Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 2 Oglasi Tema tedna: Ženske v državni politiki spet slabše zastopane, kako bo na lokalnih volitvah? ...... 4 Zgornja Savinjska dolina: Na šolah med počitnicami izvedli različne investicije ........................................ 6 Trgovina Sam Nazarje: Obeležili 10-letnico dela na obstoječi lokaciji 8 Prostovoljci v Astani: Uspešno zgradili novo streho cerkve in zaključili vsa nujna dela .......................................... 10 42 maratonov v 42 dneh: 13. etapa potekala od Logarske doline do kampa Menina v Varpoljah .............................. 21 Gorska kolesarka Monika Hrastnik: Namesto v boj za medalje v bolnišnico zaradi poškodbe .............................. 22 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka- lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto L, št. 37 , 14. september 2018. Izhaja vsak pe- tek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj- ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav- ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90- 791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www. savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik (MŠ) (MŠ) Ženske na vodilnih položajih recept za uspeh v novem tisočletju Ste že slišali za podjetje Alibaba? Če vsaj povr- šno sledite medijem, verjamem, da ste že nalete- li na ime te kitajske spletne veletržnice, ki jo je le- ta 1999 ustanovil učitelj angleščine Jack Ma. Da je zagnal lastno podjetje, si je od prijateljev izposo- dil 60 tisoč dolarjev, s 40 milijardami dolarjev pre- moženja pa je danes tretji najbogatejši Kitajec in eden najbogatejših ljudi na svetu. Ma je pred dnevi presenetil širšo javnost z od- ločitvijo, da se umika z vrha podjetja in se usmer- ja v filantropijo, predvsem na področju izobraževa- nja. Za Majem je sicer izjemno zanimiva življenj- ska zgodba, saj po diplomi na univerzi nikakor ni mogel dobiti dela. Zavrnili so ga več kot trideset- krat, češ da ni dovolj dober. Bil je edini od petih rekrutov, ki ni dobil službe na policiji. Bil je edini od 24 kandidatov, ki ni dobil dela v restavraciji s hit- ro prehrano KFC. Ko je želel podiplomsko študira- ti na ameriški univerzi Harvard, ki je s štipendija- mi sprejemala veliko kitajskih študentov, so ga de- setkrat zavrnili. A to ni poanta mojega tokratnega uvodnega razmišljanja, z vami pravzaprav želim deliti ugoto- vitev Jacka Maja, da so ženske na vodilnih položa- jih recept za uspeh podjetij v novem tisočletju. Ma je na letošnjem srečanju svetovnih voditeljev v Da- vosu povedal: »Alibaba je storitveno podjetje. Naš cilj je slu- žiti ljudem. Če želiš to delati dobro, potrebuješ lju- di, ki to znajo delati. Ženske to počnejo veliko bo- lje kot moški. Ljudje v tem tisočletju v primerjavi s prejšnjim ne tekmujemo več z mišicami, ampak z modrostjo. Če človek danes želi biti uspešen, potrebuje vi- sok inteligenčni kvocient, če noče hitro izgubi- ti, potrebuje čustveno inteligenco, če pa želi bi- ti spoštovan, potrebuje koeficient ljubezni. Veliko moških ima visok inteligenčni kvocient, nizek ču- stveni in skoraj ničen srčni koeficient. Ženske vse tri vrste inteligence dobro kombinirajo, zaradi če- sar so dobre voditeljice. Če želite, da vaše podjetje deluje modro in skrb- no, je ženska na vodilnem položaju najboljša izbi- ra. Ženske so tudi naše najboljše stranke. Kupujejo zase, za otroke, za moške, medtem ko moški kupu- jejo le zase. Ženskam je mar za druge in zato je de- lo drugače opravljeno. Tudi sicer so pri delu bolj požrtvovalne, zveste in predane. Za naš uspeh zadnjih dvajsetih let se lahko zah- valimo ženskam. Kljub temu menim, da se jih ne da prisiliti, da prevzamejo vodenje. To bi bila kata- strofa. Prepričan sem pa tudi, da podjetja s samimi moškimi na vodstvenih položajih dolgoročno ne bodo obstala. Ko v podjetju nastane problem, bodo moški v ekipi postali jezni, tekmovalni. V nasprotju z njimi pa bodo ženske znale odreagirati mirno in v dobro stranke, ne v tekmovalnem duhu.« Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 4 Naša anketa Tema tedna, Anketa So v politiki ženske enakovredne moškim? Navkljub razvitosti in naprednosti naše družbe še vedno obstaja velika razlika med ženskami in moškimi, ko govorimo o pomemb- nih položajih v družbi, še posebej v politiki. Volitev se udeležuje manj žensk kot moških, izvoljenih je več moških kot žensk. Nekate- re poslanke menijo, da so v primerjavi z moškimi kolegi neprivile- girane in imajo manj avtoritete, medtem ko moški tega ne občutijo. Ženske gradijo kariero za tem, ko ustvarijo družino. So podobnega mnenja tudi Zgornjesavinjčani? Marija Gregorc, Brezje Na ključnih mestih v politiki in podjetjih še ved- no prevladujejo moški. Statistike kažejo, da je že v osnovni šoli, nato v srednji in na fakulteti, več žensk z odličnimi ocenami kot moških. A pozne- je se trend obrne, moški delajo kariero, ženske se odločajo za družino. Le s trdim delom in odreka- njem se lahko ženska prebije do položaja, za kar pa mnoge niso pripravljene. Kar se enakosti pri vrednotenju dela tiče, se mi zdi, da so ženske za enako delo kot moški tudi enako plačane kot oni. Helena Krivec, Podolševa Odločitev za vstop v politiko je resno in odgo- vorno delo posameznika, ki vpliva na življenje ce- le družine. Ženske, ki se kljub svojim obveznos- tim odločijo za tak korak, so nemalokrat razočara- ne, saj se politika prevečkrat ukvarja sama s sa- bo, namesto da bi bila v službi ljudi, kar je njen namen. Za to pa ženske res nimamo časa. Druga- če se mi zdi, da se ženska mora pri delu bolj do- kazovati kot moški. Dominik Kramer, Radmirje Ko se pogovarjam s kolegi, prevladuje mnenje, da so ženske tiste, ki morajo skrbeti za družino in se pogosto tudi podrediti moškemu. Ko beseda o tem steče v ženski družbi, mi predstavnice za- gotavljajo, da morajo vložiti veliko več energije in dela, da bi bile enakovredne svojim kolegom. V politiki je enako. Delo na tem področju ni po toč- no določenem urniku, zato so redke ženske, ki so pripravljene kariero postaviti pred družino. Silva Letojne, Ljubija Ženske niso bile nikoli enakopravne moš- kim in tudi danes je tako. V veliki večini so moš- ki prepričani, da mora ženska skrbeti za dom in družino. Ob takem prepričanju se vse manj žensk odloča za udejstvovanje v politiki. V moškem svetu se mora namreč za enak rezultat in plačilo bolj truditi kot moški. Toni Drobež, Florjan pri Gornjem Gradu Po duši sem glasbenik in o politiki nikoli ne raz- mišljam. Zato tudi ne morem reči, zakaj je malo predstavnic v njej. Delam v takem podjetju, kjer so na ključnih položajih ženske, tako da niti ne opazim, da bi moški bili v večini. Sicer se mi zdi, da ko ženske pridejo do točke, kjer se je potrebno odločiti, ali kariera ali družina, se odločijo za sle- dnjo. Tudi več truda morajo vložiti v delo, da so njihovi rezultati enako- vredni moškim. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo ENAKOSTI ŽENSK IN MOŠKIH V VLADI TUDI V NOVEM MANDATU NE BO Ženske v državni politiki spet slabše zastopane, kako bo na lokalnih volitvah? Ministrske funkcije v novi vla- di, če je bilo včeraj glasovanje uspešno, bodo opravljale le štiri ženske. Zastopanost žensk v vla- di se bo tako prepolovila, čeprav je pred leti uveden kvotni sistem v slovensko družbo vnesel več ena- kosti. Zgornja Savinjska dolina se glede enakosti v politiki tudi ne more prav pohvaliti, saj v občin- skih svetih zgornjesavinjskih ob- čin ženske niso najbolje zastopa- ne. A že novembra, ko bodo no- ve redne lokalne volitve, se lah- ko to spremeni na bolje. Seveda le v primeru, če bo na izbiro do- volj kandidatk. V NOVI VLADI LE ŠTIRI MINISTRICE, TOREJ POL MANJ KOT V PREJŠNJI Tako imenovane ženske kvote so v veljavo stopile na parlamen- tarnih volitvah v letu 2008. V druž- bo so takrat vnesle več enakosti, saj je bilo ob sprejemu tega zako- na v državnem zboru le 13 odstot- kov žensk, v Cerarjevi vladi pa že 36 odstotkov. Število žensk v vla- di nas je še lani uvrščalo na viso- ko četrto mesto med 46 državami članicami Sveta Evrope, z novo vla- do in padcem za 25 odstotnih točk pa se bomo po vsej verjetnosti le- tos uvrstili pod povprečje 46 držav. Tudi po deležu poslank v parla- mentu smo se v letu 2017 uvrščali na solidno 12. mesto med 46 država- mi. V novi vladi naj bi od šestnajstih razpoložljivih ministrskih mest le štiri zasedle ženske. Andreja Katič predvidoma prevzema ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za delo Ksenija Klampfer, dr. Aleksandra Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 5 Tema tedna, Aktualno Pivec kmetijsko ministrstvo, Alen- ka Bratušek pa ministrstvo za in- frastrukturo. PRI VODENJU ZGORNJESAVINJSKIH JAVNIH ZAVODOV ŽENSKE KVOTE DOBRO ZASTOPANE Rezultati letošnjih državnozbor- skih volitev dokazujejo, da smo še daleč od enakosti žensk in moš- kih v politiki, opozarjajo poznaval- ci razmer. To je tudi dokaz, da je že dosežene kvote težko vzdrževati. V Sloveniji je okoli 60 odstotkov vseh novih univerzitetnih diplomantov ženskega spola, delovno aktivnih je prav tako preko 60 odstotkov žensk, a njihov delež v podjetjih in zavodih po hierarhični lestvici or- ganizacije opazno pada. Na nižjih ravneh vodenja je de- lež žensk višji, nato pa le-ta upa- da. Tudi raziskava Enakost spolov – mislimo globalno, delujmo lo- kalno iz leta 2015 je pokazala, da 76 odstotkov delniških družb, 60 odstotkov družb z omejeno od- govornostjo in dobrih 40 odstot- kov javnih zavodov na vodilnih delovnih mestih še nikoli ni ime- lo žensk. V Zgornji Savinjski dolini so vsaj pri vodenju javnih zavodov ženske dobro zastopane. V sedmih osnov- nih šolah imamo le dva ravnatelja, ostale šole vodijo ženske. Tudi vrtci po dolini delujejo pod vodstvom direktoric, prav tako imajo direkto- rico Center za socialno delo Mozir- je, Osrednja knjižnica Mozirje, Mu- zej Vrbovec Nazarje, Lekarna Mo- zirje, v. d. direktorica vodi Zgornje- savinjski zdravstveni dom, Uprav- no enoto Mozirje vodi načelnica in še bi lahko naštevali. ALI ZGORNJESAVINJČANKE NIMAJO POLITIČNIH AMBICIJ? Ko pridemo do zgornjesavinjske politike, se zadeva precej obrne, saj premoremo zgolj eno županjo – Katarino Prelesnik iz solčavske občine. V državnem zboru imamo eno poslanko, Nado Brinovšek iz stranke SDS. Tudi v občinskih sve- tih naših občin ženske niso dobro zastopane. V Lučah so brez ženske predstavnice, 40-odstotne zasto- panosti žensk ne najdemo niti v enem občinskem svetu. Seveda je na mestu tudi vpra- šanje, koliko Zgornjesavinjčank se sploh zanima in poteguje za mesto v občinskih svetih. Morda se lahko večje politične aktivnosti Zgornje- savinjčank nadejamo na bližnjih lokalnih volitvah? Tatiana Golob 40% zastopanosti žensk ne najdemo niti v enem občinskem svetu zgornjesavinjskih občin. ocena SUM realno SUM ostane R/OC Luče 176.003 98.350 7 7. 