ' priti. 1 soba s štedilnikom od stranke Ferdi-; nand Brečko. 4. Krčevina, Praprotnikova ul. ! 189, 1 soba in kuhinja od stranke Ivan Ri-i barič. 5. Slov. Bistrica št. 113 I., 1 soba in i kuhinja od stranke Helena Vauhnik. Tozadev-I ne prošnje je treba vložiti najkasneje do četrtka dne 15. julija 1926. □ Krava jc skočila v Dravo. Dne 13. t. m. je na živinskem sejmu okrog 10. ure dopoldne ušla nekemu kmetu krava in zbežala ob Brodu ter skočila v Dravo. Drugi dan oh 6. uri zjutraj sta na desnem bregu Drave nasproti tovarni Ježek dva kmeta opazila, kako se krava bori z valovi ob bregu Drave. Z veliko težavo sta jo rešila. Lastnik krave pa dozdaj še ni znan. □ Tatvina vojaškega blaga. Dne 12. t. m. je opazil neki narednik vojaške bolnice vojaka, ki jc nesel po Vetrinjski ulici zavoj vojaških predmetov. Vojakovo obnašanje je bilo sumljivo, narednik je pozval stražnika in ustavil vojaka. Pri njem je stražnik našel novo uniformo, katero je nesel vojak po lastni izjavi k čevljarju Štertilka v Vetrinjski ulici. Policija je nato izvršila pri omenjenem čevljarju preiskavo in odkrila celo skladišče eraričnih predmetov, kot rjuh, perila, uniform itd., katere je kupoval Štertilka od vojakov. Shod radikalov v zadevi Mestne hranflnice. Maribor, 14. julija 1926. »Narodni dnevnik« z dne 10. julija 1.1. št. 151. | poroča med mariborskimi novicami, da sklicuje narodna radikalna stranka za petek, dne 16. julija t. 1. ob 20. uri shod na vrtu restavracije »Gambri-nus< in sicer z dnevnim redom: 1. čitanje revizijskega poročila občinske komisije; 2. ugotovitev, da je zavod siguren in da niso vloge v nikaki nevarnosti. — Za zborovanje vladn veliko zanimanje. — Tako »Narodni dnevnike. Razen te notice, ki jo je bralo morda komaj par sto ljudi, pa se o shodu po Mariboru ne razpravlja s tistim zanimanjem, kakor si to sklicatelji in to je — mestni odbor radikalne stranke v Mariboru — želijo, pač pa se govori tole: 1. Vladni komisar in mestni župan sta podala na podlagi revizijskega poročila javnosti jasno obvestilo, ki je že zdavnaj zadostovalo, da so ljudje prepričani o varnosti svojih vlog v Mestni hranilnika. 2. Revizijsko poročilo občinske revizijske komisije se bo obravnavalo v javni občinski seji prihodnji teden. Smatra se, da je edino občinska komisija kompetentna, da to poročilo, ki so ga podpisali vsi člani komisije, tudi radikali, poda nn občinskem svetu in sicer v javni seji. Kako si radikalna stranka lasti predpravico, da nastopa v Mariboru, kakor da bi ona garantirala za vloge i Mestni hranilnici in ne mesto Maribor, ta na svojem strankarskem javnem shodu čita poročilo ob-čin.tke revizijsko komisije preje, kakor pa je komisija to poročilo občinskemu svetu podala? Kdo je dal stranki tako poročilo na razpolago? Mislimo, da te predpravico nima. Sicer je znano, kako so radikali v Mariboru storili že pred meseci razne korake v Belgradu v tej zadevi. Tudi to je znano, da na napad »Jutra«, ki jih je dolžil, da so radikali lansirali zloglasne vesti v Inozemskih listih, dozdaj radikali še niso odgovorili, dasi jih je »Slovenec« tudi pozval, naj odgovorijo. Kajti tako početje je obsojala vsa mariborska javnost. Ker fk> dozdaj še ni pojasnila ta zadeva, smatra vsa mariborska javnsot, da so radikali še tem manj upravi čeni nekako samolastno reševati zadevo reviztic Mestne hranilnice. 3. Poteg tega pa je zdaj odprto vprašanje, kako bo narodni blok, v katerem Se sede seveda tudi mariborski radikali, sprejel to ločeno postopanje ene skupine v bloku. Mi se vsake sodbe, dokler je ne izreče občinski svet, ki edini je v tem kompetenten, zdr-Eimo. Le to postopanje radikalne stranke je nam nerazumljivo z gospodarskega in narodnega stališča, razumljivo pa s strankarskega stališča radikalne stranke. Mariborska javnost in mi pa smo za stvarno rešenjo tega vprašanja in kolikor nam je znano, bo revizijska komisija pod predsednikom dr. Jerovškoin predložila občinskemu svetu poleg [poročila take predloge, ki jih bo vsa javnost iskre-310 sprejela, vlada pa jih bo morala upoštevati. In .potem bo red. Celje 0 Prireditev celjske ekspoziture na Polzeli je poslednjo nedeljo izpadla kar najpo-volneje. Radi slabega vremena je predpol-danski del programa moral sicer odpasti. Ko se je pa opoldne razjasnilo, so domačini iz ožje in daljnje okolice v velikih trumah hiteli na Polzelo. Zbralo se je tudi veliko število članov in članic, ki so pričeli ob treh popoldne z nastopom. Posamezne točke programa so se izvajale posebno pred nevihto, ki je popoldne zopet nastala, prav precizno. Občinstvu je posebno ugajal štaletni tek, pri katerem je prvenstvo dosegel domači odsek s Polzele. Najbolj se je pa občinstvo divilo simbolični vaji »Gor čez izaro«, katero so izvajale članice ccljskega orliškega krožka. Kot nadomestilo za predpoldanski ljudski tabor, ki jc vsled slabega vremena moral odpasti, je ob koncu popoldanske