Leto Xffl - št. 113 (3648)
TRST, nedelja 12. maja 1957
Cena 30 Ir
so hitri ukrepi
Nenadni majski mraz je prizadejal kmetijstvu na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji skoro dve milijardi lir škode
Po mili zimi in zgodnji pomladi so si kmetje na Tržaškem in Goriškem obetali letos dobro letino. Toda v noči med torkom in sredo je hud mraz nenadoma prekrižal vse te nade in račune- Najstarejši ljudje ne pomnijo tod še takega mraza v maju; tako velike škode pa ni-povzročila že dolga destiletja ne toča, ne suša-Škoda na Tržaškem in Goriškem gre v sto mflij. vsote- Točnih podatkov še ni; iz raznih kra-
Jev pa prihajajo poročila, * katerih je razvidno, da Je škoda večja, kot se je skraja mislilo. Prizadeti 80 zlasti kraji v zgoniški ® repentaborski občini, hekoliko manj v dolinski hi nabrežinski občini; na Goriškem pa polja okrog Gorice, preko Standreža državne meje v Brdih, ^ Doberdobu, Jami j ah, Dolu itd. Na Goriškem je P° prvih podatkih več k°t 700 milijonov lir škode samo zaradi izgube letošnjega vinskega pridelka- Poleg tega je treba računati še škodo na pi-'htninah in drugih kulturah, kar pomeni, da ?koda presega celo milijardo lir.
Tudi za Tržaško škoda “l manjša od pol milijarde lir. če k temu dodamo še škodo v Beneški Sloveniji pridemo skoro ho dveh milijard lir. To je za razmere našega kmetijstva ogromna vsota, saj ?? prizadetem področju m velikih in trdnih kme-t*J. ki bi tak udarec laže Phmesle!
Poškodovane trte letos fhkakor ne bodo obrodile, •“hct bo imel z njimi le "thogo dela, da jih bo Pravilno obrezal, jim do-hro pognojil z umetnimi “trojih ter se boril proti Poronospori s pravočas-žveplanjem in škrop-
. Mladi poganjki bodo žeto občutljivi in bodo mo-hli vinogradniki zelo pa-3 na peronosporo. Pri
vrezovanju pa naj bodo Previdni in naj upoštevajo nasvete Izkušenih kme-' - v ter kmetijskih strokovnjakov.
Dobrega domačega vi-!*?. bo letos prav malo ali jtO- Na Tržaškem so nepoškodovani le vinogradi višjih predelih dolinske ocine, v Bregu, v tržaški količi in v obalnem pa-pod Kontovelom, Kri-ffiji in Nabrežino. Na Gorkem pa bo od 90.000 hi
ega pridelka odpadlo ~ -000 hi zaradi mra-
ietos 701
ČITATELJEM
Današnjo številko Nedeljskega Primorskega dnevnika posojamo na ogled tudi na več naslov tržaških in goriškili Slovencev- Nekateri bodo list prejeli še-v ponedeljek zju-traj, ker poštarji
°b nedeljah ne razdajo pošte. Naš Cas°pU pa lahko do-^*jo že v nedeljo kjutvaj ob sedmi uri najbližnjem Prodajalcu ali raz-bašalcu. Upamo, da list ugajal vsem ln da ga bodo stal-h° kupovali ali pa Se l,anj naročili. Cc-ba posamezne številke
let
Je samo 30 lir*
n» naročnina pa 1000 lir, ki jo ®bko plačate tudi V mesečnih obrokih 1*° 100 1
lir.
»k
Uprava
rst. Ul. sv. pranči-a 2<1, tel. 37-338
za. Najbolj so torej prizadeti kraji, kjer je vino glavni vir dohodkov. Naj navedemo primer kmeta iz Saleža, ki bi letos pridelal nad 40 hi vina, pa ga bo imel kvečjemu 40 litrov.
Krompir si bo morda nekoliko opomogel, če bo lepo vreme, toda pridelka bo malo in bo pozen. V nekaterih krajih bi ga kmetje radi spet posadili, da bi imeli vsaj za svoje potrebe, toda nimajo več semena, in ga ne morejo dobiti na trgu. Krompir pa kmetje nujno rabijo zase in za živino. Letos ga bodo morali kupovati tudi tisti, ki so ga v rednih letinah lahko precej prodali.
Kjer je uničen fižol, hi več pomoči. Ponekod ga kmetje ponovno sadijo v upanju, da bo pravočasno zrastel in obrodil. Vsi pa nimajo semena. Enaka zadeva je s paradižniki. Tudi tu m nobene pomoči. Posaditi je treba nove sadike, a kje jih dobiti? Pri paradižnikih je naj-
večja škoda na Goriškem in v Osapski dolini, pri fižolu pa povsod, kjer je pritisnil mraz.
Na Goriškem je velika škoda tudi pri povrtni-nah, od katerih imajo zlasti kraji okrog Gorice precejšnje dohodke. Mraz pa je osmodil tudi orehe in češnje, ki gnijejo in odpadajo. Pri tem ni nobene pomoči več, le pognojiti je treba, da si bo drevje opomoglo in obrodilo prihodnje leto.
Takšno je približno zdaj stanje po tej nenadni katastrofi. Razni uradi in u-stanove bodo nabirali statistične podatke in odpošiljali poročila. Strokovnjaki in predstavniki oblasti ter kmetijskih ustanov so si ponekod ogledali prizadete kraje. Toda to ni dovolj. Za prizadetega kmeta je to malo ali nič. Potrebna je takojšnja in učinkovita pomoč oblasti.
Kmetje nujno potrebujejo semena, sadike, gnojila in škropila, ki jim jih je treba preskrbeti in nudi-
ti z znatnim državnim prispevkom.
Ne samo umesten ampak tudi nujen je odpis davkov! Kako naj prizadeti kmet plača davek, če bo imel namesto dohodkov samo večje stroške?
Strokovnjaki, ki so za to poklicani in tudi plačani z javnim denarjem, morajo biti zdaj stalno na terenu, da kmetom nudijo praktične nasvete in navodila. V tem pogledu bi morala bolj sodelovati tudi slovenska radio postaja v Trstu z raznimi in bolj pogostimi strokovnimi oddajami ter nasveti za naše kmete. Nekaj minut ob nedeljah nikakor ne zadostuje; zato pa kmetje na Tržaškem in Goriškem z velikim zanimanjem poslušajo kmetijske strokovne oddaje koprske in ljubljanske radijske postaje.
Zelo potrebno in koristno bi bilo tudi, da bi vzpostavili redno antipe-ronosporno službo, kakor deluje v Sloveniji. Zdi se nam, da za to ne bi bilo velikih težav in ovir. Meteorološka postaja v Trstu pa bi se morala izpopolniti in upoštevati tudi razmere ter potrebe podeželja. Da je vse to pri nas pomanjkljivo, a
zelo potrebno, nam potrjuje dejstvo, da so prav ob tem navalu hudega mraza kmetje na Krasu slišali opozorilo na nevarnost slane prav iz radia Ljubljane in so se po tem tudi ravnali ter prižgali ognje in dimili, da bi preprečili še večjo škodo.
Poleg teh nujnih ukrepov in pomoči prizadetim kmetom pa bi morale ob-
Adenauer Mac Millanu: «Vi Angleži ste zares čudni ljudje■ Ko smo nosili škornje, ste zahtevali, da jih moramo sezuti. Sedaj, ko jih nimamo več, pa zahtevate, da jih zopet obujemo.«
(Iz angleškega tiskat
V Rimu je bil pretekli teden | pravi vrvet na sedežu poglavarja države Gronchija na Kvirinalu. Začelo se je že v nedeljo, ko je podpredsednik vlade in socialdemokratski prvak Saragat napovedal izstop iz vlade vseh socialdemokratskih ministrov. že v ponedeljek zvečer je predsednik vlade Se-gni podal ostavko vlade in Granchi je začel s posvetovanjem. Na spodnji sliki vidimo povzročitelja	vladne
krize Saragata, ko daje izjavo časnikarjem po razgovoru s predsednikom republike.
Posvetovanja za	rešitev
krize pa je v četrtek prekinil uradni obisk predsednika francoske republike R. Cotyja, ki ga vidimo na zgornji sliki z Gronchijem, predsednikom senata Merza-goro in predsednikom poslanske zbornice Leonejem. Zanimivo je, da se mnogo več govori in komentira obisk, ki ga bo Coty mimogrede opravil pri	papežu.
Odnosi med Francijo in Vatikanom so bili v zadnjih petdesetih letih precej slabi in je to nrvi obisk predsednika frančoskfc republike pri papežu. Pravijo, da gre za nov konkordat in napredni Francozi se bojijo, da ga ne bi sklenili na škodo dosedanjega načela popolne ločitve cerkve od države,	ki ga v
Franciji dosledno izvajajo.
lasti upoštevati tudi razmere v posameznih občinah, ter odobriti razna javna dela, tako da bi ljudje nekaj zaslužili; ker ne bodo imeli drugih letos drugih dohodkov. To velja zlasti za zgoniško občino ter del nabrežin-ske in dolinske občine, kjer je poleg velike škode zaradi mraza tudi zelo občutena brezposelnost.
Oblasti naj se torej zganejo, saj še vedno velja latinski pregovor:	Dva-
krat da, kdor hitro da!
ALBIN BUBNIČ
mrnmm
i«iiiiiiii«iaiiiii«i«ii>*iti>*<>*|Vivviv*af**ivvl>a|i||l*|i*i>itiii*i*i<iMii«iiiiiiitiiiiii*iiit>i*iiiiiii*iHMiitiiii«i«iiiiiiiiiiiiiiiiitaiiiiiiiiaiiiiaiiiiiaiiiiaiitiiiivf iiiiittMtiiiaiviiiiiiiiiiiiiiinMiiiaiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiaiiittiiiiiiiiitiiitiaMtMM
Važne izjave generalnega sekretarja KP ZSSR dopisniku «New York Times*
Za evropska vprašanj a predlaga Hruščev poseben organizem s SZ in ZDA na čelu
Hkrati se zavzema za sklicanje dobro pripravljenega sestanka štirih velikih in poudarja, da bi se rad sestal z Eisenhotverjem v ZDA - Nemško vprašanje pa naj bi rešili Nemci sami - Izjave so naletele v ZDA na negativne komentarje
NEW YORK, 11. — V razgovoru z moskovskim dopisnikom «New York Timesa« je prvi tajnik KP SZ Nlkita Hrušcev izrekel prepričanje, da je potrebno, da Sovjetska zveza in ZDA združijo svoje napore, da pride do zmanjšanja napetosti v svetu.
Vprašanje; aAli mislite, da
bi bil koristen not) sestanek štirih velikih?»
Odgovor; ((Odločno sem naklonjen takemu sestanku, toda mislim, da ta predpostavlja- 1. zmanjšanje svetovne napetosti na prizadevanja SZ in ZDA, predvsem pa ZDA 2. da se sestanek prej izredno skrbno pripravi.«
Vprašanje; ePo vašem torej bi morale ZDA in Sovjetska zveza imeti prevladujočo funkcijo ?»
Odgovor:	«Točno. Najbolj
zanesljiv in morda edin,j način, da se prepreči splošna ■*.« ..... • -..........-	 ■---
vojna med komunističnimi m i ki 'bi se ustanovil za prouče-nekomunističnimi državam, vanje evropskih vprašan; je v pobudah, ki jih bodo S/ I Nemško vprašanje se tiče in ZDA lahko sprejele za po- dveh nemških vlad. Njih na
pustitev napetosti v svetu.«
Vprašanje: Maj bi se lahko napravilo, za Evropo ie posebej?«
Odgovor: ((Sleherna rešitev evropskih vprašanj terja ustanovitev stalnega organizma ki bi ga dominirali ZDA in Sovjetska zveza in ki bi imel nalogo proučiti vsa prihodnja vprašanja kontinenta.«
Vprašanje; Mako bi se lahko rešilo nemško vprašanje?«
Odgovor:	«Nemškega vpra-
šanja ne bi smeli obravnavati niti na konferenci štirih velikih niti v okviru organizma
loga je, da ga rešita«.
Vprašanje■ «Ali bi Združeni narodi lahko imeli koristno funkcijo v sedanjem trenutku?«
Odgovor; «OZn je koristen inštrument miru, toda v sedanjem trenutku ne more l-meti važne funkcije zaradi prevladajoče vloge, ki jo v njej imajo ZDA.«
Vprašanje: Mako Sovjetska zveza ocenjuje položaj na Srednjem vzhodu?«
Odgovor:	((Sovjetska zveza
ne ustvarja na Srednjem vzhodu niti vojaških oporišč niti gospodarskih koncesij, zato obsoja intervencijo ZDA na tem delu sveta «
Vprašanje; «fn sovjetska intervencija na Madžarskem?«
Odgovor; »Stvar je drugačna, ker živijo Madžari v neodvisni državi, ki jo vodi ne-dvisna vlada.«
Tprašsnje, «Alt bi ZDA
morale dati gospodarsko pomoč komunističnim državam ali ne?«
Odgovor; «Ni nobenega teoretičnega ugovora proti temu, ča socialistične ali psev-do-socialistične države sprejmejo pomoč, ki jo nudijo kapitalistične države. Potrebno pa je, da te države pazijo, da se ne dajo zaplesti v med.«
Vprašanje: Makšen bližnji učinek bi imel sporazum med ZDA in SZ, kakor ga vi nakazujete?«
Odgovor: ((Predvsem, kakor sem že izjavil, zmanjšanje napetosti v svetu. Zatem bi bilo lahko skleniti druge take dogovore z Veliko Britanijo in črugimi državami ne glede na ideološke spore.«
Vprašanje: «Ali mislite, da je sedaj laže priti do tega sporazuma kakor za časa Sta-lina">«
Odgovor: «Stalin je dal velik prispevek stvari komuni-
zma. toda napravil je napake. Te napake se bodo še dalje poudarjale, zato da jih drugi ne ponovijo.«
Vprašanje:	sZakaj	obstaja
v Sovjetski zvezi še vedno cenzura?«
Oč govor; »Cenzura mora o-stati v veljavi. Ta predstavlja racionalno sredstvo, ki je na razpolago družbi, da se n« zapravljajo črnilo, papir in sapa v vesteh, ki lahko samo povzročijo škodo.«
Vprašanje:	«Ali bi hoteli
obiskati ZDA?«
Odgovor; «Bil bi res srečen, če bi lahko obiskal vašo državo in se razgovarjal s predsednikom Eisenhowerjem. Bojim se, da v pomanjkanju u-radnega vabila ne bi bil sprejet niti kot turist. Kakor veste, sem vpisan v komuni stično stranko.«
Vprašanje; «Ali je nujna vzpostavitev dobrih odnosov med našima dvema državama?«
Odgovor: «To je nujno v smislu, da za ((dobre odnose« obstaja ena sama alternativa: alternativa kopičenja orožja, atomskih naprav in raket, vštevši medkontinentalne izstrelke. Toda v tem primeru je vedno možnost, da kak nesporazum ali incident povzroči začetek vojne. To bi
bila grozna nesreča za naši dve državi in za ves svet. Zato zelo želimo pogajati se z ZDA«	»
Intervju Hruščeva «New York Timesu« je povzročil v Washingtenu zanimanje in komentar ie. V političnih krogih ugotavljajo.
1. sestanek na visoki ravni, ki ne bi privedel do rešitve nemške enotnosti, bi bil ((diplomatsko vežbanje«, ki bi bilo zaman.
2. Hruščev je izrekel prednost za neposredne razgovore med SZ in ZDA za splošen sporazum, iz katerega bi izhajali sporazumi o specifičnih vprašanjih. To pa je po izjavah političnih krogov v Wa-shingtonu v nasprotju z na čelom «mednarodne demokracije«, ki 'e izraža v sodelovanju vseh držav pri sklepih in odgovornosti v mednarodnem življenju. Zatrjujejo, da ameriška zunanja politika, zlasti v organizaciji OZN in v regionalnih sporazumih, zavrača tezo ((dvogovora sile nad g!a-vo ostalih držav«.
3. Hruščev je po mnenju \vashingtonskih krogov z neposrednimi omembami NATO nakazal, da je glavni temel; sporazuma z Evropo iikvida-
(jfadaljevanje -s 8' strani)
A
\
IZ VSEBINE
Atomska vojska se vad ITALIJI
Podmorski predor pod Rokavskiim prelivom
Ali poznaš našo obalo Od Devina do Štivana
Tekma leta ITALIJA JUGOSLAVIJA
7 dni v svetu. Horoskop, Strip.
Sedem dni v svetu
Čeprav je najvažnejša vest preteklega tedna brez dvoma tista, ki govori o tem, da morda v povojnem času na dolgotrajnih razorožitvenih pogajanjih niso bili še nikoli tako blizu vsaj delnemu sporazumu o enem izmed vprašanj, je prav gotovo med glavnimi dogodki tedna obisk angleškega predsednika vlade zahodnonemškemu kanclerju Adenauerju- To je prvi obisk angleškega predsednika vlade v Nemčiji v dvanajstih povojnih letih. Nesoglasja med obema državama pa so tako velika, da jih državnika nista mogla odstraniti, čeprav sta obe državi v atlantskem paktu
Mac Millan v Bonnu
Obisk predsednika britanske vlade v Bonnu ni rodil tistih rezultatov, ki so jih pričakovali tako v Lon donu kakor v Eonnu. 2e samo u-radno poročilo je zelo skopo irv vsebuje samo običajne diplomatske fraze, ki lahko skrivajo sporazum ali nesporazum. Zato pa je bil Mac Millan toliko bolj zgovoren na tiskovni konferenci. Edi-novo v uradnem poročilu izjava. • da je Adenauer podprl britanski predlog o
'I
v vsej Nemčiji in na obveznost zahodnih sil, da nemškega ozemlja ne bo do uporabile za svoje strateške namene. Drugi Edenov načrt pa je poizkus realnega reševanja vprašanja razorožitve v Evropi — z nemim pristankom na obstoj dveh nemških držav. Na nekatere bonnske politike, ki so navajeni pri vseh mednarodnih konferencah poslušati refren o združitvi Nemčije, je Mac Milla-nova ugotovitev, da je drugi Edenov načrt še živ in aktualen, delovala kakor prha.
Nikita Hruščev, generalni sekretar Komunistične partije ZSSR, tolmači pred sovjetskim parlamentom daljnosežen predlog o decentralizaciji sovjetskega gospodarstva in o občutnem zmanjšanju ogromnega birokratskega aparata v državi
»svobodnem trgovinskem področju* kot spopolnitve zahodnoevropskega skupnega trži-ščf. To je morda edino Mac Millanovo zadoščenje, ven-dlr pa je rečeno, da se bodo o omenjenem področju pogajali sele po odobritvi pogodb o , ustanovitvi skupnega tržišča, kar pomeni nova dolgotrajna pogajanja.
Kar se tiče umika dela britanskih čet iz Zahodne Nemčije, čemur bonnska vlada nasprotuje, je Mac Millan na tiakovni konferenci izjavil, da «upa», da je uspel pojasniti kanclerju, da številčno stanje vojske ni merilo njene učinkovitosti*. Zanimivo pa Je, da uradno poročilo tega
rdinal Vvszvn-je prispel na večtedenski obi.sk v Vatikan- Pravijo da italijanski dc! kardinalov nasprotuje pomirjevalni politiki, ki jo po zhanih poljskih dogodkih vodi Vyszynski v odnosu dr> poljske vlade. Zato sc h« moral pred nestrpneži Ogovarjati in jim doka-da so časi nestrpnosti minili
z igo žiti
n|ti z besedo ne omenja ln da s« bofio ic-zgovori nadaljevali; ko bo zahodnonemški o-brambni minister Strau s v kfatkem obiskal London.
Cesar ne omenja umdno pSiočilo, so tudi razgovori o tako imenovanem Edenovem načrtu. Mac Millan je na tiskovni konferenci povedal, da obstajata kar dva taka načrta. Prvi se tiče združitve Nfmčtje, drugi pa razorožitve . — brez vsake zveze z zdriflitvijo Nemčije. Prvi se sklicuje na svobodne volitve
I Najtreznejši pa so to izjavo razumeli kot indiskretno ponudbo Moskvi, da lahko računa na dobro voljo Velike Britanije in na jamstva, če sprejme zahodne predloge o razorožitvi.
Na splosno pa se lahko u-gotovi, da je Mac Millanov obisk prispeval le k «razči-ščenju pojmov* v pravem pomenu besede.
Jedrsko orožje in razorožitev
Živimo pač v tako imenovani atomski dobi, ko se človeštvu odpirajo neizmerne možnosti, ce se bodo najnovejša odkritja iz jedrske znanosti pravilno izkoristila, t. j. če se bo atomska sila uporabljala le na način, ki naj človeštvu prinese korist m blaginjo, in ne v uničevalne namene. To da na žalost se do sedaj daje prednost drugi alternativi in začela se je pravcata tekma med obema blokoma, pri čemer eni in drugi še dalje poudarjajo, da bodo to tekmo na daljevali, »dokler nasprotni tabor ne pokaže pripravljenosti do sporazuma*. V državah zahodnega bloka venomer govorijo o pripravljenosti na sporazum in enako govorijo tudi v Moskvi. Pri tem pa si na eni in drugi strani prizadevajo, da bi si zagotovili tako prednost, da bi morebitne sporazume sklepali «s položaja sile*. Vendarle pa se zdi, da se s številnimi dosedanjimi predlogi v okviru razgovorov o razorožitvi stališča polagoma približujejo in govori se o možnosti začetnih delnih sporazumov. Značilno je, da so na razorožit-veni konferenci v Londonu ugodno sprejeli spomenico jugoslovanske vlade, ki govori prav o možnosti takih začetnih delnih sporazumov glede onih točk, o katerih so se stališča na'jbolj približala. Tudi Eisenhoiver in Mac Millan sta te dni poudarila, da še nikoli doslej niso bili razgovori v razorožitvenem pododboru tako plodni in prežeti z voljo, da vendarle pride do vsaj majhnega suorazuma, ki naj zrahlja medsebojno nezaupanie in pokaže dobro volio obeh strani. Seveda bo nadaljnja pot še dolga, toda prav začetek je najtežavnejši.
Ofenziva proti jedrskemu orožju pa naglo zajema vse trezno misleče in odgovorni politiki sc prisiljeni ozirati se na to. Prekinitev jedrskih poizkusov vztrajno zahtevajo britanski laburisti. Enake zahteve po-tavljajo zahodnonemški socialdemokrati. Na zasedanju vrhovnega sovjeta SZ pa jr. sovjetski zunanji minister Gromiko sicer ponovil. da ho SZ nadaljevala te poizkuse, če jih bodo na da-Ijevali tudi na Zahodu, vendar pa je pri tem poudaril, da je nujno potrebno popolnoma in brezpogojno ne samo prepovedati poizkuse, pač pa jedrsko orožje popolnoma iz- • ločiti iz oborožitve. Sprejet je bi! tudi poziv ameriškemu kongresu in britanskemu parlamentu, naj prispevata za sklenitev sporazuma o pre-
povedi poizkusov med tremi velesilami, ki imajo jedrsko orožje. V ta namen naj bi se ustanovil medparlamentarni odbor, ki naj bi i-skal pot za sporazum.
Spričo vsega tega je skrajno škodljivo stališče, ki ga je zavzela Adenauerjeva večina med tako imenovano a-tomsko debato v Bundestagu, ki se strinja s tem, da se o-kupacijske čete v Nemčiji o-premijo z atomskim orožjem, ter se ne izreka proti atomski oborožitvi nemške vojske ter le načelno predlaga prekinitev jedrskih poizkusov »za nekaj časa*.
Reorganizacija v upravljanju sovjetske industrije
Vrhovni sovjet ZSSR je sprejel zelo važne sklepe o temeljiti leorganizaciji upravljanju sovjetske industrije in gradbeništva na podlagi načrta. ki ga je pripravil prvi tajnik KF SZ Nikita Hruščev. Načrt določa široko de-
M. BOLČIC
(Nadaljevanje na g. itrani)
ATOMSKA VOJSKA SE VADI V ITALIJI
Ob zadnjih vajah v bližini Asiaga je namišljeni sovražnik prodiral proti Vicenzi in Trstu
rav gotovo zgodovina ne beleži bolj neple-_ menite tekme kot je ta, kakršni so priča sedanje generacije. Pod izgororom prav enostavne «obrambe pred napadom* države Kar tekmujejo v razmetavanju visokih odstotkov narodnega dohodka v to, da se cimbo-lje pripravijo — za vojno. V ta namen niso momlizirana le velikanska materialna sredstva, ampak pravi možganski trusti najooljših strokovnjakov. Razumljivo je, da v tem prednjačita ave velesili: ZDA in ZSSR. V tem načrtu »obrambe pred napadom* so si na primer ZDA ustvarile po vsem svetu celo mrežo «obrambnih oporišč*, ki pa so, z ((obrambnega* stališča vzeto, dokaj čudno razporejena, saj z zadnjim oporiščem na Formozl predstavljajo pravo pravcato bariero okoli ZSSR in dežel, ki se uvrščajo v njen blok. V tej barien *akih o-porišč Italija ni izvzeta in zato imamo kar pri rokah priložnost, da si ogledamo,
kako so posamezni deli takih oporišč opremljeni že danes, kajti s sedanjim tempom — v kolikor se na londonskih razorožitvenih razgovorih ne bi zgodil čudež — bi se znalo zgoditi, da se ta oporišča še vse drugače opremijo.
V Veroni je poveljstvo su-hozemnih sil NATO za Južno Evropo. Tu je tudi poveljstvo posebne ameriške enote, ki nosi siglo SETAF (Southern Europe Task For-ce»), kateri je na čelu am. general Harmey Fisher. E-nota je razdeljena na tri oddelke: na dve »taktični skupini atomskega topništva*, na borbeni pomožni odaelek in na pomožno oskrbovalno poveljstvo. Slednja dva oddelka nas ne zanimata, pač pa si ogiejmo eno izmed »taktičnih skupin atomskega topništva*.
Poveljnik te ameriške e-note gen. Fisher je njeno nalogo takole očrtal: «Ti oddelki nimajo namena nadomestiti tradicionalne divizije, niti niso zamišljeni tako,
  umni
ZA ZVEZO PO KOPNEM MED FRANCIJO IN ANGLIJO
Podmorski	p
pod Rokavskim
Francozi niso predoru nikoli nasprotovali, Angleži pa so ta načrt dolgo imeli za francosko «zaroto» proti Angliji - O načrtu mora odločiti angleška parlamentarna komisija, ki so jo imenovali v ta namen
'i^.111 V-1,", i
CALAIS
it—
Prva zamisel takega predora se je porodila pred 155 leti v Napoleonovih časih. Načrt zanj je izdelal francoski inženir Mathieu. Promet po njem bi se seveda vršil takrat s konjsko vprego. Leto kasneje pa je neki drug tehnik predlagal, da Dl na dno morja položili o-gromno cev za prehod ljudi in prevoz blaga.
Pozneje »o se pečali z zamislijo, da bi čez Rokavsk’ preliv prevažali z .adjami vlake, in v ta namen »e je leta 1875 v Franciji ustanovila družba za obmorske železnice (La societe des che-mins de fer sous-marines), v Angliji pa družba za kontinentalne podmorske železnice (Submarine Continental Railway). Končno pa je
povsem prevladala zamisel o izgradnji predora izključno za potrebe železnice. Sele po drugi svetovni vojni se je začelo razpravljati tu-ti o tem, da bi izgradili predor, ki bi bil hkrati za železniški in cestni promet. Po načrtu Brsdevant di imel predor dve nadstropji (v zgornjem bi se vršil avtomobilski promet).
