Št 233
V Ljubljani, sobota dne 22. oktobra 1910.
Leto 1.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
»JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/»6. uri zjutraj, « ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-nšfitvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s poSto celoletno K 18*—, polletno K 9-—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1’50. Za inozemstvo celoletno K 28--.
Neodvisen političen dnevnik.
v-
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in npravništvo Je na Miklo Sičevi cesti it. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-Iranklrann pisma se ne sprejemajo, roko pisi se ne vračajo Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Boj za štajerski deželni šolski svet.
Na Štajerskem se bije važen boj za razdelitev deželnega šolskega sveta. Celjski »Narodni Dnevnik" je prinesel že več različnih mnenj od raznih oseb, ki globoko poznajo to vprašanje in vidijo velikanski pomen izpremembe v dež. šol. svetu za šolo in učiteljstvo. Najvažnejša v tem je izjava spodnještajerskega učiteljstva, ki jazno precizira stališče, ki ga v tem vprašanju zavzema učiteljstvo. Izjava slov. učiteljev in učiteljic z dne 16. okt. v Celju se glasi:
Organizirano slovensko štajersko učiteljstvo izraža prepričanje, da slovensko šolstvo v štajerskem deželnem šolskem svetu ni primerno zastopano. Zato z ozirom na nameravano preustrojitev deželnega šolskega nadzorstva zahtevamo take izpremembe v sestavitvi istega, da se slovenskemu š o 1 s t vu za go t o v i vs est r a n-s ki svoboden razvoj.
Kljub temu pa združeno slovensko štajersko učiteljstvo zasleduje zadevno postopanje slovenskih klerikalnih poslancev v Gradcu z največjim nezaupanjem in sicer iz mnogih tehtnih razlogov. Glavni vzrok našega nezaupanja je dejstvo, da so slovenski klerikalni poslanci stavili predlog na delitev deželnega šolskega sveta in da so se pogajali o zastopstvu Slovencev v skupnem deželnem šolskem svetu z vlado in z nemškimi strankami, ne da bi bili stopili poprej v dotiko z zastopstvom slovenskega učiteljstva in ne da bi bili v takem eminentno narodnem vprašanju poslušali poprej nazorov in predlogov onega dela štajerskeslovenskejavnosti, ki je šoli naklonjena, namreč starih konservativnih po 1 i tikov in napredne narodne stranke.
Z največjim obžalovanjem smo sprejeli izjavo vodje klerikalne stranke dr. Korošca, češ, da vidi primerno podlago za rešitev tega vprašanja v predlogu nemškega klerikalca Hagenhoferja, po katerem bi se preustrojitev deželnega šolskega sveta naj izvršila s poklicanjem po enega klerikalnega zastopnika nemških in slovenskih kmečkih občin v deželni šolski svet. .Nesprejemljiv je tudi predlog c. kr. vlade, vsled katerega bi imeli odločevati o usodi šolstva novi člani deželnega šolskega sveta, katere bi določile obstoječe politične stranke, tako da bi se nadzorstvo slovenskega šolstva poverilo zaupnikom klerikalne stranke, ki je moderni šoli in naprednemu slovenskemu učiteljstvu naravnost sovražna.
Ta predlog je tembolj nesprejemljiv, ker z ozirom na preganjanje učiteljev na Kranjskem štajersko slovensko učiteljstvo tolmači predloge štajerske slovenske klerikalne stranke le kot sredstvo za zasuženje slovenskega šolstva in učiteljstva klerikalni stranki, kar bi pomenilo pogin moderne šole na Slovenskem in s tem neizmerno škodo našemu narodu. Ne z ozirom na naše osebne učiteljske koristi, ampak z ozirom na koristi šole in naroda, protestiramo torej organizirani slovenski štajerski učitelji zoper poskuse rešiti važno vprašanje šolskega nadzorstva brez nas in proti nam ter brez soglasja s šoli prijazno javnostjo. Obžalujemo pa zlasti kot Slovenci netočnost in nejasnost slovenskega klerikalnega predloga o delitvi deželnega šolskega sveta, ker isti ne zastopa teritorijalne enote slovenske Spodnje Štajerske ter zahteva le zastopstvo kmečkih občin: s tem odtegne slovensko šolstvo v spodnještajerskih trgih in mestih in zlasti v dvojezičnih krajih narodnemu vplivu. Kakor ob vsaki priliki bode šlo slovensko štajersko učiteljstvo z navdušenjem in nesebično v boj za napredek slovenske narodne šole tudi glede Slovencem ugodne rešitve vprašanja šolskega na-zorstva. Odločno se pa bode uprlo slovensko učiteljstvo vsaki nameri zasužnjiti šolo in učiteljstvo katerikoli politični stranki, zlasti sedaj vladajočim spodnještajerskim klerikalnim mogotcem. — Končno zahteva organizirano slovensko štajersko učiteljstvo povodom preustrojitve deželnega šolskega nadzorstva pri tej oblasti svojega strokovnega zastopnika, predlaganega od slovenske delegacije deželne učiteljske konference.
Kar je značilno in kar naj bo pribito enkrat za vselej'je to: Slovensko učiteljstvo se boji — in to popolnoma opravičeno — delitve deželnega šolskega sveta, ker bi taka delitev pripomogla k temu, da bi zavladali klerikalci v štajerskih slovenskih šolah in da bi pod njihovo vlado trpela šola in učiteljstvo.
Pravičnejši je slov. šoli in učiteljstvu nemški deželni šolski svet, nego bi bil slovenski klerikalni šolski svet. Šolstvo na Štajerskem je krasno razvito — stoji visoko nad kranjskim, in kar je glavno: učiteljstvo ima več svobode nego na Kranjskem, plače so višje nego pri nas. To ugodno stanje učiteljstva vpliva na dober razvoj šole in vkljub temu, da se tuintam gode krivice pri imenovanju mest, pri nadzornikih etc. se ne godi štajerskemu učiteljstvu toliko krivic kakor kranjskemu. Saj je pri nas preganjan in discipliniran vsak učitelj ali uči-
teljica, ki se drzne tako ali tako povedati svoje mnenje, ali pokazati svoje prepričanje. Pod klerikalno vlado kranjskega dež. šolskega sveta se gode stvari, ki jih ni še videl kulturni svet: učitelj ali učiteljica izgubi mesto, ako čita kako »Svobodno Misel* ali sploh kak napreden časopis, z neza-slišnimi kaznimi se kaznujejo posebno oni, ki si drznejo politično nastopati. In to preganjanje in poniževanje učiteljskega stanu se vrši pri plačah, ki ne dosegajo ob današnjih časih draginje niti dohodkov, ki so nujno potrebni za življenje. Da deželni klerikalni šolski svet kranjski postopa z učitelji kakor s hlapci, zato je razumljivo, da je zavedno štajersko učiteljstvo proti delitvi dež. šolskega sveta, kjer hočejo zavladati klerikalci, da bi vzeli učiteljstvu svobodo, ki jo ima pod sedanjim dež. šolskim svetom, ki je sicer v nemških rokah, pa je pravičnejši, nego »narodni", klerikalni šolski svet, ker zna primerno ceniti učiteljski stan in mu pusti primerno svobodo. S klerikalnim narodnim šolskim svetom bo oškodovana naša štajerska stran narodno in kulturno, ker bodo klerikalci zagospodovali nad šolo in učiteljstvom. Poznamo njih namene.	___________
Iz slovenskih krajev.
