SKLAD IN NAGRADE STANETA SEVERJA Ob orisu delovanja leta 1971 ustanov ljenega Sklada Staneta Severja je prav, če se spomnimo nekaterih, za spletanje in učvrstitev pristnih vezi med Stanetom Severjem in gledališkim utripom Škof je Loke vse prej kot zanemarljivih do godkov. Prav ti so namreč pomenili os novni vzgib, da se je ideja in pobuda o ustanovitvi sklada rodila ravno v Škof j i Loki. Leta 1969 je v Loki začela delovati lju biteljska gledališka skupina z imenom Eksperimentalno gledališče Oder-Galeri- ja, Škofja Loka. Med pobudniki ustano vitve in ves čas delovanja skupine je bil njena poglavitna osebnost Peter Jam- nik, brez dvoma eden najbolj plodnih in tudi boljših režiserjev, kar jih je po letu 1945 nadaljevalo loško gledališko tradici jo. V skupini, ki si je zastavila zahteven in obsežen načrt, velja tudi v zvezi s Sever jem omeniti poleg Jamnika še Jožeta Logarja, tedanjega tajnika Zveze kultur- noprosvetnih organizacij v Škofji Loki. Gledališki ljubitelji so v galeriji na lo škem gradu lahko obiskovali predstave, ki dolgo, pri mnogih še do danes, niso utonile v pozabo. Če se spomnimo Sar- trovih Zaprtih vrat, Theotokasovega Mo stu v Arti, Hofmanovega t^oia brez obra za, Torkarjevega Vstajenja Jožefa Svejka in Majaronovega Grmenja brez dežja, smo našteli predstave, ki so naletele na ugoden sprejem tudi v širšem slovenskem gledališkem prostoru in pri uglednih gle daliških kritikih oziroma ocenjevalcih. Druga, prav tako pomembna značilnost Odra-Galerije je bilo navezovanje stikov s poklicnimi in ljubiteljskimi gledališči od drugod, npr. s Slovenskim ljudskim gle dališčem iz Celja, s Primorskim dram skim gledališčem iz Nove Gorice, z Aka demijo za gledališče, radio, film in tele vizijo (AGRFT) iz Ljubljane, s skupino Bela krizantema iz Novega mesta in or ganiziranje njihovih gostovanj v loški grajski galeriji. Gledališko občinstvo je tako dobilo vrsto priložnosti videti kva litetne gledališke stvaritve in jih primer jati z dosežki domačih odrskih zagnan- cev, priložnosti, ki so jih v marsikaterem slovenskem kraju na prstih ene roke preštevali v daljšem razdobju. Ob taki usmeritvi in tako zastavlje nem delu seveda korak k navezavi stikov s Severjevim Gledališčem enega niti ni bil presenetljiv in tako je Stane Sever javno predstavitev Gledališča enega in v monodramo oblikovanega dela Fjodora Mihajloviča Dostojevskega Krotko dekle namenil prav škofjeloškemu Odru-Gale- riji in njegovi zahtevni, a zvesti publiki. To se je zgodilo 4. decembra 1970, sledile pa so še tri ponovitve. Gledališče enega je tedaj s Severjem zažarelo in z njego vo nenadno smrtjo, 18. decembra istega leta v Ribnici na Pohorju, tudi, mnogo prezgodaj, zastalo. V tako fragmentarno, z zornega kota pomembnosti in vrednosti poslanstva Odra-Galerije pa gotovo preskopo orisa- nem ozadju, kaže najbrž iskati osnovo za vznik ideje o ustanovitvi Sklada Staneta Severja, ki jo je v stvarljivo pobudo spremenil delavski svet škofjeloške Go renjske predilnice, uresničena pa je bila 12. maja 1971. Tedaj so pooblaščeni pred stavniki Gorenjske predilnice in Skup ščine občine iz Škofje Loke pa AGRFT in Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije iz Ljubljane podpisali Ustanov no listino Sklada Staneta Severja in z njo določili, da bo novoustanovljeni sklad nagrajeval na Severjevem umetniškem izročilu temelječe najboljše stvaritve poklicnih in amaterskih igralcev ter štu dentov AGRFT. Ustanovna listina njene podpisnike zavezuje materialno omogo- 263 čati delovanje sklada in vabi k soustano- viteljstvu delovne in druge organizacije pa tudi posameznike. Ob ustanovni listi ni sta bila oblikovana še pravilnik skla da in pravilnik njegove strokovne žirije, dva temeljna dokumenta, ki