SLOVENEC Političen list za slovenski narod. 9 Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ia jtdea meiec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 gld., xa pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden meiec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. 228. V Ljubljani, v petek 4. oktobra 1895. Letnil* XXIII. Krepka roka. Zelo samozavestno se je vsedel grof Badeni na stolico ministerskega predsednika. Njegovi ogovori pri nastopu častne službe kažejo, da se hoče Badeni z vso resnobo pa tudi z vso odločnostjo lotiti svojih poslov. Zdi se, da je krepka roka prijela za vladno krmilo, katerega ne misli z lepa izpustiti. Gotovo je prvi pogoj za dobro vladanje zaupanje v samega sebe, v svojo dobro voljo in v svoje poštene namene. To zaupanje kaže grof Badeni in uprav v tem se kaže njegova krepkost pri nastopu vlade. Toda krepka roka sama še ne zadostuje, treba je, da se ž njo prav prijemlje ter da kaže svojo moč tam, kjer jo je treba, kajti nesreča je gotova, ako se moč obrablja in zlorablja tam, kjer tega ni potreba. Vse je torej na tem, ali bode Badeni imel odprte oči za dejanjske razmere v Avstriji ter da bode ondi zastavil svojo moč, kjer jo Avstrija najbolj potrebuje, namreč za gospodarski napredek v smislu krščansko-socijalnem. A uprav v tem oziru treba bo grofu Badeniju marsikaj pozabiti in se marsičemu priučiti, ako bo hotel, da bo svoji nalogi kos. Dasi je namreč Badeni mnogo deloval v Galiciji, če tudi si je pridobil obilo zaslug vzlasti za šolstvo in železnice, vendar se po našem mnenju ni lotil dela tam, kjer je v Galiciji najbolj potrebno, da bi bil namreč skušal krščanski proletarijat rešiti iz židovskih krempljev ter da bi bil dal poljskemu plemstvu ono smer, po kateri se mu je mogoče obdržati mej narodom ne kot zatiralec ali tujec, marveč kot učitelj in prijatelj ljudstva. čujmo še, kaj drugi listi pišejo o novih ministrih: »Grazer Volksblatt" piše: Ali pomenijo novi ministri določen program ? Dvomimo 1 Grof Badeni je mož reda s konservativnimi tradicijami; g. pl. Gautsch stoji v središču mej levico in desnico, a ima bolj liberalne namene; grof Gleispach je spoštovan mej nami, je kristijan, toda v štajerskem dež. zboru je hodil z levico; baron Glanz je bil uradnik in v politiko ni posezal; grof Ledebur je odločen katolik. Eako naj sodimo o novem ministerstvu ? Grofa Badenija imenujejo moža reda, a ne razumemo, v kateri meri naj dela red. Upamo, da ne pojde proti antisemitom, to bi ne bilo modro. Socijalisti bi potem le pridobili v Avstriji. Vsako ministerstvo mora pri nas obdelovati socijalno polje. — Ako grof Badeni poseže po Steinbachovi davčni predlogi, kmečko prebivalstvo mu bode hvaležno. Morda bode grof Ledebur nadaljeval pot grofa Fal-kenhayna ; če to stori brez birokratskih oblik, bila bi sreča za državo. Nikakor nismo opravičeni, da bi se že sedaj izrekli proti Badeniju, ker je v Galiciji vladal odločno. Po vsem tem smemo mirno zreti v bodočnost. Velike naloge čakajo na rešitev. Pri nagodbi z Ogersko bode vlada pokazala svojo moč. Mi se bojimo teh obravnav, kajti vlada bode nasproti Ogrom močna ali slaba, težko pa nas bode zadovoljila. V vseh taborih so ljudski tribuni, ki bodo slutili izdajo. — Liberalna »Linzer Tagespost" hladno pozdravlja novo vlado, v kateri sta »kleri-kalno-fevdalni" grof Ledebur in baron Gautsch, ki je pri liberalcih v slabem spominu zaradi šolske novele. »N. Fr. Pr." prorokuje novemu ministerstvu dolgo življenje, ker ima B|deni posebno zaupanje pri kroni. Grof Badeni ni zastopnik kake večine, tudi ne posredovalec med strankami, temveč kot no-sitelj cesarske oblasti tto^i pred zbornico. Nova vlada ni parlamentarna, zatft mora vlada sama storiti, česar ji zbornica ne ratore dati, za svoje prepričanje novo zbornico pridobiti in, če treba, tudi usiliti zbornici svoje prepričanje. Ministerstvo mora zbornico izrabiti za svoje načrte v ustavnih mejah. Novo ministerstvo je podobno Taaffejevemu, zato se bode dolgo vzdržalo, vendar pa bode potrebovalo neko večino. Zato bode morala vlada izbrati iz državnozborskih strank naj-rabljivejše življe in pri teh si dobiti zaupanje. Takih strank pa vlada ne bode smela zlorabljati. Konečno glavno liberalno glasilo s prstom kaže na nemško levico kot pravo državno stranko, katero naj bi Badeni obvaroval popolnega razpada. »Vaterland" prijazno pozdravlja novo vlado, katere značaj sta odločnost in javnost v namenu in sredstvih. V tem se loči nova vlada od prejšnjih dveh. »Trdno voljo vladati in voditi kaže nova vlada, pojavlja se veliko zaupanje do nove vlade. Ce se bode ta velika moč gibala v pravem tiru, vspeh jej je zagotovljen. »Reichspost" piše: »Nova vlada s prosto roko stopi pred zbornico, nobena stranka se ne more imenovati vladno, dasi jo bodeta poljski in Hohenwartov klub gotovo podpirala. Levica bi se rada zmazala v vladni tabor, toda boji se za svoje mandate. Mladočehi, nemški nacijonalci in antise-mitje bodo počakali, kaj vlada stori. Nova vlada ima zaupanje krone in zato ne bode imela težav v zbornici. Prva naloga vlade je, da reši proračun in volilno reformo, potem pa razpusti zbornico, kajti nova zbornica mora sklepati novo nagodbo z Ogri. Iz vseh navedenih poročil se razvidi, da so poročila časnikov o novem ministerstvu le ugibanja, toliko časa, dokler ne stopi ministerstvo s svojim programom na dan. 2e danes pa lahko rečemo, da bodo avstrijski narodi zadovoljni, ako jih bo v pravi smeri vodila krepka roka. nasproti pa se z vso odločnostjo branili pred namerjeno pestjo. Črne bukve kmečkega stanu. 