Jeseniške novice. N a š e gledališko društvo v svojem prvem letu jako imenitno deluje. Imeli smo priliko videti v tej seziji že troje izbranih stvari: »V dolini", »Ugrabljene Sabinke" in zadnjo nedeljo novost: R. Bltimsriederjevo življensko sliko »Iz tovarne", katero je prevedel tukajšnji učitelj g. E. Schiffrer, ki je imel pri predstavi tudi režijo. Dejanje se odigrava v tovarniškem kraju in predočuje razmere med delavstvom in tovarniškimi uradniki. Bllims-rieder je pač gotovo dobro poznal take razmere, zato nam je podal v tej drami take markantne značaje, ki jih je tudi pre-vajatelj znal jako dobro prikrojiti. Želeli bi, da se igra ponovi in upamo, da se bo naše delavstvo v večjem številu udeležilo, kot pri prvi predstavi. Za tak repertoar smo pač društvenemu vodstvu lahko hvaležni. — Igralo se je splošno dobro. Naše stare znance: Špicarja, Špicarjevo in P. Ravnikovo poznamo že od preje in omenimo le toliko, da so bili vsi na svojem mestu. Špicarjeva je kot Lizi posebno ugajala s svojim naivnim nastopom v drugem dejanju. P. Rav-nikova je v takih vlogah, kot jo je imela v tej igri neprekosljiva in jo želimo v takih partijah videti še večkrat. M. Ravnikovi je vloga dobro pristojala in bo postala s časom prav dobra, če se bo hotela z ljubeznijo in zanimanjem posvetiti gledališču. Strniša je
bil kot ravnatelj na mestu. Špoga je izborno pogodil krutega, strastnega in hinavskega mojstra. Izborne tipe tovarniških delavcev so podali Jeseniški, Nagode, I. Ravnik in Beguš. Tudi Žlikrof je pogodil lahkomišlje-nega Mtillerja jako dobro. Na tej uprizoritvi društvu čestitamo!
Novega poštarja dobi menda jeseniška pošta, in kakor čujemo, nekega zagrizenega nemčurja, sedanjega poštarja na Bledu. Ali poštno ravnateljstvo res nima nobenega Slovenca več. Sicer pa, če pride nemčur bodemo že gledali, da ostane na pošti pri tem, kot pod sedanjim občepri-ljubljenem poštarju g. Vuicichu.
Novi volilni red je potrjen, sedaj bo menda vendar odklenkalo tudi našemu gerentu Čebulju. Kdo bo župan, se še ne ve natančno. Nekateri trdijo, da klerikalci koketirajo s tovarno, drugi zopet trdijo, da bodo kar g. Čebulja prekrstili od gerenta v župana. Naj si bo, kakor hoče, radovedni smo, kaj bodo ukrenili naprednjaki, pa kam se bodo obrnili tisti »domačini", ki hočejo biti vedno z večino.
Kaplan Kogej baje že študira pridige za volilne agitacije in je menda iznašel že popolnoma novo metodo, kako bo svojim backom obljuboval večno veselje in strašil s peklom in hudičem. Kdor bo volil liberalno, tega bo hudič vzel, kdor klerikalno, bo že na tem svetu vžival veselje tistih, ki jim pravijo; »Ubogi v duhu.“
Klerikalcem bo menda pri prihodnjih volitvah predla slaba, zato bodo napravile v kratkem Marijine hčere veliko demonstracijo za splošno žensko volilno pravico, katero upajo do prihodnjih volitev doseči, mislijo namreč, da bo potrjena še preje kot novi volilni red. V to svrho nameravajo tudi odposlati deputacijo k ljubljanskemu Tonetu, kateri bo predsedovala Tancarjeva Minca, referat pa bo imela p. d. Furlca, ker ima dober jezik in se imenitno razume na — lajanje!	Muhi.
Splošni pregled.
Petdesetletnica oktoberskega diploma.
Včeraj je minulo 50 let, odkar je bil izdan t. zv. oktoberski diplom. Cesarjev manifest se je obračal na vse avstrijske narode. K temu diplomu je pripomogel poraz, ki ga je doživela Avstrija na italijanskem bojišču pri Magenti in Solferinu. Država je tičala v dolgovih, da si ni vedela pomoči. Državni dolg se je zvišal na 2265 milijonov kron. Plemstvo in duhovništvo je skrbno varovalo svoje žepe, zato
LISTEK.
MICHEL ZfiVACO:
Otroci papeža,
Roman iz rimske zgodovine.	|133j
»Kaj hočete reči, kneginja?" je vzkliknil Giovanni Malatesta.
In prebledel je kakor zid. Kajti v glasu Beatrice je slišal sam svojo lastno obsodbo. Nikdar ga Beatrice ne bo ljubila, ako mu more govoriti s tem glasom, ki odmeva od nekakega težkega srda . . .
In odkod prihaja ta srd? . . . Odkod prihaja to obžalovanje? . . . Skoraj nehote so se oči Giovannija Mala-teste obrnile proti vitezu de Ragastens. Ta je v ledeni nepremičnosti čakal konca tega prizora. Od Ragastensa so se oči Malateste vrnile k Primaveri.
»Kaj hočem feči?" je vzkliknila ona. »Resnico, ki jo lahko čitate v vseh očeh ... to, da je nenadna vrnitev grofa Alma, njegova radovoljna vrnitev v našo sredo, že sama po sebi dokaz, da so govorile krivične sumnje, da se je zgodila strašna pomota! . . .«
»Gotovo da!" je vzkliknil zdaj knez Manfredi. »In jasno je, da če nam grof pošteno razloži vzroke svoje odsotnosti, se moramo ponižati pred njim."
»Gospoda*1, je izpregovoril nato grof Alma, »resnica je zelo enostavna: izvabili so me iz Monteforta v pravcato zasedo. In da me vidite zopet med seboj, se imam zahvaliti gospodu vitezu de Ragastens, ki mi je rešil življenje."
Vsi pogledi so se uprli v viteza.
»Storil sem nekaj, kar ni bilo prav," je povzel grof. »Dal sera se pregovoriti, da sem skrivaj sprejel dvoje odposlancev Aleksandra VI. in Cezarja Borgia. Tista dva človeka sta mi prišla predlagat izdajstvo. Če jih nisem dal zagrabiti in sem zatajeval svoje ogorčenje, je bilo zato, ker
sem se nadejal, da izvem dragocene reči, ako se navidezno podam . . . Zgodilo pa se je,’ da sta lopova uganila mojo misel in mojo taktiko. Zato sta se me sklenila šiloma polastiti . . . Napovedala sta mi sestanek zunaj mesta: bila sta samo dva. Mislil sem, da se mi potemtakem ni bati ničesar in da bi bilo brez pomena, če bi vzbujal pozornost in jemal spremstvo s seboj . . . Žal, gospodje, računal sem brez orjaške moči enega izmed obeh odposlancev, barona Astorra. Vzlic moji obupni obrambi sta me prijela. Vlekla sta me s seboj, privezala me na konja . . . Nato se je pričela blazna dirka v temni noči . . . Naposled se je mojima beričima zazdelo, da sta že dovolj daleč od Monteforta in se lahko ustavita v neki krčmi. Srečen slučaj je hotel, da se je našel tam tudi gospod vitez de Ragastens. Razumel je moj položaj ter naskočil barona Astorra, katerega je ranil, kakor tudi njegovega spremljevalca, meniha Gar-conija. Po moji osvoboditvi je bil vitez tako dober, da me je spremil do Monteforta. To, gospoda, je vse kar se je zgodilo."
