r LETO XXIV. Številka 1 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka In Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO S O C I A L ISTICNE ZVEZE DELOVNEGA L J U D S T V A IJIIIII«......Iilllll ■MIHI UMI KRANJ, sreda, 6. 1. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od I. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah In sobotah ZA GORENJSKO Prireditve ob prazniku občine Škofja Loka PETEK, 8. JANUARJA Ob 10. uri bo na Trati otvoritev nove tovarne podjetja Konfekcija Kroj iz Škofje Loke. Ob 12. uri bo v stavbi občinske skupščine podelitev priznanj učencem srednjih in osnovnih šol Gorenjske za najboljše spise na temo: Partizanska zgodba. Ob 18. uri bo v dvorani TVD Partizan v Železnikih slavnostna akademija v počastitev občinskega praznika. Ob 20. uri bo v kinu Sora v Škofji Loki slavnostna predstava jugoslovanskega filma Krvava bajka. SOBOTA, 9. JANUARJA Ob 10.45 bodo odkrili spominsko ploščo padlim borcem NOB na pročelju kina Obzorje Železniki na Cešnjici. Ob 11. uri bo v kinu Obzorje Železniki na Cešnjici XXI. slavnostna seja občinske skupščine škofja Loka s podelitvijo priznanj in kulturnim programom. Ob 15. uri bo v kinu Obzorje Železniki na Cešnjici predstava celovečernega filma Krvava bajka. Na vseh šolah v občini se bodo mladi športniki ta dan pomerili v košarki. V Železnikih pa bo otvoritev daljnovoda visoke napetosti v Selško dolino od RTP škofja Loka do TP Železniki. NEDELJA, 10. JANUARJA Ob 9. uri bo žakia komemoracija in polaganje vencev pri spomeniku NOB v Dražgošah. Šahovski klub Škofja Loka organizira šahovski brzo-turnir. SREDA, 13. JANUARJA Ob 18. in 20. uri bo v kinu Sora predstava celovečernega jugoslovanskega filma Biciklisti. SOBOTA, 16. JANUARJA Ob 19.30 bo v kinu Obzorje na Cešnjici predstava celovečernega filma Biciklisti. Odred- svobodnega Kamnitnika pa organizira občinsko orientacijsko tekmovanje za prehodni pokal pod naslovom: Gias svobodne Jelovice. NEDELJA, 17. JANUARJA Ob 9. uri se bo na strelišču v Vincarjih pri škofji Loki začelo tradicionalno tekmovanje z malokalibrsko puško, ki ga organizira občinska strelska zveza škofja Loka. Obenem s praznovanjem občinskega praznika in v njegovo počastitev se bo v teh dneh začelo tekmovanje v zimsko atletski ligi, ki jo organizira ŠŠD Janez Pcter-nelj iz Gimnazije v škofji Loki. ŠŠD Janez Pcternclj organizira tudi odbojkarski turnir. V galeriji na loškem gradu razstavljata svoja dela kipar Anton Flcga in grafik Štefan Simonič. Vzporedno s temi prireditvami pa bodo tudi zimsko športne prireditve in tekmovanja Po stezah partizanske Jelovice. V soboto, 9. januarja, se bo ob 9. uri začelo v Lan-covem tekmovanje gorenjskih osnovnih šol v tekih in veleslalomu. Ob 18. uri bo v Železnikih meddruštveni nočni slalom. V nedeljo, 10. januarja, ob 8. uri bodo v Selcah med-društvene sankaške tekme. V Poljanah nad škofjo Loko pa ob 9.30 meddruštveni smučarski skoki za mlajše in starejše pionirje. Ob 13. uri bo v Kropi meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih za člane in mladince. Ob 9. uri bo v Dražgošah žalna komemoracija in polaganje vencev na spomenik NOB. Ob 10. uri pa se bo začelo tekmovanje enot teritorialne obrambe. 5. stran: Inž. Jože Oster man prejel Kraigherjevo nagrado 8. stran: Prebivalstvo na Gorenjskem 24.stran: Kako so Slaki osvojili Ameriko ? kofjeloška priznanja Ob letošnjem občinskem prazniku bodo v Škofji Loki zopet podelili priznanja najbolj zaslužnim občanom. Skupščina občine podciuje ob tej priložnosti veliko in malo plaketo, nagrado ter pismeno priznanje. Komisija za odlikovanja je na svoji zadnji ■ seji sprejela seznam letošnjih nagrajencev, ki ga je potrdila tudi občinska skupščina na decembrski seji. Veliko plaketo bo ob letošnjem občinskem prazniku prejel Maks Krmelj — Matija, narodni heroj iz Hota-velj. Ob njegovem šestdeset-letnem življenjskem jubileju in trideseti obletnici organiziranja poljanske vstaje mu bo podeljena na slavnostni seji občinske skupščine. Enako priznanje bo podeljeno tudi kolektivu podjetja Elra za prizadevanja pri izgradnji novih proizvodnih obratov in dosežene uspehe pri razvoju podjetja ter moškemu pevskemu zboru iz Železnikov. Kot nagrada za uspešno sodelovanje in posebno prizadevanje za dokončno izgradnjo telefonsko-telegrafskega omrežja v občini škofja L6-ka bo veliko plaketo prejel tudi direktor kranjskega poštnega podjetja Janez Škerjanec. Mala plaketa bo izročena Jerneju Hriberniku za uspeš- no delo v krajevni skupnosti Puštal, Mari Jelovškovi za uspešno pedagoško delo ter Francu Potočniku za dolgoletno sodelovanje v oblastnih organih in delu v krajevnih organizacijah na področju Hotavelj. Anton Oman bo dobil praktično nagrado za večletno aktivno družbenopolitično delo in aktivnost na področju strelstva in gasilstva. Mariji Jagodičevi bo podeljena praktična nagrada za večletno pedagoško delo v občini, Ludviku Jelencu pa za vzorno družbeno aktivnost na območju Dražgoš. A. Igličar Solidarnost vaščanov Loma Redkim družinam se je začelo novo leto tako neprijazno kot Kavčičevim v Grahovšah nad Lomom pri Tržiču. Ob 4. uri zjutraj je rdeči petelin upe-pelil streho nad glavo številni družini. Toda pogorelcl niso ostali osamljeni. Solidarnost vseh občanov lom-skega okoliša se je pokazala v najboljši luči: že med prazniki so na pobudo krajevne organizacije socialistične zveze Lom pod Stcržičem zbrali tuSM novih din pomoči v gotovini, nekatere družine pa so poleg tega prispevale tudi hrano in obleko. Hitra in Izdatna pomoč, še posebej, če upoštevamo, da je na tem območju vsega 87 gospodinjstev. Poleg tega pa so prebivalci te gorske vasice obljubili, da bodo spomladi pomagali prizadeti družini s prostovoljnim delom in z lesom pri obnovi hiše. Prepričani smo, da bo ta akcija za pomoč naletela na odmev tudi pri ostalih občanih Tržiča (krajevna organizacija SZDL iz Loma je že zaprosila za pomoč pri zbiranju občinsko konferenco socialistične zveze), prevzame pa nas hitra in učinkovita akcija solidarnosti, ki so jo izvedli domačini v Lomu. —ok RAZPRODAJA SEZONSKO ZNIŽANJE VSEH VRST OBUTVE imun 11 mi i — Jeseniška občinska skupščina je na zadnji seji sklenila, da bo davčna osnova od stavb ostala nespremenjena, torej takšna kot lani. Zato občanom in organizacijam ni treba vlagati davčnih napovedi za odmero davka na dohodek od stavb. Odborniki so prav tako sklenili, da se bo letos prispevek od uporabe mestnega zemljišča plačeval na področju celotne občine, ker je le-ta več ali manj že urejena z urbanističnimi dokumenti. Odpravi jene so tudi oprostitve. Ves prispevek za uporabo mestnega zemljišča bodo dobile krajevne skupnosti, ki bodo ta denar lahko s pridom uporabile za komunalna dela. Tudi tarifa se bo povečala in bo vseeno med nižjimi v republiki in na Gorenjskem Doslej je bilo treba od kvadratnega metra plačati 2 pari, po novem pa bo treba odšteti 5 par. KRANJ Včeraj so se v kranjski občini začele seje političnih aktivov na terenu. Na njih vodstva krajevnih organizacij socialistične zveze in predstavniki drugih krajevnih organizacij in krajevnih skupnosti razpravljajo o pripravah na volilne konference krajevnih organizacij socialistične zveze. Večina volilnih konferenc krajevnih organizacij SZDL v kranjski občini bo v drugi polovici januarja in v februarju. Na volilnih konferencah bodo med drugim izvolili nova vodstva krajevnih organizacij socialistične zveze in člane za stalni del občinske konference SZDL. A. ž. RADOVLJICA V ponedeljek popoldne sta se v sejni dvorani družbenopolitičnih organizacij v Radovljici sestala ožja aktiva komunistov z jeseniške in iz radovljiške občine. S predstavnikom centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije so razpravljali o uresničevanju reforme, stabilizacijskih ukrepih in ekonomskem sistemu. Podobne sestanke oziroma razgovore bodo v prihodnje pripravili komunisti v večjih delovnih organizacijah v obeh gorenjskih občinah. A. ž. Trije kandidati za poslanca Od 17. do 21. decembra lani so bile v krajevnih skupnostih na drsnem bregu Save v kranjski občini krajevne kandidacijske konference za nadomestne volitve poslanca republiškega zbora republiške skupščine. Na teh konferencah je bilo imenovanih sedem možnih kandidatov, vendar so kasneje štirje kandidati kandidaturo odklonili. Tako se je na podlagi krajevnih kandidacijskih konferenc konec minulega meseca (28. decembra) sestala občinska kandidacijska konferenca. Konferenco za nadomestne volitve poslanca republiškega zbora so sestavljali delegati, izvoljeni v krajevnih skupnostih, in delegati občinskih družbenopolitičnih organizacij. Na tajnih volitvah je občinska kandidacijska konferenca izvolila tri možne kandidate za poslanca. To so: Dušan Horjak (rojen 1. 8. 1920), direktor Tekstilindusa Kranj, Franc Kuralt (4. 11. 1922), zasebni kmetovalec iz Zabnicc in Janez Oblak (30. 7. 1934), strokovni učitelj v šolskem centru združenega podjetja Iskra Kranj. V prihodnjih dneh bodo v vseh krajevnih skupnostih na desnem bregu Save v kranjski občini sklicani zbori volivcev, na katerih bodo o kandidatih ponovno razpravljali. Po tem pa bodo volivci na desnem bregu Save v nedeljo, 24. januarja, izmed predlaganih treh kandidatov na neposrednih volitvah izvolili poslanca republiškega zbora slovenske skupščine. A. 2. Zadovoljni s srečanjem Gorenjski občinski sindikalni sveti, komunalni zavod za zaposlovanje delavcev, predstavniki občin in bank so konec minulega leta v Kranju pripravili razgovor z gorenjskimi delavci, ki so zaposleni v tujini. Namen tega srečanja je bil pogovoriti se o delovnih pogojih naših delavcev v tujini, o težavah. Skratka, o vsem, kar jih zanima pred njihovo morebitno vrnitvijo v domovino. Srečanje je dobro uspelo in posebno naši delavci, ki so zaposleni v tujini, so bili s to pobudo zelo za- dovoljni. Najbolj so se zanimali za naše carinske predpise, za določila socialnega zavarovanja, za možnosti glede zaposlitve v domovini in podobno. Menili so tudi, da bi bilo prav, da bi takšna srečanja ustrezne službe pripravile tudi v prihodnje. Na občinskem sindikalnem svetu v Kranju pa smo izvedeli, da Imajo na posameznih službah še v teh dneh govorilne ure za delavce, ki so zaposleni v tujini In se bodo čez nekaj dni vrnili na delo v tujino. A. 2. Ob desetletnici dela republiške In občinskih komisij za varnost v cestnem prometu so v torek, 29. decembra 1970, v Kranju razdelili diplome za desetletno delo pri prometno vzgojni preventivni dejavnosti desetim osnovnim šolam v občini, kinematografskemu podjetju Kranj, avto-moto društvom, postajam milice, učiteljem na osnovnih šolah ter še nekaterim posameznikom. Foto: F. Perdan GORENJSKA KREDITNA BANKA BLED' JESENICE ■ KRANJ " RADOVLJICA - ŠK. LOKA' TRŽIČ Hranilne vloge obrestujemo: navadne 6 % vezane nad 1 leto 7 °<: vezane nad 2 leti 7.5 V Sredstva na deviznih računih obrestujemo:: navadna •„ 5,5 > v d6vi*ah 0,5 v dinarjih vezana natl I leto 7 c v devizah 0,5 \i dinarjih 17. II. 1971 v Radovljici 18. VIII. 1971 v Škofji Loki 10 nagrad po 2000 din Prvi nagradi — , 10 nagrad po 1500 din osebna avtomobila 20 nagrad po 1000 din AUSTIN 1300 ; 20 nagrad po 800 din in 198 lepih 20 nagrad pb 600 din denarnih nagrad 20 nagrad po 400 din 98 nagrad po 100 din t in dopolnjene komunalne takse na Jesenicah Republiški zakon [z 1965. leta je dovoljeval občinam, da lahko uvedejo komunalne takse na tri taksne predmete, in sicer za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori, za začasno prebivanje v turističnih krajih (turistična taksa) in za parkiranje avtomobilov in njihovih pri klopni kov. Jeseniška občina je glede na ta zakon uvedla le komunalno takso za parkiranje in turistično takso. Lani pa je republika število taksnih predmetov razširila na 10. Ker zakon višine komunalnih taks ne predpisuje, so strokovnjaki za to področje izdelali vzorčni predlog za čim enotnejše reševanje tega vprašanja v republiki, čeprav je določanje višine komunalnih taks odvisno od vsake občine posebej. Povedati moramo, da so gorenjske občine vsaj delno uskladile komunalne takse, razlikujejo pa se v posameznih podrobnostih. Jeseniški odborniki so se odločili, da bodo turistično takso in takso za parkiranje v občini pobirali še naprej, uvedli pa so tri nove takse, in sicer na igralne in glasbene avtomate v javnih lokalih in na reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače ozna-čeni na javnih mestih. Kakšne so torej dopolnjene stare in nove komunalne takse na Jesenicah? Za glasbene avtomate v javnih lokalih bo treba odšteti letno 200 dinarjev. Gramofoni, magnetofoni in radijski ter televizijski sprejemniki v javnih lokalih so takse oproščeni. Podobno velja za avtomate, ki so postavljeni v društvenih prostorih. V drugo kategorijo objektov, od katerih bo treba plačevati takso, pa sodijo igralna sredstva v javnih lokalih. Tako bo treba od ene steze na avtomatskem kegljišču plačati letno 500 dinarjev, od ostalih igralnih sredstev (stenski avtomati, namizni nogometi, košarke, marjance ipd.) pa 100 dinarjev. Če so takšni pripomočki v društvenih prostorih, so takse oproščeni. Turistična taksa je bila uvedena, kot že rečeno, 1965. leta. V jeseniški občini je bila enotna in je znašala 1 dinar za dan bivanja v katerem koLi kraju občine. Skupščina je odlok o plačevanju turistične takse dopolnila. Kraje v občini je razdelila v dve skupini. Prvo skupino tvorijo kraji zgorn jesavske doline (Rateče, Podkoren, Kranjska gora, Gozd, Srednji vrh, Ra-davna, Mojstrana in Dovje), drugo pa ostali kraji občine. V prvi kategoriji bo turistična taksa v sezoni znašala 2 dinarja, izven sezone pa poldrugi dinar, v drugi katego- 20 - letnica samoupravljanja v Almiri rij i pa v sezoni poldrugi di nar na dan, izven sezone pa dinar na dan. Poletna sezona traja od L julija do 15. septembra, zimska sezona pa od 20. decembra do 31. maja. Pobrano takso bodo dobile krajevne skupnosti, razen na Jesenicah, kjer se bo taksa stekala v blagajno Turističnega društva. Nove so komunalne takse na reklamne napise, objave in oglase. Tako bo za reklamni napis trajnega značaja do 2 kvadratna metra velikosti treba plačati 50 dinarjev, od 2 do 5 kvadratnih metrov velikosti 150 dinarjev, za večje reklame pa 300 dinarjev. Za vsak izobešen plakat bo treba odšteti 50 par. Za reklame, ki niso trajnega značaja, je taksa nižja (3, 10 do 20 dinarjev). Pri svetlobnih reklamah se taksa zniža na polovico. Propaganda kulturnih, športnih in turističnih prireditev je takse oproščena. Jeseničani ob tem zahtevajo, da bi morale biti reklame veliko bolj estetske! Prav tako je spremenjena taksa za parkiranje avtomobilov. Določena je le komunalna taksa za parkiranje osebnih avtomobilov in avtobusov (dinar in 4 dinarje), komunalna taksa za parkiranje tovornjakov s priklopniki pa se bo določala po posebnih kalkulacijah. J. Košnjek . Kolektiv Almirc iz Radovljice je zadnji ponedeljek pred novim letom v Kazini Park Hotela na Blcclu proslavil 20. obletruco dcl.Ask.ga sa- moupravljanja v podjetju, i sindikata ocenili delo in Pred slovesnim zasedanjem uspehe v podjetju. Po tem pa je bil v dvorani Kazine še ' je o razvoju podjetja Almira o'>čni zbor sindikalne organi- | spregovoril sedanji direktor zacije, na katerem so člani i Miro Kavčič. A. ž. KRANJ vam nudi izredno priliko! januar — beli mesec 5 % popusta pri vseh nakupih v poslovalnici BALA, Cankarjeva 10 Bogata izbira vsega tekstilnega blaga, ki ga potrebujete za opremo vašega stanovanja: zavese, preproge, tekači, posteljnina, prešite odeje, volnene odeje, namizni prti, razne garniture, frotirke. Zavese zarobimo brezplačno, večje količine kupljenega blaga dostavimo na dom. Vabi vas ELITA KRANJ Izdelan je urbanistični načrt za območje Vrbe Urbanistični institut Slovenije je izdelal predlog urbanističnega načrta za območje Vrbe, kamor sodijo Mosle, Žirovnica, Selo, Zabreznica, Brezniea, Dosloviče, Smokuč, Rodine, Vrba in Breg. Predlog je najprej obravnaval svet za urbanizem, gradnje, komunalne zadeve, krajevne skupnosti in stanovanjske zadeve pri jeseniški občinski skupščini in predlagal projektantu nekatere spremembe. V načrt naj bi vključili že izdelano lokacijsko dokumentacijo za Rodine, nove zazidave med Rodinami in Smokučem, manjše zazidave pri Doslovi-čah in Breznici, vikend naselje v Završnici in rekreacijsko površino nad naseljem F. Krč v Zabreznici. Tudi krajevna skupnost Žirovnica je na razširjenem