Neka skupina inženirjev, ki se je s tem načrtom pečala v teh poslednjih letih, se je izrekla za dvosmeren železniški predor, ki bi se pozneje, po potrebi, razširil tudi na avtomobilski promet. Danes se smatra, da bi bilo treba najprej zgraditi železniški predor, ki bi ga podnevi uporabljali avtomobili, ponoči pa bi se skozenj
vršil tovorni promet, ki se itak povsod vrši pretežno ponoči.
Zamisel o združitvi Angli je z Evropo s podmorskim predorom se je začela uresničevati že leta 1883 in 1929, ko so ze bili začeli z deli na obeh straneh. Tedaj je posegel vmes angleški glavni stan iz strahu, da ne bi nova zveza utegnila olajšati invazijo Anglije. Do tedaj so bili ze izkopali 1850 metrov predora, na francoski strani pa 1460 metrov. Danes pa je vojaška tehnika že tako napredovala — zlasti topništvo in letaLtvo, da Rokavski preliv sam po sebi itak ne predstavlja neke posebne varnosti za Anglijo.
Spremenile pa so se tudi gospodarske razmere. Na Ve-
&
X XV IV I
To je prva fotografija novega reaktorja v poletu, imenovanega nATAR P.2». Razlika med dosedanjim reaktorjem je v tem, da je bil prejšnji upravljan na razdaljo, medtem ko ima P2 v zgorjem delu poseben prostor za pilota. P2 je tu še privezan z žicami na nosilce, pod katerimi pa se premika s silo samega reaktorja- Kmalu pa bodo začeli z novim reaktorjem izvajati povsem svobodne polete
liko Britanijo vpliva zelo neugodno pomanjkanje kopne-ne zveze s Francijo, oziroma z Evropo. Za Veliko Britanijo je danes — ko se otvar-ja skupno evropsko tržišče — ta zveza važnejša kot je bila kdaj koli prej. Geslo: »Izvažati ali umreti* je postalo sedaj še posebno aktualno. Boleg vsega po bi ta zveza bila ekonoraicnejša: pomorski prevoz z ladjami na tako kratki progi (okrog 50 km) je zelo drag zaradi pretovarjanja blaga. Pogoste nevihte, megla, ki lezi nad prelivom, pravtako ovirajo redni prevoz blaga. To so bistveni razlogi, da sta francoski in angleški glavni stan leta 1953, oziroma 1955 sprejela načrte za izgradnjo predora in da jo celo skušata pospešiti.
S francoske strani ni nikoli od leta 1881 nihče nasprotoval izgradnji. Načrte same so sicer nekajkrat spre-menili, končno pa so, kot najbolj realnega, ze pred vojno sprejeli načrt francoskega inženirja Andreja Bas-devanta. Predvidena je kombinacija železniške proge z avtomobilsko cesto. S francoske strani je tudi Več zainteresiranih, ki pritiskajo, da bi prišlo čimprej do 'z-gradnje tega predora. Predvsem so tu francoske železnice. Ameriški tehniki, ki i-majo velike izkušnje v gradnji podobnih objektov, sodelujejo s francoskimi in angleškimi inženirji pri izdelavi ustreznih načrtov. Tako je na primer amertsk;- družba »Tecn cal Studies Incor-porated* ze postavila toerfe ponudbe. V kratkem bo prišlo do ustanovitve družbe /a uresničenje načrta, pri katerem bo sodelovala tud! Sueška družba.
NEKAJ PODATKOV
Izdelava načrta bo stala od 250 do 400 milijonov frankov, vsi načrti pa bodo končani v roku enega leta. Dokončna trasa m značilnosti predora. bodo odvisne od geoloških raziskovanj, ki jih je treba šele opraviti. Fo mnenju večine, naj bi predor vezal francosko mes*o Sangat-te (pri Calaisu) z Uoverom v Angliji. Na tej relaciji ji preliv širok 36 km, gloook pa največ 54 m. Vhod v predor bi Dil pri mes*u Auden-bert, pri Boulogneu, kjer bi se predor kakih 10 km v lahnem padcu spuščal proti o-bali, nato krenil proti Do-Veru, na'o pa proti Folksto-neu, kjer bi bil izhod. Gradnja predora bt traja.a od 8 do 10 let.
Smatrajo, da bt promet ze na začetku znašal 300.000 avtomobilov letno, od tega 90.000 vozil samo v avgustu, kar pon.pni dvakrat toliko, kot jih denes prevozijo «fer-ry-boats».
da bi se od blizu spoprijeli z morebitnim sovražnikom. Njihov r amen je, uničiti a-li težko poškodovali nasprotnika in s tem omogočiti drugim enotam, da svojo nalogo dokončajo.*
Glavno orožje teh dveh oddelkov so raketni taktični izstrelki vrste «Honest John* in «Corporal». Prvega lahko poženejo do 32 km daleč, drugi pa seže tudi 200 km daleč. Verjetno bodo v kratkem dobili tudi največji tovrsten ameriški izstrelek «Redstone», ki bo segel tudi nad 400 km daleč. Oba gornja izstrelka sta napravljena tako, da se jima lahko priključijo glaVe z navadnim ali z atomskim razstrelivom in ker je gen. Fisher ze povedal, kakšen namen imajo, smemo trditi, da je na razpolago več atomskih kot pa navadnih «glav». Ce pa so te «glave» nekje v kakem vojaškem skladišču v Veroni ali Livornu, ali pa se vozijo na neki ladji ameriške VI, flote, ki že več let križari po Sredozemskem morju ali vsaj v neposredni bližini, Evrope, ni važno, saj jih z letali lahko kaj kmalu dobavijo enoti.
Vsaka izmed »aktičnih skupin atomskega topništva* šteje komaj 236 moz, zato pa so ti ljudje vsi do zadnjega strokovno izredno pripravljeni. Sredstva pa, ki jih imajo na razpolago, Daje lahko ustavijo tudi «stevilne prodirajoče sovražne divizije*. Pred kratkim so v goratem predelu blizu Asiaga imeli tudi vaje. kjer so izstrelili dva raketna taktična izstrelka, seveda brez a-tomske ((glave*. Ob teh vajah je namišljeni sovražnik prodiral proti Vicenzi in Trstu.
Prej smo omenili strokovno usposobljenost vojakov in silo njihlovega orožja. Sredstva za odpošiljanje njihovih «taktičnih izstrelkov* pa so sledeča: tovorni avtomobil za odpošiljanje raket, na katerem so montirane pk-»ebne ustrezne tirnice. Te so
pregibne in se premikajo od 12 do 16 stopinj v navpični in 30 stopinj v vodoravni legi. Tovorni avtomoDil tehta 20 ton. Raketni taktični izstrelek «Hones John* je navaden balistični usmerjeni izstrelek brez elektronskih možganov. Dolg je 8,58 m, težak 2700 kg in doseže br-zino 1600 km. Brez atomske «glave» stane 100.000 dolarjev ali 6,5 milijona lir. Posebna prikolica, na kateri se «Honest John* prevaža, služi tudi za sestavljanje razstavljene rakete. Prikolica je opremljena z generatorjem, ki segreva ‘ermiene oddaje, kajti «Honest John* potrebuje »kondicionirano temperaturo* 14 stopinj C. Nič manj važna pa ni še posebna »meteorološka postaja*, ki prav tako spada v sklop vsake take skupine. RaKetni taktični izstrelek «Honest John* je namreč v začetku zelo počasen in ga tudi razmeroma šibak veter lahno spravi s poti. Ker ga med potjo ni mogoče preusmerjati, je potrebno paziti na vsako malenkost ze vnaprej in zato ima meteorološka postaja s 14,70 m visoko anteno in še vrsto drugih naprav nalogo, zmeriti brzino vetra, temperaturo ozračja, gostoto zraka, rotacijo zemlje, kvoto cilja in zračni pritisk, Kar pa skupno s še nekaterimi drugimi meritvami spada v pristojnost posebnega centra, ki vodi vse operacije z odpošiljanjem ((raketnih taktičnih izstrelkov*.
Ce pa so potrebne *ako podrobne priprave, je tudi zadetek »Honesta Johna* zelo gotov, saj pri razdaiji 14 km zgreši cilj za 50 ali kvečjemu 100 metrov, kar pa je glede na njegov rušilni u-činek nepomembna napaka, saj se računa, da je rušilna sila sodobne «taktične atomske bombe* enaka rušilni sili atomske bombe, ki so jo Američani vrgli na Hirošimo, ptri čemee je bilo 300.000 mrfc^v vih.
Ali veš
: »> -n •	o-.-	j■ >	mm
• : -
MS
■
mm
mm
mmm
m :
.'v;
Poleg eHonest Johna» ima ameriška vojska v Italiji tudi raketni taktični izstrelek «Corporal», ki ga vidimo na gornji sliki- Njegov radius je 20 km
— da kitajski tisk zahteva večjo svobodo pri opisovanju ((sedanjega položaja* in manj pritiska od strani vladnih organizmov. Na svojem kongresu, ki s6 ga imeli nedavno v Sangaju, so kitajski novinarji — kot poroča radio Peking — ostro nastopili proti nekorektnemu ravnanju vladnih funkcionarjev s predstavniki tiska. Izredni kongres so namreč kitajski novinarji sklicali po znanem incidentu med namestnikom ministra za poljedelstvo in nekim novinarjem, ki M moral poročati o neki kmetijski razstavi v Pekingu, in ki ga je ta funkcionar nahrulil in nagnal.
* * *
— da počasni čitatelj prebere komaj 150 besed v eni minuti, povprečni čitatelj 300 besed, izkušen čitatelj 450 besed, izvežbani čitatelj 800 besed in človek, ki izredno hitro Uta, 1000 besed v eni minuti. Za boljšo primerjavo naj navedemo, da za prečitanje obširnega romana (okrog 250.000 besed) potrebuje prvi skoro 28 ur, drugi 14 ur, tretji 9 ur, četrti 7 ur, peti 5 ur, poslednji pa komaj 4 ure.
* *
— da je po mnenju dr. P. Romana Tominca OFM (Nova pot, letnik IX, št. 1-3) ■. • «število obhajil v Italiji v pri* .neri z našo frekvenco (mišljena je Slovenija, op. ur.) dokaj majhno*. Tudi iz tega bi se dalo zaključiti, da imamo v Italiji neprimerno večjo versko svobodo, kot na primer v Sloveniji!
* !|< #
— da je kmet Ib)0 Kljajič iz Tompojevea pri Bukovaru pri oranju naletel na lonec s srebrniki, ki izhajajo iz Zvin XVI. stoletja, ko s0 na Madžarskem vladah Matija Korvin (legendarni kralj Matjaž), Vladislav II. in Ljudevit II-
— da živi v Beogradu
23-letni mladenič VehbO Fetahovič, ki je visok 225 cm in ki še vedno rase. V tem poslednje® letu je zrasel za 8 cm in zdravniki zatrjujejo, da bo še vedno rasel. Za obleko potrebuje 4 tne’ tre blaga, čevljev št- 51 pa ne najde v nobem prodajalni. Njegov ne®" ški tekmec, 24-letni °P" tik Hainz Kleinau iz G'*' densberga, je visok cm,
H* *
— da je nedeljska **“ daja «Primorskega dnevnika* doživela precejš® uspeh, kar izvemo posredno iz pisanja poslednji Številki *Kat<* liikega glasu«, ki *e 1 ob tej priliki ponovn0 spravil nad naš M** >n grozi «neposlušnim k®*®* 1 ičanom« z večjim jok° . in škripanjem z zob®1’ Že bi pa kakor koli PT gledali, ali celo bral'-(Ne vemo pa, kako * tako hujskanje proti n^ šemu dnevniku ujema zakonom o tisku in z U' stavnimi določbami svobodi tiska.
* * * .
— da je urad za Pf ne liste v Nevv York“ pred kratkiim priporov1 potnikom, naj odslej P°" šiljajo uradu le nas®^ jane fotografije, ne P takih, kjer gledajo
več resno. Pravijo, vedre fotografije naIT dijo lepši vtis na ° _ mejnih carinskih po** j ah.
ihii ■iiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniii u milim m iiiittiiiiiiiiiiiiiiiiniiinii!,,!,,,,,,,!!,!,,,,,,!,,,,,,, j,!',, „||iiiiiii
Če slana osmodi
»na
mladike na
trtah
Ko slana osmodi mladike, je treba upoštevati predvsem razvoj trsa, kako daleč so že zrasle mladike, ter jakost poškodbe. Ako je bila slana neznatna in je poškodovala zgolj vršičke nad kabraiki, ni treba prlkrajševati mladik. Ako je slana mladike skoraj v celoti uničila, tedaj je najbolje, da jih prikrajšamo do osnovnih o-čes. Tako prisilimo nepoškodovana osnovna očesa, da poženejo čim prej nove mladike. Nikakor niso priporočljivi daljši čepi, ker zraste tedaj večje število mladik, ki so po navadi slabo razvite in do jeseni ne dozore. Takšen les pa pozimi običajno pozebe. Tudi bi bilo nepravilno, poškodovane mladike povsem odstraniti, ker bi nastale velike rane na lesu. Hkrati bi pa poškodovali tudi osnovna očesa in ne bi mogli zato dobiti zadostno,
število novih mladik za prihodnje leto.
Izkušnje nas učijo:
Če takoj po pozebi, že naslednji dan, trse ponovno obrežemo do osnovnih očes; rezniki in šparonl se odrežejo do osnovnih očes, ki so v večjem številu nanizana okrog osnovne rozge. Na trsu zbrsti več mladik, ki se pozneje s ple-tvijo, razen naj lepše razvitih, iztrebijo.
če bo prvi primer predrag, je mogoč še drugi način, ki se je prav tako Izkazal dober. Dva do tri tedne počakajmo, dokler sl zmrzli trsi ne opomorejo, ter ponovno začnejo z rastjo novih mladik. V treh tednih, ker je takrat že mnogo topleje, zbrsti iz osnovnih in skritih očes več mladik; tudi nekatere namrzle si v tem času še opomorejo. Nato namrzle trse oplevimo nepotrebnih mladik na starem lesu kakor tudi na
reznikih ter šparonih^jo času pletve se	d®
vsi šparoni in reznu“ jj onega mesta, kjer - .p,. razvila najlepša ml ored' Drugi način ima to v -v nost, ker je prikr^J.^ nje reznikov in združeno s pletvijo, 111 ima vsak vinogradm* ^1 dlani, kaj bo odrez®1 ^ oplel, da bo trs v » ^jli njem letu že redno , razumljivo nekaj 111 „ Trsje, ki je močno v p-dovano od slane in ip
™ „ --terem smo morah
......................... SO
mi ter hitro učinku)
zeleno rez, je treba jiti s fosforovimii
dušičnimi gnojili-S strokovno lzvrš<e*J i jo, z dobrim gnojeni ifj
plitvim okopavanje** ieiit
pravočasnim škropil ^ vinogradov nudimo psj, zraslim mladikam h^aci)' da kljub krajši vege^fč ski dobi do jeseni
B. BREZNU*
Pffihorslcf^nevnilc
12. maja 19571
fyk£AmilL
ML
d&rmJfaias
(Odlomek)
Nekaj dni nisem nič pisala, ker sem hotela najprej dobro premisliti o pravem smislu dnevnika. Na deklico kot sem jaz, napravi pisanje dnevnika kaj čuden vtis. Ne samo zato, ker ganisem še nikdar pisala, temveč tudi zato, ker duševni izlivi trinajstletne u-čenke kasneje pač ne bodo mogli zanimati ne mene ne druge. Sicer pa res ne gre za to. Rada pišem in razkrivam srce o vseh stvareh popolnoma, prav do dna.
Da bom lahko dala večjo spodbudo svoji domišljiji °o zamisli na zaželeno prijateljico, se ne bom omejila ® dnevniku zgolj na dejstva, kot to delajo drugi, temveč °°m napravila kar dnevnik za prijateljico in ta prijateljica se bo imenovala Kitty.
* # *
Da se ne bo zdela komu zamisel o prijateljici Kitty čudaška, če ne prostaška, naj povem na kratko — če-P*av s težkim srcem — zgodbo svojega življenja.
Očetu je bilo šestintrideset let, ko se je oženil z mojo mamo. Ona jih je imela tedaj petindvajset. Sestra Margot se je rodila leta 1926 v Frankfurtu cb Potem sem sledila 12. junija 1929 jaz, in kot čistokrvni Židje smo se izselili na Holandsko, kjer je bil oče sprejet za ravnatelja podjetja Traves N. 7. Ta le y tesni zvezi s firmo Kolen in dr., ki ima prostore ® isti zgradbi in kjer je oče tudi družabnik.
Naše življenje je potekalo v stalnem vznemirjenju, kor se del družine, ki je ostala v Nemčiji, ni mogel izogniti protižidovskim hitlerjevskim nasiljem. Po por Bromih leta 1938 sta zbežala moja dva strica, brata moje mame, in se rešila v Združene države Amerike.
nam je prišla moja stara mati. Takrat je imela triinsedemdeset let. Lepi časi so se končali v maju 1940. Nojprej je prišla vojna, nato kapitulacija, nemški vdor, Potem pa so se začele za nas Žide stiske in težave. protižidovske postave so si sledile druga za drugo.
Židje morajo nositi židovsko zvezdo! Židje morajo oddati svoja kolesa! Židje se ne smejo voziti s tram-Pojem! Židje ne smejo na avto! Židje smejo nakupovati samo od treh do petih, in to samo v prodajalnah z napisom «židovska prodajalna*! Po osmih zvečer 2'dje ne smejo biti več na cesti, prav tako ne smejo n“ svoje vrtove ali na vrtove svojih znancev! Židje ne smejo zahajati v gledališča ne v kinematografe ne v lovne lokale! Židje ne smejo gojiti športa na prostem, he smejo torej ne v kopališča ne na igrišča tenisa, ho-*e/a itd.! Židje se smejo šolati le v židovskih šolah! Po še mnoge druge omejitve te vrste
Tako poteka naše tesno življenje, ne smeš tega, ne smeš onega. Jopie se vedno huduje name: *S teboj ne \em kaj početi, ko pa se bojim, da ni dovoljeno.* Na-sa prostost je tedaj močno okrnjena, toda še vedno ®e da vzdržati.
, Stara mati je umrla januarja 1942. Nihče ne ve, Koliko mislim nanjo in kako jo imam še vedno rada.
Leta 1934 sem vstopila v otroški vrtec šole Montes-son in sem nadaljevala učenje v istem zavodu. V VI. 3 Tozredu sem imela za učiteljico ravnateljico gospo K. ^0 sva se konec leta poslavljali, sva bili močno ginjeni ,n sva obe jokali. Leta 1941 sva bili s sestro Margoto Premeščeni na židovski licej, ona v četrti razred, jaz
* Prvega.
Doslej pa nam štirim še nekako gre.
In tako vidiš sem prišla do današnjega dne.
# # #
Sreda, 29. marca 1944
Draga Kitty,
- minister Bolkenstetn je povedal sinoči po radiu Y*an9c, da nameravajo izdati po vojni zbirko pisem
* dnevnikov iz te vojne. Ker pišem dnevnik, so se-®e<*a navalili vsi name. Pomisli, kako bi bilo zanimivo, i*. °bjavila povest o skrivališču. Po naslovu bi ga
za detektivko.
Toda brez šale, kakih deset let po vojni bi napra-I?‘0 kaj čuden vtis, če bi kdo pripovedoval, kako je «»eio osem Židov tu, kaj so jedli, kaj govorili, čeprav I 0 nas precej pripovedujem, veš o našem življenju tu *e bore malo. Naj ti pripovedujem mar, kako se obe •0sPe bojita bombardiranj, kot na primer v nedeljo „recer, ko je 350 letalcev zmetalo pol milijona kilogramov bomb na Ijmujden, da so se tresle hiše kot '■ravnate bilke v vetru? Ali kako strahotno se širijo Premije? To vse so stvari, o katerih še nič ne veš. Le bi ti jih hotela prikazati na drobno z vsemi odten-l>' bi jih morala pisati ves dan. Pisala bi ti lahko o raieh, ki čakajo v vrstah na zelenjavo in drugo; o pravnikih, ki ne morejo obiskovati več bolnikov, ker vii tatovi odpeljali avtomobile izpred nosa; o šte-nnih tatvinah in vlomih, človek se kar vprašuje, kaj tov- 7'e obsedlo Holandce, da so postali kar čez noč
tatovi. Celo otroci od osmih do enajstih let raz-7070 šipe na oknih, vdirajo v stanovanja in izmikajo vJt’ kar flm pride pod roke. Nihče si ne upa niti Zb
minut zapustiti hiše, zakaj ko odide, izgine tudi dnu0' Vsak dan lahko bereš v listih o velikih nagra-str i ki jih obečajo tistim, ki vrnejo lastnikom pisalne v °Je, perzijske preproge, električne ure, blago za obletel I1 dru9°- Celo mestne električne ure kradejo in iz Cletonskih kabin odnašajo telefonske aparate z žico
Vred.
so	ne	morejo	biti več pošteni. Vsi stradajo, saj
n„ie(*ensfci obroki hrane komaj za dva dni, le kavnega ini0rnestka jc nekaj več. Z invazijo odlašajo in odla-boi°u TnKdtem pa vlačijo moške v Nemčijo. Otroci so in a ali slab0 hranjeni, vsak je že potrgal obleko Cevlje,
čijovt podplati stanejo na črni borzi 7,5 forinta. Ve-ra; čevljarjev sploh ne sprejema več dela, ali pa moča čakati po štiri mesece na popravilo, a čevlji ta Jnhko tudi izginejo. k() uobro je le to, da bolj ko se slabša hrana in strožje il.• 80 varnostne mere proti prebivalcem, bolj se mno-stm-sabotaže. Med člani uprave za prehrano, med Pomiki in uradniki je mnogo takih, ki someščanom Na0aj°■ Drugi jih pa ovajajo in spravljajo v zapor. s“sredo pa le majhen odstotek Holandcev sodeluje
°vražnikom.
Tvoja Ana
• # *
boifl aretaciji našega zelenjavarja smo postali vse v J boječi. Neprestano slišiš sikanje ssssst, sssst/» in »ani i7° P° prstih. Nekje je policija vdrla v stano-če Je’ torej se tudi mi ne moremo čutiti varne! Kaj, Vemi e°a dne tudi nas ... ne, ne maram napisati tega, strah se ne morem otresti te slutnje, pravzaprav brač ^ sem ga nekoč že prebila, a se mi ponovno v x, v*e1 svoji grozoti, spinu rat se sprašujem, ali bi ne bilo bolje, da bi se Ve hii ne bili skriti. Ta čas bi bili že davno mrtvi in Pospl bi nam več treba prenašati teh stisk, in kar je Pevn 0 važno, tudi naši zaščitniki bi ne bili več v tivii0sti- Vendar odganjamo to misel, še ljubimo *o , 7e- ®e ni zamrl docela v nas klic narave, še ved-ig0ri;farn°’ upamo vsemu nakljub. Da bi se vsaj brž ba ., kar se že mora, pa naj pade na nas tudi bom-Vti'r V ne more biti nič hujšega, kakor je ta grozni nebi L:a negotovost. O da bi bilo že vse končano, pa naj km11 konec še tako grenak, da bi slednjič vsaj vedeli, am je namenjeno, zmaga ali pogin.
Tvoja Ana
?f|0i ^,-nasem listu smo že sporočili, da je tudi v »loven-. 'la rt*?, <(Dr>cvnik iz skrivališča«, ki Ra je napisala 14-V»lišč. kl,Ca Anne Frank, preden so esesovci vdrli v »kn-"eiii	družine in jo odvedli v Belsen, kjer je v stras-
bostal •°r‘šču smrti umrla. Dnevnik so po vojni našli m ^eniK , Rotovo enn izmed največkrat v kratkem času pre-" šlo knj’R- Goodrich in Hackctt sta delo dramatizirala
* # #
6r(
-j , Po odrih vsega sveta. V slovenščini so ga najdišče1 ,v Mariboru in pred kratkim je mariborsko gle-- «n * n3im gostovalo tuch v Beogradu, hirali . ‘,lk“ ie že tudi filman in sedaj ga namerava Pbul U1‘ Stevens, ki bi si za Ano -ad pridobil Audrey s>	j	med	vojno	živela na Holandskem kot Ana,
vQsti ,,ar še nekoliko premišlja, ker se iz nekake spošt-Iz i °8e kar nekoliko boji.
,<ho D‘ape, slovenske izdaje v založbi Mladinske knjige zeli gornji odlomek.)
SE SKORAJ	VES	TEDEN	BO	TRAJAL	X.	MEDNA
mmmt.
Film «Dolina miru»
je bil zelo lepo sprejet
Zakaj se je zdelo radiu Trst A umestno takoj razglasiti neko negativno kritiko?
Prizor iz sovjetskega filma crEnainštirideseti))
nnnnininniiinnnniHinmininiinnnimnwinuiminminnmmnmiimnnnHmiunMn»iiiuiniiHnmfflintmMimimmnnniiinninnnnn
Filmski festival v Cannesu ima za seboj že dober teden, pred seboj pa Je tudi skoraj ves teden. Udeleženci festivala imajo kaj o-pazovati, če hočejo videti vse filme na popoldanskih in večernih predstavah.
Na sporedu se je zrvstilo že lepo število dobrih filmov poleg številnih, ki bodo hitro padli v pozabo.
Slovenski film «Dolina miru«, delo režiserja Štiglica, so predvajali v soboto popoldne. Nič kaj ugodno ni tako popoldansko pred-
vajanje, zlasti če je tako urejeno, da je na isti dan določeno kosilo za novinarje na kakem oddaljenem mestu, od koder se malokomu ljubi hiteti nazaj v kinodvorano, In prav v soboto je bil tak primer, vendar je bilo poskrbljeno, da so se novinarij vrnili pred začetkom predvajanja. In dvorana je bila zasedena, kakor se pri popoldanskih predstavah redko dogaja. Vendar pa je bila pred to predstavo še tudi predstava opoldne, ko so dvorano na-
iiinmHiiintuHitiiinimiiMtniHiinMiinnniiniiiHiiitiiininniniiiiniiiiHiiiniiHiiH
Ali poznaš našo obalo ?
Od DEVINA de SUVANA
Stari	Devinski grad in
portič na severni strani pod njim, ves uklenjen v slikovito sivo skalo, to je pravi stari, zgodovinski in najbolj	romantični Devin
iz 1. 1000 do več kot pol tisočletja kasneje. Majhen viteški	grad, nedostopno
orlovsko gnezo na navpični skali nad morjem, je bil vendar dovolj prostoren za posadko, ki je obvladovala in varovala ves severni Jadran pred pirati. Včasih pa je devinski gospod zdivjal v nebrzdano ropanje po	morju in kopnem
in krvave borbe so rušile in pepelile naselja in ladje. Doletela pa so tudi sam Devin, ki so ga n. pr. Tržačani za povračilo 1. 1556. poropali.