Ta povest, pripovedovana z zelo mirnim glasom in nekakšno bolestno dostojanstvenostjo, je napravila na vse poslušalce tisti vtis, ki ga je grof Alma hotel imeti. Zdelo se je kakor izraz resnice same. Splošni vtis se je pokazal v besedah kneza Manfreda, ki se je naklonil pred grofom, rekoč:
»Visokost, krivi smo pred vami . .
,Eh,v kaj," je vzkliknil grof, »vitez je pričal proti meni. Okolnosti so silile k naglim ukrepom. Ravnali ste, kakor bi bil ravnal jaz sam na vašem mestu. Gospodje, če mi hočete biti prijetni, ne govorimo več o tej grdi historiji."
»Vseeno, grof; v vaši	odsotnosti	se je	izvršilo	marsikaj . . . imenovani so bili poveljniki .	. .“
»Vsakateri naj obdrži posel, ki mu je bil poverjen,* je veselo odgovoril grof, na	tihem ves	blažen,	da	so	za
njegovim hrbtom opravili vse	njegovo delo.
,Toreju, je dejal knez Manfredi, »preostaja samo še razglasiti z glasniki, da prevzame vrhovno oblast iznova
grof Alma, krivično osumljen, kakor se jasno razvidi iz podatkov, ki jih je pravkar blagovolil predložiti ..."
Ta hip pa je vstal iznova glas Giovannija Malatesta. Dejal je:
»Za resnično smatram vse, kar nam je povedala njegova Visokost. Vse okolnosti se čudovito strinjajo v dokaz za pravilnost njegove pripovesti. Toda, gospoda, tu je neka točka, na katero hočem obrniti vašo pozornost. Grofa Alma je privedel semkaj gospod vitez de Ragastens."
Malatesta je povdarjal besedo privedel. V tem povdarku je bil tako očividen namen, da je grof vzdrhtel. Ragastens pa se je vzdramil iz svojih misli ter srepo po gledal njega, ki je govoril.
Giovanni Malatesta je nadaljeval, in čudno, njegov pogled se je upiral v Primavero, ko je zaključil:
»Gospoda, že drugič se srečamo z gospodom vitezom de Ragastens ... Prvikrat je bilo v rimskih katakombah ... in takrat nam je vitez priznal — kaj pravim! oznanil je — da je pristaš Cezarja Borgia! ... Ali ni pravzaprav čudno, da se grof Alma, ki je odšel iz Monteforta, da se sestane z dvema vohunoma Borgijcev, vrača v svojo prestolnico s tretjim vohunom istih Borgijcev?"
Ob teh besedah je Primavera strašno — prebledela. Grof, ki je bil že ves pripravljen žrtvovati — Ragastensa, je zamrmral:
»Gospodje, prisegam vam ... da nisem vedel ..."
Pod ono krvavo žalitvijo je bil Ragastens planil po-koncu, kakor da se hoče vreči na žaljivca. Toda mahoma se je vidno osvestil. Skrčene črte njegovega obraza so se zrahljale, in na ustnicah mu je zaigral smehljaj zaničevanja. S pikrim glasom je odgovoril:
»Gospod Giovanni Malatesta hoče nedvomno zaslužiti tritisoč zlatnikov kovanih s podobo Aleksandra Borgia l*
Malatesta je z burno kretnjo zagrabil za bodalo.
»Objasnite se," je zarenčal z glasom, ki je bil hripav od gneva. .Objasnite se takoj, če ne, vam prisegam, da poginete 1*	  (D«iji.)
so bili narodi edina rešitev. Mnogo je pripomogel tudi strah pred Mažarji. Država je bila oslabljena na znotraj in na zunaj, ban-kerot je bil pred durmi. Oktoberski diplom določa federativno ustavo, nasproti centralistični in je važen za zakonodajo, kar določa v tem oziru razmerje oziroma pravice med vladarjem in državnim zborom. — Znan je iz te dobe energični nastop mladega škofa Strossmayerja, ki se je pod geslom: Enake dolžnosti in enake pravice postavil proti Mažarjem, ki so hoteli imeti na Ogrskem en sam narod, in je junaško branil pravice Hrvatov in drugih narodov. Poklonil je tudi 50 000 gld. za učeno društvo, ki naj postavi temelj jeziku za vse Jugoslovane.
Tirolsko.
Veliko zanimanje budi umor bivšega poslanca Fleksbergerja, ki se splošno smatra za politični umor. Umoril ga je namreč sin klerikalnega agitatorja Holgastnerja, ki je eden najhujših krščanskih socijalcev. — Nedeljsko zborovanje v Inomostu proti klerikalnim namenom na Tirolskem, na katerem je govoril tudi profesor Wahrmund, je razburilo pobožne duhove. Občinski svet v Bregencu je protestiral proti temu, da vlada dopušča protiklerikalna zborovanja. — Pri občinskih volitvah v Trientu so zmagali klerikalci, ki so si osvojili južno Tirolsko tako, kakor pri nas Kranjsko. Za enkrat je v Trientu županska kriza, toda boj naprednjakov je skoraj boj brez upa zmage. Da, ta lepa, zvesta tirolska dežela!
Razpor v socijalni demokraciji.
Pri posvetovanju avstrijske socijalne demokracije je prišlo do razpora med nemškimi in češkimi socijalnimi demokrati zaradi strokovnih organizacij. Najbolj žalostno ulogo so pri tem igrali zastopniki slov. socijalne demokracije, ki so glasovali kot zastopniki „juga“ (ne južnoslovanske socijalne demokracije) z Nemci, namesto, da bi šli z roko v roki s češkoslovansko socijalno demokracijo, ki je v boju za strokovne organizacije pokazala toliko smisla za pravo narodnost. Seveda mi smo internacijonalni in mislimo, da je vse kar je narodno že greh proti mednarodnosti. Iz raznih napak, ki jih je slov. soc. demokracija v tem oziru zagrešila, bi bila že lahko spoznala, da njeno stališče glede narodnega vprašanja ni pravo. V tem oziru bi ji morala biti za zgled češka socijalna demokracija.
Deželni zbor kranjski.
(Včerajšnja seja.)
Klerikalni poslanci so tudi včeraj prišli tako pozno v zbornico, da se je mogla seja pričeti še-le ob 10. uri 25 minut dopoldne.
O predlogu poslanca Lenarčiča glede izvolitve v deželni železniški svet poroča poslanec Jaklič, ki predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da izdela organizacijski štatut deželnega železniškega sveta sedanjim razmeram primerno in ga predloži deželnemu zboru v potrditev. — Predlog se sprejme soglasno.
O predlogu glede reorganizacije deželnega zdravstvenega sveta je tudi poročal poslanec Jaklič, ki je stavil naslednji predlog: 1. Vlada se poživlja, da reorganizira deželni zdravstveni svet, da zviša število članov te korporacije na šest članov. 2. Pri imenovanju članov v zdravstveni svet se vlada oziraj na razne stroka zdravstva in pa na narodno pretežje slovenskega prebivalstva dežele.
Proti temu predlogu se je oglasil grof Barbo, ki bi hotel, da bi peščica kranj skih Nemcev imela povsod odločilni vpliv, a pomagal mu je baron Schwarz, ki pravi, da se ne godi Slovencem nobena krivica.
Pridružil se je pa predlogu v imenu narodno-napredne stranke posl. dr. Novak, na kar je bil predlog s slovenskimi glasovi sprejet; grofi in baroni so glasovali proti.