16. Avatro-Ogersko. (Dalje.) Več nego polovica ljudij v državi trpi torej vsled slabih razmer kmečkega stanu. Sveta dolžnost vsacega domoljuba je, pomagati, da se reši ta mnogobrojna množica. Primanjkljej, ki smo ga izkazali v kmečkem gospodarstvu, ima svoje krute posledice. Vzemimo najpreje prisilne dražbe! Kmečkih posestev je bilo na dražbi prodanih: leta gospodarstev v vrednosti 1870 4.666 9,497.305 gld. 1871 6.119 11,217.630 » 1872 4.969 8,249.333 » 1873 4.549 8,754.003 » 1874 4.413 9,100.396 » 1875 4 517 9,092.480 » 1876 5.577 12,470.272 » 1877 6.948 15,686.159 » 1878 9.123 18,698.548 » 1879 11.238 22,415.608 » 1880 12.540 25,781.000 » leta gospodarstev v vrednosti 1881 12.455 22,250.000 gld. 1882 12229 20,152.000 » 1883 11093 17,456.000 » 1884 10.380 15,414 000 » 1885 9,337 14,843 000 » 1886 10.059 16,102.000 » črne številko črnih bukev kmečkega stanu ! Rimski branitelj kmetov, Oracchus, je ob svojem času na trgu izpregovoril Rimcem te-le besede: »Divje zveri na Laškem imajo svoje brloge in svoja ležišča, na katerih si počijejo; možje pa, ki so se bojevali za laško gospodstvo, nimajo ničesar, nego sloboden zrak in dnevno svitlobo, ker jim teh stvarij nobeden ne more uropati. Samo zato nosijo meč, da pridobivajo drugim bogastvo, sijaj in razkošno vživanje. Svet so premagali, a sami nimajo niti pedi zemlje.« Te besede postanejo kmalu zopet v naši dobi doslovno resnične, če ne zmaga tisto krščanstvo, ki je razbilo rimski kapitalizem in oslobodilo sužnja za plugom in v bogatinovih palačah, tisto krščanstvo, ki je jedino sposobno, osloboditi tudi sužnje devetnajstega veka. Pri ti priliki naj ob kratkem narišemo razmere v starem Rimu, da se izpozna, kako je že jedenkrat krščanstvo prekvasilo družbo, ki je bila prav tako blizu propada, kakor današnja, in kako je že praktično rešilo najbolj zavozlano socijalno vprašanje za rimskega gospodstva. Zemlja je bila v stari rimski državi razdeljena v velike latifundije, v srednja in manjša posestva, ki so jih v velikanski večini obdelovali sužnji. Telesno delo je bilo sploh malo v čislih. Cicero pravi prav v smislu svoje dobe, da pošten človek ne prestopi praga delavnici in ne prime za delo na polju. Več nego kar so najnujnejše potrebovali za življenje, niso delavski sužnji nikoli dobili. Ves dobiček so spravili gospodarji zemljišč ali delavnic. Dve vrsti gospodujočega stanu sta se kosali mej seboj. Birokratično plemstvo sena-torskih rodbin, mej katerimi je bilo nekaj rimskih patricijskih rodbin in vitezi (equites), ki so bili najmogočnejši in najbogatejši državljani. Obe vrsti sta bili popolnoma kapitalistični in niti najmanjšega sledu ne pozna rimska zgodovina, da bi bili kedaj ti mogočniki stopili v kako fevdalno zvezo z vladarjem ali ljudstvom. Ta bogatinska stranka je dajala rimski državi vzlasti iz prve imenovanih vrst sodnike, vojskovodje, ccsarske namestnike; ona je vstvarjala zakone ; ona je vladala. Senatorji so bili tudi denarni špekulantje : bankirji, menjalci, trgovci. Za lex Flaminina (217 pr. Kr.) so se ubogo malo brigali. Imeli so svoje agente, ki so opravljali za-nje denarne kupčije in za-nje — goljufavali. Prismojeni Cato Censorius je tako špekuliral po svojem libertinu Quintionu; revolu-cijsko nadahneni socijalni domokrat stare dobe, Brutus, je imel svoja agenta Skaptija in Gavija, prevzetni triumvir Pompejus pa viteza Cluvija v denarno-špekulacij8ko namene. Dandanes smo toliko napredovali, da naši patriciji kar sami sede s kljukastimi Židi v upravnih svetih raznih oderuških delniških družb. Vitezi so zvesto pomagali senatorskim bogatinom in tudi za se so poskrbeli; kot municipes so dobavljali državi p .trebnih stvarij, 7 // D, kot redemtores veetigalium so vzeli v najem državne davke in posestva, kot publicani so vodili podjetja na državni račun. Na javnem trgu so vsako leto izdražili štipendia, stalni davek bivših kartaških pokrajin, pastoria — colnino, decumas — desetino, pascuas ali scripturas — davke za pašnike. Drli so narode, kar so le mogli; drli pa tudi državo. Leta 212 pr. Kr. so pri državi za jako visoko svoto zavarovali svoje brodovje, s katerim so rimski vojni privažali živeže ; na potu so je pa dali izprazniti od svojih sužnjev in so je potem potopili. Patricijska in viteška stranka sta bili vedno jedini, kedar se je šlo proti ljudstvu. Sodišča so bila v njunih rokah, in če so bila ta premalo krivična, se je uvedlo izjemno zaplenjevanje premoženja, kakor n. pr. pod Marijem, Sullo ali za časa obeh triumviratov. Denarna nadvlada rimskih kapitalistov se je umetno ohranjala. V Rimu je bilo denarja v izobilju, in zato se je dobil po zmernih obrestih. Zato so pa zakoni prepovedovali, da si nobeden iz provincij ne sme naravnost v Rimu izposojati denarja. L. 67 pr. Kr. za tribuna Gabinija se je izdal zakon, da je vsako dolžno pismo kakega človeka iz pokrajin neveljavno, če je v Rimu