sestanku, ki se ga je udeležilo veliko občanov, obravnavala predlog načrta n podprla pripombe sveta občinske skupščine. Projektant je pripombe upošteval. Med drugim tudi to, naj se lokacija smetišča pod Rodinami briše iz načrta, naj se bencinska črpalka postavi pod Vrbo in da naj se v načrt vneseta dve skupini vikendov med Smokučem in Doslovičami. Lokacijo smetišča pod Rodinami naj določi krajevna skupnost v sodelovanju s pristojnim organom občinske skupščine. Omeniti moramo, da je bil načrt narejen v kratkem času in da so imeli urbanisti polno razumevanje za pripombe občanov, ki so se številno vključili v razprave. Ta načrt pa obenem omogoča začetek načrtne gradnje, saj je na tem področju okrog 450 lokacij, vzporedno z gradnjo pa se bodo lahko urejevale tudi komunalne zadeve. Pomembno je, da je vanj že vključena trasa bodoče avtomobilske ceste s potrebnim zemljiškim rezervatom. -Jk Tudi fotografi in urarji Zaradi pospeševanja storitvenih obrtnih dejavnosti je občinska skupščina na Jesenicah že lota 1969 za 10 odstotkov zmanjšala dajatve nekaterim »deficitarnim« obrtnim dejavnostim v občini. Zmanjšanje obrtniških davščin je veljalo za brivce, frizerje, krojače, šivilje, čevljarje, kr-palce nogavic, dimnikarje, dežnikarje in klobučarje, nadalje za čiščenje, pranje, li-i kanje in krpanje oblek in pe- rila, za peko kruha, za kovače in kolarje, za Žagarje drv, za odvetnike in patentne inženirje ter za verske organizacije in duhovnike. Lani pa je ta občinski odlok zajel še pedikerske in kozmetične storitve. Občinska skupščina pa je na zadnji seji sklenila, da se med te obrtne storitve uvrstijo še fotografi in urarji, katerih v občini prav tako primanjkuje. -jk Samoprispevek za pokopališče pred ustavnim sodiščem Krajevna skupnost Gorenja Sava — Kranj je predlagala ustavnemu sodišču SR Slovenije oceno zakonitosti odloka kranjske občinske skupščine o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje pokopališča v Stražišču. O tem je ustavno sodišče pred kratkim razpravljalo in sklenilo, da bo odločbo o tem objavilo pismeno. Referendum o krajevnem samoprispevku je bil izveden 22. septembra 1968. leta. Takrat so se občani v krajevnih skupnostih in delih (v posameznih naseljih) nekaterih krajevnih skupnosti s 56 odstotki odločili za samoprispevek. Podobno kot v nekaterih drugih krajevnih skupnostih, kjer so o samoprispevku glasovali samo občani nekaterih naselij, so v krajevni skupnosti Gorenja Sava glasovali samo občani severnega dela. To pa zato, ker so se občani samo tega dela krajevne skupnosti na zborih volivcev izrekli za gradnjo pokopališča v Stražišču in za samoprispevek. Občani drugega dela krajevne skupnosti pa takrat o tem niso dali nobene pobude. Ko so v severnem delu krajevne skupnosti Gorenja Sava gla- sovali o samoprispevku, pa je za samoprispevek glasovalo le 19 odstotkov občanov. Pri tem pa je treba tudi pojasniti, da je bil zbor volivcev, ko je na severnem delu Gorenje Save razpravljal o gradnji pokopališča v Stražišču in samoprispevku, sklepčen. Takrat se je namreč zbora udeležilo 14 odstotkov volivcev. Na podlagi izida referenduma v krajevnih skupnostih in delih krajevnih skupnosti, kjer se je 56 odstotkov volivcev odločilo za samoprispevek, je občinska skupščina tudi sprejela odlok o samoprispevku. V predlogu o oceni zakonitosti je krajevna skupnost Gorenja Sava predlagala ustavnemu sodišču, naj oceni, ali je bil del krajevne skupnosti zakonito ali nezakonito vključen v referendum. Po njihovem mnenju je bila krajevna skupnost Gorenja Sava nezakonito vključena v referendum, ker ni o tem obstajala odločitev občanov celotne krajevne skupnosti. Razen tega so v obrazložitvi navedli, da občani krajevne skupnosti nimajo interesa za pokopališče v Stražišču, ker so že prej večina svojce pokopavali na pokopališče v Kranju. Občinska skupščina je v torek dopoldne zastopala stališče, da je bil postopek pravilno izveden, da je bila na zboru volivcev podana pobuda in da izid glasovanja le v delu celotnega območja ne more vplivati na sprejem odloka o uvedbi samoprispevka, saj je na celotnem območju za samoprispevek glasovalo 56 odstotkov vseh volivcev. Kot smo že uvodoma zapisali, bo ustavno sodišče o tem objavilo pismeno odločbo. A. ž. Trgovsko podjetje Lesnina Ljubljana skladišče Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto blagajnika Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Koristno in hvale vredno sodelovanje Blejcev z garnizijo Bohinjska Bela čeprav so praznovanja ob dnevu naše armade že mimo, je prav, da se spomnimo še ene od mnogih koristnih pobud in oblik sodelovanja med pripadniki armade in družbenimi ter delovnimi organizacijami, ki so jo sprožili in uresničili prizadevni predstavniki blejskih organizacij za preteklo obletnico. Na Jesenicah za dan JLA Zveza rezervnih vojaških starešin na Jesenicah je priredila na predvečer dneva JLA v delavskem domu na Jesenicah proslavo, katere program so izvajali učenci osnovne šole »Prež i hov Vo-ranc«, zabavni orkester jeseniških železarjev in člani TVD Partizan Jesenice. O pomenu dneva JLA je govoril številnim udeležencem vojakom, vojaškim starešinam, članom zveze rezervnih vojaških starešin in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij načelnik oddelka za narodno obrambo skupščine Prispevek za borce Krajevne organizacije in tudi občinski odbor ZZB NOV so dale priporočilo upravnemu odboru sklada za borce, da gmotno podpre nekatere borce pred novim letom, da jim tako olajša nabavo najnujnejših potrebščin pred prazniki. Kakor vsa zadnja leta, je upravni odbor sklada tudi letos razumel potrebe nekaterih bivših borcev in njihovih družin, katere se preživljajo v skrom- nih razmerah. Enkratna pomoč okoli 40 družinam borcev nima pomena le v denarnem znesku, pač pa tudi zato, ker se pri tem zavedajo, da družba nanje ni pozabila. Upravni odbor sklada se zaveda, da mora z finančnimi sredstvi, katera so mu zaupana, dobro gospodariti, zaveda pa se tudi svojih dolžnosti do ljudi, ki so. bili zaradi bolezni ali drugih razlogov potrebni pomoči. srš Rezervni oficirji in podoficirji uspešno opravili izpite Od 14. do 17. decembra so v radovljiški občini opravljali izpite rezervni oficirji in podoficirji. Od 371 prijavljenih starešin so vsi opravili izpit uspešno. Posebno dobro so bili pripravljeni re- zervni oficirji in podoficirji s Črnivca in iz bohinjske Srednje vasi. Vsi tisti, ki se I niso prijavili k izpitom v j prvem razpisnem roku, so i delali izpite pred dnevi. I A. 2. občine Jesenice, predstavnik komande graničarjev v Radovljici pa je podelil odlikovanja diužbenopolitičnim organizacijam Jesenic, tajniku skupščine občine Jesenice in direktorju podjetja Vodovod Jesenice. Po dobro uspeli proslavi v žal premajhni dvorani delavskega doma so priredili udeležencem skromno zakusko. P. Ulaga Ob svojih pogostih obiskih, ki so že prešli v navado v vojašnici na Bohinjski Beli, so rezervne starešine, člani ZB in drugi družbeni delavci Bleda že večkrat ugotavljali, da tako vojaki kot starešine tamkajšnje garnizije spričo zastarelih prostorov in neopremljenosti tako rekoč sploh nimajo normalnih pogojev za svoje družbeno in kulturno dejavnost. Tako se je rodila misel, da bi kazalo nekaj storiti, kar bi s skupnimi močmi stanje bistveno zboljšalo. Pobudo sta prevzela predsednik blejskega odbora ZB Franc Arh in tajnik turističnega društva Franc šmit. Brez vsakršnih formalnih dogovorov sta se povezala s poveljnikom garnizije in sprožila akcijo. Dober mesec pred praznikom JLA, ki je potekal v znamenju petindvajsete obletnice osvoboditve, sta želela vključiti čimveč delovnih in družbenih organizacij, ki so zavedajoč se pomembnosti in potreb sodelovanja, in konč- no tudi sodelovanja z armado, brez težav pridobila somišljenike v vseh organizacijah. V akcijo sta se prostovoljno vključila tudi zasebna obrtnika — nekdanji prvak v smučarskih skokih Božo Jcmc in bivši svetovni prvak v kegljanju na ledu Ivan Pibcr. Gostinska in trgovska podjetja z Bleda so poskrbela za kompletne garniture pohištva, opreme, steklenino in posodo, obrtnika pa sta opravila SO boslikarska in pleskarska dela, seveda vsi brezplačno. Tako je zahvaljujoč tesnemu sodelovanju s pripadniki garnizije in prizadevnosti blejskih predstavnikov za praznik JLA vojašnica na Bohinjski Beli dobila prijetno in funkcionalno urejene prostore za vojaški in starešinski klub. Turistično društvo Bled pa je poklonilo še moderen radioaparat /. gramofonom in večjim številom gramofonskih plošč. Vsem, ki so sodelovali v tej akciji, je bila na vojaški svečanosti izražena hvaležnost pripadnikov JLA. JR Razprava o uresničevanju reforme, stabilizaciji in ekonomskem sistemu Sredi januarja bo 18. seja centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije. Na njej bodo razpravljali o uresničevanju gospodarske reforme, o trenutnem ekonomskem položaju, stabilizacijski politiki in o elementih nadaljnjega razvoja ekonom- : skega sistema. Posebna komisija pri centralnem komi- i teju ZKS je o teh vprašanjih | pripravila teze, o katerih se- I daj razpravljajo v organiza- i cijah zveze komunistov. 1 Namen teh razprav je, da se ocenijo posamezna stališča v tezah in da najodgovornejši predstavniki gospodarskega in družbenega življenja povedo svoje predloge in pripombe. Z njimi bi tako prispevali k celovitejšemu oblikovanju stališč; posebno glede nadaljnje graditve ekonomskega sistema. Tako kot drugod po Gorenjskem so tudi v kranjski občini pripravili razprave o omenjenih vprašanjih. Razprave so že bile v Iskri, Savi, Tekstilindusu in Planiki. Prihodnji ponedeljek pa bodo o tezah razpravljali še najodgovornejši predstavniki vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij, predstavniki kranjske občinske skupščine in večjih delovnih organizacij. Isti dan popoldne pa bo razpravo o tem sklenil medobčinski svet zveze komunistov za Gorenjsko. f Sil vest rovo v koncentracijskem taborišču Flossenburg Jože Osterman prejel Kraigherjevo nagrado Kakor v vseh koncentracijskih taboriščih Nemčije, tako je bila tudi v tem taborišču slovenska narodnost kar dobro zastopana. Do jeseni 1943. je bilo sicer tu le manjše število naših rojakov, konec septembra tega leta pa so pripeljali z Renicia v Italiji okoli 700 naših ljudi in potem so prihajali vse do konca vojne. Težko se zamislimo nazaj v težka leta okupacije, ko je primanjkovalo vsega in ko je človeško življenje tako malo pomenilo. Borci v gozdovih, zaporniki, internirane! in njihove družine doma ali pa v izseljeniških taboriščih skoraj vsa leta niso poznali. silvestrovanja. Krepak stisk roke in želja, da bi bilo kmalu konec vojne, je pa morda pomenil desti več kot najbogatejše darilo, želja po Izgonu okupatorja, želja po svobodi in vrnitvi domov je bila tako velika, da jo danes le težko razumemo. Po več mesecih napornega dela v kamnolomu, transportu in »rumpeis-bahu« tega zloglasnega taborišča sva prišla proti koncu leta 1943. z Janezom Makovcem v kleparsko delavnico, kjer sva se končno oddahnila od težkega dela v omenjenih komandah, čudno se sliši, a je vendar le res, da naju je tja spravil zloglasni kapo Beckman Avgust, kar je bilo verjetno eno redkih dobrih del v njegovem dolgem življenju v raznih koncentracijskih taboriščih. Res je, da je bilo treba tudi tu krepko prijeti za delo in da kapo Rihter Martin ni poznal človeškega čuta, vendar bila sva tu pod streho in na suhem, to pa je že veliko pomenilo, čeprav ob slabi hrani in slabi obleki. Da pa ne bi pozabili, da smo v taborišču Flossenburg, je poskrbel naš rojak Polde, ki je bil tu preddelavec. Tudi na Silvestrovo leta 1944. smo delali kot vse druge dneve, le da popoldne ni bilo blizu nobenega esesovca in tudi ne civilnega mojstra. Ker smo dobro poznali kapota Martina kot strastnega kadilca, smo »organizirali« nekaj cigaret in tako nas je tudi ta pustil v miru. Imel je namreč to navado, da so mu cigarete nekako omrtvile živce in je pri kajenju pozabil na vse, če pa cigeret ni imel, je bil pravi divjak. Počasi smo popustili delo in se pogovarjali med seboj v vseh mogoči'i jezikih, seveda smo najbolj uporabljali »lagerske« nemščino. Namestnik kapo j a Poljak Kovvalski Marjan in Salkovski Jusef, prvi doma iz Varšave, drugi študent iz I.cdža, sta se zanimala za naše kraja in za partizanske borbe, o katerih sva mu z Janezom večkrat pripovedovala. Onadva pa sta pripovedovala o sveji Poljski. Res nekako praznično je nastajalo, ko smo po dolgih mesecih in letih, čeprav lačni in zmozgard, nekako prosto in praznično zadihali in vsaj za uro ali dve pozabili na vse prestano trpljenje. Poljaki so po-tihoma zabrundali neke nabožne pesmi, Rusi pa par udarnih. Iskreno smo si stiskali roke in si želeli, da bi bilo to zadnje silvestrovanje v vojni. Tako iskreno se lahko rokujejo le ljudje, ki preživlja, jo skupaj trpljenje in katere druži ista misel na skorajšnji konec nacizma. Tudi na povratku z dela v taborišče, ki je bilo oddaljeno nekaj sto metrov, ta večer nI bilo običajnega vpitja in pretepanja. Pred vhodom v taborišče smo zagledali visoko smreko, na kateri so se svetile žarnice in to nam je zbujalo neko tiho zaupanje v boljše čase. žal pa smo morali prav ta večer doživeti hudo razočaranje in potrtost. Razočaranje, ki so nam ga pripravili nemški krvniki. Nismo šli kot običajno naravnost čez »apelplaz«, marveč smo morali napraviti ovinek mimo vislic, katere so nacisti postavili ta dan in nanje obesili osem zapornikov. Prav na Silvestrovo so Jih pomorili in tako pokazali, kaj lahko še pričakujemo. S. šorli V ponedeljek so v slovenski gospodarski zbornici slovesno podelili nagrade Borisa Kraigherja. Z njimi dajejo priznanje vodilnim ljudem v gospodarstvu in drugim strokovnjakom, ki so strokovno znanje uporabili pri uvajanju in pospeševanju sodobnih metod organizacije in vodenja proizvodnje. Med petimi nagrajenci je bil tudi direktor Tovarne športnega orodja Elan iz Begunj na Gorenjskem inž. Jože Osterman. Posebna komisija gospodarske zbornice je ob sklepu, da podeli nagrado tudi inž. Ostermanu, dala obrazložitev: Inž. Jože Osterman Je prišel v tovarno Elan 1958. leta kot prisilni upravitelj. Podjetje je bilo zaradi zastojev v proizvodnji, zaradi zgrešene poslovne preusmeritve, zaradi izgube in fluktuacije tik pred likvidacijo. Nagrajenec se je s svojimi sodelavci zavzemal za specializirano pro- izvodnjo športnih izdelkov. V podjetju so za dolgoročni program izbrali proizvodnjo smuči in telovadnega orodja in kasneje še čolnov. Po sanaciji je podjetje že leta 1964 znatno povečalo zmogljivosti. V zadnjih letih je podjetje Elan prodalo na tujem trgu več kot polovico svojih izdelkov. Lani so z izvozom v 32 tujih držav ustvarili okoli 2,5 milijona dinarjev dohodka. Za podjetje z manj kot 700 zaposlenimi je to zelo pomemben dosežek! Tako velik uspeh je tudi rezultat dela razvojnega inštituta, ki s>o ga ustanovili 1962. leta. Veliko denarja da podjetje tudi za reklamo in propagando, predvsem na tujem trgu. Lani so dali v ta namen skoraj 5 odstotkov celotnega dohodka. Pri obravnavi podatkov v podjetju uporabljajo tudi elektronske računalnike. Zaradi dobrih rezultatov dela ln ugodne prodajne perspektive je podjetje pred dvema letoma do- bilo tudi kredit pri mednarodni banki za obnovo in razvoj. Z investicijo, ki jo sedaj končujejo, bodo še povečali proizvodnjo smuči in čolnov, predvsem pa izvoz. Veliko zaslug za tako uspešen razvoj podjetja ima gotovo tudi direktor inž. Jože Osterman. L. B. 10 let samostojnosti za zaposlovanje Lani je minilo 10 let, odkar se je služba za zaposlovanje organizirala v okviru samostojnih zavodov. 