Med raznimi manj važnimi predlogi je prišel na vrsto tudi predlog poslanca Hladnika glede prošnje katoliškega političnega društva za idrijski okraj radi prodaje čipk. Predlog glasi: Prošnja katoliškega političnega društva za idrijski okraj se odstopi deželnemu odboru, da stori potrebne korake v smislu prošnje.
Poslanec G angl pravi: V Idriji se je ustanovila čipkarska šola, ki se je jela ba viti tudi s prodajo čipk. S tem so bili oškodovani trgovci, ki so doslej prodajali čipke. Da se varuje značaj čipkarske šole moralo bi se omejiti nakupovanje in prodajanje s strani čipkarske šole. Strinja se s predlogom upravnega odseka, nasvetuje pa naslednjo stilizacijo: Prošnja se odstopi deželnemu odboru, da stori potrebne korake v smislu prošnje potem ko zasliši interesente! -- Poslanec dr. Krek je očital Ganglu, da se zavzema za trgovce v Idriji. Ga n gl mu odgovori, da je potreba nujne reorganizacije idrijskega čipkarstva v sporazumu z vsemi činitelji, ki pri tem pri dejo v poštev. — Sprejet je bil predlog
upravnega odseka; za Ganglov predlog so glasovali napredni poslanci.
Zanimiva polemika se je razvila med dr. Tavčarjem in klerikalnimi poslanci pri razpravi o zakonskem načrtu v varstvo planinskega cvetja. Zafrknil je parkrat novega državnega poslanca Jarca, ki je potem takoj vtihnil. — Predlog poročevalca Hladnika je bil sprejet.
Deželni glavar prekine sejo ob pol 2. uri popoldne in naznanil, da se seja nadaljuje ob 5. uri popoldne.
*
* *
Ob 5. uri popoldan se je seja nadaljevala. Na dnevnem redu je bil cestni zakon, ki je radi svoje kurioznosti prov-zročil že toliko viharja.
Glavni contra-govornik je bil dr. Tavčar, ki je v dolgem, dobro premišljenem in duhovitem govoru temeljito pojasnil vse slabe strani tega zakonskega načrta, ki postane lahko — ako postane zakon — uso-depoln za deželne finance, ker s časom postane vsaka gozdna pot deželna cesta, za matere vzdrževanje bo morala skrbeti dežela. V prvi vrsti bo krvavela Ljubljana, ki Začuje sama eno tretjino vseh deželnih doklad, ne dobi pa za to od, dežele ničesar.
Stvaren in temeljit govor dr. Tavčarja je napravil na zbornico globok vtis. Klerikalni poslanci so molčali, samo Demšar je poskušal parkrat z neslanimi, otročjimi dovtipi motiti govornika, ki ga je pa vselej dobro zavrnil.
Proti dr. Tavčarju so poslali klerikalci v boj dr. Lampeta in priznati se jim mora, da so poslali v boj pravega moža. Tudi dr. Lampe je bil stvaren in je branil cestni zakonski načrt z vnemo in z veliko spretnostjo, kar je bilo tem lažje, ker je ta zakonski načrt res — slab in slabo reč ni lahko zastopati. Dr. Lampe je hotel — radi bližajočih se občinskih volitev — pobožati malo tudi Ljubljano, kar se mu pa ni posrečilo, ker bo novi cestni zakon prehud udarec za Ljubljano, da bi se jo moglo z njim — božati.
Tudi posl. Demšar je poskušal braniti cestni zakon, ali njegov govor je bil tako prazen in dolgočasen, da so poslanci zbežali iz dvorane. Boljši je bil kratki govor posl. Bartola, potem pa je začel govoriti posl. Kobi, ki je s svojim govorom vzbujal splošen smeh. Mož je govoril o vsem, o piščancih, jajcih itd., samo ne o cestnem zakonu in je napravil vtis, kakor da bi bil prišel v zbornico naravnost iz »Unionovega* buffeta. Komedija je začela presedati že samemu dež. glavarju, ki klerikalcu Kobiju sicer ni hotel odvzeti besede, pač pa je zaključil ob 8. uri zvečer sejo in zaukazal prihodnjo na torek ob 10. dopoldne.
Proti draginji
priredi narodno - napredno politično društvo „Skala“ v nedeljo 23. t. m, ob 10. nri dopoldne
v veliki dvorani Mestnega doma velik društven
javen shod.
Dnevne vesti.
Zoper draginjo! V nedeljo, dne 23. oktobra vsi na društven javen shod „Skale“, ki se vrši ob 10. uri dopoldne v Mestnem domu. Dnevni red: d r. Š vi ge 1 j: Draginjsko vprašanje vobče. Valentin Fortič: Delavstvo in draginjsko vprašanje. Adolf Ribnikar: Uvoz argentinskega mesa. V nedeljo vsi na shod! Prote-stujmo proti neznosni draginji!
Iz Šiške. Zanimanje za nedeljski shod proti draginji ie v Šiški vsesplošno in je pričakovali velike udeležbe. Treba je, da ljudstvo pokaže, da ni zadovoljno z današnjimi razmerami in da da dostojen odgovor onim klerikalnim poslancem, ki so šli preko draginje in preko današnjih kričečih razmer na dnevni red. Dokazali bomo, da je draginja na dnevnem redu.'
Iz Most se nam piše: Zadnji čas je, da se je zganil kdo v Ljubljani in sklical shod proti draginji, kajti razmere v predmestjih so se tako poslabšale, da se bomo tudi mi pridružili vašemu zborovanju, da protestiramo proti draginji, ki nas vse skupaj tare. V nedeljo vsi na shod!
Predavanje o Slovencih v Srbiji »Toplički Samostalac“ poroča o delovanju srbske Čitalnice v Prokuplju. Dne 9. oktobra je v Čitalnici mnogoštevilnim poslušalcem predaval polkovnik Janko Vukasovič ,0 Slovencih'. Govornik je očrtal slovensko zgodovino, popisal je našo zemljo in boj slovenskega naroda proti Nemcem in Italijanom. Predavanje je vzbujalo občo pozor-
nost. Govornik je končal z željo, da bi Slovenci srečno vodili svoj veliki boj in da bi jih v narodnem, gospodarskem in prosvetnem delu morali posnemati Jugoslovani.
Novi Ilirizem. Pod tem naslovom pišejo „Piz. Listy“ o velikem napredku zadnjih let v zbližanju med Slovenci in Hrvati. Omenja posebno zvezo raznih društev in skupne akcije obeh narodov.
Pri c. kr. upravnem sodišču na Dunaju se vrši dne 27. t. m. javna ustna razprava o pritožbi delniške družbe Leykam-Josefstal in Edvarda RoSlerja v Medvodah proti poljedelskemu ministrstvu in proti Francu Žužku in tovarišem radi neke vodne naprave, (dva slapova).
iz davčne službe. Predsedstvo c. kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko je imenovalo: Josipa Vardjana, davčnega oficijala v Vel. Laščah za davčnega oskrbnika v devetem činovnem razredu; davčna asistenta Rudolfa Weixlerja in Antona Adamiča davčnim oficijalom v desetem činovnem razredu; Josipa Pivka, računskega podčastnika prvega razreda pri c. kr. gorskem topničarskem regimentu št. 3 v Beljaku in Josipa Peršaka, računskega podčastnika pri lovskem bataljonu št. 8 v Celovcu, pa davčnim asistentom enajstega čin. razreda.