prireditve nastopil br. dr. Ogrizek, ki je v vznesenih besedah navduševal člane in članice k nadaljnjemu delu. Po prireditvi na telovadišču se je vršila na bližnjem travniku g. Turnška z Brega prav lepa zabava, ki je trajala do osmih zvečer in potekla v lepem in dostojnem razpoloženju. J3 Neosnovane govorice. V nedeljo zvečer so sc širile v našem mestu vesti, da je policija pri prihodu večernega vlaka na postaji j v Celju aretirala nekega popolnoma pijanega i Orla. Poleg tega so nekateri širili tudi novico, da so videli v Savinji utopljenega Orla v kroju. Kljub temu, da smo bili o neosnova-nosti teh govoric že naprej prepričani, smo ! se o tem informirali in moremo na podlagi uradnih informacij ugotoviti, da so te govorice v polni meri izrodek domišljije, če ne celo hudobije. & Znano elektrotehnično podjetje Karol Florjančič v Celju izvršuje od sedaj naprej inštalacije električnih naprav za razsvetljavo in pogon, telefonov, zvoncev, radio-aparatov ter popravlja elektromotorje in vsakovrstne električne aparate. B. M. v 'Polju Z. S. V. podružnica pri Dev. Mar. v Polju vabi k slovesnosti odkritja spomenika v svetovni vojni padlim domačinom, ki.se vrši v nedeljo dne 18. julija 1926. Spored: Ob pol9 dopoldne zbirališče na trgu pred cerkvijo in spomenikom ter pozdrav in sprejem gostov. Ob 9 sv. maša za padle vojake v župni cerkvi (med sv. mašo darovanje za spomenik) pri kateri pojejo združeni zbori. Po sv. maši blagoslovitev in odkritje spomenika, libera, govor (č. g. kurat Bonač), petje, deklamacije, sviranje na-grobnic, pozdravi zastopnikov podružnic Z. S. V. — Odmor (kosilo v okoliških gostilnah). Ob pol 3 litanije z blagoslovom. Po litanijah zborovanje bivših vojakov; govori g. major Colarič in drugi. — Pri slavnosti pojejo združeni zbori tukajšnjih društev ter igra domača godba na pihala. — Ker je ta dan posvečen spominu padlih vojakov, se prosi, da izostanejo vsakršne veselice s plesom. — Spomenik je krasno delo gg. kiparja Dolinarja ter kamnoseka Vodnika, ter je dosedaj edini svoje vrste v Sloveniji. S podstavkom je visok do 6 metrov. Na krasnem podstavku je kip vojaka iz kraškega marmorja v nadnaravni velikosti. Na štirih ploščah se blišči 96 imen padlih vojakov. — Odbor vabi tem potom vse bivše vojake domačine ter svojce padlih, vojne tovariše iz bližnje in daljnje okolice, kakor tudi vse domače in sosedne tarane. Vabljeni zastopniki podružnic Z. S. V. — Počastimo spomin padlih vojnih žrtev! Savinjska dolina Sv. Peter t Savinjski dolini. — Utopljenka. V nedeljo zvečer sta videli dve deklici v višini Zg. Raj v Savinji plavajoče truplo. Veled deževja jc bila brzina vode precejšnja ter se ni moglo natančno ugotoviti, je li truplo moško ali žensko. V kolikor smo se informirali pri pristojnih oblastih, v Celju trupla še niso našli, kakor se tudi še ničesar ne ve o kakem pogrešancu. Polzela. Tatvina. V petek, dne 9. julija je ie bilo pokradeno pri posestniku Uratniku p. d. pri »Tomažu«. Ta kmetija stoji na samem, na polovici pota med Polzelo in Goro Oljko ter je posebno romarjem dobro znana. Tatvina se je zgodila popoldne od_ 4.-7. ure. Domači sin in hlapec sta kosila seno, ženske so okopavale koruzo in to priliko je porabil hišne razmere dobro poznavajoč tat. Domači uporabljajo kombinirani sistem pri shranjevanju ključev in sicer tako, da ključ od enih vrat shranijo v drugo shrambo, ključ od iste zopet drugam itd. Tat pa je lepo po vrsti odpiral vrata, dokler ni prišel do omarice, kjer je bilo okrog 2750 Din denarja, od tega mnogo v srebru. Tat je pobasal ta denar, povrh še nekoliko sladkorja in žganja ter ključe od zidanice. Vsa vrata je zaklenil lepo za seboj ter oddal ključe na staro mesto. Nato je odšel še k zidanici, oddaljeni kake tri streljaje, kjer si je privoščil še precej žlahtne kapljice ter jo nato s pienom pobrisal. Domači so tatvino zapazili še isti dan ter celo stvar naznanili orožništvu, katero je dolgoprstnežu že na sledu. Žalec. (Slovenščina v čislih.) Človek, ki ima opravka na orožniški postaji v Žalcu, pač ne misli, da živi v Sloveniji. Vsi napisi so v srbskem jeziku in v cirilici, dvojezični napis pa samo na — stranišču. St. Pavel pri Preboldu. (0 t r o k u t o n i 1.) V Kapli vasi je utonila triletna hčerka tamošnjega mlinarja. Šla je z dve leti starejšim bratcem v vodo. Brat si od strahu ni upal poklicati nikogar, kakor tudi ne povedati staršem. Šele na dolgo vpraševanje je pozneje povedal, kje je ostala sestrica. Šli so takoj iskat ter jo našli za lase obešeno na koreninah v nekem tolmunu mrtvo. Iz Murskega polja. Zadnji torek je utonil v Ščavnici pri bivšem tržkem mlinu blizu Ljutomera zidarski podavač Al. Strmšeb iz Radomerščaka. Ta dan je bilo ravno lepo in se je šel Strmšek kopat v Ščavnico. V vodi pa ga je najbrž napadel srčni krč in je utonil. Truplo ponesrečenega so našli po dveurnem iskanju. — Delo za postavitev dostojnega