6. julija 1960 je izšel zakon o službi za zaposlovanje delavcev, ki je v svojih temeljnih določbah opredelil obliko in vsebino te dejavnosti. Predvidel je organizacijo službe v okviru samostojnih zavodov, organiziranih na načelih družbene samouprave. Vsebinski zametki dela, ki so ga pozneje izvajali zavodi, so se pojavljali že v okrajnih posredovalnicah za delo, referatih za delo in delovna razmerja pri občinah in prejšnjih občinskih birojih za zaposlovanje. Težišče dela je bilo takrat na posredovanju in uveljavljanju pravic delavcev v času nezaposlenosti. Razvijale pa so se tudi že osnove poklicnega usmerjanja, ki je kasneje postalo pomemben del naše dejavnosti. Leta 1960 so bili ustanovljeni samostojni zavodi v vseh gorenjskih občinah. Dejavnost službe se je v njihovem okviru močno poglobila. Večji poudarek je bil dan prav tistim nalogam, ki pomenijo premik v smeri boljše kvalitete, se pravi premik od »borze dela« s poudarjeno posredovalno vlogo, k strokovni službi na področju spremljanja potreb gospodarstva in družbenih služb po kadrih, poklicnega usmerjanja ter vključevanja kandidatov v uk in zaposlitev. Med svojim obstojem je služba doživela še eno korenito spremembo. Leto 1965 je namreč prineslo nov temeljni zakon o organizaciji in financiranju zaposlovanja (Ur. list SFRJ, št. 13 65) in na njegovi osnovi republiški zakon o organizaciji in financiranju zaposlovanja (Ur. list SRS, št. 36/65). Razdrobljenost organizacijskih enot — zavodov — je bila do tedaj velika in sc je izkazala kot nesmotrna in neracionalna. Poleg tega se je pojavila tudi potreba, da se vsi družbeni dejavniki in delovne organizacije organizirajo in izvajajo neko enotno politiko. Novi predpis je predvidel formiranje skupnosti za zaposlovanje — skupnosti delovnih in drugih organizacij, ki naj se prek svojega predstavniškega organa skupščine, ukvarjajo z zadevami zaposlovanja, kot zadevami posebnega družbenega pomena. Kot neposredni izvajalci nalog in strokovno telo pa naj bi obstajali zavodi za zaposlovanje. Občinski zavodi so bili ukinjeni. Za celotno Gorenjsko pa je bil v okviru Komunalne skupnosti za zaposlovanje (zajema pet občin — Kranj, Jesenice, Radovljica, škofja Loka in Tržič) ustanovljen en zavod s sedežejn v Kranju in naslovom, ki ga ima še danes: Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj. Strokovne službe v njegovem okviru vztrajno zasledujejo cilje, postavljene v pozitivni zakonodaji. Težijo k temu, da bi bila služba uspešen partner delovnim organizacijam pri reševanju aktualne kadrovske problematike, razvijajo in izpopolnjujejo sodobne metode zaposlovanja in poklicnega usmerjanja, organizirajo usposabljanje in prekvalifikacijo kadrcv, spremljajo trenutne in perspektivne potrebe po delavcih, posredujejo pri vključevanju na delo, v uk in podobno. Eden izmed poglavitnih ciljev je službo za zaposlovanje vsebinsko in organizacijsko razviti do take stopnje, da bo lahko v celoti odigrala vlogo področne kadrovske službe na teritoriju, ki ga zajema. V zadnjih dveh letih so se prizadevanja združila v okviru Slovenije s posebnim dogovorom o skupnem financiranju in izvajanju enotnega programa dela ter oblikovanju in porabi sredstev. Od tega pričakujemo še več možnosti za Še hitrejšo rast in bogatenje vsebine dela, ki v končni fazi koristi našemu delovnemu človeku, samoupravi] a vc u kot pomembnemu in vedno pomembnejšemu faktorju v razvitem gospodarskem mehanizmu. Službo za zaposlovanje — tako kot je danes — je pomagala graditi tudi vrsta sodelavcev, ki zdaj delajo na drugih področjih ali v drugih delovnih organizacijah aH pa je doba njihove delovne aktivnosti minula. Sadovi njihovega dela pa še zdaj pomagajo odstranjevati ovire, ki se v tej dejavnosti dnevno pojavljajo. NJim in vsem tistim, ki so po svojih močeh pripomogli k hitrejšemu razvoju službe in reševanju kadrovskih vprašanj sploh, gre posebna zahvala. Anton Flega in Štefan Simonič v galeriji na loškem gradu Zanimiv duet Uprava Loškega muzeja je na prelomu iz starega v novo leto priredila razstavo del kiparja Antona Flege in grafika Štefana Simoniča, dveh dokaj samosvojih in zato sorodnih likovnikov, ki sta grajsko galerijo napolnila s plastikami ter podobami najnovejšega datuma. Pokrovitelju kulturnega dogodka podjetju Commerce Ljubljana velja izreči iskreno zahvalo, kajti zanimivi duet brez dvoma zasluži pozornost Gorenjske, pa tudi slovenske javnosti. Njuno umetnost bi namreč lahko Imenovali integracijski način zapisovanja duhovnega in predmetnega sveta, saj skušata združevati nasprotujoče si elemente materije, nasprotujoče si slogovne šole, nasprotne ideje In ideale, različnosti sodobnega časa... 2 razstave kiparja Antona Flege ln grafika Štefana Simoniča. — Foto: F. Perdan Zlasti Flega daje kontrastom velik poudarek. Obiskovalce presenečajo nenavadne kombinacije mavca in železa, ilovice in aluminija, betona in razsvetljenega stekla, realistično oblikovanih aktov in grobo zvarjenih, v nekakšne stolpiče spetih jeklenih pasov, ki razbijajo mehko skladnost kamnitega ženskega telesa ali nežen objem glinenih ljubimcev. Oboje smo že videli, vendar vselej kot samostojno celoto, nikdar spojeno v čudno zmes skoraj antične figuralikc ter napol industrijskega, napol protestnega ekshibicionizma. Kaj nam torej hoče povedati kipar? Morda želi demonstrirati kvaren vpliv tehnokratizma, avtoma-tizma, računalništva, urbanizacije in ostalih »pridobitev« družbe v izobilju, ki pronicajo v človeka, ga neopazno spreminjajo ter preoblikujejo, dokler ne izgubi večino Velikemu mojstru v slovo Ločani so se dostojno oddolžili spominu na Staneta Sever j a 26. decembra zvečer je bila galerija Loškega muzeja spet prizorišče samosvojega kulturnega dogodka. Člani eksperimentalne skupine Oder — galerija škofja Loka so na-študirali kulturni program, posvečen spominu na umrlega slovenskega igralca Staneta Severja, ki je še nedavno tega, pred komaj tremi tedni, gostoval v mestu pod Lubnikom in z delom Dostojevskega Krotko dekle navdušil številno občinstvo. Kljub kratkemu roku in nič kaj ugodnim delovnim pogojem so se loški amaterji dobro odrezali. Okusno sestavljen, zelo pester ter dokaj spretno izveden spored ne predstavlja samo dostojne dopolnitve številnih televizijskih oddaj, ki skušajo Slovencem čim izčrpneje prikazati lik pokojnega velikana odrskih desk, ampak priča, da bi Severjevo Gledališče enega, s katerim je umetnik hotel svoje znanje približati najširšim krogom ljudi, ob drugačnem razpletu dogodkov žolo neslutene sadove. Sobotno predstavo so organizirali režiser Peter Jamni k ter mladi člani Odra—galerije, med katerimi so rudi trije študentje AJeademije za gle-da&šče, radio, film in televizijo ♦ LJubljani, Severjevi učenci in občudovalci. V eno-urnem programu smo prisluhnili izvajanjem Jožeta Logarja, Nad je Strajnar, Ju- reta Svolijška, Anice štro-kelj, Marka Črtaliča, Marjane Vodopivec in Mitje Tram-puža. Iz recitacij Logarja, Strajnarjeve in Svoljšaka je seval neizbrisen duh umrlega genija, saj sta tako izbor tekstov kot njihovo podajanje dokazovala, da so bili nastopajoči deležni mojstrovih nasvetov, mojstrovih pronicljivih instrukclj, ki jih je dolga leta posredoval mlademu rodu. Seveda ne gre spregledati ostalih, katerih delež pri predstavi ni prav nič manjši. Zlasiti velja pohvaliti izvirno točko Mitje Trampuža (izrazni ples na Chopinovo glasbo), ki priča, da Ločani brez predsodkov posegajo po najbolj zahtevnih oblikah umetniškega izražanja. Le-te očitno ne bodo več dolgo domena profesionalcev. Prav Stane Sever je namreč načel ozkost gledališkega vpliva ter zagovarjal širino, uveljavljanje in rast amaterskih društev, ki ne smejo čemeti v senci centralnih ustanov. Kaj in koga smo izgubili prejšnji petek, ko je podlegel naporom in tovoru krivic iz polpretekle dobe, bo nemara najbolje izpričal odstavek iz uvodnih misli Jožeta Logarja. »Bil je človek, ki je našel Čas in razumevanje za naše tegobe, za drobne radosti, ki je bil srečen, kadar je lahko komu pomagal, ustregel... Ne imenujejo ga zaman čarovnika zaljubljenega v bar. vo in melodijo besed, zmeraj navzočega in pripravljenega deliti tihe, a modre nasvete.« I. Guzelj značilnosti zdrave osebnosti. Pod tisočletja staro zunanjo lupino dremajo popolnoma nove, praviloma revnejše vrednote, pojmovanja, čustvovanja, stremljenja, ideje, življenjski cilji ... Gola opica razvija zmeraj bolj dognane sisteme, s katerimi skuša ustreči nezmernim potrebam mesa, pripomočki blagostanja pa kakor bumerang udarjajo po njeni notranjosti, jo krotovičijo in siromašijo, da bi končno razpadla v kup plehkih banalnosti, v skladišče navlake, nesposobne razlikovati slabo od dobrega, lepo od grdega. Samo ob takšni razlagi so Flegove plastike sprejemljive. Ustaljene urejenosti vajene oči posameznika sicer ne prenesejo bolečega nasilja kovine, matic in vijakov. Kranjčan Simonič je, kot se zdi, likovnik, katerega umetniški jaz utegne doseči zavidljiv nivo. Kadarkoli in kjerkoli razstavlja, vselej pokaže kopico novega, domiselnega. Mojstrsko obvladovanje grafične tehnike in obilica iznajdljivosti mu omogočata v polni meri izkoristiti »njegov« način izražanja, ki — bolj kot kiparstvo ali čisto slikarstvo — nudi avtorju izredno široke možnosti izpovedovanja. Dognane črno-bele podobe pričajo o Simoniče-vem smislu za opazovanje. Pravzaprav so zgolj z osebno prizadetostjo ožigosani ter določenim zakonitostim prikrojeni motivi iz narave: razgibana krošnja hrasta, hrapavo drevesno lubje, mreža letnic in razpok na dnu gladko odžaganega hloda, paj-čevina, razbičano nebo, gobasta morska čer . .. Čeprav potopljeni v abstraktnost, ki omogoča ustvarjalcu več svobode, in »oropani« tretje dimenzije — prostorskosti — vseeno pripovedujejo lastno, nepotrebnih primesi očiščeno zgodbo. Manj popolno, a silno sveže in dekorativno učinkuje opus barvnih grafik. Zanimivo je, da v zbirki ne prevladuje nobena določena barva (kar se pogosto dogaja), temveč so zastopani malone vsi osnovni toni ko-loritnc lestvice. Posamezna dela zapuščajo vtis skladnosti, saj ni kričečih robov in poudarjenih črt. Blagi, samo v odtenkih različni liki, se spontano prelivajo drug v drugega. Umetnine bi prijetno poživile sleherno stanovanje. I. Guzelj Osrednja knjižnica občine Kranj študijska Ljudska Pionirska knjižnica vam izposoja dobre leposlovne in poučne knjige ter hkrati NAGRAJUJEJO bralce od 25. 5. 1970 do 25. 5. 1971 z lepimi nagradami: transistorski gramofon mirni Iskra Commerce Kranj sesalec za prah minor G Sloboda Čačak transistor radio denis Iskra Commerce Kranj štirje avtobusni izleti v Poreč ali Crikvenico Creina Kranj kolekcija tkanin IBI Kranj, Tekstilindus Ktanj knjižne nagrade idr. Žrebanje nagrajencev izmed najboljših obiskovalcev knjižnic bo 25. VI. 1971. Obiskujte naše knjižnice ln čitalnice! V Kranjski gori ustanovili pevski zbor Pevski zbor prosvetnega društva v Kranjski gori je slovel pred leti za enega najboljših in tudi najštevilnejših pevskih zborov v jeseniški občini. Tako na moški kot na mešani pevski zbor so bili Kranjskogorčani ponosni. Zborovodja je zbolel in umrl. Z njim pa je izumrla tudi pevska dejavnost v Kranjski gori in že več kot pet let Kranjska gora ni imela pevskega zbora. Letošnjo jesen so dali bivši pevci pobudo za ustanovitev pevskega zbora. Naleteli so na razumevanje pri krajevnem odboru in pri turističnem društvu in danes že pridno vadijo. Zbor, ki bo štel blizu 30 pevcev, vadi predvsem naše narodne pesmi, da bo z njimi nudil kulturno razvedrilo in del naše kulture številnim tujim turistom, ki vsako zimo obiščejo Kranjsko goro. Ker se- stavljajo na novo ustanovljeni pevski zbor v večini stari pevci, pričakujejo, da se bo zbor pod vodstvom Janeza Ponikvarja domačinom in go stom našega zimsko-turistič-nega centra kmalu predstavil. Morda bodo s časom tudi v drugih krajih jeseniške občine, kjer so pred leti delovali pevski zbori, posnemali Kranjskogorčanc in začeli ponovno gojiti in peti našo lepo pesem. P. U. Posebno veselo je bilo praznovanje novega leta v vseh kranjskih vrtcih. Lepo okrašene vrtce je v tednu pred novim letom obiskal dedek Mraz s košem daril. Po veselem programu, v katerem so zaplesali ringa raja in uganili še marsikaj veselega, je dedek Mraz stresel iz koša igrače, ki so jih kupili z denarjem kranjskih delovnih organizacij in pa vzgojno varstvenega zavoda Kranj. L. M. — Foto: F. Perdan Utrinek ob dogodku Iskra Elektromehanika Kranj in veletrgovina živila Kranj sta ob koncu leta pripravili srečanje z upokojenimi člani obeh kolektivov. Tako v Isikri kot v Živilih so bili nekdanji člani podjetij zelo zadovoljni in so si tudi v prihodnje želeli takšnih srečanj. Ujeli smo utrinek ob tem prijetnem dogodku in dva nekdanja člana obeh podjetij poprašali o njunem počutju. Stanko POKOREN iz Srednjega Bitnja je že pred vojno delal v današnji Iskri: »Najprej sem delal v mizarski delavnici, potem pa sem prevzel posel kurjača odpadkov. Z ženo sva imela štiri otroke, ki jih je bilo treba spraviti h kruhu. Nikdar mi ni bilo delo pretežko in še danes rad poprimem zanj. Vedno sem se s kolesom vozil na delo in nikdar nisem bil posebno bolan. V prihodnje nameravam z delom počasi spre-či. še posebno pa sem bil zadovoljen takrat, ko sem v Iskri dobil za 20-letno delo uro in medaljo dela.« Jože ARNEŽ Iz Srednje vasi pri Šenčurju je do 1960. leta delal v podjetju živila Kranj: »17 let sem bil pri Živilih v službi in sem danes menda eden najstarejših upokojencev v tem podjetju. Kar dobro se še počutim in doma še vedno kaj podelam. Najraje pa se spominjam let, ko sem bil še zaposlen. Precej smo delali in dobro smo se razumeli. Zadovoljen pa sem tudi, da so Živila v zadnjih letih dosegla takšen napredek. Tudi sedanji delavci zaslužijo za uspehe vse priznanje. Želim jim, da bi tudi v prihodnje tako poslovali.« A. Ž. Zahvala kolektivu tovarne I BI Kranj Ob koncu starega leta, dne 29. 12. 1970, se je kolektiv tovarne 1BI Kranj, kot vedno tudi tokrat spomnil svojih upokojencev, jih pogostil in obdaril. Vsakdo izmed nas je bil presenečen za lepe besede in topel sprejem. Prisrčna hvala tov. direktorju, posameznim organizacijam in celotnemu kolektivu za pogostitev in lepa darila. Vsi skupaj pa ielimo še nadaljnjega sodelovanja in razumevanja med kolektivom in nami, ter vam še enkrat želimo srečno in uspehov polno novo leto 1971! Upokojenci tovarne IBI Kranj Obiskali in sprejeli upokojence Ob koncu minulega leta so številna podjetja na Gorenjskem pripravila sprejeme za nekdanje upokojene člane kolektivov. O tem smo v našem časniku že nekaj pisali v zadnjih številkah minulega leta. Že po zaključku zadnje lanske redakcije pa smo izvedeli, aa so podobno kot prejšnja leta obiskali ostarele v domu v Preddvoru dijaki ekonomsko administrativnega šolskega centra Kranj, nekdanje člane kolektivov pa so sprejeli tudi v gostinskem in trgovskem podjetju Central Kranj in v tovarni IBI Kranj. Dijaki ekonomsko administrativnega šolskega centra Kranj so ostarelim v domu v Preddvoru pripravili prisrčen kulturni program in jih obdarili. Ob tej priliki je upravnik doma France inž. Bezovšek dejal, da so oskrbovanci takšnih in podobnih obiskov zelo veseli, saj v njihovo vsakdanje življenje vnesejo kanček mladosti in novega življenja. Poudaril je, da jih večkrat obišče tudi oktet tovarne Sava iz Kranja. Gostinsko in trgovsko podjetje Central pa je ob koncu leta tokrat pripravilo sprejem za nekdanje člane kolektiva v novem hotelu Bor v Preddvoru. Lepo so jih postregli in obdarili. Upokojenci podjetja Central so nas naprosili, naj posredujemo članom kolektiva Central njihovo zahvalo, z željo, da bi podjetje tudi v prihodnje doseglo lope uspehe in da bi se še večkrat sestali na takšnih in podobnih srečanjih. Za nekdanje člane pa so 30. decembra pripravili sprejem tudi v tovarni IBI Kranj,"kjer so jih postregli in obdarili. Tudi upokojenci tega podjetja se zahvaljujejo upravi, delavskemu svetu, sindikalni organizaciji za prijetno srečanje z željo, da bi podjetje tudi v prihodnjih letih dosegalo čimlepše poslovne uspehe. A. Ž. Dedek Mraz po novoletnih praznikih Prebivalstvo na Gorenjskem Na področju petih gorenjskih občin živi 153.645 prebivalcev (stanje 31. 3. 