6 5 3 56 % Gornji Grad 49.530 76.000 -26.470 153 % Šoštanj 36.919 29.867 7 .052 81 % GGO 262.452 204.217 58.235 78 % SANACIJA GOZDOV PO LANSKOLETNEM DECEMBRSKEM NEURJU Na območju nazarske enote zavoda za gozdove sanacija v slovenskem povprečju V avgustu se je pod vodstvom državnega sekretarja mag. Marja- na Podgorška na 24. terenski se- ji sestala koordinacijska skupina za sanacijo posledic vetroloma iz decembra 2017. Skupino sestavlja- jo predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), Družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG), predstav- niki znanstvenih institucij in lastni- kov gozdov. Podgoršek je podal poročilo o poteku sanacije za ce- lo Slovenijo, mi pa smo povpraša- li, kako sanacija poteka na obmo- čju nazarske območne enote ZGS. Odgovore nam je podal vodja od- seka za gojenje in varstvo gozdov Marijan Denša. SANIRANE 78 ODSTOTKOV ŠKODE Na območju nazarskega gozdno gospodarskega območja je bila ocenjena škoda 262.452 kubičnih metrov lesa. Do sedaj so po njiho- vih ocenah lastniki sanirali 78 od- stotkov ocenjenega, s tem da so v krajevni enoti (KE) Gornji Grad na- redili močno prenizko oceno. Tam so škodo ocenili na približno 50 ti- soč m3 lesa, doslej pa je bilo po- sekanega že 76 tisoč, kar je več kot polovica več, kot je bilo oce- njeno. Največ škode je bilo na ob- močju KE Luče – 176 tisoč m3 le- sa. Trenutna realizacija sanacije je nekaj več kot polovična. V KE Šo- štanj, kjer je škoda znašala nekaj manj kot 37 tisoč m3 lesa, so sani- rali že več kot 80 odstotkov škode, je povedal Denša. SLEDI POPRAVILO PROMETNIC Velika večina poškodovanega drevja, kar 90 odstotkov, so iglav- ci, v glavnem smreka. Sanaci- ja iglavcev mora biti končana do konca zime, pred začetkom rojenja smrekovega lubadarja. Ocenjujejo, da bo lastnikom v glavnem uspe- lo, problem so le nedostopni tereni. Sanacija posledic ujme zajema posek in spravilo poškodovane- ga lesa iz gozda ter gozdni red in gozdno higieno. Po izvedenih delih sečnje in spravila lesa je potrebno popraviti gozdne prometnice (ces- te in vlake), zlasti tiste, ki so bile zaradi velikih koncentracij sečnje prekomerno obremenjene. Kjer so površine ogolele, sanaciji sledi ob- nova gozda, pretežno naravna, del bomo posadili. V SLOVENIJI SANIRANE 85 ODSTOTKOV ŠKODE Podgoršek je v izjavi za javnost povedal: »Decembrski vetrolom je v Sloveniji podrl okoli 2,2 milijo- na kubičnih metrov lesa. Trenutno smo s posekom na 2 mio kubičnih metrov lesa, tako da se približuje- mo zaključni fazi in bomo v slabem mesecu dni končali spravilo lesa iz gozdnih cest ter gozdov, saj se na mesec pospravi 300.000 kubič- nih metrov lesa. Sanirali smo nekaj več kot 85 odstotkov gozdov. Po podatkih SiDG d.o.o. nam je uspelo skoraj ves les, poškodovan po vetrolomu, prodati v Sloveni- ji, in to po dolgoročnih pogodbah, kjer so cene enake lanskim. Letos beležimo tudi 65 odstotkov manj odkazanih dreves, ki jih je napadel podlubnik, v primerjavi z enakim obdobjem lani, zato lahko povemo, da smo z veliko truda podlubnike ustavili. Med najbolj poškodovani- mi področji v vetrolomu je bilo ko- čevsko, postojnsko, slovenjgraško in nazarsko območje.« ŠMS Vir: ZGS OE Nazarje Sanacija vetroloma 2017 na dan 3. september 2018 Posledice decembrskega vetroloma še niso povsem odpravljene. (Foto: ŠMS) Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 6 Šolstvo ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Na šolah med počitnicami izvedli različne investicije Na gornjegrajski šoli so za potrebe računalniške učilnice, kabineta in še ene manjše učilnice prenovili podstrešje stare šole. (Foto: ŠMS) Število prvošolcev se je glede na preteklo leto povečalo na vseh šolah, razen na Ljubnem, kjer jih je bilo tako lani kot letos 28, prav toliko jih je letos v Gornjem Gradu in na obeh podružničnih šolah. Bistveno več jih je v Mozirju, kjer letos prvi razred obiskuje 56 učencev, v Nazarjah 28 in na POŠ Šmartno še osem. Na Rečici je letos 24 prvošolcev, v Lučah 15 ter devet na POŠ Solčava. Počitnice so se končale in za- čelo se je novo šolsko leto. Učen- ce so marsikje pričakali preureje- ni ali obnovljeni prostori. Kaj vse so na šolah, razen rednih vzdrže- valnih del, preko poletja uredi- li, smo povprašali ravnatelje šes- tih osnovnih šol v Zgornji Savinjski dolini, hkrati smo preverili še, koli- ko učencev je letos prvič prestopi- lo prag šole. RAČUNALNIŠKA UČILNICA Velike investicije so se že la- ni lotili na gornjegrajski šoli in jo zaključili med počitnicami. Kma- lu bodo učenci spet lahko uporab- ljali računalniško učilnico, brez ka- tere so že od lanskega leta. Da so pridobili prostore zanjo in kabinet ter eno manjšo učilnico, je bilo pot- rebno urediti podstrešje stare šol- ske stavbe. Potrebno bo še posta- viti zunanje stopnice, za kar je ob- čina izvedla razpis za izvajalca. PRENOVA UČILNIC Poleg tega, je sporočila ravna- teljica mag. Blanka Nerat, so med počitnicami povsem prenovili in opremili učilnico slovenskega jezi- ka, kemije ter nabavili stole za je- dilnico v podružnični osnovni šo- li (POŠ) Nova Štifta. Največji poseg so naredili s sanacijo in zamenjavo dotrajanih tal, beljenjem sten v gor- njegrajski šoli in v garderobi razre- LUČE Upajo, da bo športni center zgrajen čim prej Ob ugodnem vremenu je pouk športne vzgoje mogoč na igrišču. (Foto: Rajko Rudnik) V Lučah se končujejo priprav- ljalna dela na izgradnjo novega športnega centra. Doslej so podr- li obstoječo – že nekaj časa neu- strezno telovadnico. Izvajalec bo v teh dneh odstranil ostanke ruše- nja, nato sledi zakoličba bodoče- ga objekta in potem sam izkop in gradnja. V tem času je okrnjeno iz- vajanje pouka športne vzgoje. Andreja Urh, ravnateljica Osnov- ne šole Blaža Arniča Luče, je pove- dala: »Konec avgusta se je pričelo rušenje telovadnice pri naši šoli. V času gradnje nove športne dvora- ne je nekoliko okrnjen pouk športa. V primeru lepega vremena učenci telovadijo na košarkarskem igrišču ob šoli, ko pa je vreme neprimer- no za izvajanje pouka zunaj, so ure športa, v dogovoru z Občino Luče, v kulturni dvorani. Na igrišču se lahko izvajajo igre z žogo in druge aktiv- nejše dejavnosti, v kulturni dvorani pa bo potrebno dejavnosti prilago- diti prostoru in se bo izvajala gim- nastika, raztezne vaje in podobno.« Na šoli upajo, da bo športni center zgrajen čim prej in se veselijo mož- nosti, ki jih bo ponujal tako za špor- tno vzgojo kot za druge dejavnosti. Marija Lebar dne stopnje. NAKUP KOMBIJA, PRIZIDEK VRTCA Na rečiški osnovni šoli so po be- sedah ravnatelja Petra Podgorška novo šolsko leto začeli z večjo inve- sticijo, z nakupom novega šolskega kombija. Sredstva zanj je prispevala občina in številni podjetniki, spon- zorji in donatorji ter šolski sklad. Tudi na OŠ Blaža Arniča v Lučah se obetajo večje spremembe, je dejala ravnateljica Andreja Urh. V Solčavi je bil narejen prizidek k vrt- cu, s tem je šola pridobila tudi tera- so. V Lučah pa se je konec avgusta začelo rušenje telovadnice in za- čenja se gradnja športne dvorane. STOPNIŠČNA PLOŠČAD Razen rednih vzdrževalnih del in nakupov potrebne opreme večjih investicij na ljubenski šoli letos ni bilo, je povedal ravnatelj mag. Sa- mo Kramer. V šolo, vrtec in šolsko kuhinjo se je namreč precej vloži- lo v preteklem letu. Na mozirski šo- li so po besedah ravnateljice An- dreje Hramec namestili stopni- ščno ploščad, ki sedaj omogoča dostop gibalno oviranih v vse šol- ske prostore. Polovico sredstev so zbrali od donatorjev, drugo polovi- co je zagotovila občina. Občina pa ni zagotovila sredstev za načrtova- no prenovo telovadnice. ČISTILNA NAPRAVA Med počitnicami so na POŠ Šmartno ob Dreti opravili nekaj pleskarskih del, obnovili stopni- ce pred vhodom v stavbo, obno- vili talne premaze, s strani Obči- ne Nazarje pa je bila postavljena čistilna naprava in na novo ure- jeno parkirišče pri šolski stavbi, je povedala nazarska ravnatelji- ca Vesna Lešnik. V Nazarjah so obnovili talne premaze, postav- ljen je bil ekološki otok, prenovi- li so tudi stezi za skok v daljino in met krogle. ŠMS Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 7 Iz občin OBČINA NAZARJE Občinska priznanja kot zahvala Komisija za odlikovanja, prizna- nja in nagrade Občine Nazarje je na osnovi prispelih vlog pripravi- la spisek letošnjih nagrajencev in ga predlagala občinskemu svetu v potrditev, kar je ta, ko se je sez- nanil z vsebino, tudi potrdil. Letos ne bo podeljeno nobeno zlato pri- znanje, zato pa je kar nekaj posa- meznikov in društev, ki so s svojim delovanjem pripomogli k razvo- ju skupnosti in bodo postali preje- mniki srebrnih in bronastih grbov. Podeljena bodo tudi županova pri- znanja. PREJEMNIKI GRBOV OBČINE Tako prejmejo srebrni grb ob- čine Peter Lamprečnik, Ivan Krefl, Boris Šporin, Dore Slapnik in Dru- štvo upokojencev Nazarje – pro- jekt Starejši za starejše. Brona- sti grb bo podeljen Niki Cigale, sestram Lamprečnik, Larisi Kotnik in Ajdi Nini Vivod. ŽUPANOVA PRIZNANJA Tudi župan Matej Pečovnik je premislil o aktivnostih in delova- nju ter visokih obletnicah. Župa- nova priznanja bosta dobila Ur- ban Goltnik in Tibor Cemič. Prav ta- ko bodo prejeli županovo priznanja Radioklub Mozirje ob 50-letnici, Tu- ristično društvo Nazarje za 30 let delovanja in Osnovna šola Nazarje ob desetletnici projekta Brezplač- na šola. Priznanja bodo podeljena na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku. Ta bo potekala v torek, 18. septembra, ob 18. uri v domu kul- ture. Marija Lebar OBČINA REČICA OB SAVINJI Intenzivna dela na prenovi rečiškega trga Pričela se je dolgo pričakovana prenova, ki bo rečiškemu trgu dala povsem novo podobo. (Foto: Marija Lebar) Kot je povedal Rok Jamnikar z rečiške občinske uprave, dela na prenovi trga in vpadne ceste Mržič–trg intenzivno potekajo. Pri tem je promet na