Iz ljudske šole. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici je imenoval suplentinjo Ano Čop za provizorično učiteljico na dvo-razredni ljudski šoli v Kranjski gori. — C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju je imenoval bivšega učitelja v Ligojni, Ernesta Šušteršiča za provizoričnega učitelja na ljudski šoli v Zagozdacu. — C. kr. okrajni šolski svet v Postojni je imenoval izprašano učiteljsko kandidatinjo Marijo Hren za suplentinjo na ljudski šoli v Spodnjem Zemonu. — Dalje je imenoval okrajni šolski svet v Kočevju izprašano učit. kandidatinjo Karolino Kramar za suplentinjo na ljudski šoli v Dolenji vasi, okrajni šolski svet v Krškem pa izprašano učit. kandidatinjo Marijo Schweiger za suplentinjo na ljudski šoli v Velikem Pudlogu.
Društvo zdravnikov na Kranjskem vabi k mesečnemu zborovanju, ki se bode vršilo v četrtek, dne 27. oktobra ob pol 6. uri zvečer v prosekturi deželne bolnice. Dnevni red:	1. Naznanila	predsedstva.	2.
Dr. A. Levičnik: Ali so rezultati perkusije pljučnih konic po Kroenigovi metodi za praktičnega zdravnika porabili? 3. Demonstracije. Za	odbor: Dr.	Dolšak,	t.	č.
tajnik.
Društvo za varstvo otrok in mladinsko oskrb za ribniški okraj v Ribnici priredi v Arkotovem salonu v soboto 29. t. m. ob pol 8. uri zvečer in v nedeljo 30. t. m. ob 3. uri ^pop. predstavo .Mlinar in njegova hči“. Žaloigra v 5 dejanjih. Po predstavi obakrat srečolov z mnogimi lepimi dobitki.
Circolo Italiano. Laški kružok prične z rednim poukom prihodnji teden in sicer za prvi kurz	v pondeljek	in četrtek	od	8.
do 9. ure in	za kurz v torek od 8.	do	9.
ure zvečer.
»Slovenska Filharmonija" otvori z nedeljskim koncertom v veliki Unionovi dvorani one redne, pred dveini leti osnovane muzikalične priredbe, ki so še danes v dobrem spominu ljubiteljem glasbe v Ljubljani. Orkester »Slovenske Filharmonije" dirigira letos novi kapelnik gosp. Edvard Czajanek, bivši prvi kapelnik dunajskega Joh. Straufi gledališča in preje dirigent večjih avstrijskih in nemških oper. Vodstvo »Slov. Filharmonije" smatra za svojo dolž-.nost, sestaviti spored rednih koncertov tako raznoteren, da pride vsak poslušatelj na svoj račun. Kultiviral se bo sleherni genre. Poleg seriozne simfonične glazbe, užival bo posetnik koncertov tudi lahko in dobro zabavno glazbo. Upati je torej, da slavno občinstvo z mnogobrojno udeležbo omogoči in pospeši prireditve teh rednih koncertov.
Pozor gostilničarji! Vsled odloka deželne vlade mora imeti vsak gostilničar v Ljubljani in na deželi na vidnem mestu nabit »Cenik jedil in pijač". To tiskovino je lično založila »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani in jo prodaja en komad po 3 vin.
Ženski upor. V Bruslju so napravile ustajo — ženske zaradi draginje. V Char-leroi so napadle trgovce z živili, napodile so jih v beg in so uničile njih blago. Na mnogih mestih jih je policija komaj z vso silo udržala. Več žensk je bilo aretiranih, toda zahtevale so z vso odločnostjo, da jih izpuste, češ, da imajo pravico protestirati s silo proti draginji, ako izlepa nič ne pomaga.
Ali so vajenci za taka dela? Zelo priporočljiv mojster za vajence je ključavničar Breme na Predovičevem Selu. Breme podučuje svoje vajence vse mogoče stvari, samo to ne, kar bi jih moral. Vajenci delajo po cele dneve na polju ali pa pospravljajo doma po hiši. Domačo ključavničarsko delavnico vidijo le malokdaj. Ni čuda, da vajenec potem, ko postane prost, skoro ne zna prijeti orodja v roke, kaj pa še, da bi napravil preskušnjo. G. Breme, vajenci niso zato tukaj, da bi vam obdela-
vah polje. Sicer bi pa bilo zelo umestno, da bi se tudi obrtne oblasti malo bolj pobrigale za vajence.
Samomor. V četrtek zvečer se je okolu 9. ure ustrelil na Viču 46 letni zasebni uradnik Anton Štaut iz Rečice na Štajerskem v Savinjski dolini. Zvečer je prišel domov in rekel ženi, da se bo ustrelil. Položil je samokres na mizo, toda žena mu ga je hitro vzela. Ker ga je odločno zahteval nazaj, mu ga je vrnila, nakar je odšel v Oblakovo gostilno na Viču Tudi tam je kazal samokres in trdil, da se bo še danes ustrelil. Nato je odšel k Travnu, kjer je tožil, da ga strašno glava boli. Kar naenkrat pa je na dvorišču ustrelil najprej v zrak, potem pa pognal še sebi krogljo v sence. Bil je na mestu mrtev. Anton Štaut je izvršil svoje dejanje čisto gotovo v tre-
blaznosti. Bolehal je že dalje časa na živčni bolezni in je šele 6. aprila t. 1. prišel iz Feldhofske blaznice pri Gradcu, kjer se je nahajal celih devet mesecev. Štaut si je že lansko leto prerezal v trenotni blaznosti tudi roke. Nesrečneža so takoj odpeljali v mrtvašnico na Viču. Pogreb se vrši danes popoldne ob 4. uri.
Surov hlapec. Hlapec znanega klerikalnega petelina na Mostah Oražma, je skrajno surov človek in hud pretepač. Predvčerajšnjem zvečer je na Predovičevem Selu nekega delavca, ki se je popolnoma utrujen vračal domov, čisto enostavno povozil in se vrh tega še nad njim zadrl. Ko ga omenjeni delavec opozori, da je dovolj široka cesta in naj tudi malo bolj pazi, je skočil s kolesa in ga z nožem sunil ravno pod oko. A to mu še ni bilo zadosti. Hlapec pograbi še močen kamen in udari ž njim ubogega delavca ravno zraven senc. Delavec je hudo krvavel. Zadevo imajo že orožniki v rokah in upamo, da bo Oražmov hlapec že prejel zasluženo plačilo.
Ščipalnik je pozabil v četrtek med 1- in 2. uro popoldne nek dijak v Zalaz-nikovi filijalki v Kolodvorski ulici. Prosi se dotična dva gospoda, ki sta ščipalnik odnesla, da ga prineseta nemudoma ondi uslužbeni gospodični nazaj, da ga zamore vrniti lastniku! Ako ne, pozovem znana »gospoda" z imeni.
Razne vesti.
* Angleški kralj na Dunaju. Novi angleški kralj Juri namerava napraviti svoje potovanje po evropskih dvorih šele po slovesnem kronanju, ki se vrši prihodnjo spomlad. Najpreje obišče avstrijskega cesarja Franca Jožefa, kot najstarejšega vladarja na svetu.
* Velikanski honorarji pevcev v Ameriki. Neki ameriški list je nedavno objavil, kako velikanske letne plače imajo najuglednejši pevci in pevke na newyorški operi. Prvi je seveda znani tenorist Caruso, ki ima na leto okolu 640.000 nemških mark. Bonči dobiva 300.000 mark, Tetraz-zini zasluži 300.000 mark. Pevke Farar, Mary Garden in Slezak prejemajo na leto vsaka po 240.000 mark. Gospa Gadski zasluži na leto 200.000 mark, Dalmores nad 190 000, Zenatello 180.000 in Renand 160.000, Lina Cavalieri, Destina in Scotti vsaka po 120.000 mark, potem pridejo Cle-ment, J6rn, Burrian in Sammarco, ki dobivajo na leto okroglo 100000 mark in na koncu te liste stoji Homer z 80.000 markami. Teh 18 umetnikov in umetnic dobiva torej na leto nad 3 in pol milijonov mark.