1970), od tega 52,4 % žensk. Naseljenost je precej neenakomerna tako glede na obseg posameznih politično teritorialnih enot kot tudi glede na gostoto v mestih samih in okolici. Iz naslednjega pregleda vidimo število prebivalcev v posameznih občinah, in to v strukturi po spolu z izračunanim deležem žensk. Občina Vsi M 2 Delež žensk Jesenice 27.287 13.390 13.897 50,9 Kranj 55315 26.355 29.160 52,5 Radovljica 28.553 13.539 15.014 52,6 škofja Loka 30234 14.380 15.854 52,4 Tržič 12.056 5.615 6.441 53,4 SKUPAJ 153.645 73 279 80.366 52,4 (podatki občinskih skupščin) Skupaj 50 % (49,9 %) prebivalstva je v mestih oziroma v naseljih, ki jih označujemo kot mestno področje. Tovrstna koncentracija je največja na področju občine Jesenice (72,3%), najmanjša v Radovljici, ki nima enotnega večjega mestnega središča. (35,7%). Delež prebivalcev na mestnih področjih je naslednji: Gibanje števila v posameznih letih je razvidno iz tabele: Občina Vsi M 2 Jesenice 72,3 72,5 72,1 Kranj 48,2 47.6 48,7 Radovljica 35,7 35,6 35,8 Škofja Loka 452 452 45,3 Tržič 52,9 51,7 53,4 Skupaj 49*9 49,8 50,1 Posebno zanimiv je pregled obsega kmečkega prebivalstva, ki pa je na Gorenjskem le še 15.304 ali 10%. V posameznih občinah pa je stanje naslednje: Občina štev. krneč. Delež prebivalcev Jesenice 670 2,4 Kranj 5.359 9,7 Radovljica 2.990 10,5 škofja Loka 5.752 19,0 Tržič 533 4,4 Skupaj 15.304 10,0 V zadnjih osmih letih se je število prebivalcev postopoma dvigalo in od 1962 do 1969 naraslo za 13.407 ali 9,7 %. Posa- mezne občine so v tem porastu zastopane takole: Jesenice 2285 ah 92 % Kranj 6855 ali 14,3 % Radovljica 1887 ali 7,1 % Škofja Loka 1564 ali 5,6% Tržič 816 ali 7,3 % Občina 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 Jesenice 24.917 25.247 25.560 25.875 26.314 27.112 27.345 27.202 Kranj 47.760 48.922 50.064 51.368 52.474 53.439 54.172 54.615 Radovljica 26.612 26.862 27.090 27.494 27.847 28.229 28.303 28.499 Škofja Loka 28.144 28.437 28.834 29.228 29.508 29.961 29.703 29.708 Tržič 11 240 11.320 11.438 11.612 11.690 11.816 11.955 12.056 Skupaj 138.673 140.788 142.986 145.577 147.836 150.557 151.478 152.080 (Podatki občinskih skupščin) Prebivalstvo mnogo hitreje narašča na mestnih območjih kot v tistih predelih občin, ki predstavljajo mestno okolico. Iz naslednjih dveh tabel, ki prikazujeta gibanje v indeksih za posamezna leta, je npr. razvidno, da dosega porast v mestu Kranj kar 212%, v okolici škofje Loke pa komaj 1,3%. Na mestnem področju: Občina 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 Jesenice 100,0 101.8 103,4 104,5 106,6 111,0 112,2 111,9 Kranj 100,0 104,1 107,8 112,0 115,6 118,3 120,1 1212 Radovlj. 100,0 103,5 103,5 107,7 108,8 113,2 115,2 116,9 Sk. Loka 100,0 1023 106,0 108,1 109,7 113,2 111,7 111,4 Tržič ni podatka Skupaj 100,0 103,0 102,4 108,4 110,8 114,4 115,4 115,9 Okolica: Občina 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 Jesenice 100,0 100,1 100,6 102,3 103,2 103,5 103,7 102,5 Kranj 100,0 101,0 101,3 101,4 105,1 106,6 107,8 108,6 Radovlj. 100,0 99,7 100,9 1012 102,6 102,6 102,1 1023 Šk. Loka 100,0 100,1 99,8 100,8 101,3 101,5 101,1 101,3 Tržič ni podatka Skupaj 100,0 100,3 101,2 102,2 101,8 104,0 104,2 104,5 Poprečni naravni prirast v zadnjih osmih letih je za celot- no regijo 1433 oseb ali 0,97 % prebivalstva. V posameznih občinah pa je bil naslednji: Jesenice 0,7 % Kranj 1,0% Radovljica 0,7 % Škofja Loka 0,98% Tržič 1,0% Zadnji dve leti sta v prirastu pod 8-letnim poprečjem, ker se je smrtnost povečala in je zadnja tri leta nad poprečjem enakega časovnega obdobja. Sicer pa je pregled vitalnih dogodkov v posameznih letih na Gorenjskem takle: Leto Rojstva Smrti *Iaravni živoroj. mrtvoroj. vsi dojenčki prirast 1962 2.530 37 1.195 62 1.335 1963 2.626 30 1.166 51 1.460 1964 2.677 13 1.239 61 1.438 1965 2.811 20 1297 75 1.514 Ix:to Rojstva živoroj. mrtvoroj. vsi Smrti Naravni dojenčki prirast 1966 1967 1968 1969 2.858 2.781 2.693 2.656 23 35 31 26 1.191 1.341 1.382 1.360 69 67 63 69 1.667 1.440 1.311 1.296 (podatki zavoda SRS za statistiko): Doseljevanje v regijo se je v zadnjih dveh letih spremenilo v odseljevanje in to predvsem na račun povečane migracije v druge občine (in med občinami) in na račun odhajanja v tujino. Pri tem je na prvem mestu občina Jesenice z največjimi negativnimi saldi na obeh področjih. V Kranju tega pojava ne beležimo, čeprav je bilo odjav na račun tujine v zadnjem letu tudi precej. Zanimivo je, da je bilo v Škofji Loki v več zadnjih letih opaziti odseljevanje, ki se je v letu 1969 ustavilo s skromno pozitivno razliko. Migracija drugih republik pa še vedno obstaja. Sicer si pa oglejmo podatke za celotno Gorenjsko od leta 1962 do 1969. KZZ Prijave Odjave Leto Skupaj Iz drugih občin Iz drugih republik Iz tujine Skupaj v druge občine v druge republike tujina Saldo 1962 3.188 2.652 517 19 2.613 2.298 250 65 575 1963 3.617 2961 680 21 2.835 2.462 282 91 782 1964 3.086 2.589 497 1965 3.436 2.540 896 1966 2.920 2.390 530 1967 5.196 4.234 934 28 4.612 4.099 414 99 584 1968 4.195 3.595 566 34 4.318 3.726 378 214 123 1969 5.329 4.574 680 75 5.470 4.635 514 321 -141 Opomba: Od leta 1964-66 niso bile prijave in odjave evidentirane ločeno po kraju prihoda ali odhoda (Podatki Zavoda SRS za statistiko). Pod prijavami in odjavami v okviru drugih občin so zajete: — selitve med naselji v istem prijavnem uradu — selitve med prijavnimi uradi v isti občini — selitve med občinami v Sloveniji. KZZ Kr-nj Joži Puhar — Krajoc Obetajoča načrti Kladivarja Tovarna elementov za avtomatizacijo in precizno mehaniko Kladivar v žirch je pred kratkim povabila predstavnike poslovnih partnerjev in druge na informativni sestanek. Na njem so goste seznanili z dosedanjim razvojem podjetja in načrti za prihodnje. Kot je povedal direktor Vence Ambrožič, se je Kladivar v zadnjem času prelevil iz obrtnega podjetja v malo tovarno, ki s svojimi izdelki uspešno sodeluje z večjimi poslovnimi partnerji in se uveljavlja na našem tržišču, šestila, ki so bila nekdaj poglavitni izdelek, zamenjujejo clektromagneti in vibratorji. Podjetje se je po krizi, v katero je zašlo leta 1968 in iz katere se je izkopalo s po!-močjo prisilne uprave, precej razmahnilo. V letih 1968 in 1969 je v razširitev proizvodnih zmogljivosti vložilo okoli milijon dinarjev. Učinek tega se je med drugim pokazal v nag!c:n naraščanju vrednosti proizvodnje. Medtem ko je pred dvema letoma znašala roldrug milijon, se j» :elos povzpela na 32 milijona dinarjev. Še večji skok predvidevajo za prihodnje obdobje. Leta 1972 naj bi namreč obseg proizvodnje porastel na 8,3 milijona, nakar bi naslednje leto že prekoračili 10 milijonov dinarjev. V tem časti bodo v podjetje vložili 2,8 milijona dinarjev, predvsem za stroje v proizvodnji, kjer so sedaj ozka grla. Razen tega nameravajo razširiti razvojni oddelek. Denar imajo že zagotovljen v obliki posojil od Ljubljanske banke, republiškega rezervnega sklada in občine. Na omenjenem postanku jo predstavnik obči Žht skupščine pohvalil p izadevanja Kladivarja za tako nagel razvoj. Poudaril je, da je t^ *e toliko pomembnejše, ker je dejavnost, ki so se je lotili v tem podjetju, obetajoča in donosna. Razen tega je za žiri smotrno, da ob ricor precej močnejši in osrednji gospodarski org:-.vi'zaciji AIpI-ni razvijajo tudi več manjših podjetij. si KAJ JE PISAL PRED SEDEMDESETIMI LETI Od številke do številke se je »Gorenjec« vedno bolj pogrezal v močvirje politične agitacije za svojo narodno-napredno stranko. Kot nasprotniki zdaj tudi Lamprct in njegovi somišljeniki niso več izbirali ne sredstev, ne besed. Takole očita političnemu nasprotniku: Zakaj farovška bisaga nima dna? Star kmet je povedal, da je nekoč prišel k njemu župnik in vtaknil svojo prazno bisago v njegovo revno Žitnico. Tam je bilo zrnja le malu, bil pa je hudič, ki je že dolgo tičal v skrinji in čakal. Hitro je zagrabil za vrečo in začela sta se z župnikom rnvati. V ravsu in kavsu je hudič odtrgal vreči dno. Zalo ima hudič še kdaj dosti, farovška bisaga pa ni nikoli zadosti polna — ker je brez dna. Kmet, kdaj se. boš zdramil? Kdaj boš uvideli da iz tvoje kašče vsi ven nosijo, iz fa-rovške pa še nisi dobil zrna. Vsak stan in vsak delavec se briga za svoje koristi, se Združuje in izbira za zastopnike može svojega stanu in rodu, svojega gospodarskega kroja. Le ti, slovenski kmet, jemlješ za svoje zastopnike ljudi iz sovražnega ti tabora, iz tabora onih, ki te izkoriščajo. Le kako naj se ti boljše godi? ZMEŠANE LASE KUPUJE... Med oglasi v decembrski številki »Gorenjca«, letnik 1900, zasledimo tudi takšnele: V nedeljo, 30. decembra, ob 7. uri zvečer velika misteri-jozna predstava, ki jo priredita svetovnoznana holandska dvorna umetnika in prva ilu-Zijonisla sedanjosti Mr. Cham-bly in Mm Kardec iz Amsterdama. Magične produkcije, polet skozi zrak, orijentalska čarobna ptica, skrivnostni kabinet duhov itd. Kalini naj se le love na take oglase, narobe pa je bilo le to, da jc tem sleparskim predstavam dajala svoje pro-Btpre in svoje ime na voljo — [ napredna Narodna čitalnica v Kranju! Zmešane in strižene lase kupuje po najvišjih cenah velika trgovina Filip Weil v Spodnjem Kralovcu na Češkem. Včasih so si rezale dolge lase le ženske in jih prodajale, da bi dobile kako kroglico ali nekaj krajcarjev. Danes bi imeli to možnost tudi nekateri fantje, ki jim očitno primanjkuje moških hormonov — le tako se da razlagati njihovo veselje z dolgimi lasmi. Ali pa je šala, ki prav v teh dneh kroži od ust do ust: nekdo vpraša po žensko oblečenega dolgolasca, kaj je pravzaprav, moški ali ženska. Brumni mladenič mu odgovori, da je moški, ampak ne preveč zagrizen ... OB SKLEPU LETA Dne 29. grudna 1900 v svoji 51. številki se »Gorenjec« zahvaljuje svojim bralcem za zvestobo in jih vabi k naročilu še za prihodnje leto. Med drugim preberemo: še nekaj dni in zatonilo bode tudi leto 1900 v morju časa. Poslovili se bomo od starega leta, obenem pa tudi od devetnajstega stoletja, ki je bilo osobito za Slovence prav velikega pomena. Zlasti v duševnem razvoju je bila ta doba zgodna za nas. Valovje verskega gibanja, ki se je pričelo okrog leta 1650. na Francoskem, razlilo se je tudi čez Kranjsko ter odprlo pot svobodnemu raziskovanju, svobodni kritiki. Človekoljubne naprave cesarja Jožefa Drugega so odpravile marsikatero napredku protivno zapreko. Vrhutega je še francoska revolucija, predramivši vso Evropo, imela ta uspeh, da se je priborila veljava dolga stotetja tep-tanim človeškim pravicam, oživila svobodoljubnost in ustvarila ideja narodnosti. Stanovski predsodki so jeli ginevati. In ko je v začetku ravno minulega stoletja zasedel Francoz naše dežele, prikazala se jc na našem slovenskem obnebju zarja enakopravnosti slovenskega naroda. — Žali, da jc ta doba prehitro mi-ntda in da je razen nekaj svetlih zvezd, tedanjih slovenskih menjakov, ki so se rodili pod slamnato streho duševno in telesno nepokvarjenega kmeta, ostalo le malo sledu. Slovenski narod se je potem pogrezal v globoko spanje, iz katerega ga je leto 1848. zopet zbudilo. Slovenca je omamila svetla luč svobodne dobe in zamudil je najboljši čas. Našega oratarja je nekako neprijetno dirnola prostost, ki jo je dosegel. Ni je znal ceniti. To priliko je porabila gotova kasta, ter ga ukovala v tesne verige, šele ob koncu stoletja je začel slovenski kmet spet misliti z lastno glavo in da sme živeti tudi zase, ne le za druge. C. Z. Učitelj Franc Pintar med učenci. Tu sva na boljše Hiše v Sovodnju so se zgnetle na dnu kotline, ki jo obdajajo pobočja Mrzlega, Bevskega in Cerkljanskega vrha. Proti severu je Sovodenjščica izkopala ozko sotesko in napravila prostor tudi cesti, ki povezuje vas z drugimi kraji v dolini. Na hribčku nad vasjo stoji velika hiša. Osnovna šola piše z velikimi črkami na njeni prednji steni, kot bi se hotela obiskovalcu že od daleč predstaviti. Zgrajena je bila pred vojno, takoj po osvoboditvi pa so jo še razširili. »Imeti moramo popolno osnovno šolo!« so tedaj rekli vaščani. Danes pa je šola le še na pol zasedena. Pred nekaj leti, ko so združili vse osnovne šole od Poljan do Sovodnja v centralno šolo v Gorenji vasi, je v Sovodnju ostala le štirirazredna podružnična šola. Vse je bilo tiho, ko sem vstopila na hodnik. Slišal se je le glas učitelja, ki je razlagal novo snov. Hotela sem počakati na zvonec, a sem se spomnila, da na tako majhni šoli gotovo ne naznanjajo konca ure z zvonenjem. Zato sem kar potrkala. Ravno sem hotel končati in dati odmor« je rekel učitelj, ki je odprl vrata. »Lahko se bova pogovorila. Franc Pintar,« se je še predstavil. »Poklical bom tudi kolegico.« Odšla sva v zbornico, ki je pisarna, knjižnica in zbornica hkrati. Ker kurijo samo v razredih, je tudi električna peč, ki smo jo prižgali, ni mogla ogreti. »V Sovodenj sem prišel šele septembra, vendar mislim, da sem prišel na dobro učiteljsko mesto. Prej sem bil namreč tri leta učitelj na podružnični šoli v Stari Oselici. Bil sem edini učitelj na šoli. Zaposlen sem bil ves dan, dopoldan v enem razredu in popoldan v drugem. Tam sem bil res odrezan od sveta. Do avtobusne postaje sem moral krepko stopiti, da sem prišel v eni uri, prav tako do trgovine. Lani sem se poročil. Ker bi rad stanoval skupaj z ženo, sem se preselil na Trebijo. Od tam sem vsako jutro pešačil dobro uro v hrib v Staro Oselico. Tudi Zvonka Bogataj je nastopila službo na sovodenj-ški šoli šele z začetkom šolskega leta. Prej je bila tri leta učiteljica v Leskovici, pred lanskim pa v Lučinah. Z možem, ki je učitelj glasbe na centralni šoli, imata v Gorenji vasi stanovanje, zato se je v Lučine vozila. Avtobus-■ ne zveze s to hribovsko vasjo pa so zelo slabe. Vsak dan se je Zvonka odpeljala ob enajstih zvečer v Lučine in se drugi dan opoldne vračala. Zaprosila je za mesto učiteljice na centralni šoli, vendar prošnja ni bila ugodno rešena. »čeprav sem prosila za mesto v Gorenji vasi, sem kar j zadovoljna, da sem službo dobila tukaj. Sem domačinka in lahko stanujem pri starših. Mož je v vojski in tako je skoraj vseeno, ali sem tu ali bi bila na centralni šoli. V šoli sta moja prvi in drugi razred. Pouk imamo deloma kombiniran. Od osmih do pol dvanajstih imata pouk drugi in četrti razred, tedaj pa se jima priključita prvi in tretji. Eno uro imajo skupen pouk. Združimo jih pri risanju, petju in telesni vzgoji.« »Vsak dan sva v razredu po 7 ur. V večjih šolah imajo učitelji poleg pet minut odmora ob koncu vsake ure, še »okenčke«, proste ure, ko lahko počivajo ali se pripravljajo na pouk. Pri nas to ni mogoče. »Za pouk pa se pripravljava v popoldanskem času,« je dopolnil Zvonko. »Kako preživite prosti čas?« me jc še zanimalo. »Ga skoraj ni in kar prav je, da je tako. V vasi je le kino ob sobotah ali nedeljah, avtobusne zveze z Gorenjo vasjo ali škofjo Loko pa so slabe.« Otroci prihajajo v šolo iz vasi v kotlini, pa tudi s hribov. V četrtem razredu ima najdlje do šole Podobnik Edvard s Cerkljanskega vrha. V pojočem »tominskem« narečju je pripovedoval, da mora vsa-k dan od doma že najmanj eno uro pred začetkom pouka. Sedaj je še skoraj tema, ko odhaja, čeprav ima tako daleč do šole, ni manjkal letos še noben dan. »Doma imamo veliko kmetijo, zato pomagam popoldne atu pri krmljenju živine. Mami pa prinesem iz trgovine, kar potrebuje.« Dolgo pot naredijo nekateri otroci vsak dan. Vračajo se pozno popoldan, obloženi ne samo s šolskimi knjigami, temveč tudi z moko, sladkorjem in podobnim. L. Bogataj Edvard Podobnik Z otroki se ni dobro šaliti Hitro podaj ljubici roko, prijazno vzemi od nje slovo, da mislila ho nate vedno samo, ko te leto in pol pri njej ne bo. Neke nedelje so se pri meni zbrali prijatelji. Žena je dala na mizo čaj in pri-sedla na divan, pripravljena za dolg in prijeten pogovor. Družba je bila moška in žena je mislila, da ho prav ona središče pozornosti. Prijatelji pa so hitro popili čaj in jaz sem predlagal nekaj partij šaha. Žena se je veličastno oddaljila. Ker je bila vzgojena, v sobo ni stopila cele tri minute in ni izražala svojega mnenja o moških naglas. Da pa bi gostje ves čas čutili njeno skrb, je v sobi pustila Mišo. To je najin šestletni fantek, ki zna čudovito vtikati svoj nos v vse stvari, ki se ga ne tičejo. Miša je bil prepričan, da so se gostje zbrali edinole zaradi njegove zanimive osebnosti. Ko je začel naglas brati Cipollinove dogodivščine, smo se zavedli, da je napočil čas pogajanj. — Miša, teci k otrokom na dvorišče, je rekel prijatelj. A za odhod je Miša potreboval nadomestilo. — Šla bova v živalski vrl! je predlagal. Takoj sem soglašal, da bi šla v živalski vrt. Seveda ne danes, ampak naslednjo nedeljo. Miša je premislil in se strinjal. Oblekel se je in stekel na dvorišče, kjer je imel pomembne opravke. Spremil sem ga z lahkim srcem. Teden, sem premišljal je dovolj, da bo sin čisto pozabil na obljubo. Naslednjo nedeljo zjutraj, ko sem pregledoval poslednje sanje, je odeja počasi spolzela z mojega telesa. Odprl sem oči. Pri postelji je stal Miša in gledal name s svojimi svetlimi očmi. — Vstani, papa, je rekel, mudi se. — Kam? sem vprašal. — V živalski vrt, je odgovoril Miša. Ko sem se zaradi lahne omrtvelosti končno le zbudil, sem mu rekel: — Pa res nimaš sreče, fantič moj. Danes je živalski vrt zaprt. Torej, prijateljček, bova šla pa kdaj drugič. Miša je molče odšel, jaz pa sem začel brati časopise. Čez nekaj trenutkov je Miša pritekel v sobo. S stola je vzel moje hlače, stopil k postelji — Obleci se, papa, vse je v redu. Živalski vrt je odprt. Z mamo sva v imeniku poiskala številko in telefonirala. Rekli so nama: — Pridite, slon je danes dobro razpoložen! No, pa smo tam! Enkrat danes morajo priti prijatelji, ta živalski vrt pa mi grozi, da bo razblinil vse načrte. Položaj moram nujno razrešiti. — Seveda, dobro je, da je živalski vrt odprt, sem pripomnil. Toda, saj vidiš, Miša. bolj slabo se počutim. Bojim se... Kam pa? ... Nisem še uspel premisliti položaja, ko se je Miša vrnil. In ne sam — z njim je bila soseda, zdravnica. — Ste bolni? je zaskrbljeno vprašala, malo bom poslušala. Tak ... tik . . . Dajte, pokažite jezik! Hm .. . Lep je! Kaže, Pavel Petrovič, da le živci niso v redu. Več dobrega zraka morate dihati, dragi moj, sprehajati se morate. Soseda je odšla. Situacija je bila brezupna. — Da, Miša, sem rekel, zdaj sva pa v zagati. Mislil sem, da je živalski vrt danes z.aprt in sem povabil strica Pet jo, Semjona Semjonoviča in Sergeja Kuzmiča. Ali razumeš, kakšna sitnost. Miša je razumevajoče po-kimal. — Dokler naju ne bo, naj se poigrajo na stopnicah, je rekel malček. — Že, ampak užaljeni bodo, sem rekel. Razumeš, užaljeni. — Užaljeni, se je strinjal Miša. S pačil se je, kar je bilo razumeti kot dobro znamenje in odšel, meni pa je odleglo. Iz hodnika se je slišal njegov glas. Gotovo je s prijatelji pretehtava! načrt za nedeljsko igranje. Mirno sem bral časopis. Vrata so se s treskom odprla. — Obleci se, papa, je ukazal Miša, greva v živalski vrt. — Kaj pa Petja, Sem j on Semjo ... sem zajed jal. — Hej, vse je v redu! je rekel Miša. Vsem sem pozvonil in rekel, da si bolan in da ti je zdravnik predpisal svež zrak. A. B. Neki praznovernež je obesil na svojo hišo napis: — Naj ne vstopi sem nič slabega, »Kako boš pa zdaj ti sam vstopal v svojo hišo?