tem območju ovi- ran le v manjši meri, postavljena je tudi potrebna signalizacija. OBČINA PRIDOBILA UGODEN KREDIT Občina Rečica ob Savinji je 20. avgusta pričela s prenovo trške- ga jedra in vpadnice, ki vodi pro- ti Dol-Suhi. Gradbena dela izva- ja na portalu javnih naročil izbra- no podjetje Gorenje Projekt. Vred- nost investicije je za trški del ne- kaj nad 458 tisoč evrov skupaj z DDV, za kar je občina pridobila ugoden kredit. V sklopu del se bo izvedla sanacija obstoječe gospo- darske javne infrastrukture, to je vodovoda in kanalizacije, izdelava podzemnih vodov za telekomuni- kacije in elektriko, izvedba javne razsvetljave ter sanacija obstoje- čega cestišča. DELA DO KONCA OKTOBRA Za sanacijo vpadnice trg Reči- ca–Mržič, ki bo veljala malo manj kot 129 tisoč evrov, je občina po- leg lastnih sredstev namenila še pripadajoča sredstva iz naslova 23. člena zakona o financiranju občin. Predvideno je, da bodo dela zaklju- čena do konca oktobra. Marija Lebar 458.000 evrov je vrednost investicije za trški del Rečice. OBČINA GORNJI GRAD Pred investicijo terenski ogled ceste z lastniki zemljišč Sprotno vzdrževanje lokalne ceste Križ–Florjan–Krnica ne zadošča več, potrebna bo njena rekonstrukcija. (Foto: Jožica Rihter) Lokalna cesta Križ–Florjan–Kr- nica je kategorizirana kot povezo- valna cesta med občinama Gornji Grad in Luče. Krajani Florjana se že dalj časa zavzemajo za posodobi- tev ceste, ki je bila asfaltirana le- ta 1977, takrat z izdatnim financira- njem in opravljenimi deli krajanov. SESTANEK Z LASTNIKI Glede na številne pobude obča- nov o nujnosti obnove je gornje- grajska občinska uprava sklicala sestanek z lastniki. Na njem jih je seznanila, da je treba za pridobi- tev sredstev iz državnega proraču- na izdelati projektno dokumentaci- jo, pred izvedbo investicije pa skle- niti služnostne pogodbe z njimi in s tem pridobiti pravico gradnje. TERENSKI OGLED CESTE Z lastniki zemljišč so v avgu- stu opravili terenski ogled trase. Lastnike so seznanili, da bodo po končani obnovi izvedli geodetsko odmero ceste in prenos lastništva na občino. Najbolj kritična sta dva kilometra ceste, kjer je stanje ces- tišča tako slabo, da ne zagotavlja več odvijanja varnega prometa po njej. Ugotovljeno je bilo, da s sprot- nim vzdrževanjem dolgoročno ne bo možno doseči ustreznosti voz- ne površine. IZVEDBA V DVEH FAZAH Občina je že pripravila razpis za izbor izvajalca za izdelavo projek- tne dokumentacije. Še letos mora- jo zaključiti z dokumentacijo, pro- jekt mora nato potrditi občinski svet, v začetku leta 2019 pa name- ravajo kandidirati na razpis za fi- nančna sredstva za sofinancira- nje pri ministrstvu za gospodar- ski razvoj in tehnologijo, nato mora občina izvesti še razpis za izvajal- ca gradnje in razpis za nadzor. Ker je dolžina ceste prevelik zalogaj za investiranje v enem letu, bo izved- ba v dveh fazah. ŠMS Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 8 Gospodarstvo, Politika 51. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM CELJE Na sejemskem prizorišču tudi tokrat razstavljavci iz naše doline V podjetju Biomasa iz Luč na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju redno pridobivajo nove kupce. (Fotodokumentacija Biomasa) V času od 11. do 16. septembra na razstavišču Celjskega sejma poteka vsakoletni Mednarodni obrtni sejem, letos že 51. po vrsti. To je največja poslovno-sejemska prireditev v širši regiji. MOS spremljajo predavanja, dogodki in delavnice iz posameznih področij, kjer je moč dobiti števil- ne koristne informacije v zvezi z gradnjo doma ali kako ustanoviti podjetje ... Sejem ima tradici- onalno tudi državo partnerico, kar dodatno olaj- ša vzpostavitev gospodarskih vezi med država- ma. Letos je to Republika Srbija. Na MOS-u naštejejo več kot 120 tisoč obisko- valcev. Tokrat se bo predstavilo več kot 800 ne- posrednih razstavljavcev, kar nekaj med njimi jih prihaja iz Zgornje Savinjske doline. Tako je v katalogu razstavljavcev moč najti podjetja z les- nega področja, kot so Melu Luče, Glin TIS Nazar- je, Biomaso Luče, Loghouse Gornji Grad. Tradici- onalno se predstavlja podjetje Grlica, ki zasto- pa proizvajalca Milwaukee. Prisotni so tudi po- nudniki s področja turizma, kot je Kamp Menina. Več o sejemskem dogajanju in o predstavi- tvah zgornjesavinjskih razstavljavcev v eni od prihodnjih številk Savinjskih novic. Marija Lebar Lokalne volitve 2018 Prejšnji ponedeljek, 3. septembra, se šteje za začetek volilnih opravil letošnjih rednih lokal- nih volitev, ki bodo potekale 18. novembra. Na njih bomo volili članice in člane občinskih sve- tov ter župane. Občinske volilne komisije so za- to že sprejele sklepe o potrebnem številu pod- pisov podpore skupin volivcev, ki določijo kan- didata za člana občinskega sveta ter kandidata za župana. Informacije o tem je mogoče najti tu- di na spletnih straneh zgornjesavinjskih občin. PREDPISANE SO SPOLNE KVOTE Zakon o lokalnih volitvah določa, da mora po- litična stranka, ki v volilni enoti določi več kot enega kandidata, torej dva ali več, za člana ob- činskega sveta določiti kandidate oziroma kan- didatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40 odstotkov kandidatur oziro- ma mest na kandidatni listi ter svoje kandida- te oziroma kandidate na prvi polovici kandida- tne liste v volilni enoti razporediti izmenično po spolu. UMIK KANDIDATURE NI MOGOČ Potem ko je podano in vloženo pisno soglas- je h kandidaturi, tega ni več mogoče umakniti, določa zakon o lokalnih volitvah. Tega ne more spremeniti nobeno dejstvo. Tudi če bi kandidat v času od vložitve pisnega soglasja do volitev morda preminil, mora njegovo ime biti še vedno na glasovalnem spisku. Marija Lebar JUBILEJ TRGOVINE SAM NAZARJE Kupcem nudijo kakovosten izbor izdelkov 1.600 različnih izdelkov in več je na 1.300 kvadratnih metrih na voljo potrošnikom v nazarski trgovini Sam. Ob jubileju so zaposleni ob direktorju Antonu Sedeljšaku (desno) prerezali torto. (Foto: Marija Šukalo) Trgovina Sam Nazarje v teh dneh praznu- je desetletje dela na obstoječi lokaciji. Ob tej priložnosti so zaposleni v ponedeljek, 10. sep- tembra, nazdravili z lastnikom podjetja Anto- nom Sedeljšakom. Nazarska trgovina je ena od devetih enot podjetja Sam d. o. o., ki je bilo usta- novljen pred skoraj tremi desetletji. NA VOLJO IMAJO VEČ KOT 1.600 RAZLIČNIH IZDELKOV Prvo trgovino v Nazarjah je podjetje Sam odprlo leta 2001. Vse večje povpraševanje po gradbenem materialu je terjalo širitev proda- jalne. Tako so pred desetimi leti zgradili sodo- ben nakupovalni center. Ta danes zaposluje več kot dvajset prodajalcev in skladiščnih de- lavcev. Na nekaj več kot 1.300 kvadratnih me- trih je potrošnikom na voljo več kot 1.600 raz- ličnih izdelkov. V Nazarjah s prodajo ustvarijo več kot 10 odstotkov celotnega prometa pod- jetja Sam. PRIJAZNOST IN STROKOVNOST VODILO ZAPOSLENIH »Naše vodilo je prisluhniti kupcu in upošte- vati želje in potrebe prebivalcev Zgornje Savinj- ske doline. V Samu si prizadevamo, da bi kup- cem ponudili čimbolj raznoliko in kakovostno ponudbo po sprejemljivih cenah. Prijaznost in strokovnost pa je vodilo vseh zaposlenih, najsi bo pri odnosu s poslovnimi partnerji, prodaji v trgovini ali dostavi blaga na dom,« je ob kratki slovesnosti izpostavil Sedeljšak. Marija Šukalo Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 9 Organizacije, Iz občin OBČINA NAZARJE V gradu Vrbovec postavili nove obveščevalne panoje Vsebina panojev obiskovalca seznani z zgodovino gradu Vrbovec. (Foto: Igor Solar) Konec prejšnjega tedna so bili na notranjem dvorišču gradu Vrbo- vec nameščeni trije novi obvešče- valni panoji. NAPISI TUDI V ANGLEŠKEM JEZIKU Prvi stoji blizu vhoda v grad, na njem je prikazana zgodovina gradu tako v dvojezičnem besedilu kot v fotografijah iz preteklosti in sedan- josti tega izjemnega zgodovinskega objekta. Dva panoja sta postavljena nasproti vhoda v občinske prostore oziroma pri poti na grajsko ploščad. Eden od njiju je namenjen predsta- vitvi bivanja primorskih beguncev v Nazarjah v času prve svetovne voj- ne, na drugem pa so prikazani la- je občina namenila okoli dva ti- soč evrov, so namenjeni tako do- mačim kot obiskovalcem gradu od drugod, tudi iz tujine, zato so napi- si tudi v angleškem jeziku. Dva pa- noja stojita blizu novo urejene poti na grajsko ploščad, kjer želimo po- leg lepega razgleda obiskovalcem ponuditi dodatne vsebine.« PRIREDITVENI PROSTOR NA GRADU Na grajski ploščadi se lahko op- ravijo slovesni poročni obredi. Pri- merna je tudi za manjše kulturne in gledališke dogodke, kakršen je bil nedavni stand up nastop v okviru občinskega praznovanja. Marija Lebar stniki in grad, kakršen je bil v prvi polovici 20. stoletja. Župan Matej Pečovnik pra- vi: »Panoji, za postavitev katerih SPOMINSKI DOGODEK VRANOV LET Osrednjo prireditev letos gostili v Gornjem Gradu V gornjegrajskem kulturnem do- mu so v soboto, 1. septembra, prip- ravili spominsko prireditev v spo- min na osvoboditev in reševanja zavezniških vojnih ujetnikov v sep- tembru 1944, poimenovano Vranov let Gornji Grad 2018. Slavnostni go- vornik je bil župan Stanko Ogradi, ki je spregovoril o pomenu obujanja spomina na junaška dejanja parti- zanov, kurirjev in prebivalcev, ki so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da so rešili zavezniške vojake in le- talce ter jim po desetih dneh omo- gočili nadaljevanje poti v svobodo. Kajti želja po svobodi je takrat tlela v vseh, je izpostavil v govoru. DESET DNI DO SVOBODE Spomine o desetih dneh, času, ki ga je v knjigi Vranov let opisal av- stralski letalec Ralph F. Churches, so v besedi obudili povezovalka pri- reditve Alenka Mozgan ter domači- na Majča Grudnik in Nejc Rajter. 30. avgusta 1944 je z delovišča na železniški progi nad železniško postajo Ožbalt s partizanskim vo- dičem pobegnilo sedem britan- skih vojnih ujetnikov v Lovrenc na Pohorju, na lovrenško osvobojeno ozemlje. Organizatorja pobega sta bila Avstralec Ralph F. Churches in Anglež Les Laws. PREČKALI ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO Stotnija borcev Šercerjeve briga- de in sedem Britancev je osvobodi- lo 80 britanskih vojnih ujetnikov na istem delovišču. Partizani so jih vo- dili preko Pohorja, kjer se je skupi- ni pridružilo še devet britanskih in deset francoskih vojnih ujetnikov s pohorskih kmetij. 