List 8.
Gospodarske stvari.
0 cenilnih zadevah še nekoliko.
Okrajne cenilne komisije so razposlale županijam cenilne tarife, po katerih se ima vpribodnje zemljiški davek vrediti.
¦v
Caa za ugovore (pritožbe) je odločen do konca prihodnjega meseca sušca, ki se ne more podaljšati.
Pritožiti se ali ugovarjati pa zamorejo le županije (soseske); in pa posestniki taki, ki v dotični soseski najmanj tretjino davka plačujejo. Za posamesne posestnike bo pa še le takrat čas odločen za pritožbo, kedar se njihova posestva v doticne razrede vredijo; tedaj posamesni sosesčani nimajo potrebe v tej zadevi že zdaj okoli hoditi, ampak le njih župani, ki so zastopniki občine (soseske).
Kaj nam je pa treba vedeti, da se prepričamo: ali so v vsaki soseski različne kulture (obdelovanja) v pravi primeri v pravi razred postavljene, in pa, ali je tudi cena dotičnega razreda v pravi vrsti ?
Tole je treba vedeti:
1.    Ali so izgledni kosi (Mustergriinde) prav odbrani, to je, da je dotični svet v resnici za omenjeni izgledni kos pripraven, in drugim kosom, ki imajo v ravno omenjeni razred priti, tudi primeren;
2.   ali je za omenjeni razred postavljena cena čistega dohodka tudi v pravi primeri drugim razredom enake kulture (enacega obdelovanja) ali pa tudi v primeri drugim kulturam;
3.   kako se vjema dotični razred k drugim enakim razredom bližnjega cenilnega okroga (Schatzungs-distrikt) ali cenilnega okraja, in pa *ddi bližnje dežele itd.;
4.   kje so naši, in kje sosednji ali kosi druzih okrajev ali dežel za izgled postavljeni, po katerih se bodo zemljišča kasneje vvrstila v dotični razred;
5.   v čem obstoji različnost ondašnjega in našega enakega razreda in kulture: ali v podnebju, ali v lastnosti zemlje? in kakošne so one različnosti?
6.  preglejmo tudi račune gospodov referentov, na katere se tarifa za vsaki razred dotične kulture opira, in prepričajmo se: ali ni množina pridelkov, gled6 na postavni IŠletni čas in na nezgode, katere zemljišča večkrat zadenejo in potem slabe letine naklonijo, povprek za vsako leto previsoko postavljena, pa tudi cena taistih primerna; potem: ali se je tudi gledalo na to, da so vsi stroški poljedelstva se vračunili, pa tudi
v primerni ceni. Ali se ni postavimo, premalo gnoja, in koliko premalo računilo? ali je množina del al cev, vprege k dotičnemu delu v pravi primeri, pa tudi v pravi ceni postavljena? itd. Z eno besedo, preglejmo vse, kar koli je v določenem kratkem času le mogoče, cenilne akte, kar je dopuščeno, in presodimo, kaj je prav, in kaj je napačno, in zapišimo si vse v porabo za pritožbe ali reklamacije.
Ker se nam s tarifo vred ni naznanilo, kje da so za vsaki razred in za vsako kulturo izgledni kosi postavljeni, in pa v katerih soseskah se le-ti razredi nahajajo, potruditi se moramo k domačemu c. kr. cenilnemu referentu, ki nam mora po postavi vse to povedati in pokazati v zadevi domačega cenilnega okraja.
Pri njem se pa tudi zamore pozvedeti, ako se njihov cenilni okraj z bližnjo deželo meji (konfinja), kako in pa kje so v bližnjih cenilnih okrajih izgledni kosi postavljeni, pa tudi kašo so cenjeni.
Kar se pa pri domačem referentu ne more pozvedeti, treba je pa pri dotičnih cenilnih komisijah si pojasnila iskati, s katerimi si svoja zemljišča primerjati hočemo.
S tem pa še ni vse opravljeno; marveč moramo p tuje izgledne kose pogledati, jih s svojimi primerjati in razsoditi: ali smo ž njimi v pravi vrsti in primerni ceni ali ne, ali zakaj da ne; kajti vsak ugovor mora se temeljito vtrditi; prazni ugovori ne veljajo nič.
Tudi imamo pravico pretresovati in prevdarjati: ali je zadosti izglednih kosov za vsako kulturo pa tudi za vsako dobroto zemlje v dotičnem cenilnem okrogu postavljenih, ki nam za podlago služiti imajo. §. 36. navoda za izvrševanje cenilne postave namreč veleva, da se imajo izgledni kosi na vsako dobroto zemlje, pa tudi za vsako kulturo kar največ mogoče v veliki množini izvoliti, da se zamorejo k njim enaka zemljišča primerjati v zadevi enakosti in rodovitnosti zemlje, pa tudi v pravo vrsto in pravi razred postaviti.
Ako potrebnih izglednih kosov v naši soseski ali pa vsaj v njeni bližnjici cenilna komisija ni postavila, smemo to zahtevati po pritožbi (reklamaciji), da nam ne bo treba v daljavi cele ure hoda v drugih soseskah izglednih kosov si iskati za dotično dobroto sveta; to dosti stroškov prizadene, in se tudi dosti časa po nepotrebnem potrati. Pa tudi lože se zemljišča enake vrste in enake kulture drugo k drugemu primerjajo, če so izgledni kosi bolj na gosto postavljeni.
V pozvedbo pa ni potreba iz vsake vasi zastopnikov  k  cenilnim   referentom   domačega   ali   ptujega
58
okraja, ali cel6 v drugo deželo pošiljati, kajti prizadjalo bi to soseskam nepotrebnih stroškov; ampak zadostuje, ako iz vsake velike občine ali fare dva izvedena možd tje pošljete, da vse, kar je potreba, pozvedita in si zapišeta, in v domaČem soseskinem zboru svojo pozvedbo razložita. Tu naj se potem sklene, ali in kaj je treba na dalje še storiti. Pritožbe ali ugovore mora pa vsaka katastralna soseska posebej vložiti.
Ogibajmo se pa nevtrjenih in nepotrebnih pritožeb, ker take nič ne koristijo; — nikakor pa ne zanemarimo opravičenih ugovorov (reklamacij), da se nam ne navalijo zopet previsoka S remena na pleča, ter nas popolnoma potarejo.
Kmetovalci! ne zanemarite Časa! Stopite na delo, vsak po svoji zmožnosti. Želimo pa tudi, naj nas pri tem izvedeni rodoljubi, kar koli je le mogoče, podpirajo.