Danes sameva razdrapana grajska ruševina vrh pečine. V portiču se ziblje-po pisane ribiške in leto-vičarske ladjice, na poboč-, ju Žleba in Žlebiča sredi bujnega, dehtečega sredozemskega in kraškega zelenja pa blešče moderne vile in kak hotelček. Vsa krajka planja od morja do pobočij Frščaka, Velikega in Malega Skrnjaka v južni Grmadi, od Devina in na zapadu do Stivana, je bila nekdaj obraščena z visokim hrastovim gozdom in obljudena že od geološke dobe jamskega človeka, ki je tod domoval po kraških jamah po Crničj u, pri Brajdah ali v Jamah na pobočju nad Stivanom proti Medji vasi. V predzgodovinski dobi, nekaj tisoč let jrred našim štetjem, pa so si zavarovali stari Iliri svoja bivališča in črede po gradiščih na vrhovih Grmade, Lisičjega vrha, Gra-dine in kdo ve še kje, lovili in pasli do morja. Keltski Veneti ali Karni so to nadaljevali in že tudi obdelovali prva polja po izsekanih ali verjetneje izžganih jasah sredi gozdov.
V rimski dobi so bila tod že obdelana polja ob prastari cesti čez Crničje, z vinogradi s slovito vinsko trto v Fucinu, o kateri pripoveduje rimski zgodovinar Plini j, da je rodila čisto črno kraško vino, ki da je «boljše zdravilo od katerega koli*. Cesarica Li-vija, žena rimskega cesarja Avgusta, je hvalila to zdravilno vino, da ji je pomagalo učakati 82 let starosti. Kje natančno je rasla ta slavna trta, ki so jo cenili še tudi nemški in avstrijski cesarji, in je izumrla v srednjem veku, se po Flinijevem opisu ne da reči. «Rodi se v jadranskem zalivu nedaleč od izvira Timava, * na skalnati gorici...* piše Plinij. Ker je breg od Stivana proti Medji vasi preveč skalovit, je
verjetno, da je bila ta gorica ves široki hrbet od Brti-nišia, Skoljičev do Crničja, ki je bilo menda nekoč vse obdelano, tudi na obmorski strani stare rimske ceste. Najbolj gotovo pa je mogla rasti v današnjih Brajdah, kjer še danes goje trto v plitvem dolu od današnjega štivanskega po-kopaličča proti morju med Brtiniščem, Crničjem in Piščendolom. In verjetno so bile trte tudi ob morju pod Skrlo in Bekadinom, starim in novim, tam, kjer so jih uničili zadnja leta, ko so začeli graditi tako imenovano ribiško naselje «San Marco* (kjer je, mimogrede rečeno, med «esu-li» ljudi vsake vrste a najmanj ribičev; med vzroki, ki so narekovali gradnjo tega naselja, pa je na prvem mestu večna — raznarodovalna strategija proti Slovencem). Tod in ob obali Crničja do Devina so našli ostanke mozaikov Starih rimskih vil.
Kdor si hoče ogledati te zanimive kraje, naj gre peš iz srede vasi Devina proti Crničju, po kolovozni poti, proti sredini tako imenovanega Zaprtega, Srnič-ja, ki sega do morja in so ga imeli Devinski gospodje ograjenega za gojitev lovnih živali, posebno jelenov, in so vsega prepre-gli s kolovoznimi potmi, ki izžarevajo v obliki zvezde na vse strani od središča, kjer se je pač lov začenjal. Danes ta precej skalovit svet prerašča le kraško grmovje gabrovja, jesena, borovca, rešeljike, brina in najrazličnejših dišečih sredozemskih, največ zimzelenih grmov mirte, posebno pa črnike, zimzelenega hrasta, ki je temu predelu dal svoje ime.
Priporočljivo je pešačiti po cesti iz Devina proti Stivanu le nekaj minut do križišča z novejšo cesto, do tam, kjer se od križpotja na levo odcepi Stara cesta, še vedno uporabna, pač na temeljih stare rimske ceste, in jo mahniti proti sredi Crničja. Vredno je iti po kakšni teh kolovoznih poti čisto do morja, tu sinje modrega, obdanega s skalnato obalo, ki pa je tu že zelo nizka in lahko dostopna tudi za samotne kopalce v žarečih poletnih dneh, ko tod oglušljivo cvrče skeržati. Razgled pa je čisto svojevrsten:	na velik
del Tržaškega zaliva, dol proti Piranu, posebno pa na ves Tržiški zaliv do vseh obal Soških lagun. Obala je tu samotna, le redko sem zaide ribič. Ribiči iz Tržiča ali Gradeža love bolj na visokem morju, na Marini ali še dlje, v Saki.
Zapadni del Crničja pa
je bolj pust, še bolj Sko-Ijiči ali Brtinišče, kamor še pastir s čredo bolj redko zaide, ker je kraški svet tu bolj razrvan, grmičje tu ponehava in se umika revni pašni travici, in še sedaj kaže malo slikovite o-stanke še iz prve svetovne vojne z jarki, ostanki zidanih barak, poti in podobnega.
Najbolj zanimiv >e seveda stari Stivan s skrivnostnimi izviri mogočnega Ti-mava-Reke, ki izvira tam gori pod Snežnikom in teče od Skocijana dol po neznanem kraškem podzemlju. Ta svet je že od dav-naj dražil domišljijo narodov, ki so tod prehajali. Stari Kelti, najbrž karnsko ple-ipe, so mu dali ime, in mu tu posvetili tempelj, rečnemu božanstvu Timavu, in menda že tudi takrat grškemu bogu rek in krotilcu konjev, Diomedu.
Stari Grki', eni izmed prvih davnih pomorskih brodnikov in trgovcev Sredozemskega morja, so tu imeli vsekakor svoje pristaja-lišče v varnem pristanu tako imenovanega Timavske-ga jezera, — tam, kjer so danes polja in komaj izsušeni travniki od Stivana pa gori do Tržiča, je bil takrat še širok morski zaliv — in morda celo trgovsko oporišče, kolonijo. Najstarejši tempelj je bil povečen božanskemu Diomedu in v neki meri tudi nimfam, morskim vilam; to dovolj-no pričajo številne omembe Timava pri mnogih starih piscih. Zgodba o Argonavtih,, poleg Odiseje in Iliade najlepša starogrška e-pična pripovest, pripoveduje o Jazonu, bajeslovnem grškem junaku, da je v svojih blodnjah po vsem Sredozemlju za osvojitev «zlatega runa* pripeljal petdeset' svojih junakov po Donavi-Histru in Savi navzgor. Cer Kras so prenesli ladjo na ramenih in so se v Timavu spet vkrcali ter se po Jadranu vrnili v domovino.
Rimski konzul in zgodovinar Tuditanus, ki je premagal kraška keltska plemena Karnov, Japodov, Istrov, je tempelj in- ime Timava prevzel ter jih »nacionalizirali) za rimske. In odtlej so bili redki rimski pisci, zgodovinarji, ki ne bi poznali in pisali o skrivnostni kraški reki, ki privre že mogočna na dan iz skalnatega podzemlja in se hitro nato izlije v morje.
Naši	davni slovenski
predniki	imena Timav ni-
so prevzeli in ga še danes ne uporabljajo. Reko so imenovali kar Potok, in sicer vsak izvir s svojim imenom.	Najvzhodnejši izvir je n.	pr. Potok na Jak-
Timav v Stivanu
n ah po poljih okrog njega, naslednji za njim je Srednji Potok, zatem pa Potok pri cerkvi ali pod Skalini. Lokavec je naslednji, ki izvira v visokem gozdu desno od ceste v Tržič in katerega vodo pijemo Tržačani, napeljano po kra* škem vodovodu. Najzapad-nejši rokav Timava-Reke, ki privre na dan najgloblje z osrčja Krasa, skoro pod železniško progo, pa so Moščenice, ki s slikovitim tokom tvorijo zapadno mejo bivšega STO in so praktično, vsaj pri morju, meja slovenske govorice v sklenjeni naseljenosti.
Se v rimski dobi ali takoj v začetku srednjega veka so na temeljih starih templjev sezidali cerkev in benediktinski samostan tam, kjer še danes stoji stara častitljiva gotska cei> kev pod cesto tik pri izviru Potoka pri cerkvi. Med prvo svetovno vojno je bila cerkev na pol porušena in so jo šele zadnja leta dali Angloameričani obnoviti in pri tem tudi odkopati temelje stare cerkve in mozaike (morda še starega templja), ki so pri oltarju še lepo vidni. Nas Slovence še posebej zanima dragocena stara listina, evangelij sv. Marka, še iz prvih stoletij našega štetja, shranjen nekdaj v samostanu oz. cerkvi, kamor so prihajali romarji iz bližnjih in daljnih krajev. Njih imena so pisali na rob častitlji-
vega rokopisa. Imena so po večini slovenska, zato je ta dokument, ki je prišel v slovensko zgodovino kot »Stivanski rokopis«, sploh eden prvih z našimi imeni, saj je dokazano, da so bila pisana že pred letom 1000. Samostan m cerkev so v poldrugem tisočletju večkrat razrušili, prvi Obri-Avari, kasneje pa divji Madžari in Turki, in dragoceni rokopis so si pobrali mogočniki tega sveta; en del doževske Benetke, kjer je še danes, drugi del pa je nemški cesar Karl IV. izročil univerzi v Pragi.
Ne bi smelo biti kulturnega našega človeka, ki ne bi poznal prezanimivega dela te naše obale, do kjer sega naše narodno-jezikov-no ozemlje in se ta obala preliva preko lagun ob izlivu Soče v Furlansko nižino, Car davne zgodovinske preteklosti in kraških priročnih, še mnogih nedognanih skrivnosti, jo preveva in privlačuje še tujca v tem kotičku, kjer se tesno objemata naš Kras in Jadransko morje. Nanju naslonjena »bistra hči planin«, naša Soča, z valovi naplavlja gmoto naših planin in skupno s peskom iz osrčja našega Kraša ustvarja vedno novo zemljo, večno spreminjajoč obličje te naše obale, kakor se iz dna morja ob oseki najavlja za stoletja naprej.
ZORKO JE1.1NCIC
polnili šolski otroci.
Jugoslovani doslej niso imeli v Cannesu sreče. Filmi, ki so jih prikazovali^ niso ne ogreli ne navdušili, nekateri so doživeli tudi zelo odklonilno kritiko, »Krvavo pot«, ki je zbujala upanje na uspeh, pa so prepovedali predvajati. Po takih doživetjih seveda u-stvarjalcem »Doline miru« ni moglo biti prav lahko pri srcu pred predvajanjem. Toda režiserju Štiglicu se je že razjasnil obraz, ko so pri prvi predstavi otroci nekajkrat že med predvajanjem zaploskali svojima vrstnikoma na platnu. Toda otroci gledajo na film drugače kot kritiki...
Vendar pa je na koncu predvajanja občinstvo, sestavljeno v dobršni meri iz kritikov, navdušeno zaploskalo. Odobravanje je bilo namenjeno filmu samemu in nekaterim navzočim ustvar jalcem. Prava škoda, da nista bila navzoča tudi oba otroka, ki nastopata v filmu. Tako je bil toliko več priznanja deležen John Kitz-miller, ki igra v filmu glavno odraslo vlogo. Kritiki so se pohvalno izražali že takoj po predstavi in lepe ocene so sledile tudi v listih. Seveda je bila vmes tudi kakšna taka, ki se sprašuje, kako je mogoče tak film pošiljati na festival. vendar je morala ostati v manjšini in je bilo zato nepotrebno, da je prav tako kritiko najprej pobral in sporočil javnosti tržaški slovenski radio. Dejstvo pa je, da so prav s tem filmom Jugoslovani v Cannesu najbolj prodrli. Res je, da se na splošno ugotavlja, da ima film nekaj podobnosti z znanim francoskim filmom »Prepovedane igre«, res je pa tudi, da ima določene vrline, ki mu jih resni ocenjevalci pe le ne odrekajo, temveč izrecno priznavajo. Mogoče je najbolj preposto in največ povedal kritik lista »Diman-che-soir», ki je med drugim napisal: «Toda čeprav ta film ne bo dobil vehke nagrade festivala, pa je gotovo dokazal, ča se je jugo-slovansKa fotografija oddaljila od svojih začetkov«.
«NasIednik
Šaljapina»
Ezio Pinza je bil najbolj popularen pevec v Ameriki
Pravijo, da je	bil	Ezio
Pinza najbolj popularen pevec v Ameriki.	Te	popu-
larnosti si ni ustvaril samo s -voj im lepim basom V opernih vl#» gah. Imeli so ga za naslednika Saljapi-na m njemu samemu je bil | «Boris Godu. j nov« poleg ki "i «Don Juana« -sr ;|g najljubši. To-‘1» da	se	vež3'
-."j?	stik z mnozi-
- ’	cami je dose-
*	gel, ko je po
dvajsetih letih petja na o-pernih deskah prešel na odre Broadwaya. Zaradi njegovega krasnega glasu so seveda muzikalne komedije imele velik uspeh. Postal je pravi idol za ameriške gledalce.
Pa se nekaj se navaja, zaradi česar je bil silno popularen, in sicer med zenskim svetom. Bil je lep in eleganten in njegovih oboževalk je bilo brez števiia. Bil je tudi zelo privlačen in se pri tem tuai sam ni »nazaj držal«. Dejal je, da se v vsako pevko, s katero nastopi, zaljubi. «Kako bi sicer lahko bil naraven? Ne znam ne igrati in ne peti, če ne čutim česa,« je dejal.
Ezio Pinza se je rodil v Rimu leta 1892. Bil je sedmi otrok revnega mizarja :n je rasel v Ravenni. Pred njim rojeni otroci so vsi pomrli že v zgodnjih letih. Ezio je očetu pomagal pri delu, potem je bil pekovsikd delavec in pri osemnajstih letih so njegovi delovni tovariši pri gradnji neke železnice opazili njegov glas in mu svetovali, naj se gre predstavit v bolonjski konservatorij. V njem je bila namreč tedaj še želja, da bi postal imeniten — kolesar ...
Sprejeli so ga na konservatorij in mu dodelili tudi nekaj štijrendije, zraven pa si je še sam pomagal z mizarskim delom. Prav tedaj, ko bi se začela njegova kariera, je prišla prva svetovna vojna. Ko se je vrnil iz vojske, je bil dve leti v rimski operi, nakar ga je Toscanini poklical za dve leti v Scalo, Gatti-Casazza pa ga je odvedel v metropolitansko opero v Nevv Yorku. Od tedaj je ostal kar v Ameriki in je le še poredkoma prihajal v Italijo. Bli je gotovo eden največjih basistov in vedno ga bomo na ploščah radi poslušali.
■•iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiuniMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|||,„„„l„„,„llll„l„„„lll,llllllll|||ln|||||||||||||||||||||||||||||||| ......
KOMENTIRANA IZDAJA V REDAKCIJI BRATKA KREFTA
F. M. Dostojevski v slovenščini v desetih knjignh izbranega dela
Za dela velikega ruskega pisatelja F. M. Dostojevskega, v katerem vidijo mnogi največjega modernega poznavalca človeške notranjosti, zanimanje vedno bolj raste. Petinsedemdesetletnica njegove smrti v februarju 1966, je izredno globoko odjeknila daleč po svetu, v Sovjetski zvezi pa je pomenila naravnost renesanso njegove velike u-metnosti, ki je bila po krivici nekaj desetletij zapostavljena, Zadolgo se ga je oprijela krilatica o »bolnem, krutem talentu«, toda njegovega genija ni mogla zakriti. Poleg tega je bil pravi vplogled v njegovo obsežno delo možen šele po letu 1921, ko so bila prvič objavljena številna do takrat nepoznana njegova dela, osnutki in piščeve pripombe k njegovim romanom, pa tudi v celoti izdana njegova pisma, ki prinašajo povsem nove osvetlitve te navidezno tako protislovne človeške narave.
Dostojevski' je pisatelj čisto svojevrstnega kova, saj oblikuje v svojih junakih predvsem človeka misli in idej. Značaji njegovih ljudi niso le polni strasti in protislovnih čustev, s katerimi se borijo ali pa se jim u-sodno predajajo, marveč so ljudje, ki se mučijo z ide-
jami, velikimi prizadevanji, kako bi se dalo življenje človeka zboljšati in polepšati.
V svojih delih zajema Dostojevski rusko družbo štiridesetih do sedemdesetih let, ko je začel kapitalizem prodirati z vso silo v gospodarsko zaostalo in fevdalno carsko-rusko družbo, ki so jo skušali podmini-rati že dekagristi, s katerimi sta bila povezana Puškin in Gribojedov. Nihče se v tem obdobju ni tako živo in strastno zanimal in posvečal problemom intelektualca, človeka-razumni-ka, v čigar duši in umu se zmeraj najostreje spopadajo idejni tokovi časa in družbena nasprotja, kot se je Dostojevski. Njegovi junaki so pravzaprav analitiki, saj secirajo sebe in družbo in so razpeti med svet boštva in brezboštva, kapitalizma in socializma ter iščejo iz tega kaosa izhod iz včasih že strahotnih osebnih, in družbenih disharmonij. Razpeti so med same skrajnosti in mnogi med njimi nenehno trpe, ker jih — kakor njih stvaritelja — razjedajo brezkončni dvomi vere in nevere. Nekateri njegovi junaki čutijo v sebi nekakšno poslanstvo kot družbeni in verski reformatorji, vsi
pa se predajajo od hipa do hipa strastem, ki jih mnogokrat zapeljejo v zločine. Iz njih prav tako strastno iščejo poti v očiščenje in odrešenje.
Dostojevski je prvi v sve-tovhi književnosti umetniško najpopolneje in človeško najgloblje upodobil ljudi in značaje, ki ne poznajo le strasti ljubezni, lakote, skopuštva, pohlepa in kolikor je še teh " čednosti človeškega rodu, marveč tudi tisto strast, ki jo je novejša doba človeške družbe tako zelo pospeševala: strast do politike m idej. Naš svet je v svojih nasprotjih še neprimerno bolj zaostren, kakor sta bili doba in družba, v kateri je živel Dostojevski, ki ni bil le velik umetnik, marveč tudi velik mislec, pa naj se s to ali ono njegovo idejo strinjamo ali ne.
V delih Dostojevskega najde tudi sodobni človek
marsikaj, kar ga v naj-skrivnejšem kotičku njegove notranjosti muči in vznemirja. Za to lahko bi rekli, najosebnejšo in večkrat najhujšo bol človeka je izpričal Dostojevski med pisatelji	polpretekle	dobe
največ smisla, posluha in ljubezni.
Slovenci imamo sicer prevedena mnoga njegova dela, ki pa so danes povečini razprodana,	nekateri	prevodi
pa zastareli. Državna založba Slovenije se je zaradi tega odločila, da izda izbor njegovih	najboljših	del v
desetih obsežnih knjigah s spremnimi besedami in o-pombami. Prevode bodo oskrbeli Vladimir Levstik, Janko Moder in Severin Sali; uredništvo celotnega cikla pa je prevzel Bratko Kreft, ki bo vsaki knjigi napisal uvodno besedo in opombe. V izboru bodo zastopana naslednja	dela:
1.	knjiga:	Bratje	Karamazovi,	I.	del
2.	knjiga:	Bratje	Karamazovi,	II.	del
3. knjiga: Mladec
4. knjiga: Ponižani in razžaljeni
5. knjiga: idiot
6. knjiga: Zapiski iz mrtvega doma
Zapiski	iz podpodja
7. knjiga: Selo Stepančikovo in razne krajše povesti
8. knjiga: Besi
9.	knjiga:	Zločin	in kazen
10. knjiga: Dnevnik pisatelja (odlomki), Izbor pisem,
izbor literarnih m političnih člankov
v-,./
Cornell Woolrich
RANDOLPH
Grace
nad Anglijo
Med vsesplošno osuplostjo in občudovanjem je 22. septembra 17*4 »preoral« Italijan Vincenzo Lunardi angleško nebo. Vzdignil se Je v balonu iz Londona, kar se Je zgodilo v Angliji prvič.
*Pet minut po drugi uri, po zadnjem topovskem strelu, so Mie vrvi odvezane in balon je jel plavati kvišku. Na moje mahanje v pozdrav so navzoči s prisrčnim vzklikanjem odgovarjali. Ko je balon višino dvajsetih jardov (IS m 20 cm, op. pr.) dosegel, ga je veter nenadoma potisnil navzdol, kar pa je nadvse lepo učinkovalo, kajti njegovo zibanje nad zemljo, le nekaj hipov trajajoče, je bilo kot da bi se veličastno zadrževal, preden bi vzletel.
Potem ko sem bil nekaj pritežka odvrgel, se je balon povzpel dve sto jardov (182 m, op. pr.) visoko. Nahajajoč se tako pred množico 150.000 oseb, katera ni videla začetka mojega vzleta, sem z raznovrstnimi zvijačami vedeti dal, da se v ladjici nahajam. Zrak je trepetal od vzklikanja in ploskanja. Ena zvijač je bila sukanje krmil, od katerih se je eno kaj kmalu odlomilo in padlo v praznino. Z njim je zletel tudi golob, ki ml je skupno s psom in mačko, edino družbo delal.
Ko je toplomer od 68 stopinj (Fahrenheita, op. pr.) na 61 padel, sem potrebo začutil z nekaj kupicami vina okrepčati se. Zaužil sem tudi kurje bedro. Ko je toplomer 50 stopinj kazal, me je pod vplivom atmosfere in raznovrstnih okoliščin, v katerih sem se nahajal, prevzela spokojna radost, kakršne nič na svetu nuditi ne more. Moj horizont se je kot popoln krog videl. Lahko sem katedralo sv. Pavla in druge cerkve od hiš razlikoval. Razpoznaval sem ulice, kot da so črte, in po njih bitja, za katera sem vedel, da so moški in ženske, vse kot neizmeren panj, v katerem se je sleherno delo u-stavilo. Ne bi nič o premikanju svojega stroja vedel,
ako ne M to po prikazovanju in izginjanju objektov na zemlji zaznaval. Nisem mogel spoznati, se premika li naglo ali počasi, se niža ali m&iguje, če mirno visi ali je v gibanju.
Zdaj sem v ladjici sem stopil, zdaj tja, ter živila urejal in aparate uravnaval. Odmašil sem steklenico, jedel in pil ter pisal, vse natanko tako, kot v svoji delovni sobi.
Ves ta čas sem se naglo vzdigoval, in ko sem bil topovski strel z artilerijske poljane čul, sem zapazil, da je temperatura padla na 32 stopinj. Balon je že v taki meri bil napihnjen, da je dobil obliko stegnjene paoble, najmanjši premer je prav v moji višini imel, medtem ko je imel pri vzletu podobo obrnjenega stožca, in je njega tretji del brez zraka bil. Ker nisem zaklopnice oskrbel, nisem dru-zega storiti mogel, kot odvezati ustje balonu, v daljnem upanju, da bo sila razredčevanja po naključju nekoliko vnetljivega plina iztisnila. Sopara, ki se je okoli imenovanega ustja nabrala, je zmrznila, a meni ni prav nič neugodno bilo zaradi mraza. Tedaj je bila zemlja kot ravnina brez meja videti, a površje njeno pisano in prepreženo z vsakovrstnimi barvami, akoprav se od zgoraj nikakršen objekt ni razločiti mogel.
Pomagal sem si z edinim krmilom, ki mi je še ostalo. S hudim in nepretrganim naporom sem priplaval do tri ito jardov nad zemeljsko ravnino, in premikaje se vodoravno, sem skozi trombo govoril nekaterim kmetom, a njih odgovor je zame bil le kot nejasen šum.
Ob tretji un in pol sem se na nekem polju z žitom, na ozemlju South Mimms, spustil, kjer sem mačko odložil. Uboga živalica je brez dvojbe kazala, da močno od mraza trpi. Ljudje okrog mene so se pokazali precej pripravljeni pri pristanku pomagati ml, a velel sem jim, da naj se raje bolj stran držijo in da bodo že potem udovoljeni, ko bom vpričo njih ponovno vzletel. Fri vzletu se je del pregra-je pri ladjici odtrgal, toda odvrgel sem še ostanek pritežka in živeža ter sem zopet za pero prijel. Moje vzdigovanje je bilo tako naglo, da je, preden sem pol strani napisal, temperatura na 29 stopinj padla. Vodne kapljice, ki so se bile sprijele na ustju balona, so kristalom podobne postale. Tedaj sem dosegel višek svojega vzpenjanja, končal pismo, ga v ruto s čepnikom vred zavil in ga dol vrgel. Takisto sem krožnike, vilice in nože odvrgel, tisto malo peska, ki mi je ostal, ter prazno steklenico, ki jo je še dolgo videti ni bilo, dokler ni docela izginila iz vida. Tedaj sem še tudi svoje zadnje sporočilo iz oblakov napisal, in ga zagnal proti zemlji, potem ko sem ga prevezal z usnjenim paskom. Se nekaj hipov mi je bilo vidno, a jaz sam pa ves čas ko je let trajal, nisem imel občutka, da se stroj premika. Povrnil sem se h krmilu, zato da bi se zamogel spuščati, in po truda polnem prizadevanju sem bil čez kakih petnajst do dvajset minut svoj namen dosegel, a moje moči so ~e skoro čisto pri kraju bile.
Dvajset minut čez četrto uro sem se na razsežen travnik v župniji Stonrlon, v bližini Ware, v grofiji Hertfordshire spustil. Tam so pri delu bili neki kmetje. Prosil sem jih, da bi mi pomagali, toda oni so kričali, da nikakega opravka nočejo imeti s takim, ki je bil s hudičevo hišo ali hudičevim konjem prispel: nisem dobro razločil besede, ki so jo izgovorili. Nobena prošnja, da bi blizu prišli, m zalegla. Nazadnje sem bil hvalo za svojo rešitev plemenitosti nežnega spola dolžan. Mlada žena, ki se je tudi na travniku nahajala, zgrabila je vrv, katero sem bil vrgel. V kratkem ml je množica ljudi bila roko podala, da sem lahko stopH na tla. General Smith, ki mi je bil skupno z drugimi jezdeci iz Londona na konju sledil, mi je ljubeznivo pomagal balon pričvrstiti. Zareza, ki sem io na balonu napravil, je sprostila nevnetljfvi plin, da je z neznanskim smradom jel uhajati, ki je za nekaj časa, kot so pravili, čistost ozračja tam v obliž ju, pokvaril.»
Prevedel —KO—SF,K
Romanje
Kellv
Knežji par iz Monaka, Rajner HI. in Grace, sta se mudila prejšnji teden v Rimu. Kot navadna turista. Na drugem svojem poročnem potovanju. Torej čisto zasebno! Tako sta dala razumeti. Ali verjameta, da svet to verjame? Kdo bi verjel!
Tudi Vatikan sta obiskala. Predvsem. Sprejeta sta bila pri papežu. In o tem je moč brati vse mogoče.
Monaški knez Rajner je podelil svetemu očetu zlato svetinjo, a papež Raj-nerju red «zlate ostroge*, ki ga ima tudi predsednik Gronchi, perzijski šah in še nekateri državni poglavarji. Nič se ta sprejem ni razlikoval od sprejemov drugih državnih poglavarjev. Trajal je tri četrt ure. Knežji par je bil močno presunjen spričo veličastnosti trenutka in nedopovedljive miline cerkvenega poglavarja.
In vse mogoče podrobnosti je moč izvedeti iz svetovnega domačega časopisja o tem potovanju.