spomenika učenjaku Miklošiču v Ljutomeru lepo napreduje. Temelj na cerkvenem trgu, kjer bo stal spomenik, je že dogotovljen in so že tudi priprave za slovesno odkritje v polnem teku. — V Cezanjevcih pri Ljutomeru je bila pokopana mati ptujskega mestnega kaplana Kosija. Raj-nica je bila vzor blage matere. — Bralno društvo v Cezanjevcih se pripravlja na 25 letni jubilej, ki se bo obhajal s primernim programom prihodnji mesec. — Cezanjevčani so celo tako napredni, da so si zgradili pri Ribiču radio postajo in sedaj poslušajo koncerte z Dunaja, Rima in Pariza. Glasba Trbovlje Sklep kongresa rudarske zveze. Kongres rudarske zveze v Zagorju je v nedeljo sklenil, da mora biti vsak član naročen tudi na delavski list »Pravico«. Ako bi še kak član ne bil na list naročen, ga mora takoj naročiti, ker drugače ga ne morejo smatrati za člana. S^Krekova mladina se tem potom zahvaljuje č. g. župn. Gorjupu na Dolu pri Hrastniku za darovane knjige. Prosi ludi druge prijatelje delavske mladine, da ji podarijo knjige, ki jih ne rabijo. T^z Umrla je nenadoma v nedeljo zjutraj ga. Neža škubic, roj. Drolc, stara 56 let. Ko je prišla domov od mesarja, je padla — gotovo zadela od kapi — na tla in bila takoj mrtva. Ostalim naše so-žalje! CašKo Nesreča. Na lokalni ozkotirni rudniški železnici Marijagradec-Trobendol se je ponesrečil paznik Mlekuž. Pri padcu si je polomli prsni koš, ranil pljuča, potolkel glavo in noge. Njegovo stanje je nevarno. Prvo zdravniško pomoč mu je nudil tukajšnji zdravnik g. dr. Lovšin. Oddali so ga v nadal.jno oskrbo ceijski bolnišnici. Operacija. Težki operaciji se je morala podvreči v dunajski bolnišnici ga. distriktnega zdravnika dr. Čede-ta. Prijazni goepej želimo skorajšnjega okrevanja. Vila I ima postaja predmet vedno večje pokornosti. Do najnovejšega Časa niso niti vsi vedeli za njeno ime. Stavba je iz novejšega časa, vsaj novejši čas je morala hiti restavrirana. Stoji nasproti bivši nemški šoli. Ljudje so se začeli kar smejati na glas, ko so brali, da je vila v razsulu, pa se povpraševali, koga je neki hotel dopisnik potegniti, da je vilo na papirju spravil v razsul. 7ak»j v res-aici ni na vili kaj takega opazili.. Cerkveni Glasbenik 1926, štev. 7—8 ima sledečo vsebino: Dr. Josip Mantuani: Janez Pierluigi iz Palestrine; Fran Ferjančič: Ivan Mercina kot učitelj, glasbenik in zvonoslovec; Seznam Anton Foersterjevih skladb; p. Hugolin Sattner: Nove orgle v Ptuju; Franc Kramar: Kako in kje sem nabiral slovenske narodne pesmi; Organistovske zadeve; St. Premrl: Koncertna poročila; Dopisi; Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo (ocenjene oziroma oglašene so Vodopivčeve Marijine pesmi, Maroltove nagrobnice, Osterčeve Štiri belokranjske za en glas in klavir, Grobmingova Osnovna violinska šola, Sattnerjeve pesmi za skupščine tretjega reda, Devove Koroške slovenske narodne pesmi, Lavtižarjevi spomini in Schottov >Das vollstandige romisebe Messbuch«; Naši glasbeni listi; Razne vesti; Darovi za »Cerkveni Glasbenik«; Nova besedila za cerkvene pesmi; Fran Zganjar: Obha-jilna; Naše priloge. — Glasbena priloga prinaša tri skladbe za mešani zbor: Dr. Evgen Bunčevo »Spomni se«; p. Hugolin Sattnerjevo »Pred obhajilom« in dr. Fr. Ks. Lukmanovo »Lepa si, roža Marija«. — »Cerkveni Glasbenik« izhaja dvomesečno in velja za celo leto 35 Din, za- dijake 20 Din. Posamezni iztisi glasbene priloge se dobe istotako pri upravi: Ljubljana, Pred škofijo 12. SCujl^e in revije VIGRED. Med našimi nepolitičnimi listi je eden naj-simpatičnejših pojavov gotovo »Vigred«, naš dekliški list, ki se je pod izvrstnim uredništvom gne. Lebarjeve v kratkem času izrazito dvignil. Saj je bila v zadnjih letih »Mladika« kot vzoren družinski list zelo izpolnila vrzel na primernem Etivu za našo mladino, tudi žensko, toda vendar je gotovo, da ni mogla povsem zadostiti potrebi po čisto ženskem listu. Zato so naši skrbni ljudski prosveti-telji zasnovali in ustanovili »Vigred«. List si je iz vsega početka točno omejil svoj delokrog, izmeril radij svojega vpliva: namenil se je gojiti cvetlične gredice — negovati srca našega dekliškega naraščaja. Sredi viharne dobe, ki brezobzirno koraka po novih potih, prezirljivo zametujoč vse dosedanje mišljenje in oblike, je »Vigred« visoko dvignila prapor večnih krščanskih idealov in pozvala za seboj žensko mladino. To je revolucionamsot, to je pogum! Odziv je pokazal, da je naša ženska mladina po veliki večini še nravno zdrava, še vsa dovzetna za nadnaravni svet Resnice in Lepote. V kratkih štirih letih svojega življenja si je »Vigred': utrla svojo lastno, jasno usmerjeno pot, se razširila po vsej slovenski zemlji, tako da izhaja danes v 5000 izvodih! To je za naraščajski slovenski list izredno visoka številka, ki je tem pomembnejša, ker nam ne priča o gmotnem uspehu kakršnega si bodi podjetja, ampak o zdravem duševnem življenju in hotenju velikega