103 Britanci so na poti prispeli v osvobojeno Zgornjo Savinjsko dolino, v Gornji Grad. PREKO SAVE DO SEMIČA V bližini Spodnje Slivne pri Vačah jih je sprejel Kamniško-Zasavski od- red, ki je na območju partizanskega koridorja organiziral prečkanje ces- te, reke Save in železniške proge. Od tam so jih spremljali dolenjski parti- zani do Semiča. Z OTOKA V BARI 103 vojni ujetniki so prispeli v Semič, v bazo 212, kjer so jih oskr- beli v šolskem poslopju, imenova- nem »ameriški hotel«. Tam so ča- kali na polet. S partizanskega leta- lišča Otok pri Metliki so drzni bri- tanski piloti prepeljali v zavezniško bazo Bari v Italijo na stotine parti- zanskih ranjencev, več kot 2.000 žensk z otroki in starci, stotine po- beglih zavezniških vojnih ujetnikov in nekaj sto rešenih zavezniških le- talcev. Tako so tudi Britanci poleteli z letali dakota DC-3 na varno. ŠE ŽIVEČI BORCI Spominske prireditve so se ude- ležili člani Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline in Društvo za ohranjanje spomina na reševanje zavezniških vojakov v času NOB – Vranov let v svobodo ter drugih veteranskih or- ganizacij. Prireditve se je udele- žil tudi še živeči borec Šercerjeve brigade Alojz Voler iz Podvolovlje- ka ter predstavniki iz Puconcev in Ruš. Pokrovitelj prireditve je bila Občina Gornji Grad, pobudnik sre- čanja pa predsednik društva Vra- nov let Eduard Vedernjak. V kultur- nem programu so sodelovali čla- ni moškega in ženskega pevske- ga zbora iz Bočne in Godba Zgor- nje Savinjske doline. Tekst in foto: ŠMS Slavnostni govornik, župan Stanko Ogradi je spregovoril o pomenu obujanja spomina na junaško dejanje partizanov, kurirjev in prebivalcev. (Foto: ŠMS) 103 Britanci so na poti prispeli v osvobojeno Zgornjo Savinjsko dolino, v Gornji Grad. Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 10 Ljudje in dogodki 3. MISIJONSKA TOMBOLA V SOLČAVI Zbrana sredstva namenili izgradnji igrišča v misijonu na Madagaskarju Med petjem so se obiskovalci dobrodelne prireditve prijateljsko prijeli za roke. (Foto: Marija Šukalo) Skupina za dobrodelnost gornjegrajske de- kanije, ki jo vodi Viki Košec, je v sodelovanju s celjsko škofijo pripravila dobrodelno misijonsko tombolo za izgradnjo igrišča v misijonu na Ma- dagaskarju. Dogodek se je v Solčavi prvo sep- tembrsko nedeljo pričel z mašo, ki jo je v cerkvi Marije Snežne daroval celjski škof msgr. dr. Sta- nislav Lipovšek. Zatem se je dogajanje preseli- lo na prireditveni prostor. Pozdravne besede so obiskovalcem namenili pater dr. Karel Gržan, škof Lipovšek in župnik Košec ter županja Ka- tarina Prelesnik. »PREDEN ČLOVEKU SPREGOVORIM O EVANGELIJU, GA MORAM POBRATI IZ BLATA« O delu misijona na Madagaskarju je sprego- voril misijonar Tone Kerin. Pri tem je orisal ob- močje Befotaka, za katerega pravi, da je »na koncu sveta in malo desno«. »Preden človeku spregovorim o evangeliju, ga moram pobrati iz blata, ker sam nima moči, da bi vstal,« je med drugim povedal Kerin in izpostavil, da s sred- stvi, ki jih zberejo, gradijo šole, poskrbijo za iz- obraževanje mladih. Sredstva, ki so jih zbrali v Solčavi, bodo namenili za izgradnjo šolskega igrišča. 1.332 TOMBOLSKIH LISTIČEV NAŠLO SVOJEGA LASTNIKA Po besedah Alenke Brezovnik, predstav- nice organizatorja, je svojega lastnika naš- lo kar 1.332 tombolskih lističev. Nekaj več kot pet tisoč evrov so do nedeljske prireditve na- kazali različni donatorji. K temu bodo prište- li tudi nedeljski izkupiček. Brezovnikova upa, da bo zbrani znesek presegel številko 12 ti- soč evrov. K USPEŠNOSTI PRIPOMOGLI NASTOPAJOČI IN ŠTEVILNI PROSTOVOLJCI Zabavno prireditev, na kateri so nastopili šte- vilni znani slovenski glasbeniki, domači pevci in instrumentalisti, so sooblikovali moderatorji An- dreja Lenko, Nejc Slapnik in Franci Podbre- žnik – Solčavski. K uspešnosti dogodka pa so pripomogli številni vidni in nevidni akterji – pro- stovoljci. Marija Šukalo PROSTOVOLJCI IZ MOZIRJA IN OKOLICE V ASTANI Uspešno zgradili novo streho in zaključili vsa nujna dela Med prostovoljci se je razvilo prijateljstvo in želja, da bi podoben projekt v tujini ali doma kmalu ponovili. (Fotodokumentacija Sandija Korena) Prostovoljci iz Mozirja in okolice so v Astani v Kazahstanu po lastnih načrtih na mali cerkveni zgradbi uspešno zgradili novo streho in zaklju- čili vsa nujna dela. V sredo so z letalom dopoto- vali v Budimpešto in nato z avtobusom domov. V enotedenskem bivanju v misijonu so obnovili še nekaj pomožnih prostorov, ki spadajo v sklop katoliške cerkve Marije, Matere vseh narodov. HLADNO VREME EDINA SLABA OKOLIŠČINA »Utrujeni smo in zadovoljni,« nam je sporočil njihov vodja in organizator projekta mozirski žu- pnik Aleksander Koren. Še iz daljne dežele je povedal: »Pozdrav iz hladne in oblačne Astane, glavnega mesta Kazahstana, kjer mozirski pro- stovoljci na novo pokrivamo malo cerkev v mi- sijonu mozirskega domačina patra minorita Mi- ha Majetiča, ki nas je za pomoč in to dobro de- lo tudi prosil. Vreme se je v času našega biva- na v Aziji precej ohladilo, tudi do le ene stopinje Celzija, a je to edina slaba okoliščina. PONOSNI NA OPRAVLJENO DELO Vzdušje je prijetno, delovno in vzajemno se krepimo v dobri volji in navdušenju, sprejem misijonarjev in domačinov pa je izredno topel. Ponosni smo na to, kar tukaj ustvarjamo, tako na sam izdelek, lepo novo streho s popolnoma novim zvonikom in zvonom, ki smo ga sami iz- delali, pa tudi na to, da smo zadani cilj zmogli uresničiti. Med nami se krepi tudi prijateljstvo in želja, da bi podoben projekt v tujini ali doma kmalu ponovili,« je zaključil Koren. Le krajši čas so lahko koristili za ogled vele- mesta in se udeležili nogometne tekme. Več o dogajanju bodo udarniki povedali po vrnitvi, ko načrtujejo analizo in ogled posnetkov njihove- ga podviga. Jože Miklavc Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 11 Ljudje in dogodki, Prejeli smo, Informacije MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Stian Hole: Garmannovo poletje Slikanica norveškega avtorja pripoveduje o življenju šestletnega Garmanna, ki se mu izteka zadnje poletje pred vstopom v šolo. Deč- ka prevevajo občutki strahu zaradi skorajšnjih sprememb, ki ga moč- no vznemirjajo. S podobni občutki se srečujejo tudi odrasli, s kateri- mi je deček v stiku: starši, njegove tri stare tete. Knjiga , ki je namenjena tako od- raslim kot otrokom, je poklon živ- ljenju, kakor ga dojema otrok, ki odkriva smisel v majhnih, na vi- dez nepomembnih rečeh in v svoji osredotočenosti na sedanjost. Be- sedilu so dodane moderne ilustra- cije, izdelane z digitalnimi orod- ji. Slikanica je prejemnica nagrad Brageprisen 2006, Bologna Ragaz- zi award 2007 in Deutscher Jugen- dliteraturpreis 2010. 90 LET ANE POKLEKA IZ MOZIRJA Še vedno rada prisluhne poskočnim melodijam Ob devetdesetem rojstnem dnevu so mami Ani vse najboljše zaželeli njeni štirje otroci Darko, Nataša, Marica in Drago (z leve). Nedavno je Ana Pokleka, ki s svojo hčerko Marico že več de- setletij živi v Mozirju, praznova- la devetdeseti rojstni dan. Sino- va in hčeri ter ostali sorodniki so ji pripravili praznovanje, ki je bilo za- njo presenečenje. Kljub slabšemu zdravju je bila na dogodku razpolo- žena, posebej se je razveselila sre- čanja s številnimi sorodniki. NESEBIČNA SKRB ZA DRUŽINO Ana je privekala na svet 21. av- gusta leta 1928 v Bovcu, kjer je z družino preživela otroška in mla- dostna leta. Pozneje se je preseli- la k sestri v Celje, kjer je spozna- la bodočega moža Jožeta. Sre- di prejšnjega stoletja sta se poro- čila in preselila sta se v Gavce ter si ustvarila družino. V zakonu sta se jima rodili hčerki in sinova. Ži- veli so v najemniških stanovanjih, zaposlen je bil samo mož. Otroci so rasli, leta 1963 pa se je k njim priselil še Anin oče, ki je oslepel. Z eno plačo je bilo življenje dokaj zahtevno, zato je sama pripomo- gla k družinskemu proračunu tako, da je hodila pomagat sosedom pri kmečkih opravilih. Le nekaj let po očetovi smrti se je za vedno poslovil še njen mož in tako je leta 1982 ostala sama. Pre- selila se je k hčerki Marici v Mozir- je in nato živela skupaj z njeno dru- žino. Žal ji življenje tudi poslej ni pri- zanašalo. Konec decembra 2004 jo je zadela kap in kljub rehabilitaciji je ostala precej nepokretna in prik- lenjena na invalidski voziček. Kot je sama prej 15 let skrbela za svo- jega invalidnega očeta, tako sedaj nesebično in predano zanjo skrbi hčerka Marica. Kljub temu je Ana še ohranila veliko pozitivnega odnosa do živ- ljenja in dobre volje. Še vedno tu- di rada prisluhne glasu harmonike in veselim zvokom, ki ji razvedrijo včasih sive dni. Tekst in foto: Marija Lebar 6. TABOR GODBENIC IN GODBENIKOV V ŠOŠTANJU Na taboru tudi šest zgornjesavinjskih godbenikov Udeleženci tabora z leve: Larisa Kotnik, Matic Tevž, Matija Marolt, Klara Kovač, David Mikek in Miha Kranjc (fotodokumentacija godbe) Med 27. in 31. avgustom je v Šo- štanju potekal 6. tabor godbenic in godbenikov v organizaciji Pihalne- ga orkestra Zarja Šoštanj. Tabora se je udeležilo 55 mladih glasbeni- kov iz celotne Slovenije, med njimi smo bili tudi godbeniki iz Zgornje Savinjske doline: saksofonistka Klara Kovač, klarinetist Miha Kra- njc, baritonist David Mikek, tolkali- sta Matija Marolt in Matic Tevž ter flavtistka Larisa Kotnik. Vaje so za- radi prenove glasbene šole tokrat potekale na drugi lokaciji, in sicer na Osnovni šoli Karla Destovnika- -Kajuha v Šoštanju. PROGRAM ODIGRALI LE PO TEDNU INTENZIVNIH VAJ Imeli smo zahteven program, ki ga orkestri običajno lahko vadijo tudi več mesecev, mi pa smo s tr- dim delom program odigrali le po enem tednu intenzivnih vaj. Zjutraj smo imeli telovadbo, zatem so sle- dile sekcijske vaje. Tudi tokrat smo imeli čast pridobivati znanje od na- ših mentorjev, ki so uspeli program približati prav vsem ne glede na njihovo glasbeno predznanje. PRIDOBILI NOVA PRIJATELJSTVA Popoldan je sledila skupna va- ja, na kateri smo skladbe vsak dan dodelali in postopoma ustvarili nji- hovo pravo podobo. Tako smo sku- paj napredovali na glasbenem po- dročju, kar je bil tudi osrednji na- men oziroma cilj tabora. Seveda ni manjkalo druženja, smeha in te- kem v namiznem nogometu. Ob tem pa smo pridobili nova prija- teljstva. Tabora mladih godbenic in godbenikov sem se udeležila prvič, ampak zagotovo ne zadnjič. OBISKOVALCI SO NAM NAKLONILI BUČEN APLAVZ Na