sestavljeno. Lisjak Cicero, ki je posebno dobro ume-val denarno kupčijo, je n. pr. prepovedal izvoz srebra in zlata na Grško, in v najvažnejšem pu-teolskem pristanišču je dovolil samo menjavanje blaga brez denarja. Rimski vitezi so torej po ceni jemali v Rimu denar na posodo in so ga posojali na ogromne obresti v pokrajinah. Rimski prokonzuli so prodali vse svoje premoženje, predno so šli — vladat v provincije in tam so posojali svoj denar. Če ga jim je bilo premalo, so pa izpraznili vojno blagajno in v nadomestilo so dovolili vojakom ropanje po deželi. Cezarjev morilec Brutus je n. pr. salamin-skemu mestu na ciperskem otoku posodil večjo svoto na 48 odstotkov obrestij. Ko mu niso takoj plačali, je mesto s svojimi kohortami obkolil in z lakoto izsilil ogromno denarja. Ravno isti Brutus je s Pompejem vred ogoljufal z oderuštvom ka-padoškega kralja Ariobarzana za 300 funtov v šestih mesecih. Rimski vitez Sittius se je po celem Rimu zadolžil, da je na grozne obresti posodil denar maurebanskemu kralju Iliempsalu. Tako se je godilo v starem Rimu. Ljudstvo je pa stradalo, trpelo in umiralo. Samo Bogu se je smililo. Poslal je Odrešenika, ki je je duševno vzdignil, gmotno rešil. če primerjamo naše razmere z opisanimi rimskimi, moramo reči, da je sedaj slabše, nego je bilo tedaj. Stalo, na katerem stoji sedanja družba, je še gnjileje, nego je bilo staro rimsko. Liberalizem in veliki obrt sta bila takrat neznana. Delavec je bil takrat suženj, a bil je preskrbljen, če tudi slabo. Sedaj je drugače. Proizvajanje se je tedaj jednakomerno razvijalo; sedaj imamo vsak dan nov polom v tem oziru. Torej smo gospodarsko na slabšem. Vse je blizu pogina. Le krščanstvo še ni umrlo in božji Odre-šenik, ki je rešil stari svet, je tudi naš; njegov namestnik je tudi naš oče. V ti zavesti čakamo mirno prihodnosti. Navedena primera nam kaže, kako se vse na svetu vzpreminja in ponavlja in kako iz vsega ostaja stalna samo resnica, ki jo čuva Bog, in pravica, ki jo On brani. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 4. oktobra. Celjski Nemci so začeli sami spoznavati, da so Slovencem s svojim nasprotovanjem proti slovenski gimnaziji delali krivico. — Celjska .Vahta-rica" piše namreč, da je vsled slovenske gimnazije pripravni razred na nemški gimnaziji postal nepotreben. S to izjavo so očitno pripozuani vsi dokazi, s katerimi so naši poslanci zahtevali slovensko gimnazijo. Z njo je tudi dokazana krivica, ki se je godila slovenskim učencem, ker so morali na gimnaziji ostati 9 mesto 8 let. — Vsega tega poprej naši nasprotniki niso hoteli vedeti. Sedaj se kažejo sami kot hinavski nasprotniki Slovencev. T)r. Začele o položaju. Vodja moravskih Staročehov, dr. Začek, je v nedeljo na volilskam shodu govoril, da ne zaupa novi vladi, ker češki narod ne more od nje ničesa pričakovati. Nova vlada se je sestavila na Dunaju brez češkega naroda. Nova vlada ne o Čehih, in Čehi nočejo vedeti o novi vladi. Zato naj Čehi ostanejo v opoziciji. Dokler se vlada ne prepriča, da ue bode miru v državi, dokler Čehi ne dosežejo svojih zahtev, tako dolgo se Čehom ni treba ponujati vladi. V ta namen naj se povsod zjedinijo Staro- in Miadočehi v jedno stranko in na Dunaju v jeden klub. Poulični napisi v Pragi. Pri občinski seji dne 1. t. m. je omenjal praški odbornik Brez-novsky zadnjih dogodkov glede dveh novih napisov v Smetanovi in Nerodovi ulici. V svojem govoru je ojstro napadal ces. namestništvo in policijsko ravnateljstvo, ki je zabranilo nabijanje novih napisov. „Ko bi se bilo kaj jednacega zgodilo," pravi govornik, „v najmanjšem nemškem mestu, ki bi hotelo imenovati svoje ulice po Mozartu ali Schillerju, kak krik bi bil nastal ? Sicer pa v nemških občinah oblastva ne postopajo tako, kajti tu bi bilo tako počenjanje nesmisel. Mi smo pa ostali povsem mirni in tudi nisem zvedel, da bi se bilo kaj ukrenilo glede tega. Taka avtonomija, kakoršno uživa praško mesto, ali pa nobena, je vse jedno. Jaz za svojo osebo bi najraje glasoval, da bi se cela občinska uprava prepustila politični oblasti". Župan Gregor je omenil, da se je že uložila pritožba glede prepovedi c. namestništva, in da se sedaj več ne more storiti. Koncem debate predlaga odbornik Breznovsky, naj odstopijo vsi mestni odborniki; on je takoj pripravljen storiti ta korak. Temu predlogu je odločno ugovarjal župan, češ da to ne spada v področje občinskega odbora, in da ima vsak zase pravico odložiti občinski mandat. S tem je bila rešena debata gledč pouličnih napisov. Sedaj vse težko pričakuje odgovora c. namestništva. Civilni zakon in državni vodje matrik. Kako „obče priljubljen" je civilni zakcn na Ogerskem, svedoči najbolje zadnji dogodek v dveh ondotuih občinah. Včerajšnji „Magyar Hirlap" poroča iz Alzokubina, da so v vaseh Trstena in Tur-došin ondotni prebivalci prodrli v uradno poslopje matričnega vodje, raztrgali knjige ter zapodili matrične vodje. Bazumevno je, da so se ti takoj obrnili na svojega zaščitnika, liberalno vlado, in ker niso vedeli druzega povedati, zatožili so ondotne duhovnike, češ, da so ti nahujskali ljudstvo. Vlada je takoj ustregla njihovej želji in prijela označene duhovnike, ki se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Liberalna