« ga je vprašal Diogen. Prometni miličnik: »Kam se peljete? To je vendar enosmerna ulica.« Šofer: »Saj tudi vozim te v eno stranim Črnuh se je tistega usodnega petka, ko so morali oditi vsi trije k vojakom, že navsezgodaj odpravil k Jeramu. Prejšnji dan je namreč srečal Mihca, ki mu jc povedal, da gredo služit svojo domovinsko dolžnost naslednje jutro. Da ne bi zamudil, je vstal že ob petih, vrgel staro srajco in ponošene čevlje v vrečo, na vrh pa je dal debel krajec kruha, ki ga je dobil pri Ponikvarju. Minuli sta že dve uri, ko je še vedno z vrečo ob sebi sedel na vodnjaku pri Jeramo-vih. Mihca in Žolne še vedno ni bilo, čeprav so se zmenili, da gredo na prvi vlak za Ljubljano. »Ah,« si je zabrundal, »bosta že prišla!« Zaupal je, da bolje vesta, kdaj morajo biti v mestu.« Mihec je noč pred odhodom seveda preživel pri Tinci. »Zvesto te bom čakala.« »Mislila bom le nate.« Ti dve misli sta ponavljala drug drugemu kar naprej. Tu in tam sta potočila tudi kakšno solzo. Kdor ju ne bi poznal, da sta zelo čustvena, bi mislil, da sta še otročja. Sklenila sta, da si bosta pisala vsaj vsak dan enkrat in si tako delno olajšala srčni bolečini. Ko jc Tinca pripela svojemu fantu nagelj, je Mihec bruhnil v silen jok. Z dlanmi si je pokril obraz, se usedel na stol in neutolažljivo jokal, čez čas je izjecljal: kovancev v žep, drugače pa sta se poslovila, kot bi šel v mesto na sejem. Črnuh ga je srečal že na poti k Jeramu. Ko so se usedli na voz, nobenemu še na misel ni prišlo, da bi pol. Vsi trije so se držali zelo kislo. Mihec je imel oči vseskozi malo rosne, Žolna je buljil nekam neznano, Črnuh pa je bil že po naravi vedno tih in miren. Niti na kraj pameti jim ni padlo, da bi šli iskat harmonikarja, čeprav so se prej zmenili z njim. še zdaleč jim ni prišlo ponoči na misel, da bi dali na streho voz z gnojem, čeprav je bil to splošen običaj fantov s Potoka, ko so odhajali k vojakom. Ko je voz že ropotal proti Jaršam, so se vsi trije še enkrat ozrli proti Potoku. Prijetna, ljubka vasica se je na robu mengeškega polja stiskala pod Krvavec, s severne strani so jo objemali gozdovi, skozi vas pa je žlobudral bister potok. Žolna je na tihem pesnil kot bi žebral molitev: Pozdravljena, vasica moja rodna, pozdravljena domača polja plodna, kako lepo zopet bo tedaj, ko vrnem se v domači kraj! »Saj ne greste na fronto,« se je zasmejal Jeram, da bi jim vlil nekaj poguma. »Kdo ve, tovariši,« je zamišljeno pokimal Mihec, žolna je le skomignil. »Mi smo šli naravnost pred topove, pa si nismo belili las,« je nadaljeval voznik. »Iti v mirnem času k vojakom je prava šala.« Nihče mu ni pritrdil. Komaj so se pripeljali na postajo, že je pripeljal vlak. Usedli so se v prvi vagon in Črnuh, Mihec Ivan Sivec pa še Žolna »Kaj pa... če se nikoli več ne vidiva?!« »Kljub temu bom ostala tvoja,« je rekla Tinca in še sama glasno zahlipala. »Nikogar več ne bi marala.« Bilo je že sedem proč, ko se je Mihec spomnil, da mora kljub vsemu oditi. Tinci je poklonil še pesem, rekoč: »Ti še ne veš, kakšen umetniški talent se skriva v meni. Svoja najgloblja čustva sem izrazil tule.« Tinca kar ni mogla verjeti, da je njen dobri fant povrhu še tako odličen pesnik. In ravno zdaj, ko je zvedela, da piše pesmi, se bosta morala ločiti. Taiko glasno je zajokala, da se je prav gotovo slišalo iz hiše. Mihcu se je dobro zdelo, da je Zolnina pesem tako čustveno delovala nanjo. Nato je dejal: »Veš kaj, moja Tinca! Obrišiva si solze in se posloviva. Moja vojaščina je v bistvu dokaz, da sem pravi fant, na kar moraš biti ponosna. Navsezadnje je to začetek poti za najin zakon. Z najhujšim pride vedno najlepše.« Ko je Mihec stopil 'iz Tinčine hiše, se je zravnal. Obrisal si je solze z lica in se poskusil nasmehniti. Vendar ga je vleklo bolj na kislo, čeprav se je hotel držati zaradi ljudi veselo. Kovček pa je vlekel postrani, da je bil videti še manjši. »Saj je kot otrok,« so ugotavljale ženske na vasi. Mihec sam pa je menil, da je malo tako postavnih fantov. »Takoj odrinimo!« je rekel Mihec Jeramu ki je ravno napregal konja. »Pepeta še ni,« je povedal Črnuh, »Skoči ponj, tovariš.« žolna aH Pape Podlesek se je doma poslovil zelo na hitro. Žena mu je stisnila nekaj molče opazovali naravo. Na vsaki naslednji postaji je vstopilo več fantov s kovčki. Skoraj vsi so bili veseli in nasmejani. »Vesta kaj,« se je spomnil Mihec. »Vsi so nekam razigrani in razposajeni. Bodimo še mi!« »Samo kako,« ga je žalostno pogledal Žolna. »Kako?« je zabrundal črnuh. »Tukaj v kovčku imam steklenico pravega domačega žganja. Mislil sem jo shraniti za hujše čase, ampak slabše že ne more biti kot je sedaj. Kar popili ga bomo.« »Kajpada,« se je strinjal Žolna, črnuh pa je tudi prikimal. V Ljubljano so se pripeljali že precej boljše volje; kar jim je manjkalo, pa so nadoknadili v gostilnah, preden so prišli do vojašnice. Šele pozno zvečer so se javili na zbirnem mestu. Odrejeno je bilo, da bodo noč prespali v veliki sobi z ostalimi prišleci, naprej pa bodo šli naslednji dan. — Zjutraj so dobili že vojaški zajtrk. »Če bo zmeraj tako slabo, bomo kmalu v krtovi deželi,« je izjavil Žolna vpričo ofi cirjev. Potem so vojake razporedili, kam kdo gre. Ko so koga imenovali, je moral stopiti naprej in se priključiti skupini, ki ji je bil dodeljen. Mihec je bil že tako majhen, ker pa zadnje čase ni veliko spal, je bil še bled povrhu. Nekemu podnaredniiku se je čudno zdelo, kako da so izbrali tako majhnega in slabotnega fanta za vojake, zato pa je vprašal, kaj dela tu. »Kakšen pravi fant mora vendar biti tudi zraven,« mu je odgovoril samozavestno. « Razcesija MIHA KIINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Presenetila ga bom,« pravi štefi, obenem pa zamolči, da je pred dobrim tednom pisala posta-jenačelniku v Tutzing, znancu, ki ji je pomagal iskati sled za Slavkom, ki ga je tašča takrat, ko ji je hotela s pomočjo penzberških veljakov iztrgati otroka, skupaj z župnikom odpeljala v tutzinški samostan. Računala je, da bo že predvčerajšnjim prejela postaj enačelnikov odgovor, saj je postajenačelnik poznal Franca, Tutzing pa tudi ni tako oddaljen od Penzberga, da bi postajenačelnik ne mogel poizvedeti, kaj je pravzaprav s Francem. Odgovora še ni in ga najbrž do petka ne bo. V sredo bo odpotovala k Slavku v Ljubljano. Včeraj je dobila dokumente za pot preko kraljevine SHS in Avstrijo. Danes je ponedeljek. Pojutrišnjem pojde. Vse ima že pripravljeno in komaj čaka, da bo pri otroku, W ga že dve leti ni videla. Tudi otrok mora biti tak, kakor da na njena vrata ne trka pomanjkanje, ki bo vstopilo, čim bo porabila svojo zadnjo rezervo. Ta se je te dni močno zmanjšala. Vendar ne misli na to, marveč misli na pot k sinu in potem s sinom na Bavarsko. Zato na odgovor tutzinškega postajenačelnika, če ga ji pismonoša ne bo prinesel do jutri, ne bo čakala. Ve, kje je Franc, ki ga hoče s svojim prihodom presenetiti in mu ugajati, pripravljena na spravo, do katere mora priti zaradi otroka. »Otrok ga bo pretresel,« si pravi. »Vselej ga je,« jo nosi spomin v tisto noč, ko se je s Slavkom v naročju pripeljala pred Llovdovo tiskarno v Trstu z namenom, da se bo od Franca samo poslovila in mu povedala, da je med njima konec in da bo odslej živela s Slavkom sama in se tudi sama Preživljala, pa jo je Franc pregovoril, da je prenočila v njegovi sobi in da se bosta naslednji dan o vsem pogovorila. Zjutraj (ponoči je delal) je res prišel, stopil pred posteljo, kjer je ležal otrok in ko je otrok začebljal in se mu nasmehnil, se je razjokal in jo prosil, naj mu oprosti, vse oprosti. Hotel se je obtoževati in ji izpovedati svojo krivdo, pa mu ni pustila, saj jo je srečanje med njim in otrokom ganilo, tako zelo ganilo, da se mu je vrgla v objem in mu vse, kar ji je do tedaj hudega prizadejal, odpustila, pri tem pa mu položila roko na usta, češ da se mu ni treba izpovedovati in da noče ničesar slišati. Na to srečanje je te dni večkrat mislila in bila čedalje bolj prepričana, da ji je Franc hotel odkriti tudi tisto skrivnost, ki jo je kasneje odkrila sama in ki jo je tako zelo ranila, da je nehala verjeti v ljubezen. Ali ni potem sama kriva, če se ji Franc in razkril in če se je potem njegovo beganje za tisto žensko nadaljevalo. Ko bi mu pustila, da bi se ji izpovedal, bi najbrž tista bogata rdečelaska izgubila ves svoj vpliv nanj in bi ne podlegel več njenemu zapeljevanju. Da, tako bi bilo! »O, marsikdaj sem bila sama kriva, da ni bilo med nama vse tako, kakor bi moralo biti,« bi začela pripovedovati Roziki in prevrednotila zakonske odnose s Francem tudi s svojimi napakami, s katerimi je sedaj pred seboj opravičevala celo Francovo nezvestobo, ki se ji je še do nedavnega zdela neodpustljivi greh. O tem bi govorila Roziki, pa je pravkar zagledala pismonošo. »K nam gre. Najbrž pismo zame,« se Štefi vznemiri. »Iz Nemčije je,« se oglasi pismonoša, čim se Štefi pojavi na pragu. »Iz Nemčije? Najbrž bo Lehmannovo,« si misli Rozika. Štefi bo prav gotovo nerodno. »Najbolje, da grem . .. Grem,« pravi in pogleda Štefi, ki ji drhtijo roke kakor od mraza, čeprav jesenski dan ni mrzel. »Oglasi se mimogrede, preden pojdeš,« se Rozi poslavlja. »Bom,« obljubi Štefi odsotno, zakaj pismo je iz Tutzinga. Zadovoljna je, da Rozika odhaja. Pri branju tega pisma hoče biti sama. — Gradige Frau ... Pismo je dolgo. Tutzinški postajenačelnik se ji opravičuje, ker ji ni mogel odgovoriti z obratno pošto. Vesel je, ker ga je pismo našlo, čeprav je že upokojen in je moral zapustiti postajno stanovanje in se preseliti drugam. V čast si šteje, ker ga lepa gospa (tako ji piše) ni pozabila Tudi on, je ni pozabil. 2e dvajsetega leta pomladi je srečal gospoda Franca Fedeiia in ga vprašal po soprogi, on pa mu je lahko samo žalostna odvrnil, da o gospe ničesar ne ve. — Rekel je, da ste ga zapustili. »Zapustila?« preplavi Šteli rdečica. — Povedal sem mu, da se na Bavarskem niste počutili najbolje, vendar sem zamolčal, da sva skupaj iskala vašega sina, ki mora biti zdai že odrasel deček. Nisem hotel, da bi gospoda vznemirjal. 2e tako se mi je zdel ves pobit in nesre čen, ko mi je pripovedoval, da ste odšli neznano kam in si najbrž izbrali koga drugega. »Nesrečen in pobit? To je dobro znamenje,« si misli Štefi in toliko da ne vzdihne: »Ubogi Franc!« pa ji vzdih zastane že ob naslednjih vrsticah. — Gospod se čuti osamljenega in nesrečnega, vendar sem ga lani videl v družbi pošne urad niče iz Penzberga, ki mi jo je celo predstavil .. »To je ona! Ona!« prebledi Štefi. — Slišati je, da ljubimka z njo. »Tako? Pa saj je ne mara. Nikoli je ni maral,« bi Šteli rada odgnala ljubosumje, ki se je čedalje bolj polašča, njena vera, da bi se naposled vendarle dalo živeti z možem, pa bolj plahni kakor kri na njenem obrazu. »Ona! Ona ga je omrežila,« ponavlja bleda, obenem pa razume, zakaj Franc ni dobival Slavkovih pisem in da bi Slavko nikoli ne zvedel zanj, ko bi ne pisal Mrakovi v Starnberg. — Mislim, da vam bo njegovo obnašanje prišlo kar prav. čeprav mi niste pisali, zakaj naj poizvedujem za vašim soprogom, mislim (vsaj tako sklepam), da se nameravate ločiti. Prav rad vam grem za pričo, saj vas globoko spoštujem in cenim ... »Ne, ne! To ne more biti res! Ne sme biti res!« Toda zakaj bi tutzinški postajenačelnik lagal? »Franc se ni spremenil. Ni se spremenil. Ne, ne pojdem k njemu. Ne pojdem .. .« Vinharji in bližnja okolica (6) 4 debele prašiče za prodajo, 2 za dom Razen krošnjarjev, ki smo jih omenili v prejšnji številki, so nas včasih obiskovali tudi Ribničanl z ogromnimi bremeni suhe robe, pa še Štajerci z emajlirano posodo. Iz Komende Prt Kamniku pa je neka stara ženska prinesla večkrat celo velik koš cvetličnih lončkov in druge lončene posode za kuhinje. Med obema vojnama človeku torej res ni bilo treba stopi ti čez domači prag, če je "otel karkoli kupiti. Še celo Pek v Gorenji vasi je svojim vajencem naložil kruha v koš, oa so ga nesli po hribih," toda kmetje kruha niso radi kupovali, saj je bilo takrat ve-veliko žita doma. Le denarja, tega ni nihče prinesel okrog! Onienim naj potem še raz-ne živinske mešetarje in me-£,arJe; tudi teh ni bilo malo io je bilo glihanja in kreganja, ko je bilo vse pod ce-o! Kmetje so vsak dan prikovali boljše cene: »Saj ta-*° ne more iti naprej!« so jnodrovali, »če ne bo vse *mete vrag pocitral.« Najbolj se spominja Predmašančko-vega očeta, ki je imel navado reči, ko je stopil v hišo, namesto pozdrava: »Kaj se gegate!?«. To je bil gotovo "istarski pozdrav. Bolantač H°tovlje je bil bolj konj- ski mešetar. Pa loški mesarji so večkrat prišli, vendar tem ljudem niso radi prodajali živine, ker so bili preveč nabriti, vedno je bilo kaj narobe v našo izgubo. Najboljša kupca od vseh sta bila vsekakor mesarja Korl Marolt iz Sovodnja in Janko Klemen-čič iz Kranja (Komarjev z Gabrške gore). Eden kot drugi je prišel, žival pogledal, povedal solidno ceno in pa, kdaj naj se prašiči pripeljejo. Za ta dva smo vagali vselej samo doma, potem pa je on pred klavnico nekaj kilogramov odbil »za taro« in vse je bilo v redu. Čeprav je bilo treba daleč peljati, pot s konjem je bila dolga, je bilo tako še vedno bolje, kot pa imeti opravka s prevaranti. Vsako leto smo prodali pri nas po štiri debele prašiče, od katerih je vsak vagal tudi čez 200 kg. Dva smo prodali spomladi, dva jeseni, dva pa sta ostala za dom. Ko je oče peljal prašiče, je ponavadi potem v trgovini naložil koruzo za nadaljnjo rejo. Koruze doma nismo pridelovali. To je bil takrat, ko je bila do Poljan le razdrta kolovozna pot, precej težko zasluženi denar. Posebno, če je bilo slabo vreme, je bilo hudo. Nekoč je prišel oče zelo pozno domov in do kože premočen ter blaten. Ko se je preoblekel, je mati hitela prati obleko; takoj jo je pobasala v škaf vode, toda v notranjem žepu pruštafa (suknjiča), v fudii (v podlogi), je bila še denarnica z izkupičkom za dva težka prašiča. Zapazila jo je šele, ko jc začela mencati obleko v vodi. Vse je bilo uničeno. S prav malo upanja je oče nesel denar naslednji dan v Ljubljano v banko zamenjat. Imel pa je srečo, da so mu verjeli vso zgodbo. Takoj je dobil vse nazaj, brez odbitka. Smolo pa je mel nekoč tudi loški mesar Matevž (ne vem, kako se jc pisal). Med kmeti je bil na bolj slabem glasu, pa se ga je nekoč neka neznana ženska malo sposodila, šla je k njemu v mesnico in se predstavila kot Kršišnica iz Bačen, češ da ima naprodaj par debelih prašičev, ker pa nima časa, da bi še enkrat hodila v Loko, ga je prosila, da ji je pla- čal v trgovini precej visok račun za nakupljeno blago. Saj se je tudi sam zanesel na kmete! Toda — ko je prišel v Kršiše, ni bilo ne prašičev ne tiste ženske, ki mu jih je prodala. Vsi so seveda debelo gledali. Mesar Matevž je vse skupaj naznanil orožnikom, vendar tiste ženske niso mogli najti. Neki brezposelni mesarski pomočnik pa je sredi največje gospodarske krize želel uboge kmete vsaj malo »potolažiti«. Prav dobro se še spominjam, ko je nekega lepega dne stopil v hišo mlajši, lepo oblečen moški. Takoj je vprašal, če je naprodaj kaj debele živine, in hitro pripomnil, da je zdaj kar naenkrat krize konec. »Kajti,« tako je ves navdušen hitel praviti, »odprle so se državne meje za izvoz debele živine.