urejata in določata način skladovega delovanja. Kandidate za dobitnike nagrad na pod lagi vsakoletnega razpisa predlagajo iz med poklicnih igralcev slovenska po klicna gledališča in Združenje dramskih umetnikov Slovenije s svojimi pododbori, izmed študentov AGRFT, izmed amater skih oziroma ljubiteljskih igralcev pa Zveza kulturnoprosvetnih organizacij (kasneje preimenovana v Zvezo kultur nih organizacij) Slovenije. Za poklicne igralce in študente se nagrade podeljuje jo za enoletne dosežke, igralcem —• lju biteljem pa lahko tudi za daljše obdobje. Pravilnika določata tudi čas in kraj vsa koletne podelitve nagrad, in sicer na dan Severjeve smrti v galeriji loškega gradu. Skladov pravilnik za sedež in upravljal- ca poslov sklada določa AGRFT v Ljub ljani. Vsa temeljna določila obeh pravilnikov so vse od sprejetja ostala nespremenjena, le glede datuma je praksa pokazala po trebo po prilagodljivosti, saj so sobote in nedelje za tovrstne prireditve neprimer ni dnevi, prav zaradi zasedenosti pred vsem poklicnih igralcev, drugi pa zaradi občinstva. Prav tako iz praktičnih raz logov je bil prenesen sedež sklada z AGRFT v Ljubljani na Zvezo kulturnih organizacij Skofja Loka. Podelitve, zdru žene z monodramskimi predstavami, so bile vrsto let v galeriji loškega gradu, po obnovitvi gledaliških prostorov na škof jeloškem Spodnjem trgu, kjer po zdru žitvi Odra-Galerije in Loškega gledališ ča deluje Loški oder, so bile nagrade le ta 1982 in 1983 podeljene v teh prostorih. Število podeljenih nagrad je bilo v po sameznih letih različno, odvisno od števi la prejetih predlogov in mnenj žirije ozi roma upravnega odbora sklada o kvali teti za nagrado predlaganih dosežkov. Tako so bile 1973. leta podeljene vsega tri nagrade, po ena vsaki vrsti igralcev, leta 1975 pa štiri poklicne, ena študentska in ena ljubiteljska. V zadnjih dveh letih pa sta bili podeljeni po dve poklicni, študen- tovski in amaterski nagradi. Prvič so bile nagrade podeljene ob prvi obletnici smrti Staneta Severja, nato pa vsako leto, vključno z letom 1983, torej trinajstkrat. Nagrade je prejelo skupno 65 igralcev, leta 1980 pa je na predlog skladove žiri je igralska skupina Slovenskega mladin skega gledališča iz Ljubljane prejela po sebno priznanje. Sredstva za nagrade sklada kot usta novitelji in soustanovitelji vplačujejo delovne, družbenopolitične, kulturne in druge organizacije iz vse Slovenije, ki jih je 56, najnižji vsakoletni prispevek pa je 10.000 dinarjev. Leta 1983 npr. sta bili nagrajencema iz vrst poklicnih igralcev izplačani nagradi po 20.000 dinarjev, štu dentoma in amaterjema pa po 15.000 di narjev. V trinajstih letih se je uveljavila že kar tradicija, da je podelitev nagrad združe na z monodramsko predstavo. Tako smo v zadnjih petih letih videli Mileno Mu- hičevO kot Liziko, Dare Ulaga nam je predstavil Partljičevo besedilo Nekoč in danes, ljubiteljska igralka KUD Ivan Tavčar Anica Berčič iz Poljan Subičevo dramatizacijo Tavčarjeve Sarovčeve sli ve, Mitja Sipek je dramatiziral in tudi zaigral Prežihovega Svetnečega Gašper ja, Poldeta Bibiča pa smo videli v mo- nodrami Pavleta Lužana Živelo življenje Luka De. Nagrajenci Sklada Staneta Severja so doslej bili: 1971 Vladimir SKRBINSEK, Mestno gleda lišče ljubljansko Sandi KROSL, Slovensko ljudsko gleda lišče Celje Marija KLANŠEK, AGRFT Ljubljana Angelca MOČNIK, DPD Svoboda Preži- hov Voranc Ravne na Koroškem 1972 Mira SARDOC, Slovensko stalno gleda lišče Trst Rudi KOSMAČ, SNG Drama Ljubljana Nevenka VRANClC, AGRFT Ljubljana Vera VIDECNIK, Amatersko gledališče Slava Klavora Maribor 264 Nagrajenci leta 1983: Vili Makuc, Polona Vetrih, Milan Vodopivec in Irena Varga 1973 Dare ULAGA, Mestno gledališče ljub ljansko Barbara