* Viharji v Ameriki. V Ameriki so te dni divjali strašni viharji. Mesto Mar-tinas je popolnoma razdejano, v mestu Cortez pa je vihar podrl nad 800 hiš. Število mrtvecev je neprecenljivo. Kakor se domneva je bilo v mestu Martinas ubitih nad 2000, v Cortezu pa nad tisoč oseb. Število vseh ponesrečencev na otoku Kuba znaša okolu 4000. Guverner je brzojavil, da bo v kratkem izbruhnila splošna lakota.
* V šoli stotnika Kopenicka. Včeraj sta prišla k nekemu berlinskemu gostilničarju dva stražnika v uniformi in mu izjavila, da ga morata aretirati, ker je baje ponarejeval denarje. Ukazala sta mu, da mora položiti ves denar na mizo. Ko sta denar natančno pregledala, sta rekla, da je sedaj aretacija nepotrebna, vendar pa morata denar vzeti s sabo. Ko sta stražnika nato odšla, se je spomnil, da je bila to najbrže sleparija in naznanil vso zadevo policiji. Policiji se je posrečilo oba »stražnika" aretirati in sicer v osebi nekega mesarja in njegovega sina.
* Dr. Crippen pred sodiščem. Včeraj je bil zaslišan policijski nadzornik Dew, ki je poročal o begu in aretaciji dr. Crippena in njegove ljubice le Neve. Med obravnavo je padel nek porotnik v nezavest. Izvedenci so izjavili, da truplo umorjene soproge ni ležalo dalje kot osem in ne manj kot štiri mesece v kleti. Med razpravo je poskušala neka mlada dama Crippena fotografirati, a sluga jo je takoj odstranil iz dvorane.
* Lucchenijev samomor. Kakor se poroča, se je Luccheni zadnje Čase neprestano pritoževal, da ne more vzdržati izoliranega zapora. Ko so mu naznanili, da je popolnoma izključeno, da bi ga pustili v družbo drugih kaznjencev, je prosil za časopise in knjige. Ker pa je tudi to le zelo poredkoma dobival, je pričel stračno divjati in razsajati. Pustil je vsako delo in se že dalje časa pečal s samomorom. Radi tega so ga vedno stražili, dokler ga niso zadnjič dobili mrtvega v zaporu.
* Kolera v Italiji. Kolera v Italiji še vedno ni ponehala. V Napolju je v zadnjem času obolelo za kolero zopet 47 oseb, od katerih so morali 26 prepeljati v bolnico. V Rimu sta umrli za kolero dve osebi. Ker kolera v Italiji nikakor noče ponehati, so napravili v okolici Napolja in Rima več izoliranih bolnic. Ljudstvo je radi te nevarne bolezni skrajno razburjeno.
* Največja ladlja na svetu. V ladjedelnici Harland pri Belfastu so ta teden spustili v morje parnik „01ympie“. ki tehta 45.000 ton. Ta parnik je sedaj največji parnik na celem svetu.
Novejša telefonska In brzojavna porodila
Konferenca obeh ministrskih predsednikov.
Dunaj, 21. oktobra. Danes je dalje časa trajala konferenca obeh ministrskih predsednikov glede izplačila v gotovini. Med ogrskimi poslanci vlada mnenje, da se bo končno menda vendar našel kak mo: dus za skupen kompromis.
Bolezen grofa Khuena-Hedervaryja.
Budimpešta, 21. oktobra. Ker odide ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary radi bolezni na trimesečni dopust, bo začasno prevzel vodstvo ogrske vlade trgovinski minister Hieronimy. Pričakuje se tudi, da se bo v kratkem izvršila rekonstrukcija Khuenovega kabineta. Predvsem pride v poštev kot ministrski kandidat grof Tisza, ki postane najbrže minister notranje zadeve.
Delegacijsko zasedanje.
Dunaj, 21. oktobra. Danes se je nadaljevala seja vojnega odseka ogrskih delegatov, in sicer je bila na vrsti špecijalna debata. Grof Kossuth je zagovarjal ogrski poveljni jezik in trdil, da se bo moč avstrijske armade na ta način zelo povečala. Poslanec Heltay je stavil predlog, naj se ljudstvo pouči o vojnih nevarnostih, ker se bo potem baje gotovo bolj navduševalo za nove vojne kredite.
Bosenski sabor.
Sarajevo, 21. oktobra. Bosenski sabor bo najbrže sklican prve dni meseca novembra. Razpravljal bo najprej o proračunu za 1. 1911, nakar pride na vrsto vladni predlog o fakultativnem odkupu bosenskih kmetov. Debata bo skrajno zanimiva, ker bodo srbski poslanci najodločneje nastopili proti temu vladnemu predlogu, ki je prava sramota za vsako kulturno državo. Hrvati se s tem vprašanjem še niso bavili. Mohamedanski poslanci so poslali k ministru Burianu posebno deputacijo s prošnjo, naj vendar prepreči uporno gibanje bosanskih kmetov.
Bolezen prestolonaslednika Aleksandra.
Bclgrad, 21. oktobra. Včerajšnja noč je bila za srbskega prestolonaslednika Aleksandra odločilna. Prestolonaslednik ni prestal samo krize, ampak se mu je celo obrnilo na bolje. Njegov položaj sedaj ni obupen, vendar pa še vedno zelo resen.
Evropske države In portugalska republika.
London, 21. oktobra, Angleška vlada je stavila na vse evropske države predlog, naj glede nove portugalske republike postopajo pari passu. Prva se je temu odzvala Nemčija. Najbrže bodo evropske države priznale novo republiko še tekom tega leta.
Portugalska požrtvovalnost.
Lizbona, 21. oktobra. V dokaz, kako po volji je portugalskemu ljudstvu proglasitev Portugalske za republiko, dokazuje najbolj dejstvo, da se je priglasilo že ne-broj bogatašev, ki so izjavili, da so pripravljeni pokriti stare portugalske dolgove. Vlada je odkazala kralju Manuelu pol milijona, kraljici Mariji Piji pa 300.000 frankov apanaže. Kralj je imel poprej 4 milijone frankov plače, kateri prebitek se bo sedaj porabil za olajšanje davčnih bremen ubogim kmetom.
Najetje turškega posojila na Francoskem.
Carigrad, 21. oktobra, Porta je naznanila francoski vladi, da odločno odklanja nameščenje kakega francoskega finančnika v turškem finančnem ministrstvu. V slučaju, ako Francija ne odneha od te zahteve, bo Turčija prenehala vsako nadaljno pogajanje.
Carigrad, 21. oktobra. Vprašanje glede najetja posojila na Nemškem, in sicer pri draždanski banki, že stopa v ospredje. Turčija namerava najeti posojilo 150 milijonov funtov proti 25milijonskemu mesečnemu odplačilu in 6% obrestmi.
Revolucijonarno gibanje v Bolgariji.