Tri sto oblek ima kneginja s seboj. Sivi «Rolls Royce» je vodil sam knez prav iz Monaka In samo 80 km je smel voziti, več mu Grace ni dovolila. Knežja turista bivata v Rimu v Grand Hotelu.
Natanko so popisane vse toalete kneginje in kneza pri zabavi, pri obedu in na sprehodih. Ter sijaj aristokratske rimske družbe. Nje blesk in razkošje, bogastvo in plemenitost, velika skrb za blaginjo ljudstva in njega usodo. Visoka morala in druge vrline. Sam vzor. Sam zgled. ♦
časopisi pišejo tudi o kneževini Monako in nje preteklosti. O vladarjih in o gospodarstvu. O patru,
ameriškem duhovniku Francisu Tuckerju in o Grku Onassisu. In o kazinu v Montecarlu. Zlasti o tem.
Ugibajo in sklepajo, domnevajo in napovedujejo.
Knez Rajner III. je e-dini absolutistični vladar v Evropi. V kneževini ni ne davkov ne vojaške obveznosti. Večino donod-kov dobiva državica od i-gralnice za hazardne igre. Kneževina Monako je pod francoskim protektoratom. Če izumrje vladarska rodbina, postane po klavzuli v prijateljski pogodbi s Francijo, vse ozemlje kneževine francoska provinca. Zato so lani pohitea s poroko.
Monako nima z Vatikanom konkordata, položaj katoliške Cerkve, v kneževini je urejen s pogodbo iz 1. 1886. V- Monaku je v veljavi razporoka.
In ameriški duhovnik, pater Francis Tucker, ki je postal 1. 1950 po posredovanju kard.nala Spell-mana, duhovni svetovalec Rajnerjev, ima v prizadevanju za ohranitev neodvisnosti kneževine velike zasluge. Sploh ima Tuk, kot mu pravijo, ve lik vpliv na kneza. Saj je kmalu po njegovem prihodu v Monako Rajner pretrgal vezi s francosko igralko Gisele Pascal, čeprav je ta ljubezen trajala šest let in so bili vsi prepričani, da se bosta poročila. Znano je tudi, da je postala Grace Kelly kneginja v Monaku prav po prizadevanju tega duhovnika. In tudi na sedanjem romanju knežjega para je Tuk spremljevalec.
• Tudi sicer je ta duhovnik zanimiv, čeprav i-ma že 71 let, ima kaj sodobne nazore o življenju,
Ena izmed tolikih scen za dnjega filma Grace Kellv, »Visoka družba«, katere podaniki prineeze ne bodo videli, ker je predvajanje trga filma v Monaku prepovedano-
Člen verige: Spellman-Tucker-Kelly-Monako-Onassis- Vatikan
zlasti pa o metodah pri svojem delu. Oblekel si je takoj po prihodu h knezu črno duhovniško oblačilo, kot ga nosijo katoliški duhovniki, in celo v kopalkah se je pojavil na rivieri. In vsem je jako simpatičen.
So tudi taki listi, ki o-čitajo knezu ob sedanjem obisku, da se kaj malo sklada z moralo to, da katoliški vladar črpa skoro vse državne dohodke iz dobička hazardne igralnice. Ni tako lahko vse to spraviti v sklad! Visok standard, blagostanje in neodvisnost..
Tudi oče Grace, John Keliy, o katerem ne zabi večina listov pristaviti ♦bivši zidar*, je očital Rajnerju hazardno igro, in je pri tem dodal: c čas bi že bil, da bi se lotili Monačani delati.* Ta John Kelly je tudi svojevrsten človek. Začel je kot zidar, in je uspel v življenju tako, da je danes med najbogatejšimi industrialci v Filadelfiji, kjer ima veliko opekam no. Navdušuje se za veslanje. Ko je bil leta 1920 kot veslač na olimpiadi in je hotel nastopiti v regati Henley v Angliji, so ga odklonili, z motivacijo, da «se je preživljal z delom svojim rok.* Močno je prizadelo to njegov ponos. Dve leti pozneje je dobil na olimpiadi kolajno in tedaj je poslal angleškemu kralju veslaško čepico «kot spomin tistega, ki se preživlja z delom svojih rok*. Zeta naziva «shorty» (mali) in ne kaže do njega posebnega spoštovanja in ravna z njim kot če bi bil navaden delavec.
Grace je že pred poroko poskušala doseči, da bi zaprli igralnico v Montecarlu, pa se ji to ni posrečilo.
Močno ji je tudi nasprotoval v tem znani grški finančnik in lastnik ladij, Onassis. Zdi se, da je on glavni delničar igralnice.
Nekateri listi menijo, da je prav vprašanje igralnice tisto, kar so obravnavali ob tem »romanju* monaškega knežjega para v Rim. Trdijo tudi, da so dnevi igralnice v Montecarlu šteti.
Onassis pa je menda vse napeljal tako, da bi
bilo zanj prav. Pravijo, da je tudi on že tipal nekaj v svetem mestu, kako bi dosegel da bi njegove ladje plule pod ru-meno-belo vatikansko zastavo.
In Grace, šestkratna baronica in sedemkratna grofica ter kneginja itd., bo morda dosegla tisto, kar je hotela preden je postala vladarica v kneževini Monako.
čudna, hkrati pa zanimiva in zelo značilna veriga: Spellman - Tucker -Kelly - Monako - Onassis - Vatikan.
Včasih je tisto, kar bi radi prikrili, važnejše, kot tisto, kar kažejo.
In zato tak, ki vsega tega ne ve, pri branju o takih dogodkih po navadi reče: «No, ja, gospoda, ki ne ve, kam z denarjem!*
S. ANDOLSEK
IN LORDI
Randolpha Churchilla, sina slavnega očeta, nekdanj«ga britanskega ministr-skega predsednika, je doletela — za angleške avtorje — nenavadna pisateljska usoda- Ker so njegovo knjigo «Kaj sem rekel o tisku« bojkotirale vse angleške knjigarne, je moral ustanoviti lastno podjetje, ki ima en sam cilj: prodajati njegovo knjigo.
45-letni Randolph Churchill kot politik ni posebno uspel: sedemkrat je
kandidiral za stol v Spod :------------------
 	 Spodnji	dom	ieta	1955	za-
čel objavljati politične članke v enem izmed londonskih večernikov. Tedaj ga je <The People> obtožil, da sodi k ljudem, ki se ne bore odkrito za sedež V parlamentu, marveč rajši sprejemajo plačilo za P}s?~ nje pristranskih volilnih poročil». Randolph je list tožil zaradi razžaljenja časti in dobil pet tisoč fantov odškodnine.
V knjigi so objavljeni tudi dialogi med Randol-phom in nasprotnikovim advokatom na tem procesu. Na advokatovo pripombo, da je Churchill juh-nekdanjega premiera elementa Attleeja imenoval slena, majhna marioneta>, je Randolph zadovoljno odgovoril: «Da, to je bil res posrečen izraz: všeč mi ie> kar pade z jezikam Brez zadrege je sodnemu razložil, da sam sicer ljudi kritizira, dočim list *The People* o njih razširja naj-hujše laži.
Pričakovati je bilo, da bodo ljudje pokazali veliko zanimanje za novo knjiQ°> toda že čez nekaj tednov je avtor ugotovil, da niti ena knjigarna ni kupila niti enega izvoda. To se ® zgodovini angleške knjige še ni zgodilo.
Da bi svojo knjigo le razširil, je Churchill slednjič ustanovil podjetje z imenom mCountrp Bumpkins-»> po domače približno «.Land-pomaranča*, ki je na dveh največjih londonskih postajah kupila kioske in jih * krasila z RandolphovO knjigo.
OLGA RATB7
njem domu in šestkrat propadel. Sam priznava, da je v politiki pač ^zatajil*. Resneje kot s svojimi političnimi neuspehi pa se Randolph ukvarja s posebno kampanjo, ki ji je v zadnjih letih posvetil večji del svojega časa. Churchill junior se je bil namreč zarotil proti angleškemu tisku — predvsem proti listom z visoko naklado. Njegova knjiga *Kaj sem rekel o tisku» je drzen pamflet, v katerem avtor togotno napada in zmerja vrsto angleških mogotcev tiska. Knjiga vsebuje tri Randolphove govore in gradivo s procesa, ki ga je dobil proti tedniku *The People».
V svojih treh govorih trdi R. Churchill:
H da večina angleških bulvarskih listov in tednikov razširja čisto pornografijo,
H da pretežni del listov kaže nesramno zanimanje za privatno življenje znamenitih meščanov,
da se tudi resni angleški listi, predvsem «Times*, izogibajo vsake kritike nemoralnega početja časopisnih mogotcev.
Pri tem se Churchill ni ustrašil zapisati polnih i-men prizadetih lordov. O izdajatelju «Sunday Di-spatcha», baronu Rother-mereju, je na primer za pisal: «Ta se vse preveč podi v višave in prostituira svoje liste.* V predgovoru k svoji knjigi priznava Churchill junior, da je s temi
m
nnwni*»mnni«Him»nmtM*i»tini»«n*»—  ‘TTrTTimTimmmiffiminiiiiii!iinnniiiimmniimm»mnmummiiiiii
BISERI LEPE MAE
V elegantni newyorški ti-metmškj galeriji Parlče-Ber-net na 76. cesti je bila nedavno ena največjih dražb, kar jih pomnijo Newyorča-ni. Naprodaj so bile dragocenosti slavne Mae Roven-sky, ki je pred meseci umrla. Bančnik John R. Ro-vensky se te imenitne »predstave« ni Udeležil, z jahto se je odpravil po južnih morjih. Zato pa je bilo zbrana vsa elita, ki premore kaj pod palcem. Dame iz visoke družbe in take, ki bi rade postale, bankirji in industrialci, diplomati in brcadwayske zvezde — Vse se je trlo okoli diamantov, biserov, dragocenega porcelana in izbrane srebrnine. Tokrat «turnir» ni bil bojišče razkošnih toalet, marveč debelih bančnih knjižic.
Dražba, ki je že po prvih štirih dnevih vrgla nad milijon dolarjev, seveda ni potekla brez vmesnih peripetij. Z nekim odličnim obiskovalcem je izginila igla z briljanti in biseri. Z drugim zapestnica, srebrn krožnik. Ker je šlo za «borih»
40.000 dolarjev, se nihče ni potrudil, da bi poklical policijo...
Največ zanimanja je bila deležna znamenita diamantna ogrlica gospe Ro-vensky. Po hudem, zagrizenem boju jo je dobil neznaten možakar, ki je iz žepa potegnil neznatno knjižico in podpisal neznaten ček za
385.000 dolarjev! Nič manj se niso zanimali za biserno ogrlico, ki je nekdaj lepi Mae tako zelo ugajala, da je zanjo zamenjala celo svojo luksuzno vilo v New Vorku, samo da bi jo dobila. Cartier, znani draguljar, pri tem ni slabo odrezal: biseri so takrat veljali poldrugi milijon dolarjev! Zdaj bi imel Cartier lepo priložnost, da bi jih odkupil, pa se še zmenil ni zanje. Tudi' Winston, njegov mladi konkurent, jih je prezrl. Gospa Rovensky je bila v zadnjih letih namreč hudo bolna. Imela je sladkorno bolezen in draguljarji vedo, da izparevanje kože pri tej bolezni škodi biserom, ki tako izgubijo lesk in kajpak v vrednosti. Dati jim nov lesk, bi pomeni-
lo zapraviti premoženje. Ogrlico je naposled kupila neka igralka za neznatnih 90.000 dolarjev.
Skoraj tako zanimivo, kakor so bili njeni zakladi, je bilo tudi življenje lepe Sarah Mae Manwaring Plant Hayward Rovensky. Mae Cadvvell se je rodila revnim staršem v New Londonu, Conecticut. Ko je bila godna za možitev, ji je ponudil roko in hišo mladi Selden Mantvaring. Hiša je bila majhna gostilna in je Mae ugajala. Zakoncema se je rodil sin Phil, ki je — ne da bi slutil — materi pomagal do kasnejšega bogastva. Mali Phil je raznašal časopise, med drugim tudi v gradič industrialca Mor. tona Planta- Plantu je živahni fantek ugajal, še bolj pa njegova mati... Mae je bila takrat stara 31 let in nepopisno lepa. Plant je bil star 32 let in nepopisno bogat. Krčmarju Manwaringu je moral marskaj obljubiti, da se je tako hitro in skromno umaknil v ozadje. Mae je postala gospa Plant, Phi-la pa je petičnež posinovil.
Phil se je r spremembo kar dobro vživel. Razvil »* j« v slavnega pohajič« **
njegovo ime je bilo »*®-*B gost v rubriki škandalov ameriških listih — posebn®’ ko je ponudil svojo negov*' no roko filmrki igralki CoB" stanze Bennet v večno *v*" zo, Ki pa ni bila čisto ve* na. Njun sin Peter je st* nedavno v središču velik*-ga procesa. Hotel je r*1-veljaviti babičino oporok®’ ker je zapustila vse svoj® premoženje zadnjemu ,tr progu, Johnu Rovenskem11'
^ da lepa Mae je >n’e' la pred tem še enega ** proga. Morton Plant je "* mrl 1918 in Mae se je o*#* :,n z >a'-"’im tožilcem Yti liamom Haywardom. Ta jo bil skoraj uničil; vse V1* rad je zahajal v kl«be' kjer je tedaj cvetela tri* vina z vtihotapljenim alk* holom. Zaradi škandalov *^ je morala živahna žen* *9 preti v svoj dom, dokler J družba po Haywardovi >lB ti 1944 spet ni sprejela se. In podjetna žena *■ 1 1954 izbrala še četrtega r® .
ža — Johna Rovenskega,
jo je preživel...
ustnicami-
me bil še	videl.	»Mason,» sem spregovorila z
♦Vrnil se je zaradi najemnine.*
Njegova roka je segla v desni žep.
«Ne,» sem v strahu zamrmrala. »Včeraj nisva imela niti stotinke. Spomnil se bo.»
Spet sem mu	namignila, naj se odstrani in	tokrat	se
je	prestopil	in ni	bil več na dogledu. Vrata sem	odprla	le
za širino obraza.
♦Nimate še nič zame, gospa Burns,* je pričel skoraj brez vsakega upanja.	,
Trudila sem se, da bi se nasmehnila, a ni mi uspelo. ♦Mojega	moža	sedaj ni doma. Toda konec tedna vam
bom lahko kaj dala.*
Ni bil surov, samo nekam potrt, že dolgo je bilo, odkar ga je surovost minila.
♦Toda to ste mi že povedala tolikokrat. Ne morem več
Dosedanja vsebina:
Mlada žena se je vrnila domov in zadnji trenutek rešila moža. ki se je hotel zastrupiti s plinom. Ze dalj časa namreč preživljata hudo stisko, ker Je moza neupravičeno vrgel iz službe njegov set n ker nikjer ne moreta dobiti 500 dolarjev, s katerimi bi si pomagala iz stiske. Moz je nato nenadoma odšel in se zjutraj vrnil z natanko 500 dolarji v žepu. Zena Je zjutraj s strahom odprla časopis, kjer Je prebrala da so našli bivšega šefa umorjenega in da policija sumi, da Je zločinec eden izmed njegovih bivših uradnikov.
ponavljati gospodu Krafftu. Ne bo mi verjel, prevečkrat ie že slišal.*
V roki, ki sem jo držala na hrbtu, sem začutila nekaj mehkega, papirnatega, zvitega. Zavrnila sem s strahu pom3 kretnjo. Bili so vsi petdesetdolarskl bankovci, preštela sem Jih. (Njegovo prirojeno postenje Je obvladalo bojazen. Tod® kaj bi s poštenjem v takem trenutku!)	.
♦Mogoče pozneje, še danes. Videla bom, če morem kaj storiti. Toda ne obljubljam vam.* Pred nosom sem mu zfl" prla vrata in se Jenjala mučiti.
Prevzel me je občutek slabine. S težavo sem se obrnil® in s hrbtom naslonila na steno. Rafo mi je hotel nekaj Tech z roko sem mu pokrila usta in po prstih sva se oddaljil®;
V spalnici sem mu rekla: »Obleci čisto srajco.* že sem jo raztegnila ln ko si jo je oblekel, sem mu jo zapela 3t, vratu navzdol. Bilo je kot takrat, ko je hodil ven. da 31
Prvi balon
ZBOGOM, NEVI Y0RK
(Prevedla M. S.)
Ko sem vstopila v sobo, je stal pri oknu in povešal pogled. Celo njegov hrbet, ki je bil zaradi drže glave nekoliko upognjen, me je na svoj način dojmll. In kdor tudi hrbet ljubi, ljubi resnično.
»Mi verjameš,* sem rekla z največjo mirnostjo, »da bi bilo bolje, da greva od tod?*
Zasuknil se je na petah, kot da bi ga bila udarila. Dolgo sva se gledala, ne da bi spregovorila. In tako je razumel, da mi je bilo znano. Dojela sem, da Je razumel. Oh, če bi bila govorila, bi ga ne mogla trpeti.
Končno se je pretrgala veriga, ki naju Je držala v ledenem oklepu.
♦Ne bodi preblizu okna,* sem mimo rekla in odšla v spalnico, sel je za menoj do vrat.
♦Kaj misliš, da bi moral narediti?*
♦Kaj naj narediva,* sem ga rezko popravila in se naglo oblekla.
♦Oh, ne,» Je vzkliknil z jokajočim glasom. Roke je imel stegnjene na moja ramena.
Toda niso me dosegle. V tišini je zabmil zvonec kakor požarni klic. Spet sva odrevenela. Bila sva kot dve sohi, ki so ju pravkar vlili v njuna kalupa. »Aretacija se predvideva v štiriindvajsetih urah,* mi je šlo skozi možgane. Že v štiriindvajsetih urah, sem pomislila ln začutila strašno slablno. Oh, ne še, samo malo časa nama še dajte! Spet je zvonilo. In še enkrat je zvonilo in z zapovedujočim tonom. Namignila sem mu, naj gre v shrambo. »Grem jaz,* sem zamrmrala. *če nihče od naju ne odpre, bodo razbili vrata*.
Sel Je za menoj, nisem se ga mogla otresti, prekoračila sva sobo in se mimo napotila k vratom.
Imela so majhno odprtino, malo režo ali kukalo Z eno roko sem ga držala nazaj, medtem ko sem previdno odpirala. Pokazal se je upraviteljev obraz. Smejal se je in ni
govori namerno hotel izzvati svoje nasprotnike. U-pal je, da ga bodo tožili, sam pa bi tako svoje izjave lahko ponovil pred sodiščem. Toda nihče prizadetih ni vložil tožbe. Večina angleških listov se še zmenila ni za njegove govore.
V drugem delu knjige je Churchill publiciral vse svoje izjave na procesu proti listu «The People».
List «The People* (nad 5 milijonov naklade), ki mu je Randolph med drugim očital, da razširja eslaboumne čenče*, je bil dovolj lahkomiseln, da je prelomil molčečnost in o-brekovalca napadel Časopis je last koncerna Od-hams, ki mu pripadata tudi socialistično glasilo aDai-
Randolph Churchill ly Herald», revija dllustra-ted*, in nekakšen plemiški priročnik tDebretfs Peera-ge>.
Prepir je nastal, ko je Randolph pred volitvami v
PLESNA OBLEKA
KRIŽANKA
MOČAN UDA PEC J$PO-VZ20CU..M
soma Tcmr.
IN NJECOVE Č/EČAKEEU. CELE PADAT! SUHE VEJE...
DRUGIČ ROJEN
V uredništvo časnika, ki ga je urejal Mark Twain, je nekega dne prihitel razkačen in ogorčen mož: «Pomislite, vaS urednik mestne kronike je objavil vest, da sem umrl, sami pa vidite, da to ni rej, saj stojim živ in zdrav pred nami«.
Tina in pa mu ni hotel dati pran in jel je prepričevati «u-mrlega*, da se urednik tiste rubrike nikoli ne zmoti. Ce je objavil vest o njegovi smrti,t je mož res umrl. «Pa tudi sicer*, je pripomnil Twain, »naš časnik nikoli ne objavlja popravkov».
Mož je odšel, ker se je prepričal, da ne bo ničesar dosegel. Se istega dne pa je poslal uredništvu po pošti popravek in se skliceval na zakon o tisku. Tako je bil Tutain primoran popravek objaviti. Da pa tudi tokrat ne bi napravil izjeme, je objavil popravek n rubriki »Rojeni*.
M/sum DA BO BOLJŠE j ČE VZAMEMO ŽA60/ S—
]~ZpffAi/MiA i/sra/c/■
obleko, kakršno si želi! če ji bo stala brez naramnic in rokavov, pomeni, da ni za tako obleko premlada.> In Dunja je imela na plesu obleko, ki si jo je želela.
NEPORABNA STVAR
V Des Moinesu v severnoameriški državi Jouii izhajajoči časnik »Inguirer* je priobčil naslednje poročilo o dobrodelnem večeru, ki ga je priredilo ondotno žensko društvo: »Vsaka žena je pripeljala s seboj nekaj, kar ni več za rabo. Večina žen je prišla na večer s svojimi možmi.*
LE ČAKAJ!
Dna uradnika delata v tirada za oboroževanje v Wa-shingtonu, vsak pri svoji mizi in se opazujeta, ne spregovorita pa nobene besede. Prvi gre vsak dan ob štirih domov, drugi pa dela dd šestih ali še dlje. Naposled pa pravi drugi prvemu:	»Opro-
sti, kako to, da ti zmeraj končaš delo že ob štirih?»
«To je kaj preprosto. Zmeraj, kadar dobim težavno zadevo, napišem na akt: »Izročiti Smithu.» Mislim namreč, da mora biti v tem velikem uradu gotovo kak Smith. In vse kaže, da je res. Nobenega akta mi namreč še niso vrnili.*
»fant moj,* vzklikne drugi uradnik in sleče suknjič, itzdaj se pa le pripravil Smith sem namreč jaz.* •
TAKO TE
d o polt; DEČKI!
SPET SO ZAČEL! Z DELOM
N/KOL/ SE M/ N/ ZGODILO,
da b/ naletel na tako , ~~2frnTADI LES /
\DPEUO SE NI NITI \ PREMAKNILO, STRIC .ro/ve
DVA MOČNA UDAR-CA S KLADUJOM, IN PREVC BO PADLO h
TO DREVO NAM BO DALO OQVI ZA r—č VSO ZIMO T
Vodnar (21. I.
®do IS. II.) Prepiri vam lahko škodijo, če se ne boste znali zadržati. Novi načr-in nove pogodbe bodo lahko za vas zelo koristne. Ne odlašajte: Ne u-stvarjajte nezaupanja okrog vas in naleteli boste povsod na razumevanje. Srečna dneva petek in sobota.
PAZ/ STRIC, } skoči mrao n DRVARNICE/,
P rim orsft "d^nevnT Jc
— 6
12. maja 1957,
Vreme včeraj,- Najvišja temperatura 18 najnižja 9,1, zračni tlak 1016,5, vlaga 50 odet., temperatura morja 13,6.
Vreme danes; Pretežno jasno vreme, temperatura se 1» še nekoliko dvignila.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 12. maja
Pankracij, Uglješa Sonce vzide op 4.38 in zatone ob 19.25. Dolžina aneva 14.47. Luna vzide ob 18.00 m zatone ob 3.33. Jutri, PONEDELJEK, 13. maja
Praktičen zaključek dela italijansko-avstrijske podkomisije
Nerešeno: pomorstvo, žel. tarife Uredili so: pristaniške tarife
0 pomorskih in železniških vprašanjih morata odločati vlada in parlament - (J pristaniških tarifah odločajo <Javna skladišča* • Jutri zaključno plenarno zasedanje
pred vojno in torej tuci obnovo ladjevja, katerega je Trst nekdaj že imel. Med temi progami pa so še posebno pomembne zveze z deželami onstran Sueškega prekopa. Gre za proge proti Afriki, Perzijskemu zalivu, Indiji, Pakistanu, Kitajski, Japonski, Koreji itd. Vse te dežele namreč z neverjetno naglico razvijajo svoje gospodarstvo, kar nujno vodi tudi do izrednega povečanja
Italljansko-avstrijska podkomisija za tržaško pristanišče je sinoči praktično končala z delom, čeprav se bodo danes ob 9. uri delegati ponovno sestali. Dokončno morajo namreč še sestaviti besedilo sporazuma in predvidevajo, da bosta šefa obeh delegacij lahko sporazum podpisala danes popoldne. V ponedeljek popoldne pa bo že napovedano plenarno zasedanje, na katerem bodo objavili sprejete zaključke.
Zasedanje podkomisije je trajalo znatno več časa, kot so prvotno predvidevali (računali so, da se bo končalo že v petek), ker gre za številna tehnično zapletena vprašanja, glede katerih obe delegaciji mnogokrat nista bili soglasni.
Poleg tega se tudi govori, da predstavniki rimsike vlade glede mnogih vprašanj niso bili pooblaščeni, da sprejmejo dokončne zaključke, medtem ko je imel z avstrijske strani minister Platzer vsa pooblastila. Delno gre tu za dejstvo, da so Avstrijci imenovali v nj*ih delegacijo najvišje gospodarske predstavnike in znane strokovnjake, česar ni mogoče reči za vse italijanske predstavnike. Vendar pa jo treba tudi upoštevati, da prav glede najbolj perečih vprašanj ne more odločiti posamezni predstavnik rimske vlade, saj je rešitev teh vprašanj odvisna od ministrskega sveta in v mnogih primerih od parlamenta.
Najvažnejše tako vprašanje predstavljajo nedvomno avstrijske sahteve po okrepitvi rednih pomorskih zvez tržaškega pristanišča. Tega seveda ni bilo mogoče dokončno rešiti na konferenci, saj gre za vprašanje, o katerem bo
bo končala v Hong-Kongu, temveč bodo na njej ladje vozile vse do Tien-Tsina in bo torej ta proga odprla kitajska tržišča. Na tej progi bodo vozile popolnoma nove 10.000-tonske ladje, ki so jih zgradili v reški ladjedelnici.
Vsa ta dejstva pričajo, da ne obstaja nobena bojazen, da bi manjkal tovor za ladje, ki bi bolj pogosto vozile na progah proti deželam onstran Sueškega prekopa. Tudi v pristaniških krogih se ugotavlja, da je treba samo ustanoviti nove proge in blago za nakladanje se takoj pojavi. Upoštevati je namreč treba, da se ni povečal samo interes Avstrije za a-zijske dežele, temveč da raste tudi zanimanje črugih zalednih držav. V preteklem
Avstrijski prekomorski promet
Trst . . .
Reka*) Hamburg . Bremen .
19 55 2.410.827
1956
2.574.105
+ 163.278
244.641
380.952
780.978
223.421
687.332
870.058
Skupaj 1.406.571	1.780.811	+	370.280
Trst je prevzel 1955. leta 1.014.256 ton več kot Reka, Hamburg in Bremen. 1956. leta pa je prevzel le še 793.294 ton več.
•) Lani je Reka prevzela predvsem promet CSR In Madžarske.
trgovinske izmenjave. Avstrijski predstavniki zato upravi-razpravljal parlament, ko bo I čeno pričakujejo, ča se bo odobril nov zakon o konven-j njihova zunanja trgovina s
temi deželami občutno povečala.