JAKOPIČ, AGRFT Ljubljana Jože KOVAČIC, Prešernovo gledališče Kranj 1974 Mina JERAJ, Slovensko mladinsko gle dališče Ljubljana Danilo BENEDlClC, SNG Drama Ljub ljana * Stane RAZTRESEN, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica (posebna nagra da) Srečko ŠPIK, AGRFT Ljubljana Marjanca CEBULJ, Amatersko gledališče Tone Čufar Jesenice 1975 Milena MUHIC, SNG Drama Maribor Nika JUVAN—KALAN, Mestno gledališ če ljubljansko Mojca RIBIC, SNG Drama Ljubljana Zlatko SUGMAN, Mestno gledališče ljub ljansko Stanislava BONISEGNA, AGRFT Ljub ljana Domen KONČAN, Prosvetno društvo Horjul 1976 Anica KUMER, Slovensko ljudsko gleda lišče Celje Lojze ROZMAN, SNG Drama Ljubljana Matjaž TURK, Primorsko dramsko gle dališče Nova Gorica Marjan TROBEC, AGRFT Ljubljana Mitja SIPEK, DPD Svoboda Mežica—Pre- valje 1977 Štefka DROLC, SNG Drama Ljubljana Miranda CAHARIJA, Slovensko stalno gledališče Trst Janez ERŽEN, Mestno gledališče ljub ljansko Zvone AGREZ, AGRFT Ljubljana Drago RAZBORSEK, Šentjakobsko gle dališče ljubljansko 265 1978 Pavla BRUNCKO, SNG Drama Maribor Boris CAVAZZA, SNG Drama Ljubljana Peter DOUGAN, Lutkovno gledališče Ljubljana Matjaž MODIC. AGRFT Ljubljana Miran KENDA, Linhartov oder Radov ljica 1979 Maja ŠUGMAN, Mestno gledališče ljub ljansko Dare VALIC, SNG Drama Ljubljana Silva CUSlN, AGRFT Ljubljana Sonja PAVČIC, Šentjakobsko gledališče Ljubljana 1980 Teja GLAZAR, Primorsko dramsko gle dališče Nova Gorica Tone GOGALA, SNG Drama Ljubljana Bine MATOH, AGRFT Ljubljana Poldka STIGLIC, Loški oder Škof ja Loka Cvetka VIDEČ, KUD Zarja Trbovlje Tine OMAN, Prešernovo gledališče Kranj Žirija in upravni odbor sklada sta se tokrat odločila podeliti tri ljubiteljske nagrade in posebno priznanje igralcem- oblikovalcem predstave Petra Hacksa Šuhu in leteča princesa: Mileni GRM, Olgi GRAD, Niku GORSlCU, Zeljku HR- SU, Vladimirju JURCU, Sandiju PAVLI- NU, Pavletu RAKOVCU, Majolki SUK- LJE in Marinki STERN, članom Sloven skega mladinskega gledališča Ljubljana. 1981 Anica VEBLE, SNG Drama Maribor Zlata RODOŠEK, Slovensko stalno gleda lišče Trst Sredi poletja ob lepem sončnem popol dnevu, 5. avgusta 1984 ob 17. uri, so vztrajni planinski muzealci-amaterji PD Dovje-Mojstrana odprli in pokazali svo jo stalno razstavo Triglavske muzejske zbirke v prenovljeni Jozlnovi hiši, na koncu Mojstrane pred vstopom v dolino Vrata. Več kot 2000 občanov in krajanov, ljubiteljev izročila kulturne dediščine, Ivo BAN, SNG Drama Ljubljana Zeljko HRS, AGRFT Ljubljana Neva KETIS, KUD Kobanci Kamnica- Maribor Jože VUNŠEK, Prešernovo gledališče Kranj 1982 Marinka ŠTERN, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana Zvone AGREZ. Slovensko ljudsko gleda lišče Celje Saša PAVČEK, AGRFT Ljubljana Bojan UMEK, AGRFT Ljubljana Julka BEZJAK, Kulturnoprosvetno druš tvo Ivan Kaučič Ljutomer Slava MAROŠEVIC, Amatersko gledališ če Tone Cufar Jesenice 1983 Polona VETRIH, SNG Drama Ljubljana Silvija KOBAL, Slovensko stalno gleda lišče Trst Irena VARGA, AGRFT Ljubljana Milan VODOPIVEC, AGRFT Ljubljana Staša VOVK, DPD Svoboda Dušan Jereb Novo mesto Vili MAKUC, Dramatično društvo Idrija. Za leto 1984 sta razpisani po dve na gradi Sklada Staneta Severja za poklic ne igralce v slovenskih dramskih gleda liščih, za študente AGRFT in za amater ske igralce v slovenskih ljubiteljskih gle daliških skupinah. Janez Eržen zavzetih prijateljev planinske narave, in priložnostnih ter vztrajnih planincev, vračajočih se s planinskih poti skozi Aljaževo najlepšo dolino, ter občinski in krajevni organi oblasti, organizacij ter PZS so pozorno spremljali otvoritveno svečanost pred prenovljeno stavbo. Za Ločane ima dogodek dvojni pomen. Fevdalizem je zemeljsko teritorialno PLANINSKI MUZEJ V MOJSTRANI 266