3, Razno, a) Pesem, ki sem jo priobil v zborniku Iz Kasteleve zapuine (1911), str, 113 (as, 1910, 475), je bila natisnjena e prej v Domu in Svet u, 1907, str, 237 (priobil dr, E, Lampe), kar sem taas prezrl. Spisal jo je prvotno neki F, P., popravil pa Fr, Metelko.
b) tevilki 74 a in b ter t. 75 istega zbornika (as, 1910, str. 480483, ponatisk, 1911, str, 118 do 121) je napisana z roko Antona aklja-Ledinskega, kakor sem se preprial pri g, upniku Ivanu Vrhovniku, pri katerem sem videl del njegove zapuine.
c) Dr. Ivan Pregelj je opozoril v Domu in Svetu, 1915, str. 106107, na to, da je melodija Strelovega Popotnika (Aljaeva Pesmarica, II., 52) posneta po napevu francoske pesmi M a Norman-die, ki ga je zloil F r. B e r a t. S tem je Pregelj dokumentarino dokazal, kar smo vedeli prej samo po ustnem izroilu (Leve v Knezovi knjinici, V., 167 si. in 179 si.). Hkrati pa je oznail tudi besedilo Stre-lovo kot posnetek iste francoske pesmi. To pa ne dri, ker je Strelov Popotnik prost posnetek nemke pesmi D e r Wanderer, ki jo je zloil Georg P h i -lipp Schmidt von Liibeck in nekoliko skrajal F r, S c h u b e r t, ko ji je zloil napev, Gl. Leve, Knezova knjinica, V,, str. 177 si.
Dr. Ivan Grafenauer. VRHNIKA.
Imenoslovna rtica.
Lepa je Vrhnika, e lepa je njena okolica, a najlepe je njeno ime. Pomen?
Rajni Josip uman je v Dom in Svetu (1908, 132) izrekel misel, da je vrh v imenu Vrhnika mlaji izraz za lub v imenu Ljubljana. Potemtakem bi Ljubljana dobila ime po lubu, t. j, griu, holmu (ljubljanskem gradu, Vrhnika pa po vrhu, ali z drugimi besedami: podlaga imenu Vrhnika je vrh holm, gri: Vrh + n + ika.
To pa ne more biti! Vrhnika lei na ravnini, Res je tam obilo vrhov, kakor: Ljubljanski vrh med Vrhniko in Borovnico, Vrh (sv, 3 kraljev) itd. Koliko Vrhnik bi potem morali imeti na Slovenskem! Tako imamo pa danes dve: Vrhnika ob Ljubljanici iii Vrhnika v obini Stari trg na Notranjskem. V obeh krajih nas presenetijo iste razmere: tu in tam izvira ali privre na dan voda po-nik-alnica: Ljubljanica in Obrh.
Zalo sodim, da tii v imenu Vrhnika koren n i k , kakor ga imamo v glagolih: nikniti, nikati, ponikniti, ponikati ali ponicati, primeri: Ponikve, kraj, kjer se voda izgublja v zemljo in N i k o v a , potok ali pravzaprav hudournik pri Idriji, Znailnost kraja bi bil torej n i k ali izvir Ljubljanice ali Obrha in Vrhnika je kraj, kjer n i k a Ljubljanica ali Obrh.
Da smo na pravi stezi, priajo podobna krajna imena, n. pr. Vrhpolje, Vrhpe (v obini Mirna pe), Vrhtrebnje, Vrhjezero (pri Cerknici) in Vrzdenec, t. j. Vrhstudenec (pri Horjulu). Vrh v teh imenih ni holm, gri, ampak je nepristni predlog, ki se v krajnih imenih vee z imenovalnikom, kakor kaejo zgoraj navedena krajna imena. Polje, pe, treb-nje, jezero, zdenec (studenec) so pa seveda pristni samostalniki, ki tvorijo podlago tem krajnim imenom,
Torej mora biti tudi v imenu Vrhnika vrh nepristni predlog, nika pa samostalnik v pomenu izvir, vrelo itd- Vrhnika bo tedaj V r h + n i k a , kraj, kjer voda priteka zopet na dan!
Nemcem je na nepristni predlog vrh ober, primeri Oberfeld, Obertreffen, Oberseedorf in tako tudi prav primerno Ober-Laibach,
Pri Verdu poleg Vrhnike izvira dotok Ljubljanice z imenom L u b i j a. Med L in b je poluglasnik, kakor v imenu Lubljana ali Jublana. Lubija bo menda lub + ija, primeri Litija (Lutija?, Lue, iz Luan: Lutjane, Lune Lutj[a]ne), D r t i j a pri Moravah itd. e je to ime kaj v zvezi z imenom Ljubljana, potem moramo dati slovo razlagi, po kateri je Ljubljana nastala iz mnoinske oblike Lubjane, to so prebivalci na ljubljanskem gradu. Potem tudi Laibach n i slovenski lokal, kakor tudi Wippach za nao Vipavo ali Ipavo ni! Primeri Wippa, zdaj nemka vas v celovkem
okrajnem glavarstvu. , . << . ,.
' 5 Josip Suigelj.
e ne objavljen verz pesnika Antona Akerca.
G. Ivan Zirkelbach, knjigovoj Ljubljanske plinarne in bivi predsednik pevskega drutva Ljubljanski Zvon, mi je nedavno izroil geslo imenovane korporacije, ki mu je avtor pesnik - arhivar Anton Akerc in ki e ni objavljeno nikjer. Pisano je z lastnorono pesnikovo roko na nahrbtni strani tiskovine velike 8, kakrna slui arhivu in knjinici ljubljanskega magistrata za potrdilo izposojenih knjig in arhivalij; obsega eno samo tirivrstno kitico, obstojeo iz tiri-stopnih zaporednih jambov z moko rimo in se glasi:
Z zastavo v rokah gremo v boj navdueni za narod svoj. Naprej, tovarii, pojo! Saj pesem v ilah viga mo!
Podpisa nima nikacega, pa pa je spodaj signirana z dvema, meni nepojmljivima znakoma,
Genezis verza je ta-le: V polpreteklem asu se je pri domaih drutvih vkoreninila navada, da hoe vsako imeti svoje lastno geslo, ki naj na kratko oznauje stremljenje drutveno. Tako eljo je ob svojem postanku gojil i Ljubljanski Zvon in mu je prvo geslo sestavil rajni J. Premk. Povodom razvitja drutvene zastave 1. 1908. je pa veina Zvonaev, ki jej ni vgajal Premkov proizvod, zahtevala novega, izrazitejega gesla, povdarjajo, da mora Ljubljanski Zvon imeti svoj moto izpod peresa veljavnejega pesnika, moa, igar ime kaj velja v javnosti, ne pa tako, ki mu je duevni oe neznaten, obskuren pisarek. Upotevaje to eljo, je nato sklenil drutveni odbor v svoji seji, da se je tozadevno obrniti drutvenemu predsedniku Zirkelbachu, ki je bil istodobno hkrati i obinski svetnik, s pronjo na arhivarja - pesnika Akerca. Akerc Zirkelbacha ni sprejel posebno vljudno ter ga odslovil na kratko: Pridite v 14 dneh. Ko se je Zirkelbach zopet javil, ni imel Akerc e ni izgotovljenega. Zirkelbach ga je zato ponovno prav lepo prosil, naj se radi silne nujnosti vendar nemudoma usmili drutva, kajti slavnost razvitja prapora je pred durmi; ali mu-havi Akerc ga je nemilostno nahrulil: Kaj mislite, da se taka stvar naredi, kot bi v zrak pogledal? in ni bil
8*
107
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si