Trst razpolaga sedaj s tremi, štirimi rednimi odhodi ladij na mesec proti Indiji in Pakistanu, medtem ko vozita samo dve ladji na redni progi proti Daljnemu vzhodu. Kljub pomanjkanju ladjevja FIN, pa se število odhodov stalno veča, o čemer nam pričajo dobri rezultati, ki so jih dosegli svobodni brodarji na tej progi. Pomorska družba «Nord Adria* na primer razpolaga sedaj s petimi 9000-tonskimi ladjami, ki vozijo na progi do Indije in nakladajo tovore, ki jih pošiljajo v Trst iz oddaljenih predelov (na primer marmor iz Carrare). Jugoslovani pa so prav sedaj napovedali u-stanovitev nove proge proti Daljnemu vzhodu, ki se ne
cijah s pomorskimi družbami PIN. Vendar pa to ne pomeni, da konferenca tudi glede tržaškega pomorstva ni naredila koraka naprej. Izkazalo se Je namreč, da so zahteve tržaških gospodarskih krogov in avstrijskih gospodarskih predstavnikov bistveno enake, kar daje Trstu močan adut v roke v borbi za dosego rednih pomorskih zvez.
Te vprašanje je predstavljalo zaradi tega enega izmed najvažnejših predmetov razgovorov, zaradi česar se je tudi včeraj glede pomorstva ponovno sestala posebna tehnična podkomisija.
glede pomor-
i(m<
Avstrijci so stva v okviru te tehnične komisije zahtevali obnovitev rednih pomorskih zvez, s katerimi je Trst razpolagal že
mtntfff «n»H»mm»iMi»«»inii»»iii»iitimiiMMmiiiii»»»niiiiM»ninim»»niiwiininwwmiim
Dogodki tedna
Občinska kriza se ni rešena
Pretekli petek je tržaški ibčinski svet izvolil za žu-iana socialdemokratskega sve-ovalca prof. Pulciju. Kljub emu pa je občina še vedno i rez župana, ker je prof. julci takoj po izvolitvi po-laj ostavko. To pomeni, da ibčinska kriza še ni bila re-ena in da bo moral občin-ki svet znova načeti vpra-anje izvolitve novega župa-ia in novega odbora.
Toda petkove volitve žu-lana so postavile Krščansko lemokracijo, ki ima v ob-inskem svetu relativno ve-ino, pred tisto dejstvo, ki ia je do sedaj skušala trdo-1 tratno ignorirati: da se moli odločiti za drugega kan-lidata, ker je v petek njen losedanji kandidat inž. Bar-oli doživel popoln poraz, aj so za njega glasovali amo svetovalci KD, en li-teralec in dva monarhista. Z iartolijevim porazom je bili poražena tudi demonnst-anska zamisel, da bi z njim estavili enobarvni odbor iz amth demokristjanskih sve-ovalcev, kar bi imelo za ob-insko upravo hude posledi-e. Takšen odbor ne bi do-iil podpore naprednih in de-nd.ratičnih skupin v občin-kem svetu in bi se moral lujno nasloniti na monarho-aš,ste, ki so proti vsaki, na-tredni občinski politiki, pro-i prosti coni. proti deželni ivtonomiji. proti vsem obli-:am gospodarske in uprao-
ie avtonomije Trsta in ujetega področja.
V tej luči moramo gledati zvolitev prof. Dulcija za žu-tana, ker su vsi svetovalci, :i so zanj glasovali, že vna-trej vedeli, da ne bo mogel ibdržatr županskega mesta n da bo zato podal ostavko. Tržaška občina mora imeti upana in odbor, ki se ne tosta ukvarjala samo z narodnimi občinskimi uprauni-ni vprašanji, ampak ki bosta mala tudi odločno ščititi vse lospodarske socialne tn u-jravno-pohtične interese meta in zlasti interese delcv-i ega prebivalstva. Ati bo neslo dobilo takšnega župa-la in takšen odbor, je sedaj idvisno predvsem od Krščan-tk.e demokracije, ki se mora tavedati svoje odgovornosti n rešiti občinsko krizo sporazumno z naprednimi in demokratičnimi strankami.
Zato je edina pozitivna re-Utev občinske krize v tem, la demokristjani sprejmejo ponudbo malih levičarskih ikupin za sestavo odbora na dosedanji osnovi tristranske
koalicije, z zunanjo podporo demokratične levice, pod pogojem, da odbor predloži občinskemu svetu program, ki bo zadovoljil težnje in želje velike večine prebivalstva in da bo ta program tudi izvajal.
Sedaj je že skoraj gotovo, da na prihodnji seji občinskega sveta Krščanska demokracija ne bo več kandidirala za župana inž. Barto-lija. Kdo bo novi Kandidat, še ni znano, O tem bodo demokristjani razpravljali in odločili na pokrajinskem kongresu stranke, ki se je začel včeraj. Ce bo na letošnjem kongresu prevladala levo usmerjena skupina eln i-ziativa democratica», kar se tudi predvideva, potem obstaja še vedno upanje, da bo občinska kriza pozitivno rešena, v duhu napredne in demokratične, občinske uprave. V nasprotnem primeru pa je skoraj neizbežno imenovanje pre/ekturnega komisarja na občini in razpis novih volitev.
Akcije v obrambo deluvskih pravic
V preteklem tednu smo zabeležili v Trstu mezdna gibanja, s katerimi so delavci pokazali delodajalcem, da se ne bodo pustili kar tako izigravati. Obenem pa lahko z veseljem ugotovimo, da delavci in sindikalni organizaciji nastopajo vedno bolj enotno v obrambi delavskih pravic.
V ponedeljek, torek in sredo so stoodstotno stavkali uslužbenci in nameščenci javnih ustanov <občine, pokrajine, umobolnice in ECA), ki zahtevajo poenotenje svojih plač. kakor je to v veljavi že nekaj let v Italiji.
Delavci podjetja Sbocchelli, ki je že pred nekaj tedni prenehalo obrutovanje in odpustilo vse osebje, so se v preteklem tednu nekajkrat sestali in izvolili delegacije, ki »o obiskale predstavnike oblasti, katerim so predložile zahteve prizadetih delavcev ter predloge, da bi podjetje spet lahko obratovalo s primernim državmm posojilom.
Vodstvo Tržaške konopljar-ne je pretekli teden sporočilo, da mora odpustiti 22 delavcev in delavk, češ da je prisiljeno znižati osebje zaradi pomanjkanja naročil.
V preteklem tednu so se večkrat zbrali n a sestankih tudi delavci v obratih CRDA ter zidarji in mizarji, ki bodo enotno stavkali jutri v znak protesta, ker delodajalci nočejo upoštevati njihovih zahtev in se pogajati s sindikalnimi zastopniki.
mesecu se je tako izredno povečal češkoslovaški izvoz raznega blaga proti omenjenim deželpm, pričakuje se povečan izve z Madžarske in delno tudi izvoz Zapadne Nemčije.
Iz teh razlogov so toliko bolj upravičene avstrijske zahteve po novih rednih progah, saj je treba upoštevati, da odpluje iz Genove na mesec več kot 20 ladij proti o-menjenim deželam, in ča je število rednih odhodov proti Aziji iz Hamburga ie višje. Prav tu tudi tiči glavni razlog, da se je delež Trsta v avstrijskem prekomorskem prometu v preteklem letu znižal, kar je razvidno iz priobčene tabele.
Prav tako kot vprašanja rednih pomorskih zvez niso na konferenci tudi dokončno rešili vprašanja	železniških
tarif. Vzrok je podoben kot pri pomorstvu, saj vladni predstavniki ne	morejo na
tej ravni sprejeti tarifnih o-lajšav, ki neposredno zadevajo proračun državnih železnic, katerega je že odobril parlament. Vendar pa — kot smo že poročali — so tudi glede železniških zvez	dosegli ne-
katere olajšave predvsem tehničnega značaja.
Ugodno pa je	bilo rešeno
vprašanje pristaniških tarif, ker je direkcija Javnih skladišč pripravila nove tarife, ki bodo stopile v veljavo 1. junija in ki upoštevajo večino avstrijskih zahtev, o tej novi tarifi so na konferenci obširno razpravljali in je nale-
tela na zadovoljstvo avstrijskih predstavnikov. Tarifa ne predviceva večjih znižanj raznih postavk, temveč je e nostavnejša, ker združuje raz ne postavke.
 «»-------
Začetek kongresa KD
Sinoči se je začel 16. pokrajinski kongres tržaške Krščanske demokracije. Kongresu predseduje Član osrednjega vodstva KD Delle Fave, ki je v otvoritvenem govoru opozoril tržaške demokristjane na njihove odgovornosti in jim želel uspešno delo. Nato je kongres izvolil odv. Tanasca in dr. Novellija za podpredsednika kongresa, V predsedstvo sta bila poleg drugih izvoljena tudi dlan vsedržavnega sveta KD dr. Bologna in tajnik goriškega pokrajinskega odbora KD dr. Vallauri. Po formalni otvoritvi je dosedanji pokrajinski tajnik profesor Redento Romano preči-tal politično poročilo. Danes ob 9. uri bo kongres nadaljeval z delom.
Kongres kanclistov bo danes zaključen
Včeraj se je nadaljevalo redno delo devetega vsedržavnega kongresa Zveze kanclistov in sodnih tajnikov. Po raznih poročilih so sledile diskusije in so ra pravljali o reformi statuta.
Danes dopoldne bodo kon-gresisti obiskali Sv. Just ter Miramar, popoldne bodo šli na izlet v Gorico, ob povratku pa se bodo ustavili v Se-sljanu in na Opčinah. Danes, zadnji dan kongresa, bodo izvolili tudi nove člane izvršnega odbora tega sindikata.
Obvestilo za prizadete kmete
Ker ima kmetijsko nadzor-ništvo na razpolago nekaj sredstev iz zadevne postavke, namerava napraviti poskuse na vinogradih, ki jih je poškodoval mraz. Zaradi tega bo dodelil kmetom, ki bodo vložili zadevno prošnjo, apnena nitrat in škropila po znatno znižani ceni.
 »--------
Obvestila TU
Tajništvo Tržaške unije sporoča, da bo danes popoldne ob 17. uri na sedežu gibanja v Sv. Križu (pri cerkvi) sestanek o ^aktualnih vprašanj ih.
* * +
Uprava lista »Tr.ieste sera* sporoča, da je danes izšlo in-čipendentistično glasilo «Trie-ste sera*, ki objavlja celotno resolucijo, ki je bila poslana OZN, pismo, ki je bilo poslano italijanski in avstrijski delegaciji, ki razpravljata o tržaškem pristanišču in razne aktualne članke.
UPPSKA PROSVETA )
Prosvetno društvo v Skednju.
Odbor sporoča članstvu, da posluje društvena knjižnica vsak ponedeljek od 18. <k> 19. ure. Društveni prostori so odprt: vsak dan, razen nedelje, od 19. do 22. ure.
( SOESKE VESTI**")
•■llllllltllllllltllllltlft HIIHItl llltllll'llltlll lili llltllllllf lil lllllllllltlliilfiiiiiiiiiliiitttitnitllltllll«
Izpred kazenskega sodišča
Ob 52. obsodbi za eno leto zapo
Na enako kazen je bil obsojen tudi tat, ki je vdrl zasebno stanovanje
Okrog 2. po polnoči 12. a-prila t.l- je agent javne varnosti Leterio Leonardi, ki je opravljal svojo službč na glavni postaji, zapazil nekoga, ki je sumljivo zapustil postajo in nosil na ramenih velik kovček. Agent je najprej hitro stojni v bližnjo čakalnico, da bi ugotovil, če so notri potniki in je zagledal na klopi spečega moškega. Zbudil ga je in vprašal, če mu kaj manjka. Jugoslovanski državljan Jože Mauri se je malo ozrl okrog sebe in takoj zapazil, da mu je zmanjkal kovček. Tedaj je agent pohitel za neznancem s kovčkom in ga je kmalu dohitel v Ul. Geppa. Agent ga je takoj identificiral in ga odpeljal na poveljstvo policije, kjer imajo o njem že precej podatkov. Pri zasliševanju je 55-letni Arturo Ca-nellotto, brez stalnega bivališča, priznal tatvino; opravičeval pa se je, češ da je brez zaslužka in da bi si s prodajo blaga, ki je bilo v kovčku in je bilo vredno nad 100.000 lir. precej opomogel.
Včeraj se je zaradi tega svojega	dejanja	moral	zago-
varjati na kazenskem sodišču! ki ga je obsodilo na leto dni zapora, 9000 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Mimogrede naj omenimo, da ima Canellotto v svojem kazenskem listu zapisanih že 51 obsodb, od teh več kot 10 za tatvino, iNpge pa za vinjenost, prosjačenje itd.
* *	#
Na istem sodišču se je moral zagovarjati včeraj tudi 51-letni Giorgio Brus iz Ul. Pon-dares 5,	ki jih	ima tudi že
precej	na grbi,	in je	bolje,
da jih ne omenjamo. Obsodili so ga zdaj na eno leto za-
pora in devet tisoč lir globe, ker so ga 27. marca t. 1. zasačili pri podvigu, ko je odnesel z zasebnega stanovanja na Miramarskem drevoredu 41 nekaj aluminijaste posode. Slišal je sumljive korake in hotel zbežati, toda nekdo, ki stanuje v omenjeni hiši, ga je zapazil in priprl, nato pa poklical agente javne varnosti, ki so Brusa odpeljali za rešetke.
Avtobus podrl starca
Na II. kirurški oddelek splošne bolnice so včeraj zjutraj sprejeli 89 let starega Giuseppa Calligarisa iz Ul. S. Lazzaro 8, kateremu so zdravniki ugotovili hud pretres možganov in druge manjše poškodbe ter so si seveda pridržali prognozo. Calligarisa je podrl na tla neki avstrijski avtobus pri glavni avtobusni postaji na Trgu Liberta.
 «»-------
Huda nesreča na nabrežinski postaji
Na nabrežinski postaji je prišlo včeraj popoldne ob 15.30 do hude nesreče, katere žrtev je postal 48 let star Innocen-te Carlevaris iz Nabrežine 44 Mož, ki je po poklicu železničar, se je vozil na lokomo-torju, ki so ga premikali po postaji, ko je iz doslej nepojasnjenih vzrokov izgubil ravnotežje in padel na tla. Najprej so ga odpeljali v nabrežinski sanatorij, kjer so mu nudili prvo pomoč, nato pa so ga z avtom RK odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili hude poškodbe na glavi in si zaradi tega pridržali prognozo.
Kulturne prireditve
DANES: Slovensko narodno gledališče in Gasbena Matica priredita ob 18.30 v Avditoriju opereto »PLANINSKA ROZA*. Prodaja vstopnic eno ure in pol pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15-11.
V TOREK: Opereta »PLANINSKA ROZA* v kino dvorani v Skednju. Prodaja vstopnic od 9. ure dalje pri blagaj ni v Skednju.
V torek 14. t. m. bo v gledališču Verdj koncert Tržaške filharmonije. Dirigiral bo Stantslav Skrovacevski. Violinist Salvato-re Accardo Program: Beethoven: Leonora N. 3	—	Ouverture;
W»gner »Preludij in smrt Izol-de»; Hačaturjan: Koncert za violino in orkester; Pizzini: »Stra-paese*.
V SREDO: SNG uprizori ob 21. uri v prosvetnem domu na Opčinah dramatično farso v treh dejanjih »ZGODBA ZA SMEH*.
V ČETRTEK: ob 20,30 v Skednju predavanje Maria Magajne »POTOVANJE PO TUR-CIJI*.
V PETEK: ob 21. uri na Kon-tovelu »ZGODBA ZA SMEH*.
V SOBOTO:	ob	21. uri v
prosvetnem domu #A. Sirk* v Križu »ZGODBA ZA SMEH*.
Ob 21. uri na stadionu »Prvi maj* GOSTOVANJE GLEDALIŠČA SLOVENSKEGA PRIMORJA IZ KOPRA s komedijo v treh dejanjih Moreta Y. Cabi.na »DONA DIANA*.
V NEDELJO: ob 17. uri na stadionu «Prvi maj* ponovitev komedije »DONA DIANA*.
RAZNA OBVESTILA
Tržaški filatelistični klub »L. Košir*. Danes, 12. t. m. bo v prostorih kluba, Ulica Roma 15-11., običajni sestanek od 10. do 12. ure. Delile se bodo zadnje novosti. Člani, ki hočejo razstavljati na prihodnji razstavi kluba, naj se zglasijo na sestanku, kjer bodo prejeli prva navodila.
PROSVETNO DRUŠTVO <IVAN CANKAR*
priredi DANES 12. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu * Prvi maj *
( V kraljestvu palčkov )
pravljična igra v treh dejanjih
Spisal JOSIP RIBIČIČ Uglasbil IVAN GRBEC
Režija: EMA STARČEVA (članica SNG) Scenograf: IVO KUFERSIN (član SNG) Glasbene točke; IVAN GRBEC (avtor sam)
Balet: ADRIJAN VILES (član SNG)
Rajanje vil: OLGA BAN
Nastopa 55 šentjakobskih otrok
Prodaja vstopnic danes od 10. do 11. ure na sedežu SPZ v Ul. Roma 15 ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni.
KINO
Državno učiteljišče s slovenskim učnim jezikom v Trstu
priredi jutri 13. maja ob 20. uri v Avditoriju
akademijo
Na sporedu so deklamacije, pevske, plesne m klavirske točke ter igra enodejanka A. Ingoliča «Našli so se»
Vabila so na razpolago v tajništvu slovenskih srednjih šol, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 in v Knjigarni Fortunat, Ul. Paganini 2.
Ravnateljstvo Višje realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je treba vložiti prošnje za sprejemni izpit v klasični licej in vstopne tepite za ostale razrede do 15. maja. Pojasnila daje tajništvo Višje realne gimnazije v Ulici Lazzaretto vecohio 9-II. vsako dopoldne od 10. do 12. ure
Ravnateljstvo državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je čas za vlaganje prošenj za sprejemne in razredne izpite ter za nižji tečajni izpit do 25. maja.
Vsa potrebna pojasnila se dobijo v tajništvu šole v Ul. Souo-la Nuova 12-11.
 «* - ■
Novi prostori VI. obč. delegacije
Tržaško županstvo sporoča, da se bodo prihodnji petek 17. t m. uradi 6. občinske delegacije, 6. občinske ambulante in 6. sektorja upravne polioije, ki imajo sedaj sedež v Istrski ulici 91. preselili v nove prostore, ki so bili zgrajeni pri Sv. Soboti, v bližini zacnje postaje trolejbusne proge št. 19, in sicer v stavbo št. 1534 pri Sv. M.M. Spodnji.
O Tajništvo KP - TO sporoča, da je brošurica, ki je izšla proti komunističnemu senatorju Pellegriniju, in katere avtor naj bi bil Vidali, navaden falzifikat-
 «»------
Sestanek predstavnikov
trgovinskih zbornic
Sinoči so se sestali predstavniki trgovinskih zbornic iz T^sta, Vidma in Gorice, ki so razpravljali o ustanovitvi deželne avtonomne uprave. Predstavniki teh zbornic razpravljajo o nekaterih finančnih in gospodarskih vprašanjih v zvezi z ustanovitvijo dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poskus samomora
Včeraj zjutraj si je hotel vzeti življenje 29 let star I-talo Barbieri iz Milana, ki je zaužil 50 tablet «Milvotonala». Okoli 10-30 je bil v nekem baru v Ul. Macchiavelli, ko mu je nenadoma postalo slabo. Lastnik je seveda takoj poklical rešilno postajo in že nekaj minut kasneje so nesrečneža odpeljali v bolnišnico, kjer bo ostal približno 20 dni. Barbieri, ki je kljub svojim mladim letom že upokojenec, si je hotel vzeti življenje zaradi slabega zdravstvenega stanja.
«*----
Mladenič trčil v drveči avtomobil
Pri Sv. Jakobu je pnsio sinoči do hude prometne nesreče. Okoli 21.10 je iz Ul. Rival-to pritekel 19 let star Claudio Bilinnich iz Ul. Diselia 12 .n hotel v teku prekoračiti Istrsko cesto. Toda kdo ve iz kakšnih vzrokov ni videl avtomobila, ki je vozil proti Šentjakobskemu trgu in nesrečnež se je zaletel vanj. Posledice so bile strašne. Mladenič je odletel kakih 10 metrov stran in obležal na cestnem tlaku v nezavesti. Ponj so takoj prišli z avtom RK in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na II. kirurškem oddelku. Preiskavo so uvedli karabinjerji, ki so prvi prišli na mesto in ti so identificirali šoferja avtomobila.
» X D « O j
NEDELJA, 12. maja 1957 TRST POSTAJA A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Domači motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Izbrana	glasba za
godbo; 9.50 Wagner; Uvertura k open »Leteči Holandec*; 11.45 Ravel:	AUborada del gracioso;
11.54 Valčki; 12.00 Oddaja za naj. mlajše — Antonija	Curk:	«U-
grabljena grofična*, 1. dej.; igrajo člani Radijskega	odra; 13.30
Glasba po željah; 14.52 Chabrier: Pastoralna suita; 15.10 Verdi: Od. lotnki iz opere «La Traviata®; 15.26 Dunajska glasba; 16.00 Orkester Mantovani; 16.30 Prenos z nogometne tekme za svetovno prvenstvo Italija-Jugoslavtja iz Zagreba; 18.30 Plesna čajanka; 18.50 Orkester Fred	VVaring in
r.jegov	vokalni ansambel;	19.15
Trst Od 16. stol. do Napoleona; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Veseli ritmi;	20.30 Mu-
sorgski: »Boris Godunov*, opera v 4 dej. (I. in II. dej.), (po I. dej., ob 21.10 ca:	Nedelja v
športu); 22.10 Zabavna glasba; 22.40 Večerni ples.
TRST I.
9.30	Orkester Cergoli;	10.00,!
11.45,	13.00,	15.00,	18.00 Repor-
taža z dirke «1000 milj*; 15.15, Orkester Tajol-i; 15.45 Repor-1 taža z medn, nogometne tekme I
Jugoslavija - Italija; 18.15 Simfonični koncert; 21.00 Tombola. KOPER
Poročila v slovenščini:	7.30,
13.30, 15.00.
Poročila v itaiijanšč'ni:	6.30,
12.30. 16.30, 17.30, 19.15, 23.00. 6.00-7.15 Spored iz Ljubljane;
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja: «Obisk pri vinogradniški skupnosti v Centurju; 8.30-10.15 Spored iz Ljubljane;
10.15 Lahka glasba; 10.30 So-
Opozairjamo poslušalce Radia Kaper na oddaje iz življenja Slovencev na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sl >-veniji, ki so vsako nedeljo od 10.30 do 11.00. Oddaje so zanimive, saj zajemajo vse probleme iz življenja zamejskih Slovencev.
sedni kraji in ljudje: Reportaža o prosvetnem društvu «Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu; 10.45 Poje zbor «Ivan Cankar* iz Trsta; 11.00 Zena in dom; 11.15 Operni koncert; 13.30-14.00 Spored iz Ljubljane; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Za prijetno popoldne; 15.30 Z mikrofonom po Primorski: «v Grapi se prebuja življenje*; 16.00-19.00 Spored iz Ljubljane; 19.00 Športni pregled; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane.
SLOVENIJA
327.1 m. 202,1 m. 212.4 m
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00,
10.00,	13.00,	15.00,	17.00,	19.30,
22.00.
6.00 Vesele in poskočne za prijetno nedeljsko jutro; 7.35 Zabavne melodije; 9.12 Podeželje poje...; 9.45 Se pomnite, tovariši — Matevž Hace:	Veliki maj;
10.15 Lahka glasba; 10.30 Pokaži, kaj znaš! (javna glasbena oddaja); 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Opoldanski glasbeni spored; 13.30 Za našo vas; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo . I.; 16.00 Reportaža: «Dclom'iti rastejo...*; 16.30 Prenos z mednarodne nogometne tekme med reprezentancama Italije in Jugoslavije (prenos iz Zagreba); 18.30 Melodije za dobro’ voljo; 20.00 Malo od tu i-n malo od tam (zabavna glasbena oddaja); 21.00 Nočni koncert;
22.15 V plesnem ritmu.
TELEVIZIJA
11.15 Reportaža ob obisku prat sednika franc, republike v Rimu; 15.45 Športni popoldan; 17.15 Film: »Točilnica svobode*; 18.35 Športne vesti; 20.30 poročila; 21.00 Telematch; 22.05 Iz filmov; 22.30 Film: »Odprta vrata*; 23.00 Športna nedelja.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 11. maja se je v Trstu rodilo 10 oseb, porok je bilo 18, umrlo pa je 8 oseb.
POROČILI SO SE:	zdravnik
Paolo Turk in gospodinja Lida Ruzzier, zidar Mario Debernar-di in služkinja Jolanda Glavina, prodajalec Sergio Fontanot in gospodinja Anna Zalateu, diroge-nst Luclano Varini in uradnica Bruna Schillan, tehnični izvedenec Sergio Giovanazzi in uradnica Laura Borghesi, kemik Lu-ciano dr. Gazzeri in gospodinja Gluseppina Sottero, prodajalec Giorgio Pesamosca In šivilja Gio. vanna Mlekuž, uradnik Tullio Mogorovich in gospodinja Liana Valeri, mehanik Ennio Iacus in gospodinja Gluliana Innocentl, barist Giorgio Lo Presti in uradnica Laura Cuzzot, težak Mario Brosolo In gospodinja Caterina Pagliapietra, delavec Silvano Marfoglla in gospodinja Maria Mrkun, mehanik Nicola Depon-te in prodajalka Enrica Bru-sehina, uradnik Guido Scala in gospodinja Luciana Vellcogna, uradnik Zoltan Korrtfeld in prodajalka Nivea Besca, zdravnik Fulvio Camerlni in učiteljica Blanca Carboni, predstavnik Pie. ro Dorligo in gospodinja Daria Mastrccinctue.
UMRLI SO: 71-letna Maria Bu-dimoff vd. Georgeva, 70-letna Na. talia Hubricl por. Boslo, 71-letna Margherlta BralCo por. Qua-llzza, 74-letna Amelia Rochelli por. Falll, 69-letna Maria Abram por. Bossi, 56-letni Luciano De-gasperi, 57-letnl Romano Padoa-ni, 94-letni Ivan Moderc.