dela sedanjega slovenskega dekliškega naraščaja. Zares — žene in matere, ki bodo zrastle ob »Vigredi«, ne bodo Izdale starih slovenskih ženskih idealov! To je dragoceno jamstvo za našo bodočnost. Želimo le, da bi list tudi v bodoče tako lepo ra*tel in se razvijal, da ostane kos svoji velevažni vlogi. Slovenska dekleta pa naj bodo ponosna na svoj list in naj ne bo nobene, ki bi se sama izključila iz vrst Vigrednic, — »Vi-gred« se naroča pri upravi v Ljubljani, Ljudski dom; naročnina znaša 25 Din letno. Naše ki dolini. VI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju nasadov v Savinjski dolini. Žalec, dne 14. t. m. 1926.: Deževje brez komca, ponovne povod nji, malo ali nič solnca — takšno je bilo vreme zadnjih 14 dni. Rastlina je bila ovirana v razvoju in je njeno stanje danes očividno slabejše kakor prej. Iz tega vzroka so hmeljarji sedaj manj pripravljeni svoje blago naprej prodajati in odbijajo tozadevne ponudbe. Tulcajšna »Hmeljarna-r, zadružni zavod, za vkladanje in prepariranje hmelja je bila letos povečana v toliko, da se je njena delozmožnost podvojila in bo torej služila hmelj-skim trgovcem v hitri, zanesljivi in lahkotni potek kupčije. Društveno vodstvo. Učiteljski strokovni komerciclni tečaji. Veliki župan je na posredovanje Zbornice za trgovino, obrt in industrijo odredil, da se vrše učiteljski strokovni koraeroielni tečaji v prostorih Srednje tehnične šole v Ljubljani od 12. do 31. julija 1926. Od prijavljenih 137 je sprejetih 44 interesentov; podobni tečaji ,so se pred vojno redno vršili vsako leto od 1908 do 1912. Po prevratu se je Vršil eri sam tečaj. K«n?OTcnfa trgovskih zve« cele države se vrši 26. in 27. septembra t. 1. v Osijeku,. katero sklicuje zagrebška zveza trgovcev. Na konferenci naj se ustanovi centrala trgovskih koi-po-racij s sedežem v Belgradu, ria kar so pristale'že vso zveze; . .'■•;' Pred povišanjem železniških -tarilov. Za 21. t. m. je sklican Tarifni odbor, ki ima razpravljati' o reformah, ki jih namerava vpeljati železniško ministrstvo s 1. avgustom f. 1. Nameravano je 5—6?'no povečanje tarifa na glavnih progah, tako da se izenači tarif za vse železniško omrežje. Zvišanje železniških tarilov v Češkoslovaški? Iz Prage poročajo, da se bodo š i. avgustom t. 1. zvišali osebni tarifi na Češkoslovaških železnicah za 22—25%, tarifi za prtljago pa za 33%. Na drugi strani pa bodo znižani tarifi za brzovozno blago za 33%. Nasprotno uradni krogi to dementirajo. Avstrijska Narodna banka razglaša, da je zadnji rok za izmenjavo bankovcev po 10.000 K, ki nosijo datum 2. jani;aria 1924 kakor tudi istih pretiskanih z napisom »šiling« dne 31. dec. 1926. Gospodarska kriza v Avstriji. V prvih 5 mesecih t. 1. se je v Avstriji ustanovila 1 sama delniška družba s kapitalom pol • milijona šilingov, povečanj kapitala je bilo za 987.000 šilingov. V isti dobi lanskega leta je bilo ustanovljenih 16 družb s kapitalom 4,810.000, povečanj kapitala pa za 10.171.000 šilingov. Stanje posevkov v Ameriki. Zadnje uradno poročilo U. S. A. vlade ceni letošnji pridelek pšenice na 768 milijonov bušljev (lani 669). koruze na 2.661 (lani 2.901), ovsa na 1.434 (1502), ječmena na 191 (218), rži na 40 (40) in lanenega semena na 20 (lani 22) milijonov bušljev. Borea 14 juBja. DENAR. Zagreb. Berlin 18.49—18.53 (18.49—13.53), Italija 193.91—195.11 (190.40-191.00), London 275.05—276.28 (275.08-276.28), Newyork 56.437 do 56.787 (56.4236—56.7236), Pariz 150.25 do 152.25 (144.12-146.12), Praga 167.433—168.433 (167.413—168.413), Dunaj 7.98625 —8.02625 (7.9868 do 8.0268), Curih 10.9455—10.9855 (10.9455 do 10.9855), Amsterdam 22.74—22.87 Turih. Belgrad 9.14 (9.1375), Pešta 72.30 (72.30), Berlin 122.95 (122:975), Italija 17.77K (17.45), London 25.11125 (25.12), Newyork 516.875 (516.50), Pariz 13.25 (13.3075), Praga 15.3025 (15.30), Dunaj 73.025 (72.975), Bukarešt 2.40 (2.3250), SofSja 3.72K (3.725), Bruselj 12.25 (11.20), Amsterdam 207.375 (207.45). Dnnaj. Devize: Belgrad 12.46—50, Ko-danj 187.95—188.05, London 34.34—44, Milan 24.20—30, Newyork 705.85—708.35 (čeki 703.65— 707.80), Pariz 18.30—40, Varšava 77.05—55. Valute: dolarji 704.75-708.75, angleški funt 84.30—34.65, lira 24.82—98, dinar 12.45—54, češkoslovaška krona 20.88—21.005. Praga. Devize: Lira 116.30, Zagreb 59.62, Pariz 84.17, London 164.07, Ne\vyork 33.70. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7%inv. pos. 73.50—75, voj. odšk. 306 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193—195, Ljubljanska kreditna .175—195, Merkantilna 100—104, Prnštediona 865 do 868, Slavenska 50 denar, Kreditni zavod 165 do 175, Strojne 98 bi., Vevče 102 den., Stavbna 55—65, Sešir 103—104, zaklj. 104. Zagreb. 7% inv. pos. 75—75.50, agrari 40 do 42, vojna odškodnina 306.50—307, julij 306 do 806.50, avgust 310-310.50, Hrv. esk. 100.75—101, Kred. 102—104, Hipobanka 56—56.50, Jugobanka 93—94, Praštedioma 865—870, Ljubljanska kreditna 175 den., Slavenska 55—58, Srpska 130— 132, Ekspdoatacija 9—10, Šečerana 270—275, Slavex 115 den!, Slavonija 30—32, Trbovlje 345 do 350, Vevče 102 den. Dunaj. Don.