mažarska vlada ne uvidi, da je ljudstvo samo nezadovoljno z državnimi matrikarji in da ne potrebuje v odpravo njemu nadležnih liberalnih naredb nikakih hujskarij. Kardinal Bichard o davku na cerkveno premoženje. Kardinal Richard priobča v svojem škofijskem listu odprto pismo na predsednika Faure, v katerem mu dokazuje, kaj je dalo povod, da se je uvedel novi davek na cerkveno premoženje. On povdarja, da je tej nečuveni naredbi vzrok jedino le toliko razširjeno framasonstvo, ki namerava popolno spodkopati krščanstvo v Franciji. Novi davek je delo framasonstva. Pri tem naj pa vlada nikar ne misli, da si bode na tak način pridobila katoličane na svojo stran; kajti bolj nego poprej so naši katoličani zvesto udani svoji cerkvi. Tudi škofje so že in bodo tudi nadalje storili svojo dolžnost, da preprečijo nevarnosti, v katere tira katoličane vedno bolj se razširjajoče brezboštvo. Koncem pisma izraža kardinal željo, da bi se v davčni zadevi kmalu uvedle premembe, kakoršne zahteva pravičnost in jednakopravnost, ker bode sicer vlada prisiljena preje ali pozneje ustreči ljudski zahtevi. Socijalne stvari. Posvet. Iz Bohinjske Bistrice. Pretečeno nedeljo je prišel k nam g. Gruntar, notar iz Ribnice. Njegov namen je bil, da skliče vse veljake spodnje in zgornje doline ter raztolmači Bohinjcem, kako bi se nekaterim potrebam v Bohinju opomoglo. Na prijazno — posredovanje in osebno povabilo— prišli so vsi duhovniki, učitelji, izobraženci, oba župana, več odbornikov in mnogo gospodarjev. Gosp. Gruntar je govoril o treh stvareh — oziroma o jedni stvari, pa o tisti s treh ozirov. Pričel je pojasnjevati, kako hudo je, če mora kdo v Radovljico zaradi malenkostnih stvarij, da pri taki poti porabi mnogo časa in denarja; da je o slabem vremenu glede zdravja nevarna taka pot vzlasti po zimi (zameti, plazovi.) Zaradi tega je popolnoma umestno in opravičeno, da zahteva Bohinj lastuo sodišče; saj plačujejo davek, kot drugodi. In drugje — tudi na Kranjskem so sodni okraji, ki nimajo dosti več prebivalcev kot Bohinj. Ali zaradi tega je pa lega Bohinja glede občevanja tako neugodna zaradi dolge poti, kakor nikjer drugod. Zaradi tega naj skleneta takoj obe občini, da se napravi prošnja za sodišče v Bohinju. Opiral je umestnost take prošnje gospod notar tudi na to, da so na Solno-graškem sodni okraji, ki imajo le 2900, 3200 prebivalcev. Na to je vprašal gosp. notar, jeli ima kdo kaj pomislekov? Srenjski gospod kapelan se oglasi in omenja to - le: Pravi, da je prišel zelo vesel k posvetu, da priznava resničnost govorjenih trditev, da je hvaležen gosp. notarju, ali vender ima dva pomisleka zoper stalno sodišče: 1. Ali se ne bodo pomnožile male pravde za ničvredne stvari. 2. Odvetnik ne bo shajal v Bohinju. Ali dandanes je malo važnejših pravd brez doktorjev — torej se bodo morah voziti v Bohinj in taka pot bo dražja, kakor pa pot Bohinjca v Radovljico. G. notar se zahvali za odkritosrčno izražene misli in nadaljuje o drugi točki — o sodno - uradnem dnevu. Ako in dokler bi tedaj ne dobil Bohinj svojega sodišča, opravičeno je, da zahtevajo Bohinjci uradni dan. Če imata glavar, notar uradne dneve, zakaj bi jih ne imel sodnik? Koliko bi bilo prihranjenega fonda, koliko nepotrebnih stroškov bi se preprečilo I! Vsak lahko uvidi, da ložje hodi jedna ali dve osebi v Bohinj, nego pol Bohinja ven — v Radovljico. Res, da to doslej še ni uvedeno. Ali zahteva je pravična, potrebna in izpeljiva. Stroški, ki bi zadeli vlado, so zelo majhni. Za ta nasvet so se jednoglasno izjavili vsi navzoči. G. Gruntar govori še o tretji točki, o mirovnem sodišču. Pojasni, kako bi bilo tako ustanoviti, kak delokrog ima, in kake koristi bi bilo za obe občini. Tudi ta tretji nasvet je bil pozdravljen z veseljem in sklenilo se je, da se od tega zadnjega prične delovati in morda bo zares Bohinj prvi na Kranjskem, ki bo imel mirovno sodišče. Na to je g. govornik še izrazil nado, da ne dobimo samo jedne, ampak vse tri ugodnosti zapored, in nam voščil srečo, ko bode v Bohinju dober, skrben sodnik, ki bode odvračal ljudstvo od nepotrebnih pravd, ki bode ljudi poznal in naglo toža-rilce odpravil, katere goni pred sodni stol le srd in maščevanje — zakaj tak bo delal po geslu: Boljša je kratka sprava, kot dolga pravda. Na to smo še v prijateljskem pogovoru marsikaj slišali in spoznali, kako potrebna je tudi posojilnica, pri dedščinah in sploh pri mnogoterih zadevah, ko se skoro brez troškov stori taisto, kar sicer stane mnogo penezev. Zahvaljujoč se g. Gruntarju, da je zopet poživil to misel, ki je že začela dremati, sklenili smo, da se lotimo dela. Le glede sodišča samega bomo stvar še do dobra pretresli in premislili. Zakaj razlogi „za" in pomislek srenjskega g. kaplana se nam niso zdeli temeljito ovrženi. Morda še kaj spregovorimo o njih. Cerkveni letopis. Porcijunkula sv. rožnega venca. Prečastito knezoškofijstvo je dovolilo, da se sme kanonično vpeljati bratovščina sv. rožnega venca. V soboto t. j. 5. t. m. se bo to zgodilo dopoludne ob 9. uri. Popoludne ob 2. uri začno se odpustki in trajajo do nedelje do solnčnega zahoda. Ti odpustki se imenujejo porcijunkula in so jednaki odpustkom, ki se dobe 2. avgusta po vsih samostanskih cerkvah frančiškanskega reda. Ti pa se dobe rožnivenško nedeljo toties - quoties, t. j. ko-likorkrat kdo obišče cerkev, moli v papežev namen ter vsprejme sv. zakramente, dobi popolnoma odpustek. Pri ti priliki se bo tudi vpisovalo v rožnivenško bratovščino.