novo pridobljena znanja smo pod vodstvom dirigenta Mirana Šumečnika predstavili na zaključ- nem koncertu 31. avgusta v av- li Osnovne šole Šoštanj. Sodeč po bučnem aplavzu, so bili nad pro- gramom navdušeni tudi obisko- valci. Larisa Kotnik Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 12 Organizacije BOŽIČNA JAMA IN BLIŽNJA OKOLICA OBETAJO Raziskovalec Janez Gorenšek navdušen nad prvimi najdbami Po obisku Božične jame v Me- nini je biosistemski inženir, razi- skovalec zasebnega Inštituta za aplikativno mikologijo in bioteh- nologijo (IAMB) Janez Gorenšek iz Celja podal prve izsledke. Jamo so si ogledali strokovnjaka s pod- ročja raziskav biološkega habita- ta ter okoljevarstvenih raziskav in člani Jamarskega kluba Tirski zmaj Ljubno. Izsledki obetajo še obsež- nejše raziskave in po besedah Go- renška mogoča presenečenja in odkritja. Povedal je, da se bo v po- vezavi z Razvojno agencijo Savinj- ske regije (RASR) in kompetentni- mi sodelavci potegoval za finanč- na sredstva za odkrivanje in večni- vojsko vrednotenje vsebinsko bo- gatega potenciala. ZA RAZISKOVANJE JAM IN EKOSISTEMA BODO POTREBNA SREDSTVA »Pri tem bo še naprej vodilna pobudnica RASR in njegova di- rektorica Iva Zorenč, ki je s svo- jo ekipo prepoznala potenciale in po svojih najboljših močeh organi- zira in spodbuja sistemski pristop razvoja tehnologij, ki so v razvitem svetu v polnem zamahu, pri nas pa so do nedavnega bila na stran- skem tiru«, je dejal Gorenšek. Njegov zavod IAMB se že od le- ta 2001 intenzivno ukvarja z izolaci- jo, določevanjem in razvojem upo- rabnih tehnologij na področju mi- kologije (gobe, glive, plesni) ter nji- hovih aplikacij v zdravstvene, eko- loške in prehrambne namene. Pro- jekt »Božična jama« je iz našega vidika izjemen v odkrivanju novih vrst organizmov, katerih ekološke niše so ekstremni habitati (jame, brezna, mrazišča). Brezna in jam- ski sistemi, katerih del je ta jama, vsebujejo redke ali pa edinstve- ne potenciale za odkritja novih ali redkih vrst organizmov predvsem višjih gliv. Veliko dela bo potreb- nega, kakor tudi nekaj sredstev, da bi lahko znanstveno ovrednoti- li ter primerno objavili raziskave in spoznanja v kompetentnih znan- stvenih revijah. SUROVINE ZA ZMANJŠEVANJE INDUSTRIJSKEGA ONESNAŽEVANJA Ob obisku jame po poldrugem letu od odkritja so tudi v njeni oko- lici našli izjemno lepe vzorce gliv. Le-te so že strokovno izolirali za potrebe priprav za nadaljnje iden- tifikacije. V gozdu nad Dolom pri Gornjem Gradu, ki je okoljsko za- ščiten zaradi vodovarstvenih po- treb po pitni vodi širšega pome- na, so našli obilje saprofitnih gliv, ki imajo različne uporabne poten- ciale. Nekaj primerkov so uspeš- no izolirali, popisali in dodali v zbir- ko organizmov njihove banke tkiv- nih kultur. »Organizmi, ki so v takšnih ja- mah, breznih in gozdovih, ne pred- stavljajo zgolj bolezni in gospodar- ske škode, kot bi jo interpretirala določena stroka, predstavljajo na- mreč neizčrpne vire razvoja, novih bio materialov, snovi za kozmetiko, prehrano, snovi uporabne v medi- cini in farmaciji. To so lahko suro- vine ali končni produkti pa tudi or- ganizmi, ki s svojimi izjemnimi en- cimi pomagajo zmanjševati indu- strijsko onesnaževanje. Gozd Me- nine jih je namreč prepoln,« je bil jasen Gorenšek. KRAŠKA JAMA POKAZALA STROKOVNJAKOM VELIKO ŠIRŠI POTENCIAL Proces zbiranja materiala in izo- lacij ter molekularnih identifikacij se bo nadaljeval v prihodnosti kot del poslanstva skupine, hkrati pa bodo našli primerno delo človeku in naravi koristno uporabno vred- nost, je še sporočil raziskovalec, ki ga je prvo srečanje s tem okoljem in jamo navdušilo. Pod okriljem RASR in v sodelo- vanju s partnerji bodo po svojih močeh prispevali, da bi ob spozna- njih zaščitili ta prelepi habitat in ga ohranili prihodnjim rodovom, ka- kor je doslej uspelo tukajšnjim pre- bivalcem, je še menil raziskovalec. Jože Miklavc Vzorce v jami je zbirala tudi direktorica RASR Iva Zorenč (desno), ki si je zamislila projektno raziskavo Božične jame. (Foto: Jože Miklavc) Po prvih najdbah in odkritjih se bodo raziskave nadaljevale, je napovedal Janez Gorenšek. (Foto: Jože Miklavc) Raziskovalec Gorenšek je bil navdušen tudi v zunanjem okolju jame v Menini. (Foto: Jože Miklavc) Organizmi, ki so v takšnih gozdovih, jamah, breznih in gozdovih, lahko predstavljajo neizčrpne vire razvoja, no- vih bio materialov, snovi za kozmetiko, prehrano, snovi uporabne v medicini in farmaciji. Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 13 Zgodovina in narodopisje Iščemo stare fotografije Iz zapisov Aleksandra Videčnika Nazarje delavsko središče Julija 1982 so Savinjske novice opozorile na problem divjih odlagališč odpadkov. Po treh desetletjih in pol s (sicer boljšim) stanjem na tem področju še ne moremo biti zadovoljni. Potok mlinov Po strmem pobočju Radegun- de teče potok Mlinščica (Mlinšca), ki izvira pod kmetijo Šumečnik in se nad cesto proti Šmihelu pred kmetijo Medved zliva v Šumek – potok, ki teče od Brbuča do Liče- ne (predel nad cesto pred kmeti- jo Medved). Potok sam na sebi ni nič posebnega, nudi pa prekra- sen sprehod v strmino ob njem. Iz- letnik spotoma naleti na vrsto sta- rih mlinov. 15 MLINOV OB MLINŠČICI Leta 1982, ko je bil ta članek prvič objavljen, je bil izmed ome- njenih mlinov za mletje usposo- bljen le še eden, Zgornji Vodovski. Kot je takrat povedal Jože Vačov- nik - Zgornji Vodovnik, so se ob Mlinščici vrstili tile mlini: Navod- nikov, Povhov, Medvedov, Spodnji Vodovski, Zgornji Vodovski, Zag- radiški, Kuglerski, Jugov, Gostečki, Srebočki, Segunički, Kebrov, Gornji Govčki, Planinski in Šumečki. ELEKTRARNA GORNJEGA GOLTNIKA Tako je bilo nekoč. Že pred drugo svetovno vojno vsi našteti mlini niso več mleli, saj so nekateri kmetje pos- tavili druge, bliže domu, ali pa so jih opustili. Poleg mlinov je treba ome- niti še elektrarno Gornjega Goltnika, ki jo je prav tako poganjala Mlinščica. VODE VEDNO DOVOLJ Vode je bilo v tem potoku ved- no dovolj, tudi v najbolj sušnih časih, zato so prinašali semkaj mleti žito tudi iz oddaljenih kra- jev, ko tam ni bilo dovolj vode. Stari ljudje so se spominjali, da je bilo v Mlinščici nekega leta ta- ko malo vode, da so mleli en škaf (meh) kar 24 ur. STAROST MLINOV TEŽKO DOLOČLJIVA O starosti mlinov je težko z goto- vostjo govoriti. Kmetje iz Radegun- de so menili, da so jih njihovi pred- niki zgradili že pred dvesto leti. V mlinu Jožeta Vačovnika je bilo mo- goče videti letnico 1873, ki je bila zarezana v les skrinje, v katero se je vsulo žito. Vačovnik je bil prepri- čan, da je šlo za letnico popravila in ne leto gradnje. DOMAČI MOJSTRI Da je bilo mlinov toliko in da so dobro delali, so poskrbeli domači mojstri. Popravila so namreč op- ravljali kar kmetje sami. Spominja- li so se tudi mojstrov Florijana Gab- ra iz Jazbin in Jožeta Obojnika z Ra- degunde. SLOVENSKI IN TUJI IZRAZI Izrazi, ki so jih uporabljali mli- narji, so bili slovenski, denimo, zadnji žleb pred mlinskim kole- som so imenovali strmec, prepros- to zato, ker je bil nagnjen, da bi vo- da imela čim večjo moč. Posame- zni sestavni deli mlina so imeli po- tujčena imena, kot na primer kum- prad. To je bila posledica izra- zoslovja raznih mojstrov, ki so pri- nesli te besede iz tujine. Večje šte- vilo mlinov je bilo tudi ob potoku Reka, ki priteče izpod Šmihela. Takoj po tem, ko je bila v Nazar- jah postavljena velika žaga, ki je pomenila začetek večje lesne pre- delave, se je število delavcev zače- lo hitro povečevati. Seveda so se ti vozili na delo od blizu in daleč, saj je bil takratni kraj le malo poseljen. Z naraščajočim številom delavcev je rasla tudi delavska zavest in pot- reba po organiziranosti. RAZDROBLJENOST DELAVCEV Med raziskovanjem preteklosti naše doline se je izkazalo, da se je delavsko gibanje začelo v Nazar- jah, saj se po drugih krajih doline niso mogli povezovati, ker so bi- li zaposleni pri zasebnih obrtnikih, največkrat lesne stroke. Razdro- bljenost delavcev po posameznih žagah in gozdnih deloviščih ni omogočala učinkovitega povezo- vanja v boju za delavske pravice. POBUDA ZA USTANOVITEV DELAVSKE ORGANIZACIJE V NAZARJAH Na temelju ohranjenih listin v arhivu Inštituta za proučevanje de- lavskega gibanja v Ljubljani je bi- lo ugotovljeno, da so z dopisom dne 17. septembra 1929 predlaga- li v imenu pripravljalnega odbo- ra ustanovitev Strokovne skupine lesnega delavstva v Nazarjah. Ta dopis so naslovili na velikega žu- pana mariborske oblasti in prilo- žili pravila v potrditev. Na dopisu so podpisani za pripravljalni od- bor trije člani, od teh je čitljiv pod- pis le Kokalj. DRUŠTVO V SESTAVU JUGOSLOVANSKE STROKOVNE ZVEZE 25. septembra 1929 je ta pravi- la veliki župan »vzel na znanje«, kar je pomenilo, da jim ne naspro- tuje. Poslana so bila po uradni poti sreskemu načelstvu Gornji Grad, ki je z dopisom dne 30. oktobra 1929 seznanilo Jugoslovansko strokovno zvezo v Ljubljani o tem, da je veliki župan pravila vzel na znanje, s tem je najbrž bil dan pogoj za ustanovi- tev društva. Društvo je bilo zamiš- ljeno v sestavu Jugoslovanske stro- kovne zveze (krščanski socialisti) in je zato pot dovoljenja tekla tako. DOPIS SRESKEGA NAČELNIKA Kakšni so bili takrat časi in kako je oblast gledala na ustanavljanje delavskih društev oziroma organi- zacij, je najbolje razvidno iz naro- čila sreskega načelnika v omenje- nem dopisu. »O tem obveščam na- slov obenem z vrnitvijo enega iz- voda pravil, opremljenih z odnos- no klavzulo z opozoritvijo (podčrtal pisec), da se mora sklicanje usta- novnega občnega zbora, nadalje izvolitev članov odbora takoj po izvršenem občnem zboru semkaj javiti. V nadalje pa ima društveno načelstvo dolžnost, da javi s počet- kom vsakega leta število društve- nih članov v prejšnem letu in končno, da prijavi vsako sklicanje društvenega zborovanja pravočas- no, tako da prispe ta prijava tukajš- njemu uradu najkasneje 24 ur prej, ko se ista vrši. Vsako spremembo v odboru pa je prijaviti v roku treh dni po ustanovitvi oziroma po izvo- litvi.« Dopis je lastnoročno podpi- sal sreski načelnik. NAMEN DRUŠTVA DELAVCEM PRIBORITI SOCIALNE PRAVICE Sprejeta pravila so v 2. členu do- ločala: »Namen društva je združiti vse delavce, ki so zaposleni na ob- močju društva, izvojevati jim pra- vične službene pogoje, jih strokov- no izobraževati ter jim priboriti vse socialne pravice ...