« Izdajal se je za pomočnika pri mesarskem podjetniku Sršenu v Medvodah. »V ponedeljek,« je pravil, »so v Kranju kupci padali po debeli živini kot granate. V pol ure je bilo vse sejmišče prazno. In zdaj je gospod poslal mene po hribih, da ugotovim, koliko je kje blaga, ker bo pokupil vse in vse takoj plačal. Seveda ima prednost res lepa in debela mlada živina,« je še pripomnil. Kdo ne bi verjel v tako odrešilno novico!? Oče ga je peljal v hlev. Ko sta vstopila, je ves navdušen /aklical: »O, to bo gospod vesel!« Bil je poln hlev mlade rejene živine, šel je od goveda do goveda in vse pretipal od repa do glave, ne meneč se, kam je stopil. »Nobenega dvoma,« je rekel, »gospod bo najprej prišel k vam.« Ko sta z očetom prišla nazaj v hišo, je nadaljeval: »Jutri dopoldne bo gospod prišel z avtom v Poljane, šel bom dol in ga obvestil, okrog enajste ure naju že pričakujte, takoj boste zglihali in živino potem odpeljali v Poljane, kjer bomo tehtali. Takoj boste dobili vse plačano, za dva dinarja dražje pri kilogramu kot je bilo do sedaj.« Marija Frlic (Nadaljevanje) Gorenjski kroji in ljudje Kako so SLAK! osvojili Ameriko (7) »Vzdolž široke, pregledne, izredno skrbno označene ceste stoji vse polno reklamnih tabel z napisi ,SLAK' in našimi fotografijami. Ogromne so in že od daleč vidne, zato j jih je elevelandski sodnik iz- | koristil v propagandne namene; podnje je obesil svojo sliko in poročilo, naj meščani na bližnjih volitvah glasujejo samo zanj. Upam, gospod sodnik, da ste uspeli. Ampak pri nas bi učinkovali prismuknjeno in zagotovo propadli.« PONORELA MNOŽICA »Spominjam se lanskoletnih smučarskih skokov v Planici, ko so miličniki zaradi nepopisnega navala vozil dobivali sive lase. No, približno tako je bil videti parkirni prostor zraven farme, kamor smo bili namenjeni. Videl sem več kot dva tisoč avtomobilov, množica izseljencev od blizu in daleč pa je štela najmanj sedemtisoč ljudi. Ko smo se z okrašenim vozom pripeljali pred oder, so obiskovalci skoraj ponoreli. Pet minut je trajal aplavz, pet minut suno morali pozirati vnetim fotoamaterjern. šele potem so nam dovolili prijeti za instrumente. Dvomim, če bom znal opisati občutke, ki sem jih imel ob pogledu na poslušalce. Sleherno pesem so hoteli slišati dvakrat ali trikrat. Smeh in jok, oboje hkrati, sta jim kremžila obraze. Večina presunjenih rojakov je pozabila, da jih od rojstnega kraja loči brezmejno morje, da smo pravzaprav le iluzija nečesa daljnega, iluzija preteklosti. Preselili so se domov, med dolenjske griče, med primorsko kamenje, med štajerske vinograde in gorenjske pašnike. Nihče ni opazil letala, ki je krožilo visoko nad farmo in prevažalo napis AVelcome Slak!'. Priznati moram, da je užitek nastopati v vzdušju, kakršnega so ustvarili udeleženci piknika. V Sloveniji česa po- [ dobnega nismo in zagotovo ne bomo nikdar doživeLi. Vmesni odmor je bil namenjen malici. Skrbno zastraženi, obkroženi s tropom policajev, ki je odganjal vsiljivce, smo odšli proti kmetiji. Nihče ni mogel blizu. Ljudje so sicer protestirali, ampak pol ure miru, pol ure obedovanja smo naravnost krvavo potrebovali. Program jc namreč trajal skoraj štiri ure, ki sta jim sledili nadaljnji dve uri podpisovanja avtogramov. Nekaj tisoč plošč, slik in koncertnih listov sem počečkal. Da je šlo hitreje, se nismo smeli z nikomer pogovarjati. Samo sedeli smo, pisali kot avtomati in delili nasmehe. P Povem naj, da je ob koncu direndaja na prizoriščni prostor prispela tudi posebna ekipa clevelandske televizijske družbe. Presenetljivo, toda do takrat je ni nihče obvestil, da so v mestu nekakšni Slaki, ki burkajo dolgočasno vsakdanjost prebivalcev ameriške Ljubljane. Snemalce j č poslala pofilmat le piknik, organiziran na čast 7. septembru, delavskemu prazniku. A namesto običajnega veseljačenja so fantje zagledali nepregledne vrste ganjenih gostov, ki se zgrinjajo okrog skupinice muzi-kantov. Silno jim jc bilo žal, ker niso bolj pohiteli in ,11 jeli' koncerta. Kamera je tako lahko zabeležila edino zadnje dejanje dneva — gnečo in sredi nje nasmejane Kranjce v narodnih nošah, skrite za kupe papirjev in ovitkov.« »BITKA« V HOTELSKI VEŽI »V hotel smo se vrnili pozno zvečer. Ljubka Patt, ki skrbi, da strežniki nemudoma ugodijo vsem željam in muham članov ansambla, je brž naročila večerjo in pijačo. Obenem smo zvedeli, da so oboževalci — kljub molčečnosti uprave in osebja hiše — odkrili številke naših sob ter da ducat Hrvatic pripravlja .invazijo'. Menda nam mislijo demonstrirati »ljubezen po ameriško'. Novica me je spravila v dobro voljo. Komaj čakam, kdaj bodo zunaj zadoneli drobni koraki .A glej, smola; noč mine brez razburljivih doživljajev. Zjutraj vstopi Patt in pove, da so punce res vdrle v stavbo, da pa jih je pre-stregla nočna izmena stražarjev, ki bdi nad dragocenimi' stanovalci sedmega nadstropja. Razvnel se je pravcati spopad. V sporedu turneje piše, da imamo 8. septembra prost dan, posvečen oddihu in izletom, zato ležimo do desetih. Potlej odidemo kosit v restavracijo KON TIKI, fantastičen havajski lokal, kjer človek dobi vtis, da je' zašel v popolnoma drug, sanjski svet. Prostor, kamor zunanji trušč ne seže, osvetljujejo barvaste luči nenavadnih oblik. Razdelili so ga v desetine majhnih lož. Med posameznimi mizami teče voda. Vse je miniaturno in se čudovito poda k nizkemu, iz bambusovih palic narejenemu stropu. Improvizirane jedilne kote' ne ločujejo klasične pregrade, temveč spretno rezljanj leseni kipi. Hrana je kajpak tudi popolnoma ,v stilu' in obsega izključno havajske specialitete. Ponjo greš v ekzotično kuhinjo, ki so jo poživili z drobnimi slapovi. Preprosto vzameš krožnik in si naložiš kar ti srce poželi in kolikor zmoreš prebaviti.« (Nadaljevanje prihodnjo sred«) Avtor potopisa Franci Sever, fotografiran ob slapovih Niagare Lincolnov spomenik, impozantna stavba, s katero so Američani počastili spomin na enega največjih predsednikov v zgodovini Združenih držav, sodi med najbolj oblegane turistične objekte VVashingtona številne obiskovalce Kennedyjevega groba na Arlingtonu je pesem Fantov s Praprotna močno prevzeli* AGROTEHNIKA obvešča cenjene kupce V kratkem bomo odprli konsignacijsko skladišče za prodajo znanih in kvalitetnih traktorjev DEUTZ Enostavna oskrba z nadomestnimi deli iz domače proizvodnje (TAM)! Zahtevajte prospekte, cene in ponudbe pri: agrotehnika Kupcem bodo na voljo: traktorji tip D 2506— 23 KS DIN traktorji tip D 3006— 32 KS DIN EXP0RT — IMPORT, LJUBLJANA, TITOVA 38 Agrotehnika, poslovalnica Celje Agrotehnika, poslovalnica Maribor Agrotehnika, poslovalnica Murska Sobota Agrotehnika, poslovalnica Ljutomer Agrotehnika, poslovalnica Poreč DM 8 866 9.369 Asch 62.980 66.554 US J 2.422,5 2.560 Carina in stroški 13.914,00 14.647,00 traktorji DEUTZ so sodobni traktorji 0 menjalnik z 8 prestavami naprej in nazaj £ regulacijsko hidravlično dvigalo I. kategorije S) zračno hlajen die/el motor 0 traktometer £ kompletna elektro oprema % dvojna sklopka # možnost bočnega pogona kosilnice Q širok asortiment dodatne opreme ©i#H0BBY GUMA nagrajuje brez žrebanja H088Y GUMA V nagradni igri H08BVCUS1A si sam izbereš in izžrebaš nagrado, zato naj postane H03BV GUHA-T VO JA GUMA. Žigosano in šifrirano sMico, ki jo najdeš v vrečki HQ3BYCimC, nalepi na ustrezno mesto v albumu, katerega dobiš prav tako pri trgovcu. Ko je slika sestavljena jo pošlji na naslov, ki ga imaš v albumu in nagrada, katero si izbral, je brez žrebanja tvoja. Prepričaj se,da je HOBBVCVMAres TVOJA GUMA! Iskra Commerce To so sesalniki ISKRA-HOOVER -najbolj vsestranski čistilci! Univerzalne sesalnike ISKRA-HOOVER lahko uporabljamo za čiščenje tal, preprog, karnis, zaves; za čiščenje vseh težko dostopnih kotičkov in špranj v stanovanju. Idealno oblikovani sesalniki so nepogrešljivi gospodinjski pripomočki z izredno močnim in tihim motorjem ter veliko sesalno močjo. SGP Gorenje Radovljica odproda po sklepu DS v delno rabnem stanju 3 mešalce betona po 2501 1 mešalec betona po 1001 4 vibratorje Možnost odkupa za interesente družbenega sektorja je do 9. 1. 1971. Po tem roku se sredstva odprodajo prvemu ponudniku. OBČINSKI SINDIKALNI SVET KRANJ Trg revolucije 3 razglasa prosto delovno mesto DIPLOMIRANEGA SOCIOLOGA Pogoji: visoka strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj v stroki. Izbran kandidat bo sprejet na delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite na Občinski sindikalni svet Kranj, Trg revolucije 3. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pokroviteljski odbor za gradnjo šole — spomenika NOB v Cerknem VOSC1 mirno, srečno in uspešno novo leto 1971 Ob tej priložnosti se pokroviteljski odbor iskreno zahvaljuje vsem občanom, družbenim in delovnim organizacijam ter ustanovam, ki so v preteklem letu na kakršenkoli način prispevali, da je postala akcija za gradnjo te vseslovenske šole s posebnim poslanstvom tako množična in uspešna. Toda nabiralna akcija ni končana hkrati s starim letom. Zato pokroviteljski odbor toplo priporoča občinskim skupščinam, gospodarskim organizacijam, bivšim borcem in aktivistom ter mladini, da tudi v novem letu nadaljujejo s prispevki v sklad za gradnjo šole. Ta Ima svoj tekoči račun pri SDK v Idriji št. 5202-652-66. Pokroviteljski odbor Obvestilo ZAVAROVALNICA SAVA KRANJ obvešča, da ima naš zastopnik tov. Dolhar Franc nov naslov in uradne ure, in sicer: novi naslov se glasi: Dolhar Franc, Kokrica, Golniška c. 23 pošta Kranj — 64000. Uradne ure vsak ponedeljek od 13. do 19. ure. Razpisna komisija tekstilne tovarne Sukno Zapuže razpisuje v skladu z določilom 209. člena statuta podjetja zaradi reelekcije naslednja vodilna delovna mesta: 1. računovodjo podjetja 2. vodjo splošno kadrovske službe 3. vodjo prodaje 4. vodjo nabave Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod L: kandidat mora imeti visoko izobrazbo in 3 leta prakse, višjo strokovno izobrazbo in 5 let prakse v računovodski službi, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih ali srednje strokovno izobrazbo in 10 let prakse v knjigovodski stroki od tega najmanj 5 let na vodilnih delovnih mestih. Pod 2.: kandidat mora imeti iste pogoje kot pod tč. 1. brez prakse v računovodstvu oziroma knjigovodstvu. Pod 3.: kandidat mora imeti višjo strokovno izobrazbo in 5 let komercialne prakse ali srednje strokovno izobrazbo ali delovnemu mestu ustrezajočo strokovno šolo in 10 let delovnih izkušenj v prodajni službi. Pod 4.: kandidat mora imeti iste pogoje kot pod tč. 3 s prakso v nabavni službi. Poleg zgoraj navedenih vodilnih delovnih mest razglašamo tudi delovno mesto zastopnika za SR Slovenijo z lastnim avtomobilom in stanovanjem v Ljubljani. Kandidati morajo poslati pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na razpisno komisijo do 20. I. 1971. Stanovanj za kandidate za vodilna delovna mesta nimamo. O izidu razpisa bomo slehernega obvestili v 15 dneh po preteku roka. OGP Gradles Medvode razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. 10 KV zidarjev 2. 5 KV tesarjev 3. 4 strojnike za lahko gradbeno mehanizacijo 4. 1 strojnika za težko gradbeno mehanizacijo Delovna mesta-razmerje se sklepa za nedoločen čas. Pod točko L, 2., 3. in 4. jc predviden 2-mescčni poskusni rok. Pogoji: pod 1. KV zidar pod 2. KV tesar pod 3. KV ali PK strojnik, sposoben upravljati s kompresorji in diescl motorji pod 4. KV delavec kovinske stroke s poobla stilom za delo s TGM Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene prijave sprejema kadrovska služba podjetja. Osnovna šola KRANJSKA GORA razpisuje prosto delovno mesto HIŠNIKA-KURJAČA — ŠOFERJA AVTO BUSA. Na razpolago je novo stanovanje s centralno kurjavo. Prijave sprejemamo do 15. januarja 1971, začetek dela pa je L februar 1971. Razpisna komisija pri osnovni šoli LUCIJAN SELJAK Kranj ponovno razpisuje mesto VZGOJITELJICE v predšolskem vzgojno varstvenem oddelku Mavčiče. Pogoji: kandidatka mora imeti končano srednjo vzgojiteljsko šolo. Nastop službe takoj po objavi ponovnega razpisa. 60 let obstoja je dalo možnost, da je skoraj v vsaki vasi kmetijski stroj izdelan v delavnici KREMŽAR in to dokazuje trpežnost in jamči kvaliteto tudi sedanjim izdelkom, čc potrebujete res prvovrsten m preizkušen stroj za drobljenje žita za šrot ali zdrob, tedaj kupite čimprej ŠROTAR »ORION- 65« in spoznali boste, da je priprava žitne krme sedaj za vas enostavnejša, hitrejša in predvsem cenejša. £ znižana cena 1100 tlm 0 drobi: koruzo, ječmen, oves, ajdo itd. 150 kg v eni uri Q specialne jeklene plošče 0 potrebna pogonska moč: 2 kW, lahko tudi enofazni motor 0 mazanje na tri leta 0 rezervni deli na zalogi O jamstvo za kakovost ~"----- St.Vid nad J/uMjano ustanovljeno ieta 1909. Sprejemam naročila za rezervne dele in remonte Kmetijska zadruga Cerklje razglaša prosta delovna mesta 1. odkupovalca (za P. O. Voklo) pogoj: kmetijski tehnik z diplomo ali nižja kmetijska šola s 3-lctno prakso. Stano-- novanje po dogovoru. Poskusna doba traja 3 mesece. 2. zbiralko mleka v Šenčurju Zaposlitev je 2 uri dnevno. 3. čistilko poslovnih prostorov v Šenčurju Zaposlitev je 2 uri dnevno. Pogoji za točko 2. in 3: se zahteva 6 razredov osnovne šole. Pismene prijave sprejema uprava zadruge do zasedbe delovnih mest. Almira alpska modna industrija Radovljica razpisuje prosto delovno mesto vzdrževalca strojev Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še: fcV ključavničar ali finomehanik, odslužen vojaški rok. Osebni dohodki po pravilniku. Nastop službe po go-govoru. Ponudbe je treba poslati na splošno kadrovski oddelek podjetja do 15. januarja 1971. Na podlagi Pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda komisija za podeljevanje priznanj pri Občinski konferenci SZDL Jesenice OBJAVLJA, da je odprt rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF v letu 1971 Ob 30-lctnici OF bodo podeljena priznanja OF zaslužnim organizacijam in posameznikom, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in so s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samoupravljanja, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja. Predlog za podelitev lahko podajo organizacije SZDL, druge družbenopolitične organizacije, samoupravne skupnosti in njihovi organi ter posamezniki. Predlogi morajo vsebovati osebne podatke in obširno utemeljitev razlogov in pogojev, zaradi katerih naj predlagani kandidat prejme priznanje OF. Zadnji rok za prijavo je 15. januar 1971. Kasneje podanih predlogov komisija ni dolžna upoštevati. Predloge sprejma komisija za podelitev priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Jesenice. Komisija za podelitev priznanj OF pri OK SZDL JESENICE -U RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23., in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 19.30. 6. JANUARJA 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 S pevcema Gabi Novaik in Bracom Korenom — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Lajovčevc in škerjan-čeve skladbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Zvoki glasbenih revij — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Koncertni valčl:: — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši ] .■• !-i.salci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Dve ro-r:ant'čni uverturi — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Odlomek iz opere Vojna in mir — 18.