OKLICI: pom. kapitan Luciano Lenarduzzi In gospodinja Maria Pia Zilli, major konjenice Enri-co Gonella Pacchlottl In gospodinja Lldia Benussi, ladij?ki strojnik Mario Fabiani in gospodinja Giovanna Zoratto, knjigovodja Giovannl Co'f ierl in uradnica Diana	Depase, ribič
Srečko Tretjak	In gospodinja
Iolanda Antonac, zidar Ivan Strajn In Šivilja Viktorija Perčič, mehanik Mario Comuzzi in gospodinja Luciana Perl, nadzornik Egidio Sbrocchi in gospodinja Ltcia Poggiani, delavec Kmillo Gasparini in uradnica Nrda Cucragna,	kuhar Arman-
do Viezzolt In gospodinja Bea-trlce SindiCč, uradnik Aurelio Amoroso in gospodinja Dora Go-nia, urar Mario Tamaro in uradnica Blanca Soppi, elektrotehnik Giuseppe Cresi in uradnica Ita-1 ia Pelos, šofer Renato Borsani In uradnica Licia Vlezzoli, lekarnar Giannl Rubtno ln uradnica Adriana Parenzan, uradmk Claudio Brezigar in manekirka Micella Mahne, agent javne varnosti Dlno Luca Merol ln gospodinja Albina Zaron, prodajalec Armando Tamai In šivilja Gluseppina Torre, uradnik Adol-fo lune ln uradntea Nedda Be-vllacoua, univ. pomočnik Stefa-no Bartoli ln uradnica Ester
Anti, uradnik Fulvio Ferluga in uradnica Lucia Dinelli, uradnik Pompeo Delise in prodajalka Silvana Belgrado, uradnik Miro Brandi in gospodinja Pia Mag-gio, tesar Cesare Decolle in gospodinja Lucia Antonia Zancola, trgovec Antonio Ruocco in uradnica Apollonia Poszavecz, inštalater Giuseppe Palumbo in gospodinja Maria Voch, uradnik Tullio Alberti i-n gospodinja A-driana Grezar, mehanik Romano Dagostini in gospodinja Marcella Grisonich, zob. tehnik Renato Devescovi in uradnica Luciana Gregori, inženir Antc#io Valle ln učiteljica Maria Grazia Sgan-zenla, mehanik Casimiro Novato in uradnica Marta Svab, uradnik Giorgio Prez in šivilja Licia Kaluža, trgovec Benlto Pa. scolini in prodajalka Silva Ros-slt, karabinjer Arduino pianta-dosj ln gospodinja Antonia Co-vino, inženir Giuseppe Pinzani in gospodinja Rosa Maria Con soli, Glannino Cheber ln Emi lija Korošec, kovač Pietro Cade-na-ro tn gospodinja Emma Gero-1 in. pomorščak Giuseppe D’F.''a in gospodinja Maria Sinico, trg. zastopnik Lulgi Paluzzano in uradnica Natalia Mininel, uradnik Giuseppe Polij in gospodinja Renata Mislej, poljedelec Enri-co Giurgevlch in gospodinja Antonia Filtpas, državni uradnik Rlnaldo Del Savio In gospodinja Marisa Peloslo, elektromehanlk Mario Cescutti in uradnica Do ra Piva, mehanik Marcello Paoli in frizerka Luciana Slavec, kemik Italo Giacca in šivilja Co-s'ma Garorolo, mehanik Umberto Malfassl In gospodinja Aliče Ri-chetti, mehanik Vlttorio Comar in delavka Teresa Cossi vd Mene, mehanik Bruno Corrente in prodajalka Ondlna Pietrlni, mehanik Michele Le Rose In go-spodinla Vilma Calenda, uradnik Johann Schoder ln pomočnica Giovanna Ottzl, vratar Cri-stiano Marega In pletilja Fulvia Valentinuz, električar Marino Mlllo In gospodinja Brunella Co. pertlno, mizar Mario Bassanete in gospodinja Lidla Dcvlt, stroi-ni kapitan Francesco Stefani in gospodinja Maria Stor.
			«»—				
	LOTERIJA				
BENETKE	49	90	2	78	21
BARI	29	87	15	9	4
CAGLIARI	14	10	34	22	90
FLORENCA 23		12	5	72	54
GENOVA	66	58	88	71	68
MILAN	17	22	88	83	86
NEAPELJ	77	52	24	34	49
PALERMO	15	12	20	47	86
RIM	15	18	79	70	30
TURIN	38 	«»—	8	76	4	18
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
Benussi, Ul. Cavarva 11; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Pic-clola, Ul. Oriani 2; Pizzul-CI-gnola, Korzo 14; Ravaslni, Trg Liberta 6; Alla Salute, Ul. Glulia 1; Vernarl, Trg Valmaura 10,
Excelsior. 15.00:	«Rififi», Jean
Servais, Carl Mohner, Magali Noel.
Fenice. 15.00: «NasiIneži», Anne Baxter, Chariton Heaston.
Nazionate. 15.00: «Tista leta*, Ed-vige Feutlleur, Nicole Beger, M. Pier.
Filodrammatico. 14.30: »Samokres za strahopetca*. Cinemascope-techoicolor. J. Hunter, F. Mac Murray.
Grattacielo. 15.00: »Souvenir d’I-talie*. Technicolor Rank. A. Sordi, V. De Sica, A. Cifariello, M. Glrotti, June Lzverick, Isa-belle Corey, Inge Schoener.
Supercinema. 14.30: «Bes v telesu* (Rage au corps*, Francoise Arnoul in Raymond Pellegrin. Mladoletnikom najstrože prepovedano.
Arcobaleno. 14.30:	«Zene imajo
vedno prav*. D. Darley, G. Rogers, D. Niven in T. Randal. Cmemascope. Barve De Luxe.
Astra Rojan. 14.30: »Lovec Indijancev*, K. Douglas in E. Martinem.
Capitol. 14.00:	«Gora», Spencer
Tracy, Robert VVagner in Clai-re Trevor.
Crlstallo. 14.00; «Slavospev bitke*, Rock Hudson.
Alabarda. 14.00: «Slavospev bitke*, Rock Hudson.
Ariston 16.00:	»prismojeni ne-
čak* («11 nipote picchiatello*), Jerry Levvis, Dean Martin, Dia. na Lynn. Vesel technicolor.
ArmOtPa. 15.00: »Kralj barbarov*, Technicolor. J. Chandler, L. Tcherina. — Satirična revija «Trieste in fregole*.
Aurora. 14.30: »Gangster išče ženo*. T. Ewell. Cinemascope. Barve Fox.
Ideale. 15.00: »Največja bikoborba*, Michel Ray, Rodolfo Ho-yos, Elsa Cardenas.
Impero. 14.30: «Anastazija*, Ingrid Bergman.
Italia. 15.00; »Začaranost*, Kirn Novak in Tyrone Povver. Cinemascope. Technicolor.
S. Marco. 14.00: »Atomski banditi*, Richard Denning In Angela Stevens.
Kuno gledališče ob morju. 15.00: «Sabrina», Audrey Hepburn in Humphrey Bogart.
Moderno. 14.00: »Železničar*, Pietro Germi.
Savona. 14.00: »Mihael Strogov*. Cucd Jorgens in S. Koščina.
Vlale. 14.30: «Veliki zapeljivec*, Prvi Fernandelov film v tech-nicolorju.
Vitt. Veneto. 14.30: «Bulli e pu-pe», Marlon Brando, Jean Sim-mons, Frank Sinatra.
Belvedere. 14.00; »Trdnjava tiranov*, Ljubezen, pustolovščine. Technicolor.
Marconi. 15.00:	»Lisbon*, Ray
Miiland, Maureen 0’Hara.
Massimo. 14.30: »Zadnji lov*, Stc-wart Granger, Robert Taylor in Debra Paget.
Novo cine. 14.30:	»Strelica v
prahu*. Technicolor. St. Hay-den in C. Gray.
Odeon. 14.00: »Lassijev pogum*. Elizabeth Taylor in F. Morgan. Technicolor.
R;	14.30:	«Cigan baron*,
Georges Guetary.
TVRDKA
KNEZ WALTER
Nabrežina
Vam nudi šivalne stroje »SINGER*, radio aparate »PHILIPS*. kolesa LEGNANO, WOLSIT in druge znamke, štedilnike, motorje znamke SACHS DURKOPP in LAMBRETTA
Za odpošiljanje v Jugoslavijo kot darilo po znižanih cenah.
Za informacije tel. 22-523
DOLINSKI FANTJE
priredijo danes 12. in jutri 13. maja
Tradicionalni ples pod mlajem
Začetek ob 19.30
»UNION*
Svetovno znana za. varovalnica od leta 1828 je v TRSTU UL. GHEGA 8 - l.
tel. 27512- 35939 Prokurator R A VM1K
[ MALI OPLAŠI J
KOLESA, znižana cena 7.000 lir. Motorna kolesa 44.000 lir, pošilja kolesa - darilne pakete brez faktorja MARCON, UL. PIETA’ 3, Trst.
VESPE, AVTOMOBILE, KOLESA in ŠIVALNE STROJE nove
iti rabljene, različne nadomestne dele in razna darila z vsemi potrebnimi listinami, odpremi ja najhitreje in daje vsa potrebna pojasnila tvr. Beltram, Trst, Ul. Valdirlvo 3, tel 36-991.
ŠIVALNI STROJI
Velika izbira novih in rabljenih — zelo ugodne cene
Uredimo pošiljanje v katero koli smer
Podjetj«
DELPONTE PIETHO S.r.I.
Trst, Ul. Timeus 12, tel. 90279
PRODAM — lepa priložnost —
VESPE,
MOTO GUZZI in LAMBRETTE Ul. S. Lazzaro 17
PO KONKURENČNIH CENAH
dobite:	brisače, rjuhe, blazin«
itd. Za športnega ribiča, morsko ribarjenje: avtomatski aparati, podvodne puške Itd. pr* Della Schiava, Ul Geppa 2. MACESNOVE DESKE, izrodite prodaja, razdeljena tudi na manjše količine, Ul. Gambini 3. KUPIM GUZZI 25« malo rabljen, javiti na upravo lista. STAVBNO ZEMLJIŠČE pri U*^ verzi, 2700 kv. m, se proda. Ugodna ■ priložnost. Telefonirajte na St. 91-512.
JELOV LES za gradnje In mizarstvo, lesene plošče za pod. naprodaj po ugodni ceni. Ulic3 Gambini 3.
AUTOVIE CARSICHE
PROGA trst - BAZOVICA • PADRICE - GROPADA* TREBČE
Odhodi s postaje Trg Liberta in Stara mitnica OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 8.15, 9.30, 10.15, 11., 12., 13.10,
14., 15., 16., 16.50, 17.30., 18., 18.50, 19.50, 20.40, 22.40.
OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10., 11., 12.30, 13.10, 13.50,
14.30, 15., 15.30, 16., 16.30, 17., 17.30, 18., 18.30, 19.. 19.45,
20.30, 22.30, 24.
PROGA TRST - BLOK FRNETICI
Odhod j Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.55.
OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10, 11, 12.30, 13.10, 13.50,
14.30, 15, 15.30, 16, 16.30, 17, 17.30	18. 18.30,	19,	19.45,
20.30, Ti 30.
Odhod s Frnetičev OB DELAVNKIH: ob 8.20, 10.50, 14.05, 15.40, 18.55.
OB PRAZNIKIH: ob 8, 9.10, 10.50, 11.40, 13.20 14, 14.20,
15.15, :d.30, 15.50, 16.20, 16.50, 17.35, 16 18.50 19.20, 19.50, 20.20, 20.50, 21.45. 23.10
PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH; ob 7.45, 13.10, 17.30.
OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17.30.
Odhod s Peska OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 13.50, 18.05.
OB PRAZNIKIH: ob 12.05. 18.05.
PROGA TRST - KOZINA - HERPELJE
Odhod s Trga Liberta ob 7.30 m 13.10. Iz Herpelj ob 9. uri in 14.30. — Vožnje vsako soboto.
PROGA TRST - DOM JO - BOLJ UNEC - DOLINA -PHKBENEG Odhod s Trga Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.35,	7.25,	10.20, *	12.05,	13.05, •
16.35, 17.05,” 18.05, 18.35, 19.20 20.45, 22.35 OB PRAZNIKIH: ob 9.05 10.35, 12.35*, 14.35, 1605, 17.05,
18.15, 19.35. 20.40. 22.05
N. B * Samo ti avtobusi vozijo do Prebenega, drugi se ustavijo v Dolini,
PROGA TRST - DOMJO - RICMANJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH; ob 7.35, 1035, 12.20, 13.35. 18.05, 19.20, OB PRAZNIKIH: ob 9.35 14.05	16.20, 19.35, 22.50.
PROGA THST - ADAMIČ ■ MACKOVLJE
Odhodi e postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 11.,	13.30.
OB PRAZNIKIH: ob 13., 22 SO.
PROGA TRST • OSP - MACKOVLJE Odhodi s Trga Ltbertd OB DELAVNIKIH; ob 18.15.
OB PRAZNIKIH: ob 18.30.
PROGA TRST • PODLONJER LONJER Odhodi s postaje na Trgu Si are mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.20, 6.40**, 7., 7.22**, 7.40. 8.07**, 8.25. 8.52 9.02, 9.30**, 9.41),	10 15,	10.30”,	11 02.	11.20*»,
11.40. 12.02, 12.20, 12 40, 13„	13.20**, 13.40.	14.15».	14 45*.
15.16», 15.45», 16., 16.20, 16.40.	17.,	17.20,	17.40**, 18.,
18.30**,	18.50,	19.20»*,	19.40,	20.05”»	20.30.	20.52, 21.10,
21.40, 22.15*, 22.45*. 23.20.
OB PRAZNIKIH: ob B., 8.31, 9.01, 9.31, 10.01, 10.31,
11.01, 11.42, 12., nato odhodi vsakih 15 minut.
* Odhodi s Trg» S. Francesco
** Ti avtobusi vozijo do Lonjerja, ostali se ustavljajo v Podlonjerju.
Opravljamo prevoze Mapa zn tretje z lahkimi in težkimi kamioni ter avtecisternami tudi v inozemstvo. Za informacije kličite telefonski številki 36-794 in 55-378.
PfimonHWevmk
12. maj* 1957,
DOPISI
RICMANJE
Končno se nam je po toli-frokratnem moledovanju vendarle izpolnila želja po telefonu v našj .vasi. Pred nekako desetimi dnevi je oživel. Ima telefonsko številko 99-192. Postavili so ga v “Društvu« in sicer v gostilni. Morda to mesto ni najprimernejše, toda v današnjih okoliščinah v vasi je še najboljše. Slaba stran je namreč ta. da pomoči ni tam nikogar, ki bi stalno bival, pokler pa je gostilna odprta, Je pa vsekakor telefon z lahkoto na razpolago.
Kulturne prireditve so v naši vasi zelo redke in zato ne bo napak, če še dodamo kaj v zvezi z zadnjo prireditvijo. ki je bila v Ricma-niih dne 27. aprila 1957. “Primor? ki dnevnik« je sicer ze precej obširno pisal o tem v soboto dne 4. maja 1957, vendar so še neke stvari, ki n> jih radi omenili.
.0 nastopu folklorne skupine _ #Breg» v Ricmaniih anao že sl.sali poprej. Zvedeti smo, da je morala skupina odgoditi svoj nastop iz več razlogov. Imeli so namreč težave z nabavo noš, pa tudi velikonočni prazniki in slabo vreme ter obolelost nekaterih plesalcev so jih prisilili, da so prvotno določeni datum ia nastop menjali, vidi pa se, da je to vztrajna skupina, ki se tako hitro ne ustraši težav. Zanimanje za Prireditev je bilo veliko, saj le polna dvorana gledalcev t° tudi potrdila. V dvorani smo opazili take, ki so že Pogosto sledili nastopom folklorne skupine v Borštu in drugod, pa tudi take, ki še sploh niso videli nastopati Paših ple-alcev.
Dodali bi še to. da so plese izvajali: Ada, Cvetka, Danita. Dina. Ude, Miranda, Vida; Berto, Bruno, Damjan, Danilo, Cermano, Sergij in Viktor. Od teh plesalcev je večina iz Ricman.i in Boršta, le eden je iz Boijunca in e-den, ki se je iz Ricmanj prebelil v mesto.
NABREŽINA
Iz starih izkušenj so si ljudje napravili svoje vremensko pravilo o ((ledenih možeh« ali Ktrijakih«. Tega P' kar tako odkloniti, ker vsebuje dokaj resnice. Skoro vsako leto se v prvi polovici Piaja pojavi mraz. Kmetje so to opaziii in spravili v zvezo s svetniki, ki so v času, ko Pajvečkrst pritisne spomladanski mraz. t. j. 12., 13. in maja (Pankracij, Serva-c'j in Bonifacij).
, Spomladanski mraz je hujši od toče in povzroča velika skrbi kmetijstvu, a najbolj vinogradnikom, ker o-smodi vinograde celih pokrajin, ko se vreme po hladnih deževnih dneh zjasni in so Sore zasnežene. Ponoči se 2emlja ohladi. Če se v taki Poči, ko se zrak ohladi do ledišča ali še bolj, ne prepreči ohlajanje zemlje, oziroma nižjih zračnih plasti, Pežni de' ozelenelih rastlin Pozebe. Takšno ohlajanje Preprečimo z dimljenjem. Mladim rastlinam pa ne škodi le
Zato se ob meglenih in oblačnih jutrih ni bati slane. Za dimljenje jemljemo vejevje igldvcev, trske, žaga-, nje, slamo. Ta material je posebno učinkovit, če ga poškropimo z nafto, motornim oljem, drevesnim karboline-jem i.. dr.
A proti letošnjemu mrazu ni pomagalo še tako močno dimljenje niti škropljenje z vodo, ki je sicer tudi u-spešno. To ni bila navadna slana, ampak led pri 2 do 3 stop. pod ničlo. Zmrzal je v naši občini zaradi njene ju-gozapadne lege in višine prizanesel Praprotu in šempo-laju ter vinogradom ob morju. Medji vasi je vzel. okrog 10 odstotkov, v ostalih vaseh 60 do 70 odstotkov, v Trno-vici 100 odstotkov. Seveda je razen trte uničen tudi krompir, fižol i. dr. Škoda je ogromna. Kmetje ugibajo, kako bi škodo na polju zmanjšali; eni nameravajo nanovo Suditi krompir, drugi koruzo. Tudi fižol bo treba ponovno saditi. V zadregi so tudi glede ravnanja s trtami. Ni navodil od nooene strani.
SALEZ
Menda še nobeno leto nismo tako skrbno obdelali svoje zemlje, zlasti vinogradov, kot letos. Ugocna zima nam je omogočila izvršiti vsa opravila, ki naj bi pripomogla k večji in boljši letini- Zadovoljni smo bili, ko smo že konec aprila videli prvi uspeh našega truda: bujno rast in na trtah tako bogat nastavek (zarod) kot že dolgo ne. Sicer smo bili zaradi mrzlega vala nad Evropo v skrbeh za slano, a nikoli si nismo mislili takšnih posledic ujme, kot smo jih s sosednimi vasmi vred ugotovili v sredo zjutraj. Ne slana, ampak pravcati led je pobral letošnjo vinsko letino in krompir, da ostale škoče niti ne omenimo. Bili smo vso noč na delu in smo na vseh straneh kurili, da bi z dimom preprečili katastrofo, a vse zaman.
Skoda gre v milijone. Kaj to pomeni v gospodarstvu malega kmeta, si lahko vsak predstavlja. Nekaj bi odtehtalo, če bi se nudila prilika za kakršenkoli zaslu>k, na kar pa ni upati. Naravno bi tudi bilo, da bi nam država nakazala pomoč.
PRAPROT
Zmrzal nam je za sedaj prizanesla in le eno zemljišče, ki je bolj izpostavljeno, ie ntrnelo škodo. Naše njive’ in vinogradi" imajo jugo-zapadno visečo lego in ta nk» je obvarovala pred težko ujmo, ki je tako močno prizadela vse vasi razen Sempolaja.
V vasi smo imeli en primer rdečice; poginil je nekaj mesecev star prašič. Bolezen prenašajo bolni prašiči, njihovo blato, kri bolnih živali in baje tudi muhe. Nismo pred njo nikoli zavarovani. Edina zaščita je cepljenje'. Priporočamo vsem, ki imajo prašiče, da jih čim-prej cepijo. Rajši majhen izdatek kot pa veliko zgubo!
Gorisko-beneški dnevnik
DOGODKI
TEDNA
V ponedeljek zvečer so tudi v goriškem občinsken\ svetu zaključili razpravo o deželni avtonomiji, ki je trajala več tednov. Z veliko večino so svetovalci sprejeli resolucijo odbora, ki se strinja s težnjami prebivalstva, da se na področju Furlanije - Julijske krajine ustanovi nova avtonomna dežela v skladu s členom 116 ustave.
Kakor smo v našem poročilu o seji poudarili in kakor so mea vrsticami povedali tudi mestni italijanski časopisi, je obstajala pri odborniki predvsem pa pri županu težnja, da bi bila resolucija o avtonomiji sprejeta samo od svetovalcev Krščanske demokracije ter morda tudi od svetovalcev skrajne desnice, ki naj bi glasovali za resolucijo zaradi iredentističnega repka o sidejni povezavi dežele s Pulo, Reko in Zadrom».
Kljub manevrom pa odbor ni splavil svoje zamisli. Desničarji so se ponovno pokazali nasprotni avtonomni deželi, medtem ko so zanjo glasovali tisti, ki so po tradiciji zanjo in ki iskreno vidijo v njej vsestranski napredek.
Slovenski svetovalci so predložili svojo resolucijo, ki je bila zavrnjena. Težila je za tem, da se doseže jamstvo za našo manjšino v skladu s členom 6 ustave. Zaradi zavrnitve te resolucije slovenski svetovalci niso mogli podpreti resolucije odbora, čeprav zaradi tega še ne pomeni, da so proti avtonomiji. Nasprotno se bodo z vsemi silami trudili, da bo dežela tako v gospodarskih, socialnih in narodnostnih vprašanjih qim popolnejša in čim pravičnejša upravna razdelitev.
V nedeljo pa je bil v Prosvetni dvorani koncert pevskega zbora «Krass iz Dola in Poljan. Koncert je žel lep uspeh in pokazal napredek marljivih pevcev in prizadevne pevovodkinje Pavline Ko-melove.
Ves teden že živijo naši kmetovalci pod vtisom hudih posledic nenadnega mraza, ki je povzročil še nepredvidljivo gospodarsko škodo. Nekateri menijo, da je bilo v vsej pokrajini povzročene za okoli eno milijardo lir škode.
Med slovenskimi kraji so bili najbolj prizadeti Dol, Stan-drež in Sovodnje ter kmetije pod St. Mavrom ob Pevmici. Pobralo je trte in češnje ter vso povrtnino. Kmetje pričakujejo, da bodo oblasti priskočile na pomoč z izrednimi ukrepi.
V torek stavka gradbenih delavcev
V torek 14. maja je za našo deželo proglašena 24-urna stavka gradbenih delavcev, ki zahtevajo obnovo vsedržavne delovne pogodbe. Stavko so skupno proglasile vse tri sindikalne organizacije.
Danes dopoldne bo v Ljudskem domu v Gradiški zborovanje gradbenih delavcev, katerim bodo sindikalni predstavniki pojasnili položaj.
Delovanje naprednih slovenskih žena
Gospodinje seznaniti z zakonom o pokojninah
Za večino gospodinj v Italiji, bi prišel v poštev zakonski osnutek poslank levice
Športni d n o vni k
Danes	ob	16.30
O potrebi socialnega zavarovanja in pokojnine gospodinjam v Italiji so razpravljale že razne politične stranke, ki so vložile tudi zakonske o-snutke. Tako so liberalna, de-mokristjanska in monarhistična stranka v osnutkih sicer prikazale potrebo socialnega zavarovanja več milijonov žena v državi, toda slaba stran njihovih predlogov je bila ravno v tem, da so smatrale naj bi bilo to zavarovanje le na prostovoljni bazi, s čimer bi ostala večina najbolj social-
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE iz Trsta
gostuje v Prosvetni dvorani v GORICI v nedeljo 19. maja ob 16. in 20. uri z dramatično farso A. Salacrouja
Zgodba za smeh
Prodaja vstopnic od jutri dalje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 in v kavarni Bratuš.
Cene: sedeži prve vrste 250 lir, druge vrste 150 in m stojišča 100 lir.
mraz, ampak tudi son-c®. če ogreje otrple rastline.
"mil   umnimi«  ..............................................................
- —	zvečer.	Razpravljali	so	pred-
GLAS IZ VASI
Oslavje
Gradbeno podjetje Mattiro-JJ fe ves teden popravlja pokrajinsko cesto od oslavskega JPomenika proti Steverjanu. Gesto popravljajo zato, ker le bila po napeljavi vodovoda v precej slabem stanju. Prepišen del poti so že popravili- Ob tej priliki ponovno opozarjamo pristojne kroge, Poj ne pozabijo popraviti sla-o® ceste «na brjaču«, ki je zlasti v deževnih dneh s jožkimj vozovi skoraj neprehodna in tudi nevarna, ker se kolesa udirajo pod težo bre-Piena.
V
Standrež
,2e okoli 80 let se pri nas P’ pripetilo nekaj podobnega, "°t smo doživeli ta teden. Mraz, ki je dosegel tudi 4 sto-Pinje pod ničlo, nam je pobral vso povrtnino, ki je prav dobro kazala. Povrtnina je P®š glavni pridelek, ki nam osje kruh skozi vse leto, zla-J.tt pa spomladi. Letos je letina lepo kazala, z zadovoljstvom smo se trudili, sedaj pa
je marsikdo zelo razočaran, ko je ugotovil, kako hitro se lahko uniči trud tolikih dni.
Nič ni pomagalo tarnati nad nesrečo. Zmetali smo iz zem-ljč pozeblo povrtnino in jo zamenjali z novo. Potrošili smo precej denarja, vendar upamo, da bo vsaj sedaj vreme naklonjeno in da bo kolikor se bo dalo pripomoglo k hitri rasti vsejanih kultur.
Vrh
Prejšnji teden sta se na Vrhu poročila Malči Cernic in Mirko Cotič. Znanci in prijatelji želijo novoporočencema v zakonu obilo sreče. Pridružuje se jima tudi naše uredništvo.
Stcverjan
Napovedana seja občinskega sveta v Steverjanu ni bila prejšnjo soboto, kot je bilo predvideno, ker ni bilo zadostnega števila svetovalcev. Zato so sejo sklicali za včeraj
vsem o načrtu za gradnjo o-troškega vrtca v Steverjanu, katerega gradnja bi predvidoma stala 6,600.000 lir. O poteku seie bomo poročali kaj več prihodnjič.
 «»-------
DEŽURNA LEKARNA
Dane« posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Ul. Rabatta 18, tel. 21-24; do 12. ure pa je odprta lekarna Kuer-ner, Korzo Italia 4, tel. 25-76.
no ogroženih žena nezavarovanih. 21- julija 1955. leta pa je vložila zakonski osnutek tudi skupina poslank levice, med katerimi so bile Giulia-na Nenni, Luciana Viviniani, Nilde Jotti, Elena Caporasso itd., ki so v osnutku nakazale potrebo po državni pokojnini vsem gospodinjam in tudi po dosmrtnem zavarovanju žena - gospodinj.
Napredne slovenske žene iz Goriške, katerih predstavnice so se pred dnevi sestale v Gorici, so pregledale vse štiri zakonske osnutke, in so se končno upoštevajoč predvsem položaj slovenskih žena na Goriškem, izrekle za četrti zakonski osnutek, ki so ga vložile italijanske socialistične in komunistične poslanke. Kot znano, je bil tudi pred časom v Rimu sestanek, ki so se ga udeležile zastopnice žena, vključenih v razne stranke, in na katerem so postavile zahtevo, da se vlada končno začnb zanimati za to pereče vprašanje velikega dela italijanskega prebivalstva in prouči predložene zakonske osnutke, ki zadevajo socialno zavarovanje gospodinj.