-sav.-jadr,- 807.000, Alpine 271.000, Greinitz 109.500, Kranjska industrijska 294.000, Trbovlje 454.000, Hrv. esk. 138.000, Ley-kam 122.000, Jugobanka 119.000, Avstrijske tvor-•nice za dušik 210.000, Mundus 1,105.000, Slavonija 37.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Skorete 13 mm, 4 m dolž. mOnte franco meja 560,— bl„ Deske za zaboje 10, 15, 20, 24 mm, fco meja 430.— den., Jambor-niki od 7—16 m, fco meja 290,— bi., Kostanjeve zdrave cepanice za tanin obeljene, fco vagon namembna postaja Štajersko 22.— den., Hrastovi hlodi, iz Hrvatske od 30 cm prem. naprej, od 3 do 5 m dolž., fco vagon Ljubljana 460.— bi. — ž i t o'i n poljski pridelki: Pšenica bačka, 76, 2%, fco vagon, nakl. postaja 315.— bi., Pše-' niča nova bačka, 76, 2%, za avgust, fco vagon nalcl. postaja 270.— bi., Pšenica nova, fco Rumn 265.— bi., Koruza, fco vagon nakl. postaja 1 vag. (187.50 zaklj., Ječmen, letni, fco vagon nakl.. post. 170.— bi., Oves rešetani, fco vagon nakl. postaja 100,— bi., Otrobi drobni, fco vagon nald. postaja 110,— bi., Otrobi srednja, fco vagon Domžale 1 vag. 150.— zaklj., Ajda domača, fco vagon, slov. postaja 255.— bi., Fižol beli banatski, fco vagon nakl. postaja 160,— bi., Riž splendor, v vrečah, tTnitto za netto, fco skladišče Ljubljana 680— bi. to;. ... . .. JUNIORSKE TEKME ZA PREHODNI POKAL SK ILIRIJE. Za letošnje juniorske pokalne tekme SK Ilirije se je prijavilo 12 klubov. Medklubski odbor je v svoji prvi seji izžrebal v prisotnosti delegatov prijavljenih klubov protivnike za I. in II. kolo ter določil razvrstitev tekem I. kola kakor sledi: V soboto, 17. t. m. ob 18.80 Ilirija : Slavija; v nedeljo, 18. t. ni. ob 9 Olimp : Panonija; ob 10.30 Reka : Olimpija. Tekme Svoboda (Moste) : Mars, Jadran : I Mladika in Triglav : Herines se bodo vršile 24. in : 25. t. m., ker je igrišče Ilirije 18. t. m. popoldne ; ' zasedeno. i-'- V II. kolu se sestanejo zmagovalci iz I. kola in sicer zmagovalca iz tekme Jadran : Mladika ter Olimp :. Panonija, dalje zmagovalca iz tekme Triglav : Hermes ter Svoboda :■ Mars in končno zmagovalca iz tekem Reka : Olimpija ter Ilirija : Slavija. — Semifinale in finale se izžreba kasneje. — Klubi, ki bodo izpadli v I. in II. kolu, bodo igrali med seboj za posebno utešno darilo SK Ilirije. — Službene objave medklubskega odbora glede re-diteljske službe itd. bodo objavljene v »Slovenskem Športu«. Kolesarske dirke »Save«. V nedeljo popoldne ob 3. uri se vršijo kolesarske dirke >Save< in Zveznih kolesarskih društev z bogatim sporedom na prostoru SK Ilirije. Popoldne ob pol 2. uri zbirališče na Sv. Jakoba trgu tor je skupni pohod i godbo na prireditveni prostor. Vsem dirkačem se javlja, da je trening vsak dan od 11- do 3. ure popoldne na SK" Iliriji. Zalivala. V nedeljo, dne 11. t. m. smo sv©, čano odkrili nagrobni spomenik g. Franu Učaku v Krizah. Dolžni smo, da se ob tej priliki zahvalimo gg. delegatom nogometnega podsaveza: SK »Gra-fika, SK »Slovan«, SK >Hermes« za prelepe govore. Prav posebna hvala pevskemu društvu »Grafika« iz Ljubljane za ginljive žalostuike. Vsem: najlepša hvala I — SK Ilirija. NOV SVETOVNI REKORD. Pariz, 14. julija. (Izv.) Pri lahkoatletskih tekmah je Francoz Baraton postavil nov svetovni rekord v teku na 1000 metrov v času 2:27, '/*• ŠPORTNA ZVEZA NARODOV. »Če se športniki pogovarjajo, izginjajo politična nasprotstva.« Tako je rekel grof Bonacossa na zborovanju športu ikov v Ženevi, ki se ga jo udeležilo štirinajst držav. Športniki zamorejo težke položaje veliko lažje razmotati, kakor diplomati, njih misli so družilne, ne razkrajalne. Zastopano so bile takrat — v marcu — tele države: Nemčija, Anglija, Francija, Italija, Jugoslavija, Holandska, Danska, Norveška, Švedska, Finska, Avstrija, Ogrska, Švica, Belgija. Posvetovanja so obsegala najrazličnejše predmete. Posebne važnosti je bilo vprašanje rekordov. Nekaterim se jih zdi preveč, Ni čudno. Poglejmo na primer težko atletiko. Pet razredov je, v vsakem cela vrsta vaj; koliko rekordov! Najpametnejše bi bilo pač, če bi se upoštevali samo absolutni svetovni rekordi. In koliko manj dela bi bilo. Kakšno moč ima danes šport, nam kaže drugo vprašanje, ki so ga obravnavali.. Fabrique Natio-nale v Belgiji je bila diskvalificirana, in športni odbor je sklenil, da ostane diskvalifikacija pravo-močna, dokler tovarna ne da zadostnega jamstva. To je bilo prvič, da se je mednarodna zveza posln-žila svojih sredstev. Drugi dan se je tovarna vdala in je priznala veljavnost športnih postav. Nato je bila diskvalifikacija preklicana. V Belgiji sta dve zvezi motornih kolesarjev, ki si nasprotujeta. — Športni odbor je odredil, da se mora zadeva rešiti v smislu športne misli. Zanimivo je bilo