«. Tematska priloga Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 14 NOVA GRADBENA ZAKONODAJA Investitorji bodo morali biti pozorni na številne novosti treh zakonov s področja gradenj V začetku letošnjega drugega polletja je stopila v veljavo nova zakono- daja za področje gradenj in urejanja prostora. Novi predpisi v primerjavi s prejšnjimi prinašajo tako za investitorje kot za mnenjedajalce precej spre- memb. Nekaj novosti iz omenjene vsebine je predstavila načelnica Uprav- ne enote Mozirje Milena Cigale. PODROČJE UREJAJO TRIJE ZAKONI Že dobra dva meseca se za izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj uporablja nova zakonodaja s področja gradenj in urejanja prostora. To so gradbeni zakon, zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti ter zakon o urejanju prostora. Z uveljavitvijo gradbenega zakona so prenehali veljati tudi nekateri izvršilni predpisi in začeli veljati novi. RAZLIKE PRI RAZVRŠČANJU GRADENJ PO ZAHTEVNOSTI Pri tem gre, kot pravi načelnica Milena Cigale, izpostaviti predvsem pra- vilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z gra- ditvijo objektov in uredbo o razvrščanju objektov, ki spreminja podrobnej- ša merila za razvrščanje enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih, zah- tevnih objektov, drugih gradbenih posegov in vzdrževalnih del ter njiho- vo razvrstitev. KDAJ GRADBENO DOVOLJENJE NI POTREBNO? Za novogradnjo, rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta je potrebno imeti pravnomočno gradbeno dovoljene in začetek gradnje objekta prijaviti pri upravni enoti. Gradnjo je treba izvajati skladno z grad- benim dovoljenjem. Gradbeno dovoljenje ni potrebno, če gre za gradnjo enostavnega objek- ta, za začasni objekt ter za vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v jav- no korist. KRAJŠI ROK ZA IZDAJO MNENJ Novost je izdaja predodločbe, ki je smiselno enaka postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. Investitor jo lahko pridobi pred izdajo gradbene- ga dovoljenja, v njej pa se ugotavlja skladnost gradnje s prostorskim ak- Tematska priloga Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 15 Načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale: »Investitorji so v mesecu ma- ju na Upravni enoti Mozirje odda- li 90 vlog, v enakem obdobju la- ni pa 17. Vloge so bile za različne vrste posegov v prostor po stari zakonodaji, saj vlagatelji niso bi- li prepričani, ali bo nova zakono- daja res prinesla racionalnejše in krajše postopke, lažje usklajeva- nje različnih interesov, večjo prav- no varnost vlagateljev in bolj učin- kovit nadzor. Vsi organi, to je občina, mnenje- dajalci in upravna enota, ki so udeleženi v postopku za izdajo gradbene- ga dovoljenja, morajo v okviru svojega delovnega področja dajati inve- stitorjem informacije glede veljavnega prostorskega akta, o varstvenih pasovih, potrebnih mnenjih in podobno.« tom, s predpisi mnenjedajalcev in glede ustreznosti predpisane minimal- ne komunalne oskrbe. Skrajšuje se rok za izdajo mnenj (prej so bila to soglasja) pristojnih mnenjedajalcev iz 30 na 15 dni od podane popolne zahteve. PRED ZAČETKOM DEL OBVEZNA PRIJAVA Gradbeno dovoljenje po novem velja pet let. Pred začetkom novo- gradnje zahtevnega in manj zahtevnega objekta, kot je na primer stano- vanjski objekt, je potrebno izvesti zakoličbo objekta v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja in dokumentacije za izvedbo gradnje. Za gradnjo objekta je obvezna izdelava dokumentacije za izvedbo gradnje. Investitor tudi mora imenovati nadzornika pred izvedbo gradnje. Osem dni pred za- četkom izvajanja gradnje pa mora investitor pri upravni enoti prijaviti za- četek gradnje na predpisanem obrazcu. KAKO Z NELEGALNO ZGRAJENIMI OBJEKTI? Zakon prinaša tudi možnost legalizacije objektov v petih letih od uvelja- vitve zakona. Gre za objekte, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo zakona in brez ustreznega gradbenega dovoljenja. V primeru, da gre za objekt, ki je zgrajen pred letom 1998, pa zakon dopušča možnost izdaje dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Dovoljenje za te objekte velja pogojno in zaznam- ba o tem se vpiše v zemljiško knjigo. Marija Lebar (ML) Tematska priloga Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 16 Tematska priloga Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 17 Tematska priloga Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 18 Savinjske novice št. 36, 7 . september 2018 19 Oglasi Projekt Športnik leta Zgornje Savinjske doline poteka skoraj vse leto Ne le da v jesensko-zimskem obdobju in- tenzivno poteka projekt Športnik leta Zgor- nje Savinjske doline z že dvakrat dobro spre- jeto zaključno prireditvijo, člani strokovnega ti- ma in vodstvo projekta domala vse leto skrbno spremljajo dogajanja na področju športa v do- lini in širše ter zbirajo koristne podatke o do- sežkih klubov in posameznih športnic in špor- tnikov. Še zlasti so temu poleg vodje zavezani pooblaščenci s strani občin, ki so jim županja in župani podelili zaupanje, da v imenu lokalnih skupnosti in njihovega poklicnega ali družbe- nega poslanstva opravijo evidentiranje in pre- dlaganje nominacij kot osnovo za glasovanje in končno presojanje. Nič ni tako, kot se v kuloarjih včasih komen- tira, da imajo posamezniki s svojim glasom možnost in vpliv za naklonjeno odločanje. Ek- stremna mnenja in predlogi v okviru delovanja žirije nimajo mesta, saj gre resnično za to, da se izbere najboljše na osnovi rezultatov, dobre- ga dela in uspehov kolektivnih športov in špor- tnikov. PROJEKT JE VREDEN ZAUPANJA A ker ni nič absolutno, je potrebno tem lju- dem na dolgi rok zaupati, in če izbor vsakič ni že prvič optimalen, je običajno priložnost v nas- lednjem letu ali krajšem obdobju, ko športniki potrjujejo dobre dosežke. Tudi za dosežke za ži- vljenjsko delo se na predlog iz lokalnih okolij in športnih organizacij, društev ter klubov uteme- ljitve temeljito preverja in vsakič ostaja na mi- zi za odločanje več predlogov, ki so morda vsi dovolj utemeljeni za javno izpostavljanje in na koncu izglasovana imenovanja. Večkratno teh- tanje in ponovljeni predlogi pa so lahko uspeš- ni v naslednjih izborih, smo slišali od predstav- nikov komisije. Da gre za kredibilno presojo in na koncu za ve- činoma soglasne odločitve, se je izkazalo že ob prvih dveh dogodkih. Komisija spremlja javno mnenje, utemeljene predloge iz strokovnih kro- gov in opažanja ponovno pretehta. Ker gre za pretežno javno ugotavljanje in izbiro najboljših športnikov, je izjemnega pomena odziv javnosti skozi možnosti glasovanja pri sopokrovitelju pri- reditve Savinjskih novicah in na portalu organi- zatorja www.sportnik-zgs.si, ki je že aktiven in bo prireditev spremljal do začetka prihodnjega leta. IN ŠE NEKAJ NOVOSTI PRI LETOŠNJI PRIREDITVI Prireditev, čeprav je organizator načrtoval drugače, bo tudi v tretje v športni dvorani v Mo- zirju, kar je potrdil tudi lastnik, Občina Mozirje, ki na ta način pomaga kot sopokrovitelj in soorga- nizator. Dosedanji prireditvi pa sta se tudi po tej plati izkazali za uspešni. Da bi bila prireditev tu- di v drugih krajih naše doline, sta izkazali inte- res občini Nazarje in Luče, a za tokrat še ni bilo izkazanih pogojev za to. Večino vstopnic za prireditev bodo odkupile vse občine (cca 550) v javni internetni prodaji preko dveh sistemov in na koncu bo še v pred- prodaji v dvorani vsaj 350 kart. Del vstopnic or- ganizator Ivo Milovanovič nameni obiskoval- cem sponzorjev, izvajalcem prireditve ter po- sebnim gostom (VIP). Za tako imenitno zabav- no prireditev, na kateri bo osrednja gostja Ta- nja Žagar in bo v spodbudo športnikom, bo po pričakovanju zanimanje zelo veliko, zato bi si bi- lo potrebno pravočasno omisliti možnost vsto- pa na prireditev. Na njej bodo tudi tokrat zago- tavljati red v prometu in varnost domači gasil- ci iz Mozirja. PRIREDITEV BO TUDI ZABAVA KOT DARILO ŠPORTU Ker je datum prireditve 20. december zelo pri- meren za praznično druženje, bi bila morda dob- ra ideja k nakupu vstopnic družinsko darilo, po- klon poslovnim prijateljem in športnikom dru- gih športov, ki podpirajo svoje kolege in prija- telje ter z glasovanjem spodbujajo le-te. Tisti, ki vse leto občudujejo uspehe slovenskega športa in športnikov, bodo imeli priložnost srečati v ži- vo nekatere svoje idole ter osebnosti, ki so blizu športu ali ga javno in konkretno podpirajo. Naj bo Športnik leta 2008 v Zgornji Savinjski doli- ni praznik športa in zdravega življenja tudi z va- šo pomočjo. Tekst in foto: Jože Miklavc Najboljša športnica leta 2017 Zgornje Savinjske doline, gorska kolesarka Monika Hrastnik tudi letos meri zelo visoko. Z razlogom nasmejani lanskoletni športnik leta Zgornje Savinjske doline, parastrelec Franček Gorazd Tiršek Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 20 Ljudje in dogodki 25. PEŠ ROMANJE NA BREZJE IZ ŽUPNIJE REČICA OB SAVINJI Na jubilejnem druženju 94 romarjev Peš romarjem so se pridružili tisti, ki so pot opravili z avtobusom. V cerkvi sv. Kancijana na Rečici ob Savinji se je 14. avgusta ob pol petih zjutraj pri sveti maši zbralo 94 posameznikov in s tem pričelo skup- no romanje na Brezje k Mariji Pomagaj. Ustalje- na, mnogim že dobro poznana pot vodi skozi 26 postaj, ki niso namenjene le telesnemu okrepči- lu, temveč tudi duhovni poglobitvi ter poživitvi. ROMARJE DEŽ NI OVIRAL Vodila jih je romarska knjižica, ki jo je v ta na- men pripravil rečiški župnik David Zagorc. Tako je vsak postanek pripomogel k bogati izkušnji. Večji del poti je bil deževen, a zato nič manj ve- sel. PRIČAKALI SO JIH PRITRKOVALCI ADERGASA V Gornjem Gradu jih je pozdravil župnik Ivan Šumljak in zven novih zvonov v katedrali. Naj- lepši večerni prihod je bil tik pred Velesovim, kjer jih vsako leto pričakajo pritrkovalci Aderga- sa. Župnik Slavko Kalan je romarjem kot običaj- no odstopil župnijske prostore, kjer so večerja- li in prenočili. S PESMIJO PRISPELI NA CILJ Okoli pol tretje ure naslednjega popoldneva so posušeni, veseli in umirjeni s pesmijo pris- peli na cilj. Ob štirih so prisostvovali mašniške- mu obredu na Brezju, kjer so se jim pridružili ro- marji z Rečice ob Savinji, ki so pot opravili z av- tobusom. TRI GASILSKA DRUŠTVA SKRBELA ZA SPREMSTVO S KOMBIJI Romanje sta organizirala Peter Kolenc in žena