Sofiia, 21. oktobra. Župan bolgarskega mesta Krakova je razobesil na magistratu revolucijonarno zastavo in sporazumno z občinskimi svetniki proglasil demokratično vlado. Ko je vlada protestirala proti temu dejanju, je župan odgovoril, da je mesto avtonomno in ima samo ono pravico odločevati o tem vprašanju. Vlada skuša radi tega mirnim potom doseči sporazum. Občinstvo postopa z županom popolnoma solidarno. Ker je vsled tega nastala nevarnost, da se revolucijonarno gibanje preveč ne razširi, je vlada proti Krakovu odposlala večji oddelek vojakov.
„Novoje Vremja“ o perzijskem vprašanju.
Petrograp, 21. oktobra. „Novoje Vremja" trdi z ozirom na perzijsko vprašanje, da Rusija nikakor ne misli uničiti perzijske samostojnosti, a vsaka stvar ima svoje meje. Ako bo Perzija postopala solidarno z Anglijo in Rusijo bo še ostala na svetovnem zemljevidu, drugače je pa izgubljena.
Revolucijonarno gibanje na Španskem.
Pariz, 21. oktobra. Španski poročevalec pariškega »Matina* poroča o pogovoru z vodilnimi španskimi politiki glede revolucionarnega gibanja na Španskem sledeče: Vodja španskih republikancev se je izrazil, da je proglasitev Španije za republiko tekom štirih let tako gotova stvar, kakor solnčni vzhod. Temu so krive različne bivše klerikalne vlade. Vodja trgovcev je izjavil, da je klerikalna politika nesreča in poguba za vsak narod. Progon kongregacij iz vsake države je življenska potreba za vsako državo.
Afera Uiigern-Sternberg.
Petrograd, 21. oktobra. Akti v zadevi barona Ungern-Sternberga se že nahajajo pri apelacijskem sodišču. Sodišče je odredilo proti Ungern-Sternbergu obravnavo radi izdaje državnih tajnosti. Obravnava se bo vršila sredi meseca novembra.
Dr. Crippen pred sodiščem.
London, 21. oktobra. Obravnava proti dr. Crippenu še vedno ni končana. Crippen taji dosledno vse in trdi, da je odločno prepričan, da njegova soproga še živi. Govor njegovega zagovornika je napravil na porotnike kolosalen utis. Dr. Crippen, ki je bil po angleškem zakonu zaprisežen, je pod prisego izpovedal, da je svojo soprogo usodnega večera še videl, drugega dne pa je nenadoma neznanokain izginila. Izid obravnave se pričakuje z velikansko nestrpnostjo.
Izgon portugalskih menihov iz Španske.
Madrid, 21. oktobra. Canalejas je izjavil, da so vsi portugalski menihi že izgnani iz Španije. Menihi so prosili vlado, da jim dovoli tridnevni počitek, kar jim je bilo tudi ustreženo. Ker so pa ostali dalje Časa, je Canalejas ukazal vsem guvernerjem, da naj takoj izženejo vse portugalske menihe iz dežele, kar so ti tudi storili. Menihi so sedaj na potu v Italijo in Avstrijo.
Volitve v Podštorni.
Podštorna, 21. oktobra. Volitve v Podštorni so razpisane od 31. oktobra do 3. novembra.
Vprašanje o delitvi češkega deželnega zbora.
Praga, 21. oktobra. Vprašanje o delitvi češkega deželnega zbora še sedaj ni rešeno. Na današnji seji zastopnikov vseh čeških strank, so se Čehi odločno izrazili proti temu predlogu. Konservativni veleposestniki kujejo zopet kompromisne predloge. Ako se ti posrečijo, bo sklican deželni zbor na dan 28. t. m.
Lucchenijevo truplo.
Ženeva, 21. oktobra. Pri obdukciji Lucchenijevcga trupla se je izkazalo, da se se je pričela paraliza. Ker se sorodniki 'Lucchenija niso oglasili, so njegovo truplo oddali anatomičnemu oddelku v študijske svrhe.
Novi topovi za Srbijo.
Bel grad, 21. oktobra. Srbija je zopet nakupila 18 novih gorskih baterij, ki bodo nastavljene ob bosenski meji. Sedaj se generalni štab bavi z vprašanjem glede nakupa vojnih zrakoplovov.
Wellmann odide zopet v Evropo.
Newyork, 21. oktobra. Avijatik Wellmann je izjavil, da bo še enkrat poskusil svoj polet iz Amerike v Evropo. Preje bo pa še študiral vprašanje o ekvi-libratorju, ki je pri sedanjem poletu delal največje ovire.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Ljubiteljem čaše dobre žitne kave
ne ugaja noben drugi izdelek tako zelo, kot Franckova Perl-ržena kava z znamko „Perla“. Prl-rž se naj ne primerja z kakovostjo slabejše pražene rži, katera se neza-vita izvaguje. Primera pokuševalnega poskusa izpriča, da se „Perl-rž“ nikakor ne družuje z slabejšim tržnim blagom. Vonj in okus sta veliko žlahtneja. Prosimo, zahtevajte torej samo paketirano, samo z znamko.
Mali oglasi.
Beseda r> vin. — Za one, ki iščejo službe 4 Tla. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
StavbišiSe, okrog 1000 klafter veliko, poleg drž. ceste, v neposredni bližini kolodvora na Jesenicah, se pod ugodnimi pogoji proda. Pojasnila daje Viktor Plahutar, p. d. Zaveljčina, na Savi št. 1, Jesenice— Fužine.	335/5—5
Mesečna soba za 1 ali 2 gospoda se takoj odda ali pa s 1. novembrom. Poizve se v trgovini H. Priv-šek, Prisojna ulica 3.	349/3—1
Dobro ohranjen šivalni stroj (Singer Co.) se proda za 100 K. Pripraven za čevljarja ali krojača. Kje, pove inseratni biro .Jutra".	350/2—1
Elegantno meblovana ali nemeblovana mesečna soba se takoj odda v prijazni vili. Več pove inseratni biro .Jutra*.	351/3—1
Mesečna soba, lepo meblovana, se odda s 1. novembrom na Miklošičevi cesti št. 8, nasproti hotela .Union". Razgled na ulico. Več se poizve ravnotam v III. nadstr., levo.	352/2-1
Lep eleganten divan se proda. Kje, pove inseratni biro .Jutra*.	345/3—2
Lep lokal za pisarno ali trgovino se takoj odda na Poljanski cesti št. 13	346/3—2
I K O
f
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, sin in stric, gospod
V
Anton Staut
zasebni uradnik
dne 20. t m. ob 9. zvečer v starosti 46 let, naglorna preminul.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši danes dne 22. oktobra ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na Viču na ondotno pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi na Viču.
V Ljubljani, dne 22. oktobra 1910.
Žalujoči ostali.
Lep
se takoj odda na Jurčičevem trgu 3, I. levo. Dobro ohranjen
vrtalni stroj
za ključavničarje se ceno proda.
Kje, pove inseratni biro „Jutra“.
Kinematograf „Ideal“
Franc Jožefova c. 1. Hotel pri Maliču. Nasproti glav. pošte.
Spored od 22. oktobra do 25. oktobra 1910.
Prekuhavajte vodo. (Znanstven filtn.)
Roman kmetske deklice. (Drama.)
Satanov poraz. (Fantazija v barvah.)
Luka šofer. (Jako komično.)
Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9. uri zvečer:
Manevri francoske vojske. (Po naravi.)
Fra Diavolo. (Drama).
Dimniška cev. (Komično.)
Ob torkih in petkih koncertuje Slovenska Filharmonija.
Prihodnjič: Revolucija na Portugalskem.
Vincenc Richterja
i
je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K.
„Schampos“, prašek za umivanje glave.
Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin.
Vincenc BicUec, S3fftS«gir
Zalogo ima A. MOLL, lekarnar, Dunaj L, Tuchlauben št. 9.
Najboljša
ura
sedanjosti:
zlata, srebrna, tula, nikelnasta In jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg. *
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
Tovarniška varstvena znamka:
„ IK O
I K O
I K O
Franjo Parkelj
lastnik reklamnega in pla-katerskega podjetja. Snaženje stanovanj in okenj.
Izvršuje vse v to stroko spadajoče dela točno in po zmernih cenah.
se sprejme takoj na Glincah št. 47, p. Vič. V Novem Udmatu št. 146 se odda takoj
velika soba
s kabinetom, kuhinjo, kletjo in vrtom.
Ponudbe sprejema gosp. F. Ramelli, Sevnica.
Učenca
sprejme takoj
F. Skušek, trgovec, Metlika.
V najem se oddajo takoj
prostori
za mesarijo, gostilno in trgovino v Spod. Šiški.
Na jako ugodnem prostoru v sredini občine. Mesarija obstoji iz mesnice, klavnice, delavnice, ledenice, hleva in remize za vozove. Gostilna iz dveh velikih prostornih gostilniških sob, kuhinje, kleti in dr. pritiklin. Proda se pa tudi iz proste roke celo posestvo pod jako ugodnimi pogoji.
Naslov pove inseratni biro „Jutra“.
Restavracija pri Bohenčb na Glincah
priredi v nedeljo, 23. t. m. ob 3. pop.
V ■ ■
Vstopnina 30 vin. za osebo.
Čisti dobiček je namenjen Sokolskemu društvu na Viču, — Točijo se najboljša pristna vina in budejeviško pivo. — Gorka in mrzla jedila po najnižji ceni.
K obilni udeležbi vljudno vabi
gostilničar.
Hotel „IURIJA“
^V nedeljo, dne 23. t. m. od 9. ure naprej
zajtrkovalni taeerf
ter kakor vsak večer
KONCERT
prvega damskega tamburaškega in pevskega društva „Zvezda“.
To društvo je koncertiralo z najboljšim uspehom v vseh večjih mestih na Nemškem, Francoskem, v Belgiji in na Danskem.
Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina prosta.
K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi
Ivan Bračič.
rmfffffTffrm
Za slabokrvne
in prebolele!!
Pijte pravi pristni Maršala,	steklenica	7/10	K 1 '50
Priporoča se tudi Malaga,	steklenica	7/10	K	2-50
Zaloga najfinejšega Wermouth-vina alaTorlno, steki. 7/10 K 120 Za preprodajalce po dogovoru znižane cene.
CASCIO
Lingarjeva ulica štev. 1, (za škofijo).
ILTa.jTT-ečja, zaloga
čeyljev
domačega izdelka.
I. KEBER,
Ljubljana, Stari trg štev. 9.
Na debelo In na drobno. Najnižje cene. Vzorci na zahtevanje.
lite iz kg
poldolga preveza 7 K, dolga preveza 5 K, kratka preveza 9 K, kratka preveza — večja 12 K, nežnosvetle (blond) in sive 20 °/o dražje priporoča
S. STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (zraven čevljarskega mostu.)
izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene ni rezane ženske lase po najvlšjlh cenah.
VI prihranite denar!
Automatični namizni pri-
žigalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih jMannlicherjevih pušk.
Lepo	Lepo
darilo!	•*	»V	darilo!
JOSIP SCHUNDER H Otte Id o rf e r s t r asse "^7/v!' Preprodajalci dobijo velik popust 1 — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji izjemne cene.
Franc Paušner
krojač
v Ljubljani, pri „Novem svctu“
javlja slav. občinstvu, da sprejema stare moške obleke v popravo ter izvršuje iz starih oblek nove za otroke po najnižjih cenah.
☆
FR. ŠEVČIK
puškar, Ljubljana, Židovska ul. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
piašls im samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, stilskih in čeških strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brezdimnl smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo lovskih potrebščin
po najntfjih cenah. — Popravila In narofibe se i*vršujt“jo točno in zanesljivo. — Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
SflHp iz bele8a hrastovega OUUC jesa, trpežni, močni
o
c "> CS c« N
r 53
•Z c/) O. O
Sd| E <y
cd o >
CJ
T3
O
C/D
Sode
od finega špirita
Vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 600, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidni nizki ceni
Iv. A. lartmanna nasledi; Avg. Tomažič,
Ljubljana, Mar. Terezije c.
C/)
O
O.
rt>
< ?r
cd
O. P
a c/i
§ 2L
N — P N
® fD ^ 7?
rAnp nizke in solidne V^vIlC točna postrežba
, JUTRO4
neodvisen političen dnevnik »e prodaja povsod.
samo po 4 vin.
bški
oooooooooooooooooooooo
priporočujemo-kotpriznano
r 160,, not
tovarniško znamka
najSojši SaSS/
Zsl jesensko in zimsko sezono
prispelo nad 35.000 komadov svežega blaga in sicer:
nad	5.000	kom.	oblek	za gospode
„	2.000	„	„	„	dečke .
„	2.000	„	„	„	otroke .
„	1.000	„	posameznih hlač „	gospode
„	5.000	„	pelerin iz velblodje dlake .
„	1.500	„	površnikov, raglanov in zimskih	sukenj
„	500	„	posameznih modnih telovnikov	.	„ „	3’—	„
„	18.000	„	konfekcije za dame in deklice kakor	paletoti,	raglani,
mantile, kostumi, pelerine, krila in bluze.
Priznano nizke cene!
od	K	8*—	naprej
n	»	6'—	„
»	n	n
»	n	^	»
„ 6'—
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
☆
.t.
Tifip
IM
» «
§
iffi.
Za Jesen in zimo:
bluze, spodnja krila, hišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in vse moderne nakitne predmete. Damske klobuke ill Čepice, kakor tudi za otroke. Vse športne predmete v oddelku za gospode: klobuke, cilindre, Čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežnike, palice, pletene telovnike, kakor tudi vse najnovejše potrebščine za gospode v modni in športni trgovini
P. MAGDIČ, Ljubljana
nasproti c. 1-rr. glavne pošte.	6
Ljubljana, Pred škofijo 19
priporoča po znano nizkih cenah
A. Lukič
jesenske in zimske obleke
najmodernejše površnike, zimske suknje in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
Cene brez konkurence!
Slovenci, pozor!
pri nakupovanju vencev!
FR IGLIČ
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo kiasnlh
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
2jVU3.aa3ja, naročila se iz--srrš-ujejo liitro 1xjl točno.
^ | Cenj. gostom in potujočemu občinstvu
'	priporočam	staroznano
dobro gostilno
kjer točim le najboljša naravna vina in izvrstno pivo. Izborna domača kuhinja. CeDe 52—5 najnižje.
Hotel ,Lloyd‘
sobe za prenočišča
v najlepšem redu po zmerni ceni Omnibus k vsakemu vlaku. Senčnat lep vrt. V sredini mesta.
Ljubljana sy. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, nasproti hotela „Union“.
Karol Počivaunik.
lOOO kil finih namiznih
jabolk
ima naprodaj
F. Skušek, trgovec, Metlika.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 5,000.000. Stritarjeva ulica št. 2	Reservni	fond	K	450.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča
promese na dunajske komunalne srečke & 18 K žrebanje 2. novembra gl. dobitek 300*000 K. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih. obrestuje po čistili
411 01
2 o.