obravnavanje vprašanja, ali naj imajo tovarnarji ali trgovci motornih koles zastopstvo in glas v športni komisiji. Sklenili so, da naj vsaka država sama določi, koga pošlje kot zastopnika v komisijo. Države zamorejo poslati sedaj v športni odbor najbolj sposobne ljudi. — Amatersko vprašanje se je spet enkrat obravnavalo. Debat ni bilo ne konca ne kraja in jo bil tudi rezultat temu primeren. Rešitev v tehniškem športu ni mogoča in je tudi tukaj posameznim državam prepuščeno, naj amatere kolikor mogoče ščitijo. ' Oktobra se bodo spet sešli, v Parizu. IZDELOVANJE AVTOMOBILOV V RUSIJI. Rusija se trudi čimdalje bolj za domačo av-tomobilno industrijo. Ta industrija je v Rusiji še prav malo oblikovana in kaj malo zmore; pred par leti ustanovljeni avtomobilni trust krije komaj šest odstotkov domače potrebe. Preračunili so, da bo v prihodnjih petih letih potrebnih 19.000 osebnih avtomobilov, 30.000 tovornih in 10.000 posebnih. Produkcijski načrt trusta govori za letos samo o 385 novili avtomobilih, za leto 1927 o 88 in za leto 1928 o 1350 avtomobilih. — Ford jih pa napravi 10.000 na dan 1 — Pridejo zraven še tisti vozovi, ki jih sestavijo v Rusiji iz sestavnih delov, poslanih od drugod: letos 750, drugo leto 3000, I. 1928 pa 4000. NEMŠKI DAMSKI AVTOKLUB. V Berlinu so dame ustanovile svoj lastni a v« tomobilni klub. Sledile so zgledu francoskih tova-riic, ki imajo že eno leto svoj klub. Pristopilo je takoj 25 dam. Klubu je priključena vozna šola, kjer se dame pod strokovnim vodstvom lahko naučijo voziti. Poleg športnih ciljev, ima klub tudi nalogo, da goji družabnost. Iz vseh delov Nemčije prihajajo prijave za pristop. ZMAGOVALEC V DIRKI INDIANOPOIJ8. Dirko smo že omenili in ime zmagovalca tudi. Do dneva dirke ni o Francku Lockhartu nihče nič vedel in nihče bi tudi verjel ne bil, da bo neznaten mehanjk, 23 let star, mogel premagati veličine Eldridgea, Guyota in Hartza. Samo njegovi sodelavci so ga poznali, njegova zmaga je bila obenem prva njegova dirka. Kreis bi bil moral voziti, Lock-hart je bil njegov mehanik. Dan pred izbirno tekmo je bilo Kreisu slabo in je rekel Lockhartu, naj •V— '."'».i1 13 Fr. R. Chateaubriand. V takem spremstvu sva prišla do velikega križa, ki se je nahajal ob poti. Tukaj je božji služabnik navadno slavil skrivnosti svoje vere: »Moji dragi novo-izpreobrnjenci,« je rekel, obrnivši se proti množici, »k vam sta prišla brat in sestra in da je sreča še večja, vidim, da je božja Previdnost včeraj vašim Žrtvam prizanesla; torej sta dva velika vzroka, da jo zahvalite. Opravimo sveto daritev in vsak naj se^ je udeleži v globoki pobožnosti, z živo vero, neskončno hvaležnostjo in ponižnim srcem.« Potem obleče božji svečenik belo tuniko iz mur-vine skorje, vzame svete posode iz tabernaklja, ob križevem vznožju, na kosu skale se pripravi oltar, voda se zajame v bližnjem studencu in grozd divje vinske trte da vino za daritev. Vsi pademo na kolena v visoko travo; skrivnost se začne. Jutranja zarja se je prikazala za gorami in je razsvetlila vzhod. Vse v pustinji je bilo zlato ali rožnato. S tolikim sijajem naznanjena zvezda je slednjič prišla v veliki svetlobi in njen prvi žarek je padel na posvečeno hostijo, katero je mašnik ravno v terrt hipu povzdignil. O čar vere! O krasota krščanskega bogočastja! Darovalec star puščavnik, oltar je skala, cerkev puščava, navzoči priprosti divjaki! Ne, ne dvomim, da se je v tem trenutku, ko smo klečali, res izvršila velika skrivnost in da je Bog prišel na zemljo, kajti jaz sem ga čutil, da je stopil v moje srce. Po daritvi, pri kateri je zame manjkalo samo f.opezove hčerke, smo se podali v vas. Tukaj je vladala najzanimivejša združitev socialnega in naravnega živUonja: oh robu oiprpsppprn onin stare pustinje smo odkrili razcveteno setev: zlati valovi klasja so se valili čez deblo podrtega hrasta in snop enega poletja je nadomestoval drevo treh stoletij. Povsod so se videli iz gozdov, ki so bili žrtve plamena, valeči se oblaki dima in plug se je počasi izprehajal med ostanki korenin. Zemljemerci so z z dolgimi vrvmi merili zemljo; razsodniki so pa razdelili prve lastnine: ptica je zapustila svoje gnezdo, votlina divje zveri se je izpremenila v kočo; slišalo se je razbijanje kladiv in udarci sekire so zadnjikrat napravljali odmev, ki se je izgubljal z drevesi, ki so mu prej služila za pribežališče. Zamaknjen sem taval med temi slikami, ki so se še zlepšale vsled Ataline podobe in sanj sreče, s katerimi sem varal svoje srce. Občudoval sem sijajen. uspeli krščanstva nad divjaškim življenjem; videl sem Indijanca, izobrazujočega se v glasu vere: prisostvoval sem prvotnemu zakonu človeka in zemlje: človek je v ti pogodbi zemlji prepustil dedščino svojega potu in zemlja se je zato zavezala, da bo zvesto nosila žetve, sinove in pepel človeka. Medtem so prinesli blagovestniku otroka in ta ga je krstil med cvetočim jazminom na