Janja, tri gasilska društva so skrbela za spremstvo s kombiji. Prvega organiziranega ro- manja se je z Rečice ob Savinji udeležilo sedem ljudi, od teh vztrajata še dva. V petindvajsetih le- tih se jim je pridružilo 430 romarjev iz približno 20 različnih župnij. Alenka Brezovnik 430 romarjev iz približno 20 različnih župnij se jim je pridružilo v petindvajsetih letih. POČITNIŠKI ŽIV ŽAV NA REČICI OB SAVINJI Pomemben prenos znanja med mladostniki V Medgen hiši so mladi udeleženci delavnic iz različnih materialov izdelovali okrasne in uporabne predmete. Zadnji avgustovski teden so se na Rečici ob Savinji družili in zaba- vali otroci v aktivnostih s skupnim naslovom Živ žav počitnice. Vodja Centra za družine Medgen hiša Ur- ška Selišnik je s pomočjo prosto- voljk pripravila zanimiv program. Predšolski in šolski otroci so na petdnevnem druženju spoznava- li vodo in njene lastnosti skozi raz- lične poizkuse in spretnostne igre. Preizkušali so igrala in didaktične pripomočke, ki so na voljo v cen- tru. Svojo domišljijo so pokazali tu- di na ustvarjalnih delavnicah, ko so iz različnih materialov izdelova- li okrasne in uporabne predmete. Še posebej pomemben je bil pre- nos znanja med mladostniki, ki so se od le nekoliko starejših vrstnic z zanimanjem učili izdelovanja su- hih rož iz krep papirja. Zaključek delavnic so »posladkali« s sladole- dom in obljubili, da se spet srečajo v času novoletnih počitnic. Tekst in foto: Marija Šukalo 8. DRŽAVNO PRVENSTVO ZA NAJTEŽJO BUČO Bo letos padel nov državni rekord? V Mozirskem gaju bo 22. sep- tembra dopoldan potekalo že os- mo tehtanje za najtežjo bučo v Slo- veniji. Dogodek bo uvod v jesensko razstavo buč, ki bo letos le iz jedil- nih in bo potekala do 7 . oktobra, na- to pa bo park do božiča zaprl svo- ja vrata. Na dosedanjih sedmih tekmo- vanjih je kar petkrat najtežjo bučo prinesel Janko Lovše iz Trebnjega. Njegov je tudi aktualni državni re- kord iz leta 2016. Takrat je tehtnica pokazala 697 kg. Letošnje poletje je bilo bučam ob obilnih padavinah precej nak- lonjeno. Zavoljo tega organiza- torji dogodka upajo, da bo padel nov rekord. Vse težje primerke prinašajo na tehtnico zadnja le- ta tudi Zgornjesavinjčani. Kar ne- kaj se jih vsako leto trudi vzgoji- ti primerek, ki bi bil dostojen tek- mec ostalim prinešenim. Mor- da bi morali organizatorji uves- ti posebno kategorijo za najtež- jo bučo s tega območja, kar bi še več posameznikov spodbudilo, da jo tudi sami poskusijo vzgo- jiti doma? Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 21 Šport, Oglasi 42 MARATONOV V 42 DNEH ZA FUNDACIJO MALI VITEZ 13. etapa potekala od Logarske doline do kampa Menina v Varpoljah Bogomir Dolenc (desno) ob podžupanu Dragu Poličniku s tekači iz naše doline (foto: Marija Šukalo) Ustanova Mali vitez – fundacija za pomoč mladim, ozdravljenim od raka, je s tekačem Bo- gomirjem Dolencem pripravila športno-dobro- delni projekt 42 maratonov v 42 dneh. Od 25. av- gusta do 5. oktobra bo Dolenc tekel vsak dan v drugem kraju. Za 13. etapo svojega projekta v četrtek, 6. septembra, si je ultramaratonec, ki ži- vi in trenira v Velenju, izbral Zgornjo Savinjsko dolino. Pot je pričel v Logarski dolini in končal v kampu Menina v Varpoljah. Del poti so ga spre- mljati tudi nekateri tekači iz naše doline. NAMEN USTANOVE S svojim dejanjem bo Dolenc poskušal zbra- ti kar največ sredstev za Ustanovo Mali vitez. Na- men ustanove je podpora ljudem pri premagova- nju posledic zdravljenja raka v otroštvu in prido- bivanju izobrazbe, pospeševanje raziskav poznih učinkov zdravljenja in ozaveščanja javnosti o tem. ŽELI NAVDUŠITI ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE »Gradim zgodbo, tečem po vsej Sloveni- ji. Želim navdušiti za razgibano življenje. Me- nim namreč, da večja gibalna aktivnost po- sameznika podaljša življenje in izboljša nje- govo kakovosti. Ampak nisem pomemben jaz, temveč gibanje, ki ga ustvarjamo z ljud- mi, ki se meni in moji ekipi pridružujejo na poti. Pri tem sem jaz samo »mašina«, ki teče, pomembni so »vitezi«, ki darujejo. S prosto- voljnimi prispevki namreč zbiramo sredstva za fundacijo. Sicer pa lahko vsak prispeva tu- di preko SMS sporočil. Na 1919 pošljite bese- do vitez in donirate 1 evro, ali vitez5 in pri- spevate pet evrov,« je povedal Dolenc v kam- pu Menina. ČESTITKE PODŽUPANA V imenu rečiške občine ga je pozdravil podžu- pan Drago Poličnik in mu čestital za smeli pod- vig, v katerem bo v nekaj manj kot mesecu in pol pretekel skoraj 1.800 kilometrov. Sicer projekt podpirajo Športna unija Slovenije, Atletska zve- za Slovenije in Olimpijski komite Slovenije, častni pokrovitelj pa je predsednik države Borut Pahor. Marija Šukalo TEKMA Z MALOKALIBRSKO PUŠKO V TROJNEM POLOŽAJU Rihter prvi na tekmi in v kombinaciji Tekme z malokalibrsko puško v trojnem položaju se je kljub zahtevnosti udeležilo veliko strelcev. (Foto: Andrej Farkaš) Strelsko društvo Gornji Grad je v nedeljo na strelišču Lovske družine Gornji Grad v Zagradi- šču organiziralo strelsko tekmo z malokalibrsko puško v trojnem položaju. Na prva tri mesta so se uvrstili: 1. Ivan Rihter (206 krogov, 100 točk), 2. Jože Grudnik (192, 99) in 3. Tomaž Trogar (189, 98). V kombinaciji 2018 je trenutni vrstni red: 1. Ivan Rihter (395 točk), 2. Boris Purnat (388) in 3. Tomaž Trogar (386). Strelci so streljali na 50 metrov po 10 nabojev za preizkuse in 3 x 10 nabojev v malokalibrsko tarčo leže, sede in stoje. Kljub temu, da je to tež- ka tekma, se je je udeležilo veliko strelcev, ker šteje za kombinacijo 2018 in medalje v trostavu. Janez Kolar ŠPORTNI DVORANI NAZARJE Košarkarski turnir v okviru občinskega praznika Danes in jutri se bo v Športni dvorani Nazarje v okviru občinskega praznika odvil zanimiv pri- jateljski košarkarski turnir Nazarje 2018. Na tur- nirju bodo sodelovale atraktivne in hkrati moč- ne ekipe iz 2. slovenske košarkarske lige. Danes se bosta v polfinalnih obračunih ob 17.45 pomerili ekipi KK Nazarje in KK Hrastnik. V drugem polfinalnem obračunu ob 20. uri pa bo gorenjski obračun med ECE Triglavom iz Kranja ter Brinoxom iz Medvod. Jutri bodo na sporedu zaključni boji turnirja. Ob 17 .30 bo tekma za tretje mesto med poraženi- ma ekipama polfinalnih obračunov, ob 19.30 pa bo na sporedu še veliki finale. V Košarkarskem klubu Nazarje vabijo ljubi- telje košarke, da si pridejo brezplačno ogledat zanimive košarkarske obračune, na katerih bo poskrbljeno za osvežitev in zanimive nagradne igre med dvoboji. TR 1.800 kilometrov bo v nekaj manj kot mesecu in pol pretekel Bogomir Dolenc za Ustanovo Mali vitez. Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 22 Šport LOKOSTRELSKO SVETOVNO PRVENSTVO Tina Gutman se je z ekipo veselila bronaste kolajne Tina Gutman je s Tojo Ellison in Ano Umar (z desne) bogati beri kolajn dodala še eno bronasto s svetovnega prvenstva. (Fotodokumentacija TG) Iz italijanske Cortine, kjer se je pretekli konec tedna končalo sve- tovno prvenstvo za lokostrelce, so se Tina Gutman, Ana Umar in Toja Ellison vrnile z bronasto medaljo z ekipnega tekmovanja. Slovenke so že drugič osvojile bronasto meda- ljo na svetovnem prvenstvu, bro- naste in srebrne so bile v preteklo- sti tudi že na evropskih prvenstvih. TEŽKI POGOJI Gutmanova za letošnje svetov- no prvenstvo ni trenirala, saj se ga ni nameravala udeležiti. Na vztra- janje sotekmovalk se je le odločila, da se ekipi pridruži, kar je bila dob- ra odločitev, saj ji je prinesla še en bron v bogato zbirko kolajn z veli- kih tekmovanj. »Zelo sem zadovolj- na, čeprav je bilo to zame najtež- je prvenstvo zaradi zelo zahtevne- ga terena. Streljali smo namreč na smučišču,« je po vrnitvi domov po- vedala Tina, ki drugače v tej sezoni ni tekmovala. UDELEŽENKA SVETOVNIH IGER Tina je članica Lokostrelskega kluba Gornji Grad, iz katerega iz- hajajo številni uspešni lokostrel- ci. Članica državne reprezentance je že nekaj let, udeležila se je vseh največjih tekmovanj, tudi svetov- nih iger, kjer se pomerijo športniki iz neolimpijskih športov. V prihod- njem letu se namerava udeležiti več tekmovanj, predvsem si želi dose- či kvoto za prihodnje svetovne igre. ŠMS GORSKA KOLESARKA MONIKA HRASTNIK Namesto v boj za medalje v bolnišnico zaradi poškodbe Monika Hrastnik je odlično sezono zaključila poškodovana. Svetovno prvenstvo v Švici se je za gorsko kolesarko Moniko Hrastnik zaključilo s poškodbo. Po odlični se- zoni, ko je v skupnem seštevku sve- tovnega pokala končala na petem mestu, najboljša je bila v evropskem pokalu ter na evropskem prvenstvu, je SP v Lenzerheideju nesrečno kon- čala v kvalifikacijah. »Želela sem si drugačnega konca, ampak tako je v športu. Pridejo padci in zlomi, ampak vrnemo se še močnejši,« so bile be- sede kolesarke iz Lepe Njive. ZLOM KOSTI »Res je, ni se izšlo najbolje v Švi- ci. Kot letos na vsaki dirki je tudi tam padal dež, zato je bila proga mokra in spolzka. Padla sem v kva- lifikacijah proti koncu proge, zdr- snila mi je sprednja guma in sem z bokom priletela na skalo. V bol- nišnico so me odpeljali s helikop- terjem in slikanje je pokazalo, da imam zlom kosti v predelu mede- nice,« je povedala Monika, ki je že v domači oskrbi. S SEZONO ZADOVOLJNA Zdravniki so ji predpisali ho- jo z berglami naslednjih šest te- dnov. »Počutim se seveda bolj- še, ker sem doma. Ker so boleči- ne hude, jemljem močna protibo- lečinska zdravila.« Pred svetovnim prvenstvom se je Monika ukvarjala tudi z okvirjem kolesa, saj ga je na zad- nji tekmi zlomila. K sreči je dobi- la nov okvir od Giant factory eki- pe. »Z letošnjo sezono sem kljub takšnemu koncu zelo zadovoljna. Zahvalila pa bi se vsem, ki so me podpirali in mi stali ob strani ce- lo sezono, predvsem družina in fant Miri.