*) Sosednji gg. dušni pastirji naj blagovoljno kakor že mogoče to naznanijo svojim vernim. Na Gori, 3. oktobra 1895. Dom. Janež, ekspozit. *) Jednaka pobožnost so bo obhajala tudi pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Dnevne novice. V Ljubljani, 4. oktobra. (Slovesno sv. mašo na god presvetlega cesarja) so darovali danes ob 10. uri v stolnici ljubljanski \ prevzv. gospod knezoškof. Sv. opravila so se vdeležili načelniki in zastopniki vseh uradniških vrst, deželnega in mestnega odbora. — Dal mili Bog ljubljenemu našemu vladarju obhajati še mnogo srečnih godpv v blagor iu srečo avstrijskih narodov! (Mil. gospod knezoškof lavantinski) so se v nedeljo pripeljali iz slovaških toplic Piščanec ter so danes ob 9. uri v stolnici darovali veliko sv. mašo povodom godu cesarjevega. (V ljubljansko bogoslovsko semenišče) so bili vsprejeti sledeči gg. abiturijentje: A b r a m Anton iz Idrije, A r h Luka iz Kamne Gorice, B a r t e 1 Ivan iz Semiča, Brajec Josip iz Gorij pri Bledu, B u k o w i z Henrik iz Ljubljane, D e b e v e c Josip iz Postojine, Demšar Josip iz škofje Loke, F1 o r-j a n č i č Ivan od sv. Katarine, G a b r i e I Karol iz Borovnice, G r m o v n i k Franc iz Vodic, H r o v a t Ivan iz Žužemberka, Jerič Alojzij iz St. Vida pri Zatičini, K 1 e i n d i e n s t Jakob iz Radovljice, K o-r i t u i k Anton iz Polhovega Gradca, Kramar Ivan iz Trebnjega, Kržišnik Jurij iz Poljan, N a g o d e Josip iz Hotederšice, P e n g o v Franc od sv. Jakoba ob Savi, Perjatelj Jernej od sv. Gregorija, P e r z Josip iz Kočevja, Petrič Ivan iz Cerkljan pri Krauju, Po to kar Josip iz Zati-čine, Smrekar Ivau iz Javorja, S u 1 g a j Alojzij iz Idrije, Traven Ivan iz Smartnega pod Šmarno Goro, V e r b i č Ferdinand iz Borovnice, W a t z 1 Franc iz Ljubljane, W e s t e r Alojzij iz Bleda, Z a-v r š a n Ivan iz Komende, Zore Anton iz Spodnjega Tuhinja, Zemlja Franc iz Breznice, 2 u s t Jakob iz Poljan. Vseh bogoslovcev je sedaj 90 in sicer v četrtem letniku 19, v tretjem 18, v drugem 21 in v prvem 32. — Šolsko leto se je pričelo kakor navadno z duhovnimi vajami pod vodstvom preč. gosp. špirituala Erkerja, katere so se danes končale. (Osobne vesti.) Škof senjski dr. Anton M a v -r o v i č je bil pri cesarju v avdijenciji ter položil prisego v njegove roke. — Sodn. oficijal Karol Devet a k je imenovan za pristava pri tržaškem dež. sodišču. — Predsednik tržaškega dež. sodišča Mih. U r b a n i c h je šel na daljši dopust. — Grof Hohenwart se je včeraj iz počitnic povrnil na Dunaj. (Slovensko gledišče.) Danes se bo v proslavo cesarjevega godu v slovesno razsvetljenem gledišču predstavljal: Trubadur, opera v štirih dejanjih. Spisal S. Cammarano, poslovenil A. Stritof. — Začetek ob pol 8. uri. (Iz Kranjske Gore,) dne 3. oktobra. Danes zjutraj pred 5. uro se je tukaj vreme spremenilo. Tako dolgo lepega vremena, kakor letos, že stari ljudje komaj pomnijo. Dasi se je večkrat pogrešalo dežja, vendar se za tukajšnje razmere sploh vreme sme imenovati ugodno. Tudi s pridelki se ljudje dokaj pohvalijo, osobito krompir je bogato obrodil. Danes je postalo nekoliko hladneje in od jutra do treh popoludne je skoro neprenehoma deževalo. Tedaj pa se po blisku in gromenju oblaki vzdignejo in solnce posije — vrhovi naših planin s koroške in goriške strani pa nas ponosno pozdravljajo s snegom kritimi glavami. A sneg že zopet zginja pred solnč-nimi žarki, proti severozahodu se smehlja jasno višnjevo nebo ter nas naudaja z nado, da bo še dokaj časa ugodno vreme. — Letoviščarji so skoraj vsi že zapustili .gorenjsko dolino". (Iž Vač.) V nedeljo 29. septbr. t. 1. je tu po popoludanski službi božji v šolskem poslopju predaval g. Hugo Turk, c. kr. okrajni živinozdravnik, o živinskih kužnih boleznih, s posebnim ozirom na tiste, ki so tudi človeškemu zdravju nevarne, ter o postavnih določilih proti njim. Obisk je bil prav obilen. Vrli kmetje so se zbrali od vseh strani, ter so z velikim zanimanjem poslušali. Dal Bog obilo sadu I —č. * * * (Iz lavantinske škofije.) V semenišču se je 1. t. m. z duhovnimi vajami pričelo šolsko leto. Redni poduk se prične 5. t. m. — Župnijo Št. Marjeto je dobil ondotni provizor č. gosp. Ivan Z a-g a j š e k. (Volilni shod v Šoštanja), ki ga je sklical 29. m. m. državni poslanec Mih. Vošnjak, je bil prav dobro obiskan. Predsedoval je g. Ivan Vošnjak. — Poročilo g. poslanca, zlasti točko, s katero je zagovarjal izstop slovenskih poslancev iz deželnega Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij zbora; so volilci s pohvalo sprejeli. Glede uovega ministerstva je g. govornik povdarjal, da imajo slovenski poslanci popolnoma proste roke. Ali bodo Slovenci zopet šli v deželni zbor, odločilo se bode še le po splošnih volitvah 1. 1896 — Prihodnje sesije se skoraj gotovo ne bodo vdeležili. — Jedno-glasno so se sprejele sledeče resolucije: 1. Poslancu izražajo volilci popolno zaupanje in zahvalo. 2. Slovenski državni poslanci naj se zopet združijo. 