Napredne slovenske žene so na sestanku v Gorici podrobno proučile tudi vsa določila izbranega zakonskega osnutka, ki jamči pokojnino vsem gospodinjam starim nad 55 let, ki nimajo previsokih dohodkov, ali druge pokojnine in kateri predvideva tudi prostovoljno doživljenjsko zavarovanje, katerega bodo dosegle gospodinje z minimalnimi mesečnimi prispevki. Sklenile so, da bodo o njem razpravljale še z vsemi zainteresiranimi ženami našega področja in v akciji, za čimprejšnjo uresničitev postavljenih zahtev, za skorajšnjo razpravo v italijanskem parlamen-tu, podprle UDI na Goriškem. Na omenjenem sestanku je
serviranje, ki jih je že lansko poletje organizirala na Goriškem tovarišica Vilma Bregant in ki so jih dekleta in žene povsod obiskovale z u-spehom. Tudi letos bodo po naših krajih tečaji za kon-serviranje, na kar že sedaj opozarjamo vsa ona dekleta in žene, ki lansko leto niso uspele pridobiti si znanja, ki bo vsaki gospodinji tudi v bodoče nedvomno koristilo.
Ker je več goriških žena pred časom izrazilo željo po skupnem izletu v bolj oddaljeni kraj, so udeleženke sestanka bile mnenja, da bi se morda najbolj zadovoljile, če bi že v prvi polovici junija organizirale skupni izlet žena v Benetke, o čemer pa bo javljeno podrobno še v časopisu.
Od 12. do 18. maja
Ugotavljanje gmotnega stanja družin
Od 12. do 18- maja bodo pooblaščene osebe obiskale nekatere goriške družine po nalogu Osrednjega statističnega urada iz Rima, da ugotovijo zaradi statističnih potreb njihovo gmotno stanje. Podatki, ki bodo zbrani po vseh občinah Italije, bodo služili, da se ugotovi, v kakšnih razmerah živijo delovni ljudje. Vse vesti, ki jih bodo izprašane osebe povedale, so strogo tajnega značaja, zaradi tega županstvo poziva družine k sodelovanju, da bodo statistike čimbolj popolne.
Razdeljevanje pšenice na županstvu v Sovodnjah
V četrtek 16. maja bodo ob 15. uri razdeljevati na županstvu v Sovodnjah pšenico, ki jo kmetovalci dobijo za seme. Razdeljevanje se bo pričelo točno ob napovedani u-ri, zaradi tega se priporoča točnost.
Izlet žena v Benetke
Organizacija -žena organizira 16. junija avtobusni izlet v Benetke. Odhod iz Gorice ob 5.30. Voznina 950 lir. Vpisovanje na ‘ sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1, tel. 24-95.
Za izletnike iz vasi bo preskrbljen prevoz v Gorico.
— KINO —
CORSO. '4.00: «Deček na delfinu«, A. Ladd, S. Loren, v cinemasropu in v barvah.
VERDI. 14.00: «Donatella», El-sa Martinelli, W. Chiari, v cinemascopu in v barvah.
VITTORIA. 15.00: «Lovci morskih volkov«, v barvah, V. Mature, v cinemascopu in v barvah.
CENTRALE. 15.00:	»Pristani-
šče v Afriki«, Maria Pieran-geli, v barvah.
ZAGREB, 11. — V hrvaški prestolnici vlada mrzlična nestrpnost. Po cestah, v tramvajih, v gostilnah, hotelih, v vsaki družbi se suče pogovor v glavnem o jutrišnji nogometni tekmi med Italijo in Jugoslavijo. Organizatorji so nam povedali, ča so ljubitelji nogometa naravnost razgrabili 38.000 vstopnic, kolikor jih je bilo v prodaji v Zagrebu in v drugih krajih države, nad 4000 pa Jih je bilo poslanih v Italijo za italijanske navijače, ki so že danes pričeli prihajati v Zagreb z avtobusi, posede lini vlaki in osebnimi avtomobili. Računajo, da bo jutrišnji tekmi na razširjenem stadionu v Maksimiru prisostvovalo okrog 45.000 gledalcev vključno z zastonjkarji.
Italijanska reprezentanca je imela danes ob 15.30 na stadionu lahek kondicijski trening. Igralci so se pohvalno izrazili o igrišču in o terenu.
Ob 18.30 je italijanski konzul v Zagrebu priredil sprejem za jugoslovanske in italijanske časopisne, televizijske in radijske novinarje. V tej zvezi naj omenimo, da je prišlo iz Italije okrog 40 novinarjev, iz Jugoslavije pa jih je prisotnih nad 100. Prenosa tekme po italijanski televiziji niso mogli organizirati kljub dobri volji jugoslovanske televizijske službe, da bi posredovala prenos do Trsta. Pač pa bodo tekmo prenašali po televiziji v večjem delu Hrvaške in Slovenije in seveda po vseh radijskih postajah, z začetkom ob 16.30 bo srečanje prenašal tudi radio Trst A.
V odgovornih jugoslovanskih nogometnih krogih vlada precejšnja zaskrbljenost za nastop jugoslovanske reprezentance, ki je po sili razmer precej spremenjena. Predvsem se bojijo, kako se bo obnesel Spajič kot bek, ki še nikoli
DIRKA PO ROMANDIJI
ITALIJA	LOVATI	
MAGNINI	(Lazio) ORZAN	CERVATO
(Fiorentinal	(Fiorentina)	(Fiorentina)
CHIAPPELLA		SEGATO
(Fiorentina)		(Fiorentina)
GRATTON		MONTUORI
(Fiorentina)		(Fiorentina)
BONIPERTI	VIRGILI	PRINI
(Juventus)	(Fiorentina)	(Fiorentina)
	•	
LIPOSINOVIC	ZEBEC	RAJKOV
(Dinamo)	(Fartizan)	(Vojvodina)
VUKAS		MILUTINOVIČ
(Hajduk)		(Partizan)
BOSKOV		MITIČ
(Vojvodina)		(C. zvezda)
ČRNKOVIČ	KRSTIČ	SPAJIC
(Dinamo)	(Vojvodina)	(C. zvezda)
	BEARA (C. zvezda)	JUGOSLAVIJA
SODNIK: Macho (Češkoslovaška)		
Francoz Forestier prevzel vodstvo
MARTIGNY, 11. — V prvi poletapi tretje etape kolesan-ske dirke po Romandiji, Ženeva - Martigny (133 km) je zmagal Francoz Darngade na čeul večje skupine. Vrstni red:
1. Darngade (Fr.) 3.21’43”. 2. Schweizer (Šv.), 3. Vlayen (Bel.), 4. Sorgeloos (Bel.), 5. Stablinsky (Fr.) in z istim časom se 33 kolesarjev, 39. Bruno Mcnti (It.) 3.22’01”, 40. Favero (It.),	41. Bottecchia
(It.), 46. Padovani (It.) 3.22’45".
V drugi polelapi Martigny-Chamosson - Martigny, so morali kolesarji prevoziti 37 km na kronometer. Zmagal je Francoz Forestier s časom 53’53 ’.
DIRKA PO ŠPANIJI
Belgijec Baens zmagal v 15. etapi
SAN SEBASTIAN. 11.	—
Belgijec Baens je zmagal v 15. etapi kolesarske dirke po Spa. mji, Baymee - San Sebastia-no, dolgi 199 km. Vrstni red na cilju:
1. Baens (Bel.) 5.55'28", J. Iturat (Sp.) 5.59'30', 3. Nenci-ni (It.) in s časom Iturata še 39 drugih kolesarjev.
V splosm klasifikaciji Je še
Dosedanja srečanja obeh reprezentanc
V petih dosedanjih srečanjih med Jugoslavijo in Italijo je italijanska nogometna reprezentanca samo enkrat i-grala v Jugoslaviji. Bilo je to pred 18 leti, ko je v Beogradu zmagala z 2:1. Prav zaradi tega dolgega premora vlada v Zagrebu za jutrišnjo tekmo izredno zanimanje in vstopnice zanjo so bile že
pred dvema tednoma razprodani igral na tetn mestu. Nego-jne, čeprav so stadion Dina-tovost vlada tudi za debutan- ma v Maksimiru za to pri-ta Lipošinoviča.	ložnost še povečali.
iiiiiiitiimiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiu
V teku je dirka na «1000 milj»
Tarnffi ali Moss
Ferrari ali laserati?
skupina naprednih žena z Goriškega razpravljala tudi o I	„
teoretični in predvsem prak- , MODERNO. 15.00: «Major Bra tični važnosti tečajev za kon-1 dy».
V
za hišo:
S
E
BRISAČE . RJUHE BLAZINE
SKOTSKA VOLNA SUKANEC IGLE i.t.d.
V
s
E
za šport-ribiča, morsko ribarjenje s
AVTOMA'.SKl APARATI PODVODNE PUŠKE RIBARSKE PALICE MUHARICE UMETNE VABE TRNKI i.t.d.
RtSCIA
Cer*.*
VtrOHA
lAClMJA
4* tOVA
KOVIOO
rcc.tt
ODIAA
nAVtMMA
<# I-.*..
r minit
fiilAKO
J.lntsrr
Vilmo
VAAllA
PtlCASA
POAOL!
Dosedanja bilanca nogometnih srečanj med Jugoslavijo in Italijo je za jugoslovanske nogometaše negativna. V petih tekmah so zmagali samo enkrat, enkrat so igrali neodločeno, trikrat pa izgubili V podrobnem so se ta srečanja končala takole:
1.	1925	v	Padovi	1:2
1.	1938	v	Genovi	0:4
1. 1939 v Beogradu 1:2 1.	1951	v	Milanu	0:0
1.	1955	v	Turinu	4:0
Ze pogleč sam na zaporedje teh rezultatov kaže, da v prvih tekmah jugoslovanski
6:3. Merlo (It.) - Candy (Avst.) 6:1, 4:6, 6.4. 6:4. Patty (ZDA)-Pietrangel; (It.) 6:4, 7:9, 6:8, prek. zaradi teme.
Zenske posamezno (četrtfinale):
Bloomer (VB.) - Ramorino (It.) 6:1. 6:3. Lazzarino (It.) -Long (Avst.) 8:6, 6:4. Knode (ZDA) - Brewer (Berm.) 6:4,
6:2.
Mešane dvojice (četrtfinale);
Sampson. Stewart (ZDA) Ramarez. Llamas (Meh.) 4:6, 6:2, 6:1. Fancutt, Fancutt (J. Afr.) - Ramorino - Pirro (It.)
nogometaši italijanskim še 8:6. 3:6. 6:3. Bloomer, Howe niso bili dorasli, da pa se je (V.B.-Avst.) - Sampson, Šte-
to razmerje v povojnih letih znatno spremenilo in da so Jugoslovani ne samo v medsebojnih srečanjih temveč tudi v evropskem merilu Italijane prekosili, pri čemer so dosegli svoj višek nedvomno ravno 1. 1955 z veliko zmago v Turinu V zadnjih dveh letih pa je nivo jugoslovanskega nogometa upadel in jč danes na splošno vzeto, nekoliko nižji od italijanskega, čeprav tuči ta ne preživlja svoje najboljše dobe. To dokazujejo poleg drugega tudi rezultati obeh reprezentanc v preteklem in tem letu, ki so naslednji: ITALJJA:
1956: Italija-Francija 2:0 1956: Italija-Braziliia 3:0 1956: Argentina-Italija 1:0 1956: Brazilija-Italija 2:0 1956: Svica-Italija 1:1 1956: Italija-Avstrrja 2:1 1957: Italiia-S. Irska 1:0 JUGOSLAVIJA:
1956: Romunija-Jugoslavija 0:1 1956: Madžarska-Jugosl. 2;2 1956: Jugoslavija-Avstri a J:1 1956: Jugoslavija-Kitajska 4:0 1956: Jugosl.-Indonezija 4:2 1956: Jugosh-Madžarska 1:3 1956: Jugosl.-Ceškoslovaška 1:2 1956: Skotska-Jugoslavija 2:0 1956: Anglija-Jugoslavija 3:0 1957: Grčija-Jugoslavija 0:0 Današnja tekma med Italijo in Jugoslavijo velja tudi za pokal dr. Geroeja, v katerem zavzemata Jugoslavija in Italija trenutno slabši mesti. Lestvica je sedaj naslednja:
Madžarska	8	5	2	1	25:15	12
CSR	5	4	0	1	16:9	8
Avstrija	7	2	2	3	12:7	6
Jugoslavija 7 13 3 10:10 5 Italija	4	1	1	2	3:8	3
Švica	5	0	2	3	8:15	2
wart (ZDA) 6:2, 3:6, 7:5. Long, Ayala (Avst.-Cile) - Fancutt, Fancutt {J. Afr.) 4:6, 6:3, 6:8. Moške dvojice (Cetrtfinile): Hoad. Fraser (Avst.) - Fa-chini, Maggi (It.) 2:6, 6:4, 7:8, prek. zaradi teme.
oatovorm urednik STANISLAV HENKO Tiska Tiskarsk' zavod ZTT - Trst
AVTOGARAZA
<R0IAN0»
TRSI, Ulica Moreri 7 Tel. 35-608
Servisna postaja Avtoprevo*
potnikov v tu- in inozemstvo
BRESCIA, 11. — Nocoj se je začela avtomobilska dirka na 1000 milj. Ob 23. uri je startal v Bresciji prvi avto kategorije 350 ccm, nakar so si vse do 5,37 zjutraj sledili starti avtomobilov vseh osta lih kategorij do najmočnejšega ameriškega «Chryslerja 6400 ccm. Pioga, ki je z debelo črto označena na zgornjem zemljevidu, je dolga 1597 km.
Oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooioooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocooooo
Na drobno in debelo po konkurenčnih cenah Lastnik: G. DELL A SCH1AVA — TRST, Ul. Geppa 2 — Tei. 23-489
GEORGES
21.
Maigret in njegov mrtvec
Detektivska zgodba j
«Rad bi vas nekaj vprašal, Monsleur Jean. Ali je bil pri vas v službi neki natakar z imenom Albert Rochaln, ki so rnu vsi rekli le Petit Albert?«
«Slišal sem o njem.«
♦Poznali ga niste?«	,
♦Sele pred tremi leti sem prevzel ta lokal. Blagajničarka od prej ga je najbrž poznala«
♦In zdaj je ni več?«
♦Lani je umrla. V tej službi je bila več kot štirideset let.«
Pri teh besedah je pokazal na blagajno, za katero je zdaj sedela plavolasa ženska kakšnih trideset let.
♦Kaj pa natakarji?«	.	,
♦Od prejšnjih je bil samo še eden, stari Ernest, in se ta je odpovedal pred dvema letoma in šel v rojstne kraje tam nekje v Dordogni, če se ne motim.«
Gospodar je stal ob obeh možeh, medtem ko sta použi-vala obložene kruhe, a njegovim očem ni ušlo nič, kar se Je dogajalo okoli njega.
♦Julien, številka 24!»
Medtem se je smehljal nekemu gostu, ki je odhajal.
♦Prancols, prtljago gospe!...«
♦Prejšnji lastnik še živi?«
♦še ,in bolje kot vi in jaz!«
♦Veste, kje bi ga mogli najti?«
♦Doma, brez dvoma. Včasih me pride obiskat in pravi, da mu je dolg čas pa da hoče spet začeti s trgovanjem.«
♦Prosim, bi mi povedali njegov naslov?«
♦Ste s policije?« je tedaj brž vprašal Monsieur Jean.
♦Komis Maigret.«
♦Oprostite! Natančnega naslova ne vem, a lahko vama povem, kod se pride do njega, ker sem bil že nekajkrat pri njem na kosilu. Poznate Joinville? Se morete spomniti lle d’Amour malo od mostu? Ne stanuje na otoku, pač pa v neki vili ravno nasproti. Pred njo je pristajališče. Lahko jo boste našli.«
* * *
Ko se je taksi ustavil pred vilo, je bilo natanko pol devete. Na tabli iz belega marmorja je bil napis z velikimi črkami: »Gnezdo«. Na robu gnezda je bilo res videti ptiča ali nekaj podobnega.
♦Ni si mu bilo treba preveč beliti glave, da si Je to izmislil«, je pripomnil Maigret, ko je pozvonil. Res se je bivši lastnik Cadrana imenoval Loiseau, Dčsirč Loiseau.*)
♦Boš videl, da je od nekod s severa in da nama bo ponudil kakšnega starega brinovca.«
Nista dolgo čakala. Prikazala se je majhna in debelu-šasta ženska plavih las in rdečkastega obraza. Ko sta jo od bliže pogledala, sta opazila brez števila majhnih gub, ki jih je poskušala zakriti z debelo plastjo pudra.
♦Loiseau!« je zaklicala, »nekdo želi s teboj govoriti.« Bila je njegova žena in je vedla obiskovalca v sprejemnico.
Tudi Loiseau je bil debelušen, a velik in bolj zajeten kot Maigret, kar ga ni oviralo, da se ne bi sukal kakor kakšen plesalec.
♦Prosim sedite, gospod komisar. Tudi vi, gospod...«
♦Inšpektor Lucas.«
♦Glej no, spominjam se nekega sošolca, ki se je tudi imenoval Lucas, Da niste slučajno Belgijec, "ospod inšpektor? Jaz sem, se čuti po naglasu, kajne? Seveda se, pa kaj bi za to, saj ni nečastno... Bobonne, prinesi nam kakšne pijače!«
*) Loiseau = ptič,
Kakor je Maigret predvideval, je prišla na mizo steklenica brinovca.
♦Albert? Zdi se mi, da se ga spominjam. Doma je b;l s severa, če se ne motim, mati je bila pa prav gotovo Belgijka. O, zelo mi je bilo žal, ko je odšel. Glejte, v našem poslu največ velja dobro razpoloženje. Ljudje hodijo v kavarne in želijo, da so okoli njih nasmejani obrazi. Na misel mi je prišel neki natakar, povsem priden človek, ki pa je imel devet otrok na grbi. Sklanjal se je h gostom, ki so naročali slatino ali kakšno drugo nealkoholno pijačo, in jih je zaupno spraševal: »Imate tudi vi čir na želodcu?« Mislil je samo na svoj čir in samo o njem govoril. Moral sem ga odpustiti, ker so se gostje celo presedali od miz, kjer je on stregel. Albert je bil vse kaj drugega: zmeraj vesel, zmeraj šaljiv. Prenašal je posodje kakor žongler in je kazal, da se pri tem na vso moč zabava, že samo to, kako je on rekel: .Danes je lepo vreme, kaj’«
♦AH je žc dolgo, kar	je šel na svoje?«
♦Precej. Vzel je neki	lokal tam nekje okoli	Charentona.«
♦Da ni kaj podedoval?«
♦Mislim da ne. Nikoli mi ni nič omenil. Oženil se je.»
♦Takrat, ko je šel od vas?«
♦Da. Že nekaj prej.«
♦Ste bili povabljeni na poroko?«
♦Gotovo bi me povabil, da se je poročil v Parizu. 7, menoj so uslužbenci čisto domači. Na poroko sta šla nekam na deželo, ne vem več kam.«
♦Se ne bi mogli spomniti?«
♦Res ne. Sicer pa je zame vse onstran Loire že Jug.«
♦Ste poznali njegovo	ženo?«
♦Nekega dne je prišel	k meni in mi jo je	predstavil.	Bila
je črnolaska, ne kdo ve kako lepa...«
♦Gleda križem?«
♦Da, res je imela nekoliko navzkriž oči. To je pa ni kazilo. Ta napaka je pri nekaterih ljudeh res zoprna, pri drugih pa je naravnost privlačna.«
♦Ne veste morda, kako se je pisala kot dekle?«
(Nadaljevanje sledi)
Kino v Križu
predvaja danes 12. t. m. ob 17. uri film:
'Pira! sedmi morf
ig.-j jo: John Payn«, Donna Reed
TENIS V RIMU
Darmon izločil Coopcrja Hoad ponovno premagan
RIM, 11. — Na mednarod-j nem teniškem prvenstvu v Rimu je danes pripravil veliko ! presenečenje mladi francoski! igralec Darmon, ki je premagal favorita Avstralca Coo perja. Na,bolj zanimiva pa je bila vsekakor borba med avstralskima mojstroma Roseom ] in Hoaaom, ki se je končala j z zmago prvega po petih se-! tih. Tehnični rezultati so bili I naslednji:
MoSki posamez. (četrtfinale):
Darmbn (Fr.)-Cooper (Avst.) 8:6, 6:3, 1:6, 6:4. Rose (Avst.)-Hoad (Avst.) 7:5, 2:6, 6:1, 8:10,
KINO SKEDENJ
predvaja danes 12. t. m. ob 16. uri TEIAD barvni film:
„1 očetovih grehov"
KINO PROSEK-KONIOVEL
predvaja danes 12. t. m. ob 16. uri METRO barvni film:
«Ko sem zadnjič videl Pariz»
Igrajo: Elizabeth Taylor in Van Jonson
smmunmTih
predvaja danes 12. 1. m z začetkom ob 13. uri CEIAD barvni film:
/L Fa\$CI*0 DU/N SOGA/O £ LA /if^cTA Dl UMA H T OejfA
FORD BDhONINE VETER DALJNIH
DEŽEL
ROD VALEBIE FRENCH STEIBER IEIICIA fARR
V ponedeljek 13. t. m. ob 18. uri ponovitev istega nima
TRST, nedelja 12. maja 1957
Leto XIII . Št. 113 (3648)
Cena 30 lir
Tel. 94-638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 I«. I, II nad. — TELEFON SJ-SS* IN IM)t — poitnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA IL 20 — TeL
St. 37-338 — Podruž, GORICA: Ul. S. Pellico t-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-I2.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 <— CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v šlrlnt 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 80 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; Četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. -FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 -KB - 1 - Z - 375 . izdata založništvo tržaškega tiska O. ZOZ-Trst
Potsdamska izjava predstavnikov Pankova, Poljske in ČSR
Nadaljnja krepitev varšavskega pakta «spričo sistematične krepitve NAT0»
Sedanje meje Poljske in ČSR so dokončne in nedotakljive - Poziv parlamentom evropskih držav, naj «rešijo človeštvo pred strahom atomske smrti» Vesti o ameriškem načrtu za demilitarizirano področje v Evropi
BERLIN, 11. — Po dveh
dneh tajnih razgovorov med parlamentarnimi predstavniki Vzhodne Nemčije, Poljske in CSR so podpisali skupno politične izjavo, v kateri poudarjajo potrebo po nadaljnji okrepitvi organizacije varšavskega pakta spričo »sistematične krepitve NATO«.
Izjavo so podpisali v Potsdamu, kjer so leta 1945 zavezniki sklenili sporazum, ki je dobil ime po tem kraju.
Tri delegacije so vodili: predsednik vzhodnonemške ljudske skupščine Johannes Dieckmann, predsednik češko-
ZDENEK FIERLINGER predsednik ljudske skupščine
CSR
slovaške ljudske skupščine Zdenek Fierlinger in predsednik poljskega Sejma Czeslav Vycech.
Poročilo pravi, da so konferenco sklicali zato, da govorijo o «nevarnosti, ki nastaja zaradi intenzivnega o-boroževanja nemške zvezne republike, zaradi hranjenja a-tomskega orožja v Zahodni Nemčiji, zaradi imperialistič-
•iiiMiiimiiiiHiiiiiiiifiiMiiiiiiiiimiiimiiiiiiiii
Iz j i
ja ve W. Hruščeva
(Nadaljevanje s 1. strani)
cija atlantskega pakta in drugih regionalnih sporazumov. Mnenja so, da hoče Kremelj predvsem doseči razveljavitev «obrambnih organizacij« Zahoda.
4. Potrditev teze miroljubne koeksistence na ideološkem področju, kar je sprejemljivi), če ni V nasprotju z medsebojnimi interesi.
5. Hruščev je prvikrat postavil v dvom originalnost poročil^, ki je dobilo po njem ime, glede Stalinovega položaja. Toda v glavnem ni zanikal obtožb, ki jih je izrekel Stalinu v svojem govoru na dvajsetem kongresu KP SZ.
6. Ko Hruščev omenja tako imenovane psevdo-socialistične države, so politični opazovalci mnenja, da tu misli Jugoslavijo. Ne izključujejo pa, da je hotel Hruščev izreči opomin Poljakom: to pa tudi v zvezi z omembo ameriške pomoč; Varšavi.
7. Hruščev Je ponovil načelo »vodilna države« in »vodilne partije«.
Končno izjavljajo v Wa-shingtonu, da izjave Hruščeva ne prinašajo novih elementov za ocenitev namenov in smotrov sovjetske politike, čeprav ne podcenjujejo važnosti ponovne potrditve načel in tez. ki so pod,aga notranje in mednarodne dejavnosti Sovjetske zveze.
nih načrtov za opremo zahod-nonemške vojske z atomskim orožjem in zaradi preporoda revanšističnih načrtov nemškega imperializma«.
((Udeleženci konference, je rečeno v izjavi, obsojajo re-vanšistične težnje Zahodne Nemčije, ki so usmerjene proti celovitosti ozemlja novske republike, proti zafiodnim mejam Paljske na Ocri in Nisi, proti celovitosti ozemlja češkoslovaške republike, proti varnosti nemške demokratične republike in proti Sovjetski zvezi.«
Udeleženci ponovno izjav-Ijajo, in to odločno, da so meje sedanje poljske republike in češkoslovaške republike dokončno določene in so nedotakljive.
Udeleženci podpirajo ustanovitev učinkovitega sistema kolektivne varnosti v Evropi, ki naj olajša rešitev temeljnih vprašanj Evrope, zlasti združitev Nemčije. Zlasti podpirajo vse delne rešitve, da se doseže ta namen, kakor je predlog za prepoved namestitve atomskega orožja v Zahodni Nemčiji, ker bi uresničenje tega predloga bilo izredne važnosti za zajamčenje varnosti in miru v Evropi«
V izjavi je tudi rečeno, da se bedo tri države trudile za okrepitev «zveze socialističnih držav«, zlasti pa varšavskega zavezništva, »da se zopestavijo sistematičnemu o-boroževanju držav članic NATO z atomskim orožjem«.
Izjava poudarja nato, da je nedotakljivost Vzhodne Nemčije prvi pogoj za ohranitev miru v Evropi, ter se izreka za prekinitev jedrskih poizkusov ter prepoved jedrskega o-rožja. »Sovjetske predloge v tem smislu, pravi izjava, so zahodne države do sedaj o-nemogočile. Predstavniki treh držav izrekajo zadovoljstvo zaradi glasov, ki se v Zahodni Nemčiji dvigajo proti atomskemu orožju.
Nato ugotavlja izjava, da imajo parlamenti evropskih držav pri reševanju omenjenih vprašanj vlogo velike važnosti, jn poziva parlamente drugih evropskih držav, naj rešijo človeštvo pred »strahom atomske smrti« in naj se zavzemajo za evropsko varnost.
V zvezi z razgovori o razorožitvi pa je danes ameriški list »Herald Tribune« objavil vesta, da nameravajo ZDA predlagati, naj se v Evropi u-stanovi »demilitarizirani kvadrat«, ki bi se razprostiral od Nantesa v Franciji do Ka-linina v Estoniji ter od Sicilije do Krima. Ta načrt naj bi nadomestil sovjetski načrt o »demilitariziranem pasu« v sredi Evrope. Po trditvah omenjenega lista bi pozneje ustanovili drugo področje, ki naj bi bilo podvrženo nadzorstvu iz zraka, in sicer v Aziji. Toda te vesti v pooblaščenih krogih ge potrjujejo in v ameriškem državnem departmaju še dalje proučujejo sedanje stanje razgovorov v Londonu zlasti v zvezi s sovjetsl/m predlogom od 30. aprila, zato da Stassenu pošljejo potrebna navodila. V krogih ameriškega državnega departmaja in Pentagona se je zvedelo, da bodo zahtevali nova pojasnila od sovjetske delegacije.