« ŠMS SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Vodušek in Presečnik dosegla rezultat kariere Lovro Vodušek je na zadnji tekmi dosegel 3. mesto. Švicarski Einsiedeln je gostil tekmo alpskega pokala v poletni sezoni smučarskih skokov. Svoji karierni uvrstitvi sta dosegla člana SSK Ljubno ob Savinji BTC Jernej Presečnik in Lovro Vodušek. Pre- sečnik je bil tretji, točke sta osvo- jila še Vodušek s 13. in Luka Rob- nik s 30. mestom. Na drugi tekmi je rezultat kariere dosegel Vodušek prav tako s 3. mestom. Zaradi ne- ugodnih vetrovnih razmer so orga- nizatorji izpeljali le eno serijo. Toč- ke na tej tekmi je osvojil še Preseč- nik s 23. mestom, Luka Robnik je zasedel 37 . mesto. CELINSKI POKAL Tekmi celinskega pokala je gostil avstrijski Stams z močno mednarodno udeležbo. Po prvi seriji je Žaku Moglu kazalo na dobro uvrstitev, saj je serijo kon- čal na 5. mestu. V drugi seriji je bil zaradi dresa diskvalificiran. Jan Bombek je tekmo zaključil na 26. mestu. Na drugi tekmi je Žak Mogel tekmo končal na 7. mestu, Bombek je tokrat osvojil točke z 29. mestom. Tekst in foto: ŠMS Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 23 Zahvale, Kronika, Oglasi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. OBČINA MOZIRJE Šmihelska cesta 2, 3330 MOZIRJE Na podlagi javnega razpisa za oddajo neprofitnega stano- vanja v najem Občina Mozirje objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem Predmet razpisa: Dvo in pol sobno stanovanje id. št. 920-986-23, v izme- ri 62,80 m2, Šolska ulica 35, 3330 Mozirje, s pripadajočim kletnim prostorom Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo na dan objave razpisa prija- vljeno stalno bivališče v Občini Mozirje in so državljani RS. 2. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki živijo v 4 (štiri) ali veččlanski sta- novanjski skupnosti. 3. Trenutna mesečna najemnina za razpisano stanovanje znaša 214 €, brez stroškov. 4. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci v tajništvu Občine Mozirje, Šmi- helska cesta 2, 3330 Mozirje in na spletni strani občine www.mozirje.si, rubri- ka občinska uprava, oglasna deska, javni razpisi. 5. Čas razpisa je od 14. 9. 2018 do vključno 9. 10. 2018. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži osebno ali po pošti v zaprti kuverti na naslov Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Pod naslovom na sprednji strani kuverte mora biti pripis »RAZPIS ZA STANOVANJE - NE ODPIRAJ«, na hrb- tni strani kuverte pa mora biti naveden vlagatelj z imenom in naslovom. 6. Kuverte se oddajo najpozneje do 9. 10. 2018 do 12. ure na sedež Občine Mo- zirje, ali so oddane na pošto 8. 10. 2018 do konca delovnega dne. Dodatne in- formacije: tel: 03 839 33 12. Občina Mozirje IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • PES UGRIZNIL OTROKA Mozirje: 3. septembra v popoldanskem času sta se oče in njegov otrok sprehajala ob Trnavi v Mozirju. Nenadoma je z dvo- rišča pritekel pes in ugriznil otroka v zapestje roke. Ugotovljen je bil lastnik psa, zoper katerega je bil izveden ukrep po zako- nu o zaščiti živali. • S TOVORNJAKOM OTROKU ZBIL KOLO IZ ROK Mozirje: 6. septembra nekaj minut pred osmo uro zjutraj se je na obvoznici v Mozirju zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena 11-letni deček in voznik tovornjaka. Deček je na prehodu za pešce s kolesom, ki ga je potiskal ob sebi, prečkal vozišče. Pred prehodom mu je ustavil voznik oseb- nega vozila, ki je zavijal v levo. Mimo ustavljenega vozila pa je v tistem trenutku pripeljal voznik tovornega vozila modre barve s ponjavo in trčil v zadnji del otrokovega kolesa. Kolo je odbilo, otrok je pri tem padel. Pri tem se je lažje poškodoval. Ko je ot- rok povzročitelju nesreče dejal, da ni poškodovan, je povzroči- telj odpeljal s kraja dogodka. Voznik, ki je povzročil nesrečo, je bil zaradi razjasnitve dogodka izsleden kmalu po nesreči. • VOZNICA ZAPELJALA S CESTIŠČA Šmiklavž: 9. septembra okoli treh zjutraj je v Šmiklavžu 18-letna voznica kolesa z motorjem zaradi neprilagojene hitro- sti zapeljala z vozišča in pri padcu dobila hude telesne poškod- be. Z reševalnim vozilom je bila odpeljana na zdravljenje v celj- sko bolnišnico. Voznici, ki je vozila neregistrirano kolo z motor- jem in bila brez čelade, bo izdan plačilni nalogi, poslano bo po- ročilo na pristojno državno tožilstvo. Počivaj v miru … V SPOMIN 13. 9. 2018 mineva 30 let, odkar nas je zapustil mož, ata in stari ata Ivan KRAJNC p. d. Mlinerski iz Planine Njegovi Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 24 Za razvedrilo BOROVNIČEVA »OBLEDIJA« NE POZNA MEJA Na Travniku v času nabiranja borovnic. Franca (Ana Napotnik, amaterska igralka KD Ljubno): »Hvala bo- gu, Janez, da mi pomagaš dati dol ta težak koš!« Vlcer Janez (Miran Žerovnik, amaterski igralec KD Ljubno): »Pa, ženska nazarenska, kaj pa imaš v košu, da je tako težko?« Jera (Polona Rihter, amaterska igralka KD Ljubno): »Hi hi, kaj le ima? Od same obledije poln koš borovnic, ker nima mase pri obira- nju s tistim njenim riflnom!« PUŠELJC MED ROŽICAMI Na izletu zvestih naročnikov Savinjskih novic v Celju. Minka Rezoničnik, članica starodobnih smučarjev Podmeninski gadje (levo): »Betka, a misliš da so umetne?« Betka Ročnik, članica skupine Ljudske pevke Pušeljc: »Ne, sem pa ugotovila, da so rože vodenke, zdaj bi pa rada ugotovila, s čim jih zalivajo, da so tako bujne.« Minka: »Mogoče z laškim pirom?« ŽIVELI VAŠI, ČEPRAV NISO NAŠI! Pred povratkom iz Astane so si prostovoljci, ki so blizu mozirski župniji, dali duška kot navijači na neki tamkajšnji pomembni nogo- metni tekmi. Slovensko zastavo, ki jo je poslal na dolgo pot Miha Ko- vač, so varovali tamkajšnji vojaki, saj je šlo za mednarodno udelež- bo. Navdušeni navijači pa so izpraznili pljuča, čeprav še danes ne vedo točno, za koga so navijali. (Foto: FA) (Foto: UK) (Foto: FB) Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 38. številki SN 2018 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7 . do 8.30 ure. Dežurne službe VETERINARSKO DEŽURSTVO ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobo- tah in nedeljah od 7 . ure (sobota) do 7 . ure (ponedeljek), enako velja tudi za dr- žavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 26 Petek, 14. september ob 10.00. Grad Vrbovec Nazarje Srečanje DU Nazarje in DU Miren-Kostanjevica ob 15.00. Mozirski gaj Delavnica Terapije proti stresu in depresiji ob 16.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Žalec (st. dečki) ob 17:45. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir - Nazarje : Hrastnik ob 19.00. Kulturni dom Bočna Prireditev Oj, lepo je res na deželi ob 19.30. Jakijeva hiša – Galerija Nazarje Odprtje razstave slik Danijele Lončar in predstavitev knjige Srečnolonice in njihove pesmi ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir - ECE Triglav : Brinox Medvode Sobota, 15. september ob 8.30. Turistična kmetija Žibovt, Logarska dolina Start pohoda v spomin na zavzetje mejnega prehoda Pavličevo sedlo v vojni za Slovenijo ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah Dan krompirja ob 10.00. Nasproti bencinskega servisa v Mozirju Praktična predstavitev kmetijskih strojev ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Šoštanj (st. cicibani) ob 15.00. ŠRC Laze pri Kokarjah Turnir v balinanju ob 17 .30, Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir - tekma za 3. mesto ob 19.00. Dom kulture Nazarje Gledališka predstava Diagnoza: Fotr! ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Večer za ljubiteljsko petje ob 19.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir - finale Nedelja, 16. september ob 9.00. Muzej Vrbovec Nazarje Dan odprtih vrat ob 16. obletnici delovanja ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Žalec (ml. dečki) ob 10.00. Frančiškanski samostan Nazarje Župnijski dan ob 17 .00. Muzej Vrbovec Nazarje Otroška tombola Torek, 18. september ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 18.00. Dom kulture Nazarje Proslava ob prazniku Občine Nazarje s podelitvijo občinskih priznanj Sreda, 19. september ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 17 .00. Mozirski gaj Otvoritev 24. Extempore Mozirski gaj Četrtek, 20. september ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predstavitev knjige Marje Černelč Drugo rojstvo ob 19.00. Glasbena šola Nazarje Koncert, Leto Križanič Žorž – harfa, Mateja Radenković Bobnar – harfa, Brin Bernatovič – harfa Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi- la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izde- lava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v na- sipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ŽIVALI – PRODAM Prodamo prašiče, težke od 100 do 160 kg; gsm 031/832-520. Prašiče, najboljše mesne pasme, za do- pitanje na večjo težo, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam dva telička limuzin, stara deset dni; gsm 068-667-858. Prodam bikca simentalca, starega 12 te- dnov, teža cca 140 kg, cena po dogovoru; gsm 031/237-656. Prodam prašiče od 30 do 300 kg, Ljubno; gsm 041/867-090. Prodam bikca mesne pasme limuzin, star 6 tednov; gsm 070/689-070. Ovci mladi, z jagenjčki prodam, peto po- darim; gsm 041/239-017 . Prodam bikca simentalca, 160 kg težke- ga; gsm 031/649-395. Prodam meso polovico telice, ekološke reje; gsm 051/335-751. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533- 745. DRUGO – KUPIM Kupim traktorje štore, zetor, univerzal ter ostale traktorje v dobrem ali slabem sta- nju; gsm 030/419-790. DRUGO – PRODAM Prodamo otroško kolo schwinn tigress, 12 col, modre barve. Cena 30 eur; gsm 051/357-753. Prodam lupinico cybex vijolične barve + isofix nastavek, zelo kvalitetna in lepo oh- ranjena. Cena 90 eur; gsm 051/357-753. Prodamo jabolka za prešanje; gsm 031/815-238. Prodam domač kis, po 14. uri; gsm 040/256-800. Prodam hidravlično stiskalnico za sad- je, 150 l, cena po dogovoru; gsm 041/776- 422. Traktorske verige 14.9-R28; gsm 041/727- 861. Prodamo domače sadje za jabolčnik; gsm 031/557-290. Prodam mešana drva (5 m3); gsm 031/299-738. Prodam suhe fige, naravno sušene; gsm 051/825-988. Prodam silažno koruzo, 22a; gsm 031/396-089. Silažni kombajn sip silo 80b, prodam; gsm 041/372-040. Prodam drva za kurjavo; gsm 031/698- 055. Hruške za predelavo, jabolka za ozimnico in predelavo prodam; gsm 041/650-151. Prodam zelo kvalitetne gajbice za krom- pir in sadje; gsm 031/800-852. Prodamo sadje za jabolčnik; gsm 031/557-290. DRUGO – IŠČEM Iščem kakršnokoli delo; gsm 051/431- 018. Iščem material za nasutje (zemlja ali po- dobno); gsm 031/229-154. NEPREMIČNINE Oddam stanovanje na Ljubnem, 56 m2; gsm 031/751-270. Prosim, če kdo odda v najem 45 m2 sta- novanje v Nazarjah v bloku. Kličite popol- dan; gsm 040/349-265. Ugodno prodam lepo opremljeno garso- njero v 1. nadstropju bloka na Ljubnem ob Savinji; gsm 070/777-281. Savinjske novice št. 37 , 14. september 2018 27 Oglasi Ljudje in dogodki, Oglasi