bregu nekega potoka, dočim se je sredi iger in dela pomikal mrtvaški izprevod proti »Dobravam smrti«. Dva zaročenca sta pod hrastom sprejela poročni blagoslov in potem smo jih naselili v enem kotu pustinje. Duhovni pastir je šel pred nami semintja blagoslavljajoč pečino, drevo in studenec, kakor je nekdaj Beg — tako stoji v knjigi kristjanov — blagoslovil neobdelano zemljo, ko jo je dal Adamu v dedščino. Ta izprevod, ki je v pisanem neredu sledil svojemu voditelju s svojimi' čredami od skale do skale, je mojemu ginjenemu srcu predočeval ona prvotna preseljevanja .prvih drilžin, ko se je Sem s svojimi otroci odpravil po neznanem svetu sledeč solncu, ki je šlo pred niim- Zvedeti sem hotel od pobožnega puščavhika, kako on svoje otroke vodi; odgovoril mi je zelo po-strežljivo: »Nikdar jim nisem dal nobenega zakona; učil sem jih samo ljubiti se, moliti Boga in upati na boljše življenje; vsi zakoni sveta so v teh zapopa-deni. Sredi vasi vidiš neko kočo, ki je večja kakor druge: ob času deževja služi za kapelo. V njej se zbirajo vsako jutro in vsak večer, da časte Gospoda in kadar sem odsoten, opravi molitev neki starec, kajti starost je kakor materinstvo neke vrste sveče-ništvo. Potem gredo delat na polje in čeprav so lastnine razdeljene, da se more vsak naučiti socialnega gospodarstva, se spravijo žetve v skupne žitnice, da se ohrani bratska ljubezen Štirje možje razdele enakomerno dobiček dela. Temu dodaj še verske ceremonije, veliko pesmi, križ, kjer sem slavil že toliko skrivnosti, brest, pod katerim pridigujem ob lepih dnevih, naše grobove, ki so tako blizu našim žitnim poljem in svetega Janeza te nove Betanije in imel boš popolno sliko o kraljestvu Jezusa Kristusa.« Puščavnikove besede so me prevzele in čutil sem vrhovno moč tega stalnega in delavnega življenja nad, blodečim nedelavnim življenjem divjaka. Ah! Rene, jaz sicer ne mrmram nad božjo Previdnostjo, toda priznam, da se nikdar ne spomnim te evangeijske družbe, no da bi poizkusil grenkosti tožb. Kako bi bila napravila koča z Atalo na teh bregovih moje življenje srečno! Tam bi se bile končale vse moje blodnje; tjakaj bi se bil naselil z ženo, ki bi bila ljudem nepoznana in skrivala bi svojo srečo v gozdu, kakor reke, ki nimajo v puščavi niti imena. Toda mesto tega miru, katerega sem si takrat upa! obljubovati, v kakšno zmešnjavo sem pripeljal svoje življenje! Vedna igrača sreče, na vseh bregovih razbit, dolgo časa izgnanec i/, svoje dežele in ko sem se tla vrnil, sem našel hišo v razvalinah in prijatelje v grobu. Taka ie morala biti usoda Šakte. > > B N N T3 » o S 9 *- S fc ftS = -M 3 O E ™ ! rt ® Vf > G d 1 -M 00 "> — • a « ; > S t o rt E i o o *U3 t, 3 - i 2.3 t/i O 1 . U a z v; ! 3 A Z ® | Ž : O S- ; to e ^ 3 S i ^ a J o« E T3 I u o 1 £ o C u S : o o .2" o n o g- "S s s -p- n t> •at --- o K , I-d sc £ a > td S N — a 2 o a g r 3 S Suš O viti ri a C „•« « rt o ™ 3 J3 J > O « •S > >. 3 N " 2 S — o 11 p 5 s ilje «n. Trinajst voz tvrdke Miller je startalo, ickhartov med Mjimi. Dobro je vozil in so ga poslali v glavno dirko, ki se je vršila ob navzočnosti 150.000 gledalcev. Prizor, kakor ga vidimo v ameriških filmih; Millerjevi vozovi vodijo od starta naprej. Pri 125. milji je Lockhart še na četrtem mestu, do 186. milje si je priboril prvo meeto. Vreme, že v začetku neugodno, se je medtem še poslabšalo, silovita ploha je dirko prekinila; uro na to se je spet pričela, a so jo morali po 400 miljah vsled divjega viharja ustaviti. Sicer gre na 500 tailj = 800 kni. Lockhart je bil do konca prvi in bo ga oklicali za zmagovalca. Kljub viharju in dežju je dosegel na uro 151 km in 374 km. Časnikarji so nesli zmagovalca na časnikarsko tribuno in so ga slavili kot junaka. Lockhart jo danes brez skrbi. Kot zmagovalec je dobil 20.000 dolarjev in se to in ono. Naenkrat je postal prvo razreden. Cele stolpe so priobčili časopisi o njem. Visoki fcurz hoče Lockhart seveda izkoristiti in se hoče Udeležiti vseh velikih tekem. Prilike bo imel dosti, ker se kar trgajo zanj. To in 0130 A. Y. D. Že dolgo časa so te črke bojni Idic ame-Hških tovarnarjev. At your door (et jur dur), pri ali ob vaših vratih. V zadnjih mesecih so dobile te črke pomen, kakor sicter nobena okrajšava. Zlasti sprememba v cenah ameriških avtomobilov je povzročila, da danes v Ameriki vsak ve, kaj pomeni A. Y. D. S tem je označeno, da obsega cena prav vse, noter do oddaje avtomobila pri hišnih vratih. Kmalu po vojski so ustanovili veliko tovarno pletenih nogavic. Tovarna je hotela prodajati samo potom potnikov, od hiše do hiše, in ne potom trgovin. Tekom šestih let se je dvignila letna prodaja na debelo od 500.000 dolarjev na 25 milijonov dolarjev, in danes je ta tvrdka med prvimi. Kmalu so prišle vse tvrdke na to, da pošiljajo potnike Ven, ne samo po mestih, temveč tudi po debeli. Temeljni kamen v ameriškem gospodar- skem sistemu je danes