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 13.05 Paileta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Glasbeni vajriete — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Z orkestrom Max Greger — 19.05 Mladima sebi in vam — 20.05 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva ln uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek račun pri SDK v Kranju 5151-135 - Telefoni: redakcija 21835 21-860; upravn lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 - Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številke 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križ-potjih — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 2ive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 7. JANUARJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 S pevci — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mlada pesem iz rudarskih revirjev — 14.30 Z Ljubljanskim jazz ansamblom — 15.30 Glasbeni inlermezzo — 15.40 Narodne pesmi iz Češkoslovaške — 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Orgle v ritmu — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni tokovi sedmih desetletij — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Nova jugoslovansika glasba iz naših študijev — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 S popevkami po Evropi Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Iz repertoarja Madridskega simfoničnega orkestra — 15.35 S p/jvci — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Lepe melodije — 16.40 Sestanek ob jukc-boxu — 18.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev — 19.00 Filmski vrtiljak I — 19.05 Melodije po pošti — j 21.00 Naš intervju — 21.45 j Komorni jazz — 22.15 Med- j narodna radijska univerza — j 22.30 Salzburški festival 1970 — 23.55 Iz slovenske poezije 8. JANUARJA 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne v priredbi Petra Lipar-ja — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan —12.10 Gersh\vin na koncertnem odru — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansamblom domačih napevov — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Igramo po željah mladih poslušalcev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Otožne in vedre iz naših krajev — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Slike z razstave in še kaj za klavir — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Franca Sušnika — 20.00 Mednarodna zborovska tekmovalna oddaja — 20.30 Top-pops — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 16.05 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 18.40 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Parada zabavne glasbe — 20.05 Velika scena — 20.40 Poljska glasba od davnine do preteklosti — 21.45 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij — 23.20 Minute za domačo glasbo — 23.55 Iz slovenske poezije 6. JANUARJA 12.55 Smučarski skoki (Ev-rovizaja) — 17.05 Madžarski T V pregled (RTV Beograd) — 17.55 čarobna piščalka — otroški serijski film, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Zabavna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Mozaik, 19.05 Dokumentarni film, 19.20 Po sledeh napredka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3-2-1, 20.35 Monitor, 21.35 Zgodbe za vas, 22.00 Jazz na ekranu, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Risanka (RTV Zagreb) — 17.45 Poljudno znanstveni fiiLm (RTV Beograd) — 18.15 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.30 Zabavna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Kultura danes (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 7. JANUARJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Velika pustolovščina, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 V pasti — oddaja iz serije Mali oglasi, 21.25 Kulturne diagonale, 22.10 Karajan predstavlja ... Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila (RTV Zagreb) — 17.40 Otro- j ški spored (RTV Skopje) — ! 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd) — 19.50 j TV prospekt, 20.00 T V dnev- j nik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ' 8. JANUARJA 16.40 Madžarski T V pregled (RTV Beograd) — 17.45 Erazem in potepuh — I. dal, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Jazz portret (RTV Beograd) — 19.00 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Stotisoč dolarjev na soncu — francoski film, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila (RTV Zagreb) -17.35 Rastimo (RTV Beograd) — 18.15 Kronika (RTV Zagreb) 18.30 Jazz (RTV Beograd) — 19.30 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V Prešernovo gledališče v Kranju 8. januarja, ob 19.30 F. Dro-fenik: NE —NE, gostuje M» stno gledališče ljubljansko. Lokainvest (Stanovanjsko podjetje) škofja Loka po pooblastilu podjetja Gradles Medvode razpisuje natečaj za prodajo stanovanjskih hiš zgrajenih s kletno ploščo ln komunalno opremljenim zemljiščem v naselju Pod-lubnik Škofja Loka za petek, dne 15. januarja 1971 ob 16. uri v sejni dvorani skupščine občine škofja Loka Interesentom so na razpolago za nakup dograjene kletne plošče za atrijske, vrstne, dvojčke in individualne stanovanjske hiše s komunalno opremljenim zemljiščem po ugodnih cenah od 70.000 do 110.000 din. Podrobni razpisni pogoji so interesentom na razpolago na oglasni deski Lokainvest, škofja Loka, Mestni trg št. 38/11 od 30. decembra 1970 dalje. Zavarovalnica Sava Poslovna enota Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. diplomiranega pravnika cenilca avtoodgovornostnih in odgovornostnib škod Pogoji: končana II. stopnja pravne fakultete 2. gradbenega tehnika cenilca škod Pogoji: končana srednja gradbena šola — visoke gradnje Stanovanj ni na razpolago. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z življenjepisom in dokazili o strokovnosti — Komisiji za kadrovske zadeve pri Zavarovalne! Sava: PE Kranj, Oldhamska c. 2., najkasneje do vštetega 13. januarja 1971. Zavarovalnica Sava PE Kranj ( tnali oglasi PRODAM Zaradi bolezni prodam TELEVIZIJO NIŠ. škofja Loka, Frankolovo naselje 8 Prodam PRAŠIČA za zakol. Vopovlje 11, Cerklje 1 Poceni prodam PEČ s tušem za kopalnico in »emajl« PEčKO. Kranj, Cankarjeva 10 2 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Trebar Franc, Pševo 4, Kranj 3 Prodam PRAŠIČKE. Grad 43, Cerklje 4 Prodam REPOREZNICO na motorni pogon in kupim DROMELJNE. Frelih, Sp. Bitnje 66, žabnica 5 Prodam KRAVO zo izbiri a'i telico. Praprot na polica 24, Cerklje 6 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Planina 37, Kranj 7 Prodam skoraj novo PEČ »i'Persbusch. Cerklje 236 8 Prodam KRAVO s teletom. Dobrava 10, Cerklje 9 Prodam ZAZIDLJIVO PAR-CELO v Cerkljah. Poizve se v trafiki Cerklje 10 Prodam 130 kg težkega PRA-•JCA in TELETA. Prebačevo **> Kranj 11 Prodam PRAŠIČA za zakol. Uovka 1, Kranj 12 Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom in verigo. Zaplot-nik Alojz, Letence 6, Golnik 13 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Visoko 14, Šenčur 14 Prodam PRAŠIČA za zakol. Suha 31, Kranj 15 Prodam več PRAŠIČEV, težkih po 60 kg. Sp. Bela 4, Preddvor 16 Prodam italijansko PEČ na olje (olmar). Ambrož Francka, Smledniška 21, Kranj 17 Prodam lepe PRAŠIČE, stare sedem tednov. Lahovče 17, Cerklje 18 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Rogelj Frančiška, Vog-1 jc 44, Šenčur 19 Zamenjam ali prodam dva PRAŠIČA, težka po 50 kg, za prašiča za zakol. Milje 16, Visoko 20 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 57 21 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 36, Cerklje 22 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 66 23 Po ugodni ceni prodam SODOBNO OPRAVO z žim-nicami in OBLEKO za 10 let starega fantka. Naslov v oglasnem oddelku 24 Komunalni servis Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. VODILNA DELOVNA MESTA a) vodja komunalnega sektorja b) vodja gradbeno-obrtnega sektorja 2. VODSTVENA DELOVNA MESTA a) vodja DE gramoznice — kamnoseštva b) vodje priprave dela Za razpisana delovna mesta se poleg splošnih pogojev zahteva: P°d tč. i/a komunalni ali gradbeni inženir s triletno Uj>trezno prakso, gradbeni tehnik s šestletno ustrezno prakso, P°d tč. 1/b, 2/a in 2/b gradbeni inženir s triletno ustre/no prakso, gradbeni tehnik s šestletno ustrezno prakso. Poskusno delo je določeno za vsa delovna mesta in traia do dva meseca. Osebni dohodki po veljavnem pravilniku. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o ■zpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati na na-s,ov Komunalni servis Kranj — Odbor za zaposlovanje in izobraževanje, Kranj, Mladinska 1. ^ vodilna delovna mesta 1. in 2. je treba poslati Ponudbe v 15 dneh od dneva razpisa, za ostala de-°vna mesta pa velja ta razpis do zasedbe. KUPIM Kupim KMEČKO PEČ, velikosti 160 x 180. Ponudbe oddali v trafiki Cerklje 25 POSESTI V Sebenjah pri Tržiču prodam 800 m* veliko ZAZIDLJIVO PARCELO. Naslov v oglasnem oddelku 26 KMETIJSKO GOSPODARSTVO škofja Loka objavlja naslednja prosta delovna mesta: 2 SPREMLJEVALCA — NK NK DELAVCE na klavnici Ponudbe pošljite na naslov: Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka, Mestni trg 20. Rok za oddajo ponudb je 15 dni po objavi oglasa. Našel sem ženski DEŽNIK na cesti od Kranja proti Stražišču. Naslov v oglasnem oddelku 27 Zatekel se je OVČAR. Naslov v oglasnem oddelku 28 Izgubljeni dva »KUNI« 31. decembra, pred šolo Simon Jenko v Kranju, vrnite proti nagradi Bizjak Jožici, Gorice 18, Golnik 29 Ponovno prosim stranke, da uokvirjene slike, ogledala odvzamejo v prvi polovici leta, ker jih sicer v drugi polovici leta oddam za lastne stroške in ne odgovarjam. Čolnar Otmar, steklar, Kranj 30 ZAHVALE Vsem sosedom, sorodnikom poklicni gasilski četi Kranj, Zavarovalnici Sava, kolektivoma Iskra in Komunalni servis iz Kranja ter krajevni organizaciji SZDL Besnica se iskreno zahvaljujem za vsestransko pomoč ob požaru gospodarskega poslopja. Ahačič Franc, Zabukovje 7 pri Kranju 31 ■ ■ ■ ■ ■ I Kranj CENTER 6. januarja amer. barv. film PIŠTOLE VELIČASTNIH SEDEM ob 16., 18. in 20. uri 7. januarja amer. barv. film PIŠTOLE VELIČASTNIH SEDEM ob 16., 18. in 20. uri 8. januarja amer. barv. film TRIJE MUŠKETIRJI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 6. januarja amer. barv. film IDEALNA PESTUNJA ob 16., 18. in 20. uri 7. januarja franc. barv. CS film OBRAČUN V BANKOKU ob 16. uri, franc.-italij. barv. »S film KATARINA (LJUBE-ZEN ZMORE VSE) ob 18. in 20. uri 8. januarja franc.-italij. barv. CS film KATARINA (LJUBEZEN ZMORE VSE) ob 16. in 20. uri, amer. barv. VV film SOK ob 18. uri Tržič 7. januarja amer. barv. film FANTASTIČNO POTOVANJE ob 17.30, švedski film JAZ, 2ENA, I. DEL ob 19.30. 8. januarja švedski film JAZ, 2ENA, I. DEL ob 17.30 in 19.30. Kamnik DOM 6. januarja amer. barv. CS flm JUGOZAHODNO OD SO-NORE ob 17.30 in 19.30. 7. januarja amer. barv. film BAGDATSKI TAT ob 17.30 in 19.30. 8. januarja amer. barv. film IDEALNA PESTUNJA ob 17.30 in 19.30. Kamnik DUPLICA 6. januarja barv. avant. film BABJE POLETJE ob 19. uri 7. januarja barv. avant. film BABJE POLETJE ob 19. uri Jesentce RADIO 6. januarja i tali j .-mehiški barv. film PANCHO IZ ACA-PULCA 7. januarja angl. barv. film SHERLOCK HOLMES PROTI JACKU RAZPARACU v 8. januarja jugosl. barv. film IMAM DVE MAMI IN DVA OČETA Jesenice PLAVŽ 6. januarja angl. barv. film SHERLOCK HOLMES PROTI JACKU RAZPARACU 7. —8. januarja amer. barv. CS film MOŽ Z IMENOM KONJ Dovje-Mojstrana 6. januarja amer. barv. CS film VELIKI BANČNI ROP Kranjska gora 7. januarja itali j.-mehiški barv. film PANCHO IZ ACA-PULCA Javornik DELAVSKI DOM 6. januarja amer. barv. CS film MOŽ Z IMENOM KONJ Radovljica 6. januarja zah. nemški barv. film SIROTA S ČUDEŽNIM GLASOM ob 18. uri, franc. barv. film HIBERNA-TUS ob 20. uri 7. januarja amer. barv. film INCIDENT PRI PHANTOM HILLU ob 20. uri 8. januarja italij. film LEGIJA PREKLETIH ob 20. uri Bled 7. januarja amer. barv. film IMENUJEJO ME TUJEC ob 17. in 20. uri 8. januarja amer. baiv. film IMENUJEJO ME TUJEC ob 17. in 20. uri Škofja Loka SORA 6. januarja amer. barv. flm AFERA METROPOLITAN POLICIJE ob 18. in 20. uri 7. januarja amer. barv. film UPOR ZAPORNIKOV ob 18. in 20. uri 8. januarja amer. barv. film UPOR ZAPORNIKOV ob 18. uri, jugosl. barv. film KRVAVA BAJKA ob 20. uri Železniki OBZORJE 6. januarja amer. barv. film UPOR ZAPORNIKOV 8. januarja amer. barv. film BUTCH CASSIDY IN KID Zahvala Ob bridkem slovesu od naše nenadomestljive žene, mame in stare mame Marije Anko Jenkove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so počastili njen spomin in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala številnim darovalcem, ki so namesto vencev darovali po njeni želji, dobrim sosedom za vso pomoč kakor domačim pevcem za sočutno zapete žalostinke. žalujoča družina Jenkova Jezersko, 4. januarja 1971 nesreče m OTROK STEKEL ČEZ CESTO V petek, 2. januarja, popoldne je v Miljah pri Kranju nenadoma stekla čez cesto 10-letna Tatjana Blažun iz Orehovelj. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Bašelj z Visokega, ki prav tedaj pripeljal, je deklico zadel. Ranjeno Tatjano so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. NEZGODA PRI SANKANJU V nedeljo, 3. januarja, ob deveti uri zvečer se je na Jesenicah s sankami pripeljal na cesto prvega reda 18-Ietni Bogdan Vilman. Vilman je zapeljal prav pred osebni avtomobil, ki ga je vozil Snndi Ažman z Jesenic. Pri trčenju so huje ranjenega Bogdana Vihnana prepeljali v jeseniško bolnišnico. POŽARA 1. januarja nekaj po četrti uri zjutraj je izbruhnili požar na pritlični hiši združeni z gospodarskim poslopjem, last Jožeta Kavčiča iz Grahovč pri Tržiču. Hiša je v celoti pogorela, škode je za približno 80.000 din. Vzrok požara še raziskujejo. V nedeljo, 3. januarja, nekaj po osmi uri zjutraj je izbruhnil požar v gostilni Tavčar v Begunjah. Ogenj je na- stal, ko je natakarica polnila oljno peč z gorivom. Ogenj je iz peči švignil v strop in po stenah obloženih z lesom. Ogenj se je razširil še v točilnico in sosednjo sobo. Natakarica je zbežala ven in zaprla vrata, pri tem pa je nastala manjša eksplozija, zaradi katere so popokala stekla na oknih, škode je za okoli 15.000 din. Požar so pogasili delavci begunjske bolnišnice. Delavska univerza Tomo Brejc Kranj vpisuje v II. polletju v 5., 6., 7., 8. razred osnovne šole ter v začetne, nadaljevalne in izpopolnjevalne tečaje nemškega, italijanskega, angleškega in francoskega jezika. Prijave sprejema za jezikovne tečaje do 12. januarja in za osnovno šolo do 20. januarja 1971 vsak dan od 7. do 16. ure in v soboto od 7. do 12. ure. Vse informacije dobite tudi telefonično na St. 21026, 21243. Tapetništvo Radovljica ŠVICARSKE KARNISE, SILENT GLISS, ZAVESE IZ STEKLENE TKANINE IN DRUGE, TAPI-SOM IN OSTALE OBLOGE ZA TLA. VSA DRUGA TAPETNIŠKA IN DEKORATIVNA DELA. LASTNE ZALOGE BLAGA ZA ZAVESE, KARNISE IN TAPISOM. DELA OPRAVLJAMO SOLIDNO IN STROKOVNO. SE PRIPOROČA TAPET. NIŠTVO RADOVLJICA V torek, 5. januarja, ob 3.20 je Izbruhnil požar v elektroposlovalnlci Veleželeznine Merkur, poslovna enota železnina, v Radovljici, škoda še ni ocenjena, je pa velika. Vzroke požara še raziskujejo. — Foto: F. Perdan V imenu 14 tisoč naših otrok Čeprav so bili dnevi pred novoletnimi prazniki v znamenju čestitk, voščil in veselega razpoloženja, pa je bil dogodek v Kranju vendar značilen. Zveza prijateljev mladine Slovenije je namreč v Kranju podelila zlato značko 60-letncmu Josipu Bakoti-Barbi, ki jc vseh 14 let, odkar ima Kranj na Ste-njaku letovišče za otroke, Barba kot upravnik in prevoznik med otokom in celino postal prava legendarna oseba. Okrog 14.000 otrok in šolske mladine Gorenjske in mnogi iz Velenja, Kamnika in Ljubljane, ki so v tem času letovali na Stenjaku, vedo pripovedovati o Barbi in njegovem Tarzanu. Barba je bil v resnici, včasih celo bolj kot upravnik, pravi ljubitelj otrok. Vedno so se zbirali okrog njega. Zlasti ko jim je pripovedoval, kako jc kot mornar včasih preplovil razburkane oceane, kako je vozil prve partizanske ladje po Jadranu, kako je učil Tita ribarjenja in vodenja motornega čolna ... V prvem prostem spisu v šoli o počitnicah in letovanju je bilo na stotine takih z opisom prijaznega Barbe in njegovega Tarzana. Zdaj se je Barba upokojen umaknil na Krk (Punart 29), kjer ima hišico in vrt in seveda tudi čoln. Tarzana ni več. Doživel in preživel je. Toda Barba pravi, da mu je dolgčas po otrocih. Pravil je o 7-letni punčki, ki se ga jc tako oprijela njega in Tarzana, da ni hotela domov, pravil je o šolarjih iz Gori j, ki so ga ob nekem zimskem obisku naložili na sanke in ... Šestdesetletne oči starega mornarja in ljubitelja otrok so zarosele, ko je prejel zlato značko. Bila je to prva zlata značka, ki je šla iz republiških meja. Srčnost ne pozna meja. še na mnoga zdrava leta Barba v imenu tisočev in tisočev naših otrok. K. Makuc • Zanimiva nogometna filma V soboto, 9. januarja, ob 15,30 bodo v kino Storžič v Kranju predvajali dva filma (nemški: Sn angleški) o nogometu v razdobju zadnjih petih let z naslovom O statiki in pripravi nogometašev. Na to predvajanje gorenjska nogometna podzveza vabi vse trenerje gorenjskih moštev in ostale ljubitelje nogometa. — dh Marija Strajner, član predsedstva republiškega odbora ZDPM in tajnica Ob. zveze DPM Kranj izroča slavljencu zasluženo priznanje. K. M. — Foto: F. Perdan Hokej Jesenice še vedno brez poraza Pred dnevi je bilo odigran-* drugo kolo zaključnega ck'!3 tekmovanja v A in B skup'111 zvezne hokejske lige. RczuU3' ti: Medveščak : Jesenice 1;^' Slavija : Olimpija 5:16. V vod; stvu so Jesenice s 4 točkam1 prednosti pred ljubljanski Olimpijo. V prihodnjem ko« se bodo Jeseničani pomeri'1 doma z Olimpijo. V B skupini pa je Kranj* ska gora igrala neodločen" 4:4 z beograjskim Partizanofl* Kranjska gora je trenutno vodstvu s 3 točkami, vend^ z boljšo razliko v golih, prihodnjem kolu bo Kranjsk gora igrala z ekipo Beograd** J. f Obisk pri naših telesno vzgojnih organizacijah Veliki uspehi mladih športnikov iz Žirov Pred dnevi je bil v Žireh redni letni občni zbor SSD Tabor-2iri. Občnemu zboru je prisostvovala večina mladih športnikov iz osnovne šole. Najzanimivejši del je bila razprava, saj je veliko mladih športnikov govorilo o doseženih uspehih v šolskem letu 1969/70. Resnično so uspehi žirovskih najmlajših športnikov veliki, zlasti še, če pogledamo, v kakšnih okoliščinah delajo (brez telovadnice), potem so ti uspehi še toliko več vredni. Oglejmo si nekaj največjih: prvo mesto na republiškem festivalu v košarki (ženske), republiške prvakinje; tretje mesto v zveznem merilu (ženske), občinski prvaki v košarki (dekleta in fantje), drugo mesto na občinskem rokometnem prvenstvu (dekleta), ekipno in posamezno prva mesta na občinskem atletskem prvenstvu, več prvih mest na raznih turnirjih in srečanjih ob prazničnih dnevih. Našteti uspehi so zelo lepa bilanca in pa predvsem spodbuda mladim športnikom za delo v prihodnje. Domenili so se tudi za organizacijo smučarskih treningov, drsalne šole, plavalne tečaje (poleti), ustanovitev krožka za mali nogomet, namizni tenis itd. Žirovski mladi športniki z velikim optimizmom gledajo v bodočnost, saj so perspektive ugodne. Ccz nekaj let bo ob šoli stala moderna telovadnica, ki bo omogočala mladim športnikom tudi sistematično zimsko delo. Takrat bodo nastopile možnosti za organizacijo krožkov, kot je orodna telovadba, saj tradicija izvira iz Predvojne in povojne dobe. Prav tako bo lahko na novo zaživel TVD Partizan. Mladi športniki so torej optimistično razpoloženi, Pripravljeni za delo in pod strokovnim vodstvom pedagogov Darija in Marka Erznožnika pripravljeni na dosego novih športnih uspehov. B. Mednarodno FIS-IA tekaško tekmovanje Bohinj 1971 V Bohinju zbrana vsa tekaška elita Bohinj bo v soboto in nedeljo spet gostitelj družbe najboljših evropskih smučarskih tekačev. Na XVII. mednarodni FIS-IA tekaški prireditvi se bodo v posamičnih tekih pomerili tekači sedemnajstih evropskih držav. Bohinj je letos na svojo prireditev povabil res vse najboljše, ki v tekaški smučarski disciplini kaj pomenijo. Bohinjcem, ki slovijo, da so odlični organizatorji vseh prireditev, to so dokazali že na vseh dosedanjih, spet ni naklonjeno vreme. Bohinjci ne bi bili Bohinjci, če se ne bi trdoglavo zagrizli v to težaško delo. Prepričani smo, da jim bo to tudi uspelo in odlično Izpeljali prireditev, kot smo jo že vsa leta navajeni. Da bo na tej prireditvi zbrana res vsa smetana tekaškega športa, kaže že podatek, da bodo vse države poslale svoje najboljše tekače. Na prvi I-A tekmi se bodo prvič v letošnji sezoni pomerili tekači, ki so na lanskem svetovnem prvenstvu v Visokih Tatrah osvajali kolajne in postali svetovni prvaki. Rusi, Norvežani, Švedi, Cehi, in Zahodni Nemci — z dvakratnim zmagovalcem Bohinja Demlom — so najavili kompletne reprezentance. Tudi odličnih Avstrij- V bodoče: več tekmovalnega športa V zadnjem tednu starega *«ta so se sestali na občnem 2bo'"u tudi člani TVD Parli-*■ iz Križev. O dveletnem delu te telesnov/.gojnc orga-izacije je poročal njen dolgoletni predsednik Kristjan £°ka,j. Čeprav je društvo osegi0 lepe organizacijske tekmovalne uspehe, pa Jrjrjjf poglejmo, kaj delo albolj ovira! Predvsem so ^gotovih, da bo potrebno nisi Or8anizacijo samo in kad roditeljskega noj-r*' kar bo ustvarilo možaki i za večjo množičnost. 3000 oko,i5 zajema že nad Čjan Prebivalcev, aktivnb 170 °d Part;zana P« je okoli razrn SCm drx*»Cu« bodo k0 T!re, žc v letošnjem letu, nai^? d°Krajena nova šola z (JrJOKXernejšo telovadnico Prav naJvečjo) v občini, do' I mo*nosti vadbe pa bo- vezav SOČi,e tudi većJO P°" &okir° mcd Sohvko in izven-xs*o telesno vzgojo. Jojo kri^kem Partizanu deiu-gijiin v°melna. smučarska, in v f^ačna, namiznoteniška mest °Vska Sokci->a- Posebno kajna J? *** P^niška ■** vovnjn- ' ki JO vodi Požrt-zar v 1Q-7rodsodnik Peter R^ Ktvom Z70- letu so pod vod-'•B^liS" 9oriška do konca kalnicn m SO-mctrsko ska-°. "a katerih so se le- tos že začela odvijati tekmovanja. Na zgledno sodelovanje kaže tudi dejstvo, da so se občnega zbora udeležili po leg 80 članov tudi predstavniki vseh društev in organizacij v kraju. Še posebej lopo sodelujejo s taborniško organizacijo. Med najpomembnejše nalo gc v delovnem načrtu za letošnje leto so člani uvrstili vzgojo bodočih vaditeljskih kadrov, ki jih bodo v še večjem številu šolali na vsakoletnih specializiranih tečajih in seminarjih, organizacijo pomembnejših krajevnih, republiških in mednarodnih pri- reditvah (že v januarju bo na 50-metrski skakalnici odprto mednarodno prvenstvo Tržiča z udeležbo skakalcev iz Koroške in Julijske krajine ter republiško prvenstvo za mladince), poleg rekreacijskega športa bodo v še večji meri gojili tekmovalnega, višek prireditev pa bo predstavljal tradicionalni IX. športni teden v Krizah v juniju. Občni zbor jc za predsednika društva ponovno izvolil Kristjana Kokalja, ki je zaoral ledino 1947, nepretrgoma pa je opravljal predsedniško dolžnost že zadnjih 9 let. -ok Gorenjsko prvenstvo v kegljanju Elektro na kvalifikacijah Na kegljiščih Jesenic in Kranju se je pred dnevi končalo ekipno prvenstvo Gorenjske v kegljanju. Nastopilo je sedem ekip — Triglav, Jesenice, Kranjska gora, tržiški Ljubelj, Elektro-Kranj, Bled ter »Simon Jenko« — Podre-ča. Po pričakovanju je prvo mesto pripadlo ekipi Triglava pred Jesenicami in Kranjsko goro. Ker so si vse tri ekipe avtomatično priborile vstop na tekmovanje v I. republiški ligi, pa ima četrtoplasirani Elektro še možnost, da si na kvalifikacijah prikeglja vstop v družbo najboljših slovenskih ekip. VRSTNI RED: 1. Triglav 14.157, 2. Jesenice 13.931, 3. Kranjska gora 13.599, 4. Elektro 13.594, 5. Tržič 13.401, 6. Bled 13.103, 7. Simon Jenko 12.770. -dn cev, Italijanov in Poljakov ne gre metati v koš, saj znajo prekrižati račune marsikateremu favoritu. Po dveh tekmah, ki so ju imeli jugoslovanski tekači, je zvezni kapetan Josip Kacerin že določil jugoslovansko reprezentanco. Barve reprezentance bodo zastopali: Ker štajn, Mlinar, Domik, Dret-nik, Grašič, Bavče, Kalan, Zupan in Kobilica pri članih, pri mladincih pa: Burger, Jako-panec, Mozgan, "šimnic in Tajnikar. Vsekakor bo v jugoslovanski reprezentanci prva violina Jeseničan Alojz Ker-štajn, ki Je že na dveh letošnjih dirkah dokazal, da v Jugoslaviji še vedno nima konkurence. Tudi ostali se bodo potrudili, da bodo dostojno branili barve reprezentance. Torej, vrli prireditelji Bohinjci, poskrbite tako kot vedno, da se bodo tekmovalci, vodje ekip, gostje, časnikarji in ostali dobro počutili med vami in da vam bodo ob slovesu spet segli v roke z obljubo »Na svidenje prihodnje leto.« D. Humer Pokala za Begunje in Tržič V nedeljo je bilo na sanka ški progi v Trnovcu pri Sori letošnje prvo sankaško tekmovanje. 65 tekmovalcev in tekmovalk se je pomerilo na 650 metrov dolgi progi za pokal ObZTK Ljubljana-Šiška v kategoriji tekmovalnih sani za pokal TVD Partizan Sora v kategoriji navadnih sani. Na dobro pripravljeni progi so v kategoriji tekmovalnih sani najbolj izenačeno ekipa imeli Begunjčani ki so pri članih osvojili prva tri mesta, ter zanesljivo osvojili pokal. V kategoriji navadnih sani pa so zmagali Tržičani pred domačini, Partizanom iz So-re. • F. R. Košarka Za najzaslužnejše priznanja Na jubilejni skupščini košarkarske zveze Slovenije, ki je bila pred nedavnim v Ljubljani, so podelili najzaslužnejšim članom košarkarske organizacije številna priznanja. Nagrajenci z Gorenjske so bili naslednji: Plaketo za dolgotrajno delo v košarkarski organizaciji sta prejela Franc Benedičič in Tine Benedičič z Jesenic, priznanja pa so prejeli: ing. Peter Kafol (Škofja Loka), ing. Milan Rus in Janez Pa-lovšnik (Kranj), KK Triglav Kranj in KK Jesenice, trener kranjskega Triglava Janez Pa-lovšnik pa jc bil proglašen za najboljšega trenerja prve republiške košarkarske lige v letu 1970. D. 2. Tekači za srebrno palico V nedeljo je bila v Dolu pri Ljubljani zadnja preizkušnja smučarjev tekačev pred mednarodnim tekmovanjem, ki bo v soboto in nedeljo v Bohinju. Favoriti tudi tokrat niso razočarali, saj so v vseh kategorijah zmagali s precejšnjo prednostjo. Ker-štajnu so štoperice na cilju izmerile kar dve minuti prednosti pred klubskim tovarišem Mlinarjem. Zmagovalci v posameznih disciplinah: pionirji — Božo Kordež (Alples), mladinke — 1. Milena Kordež (Triglav), mlajši mladinci — 1. Emil Grad (Dol), starejši mladinci — 1. Franc Tajnikar (Jesenice), članice — 1. Jožica Grilc (Lovrenc na Pohorju), mlajši člani — 1. Mato šim-nic (JLA), člani — 1. Alojz Kerštajn (Jesenice), ekipno — ŠD Jesenice. D. Rozman Namizni tenis Pajer prvi Komisija za namizni tenis pri občinski zvezi za telesno kulturo jc v Naklem organizirala prvi pozivni turnir za člane B skupine. Največ uspeha so imeli igralci Triglava in Naklega. Vrstni red: 1. Pajer (Triglav), 2. Voglar, 3. Zupan, 4. Trilar (vsi Naklo), 5. Korenjak (Sava) itd. Občinski turnir za pionirje in mladince V soboto je bil v Kranju prvi občinski turnir za pionirje in mladince. Nastopilo jc 40 igralcev. Vsa prva mesta so zasedli igralci Triglava. Vrstni red: pionirke — 1. Sla- doje, 2. Stucin, 3. Tepina, pionirji — 1. Stare, 2. Lipovec, 3. Djokič; mladinke — 1. L. Novak, 2. Zakojič, 3. T. Novak; mladinci — 1. Pajer, 2. Stare, 3. Svabič itd. A. Novak I - i/ ;4 •i rismrtn p r a š a r m i j e 3 od g o v -i o r i Gostje današnje rubrike so trije kranjski šoferji, dva sta zajposlena pri Cestnem podjetju v Kranju, eden pa pri Komunalnem servisu. Med novoletnimi prazniki so skrbeli za urejenost naših cest. Njim in njihovim tovarišem se lahko zahvalimo, da na gorenjskih cesta kljub močnemu sneženju ni prišlo do večjih zastojev. veliko težavo umaknila. Danes sem precej utrujen, saj veste. Šele danes sem v resnici prost, ne vem pa, koliko časa bom, saj je naše delo odvisno od vremena. Upam, da kaj takšnega, kot je bilo zadnje dni, ne bo več. S ceste nismo odstranjevali samo snega, ampak tudi polomljeno drevje. Uspeli smo, saj so imeli avtobusi malenkostne zamude.« 0 Janez Potočnik, 34 let, doma s Crngroba, 10 let poročen, oče 4 otrok: »Na cesto sem šel v soboto, 26. decembra. Najprej sem posipa val cesto Gorenja vas — Lučine in Treblja — Sovodenj. Vendar to ni trajalo dolgo, ker sem moral zaradi visokega snega kmalu začeti plužiti. Skrbel sem za cesto od škofje Loke do žirov. Povedati moramo, da smo letos prvič plužili do Žirov, za kar so nam bili šoferji avtobusov zelo hvaležni, posebno pa domačini, saj so imeli urejeno cesto do Loke. Na silvestrsko noč sem plu-žil cesto od Trebije do Sovodnja. Snega je bilo približno 20 centimetrov. Na cesti je bilo veliko voznikov. Mislim, da se vozniki v takšnih okoliščinah premalo ozirajo na nas! Povem vam samo tale primer: vozil sem proti Sovodnju. Srečal sem precej avtomobilov. Zastojev ni bilo. Ko sem že mislil, da bom ob polnoči na cilju, sem srečal fička ljubljanske registracije, ki ni in ni hotel s ceste. Da bi šlo lažje sem izogibališče splužil, vendar voznica ni hotela stran. Izstopila je in ml dejala, naj naredim z njo kar hočem Pred menoj se Je vrgla v sneg rekoč, da je histerična. S pomočnikom sva fička z £ Jože šubic, 29 let, doma iz Kranja, 9 let šofer, poročen, oče dveh otrok: »V službo sem šel v nedeljo, 27. decembra, ob šestih zjutraj. Posipal sem ceste Jeprca — Ljubelj, Kranj — Brnik — Lahov-če in Kranj — škofja Loka — Jeprca. Posipal sem s peskom in soljo. Ker je bilo snega vedno več, sem moral tudi plužiti, in sicer cesto proti Ljubelja in odsek med Kranjem i« Jeprco. čeprav so bili na cesti na Ljubelj veliki za. meti, sem jim bil kos, tako da jc bila cesta z mt-še strani prevozna. Veliko mi je pomagal naš »rez-kar«. Zanj skoraj ni ovir. Povedati moram, da bi bilo naše delo dosti lažje, če bi bili vozniki bolj disciplinirani in nas razumeli. Dogaja se, da te voznik po vsej sili prehiti. Na klancu ga doideš in ti ne preostane drugega, kot da ga porivaš. Najbolj sem pa vesel, ko se po tako naporrgm večdnevnem delu vrnem domov. Družina me pričakuje kar na stopnicah in čaka, kdaj bom pozvonil... Q Franc Kosi, 32 let, doma i/. Kranja, 6 let šofer, oče treh otrok: »Zaposlen sem pri Komunalnem servisu, kjer vozim tovornjak s plugom. Na novoletno delo sem odšel na Silvestrovo ob petih popoldne. Plužil sem Ce sto talcev, Cesto 1. maja cesto proti pokopališču cesto proti Planiki in ko lodvoru, Delavsko cesto cesto na Orehek, proti Puškami itd. Na slednji je bilo najtežje, ker je ozka in nisem imel kam odrivati snega. Ob polnoči sem si vzel toliko časa, da sem skočil na kolodvor nad kavo in vinjak. Drugače za nas ni prestanka, će trenutek za-mreš, te sneg prehiti in potem mu nisi več kos. Drugače pa so bile kranjske ulice med prazniki mirne in brez večjega prometa, kar ml je olajšalo delo. Saj veste, kako je z vozniki. Delaš jim dobro, oni pa mislijo, da si jim v napoto ...« Dragi šoferji, srečno novo leto in srečno vožnjo! Vozniki so vam gotovo zelo hvaležni za opravljeno delo! J. Košnjek Letalska šola ALC lani najboljša v državi Izvršni odbor Letalske zveze Jugoslavije je proglasil letalsko šolo Alpskega letalskega centra v Lescah za najboljšo letalsko šolo v Jugoslaviji. Prvo mesto so letalci ALC zaslužili z odličnimi rezultati v padalstvu, jadralnem in motornem letenju. Ta izreden dosežek gorenjskih letalcev povečujeta prvi mesti v posameznih panogah — namreč — letalci ALC so v generalni razvrstitvi najboljši jadralci in najboljši padalci v državi. K temu uspehu je nedvomno največ prispevalo sistematično delo šole v zadnjih nekaj letih, ki je prav v lanski letalski sezoni obrodila obilne sadove. Tako so jadralni letalci naleteli 925 ur in preleteli 7691 km. Osvojili so 4 pogoje za diamantne »C« značke, najvišja športna priznanja v letalstvu. Padalci so opravili 2672 skokov, osvojili 3 diamantne »C« značke in postavili nov državni rekord. T. P. Sklad Staneta Severja Tik pred novim letom je Gorenjska predilnica iz Škofje Loke poslala odprto pismo Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo, v katerem sporoča, da je njihov delavski svet sprejel pobudo za ustanovitev posebnega sklada v spomin velikega slovenskega umetnika Staneta Severja. Sklad naj bi pomagal pri gledaliških kulturnih prizadevanjih v skladu z načeli velikega pokojnika. Ustanovila naj bi ga Akademija za gledališče, film, radio in televizijo, delovne organizacije pa bi prispevale denar. Gorenjska predilnica je že namenila v sklad 5000 din. lb 20-letnica smučar-doma na Joštu 20. decembra lani je minilo 20 let, ko so nekdanji člani smučarskega društva Kranj na Joštu odprli nov smučarski dom. Takrat so ga zgradili s prostovoljnim delom. Tako so na primer vso opeko znosili na Jošta, poleti pa so pripravili več delovnih brigad. V kranjskem smučarskem klubu Triglav so sklenili, da bodo ob 20-lotnici doma povabili vse tiste, ki so nekdaj sodelovali pri gradnji s pro* stovoljnim delom, na srečanje. Srečanje bo v soboto« 9. januarja, ob 16. uri (ob vsakem vremenu) v dorn« na Joštu. Ker so spiski ljudi; ki so pred dvajsetimi letl sodelovali pri gradnji, P0* manj kiji vi, naproša odbor smučarskega kluba, da jfj udeleženci srečanja z dopMj nico prijavijo Francu Medj1 na naslov: Franc Medj* Kranj, Delavska cesta 47. mi V teh dneh najbolj pomembno vozilo. — Foto: F. Perdan