 »a-------
Kmetijska delegacija FLRJ obišče Milan in Rim
BEOGRAD, 11. — Jutri bo odpotovala v Italijo državna kmetijska delegacija Jugosla-
vije, ki jo vodi član zveznega izvršnega sveta Slavko Komar. Poleg uradnih razgovorov v Milanu 14. in 15. maja in ogleda številnih kmetijskih organizacij, se predvideva, da se bo delegacija sestala v Rimu z ministrom za kmetijstvo Colombom in z drugimi italijanskimi visokimi funkcionarji.
Glavna tema razgovorov bo proučevanje možnosti nadaljnjega razvoja jugoslovansko-italijanskin odnosov na področju kmetijstva, kar bo prispevalo k razvoju gospodarskih odnosov sploh.
Trgovinska Izmenjava med Jugoslavijo in Italijo, ki se je lani v izvozu v Italijo povečala od 38 na 45 milijonov dolarjev in v uvozu od 22 do 61 milijonov dolarjev, beleži
letos nadaljnji porast. K temu je prispeval sporazum o posebnih dobavah, ki je bil podpisan februarja in ki omogoča nakup raznega industrijskega in drugega blaga v vrednosti 30 milijonov dolarjev. Velik del do sedaj sklenjenih kupčij se nanaša na nakup kmetijskih strojev in opreme za kmetijstvo.
Dosedanje izkušnje, poudarjajo v Beogradu, so pokazale, da obstajajo nove možnosti za razvoj gospodarskih odnosov, zlasti na področju kmetijstva. Italijansko tržišče kaže veliko zanimanje za jugoslovanske kmetijske pridelke, a jugoslovansko kmetijstvo se zanima za italijanske kemične preparate za uporabo v kmetijstvu.
Protest Sirije proti Izraelu
DAMASK, 11. — Predstavnik! sirskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je Sirija sklenila predložiti Varnostnemu svetu OZN protest proti Izraelu, «ker protest mešane komisije za premirje ni mogel preprečiti Izraelcem zgraditve nekega mostu na demilitariziranem področju«.
Kitajska izjava o Formozi
PEKING, 11. — Izjava kitajskega zunanjega ministrstva, ki jo objavlja agencija «Nova Kitajska«, pravi, da je »odločenost kitajskega ljudstva, da osvobodi Formozo, nezrušljiva«.
Izjava obsoja ameriški načrt »za spremenitev otoka v ameriško posest in v oporišče za atomsko vojno«.
Izjava pravi dalje, da prihod na Formozo ameriških e-Iementov, opremljenih z usmer-jevanim orožjem »pomeni novo resno izzivanje ameriške vlade, «ki nadaljuje svojo napadalno politiko proti Kitajski in politiko povečanja napetosti na Daljnem vzhodu«.
S kongresa Zveze borcev Slovenije
Sodni postopek proti beneškim partizanom je izzivalen in je naperjen tudi proti FLRJ
Sodni postopek, ki ga pripravljajo že dvanajst let, sloni skoraj izključno na izjavah tedanjih sodelavcev okupatorja - Poziv italijanski napredni javnosti, da obrzda kalivce prijateljstva med obema državama
LJUBLJANA, 11. — Danes se je v Ljubljani sestal tretji kongres Zveze borcev narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Kongres, kateremu so med številnimi delegati prisostvovali tudi Edvard Kardelj, Leskošek, Marinko ter gostje iz Slovenske Koroške, Trsta in Gorice, je v posebni resoluciji soglasno obsodil proces, ki se pripravlja proti 50 pripadnikom bivšega bri-
ško-beneškega partizanskega odreda.
Resolucija poudarja med drugim:	»Trinajst let po
koncu druge svetovne vojne reakcionarne sile v Italiji ponovno prirejajo sodne
procese proti antifašističnim borcem, ki so se borili proti sovražnikom svobode, napredka in prijateljskih odnosov med narodi in žrtvovali vse, kar so imeli, in tudi svoje življenje.«
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiimiliiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiniiimiimiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiMmnmiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiii11,1,1
Včeraj sta imela Coty in Gronchi politične razgovore
Gronchi bo jutri zaključil posvetovanja in določil novega
Večina v vodstvu PRI, ki se danes sestane, je proti sodelovanju z liberalci, medtem ko je Pacciardi za štiristrankarsko vlado - Liberalci bi bili pri-pravljeni postiti zunanje ministrstvo, ne pa kompromisa o agrarnih pogodbah
(Od našega dopisnika)
RIM, 11. — Danes je tretji dan Cotyjevega uradnega obiska v Italiji, šele danes pa je francoski predsednik načel s svojim gostiteljem, predsednikom Gronchijem, tudi politične razgovore. Ob 11. uri sta se predsednika sešla in njunemu razgovoru sta prisostvovala tudi oba zunanja ministra, Pineau in Martino, veleposlanika v Rimu in Parizu, Fouques du Pare in Ouaroni, ter Gronchijev diplomatski svetovalec, minister Cippico. Razgovor je trajal do 12,35.
Skupno italijansko - francosko poročilo pravi, da sta predsednika proučila mednarodni položaj v zvezi z zadnjim razvojem, zlasti pa vprašanja integracije Evrope, atlantskega zavezništva,
Sredozemlja in pa vprašanja, ki se tičejo razorožitve in varnosti.
Posebno pozornost sta posvetila vprašanju evropskih skupščin. Poročilo potem
tudi trdi, ca sta predsednika	__
ugotovila načelno soglasnost. grafom na ljubo je moral
ca, Jervjlina, Bardancelluja ter senatorje Vaccara,, Page-ja, Gerimja, Menghija, Ciascn in Cerico. V imenu skupine je spregovoril Farinet, ki je z zadovoljstvom pozdravil plebiscitarno odobritev konvencije o predoru skozi Mont Blanc v francoskem parlamentu. Nato je parlamentarce sprejel se francoski zunanji minister Pineau.
Danes popoldne se je predsedniku Cotyju tudi izpolnila želja, ki jo je imel, odkar je prišel v Rim: vreči v fontano Trevi «novec povratka«. Foto-
lja:	«Komunisti	podpirajo z
vsemi močmi te proteste, s čimer kažejo zvestobo vsem revolucionarnim in socialističnim tradicijam:	kažejo zve-
stobo Leninu.«
med obema državama o vseh navedenih vprašanjih in še enkrat priznala srečne rezultate francosko-italijanskega sodelovanja na vseh področjih. Sporazumela sta se da se ta stalni stik med obema vladama ohrani v korist o-beh dežel, evropske stvari in atlantskega zavezništva.
Točno ob 13.15 sta oba predsednika opustila Kvirinal ter se odpeljala v palačo Braschi. Tu so ju --prejeli rimski župan, francoski veleposlanik in prefekt, ki so ju vodili v prvo nadstropje ter skozi sobane v veliki salon, kjer je ze bilo zbranih čez sto povabljemn na kosilo. Po kosilu sta predsednik francoske republike in župan spregovorila kratki zdravici. Ob 15. uri sta oba predsednika zapustila palačo Braschi in se vrnila v Kvirinal.
ge pred odhodom v palačo Braschi pa je francoski pren-sednik v svojih apartmajih sprejel čisne ltalijansko-fran-co.-ke skupine medparlamentarne zveze, poslance Farine-
«obred» (vreči novec čez ramena) ponoviti trikrat. Med 18. in 19. uro je Coty obiskat inštitut Chateaubriand; to je že 37 let šola. ki jo vzdržuje francoska država m ki ima 570 učencev osnovne in srednje šole 35 različnih narodnosti.
Zvečer pa je priredil večerjo v palači Madama zunanji minister Martino. Tako Martino kot francoski zunanji minister Pineau sta imela po večerji daljši zdravici.
Pariški listi posvečajo obisku predsednika Cotyja v Rimu seveda mnogo prostora in danes podrobno opisujejo njegov drugi dan bivanja v Rimu. Nekateri pa tudi temu dogodku ne posvečajo posebne pozornosti; tako objavlja pro-gresistični ((Liberation« kroniko Cotyjevega obiska kar v eni kolo-m medtem ko objavlja glasilo KP «Humanit4» pod naslovom «Laična republika obsoja sestanek v Vatikanu« skoraj pol strani obsežen komentar, v katerem trdi, da prevzema ta obisk značaj nacionalnega ponižanja, ter spo-
HiMlininilimHimiiiiimmitHiiiimiimiMniiiiinimniiiiimmminmHnimiitniininiinHiiiitiiMmiHn
Pred novo Hammarsbjoeldovo pobudo pomirjenje na Srednjem vzhodu?
za
Prvi člen sporazuma o premirju naj bi se spremenil v sporazum o nenapadanju med Izraelom in Arabci - Obtožbe jordanskega tiska proti SZ, Egiptu in Siriji * Kralj Saud v Bagdadu
BEIRUT, 11. — V arabskih krogih napovedujejo, da bo Hammarskjoeld v kratkem dal pobudo za novo ofenzivo miru. Prvi korak bi utegnil biti predlog za spremembo prvega člena sporazuma o premirju v Pa lestini iz leta 1948, o katerem se Je tedaj pogajal pomočnik glavnega tajnika OZN Ralph Bunche. Zato poudarjajo, da je navzočnost Buncheja pri razgovorih fljunmarskjoelda v Jeruzalemu značilna.
Omenjeni člen poziva obe strani, naj ne uporabljata sile in naj vidita v premir-ju prvi korak za sklenitev
miru, Ta člen naj bi se
spremenil v ne-ke vrsta ®P®7 razuma o nenapadanju med arabskimi državami in Izraelom.
V arabskih krogih pa ne prikrivajo zaskrbljenosti v avezi s Jlammarskjoeldovimi razgovori z Ben Gurionom. V nekaterih arabskih krogih pa
se vendarle sprašujejo, ali ne bi bilo morda potrebno odpraviti stalno napetost na tem področju, ki ne koristi nikomur.
Hammarskjoeld se je danes na povratku iz Jeruzalema v New York ustavil v Rimu ter je nato nadaljeval pot skozi Pariz. Libanonski tisk zatrjuje, da je Hammarskjoeld predložil izraelskemu ministrskemu predsedniku Ben Gurionu načrt za rešitev palestinskega vprašanja, ter objavlja tudi načrt siporazuma med arab-
ta, Macrellija, Codacci Pisa roča protest kake desetorice nellija, Segreta, Gogg:ano Pi-1 laičnih organizacij in dostav-
načrt, odpovedale vojnemu stanju z Izraelom. Ker bi se na ta način normaliziral položaj na izrrelsko-arabskih mejah, bi bil Sueški prekop ponovno odprt za plovbo izraelskih ladij in izraelsko pristanišče Eilat bi se lahko razvilo spričo svobodne plovbe po Akab-skem zalivu.
Na potovanju skozi Beirut ni hotel Hammarskioeld podati nobene izjave o načrtu, ki mu ga pripisujejo.
V Jordaniji pa nadaljujejo izvajanje «Eisenhowerjeve doktrine« s preganjanjem vseh naprednih elementov in objavljanjem alarmantnih vesti v škodo Egipta in Sirije.
Jordanski list «A1 Urdon« zatrjuje danes, da se je pripravljala mednarodna zarota za odstavitev kraljev v Jordaniji, Saudovi Arabiji, Iraku in Libiji in uvedba »komunističnega režima« v teh državah. List obtožuje Sovjetsko zvezo, Egipt, Sirijo ter bivšega načelnika glavnega štaba jordanske vojske Nuvarja in bivšega pravosodnega ministra v Nabulsijevi vladi, da so sodelovali pri tej zaroti,
V Bagdad pa je danes prišel na štiridnevni uradni o-bisk saudski kralj Ibn Saud. Ves iraški tisk objavlja dolge članke, v katerih hvali kralja Sauda in pravi, da bo «obisk velikega arabskega voditelja služil arabski in muslimanski stvari«. Zatrjuje se, da bo kralj Saud iz Bagdada odšel na obisk h kralju Huseinu.
skimi državami in Izraelom, o katerem so baje govorili v Jeruzalemu.
Po trditvah libanonskega tiska so glavne točke, ki jih je Hammarskjoeld predložil Ben Gurionu, sledeče: 1. Izrael bi se moral obvezati, da se odpove sleherni uporabi sile proti arabskim državam ter bi moral izjaviti, da nima več nobenih ozemeljskih zahtev. 2. Izrael bi moral sprejeti revizi-po sedanjih meja in sprejeti načrt o lazdelitvi Palestine, ki ga je proučevala OZN. 3. Izrael bi moral sprejeti na svoje ozemlje trideset ali štirideset od totkov arabskih beguncev. Drugim pa naj bi se dala odškodnina iz posojila ki bi ga ZDA dovolile Izraelu
V zameno za te koncesije pa bi se arabske države, če bi sprejele Hammarskjoeldov
Vladna kriza se bliža svoji odločilni fazi. Obisk Cotyja se je praktično končal, tako da bo lahko Gronchi v ponedeljek, kot je bilo najavljeno, nadaljeval svoja uradna posvetovanja in jih zaključil. Potem mu preostane samo še, da imenuje osebo, ki naj poskusi sestaviti novo vlado. Seveda se lahko prave težave šele tu pričnejo. Jutri se pa tudi sestane vodstvo republikanske stranke, kjer se bo odločilo, kaj naj nareči PRI.
V presledku, ko predsednik republike ni imel posvetovanj s parlamentarnimi predstavniki, so socialisti in socialdemokrati že določno povedali, kako gledajo na krizo in njeno rešitev. To bodo pač tudi povedali Gronchiju. ko pridejo na vrsto za sprejem. Obe stranki sta pa tudi nekako razčistili svoj notranji položaj. To sicer ne pomeni, ča sta ga uredili; trenja in večja ali manjša nesoglasja so ostala, vendar pa so se mnenja točneje opredelila in pokazala se je zlasti pri socialdemokratih precejšnja volja, da se posamezne struje močneje in bolj odločilno u-veljavijo.
O položaju Nennija v socialistični stranki se je te dni precej govorilo, in sicer zaradi številnih kritik po članih centralnega komiteja. Ce je združitvena operacija, kakor sta si jo zamislila Sara-gat in Nenni v Pralognanu, propadla, tedaj je razumljivo, da je moral tudi Nenni občutiti posledice te neuspele akcije. Toda ko so nekateri člani centralnega komiteja kritizirali Nennija, so nakazali tendence, po katerih naj bi se PSI vrnila na pozicije še pred Pralognanom, kar pa je v nasprotju s sklepi kongresa v Benetkah. Take tendence pa ne morejo več biti pozitivne, kajti ne glede na propad operacije Saragat-Nenni, je zamisel socialistične združitve že pridobila toliko privržencev v obeh strankah, da je ni mogoče veg ustaviti.
V nasprotju s socialdemokrati se zdi. da večina v PRI pozitivno presoja sklepe centralnega komiteja P-SI. Po njihovem bi moral kongres PSDI dopolniti delo, ki ga je pričel Nenni, ter ustvariti pogoje za resnično zbližanje med obema strankama. To se pa po mnenju republikancev ne more zgoditi z vzpostavitvijo štiristrankarske koalicije, ker bi si PSDI in socialisti znova stali nasproti, Nasprotnega mnenja pa je Pacciardi, ki pravi, da je sedaj izbira med demokristjansko vlado, odprto na desno ali med šti-ristransko vlado. Verjetno je torej, da bo tako stališče branil na jutrišnjem sestanku vodstva stranke. Toda Pacciardi je v manjšini in tajnik Reale, ki se je danes razgovarjal s Fanfanijem in Tanassijem, je že povedal, da je PRI nasprotna sodelovanju s PLI. Liberalci se pa pri tem že nekoliko umikajo in hočejo položaj ugladiti: Malagodi je v razgovoru s Fanfanijem in pozneje s Tanassijem in Sara-gatom dejal, da bi bila PLI pripravljena odreči se palači Chigi.. Tanassi je baje odgovoril, da vprašanje m v osebah temveč v programih. Tu pa Malagodi ne namerava popustiti, kolikor gre za sporazum o agrarnih pogodbah.
Tajništvo CGIL je danes odobrilo izjavo o sedanjem političnem položaju. Izjava pravi, da je vladna kriza iz-
raz gospodarske in socialne neuravnovešenosti v deželi v škočo delavskega razreda ter delovnega prebivalstva. Tajništvo CGIL, si želi vlade s širokim socialnim odprtjem, ki bi imela za središče svoje dejavnosti izboljšanje življenjskega položaja ljudstva. Nato
«V času, ko se je zdelo, da so pozabljena določena zgodovinska dejstva, ki so škodovala odnosom med jugoslovanskimi in italijanskim narodom, in ko se poglabljajo vezi med sosednima državama, so se ponovno pojavili glasovi v italijanskem tisku, da se po dvanajstletnih pripravah pripravljajo na proces proti 50 borcem bivšega bri-ško-beneškega odreda. Z o-gorčenjem ugotavljamo, da ta proces ni samo nadaljevanje sodnega postopka proti bivšim pripadnikom oboroženega odpora, pač pa pomeni s svojimi hudimi obtožbami in daljnosežnimi cilji, po katerih teži, izzivanje, ki presega vse meje, ki so si jih povzročitelji današnjih sodnih procesov covolili. Medtem ko so prej obtoževali partizane za posamezna dejanja, ki naj bi po njihovi konstrukciji morala imeti splošen zločinski značaj, sedaj obtožujejo celotno delovanje partizanskih borcev v času vojne. Antifašistične borce obtožujejo najhujših dejanj, veleizdaje, čeprav je znano, da so se ti borci vključevali v borbo na poziv v tedanjem času edinih zakonitih predstavnikov Italije, da sodelujejo z narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije v skupni borbi proti sovražniku. Svoje obtožbe naslanjajo skoraj izključno na izjave ljudi, ki so v tistih hudih časih sodelovali z nemškim okupatorjem. Iz take splošne obtožbe izvajajo upri-zoritelji procesa proti briško-beneškemu odredu kazensko odgovornost za dejanja, ki so bila v neposredni zvezi z o-boroženo akcijo proti skupne-
in žrtve jugoslovanskih sil v pretekli vojni in je naperjeno odkrito proti naši državi.«
#V času, ko smo v duhu medsebojnega razumevanja, strpnosti in dobre vo-lije rešili in uspešno rešujemo dru-gia medsebojna sporna vprašanja, predstavlja omenjeni postopek nadaljevanje tiste kampanje sovražnosti, o kateri smo bili prepričani, da spada v preteklost in poz*bo.»
({Italijanski reakcionarni krogi se pripravljajo, da obsodijo kot poskus vmešavanja v notranje zadeve ogorčenje naših narodov zaradi prve vesti o procesu proti borcem bri-ško-beneškega odreda, ki je prišlo do izraza tudi v pismu tovariša Velimira Stojniča italijanski napredni javnosti ter v izjavah predsednika Zveze borcev Jugoslavije tovariša Aleksandra Rankovida pred poldrugim letom. Jugoslovanski narodi, a posebno še borci narodnoosvobodilne vojne, s0 prepričljivo dokazali med vojno in po Vojni svojo privrženost ideji neodvisnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Toda ne_ moremo ostati brezbrižni, če posamezni in neodgovorni postopki ogrožajo prijateljske odnose med sosednima državama. Ce danes v svetu in v naši bližini ponovno dvigajo glas ljudje, ki mislijo, da so pozabljene grozote in zločini v zadnji vojni, naj vedo, da bodo naleteli na odločno budnost in nezmanjšano odločnost naprednega človeštva, ki je tudi prej popolnoma onemogočilo njihove protiljudske načrte.«
«Mi, delegati Zveze borcev
izjava našteva vrsto najnuj-, nejših problemov, ki naj bi I mlT sovražniku Združenih na-jfh ta vlada rešila še pred rodov od jeseni 1943. leta, pa
potekom sedanje parlamentarne dobe.
Parlamentarci PSI so sklenili, da predlože v poslanski zbornici resolucijo, s katero bodo od vlade zahtevali direktno akcijo za prepoved ter-monuklearnih poizkusov
A. P.
tudi same Italije.
Obtožba veleizdaje zaradi sodelovanja z jugoslovansko zavezniško vojsko ni samo o-čitna kršitev čl. 16 mirovne pogodbe, ki zabranjuje vsako preganjanje italijanskih državljanov, ki so se borili za stvar zavezniških sil, pač pa tuči blati brezmejne napore
7 dni v svetu
protestiramo proti izzivalnemu sodnemu postopku proti borcem Briško-beneškega odreda. Pozivamo italijansko napredno javnost, posebno pa bivše borce odporniškega gibanja, da obrzdajo elemente, ki bd hoteli z novimi napadi kaliti ozračje miru in prijateljstva med sosednima državama. Predlagamo centralnemu odboru Zveze borcev narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. da o pripravah na proces, ki pomeni nezaslišano
izzivanje italijanskih profa-šističnih elementov, obvestijo Svetovno zvezo bivših borcev.«
Victor Larock zunanji minister Belgije
BRUSELJ, 11. — Victor Larock je b:l imenovan za novega belgijskega zunanjega ministra namesto Spaaka, ki bo 14. maja prevzel posle glavnega tajnika NATO. Larock je bil do sedaj minister za zunanjo trgovino. Njegovo mesto bo pievzel socialistični poslanec Henri Fayat.
Victor Larock ima 53 let. Študiral je filozofijo in socialne vede v Franciji. Bii je univerzitetni profesor in nato novinar. Med vojno pa se je v celoti posvetil politiki. Pryj krat je bil v vladi leta 1954 kot minister za zunanjo trgo-
DAMASK, 11. V uradnih
  krogih potrjujejo, da je Ne-
Slovenije, organizacije, ki šte- hru sprejel vabilo sirske vU-
je nad sto tisoč članov, na | de in da bo prišel v Sirijo svojem	kongresu ogorčeno * 14. junija.
Ribarič Ivan
1MPORT ♦ EXPO RT VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST — UL,ICA F. CH1SP1 1« — TEL. 83-502 ULICA DBLLE M1LIZIE 1» — TEL. 96-510
(Nadaljevanje z 2. strani)
centralizacijo v upravijanju in je močan udarec birokratizmu. Ukinjenih bo kar dvajset minis'rstev. Ustanovljeni pa bodo gospodarski sveti in v ta namen bo sovjetsko o-zemlje razdeljeno na več »gospodarskih področij.
Novi gospodarski sveti bodo na podlagi teritorialnega upravljanja zamenjali zvezno in republiška ministrstva za industrijo. Pri tem bo treba še urediti številna vprašanja, kakor določiti vlogo sindikatov, reorganizirati celo vrsto ustanov in državnih organov, katerih delo je povezano s
Opazovalci poudarjajo izredno daljnosežnost sprejetih sklepov in pravijo, da spadajo	med najvažnejše,
kar jih je bilo po vojni. Ti sklepi kažejo tudi na nujnost. iskanja novih uspešnejših oblik organizacije gospodarstva,	predvsem industri-
je, katere velika zmogljivost n: v celoti izkoriščena.
Danes pa poročamo med ostalimi	političnimi vestmi,
da je Hruščev v razgovoru z dopisnikom nekega ameriškega lista poudaril, da je jedro za popustitev mednarodne napetosti ureditev odnosov med Sz in ZDA, in je predlagal sklenitev posebnega pakta o Evropi ter sestanek štirih,
Vyszynski v Vatikanu
Precejšnjo pozornost je vzbudil obisk poljskega kardinala Vyszynskega v Vatikanu, kjer so naletele na hud odpor njegove pobude, naj se vpngianje sodelovanja med Cerkvijo in državo na Poljskem postavi na realistično podlago. Nekateri krogi v Vatikanu bi hoteli, da bi Vyszynski zavzel enako stališče kakor Mindszen-ty na Madžarskem. Je pa j tudi druga skupina v Vatikanu (v prvi so večinoma i-talijanski kardinali), ki je mnenja, da je kardinalova politika realistična in da je njegovo delovanje že rodilo ugodne plodove.
Kriza v Italiji in Cotyjev obisk
Politično življenje v Rimu se je v preteklem tednu nenadoma razgibalo, potem ko je Segnijeva vlada podala o-stavko. Krizo je povzročil Saragat, ki je odredil odstop soegildemokratskih ministrov iz vlade. Spremeni je namreč svoje prejšnje
stališče in nenadoma ugotovil, da ni več pogojev za sodelovanje v vladi. V opozicijskih krogih pa izjavljajo, da je njegov namen doseči obnovitev štiristrankarske koalicije.
Posvetovanja za rešitev krize, ki so se takoj začela, pa so bila prekinjena zaradi obiska predsednika francoske republike Cotyja. Spet se boco nadaljevala, ko bo Coty v ponedeljek zaključil svoj uradni obisk. Demokristjani so že priporočali predsedniku Gronchiju, naj ponovno zaupa Segniju mandat za sestavo štiristrankarske vlade, kakor bi jo hotel Saragat. Za tako vlado so se izrekli tudi liberalci, medtem ko so republikanci še rezervirani.
Komunisti in socialisti pa predlagajo levo usmerjeno vlado vseh levičarskih strank in struj. V tej vladi naj bi bili levi demokristjan’ socialdemokrati in republikanci. Taka vlada naj bi pripravila tak program, ki bi užival podporo še ostalih levičarskih strank. Komunisti zahtevajo, naj bi nova vlada v zunanji politiki zahtevala od vseh velesil, naj opustijo jedrske poskuse, ter naj »i prizadeva za popuščanje mednarodne napetosti. Do a-rabskih narodov pa naj vodi politiko prijateljstva.
V zvezi s krizo je socialdemokratska stranka odložila svoj kongres na 16. oktobra. Z novim stališčem, ki ga je zavzelo vodstvo socialdemokratov, se je za sedaj tudi oddaljila možnost socialistične združitve in začelo se je novo obdobje, ki se naslanja na »politiko stvari«, to je konkretnih sporazumov o posameznih vprašanjih, ki zanimajo delavski razred.
Omeniti je treba tudi Co-tyjev obisk v Rimu, ki za-dobiva večjo politično važnost pričo dejstva, da bo Co-ty obiskal Vatikan. To bo prvi obisk francoskega državnega poglavarja po tisoč sto petdesetih letih. Zaradi tega obiska se je v Franciji vnela živahna polemika. Govori s eo možnosti sklenitve | konkordata med Francijo in Vatikanom. Vsekakor pa u-gotavljajo politični opazovalci, da bo skušal Vatikan doseči od Francije nekatere koncesije glede zunanje in notranje politike Francije, kjer Molletovo vlado demokristjani podpirajo. V zameno pa bi seveda Vatikan podprl politiko Francije zlasti v Afriki.
UVAŽA:
Vsakovrstni los. drva za kurjavo, gradbeni material
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
TRST, UL. CICFRONE *, Tel. 38-136, 37-725; reiegr.. IMPEXPORT - TRIESTE
IZV A 7. A :
tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje
TRST Ul. Moreri 7 Telefon it. 28 373
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi v inozemstvo
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPRE VOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZ1ANA
GORICA - Ul. Duca D'Aosta 88 • Tel. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAC.A Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
Rejci kokoši!
Brezplačne nasvete in tehnično pomoč
dobite pri
Kmetijski zadrugi
UL. FOSCOLO 1, TEL. 94-J*8 vsak petek od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure-
Ob teh urah vam bo na razpolago strokovnjak’