potnik, salesman, mož prodaje, prodajalec. Banke, založbe knjig, veleprodajalse ,vsi imajo danes potnike, raztresene po vsej deželi. Amerikanec dobi pri hišnih vratih vs«, kar si želi, in mu ni treba hoditi v prodajalno. Seveda je bil avto tisti činitelj, ki je premagal razdfdje. Če ga kupiš na obroke, plačaš naenkrat samo dva dolarja,. Zato ni čudno, da imajo velike tvrdke 5000 do 10.000 potnikov, in treba je že vojskovodskih zmožnosti, da jih pravilno razdelimo in vodimo. Včasih je A. Y. D. nevaren. Tako beremo v 3. zvezku »Zgod. anekdot« o angleški gospodinji, ki so ji navadno tudi vse k vratom prinesli. Nekoč je odpotovala in je pritrdila na vrata listek: Nič tukaj pustitL Ko je prišla nazaj, je bilo stanovanje izropano, na tleh je pa ležal listek z besedami: Smo izpolnili Vašo željo in nismo nič tukaj pustili. H- Za časnikarje. Med Rimom in Milanom so vstavili nov brzojavni aparat sistema Siemens, ki se vminuti 700 krat zavrti in je prevzel na uro že 1700 brzojavk. Aparat bo služil časnikarskemu poročevanju. + Jezuitska univerza v Ameriki. V De-troitu, mestu Henryja Forda, je bil doslej malopomemben jezuitski kolegij. Sedaj bodo napravili tam univerzo v velikih izmerah, po' enotnem načrtu. Poslopij bo 27. Temeljni kamen je položil koncem maja detroitski Škof. Proračun znaša 10 milijonov dolarjev; večji del denarja je dala gospa Reilly, vnukinja za one kraje zelo zaslužnega ameriškega državnika Lansinga. + Narobe svet. V Londonu so osnovali »Ligo mladih deklic«, ki ima nalogo, da se bori proti današnjim modernim materam, ki upropaščajo srečo svojih hčerk. Povo za to ustanovo je dala neka 401etna mati, ki se je sama oblačila po današnji modi, svoji hčerki pa je ukazala, da je nosila dolge lase, dolge obleke in črna očala. Kljub temu se je v hčerko zagledal neki mlad lord in se z njo zaročil Toda pred poroko se je izneveril zaroč-nici in pobegnil z njeno moderno materjo. — Nekdaj so matere čuvale hčerke, sedaj pa morajo hčerke paziti, da jim moderne mamice kam ne pobegnejo. f -f- Brat in sestra — mož in žena. Neki londonski trgovec je zapustil vse svoje premoženje neznanim sorodnikom. Vedel je, da ima sorodnike, toda poznal jih ni. Izvršitelj oporoke je našel trgovčeva nečaka Arhibalda in Floro Cooper. Istočasno je odkril nenavadno dejstvo, da sta AThibald in Flora mož in žena. Ko sta bila še otroka, so jima umrli starišl Vzgojo »ta prevzeli dve družini v oddaljenih krajih in kasneje je izginila vsaka sled o njunem poreklu. Po tridesetih letih sta 6« srečala kot popolna tujca in sta se poročila Šele dedščina je odkrila, da 6ta brat in sestra. -f Ostija. V Ostiji pri Rimu gradijo rimmski amfiteater in upajo, da bodo že letos začeli s predstavama. &olxvedovanfa Poživljam dotično prodajalko jajc, pri kateri sem včeraj pusrtil dežnik, naj istega takoj odda v upravi »Slovenca«. Darujte za Ljudski sklad SLS! Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 14. julija 1926. Višina barometra 308'8 m Opazovanja Barometer Toplota v C' Rel. flagn ' >° Vater in brzina v m Oblačnost ,0—10 Vrsta padavin V Ljubljani je krni čas ob opazovanju rmmdi7>> 7 762-2 17-6 92 S 0-5 9 4« 8 u S L]abl|ana (dvorec) 8 762-1 19-1 90 WSW 0-5 8 14 761-0 20*1 84 E 2 9 dež %' i, 4 - Tragične smrti naš kolega, gospod je nenadoma preminul dne 13. julija Karel Peršl « kapeian I. ki. v pokoju. Pogreb pokojnika bo v četrtek dne 15. julija ob 16. «t! iz Leonišča na pokopališče pri Sv. Križu. Svojemu pokojnemu tovarišu ohranimo trajen spomin.- Uredništvo Tvrdke Peter Kozina & Ko., Ljubljana - Tržič. Posebne osmrtnice se v Mariboru ne bodo izdale. Najina nepozabna sestra Terezija je danes ob K18. uro po dolgotrajni, težki, z veliko potrpežljivostjo in udanostjo prenašanj bolezni preminula. Truplo najine drage umrle bo v sredo 14. julija 1926 ob 17. uri v mrtvašnici Splošne bolnici blagoslovljeno in nato na cerkv. pokopališču v Pobrežju položeno k poslednjemu počitku. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 15. julija ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru. Maribor, dne 12, julija 1926. Josipina in Marija Lorber. Mestni pogrebni zavod v Mariboru. Zm Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karoi Ceč. Izdajatelj; dr. Fr. Kulovec. KARLA PERŠL roj. TEKAVČIČ naznanja v svojem in v imenu svojih otrok MIRE, JELKE in RADOTA pretužno vest, da je nje neizmerno ljubljeni soprog, predobri oče, brat, stric in svak, gospod Karel Peršl kapetan I. ki. v p. in urad. Ivrd. Peler Kozina & Ko. v torek dne 13. julija ob 5 popoldne, previden s tolažili svete vere, za vedno zatisnil svoje blage oči. — Pogreb nepozabnega se vrši v četrtek dne 15. julija ob 4 popoldne iz mrtvašnice, Stara pot it. 2 na pokopališče pri Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bo brala v ccrkvi sv. Nikolaja v soboto ob pol 8 zjutraj. Ljubljana, dne 14. julija 1926. Urednik: Franc Tersetflav.