3. V štajerski deželni zbor naj še le potem vstopijo Slovenci, kadar dobe potrebne garancije. 4. Volilna pravica za državni zbor naj se razširi in volilni okraji pravičneje razdele. — Z „2ivio" klici na cesarja se je shod zaključil. (Služba deželnega okrajnega živinozdravnika) za konjiški okraj je do 20. t. m. razpisana. Plača 600 gld. (Imenovanje.) Finančni svetnik v Gradcu gosp. K. Ljubeč je imenovan častnim učiteljem drž. računstva na graškem vseučilišču. * * * (Duhovniške spremembe v krški škofiji.) Kot župni upravitelj v Nemškem Plajberci je nastavljen č. g. Fl. Satz, mestni kapelan v Beljaku, ki ima ob jednem tudi oskrbovati župnijo sv. Duha ob Beljaku. Č. g. Andr. Pirker, župni upravitelj v Zgor. Dravogradu, pride za prvega liapelana v Beljak. Č. gosp. Iv. Quitt, kapelan v Špitalu, se je podal v Gradec, da se izobrazi v cerkveno-stavbeni umetnosti. Župnijo Oeting je dobil v sooskrb č. g. Jos. Habernig, župnik v Zgor. Dravogradu. (Farni izpit) so delali dne 1. do 3. t. mes. v Celovcu naslednji ČČ. gg.: Ivan Drunecky, župni upravitelj pri Sv. Jederti pri Volšperku, Jos. Gross, župni upravitelj v Trebličah, Fr. Havliček, duhovni pomočnik na Sv. Višarjah, Lud. Pirker, žup. vikar v Krki, Ant. Prueher, upravitelj v Seli, Fl. Satz, mestni kapelan v Beljaku, E. Scberiau, kapelan v Beli in Al. Vana, župni upravitelj v Svinici. Zg (Avstrijski volk in italijansko jaguje.) Iz Trsta se nam poroča dne 2. oktobra. V včerajšnji seji mestnega zbora tržaškega je bila zopet na dnevnem redu demonstracija, katero je 19. sept. vprizorila laška iredenta v Trstu povodom slavnosti 25 letnice rimskega ropa. Zupan Pitteri je namreč poročal, da je bil ob oni priliki napaden tudi občinski svetnik Rascovich ter je izrazil nad tem svoje obžalovanje in nevoljo. Odbornik dr. Consolo je na to padel po redarjih ter zabavljal, da niso ničesar storili v varstvo italijanske narodnosti, ki je bila ob tej priliki tako nečuveno žaljena. Tudi napad na Rascovicba bi bilo redarstvo lahko zabranilo, ko bi bilo hotelo. Toda ono ni druzega storilo, razun da je napadalca prijelo, a še isti večer izpustilo iz zapora. Zato je predlagal, da izreče zaradi tega napada mestni zbor odborniku Rascovichu svoje sožalje, ter da odločno ugovarja proti jednostranskemu postopanju mestnega redarstva, za katero mesto plačuje tako velike svote. — Čudni so res ti Italijani! Menijo namreč, da jim je dovoljeno vse, karkoli si izmislijo, tudi če bi še tako nasprotovalo avstrijskemu domoljubju in žalilo verska čutila katoliško mislečih prebivalcev. (Tovarna za železo v Skednju.) Iz Trsta se nam poroča 1. oktobra: Znano je, da namerava Kranjska obrtua družba, ki je posestva na Gorenjskem prodala verskemu zakladu, napraviti v Skednju pri Trstu tovarno za železo. Drugi tovarnarji z železom, ki se boje novega tekmeca, so vprizorili po trg. zbornicah raznih dežel veliko agitacijo proti zgradbi te tovarne. S to stvarjo se je včeraj pečala tukajšna trg. in obrtna zbornica ter soglasno vsprejela nastopni sklep: Z ozirom na agitacijo, .katera se je osnovala po raznih trgovsko-obrtuih zbornicah proti nameravanemu osno vanju tovarne za železo, izjavlja tržaška trg. zbornica svojo nado, da bo vlada to zgradbo dovolila ter ji naklonila vse v zakonu z dne 10. avgusta 1895 ome-ujene ugodnosti in sicer posebno zato, ker bo ta tovarna spopolnjevala do sedaj nezadostno železno produkcijo v državi ter bode trgovstvu v Trstu v veliko korist. — Vlada se pač ne bode upirala temu načrtu, ker je gotovo, da bi se sicer tovarna gradila v Reki, kjer bi ogerska vlada radostno za to dala svoje dovoljenje. (Zglasitev fimovojuikov.) Na podstavi zakona z dne 10. maja 1894. leta se morajo tisti črnovoj-niški zavezanci, kateri so pripadali vojstvu, vojnemu pomorstvu, deželni brambi (vštevši tudi njih nadomestne rezerve) ali žandarmeriistvu ter drugi Črno-vojniški zavezanci, ki so za slučaj črne vcjue določeni za posebno službovanje in katerim so se v ta namen podelile namembnice CVVidmungskarten) ter prebivajo v okolišu zgoraj imenovanega političnega okraja, s svojo črnovojniško prehodnico (Landsturm-pass), oziroma vojaško odpustnico (Entlassungs-Do-curnent) pri mestnem magistratu ljubljanskem, in sicer: v letih 1854, 1855, 1856 in 1857 rojeni črno-vojniki dne 14. oktobra, v letih 1858, 1859 in 1860 rojeni dne 15. oktobra iu v letu 1861 ter sledečih letih rojeni in iz vojne odpuščeni črnovoj-niki dne 16. oktobra v mestni dvorani v času od 9. do 12. ure predpoludne in od 3. do 5. ure popoludne osebno predstaviti, oziroma zgla-siti. — Tisti črnovojniki, kateri se zaradi nepremagljivih zadržkov ali verojetnih iu dokazanih, sila nujnih in neodložilnih družiuskih ali osebnih razmer ne morejo predstaviti v zgoraj navedenih dneh, predstaviti se morajo najkasneje dne 2 1. oktobra letos pri imenovani zglasitveni komisiji. (Zglasitev mladeničev za prihodnji nabor.) Prihodnji mesec (november) prične se zglasovanje in vpisovanje mladeničev, rojenih leta 1873, 1874 in 1875, ki bodo prihodnje leto prišli na vojaški nabor v Ljubljani. Zglasiti se imajo istotako vsi tisti, k i nimajo v Ljubljani domovinske pravice, pa prebivajo tu. Ti imajo prinesti seboj dokazila o starosti in pristojnosti (krstni list, domovinski list ali delavsko knjižico ali podobne listine). Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščenci. — Vsa druga določila nahajajo 8e v dotičnem razglasu našega lista. (»Centralna posojilnica slovenska") je imela mestca septembra, t. j. v prvem mesecu svojega poslovanja 1461 gld. 23 kr. dohodkov in 1131 gld. 21 kr. izdatkov, torej 2592 gld. 44 kr. prometa. (Dež in — sneg.) Po lepem, suhem jesenskem vremenu dobili smo včeraj v jutro obilico dežja, popoldne pa je pritisnila burja in po planinah padlo je do vznožja mnogo snega. Temperatura se je znižala in ozračje obdaja že prav čuten hlad. — To bo pa sedaj kaj čutno vplivalo na — stanovalce v barakah, katerih dve tretjini ste še brez vsakoršnega primernega stanovanja I (Razpisane službe.) Na jednorazrednici v Am-brusu je izpraznjeno mesto učitelja - vodje v IV. plačilnem razredu. Prošnje je doposlati do 20. t. m. okr. šolskemu svetu v Novem Mestu. — Pri okrajnem sodišču v Kranju je razpisana služba sodnij-skega pristava do 12. t. m. Telegrami. Dunaj, B. oktobra. Danes se je poslovil minister Bilinski od svojih dosedanjih uradnikov. Na nagovor dvornega svetnika Bischoffa je izjavil Bilinski, da se bode vedno oziral na želje železniškega osobja. Dunaj, 3. okt. Danes dopoludne ob l/212 uri so se predstavili novemu pravosodnemu ministru vsi ministerijalni uradniki pod vodstvom dosedanjega vodje, sekcijskega načelnika Kralla. V odgovoru na, pozdrav je Gleispach. povdarjal, da je služboval nad 30 let v petih kronovinah in imel zadostno priliko, spoznati celo pravosodje. Uradnikom je pred vsem priporočal vestno izpolnjevanje njihovih dolžnosti. Delavni načrt objavil bode šele pozneje. Dunaj, 3. oktobra. Vsled nujne prošnje ogrske vlade je prepovedalo notranje ministerstvo uvoz prašičev na Dunaj iz vseh, tudi neokuženih krajev. Dunaj, 4. oktobra. Včeraj popoludne ob 3. uri so se zbrali novi ministri pod predsedstvom cesarjevim v prvi ministerski posvet. Kakor se govori, je bila mej drugim na dnevnem redu razprava o izjemnem stanju v Pragi, o katerem so sklenili, da se odpravi. Dunaj, 4. oktobra. Poljedelski minister je v svojem nagovoru povdarjal važnost po- Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, I. Bezirk, nsplat* , Parterre. ljedelskega ministerstva, vzlasti z ozirom na to, ker je kmetijstvo v srednji Evropi v opasni nevarnosti. Treba namreč skrbeti za ohranitev malega in srednjega kmeta potom zadružne organizacije. Minister je povdarjal, da bo v tem oziru deloval v duhu svojega prednika, ker je prepričan, da je organizacija po zadrugah neobhodno potrebna kot podlaga za vsako agrarno preosnovo. Rim, 3. oktobra. O novem ministerstvu v Avstriji piše „Tribuna": Ministerski predsednik grof Badeni bode imel jako težko nalogo, ako bo hotel dognati pogodbo z Ogersko. Trebalo mu bode veliko spretnosti, da bode kos mažarskim zahtevam. Pariz, 3. oktobra. Knez Lobanov se je podal v spremstvu barona Mohrenheima, grofa Montebello in ministra Hanotauxa v Fontaineblau k predsedniku Faure. Dresden, 3. oktobra. Kraljevi hišni minister Nostitz je vsled prošnje odstavljen od tega posla. Na njegovo mesto pride poljedelski minister Slidevitz. London, 3. oktobra. Povodom presoje-vanja novega avstrijskega ministerstva pravi „Times", da je grof Badeni že kot deželni oskrbnik zaslovel po svetu. Ministerski predsednik, kateremu so prijazno naklonjene najmočnejše politične stranke, mora ugajati državnemu vodstvu. Zdrava pamet Badenijeva popolno odgovarja vsem zahtevam, ki se stavijo novemu ministerstvu. Tujci. 1. oktobra. Pri Slonu: Fery, Hoehsinger, Griinbauer z Dunaja. — Mandl, Geiringer, Stock, Ballarini iz Trsta. — Lovrenoie iz Zagreba. — Rosman s Kranjske Gore. — Breitenstein iz Miirzzuschlag-a. — Weiss z Reke. — Žužek iz Trnovega. — Janež z Gore. — Karpeles, Oohs iz Prage. — Burger iz Kočevja. — Bučar iz Novega Mesta. — Zupan iz Št. Petra. — Gross iz Zagorja. Pri Maliču : Scholz, Klement, Heilsam, Markovski, Eorn z Dunaja. — Kramer iz Bjelioe. — Gaberšek s Krškega. — Schriider, Albori iz Trsta. — Dragon iz Liberce. — Stern iz Budimpešte — Chiodi iz Pitten-a. — Neumann iz Gradca. — Pojar iz Novega Mesta. Pri Lloydu: Markovic iz Belgrada. — Lackinger iz Prage. — Rashebar, Turšič z Rakeka. — Tallavania iz Linca. Pri Juinem kolodvoru: Bliimel z Dunaja. — Grill iz Allsag-a. — Zega iz Novega Mesta. Pri bavarskem dvoru: Koinig iz Podkraja. — Telhan iz Poljan. — Pesk iz Celja. Pri avstrijskem caru: Mes iz Idrije. — Valenti iz Kopra. Meteorologično poročilo. d rt O čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempera- tura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 3 9. zvečer 732-9 7-1 m. sever jasno 4 7. zjutraj 2. popol. 7332 731-4 6-4 13 8 si. svzh. pr.m.svzh megla del.oblač. 316 Srednja včerajšna temperatura 10-4°, in za 2-1 pod normalom. Razpisana je služba organista m cerkovnika v Radovljici. 580 3-3 Letna plača 400 gld. s prostim stanovanjem. Cerkveno predstojništvo v Radovljici. Prečast. duhovščini za liturgično uporabo najbolje priporočeno V. A.Vinding-a v Bistrici ob Dravi nn KoroSkem patentovano, na posebni način prirejeno oglje za kadilnice 100 komadov gld. 1 80, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluže- I-vati nemškega ali latinskega jezika. Dobi 1 se tudi patentovani stenj za večno luč. Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice smo porabili. Vaša iznajdba je res krasna, namenu popolnoma zadosčujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Bad-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. o. superijor. 19 52-17 « !! Zahtevajte!! obilrnl oenik, katerega brezplačno ln franko razpošiljajo bratje Placht, prva ln mednarodna tovarna za strm ii iMm orodje, Schonbach pri Hebu, Češko. Za slavnoznana svoja godala in strune jamčimo. Gosi! brez loka od gld. 150, 2, 3, 4. 5, 10 do gld. 80. Loki od gld. 1, 2, 3, 4 do gld. 30. Cello za koncerte, fino delo, od gld. 25 do gld. 50. Citre z najčistejšim ročnikom od gld. 7-50,11,13,18, 25 do gld. 50. Gitare z najčistejšim ročnikom od gld. 3-50, 4, 7. 9, 10 do gld. 30. Piščali (flavte) za koncerte iz gre-nadilnega lesa C, H, Fuss od gld. 5, 7, 9, 11, 13 do gld. 100. Klarineti za koncerte iz grenadilnega lesa C, B, Es, D, od gld. 8, 12 15, 16. 18, 20 do gld. 50. Toki za gosli od gld. 2, 3, 5, 6, 8, 12, 14 itd. Pošilja se po poštnem povzetju. — Kar ne ugaja, se rado zamenja. Naslov prosimo „Brllder Placht" ali „Bratri Placht". Dopisuje se nemško, češko, francosko in rusko. Iščemo tudi sposobnih zastopnikov po posameznih mestih. 579 26-2 Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. BO kr. Odločno najboliše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnete ude in kite itd. Dobiva se pri 566 48 Ubaldu pl. Trnk6czyju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. C Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. Služba organista in cerkovnika se precej odda v Poljanah nad Škofjo Loko. Letna plača 300 do 400 gld. po dogovoru. Župni urad v Poljanah, dne 1. oktobra 1895. 684 3 —2 Leopold Tratnik prej M. Scltrcincr, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra oesta 27, priporoča prečastiti duhovščini, ccrkveaim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najsbrejčo In najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne cerkvene posode m orodja. Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na že'jo prečast. in spotit, naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljere predmete rad vsakomur na og'ed. Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 661 52—40 Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti št. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati. THE GRESHAM" Podružnica za Avstrijo: Doi,I.,liiselastrassel v hiši društva. Podružnica za Ogersko: št. 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 31. decembra 1894 .........kron 138,416.475-— Letni dohodki na premijah in obrestih doč 31. decembra 1894 . . „ 25,319.668-— Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1S48)....................................304,342.593'— Mej letom 1894 je društvo izdalo 9233 polic z glavnico .... „ 73,736.000-— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glasni zastop v Ljubljani 469 (12-3),. pri Gvidonu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3. II. nadstropje. Dunajska borza. Dn6 4. oktobra. Skupni državni dolg r notah . . , . Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4 %...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . ... London vis ta.......... 80 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini . 100 gld. 80 kr. . 101 10 „ . 121 45 . . 101 40 „ . 121 85 „ . 99 40 . . 1075 n . 405 75 „ . 120 25 „ j. 58 82«/,. . 11 76 „ 9 63*',. 45 30 „ 5 n 67 „ Dni 3. oktobra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4£ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 9% . „ „ južne železnice 6 % . „ „ dolenjskih železnic 4% 151 gld. 50 kr. 159 „ 50 195 „ 50 9« „ 25 n 146 „ - « 131 „ - n 107 „ 75 n 112 „ - n 99 „ 25 » 99 „ 60 n 218 „ 20 a 170 „ - n 131 „ - n 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld................200 gld. 50 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 . — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........70 St. Genčis srečke, 40 gld.......71 Waldsteinove srečke, 20 gld......53 Ljubljanske srečke..................23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 177 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 352 0 50 50 75 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . • Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . ■ • Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... b48 111 79 104 181 129 30 20 25 ;..................... ......................... JJT Nakup ln prodaja ~ES ? vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. f Zavarovanje za zgufr 3 pri irebanjlh, pri izžreban ju najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naroAll na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E R C U R" VlolIzBili it. 10 Dunaj, lariahiltiritrasie 74 B. SdT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, 1 potem o kursnih vrednostih vseh ipekulsol|skih vrednostnih 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega 1 obrestovanja pri popolni varnosti a g^- naloženih glavnic. j Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Iva« Rakovec. Tisk ^Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.